REČICA OB SAVINJI MOZIRJE Sarifij'sf*- Glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva občine Mozirje Leto XV Številka 10 Oktober 1984 NOVICE LJUBNO GORNJI GRAD Varčnost Pred 60 leti so se zbrali predstavniki hranilnic na posvet in v spomin na ta dan imenovali 31. oktober Dan varčevanja. Takrat so menili, varčevanje z denarjem. Res je tisti čas pomenil za mnoge ljudi hude preizkušnje. Veliko je bilo bede, množice so bile brez dela, povojni čas je obračunaval s preprostimi ljudmi. V takšnem vzdušju je bila misel na prihranke izhod in ljudje, ki so jih priporočali so postali slavni. Slovenci smo bili od nekdaj varčen narod. Varčnost ni skopost, to je treba vedeti, ko ocenjujemo čase izpred 60 let. Napredni in narodni možje so že v preteklem stoletju pozivali k varčnosti in priporočali slovenskim ljudem narodne denarne zavode. Imena Vošnjak, Dečko, Hrašovec, Sernec in še mnoga druga, so z zlatimi črkami zapisana v zgodovino prebujanja in gospodarskega osamosvajanja slovenskega ljudstva. Narodnostni boj ne bi imel temeljev brez od ljudstva privarčevanega denarja v slovenskih hranilnicah. Le tako so naši predniki uspeli zadržati val potujčenja in zagotoviti politični razvoj Slovencev. Spomnim naj še na dogodek, tesno povezan z našim denarništvom. 21. marca 1944 je SNOS s posebnim odlokom ustanovil Denarni zavod Slovenije. To je edinstven primer, da je neko osvobodilno gibanje imelo lasten denarni zavod, ki je predstavljal hkrati emisijski zavod. Podružnica zavoda je bila namenjena tudi Štajerski, žal pa so vojne prilike to preprečile. Tako se je pokazala volja slovenskega ljudstva do lastnih denarnih zavodov tudi v času vojnih tegob in potrdilo se je izročilo, da smo Slovenci varčen narod. A. V. Učenci osnovne šole iz Luč skrbno očistijo in okrasijo spominsko obeležje v Podvolovljeku. Boj slabemu delu Dolgoročni razvoj naše občine Izvršni svet je na svoji zadnji seji razpravljal o predlogu smernic dolgoročnega razvoja občine Mozirje. Pri tem gre za obdobje od leta 1986 do 2000. Nosilec naloge je bilo Društvo ekonomistov Mozirje, do-čim je predlog izdelala strokovna skupina v sestavi Ivan Kramer, Jože Tlaker, Franc Finkšt, Franc Miklavc, Jože Kumer, Darja Dobovičnik, Ivan Purnat in Anton Vrhovnik. Gradivo obsega poglavja, uvod in izhodišča, globalni dolgoročni cilji in usmeritve, primarni sektor, sekundarni sektor, terciarni sektor, kvartarni sektor, prostorska komponenta, regionalni vidiki razvoja in usklajevanje razvojnih področij, splošna ljudska obramba in družbena samozaščita, strategija uresničevanja razvoja. Naše bralce bomo z vsebino podrobneje seznanili, ko bo gradivo pripravljeno za širšo razpravo. Na sestanku aktiva vodilnih delavcev-komunistov, ki je bil v upravni stavbi Glina v Nazarjah, so sodelovali predstavniki vseh kolektivov v občini. Tvorno pa sta se v delo vključila tudi Zdravko Krvina, član Zveznega sveta sindikatov in član medobčinskega sveta ZKS Celje Marijan Bele. Po dolgem času se je torej sestal aktiv poslovodnih delavcev-komunistov v naši občini. Poleg vsebine sklepov 13. seje CK ZKJ naj bi obravnavali še uresničevanje sklepov zadnje konference mozirskih komunistov. Prepočasi prehajamo k racionalizaciji in kakovostni rasti našega gospodarstva. Prepočasi sproščamo pobude delavcev, še vedno ni uspeh dela merilo za plačilo, tako sta dober in slab delavec enako nagrajevana. Nismo še dovolj prilagodljivi, v samoupravnem pogledu, trenutku časa, še vse premalo zagotavljamo boljšo delištev dela. Izvoz na konvertibilno tržišče nam ne gre po načrtih. Postavlja se tudi vprašanje ali je samoupravljanje dovolj učinkovito. Odnos odgovornosti komunistov do delegatskega sistema je marsikdaj vprašljiv. Delovanje delavskih svetov ocenjujemo kot dobro, manj pa to velja za skupščino občine, oziroma za skupščine SIS. Premalo razlikujemo samoupravne od strokovnih odločitev, preveč je v samoupravnih organih samega potrjevanja, manj pa odločanja. Na vse to se navezuje vprašanje odgovornosti. Prav pri tem je treba biti dosledno kritičen! Treba je končno spoznati kot najhujšo kršitev delovne dolžnosti NEDELO. Ob vsem tem nam ne more biti vseeno kako delajo osnovne organizacije ZK. Prav te morajo biti v središču dogajanja. Dogaja se, da si ponekod komunisti ne upajo govoriti, seveda ne more biti takšna organizacija potem učinkovita. Kadrovska politika mora imeti za posledico čim hitrejše vključevanje mlajših strokov- njakov, ki morajo kasneje prevzemati odgovorne naloge. Enako načelo velja za najodgovornejše naloge na ravni občine. Vse vodilne, ki niso borci za nove spremembe prilagojene času, je treba zamenjati, ne glede na kakšnem delovnem mestu so. Odgovornost poslovodnih delavcev je tudi politična, skrbeti morajo za dobro obveščanje delavcev, kajti le tako jih bomo pridobili za sodelovanje. Brezpogojno moramo napovedati boj lenuhom in brezdelnežem, končno mora zmagati delavoljnost. Če bo delo spet dobilo pravo vrednost, je veliko odvisno od nas. To so bile v grobih obrisih misli sekretarja Mirka Straška, ki je sestanek pričel. V nadaljevanju so posamezniki iz različnih delovnih sredin podprli uvodne besede in njih gomen. Tako je direktor Glina Živko poudaril pristop h kakovostnem gospodarjenju, ki mora biti načrtno in strokovno dobro podprto. Nagrajevanje je ključ k spreminjanju razmer, če je posledica količine in kakovosti dela. Razne spremembe, kijih želimo začeti, pa včasih naletijo na protiakcije tistih, ki v kolektivih bolj vedrijo, zato se moramo pri tem naslanjati na delavce in jih z dobrim obveščanjem na ukrepe pripraviti. Kmetijstvo, je menil Anton Vrhovnik, potrebuje dolgoročnih ukrepov. Sedanja praksa hitrih sprememb je kvarna, saj gre v tej gospodarski veji za posebne proizvodne prilike. Cenovna nesorazmerja uničujejo trud napredka, visoke obresti so za kmetijstvo nevzdržne in zavirajo naložbe, bančna politika ni selektivna, cena je huda, saj se odrekamo sodobni tehnologiji. Ivan Kramar je menil, da se Elkroj odpira navzven, kar jev skladu s politiko do manj razvitih območij. Resje bila ZK v tem kolektivu dolgo časa potisnjena ob rob. To se še danes marsikje odraža. Direktor komunalnega podjetja Rade Rakun je dejal, da v Spomin mrtvim Dan mrtvih je hkrati opomin na minljivost vsega. Je prilika za globok spomin na tiste, ki jih ni več med nami. Mnogi ne bodo imeli bogatega cvetja na gomilah, veliko pa je svojcev, ki ne vedo za svoje najdražje, kje so našli svoj zadnji trenutek. Človečnost nam veleva prižgati svečko na osamljen grob, položiti nanj cvetko. Osamljenost je vedno huda preizkušnja, je trd boj z vsakdanjostjo, nihče ne želi biti osamljen. Zato tudi zapuščena gomila vsaj na Dan mrtvih ne sme ostati neopažena. Spomnimo se tudi vseh, ki so umrli zato, da bi mi lahko živeli. Naj ne bo nikjer obeležja, ki se ga ne bi spomnili. Ne gre za zunanje znake bogastva, ni pomembno če je na grobu le nekaj poljskih cvetk, pomembno je, da smo se spomnili... Mesec požarne varnosti naši občini še ne moremo govoriti o kadrovski politiki in seje vprašal, kje imamo sploh urejeno kadrovsko službo v smislu strokovnega vodenja. Mnogi od vodstvenih delavcev sploh odklanjajo odgovornost, kar je seveda čutiti v vseh silnicah delovnega sožitja. Imamo že dovolj sklepov in ne rabimo novih, je menil Zdravko Krvina. Pri vsem tem se premalo poslužujemo dobrih dokumentov kot so ustava, zakon o združenem delu in podobno. Tudi priznati moramo, da gre marsikje administriranje v škodo družbenoekonomskega razvoja. Odrekamo se sodobne tehnologije v škodo standarda delovnih ljudi- Ne dojemamo, da nas bo edino samoupravljanje izvleklo iz težav. Vodilne ljudi, ki si prizadevajo za napredek je treba brezizjemno podpreti. Treba je skrbeti za to, da gredo strokovnjaki skozi šolo proizvodnje, ne pa da takoj zasedejo neproizvodna delovna mesta. Na sploh pa je naša slabost, *da premalo politično delujemo med ljudmi, jih slabo obveščamo in se premalo z njimi povezujemo. Skratka, komunisti morajo delovati med ljudmi in za ljudi. Nevarnost pred požarom je prisotna povsod, na vseh področjih dela in življenja, zato naj bo skrb za požarno varnost naša stalna naloga. Iz podatkov o številu požarov v /. polletju letošnjega leta je razvidno, da se je število požarov v naši republiki v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta povečalo kar za 88,5% in da je človeški faktor krivec 80% vseh požarov, potem bomo morali razmišljati vsi še bolj poglobljeno in načrtno, kako pristopiti k osveščenju in vzgoji človeka za boljšo požarno varnost pri kateri ne sme biti nihče izvzet. Vsi subjekti naše samoupravne socialistične družbe se morajo zavedati, da je borba za boljšo požarno varnost pomemben delež pri razreševanju gospodarsko ekonomskih Združitev Mercator — ZKZ Glede nakazane združitve naše zadruge v Mercator, oziroma KIT z Mercatorjem so sedaj napredovali do te mere, da je vse pripravljeno za izvedbo takšne reorganizacije. Namero podpirajo tudi občinski dejavniki v naši občini. Tako so priprave tudi v dolini stekle ob tesnem sodelovanju izvršnega sveta naše občine. Potekali so razgovori z DO Rožnik in TOZD Grmada, ki sedaj vključujejo poslovalnice v nekaterih krajih naše doline, saj bi v bodoče celotna mreža poslovalnic padla pod ZKZ Mozirje. Za vse načrte bodoče organiziranosti so izdelali temeljite načrte, kar pomeni dobro premišljene ukrepe. Sedaj so na vrsti dejavnosti v okviru samoupravnih organov ZKZ, se pravi o dokončni odločitvi bodo rekli svoje zbori delavcev in zbori kmetov. težav v okviru stabilizacijskih prizadevanj naše družbe. Velika požarna škoda, ki se pojavlja v današnjem času, ko bijemo bitko za stabilizacijo našega gospodarstva, je lahko usodna za družbo kot za posameznika. Posledice so težke ko mnoge družine ostajajo brez svojega doma, delavci brez delovnega mesta, kmetje brez posestva, v nekaterih primerih pa imamo za posledico tudi izgubo človeških življenj. Nekatere ugotovitve in analize požarov kažejo, da samozaščitno obnašanje še ni prišlo v zavest vseh delovnih ljudi in občanov, da tam kjer popušča formalno nadzorstvena dejavnost subjektov požarne preventive, naraščajo negativni trendi požarne ogroženosti. Znova se potrjuje dejstvo, da spremembe v zavesti ljudi, kolektivov in širše družbe ni mogoče doseči z enkratno akcijo, kot n.pr. predavanjem ali preventivnim pregledom, marveč s stalno neprekinjeno dejavnostjo, ki naj postopoma vpliva na oblikovanje človekove osebnosti, njegovih kulturnih navad in vrednot. Opuščanje množične protipožarne preventive, ki je bila spodbujena v okviru preteklih mesecev požarnega varstva in v okviru 100.000 preventivnih pregledov zavezuje vse, da nenehno bijemo boj za boljšo požarno varnost, da s skupnimi močmi organiziramo akcije in aktivnosti namenjene človeku, za njegovo usposabljanje in zavest, da je požarna varnost odvisna od njega samega, njegove usposobljenosti za obrambne in samozaščitne naloge. Občinska gasilska zveza Nekdanji borci in predstavniki DPO Mozirje pri partjzanski kmetiji Jevsenik v Šmihelu. Stojijo (zadaj) z leve proti desni: Rado Zakonjšek, dr. Milan Ževart, Milan Venišnik, Zdravko Novak, Alojz Plaznikj Hinko Čop, Zorah Polič, v sredini: Jesevnikova, Ela Ulrih, Albin Vipotnik, Mara Tratnik, Tonka Sporin, spredaj: Vlado Miklavc, Jože Celinšek in Jevsenik. Poštnina plačana v gotovini RADE RAKUN SRDAN ARZENŠEK ALENKA ŠAVC FANIKA STRASEK ZDRAVKO NOVAK O štipendiranju, zaposlovanju in še kaj... Naši občani so v marsičem kar tiče zaposlovanja in štipendiranja slabo obveščeni, in zato prevladuje včasih prepričanje, da se komu godi krivica, da pristojna telesa delajo po domače in podobno. Prav zaradi izredne pomembnosti tako štipendiranja, kot zaposlovanja, je uredništvo našega časopisa sklenilo skupaj z OK SZDL pripraviti okroglo mizo, ki naj bi osvetlila stanje in nakazala težave, ki delo na teh področjih družbenih dejavnosti spremljajo. K razgovoru so bili povabljeni: Rade Rakun, predsednik skupščine SIS za zaposlovanje, Zdravko Novak, sekretar OK SZDL, kije razgovor tudi vodil, Mirko Strašek, sekretar OK ZKS Mozirje, Hinko Čop, predsednik OK SZDL Mozirje, Franc Boršnak, sekretar OS sindikatov Mozirje, Tonka Šporin, sekretarka ZSMS Mozirje, Rezka Plaznik, načelnica Oddelka za občo upravo pri SO Mozirje, Srdan Arzenšek, predstavnik Zavoda za zaposlovanje Titovo Velenje, Marica Tevž, GG Nazarje, Lev Stermecki, Glin Nazarje, Marija Miklavc, El kroj, Fanika Strašek, Kovinarstvo Ljubno, prof. Rudi Kuhar, vodja skupnih služb SIS Mozirje, Alenka Šavc, enota Zavoda za zaposlovanje v Mozirju in urednik Aleksander Videčnik. Zaradi pomembnosti je bil vabljen tudi predstavnik ZKZ Mozirje, ki se pa razgovora ni udeležil. Uvodoma je pojasnil Zdravko Novak namen okrogle mize. Mnogo je najrazličnejših pripomb na dodeljevanje štipendij, to vprašanje pa bo vsled zaostrovanja socialnih razlik vse bolj pereče. Tu je treba ljudem pojasniti vse težave, ki spremljajo odločitve telesa za dodeljevanje štipendij. Verjetno so sedanja merila, ki odločilno vplivajo neprimerna, oziroma pomanjkljiva. Imamo dve vrsti sredstev za pokrivanje štipendiji treba pa je vendarle osvetliti vpliv okoliščin, ki -v končni obliki krojijo našo kadrovsko politiko in ne nazadnje tudi zaposlovanje. Dosedanja merila so preveč na papirju, premalo je sodelovanja s krajevnimi dejavniki, ki bi lahko pomagali pri podrobnih ugotavljanjih socialnega stanja prosilcev, prav tu pa pada največ očitkov, da dobivajo štipendije . takšni, ki bi prav lahko gmotno vzdrževali svoje otroke brez družbene pomoči. Rakun: Razmerje med podeljenimi štipendijami iz skupnih sredstev in tistimi, ki jim pravimo kadrovske je pri nas zadovoljivo. Res pa je, da kadrovske štipendije ostajajo v delu . nedodeljene, temu je krivo slabo odločanje za razpisane poklice. Povpraševanje je zato iz skupnih sredstev večje. Opaziti je, da združenodelo razpisuje štipendije daleč pretogo in na kratke roke, to je eno, drugo pa je pomanjkljivo sodelovanje na ravni šola — združeno delo. Nekatere DO so našle dobro zvezo s šolami, druge je pa sploh ne iščejo. Ko govorimo o načinu dodeljevanja štipendij iz združenih sredstev, je treba povedati, da za to merila morajo obveljati, res pa je, če so ta, ki jih sedaj imamo dobra. Dalje mora biti lista prednostnih poklicev, ta je v bistvu vodilo. Ali pa se takšna lista dovolj usklajuje s potrebami združenega delaje vprašljivo. Ko govorimo o merilih, ki takšna, kakršna so sedaj niso objektivna, je treba poudariti, da prav tu tiči zajec. Odbor za podelitev štipendij se prav zaradi te pomanjkljivosti često sreča s težavami, pa zato tudi marsikdaj pride do primerov, ki so posledica nepoznavanja socialnega stanja prosilca. Lažje je to pri »čistih« delavcih, ki imajo dohodek le iz delovnega razmerja. Tu so stvari na dlani. Zato smo letos sprejeli sklep, da sprva določimo akontacije za štipendije, nato pa bi naj o dokončni višini odločalo v krajevni skupnosti ugotovljeno socialno stanje prosilca. Gmotne razmere krajanov poznajo tam najbolje in če bi ti dejavniki res pomagali, bo odpravljena nevarnost, da nekdo dobi štipendijo, ki je ni potreben, na najmanjšo možno mero. Dalje bi poudaril, da imajo kadrovski štipendijsti obveznost počitniške prakse, oni. ki pa prejemajo štipendije iz združenih sredstev, pa takšne obveze nimajo. Razmisliti velja, če bi takšne vsaj vključili v delovne akcije mladine. Tonka Šporin: Predsedstvo ZSMS, da bi kazalo takšne štipendiste pogodbeno obvezati na sodelovanje - pri mladinskih delovnih akcijah. Na sploh pa je opaziti premalo povezave med štipendijsti in štipenditorji. Seveda pa je na dlani, da premalo vzgajamo kadrov z visoko in višjo izobrazbo. Ko je govor o boljših merilih pri odločanju o štipendijah, menim da bo treba več sodelovanja s krajevnimi dejavniki, ki poznajo dodobra prilike posameznikov v določenem območju. Rade Rakun: Zal so dosedanje izkušnje pokazale, daje premalo volje v krajevnih skupnostih do omenjenega sodelovanja. Mislim, da teh stvari ne jemljejo resno, čeprav bi lahko marsikaj storili, da bi sredstva namenjena za štipendije bila bolj pravično razdeljena. To je končno skupna naloga. Lev Stermecki: Vse preveč je primerov, ko neupravičeno prejemajo družbena sredstva ljudje, ki tega niso potrebni. To seveda buri duhove, razburja predvsem delavce, ki zaradi upadanja standarda to najbolj občutijo. Menim, da je to posledica papirnatega ugotavljanja socialnega stanja prosilca. Potrdilo davčnih organov je večkrat le delček prejemkov nekoga, tako so takšna potrdila kaj slab pripomoček za osnovo pri dodeljevanju štipendij. Rade Rakun: Mislim, da ne bomo nikdar uspeli dodobra ugotoviti prejemkov posameznih ljudi. Vendar pa bi lahko s sodelovanjem ustreznih krajevnih dejavnikov veliko izboljšali sedanje stanje. Na sploh je opaziti nezanimanje za vprašanja zaposlovanja in kadrovske politike. Ce pomislimo na molčeče delegate na naših skupščinah, potem je nekaj glede tega narobe. Saj vendar bi morali z vsemi silami delovati za boljše kadrovske razmere v občini, to bi moralo slehernega zanimati. Če pa že kdo kaj reče, pa je največkrat stvar ožjega interesa. V šestih letih mojega delovanja v SIS za zaposlovanje je tako! Vse kaže, da delegacije o teh vprašanjih sploh ne razpravljajo. Ko govorimo o sodelovanju delovnih organizacij, bi kazalo opozoriti na pomanjkljivo sodelovanje ZKZ pri vprašanjih kmetijskih kadrov. Tu smo včasih v največjih zadregah. Pri tem je treba vedeti, da so združena sredstva le v tretjini naša, drugi del dobivamo iz republike, torej gre dejansko za širšo družbeno nalogo. ' Franček Boršnak: Na sploh je opaziti na skupščinah SIS izredno ravnodušnost delegatov. Sploh so redki' posegi v razpravo, še manj pa odločnih stališč. Posledica takšnega ravnanja so kritike na nepravem mestu. Temu bi morali posvetiti več pozornosti in najti vzrok za takšno stanje, pa potem hitro ukrepati. Ko govorimo o delu odbora za dodeljevanje štipendij, bi moral ponovno poudariti, da je delo težko, ker pač ni pravih osnov za pravično dodeljevanje sredstev, ki jih .družba namenja za mlade kadre. Kako najti pravičnejšo pot, da ne bo tako pogostih kritik, je sedaj težko reči, vendar pa moramo to čimprej razrešiti. Rudi Kuhar: Glede na naše razmere postavljamo pravila igre napak. Vsa merila so postavljena po načeju zavesti, se pravi na najboljšega! Zal pa se mnogi »znajdejo«, saj ni ustrezne zavesti, kogre za denar. Toje žal tako. Mnogi, ki imajo vse vrste dohodkov, ne priznajo prednost tistemu, ki si trdo služi kruh za stroji in drugod v rednem delovnem odnosu. Zato bi morali pravila prilagoditi nekim zdravim povprečjem. Davčna uprava je marsikdaj nemočna, takšni anahronizmi postavljajo stvari v nerazumljive razsežnosti. Pri kadrovskih štipendijah kaj slabo preverjamo ali pomenijo zdrave osnove za kadrovsko politiko določene sredine. Sedanje štipendiranje nizkih profilov je kaj slaba bodočnost razvoja. V dolini že tako imamo dokaj slab umski potencial, s takšnim ravnanjem pa ga še slabimo. Torej je tudi tu nekaj narobe! Srdan Arzenšek: Včasih je bila štipendija izrazito socialna kategorija. Lista prednostnih poklicev je eden od pogojev za usmerjanje kadrovske politike v neki občini, oziroma v nekem delovnem okolju. Res je, da smo v Sloveniji ves postopek poenostavili. Seveda je treba smatrati tudi kadrovske štipendije kot socialno pomoč. Podeljevanje je vezano na premoženjski cenzus, ki pa je res bolj pripomoček, kot trenutno objektivno merilo. Manj se odločajo za kadrovske štipendije. Zaskrbljujoče je, daje bilo skupno nepodeljenih kadrovskih štipendij 29,5%. Podatki ob koncu leta 1983 kažejo, da se je v občini zaposlilo na novo 38 oseb. Le okoli 50% mladih najde zaposlitev v domači občini. Zaskrbljujoča je struktura novo zaposlenih, ker je izrazito slaba, sedanji način štipendiranja pa jo še slabi tudi v naprej. Vse to vpliva na hitro slabšanje izobrazbene strukture v občini in veča se zaposlovanje izven občine. Razmerje njed številom kadrovskih štipendistov in številom zaposlenih je bilo konec leta 1983 5,8%, medtem koje to v Sloveniji 3,99%. Pri štipendijah iz združenih sredstev je razmerje glede na socialni status takole: delavci 38,5%, kmetje 32% in mešani 28,6%. Postavlja se vprašanje zakaj se mladi ne odločajo za kadrovske štipendije. Odgovor je preprost, interesi združenega dela so različni od tistih, ki jih imajo mladi. Tudi interesi šol vplivajo na stanje. Malo ljudi v združenem delu upošteva želje otrok,, seveda je to težko, saj imajo v delovnih organizacijah utečeno tehnologijo. Strinjam se, da je ugotavljanje gmotnega stanja prosilcev težavno. Brez poglobljenega sodelovanja krajevnih dejavnikov ne bo šlo. V 100 primerih smo iskali mnenje, dobili pa smo ga le v treh primerih! Strokovne službesi prizadevajo uravnovesiti potrebe, vendar je to zelo težko, čeprav gre mesečno za štipendije v naši občini kar 982.120,00 din. Rade Rakun:- Glede izboljšanja kadrovske strukture nismo uspeli. Vse kaže bolj na poneumljanje generacije, vsaj razpis! Franček Boršnak: Smo za to, da povemo vse težave, ki spremljajo tako delo pri štipendiranju, kot tisto pri zaposlovanju. Verjetno je res, da o kadrovski politiki ne moremo govoriti, ker je kot kaže, sploh ni. Vsaj sedanje stanje je zaskrbljujoče. Zdravko Novak: Brez dvoma je, da bo tudi današnja razprava doprinesla k temu, da bodo v krajevnih skupnostih prisluhnili. Ugotavljamo lahko, da včasih z dopisovanjem ne dosežemo željenega učinka, saj je to tudi premalo. Več je treba pojasnjevanja, več dela z ljudmi in potem tudi uspehi ne bodo izostali. Menim, da je pripravljenost do sodelovanja, le usmeritve je včasih premalo. Rudi Kuhar: Jasne so nam težave, vse smo jih čuli. Jedro vsega je pravično ocenjevanje gmotnega stanja ljudi, ki se potegujejo za sredstva iz družbenih skladov. Zato moramo najti izhod, moramo najti način, da bo delo odbora učinkovitejše. Če je treba opozoriti republiške organe na stanje pri nas, pa moramo tudi to storiti, saj gre morda v marsičem za svojstven primer. To narekuje struktura prebivalstva, ki je le redko kje takšna, kot pri nas. Treba bo torej več življenjskega reševanja in manj togih predpisov. Mirko Strašek: Ne moremo se držati besed na papirju, če predpis ne zagotavlja največje učinkovitosti. Le resnični podatki so temelj za tako pomembno delo, kot je odločanje o štipendijah. Ne moremo se naslanjati na temelje, ki niso realni. Treba je stvari reševati življenjsko in do kraja pošteno. Tu je treba najti pot do tistih v krajevnih skupnostih, ki nam lahko pri tem pomagajo. Razlikovati je treba med tistimi, ki So družbene pomoč] potrebni in tistimi, ki te ne rabijo. Zal je danes premalo prisotnih ljudi iz krajevnih skupnosti, da bi o tem lahko več govorili. Seveda pa je v osnovi napak naše planiranje kadrov, ker pač ni ustreznih načrtov, ki bi to omogočili, seveda kot premišljeno ravnanje. Tako je marsikaj na pamet! Tu moramo na vseh ravneh spremeniti miselnost, sicer se nam bo v bodoče slabo pisalo. Ne moremo mimo tega, da je sorazmerno malo kadrovskih štipendij razpisanih, pa še te ostajajo delno neizkoriščene. Tako je seveda na dlani težko uveljavljanje mladih v delovnih organizacijah, ker teh pogojev še nismo zagotovili. Tako mladi pač ne vidijo bodočnosti zato tudi bežijo, ali pa strokovno nazadujejo. Nata način je seveda vprašanje našega razvoja v občini in načrtov, ki bi nas popeljali na višjo gospodarsko raven. Fanika Strašek: Omenjeno je bilo, da se delegati ne oglašajo na skupščinah. Deloma je to posledica, da se delavci bolj vključujejo v razreševanje kadrovskih vprašanj v sami delovni organizaciji, tam so s stvarmi bolj poznani. Marsikdaj pa kakšen delegat na vprašanje dobi zelo pomanjkljiv odgovor iz katerega je čutiti podcenjevanje, ker pač vsi delegati ne morejo imeti visoke izobrazbe. V delovnih organizacijah včasih vzgojimo dobre kadre, ti pa so potem kaj lahko plen boljših pogojev, ko jih zvabijo drugam. To je slabo^ saj dajemo veliko sredstev za štipendiranje. Lev Stermecki: Glin štipendira 110 ljudi, kar predstavlja 35% vseh kadrovskih štipendistov v občini. Zanimivo je, daje zanimanja za visoko in višjo izobrazbo le malo, vsaj za štipendije. Srdan Arzenšek: Število razpisanih kadrovskih štipendij ni toliko vprašljivo, le njih stopnja je slaba, oziroma nizka. To je potem tudi krivda za slabo zanimanje med mladimi. Marica Tevž: V GG Nazarje smo vse razpisane štipendije tudi podelili. Doslej se še ni zgodilo, če je kdo'želel doštudirati v tehnika, da bi to odbili. Seveda ob tem gledamo na domače kadre, se pravi, dajemo prednost ljudem iz našega okolja. Marija Miklavc: V Elkroju štipendiramo 106 mlađih, večina na nižjih stopnjah. Številni se šolajo ob delu. Povezava med nami in našimi štipendisti je dobra. Resje, da se včasih kljub dobri volji zgodi krivica pri podeljevanju štipendije, včasih pa so le kandidati iz gmotno ugodnejših razmer in seveda potem ni izbire. Mislim pa, da bi kazalo dati več poudarka pri kadrovskem snovanju tesnejšemu sodelovanju med strokovnimi službami in delovnimi organizacijami. Slednje bi bilo potrebno še bolj zaradi usmerjanja. Pomanjkljivo usmerjanje povzroča dodatne stroške, ko je treba ljudi preusmeriti, ko so že pri poklicu za katerega ni dela. Marica Tevž: Mislim, daje premalo povezave med vsemi dejavniki okoli zaposlovanja in načrtovanja tega. Fanika Strašek: Včasih iščemo krivce povsem drugje, kot pa dejansko so. Po mojem so prvi usmerjevalci starši, sledi šola in nato strokovna služba ter delovna organizacija. Skratka, treba bo najti dobro vez med vsemi naštetimi, ki pa morajo uskladiti svoje poglede! Hinko Čop: Vse je bilo danes naravnano rta proizvodne dejavnosti. Premalo upoštevamo pozornosti drugim vejam, predvsem pa uslužnostnim dejavnostim, te zamirajo in je zato veliko pomanjkanje tovrstne ponudbe. Mirko Strašek: Mislim, da bi se res morale strokovne službe zavoda tesneje povezati z delovnimi organizacijami. Seveda velja ta ugotovitev tudi za obratno smer povezave, Z usmerjanjem je treba že kmalu pričeti, seveda pa poglobljeno v šolah. Premalo je poudarka na tem, da je vsako delo častno in nikakor katero sramotno. V naši občini nimamo kaj veliko razmišljati. Povezati se moramo na vseh ravneh, da bomo stvari izboljšali. V usmerjanju v nekvalificirane delavce seveda ne vidimo razvojnih možnosti našega združenega dela. Rade Rakun: Vprašanje izobraževanja v razne poklice, ki namjih manjka je resna zadeva. Sedanji način šolanja je pri obrtnikih naletel kar upravičeno na odpor, to pa se pozna pri številu štipendij v te poklice. Za nekatere poklice pa sploh nimamo ustreznih šol. Ko že govorimo o kadrovski politiki, bi želel omeniti slabo zasedbo kadrovskih služb v naših delovnih organizacijah. Še premalo se pripisuje tem službam pomen. To ni neko nujno zlo, ampak gre za delo, ki zahteva dosti znanja inje zelo odgovorno, tako bi ga morali tudi ocenjevati. Mirko Strašek: Stvar je treba doreči. Dejansko je položaj odbora za podeljevanje štipendij nezavidljiv. Gre za naloge, ki so tudi v socialnem pogledu zelo občutljive. Zato bi moral pri svojem delu imeti vso podporo in to na vseh ravneh. Ne gre prelagati odgovornost z ramen na ramena, gre za oblike in način dela, ki bo zagotovil kar največ pravilnosti v odločitvah. Res je, da bodo morale krajevne skupnosti storiti vse, da se končno upošteva dejansko gmotno stanje tis^h, ki štipendije iščejo. Da dobijo ta sredstva potrebni, ne pa da se delijo po kriterijih, ki niso več družbeno sprejemljivi. Ni pričakovati, da bo tudi ta pot povsem uspela, vendar je naša dolžnost, da najdemo način, ki bo resnično odgovarjal namenu družbenih sredstev. Če bo pri tem treba spremeniti neke predpise, moramo v tem smislu delovati, ne pa se zgovärjati na togost in neprimernost le-teh. Ob tem kaže seznaniti nase braice še z nekaterimi stališči, ki jih je glede kadrovske politike sprejel izvršni svet SO Mozirje. V nadaljevanju povzemamo najpomembnejše sklepe iz gradiva za sejo zborov SO Mozirje. Iz letnih, srednjeročnih in dolgoročnih planskih aktov samoupravnih organizacij in skupnosti morajo konkretneje biti opredeljeni cilji kadrovske politike, ki so sestavni del razvojnih ciljev posamezne organizacije oz. skupnosti. Kadrovska komponenta planiranja razvoja temeljnih organizacij združenega dela mora poleg ekonomske dimenzije imeti tudi humanistično vizijo vloge človeka v sistemu socialističnega samoupravljanja. Poslovodni in samoupravni organi v organizacijah in skupnostih morajo ob periodičnih obdobjih ocenam in analizam kadrovske funkcije dati enak pomen v primerjavi z ocenami in analizami z drugimi poslovnimi funkcijami (proizvodne, finančne idr.). Lete naj bi zajele vse naloge iz planskih dokumentov ter izpostavile tista dejstva in podatke, ki so vsak na svoj način negativno pa tudi pozitivno vplivali na doseganje večjih rezultatov dela, ■ na medsebojne odnose, na boljšo organizacijo dela in na samoupravljanje in sicer s področij: — izobraževanja in strokovnega usposabljanja delavcev, — zaposlenosti in zaposlovanja (fluktuacija in njeni vzroki, kadrovska zasedenost po zahtevanih potrebah in dejanska, pojavi ekstenzivnega zaposlovanja idr.), — socialnega dela in družbenega standarda (stanovanjske razmere, družbena prehrana, nesreče pri delu, poklicna obolenja idr.). , Pri kadrovanju poslovodnih organov ter delavcev za opravljanje najodgovornejših funkcij v občini, se najslabše uresničuje, načelo načrtnega, stalnega in pravočasnega kadrovanja. Zato pozivamo vse organizacije in skupnosti, predvsem pa njihove družbenopolitične organizacije, da pristopijo k stalni nalogi evidentiranja kadrov za prevzem najodgovornejših poslovodnih in družbenopolitičnih funkcij. Prizadevati si tudi moramo, da bodo najodgovornejše naloge primerno nagrajene ter odpravljati razlike med gospodarstvom in negospodarstvom. Prav tako morajo vse samoupravne organizacije in skupnosti dosledno uveljavljati preko spremljanja in ocenjevanja poslovodnih organov, zlasti njihovo odgovornost za uresničevanje samoupravnih odnosov, uresničevanje razvojnih in planskih nalog ter izvajanje sprejetih družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov. V občini moramo bolj povezano in usklajeno razvijati materialno in kadrovsko osnovo dela. Delež kvalificiranih delavcev in strokovnjakov v našem gospodarstvu je mnogo prenizek, da bi lahko dosegli višjo produktivnost, konkurenčnost ter trajnejšo vključitev v mednarodno gospodarstvo. Le-to pa bomo dosegli s pravočasnimi vlaganji v tehnologijo, razvoj in znanje. Osnovni nosilec razvoja občine mora postati kvalificirano delo in kvalitetno znanje. LEV STERMECKI TONKA ŠPORIN MARICA TEVŽ FRANČEK BORŠNAK Seja občinske skupščine Na 15. skupni seji zborov skupščine občine Mozirje so po potrditvi zapisnika zadnje seje obravnavali vprašanja iz kmetijstva, Kmetijske zemljiške skupnosti in veterinarske službe. Nadalje so obravnavali in sprejeli dopolnila k Zakonu o gozdovih. Zelo obsežno so se seznanili z vsebino družbenega dogovora o kadrovski politiki in zaposlovanju v občini. Delegatom so predložili osnutek predpisa o odvajanju in čiščenju odpadnih in padavinskih voda na območju občine. V svet celodnevne osnovne šole v Gornjem gradu so ponovno izvolili Franca Bezovška iz Lenarta. Inovacijska dejavnost v Glinu Množična inventivna dejavnost postaja bolj kot kdajkoli doslej tudi v naši DO pomembna sestavina razvojnoustva-rjalnega dela, saj je odbor za inovacijsko in inventivno dejavnost v letošnjem letu že prejel 12 predlogov inovacij, ki bodo prispevale, k posodabljanju proizvodnje in organizacije dela. Predlagane izboljšave so naslednje: Pečovnik Anton — TOZD Stavbno pohišto. Zamenjava pnevmatske instalacije na PKZ — Dcbimatic z domačo pnevmatiko TIO Lesce, s čimer se je pocenilo popravilo in prihranila devizna sredstva. Zavolovšek Venčeslav — DSSS — Zbiranje odpadlega stekla. Dobrovc Marjan — DSSS. Skrajšan čas stiskanja pri proizvodnji ivernih plošč, kar bomo dosegli z dodatkom ure, ki pospeši proces vezanja lepila, torej skrajšan čas stiskanja. Prepadnik Stanko —TOZD Stavbno pohištvo. Pri poisku-sni proizvodnji izdelati za izdelek samo operacije dela brez količin. Potočnik Ivan — TOZD Stavbno pohištvo. Vrtanje in montaža kotnikov in nasadil ter dopolnitev vrtalnega stroja. Osterc Janez — DSSS. Vrtna lesena ograja — predlog za izdelavo. Marjanovič Nikolaj — DSSS. Varovanje natresne preproge pri ločilni žagi z namestitvijo penaste gume pod pritisne V deske ločilne žage tik ob robu iverne preproge, kar preusmeri zračni tok in prepreči odsesovanje bodočega roba plošč. Inovacija je bila izdelana že pred leti. Marjanovič Nikolaj — DSSS. Krojenje goli po metodi optimalnega izkoriščanja lesne mase. Hlod naj se. skroji oz. razžaga tako, da ne bo noben komad krajši od 80 cm in noben daljši od 105 cm (tehnološke zahteve Beznerja), delavcu pa naj se prizna, kot da je razžagal skladovnico meter-skih drv, da ne bi prihajalo do sporov pri izmeri. Venek Janez — TOZD Zagarstvo. Preureditev stroja Reimann, s čimer smo dosegli cepljenje različnih širin obde-lovancev kar prej ni bilo mogoče in boljši pomik zaradi nastavitve pritiska podajalnih valjev. Finkšt Jože — TOZD Iver-na. Izboljšava polnilnega koša. Zaradi preslabe nosilnosti nosilnih plošč je krivilo etaže v košu, kar je povzročilo lomljenje palet, krivljenje vozičkov in zastoje v proizvodnji. Prepadnik Stanko —TOZD Stavbno pohištvo. Kovičenje sornikov pri tapetniških mizah. Debets Jožef — TOZD Energetika. Izpihovanje filter vreč pri KLIMA filtru. Prvih pet predlogov je Odbor za inovacijsko in inventivno dejavnost že obravnaval, ostale pa bo v prihodnjih dneh. (Informator 22/1984) Krajevni praznik Rečice V spomin na prvi napad partizanskih enot na Rečico (1943) pripravljajo v okviru krajevne skupnosti praznik že kakih deset let. Vsakič presenetijo s kakšnimi dosežki. Poleg tega pa poskrbijo za kulturni spored na pripravljenih prireditvah. Letos so odprli posodoblje-" no cesto v Šentjanžu. Krajani so priredili skromno, vendar spontano slovesnost. Te se je udeležilo veliko ljudi iz okoliških naselij, pa t in občina Mozirje dobila pomemben športni objekt, saj bodo sedaj mladi skakalci lahko trenirali na i skakalnici celo leto. Zanimanje za j' smučarske skoke na Ljubnem na- -rašča iz leta v leto, kar se kaže v lepih uspehih, ki jih dosegajo zlasti tekmovalci v mlajših kategorijah. Poleg plastične so na Ljubnem še. 35 in 65 metrska skakalnica. Delo • v Klubu vodijo bivši skakalci, ki jim ni žal žrtvovati prenekatero uro * za razvoj smučarskih skokov. RAJKO PINTAR KRALJ M Dragi Miha, prihajali bomo k tvoji gomili, trgali zate gorski cvet se pogovarjali s tabo po lovsko, kot svoj čas. Kajti tista zvesta lovska vez, stkana iz stoterih niti zaupanja in doživetij, seže in veže tudi prek groba tja v neznane temine večnih lovišč. Ob ljubezni pa izgubi vso grozo tudi smrt, celo smrt dobrega prijatelja, saj ostane vse lepo, kar je bilo. Naj ohrani spomin nate, dragi Miha, ta lepa hribovita krajina, njeni ljudje, njeni lovci! Na naših livadah, gozdovih in prelepih gorah, ki se že barvajo z jesenskimi barvami je ostalo tvoje otroštvo, vsa tvoja mladost, potna upov in neizpolnjenih želja. Naj ti bo lahka domača , zemlja, naj ti jesenski veter prinaša pozdrave z gora, kjer se lovčev korak nikoli ne ustavi. Dragi Miha, pesnik, kije v .sebi nosil črno slutnjo je zapisal SAJ NI SMRTI, SAJ . NI SMRTI, LE TIŠINA JE PREGLOBOKA. LD Ljubno Naši obrtniki na sejmu Na celjskem mednarodnem obrtnem sejmu je letos sodelovalo 32 obrtnikov iz naše občine. Največje bilo med njimi lesarjev, ki so imeli svoj paviljon. Seveda je bilo iz vrst naših obrtnikov še precej drugih, vendar pa menijo na Obrtnem združenju v Mozirju, daje bila udeležba slaba. V dolini je dosti zanimivih obrtnih delavnic, ki bi s svojimi izdelki na sejmu v Celju uspele. Razveseljivo je, da je eden naših obrtnikov, to je bil Herman Remic, dosegel zavidljiv uspeh s svojo inovacijo, o tem več v posebnem sestavku. Kot so nam vedeli povedati na združenju, je bilo za izdelke naših obrtnikov na sejmu veliko zanimanja. V marsičem pa so uspeli najti tesno sodelovanje z družbeno proizvodnjo in navezali kooperacijske odnose. Med sejmom so imeli obrtniki Slovenije športne igre. Na njih so sodelovali tudi športniki iz naše doline. Najbolj so se uveljavile tekmovalke v kegljanju, ki so zasedle v močni konkurenci 3. mesto in prejele pokal. Brunarica domačega turističnega društva bo kmalu na voljo društvenim potrebam. 's/*- N OVICI Pohod na Rogatec Ure v razredih so se že Zaključevale, ko smo zaslišali po zvočniku obvestilo: »V petek gremo vsi učenci naše šole pod vodstvom tovarišev na Rogatec.« Nasmeh na naših licih je bil potrdilo, da smo se tega obvestila razveselili. Četrtek nam je hitro minil in žeje bil tu petek, dan pohoda. Zjutraj smo se vsi razpoloženi srečali pred šolo. Navadne dni bi vsakega spoznal že po oblačilih. Tokrat pa je bilo vse drugače. Vsak se nam je zdel drugačen v »pumparcah« in z nahrbtnikom. Preden smo šli, smo se pomudili še v trgovini. Ta je bila polna otrok od prvega do osmega razreda. Vsak seje hotel kar najbolje založiti s hrano in pijačo. Potem smo napravili dolgo vrstoin krenili iz Luč po markirani poti. Šli smo mimo mnogih kmetij in spoznavali kmečko delo, ki je težko, ampak tudi lepo. Mislili smo, da nam bo zaradi hitre hoje vroče, toda hladen planinski zrak je hotel drugače. Kmalu smo se pomešali med sabo in opazovali planinske sposobnosti vseh učencev in ne samo sošolcev. Med živahnim pogovorom smo prišli na cilj. Na vrhu Rogatcasmo malicali in kmalu krenili nazaj. Nekatere ježe premagovala utrujenost, a potrpeli smo. Nazaj domov smo prišli utrujeni, toda srečni. Osvojili smo 1557 m visok Rogatec, kar gotovo ne bi zmogel vsak meščan. Nekaj takih pohodov smo že opravili, a želimo si jih še več. i ROBNIK SLAVKO novinarski krožek OŠ Luče Dan šole Osnovna šola Blaža Arniča v Lučah praznuje 21. septembra svoj dan. Že ob vstopu v šolo je bilo čutiti praznično razpoloženje. V avli smo se zbrali učenci, tovariši in gostje, da smo s kulturnim programom počastili spomin na našega velikega rojaka. ' Prijeten in bogat program je povezovala učenka Simona Moličnik. Učenci nižje stopnje so s svojo pesmijo in deklamacijo pričeli program. Navdušeni smo bili tudi nad igranjem na klavir naše učenke Simone. Ob zvokih harmonike seje pred nami pojavila pisana folklorna druščina iz Ljubnega, ki nam je zaplesala nekaj čudovitih narodnih plesov. Doživet programje zaključila skupina deklet s pesmijo APRIL Blaža Arniča. Učenci te šole smo ponosni na našega skladatelja in obljubljamo, da bomo čuvali in ohranjevali našo dediščino. METULJ BRANKA novinarski krožek OŠ Luče Praznik šole Vsako leto slovesno praznujemo dan šole. Letos je bilo naše praznovanje še posebej slovesno, saj smo vedeli, da se bo odslej naša šola imenovala OŠ Šlandrove brigade. Ob enih smo se zbrali v šoli. Pevci smo imeli še vaje za nastop. Obdveh smosi vsi učenci ogledali prvi slovenski umetniški film Na svoji zemlji. Po ogledu filma smo odšli v šolo na malico. Potem smo se učenci višje stopnje udeležili odkritja spominske plošče zdravnika dr. Jožeta Arha. Med vojno je zdravil partizane in ranjence. Pevci smo zapeli nekaj pesmi. Ob petih smo se zbrali na igrišču za šolo. Ploščad je bila slovesno okrašena. Kmalu so prišli tudi slavnostni gostje. Program se je začel in nastopili so recitatorji, telovadci, pevci in folklora. Nato je spregovoril narodni heroj Janko Sekirnik—Simon. Pripovedoval nam je o težkih bojih Šlandrove brigade, ki je osvobodila Ljubno. Ponosni smo, ker se sedaj naša šola imenuje OŠ Šlandrove brigade. Obljubljamo, da se bomo marljivo učili in s ponosom izgovarjali ime naše šole. POLONA LEVAR, OŠ Ljubno ob Savinji Dan pionirjev 29. september je dan pionirjev. Takrat imamo pionirji na vseh osnovnih šolah svoje pionirske konference. Na njih pregledamo naloge, ki snio jih opravili v preteklem šolskem letu in sprejmemo naloge, ki jih bomo opravili v šolskem letu, ki je pred nami. Tako je bilo tudi na naši šoli. V petek 28. septembra smo imeli ob osmi uri konferenco. Na njej so sodelovali delegati vseh oddelčnih skupnosti, delegati izvenšolskih dejavnosti, tovariši mentorji in tovariši učitelji. Kot predsednica PO na šoli sem pozdravila vse pionirje delegate in goste. Nato smo izvolili delovno predsedstvo, ki je potem vodilo pionirsko konferenco. Prebrali smo poročila, v katerih smo napisali, kaj smo v šolskem letu 1983/84 delali. Izpolnili smo vse naloge, ki smo jih morali v tem šolskem letu izvršiti. Na konferenci smo sprejeli tudi načrt delovnih nalog, kijih bomo morali vestno izpolniti. Po razpravi smo izvolili predsedstvo PO na šoli. Sklenili smo, da naj ostanejo kar lanski člani. Za zaključek smo vsi zapeli pionirsko himno. Po konferenci smo imeli malico. Nato smo učenci višje stopnje odšli na Foršt, kjer smo imeli kros in športne igre. Domov smo odšli ob enih, prijetno utrujeni in trdno odločeni, da bomo opravili vse naloge, ki smo si jih zastavili. URŠA VRATANAR OŠ Ljubno ob Savinji Ogled obrtnega sejma V V torek 18. septembra letos smo si ogledali obrtni sejem v Celju. Ogled nam je omogočilo obrtno združenje Mozirje. ■ Ob pol osmih zjutraj smo se učenci sedmega in osmega razreda zbrali pred šolo in nestrpno čakali, da pride tovariš ravnatelj in nam da napotke za ogled sejma. Tovariš nam je povedal, da bomo morali napisati seminarsko nalogo o ogledu sejma. Sprva smo se malo prestrašili, a naš strah je bil kmalu mimo. Odpeljali smo se proti Celju. Da bi nam bila pot čim krajša, smo se vsak po svoje zabavali. Nazadnje smo le prispeli. Brž smo pričeli z ogledovanjem sejma. Videli smo veliko zanimivih stvari. Med ogledom smo si nabirali tudi prospekte, ki smo jih potrebovali za seminarsko nalogo. Na sejmu so razstavljali obrtniki, pa tudi krojači, izdelovalci preprog, kozmetičarke itd. Iz naše doline je raztavljal konfekcijske izdelke tov. Slapnik. Po ogledu smo dobili še skromno malico, nato pa smo se počasi vračali proti domu. Na sejmu smo se seznanili z mnogimi obrtnimi deli. Mnogim je ogled sejma koristil pri izbiri poklica. Sejem je bil zelo pester, zato smo si ga z veseljem ogledali. Obrtnemu združenju Mozirje pa se moramo še posebej zahvaliti, kajti vsem. učencem iz sedmih in osmih razredov Gornje Savinjske doline je omogočilo brezplačen oged obrtnega sejma v Celju. IVANKA PUSTOSLEMŠEK OŠ Ljubno ob Savinji Ljubenski borci so odkrili spominsko obeležje partizanskemu zd ravniku dr. Arhu na pročelju hiše, kjer je delal. Radmirci bodo obnovili staro šolo Razstavne vitrine v radmirski zakladnici varujejo izredno lepa in dragocena mašna oblačila, ki so jih darovali cesarica Marija Terezija, nadvojvodinja Magdalena, poljska kraljica Marija Jožefa, šaški princ Ksaverij Avgust, cesarica Elizabeta Kristina, in druge velike osebnosti tistega časa. Ta bogastva si vsako leto ogleda 20 — 25 tisoč obiskovalcev. Žal pa jim do sedaj nismo znali ponuditi razen ogleda zaklanice ničesar drugega. Obiskovalcem bi se prav Ali bodo podobna dela izumrla? Prizor je iz Luč, ko so turistični delavci želeli opozoriti na vse bolj propadajočo domačo obrt. gotovo prilegel prostor, kjer bi lahko zbrali vtise, se okrepčali in kupili kakšen spominček. Tega problema so se prvi zavedli prizadevni člani GD Radmirje. Vzklila je ideja, da bi adaptirali staro šolo, ki stoji v neposredni bližini cerkve sv. Frančiška, kjer se nahajajo zakladi. Stara šola ima razgibano preteklost. Pred drugo svetovno vojno je bil v stavbi prosvetni dom, katerega pa so Nemci med vojno požgali. Po vojni so krajani Radmirja z lastnimi sredstvi obnovili dom za potrebe osnovne šole. Ko je bila na Ljubnem zgrajena jiova moderna šola, je rad-mirska šola stala prazna in je žalostno propadala. Leta 1983 je SO Mozirje dala šolo in 2 ara zemljišča v last GD Radmirje. Najprej so šolo nameravali podreti in na njenem mestu zgraditi novo stavbo. Podrobnejši ogled objekta pa je potrdil dejstvo, daje stavba še vedno dobra in da jo je bolje adaptirati. Ko bo šola adaptirana, bo služila kulturnim in turističnim namenom. V njej bo velika dvorana z odrom, pred stavbo pa igrišče za odbojko in košarko ter seveda parkirni prostor. Pomemben bo seveda tudi gostinski del stavbe, ki bo namenjen obiskovalcem radmirske zakladnice. Sredstva za obnovo šole seveda ne bodo majhna. Natakala se bodo iz referendumskih sredstev, sredstev vaškega odbora KS in GD ter seveda od izkupička od gostinskih uslug izletnikom. Nikakor pa ne smemo pozabiti na prostovoljno delo, ki gaje bilo že do sedaj veliko. RAJKO PINTAR Mozirski gasilci so že na tesnem. V nadaljevanju gasilskega doma urejajo prizidek. V Logarski dolini urejajo nekatere gradbene objekte in vodovod. Tako si prizadeva solčavska krajevna skupnost premakniti stvari iz mrtve točke, saj je kamp potreba časa. SO Mozirje Komite za gospodarstvo in planiranje Podjetje za urejanje voda NIVO Celje TOZP — vodno gospodarstvo Rečno nadzorstvo OBVESTILO Z namenom, da se v čimvečji meri odpravijo poplave in odnašanje rodovitne zemlje, ki jo povzroča za-raščenost bregov na vodnih strugah pozivamo vse lastnike in upravitelje (gospodarske organizacije in občine) zemljišč, ležečih ob potokih in jarkih na območju porečja SAVINJE IN SOTLE, da DO 15. MARCA 1985 TEMELJITO OČISTIJO STRUGE POTOKOV IN JARKOV, OB KATERIH LEŽIJO NJIHOVA ZEMLJIŠČA. Struge morajo očistiti po naslednjih smernicah: V strugah, koritih in na bregovih, se mora posekati drevje, ki izrazito ovira pretok voda in ki mu voda izpodkopava koreninski sistem ali je nagnjeno v strugo tako, da obstaja nevarnost, da se podre v strugo. Iz struge je treba odstraniti tudi štore in drugo navlako, ki ovira tok vode. Drevje in grmičevje se mora posekati čim nižje pri zemlji, režima panjih pa morajo biti gladki, da se ohrani izbojna moč. Pri spravilu lesa se ne smejo poškodovati brežine, ne zaščitna rast (mlado grmičevje) in travna ruša. Posekan les in vejevje je treba takoj odstraniti z obrežnih zemljišč, da jih ne odplavi visoka voda, zažgati pa se smejo le na krajih, kjer se ne more poškodovati mladikovina. ODPAKOV NI DOVOLJENO ODMETAVATI V STRUGO. Očiščevalna dela bo nadzoroval inšpekcijski ogran občinske skupščine in rečni nadzorniki, ki bodo po potrebi dajali strokovna napotila pri poseku in za gojitev zaščitne zarasti ter predlagali ukrepe, ki so potrebni za izboljšanje pretočnih razmer na vodotokih. OBVESTILO TV D Partizan Mozirje obvešča vse zainteresirane, da se prične redna vadba v mesecu novembru po naslednjem razporedu: Ponedeljek: od 16,30 do 17,30 oddelek cicibani (predšolski) Torek: od 17,30 di 18,30 oddelek star. članice od 18.30 do 19,30 oddelek mladinci TV D Partizan Mozirje Komisija za delovna razmerja SOZD Merx Trgovska delovna organizacija »Savinja» Mozirje po sklepu seje, z dne 24. 9. 1984 ponovno objavlja skupna prosta dela in naloge: enega skladiščnega delavca in kurjača centralne kurjave (OD brez učinka cca 22.000,00 din mesečno) v Blagovnici, poslovalnica 1 »Samopostrežba« Mozirje v Mozirju. Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje zahteve: — da ima končano osnovno šolo; — da ima po možnosti izpit za kurjača oziroma da bo prevzel obvezo, da bo opravil ta izpit, — da je fizično močan in da ni zdravstvenih zadržkov za delo pri živilih. Delo bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave, z obvezno priloženimi dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev, je poslati na naslov: TDO »Savinja« Mozirje v Mozirju 41. Prijave je vložiti v 15 dneh od dneva objave prostih del in nalog. O rezultatu prijave na objavo bodo kandidati obveščeni najkasneje v 15 dneh po preteku objavnega roka. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Mozirje bo gradila stanovanjski blok v Lučah, v katerem bi bil poslovni prostor, namenjen za mirno obrt, velik cca 29 m2. Ta prostor mora interesent investirati sam. Vrednost se bo gibala za m2 od 50.000 do 60.00 din. Vse zainteresirane prosimo, da se v roku 8 dni po objavi oglasijo pismeno na naslov: OBRTNO ZDRUŽENJE MOZIRJE ali po telefonu 831-912. Gornji grad in njegov nemški župan Haudek Tudi ti seznami so rästli od dne do dne, od meseca do meseca, od leta do leta. Z žalostjo je moral ugotavljati župan Haudek, da kljub strogim odredbam slovenski fantje nočejo v nemško službo, in da raje beže v gozdove, odkoder bodo nekoč prinesli maščevanje županu Haudeku in vsem nemškim županom, ki so jih Hitlerjevi hlapci ustoličili v slovenskih vaseh. En sam tak seznam, ki govori o tistih, ki so odšli k banditom, ima zaporedno številko 339. Kako šibka je bila Fiirerjeva zaščita, ki jo je užival župan Haudek in kako velik je bil njegov strah pred maščevanjem slovenskih „banditov”, nam bodo pokazali izvlečki iz poročil, ki jih je pošiljal župan Haudek svojim nadrejenim oblastem in dr. HAUDEK V BOJU Z „BANDITI” 3. septembra 1942 poroča župan Haudek deželnemu svetniku Antonu Dorfmeistru v Celje, da so partizani 29. avgusta in 3. septembra 1942 bili na ozemlju občine Gornji grad. 1. 7. septembra 1942 poroča istemu, da so partizani dne 4. in 5. septembra ponovno napadli postojanke v občini Gornji grad. Med drugim sporoča sledeče: „Kakor sem sporočil, šteje banda čez 100 mož in vodi s seboj 3 konje. Kot je videti, bodo ti napadi vedno drznejši.. vermani iz Šmartna ob Paki tej premoči niso kos...” ' ' 2. O grožnjah partizanov, da bodo napadli tudi sam Gornji grad pravi: „Te grožnje banditov je smatrati za resne, ker so posadke tako v Gornjem gradu kakor tudi drugod mnogo prešibke, da bi se mogle upirati uspešno banditom...” 3. Tako toži gornjegrajski župan Haudek že leta 1942. Pra- vilno je slutil, da bodo postali udarci naše NOV vse drznejši in da ne bo imel dovolj vojaštva, ki naj bi ga branilo. Posebno se ni mogel zanesti na vermane, ki so že tedaj začeli bežati k partizanom. Kakšni vojaki so bili vermani že tedaj, pa nam kaže Haudekovo . pismo, ki gaje poslal dež. svetniku Dorfmeistru v Celje. Sam jih sicer z nobeno besedo ne obtožuje, pač pa pušča, da govori o njih za tiste čase skoro bi rekel žaljivo drugi. Takole je poročal o njih cestni čuvaj J. V. iz Gornjega grada dne 27. novembra 1942: „Sedel sem ob cesti pri km 40.50 z delavcema F. P. in I. B., oba iz Gornjega grada in tolkel kamenje. Četrt ure nato, ko je voz šel mimo, so prišli štirje vermani v pijanem stanju, ki so, kakor je bilo videti, spadali v spremstvo voza. Slišali smo jih že od daleč, ker so oddali več strelov. Vsi štirje možje so bili pijani in so me vprašali, kako daleč je še do Gornjega grada. Ko sem jim odgovoril, da je le še 2 km, je eden rekel: »Sedaj pa ne smemo več streljati.” Drugi pa, ki je bil najbolj pijan, je kot nalašč začel ponovno streljati...” 27. 3. med 19. in 21. uro je bil izvršen napad na Tirosek. O napadu je bila takoj obveščena ^orožniška postaja pri Novi Štifti in taje telefonično o tem obvestila orožniško postajo v Gornjem gradu. Istega večera je bil izvršen tudi napad na Šmartno ob Paki. S Šmartna je bila takoj obveščena orožniška postaja v Gornjem gradu. Orožništvo meje obvestilo ob 23. uri. Ker so bili napadi na Tirosak in' Šmartno izvršeni istega večera in je napadlo okoli 100 banditov, sem svetoval, naj se spravi deželna bramba takoj na noge. Telefonska zveza je bila prekinjena med Celjem in Ljubnom. Zato sem zahteval, naj pošljejo patrolo do policijske čete v Ljubnem. Ob pol enih sem sam alarmiral deželno brambo. Nekako ob 2. uri smo končno dobili telefonsko zvezo z Liub- n0m (Nadaljevanje prihodnjič) Dežurstvo Elektra Celje, nadzornistvo Nazarje - november Družina Pfeifer v Mozirju je leta 1913 prejela to sliko s posvetilom, da gre za skupino »Milvauških Mozerjanov«. Gre torej za naše izseljence v ZDA. Veterinarsko dežurstvo Od 22. 10. do 28. 10. Lešnik Marjan, dipl. vet., Ljubija, tel. 831-017 Od 29. 10. do 4. 11. Kralj Ciril, dipl. vet., Ljubno, tel. 840-112 Od 5. 11. do 11. 11. Zagožen Drago, dipl. vet., Ljubno, tel. 840-179 Od 12. 11. do 18. 11. Lešnik Marjan, dipl. vet., Ljubija, tel. 831-017 Od 19. 11. do 25. ll. Kralj Ciril, dipl. vet., Ljubno, tel. 840-112 Okrogle iz doline Od 29. 10. do 4. 11. Marko Marolt, Mozirje; tel. 831-877 Od 5. 11. do 11. 11. Franc Jeraj, Prihova; tel'. 831-910 Od 12. 11. do 18. 11. Srečo Nadvežnik, Nizka; tel. 831-706 Od 19. 11. do 25. 11. Marko Marolt, Mozirje; tel. 831-877 Od 26. 11. do 2. 12. Franc Jeraj, Prihova; tel. 831-910 V primeru kakšne spremembe pokličite Elektro Celje, tel. 25-841, kjer dobite potrebne informacije Kino Mozirje v novembru 3., 4. NA ZAHODU NIČESAR NOVEGA — ameriški film 6. PRISEGA MAŠČEVALCA — angleški film 8. PROKLETSTVO ČRNEGA RUBINA — nemško-italijanski film 10., 11. KRVAVA PLAŽA — ameriški film 13. REKA VELIKEGA ALIGATORJA — italijanski film 15. NINOČKA — ameriški film 17., 18. NOČ GENERALOV — ameriški film 20. MLADI TIGRI IZ HONG KONGA — nemški film 22. INDIJANSKI POGLAVAR TECUMSEH — nemški film 24., 25. DESET ZAPOVEDI 1. del — ameriški film 27. HOTEL LJUBEZNI NA TIROLSKEM — nemški film 29: SEDMERICA SEJE SMRT — ameriški film Kino Ljubno v novembru 3., 4. XI. SAMO ZA TVOJE OČI — ameriški film 10. — 11. XI. PRESTRELJENI DOLAR — italijanski film 17. — 18. XI. LEGENDA O KASTERU — ameriški film 24. — 25. XI. SEKS KLINIKA — zah. nemški film 29. XI. LOV ZA IZGUBLJENIM ZAKLADOM — ameriški film 30. XI. PLAVA LAGUNA — angleški film Matična kronika za september Jurca je hbffel iti na ozare po travo, gar pä nikjer. Povsod jih je iskal, a zarrian. Dvokolesnih gar ni in ni bilo. Žena je medtem molzla in ravnokar na h),evski prag stopila s polnim žehtarjem mleka. »To je pa že od sile!« ji je zaklical. »Kaže, da je sarh vrag odpeljal naše gare... Ne najdem jih. Snoči sem jih pustil pod lipo, zdaj pa...« »Če si jih pustil, bi morale biti,«' je brezbrižno odgovorila in šla mimo njega v hišo. »Morale, morale!... Nisem slep; če bi bile, bi jih videl. Niso šivanka.« Sosed sije pri domačem štepihu roke umival in brez prisluškovanja je slišal kako Jurca zabavlja. Usta so se mu razlezla v širok nasmeh. Čez čas je pokazal z roko navzgor, v lipo in zaklical: »Ti, Jurca, kaže, da ni vrag odpeljal tvojih gar; bolj bi verjel, da jih Bog vleče v nebesa. Vrh lipe jih je že potegnil... Pridi! Boš videl.« »Kaj?! je poskočil Jurca in v dveh korakih premeril dvorišče. S svojega sveta skozi košato krošnjo lipe ni ničesar videl. »Strela jasna, pa res! Toda kako? Kako seje to moglo pripetiti? Z ženo vendar spiva v »hisci« pa nisva ničesar slišala. Ti hudik ti! Le kdaj so jih spravili gor?« Sosed se je zabaval. »Kaj nisi nikoli fantoval, da si tako presneto neveden ali pa si bil mevža?« »Jaz mevža?... To pa nikoli! »Si že bil, ker ne veš kako se tajci reči streže. Povem ti pa: bolj, ko se boš jezil, bolj ti bodo nagajali! Fantje so pač mladi. Vročo kri imajo. Zdivjati se morajo. Je pa bolje, da jo hladijo zunaj kakor pri dekletih v kamrah.« »Noč je za spanje, dan za delo!« »Pravilno! Menim pa, da bodo prej tvoje gare v nebesih kot ti svet spremenil. Se včeraj si tarnal kako je zaguljen.« »Danes to vem še bolj, hkrati pa še to, da ti fantom potuho daješ. Ne bi dvakrat rekel, da jim svetuješ kaj naj »ušpičijo«, ko si tako vseveden.« »Ojej! Pri teh letih? Dovolj imam svojih šest križev, ki me k tlom vlečejo. Vendar Jurca, spomni se kako so za tiste koše fantje že v naprej povedali, da jih bodo pomešali! Babe so koše skrivale po vseh svislih, misleč, da jih ne bodo našli. Nekatere so se-celo glasno hvalile. No, kaj je bilo? Nekega jutra pri nobeni hiši ni bilo koša. Iskali so jih hlapci, dekle, gospodarji, ker niso mogli pokladati živini. Ena od deklet je le opazila kje so. Vsi od prvega do zadnjega iz naše vasi, so stali pri kapeli, naša velika kripa pa na sredi. Babe so na klic letele vkup kot kure, ko jih petelin zakliče. Vse zmešane so bile. Da bi jih videl! Grabile so po koših, vreščale, se kregale in smejale. Vse srečne so bile, ker so se lahko zabavale.« »Prazen koš pri kapeli ali gare v lipi ni isto. Meni ne gre na smeh.« Sosed je nagajivo pogledal in še bolj nagajivo dejal: »Če nisi strokovnjak lahko polomiš lipo, gare in še sebe.« »Zato jih naj tisti spravi dol, ki jih je gor! Zaradi mene lahko v lipi visijo do sodnega dne... Za sramoto!« - Jurca je jezno gledal, sosed pa se nasmihal. Toda gare niso hotele sramote delati. Vsaj ne dolgo. Jurca je sicer stražil in »vraga«dolgo čakal; polnoč je že odbila, ko je jezen, zaspan in utrujen odšel v posteljo Spet je bil sosed prej na nogah in pogled mu je splaval vrh lipe. Zasmejal se je, stopil od okna in povedal ženi: »Bog si je že ogledal Jurčeve gare. Spet so na tleh. Pod lipo stojijo.« »Prestare so se mu zdele,« je strokovno ugotovila žena in oba sta se zasmejala. Ko pa je Jurca vstal in videl, da so gare na tleh, ni rekel ne bele ne črne. * ŠTEFKA PETEK montove idr.) in še bolj kot odličen in plodovit (okoli 60 knjig!) prevajalec iz ruščine (Dostojevski, Čehov, L. N. Tolstoj, Gorki, Puškin, A.. N. Tolstoj, Gogolj, Saltikov—Ščedrin), francoščine (Flaubert, Balzac, Merimee, Zola, Maupassant) in angleščine (Stevenson, Doyle, Defoe, Scott, London, Buck, Tagore). Blaž Arnič (1901—1970), rojen v Strmcu (Strmčkem Vrhu), je eden od najbolj izrazitih slovenskih simfoničnih skladateljev tega stoletja. Napisal je 9 simfonij, nekaj koncertov in simfoničnih pesnitev, poleg tega pa tudi vrsto zanimivih zborov, samospevov, klavirskih in komornih del in Uverturo h komični operi. Z začetkom 20. stoletja se zaključuje niz o znamenitih in pomembnih možeh, ki so bili rojeni v Zgornji Savinjski dolini ali so v njej delovali. (Čisto zadnji članek bo naslednjič posvečen pregledu virov za te članke.) V nizu bi bilo gotovo mogoče prikazati še kakšnega manj znamenitega, toda vrhu se ne da dodati kaj bistveno novega. O razširitvi v to stoletje, ki je sicer možna, pa nisem prepričan, da bi se mi posrečila; nekaj zaradi pomanjkanja literature o mlajših znamenitih osebnostih (treba jo je šele napisati ali pa se šele piše), nekaj pa zaradi meril, ki so za starejša obdobja bolj trdna (ali vsaj manj spolzka). Morebitna knjižna izdaja naj bi razširila sedanje prikaze s fotografskim gradivom, z reprodukcijami npr. naslovnih strani knjig, ki so jih napisali obravnavani ljudje, z natančno navedbo virov (literature) za posamezne znamenite osebnosti in s čim bolj popolnimi bibliografijami del pri posameznih ustvarjalcih. To še čaka uresničitve. PETER WEISS POROKE: Ročnik Ivan, star 28 let, šofer iz Tera 65 in Žmavc Anica, stara 25 let, elektrotehnik iz Bočne 119 Jurjevec Ivan, star 23 let, prodajalec iz Juvanja 29 in Kumprej Vera, stara 20 let, študentka iz Varpolja 18 Lamut Boris, star 25 let, elektroins-talater iz Mozirja 212 in Meh Martina, stara 22 let, fizioterapevt iz Slatin 169 Ugovšek Franc, star 29 let, mizar iz Gornjega grada 117 in Štiglic Marija, stara 19 let, delavka iz Radmirja 117 Orosel Stanko, star 37 let, mehanik iz Maribora in Ugovšek Ljudmila, stara 24 let, elektrotehnik iz Gornjega grada 117 Štorgelj Rudolf, star 24 let, gradbeni tehnik iz Radmirja 78 in Retko Helena, stara 19 let, ekonomski tehnik iz Dol Suhe 20 Polanšek Darko, star 23 let, kmetovalec iz Bočne 111 in Ermenc Jožefa, stara 18 let, konfekcionar iz Florjana pri G. gradu 2 Bastl Vito, star 25 let, prodajalec iz Titovega Velenja in Port Jelka, stara 24 let, prodajalka iz Brezja 60 Gostečnik Jožef, star 24 let, kmet iz Radegunde 43 in Jevšnik Ivica, stara 20 let, prodajalka iz Šmihela 11 10. Jakop Jožef, star 26 let, specialni pedagog iz Primož-a pri Ljubnem 12 in Terbovšek Jožica 25 let, vzgojiteljica iz Dola 41 Berglez Ivan, star 25 let, kmet iz Primoža pri Ljubnem 64 in Zamernik Marija, stara 20 let, delavka iz Konjskega vrha 23 Pančur Jože, star 24 let, delavec iz Krnice 23 in Funtek. Marija, 22 let, konfekcionarka iz Podvolovljeka 4 Solar Andrej, 26 let, kmet iz Primoža pri Ljubnem 61 in Planinšek Terezija, 23 let, delavka iz Krnice 9 SMRTI: Bastl Marija, 45_let, invalidska upokojenka iz Žlabra 12, Kropovšek Janez, 79 let, invalidski upokojenec iz Šmartnega ob Dreti 36, Šinkovec Frančišek 48 let, upokojenec. Kokarje 9, Hribernik Ivanka, 73 let iz Dobletine 1, gospodinja, Maverč Marija, 75 let izTiroseka št. 17, kmetoval-ka, Govek Ana, 93 let, preužitkarica iz Trnovca 5, Poličnik Valentin, 71 let, upokojenec iz Spodnje Rečice 34, Murko Matevž, 4 leta iz Ljubnega ob Savinji 81, Kralj Mihael, star 20 let, gozdarski tehnik iz Ljubnega 37, Prepotnik Veronika, stara 85 let, upokojenka iz Mozirja 6 „Savinjske novice” izhajajo mesečno - Izdaja SZDL občine Mozirje - Urejuje uredniški odbor - Glavni In odgovorni urednik Aleksander Videčnik - Fotografska priprava Ciril Sem - Uredništvo In uprava: Mozirje 175, telefon: (063) 831-609 - Žiro račun pri SDK ekspozitura Mozirje, številka: 52810-637-55424 - Savinjske novice, glasilo SO Mozirje -Rokopise, objave In oglase za vsako številko sprejemamo do10. v mesecu - Stavek, filmi in prelom DITC, tozd Grafika Novo mesto - Tisk na rotaciji Ljudske pravice v Ljubljani - Po mnenju IS SRS, Sekretariata za informacije (št. 421 1/72 z dne 9. maja 1973) Je časopis oproščen davka na promet proizvodov. Znameniti Zgomjesavinjčani Franc Hafner (1839—1876), rojen v Gornjem Gradu, je napisal prvo delo o slovenski stenografiji, ki pa je ostalo v rokopisu. Njegov sistem je bil objavljen šele kasneje, tako da ni imel vpliva na razvoj slovenske stenografije, ker je bil v osnovi zgrešen: temeljil je na nemščini, ne pa npr. na češčini, ki se od slovenščine ne razlikuje toliko. Franc Štiftar (1846—1913), rojen v Podolševi, je jezikoslovni in slovstveni pisec, publicist in turistični propagator. Prvi je zapisal ime Solčava (ki so jo do takrat imenovali Žocpah), bil pa je tudi »oče turizma v Zgornji Savinjski dolini«, saj ga je propagiral že kot dijak, med študijem v Gradcu je za Kamniško-Savinjske Alpe trajno pridobil Johannesa Frisc-huafa. Se ne 30-leten je začel študirati v Rusiji, kjer je ostal in umrl. Franc Praprotnik (1849—1933) je živel od leta 1889 kot nadučitelj v Mozirju in pozneje kot upokojenec na Brezju, kjer je tudi umrl. Sodeloval je v učiteljskem listu Popotnik, zbiral je ljudsko slovstvo in naročeno gradivo, najpomembnejši pa je kot sadjar, saj je s pametnejšim delom kmetu omogočil večji pridelek in s tem manj naporno življenje; zanimanje za poljedelstvo je gojil s predavanji, razstavami in članki v časopisju (bilje urednik kmetijske priloge v časopisu Domovina). Ferdo Seidl (1856—1942), geolog, je imel z Zgornjo Savinjsko dolino stik le kratek čas, vendar je iz tega nastala veličastna knjiga Kamniške ali Savinjske Alpe: njih zgradba in njih lice (1907—08), ki je temeljni geološki opis naših Alp, zaradi uvoda pa tudi prvi slovenski učbenik za geologijo in paleontologijo. Franc Lekše (1862—1928), rojen v Pustem Polju, je bil obetaven jćzikoslovec inje v Domu in svetu v letih 1888—98 objavljal jezikoslovno gradivo in članke, pisal pa je še v nekatere časopise. Jezikoslovni članki kažejo razgledanost in vsaj na začetku tudi znanstvene ambicije, vendar pa y glavnem folkloristično-paberkovalsko obravnavanje našega jezika, kije bil ob koncu 19. stoletja potreben že česa več. Fran Kocbek(1863—1930)je bil prav tako Nesavinjčan, vendar je dolga leta (nad 40 let — do smrti) živel v Gornjem Gradu (sprva na Rečici ob Savinji). Vodil je gradnjo planinskih poti in koč, objavljal je članke o planinstvu in napisal prvi planinski vodnik po Kamniško-Savinjskih Alpah (1894) ter veliko delo Savinjske Alpe (1926), ki vsebuje ogromno gradiva in je temelj za proučevanje naše doline z zemljepisnega, turističnega, zgodovinskega, naravoslovnega, planinskega, etnološkega in še kakšnega vidika. Žiga Laykauf (1868:—1938) se je rodil v Mozirju, tu preživel skoraj pol življenja — tudi kot občinski tajnik in arhivar — in umrl. Bil je pesnik, publicist, prevajalec in krajevni kronist. Njegova je Kronika trga Mozirje, objavljena leta 1926 v celjski Novi dobi. Fran Tominšek (1868—1943), rojen v Bočni, je bil po poklicu pravnik, ukvarjal se je s planinstvom (bil je znan plezalec in traser novih planinskih poti) in bil njegov organizator, kar je tedaj pomenilo tudi obrambo pred nemštvom. Bil je drugi predsednik Slovenskega planinskega društva (v letih 1908—31), ki je predhodnik današnje Planinske zveze Slovenije. Josip Tominšek (1872—1954), rojen prav tako kot njegov brat Fran v Bočni, je bil šolnik, literarni zgodovinar, jezikoslovec in pe- dagoški ter planinski pisec. Bil je urednik Planinskega vestnika (1908—41) v katerega je tudi pisal, sestavljal je učbenike in pisal literarnozgodovinske članke, urejal je zbornike in izbrana dela, od jezikoslovnih del pa je najpomembnejša razprava Narečje v Bočni in njega sklanjatev (1.903). Bil je tudi tajnik odbora za nabiranje slovenskih ljudskih pesmi. Objavil je okoli 60 knjig in nad 875 krajših in daljših člankov, kar je ogromna in že kar težko preseg-ljiva številka. Rasto Pustoslemšek (1875—1960), časnikar jn politik, je bil rojen v Lučah. Že pred prvo svetovno vojno si je prizadeval za nekako takšno jugoslovansko državo, v kakršni živimo danes, bil pa je tudi urednik in sodelavec slovenskih časnikov; npr. Slovenskega naroda in Jutra. Avguštin Stegenšek (1875—1920) je napisal za naše področje zelo pomembno umetnostnozgodovinsko delo o cerkvenih spomenikih z naslovom Dekanija Gornjegrajska (1905), ki je ostalo do danes temeljno in strokovno nepreseže-no. Fran Tratnik (1881—1957), rojen v Potoku (v Zadrečki dolini), je slikar in eden od najpomembnejših slovenskih risarjev. Njegove slike so nr. Rdečelaska, Slepa in Likarica, risbe pa med drugimi Slepci, Hrepenenje, Delo na polju -Jrrcikel Begunci (vse iz časa okoli prve svetovne vojne). Slovenskemu slikarstvu je nakazal pot v ekspresionizem, od impresionistov pa je prevzel le nekatere prvine. Vladimir Levstik J1886—1957) je bil rojen v Šmihelu nad Mozirjem, znan pa je kot pisatelj (Gadje gnezdo, Višnjeva repatica, Hilarij Pernat, Zapiski Tine Gra-