23 din — Leto XXXVIII - Št. 26 KRANJ, torek, 2. 4. 1985 B©E®S»B3IGLAS GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO apirnati načrti zaposlovanja Gorenjskem je domačih kadrov za potrebe gospodarstva že en »Z*? premalo — Vendar pa delovne organizacije kljub temu °rci in aktivisti. Med njimi sta bila tudi predsednik slovenske skup-j Jtte Vinko Hafner, domačin iz Stražišča, in Stane Kersnik, eden od 6dkih preživelih iz bojev v Rovtu. \v Slavnostni govornik je bil Janez Grašič, predsednik Občinske jjOttference socialistične zveze Kranj. Mladim je na kratko orisal boj v J*°vtu in na Planici, govoril pa je tudi odanašnjem gospodarskem tre-ptku. Med drugim je poudaril, da nam ne gre dobro, da je lani tako v j anjski kot škofjeloški občini več delovnih organizacij končalo leto z iSubo, vendar upamo, da so sanacijski programi realni, da si bodo te ?,Glovne organizacije z večjim prizadevanjem delavcev in s pomočjo lrše družbe spet opomogle in postale osnova za boljši in hitrejši raz-i°3 obeh občin. Pred nami so volitve. Veliko odgovornih nalog bodo to-r»rat verjetno prevzeli mlajši, novegeneracije. Prepričani smo, je dejal .ftriez Grašič, da bodo mladi dali kvaliteten prispevek k spreminjanju r*ttašnjih razmer. Mlada generacija zahteva zaupanje vanjo. Tudi ^rci, ki so zmagovito vodili in izpeljali revolucijo, so bili mladi. D. Dolenc , °lga je bila pot do partizanske Planice in tole malico smo si pošteno \***lužili — Foto: D. Dolenc J občutijo v vsaki občini. Vendar pa se je družbenim usmeritvam za produktivno zaposlovanje, to je zaposlovanje, ki naj tudi povečuje produktivnost v delovni organizaciji, očitno težko preusmeriti v razmeroma kratkem času. V dolgoročnih planih razvoja so nekatere delovne organizacije upoštevale omejene možnosti zaposlovanja novih delavcev in jih bodo nadomestile z uvajanjem nove, moderne tehnologije, ki potrebuje tudi drugačno izobrazbo kadrov. Neskladje in težave pri zaposlovanju se torej nadaljujejo. Delavcev za sedanji tehnološki nivo gorenjskega gospodarstva tudi v bodoče ne bo dovolj, le govorjenje o prestrukturiranju gospodarstva pa ne spreminja ničesar. Namere, ki gredo korak pred potrebami gospodarstva, pa ima šolajoča se mladina, ki po končani šoli na lastni koži čuti, kako gospodarstvo daje prednost pri zaposlovanju že usposobljenim delavcem ne pa pripravnikom. Vse to so sicer lahko značilnosti prehodnega obdobja, ki pa se mu že kar predolgo odmi-kajo meje trajanja. L. M. Šest glavnih vzrokov V jeseniški Železarni bodo v 16 tozdih in 2 delovnih skupnostih maja ponovili referendum Jesenice — V začetku februarja je bil v Železarni Jesenice referendum, na katerem so se odločali o predlogu samoupravnega sporazuma, ki govori o skupnih osnovah za delitev dohodka in sklada skupne porabe. Referenduma se je udeležilo nekaj nad 80 odstotkov delavcev, večina, v 16 tozdih in 2 delovnih skupnostih, pa je bila proti predlogu. V sredo, 27. marca, je sklenil delavski svet Železarne na podlagi družbenopolitične ocene in predlagane usmeritve, ki jo je pripravila strokovna služba, da v začetku maja referendum ponovi. Ocena, zakaj se delavci niso odločili za predlagani sporazum, je pokazala, da so bili o predlogu dobro obveščeni. Razprave so v železarni potekale na vseh ravneh. Dali so precej pripomb na predlagani sporazum, vendar jih je bilo veliko upoštevanih. Zato je po glasovanju izid referenduma precej presenetil. Podrobnejše analize so pokazale na šest glavnih vzrokov, zaradi katerih se delavci niso odločili za predlagani sporazum. Pomemben razlog je bilo pomanjkanje primerjalnih izračunov o veljavnem in predlaganem novem sporazumu. Bistvo predloga je zameglil tudi način obravnave, saj so razen o sporazumu hkrati razpravljali tudi o metodologiji in vrednotenju del, kar pa ni bil predmet glasovanja na referendumu. Med posameznimi tozdi se je porajal nekakšen občutek krivde, zaradi zunanjih vplivov (padanje standarda) pa je bilo med delavci tudi precej nezadovoljstva. Zaradi teh vzrokov je bilo čutiti splošno nezaupanje do predloga, ki se je pokazalo v razlagi: bolje vrabec v roki kot golob na strehi. K temu bi lahko dodali tudi splošno mnenje delavcev: »Zakaj nam o vsem toliko razlagajo, če je vse v redu? Se mar nekaj kuha?« Na podlagi takšne ocene in predlagane usmeritve strokovne službe, ki se je opredelila za drugačen način razlage spremembe pravilnikov, ne pa za novo metodologijo in druge vsebinske spremembe, je delavski svet ocenil, da ni razlogov za ponovljeno glasovanje v celotnem kolektivu. Tako se bodo v začetku maja o predlogu sporazuma ponovno odločali delavci v 16 tozdih in 2 delovnih skupnostih. A. Žalar V SREDIŠOiJ POZORNOSTI Prosti čas mladih V službi in doma se pehamo za zaslužkom, da bi lažje živeli, ob tem pa nam zmanjkuje prostega časa. Še teh nekaj trenutkov ne znamo izrabiti tako, da bi nam nudili vsaj nekaj zadovoljstva. Časopis in televizija sta večini edini sprostitvi. To seme smo zasejali tudi v mladi rod. Po pouku se otročad podi med bloki po zelenicah, ob deževnih dneh se zbira po kleteh in počenja neumnosti, zvečer zlovoljna strmi v televizor. Današnja šola vzgaja k aktivni izrabi prostega časa, k športu, družabni, humanitarni dejavnosti. Otroke zbira v številnih krožkih, ki nekaterim najbolj zagnanim vzamejo ves prosti čas. Navaja jih k dejavnostim, ki dodatno razvijajo sposobnosti, nekoč morda pomembne za njihov poklic. Skuša jih tako vzgojiti, da bodo nekoč po »šihtu« znali početi še kaj drugega kot čemeti pred televizorjem. Vsakega šolarja bi radi vključili vsaj v eno interesno dejavnost, tisto, ki si jo sam izbere. Tako nekako je bilo razumeti sporočilo problemske konference, ki so jo škofjeloški pionirji pripravili pred republiško konferenco o prostem času mladine. Prek 30 interesnih dejavnosti, ki so jih našteli osnovnošolci iz Železnikov, dokazuje, da so mladi iznajdljivi in si želijo početi vrsto koristnih stvari. Z mnogočem bi se ukvarjali, če bi imeli prostor, mentorja, ki bi se potegnil zanje,kadarbi šlo za njihov interes, igrišča, kjer bi se sprostili, zelenice, s katerih jih odrasli venomer preganjamo ... Volje jim ne manjka, razen kadar jim jo vzameta nerazumevanje in nejevolja odraslih. Šola sicer ponuja obilo možnosti za izrabo prostega časa, a otroci ne živijo le s šolo. Tudi med počitnicami, ob koncu tedna ali pcr-poldne bi radi kaj počeli. Šola jih lahko tudi tedaj vključi v kako organizirano dejavnost, vendar šolarji želijo tudi nekaj samostojnosti, ne pa stalnega organiziranega pritiska. Ko bi vedeli, da se lahko pridružijo tudi tabornikom, gasilskemu ali turističnemu podmladku, Rdečemu križu, alpski šoli, najbrž ne bi čutili'praznine, toda veliko mladih ne ve za te možnosti. Proti čas bi v družbi z vrstniki lahko tudi samostojno izrabili. Kajpak za to potrebujejo igrišče, zaprt prostor, travnik, zelenico, potrebujejo vodstvo morda le malo starejšega vrstnika, in bojazen odraslih, da bi se nenadzirano druženje sprevrglo v počenjanje neumnosti, je odveč. Mladi na škofjeloški problemski konferenci so terjali, naj za njihove želje izvedo vsi, ki jim lahko pomagajo pri pametni izrabi prostega časa. Žal so bili tam le pionirji. Mladih, ki zapuščajo osnovno šolo in gredo na srednjo, kjer običajno ni nikakršnih možnosti za izkoriščanje prostega časa, ni bilo med njimi. Tako konferenca tudi ni iskala odgovora, kako odraščajočemu človeku zapolniti praznino, da ga, polnega neizkoriščene energije, ne zma-mijo negativni vzori. ^ ^ žlebir Pomlad je prišla tudi na pševske travnike. Pregrabiti jih je treba, da bodo trave na novo ozelenele, suho listje pa v koš in domov, da bo živina na-suhem... — Foto: D. Dolenc 24. MEDNARODNI SEJEM GOZDARSTVA IN KMETIJSTVA KRANJ, S.-15.4.'85 Sejem je odprt vsak dan od 9. do 19. ure. Velika izbira in ugodni nakup blaga široke potrošnje. — gozdarska in kmetijska mehanizacija — lovska razstava in ponudba celotne lovske opreme — razstava sira, mlečnih in prehrambenih izdelkov — razstava in ponudba opreme kmečkega turizma — gozdarska razstava — živinorejska razstava — razstava ovc — vsak dan demonstracije in degustacije — bogat spremljajoč program s predavanji in posvetovanji 28-472 28-473 GLAS 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA TOREK. 2. PO JUGOSLAVIJI Praznik delovnih akcij Prvega aprila pri nas praznujemo dan mladinskih delovnih akcij. V soboto so na Črnem vrhu pri Boru proslavili tudi 40-letni-co mladinskih delovnih akcij. Pred 40-leti — med 11. januarjem in 27. marcem 1945 — je še med vojno 1.630 mladih fantov in deklet iz vseh krajev Srbije zgradilo progo Bor—Crni vrh in s tem omogočilo dovoz premoga in drva, za ogrevanje Beograda. Na Črnem vrhu so se srečali crnovrški veterani in sedanji brigadirji. V BiH še 120 tisoč stanovanj V prihodnjih petih letih bodo v BiH zgradili 120.000 stanovanj, od tega 30.000 družbenih. Tako so napisali v načrt za naslednje srednjeročno obdobje. Če bodo načrt uresničili, bo leta 1990 v republiki 300.000 stanovanj, zgrajenih predvsem v povojnem obdobju. Nova stanovanja bodo omogočila, da se bo poprečna stanovanjska površina povečala na 50 kvadratnih metrov. Konec proizvodnje v Račjem selu Zaradi nerentabilnosti poslovanja so v Novolesovem tozdu Industrija gradbene keramike na Račjem selu pri Trebnjem prenehali delati. Izdelovali so keramične ploščice. Delavci se bodo zaposlili v drugih tovarnah na Dolenjskem. Ob starih še nove naloge Sosedska pomoč, katere organizacijo je lani prevzel občinski odbor Rdečega križa Kranj, naj bi letos bolje zaživela — Na nedavni skupščini so predlagali, da bi krvodajalsko akcijo z januarja prestavili na poznejše mesece — Vedno več občanov prosi za rabljena oblačila Kranj — Na skupščini občinske organizacije Rdečega križa Kranj so -delegati krajevnih odborov RK ocenili lansko delo in sprejeli program dela občinske organizacije RK za letos. Med najuspešnejšimi dejavnostmi v preteklem letu je bilo prav gotovo krvodajalstvo, saj je lani darovalo kri 3749 občanov. Tudi letošnji program dela omenja krvodajalstvo, vendar je bila krvodajalska akcija že januarja, le dodatni dan bo še 21. avgusta letos. Zaradi iežav s prevozom in zaradi izjemno hladnega vremena so na skupščini RK predlagali za krvodajalsko akcijo drugi datum. Zdaj že peto leto krvodajalske akcije potekajo za kranjsko občino januarja, ko je zima na Gorenjskem najhujša. Zato bodo predlagali Zavodu za transfuzijo v Ljubljani, da bi bila krvodajalska akcija v Kranju kasneje. Tako kot že prejšnja leta je Rdeči križ tudi lani opravljal vrsto stalnih nalog, med njimi organiziranje tečajev prve pomoči za voznike motornih vozil in za ekipe civilne zaščite. V delo Rdečega križa so se s svojim delom tudi lani uspešno vključevali mladi člani RK. Lani so jih v članstvo sprejeli prek tisoč in vse leto so s prizadevnim delom opozarjali, da tudi mlade roke veliko narede. To velja tako za zbiranje starega papirja, ki so ga zbrali preko 200 ton, kot za sodelovanje pri akciji pomoči starejšim občanom v krajevnih skupnostih. Lani se je okoli 400 učencev osnovnih šol in tudi veliko starejše mladine izkazalo v tekmovanju, ki ga je organiziral RK Slovenije. Tej vrsti pomoči pa občinski odbor RK Kranj namerava letos nameniti še več pozornosti. Že lani so začeli, sicer poskusno, s sosedsko pomočjo, letos pa bodo razen že uveljavljenega načina pomoči mladih skušali okrepiti tudi laično prostovoljno pomoč članov in aktivistov Rdečega križa ter nuđenje laične nege bolnika z negovalkami. V Kranju jc potreb po takšni negi veliko, negovalk pa premalo. Zato bo že aprila nov 18-urni tečaj nege bolnika, ki se ga bo udeležilo 20 tečajnic. Upadanje kupne moči prebivalstva se kaže tudi v naraščanju števila prošenj za dodelitev oblačil. Lani so v kranjski občini zbrali le okoli 3 tone uporabnih oblačil, ki so bila vsa razen nujne rezerve razdeljena občanom. Prošenj je bilo 400, največ od družin z več otroki in tudi od upokojencev, tako da je pomoč v obleki, obutvi ali posteljnini dobilo približno 1000 občanov. Največ povpraševanja je bilo po otroških oblačilih in obutvi, zato so te vrste zaloge najprej pošle. V majski akciji zbiranja rabljenih oblačil in obutve bodo zato najbolj dobrodošla otroška oblačila pa tudi posteljnina in odeje, kar Rdeči križ zaradi potreb med letom tudi dokupuje. L. M. Zakaj je zaprta vzhodna obvoznica? Kranj — To javno vprašanje je bilo v Gorenjskem glasu zastavljeno že pred iztekom minulega leta. Čeprav smo odgovor skušali dobiti že prej, nam je to uspelo šele pred dnevi. Podobno vprašanje so namreč zastavili tudi delegati skupščine občinske skupnosti za ceste Kranj in delegati skupščine samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Kranj. Na vsa tri, vendar z različnih mest zastavljena vprašanja, je konec marca prispel odgovor iz Združenih cestnih podjetij Slovenije-iz delovne organizacije Inženiring za nizke gradnje iz Ljubljane. Odgovor se glasi: »Inšpekcijski ogled vzhodne obvoznice Kranj je bil 28. novembra 1984, na katerem so bile ugotovljene nekatere pomanjkljivosti, ki so takega značaja, da vplivajo na varnost prometa. Zaradi zime izvajalec še ni uspel odpraviti teh pomanjkljivosti. Čim bodo normalni vremenski pogoji za gradbena dela, bodo pomanjkljivosti odpravljene, izvršen bo tehnični pregled in cesta bo dana v promet /predvidoma v prvi polovici aprila).« K temu odgovoru dodajamo še pojasnilo, da je cesto gradilo Cestno podjetje Kranj in da je gradnjo končalo do določenega roka. Gradnja je potekala po dokumentaciji. Nekatere pomanjkljivosti, ki so bile zapisniško ugotovljene med inšpekcijskim ogledom 28. novembra lani, je. Cestno podjetje odpravilo še pred zimo. Zvedeli smo tudi, da se precej pripomb nanaša na križišče pri Mlekarni in da bo to terjalo tudi precej dela. A. Ž. V sindikatu ostali na pol poti Pri Medobčinskem svetu Zveze sindikatov na Gorenjskem ugotavljajo, da so lanske gospodarske razmere izničile mnoga prizadevanja za boljši delavčev standard Kranj — Spremljanju gospodarjenja in ocenjevanju zaostrenih razmer je bila minulo leto namenjena osrednja pozornost sindikatov na Gorenjskem. Gospodarsko visoko razvita Gorenjska lani ni dosegla rezultatov, kakršne je načrtovala, kar se je močno poznalo tudi pri življenjskem standardu delavcev in vsem družbenem standardu. Tako so na letni seji ugotavljali člani Medobčinskega sveta Zveze sindikatov za Gorenjsko. Opozarjali so na zastarelo opremo, terjali prestrukturiranje gospodarstva, nove programe, intenzivnejše izkoriščanje osnovnih sredstev, boljšo organizacijo dela, cenejše energetske vire. Le to bo namreč povečalo dohodek, z njim pa bo moč tako nagrajevati delo, da bode delai^ ci več in bolje delati. Žal so morali pri sindikatu ugotoviti, da tem nalogam doslej niso bili kos. Lani so se pojavili novi problemi, zaradi katerih se sindikat čuti soodgovornega. Že prej je bilo čutiti razlike v osebnih dohodkih med posameznimi kolektivi, zaradi česar so se pri republiških sindikatih tudi lotili oblikovanja panožnih sporazumov. Slednjih še niso povsod uveljavili. Vendar to ni vzrok, da so razlike v osebnih dohodkih še izrazitejše, da ponekod ob koncu leta izplačujejo dvojne, celo trojne poračune, drugod pa jim za to manjka sredstev. Delavcem, ki potegnejo krajši konec, te razlike niso pogodu, posledica je slaba politična klima. Tečajne razlike, cene in inflacija pri nekaterih izničujejo prizadevanja za ohranitev standarda, drugim pa omogočajo monopolni dohodek, kar spet vpliva na standard. Sindikat na Gorenjskem se je zavzel, naj bi v vseh delovnih organizacijah skušali delavcem zagotoviti vsaj minimalen osebni dohodek, ki naj znaša 22 tisoč dinarjev. Zavedajo se, da je ta rešitev lahko le 'gašenja požara'. V tem obdobju prihajajo do veljave tudi socialne pomoči, ki ne bi smele postati pravilo. V razmerah, kakršne vladajo zdaj, namreč največkrat uveljavljamo navidezno pravična merila. Vendar uravnilovka in teorija o enakih želodcih ne vodita nikamor. Z njima morda res rešujemo ijudi na robu življenjskega minu-muma, hkrati pa drugim jemljemo motivacijo za delo. Tisto, kar so si gorenjski sindikati že lani zastavili med delovne naloge, ostaja še naprej aktualno. Torej je treba najprej uresničiti,kar je tokrat )stalo na pol poti. D. Ž. Žlebir PRAVNIK SVETUJE STANOVANJSKA POVRŠINA N. B. iz Kranja Zanima vas, kateri predpis določa, kako se izračuna stanovanjska površina? Ne strinjate se z izračunom stanovanjske površine, ki je bila opravljena v zvezi z zaprošenim stanovanjskim kreditom. Odgovor: Kriterije za določitev stanovanjske površine določa Pravilnik o merilih in načinu za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistem točkovanja, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS št. 25/81 na strani 1760. Povemo naj tudi to, da samoupravni splošni akt vaše temeljne organizacije lahko določi tudi drugačne kriterije določitve stanovanjske površine, kot jih vsebuje navedeni pravilnik. SOSEDOVA RAZŽALITEV Š. K. iz Radovljice S sosedom ste v slabih odnosih, čemur pa, kot pišete, niste krivi vi! Sosed vam namreč nagaja na vse mogoče načine, zadnje čase pa vas žali, če vas le zagleda. Pomislili ste že, da bi soseda tožili ali pa žalili. Sprašujete nas, kaj je pametneje? Odgovor: Vrnitve razžalitve vam res ne moremo priporočati. Verjetno bo pametneje, če sosedskih odnosov ni mogoče miroljubno urediti, soseda tožiti zaradi razžalitve. Mogoče bo denarna kazen ali zapor do treh mesecev, taksno kazen namreč predvideva kazenski zakon, soseda spametovala. ZAKUP ZEMLJIŠČA K. Ž. iz Mojstrane Kmetijsko zemljišče nameravate oddati v zakup, za kar bi sklenili zakupno pogodbo. Zanima pa vas ali zakupna pogodba po smrti ene izmed pogodbenih strank preneha ali obveznost preide na dediča. Odgovor: Zakupna pogodba s smrtjo ene od pogodbenih strank ne preneha, temveč pravice in obveznosti iz pogodbe preidejo na dediča. Pravice in obveznosti iz zakupne pogodbe ne pridejo na dediča le, če je v pogodbi izrecno določeno. STATUS KMETA L. N. iz Žirov Iz časopisov ste izvedeli, da se pripravlja sprememba zakona o kmetijskih zemljiščih. Zanima vas, kakšna sprememba se predvideva v zvezi s statusom kmeta? Odgovor: Res se pripravlja sprememba tega zakona, kot tudi drugih kmetijskih zakonov. Pripravljeni predlogi sprememb in dopolnitev so sedaj v obravnavi. V zvezi s statusom kmeta sta podani dve rešitvi. Prva rešitev predvideva, naj bi bil kmet tisti občan, ki mu kmetijska dejavnost pomeni glavno dejavnost oz. ko si z delom na zemljiščih v lastnini zagotavlja svojo ekonomsko in socialno varnost v celoti ali pretežni meri. Variantni predlog pa je delno dopolnjena dosedanja rešitev s tem, da se spremeni višina vrednosti proizvodnje, ki jo občan doseže z osebnim delom. Ta naj bi se povečala na polovico (oz. dve tretjini) poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v občini. V gorskih in hribovitih predelih naj bi se vštevala tudi vrednost gozdarske proizvodnje, Če občan z osebnim delom dela v gozdu. NAŠ SOGOVORNIK Delavci so terjali, da razdelijo vsem enako Nst Škofja Loka — Skupina delavcev Termike na Trati je februar) jv Z* na izplačilni dan prekinila delo. Konec prejšnjega tedna so v tozdu j1 P1 silili sestanek kolektiva. Obeh izrazov nezadovoljstva so bili kfi< ^'Pl osebni dohodki, drugega zlasti poračun ob lanskem zaključnem rajnen,e 1 nu. Zakaj je do tega prišlo, smo povprašali Slavico Laznikovo, pr^^ sednico osnovne organizacije sindikata v Termiki na Trati, predsedf ]0 k ka sindikalne konference tozda Janeza Kavčiča in direktorja Silva C*j ,a v-deža in slednji je problem takole pojasnil: — |^ru£ »Ko smo ob zaključnem računu predlagali, kako razdeliti ustv^^.g jena sredstva, se je zataknilo pri osebnih dohodkih, zlasti pri razdej Jfj* tvi poračuna. Ob zaključnem računu naj bi delavci dobili še 34,3oCQlh dovoljujeta enake delitve, na to nismo mogli pristati. Končno gre f Lslal tem za poračun lanskega prispevka k delu, ta pa ni bil pri vseh delav *o. cih enak.« ''a'o Delavci so verjetno hoteli, da se vsem razdeli enako, ker prihai1 sti do precejšnjih razlik v izplačanih osebnih dohodkih. Razlik so kriv11«! prispevki, ki jih vsaka občina obračunava drugače. Tako so prispel za delavce, ki žive v škofjeloški občini, višji, kot prispevki za delavk J^sl prijavljene v drugih občinah. Razlika doseže tudi tri tisočake. v Je Vrnimo se k izseljenemu zboru kolektiva. Na njem so delavce^ vr< pojasnili, da ni mogoče pristati na uravnilovko, ki so jo terjali. »Razumljivo, da nismo mogli ob zaključnem računu razdeliti t0'^p. ko kot pretekla leta, saj smo v preteklosti dosegli boljše rezultate. ^ 2i ni pa so osebni dohodki nekoliko zaostali. Zanje smo namenili 26 st*Lolcr rih milijard. Povprečni OD pri nas je bil lani 32.095 dinarjev, v obči" ^ skem gospodarstvu pa 26.654 dinarjev. Tako smo še vedno na boljšeC,^1 dohodek bolj odstopal od občinskega poprečja, zdaj pa v rasti OD p^S'e? kot večina delovnih organizacij na Trati. Prejšnja leta je naš oseb cej zaostajamo. Lani je bila rast OD v občinskem gospodarstv11. u 49,9-odstotna, pri nas le 38-odstotna,« je povedal Silvo čadež. Najnjž)1 < osebni dohodek v tovarni je lani znašal 27.172 dinarjev, nihče ni zasl1*',, v žil manj, kot je zajamčeni osebni dohodek, tako da ni primera sociatf>e \: ogroženosti.« ^ 0 Delavci so na sestanku kolektiva povprašali tudi, zakaj je bil l*"" 'Hit Postc ov ski poslovni rezultat slabši. »Pojasnili smo jim, da je naša gospodarska veja sicer na papiri11 prednostna, ne pa tudi dejansko. Tako so nas lani prizadele visoke *li ne energetskih surovin. Veliko sredstev tudi prelivamo v panoge, ^ r& nam zagotavljajo surovine. Vse to,ruši naše notranje rezerve,« je r?4p( zgovor sklenil Silvo Čadež. Pri sindikatu pa so dodali, naj bi se delavk za uveljavitev teh svojih zahtev, kako razdeliti dohodek, v prihodnji | , raje zatekli k samoupravnim potem, ne pa k prekinitvi dela. ^ D. Z. Žlebir gju 12! —j 'o Zakaj Bohinj zaostaja Bohinj zaostaja, Bohinj postaja občinski pastorek, ^ J Bohinj v radovljiški občini premalo skrbe. Takšne oceflj slišimo vedno pogosteje, najsi gre za turizem, trgovino ^ ceste. Kaj o tem pravijo Bohinjci sami? Za zadnje zased*'% nje občinske skupščine so v krajevni skupnosti Bohinj*)^ Bistrica napisali vrsto pripomb, ki se nanašajo na uresni^ | vanje in snovanje občinskih načrtov, in odsevajo vzroke ostajanja Bohinja. Prva se nanaša na ceste in komunalne objekte. V tekočem srednjeročnem razdobju je denarja zmanjkalo za posodobitev ceste Bohinjska Bistrica—Ravne in za obnovo ceste Bohinjska Bistrica— Savica, pri čemer velja povedati, da je prva izpadla že v preteklem srednjeročnem razdobju. Med komunalnimi objekti ni bil zgrajen takoimenovani S kanal v Bohinjski Bistrici, omenili pa so tudi čistilno napravo. Treba je reči, da se je v Bohinju res nabralo sorazmerno največ neuresničenih cestnih in komunalnih gradenj. Premaknilo se je le pri izgradnji ceste Bohinjska Bela—Soteska, za kar so občinski dejavniki vložili veliko napora, gospodarske organizacije, predvsem Gozdno gospodarstvo in.LIP Bled, pa denar. Pri trgovini opozarjajo še na poseben bohinjski problem. 90 odstotkov prodajaln sodi v okvir Ljubljanskih mlekarn, ki imajo sedež izven občine. Tako nimajo vpliva na izboljšanje ponudbe, ki je slaba že za domačine, kaj šefe za turiste. Ljubljanske mlekarne nameravajo celo zmanjšati prodajne prostore. Uredili naj bi prostore za počitni-kovanje svojih delavcev. Tudi Alpetour ima kot nosilec razvoja turizma v Bohinju sedež izven radovljiške občine. V Bohinju pravijo, da se ni izkazal in da tudi za naprej večjega zanimanja ne kaže. Ponudba in kvaliteta bohinjskega turizma padata, analiza njegovih razvojnih možnosti ni bila nikoli narejena. Bohinjci hitrejši in kvalitetni razvoj turizma vidijo v povezanosti turističnega gospodarstva občine. Izrekli so se tudi proti širitvi počitniških domov, glede izgradnje počitniških stanovanj pa sodijo, da bi investitor moralo biti turistično gospodarstvo, ki bi s tem povecaio svoje zmogljivosti. Pripombo imajo tudi na svobod-5 no menjavo, ki ni zaživela. Med ■ d I krajevnimi skupnostmi in nim delom zaradi tega, ke . nje preveč obremenjeno z vbA prispevki, v samoupravnih ir,tjf^ nih skupnostih pa vnaprej pr^ Vjj, sujejo prispevke, ne pa na p9 j, dogovorov združenega dela iflj jevnih skupnosti. S tem je po^ na tudi pripomba na proraču sredstva za krajevne skupno^ ^ so za krajevno skupnost Bohinj ^ Bistrica premajhna. Po obseg^H^ to največja krajevna skupni ^ občini in zgolj s prostovoljni111, lom je ni moč voditi. 13 nast''1^ I razdalji 18 kilometrov, oddalji J4j od občinskega središča, ner* % tost, hkrati pa turistična pob*j S nost zahtevajo več dela in ses H tudi več denarja. Prostovoljno ■ bi zadoščalo, če bi krajevno ^ J nost razdelili na več manj šib- ? kdanji denarni viri, kot so bil* *j domestila za uporabo stavb** ^ zemljišča, turistična taksa in & L na raba so sčasoma usahnili« ^ bodna menjava dela jih ni nad0! stila. Vrh tega imajo na plečib vzdrževanje dveh poslopij biv** čine in Dom Joža Ažmana, amortizacije ne obračun« stroški vzdrževanja pa so vel»*j ^ znatno obremenjujejo krajevne skupnosti. M.Vol«4Sj J Pojasnilo m V torkovem Gorenjskem »j so pisali o nezaposlenih pHP , i nikih. Med drugim je pisal0; po opravljenem pripravništvi* ma zagotovljenega dela 20 Inficiranih delavcev. Ker so sikje razumeli, da gre za strw| je. orodjarje in podobne v° A je treba pojasniti, da zagoto nega dela ni za 17 prodajale6 tri kuharje. j 'A AfK. 2. APRILA 1985 NOTRANJA POLITIKA .3. STRAN (M®S3$©1EEGLAS eza komunistov je premalo učinkovita Loka .V poročilu o delu obla komiteja ZKS in njegovih ter občinske organizacije I So ga obravnavali na petkovi ski konferenci občinske Dr-J&je Zveze komunistov Škofja . te jasno zapisana ocena: Zveza I %tov je premalo učinkovita, uafl; v se še vedno preveč le go- lu ': problemih, preveč se ugota- 0 sv Programski konferenci občinske organizacije ZKS Škofja ^ so ocenili, pa se v Zvezi komunistov kot tudi v vseh drugih Aktivnih silah in v samoupravi preveč ugotavljajo problemi, ^alo pa se naredi za njihovo reševanje -— V razpravi so ko-^J?ti opozorili, kje je nujno takojšnje ukrepanje — Majda Pu-jvovačeva nova izvršna sekretarka predsedstva občinskega ja zaposlovanju mladine navidezno ni večjih problemov, za številkami pa se skriva zaposlovanje na neustreznih delovnih mestih. Podpira tudi prizadevanja, da se materialni položaj delavcev v družbenih dejavnostih izenači z zaposlenimi v gospodarstvu. Lani so v Škofji Loki ljudje zelo zaostrili vprašanja v zvezi z varstvom okolja. Zato komite meni, da bo nujno potrebno zaostriti odgovornost onesnaževalcev in zahtevati čim hitrejšo sanacijo. Razmere so kritične tudi pri urejanju prostora, zaradi česar prihaja tudi do političnih zaostritev (Gorenja vas, Trata, Žiri). Zato bo ena izmed najpomembnejših nalog pristojnih organov in izvršnega sveta, da pospeši urejanje tega področja. V razpravi so komunisti spregovorili o vrsti občinskih problemov; v programskih usmeritvah so dali poudarek čim boljšemu izkoriščanju lastnih moči v tovarnah, doseganju boljših gospodarskih rezultatov, nagrajevanju po delu ter kadrovski politiki. Velik pomen ima tudi akcijska, idejna in kadrovska krepitev ZK. Predvsem morajo k delu privabiti več mladine, zlasti iz šol. Ponovno bodo poskušali oživiti svete ZK, kjer ne delujejo, v delovnih organizacijah pa akcijske konference. Razvijali bodo izobraževanje, velik poudarek bodo dali samoizobraževanju. Na konferenci so izvolili pet novih članov komiteja in sicer Boruta Bra-nislja, Mira Duiča, Marjana Koče-varja, Majdo Puhar-Kovač in Alojza 1 občini še več kot 700 delav- Tolarja. Namesto Boruta Tomažina, ki odhaja na drugo delo v gospodarstvo, so za izvršno sekretarko predsedstva občinskega komiteja ZKS izvo- kriT Pomalo ali pa skoraj ničesar račH^e ukrene. To vzbuja med ljud-pre<( .zaupanje v delo ZK, komunisti edji *Jo knjižice, mladi se težko odlo-aČ«!^ vstop. Enake probleme imajo druge subjektivne sile pa tudi tva|^°gih področjih samouprave ni ;deli jj°jjše. Preveč se govori tudi o ^ °^ to vPrašanjih, o vzrokih za ™re, ki nastajajo izven občine; gai*jla'0 pa o problemih, ki jih imajo i* v občini, pa naj gre za urbani-[Jlabe osebne dohodke, davčno V gradnjo cest in podobna. I^lo se tudi spremlja, kako ko-haj1 r*ti tam, kjer delajo, uresničuje-iT^ ^iko Zveze komunistov. se je največ ukvarjal z go-,vc« ^skim položajem v občini. Ta-^je vključil v reševanje proble-cei»Lv reteški Iskri, podprl je stečaj-f^topek v Remont-gradnje Žiri toliv^Prl spremembo samoupravne \js j ^'ziranosti povsod, kjer s tem ni sW Vrnjeno samoupravljanje. Pre-čtfj^. dela s težjimi posledicami ni šeCi *k) pa Je nekaj izsiljenih se- J>v (Jelovica, Termika), ki so bi- i Medica predvsem slabe informi »»ti P jt^rstl- Komite se odločno zavzema iiž| Vgrajevanje po delu. Ugotavlja, llIjefo k ZaslužiJ° manJ kot 21000 din> ,bo temeljito pregledal razmere lan',. 0vnih organizacijah, kjer delav-^ rnorejo primerno zaslužiti. Pri iif fljfU so , ^ razprave na programski seji obroke organizacije ZKS Škofja Lo- nj« Tone Rakovec, predsednik ob-J^Ka komiteja Z£S: »Najmanj ^ Uzijo delavci, na katerih sloni it* 'Zvodnja. Njihovo delo zelo natan-Jrnetimo, zelo slabo pa učinek ti-J!' bi morali skrbeti, da delo nor-klrio poteka. Če je izkoristek delov-[fr časa v Sloveniji 55-odstoten in J* izkoristek delovnega časa v pro-l^n.i' 80-odstoten ni težko izraču Ali iA kakšen je izkoristek delovnega }n ljudi izven neposredne proiz-i,«Ht^e in koliko balasta nosi s sabo & Je in koliko balasta nosi ^" ker bo osnovne in srednje šole ej) )^Calo okoli 530 učencev. Podeljene r0i ^e bodo tudi zato, ker so kar tri če-4 ^e štipendij razpisane za poklicno 4 %^0' za srednje, višje in visoke i (i ta*Pa ostala četrtina. Niti ene ni za $V W^sl°vJe. za matematično—nara-1 )jj'^Vno smer, za zdravstvo. Tak raz-i i^e sam po sebi dokazuje, da goni *^jem intelektualnega dela in ^ilovko. Nepravilno vrednotenje 'levega dela pelje v to, da se uči-AL Pogovarjamo o plačah, kot o pevskem delu. Osebne dohodke po-•"TJerno s trimesečnim zaostaja-bh učni programi se širijo, ne da d°bdi kaj več, neizdelana so Jza vrednotenje dela na pomičnih šolah. Učitelji se čutimo jjfji JJ*fjeni za svoje znanje, naveliča-f) ^°.Se Jtiinm obljub, zato pričaku- it^i'm zlntevamo, da se problem Ijm °enih dejavnosti začne' reševati >i ^^atično.« „1% ^andi Bartol iz kmetijske za-Škofja Loka: »Slovensko kme-lw° preživlja težke čase. Ker kme- i/lfi^a ne ustvarJa akumulacije, vsa k nJa temeljijo na kreditih in je \t ,afti zanje že 27 odstotkov dohod-War je daleč nad industrijo (17 od-^j]0v)- Izgube so petkrat večje kot '*ni. Osebni dohodki in standard so padli v agroživilstvu za 12 odstotkov. V glavnem na tak položaj vpliva razkorak med cenami surovin in pridelkov. Mleko se je v letih od 1980 do 1984 podražilo za 384 odstotkov, meso za 298, koruza pa za 431 odstotkov, gnojila za 591 in naj bi že v kratkem podražila kar za 70 odstotkov. Take rasti cen kmetijstvo ne zdrži, zlasti težko pa škofjeloško, ki ga je dve tretjini hribovskega".« • Matjaž Tičar iz Jelovice: »Jelovica ima že več let probleme s surovino. Letno ji primanjkuje 10.000 kubi-kov hlodovine. V GLG pa jo letno 30 'do 40.000 kubikov prodajo izven Gorenjske. Komunisti Jelovice ne razumemo, da moramo letno dati 400 milijonov din za uvoz hlodovine, ko jo hkrati v okviru istega sozda izvažamo.' • Anton Oman iz Gradisa: »Trenutno velja, da je prava informacija le tista, ki kritizira in še to le splošno. Menimo, da je potrebna popularizacija uspehov, seveda tako, da ne bo dišalo po neokusni propagandi.« • Ida Filipič, predsednica občinskega izvršnega sveta: »Na področju urbanizma je osnovni problem v tem, da nimamo celotnega občinskega prostora pokritega s kvalitetnimi urbanističnimi dokumenti. V preteklosti je bilo preveč različnih programov o porabi prostora, svoje je k temu dodala zakonodaja, ki se vsakih nekaj let spreminja. Zato 'so razmere takšne, kot so. Sedaj pričakujemo, da bomo s sprejetjem dolgoročnega in srednjeročnega programa občine zadeve v letu in pol uredili. Do tedaj pa bo treba s pametno in življenjsko politiko dovoljevati posege v prostor oziroma usmerjati gradnjo.« • Fedja Vraničar, sekretar občinskega komiteja ZKS: »Na odgovorna mesta v gospodarstvu morajo priti mladi, sposobni ljudje, saj večina delovnih organizacij, ki že ima mlade vodilne delavce, zelo dobro dela (EGP, Alpina, Marmor, Termopol. Rešiti bomo morali problem ceste Trebija—Žiri. Nedopustno je, da so zadevo rešili tako, da so postavili tablo o dovoljeni nosilnosti. Vsak avtobus, ki pelje v Žiri, torej pelje na lastno odgovornost. Ne smemo čakati, da pride do nesreče, temveč je treba takoj ukrepati. Prepričan sem, da bi se denar našel takoj, če bi avtobus s potniki zgrmel v Soro. Velik problem je onesnažen zrak, v zadnjem času pa se pojavljajo govorice v zvezi z rudnikom. Delavci rudnika govorijo, da vse le ni tako varno, kot naj bi bilo. Zato je prav, da imamo društvo za varstvo okolja, kjer naj se take zadeve razčistijo, ni pa prav, da posamezniki izrabljajo društvo za uveljavljanje svojih interesov.« • Stane Soper iz RUŽV: »Program varstva okolja je v RUŽV zelo obsežen in je lani veljal 20 milijonov din. Meritve dokazujejo, da nikjer niso prekoračeni dovoljeni vplivi na okolje. Ni pa še urejena čistilna naprava za jamsko vodo.« Majda Puhar — Kovačeva je nova izvršna sekretarka predsedstva občinskega komiteja ZKS Škofja Loka lili Majdo Puhar-Kovačevo, ki je aktivna družbenopolitična delavka. Bila je predsednica občinske konference ZSMS Škofja Loka in predsednica Medobčinskega sveta ZSMS za Gorenjsko. Sedaj je podpredsednica družbenopolitičnega zbora občinske skupščine. Razen tega opravlja še več drugih odgovornih funkcij. L. Bogataj Namenska poraba turistične takse še vedno sporna Radovljica — V radovljiški občini še vedno niso sprejeli družbenega dogovora o porabi turistične takse, čeprav jim to povzroča nevšečnosti, nered pa nekateri celo izkoriščajo. Na decembrski seji izvršnega in nadzornega odbora Občinske turistične zveze so se člani namreč izrekli proti temu, da bi v imenu turističnih društev dogovor podpisala Občinska turistična zveza. Predlagali so, naj dogovor podpišejo tudi vsa društva. Potemtakem naj bi imel odbor podpisnikov kar 27 članov. V imenu organizacij združenega dela s področja turizma in gostinstva je družbeni dogovor podpisala Turistična poslovna skupnost Bled, ki sodi, da je nesmiselno v podpisovanje vključiti toliko društev, saj je to nepraktično, vodi v zapletanje dela in odnosov ter pomeni poskus razvrednotenja Občinske turistične zveze. Dogovor pa so že podpisale tudi krajevne skupnosti, izjemi sta le KS Lesce in Bohinjska Bela. Zdaj je slišati, da bodo v Občinski turistični zvezi vendarle sestavili odbor petih, šestih podpisnikov. Vsi pripravniki niso našli dela Radovljica — Število novozapo-slenih v združenem delu radovljiške občine se je lani povečalo za 1,1 odstotka, kar je 0,3 odstotka več kot so zapisali v resolucijo. Po nekaj letih se je torej stvar obrnila, saj so prejšnja leta načrtovali, da jih bodo zaposlili več, kot so jih dejansko. V gospodarstvu je bilo lani zaposlenih 85,6 odstotka delavcev, v negospodarstvu 10,5 odstotka in 3,9 odstotka v samostojnem osebnem delu. Zaposlenost v negospodarstvu se je celo malce zmanjšala, v samostojnem osebnem delu se je povečala za 0,6 odstotka, torej gre povečanje zaposlenosti predvsem na račun gospodarstva. Pripravniki so se uspešno vključevali v delo, dobili so ga vsi, ki so imeli kadrovsko štipendijo. Probleme pa so imeli štipendisti iz združenih sredstev in tisti, ki štipendije niso imeli. Ob koncu oktobra je bilo nezaposlenih 17 pripravnikov. Nekateri se niso želeli zaposliti, dela pa ni predvsem za zdravstvene poklice. Kot iskalci zaposlitve se bodo seveda pojavili pripravniki, ki so delovno razmerje sklenili za določen čas in tako premagali prvo oviro pri iskanju redne zaposlitve. Obseg opravljenih ur po pogodbah o delu se je v gospodarstvu lani zmanjšal za 3,3 odstotka, v negospodarstvu pa povečal za 15,9 odstotka. Število nadur se je v gospodarstvu povečalo za 0,7 odstotka, v negospodarstvu za 5,1 odstotka. Vzroke bo skupnost za zaposlovanje podrobneje pregledala in jih aprila povedala. Konec decembra so imeli 230 za-beležnih iskalcev zaposlitve, kar je 26 manj kot konec leta 1983. 1,77-od-stotna stopnja brezposlenosti je večja od gorenjskega poprečja in manjša od slovenskega. Med brezposelnimi je bilo 15 iskalcev prve zaposlitve, 40,9 odstotka je bilo mlajših od 26 let. Problem predstavljajo težje zaposljivi, ki jih je bilo konec leta kar 28,3 odstotka. Vse več naložb v opremo Gospodarstvo radovljiške občine je lani za investicije v osnovna sredstva porabilo 1,59 milijarde dinarjev, kar pomeni, da so uresničili dobre tri četrtine načrta — Več je vlaganj v opremo, skromne pa so negospodarske naložbe m Radovljica — Gospodarstvo radovljiške občine je načrtovalo, da bo za lanske investicije v osnovna sredstva Dorabilo dobri 2 milijardi dinarjev. Podatki kažejo, da načrta spet niso dosegli, saj je bilo uresničenih za nekaj več kot 1,59 milijard dinarjev naložb, kar pomeni, da so načrt uresničili 76,4-odstotno. Nominalno je vrednost uresničenih gospodarskih naložb porasla za 34,4 odstotka. Vendar pa je bil njihov delež v družbenem proizvodu 11-odstoten. V resolucijo so zapisali 15-od-stotno investicijsko intenzivnost, leta 1983 je znašala 13 odstotkov, leta 1982 pa 16 odstotkov. Iz leta v leto torej pada in ne dosega načrtovanih postavk. Lani so načrt uresničili 76,4-odstotno, leta 1983 88-odstotno in 1982. leta 60-odstotno. Vzroki neuresničenih naložbenih načrtov so slabo pripravljeni investicijski programi, nepopolna investicijsko tehnična dokumentacija, dolgotrajni administrativni postopki pri raznih soglasjih, omejevanje uvoza opreme, pomanjkanje denarja, spremembe tehnoloških postopkov in zamude pri gradbenih delih ter zamude dobaviteljev opreme. Pri uresničenih naložbah je imela lani industrija 57-odstotni delež, sledita gostinstvo in turizem z 18 odstotki in gozdarstvo z 9 odstotki. Skromne so bile posebej na področju finančnih, tehničnih in poslovnih storitev, v trgovini, obrti in osebnih storitvah ter v prometu in kmetijstvu, saj imajo manj kot 2-odstotni delež gospodarskih naložb. V gospodarstvu je bilo 33 odstotkov vseh naložb v gradbene objekte, kar 60 odstotkov pa v opremo, od tega '33 odstotkov v domačo in 27 odstotkov v uvoženo opremo. Vlaganj v opremo je torej vedno več. Glavni vir financiranja so bila lastna sredstva, ki so bila udeležena s 65 odstotki, domači krediti z 12 odstotki, tuji krediti z 10 odstotki in združena sredstva z 9 odstotki. Na področju negospodarstva so lani uresničili za 87 milijonov dinarjev naložb, kar predstavlja 46,3-odstotno nominalno znižanje, ki gre predvsem na račun zaključene izgradnje doma dr. Janka Benedi-ka v Radovljici. Samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti so uresničile za 3,8 milijonov dinarjev naložb, stanovanjska skupnost pa za 111 milijonov dinarjev, kar pomeni 48-odstotno nominalno zmanjšanje. Tržiški komunisti: Bolje in več delati TRŽIČ — Tržiška partija si je na programski konferenci 28. marca zadala tri temeljne naloge: uresničevanje dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije s poudarkom na večjem aktiviranju lastnih moči, razvoj političnega sistema socialističnega samoupravljanja, ki naj bi ga komunisti s svojim aktivnim delom poživili, in idejno akcijsko krepitev delovanja zveze komunistov, predvsem skrb za obnavljanje partijskih vrst in akcijsko sposobnost komunistov. Kot verjetno vse letošnje programske konference, je tudi tržiška izzvenela bolj gospodarsko. Komunisti so spregovorili o rezultatih gospodarjenja, izpostavili so težave trži-ških delovnih organizacij. Slabo gospodarjenje, nizki osebni dohodki in slabo razpoloženje med ljudmi vplivajo tudi na slabo družbenopolitično delo. Tržič z najvišjim celotnim prihodkom, toda tudi z najvišjimi stroški pri razporeditvi dohodka, najbolj zaostaja na Gorenjskem. Ostajajo nizki osebni dohodki, nizka akumulacija, za kar je treba iskati vzroke v velikih potrebah tržiških delovnih organizacij po kratkoročnih kreditih. Dosegli so 5,1-odstotni povečan fizični obseg; to je posledica večjega zaposlovanja, ne večje produktivnosti. , Premalo je izobraževanja in štipendiranja, premalo izobraževanja ob delu. Kadrovski deficit je velik v vseh tržiških delovnih organizacijah. Možnosti za prestrukturiranje so majhne, inovacijam je še vedno dano premalo poudarka. Razen slabega gospodarjenja so komunisti kritično ocenili tudi politično delo v občini. Samoupravne interesne skupnosti slabo delajo, njihove seje dostikrat niso sklepčne. Prav tako slabo dela družbenopolitični zbor skupščine občine. Udeležba je slaba, diskutirajo vedno isti ljudje, zraven pa ostaja molčeča večina. Neaktivnost delegatov tega zbora so na partiji že obravnavali, vendar posebne aktivnosti s tem niso dosegli. Pohvaliti je treba le zbor krajevnih skupnosti, kjer so delegati resnično zavzeti za delo in za reševanje problemov. Kritična ocena pa gre tudi delu osnovnih organizacij zveze komunistov. Po 13. seji CK ZKJ se je aktivnost v osnovnih organizacijah izboljšala, vendar vodstva osnovnih organizacij še vedno premalo obveščajo člane občinskega komiteja o težavah v delovnih organizacijah, in obratno, slabo je bilo tudi sodelovanje članov komiteja s komunisti v delovnih organizacijah. Morda je prav tu vzrok za slab odziv osnovnih organizacij na anketo. Ko je namreč občinski komite v Tržiču poslal v osnovne organizacije anketne liste za popis aktivnosti posameznih članov, je izpolnjene ankete vrnilo le 31 osnovnih organizacij od 52. Nekaj jih je po številnih opozorilih prišlo kasneje, vse pa še do danes ne. Z anketo so hoteli v Tržiču spodbuditi politično delo in izobraževanje članov. Veliko vprašalnikov je bilo površno izpolnjenih. Slika je slaba: pokazalo se je, da je veliko komunistov brez funkcij, ne delajo na terenu, ne izobražujejo se in si tega niti ne želijo. Marica Praprotnik, predsednica Občinske konference SZDL Tržič: »Za volitve leta 1986 smo v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah že sprejeli poseben program priprav. Včasih se je govorilo, da je v nekaterih delovnih organizacijah preveč delegacij in smo jih združevali, zdaj pa ni več navdušenja za združevanje delegacij. Pokazalo se je, da so te vse po vrsti slabo delale. Le malo delegatov je dobro delalo. Ta teden smo sklicali skupni sestanek z vodji delegacij, pa so od osmih prišli le trije. To je slika delegatskega dela pri nas. Zato bomo morali za prihodnost kandidirati ljudi, ki so doslej dobro delali in imajo med ljudmi ugled zaradi opravljenega dela. Gospodarska in politična situacija zahtevata odgovorne ljudi. Ali nam jih bo uspelo dobiti? Bo, če si bodo vse družbenopolitične organizacije to zadale za svojo prvo nalogo, posebno še zveza komunistov. To ne smejo biti fraze, tako kadrovsko politiko moramo voditi.« V Tržiču zaskrbljuje tudi izstopanje članov iz zveze komunistov. Ne izstopajo mladi komunisti, temveč tisti z 10-in več letnim stažem. Vzroki so velikokrat previsoka članarina in nemočnost članov, da bi vplivali na razmere v gospodarstvu in v družbi. Pretresti je treba vse slabosti znotraj zveze komunistov, so poudarili tržiški komunisti, kajti te slabosti se prenašajo na širšo družbo. Zaostriti je treba vprašanje odgovornosti komunistov. V Tržiču so se premalo pogovarjali o disciplini, pozabili so na sankcije. V programske usmeritve je treba bolj zapisati vlogo osnovnih organizacij; osnovne slabosti se začenjajo tam. Od boljšega dela v osnovnih organizacijah bo odvisno tudi boljše delo v samoupravljanju. Ljudje pogrešajo predvsem partijske kazni za odgovorne. Tudi izsiljeni sestanki, ki jih lani v Tržiču ni bilo malo, so zrcalo dela partije in družbenopolitičnih organizacij v občini. Predvsem pa preveč pozabljajo na mlade. Iz vrst mladine ni novih članov, partije, mladinski aktiv ne dela, mladi prihajajo pasivni že iz šole. Je to tudi odraz nedejavnosti partijskih aktivov v šolah? Končna ocena programske konference v Tržiču je pokazala, da je politično varnostno stanje v občini zadovoljivo, da bodo delovne organizacije verjetno še delale z izgubo, realni osebni dohodek bo še padal in Če ne bo večjega vpliva partije in vseh naprednih sil, bo apatičnost komunistov še naraščala. Zato pa je potrebno več dela med ljudmi in z ljudmi, več aktivnega in odgovornega dela komunistov. Treba je boljše in več delati, ne le v delovnih organizacijah, temveč povsod. D. Dolenc @©EMSS^©IEHGLAS 4. STRAN GOSPODARSTVO TOREK, 2. APWWk 2 Znova injekcija jezerskemu turizmu Ureditev planšarskega jezera, obnova Korotana, nove vrtine mineralne vode, krediti namenjeni kmečkemu turizmu — to so letošnji načrti za turizem na Jezerskem Kranj — Lani ponovno odkriti izvir mineralne vode na Jezerskem je v kranjski občini očitno spodbudil razmišljanje, da bi vendarle kazalo na nek način spodbuditi velike možnosti za turizem na Jezerskem. Ali bodo uspešne vse dosedanje finančne "injekcije, vrsta študij in programov, bo seveda pokazal čas. Veliko je odvisno tudi od zagretosti krajanov za turizem. Le-ti se seveda še dobro spominjajo predvojnega turističnega razcveta na Jezerskem, v kasnejših letih pa je turizem bolj ali manj zaspal. Že lani pa se je za oživljanje turizma na Jezerskem zavzela med drugimi tudi turistična agencija Kompas, ki je letos skupaj s Hranilno kreditno službo KZ Kranj, Gozdnim gospodarstvom Kranj, TOK Preddvor in Ljubljansko banko pripravljena vložiti denar v razvoj kmečkega turizma. Skupaj s soudeležbo kmetov znašajo sredstva, vložena v obnovo objektov in posodobitev opreme, okoli 60 milijonov din. Za takšno obnovo domačij in širitev kapacitet, namenjenih kmečkemu turizmu, se je na Jezerskem odločilo sedem kmetij. S sedanjo vrtino nad Ankom je za sedaj znano, da mineralna voda na Jezerskem ponovno izvira. Vendai pa je za nadaljne načrte vključevanja izvira v turistično ponudbo vsekakor dobro vedeti, ali je vode dovolj le za pitje ali tudi za drugačno uporabo. Del sredstev za nadaljnje raziskave mineralne vode na Jezerskem, predvsem pa za dodatne vrtine, s katerimi bi lahko povečali količino vode, bo prispevala tudi raziskovalna skupnost Slovenije, del bodo prispevale kranjske delovne organizacije in Kompas, verjetno pa tudi Radenska. Čeprav je udeležba vseh teh finanserjev pogojena z nekaterimi »če«, pa vendarle dobro kaže za nadaljnje vrtine mineralne vode. To je upošteval kranjski izvršni svet, ki se je odločal za soudeležbo — dodelitev združenih sredstev za razvoj gospodarskih dejavnostih v krajevnih skupnostih. Letos je za te dejavnosti namenjenih dobrih devet milijonov din, od tega pa bo pretežna večina denarja odtekla na Jezersko. Razen v geološke raziskave za mineralno vodo naj bi del denarja porabili tudi za že lani načrtovano ureditev Planšarskega jezera. Kajpak je možno, da bi se zaradi prej omenjenih »če« taki načrti glede mineralne vode podrli. Zato bi v tem primeru denar na Jezerskem kljub temu ostal, saj bi bilo treba urediti in razširiti še sedanje smučišče z vlečnico. S tem pa letošnji seznam vlaganj na Jezerskem še ni pri kraju. Že maja naj bi se namreč začela dolgo načrtovana in nujna prenova Korotana, v katerem bi lahko pridobili 14 stanovanj. Na Jezerskem namreč delavci, zaposleni v hotelu Kazine, večinoma stanujejo kar v hotelskih sobah, saj drugih stanovanj zanje ni. K prenovi stavbe, ki jo financira stanovanjska skupnost Kranj, bo 5 milijonov novih din doclala tudi krajevna skupnost Jezersko, ki bo v spodnjih prostorih Korotana dobila svoje prostore z dvorano in knjižnico, del prostora pa je namenjen tudi za PTT. Del denarja za te prostore naj bi krajevna skupnost Jezersko dobila iz združenih sredstev za krajevne skupnosti, del pa bodo prispevali krajani sami z lesom in prostovoljnim delom. *L. M. Nasproti avtobusne postaje v Škofji Loki sta lepo urejena ki prodajo zelenjave. Že slika sama pove, da bi se lahko po njih 1 vale vse zelenjavne trgovine, posebno pa kranjska tržnica. F. Perdan Krivulje drsijo navzdol Čeprav je bilo tržiško gospodarstvo še ob koncu leta 1983 v skoraj vseh pokazateljih nad slovenskim poprečjem, ponekod tudi nad gorenjskim, pa je ob koncu leta 1984 ugotovilo precejšnje poslabšanje Odložen del dolgov Predstavniki 15. zahodnih držav so se pretekli teden v Parizu srečali z delegacijo zveznega izvršnega sveta, ki jo je vodil sekretar za finance Vlado Klemen-čič. Sestanka so se udeležili tudi predstavniki Mednarodnega denarnega sklada. Na sestanku so pozitivno ocenili gospodarske rezultate, ki jih je lani dosegla Jugoslavija. Toda zaradi velikih obveznosti do tujine bo tudi v naslednjih letih potrebno odložiti oziroma refinancirati del dolgov. Zato so na sestanku v Parizu uskladili sporazum, po katerem bodo naše obveznosti do vlad upnic, ki zapadejo v plačilo od začetka letošnjega leta do maja 1986, odložili za devet let, skupaj s štiriletnim obdobjem mirovanja. Ta sporazum bo začel veljati po dokončni potrditvi dogovora z Mednarodnim denarnim skladom, ki ga bodo podpisali konec aprila. Odlog plačevanja se nanaša na 90 odstotkov od 694 milijonov glavnice, ki letos zapade v plačilo. S pariškim dogovorom med državami, ki so že lani in predlani olajšale breme odplačevanja dolgov in tako podprle naš program gospodarske stabilizacije, je storjen drugi pomemben korak v sporazumevanju o razbremenjevanju obveznosti do tujine in izboljšanju naše zunanje likvidnosti. Prvi korak je pomenil sporazum z Mednarodnim denarnim skladom o »stand-by« posojilu v znesku 300 milijonov dolarjev, ki so ga pred kratkim potrdili tudi delegati obeh zborov zvezne skupščine. Tretji korak bodo pogajanja s 600 zahodnimi komercialnimi bankami, ki se bodo predvidoma začela 11. aprila v New Yorku. Če se bodo pogajanja uspešno končala, lahko upamo, da bodo tuji upniki v štirih letih odložili plačilo 5,7 milijarde dolarjev glavnice in sicer na deset do dvanajst let. Takšen sporazum bi zelo olajšal pot iz sedanjih težav. Tržič — Kljub temu, da je tržiško gospodarstvo zaključilo leto z najvišjo rastjo celotnega prihodka na Gorenjskem — v primerjavi z letom 1983 je ta porastel za 72,9 odstotka — so vsi ostali pokazatelji veliko slabši. Visok celotni prihodek je bil preveč odvisen od zunanjih faktorjev, predvsem od dinamične rasti cen, manj pa od povečane produktivnosti dela. Izredno visok je bil indeks porabljenih sredstev, kar 196. Tako je tržiško gospodarstvo z 58,4-odstotnim povišanjem dohodka na regijskem in pod slovenskim poprečjem. Za Tržič je značilno, da Peko dosega poprečje v dohodku na zaposlenega, precej delovnih organizacij pa je pod njim. Med njimi so Obrtno podjetje, Komunala, Zlit in Tokos. Fizični obseg proizvodnje se je v letu 1984 v primerjavi z letom 1983 povečal za 5,1 odstotka, kar je visoko nad regijskim in slovenskim poprečjem (3,3 in 2,1 %). Izstopajo Lepenka zaradi učinkov nove investicije, Tiko s proizvodnjo odpraševalnih naprav za industrijo ter GG tozd Gozdarstvo zaradi vetroloma. Pod poprečjem rasti fizičnega obsega pa je Metalka, ki je prodala manj pil in ročnega orodja na domačem trgu in se ji kopičijo zaloge. Pozna se, da so lani veliko zaposlovali, 3,4-odstotno, kar pomeni 195 novozaposlenih ljudi, kar je tudi eden od vzrokov za višji fizični obseg proizvodnje. Indeks akumulacije pada. Medtem, ko je bila lani v Tržiču beležena še 26-odstotna akumulacija, je letos le še 22,8-odstotna. Je še nad gorenjskim poprečjem, vendar pa je to za Tržič opazno zmanjšanje. Rast sredstev za akumulacijo je sicer najnižja na Gorenjskem, vendar pa je treba upoštevati visoko osnovo iz leta 1983. Upadla pa je tudi stopnja reprodukcijske sposobnosti, čeprav je še vedno na regijskem poprečju. Investicije so bile lani v družbenem produktu 11,6-odstotne, pod regijsko in pod republiško stopnjo (14 %). Največji del investicij, kar 53 odstotkov, je bilo vloženih v komunalno dejavnost (na primer gradnja vodovoda Črni gozd, stanovanja in drugo), v gospodarske investicije pa zelo malo, nekaj nad 22 odstotkov. Izrabljenost strojev je v Tržiču zelo visoka, ponekod celo 97-odstot-na. Tržiška industrija bo morala vse-sile vložiti v prestrukturiranje proizvodnje in v bodoče bodo morali več vlagati v kadre. Pri izvozu so lani dosegli dfl zultate. Prednjačil je Peko,' voz povečal kar za 20 odstop primerjavi s prejšnjim 122,2-odstotno je pokrivanje izvozom, kar je slabše kot obj tretjega tromesečja. Za 17 cm so povečali izvoz na konve*j področje, za 24 odstotkov pa večal uvoz, predvsem za in1j sko opremo v Zlitu in Triu. Osebni dohodki so v Tržiču | za 46 odstotkov, realno pa so l več kot 7 odstotkov, največ To padanje se bo moralo pravijo v Tržiču, vendar pa za to vložiti veliko naporov. P° osebni dohodek je bil lani V 27.327 din. Jof^ Z izgubo je lani v Tržiču pos 6-in soboto, 7. sep-fff « l985. Natečaj za skladbe v stilu ie Mit fabavne glasbe je organizator 4 f do L maJa 1985- Vsak ansam-jd- Ij^^ festivalski konkurenci nasto-4 \ ema izvirnima skladbama — trf v-,°m in polko. Besedilom priredi-'t >o J^nJem obdobju namenjajo po-1 i^^ornost, napisana morajo biti h !tonsčmi ali v enem od slovenskih ^ Ujep a.žeIena Pa Je tematika iz da-u \t ..živlJenJa in dela z zanimivi-)9> \ aJi ali šegami. V smislu načrt-lt* \ra?'viJanja ustvarjalnosti naj \ff \\ vključujejo ljudsko izročilo, t# k instrumente, nove izrazne je*' i ,ll in oblike s sodobnimi aktual-„ I ^sedili. Skladbe morajo biti ^M*e' sestav ansambla je na izbi-$ ta;?.atelju. Vsi ansambli, ki želijo |d< na 16. festivalu DZGS v Ptu-.4 PriJavijo s prijavo na Zavod : pa naj priložijo notno vrstili koncerti ansamblov z zlato Orfe-jevo značko po vseh večjih slovenskih mestih; Festivalski pravilnik opredeljuje, da imajo ti ansambli pravico snemanja na RTV Ljubljana brez avdicije, organizirano gostovanje v zamejstvu s priporočilom ZKO Slovenije in podobno. Drago Papler AMSTERDAM Red in mir me sledita po cesti. Zapiram oči pred seboj ne vidim več poti nazaj. Izgubil sem se v svetu. Ali naj skočim v morje, se sprašujem, ne zdržim več ob blesku kuplerajev brez dolarja v žepu. da imajo nekaj možnosti za objavo svojih prispevkov (poleg Sejalca je najprimernejša revija Mentor, ki jo izdaja ZKO Slovenije), bi za kvalitetnejše ustvarjalno delo potrebovali mentorja, ki bi jim posredoval osnovne zakonitosti literarnega jezika in jim z nasveti pomagal odpravljati začetniško okorelost. Iz literarnega zbornika vam predstavljamo pesem Amsterdam, žal prezgodaj umrlega mladega literata Tomaža Prevca iz Studena v Selški dolini. Janez Jelene S knjižne police Novosti za delovno prakso in branje i|v0hkrati I« j^. .« beseain, Kopijo prijave pa & S* ^° ^vezi kulturnih organiza-\i k K °k&ne- Posebna strokovna kodi kti Preskus^a kakovost in uspo-Si?v* Prijavljenih ansamblov na j^h revijah ter na avdicijah v v11 in Ptuju. Po festivalu bo stro-.*0misija razvrstila nastopajoče ijjj *e v kakovostne razrede in jim |fc zlate, srebrne in bronaste |^ Orfeja z liro ter pismena pri-sodelovanje. Razen teh bo-f't 1^ »^ovna komisija in občinstvo pO- 0*> \ h priznanj bodo deležni an-jtf ^'^i so že najmanj trikrat osvoji-$ \ rfejevo značko. Pogoj za sode-,W^e tudi, da izvajalci odstopijo ji' * jh aničnih pravic za posnetke e \ «aset RTV Ljubljana, saj bo $ Vlf neJe P° festivalu izšla tudi fe-[»" '^jk kaseta, medtem ko izvajal-4 1j6t^adajo vse avtorske pravice po ,jj zakonskih določilih. Z v emi Razmeroma pomembno mesto v slovenski založniški dejavnosti predstavlja tudi ČZP Kmečki glas. Razen za več revij in za časopis redno skrbijo tudi za izdajanje strokovne literature, ne zanemarjajo niti leposlovja. Nedavno so na tiskovni konferenci predstavili šest novih izdaj —■ troje priročniških in troje leposlovnih. S sodelovanjem Mladinske knjige so izdali po nemškem originalu prirejeno knjigo Mala enciklopedija narave avtorja Marcusa VViirmlija v uredništvu Tanje Rejc. Prevod in priredbo sta opravila F. Potočnik in V. Strgar. Že naslov knjige pove, da gre za slikovito in z ilustracijami bogato opremljeno poljudno-informati-vno priročniško izdajo. Vsakdanje in praznične jedi je že peta, predelana in dopolnjena izdaja te kuharice, ki jo je uredila in dopolnila Andreja Grum. Novosti v kuharski knjigi sta predvsem poglavji o zamrzovanju in konzerviranju hrane. Tretjo »priročniško« novost pa predstavlja knjiga Zdrave in obolele noge, ki bo s koristnimi nasveti strokovnjakov, doktorjev Stjepana Bunte in Janka Po-poviča, zanimiva zlasti za tiste, ki jih tako ali drugače tarejo »nožne« težave. Predstavitev so doživele tudi še tri zadnje od skupaj desetih lanskih leposlovnih izdaj iz načrta založbe. Omenimo naj, da je že lani pri tej za ložbi izšla knjiga mlade kranjčanke Lilijane Šaver, novinarke Dela in občasne sodelavke Gorenjskega glasa, z naslovom Lov na metulje, kar kaže tudi na sodobno usmerjenost leposlovnega programa založbe Kmečki glas. Tokrat pa so bile v uredništvu Marka Uršiča predstavljene knjiga z naslovom Slovenske ljudske vraže avtorja Rada Radeščka, ki jih izjemno dopolnjujejo številne ilustracije Marka Derganca. Avtor je obširno gradivo za ta zanimiv zgodovinski prikaz ljudskega vraževerja pri nas potreboval skoraj deset let, a kot dokazuje knjiga, ne zaman. Poti v neznano je knjižni prvenec 25 črtic in novel Ivanke Korošec, ki je pred tem veČino v knjigi zbranih že objavila v revijalnem tisku. Skoraj za vse črtice in novele bi lahko rekli, da so povezani z današnjim človekom. Na drugem bregu je naslov druge knjige avtorja Ladislava Črnologar-ja, katere vsebina bo s svojo neposrednostjo in bralnostjo brez; dvoma naletela na velik odmev pri bralcih. Boris Bogataj JgiT... f$ S J bodo prireditelji sklenili po-pl '^^0S°dbo, ki bo opredeljevala [h pravice in obveznosti. ' 0v ^ana b° posnela nastope an-I «tj festivalskih večerih in jih h Predvajala v obliki dvajsetmi-j ^ijf^daj. Prav sedaj predvajajo z lanskoletnega, jubilejnega a v oddaJah Po domače -domače zabavne glasbe — s°b nedeljskih dopoldnevih. Kot e bodo po letošnjem festivalu flavtistka Irena Gra/enauer pianistka Gita Mally Irena Grafenauer v Kranju Kranj — Glasbena šola iz Kranja bo v okviru svoje koncertne dejavnosti priredila v četrtek, 4. aprila ob 19.30 v svoji dvoranici koncert, na katerem bo nastopila znana flavtistka Irena Grafenauer, ki jo bo na klavirju spremljala Gita Mally. Izvedli bosta dela Bacha, Mozarta, Faureja in Poulenca. Najavimo lahko že naslednji koncert, ki bo v Četrtek, 25. aprila. Nastopil bo sloviti (klavirski) trio Arcadia z violončelistom Milošem Mlejnikom. Izšel je pesniški prvenec Marjana Čufarja Utrinki slučajne zavesti Ni moj namen, da bi ob prvi zbirki pesmi Marjana Čufarja »Utrinki slučajne zavesti«, ki je pred kratkim ugledala beli dan na Jesenicah, prerokoval, kakšen odziv bo imela med bralci in kako bo prestala preizkušnjo časa, ki najbolj zanesljivo loči zrnje od plev. Bolj me zanima dejanje kot tako: kaj je privedlo umirjenega trideset-letnika do tega, da je zbral in natisnil pesmi, ki jih je »zagrešil« v nemirni mladosti? Nostalgija za mladostjo — ali nemara obračun z njo? Verjetno je res tako: če hočeš naprej, moraš nekaj zaključiti. In če si bil v mladosti pesnik, če si pisal pesmi, je ena izmed poti tudi ta, da jih zbereš v knjigi — in imaš potem mir pred njimi. Pa ne samo to: v ozadju vsakega takega podjetja je tudi želja po nesmrtnosti, kanček upianja, da bo to, kar si naredil v življenju, ostalo, da te bo preživelo. Je tudi želja po redu, po urejenosti, imeti svoje stvari na varnem spravljene: spodnje perilo v tem predalu, srajce v tem, stare šolske zvezke v tem, pesmi pa — v knjigi. Marjan Čufar se je rodil na Jesenicah, kjer je tudi končal gimnazijo. V Ljubljani je nekaj časa študiral umetnostno zgodovino, zdaj pa dela kot valjavec v jeseniški železarni, občasno pa se udejstvuje tudi kot glasbenik v zabavnih ansamblih. Za poezijo ga je že v gimnazijskih letih navdušil Valentin Cundrič, ki mu je pomagal tudi do prvih objav v iese-niških Listih, literarni prilogi Žele-zarja. Pozneje je objavljal tudi v Snovanjih, Dialogih, Primorskih srečanjih, nekaj pesmi pa so mu natisnili celo v srbski reviji Razvitak. »Utrinke slučajne zavesti« je Marjan Čufar izdal v samozaložbi, v na- kladi 150 izvodov pa mu jo je natisnila Delavska univerza Viktor Straži-^ šar Jesenice. S to knjižico se nada-* ljuje tradicija jeseniških pesniških samozaložb, ki jo je v začetku sedemdesetih let začel Benjamin Gra-cer, nadaljevali pa Jože Košir-Plan-tan, Cili Kodrič, Valentin Cundrič, Sonja Korantar, Mihael Cene in Tomaž Iskra. Knjiga Marjana Čufarja sodi prav gotovo med boljše iz te »serije«,saj se ji pozna, da je imel avtor zanjo dovolj gradiva in je uvrstil vanjo le najboljše. Pa še opomba pod črto: na Jesenicah je bila 1. 1970 ustanovljena knjižna zbirka Mala Čufarjeva knjižnica, v kateri je do 1. 1976 izšlo deset knjig, potem pa nobena več, četudi zbirka formalno še ni ukinjena in jo Kulturna skupnost Jesenice menda namerava uvrstiti v finančni plan tudi za naslednje srednjeročno obdobje. Upati je, da bo zbirka kmalu spet zaživela, in da njej namenjeni denar ne bo ostal neizkoriščen, medtem ko nadarjeni pisci zaman trkajo na vrata osrednjih slovenskih založb ali pa izdajajo svoja dela v samozaložbi, kar pomeni — iz lastnega žepa. E. Torkar DOMA PRI VAS, DVAKRATNA TEDEN GORENJSKI GLAS Komedija Naši ljubi otroci na preddvorskem odru — Po skoraj dveh desetletjih je dramskd skupina kulturnega društva Mv Takšne so torej utemeljitve predsta^ ^ krajevne skupnosti za takojšnjo obnovo c& | tudi za potrebne raziskave terena. V zvez1. | dočim jezerom imajo še nekaj pomislekov , y žav. Jezero se bo namreč zajedlo v skalni t b na kraju, kjer je najstarejši del naselja, r t se, da voda ne bi čez čas načela tega del* * ne bi prišlo do najhujšega. Zato želijo, da b' ii na tem območju naredili potrebne razisk&^j I dobno kot so jih naredili v Mošah. Če pa * le-te narejene, želijo izvedeti, kakšni so tati. »i »In ko smo že pri jezeru, naj poudaril«'^ l zelo moti zadeva z našim športnim igrišče^ dodal predsednik TVD Partizan Trboje f| Novak. »Voda nam bo zalila nogometno 'F in čeprav se že dolgo pogovarjamo za tC,4 nakup nadomestnega pri šoli, še nismo rešili. Mislim, da je čas da se zdaj dojt^j odločimo. V nasprotnem primeru bomo >**j praktično vse možnosti za delo in obstoj slim, da smo v 25 letih dokazah. da smo d** saj smo lani dobili plaketo Borisa RučigaH še igrišče ob Savi pa je vedno služilo tudi ^ nikom Voklega, Vogelj, Moš in Športneg*| štva Jakob Štucin Hrast je-Prebačevo.« ^ »i SLARSlI. APRILA 1985 ŠPORT IN REKREACIJA .7. STRAN (^g^SSJMSEGLAS mtmmmm dločila je borbenost ||> peSt 0m-etaši Termopola so republiški kadetski prvaki nelfoeQl Pr^n^vu v Ljubljani dokaza-pisJJtJj.86 članski ekipi Termopola, ne- H JJa Loka — Mladi škofjeloški ro-S^ši so v začetku meseca na repu- čltf J^1 ekipi Jelovice ni treba bati za og'e j^oči- šestnajst- in sedemnajstle 1848 so namreč v hudi konkurenci )V0l| Jj^^ republiškega kadetskega pr-poli' Jl;* osvojili prvo mesto. Njihov e iJ?L^0Dert Kuzma, pa je bil izbran ah" K°ljšega vratarja prvenstva. jefl> ^ februarja so bila v šestih kra-t Pft,. 0veniji polfinalna področna tek-Jjjja. V Škofji Loki so bili najboljši ed^^taši Termopola, ki so se z osta-lu^agovalci polfinal pomerili na fi-eij fcjjp1 tekmovanju na Kodeljevem v iškj> tik1*- *2e prej smo zvedeli, da bo-jatf nasprotniki v skupini rokome- e# ne 14). i i ekipo Šoštanja,« o uspehu svoje ekipe razmišlja trener Igor Stupnišek. Za ekipo, ki je zmagala na republiškem prvenstvu so igrali: Robert Kuz-ma, Zvone Jelinić, Petar Nikolič, Lojze Primožič, Matjaž Tavčar, Beno Kaste-lic, Stane Mohorič, Brane Friškovec in Iztok Kunstel. Zvone Jelinić, ki se z igranjem poskuša že v članski ekipi, je bil tokrat kapetan: »Prvega mesta resnično nismo pričakovali, hoteli smo le čim bolje igrati. Trener nas je dobro vodil, zato gre največ priznanj prav njemu. Pomembno pa je tudi to, da smo fantje med seboj in s trenerjem veliki prijatelji.« t i" iz Celja in rokometaši iz Aj-kafl |?Qe. Na zmago nismo mislili, saj Ju! If na tekmovanje odšlo le devet. .ai*ta sta zbolela in tudi ostali smo otetom imeli težave pri treningih. jgV" Je pomembnejši uspeh članov, jj, bore za obstanek v ligi, zato so iz rn°l*S»Vrst vzeli bolJše igralce. Tako je 11 w?8 obiskovalo le deset do trinajst 182); j7- Ti so prišli iz osnovne šole z Caz> ^zličnim znanjem. Nekaj boljših W> JNev in mladincev je prenehalo >o# i vm doDro del° 2 mladimi rokome-tofi1 ta, Pionirski ekipi se zato ne more Kil j ' kot bi 80 lahk°- Štirinajst dni \M hJ??lfmalom so & nam na trenin-V ^družili kadeti iz članske ekipe in rot J*t smo se začeli pospešeno pripravit jj" }'rudi pravega vratarja nismo ib »n f^berta Kuzmo smo komaj kii JJvor"i, da je po dveh letih zopet ih itV *>0*' ^° sm0 se pisanih dresov ■ti«) [. eP°Polni postavi pomerili z ekipo e ' Mc-lz Celja, smo takoj videli, da D* Hfti' Podcenjujejo naše znanje. Del bi (kla Pa smo nadomestili z veliko ifi|jjin0s.t3° in na koncu smo zmagali. .**n je dalo dovolj poleta, da smo 'i še ekipo iz Ajdovščine, ki je otli0ijQ* izmed favoritov. Po moji prejel Je bila še najlažja tekma v finalu z Robert Kuzma je na prvenstvu dobil posebno priznanje kot najboljši vratar: »V pionirski ekipi sem bil vratar štiri leta. Nato sem se odločil, da bom raje igral in dve leti nisem stopil v gol. Mesec dni pred prvenstvom pa v ekipi ni bilo pravega vratarja in sem moral ponovno braniti. Za to, da sem bil najboljši med vratarji, imajo veliko zaslug soigralci, malo pa tudi sreča, ki me je spremljala tisti dan.« v. Primožič jjj Jj>vi koraki kolesarskega športa ko- ijA. X 2n .__; j,* na Iskra Ze- Sporazum so v petek v Ljubljani podpisali delovne organizacije združenega dela in KZ Jugoslavije, Slovenije in Bosne in Hercegovine. Sporazum so podpisali še Sava Kranj, Iskra-Kiber-netika Kranj, Breda Zalokar iz Kranja, ki izdeluje opremo za kolesarje, Toper iz Celja, Rog iz Ljubljane, Rogaška, Astra iz Ljubljane, Delavska enotnost, Slovenija šport, Riviera iz Poreča, Al-petour, kolesarski klub Sava in tvrdka Ressim iz Trsta. Pristopne izjave so podpisali še Pletenina iz Sežane, Unior iz Zreč, ABC Pomurka in »Dirka po Jugoslaviji« ter Dolenjski kolesarski sklad. Predsednik skupščine jugoslovanskega kolesarskega sklada je Janez Peternel iz Save, direktor sklada pa je postal naš zvezni kapetan in trener Save Franci Hvasti. »Lani smo v svetovnem kolesarskem pokalu dosegli izreden uspeh, saj smo bili tretji. To nam nalaga nove naloge in še boljše delo. V reprezentanci Jugoslavije bomo imeli dvanajst članov in šest nadarjenih mladincev. Naša pomlajena članska reprezentanca se bo resnično dobro pripravila na letošnje svetovno prvenstvo, ki bo od 28. do 31. avgusta v Trevisu v Italiji. Kandidati za to reprezentanco so Papeš, Smole, Tehmajster, Pagon, Ogreno' Šibenik ter Larnpič in Marn (Sava). V veliko pomoč jim bo tudi naš najboljši kolesar Bojan Ropret. Od vseh, ki bodo v tej sezoni oblekli državni dres, lahko pričakujemo dobre mednarodne uspehe. Kako bo, pa bomo še videli,« je dejal Franc Hvasti. Jugoslovanskemu kolesarskemu športu se torej piše nova zgodovina. To jim bo omogočil tudi novi jugoslovanski kolesarski sklad in res načrtno delo v vseh klubih in reprezentancah. D. Humer l točkami, sledijo pa h Sv! l4- poden 12, Center si !fJhi lli< ^oaen iz, ^enier slepih 10, n,ka 10, ERC 10 in Lubnik 6 točk. M. Kalamar DOMA PRI VAS DVAKRATNA TEDEN GORENJSKI GLAS SPOROČILI STE NAM Gasilci tudi dobri nogometaši — Tržiški gasilci sodelujejo že nekaj časa z gasilci iz Borovelj na Koroškem. Sodelovanje se ne zožuje le na strokovno gasilsko področje, ampak združuje gasilce z obeh strani državne meje tudi šport. Tako so gasilci iz Sel pripravili v športni dvorani v Borovljah turnir v malem nogometu, na katerega so povabili tudi tržiške gasilce. Tržiška ekipa je nastopila v postavi Vogrinec, Pehare, Kosem, Intihar, Femc in Kapid-žič. Osvojila je drugo mesto. Vinko Vogrinec je bil proglašen za najboljšega igralca in strelca .turnirja, za kar je prejel tudi poseben pokal. — J. Kikel Sankaško tekmovanje — Člani sindikalne organizacije v tržiškem domu za ostarele so pripravili na progi v Podlju-belju tekmovanje v sankanju. Med ženskami so bile najhitrejše Vanja Ka-lišnik, Vera Ahačič in Jožica Papler, med moškimi pa Janez Dornig, Cveto Bohinjec in Lovro Stare. — J. Kikel V Tržiču prvič badmintonski turnir — TVD Partizan iz Križev je pripravil prvič v tržiški občini dvoranski turnir v badmintonu. Sodelovalo je kar 20 igralcev iz Križev in okoliških vasi, ki so predlagali še organizacije takšnih turnirjev. Med pionirji so bili najboljši Marko Repinc, Dušan Manjulov in Pavel Škrjanc, med člani Janez Muzik, Peter Mali starejši in Peter Mali mlajši, med članicami pa Andrejka Mali, Zdenka Maglica in Tatjana Mali. — J. Kikel Tržiško občinsko prvenstvo v sankanju — Komisija za šport in rekreacijo tržiškega občinskega sindikalnega sveta in sankaška sekcija TVD Partizan Tržič sta pripravili na cesti proti Lomu občinsko sindikalno prvenstvo v sankanju. Nastopilo je 50 tekmovalcev. Ekipno je zmagala ekipa Orodjarna tovarne Peko v postavi Marija Kokalj, Herman Stepišnik, Albert Perko in Anton Kokalj pred moštvom občinske skupščine in Pekovim tozdom Obutev. Med članicami nad 40 let je zmagala Marija Vodnik (BPT), med članicami od 30 do 40 let Vera Ahačič (Doma Petra Uzarja) in med članicami do .30 let Anka Markič (SO Tržič). V tekmovanju članov pa so bili najhitrejši: Anton \hačič (SO Tržič) nad 50 let, Janez Meglic (SGP Tržič) od 40 do 50 let. Albert Perko (Peko-Orodjarna) od 30 do 40 let in Lado Torkar (BPT) med moškimi do 30 let. — J. Kikel Namiznoteniški turnir pionirjev — Namiznoteniški klub Sava iz Kranja je v dvorani v Stražišču pripravil drugi selekcijski turnir za najboljše gorenjske pionirje. Sodelovalo je 24 igralcev, ki so tekmovali v dveh skupinah. Najuspešnejši so bili Jeseničani, saj je Pem zmagal v prvi, Križnar pa v drugi skupini. — Š. T. Bertoncelj in Rupnikova Škofja Loka — Namiznoteniški klub Kondor je priredil tudi škofjeloško občinsko namiznoteniško prvenstvo za članice in veterane. Pri članicah je bila udeležba skromna, pri veteranih pa rekordna. Med veterani je zmagal Peter Bertoncelj (Kondor), drugi je bil Jože Mrgole (Škofja Loka), tretji Jano Rant (LTH), četrti Janez Bohinc (LTH), peti Boris Pešelj (skupščina občine) in šesti Janez Starman (Kondor). Med članicami je zmagala Rupnikova (Gorenjska predilnica) sledita pa ji Mrgoletova (Škofja Loka) in Prevodnikova (Brode). J. Starman Razgiban smučarski teden KRANJ V Ameriki in Kanadi so najboljši alpski smučarji in smučarke končali letošnje tekmovanje v svetovnem pokalu. Zmagovalci so v vseh kategorijah znani. Med njimi so se za točke in izvrstne uvrstitve v veleslalomu in slalomu potegovali tudi naši alpinci in alpinke. Čeprav se je končalo tekmovanje v svetovnem pokalu,smučar j i-alpin-ci še niso zaključili svoje sezone. Na sporedu je še več mednarodnih tekem za izboljšanje FIS točk v veleslalomu, super veleslalomu in slalomu. Kanin bo prihodnji teden prizorišče finala za balkanski pokal. Izboljšanje FIS točk je za vse zelo pomembno, zato se na Zelenici, Cojzarici in Krvavcu ta teden obetajo zanimiva in kvalitetna mednp-rodna moška tekmovanja za FIS točke in balkanski pokal. Že danes bo na Zelenici super veleslalom, jutri bo na sporedu veleslalom, ki bo hkrati memorial Tinčka Muleja. Torej se danes in jutri na Zelenici obeta res pravo mednarodno moško ve-leslalomsko tekmovanje. Z Zelenice odhajajo fantje na Cojzarico na Pohorju, kjer bo v četrtek na sporedu mednarodni slalom. V petek pa bodo vsi, ki bodo nastopali na Zelenici in Cojzarici, prišli na Krvavec. Tu bo smučarski klub Triglav iz Kranja organiziral mednarodni veleslalom, ki bo za naše fante hkrati državno prvenstvo. Veleslalom je bil zaradi hudega vetra na Krvavcu prestavljen, ko je bilo na sporedu letošnje jubilejno štirideseto državno prvenstvo, -dh Po šahovskem festivalu na Bledu Uveljavitev gorenjskega šaha Bled — Končan je 6. mednarodni šahovski festival na Bledu, na katerem je sodelovalo 120 šahistk in šahistov iz Jugoslavije, Avstrije, Italije, Poljske in Romunije. Letošnji turnir je bil najkvalitetnejši doslej, saj v zadnjih letih na nobenem turnirju v Sloveniji ni nastopilo kar šest velemojstrov in šest mednarodnih mojstrov, kolikor jih je bilo letos na Bledu. Ali se obnavlja bogata šahovska tradicija Bleda? Ali bodo bivšemu državnemu prvaku Rajkoviču, zmagovalcu vzhodnoevropskega conskega turnirja za svetovno prvenstvo Romunu Šubi, in Beograjčanoma Sirnicu in Raičeviču z visokimi ratingi v prihodnjih letih sledili še drugi vrhunski igralci? Vse lo je odvisno od Bleda in njegovega gostoljubja. Tokrat je hotel Park šahiste sprejej nadvse prisrčno. Med šahisti j^ s 7 točkami zmagal velemojster Rajkovič pred velemojstrom Raičevićem in mednarodnim mojstrom Bielczvkom iz Poljske, ki sta prav tako zbrala 7 točk. Od 4. do 8 mesta so se s 6,5 točkami uvrstili vele mojstra Simič in Janoševič te zmagovalec lanskega turnirja, mojster FIDE Vojko Mencinger, član leske Murke. V zadnjem kolu je s črnimi figurami hrabro kljuboval napadom Rajkovića, ki je skušal z zmago sam pobrati prvo nagrado. Mencinger je remiziral in dokazal, da se razvija v vrhunskega igralca. V skupini igralcev s 6 točkami najdemo člana Murke mojstra FIDE Ostermana in mojstrskega kandidata Grosarja ter mojstrskega kandidata Železnika z Jesenic, razen njih pa romunskega velemojstra Subo. Oster-man je igral zelo dobro, vendar mu je sreča obrnila hrbet, mladinec Grosar pa se vztrajno prebija med najboljše mlade slovenske šahiste. S prehodom med igralce Murke ima veliko boljše pogoje za vadbo in igranje. Tudi Že-leznik se po nekajletnem premoru zaradi študija in služenja vojaščine spet prebija med najboljše. Razen omenjenih igralcev, ki so na tem turnirju prispevali k uveljavitvi gorenjskega šaha, je treba omeniti še ostale gorenjske mojstrske kandidate: Jokoviča, Uleta, Simončiča in Zorka. Med ženskami je zmagala Romunka Jicman pred rojakinjo Baumstar-kovo, romunsko državno reprezentantko. Največje presenečenje je bila 15-letna Tanja Razinger (Murka Lesce). V zadnjem kolu je remizirala z Ba-umstarkovo in osvojila naslov mojstrske kandidatinje. Odlična je bila Nada Marušič z Jesenic, dobro pa so igrale Kranjčanke Orlova in Jeseničanki Ravnikova in Viki Marušič. Gorenjski šahisti in šahovski delavci so se izkazali tudi po organizacijski poti. Sodelovanje s festivalom na Bledu ih pomoč so obljubili predstavniki mednarodne šahovske organizacije. Organizacijski odbor, ki ga je že šestič vodil Valter Šinkovec iz Radovljice, je odlično opravil nalogo. Po vsakem kolu je izšel bilten s komentarji in izborom partij, za kar sta skrbela Franček Brglez in Boris Ciglič. Svoji nalogi so bili kos domači šahovski sodniki Šiftar, Roblek in Dolenc v sodelovanju z mednarodnim sodnikom Bohakom iz Ptuja. V pomoč je bil računalnik IBM izobraževalnega centra Intertrade iz Radovljice, za kar je skrbel inž. Stanislav Hrovat, mednarodni šahovski sodnik z Bleda. Turnir je torej uspel po tekmovalni in organizacijski plati! Vojin Perovič Slovensko mladinsko prvenstvo v karateju Šest medalj Kranjčanom j Kranj — Karate klub Kranj je bil že četrtič zapored prireditelj slovenskega mladinskega prvenstva v borbah v absolutni kategoriji ter v katah posamično in ekipno. Pred polno tribuno OŠ France Prešeren se je pomerilo 42 mladincev in mladink iz šestriajstih klubov. Tekmovanje v katah je letos prvič potekalo v dveh delih: osem najboljših iz prvega nastopa se je še enkrat pomerilo v finalu. Pri mladincih je bil v prvem nastopu najboljši domačin Dragan Drobnjak, drugi Kranjčan, Mitja Dujovič, je bil peti. V finalu se je najbolje odrezal četrtouvrščeni iz prvega dela Borut Markošek iz Trbovelj in osvojil prvo mesto. Za drugo mesto sta se morala zaradi enakega števila točk še dvakrat pomeriti Drobnjak in Rihard Pavšič iz Idrije. Na koncu je bil boljši Pavšič, Drobnjak pa je zasedel tretje mesto in s tem ponovil lanski rezultat. Mitja Dujovič je bil v finalu ponovno peti. Pri mladinkah je bila v prvem nastopu najboljša Petra Kuštrin iz Idrije pred Kranjčanko Metodo Pod peča n. V finalu je Podpečanova z izvrstno izvedbo kate »Seisan« osvojila prvo mesto, druga je bila Kuštrinova in tretja Vojka Cvijanovič iz Ilirske Bistrice. Omeniti velja tudi šestnajstletno Kranjčanko Tanjo Gregorec, ki vadi šele leto in pol in se ji je uspelo uvrstiti v finale, kjer je zasedla osmo mesto. V katah ekipno je pri mladincih zmagala ekipa Ruš pred Kranjem in Postojno, pri mladinkah pa so bila prve Kranjčanke, druge Ravenčanke in tretje Rušanke. Kranjčani so tako s štirimi medaljami v katah že ponovili lanski uspeh, na tihem pa so pričakovali še kakšno medaljo v borbah, kjer so nastopili s štirimi tekmovalci. Končni razplet je bil nad vsemi pričakovanji. Izkušenejša Drobnjak in Dujovič sta izpadla že v prvem in drugem kolu, debitanta Bele- har in Stevanovič pa sta bila boljša iz borbe v borbo in na koncu uprizorila »kranjski« finale. Janez Belehar je še enkrat dokazal, da je imel svoj »sanjski dan« in osvojil prvo mesto. Aleš Stevanovič je bil drugi, tretje mesto pa sta si razdelila Igor Ašič iz Celja in Mladen Kutnjak iz Limbuša. Zmaga Beleharja ima posebno vrednost, saj po teži sodi v lahko kategorijo in izredno redko se zgodi, da tak tekmovalec zmaga v absolutni kategoriji. Na tem tekmovanju je dokazal, da pravilna tehnika, začinjena s hitrostjo, lahko uspešno nadvlada moč, kar je bil še poseben čar za gledalce, saj se je zapovrstjo srečeval s fizično močnejšimi in višjimi' tekmovalci. Tokrat velja pohvaliti tudi sodnike, ki so s strogim kriterijem mnogo prispevali, da je bilo prvenstvo kvalitetno. Kranjčani so bili s šestimi medaljami najuspešnejši klub prvenstva in lahko pričakujejo dobre rezultate tudi na republiškem prvenstvu po težnostih kategorijah, kjer bodo nastopili z osmimi tekmovalci. .__ Igor Prašnikar Izlet k izviru Krke Kranj — Planinsko društvo Kranj organizira v soboto, 6. aprila 1985, izlet na Muljavo, od tam naprej pa k izviru Krke, na Polževo in v Višnjo goro. Odhod vlaka iz Kranja bo ob 5. uri in 43 minut, prihod v Ivančno gorico ob 7. uri in 36 minut. Od tod bodo udeleženci krenili peš po cesti mimo Muljave do Krke, kjer si bodo ogledali izvir te reke. Pot jih bo naprej vodila prek Polževega do Višnje gore, kamor bodo sestopili okoli 14. ure. Hoje bo skupno približno pet ur. Prijave za izlet, ki ga bosta vodila Igor Kloar in Edo Trilar, tokrat niso potrebne. (S) Se šopek resja za domov, da bodo v dolini vedeli, da je tudi v hribih že prava pomlad — Foto: D. Dolenc @®IMiSSoJJ©IESGLAS 8. STRAN. ZANIMIVOSTI TOREK, 2. APRILA Tadolg Tone »Ja, j a, že vem, Tone, tisti ta velik, ki fura po Kranju, vem, katerega mislite. Ja, kako se že piše? Presneto! Oh, saj ga vsak pozna. Kar za Toneta vprašajte ...« so mi dopovedovali ljudje. Spraševala sem jih, kjer bi dobila edinega fur: mana v Kranju, Toneta, in kako se piše. Tako dobro ga poznajo, da se le redko kdo vpraša, kako se Tone piše. .Tadolg' Tone rečeš, pa vsak ve, da je to kranjski furman. Na dnu Lenardičevega klanca sem ga našla v njegovem domu, spodaj ob Savi, kjer se na dvorišču skriva še prava vaška idila. Med vozovi se preganjata dva psa, kokoši po tleh pobirajo zrna, nekaj ovac ponuja otrokom svoje mehke, tople kožuščke in iz hleva se slišijo prašiči, ki zahtevajo svoj večerni obrok. Mestno na vrhu Lenardičevega klanca pa naprej hrumi svojo motorizirano pesem. Tone Kepic je doma iz Dvorij pri Cerkljah. Pasarjev. Kmetija je bila majhna, ,futra' je bilo le za enega konja in štiri krave. Devet otrok je bilo doma, pa so vsi morali po svetu. Tone je bil s šestimi leti že pr' Petrič' na Brniku za pastirja. Po trideset glav živine so imeli. Potem je bil za hlapca pr' Pire' v Hrastju pa spet na Primskovem pr' Petrič' in potem pr' Reset', kjer so imeli prevozništvo. Tone je začel furati s petnajstimi leti. Pr' Rešet' je samo fural, na kmetiji pa ni delal. Takrat so prevozili nekaj! Za vse kranjske fabrike so vozili, za Semperit, In-tex, za vse kranjske trgovce, Ran-ta, Ahačiča, za Merkur, sol za Bati-stiča. Zjutraj ob štirih je že ,futral', ob šestih je bil že na železniški po- staji, ali pa je ob štirih šel od doma in bil ob šestih zjutraj že v Ljubljani. Za Merkur so železo vlačili z Jesenic, iz Železnikov les za grušte. Od Rešeta je šel k Jurju. Tam so imeli sedemdeset voz in osemnajst konj, za vsak par konj po dva, tri voze. Samo prepregali so. To so bili časi! Premog so takrat vozili za kranjske tovarne pa za Merkur, šo-der iz Save, drva, zemljo, opeko. Pr' Rešet' je bil, ko je vozil material za prvo barako na Šmarjetni. Vsega je on zvozil. Po vojni pa za hotel pesek za fasado. Samo med vojno je prenehal furati. Delal je pri mostu,nekaj mesecev je v Inte-xu vozil karo, potem je bil spet pri konjih. Okrog petdesetega leta je kupil prvi par konj in začel na svoje. Pri Jelenu je imel hlev in tudi stanoval je tam. Takrat je vozil največ za Projekt, Kamnoseštvo, Standard, Kurivo, pekarno pa opeko iz Bobovka, pijačo za Jelenovo gostilno, solatarjem solato s postaje na tržnico. Bili so časi, ko so se furmani pulili za delo, toliko jih je bilo v Kranju. Še po petdesetem letu je bilo v Kranju okrog sto konj, se spominja Tone. Še dolgo po vojni so v Kranju peli le vozovi, še šestdesetega leta. Ogromne kamne za spomenike na Trgu revolucije v Kranju je Tone zvozil s konji s Police. Najtežja skala je tehtala 13.800 kilogramov; trije tami so jo vlekli iz jame. Ko je pripeljal v Kranj pred občino, ga je čakala vsa kranjska smetana, vsi direktorji, z Merkurjevim Jakom na čelu, župan in vsi, ki so tedaj v Kranju kaj veljali. Na ,Brionih' so zapili tisto težo. In Tone je imel vedno, ko je pripeljal kamne, pijačo zastonj. Aha, so gledali kranjski direktorji, kakšno moč imajo njegovi konji . . . »Mejdun, se je včasih šlo gospodarjem, kdo bo imel najmočnejše konje! Lenardič in Jur sta nekoč stavila za konja, čigavi konji bodo več peljali po Jelenovem klancu. Po dve toni soli sta naložila na voz. Na ovinku je Jur še dve vreči soli gor vrgel pa je konj potegnil kot ur'ca, Lenardičev pa še do Pesjaka ni prišel. Lenardič je izgubil stavo in konj je šel iz hleva ...« Tonetovi konji so v Kranju vsa leta veljali aa najmočnejše. Po pet ton je vlekel s parom konj po Jelenovem klancu., »So pa bile mrhe«, se smeje Tone. »Po 700 kilogramov je imel vsak.« »Kdaj je bilo najlepše? Takrat, ko se je spravilo skupaj po deset, petnajst furmanov, pa hajd proti Ljubljani. Prične smo imeli navezane pod vozovi, notri pa kruh, žganje pa arnke, še tiste v sodih. Vse gostilne smo obrali, vse kelnarce poznali. In če si še kakšno šverc fu-ro naredil, nisi bil nikoli brez denarja. Pa še cirngo si dobil. Po 20 dinarjev mi je dal Jur, kadar sem šel s konji v Ljubljano. Nič hudega nam ni bilo. Le ob vsakem vremenu smo morali biti zunaj. A se je za dežjem še vedno prismejalo sonce.« Zdaj Tone bolj malo vozi. Pred petimi meseci ga je v Kranju podrl kombi. Ne ubogajo pa ne ubogajo ga kosti. V Laško bo šel, da se bodo zmigale. A brez konj in voza ne more. Kar z berglo v eni roki na-prega. Jenštrletov Vido; ki. je bil včasih njegov sosed, mu pomaga. Prav tako je zaljubljen v voz in konje kot Tone. Jutri bosta vozila gnoj v Čirče, zjutraj bo peljal prašiče v Škofjo Loko pa s .tamalim' vozom gnoj v šolo. Fur ne zmanjka. Za manjše tovore se še vedno bolj splača najeti furmana kot tovornjak. Nak, odnehal ne bo, pa če si bo moral do zadnjega pomagati z berglo. A je bil Tone včasih močan! Sam je stresel kubik peska z voza. Le z rameni se je uprl vanj, pa se je nagnil. Že sedemdeset let ima, a mu jih ne bi prisodil. Da bi vsaj nesreče ne bilo. Pa se zgodi tudi takemu, ki nima nobenega opravka z avtomobilom. Tone ga tudi noče imeti! Je kaj lepšega kot ubran konjski pe-ket? Če bi imel še enkrat petnajst let, bi bil spet furman. D. Dolenc Ob desetletnici celodnevne osnovne šole Za uspešno šolo ni predpisanega modela Celodnevne osnovne šole so uspešne, povezane z okoljem in priljubljene pri učencih povsod tam, kjer so znale svoje programe dela uskladiti s potrebami učencev in zahtevami okolja — Oklepanje tradicionalizma je skupaj z materialnimi težavami, ki jih doživlja vzgojnoizobraževalno delo, le okrepilo odpore proti sodobnemu osnovnošolskemu pouku Čeprav je deset let dokaj kratek čas za ovrednotenje vzgojno-izobraževalne učinkovitosti celodnevne osnovne šole v primerjavi s poldnevno osnovno šolo, smo nekatere ugotovitve vendarle dobili. Iz obeh referatov, ki so jih udeleženci slovesnosti v Kranju ob desetletnici uvajanja celodnevne osnovne šole v Sloveniji poslušali, so izvedeli tako dobre kot slabe strani organiziranja osnovnih šol, za kar smo se pred desetletjem v Sloveniji tudi odločili. Trenutno je v celodnevne šole pri nas organiziranih 80 samostojnih in centralnih šol, 62 podružnic in devet osnovnin šol za učence z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, obiskuje pa jih nekaj več kot 33.000 učencev. Podaljšano bivanje je organizirano v 323 šolah z več kot 27.000 učenci, tako da je v celoti v obe obliki celodnevnega dela vključenih več kot 60.000 slovenskih osnovnošolcev ali skoraj 27 odstotkov. Vendar pa so, tako v svojem referatu ugotavlja mag. Milan Adamič iz Zavoda za šolstvo SRS, med občinami zelo velike razlike: v nekaterih, na primer v Trbovljah, imajo samo celodnevne šole, na Jesenicah je v celodnevno šolo vključenih 67 odstotkov vseh učencev, tretjina slovenskih občin ima manj kot deset odstotkov učencev vključenih v celodnevne šole, v treh občinah pa je ni. Med pomembnejšimi dosežki celodnevne šole je treba poudariti skrb za razvoj in uspešnost prav vsakega učenca. Sem sodi tudi zagotavljanje razmer za učenčev zdrav telesni razvoj in dobro počutje v šoli ter vključevanje v različne dejavnosti. Pomemben dosežek celodnevne šole je tudi vzgajanje učencev za samoupravno družbeno življenje, prav' tako je šola uveljavila delovno vzgojo oziroma širše povezovanje izobraževanja in dela. Že doslej so se šole pri uresničevanju svojih nalog povezovale z okoljem, celodnevnim šolam pa je to v nekaterih okoljih še posebej uspelo. Ni razvoja brez slabih strani. Tudi celodnevna šola jih ima. Še posebej se je to pokazalo, kjer šole niso mogle ali znale vsebine in dela prilagoditi možnostim, razmeram in potrebam kraja. Šolskega dela jim ni uspelo prilagoditi možnostim in razvojnim načrtom krajevne skupnosti in občine. Še posebej se je to pokazalo v celodnevnih šolah, kjer učitelji niso bili pripravljeni in zavzeti za podružbljanje vzgojnoizo-braževalnega dela. Čeprav se je celodnevna šola utrdila kot oblika vzgoje in izobraževanja, se je pokazalo, da ni univerzalnega modela, ki bi bil primeren za vsako šolo. Neuspeh pri svojem delu zato doživljajo šole, ki niso znale uveljaviti novih organizacijskih možnosti celodnevnega dela. To niso edine težave, s katerimi se pri nas srečujejo celodnevne šole. Oženje materialnih okvirov za vzgojo in izobraževanje se je v tem šolskem letu že pokazalo v manjšem številu osnovnošolskih otrok, r.ajetih v celodnevno šolo, kot pa leto poprej, iskanje notranjih rezerv v izobraževanju pa se nenazadnje odraža tudi v zniževanju vrednotenja učiteljevega dela v celodnevni šoli. Tak način nima dosti skupnega s podpiranjem sodobnega izobraževanja, to je uveljavljanja prvin celodnevne sole pri nas. V bodoče, kot kaže, bodo tudi prostorski pogoji še bolj kot zdaj krojili organiziranje osnovnin šol. O tem že nekaj časa razmišljajo v Kranju, saj bo na Planini v naslednjem .šolskem letu šolskega prostora že premalo in bo morda sedanja celodnevna šola na Planini doživela organizacijske spremembe. O tem, kakšne bode te spremembe, bo v Kranju kma- lu razpravljala izobraževalna skupnost. Kako se bo v bodoče razvijala celodnevna šola? Na posvetu v Kranju je Andrej Marine, predsednik CK ZKS, v govoru poudaril, da bomo kljub gospodarskim težavam nadaljevali s širjenjem števila osnovnih šol, prav tako pa si bomo prizadevali za uveljavljanje elementov celodnevne šole v programih dela in življenja ostalih osnovnih šol. Vrnitev k starim vsebinam in oblikam bi pomenilo usodno napako. Celodnevna šola je sicer dražja, vendar brez nje ne bo kakovostnega napredka. O tem je na posvetu govorila tudi Helena Novak s Pedagoškega inštituta v Ljubljani. Meni, da je treba celodnevne šole še naprej organizacijsko in vsebinsko spreminjati in dopolnjevati, ne pa odpravljati. Se posebej ne tam, kjer so take šole že opravičile in potrdile smotrnost obstoja. Ukinjanje bi bilo družbeno neodgovorno, saj bi se s tem oddaljili od uresničevanja koncepta reformirane osnovne šole, koncepta socialistične preobrazbe vzgoje in izobraževanja v osnovni šoli in reforme izobraževanja na vseh stopnjah usmerjenega izobraževanja. Res trenutno javno mnenje celodnevni osnovni šoli ni naklonjeno, saj jo odklanjajo celo učitelji iz poldnevnih osnovnih šol. Na tako mnenje vplivata- oteženi gospodarskih položaj in način financiranja vzgojnoizobraževalnega dela na šoli; to delo bi moralo biti bolj kot doslej vrednoteno tudi glede na obseg in kvaliteto izvajanja programa v posamezni osnovni šoli. Prav od prožnosti pri uvajanju in izvajanju programa življenja, osvobajanje vzgojnoizobraževalnega procesa od tradicionalizma in okostenele načelnosti je odvisno, ali okolje sprejema celodnevno šolo ali pa do take oblike nastaja odpor. Zato je razvoj celodnevne šole, njena uspešnost in upravičenost obstoja v bodoče odvisen predvsem od njene pripravljenosti in sposobnosti, da zadovolji potrebe današnjega družbenega trenutka in da prisluhne reformnim prizadevanjem. Vsekakor pa celodnevna osnovna šola, v kateri prežive učenci pretežni del dneva, ne more in ne sme ohranjati tradicionalne organizacije notranjega življenja in dela. Šolsko življenje mora iskati vedno nove rešitve, različne in najbolj prožne. Le tako bo lahko uspešno uresničevala vzgojno-izobraževalne naloge in se približala potrebam in interesom učencev in ožjega družbenega okolja. Drugačna šola ne bo ne pribljubljena ne zaželena in tudi ne uspešna. Piloti našega vojnega letalstva se za svoj poklic ne pripravljajo samo v} aj je nicah, ampak imajo tudi veliko vaj za letenje na bojnih letalih in hel% terjih Zanimiv poklic vojaškega pilota Bodoče pilote vzgajajo v Letalski splošni srednji vojaškis "s Maršal Tito v Mostarju in Letalski vojaški akademiji v Zadflj Razen učenja tudi praktično urjenje za letenje — Podr° informacije o vojaških šolah in poklicih v upravnih organi!1 ljudsko obrambo K .gel, riu altu "V H, Ko , P 6 de Prva stopnica na poti do poklica vojaškega pilota je matura na Letalski splošni srednji vojaški šoli Maršal Tito v Mostarju. Ta šola ima vzgojnoizobraževalno delo organizirano tako, da so učenci ob koncu šolanja usposobljeni za pilota propelerskih letal. Pred izpitom za to dolžnost v četrtem letniku opravijo učenci v tretjem letniku skoke s padalom in se izšolajo za letenje z jadralnimi letali. Razen teh veščin, ki jih mora obvladati vsak bodoči pilot, učenci osvojijo znanja iz teorije letenja, letalske navigacije, meteorologije in osnov letalske tehnike. Po končani maturi — z njo preizkusijo znanje matematike, fizike, sr-bohrvatskega jezika in enega izbirnega strokovnega predmeta — se lahko maturantje te šote vpišejo na Letalsko vojaško akademijo v Zadru. Za vpis vanjo se lahko odločijo tudi dijaki, ki so z najmanj dobrim uspehom končali eno od civilnih šol srednjega usmerjenega izobraževanja in niso starejši od 21 let. Vpisani kandidati že 1. avgusta začno s študijem v Zadru, kar se jim prizna tudi kot opravljena obveznost služenja vojaškega roka. Študijski program obsega poleg ideološko-političnega, splošno-voja-škega in letalskega strokovnega dela tudi letalske vaje. Opravljajo jih s sodobnimi šolskimi bojnimi reaktivnimi letali domače izdelave Galeb-2 in Galeb-4 ter na helikopterjih Gazela. Pred letenjem z njimi se gojenci pripravljajo na simulatorjih letenja. Prve tri semestre študija potekajo priprave v centru za teoretični pouk Letalske vojaške akademije v Zadru, kjer se uče in urijo v številnih kabinetih in laboratorijih. Glavni študijski predmeti so taktika vojnega letalstva in protizračne obrambe, navigacija/teorija letenja, varnost letenja, streljanje z raketiranjem in bombardiranjem, meteorologija, avio-zveze, osnove astronavtike, letalska medicina, padalski pouk, letalski pouk in letalska tehnika. Letenje na bojnih letalih in helikopterjih je na vrsti v četrtem seme- stru. Gojenci, ki se opredele Z* klic pilota letal, letijo na bojnih lih Galeb. Tisti, ki se speciali^ za pilote lovskih letal, se urijo . talih Mig-21 kot piloti lovci A M lovskih bombnikih Jastreb in ^ kot piloti lovsko-bombniških * Piloti helikopterjev najprej letij0 »"■ propelerskih letalih Utva-75 |[ ^ 'je Gojenci se usposobijo za po$f tretjem letniku na bojnem hep ter j u Gazela. čno in skupinsko letenje ter za alno instrumentalno in nočno j Jo nje. Vojaški piloti morajo obvla tudi veščine streljanja, raketi^ . in bombardiranja ciljev na kop1? K, morju in v zraku. TT"Dnio ^nteKr Urjenje pote* ^ specializiranih centrih na letal'- P v Zadru, Puli, Mostarju in Titogrj^ Ob urjenju v letenju poteka ustrezen teoretični del priprave-.^ mčani teoretični pripr^V Po kor uspešno opravljenih preizkusih j v' nja gojenci opravljajo diplomo- j ^ čana promocija gojencev v oficifJ 6 vsako leto za gojence končnih V kov vseh vojaških akademij v gradu. . j T Oficirji, piloti vojnega letalstv* po končanem šolanju razporejen' dolžnosti pilota vojnega letalst^ ^ protizračne obrambe v lovskih' ^ sko-bombniških, izvidniških in " k" kopterskih enotah vojnega letal5' V njih se urijo na letalih in hel'* . terjih, s katerimi so oborožen j enote. Med svojim delom dos« n vojaški piloti več stopenj strok", . in bojne pripravljenosti. Usposa", nje za višje dolžnosti dosegajo s W) dijem ob delu na raznih tečajih^ rednim in izrednim študijem na H veljniško-štabni akademiji Voj^^e letalstva in protizračne obramb "2-v drugih šolah JLA. J ^' Učenci osnovnih šol, ki razn^^i jo o poklicu vojaškega pilota ali ta gih vojaških poklicih, lahko d° i^ vse podrobnejše informacij6 J*, upravnih organih za ljudsko -obf ^' bo. Že naprej morajo vedeti, da^jjjj poklic pilota treba izpolniti tudi * ^ ge psihofizične in zdravstvene za nj, Jezerski planinci so zborovali i d, obdlk. JEZERSKO - Planinsko društvo na Jezerskem je ena najbolj n.nožičnih in delovnih organizacij v kraju. Včlanjenih je kar 41 odstotkov vaščanov. Na nedavnem občnem zboru društva se je zbralo 140 članov in več gostov iz domačih družbenopolitičnih organizacij in sosednjega PD v Kranju. Zbranim je poročala o delu predsednica društva Irma Šenk-Karničar. Kot je dejala, so člani opravili prek 700 prostovoljnih ur samo pri izgradnji nove tovorne žičnice do Češke koč"}. Razen tega so urejali vodovod in popravljali staro tovorno žičnico. Maricacisti so se lotili najnujnejših del pri vzdrževanju poti po severnih pobočjih Grintovca in Kočne ter skozi Žrelo. Alpinisti so opravili poleg izrednih zimskih spustov s smučmi in ledeniških vzponov 270 letnih vzponov v raznih plezalnih smereh. Desetletno delo mladinskega odseka je ob prikazu diapozitivov opisal njegov načelnik Dano Jagodic. Ustanovitelju in prvemu mentorju odseka Jožu Žvoklju so podelili posebno priznanje in odlikovali tudi 20 najbolj delavnih mladincev v desetletnem Najmlajši člani odseka pa so po°' k stvom mentorice Zofije Pogorel^, ja pravili prijeten program; za to P'i<* nost so izdali svoj list Čriček. O uspešnem poslovanju druš^ ^ obratovanju Češke koče je V°j ^ Venci Krč. Predsedniku nadzo1, odbora Ludviku Virniku-je zato'I-stalo le bodrenje prizadevnih > i! kov, naj s takim delom nadaljuj^ }( poskusijo zbrati še preostala V0.j q finančna sredstva za dokončno izg L njo tovorne žičnice. jt Uresničitev delovnega program/l še naprej odvisna predvsem od Pr^ vljenosti članstva za prostovoljno 1 Markacisti bodo morali letos v»| skrbi nameniti potem na Kočno- f nisti se bodo pripravljali in si prl vali zbrati denar za pivo društve^ pravo v izvenevropske gore. M^jfi želijo še bolj razširiti svoj krog u njem nadaljevati začeto delo. Pf^aj naloga članov društva pa bo P1'^«!' priprava Češke koče za njen 85. ju , Andrej Karni^ ?EK, 2. APRILA 1985 KRONIKA 9. STRAN (g@®JSKMJ©ISnGLAS S SODIŠČA zlatnino v domači kraj Pdi marca so v Puli prijeli 20-letnega Kasima M., ki ga sumijo polnih kaznivih dejanj — Med drugim je v Kranju vlomil v |*tarno na Maistrovem trgu in odnesel za skoraj 400 tisočakov *tnine j^anj — Zadnji dan januarja naj wl20-letni Kasim M., delavec brez slitve, doma blizu Prijedora,* za-**° pa v Kranju, vlomil v zlatar-delavnico na Maistrovem trgu. F°Či je namreč šel skozi mesto, ^ so ga legitimirali kranjski mili-pri ograji kokrškega mostu ^železno palico in z njo razbil iz-^no okno zlatarne Živka Levični-*z razbite izložbe je odnesel 35 J°čnih prstanov, nekaj brošk, za-v\ ?^ic, verižic in uhanov; vse sku-\e\\ j ^ vredno skoraj 400 tisoč dinar-v Ker skozi razbitino ni vsega do-je nekaj vrednih zlatih pred-fitov ostalo v izložbi. Ukradeno zlate prodal nekemu zasebnemu zla-Ju v Ljubljani in trgovskemu po-JjtU Celjskih zlatarn, ostanek pa je j^esel v domači kraj in podaril maso Kasima M. sredi marca le- a ki' * Ko ' Prijeli, so na dan prišla še druga i UVa de3anJa- Sumijo ga tudi, da IfO' decembra vdrl v klet kranjskega ni*1 Zdravstvenega doma, ki so ga tedaj, adaptirali. Tedaj je bil mladenič še zaposlen pri Gradbincu in je bojda delal prav pri adaptaciji Zdravstvenega doma, tako da so mu bile tamkajšnje razmere dobro znane. Tam naj bi bil vzel kotno brusilko in krožno žago, oboje vredno kakih 60 tisočakov, za kolikor je orodji tudi prodal. Vlomil naj bi bil tudi v štiri avtomobile. Iz dveh v Tržiču je odnesel avtoradija, prav tako iz tretjega na Planini. Vse tri naj bi bil tudi prodal. Konec januarja pa je menda vlomil tudi v avto, parkiran pred kinom Center v Kranju. Iz njega je vzel av-toradio. Ko pa je slednjega preizkusil, je dognal, da ne deluje, zato ga je odvrgel v Savo. Zoper osumljenca so napisali kazensko ovadbo kranjskemu Temeljnemu javnemu tožilstvu, tako da se bo Kasim M. za dejanja kmalu zagovarjal pred sodiščem. ih liz* ali )d f*5 >tij« i » eli" vranj — Na osem mesecev zapo-> te bil pred temeljnim sodiščem v ioSJ J^nju obsojen Marko F., star 36 let, a * * ^Uj. V treh letih, toliko časa je bil [0 ''^slen v Planiki Kranj, si je prila-vl3( '15 parov čevljev. J Planiki se je zaposlil leta 1981 j. ' obratni mehanik, zato je lahko -A .°^1 PO vseh obratih. Pred sodiščem ali* Povedal, da so mu znanci ali so-gra^niki omenili, da bi jim lahko iz t Jvarne prinesel čevlje ali adidas co-ate po znižani ceni. Marko P. je res avi^kajkrat v treh letih prinesel obu- tir» »te. vendar vedno brez računa. Vča-je vzel že narejene čevlje oziro-jirj & addidas copate, ženske natikače i l^temal po delih in jih doma sam se- kt ^r ženskih škornjev. Znancem in tv» i r°dnikom je omenil, da je obutev v tovarniški prodajalni. Ven-^pa je obutev nabral v proizvod- obratu in jo nato postopoma in n 'Iv^azno v vrečki ali zavito v d< aH1 % haljo odnesel m mo vratarja. >li» set ^ nožem nad taščo 0c< J ^menitaš je vinjen obtožil taščo, da mu je vzela kolo in zato 5 •l0SlX,lf,xl____- »TI • 1 „ .1 „___________1__________ h1 i znašal obutev leta 1981 pa do septembra lani je Marko F. odnesel mimo fttarja Planike 15 parov čevljev — Obsojen na osem mesecev iora §Pi vzel je tudi ves material za Marko F. je pred sodiščem odkrito priznal, da je odnašal obutev. Zakaj je to počel, pravzaprav ni vedel povedati. Nikakor pa ne zato, ker bi bil v denarni stiski. Za te čevlje so mu znanci včasih dali nekaj denarja. Odnesena obutev je bila po oceni delovne organizacije vredna nekaj več kot 55.000 din, sodišče pa je priznalo vrednost 30.000 din. Sodišče je Marka F. za kaznivo dejanje tatvine obsodilo na osem mesecev zapora in povrnitev škode, za razliko v vrednosti pa je delovno organizacijo "napotilo na pravdo. Pri odmeri kazni je sodišče upoštevalo, da je bil Marko F. že obsojen za podobno dejanje, a ga kazen ni spametovala. Izkoristil je zaupanje delovne organizacije in si prilaščal čevlje povsem brez potrebe. Uporabljal jih je sam ali pa dajal drugim ter pri tem navajal, da so kupljeni. Sodba še ni pravnomočna. L. M. Segel po nožu — Tri leta zapora za poskus umora sodiščem v zapora obsojen ,ijj< tar*ni — Pred temeljnim W Jj i U Je bil na tri leta zaP ^refru Avgust Plemenitaš iz Kovorja nljlpfjadi poskusa umora. Dogodek se je , j j st^til 27. oktobra lani v hiši ženinih $t-rsev, kjer sta zakonca Plemenitaš . L^vala tretje leto. Oba z ženo sta na hti toft ^ *ucu pomagala; Plemenitaš je L skoval, da bo postal gospodar na • etiji. Vendar je posestvo, potem ko tast il WMSt v začetku lanskega leta umrl, ludovala njegova žena, to je Plemi-vlje ta^a Marija Ribnikar. Izjalo-b,a pričakovanja so tako vplivala .^ta £'ernenitaša, da je popustil pri delu 1 ^tiji, posegal pa je tudi po pij aci. dni pred dogodkom se je spri z i^.0 in jo pri tem davil, tako da se je t^.ala vmešati njena mati. Zato jo je j>°dil in tedeni dni nista govorila. tt)e stičnega dne pa je bil Avgust Ple- V a^ sPe^ vmJen- *->0 poznega popol-ka!ya je delal, nato je bil v gostilni, i?°rh se Je k" poprej odpeljal s kolegi kb'i^0mov ^a ^e ne^do Pripeljal, ker P *\rr> *°^an m Je deževalo. Doma pa je ljrenitaš obtožil taščo, da mu je vze-tv< W °- Četudi mu je odvrnila, da se je ,01* k v °dpeljal s kolesom v gostilno in da ■L ekonomist VII dipl. inženir r&čunalništva ?* računalniška l°gika in sistemi > programska °prema I* informatika dipl. inženir Strojništva F proizvodno strojništvo konstrukterstvo in splošna strojegradnja kuhar Natakar tehnik kuharstva TOZD Obrt TOZD Obrt TOZD Obrt TOZD Obrt TOZD Obrt TOZD Gradnje TOZD Gradnje TOZD II 2 KOGP Kranj Kranj IV 8 KOGP Kranj Kranj IV 1 KOGP Kranj Kranj IV 4 KOGP Kranj Kranj IV 2 KOGP Kranj Kranj IV 2 KOGP Kranj Kranj IV l KOGP Kranj Kranj IV 2 KOGP Kranj Opekarne Kranj 1 KOGP Kranj - TOZD Komunala Kranj 2 SLUŽBA DRUŽB. KNJIGOVODSTVA, podružnica Kranj VII 1 CESTNO PODJETJE Kranj ISKRA KIBERNETIKA Kranj VII 2 TOZD Števci VII 2 DS ATS VII 1 DS ATS VII 1 DS ATS VII VII ISKRA KIBERNETIKA Kranj 1 TOZD Orodjarna 1 TOZDTSD VII 1 TOZD Merilne naprave IV 2 IV 3 V 1 V 1 V 2 V 2 V 1 V ' 1 rv 2 IV 2 ni ključavničar IV 2 khnik strežbe ^ristični tehnik teceptor) slikopleskar 4vtomehanik Golf turist Ljubljana - TOZD Golf hotel Bled Golf turist Lj., TOZD Golf hotel Bled Golfturist Lj., TOZD Golf hotel Bled Golfturist Lj., TOZD Park hotel Bled Golfturist Lj., TOZD Golf hotel Bled Golfturist Lj., TOZD Park hotel Bled Golfturist Lj., TOZD Golf hotel Bled Golfturist Lj., TOZD Park hotel Bled IMOS-SGP Gorenje Radovljica IMOS-SGP Gorenje Radovljica IMOS-SGP Gorenje Radovljica y občini Tržič preklicuje oziroma črta že objavljene štipendije Pe- *° Tržič, DSSS. Te so naslednje (v oklepaju je število): zdravnik °ftoped (1), dipl. programer — inženir (1), dipl. ekonomist (1), inž. s^ojništva (1), inž. elektrotehnike (1), gumarski tehnik (1), kemijski tehnik (3), čevljarski tehnik-tehnolog (2). Pomeni, da velja za rSSS naslednji razpis: dipl. programer, inženir (VII) — 1 štipendist dipl. inž. kemijske tehnologije (VII) — 1 štipendija in računalniki tehnik (V) - 2 štipendiji. \VO »Tončke Mokorelove« Tržič razpisuje za vzgojitelja predšol-skih otrok eno štipendijo, in ne štiri kot je bilo prvotno objavljeno, ^andidati za štipendije naj preberejo določila razpisa v Delu, ^ marca 1985; dodatne informacije lahko dobijo v skupnostih za ^Poslovanje in pri štipenditorjih, ki si jih bodo izbrali. Prijave je j*eba vložiti do 15. julija, pred tem rokom samoupravni organi štipenditorjev ne morejo odločati o podelitvi štipendij. Trgovska in gostinska DO ŽIVILA KRANJ, n. sol. o., Naklo, Cesta na Okroglo 3 — TOZD Maloprodaja Kranj, n. sol. o. Naklo, Cesta na Okroglo 3 objavlja po sklepu komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge: PRODAJA BLAGA NA DROBNO ZA PRODAJO BLAGA S TEHNIČNIM BLAGOM (za prodajalno TO Cerklje) °f?oji; IV. stopnja SI — smer prodajalec, dve leti delovnih izkušenj, poskusno delo 60 dni. »elovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim Pi«. su ne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrov-ka služba DO Živila Kranj, Maistrov trg 11, 8 dni po objavi. 81-prijavijeni kandidati bodo pisno obveščeni o izidu izbirnih po- jOpkov v roku 30 dni po opravljeni izbiri. r Industrijski kombinat W JE-JUnLk^AAirm KRANJ DO TOZD Sestavni deli razpisuje dela in naloge: VODENJE TOZD SESTAVNI DELI Pogoji: za vodjo TOZD Sestavni deli je lahko imenovana oseba, ki poleg pogojev, predpisanih v členu 511. Zakona o združenem delu, izpolnjuje še naslednje pogoje: — da ima visoko ali višjo šolsko izobrazbo kemijske, ekonomske ali organizacijske smeri ali čevljarsko tehnično šolo v Pirmas-sensu, —- da ima 3 leta delovnih izkušenj na odgovornejših delih in nalogah v čevljarski, kemijski industriji, v komerciali, finančno-ra-čunovodski službi, splošni službi ali službi za organizacijo, oziroma 5 let delovnih izkušenj na enakih delih, če ima kandidat višjo šolsko izobrazbo, — da obvlada nemški ali angleški jezik, — da izkazuje sposobnost samostojnega, ustvarjalnega in uspešnega opravljanja del in nalog. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo štirih let. Pisne ponudbe sprejema kadrovski oddelek Industrijskega kombinata Planika Kranj, v 8 dneh po objavi razpisa v zaprti kuverti z oznako »vodenje TOZD Sestavni deli«. $INEX miopromet jljubljaiia INEX ADRIA AVIOPROMET LJUBLJANA Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge » VODJE DELAVNIC (zaposliti želimo enega delavca za nedoločen čas s polnim delovnim časom) Pogoji: — visoka izobrazba elektro, strojne ali letalsko-tehnične smeri, — tri leta delovnih izkušenj na področju vodenja in organiziranja večje organizacijske enote vzdrževanja letal ali drugih zahtevnih strojnih naprav, — aktivno znanje angleškega jezika, — znanje slovenskega in srbohrvatskega jezika, — poznavanje širšega področja letalske tehnologije, — izpolnjevanje pogojev za gibanje na letališču in obmejnem področju. VODJE DELAVNICE IE . (zaposliti želimo enega delavca za nedoločen čas s polnim delovnim časom) Pogoji: — srednješolska izobrazba elektro smeri — jaki tok, — pet let delovnih izkušenj na področju vzdrževanja v delavnicah, — aktivno znanje angleškega jezika, — znanje slovenskega in srbohrvatskega jezika, — izpolnjevanje pogojev za gibanje na letališču in obmejnem področju. VODJE ODDELKA MATERIALA IN USLUG (zaposliti želimo enega delavca za nedoločen čas s polnim delovnim časom) Pogoji: — visoka izobrazba ekonomske ali druge ustrezne smeri, — pet let delovnih izkušenj na ekonomskem ali organizacij sko-tehničnem področju — aktivno znanje angleškega jezika, — znanje slovenskega in srbohrvatskega jezika, — strokovni izpit za delo pri zunanjetrgovinskih poslih, — izpolnjevanje pogojev za gibanje na letališču in obmejnem področju. SKLADIŠČNIKA TEHNIČNEGA SKLADIŠČA I (zaposliti želimo enega delavca za nedoločen čas s polnim delov- • nim časom) Pogoji: — poklicna šola trgovske ali druge ustrezne smeri, — dve leti delovnih izkušenj pri opravljanju podobnih del in nalog, — pasivno znanje angleškega jezika, — znanje slovenskega in srbohrvatskega jezika, — tečaj za skladiščno poslovanje, — izpit za delo z viličarjem, — izpolnjevanje pogojev za gibanje na letališču in obmejnem področju. MEHANIKA ZA NOTRANJO UREDITEV LETAL (zaposliti želimo dva delavca za nedoločen čas s polnim delovnim časom) Pogoji: • , — poklicna šola kovinske ali tapetniške stroke, — tri leta delovnih izkušenj, — pasivno znanje angleškega jezika, — znanje slovenskega in srbohrvatskega jezika, — izpolnjevanje pogojev za gibanje na letališču in obmejnem področju. ČIŠČENJE LETAL (zaposliti želimo tri delavce za nedoločen čas s polnim delovnim časom) Pogoji: — popolna osnovna šola, — izpolnjevanje pogojev za gibanje na letališču in obmejnem področju. TEHNOLOGA ORGANIZATORJA (zaposliti želimo enega delavca za nedoločen čas s polnim delov-- nim časom) Pogoji: — visoka izobrazba organizacijske ali strojne smeri, — pet let delovnih izkušenj, od tega tri leta na organizaciji tehnologije dela, — pasivno znanje angleškega jezika, — poznavanje sistema vzdrževanja, — znanje slovenskega in srbohrvatskega jezika, — izpolnjevanje pogojev za gibanje na letališču in obmejnem področju. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov INEX ADRIA AVIOPROMET, Kuzmi-. čeva 7, Ljubljana, Vlog brez dokazil ne bomo upošteval?. KRAJEVNA SKUPNOST KRANJSKA GORA Na podlagi 56. člena Statuta KS razpisuje Svet KS Kranjska gora po sklepu z dne 26. februarja 1985 prosta dela in naloge: TAJNIKA KRAJEVNE SKUPNOSTI KRANJSKA GORA Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — višja ali srednja strokovna izobrazba ekonomske ali sorodne smeri ter 2 oziroma 4 leta delovnih izkušenj, — znanje strojepisja, — imeti mora organizacijske sposobnosti in moralnopolitične ter osebne vrline. Kandidat bo izbran za dobo 4 let in je po preteku te dobe lahko ponovno imenovan. Delo. je vezano na občasno deljen delovni čas. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter navedbo o družbenopolitični aktivnosti v roku 8 dni po objavi razpisa na naslov: Svet Krajevne skupnosti Kranjska gora, Borov-ška81. TURISTIČNO DRUŠTVO KRANJSKA GORA Upravni odbor objavlja prosta dela in naloge: RAČUNOVODJE Pogoji: — srednješolska izobrazba ekonomske smeri, — 3 leta delovnih izkušenj v finančni stroki, od tega 2 leti pri opravljanju samostojnih del. Dela in naloge združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Predvideno je, da bo izbrani kandidat opravljal tudi dela in naloge računovodje za k: rajevno skupnost Kranjska gora. Predvideno je poskusno delo tri mesece. Pisne prijave z opisom dosedanjega dela in z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Turistično društvo Kranjska gora, Borov-ška 81. ZVEZNA CARINSKA UPRAVA CARINARNICA JESENICE razpisuje sprejem pripravnikov za določen čas 1. STROKOVNEGA SODELAVCA — pripravnika — 1 izvajalec 2. SODELAVCA - PRIPRAVNIKA — 1 izvajalec Poleg splošnih pogojev, predvidenih v zakonu, morajo kandidati izpolnjevati naslednje posebne pogoje: pod 1. — ekonomska, pravna, strojna, tehnološka ali elek tro tehniška fakulteta, znanje enega svetovnega jezika; pod 2. — višja šolska izobrazba ekorlomske, pravne, elektrotehnične, strojne ali tehnološke smeri, znanje enega svetovnega jezika. V poštev pridejo samo moški kandidati, ki morajo imeti urejeno vojaško obveznost: Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje razpisa, bodo psihološko testirani. Prijave z življenjepisom, kolkovane s 16,00 din administrativne takse, pošljite v roku 15 dni od dneva objave na naslov: Carinarnica Jesenice, Cesta M. Tita 37, Jesenice. V SLEHERNO GORENJSKO HIŠO GORENJSKI GLAS DELFIN VAS VABI NA RIBJE SPECIAUTEIf (gmsmšJ&mOLAS 12. STRAN OBVESTILA, OGLASI TOREK, 2. APRILA 191 MERKUR kranj #i od 1.—15. aprila v blagovnici GLOBUS in prodajalni ELEKTRO-MOTO Radovljica AKCIJSKA PRODAJA s predstavitvijo novih modelov — LESTENCEV, REFLEKTORJEV, NAMIZNIH IN STENSKIH # LUČI — POSEBNA PONUDBA KOZARCEV ZA GOSTINSTVO IN GOSPODINJSTVO (samo v Globusu) V ponudbi sodeluje: STEKLARNA SIJAJ HRASTNIK Po Pc Pc Pc Pc Pc D 3 si l K d« ol K G v. 'K 1 c 1 Sonce greje najceneje! |0e 00 I* do 30 str°*|t» P°° >? . 1985 ©rfl © metalka/ novoli Su/ing COLA LONČARSKO PODJETJE KOMENDA vam nudi veliko izbiro CVETLIČNIH LONCEV I. in H. KVALITETE TER CVETLIČNA KORITA RAZLIČNIH VELIKOSTI. Prodaja v skladišču vsak dan od 6. do 14. ure. Informacije po telefonu 061/841-015. ALPETOUR Vsak dan, razen ponedeljka, od 21. do 1 v petek in soboto pa od 21. do 3. ure vas vabimo v DISCO SORA Škofja Loka Predvajamo najmodernejšo DISCO glasbo. Ob veliki izbiri pijač vam nudimo tudi hladne in tople prigrizke. Dobrodošli! OČESNA OPTIKA MARIBOR Optični servis Kranj — JLA 18 (nasproti porodnišnice) Delovni čas: od 8. do 18. ure ob sobotah od 8. do 12. ure Telefon: 22-196 PREGLED VIDA: v ponedeljek, torek In sredo od 14. do 15. ure V ORDINACIJI V SERVISU AGROTEHNIKA GRUDA TOZD LOVEC Kranj Dražgoška 2 vam nudi poleg lovske in ribiške opreme pribor za akvarije in hrano za ribe in ptice. Odprto od 8. do 14.30, ponedeljek od 8. do 18.30, prva in tretja sobota v mesecu pa od 8. do 13. ure. V/ Blagovnic^ Kranj r ROLETARSTVO NOGRA- ŠEK vam nudi izdelavo in montažo vseh vrst rolet in žaluzij. Na zalogi imemo žaluzije 25 mm, 35 mm in 50 mm v vseh izvedbah in različnih barvah. Roletarstvo Nograšek, Milje 13, Šenčur, telefon 061-50-720. TAED KAKOVOST Z GARANCIJO 9lf?^K, 2. APRILA 1985 OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE 13. STRAN (MMI^IEnGLAS AERODROM LJUBLJANA p. o. Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge . 1. ANALITIČNO PROUČEVALNO DELO 2. PROGRAMIRANJE IN ORGANIZACIJA RAČUNALNIŠKE OBDELAVE PODATKOV 3. OPERATERJA NA RAČUNALNIKU 4. ZAČETNA ALI SEZONSKA PRODAJA DFS/TFS 5. TOČENJE PIJAČ 6. VOŽNJA VILIČARJA 7. ROČNA DELA NAKLADANJA IN RAZKLADANJA V ABS 8. DELA NAKIADANJA IN RAZKLADANJA V PRTLJAŽNI SLUŽBI Kogoji: tod 1. — visoka strokovna izobrazba ekonomske ali prometne smeri, — znanje enega svetovnega jezika, — 3 leta delovnih izkušenj; tod 2. — visoka strokovna izobrazba ekonomske ali tehnične smeri, — znanje angleškega jezika, — 2 leti delovnih izkušenj; tod 3. — srednja izobrazba ekonomske ali tehnične smeri, — 1 leto delovnih izkušenj; Pod 4. — srednja izobrazba, — aktivno znanje angleškega jezika; tod 5. — končana gostinska šola natakarske smeri; tod 6. — osemletka in opravljen izpit za voznika viličarja; tod 7. in 8. — končana osemletka. plovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s poskusno dobo ^mesece, razen pod točko 4.: za določen čas do 15. oktobra 1985 s skrajšanim delovnim časom — 6 ur. ^a vsa ostala dela in naloge traja polni delovni čas. kandidati morajo izpolnjevati tudi posebne pogoje, ki veljajo za ^lo na letališču in mejnem prehodu. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po °bjavi na naslov Aerodrom Ljubljana, Brnik. kandidate bomo obvestili v 8 dneh po odločitvi samoupravnih or- fanov. gorenjski tisk Tiskarna in kartonaža GORENJSKI TISK n. sol. o. Kranj TOZD REPROTEHNIKA b. o. Kranj Moše Pijadeja 1 °*>javlja prosta dela in naloge *• KOPIRANJE PLOŠČ Pogoji: 3-letna srednja grafična šola in 2 leti izkustev. Za opravljanje del in nalog je določeno 2 mesečno poskusno delo. Delo je dvoizmensko. 2. KOPIRANJE II. Pogoji: končana osnovna šola in eno leto izkustev. Za opravljanje del in nalog je določeno 1 mesečno poskusno delo. Delo je dvoizmensko. 3- POMOŽNA DE"LA PRI PRIPRAVI BARVNIH SKAL P°goji: končana osnovna šola in priučevanje do 6 mesecev. Za opravljanje del in nalog je določeno 1 mesečno poizku-sno delo. Delo je enoizmensko. ^a vse tri delovne naloge bo delovno razmerje sklenjeno za nedoučen čas. Pojave z dokazili o izobrazbi in strokovnosti sprejema tajništvo delovne organizacije v roku 8 dni po objavi. Iskra ISKRA KIBERNETIKA Industrija merilno-regulacijske in stikalne tehnike KRANJ, n. sol. o. V ISKRI KIBERNETIKI smo se odločili posodobiti računalniško zasnovan informacijski sistem, zato vabimo k sodelovanju strokovnjake z visokošolsko, višješolsko in srednješolsko izobrazbo ustrezne smeri, ki so pripravljeni vložiti svoje znanje in sposobnosti ter uresničiti svoja pričakovanja na po dročju PROGRAMIRANJA, PODATKOVNIH OSNOV in PODATKOVNIH KOMUNIKACIJ. ^strežne delovne izkušenje so zaželene, vendar nudimo možno.st pridobitve le-teh tudi mladim strokovnjakom, začetnikom, ki jih to delo zanima. Pisne prijave z dokazili o strokovnosti in kratkim °Pisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljite do 10. aprila 1985 na Jaslov: Iskra Kibernetika, Kadrovska služba, Savska loka 4, ^•anj. Povabili vas bomo na razgovor, kjer bomo poskušali uskladiti va-želje in naša pričakovanja. VZGOJNOVARSTVENA ORGANIZACIJA ŠKOFJA LOKA Komisija za sprejem otrok v vzgojnovarstvene enote Škofja Loka razpisuje za september 1985 (ob zanimanju pa tudi že za 1, julija 1985) — prosta mesta v jasličnih oddelkih in v varstvenih družinah od 7. do 24. meseca starosti otroka, —- prosta mesta v predšolskih oddelkih od 2. do 7. leta starosti otroka, — prosta mesta v skupini razvojno prizadetih otrok od 2. leta starosti dalje. Prošnjo za sprejem (obrazce dobite v vseh vzgojnovar-stvenih enotah) je potrebno oddati najkasneje v 15 dneh po objavi razpisa osebno ali priporočeno na naslov: Uprava WO Škofja Loka, Vrtec Najdihojca, Podlubnik 1 d, Škofja Loka. REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA LJUDSKO OBRAMBO SR SLOVENIJE LJUBLJANA, Župančičeva 3 razpisuje prosta dela in naloge 1. SNAŽILKE v Republiškem centru za obrambno usposabljanje v Poljčah pri Begunjah. Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati: — posebne pogoje za delo na področju ljudske ob -rambe, — dokončano osemletko. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter življenjepisom pošljite v 15 dneh po objavi oglasa na naslov: Republiški sekretariat za ljudsko obrambo SRS, Ljubljana, Župančičeva 3. Kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 15 dneh po izbiri. IDodovod Komunalno podjetje VODOVOD KRANJ, p. o. Odbor za medsebojna delovna razmerja delavcev v združenem delu vabi k sodelovanju kandidate za opravljanje del in nalog: 1. INKASANTA VODARINE Kandidat mora poleg splošnih pogojev za sprejem na delo izpolnjevati še naslednje pogoje: — končana osnovna šola z vozniškim izpitom B kategorije ter lastni prevoz. Delo je za nedoločen čas. Poskusna doba traja en mesec. Prijave s kratkim opisom o dosedanjem delu pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Komunalno podjetje Vodovod, p. o., Kranj, Koroška cesta 41. Delavci bodo obveščeni o sprejemu v roku enega meseca po preteku razpisnega roka. zavaruje triglav SOJKI Umro Industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov, Kranj, Škofjeloška 6 razpisuje javno licitacijo naslednjih počitniških prikolic: 1. št. 2. št. 3. št. 4. št. 5. št. 6. št. 7. št. 8. št. 9. št. 10. št. 7, tip 10, tip 11, tip 13, tip 23, tip 25, tip 29, tip 30, tip 31, tip 32, tip ADRIA 450-ADRIA 450-ADRIA 450 ADRIA 450-ADRIA 450 ADRIA 450 ADRIA 450 ADRIA 450 ADRIA 450-ADRIA 450 Q 1974, Q 1974, Q 1974, Q 1974, 0 1975, 0 1975, Q 1975, Q 1976, Q 1974, Q 1976, izklicna izklicna izklicna izklicna izklicna izklicna izklicna izklicna izklicna izklicna cena cena cena cena cena cena cena cena cena cena 100.000,00 din 100.000,00 din 100.000,00 din 100.000,00 din 100.000,00 din 140.000,00 din 100.000,00 din 140.000,00 din 40.000,00 din 140.000,00 din Javna dražba bo 11. aprila 1985 ob 10. uri v sejni sobi nabavnega sektorja v Kranju, Prešernova 6, nad Ljubljansko banko. Ogled počitniških prikolic bo 10. aprila 1985 ob 10. uri v Obratu V., Stražišče, Ješetova 3 (Puškama). Na licitaciji lahko enakopravno sodelujejo fizične in pravne osebe. V ceni ni vštet prometni davek, ki ga plača kupec, če ne predloži izjave o oprostitvi plačila prometnega davka. Udeleženci morajo pred pričetkom dražbe položiti 10-odstotno varščino od izklicne cene. Vse cene veljajo franco Sava Kranj.Kupec mora plačati kupnino naslednji dan, to je 12. aprila 1985, blago pa prevzeti najkasneje v 7 dneh po prodaji. Ob prevzemu ne bomo upoštevali reklamacij glede kakovosti in količine blaga (videno-kupljeno). Morebitne informacije dobijo udeleženci po telefonu 064-25-971, int. 38, v torek, 9. aprila 1985. hlevit tlak za hleve Ljubečna Celje telefon: 063 33-421 31-865 ALPETOUR SOZD ALPETOUR ŠKOFJA LOKA objavlja na podlagi sklepov komisij za delovna razmerja naslednja dela in naloge v: TOZD HOTELI ŠKOFJA LOKA - KOPALIŠKEGA MOJSTRA Pogoji: — končana IV. stopnja usmerjenega izobraževanja oziroma poklicna šola ustrezne smeri in 1 leto delovnih izkušenj, — opravljen tečaj prve pomoči, — poskusno delo dva meseca. TOZD POTNIŠKI PROMET KRANJ - PROMETNIKA I. na avtobusni postaji Škofja Loka Pogoji: — srednja prometna šola in 3 leta delovnih izkušenj, od tega 1 leto v dejavnosti cestnega prometa, — poskusno delo 3 mesece, — stalno bivališče v Škofji Loki ali bližnji okolici. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba v Škofji Loki, Titov trg 4 b, 8 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 60 dni po izteku prijavnega roka. E f J G DO ELEKTRO GORENJSKA, n. sub. o. TOZD ELEKTRO KRANJ, n. sub. o. Kranj, Ulica Mirka Vad- nova 3 Komisija za delovna razmerja objavlja oglas za dela in naloge: 1. KLJUČAVNIČARJA v kovinski delavnici Kranj 2. STROJNIKA za težko gradbeno mehanizacijo v gradbeni skupini Kranj 3. ELEKTROMONTERJA v montažni skupini Kranj 4. NEKVALIFICIRANEGA DELAVCA v gradbeni skupini Kranj Kandidati morajo poleg splošnih zakonskih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1. — poklicna šola kovinske stroke — ključavničar IV. stopnje, — 1 leto delovnih izkušenj; pod 2. — izpit za strojnika težke gradbene mehanizacije in vozniško dovoljenje C kategorije, — 6 mesecev delovnih izkušenj; pod 3. — poklicna šola elektro stroke oziroma elektrikar — ener- getik IV. stopnje z opravljenim pripravništvom; pod 4. — osnovna šola. Delovno razmerje za objavljena dela in naloge sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev na naslov TOZD Elektro Kranj, Ulica Mirka Vadnova 3. Rok prijave je 8 dni po oglasu. Kandidati bodo pisno obveščeni o izbiri v 15 dneh po opravljeni izbiri prijavljenih kandidatov. GLAS 14. STRAN. OGLASI, OBVESTILA TOREK. 2. APRILA 1 I MERKUR KRANJ. -T-i;£arfcJ-----L V MERKURJEV/ prodajalni v GLOBUSU na oddelku vodovoda v drugem nadstropju smo razen dobre Izbire raznega vodovodnega materiala In sanitarij opazi/i veliko izbiro keramičnih ploščic za oblaganje sten in podov v kopalnicah in kuhinjah. Barve In vzorci so najnovejši. Cena za m2 od 1.500,00 do 2.000,00 din. LESNINA proizvodno in trgovsko podjetje z lesom, lesnimi izdelki, pohištvom in gradbenim materialom, n. sol. o. Ljubljana, Parmova 53 Komisija za delovna razmerja TOZD Notranja trgovina prodajna mreža Ljubljana, n. sub. o. Ljubljana, Parmova 53 objavlja prosta dela in naloge za PE Lesnina v Kranju, Mirka Vadnova 7 SVETOVALCA za notranjo opremo Pogoji: — visoka strokovna izobrazba arhitekturne smeri, (diplomirani inženir arhitekture), — 1 leto delovnih izkušenj v stroki. Za objavljena dela in naloge sklepamo delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in zahtevamo trimesečno poskusno delo. Kandidate vabimo, da pošljejo svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju objavnih pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Lesnina, Ljubljana, Kadrovsko splošni sektor, Ljubljana, Parmova 53. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. Iskra ISKRA-INDUSTRIJA ZA ELEKTRIČNA ORODJA KRANJ, p. o. Kranj, Savska loka 4 Komisija za delovna razmerja in osebne dohodke delovne organizacije objavlja prosta dela: 1. treh delavcev v skladišču, 2. dveh delavcev v lakirnici, 3. dveh delavcev v kontroli, 4. dveh čistilk proizvodnih prostorov, 5» več obdelovalcev kovin, 6. administrativnega tehnika za določen čas-nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu Od kandidatov za zaposlitev pričakujemo, da poleg splošnih izpolnjujejo tudi naslednje posebne pogoje: pri točki 1: — zaključena osnovna šola, — zaželjen opravljen tečaj iz skladiščnega poslovanja, — starost nad 18 let, — odslužen vojaški rok; pri točki 2: — zakljvčena poklicna šola ličarske, avtoličarske ali pleskarske smeri, — odslužen vojaški rok ali, — zaključena osnovna šola, — zaželjene nekajletne ustrezne delovne izkušnje, — starost nad 18 let; pri točki 3: — zaključena triletna poklicna šola kovinarske smeri, — štiri leta ustreznih delovnih izkušenj ali — zaključena triletna poklicna šola kovinarske smeri, — eno leto ustreznih delovnih izkušenj; pri točki 4: — zaključena osnovna šola, — starost nad 18 let; pri točki 5: — zaključena triletna poklicna šola kovinarske smeri ali — zaključena IV. stopnja srednjega usmerjenega izobraževanj a.smer oblikovalec kovin, — zaželjene šestmesečne ustrezne delovne izkušnje; pri točki 6:— zaključena štiriletna srednja šola upravno-admini-strativne smeri, — zaželjene polletne ustrezne delovne izkušnje. Hkrati vabimo k sodelovanju več ambicioznih INŽENIRJEV oz. DIPLOMIRANIH INŽENIRJEV STROJNIŠTVA ali EKONOMISTOV oz. DIPLOMIRANIH EKONOMISTOV. Izbranim kandidatom nudimo kreativno delo na različnih delovnih področjih (razvoj, tehnologija, prodaja) in možnost dodatnega izobraževanja in izpopolnjevanja doma in v tujini. Od kandidatov pričakujemo, da imajo poleg zaključene prve oz. druge stopnje strojne oz. ekonomske fakultete tudi nekajletne delovne izkušnje. V primeru obojestranskega interesa bomo delovno razmerje sklenili tudi s kandidati brez delovnih izkušenj, ki se bodo zaposlili kot pripravniki za stopnji strokovne izobrazbe ustrezno dobo. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev bomo zbirali 8 dni po objavi na naslovu: Iskra-Industrija za električna orodja Kranj, Splošno-kadrovsko področje, Savska loka 4, 64000 KRANJ V času od 5. do 15. aprila vas Nama Škofja Loka vabi, da obiščete njen razstavni prostor na Kmetijskem sejmu v Kranju (v stari hali pri vhodu). Nama vam priporoča nakup izdelkov bele tehnike, akustike, gospodinjskih aparatov, orodja, pohištva (sestavljivi program proizvajalca GARANT iz Polzele), otroških posteljic, stajic, cvetličnih korit, verižnih žag Black and decker, posode in keramiko. Po Ugodnih Cenah vam priporoča nakup vrtalnih strojev. ŠIVALNI STROJI BAGAT nama HIŠA DOBREGA NAKUPA Nov glasbeni klub v Železnikih Železniki — V Železnikih je, ustanovljen Klub ljubiteljev couij' glasbe, ki je razen Kluba ljubitelj Jjug. glasbe v Kranju edini tovrstni k? ^ m 'fini glasbe v Kranj na Gorenjskem Klub obveščenosti se je občnega Zjjjjjarn udeležilo nad 30 ljubiteljev te glaj ne zvrsti. Delovni program predv* ^»m va široko glasbeno in kulturno1 ^ javnost. Organizirali bodo terna» ^ glasbene večere s predstavitvijo' Jigc dilnih countrv glasbenikov in n&Jjivi pe mladih glasbenikov ter liter* večere, na katerih bodo lahko SJ dejavnost predstavili mladi iz šk'' loške občine. Pričakujejo, da W *°0i tako lahko pridobili še več mladi*1 tudi starejših, ki jim ne ugaja sa* countrv glasba, ampak glasba i ^ sploh. Iiti.p Vendar se novoustanovljeni Nj &n že na začetku delovanja srečuje5 ^N'/ žavami. Za dejavnost potrebujejo; ^ dobno glasbeno opremo, vsaka W ditev pa tudi nekaj stane, čeprav Ml vsi člani pripravljeni delati zas^1 £in Za začetek si bodo pomagali s t\& ^\ rino, vendar je to premalo za $ ^ vno delo. Upajo, da bodo dobili ^k, obljubljene klubske prostore, bodo lahko sploh zbirali, saj niti' jgar t tod jih prostorov. Klubovci upajo, da ^ novna organizacija ZSMS nima do uspešno premagali začetne te t.^ ve in nadaljevali ambiciozno zaS vljeno delo. Klub pa bo brez dv°" *da„ >oživil zaspano življenje mladi" tPi Spi D. Gortna* JjjJ zaspano Železnikih. KDOR JE NAROČEN NA GORENJSKI GLAS. L VARČUJE DENAR IN ČAS^ l KOM PAS JUGOSLAVIJA Kompas vam je našel prostor pod soncem V vsaki postelji se človek pač ne počuti najbolje, zato vam jih ponujamo 9.000 • izberite med hoteli, depandansama paviljoni, vilami, apartmaji, zasebnimi hišami, zasebnimi sobami, zasebnimi penzioni in počitniškimi prikolicami v 75 krajih • na 104 straneh Kompasovega programa POČITNICE '85 berite o 40 in 20% popustih na izletih in pri izposojanju rent-a-car vozil, o nagradni anketi in natečaju za fotografe, med vrsticami pa utegnete naleteti na množico koristnih napotkov za počitnikovanje. M 15 m U K) kil Ada • Adergas • Ankaran • Banja Vrućica I , • Banjol • Bar • Barhal • Baška • Baška Voda • Krim • Biograd nm* Bijela • B B Bled • Bohinj • Bokrači • Bol • Bovc< BBH fl • Bo/ava • Brela • Brioni • Brna • B Jftj B Brodarica • Budva • Cavtat • Cerkno B| H • Cres • Crikvenica • Crvena Luka • B BJB~ Vb I Dobrna • Dolenjske toplice • Dramalj Bi I "< ■ pr J I BBBBi ' B^^BB Go/d Martuljek • Fa/ana • Hercegnovi I BJ • Hvar • Igalo • l/ola • 12 Veli B jfe BJ • (elsa • Kamnik • Kancgu • Kaštel B^ '» , ')£. BJ Kambclovac • Kaštel Stari • Kaštel Bk it BJ Štaftlic • Klek * Kobarid • Komi/a A s. BJ • Kopaonik • Koper • Korčula • B7 > 'B> BJ Komati • Kraljevica • Kranjska gora • ^^t^š^kiš^. Krilo VrfdBfl Br V\ ■ • Lipica Ljubelj B Ifl Br B * wi Logarska dolina • Lopar Lovran • B B tiBJ S # BJ lumbarda • Makarska • Mali ftBJ B>ttttv yj • ^JB^**St bVt' ' Mcdteja • Mimice • Mlini '^5^- H| | » I • Mojstrana • Mošceniika Draga Nt- BW » r fJB • Mo/irji • Murter • Nečujam • H BbL aBQ Neum • Njivice • Novalja A BBBBBT^t^^jJ • Novigrad • Novi Vinodolski • BB ul& A jB H^tt." ~1B Ohrid • Okuklje • Omišalj B |» M B Wv** • Opatija • Orehu »Pag« B SB' ^ WL Pate • Pi-ra/ica Do • Petrčane Br^ HKt- *fl SU Hk* >•' "; • Petrovac nm »Piran« K,. BBK Hb2Bto Plitvička je/era • Podčetrtek B^t. '^Be • Podgora • Pokljuka • Pomena Bk j^Bs *** it •' fl^Bn • Poreč • Portoro/• Postira • Q ^W f'fB W; H Povile* Prigradica • Primošten 4LBb :n JK BJB • 1'rivl.ikj • Pri/ba • Cul.? • ^*"^^*WjlaUBBJ Punat • Rab • Kahac • Radenci • Ra/anj • Risan • Rogaška Slatina • Rogla • Rogo/nica • Rovinj • Sati • Savudrija • Selce • Slano • Slovenj Gradec • Skorno • Split • Srebreno • Starigrad • Stari Grad • Stomorska • Strunjan • Stubičke Toplice • Sukošan • Supetar • Supetarska Draga • Sutivan • Sutomore • Sveti Štefan • Šibenik • Šmarješke Toplice • Terme Cate/ • Tijesno • Tolmin • Tivat • TopoUica • Trogir • Tućepi • Ugljan • Ulcinj • Umag • Varaždinske Toplice • Vela Luka • Veli Lošinj • Vinišče • Vis • Vodice • Vrdnik • Vrsar • Zadar • Zaton • Zavala • Zgornje Savinjska dolina • Zlatibor • Zreče • Živogošce. te 'dl .ft bi JBL.2- APRILA 1985 i|IJ OGLASI %PDAM jc I črno-beli TELEVIZOR 0UH" Ferdm Grenc 4, Škofja ii li n z P } ?0ŠKO SOB MALI OGLASI, OSMRTNICE .15. STRAN ©©IMlSSoJMMGLAS 3446 am lepo ohranje-—KO SOBO, oranžno-bele ■^egoričeva 24, Kranj, Čirče 3459 llAm SENO. Košir, Frankovo 'S61'Škofja Loka 3511 ,dVl ŠTEDILNIK gorenje (4 ' } ei,ektrika)- Jakob Jereb, Hota-aatS ^»nja vas 3512 in'5» ^EČ za taljenje barvnih i Sig0rilcern- veči° STOJALO za * l[<.ha'uminija, zobniško hidrav->r tRif;PAl'KO 2 elektromotorjem , SV J^ULar. Telefon 62-208 od 20. 2L 3513 *^arn modro fantovsko OBHA-jlil UBLEKO. Luže 47, Šenčur dl\ H 3&14 s »ii!11 VecJo količino semenske->a ' fc!:llnega KROMPIRJA dessire fgnski KROMPIR igor. Gaji S' npanova 34, Šenčur 3515 sl ^ nov<> akvarijsko ČRPAL-■ < Kur 'n m'uo rabljeno otro«-ej° lu O- primerno za starost od pri! ^ Telefon 26-238 od 15. ure da-aV! hi/. 3515 isto" ^0RSKE GUME, rabljene, Čl Poceni prodam rabljeno betonsko OPEKO špičak, 1250 kosov. Pelernel. Gorenja Dobrava 17, Gorenja vas 3529 Ugodno prodam KOTEL za žga-njekuho. Telefon 50-375 3530 Prodam pet novih KLETNIH OKEN 80x60, navadna zasteklitev in nova balkonska VRATA 80x210, dvojna zasteklitev, vse KLI Logatec. Vlasta Klavora, Črnivec 10/B, Brezje 3531 Prodam PLETILNI STROJ standard, dvoredni, v garanciji, za 7 SM. Škofja Loka, tel. 61-385 3532 Prodam HI-FI stolp tehnichs, z zvočniki. Telefon 27-935 3533 Prodam HI-FI stolp corting in zvočnike hitachi HS 310, 2 x 100 W. Telefon 27-935 3534 Prodam vratni PODBOJ, 2 krili, lužen hrast, novo raztegljivo okroglo MIZO in kuhinjski BOJLER tiki. Telefon 27-935 3535 Ugodno prodam belo POROČNO OBLEKO št. 38. Telefon 26-230 od 19. do 21. ure 3536 Prodam SENO. Anton Pogačar, Radovna 5, Zg. Gorje. 3537 Prodam ŠIVALNI STROJ veritas in PRALNI STROJ candy 88. Telefon 65-066 3538 Prodam rabljeno nemško PEČ kiippersbusch. Stamfelj, Lipce 12, Blejska Dobrava, Jesenice 3539 Prodam nov enojni JOGI 190 x 180, za 1,8 SM. Telefon 82-058 od 10. do 16. ure 3540 tribrazdni PLUG, 12 col in * s štirimi glavami, prodam. _15,1. Kranj 3517 i^lS * 0'6- v P^čah, prodam. da1 P 2eJe 6, 61233 Dob pri Dom- ^Jfe? električno VRTNO KO* a $ Benedikova 5, Kranj 3519 da1 ^ rabljen PRALNI STROJ z te* l110 ČRPALKO. Zalog 29, Cer-ZA Wdan 3520 [V0l » k{* rabljen dvobrazdni fergu-1 ter "erahljeno bočno Iji, ^O, širina kose 2 m in nov k,"0 napravo elektro-motor jem jpravo. Korenčan, Pod-^ 3521 LATE za kozolec in ŠPI-^ Telefon 47-513 po 18. uri i 3522 £K rabljeno SEDEŽNO GAR-V- Zaplotnik, Janeza Puharja J tel. 28-889 3523 -->^atn ŠIVALNI STROJ danita h^tic. Telefon 25-261 - int. 327 3524 4 breje ZAJKLJE, nemški benedikova 11, Stražišče, 3525 fc-'ri manjšo brejo TELICO, 8° HARMONIKO melodija, KOLO rog in manjši »KIM-! flirko Žuran, Hudo 12, Tržič, ui52 3526 "am dve toni gradbenega ŽE-^8 in 10 mm. Jože Mrgole, Dež-Va 1. Kokrica, Kranj, tel. 22-725 3527 ■° črno krzneno JAKNO, št. vza 2,5 SM ter dve spomladan-Bfl št. 38—40. za 0,5 SM, vse nošeno, prodam. Kranj, Moše '* 17, stanovanje 9 3528 'Senjska- nočna jnika ^4 NEPOVABLJENA ^to se možaka ponoči v ro ip^ačflia iz gostilne domov L^r.s-fco goro, sta se za hip Pn neki hiši v Apnu. Tr-Ift . da bi jima odprli in dali hJ?i°> a sredi noči ni imel j^P°s/uha zanju. Zato sta kar %T si Jc sam izrezljal okvir 10 Pretepel ženo, potem Kj^ ^ožern preganjal po sta- L*eW tcoTaJ y°la je stekla do Jonske govorilnice in po-?omc-■ Nasilnega mo-wo£p0c* zadržali na milici, da "»h- ^ena lahko vsaj en-lru zaspala. DELFIN vam nudi bogato izbiro SVEŽIH IH ZAMRZHJEHIH RIB KUPIM Kupim bukove HLODE. Telefon 70-211 3541 Otroški športni VOZIČEK, najraje »marelo«, kupim. Brane Osvald, To-minčeva 18, Kranj, tel. 22-221 — int, 34-93 . 3543 Kupim tri KUHINJSKE ELEMENTE (talne), 80 cm, 2 x 120 cm. Navadna bela kuhinja. Telefon 50-833 popoldan 3571 VOZILA Prodam AUDI 80, letnik 1977. Bri-tof 127 3584 Prodam VW 1200, letnik 1968. Kupni k, Krašnova 16, Kranj 3582 ZASTAVO 750, letnik 1979 prodam. Kovač, tel. 70-135 od 8. do 16. ure. 3581 Več gorskih nesreč Lani se je na Gorenjskem dogodilo 22 nesreč v gorah, kar je nekaj več kot leto poprej. V občini Jesenice, kjer je tudi največ planinskih točk. je bilo nesreč največ, kar 18. Štiri so se zgodile v hribih na območju kranjske občine. Od 25 gornikov, kolikor jih je bilo ranjenih, jih je šest umrlo, sedem jih je bilo huje ranjenih in 12 laže. . Ne zaskrbljujejo le številke o gorskih nesrečah/ ki so v primerjavi z ostalo Slovenijo res velike. Na Gorenjskem je pač veliko planinskih točit, ki jih gorniki radi obiskujejo. Žal se večina odpravlja v gore neustrezno opremljena, nepripravljena in neizkušena in Vse to tudi botruje nesrečam. Nekdaj so ljudje hodili v hribe z večjo mero odgovornosti. Pred odhodom so se prijavljali, tako dfi so nekaj skrbi s svojih ramen preložili na družbena. Zal so tak' šno prakso opustili in nesreče, ki se pripetijo v gorati, so najbrž doloma tudi posledica nenadziranoga pohajanja po hribih. MERKATOR-KŽK GORENJSK TOZD KOMERCIALNI SERVIS Obvestilo REJCEM MALIH ŽIVALI In OSTALIM KUPCEM! V našem skladišču pred železniško postajo v Kranju vam nudimo po konkurenčnih cenah: Krmila za perutnino, ostala krmila, rženi drobljenec, bovivit, brikete za zajce, koruzo, olje, jajca. Skladišče je odprto vsak dan od 7. do 14. ure in v sobotah od 7. do 12. ure. Informacije po telefonu 21-652 Mlad par išče STANOVANJE z možnostjo kuhanja in uporabo kopalnice, v bližini Kranja. Telefon 3560 27-625 popoldan POSESTI Prodam SKORAJ NOVO DIRKALNO KOLO BUTTECCHIA št. 57, modre barve, cena samo 95.000 din. Informacije po tel. 60-205 po 19. uri 3575 Prodam več ODOJKOV in dva BIKCA simentalca, stara 5 in 3 tedne ali. menjam za teličko. Čadovlje 3, Golnik 3576 Prodam NAKLADALEC kramer 811, 1,2-kubičen. Pot za krajem 18, Kranj 3577 Prodam RADIOKASETOFON grundig RR 1040, za 4 SM in KASETOFON pionner CT-300, za 4 SM. Telefon 064/23-645 3578 Prodam barvni TELEVIZOR. Čar-man, Kebetova 18, Kranj 3579 Prodam GIASBENI CENTER gorenje, dobro ohranjen za 8 SM. Marica Zatokar, Ribčev laz 75, Bohinjsko jezero, tel. 76-424 3580 Prodam novo športno kolo znamke condor — 12 prestav. Škofjeloška 9, Kranj. - - 3583 Prodam zelo ohranjeno SPALNICO za 50.000,00 din. Brezar, Britof 112. ' 3582 PEUGEOT 204 karavan, obnovljen, prodam za dele (celega). Telefon 28-427 2935 Prodam R-4, motor, menjalnik, vrata s stekli, sedeži, »dromelni« in razni drugi deli, po zelo ugodni ceni. Franc Frelih, Partizanska 40, Škofja Loka, od 14. do 17. ure 3544 Prodam RENAULT 4 TLS, letnik 1979. Hamit Gaši, Likozarjeva 23, stanovanje 5, Planina, Kranj 3545 Prodam FIAT 1300 po delih. Slavko Škorc, Voglarjeva 7, Naklo 3546 Ugodno prodam avto 125 PZ, le-' tnik 1976, garažiran. M. Glamočanin, Frankovo naselje 151, Škofja Loka 3547 Prodam tovorni avto ZASTAVA 640 AD. Telefon 064/66-772 3548 DIANO 6 L, letnik 1976, prevoženih 77.000 km, prodam. Telefon 40-560 3549 Poceni prodam AMI 8, registriran do srede julija. Janez Kavar, Prehod 3. Tržič 3550 Prodam R-4, prva registracija leta 1977, registriran do novembra. Džordže Mijatovič, Koritenska 11, Bled 3551 Prodam VVARTBURG karavan, letnik 1982. Viktor Jelar, Zadraga 16, Duplje 3552 Prodam MZ 250, letnik 1977, vozen ter MOTOR TOMOS 15 CL. vozen. Matija Kržišnik, Šutna 3, Zabnica 3553 Prodam FIAT 125-P, dobro ohranjen, prevoženih 65.000 km. Kamna gorica 78, tel. 79-417 3554 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1973, registrirano. Telefon 26-734 — Mlaka 173, Kranj 3555 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1975, registrirano do 20. 6. 1985, za 4 SM, z raznimi deli. Deže Penzeš, Ljubljanska 9, Kranj 3556 Prodam ZASTAVO 750 SC, letnik 1979. Luže 55 3572 Prodam DIANO 6, letnik 1978, počitniško PRIKOLICO za 4 osebe, za 7,5 SM. Pot za krajem 18, Kranj 3573 Nov AKUMULATOR .za GOLFA ali drug avto, 175 A 36 Ah in bakreno PLOČEVINO, 0,6 mm, ugodno prodam. Telefon 22-298 3574 Najamem HIŠO ali večje STANOVANJE v Kranju ali Radovljici. Plačam za dve leti v naprej. Telefon 70-064 3561 Starejšo stanovanjsko HIŠO (delno obnovljeno), z gospodarskim poslopjem, skupaj ali posamezno, prodam. Hiša je locirana 14 km iz Ljubljane v smeri Gorenjske, primerna je tudi za obrt ali gostinstvo. Ponudbena cena je 9 mio in davščine, ponudbe pod: Najmanj 9 mio 3562 V okolici Kranja prodam HIŠO z vrtom, najraje zdomcu. Naslov v oglasnem oddelku. 3563 Zamenjam enostanovahjsko komfortno HIŠO s centralno in garažo v okolici Tržiča za HIŠO ali trisobno STANOVANJE v Škofji Loki ali okolici. Ponudbe pod: Zamenjava 3564 V Bohinju na Ribčevem lazu ali v Ukancu, kupim VIKEND ali HIŠO. Ponudbe pod: Zdomec 3570 Iščemo PISARNIŠKE PROSTORE (s telefonom) kjerkoli v okolici Kranja. Ponudbe pod »Takoj«. S sekiro se je ubranil soseda Zgornji Brnik — Minuli konec tedna se je na dopust iz Zvezne republike Nemčije vrnil Rafko J. z Zgornjega Brnika. Od sosedov in žene je slišal, da se je v soseščini naselil neznanec z žensko in da je njuno začasno bivališče pravo leglo nemorale. V soboto, 30. marca, je odšel Rafko J. opit do soseda Janka M., nepovabljen vstopil in jel soseda poditi iz hiše. Ker zgolj zmerjanje ni zaleglo, se ga je tudi fizično lotil. Da bi se ga ubranil, je Janko M. zgrabil sekiro, Rafko pa je snel vrata s tečajev in z njimi planil proti sosedu. Tedaj ie slednji zamahnil s sekiro in zadel Rafka v tilnik. Hudo ranjenega so odpeljali v Klinični center v Ljubljano. Zoper Janka M. so kranjskemu tožilstvu napisali kazensko ovadbo za poskus umora. OBVESTILA AVrOMO BI LISTI! V Naklem, nasproti pošte je odprta avtoelektrikar-ska delavnica vsak delavnik po 16. uri. Montiram avtoradie, meglenke in popravljam instalacije, zaganjače, diname, alternatorje za vse vrste vozil. Hribar Brane, tel. 47-044 3566 STANOVANJA Iščem GARSONJERO ali enosob-no STANOVANJE. Plačilo po dogovoru. Kličite vsak dan od 16.30 do 18.30 po te!. 21-648 — Anka Guckuk 3000 Zamenjam enosobno družbeno STANOVANJE za dvosobno. Topo-riš, Ix»jzeta Hrovata 7, Kranj, Planina II. 3392 Kupim dvosobno STANOVANJE s centralnim' ogrevanjem ali brez, v Kranju ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku. 3444 Zamenjam dvosobno STANOVANJE, brez centralne, za trisobno, lahko staro ali novo. Ogled vsak dan od 15. ure dalje. Naslov v oglasnem oddelku. 3557 Iščem ♦ripo.steljno ali dve dvoposteljni SOBI, za svoje delavce, za 5 do 6 mesecev, v Šenčurju ali Kranju. Plačam dobro, možno za dva meseca v naprej. Telefon 25-932 3558 ENOSOBNO STANOVANJE ali GARSONJERO išče zaposlen, samski inžEnir. Ponudbe pod: Redno plačam 3559 NESREČE ZBIL NEPREVIDNO PESAKINJO Praprotno — Na cesti med Škofjo Loko in Železniki se je v soboto, 30. marca, zgodila prometna nesreča, v kateri je bila pešakinja Mira Knežević, stara 18 let iz Teslica, začasno stanuje na Bukovici, hudo ranjena. Kneževićeva je v skupini pešcev hodila po cesti, ko je iz smeri Železnikov pripeljal osebni avto Marka Crtanca, starega 31 let, iz Ljubljane. Voznik je trčil v pešakinjo. Hudo ranjena je obležala na cesti. TRČIL V ODBOJNO OGRAJO Cerklje — Neprimerna hitrost je botrovala prometni nezgodi, ki se je pripetila v četrtek, 28. marca, na cesti med spodnjo postajo žičnice na Krvavec in Cerkljami. Voznik Janez Levstik, star 43 let, iz Vas-ce, je peljal proti Cerkljam, na ovinkasti cesti pa ga je zaneslo, tako da je z bokom avtomobila trčil v odbojno ograjo.. V nesreči sta bila huje ranjena voznik in sopotnik Viktor Pun-gartnik, star 43 let, iz Ader-gasa. OTROK PRED AVTO Vešter — V petek, 29. marca, se je blizu Veštra pri Škofji Loki zgodila prometna nesreča, ker je nenadoma prečkal cesto otrok. 7-letna Bojana Mačar je pritekla tik pred avto Viktorja Potočnika, starega 43 let, iz Stirpnika. Čeprav je zaviral in se umikal, da bi nesrečo preprečil, je deklico zadel. V nesreči je bil otrok huje ranjen. PRETESNA VARNOSTNA RAZDALJA Škofja Loka — Pri avtobusni postaji v Škofji Loki je v petek, 29. marca, tovornjak trčil v osebni avtomobil. Voznik tovornjaka, 26-letni Janko Potočnik s Podvrha, je vozil za osebnim avtom 45-letne Beti Eržen z Ojstrega vrha. Ko sta pripeljala do prehoda za pešce pri avtobusni postaji, se je Erženova ustavila, saj so bili na prehodu pešci. Ker je Potočnik vozil za Erženovo v prekratki varnostni razdaljine trčil v zadnji del njenega avtomobila. V trčenju je bila Erženova huje ranjena. SUNKOVITO V LEVO Cešnjevek — Ko je 20-letna voznica osebnega avtomobila Ana Škerjanec iz Stiske vasi v nedeljo, 31. marca, peljala skozi Cešnjevek proti Cerkljam, se je srečala z osebnim avtomobilom 25-letnega Filipa Marka iz Dvorij. Ker je pripeljala prehitro, se je prestrašila, da bo pri srečanju zapeljala s ceste, zato je sunkovito zavila v levo. Zaneslo jo je v Markovo vozilo, nato pa s ceste v betonsko ograjo. V nezgodi je bila laže ranjena in so jo odpeljali v jeseniško bolnišnico. D. Ž. BLAGOVNICA FUŽINAR JESENICE sporoča, da ponovno pošilja po pošti BRIVNIKE BRAUN iz ZSSR. Cena 3.588,00 din. Priporoča se KOVINO-TEHNA CELJE, Blagovnica FUŽINAR JESENICE, Titova 1, tel.: 81-952. PRIREDITVE MLADINA Sv. Duha vabi na PLES v PETEK, 5. 4. 1985 ob 20. uri v dvorani KS SV. DUH. Igra ansambel KARAMEIA 3568 NAJDENO KLJUČI izgubljeni pri Šorlijevem mlinu se dobijo pri Mariji Fidler, Moše Pijadeja 15, Kranj, vsak dan od i«, do 20. ure 3569 8. aprila od 9. do 11. ure naj se oglasi kupec pluga, zaradi prospekta. Naslov v oglasnem oddelku 3567 Zidarska skupina sprejme vsa ZIDARSKA DELA. Telefon 26-827 3413 TELEFONSKE NAPRAVE in APARATE popravljam, montiram. Telefon 064/25-867 3414 V SLEHERNO GORENJSKO HIŠO GORENJSKI GLAS ZAHVALA Za umrlim IVANOM OSTERMANOM se iskreno zahvaljujemo tudi Gasilskemu društvu in organizaciji Rdečega križa iz Britofa OSTERMANOVI ZAHVALA V sredo,27. marca^je umrl JAKOB PINTAR upokojenec, star 81 let Zahvaljujem se sosedom, ki so mi bili v pomoč in duhovniku za lep obred. ŽENA FRANČIŠKA Škofja Loka,21. marca 1985 ZAHVALA Ob smrti dragega očeta, starega očeta in pradeda MATEVŽA PINTARJA iz Gorenjega brda 4 se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, sodelavcem Jelovice, Termike, Odeje, prijateljem ter znancem za izrečena sožalja, pomoč in darovano cvetje. Hvala vsem, ki ste ga tako v velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Lepa hvala tudi duhovnikoma za lep pogrebni obred. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI 2. aprila mineva žalostno leto,odkar nam je kruta bolezen iztrgala iz naše sredine moža in očeta JANEZA PETERNELA s Pod brezi j 145 Nikoli te ne bomo pozabili! ŽALUJOČI VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob boleči izgubi očeta in starega očeta JOŽETA DOLINARJA se zahvaljujemo sorodnikom, znancem in sosedom za pomoč, podarjeno cvetje, izrečeno sožalje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo zdravnikom in sestram Bolnišnice Golnik za nego v bolezni ter gospodu župniku in pevcem za lep pogrebni obred. ŽALUJOČI NJEGOVI Podgora, 23. marca 1985 Kranj spet sejemsko mesto Kmetijsko-gozdarski sejem odpira vrata V petek se bo v Kranju začel 24. mednarodni sejem gozdarstva in kmetijstva — Sodeluje prek petsto razstavljalcev, od tega 40 iz tujine — Vabljive novosti: gorenjska razstava plemenske živine, predavanje o načinu ugotavljanja škode, ki jo v gozdu povzroča divjad, ponudba brionskega turizma in seznanjanje (tujin) lovcev z možnostmi lova v Sloveniji in Baranji Kranj — Poslovno prireditveni center Gorenjski sejem bo jubilejno, 35. leto obstoja, začel že po tradiciji s kmetijsko-gozdarskim sejmom, ki bo tokrat v Kranju že štiriindvajsetič. Prek petsto razstavljalcev, od tega 40 iz tujine, se bo na 25 tisoč kvadratnih metrih razstavne površine predstavilo z dosežki s področja kmetijstva, gozdarstva in lovstva. Med razstavljalci velja omeniti članice sestavljene organizacije Združeno gozdno in lesno gospodarstvo — GLG Bled, sozd Agros, ki združuje vse večje slovenske izdelovalce kmetijskih strojev, novoustanovljeni sozd Mercator-KIT in njegovega člana Kmetijsko živilski kombinat Gorenjske, kmetijska kombinata Belje in Senta, MIO Standard Osijek in skoraj vse slovenske proizvajalce prehrambenih izdelkov. Prireditelji obljubljajo obsežno ponudbo domačih in tujih kmetijskih in gozdarskih strojev, gradbenega materiala, lovske opreme ter pribora pa tudi blaga za široko potrošnjo. Ves čas sejma bo ovčarska razstava (in prodaja), gozdarska razstava ki jo pripravlja Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo pri Biotehniški fakulteti, razstava prehrambenih izdelkov in lovska razstava. V soboto, 13. aprila, bo v Savskem logu gorenjska razstava goveje plemenske živine lisaste pasme. Dan poprej bo dan lovstva, na katerem bodo predstavniki lovskih organizacij seznanili (tuje) lovce z možnostmi lova v Sloveniji in Baranji. Zastopniki nacionalnega parka Brioni bodo na sejmu sprejemali naročila za organiziran ogled brionskih znamenitosti. Med spremljajočimi sejemskimi dejavnostmi velja omeniti še predavanje profesorja Marjana Kotar j a o načinu ugotavljanja škode, ki jo v gozdu povzroča divjad, ter zvezno posvetovanje o razvoju hribovskega področja. Sejem bo v petek ob desetih dopoldne odprl Leo Frelih, predsednik Zadružne zveze Slovenije. Ob otvoritvi bodo podelili medalje za kvaliteto izdelovalcem kmetijskih in gozdarskih strojev ter lovske opreme in zvezna odlikovanja najboljšim na tekmovanju Titove brazde. Sejem bo odprt do 15. aprila, vsak dan od 9. do 19. ure. (cz) Tokrat niso bili divji prašiči Franc Štirn iz Češnjevka pravi, da storilca sicer ne bo preganjal, seveda pa se s takšnim početjem ne more strinjati Cešnjevek — Telefonsko sporočilo, ki smo ga minuli teden dobili v uredništvo, je bilo sicer kratko, vendar nedvoumno. Franc Štirn, kmet iz Češnjevka 3 v kranjski občini, nas je povabil, da si pridemo ogledat, kako so mu »preorali« njivo s pšenico. Ko smo se bližali njivi z lepo ozelenelo pšenico, je od daleč izgledalo, kot da so se je lotili divji prašiči. Izkazalo se je, da se tokrat njive vendarle ni lotila ta nadležna divjad, marveč da so bili, če se malce grobo izrazimo, to pravi prašiči. Franc Štirn je jeseni na njivi posejal okrog 70 arov pšenice. Zdaj so približno štirje ari njive »preorani«. Zanimalo nas je, če ima morda v okolici kakšne .prijatelje', ki bi se nalašč znesli nad lepo ozelenelo pšenico. Odločno je zanikal. Ko pa smo si škodo bolje ogledali, smo se prepričali, da se je očitno nekdo z osebnim avtomobilom precej daleč stran od ceste, ker je bila zemlja pač precej razmočena, dobesedno zakopal s kolesi. Najbrž je imel kar precej težav, da se je izkopal iz te neprijetne pasti. Očitno mu je uspelo, da je nalogo, zaradi katere je pravzaprav prišel do njive in nanjo, tudi opravil. Kolesa avtomobila namreč vodijo do dveh električnih drogov, po katerih poteka daljnovod. Torej? Franc Štirn pravi, da storilca ni videl in bi težko pokazal nanj. Vendar pa vseeno kaže na to, da so imeli opravka na njivi zastopniki tistega, ki mu ne more in ne sme biti vseeno, kakšno je po končani zimi stanje električnih drogov, na katere so obešeni daljnovodi. Vse lepo in prav. Vendar zaradi preprečevanja ene ne bi smeli delati druge škode. A. Ž. Namesto 96 le 12 novih stanovanj Radovljica — V radovljiški občini so računali, da bo lani vseljivih 96 novih stanovanj, vendar se je zataknilo pri ponovnem sprejemanju prostorskega dela družbenega plana, kar j^ stanovanjsko gradnjo zavrlo za pol leta. Tako je bilo vseljivih le 12 novih stanovanj ter pet podstrešnih stanovanj v že poprej zgrajenih objektih. Podobne probleme so imeli seveda tudi zasebni graditelji. Stanovanjska gradnja je bila namreč predvidena na novih zazidalnih območjih. Tako se "ni začela gradnja v Lescah, Begunjah, deloma na Bledu in v Kropi, prekinjena je bila gradnja v Bohinjski Bistrici. Glede pridobivanja novih stanovanj v že zgrajenih poslopjih so lani preverili možnost za nadzidavo objektov v Gradnikovi ulici v Radovljici; vključili jo bodo v načrte za prihodnje srednjeročno razdobje. Na- Bil je le 1. april Ker je bil včeraj 1. april, ko si lahko privoščimo tudi kakšno potegavščino, smo v petkovem Gorenjskem glasu napovedali nekaj dogodkov, ki naj bi se zgodili na ta dan, pa se niso. Prebivalci Podbrezij in okoliških krajev, ki že leto dni obupujejo nad odsekom regionalne ceste Podbrez-je—Naklo, se bodo še naprej jezili nad luknjami. Tržičani pa bodo morali svoje pripombe o mostu čez Bistrico povedati kje drugje, kot na licu mesta. Tudi Žirovci se bodo najbrž še nekaj časa na lastno odgovornost vozili proti Loki in nazaj, čeprav odgovorni obljubljajo, naj bi stroji resnično že letos zaropotali. Podatki o zaslužkih škofjeloških funkcionarjev pa niso bili 1.-aprilska potegavščina. Podatki so povsem točni, čeprav ima večina direktorjev tozdov že višje prejemke. domestnega objekta ob Prešernovi ulici v Radovljici pa zaradi nepripravljene tehnične dokumentacije niso začeli graditi. M. V. Yabilo borcem Škofjeloškega odreda Škofja Loka — Odbor skupnosti borcev Škofjeloškega odreda vabi vse borce na 3. zbor skupnosti, ki bo v sredo, 3. aprila, ob 16. uri v Domu JLA Kranj. Na zbor so vabljeni vsi borci, posebno še tisti, ki še niso prejeli spominskega znaka ob 40-letnici ustanovitve odreda, kot tudi tisti, ki so znak že prejeli, niso pa dobili ustrezne pismene listine. Vabljeni so tudi svojci padlih in umrlih borcev odreda, ki jih zaradi pomanjkljivih naslovov ne morejo pismeno povabiti. Tudi ti bodo dobili spominski znak za svoje sorodnike — padle in umrle borce. Odbor skupnosti borcev Škofjeloškega odreda -v_ ' 15 let Gobarske družine Kranj Poznani tudi prek meja Kranj — Začetki organiziranja gobarjev v Sloveniji segajo v leto 1961 v okviru takratnega Prirodoslovnega društva Slovenije in mikološke sekcije, ki je delovala do 1969. leta. Leto 1970 pa pomeni prehod iz akademske oblike organiziranosti gobarjev v amatersko množičnost z ustanavljanjem gobarskih družin v Kranju, Ljubljani, na Jesenicah, v Celju in Mariboru. Na rednem občnem zboru Gobarske družine Kranj, ki je bil minuli teden,je delo in prizadevanja družine v petnajstih letih in v minulem letu ocenil predsednik družine Ivan Jelen. Poudaril je, da je danes kranjska Gobarska družina znana po vsej Sloveniji in tudi prek meja. Ob ustanovitvi pred 15 leti, pobudnik in prvi predsednik je bil Stane Toplak, ki je še vedno častni predsednik, je imela družina 138 članov, zdaj jih ima 168. Na prvi pogled je to za 15-letno delovanje skromen korak. Vendar pa moramo delo in napredek družine ocenjevati drugače. Število članov je bilo v družini vsako leto drugačno. Prihajali so novi in odhajali tisti, ki so si že pridobili določeno znanje. Spoznavanje gob, pravilno vrednotenje in nenazadnje tudi obnašanje pri nabiranju so pravzaprav glavne naloge družine. Gobarska družina Kranj je danes poznana predvsem po tradicionalnih gobarskih razstavah, ki jih vsako leto pripravi v okviru Gorenjskega sejma. Prvo razstavo so pripravili pred 15 leti. Danes so njihove razstave poznane in priznane kot najdaljše in med največjimi v Evropi. Vsako leto si jih ogledajo številni obiskovalci sejma. Tako, na primer, ocenjujejo, da si je zadnjo lansko razstavo, na kateri je bilo 360 različnih vrst gob, ogledalo prek 1000 mladih šolarjev. To pa je tudi cilj njihovega prihodnjega dela. K delu v družini nameravajo privabiti predvsem mladino. Razmere za delo v družini so danes veliko boljše. Svoje prostore ima v Tomšičevi ulici 19 v Kranju, kjer se vsako leto od spomladi do jeseni vsak ponedeljek ob 18. uri člani sestajajo in strokovno izpopolnjujejo. Njihovo delo pa bo še veliko lažje in popolnejše, ko bodo v prostorih uredili laboratorij, za katerega imajo že opremo. Na občnem zboru so izvolili novo vodstvo in posamezne delovne organe v družini. Podelili pa so tudi plakete in zlate značke zaslužnim delavcem in članom. A. Žalar saaa Lepo je videti toliko mladih V soboto je bilo za proslavo 43-letnice borbe na Rovtu nad Crngrobom vreme kot naročeno. Še cesta, ki je tik pod Planico vsako leto grdo blatna, je letos prizanesla. Trume mladih so se vzpenjale po cesti in po vseh bližnjicah, ki vodijo iz Stražišča, od Crn-groba, s Križne gore iz Selške doline in od drugod. Poslave na Planici nad Čepuljami oziroma Crngrobom se vsako leto udeležijo kranjski in škofjeloški šolarji, pride pa tudi veliko borcev in aktivistov. Letos je bila slovesnost na delovno soboto, a kljub temu ni bila udeležba skorajda nič manjša. Za vse, ki so se v soboto podali na Planico, je bil čudovit sončen dan, ki bi ga bilo škoda zapravljati doma. Prav nekako tako je moralo biti 26. marca 1942, ko je zima že izgubljala svojo moč in je bil sneg le še na osojah. Vod Selške čete Cankarjevega bataljona se je na bojnem pohodu proti Jelovici ustavil v Rovtu nad Crngrobom.Zaradi izdajstva je bila skupina, v kateri sta bila Stane Žagar, član glavnega poveljstva slovenskih narodnoosvobodilnih partizanskih čet in CK KPS, ter Jože Gregorčič-Gorenjc. komandant Cankarjevega bataljona, naslednji dan, 27. marca 1942, nenadoma obkoljena in silovito napadena. Tu je izkrvavelo petnajst mladih ljudi, med njimi tudi Stane Žagar. V njihov spomin prihajamo vsako leto sem gor, da se jim poklonimo, da mladi spoznavajo naš boj in naše žrtve. A: o pohodu na Planico in o tuka} JJ-njih bojih napisali spise; v poD< V deliek jih bomo v šoli prebrali1 \J • Igor Potočnik iz Škofje ke, Šolski center Iskra: »Vsa le smo s šolo prihajali na Planico j škofjeloške strani, letos pa pr iz kranjske. Moram reči, da je1 di ta pot prijetna in zanimiva-! takimi pohodi sta lepo združb rekreacija in oživljanje dogodK iz narodnoosvobodilne borbe, zgibaš se pa še kar vesela drtiS na se nas zbere skupaj, saj gre' ta pohod prav vsa šola. DaneSj bila lepa proslava, vreme je nfi dilo svoje.« Mandič, član k m °sta iO^a • Mavec Helena, 3. c, OŠ Lu-cijan Seljak, Stražišče: »Letos je naš razred prvič prišel na Planico. V prvem razredu smo šli le do spomenika narodnega heroja Iva Slavca-Jokla v Pševem, lani do Čepulj, letos, ko smo že večji, pa prav do Planice. Pot je dolga, vendar niti nismo tako zelo utrujeni. Tovarišica nam je še v šoli razložila, kaj se je tu dogajalo pred 43 leti. Dobro moramo poslušati današnjega govornika, je naročila tovarišica, kajti čez nedeljo bomo r% je 'ril ;ra ^p • Milan združenja borcev s Punata Krku: »V Kranju se mudim z bor ^ol čevsko delegacijo s Krka pa srfl0 « to priložnost izkoristili tudi za P0" hod na Planico. Čudovit dan, lep* proslava. Posebno mi je všeč, fj* prihaja sem gor toliko mladp Lepo jih je videti. Vseč so m\ sv° venske vasi, kajti vsaka ima ob^ ležene dogodke iz narodnoosy°J bodilne borbe. Kaj takšnega bi * želeli tudi pri nas, a nismo bili t* ko dosledni. Všeč mi je, da nar« dite tako lepo in veliko prosil enostavno, brez velikih stroškO;' Vem, da imate danes v Kranj» delovno soboto in da tu, na Pla1* ' ci ni delavcev, a vendar je obi** velik. Kaže, da je prišel vsa* kdor je le mogel. Pohvaliti vas J treba, Kranjce, in vzeti za zgled-' D. Dolenc _Ji Skladišča v Lescah Storjen korak naprej pri izdelavi zazidalnega načrta skladb cone v Lescah, ki ga pripravljajo že nekaj let — Presodili bod* potrebe delovnih organizacij in možnosti za gradnjo v dveh 9 žah ter širše predstavili prometno navezavo Radovljica — Zazidalni načrt skla- varstvo okolja je konkretno naj diščne cone v Lescah snujejo že nekaj let, korenitejšo spremembo je povzročila lanskr ponovna obravna-prostorskega dela družbenega Ob 15-letnici Gobarske družine Kranj so na občnem zboru podelili tudi plakete in zlate značke. Plakete so podelili Stanetu Toplaku, Rafaeli Lahajner, Francu Vrhovniku, Francu Dolencu, Jožetu Vuku, Ivanu Jelenu, Dušanu Vrščaju ter Gorenjskemu sejmu, Gobarski družini Ljubljana in Gobarski družini Škofja Loka. Zlate značke pa so dobili: Ivo Petelinšek, Janez Kobler, Drago Novak, Janez Ahčin, Tone Horvat, Alojz Žumer, Miro Galičič, Tone Pirš, Regina Jagrič, Vencelj Pavlin, Albin Erzenšek, Milena Kavčič in Janko Bajt. , plana. Obrzdali so prevelike apetite po zemlji in skladiščno cono zmanjšali na območje severovzhodno od železniške proge v Lescah. Hkrati pa se vse bolj kaže, da so želje delovnih organizacij večje od njihovih možnosti. Radovljiški izvršni svet je blejskemu Zeivodu za urbanizem ponovno naročil izdelavo zazidalnega načrta, s katerim naj bi najbolj upoštevali smotrno pozidavo zemljišč in ponovno pretresli potrebe delovnih organizacij po skladiščih. Storjen je korak naprej, so ocenili na nedavni seji občinskega izvršnega sveta, ko so obravnavali osnutek zazidalnega načrta, vendar vsa vprašanja gradnje še niso rešena. Ponovno bodo presodili potrebe delovnih organizac.j, proučili možnosti za gradnjo V dveh etažah in širše predstavili prometno navezavo. Šele nato bo osnu !< zazidalnega načrta goden za javno obravnavo. Komite za urejanje p ostora in 4 V! ni \ (i pripombe. Za skladišča leske M, in blejske Špecerije naj bi leznico in dostopno cesto skupni objekt, primeren za ščenje različnega blaga. Ob ob* čem objektu KZK naj bi pred izgradnjo dodatnega skladišč* kmetijske stroje-. Merkurju n» omogočili preselitev iz Radovlj1 Lesc in v skladiščni coni zag0' prodajne površine za prodajo ' gramov črne in barvne me ter gradbenega materiala. Za " Žito naj bi izven obstoječih nalnih zemljišč zagotovili po^, parkirne površine. Vse ostale P^ ne pa naj bi namenili za razvoj °i V zazidalnem načrtu naj bi pr deli tudi izgradnjo potrebne ^ nalne opreme, ki je že začrtaj projektno nalogo radovljiškega. numa. Zgraditi bi morali doS^ cesto in parkirišča, transforfl^ sko postajo, ptt priključke, prl( ček na vodovod. Za odvod odp?, voda bo treba zgraditi zbirali' železniški progi do kanala v *J vljici, deževnico pa speljati v ze 88 Glavni urednik: Milan Bajželj Odgovorni urednik: Jože Košnjek Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skorja Loka in Tržič — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj — No ^ Leopoldina Bogataj, Danica Dolenc, Dušan Humer, Helena Jelovčan. I«a Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Marija Volčjak, Cveto ^{j/ Andrej Žalar in Danica Zavrl-Z Wr — Fotoreporter Franc Perdan — Tehnični urećnik Marjan Ajdovec — Oblikovalci: Lojze Erjavec, Slavko*^ Tone Guzelj — Predsednik Izdajateljskega sveta Mirko Birk (Radovljica) — List izhnja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot P»,te — Telefoni: direktor in slavni uradnik 28-463, redakcija 21-860, odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835, komerciala, propaganda, »Jgl vodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina 27-960 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 — Naročnina za L polletje • J 4 St]