PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE C1TATEIJE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST.—NO, 1958. ■BltN, Dm «. IM7, tl tkt pmm* «ttk« at CSIcm«. I*.. Um Act (m|tfh ti Marcfc L »«7». CHICAGO 23f ILL., 21, MARCA (March 21), 1945. Published Weekly at 2301 8. Lawndale Ave. LETO—VOL. XLi AMERIŠKA INVAZIJA NA CORREG1DOR na Filipinih Je pred očcna na gornji sliki. Letala. parašutniki. mornarica ln pehota, pripe Ijana tja s ladjami, vse je bilo točno preračunano sa sodelovanje. Načrt torijev za volilni boj proti delavski stranki CHURCHILL NAPADEL DELAVSKO STRANKO, KER USIUUJE "TUJE IZME" V ANGLIJO. - SEDANJI PARLAMENT OBSTOJA ti 10 LET. - TORIJI ZAUPAJO SVOJEMU VODJI Zavezniki zares upajo skon-čati vojnp v Evropi še pred koncem tega poletja, kar je Churchill, čeprav trdi, da v prerokovanjih ni optimist, posebno poudaril. Prerokovanja, da se bo vojna v Evropi končala že pred lanskim božičem, se namreč niso uresničila i čeprav jc bil med tistimi preroki celo sam zavezniški vrhovni poveljnik na zapadnl fronti general Eisen-hower. Rena premeščena Ampak sedaj so zavezniške armade ponekod že preko Rene, ki je nemška legendarna reka obrambe pred sovražniki z za-pada. Kolin je v zavezniških rokah. Ta vojni položaj zadene posebno Anglijo, ker je v nji med strankami dogovor, da se razpiše volitve v parlament šele po končani vojni. Vojna pa traja veliko dalj, kot so si politični voditelji takrat predstavljali. Anglija je v nji že šesto leto. Njen sedanji parlament obstoja že deseto leto. Ko vojna v Evropi neha, se v Angliji prične borba za politično vodstvo in med dvema ekonomskima nazoroma. Churchill za stari sistem Vzlic svojim ogromnim skušnjam, ki jih ima VVinston Churchill v sedanji vojni, pa je prav ttfko reakcionaren v svojih nazorih na notranjo politiko njegove konservativne < torijske) stranke v Angliji, kakor je bil. ko je pred leti poveličeval Mus-solinija, češ. da je Italijo rešil pred "barbarskim komunizmom*. Zastopnikom svoje stranke je Churchill na konferenci dne 14. marca dejal, da se bo v bodočj volitve morala pognati s propagando proti socialistom (delavski stranki), ki "vsiljujejo za Anglijo škodljive nauke iz tu- jih ideologij". Za glavno točko napada si je pri tem vzel socializem. češ, da je za Anglijo nesprejemljiv. Ampak ni pa pojasnil. da socializem za Anglijo ni kaka importirana stvar, kajti veliko načrtov zanj je bilo v nji narejenih. In Kari Marx je pokopan na Angleškem, ne v Nemčiji. Churchill še za koalicijo Churchill je v svojem govoru proti delavski stranki ob e-nem poudaril, da čim se volitve v parlament končajo, kar se zgodi kmalu po končani vojni v Evropi, bo. kar se njega tiče, fe nadaljevanje koalicijske vlade, seveda pod vodstvom njegove torijske stranke. Ako delavska stranka — če ostane manjšina, kot ji on prerokuje, ne bo hotela več biti zastopana v vladi, bo Churchill dobil iz delavskih vrst druge "neodvisno" misleče delavske politike, pa liberalce, da bodo tvorili po volitvah novo "koalicijsko" vlado, katera oo vodila politiko Velike Britanije po njenih "starih tradicionalnih potih". Delavski voditelji za prelom Eden vodilnih delavskih voditeljev je prošlo nedeljo dejal, čemu naj bi Churchill še ponujal koalicijsko vlado, ko pa ve, da bo v prihodnjih volitvah njegova stranka poražena. Torej se je v Angliji začel boj — volilni boj, ki ga že deset let ni imela, razen v dopolnilnih volitvah. Konferenca torijske stranke (Nadaljevanje na 5. strani.) Hitler se pritožuje, da so ga Angleži in Japonci zahrbtno najbolj prekanili Ko je Hitler vojno pričel, je bil zares prepričan v dvoje: da mu bosta reakcija Anglije in Francije, pa tudi Zed. držav, pustile prosto pot na vzhod, in da bo morebitna vojna z niimi le bolj na papirju kot v resnici. V slučaju Francije je bilo res tako. Angležem se je posrečilo zbežati iz nje, kar je bilo slabo za Hitlerja. A še vseeno je upal, da se Anglija poda — ne sicer na svoje stroške, pat pa na sovjetske, kakor je že prej, poskušala o teti tvojo kožo na račun Čehoslovaške. Ko je priletel v Anglijo nacijski glavar, takrat prvi za Hitlerjem, Rudolf Hess, se je iz tega napravilo senzacijo proti Nemcem, toda ne namenoma. Kajti Hess je prišel Angliji ponujati separatni mir in ohranitev angleškega imperija, pogojno, ako pusti Hitlerju prosto pot na vzhod. Angleška vlada pod Churchillom mu je povedala, da bo vztrajala v vojni do zmage. To je Hitlerja zelo pokopalo. Vseeno, lotil se je prelomiti svoj dvajsetletni pakt prijateljstva s Kremlinom in udri v sovjetske dežele. Bil je vsled svojih uspehov na za pad ni fronti tako prepričan v zmago tudi na vzhodni, da je po par mesecih svojega bliskovitega prodiranja, ki je doseglo predmestje Moskve, izjavil, da je rdeče armade in njene Sovjetske unije konec za zmerom. Sedaj je rdeča armada pred Berlinom. Hitlerja njegovi tovariši opozarjajo na trditve, ki jih je oznanjal po radiu vsemu svetu, ne pa uresničil. Ko mu je bilo očitkov zadosti, je po poročilih, ki prihajajo iz Stockholma na švedskem, svojim kritikom dejal, da bi Nemčija že davno zmagala, ako je ne bi izdali Angleži in — Japonci. Kajti ko je nacijska armada udarila v Rusijo, je Hitler pričakoval, da bo istočasno treščila vanjo tudi japonska armada. To se ni zgodilo. Hitler po istem švedskem viru smatra Japonce ta izdajalce napram Nemčiji in Angleže za kramarje, kakršni so že od nekdaj. Nedvomno je "firer" zares razočaran. Toliko ba-hanja in "najvzvišenejše" narod mu je verjel. Sedaj ta narod strmi, ko čuti, kako se mu rušijo tla pod nogami. Podtalno gibanje v Franciji izgubilo nad 130,000 življenj Iz francoske uradne informacijske pisarne ie bilo. nedavno uradno poročano. da ie bilo ubitih pod naciisko in vichysk<: silo v času nemške invazije \ Franciji okrog 130,000 člano\ uporniških brigad, veliko pa zajetih ter vrženih v ječe in tabore. V primeri z žrtvami jugoslovanske osvobodilne fronte to iti veliko, a vendar vseeno 130.000 irtiv prsveč. Na vesti jih ime stari red. A tudi v drugih ozi-rih se ie Francozom pod nem* ško okotipacijo in vichyskiin izdajstvom slabo godilo. Poleg francoskih vojakov, ki so prišli v vojno ujetništvo, ie bilo nad dva milijona drugih Francozov deportiranih v Nemčijo, med njimi 720,000 na prisilno delo in dve sto 'isoč pa je bilo političnih jetnikov, ki so jih Nemci poslali v jetniška taborišču. 700.000 Francozov so Nemci o-ropali za imovino in 1.500.000 jih ie postalo pod terorjem ge-stapa brez doma. Ampak zelo so hranili Nemci s francosko industrijo. Okrog 85 odstotkov jc bilo nedotaknjene, razen v kolikor so jo kvarili zavezniški letalci. Producirala je seveda za nacije. Toda na svojem begu so kradli na debelo. O matcrijal-nih izgubah Francije v tej vojni ie bilo poročano v Proletarcu z dne 28. februarja. Belgrad postaja središče povsem nove Jugoslavije V BOSNI SILNA LAKOTA. - V BEOGRADU PRODAJALNE POLNE 2IVIL. - NOVA VLADA POD VODSTVOM TITA KLIČE NARODU, NAJ MISLI NA BODOČNOST V glavnem mestu Jugoslavije je spet nekaj ameriških čas-liških poročevalcev, ki v svojih listih v Nevv Yorku in drugje opisujejo sedanji položaj v tem lapol razdejanem mestu; Eden izmed njih je poročevalec čika-ikega "Suna" M. V. Fodor. Prej »e bil poročevalec istega lista v Kairu, potem v Atenah, Carigradu, Ankari itd. Pred leti je bil poročevalec v Budapešti. £na mnogo jezikov in balkanske dežele ter njih probleme x>zna kot le malokateri ameriški žurnalist. V svojih nazo-:ih je med nasprotniki Sovjetske unije in levičarskih pokre-tov smatran za "sopotnika". V resnici je le zelo zmeren, pošten liberalec.---———--— Rekonstrukcija bo vzela časa Jugoslavija je bila sicer skoro v hipu poražena, a vojna v nji se je pričela zares šele pozneje. ko so stari ministri s kraljem in knezom Pavlom vred pobrali šila in kopita, eni—med njimi v Srbiji general Nedič, na Hrvatskem Ante Pavelič in v Sloveniji general Rupnik., se udinjali Hitlerju za kvizlinge, drugi pa šli v kleti in v hosto ter kovali načrte za odpor. Po raznih križkražanjih je odpor dobil svojo pravo obliko v osvobodilni fronti, ki je sedaj v osvobojenem delu Jugoslavije vladajoča sila. Premier Broz-Tito se je zavzel učiti jugoslovanske narode Eksekutiva soc. stranke imela ored sabo poročilo o možnostih za "tretio stranko" ni, kar je bilo sicer strankino stališče že pred omenjeno sejo. Apelirala je na merodajne ameriške oblasti, naj kaj store za osvobodotitev argentinskega so- Eksekutiva socialistične stran ke je Imela na svoji seji 4. marca v Philadelphiji obširno poročilo, oziroma ji je bil podan referat o možnostih za tretjo "Fontamara" bo filmirana Slpviti italijanski protifašistični pisatelj Ignazio Silone je med drugim napisal svetovno znan roman "Fontamara", v katerem slika tiranstvo, korupcijo in moralno propalost vladnih organov in crekve pod Mussoli-nijem, in silno brezpravnost in bedo, skozi katero so morale pod njim iti najrevnejše mase v Italiji. Ta roman je v slovenskem prevodu priobčil "Proletarec". "Fontamaro" sedaj filmira zadružni kino v Rimu. da bo Si-lonejeva knjiga predočevala "raj" v Fontamari pod Musso-linijem tudi v slikah. gledati v bodočnost, ne v pro-šlost ter sc gnjaviti z njo. Vse preveč srbske, hrvatske in bolgarske literature je posvečene zgolj prošlosti, v kateri so se sovražili drug drugega in bili vsled tega toporišča v rokah diplomatskih intrigantov. Titov namen je ljudstvo pridobiti v spoznanje te resnice in ustvariti med Srbi, Hrvati, Slovenci in Bolgari prisrčno edin-stvo za zgraditev bodočnosti. Kajti jugoslovanski narodi bodo imeli po tej vojni vsled razdejanja in obubožanja ogromnega dela, ki ga bodo v stanju izvršiti le v znamenju edinstva, vzajemnosti in požrtvovalnosti. Beograd dobiva staro lice Omenjeni M. W. Fodor piše, da so se ameriški poročevalci kar začudili, ko so videli v beograjskih . prodajalnah veliko vsakovrstnega peciva, klobas in drugih živil, kajti pričakovali so, da je mesto v silnem pomanjkanju. Domačini so jim pojasnili, da čim je bilo po izgonu kvizlingške vlade in naci-jev zmede v mestu konec in se je uprava v njemu organizirala pod vodstvom maršala Broza-Tita, so trgovci spet odprli svoje prodajalne in začeli z obrtjo se z večjo gotovostjo kot kdaj, ker vedo, da sedanji režim ostane, da bo trajen. A glavni vzrok saj navideznega izobilja v Beogradu je, ker Norman Thomas. Maynard Izrekla se je za program za- Krueger in Darlington Hoopes poslitve vseh delavcev po tfojni so govorili o problemih bodoče- in izdelala v ta namen načrt za ga miru in o zavezniški diplo- planiranje ameriške povojne ekonomije. Ta načrt je veliko bolj dalekosežen, kot pa tako- maciji na posebnem sestanku, ki se ga je udeležilo nad 200 oseb. žvani Murrajev načrt popolne Na seji je bilo poročano. da zaposlitve, ki ga je on predložil dobiva Socialistična mladinska senatu in sloni na temelju vlad- liga med dijaštvom v višjih šo- nega subvcnciranja privatne in- lah čezdalje večji razmah. dustrijc. Načrt eksekutive pa Rezultat v lanski volilni kam-bazira nV socializaciji in pro- panji za soc slranko ni vz d_ dukciji za potrebo, namesto zamuden, kajti dobila je manj gla-pnvatni profit. sov kot kdaj Q Jlem J« y Eksekutiva se je izrekla pro- par člankih in v svojih predati draftanj u delavcev in zoper vanjih na Angleškem pečal po-obvezno vojaško službo po voj- sebno Harold Laski in tudi na Nemški ujetniki v Zed. državah Te tedne bo pripeljanih v Ze-dinjene države nadaljnih 100.-000 nemških ujetnikov. Vsega skupaj jih je v tej deželi okrog 400,000. Uposleni so na plantažah in v drugih takih poklicih, kjer se jih po mednarodnem zakonu lahko uporablja. zboru francoske soc. stranke so razpravljali o nepojmljivi šibkosti uradne soc. stranke v A-meriki. Največ krivde za to stanje m) zvračali na Normana Thomasa, češ. da se ne more v mednarodne probleme realistično poglobiti, pač pa govori o njih zgolj z akademičnega stališča. Akcija za obnovitev socialistične internacionale m k*. ««i.' Li2_ k -4*____j li. LiiiJ i Delavstvo po svetu jc sedaj brez aktivne unijske zveze, ker ie prejšnja mednarodna zveza strokovnih unij skozi vso to vojno povsem neaktivna, čeprav na papirju še obstoji. Nedavni lbor strokovnih unij je sklenil' ustanoviti novo unijsko inter-nacionalo. A kar pa se delavskega političnega gibanja tiče, je delavska socialistična internacionale razpadla z invazijo Nem-fciie v Francijo in Belgijo in pa vsled svojih lastnih hib, ki se |iH ni hotela otresti vzlic skušnjam, katere si jc pridobila v prejšnji vojni in še bolj pa pozneje. Niso pa razpadle socialistične stranke; tiste, ki se niso pustile zavesti v stagnacijo in v vztra- janje pri nazorih stare socialne demokracije, so se zavedale, da sc svet giblje, pa so danes vodilne politične . sile,. n. pr. v Franciji, v Rumuniji, na Ogrskem. Italiji in v Belgiji. A druge je odnesel "duh časa" in tre-! ha te s socialističnim delom začeti zopet od kraja. Komunistična internacionala je bila uradno razpuščena v znak apizanja ameriški in angleški vladi. Tako jc bilo delavstvo po svetu kar iznenada brez prave mednarodne zveze. Nekoč so delavske internacionale kaj pomenile. Sedaj ni nobene, ker jih je kapitalizem začasno onemogočil z intrigami, s priznavanjem demokracije, predvsem pa. ker je v svoj program sprejel velik del takozvanega socialističnega ......minimalnega programa. N. pr. v Zed. državah 'new deal". Ampak delavstvo brez internacionale ne bo moglo biti. Im-perialisti sklepajo svoje zveze, kapitalisti mednarodne kartele, a le delavstvo naj bi bilo brez mednarodnih zvez? Tako je v februarju to leto vršila v času te vojne druga večja konferenca zastopnikov socialističnih strank, ki ji je predsedoval Hugh Dalton, predsednik angleške obrtniške zbornice (Board of Trade). Zastopani »o bili na nji socialisti iz Francije, Belgije, Nizozemske, Hali-j«,.. Norveike,. Čehoslovaške, Španije, Portugalske, in seve- da v glavnem iz Anglije ?cr nekaj opazovalcev ii drugih dežel, med njimi poročevalci iz nevtralne Švedske in Švice. Na tej velevažni konferenci pa ni bilo nobenega socialista iz Zed. držav, nad čemer sc Harold J. Laski v svojih člankih telo pritožuje. Smatra, da jc a-meriška socialistična stranka postala skrajno neznatna in to v deželi, v kateri bi morala imeti eno izmed vodilnih vlog ne le doma, ampak v mednarodnem delavskem gibanju. A posebno v slednjem ie povsem neaktiv.* na. On dolži za to najbolj odgovornim Normana Thomasa in izraža željo, da se hi v ameri-, škem delavskem gihantu poja vil drugi Kugcnc Victor Debs. Urejevati Proletarca ni enostavno, ker se drži svojih namenov in ciljev % « • Ustanovitelji Proletarca so svojemu listu določili dva temeljna namena: prvič, da se bori za koristi delavcev s stališča socialističnega programa, in drugič, da med ameriškimi Slovenci razgalja domačo reakcijo ter tiste, katerim služi. Tako je ta list moral vseh svojih 40 let vedno plavati proti tokom, ki so bili čestokrat zelo deroči. Na delavskem polju mu je šlo v njegovi borbi še dokaj po sreči dokler je socialistična stranka še bila resna delavska stranka in napredovala. V prvi svetovni vojni jo je dušila reakcija, vlada in pa nastajajoči notranji razkroj. JSZ in Proletarec sta se znašla v tem vrtincu in vrh tega še v svojem, ki je pomenil, ali naj sledimo strankinemu protivojnemu stališču, ali se pridružimo tisti socialistični struji, ki je upala na poraz militarizma in na novo svetovno uredbo, v koleri bo mir in blagostanje glavni smoter. Vsled ie posebnih nagnjenj za ustanovitev jugoslovanske federativne republike se je JSZ odločila za podpiranje slednjih. Imperialisti, ki so zaigrali zmago in mir, so ob enem zongavili tudi balkansko vprašanje. Bili smo poraženi v svojih namenih rn naša domača reakcija je to pridno uporabljala skozi vsa ta leta najbolj proti slovenskim socialistom in Proletarcu. V sedanji vojni pa se je izkazalo, da smo bili v pravem takrat, kot smo zopet sedaj. Na socialističnem polju je imel Proletarec po prejšnji vojni silno težavno stališče vsled takozva-nih militantov, ki so se zajedli v socialistično stranko in jo spremenili v sekto enega človeka. Potem so se razkropili. Težki so bili oni dnevi za Proletar-čevega urednika, a danes ima zavest, da ga valovi "detinskega lovičarstva" niso mogli odnesti. Prav tako je Proletarec vseskozi pravilno motril razvoj v Sovjetski uniji, v osobodilnem gibanju v Jugoslaviji in v naši javnosti. Ničesar mu ni treba preklicavati. Nobenkrat ni skakal s plota na plot. Ob njegovi 40-letnici mu |e to v čast in ponos. Več o tem bo v prihodnjem Majskem glasu. *rpleta*c, Marrffc 194« — ^HHH PROLETAREC UST ZA INTERESE DSiJtVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. Idaja Jnmli?«a»ka Dtlavik« Tiikovu Druika. Chicago. III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA * Zed in jenih drlavan sa celo leto fS.OV; ta pol leta ll.Hj sa *«trt let* $1.00. faozomstvo: sa eelo leto $3.50; sa pol leta It.00. Vsi rokopisi in oglasi morajo biti ▼ našem uradu najpozneje do pondeljka popoldne sa priobčitov t številki tokoAsga bedna. PROLETAREC Published e*ery Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Ine. Established 190«. Editor__________________ Business Msnager........ ...............Frank Zaits _________Charles Pogorelec 8UBSCRIPTI0N RATES: Jnited States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Fortign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00. PROLETAREC 2301 S. Lawndale Avenue CHICAGO 23, ILL. Telephone: ROCKWELL 2864 Kdo se bo o osvobodilni fronti v Jugoslaviji sedaj zadnji "smejal"? Ko je bilo partizansko gibanje v svojih najtežjih bojih i okupatorji in domačo reakcijo, je vihrala proti njemu propaganda posebno v Zed. državah. Šlo se je med Mihajlovičem in Titom. Med napredkom in nazadnjaštvom. Med privilegiji in ljudstvom. Med monarhisti in republikanci. Med pristaši socializacije in izkoriščevalci množic. Med svobodomiselstvom in klerikalizmom. Propaganda obeh strani se je odevala v plašč demokracije. In obe sta veliko pretiravali, ker v propagandah sploh drugače biti ne more. Toda ena je vendarle stremela po nečem NOVEM, po BODOČNOSTI! Druga je hotela kolo časa ustaviti, da bi ostalo. KAKOR JE BILO. hajale so ene iz klerikalne slovenske kovačnice, druge iz čaršij-ske v Kairu in Londonu, tretje iz ameriškega velesrbstva. ki mu je načeljeval takratni takozvani "jugoslovanski" veleposlanik Konstantin Fotič. Sedanji člankar Ameriške domovine in njegov frančiškanski prednik, in pa Fotičevi zaupniki, ined njimi posebno neki Slovenec, ki je nekoč nekaj let deloval med nami, so iz svojih "strogo zaupnih virov" pisarili posebno tistim, ki so jih smatrali za naivne, a so bili na važnih mestih — naj se za božjo voljo ne puste zavleči v partizanske toke. kajti nekega dne bo treščilo, prišla bodo za pristaše partizanov silna razočaranja, sram jih bo, in tedaj se bomo "mi zadnji smejali". Le malo med naprednjaki je bilo res toliko naivnih, da bi se dali potegniti. Žal, kolikor se jih je, so storili tistim, ki bi radi zastilvili vse svoje sile v pomoč osvobodilnemu gibanju, prilično škode. Še več pa na katoliški strani, ki je za osvoboditev Slovenije dobro pričela, pa klavrno nehala. A dobilo se je na katoliški strani vendarle nekaj takih, ki se niso hoteli podati nobenemu pritisku "OD ZGORAJ" in ostali z nami v boju za program OSVOBODILNE FRONTE. Le ti katoliški Slovenci imajo sedaj RES pravico in vzrok, da se lahko "zadnji smejejo", posebno $e Rev. Gabrovšku in patru Ambrožiču. J04K0 OVEN RAZGOVORI Zunaj je pomlad. Ne vem, Kaišek primoran dopustiti ame-koliko časa bo trajala ta lepa riškim časnikarjem prehod v doba, ali za enkrat se mi ni tre- Jenan. Eden teh je bil Harrison ba greti pri peči. Kaj bo jutri Forman. Rezultat te njegove — to je vprašanje za vremen-j poti je knjiga "Report From skega preroka Čudno, kako na- Red China". Cena ji je tri do- gio vpliva toplo pomladansko solnoe na gotove ljudi. Jaz, ki živim sunaj na deželi, sem jo primarširul v mesto zavit v težko zimsko suknjo, katere sem se v resnici sramoval, ko sem videl druge oblečene v sive ali rjave površnike. Pa sem se spomnil, kako sem pred leti — bil sem takrat v Lansingu, Mich igan — z mojim tovarišem Vivodom primahal v Detroit na prvega maja oblečen v sivo pomladansko obleko ter s slamnikom na glavi. Ali tisto leto (1915i je bilo precej čudno vreme. Zgodnja pomlad, ali na prvega maja je snežilo, da je bilo veselje! Nikdar ne pozabim, ka- larje, ali vredna je veliko več Danes vemo, da je kouming-tang (skupina burž važnih strank, katere vladajo Kitajsko* s Kaišekom na čelu, diktatura v prid veleposestnikov in vojnih mogotcev, kateri *hočejo, da ostane Kitajska taka kot je bila stoletja — in da si mora kitajsko ljudstvo šele priboriti vse to, za kar se je boril veliki Sun Jat Sen in kar delajo danes Mao Tse-Tung in Cu-Teh v svojih sovjetih. » ♦ Pri nas Naš "kernel" se je začel precej zanimati za Jugoslavijo. V nedeljski "Tribuni" z dne 11 marca, katera je, da boste ve- OO MESTA DO MESTA, ls vasi v vas. prodirajo saveantške čete na sapadni fronti. V vsaki hiši je lahko nevarnost sanje, bodisi vsled niin ali pa skritih nemških strelcev. Gornje je oddelek zavezniških vojakov pri iskanju skritih nac-ijev v Kurichu KATKA ZUPANČIČ: IVERI Tri zadnje velesile, ki so ostale in si dale nalogo ustvariti mir Meseca aprila se zberejo v San Franciscu zastopniki združenih narodov — namreč vsi tisti, ki so v vojni z (bivšim) osi-ščem. m * Odločilno besedo imajo izmed vseh 47 vlad ali kolikor jih je že vseh skupaj, samo tri — tri zadnje velesile. Pred svetovno vojno jih je bilo osem. Anglija je bila še "vladarica morja", njen London je bil svetovni finančni center in njena diplomacija najspretnejša na svetu. Nemčija ji je bila na mednarodnem trgu in na morju naj-opasnejša tekmovalka. Francija je rasla v svojem imperiju, ki je bil v kolonijah drugi največji na svetu. Rusija, največja celinska država, je mrtvačila v svojem fevdalizmu in primitivnosti svojih mužikov. Avstro-Ogrska je hirala vsled svoje ohromele politične tvorbe in nerešenega narodnostnega vprašanja. Italija se je ponujala za velesilo in bila priznana za tako vseld spletk in iz prijaznosti. Zed. države so bile v krožku evropskih velesil smatrane za nebodijihtreba. Japonska, majhna kot je bila, je bila potisnjena med velesile vsled pomoči Evropcev in pa s podporo Zed držav. Teh osem velesil se je zapletlo z ostalim svetom vred v prvo svetovno vojno. Ko je bila končana, so zmagovalci črtali iz seznama velesil tri — Rusijo, Nemčijo in Avstro-Ogrsko. Avstro-Ogrska je razpadla. Rusija je bila v agonijah civilne vojne, boriti se je morala proti intervenciji Anglije, Francije in Zed držav in zadela jo je katastrofalna suša. Sovjetska unija se je v tej dobi lotila gospodarskega preporoda in uspela. Proces sicer ni bil demokratičen, kakor se to besedo razlaga n. pr.. v Angliji ali v Zed državah, toda s pomočjo svojih petletk je postala Rusija spet velesila. Italija, ki je bila v prvi vojni med zmagovalkami, je bila na ;:notraj tako bolna, da ji je pretil socialni prebbrat. Prišel je Mussolini, ji udahnil novih imperialističnih ambicij in zatrl so-calistično in komunistično stranko, delavske unije pa si podvrgel za svoje orodje. Plutokraciji v Angliji, vštevši Churchilla, in v Zed. državah je bil on v tem ravnanju kar všeč in so mu delali komplimente ter pomagali. Kar je na vplivu Jtalije Orlando izgubil, ji je il duce pridobil. Svet se je je začel bati in jo upoštevati kot ne sicer mogočno, toda sila provokativno državo. Sledil ji je s slično taktiko Hitler. V nekaj letih je bila Nemčija avtomatično priznana za velesilo. Kaj je "velerfila"? Država, ki lahko gazi po drugih ali pa jih ustrahuje, če nočejo v vojno z njo. Tako se je v jeziku preprostega človeka tolmačilo pomen velesile prej. A odslej — tako Sreča ... Kaj je sreča ? To vprašanje sem nekoč zastavila šolarjem, in odbra tretjina se jih je takoj brez odloga 111 seveda brez vsakega pomisleka odzvala: "Imeti denarja, veliko denarja — to je sreča." Oni dan sem se v osrčju Chicaga ustavila na enem najpro-metnejših križišč. Stisniti sem se morala k obuličnemu svetilniku, da me ni živa reka odnesla s seboj. Vzdolž razdeljena je ta reka drla mimo, čakala peš in na kolesih zelene luči. da je od obeh strani hkrati pljuskni-la čez cesto, zdaj v črti sever-jug. zdaj vzhod-zapad. izmenoma in zmehanizirano kakor stroj. Zakaj hite? Kam se jim tako strašno mudi? Kaj jih goni? Sinilo mi je v glavo še gornje vprašanje: kaj je sreča? Saj me je ta številnoglavi tok iznenada spomnil na neko sliko, ki sem jo videla pred leti in ki ji je umetnik dal naslov "Za srečo". Kakor na oni sliki, se je tudi tu kazala nestrpnost v kretnjah, nervozna napetost na obrazih, četudi vse to bolj brzdano in semtertja zakrito z nasmehlja-nostjo. Zgolj velikanskega kolesa je manjkalo in na njem razigrano se smejoče mladenke, ki bi drvela pred temi živimi valovi držeč z zvezdo okrašeno čarovno paličico v desnici. Kaj je sreča0 Prejkone bi se tudi tile odrasli ljudje na prvi mah odrezali tako. kakor se je odrezala moja zelena, neizkušena mladež: Imeti denarja, veliko denarja — to je sreča. Zavrnila sem to misel. Saj ni mogoče, da bi si vsi ti gnetli le zlatega malika v svojih srcih! Fant in dekle n. pr., ki sta nevedoma zašla v nasprotni hiteči tok. pa se zdaj za roko držeč in smeje vijeta iz njega. Ta dva ogreva vroča ljubezen, ne pa hladni moloh. Kruh in ljubezen? Ne, ni dovolj! Tudi ta dva bosta spoznala, da je človeku treba več. Ali če poslušam, gledam življenje, se res skoro ne morem otresti nevšečne misli, da se pretežna večina ljudi peha res-1 nično le za dolarji: ta uspešno i — oni ne; ta godrnjaje — oni molče v božjo voljo vdan;- ta usodo preklinjajoč — oni se brezskrbno nanjo zanašajoč; ta se trudi po pošteni poti — onemu je vseeno, ali je pot, ki jo hodi, prava ali kriva; ta ima navkljub vsem prevaram in razočaranjem še vedno v svojem srcu topel kotiček za svojega bližnjega — oni nima zanj drugega, kot trdo besedo in še tršji komolec. Med vsemi temi kolebajo ma-I lodušneži in mnogoteri od teh si išče v kozarcu bodrila in utehe — najde pa nazadnje pogubo. Večnih tamačev, ki jim je vsako iani' lepše in boljše, in neizčrpljivih nergačev se pa tako nikjer in nikoli ne manjka. In da je mešanica popiolnej-ša, je dobiti še takih, ki jim je včeraj* dan, ki ga več ni, in 'jutri' dan, ki ga še ni... Cemu torej skrbeti? Mar skrbe lilije na polju? Ne. Pa so vendar lepše oblečene, nego je bil Salomon. Ali skrbe vrabci na strehi? Kaj se! Pa le žive. Toda človek je že v svoji zgodnji, v svoji brloški dobi spoznal, da za človeka ta parazitska filozofija ne drži (četudi ni znal tega povedati v besedah), — vendar se je obdržala do današnjega časa in mnogim dobro nese. nesla jim bo še nadalje toliko časa, dokler bodo delavski sloji na svojem duhu preubogi in pre-mlahavi, da bi to preprečili. nam obetajo, pa bodo velesile zaščitnice malih dežel in svetovnega miru. , V tej vojni so titel velesile izgubile (ali pa ga še bodo) Nemčija, Italija. Francija in Japonska. Ostale so v tej kategoriji samo še Zed. države, Sov. unija in Velika Britanija. Zed. države so nadomestile Anglijo na morju. Pacifik postaja ameriško jezero; na Atlantiku so tudi najmočnejša sila. In pa v produkciji in v developiranju prirodnih virov. Anglija v svoji moči pojema. Opira se za svoj obstoj na strica Sama in na dominjone. Rusija se je razvila v dominantno silo v Evropi in v Aziji. A po svetu je njena glavna moč v ideologiji. Rusija je "private enterprise" pod boljševiki uničila, Roosevelt in Churchill pa ga oznanjati za svoj temeljni evangelij. Ljudje po svetu bi radi svobodo pred izkoriščanjem. V kapitalizmu je ni, pa čeprav je demokratičen. Bedna masa po svetu se zato ozira tja, kjer so bogataše pognali in jih "likvidirali**. Te zadnje tri velesile so si dale nalogo rešiti svet za mir in za demokracijo. Nedvomno imajo vse tri dober namen. Toda dve nastopati tak gospodarski sistem, radi katerega so revolucije največ nastajale. Ali bosta prvi dve hoteli priznati, rU se socializmu ne bo mogoče ogniti, ker bo trčil vanju prej ali slej? Ali pa bodo morda uspeli tisti v njima, ki delujejo, da se spustita v vojno z USSR še predno bo Hitler tepen? Roosevelt in Churchill se veliko prizadevata, da se to ne zgodi, a za odpravo vzrokov ne storita ničesar, bodisi, ker jih ne poznata, ali pa zato, ker jima je njuna vera v "free enterpris^' zastrla pogled v realnost. Kaj je sreča? Verski dogmatik ti bo pokazal v oblake: Tam zgoraj bo sreča, ako si jo boš zaslužil! Tu doli je ni . . ." Ali mi. ki ne moremo verjeti, da bi bilo življenje zgolj priprava za smrt (saj ni ni praktično življenje verskih dogmatikov baš podobno pripravi na smrt!), vprašamo racionalista. Razlagal nam bo, da bo edinole popolna skupnost človeAtva zmožna, ustvariti vse potrebne pogoje za trajno, popolno srečo za vsakega poedinca na zemlji. Po merilu dosedanjega razvoja pa je možno uresničenje velike ideje tako daleč v bodočnosti, da se nam zdi skoro uto-pistično. Vendar je v zgodovini človeštva zaslediti tudi skoke: tuintam skok nazaj ali vstran, pa tudi naprej, daleč naprej. To nam bodi tolažba, pa tudi gonilna sila. SEJA KLUBA ŠT. 1 JSZ Chicago, lil. — Ta petek 23. marca bo v Centru redna seja kluba št. 1 JSZ. Vabljeni so vsi člani in članice, da se je udeleže. Potrebno je, da se zavzamemo prirediti veliko jubilejno slavnost k 40-letnici Proletarca in čuli boste poročila o pripravah. Dalje o raznih drugih aktivnostih kluba. Ob enem tudi poročila o pomožni akciji in o nedavnem zborovanju Sansovega širšega odbora. Vstop prost tudi nečlanom. P. O. Zadrutno gibanje v Italiji.. Vzlic silni gospodarski zmedi, ki je Italijo zadela vsled vojne, se zadružno gibanje v nji obnavlja hitreje kot katerakoli druga ljudska ustanova. » Nad milijon ujetnikov Angleži so ujeli od početka vojne 1.043.000 osiščnih vojakov, nevštevši teh. ki ^ih v marcu zajemajo na zapadni fronti. ko ao naju gledali, ko sva para-!' T/. V ' ., dirala v snegu s slamnikom na deh' ™Jve(: ! dn*vn,k na svetu' 0 saj "kernel tako pravi — je bil dolg članek iz Washingtona, Po svetu v katerem piše kolonar Ed- Se vedno grme topovi in kri wards o komunistih, poštenem glavi. teče v potokih. Nemci in Japonci se branijo na smrt. 'Koliko časa bo mogel flFer še driati svo- Mihajloviču, kateri je baje pra-, vi mučenik, o Adamiču, za katerega konštatira, da če že ni IZKAZ 300-TERIH Na priporočilo Joškota Ovna in več drugih se je kvota pri-spevateljev pod gornjim naslovom zvišala iz dve na tri sto. Namen tega sklada je obvarovati list pred zadolžitvijo in pa v pomoč agitaciji za njegovo razširjenje. Drugi prispevki so priobčevani pod običajnim naslovom "Tiskovni sklad Proletarca". XV. IZKAZ John Splller, St. Louis, Mo. $ 5.00 Frank Knhovskl, Detroit. Mich igan 5 00 Martin Menton Detroit, Michlgaft 5 00 John Berlisg, Detroit, Mich. (ie v drugič) 7 00 Andy March. Cleveland O. 5.00 Neimenovan, Cleveland. O. 5.00 Prank Osen, Cleveland, O. (te v drugič) je ljudi v ognju, je težko pove- komunist, ni daleč- stran, in pa dati. So pač občutki — ko si le-, o tisti lakotni politiki ruskega ta plenil in požigal druge de-! medveda, kateri bo s pomočjo žele—in danes ti gori tvoja last-f Tita pogoltnil Jugoslavijo na hiša! Kaj misli firer, takole Res čudno, zelo čudno je to. ob večerih — ko mu predejo kako so se ti ljudje naenkrat zamisli kako blizu že je bil popol- čeli zanimati za Poljake in pa ne zmage — tako blizu, da je za nas. Takrat, ko se je začela Hkuaaj Prejšnji Iskaz 5 00 S 37.00 • 1,417.00 Skupaj 11,454 00 Prispevate ljev tem Iskaau 7, prejšnji tokaa t35, skupaj 242. — Manjka jih do 300 ie 31. naročil ogromne obrezane granitne kamne iz Švedske, s katerimi je hotel postaviti največji spomenik zmage, ki naj bi stal kot Keopsova piramida — za večne čase. Danes firer ve, kakšen bo njegov spomenik, spomenik sličen kot so ga postavili Rusi v Har-kovu in pozneje v Majdenu na Poljskem — steber s poševnim tramom, s katerega visi ob koncu — vrv. Morituri te salu-tant ... V Evropi se giblje ne samo na bojnem, ampak tudi na političnem polju. V Italiji se je justica naenkrat zbudila iz svojega desetmesečnega spanja in obsodila par glavnih fašistov v večletno ječo, kajpada "in ab-sentia", to se reče, da so ti fantje že davno pobegnili iz Italije. Škandal, katerega je povzročil -g fašističnega generala Mano Roatta — je bil prevelik, da bi se ga kar lepo pokrilo. Ali če bo demokratična justica delala v drugih evropskih deželah kot dela danes v Italiji, Belgiji, Rumuniji, Holandski itd., se fašistom ni treba preveč bati. Na Bolgarskem je nekoliko drugače. Tam je bilo v enem dnevu eksekutiranih 87 oseb. med njimi regent princ Ciril, in cel koš ministrov ter generalov. Tudi v Franciji se nekdanjim fašistom in kolaboraterjem ne godi ravno dobro. Ali kar navdaja vsakega človeka z upanjem, je pojav močnih delavskih gibanj na evropskem političnem odru .Ia«r»o je, da se mase nagibljejo na levo — ne zato, ker je to danes popularno, ampak ker uvidevajo, da leži rešitev Evrope in človeštva proč od tistega reda. kateri je bil pred letom 1939. a namesto njega pa v nov ekonomski in politični red, kateri mora odpraviti vse tiste neznosne razmere, katere so privedle človeštvo v to strašno klanje. Socializem bo imel ogromno polje. Kitajska Pred leti sem v "Razgovorih" precej obširno pisal o kitajskih sovjetih. Takrat se ni veliko slišalo o tej skupini ljudi, katera danes kontrolira precejšen del Kitajske ter več kot osemdeset milijonov ljudi. Danes je seve drugače. Porazi Kaišekovih armad ter izguba nebrojnih ameriških letalskih postojank so ameriško vlado prisilile, da je napravila pritisk na kouming-tang in Kaišeka, da sklene nekakšen sporazum s takozvanimi komunisti za skupen boj proti Japonski. Tako se je zvedelo, da drži Ciang Kaišek skoro milijon svoje najbolj oborožene armade — ne proti Japonski, ampak na meji provincije Jenan — proti kitajskim sovje-tom. To je povzročilo precej hrupa in ostrih diplomatičnih besed Oeneral Stillvvell je resigniral radi tega. Končno je bil ta svetovna vojna, je krnel grmel, da Poljska ni vredna, da bi šli v vojno zanjo ali radi nje. Danes pa naenkrat taka očetovska skrb. Kar se Jugoslavije tiče, mislim, da so tu nekje tudi Fotičevi prsti... Tristoreri Z veseljem sem opazil, da se je število dvignilo, še nekaj tistih, kateri še niso člani, pa bo število doseženo. To, da Proletarec potrebuje ne samo naročnike, ampak tudi vse pomoči, je jasno v tej draginji, ko se cena v tiskarni vedno dviga. Sodrugi! Ne pozabimo, da je to jubilej no leto našega lista! Naše gibanje V soboto 10. marca je bila po seji odborov SANSa v Berger-jevi dvorani zelo lepa in zabavna večerinka. Pavel Berger je dal dvorano in barno opremo brezplačno. Na velikonočno nedeljo, 1. aprila, gostuje naš dramski odsek kluba Št. 1 JSZ v Waukeganu. Ponovil bo dramo "Norec". Program bo lep in waukeganski rojaki in sodrugi so povabili tudi nas Cikažane na to prireditev. In prav je, da se odzovemo. Kajti ni je klubo-ve prireditve v Chicagu. da bi ne bilo nekaj waukeganskih so-drugov navzočih. Ruski relif Frank Klune iz Minnesote, ki je bil na seji SANSa, je daroval dva dolarja. Iskrena hvala. Ta kolona, s katero se ubijam že skoro tri leta, bo prenehala za nekaj tednov vsled običajnih spomladanskih počitnic. Na svidenje v aprilu. • Tole mi ne gre v glavo? Cemu morajo konsumenti plačevati za živila trikrat do petkrat več, kot pa dobe tanje farmarji, ki jih prideljujejo. to mi nikakor ne grm v glavo! Ali nima vlada prof" Špekulantom in prekupcem nobene moči več? Vladimir Levstik: Oblod OVCI - (Nadaljevanje.) "Kdo ti je naročil?" sem ga vprašal dokaj osorno. "Olepševalno društvo," je za-godrnjal skrunilec. "Olepševalno društvo? Kam bo pot?" "Kam drugam kakor v 'Mirni dol'! Vidi se, da niste tukajšnji." Pomilovalno je ošinil mojo nevednost z očmi. "Ali res ne veste, kje je Mirni dol'?"— "Ne vem. Kje je?" "Okoli hiše tamle na jasi. Stopite še petkrat pa jo boste videli. Divji profesor stanuje v njej, tisti, ki je iznašel perpeto-mobil. On nori, gospoda iz mesta pa gledajo, kako ga trka luna. Vsako popoldne pridejo k njemu na izlet; zato so sklenili, da mora biti pot markirana. "V Mirni dol'!" Povrhu brez-čutnosti še norčevanje! Ali je res ni bilo meje za r-skejjudi? Ali se je svet na glavo postavil v tem letu dni, ki sem ga prespal med uradnimi spisi? čuteč, kako me nevidno obletavajo pošasti sinočnjih sanj, sem stopil iz gozda na ravnico. Tudi ta je bila izpremenjena. Bujna trava je bila pohojena. steza posejana z ogorki; leni veter je valil pred seboj papirje, v kakršne zavijajo salamo in sir. Zrak je bil gost od nečesa morečega. Dušilo me je, kakor da čutim parfum gospe Cicigo-jeve, in v glavi mi je šumelo, kakor da slišim od nekod sodnikov naduti glas .. . Čudno potrt sem se bližal hiši. In res: ob prisolnčni strani, tik pod okni profesorjeve sobe. je stala na zabitih kolih miza z dvojico klopi, do od urnosti enaka mizam, kakršne vidimo po gostilniških vrtovih. Ogorkov je ležalo tod brez števila, še več pa telečjih rebrc in kurjih ko-ščic, ki so se kupoma belile v izpregaženi travi. "Mlinar jih gotovo ni obiral .».. " Tako misleč sem nastavil uho. Zelo tiho se mi je zdelo vse, prihuljeno kakor v jarku pred naskokom. Le kedaj pa kedaj se je začul iz sobe jezen stok in zadaj po kuhinji so tiho smukali ženski koraki. Zavil sem tja, da bi vstopil z dvorišča. Na pragu je slonela metla, ki sem jo prepozno opazil; toliko da sem se ujel za podboj. Ob mojem ropotu je preletel hišo val panične groze. "2e gredo!" je pridušeno za-ihtelo v kuhinji. Nekakšen krožnik se je razbil na opečnatih tleh in droban čepet jo je skokoma ucvrl proti Mlinarjevi sobi. "Skrij se, Ivan, že spet gredo! .. V sobi se je odzvalo srdito rentačenje, prevračanje stolov in nefilozofsko preklinjanje, ki ga ne morem ponavljati; kmalu nato so odletela profesorjeva vrata in moj nesrečni znanec je planil v Vežo s klobukom in palico v rokah. Toda kakšen! Tak, da ga skoro ne bi spoznal: kosmat, nepočesan, brez ovratnika, v obvezanih čevljih in raztrgani obleki, živa podoba brezupne zanemarjenosti je stal pred menoj. Njegov obraz je bil bled, oči vdrte in kalne, ustnice skrčene v tako klavrni togoti, da bi se ji človek na glas zakroho-tal, ako ne bi bila obenem izraz skrajne, brezzaščitne bede. "Pol ure po kosilu!" je vreščal, bulječ okoli sebe. kakor da me ne vidi. "Bog bodi za-hvoljen! Vendar so našli urico, ki mi je še niso zagrenili! Žrtvovali so se, plemenite duše, in so prišli na poslednjo kapljo moje krvi... Oh! Oh!" je zavil kakor volk, grabeč se za raz-mršeno glavo. "Nu prav, le naj! Kje ste, drhal? Bliže, budala. ki ne razumete kranjske besede! Noter, avše, izvolite, strašila, moj dom je vaša beznica ... S čim naj vam postrežem, pa res ne vem. Ali niste že vzeli vsega? Moje delo ste pohodili, mojo pamet ugonobili, v moj kruh ste bris? M svoje postopaške pete; česa še hočete od mene? ... Kaj naj vam dam? Krvi nimam več, v mojih žilah se pretaka voda s špiritom. Možgane ste izdolbli, ali so zdaj jetra na vrsti? Pljuča? Srce? Ali bi vas zanimala čreva? . f. Izvolite, nasitite se! .; ." Čim bolj mu je usihal glas. tem besneje so delale roke; klatile so po zraku, bobnale po razgaljenih prsih in greble po životu, kakor bi res hotele zmetati drob iz telesa. "Mlinar," sem vzkliknil, "za Boga' Mlinar, ali me ne poznaš?" Tisti mah je pogledala izza profesorjevih pleč rjavolasa glavica njegove žene. Joj, kako je shujšala od lanjskih počitnic in kako zelo jo je izpremenila skrb! Ko me je uzrla, je zagorela do sencev; čutil sem. da se sramuje soprogovega divjanja in sive bede, ki je strmela vame z vseh strani. "Mlinar" sem ponovil, "ali ne vidiš, kdo sem? Senica sem Glej, gospa Marica me je že spoznala. Toda Mlinar še ni izbruhal vsega. "Dovolj!" je kriknil s penastimi usti, ves slep in gluh. "Dovolj je tega! Leto dni sem čakal vašega usmiljenja — ni ga bilo! Zdaj ne morem več. Dovolj je. Človek ni mačka, da bi se igrali z njim ... Ne n*>rem več. mera je polna! Se danes napravim konec—konec—konec! . .." Obenem s tem krikom pa je napel oči ter jih nejeverno za-pičil vame. Omahnil je, stopil bliže in zdajci zaihtel na mojih prsih. "Senica! Stari malopridnež Senica ... Tako mi prede, vidiš, da sem te vesel od srca!" — je hlipal, vzneseno mlaskaje z usti po mojem obrazu. Ta nenadna prisrčnost se mi je zdela enako sumljiva kakor tik poprej njegov krik in vrišč, da niti ne omenim besed, s katerimi je napovedoval bližnji konec. Mojo osuplost je še povečal strah, ki sem ga čital v očeh njegove žene. "Pa ne da bi morda res ■>—?!" mi je šinilo po možganih. s"irti prina- roko. češ! kdo govori o men" T, Preobrate. "Kakšen se vam zdi?" je re- " ka,erC b' Se n,°rah kla tiho. Strah pred odgovorom Očistite žarnico, reflektor in senčnik Svetilniki vam nudijo nad 50% več svetlobe ako so žarnica, reflektor, in senčniki čisti. Prah, ki se nabira ha njih le zastira svetlobo. Razpojite stikalnik kadar čistite. Umijte Žarnico in reflektor z mlačno milnico. Splahnite iarnico in reflektor v čisti vodi in ga posuftite toda ne potapljajte žarnice v vodi. Obrišite žarnico z vlažno cunjo In vse skupaj popolnoma posuftite predno denete vtikalnik v spoj. je trepetal v vsakem zvoku nje-nega glasu. "Kaj bi dejal?" sem se motal v kakor lani "Kako ste prizanesljivi! Veliko slabši je. Odkar nima miru, ne zmore nobenega dela! še či-ta ne več. Neprestano se razburja. vsak trenutek se utogoti... O, če bi vam mogla povedati vse! Lani sva upala, da se čez nekaj mesecev vrne v službo. In zdaj so ga upokojili.. "Upokojili!" sem se prestrašil. "Kako, zakaj?" Brezupno je skomizgnila z rameni. (Dalje prihodnjič.) Napredek delavskih unij v Franciji . Po izgonu Nemcev iz Francije so svobodne delavske unije v nji narasle na 4,000,000 članov, kar je 25 odstotkov več kot pa so Jih imeti I 1039, ko se je vojna pričela. Ta prirastek je značilen, kajti pomisliti je treba, da je milijone francoskih vojakov in prisilnih delavcev še zmerom v nemškem ujetništvu, in da je francoska industrija sedaj še vsa iz reda. Frank Česen: Metropolske beležke Ze večkrat me je urednik opomnil, da naj kaj napišem za Proletarca, pa si mislim: O čem naj vendar pišem? Ali o elasti-1 mirovne konference, aupak mali narodi imajo veliko zaupanje v "strica Jožeta", v katerem vidijo svojega zaščitnika. Upati je, da se ne motijo. Teodore Andrica, kateri ima pri The Cleveland Pressu v področju inozemske zadeve, je objavil zanimivo štatistiko glede "inozemskih" Nemcev, ki se baš sedaj izseljujejo na "sveto Nemško zemljo". Poročilo se glasi: "Celi roji utrujenih nemških beguncev iz Litvinske, Estonije, Latvije in Poljske se pomikajo po nemških cestah. S seboj imajo na stotisoče vozov, konj, krav, starčkov, žensk in otrok. Njih trpljenje je veliko, kajti potujejo počasi in v temperaturi, ki je bila tedaj 20 stopinj pod ničlo. Sto in sto tisoč jih je, kojih predniki so živeli stoletja na Madžarskem, v Ru-muniji in Jugoslaviji. To so Svabi, Saksonci iz Scdmogra-ške. Bačke in Slovaške. Pred stoletji so si Nemci ustanovili večje in manjše otoke v nenemških deželah, kot prednjo stražo nemškega imperializma na potu v pravljičen vzhod. v normalnih časih narodi boriti dolga leta. Prva svetovna vojna je uničila ruski carizem, na njegovo mesto pa postavila delav- ucjoi. srcu I at? rnmai t • i i zadregi. "Ne čisto tako zdrav i 1 J °f0~ wnr ioni •• mcn VP,1V na svetovno politi- čno. socialno in gospodarsko zgradbo. Poleg tega je pometa- posedovali najboljšo zemljo in prospevali. Danes so obupani brezdomci. Verjeli so, da so Nemci dovolj močni, da podjarmijo ostale narode za najmanj tisoč let. Danes plačujejo strašno ceno za svojo zmoto, ko se vračajo v Nemčijo po isti poti kot so prišli njih predniki pred stoletji, z volovsko vprego in brez sredstev. PUBLIC SERVICE COMPANT OF NOtTHCRN ILLINOIS Nizek tivljenski standard premogarjev v Angliji Poročevalec Columbia Broad-casting Co. je dne 15. marca po radiu iz Londona Američanom dejal, da dobe ameriški vojaki na Angleškem petkrat toliko mesa na dan kot angleški pre-mogarji. tla z mnogimi nepotrebnimi i Pred vojno je živelo kakih de-kralji. vet milijonov Nemcev izven Po vseh znakih sodeč pa o- Nemčije. V Čehoslovaški 3.460.-beta sedanja vojna še bolj te- 000, v Rusiji 1.400,000, v Alza-meljito počistiti nesnago iz člo- ciji in Loreni 1,650,000, v Polj-veške družbe ter potisniti ka-iski 740.000, v Rumuniji 700,-zalec na uri napredka daleč na- 000, v Jugoslaviji 600,00, ostali prej. Vzemimo na primer Jugo- pa v drugih manjših deželah, slavijo. Pred vojno se nikomur j Vzlic temu, da so živeli v teh niti sanjalo ni, da se bodo Jw\ deželah do 800 let, so imeli še gos lova ni v teku štirih let izne- vedno tesne stike z Nemčijo pod bili okovanega škornja beograj- vsako vlado. Ti stiki so bili naj-ske čaršije in dobili reprezen- bolj intimni pod nacijskim re-tativno, demokratično vlado, ki žimom. Napihnjeni vsled Hit-ima sijajne načrte za bodočnost lerjevih zmag. so ti "nadljudje" njenega ljudstva Naj si misli o kljubovali postavam teh dežel. I itu kar kdo hoče. ampak res- Na deset tisoče se jih je pridru-nica je, (Ja»ni samo dober voj- žilo nemški armadi. Postali so skovodja. temveč moder in pre- silno arogantni napram svojim viden državnik, kateremu se je sosedom. Danes je slika čisto drugačna. Rumunska vlada je iz Sak-soncev v Sedmograški in Šva-bov iz Banata, ki se smatrajo za nemške državljane, ustanovila delavske bataljone. Ti Nemci bodo služili pri obnovi porušenih mest in nekaj so jih že poslali v Rusijo. Iz Jugoslavije in Madžarske so se vsi izselili v Nemčijo. Brezkončna povorka voz z napisi "Backa Schvvabs" se pomika skozi Avstrijo in Češko v srce Nemčije. Goebbelso-va propaganda je bila za te ljudi kruto varanje. To se zlasti tiče Nemcev, ki so živeli v Estoniji, Latviji, Litvinski, Poljski, Rumuniji, Jugoslaviji in na Madžarskem. V teh deželah so Nekaj drobiža Chicago, III. — časi se spreminjajo. Družabni klub Slovenskega centra v tem ni izjema. Kakšna sprememba v zadnjih štirih letih! V njemu so se zabavali mladi slovenski fantje in dekleta, mladi možje in žene. Mi starejši pa smo uživali življenje v tej veseli družbi. Kaj pa sedaj? Vse to je minulo "for the duration". Kljub temu družabni klub še eksistira in napreduje, in to je glavno. Upam, da bo vojne prej konec kot pa da bi prišel čas, ko se bi ime "Slovene Labor Center" spremenilo v "Slovene. Old Peoples Home." In to je razen nekaj izjem že sedaj. Vsako popoldne imam navado prihajati v klubove prostore, ako mi zdravje dopušča. Preči-tam slovenski dnevnik in ko ga prebiram, prihajajo drug za drugim "cesarski penzijonisti" in "ne"-penzijonisti. Okrog 2. pop. se prične boj—ne partizanski, ampak "pinakelnov". Stavijo do dve do pet sto, in ko je igre konec, je zmagovalec tisti, ki ima prvi tisoč pojntov. Ostali igralci pa izgube vsak po lc ... in za vsako "luknjo" pa še lc ekstra. Tu pa tam se spomnimo tudi Johna Kočevarja, in mu "daruje" sedaj ta, sedaj drug dajm za vrček pive. Vsi se pri tem zavedamo ne samo svoje žeje, temveč tudi tega, da njega podpiramo, ako smo žejni in si žejo s pivom gasimo. Eni se zabavajo v igri, ob enem tu pa tam kdo zažvižka ali zapoje. Jaz pa. ko jih opazujem, se počutim kakor zgubljen dajm med centi. Monja je to moja lastna krivda? - . it Iz lokalnih novic: Ruski film sodnijske obravnave v Harko-vu je sestavljen na podlagi dokumentov in kot takega ga bo ameriška avdijenca videla na platnu prej kot pa delegatje združenih narodov na konferenci 25. aprila v San Franci-scu. Ni dvoma, da bodo videli ta film tudi ameriški vodilni fašisti in slovenski belo- ter črno-gardisti v Clevelandu in drugje. Priporočam tudi vsem socialistom, da naj ga gredo pogledat. kadar bodo imeli priložnost. % Jaz sem še danes zabit Gorenje in se ne sramujem svoje ignorance. Pred dvemi leti sem v dopisu v Proletarcu kritiziral naredbo, po kateri so poklali milijone prašičkov, da jih ne bi bilo preveč. Nisem pa kritiziral tudi vzrokov vojne. Milijone nedolžnih žrtev je padlo v tem klanju — čemu? Ako bi bila francoska, angleška in ameriška vlada v resnici civilizirane in demokratične, namesto hinavske, bi fašizem v Evropi nikdar ne uspel. Zavedam se, da je naša država v vojni, ob enem se tudi zavedam, da dopisujem v reven socialistični tednik namesto v multimilijonarski Chicago Tribune. * Mogoče se nekateri čitatelji vprašujejo, kaj je glavni vzrok primanjkovanja rdečih pojntov in mesa ob enem, a ob enem se milijone ljudi v tej deželi še danes spominja veliko bolj na poklane pujske kot na milijone umrlih vojakov. TV Danes je dokazano, prvič, da takratni poljedelski tajnik Hen-ry Wallace ni dal pomoriti o-krog šest milijonov prašičev, ampak so bile naredbe storjene v področju skupne zvezne vlade; drugič, meso je bilo podarjeno ameriškemu Rdečemu križu, da ga je v zadnji krizi razdelil med milijone gladnih A-merikancev. Saj meni se zdi, da med Hen-ryjem Wallaceom v Ameriki in Titom v Jugoslaviji ni velike razlike. Prvi je obtožen, da mori na debelo ameriške pujske, drugi pa, da pobija katoliške duhovnike in nune .. . * Tri največje vvholesale tobačne kompanije v New Yorku so bile pred federalno sodnijo obtožene "črnega trgovanja" s cigaretami in se priznale za "ne-i dolžne". A vendar so v pretek -, lem letu prodale na črnem trgu j za nad $15,000,000 cigaret. Dostropna cena OPA za zaboj ! cigaret je $72.50. a na črnem | trgu so jih prodajali po $120 za zaboj. Ali niso taki ljudje res patriotični angeli? Ob enem pripadajo tistemu narodu, kateri je danes v ofenzivi za svetovno demokracijo. Opazujem to črno raketirstvo, in v njemu so tisti Izraelci, ki v tem poklicu nadkriljujejo vse narode. Obžalujem, ampak dokler či-tam in mislim, se ne sramujem izraziti svoje sodbe, dasi nisem nezmotljiv papež, in ne anti-semit. * Glede Jugoslavije sem zase prepričan, da brez Tita in "strica Jožeta" ter partizanov bi narodom v nji še dolgo ne zasijalo solnce svobode. Seveda ne bo še raja v nji. Priznajmo, da je Evropa porušena in vzelo bo cele generacije, predno se rane zacelijo v nji. Priznajmo kot realisti, da je Jugoslavija v tem procesu novo rojeno dete in vzelo bo leta, predno si opomore. Ampak podlaga je zdrava in narod na nji gre na delo z vero v bodočnost. Nesmiselno bi bilo pričakovati, da naj bi bila le jugoslovanska vlada perfektna, ko vendar vemo, da ni nobena druga na svetu, vključivši našo in sovjetsko. Kibicarji na levi in desni bi se morali tega zavedati. Predsednik Roosevelt se je zadnjega januarja po radiu izrazil, da je naša ustava stara nad 150 let. pa še vedno ni perfektna. Po* pravici povedano in komentarja ne potrebuje. John Chaniazar. Izmed zveznih uslužbencev 12 odstotkov zamorcev V službi zvezne vlade, ki je največji delodajalec v zgodovini te dežele, je 12 odstotkov črncev. posrečilo ustvariti harmonijo med Srhi, Hfvati in Macedonci, katere so Nemci po satanskem načrtu nahujskali enega proti drugemu v namenu, da jih iztrebijo. Lahko si tudi predstavljamo, kaj bi postalo iz male Slovenije, ako se ne bi pojavili partizani, ki so v hosti obvarovali vsaj del naše mladine. Isto velja tudi za več drugih držav. Bolgarija in Rumunija se nahajati v preporodu. Madžarske mase se prav nič ne jokajo za starim socialnim redom. pod katerim so morale garati od 12 do 16 ur dnevno v senci oskrbnikovega biča za on-dotne veleposestnike Poljsko plemstvo in veleposestniki bodo NAJBOLJŠA POMOČNIKA PRI UČENJU ANGLEŠČINE IN SLOVENSCINESTA \\<.i dL« J M Ji kTli ftr -rfk ▼ UjUW k OVI JAK iti t Cena $5.00 IN ANGLESK0-SL0VENSK0 BERILO Cena $2.00 Avtor obeh knjig je DR. F. J. KERN % , NAROČILA SPREJEMA PROLETAREC 2301 SO. LAVVNDALE AVE., CHICAGO 23, ILL. KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE * ........................ KOMENTARJI ..........................Mil..................MM Ruiminija je dobila po okupaciji sovjetske armade novo vlado, o kateri so sovjetsko oblast kritizirali vsekrižem. Ceš, da je Moskva porinila vanjo fašiste in razne druge nič prida ministre. Tudi newyorsftt Leader se je nad njo zelo hudo-val, češ, kakšno demokracijo neki Rusija nosi v Rumunijo! V Moskvi so vedeli, da London in Washington nočeta ustanavljanja levičarskih vlad. Dovolila sta le koalicijske. Moskva jima je ugodila. A v Ru-muniji ni šlo gladko, saj ne. kar se Moskve tiče. pa je vlado, ki so jo njeni kritiki nasv§li /a reakcionarno. s*vrgla, in na njeno pobudo je bila ustanovljena nova. Načeljuje ji Peter Groza. V nji so zastopane levičarske stranke, med njimi socialdemokratska, in pa kmečka, ki je največja med vsemi. V Londonu in Washingtonu so sklenili, da je to v resnici le komunistična vlada, torej taka, ki zastopa manjšino, a zavezniški princip, odobren znova v Jalti, je. da mora biti v vsaki osvobojeni ali pa v premagani deželi nova vlada zastopnica večine ljudstva. Zelo dobro načelo. Podkomisar Višinski, ki se v Rumuniji peča s problemom podpiranja rdeče armade, je dejal, da je bila prejšnja ru-munska vlada pri tem vse preveč brezbrižna, in da ni storila ničesar proti nacijskim agentom. ki so svobodno ruvarili tudi po izgonu nemške armade. Tako je na njegov pritisk stara vlada padla, njen predsednik general Nicolae Radescu pa se je v strahu za svoje življenje zatekel v angleško poslaništvo. Tako se je med veliko trojico pričela nova, zelo opasna politična kriza. Državni department v Wash-ingtonu je dal po časniških virih svetu razumeti, da nove vlade v Rumuniji ne smatra za drugega kot komunistično in da vsled tega želi, da merodajna komisija velike trojice to izravna tako, da bo Rumunija imela večinsko, ne manjšinsko vlado. Peter Groza trdi, da je narod z njim. Angleški in ameriški zastopniki temu ugovarjajo. Ampak kdaj pa je Rumunija v vsej svoji zgodovini imela še kaj drugega kot "manjšinsko" vlado? Masa v nji ni bila še nikdar vzgojevana za demokracijo. Sedaj je prvič, da so prišli v njo ljudski ljudje, privilegiji pa so bili puščeni ob strani. Moskva je prišla pri tem v spor. ki ga bo po zavezniškem merilu najlaglje rešiti z volitvami. Ako so ga na sestanku v Jalti res sprejeli za resno stvar, bodo problem rešili. A če se bo šlo le za boje med interesi v Rumuniji, notranjimi in vnanjimi. bosta na eni strani USA in Anglija, na drugi Rusija. Morda tudi rttmunsko ljudstvo, ki pa o strankah prav malo ve. Slovenci so bili Že v stari Av-Jtriji strankarsko zavedno ljudstvo. Razdeljeni so bili zelo do-| ločno v tri: v liberalno, ki je zastopala malomeščanstvo in narodnjaštvo, v katoliško-na-rodno, ki se je oglašala za zastopnico kmetov, in v jugoslo-v a n s k o social-demokratično stranko, v kateri so bili razredno zavedni delavci, radikalni i intelektualci, med njimi Ivan; Cankar, in veliko obrtnikov. V Rumuniji tega ni bilo. Kajti Rumunci so v primeri s Slovenci jako zaostal narod. Ali jih je mogoče preosnovati v napred-nega preko noči? Ne, ker šolanje vzame časa. Prirodni zakladi v Rumuniji. n. pr. olje. bi ji bili lahko v bla- j gostanje, če ne bi bilo tujcev, = ki so jih pograbili, in domači- dne 5. marca sledeče: nbv. med njimi v prvi vrsti dinastija. ki so prejemali podkup- JAPONCI V MANILI ho vseli dve »to Američanov sa talce. Ameriško poveljstvo jih je zamenjalo s tem. da je Japoncem vrnilo US ujetih japonskih častnikov. Nekaj jih je na gornji sliki, ko korakajo za straieni od ameriških vojakov. vija invadirana. Kako te trdit- j proti njim, dasi niso zahtevali rifcv, med njimi v prvi vrsti di-| ^ ^^ sprejemni dvorani Jugo ve Pravi,no analizirati, to bodo!drugega kot malo več kruha. O . .. .... .. slovanskega parlamenta so danes "vršili zgodovinarji, kose svet demokraciji v takih bojih ba- nme m postajah milijonarji (5 marca) pr*vsr|i 0bia*t kralja umiri. Ampak za Jugoslavijo ni i roni niso razpravljali, brez dela narod pa je garal in Prtra trijf( reiWl(i Svečanost je toliko važno, kdo in kako je os- Oboževanje nialikov je stara, živel na dnu. ^ t,jia kratka toda slikovita. Zapri- vobodilno gibanje pričel, am- skrajno škodljiva navada. Rev. KomuniZerit" je za radika- šego so vodili najvišji krajevni pak zanjo je predvsem prijetno Gabrovšek je v pravem, ko ugo-lizem glavna označba od kar je predstavniki srbsko-pravoslavne in to dejstvo, da je zmagalo. tavlja, da kar se živih malikov v Rusiji iztrebljen sistem pri- rimsko katoliške cerkve. Predse- Ker smo v vojni kaj de bi tiče, je vsakega prej ali slej kovalnega lastništva Ampak s to deval je dr. Ivan Suhasic. ki je v ^ padcu HiUerja z nj0 nadalje- nec, Pozabil pa je na bronaste, znamko se označuje mnoge, ki j T.» J«« vali Proti vzhodu in še Stalina na zlate in lesene malike, ki jih niso kak. uradni komunist in iti, £ JJ topodbili? V to smer deluje ve- je pomagal Oglašati po Sloven-ne neuradni, ampak zgolj libe- mar-aIa Tiu k| doxdaj lgvri€. j liko časopisje v Ameriki, pred skem. Pokojni dr. Ivan Tavčar ralci, ali socialisti. Cim se zo- va, funkcije vlade, predal svojo vsem McCormickov in Hears- je nekoč v enem svojih govorov perstavijo privilegijem, pa se odstavko predsedništvu AVNOJa. pritisne nanje komunistični pe- provtzoričnega partisanskega par-čat. A kaj zato! Le načelo ve- lamenta. Takoj nato je dobil mar lja! šal Tito nalogo, da sestavi novo Mir pride. Ko bo naznanjen, vlado. bo v Zed državah in v drugih Svečanost taprlsege regentov, ki zmagovitih deželah veliko ra- i* bi,» P™i n» itm * janja in pijančevanja, posebno ^ ta*H* 8 lem-da bivil m,n,str v Zed državah, ker so vsled *ki P^tsednik londonske jugoslo-. . . , , vanske vlade dr. ftubasic preoUI vojne v primeri z drugim, drza- |Jev ukai § ka(eHm jeP P,(,r vami najmanj trpele. Ampak prrda| oblasl regentom Patrijarh-razredni boj se bo nadaljeval, poslovodja Josif Kose je nato i«ve-To dokazuje sedanji spor v Ru- del ceremonijo zaprisege Srdjana muniji, nesoglasja v Bolgariji, ] Budisavljeviča, pri čemer Je gore-spletke v Franciji, umešavanje 1» »veča dočim so prepevali pevski zavezniškega poveljstva v itali-',bori svečane molitve. Rimsko ka- _ t a A K. L I .. L ^f I T IZJat A Ia m AA A--- — m Jll janske notranje zadeve, pa novo romanje newyorškega nadškofa Spellmana v Rim. V Beogradu so 5. marca za-. ... , ,. Med nivimim občinstvom so se prisegli regente, in potem pa nahaja|i prrdMavnikl ameriikr. vlado, ki je v soglasju pogodbe med Titom in Subašičem bila sestavljena z "odobritvijo' regentov". Regenti so prisegli zvestobo kralju. Nova vlada je dala svojo zaobljubo narodu. Tako je diplomacija rešila spor. ki se bi morda drugače končal s civilno vojno. Jugoslavija bi krila bržkone na boljšem, ako ji bi velesile pustile v njenem procesu iz starega v novo svobodno pot. Pa ni šlo. Zato ga vrši legalno in pa tu pa tam s ceremonijami, ki se pametnemu človeku zde otročje. O zaprisežen ju regentov poroča časniška agencija ONA tov tisk, klerikaiizem in nešte- proti klerikalcem vzkliknil, to politikov. Ampak niso proti Stalinu zaradi tega. ker je dik- "cerkve na holmih in gričih so znamenje naše sužnosti!" Ne- tator, ampak ker se jim zdi ne- dvomno je mislil na malikoval-varen obstoječemu redu privat- stvo, ki se je godilo v njih, ne nega lastništva in izkoriščanja pa na krščansko filozofijo. Njo za privatni profit. Kaj pa je bi- je duhovščina kmetom in delo ameriškim baronom za civil- lavcem skrivala. Le krekovci ne svobodščine, če so se jim de- so jo skušali uveljaviti v sogla-lavci uprli! Mnogi križi in spo- sju s sodobnostjo, pa so postali meniki na naših pokopališčih žrtveno jagnje malikom . .. Ta-pričajo, kaj so storili s svojimi ko nekako je ta reč. g. Gabrov-podložniki. če so šli v stavko šek! t.; PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET CLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO MIRKO G. KUHEL. Razvoj Slovenije v naporih za svojo svobodo (Nadaljevanje) Sovražna propaganda je Postopanje proti komunistetn neuspešna Dasiravno je slovenska ko- Dasi v Ameriki reakcija silno munistična stranka bila počet- 8traši n«P°učeni "»rod s komu-niča Osvobodilne fronte in ima- "ličnim "bavbavom", kot dela jo njeni člani velike zasluge, v Hit,er v svoJ" skr*ni "nemški" očeh političnih in vojaških vo- trdnjavi, v Ljubljani pa njego-diteljev, za svoje doprinose za vi slovenski valpeti. ne velja ta čuje In tisti, ki so delali v nje-j osvoboditev slovenskega naro- Pravoc za osvobojeni del Slove-mu. imajo lahko zavest, da so da. ne uživajo nobenih predpra- Slovenski narod ima pre- bili predhodniki sedanje osvo- vie in so podvrženi istim posta-bodilne fronte v Jugoslaviji. vam, regulacijam in odredom Tudi škofje se nunjajo, ka- kot vsak drugi človek, kor vreme. Ko so fašisti zavla- «... , . dali na Primorskem, in deloma ?*riizan " *e na: še prej. je bila škofovska služba U««U® - komunisti in drugi, za Slovence v Gorici, v Trstu kl. 80 Prekoračili meje dostojno- in v Istri izgubljena. Dobili ao ?U ,n svuOJ,h ,PT,C tCr jo italijanski svečeniki fašistič- m ^ z^teyali al. pa se poslu- toliški skof t jičič je potem preči-tal prisego tudi Ante Mandiču in Dušanu Sernecu, ki sta oba katolika. britanske in ruske vojaške komisije. štirje člani bivše ftubašiceve vlade in člani AVNOJa. Oba najvažnejša igralca te velike drame — Tito in Peter — pa sta bila odsotna. Za Jugoslavijo je dobro, ker pri prej opisanih ceremonijah Tito in Peter nista bila zraven. Tito zato ne, ker ni HOTEL prisostvovati, Peter pa, ker SMEL ni. JRZ je pred več kot 25 leti oznanjalo program, ki je bil takrat poražen. Sedaj se uresni- Slovenci in Rusi Kot Slovani Slovenci najbolj občudujejo sovjetsko "Rusijo. Za Ameriko in druge napredne države imajo globoko spoštovanje, toda nobeden drugi narod jim ni toliko pri Srcu kot ruski. Med jugoslovanskimi jeziki je slovenski ' ruskemu najbolj soroden. Ta fakt je bil posebno najbolj dokazan med prvo svetovno vojno, ko je avstrijska vlada poslala mnogo ruskih vojnih ujetnikov za delo v slovenske vasi in manjša mesta. Naši ljudje so brez posebnih potežkoč razumeli njihov jezik in ujetniki slovenskega in po par*me-secih prebivanja v Sloveniji so Rusi z lahkoto govorili slovenščino. Tedaj naš narod ni nobenega ujetnika vprašal, kakšne politične pripadnosti je, dasi so bili Rusi "avstrijski sovražniki". Čutil je plemensko vez, ki jo je utrjeval sorodni jezik, in se zavedal, da so bili Rusi ravnotako prisiljeni boriti se za "carja" kot' so se Slovenci za avstrijskega cesar ia. Prve vesti o junaškem odporu rdeče armade proti Hitlerjevim hordam so južne Slovane elektrizirale. Stalingrad! Rusi tirajo nemško zverino nazaj v njen lasten brlog! Bližajo se — Balkanu1 Boljšega zdravila bi ne mogel predpisati nobeden zdravnik. Ko je dospela v Slovenijo novica, da pošilja sovjetska vlada svojo vojaško misijo v Jugoslavijo in v Slovenijo, je zavladalo velikansko navdušenje. Tam so se že nahajali člani anglo-ameriške misije, na katere je bil narod silno ponosen. Sedaj pa še ruska misija! Ju-hej! Ampak politični in vojaški voditelji, das| prevzeti od navdušenja, so ostali realistični. Sprejem ruske misije ni bil nič večji kot sprejem Amerikancev in Angležev. Bila pa je ena razlika: Slovenci so se brez potežkoč »brez vsakih tolmačev) lahko pogovarjali s člani rdeče armade, kar je bilo nemogoče v slučajih slovenščine ne veščih Amerikancev in Angležev. Načelnik ruske misije za Slovenijo je nad polkovnik Bogo-molov, pod načelnik pa polkovnik Petrahalceff. Ves štab te misije je kmalu po prihodu dal vsakemu vedeti, da je v Sloveniji radi vojaških in ne političnih razlogov. Dopustili niso niti, da bi jih partizani nazivali "tovariš", češ. le člani rdeče armade smejo tako nazivati eden drugega. Brez posebnega izgovarjanja so zahtevali, da se jih pri nagovoru naziva "gospo-din". To stališče ni presenetilo samo Slovence, temveč tudi Amerikance in Angleže, ki so se že "tovariših" s partizani. Rusi so se takoj izkazali za praktične vojake in so se brigali izključno le za vojaške zadeve. Potovali so po Sloveniji in presojali vojaški položaj. Tratili niso ne časa ne besed. Partizanskim oficirjem so naravnost povedali, kaj jim je všeč in kaj ne, kje so napravili napake, in kako jih naj popravijo. V tem oziru so Rusi bolj odprti kot Amerikanci ali Angleži, ki se v mnogih slučajih, boječi se zameriti, niso upali javno izraziti svojo kritiko. Rusi niso nobenega vprašali o njegovem političnem prepričanju. Zanimali so se le za vojaške zadeve. In vsled tega tudi slovenski komunisti niso imeli drugačne veljave pri članih ruske misije, razen ono. ki so jo zaslužili kot borci proti sovražniku na bojnem polju — in ne potom pisanja in govorice. i Dalje prihodnjič.) V NEDELJO 1. APRILA NAŠ SKUPEN DAN Waukegan, III. — JPO in SANS. lokalni organizaciji v naši dualni naselbini, sta naprosili dramski odsek kluba št. 1 JSZ, da pride gostovati na naš oder z vprizoritvijo drame "Norec". Dotična drama je bila igrana v Chicagu decembra 1. 1. in v Mi!waukeeju pa februarja t. 1.. s prav dobrim uspehom. Pisalo se je o njej veliko, zato mi ne mislimo na tem mestu opisavati igre. Vsi oni, ki so jo videli, trdijo, da je jako zanimiva. Pred igro nastopita dva govornika in sicer: Joško Oven in Mrs. Mary Mrnjac. Oba sta iz Chicaga. Oven bo govoril slovensko, Mrs. Mrnjac pa hrvatsko. Oba sta ognjevita govornika in^ iskrena prijatelja nove Jugoslavije ter osvobodilne fronte. Program bo s petjem ameriške himne odprla naša domača pevka, Dorothy A. Judnich. Ona nastopi tudi s par pesmi med dejanji. Nekaj se sliši govoriti, da se bo veliko rojakov pripeljalo iz drugih sosednih mest. Z veseljem vas že vnaprej pozdravljamo. In vsi, ki boste prišla žejni in lačni, boste dobili prigrizek in pijačo v SND. Vrle članice JPO in SANSa so že na delu in ne bi rekli dvakrat, da se bo dobilo potice, krofe ali flancate za pod zobe. Opozoroti vas moramo le še, da ne pozabite na 1. aprila, to bo na velikonočno nedeljo. Program se začne točno ob drugi uri popoldne. Vrata bodo odprta ob 1. uri. Vstopnina za osebo $1. Igra in ves program se vrši v Slovenskem narodnem domu, 424—lOth St. Ves čisti prebitek te prireditve bo za naše brate in sestre v Jugoslaviji. Torej na svidenje! Za odbor: Dr. Andreu Furlan, predsednik; Joseph Zore. tajnik; Math. Jereb, blagajnik Narotfte si Ameriški družinski koledar 1945. Stane $1.25. ževali posebnih pravic. Kmalu po sestanku slovenskega parlamenta meseca februarja 1944, NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA 99 Naročnina m Združene 4riaee (laven Ctikaga) In Kanado $6.00 na letoj $3.00 aa pol leta) $1.50 sa ietrt leta; sa Chicago in Cieere $7.50 sa celojelei $3.75 ca pol tef*} Va ffeoaemtte« $0.00. j nih — to se pravi — Mussolini •jj! jevih nazorov. V Košrcah na Slovaškem je!.1, , .... 55 h.l pred nacijsko in madžarsko 10 obsod. o na f okupacijo za škofa Jožef Car- smrt, ln b,h. 80 ski. Na zahtevo Madžarov jc bi! »stroljeni Par dn. prejp pa je v nadomeščen s škofom madia. Kočevju na .st. nac.n plačalo za romskih nazorov. Sedaj, ko so 'v,°Je Postopke 17 oseb, k. so v Košicah spet čehoslovaške in sodn.jsk.m potom poznane ruske čete, pa je madžaronski knve narodne .zdaje sodelova-škof moral pobrati šila in ko- "J« «>vrazn.kom al. drug.h pita in osvobodilna oblast od: P™t.postavn.h dejanj, za ka e-Vatikana zahteva, da nastavi re f kazen smrt Usmrčen. čla-prejšnjega škofa nazaj v Ko-;"1 komun.st.čnc stranke so iz-jjre koristih svoj položaj, so se sma- Sl,.venski klerikalci, ki se os- trn" za V,UJ* U«di radi svojih vobodilne fronte tako strašno 2aslu« Pr' osvobodilnem g.ba-boje. bi se iz slučaja na Slova-,n,JU 'n zahteval, zase posebne škem lahko naučili, da bodo "konv.dac.jo i" živež kateri je imeli slovenski duhovniki spet bl1 tudl „krm"t(,m neobhodno po-upanje na škofijske službe tudi trcbcn Za na',ak° Plal'ah Naslov za list in tajništvo je: 20.77 Ko. Lanndnl« Avrinir 4 hirngo 2.1. Illitioi« v Trstu in Gorici, na Krku in morda celo v Celovcu. V Proletarca ni nobenkrat nihče tajil, da so bili glavni "pro-moterji" partizanskega gibanja v Sloveniji in drugje v Jugoslaviji komunisti. Postavili so se mu na čelo—eni kritiki trdijo, da šele ko je bila Rusija napadena, drugi pa, da so odpor organizirali čim je bila Jugosla- po partizansko — s svojimi življenji. Ti slučaji prikazujejo, da članstvo pri kaki politični stranki, komunistični ali drugi, ne dajo nobenemu Slovencu kakih predpravic ter da so v očeh postave vsi enaki. To je demokracija. v kateri sr izraža volja naroda, volja večine — in se tudi spoštuje. več tragičnih dokazov, da so njegovi sovražniki nacisti in fašisti ter domače izdajice. Na svoje lastne oči je videl grozote italijanske in nemške okupacije in nečloveške žrtve, ki so jih utrpele slovenske družine. Posebno Italijani so se obnašali nadvse barbarsko in kruto. Po-žgane vasi in sveži grobovi po vsej deželi so neme priče njihovega grozodejstva. Ljudstvo je počutilo naravni nagon, da se osvobodi in ni povpraševalo, kdo je komunist, kdo ni. Važnejše je bilo vprašanje, kdo se bori za svobodo in kdo ne. In na podlagi tega so postali vsi narodni borci priljubljeni ne glede na njihovo politično prepričanje in danes uživajo večje zaupanje naroda, kot pa katera politična stranka prej. Danes je nemogoče dvigniti narod proti komunistom samo s puhlimi gesli — v deželi, kjer še vedno divja in pustoši sovražnik. Narod vidi le sovražnika in dobro razločuje, kdo mu želi dobro in kdo ne. Vsled tega se ni čuditi, da s solzami v očeh pozdravlja partizanske čete. ki prikorakajo v vas s slovensko trobojnlco na čelu — s petokrako zvezdo na plavem polju —simbol osvobojen ja. Niti mu ni mar koliko kladivov ali srpov spremlja to zastavo. Vse te partizane priznavajo in pozdravljajo za svoje osvobodite-Ije. Ameriški družinski koledar I?) 1.1 je posvečen borbi slovenskega naroda v starem kraju za svobodo. Kaj pomeni osvohtamno gltoftnje v Sloveniji in v Jugoslaviji sploh, je razvidno iz letošnjega Družinskega koledarja, iz spisov, ki so jih oni tam napisali. Ta borba sedaj tam zmaguje tn stoletni upi slovenskega naroda »e uresničujejo. Ameriški družinski koledar ki je lično v platno vezana knjiga, tiskana na najfinejšem papirju, stane samo S1.25, s poStnino vred. Vsi slovenski listi v Ameriki, ki so kaj pisali o njemu, so ga pohvalno omenili. Ali ste naročili ie en poseben izvod te knjige, da jo pošljete r spomin šiiojcem v stari kraj, potem, ko bo vojne konec in pošta v Slovenijo zopet odprta? Ako še ne, storite to Čimprej! Veselili se bodo. ko bodo iz te knjige rmzvideli, da smo borbo naroda pravilno razumeli in mu pomagali, da bi bila njegova zmaga čimprej dosežena Naročila sprejema PROLETAREC 2301 So. tavvnda/e Avenue CHICAGO 23, ILL. Iz SANSovega urada 3935 W. 26th St, Chicago 23, ILL SLOVENSKI AMERIŠKI NARODNI SVET HAtUN TA 9ANIA* IN FEBRUAR 1M5 Bilanca na banki SI dec 1944 Polna blagajn« ......................... • $17,290 56 24 00 117,314 85 O seji glavnega odbora SANSa Polletna seja glavnega odbora SANSa se je vršila 10. marca v Bergerjevi dvorani v Chicagu. Izmed povabljenih odbornikov in odbornic in častnih članov se je udeležilo zborovanja 22 članov izvrševal nega, nadzornega in širšega odbora. Ne-navzoči so se radi dela, bolezni, voznih potežkoč ali kakega drugega važnega vzroka oprostili. Razen daljnega zapada so bili na seji zastopani vsi deli Amerike, kjer ima SANS svoje podružnice. . Glavna poročila so podali predsednik Kristan, kateri je opisal sedanji politični položaj v Jugoslaviji in poudaril, da zaključki zavezniške konference v Jalti jasno dokazujejo pravilnost staMšča, ki ga je glede Osvobodilne fronte v Sloveniji zavzel Slovenski ameriški narodni svet; tajnik Kuhel je predložil poročilo o delu upravnega urada, o našem delu za relifno akcijo pomožnega odbora WRF-ASSD ter o političnem delu, katerega je vršil upravni urad od SANSove konvencije naprej; blagajnik Cainkar je poročal o finančnih zadevah SANSa in podal svoj vtis o delovanju pomožnega odbora v New Yorku. Krajša poročila so podali tudi drugi člani izvrše-valnega in širšega odbora ter predsednik nadzornega odbora Louis Žele/nikar, ki je pobijal vsako nasprotno sumničenje o izrabljanju SANSove blagajne in konštatiral , da so vsa SAN-Sova izplačila pravilna in utemeljena. knjige v lepem redu in vsi dohodki in izdatki mesečno objavljeni v slovenskih listih. Glede konference Roosevella, Churchilla in Stalina v Jalti je $eja soglasno odobrila sledečo Izjavo, ki je bila poslana predsedniku Rooseveltu v Belo hiso: Chicago, III 13. marca 1945. Draffi gospod predsednik:— Glavni odbor Slovenskega ameriškega narodnega sveta, zasedajoc v Chicagu dne 10. marca 1945, je z velikim veseljem in zadoščenjem vtmh na znanje Vaše poročilo o poteku ln rezultatih konference v Jalti in Vas zagotavlja, da je ogromna vrčina ameriških Slovcncev prežeta t enakim duhom. Prepričani smo, da bodo sklepi te zgodovinske konference pomagali, ne le skrajšati vojno in % tem anižati neizogibne artve, ampak da bodo tudi utrdili solidarnost Združenih narodov in ustvarili podlago, na kateri bo mogoče ustanoviti ljudstvom pravičen mir in ga zavarovati zoper pohote vsake sile, ki bi ga hotele kaliti. Dovolite to-rej, da Vam izrazimo globoko zali val n ost za Vaše požrtvovalno delo in iskreno vdanost. Slovenski ameriški narodni svet, ETBIN KRISTAN, predsednik, MIRKO G. KUHEL. tajnik. Na seji je bilo tudi poročano, da je JPO-SS na svoji seji prejšnji dan zaključil pridružiti se WRFASSD, toda do sedaj nabrani denar, kakor tudi vse bodoče prispevke, ki ne bodo namenjeni za takojšnjo'pomoč trpečemu ljudstvu v Jugoslaviji, obdrži v svoji blagajni. Iz tega se da soditi,' da bo JPO-SS vzdržal svoje sedanje stališče. Bfat John Pollock, blagajnik podružnice št. 39 v Clevelandu in član širšega odbora, je v imenu te podružnice izročil tajniku ček za $2,000 za takojšnjo po- moč Jugoslaviji. Obenem je izjavil, da se je podružnica št. 2 JPO pridružila SANSovi podružnici. Omenjena podružnica j JPO je prispevala v sklad pomožne akcije pred združitvijo! nad $16,000, v zadnjih štirih mesecih pa za pomožno akcijo WRFASSD pa vsoto $8,768 22. Druge podrobnosti o zaklju-1 čkih te seje bodo razvidne' iz zapisnika. O razvoju pomožne akcije Oo 15. marca je bilo skozi SANSov urad poslano v urad VVRFASSD skupaj $79.636.74.1 V marcu smo prejeli od naših podružnic in od podpornih organizacij skupni znesek $7,719.-^ 00. Slovenska narodna podporna jednota je prispevala zopet $5,000, ali skupaj do sedaj $13,-500 v petih mesecih. Sledila ji je naša podružnica št. 39 iz Cle-velanda z $2.000. Sestra Katherine Krainz, Detroit, Mich., je na seji gl. odbora SANSa izročila tajniku vsoto $25. mesto venca za njenim j pokojnim sinom poročnikom Johnom Krainzem, ml., ki je padel v bitki nekje na južnem Pacifiku. Bil je član podružnice št. 1 v Detroitu. Predsednik Kristan je žalostni materi v imtfhu SANSa izrekel globoko sožalje nad to veliko izgubo. MIIIIII za lične tiskovine vseh vrst po zmernih cenah se vedno obrnite na utfljsko tiskarno ADRIA PRINTING CO. f Tel. MOHAWK 4707 1838 N HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL. PROLETAREC SE TISKA PRI NAS WIHWMI»M»M»I I MIMIMMMMIMMMMI DOHODKI (za politično akcijo) A lev 1, Detroit, Mich......................................... $ 200.00 4, Johnstovvn, Pa ......................... ............i- 30.00 5, Ročk Spni*«, Wyo................................. • 365.98 6, Ely, Minnesota ...................................................................52.50 8. We*t Newton, Pa.............................................................28 8u 10. Canton, Ohio "......................................................100 00 12. Aliquippa, Pa....................................................^ 45 15, Springfield. III.........................................................I 00 17, Uniontown, Pa............................................29.00 ' 18. Sheboygan. Wis..................... .,..................................13 00 22, Midway, Pa.......................................'..........................20 0« 23. St. Louia, Mo ..............................................................................15.00 24. Virden, IU.......................................................................8.37 25, Chicago, 111. ......................................................................»4 95 32. Cleveland. Ohio ................................................................J 00 33, Bridgeport, Ohio .......... .................................6 00 35, Gary, Indiana ........ .......................... ..................14 00 38, Acmetonia, Pa.......... ............................................100.00 39. Cleveland. Ohio ........................................................................................325 00 41. Fontana, Calif............. ........................88 00 45, Sheboygan, Wia. ........................................................................................2 50 46. Brooklyn, N. Y........................................................40.25 47, Pueblo, C6\o. .............................................................................................10 00 48. Cleveland Ohio ............................................................1Ž5 00 50. Denver, Colo. .................................. ..............15.00 54, South Chicago, III' 27.80 56. Milwaukee. Wis.................................:......................150.00 59. Brooklyn, N Y...................................................................23.00 60. Chicago, IU..........................................................................20.20 65. VVorcester. N. Y......................................................................................10.75 67. Los Angeles, Calif ..........................t...............35 00 69. New York. N. Y........... ............................................38 00 73. Herminie Pa......\..........................................................................28 00 74. Sheboygan. Ww..................................................It 00 84. New York. N Y ...................................27 50 86. Elizabeth, N. J......................................................3 00 90, Kirkland Lake, Ontario, Canada 22 40 91, Chisholm. Minn................................. . 25.30 94. Hostetter, Pa. 10 00 96. Auburn. IU 2 00 97. Newark, N. J...........................................................................1075 101, Greensburg. Pa ......................................10 75 102, Forest City, Pa......................................................................50 00 104, North Braddock. Pa 37 00 105, New Philadelphia. Ohio ..... .....................13 50 Frank Milavec, Port Angeles. Wash. ........................6 00 Poslano preko Gla« Naroda ..........................................7 00 F. R. Vavpotič, za prodane zvezdice ................................21.00 Jacob in Katka Zupančič, Berwyn, III......................16 5u Prispevki poslani na gl. predsednika SNPJ .......' 445.10 Federacija SNPJ za zapad Penno (30% od shoda) 208 20 Slovenian Mutual Ben. Aid Soc'y, Bridgeville, Pa 7.50 I>eo in Antonia Moreta, Grays Lake. IU..............................5.00 Filip Brecelj, ital. vojni ujetnik. Ft. Meade. Md... 7.00 Pred A. Vider Chicago, IU............................. .. 10.00 Joseph Radelj, West Alhs, Wls , za prod. zvezde 40.00 DruStvo it 449, SNPJ, Clcero, IU..................... . 25 00 Jos. Irman, Ekard in Klub slov. doma. Akron. O 35.00 Dr St. 388 SNPJ, Star City, W Va. (Rose Selak) 5 50 Federacija druStev SNPJ za zapadno Penno ...... Dr St. 355 SNPJ. Fairport Harbor. Ohio ...........10.00 Dr. St 30. SDZ, Fairport Harbor, Ohio .. ..............10 00 DOHODKI ZA POMOŽNO AKCIJO WRFASSD Atev. 1, Detroit, Mich........................................ .........$ 1.281.25 2, Chicago, IU................."....................;......................305.55 3, Lokalni relifni odbor, Pittsburgh, Pa. ...............571.50 10, Canton. Ohio . ............................... ......................31.00 11, Ambridge, Pa. ......................................................28 00 15, Springfield. IU. 1 00 23. 8t. Louis. Mo...............................................................................318 00 24. Virden, III.............................................................................................................10.00 25. Chicago, IU.........................................................................................................624.17 27, Arcadia, Kansas ................................................................................................55.00 33. BridgeviUe, Pa.................................. ..........................12.00 34. Presto. Pa ..........................................' ........................71.60 36. VVaukegan, IU......................................................650 00 39, Cleveland, Ohio ................................................................................................2.538.22 41. Fontana. California 7 00 48, Cleveland. Ohio ..........................................................1.225.00 50. Denver, Colorado ............................................................................................104.19 53. Johnstown, Pa..............................................................................54.50 54. Chicago, IU.........................................................................................117.00 56. Milwaukee, Wis.................................................................................213.00 61. Indianapolis. Indiana ................................................................................45 00 73. Herminie, Pa..........................................................................................................8.00 79. Girard, Ohio ....................................................................................................300 00 86. Elizabeth. N. J......................................................................................................81.00 90. Kirkland Lake, Ontario, Canada.............L.. 47 39 91, Chisholm, Minnesota ........................................ 2.00 94, Hostetter, Pa........................................................................................................30 00 99, Luzerne, Pa ................................................................................................2.00 102, Forest Clty, Pa............................................................................200 00 104, North Braddock, Pa .............................................................................150.00 106, Euclid. Ohio v ... ........................................................................................552 00 Frank Milavec. Port Angeles, Wash, (nabrano) 14 00 Diana Magajna. Mechanicsburg, Pa.....................................5.00 Anton Penko. Somerset, Colo....................................................................5.00 John Petrich, Youngstown. O. (po Proletarcu) 5 00 Anton Peterca, Neola, Utah (po Proletarcu)..............6.50 Frank Jesh, Frankfort Heights, IU. (po Prol.) .... 2 00 John Laurich, Goodman, Wis.....~.................................10.00 Anton Shular. Arma, Kansas (nabrano) ..........................91.25 Joseph UsaJ. ital, vojni ujetnik. Ogden Uiah .... 8 00 Martin Mahoney Primrose, Pa................................................................3.00 Jos. Irman, Ekard in klub slov, doma (Akron, O. 35 00 Federacija, SNPJ za zapadno Penno., od shoda .... 485 80 Slov. Mutual Bon Aid Society, BridgeviUe, Pa. 17 50 Slovenska podporna druStva, Sheboygan, Wia..........210 68 JPO-SS »t. 34 Detroit, Mich.....................................................40 00 DruStva SNPJ 4 9, Yale, Kansas ............................................................................77.17 22, South Rnnge, Mieh......................................................................................55.15 48. Barberton, Ohio ................................................................................................30.00 ^52. Brought on. Pa ....................................................................................................280 95 180. Linton, Indiana .........................................................................................12.50 231. Primrose. Pa. ......................................................................................90 00 316. Danvllle, IU..................... ..............................................................12 00 350. Nashwauk, Minn.................. ....................................................27 25 858. Power Point, Ohio ...........................................................lfi 00 405, Buffalo, N. Y..............................................................................................20 00 483, Bellingham, Wa»h................................................................................jo 00 M5. Hali, W Va..... ....................................................0500 817, Lincoln Hfll, Pa ...........................................................................................35 00 711, Detroit, Mich.......................................................................................180 00 741, Burgettstown, Pa........................................................«5 00 359. Fairport Harbor. Ohio ...............................................15.00 30. SDZ, Fairport Harbor, Ohio ............................................................15 00 30.SDZ, Fairport Harbor Ohio ..........................................................1500 RUSKE ZIMSKE OFENZIVE JE KONEC in gornje je ena izmed njenih nedavnih slik. sneta nekje na vzhodni fronti. $ 3,004.75 BELGRAD POSTAJA SREDIŠČE POVSEM NOVE JUGOSLAVIJE (Nodnljevanje s 1. strani.) je to mesU) v osrčju žitnice centralne Evrope. V soseščini glad A komaj 50 milj stran od mesta. proti Bosni, pa lomasti lakota. in tam je tudi še zmerom nemška fronta. Beograd je torej od fronte le toliko oddaljen kot je n. pr. center Chicaga odda-. Ijen od VVaukegana. pravi Fe-dor, V Bosni in Hercegovini je bilo 'navadno ljudstvo" že prej v velikem pomanjkanju. Pomagati mu ni mogoče, prvič zaradi nemške zasedbe in drugič, ker so prometna sredstva popolnoma iz reda. Fodor pravi, da so tam vsi\mostovi porušeni, železniški predori poškodovani in da sploh ni ne cest, ne ničesar, tako da tudi če bi bili tisti kraji že osvobojeni, se v nje ne bi moglo poslati zaloge živil, razen morda s primitivno prometnim sredstvom — z osli. ki tam prenašajo mnogo tovora. Dfuga pot v Bosno in Hercegovino je iz. osvobojenega Dubrovnika in Splita. Kako je speljana železnica iz Dubrovnika skozi Hercegovino in Bosno do Beograda, vedo mnogi ameriški Slovenci, ker so se vozili po nji. Ta železnica je ozkotirna. Je v serpetinah in gre iz tunela v tunel. Vse to je uničeno, kot sploh nešteto milj drugih železniških prog po Evropi. Med njimi n. pr. dolenjska železnica v Sloveniji, ki 30 jo baje porušili partizani, a so s tem po poročilih Rupnikovih - Rozmanovih propagandistov škodovali le Ljubljani... Namreč tisti Ljubljani, ki jo imajo sedaj naciji za svojo trdnjavo. Nesreča je, da se v vojni nič ne izbira. Krogi j a zadene sedaj tebe, sedaj mene. In poruši se marsikaj, kar ni "vojni objekt". To delajo na obeh straneh brez prizanašanja. Le naši slovenski propagandisti smatrajo, naj bi se mostovom in tunelom prizaneslo. češ, da ne služijo Nemcem. Ampak narod se je uprl Nemcem in njihovim hlapcem. Saj ni res, da je rušil to le zato. da je rušil, kot skuša dokazati neki gospod v Clevelandu. Značaj uporništva je. da ruši, in to počne, preudarno ali nepreu- darno — da porazi tiste, zoper katere se upira. In potem se vse tisto, z velikimi žrtvami, znova zgradi. Tako nekako se usmerjajo ljudske množice v Jugoslaviji na delo z vero v bodočnost. NAČRT TORIJEV TA VOLILNI BOJ PROTI DELAVSKI STRANKI (Nadaljevanje s 1. strani.) se je pred vsem pečala z načrti, kako pobijati razne oredloge delavske stranke za socialne reforme. Churchill ji je pri tem zagotovil, da se torij i nanj lahko'zanesejo. Kajti pobijal bo socializem kot ga je v prošlosti in storil vse, da se Anglijo ohrani v starem gospodarskem sistemu. In kot je sedaj običaj v Ameriki, je on odel kapitalizem s frazo "free enterprise", ker ve, da je kapitalizem med maso diskreditiran. K "free" je dodal še, da je tradicija Anglije i "private" enterprise. Obljubil je po vojni čimmanj kontrole nad privatno industrijo in pobijanje načrtov za socializacijo. Delavska stranka ima torej pred sabo boj s stranko, s katero je v vladi iskupno zastopana. Vroča volilna kampanja Volilna kampanja, kadar bodo volitve v parlament razpisane, bo vroča. In premeteni Churchill s svojimi toriji se nadeja, da bo plaz glasov dobila njegova, ne pa delavska stranka. Prvič, ker ga spremlja slo- Trinerjevo grenko vino gre z dohom časa naprej Medicinska in lekarniška veda je napravila ogromen napredek v zadnjih devetdesetih letih. Od nezrelih in netečnih zmesi, ki so se gabile človeku, je razvila medicinski in lekarniške preparacije, da so čedne na pogled in okusne za uživanje. Trinerjevo grenko vino z vitamini B-l je takšna prepara-cija. Okusno in lahko odvajalno sredstvo. Poskusite ga. Rabite ga po navodilih na steklenici in uspeh vam je zagotovljen. Vaš lekarnar ga ima v zalogi, ako ga pa ne morete dobiti v svoji okolici, pišite na Joseph Triner Corp., 1333 So. Ashland Ave., Chicago 8. Illinois. ves enega izmed glavnih zmagovitih vodij sedanje vojne, v kateri je Anglija izmed evropskih dežel najdalj in dolgo sama vztrajala. In drugič, ker so za razne zmote v vladi delavski voditelji soodgovorni, ker imajo portfelje v nji. N. pr. angleška vnanja politika je skrajno reakcionarna, kot že od nekdaj, in delavska stranka je v nji—čeprav je zastopana v vladi, brez vpliva. Toda ker je v koalicijski 1 vladi, mora bodisi molčati, ali pa beliti umazane stene, ali pa iti iz vlade in začeti opozicijsko ! politiko. k sreči jih je v delavski stranki mnogo, ki so siti koalicije in ki zares zahtevajo akcijo za socialistični program, namesto da se bi o njemu le parlamentarno prerekali. DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK | * * nova knjižica, s poljudnimi navodili kako postati AMERIŠKI DRŽAVLJAN. Poleg vprašanj, ki jih navadno sodniki stavijo pri izpitu za državljan-stvo, vsebuje knjižica Se v II. delu nekaj važnih letnic iz zgodovine Zedinjenih držav, v III. delu pod na-I slovom RAZNO, pa Proglas neod-! visnosti. Ustavo Zed. držav, Lincol-nov govor v Gettysburgu, Predsedniki Zedinjenih držav in Poedina države z glavnim mestom, Številom ' prebivalstva in velikostjo. Cena knjižici *c ta m n 50 centov • poštnino vred. Naročila sprejema: Knjigarna Proletarca 2301 S. Lawndale Avenue CHICAGO 23, ILL. POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postajti Vodi jo Georqe Marchotv WGES, 1360 kilocycles. $11,783 62 $92,103 02 IZDATKI: Najemnina urada ............................................. MSČenje urada (3 mesece)................................ Plača tajnika (8 tednov)..................... ................ Plača uslužbenca Tiskovine .............. .............1.................... PoStnina .'.!........................................................ Telefon in telegrami .. ............................................. Dohodninski davek (3 mesece) ............................. Davek socialne zaSčite .................................... StroSki seje izvrSevalnega odbora 3. februarja StroSki seje nadzornega odbora ... ................... Vozni In potni stroSki govornikov in uradnikov.. Slike iz Slovenije ........................................ Naročnina nn revije in časopise...... ................... Razsvetljava ........................................................... Ekspress ............................................................ I radne potrebščine .......................................... Za popravo mimeografa ..............................— SANSovi znaki ............................................. StroSki za partizanske zvezdice .. ...... Subvencija Združ odboru (Jan. $500. Feb. $750) Poslano WRFASSD za pom akcijo (Isto kot doh Bančna bilanca 28 februarja 1045 ........ Ročna blagajna . .......................................... ) 1 100 00 11.00 453 60 251 60 45.00 89 11 11 35 80 40 26 40 121.50 153 43 523 52 248 81 10 87 11 83 10.06 56 83 2.76 168 27 5 00 1.250 00 1,783 62 MIMMMMMMHUtttM» ! PRISTOPAJTE K I SLOVENSKI NARODNI J | PODPORNI JEDNOTI \ < i • ! NAROČITE SI DNEVNIK J » ( Stan« aa calo leto $6.00, pol leta $3.00 j Ustanavljajte nova druitva. > Drset članov (ic) je treba sa ! ! novo druStvo. Naslov za list in 1 za tajniitvo je: 2657 S. Lavvndale Av«. CHICAGO 23, ILL. IHIIMMIIM»MI»>UMM» $3.831 34 11,783 62 16.742 73 5.33 $32.183 02 PREGLED: Skupni upravni dohodki SANSa od 6. decembra 1042 de> 28 februarja 1045 .......................... $63,085 03 Skupna izplačila v isti dobi .. ............................ 36.336 »7 Preostanek .... ..................$16.748 06 Skupni relifni prispevki za VVRFASSD od 1. oktobra 1044 do 28 februarja 1045...................$71,017 74 Skupna vsota odposlana WRFASSD v Nevv York 71,917 74 Preostanka ..............................................................0 t * MRKO O. K t'H EL, tajnik. Dr. John J. Zavertnik PHYS!CIAN and SURGEON 3724 West 261 h Street Tel. Crawford ttlt OFFIOE HOURS: 1:30 to 4 P. M. , 4imMMIIIIIMmiMI» BARETINCIC & SON POGREBNI ZAVOD Tel. 20-361 424 Broad Street JOHNSTOWN, .................. I A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers • OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational Bureau PROLETAREC EDUCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE COM MON WEALTH NO. 1958. PwkluK«d W««klv «1 2301 Sm. l.*wnd«U At«. .CHICAGO 23. ILL.. March 21, 1945. VOL. XL. WHAT IS FREE ENTERPRISE ? Reading a report of lienry J. Kaiser'* ideas of what the postvvar vvorld should be like, we « onder whether the advocatcs of ' *Vee enter-prije" really know what they are talkir.g about. Kaiser is best known as a "shipbuilder,"* becausc he* manages plants, financed with government funds, vvhich turn out veaaela for thc war effort. Speaking before the Senate Small Business Committee recenily, Mr. Kaiser urged the utilization of government-ovvned wai plants as a means of supplying jobs and high living standard* and, al the same time. declared that "I do not believe that many of our people want to change either our form of government or the basic esscntials of tree enterprise." We submit that there is a contradiction in Mr. Kaiser's sentiments. We Ukevvise suggest that many people who speak giibly of free enterprise either are trying to fool the general public or alrcady have fooled themselves. How can enterprise be free if the government must supply capital bnd plants—as it has done in the Kaiser industries? Hovv can there bc a future of free enterprise if prosperity depends on government financing? We might also ask — Hovv can the products vvhich the great vvar plants of the nation can produce be sold for the profit of ' free" ovvners under free com l>etition—vvhich is the way of things under the form of govemmeut that Mr. Kaiser says most people vvish to maintain? The fact of the matter is that the vvar has claimed freedom of enterprise as one of its casualties. If the government itself had not gone into business it could not have supplied the American armies nor the soldiers and civilians of allied nations vvith ali that is needed to vvin the vvar. And then—and by that very failure—the United Nation* probably vvould not have remained united and even more probably could not have defeated the controlled economy of Germany. The fact is that vvhile some big business men advocate a i?turn to business as usual, fevv really vvant free enterprise. What they vvant is government controls vvhich vvill favor them. Thafs vvhat they vvill have to have to continue to do business vvhen the vvar ends. We believe it of utmost importance that the American people should be prepared for permanent economic controls. By understand-ing trends they may shapc the controls of the future to democracy by socializing ovvnership of capital resources and producing wealth for use rather than for profit—vvhich is the only way to avert the calamity i cf government controls dedicated to the exploitation of the many for the profit and povver of a privileged class.—Reading Labor Advocate. THE MARCH OF LABOR I IN THE WIND .LABoft ... AHV -mt *M0-STTUKE*Pl€tX3E. c* »cmtKitp O** •flttfOS *44 ^ ji*.**) TME FfUNKLUM TVP06RAPH»CAi SOCk«TY OF Pfti*Tt*S WAS fCfU^LD, W11H THC FAMOlfS TYff RX*SjOfcft. C*VlP 8ftOCt, AS PttAlOeMT, AMO P«OCttP£P Tt> INf&K* f 1*ST KNCV+i COMPLtU a/atf e SCALt foft rrlfttor* . IM TKE f*ST TW0 y4A£S HEH6ERS Of THE A.F.tfL. 4AV£ OOMATEO ^10,000,000 fO OOHMiAMlTV CHESTS AAID HB «U> CJUT6S fca fULUF VUDAM. mt HOME AHO AMOAD. -iOU* Tb be eue 1 THE HAT tov eur i* UMON HADe U3DK fC&V* ONCN LAMLL*KX* THE ^WtATftAVD. it iS 1OU*GlM0t\D THe best HATS - PUJS IMft knovvleooe that obceatt ^orkans ca*xu»BPKe\/Aii. Yankee Policies Pay Rich Dividends Just before he died, Manuel Quezon, the gallant little chief of the Filipinos, said something like this to a friend: If the United States had treated the Filipinos as some other great nations have treated the in-habitants of their Asiatic possessions. I vvould not have urged my people to resist the Japanese. The Filipinos are the only Asiatics vvho willingiy fight on the side of their foreign rulers." VVriting from this post near Manila. Colonel ' Phil" La Follctte, former governor of Wisconsin, testifies that Quezon did not exaggerate the friendship of the Filipinos. "We Americans could feel deep satisfaetion in the attitude of the Filipinos tovvard us," says "Phil." "It is far more eloquent a tribute Vo our policies than any one can speak or write. As one goes along the highways, the continuous, joyous vvelcome of the children is the most convincing evidence of vvhat the family really feels. One might vvonder if the older people just like a vvinner, but the attitude of the kiddies tells vvhat is in the hearts of their elders. "The G. I. soldier is the best ambassador of understanding and friendship vve could have. He vvill take back vvith him a ncw estimate tind understanding of these fine people. "No duobt America has a message and a nevv kind of program for the Orient, a program of mutual benefit, vvhich vvill open a vvorld of opportunity for them and for us if vve don't muff the bali. I think vve vvill succeed."—Labor. One Good New^ From ltoly Italy's cooperative movement is shovving a spirited resurgence rfter a long eclipse under fascism. At least 250,000 members belong to various nevv and revised cooperative units, and the government is growing interested in the movement as a promising means to aid in national reconstruction. Italian cooperatives reached their maximum heights after the First VVorld War, but vvith chief emphasis on credit unions. About 2,900 rural banks formed a credit pool in agricultural areas By contrast, sbout 80 per cent of the nevv cooperativei are of the consumer type, vvhich is considered a more vvholesome development at the present juneture. Cooperative progress is advancing in agricultural activities. and the nevv units are vvorking smoothiy vvith the communal food offices. from vvhich they obtain non-rationed goods at lovv prices. It is expected 11 vat the great pre-fascist consumer unions vvill quickly revive vvith the liberation of the large cities in North Italy vvhere they once attained conjiderable povver and popularity. ---- Worren Tells of 50-Billion-Dollar Groft Have They Lost Faith in the Freeze ? The "anti-inflation" flim-flam of the Administration is novv entering »he stage of confession. Mariner Eccles, chairman of the federal reserve board, says that, unless special excess-profits taxes are levied on spe-culative profits, nothing can stop runaway inflation of real estate and stock prices. Rural real estate is already up 60 percent, city real estate 40 to 50 percent, and corporation stocks 80 percent. Why fool around vvith excess-profits taxes? We've got them novv on corporations but the profits are plovved into reserves. In thc last vvar, excess-profits taxes didn't stop the creation of thousands of nevv riillionalres. Why not have Byrnes, Vinson, McNutt. Daviš and Bovvles try their anti-inflation stuff on the speculators? They have frozen vvages. Why can t they freeze spcculation— United Mine Workers Journal. NEW JUGOSLAV GOVERNMENT FORMED BY TITO WITH REGENTS' APPROVAL VVashington. — After satisfying the formalities contained in the mandate received from the regen-cy council for the composition of a government in the špirit of the Tito-Subasic agreement, the Jugoslav regenta on March 7 approved a decree on the appointment of the provisional government of demo- sa vljcvic, minister of colonization; Dr. Anton Krzisnik, minister of social policy; Dr. Zlatan Srcmec, minister of national health; Dr Drago Marusic, minister of posts, telegraph3 and telephones; Dr. Rade Pribicevlc, minister of Ser-bia; Dr. Pavle Gregoric, minister of Croatia; Edvard Kocbek, min- cratic federal Jugoslavia, vvhich islister of Slovenia; Rodoljub Cola* to remain until a constituent as-semb!y is convened, thc Belgrade radio said in a broadcast recorded for OWI by the Federal Communications Commision. According to the broadcast, the nevv Jugoslav government, approved by the regenta, is composed of the follovving: Marshal Josip Broz Tito. premier and minister of national dc-fense; Dr. Milan Grol, vice premier; Edvvard Kardelj, vice premier and minister for the constituent assembly; Dr. Ivan Sube.sic. minister of foreign affairs; Dr. Josip Smodlaka, minister vvithout portfolio; Vlado Zecevic, minister of interior; Frane Prul, minister of justice; Vladislav Ribnikar, minister of enlightenment; Sreten Zu-jovic, minister of finance; Dr. Ju-raj Sutej, minister vvithout portfolio; Todor Vajasinovic, minister of traffic; Andrija Kobra I. minister of industry; Nikola Petrovič, minister of trade and supplies; Dr Vasa Cubrilovic, minister of Agriculture; Sulajman Filipovic, minister of forestry; Bane Andrejev, minister of mining; Sreten Vuko- •covic, minister of Bosnia and Her cegovina; Emanuel Cuckov, minister for Maccdonia; and Miloval Djilas, minister for Montencgro. Members of the nevv government "gave their oath to thc nation" before the presidium of the AVNOJ, the broadcast said. after vvhich the AVNOJ passed a decree the terms of vvhich "disbanded the National Committee, vvhich had ccased to funetion after the formation of thc provisional government." Numerous representatives of foreign missions and other gueits, including Jugoslav and foreign journalist, attended the svvearing-In ceremony of ministers, the broadcast said. MORE NAZI PRISONERS TO BE BROUGHT OVER To "help ease the acute labor shortage in the United States," as vvell as the burden of guarding them in Europe, 100,000 additional German vvar prisoners vvill soon be brought to this country. This vvill inerease the total of Nazis novv here to' more than 400,000 Lindsay Vv arren, Comptroller General of the United States, has the job of trying to protect the people of the United States from thieves vvho take public moncy. He estimates that the graft in the vvar to date is in excess of $50,-000,000.000 Fifty billions is tvvice the cost of the last vvar, graft and ali. Warrcn is talking about the padding graft of ,"cost-pluva-fixed fee' contracts. There is plenty of other graft from overcharging, cutting of quality and so on—but the cost-plus raeket alone has taken 50 billions from thc people. In addition to vvhat thcy have taken for themselves, the vvar pro-fiteers have cut the efficicncy of produetion and hoarded so many vvorkerj on padded payrolls as to create the ap^carancc of a "man-povver shortage" vvhen there is no shortage. This is thc vvar that President Roosevelt promised nobody vvould make any money out of. As to just hovv well thc Pfesi-dent s promise is holding good. the SE.C. reports the net vvorking capital of corporations has reached a nevv record of $46,500.000,000, as compared vvith $24,600,000,000 at the close of 1939—almost doublc But this disclosi .s only a part the extent to vvhich thc rich are getting richer for during the past five ycar* the funded debts of corporations have been rcduced by manv billions. Plant enlargements have been paid for and charged to maintenance Ali sorts of tax-dodging tricks have been utilized to cover up profits convcrted into hidden asscts in one form or other. Contingent funds total billions. And then there is the matter of tax refunds, vvhich aggregated $1 800,000,000 as of June, 1944 and are piling up at the rate of $200,-000.000 every three months. And, on top of this, there are many other avenues open to gar-ner billions in the adjustment of Government contracts vvhen the vvar ends Warren vvants the lavv reenac-ted vvhich formerly made it a criminal offensc for Government officials to quit their jobs to help private firms prosecute clai.n against the Government. This lcw vvas repealed vvhen the pres.-nt vvar came on. Evidently seme smart fellovvs in the Government vvere even then getting ready to seli out Uncle Sam and prepared their immunity in advance. Some of these fellovvs vvere in non-combatant branches of the Army and the Navy. Warren told a House Committee: j, "You and I knovv men vvho vvere vvearing the uniform a fevv months back vvho novv are out prosecuting big daims against thc Government." Norman Litttell, former Assist-ant Attorncy-General of the United States, broke vvith Attorney-General Biddle because hc charged Tommy Corcoran, VVhite House pet, vvas tvvo-timing the Government by aeting Bi lobbyist-lawyer for people vvho were trying to take" Uncle Sam But "Tommy the Cork" vvas not in uniform—and he had no cost-plus contracts.* Considcring ali the futilc noisc that arose vvhen Lit-teU'8 charges vvere made. it Is strange hovv little has been said either in the nevvspapers or in Congress about Warren's far more serious charges and his summary of 50 billion dollars vvorth of vvar graft. In addition. there is big money to be rnade in the sale of surplus vvar supplies. The hog-killing may be a long way off, but some of the boys vvho mopped up after the last vvar have already done a little pre-liminary spade vvork, and, according to invc8tigations, have come out ali to the good. Notably prominent to date is Jacob Goldbcrg, auctioneer, vvho learned his way abuot auetioning off goods after World War I. Goldbcrg has a lot of niče letters pnd turned up aj auctioneer for thc Defensc Plant Corporation. As the result of his method of taking double-handed toll, he vvas callcd before a Senate committce, vvhere ne fared badly in defending his methods. In the last vvar, he did business as the Goldbcrg Wrecking Corporation of Kansas Clty, Mo. This time, he heads the Surplus Liquid ators, Inc., of Nevv York. He is playing the big time novv. There are many of the Goldbcrg type in the background, and un« less the Mead Senate War InVesti-gating Committee acts in a hurry, and gets Senate and Administration support, the taxpayers vvill be in for an unlimlted trimming — United Mine Worker§ Journal. F ropi THE NATION American Legion Post 591, llollywood, reccntly elected to membership a vvounded World War II veteran of Japanese descent. The Legion's distriet com-mander refused to recognize the election. The post is fighting to have it recognized, and Los An-geles Chapter No. 1 of the American Veterans' Committee has passed a resolution commending the post and criticizing the distrist commandcr. The American Broadcasting Sta tion in Europe, announcing the first free election in occupied Ger-many, reports that an officer of the AMG suggcsted thc title ol Fuhrcr for the German member ol the food commission at Aachcn The local farmers didn t like thc idea. They gave their man the title of Vertreter (representativel. The most scathmg indietment of the vvrestling industry we've ever heard was uttered by a five-year-old boy in a nevvsreel theater recently. Aj the vvrestling mateh on the sereen ended he said: "1'm glad that s over. Novv vvc can see some fighting " From the obituary of Bert Schultz, a farm hand. in the La grange, lndiana,' "Standard and Nevvs" of February l: "Lucillc Hope bt*came his vvifc by common lavv, and three children vvere bom to them... The dcceascd vvas a faithful and hard-vvorking man. though of humble station in life He vvas not permitted to marry on account of having some Negro blood." Attorncy General Tom VVatson of Florida advised the state ex-ecutive committee of the Democratic Party on February 22 that it would be vvise lo repeal the poli tax. Sueh a move need not neces-sarily improve thc Negroes' social or economic position, he said. "lt can be done in a way that vvill reduce the evils. You can carry seg-regation to the nth degree. You can make them register scparately and vote separatelv. If vve do it right vve can make history ... Wc can do it right. We've got the brains and the patriotism." Festung Europa: Late last year a Nazi meeting vvas called at Oslo to diseuss anti-sabotage measures. One collaborationist, Svendsen M6. suggested mass executions. Before voting on the proposal the delega-tes adjourned for luneh. When they returned to the auditorium Mo found a note on his chair say-ing, "You vvill be the first." Word has just arriveu irom Norway that a fevv days later Mo "departed thi3 life in a rather unpleasant way." THE POLITICAL TRENDS IN FRANCE General de Gaulle, absorbed in plans to restore the povver and glory of France, appears increasingly anxious to postpone considcration of fundamental changes at home. In his recent speech to the Assembly he ai-cepted the necessity of state control of key industries during the vvar but indicated a desire to avoid "changej in strueture." The program of nationalization, he declared, must avvait the advent of an tiected Parliament, and any measures taken in that direetion he re-garded as purely provisional. This speech proved extremely disappoint-ing to the Assembly, vvhich is largely composed of leaders of the re-s.stance. The resistanee movement in France vvas not solely concemed with throvving out the invader; it vvas deeply conscious of the urgent need for radical social and political changes. In its clandestine meet-ings, in its underground press, there vvere long and earnest discussions of the causes of the moral and material collapse of 1940. And one con-dusion common to almost ali the resistanee groups vvas that the io-Justrial and financial monopolies in France, vvhich had conjtantly liivvarted the popular vvill, must be taken over by the state. Since thc v*ontrollcrs of thcse monopolies to a large extend vvere also collabora-tionists, the liberation offered a matchless opportunity to break their tjovver forever. But six months after the liberation little has been accomplished in this direetioh. Thc program of socialization dravvn up by Pierre Mendes - France, Minister of National Economy, "has been jnelved, and aH too many of the big industrialists vvho collaborated ?agerly vvith the enemy remain at large and in full control of their Enterprises. With large and full control of their enterprises. With large tiumbcrs of French vvorkers unemployed, vvith rfearly aH of them hungry, the dangens of a policy of inertia are self-evident. The moral energy ereated by the resistanee movement is being dissipated; social lissures are again threatening national unity; cynicism is returning. It is time General de Gaulle turned his attention to the domestic scene, lest thc foundations of thc French renaiss^nce crumblc bcncath him.— The Nation. From American Soldier in ltaly A soldier-corrcspondent from Southern Italy vvrites: "They are building a nevv army in Italy. This might be a very important factor in the social struggles of thc fu ture. They destroy the partisan groups and separate thcm from their aproved leaders vvho in most cases must start as privates again. Thc nevv "leaders" thc partisans are finding in the army are regu-lar officers vvith a more or less pronounccd fascist record. Thc eamps for thc nevv soldiers are filthy. food is bad etc. Thc Avanti calls those centers "ccntri di sab-otaggio." Once, vvhen some partisans presented themselves vvith red ncckcloths, an old time officer dashed tovvard thcm and torc thc red cloth from their neeks The young people are the most surprising. If you speak vvith these youngsters vvho call themselves socialists or communists, vvho vvcar party insignia and paint leftist slogans on the vvalls, you soon find that they have little theoretical knovvledgc or instruc-tions; their socialism is Iargcly cmotional. Some of our friends voiced doubts vvhether Socialist ideas could stili attract people after ali the ycars of fascist pseudo-aocial-ist propaganda. yet these young sters, bom and educated under fascism, accept the goal of Socialism vvithout any hesitation. But. since, on the other hand, they lack theoretical knovvledgc almost complete-ly, thcy are unable to distinguish betvveen Socialism and Stalinism Talking to them along anti-Stalin-ist line« meets vvith total incompre-hension If Stalin vvere a sOcfklist his voice vvould have an i mm en se echo; as things are novv, .tomebodv else vvill have to take over the Im-mense potential ready for Socialism —Louis Clair in The Call. VVHO SHOULD PAY THE TAXES? In his message to Congnjss, President Rc>osevclt advocatcd a tax sygtem designed to promote postvvar emplo.vment vvhen civilian produetion is resamed. On the one hand, the President vvants taxes hifh enough not only to pay for aH public expcnditurcs, but also to reduce the public debt. On the other hand, he vvishes to distribute the tax burden in a way that vvill encourage demand for investment goods and consumption goods. In order to promote demand for consumption goods, the President recommends "reduetion or elimination of taxes vvhich bear too heavily on consumption." Sueh a tax program in vol ves tvvo things—on the one hand, in-centive taxation, giving special advantages to capital vvhich has actually been invested in nevv enterprises (or in the extension of investments in old enterprises. and on the other hand, reduetion of excise taxes and of income taxes levied on lovv incomes. since the latter are spent quickly and almost cxclusively on consumption goods. It should be noted that taxation on these judicious principles by no means jibes vvith main tax plans recently advanced—especially not vvith thc tax plan presented by the Committee for Economic Development, vvhich is. in fact, based almost entirely on opposite principles. The CED plan is resolutely opposed to aH kinds of incentive Uxati'>n that favor aetual capital investments. but suggests the abolition of corporation taxes, irrespective of vvhether the income of the corporation is invested or left idle. To make up for the loss to the Treasury resulting from the abolition of corporation taxes. the CED tax plan suggests tazing lo« incomes very hravilv. despite the fact that sueh incomes are eadily spent for consumption goods. To be sure, the CED plan proposes the reduetion of excise taxes, and this vvould be favorable to mass consumption. But leaving idle capital untaxed and burdening lovv-income groups vvith a very heavy income tax would clearly defeat the purposes vvhich the President rightfully stressed ln his message —The Brewery Horker. Off on the Wrong Foot The nevv organization of returning World War II veterans, called AMVETS, is already off on the vvrong foot—they ve taken out after the CIO s Political Aetion Committec While there may be much vvrong vvith the PAC, and even the CIO is vvilling to admit that any organization of veterans vvhich hopes to achicve any plače of distinetion in America had better adopt one major principle for its organization—stick to your ovvn knitting. Veterans. of this vvar or any other vvar, have enough in common to fight for their ovvn ideas and ideals vvithout driving knives into something they knovv nothing about. The way to bring about reform in this country is not to rail against uhat you suppose—but act in a common sense manner to correct that vvhich you believe to be vvrong. AMVETS—let that be a lesson in statesmanship to you. _ Thc Progressive Miner. THE R0YALTY RACKET COULD BE A TVVO WAY STREET By RAYMOND HOFSES, Kditor, Reading Labor AdvocaU It is interesting to note vvho isipay tribute to royalty-takers vvho shouting loudcst against John L eollcctcd, not becausc thcy pro-Levvis and hLs United Miners sincc duced. but merely becausc thcy thc miners union 'made a bid for a royalty o* 10 cents on every ton of coal produced. Ifs the same people vvho arguci vvith cquai vigor aH dovvn through the private profit s.vstem in support of thc royalty raeket. The trouble novv isn't that any thing nevv and unusually viciou« is being proposed by Levvia. Wha! hurts is that the vvrong people vvant to plav the game. Espeeinlly in ccal. royaltics an far from being an aftertaouriht There are a fevv families in these free and independent United Slate.^ vvho, generation after generation have been takinp that kind of cul vvithout even the justiffcatioA oJ doing a minute s vvork to product coal. Even since thc era of ' equal ity of sacrificc" vvas imposed upor us ali, the general public thal bums and pa>s for coal has had te BANK PROFITS SOAR A survey by the Nevv York Fcd eral Reserve Bank reveals that thc pet profits last year of 810 banks in the New York distriet averaged 9.5 per cent. This high rate of return, more than double the rate In 1942, is in contrast vvith the 1 per cent or lesa vvhich depositors re-ceive. ovvncd. | * And, most people vvho are novv condemning Levvis and Company thought that was sil right and asked us Socialists vvhether vve wouldn't do the same thing if vve )ad thc chance. . So vvhy ali the bcilyaching novv? .c* is thinks he has a chance, and ic s going to "do the same thing" f his plans vvork out. Thc fact is that $60,000,000 per (ear, vvhich sum has been men-ionei as thc amount of cash that vili f lovv into the trcasury of the niners' union, is a rather small ium compared to vvhat has been aken, is stili being taken and. if hc intentions of Roosevelt and ?ompany vvork out, vvill continue o be taken forever, by the owning class of America and vvith the le voted to pay it. They voted for Ihe royalty system every time thny rejeeted Socialism and vvhenever they made a choice betvveen the Tvveedledee and Tweedledum par-ties of the profit system