Vsebina Uvodnik ...................................................................................................................................... 3 dr. Mojca Piškuric Zavarovalništvo 1 2 3 Pravni ureditvi dopolnilnih in dodatnih .............................................................. 5 zdravstvenih zavarovanj mag. Dejan Srše Zaupanje ................................................................................................................................ 23 dr. Bogdan Kavcic Odnos študentov do zavarovalnic ........................................................................ 41 in drugih nedepozitnih financnih institucij mag. SabinaTaškar Beloglavec, doc. dr. Vita Jagric Novice Novice ...................................................................................................................................... 57 Nova zakonodaja .............................................................................................................. 61 Zavarovalniški horizonti, 2015, št. 1 ZAVAROVALNIŠKIHORIZONTI Revijazazavarovalništvoinaktuarstvo Izdajatelj: Slovensko zavarovalno združenje, GIZŽelezna cesta 14 SI-1000 Ljubljana Uredniškiodbor: Dr. Darko Medved Dr. Slavka Kavcic Dr. Mojca Piškuric Dr. Mihael Perman Dr. Janez Komelj Mag. Dejan Srše Odgovorniurednik: Dr. Darko Medved Strokovnasodelavka: Mateja Lamovšek Lektoriranje: Tanja Modrijan Graficnapriprava: Trajanus, d.o.o. Revija izhaja cetrtletno in je brezplacna. Objavljena je na spletni strani www.zav-zdruzenje.si/zavarovalniski-horizonti. Vse pravice pridržane. Uporaba in objava podatkov in delov besedila je dovoljena le z navedbo vira. Uvodnik dr. Mojca Piškuric Zaupanje je bistveni sestavni del življenja. Omogoca nam, da se zanesemo na nekoga drugega. Ko nekomu zaupamo, lahko naredimo in dosežemo vec kot bi sicer. To je še posebno pomembno v kompleksno strukturiranih sodobnih družbah, saj omogoca, da se posamezniki v njih specializirajo ter z drugimi delijo dobrine in storitve ali z njimi trgujejo. Ce ne zaupamo nicemur, postane življenje nenehna borba s paranojo in grozecimi nevarnostmi. Brez zaupanja ni mogoce stkati dobrih medsebojnih odnosov. Zaupanje je, ko se zanesemo, da bodo drugi tu zame, ko jih bom potreboval; da me ne bodo žrtvovali, da bi dosegli svoje interese; da lahko racunamo, da bodo drugi ravnali tudi v skladu z mojim interesom, ne le s svojim ter, ne nazadnje, da mi bo, ker zaupam drugim, bolje. Zaupanje je tudi temelj delovanja zavarovalnic. Zavarovanci placajo premijo, da bi se zašcitili pred negotovo prihodnostjo, in zavarovalnicam zaupajo, da jim bodo ob morebitnem neugodnem razpletu dogodkov priskocile na pomoc. Ker ponudniki financnih storitev – najsi bodo to zavarovalnice, banke ali druge financne institucije – nudijo strankam številne razlicne storitve preko raznolikih kontaktnih tock in v daljšem casovnem obdobju, je vprašanje zaupanja strank zanje kljucno. Pri tem je morda zaskrbljujoce, da razlicni indeksi zaupanja (npr. EdelmanTrust Barometer1) kažejo, da se ponudniki financnih storitev redno uvršcajo na zadnja mesta v tabelah industrij, ki jim potrošniki zaupajo. Digitalna tehnologija in socialna omrežja so omogocila doseci stranke na nove in inovativne nacine, a so z njimi tudi stranke dobile nove platforme za izmenjavo mnenj o produktih, storitvah in blagovnih znamkah. Posledicno so pricakovanja strank vse vecja, saj lahko kar naenkrat soustvarjajo vrednost podjetij in pridobivajo moc v komunikaciji z njimi. Ob vsem zapisanem pozdravljamo, da sta zaupanju, njegovim lastnostim in povezavi z zavarovalništvom v novi številki Zavarovalniških horizontov namenjena kar dva clanka. Zaupanje je namrec kljucno za uspešno poslovno sodelovanje, kar še zlasti velja na podrocju storitvenih dejavnosti, za katere so znacilne visoke ravni tveganja, negotovosti in ranljivosti. 1 Http://www.edelman.com/2015-edelman-trust-barometer-2/trust-across-industries/. 1 Pravni ureditvi dopolnilnih in dodatnih zdravstvenih zavarovanj mag. Dejan Srše* Povzetek: Pravni ureditvi pogodbe za dopolnilno zdravstveno zavarovanje in pogodbe za dodatno zdravstveno zavarovanje sta razlicni. Medtem ko je pogodba o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju ena izmed najbolj zakonsko urejanih zavarovalnih pogodb, ostaja ureditev pogodbe o dodatnih zdravstvenih zavarovanjih v okvirih splošne pravne ureditve zavarovalne pogodbe, ki pa je za podrocje urejanja zdravstvenih zavarovanj precej pomanjkljiva. V prispevku so obravnavane podrobnosti pravne ureditve pogodbe za dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki zaradi sklicevanja na javni interes to pogodbo precej razlikuje od drugih zavarovalnih pogodb, na drugi strani pa je prikazana pravna ureditev dodatnih zdravstvenih zavarovanj, v sklopu katere je urejanje zavarovalnega razmerja na podrocjih, ki ostajajo zunaj prisilne zakonske ureditve, prepušceno avtonomni in dispozitivni ureditvi. Summary: The legal regulation of contracts for Complementary Health Insurance and of those for Supplementary Health Insurance is very different. From the legal perspective, the contract for Complementary Health Insurance is one of the most regulated insurance contracts, while the legal regulation of the contract for Supplementary Health Insurance remains within the framework of the general regulation of insurance contracts, which is in fact highly inadequate for the field of health insurance regulation. The present article considers the details of the legal regulation of contracts for Complementary Health Insurance, which, due to its reference to the public interest, is significantly different from other insurance contracts. It also outlines the legal regulation of Supplementary Health Insurance, in which regulation of the insurance relationship in areas that remain outside compulsory general regulation is left to autonomous and discretionary arrangements between the parties. 1 Uvod Nacelo dispozitivne narave zakonskih dolocb je eno od temeljnih nacel Obligacijskega zakonika (OZ)1 kot osrednjega pravnega vira ureditve obligacijskih razmerij v Republiki Sloveniji. Navedeno pa ne velja za podrocje zavarovalnega prava. Za slednje je namrec znacilna visoka stopnja prisilnosti (kogentnosti) oziroma državnega poseganja v pogodbeno in statusno sfero, in sicer predvsem zaradi varovanja zavarovancev. * Strokovni direktor, Adriatic Slovenica, Zavarovalna družba d. d., Koper. OZ tako ureja zavarovalno pogodbo s prisilnimi dolocbami (ius cogens), pri cemer v tem okviru doloca takosplošnapravilakottudiposebna–tj.tista,kiveljajolezapremoženjskazavarovanja,intista,kiveljajo le za osebna. Prostovoljna zdravstvena zavarovanja so prvenstveno urejena z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)2, ki prinaša za tovrstne zavarovalne pogodbe posebno ureditev (lex specialis), vendar to velja predvsem za dopolnilno zdravstveno zavarovanje, medtem ko ostaja ureditev dodatnega zdravstvenega zavarovanja ob strani. V prispevku sta loceno obravnavani pravna ureditev pogodbe za dopolnilno zdravstveno zavarovanje in pogodbe za dodatno zdravstveno zavarovanje. 2 Splošno o pravni ureditvi zavarovalne pogodbe 2.1 Obligacijski zakonik in zavarovalna pogodba Obligacijskizakonik(OZ)jevRepublikiSlovenijiosrednjizakon,kiurejapodrocjezavarovalnepogodbe. ZavarovalnapogodbajevOZprecejpodrobnourejena:prvenstvenozdolocbamiizposebnegadelazakona (XXVI. poglavje OZ), v nadaljevanju pa tudi s celotnim splošnim delom OZ, ki ureja na splošno vsa obligacijskarazmerja–tudizavarovalnopogodbo,cesevedasposebnimidolociliizposebnegadelaOZni urejeno drugace. Ureditev zavarovalne pogodbe, kakršna je v OZ, je prisotna v slovenskem pravnem okolju že vec kot 37 let. V OZ, ki velja od leta 2002, je bila namrec prakticno prevzeta ureditev zavarovalne pogodbe iz predhodnega zakona – Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR)3 iz leta 1978. Ureditev po OZ je tako na podrocje ureditve zavarovalne pogodbe v primerjavi z ureditvijo po ZOR prinesla le posamezne spremembe – ob terminoloških uskladitvah in »kozmeticnih« popravkih so bile vpeljane spremembe predvsem na podrocju pravnih posledic v primeru neplacevanja premije (v 937. clen OZ – uvedba nove pravne posledice za primer neplacevanja premije, tj. »mirovanje zavarovalnega kritja«brezrazdorapogodbe,inodstranitevex lege prenehanjazavarovalnepogodbevprimeru,cepremija niplacanatudivenemletupozapadlosti),napodrocjutrajanjazavarovanja (v946.clenuOZ–izenacitev zavarovalnihpogodbsklavzulamio»avtomatskempodaljševanju«zzavarovalnimipogodbami,prikaterih trajanjenidoloceno,terskrajšanjepragazaodpovedvecletnihpogodbspetletnatri)innenazadnjeprav napodrocjuzdravstvenihzavarovanj–kotizrecneomembe»zdravstvenihzavarovanj«,karbonatancneje obravnavano v nadaljevanju. 2.2 Prisilnost zakonske ureditve zavarovalne pogodbe Za obligacijska razmerja je sicer znacilno, da lahko stranke uredijo svoje pogodbeno razmerje prosto, tj. tudi drugace, kot to doloca zakon (nacelo avtonomije in nacelo dispozitivne narave zakonskih dolocb). Vendarpaobstajajotudiizjeme,meddrugimpravnapodrocjuzakonskeureditverazmerjaprizavarovalni pogodbi (zavarovalnega razmerja), kjer gre za precejšno mero uporabe prisilnih dolocb (ius cogens), ki jih morajo udeleženci pravnega razmerja obvezno upoštevati. Nacelo avtonomije in nacelo dispozitivne narave zakonskih dolocb namrec izhajata iz domneve, da sta v civilnopravnih razmerjih stranki enakopravni in kot takšni uresnicujeta svoje interese. A v dejanskem življenju enakopravnost ne obstaja – ena od pogodbenih strank je pogosto mocnejša in bo vsilila svoje interesedrugi. Kadar jetakšnaneenakopravnost ocitna, skuša poseciv razmerje zakonodajalec inzašcititi šibkejšo stranko. Eden takšnih primerov je prav zavarovalna pogodba, v kateri zavarovalnica nastopa na podlagi splošnih pogojev – gre torej za adhezijsko pogodbo oziroma »pogodbo po pristopu«, pri kateri zavarovalcu najveckrat ostane le izbira, ali bo takšno pogodbo sklenil ali ne. Iz navedenih razlogov je zakonodajalec uredil zavarovalno pogodbo s prisilnimi dolocbami in pri tem skušal uravnovesiti interese obeh udeležencev (Plavšak 2004, str. 809). Prisilnost dolocb glede zavarovalne pogodbe se kaže v tem, ko je doloceno, da se posamezna zavarovalna pogodba sme odmakniti le od tistih dolocb OZ o zavarovalni pogodbi, v katerih je to izrecno dopustno (izrecno dopušcen odmik), in od tistih, ki pogodbenim strankam omogocajo ravnati tako, kakor hocejo (omogocenoprostoravnanjepogodbenihstrank).OdmikoddrugihdolocbOZ,ceniprepovedanzOZ aliskaterimdrugimzakonom,jedopustensamo,cejevnedvomneminteresuzavarovanca(924.clenOZ). Pogodbene stranke se torej lahko pri oblikovanju zavarovalnih pogodb le izjemoma izognejo zakonskim dolocbam (Pavliha 2000, str. 160). Iz navedenega pa nikakor ne izhaja, da pogodbeni stranki ne bi smeli prostoureditizavarovalnegarazmerjavdelu,kigaprisilnedolocbesplohneurejajo,indavzvezistemne bi smeli opredeliti medsebojnih pravic in obveznosti zunaj prisilnih dolocb. Za s prisilnimi dolocbami neurejeno podrocje zavarovalnega razmerja torej veljata nacelo avtonomije in nacelodispozitivnosti.Navedenaugotovitevniinnemorebitivnasprotjuz924. clenomOZ. Omenjena dolocba namrec ureja »odmik od dolocb tega poglavja«, zato se torej lahko uporabi le v okviru podrocja zavarovalnega razmerja, ki je z »dolocbami tega poglavja« urejeno. Naceloavtonomijeinnacelodispozitivnostipastaprakticnopovsemizkljucenapripogodbiodopolnilnem zdravstvenem zavarovanju. Razlogi za to so obravnavani v nadaljevanju. 3 Pogodba o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju 3.1 Splošno o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju 3.1.1 Namen dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja Natrgujesklenjenihdalecnajveczavarovalnihpogodb,kisenanašajonadopolnilnozdravstvenozavarovanje, obenempasopravtepogodbemedvsemizavarovalnimipogodbaminajmanj»zavarovalne«.Pritejzavarovalni vrstisonamreczaradiizpostavljenegajavnega interesa sposebnimzakonomdolocenazelostriktnapravila,ki pomembnoomejujejozavarovalnicotakoprisklepanjukottudipriizvajanjutovrstnegazavarovanja. Dopolnilnozdravstvenozavarovanje(vnadaljevanju:DZZ)skupajzobveznimzdravstvenimzavarovanjem (v nadaljevanju: OZZ) omogoca zavarovancem polno pokrivanje stroškov zdravstvenih storitev.4 Gre za prostovoljno zavarovanje, ki se izvaja kot gospodarska dejavnost zavarovalništva na trgu. DZZjepovezanozuresnicevanjempravicizOZZ,UstavaRSpagaopredeljujekotdelpravicedosocialne varnosti.5Slednjavširšemsmisluobsegavsesocialnepravice,kiposameznikuzagotavljajomožnostpreživetja indostojnegaživljenjatakrat,kositegazaradinastopasocialnihrizikov(npr.bolezni,starosti,brezposelnosti) nemorezagotavljatisam.Boljkonkretizirana,vendarzomenjenopravicodosocialnevarnostitesnopovezana, pajepravicadozdravstvenegavarstva6,izkaterezadržavoizhajaobveznost,davzpostavisistem,kiomogoca materialno dostopnost zdravstvenih storitev vsem, ki jih potrebujejo, ter da zagotovi delovanje zdravstvene službe,kijesposobnanuditipotrebnezdravstvenestoritve. Ustavanedoloca,kakšneukrepenajdržavavta namen izbere, zato lahko slednja na podrocju zdravstvenega zavarovanja, poleg OZZ, uvede še druga zavarovanjaalikombinacijerazlicnihsistemovzavarovanj,kibodoposameznikomnapodrocjuzdravstvenega varstvazagotavljalizustavodolocenepravice.7DZZskupajzOZZomogocazavarovancempolnopokrivanje stroškov zdravstvenih storitev, ki se (delno) financirajo iz OZZ. Zakonodajalec zato po mnenju Ustavnega sodišca celo mora predpisati ureditev, ki je potrebna za zagotovitev navedene pravice tudi za tisti del zdravstvenihzavarovanj,kisoprostovoljnainseizvajajokotgospodarskadejavnostzavarovalništvanatrgu. V tem okviru sme dolociti posebne pogoje za izvajanje dejavnosti, ki se nanašajo tako na zavarovalnice kot na zavarovance in zavarovalce. Glede na navedeno je zakonodajalec dolocil pogoje za vsebino in izvajanje DZZ, s cimer po mnenju Ustavnega sodišca niso bila presežena ustavna pooblastila zakonodajalca, temvec jebilnatempodrocjuzgoljurejennacinizvrševanjapravicedosvobodnegospodarskepobude.8 DZZ je po eni strani zasebno zavarovanje, ki je prostovoljno in ki se izvaja kot gospodarska dejavnost zavarovalništvanatrgu,vendarpapodrugistranihkratislužitudikotpodpornisteberOZZinzatoskupaj z njim sestavlja celovit sistem socialne varnosti, ki ga mora zagotavljati država kot eno od ustavno zagotovljenih clovekovih pravic in temeljnih svobošcin. Prav zaradi navedenega lahko DZZ opredelimo tudikot»slovenskegaHirona«9,vureditevinizvajanjekateregajenašadržavassvojimipredpisizeloposegla in je imela (ter jih ima še vedno) zaradi tega veliko težav tudi z vidika pravil notranjega trga EU.10 3.1.2 Javni interes pri pogodbi za DZZ Na podlagi prej omenjenega je institut DZZ zakonsko definiran tudi kot javni interes – tako v Zakonu o zavarovalništvu(ZZavar),kjerjedoloceno,dadopolnilna zdravstvena zavarovanja predstavljajo javni interes Republike Slovenije in se izvajajo po nacelu medgeneracijske vzajemnosti11 , kottudivZakonuozdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ), kjer je dikcija zakona skoraj identicna, a v nadaljevanju tudi podrobneje pojasnjuje, kako se ta javni interes na podrocju DZZ uresnicuje.12 Kot je razvidno iz nadaljevanja vseh zakonskih dolocb, v katerih je DZZ opredeljen kot javni interes, je ocitnonamentakšnegaopredeljevanjatudideklarativnoopravicevanje(sicergrobega)zakonskegaposeganja v siceršnja pravila obligacijskega prava in zavarovalniške stroke. Nadaljevanje teh dolocb je namrec namenjeno prav temu. Javni interes torej opravicuje zakonsko poseganje v vsebino in izvajanje DZZ v smislu, kot to konkretno opredeljuje in taksativno našteva 2. odstavek 62. clena ZZVZZ13, in sicer: (1) enaka obravnava zavarovancev; (2) izravnalne sheme; (3) loceni racunovodski izkazi; (4) izracun minimalnega kapitala zavarovalnicein(5)dolžnostposlovnegasodelovanjamedizvajalcizdravstvenihstoritevinzavarovalnicami DZZ.14 Ne glede na navedeno pa ob upoštevanju teh posebnih pravil, ki so posledica v tem kontekstu izpostavljenega javnega interesa,pogodbazaDZZpredstavljazavarovalnopogodbozasebnegaprava,kijo zavarovalcisklepajoprostovoljnoinzakaterosetakrat,kojeenkratpogodbazaDZZsklenjena,ševedno upoštevajo obligacijskopravni okviri sklenjenega pravnega posla. 3.1.3 Pravni viri ureditve pogodbe za DZZ Najpomembnejši pravni viri ureditve pogodbe za DZZ so: • Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) ZZVZZjenajpomembnejšipravnivirureditvepogodbezaDZZ,sajprinašaposebnoureditevzatovrstno zavarovalnopogodbo(lex specialis),kipomembnoposegavsplošnapravilaureditvezavarovalnepogodbe. GrezaprisilnopravnoureditevtakoizvajanjaDZZkottudisamevsebinepogodbenegarazmerjapriDZZ (ius cogens),karpomeni,dastrankizavarovalnegarazmerjapravilomanemoretaureditidrugace,kotdoloca zakon. VskladuzZZVZZsezaprostovoljnazdravstvenazavarovanja15 subsidiarnouporabljatudizakon,kiureja zavarovalništvo, za pogodbena razmerja pa zakon, ki ureja obligacijska razmerja. • Obligacijski zakonik (OZ) OZkotsplošnazakonskaureditevzavarovalnepogodbevosnoviveljatudizapogodbozaDZZ, vendarle vdelih,kinisodrugaceurejenizZZVZZ16 .OZpravtakourejazavarovalnopogodbosprisilnimidolocbami (ius cogens), in sicer kot tvegano (aleatorno) pogodbo v clenih od 921 do 989, pri cemer se za zdravstvena zavarovanja ne uporabljajo splošne dolocbe OZ glede posledic neplacila premije (937. clen), obveznosti obvestitve o nastanku zavarovalnega primera (941. clen) ter trajanja zavarovanja (946. clen). Navedene izkljucitvebodopodrobnejeobravnavanevnadaljevanjupridodatnihzdravstvenihzavarovanjih. • Splošni zavarovalni pogoji zavarovalnic17 Splošni zavarovalni pogoji zavarovalnice kot sestavni del pogodbe za DZZ v praksi podrobneje urejajo pravice in dolžnosti pogodbenih strank, vendar pa mora biti ta ureditev v skladu s prisilnimi predpisi – tako z ZZVZZ kot tudi z OZ. 3.2 Posebnosti ureditve pogodbe za DZZ DZZ je po svoji naravi premoženjsko zavarovanje,18 saj je s pogodbo zavarovan premoženjski interes zavarovanca, natancneje interes, da ne nastane zavarovalni primer, ker bi zavarovancu sicer nastala premoženjskaizguba,kobimoralstroškezdravstvenihinznjimipovezanihstoritev,oskrbezzdraviliinz medicinsko-tehnicnimipripomocki(predmet zavarovanja)doplacevatiizsvojegažepavprimeru,cebipri izvajalcu uveljavljal zdravstvene storitve (zavarovana nevarnost). Kotjebiložeomenjeno,sezapogodbozaDZZvosnoviuporabljajopravilaobligacijskegaprava(splošna in posebna ureditev premoženjskih zavarovanj po OZ), v katera pa zaradi razlogov, nanizanih v prejšnjih razdelkih prispevka, pomembno posegajo posamezne dolocbe ZZVZZ. V nadaljevanju so izpostavljeni posamezni sklopi teh posebnosti pri ureditvi pogodbe za DZZ, zaradi katerih se ta pogodba precej razlikuje od drugih zavarovalnih pogodb. 3.2.1 Dolocitev vloge zavarovanca Iz splošne zakonske definicije zavarovalne pogodbe sta razvidni osrednji pogodbeni stranki zavarovalne pogodbe, ki sta zavarovalec in zavarovalnica19 . Oseba, ki se poleg samih pogodbenih strank pojavlja pri zavarovalni pogodbi oziroma ima iz nje dolocene pravice in koristi, je zavarovanec. To je oseba, katere interesjezzavarovalnopogodbozavarovaninjeposledicnopravilomatudiupravicenadokoristi,kiizhaja izzavarovalnepogodbe.Zavarovanec inzavarovalec jenajveckratistaoseba–denimokozavarovalecsklene zavarovalnopogodbovsvojokoristinsetakosampojavljavobehvlogah,možnopajetudi,dazavarovalec sklene pogodbo v korist tretjega, ki s tem postane zavarovanec. Tretji takrat nastopa kot beneficiar, obveznosti, ki izhajajo iz sklenjene zavarovalne pogodbe (npr. placilo premije),paimatisti,kijepogodbosklenil – zavarovalec.Zavarovaleckotskleniteljzavarovalnepogodbe je z obligacijskopravnega vidika tudi tisti, ki odloca o nadaljnji usodi sklenjenega pogodbenega razmerja. Pri pravilih glede pogodbe za DZZ pa je vloga zavarovanca s pogodbenega vidika »mocnejša« in se v posameznih delih celo prekriva z vlogo zavarovalca. ZZVZZ namrec vsebuje posamezne dolocbe za zavarovanca,kijihsplošnadolocilazapremoženjskazavarovanjapoOZzanjnepredvidevajo(predvidevajo jihleza zavarovalca):na primerobvezenpodpis police ob sklenitvi pogodbezaDZZ (po zadnjemstavku 5. odst. 61. clena ZZVZZ); možnost odpovedipogodbe za DZZ (po zadnjem stavku4. odst. 62.c. clena ZZVZZ); obvešcanje ob neplacilu premije (po 2. odst. 62.c clena ZZVZZ). ZvidikapogodbezaDZZjezavarovaneclahkosamo tisti,kibi,cenebibilimeltegazavarovanja, moral poravnati doplacilo sam – gre torej lahko le za osebo, ki ima skladno z ZZVZZ status zavarovane osebe v OZZ in je hkrati tudi zavezanec za doplacila. 3.2.2 Ocena nevarnosti in višina premije ObsklenitviposameznepogodbezaDZZzavarovalnicaprakticnonimanikakršnemožnosti,dabiocenila nevarnost, ki jo predstavlja posamezni zavarovanec, in ustrezno nevarnosti dolocila višino premije (za posameznegazavarovanca),zakaterojepripravljenaposameznirizikosprejetivzavarovanje,kotjetosicer znacilno(inzvidikazavarovalnicetudinujnopotrebno)predsklenitvijovsakedrugezavarovalnepogodbe. Pri sklenitvi pogodbeza DZZmora namrec zavarovalnicavse zavarovance obravnavatienako, ne glede na njihovo starost, spol in zdravstveno stanje.20 Predpisana enaka obravnava zavarovancev ima za posledico tudi pravilo o višini premije, ki mora biti pri isti zavarovalnici za vse zavarovance enaka (enotna premija). Odstopanja od enotne premije so mogoca izkljucno v naslednjih primerih: • nižja premijapri posameznih zavarovancih,ceimazavarovalnicaprisklepanjuinizvajanjuzavarovanj v posameznih primerih nižje administrativne stroške (npr. skupinsko sklepanje zavarovanj ali drugi primeri);21 • višja premija pri posameznih zavarovancih, ce je bila pogodba za DZZ za posameznega zavarovanca sklenjena šele vec kot eno leto po tem, ko bi tak zavarovanec lahko imel to zavarovanje sklenjeno (torej po tem, ko je zavarovanec že postal zavezanec za doplacila), oziroma ce je pogodba za DZZ ponovno sklenjena po preteku enega leta, odkar je prej sklenjena pogodba za DZZ prenehala.22 To dolocilo na nek nacin postavlja korektiv v korist zavarovalnice zaradi njene nezmožnosti prilagajanja premije glede navišino rizika – premijaje namrec višjagledena vsako leto nezavarovanostizavarovanca. Poenistrani je s tem penaliziran zavarovanec, ki se prej ni zavaroval oziroma je bil nekaj casa nezavarovan in zato zavarovalnicam ni placeval »svojega prispevka« k DZZ, po drugi strani pa lahko sklenitev zavarovanja po vec letih nezavarovanosti predstavlja tudi povecan riziko z vidika, da se bo zavaroval le (do tedaj nezavarovan) zavarovanec, ki ve, da bo takšno zavarovalno kritje potreboval. Dodatni korektiv, ki je dolocen v korist zavarovalnice zaradi njene nezmožnosti, da bi ocenila nevarnost, in posledicno nezmožnosti, da bi ustrezno zavarovalno obravnavala posameznega zavarovanca, pa predstavlja tudi dolocitev t. i. cakalne dobe. Cakalna doba je cas po sklenitvi pogodbe za DZZ, v katerem zavarovanec(še)nimazavarovalnegakritja,obveznostplacevanjapremijepakljubtemuobstaja(formalno trajanje zavarovanja obstaja, ne obstaja pa tudi materialno trajanje zavarovanja23). Cakalna doba se prav takodolocivprimerunezavarovanostizavarovanca,kibisicerlahkobilzavarovan,vendarveckotenmesec niimelsklenjenepogodbezaDZZ.SkladnozZZVZZznašacakalnadobazatakšnezavarovancetrimesece od sklenitve pogodbe za DZZ.24 3.2.3 Obseg zavarovalnega kritja PripogodbizaDZZzavarovalnicanimamožnostisamostojnodolocatiobsegazavarovalnegakritja(kajje na podlagi izkljucitev zajeto v zavarovalno kritje in kaj ni), saj je obseg dolocen z ZZVZZ, in sicer kot kritje razlike med vrednostjo zdravstvenih storitev v skladu s 23. clenom ZZVZZ in deležem te vrednosti, ki ga v skladu ZZVZZ krije OZZ, oziroma del te razlike, ko se doplacilo nanaša na pravico do zdravil z doloceno najvišjo priznano vrednostjo in medicinskih pripomockov.25 Gre za kogentno dolocitev, zato kakršno koli omejevanje obsega tega kritja v pogodbi za DZZ ni mogoce. Posebnost pri ureditvi pogodbe za DZZ z vidika siceršnje ureditve v zavarovalnem pravu je tudi ta, da je zavarovalnicionemogocenoomejevatizavarovalnokritjeinstemnjeneobveznostitudipovišini.Pogodba za DZZ namrec ne more vsebovati dolocila o zavarovalni vsoti kot pogodbeno dolocenem limitu, do kateregazavarovalnicaposklenjenizavarovalnipogodbiizplacujezavarovalnine,karjesicerobicajnopravilo pri vseh drugih zavarovalnih pogodbah. 3.2.4 Prisilnost nastanka in vzdrževanja pogodbenega razmerja Zavarovalnica tako kot drugi udeleženci obligacijskih razmerij praviloma svobodno izbira, ali bo s posamezno osebo zavarovalno pogodbo sklenila ali ne. A v nekaterih primerih je za zavarovalnico z zakonom doloceno, da mora skleniti zavarovalno pogodbo dolocene vrste (kontrahirna dolžnost). Gre za izjemo od temeljnih nacel obligacijskega prava (nacela prostega urejanja obligacijskih razmerij in nacela dispozitivnosti) zaradi splošnega interesa.26 Tak primer predstavlja tudi pogodba za DZZ, saj mora v skladu z ZZVZZ namrec zavarovalnica skleniti pogodbo za DZZ za vsakega zavarovanca, ki je obvezno zdravstveno zavarovan in ki se želi pri doloceni zavarovalnici zavarovati.27 Ko je pogodba za DZZ enkrat sklenjena, pa mora slednja skladno z ZZVZZ trajati najmanj eno leto. Izjemo predstavlja le primer, ko ima zavarovanec casovno omejen status zavarovane osebe v OZZ.28 Zarazlikoodzavarovalca,kilahkoodpovepogodbozaDZZ,kopoteceenoletostrimesecnimodpovednim rokom,pazavarovalnicatepogodbesplohnimamožnostiodpovedati,razenvprimeruneplacilapremije.29 Za primer neplacila premije pri pogodbi za DZZ so z ZZVZZ dolocena posebna pravila, ki so podobna tistim,kisonasplošnodolocenazOZzapremoženjskazavarovanja.Zavarovalnicaimanamrecpravtako dve možnosti: bodisi lahko zaradi neplacevanja premije doseže pravno posledico kot mirovanje zavarovalnegakritjapo2.odstavku62.cclenaZZVZZbodisikotrazdorpogodbezaDZZpo3.odstavku 62.c clena ZZVZZ (Srše 2010, str. 41–60). Vprimerjavissplošnimi pravilizapremoženjskazavarovanjaso razlikepredvsemnaslednje:(1)daljširok zanaknadno(oz.zadnjo)možnostplacilapremijepovrocitviobvestila(tj.60dni),(2)priporocenopismo sevrocapopravilihZakonaoupravnempostopku(ZUP),kotsodolocenazat. i. osebnovrocanje,in(3) prejemnik priporocene pošiljke mora biti poleg zavarovalca tudi zavarovanec (ce ne gre za isto osebo). 3.3 Obveznost zavarovalnice pri pogodbi za DZZ 3.3.1 Zavarovalni primer Obligacijski zakonik opredeljuje zavarovalno pogodbo kot pogodbo, s katero se zavarovalec zavezuje, da bo zavarovalnici placal zavarovalno premijo ali prispevek, zavarovalnica pa se zavezuje, da bo, ce se zgodi dogodek, ki pomeni zavarovalni primer, izplacala zavarovancu ali nekomu drugemu zavarovalnino ali odškodnino ali storila kaj drugega.30 Iz zgornjega zakonskega dolocila izhaja, da je pri zavarovalni pogodbi obveznost zavarovalnice pogojna. Obsklenitvisezavarovalnicazavežeksvojiobveznosti(dajatvikotzavarovalninialiodškodninioz.storitvi cesa drugega) pod odložnim pogojem – tj. samo ce nastane zavarovalni primer. Nevarnostalirizikopripremoženjskihzavarovanjihpredstavljamožnostnastankagospodarskeškode. Ce se ta nevarnost oziroma riziko uresnici, nastane nevarnostni ali stihijski dogodek (Boncelj 1965, str. 101). Uresnicenjezavarovanegarizikajezavarovalni primer instemdogodek,zaradikatereganastaneizpolnitvena dolžnost zavarovalnice (Cigoj 1986, str. 2400). PripogodbizaDZZbilahkozavarovanonevarnostopredelilikotmožnostnastankaobveznostizavarovanca za placilo doplacila pri korišcenju storitev pri izvajalcu zdravstvenih storitev. Z vidika sklenjene pogodbe za DZZ bo torej zavarovalni primer nastal v trenutku, ko bi sicer zavarovanec, ki zavarovalnega kritja ne bi imel, moral placati doplacilo izvajalcu zdravstvene storitve. Obveznost zavarovalnicena podlagi sklenjene pogodbezaDZZ nastane torej z nastankom zavarovalnega primera, in sicer kot placilo zavarovalnine (v višini razlike, ki za zavarovanca ob nastanku zavarovalnega primera ni krita iz naslova OZZ) in s tem doplacilo izvajalcu zdravstvene storitve namesto njenega zavarovanca. 3.3.2 Višina obveznosti zavarovalnice Pravnapodlagazanastanekobveznostizavarovalniceje pogodbene narave inizhajaizpogodbezaDZZ,ki jozavarovalnicasklenezzavarovalcem.Stopogodbosezavarovalnicazaveže,dabo,cebonastalzavarovalni primer,namesto svojega zavarovanca poravnavala obveznosti doplacevanja storitev(oziromamedicinskih pripomockov ali zdravil), ki bi jih sicer (ob neobstoju DZZ zavarovanja) moral skladno s 23. clenom ZZVZZ ob korišcenju storitve poravnavati zavarovanec sam, iz lastnega žepa. Iz navedenega torej sledi, da je obveznost zavarovalnice po višini v vsakem primeru lahko le takšna, kot bi sicer bila obveznost zavarovanca, ki pogodbe za DZZ ne bi imel sklenjene. Višina obveznosti zavarovanca za doplacevanje po 23. clenu ZZVZZ je dolocena v trenutku, ko nastane obveznostdoplacila(tojevtrenutkukorišcenjastoritveoziromatakojpoopravljenistoritvi)insezanazaj za zavarovanca ne more spreminjati. Ker se ne more spremeniti za zavarovanca, velja enako tudi za zavarovalnico: z zavarovalno pogodbo so namrec zavarovani le interesi zavarovanca in ne tudi kogar koli drugega (npr. izvajalca zdravstvene storitve, ki je le tretja oseba, ki zavarovancu zagotovi storitev). Ne nazadnje navedeno dejstvo izhaja tudi iz 4. tocke 1. odstavka 62.b clena ZZVZZ, ki doloca, da mora zavarovalnica v casu trajanja zavarovanja kriti razliko v ceni iz 23. clena vsakemu zavarovancu. Višina zavarovalnine, ki jo na podlagi sklenjene pogodbe za DZZ mora placati zavarovalnica, znaša torej lahko le toliko, kolikor znaša višina obveznosti zavarovanca za doplacilo v trenutku, ko bi zavarovanec sicer moral to doplacilo placati izvajalcu zdravstvene storitve. 3.3.3 Nacin izpolnjevanja obveznosti s strani zavarovalnice PosebnostpripogodbizaDZZpredstavljatudinacinizpolnjevanjaobveznostizavarovalniceobnastanku zavarovalnega primera. Pri DZZ zavarovalnica namrec praviloma ne izpolnjuje svoje obveznosti in ne placuje zavarovalnine neposredno zavarovancu, temvec svojo obveznost za placilo zavarovalnine izvršuje neposrednoosebi (izvajalcuzdravstvenestoritve), pri kateri zavarovanec uveljavlja storitev in prikateri bi moral zavarovanec placati doplacilo, ce zavarovanja ne bi imel. Navedeni nacin izpolnjevanja obveznosti placila doplacila s strani zavarovalnice predvideva tudi dolocba v6.tocki2.odstavka62.clenaZZVZZ,kiizvajalcemzdravstvenihstoritevprepovedujezahtevatidoplacilo za opravljene storitve od tistih zavarovancev, ki se izkažejo z veljavnim DZZ. V praksi se veljavno DZZ priizvajalcihzdravstvenihstoritevizkazujespomocjoelektronskekarticezdravstvenegazavarovanja(KZZ). V zvezi s prej navedenim tako obstajata pri pogodbi o DZZ dva povsem razlicna instituta, ki ju je treba razlikovati, in sicer: • Kritje31 kot materialna veljavnost zavarovalnepogodbe,kipredstavljazavezozavarovalnicezavarovancu, damuboobnastankuzavarovalnegaprimeraizpolnilasvojeobveznosti,kisodolocenevpogodbiDZZ. Zavarovalni primer in posledicno obveznost zavarovalnice lahko namrec nastane le v casu kritja. Kritje je institut iz pravnega razmerja med zavarovalnico in zavarovancem in izhaja iz sklenjene pogodbe za DZZ. • Jamstvo32 pa je zaveza (»garancija«) zavarovalnice izvajalcu, da mu bo iz naslova posamezne veljavne pogodbezaDZZnamestozavarovancaplacalastroškezdravstvenihstoritevvdeležu,kotbimujihsicer moral placati zavarovanec (doplacilo k placanim storitvam za zavarovanca iz OZZ). Jamstvo je institut iz pravnega razmerja med zavarovalnico in posameznim izvajalcem zdravstvene storitve, ki nastane na podlagi posebne pogodbe, ki jo zavarovalnica vnaprej sklene z vsakim posameznim izvajalcem. Jamstvo se pri izvajalcu izkazuje z elektronsko kartico zdravstvenega zavarovanja (KZZ), ki izvajalcu omogoca dostop tudi do podatkov o obstoju veljavnega DZZ za posameznega zavarovanca. S KZZ lahko zavarovanec uveljavlja svoje pravice iz pogodbe za DZZ neposredno pri izvajalcu, ki posledicno zaradi obstoja jamstva skladno s 6. tocko 2. odstavka 62. clena ZZVZZ doplacila ne zahteva od zavarovanca. PogodbazaDZZ,kijesklenjenanapodlagiZZVZZinvskladuznjim,palahkopolegnavedeneganacina izpolnjevanjanastaleobveznostizavarovalnice(placilozavarovalninezazavarovancaneposrednoizvajalcu, kiizvajazdravstvenostoritevzazavarovanca)predvidevatudinacin,kijepridrugihzavarovalnihpogodbah sicernajpogostejši:33 kotneposrednoplacilozavarovalninezavarovancupotem,kojedoplacilozastroške izvajalcu zdravstvene storitve placal sam. ZZVZZssvojimikogentnimipravilinamrecneposegatudivdolocitevsamegamodusa uveljavljanjapravic zavarovancaizpogodbezaDZZ,zatolahkotudipriDZZ(polegsicervpraksinajpogostejšegauveljavljanja pravic s pomocjo KZZ pri izvajalcu) zavarovanec uveljavlja svoje pravice tudi tako kot pri vsaki drugi zavarovalnipogodbi,tj. znaslovitvijozahtevkaneposrednonazavarovalnico(spredložitvijodokazil,daje ob nastanku zavarovalnega primera doplacilo pri izvajalcu zdravstvene storitve placal sam). V pogodbi za DZZ je lahko doloceno tudi, da se nacin uveljavljanja pravic zavarovanca med trajanjem pogodbelahkospremeni–naprimerzaradineplacevanjapremijeinposledicnegaprenehanjajamstva pride do spremembe tega nacina – iz izpolnjevanja obveznosti iz nastalega zavarovalnega primera neposredno izvajalcu na izpolnjevanje te obveznosti neposredno zavarovancu. Sprenehanjemjamstva obneplacevanjupremijepaneprenehaistocasnotudizavarovalnokritje.Prenehanje jamstva priDZZvsmisludogovoraizzavarovalnepogodbelahkopomenileto,davprimeruneplacevanja zavarovalnica spremeni nacin uveljavljanja pravic iz zavarovalne pogodbe (in s tem nacin izpolnjevanja svojih obveznosti iz pogodbe za DZZ), in sicer tako, da zavarovalnica zacne izpolnjevati svoje obveznosti neposrednozavarovancu,kotjetosicerobicajnoprivsehdrugihzavarovalnihpogodbah:tj.zavarovancem izplacuje zavarovalnino neposredno na podlagi predloženih dokazil, da je nastal zavarovalni primer (pri pogodbi za DZZ – da so stroške zdravstvenih storitev pri izvajalcu placali sami). Takšen nacin prenehanja jamstva tudi ni v nasprotju s kogentnimi dolocili ZZVZZ, saj slednja urejajo le vprašanjeprenehanjakritja vprimeruneplacevanjapremije(kritjekottakopasevedatudiprineplacevanih pogodbah za DZZ ostaja še naprej) vse do izvedbe opominjevalnega postopka skladno z že omenjenimi dolocili ZZVZZ. Zaradi neplacila premije se tako spremeni le nacin uveljavljanja pravic zavarovanca iz DZZ, pravne posledice, ki vplivajo na sam obstoj obveznosti zavarovalnice (prenehanje kritja/razdor pogodbe za DZZ), pa nastanejo šele z izvedbo opominjevalnega postopka skladno z ZZVZZ. 4 Pogodba o dodatnem zdravstvenem zavarovanju 4.1 Pravni viri ureditve dodatnih zdravstvenih zavarovanj 4.1.1 Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) DodatnazdravstvenazavarovanjasovZZVZZopredeljenakotzavarovanja,kiv primeru bolezni, poškodbe ali posebnega zdravstvenega stanja krijejo:34 • stroške zdravstvenih in z njimi povezanih storitev ter oskrbe z zdravili in medicinskimi pripomocki, • izplacila denarnih prejemkov, insicerpodpogojem,daslednjanisosestavnidelpravicizobveznegazdravstvenegazavarovanjainhkrati nimajo znacilnosti niti dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja niti nadomestnega zdravstvenega zavarovanja.35 ZZVZZ v nadaljevanju doloca, da se za razmerja iz pogodb prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj uporabljajo dolocbe OZ, ce v ZZVZZ ni doloceno drugace.36 Vendar pa za podrocje »dodatnih zdravstvenih zavarovanj« razen definicije zavarovanca in zavarovalca ter obveznosti podpisa zavarovanca na polico v primeru, ko v teh vlogah nastopata razlicni osebi, ne doloca nobene druge ureditve. ZZVZZ namrec v nadaljevanju prinaša zgolj že predstavljeno zelo podrobno ureditev »dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj«. 4.1.2 OZ kot osrednji zakonski vir za dodatna zdravstvena zavarovanja Ob odsotnosti druge ureditve v specialnem zakonu (tj. ZZVZZ) ostaja torej tudi za podrocje dodatnih zdravstvenih zavarovanj osrednji vir splošna zakonska ureditev po OZ. OZ ureja zavarovalno pogodbo s prisilnimi dolocbami, in sicer kot tvegano (aleatorno) pogodbo v clenih od921do989,pricemersezazdravstvenazavarovanjaneuporabljajosplošnedolocbeOZgledeposledic neplacila premije (937. clen), obveznosti obvestitve o nastanku zavarovalnega primera (941. clen) in glede trajanja zavarovanja (946. clen). 4.1.3 Splošni zavarovalni pogoji zavarovalnic Splošnizavarovalnipogojizavarovalnice37 kotsestavnidelpogodbezadodatnozdravstvenozavarovanjev praksipredstavljajobistvenidelureditvezavarovalnegarazmerja,sajpodrobnejeurejajopraviceindolžnosti pogodbenih strank ter s tem opredeljujejo tudi vsebino zavarovalne zašcite (še posebno pomembna – opredelitev »zavarovalnega primera«). Splošni zavarovalni pogoji morajo biti v skladu s prisilnimi predpisi – pri dodatnem zdravstvenem zavarovanju so to torej dolocbe OZ. 4.2 Umestitev dodatnih zdravstvenih zavarovanj v sistematiko OZ 4.2.1 Delitev zavarovanj po OZ na »premoženjska« in »osebna« OZ ureja zavarovalno pogodbo v XXVI. poglavju, pri cemer v tem okviru doloca tako splošna pravila za zavarovalne pogodbe (1. oddelek) kot tudi posebna – tj. tista, ki veljajo le za »premoženjska zavarovanja« (2. oddelek), in tista, ki veljajo le za »osebna zavarovanja« (3. oddelek). RazvršcanjezavarovanjpoOZnivkolizijizumešcanjemzavarovanjpoZakonuozavarovalništvu(ZZavar), saj razvršcanji nista namenjeni enakim razlogom – umešcanje po OZ je namrec namenjeno dolocitvi, katera prisilna dolocila obligacijskega prava veljajo za katero vrsto zavarovanja (zasebnopravni razlogi), umešcanjepoZZavarpajenamenjenorazvršcanjuzavarovanjzapostavitevokvirovopravljanjaposameznih zavarovalnih poslov iz statusnopravnih razlogov.38 Zavarovanjasetorej skladnossistematikoOZdelijona»premoženjska«in»osebna«,pri cemerzaosebna štejejo življenjska in nezgodna (966. clen OZ). Iz primerjalne analize dolocb, ki urejajo zavarovanja v okviru navedene delitve, izhaja, da OZ upošteva klasicno delitev zavarovanj po nacinu, ali gre za »škodna« ali za »vsotna« zavarovanja. »Škodna zavarovanja« so po klasicnem gledanju tista, ki so namenjena nadomešcanju škod zaradi zavarovalnih primerov, ki se uresnicijo na predmetih zavarovanja ali zaradi njih. Pri takšnih zavarovanjih se predpostavlja, da z zavarovalnim primerom nastane škoda, ki se lahko ugotovi, izmeri in nadomesti z odškodnino, doloceno z enim izmed odškodbenih nacinov. Navedeno pomeni, da morata biti za placilo alidajatevzavarovalnineoziromaodškodnineuresnicenadvapogoja,insicerzavarovalniprimerinznjim povzrocena materialna škoda. S tem se povezujeta tudi nacelo funkcionalne povezanosti zavarovalnine oziroma odškodnine z višino škode, ki nastane, ter nacelo prepovedi obogatitve (Boncelj 1965, str. 69). »Vsotna zavarovanja« pa so tista, pri katerih se ob nastanku zavarovalnega primera placa vnaprej dogovorjena zavarovalna vsota. Materialna škoda se tu ne predpostavlja, ne ugotavlja in ne meri in se od nje ne odmeri zavarovalnina z enim od odškodbenih nacinov, kot je to znacilno za škodna zavarovanja. Vnaprej dolocena zavarovalna vsota se izplaca zgolj zaradi dejstva, ker je nastal vnaprej opredeljeni zavarovalniprimer.Pogojzaplacilozavarovalnevsotejesamozavarovalniprimer,nepatudinastalaškoda (Boncelj 1965, str. 69). Navedena merila za umestitev zavarovanja v sistematiko OZ lahkopovzamemo, kot sledi vnadaljevanju. Premoženjska zavarovanja: • riziko (nevarnost) se uresnici na premoženju (npr. na stvari, predmetu), • vrednost predmeta zavarovanja je mogoce premoženjsko oceniti, • zavarovalnina se odmeri po odškodbenem principu kot povracilo utrpljene škode, • pravice iz zavarovanja ima le tisti, ki ima premoženjski interes (interes, da ne pride do zavarovalnega primera, ker s tem utrpi škodo oziroma stroške). Osebna zavarovanja: • riziko (nevarnost) se uresnici na osebi, • pravice niso premoženjsko ocenljive; višja premija, vecja zagotovitev financne varnosti, • zavarovalnina se odmeri glede na doloceno zavarovalno vsoto; o škodi in o odškodnini ne moremo govoriti; višina škode ni relevantna, • premoženjski interes ni predpogoj za zavarovanje. 4.2.2 Umestitev dodatnih zdravstvenih zavarovanj v sistematiko OZ Umestitev dodatnih zdravstvenih zavarovanj v sistematiko OZ je pomembna z vidika dolocitve uporabe, katerapravilaodtistih,kijihOZposebejdolocazapodrocjepremoženjskihinposebejzapodrocjeosebnih zavarovanj, se bodo za dodatno zdravstveno zavarovanje uporabila. Iz definicije »dodatnih zdravstvenih zavarovanj« (glej razdelek 3.1) izhaja, da so dodatna zdravstvena zavarovanja lahko po svoji naravi tako škodna zavarovanja (kritje stroškov zdravstvenih storitev, stroškov zdravil in stroškov medicinsko-tehnicnih pripomockov) kot tudi vsotna zavarovanja (kritje izplacila dogovorjenih denarnih nadomestil). Dodatnihzdravstvenihzavarovanjtakonimogoceenoznacnovnaprejumestitibodisimed»premoženjska« bodisi med »osebna« zavarovanja v okviru sistematike OZ, kot je to sicer znacilno za druga zavarovanja (tudizdravstvena).39 DodatnazdravstvenazavarovanjasonamreczvidikaOZzavarovanja,vokvirukaterih je mogoce dogovoriti zavarovalno zašcito tako po »škodnem principu« kot tudi po »vsotnem principu«. Za umestitev je torej treba preuciti vsebino zavarovalnega kritja takšnega dodatnega zdravstvenega zavarovanja. Ce se dajatev zavarovalnice iz sklenjenega dodatnega zdravstvenega zavarovanja odmerja po principu škodnega zavarovanja, potem je dodatno zdravstveno zavarovanje z vidika OZ umešceno med »premoženjskazavarovanja«,cepasedajatevodmerjapoprincipu»vsotnegazavarovanja«,grezvidikaOZ za »osebna zavarovanja«. 4.2.3 Dodatno zdravstveno zavarovanje kot »premoženjsko zavarovanje« Zdodatnimzdravstvenimzavarovanjemkotpremoženjskimzavarovanjemsošcitenipremoženjskiinteresi zavarovanca v primeru njegove bolezni, poškodbe ali posebnega zdravstvenega stanja. Zavarovalno kritje se tako lahko nanaša na kritje dolocenih stroškov (zdravstvenih in z njimi povezanih storitev ter oskrbe z zdravili in medicinskimi pripomocki), ki bi jih zavarovanec sicer moral placati sam. Zavarovalnina iz takšnega zavarovanja se odmerja glede na višino takšnih stroškov, ki nastanejo za zavarovanca, zavarovalnica pa jo izplacuje najvec do dogovorjene zavarovalne vsote. Zavarovalnokritjeseskladnos 3. tocko 2. odstavka61. clena ZZVZZlahko nanaša lenatiste stroške,ki niso sestavni del pravic obveznega zavarovanja.40 Kergreza»premoženjskozavarovanje«,sezatakšnododatnozdravstvenozavarovanjepolegsplošneureditve zavarovalne pogodbe uporabljajo tudi posebna pravila OZ, denimo: • obstoj zavarovalnega interesa (948. clen), • zavarovalninanemorebitivecjaodškode,kijezavarovancunastalaznastankomzavarovalnegaprimera (2. odst. 949. clen), • pravilo glede dvojnega zavarovanja (2. odst. 958. clen), • subrogacija (963. clen).41 4.2.4 Dodatno zdravstveno zavarovanje kot »osebno zavarovanje« Zdodatnimzdravstvenimzavarovanjemkotosebnimzavarovanjemsokritaizplaciladogovorjenihdenarnih zneskov v primeru zavarovanceve bolezni, poškodbe ali posebnega zdravstvenega stanja. Zaizplacilozavarovalninepritehzavarovanjih,kisozasnovanapo»vsotnemprincipu«,takozadošcazgolj nastanek zavarovalnega primera. Ob uresnicenju z zavarovalno pogodbo vnaprej dolocene nevarnosti (rizika), ki se realizira na zavarovancu (njegova bolezen, poškodba, posebno zdravstveno stanje), bo zavarovalnica izplacala zavarovalnino v višini vnaprej dogovorjene zavarovalne vsote. Pri tem tipu dodatnega zdravstvenega zavarovanja gre za »osebno zavarovanje«, zato se lahko za takšno dodatno zdravstveno zavarovanje poleg splošne ureditve zavarovalne pogodbe uporabljajo tudi posebna pravila OZ, vendar pa je obseg teh posebnih pravil zelo omejen.42 Za dodatna zdravstvena zavarovanja se tako uporabljajo posebna pravila OZ, kot so na primer: • sporazumna dolocitev zavarovalne vsote na polici (966. clen), • zavarovanje tretjega (970. clen),43 • kumuliranje odškodnine in zavarovalne vsote ter prepoved subrogacije (972. clen). 4.3 Izkljucevanje uporabe OZ za zdravstvena zavarovanja 4.3.1 Novost po OZ – izkljucevanje uporabe za zdravstvena zavarovanja Enaodnovosti,kijojevprimerjavispredhodnoureditvijopoZORprineselOZ,jepravizrecnaomemba zdravstvenih zavarovanj – zdravstvena zavarovanja namrec v ZOR sploh niso bila omenjena.44 ZdravstvenazavarovanjasotakovOZvokviruureditvezavarovalnepogodbevXXVI.poglavjueksplicitno omenjena, vendar le z negativnimi formulacijami – tj. z dolocitvijo na nacin, da se posamezne dolocbe OZ na zdravstvena zavarovanja ne nanašajo. Takšne OZ dolocbe so:45 • posledice, ce premija ni placana (6. odst. 937. clena), • obveznost obvestitve o nastalem zavarovalnem primeru (941. clen), • trajanje zavarovanja (5. odst. 946. clena). Omemba»zdravstvenegazavarovanja«vkontekstu941.clenananacin »razen pri zdravstvenem zavarovanju« pravzaprav prinaša posebno ureditev za podrocje obveznosti obvešcanja zavarovalnice pri dodatnih zdravstvenih zavarovanjih – zakonsko predpisane dolžnosti zavarovalca glede obvestitve zavarovalnice o nastanku zavarovalnega primera najpozneje v treh dneh od takrat, ko zavarovalec zanj izve, pri tovrstnih zavarovanjih torej ni. Povsemdrugacepajepriizkljucevanjuuporabedolocbzazdravstvenazavarovanjagledeureditveposledic,ce premijaniplacana,terureditvegledetrajanjazavarovanja.Pritehdvehdolocbahnamrecnegrezaurejanje tehvprašanjvokviruprisilnihdolocbOZ,temveczaodsotnostprisilneureditvevokvirudolocbOZ. Zavarovalno razmerje glede posledic, ce premija ni placana, in glede trajanja zavarovanja za podrocje zdravstvenih zavarovanj tako v OZ ni urejeno. 4.3.2 Ureditev glede posledic, ce premija ni placana, pri dodatnih zdravstvenih zavarovanjih Placevanje premije v okviru sklenjene zavarovalnepogodbe je najpomembnejšaobveznost zavarovalca, ki izhaja že iz same definicije zavarovalne pogodbe (921. clen OZ). Neplacevanje premije zato predstavlja kršitev sklenjene zavarovalne pogodbe, za katero morajo biti nujno urejene pravne posledice v okviru zavarovalnega razmerja med pogodbenima strankama. Kot je bilo že navedeno, pa posledice, ce premija ni placana pri zdravstvenih zavarovanjih, v OZ niso urejene. Vendar pa ZZVZZ za podrocje »dodatnih zdravstvenih zavarovanj« ne doloca ureditve za primer neplacevanja premije za razliko od podrocja »dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj«, kjer je to podrobno doloceno.46 Ob odsotnosti zakonske ureditve izjemno pomembnega podrocja je treba slednjega nujno urediti s pogodbenimi dolocili, sicer bi prišlo do pravne praznine. Pridodatnihzdravstvenihzavarovanjihsepravilomatopodrocjeuredissplošnimipogoji.Pritemjetreba upoštevati splošno ureditev zavarovalne pogodbe, kjer je v prvi vrsti uveljavljeno nacelo kogentnosti. Ureditevvsplošnihpogojihjezatopravilomamogocalenanacin,kiobupoštevanjudolocenespecificnosti dodatnegazdravstvenegazavarovanjaodstopaodureditvepoOZvkoristzavarovalca(Gregoric2003,str. 558) – v splošnih pogojih je lahko tako dolocena ureditev, ki bistveno ne odstopa od ureditve po 937. clenu OZ. 4.3.3 Ureditev glede trajanja zavarovanja pri dodatnih zdravstvenih zavarovanjih Dolocba946. clenaOZurejapodrocjetrajanjazavarovanja. Pravilaotrajanjuzavarovanjasodispozitivne narave. Zakon doloca norme samo za primer, ce se stranki ne dogovorita kaj drugega (Cigoj 1986, str. 2461). V 946. clenu OZ so za posamezne tipe »zavarovalnih pogodb glede na trajanje« s prisilnimi dolocbami urejeni možni nacini enostranske odpovedi takšnih pogodb, in sicer »brez posebnega razloga«.47 Takšne »zavarovalne pogodbe glede na trajanje«, za katere veljajo prisilna pravila glede možnega nacina enostranske odpovedi »brez posebnega razloga«, so v 946. clenu OZ taksativno naštete, in sicer: • pogodba, sklenjena za nedolocen cas, • pogodba, sklenjena z dolocilom, da se po preteku obdobja, za katero je bila sklenjena, podaljša za enako casovno obdobje, • pogodba, sklenjena za vec kot 3 leta. Vendarpanavedenaprisilnapravilagledemožneganacinaenostranskeodpovedi»brezposebnegarazloga« zaradi izkljucevalne dolocbe 5. odstavka 946. clena OZ ne veljajo tudi za življenjsko in zdravstveno zavarovanje. Za ta zavarovanja namrec veljajo druga pravila (Plavšak 2004, str. 852), pri cemer pa teh pravil glede trajanja zavarovanja za podrocje zdravstvenih zavarovanj v OZ ni. Neveljavnost dolocila 946. clena OZ za podrocje zdravstvenih zavarovanj ob odsotnosti drugih dolocb48 tako pomeni, da podrocje trajanja tovrstnih zavarovalnih pogodb ni urejeno v OZ. Ker to podrocje zavarovalnega razmerja torejniurejeno vokviru dolocb XXVI. poglavja OZ, za ureditev tegapodrocjatudinirelevantnadolocba924.clenaOZ.Prizdravstvenihzavarovanjihnamrecnemoreiti za »odmik od dolocb tega poglavja«, saj »dolocbe tega poglavja« zavarovalnega razmerja v tem delu ne urejajo. Za s prisilnimi dolocbami neurejeno podrocje zavarovalnega razmerja pa veljata nacelo avtonomije in nacelo dispozitivnosti – pogodbeni stranki lahko možni nacin enostranske odpovedi »brez posebnega razloga« uredita po svoje, razen ce tega ne preprecuje posebna ureditev zunaj OZ.49 Pri dodatnih zdravstvenih zavarovanjih, kot je bilo že omenjeno, pa takšne posebne ureditve ni. Dejstvo, da možnost enostranske odpovedi »brez posebnega razloga« za dodatna zdravstvena zavarovanja z OZ sploh ni urejena, potrjuje tudi nasprotna interpretacija 5. odstavka 946. clena OZ – ce bi namrec slednjo interpretirali na nacin, da izkljucevalno dolocilo pravzaprav predstavlja prisilni nacin urejanja podrocjatrajanjazdravstvenegazavarovanja,kigasplohnimogoce(drugace)urediti,biprišlidonaslednjih sklepov: • Pogodbe za dodatno zdravstveno zavarovanje sploh ne bi mogla odpovedati nobena od pogodbenih strank. Dolocba 946. clena OZ namrec ureja pravice in obveznosti za obe pogodbeni stranki, zato niti zavarovalnica niti zavarovalec sklenjene pogodbe za dodatno zdravstveno zavarovanje sploh ne bi mogla odpovedati. Navedeno bi bilo povsem v nasprotju s temelji obligacijskega prava in tudi z namenom same dolocbe 946. clena.50 • Takšen neustrezen in z vidika nomotehnike povsem napacen pristop pri tolmacenju 5. odstavka 946. clena OZ bi nadalje pomenil tudi to, da zavarovalnica v primeru neplacila premije pri dodatnem zdravstvenem zavarovanju zavarovalne pogodbe sploh ne bi smela odpovedati. Identicen nomotehnicni pristop namrec najdemo tudi pri dolocbi 6. odstavka 937. clena OZ, ki ureja možnost odpovedi zavarovalne pogodbe v primeru neplacevanja premije. • Ce bi dolocba 5. odstavka 946. clena OZ dejansko prepovedovala odpoved zdravstvenega zavarovanja, potem sploh ne bi bila potrebna (zgodovinsko gledano celo poznejša) specialna dolocba 62. c clena ZZVZZ, ki zavarovalnici izrecno prepoveduje odpovedati pogodbo o dopolnilnem (ne dodatnem) zdravstvenem zavarovanju. Namen dolocbe 5. odstavka 946. clena OZ torej ni v tem, da bi pogodbenima strankama pri dodatnih zdravstvenihzavarovanjihprepovedalamožnostenostranskeodpovedi»brezposebnegarazloga«,temvecv tem, daizkljuci takšna pravila za življenjska in zdravstvena zavarovanja, ker jezanje predvidena drugacna ureditev–zaživljenjskazavarovanjajetoureditevOZvclenih,kiurejajo»osebnazavarovanja«(npr.978. clenOZ),zazdravstvenazavarovanjapaureditevvzakonu,kiprvenstvenourejaprostovoljnazdravstvena zavarovanja (tj. ZZVZZ). V ZZVZZ pa so podrobno urejena le pravila glede »dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja«, v sklopu katerihjeeksplicitnoopredeljenamožnostenostranskeodpovedi»brezposebnegarazloga«–zazavarovalca možnost po 4. odstavku 62.c clena ZZVZZ, za zavarovalnico pa takšne možnosti po 1. odstavku 62.c clena ZZVZZ sploh ni. Zadodatnazdravstvenazavarovanjapatakšnaposebnapravilgledemožnostienostranskeodpovedi»brez posebnega razloga« ne obstajajo. Ob odsotnosti prisilne ureditve je tako ureditev te možnosti prepušcena dispozicijipogodbenihstrank–pravilomapogodbeniureditvivokvirusplošnihzavarovalnihpogojevkot sestavnega dela zavarovalnega razmerja. 5 Sklep Pravni ureditvi pogodbe za dopolnilno zdravstveno zavarovanje in pogodbe za dodatno zdravstveno zavarovanje sta si zelo razlicni. Osrednjo pravno ureditev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja predstavlja Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ), pri dodatnem zdravstvenem zavarovanju pa je to Obligacijski zakonik (OZ). Dopolnilnozdravstvenozavarovanje služikotpodpornisteber obveznemuzdravstvenemuzavarovanjuin skupajznjimtvoricelovitsistemsocialnevarnosti,kigazagotavljadržavaponarekuustave. Slednjeinpa posledicno izpostavljani javni interes predstavljata opravicilo za precejšnje zakonsko poseganje v temeljna pravila in postulate obligacijskega prava in zavarovalniške stroke tako glede same vsebine kot tudi nacina izvajanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja s strani zavarovalnic kot samostojnih gospodarskih subjektov, ki na trgu opravljajo dejavnost zavarovalništva. Ne glede na navedeno pa je z vidika trenutne pravne ureditve pogodba o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju še vedno zavarovalna pogodba zasebnega prava, ki je kot taka prostovoljno sklenjena med zavarovalcem in zavarovalnico in s katero so šcitenipremoženjskiinteresizavarovanca,tj.daneplacadoplacila,kibigazaradiomejenegakritjastroškov iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja pri uveljavljanju zdravstvenih storitev moral poravnati sam. Zasklenitevpogodbezadopolnilnozdravstvenozavarovanjesetorejodlocivsakzavarovalecsam,in sicer tisti, ki želi takšen riziko s sklenitvijo zavarovalne pogodbe in proti placilu premije prenesti na zavarovalnico. Dodatnih zdravstvenih zavarovanj ni mogoce enoznacno vnaprej umestiti bodisi med »premoženjska« bodisi med »osebna« zavarovanja v okviru sistematike OZ, kot je to sicer znacilno za druga (tudi zdravstvena) zavarovanja. Dodatna zdravstvena zavarovanja so namrec zavarovanja, v okviru katerih je mogoce dogovoriti zavarovalno zašcito tako po »škodnem principu« kot tudi po »vsotnem principu«. Za umestitevinposledicnodolocitev,katerasoveljavnaposebnapravilaOZizpoglavja,kiurejazavarovalno pogodbo, je treba preuciti vsebino zavarovalnega kritja takšnega zavarovanja. Za podrocje zdravstvenih zavarovanjvOZnisodoloceneposledice,cepremijaniplacana,pravtakoniurejenamožnostenostranske odpovedi »brez posebnega razloga«. Te ureditve za podrocje dodatnih zdravstvenih zavarovanj ni niti v posebnem zakonu, ki ureja zdravstvena zavarovanja (ZZVZZ). Ob odsotnosti zakonske ureditve tega izjemno pomembnega podrocja zavarovalnega razmerja je treba slednjega pri dodatnih zdravstvenih zavarovanjih nujno urejati s pogodbenimi dolocili, sicer bi prišlo do pravne praznine. Posebnazakonskaureditevpodrocjadodatnihzdravstvenihzavarovanjjezelookrnjenaoziromapravzaprav ne obstaja, zato bi veljalo to podrocje posebej urediti bodisi v okviru zakona, ki ureja zdravstvena zavarovanja, bodisi v okviru prenove ali dopolnitve splošne zakonske ureditve zavarovalne pogodbe. Kot je bilo omenjeno uvodoma, veljavna pravna ureditev zavarovalne pogodbe v Sloveniji izvira iz leta 1978.Ureditevnekaterihvprašanjizzavarovalnegarazmerjajenaposameznihpodrocjihzastarela,dolocena aktualna vprašanja pa, kot je bilo prikazano v tem prispevku, sploh niso urejena.Tudi sprico tega so bile v letošnjem letu pri Slovenskem zavarovalnem združenju pricele aktivnosti za pristop k modernizaciji zakonskeureditvezavarovalnepogodbe.Gledenaspecificnostinkompleksnostpravneureditvezavarovalne pogodbe bi bilo smiselno pristopiti k ureditvi te problematike celostno – tj. pripraviti nov zakon, ki bi urejalizkljucnozavarovalnopogodbonavsehpodrocjih(takšnaureditevzavarovalnepogodbesposebnim zakonom je že dlje v veljavi v vec državah, med drugim v Nemciji in Avstriji). Doklernebouveljavljenaprenovljenapravnaureditevzavarovalnepogodbe,pabourejanjezavarovalnega razmerjaprizdravstvenih(indrugih)zavarovanjihnapodrocjih,kiostajajozunajprisilneveljavnezakonske ureditve, prepušceno avtonomni in dispozitivni pogodbeni ureditvi, za katero se pogodbeni stranki dogovorita sami. 6 Literatura in viri • Boncelj, J.: Zavarovalna tehnika,Del1, Ekonomskafakulteta, Ljubljana 1965, str. 101. • Cigoj,S.: Komentar obligacijskih razmerij, IV. knjiga,CZ Uradni list SR Slovenije, Ljubljana, 1986,str. 2400. • Gregoric,J.: Novostiobligacijskega zakonika pri urejanju posledic neplacila premije ter trajanja zavarovanja – izkljucitev uporabe oz. veljavnosti 937. in 946. clena OZ za zdravstvena zavarovanja, Pravnik 9–10/02, Ljubljana, 2003, str. 558. • Pavliha, M.: Zavarovalno pravo,Gospodarskivestnik,Ljubljana,2000. • Plavšak, N. et al: Obligacijski zakonik s komentarjem, 4. knjiga,GV Založba, Ljubljana, 2004. • Srše, D.: Neplacilo premije kot kršitev zavarovalne pogodbe, Zavarovalniški horizonti,Letnik 6, številka 3–4,Slovensko zavarovalno združenje GIZ,Ljubljana, 2010, str. 41–60. • Zbacnik, J.: Dopolnilno zdravstvenozavarovanje pred roko pravicev Luksemburgu, Pravna praksa, št. 10, GV Ljubljana 2011, str. 22. • Žagar,I.: Pravne poslediceobsodbe Slovenije zaradi ureditvedoplacil zdravstvenih storitev, Delavciindelodajalci, letnik 12, št. 2–3,Inštitut za delo pri Pravni fakulteti vLjubljani, Ljubljana 2012,str. 459. • Obligacijski zakonik (OZ), Uradni list Uradni list RS, št. 83/2001,32/2004, 28/2006 – Odl. US, 40/2007. • OdlocbaUstavnega sodišca Republike Slovenije U-I-277/05 zdne9. 2. 2006. • Obligacijski zakonik (OZ), Uradni list Uradni list RS, št. 83/2001,32/2004, 28/2006 – Odl. US, 40/2007. • Zakono zdravstvenem varstvuinzavarovanju (ZZVZZ), Uradnilist RS, št. 9/1992,13/1993, 13/1993, 9/1996,29/1998, 77/1998 – Odl. US, 6/1999,56/1999 – ZVZD, 99/2001, 60/2002, 42/2002 – ZDR, 126/2003, 62/2005 – Odl. US, 76/2005,100/2005 – Odl. US, 38/2006, 114/2006 – ZUTPG, 91/2007, 71/2008 – Skl. US,76/2008, 62/2010 – ZUPJS, 87/2011, 40/2011 – ZUPJS-A, 40/2012 – ZUJF. • Zakono zavarovalništvu (ZZavar), Uradni listRS, št. 13/2000, 31/2000 – ZP-L, 91/2000 -popr., 12/2001 -Skl. US, 21/2002,52/2002 -ZJA, 91/2002 -Skl. US, 29/2003 – Odl. US, 40/2004 – ZDDPO-1, 50/2004, 65/2004 – Skl. US, 76/2005 – ZZVZZ-H, 8/2006 – ORZZavar62,79/2006, 114/2006 – ZUE,9/2007, 102/2007, 69/2008, 19/2009, 49/2009,83/2009,79/2010, 90/2012. 1 Uradnilist RS,št. 83/2001, 32/2004, 28/2006 – Odl. US, 40/2007. 2 Uradni list RS, št. 9/1992, 13/1993, 9/1996, 29/1998, 77/1998 – Odl. US, 6/1999, 56/1999 – ZVZD, 99/2001, 60/2002, 42/2002 – ZDR, 126/2003, 62/2005 – Odl. US, 76/2005, 100/2005 – Odl. US, 38/2006,114/2006 – ZUTPG,91/2007, 71/2008 –Skl. US, 76/2008, 62/2010 – ZUPJS, 87/2011, 40/2011 – ZUPJS-A, 40/2012 – ZUJF, 21/2013 – ZUTD-A, 63/2013 – ZIUPTDSV, 91/2013, 99/2013 – ZUPJS-C, 99/2013 – ZSVarPre-C, 111/2013 – ZMEPIZ-1. 3 Uradnilist SFRJ,št. 29/1978, 39/1985, 2/1989, 45/1989, 57/1989. 4 DZZkotdopolnilnozavarovanjeskladnozZakonomozdravstvenemvarstvuinzdravstvenemzavarovanju(ZVZZ)ledopolnjujepravicezavarovanihoseb, kijihimajoslednjenapodlagiZZVZZiznaslovaOZZ,in neprinašakakršnihkolinovih –DZZnamrecledopolnjujeplaciloizOZZvtakšnivišini,daje zdravstvena storitev za zavarovanca,katere placiloje(delno) zagotovljenoizOZZ,na koncu placanav celoti. 5 2. odst. 50. clena Ustave RS. 6 1. odst. 51. clena Ustave RS. 7 Odlocba Ustavnegasodišca RSU-I-277/05. 8 Ibidem. 9V grški mitologiji je bil Hiron kralj kentavrov, bitij s prsmi, rokami in glavo cloveka in telesom konja. Med drugim je bil med velik zdravnik in poznavalec skrivnosti zeli in zelišc. Pol clovek in pol konj je Hiron simbol dvojnosti, združene v Enem; prispodoba povzeta po Zbacnik, J: Dopolnilno zdravstveno zavarovanje pred rokopravice vLuksemburgu,Pravnapraksa, št. 10,GV Ljubljana2011, str. 22. 10 Vec o teh težavah – glej Žagar, I.: Pravne posledice obsodbe Slovenije zaradi ureditve doplacil zdravstvenih storitev, Delavci in delodajalci, letnik 12, št. 2– 3, Inštitut za delo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana 2012 ter Zbacnik, J: Dopolnilno zdravstveno zavarovanje pred roko pravice v Luksemburgu, Pravnapraksa, št. 10,GVLjubljana2011,str. 22. 11 12. odst. 14. clena ZZavar. 12 62. clenZZVZZ. 13 Razlogi zatakšnoposeganjeso omenjeni v prejšnjem razdelku prispevka. 14 Enoodtakšnihzakonskihposeganjjepredstavljalatudipredpisana»namenskaporabasredstevskupajspolovicodobicka«,kipajebilazaradižeomenjenega neskladja s pravili EU razveljavljena z Zakonom ospremembahindopolnitvah Zakona ozdravstvenemvarstvu in zdravstvenem zavarovanju(ZZVZZ-M) (Uradnilist RS, št. 91-3302/2013). 15 Poleg DZZ so skladno zZZVZZ prostovoljna zdravstvena zavarovanjaše: nadomestno,dodatno in vzporedno zdravstvenozavarovanje (61. clen). 16 4. odst. 61. clena ZZVZZ. 17 Npr. Splošni pogoji dopolnilnega zdravstvenega zavarovanjaAdriatica Slovenice, d. d. zoznako 01-PZZ-A01-08/13. 18 Takšna je umestitev tudi po Zakonu o zavarovalništvu (ZZavar) – kot prostovoljno zdravstveno zavarovanje, ki se uvršca v zavarovalno vrsto zdravstvenih zavarovanjin vzavarovalno skupino premoženjskih zavarovanj, glej 2. clen ZZavar. 19 Obligacijskizakonik (OZ), 921. clen. 20 Morda prav zaradidejstva, ker gre za veliko odstopanje od temeljnih pravil zavarovalnega prava, ZZVZZ to pravilo omenja kar na trehmestih – v 1. tc. 2. odst. 62. clena terv 1. in2. tc. 1.odst62b. clena ZZVZZ. 21 Znižanje enotnepremije za3%po 5. tc. 1. odst. 62.b clena ZZVZZ. 22 Povišanjeenotnepremijeza3%zavsakoletonezavarovanostipo1. 1. 2006,vendarpovišanjeskupajnesmeznašativeckot80%siceršnjeenotnepremije pri zavarovalnici – 5. tc. 1. odst. 62.bclena. 23 Glej Srše, D.: Neplacilo premije kot kršitev zavarovalne pogodbe, Zavarovalniški horizonti, Letnik 6, številka 3–4, Slovensko zavarovalno združenje GIZ, Ljubljana 2010, str. 41–60. 24 5. tc. 1. odst. 62.b clena ZZVZZ. 25 4. tc. 1. odst. 62.b clena ZZVZZ. 26 Npr. obveznozavarovanje avtomobilske odgovornosti poZakonu o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP). 27 1. tc. 1. odst. 62.b clena ZZVZZ. 28 3. tc. 1. odst. 62.b clena ZZVZZ. 29 62.c clen ZZVZZ. 30 OZ,921. clen. 31 Nem. Deckung. 32 Nem. Haftung. 33 Razen npr. pri zavarovanjih odgovornosti, kjer zavarovalnica na podlagi direktnega zahtevka po 965. clenu OZ izplacuje odškodnino neposredno oškodovancem. 34 Na enak nacinso opredeljena zdravstvena zavarovanja tudiv Zakonuozavarovalništvu(ZZavar) –2. tc. 2. odst. 2. clena ZZavar. 35 3. tc. 2. odst. 61. clena ZZVZZ. 36 4. odst. 61. clena ZZVZZ. 37 Npr. Splošni pogoji zazavarovanje tveganjarakaONA ASZDRAVJE Adriatica Slovenice, d. d. z oznako 01-PZZ-C10-01/13. 38 Navedeno potrjuje tudi dejstvo umestitve nezgodnega zavarovanja – z vidika ZZavar se nezgodna zavarovanja eksplicitno umešcajo med »premoženjska zavarovanja«, z vidika OZ pase z namenom dolocitve posebnih pravil nezgodna zavarovanjaeksplicitno ne umešcajomed »premoženjska zavarovanja«. 39 Tipicen primer premoženjskega zdravstvenega zavarovanja je prej obravnavano »dopolnilno zdravstveno zavarovanje«, pri katerem je že v splošnih pogojih zavarovalnic kot predpogoj za sklenitev tega zavarovanja zahtevan obstoj premoženjskega interesa – npr. 1. odst. 4. clena Splošnih pogojev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja Adriatica Slovenice, d. d. z oznako 01-PZZ-A01-08/13: »Zavarovanec je lahko samo oseba, ki ima po Zakonu status zavarovane osebe v obveznem zdravstvenem zavarovanju in je zavezanec za doplacila«. 40 Kritje takšnih stroškov je namrec prvenstveno pridržano »dopolnilnemu zdravstvenemu zavarovanju«, ki je prav tako tipicno premoženjsko zavarovanje – šcitenisopremoženjskiinteresizavarovanca,tj.daneplacadoplacila,kibigazaradiomejenegakritjastroškoviznaslovaobveznegazdravstvenegazavarovanja pri uveljavljanju zdravstvenih storitev moral placati sam. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje je opredeljeno kot »javni interes Republike Slovenije« in je zatozelo podrobno reguliranoskogentnimi predpisi ZZVZZ. 41 Subrogacijski zahtevki zavarovalnic za izplacane stroške so v posameznih primerih še posebej izpostavljeni z izrecno zakonsko dolocbo – npr. 2. odst. 18. clena Zakonaoobveznih zavarovanjih vprometu(ZOZP). 42 Vecina dolocb iz posebne ureditve OZ za »osebna zavarovanja« se namrec eksplicitno nanaša zgolj na življenjska zavarovanja – npr. polica življenjskega zavarovanja (967. clen), starost zavarovalca oziroma zavarovane osebe(968. clen),posledice neplacane premijeinzmanjšanje zavarovalne vsote (969. clen), odkup (978. clen), predujem (979. clen), zastava police(980. clen),življenjsko zavarovanjev koristtretjega (od 981. do989. clena). 43 Primerzavarovanjatretjegajeurejentudivposebniureditvizazdravstvenazavarovanja –5.odst. 61.clenaZZVZZ,kidoloca,damorazavarovanecposebej podpisati policov primeru, ko je vvlogi zavarovalca druga oseba. 44 Razlog za navedeno je v tem, da so se zavarovalne pogodbe za zdravstveno zavarovanje zacele pojavljati s spremembo zdravstvenega sistema šele pozneje – prvicjihjev slovenskem prostoru zacel urejati šele ZZVZZleta1992(14 let po zacetkuveljavnostiprejšnjeureditvepoZOR). 45 Iste dolocbe se ne uporabljajo tudi za življenjska zavarovanja. Namen takšnega izkljucevanja je v tem, ker se narava takšnih zavarovanj razlikuje od drugih zavarovanj, zatojetavprašanja trebaurediti drugace – pri življenjskemzavarovanju takonpr. ureditev po 969. clenu OZ namesto po 937. clenuOZ. 46 Glej tocko 3.2.4. 47 Primeri enostranskih odpovedi zaradi »posebnih razlogov« so urejeni v drugih dolocbah – npr. v primeru namerne ali nenamerne neresnicne prijave ali zamolcanja(932. in 933. clenOZ); cepremijani placana(937. clenOZ); v primeru povecanja nevarnosti (938. clenOZ). 48 Za razliko od življenjskih zavarovanj, kjer je takšno dolociloglede (prenehanja)trajanja978. clen OZ. 49 Za podrocje »dopolnilnih zdravstvenihzavarovanj« je toZZVZZ. 50 »Pravila o trajanju zavarovanja so dispozitivne narave« ter »Izkljucitev pravice razvezati pogodbo bi pomenila poseg v pogodbeno svobodo in je zato nedopustna«.Tako Cigoj, S.:Komentar obligacijskih razmerij, IV. knjiga, CZUradni list SR Slovenije,Ljubljana1986, str. 2461. 2 Zaupanje dr. Bogdan Kavcic* Povzetek: V prvem delu prispevka se ukvarjamo s problemi, ki so povezani z definiranjem zaupanja. Še zlasti zato, ker slovenski jezik pomensko ne loci med angleškima terminoma »confidence« in »trust«. Nadaljnja razprava se nanaša na lastnosti in znacilnosti zaupanja: podlage zaupanja, vrste zaupanja (samozaupanje, zaupanje med posamezniki in v organizacijah). Osrednja pozornost pa je namenjena posledicam in ucinkom, ki jih ima zaupanje v organizacijah in družbi. Nasprotje zaupanja je nezaupanje,kijepravtakoobravnavano;posebnonjegoviucinki.Vzadnjemdeluprispevkanamenjamo pozornost zaupanju v zavarovalništvu. Kljucne besede: vsebina pojma, podlage zaupanja, vrste zaupanja, posledice, zavarovalništvo Abstract: The first section of the present paper deals with wit the problems of defining the terms confidence and trust. This is particularly relevant due to the fact that the Slovene language does not differentiate between these two terms. The discussion then turns to the properties and characteristics of trust and confidence: the bases of trust and confidence, as well as types of trust and confidence (self-confidence, trust and confidence between individuals and within organizations).The main focus is on the consequencesand effects of trust andconfidence in organizations and in society.Theopposite of trust is distrust, which is also discussed, particularly with regard to its effects. The final section deals with trust in insurance. Key words: content of the term, basis of confidence, types of confidence and trust, effects, insurance 1 Opredelitev zaupanja Kadarposkušamopojasnitiravnanjedrugihposameznikov,skupinaliorganizacij,zlastikogrezaodlocanje, sepogostosrecamospojmom»zaupanje«.Slednjegauporabljamotakovvsakdanjikomunikacijiinodnosih nasploh, z zaupanjem pa se ukvarjajo tudi nekatere znanstvene vede, posebno psihologija, ekonomija, menedžment, marketing in sociologija ter druge. Zaupanje je ponavadi ocenjeno kot eden od bistvenih temeljevmedsebojnegasodelovanjaposameznikovinskupin. Razumljivoje,dajezatodeležnoprecejšnje pozornosti. Navprašanje,kajjezaupanje,nikakornipreprostoodgovoriti. Imaštevilnerazsežnostiindružboslovjese z zaupanjem ukvarja že od 17. stoletja, saj je prve zapise o tem mogoce najti že pri filozofih Spinozi in * Dr. Bogdan Kavcic, upokojeni redni profesor Univerze v Ljubljani, Ljubljana, Na delih 5. Hobbsu,poznejepatudipriDarwinuinmnogihdrugih(Barbalet,1996,str. 76).Vzadnjihdesetletjihje vsevecanalizinempiricnihraziskavnamenjenihpojasnjevanjuzaupanjainnjegovevlogevdružbenemin zasebnemživljenju.Obstajavecopredelitevzaupanja,nikakorpa(še)nemoremogovoriti,dabibilakatera splošnosprejeta.Slovenskiavtorji(npr.Kopar,2010;Mayer,b.l.;Jevnikar,2006indrugi)seradinaslanjajo na definicijo, kot je podana v Slovarju slovenskega knjižnega jezika: »prepricanje, da je kdo sposoben, voljan narediti, kar se pricakuje« (SSKJ, 1994, str. 1637). Ob omenjeni opredelitvi SSKJ na istem mestu sicerprinašavsajšedve–(1)»prepricanje,dajekdopošten,iskren«in(2)»prepricanje,dajekajdobroin da bo dobro vplivalo na uresnicitev dolocenih pricakovanj« –, a naši avtorji najpogosteje izhajajo iz prve omenjene.Obtemjeres,davsetriopredelitvepoSSKJzacenjajospojmom»prepricanje«insozatorazlike med njimi razmeroma majhne. Seveda pa je treba dodati, da nekateri avtorji ob definiciji po SSKJ 1994 navajajo tudi definicije nekaterih drugih, tujih avtorjev (npr. Kopar, 2010; Methans, 2009), manj pa domacih. Izhodišcna ugotovitev pri analizi zaupanja (predvsem po literaturi v angleškem jeziku) je, da vedno vkljucuje dve strani: eno predstavlja tisti posameznik ali skupina, ki zaupa, recimo mu zaupajoci; drugo paposameznikaliskupina,kimuzaupajocizaupaingaoznacimokotzaupnika.Vvlogizaupnikajelahko tudi predmet, neživa stvar.Tako ljudje lahko, denimo, zaupajo (ali pa ne zaupajo) tehnologiji, zlasti tisti, ki je ne poznajo. Joanna Paliszkiewicz je zatem, ko je analizirala številne definicije zaupanja, prišla do naslednjesinteze:Zaupanjejeprepricanje(verjetje)zaupajocega,dabodrugastran(zaupnik)(1)delovala tako,daneboškodilazaupajocemu;(2)dabodelovalavkoristzaupajocega;(3)dabodelovalazanesljivo in (4) da se bo vedla oziroma odzvala na predvidljiv in vzajemno sprejemljiv nacin (Paliszkiewicz, 2011, str.4).Barbalatpazaupanjepreprostoinnakratkooznacujekotutemeljenopricakovanje(Barbalat,1996, str. 76). V vsakem primeru gre za povezovanje preteklih izkušenj s predvidevanjem prihodnosti. V angleškem jeziku sta za ta pojav uporabljeni dve besedi, in sicer »confidence« in »trust«. O razlikah in podobnostih med obema obstaja precej strokovne literature. V skladu z eno od razlag je razlika med omenjenima izrazoma ta, da »confidence« pomeni verjetje, da bodo prihodnji dogodki potekali v skladu spricakovanji;medtemko»trust«pomeniprenosodgovornosti,zanašanjenadrugooseboaliskupino,da sebodogajanjerazvijalonapricakovannacin(Whatisthedifferencebetweentrustandconfidence,2013). »Confidence«lahkoopišemotudikotprepricanje,dajeposameznahipotezaalinapovedpravilnaalidaje izbrana smer delovanja najbolj ucinkovita in uspešna (Confidence, 2015). »Confidence« v tem smislu je lahko »samouresnicevalna napoved« (prav tam) – to je pricakovanje, da se bo nekaj zgodilo, ki vpliva na to, da se res zgodi. Ali na kratko: »trust« je praksa »confidence« (The difference between trust and confidenceand the importanceoftrust, 1995). Vendarje vsako pricakovanje povezano stveganjem, kije vtem,dazaupnik,odkateregazaupajocipricakujedolocenoakcijo,temordaneboudejanjil.Totveganje je vecje pri »trust« kot pri »confidence«. Zaupanje v smislu »confidence« je bolj odvisno od zaupajocega, »trust« pa od drugih, to je zaupnikov. »Confidence» je subjektivna verjetnost pojava nekega dogodka, »trust« pa je razlog, da se bo dogodek zgodil. »Trust« je prepricanje, da me prijatelj ne bo izdal, ker mu zaupam (confidence) (What is the difference between trust and confidence, 2013). Razlicni avtorji navajajo razlicne razlike, ki naj bi obstajale med obema pojmoma. Tako »confidence« vecinomarazlagajoboljvsmislulastnostiposameznika,kotnekakšnogotovost,verjetje(prepricanje)vto, kajsebozgodilo(npr. »Zaupamsvojemuavtomobilu,dajesposobenzavožnjo.«).Mordabivslovenšcini lahko v ta namen uporabili izraz zaupljivost. V tem pogledu se ljudje med seboj razlikujemo in smo v osnovi razlicno zaupljivi. Pac glede na procese primarne in sekundarne socializacije, v katerih smo bili udeleženi. Takšno pojmovanje zaupanja pri nas uporablja Mayer, ki pravi, da zaupanje izhaja iz antropološke kategorije verovanja ali verjetja, torej zavesti o obstoju boga in nadnaravnih sil, prepricanja o obstoju necesa skrivnostnega, umišljenega, domnevnega; v tem primeru prepricanja o poštenosti in iskrenosti koga (Mayer, 2004, str. 57–63, po Methans, 2009, str. 4). »Trust« pa pomeni prenos zaupanja nanekogadrugega,pravilomanapodlagipreteklihizkušenj.Vtemsmisluprinasdefinirajozaupanjetudi Mulej, Potocan, Kajzer (2004, str. 19), ki ga razumejo kot proces, ki ga ustvari praksa medsebojne zanesljivosti; precej laže nastane iz medsebojne odvisnosti kot iz neodvisnosti ali enosmerne odvisnosti (npr. »Zaupam mehaniku, da mi je tudi tokrat dobro popravil avto.«) (po Methans, 2009, str. 5). V slovenšcini bi v ta namen lahko uporabili izraz »zanašati se«. Razlika med obema vidikoma zaupanja nedvomno obstaja, ceprav ne velika. 2 Nekatere lastnosti in znacilnosti zaupanja 2.1 Podlage zaupanja Pomembnovprašanje, na kateregaso poskušaliodgovoriti strokovnjakizrazlicnihpodrocij,je tudi,zakaj zaupamo. Kaj je motiv zaupanja? Marjeta Kopar to oznacuje kot teorije zaupanja (Kopar, 2010, str. 10). Iz vec virov (Jevnikar, 2006, str. 13–16; Kopar, 2010, str. 10–10; Methans, 2009, str. 6–8) je mogoce povzeti naslednje nazore: 1. Zaupanje je posledica preracunljivosti zaupajocega. Gre za pricakovanje zaupajocega, ki temelji na tehtanju koristi in stroškov dejanj zaupajocega in zaupnika. Povedano poenostavljeno, ce zaupajoci oceni,damubozaupanjevzaupnikaprinesloveckoristikotstroškov,potemseboodlocilzazaupanje. Vec koristi je mogoce razumeti tudi kot manj škode. Oboje je povezano s tveganjem, ki je zmeraj sestavinazaupanja.Vozadjutepojasnitvejerazvidnaneoliberalisticnaekonomskateorijaoracionalnem akterju, ki ga pri delovanju (odlocanju) usmerja utilitarizem zaupajocega. Zaupa le, ce mu zaupanje predvidoma prinaša koristi, vecje od stroškov, ali najmanjšo škodo od mogoce. 2. Normativnapodlagazaupanja.Zaupanjejedelvedenjskegavzorcaclanovdružbe,prekokateregaizražajo družbeno sprejete vrednote. Družba je v tem kontekstu razumljena kot solidarna skupnost, ki temelji na skupnih vrednotah in ciljih. Vrednote so ozavešcene predstave o tem, kaj je prav in kaj narobe, kaj jezaželenoinkajnezaželeno,zakajsiprizadevamoinproticemuseborimo.Temeljnevrednoteclovek pridobi v casu primarne in sekundarne socializacije, pozneje pa tudi med terciarno socializacijo, ko je njegova aktivna vloga pri ponotranjenju vrednot izrazitejša. Vrednote se spreminjajo v casu, pa tudi med posameznimi družbami. Zato je v nekaterih družbah zaupanja vec, v drugih pa manj. Pomen normativnepodlage zaupanja je odvisen tudi od institucij, ki sankcionirajonespoštovanjevrednot. Ce kršenje vrednot ni ustrezno sankcionirano, je precej verjetna erozija sistema. 3. Kognitivnoalispoznavnozaupanje.Grezaspoznanje,dajebistvodružbedružbenomenjalniproces.Ta se srecujes problemomkoordinaciještevilnihinterakcij družbenihdejavnikov, zatoobstajapotrebapo mehanizmu, ki zmanjšuje negotovost in kompleksnost družbenih procesov ter omogoca pricakovanja o prihodnjem delovanju teh akterjev. Takšen mehanizem predstavlja zaupanje. Zaupanje tako poenostavljainpospešujedružbeneprocese,zatojevdružbinepogrešljivo.Temeljinalastnostih,procesih in institucijah. Zaupanje razlicno obravnavajo tudi posamezne znanstvene vede. Svenšek (2011, str. 36–43) povzema temeljne nazore o zaupanju z vidika sociologije, psihologije in ekonomije: • S sociološkega vidika je zaupanje zanimivo predvsem kot mehanizem, ki vpliva na stopnjo sodelovanja clanovvrazlicnihdružbenihokoljih.Solidarnaskupnostlahkoobstajaleobhorizontalneminvertikalnem zaupanju.Pritemjezanimivo,dazaupanjedelujekotnekevrstesolidarnostznotrajdružbenegarazreda. Zaupanje vkljucuje socialne mreže in svobodno povezovanje. Zaupanje je zlasti poudarjeno v sklopu postmaterialisticnih nazorov. • Psihologijo zanima predvsem zaupanje kot kljucna komponenta razvoja in ohranjanja ucinkovitih odnosov med ljudmi. Ima torej instrumentalno vlogo: zagotavlja kontinuiteto odnosov. Zaupanje je pomembno zlasti pri oblikovanju odnosov z drugimi ljudmi, kadar o njih vemo zelo malo ali nic.To je tipicnovprimeru,ko sesrecujemo znovimiljudmialinovimi situacijami. Zaupanjezatovkljucujedve sestavini: emocionalno ter racionalno, kognitivno ali tudi kalkulativno. • Ekonomijo pa zanima zaupanje predvsem z vidika utilitarizma, kot podlaga za doseganje maksimalne vrednosti. Razume ga kot namensko vedenje s ciljem maksimizacije koristi, ob zavedanju tveganja. Racionalniposameznikzaupa,ceoceni,dasopotencialneprednostivecjeodmogocihizgub.Racionalna preracunljivost akterjev vpliva na racionalnost izbire smeri dejavnosti, kar doloca stopnjo zaupanja. Razumljivo je, da se posamezne vede ukvarjajo z zaupanjem v skladu s svojo vsebinsko in metodološko usmerjenostjo. To pa pomeni, da so bolj ali manj enostranske, kar še zlasti velja, kadar gre za tako kompleksen pojav, kot ga predstavlja zaupanje. 2.2 Vrste zaupanja Razlicniavtorjidelijozaupanjenanekolikorazlicnevrste.Posameznevrstezaupanja,kiizhajajoizpregleda precej obsežne strokovne literature (npr. Jevnikar, 2006, str. 23–27; Kopar, 2010, str. 14–17; Methans, 2009,str.6–9;Paliszkiewicz,2011,str.5–7),soprikazanevnadaljevanju.Sevedanegrezaizcrpenpregled, saj obstaja veliko razlicnih nazorov. Med seboj se deloma dopolnjujejo, deloma pa prepletajo. V nadaljevanju iz navedenih virov povzemamo bistvene vrste zaupanja: • Primarno in sekundarno zaupanje. Kot primarno razumemo zaupanje, ki nastane na podlagi posameznikove ocene, komu lahko zaupa, kdo je vreden njegovega zaupanja. Pri tem imajo kljucno vlogonaslednjespremenljivke:ugled,videzinnastop.Ugledsenanašanainformacijeopreteklihvidikih obstojaindelovanjaposamezneosebe.Vkljucuješolanje,porocilaopreteklemdelovanju(lastneizkušnje ali informacije iz »druge roke«) itd. Videz in obnašanje se nanašata na vtis, ki ga s svojim verbalnim in neverbalnimvedenjemnaredinanasdolocenaoseba.Nekaterisenamzdijoboljalimanjzaupanjavredni, drugi pa ne. Nastop pa predstavlja vir informacij iz konkretnega vedenja posameznika, ki je lahko prepricljivoalipane.Pravnastopanjasejemogocevvelikimerinauciti,zatopredstavljamanjzanesljivo podlago za oceno zaupanja. Sekundarno zaupanje pa upošteva povezave osebe in izvore zaupanja. Med povezavamijepomembnaodgovornost:kdojezanekajodgovoreninsenanjlahkoobrnemo.Semspada tudi vtis, da zloraba zaupanja ne bo ostala nekaznovana. • Osebno in sistemsko zaupanje. Pri osebnem zaupanju gre za odnos med posamezniki, ki temelji na medosebniprivlacnosti,napreteklihizkušenjoravnanjudrugihalinapripadnostiposameznidružbeni skupini. To zaupanje se oblikuje v procesu menjav med posamezniki v družbi, iz katerih se oblikuje pricakovanje o ravnanju drugih vkljucenih. Gre za informacije o tem, ali so v preteklosti ravnali tako, kot smo pricakovali. Pripadnost posamezni družbeni skupini lahko temelji na nacionalnosti, veri, filozofiji,poklicu, sorodstvenihvezeh, spolu, starosti, pripadnosti nekiorganizaciji ipd.Tepodlagebolj opazimo v stiku z drugimi kulturami kot pa v lastni, v kateri se zdi vse samoumevno. Kot zgled lahko navedemo naše potovanje po Indoneziji, ko smo se vsak vecer domenili s šoferjem, kdaj se naslednje jutro odpravimo na pot. V nekaj dneh smo ugotovili, da je to, kako se bo šofer držal dogovorjenega, odvisnood njegove vere. Vistih družbenih okolišcinah so sešoferji eneod ver (ne bom navajal katere), držalidogovoraskorajdominutenatancno,medtemkososepripadnikidrugeverevedlipovsemdrugace – prišli so z manjšo ali vecjo zamudo, zgodilo pa se je celo, da smo jih cakali zaman. Seveda ne da bi nam to, da ne bodo prišli, sporocili. Posebna vrsta osebnega zaupanja je samozaupanje. Receno poenostavljeno, je to zaupanje vase, ki predstavlja nadvse pomemben vidik zaupanja za vecino dogajanja v posameznikovem življenju. Brez samozaupanja smo namrec le težko uspešni. Porocajo celo o tem, da so raziskave odkrile, da obstaja povezavamedposameznikovostopnjosamozaupanjainvišinonjegoveplace(Confidence,2015).Cene verjameš samemu sebi, ti tudi drugi manj verjamejo. Samozaupanje je zlasti pomembno kot pogoj clovekove ustvarjalnosti. Posameznikova ustvarjalnost temelji na njegovem samozaupanju. Kdor ne verjame vase, v svoje zmožnosti in sposobnosti, si jih ne upa pokazati drugim. Seveda pa samozaupanje ni dovolj. Posamezniku morajo zaupati tudi drugi, posebno vodstvo. Zato je vzdušje zaupanja v organizaciji ob še nekaterih drugih dejavnikih prav tako pomembno kot samozaupanje (Mayer, b. l., str. 3). Samozaupanje se kaže v verbalnem in neverbalnem vedenju. Verbalno se samozaupanje kaže v prepricljivemkomuniciranju.Tegasejemogocepostopnonauciti.Šeboljpaseodražaskozineverbalno vedenje. Pri pocetju tistega, kar mislimo, da je prav, moramo biti vztrajni, cetudi so drugi kriticni. Samozaupanje sestavljata samoucinkovitost in dobro mnenje o sebi (Building self-confidence, b. l.). Samoucinkovitost zahteva znanje o tem, cesar se lotevamo, in jasno postavljene cilje. Dobro mnenje o sebi (ce je pretirano, je to domišljavost) pa se oblikuje postopno, kot posledica tega, da vidimo, da obvladamo, kar pocnemo, da imamo zato dovolj znanja in da nam to priznavajo tudi drugi. Samozaupanja se je mogoce v veliki meri nauciti. O tem je na voljo veliko razlicnih nasvetov (npr. 63 ways to build self-confidence, b. l.). Ljudje pogosto trpijo za pomanjkanjem samozaupanja. To zmanjšuje njihovo uspešnost pri delu. Star psihološkinaukje,dacenimašdovoljargumentovzatisto,kartrdiš,potemvsajznacinomzagovarjanja pokaži, da zaupaš v povedano. Seveda pa obstaja tudi pretirano samozaupanje. Ali tudi neutemeljeno samozaupanje. Utemeljenost samozaupanja se torej mora potrjevati v dejanskih doseženih rezultatih delovanja. Pretiranosamozaupanjepanipotrjenozdejanskimidosežki, greza t. i. samoverjetjelastnim besedam ali celo mislim.To pa vodi v prevzetnost, domišljavost in arogantnost, ki so prav tako – ali še bolj – škodljive kot premajhno samozaupanje. S sistemskim zaupanjem oznacujemo zaupanje v zanesljivost delovanja nekega sistema ali institucije. Onjemzatogovorimotudikotoinstitucionalnemzaupanju.Grezaodnosmedposameznikominneko legalno družbeno institucijo ali med institucijo in institucijo. Tudi v tem primeru kot predstavniki institucije nastopajo posamezniki, vendar jim pripisujemo lastnosti institucije in pogosto zanemarimo individualne razlike, ki obstajajo med njimi. • Organizacijsko zaupanje. Ta vrsta zaupanja je ponavadi kombinacija medosebnega (med clani organizacije) in institucionalnega zaupanja (med clani organizacije in organizacijo, pa tudi med organizacijami). Pogosto pa gre tudi za zaupanje neclanov organizacije v neko organizacijo. Tovrstno zaupanje je zelo pomembno za uspešno delovanje organizacij, zato je bilo najpogosteje predmet empiricnegapreucevanja.Clani,kisvojiorganizacijizaupajo,somnogoboljnaklonjeniorganizacijskim aktivnostim in organizaciji precej bolj pripadni, kot ce ji ne bi zaupali. Precej pozornosti je bilo namenjenepreucevanjuodnosovzaupanjamednadrejenimiinpodrejenimivorganizaciji. Nadrejeniza podrejenepredstavljajoneleposameznika,ampaktudiinstitucijo. Dabiposamezniki(claniinneclani) organizaciji zaupali, jih mora slednja nedvoumno in pošteno obvestiti o svojih aktivnostih. Clani spoznavajo namene in dejavnost organizacije preko formalnih kanalov (uradnih obvestil, informacij, ki jih posredujejo vodilni, in drugih predvidenih kanalov v organizaciji) in neformalnih (sodelavcev,neformalnihskupininmrež);takovorganizacijikotvnjenemokolju. Pomembnoje,dase informacijeizformalnihinneformalnih,znotrajorganizacijskihkanalovinizokoljaskladajo.Taskladnost predstavlja nujenpogojza vzpostavitevzaupanja. Neskladnostinformacij izrazlicnihkanalov paporaja dvom in posledicno nezaupanje. Opozoriti je treba, da clani organizacije praviloma bolj verjamejo neformalnimkanalomkotformalnim.Zaupanjevorganizacijoinmedclaniorganizacijejeinteraktiven proces, v katerem se ucijo in odvajajo oblikovanja in vzdrževanja zaupanja. Podrejajo se praksi neposrednega ali posrednega, pozitivnega ali negativnega sankcioniranja vzpostavljanja medosebnega zaupanja. Na oblikovanje zaupanja zelo vpliva tudi to, ali je zaupnik odvisen od zaupajocega glede doseganjasvojihciljev.Zaupanjeserazvije,cesezaupniknevedeoportunisticnoinneprizadeneinteresov zaupajocega. Vliteraturijemogocenajtiševecrazlicnihklasifikacij,boljspecificnenaraveinprakticnomanjuporabnih. Navedenespadajolemednajpogostejšeinuporabnevvsakdanjemživljenju. Sicerpasoserazlicniavtorji s tovrstno problematiko ukvarjali z zornega kota svojih preferenc. 2.3 Posledice (ucinki) zaupanja Ucinki,posledicezaupanjasotisto,karjeposebnozaorganizacijenajboljzanimivo. Zatosose(inseše)z ucinkizaupanjaukvarjaleštevilneraziskave.Ucinkezaupanjajesmotrnoupoštevatizvecvidikov:osebnega (samozaupanje), medosebnega, organizacijskega, družbenega in tudi širšega. V nadaljevanju nas bosta zanimali predvsem organizacijska in družbena raven ucinkov zaupanja. 2.3.1 Organizacijsko zaupanje Organizacije so urejeni sistemi vecjega ali manjšega števila clanov. Z vidika zaupanja so bile predmet preucevanja (tudi empiricnega raziskovanja zaupanja) predvsem delovne organizacije in med temi gospodarske. Zato se bomo tudi v nadaljevanju tega razdelka najvec ukvarjali s temi. Gospodarskeorganizacijealinakratkopodjetjasohierarhicnoorganiziranezdružbezaposlenih. Notranja diferenciacija na vec ravni je izraz delitve dela pri uresnicevanju kompleksih delovnih nalog. Sestavljena delovna naloga celotne organizacije (npr. izdelava cevljev) se postopno razdeli na ožje delovne naloge, do koncno takšnega obsega, da lahko nalogo opravi posamezni delavec (s pomocjo ustrezne tehnologije).Ta delitev dela je nujna, da bi dosegli vecjo ucinkovitost dela in opravljali kompleksne delovne naloge. Hierarhicna razdelitevnaorganizacijskeravnitemeljinanacelupodrejenostinižjihinnadrejenostivišjih. Višjiodlocajoinukazujejonižjim,nižjiizvajajoinporocajovišjim.Hierarhijajebilazgodovinskogledano izbranakotsredstvozausklajevanjeizvajanjarazdrobljenekompleksnedelovnenalogevoptimalnoceloto. Hierarhija je lahko bolj ali manj izrazita. Posledicno je moc odlocanja in ukazovanja bolj ali manj koncentrirana v organizacijskem vrhu. Žetashematicniopistemeljnezgradbedelovnihorganizacijopozarjanaodlocilnovlogovodstvavcelotni organizaciji. Gledano razvojno je v podjetjih prevladovalo nezaupanje vodilnega vrha (»glave«) do nižjih organizacijskihravni(»roke«),kijihjebilozatotrebastrogonadziratiinzrazlicnimimehanizmiprisiljevati v izvajanje odlocitev, ki so bile sprejete na vrhu. Vrh tega koncepta nedvomno predstavlja birokratska organizacijskaparadigma,kijevrazvitihevropskihdržavahinAmerikiprevladovalavsedozacetkadruge polovice20.stoletja.Takratsejezacelakazatikotpremaloucinkovitagledenakonkurencnerazmere(trg) in so jo zacele nadomešcati nove metode. Slikovito je to prikazal McGregor (1967, po Kavcic, 1992, str. 82–85)ssvojimmodelomteorijeXinY.TeorijaX,kijeznacilnazaklasicnoorganizacijskoteorijo,temelji nadomnevi,dasozaposlenivbistvuleniindadelajo,kolikormalojemogoce,nimajoambicij,nemarajo odgovornosti in mislijo le nase. Ker se je ta paradigma izcrpala, je predlagal novo – teorijo Y: delavci po naravi niso pasivni, ampak so takšni postali zaradi izkušenj v organizaciji; menedžment je odgovoren za organiziranje potrebnih prvin poslovnega procesa, delavci so motivirani in pripravljeni uresnicevati organizacijske cilje, ce s tem zadovoljujejo tudi svoje potrebe. Z erozijo birokratske organizacijske paradigme sredi 20. stoletja se v razvitih državah Evrope in Severne Amerike zacne obdobje postopno bolj sprošcenega vzdušja v organizaciji, priznavanje vecje in bolj pomembne vloge zaposlenih pri sodelovanju za doseganje organizacijskih ciljev. Slovenija v tem pogledu za razvitimi državami zaostaja za nekaj desetletij. Ta kratek zapis o strukturi organizacij in spremembah v njih je bil namenjen utemeljitvi trditve, da je ravenzaupanjaalinezaupanjav organizaciji odvisna od tega,kateroorganizacijsko paradigmosprejmein uveljavlja vodstvo. Poenostavljeno bi lahko rekli, da vodstvo (menedžment) lahko izbere paradigmo nezaupanja(»delavci so leni, treba jih nadzorovati in prisiljevati, da naredijo, kar je treba«) ali paradigmo zaupanja (»optimalno doseganje ciljev organizacije zahteva ustvarjalno in prostovoljno sodelovanje vseh zaposlenih«). Kakosevodstvo odloci,jeodvisnoodštevilnihdejavnikov:družbenegaokolja,primarnein sekundarne socializacije, osebne filozofije in vrednotne strukture, zaposlenih itd. Zuveljavljanjemizbraneorganizacijskeparadigmevodstvopomembnovplivanaformalnoravenzaupanja v organizaciji: samostojnost posameznika pri delu, vpliv na odlocanje itd. Pri tem je zlasti pomemben odnos med nadrejenimiinpodrejenimi(mednivojsko zaupanje).To zaupanjeje kljucnega pomena, kako uspešno bodo vodilni uresnicevali svojo vodilno vlogo. Do izraza pride custvena komponenta zaupanja. Ce vodilni podrejenemu ne zaupa, se to izraža v custveni (afektivni) komponenti njegovega obnašanja. Podrejeni obcuti, da mu nadrejeni ne zaupa, in se odzove podobno, z nezaupanjem. Rezultat takšnega odnosaso slabše sodelovanje, pocasnereakcije, izogibanje uresnicevanjuukazovipd., karvse vnašašum v delovanje organizacije. A v delovni organizaciji obstaja poleg formalne organizacije tudi neformalna (po Kavcic, 1991, str. 22– 23).Neformalneskupinedelujejonapodlagimedosebneprivlacnosti,prijateljstvainpodobnihdejavnikov. Niso predvidene z organizacijskimi pravili in jih vodilni pogosto ne poznajo. So razmeroma majhne, vkljucujejo do sedem clanov. Vecinoma so clani iz formalne skupine na isti organizacijski ravni (npr. zaposleni v isti enoti), lahko pa so clani tudi posamezniki z drugih nivojev, ceprav redkeje. Imajo svojega vodjo,kipravilomanitudiformalnivodjaenote(npr. delovodja). Njihovpomenje,nakratko,vtem,da neformalne skupine dejansko odlocilno vplivajo na vedenje svojih pripadnikov. Zato je za odnose med clani neformalnih skupin znacilna zelo visoka stopnja medsebojnega zaupanja. Problem je, kadar so cilji neformalnih skupin drugacni od ciljev formalne skupine ali so jim celo nasprotni. Stopnja zaupanja na formalni ravni lahko vpliva tudi na zaupanje na neformalni ravni. Zaposleni potrebujejo vzdušje zaupanja, saj se v takem okolju pocutijo varne in enakopravno vkljucene (Interno komuniciranje ..., 2009). Ce tega ne dobijo na formalni ravni, se zatekajo k neformalnim skupinam. Ucinke zaupanja na delovanje organizacij opisujejo razlicni avtorji z razlicnih zornih kotov in razlicno. Kerjeustreznokomuniciranjenujenpogojzauspešnodelovanjeorganizacije,zacenšizugotovitvijo,daje uspešnostodlocanjaodvisnaodtega,dokolikšnemereodlocevalcirazpolagajozustreznimiinpravocasnimi informacijami,jevplivzaupanjanakomunikacijskeprocesevorganizacijiverjetnoutemeljenoomenitina prvem mestu. V razmerah zaupanja so informacije neposredne in resnicne, pravocasne in celostne.To je posebno pomembno za mednivojsko komunikacijo, ki je temeljni pogoj za delovanje podjetij. Znano dejstvo je, da organizacijski vrh, da bi lahko uspešno vodil organizacijo, potrebuje natancne in resnicne informacije o tem, kajse dejansko dogajana nižjihorganizacijskih ravneh. Zaposleni nanižjih ravneh pa pogosto nadrejenim ne sporocajo poštenih (resnicnih, natancnih) informacij – zlasti, ce so te neprijetne. Nadrejeni za neugodne informacije pogosto okrivijo tiste, ki jim informacije posredujejo, spregledajo pa resnicne vzroke (ki so pogosto v njihovih neustreznih odlocitvah in ukazih). V pogojih zaupanja so informacijskitokoviodprti,informacijevobesmerisopošteneincelovite(Jevnikar,2006,str.53;Methans, 2009,str.13–17).Dodatijetrebašepravocasnostinformacijinodsotnostnegativnegapovratnegaucinka. Slabo komuniciranje za organizacijo pomen tudi veliko izgubo znanja (Interno komuniciranje, 2009). Zaposleni v vsaki organizaciji razpolagajo z ogromno znanja in izkušnjami, ki bi zelo koristile delovanju organizacije,asoblokirane,tudizaradišibkegazaupanja.Obenempaorganizacijepogostodragoplacujejo slabšeinformacije,kijihkupujejoizokolja. Cebiseorganizacijezavedale,kajvsevedonjihovizaposleni, bi imele v lasti najmocnejši instrument, ki bi si ga lahko želele – kolektivno modrost in izkušnje vseh zaposlenih. Uporaba kolektivnega znanja zahteva zaupanje, ki pa ga v organizacijah ni dovolj. Visoka stopnja zaupanja je mocno pozitivno povezana z uspešnostjo sodelovanja, vendar pa zaupanje ni nujni pogoj za sodelovanje. To lahko poteka tudi zaradi prisile in zato, da udeleženci uresnicujejo svoje interese (Mayer, Davis, Schoorman, 1995, str. 712). Vendar zaupanje sodelovanje zelo spodbudi. Ob že navedenih ucinkih, ki jih ima na komunikacijski proces, zaupanje vpliva na zmanjšanje formalnosti v sodelovanju, poenostavi usklajevalni proces, prispeva k bolj stabilnemu povezovanju med posamezniki, enotami organizacije in med organizacijami (Methans, 2009, str. 13). Sodelovanjepomenisoodvisnostmedclaniorganizacije(Mayer,Davis,Schoorman,1995,str.710).Glede nasodobnemigracijsketokoveinglobalizacijobilahkorekli,dapostajadelovnasilavorganizacijahpovsod po svetu vse bolj raznolika,kar pa otežuje uspešno sodelovanje. Zaupanje nasprotnosodelovanje krepi in lajšatertakopripomoretudikvecjiucinkovitostiorganizacije.Trendzadnjegapolstoletjaje,davuspešni sodobni organizaciji postaja posamezni delavec pri delu vse bolj samostojen, ima vse vec moci (ang. empowerment). Sodelovanje med vse bolj samostojnimi delavci postaja zato vse bolj pomembno za uspešnostorganizacijevceloti.Topapovecujepomenzaupanjavsodobnihorganizacijah.Zaupatidrugim in verjeti, da ti drugi zaupajo, omogoca dobro sodelovanje. Višjaravenzaupanjamedzaposlenimi,posebejmednivojskega,zahtevatudimanjkontrolenadpodrejenimi (Jevnikar, 2006, str. 27). Zunanji nadzor nad podrejenimi, ki ga izvaja nadrejeni, v veliki meri zamenja notranji nadzor: podrejeni nadzirajo sami sebe, da delujejo, kot se od njih pricakuje.To ima za posledico vecjo natancnost pri delu, izboljša razumljivost in pogostost medsebojnega komuniciranja zaposlenih ter pripomore k njihovi vecji fleksibilnosti. Notranja samokontrola je mnogo ucinkovitejša kot zunanja, obenem pa je za organizacijo precej cenejša. Vpliv samokontrole zaradi vecjega medsebojnega zaupanja ima zelo pomembno vlogo pri timskem delu (Methans, 2009,str. 8). Pritimskem delu jevodja pretežnostrokovni usklajevalecsamostojnihclanov,ki seprostovoljnopodrejajodejavnostizadosegoskupajsprejetegacilja.Vodjavtimunimavlogehierarhicno nadrejenega, zato se vodje tudi pogosto menjavajo: vodja postane tisti clan tima, ki je strokovno najbolj kompetenten za podrocje dela, ki ga tim takrat opravlja. Medsebojno zaupanje omogoca zaposlenim, da pri delu vec tvegajo (Halliburton, Poenaru, 2010, str. 3). Vhierarhicnihodnosihsepodrejeniizogibajotveganju,tveganjeprelagajonanadrejenega.Ceprevladujejo odnosi zaupanja, pa so pripravljeni prevzeti tudi vecje tveganje, saj se zavedajo, da za morebitni neuspeh ne bodo osebno kaznovani. V takšnih razmerah si zaposleni potem tudi bolj prizadevajo, da se izognejo neugodnemu rezultatu v sicer tveganih situacijah. Delajo natancneje, pravocasno obvešcajo sodelavce in nadrejene o morebitnih znakih neuspeha, sami si prizadevajo najti rešitve problema že v zgodnji fazi, ko nastane(takratjemogoceštevilneproblemešesorazmernopreprostorešiti).Vsodobnihpogojihposlovanja postaja tveganje vse bolj pomemben dejavnik uspešnosti organizacij. Iz navedenega izhaja logicen sklep, da je zaupanje v organizaciji premo sorazmerno z doseženo ravnjo storilnosti(Paliszkiewics,2011,str.5).Zaupanjezmanjšujestroškevmaterialneminnematerialnemsmislu, neposredno in posredno.Tako prispeva h konkurencni prednosti organizacije (Methans, 2009, str. 12). Posebnasestavinaorganizacijskegazaupanjajezaupanjeokoljavorganizacijo.Tavidikzaupanjazaposluje predvsem tržnike v gospodarskih organizacijah (proizvodnih in storitvenih), saj raziskave enotno ugotavljajo,dajezaupanjepomembendejavnikprodaje.Raziskavesosenanašalenarazlicnevidikeodnosa zaupanja dejanskih in potencialnih strank ali kupcev do podjetij, izsledki posameznih raziskav pa se nekoliko razlikujejo. Za primer navajam nekatere podatke raziskave, o kateri poroca Black (2009) in v sklopu katere je bilo ugotovljeno, da ce ljudje zaupajo organizaciji, jih bo: • 83 % organizacijo priporocilo drugim ljudem; • 82 % pogosto uporabilo njene proizvode ali storitve; • 78 % najprej pomislilo nanjo, kadar bodo nekaj želeli; • 78 % preskusilo njene proizvode ali storitve; • 50 % pripravljenih za njene proizvode ali storitve placati vec; • 50 % verjelo, da jih bo informirala o novih proizvodih in storitvah. Skratka, ce ljudje zaupajo organizaciji, bodo pogosteje kupovali njene proizvode ali storitve, jih v vecji meripreizkusiliinbodopripravljenizanjeplacativec. Recenodrugace:cestrankepodjetjuzaupajo,bodo bolj odprle svoje denarnice. To pa je tisto, kar si podjetja prizadevajo doseci. Zaupanje je zagotovilo za poslovni uspeh, saj omogoca trajnejše poslovne odnose (Halliburton, Poenaru, 2010, str. 3). HalliburtoninPoenaru(2010,str.4–6)staanaliziralaobsežnoliteraturoingledezaupanjastrankvpodjetja ugotovila naslednjih nekaj skupnih tock: • Zaupanjedelujezastrankekotvarnostnamreža.Porabnikompomagapriodlocanjuinzmanjšujenjihovo negotovost ter tveganje. • Zaupanje zahteva cas. Oblikuje se kot akumulacija ugodnih preteklih izkušenj. Pri tem ni pomembno samo neposredno osebno izkustvo strank, ampak tudi posredne izkušnje drugih. • Pri oblikovanju zaupanja so uporabljene tako racionalne kot emocionalne izkušnje. Gre za sinergijo obojih z organizacijo. Racionalni del predstavlja ocena strank glede namena in sposobnosti, da organizacijaizpolniobljubljeno.Semštejejoznanje,usposobljenost,sposobnost,poštenost,odgovornost, predvidljivost,kredibilnostinzanesljivost.Custvenozaupanjepajeposledicaobcutkovstrankglederavni skrbi in zanimanja organizacije za stranke. Sem spadajo empatija, obcutek varnosti in zaznane moci organizacije,osebne izkušnje, dobrohotnost,altruizem. Poseben pomen ima izkušnja gledetega,koliko je organizacija pripravljena delovati preko motiva dobicka. • Zaupanje se razvija v okolju, v katerem nanj deluje vec kanalov. Najveckrat je povezano z organizacijo kot celoto. Vendar obstaja v sodobnem svetu še mnogo vzvodov, preko katerih organizacija vpliva na svoje stranke. Splošno zaupanje v organizacije se razvije pod vplivom percepcije vedenja in delovanja vodstva ter specificnih srecanj (»trkov«) z organizacijo, z njenimi zaposlenimi, tehnologijo in komunikacijami.Specificnikanali(vzvodi)pasopredvsemizkušnjezzaposlenimi(prodajalci,serviserji, receptorji, dostavljavci ipd.); nadalje samopostrežna tehnologija (kot sta e-trgovina, placevanje preko racunalnika ipd.) in trženjske komunikacije (oglasi, prodajna pisma, racunalniške komunikacije ipd.). • Zaupanjetemeljinaocenitrehkomplementarnihdimenzij:usposobljenostialiverodostojnosti,poštenosti ali odkritosti in empatije ali dobrohotnosti. Prva dimenzija se nanaša na racionalno, drugi dve pa na emocionalno zaupanje. Vzadevniliteraturijemogocenajtitudikarnekajmodelov(predlogov),kakolahkoorganizacijaprisvojih strankah ustvari zaupanje. Black (2009), denimo, predlaga šest vodil: 1. Stabilnost. Da bi ji stranke zaupale, mora biti organizacija stabilna v daljšem casu. 2. Inovacije. Organizacija mora inovirati, s tem pokaže strankam razvojno sposobnost. 3. Odnosi. Organizacija mora s strankami graditi in vzdrževati dobre odnose. 4. Koristi. Strankam mora organizacija zagotavljati neko prakticno vrednost (korist). 5. Vizija. Organizacija mora imeti vizijo in z njo seveda tudi seznaniti stranke. 6. Usposobljenost.Strankemorajovideti,dajeorganizacijadobrousposobljenazadejavnost,kijoopravlja. Omenjeni avtor navaja, da je korelacija teh vodil s stopnjo zaupanja med 0,52 in 0,57.To je za tovrstne podatke kar visoka stopnja povezanosti. Zaprimerjavo,kakoraznolikisopristopikproblemuizgrajevanjazaupanjamedljudmi,navajamošeeno razlicico. Yusoontorn (2010) govori o trinajstih nacelih: 1. Govori naravnost: bodi pošten, povej resnico, povej, kakšno je dejansko stanje. 2. Pravilno – napacno: popravi napako, ce si jo naredil, opravici se hitro, dokaži osebno skromnost. 3. Izboljšuj se: izboljševanje mora biti stalno, trajno, vzpostavi sistem povratnih informacij. 4. Prakticno uveljavljaj odgovornost: dokazuj odgovornost sebe in jo zahtevaj od drugih, preveri odgovornost za rezultate, ne skrivaj se za druge. 5. Bodi spoštljiv: pokaži resnicno skrb za druge, bodi vljuden, ne goljufaj. 6. Pokaži lojalnost: ne opravljaj drugih za njihovim hrbtom. 7. Sooci se z realnostjo: ne skrivaj glave v pesek, kadar vodiš, delaj to drzno. 8. Najprej poslušaj: poslušaj ne le z ušesi, temvec tudi ocmi in srcem; ne misli, da veš, kaj je dobro za druge. 9. Deluj transparentno: bodi odprt in avtenticen, ne skrivaj zadev. 10.Pokaži rezultate: naredi obljubljeno pravocasno in v okviru predracuna, nikdar ne obljubi vec, kot lahko narediš. 11.Razcisti pricakovanje: ce je treba, se ponovno pogajaj; ne domnevaj, da drugi vedo, kaj pricakuješ. 12.Vzdržuj pripadnost: naredi, kar obljubiš, ne kaži nezaupanja. 13.Povecaj zaupanje pri tistih, ki so si ga zaslužili. Tako bi lahko predstavili še številne bolj ali manj podrobno razdelane nasvete ali modele. Razlike med njimisopredvsemvtem,nakaterividikseosredotocajo,kakšnimorganizacijamsonamenjeniinkakšnim ciljem naj bi služili. 2.3.2 Ucinki zaupanja v družbi Zaupanjepsihologiopredeljujejokotcustvo(npr.Mayer,1994).Custvadefinirajokotduševneprocesein kratkotrajna stanja, ki izražajo clovekov vrednotni odnos do zunanjega sveta (drugih ljudi, dogodkov ali situacij) in do samega sebe(Cigon, 2008, str. 1). So intencionalen pojav. Vsako custvo ima svoj razlog za nastanek. Vedno jih ustvarjamo samo, ko presojamo, ali je za nas nekaj pomembno ali ne. Drugi na naša custvalahkovplivajo,nemorejopajihpovzrocati!Stvarizmerajvrednotimosami,samiustvarjamoprijeten ali odklonilen odnos do predmetov ali dogodkov, ki nas obdajajo. Custva so bipolaren pojav, razlikujejo se po jakosti, smeri in trajanju. Osnovna custva so prirojena kot potencial, da se razvijejo v dolocenih okolišcinah, in jih najdemo v vseh kulturah (Cigon, 2008, str. 1; Custva ali emocije, 2015). Osnovna custva nastopajo v dvojicah (denimo veselje–žalost, strah–jeza, sprejemanje–zavracanje in pricakovanje– presenecenje), kompleksna pa so preplet vec osnovnih custev (npr. ljubezen, prijateljstvo itd.). Funkcija custev je prilagoditvena.To pomeni, da posamezniku omogocajo, da se prilagodi spremembam v odnosu do drugih posameznikov ali zunanjega sveta. Povezana so z vedenjem cloveka. Kažejo se s telesnimiznaki(kotpospešensrcniutrip,povišanatelesnatemperatura,potenje,pobledelakoža,povecano izlocanje endokrinih žlez itd.), v vedenju (glasno govorjenje, mimika obraza, gibi rok, pogledi itd.), v zavestnem doživljanju (stanja se zavedamo kot prijetnega ali neprijetnega), vplivajo pa tudi na našo interpretacijo dogodkov (Belšak, 2007). Zaupanjejetudisocialnocustvo. Kotsocialnaoznacujemocustva,kijihizražamodrugimclanomdružbe inkivplivajonadružbenodogajanje.Barbalet(1996,str.75)štejemednajpomembnejšacustva,kitvorijo osnovodružbenegaživljenja,tri:zaupljivost(ang.confidence),zanašanje(ang.trust)inlojalnost(vdanost, pripadnost). V slovenšcini, ki terminološko, kot smo že omenili, ne loci med izrazoma »trust« in »confidence«, bi šlo torej le za dve temeljni družbeni custvi: zaupanje in lojalnost. Vprašanjeje,zakajimatatidvecustviosrednjipomenvdružbenipraksi.Barbalettoutemeljujestem,da se cloveška aktivnost dogaja v casu. Vlece se iz preteklosti, ki je ni mogoce spremeniti, in se obraca k prihodnosti,kijeneznanaalivsajnegotova.Zatoprihodnostspremljajostrah,skrbinmalodušje.»Pravta usmeritev v prihodnost, ki je integralna zaupljivosti, zanašanju in lojalnosti, je tisto, zaradi cesar so to custvenepodlagedejavnosti«(Barbalet,1996,str. 82). Kerjeprihodnostneznana,jeuporabaracionalnih inkognitivnihprocesovzanjoomejena.Neznaneganemoremoizracunatialilogicnoanalizirati.Zaupanje pa je tisto, kar družbenim dejavnikom omogoca, da se ukvarjajo s prihodnostjo (Barbalet, 1996, str. 82). Zaupanje spodbuja dejavnost in je zadosten – ceprav ne nujen – pogoj zanjo. Mehanizme, preko katerih custva urejajo družbeno življenje, je raziskoval Van Kleef (2009) in predlagal za pojasnitev svoj model custev kot socialne informacije (Slika 1; ang. emotions as social information model, EASI). Njegovo izhodišce je ugotovitev, da custev ne doživljamo le sami, temvec jih kažemo tudi drugimintakovplivamonanje.Taugotovitevninova,vendarpasoprocesevplivanjacustevnadružbeno dogajanje raziskali šele ob koncu 20. stoletja (Van Kleef, 2009, str. 184). Proces vplivanja custev ene osebe na druge poteka po Van Kleefu (op. cit.) kot dvojni proces. Eden od procesovjeprocessklepanja(inferencniproces).Koopazovalecopazujeizrazecustevdrugeosebe,pogosto sklepa o njenih obcutkih, stališcih, odnosih in nameravanem vedenju. Ce denimo nekdo pri drugi osebi povzroci izraze jeze, sklepa, da je naredil nekaj narobe, kar se lahko odrazi s spremembami v njegovem vedenju (da se bo npr. opravicil ali kaj podobnega). Ce pa pri nekom spodbudi izraze srece, veselja, bo vecinoma vztrajal pri takem vedenju. Kako se odzove opazovalec, je odvisno od številnih dejavnikov. Naslednji proces vplivanja ene osebe z izrazi custev na drugo osebo, pa je proces vzbujanja custev pri le­tej.Vplivcustevjelahkopodobenprocesuokužbe,karpomeni,daseopazovalecnavzamecustevopazovane osebe. Izrazi custev ene osebe pa lahko pri drugi izzovejo dolocen vtis, ki potem vpliva na njene odzive. Ce tako, denimo, pogajalec med pogajanji opazi pri nasprotnem pogajalcu izraze jeze, je verjetno, da bo postaltudisamjezen.Jeznipogajalecbodosegel,damubonasprotnipogajalecpopustilboljkotpogajalcu, ki custev ne kaže. Na to, kako bodo custva, ki jih izrazi posamezna oseba, ucinkovala na opazovalca, vplivajo tudi številni dejavniki, povezani z družbenimi odnosi, ki obstajajo v posamezni družbi: kakšno vedenje je v družbi sprejemljivo in kakšno ne (npr. ali je javno izražanje custev družbeno sprejemljivo ali ne) itd. Tu gre za pomembne kulturne vplive na vedenje posameznika. Japonci, denimo, se na informacije, ki so zanje neprijetne, praviloma odzovejo s smehljanjem, Evropejci bi pa kazali znake žalosti ali jeze. Slika 1: Model custev kot socialne informacije Custvene reakcijeopazovalca 3 Nezaupanje Zaupanje je bipolarno custvo, pri cemer njegov drugi pol predstavlja nezaupanje. Tako zaupanje kot nezaupanje je mogoce stopnjevati, saj gre za kontinuum od ene skrajnosti (npr. visoke ravni nezaupanja) do druge (npr. visoke ravni zaupanja); med obema pa so številne vmesne stopnje. Odvisno od potreb opazovalca. V anketah, ki so namenjene ocenjevanju stopnje zaupanja vprašanih v opazovano osebo ali pojav, se uporablja najmanj dvestopenjska lestvica (zaupam–ne zaupam), lahko pa tudi tristopenjska (zaupam, niti zaupam niti ne zaupam, ne zaupam), štiristopenjska (zelo zaupam, zaupam, ne zaupam, sploh ne zaupam), petstopenjska (zelo zaupam, zaupam, niti zaupam niti ne zaupam, ne zaupam, sploh ne zaupam) itd. Zaradi težav, ki spremljajo opis razlik med stopnjami, je najpogosteje uporabljenih do sedem stopenj, vec kot deset pa že nadvse redko. Uporaben se zdi pristop, ki ga je predstavil Curry (2009), ko je opisal tipicne vrste vedenja, znacilne za razlicne stopnje zaupanja v organizacijah (Tabela 1). Tabela 1: Tipicno vedenje kot izraz razlicne stopnje zaupanja v organizaciji Zelo nizka raven zaupanja -nezdravo delovno okolje -mocno spolitizirano ozracje: razlike, tabori ... -napake se zapomnijo, uporabijo kot orožje -veliko napora vloženega v obrambo položajev -nezadovoljni so zaposleni, lastniki, stranke -pravi problemi se ne obravnavajo -komunikacija je nadzorovana -bolece mikrovodenje in birokracija Nizka raven zaupanja -zbiranje podatkov o slabostih in napakah -dvom v zanesljivost, pripadnost, sposobnost drugih -skrivanje dnevnih redov sestankov -bojeviti delnicarji -politicni tabori z zavezništvi -nezadovoljni zaposleni -birokratski, redundantni sistem -organizacijska struktura ne deluje -omejeno informiranje: dovolj, da vedo tole ... Srednja raven zaupanja -zdravo delovno mesto -vzajemna toleranca in spoštovanje -vljudna, prisrcna komunikacija -dobro, odprto komuniciranje -sistemi in strukture so dobro povezani -omejene politike uradov ali taborov -poudarek na ucinkovitem sodelovanju Visoka raven zaupanja -osredotocenje na delo, sodelovanje, tesni odnosi -napake kot ucenje, osredotocanje na prednosti sodelavcev -ucinkovito sodelovanje in izvajanje -pozitivno partnerstvo Vir: Curry, 2009. Takšniopisi,kotjeprikazani,solahkoboljalimanjpristranskiinnepopolni,dajejopaotipljivejšopodobo zaupanja. Zaupanje je v jedrusodelovanja,sodelovanjepaje kriticna sposobnost,ki jepotrebna za trajno doseganje uspešnosti (Kauses, Posner, 1987, str. 244). Nasprotje zaupanjaje, kot smo že zapisali, nezaupanje. Ce zaupanje pomeni pricakovanje, da bo zaupani (oseba, drug objekt) naredil pricakovano v dobro zaupajocega, nezaupanje pomeni, da zaupajoci bolj ali manjdvomi,dabotisti,kimuzaupa,naredilpricakovanoalidelovalvnjegovokorist.Cepravstazaupanje innezaupanjenasprotnapolabipolarnegaodnosa,razmerjamedenimindrugimnegrerazumetitako,da senaprimernezaupanjezacne,kosezaupanjekonca.Aliobrnjeno. Boljgrezasocasnoprepletanjecustva zaupanja in custva nezaupanja. Redko se zgodi, da bi ena stran povsem zaupala drugi, prav tako pa ni pogosto, da ena stran ne bi vsaj malo upala, da bo druga stran ravnala v njeno korist. Problematikonezaupanjasoprecejpreucevalivdelovnihorganizacijah(podjetjih).Raziskavesopokazale, da se ljudje precej razlikujemo tudi glede nezaupanja. Nekateri so v osnovi bolj zaupljivi, drugi bolj nezaupljivi. Viri nezaupanja v delovnih organizacijah so predvsem naslednji (Whitney, 1994 po Kopar, 2010, str. 19): -nejasen sistem nagrajevanja in ocenjevanja, -nesposobnost ali domnevna nesposobnost, -pomanjkljivo razumevanje sistema, -pristranske, zapoznele neuporabne ali napacne informacije in -pomanjkanje poštenosti. Kazalniki nezaupanja v organizaciji so nasprotni kazalnikom zaupanja. Kopar (2010, str. 20) navaja predvsem naslednje: -strah zaradi nezaupanja do sebe in/ali drugih, -slabo uresnicevanje ciljev, -slabi odnosi, slabo sodelovanje, pogosti konflikti, -nezadovoljstvo s sistemom nagrajevanja, -nezadovoljstvo s stilom vodenja, -zaprt sistem komuniciranja, -pogoste pritožbe, -visoka fluktuacija in absentizem, -nereševanje nakopicenih problemov. Višje stopnje zaupanja je mogoce dosegati tako, da odpravljamo vzroke nezaupanja. Nezaupanjepanimalenegativnihposledic.Vdelovniorganizacijiselahkoodrazikotpreverjanje,alidruga stranresravnatako,kotbimoralainkotjepricakovano. Zatosovzpostavljenisistemikontrole,izvajanje nadzora pa je v podjetjih ena od pomembnih dejavnosti nadrejenih. Pravzaprav je celoten sistem hierarhicnih ravni in položajev namenjen tudi temu, da vrh kontrolira, ali nižje ravni dejansko izvajajo, kar jim je bilo naroceno. Poznan je star izrek: »Zaupanje je dobro, a kontrola je boljša.« Raziskave so pokazale, da nezaupanje poveca storilnost posameznikov in skupin pri nerutinskih delih, pokazalepa sotudi, da podjetja,ki jih vodijo nezaupljivimenedžerji, bolj verjetnopreživijo kot podjetja, v katerih so vodje prevec zaupljivi. Razlog je v tem, na nezaupljivi voditelji v vecji meri uporabljajo mehanizme za zgodnje odkrivanje neugodnega dogajanja (Distrust, 2014). Kot nasprotje zaupanja se v povezavi z vodenjem v organizacijah pogosto uporablja strah, torej vodenje s pomocjo strahu. Strah je custvo, ki ga doživljamo, kadar smo ogroženi. Pri cloveku je strah temeljni mehanizem,kimuomogocapreživeti.Primarnoslužizašcitiinvarnostiorganizma(Strah,2015).Strahje bil tradicionalno uporabljen v delovnih organizacijah kot sredstvo, s katerim se prisili zaposlene, da naredijo, kar jim je bilo ukazano, sicer bi sledila kazen v obliki izgube denarja, položaja, zaposlitve. V delovnih organizacijah je pogosto uporabljen še zdaj. Ko so ob osamosvojitvi Slovenije zaradi izgube trgovzacelahitropropadatipodjetjainsepovecevatibrezposelnost,jebiloodmenedžerjevmogocepogosto slišati naslednji znan stavek: »Bodi tiho in naredi, sicer veš, kje te caka delovna knjižica.« Kljub temu da naši menedžerji vedo, da je vodenje s strahom manj ucinkovito kot vodenje z zaupanjem, je vendarle mnogim še vedno všec, da se jih podrejeni bojijo. Formalne mehanizme nezaupanja imamo vgrajene tudi v politicni sistem. Nezaupnica izvoljenim predstavnikom oblasti je tipicen tak primer.Tudi volitve so instrument preverjanja zaupanja v izvoljene. 4 Zaupanje in zavarovalništvo Zavarovalništvo je precej obsežna dejavnost, ki vkljucuje raznovrstne storitve za posameznika in organizacije, ob bancništvu in medijih pa se umešca med najpomembnejše storitvene dejavnosti. O zavarovalništvu obstajajo številne definicije, skupno pa jim je izravnavanje nevarnosti (Guzej, 2008, str.7–10).Vendar,kotpovzemapoEnnsfelnerju(1997)Medved(2004,str.13),statemeljnidve:financna in pravna. S financnega vidika je zavarovanje financni dogovor, ki razprši stroške nepricakovanih izgub med clanice dogovora (Dorfman, 1994, str. 4 – po Medved, 2004, str. 13). Po pravni definiciji pa je zavarovanjepogodbenidogovormedpogodbenimastrankama,prikateremenastranprevzameobveznost pokritjaškoddrugi(Dorfman,1994,str.4–poMedved,2004,str.14).AlikotopredeljujeBoncelj(1983, str. 13), je zavarovanje ustvarjanje gospodarske varnosti z izravnavanjem gospodarskih nevarnosti (po Medved,2004,str.13).Recenopoenostavljeno,zavarovanecalizavarovatelj(posameznikaliorganizacija) se z zavarovalnico dogovori (skleneta pogodbo), da mu bo placala škodo, ce se mu bo pojavila. Za to storitev zavarovatelj placa zavarovalnici dogovorjeno dajatev (premijo). Premija vseh zavarovancev, ki jo placajo zavarovalnici,mora zadošcati zaplacilonastalihškod indobicek zavarovalnice. Poseljeutemeljen steorijovelikihštevil.Premijajezazavarovancaizgubaznanevelikosti,kinastanezdaj,zatodabivprimeru nepredvidljive izgube v prihodnosti, to izgubo krila zavarovalnica (Guzej, 2008, str. 8). Torej je za zavarovanca zavarovanje orodje za obvladovanje tveganja v prihodnosti. Zavarovalnica pa se prav tako srecuje z številnimi tveganji, ki izvirajo iz narave njega poslovanja in jih ni mogoce vnaprej natancno predvideti. Vrste tveganja so sistematicno prikazane na primer v Pirš (2007, str. 81–82). Obvladovanje tveganja je dolgorocni proces, ki ga uporablja posameznik ali podjetje za obvladovanje izpostavljenosti potencialnim izgubam. Obvladovanje tveganja zahteva: (1) identifikacijo vrst tveganja, (2) modeliranje, spremljanje in merjenje tveganja in (3) sistem obvladovanja tveganja (Medved, 2004, str. 67). Zavarovalnicepaseneukvarjajolescistimizavarovalniškimiposliponavedenihdefinicijah,torejnesamo zvzajemnimpokrivanjemškodzavarovancev.Ukvarjajosetudizgospodarjenjemzvplacanimipremijami. Vtemsmislugrezafinancneposle,vsajdelomapodobnebancnim.Zatososepredletitudiprinaspojavile ideje, da bi združili banke in zavarovalnice. A omenjeno poslovanje poteka po drugacnih nacelih kot vzajemno zavarovalništvo. Financne operacije prinašajo tudi pomemben del dohodka zavarovalnicam, ki je rezultat uspešnega dela zaposlenih v zavarovalnicah, zlasti njihovega menedžmenta. Na drugi strani pa zavarovalniceporabljajodenarnesamozavzajemnopokrivanješkodzavarovancev,ampaktudizareklamne namene, za sponzorstva itd. To številni zavarovanci težko razumejo, saj sklepajo, da so zato »premije previsoke, odškodnine pa prenizke«. Zavarovanci pricakujejo, da bodo vplacane premije v kar najvecji meri uporabljene za pokrivanje škod zavarovancev. Da bi si zavarovalnice pridobile vec zaupanja, bi bilo koristno,dabizbranepremijedejanskouporabile zapokrivanješkodinlastno poslovanje, medtemkobi za sponzoriranje in reklamo namenile le sredstva, pridobljena s financnim poslovanjem. Ta kratek opis bistvenih lastnosti zavarovalništva je namenjen utemeljitvi trditve, da je v zavarovalništvu zaupanje bistvena sestavina odnosa tako pri zavarovancu kot pri zavarovalnici. Za zavarovanca je placilo premije»izgubadenarjazdajintukaj«. Jenedvomna,znanevišineternamenjenazanadomestilomorebitne prihodnješkode(izgube),kisebozgodilalezdoloceno,denimo10-odstotnoverjetnostjo.Topomeni,dase bo desetim zgodila, devetdesetim pa ne. Placnika zato pogosto zamika misel, da se njemu to ne bo zgodilo indaselahkotej»izgubidenarja«izogne.Kosemuškodazgodi,sevedasvojerazmišljanjevtrenutkuspremeni. Podobnojespreventivnimidejavnostmi. Nadolgirokzmerajprinašajovelikprihranek,vendarle,cepride do škode. To je za placnika preventivne dejavnosti zelo zapeljivo, da razmišlja, da se škoda morda ne bo zgodila, dokler je zanjo odgovoren on. Takšno razmišljanje je tipicno za politicne odlocitve in zato za preventivopravilomaprimanjkujedenarja.Takemuprimerusmobilipricanedavno,kosonašodržavozaradi neocišcenih vodotokov –pricemerjeza cišcenjele-tehodgovornadržava – prizadelepoplave. Zavarovanec mora torej imeti visoko zaupanje v zavarovalnico, da mu bo res poravnala škodo, ce jo bo utrpel. Obenem pa mora biti zanj (po njegovi presoji) premija dovolj nizka v primerjavi z verjetnostjo in velikostjo mogoce škode. Kmetje,denimo,prinaspogostonezavarujejopridelkov,cešdajetopredrago. Zavarovalnica pa mora zaupati, da bo zavarovanec premijo res placal. Nadalje mora zaupati svojim izracunominuporabljenitehnologiji.Zatojeodgovorenmenedžmentzavarovalnice.Zavarovalnicamora ob tem zaupati še poslovnim partnerjem, ti pa zavarovalnici. Zavestopomenuzaupanjavzavarovalništvuobstajatakovsvetukotprinas.Zaupanjevpublikopredstavlja najvecji izziv za zavarovalniško stroko (Building trust and confidence is ..., 2013). Dolocila o pomenu zaupanjasozapisanavslovenskemzavarovalniškemkodeksu2013,kiposebejobravnavanacelozaupanja. »Prinaszaupanjepišemozvelikimi crkami.Tojesrž, bistvo našegaposlovanja,« jev intervjuju zacasopis izjavildirektoreneodzavarovalnicvSloveniji(Ferenc,2010).Zaupanjejebilovospredjutudinaprejšnjih, 21.DnevihslovenskegazavarovalništvavPortorožu.Kaže,dajezaupanjevzavarovalništvotudipreprosto meriti z višino vplacanih premij (Bajec, 2011). Zaupanje vzavarovalništvopreverjajotudiv raziskavah javnegamnenja. Primertake raziskavejeReader’s DigestEuropeanTrustedBrand,kijebilaleta2014izpeljanavdesetihevropskihdržavah,tudivSloveniji. V vseh sodelujocih državah so merili zaupanje v 20 blagovnih znamk oziroma njihove dobavitelje ali proizvajalce (navedenim so v posamezni državi dodali še nekaj svojih,tako da je raziskava vkljucevala vec kot 100 blagovnih znamk). Med zavarovalnicami je v Sloveniji že od leta 2011, odkar se raziskava izvaja tudivSloveniji,naprvemmestuZavarovalnicaTriglav,kijijenazadnjezaupalo49odstotkovanketiranih (Reader’s Digest European Trusted Brand 2014: 2015, str. 11). Sicer pa med desetimi podjetji, ki jim evropski uporabniki najbolj zaupajo, v nobeni sodelujoci državi ni bilo nobene zavarovalnice (prav tam, str. 10). Med poklici, ki jim ljudje najbolj zaupajo, prav tako ni nobenega zavarovalniškega; na prvem mestu so bili povsod gasilci, sledijo piloti, medicinske sestre itd. (prav tam, str. 23). Številneraziskavekažejo,dasozavarovalnicenalestvicizaupanjaprecejnizko,bistvenoniže,denimo,kot prijatelji in tehnologija (Halliburton, Poenaru, 2010, str. 1). Vzroki za to so podobni kot v drugih dejavnostih, specificno pa še predvsem v netransparentnosti informacij, tožbah in drobnem tisku v pogodbah(pravtam,str.3).Enoodmogocihpojasniljetudit.i.stockholmskisindrom,skladnoskaterim sosodelujocivanketahpogostokriticnidodejavnostinasploh(npr. dozavarovalnic),obenempazaupajo zavarovalnici,prikaterisozavarovani(Halliburton,Poenaru,2010,str.7).Pritemjekljucnavlogaizkušenj, ki jih imajo uporabniki z zaposlenimi, s katerimi se neposredno srecujejo (prav tam, str. 10). Na podlagi empiricne raziskave o zaupanju v banke, zavarovalnice in medije, ki sta jo izpeljala v ZDA in UK, sta Halliburton in Poenaru oblikovala tri predloge, kako izboljšati zaupanje uporabnikov v te tri dejavnosti (2010, str. 12–13): 1. Izboljšatikomunikacijo.Tosenanašanakakovostinjasnostinformaciji,njihovotransparentnost(»brez presenecenj«) in boljše informacije o nastalih problemih. 2. Zagotoviti »skrb za stranke« ali obcutek, da nekdo skrbi zanje. Da so bolj pomembne stranke kot pa dobicek; da stranke obcutijo, da so cenjene; izpolniti obljubljeno; da dobijo natancne odgovore na vprašanja itd. 3. Zagotoviti visoko raven usposobljenosti in ustrezno obnašanje zaposlenih. To vkljucuje strankam naklonjeno vedenje, odlicno poznavanje postopkov, konsistentnost razlicnih zaposlenih, njihovo poštenost itd. 5 Sklepne ugotovitve Zaupanje je mnogorazsežnostni pojav, s katerim se številne znanstvene stroke – zlasti psihologija, sociologija, ekonomija in menedžment – ukvarjajo že stoletja. Opredeljujejo ga kot custvo, ki ima svojo trajnost,jakostinsmer. Kotzavsacustvatudizazaupanjevelja,dagaustvarjamolesami. Drugilahkona našacustva(torejtudizaupanje)vplivajo,nemorejopajihpovzrociti.Vendarimazaupanjepolegcustvene razsežnosti tudi racionalno. Na zaupanje ali nezaupanje vplivajo tudi empiricne izkušnje, ki smo si jih iz odnosov z drugimi posamezniki, skupinami ali organizacijami pridobili v preteklosti. Osnove za razvoj zaupanja so pridobljene v casu primarne in sekundarne socializacije, zatem pa se kombinirajo s pridobljenimi izkušnjami. Pri zaupanju zato lahko razlikujemo med vecjo ali manjšo nagnjenostjo posameznika k zaupanju (zaupljivost) in z izkušnjami pridobljenim prepricanjem o možnosti zaupanja drugim (zanašanje). V vseh primerih pa zaupanje pomeni prepricanje, da bodo tisti, ki jim zaupamo, ravnali tako, da bo to nam v korist ali vsaj v minimalno škodo. Od tod ugotovitev, da zaupanje zmeraj vsebuje tveganje – nekdo, ki mu (še tako) zaupamo, morda v nekem primeru ne bo ravnal v našo korist. Ta izkustvena komponenta potem vpliva na naše zaupanje v prihodnosti. Zaupanjejesocialnocustvo.Takooznacujemocustva,kijihkažemodrugiminstemvplivamonanjihovo ravnanje. Opredeljujejo ga kot eno temeljnih socialnih custev, ki omogoca vzpostavljanje zapletenih odnosov družbene menjave. Takšno vlogo ima zaupanje zato, ker povezuje preteklost (izkušnje) s prihodnostjo. Prihodnost je vedno negotova, le delno predvidljiva. Zato brez zaupanja ukvarjanje s prihodnostjo ne bi bilo mogoce. Temeljna vrsta zaupanja je samozaupanje. Slednje je nujna podlaga za uspešnost posameznika. Tistemu, ki ne zaupa sam vase, ne bodo zaupali niti drugi. Najbolj preuceno je zaupanje v delovnih organizacijah. Skupna ugotovitev številnih avtorjev v zadnjem desetletjuje,dasepomeninprakticnauporabazaupanjavdejavnostiorganizacijkrepi. Zaupanjepostaja temeljdelovanjauspešnihpodjetijindrugihorganizacij;posebnomednivojskegazaupanjamednadrejenimi in podrejenimi. V preteklosti je vodenje temeljilo na kontroli in kaznovanju podrejenih (t. i. teorija X), vendarsejetakšenpristoppokazalkotpremaloucinkovitžesrediprejšnjegastoletja.Vsodobnihuspešnih delovnih organizacijah je delovanje vse bolj grajeno na zaupanju (teorija Y). Zaupanje omogoca dobro sodelovanje znotraj posamezne organizacijske ravni in vseh ravni med seboj. Bistveni prispevek zaupanja je v sprošcanju komunikacijskih procesov, njihovi odprtosti, hitrosti, poštenosti in ucinkovitosti. Zato prav zaupanje opredeljujemo kot temeljno konkurencno prednost organizacije. Nasprotje zaupanja je nezaupanje. Slednje zmanjšuje ucinkovitost vseh tistih procesov, ki jih pospešuje zaupanje,vendarpakljubtemunimalenegativnihucinkov.Zraziskavamijebilonasprotnougotovljenih karnekajprednosti,kiizhajajoizuporabenezaupanja.Naenistranizaraditega,kerzaupanjaninemogoce zlorabiti in to niti ni posebno redko. Zato je potrebna kontrola. A posamezne zlorabe zaupanja ne smejo postati izgovor, opravicilo za nezaupanje, ki ima med drugim za posledico tudi vodenje s strahom. Strah je v sodobnih razmerah vse vecje samostojnosti zaposlenih preprosto premalo ucinkovit nacin uspešne koordinacije. Zaposleni dobro pretežno vracajo z dobrim, nezaupanje pa s pasivnostjo in nezaupanjem. Zaupanjejebistvenotudizauspešnostzavarovalniškihposlov,karjeznanoposvetuinprinas.Vendarpa strankezavarovalnicepovsodnatujem intudipri nasumešcajona lestvici zaupanja razmeroma nizko.Ta pojav bi kazalo pri nas natancneje preuciti. 6 Literatura in viri •Bajec,S. (2011). Zaupanjevzavarovalništvoostaja. Http://vzpon.vzajemci.com/novice/ gospodarstvo/1031/zaupanje_v_zavarovalnistvo_ostaja,pridobljeno12. 1. 2015. •Barbalet,J. M. (1996). Socialemotions:confidence,trustandloyalty.TheinternationaljournalofSociologyandsocialpolicy, vol. 16,št. 9/10,str. 75–96. •Belšak,K. (2007). Kajsocustvainkakojihprepoznavamo. Http://www.posvet.org/storitve/kaj-so-custva-in-kako-jih­prepoznavamo,pridobljeno25. 1. 2015. •Black,N. (2009). BrandTrust:Thesixdriversoftrust. Http://www.slideshare.net/nickblack/brand-trust-the-six-drivers-of­trust-2193957?related=1,pridobljeno10. 2. 2015. •Buildingpublictrustandconfidenceisinsurancesector’sbiggestchallengesaysCII(2013). Http://www.cii.co.uk/about/news­and-insight/articles/building-public-trust-and-confidence-is-insurance-sector%27s-biggest-challenge-says-cii/25971, pridobljeno12. 1. 2015. •BuildingSelf-Confidence(letnicaninavedena). Http://www.mindtools.com/selfconf.ht,pridobljeno20. 2. 2015. •Confidence(2015). Http://en.wikipedia.org/wiki/Confibence,pridobljeno12. 1. 2015. •Curry,E. A. (2009). Enableothers:Buildingtrust,credibility&empowerment. Napaka! Referencna hiperpovezava ni veljavna.,pridobljeno10. 2. 2015. •Cigon,E. (2008). Custva,obcutkiinrazpoloženja. FilozofskafakultetaLjubljana,Društvoštudentovpsihologije. Http://kakosi.si/wp-content/uploads/2012/10/%C4%8Custva-ob%C4%8Dutki-in-razpolo%C5%BEenja­bro%C5%A1ura.pdf,pridobljeno24. 1. 2015. •Custvaaliemocije. Http://www2.arnes.si/~jcurk/NOVI%20PRISPEVKI/g2,%20custva.htm,pridobljeno27. 1. 2015. •Distrust(2014). Http://en.wikipedia.org/wiki/Distrust,pridobljeno8. 2. 2015. •Distrustvs. mistrust(2014). Http://grammarist.com/usage/distrust-mistrust/,pridobljeno8. 2. 2015. •21. DnevislovenskegazavarovalništvavPortorožu,5. –6. junij2014. Http://www.zav-zdruzenje.si/21-dnevi-slovenskega-zavarovalnistva-zavarovalnistvo-v-luci-nove-zakonodaje-in-sprememb-v-druzbeno-poslovnem-okolju/,pridobljeno12. 1. 2015. •Erray,S. (letnicaninavedena). 63WaystoBuildSelf-Confidence. Http://www.lifehack.org/articles/lifehack/63-ways-to-build­self-confidence.html,pridobljeno21. 2. 2015. •Guzej,K. (2008). Predracunavanjeinnjegovvplivnauspešnostvslovenskihzavarovalnicah. UniverzavLjubljani,Ekonomska fakulteta. Doktorskadisertacija. •Ferenc,M. (2010). Prinaszaupanjepišemozvelikimicrkami. Http://družina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/59-50-Kristjani, pridobljeno10. 1. 2015. •Halliburton,Ch.,Poenaru,A. (2010).Theroleoftrustinconsumerrelationships. ESCPEuropeBusinessSchool. Http://www.slideshare.net/pitneybowes/the-role-of-trust-in-consumer-relationships-pitney-bowes-white-paper,pridobljeno9. 2. 2015. •Jevnikar,S. (2006). Zaupanjeinorganizacijskakultura. Fakultetazadružbenevede,Ljubljana(diplomskanaloga). Http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Jevnikar-Simona.PDF,pridobljeno20. 1. 2015. •Internokomuniciranje:kolikojevrednopodjetje,vkateremdelamo?(2009). Http://www.pfs.si/vsebina/23111/Interno­komuniciranje-koliko-je-vredno-podjetje-v-katerem-delamo,pridobljeno24. 12. 2014. •Kavcic,B. (1992):Sodobnateorijaorganizacije. DržavnazaložbaSlovenije,Ljubljana. •Kouses,J. M.,Posner,B. Z. (1987).Theliedershipchallenge. JosseyBass,SanFrancisco. •Kopar,M. (2010). Zaupanjekotkljucnavrednotavsodobniorganizaciji. Fakultetazaorganizacijskevede,Kranj (specialisticnodelo). Https://dk.um.si/Iskanje.php?type= napredno&stl0=KljucneBesede&niz0=zaupanje+v+organizaciji, pridobljeno15. 11. 2014. •Mayer,J. (1994). Zaupanjekotpogojzaustvarjalnosodelovanje. FakultetazaorganizacijskevedeKranj. Http://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=6&ved=0CDUQFjAF&url=http%3A%2F%2Fwww1.fo v.uni-b.si%2Fmayer%2FKREAT%2FMayer­Zaupanje%2520in%2520ustvarjalno%2520sodelovanje.doc&ei=ArWNVKXiOsqrPI_ggIgM&usg=AFQjCNEBgj6Y49TciQ zYkIvgqimFY8I8Gw,pridobljeno10. 12. 2014. •Mayer,R. C. etal. (1995). AnIntegrativeModelofOrganizationalTrust. The Academy of Management Review Vol. 20,No. 3 (Jul.,1995),pp. 709–734. •Medved,D. (2004). Analizamožnostiobvladovanjastroškovvzavarovalnicah –primerživljenjskezavarovalnice. Univerzav Ljubljani,Ekonomskafakulteta. Doktorskadisertacija. •Methans,T. (2009). Zaupanjeinzadovoljstvozaposlenihkotkonkurencnaprednostpodjetja. Fakultetazaorganizacijskevede, Kranj(magistrskanaloga). •Paliszkiewicz,J. O. (2011).TrustManagement:LiteratureReview. Http://www.fm.upr.si/zalozba/ISSN/1854-4231/6_315­331.pdf,pridobljeno22. 12. 2014. •Pirš,P.(2007). Sistemkontrolingavzavarovalnicahinnjegovaorodja. UniverzavLjubljani,Ekonomskafakulteta. Magistrsko delo. •Strah,http://sl.wikipedia.org/wiki/Strah,pridobljeno2. 1. 2015. •Reader’sDigestEuropeanTrustedBrands2014. Pdf@www.rdglobaladvertising,pridobljeno31. 1. 2015. •Svenšek,J. (2011).Vlogazaupanjavstrateškihpartnerstvihpodjetij. FakultetazadružbenevedeLjubljana(magistrskodelo). Http://www.dmslo.si/media/jerneja.svensek _magistrska.naloga.pdf,pridobljeno14. 12. 2014. •VanKleef,G. A. (2009). Howemotionsregulatesociallife:Theemotionsassocialinformation(EASI)model. Current Directions in Psychological Science, 18,str. 184–188. •Whatisthedifferencebetweentrustandconfidence?(2013). Http://www.researchgate. net/post/What_is_the_difference_between_trust_and_confidence,pridobljeno4. 2. 2015. •Thedifferencebetweentrustandconfidence ... andtheimportanceoftrust(1992). Http://www.onewhowakes.org/wp­content/uploads/2013/07/THE-DIFFERENCE-BETWEEN-TRUST-AND-CONFIDENCE.pdf,pridobljeno4. 2. 2015. •Zavarovalnikodeks(2012). Http://www.zav-zdruzenje.si/wp-content/uploads/2012/11/Kodeks.pdf,pridobljeno12. 1. 2015. •Yusoontorn,S. (2010):The13principlesoftrust. Http://www.slideshare.net/bright9977/the-13-principles-of-trust?related=1, pridobljeno10. 2. 2015. 3 Odnos študentov do zavarovalnic in drugih nedepozitnih financnih institucij mag. Sabina Taškar Beloglavec* in doc. dr. Vita Jagric** Povzetek: V prispevku predstavljena študija prikazuje poslovanje mladih, ki so v uradni statistiki opredeljeni kot starostna skupina od 15 do 29 let, s financnimi institucijami in odnos tega segmenta strank do izbranih financnih institucij. Preucevali smo študentsko populacijo, ki zaradi svojega potenciala z vidika dobicka in posebnosti, ki jih je treba spremljati in poznati, predstavlja pomemben del prihodnjih odjemalcev in uporabnikov financnih storitev. V središcu prispevka je njihov odnos do zavarovalnic in bank (depozitne financne institucije), druge nedepozitne financne institucije pa uporabimo zgolj za primerjavo pri opazovanju konceptov, ki smo jih izbrali kot pokazatelje odnosa: to so rangiranje posamezne institucije glede na zaupanje, zaupanje do financnih institucij, odnos do zavarovalnic in zavarovalniških produktov ter ocena tveganja, ki ga posameznik prisodi izbranim zavarovalniški storitvam, v primerjavi z drugimi financnimi produkti. Sodelujoci so izbrane zavarovalniškestoritvelahkorazvršcaliporazlicnih stopnjah odklonilnostioziroma pozitivne percepcije. Anketirani zavarovalnicam na splošno zaupajo, vecinoma pa poslujejo z eno. Za obe skupini z najvecjo frekvenco (zaupam in težko zaupam) pa smo zaznali tendence, da je med tistimi, ki zavarovalnicam teže zaupajo, relativno vecji deležtakšnihz nižjimdohodkom nadružinskega clana kot vskupinitistih, ki zavarovalnicam zaupajo. Slednje bi lahko bilo ob trenutni situaciji na podrocju splošne zaposlenosti in možnosti za zaposlovanje mladih pomembno tudi za slovenski zavarovalniški trg. Abstract: Like many other financial services industries, the insurance industry is today faced with a rapidlychangingmarket, complexnewtechnologies,economicuncertainties andrisks,fiercecompetition, and rapidly changing customer needs and demands.These factors represent a set of challenges that need to be faced in order to conduct a successful insurance business. It is completely understandable that, just like other companies, insurance companies consider their customers to be very important stakeholders. The question is, however, whether or not the needs of all customer segments, present and future, are recognized. Studentsand youth ingeneralareseen asa veryimportant customersegmentinthe financial service sector, and this segment’s special features are important for insurance companies as well. In the nearfuture,allfinancialinstitutionswillbe involved in thestruggleto acquireashareof scarcefinancial surpluses, and young customers on the verge of financial independence will represent an important opportunity for profitability and growth. From this point of view, it is very important that insurance companiesanalyzetheirservicerangeindetailandconsiderdifferentiatingitwithtailor-madeinsurance * Mag. Sabina Taškar Beloglavec je višja predavateljica na Katedri za finance na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru, kontaktni naslov: sabina.beloglavec@uni-mb.si. **Doc. dr. Vita Jagric je docentka na Katedri za finance na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru, kontaktni naslov: vita.jagric@uni-mb.si. services for the young. There is currently no substantial body of literature concerning students’ attitudes towards financial institutions and insurance companies. In the present study, we therefore measured attitudestowardsinsurance companies versuspension funds andAMCs(assetmanagement corporations) amongst students of the University of Maribor. The sample included economics students and students majoring in other sciences, at both the Bachelor’s and Master’s level.The study deals with an important part of students’ financial activities as well as students’ attitudes towards insurance companies and their services, which were measured via concepts of trust, rankings of insurance companies in comparison to other non-deposit financial institutions, and risks assigned to certain insurance services relative to other financial services. The majority of the students deal with one insurance company and generally trust insurance companies. Amongst those who find it difficult to trust insurance companies, however, one can observe a greater share of respondents from households with a lower income per member, although this tendency is not statistically significant. For the Slovene insurance market, this may represent important information regarding young customers. Uvod Zavarovalništvo se tako kot vsaka druga financna panoga in storitveni sektor nasploh srecuje s hitro spreminjajocimi se trgi, zahtevami in potrebami odjemalcev in uporabnikov storitev, vse kompleksnejšo tehnologijo in vedno novimi komunikacijskimi nacini in prostori. Vsemu omenjenemu se mora kljub splošni negotovosti in veliki konkurenci prilagajati ter iskati zmeraj nove priložnosti. V prispevku se ukvarjamo z nebancnimi (nedepozitnimi) financnimi institucijami, to je predvsem z zavarovalnicami, pokojninske in družbe za upravljanje pa smo uporabili kot primerjalno kategorijo. Gre za preucevanje odnosa študentov do nedepozitnih financnih institucij in njihov pomen za zavarovalnice kot obstojecih in prihodnjih strank, ki imajo po koncanem študiju velik potencial kot odjemalci in uporabniki zavarovalniških storitev. V casu financnega osamosvajanja ta skupina mladih namrec komaj vstopa na trg financnih storitev in s tem tudi na zavarovalniški trg, pokojninske družbe in družbe za upravljanjepavveciniprimerovspoznavajoleprekovzgojno-izobraževalnegaindružinskegaokolja.Mlada populacija ima kot segment potencialnih uporabnikov in odjemalcev financnih storitev, ožje storitev prej naštetih institucij, zaradi svojih posebnosti glede tega tudi posebne potrebe. Statisticni uradi to skupino opredeljujejo s starostjo od 15 do 29 let (SURS, 2007), v ta casovni okvir pa spada tudi študentska populacija, ki smo jo zajeli v raziskavi. Temeljnoraziskovalnovprašanjetegaprispevkaje,kakšenodnosimajoštudentidonedepozitnihfinancnih institucij, najvec pozornosti pa je namenjene zavarovalnicam. V teoreticnem delu prispevka ob pregledu literature prikažemo znacilnosti omenjenega segmenta strank financnih institucij, tako da primerjamo ugotovitve o nedepozitnih financnih institucijah z depozitnimi, ki so v literaturi obravnavane bistveno pogosteje. V empiricnem delu pa preverjamo, kakšen je odnos študentov do nedepozitnih financnih institucij. To opazujemo skozi izbrane koncepte: zaupanje, odnos, poznavanje zavarovalnic, poznavanje zavarovalniških storitev. Prispevek je torej strukturiran tako, da najprej poda pregled relevantne literature, sledi empiricni del, koncamo pa s sklepom. V sklopu pregleda relevantne literature smo zaradi relativne redkosti preucevanja odnosadoposameznihfinancnihinstitucijuporabilimetodopregledaodširšegakontekstakožjitematiki. Takozacnemospregledomliteraturenapodrocjuposameznikovegaodnosainodnosamladihdofinancnih institucij. Temu sledi pregled specialnejše literature, to je tiste, ki se osredotoca na nedepozitne financne institucije. Prav literature s podrocja odnosa do izbranih nedepozitnih financni institucij ter posebnosti mladihstrankfinancnihinstitucij,posebejzavarovalnic,jenavoljobistvenomanj.Vdrugemdelubesedila, v katerem so predstavljene empiricne ugotovitve, pa prikazujemo raziskovanje odnosa študentske populacije, torej mladih v Sloveniji, do izbranih nedepozitnih financnih institucij, zavarovalnic, pokojninskihdružb,družbzaupravljanjeindrugih.Vsklepnempoglavjupovzamemokljucneugotovitve. Pregled literature Medtemkoobstajanapodrocjuodnosaposameznikadofinancnihinstitucijrazmeromavelikoliterature, ki govori o odnosu do bank (na primer Kaynak in Whiteley, 1999; Kaynak in Harcar, 2005; Lee in Marlowe,2003),paavtorjinasplošnoredkejepreucujejoodnosizbranepopulacijedofinancnihinstitucij kottakšnihinsetudivecinomaneukvarjajoposebejznedepozitnimi,tojezavarovalnicami,pokojninskimi družbami in družbami za upravljanje. Tako se velik del literature s tega podrocja nanaša le na banke in bancno panogo ali sistem (Bennett in Kottasz, 2012), le manjši pa na ostale financne institucije. Ko razmišljamo, zakaj je tako, lahko kot morebitni razlog izpostavimo prevlado depozitnih financnih institucijvfinancnemsistemuposameznedržave. VzvezistemBankaSlovenije(2014)navaja,daprinas z 71,3-odstotnim deležem po bilancni vsoti prevladujejo banke oziroma depozitne financne institucije, sledijo zavarovalnice z 12,3-odstotnim deležem; delež pokojninskih skladov in družb za upravljanje pa je približno 3-odstoten. Temu primerna sta verjetno tudi poznavanje posameznih financnih institucij in njihovih storitev ter posledicnopotrebaporaziskavahnatempodrocju.ZaSlovenijojeznacilno,dasopravstoritvezavarovalnic in drugih nedpozitnih financnih institucij v strukturi financnega premoženja gospodinjstev zastopane manj kot v evroobmocju (glejte Sliko 1). Vgospodinjstvihpaživijotudimladi,kivelikdelsvojihfinancnihnavadprevzemajopravodožjedružine, in tako obstaja velika verjetnost, da bodo pozitivne ali negativne financne navade, ki so jim izpostavljeni na prehodu iz otroštva v odraslo dobo, ohranjali vse življenje (Shim,Barber, Card, Xiao in Serido, 2009). Posameznikove naložbe v produkte financnih institucij pa so pomembno odvisne tudi od življenjskega cikla,vkateremseposamezniknahaja,sajgledenatodajeprednostdolocenimproduktom.Varcevanjeza starost je prioriteta, ki jo v razvitem svetu upošteva vecina gospodinjstev (Sanwick, 2006), Slovenija pa je pri tem zaradi ekonomske zgodovine nekoliko drugacna. Tako primerjava z evrskim obmocjem razkriva tudirelativnonerazvitostinstitutaposrednikov,kinisoizskupinebankalizavarovalnic,sajupravljajozgolj 14 odstotkov financnih sredstev, medtem ko jih v evrskem obmocju 31 (BS, 2014). Slika 1: Struktura financnega premoženja gospodinjstev v Sloveniji in evroobmocju Vir: BS, 2014. Na Sliki 1 se poprejšnje razmišljanje tudi potrdi. Gospodinjstva imajo tako v strukturi financnega premoženja v življenjskih in pokojninskih zavarovanjih trikrat manjši delež, kot je povprecje evrskega obmocja, in vecji delež vlog (ibid.). Vnadaljevanjuposebejopredelimoposameznikovodnosdofinancnihinstitucij,natopatematikopobliže pregledamo z vidika mladih. Nadaljujemo s posameznikovim odnosom do zavarovalnic in ob pregledu literature tudi nakažemo, kakšne stranke zavarovalnic so mladi in posebnosti tega segmenta, ki so jih do zdaj preucevali razlicni avtorji. 2.1 Posameznikov odnos do financnih institucij V kontekstu financne krize in njenega vpliva na ugled financnega sektorja kot takega je za financne institucije pomembno, da spremljajo, kakšen odnos ima do njihovih produktov in tudi do financne institucije kot take javnost. Zavedanje, da posamezniki oblikujejo svoj odnos do financnih institucij in njihovih storitev na razlicne nacine in pod vplivom številnih dejavnikov, posamezni segmenti pa imajo razlicne znacilnosti, je kljucnega pomena. Hall(2011)opisujeodnoskotocenoizbranegaobjekta,drugiavtorjipatapojavopazujejoskozizvestobo, zadovoljstvoinkakovost,kivplivajonaposameznikovo(ne)naklonjenostdoponudnikainnjegovihstoritev (Zeithaml, Berry in Parsuraman, 1996). Boyd, Leonard in White (1996) so preucevali merila, ki so pomembnapriizbirifinancneinstitucije,inugotovili,dasopritemvospredjunjenugled,stroškistoritev, manj pomembni pa prijaznost osebja in sodobnost poslovnih prostorov. Leiser, Bourgeois-Gironde in Benita (2010) navajajo, da vplivajo na posameznikov odnos in dojemanje ekonomskih dogodkov kot takih razlicni psihološki momenti in socialno-demografski dejavniki. Cox (2007)vzvezistem natancnejegovoriovplivuposameznikovegaodnosa dofinancnihinstitucijna raven varcevanja,Jayawardhena(2004)paovplivuodnosaposameznikanaodlocitevzanakupfinancnihstoritev. Pri tem je mogoce vpliv na odlocanje o varcevanju in drugih financnih produktih pripisati tudi financni krizi in njenim posledicam na ravni splošne javnosti (glejte, denimo, Roland-Lévyetal, 2010). Zaradi relativnega nepoznavanja teh financnih institucij in njihovih produktov smo se odlocili preuciti odnospotencialnihstrankdopokojninskihdružb,družbzaupravljanjeinzavarovalnic,kisovnadaljevanju v središcu našega preucevanja. 2.2 Posameznikov odnos do zavarovalnic Za zavarovalnice na splošno velja, da so stopnja vracanja in zadržanja strank ter zaporedna ponovna sklepanja zavarovalniških pogodb tesno povezani z uspešnostjo zavarovalnic (Diacon in O’Brien, 2002; Moore in Santomero, 1999; Zeithaml et al., 1996; Tsoukatos in Rand, 2005). Daljše casovno obdobje vzdrževanja odnosa s stranko in zvestoba se kažeta predvsem v pripravljenosti stranke, da zadrži istega ponudnika zavarovalniškihstoritev zaobstojece intudiza nove oblikezavarovanja (Vaughan inVaughan, 2003),predvsemnapodrocjuživljenjskihinnezgodnihzavarovanjpatopomenimanjšoverjetnostvlaganja zavarovalniških zahtevkov (Peppers in Rogers, 2004 v: Tsoukatos in Rand 2005; Vaughan in Vaughan, 2003). Jasno je torej, da poznavanje in razumevanje vedenja strank, zlasti tudi po že izvedenem prvem nakupu storitve, predstavlja dober temelj za vzpostavitev dolgorocnega odnosa med stranko in zavarovalnico (Harrison, 2003). To pa velja tudi za mlade in dodatno poznavanje njihovih posebnosti. Pravzatojetrebaponašemmnenjumladim,kisopotencialniuporabnikiinodjemalcifinancnihstoritev, nameniti vec pozornosti. 2.3 Mladi in financne institucije Predvsem so mladi tako kot za kar nekaj gospodarskih panog tudi za financne institucije pomembni kot potencialnestranke.Vzvezistemsepoudarjaprehodvfinancnosamostojnost,kigabeležimopozakljucku šolanjainuspešnemvstopunatrgdela.Vliteraturi,kijonavajamovnadaljevanju,stavangleškihizvirnikih poleg starostne opredelitve vzorca, ki ustreza tudi starostnim okvirjem naše raziskave, za opis preucevane populacije uporabljeni naslednji termini: »young customers«, »youth« ali »young consumers« za mlade in »college students«za študente. Prislednji kategorijije treba poudariti, dalahkooznacujetudidijake, zato je potrebna pozornost. Mladiveljajozakompulzivnekupce(PenmaninMcNeill,2005),kersonaneknacinizpostavljenirazlicno vztrajnim impulzom s strani ponudnikov blaga in storitev, prav tako pa so glede na dognanja avtorjev, ki poudarjajo vrednost strank skozi optiko življenjskega cikla vrednosti stranke, zelo pomembni (Kotler, 1998). Pozitivne ali negativne financne navade se namrec formirajo prav ob posameznikovem prehodu iz otroštvaalimladostništvavobdobjeodraslostiinobstajavelikaverjetnost,danatoostanejonespremenjene vse njegovo življenje (Shim et al., 2009). Ce torej financne institucije »ujamejo« pravi trenutek in skrbijo za svoje prihodnje stranke, obstaja velika verjetnost, da bodo z njimi zgradili vseživljenjski odnos, seveda ob predpostavki, da bodo zagotavljali kakovostne storitve, ki so podlaga za zadovoljstvo in lojalnost (Caruana, 2002; Fornell, 1992; Methlie in Herbjorn, 2000). 2.4 Kakšne stranke zavarovalnic so mladi in/ali študenti? Pregled literature o mladih v vlogi zavarovalniškihstrankje pokazal, da jetaprecej skromna in ne ponuja celostnega vpogleda v njihov odnos do zavarovalnic, razlike v odnosu glede na spol ali starost, omogoca papreucevanjebodisiposameznegazavarovalniškegaproduktaalizavarovalniškegatrga.Izsledkeizdomace in tuje literature podajamo v nadaljevanju. Za Slovenijo je bila raziskava o preferencah na podrocju zavarovalniških storitev narejena leta 2009 za obalno regijo na vzorcu 100 nakljucno izbranih respondentov, starih od 25 do 65 let. Glede na starostne omejitve,kisijihjezadalaavtorica,obopazovanjumladihod24do29letaugotovimo,dajetosegment, ki je najbolj nezavarovan, in da jih ima le manjši delež sklenjeno življenjsko ali naložbeno zavarovanje (Žorž,2009). Mladisezzavarovalnicaminajbržprvikratsrecajožezelozgodajprekosvojihstaršev,kijim v poplavi atraktivnih ponudb zrisanimi junaki in prilagojenimi marketinškimi pristopi urejajo nezgodna zavarovanja, za nadaljnje sodelovanje in odlocitve na podrocju zavarovalniških storitev pa je pomemben odnos do te institucije. Junge, McGovern, Mistretta in Morrill (1993) so ugotovili, da je zavarovalništvo medštudentiprecejnepoznano,damladizavarovalnicamnezaupajoindasvojeprihodnjekarierenevidijo v tem sektorju. Daimajomladitudimanjpozitivenodnosdozavarovalnickotstarejši,sozarazvijajocisetrgodkriliYusuf, GbadamosiinHamadu(2009).Price,Khubchandani,Dake,Thompson,Schmalzried,AdeyanjuinEsprit (2010) pa so v zvezi s tem dognali, da imajo dodiplomski študenti o zdravstvenem zavarovanju podobno mnenje kot splošna populacija. Zaradi posebnosti slovenskega zavarovalniškega trga in urejenosti zdravstvenegazavarovanjatehugotovitev sicer nemoremoneposrednoprenesti vnašprostor,vendarlepa kažejonavelikoverjetnost,dasemnenjedružineinprijateljev(ožjegasocialnegakroga)prenašanamlado populacijo. Podobno ugotavlja tudi Žorž (2009), ko zapiše, da se na to mnenje ozira najvec mladih v starostni skupini od 25 do 29 let. Ce te izsledke povežemo še s sodobnimi komunikacijskimi omrežji in orodji, se mladi spet pokažejo kot velik potencial za trženje preko Facebooka in razlicnih blogov, kjer je mnenje drugega zelo pomembno, ter mobilne telefonije (glejte, na primer, Lin, 2011; Capgemini, 2014). Hkrati lahko omenjena spletna omrežja in orodja predstavljajo nova tveganja, ki jih morajo zavarovalnice prepoznati (SwissRe, 2013). Izliteratureizhaja,dasomladikotpotencialnestrankeinzaradisvojihposebnostipomembnikotposeben segmentzavarovalniškihstrankinzatovempiricnemdelupopulacijomladih,torejštudentov,opazujemo z vidika demografskih dejavnikov, tveganja, zaupanja in zvestobe in odnosa tako do financne institucije kot celote kot tudi do posameznih izbranih storitev. 3 Raziskava med študenti Univerze v Mariboru 3.1 Opredelitev vzorca in metodologija Marca2013smoizpeljališiršoraziskavonafinancnempodrocju.Razdeljenajebilanatrisklope,odkaterih pavtemprispevkuobravnavamoleenega.Tisklopisobili:(1)financniinstrumentiinfinancneinstitucije, (2) pokojninske družbe in pokojninski sistemi ter (3) davki in davcna politika. Da bomo v istem koraku opravili kar tri vsebinske sklope raziskovanja, smo se odlocili, ker je pridobivati odgovore od udeležencev raziskave zahtevno in povezano s precejšnjimi stroški, zaradi cesar enakega postopka ne bi mogli izpeljati kar trikrat. K sodelovanju smo povabili dodiplomske in podiplomske študente Univerze v Mariboru (v nadaljevanju UM), ti pa so ob naši prisotnosti anketo izpolnili v pisni obliki v prostorih vec fakultet UM. Tako smo poskušali od respondentov pridobiti odgovore, ki dejansko odražajo njihova stališca, saj se pred ali med izpolnjevanjem ankete niso mogli posvetovati, denimo, s starši ali prijatelji. V raziskavi je bil zajet vzorec 478 študentov, in sicer 436 študentov dodiplomskih bolonjskih študijskih programov in 42 študentov magistrskih bolonjskih študijskih programov. Poskušali smo zagotoviti cim boljšo uravnoteženost vzorca študentov ekonomskih (študenti Ekonomsko-poslovne fakultete) in neekonomskih usmeritev. Med anketiranimi je bilo 258 študentov (54 %) ekonomskih študijskih programov in 220 (46 %) neekonomskih študijskih programov, pri cemer slednji niso študenti družboslovja. Študenti drugih študijskih usmeritev so prihajali z naslednjih fakultet UM: Fakultete za elektrotehniko,racunalništvoininformatiko,Filozofskefakultete,Fakultetezagradbeništvo,Fakulteteza naravoslovje in matematiko, Fakultete za strojništvo, Pedagoške fakultete in Zdravstvene fakultete. Med naštetimi neekonomskimi usmeritvami so prevladovali študenti Fakultete za naravoslovje in matematiko (slabih 60 %), in sicer s smeri biologije in matematicnih usmeritev, v izenacenih deležih. Tako smo poskušali uravnotežiti tudi vplive financnega predznanja, ki pa seveda ni nujno le posledica študijskih vsebin, temvec lahko tudi osebnega zanimanja posameznika. Ob posploševanju z vzorca na celotno populacijo je treba upoštevati, da ta vzorec ni verjetnosten po obicajnih definicijah, tako da moramo statisticne teste obravnavati s tem zadržkom. V prispevku prikazujemo rezultate opravljene raziskave tako, da analiziramo posamezne sklope vprašanj, ki se nanašajo nafinancne instrumentein financne institucije. Kernasza namentegaprispevka zanimajo predvsem zavarovalnice in druge nedepozitne financne institucije ter njihove storitve, izvedemo tudi primerjavo z depozitnimi financnimi institucijami in njihovimi storitvami, kjer se zdi ta vsebinsko relevantna. Raziskovanje nedepozitnih financnih institucij je še zlasti utemeljeno iz dveh razlogov. Prvic, glede na obsegposlovintudipoštevilusovprimerjavizdepozitnimiinstitucijami,torejbankamiinhranilnicami, vmanjšini.Toveljatudizaslovenskifinancnisistem.Indrugic,njihovestoritvesovprimerjavizbancnimi med splošno populacijo praviloma slabše poznane, kar je najverjetneje posledica manjše pogostnosti opravljanja te vrste financnih storitev med mladimi in dejstva, da ti šele prehajajo v obdobje, ko se bodo tudizzavarovalniškimistoritvamisrecevalisamostojnoinoblikovalisvojeizkušnje.Študentskapopulacija pajezaponudnikefinancnihstoritev,injetorejzatozajetavraziskavi,zanimivaspricoprehodaizštudijskih letnatrgdela,kosebodonjenipredstavnikisamostojnoodlocaliotem,kakoinprikombodozadovoljevali potrebe na financnem podrocju. 3.2 Rezultati 3.2.1 Rangiranje nedepozitnih financnih institucij v primerjavi z depozitnimi glede zaupanja Povedali smo že, da je poznavanje bank, ce jih primerjamo z nedepozitnimi financnimi institucijami, boljše, da so to najštevilcnejše financne institucije pri nas in da ima povprecno gospodinjstvo velik delež prihrankovpravvbancnihdepozitih.Zatosenamzdi,dapredstavljaprimerjavazaupanjadopodsektorjev (izbrane depozitne, nedepozitne institucije) dobro izhodišce za nadaljnje raziskovanje. Pri tem temelji primerjava na stopnji zaupanja. Vprašanim je bilo postavljeno vprašanje: Rangirajte financne institucije od tiste, ki ji najbolj zaupate, do tiste, ki ji zaupate najmanj. V skladu s tem so pet vrst financnih institucij razvrstili od tiste, ki ji zaupajo najbolj(rang1),dotiste,kijizaupajonajmanj(rang5).Takosomedsebojprimerjalibanke,zavarovalnice, družbezaupravljanje,hranilniceinpokojninskedružbe.Vvprašalnikusobilefinancneinstitucijenavedene v tako zapisanem vrstnem redu. V okviru tega vprašanja posameznik ne primerja posamezne banke (npr. svoje izbrane) s posamezno zavarovalnico(npr. s svojoizbrano),temvec podajaodsevzaupanjaposameznemupodsektorju, kismoga navedli v vprašalniku. Na Sliki 2 prikazujemo, koliko odstotkov vprašanih je dodelilo posamezni rang izbranim tipom financnih institucij. V nadaljevanju podrobneje analizirajmo umestitev nedepozitnih financnih institucij. Slika 2: Rangiranje financnih institucij (pripisan posamezni rang v %) Vir: Lastna raziskava. Opazimo,daje precejvelikdeležvprašanihuvrstilzavarovalnicenaprvomesto(16%),kar pomeni,dati vprašani zavarovalnicam zaupajo tudi bolj kot depozitnim financnim institucijam, to je bankam in hranilnicam. Medtem ko so najvišje povprecne range dosegle banke (2,12) in hranilnice (2,41), so se s povprecnim rangom 2,74 na tretje mesto uvrstile zavarovalnice. Sledijo še družbe za upravljanje in pokojninske družbe. Družbe za upravljanje in pokojninske družbe imajo sicer podoben povprecni rang, prve3,86indruge3,88.Pritempasmoopazili,daštudentiekonomijevpovprecjuumešcajopokojninske družbe na slabše mesto (3,99) kot študenti drugih študijskih usmeritev, ki so jih v povprecju uvrstili na rang 3,82. Drugace je pri družbah za upravljanje, ki so jim študenti ekonomije v povprecju dodeljevali boljši rang (3,79), kot so to poceli študenti drugih usmeritev (3,9). Slika 3: Delež tistih, ki so izbrani tip financne institucije postavili na prvo mesto, glede na študijsko usmeritev (ekonomska, neekonomska) Vir: Lastna raziskava. 3.2.2 Zaupanje in odnos študentov do izbranih vrst nedepozitnih financnih institucij Z naslednjim vprašanjem smo ponovno raziskovali zaupanje, vendar tokrat ni šlo za primerjavo, temvec za dodelitev stopnje zaupanja. Tudi pri tem vprašanju se odgovor ne nanaša na posamezno financno institucijo (npr. izbrano zavarovalnico), temvec na vrsto financne institucije. Vprašani ocenjuje zaupanje tako, da se opredeli, koliko zaupa posamezni vrsti nedepozitne financne institucije. Pri tem lahko izbira med odgovori »mocno zaupam«, »zaupam«, »težko zaupam« in »sploh ne zaupam«. Seveda bi vprašani lahko za vse ocenjevane tipe nedepozitnih financnih institucij izbral tudi enako raven zaupanja, denimo »mocno zaupam«. Na Sliki 4 prikazujemo (v %), koliko vprašanih dodeli posamezni vrsti financnih institucij posamezno oceno. Vidimo, da zavarovalnicam dodeli oceno »zaupam« 60 odstotkov vprašanih, medtem ko jih da družbam za upravljanje in pokojninskim družbam takšno oceno le 25 odstotkov. Pri tem pa je treba upoštevatitudi,dajedeležtistih,kinepodajoodgovora,izjemnonizekvprimeruzavarovalnic(1,5%)in bistvenovišjivprimerupreostalihdvehvrstfinancnihinstitucij(pridružbahzaupravljanjeniodgovorilo 22 % vprašanih, pri pokojninskih družbah pa 16 odstotkov vprašanih). Po drugi strani pa tako družbam za upravljanje kot tudi pokojninskim družbam najvecji delež vprašanih dodeli oceno »težko zaupam«, in sicervprimerudružbzaupravljanjetakomeni42odstotkovvprašanih,vprimerupokojninskihdružbpa 49. Slika 4: Izraženo zaupanje izbranim vrstam financnih institucij (v %) Vir: Lastna raziskava. V nadaljevanju nas je zanimala porazdelitev glede na dohodek na družinskega clana. Izvedli smo X2 test, dabiugotovili,alijeporazdelitevzgoljnakljucnaalipajemogocerazlikevporazdelitvimedrazredipripisati dohodkovnim razlikam. Ugotovimo, da v primeru zaupanja zavarovalnicam razlike niso zgolj nakljucne, temvec obstajajo med razlicnimi dohodkovnimi razredi statisticno znacilne razlike (p-vrednost za X2 test je 0,000000000000000544). Do drugacne ugotovitve pa pridemo v primeru zaupanja družbam za upravljanjeinpokojninskimdružbam:izracunanap-vrednostX2testajezelovisoka,takodapri5-odstotni stopnji statisticnega zaupanja hipoteze ni mogoce zavreci in razlike v frekvencah pripisati dohodkovnim razlikam. VTabeli 1 prikazujemo porazdelitev glede na dohodek za vse tri tipe opazovanih nedepozitnih financnih institucij(v%vposameznemdohodkovnemrazredu). Izopazovanihpodatkovlahkorazberemonekatere tendence:denimo,dajemedtistimi,kizavarovalnicamtežezaupajo,relativnovecjideležtakšnihznižjim dohodkomnadružinskegaclanakotvskupinitistih,kizavarovalnicamzaupajo. Medtistimi,kidružbam za upravljanje zaupajo, je vecji delež takšnih s povprecnim dohodkom, kot je to v skupini tistih, ki omenjenim družbam težko zaupajo. Pri pokojninskih družbah pa je zaznati nagnjenost v prid skupine s podpovprecnim dohodkom. Tabela 1: Stopnja zaupanja do izbranih nedepozitnih financnih institucij glede na mesecni dohodek na clana gospodinjstva v % znotraj razreda Dohodek na družinskega clana Podpovprecen Povprecen Nadpovprecen Zavarovalnicam Sploh ne zaupam 10,74 4,10 8,00 Težko zaupam 30,58 29,34 28,00 Zaupam 56,20 62,78 64,00 Mocno zaupam 2,48 3,79 0,00 Družbam za upravljanje Sploh ne zaupam 13,83 13,04 15,00 Težko zaupam 58,51 52,57 60,00 Zaupam 27,66 33,60 25,00 Mocno zaupam 0,00 0,79 0,00 Pokojninskim družbam Sploh ne zaupam 13,08 10,82 21,74 Težko zaupam 55,14 59,33 47,83 Zaupam 31,78 29,48 26,09 Mocno zaupam 0,00 0,37 4,35 Vir: Lastna raziskava. Za razlicne vrste nedepozitnih financnih institucij, tj. zavarovalnice, vzajemne zavarovalnice, pozavarovalnice, družbe za upravljanje in pokojninske družbe, smo anketirane povprašali, kakšen odnos imajo do njih (Slika 5). Slednjega so ocenili na petstopenjski lestvici od –2 za zelo odklonilen odnos do +2 za zelo pozitiven odnos. Kadar posameznik necesa ne pozna, do tega ne more imeti odnosa, zato smo v vprašalniku ponudili tudi odgovor »ne poznam«. Zelo odklonilen odnos izberejo vprašani le v zelo majhnem deležu. Še najvec, to je 4,4 odstotka vprašanih je tako ocenilo svoj odnos do zavarovalnic, s slabimi 4 odstotki pa sledijo še pokojninske družbe. Odklonilen odnos se v najvecji meri pojavi prav pri pokojninskihdružbah,kijihtakoocenjujedobrapetinavprašanih.Kotpozitivenocenisvojodnosnajvecji delež vprašanih do zdravstvenih zavarovalnic. V nadaljnji analizi rezultatov nas je zanimalo, kako vpliva na te ocene financno predznanje. Ugotovili smo, da imajo s povprecno oceno odnosa 0,294 študenti ekonomijenaUMboljpozitivenodnosdozavarovalnic,kotgaimajoštudentidrugihštudijskihusmeritev, ki so svoj odnos do zavarovalnic v povprecju ocenili z 0,045 tockami. Med vsemi študenti ekonomije jih je približno 37 odstotkov ocenilo odnos do zavarovalnic kot pozitiven (+1) in kar približno 7 odstotkov kotzelopozitiven(+2),medtemkojihjemedštudentidrugihusmeritevsvojodnosocenilokotpozitiven 30 odstotkov in le dobra 2 odstotka kot zelo pozitiven. Slika 5: Odnos do izbranih vrst nedepozitnih financnih institucij Vir: Lastna raziskava. Študentesmopovprašalitudi,alibisepokoncanemštudijuželelizaposlitivkateriodfinancnihinstitucij. Med študenti ekonomije jih je pritrdilno odgovorilo 43 odstotkov, medtem ko je ta delež med študenti drugihusmeritev,kisoskorajvsištudentimatematicnihusmeritev,približno10-odstoten.Spodvprašanjem smo tiste, ki so na to vprašanje odgovorili pritrdilno, poprosili, naj navedejo vrsto financne institucije, ki joimajovmislih. Zavarovalnicejemedštudentiekonomijenavedlolepribližno20odstotkovtistih,kibi seželelizaposlitivkakšnifinancniinstituciji;medštudentineekonomskihusmeritevpajihjebilotakšnih približno40odstotkov.Medštudentiekonomijejihjenavedlodružbozaupravljanje,borzoalipokojninske družbe 7 odstotkov, medtem ko je med neekonomisti to storil le 1 študent (kar predstavlja 4 %), ki je navedel »borzo«. V obeh skupinah mocno prevladuje navedba bank. 3.2.3 Zavarovalnice in odnos študentov do izbranih zavarovalniških storitev V tem vsebinskem sklopu smo opazovali dva zorna kota, in sicer število zavarovalnic, s katerimi so anketirani že poslovali, in odnos te skupine, torej študentov, do izbranih zavarovalniških storitev, ki so ga ocenili od zelo odklonilnega do zelo pozitivnega. Na Sliki 6 prikazujemo odgovor na vprašanje, s koliko zavarovalnicami je vprašani že posloval. Opazimo, da jih je veliko navedlo zelo nizko število, to je eno ali dve zavarovalnici. Ta podatek lahko predstavlja za zavarovalnice pomembno iztocnico za razmislek o tem, da prav to starostno skupino še posebno pozorno obravnavajo in poskušajo lojalnost ohraniti tudi za obdobje, ko bo posamezni študent zacel povpraševati po vecjem številu zavarovalnih produktov. Slika 6: Število zavarovalnic, s katerimi je vprašani posloval Vir: Lastna raziskava. V študiji raziskujemo tudi odnos mladih do izbranih zavarovalniških produktov iz skupine osebnih zavarovanj: življenjsko zavarovanje, nezgodno zavarovanje in zdravstveno zavarovanje z asistenco v tujini. Rezultatikažejo,daimajonajboljpozitivenodnos(mednavedenimi)donezgodnegazavarovanja.Takoje najverjetneje zato, ker je ponudba slovenskih zavarovalnic na podrocju nezgodnih zavarovanj za mlade (srednješolce, študente) zelo pestra in precej navzoca v medijih, hkrati pa je to ena prvih zavarovalniških storitev, s katero se mladi srecajo in o njej samostojno odlocajo. Slika 7: Odnos študentov do izbranih zavarovalniških storitev Vir: Lastna raziskava. 3.2.4 Percepcija tveganosti Posamezniklahkoprepoznatveganjevdolocenisituaciji,vendarpajenjegovaocenaverjetnostinegativnega izida subjektivna in podvržena številnim dejavnikom, med drugim tudi znanju in izkušnjam (Schneck, 2010,str.22–23).Toveljatudizaocenjevanjetveganostifinancnihinstitucijininstrumentovnafinancnem trgu v oceh posameznikov in splošne populacije. Šele v naslednjem koraku lahko raziskujemo tudi dejavnike, ki bodo vplivali na to, ali se nek posameznik tudi odloci za alternativo, ki jo je prepoznal kot tvegano,sajboobenakiprepoznanitveganostipomembnovplivalanaodlocitevposameznikovanagnjenost do tveganja (ibid., str. 28). Zanimalo nas je subjektivno ocenjevanje sodelujocih, torej kako študenti vidijo tveganost izbranih financnih instrumentov. Tveganost so ocenjevali na lestvici od –5 za zelo tvegane do +5 za zelo varne. VTabeli2prikazujemofinancneinstrumenteinfinancnenaložbevvrstnemredu,kotsogadosegleglede na povprecno vrednost ocene tveganja. V izracunu so upoštevani odgovori zgolj tistih, ki so oceno tveganostipodali,sajsolahkoizbralitudiodgovor,dainstrumentanepoznajo,intakonjegovetveganosti niso ocenjevali. Glede na povprecno vrednost ocene tveganosti se je na najvišje mesto uvrstil denarni depozit v bankah v Švici. Denarni depoziti se razumljivo uvršcajo na najvišja mesta na lestvici, a vendarle ne vsi, saj se na negativnem delu lestvice znajdejo denarni depoziti v bankah na Hrvaškem, Madžarskem, v Italiji in tudi depoziti v slovenskih bankah. Ssivobarvosooznaceniproduktipokojninskegazavarovanja,kise,zanimivo,neuvršcajopretiranovisoko in se pred njimi znajdejo, denimo, delnice na tujih trgih. Slednje lahko morda pripišemo slabšemu poznavanju zavarovalnic in zavarovalniških storitev v primerjavi z bankami, o cemer smo že razpravljali. Tabela 2: Ocena tveganosti izbranih financnih instrumentov Financni instrument Povprecna vrednost ocene tveganosti Delež vprašanih, ki instrumenta ne poznajo in niso ocenili tveganosti (v %) 1. Denarni depoziti v bankah v Švici (v CHF) 2,4148 23,85 2. Denarni depoziti v bankah v Švici (v EUR) 2,4038 22,80 3. Denarni depoziti v bankah v Nemciji (v EUR) 1,8668 23,01 4. Denarni depoziti v bankah v Luksemburgu (EUR) 1,8247 27,20 5. Državne obveznice Nemcije 1,6250 28,03 6. Denarni depoziti v bankah v Nemciji (v USD) 1,4694 24,69 7. Denarni depoziti v bankah v Veliki Britaniji (v EUR) 1,4028 24,69 8. Denarni depoziti v bankah v Veliki Britaniji (v GBP) 1,4017 25,52 9. Državne obveznice Nizozemske 1,3777 32,43 10. Denarni depoziti v bankah v Avstriji (v EUR) 1,3324 23,85 11. Evrska gotovina v sefu na banki 1,2154 7,74 12. Državne obveznice Kanade 1,1592 30,33 13. Evrska gotovina doma v nogavici 1,0949 9,62 14. Gotovina GBP doma v nogavici 0,7463 15,06 15. Zakladne menice 0,6549 40,59 16. Denarni depoziti v bankah v tujini 0,6511 23,85 17. Gotovina USD doma v nogavici 0,6000 15,27 18. Delnice na hitrorastocih trgih (v Braziliji, Rusiji, Indiji, na Kitajskem …) 0,5491 21,13 19. Naložbena življenjska zavarovanja tujih zavarovalnic, ki so prisotna na slovenskem trgu 0,4885 17,78 20. Obveznice ameriških bank 0,3960 26,57 21. Delnice na tujih borzah (Zahodna Evropa) 0,3504 18,20 22. Državne obveznice ZDA 0,3295 26,36 23. Obveznice držav evroobmocja 0,3096 23,64 24. Naložbena življenjska zavarovanja slovenskih zavarovalnic 0,1880 13,18 25. Obveznice, katerih izdajateljice so banke z evroobmocja 0,1676 23,85 26. Dodatno pokojninsko zavarovanje (2. steber) pri zavarovalnicah 0,1582 29,92 27. Dodatno pokojninsko zavarovanje (2. steber) pri pokojninskih družbah 0,1317 30,13 28. Dodatno pokojninsko zavarovanje (2. steber) pri bankah 0,0533 29,29 29. Denarni depoziti v slovenskih bankah -0,2198 21,97 30. Denarni depoziti v bankah na Madžarskem (v EUR) -0,2381 29,71 31. Denarni depoziti v bankah na Madžarskem (v HUF ) -0,3692 32,01 32. Denarni depoziti v bankah na Hrvaškem (v EUR) -0,5447 25,10 33. Denarni depoziti v bankah na Hrvaškem (v HRK) -0,6292 25,52 34. Denarni depoziti v bankah v Italiji -0,7479 26,15 35. Obveznice slovenske države -1,0267 21,55 36. Državne obveznice Hrvaške -1,1497 30,13 37. Delnice na tujih borzah (Vzhodna Evropa in Balkan) -1,4031 20,08 38. Obveznice, katerih izdajateljice so slovenske banke -1,4783 23,01 39. Delnice slovenskih podjetij -2,1065 9,62 40. Obveznice držav z evropskega obrobja (Italija, Grcija, Portugalska) -2,3037 26,99 Vir: Lastna raziskava. V okviru percepcije tveganosti so anketirani študenti posredno podali tudi informacijo o tem, ali sami menijo,dainstrumentsplohpoznajooziromadagapoznajodovoljdobro,dalahkoocenjujejotveganost. Premoženjskeoblike,katerihtveganostjetakoocenjevalnajvecjideležvprašanih(veckot90%),so:evrska gotovina v sefu na banki, evrska gotovina doma »v nogavici« in delnice slovenskih podjetij. Najbolj nepoznane so zakladne menice, kar odraža dejstvo, da ne gre za instrument, ki bi bil splošni javnosti v Sloveniji poznan. Tukajšnja samoocena poznavanja ali nepoznavanja instrumentov najverjetneje odraža predvsemseznanjenostjavnosti,daposamezniinstrumentsplohobstaja,neodgovorjenopaostajavprašanje, ali je posameznik dejansko tudi dovolj poucen o tveganosti instrumenta, da bi bila njegova ocena lahko ustrezna. Posledicnoboposamezniksprejemalfinancneodlocitvenaosnovisvoje(subjektivne)ocene,pri cemer se ne more zavedati, v kolikšni meri je njegova percepcija morda zmotna. Zagovarjamo stališce, da bisevrzellahkozmanjševalazaktivnimfinancnimopismenjevanjemsplošnepopulacije(žemladine),kar bi nujno moralo biti institucionalizirano in potekati na ustrezni strokovni ravni. Vse vrste dezinformacij namrec lahko povzrocajo veliko škodo, tudi za financno stabilnost. 4 Sklep V zahtevnem makroekonomskem okolju na zavarovalnice v Evropi, kot ugotavlja tudi Evropska komisija (2014), zelo vplivajo tri skupine tveganj, in sicer nizke obrestne mere, nizek razpoložljivi dohodek gospodinjstevterkonsolidacijajavnihfinanc.Tidejavnikiimajoizjemenvplivtudinavsedrugefinancne institucije,nelenazavarovalnice,šezlastipomembnanjihovaznacilnostpajetrajanje. Navzocisonamrec že vec let, dolgotrajnost delovanja pa nasprotno od nihanja predstavlja spremembo v delovanju trga, saj spreminja vedenje posameznika. Demografskaskupina mladih,ki joanaliziramo v temprispevku, bo povsem drugacnaodgeneracij, kiso vstopale na trg dela v obdobju (dolgotrajne) rasti. Slabe makroekonomske okolišcine, ki so spremljale obdobje njihovega odrašcanja in študijskih let, se bodo najbrž odražale tudi v njihovih prihodnjih odlocitvah pri nakupih financnih storitev. Zelo natancno spremljanje znacilnosti, preferenc in mnenj te generacije je lahko pomembno za odnos (nedepozitnih) financnih institucij do te skupine in posledicno za razvoj produktov, ki bodo odgovarjali prav njenim predstavnikom. Zelo verjetno je namrec, da je zaupanjetudivfinancneinstrumentetežepridobivatiprigeneracijah,kisoodrašcalevnegotovihrazmerah, kot pri tistih, ki so odrašcali v obdobju vsesplošnega optimizma, rasti in obilja. V poudarjeni potrebi po varnosti vidimo za slovenski financni sektor, še posebno za zavarovalnice in pokojninske družbe, tudi številne poslovne priložnosti, ki se jih velja z veliko mero preudarnosti lotiti že zdaj. Prispevekgledenaraziskovalnovprašanjeintemeljniraziskovalnitezi–tj.(1)kakšenodnosimajoštudenti dozavarovalnicindrugihnedepozitnihfinancnihinstitucijin(2)aliobstajajogledepreucevanihkonceptov razlike med študenti ekonomije ter študenti neekonomskih usmeritev – prinaša na osnovi odgovorov dodiplomskihštudentovekonomskihinneekonomskihštudijskihusmeritevnekaterezanimiveugotovitve. Glede na zaupanje vprašani v povprecju uvršcajo depozitne financne institucije pred nedepozitne, med nedepozitnimi paob izbiritreh vrst le-teh najvišeuvršcajo zavarovalnice, nato patesno drugo zadrugoše družbe za upravljanje in pokojninske družbe. Ko vprašani ocenjujejo zaupanje posamicno, jih zavarovalnicam najvecji delež (60 % vseh vprašanih) dodeli oceno »zaupam«. Družbam za upravljanje dodelioceno»težkozaupam«42odstotkov,pokojninskimdružbampadaenakooceno49odstotkovvseh vprašanih. Nekoliko podrobneje se študija v nadaljevanju ukvarja še z zavarovalniškim sektorjem. Ugotovimo, da je vecina vprašanih do tedaj poslovala le z eno (39 %) ali dvema zavarovalnicama (37 % vprašanih). Ko primerjamonekatereizbraneprodukteosebnegazavarovanja,kažejorezultatizelopozitivenodnosdovseh treh zavarovanj (življenjskega, nezgodnega in zdravstvenega z asistenco v tujini), vendar pa so vprašani najbolj naklonjeni nezgodnim zavarovanjem. Prispevek omogoca tudi vpogled v to, kako anketirani študentidojemajotveganostštevilnihfinancnihinstrumentov.Vtejprimerjavisekotboljvarnavišeuvrstijo naložbena življenjska zavarovanja tujih zavarovalnic pred slovenskimi, oboja pa so pred prostovoljnim dodatnim pokojninskim zavarovanjem (PDPZ) pri vseh izvajalcih. Vendar pa je delež tistih, ki PDPZ ne poznajo, bistveno višji kot pri naložbenih življenjskih zavarovanjih. Na osnovi predstavljenega zagovarjamo stališce, da naj bi analizirane nedepozitne financne institucije namenjale posebno pozornost ustrezni informiranosti specificne demografske skupine, tj. mladim, da bi tako dosegle ustrezno vrednotenje varnosti svojih instrumentov. Prav varnost ali tveganost bosta imeli v procesu odlocanja za nakup financnih produktov in storitev pri omenjeni demografski skupini najbrž v prihodnje prav posebno vlogo. 5 Literatura in viri •Bennett, R.; Kottasz, R. (2012). Public attitudes towards the UK banking industry following the global financial crisis. The International Journal of Bank Marketing, 30(2), str. 128–147. •Boyd, W. L., Leonard, M., & White, C. (1994). Customer preferences for financial services: ananalysis. International Journal of Bank Marketing, 12(1), str. 9–15. •Capgemini, (2014). World Insurance Report 2014 from Capgemini. Pridobljeno 12. 12. 2014, s http://www.capgemini.com/thought-leadership/world-insurance-report-2014. •Caruana, A. (2002). Service loyalty: the effects of service quality and the mediating role of customer satisfaction. European Journal of marketing, 36(7/8), str. 811–828. •Cox, P. (2007). Should a financial service provider care about trust? An empirical study of retail saving and investment allocations. Journal of Financial Services Marketing, 12(1), str. 75–87. •Diacon, S.; O’Brien, C. (2002). Persistency in UK long-term insurance: customer satisfaction and service quality. CRIS Discussion Papers, III, Universityof Nottingham, Nottingham. •Fornell,C. (1992). A NationalCustomer SatisfactionBarometer:TheSwedishExperience. Journal of Marketing, 56, str. 6–21. •Glassman, C. (1996). Industry structure: banks’ competition is product-by-product. Journal of Retail BankingServices, 18(1), str. 51–57. •Hall, Adrienne. (2011). Antecedents and outcomes of customer loyalty in the financial services industry. PurdueUniversity, ProQuest, UMI DissertationsPublishing. •Jayawardhena, C. (2004). Measurement of service quality in internet banking: the development of an instrument. Journal of Marketing Management, 20(1–2), str. 185–207. •Junge, D. R., McGovern, P.T., Mistretta, J. J., Morrill,Douglas M.,Jr. (1993). Colleges tudents’ attitudes about insurance. Society of Chartered Property and Casualty Underwriters. CPCU Journal, 46(1), str. 51–56. •Kaynak, E.; Harcar,T. (2005). American consumers’ attitudes towards commercial banks. International Journal of Bank Marketing, 23(1), str. 73–89. •Kaynak, E.; Whiteley, A. (1999).Retail bank marketing in WesternAustralia. International Journal of Bank Marketing, 17(5), str. 221–232. •Kotler, P. (1998). Marketing management – trženjsko upravljanje: analiza, nacrtovanje, izvajanje in nadzor. Slovenska izdaja. Ljubljana : Slovenska knjiga. •Lee, J.; Marlowe, J. (2003). How consumers choose a financial institution: decision-making criteria and heuristics. International Journal of Bank Marketing, 21(2), str. 53–71. •Leiser, D., Bourgeois-Gironde, S., & Benita, R. (2010). Human foibles or systemic failure – Lay perceptions of the 2008– 2009 financial crisis. The Journal of Socio-Economics, 39(2), str. 132–141. •Lin, H. (2011). Study on analysis of online word-of-mouth on blogs and forums inTaiwan insurance industry. Journal of International Management Studies, 6(3), str. 1–9. •Methlie, L. B.; Nysveen, H. (2000).Keeping the customer satisfied. Strategic direction 6, str. 15–18. •Moore, J. F.; Santomero, A. M. (1999).The industry speaks: results of theWFIC insurance survey.V: Cummins, J. D.; Santomero, A. M. (Eds), Changes in the Life Insurance Industry: Efficiency,Technology and Risk Management, Kluwer, Norwell, MA. •Penman, S.; McNeill, L. S. (2008). Spending their way to adulthood: consumption outside the nest. Young Consumers: Insight and Ideas for Responsible Marketers, 9(3), str. 155–169. •Peppers, D.; Rogers, M. (2004). Managing Customer Relationships: A Strategic Framework. New York:Wiley. •Price, James H, Khubchandani, Jagdish, Dake, Joseph A,Thompson, A., Schmalzried, H., Adeyanju, M., Esprit, L. G. (2010). Collegestudents’ perceptions and experiences with health insurance. Journal of the National Medical Association, 102(12), str. 1222–1230. •Roland-Lévy, C., PappalardoBoumelki, F. E., &Guillet, E. (2010). Representation of the financial crisis: Effect on social representations of savings and credit. The Journal of Socio-Economics, 39(2), str. 142–149. •Samwick, A. (2006). Saving for retirement: understanding the importance of heterogeneity. Business Economics, 41(1), str. 21–27. •Schneck, O. (2010). Risikomanagement: Grundlagen, Instrumente, Fallbeispiele. Weinheim: Wiley-VCH Verlag& Co. •Shim, S.,Barber, B. L., Card, N. A. Xiao, J. J.,Serido, J. (2009). Financial socialization of first-year college students:The roles of parents, work and education. Journal ofYouth and Adolescence, 39 (12), str. 1457–1470. •SURS, (2007). Ob 12. avgustu, mednarodnem dnevu mladih. Pridobljeno 30. 3. 2015, s http://www.stat.si/StatWeb/glavnanavigacija/podatki/prikazistaronovico?IdNovice=1040. •SwissRe, (2013). SONAR Emerging risk insights. Pridobljeno 12. 12. 2014, s http://media.swissre.com/documents/SONAR_+Emerging_risk_insights_from_Swiss_Re.pdf. •Tsoukatos, E.; Rand, G. K. (2006). Path analysis of perceived service quality, satisfaction and loyalty in Greek insurance. Managing Service Quality, 16(5), str. 501–519. •Yusuf,T. O.,Gbadamosi,A.,&Hamadu,D. (2009). AttitudesofNigerianstowardsinsuranceservices:anempiricalstudy. African Journal of Accounting, Economics, Finance and Banking Research, 4(4), str. 34–46. •Zeithaml,V.A.,Berry,L.L. &Parasuraman,A. (1996).Thebehaviouralconsequencesofservicequality. Journal of Marketing, 60 (April), str. 31–46. •Žorž, M. (2009). Dejavniki vpliva na odlocitev za sklenitev življenjskega zavarovanja pri prebivalcih slovenske obale. Pridobljeno 12. 12. 2014, s http://www.ediplome.fm-kp.si/Zorz_Mojca_20090717.pdf. Novice Stresnitest za poklicne pokojninske družbe EIOPA je pripravila prvi stresni test za institucije, ki izvajajo poklicna pokojninska zavarovanja. Z njim bo ocenila odpornost teh institucij in njihovihpokojninskihsistemovvneugodnihtržnih scenarijihinscenarijudolgoživosti.Vajabopotekala v sedemnajstih evropskih državah, tudi v Sloveniji. Izbrane pokojninske družbe bo pri nas k sodelovanjupozvalaAgencijazazavarovalninadzor. Stresnitestzajemapokojninskenacrtezdolocenimi pravicami in tiste s stalno višino premije. Pri prvih se bo ugotavljal vpliv neugodnih scenarijev na skupno, celostno bilanco stanja in njihovo nacionalno bilanco stanja. Pri drugih bodo analizirani ucinki razlicnih šokov na prihodnje pokojnine treh reprezentativnih clanov pokojninskih nacrtov, ki naj bi zaceli prejemati pokojnine cez 5, 20 in 35 let. S testom naj bi zagotovili vpogled in zavedanje o tveganjih in ranljivostih sektorja poklicnih pokojnin, ocenjeni pa bodo tudi možni mehanizmi za prenos pokojninskih nacrtov na preostali financni sektor. Ob navedenem bo izpeljana tudi kvantitativna ocena o solventnosti institucij, ki izvajajo poklicna pokojninska zavarovanja. Na osnovi rezultatov bo EIOPA oblikovala svoje stališce glede zahtev EU o solventnosti pokojninskih družb, ki naj bi ga predala Evropski komisiji marca 2016. Obe vaji bosta potekali do 10. avgusta 2015. Porocilo Swiss Re onaravnih katastrofahin nesrecah,kijihje povzrocilclovek, vletu 2014 Konec marca letos je ena najvecjih pozavarovalnic nasvetuSwissReLtdnasvojispletnistraniobjavila porocilo o naravnih katastrofah in nesrecah, ki jih je povzrocil clovek. Svetovna gospodarska škoda je znašala 98,6 milijarde evrov (leta 2013 123,7 milijarde evrov). Od tega predstavljajo najvecjo vrednost škode naravne nesrece, kot so ekstremni vremenski pojavi, in sicer 90,6 milijarde evrov (20 % manj kot leta 2013). Najvec tovrstne škode je nastalo zaradi ciklonov v azijsko-pacifiški regiji. Gospodarska škoda iz naslova nesrec, ki jih je povzrocil clovek, je tako leta 2014 znašala 8,1 milijarde evrov, kar je enako kot leto prej. Glede na podatke švicarske pozavarovalnice je bilo leta 2014 po celem svetu zavarovanih za 31,4 milijardeevrovškod(22%manjkotleta2013),kar je pod povprecjem zadnjih desetih let (57,4 mrd evrov). Vecinood skupnezavarovaneškodeodpade na naravne katastrofe (80 %), škode zaradi nesrec, ki jih povzroci clovek, pa znašajo 6,3 milijarde evrov. Najvecje zavarovane škode so bile: • v ZDA zaradi številnih hudih neurij s toco (2,6 milijarde evrov), • na Japonskem zaradi snežnega neurja (2,2 milijarde evrov), • v Franciji, Nemciji in Belgiji zaradi mocnega vetra in toce (2 milijardi evrov), • v Mehiki zaradi orkana Odile (1,5 milijarde evrov), • v ZDA zaradi ostre zime in snežnega neurja (1,5 milijarde evrov). Lani se je zgodilo rekordno število katastrofalnih dogodkov (189). V njih je umrlo vec kot 12.700 ljudi, kar pa je najmanj do zdaj (leta 2013 je bilo žrtev 27.000). Primerno informiranje potrošnikov Dobro osvešceni potrošniki lahko bolje primerjajo produkteinsezatolažeodlocajo.Zaraditegasotudi bolje zašciteni pred morebitnimi zavajajocimi podatki. A vec informacij ne pomeni nujno tudi boljše seznanjenosti s produktom, saj privede do zmedenosti in potrošnika usmeri stran od pomembnih informacij, zagovarja Insurance Europe. V nasprotju s tem pa se v EU pripravlja zakonodaja, ki bo bistveno povecala obseg podatkov, s katerimi bo moral biti seznanjen zavarovalec pred sklenitvijo pogodbe. Po trenutnih predlogih bo morala zavarovalnica posredovati 147 razlicnih informacij ali dvakrat vec kot zdaj, posamezni predpisi pa opredeljujejo te zahteve bistveno podrobneje. SodbiSodišca EU NaspletnistraniSodišcaEUhttp://curia.europa.eu/ juris/document/document.jsf?docid=163876&docl ang=SL je objavljena sodba v sporu zaradi domnevno nepoštenega pogodbenega pogoja, vkljucenegavzavarovalnopogodbo,kisenanašana opredelitev popolne nezmožnosti za delo v zvezi s kritjem, ki ga zavarovalnica zagotavlja za obroke nepremicninskih posojil. Sodišce je v zadevi razsodilo: Clen 4(2) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniškihpogodbahjetrebarazlagatitako,da pomenipogoj,dolocenvzavarovalnipogodbiin katerega namen je jamstvo kritja obrokov, dolgovanih posojilodajalcu, v primeru popolne nezmožnosti za delo posojilojemalca, izjemo, doloceno v tem clenu, le, ce predložitveno sodišce ugotovi: • da ta pogoj glede na naravo, splošno sistematiko in dolocbe pogodbenega okvira, v katerega je umešcen, ter glede na pravne in dejanske okolišcineopredeljuje glavnielement navedenega okvira, ki kot tak doloca njegove bistvene znacilnosti, in • da je navedeni pogoj oblikovan jasno in razumljivo, torej, da za potrošnika ni le slovnicno razumljiv, ampak da je v pogodbi tudipreglednorazloženmehanizem,vkaterega spada zadevni pogoj, ter povezava med tem mehanizmom in mehanizmom, dolocenim z drugimi pogoji, tako da lahko ta potrošnik na podlaginatancnihinrazumljivihmerilpresodi, kakšne so ekonomske posledice, ki iz tega izhajajo zanj. Sodišce EU je na svoji spletni strani http://curia.europa.eu/juris/document/document.js f;jsessionid=9ea7d0f130de93792d580531435694c 993916dd5fdfa.e34KaxiLc3eQc40LaxqMbN4Obx iNe0?text=&docid=164023&pageIndex=0&doclan g=SL&mode=req&dir=&occ=first&part=1&cid=5 874 objavilo sodbo v sporu glede vprašanj, ali je zavarovalnica pred sklenitvijo pogodbe o zavarovanju zavarovalcu posredovala dovolj informacij v zvezi s stroški in premijami. Sporno je predvsem to, da zavarovalcu ni bil posredovan povzetek ali celosten pregled konkretnih in/ali absolutnihstroškovternjihovestrukture,temvecje dobil zgolj informacije o vplivu stroškov in premij zatveganjenadonos,scimerpanajbizavarovalnica kršila »odprta in/ali nezapisana pravila« nizozemskega prava, ki v obravnavani zadevi vkljucujejo obveznost skrbnosti zavarovalnice, predpogodbeno dobro vero ter razumnost in pravicnost. Sodišce EU je odlocilo, da je treba clen 31(3) DirektiveSveta92/96/EGSousklajevanjuzakonov in drugih predpisov o neposrednem življenjskem zavarovanju in o spremembi direktiv 79/267/EGS in 90/619/EGS (tretja direktiva o življenjskem zavarovanju) razlagati tako, da ne nasprotuje temu, da je zavarovalnica na podlagi splošnih nacel nacionalnega prava, kakršna so »odprta in nezapisana pravila« iz postopka v glavni stvari, zavezana zavarovalcu posredovati nekatere dodatne informacije –polegtistihizPrilogeIIktejdirektivi –, ce so zahtevane informacije jasne, natancne in potrebne za to, da bi zavarovalec pravilno razumel bistvene elemente obveznosti, in ce zagotavljajo zadostno pravno varnost, kar mora preveriti predložitveno sodišce. Ucinki, ki jih nacionalno pravo veže na opustitev posredovanja teh informacij, naceloma niso upoštevni glede združljivosti obveznosti posredovanja s clenom 31(3) Direktive 92/96. Akcijski nacrt za pravicnejšo obdavcitev dohodkov pravnih oseb Evropska komisija je 18. marca letos na spletni strani http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/ TXT/PDF/?uri=CELEX:52015PC0135&from=EN objavila zakonodajni predlog za izboljšanje sodelovanja med državami clanicami na podrocju davkov. Predlog pristojnim organom držav clanic omogoca medsebojno avtomatsko izmenjavo informacij o izdanih ali dopolnjenih davcnih odlocbah. Komisija namerava poleg tega še pred letošnjim poletjem izdati akcijski nacrt za pravicnejšo obdavcitev dohodkov pravnih oseb. Ta bo ponovno spodbudil razpravo o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodka pravnih oseb in zamisli za vkljucevanje novih ukrepov OECD/G20 (BEPS) na ravni EU. Evropska komisija želi še ta mesec pridobiti stališce zainteresirane javnosti o tem, ali naj bo davcna osnova konsolidirana ali nekonsolidirana ter za podjetja obvezna ali neobvezna. Akcijski nacrt naj bi bil, kot receno, objavljen letos poleti. Predlog direktive o avtomaticni izmenjavi podatkov na podrocju obdavcenja bo v 2. in 3. cetrtletju 2015 obravnavan v Svetu in v Evropskem parlamentu, direktivapabopredvidomazacelaveljati1. januarja 2016. Nova zakonodaja Uradni list Republike Slovenije (od 1. 12. 2014 do 15. 5. 2015) 86/2014 z dne 1. 12. 2014 Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1H). 87/2014 z dne 5. 12. 2014 Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o letnem porocilu vzajemnega pokojninskega sklada in krov­nega pokojninskega sklada; Porocilo o rasti cen življenjskih potrebšcin na obmocju Slovenije za november 2014. 89/2014 z dne 12. 12. 2014 Uredba o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje in ribištva; Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o letnem porocilu in trimesecnih racunovodskih izkazih za­varovalnic – SKL 2009. 90/2014 z dne 15. 12. 2014 Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davcnem postopku (ZDavP-2H); Zakon o spremembah Zakona o davku od prometa zavarovalnih poslov (ZDPZP-B); Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o porocanju upravljavca vzajemnega pokojninskega sklada in krovnega pokojninskega sklada. 92/2014 z dne 19. 12. 2014 Sklep o spremembi zneska zajamcenega kapitala pozavarovalnic. 94/2014 z dne 24. 12. 2014 Pravilnik o spremembi Pravilnika o podrobnejših pravilih in minimalnih zahtevah, ki jih zavarovalnica ali pokojninska družba upoštevata pri izracunu pokojninske rente; Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o podrobnejših pravilih in minimalnih standardih za izracun zavarovalno-tehnicnih rezervacij; Koeficienti rasti cen v Republiki Sloveniji, november 2014; Spremembe in dopolnitve Slovenskih racunovodskih standardov (2006). 95/2014 z dne 29. 12. 2014 Sklep o višini maksimalne obrestne mere. 2/2015 z dne 9. 1. 2015 Uredba o spremembah Uredbe o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje in ribištva. 3/2015 z dne 16. 1. 2015 Uredba o spremembi Uredbe o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje in ribištva; Sklep o spremembi Sklepa o vsebini porocil in obvestil iz 176. in 239. clena Zakona o zavarovalništvu ter nacinu in rokih porocanja; Porocilo o rasti cen življenjskih potrebšcin na obmocju Slovenije za december 2014. 5/2015 z dne 23. 1. 2015 Obvestilo o pridobitvi potrdila Evropske komisije o prejemu povzetka informacij o državni pomoci po Uredbi o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje in ribištva; Koeficienti rasti cen v Republiki Sloveniji, december 2014. 10/2015 z dne 16. 2. 2015 Porocilo o rasti cen življenjskih potrebšcin na obmocju Slovenije za januar 2015. 12/2015 z dne 27. 2. 2015 Koeficienti rasti cen v Republiki Sloveniji, januar 2015. 19/2015 z dne 20. 3. 2015 Porocilo o rasti cen življenjskih potrebšcin na obmocju Slovenije za februar 2015. 23/2015 z dne 3. 4. 2015 Zakon o dopolnitvi Zakona o dohodnini (ZDoh-2O); Zakon o dopolnitvi Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2L); Koeficienti rasti cen v Republiki Sloveniji, februar 2015. Porocevalec Državnega zbora Republike Slovenije (od 16. 7. 2014 do 30. 11. 2014) b.š./2014 z dne 3. 12. 2014 Porocilo Odbora za finance in monetarno politiko k Predlogu zakona o spremembah Zakona o davku od prometa zavarovalnih poslov -Dopolnjen predlog zakona (ZDPZP-B). b.š./2015 z dne 6. 3. 2015 Predlog zakona o spremembi Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2L), nujni postopek; Predlog zakona o spremembi Zakona o dohodnini (ZDoh-2O), nujni postopek. b.š./2015 z dne 9. 4. 2015 Porocilo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide k Predlogu zakona o spremembah Zakona o kolektivnem dodatnem pokojninskem zavarovanju za javne uslužbence (ZKDPZJU-A). b.š./2015 z dne 24. 4. 2015 Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1I), redni. b.š./2015 z dne 8. 5. 2015 Predlog zakona o davcnem potrjevanju racunov (ZDavPR), redni.