(^IJE, 4. MARCA 1976 ~ ŠTEVILKA 9 — LETO XXX — CENA 2 DINARJA GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE Pred dnevi so se naši novinarji viudili v Podčetrtku na osnovni šoli, kjer so »nabiralic. gradivo za reportažo o zanimivem vzgojnem delu z otroki. Reportažo o tem bomo objavili prihodnjič. Pri tem so naleteli ndatov, lahko pa bi jih imeli vsaj še enkrat toliko. Po šolah veliko delaoo na tem in upa- ti je, da bodo tudi uspeli. Celjski posvet fžal niso bili navzoči predstavniki vseh občin) je odkril dve stvari: da smo pred leti premalo delali na tem področju, zdaj, ko smo pa začeli, se pa že kažejo pnri ugodni rezulta- ti. Če se bomo zavedali ve- likega pomena vojaškega po. klica se nam tudi ni bati, da bi v prihodnje uspeh izo- sta^___________ TONE VRABU. LAŠKO: KREPITE¥ iiSJElfiiil SKUPNOSTI Na sobotni seji občinske skupščine v Laškem so de- legati vseh treh zborov ime- li spet zelo obsežen dnevni red pred seboj. Najprej so sprejeli program dela občin- ske skupščine, ki je razde- ljen na tromesečja in poleg vsebinsteih nalog vsebuje tu- di nosilce posameznih nalog. Tak delovni načrt omogoča mimo ostalega tudi lažjo ori- entacijo delegacijam, ki bo- do vnaprej lahko pripravlja- le ustrezno gradivo s svojih področij in bodo za posame- zne seje skupščine predvide- le tudi najustreznejše dele- gate za udeležbo na sejah. Kot je že skoraj pravilo, je tudi tokrat »paket« pred- logov pripravil izvršni svet. Okoli odloka o davkih ob- čanov se je razvnela razpra- va, za katere je kriva ce- sarica Marija Terezija, kajti šlo je za raz\Tstitev kata- stralnih občin v štiri razre- de, po katerih se določa da- vek iz kmetijstva. Delegati so bili mnenja, da je raz- vrstitev zemljišč po katastr. skiih mejah slaba, saj je ven- dar nemogoče, da bi v eni ta,ki katastralni občini bila enaka kvaliteta zemljišč in z njo donos. Zato so na seji sklenili, na krajevne skup- nosti najbolj protislorae pri- mere predložijo v nekakšno revizijo. Vse take primere, ko bo šlo za celotna nase- lja ali posestva, bo na pred- log krajevne skupnosti oce- nila posebna komisija, nakar bo izvršena sprememba v razvrstitvi po stopnjah. Kot smo že pisali je leto- šnja valorizacija najnižjega dohodka za oprostitev od pla- čevanja sa.moprispevka 1.900 dinarjev, oziroma 950 dinar- jev na družinskega člana. Ta odlok je bil na seji dokonč. no sprejet. Sprejeli so še vrsto odlo- kov, ki zadevajo predvsem komunalno ureditev, dva od- loka, ki zadevajo narodno- obrambne naloge in nekaj predlogov komisije za volit- ve in imenovanja. Na seji je bilo, kot je v tej občini tudi že pravilo, posta,vlj€'iTih precej delegat- skih vprašanj, največ seveda iz krajeTOih skupnosti. E.C. kfERANOV BOi' Zvezno vodstvo socialistič- ne mladine je sklenilo na po- sebno svečan način proslavi- ti dan mladinskih delovnih brigad ob 30-letnici prve ve- like mladinske delovne akci- je Brčko—Banoviči. Priprav- ljalni odbor se je že sestal, pokroviteljstvo nad prireditvi, jo ija je prevzel pred.«;edn'ik republike Josip Broz Tito. Izgradnje mladinske proge Brčko—Banoviči so se ude- ležile tudi brigade tedanjega celjskega okrožja. Pri občin- ski konferenci se je sestal tu- di pripravljalni odbor za pro- slavitev dneva mladinskih brigad, ki pa ne razpolaga z ustrezno evidenco in se je za- to odločil z javnim pozivom zbrati podatke o bri.gadirjih z obeh mladinskih prog: Brč- ko—Banoviči in šamac—Sara- jevo. Vse brigadirje prosi odbor, da na Občinsko konferenco ZSMS v Celju pošljejo na- slednje podatke: Ime in pri- imek, ime brigade v kateri so brigadirji sodelovali in v kateri izmeni, polc!^ tega pa še točen naslov sedanjega bi- vališča. Vse te podatke po- trebuje odbor za ureditev evi- dence in za organizacijo ude- ležbe na centralni pro.slavi r Brčkem. Nekdanje komandirje pro- si odbor tudi to. da bi, če je mogoče, po spominu sestavili vsaj delne spiske svojih čet in opozorili na tiste brigadir- je, ki jih naše časopisno spo- ročilo ne bo doseglo. LETOS PREBERI TUDI KAKŠNO CANKARJEVO KNJIGO. TOVARIŠ! OBRAZI i ANGELCA MIKLAVC Kolikšne možnosti za razpravljanje in pisa- nje! Lahko bi odprl ti- sto prijetno človeško stran, ki se je začela s partizansko ljubezni- jo in končala v srečnem zakonskem življenju. In v tej zvezi o poteh ile- galne delavke na tere- nu, ki je segalo vse od Boča in Makol pa tja do Rudnice, Jurkloštra in Planine pri Sevnici. Koliko skrivnih potov, koliko sporočil in ma- terialov, še zdaj jih no- si s seboj, v svojih spo- minih ... Pa tudi o delu na ob- činski upravi v Mozirju bi lahko tekle zanimive in aktualne besede. Tokrat pa nas je bolj zanimalo drugo delo. Sprejela ga je pred kratkim, ko je posta- la predsednica sveta za družbeno aktivnost žensk pri občinski kon- fereneci SZDL v Mo- zirju. )>V tem krogu zače- njamo na novo bolj or- ganizirano z obravnava- njem vprašanj, ki zade- vajo ženske. Več na tem področju so napravili pri gornjesavinjski kme- tijski zadrugi, kjer že približno štiri leta dela aktiv žena zadružnic. Prav zato bomo delali vsklajeno in zato smo imeli tudi že skupno se- jo članic našega sveta ter aktiva zadružnic. De- lo je opredeljeno. Med- tem ko v zadrugi utira- jo pota na strokovnem in izobraževalnem pod' ročju in pripravljajo se- minarje, predavanja in druge oblike tudi za de- lo, ki zadeva ženo na kmetiji, v gospodinj- stvu, pri turizmu in po- dobno, bomo v našo de- javnost skušali zajeti druge ženske. Da bi v delovni načrt zajeli ti- sto, kar jih najbolj za- nima, bomo še ta mesec izvedli anketo in jih vprašali, kaj si želijo z našo dejavnostjo. Zato bo naš delovni načrt izoblikovan nekoliko po- zneje. Na vsak način pa se zavedam, da delo ne bo lahko.« Navzlic temu je svet za družbeno aktivnost žensk že zdaj stopil v akcijo. Zlasti je delovne sredine, krajevne skup- nosti, organizacije in druge opozoril na le- tošnje praznovanje os- mega marca. Svet je priporočil, naj bi za to priložnost pripravili za ženske kulturne prire- ditve, morebitna sred- stva pa namenili v sklad za nakup aparata za zgodnje odkrivanje ra- ka na dojki ali pa za otroško varstvo. Skrat- ka, akcija napoveduje konec zakuskam in po- dobnim rečem. »Sicer pa so vpraša- nja, ki jih bomo mo- rali reševati, več ali manj znana. Vsaj ne- katera. Prvo je prav gotovo otroško varstvo. Gre za vrtce in za vključitev čim večjega števila otrok v organi- zirano varstvo. Gre pa tudi za jasli za dojenč- ke v Nazarju, kjer je spričo velikega števila zaposlenih žena položaj najbolj pereč. Naša dejavnost bo se- gla tudi na trgovinsko področje, ženske naj- bolj občutimo, ali je tr- govina v redu ali ne. Ne gre zdaj za to, da bi rekla, da je slaba. Na dlani pa je, da se bo treba zavzeti za več- jo in boljšo založenost, za bolj primerno proda- jo kruha in zelenjave in še za marsikaj. Do- sti težav na tem pod- ročju je tudi zaradi po- manjkanja lokalov. Skratka dovolj nalog. Dobro se jih zavedamo, vemo pa tudi to, da s to aktivnostjo prehaja- mo na nova pota, zato bomo lomili tudi staro miselnost.« M. BOŽIČ St. 9 — marec 1976 NOVI TEDNIK — stran 3 RAZVOJNI CENTER V CELJU VELIKA ZAVZETOST! Tucii zadnja seja celjske občinske skupščine, v četr- tek, 26. februarja, zlasti pa nasedanje delegatov zbora združenega dela, sta pokaza- li, da bo bitka za ločitev stroškov skupne in splošne porabe, zlasti pa za izloči- tev vseh postavk v izdatkih občinskega proračuna, ki ne sodijo v splošno iX)rabo, te- žka. Tokrat je med drugim šlo za sredstva, ki se zbira- jo iz davka na promet ne- premičnin s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči ter objek- ti iti ki bi jih naj iz občin- skega proračuna dobila kme. tijska zemljiška skupnost. Kere tudi družbeni dogovor o splošni porabi letos ne pre- dvideva takšne možiiosti in Icer bi bilo takšno financira- nje kmetijske zemljiške sku- pnosti tudi v nasprotju z us- tavo, so delegati zavrnili amandman otoeh kmetijskih delegacij. Sicer pa so delegati celj- ske občinske sliupščine na ločenih sejah potrdili ne sa- mo dogovor o spošni porabi v občinah v letošnjem letu, marveč med drugim še dva družbenega dogovora: o vlo- gi razvojnega centra Celje ter o skupnem razvoju in- formatike in družbenega in- formativnega sistema ter av- tomatske obdelave podatkov. Zlasti hvaležna je bila zav- zetost velikega števila dele- gatov v zboru združenega dela za vlogo razvojnega cen- tra Celje. Vprašanja in pred logi, ki so jih posredovali, so potrdili, da združenemu delu v resnici ni vseeno, ka- kšno pot bo ubral ta center. Ob tej zavzetosti tudi sogla- sje za sprejem družbenega dogovora. Podobno stališče se je uveljavilo pri infor- matiki. Informacija o srednjeroč- nem načrtu graditve stano- vanj je pokazala uspešnost poti, ki jo ubiramo na tem področju v Celju. Načrt: 500 stanovanj vsako leto bo ure- sničen tudi v obdobju do 1980. leta. NavzMc temu bo po tem času še vedno ve- lik stanovanjski primanjk- ljaj. Seveda, gre pa tudi za težnjo, da bi nove stanovanj- ske soseske dobile tudi dru- ge spremljajoče objekte, ki močno vplivajo na počutje in življenje ljudi na določe- nih območjih. Delegati so prav tako z razumevanjem podprli pobudo, da naj bo graditev samskih stanovanj razdeljena na več območij in ne koncentrirana na enem. Tudi infomiacija o izrabi delovnega časa je pokazala, da bo treba tem vprašanjem posvetiti več pozornosti, saj je skrb za čim boljšo izrabo razpoložljivega delovnega ča- sa del naporov za stabiliza. cijo. V tem delu skupščine je delegat štorske železarne opozoril na nevzdržno stanje v zdravstveni postaji v Što- rah, kjer trenutno nimajo ni- ti enega stalnega zdravnika, čeprav bi jih morali imeti tri. Zdravniki zdaj semkaj prihajajo in se menjujejo. Rezultat tega je tudi visok odstotek bolezenskih izostan- kov z dela. V štorah priča- kujejo, da bo to vprašanje rešeno čimprej. Delegati celjske občine so se na zadnji seji še sezna- nili s stanjem v tovarni kon- tejnerjev v EMO ter s TOZD za proizvodnjo titanovega di- oksida v cinkarni. Podprli so prizadevanja za sanacijo in vse druge ukrepe za bolj- še poslovanje. Ob zaključku so sprejeli še spremembo odloka o pri- znanju samoupravljalcu, ki pravi, da lahko to celjsko odličje dobijo tudi skupine samoupravljalcev in ne samo posamezniki. M.B. Minuli teden je obiskal Planino pri Šentjurju ZVO- NE DRAGAN, podpredsed- nik i? vršnega sveta SRS. Ogledal si je pogodbeno orgiinLzacijo združenega dela TAJFUN, ki jo vodi- ta zelo uspešno brata Špan. Izredno zadovoljen z uspehi ene redko uspeš- nih pogodbenUi organiza- ci,i v Sloveniji se je Zvone Dragan napotil še na ogled nove cevarne v Alposu. Na sliki očitno ne skriva za- dovoljstva nad uspehi pr- ve POZD v Jugoslaviji, Foto: D. MEDVED VPRAŠANJE JAVNEMU DELAVCU POJASNILO NAMESTO ODGOVORA V javnosti krožijo go- vorice, da je Delavska uni- verza v Celju svojemu so- delavcu ROMANU BOB- NU izplačala 118 tisoč no- vih dinarjev honorarja za projekt izobraževanja de- lavcev, ki ga je ta ustano- va prodala GORENJE — Velenje za 200 tisoč dinar- jev. Uredništvo je v zvezi s tem prejelo tudi nekaj pi- sem svojih bralcev v ka- terih le-ti sprašujejo ka- ko je z delovanjem delav- ske univerze in če so te govorice resnične. Zani- ma jih seveda, kako je mogoče v letu dni poleg rednega osebnega dohod- ka zaslužiti še tolikšen znesek, za katerega mora univerzitetni profesor de- lati leto in pol. Takšno vprašanje postavljajo tu- di »bivši slušatelji semi- narja« taiste delavske uni- verze. Zato smo naprosili di- rektorja Delavske imiver- ze Celje, da nam kaj več pove o delu delavske uni- verze, da v javnosti ne bi ostal vtis, kot da se usta- nova le peha za denar- jem. Do dogovorjenega ro- ka za objavo članka od- govora še nismo prejeli, zato, žal, v tej številki bralcem še ne moremo potrditi ali zanikati govo- ric. UREDNIŠTVO ODGOVOR JAVNEGA DELAVCA ODGOVOR IZLETNIKA Podjetje IZLETNIK Ce- lje opravlja javni avtobus- ni potniški promet na Kozjanskem že od pred- vojnih časov. V vsem tem dolgem ob- dobju je podjetje IZLET- NIK Celje vzdrževalo edi- no zvezo med Kozjan- skim in ostalim svetom, ker drugih prometnih m.e- dijev na tem področju ni. Pogostnost linij je bila vsa ta leta" na eni strani odvisna od zahtev posa- meznih občin, krajevnih skupnosti ali delovnih or- ganizacij, na drugi strani pa možnosti, ki jih je podjetje imelo. Lahko zapišem, da se je podjetje trudilo, da bi po svojih najboljših mo- čeh zadostilo potrebam občanov iz tega področja. Trenutno je iz Kozjega v smeri Celja, Krškega, Šmarja pri Jelšah, Seno- vega, Zagreba in Imenega vsak dan 22 odhodov. Prvi odhod je ob 4.20 zjvitraj, zadnji pa ob 16.30 v po- poldanskih urah. Iz Lesičnega, ki je 6 km oddaljeno od Kozjega, pa imamo še en odhod ob 19.20, ki je navezan na de- lavce železarne štore. Natančne analize kaže- jo, da trenutno ni eko- nomskega opravičila za uvedbo linije, ki bi imela odhod iz. Kozjega v poz- nih popoldanskih ali ve- černih urah. zato doslej o takšni možnosti nismo razmišljali. Menim, da je z nara- ščajočim šte\'ilom asfalti- ranih cest na Kozjanskem potrebno razmišljati tudi o večji frekvenci avtobus- nih prevozov na različnih relacijah. Zlasti bo potreb- no povečati frekvenco med občinskim sedežem in po- sameznimi krajevnimi skupnostmi, kakor tvidi med Kozjanskim jn Ce- ljem. Prav bi bilo, da bi nam Skupščina občine Šmarje pri Jelšah pripra- vila kompleten pregled takšnih bodočih potreb, saj bi nam le-ta predstav- ljal dobro osnovo za na- še bodoče planiranje. Hkrati priporočam, da se v tak program vključijo tudi avtobusi Izobraževal- ne skupnosti Šmarje pri Jelšah, ki jih je po šte- vilu danes že 8, pa kot mi je znano, niso ekonomsko izkoriščeni. Naj torej povzamem: V sodelovanju s krajev- nimi skupnostmi, občino in našim podjetjem je pripraviti bodoči program potreb po prevozih, ki bo odraz migracije ter s skupnimi avtobusnimi ka- pacitetami v čimkrajšem času razrešiti prometne probleme na Kozjanskem, med njimi tudi tistega, za katerega se potegujejo prebivalci Kozjega. LEOPOLD PERC. dipl. phil. LAŠKO SAMOUPRAVLJANJE USTANOVILI KLUB Pred dnevi je bila v Laškem ustanovna konferenca Kluba samoupravljalcev, ki ga je s podpisom samoup- ravnega sporazuma ustanovilo 47 organizacij združene- ga dela, samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti in občinskih političnih organizacij. V imenu iniciativnega odbora je o dosedanjih pripra- vah in nalogah kluba govoril Jože Sumrak, v razpravo pa so posegli še drugi delegati, ki se jih je zbralo v dvorani SIS čez štirideset. Klub samoupravljalcev v ob- čini Laško je med prvimi v Sloveniji, gotovo pa prvi na celjskem območju. Tako hitro so se mogli zbrati na ustanovno konfe- renco predvsem zato, ker si z organizacijo ne delajo no- benih preglavic. V duhu stabilizacije klub ne bo imel profesionalcev, kar pa zadeva prostore, so se domenili, da bodo koristili obstoječe zmogljivosti v Laškem, Ra- dečah in Rimskih Toplicah, da se bodo k izmenjavi iz- kušenj zbrali zdaj tu zdaj tam. Da bi poudarili, kako nimajo namena razpoložljivih sredstev porabiti za dru- go kot za delovne sestanke in za izobraževalne akcije, so iz delovnega programa, oziroma iz sporazuma črtali tisti del stavka, ki govori, da klub skrbi za pridobitev prostorov z adaptacijo, oziroma novogradnjo. Program izobraževanja je bil na ustanovni seji sa- mo okvirno predložen, vendar vsebuje veliko tem s pod- ročja samoupravljanja, gospodarjenja, vloge subjektiv- nih sil in vlogi Jugoslavije v sodobnem svetu. Potem ko so sprejeli delovni načrt za tekoče leto, so izvolili še izvršni odbor, nadzorni odbor, posebej pa predsednika in tajnika izvršnega odbora. Tako je bil za predsednika izvoljen Živko Stojano- vič iz radeške papirnice, za tajnika pa direktor Delav- ske univerze v Laškem Rudi Pasarič. ŽALEC JUTA GRE V POZABO Na zadnji, 57. seji Izvrš- nega sveta skupščine občine Žalec je bilo obra\Tiavanih več tem in med njimi, kot je že ustaljena praksa nje- govega delovanja, eno izmed organizacij združenega dela. Tokrat je tekla razprava o sanaciji tozda proizvodnje jute v Juteksu, predvsem njeno poslovanje in proble- mi, ki so vezani s proizvod- njo in bodoče usmeritve te organizacije. Predelava jute v zahodnem svetu, kot tudi pri nas, stal- no upada in postaja dome- na nerazvitih, to je Indije in Bangladesha. V letu 1975 je ostalo tovarni ob koncu leta 400 ton jutinih izdelkov, ki jih niso mogli prodati niti po očitno nižji ceni. Izvoz na zahod pa je zaradi močne konkurence držav v razvo- ju, Indije in Pakistana, ne- mogoč. Pokrivanje izgube s prodajo na domačem trgu je nemogoče zaradi majhne- ga povpraševanja, prevelike ponudbe in zato prenizkih prodajnih cen, ki so na viši- ni lastne cene. Problem pa obstoji tudi v tem, da juti- ne proizvodnje v celoti ni moč ukiniti. Izvršni svet je na svoji seji ugotovil, da je bila pr- va stopnja sanacije proizvo- dnje jute uspešno rešena in da je še potrebno rešiti do- ločene vrzeli v zvezi s pro- izvodnjo talnih oblog. Beseda je tekla tudi o tem, da bi preorientirali proizvodnjo ju- te v celoti, in sicer tako, da bi uvedli nov proizvodni pro- gram, ki naj bi vključeval obstoječo delovno silo v ne- ko novo proizvodnjo. Problem sanacije proizvod- nje jute je torej izredno za- motan. Pri odločitvi za sa- nacijo pa bo potrebno upo- šte\^ati ekonomske, prostor- ske, socialne in kadrovske vidike. Največji problem pa je pravzaprav v socialnem vi- diku sanacije. Kakšna naj bo dejavnost, ki bi bila sposob- na absorbirati nad 200 žensk srednjih let. To je največji problem, še zlasti, ker po- treb v sosednjih delovnih organizacijah Po takšnih de- lavkah ni. Problem je tudi politične narave, saj je ne- mogoče dovoliti, da ta žen- ska delovna sila ostane brez zaposlitve. Da bi priprave okrog sa- nacije proizvodnje jute v Ju- teksu čim bolje in čim hitre- je stekle, kajti časa ni veli- ko, je Izvršni svet imenoval štiri člane v skupno komi- sijo s predstamiki Juteksa, ki naj bi pripravila ustre- zen predlog preusmeritvene- ga programa. MATEJA PODJED OB DNEVU ŽENSK ZA ŽENSKE Akcija zbiranja sredstev v občini Cel.je za nabavo apa- rata za zgodnje odkrivanje raka na dojkah je stekla že leta 1973, nadaljevala se je v letih 1974, 1975 in še vedno teče. Aparat stane 850 tisoč dinarjev. Iz raznih virov bo zagotovljenih 400 tisoč din, z najrazličnejšimi prispevki pa bi bilo treba zbrati še 213.200 din. Zaradi vsakoletne podra- žitve tega pomembnega apa- rata pa je bilo potrebno akcijo skleniti čimprej in to marca letos. To bi bilo naj- lepše in najbolj koristno da- rilo ženam. Darilo naj posta- ne dejanje! Med mnogimi podjetji in posamezniki, ki so darovali denar za tako pomemben aparat naj navedemo za zgled žene borke iz krajevne skup- nosti Otok, ki so se odrekle vsakoletni pogostitvi ob dne- vu žena in ta denar, 1500 di- narjev, poklonile skladu za nabavo aparata. M. P. PREBERI TUDI KAKŠNO CANKARJEVO KNJIGO, TOVARIŠICAIi 4. stran -> NOVI TEDNIK Št. 9 — 4. marec 197(i LE TISTO, KAR IMAMO V ŽEPU INFORMACIJA O MULTILATERALNI KOMPENZACIJI v našem gospodarstvu je že dalj časa prisotno vprašanje permanentne- ga nenormalnega medsebojnega dolgo- vanja. Da bi se temu družbenemu zlu, ki se je razraščalo kot rakasto obolenje v našem gospodarskem organizmu, iz- ognili, smo se v lanskem letu odlo- čili, da napravimo carski rez in v sa- mih koreninah iztrebimo to nenormal- no medsebojno zadolževanje. V ta namen sta bila sprejeta dva zakona: a) zakon o zagotavljanju celotnega dohodka in b) zakon o zagotavljanju plačil med uporabniki družbenih sredstev, ki bo začel v celoti veljati s 1. aprilom 1976. Zakon o zagotavljanju celotnega do hodka pomeni prehod na obračunava- nje celotnega dohodka na temelju pla- čane realizacije (upoštevalo se bo sa- mo tisto blago in storitve, za katere je delovna organizacija prejela plačilo, ne pa tisto, za katero je bila izdana samo faktura). Posledica tega bo, da bo do- hodek prikazan stvarno in da bo po- raba na osnovi tako ugotovljenega do- hodka, tudi realna. Z drugimi beseda- mi povedano, ne bomo mogli trositi nekaj, česar nimamo v žepu. Sedanji sistem obračunavanja celot- nega dohodka na osnovi fakturirane realizacije, ki je omogočal, da smo trosili nekaj, česar nismo še dobili plačanega in morda tudi nikoli ne bomo dobili plačila, je deloval kot olje na ogenj inflacije in nelikvidnosti. Namen drugega zakona, t. j. zakona o zagotovitvi plačil med porabniki družbenih sredstev pa je, da razreši zamotane dolžniško-upniške odnose v naši državi. Kot enega prvih ukrepov v tej smeri je ta zakon predvidel obvezno multilateralno kompenzacijo t. j. več- stransko medsebojno poravnavo dolgov med OZD v gospodarstvu, da se na ta način zmanjša njihova medsebojna zadolženost. Absolutno je imela največ dolgov SR Srbija in to 33,9 miilijarde dinarjev, najmanj pa SR Črna gora 2,7 milijarde dinarjev. V multilateralni kompenzacija, ki je bila izvedena v začetku februarja, so morali obvezno sodelovati vsi uporab- niki družbenih sredstev iz področja go- spodarstva, iKiravstva, bančništva in zavarovalstva. Vsi ti obvezniki so mo- rali do 27. 1. 1976 prijaviti vse svoje dolgove nastale do 31. 12. 1975, ki so zapadli v plačilo do 25. 1. 1976 in do tega dne še niso bili poravnani. Poleg tega pa so morali posebej prijaviti tudi dolgove nasproti negospodarstvu, ki ni bilo zajeto v multilateralno kompenza- cijo. Za vse neporavnane obveznosti mo- rajo OZD do 10. 3. 1976 sprejeti pro- gram poravnave dolgov, do 31. 3. 1976 pa morajo OZD izročiti upnikom ava- lirane menice fod banke ali drugih Na območju celjske regije je bilo skupno 249 zavezancev za obvezno mul- tilateralno kompenzacijo. Od tega je do 27. 1. 1976 138 zavezancev ali 55% prijavilo svoje dolgove, 111 zavezancev ali 45 "/o pa je podalo izjave, da nimajo dolgov. Prijavljenih dolgov do obveznikov v kompenzaciji je bilo 1,297.643.794,75 din, od tega je bilo pobotano (skompenzi- rano) 205,728.018,78 dinarjev ali 15,8%, nepobotanih dolgov pa je v regiji ostalo 1,091,915.775,97 dmarjev ali 84,2%. Iz te- ga ugotavljamo, da je bil uspeh kom- penzacije pod pričakovanji, saj se je računalo, da bo pobotanih cca 40% dolgov. Naše območje je sicer neko- liko ugodnejše od območja republike Slovenije in Jugoslavije, kjer je bil dosežen le 15,1% pobotanja, v SFRJ pa 15,3 odstotka. Po posameznih občinah je bila do- sežena naslednja uspešnost pobota: OZD), ki dospejo v plačilo najkasneje do 30. 9. 1976. Izpisek iz programa po- ravnave obveznosti, ki vsebuje vse ne- poravnane obveznosti in roke za njiho- vo poravnavo, ter dokaz o izročitvi ava- liranih menic upnikom, morajo naše OZD predložiti podružnicam Službe družbenega knjigovodstva do 5. 4. 1976. V kolikor do 31. 3. 1976 ne bodo iz- ročili upnikom avaliranih menic, mo- rajo do 15. 4. 1976 v Ur. Ustu SFRJ objaviti, da predlagajo vsem upnikom sanacijo. Istočasno, t. j. do 27. 1. 1976 so mo- rale gospodarske in negospodarske OZD prijaviti tudi vse dolgove gospo- darstva do negospodarstva in negospo- darstva do gospodarstva in negospo- darstva. Tako je na območju naše re- gije: gospodarstvo dolgovalo negospodarstvu 32.840.0(X),00 din negospodarstvo — gospodarstvu 41.856.000,00 din negospodarstvo — negospodarstvu 8.522.000,00 din tako da negospodarstvo dolguje skupaj 50.378.000,00 din Tudi za tovrstne neporavnane dolgo- ve morajo OZD izročiti upnikom ava- lirane menice, v koliicor tega ne bodo storile, morajo predlagati v Ur. list SFRJ sanacijo, od tega pa so izvzete le družbeno politične skupnosti in nji- hovi orga.ni. Z ozirom na slabše rezul- tate multilateralne kompenzacije, kot smo jih pričakovali in z ozirom na to, da bo nam prav gotovo primanjkovalo denarja, saj znašajo nepobotane obvez- nosti več kot 100 milijard dinarjev, bo- do marsikje nastopile t^ave. Kljub temu menim, da je akcija, ki smo jo začeli za normalno gospodar- jenje edino pravilna. Obseg in daljno- sežnost njenega uspeha pa sta odvisna od doslednosti in vztrajnosti izvajanja ukrepov. FRANCEK KNAFELC direktor SDK Celje ¥ZDIIIALI iOiiO MIRO JANČIGAJ, GLAVNI DIREKTOR EMO »Po vseh podatkih, izjavah in ko- mentarjih je bila kompenzacija priča- kovana. Ce bi jo izvzel, se ne bi mogel po- hvalno izraziti. Vendar, če bi v Jugo- slaviji akcijo v celoti nadaljevali — kljub temu, da bodo prisotne precej- šnje težave — bi dosegla svoj namen. Toda, samo kot prva stopnja kom- pleksne akcije, če bo vse ostalo izvaja- no tako, kot je bila kompenzacija, še posebej prijavljanje svojili obveznosti, obstaja nevarnost, da namen ne bo v celoti dosežen, lahko bo celo izigran. Zaradi težav z likvidnostjo, ki jih je EMO imel v preteklosti — med- tem pa se je trgovina že lani priprav- ljala na letošnje ukrepe — nam ni uspelo, da bi se na področju široke potrošnje dovolj pripravili na težave, ki nas čakajo. Kljub temu ocenjujem, da nam vsa spoznanja in akcije, ki smo jih ob tem definirali, dajejo možnost, da bomo bitko ob teh zaostrenih pogojih vzdržali. Pri tem moram opozoriti na zani- miv pojav, ki je z ene strani realna slika stanja, z druge pa lahko škoduje kvaliteti poslovnih odnosov s tujino. Gre namreč za to, da bodo trgovine vedno manj zadolžene in da se bodo zaloge dokončno v celotni obliki pre- nesle samo na industrijo. Prepričan sem, da ne samo EMO, temveč da ce- lotna industrija nima sredstev za ta- kšne zaloge, ravno tako pa si ne more privoščiti zmanjševanja obsega v po- slovanju. Ne samo zaradi interesov de- lavcev v združenem delu, temveč tudi zaradi zmanjšanja družbene proizvod- nje in zmanjšanja kupne moči v celo- ti.« __. »voiha« V ŠKRIPCIH Direktor tekstilne industrije »VOL- NA« v Laškem VILKO ŠKERBINEK ima za seboj bogate izkušnje, med te- mi tudi »konvertibilne«, saj je bil pred- stavnik v tujini. Kot gospodarstvenik meni, da v normalnih gospodarskih pogojih in razmerah do takšnih med- sebojnih zadolžitev, kot so pri nas, ne bi sploh smelo priti. Zakaj tako, kdo je kriv, tega ni ocenjeval, češ, da mu za to manjkajo podatki. Po mnenju direktorja škerbineka je v proizvodnji in trgovini pomanjkanje obratnih sredstev eden od vzrokov za- dolževanja. Prevelike naložbe v inve- sticije, premajhna obratna sredstva so en vidik, drug pa je navidezna »hiper- produkcija«. če na primer proizvajal- ci volnenega blaga vsi skupaj zmorejo zmogljivost v obsegu, ki bi odgovarja- la dvema metroma blaga na prebival- ca letno, potem to ni prevelika pro- izvodnja, marveč nizek standard. Po- trošnik se najprej, če se mora čemu odpovedati, odpove obleki. Vilko škerbinek je nadalje pou- daril, da se je trgovina zaprla, da ne opravlja več za proizvodnjo pomemb- nega analitika tržišča. Tudi trgovina ima ob svojih zahtevah po širitvi in modernizacjii premalo obratnih sred- stev, zato tudi ne nosi nobenega rizika. Tak sistem pa spet moti proizvodni ritem. Kar zadeva tekstilno industrijo »VOLNA« v Laškem, je položaj dva- krat hud. Eno je podedovano stanje iz bližnje preteklosti, ki je privedlo kolektiv do ponovne sanacije, ki pa je zdaj postavljena pod vprašaj. Drug udarec pa je ukrep o večstranski po- ravnavi. Kaj to pomeni za kolektiv, ki je imel minulo leto skoraj nepresta- no blokiran žiro račun, je očitno. Brez družbene pomoči, brez kredita za ob- ratna sredstva se bo kolektiv znašal v hudih težavah, zlasti še, ker integra- cijski partner »Novoteks«, tudi če bi hotel pomagati, ne more tega storiti zaradi lastnih težav. Kako naj se iz težav izkoplje ko- lektiv, ki proizvaja na zalogo, ne gle- de na to ali leta leži v lastnem skladi- šču ali pa v trgovini do prodaje ali do vrnitve. V razvitih gospodarskih sistemih riziko prevzema nase trgovina, pri nas pa se pojavijo v trgovinah na- pisi o znižanih cenah šele takrat, ko cene znižajo proizvajalcu imimm store ZASKRBLJENI 08 USPEHU Podatki o uspehu multilateralne kompenzacije v železarni štore so raz- meroma ugodni, v primerjavi z drugi- mi celo zelo ugodni. »Prijavili smo za 95 milijonov dinar- jev obveznosti, poravnali pa smo jih v višini 43 odstotkov. To je relativno ugodno. Ml pa smo navzlic temu za- skrbljeni, ker v tem času nismo uredili odnosov z nekaterimi večjimi partner- ji, za katere je težko reči, kako bodo rešili svoj položaj. In če bo v teh pri- merih prišlo do sanacije, bomo priza- deti tudi mi,« je dejala Olga čuvan, vodja finančnega sektorja. Uspeh v tej večstranski poravnavi v železarni štore pa ni slučajen. Pred- vsem je treba opozoriti na usklajeno delo finančnega in komercialnega sek- torja. In ne samo to. že lani pa tudi na začetku letošnjega leta, so v tem ko- lektivu posvetili izredno pozornost od- nosom do kupcev in dobaviteljev. V teh razgovorih z njimi so rešili marsi- katero vprašanje ki bi sicer, če tega ne bi delali, zdaj pokazalo ostre zobe. »Mi smo tudi pripravljeni na novo obdobje, ki nas čaka,« je še dejala Ol- ga čuvanova. »Sicer pa bomo morali še več skrbi posvetiti našemu notra- njemu delu in v tej zvezi tudi urediti vse odnose med temeljnimi organizaci- jami združenega dela.« Kaj nam je prinesla multilateral- na kompenzacija in kaj je sploh akcija, ki je v zadnjem času stopila v središče dogajanj v našem go- spodarstvu in družbi sploh? Kaj po- meni akcija, ki je del naporov za stabilizacijo? Vprašanja, ki po svo- ji aktualnosti stopajo v ospredje. Zlasti zdaj! Da bi dobili jasnejšo sliko o iz- vedbi večstranske obvezne porav- nave dolgov med organizacijami združenega dela in da bi opozorili na nekatere odgovorne naloge, ki kolektive čakajo že zdaj, še posebej pa po 1. aprilu (to ni šala), smo odprli vprašanje z več strani in prosili za sodelovanje: Francka Knafelca, direktorja SDK Celje, Mi- ra Jančigaja, glavnega direktorja EMO, Vilka Škerbineka, direktorja Volne v Laškem in Olgo Čuvan, vodjo finančnega sektorja železarne Štore. Pri ureditvi te strani so iz ured- ništva sodelovali: Milan Božič, Ju- re Krašovec in Milan Seničar. In še to: naše pisanje okoli več- stranskega pobotanja ni končano. Posegli bomo še na druga gospo- darska področja in tako skušali opozoriti še na naloge, ki čakajo. Zato prihodnjič: Franci Gazvoda, namestnik sekretarja komiteja ob- činske kc/.ference ZK Celje o za- varovanju plačil in preizkusu naše poslovne usposobljenosti. j^t. 9 — 4. marec 1976 NOVI TEDNIK — stran 5 IMA-NA Četudi med člani gostinskiii (jelovnih kolektivov močno prednjačijo ženske, je le jiialo primerov, da bi zase- dale tudi direktorske stole v temeljnih organizacijah zdm- ggnega dela. Izjema je vse- jtakor TOZD Na-na celjskega gostinskega podjetja, ki ga yodi, in to uspešno, Erika Grabar. »V tej delovni sredini sem že petnajst let. V tem času sem vodila že vse enote biv- šega Na-na. Zdaj je nekoliko dragače. Gre za večjo teme- ljno organizacijo združenega dela, ki šteje okoli 130 zapo- slenih, med njimi nas je oko- li 90 odstotkov žensk.« »Kaj bi lahko rekli na ra- čun dela žensk v gostinstvu?« »Veste najprej to, delo ni lahko. Poleg mnskega, zahte- va tudi fizični napor. In če Ic temu dodam še morebitne konfliktne situacije, ki še vedno prihajajo, in ki jih doživlja ženska — natakarica, na srečo pa je teh čedalje manj, potem lahko ugotovim. da to delo še vedno ni cenje- no tako kot drugi poklici. In vendar se je pri nas marsikaj spremenilo v korist zaposlene ženske. Kot velik uspeh moram šteti dosedanji prehod na sedemumi delav- nik pa urejeno nagrajevanje in podobno. Kljub temu je pri nas in sploh v gospodinj- stvu fhiktuacije še vedno ve- lika. Nanjo vplivajo seveda težavnosti pri delu, neprijet- no počutje in še kaj.« »Če se ne motim prehaja- jo dela za preureditev piv- nice, delovne enote restavra- cije Koper, v zaključno fazo.« »Da, to je res. Bačimamo, da bomo pivnico spet izro- čili namenu te dni. Za pre- ureditvena dela bomo odšte- li okoli osemdeset milijonov starih dinarjev. S preuredit- vijo bomo povečali njen pro- stor, saj smo pivnici priklju- čili še bivšo posebno sobo restavracije Koper. Ta, na novo pridobljeni predel piv- nice bo rezerviran za servi- ranje jedil. V skladu s pro- gramom našega podjetja, tu- di v tem primeru uvajamo posebno delitev dela, speci- alizacijo. Naše ■ specialitete bodo pizze. Na voljo jih bo več vrst. Poleg tega bomo nudili več vrst. Poleg tega bomo nudili več va-st klobas na žaru in še kaj. Na jedil- nem listu tudi ohranjamo h;ot-doga pa fižolovo solato itd.« »Omenili ste specialitete, ki ste jih že doslej imeli na jedilnem seznamu. Je bilo zanje veliko povpraševanja?« »Moram reči, da kar veli- ko, saj smo sam.^0 porcij hot- doga prodali po šeststo na dan, pa okoli sto porcij fi- žolove in francoske solate itd. Veste, gre za poceni jedi pa tudi za takšne, ki so že pri- pravljene ali se hitro pri- pravijo. To pa je gostom všeč.« »Ali je z ureditvijo pivnice konec vaših načrtov v letoš- njem letu?« »Ne. Najprej se bomo lo- tili povsem novega obrata, to je zajtrkovalnice v Savinovi ulici. Gre seveda za mlečno restavracijo, da ne bo pomo- te. Čeprav seznam jedi in pi- jač, ki jih bomo nudili še ni dokončen, lahko rečem, da bodo na voljo mlečni izdel- ki, hladne in tople pijače, v vseh primerih brezalkoholne, da bodo tu zavitki, pecivo in morda še kaj. Računam, da bomo ta novi lokal, ki je Celju še kako potreben, od- prli v jesenskih mesecih le- tos.« »Kako pa Je s preureditvi- jo Turške mačke?« »Zaenkrat nič novega, ker tudt določena urbanistična vprašanja še niso rešena. Mi bi radi, da bi bila čimprej, saj smo pripravljeni tudi na ta. dela in končno smo zanje tudi zavezani, saj so vne- sena med programske nalo- ge.« »Kako gledate na Celje kot turistično mesto?« Mi se vloge Celja kot tu- rističnega mesta zavedamo na vsakem koraku. Zato tudi prizadevanja za ureditev na- ših lokalov, kajti tudi njiho- va urejenost prispeva k ugle- du mesta. Ni pa tudi odveč, če rečem, da sodelujemo s tu- ristično organizacijo in da se vključujemo tudi v njene na- črte.« M. BOŽIČ Z EVROPSKE PEŠPOTI MORA VŠKA DOLINA Pa res ni tako daleč iz Ce- lja, zlasti če jutranji vlak proti Ljubljani nima zamu- de! S tistim, ki nas odpelje k, Celja ob 7,13 s prestopom v Zidanem mostu, nas — ko- maj da prelistamo časopis — že nekaj minut po pol deve- ti prii>elje v Jevnico. S postaje zavijemo na le- vo, ob Jevniškem potoku, in že smo pred visečim mos- tom čez Savo, med NOB most kurirjev in partizanskih čet z Dolenjske na štajer- \ sko . . . še par korakov in že moramo, sledeč evropski ru- meno-rdeoi markaciji, čez as- faltirano cesto Ljubljana—Li- tija v Senožeti — razpoteg- njeno naselje, kilometer in pol zima j Jevnice. Vaška ces- ta nas pelje dalje mimo niz- i ke šole s spominsko ploščo in petdeset let starega gasil- skega doma, lahno navkre- ber v gozd. šibko uro dolga gozdna pot se konča v Veliki vasi, na vznožju, kot kulisa postavljene in z redkim go- zdom pokrite skalne rebri, ki se tudi Reber imenuje. Des- no od našega pogleda zaklju- čuje reber Vrh sv. Miklavža (741 m). Tja gor je usmerje- na naša evropska pot, ki bi jo lahko prim.erjal z našo potjo čez Pečovnik na Celj- sko. Ura bo kazala četrt na enajsto, ko bomo stopili na vrh zavetnika savskih čol- narjev, na partizanski svet kamniško-zasavskega odreda, danes obiskovano izletišče. Globoko pod nami žvižg vla- kov in pasji lajež in petelinje petje, z nami pa svež zrak in razgled: sem na Zasavske vrhove, tja na Kamniške pla- nine . . . Petdeset metrov pod vrhom Miklavža nas v par- tizanski domačiji, »pri Mež- narju« čaka po volji: tropi- novec, sadjevec, zmesen kruh, suha »kranjska«, tudi čaj — vse po domače, in seveda štampiljka, dokaz, da smo na pravi poti... Odtod je čez terasasto po- bočje, z bukovim in meša- nim gozdom pokrit kraški svet, le šibko uro v Moravče, v Moravsko dolino, ki' je da- la matematika Jurija Vega pa pisatelja Prana Detelo in kiparja Tineta Kosa in še ko- ga, med NOB pa življenja in kri, da »narod je ostal« ... Iz Moravč pa seveda z avto- busom do Doba na »dimajsko cesto skozi Cmi graben« v Savinjsko dolino... Ce vas v Dobu ne bo »spregledalo« preveč avtobusov, verjemite, da si popoldansko kavico lah- ko privoščite že za domačo mizo . . . GG IZKUŠNJE INŠPEKCIJ GOVORE UČINKOVITO - BLIŽJE Organizacija inšpekcijskih služb je bila vselej zanimiva za občane oziroma za potroš- iiike. Kajti, od dobrega dela inšpekcijskih služb je za- nesljivo odvisna zaščita po- trošnika, bodisi ko gre za nakupe prehrambenih izdel- kov, bodisi ko gre za druge njegove odločitve v prometu, na primer, za gradnjo stano- vanjske hiše. In, če so pred ^^ti nekateri še menili, da inšpekcijske službe nimajo prostora v samoupravnem Sistemu, smo danes že tako ^sleč, da tega nUiče več res- ^ ne jemlje. Ostalo pa je ^ zakoreninjeno mnenje, ki ^ le s težavo umika sodobni ^ učinkoviti organizaciji in- špekcijskih služb, ki zagotav- •ia njeno dobro delovanje na ^seh področjih in v vseh ob- "'o^jih enako. To mnenje je ^..^m, da mora biti inšpek- ^■i^ »blizu« občana in da j^a biti na očeh župana. J tega mnenja je izpeljano ^i'i^če, da je edino zveličav- na organizacija inšpekcijskih služb v občini, za vsako ob- čino posebej, brez povezano- sti in brez medsebojnega so- delovanja. Ni pa mogoče do- kazati, da je sedež inšpek- cijske službe v občini ta, ki sam po sebi približuje in- špekcijsko službo občanu. Inšpekcijska zaščita občana nam je vendar blizu le takrat, če je učinkovita, ažurna in — nepristranska! Ali je to res? Nedavno tega so inšpek- torji zasavskih inšpekcijskih služb na razgovoru v Hrast- niku zanikali vsa za lase pri- vlečena mnenja, štirinajst letne izkušnje dela medobčin- skih inšpekcijskih služb do- kazujejo nasprotno. Trditvi, da je občinska inšpekcija v prednosti ker inšpektorji po- znajo problematiko, lokacije objektov, na mah so doseg- ljivi itd., so postavild naspro- ti ugotovitev, da je v občin- skih inšpekcijah stalno pri- sotna familiamost in manj učdnkovito ukrepanje, manj- ša strokovnost in slabše ix>- znavanje pozitivne zakonoda- je, nepopolna opremljenost s tehničnimi pripomočki, in- dividualno delo namesto sku- pinskega, ki je učinkoviteje in za občana pomeni zmanj- šane stroške postopka itd. Inšpekcijske službe organi- zirane na širšem interesnem prosto™, primer iz Hrastni- ka to potrjuje, so te slabo- sti in nevarnosti odpravile. In še nekaj. Sedanji inšpek- torji po občinah so hkrati upravni referenti oziroma ta dela sočasno opravljajo. To pa je tako kot »kadija tuži, kadija sudi«, kar je vsekakor nevzdržano in nedopustno, da delavec hkrati in edino sam svoje delo kontrolira. Zanimivo je tudi vprašanje, ali so medobčinske inšpek- cijske službe dražje ali ce- nejše. Zasavska organizira- nost daje odgovor. V globa- lu so dražje, ker so učinko- vite, več je inšpektorjev, ob- čan je bolje zaščiten — za občine pa cenejša. Kajti, če bi zasavske občine danes imele vsaka svojo inšpekcij- sko službo, bi ta bila nepri- merno dražja. Zdaj, ko se na širšem celj- skem območju odločajo na sodobnejšo in učinkovitejšo inšpekcijsko dejavnost je ta odgovor vsekakor dobro ve- deti. Izkušnje je dobro po- znati in dobro seveda tudi uporabiti. In, če se danes mnenja v vseh občinah še ne ujemajo, utegnejo doseže- ne izkušnje — te pa so v naši neposredni bližini — vplivati tudi na spremembo stališč v posameznih občinah do organiziranosti inšpekcij- skih služb. Namreč, argumenti so mo- čnejši od predpostavk, na pamet pa seveda ne kaže več govoriti, če zaradi drugega ne, da se dotični ne osmeši- jo. BOJAN VOLK NAJPREJ SISAK Sodelovanje med pobratenimi občinami dobiva nove oblike in pobude. Tako so pobudo za navezavo tesnej- ših stikov s temi občinami med drugim sprejeli tudi pri celjskem turističnem društvu. Ko smo predsednika Marjana Ašiča vprašali, kako daleč je to delo, je dejal: »Naše društvo je že v januarju naslovilo na turistič- na društva v vseh s Celjem pobratenimi občinami pi- smo s predlogom, da bi poiskali vse možnosti in oblike za tesnejše sodelovanje. Takšno pismo smo pisali v Cu- prijo, Doboj in Sisak. In tako se že dogovarjamo za srečanje med predstavniki obeh društev, ki bo po vsej verjetnosti v Sisku. Prepričan sem, da bo do takšnih razgovorov prišlo tudi s turističnimi društvi v drugih pobratimskih mestih in da bodo vsa srečanja rodila za- želene uspehe.« MB TURIST - GOLTE EKONOMSKI RAOUN Priprave na predvideno integracijo med Turistom iz Mozirja in celjskim Izletnikom oziroma njegovo enoto na Golteh tečejo po sprejetem načrtu. Tako so prav te dni pričeli z izdelavo izračuna, ki naj tudi z ekonomske plati potrdi utemeljenost skupne poti. Kot osnova za tak izračun so podatki pravkar izdelanih zaključnih računov. Vse kaže, da bodo ti ekonomski podatki zbrani do sredine tega meseca, nakar bi se naj pričele zaključne priprave na integracijo, ki bi lahko bila potrjena že v aprilu letos. CELODNEVNA ŠOLA — PREBOLD KORAKI SO S pričetkom drugega pol- letja je na osnovni šoli v Preboldu stekel šolski vsak- dan za otroke prvih in dru- gih razredov nekoliko druga- če, štirje oddelki, ki jih sku- paj obiskuje nekaj nad sto otrok, so prešli na celodnev- no obliko šolanja. Emilija Pešec, predsednica koordina- cijskega odbora za uvedbo celodnevne šole v Preboldu, takole razmišljala o načrtih in problemih te osnovne šo- le: »Precej študij smo morali opraviti predno smo se odlo- čili za prvi korak. Nazadnje pa smo se odločili, da ima najboljše možnosti za prehod na to obliko šolanja prav osnovna šola v Preboldu. Težko je najti šolo, ki bi imela vse možnosti za takoj- šen prehod na celodnevno šolanje. Tudi preboldska šo- la ni mogla preiti z vsemi oddelki v celodnevno šolanje, zato teče pouk v drugih raz- redih enoizmensko. V jeseni, se pravi z novim šolskim le- tom, pa bo stekel celodnevni pouk še v štirih oddelkih in to za učence tretjih in četr- tih razredov. Tako bo zajeta v celodnevno šolanje cela nižja stopnja. Brez problemov gotovo ni šlo in verjetno še zdaj v praksi porajajo še novi? »Seveda. Za nekatere teža- ve smo vedeli, da se bodo pojavile. Te pa izvirajo pred- vsem iz prostorskih stisk. Že sedaj je polno zasedena telo- vadnica in treba bo misliti na dozidavo. Podobno je tu- di s kuhinjo in jedilnico. De- narja, načrtovanega samo za redno dejavnost šole pa za take investicije seveda ni dovolj. Vsi ti problemi bodo postali izraziti v jeseni, ko bi naj prešli na celodnevno obliko šolanja, kot rečeno, še štirje oddelki. Kako je z zasedenostjo de- lovnih mest. oziroma s stro- kovnim kadrom? Kadrovski problem je za- enkrat zadovoljivo rešen, če- prav se bo po vsej verjetno- sti izkazal za zelo perečega v naslednjem šolskem letu. Da pa bi pouk kar najbolje stekel so bili učitelji na ho- spitaciji na osnovni šob v Dobrovi pri Ljubljani, ki je prva prešla na celodnevno .loto id to že v šolskem leoi Emilija Pešec 1974.75 in na osnovni šoli Biba Ročk v Šoštanju. Izku- šnje pa si sedaj pridobivajo sami in prav te so največ vredne. Kako so sprejeli novo ob- liko poučevanja starši teh otrok? Nekateri, ne vsi, so imeli sprva pomisleke predvsem zaradi plačevanja prehrane in predolge odsotnosti otrok zdoma. Te probleme so reši- li skupaj na roditeljskih se- stankih. Naj omenim, da je plačevanje organizirano po lestvici in je odvisno od osebnih dohodkov staršev. Nekateri starši plačujejo ce- lotno oskrbo, drugi polovič- no ali dvotretinsko. Otroci iz socialno ogroženih družin pa imajo popolnoma regresirano oskrbo. Kako pa prosti čas otrok? Otroci se zbirajo po različ- nih krožkih, bralnih vajah in ker je okolica dobro pri- lagojena taki obliki šolanja, je prosti čas prijetno in ko- ristno razdeljen. MATEJA PODJED PREBERI TUDI KAKŠNO CANKARJEVO KNJIGO, TOVARIŠ! 6. stran — NOVI TEDNIK Št. 9 — 4. marec 197e (NE)STANOVANJSKI PRIMER IZ ŽALCA STOLPIČA IZ VODE IN PESKA V začetku februarja smo dobili v redakcijo Novega tednika pismo, ki so nam ga poslali sta- novalci v stolpičih v ulici Florjana Pohlina v Žalcu. Pisali so nam o tem, da njihova stolpiča (grajena leta 1963) razpadata, da pokajo zuna- nje in notranje stene, da odpada omet, da se pogreza parket in da verjetno zaradi vsega tega tudi prihaja do pogostega »kratkega stika« pri električni napeljavi. Kaj se v resnici dogaja ,to je bilo vpraša- nje, ki nam je rojevalo po glavi, ko smo se na- potili na obisk obeh stolpičev. Pogledali smo večino stanovanj in čeprav nismo strokovnjaki za to področje lahko mirno zapišemo, da sta stolpiča takšna, kot če bi ju »dobro« razmajal potres. Predvsem pa mislim, da že sama foto- grafija govori o tem. kako in kaj je ter kaj skrbi tistih nekaj 40 strank s preko sto stano- valci, da k nočnemu počitku odhajajo s skrbjo ali se bodo zjutraj sploh zbudili. Veliko prošenj, opominov, pritožb in vsega podobnega so že napisali, nekateri so si vse skupaj ogledali, stolpiča pa sta še vedno takš- na, kot sta bila. V stolpičih iz vode in peska na nekoč moč- virnih tleh pa ljudje kljub temu še vedno ne spijo mirno in vse kaže, da še dolgo tudi ne bodo. Komu na časi? Priznati morate, da ni- ste dobro spali takrat, ko je streslo na Kozjanskem ali pa ko ste slišali za po- tres v Skopju, Banjaluki ali Agadirju. Nekaj noči ste pričakovali, da se bo vse skupaj ponovilo in razširilo tudi na vašo stre- ho. Z .dnevi pa ste se te more odvadili in vse je navidez postalo normal- no. Drugače pa je v stol- piču, kjer že trinajst let veš, da stoji na močvir- natih tleh (vsaj včasih so bila), da več ali manj vsa- ko noč nekaj poka (ni iz- mišljotina!), da ti, ko od- makneš omaro, pade s cele stene omet, da se pogreza parket (takole re- cimo za približno osem centimetrov iz enega kon- ca sobe do drugega) in podobno. Ob vsem tem pa že malce težko mirno spiš! In prav to se dogaja v stolpičih 1 in 2 v Ulici Florijana Pohlina v Žalcu. Stolpiča stojita sredi so- razmerno lepo urejenega naselja v Žalcu, tam, kjer so pred leti še bila polja in močvirnata tla. Takrat še ne mesto Žalec se je začelo razvijati, potrebo- vali so nova stanovanja in začeUso jih graditi. Ker pa nikoli niso imeli veli- ko denarja, je pač bilo potrebno »šparati«. To »šparanje« pa se danes »bogato« obrestuje in se verjetno še tudi bo. Prizadeti stanovalci so v zadnjih letih napisali že malo morje dopisov, pro- šenj in vsega podobnega, vendar kaj konkretnega za sanacijo stolpičev še ni bilo storjenega. Na- sprotno: stanovalci sami »flikajo« razpadajoča sta- novanja (npr. predsednik hišnih svetov tovariš Do- sedla je lani sam v lastno stanovanje vložil 600 ti- soč starih dinarjev, da bi izboljšal situacijo), ven- dar s tem kaj dosti ne morejo narediti. Ce ste- na poči, jo prevlečejo po- samezni stanovalci s ta- peto, ki pa ob prvem na- daljnjem raztezanju poka- že ponovno vse, kar ni treba. Nekateri stene naj- raje omečejo, vendar če ni prava vezava, tudi ta omet odpade. In kdor vi- di tiste opeke, se čudi, da še sploh kaj skupaj sto- ji- Že prej smo povedali, da nismo strokovnjaki za to področje, vendar pa lahko rečemo, da soču- stvujemo s tistimi, ki sta- nujejo v teh stolpičih. Treba je vse skupaj videti in doživeti, potem pa ne bi »hladno« in neprizade- to govorili o tem, da vse skupaj ni nič hudega in za življenja (človeška, ja- sno) nevarno. Primer: stanovanje v stolpiču 2 je že nekaj me- secev prazno. Bivši stano- valec se je izselil in do- bil ga je novi. Ko si je tisto stanovanje ogledal je rekel — ne! Objavlje- ne fotografije govorijo za to, zakaj se ni vselil, pa čeprav je na tako lepo in veliko stanovanje čakal že nekaj let. Samo mož ima povsem prav, saj v takšno podrtijo res ne more iti. Ne zaradi tega, ker je ne bi uspel obnoviti, ampak zato, ker enostavno ne ve, do kdaj bodo tiste stene »skupaj držale«. Zdaj je stanovanje prazno in v-pra- šanje je, kako dolgo še bo. Morda pa kdo ve? Preidimo na nekaj kon- kretnih dejstev: Samoupravna stanovanj- ska supnost je po nekaj- kratnih ukrepih stanoval- cev naslovila 20. januarja letos na Skupščino obči- ne Žalec, njihov Izvršni svet, pismo (podpisal ga je direktor strokovnih služb Alojz Selan), kjer med drugim piše: »Smatramo, da so po- škodbe na zgradbah take- ga značaja, da ogrožajo varnost stanovalcev, zato je potrebno hitro ukrepa- ti. Gradbeno stanje in pro- blematika glede na var- nost stanovalcev v obeh blokih, vodstvu strokov- nih služb SSS ni bilo zna- no, dokler ni bil 8. decem- bra lani ob priliki izselit- ve izvršen ogled stanova- nja tovariša Satlerja (o tem smo pisali zgoraj, da je to stanovanje zaradi ne- primernih prilik za viseli- tev še vedno prazno — op. p.).« Potem še pišejo o tem, da je stolpiča gradila žal- ska Gradnja, da ni znano, kdo je opravljal gradbeni nadzor (!), da so se prve razpoke pojavile že leta 1964 (še v času garanci- je!), da je že leta 1970 bi- la naročena in plačana pri Zavodu za raziskavo ma^ teriala in konstrukcij v Ljubljani naloga za ogled ter strokovno oceno itd. Ob vsem tem so še napi- sali (Samoupravna stano- vanjska skupnost), da se k temu problemu oz. nje- govi odpravi ni nikoli res- no pristopilo!!! In na kon- cu: »Ponovno prosimo skup- ščino občme Žalec, izvrš- ni svet, da v izogib even- tualnim še hujšim posledi- cam o zadevi hitro in učinkovito ukrepa. Tako si je na zahtevo ali prošnjo, kakor pač ho- čete, omenjena stolpiča og- ledal 3. februarja 1976 ing. Marjan Ferjan, v. d. direk- tor TOZD Inštituta za ma- teriale pri Zavodu za ra- ziskavo materiala in kon- strukcij v Ljubljani. Takole je zapisal (med drugim): »... V objektu so se pojavile poškodbe v obli- ki razpok in deloma kot odpadanje ometa. Nasta- jajoče poškodbe izvirajo iz neenakomernih se poseda- jočih temeljev objekta. Ti posedi povzročajo na de- lilnih stenah med posa- meznimi stanovanji opisa- ne razpoke in eventuelno (!) odstopanje ometa. De- lilne stene so napravlje- ne v glavnem iz porolita, bodisi kot enotna ali kot dvojna stena. Opisane po- škodbe so opazne zlasti v pritličju ter tudi v nad- stropjih (v vsej stavbi — op. p.!). ... Nastajajoče poškod- be niso takšnega značaja, da bi kakorkoli ogrožale človeška življenja ter smatramo, da je naš pred- log glede izločitve vzro- kov poškodb, kakor tudi glede načina sanacije v celoti upravičen.« To je vse lepo in prav, saj je to mnenje strokov- njaka, pa čeprav je po besedah stanovalcev pri- šel do te ugotovitve v dvajsetih minutah! Dobro- došla je tudi njegova ute- meljitev, da se pogreza- nje umirja in se bo ver- jetno tudi umirilo. Ven- dar: TO POGREZANJE IN RAZPADANJE TRAJA ŽE TRINAJST LET IN KJE JE ZAGOTOVILO, DA BO RECIMO ŽE LETOS PRENEHALO? KAJ PA, CE SE BO VSE SKUPAJ NADALJEVALO? Še bi lahko postaviU ne- kaj vprašanj, vendar po- vejmo samo to. Iz celot- nega primera nočemo in ne bomo delali nepotreb- nih problemov (ali pa so že?) in panike, vendar pa le ni vseeno, če nisi pre- pričan, da ti stene tvojega stanovanja trdno stojijo. Vsakoletno vlaganje de- narja v popravila je pa tudi problematično. In ko ležeš v posteljo ter čuješ neko čudno pokanje in od- padanje ometa (NISO HA- LUCINACIJE!) ti verjetno tudi ni vseeno. Še pose- bej ne tistim, ki v tistih stolpičih stanujejo. Mno- go ljudi si je že ogledalo to žalsko čudo. Bili so strokovnjaki in nestrokov- njaki. Sploh to ni važno. Mnogi izmed njih so ime- li srce do tistih, ki tam stanujejo. Vendar to še vedno ni dovolj, še po- sebej ne zdaj, ko se po- javljajo nove razpoke. Po tem pismu so sepo- noATio sestali stanovalci, izvolili komisijo, ki bo pripravila novo pismo in ga razposlala. V njem bo- do zahtevali samo to, da bo nekdo po strokovnih ocenah zapisal konkretne in takojšnje rešitve za sanacijo trenutnega stanja obeh stolpičev. Bobu je treba reči bob, ne pa stvari zavijati v štanjol papir. Stanovalci v stolpi- čih 1 in 2 v Ulici Florija- na Pohlina v Žalcu zahte- vajo pravzaprav malo — MIRNO SPANJE! To pa jim bi že morali zagotoviti v stolpičih ia vode in peska (zakaj to? Na roko daš malo vode in vanj omet. Ta se raz- topi in ostaneta voda in pesek — vezave ni! Pa to še ni vse!), saj navsezad- nje gre za VARNOST IN ŽIVLJENJE LJUDI! Na vrhu pisma »Novi- narjem Novega tednika« so stanovalci zapisali (lastnoročno se jih je pod- pisalo šestnajst!) »PROŠ- NJA ZA POMOČ«. Presodite! Vemo, da sa- mo pisana beseda v tem trenutku ne bo pomagala in zadoščala. Potrebna je konkretna akcija in to — TAKOJ! Tekst: TONE VRABL Foto: DRAGO MEDVED KAM PO VARSTVO 455 posegov Naša socialistična družbena ureditev temelji na oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, temelj odnosov pa je položaj delovnega človeka, ki mu zagotavlja, da s tem ko dela s sredstvi, ki so družbena lastnina, neposredno in enakopravno z drugimi ljudmi v združenem delu odloča c vseh zadevah, ki so pomembne za njegovo delo in življenje, Prav zaradi tega, da se v vsakdanjem življenju in delu zagotovi tak položaj, ustava zagotavlja samoupravnim pra. vicam delovnih ljudi in družbeni lastnini posebno varstvo, ki ga poleg drugih organov upravljanja tudi dmi beni pravobranilec samoupravljanja. Le-ta se predvsem ukvarja s preprečevanjem kršitev samoupravnih pravic de lovnih ljudi in družbene lastnine. Ukrepa po lastnih ugoto vitvah ali pa na predlog delavcev ter družbenih, družbene političnih in drugih samoupravnih dejavnikov. Ce smo orne nili, da je delovanje tega organa predvsem preprečevanje potem naj dodamo, da ima pravico in dolžnost takrat, kadai njegovo preventivno delovanje ni učinkovito in uspešno, pre dlagati skupščini družbeno politične skupnosti ustrezne uk repe (začasna omejitev samoupravnih pravic, razveljavite\ ali odprava akta OZD itd.) da se odpravi kršitev. V prime rih pa, ko je narava kršitve samoupravnih pravic hujša it je treba kršitev čimprej odpraviti oziroma preprečiti j( pooblaščen, da sam zadrži izvršitev takega akta ali dejanja Predvsem, z namenom, da bi bilo delovanje družbenega pra vobraniica samoupra\'ljanja učinkovito in uspešno, ga zakor usmerja predvsem v neposredno delovanje v OZD, kjer ims pravico in dolžnost opozarjati na kršitve samoupravnih pra vic in družbene lastnine in zahtevati, da se odpravijo. V občinah Celje, Laško, Slovenske Konjice, Mozirje, .šent jur, Šmarje, Žalec so občinske skupščine imenovale skupne ga družbenega pravobranilca samoupravljanja. Pri tem gr« omeniti, da ne gre za nek regijski organ, ampak za organ ki je imenovan za vsako občino posebej. To je pomembne predvsem, ker je družbeni pravobranilec samoupravljanja za svoje delo odgovoren delovnim ljudem vsake občine pose bej, seveda pa tudi njenim družbenun in družbeno politič nim organom in organizacijam. če smo že v začetku omenili, da družbeni pravobranilec samoupravljanja ni nek organ, ki bi bil od zunaj ali zgora, določen, je treba povedati tudi, da bo njegovo delo uspešne le takrat, ko ga bo čim več delovnih ljudi vzelo za svojega To je pomembno predvsem zato, da bi prepričali predvsen tiste, ki vidijo vpliv tega organa kot posredovanje zunanjegi dejavnika. To pa nedvomno ni res. Dogaja se namreč, di delavec, organ samoupravne delavske kontrole ali sindikalni organizacija, ki zahteva nasvet oz. pomoč doživi kritiko ii grajo, češ, »da se je obrnila navzven ali navzgor in bo t( škodilo ugledu OZD.« Takšna miselnost pa je prisotna ii ima vzrok v bojazni, da bi bilo s posredovanjem družbenegi pravobranilca samoupravljanja konec moči posameznikoi oziroma določenih skupin v OZD. Pri ugotovitvah v enoletnem delovanju družbenega pw- vobraniica samoupravljanja, pa je treba povedati, da imamo kljub dveletnim naporom še vedno veliko neurejenost samo upravnih splošnih aktov. Kljub temu, ko so prisotne težavf v zakonodaji pa je značilno, da delovni ljudje v obdobji razprav in sprejema določenih aktov le-teh pogosto sploh ni so prebrali (vloga sindikata, organizacija samoupravne de lavske kontrole je bila nepomembna). Ko pa je bil akt spre jet ter ko se je začel izvrševati, pa so začele tudi deževat zahteve za varstvo pravic. Med pobudniki postopka pri družbenem pravobranilcu sa moupravljanja so se v glavnem pojavljali posamezniki, zel( redko pa družbeno politične organizacije, organi samouprav Ijanja in organi samoupravne delavske kontrole. Le redki osnovne organizacije sindikata so zahtevale posredovanje ii pomoč, to pa pomeni, da iz različnih vzrokov sindikat ' OZD na tem področju še ne opravlja svoje z ustavo določe ne pravice in dolžnosti. Pri svojem delu je imel družbeni pravobranilec samoup ravljanja 455 intervencij oziroma drugih zadev. Nekateri značilnosti, ki smo jih še omenili kažejo, da bo tudi ' bodoče eno glavnih področij dela medsebojna razmerja (de lovna razmerja). Pogosto prihaja do nesporazumov pred vsem zaradi tega, ker v samoupravnih aktih niso dovolj ja sno opredeljena ekonomska oziroma dohodkovna razmerji med TOZD, da so še vedno prisotne težnje po centralizacij upravljanja z dohodkom, še vedno se pogosto ureja podro^ je medsebojnih razmerij (delovnih razmerij) mimo delavce' v TOZD. S to informacijo ne moremo opredehti celotnega obsegi in vsebine dela družbenega pravobranilca samoupravljanja Menimo pa, da lahko damo svoj prispevek k temu, da bom* tem učinkoviteje uresničevali varstvo samoupravnih pravii in družbene lastnine, čim bolj neposredno in učinkovito 9 bomo vključili v sam proces samoupravljanja v svojih sre dinah. , R. I Iščemo sodelavca za poslovalnico ZAŠČITA DELA v Celju Zaželena je oseba, ki ima kvalifikacijo prodajalca mešane tehnične ali tek- stilne stroke in z amater- skim vozniškim dovolje- njem. Osebni dohodki po pravilniku delovne orga- nizacije. Informacije daje in vloge sprejema De- lovna skupnost skupnih služb Dravinjski dom Slo- venske Konjice. Takoj ali po dogo- voru zaposlim: STROJNIKA za upravljanje hidravlič- nih strojev ORODJARJA ki bi se pod dobrimi po- goji preusmeril na izde- lavo modelov za brizganje plastike Pogoji dela in prejemki najboljši! Ponudbe pošljite pisme no na oglasni oddelek pod »STROJNIK-ORODJAR«, S kratkim opisom doseda- njega dela in osnovnih pcKiatkov. j*t. 9 — 4. marec 1976 NOVI TEDNIK — stran 7 ŽALSKO GOSPODARSTVO šE HITREJE Leto 1976 mora biti leto vsesplošnega prizadevanja za i«alizacijo srednje in dolgo- jo6nih nalog akcijskega pro- grama za uresničitev družbe- noekonomske politike in raz- voja občine Žalec, sprejetih v letu 1975, ki predstavljajo sestavni del nalog na področ- ju gospodarstva v letošnjem letu. Kazalci razvoja gospodar- stva občine Žalec v letu 1976 •Icažejo, da bo to leto, kljub težjim pogojem gospodarje- nja, predstavljalo nadaljeva- nje nekaj letne hitre gospo- darske rasti žalske občine. Organizacije združenega dela sicer niso v celoti upoštevale prenosa rasti cen iz leta 1975 glede na konec leta 1975. Deset odstotna realna rast družbenega proizvoda v letoš- njem letu kaže na enak raz- vo] kot lani, vendar dvakrat hitrejši kot ga bo doseglo gospodarstvo Socialistične republike Slovenije. Visok porast družbenega proizvoda (10% realno) bo predstavljal realno osnovo tudi za visoko rast osebnih dohodkov na zaposlenega, ki bodo v realni vrednosti po- rastu za 5"/'o, kar bo povzro- čilo izenačenje tudi te kate- gorije z gospodarstvom v Sloveniji. Visok porast inve- sticij v osnovna sredstva (SO",!) nominalno) bo tudi v letošnjem letu tako kot lani omogočil realizacijo hitre go- spodarske rasti žalske obči- ne. Visok porast investicij- skih vlaganj v letu 1976 je leaVen, seveda pa pogojuje priprave dobrih investicijskih programov in skrbno prouči- tev namena vlaganj visoke lastne akumulacije gospodar- stva žalske občine. Glede na izredno zahtevne naloge, ki si jih zadaja za letošnje leto žalsko gospodarstvo, bo tre- ba v letu 1975 zanemarjeno delo na področju sodelovanja z znanstvenimi raziskovalni- mi institucijami letos zopet obnoviti in poglobiti. Ustano- viti bo treba posebno komisi- jo pri izvršnem svetu za spremljanje teh akoij v go- spodarstvu, saj skromna ka- drovska zasedba, predvsem analitskoplanskih kadrov to nujno zahteva. Poleg nalog začrtovanih v akcijskem pro- gramu, čakajo žalsko gospo- darstvo v letošnjem letu tudi nekatere druge nič manj po- membne naloge. Izvozna aktivnost žalskega gospodarstva se bo letos iz- redno povečala. Izvoz naj bi se povečal za 39 odstotkov, tako da bi se zimanje trgo- vinska bilanca prvič spreme- nila v pozitivnem smislu. V letošnjem letu planira naj- nižje stopnje rasti dnižbene- ga proizvoda ziopet tekstil- na industrija, hitrejši razvoj pa kemična, lesna, kovinska ter keramična. Visoka akumulativnost in- dustrije prav gotovo omogo- ča boljšo korekturo teh pla- nov za nekaj indeksnih točk navzgor. Ta cilj pa bo ures- ničljiv le z nadaljevanjem že začetega združevanja sred- stev celotne panoge v tiste dejavnosti, ki jim domače in tuje tržišče daje pogoje za hitrejši raz.voj. Tudi kmetij- stvo planira v letu 1976 za- dovoljive stopnje rasti dru- žbenega proizvoda (8—9°/'o). Gradbeništvo planira ob vi- soldh stopnjah rasti le 14 do 17 odstotno rast družbe- nega proizvoda v letu 1976. Na področju trgovine in go- stinstva predvidevajo skro- men porast družbenega pro- iz^/oda v Savinjskem maga- zinu ter močan porast v kombinatu Hmezad — Notra- nja trgovina. V obrti se pojavlja napaka iz srednjeročnega načrta, saj ta panoga predvideva rast druž- benega proizvoda od 12"'o do 24Vo, vendar ob zelo visoki rasti števila zaposlenih. Izredno hitro načrtovana gospodarska rast občine Ža- lec v letošnjem letu, daje pomembno vlogo poslovnim bamkam v žalski občini. Gre za zadolžitve Ljubljanske in Beograjske banke. JANEZ VEDENIK KRUH, DENAR IN KOLO Mnogokrat čujemo pri ljudeh, ki niso »največji prijateiji« osebne higiene mnenje — včasih smo se mnogo manj umivali pa so bili ljudje bolj zdravi. Takšne pripombe so po- goste tudi pri načinu pre- hrane, ko težimo, da bi pojedli čim manj mast- nega, ker to škoduje te- lesu itd. Ker so strokov- njaki s področja medici- ne to že velikokrat do- kazovali, tega ne bi po- navljali, povrnimo se k higieni. Denar, bankovci in dro- biž, velja za enega najbolj umazanih predmetov, ker je pač stalno v obtoku, gre iz rok v roke. Ali se nismo že zdavnaj navadi- li, da si po opravku z de- narjem pred jedjo umije- mo roke? Prepričan sem, da smo, vsaj tedaj, kopri- jemljemo z rokami hrano za v naša usta. Svoja! Kaj pa za druga? Prodajalna »Presta« v Celju je lepo urejen lo- kal, specializiran za pro- dajo kruha, žemljic, rog- Ijičkov, peciva itd. Pre- tekli teden dopoldne sta bili za pultom dve proda- jalki oblečeni v belo. Ve- liki, zastekljeni predali so bili polni mehkih žemljic, rogljičkov, police pa pol- ne kruha. Stranke so pri- hajale, nakupile in odšle. Prodajalki sta jim poda- jali kruh, sprejemali de- nar in zavijali. Kadar je kdo izrazil posebno željo, je prodajalka dalj časa z rokami »brskala« med žemljicami ter nato izbra- la. Nato je z istimi roka- mi sprejela denar, menja- la in vrnila drobiž. Razumljivo je, da*vsaka prodajalna kruha ne mo- re imeti človeka za bla- gajno, ki bo pač skrbel samo za sprejemanje de- narja. Toda, kje so papir, plastični ovitki ali ščipal- ke s katerimi je potrebno pri prodaji prijemati kiaih, žemljice itd. Še to — ena od prodajalk najverjetne- je skrbi za boljši zrak v Celju, saj se vozi v služ- bo s kolesom. Kako bi si sicer lahko razlagali žen- sko dvokolo, ki sloni ob steni v prodajalni, še sre- ča, da se nekdo ne vozi v službo z avtomobilom! M. SENIČAR MOZIRJE VSI 500 DIN ZA KS Delegati vseh treh zborov občinske skupščine v Mozir- ju so na zadnji, štirinajsti, skupni seji sprejeli ne-le re- solucijo o družbenoekonom- ski politiki in razvoju obči- ne v letošnjem letu, marveč med drugim tudi štiri druž- bene dogovore. Tako tudi o družbeni samozaščiti v ob- čini. V tej zvezi je poanem- ben sklep o takojšnjem for- miranju ustreznih odborOv ne samo pri občinski skup- ščini, marveč tudi v krajev- nih skupnostih in združenem delu. Sicer pa naj bi še v tem mesecu uredili vse za podpis družbenega dogovora in za sprejem samoupravnih aktov o družbeni samozašči- ti. Razprava o razporejanju dohodkov v letošnjem letu je bila več kot živahna in plodna. V njej se je uvelja- vilo stališče, da naj s pri- spevkom 500 dinarjev na vsa- kega zaposlenega za sofman- ciranje krajevnih skupnosti sodelujejo vsi kolektivi in ne le tisti, ki ustvarjajo do- hodek, -se pravi iz gospodar- stva. Tako bodo tudi druž- bene službe, občinski uprav- ni organi, samoupraivne in- teresne skupnosti, skratka tudi negospodarstvo, morali plačevati tak znesek za kra- jevne skupnosti, kjer živijo njihovi delavci. Negospodar- stvo bo moralo te zneske zbrati na račun varčevanja in ne z zahtevo po poveča- ni prispevni stopnji. V skladu z odlokom, lu so ga sprejeli, bodo stanari- ne za vse kategorije stano- vanj v občini zaenkrat osta- le na lanskoletni višini. Za- enkrat, kajti lahko pričaku- jemo, da bodo slej ko prej uveljavljene nove stanarine, ki se bodo Po svoji višini približale ekonomski. Delegati so nadalje podpr- li prizadevanja skupščine ia izvršnega sveta za čimprejš- njo rešitev nekaterih pomem- bnih vprašanj, ki zadevajo nadaljnji gopodarski razvoj Solčave, v tej 23vezi gre za ustanovitev obrata Iskre, za rešitev nekaterih vprašanj na področju trgovine, gostinstva in turizma pa tudi za ukre- pe v kmetijski in gozdarski proizvodnji. Da bi predvide- ne naloge rešili v najlcraj- šem možnem času, mednje sodijo tudi urbanistične, bo občinska skupščina skušala doseči za Solčavsko in delo- ma za Luče status gospodar- sko manj razvitih krajevnih skupnosti. M. BOŽJO IMENOVANJA V ZDRAVSTVU Na svoij prvi seji v tem tednu je delavski svet sesta- vljene zdravstvene organiza- cije ZDRUŽENI ZDRAVST- VENI ZAVODI CELJE ime- noval vodstvo, ki ga sestav- ljajo: BERNI STRMČNIK, dipl. politolog — glavni di- rektor, dr. IVAN KOPAČ, primarij v splošni t>olnišnici Celje — pomočnik za medi- cinska vprašanja, LOJZE ŽUNTAR, dipl. ekonomist — pomočnik glavnega direktor- ja za ekonomiko, BRANKO ORTL, dipl. ekonomist — predstojnik za finance in AOP ter sekretar PETER VINDIŠ, pravnik. MALO JIH JE v medobčinskem svetu zve- ze sindikatov v Celju so ob- javili kako poteka podpiso- vanje samoupravnih sporazu- mov o financiranju železni- škega in elektro-gospodarst- va. Od 290 temeljnih orga- nizacij je doslej podpisalo sporazume za železniško go- spodarstvo 26, za elektrogo- spodarstvo pa le 20 temelj- nih organizacij ,kar je manj kot 10 % vseh podpisnikov. Enajst TOZD pa je podpis sporazuma zavrnilo. Da podpisovanje teh spo- razumov tako počasi poteka je najbrže krivda tudi v tem, ker v temeljnih organizaci- jah združenega dela ne ob- ravnavajo vsak sporazum po- sebej, ampak bodo o vseh sporazumih, tedaj tudi o ti- stiii o skupni in splošni po- rabi, spregovorili te dni na zborih delovnih ijudi. Vprašanje je le, če ne bo odlaganja obravnave zdaj dražje. Kajti po predpisih gredo sredstva za elektro- gospodarstvo in železnice brez prispevkov, če so vklju- čena v zaključni račun. Ker pa je včeraj rok za predloži- tev zaključnih računov po- tekel bo zdaj na ta sredstva potrebno plačati še 6 °/o pri- spevkov. KONJICE: IS O PORABI v Slovenskih Konjicah so se včeraj sestali člani izvr- šnega sveta občinske skup- ščine. Obravnavali so pred- log razporeda dohodkov in izdatkov občinskega proraču- na za letošnje leto, osnutek dogovora o izvajanju politike cen izdelkov in storitev, ki izhaja iz pristojnosti repub- like in občin, poleg tega pa so obravanavali še predlog dogovora o splošni porabi v Sloveniji za letošnje leto. PRIZNANJE F. GRADIŠNIKU Člani izvršilnega odboira poslovnega združenja Por- mator v Celju so na zad- nji seji na lastno žeijo in zaradi adravstveuToh raizlo- gov ter skorajšnje upoko- jitve razirešili Fedorja Gra- dišnika kot predsedndka tega organa poslovnega združenja. Ta sklep so še isti dan FK>trdili tudi na redni seji zbora f>ogiod- benic Formatorja. Ob razrešitvi pa so Fe- dorju Gradišniku izrekli tudi priznanije za njegovo enajstletno vodenje izvr- šilnega odbora Formator- ja. Na čelu tega organa je bil ves čas od ustano- vitve poslovnega združe- nja, sicer pa je s svojim delom veliko pripomogel k razreševanju aktualnih vprašanj obrtništva, go- stinstva in komimale. V znak priznanja za oprav- ljeno delo, so ga izvohli za častnega predsednika izvršilnega odbora Forma- torja. Čestitamo! MB AKCIJA ŽENSK Sape nam ne sme zmanj- kati, smo zapisali že zadnjič, ko smo goorili o akciji žensk za nabavo aparature za zgod- "^je odkrivanje raka na doj- ki, ki So jo začele pred tre- mi leti, letos i>a naj bi bila zaključena. Sape ne bo zmanjkalo, lah- ko zapišemo danes, ko hna- ^ pred sabo samo še ne- kaj dni pred praznikom, de- '^r namesto daril za osmi '^arec pa v sklad pri soci- ^•Ustični zvezi v Celju pa že doteka. Večina delovnih or- ganizacij se je ob letošnjem ^t^lovnem praznovanju odre- kla darilnih bonov, pa tudi Pogostitve, če kje bodo, bo- ^ pa potekale skromno in •^Sitojanstveno. Tako smo žene tudi žele- seveda pa se ne odreka- jo pozornosti, ki se lahko Izrazi na drug način. S top '■^^ stiskom roke, z ljubečim ^ iskrenim pogledom tova- v službi, doma ali na ^^ti. Obiskale bomo prosla- y^ v krajevnih skupnosti, •^Jer potekajo zadnje pripra- ve in bodo kvalitetne pred- vsem tam, kjer bo vloženo veliko osebne angažiranosti in tudi timskega dela vseh družbenopolitičnih organiza- cij. V Celju nekaj takih pro- slav v počastitev dneva žensk pričakujemo, sprijazniti pa se moramo tudi z dejstvom, da se je »tradicija« proslav- ljanja ob osmem marcu v zadnjih letih že močno zako- reninila zato ne moremo pričakovati, da jo bomo s prvim kirurškim rezom od- stranili. Prelomnica je nare- jena in bo koristna z več strani. »Praznovanje« obeh spolov za mednarodni pravnik žensk je v zadnjih letih zvo- denel in potrebno mu je bilo najti novo vsebino. Z vsa- kim letom ga bomo oboga- tili in vedno nekaj dodali. Za začetek pa smo se v celj- ski regiji domenili, da bomo končali začeto — zbrali pre- potrebna sredstva za nabavo aparature, ki bo koristila vsem ženam. To je tudi pri- spevek žensk k stabilizaciji za uravnovešenje našega go- spodarstva. Sredstev v zdrav- stvu za preventivo primanj- kuje, ženske pa so vedno bolj obremenjene in s tem tudi bolj dovzetne za bolez- ni. Ce se same želimo zašči- titi in tudi prisi>evati denar, ki bi ga sicer mimogrede po- rabile — mar ne bo naj- lepše darilo zadovoljstvo, ko bomo po osmem marcu la- hko reke, da smo si ga iz- brale in kupile same? Tisti, ki mislijo na nas, nam bodo pKjmagali, za tiste pa, ki še oklevajo pa vzipodbudna mi- sel, da je velik delež denar- ja že zbran. Toliko na rob zadnjih dni pred osmim marcem, ko se bomo odločali o darilih, žen- ske pa smo si »vteple v gla- vo« aparaturo in za njo zbi- ramo denar. Zbrati moramo 120.000 dinarjev in imele jo bomo! Nam boste pomagali? ZDENKA STOPAR VITANJE ZMAGALA CESTA V Vitanju je zasedala raz- širjena konferenca delegaci- je krajevne skupnosti. 'Poleg delegatov so se na seji zbra- h tudi predstavniki vseh vod- stev krajevnih družbenopoli- tičnih organizacij, društev, pjodjetij in obrtniki. Sezna- nili so se s srednjeročnim načrtom razvoja konjiške ob- čine. Ugotovili so, da je plan smelo postavljen, hkrati pa Vitanjčane zaskrbljuje dej- stvo, da v njem ni konkret- no nakazanih rešitev za neka- tere pereče probleme kraja. Vprašanje zdravstvene po- staje in delo zdravnikov v Vitanju pušča plan nereše- no. Na konferenci so se do- govorili, da vse delovne or-* ganizacije združujejo vrnje- na sredstva na račun zniža- ne prispevne stopnje in jih viporabijo za nabavo opreme za zdravstveno postajo. Enot- ni so bili v tem, da ni smo- trno vlagati kakršnakoli sred- stva v dotrajano poslopje sedanje zdravstvene postaje, pač pa so se odločili za gradnjo novih prostorov v bloku, čigar gradnjo načr- tujejo. Pričakujejo še ustrez- no sofinaciranje zdravstvene službe in skupnosti socialne- ga zavarovanja. Drug tak problem je trgo- vina. Ta posluje v nemogo- čih pogojih. Rešitev vidijo samo v tem, da celjski Mene izpolni svojo pogodbeno ob- veznost, po kateri bi moral že pred p>etimi leti zgraditi v Vitanju samopostrežno tr- govino. Tako se je Merx za- vezal tedaj, ko je prevzel vse poslovalnice bivšega Fužinar- ja v Vitanju. Ali so pogodbe res samo koščki papirja? Najtežje odličitve pa so bile, kam najbolj koristno vložiti sredstva, ki so jih s samoprispevkom zbrali kra- jani. Blizu sto starih mili- jonov dinarjev leži neporab- ljenih. Zraven tega je ta de- nar vsak dan manj vreden. In zdaj dilema: cesta ali šo- la. Oboje bi radi, a je samo za eno veliko, veliko prema- lo. Odločili so se za cesto. Vitanje je edini večji kraj daleč naokoli, ki še z nobe- ne strani ni povezano z as- faltno cesto. Da bi se tako povezaU vsaj proti Celju, je velika želja krajanov. V tej smeri so upanja realnejša. Celjani bodo asfaltirah svoj del ceste preko Sooke, Vi- tanjčani svoj del mimo Pu- žin. Kaj pa šola? Učitelji so pojasnjevali potrebe, pogoje in perspektive vitanjske šole. Z žalostjo pa so ugotavljali, da se je zadeva po telovadni- ci, sodobni šolski kuhinji, prostorih za celodnevno šolo in še kaj oddaljila v Vitanju za precej let. Vitanjska šola je daleč na- okrog edina centralna šola, ki nima telovadnice, ki nima urejene šolske kuhinje in z njo povezane ustrezne pre- hrane otrok. Nadalje v Vita- nju primanjkuje osem dru- žinskih stanovanj za uči- telje. Ce ne bodo rešili materi- alnih pogojev za izobraževa- nje svojih otrok, je vpraša- nje, če bodo učitelji vzdrža- li. Stara resnica pa je, da sa šola dvigne in pade z učite- ljem. FRANJO MAROŠEK 8. stran — NOVI TEDNIK St. 9 — 4. marec t97i DRUŠTVO LIKOVNIH AMATERJEV ZA VREDNOTENJE DELA Z ustanovitvijo društva li- kovnih amaterjev v Celju je kultura nedvomno pridobila pomemben delež možnosti za boljšo krepitev organizacij- skega in vsebinskega položa- ja. Znano je, da je ravno li- kovno področje široko raz- razmahnjeno, saj je ničkoliko ljubiteljev likovne ustvarjal- nosti med občani. Toda nji- hovo delo ni bilo nikoli prajv vrednoteno. A ne po krivici. Neorganizirano delo, nestro- kovno povezovanje, gluha ušesa za kritično besedo, ne. nehmo, že jalovo izgovarjanje na ljubiteljstvo — vse to je preprečevalo, da bi tudi tisti dobri ustvarjalci segii čez vi- soko pregrado predsodkov, tistega značilnega omalovažu- jočega mišljenja o amater- sikem — torej drugorazred- nem, manjkvalitetnem. Ker vemo, da temu ni tako in da ima amaterizem v sebi veli- ko plemenitih, predvsem pa kakovostnih prvin, lahko po- jKinavijamo ustanovitev društ- va likovnih amaterjev v Ce- lju, ki ga čaka korenito de- lo. Na ustanovnem občnem J!flx)ru se je zbraJo 18 članov. ki so najprej sprejeli pravila in na tej osnovi izvolili orga- ne zbora. Po isti poti so se odločili tudi za upravni od- bor, v katerem so ob pred- predsedniku Stanetu Petrovi- ču, oblikovalcu celjskega Merxa, še Nande Lesjak, Ivo Stane Petrovič Vrečko, AvgUiSt Lavrenčič, Štefan Luževič, Ladislaiv Per- čič in Elza Crepinšek. V nad- zornem odboru pa Karel Za- lič, Franc Ravlan in Niko Ignatič. Posebno vlogo bo imela pri društvu takoimenovima selek- oijska komisija, ki jo bo vodil akademski slikar Av- gust Lavrenčič ob sodelova- nju Marlene Premšakove in Staneta Perčiča. Društvo si je zastavilo do- kaj obsežen program, kar pa ni nič nenavadnega, saj so vrzeli, ki so nastale v letih neorganiziranega delovanja, dokaj velike. Med osnomiml nalogami raste skrb za prido- bivanje novih članov. Poseb- no pozornost bodo posvetili strokovnemu izobiraževanju. Zato bodo kmalu pripravili seminar o likovnih tehnikah, pripravili pa bodo tudi več obiskov razstav v Narodni galeriji in Moderni galei-iji v Ljubljani. Enkrat letno bodo člani društva pripravili društveno razstavo, ki naij bi bila pre- gled ustvarjanja dela v enem letu. V okviru prizadevanj uresničevanja programa bo- do skušali pripraviti vsaj tri individualne razstave članov društva letno. V enem letu naj bi pripra- vili pet klubskih večerov, kjer naj bi stekla beseda o nastajajočih delih. To bi bili predvsem kritični pogovori o posameznih delih, kritični po. govori v smislu medsebojne- ga sodelovanja, strokovnega izpopolnjevanja in širjenja konstruktivne kritike. Znano je, da so ravno likovniki najbolj občutljivi na kri- tično besedo. Včasih celo upravičeno. Saj navsezadnje niso vsi lovci na denar, ko- mercialisti jim pravimo, .šuš- marji in zagrizeni razglašalo! kiča. Velika večina ne pravih ljubiteljev, ki kljub zadržani kretnji in tavaj očemu iska- nju le iščejo sebe. To pa je največ vredno. Pomagati jim je treba, sami pa so si obljubi- li pomoč najprej v svojem novem društvu, ob odpiranju tudi do drugih ustanov. Zato tudi ne bo naključno sodelo- vanje z likovnim salonom. D. MEDVED SODOBNO SLOVENSKO OBLIKOVANJE IZ RAZSTAV V ZAVEST Sodobno slovensko obliko- vanje je naslov razstave, ki jo imamo priložnost videti v Muzeju revolucije v Celju. Avtor te razstave je Stane Bernik, urednik revije Sin- tez-a in likovni kritik. S to razstavo smo v Celju dobili pregled nad vsebino, ki je v razsta^mi obliki obšla že večja mesta v Jugoslaviji (Beograd, Ljubljana, itd). Je okrnjena, kar pa ne zmanj- šuje njenega sporočila, saj je zajela v svoj vsebinski koncept vse dejavnosti, le v manjšem obsegu. Ce bi ime- li v C!elju večji razstavni pro- stor, bi originalna postavitev ne bila vprašljiva. šele v zadnjem času govo- rimo o vlogi sodobnega obli- kovanja. Mestoma še celo pomen oblikovanja ni pojas- njen. Nel^teri mislijo pri tem samo na grafično obli- kovanje, nekateri samo na industrijsko, redki pa so, ki oblikovanje gledajo kot ce- loto. Ne samo v združitvi že prej omenjenih dveh oblik, ampak na celoto kot obdaja- joče nas dejstvo v vsakda- njem življenju. Gre torej za sintezo ust^'a^jajočega hote- nja in funkcionalnostjo, upo- rabnostjo. Ob otvoritvi razstave je imel Stane Berriik tnadi govor, kjer je opozoril na pomemb- nost pojava in vsebinskega izročila razstave, zelo jasno pa je dal vedeti, da je že skrajni čas, da se takšne razstavne manifestacije, pri- kazi, govori in ugotavljanja po koristnosti sodobnega ob- likovanja, prenesejo v in- dustrijo, tovarne, v zavest tistih IjUdi, ki bi že zdavnaj morali seči po vsem, kar vključuje sodobno oblikova- nje. V Celju že nekaj let delu- je društvo oblikovalcev, ki je pripravilo nekaj uspešnih društvenih razstav, manj pa smo videli individualnih raz- stav članov društva. In vsa razstavljena dela so bila več ali manj pripravljena samo za razstavo, v življenju jih nismo, razen redkih izjem (Javna skladišča) nikjer več videli. Ravno na celjskem območju imamo še zelo velik vpliv zastarelega pojmovanja o sodobnem oblikovanju, te- mu primerno pa je stanje na tržišču od grafične opre- me do industrijskega obliko- vanja v predmetih. Velika podjetja imajo nemogočo grafično opremo, ki spomi- nja na čase materialnega po- manjkanja, ki spominja na pomanjkanje estetske vzgo je, čuta, končno tudi odgo- vornosti do potrošnika — kako mu nuditi blago. Te pregrade konvencional- nega gledanja bo težko po- dreti. Toda ponekod se že podirajo. To daje upanje, da bo počasi tudi sodobno obli- kovanje našlo mesto v naši zavesti in da bo razstava lahko le pregled že ustvarje- nega, ne pa zibirka želj in neuresničenih sanj. Vse predmete, ki jdh lah- ko vidimo na razstavi So- dobno slovensko oblikovanje, poznamo že od prej. Recimo iz tovarne Iskra. Zal pa lah- ko takšnih imen ne najdemo veliko. Naj bo omenjena raz- stava tudi izziv celjskemu društvu oblikovalcev, ki je v zadnjem času tudi v us- stvarjalnem zatišju, da pa ne govorimo o tem, koliko dela čaka člana na prevzgajanju potrošniške miselnosti, zao- stalo.sti in nerazgle danosti. Seveda pa to ne pomeni, da so edini, ki morajo opravlja- ti to delo. Pobudo pa bi lah- ko vzeli v svoje roke. Kajti nekao nam mora biti jasno: če sami ne bodo prvi, ki bi kaj naredili za sipremembo položaja potean ... DRAGO MEDVED TRIO TARTINI VJ. abo7imajski koncert v torek 9. III., bo izvedel TARTINI TRIO, ki ga sestav- ljajo naši eminentni solisti Aci Bertoncelj — klavir, Dejan Bravničar — violina in Ciril škerjanec — čelo. Vsi trije so diplomirali na Akademiji za glasbo v Ljubljani in se izpopolnjevali tudi v tujini. TARTINI TRIO so osnovali 1966. leta. Poleg nastopov na pomembnih jugoslomnskih glasbenih festivalih je TARTINI TRIO M uspehom koncertiral tudi v Avstriji, Italiji, Franciji, Zahodni Nemčiji in Švici. ŠOŠTANJ: LIKOVNI SVET OTROK v osnovni šoli Karla DestovTiika-Kajuha v Šoštanju so v soboto, 28. februarja odprli že tradicionalno 8. repub- liško razstavo Likovni svet otrok, pod geslom MATI IN OTROK. Na razpis je prispelo okrog 2000 likovnih del iz 78 slovenskih šol, pa tudi iz zamejstva. Razstava je posvečena proslavljanju 100-letnice Cankar- jevega rojstva in 32. obletnici smrti šoštanjskega roja- ka Karla Destovnika-Kajuha. Ob svečani otvoritvi, ka- teri so prisostvovali ugledni družbenopolitični in kul- turni delavci, je bil bogat kulturni program, številnim učencem in likovnim pedagogom pa so podelili pri- znanja in nagrade. Razstava, o kateri bomo še poro- čali, je pod pokroviteljstvom uredhištva Pionirskega lista iz Ljubljane. Naša fotografija prikazuje mater z otrokom — linorez Biserke Vihar iz osnovne šole Antona Aškerca v Velenju. Na sliki: Mati z otrokom — linorez Bis^ke Vihar, Oš Anton Aškerc Velenje. 2ALEC Kulturna dejavnost v ob- čini Žalec se bo v nasled- njih letih razvijala ob po- glabljanju samoupravnih so- cialističnih odnosov. Tako je zapisano v srednjeročnem načrtu razvoja občine Žalec za leta 1976 do 1980. Delavec bo moral .5e bolj odločati o kulturi in si jo prisvajati. Poleg dosedanje množičnosti bo tudi v bodo- če glavna naloga vseh dejav- nikov na področju kulture približevanje kulturnih stori fcev delovnim ljudem in ob- čanom. Večji poudarek bodo dali v občini amaterski kiU- turrui prosvetni dejavniki v okviru občinskega sveta ZK PO, ki povezuje delo 18 kul- turno prosvetnih društev in Svobod. Nekaj kulturno pro- svetnih skupin deluje v dru- gih organizacijah in društvih ter v organizacijah združene- ga dela. Občinski svet se bo pove- zoval v regiji in republiki ter navezjoval stike z zamej- stvom. V vse zvrsti kulturno pro- svetnega delovanja bo po- trebno vključevati še več de- lovnih ljudi in občano\% zla- sti tudi mladine. Knjižničar- stvo se bo razvijalo pod mentorstvom občinske mati- čne knjižnice Žalec z razvo- jem šestih krajevnih knjiž nic in dvanajstih izposoje valnic. Spomeniško varstvo mora preko zavoda in komisije skrbeti za ohranitev in vzdr- ževanja bogastva kulturnih spomenikov na območju ob čine ter spomenike iz NOB. V Žalcu bo dokončno urejen linieljarski muzej in nekate- rere spominske sobe, v Šem- petru pa bodo nadaljevali dela pri izkopavanju rim- skih izkopanin. Investicije bodo usmerjene v izgradnjo osrednjega kul- turnega doma v Žalcu, v ob- novo domov v Preboldu, Vranskem, Letušu, Gomil- skem, Tma^vi, Galiciji in v ureditev nekaterih odrov. M. P. ŠERBEDŽIJA 12. MARCA Sinoči bi moral nastopiti v Sloveaskem ljudskem gledališču v Celju Rade šerbcdžija z znanim celo- večernim recitalom Krležin obračun s nama. Vendar je bil nastop znanega igralca gledališča ITD iz Za- greba preložen na 12. marec ob 19.30. Kot smo že poročali, bo Rade Šerbcdžija govoril besedila neka- terih najbolj uspešnih Krležinih del. S svojim celo- večernim recitalom je v januarju doživel velik usi>eli ▼ ljubljanski drami. št. 9 — 4. marec 1976 NOVI TEDNIK — stran • SOS ZA SOCIALO Samoupravna interesna skupnost socialnega skrbstva se je v letošnjem letu soočila z dejstvi, ki ne dopuščajo nobene dodatne socialne podpore. Ker je problematika za nekatere vrste občanov tako aktualna in boleča (pa tudi ostali ne morejo biti ob njej nezainteresirani), je o njej spregovorila tudi občinska konferenca socialistič- ne zveze v Celju. Sprejela je vrsto sklepov in se zavze- la, da bodo tudi realizirani. Potrebno bo začeti z zdru- ževanjem izvenbilančnih sredstev za novogradnje in adaptacije (Novo Celje in prizidek pri domu upokojen- cev), v srednjeročnem programu ki ga je pripravila sa- moupravna interesna skupnost socialnega skrbstva pa poiskati nosilce projektov, ki še niso znani. Nujno in predvsem pa to — zagotoviti eksistenčni minimum socialnih podpirancev in ovrednotiti delo so- cialnih služb tako, da bodo lahko delavci delali po svo- ji poklicni etiki. Z. S. VABILO ha proslavo Vse družbenopolitične organizacije krajevnih skup- nosti Dolgo polje in Nova vas vabijo žene s svojega območja na proslavo ob dnevu žena, ki bo v petek ob 18. uri v Pionirskem domu v Celju. V kulturnem pro- gramu bodo sodelovali učenci I. in IV. osnovne šole. Istočasno vabijo žene na ogled Muzeja revolucije, ki bo odprt na dan praznovanja ves dan. Namesto pogostitve v krajevnih skupnostih Dolgo polje in Nova vas bodo darovali sredstva za nabavo za zgodnje odkrivanje raka na dojki. na otoku IA 8. marec Družbenopolitične organizacije in svet krajevne sku- pnosti »Karla Destovnika-Kajuha« na Otoku so za praz- nik dneva žena pripravili proslavo s kulturnim progra- mom. Leta bo jutri, v petek, 5. marca ob 17. uri v dvo- rani Ingrada ob Ljubljanski cesti. V programu bodo sodelovali: mešani pevski zbor »France Prešeren«, dijaki gimnazije in šolskega centra »Boris Kidrič«, cicibani vzgojno varstvene ustanove »Anice černejeve« ter članica SLG Celje, Nada Božičeva. V VSAK DOM NOVI TEDNIK VELENJE v galeriji velenjske knjiž- nice je razstava likovnikov iz Dravske, Mežiške, Mislinj- ske in šaleške doline, ki so razstavili 33 del. Sedem sli- karjev je pokazalo 19 slik, kiparji pa so se predstavi- li s 14. figurami. Ta mani- festacija umetnikov štirih do- lin, ki so se tokrat predsta- vili na skupni razstavi, je pokazala vso možno širino likovnega upodabljanja. Do- kaj raznolika razstava, tako glede uporabe materiala kot tehnike in ne nazadnje oseb- nega pristopa k realizaciji umetniškega dela, je poka- zala veliko hotenj, ki zdru- žuje številne umetnike na razmeroma majlmem delu Koroške in štajerske, od Velenja preko Slovenjgradca, Raven, Prevalj tja do Vuze- nice in Mute. Ce začnem z nestorjem raz- stavljalcev, potem lahko za Karla Pečka zapišem, da je s svojskimi pasteli presene- til glede modernega pristo- pa k interpretiranju gorske- ga sveta Uršlje gore, ki mu je v ciklusu slik le motiv- no izhodišče. Povsem druga- čen je v svojih pastelih Franc Boštjan, ki prikazu- je starožitnost koroške arhi- tekture in pokrajine z rah- lo romantičnim nadihom. Jo- že Tisnikar je v svojski ze- leno-sivi lakirani oljni teh- niki pokazal dvoje podob, ki sta sicer tehnično in li- kovno prečiščeni, vendar te- matsko in vsebinsko že po- znano grozljivi. Pravo na- sprotje Tisnikarju je Anton Repnik, ki je še vedno ve- zan na kmečko motiviko, le da naivne figure slika v ostrih nekultiviranih barv- nih ploskvah, ki šokantno dehijejo s surovo zeleno obar- vanimi očmi na likovno vzgo- jenega obiskovalca. Vida Slivnikar-Balantič je v teh- niki acryla naslikala troje večjih platen v zeleno rja- vih barvnih tonih z rahli- mi potezami nakazanih žen- skih figur. Tudi Hari Drauš- baher je v tehniki acryla pokazal dvoje velikih pla- ten s črno rdečimi in belimi ploskvami, ki jim dopolnjuje s črnimi in be- limi črtami, katere v per- spektivi razgibajo sicer plo- skovno pobrizgana platna. Lojze Zavolovšek pa se je kot domačin predstavil le z eno sliko, ki s svežimi bar- vnimi ploskvami prikazuje toplo jesensko razpoloženje. Kot najstarejši že uveljav- ljeni kipar se je Ciril Cesar predstavil s psihološko pre- študiranim portretom Fedor- ja Gradišnika, dolgoletnega upravnika celjskega ljudske- ga gledališča, kateremu je dodal veliko študijsko ris- bo portretiranca. Janko Do- lenc je s štirimi figura- mi v lesu ponovno doka- zal rutinsko obvladanje dle- ta, ki iz masivnih blokov v ekspresivni izvedbi prikazu- je trpke obraze pohorskih kmetic. Andrej Grošelj se je s svojimi maskami in re- liefom močno približal po- snemanju primitivne afriške umetnosti, tako da je s svo- jimi deli motivno zelo od- daljen od ostalih razstavljal- cev — razen če izvzamemo izklesano glavo v kamnu, še najbolj raznolika so dela Antona Hermana, ki je raz- stavil ljubko modeliran žen- ski portret, ter v kubistič- ni tehniki izdelan ženski akt in poprsje znanega pe- dagoga Gustava šiliha ter ! svojsko malo Tuirkinjo. V. K. ROGAŠKA SLATINA SEMINAR ZA UČITEIJE OSNOVNIH ŠOL ZA ODRASLE, Delavske univerze Šmarje pri Jelšah, Slovenska Bistrica in Slovenske Konjice so organizirale dvo- dnevni seminar za učitelje, ki poučujemo v osnovnih šolah za odrasle. Seminar je bil 20. in 21. februarja v Rogaški Slatini. Osnovno izobraževanje ob delu je namenjeno predvsem zaposlenim, odraslim in mladostnikom, ki želijo končati osnovno šolo, da bi se lahko vklju- čili v nadaljnje izobraževanje in da bi bili uspeš- nejši in ustvarjalni pri delu, pri samoupra,vljanju in v osebnem življenju. Slušatelji smo se seznanili z značilnostmi novega predmetnika in učnega načrta za osnovno izobraže- vanje ob delu. Po njem bodo pričeli poučevati z ..novim šolskim letom. Novi učni načrt je prilagojen šolanju odraslih in je mnogo bolj prožen od dose- danjega. Na seminarju so dali osnovni poudarek sodobni organizaciji in metodiki izobraževanja ob delu. Pro- učevali so tiste učne oblike, ki so primernejše odra- slim in ugotavljali razloge, zakaj se na primer skupinska učna oblika in bolj sproščeni odnosi tako počasi uveljavljajo v praksi. Prav tako mora biti delo s slušatelji in spremljanje njihovega napredo- vanja v osnovni šoli za odrasle bolj prilagojeno njim, saj so v večini že odrasli ljudje, z mnogimi izkušnjami, vključeni v samoupravne odnose in proizvajalci materialnih dobrin. Seminar je bil dobro organiziran, lepo voden, vsebinsko pa na zelo kvalitetni ravni. Nastopali so odlični predavatelji, štirje profesorji pedagogike, odgovorni delavci za izobraževanje ob delu pri za- vodu SR Slovenije za šolstvo. Slušatelji so bili zelo zadovoljni, ker so dobili kvalitetne in koristne napotke, ki jim bodo v veliko pomoč pri vsakodnevnem težkem delu. FIL\NJO MAROŠEK ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA 70 30 LET OSVOBODITVE PIŠE: FRANJO FIJAVŽ Kdo, kje, kedaj in kaj . .. Pri opisovaii:iou dogodkov iz časa narodnoosvobodil- ne vojne je najpomembnejše izluščiti kdo so bih posa- mezniki, ki so se v tistem usodnem m težkem času vključili v odporniško gibanje. Prav tako pomembno je odkriti in zabeležiti kje so delovali, s kom so bili povezani in v katerem času se je to dogajalo. Povedati je tudi treba, v čem so uspeli in kaj so dosegli s svojim delovanjem. Težnja po odkriviinju in opisovanju naše polpretekle zgodovine je še vedno pričujoča in živa. Postala je celo del naše pohtične dolžnosti. Zavedamo se, da smo se žrtvam za svobodo še premalo oddolžili in dti smo generaciji, ki že prihaja, bolje rečeno, je že prišla za nami, še premalo povedali o dogodkih pretekle vojne. Veliko posameznih dogodkov — borb, pohodov in vojaških akcij — je opisanih. Toda še vedno čakamo, da bi bili že veaidaiie enkrat zbrani in urejeni opisi delovanja političnih aktivistov in sodelavcev v knjigah, ki bi na dostojen način prikazale veličino njihovih naporov, žrtev in uspehov. Obsto^ja veliko krajevnih zgodovinskih kronik in še več posameznih del, ki opi- sujejo delovanje glavnih pionirjev ljudskega upora v prvem letu in v naslednjih letih druge svetovne vojne na Slovenskem. Imamo sicer dela, ki nas v evropskem merilu dostojno predstavijo kot trpeče, borbeno in junaško ljudstvo (Terčak, Ukradeni otroci, Filipič, Pohorski bataljon, Svetina, Ukana. Roš, Slov. izgnanci v Srbiji in še razna druga dela). V teh knjigah so opisana le posamezna dogajanja, vezana na določeno temo v celotni etapi štiriletne vojne vihre. Tudi zelo obsežna knjiga »Bitka, kakor življenje dolga«, ki je pred nedavnim izšla pri Cankarjevi založbi, .spada po svoji zasnovi med memoarska dela. V tej knjigi je 164 avtorjev nanizalo spomine na velike zgodovinske dogod- ke. Med njimi .so nekateri pisali o delovanju ix)litičnih aktivistov na celjsko-savinjskem področju. Peter Stante je podal oris nekaj najznačilnejših in pomembnih dogodkov iz razvaja in delovanja frontovske in partij- ske organizacije na štajerskem v povezavi s partizan- skimi enotami in njihovimi akcijami. Vse to pa še vedno zahteva dopolnil in pojasnil, da bi bilo razvidno delovanje ne le okrožnih in pokrajinskih političnih forumov, temveč tudi okrajnih, rajonskih in vaških političnih organizacij in seveda tudi manjših, takozv. zaupniških skupin ter vse do nekaterih posameznikov, ki 90 tajno, a uspešno v prid fronte delovali. HLša Tcsovnikovih na Ljubnem. V njej Je hUa lu Ji; še danes gostiJna »Ledenita«. Nekoč ie bila drugačnega izgleda, tudi prašnega makivdama ni več. »lik« ,|c iz 19.V). leia. Že v prvih dneh okupacijie so se v tej gostilni zbrali nekateri ka-snej-ši člani lubenske ilegale in mi-d njimi Ferdo Zaje, Milko Briinet. Anica Kosirnik, Milena Krolnik, la.stnik Te,so^nik Ln Se kdo. Vsi so — eni prej, drugi Iiasneje — padli pod okupatorjevimi streli in vendar so ostali Lubencem v živem spominu. V nekaterih predelih Slovenije so v tej smeri že dosegli določene uspehe. Tudi za Savinjsko dolino in za Celje z okolico se pripravlja gradivo za natis knjige. Na tem dela zgodovinska komisija in odbor bivših poli- tičnih aktivistov (1941—1945) za celjsko in savinjsko področje. Odbor je v pregovorih z avtorjem gradiva, Lojzetom Požunom, kustosom v Muz. rev., Celje, ki bi naj v navSlednjih štirih letih pripravil vsebino za natis v štirih knjigah. To delo bo ilustrirano z zanimivim, delno še neobjavljenim slikovnim gradivom in raznimi podatki in poročili, ki izvirajo iz ohranjene partizan- ske in okupatorjeve zapuščine. Najavlja se tudi zanimi- vo delo poaaianega udeleženca narodno osvobodilne vojne, prvoborca iz celjsko-savinjskega področja, ki bo praiv tako zajelo in orisalo dogajanje v vojnih leitih od Koroške do Kozjanskega. Na splošno velja povedati, da je v sedanjem času vkljub razpoložljivemu gradivu — partizansko in oku- patorjevo — za marsikatero področje še vedno težavno sestaviti opis nastanka in razvoja organizacije OF. Upo. števati je, da je gradiva zelo malo, posebno za 1941. in 1942. leto in nadalje tudi to, da je iz tistega časa zelo malo preživelih aktivistov in vidnejših sodelavcev teda- njih prvih partijskih in frontnih organizatorjev. Takšna ugotovitev velja za vsa področja Jugoslavije in tudi za kraje ob Savinji, a še posebno za področje krajevnih skupnosti Ljubno, Luč in Solčave. Ferdo Zaje — Servacij je več kot leto dni z velikim pogumom uspešno širil in vodil gibanje osvobodilne fronte Kadarkoli obujajo redki preživeli sodelavci odpor- niškega gibanja ljubensko-radmirskega področja in prav tako sodelavci iz Melis, Juvanja, Okonine, Tera, Savtne, Sv. Primoža in Planine, spomine na prvo in drugo leto pretekle svetovne vojne, nanese beseda vselej najprej na Ferda Zajca, kasneje partizansko imenovanega Ser- vacija. Nekaj spoštljivega je v teh ljudeh, ko govorijo o Zajcu. Vsi, prav vsi ga imajo v prijetnem spominu. Tako ve Marija Stermecki iz Radmirja povedati, da je bil Zaje vselej prijazen in vljuden ob obiskih na nji- hovem domu. Prihajal je do njenega brata Dominka na razgovor. Marija je vedela in opazila, da so fantje včasih vznemirjeni in v skrbeh, a Zaje se je obnašal, kot da je vse v najlepšem redu. Enako 02aiačujejo Zajca, predvsem glede njegovega prijetnega in prikup- nega nastopa Jaka Mavrič-Cene, Anton Robnik in še posebno rtjegova žena Jožefa, roj. Natlačen, kjer se je p>o domače reklo »Pri Beračevih«. Tudi Ivan Part iz Juvanja, ki je pred nekaj leti umrl, je imel v prvih mesecih okupacije stike z Zajcem. S tem, uvodnim o(t-;tavkom, bomo začasno pre- nehali z objavljanjem in opisovanjem medvojnih do- godkov v nivjsevemejšem delu Savin.jske doline. Na- daljevanje bo sledilo še pred krajevnimi prazniki Zve- ze borcev tega portro^-ja. OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE » OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD Rlf Objavljamo le pisma s polnim naslovom avtorja. Za vse naved- be v pismih odgovar- jajo izključno pisci. KOZJANSKO, ZABAVA IN ŠPORT v letih 1973—75 so mla- dinske delovne brigade pridno delale na Kozjan- skem. Se posebej so se brigadirji odlikovali pri gradnji ceste Gračnica— Ledinšica, vodovodov in dmgod. S pomočjo pri- padnikov JLA in njenih strojiev so napravili pra- vi čudež: iz bregov rav- ninsko cesto, čeravno ce- sta še ni povsem zgrajena, upamo, da bo to delo le- tos končano. Cesti bomo dali ime »Cesta mladin- skih delovnih brigad«. Ce- sta bo vredna tega ime- na. V krajih ob novi cesti so okiipatorji med vojno požgali 102 stanovanjski hiši in 251 gospodarskih poslopij. Bilo je tudi ve- liko človeških žrtev. Lju- dje tod so bili oropani vsega, kar so imeli. Re- šili so si le golo življe- nje. Tako so si že med vojno zaslužili, da dobijo cesto. Za gradnjo ceste so lju- dje dali zemljo brezplač- no, kar je vredno okoli 300 starih milijonov di- narjev. Ta znesek je kot prispevek ljudi h gradnji ceste, od katere bo ime- lo korist širše območje. Povezovala pa bo tudi svet med Laškim in Kumrov- cem. Ob tej cesti bo kmečka mladina bolj vezana na Svojo zemljo, delavcem pa tudi ne bo treba več dve uri peš od doma do avto- busne postaje in nazaj. Ti kraji bodo zaživeli novo življenje pa tudi širša go- spodarska skupnost bo imela od tega koristi. Mladina, ki se udeležuje v mladinskih delovnih bri- gadah javnih del, si zaslu- ži tudi več športa in za- bave. J02EF PERCIC KONJIŠKI TABORNIKI — SANKAČI Sankaški šport, ki v Slo- veniji odmira, na štajer- skem pa sploh nima tra- dicije, bomo v Slovenskih Konjicah skušali v do- glednem času oživiti ta- borniki ODREDA HERO- JA BRAČIČA. V soboto dne 21. febru- arja 976 se je na zasne- ženem pobočju Konjiške gore zbralo 69 najmlajših članov odreda. Spoznali so osnovne načine sankanja, tekmovanje pa jim je pre- prečila odjuga. H. V. PRVO PISMO Dragi prijatelji. Pišem vam že kar prvi dan vojaškega življenja in že vam lahko postrežem s prvimi podatki. Pred- vsem nisem niti zdaleč slutil, da je vojašnica ta- ko lepo urejena ter da so tudi sobe opremljene tako, da se zares ne smem pritoževati. Najbolj presenečen pa sem bil nad zares lepim sprejemom, ki smo ga do- živeli mi »remci«, saj so vodniki in desetarji z na- mi zares prijazni in dobri ter takoj pripravljeni po- magat. Sicer pa moram pove- dati, da se šola prične v ponedeljek in da prve dni le spoznavamo novi dom ter se navajamo na voja- ške obleke ter na red. Sicer pa dragi — svo- bodnjaki! civilisti — bo- dite lepo pozdravljeni! In oprostite pismu, ki je napisano nekako zme- deno — brez uvoda, jed- ra in zaključka. Sicer pa veste, kako je s človekom, ki prvi dan skoči v vojaško obleko .. Tudi jaz nisem izjema. še enkrat lep pozdrav vsem, vaš Janez VEDENIK ŠE ENKRAT: »PRIZADELI SO ME ...« v sedmi številki našega lista smo v rubriki »Pis- ma« objavili dogodek kot nam ga je opisal 75-letni Anton Resnik iz Celja. Zgodilo se je v samopo- strežni trgovini »Center« na Tomšičevem trgu. Pri- mer smo, oziroma je glav- ni urednik našega lista zabeležil in obsodil tudi v zadnji številki tednika »Z urednikove mize«. V ponedeljek, 1, marca pa sta se v uredništvu zglasili tovarišici iz tega delovnega kolektiva ter povedali, da bodo Antona Resnika povabili v trgovi- no in se z njim pogovori- li o dogodku, ki je tudi sicer vzbudil v javnosti precej polemik. Prepričani smo, da bo na tem srečanju rešena zadeva, ki je marsikoga razburila. Tako tudi želi- mo. UREDNIŠTVO OBVEZNA KAPA Tudi Atomske toplice zdaj nimajo toliko obisko- valcev kot v poletnih me- secih. Zdaj je po okoli dvajset kopalcev naenkrat v bazenu, le redkokdaj več. Stalni so predvsem tisti, ki se zdravijo. Veli- ko pa je tudi onih, ki se hodijo samo kopat za raz- vedrilo. Zdaj mora imeti vsak- do, ki gre v bazen, na gla- vi kopalno kapo. Ce nima svoje, si jo lahko za štiri dinarje sposodi. Toda, če je že bil ta ukrep potre- ben zaradi higiene, potem bi bilo prav, če bi pobar- vali tudi stopnice, ki vo- dijo v bazen, saj zarjavelo železo res ni toplicam v ponos. MIRA PODGORŠEK BREZ PUŠKARJA Lovci so ostali brez pu- škarja. Dosedanji puškar Milan Žepič je opustil de- lavnico in odšel v službo k Iskri Kranj. Tako ni od Maribora do Domžal dobenega poklicnega pu- škarja. Zato je zacvetelo šušmarstvo. Tudi lovci sa- mi in njihovi prijatelji iščejo šušmarje, da jim popravijo razno orožje. Pri »Lovcu« ni tako kot bi moralo biti, saj ženska, poslovodkinja enote v Ce- lju, najbrž ne pozna orož- ja tako kot bi morala. Izučeni puškar »povrat- nik« je hotel priti do de- lavnice, da bi začel z de- lom. Pa ni uspel. Zakaj? BOGOMIR RIBISEL, Celje, Polule 80 »BABA« V AVTOBUSU Sem starejša ženska z nekoliko obilno postavo. Kaj morem zato? Stanu- jem tudi daleč iz mesta, zato moram na avtobus, kadar se odpravim v Ce- lje. In tako se je zgodilo da sem 4. februarja od- šla po opravkih v Celje. V Vojniku sem stopila na avtobus »Slovenske Ko- njice — Celje«. Ko je pri- šel sprevodnik, sem ga vprašala, če bo avtobus obstal pri Braniboru. De- jal mi je, da morda bo. Zelo pa sem bila prese- nečena, ko smo se pri- peljali do Branibora. Te- daj je sprevodnik Fijavž rekel šoferju: »Počakaj. Dol gre baba, ki gre men- da v bolnico rodit«. Bilo me je sram in kar ne vem, kako sem stopila iz avto- busa. Povem naj še to, da sem se lani poleti peljala z istim avtobusom iz Ce- lja proti Vojniku. Ker ni- sem imela drobiža, sem voznino plačala s pettiso- čakom. Sprevodnik Fijavž mi je vrnil nekaj drobiža in šel naprej, šele na po- sebno opozorilo mi je dal še ostale štiri jurje. Pa naj še kdo reče, da je to prav? IVANKA ARCAN, Brezova 32, Šmartno v Rož. dolini VELENJE: JUDO NI LE REKREACIJA Velenjski judo klub ima več kot petnajstletno ti-a- dicijo. V tem času je so- deloval v drugi zvezni, zadnjih sedem let pa v prvi repubUški ligi. Njego- vi člani so se na različnih tekmovanjih uveljavljali na visoka mesta in do- segli tudi naslove držav- nih in republiških prva- kov. Judo klub organizira vsako leto po dva začetni- ška tečaja, v katerili so- deluje od 90 do 120 mla- dih fantov. Kljub pomanj- kanju prostora za trenin- ge, dobi vsako leto po več deset judoistov riuneni pas. Ob vsej tej aktivnosti in uspehih je upravičena skrb klubskih delavcev za bodočnost j uda v Vele- nju, saj je bil predlog izvršilnega odbora občin- ske telesnokulturne skup- nosti, da judo ne bi bil razporejen v nobeno prio- ritetno skupino, temveč med rekreativne dejavno- sti. Lanska dotacija ob- činske telesnokulturne skupnosti v višini 5.000 din ni zadoščala za stroš- ke najemnine za telovad- nico. In tako je ob novih predlogih dejavnost kluba na trhlih nogah, saj je na dlani, da judo ni le re- kreacija. ŽENSKE TELOVADIJO Nova telovadnica, ki so jo jeseni odprli v Preboldu je za ta kraj zares velika pridobiti Ni popoldneva ali večera, da telovadnica ne bi bila zasedena. Svoje treninge imajo marji, mladinci, mladinke, starejši krajani in celo ženske, ki se vsak ponedeljek zveč zbero skupaj ter primerjajo, katera je izgubila več kilogramčkov. Ženske vadi prizadev Dora Eberlinc. Če fotografijo bolj natančno pogledate, spoštovani bralci, boste lahko o| žili, da so prav vse predstavnice šibkejšega spola zares zelo zelo vitke. Skratka, rekr« clja v Preboldu uspeva! Foto: JANEZ VEDEN podružnica Celje^ objavlja naslednja prosta delovna mesta ZA PODRUŽNICO CELJE 1 delovno mesto referenta statistika v direkciji kreditnih sredstev, kreditne bilance in analiz Zahteve: srednja ekonomska šola, gimnazija ali upravno administrativna srednja šola z za- ključnim izpitom in 3 leta delovnih izkušenj 1 delovno mesto referenta v agenciji Vrunčeva ulica Zahteve: ekonomska srednja šola, gimnazi- ja ali upravno administrativna srednja šola. Strokovna PTT šola ali srednja komercialna šola ali pedagoška gimnazija z zaključnim izpitom in 3 leta delovnih izkušenj ZA POČITNIŠKI DOM NOVALJA 1 delovno mesto KV kuharice; delo bo za določen čas treh mesecev Zahteve: KV kuharica in 3 leta delovnih iz- kušenj Vse, ki izpolnjujejo razpisne pogoje, vabimo, da vložijo svoje vloge v 15 dneh po objavi v Ljubljanski banki, podružnici Celje, Vodni- kova 2 — službi poslovne koordinacije. ^jlŠ KRAJ L ŽALEC: KLUB ŠTUDENTOV v Žalcu že nekaj let deluje klub [^dentov. Združuje študente iz cele jjčine, ki študirajo v Mariboru, Celju IJ Ljubljani. Zbirajo se vsak teden, J ocenijo opravljeno delo in da skupaj ggijo druge probleme. 2a letos so sprejeli obširen delovni pjrt. Predvsem bodo aktivirali aktiv pnuinistov-študentov, v katerem se pdo seznanjali z aktualnimi družbeno- plitičnimi dogajanji ter se vključevali akcije komunistov v žalski občini, jub bo imel tudi pobudo za povezo- jnje študentov z delovnimi ljudmi v bčini. Organizirali bodo obiske in de- ivne akcije v< raznih delovnih organiza- ijah. Tako se bodo seznanjali s svo- iiii bodočimi poklici, še tesneje pa odo sodelovali z mladinsko organiza- . ;jo, da bodo podprli delo mladinskih irganizacij, mlade pa seznanjali s štu- ijem na univerzi. Takšno sodelovanje 'j že vzpostavili z osnovno mladinsko 'rganizacijo v Šempetru. ■ Mimo tega bodo organizirali raz- ;avo mariborske univerze v muzeju tista Savina. Gradivo zanjo bo pri- 'Ijrbela mariborska univerzitetna knjiž- ica. V tem času pa pripravljajo veli- 0 kulturno prireditev »študentski ve- er«, na katerem bodo sodelovali tudi nani slovenski gledališki igralci. EDI MASNEC > BUČE: SREČANJE Z LOVCEM Obiskal nas je lovec Tonček Rajgelj 1 povedal veliko zanimivih reči. i V lovski družini Kozje je že 28 let. kužina ima 36 članov. Njihovo lovišče e zelo veliko, zakoni pa strogi. Po- ledal je še, kako in kdaj lovijo po- Bmezne živali. Lisice, srake in vrane Dvijo čez vse leto, veverice, kukavice a so zaščitene. Ker smo ga otroci kar naprej spra- Bvali, je še dejal, da živi na Veterni- u čudovit divji petelin in gamsovka ' mladiči. Gamsa pa so letos ustrelili. ( Iz lovskega priročnika nam je kazal llotografije fazanov, divjih prašičev, je- rebic, prepelic itd. Opisal nam je tudi ivojo lovsko sobo. V njej ima več lagačenih živali in jelenje rogove. še in še je pripovedoval o lovu in ivalih in tudi o tem, kako boleče je streliti srno. Govoril pa je tudi o em, kako lovci hranijo živali v gozdu, fiso samo zato, da jih lovijo. LILIJANA TRŽAN, 4. r. os. šole Buče ^ KOZJE: IZDALI SMO GLASILO Kot imajo v raznih ustanovah in Jvarnah svoja glasila, se je učiteljski bor na naši šoli odločil, da ga bomo idajali tudi mi. Glasilo je namenjeno taršem in učencem. Prva številka je izšla v sredini feb- Uarja. Njen naslov je »Prvi koraki«, »lasilo bomo izdali štirikrat na leto. ' prvi številki je imel uvodno besedo Svnatelj šole. Opisal je delo v šoli ^ prvem polletju, zapisal o samouprav- i^nju, o prevozu učencev na Veternik ^ o drugih težavah, ki tarejo šolo. je tudi tabela o učnem uspehu v "^'em polletju. Nato je pojasnil tudi 'ovo ocenjevanje likovne, telesne, glas- *ne in tehnične vzgoje. V naslednjih številkah glasila bo- "0 pisali tudi učenci o izkušnjah in "■oblemih pri prvih korakih samo- upravljanja. DEJAN KRESNIK, 4. R. OS. ŠOLE Kozje f SLADKA GORA: I SLABA CESTA Cesta, polna lukenj ... Se bo kdo ^^2el zanjo? Se bo komu le zasmilila? j. krajani pravijo, da bi dali svoj "^ž za asfaltno prevleko. Hkrati pa jj^ornijo o uspehu akcije, saj se zave- j^^^o. da živijo v oddaljenem in zakot- kraju. In še nekaj —- o moder- ^aciji ceste so že tolikokrat govorili, •'^c nič! Pajmo izčrpani cesti novih moči in podobo. Dajmo tudi upanja kra- j-^"^, ki hočejo staro, zanemarjeno "Menjati z novim. MIRA PODGORŠEK • LUČE: DELAVNI GASILCI življenje v Lučah je razgibano tudi v tem času. Po zaslugi turističnega dru- štva je bilo zanimivo predavanje s pred- vajanjem barvnih diapozitivov. Pred kratkim pa je stekla tudi nova smučar- ska vlečnica, in v soboto je že bilo prvo tekmovanje. Prijeten dogodek za Luče je bilo tudi radijsko tekmovanje »spoznavaj- mo svet in domovino«. V Lučah so tudi ponosni na novo zdravstveno postajo. Tu ima svoj pro- stor tudi pošta. Avtomatska telefonska centrala že tudi dela. Luče bodo imele od julija dalje stalnega zdravnika. Ne- kaj dni v tednu pa bo odprta tudi zobna ambulanta. V tej stavbi so tudi prostori za krajevni urad, ki pa še niso opremljeni. V nedeljo so imeli v Lučah svoj redni občni zbor gasilci. Gre za dru- štvo, ki se lahkho ponaša z veliko aktiv- nostjo. Rezultat te dejavnosti je tudi obnovljena dvorana gasilskega doma, v kateri so skoraj vsako soboto in nedeljo prireditve. Veliko za ureditev dvorane so dali gasilci sami. Tudi s prostovoljnim delom in drugače. Del sredstev sta dali tudi domače prosvet- no društvo Raduha in občinska kultur- na skupnost. GASILCI ® POLZELA: ZA DAN 2ENA Letošnje praznovanje Dneva žena bo na Polzeli zelo svečano. Glede na to, da je v tovarni nogavic pretežno veči- na članov kolektiva žena, precej jih je tudi v tovarni Garant, je prišla iz kolektivov zamisel, da bi poleg sve- čane proslave organizirali še umetni- ško prireditev. Tako bo v soboto, 6. marca ob 17. uri svečana proslava v domu Svobode. V programu bodo sodelovali člani Kul- turno prosvetnega društva osnovne šo- le Vere šlander, gojenci glasbene šole Risto Savin oddelek Polzela, mladin- ska dramska skupina, mešani in moški pevski zbor Svobode. Po proslavi pa bo otvoritev likovne razstave del Hinka Smrekarja, ki jo daje na razpolago Narodna galerija iz Ljubljane. Razstava bo odprta do 15. marca V nedeljo pa bodo na Polzeli gostovali člani ljubljanske opere z Do- nizettijevo opero Don Pasguale. Pred- stava bo ob 17. uri. Sodelovali bodo: Ladko Korošec, Sonja Hočevarjeva, Rajko Koritnik, Marcel Ostraševski, Zdenka Lukec-čudnova in Drago ču- den. To bo prva operna predsta- va na Polzeli, zato bo tudi velik kul- turni dogodek. Društvo upokojencev, mladinska or- ganizacija in pa šolska mladina bodo v teh dneh obiskali najstarejše občan- ke Polzele, jim ob prazniku čestitali ter jih skromno obdarili. To akcijo pa je podprla Krajevna skupnost Polze- la. Ob tem praznovanju in prireditvah velja izraziti posebno priznanje OO sin- dikata v obeh tovarnah na Polzeli, ki sta s finančnimi sredstvi podprli in s tem omogočili kulturno umetniško prireditev v počastitev Dneva žena na PolzeH. T. TAVČAR • ŠOŠTANJ: MODNA REVIJA Trgovsko podjetje MERX iz Celja — Blagovnica v Šoštanju, je priredilo ▼ Domu kulture modno revijo. Vodja programa in napovedovalec manekenov, ki so prikazovali modele 15 podjetij iz Slovenije in Hrvaške, je bil humo- rist Toni Gašperič. Za glasbeno sprem- ljavo pa je poskrbel ansambel Pireč- nik iz Šoštanja. Manekenke in mane- keni so prikazali modele oblačil Tka- nine in Topra iz Celja, Veletekstila iz Ljubljane, Tovarne MIK iz Prebolda, Elkroja iz Mozirja, Kora iz Radeč, Lisce in Jutranjke iz Sevnice. Vezenine Maribor, Okusa Radlje, Mure Murska Sobota, Naprijeda Zagreb, Tovarne ple- tenin Sežana, Tovarne nogavic Polzela in Marinke Trobina ter Alojza Pireč- nika iz Šoštanja. Čeprav je to bila pravzaprav reklamna predstavitev šte- vilnih velikih podjetij, je nerazumljivo, da je bila vstopnina za reklamni ogled modelov v enournem programu kar 20 din, ker so po drugod takšne re- klamne revije zastonj. V. K. ROGAŠKA SLATINA: SAMOUPRAVA NA ŠOLI Nekaj dni pred prvo redo- valno konferenco smo biU prijetno presenečeni. Poveda- li so nam, da bomo o teža- vah in uspehih razredne skupnosti razpravljali na r^- dovalnih konferencah skupaj z učitelji. Pred prvo konferenco smo bili razburjeni, ker nas je čakalo nekaj novega. V na- šem razredu sem konferen- co vodila jaz, ker sem pre«i- sednica razredne skupnosti. Imela sem tremo pa je hit- ro izginila po uvodnih bese- dah, ki sem jih izrekla. Vsi, učitelji in učenci, smo sedeli skupaj in kmalu so izginile vse pregrade, ki so nas dotlej ločevale pri po- uku. Najprej smo ocenili učni uspeh, s katerim smo bili zadovoljni. Učencem s slabšimi ocenami smo se od- ločili pomagati. Učitelji in učenci smo po- vedali svoja mnenja o uče- nju in kmalu smo prešli na disciplino. Bili smo samokri- tični. Priznali smo, da vede- nje res ni bilo zadovoljivo in obljubili, da'^se bomo po- boljšali. Tovarišica ravnate- ljica se je razveselila naše obljube. Ko smo se pogovo- rili še o nekaterih drugih zadevah, je bilo konference konec. Pri drugi, to je polletni konferenci, smo se kot na prvi pogovarjali v prijetnem v!zdušju. Pregledali smo, kaj smo storili od prve konfe- rence in ugotovili, da smo boljši v vedenju. Tudi slab- ši učenci so s pomočjo bolj- ših, predvsem pa po zaslu- gi svoje trdne volje, popra- vili slabe ocene. Nato smo ocenili vedenje vseh učen- cev in objavili učni uspeh. Na koncu smo se razšli dob- re volje in s trdnimi skle- pi- BETKA URH, novinarski krožek. Rog. Slatina GRIŽE, DALEČ A BLIZU v okviru Planinskega dru- štva Zabukovice in osnovne šole Griže, se je pričela pla- ninska šola. Te dni je že bi- lo organizirano predavanje o organizaciji planinstva in o orientaciji. Predvideno je, da bo 9. marca ob 17. uri pre- daval profesor šoštarič o varstvu narave, favni in flo- ri. Predavanje je namenjeno tudi za ostale prebivalce kra- ja, saj obravnava teme, ki Ix>stajajo vse bolj aktualne, 15. marca pa bo predavanje o Halozah z naslovom »Da- leč, a vendar blizu.« jf MLADINSKA KNJIGA Poslovna enota CELJE Stanetova 3 objavlja prosto delovno mesto FAKTURISTA za nedoločen čas POGOJ: ekonomska ali administra- tivna šola z znanjem stro- jepisja. Vloge sprejemamo do za- sedbe delovnega mesta. M Al-A ANKETA NA STRA2I MIRU Ni več poklica, ni več družbenega položaja, ki bi ženski ne bila dostopna, ki bi si ga dekleta in žene ne priborile — podarjenega jim ni bilo nič. Po vzoru svojih mater današnja dekleta stojijo z orožjem v rokah na braniku miru, se urijo kot pro- stovoljke, da bi, če bi bilo kdaj treba, ne bile tako nevešče; da bodo, če bodo k temu prisiljene, branile svoja ognjišča pogunmo in u.spešno. Kaj meni pet prostovoljk teritorialne obrambe iz laške občine, ki so pred dnevi bile na pohodu po sle- deh legendarne 14. divizije: NADA KR-\LJ, trgovska delavka iz Radeč: »Prosto- voljka sem že polna tri leta. Na pohodu »štirinaj- ste' sem bila dvakrat, la- ni tudi na paradi ob dne- vu zmage v Beogradu. Za- kaj sem prostovoljka? Ce bo kdaj treba ne bo nihče izvzet. Splošni ljudski od- por nas zavezuje k obram- bi vse in če je tako, po- tem nočem biti v breme, želim zdaj, ko je čas spo- znati vsaj del dolžnosti, nalog in naporov, ki bi me čakali.« DARINKA JAN, delavka v radeški KORI: »Prosto- voljka sem dve leti. Na pohodu sem bila letos dru- gič. Bilo je naporno, toda zdržala sem. Nekam po- nosna sem, da sem zdr- žala z ramo ob rami s fanti. Za.kaj sem prosto- voljka? Saj so bile tudi v partizanih ženske in ko- likor berem, niso bile slabe t)orke. Ne, nikoli mi ni bilo žal, da sem se od- ločila. Nek poseben ob- čutek je, ko si v koloni, ko storiš vse kar storijo tudi drugi ...« VESNA SEVENŠEK. medicinska sestra iz Rim- skih Toplic: »Tri leta sem že prostovoljka in se ude- ležujem pohodov. Gledala sem dekleta. Bila so sko- raj bolj potrpežljiva kot fantje. Gnalo jih je tisto, češ, rekli bodo, kaj se si- liš če ne zmoreš. Pa so zmogle. Mislim, da je ak- tivna pripravljenost stopi- ti pod orožje, ženski po- moglo stopiti tudi na stopnico dolžnosti, tako dolgo rezerviranih za mo- ške, tegobe vojne pa so tlačile vse.« MARINKA JERAN, de- lavka v laškem TIM: »Tri leta sem prostovoljka. le- tos sem manj hodila, toda tudi v kuhinji se človeku nategnejo roke ob m.eša- nju v kotlih, čiščenju po- sode. Sicer pa sem dosti- krat doslej tudi korakala čez drn in stm. Bitd pro- stovoljka, vključiti se ena- kopravno v enote SLO kot fantje, se mi zdi normalno in ne vem zakaj bi bilo to nekaj posebnega. No, tisti, ki govorijo, da so pohodi izleti, naj enkrat izvolijo korakati z nami.« ZORKA KRIŽNIK, dija- kinja ESC iz Laškega: »Prostovoljka sem postala lani po pohodu, ki smo ga opravili ob občinskem prazniku. Tudi letošnji poJiod po sledeh XIV. divizije sem kar dobro prestala, čeprav je bilo naporno. Najbrž tega vsak ne razume, kako da dekle- ta nočemo biti neboglje- na, da se tudi same rade pomerimo s fanti — tudi v uniformi. Sem proti vojni, toda če bomo vsi pripravljeni, bo naš mir trdnejši.« Tako misli tudi preostalih štirideset prostovoljk. Jutri bodo ta dekleta žene, matere. Ce bo terjala usoda, da bodo morale vzeti v roke orožje, da bi bra- nile dom in potomce, svobodo in pridobitve svojega dela, FK>tem hočejo tudi to dolžnost opraviti temeljito. J. Kr. 12. stran — NOVI TEDNIK Št. 9 — 4. marec 1976 IZLET NA MORJE DNEVA SONCA IN MORJA Odločitev je padla. Bila je sicer težka, vendar tako (žal) mora biti. Za naš letošnji, četrti izlet po vrsti, smo prejeli doslej največ prijav. Kar 350, da ne prište- jemo še ene, ki smo jo prijavili v ponedeljek, žal pre- pozno, tako kot druge, ki so se prijavile sicer pravo- časno. Najtežji je bil izbor, saj ni kar tako izbrati sto žensk izmed toliko prijavljenili. Poudarimo še enkrat: osnov- no vodilo je bilo, da so udeleženke izleta kmečke žen- ske in da še niso okusile ali videle našega morja. Najprej smo izbrali 18 udeleženk, ki so se prijavile že lansko leto in niso bile izžrebane, letos pa so se po- novno prijavile. Potem smo vzeli v izbor še tisto, ki se je prijavila prva. Ostalo do številke sto pa je šlo pro- centualno po prijavali iz posameznili občin. Seveda smo pri tem pazili na osnovne pogoje, gledali tudi na to, da so prijavljenke čim starejše In podobno. Zatem smo napisali pisma, jili razposlali in upamo da so vam jih poštarji že prinesli. Pričakujemo pa tudi vaše (končne) prijave), kjer morate zraven poslati tudi 150 dinarjev! In vidimo se 19. marca ob 10. uri na parki- rišču za našo stavbo na Gregorčičevi 5 v Celjif. Od tam se bomo popeljali z dvema Izletnikovima avtobusoma proti morju do Rovinja v čudovit hotel visoke A kate- gorije EDEN (ali bolj po slovensko — RAJ). Vrnili se bomo naslednji dan, 20. marca proti večeru, vseka- kor tako, da bo vsaka imela prevoz do svojega doma. Ker bo vaš praznik, 8. marec, že čez štiri dni, vam želimo vse najlepše. Za naš izlet, namenjen vam, pa odvrzite vile, kuho, sejanje, lopatenje, molžo, skrb za otroke (pa tudi moža) in vse ostalo ter pojdite z na- mi, želimo vam (in tudi pripravljamo) dva prijetna dneva sonca in morja, ostalim, ki niso letos deležne te sreče pa to, da potrpijo do prihodnjega leta ko bodo one šle z nami. Njihove prijavnice čakajo ... VIDIMO SE 19. MARCA DOPOLDNE V CELJU ZA POT V ROVINJ! Novi tednik in Radio Celje, Avto-turistično podjetje Izletnik ter kmetijske zadruge iz posameznih občin celjske regije PA ŠE RES JE MESARSKI MISTERIJ že leto sem, odkar je meso drago kot žefran, nenehoma teče surova in krvava mesna vojna — rekli bi — multilate- ralna ali po slovensko večstranska. Sporne stranke so živi- norejec na en!, mesar in prodajalec na drugi ter potrošnik na tretji strani. Kmetje trdijo, da mesarji pobere.{o polovico z živinčeta, da oni — kmetje — dobijo komaj polovico. Me- sarji pravijo, da koljejo po JUS standardih, da niti pri- bližno ne pride v poštev, da bi bilo pri tem kaj narobe. To mesarsko super poštenost nekoliko »ublažijo« prodajalci, ki četrt kilograma mesa zavijajo v plahto papirja, vržejo meso zviška na tehtnico, da se pol ure ne umiri. Tako nastane potem tisto majčkeno dobička, da mesarjem in prodajalcem ni treba z beraško palico po svetu. So tudi primeri, ko vam kje postrežejo celo z uradnim odgovorom na vprašanje delegata in sporočijo — človek bi se razjokal od ganotja — da klavnica vselej prevzema klavno živino po predpisih in če že v čigavo škodo, potem v škodo klavnice same. Mislerij!? Kje je zdaj resnica. Kmet pravi, da nima koristi, da .je ogoljufan, potrošnik meni, da ga. če ni siten kot muha, tudi goljufajo. Klavnice kot delovne skupnosti trdijo, da odkupujejo in razkosavajo v svojo škodo. Kdo potem ima dobiček, če ga mesarije nimajo? Mesarji? — ček. STE ŽE NAROČILI NOVI TEDNIK ŠENTJUR PRI CELJU REALNO V KOMBINATU Največja kmetijska orga- nizacija v šentjurski občini Kmetijski kombinat sodelu- je z dobršnim delom zaseb- nih kmetijskih proizvajalcev v obliki kooperacije, hkrati pa ima obrate lastne proiz- vodnje v skoraj vseh krajev- nih skupnostih. Kmetijci opo- zarjajo, da ni gospodarstvo samo tisto, kar ima »visoki dimnik«, temveč tudi kme- tijstvo z vsemi svojimi pano- gami. Pomanjkanje življenjskih potrebščin, ki jih lahko da le kmetijstvo je zaskrbljujo- če. Naš prvi pesnik Valentin Vodnik je pred dobrimi 160 leti napisal pesem »Zadovolj- ni Kranjc«, kjer med osta- lim pravi: »Polje vinograd. gora, morje, ruda, kupčija te- be rede ...!« Se pravi, da je že takrat pogruntal, da mora biti gospodarstvo vse- stransko in ne enostransko, kar menda še dandanes drži. Da bi bila kmetijska proiz- vodnja v kmet. kombinatu TOZD lastna kmetijska pro- izvodnja večja in uspešnejša, so se z vso zavzetostjo lo- tili srednjeročnega načrta gospodarjenja do leta 1980. Zavedajo se, da je gospo- darska prihodnjost v proiz- vodnji mleka, mesa, jajc, sadja, jagodičevja itd. Sad- ne plantaže na Ponikvi, ki obsegajo nad 80 ha in ki so v zadnjih letih dajale že za- vidanja bogat pridelek, bodo razširili še za 30 ha, hikra- ti pa tam zgradili skladišča in hladilnico. Goveje hleve za pitano živino, ki jih že imajo na Planini in na Po- nikvi bodo znatno razširili, tako da bo skupna kapacite- ta znašala 950 stojišč. Trav tako bodo razširili kokošje farme, ki so jih zelo inten- zivno razvili v zadnjih letih in sicer za 40.000 novih ko- koši nesnic. Da se bodo hektarski donosi dvignili, so dali v načrt osušitve 240 ha zamočvirjenih zemljišč. TOZD kmetijska kooperaci- ja si je zastavila zelo zaje- ten načrt, ki temelji pred- vsem na mnogo hitrejšem preusmerjanju kmetij. Načrt predvideva novogradnjo ali večjo adaptacijo 60 dp 70 govejih hlevov in 2 do 5 svinjskih hlevov letno. Ribe- zov! nasadi bi se naj večali od 4 do 8 ha letno, pouda- rek pa je tudi na hitrej.šem večanju staleža plemenskih telic, ki bi se naj večalo za 120 do 160 komadov. V kolikor bo investicijski plan v naslednjem 5 letnem obdobju 100"o uresničen, se bo število preusmerjenih kme- tij povečalo od sedanjih 200 na 530. Letna tržna proizvod- nja bo znašala 5.000 koma- dov pitanih govedi, 4 milijo- ne litrov mleka, 8 do 10.000 mesnih prašičev in nad 300 ton ribeza. Vsekakor so to upoštevanja vredne številke, ki bi v našem živilskem fon- du precej pomenile. ERNEST REČNIK RAZGOVOR S ČEBELARJEM IVANOM RAKOM Ivan Rak, doma iz Goto- velj, čebelari že več kot 50 let. Bil je dolga leta tajnik številčno najmočnejše podru- žnice slovenskega čebelarske- ga društva — Savinjska doU- na. Poleg tega, da se praktič- no tikvarja s čebelami p>osve- ča čebelarstvu tudi drugače veliko časa. Očitno je, da dandanes čebelarstvo nima več takega obsega kot ga je imelo. Ko sem Ivana Raka obiskal me je seveda zani- malo njegovo mnenje o polo- žaju te kmetijske panoge v naši družbi. Povedal mi je naslednje: »Verjetno smo pri nas med redkimi v svetu, ki še ne priznavamo veUkega pome- na čebelarstva za kmetijstvo. Poleg tega, da nam dajejo med, vosek, cvetni prah in drugo, moramo vedeti, da ve- liko več koristijo pri tem ko oprašujejo kmetijske rastli- ne. V mnogih kmetijskih dr- žavah storijo vse, da bi v svojih nasadih imeli kar naj- več čebel. Seveda pri nas kaj takega še ne mislijo. Dober kazalec položaja na- šega čebelarstva je podatek, ki pravi, da smo med 13 ev- ropskimi državami edini brez povečevanja proizvodnje me- du če primerjamo leto 194ft, —1968. Povsod je proizvod- nja zelo narasla.« Položaj torej nI zavidanja vreden. Povejte, mi prosim, kai o vzrokih za tako sta- nje. »Vzrokov je vsekakor več. Navedel pa bi le nekatere najvažnejše. Naši strokovnja- ki so takoj po vojni potova- li v ra7:lične države z razvi- tim kmetijstvom, da bi si nabrali izkušenj, da bi čim prej dosegli največ. V dru- gih panogah je bilo sicer tu- di nekaj težav, saj se sloven- ski kmet ni lahko odpovedal tradiciji. Toda praksa je l>o- kazala koristi in vedno laže je šlo. Tudi strokovnjaki če- belarji so potovali. 'Prinesli so mnoge koristne izkušnje, žal, pa teh izkušenj niso mo- gli posredovati, ker takratna organizacija, ki je združeva- la kakih 6000 čebelarjev, za novotarije ni imela posluha. Takratne časopisne polemike te moje trditve dokazujejo. Takrat je bilo osnovano druž- beno čebelarstvo, ki pa je za- radi slabega gospodarjenja propadlo, za kar seveda ni bil kriv ne nov panj, ne so- dobna tehnologija čebelarje- nja. To pa je prišlo prav nasprotnikom, ki so razvoj še bolj zavrli. Posledica je, da še danes 98"o zasebnih čebelarjev, čebelari tako kot pred 30 leti. V sosednji Av- striji, pa kar 50"» čebelarjev dela po najsodobnejših meto- dah. Pomemben vzrok je tu- di nekoordinirano izobraže- vanje čebelarjev. Dništveno glasilo seveda vsak mesec priobčuje tudi navodila. Zal pa ne koristijo veliko, ker so sestavljena veliko naprej in ne upoštevajo vremenskih in pašniških prilik. Tako so iz leta v leto skorajda enaka. Mnogo bolj pripravno bi bilo, če bi izdali brošuro »Čebe- larjev koledar,« ki bi bil uporaben več let. Obvestila o paši in vremenu pa naj hi objavi j ah sproti preko radia J in dnevnega časopisja.« Slišal sem, da pripravljate knjigo o čebelarstvu. Lahko poveste kaj o njej? »To kar sem doslej pove- dal in še marsiltaj me je vzpodbudilo, da sem si ui-e- dil priročnik čebelarskih opravil. Tak priročnik bi bil tudi drugim zelo koristen. Slovenci sicer imamo »So- dobno čebelarstvo«, ki pa je za vsakdanjo rabo preobšir- no. S svojo knjigo želim dati čebelarjem čimveč koristnih stvari na čim krajši in prak- tičen način. Mislim, da mi je to uspelo. Glavni, čeprav ne najobsežnejši del moje knjige je »čebelarjev kole- dar«. Poleg tega pa posre- dujem več sto praktičnih na- vodil iz lastnih izkušenj, iz domačih virov in iz svetovne čebelarske literature, ki sem jo vseh 50 let proučeval, še posebno intenzivno pa zad- njih 30 let. Knjiga je torej namenjena čebelarjem, pa tudi tistim, ki so z njim kakorkoli povezani in mu že- lijo koristiti. Prepričan sem, da naše gospodarstvo potre- buje večja in manjša čebe- larstva, ki pa bi bila med se- boj trdno povezana.« TONE TAVČ.AR ij^^^^^^ ^^^^L ^^Cj^^ l^JE Sem član kmetijske za- druge. Podpisal sem pet- letno pogodbo o trajnem sodelovanju in še pose- bej za mleko in pitano ži- vino. Ko se mi zdi, da so mi za mleko ali pitan- ce plačali premalo, pa se nikjer ne morem pritoži- ti. V zadrugi mi dopove- dujejo, da so taki predpi- si ali se izgovarjajo na mlekarno in mesarje. Ne opazim razlike med ta- kratnimi razmerami, ko kmetje nismo bili člani za- druge, in sedanjimi. Tako meni resen kmet, ki ne mara nikogar ob- toževati, dokler krivde ne more dokazati. Zaskrbljen je. Ne more razumeti, za- kaj se razmere ne izbolj- šajo, saj smo v zadnjih letih dobili toliko dobrih predpisov v kori»t kme- tov. Ali je predpise moč razlagati tudi tako, da je vse prav, kot je, ali ne- kateri . ljudje v kmetij- skih organizacijah imajo kmete za norce, češ saj tako ne razumejo/ Mimo njih, svojih pokroviteljev, si ne morejo pomagati. Ni povsod tako slabo. Nekatere kmetijske zadru- ge in obrati za sodelova- nje dobre predpise bolje uresničujejo, druge slab- še. Ne bomo ocenjevali vsake posebej. Raje po- glejmo, kaj bi bUo treba storiti za popolno uresni- čitev sedanjih predpisov. Samoupravljanje kme- tov in delavcev v kmetij- skih zadrugah in obratih za sodelovanje je jasno določeno. S skupnim de- lom in sredstvi naj bi go- spodarili skupno. To naj bi se uresničevalo tudi pri določanju oblik in vsebi- ne pi-oizvodnega sodelova- nja, kontroli, kako jih podpisniki izpolnjujejo, dogovarjanju med zadru- go in mlekarno, klavnico in drugimi prevzemniki kmetijskih pridelkov. Dob- ra zadruga podpira vse dovoljene in priporočane oblike združevanja kme- tov od raznih kmečkih skupnosti do vzajemnega varstva živine. Kdor temu nasprotuje, krši pravice kmetov. Pa so tudi taki. Nekateri celo grozijo kmetom z izključitvijo iz zadruge. Vzajemno varstvo živine je prav tako zadružna de- javnost kot druge kmeč- ke skupnosti od strojnih do proizvodnih. Nekatera zadružna vodstva pa se menda bojijo kmetov, ki bi se povezovali v takih skupnostih, ki so povsem zakonite, in te v zadrugi, ker bi jim bili manj pod- rejeni. Samoupravljanje kmetov, ki ga z beseda- mi ne zanikajo, bi še ved- no rada omejevala na de- litev dohodka, če ga je kaj. Vseh stvari pri odkupu mleka, živine in drugega ne morejo urediti niti ti- ste zadruge in obrati za sodelovanje, v katerih imajo kmetje ustrezno mesto pri samoupravlja- nju. Veliko je odvisno od odnosov mlekarn, klavnic in drugih kupcev do kme- tovalcev. Zato naj bi po predlogu zadružne zveze Slovenije ustanovili poseb- ne poslovne odbore, v ka- terih bi bili zastopani ž'- vinorejci in mlekarne ali v drugih živinorejci in klavnice. Od tega, kako mesto priznava zadruž- no vodstvo kmetom v zadrugi, pa bo odvisno, ali bodo v takih odborih kmetje ali le delavci, za- posleni pri odkupu mleka ali drugod v zadrugi. Kjer bodo živinorejce zastopali le zadružni delavci, bodo pri odkupu delali s kmeti verjetno še naprej tako kot doslej. JOŽE PETEK pt 9 — 4- marec 1976 NOVI TEDNIK — stran 13' Materinstvo je bilo resnično in pravo bistvo vsake ženske in ena njenih praoblik. Skozi stoletja se je ta funkcija po- časi krnila, danes pa dobiva oblike, ki nalagajo družbi ved- no večja bremena. Veča se število mater, ki so čustveno neodgovorne in notranje prazne, vedno več je tudi otrok, ki jih matere zapuste. Kam z njimi? V rejništvo, da vse življe- nje nosijo pečat rejenca — »socialnega«. Kako otrok tako nalepko občuti, je odvisno od družine, ki ga vzgaja. Neka- teri rejenci so ob rejnikih tujci vse življenje, nekateri naj- dejo pravi dom. Pri GOLOBOVIH v SOCKI drži zadnja resni- ca. Vseh šest rejencev je našlo pod perutnicami mame Mi- lice in očeta Avgusta toplo zavetje. Niti en rejenček DOMA še ni zapustil, zato bo verjetno hčerka Jožica prva, ki bo zletela v svet. Pritlična kmečka hiša, ki stoji v Socki tik za cesto, je osmo leto drugi dom številnih otrok, ki jih socialne delavke iz Celja pripeljejo sem v rejo. Običajno so to otroci, ki so težko vzgojljivi ali pa najmlajši, ki jih pri- nesejo kar iz porodnišnice. Zavite v plenice, take, ki iščejo materine prsi, ima mama Milica naj- rajši. Pred petimi meseci so ji prinesli Matejko, ki se je pridružila četici osta- lih in je danes ljubljenka vseh. Ob našem obisku jo je motilo son- ce, zato je mežikala vanj in se držala na moč resno. V košarici pa je bilo videti dve modri spominčici in belo srajčko, pod katero Matejka skriva drobcene nožice. Pred šestimi leti je prišla k hiši Zdenka, rjavooko in črnolaso dekletce, s katero ima mama Milica še dodatne skrbi. Zaradi pokvarjenih stopal jo vozi na ortopedsko kliniko v Ljublja- no, kjer Zdenki z uspehom ravnajo noge. Za to ne dobi dodatnega denar- ja, a ker je Zdenka »njena«, to z ve- seljem opravi. Medtem prevzame za ostale skrbi njen mož Avgust. Enajstletni Peter še ni dolgo pri hiši. Neukrotljivi lasje ga izdajajo, še bolj pa hudomušen nasmeh in iskriv pogled. Ob našem obisku se je odprav- ljal v šolo, lepo umit In pripravljen za nove vragolije. Hermana in Francija, trinajst in štirinajst let stara fantiča, ni bilo do- ma, ker sta trgale hlače v klopeh uče- nosti. »Buden moraš biti zanje, pa gre«, pravi stric Avgust in se pohvali, da mu fantje pridno pomagajo pri kmečkih opravilih. »Ce mene ni do- ma, že sami poprimejo za delo, ker z delom rastejo od malega. Ne priga- njam jih, včasih že, ne rečem, a sami najbolj vedo, da je potrebno v življe- nu delati. Sploh naletim na največje težave pri vzgoji zaradi dela. če pri- dejo k hiši mali, potem teh ni. Dobil^ pa sem tudi fante, ki so bili malo večji in te je potrebno šele naučiti. En mesec jih kar pustim in opazujem. Potem pa začnem vzgajati po svoje. Predvsem je važna doslednost, ni pa lahka, če vidim uspeh, sem srečen. »Preprosto pripovedovanje kmeta, ki si je nabral nekaj let čez štirideset, vzbuja zaupanje. Vzgaja s kmečko lo- giko in z delom, ki nikoli ne odpove. Z ljubeznijo, ki ohranja rodove in pre- naša prvinske sokove na sinove in vnuke, če teh ni, na sinove — rejence, ki bodo pomnili strica in o njim pri- povedovali svojim otrokom. Najstarejša rejenka Golobove druži- ne je Marjana, ki je že četrto leto pri hiši, prišla pa je iz neurejene družine v Trnovljah. S svojimi devetnajstimi leti prevze- ma vlogo pomočnice in ob našem obi- sku je pripravljala hlebce za vzhaja- - nje, ki jih bo mama potem dala v peč. »Zamesim po dvakrat na teden sedem hlebcev, pa jih kar pojemo,« je z go- spodinjsko vestnostjo preudarno pove- dala Golobova mama. Našteli smo šest rejenk in rejen- cev, zato ne smemo pozabiti na prvo, ki je najdalj tu in je to tudi njen rojstni dom. To je domača osemnaj- stletna hči Jožica, ki obiskuje celjsko gimnazijo. Njej za druščino sta vzela potem, ko sama nista imela več otrok, neča- kinjo, ki je ostala pri hiši in je del Golobove družine. Obema so se pridru- žili še ostali otroci in družina je tolikš- na kot je bila včasih vsaka na trdnem kmečkem gruntu. Tudi ta je takšen in ker je gospodar Avgust menil, da brez otrok ali z enim samim, družina ni prava, je prevzel tuje, ki niso tuji, ker so jih sprejeli za svoje v najčistejši besedni obliki. Družina je ena sama homogena ce- lota, zato v nji ni razlike med tujimi in domačimi. »Jaz se bom od tu možila, tu mi bodo pripravili ohcet,« je na pol v šali na pol zares dejala Marjana. Veder obraz jo izdaja, da je zadovoljna. Pri teti Milici, ona ji pravi teta, ostah — mlajši otroci pa mama, je našla no- tranji mir in se je ob obeh ostalih dekletih uravnovesila. Lastna mati jo je zapustila, zato se je tete oklenila z vso močjo, čeprav je prišla v dru- žino razmeroma pozno je Golobovi- ma uspelo Marjano umiriti. Kljub temu, da sta Golobova trdna kmeta, ki redita sedem glav živine in imata štiri hektare obdelovalne zem- lje, koljeta prašiče (ob našem obisku so ra\mo dva dajali iz kože), pa vesta kaj je vzgoja. Tisto, prvobitno, ki te- melji na poštenosti, ljubezni do resni- ce, do dela, družine, družbe (domovin- sko vzgojo), imata v sebi. Podedovala sta jo iz prejšnjih rodov, skupaj s sra- gami, ki so gnojile njihovo zemljo. Ker jo imata na obilico, jo razdajata drugim. Pošteno mislita im pošteno vzgajata, če kdaj začutita, da jima kje kaj zmanjka in vesta, da je danes vzgoja splet različnih dognanj, se gre- sta podučit. Golobova mama pride na seminarje v Celje, ki jih pri Centru za socialno delo pripravljajo za rejnice. Ko pride domov, po domače vse raz- loži možu, potem pa sprejete resnice uporabita vsak na svojem področju. Mama ima na skrbi osnovnošolce v nižjih razredih in gimnazijce, ata pa višje razrede osemletke. »Vedno jih je potrebno nadzorovati, drugače ni nič,« pomodruje in dostavi, da jim je najtežje dopovedati, da se uče zase. Uspešno izdelujejo, zato sta zadovoljna in malce tudi že utrujena. Pa vendar bi zadnja misel veljala bolj za ata, ker mama Milica je kljub telesni krhkosti in sivolasim nitim, za katere pravi, da jim ima, mi pa jim nismo videli, še izredno vitalna. Lase si splete v kite in jih zaveže okoli glave. Vzame na roke majceno Matejko in jo pridrži proti soncu. To- plota se razlije po obeh, prehaja na nas vse in pride do srca, ki bi se od- tajal, tudi če bi bil iz granita. Pa je le mesena kepa, kjer kri hitreje za- kroži, če je slika materinstva popolna. V rejniški družini Golobovih v So- cki smo jo doživeli v najpristnejši obli- ki. Ne živijo v razkošju. Okoli hiše diši po gnoju, v hlevu muka živina. Kruh pečejo doma, koljejo tudi. Nekja simbolike je v tem. Poleg moderne vzgoje se je ohranila patriar- halnost. Nič ni izpodrinilo ljubezni in toplega domačnostnega vzdušja. Zato je bilo tu vedno dovolj prosotra za otroke brez gnezda. Skromne rejnine ne zadoščajo za preživljanje. Potrebno je bilo nekaj dodati. Poleg kruha in mleka še pehar ljubezni in bokal potrpljenja. Dokler bo zmogla, se Golobova ma- ma Matej kam, Zdenkam, Petrom, Mar- jancam, ne bo mogla upirati. Pa kdo ne bi klonil pred modrimi iskricami, ki se prižigajo v Matejkinih očeh in sukljajo v Petrovih nagajivih laseh? — MATI NE. — TEKST: ZDENKA STOPAH FOTO: DRAGO MEDVED 14. stran — NOVI TEDNIK §t. 9 — 4. marec 197e OB LETOŠNJEM PUSTU (NE) MASTNIH UST VESELI PUST VSE BOU RESEN! Za nami je naj-bolj nori dan v letu, če ga še sploh lahko tako imenujemo. Pust! Včasih simbol ve- selja, prešemosti in razi- granosti pa tudi luštne dovtipnosfci, zdaj pa vedno bolj vodena in osladna pocuikranost redkega šte- vila mask in še tiste, ki so, niso bog'vekaj original- ne. Najbolj razagrani so pač našemijo v bilo kaj in si potem dajo duška s tem, da dobijo kakšen krof pa nekaj drobiža. Za kaj več že ni časa, čeprav tega ne moremo trditi predvsem za pode- želske kraje. Tam še ve- dno živi nelkag »pustniih entuziastov, ki več ali manj posrečeno pripravi- jo kakšno zadevo in se ponorčujejo s tistega, kar med telom ni bilo nareje- nega. Letos smo zabele- žili pustne karnevale ali kar sprevode, saj karne- val je nekaj več, v Mo- zirju, Ljubnem, Braslov- čah, Vranskem, Radečah, Vinski gori in morda še kje pa nam podatki niso zmani. žal ponoTOO ni bilo vmes Tmoveljčanov, ki kot vse kaže, so lani res- nično pofcopali svoj pri- ljubljeni pustni sprevod. V Celju pa se je v tistem času zbralo na ulicah to- liko ljudi, kot malokdaj, kar je nov dokaz, da ne- kaj smešnega in hudomu- šnega, kar daje pust, po- trebujejo. Veliko je bilo sicer raz- nih maškarad od januarja sem (prirejali so jih gasil- ci, mladinci, sindikalisti, upokojenci in vsem je ne- kaj kanilo v kasico), malo je bilo prave žilave hudo- mušnosti v pustnih spre- vodih, in še najbolj so bili prijetni malčki oble- čeni v inddjance, kavboj- ce, pikapolonice, Snegulj- čice in sploh! Nekaj bi bilo treba sto- riti, da bi tega našega slimpatičnega Pusta ohra- nili, saj imamo tako do- volj že drugih »pustih« dni v letu! Za vas so tole pustno reportažo skupaj spravili TONE VRABL, LOJZE OJSTERŠEK, MILAN BOŽIČ in TONE TAVČAR \ Velenju so pred meseci začeli graditi predor pod gradom salek. S tem so hoteli skrajšati cesto proti Slo- venj Gradcu in seveda tudi v obratni smeri. Žal so se stvari zataknde in posledica tega je, kot smo videli v pustnem karnevalu v Velenju, da Rudis iz Trbovelj za- pušča delovisče, »ker nimate sredstev ...« To ni prvič! Otroci nikoh ne razočarajo, tedaj, kadar svoje noske in obraze pokrijejo z masko, kadar se prelevijo v pust- ne šeme, v rožice in živalce, pa škrate in klovne ... In tako so bili prav cicibani vzgojno-varstvenih zavodov v Celju tisti, ki so na pustni torek dopoldne prinesli na celjske ulice prijetno živahnost. Na posnetku: otroci iz VVZ Anice Cernejeve. Foto: M. Božič Kaj zuli bra.sIovcane tako iiii.'nda vsi vemo . . . sola namreč. In seveda )e bila osicdnja točka letošnjega piistnesta sprcvcnla. Ze lani so za šolo postavili teniel,)ni kanioa, na pu-sta sicer, totla do letos se .stvar ni premaknila. Ko pa so braslovčani izvedeli, da kamjo v Žalcu prraditi >?iedii,jo .šolo, so se domislili, da bodo njihovi otroci lahko sli iiame-sto v pi-vi razied osnovne .sole v srednjo. Torej sole ne potrebujejo ... In kamen so sklenili po- dariti Žalcu. Pust tudi letos ni šel mimo Vranskega. Pripravili so posrečen pustni sprevod, v katerem so seveda načeli marsikateri domač problem, saj je tako že v navadi. Posebno pozornost pa je vsekakor vzbujal »stroj za delanje dobicika« (na sliki). S( tem strojem, tako so Vrančani prepričani, bi reših problem stabilizacije, problem sestankovaiija in še marsikaj. Mnogim bi to prav prišlo . . .! MOZIRJE je tokrat obiskalo več tisoč radovednežev (na sliki) ki imajo bolj pogum gledati kot pa sodelovati. Kljub neprimerni uri, saj so v mesto prispeli ob trinajstih, se je na Trgu petega kongresa zbralo veliko Celjanov. Člani kluba maškar iz Radeč so tokrat, na pustni torek, pripeljali v Celje naš vsaikdan in tako opozorili na napake, slabo delo, na za- mujanje in na še kaj. »Neuvrščeni« Radečani so uspeli s svojo predstavo in med drugim tudi v »pogovoru« z županom odkrili nekatere celjske »cvetke«. foto: M. Božič Vinska gora pri Velenju (spada pa pod žalsko občino) je ponovno pripravila karne- val, ne kraval! Namesto proti Žalcu, so se obrnili proti Velenju. So že vedeli zakaj. Priložena fotografija pa jasno govori o tem, kaj si želijo, oziroma kaj imajo. Mora- mo priznati, da so na strateško dobrem položaju saj lahko s svojega brega streljajo, ali povedano, spuščajo puščice na dve strani. Kakorkoli že, karneval pa so le pri- pravili! št- ^ — 4- marec 1976 NOVI TEDNIK — stran 15i PABERKI S POTI PO TUNIZIJI (2) Verjetno je bil tisti dan, ko smo se odpeljali iz Hammameta v glavno mesto Tunis in dalje pro- ti jugu, osrčju Afrike, proti svetemu mestu Kai- rouanu ter turističnim sre- diščem Sousse in Mona- stir, najbolj prijeten med našim osemdnevnim biva- njem v Tuniziji. To lahko trdim predvsem zato, ker smo izredno veliko videli in mnogo novega spozna- li. Tudi sama vožnja ni bila monotona ter utruja- joča, pa čeprav smo se peljali po cesti, na kate- rih vsaki strani je širna ravnina, v glavnem brez zelenja in z velikimi čre- dami ovac ter konjev in kamel. Sami pri sebi smo se spraševali, kaj tiste ov- ce sploh jedo, saj je daleč naokrog samo pesek in morda tu - in tam (razda- lja nekaj kilometrov ali sto metrov) kakšno suho grmičevje, osat, kaktusi in podobno puščavsko ra- stje. O vodi je bolje, da sploh ne govorimo. Naselja so redka in v glavnem ob cesti. Sredi peščenastih polj so samo raztresene koče, ki kot spomeniki dajo vedeti, da je tudi sredi vročega rjav- kastega peska prisotno življenje. Domačini se spravijo na kamelo ali konja in hajd do bližnje- ga naselja po najnujnej- še življenjske artikle. Nekdo je pristavil, kako njihovi otroci hodijo v šolo? To je trenutno naj- večji problem vse bolj razvijajoče se Tunizije. Predsednik Burgiba se stalno zavzema za to, da bi čimveč otrok zajeli v šolah in tako čez leta do- biU pismene državljane, ki bi pripomogli k še hitrej- šemu razvoju države. Ne- koliko lažje je to za str- njena naselja, veliko težje pa za kočice, ki počivajo sredi prostranih peščnatih polj. Nepismenost in sploh nizka izobrazba sta tista faktorja, ki marsikaj ovirata, da ni razvoj še hitrejši, kot bi lahko bil. Bo pa to vsekakor čez nekaj let, ko bodo seda- nje generacije zamenjale starejše. Iz Hammameta, kjer smo stanovali, smo se naj- prej peljali ob obali, nato mimo puščavskega jezera Sebkha Kelbia in že smo bili na robu začetka afri- ške puščave, kjer kot mej- nik stoji tudi njihovo sve- to mesto Kairouan. To je ' četrto sveto mesto na sve- tu za Jeruzalemom, Meko in Medino ter zanj pravi- jo, da če ga sedemkrat obiščeš, je ravno tako, kot če bi bil enkrat v Me- ki. To je mesto z vsemi svojimi čudovitimi zna- čilnostmi, ki ga delajo prikupnega in simpatične- ga. Okoli mesta je visoko obzidje, v »srcu« pa mno- go ozkih ulic, kjer lahko doživiš njihovo pravo živ- ljenje. Poiskali smo si vo- diča, ki nam je pred po- zdravom in razlago o me- stu začel govoriti o jugo- slovanskem nogometnem trenerju Draganu Radovi- ču, ki že osmi mesec tre- nira njihov nogometni klub. Tega Radoviča smo kasneje tudi imeli mož- nost spoznati, saj ga je vodič poiskal in pripeljal k avtobusu. Mož je v Tu- niziji izredno cenjen, saj je prav med našim obi- skom s svojo ekipo dose- gel pravo senzacijo za tu- nizijski nogomet, ki je premagala do takrat pet- najst let nepremagljivo ekipo iz glavnega mesta Tunisa. Našemu trenerju je s tem močno zrastel ugled in zdaj ima tudi či- sto drugačne pogoje za de- lo, kot pa jih je imel, ko je prišel tja. Sam zaslu- ži 800 tunizijskih din, kar je zelo veliko, če pomisli- mo, da je njihov dinar 45 naših (novih), kot sem že zapisal v prejšnji številki. V klubu so sami ama- terji, klub pa je »last« močnega (finančno!) mo- ža, ki ima v Tuniziji »ne- kaj« hotelov, pa lasten avion, jaguarja, tovarne in vse ostalo. Mali bogec! Radovič ima s svojimi fan- ti, ki so izredno hitri in gibčni ter z velikim smi- slom za igro kot je nogo- met, še velike načrte in upa, da jih bo tudi reali- ziral. V naslednjih dneh pa pričakuje tudi ženo. Pri ogledu svetega me- sta Kairouan smo bili najbolj presenečeni nad njihovo malo mošejo (imajo tudi veliko). To je stavba neverjetnih arhi- tektonskih oblik s čudovi- timi mozaiki, stebri in vsem ostalim, kar spada zraven. Tudi z groboma arhitekta, ki je gradil ma- lo mošejo ter njihovega »malega boga«, kamor množično romajo domači- ni in v znak spoštovanja ter verovanja darujejo ču- dovite preproge. Slednje so sploh poglavje za se- be. Vse preproge so de- lane ročno, delajo pa jih ženske na podlagi ogleda določenega motiva v mo- šeji. Tako lahko samo vsak četrtek popoldne pridejo ženske v mošejo, postoji- jo pred mozaikom z do- ločenim vzorcem, gredo domov in začnejo delati. Po spominu! Preprogo ve- likosti. 2,5 X 2 metra dela ena ženska šest mesecev, nakar jo odnese v poseb- no državno »cenzuro«, kjer jo strokovnjaki oce- nijo ali je res takšna, kot tisti vzorec v mali mošeji. In če je do vseh podrob- nosti takšna ji dajo pose- ben listek s pečatom, kar pomeni, da je »pive« kvalitete in jo tako lahko prodajajo po vsej državi za isto, »fiksno« ceno. Oe je v preprogi kak.šna na- paka, te ocene ne dobi in jo lahko prodajajo kot drugo ali tretjevrstno blago, to pa pomeni tudi »proste« cene po principu »kolikor daš«! Celotno proizvodnjo ču- dovitih preprog imajo iz- redno ostro, kajti nočejo izgubiti ugleda, ki so si ga v dolgoletni zgodovini težko priborili. Domačini sami pa tudi ne pozabijo pristaviti, da tako dolgo več ne bo šlo . .. Svet se pač spreminja in gre na- prej! Interesantne so še tri stvari: V neposredni bližini Kairouana imajo velik be- tonski zbiralnik za" vodo, ki jo »pripeljejo« iz po- gorja Atlas. Voda je pri njih posebno dragocena, saj .so znani kot izredno čisti ljudje. TONE VRABL Nadaljevanje prihodnjič Ob velikem zbiralniku za vodo v Kairouanu je tudi posebna atrakcija za turiste. Domačini so sestavili miniaturni ansambel in igrajo njihove narodne melodije, zra- ven pa imajo »manekenko« kamelo, na kateri je urejen pokrit prostor za dva. Tako se lahko slikate za spomin, seveda pa je dobrodošlo, če jim potem odrinete tudi nekaj drobiža. Živeti je pač treba! Možje In fantje! Veleblagovnica in prodajalne T premorejo vse - tudi najlepša darila za 8. marec! Hd GROFA BLAG A JA «8 RADO MURNIK ■»Giej, tu je Hrvaško, tam štajersko in tam Kranj- sko,« tedaj je zatrepetal od radosti: Do dna duše ganjen ie gledal in gledal domovino s pobožnimi, svečanimi ču- stvi. Pokazali so mu Savo in Krko; Kolpa pa je še da- leč na jugu, so mu rekli. Ko so se sešli včeraj z večjim Oddelkom Isa paše, so udarili zopet le proti severu. >^Uiti!« je vzdihnil Omar. »Zdaj je zadnji krajec, zdaj bo vzhajala luna vedno kasneje po polnoči.« Preudarjal je o begu, kakor že tolikokrat, živa, vroča domišljija mu je jasrio slikala vse podrobnosti in mož- nosti, ali hladni razum mu je malioma porušil vse nakle- pe in nakane. »Kam naj pobegnem? Saj ne vem niti tega. kako mi je bilo prej ime . . . Kje je Kolpa, kjer pojo materino pe- sem? Kje je Kolpa, ki mi je o njej pravila ujeta deklica? Četudi bi srečno ušel Turkom, ali bi me ne pobili kristja- ni.« Omar je sklonil glavo. Nikomur ni mogel zaupati, nikomur potožiti; od nikogar ni mogel pričakovati tolaž- be, nikar še pomoči, rešitve. Srce mu je težila in tesnila strašna slutnja, da je izgubljen. »Ali živ se ne vrnem v Bosno!« je šepetal in stiskal bodalo. Omar se je tiho vrnil v šotor in legel na preprogo, ki «0 jo stkale Fatima in njene sužnje. Molil je molitve, ki fih ga je naučila nesrečna Osmanova žena. Stisnil je obraz f Preprogo in tiho ihiel. Z rosnimi lici je Omar zaspal ofc vedno tišjem, šumenju gozdov. Po zajtrku je zatrobil rog. Vodje večjih oddelkov so *e zbrali v velikem rdečem štotoru Isa paše k vojnemu Vosvetovnaju. Vhod je zastiralo zeleno pregrinjalo, obrob- heno z zlatimi resicami. Prostor je bil poln orožja, oprav *w košar. Drug za drugim so prihajali poveljniki. Vsak je globoko priklonil Isa paši, dvignil roko na prsi, k Ustnam in čelu. Naposled so prišli še vsi drugi zapoved- ''^^ki: Osman paša, Uzeir paša in Jusuf paša. K Isa paši ^0 levi je pocenil Jusuj paša iz Maglaja, flegmatičen de- ^eluh. Edino njemu je bilo žal, da ni ostal doma, kjer je ^ivel lepo mirno in zadovoljno, če ga ni ujezila katera izmed četvorice njegovih jezičnih krasotic. Naveličal se je bil napornega četovanja in želel je iskreno, da bi bilo tega večnega direndaja konec. Drugo častno mesto na preprogi je zasedel plečati in žilavi Osman paša, poveljnik vranduški; nosil je najlepše orožje in najlepšo opravo. Poleg njega je čepel mnogo mlajši Uzeir paša iz Travnika, visok in silno močan člo- vek z divjim janatičnim obrazom in ogromnimi brki. Zamorec je prinesel pred. Isa pašo rjuho peska. »Pozovi švabskega plemenitaša!« mu je ukazal begler- beg. Pristopical je sloki vitez Hans Frauensteiner, oblečen in oborožen kakor pravi Turek. Upala lica so mu žoltela in se gubala ko stare rokavice. Držal se je ponižno, vsilji- vo prijazno. Globoko se je priklonil Isa paši; potuhnje- ne oči so mu švigale zdaj na levo, zdaj na desno. Nagnil je glavo malo po strani in pričakoval nagovora. Razen viteza Hansa Frauensteinerjn so vohunili Turkom tudi trije pregnani krščanski duhovniki, župnik in dva prelata, in pa neki Korošec, ujet pred Novim mestom. Ta žalostna četvorica pa je bila daleč spredaj pred tabo- rom; sploh pa je med vohuni prvakoval vitez Frauenstei- ner in dobival največjo plačo, ker je največ razumel o vojnih stvareh. »Povej nam, kar si poizvedel!« mu je velel Isa pa.ša in ga ošinil s hladnim, zaničljivim pogledom. Vitez Hans je pocenil in naglo razgrnil rjuho na pre- progi. Potegnil je bodalo iz nožnice, poravnal z njim in z rokama pesek in z nekaj potezami narisal vanj Ljublja- nico in Ljubljano ter nakopičil Grad in Golovec. Potem je jel rm dolgo in široko pripovedovati, kar je vedel o utrdbah Ljubljančanov. Vsi so ga kar najpozorneje po- slušali. »Najslabše je mestno obzidje tukaj med Ljubljanico i7i Vicedomskimi vrati; to je severni zid, katerega poprav- ljanje je Židom vedno deveta briga. Tudi zahodno obzidje plemenitaške četrti ni posebno močno.u »Koliko je sposobnih braniteljev?« je vprašal Isa paša, ne da bi se ganil ali koga pogledal. To vprašanje je pahnilo viteza v vidno zadrego. Potre- sal je pesek na »Golovec« in na »Grad«, kakor se igrajo otroci. »To je težko povedati.« je odgovoril naposled. »Približno!« »Vojakov 7iajemnikov je okoli dve sto« »Ha, ha!« se je zasmejal Uzeir aga. »Dve sto! Never- jetno! Budala krščanska! Ha, ha!« »Dalje, Svaba!« »Meščanov je štiri sto do pet sto, nemeščanov in kmetov pa več tisoč. Oborožili so vse moške od petnaj- stega do šestdesetega leta.« Isa paša je na pol zatisnil oči; to je bilo znamenje ozlovoljenosti. »Koliko topov?« »Topove sem videl na Gradu štiri po šest centov, štiri po .štiri cente in osem možnarjev. Pri vsakih mestnih vra- tih pa imajo po dvoje kač.« Tiho je bilo v šotoru. Isa pa.ša je zamišljeno gledal Ilansov načrt v pesku. »Dragi prijatelji!« se je oglasil Jusuf paša s svojim nizkim gromkim glasom. »Iz vsega, kar smo tukaj sli- .šali, sledi, da je Ljubljana dovolj zavarovana in da je brez topov ne moremo osvojiti!« Osman paša je pritrjevalno pomajal z glavo. Isa paša pa se je ljuto zaletel v viteza: »Upam. da si nas prav pou- čil, sicer mi boš moral dati glavo!« Pri teh besedah se je dotaknil svoje brade, češ da ostane mož beseda. »Gorje tebi, ako varaš nas tako kakor svoje rojake!« »Govoril sem čisto resnico,« je hitel vitez Hans in se trudil, da bi skril svojo preplašenost. »Povedal pa še ni- sem vsega. Poslednje dni je vse kar triimoma vrelo iz oko- lice v glavno mesto. Ljubljana je prenapolnjena. Mešča- ni so upali, da dobe žita za dva meseca. Nekaj so ga pač prejeli, vsega pa ne; tudi se je potopila velika ladja pše- nice v Ljubljanici.u 16. stran — NOVI TEDNIK St. 9 — 4. marec 1971 ALPINISTIČNI KOTIČEK POMLAD SREDI ZIME Naslov velja seveda samo za planinsiie predele, kjer ob normalnih zimali v tem času še neomajno vladata mraz in led. Teh nekaj toplih dni naj ne zavede planince v zmoto, da nad OkreSIjem in Klemen- Skovo cvete teloh in je steza suha za sobotni vikend. Sonce je na južnih in vzhodnih po- bočjih obdelalo pršič, vendar tanka skorja še ne drži. Pre- senečt^nje (presek skorje) ta- kih pobočij je prav sedaj iz- redno nevarno, predvsem še, če se vračamo z vrba prav ta- ko v prečenju po lastnih sto- pinjah. Sprožimo lahko kloža- sti plaz, ki je nevaren pred- vsem na neravnih, skokovitih pobočjih, ki končujejo v gra- pah ali ozkih slobelih. Tam se masa snega z vsem kar nosi s seboj stisne v snežni beton, ki je v večini primerov uso- den za ponesrečenega. Zapom- niti velja predvsem: »Nikdar v prečenje pobočja, temveč naravnost navgor ali navdol!« Lahko prečimo od skale do skale, varovani z vrvjo. — Na severnih pobočjih je nedotak- njen pršič, stisnjen od vetra in lastne teže. Ugreza se 30—10 cm. Prečenje pobočja nevarno. — Pod južnimi stenami ne- varnost padajočega kamenja in talnih plazov iz žlebov in grap. — Višina snega: Okrešelj 150 cm, Turški žleb 300 cm, Koro- šlca 250 cm. cesta pod slapom Rinke 130 cm (plužena do Plesnika). Do Okrešlja ni ne- varnosti plazov. Ob talni od- jugi, južnem vetru ali sneže- nju bo vsak vzpon Izredno tve- gran. V soboto. 28. 2. so člani in pripravniki AO Celje opravili vzpone nad Okrešljem. Poleg pristopa skozi Turški žleb na Rinke in Turško goro sta bila opravljena dva izredno kvali- tetna vzpona. Canžek in lier- gant sta v petih urah preple- zala novo smer v vzhodnem deJu Mrzle gore in jo imeno- vala »lastna smer«. Višina ste- ne 350 m, ooena III. z mesti IV. V nedeljo, 29. 2. sta ista plezalca prvič pozimi preple- zala »Cicovo poč« v Mrzli go- ri, kar je obenem prva pono- vitev smeri i>o 24 letih. Ocena IV.—V. Prva sta smer plezala Ciril IJebel.iak in Vili Svet le- ta V.t't'l. C:as plesanja šest ur. Sestop po Hudem prašku. CIC Vzhodni rtel južne stene Mrzle gore: 1 — Celjski steber, 2 — Pustna smer, 3 — Cicova pot, 4 — Hudi prask ZMAGA CELJANOV Prizadevno SD INVALID Celje je pod pojcrovileljstvom trgov .skega podjetja Tehnainercatx)r izvedlo v počastitev pohoda XIV. divi- z:je že tradicionalno športno srečanje športnikov-invalidov mestnil reprezentanc iz Ljubljane, Maribora, Slovenj Gradca in Celja. Skupn« je nastopilo okrog 70 športnikov invalidov različnih invalidskih kate- gorij. Celjani .so iz tega srečanja izšli kot ekipni 2anagovalci, kat potrjuje ugotovitev, da je invalidski šport v našem mestu na kako- vostjii ravni, V kegljanju so bili Celjani drugi za Mariborčani. Najboljši 1 ekipi Celja je bil Vano-i'šek s 47.5 podrtimi keglji, nad 400 kegijei pa sta podrla še Zgonc (422) in Kukič (419). Najboljši rezultat pa je dosegel Mar'borčan 2nidarič s 491. Vrstni red ekip: 1, Maribor, 2. Celje, 3. Ljubljana, 4. Slovenj Gradec. v streljanju z zračno puško je bil vrstni red naslednji: 1. Ljub Ijana J97, 2. Celje 480, 3. Slovenj Gradec 474 in 4. Maribor 390. Med posamezniki je zmagal Vršaj iz Ljubljane s 177 krogi, najbol.jša Celjana pa sta bila C\ek 163 In Udnlk 160 krogov (4. In 6. mesto) V šahu so bili Celjani zmagovalci. Maribor so premagali s 7.5:1,5 Ljubljano s 6,5:2,3, dočim so s Slovenj Gradcem utrpeli tes>en poraa s 4:5. Zbrali so 18 točk. Slovenj Gradec 16,5. Maribor 13,5 ter Ljub Ijana 6 točk. V vseekipnem vrstnem redu so Celjani zbrali 7, Slovenj Gradec 5, Maribor 4 in Ljubljana 3 točke. Pokrovitelj prireditve trg. podjetje Tehnomercator je za vs« udeležence priredil po zaključku tekmovanja sprejem v svoji trgov- ski hiši, kjer je vse športnike invalide pozdravil Senjo Jezemik, 1 imenu borcev udeležencev legendarnega pohoda XIV, divizije Ludvil Boh, predsednik SD INV.'UjID Celje Lojze Piškur pa je razglasil re- zultate ter predal zastopniku zanagovalne ekipe is Celja prehodni umetniško izdelan kii, partizana od republiške zveze za šport in re- kreacijo invalidov Slovenije. C^eljani so že drugič zapored osvojiU to najvišjo lovoriko. V tovariškem vzdušju ob razpravljanju in obu- janju trad cij NOB, ob razpravi o današnjih pogojih življenja ifl dela ter športnem udejstvovanju športnikov invalidov je bila zaklju- čena pomembna športna prireditev, ki je Celjanom poklonila pO" novno velk športni in politični uspeh. Nič čudnega tedaj, če j* v imenu gostov predsednik ŠD INVALID iz Slovenj Gradca tov. Bu- tolen izrekel v imenu vseh mestnih reprezentanc iskreno zahval^ organizatorjem za vzorno pripravljeno prireditev, prav tako pa tudi gostitelju Teluiomercatorju za prevzem pokroviteljstva. Tekst: K. JVO Foto; T. TAVCAJJ Staša Gorenšekc TRENCH -COAT Kmalu bomo odložili težka topla zimska oblačila in se ogledali po lažjih spomladanskih oblačilih. Za ta prehoden čas pa bo najbolj idealno oblačilo, ki ga moda že dalj časa pozna. To je trench-coat ali balon- ski plašč, sešit torej iz balonske svile. Trench je vkljub večjim ali manjšim modnim spremembam vedno kro- jen nekoliko bolj klasično. Sicer pa je izredno športno in praktično oblačilo. Navadno ima velik zarezan ovrat- nik, široke ali napihnjene in v zapestju stisnjene roka- ve, pas in žepe. Baloner ni dežni plašč, ni le plašč za slabo vreme, to je oblačilo jesenskih ali spomladan- skih prehodnih dni. Še posebno letošnja pomladna moda ima trench-coat zelo rada. Zato jih je tudi neko- liko na novo oblikovala in jim spremenila nekatere detajle. Tako so tudi ramena podaljšana in rokavi nizko vstavljeni. Ovratnik pogosto nadomešča kapuca, za prijeten izgled pa poskrbi vzorčasta, najpogosteje karirasta podloga. Vsi robovi so poudarjeni z okrasnimi šivi, kar daje plašču še bolj športen izgled. Žt. 9 — ^- marec 1976_ NOVI TEDNIK — stran 17i pO BAI ŠE 105 DNI z. BLATNIK SPET PRVA V Prištini je bilo letošnje £[ržavno prvenstvo v krosu ga vse kategorije. Sicer šte- vilčno skromna ekipa Kla- (jivarja iz Celja je dosegla izredno lep uspeh. ZVONKA BLATNIK je pnagala med mlajšimi mla- (iinkami, postala državna prvakinja in tako ponovila lanski uspeh, ko je tudi bi- la prva. S tem je dokaza- la, da v njej Celjani dobi- vamo novo. dobro srednje- progašico. Samo tako na- prej! Med mlajšimi člani je bi) Krofi odličen tretji. Zaslu- ii pohvalo! : V najdinamičnejši in naj- (privlačnejši disciplini, teku {lanov na 12 km, je bil »po- vratnik« Peter Svet odličen drugi za lanskim državnim in balkanskim prvakom Vu- lovičem. Peter je s tem po- novno dokazal, da se je res- .nično uspešno vrnil v aktiv- ne atletske vrste. V isti ka- tegoriji je bil Lisec četrti in Ukič peti. I Omenjena peterka — Blat- Inikova, Svet, Ukič, Lisec in |Krofl -— bo tudi natopila I v naši državni reprezentanci na letošnjem balkanskem prvenstvu v krosu, ki bo tokrat v Grčiji. Vsem iskre- ne čestitke z željo, da tako nadaljujejo tudi skozi vso letošnjo in prihodnje sezone. In kako potekajo dela na stadionu v Celju, kjer bodo od 18. do 20 junija letos Balkanske atletske igre? Oskrbnik stadiona Alojz Bomšek je ob našem obi- sku povedal: »Podrli smo staro ograjo. odstranili star lesen sema- for in izruvali vso zeleno ograjo okoli atletskih stez. Stadion bomo razširili, kaj- ti dobili bomo novo pomož- no igrišče med sedanjim sta- dionom in Dečkovo cesto, kjer bodo v glavnem nastopa- li metalci kladiva. Seveda bomo postavih novo ograjo, ki bo zajela ves nov komp- leks stadiona, pripravili sta- dion za povečanje na osem stez in okoli nasadili novo živo njejo. Tudi v dvorano pod tribuno bomo položili tartan ali kakšno drugo ma- so, kjer se bodo pripravlja- li atleti v slučaju slabega vremena, obnovili sanitari- je in garderobe ter uredili press center v dvorani re- stavracije Kladivar. Bodo tudi še nekatere druge manj- še spremembe in dopolnitve, tako da bo stadion resnič- no popolnoma nared za ta- ko veliko in pomembno pri- reditev, kot so BAI.« Ob tem še to: kot smo že velikokrat povedali, vse ko- misije pri organizatorju AD Kladrivar normalno delajo, tako da je upati, da bo tu- di pred ,začetkom športne manifestacije vse v najlep- šem redu. Kot se pač za Celje spodobi. Križem rok ne stojimo tudi v naši redakciji, kjer pripravljamo piknik za akre- ditirane novinarje na BAI. Prvi piknik smo pripravili ob polfinailu atletskih repre- zentanc v Celju, kjer so bi- li nad njim vsi izredno na- vdušeni. Letos bomo to sre- čanje pripravili v nedeljo, 20. junija dopoldne in to v sodelovanju Kluba za vzre- jo športnih šolanih psov v 2alcu. Srečanje bo na nji- hovem prostoru ob Savinji, pred tem pa si bomo ogle- dali še znamenitosti v Šem- petru. Za veselo razpolože- nje bo poskrbel ansambel VESELI LIBOJCANI. Toliko zaenkrat, vsi pa upajmo in predvsem delajmo na tem, da bo največja športna pri- reditev BAI 76 v Celju uspe- la. V zadovoljstvo gostujočih in nas samih. TONE VRABL ROKOMET KODELJEVO NI VEČ OVIRA '] Znano športno središče v 'Ljubljani, Kodeljevo, ni več ovira za celjske rokometa- še. Ze tretjič v zadnjih še- stih mesecih so celjski ro- in potrdili, da so trenutno boljši od bivšega prvoligaša in da so najboljši v repub- liki. Zadnji uspeh so doseg- li Celjani v nedeljo v final- ni tekmi zimskega prvenst- va. Zaigrali so brez Bojana I«vstika in vseskozi bilibolj- Si od domačinov. Zmagali so 13:12. Pri tem pa moramo omeniti, da so Celjani izpu- stili priložnost, da še izdat- neje zmagajo. O tem nam je tehnični vodja prve eki- pe Peter Hribernik povedal: »Igrali smo dobro. Vsi fantje so bili iizvrstni. Že pred tekmo proti Slovanu smo glasko premagali Jelo- vico 19 :19 in oštanj 30 : 16. V teh dveh tekmah so bili najboljši igralci pri nas \n- derluh, ki je dosegel 14 za- detkov in Vlado Bojovič s 13 zadetki, soliden pa je bil tudi Ivezič. Odločilna tekma je bila razburljiva. Tu je svoje sposobnosti pokazal izredni graditelj Miha Bojo- vič. Kolektivna igra je nad- igrala Slovana, ki je poiz- kušal vse pi*eko Krivoka- piča. Ce ne bi Slovan imel v vratih odličnega Brgleza, bi zmagali za več zadetkov razlike. Tako pa je isti ob- ranil tri strele Andrciuha s 7 m in dva prodora Vlada Bojoviča. Sicer pa smo z na- šimi igralci zelo zadovoljni. Ponovno smo osvojili naslov zimskega prvaka.« * Načrti? »Sedaj Se prično intenziv- ne priprave za novo sezo- no. Prvo prvenstveno tekmo odigramo že koncem marca. Teden dni prej, 21. marca ig- ramo na turnirju v Koizini proti Jadranu in Kvarner- ju. Med tem pa bomo igrali prijateljske tekme z mo^št- vi celjske rokometne regije.« Poleg Celjanov so izreden uspeh dosegli tudi igralci Mi- nerve, ki so v borbi za če- trto mesto krepko premaga- li Sevnico in se kot edina republiška ekipa vrinili med drugoligaše. Osvojili so če- trto mesto in dosegli svoj največji u&peli. K.UZJVIA HOKEJ NA LEDU: TUDI MLADI USPEŠNI Mladinci Celja nadalju- jejo s prijateljskimi tek- mami. Tokrat so v goste povabili člansko ekipo re- publiške lige Stavbarja iz Maribora. Videli smo ko- risten in že dokaj zrel ho- kej. Celjani so bili boljši in zmagali s 7:4. Najboljše moči je pri Celju pokazal vratar šeko, ki je med drugimi obra- nil tudi kazenski strel. Za- detke pa so dosegli — Sendelbah dva ter Perčič, Zorko, Lukanc, Dimec in Marčec. jk ŠAH: POVEDLA PLANINO IN GORŠEK Hitropotezni šah pKJStaja v celjski regiji vedno bolj priljubljen. To je ponov- no potrdil drugi letošnji hitropotezni turnir ŠK Ce- lje. Tokrat je mimo šte- vilnih domačinov ponovno nastopilo lepo število ša- histov iz Velenja, Žalca in Šempetra. Borbe so bile zanimive in izenačene. Zmagal je Jano Bervar z 10 točkami, pred mladini Planincem 9,5, Gorškom iz Velenja in vrsto šahistov iz ostalih klubov. Vrstni red je namreč sledeč: Bervar 10, Planine 9,5, Goršek 8, Arh 7.5, Štor- man. Skok, Stropnik 6,5, Pertinač 6, Gazvoda 5 itd. Po dveh hitropoteznih turnirjih v letošnjem letu je vrstni red za pokal ŠK Celje sledeč: Planine (Ce- lje) in Goršek (Velenje) 9 točk. Bervar 7, Pešec 6, Skok 4, Arh 3, Štorman in Cegler 2 točki. Naslednji hitropotezni turnir bo zad- nji četrtek meseca marca KOŠARKA: ZMAGA IN PORAZ Celjski kčšarkarji so v IV. kolu republiške lige med čla- ni doživeli v Novi Gorici v zadnjih sekundah razburlji- ve tekme poraz — 76:78. Tokrat so izgubili od Fruc- tala, moštva, ki je na vrhu republiške lige skupaj s Triglavom. Vzroke za poraz je iskati v zelo slabi ob- rambni igri Celjanov, ki ni- so znali poloviti pod svojim košem odbitih žog. pa če- prav so domačini po teles- ni rasti bili znatno nižji. Edina svetla točka v ekipi Celja je bil Kralj, ki pa je moral prezgodaj zapustiti ig- rišče zaradi petih osebnih na- pak. Vso tekmo so vodili domačini, le poldrugo minu- to pred koncem se je sre- ča že nasmehnila Celju, ko so povedali za dva koša raz- like. Domačini so v zadnji minuti izenačili in nekaj se- kund pred zaključkom so do.segli še zmagovoti zadetek. Igra je bila predvsem v II. polčasu izenačena, vendar Celjani niso izdržali v sa- mem finišu. Proti povprečni ekipi Fructala bi si morali že popreje zagotoviti dolo- čeno prednost. Prav pri za- ključku tekme pa je Celja- ne še zapustila športna sre- ča. Po štirih kolih, kjer so Celjani kar trikrat igrali na tujem, imajo sedaj le 4 toč- ke, ."JO odstotkov, kar je za kandidaturo na visoko me- sto znatno premalo. V V. ko- lu bodo v soboto v Celju nastopili košarkarji iz Jezi- ce. — Razveselili pa so nas mladinci z zmago 85 : 82 v prvenstveni republiški mla- dinski tekmi proti Maribo- ru. S tekmo manj so sedaj mladinci Celja na 2. mestu vsega 2 točki za Rudarjem iz Trbovelj. K.JUG SMUČANJE: 250 MLADIH Področnega prvenstva sred- njih in osnovnih šo! v vele- ( slalomu se je udeležilo v le- pem sončnem vremenu nad 250 mladih tekmovalcev. Med osnovnimi šolami so presenetili z ekipno zmago pionirji in pionirke iz mo- zirske občine pred velenj- sko, med posamezniki pa je največ zmag pripadlo Celjanom, Tudi med srednje- šolci je večina zmag pripad- la Celju. Področni pr^^aki pa so: cicibani — Jagrič (Ce), cicibanke — Cesar (Ve), ml. pionirji — Polo- vic (Ce), ml. pionirke — Pe- čovnik (Ve), st. pionirji — Klakočer (Ce), st. pionir- ke — Jagrič (Ce), ml. mla- dinci — Tratnik (Mo) in ml. mladinke — Jagrič (Ce). Srednje šole — ml. mladin- ci — Koritnik (Trb.), ml. mladinke — Jug (Ce), st. mladinci —, Kolenc (Ce), st, mladinke — Dvoršak (Ce), članice — Prelog (Ce), člani -— Baudek (Ce). A. JEZERNiK DRŽAVNA PRVAKINJA Izreden uspeh je dosegla na državnem smučarskem prvenstvu v alpskem smuča- nju Celjanka Andreja Jezer- nik, ki je pri starejših mla- dinkah osvojila naslov držav- ne prvakinje v slalomu in je bila druga, v smuku pa tretja. V.se čestitke za pro- doren uspeh, ki pomeni morda renesanso za celjsko alpsko smučanje! Po dolgih letih imamo tako v Celju ponovno najvišjo Jovoriko v alpskem smučanju. Vse čestitke veljajo tudi Dvoršakovi, pravtako mla- dinki Izletnika, ki je pri st. mladinkah v kombinaciji na častnem 3. mestu, ko je v smuku osvojila šesto, v slalomu šesto in v velesla- lomu sedmo mesto. Po številu osvojenih ko- lajn je tako SD IZLETNIK Celje na častnem četrtem mestu v državi z dvema zla tima, 1 srebrno in dvema bronastima odličjima. K.JUG ŠPORT IZ SAVINJSKE DOLINE 9 Pod pokroviteljstvom TKS Žalec ter v organizaciji SK Oljka Andraž je bilo na 30- metrs-ki skakalnici v Zalo- žah pri Polzeli občinsko pr- venstvo v smučarskih sko- kih. Skupno je nastopio 48 skakalcev, največ uspeha pa so imeli tekm.ovalei iz SK Brasiovče in Oljke Andraž. Rezultati mi. pionirji: 1. Kralj 144,5 (21,21), 2. Debe- lak 125,5 (18,18), Potočnik: (vsi Brasiovče) 117,5 (17,5, 17,5); st. pionirji: 1. Doriko (Brasiovče 165,0 (24), 2. Ga- beršek (Oljka) 144,0 (22. 22,5), 3. Bršek (Oljka) 143,0 (21,5, 20,5); ml. mladinci: 1. Fajfer 171,5 (25,23,5) 2. Plaskan 161,5 (23,5 , 22,5), 3. Kočevar (vsi Oljka) 14«,5 (223, 22); st. mladinci: 1, Tanjšek 210,5 (28, 29), 2. Drobež 19S (27, 27,5), 3, Cremožnik (vsi Olj- ka) 193,0 (25,5, 27,5); člani: 1. Blagotinšek 201,5 ( 26,27), 2. Podvršnik 191, 5 (^,24), 3. Marjetic (vsi Oljka) 189,0 (25,5 26), • TVD Partizan Polzela je pripravil prvenstvo dru- štva v veleslalomu. Nastopilo je 56 tekmovalcev in tekmo- valk. Zmagali pa so pri mladinkah Tatjana r«"eščak, pri mladincih Slavko Basle, pri članicah Nerta NaraJcs in članih Izidor Podlesnik. • ŠK Žalec je pripra\al turnir četrtokategornikov. Na- stopilo je 15 šahistov kluba. Največ uspeha so pokazali mladi perspektivni igralci. Vrstni red: 1. črepan 14, 2. Ranzinger 10,3—5. Zupianc, Obradovič, Blatnik itd. T. ^TAVČAR TEDEN ODLOČITVE žensko republi.ško kegljaško prvenstvo se počasi konču,je. Celjske kegljavke so v zadiijili dncli sigurno osvojile nove točke. Premagale so doma SIo- venjsradec 2455:2354, dal.je v fosteh močno vrsto Rudarja li Trbovelj in ponovno doma Triglav 2487:2312. S tem so kegljavke URH, LUDVIG, MA- RINC, GOBIi>C, POCIV.ALŠEK, ■lAVIiRSEK in KOŠTOMAJ ostale na vrliu republiške le- stvice. Toda do prvega mesta jili jočlta še dve tekmi. Prva, ze- lo pomembna, se je odigrala »čeraj proti Ljubljani, danes Ob 16. uri pa bo v zadnjem kolu v Žalcu derby med Ce- U«m in Hmezadom. Tudi to Si^čainje bo zelo pomembno. ^ zmagajo domačinke, osta- ••ejo v ligi, če pa uspejo igral- ke Celja, bodo prvakinje, Hmezad pa l»o v prihodnjem {«tu nastopal v nižji ligi. Vse- kakor bo ta tedeji končno re- s'l vprašanje vrstnega reda v "^Publiški ligi. Moška ekipa Aera v prven- stvenem srečanju proti Slove- •''ja cestam ni uspela. Kljub ^Ični igri Marinčka, Urha, '^araksa, Ločnikarja in Vera- "liSa! Preostala trojka je bUa JJ^koliko slabša in to je bilo Jovolj, da so gostje uspeU. 'J'nagali so za 25 kegljev. Ško- Ja! RezulUt: ,\ero 68-9, Slo- ^ija c«'*tc 6904. 18. stran — NOVI TEDNIK St. 9 — 4. marec I971 gt. 9 — 4- marec 1976 NOVI TEDNIK — stran 19 POTEPANJE PO ANGLIJI (1) NA JPREJ DO BREŽIC Tisti, ki redilo prebirate Novi tednik in seveda to- le našo zadnjo stran, ste že opazila, da zadnje čase na njej odpiramo okno v svet. Skoraj skupaj sva odpotovala v tujino Tone Vrabl in jaz. Ker vsakdo od nas skrbi za svoje ix>- dročje, je Tone odpotoval z celjskimi rokometaši v Tunis, jaz pa s skupino Pepel in kri y London. No in ker je Milan svoj Skok čez luao končal, vam bom skušal v nekaj na- slednjih nadaljevanjih ori- sati zanimivosti in doživ- PIŠE: VOJKO RIZMAL Ijaje s poti v London, ka- mor sem odpotoval s sku- pino Pepel in kri, z razli- ko, da jaz nisem šel na- kupovat garderobe. Zdaj, ko sem že nekaj časa doma in ker se je vse srečno končalo, se prav rad spominjam orga- nizacijske zmede, ki je nastala pred potovanjem. Vse do zadnjega trenutka nismo vedeli ali bomo odpotovali ali ne. Kdo je bil kriv takšne situacije, mi še danes ni povsem ja- sno. Ker smo ljudje še vedno malce vražjeverni, je tudi mene pred poto- vanjem vedno bolj vzne- mirjalo; kaj bo, če se že sedaj vse zatika. Saj ve- ste, na kaj človek vse po- mišlja, če je pred njim p>otovanje. šele ob dvanaj- stih zvečer pred potova- njem mi je Janez Goršič (član skupine Pepel in kri) sporočil, da vendai-le potujemo. Dogovorila sva se, da se dobiva nasled- nje jutro ob 5.30 uri na celjski železniški postaji, od koder naj bd z vlakom odpotovala v Zagreb, kjer smo imeli direktno letalo za London. Ostali so po- tovali v Zagreb iz Ljublja- ne. Z Janezom in mojo že- no, ki me je pripeljala z osebnim avtomobilom, sva čakala, s kartami v žepu seveda, na vlak, ki nama naj bi skrajšal pot v Lon- don. Kot sem že omenil, sva zaradi raznih organi- zacijskih spodrsljajev, bila tudi to jutro vsa nervozna in raztresena, pa tudi po- tovalna mrzlica naju je malce pestila. Seveda za- njo nisva vedela, dokler se niso pokazale njene po- sledice. Na peronu gledava zelo mimo, kako odhaja vlak proti Zidanemu mo- stu. »Kam pa gre ta vlak,« vpraša Janez. »A do Do- bove«; mu odgovorim, še pravočasno sva spoznala, da lahko najin vlak do- hitiva samo še v Zidanem mostu. K sreči je bila še z nama najboljša polovica z avtomobilom, da sva sploh laliko lovila svoj nesrečni pobegli vlak. V Zidani most smo prispeli tako »pravočasno« da se niti od najinega »šoferja« nisva utegnila posloviti. Na vlaku sva šele v sme- hu ugotovila, zakaj se na- ma je pripetila ta prva ne- zgoda. Ker že dolgo nisva potovala z vlakom, sva oba pričakovala navaden vlak, zato sploh nisva bila pozorna na električnega, ki je seveda prej precej časa stal nama nasproti in potem tudi lepo počasi odpeljal brez dveh potni- kov. Srečna, da je najinih problemov konec, se pelje- va proti Dobovi. V Dobovi je treba namreč presto- piti za Zagreb, ker je ko- nec električne proge. Mir- no prebirava časopise, v kupeju, kjer je bilo pol- no sopotnikov. Verjetno so šli v službo. Naenkrat prično vsi počasi vstajati in se pripravljati da iz- stopajo. In če počno to vsi, zakaj ne bi tudi mi- dva? Brez besed izstopi- va, ko pa se vlak prične pomikati, v smešnem šo- ku vprašam Janeza? »Ti, kje sva pa zdaj? »Obrnjen proti postaji, Janez iro- nično bere: »Brežice«. Po drugem spodrsljaju v ta- ko kratkem času in na tako kratki relaciji, nama je preostalo le eno; da se razjočeva nad samim se- boj ali pa da se nasme- jeva svoji neumnosti in potovalni nespretnosti. Pa saj ni bilo čudno, ko pa najmanj deset let vlaka od znotraj nisva videla. Nehote sva se odločila za grozoten smeh, tako da so naju ostali potniki prav čudno ogledovali in se spraševali če sva sploh pri pravd. Naj oprostijo, sva si pač dala duška s sme- hom. Sreča v nesreči je bila, da sva dobila edini taxii v Brežicah, ki naju je zapeljal direktno na le- tahšoe v Zagreb. No, p>ot do letališča bi naju v na- vadnih okoliščinah prišla seveda malce ceneje, pa kaj? Srečna sva bila, da sva sploh ujela letalo. Ce človek potuje kot turist in to jutro 10. februarja, sem resnično že bil turist, ti je vse prav in lepo. Za to je tudi najina pi*va tu- ristična ekskurzija po pr- vem mestu na najini poti, bila prijetna. Moram vam reči; Brežice so lepe. Kdor si misli, da je bilo vseh problemov, s prihodom na letališče konec, se moti! Kljub temu, da je bila najina pot do letališča ta- ko pestra, sva ugotovila, da sva vseeno med prvi- mi. Počasi so prihajali tudi drugi iz naše skupi- ne. Najprej dve pevki sku- pine Pepel in kri; Palmi- ra in Zvezdana, nato dva tehnika iz RTV Ljubljana in kanadčanka našega ro- du, ki študira slovensko zgodovino v Ljubljani — Mirjam čekuta. Se naprej smo ostali v dilemi ali bomo sploh odpotovali ali ne? Kajti, če bi nas bilo premalo, nas JAT ne bi pustil v avion, ker so bile naše karte skupinske. Zad- nji je prispel na letališče vodja skupine Pekel in kri — Dejvi Hrušovar. Ugotovili smo, da dva potnika manjkata in da sploh ne bosta prišla. Ta- ko smo imeili dve karti prosti, eden potnik pa nam je manjkal, da bi bili polnoštevilčna skupina. Zopet sreča v nesreči, da je sploh naše potovanje uspelo! Naša tehnika iz RTV je na letališču priča- kal Mišo. Iz Ljubljane bi mu naj prinesla neke po- snetke za RTV Zagreb. Ko je zvedel, da je karta pro- sta in povrhu še zastonj, se je v trenutku odločil in odpotoval z nami. Sila, kajne, tale Mišo! Ker smo bih neorganizirana skupi- na (brez vodiča), smo še imeli nekaj malih zaplet- Ijajev, predno smo sedli v avion. Po uspešnem vzle- tu v lepem vremenu, sva si z Janezom, po tako bur- nem potovanju obljubila, da bova še naprej potova- la skupaj, po Angliji se- veda. Ob tem pa hudomu- šno pravi: »Ti, če bova ta- kole nadaljevala, se nama lahko zgodi, da izstopiva namesto v Londonu kje v Parizu.« Potolažim ga, češ da nama stevardesa najbrž ne bo hotela odpreti vrat. Verjemite ah ne, ampak v Londonu smo bili pre- sneto iiitro. Polet je tra- jal nič. več. kot eno samo uro. Iz Zagreba smo od- potovali ob 10.00 uri v London pa prispeli ob 11. uri. Vseeno prehitro, kaj- ne? Tako je! Eno uro nam je prihranil londonski čas, ki je pomanknjen nazaj, v resnici smo potovali pol- ni dve uri. Polet je bil prijeten in miren. Le- teli smo nad vsemi oblaki, ki so prekrivali vso Ev- ropo, šele nad Rokavskim kanalom so se oblaki od- maknili in kmalu je bilo mogoče videti Anglijo. Nadaljevanje prihodnjič MMUK NOVO V PODČETRTKU Sirakuški tiran Dioniz je naložil podložnikom nov davek; začeli so se pritoževati. Brž, ko je Dioniz to zvedel, je davek še zvišal. Tokrat pa so vsi ravnodušno in brez pritoževanja sprejeli zvi- šanje. »Tako zlahka to jemljejo?« se je začudil Dioniz. »Torej je zdaj da- vek res tolikšen, da ga ne morejo plačati in ker nimajo kaj zgubiti jim je vseeno?« Tako je vse pre- udaril in davek spet zni- žal. Neki pariški šofer je vo- zil angleškega pisatelja detektivskih romanov Co- nana Doyla z železniške postaje v hotel. Ko je pi- satelj poravnal račun, se mu je šofer zahvalil: »Hvala, gospod Conan Doyle!« »Kako je mogoče, da poznate moje ime?« se je začudil Doyle. »Zelo preprosto,« je od- govoril šofer. »Uporabil sem vaš način raziskova- nja. V časopisu sem pre- bral, da prihajate v Pa- riz iz južne Francije. Va- ša obleka izdaja, da ste Anglež, ostriženi pa ste na južnofrancoski način. No, tako sem odkril, kdo ste.« »Zares, zelo bistro! Ste odkrili še kaj?« »Da na kovčku sem pre- bral vaše ime.« V prihodnji številki Novega tednika ne prezrite zanimivo reportažo o osnovni šoli v Podčetrtku, čeprav smo o njej že večkrat pisali. Toda tam se zgodi vedno kaj no- vega in vsak obisk je prese- netljiv. V času, ko smo se vsi pripravljali na pusta, so tudi otroci v Podčetrtku po- zvali svoje vrstnike na vese- lo maškarado. Zato naj bo ta posnetek spomin na ma- škarado na Kozjanskem. Tudi o robotu smo že pi- sali, vendar je bil tisto ro- bot Jaka, ki st'J* v hodniku novozgrajene šole. Tale pa je robot Lojzek, ki stoji pred vhodom v staro šolo. Lojzek je vratar, saj ima v roki orod- je in kanglico za zalivanje cvetja. Če mu daste stari di- nar, se vam vljudno predsta- vi in pove, kaj dela. Nare- dili so ga učenci sami pri tehničnem pouku ob znanju fizike in matematike. Foto: D. MEDVED NOVI TEDNIK — Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, Laško, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec — Uredništvo Celje, Gregorčičeva 5, poštni predal 161; Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 10 —• Glavni in odgovorni urednik: Bojan Volk; tehnični urednik: Drago Medved — Redakcija: Milan Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milan Seničar, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Milenko Strašek, Janez VedeniK, Tone Vrabl — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga CGP »Delo«, Ljubljana — Rokopisov ne vračamo — Cena posamezn« številke 2 din — Celoletna naročnina 75 din, polletna 37 din. Tekoči ra^un 50120-601-20012 CGP »DELO« Ljubljana - Telefon: uredništvo 22-369 in 23-105. mali ogilasi in naročnine 22-800.