(MiMMoMEUGLAS 1^XLVI - št.80 - CENA 70 SIT Krani. netek. 15. oktobra 1993 Kranj, petek, 15. oktobra 1993 Podjetje Aquasava v nekdanjem Tekstilindusu Ohranjenih je štiristo delovnih mest Brdo, 12. oktobra - Na novinarski konferenci, ki jo je ta teden na Brdu pripravil Svet kranjskih sindikatov, so Se predstavili novi lastniki in vodstvo dela nekdanjega Tekstilindusa, ki je po tretji dražbi 20. septembra prešel v last tekstilnega podjetja Aquasava, zdaj registriranega v Kranju. V njem trenutno dela 320 delavcev. Družina Bonazzi, ki je na dražbi kupila ael Tekstilindusa v stečaju, ima v Italiji ^ tekstilnih podjetij. V desetih obratih v domovini je zaposlenih okoli 1600 delav-Tržni interes jim je narekoval, da se družinsko podjetje razširi tudi v druge djžave. Ustanovili so družbo v Istri na. Hrvaškem in eno v Belgiji, od letošnjega "toj a pa tudi družbo z imenom Aquasava ^Sloveniji. Ta je odkupila "zdravo jedro" tekstilindusa in v njem zdaj dela s 320 delavci. Z uresničitvijo proizvodnih načrtovjih bodo do konca leta 1994 potrebo-v*li 450. Kot je na novinarski konferenci ^trdil G. Bonazzi iz družine italijanskih iastnikov, je njihov cilj zaposlitev ljudi, ki *° že delali v Tekstilindusu in imajo strokovne sposobnosti ter delovne na-\*de. V mislih pa nimajo le proizvodnih delavcev, temveč tudi strokovnjake. Ne- kaj teh so že poslali na uvajalne tečaje v Italijo, medtem pa proizvodnjo vodi nekaj Italijanov. Slednji ne bodo ostali trajno. Italijanski lastnik namreč pravi, da v vseh njihovih podjetjih (zunaj Italije) delajo domačini, ker je tako proizvodnja cenejša, k temu pa dodajajo laskave ocene o tehnični in siceršnji sposobnosti naših delavcev. V (zdaj že bivšem) Tekstilindusu trenutno dela majhen del predilnice, večjo pozornost pa novi lastnik namenja barvanju in tiskanju tkanin. Ta del proizvodnje je bil za Italijane najbolj zanimiv, pritegnila pa je tudi njegova tehnološko zadovoljiva opremljenost. Na novinarski konferenci so razgrnili tudi nekaj načrtov. Njihov cilj je izdelati 15 ton preje dnevno, kar je dvakrat toliko, kot je Tekstilindus proizvajal v svojih najboljših časih. Letno bodo izdelali 3,5 milijona tekočih metrov tkanine. S 128 novimi tkalskimi stroji na vodni sistem pridobivajo tudi proizvodnjo poliestra. Ko bo delo steklo, bodo stkali 13 milijonov tekočih metrov poliestra letno. Z naložbo, vredno več milijonov nemških mark, bodo do konca leta 1994 podvojili prejšnje zmogljivosti tega obrata. Načrti in vlaganja novih lastnikov so verjetno dokaz, da firma Bonazzi Tekstilindusa ni odkupila iz spekulativnih namenov, je dejal tudi Janez Mlakar, stečajni upravitelj Tekstilindusa. Povedal je tudi, da novi lastnik dosledno spoštuje pravice in dogovorjeno raven plač iz Kolektivne pogodbe, kar med slovenskimi podjetji žal ni pogosta praksa. • D.Z.Žlebir Plačilna kartica ACTIVA DENAR ZA AKTIVNE /O ljubljanska banka Gorenjska banka d.d., Kranj V ponedeljek sta Šmarjet-no goro obiskali liechten-steinska kneginja Marie in Štefka Kučan, soproga slovenskega predsednika. Med prisrčnim sprejemom je kneginja s plesalcem Folklorne skupine Sava Milošem Kccma-nom zaplesala polko. Šmartinski župnik Ciril Brglez je gostji seznanil z obnovljeno cerkvijo in se zahvalil Slovencem iz Liechtensteina za pomoč. Navzoči med obiskom smo pogrešali najbolj znano Slovenko v Liechten-steinu Angelo VVachtcr, ki tokrat ni mogla na Šmar-jetno goro. Več na 2. strani. - Slika G. Šinik zapora Peračice res le še danes? &ku S- naJ D' delne zapore viadukta Peračica konec, obljubljajo v ljubljanski firmi Asfaltex, ki jei .Paj z glavnim izvajalcem del, SCT iz Ljubljane, popravlja napake, nastale ob lanski preplastitvi l^*ei>e konstrukcije mostu z asfaltom. Kot so pojasnili, delo poteka po tehnološkem postopku, ki pov *a določen čas med posameznimi izolacijskimi premazi. V Republiški upravi za ceste so še l<>!j .'*> da prihaja do zastojev v prometu ob enostranski zapori ceste zaradi urejanja s semaforjem; * "na pač daljši interval čakanja zaradi varne izpraznitve dolgega mostu.. • S. S. - Foto: S. Saje Milan Kučan v planinski enoti Predsednik pohvalil "gamse" Bohinjska Bela, 15. oktobra - Predsednik države Milan Kučan Je minuli torek obiskal pripadnike Pokrajinskega štaba TO za Gorenjsko, a katerimi se je pogovarjal o njihovem delu v prenovljeni stavbi vadbenega centra na Pokljuki. Zatem je spremljal vajo alpsko-izvidniške enote v stenah nad Bohinjsko Belo, kjer so ga pozdravili tudi domačini. Že 22. oktobra 1993 ob 19. uri bo predsednik Kučan spet na Gorenjskem, Kot gost GLASOVE PREJE v restavraciji KOMPAS HOTELA BOHINJ bo odgovarjat na vaša vprašanja, seveda, ne samo o slovenski vojski/ Srečanje s starešinami in vojaki, ki nosijo oznako gamsa na uniformah, je izkoristil tudi za ogled prenovljene vojašnice na Bohinjski Beli. Enoti je izrekel pohvale za njene dosežke v letu dni, v izjavi za javnost pa je napovedal njegovo podporo pri nadaljnjem zagotavljanju denarja za dobre življenjske in delovne razmere vojakov. Več na 6. strani!. • S. S. avni zbor na izredni seji omejil pravico do stavke Policisti zahtevajo Bizjakov odstop iyerJ> 15. oktobra - Predvčerajšnjim pozno Ks.er je državni zbor na izredni seji po hitrem <|Pku sprejel spremembe zakonov o notran-^U$k" . an' Ovajanju kazenskih sankcij, carinski pf ' in zračni plovbi, s katerimi je omejil lro|'c.° do stavke policistom, carinikom, kon-doh,rieni poletov in paznikom v zaporih. Po Poftk! .,0 pomeni, da delavci s posebnimi ,astili lahko stavkajo samo še v prostem »*v " objavljen v Uradnem listu, se ga Ihjfd« držali. Svoje zahteve lahko uveljavljamo ^ drugače." Mm drugače, zaenkrat lahko le ugibamo. (te|J?°sti sta predvsem dve; ali bodo policisti 11 Preveč po predpisih ali pa samo toliko, za kolikor so plačani, pri čemer je prva možnost verjetno še hujša od druge. Čeprav se s potezo parlamenta bržčas strinja tudi večina državljanov, ki policistov ravno ne ljubijo, med stavko pa so jih še posebej motile kolone pred mejnimi prehodi, prometna gneča ob konicah, izživljanje nekaterih voznikov po cestah in podobne nevšečnosti, so stavkajoči policisti vseskozi poudarjali, da njihova stavka ni naperjena proti ljudem ali proti državi. Policisti si ne želijo politične vloge, ampak samo boljše delovne in življenjske pogoje. 11. člen Ustave res govori o možnosti omejitve pravice do stavke, ne pa o odvzemu te pravice, kar spremembe štirih zakonov za njih dejansko pomenijo. Zato bodo verjetno sprožili ustavni spor. Več na 6. strani!. • H. J. inj, 14. oktobra - Minuli teden je bilo živahno na večini športnih igrišč na Gorenjskem, saj je precej ligašev odigralo redno kolo. Kranj, 14. oktobra aj ie _ Osrednji dogodek pa je bil v sredo popoldne na kranjskem nogometnem igrišču, ko sta se pomerili izbrani vrsti nogometašev Makedonije in Slovenije. Naši so razočarali, saj so gostje z odličnim Pančevom zmagali z rezultatom 1:4. Več o športnih dogodkih je zapisano v Stotinki. V.S., f oto: GŠinik SALON VOZIL Cimos Citroen tel.:064 223-331 omejeno število vozil dobava že OKTOBRA, pri takojšnjem plačilu še 5% popusta. Motnost več za nakup: prodaja na LEASING *U prodafa na posojilo! HOTEL BELLEVUE ...lep razgled, izleti, poročni obredi - tudi cerkveni, slavnostna kosila, poslovna srečanja, politična zborovanja... Šmarje tna 6, Kranj, tel.: 064 311 211, fa>c 064 312122 iH efueoeuesojd ouiefud c>jb? oodn>| ®s/\ ^| JEKLO W TEHNA A£4ik A Ž E L f Z NINA škofjeloška 56. Sttei.: 311-378,311-984 VSE ZA OGREVANJE + REGULACIJE Prodaja na več čekov Lastninjenje gospodarskih javnih služb Trije koraki lastninjenja Premoženje javnih podjetij bo razdeljeno na del, ki se bo lastninil in na del, katerega lastnik je že država oziroma občine. Ljubljana, 13. oktobra - Do 2. novembra morajo gospodarske javne službe oddati elaborat, v katerem bo ugotovljen delež javnega prihodka v zadnjih desetih letih, o čemer je vlada pred kratkim sprejela posebno uredbo. Vlada oziroma občinski izvršni sveti bodo nato v dveh mesecih dali soglasje, nakar bo za lastninjenje preostalo še devet mesecev. Po junija sprejetem o gospodarskih javnih službah je bil prvi korak že storjen, z njim so državni oziroma občinski postali vsi infrastrukturni naprave in objekti, z njimi pa seveda tudi obveznosti, ki imajo javna podjetja. Drugi korak je ugotovitev deleža javnih podjetij, ki se bo privatiziral oziroma deleža, ki bo ostal državni oziroma republiški. V tem smislu so v javnih podjetjih že pripravljali rešitve, ker so bile po besedah ministra za okolje in prostor Mihe Jazbinška zelo različne, ker so pač motivi zelo različni, je vlada pred kratkim sprejela uredbo, ki določa metodologijo za ugotavljanje teh deležev. Ministrstvo je pripravilo posvet, na katerem so uredbo Eodrobno predstavili, saj v fradnem listu še ni bila objavljena, javna podjetja pa morajo elaborate oddati do 2. novembra. Več na 9. strani. M.Volčjak ■ ■■Mi Kranjski trgovec z igračami C * J Telefon (064)212479 In 221 660 SLOVENIJA IN SVET Liechtensteinska krona na Gorenjskem Med štiridnevnim obiskom v Sloveniji sta liechtensteinski knez Hans Adam II in kneginja Maric precej časa preživela tudi na Gorenjskem. Kranj, 15. oktobra - Včeraj sta prvi uradni obisk v Sloveniji zaključila liechtensteinski knez Hans Adam II in kneginja Marie. To je bil uradni obisk kakšne kronane glave v naši državi. Čeprav je Liechtenstein majhna kneževina, ima zelo dobre povezave z Evropsko gospodarsko skupnostjo, EFTO in drugimi evropskimi organizacijami. Knežja družina pa je že f>ovezana s Slovenijo. Knez Hans Adam II, ki je prišel na oblast eta 1989, je bil zasebno že v Sloveniji, zgodovinarji pa vedo povedati, da da je knezov rod tudi zgodovinsko povezan z našimi kraji. Ded sedanjega kneza dr. Eduard Liechtensteinski je bil med prvo svetovno vojno pogosto na Soški fronti kot vodja urada za pomoč v vojni. Njegova organizacija je Eomagala ranjenim in invalidnim vojakom v zaledju front. >eloval naj bi tudi v Kranju, Radovljici in Ajdovščini. Gostji je na Šmarjetni gori pozdravil tudi kranjski župan inž. Vitomir Gros, v imenu lastnikov Smarjetne pa jih je nagovorila Anica Praprotnik (tretja z leve). Slovenci iz Liechtensteina so kneginji podarili avbo, Štefki Kučan pa zbirko svetovnoznanih liechtensteinskih znamk. Hans Adam II je na novinarski konferenci po pogovorih s predsednikom države Milanom Kučanom, predsednikom vlade dr. Janezom Drnovškom in zunanjim ministrom Lojzetom Peterletom izredno visoko ocenil razvoj Slovenije, za katero je menil, da je del Zahodne Evrope, in obljubil pomoč pri vključevanju v Efto in Evropsko skupnost. Naša stran pa je zadovoljna, da ji bo Liechtenstein olajšal pogovore s švicarskimi in avstrijskimi poslovneži in bankirji. Obisk je potrdil Slovenijo kot mirno in varno državo, je dejal predsednik države Milan Kučan. Zvon željsi zvoni za kneginjo na Blejskem otoku. Levo princ Hans Adam II in slovenski veleposlanik v Švici in Liechten-steinu dr. Anton Bebler. Knežji par, z njim je prišlo v Slovenijo tudi nekaj Slovencev, živečih v Liechtensteinu, je lep del obiska preživel na Gorenjskem. Kneginja Marie je v ponedeljek obiskala v spremstvu sproge slovenskega predsednika Štefke Kučan Šmarjetno goro. Angela Vvachtar, sorodnica Jekovčevih oziroma Praprotnikov, lastnikov objektov na Šmarjetni gori, je znana liechtensteinska hotelirka v Schaanu, Slovenci iz Liechtensteina pa so pomagali pri obnovi cerkvice na Šmarjetni gori. Knežji par je obiskal Vršič in prizorišče Soške fronte, prav tako pa tudi Bled z otokom. • J. Košnjek, slike G. Sinik Povabilo iz uredništva Gorenjskega glasa: VPRAŠAJTE PREDSEDNIKA! V petek, 22. oktobra 1993 ob 19. uri v restavraciji KOMPAS HOTELA BOHINJ GLASOVA PREJA pod naslovom: DOKLE) UJETNIKI ZGODOVINE ? gost: predsednik države MILAN KUČAN voditelj: Viktor Žakelj Vabimo Vas, da nam sporočite Vaša vprašanja, ki jih bomo na Glasovi preji zastavili predsedniku države ter o odgovorih (in celotni Glasovi preji) objavili zapis na "Odprtih straneh" * Gorenjskega glasa 29. oktobra. Vprašanja predsedniku države lahko pošljete pismeno na Uredništvo Gorenjskega glasa, Zoisova 1, Kranj (za Glasovo prejo) ali pa nam jih sporožite po telefonu 064/211 -860 REZERVACIJE ZA GLASOVO PREJO: - RECEPCIJA KOMPAS HOTEL BOHINJ 064/723-471 - UREDNIŠTVO GORENJSKI GLAS 064/211-860 Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA Državni zbor še ni končal oktobrskega zasedanja Denarja ni, pravi predsednik Drnovšek Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek je to jasno povedal ob policijski stavki, prav tako pa tudi ob zahtevah nekaterih strank, predvsem Združene liste socialnih demokratov, za povečanje proračunskega denarja, predvsem za socialo. Vladna koalicija za zdaj ostaja se skupaj. Ljubljana, 14. oktobra - Državni zbor se zelo počasi prebija skozi 50 točk dnevnega reda oktobrske 12. seje državnega zbora. Prvo obravnavo so s številnimi pripombami prestali novi zakoni s področja pravosodja, med njimi tudi zakon o sodniški službi. Pri tem zakonu je bila pričakovana živahna, politično obarvana razprava glede na mnoge pripombe, da so v pravosodju ljudje starega režima, povezani tudi s političnimi procesi. Pričakovane ostrine ni bilo. Državni zbor je le zaostril pogoje za delo v sodniški službi. Mandat sodnikov naj bi bil po novem trajen, do upokojitve. Sodniki morajo biti stari najmanj 30 let. V pravosodju bi morali delati najmanj 6 let ali 10 let v pravnih službah. Sedanji sodniki naj ne bi imeli nobenih ugodnosti. Morali bodo kandidirati, prav tako pa naj ne bi imeli ugodnosti pri upokojevanju. O državljanstvu odloča država Državljanstvo je status, ne pravica, je menil državni zbor ob obravnavi predloga sprememb in dopolnitev zakona o državljanstvu. Spremembo so v sodelovanju z vlado predlagali poslanci Slovenske ljudske stranke Štefan Matuš, Janez Podobnik, Alojz Metelko in Marjan Podobnik. Država si hoče s spremenjenim zakonom zagotoviti večje pravice pri odločanju, kdo naj bo držav- štefan Matuš, poslanec Slovenske ljudske stranke, eden od predlagateljev spremenjenega zakona o državljanstvu. ljan Slovenije in kdo ne. Državni zbor pa je zavrnil predlog Eoslanca Marjana Poljšaka, da i razveljavili vsa državljanstva, ki so bila podeljena na osnovi zakona, ki je bil v parlamentu sprejet junija leta 1991. Poljšak je poslancem, ki so glasovali zoper njegov predlog, očital izdajstvo domovine! Sporno je še vprašanje dvojnega državljanstva za Slovence, ki živijo na tujem. Tu so stališča različna, predvsem pa bo pri tem odločilno, kako imajo problem dvojnega državljanstva rešene države, v katerih Slovenci živijo. Državni zbor je med drugim sprejel predlog, da se bo pri državljanstvu otrok upošteval status staršev ob otrokovem rojstvu. Dobili bomo generalštab Zakon o organizaciji ministrstev, o katerem je bila opravljena prva obravnava, predvideva 15 ministrstev. Državni zbor je pozval k racionalni organizaciji ministrstev in državne uprave. Ta se ne sme povečati. Vlada mora predložiti finančne posledice reorganizacije. Slovenija naj bi imela ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj, ministrstvo za finance, ministrstvo za gospodarske dejavnosti, ministrstvo za kmetijstvo in goz- Pomisleki ob skladih Državni zbor je v prvi obravnavi sprejel zakon o tehnološkem razvojnem skladu. Poslanci so sprejeli dopolnila, da mora imeti državni zbor večji nadzor nad skladom in da naj država zakonsko uredi delovanje raznih skladov. Opozicija je bila do sklada kritična, še posebno Demokrati, ki so menili, da sklad lahko deluje brez državne pomoči, da pa naj le 70 milijonov ustanovnega kapitala. V sklad naj bi šel tudi del denarja od prodaje družbenih podjetij. Pogovor parlamentarcev. ^ leve Miloš Pavlica (ZdruiJ lista), Jože Kopše (Slovenj nacionalna stranka) in J*^ Jg Kopač (Liberalnodemoktff ministrstvo za zdravstvo, J trstvo za znanost in tehnolog in ministrstvo za zunanje v ^ deve. V okviru ministr^ [Q bomo dobili nekatere jj^ organe oziroma urade .H ^ i med drugim urad repub" 'ko Slovenije za invalide, urad t*| varstvo potrošnikov, urad On« varstvo konkurence, služb*. V tudi dejal, da nihče v w\ ^ koaliciji ni nepogrešljiv. Pri' ^ je očitno mislil na Zdru# listo socialnih demokra* JL Njene pripombe je Pref\J J ocenil kot premalo utemelj^T Dogovorili pa so se, da h~J predstavniki koalicijskih st»*£ ponovno obravnavali nltfl andum in skušali najti sogla;ju darstvo, ministrstvo za kulturo, ministrstvo za notranje zadeve, ministrstvo za obrambo, ministrstvo za okolje in prostor, ministrstvo za pravosodje, ministrstvo za promet in zveze, ministrstvo za šolstvo in šport, tako da bi se koalicija obdr^A^ še naprej. Možne so nekaUi^ notranje korekcije, več den8^ za socialne transferie pa j ^ Kljub temu lahko pričakuj^ ^ o proračunskem memoran^ jjj mu v državnem zboru še Ž'v t^ no razpravo. . h J.Košnjek, foto G. & \ Ostra kritika vlade in raznih novih državnih skladov, poslanca Demokratov dr. France Bučar in dr. Dimitrij Rupel. Opozicija ni glasovala Po številnih sestankih se je v sredo zvečer državni zbor sestal na izredni seji in po hitrem postopku sprejel dopolnjene zakone o notranjih zadevah, zračni plovbi, izvrševanju kazenskih sankcij in carinski službi. Poslanci so s temi zakoni delavcem v teh, za državo pomembnih službah, omejili pravico do stavke. Vsi dosedanji pogovori med stavkajočimi policisti, vlado in predsednikom državnega zbora so bili neuspešni. O zakonih se mora danes izreči le državni svet. Če ne bo veta, bodo zakoni začeli veljati dan po objavi v Uradnem vestniku. Opozicija je bila priti tem zakonom. Menila je, da je kriva vlada, ki ni uspela rešiti tega problema, sedaj pa prenaša odgovornost na državni zbor. Opozicija zato o zakonih ni glasovala. Vladne stranke so uveljavile svojo večino in zlahka sprejele zakone. Kljub zagotovilom vlade, da spremenjeni zakoni ne prepovedujejo stavke, pa pravico do stavke zaposlenim v teh službah bistveno omejujejo. Država je tokrat stavkajoče policiste ukrotila. Nekateri poslanci pa so se vprašali, ali bo tako ravnala tudi v primeru drugih stavk, ki so že napovedane. Ravnanje vlade in državnega zbora so enotno obsodili vsi sindikati, ki sicer niso pretirano enotni. STRANKARSKE NOVICE/ a*l Proračun in gospodarska kriza Liberalno-demokratska stranka pozitivno ocenjuje proraČfV^ memorandum kot stopnico k jasnejšemu zakoličevanju ja ^. porabe, vendar ima dokument tudi nekaj pomanjkljivosti- ^ "» analize učinkovitosti porabe proračuna. Preveč denarja p6.* ^ obrambo, pa tudi gradnja Narodne in univerzitetne knjižnice 4 milijarde tolarjev) je v težkih gospodarskih časih vpraŠJJ1^ Problem obrambe naj se rešuje medletno z rebalansom al' takrat, ko bo odpravljen embargo OZN na uvoz orožja. . denarja za oborožitev naj bi bil znak, da je Slovenija prmravJJJ I kršiti embargo. Poslanska skupina in izvršilni odbor Slovenj" ljudske stranke sta na skupni seji ugotovila kritične razmef slovenskem gospodarstvu. Državni zbor jih mora takoj obray^ vati, do njih pa se mora opredeliti tudi vlada. Kmetijstvo se re»^ j| prepočasi, prav tako denacionalizacija. Nujno je sprejeti zaWI preprečevanju korupcije, ki bo spodbujal razvoj zdr**S podjetništva v Sloveniji. Naloga je še naprej alternat' j ^ Erogram, ki bo povezoval sorodne stranke. V koaliciji naLflp ili, razen Slovenske ljudske stranke, še krščanski demokf ^ socialdemokrati in druge desnosredinske in desne stra.^ji)pi Združena lista socialnih demokratov upa, da bo vladna koal' K ^ podprla njen predlog za dodelitev več denarja otroškim dodati ^k in za uveljavitev univerzalnega otroškega dodatka. Slednji n'Jjj, bil predvsem pomoč družinam z že rojenimi otroki. Stranko ™i da proračunski memorandum upošteva zadolževanje zaf^ oboroževanja, družinskih prejemkov pa niti ne omenja f Demokrati ugotavljajo, da vlada ne upošteva pripomb parlan1« ta. Nima zunanjepolitične strategije, brez katere pa ni mog , zasnovati koncepta nacionalne varnosti. Naš položaj je kritij Nekateri nas že vidijo v neki novi Jugoslaviji. Italiji ne vra% dolga, zato lahko Italija spet načne nekatera vprašanja, sp\ovJt nismo pretirano varna država, če policija vsak dan varna Demokrati pa soglašajo z uvedbo starševskega dodatka. UrajJ Ustanovitelj ia izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltcdnik s poudarkom na doeaian ' Novinarji ia uredniki: Hcle >gajaniih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor in glavni urednik: Marko Val^;< i , Lca Mencinger. Stojan Saje, Darinka Scdcj, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Za 'lotnik. Danica ZavH J i tisk: Media Art, Kranj / Tisk: Podjetje DELO - TCR, Tisk časopisov in revij, Ljubljana / Uredništvo: Zoisova '•.hJ 1 i. Kram telefon: 218-461 lclcfax' (om\ JlS-Vrf, / Mali »>!>■•- iM^a« ->m.qu\ _ ~~___ia „r d" ■■ Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinari i in uredniki: Helena JelovČan, Jože Košnjek, Andrej Žalar, Štefan Zargi / Lektoriranje: Marjeta vozlič / Fotografija: Gorazd Sinik / Priprava za tisu Mcaia Art, Kranj telefon: 211-860, 211-835, telefax: 213-163 / Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: Blciweisova 16, Kranj, telefon: 218-463. tclcfax: (064) 215-366 / Mali oglasi: telefon: 217-960 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur . na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta Za tuiino letna narocn'n DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 70,00 SIT.__ Z GORENJSKIH PARLAMENTOV skalna samouprava ri, pet ali šest novih občin? 0s*a Begunje in Gorje samostojni občini? ^»ca, 13. oktobra • Zbori radovljiške občinske skupščine 08 zasedanju v sredo med dragim razpravljali o osnutku **°v o lokalni samoupravi in o upravnih okrajih. Čeprav 0a* sprejema državni parlament, sta pomembna tudi za u ° OD*ino> ki naj bi se - vsaj tako kažejo dosedanja ■Janja - razdelila na tri, štiri ali celo šest novih občin. Bistrico in Radovljico, po predlogih krajevnih skupnosti pa naj bi iz sedanje nastalo kar na šest novih občin: poleg Bohinjske Bistrice, Bleda in Ra-dovljice, ki se v vseh variantah Huh«*1!^ vehkih občin", naj bi pojavljajo kot sedeži novih Jg°Vljica "-----!lJx:_JxJ-^---- t>-----:~ Bohinjska Bistrica, Kro-„jt"Radovljica, v začetku so Vj to omenjali še Lesce. Po V? različici, ki je znana kot cine; 'razpadla" le na tri na Bled, Bohinjsko občin, še Kropa, Begunje Gorje. Po teh različici naj a bi bilo mleko loških krav boljše ^bčinski denar ^a hladilne naprave , 15. oktobra - Občinski izvršni svet je na torkovi seji ' ^«tfi?L- ^r°hnogled mleko, ki ga kmetje oddajajo škofjeloški i ^L^^i zadrugi. Število kmetij, ki mleko oddajajo, je namreč od ((^1^8* na letošnji junij padlo s 618 na 466, število oddanih litrov P> v enakem času od 54: 542.659 na 510.921 litrov. ve b ^ odstotkov kmetij, ki oddajajo mleko zadrugi, ima le do lavu avi- V tej skupini je tudi najbolj značilen osip oddaje. Gre v ^toL t*, za kmetije s hribovskega in višinskega območja, kjer so po dobrem mleku. Po oceni kmetijske svetovalne službe L i^j1^^ 70 do 75 odstotkov kmetij, ki oddajajo mleko, primerno jI ivjii *° °Premljenih, na drugih kmetijah pa bo potrebno kupiti \V Sn116 naPrave» ponekod tudi še urediti mlekarnice in uvesti \ %m molžo- Po podatkih svetovalne službe bo treba letos in jI ^jjj ?je leto kupiti 55 hladilnih bazenov in 80 potopnih t V-Za mleko. ^a regresiranje bi iz občinskega proračuna v M°vYa^ pet milijonov tolarjev, od tega dva milijona že letos, te' ^JJon *n blagajni je za intervencije v kmetijstvo na voljo le n tolarjev, drugi milijon bo torej treba najti predvidoma ob su letošnjega proračuna. Delitev bodo opravili na podlagi .. ka in razpisa, prednost pa bodo dali naložbam kmetov v •fl* %r^° višinskem območju. 'j ki Je ^ot regionalne ceste v dolino '( r^Ul ^'stnce, s prometom preobremnjena. V študiji, ki so jo ^oiv*1 na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo 1H jd! Pbv^^^h možnosti je pokazala, da bi bila izgradnja i. Študija „va nove yi TH>nJ?1Ce izredno hud poseg v prostor, ki bi močno okrnil tudi (M^atJ-1 Park v tem prdelu, vprašljiva pa je tudi z vidika 'Tei i>o n rnožnosti uresničitve, ter ob dejstvu, da bi bila kljub Radnji '^tih 3 dru8e n ft. —jt Cankarjeva cesta še vedno prometno obremenjena. .. ava Hriio« "i«*«/««) . da se Cankarjeva cesta temeljito ^!^ob rPno sar»ira - je pokazala, da bi s tem'celo lahko marsikaj ^iNtnJi1' saJ hi vzporedno s sanacijo vplivov prometa lahko ^[fw > ~—j \Ji t/.j/lm vunu a aauavijv ▼ r Jr *** ~ >4s«lia ma sPremenili značaj te ulice iz pretežno stanovanjskega r°linr<-V ^-SaJ v pritličjih) poslovni predel, spretno oblikovanje kopnih zaščit, pa bi lahko ta predel tudi obogatilo. ^rilslca vlaHa if* 7atn sUcnila Ha t iiorttnvitvam ^^.n>ška vlada je zato sklenila, da z ugotovitvami študije 'eto J:1 občinsko skupščino, v pripravah proračuna za prihodnje teni Predvidijo sredstva za projekte in občinsko soudeležbo ^pujo-jPrepričani so, da bo Ministrstvo za promet in zveze ter Stlce a uPrava za ceste s tako rešitvijo soglašala in v razumno V' ojjdobju zagotovila potrebna sredstva za njeno uresniči-Zarjri občino Radovljica sestavljale krajevne skupnosti Brezje, Lan-covo, Lesce, Mošnje, Ljubno in Radovljica, občino Kropa kra-skupn Srednja Dobrava, Podnart in jevne skupnosti Kamna Gorica, Kropa, občino Gorje krajevni skupnosti Zasip in Gorje, občino Bohinjska Bistrica vse bohinjske krajevne skupnosti, občino Begunje območje istoimenske krajevne skupnosti, občino Bled pa krajevne skupnosti Bohinjska Bela, Ribno m Bled. Zakon o upravnih okrajih predvideva tri različice: po prvi naj bi bil za celotno območje Gorenjske le en okraj s sedežem v Kranju, po drugi in tretji pa naj bi bil za občim Jesenice m Radovljica en okraj s sedežem v Radovljici. Čeprav je v dosedanji razpravi večjo podporo dobil predlog, da bi občini Jesenice in Radovljica imeli svoj okraj, je pričakovati, da bo veliko vprašanj tudi o tem, kje naj bi bil sedež tega okraja. Občina Jesenice je, na primer, že predlagala, da bi bil sedež na Jesenicah. • C. Zaplotnik GLAS Program celostnega razvoja podeželja Pomembne in dragocene so tudi izkušnje Kranj, 14. oktobra - V obravnavi druge informacije o uresničevanju programa celostnega razvoja podeželja in obnove vasi (CRPOV), za katerega je bila projektno v kranjski občini izbrana vas Adergas v krajevni skupnosti Velesovo, je bilo na seji izvršnega sveta poudarjeno, da spreminjanja miselnosti na tem področju ne moremo pričakovati čez noč. Rezultati na podlagi devetih delovnih srečanj krajanov s strokovnjaki firme Landart pa se že kažejo. Kljub morda različnim pogledom, kar pa je nenazadnje normalno, ne gre pozabiti, da gre za projektno nalogo, v katerri je bila vas Adergas izbrana kot neke vrste študijski primer. Ohranjanje prvobitnosti podeželja in hkrati razvijanje in urejanje tistih dejavnosti, ki bodo (ne v škodo) podeželje bogatile, namreč ni delo z rezultati za čez noč. Zato velja s programom nadaljevati. Veljalo pa bi najbrž stvari ob republiški usmeritvi razmisliti, posebno v izvedbenem delu, če bo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano "zmoglo" vključevati materialno tudi vse druge dejavnike, ki bodo morali sodelovati (materialno) pri uresničevanju opredeljenega programa in razvoja v izbranem projektu. Posebna občinska delovna skupina bo namreč že morala pospešeno začeti pripravljati potrebno dokumentacijo za uresničitev nekaterih konkretnih del, kakršno je na primer ureditev središča vasi s parkirnimi prostori. Pomembna pri dosedanjem poteku je nedvomno tudi ugotovitev predsednika KS Velesovo, da so po prvih sestankih krajani pričakovali konkretne rezultate.Pri tem seje pokazalo, da velja za naprej bolj utrditi relacijo občina - republika. Pripomba, ki jo je bilo slišati, da preseneča opredelitev, da se lotijo izgradnje mrliških vežic in obnove zvonika, namesto recimo kanalizacije, pa je lahko tudi ena od tistih, da gre za projektno zadevo, nabiranje izkušeni in nenazadnje tudi potrditev, da spreminjanje miselnosti v krajih ne gre pričakovati čez noč. Ob pridobivanju izkušenj, pogledov in izhodišču, da gre za ohranjanje prvobitnosti podeželja z možnimi oblikami razvoja pa je vsaka materialna pridobitev ta trenutek oziroma v prihodnje dobrodošla in nedvomno obogatitev. Zato velja z delom v Adergasu nadaljevati. • A. Žalar Regionalni center podpira radovljiško društvo Izmerili bodo hrup Radovljica, 13. oktobra - Regionalni center za varstvo okolja v Srednji in Vzhodni Evropi s sedežem v Budimpešti je Društvu za varstvo okolja radovljiškega območja dodelil nekaj sredstev, ki jih bo porabilo v prizadevanjih za zmanjšanje hrupa. V društvu bodo od 250 do 300 tisoč tolarjev namenili strokovni ustanovi za izmero hrupa, ki ga povzroča Alpski letalski center Lesce. Za merjenje komunalnega hrupa bodo kupili priročen merilec hrupa. Med prebivalci bodo izvedli anketo, na podlagi katere bodo poskušali ugotoviti, katere vrste hrupa slabo vplivajo na zdravje ljudi. V Radovljici bodo pripravili slovenski posvet o hrupu, na katerem bodo sodelovali najuglednejši strokovnjaki, izdali pa bodo tudi brošuro z rezultati meritev in z novimi spoznanji. V društvu pričakujejo, da bodo njihova prizadevanja za zmanjšanje hrupa podprli tudi občinski organi. V program akcij, ki naj bi ga izpeljali v enem letu (do oktobra prihodnje Teto), se bo vključil tudi Triglavski narodni park, v katerem se pod krinko turizma in promocije Slovenije vrstijo preleti letal, pivske veselice, divjanja motoristov... Kot navaja društvo v posebnem obvestilu za javnost, je za sredstva regionalnega centra kandidiralo zato, ker se hrup v Radovljici, v njem okolici m zadnje čase tudi v Triglavskem narodnem parku stalno povečuje. Za to po oceni društva ni kriv samo ALC Lesce, ampak tudi nekateri neobzirni občani. • CZ. GLAS TRGOVINA 8 POHIŠTVOM Sp. letnici S1 IZREDNI POPUST ZA POHIŠTVO IN BELO TEHNIKO. POSEBNA PONUDBA: ORTOPEDSKI JOGI Z GARANCIJO Pokličite ^064/403-871 Telefonskim naročnikom bodo vračali denar Jesenice, 14. oktobra - V jeseniški občini je delovna skupina za razvoj telefonskega omrežja obravnavala določitev cene telefonskega priključka, ki je z uredbo ministrstva za promet in zveze ter ministrstva za ekonomske odnose in razvoj zmanjšana za 19 odstotkov. Delovna skupina je ugotovila, daje vračanje dela pogodbenega zneska naročnikom v višini nekaj več kot 23 tisoč tolarjev možen le s sklepanjem novih pogodb na območju, kjer je omrežje že zgrajeno. Manjkajoči znesek naj bi poravnali s sklepanjem dodatnih pogodb po predlagani ceni 100.926 tolarjev. Rok za vračilo je dva meseca, tistim naročnikom, ki so plačali celotno pogodbeno vrednost, pa bodo razliko med veljavno in vplačano ceno vrnili. Naročnikom, ki plačujejo v obrokih, se bo razlika med veljavno in pogodbeno ceno poračunala pri zadnjih ali zadnjem obroku. Vsa zbrana sredstva po novo podpisanih pogodbah, ki bodo presežek, se bodo namensko uporabila za izgradnjo omrežja na Plavžu in v Planini pod Golico. Delovna skupina za razvoj telefonskega omrežja v občini Jesenice je dala tudi pobudo, da se podjetjem in obrtnikom zaračuna isti znesek, ki velja za zasebne naročnike.. * D.S. Škofja Loka med trojko Prenova starih mest Portorož, 15. oktobra - V kristalni dvorani Hotela Palače v Portorožu so včeraj dopoldne tri slovenske občine Piran, Ptuj in Škofj a Loka podpisale sporazum, s katerim se podpisnice obvezujejo za strokovno sodelovanje pri prenovi starih mest v Slo ve mj i. S sporazumom, ki so ga podpisali župani omenjenih treh mest, si občine, ki se sicer že dlje časa ukvarjajo s problemi prenove starih mestnih jeder, obetajo lažje povezovanje in uveljavljanje interesov starih mest. Največji problem je vsekakor financiranje prenove, saj dosedanji načini zbiranja denarja niso več možni, novi stanovanjski zakon pa uveljavlja tržne odnose na področju financiranja, upravljanja in uporabe stanovanj. Povezovanje slovenskih mest s problemi prenavljanja starih jeder naj bi omogočilo izboljšanje tako organizacijskih in strokovnih rešitev kot tudi izboljšanje materialnih pogojev na tem področju - še posebej, ko se bodo pobudnicam sporazuma pridružile še druge slovenske občine.. • L.M. SKUPŠČINA OBČINE ŠKOFJA LOKA IZVRŠNI SVET objavlja javni razpis ZA IZBIRO IZVAJALCA ZA OPRAVLJANJE PREVOZOV OSNOVNOŠOLSKIH IN PREDŠOLSKIH OTROK V OBČINI ŠKOFJA LOKA 1. Izvršni svet SO Škofja Loka objavlja razpis za zbiranje ponudb za pridobitev najugodnejšega ponudnika za opravljanje prevozov osnovnošolskih in predšolskih otrok v šolskem letu 1993/94 na osnovno šolo Železniki. 2. Razpisane relacije so naslednje: 1. Davča - Železniki - Davča 2. Potok - Železniki - Potok 3. Martinj vrh - Železniki - Martinj vrh 4. Podlonk - Prtovč - Železniki - Prtovč - Podlonk 5. Ojstri vrh - Železniki - Ojstri vrh 3. Prevoze na razpisanih relacijah lahko opravljajo prevozniki s svojimi ali najetimi vozili. Svoje storitve morajo nuditi kvalitetno in v skladu s cestnoprometno zakonodajo. 4. Ponudba mora vsebovati: - ime in priimek ter naslov ponudnika - izbrano relacijo (lahko več relacij) - ceno za prevoženi km - kalkulacija cene - reference - ugodnosti 5. Ponudniki, ki bodo sodelovali v natečaju, naj svoje vloge, v katerih bodo podani odgovori na zgoraj navedene zahteve, pošljejo v zaprtih kuvertah. Ponudba mora biti obvezno opremljena z označbo "NE ODPIRAJ, PONUDBA ZA PREVOZE OTROK" na ovojnici. 6. Rok za oddajo ponudb je 8 dni po objavi v Gorenjskem glasu na naslov: "Občina Škofja Loka, Sekretariat za družbeni razvoj, Poljanska c. 2, Škofja Loka. Ponudbe je treba oddati osebno ali poslati priporočeno po pošti. 7. Odpiranje ponudb bo 25. oktobra 1993 ob 10. uri v sejni sobi Sekretariata za družbeni razvoj v škof ji Loki, na Mestnem trgu 15, opravila Komisija za izbor prevoznikov osnovnošolskih otrok pri Izvršnem svetu. 8. Izvršni svet SO Škofja Loka bo na osnovi predloga komisija za izbor prevoznikov osnovnošolskih otrok določil najugodnejšega ponudnika. Pogodba bo sklenjena za šolsko leto 1993/94 z možnostjo obnavljanja za naslednja šolska leta. 9. Ponudniki bodo o izboru pismeno obveščeni v 8 dneh od sprejete odločitve. Vse dodatne informacije lahko dobite po telefonu, št. 623-263, int. 215. Predsednik IS Vincencij DEMŠAR Dva primera Vemo in vse bolj se zavedamo, vsaj besedno in pogovorno v različnih delovnih sestavih, da nas recimo Se kakšnega pol leta loči od volitev in da se bomo prihodnje leto o marsičem odločali (čeprav je optimistom treba povedati, da se stvari ne bodo zgodile čez noč) v novih občinah. Ko se na primer pogovarjamo o cestah, pogosto pogovori, razprave o dolgoročnih ter hkrati nujnih odločitvah zvenijo, kot da novih občin, drugačne lokalne samouprave sploh ne potrebujemo. Če se nam ozko lokalno zazdi, da velja odločno zagovarjati svoje stališče, smo se pripravljeni odreči tudi sedanji občini, pa celo driave, ki nas bo osebno prizadela s cesto, ne potrebujemo. Takšna ocena na pogled izveni, da nima nobene zveze z bodočo lokalno samoupravo. Pa vendar bo njena vloga še kako pomembna. Če ne zaradi drugega te zato, ker bo nova občina nenazadnje, vsaj kar zadeva osnovne, vitalne dele infrastrukture v driavi, morala in bo tudi zainteresirana, da jih ocenjuje in gleda nanje drugače. Vendar ne t lokalnim utrjevanjem bodočih občinskih mej. Če pa govorimo o bodočih občinah iz zornega kota današnjih krajevnih skupnosti, se nam pokate slika, da bo pravzaprav občina od občine lahko zelo različna. Za vsako pa bo vendarle še kako pomemben denar za njen obstoj in delovanje. Škoda je, da pravzaprav le danes nimamo sistemsko urejenega financiranja današnjih krajevnih skupnosti vsaj za njihovo redno dejavnost. Marsikaj bi nam morda bilo ta hip laije pri spreminjanju na področju lokalne samouprave. Na srečo pa imamo vendarle povsod neka merila za financiranje KS in še vedno živahne pobude, da jih je treba čimbolj realno opredeliti v skladu z razmerami in pogoji, kakršni so Se v današnjih krajevnih skupnostih. • A. Žalar KRATKE GORENJSKE Praznovanje v KS Primskovo - Kranj • Z gasilsko sektorsko vajo, v kateri so sodelovala vsa industrijska gasilska društva, poklicni gasilci in Gasilsko društvo Primskovo se je danes teden, 8. oktobra, začelo praznovanje krajevnega praznika v KS Primskovo. A. Ž. Cesta in kapelica - Poljane - Pred štirimi leti so v krajevni skupnosti Poljane v škofjeloški občini začeli etapno urejati štiri kilometre dolgo cesto na odseku Volča - Malenski vrh. Letos so končali z deli in asfaltiranjem na zadnjem 1850 metrov dolgem odseku. Slovesna otvoritev ceste s kulturnim programom bo v nedeljo, 17. oktobra, ob 14.30. Ob tej priložnosti pa bo tudi otvoritev in blagoslovitev obnovljenega znamenja ob cesti. Blagoslovitev bo opravil župnik iz Poljan Miro Bonča. • A. Ž. Slovesnosti Ob 50-Ietnici - Rateče ■ V Ratečah v jeseniški občini bodo od danes do nedelje slovesnosti in prireditve ob 50-letnici smrti rateškega župnika Josipa Lavtižarja, ki je bil poznan ne le kot vesten dušni pastir, marveč tudi kot svetovni popotnik, ki je vtise zapisoval in posredoval drugim. Rojen 12. decembra 1851 v Kranjski Gori je služboval v Gorjah pri Bledu, Poljanah nad Škofjo Loko, v Šenčurju pri Kranju, v Bukovščici, v Kokri pod Jezerskim, na Bledu in nazadnje v Ratečah. Ob letošnji 50-Ietnici njegove smrti (umrl je 20. novembra 1943) sta se KS in župnija Rateče odločili za slovesnosti, ki se bodo začele danes, 15. oktobra, s sveto mašo ob 18. uri, po maši pa bo v sobi krajevne skupnosti otvoritev razstave o življenju in delu Josipa Lavtižarja kot planinca, zgodovinarja in svetovnega popotnika. Ob kulturnem programu bo predstavljena tudi knjižica o Josipu Lavtižarju. Jutri, 16. oktobra, po maši, ki bo ob 18. uri, bo predstavitev Josipa Lavtižarja kot skladatelja. Osrednja slovesnost pa bo v nedeljo, 17. oktobra. Ob 15. uri bo maša na prostem, ki jo bo vodil škof magister Lojze Uran, po njej pa bodo odkrili doprsni kip Josipu Lavtižarju. Med govorniki bo dr. Peter Vencelj, nastopili pa bodo tudi tamburaši iz Reteč in Ženski višarski kvintet iz Ukev v Kanalski dolini. • (lk) TIKO p.o. TRŽIČ, Koroška c. 17, Tržič po sklepu delavskega sveta z dne 13. oktobra 1993 razpisuje JAVNO DRAŽBO za prodajo zemljišča pare. št. 269/1 travnik v izmeri 4378 m2, ki je po družbenem planu občine Tržič nezazidano stavbno zemljišče v industrijski coni LOKA. Izklicna cena je 60 DEM oz. za 4378 m2 262.680 DEM. V izklicno ceno ni vračunan prometni davek. Javna dražba bo dne 3. novembra 1993 ob 10. uri v prostorih podjetja TIKO Tržič, Koroška c. 17. Na javni dražbi lahko sodelujejo osebe (državljani R Slovenije) in pravne osebe (pooblaščeni se morajo izkazati s pisnim pooblastilom), ki bodo od začetka dražbe plačale varščino v višini 10 odstotkov od izklicne cene v tolarski protivrednosti po prodajnem tečaju Gorenjske banke na dan plačila, na žiro račun prodajalca št. 51520-601-11401 pri SDK Tržič in pred dražbo predložile dokazilo o vplačilu. Dražitelj mora prodajno pogodbo skleniti v 5 dneh po opravljeni dražbi, sicer prodajalec zadrži plačano varščino. Kupnino je treba plačati v tolarski protivrednosti po prodajnem tečaju Gorenjske banke na dan plačila na žiro račun prodajalca v pogodbeno dogovorjenem času. Dražiteljem, ki na dražbi ne bodo uspeli, bo varščina vrnjena v roku 3 dni po opravljeni dražbi. Vplačana varščina se ne obrestuje. Davek na promet nepremičnin plača kupec, vsi ostali stroški v povezavi s prenosom lastništva pa bremenijo kupca. Nepremičnino si je mogoče ogledati na podlagi predhodnega dogovora s predstavnikom prodajalca na dan dražbe od 8. do 10. ure. Podrobnejše informacije dobijo interesenti po telefonu Št. 064/53-477. Da Bled potrebuje prometno razbremenitev, ni dvoma Uresničiti najboljšo rešitev Posebna komisija bo pregledala dokumentacijo o južnem in severnem koridorju. Bled, 14. oktobra - O tem, da Bled potrebuje prometno razbremenitev, ni nobenega dvoma. Kaže pa, da je med domačini po predstavitvi in obdelavi južnega in severnega koridorja več zagovornikov severne prometne rešitve. Ker pa nobena odločitev oziroma rešitev ne bo idealna in velja ob spremembi družbenega plana sprejeti strokovno in krajevno čimbolj sporazumno in najboljšo rešitev, bo zdaj celotno dokumentacijo o obeh koridorjih, upoštevaje tudi izdelano prometno študijo, pregledala tudi posebna komisija tako imenovanih domačih strokovnjakov. Na javni obravnavi v ponedeljek v festivalni dvorani na Bledu o osnutku koridorjev sistema razbremenilnih cest so namreč domačini, in to tisti, ki jim strokovno stvari niso nepoznane, namreč dajali prednost razbremenilni cesti v tako imenovanem severnem koridorju. Strokovnih napak si ne bi smeli več dovoljevati in {užna varianta in izvedba, kot je >ilo slišati, bi bila zločin nad prostorom. Čeprav je, kot so Eoudarjali predstavniki Repub-ške uprave za ceste, je severna varianta izvedbeno veliko zahtevnejša, ekologi pa jo ocenju- jejo, da je tudi manj primerna od južne, predvsem pa je kar trikrat dražja, je večina menila, da denar pri tem ne bi smel imeti odločilne vloge. Preprosto povedano, zaradi denarja si ne smemo dovoliti nepopravljive škode za Bled. Po razlagi predstavnikov Republiške uprave za ceste je bilo do zdaj opravljenih in ovrednotenih več variant in podvariant. Izdelana pa je bila tudi prometna študija. Ta kaže, da bi južna razbremenilna cesta prevzela 25 odstotkov sedanjega tranzitnega prometa za Bohinj, severna do Rečice in naprej proti Gor- jam pa 35 odstotkov današnjega prometa. Opredeljena po južnem koridorju v dolžini 3,2 kilometra, ki bi se odcepila pod vrhom Betinskega klanca, potekala prek Ribenskega polja in se pod Pristavo spojila s sedanjo cesto, bi veljala od 740 do 920 milijonov tolarjev. Severni potek z odcepom pri GG do Rečice bi bil sorazmerno poceni (180 milijonov). Nadaljevanje mimo železniške postaje in potem z izgradnjo dveh predorov in 100-me trsko višinsko razliko do priključka pri Bohinjski Beli pa bilo ne le zahtevno, marveč tudi drago ter, kot pravijo strokovnjaki, ekološko veliko manj primemo od južne izvedbe. Ta izvedba pa je ocenjena na 2.035 milijonov tolarjev. Po mnenju predsednika izvršnega sveta, da se na bledu nekaj glede razbremenitve tranzitnega prometa mora zgoditi (kar odločno podpirajo tudi V razpravi je bila ugotovitev, da sta pomtt^ na oba koridorja, saj %t*\ reševanje tako imenovati blejskega stacionarnega izma, ki naj bi dajal delo1* kruh sedanjim domaČih in potomcem. Študiji upoštevajo in zato ve') podpora stroki i sami domačini), bo treba varianti resno obravnati. "'JJ na cesta pa ne bo idealna- »J je prav, da v okviru spren% družbenega plana in na p°*3 trifaznega postopka (razp" osnutek, predlog) vkljf pred odločanjem v ob«)1 skupščini v razpravo tud) sednje krajevne skupnosti j so Gorje, Bohinjska Be'*. Ribno, ob tem ko bo sed* dokumentacijo pregledal*'? posebna komisija. Razpr torej še traja. • A. Žalar Posvet predsednikov in delegatov zbora KS v Kranju Velikega navdušenja za spremembo ni Uresničevanje letošnjih programov v prvem polletju potrjuje, da so krajevne skupnosti doh| organizirane. V razpravi o delitvi sredstev za osnovno dejavnost pa se večina ni zavzemala spremembo sedanjih meril. ki ga zdaj dobivajo razdeljuj za posamezne namene in " potem na podlagi odloČit«. KS namenile za različne Kranj, 14. oktobra - Dve ugotovitvi sta bili poudarjeni v uvodu na posvetu predsednikov KS m delegatov zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine Kranj v sredo popoldne v Kranju: za kvalitetno uresničevanje za letos začrtanih programov gre krajevnim skupnostim v občini v prvem polletju pohvala in zahvala. Obravnava morebitnih novih meril za delitev sredstev proračuna občine za osnovno dejavnost pa je že v komisiji za krajevne skupnosti pokazala, da bistvenih in kvalitetnih sprememb ni, zato ne bi bilo napak, da bi tudi prihodnje leto veljala sedanja merila. Od 46 krajevnih skupnosti v kranjski občini so do konca polletja domala vse in v dobršni meri nadpovprečno uresničile za ta čas načrtovane delovne programe. Komisija, ki je na podlagi poročil ocenila stanje, je najprej le pri treh KS ocenila, da niso zbrale potrebnih točk in jim zato pripada le 80 odstotkov načrtovanih sredstev za osnovno dejavnost. Kasneje pa je ocena pokazala, da so tudi KS Britof, Gorenja Sava in Kokri ca do polletja dosegle potrebno število točk za dodelitev neokrenjenih sredstev za osnovno dejavnost. Čeprav polletje običajno še ne daje prave slike dela in dogajanj v KS, ocene že kažejo, da bodo (če bodo) najbrž le redke KS, ki načrtovanega programa letos ne bodo uresničile. Res je, da jih marsikje čaka do konca leta še precej dela, vendar je domala povsod značilna dobra organiziranost pri akcijah in delih, ki je podprta z delom in prispevki krajanov. Sicer pa bo komisija za delo KS po 20. oktobru obiskala Začetek drsanja v Kranju Kranj, 14. oktobra - V petek, 22. oktobra, se bo tudi v Kranju v večnamenski dvorani Gorenjskega sejma začela letošnja drsalna sezona. Ker bo prvi dan drsališče obratovalo poskusno, bo ta dan rekreacijsko drsanje brezplačno. Cene drsanja pa so v Kranju letos oblikovah na podlagi primerjave z Ljubljano in Bledom. V sredo se je z njimi seznanil in jih potrdil tudi Programski svet PPC Gorenjski sejem. Cena drsanja za odrasle bo 250 tolarjev, za otroke pa 120 tolarjev. Takšne so cene za vikend tudi v Ljubljani, sicer pa so v Ljubljani med tednom po 200 tolarjev, na Bledu pa so za odrasle 300 in za otroke 200 tolarjev. Cena ure za hokej in druge oblike zakupa bodo dopoldan po 90 nemških mark za uro (v tolarjih), zvečer 110 mark, v najbolj ugodnem času pa po 130 mark. V ceno je vključena tudi uporaba garderobe. V Ljubljani je cena enournega zakupa drsališča 150 mark, na Bledu pa 100 mark. Programski svet se je tudi seznanil z informacijo o dogovoru s HK Triglav. Klubu so odobrili 25.000 mark popusta, pod pogojem, da bo za minulo in prihajajočo sezono v treh obrokih plačal 100 tisoč mark. Prvi obrok (30 tisoč mark) zapade v plačilo danes, drugi zapade konec leta, zadnji v višini 40 tisoč mark pa do 15. marca prihodnje leto. Občina Kranj pa je za brezplačno počitniško drsanje in polovično ceno ob športnih dnevih in za rekreacijsko drsanje prispevala 2 milijona tolarjev. • A. Ž. Sprejem za prvošolčke Cerklje - V Osnovni šoli Davorina Jenka v Cerkljah je bilo včeraj (četrtek) srečanje vodstva šole in učiteljic ter učencev prvih razredov. Učenci so bili sprejeti v šolsko skupnost. Ob tem so pripravili krajši kulturni program pod naslovom Spoznajmo se v pesmi, igri in besedi. Bogatejša gostinska ponudba Podljubelj • Gostilnam, ki jih v Podljubelju konec tedna obiskujejo gostje s sosednje Koroške, se je pretekli teden pridružilo novo gostišče Metka. Gostišče je odprto vsak dan od 10. do 22. ure (razen ob ponedeljkih), v dveh gostinskih prostorih pa ima 40 sedežev. V gostišču je tudi šest dvoposteljnih sob in en apartma. vseh 46 krajevnih skupnosti v občini in se seznanila z delom in zbranim denarjem v krajevnih skupnostih. Pri razpravi o osnutku novih meril za delitev sredstev občinskega proračuna za osnovno dejavnost krajevnih skupnosti pa je predsednik izvršnega sveta Peter Orehar opozonl, da gre za nekakšno "merjenje temperature" pred razpravo in obravnavo v zboru krajevnih skupnosti. V komisiji za KS, je pojasnil strokovni sodelavec Janez Gradišar, po dosedanji razpravi ocenjujejo, da spremembe so, vendar pa ne tako pomembne, da bi morali sedanja merila za prihodnje leto spreminjati in se zato v razlagi in oceni bolj nagibajo, da obveljajo dosedanja merila sprejeta na začetku mandata. Gre namreč za to, da predvsem velike krajevne skupnosti dobijo po novih merilih (na podlagi preizkusa) manj denarja za redno dejavnost kot do zdaj, manjše pa nekaj več, vendar so zneski skromni. Zato je kar precej predsednikov oziroma delegatov iz krajevnih skupnosti (Predoslje, Bratov Smuk, Kokra, Cerklje, Velesovo, Jezersko...) menilo, da sedanjih meril ne spreminjajo. Za spremembe pa se zavzemajo v KS Trboje, Zgornji Brnik, Šenčur. Predsednik KS Šenčur Franc Kern se je tudi tokrat zavzel, da bi krajevne skupnosti dobile celoten denar, in namene. Kar nekaj delegatov in ("j dsednikov je omenjalo 0JJ ie proračun za prihoO% leto. Izhodišč zanj Se *J velja pa, da v krajevK skupnostih začnejo priprt* jati programe tako g'y objektov skupne rabe M načrtovanih del na wl strukturnem oziroma ko*1* nalnem področju. Ne glede na zanimiva ^ razmišljanja o delu in m*\j alnih merilih pa je v s~\ obveljalo mnenje, da gled'j pričakovane spremembe fl"j dročju lokalne samoUP'j stvarine gre spreminjati-1 razpravo v zboru kraj* j skupnosti pa bo komisij* J, pravila še nekatere prime/)j podatke. Kar zadeva prip« in trenutno stanje o lokalni samoupravi, je f) Erjavec, povedal, da $e°\j sedanje razprave v drža^ zboru in svetu stvari Še , jasne. Zanimiva pa bo P gotovo 22. oktobra ob ]°' okrogla miza v Kranj^j kateri bodo tudi odgovor" republike inje zato, kar za\ udeležbo iz KS, ne gre zaP> ti. • A. Žalar Uresničevanje letošnjega program* Visoko • V krajevni sk^K nosti Visoko v kranjski ov? ni, kjer imajo še vedno 6Z samo gradbišče zaradi A nove ceste Hotemaže -of, uspešno uresničuj*^ program različnih dejavfl0^ za letos. Na Lužah so £, [>rimer letos krajani obnavU j i cerkev in znamenje Lužami in Srednjo vaSJ Organizator zahtevnih osipj, valnih del oziroma odvodflL vanja pri cerkvi je bil Fr* Sitar. imeli med drugim tudi - . končanje obnove strehe ^ Domu nad vrtcem. Dela . končali takoj po krajevi [>razniku minuli mesec. O*^ a jim je še zadnja akcija , Domu - ureditev gasilski stolpa. • A. Ž. Tudi na Gorenjskem manj rojstev Na svet priveka za tretjino manj otrok ^di na Gorenjskem se je število rojstev v desetletju zmanjšalo domala za tretjino. K več °jstvom bi pripomogla sprememba v miselnosti ljudi, materialna spodbuda države in Prizadevanje zdravnikov za zmanjšanje neplodnosti žensk. 'eto j. ««iumu - V kranjski porodnišnici, kjer rodi okoli 65 £j*totkov žensk z Gorenjskega, v primerjavi z "rodovitnim" » to 1980, ko se je rodilo 2865 otrok, vlada zdaj prava praznina. J*^ sta tam prijokala na svet 1602 novorojenčka, sodeč po ^danjih rojstvih pa jih bo letos najbrž se manj. ^sako leto manj rojstev /vseh slovenskih porodniš-iztx 'maJ° zadnja leta enake y j.^nje. Hiše, zgrajene za »bi? Ve^ roJstev in drugačno ^•ekologijo, postajajo preve-2?e »n nič čudnega ni, če svoje /?°gljivosti namenjajo drugi cfJcinBki) dejavnosti. Enako g * drugod so zaskrbljeni tudi v jj?lni8nici za ginekologijo in frr°dništvo v Kranju, kjer se J^oje čase rodUo okoli 2200 k l£vletno" Lani 80 De^ežm le l.^002 rojstev. Ni le materialna vzrok, da se v slovenskih jj^nah rodi manj otrok, pač {j* *udi odnos ljudi do vehkih l*^0, je prepričan prof. dr. anj. je prepričan prof. Lavrič, direktor BGP jj X. kranjski porodnišnici rodi q*1q.65 odstotkov žensk z nj?£er»jskega. Prebivalke jese-odh^ m radovljiške občine odrtNa^0 rCK'^ na P°rodr»i8ki o« i Jeseniške bolnišnice, ni«* Pa v ljubljansko porodnico. Število porodov se CanJsuje v vseh, v kranjski je 1 v primerjavi s prejšnjim letom rodilo 4 odstotke manj otrok. S kakšnimi ukrepi bi kazalo slovenske družine spodbuditi, da bi se odločale za več otrok? Prof. dr. Lavrič meni, da najprej s spremenjenim odnosom do družin z veliko otrok. Dejstvo je, da na matere, ki večkrat rodijo, okolica gleda s posmehom namesto s spoštovanjem. Družinam z otroki pa bi morah zagotoviti tudi dostojno življenje, od otroških dodatkov za vse, do porodniških nadomestil, ki bi jih prejemale mlade matere, še preden bi našle prvo zaposlitev. Medicina pa bo storila vse za preprečevanje sterilnosti žensk, zlasti pri preprečevanju in energičnem, zdravljenju vnetij jajčnikov. Nadstandardne storitve Strokovnjaki ugotavljajo, da na nizek naravni prorast vpliva tudi večja umrljivost novorojenčkov. Izkušnje kranjske porodnišnice pa kažejo, da je umrljivost novorojenih otrok nad 1000 grami zelo nizka, ^avstvena zakonodaja omogoča ženskam tudi prosto "Miro ginekologa. V Ljubljani imajo pacientke izkušnje, *f prosta izbira velja zgolj v primerih, da si izberejo Niekologa v zdravstvenem domu, če se odločijo za f šetališta te stroke na kliniki, jo morajo kot nadstandard-Jj doplačati. Kako je s tem v Kranju, kjer so imele pacientke *M'ey možnost obiska pri ginekologu v zdravstvenem domu y v porodnišnici? Ali morajo v slednjem primeru storitev rfplačati ali se zanj dodatno zavarovati za nadstandard? Ni I'** treba, kajti sistem proste izbire ginekologa velja tudi v cimeru, da si ga izberejo v porodnišnici Zanj tudi ne Potrebujejo napotnice. ^ tisoč podpisov za univerzalni otroški dodatek £*naga še ni cisto dobljena Slovenski parlament je prejšnji teden jj^Jel uvedbo univerzalnega otroškega dodatka. Zveza družin, , * *d organizacij pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije, ki je J^ljan le- d^budila podpisovanje peticije na to temo, to imenuje zmago ^ Mtoa in gibanj civilne družbe. Kljub 20 tisoč zbranim podpisom *«cija nadaljuje. ^•"itisk izvajamo naprej, ker kljub skupščinski pritrditvi ("Verzalnemu otroškemu dodatku slednjega ni najti v prora-PreH rnemorandumu, je na novinarski konferenci povedal *osednik Zveze družin Željko Cigler. Ta civilnodružbena vi^jtozacija Pa še vedno čaka tudi na sprejem pri predsedniku dJt?> ki doslej ni bil pripravljen poslušati argumentov v prid jlrjo in socialne države. Polit dodatek za vse otroke je le eden od zidakov k družinski ^ pri nas> je želimo, da se nam v Sloveniji rodi več otrok, bije* velikega upada rodnosti pri nas namreč strokovnjaki že v *^at zvona- Za normalno obnavljanje prebivalstva bi morala r°dll r°diu nekaj več kot dva otroka, pri nas pa se je v letu 1991 Pwft° 1,41 otroka na žensko. Ko so v skandinavskih deželah sredi Km* doživeh najnižjo stopnjo rojstev, 1,6 otroka na žensko, so r°dn Z razu^mm- posrednimi spodbujevalnimi ukrepi vplivati na v*rst tno °hnašanie tamkajšnjih družin. Urejali so otroško podaljševali porodniške dopuste, ženskam omogočali PbM{\ krajšim delovnim časom, jim pred porodniško odsotnostjo Jene dohodek in z njim nadomestilo. Upoštevaje spremen-PariP koledarja rojstev so spodbujali tudi rodnost pri starejših do^J1, Zahvaljujoč takim ukrepom so na Švedskem v 80-ih letih že jj8h raven rojstev, ki zagotavlja reprodukcijo. tU "*u rojstev in smrti izenačilo in ne bo več zagotovljene niti stavne reprodukcije. Pač anj otr°k kot v preteklosti se nam ne rodi samo v Sloveniji, traj P.a je to problem vseh razvitih držav, kjer je razpadla No*k°nama družina in ji otroci ne pomenijo več ekonomske *Uj ?De, pač pa strošek. Če ta strošek presega materialne tolik družine, se starši odločijo le za enega ah dva otroka, '-jer ^a P^ešijo svoje čustvene in socialne potrebe. V državah, s pr-r°*lnost upada in se prebivalstvo stara, so to ravnovesje držali bjj0 jeJJeyanjem z območij, kjer je rodnost večja. Tudi pri nas je te v Iako in če ne bi bilo priseljevanja, bi staranje naroda občutili r°jst ^et'n" Samo gospodarska kriza zadnjih let ni kriva upada riarn^i vendar mu je v veliki meri pripomogla. Občutijo jo frir/t najbolj v mladih družinah, od katerih pričakujemo fu^Jek. Univerzalni otroški dodatek naj bi pri nas imel dve Ve(aClJ-> blažil naj bi ekonomsko krizo in motiviral družine za J^atno starševstvo. frer 1 Je dejal Željko Cigler, bodo nadaljevali prizadevanja za r0rfj;delitev družbenih sredstev v korist otrok in družin. fe| j»-• ski memorandum pa jim je cilj zaradi tega, ker je akt Ob,*?. 'eta in lahko obide celo generacijo, če v njem ne bo zajet ^dodatek. • D.Z. Žlebir povprečno pet na tisoč novorojenčkov, medtem ko v Sloveniji umre sedem novorojenčkov na tisoč rojstev. To je eden od čudežev, ki jih delamo ob nizkem deležu narodnega dohodka za zdravstvo, pravi prof. dr. Lavrič. Po njegovih izkušnjah sta nizka umrljivost in varnost porodov dva dokaza o visoki strokovni ravni storitev, zaradi katerih je kranjska porodnišnica dolga leta slovela ne le med gorenjskimi, temveč tudi med pacientkami iz Ljubljane in od drugod. Omenja tudi izredne uspehe pri zgodnjem odkrivanju raka na ustju maternice in možnosti zgodnjega odkrivanja raka notranjščine maternice in jajčnikov, ki jo dobivajo z novim najmodernejšim ultrazvočnim aparatom, kar tudi pripomore k dobremu glasu te ustanove. Tudi skrbna nega in oskrba pacientk igra pomembno vlogo, bivanje v bolnišnici pa olajša večja odprtost za obiske najožjih svojcev. Iz leta v leto se veča tudi navzočnost mož pri porodih. Od leta 1989, ko je pri porodih sodelovalo sama 6 odstotkovo-četov, se je miselnost mlajših moških očitno zelo spremenila. Lani je bilo ob porodu že petina mož, letos pa že kar 29 odstotkov. Odkar zdravstvena zakonodaja omogoča nadstandardne storitve za tiste, ki so zanje dodatno zavarovani ah jih posebej plačajo, so tudi v kranjski porodnišnici uvedli nadstan-dardno ponudbo. Gre za štiri nadstandardne sobe (dve na porodniškem, dve na ginekološkem oddelku), enoposteljne, s straniščem, telefonom in TV sprejemnikom, ki so od letošnje pomladi na voljo dodatno zavarovanih pacientkam. Zaenkrat zanje še ni tolikšnega povpraševanja, kot bi si želeli, saj se je za takšne storitve zavarovalo še zelo malo ljudi, deloma tudi zato, ker večina slovenskih zdravstvenih ustanov še nima nadstandardne Smudbe. Sicer pa v kranjski GP poudarjajo, da gre v tem primeru zgolj za bivalni nadstandard, kar zadeva ostale storitve, so jih vse pacientke deležne v enaki meri. • D.Z.Žtebir Izkušnje italijanskih sindikatov Znanje in stroka povezujeta sindikate Brdo, 12. oktobra - Svet kranjskih sindikatov je v sodelovanju s sindikati CGIL iz Torina pripravil tridnevni seminar, na katerem so italijanski sindikalisti našim približali svoje izkušnje od organiziranosti ter pravnega in institucionalnega položaja do kolektivnega pogajanja. Stiki z italijanskimi sindikati preraščajo nekdaj običajno izmenjavo delegacij, o čemer priča rudi dejstvo, da so predstavniki CGIL letos že nekajkrat obiskali begunski center v Škofj i Loki in mu izročili pomoč v vrednosti več kot sto milijonov ur. Predstavniki tega največjega, že sto let starega, italijanskega sindikata (le na območju Torina ima več članov kot vsi slovenski sindikati skupaj), so ta teden na Brdu govorili o razvoju sindikatov od poklicnih do konfederalnih, o njihovi organiziranosti, o socialni državi, pravni ureditvi in delovni zakonodaji, sindikalnih pravicah, kolektivnih pogajanjih ter internacionalizaciji načina pogajanj v Evropi. Italijanski kolegi kranjskim ne le posredujejo izkušnje iz dolgoletne sindikalne tradicije, temveč seminar tudi sofinancirajo. Roberto Umaralo iz sindikata CGIL iz Torina je na novinarski konferenci povedal, da se tudi sindikati v Italiji borijo za ohranitev čimveč delavskih pravic. V ekonomski krizi, ki prefAavlja Evropo, tudi delavci v Italiji izgubljajo delovna mesta, V kram M*rafiori, kjer je v ene« od Fiatovih obratov še pred desetletjem delalo 60 tisoč delavcev, se je zaposlenost ob višji proizvodnji znižala na 27 tisoč ljudi. Sindikati so že pred leti opozarjali na možnost vsesplošne krize v pokrajini, ker je v okolici Torina vsa proizvodnja vezana na avtomobilsko industrijo, zadnja leta pa se napovedi žal uresničujejo. Seminarja o izkušnjah italijanskih sindikatov so se poleg kranjskih udeležili tudi predstavniki sedmih neodvisnih sindikatov iz Slovenije, na kar je gostitelj Jože Antolin dejal, da so si konkurenčni sindikati enotni vsaj glede znanja in stroke. Sicer pa je Svet kranjskih sindikatov ob tej priložnosti predstavil novo dejavnost. Osnovah so namreč študijski center, ki se ukvarja z izobraževanjem sindikalnih zaupnikov in sindikalnim založništvom. Kot je povedal vodja izobraževalnega centra Mato Gostiša, je v njihovi režiji že izšlo gradivo kolektivne pogodbe, pravkar pa so izdali tudi brošuro o soupravljanju. Center se namerava ukvarjati tudi s svetovanjem s tega področja. • D.Z.Žlebir Mala anketa Boljši materialni pogoji -več rojstev Krivulja, ki kaže število rojstev, že vse desetletje strmo pada. Bomo mar Slovenci konec tisočletja izumrli? Zgolj stran, da narodu kaže propad, slovenskih družin ne bo prisilil, da se odločijo za več otrok. To je skrb države. Kako bi morala ta Doskrbeti za pomladitev naroda, smo vprašali nekaj mimoido- wjsr~~ ~^Ktk Majda Vidic: "Družine bi se odločale za W več otrok ob boljših socialnih pogojih. Plače f ^f^jM hi morale biti višje, pa tudi otroški dodatki. aH Moja otroka sta že odrasla, tudi sama imata K iR že otroke." m. . ' IBS Antonija Zaletel: "Dokler bo standard nizek, kako je sedaj, se bodo mlade slovenske družine težko odločale za več otrok. Zadnja leta nam gre sploh slabo. Tudi jaz imam le dva otroka. Bili bi štirje, če bi preživeli. Zdaj so že moji vnuki na vrsti, da imajo družine." Zora Štajer - Serbezova: "Nimam še otrok in tudi ne vem, kdaj jih bom imela. Današnje materialne razmere so temu zelo nenaklonjene. Sem sicer zaposlena, toda z majhno plačo." Mihael Kopač: "Slovenci bi gotovo imeli več otrok, kobi imeli malo boljše plače. Tudi druge okoliščine vplivajo na to, da se ne odločajo za več rojstev. Nekateri nimajo niti služb niti stanovanj. Jaz imam dva otroka, stara 10 in 12 let. Zanju ne dobim otroških dodatkov." • D.Z.Žlebir, foto: G. Šinik Gorenjsko društvo za boj proti raku Vzgoja za zdrav način življenja Kranj, oktobra - Maja je bUo na pobudo zveze slovenskih društev v Kranju ustanovljeno Gorenjsko društvo za boj proti raku. Njegov namen je vzgoja prebivalstva v zvezi s preprečevanjem in zgodnjim odkrivanjem rakastih obolenj in spodbujanjem zdravega načina življenja. Rdeča nit društvenega dela je izvajanje programa "Slovenija 2000 in rak", katerega cilj je zmanjšati umrljivost za rakom za 15 odstotkov. To na leto pomeni ohraniti 260 življenj ljudi, starih do 65 let. Na Gorenjskem so si zastavili še več nalog v zvezi s pospeševanjem vzgoje za zdrav način življenja. K sodelovanju zato vabijo nove člane. Slednjim nudijo tudi več ugodnosti, denimo brezplačno knjižico "Kaj je treba vedeti o raku" in zloženke ter druga vzgojnoizobraževalna gradiva o tej temi. V podjetjih so pripravljeni prirediti predavanja o raku. Zeaam, članicam društva, omogočajo brezplačne preglede dojk, ki jih bo opravljal zdravnik specialist. Doslej so take preglede ©pravih že v 50 kolektivih po Sloveniji. Poskrbeli pa se tudi za motite. Zveza društev za boj proti raku namreč s posebne strokovno anketo, ki že poteka v nekaterih okoljih, skuša ugotoviti zdravstveno stanje v zvezi s specifičnimi rakastimi obolenji med moškimi. V gorenjsko društvo se je do konca letošnjega avgusta včlanilo že 2396 ljudi, slovensko pa se ponaša že s 17.843 člani. Za leto 1993 je predvidena članarina 200 tolarjev. • D.Ž. ŠKOFJA LOKA D.O.O., KIDRIČEVA 50 Trgovina, Servis, Mednarodna dejavnost prodaja in montaža avtoplaščev za osebna vozila \UAjux> Trgovsko podjetje KOKRA, p.o. Kranj, Poštna ulica 1 Za maloprodajno dejavnost našega trgovskega podjetja iščemo ambicioznega in kreativnega kandidata za delo na delovnem mestu VODJE VELEBLAGOVNICE - Globus v Kranju Od kandidata pričakujemo, da ima - višješolsko izobrazbo ustrezne smeri - pet let delovnih izkušenj na komercialnem področju Kandidatu nudimo dinamično in strokovno delo z možnostjo dopolnilnega izobraževanja in usposabljanja. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Na tem delovnem mestu ima sprejeti kandidat trimesečni poskusni rok. Prijave z dokazili sprejemamo v roku 8 dni od objave v kadrovski službi Trgovskega podjetja Kokra, p.o. Kranj, Poštna ulica 1. O izbiri bodo kandidati obveščeni v zakonskem roku. Za veleprodajno dejavnost našega podjetja, ki ima širok asortima prodajnega blaga pa vabimo k sodelovanju PRODAJNE ZASTOPNIKE ki bi pogodbeno opravljali delo na območju Notranjske, Primorske, Severne Primorske, Prekmurja in Štajerske. Nudimo stimulativno nagrajevanje in možnost redne zaposlitve. Vse dodatne informacije nudimo kandidatom po tel.: 064/241-090. Nadaljevanje s 1. strani Policisti zahtevajo Bizjakov odstop Kranj, 14. oktobra - O plačah policistov krožijo različne Številke. Da bo slika čista, iz zadnjega plačilnega lista enega od gorenjskih policistov s triletnimi delovnimi izkušnjami povzemamo naslednje (v okroglih zneskih): za izplačilo 55.000 tolarjev, od tega za vožnjo na delo na relaciji Jesenice-Kranj 11.000 tolarjev, za prehrano 6000 tolarjev. Cista plača z vsem nedeljskim in nočnim delom torej znaša 38.000 tolarjev. Honorarno delo je policistom strogo prepovedano z dvema zakonoma. V območnem policijskem sindikatu za Gorenjsko posebej poudarjajo, da med stavko v nobenem primeru niso zanemarili dela po stavkovnih pravilih, ki jih je sindikat sprejel v soglasju z vodstvom ministrstva za notranje zadeve. To je potrdil tudi načelnik UNZ Kranj Ivan Hočevar. O vzrokih za stavko govori Ivan Demšar, član stavkovnega pododbora za Gorenjsko. "Zadolžitve policistov so se v zadnjih letih bistveno povečale zaradi splošnega naraščanja kriminalitete, poslabšanja prometne varnosti - tudi zaradi spremembe gostote in strukture glavnih prometnih tokov -podaljšanja državne meje in drugačnega načina njenega varovanja ter zaostrovanja razmer v sosedstvu naše države. Številčna zasedba temu ni primerno sledila. Opravljanje vseh teh nalog se je doslej zagotavljalo v Slavnem s prerazporejanjem elavcev, tudi izkušenih policistov, iz nekaterih enot, to pa se odraža v vse pogostejših kršitvah normativov o dolžini delovnega časa. Skratka, vse življenje policistov je postalo podrejeno poklicnim obveznostim. Posledice prevelikih obremenitev se že kažejo v naraščanju razvez, osebnih frustracij ah, stresih, ki jih doživljajo policisti, nadpovprečni stopnji poškodb na delu, poklicnih boleznih, psihosomatskih obolenjih ter samomorih. Policistom je ob novinarjih usojena najkrajša življenjska doba," pravi Ivan Demšar. Državi gotovo ne koristi nezadovoljna policija. V sindikatu upajo, da bo vlada vendarle ponovno proučila življenjske in delovne razmere policistov in sprejela ukrepe, ki bi zmanjšali razloge za nezadovoljstvo. Območni policijski sindikat iz Maribora je dal pobudo ministru Ivanu Bizjaku, naj odstopi. "Tudi gorenjski sindikat meni, da je zahteva povsem legalna in legitimna in jo v celoti podpiramo. Toliko bolj zaradi nenačelnega odnosa ministra do stavke. Prvič je minister Bizjak v javnih medijih izjavil, da so stavkovne zahteve tudi zahteve ministrstva, v nadaljevanju stavke pa se je izkazalo, da je bil to slepilni manever; v pritiskih se je postavil na stran delodajalca. Sprememba zakona o notranjih zadevah, ki omejuje pravico do stavke, ni posledica naše stavke; predlog, da bi policistom vzeli pravico do stavke, je variantno vsebovan že v delovnem gradivu ministrstva iz srede letošnjega septembra. Omejevanje te in drugih pravic je bilo torej že prej načrtovano. Minister s svojimi dejanji niti enkrat ni podprl interesov in zahtev policistov, čeprav je bilo ob vseh aferah in napadih na policiste za to dovolj možnosti. Sistematično nas potiska v položaj drugorazrednih državljanov; ne smemo biti člani Eolitičnih strank, ne smemo onorarno delati, minister nas brez vsakršne pravne zaščite lahko po mili volji premešča kamorkoli po Sloveniji, svojevrstna degradacija je tudi predpis posebnih pogojev za policiste, ki želijo pridobiti zasebno orožje. Slovenska policija je v preteklosti dokazala, da je vredna zaupanja, sposobna stopiti v bran državi in ljudem, da želi zakonito in korektno opravljati svoje delo. Zato so očitki, da s stavko želimo povzročati kriznesitua-cije in destabilizirati državo, svojevrstna oblika pritiska na policiste in poskus stavko spo-litizirati. Takšne osebne žalitve ne zaslužimo. Minister jih ni niti poskušal zavrniti, temveč jih je podprl, zato je izgubil zaupanje ljudi, ki jih vodi. To je močan moralni razlog, da sam ponudi odstop." Kaj o stavki policistov in njihovih zahtevah menijo sogovorniki zunaj policije Nada Pleša, medicinska sestra: "Ne vem, koliko policisti zaslužijo. Sama imam po 28 letih dela v treh izmenah v Zdravstvenem domu Kranju 42.000 tolarjev plače. Njihovo delo tudi premalo poznam, da bi lahko ocenjevala, ali imajo prav, ko so s stavko zahtevali več, ali ne. Vsekakor pa sem za to, da se vsako delo pošteno vrednoti. Sama zadreg ob policijski stavki nisem občutila." Polona Karničar, dijakinja: "Policistom dam kar prav, da so s stavko zahtevali boljše plače. Imajo zahtevno, nevarno delo, delajo ponoči, privoščila bi jim, da bi uspeli." Žiga Kovač, dijak: "Policisti so štrajkali zato, ker so bili prepričani, da bodo uspeli, brez njih pač ne gre. Kar pa zadeva plače, menim, da veliko delavcev zasluti slabše. Sicer pa me njihova stavka ni motila," Tomaž Drobun, šofer: "Med stavko je bil vsaj mir na cestah. O njihovih zahtevah ne vem, kaj bi rekel. V primerjavi s številnimi drugimi delavci imajo policisti razmeroma dobre plače. Sam zaslutim borih dvajset tisočakov." . H JelovČan, foto: G. Sinik Za planince ni ovir Ne samo Gorenjci, tudi drugi fantje iz planinske enote se spoznajo na gore. Pokljuka, Bohinjska Bela, 13. oktobra - Prvi del obiska predsednika države med pripadniki Pokrajinskega štaba TO Gorenjske minuli torek je bil namenjen ogledu letos odprte stavbe v vadbenem centru na Pokljuki. Tam je gosta pričakal tudi načelnik RŠTO Albin Gutman, poveljnik TO Gorenjske Bojan Šuligoj pa ga je seznanil z dosežki pn delu. Kot je med drugim ocenil, so kljub nekaterim pomanjkljivostim - rabili bi nekatere učne pripomočke in več strokovno izpopolnjenih častnikov -sposobni za izpolnjevanje bojnih nalog. O tem se ie ugledni gost prepričal med ogledom vaje alpsko-izvidniškega voda v stenah nad Bohinjsko Belo, kjer je 20 vojakov pod vodstvom Lojzeta Novaka in še štirih inštruktorjev prikazalo premik enote prek gorate pokrajine in reševanje ranjenca v dolino. Post- opke in opremo sta opisala Janez Kavar iz PŠTO in poveljnik planinske enote Fedja Vra-ničar. Slednji je predsedniku razkazal prenovljeno bohinjsko vojašnico ter ga po pogovoru s častniki in novinarji povabil na vojaško kosilo.. S. Saje Poveljnik Vraničar je želel gostu podariti nove planinske čevlje, vendar v gore raje hodi v svojih. Foto: S. Saje Predsednik Kučan si je z zanimanjem ogledal gorska nosila. Zaslužene čestitke Milan Kučan po obisku: "Poskušal sem spoznati, kakšni so tukaj pogoji za življenje in delo, in kakšna sta usposobljenost in oborožitev. To je pomembno za odnos vojaka tako do vojske kot do obrambe. Ko bo slovenski parlament razpravljal o proračunu in financiranju vojske, bo treba najti pravo mero za vse to. Starešine in vojaki v tej enoti si zaslužijo vse čestitke za vložene napore v njeno pripravljenost. " Center multiple skleroze v Topolšici Nove možnosti za rehabilitacijo in nego bolnikov Topolšica, 15. oktobra - V Termah Topolšica danes odpirajo Center za multiplo sklerozo, kjer bodo poskrbeli za nastanitev in obnovitveno rehabilitacijo invalidov s to boleznijo. Ugotavljajo namreč, da je v Sloveniji okoli dva tisoč ljudi obolelih za to boleznijo, od tega pa jih je komaj četrtina deležnih rehabilitacije. Večinoma so samoplačniki, ker težko dobijo napotnico za stacionarno zdravljenje. S kronično boleznijo, kakršna je multipla skleroza, se poleg zdravstvenih pojavi še vrsta drugih težav, ki jih je treba reševati skupaj s kliničnim zdravljenjem. Rehabilitacijski centri in naravna zdravilišča imajo pri tem pomembno vlogo, saj vzdržujejo aktivnost obolelih in pospešujejo psihofizično rehabilitacijo bolnikov. V Topolšici, ki jo letno obišče približno 220 bolnikov z multiplo sklerozo, imajo pri njihovem zdravljenju dobe izkušnje. Zato so tudi prisluhnili pobudi strokovnjakov in predstavnikov društev multiple skleroze. Rezultat skupnega prizadevanja je današnje odprtje Centra multiple skleroze za nastanitev in obnovitveno rehabilitacijo invalidov s to boleznijo, ki je namenjen dvema skupinama ljudi. V prvo skupino bodo uvrstili bolnike, ki potrebujejo nastanitev, popolno nego in rehabilitacijo, ki nimajo svojcev ali pa jih slednji zaradi različnih vzrokov ne morejo oskrbovati. Zlasti mlajši bolniki, ki jih v takih primerih nastanijo v domovih za ostarele, se s takšno usodo težko sprijaznijo. V drugo skupino pa uvrščajo bolnike, ki vsaj dvakrat letno po 21 dni potrebujejo rehabilitacijsko obravnavo za ohranitev svojega zdravja. Prostore rehabilitacijskega centra so uredili v depandansi Mladika, kjer so 30 postelj namenili za bolnike na obnovitveni medicinski rehabilitaciji, 20 pa za tako imenovani "socialni del", za tiste torej, N doma živijo v neprimernih pogojih in brez ustrezne nege. Program, ki nastaja v centru multipl0 skleroze v Termah Topolšica, je velik premi* v skrbi za prizadete bolnike in prispevek w večji kvaliteti njihovega življenja. Dosedanj0 izkušnje s temi bolniki so pokazale velik0 potrebo po tovrstni obravnavi, saj gre & sistematično organizirano in strokovno p°* moč, ki ima svoje ekonomsko in socialn0 opravičilo. Program rehabilitacije bo izvaja" razširjeni medicinski team, in sicer v prostorih terapijskoga dela zdravilišča za gibljiv6 bolnike. Bolj prizadetim in nepokretnim P3 ponujajo obravnavo v novi kvaliteti z ustreZ' no nego, rehabilitacijo pri postelji, read' aptacijo in privajanje novim življenjski"1 razmeram. Lancovo 7d 64240 Radovljica tel/fax: 38(064) 714-92$ Slovenija Robot "riše" slike Mojster Michelangelo v ateljeju B & M Robot, kakršnega so v Ateljeju B & M na Lancovem pri Radovljici uvozili z Japonske, v kratkem času izdela slike različnih velikosti (do 16 x 24 metrov). V Ateljeju B & M, katerega lastnika sta brata Borut in Miran Kokelj, izdelujejo informacijske, reklamne in elektronske panoje, logotipe, reliefne in komercialne napise, informacijske sisteme, svetlobne napise in kažipote, panaflex svetlobne displave, dia displaye, magnetne nalepke, panoramske karte itd., ukvarjajo pa se tudi z ekstremno in avto grafiko. Njihov pristop je tih, eleganten, profesionalen in raznolik, njihovo geslo "od ideje do izvedbe", njihove reference: Ballantines, Kim, Elan, Dubrovnik, Merkur, Živila, Jub, Železarna Jesenice, Hertz, Petrol, OMV, igrišča za golf Bled, Lipica, Mokrice, Leibnitz... Atelje B & M ima računalniško podprt informacijski sistem, usposobljeno skupino oblikovalcev in od nedavnega dalje tudi robot, kakršnega imajo za zdaj v Evropi samo še v Hamburgu. Robot - uvozili so ga z Japonske - se ne imenuje zaman Michelangelo. Že prve izkušnje z njim kažejo, da je to resnično sodobni Michelangelo, pravi mojsterl * S paint yet sistemom Michelangelo lahko v kratkem času izdelajo barvne ali črnobele slike različnih velikosti (največji format je 16 x 24 metrov). * Slike izdelujejo iz različnih predlog, kot so fotografije, diapozitivi ali računalniška grafika, ki je lahko kombinirana tudi s fotografijo. * Sistem je primeren predvsem jfj unikatne slike ali za majhne serije slik. * Prednosti so predvsem v načif^ izdelave, saj airbrush sistem (brizgan)0 barve) omogoča izdelavo slik na različn0 podlage, kot so PVC folija, pločevin^ avtolak, plexi, papir, blago, steklo, op''0' Ion, panaflex... * Način izdelave in barva zagotavljaj slikam veliko odpornost pred vremenskih vplivi in fizičnimi poškodbami. * Uporaba slike je vsestranska: lahko j0 obcestni plakat, kot dekoracija na vozil"1; zgradbah, v izložbah, kot scena na pr"" editvah, sejmih, v gledališčih... Novo v Kranju! DOLNOV POSLOVNO TRGOVSKI CENTER SlfCEVA 23, KRANJ PRIMSKOVO V soboto, 16. 10. 1993 ob 10. uri bomo v komunalni coni na Primskovem pri Kranju odprli nov poslovno trgovski center - Dolnov. Vljudno ste vabljeni na otvoritev s pestrim programom! @ SEMENARNA Ljubljana Za vaše polje, dom m vrt Prodajalna Kranj Šuceva 23 Delovni čas: vsakdan 8h-19h sobota 8h-13h Telefon: (064) 241 115, 241 114 se priporoča SEMENARNA Ljubljana TRADICIJA IN KAKOVOST TEL.: (064) 241 110 FAX: (064) 241 026 CREATIM GMŽENCtROMcŠ PROJEKTIRANJE OBJEKTOV IN INTERIERJEV STROKOVNI NADZOR IN ORGANIZACIJA IZVEDBE CREATIM SSSP® OBLIKOVANJE IN IZVEDBA SEJEMSKIH STOJNIC ORGANIZACIJA SEJMOV CREATIM »0© GRAFIČNO OBLIKOVANJE PRODUKCIJA PUBLIKACIJ GEUTEBRUCK High-tech sistem za varovanje in nadzor Telefon & fax: (064)241 118 olnov Tel.: (064) 241 438, 241 441, fax: (064) 241 461, 241 464 TRGOVINA NA DROBNO O keramika in sanitarna oprema O elektroinstalacijski materiali O gradbeni materiali O bela tehnika O zabavna elektronika MEDNARODNA TRGOVINA O uvoz, izvoz in zastopstva LUMA TRADING oprema za ogrevanje Telefon & fax: (064) 241 219, 47 372 O prodaja, montaža in servis svetovno znanih proizvajalcev (OERTLI, SIME, ECOFLAM, RADIANT...) naprav za ogrevanje na olje, plin in trda goriva (gorilniki, peči, radiatorji in ostalo) O za vse naprave dajemo garancijo in so atestirane O ugodni plačilni pogoji (KREDIT do 18 MESECEV, nakup na več čekov) Vabtjenil ... KULTURA URCJA:!£A MENCINOBR KULTURNI KRANJ - V Prešernovi hiši je na ogled razstava Novejša slovenska umetnost II. (iz zbirk Gorenjskega muzeja). V faleriji Mestne hiše je na ogled fotografska razstava Janka kerlepa (izbor iz zbirke Kabineta slovenske fotografije pri Gorenjskem muzeju). V Stebriščni dvorani Mestne hiše je na ogled razstava Rimsko steklo iz Argyruntuma iz Arheološkega muzeja iz Zadra. V Mali galeriji Mestne hiše razstavlja grafike akademski slikar in grafik Boge Dimovski. V Kava baru Kavka razstavlja akademski slikar Zmago Puhar. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše je na ogled retrospektivna razstava ilustracij akademske slikarke Irene Majcen. ŠKOFJA LOKA • Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan od 9. do 17. ure, razen ponedeljka. V galeriji Loškega gradu je na ogled fotografska razstava treh dežel - Slovenije, Koroške in Furlanije-Julijske krajine. Razstava je odprta ob istem času kot zbirke muzeja. ŽELEZNIKI - V galeriji Domel je na ogled skupinska razstava likovnih del članov likovnega kluba D olik z Jesenic. V galeriji Muzeja Železniki razstavlja slikar Miro Katar iz Sorice. TRŽIČ - V Paviljonu NOB je na ogled kiparska razstava japonskega umetnika Takayuki Nagaija. PRIREDITVE TEGA TEDNA KRANJ: PREMIERA - V Prešernovem gledališču Kranj bodo danes, v petek, ob 19.30 premierno uprizorili satirično komedijo Igorja Torkarja REVIZOR • za izven. Jutri, v soboto, ob 19.30 bodo predstavo ponovili za abonma sobota L, konto in izven. V sredo, 20. oktobra, ob 19.30 bodo ponovili komedijo Raya Cooneva ZBEŽI OD ŽENE - za izven in konto. RADOVLJICA: FOTOGRAFSKA RAZSTAVA - V galeriji Fara bodo v ponedeljek, 18. oktobra, ob 18. uri odprli razstavo Fotografskega društva Radovljica. KRANJ: KONCERT - V kranjski župnijski cerkvi bo v nedeljo, 17. oktobra, ob 19. uri koncert ob desetletnici delovanja Komornega zbora Gallus, na katerem bo poleg kranjskega zbora, vodi ga Angela Tomanič, nastopil tudi P.D. Podgora pri Gorici pod vodstvom Mirka Špacapana. Zbora bosta bosta nastopila skupno in posamično, na sporedu pa so skladbe Gallusa Carniolusa, Palestrine, Trošta, Florjanca, Havdna, Grilanca in drugih. ŠKOFJA LOKA: RAZSTAVA - V galeriji Ivana Groharja bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli razstavo akademskega slikarja Dušana Fišerja s Ptuja. KROPA: KONCERT - V župnijski cerkvi svetega Lenarta bo jutri, v soboto, ob 17.30 dobrodelni koncert duhovne glasbe. Nastopili bodo: Tina Gašperšič, čembalo, Mateja Bajt, kljunasta flavta, Irena Kolar, Zlata Ognjanovič, sopran, Božidar Lotrič, pozavna, Moški zbor iz Krope pod vodstvo Egija Gašperšiča iz Ženski septet Izvir z Brezij pod vodstvom Severine Katrašnik. Vstopnine ni, prostovoljni prispevki pa so namenjeni poravnavi stroškov za obnovo cerkvene zunanjosti. Nastopajoči so se odpovedali honorarju. LJUBLJANA: KONCERT - V Narodni galeriji bo v torek, 19. oktobra, ob 20. uri koncert ansambla za staro glasbo Ramovš Consort. Na sporedu bodo dela Georga Philippa Telemanna in izbor Harmoniae Concertans imenitnega slovenskega baročnega skladatelja Isaaca Poscha. Vstopnice so na voljo v galeriji Lerota. JESENICE: RAZSTAVA - V Ruardovi graščini na Stari Savi Muzej Jesenice odpira v torek, 19. oktobra, ob 18. uri stalno razstavo okamnin iz zbirke Jožeta Bediča. Zbirko bo predstavil dr. Anton Ramovš. BLED: KONCERT - V gradu Grimšče bo danes, v petek, ob 18.30 koncert narodnih pesmi Moškega pevskega noneta, ki sestavlja vokalno skupino Ave. Prireditev sodi v okvir mesečnih Grujskih večerov. BLED: URA PRAVLJIC - V gradu Grimšče bo danes, v ?etek, ob 17. uri bo v okviru Ure pravljic na sporedu pravljica o rnjulčici, lutkovna igrica Hruška debeluška, prišel pa bo tudi Pavliha. Uro pravljic bodo ponovili jutri, v soboto, ob 16. uri v Liznjekovi hiši v Kranjski Gori, nato pa še v Lutkovnem gledališču v Kulturnem domu na Hrušici. BEGUNJE: RAZSTAVA - V galeriji Avsenik bodo danes, v petek, ob 19.30 odprli razstavo slik Franza Bergeria in Roberta Primiga. V otvoritvenem programu bo nastopil Lado Jakša s skladbami na temo razstavljenih slik. IN AKOIJNI MU5CKJ sin mnoo 1^1.1,«.. ih^i l. rr w>x u .m .1 nt«M fw • » »t n\m3 I _J l_J 13 1^.1 AN A Vabimo vas na spominsko razstavo ob 400 letnici bitke pri Sisku: torek-sobota od 10. do18., nedelja od 10. do 13. ure. Matjaž Kmecl: Andrej Smole-znameniti Slovenec Izvaja: Tone Gogala, Režija: Dušan Mlakar Ponovitve: DANES, 15., in 16., oktobra ob 20.uri. Rezervacije: NARODNI MUZEJ, Muzejska 1, Ljubljana tel.061/218-886 od 10. do 18. ure. OŠ Franceta Prešerna Kranj, Kidričeva 49 razpisuje prosto delovno mesto UČITELJA GLASBENE VZGOJE za določen čas (12 pedagoških ur na teden). Prijave z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo kandidati obveščeni v osmih dneh po končanem zbiranju prijav. Kranj - Danes, v petek, zvečer bo Prešernovo gledališče kol prvo predstavo nove gledališče sezone postavilo fla oder ^ uprizoritev Revizorja 93 avtorja Igorja Torkarja. Satirične komedije Nikolaja V. Gogolja Revizor se je dramatik Torkar lotil že drugič v dvajsetih letih. Po vzoru na genialnega dramatika je Torkar napisal svojega Revizorja z aktualističnimi poudarki, ki so veljali za sedemdeseta leta. Uprizorilo ga je Mestno gledališče ljubljansko, ki je tudi sicer največkrat (sedemkrat) postavilo na oder Torkarjeve tekste. Za kranjsko Prešernovo gledališče je avtor napisal novega Revizorja, ki sicer ohranja gogol-jevske okvire, vendar pa je avtor imel ves čas pred očmi današnji čas in da ne bo kakšne pomote -je k novo adaptirani in aktualizirani satiri dopisal novo letnico. Na tiskovni konferenci v začetku tega tedna, je avtor tudi razložil, zakaj je napisal novega Revizorja. Prvega Revizorja pred dvajsetimi leti je napisal na pobudo Lojzeta Filipica, ki je tekst prebral čez noč in zjutraj že rekel svoj "da" za uprizoritev v Mestnem gledališču ljubljanskem. Tudi. novi Revizor je pos- Revizor 93 - Na odru Prešernovega gledališča bodo kot otvoritveno predstavo nove sezone drevi uprizorili Revizorja 93 avtorja Igorja Torkarja. Predstavo so pripravili pod režiserskim vodstvom Dušana Mlakarja igralci Prešernovega gledališča in gostujoči igralci: Mama Benko, Tanja Dimitrievska, Bernarda Oman, Judita Zidar, Miran Kenda, Andrej Kurent, Tienc Oman, Pavel Rakovec, Aleksander Valič in Matjaž Višnar. Na sliki je posnetek z vaje. Foto: M. Fock Če je premiera slovesen dogodek, tako bo nocoj v Prešernovem gledališču - pa je repriza ravno tako; še posebej če gre za stoto reprizo, ki se bo v Prešernovem gledališču "pripetila" 20. oktobra. Gre seveda za gledališkiJubilej, ki siga je priigrala komet lija Zbeii od lene. Komedijo bodo seveda še ponavljali - dokler bo dovolj zanimanja gledalcev. tavljen v provinco, avtor pa gradi predstavo na p re igra v anj u moči in oblasti, kot se kaže dandanašnji čas. Ko je bral kritične zapise Eda Ravnikarja, ki je izumil novo besedo za današnje čase - namreč "udbomafija", se je Torkarju zazdela spodbuda uporabna za nov zapis na temo Revizorja. Na Eobudo Jožeta Logarja, umetniš-ega vodje Prešernovega gledališča je napisal satirično komedijo za današnje čase, polno sproščenega, pa tudi grenkega smeha na račun pehanja za oblastjo. Tekst je v celoti predrugačen; vrsto oseb, ki so nastopale v satiri izpred dvajsetih let, je v novi verziji opustil in vnesel celo nove. Predstave se je režijsko lotil Dušan Mlakar, dramaturgija pa je bila v rokah Denisa Poniža. Že klasični Revizor zahteva obsežno igralsko ekipo, temu je seveda sledila tudi Torkarjeva zamisel. Prešernovo gledališče se seveda z lastnimi igralskimi silami predstave ne bi moglo lotiti, zato se je kot že nekajkrat v podobnih položajih odločilo za vabilo gostujočim igralcem iz drugih gledališč, kot gosti pa sodelujejo še drugi gledališki sodelavci. Ob petih stalnih igralcih Prešernovega gledališča - Omanove, Zidarjeve, Omana, Rakovca ifl Višnarja bodo Revizorja 93 pomagali predstaviti še: Andrej Kurent, Marija Benko, Tanja Dimitrievska, Miran Kenda & Aleksander Valič. S postavitvijo Revizorja 93 v program nove sezone, se Prešernovo gledališče uvršča med hiše, ki ponovno odpirajo vrata predstavam, iz katerih veje tud) aktualna družbena kritika. Časi so za takšne gledališke projekte ugodni - zakaj bi sicer slovenska gledališča letos spet uvrščala v Erograme Cankarja, slovenskega lasika družbene satire. Tudi Prešernovo gledališče bo v tej sezoni igralo njegovega Kralja na Betajnovi. Starosta slovenskih satirikov Igor Torkar se sicer doslej flf Eogosteje pojavljal kot avtoriz-ranih predstav Prešernovega gledališča. Točneje - le enkrat in sicer leta 1955 s Pisano žogo-V tej sezoni bodo njegova dela igrali tudi drugod, v ljubljanski Drami in na Loškem odru, kjer bodo uprizorili novo verzijo njegovega leta 1971 uprizorjenega Vstajenja Jožefa Švejka. Sicer j>a je dramatik, ki je prav te dflj praznoval visok življenjski jubilej - osemdesetletnico - napisa' doslej 16 gledaliških del (dvanajst je bilo uprizorjenih), devet televizijskih iger, sedem knjig poezije, dve knjigi proze ifl esejistično zbirko.. • Lea Me** cinger NASTOP ARGENTINSKIH SOLISTOV Škofja Loka - V Puštalski kapeli je bil minuli petek koncert argentinskih glasbenikov slovenskega rodu. Nastopila sta solista Ani Rode, mezzosopran, Luka Debevec Maver, bas, pevca pa je na klavirju spremljal Ivan Vombergar. Solisti slovenskega rodu iz Argentine, ki so na krajši glasbeni turneji po Sloveniji, so loškemu občinstvu predstavili visoko pevsko kulturo, ki jo goje tudi ob strokovni pomoči prof. Viktorja Sruga. Program koncerta je obsegal glasbo baroka, romantike, dunajskega klasicizma in italijanskega verizma do narodnih in umetnih pesmi Slovenije in Argentine. Mezzosopranistka Ani Rode je najbolj zablestela z interpretacijo Schubertove Ave Maria, Gluckovega Orphea in Uspavanke Josipa Pavčiča. Basist Luka Debevec Maver je bil bil izjemen pri vseh točkah svojega nastopa: točen v intonaciji, dinamičen in raznolik pri niansiranju glasu, interpretacijo pa je popestril še z elementi odrske igre. Solista sta zapela tudi v duetu in s tem potrdila, da se z najbolj znanim duetom sopran-tenor, lahko povsem enakovredno primerja tudi duet mezzosopran-bas. To je predvsem prišlo do izraza s pevskim odlomkom iz Mozartovega Don Juana, pa tudi s koroško ljudsko v priredbi Matije Tomca Tam, kjer teče bistra Žila, ki sta jo pevca občuteno zapela ob koncu svojega nastopa. Oba solista je spremljal pianist Ivan Vombergar, ki je v samostojnem nastopu zablestef z interpretacijo Mendelssohnovega Rondoja caprieciosa (op.14).. • France Rupar POKRAJINA 93 Kranj • Konec decembra bo v galeriji kranjske Mestne hiše otvoritev tradicionalne fotografske razstave Pokrajina 93. Prireditelj Foto klub Janez Puhar skupaj s Fotografsko zvezo Slovenije in Kabinetom slovenske fotografije pri Gorenjskem muzeju sprejema fotografije in diapozitive na razpisano temo do ponedeljka, 15. novembra letos. Žirija v sestavi Vlastja Simončič, dr. Cene Avguštin, Oskar Dolenc in Stane Klemene bo izbrala najbolj uspele fotografije za razstavo, najboljše barvne in črnobele fotografije in diapozitive pa tudi nagradila. Fotografi se bodo potegovali v vsaki kategoriji za za zlato, srebrno in bronasto medaljo Janeza Puharja. Selektor pa bo med črnobelimi ali barvnimi fotografijami izbral naiuspelešo za nagrado - najboljša slovenska pokrajinska fotografija, ki se bo tudi vključila v stalno zbirko Kabineta slovenske fotografije pri Gorenjskem muzeju v Kranju. PESNIŠKO SREČANJE Kranj - Tradicionalno srečanje slovenskih pesnikov bo tudi tokrat v kadilnici Prešernovega gledališča Kranj in sicer v torek, 19. oktobra, ob 16. uri. Na srečanju bodo podelili tudi Jenkovo nagrado za najboljšo pesniško zbirko. Za pogovor je bila izbrana tema, ki jo fokusira verz Simona Jenka iz pesmi Uvod - "Čut se zlije mi v besede". Pogovor na izbrano temo naj bi poskušal odgovoriti na vprašanje - ne le čemu Eesnik, temveč kako ostati pesnik. Prireditelji si pogovor v ranjskem gledališču ne zamišljajo kot akademsko razpravo, pač pa sproščen pogovor. Premiera Lutkovnega gledališča Glasbene | mladine Jesenice POPLAČANA DOBROTA Jesenice - Lutkovno gledališče GM Jesenice je preteklo sezono predstavilo svojo prvo letošnjo premierov Kulturnen« domu na Hrušici, v katerem je že nekaj časa njihov stalni lutkarski oder, so uprizorili Levstikovo pravljico Kdo je napravil Vidku srajčico. —1 Znana Levstikova otroška zgodbica je pravljica o poplaćao1 dobroti in tesni povezanosti vsega živega v naravi. Za razliko od mnogih drugih pravljic v zgodbi o dečku Vidku zlo sploh n? obstaja. Obstaja le revščina kot življenjska okoliščina, ki se J1 Videk in njegova mati prilagodita, jo vdano prenešata in niti ne verjameta, da bi življenje lanko bilo tudi drugačno. Prav zaradi nenasitnosti in blagosti Vidkovega značaja pa nemogoče postane mogoče: Videk dobi lepo in novo srajčico, kakršne doslej še nikoli ni imel, neugnane gozdne živali pa postanejo krotke, Vidku vdane zaveznice, ki vse svoje spretnosti porabijo in združijo zato, da bi dečku izpolnile njegovo največjo željo. Vrednost lutkovne predstave, ki jo je režiral jeseniški lutkar i" igralec Rado Mužan, je vsekakor, da skuša kar najbolj zvesto slediti Levstikovemu originalu in ustaljenim otroškim predstavam o Vidkovih dogodivščinah. Lutke in scena močno spominjajo na slikanice, s katerimi smo se srečali v otroštvu in otroci, ki že poznajo Vidkovo zgodbico, bodo v predstavi zlahka prepoznali različne junake in njihove namene. Uprizoritev je živahna in duhovita. Za duhovitost so poskrbel} predvsem animatorji: Vidka je animirala Lidija Grilc - najbolj duhoviti del njene interpretacije je bil po mojem mnenju prikaz Vidkovega strahu, ko se deček znajde sam v temnem gozdu-Prijazno ovco, razposajeno ptico in pametnega pajka je animirala Nuša Poljanec, nagajivi grm in odločni, skoraj mogočni rak, pa sta zaživela z interpretacijo Rada Mužana. Zaskrbljena in utrujena Vidkova mati je bila Irena Leskovšek, ki nastopa kot igralka, torej brez lutke. Mati sedi v sredini odra, oblečena v temno kmečko obleko in ima na hrbtu otroka. Na levi in desni strani odra pa se na lepi, idilični sceni, ki ponazarja pokrajino, po kateri se sprehaja Videk, dogaja lutkovna predstava Deček in njegovi prijatelji s6 izmenično selijo z leve strani na desno in obratno. TO preseljevanje dogajanja poudarja dinamičnost Vidkove poti skoz1 gozd, simetričnost scene pa nam daje vtis zaokroženosti ijj estetskosti. Tridelno sceno, ki ponazarja tudi razliko med turobnostjo vsakdanjega materinega življenja in idiličnostj0, Vidkovega otroštva, je izdelala Marina Bačar, ki je hkrati oblikovala tudi ljubke, otroškim predstavam zveste lutke tef gledališki list. V predstavo je vključenega tudi veliko petja in glasbe, pogoste menjave prizorišča pa seveda spremljajo tudi lučni učinki-Omeniti je treba še dva sodelavca lutkarske skupine: Jelo Skumavec je pripravil glasbeno opremo, Jernej Rintaršič pa poskrbel za tehnično izvedbo svetlobnih in glasbenih učinkov-Mirjam Novak VELEBLAGOVNICA ŠKOFJA LOKA d o o GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK San acija slovenskih železarn 0 železarnah naj odločajo strokovnjaki Ni res, da proizvodnja jekla pri nas nima prihodnosti. Pobude, da bi o vseh nepravilnostih v *efezarnah razpravljala tudi parlamentarna preiskovalna komisija. jjjjaice, 14. oktobra - O per-c3ux v.' slovenskih železarn naj [jpOčajo izključno le strokov- M.i- Jeseniški izvršni svet ^en,.» da morajo biti najprej k?ni rezultati gospodarjenja v 'ezarnah in šele nato naj se JJJoca o železarnah. Ker tudi «ultati revizije še niso znani, ffl bi šele kasneje ugotavljali, 2 ■* je zgodilo, da je prišlo do JjPacnih podatkov in šele kas-y naj bi se tudi ugotavljala 8inn° So na P°budo svobodnih ^dikatov iz vseh treh sloven-železarn minuli ponedeljek ».Hubljani strokovnjaki in aj, ?arJi razpravljali o razmer-H ln perspektivah slovenskih ,e2arn, je v prostorih držav-sveta razprava izzvenela ^kritično. \redstavniki sindikata so naj-U eJ poudarili, da so v tem eletnem obdobju nenehnega jj°udarjahja, da imamo socialno jeavo, največji davek plačali jjav delavci. Tako je tudi v lezarnah, kjer se večinoma Racija omejuje le na odpuš- čanje delavcev. Dr. Franc Vodopivec je dejal, da so v razmere v Sloveniji nasploh zelo resne, kajti nepojmljivo med drugim je, da se tako prostodušno ravna s kolektivom in firmo, kot je denimo Metalna, katere naprave so danes kar v 80 državah po vsem svetu. Današnje razmere v Sloveniji so daleč od tržnih, saj tržnih mehanizmov sploh ni. V naši javnosti se ustvarja vtis, da je proizvodnja jekla nasploh nepotrebna, v nam primerljivih državah pa niti približno ne razmišljajo, da bi tovrstno dejavnost ukinili. Recimo: Danska kot izrazito kmetijska država, proizvaja 600 tisoč ton jekla in ga več kot milijon ton tudi uvozi. V javnosti se tudi piše, je dejal dr. Vodopivec, da slovenske železarne porabijo 17 odstotkov električne energije, kar sploh ni res. Slovenske železarne porabijo 5 odstotkov elektrike. Vsaka proizvodnja, tudi metalurška, pa je lahko tehnološko sporna, če ni ekološko urejena. Razmere na Jesenicah so zaskrbljujoče Predsednica jeseniškega izvršnega sveta Rina Klinarjeva je poslala predsedniku vlade pismo, v katerem med drugim pravi: "Predlagam, da zaradi tega, ker se je ugotovilo, da je negativni rezultat Acronija in Fiproma manjši, vlada o tem ponovno razpravlja, državni svet pa naj razpravlja o poročilu šele po razjasnitvi podatkov. Na Jesenicah stanje ni tako kritično, kot le bilo prikazano. Izjave v javnosti, interpretirane, kot da bo na Jesenicah prišlo do ustavitve ali praktično do brezplačne razprodaje, so na Jesenicah povzročile nemir, zaskrbljenost in občutek, da ieli nekdo namerno očrniti ta del Slovenije.. ...Predlagam, da se osebno seznanite s to problematiko in vas prosim za delovni pogovor, na katerem bi vas seznanili s problematiko. Razmere v občini Jesenice so zaskrbljujoče..." posodobitev peči 9 milijonov nemških mark, v vročo linijo 35 do 40 milijonov mark, nujna pa bi bila tudi nova voljama, ki bi veljala 35 milijonov mark. fiprom ni v kritičnem položaju DiPL ekonomistka Jelka Viđali, direktorica Fiproma: Letos je bila izdelana reorganizacija subholdinga železarne * Več samostojnih družb s svojimi žiro računi. Reorganlza-cMaJe bila formalno opravljena s I. januarjem, s tem, da so b''i žiro računi odprti 22. februarja. Take razmere so bile za ****ničevanje reorganizacije izjemno neugodne. Vedeti je ***ao, da je bila Železarna Jesenice več desetletij s svojimi javnostmi izredno prepletena in to je bila velika ovira pri ekonomskem osamosvajanju posameznih družb. Od 22. februarja smo poslovali z enim žiro računom.. , Januarja in februarja smo razknjiževali po družbah. Acroni "> Fiprom sta imeli pred razdružitvijo del skupnih kupcev, Predvsem veletrgovcev. Večino te problematike je bilo treba 'kupno reševati, nastale so velike težave pri usklajevanju S(*ldov; za del terjatev in obveznosti, ki se nanašajo še na leto PfeJ, pa so bile plačane iz skupnega žiro računa, bomo morali ustrezne kompromisne rešitve. ../Rprom ni v tako kritičnem položaju, da bi bilo zrelo za "kvidacijo. Res je, da ima družba začasno blokiran žiro ftun. Mislim, da bi morali najti tudi ustrezno rešitev skupaj z ljubljansko banko Gorenjsko banko Kranj, da bi nam bilo Poslovanje olajšano..." Revizija v železarnah Dr. Ivo Banič, predstavnik vlade, je opozoril na dejstvo, da je država železarne podrža-vila zato, ker so imele veliko izgubo. Država je v sanacijo železarn tudi veliko vložila, vendar je še vedno res, da je slovensko jeklo predrago. Odločno je zanikal, da bi se vlada že opredelila o tem, katere železarske firme naj bi zaprli. Vlada je le sklenila, da se mora upravni odbor slovenskih železarn odločiti, katerefirmeso perspektivne in katere ne. Revizija v Ravnah in Storah je končana, na Jesenicah pa še goteka. Po besedah dr. Iva aniča bo posebna komisija Phara pregledala in ocenila tehnološko sposobnost slovenskih železarn in bo verjetno prišlo do faznega zapiranja nekaterih obratov. Posebno v jeseniške obrate pa je treba vložiti ogromno sredstev - za Marsikaj je zrelo za preiskovalno komisijo Nekaterim ugotovitvam vladnega predstavnika je ostro nasprotoval mag. Andrej Aplenc, predstavnik civilne iniciative in nekdanji direktor slovenskih železarn. Pozval je k ustanovitvi parlamentarne preiskovalne komisije, ki naj bi ocenila nekatere postopke v slovenskih železarnah. Dokaj čudna luč pa je na potek sanacije padla v trenutku, ko so se pojavili napačni podatki o gospodarjenju, predvsem v jeseniškem Acroniju, kjer je bila izguba za polovico manjša, kot je ocenil upravni odbor. Zanimalo ga je med drugim tudi, zakaj vlada zaupa tujcem, domačim strokovnjakom pa ne, in poudaril, da v Sloveniji ne bo nobene politične samostojnosti, če bomo izgubili gospodarsko suverenost. Andrej Aplenc je Eozval k odpravi vseh Dostopov, ki vodijo v razprodajo slovenskega gospodarstva, k nadzoru nad dotokom tujega kapitala, k uveljavitvi novega gospodarskega načrta, železarne pa morajo ostati v večinski slovenski lasti. Tako kot dr. Božidar Brudar, Sredsednik jeseniške skupščine, elka Vidan, ki vodi jeseniški Fiprom, so tudi drugi razpravljala zahtevali, da se o sanaciji in o nadaljnji strategiji razpravlja izključno na strokovni in ne na politični ravni. Naj stroka odloči, katere firme naj bi zaprli in katere sanirali! D.Sedej ^iŠki Mercator preureja poslovalnice Kar štiri novosti v trgovinah o sPremembami in dopolnitvami dejavnosti skušajo slediti potrebam kupcev. *rta Mi« ok*oDra * Ta teden so v nekdanjem Zlitovem salonu °buJS^a na Deteljici odprli trgovino z gospodinjskimi aparati in bh^i j°» v ponedeljek pa bo v kleti bližnje samopostrežbe stekla tiJJ?*J» večjih količin živil po usodnejših cenah. Nekaj novosti je nt; hrtu? s Pohištvom v Bistrici S^^iču so sklenili preurediti toštv 1 te*av z dobavitelji po-*aj • m tut*' slcromne prodaje, DoK-l01* Mercator trgovino s ^oiStvom še v Tržiču. Tako so pre °*tobra začeli prodajati v n°vljeni poslovalnici belo tržiški blagovnici in diskontni trgovini v Križah. tehniko, drobne gospodinjske aparate, akustiko in električni material za vsakdanjo rabo, v posebnem oddelku pa ponujajo obutev kranjske Planike. Klet bližnje samopostrežne trgovine bodo ponovno namenili za diskontno prodajo živil, vendar v drugačni obliki kot poprej. Od 18. oktobra bodo tam ponujali normalno embalirana živila, ki bodo v večjih količinah cenejša. Že prejšnji teden so diskontno prodajo živil v Krizah dopolnili s ponudbo mlečnih izdelkov, kruha, sadja in zelenjave na drobno, v blagovnici v Tržiču pa so prazen oddelek uredili za prodajo cenejših tekstilnih izdelkov, zlasti tujih. "Gre za prilagajanje potrebam trga, ki želi predvsem cenejše blago. Kupna moč je še posebej v tržiški občini slaba. Na ta račun in zaradi konkurenčnosti se prodajne marže vsako leto zmanjšujejo, čeprav je to v nasprotju s trgovsko logiko po čim večjem zaslužku. Spremembe so nujne tudi zaradi ohranjanja delovnih mest. Naloge v 40 poslovalnicah in upravi opravlja sedaj 145 zaposlenih, 10 delavk pa je na porodniškem dopustu. S prizadevnostjo delavcev smo kljub neugodnim razmeram na trgu v letošnjem prvem polletju povečali dobiček v primerjavi z lanskim. Glede na to je tržiška enota v grupaciji 10 maloprodajnih enot po Sloveniji sedaj na prvem mestu," je med drugim povedal Rado Veseli-novic. Ob reševanju vsakdanjih poslovnih problemov se v tržiš-kem Mercatorju že pripravljajo na proces lastninjenja, ki bo potekal po privatizacijskem načrtu v okviru celotnega poslovnega sistema. Pri oceni premoženja bodo seveda izvzeti vsi objekti, ki pridejo v poštev za denacionalizacijo. Zaenkrat so v Tržiču vrnili poprejšnjim lastnikom le nekdanjo železni-no, z dvema upravičencema pa so se dogovorili za najem lokalov.. S. Saje SREČKE BOHINJSKE LOTERIJE NAPRODAJ V: TD CERKLJE, TD JESENICE, TD RADOVLJICA, TD ŠKOFJA LOKA IN V MALOOGLASNI SLUŽBI GORENJSKEGA GLASA Lastninjenje gospodarskih javnih služb Trije koraki lastninjenja (nadaljevanje s 1. strani) V eleboratih, ki jih morajo javna podjetja oddati do 2. novembra, bo ugotovljen delež javnih prihodkov v javnih podjetjih v zadnjih desetih letih. Znotraj javnih podjetij so razmere zelo različne, ponekod je javni delež 20-odstotni, drugod 80-odstotni. Vse je seveda tudi stvar motiva, je na posvetu o lastninjenju gospodarskih javnih služb dejal minister za okolje in prostor Miha Jazbiniek, zato z vladno uredbo skušajo stvari kaj najbolj poenotiti. Motivi namreč lahko napeljujejo na zelo različne elaborate in v javnih podjetjih so jih kot vse kaže, tudi zelo različno pripravljali. Interes za vlaganje lastninskih certifikatov javna podjetja bo kot vse kaže velik, saj ljudje vedo, da javna oziroma državna podjetja ne bodo propadla kar tako in bodo njihovi certifikati tam najbolj varni. Vlada je torej tik pred zdajci sprejela uredbo, s katero so javna podjetja dobila metodološko osnovo za pripravo elaboratov. Gre za tri formularje, prvi predstavlja popis premoženja, drugi ugotovitev dela družbenega kapitala, ki se bo privatiziral, tretji pa delež, ki bo ostal državni oziroma državni oziroma občinski. Elaborate morajo oddati do 2. novembra, rok je torej kratek. Na naše vprašanje, zakaj je temu tako, se je minister Jazbinšek izvil, da v podjetjih stvari poznajo, da so marsikaj že pripravili in da jim potemtakem to ne bo težko napraviti. V dveh mesecih bodo vlada oziroma občinski izvršni sveti dali soglasja na te programe. Najprej so mislili, da bo na ravni države zadoščalo soglasje ustreznih ministerstev, zdaj so se zaradi poenotenih stališč odločili, da bo soglasje dajala vlada. Stvari pa vendarle še niso povsem jasne, po ministrovih besedah še vedno računajo, da bo moč vsaj deloma upoštevati vrednosti premoženja na 30. junij letos in ne le na 31. december lani. šele kasneje pa naj bi se občine lahko odločale, kaj bodo s koncesijami prepustile zasebnemu sektorju in kaj bo ostalo javnega značaja. Na naše vprašanje, kakšna bo usodo premoženja, katerega investitor so bile krajevne skupnosti, denimo telefonija, minister Jazbinšek prav tako ni jasno odgovoril. Zanj je to seveda zdaj že državna oziroma občinska lastnina in ne ozira se na dejstvo, da so bili prenosi tako rekoč prisilni. No, morda se bo kakšno podrobnost še dalo urediti, je podelil drobno obljubo. • M. Volčjak Ob 14. oktobru - svetovnem dnevu standardizacije Ob svetovnem dnevu standardizacije se je v Iskri števci pred dnevi sestala komisija za standardizacijo in kakovost, ki deluje pri Odboru za napredek dela in poslovanja Gospodarske zbornice Slovenije. Slavnostne seje so se udeležili tudi predstavniki Ministrstva za znanost ln tehnologijo, Urada za standardizacijo in meroslovje, Gospodarske zbornice Slovenije in občine Kranj. Goste je pozdravil direktor Iskre števci Niko Bevk s sodelavci in jim spregovoril o dosežkih in načrtih družbe Števci. Pri tem je izpostavil velik pomen standardizacije in kakovosti pri uveljavljanju slovenskega gospodarstva v svetu. V nadaljevanju je predsednik komisije za standardizacijo in kakovost Anton Pogačnik, ki je dosedaj vodil službo za standardizacijo v Števcih, predstavil dejavnost interne standardizacije v podjetju. V letu 1992 je bila osrednja pozornost standardizacije usmerjena v dopolnitve internih standardov, saj je bil cilj podjetja pridobitev certifikata ISO 9001. Letos bodo nekatere zahteve po standardih JUS zamenjali z mednarodnimi standardi ISO, IEC in EN oziroma s posameznimi zahtevami iz nacionalnih standardov. Že več kot 25-letne izvozne izkušnje Iskre Števci so nesporen dokaz vrhunske kakovosti Iskrinih števcev električne energije. Podjetje se je odzvalo na nove zahteve v standardih ISO in v letu 1991 začelo graditi sistem kakovosti po standardu ISO 9001, je povedal Stanislav Tadina, vodja sektorja za kakovost. Na osnovi izpolnjenih zahtev ie Iskra Števci letos dobila mednarodni certifikat ISO 9001. Sistem kakovosti je trena spreminjati in prilagajati potrebam trga. V delovnem delu seje komisije za standardizacijo se je razvila živahna razprava o vlogi in povezanosti slovenskega gospodarstva v sistemu slovenske standardizacije. • Alojz Boc UGLAS AVTO MOTO DRUŠTVO KRANJ Koroška 53 d 64000 Kranj Na osnovi sklepa izvršnega odbora OBJAVLJAMO prosto delovno mesto predavatelja CPP-inštruktor Kandidat mora imeti poleg z zakonom določene pogoje tudi: - višjo izobrazbo • izpit A, B in po možnosti tudi C kategorije - sposobnost poučevanja in organizacijske sposobnosti za organizacijo dela v AMD Kandidat bo moral opraviti izpit za inštruktorja A in B kategorije. Kandidat bo sprejet za delo za določen čas, po opravljenem izpitu pa za nedoločen čas. Pisne prijave z dokazili sprejemamo do 31. 10. 1993 na naslov AMD Kranj. POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Zračna vreča in V6 za calibro Henkel•zlatoros°vi prodaJni priJemi Posrečena oblika prodaje MEŠETAR Opel bo v model calibre za prihodnje leto začel vgrajevati zračno vrečo tudi pred sovoznikov sedež. Sicer pa je najpomembnejši dodatek novi V6 2,5-litrski ECOTEC motor, ki se je že prej vrtel v vectri. Šestvaljnik razvija največjo moč 125 kilovatov oziroma 170 konjskih moči pri 6000 motornih vrtljajih, to pa pomeni najvišjo hitrost 237 kilometrov na uro. Na sliki: zračni vreči v calibri. • M. G. Rekord opla astre Opel astra se bo kot vse kaže vpisal v Ginessovo knjigo rekordov. Dva bivša madžarska voznika rallvja sta prevozila razdaljo ekvatorja 40475 kilometrov v manj kot šestnajstih dneh. Z vozilom opel astra 1.6i GL s petimi vrati sta vozila po 10,2 kilometra dolgi testni progi tovarne tovornjakov Raba. Na razgibani stezi sta vozila s povprečno hitrostjo 104,4 kilometra na uro, vmes pa z najmanjšo hitrostjo 30 in najvišjo 180 kilometrov na uro. Že pred dvema letoma sta Laszlo Ujhazi in Istvan Laszlo z oplom vectra prevozila 20000 kilometrov v dvajsetih dneh med obiskom glavnih evropskih mest. Tako voznika kot avtomobil so dobro prenesli tokratno preizkušnjo. Vozilo je bilo po prevoženi razdalji povsem brez okvar, čeprav se je motor vrtel z več kot 5000 vrtljaji in kljub ostri vožnji v ovinke. Po končani vožnji so opravili samo redni servis z menjavo olja, zavornih ploščic in pnevmatik. • M. G. Bled, 12. oktobra - V letu dni se je ambulantna oblika prodaje Henkel-Zlatorogove kozmetike dobro uveljavila, saj so tako prodali milijon kosov izdelkov, kar pomeni, da jih je kupil vsak drugi Slovenec. Prireditev, ki jo je Henkel-Zlatorog iz Maribora pripravil v Festivalni dvorani, je bila namenjena 400 trgovcem in trgovkam iz vse Slovenije, ki so že leto dni vključeni v nov način prodaje, imenovan Samantha & Poly driver sistem. Gre za ambulantni način prodaje, za posebne police v trgovinah, kjer kupci lahko sami izbirajo, preizkusijo dekorativno kozmetiko na vzorcih, zato vsi kupci dobijo nedotaknjene izdelke. Polico pa polnijo Henkel-Zlatorogovi potniki, ki se pripeljejo s kombijem, polnim izdelkov, na točno določen dan. Trgovci zato ne potrebujejo zalog, nobenih skrbi nimajo z naročanjem, z večjo prodajo pa so seveda zadovoljni tudi v tovarni. Slovenijo "obdelujejo" trije potniki, na Gorenjsko prihaja Boris Exle, ki vsak dan prevozi veliko kilometrov, saj skrbi za 356 stojal v 120 prodajalnah, poleg Gorenjske pa pokriva še Dolenjsko. Vsekakor gre za posrečeno obliko prodaje, kakor je dejala ena od trgovk, ki so jo nedvomno uvedli po zahodnem zgledu in zaradi vse večje konkurence na slovenskem trgu, saj so se južni usuli. Sicer pa je mariborski Zlatorog v okviru koncema Henkel edini izdelovalec dekorativne kozmetike, uspel je ohraniti tudi svoje blagovne znamke. Najbolj znana je nedvomno Samantha, ki jo propagira doslej najbolj uspešna slovenska lepotica Bernarda Marovt. • M.V. Pogovor z Miro Puc Kranj, 14. oktobra - V četrtek, 21. oktobra, bo klub gorenjski direktorjev Dvor gostil Miro Puc, direktorico agencije z privatizacijo. Pogovor bo tokrat potekal v hotelu Ribno pi Bledu. Privatizacija postaja vse bolj aktualna, zato vprašanj ne b manjkalo, ker proces lastninjenja poteka v protislovnih razmera! v katerih se križajo različni interesi, zato družbene institucije, kc so SDK, revizijske hiše, tudi zbornice postajajo instrumen političnih pritiskov. Agencija za privatizacijo pa znotraj tega zapletenega sklopa morala uveljaviti razvojni interes Slovenije. Mleko: septembrski stroški 41 tolarjev za liter Na Kmetijskem inštitutu Slovenije so na podlagi rno^ kalkulacije, ki upošteva povprečno mlečnost 3.800 litrov na ltf^ ocenili, da so bili septembra stroški prireje litra mleka na kme% skoraj 41 tolarjev ali natančneje: 40,96 tolarja. Septembrski stre*" so bili za 3,6 odstotka višji od avgustovskih. Na porast so najbf j vplivale podražitve mineralnih gnojil (do 7 odstotkov), osemeflL vanje krav (za 8 odstotkov), višja cena traktorskih storitev (d°' odstotkov) ter višja vrednost ure živega dela (plače v gospoda? vu, ki so osnova za obračun, so porasle za 4 odstotke). Stroški bi* povečali še bolj, če se ne bi septembra nekoliko (tudi do odstotkov) pocenila sredstva za varstvo rastlin. Čeprav so bili septembrski stroški prireje litra mleka kar za* odstotka višja od avgustovskih, pa minitrstvi za kmetijstvo tffi ekonomske odnose in razvoj tokrat vladi nista predla8|r povišanja odkupne cene. Živinorejci bodo za oktobra odo8* mleko nekako sredi novembra prejeli toliko, kot so (bodoK tisto, ki so ga oddali septembra - 31,64 tolarja. Takšna je cena*| mleko s 3,6 odstotka tolšče in tretjega kakovostnega razreda, M Ea je odvisna od deleža tolšče in beljakovin ter od higie1*5 akovosti. Trgovina AGROIZBIRA Smledniška 17, Kranj, tel.: 324-802 Rezervni deli za kmetijsko mehanizacijo Akumulatorji: 12 V 36 Ah 3400,00 12 V 40 Ah 3500,00 12 V 50 Ah 4836,00 12 V 75 Ah 6050,00 Olje Super3, 101 1990,00 Kosa BCS 127, ita. 2300,00 Gume: 600 x 16 vodilna 7.50 x 20 12.14. x 28 16.9.13. x 28 Inverzija TV Zglob volana UTB 5500,00 11300,0$ 21500,0$ 27900,0$ 20500,0$ 2600,00 Trgovina je odprta vsak dan od 7. do 12. ure. do 19. ure, ob sobotah GLAS Združevanje Renaulta in Volva Koliko za prašiče? Ker se približuje čas kolin, se med kupci in prodajalci pove^ zanimanje za cene. Na sejmih, kjer prodajajo prašiče, je zato t" dosti "firbcev", ki le ogledujejo in vlečejo na uho, kakšna je Na sejmišču pri gostilni Mokar na Ižanski 303 v Ljubljani pra*1 težje od od 100 kilogramov, ponujajo po 190 do 210 tolarjev kilogram, na sejmu v Brežicah po 180 do 220 tolarjev, Ajdovščini, na primer, po 200 do 220 tolarjev... Avtomobili RAT, LANCIA IN ALFA ROMEO Ugodne cene in možnost nakupa na leasing TEL/FAX: 061/482-173, DEL ČAS: 8-13 IN 15-17 KENTAX TRADING NOVO POLJE CESTA Xl/10 A Samo nekaj dni pred letošnjim frankfurtskim avtomobilskim salonom sta Renault in Volvo objavila vest o združitvi. V novi skupni družbi bosta Renault in francoska država imela 65, Volvo pa 35-odstotni lastninski delež. Kljub skupnemu nastopu pa bosta Renault in Volvo še naprej izdelovala avtomobile s svojimi blagovnimi znamkami. Združitev naj bi tako predvsem koristila skupnim vlaganjem v raziskave in razvoj, izmenjavi tehnologije in posameznih sestavnih delov, skupnemu iskanju dobaviteljev in podobno. Plačilo za mleko 22. oktobra Kmetje, ki oddajajo mleko v kranjsko Mlekarno, bod" plačilo za septembra oddano mleko prejeli naenkrat, venoV z manjšim zamikom. Plačilo bo 22. oktobra. 1JG0DN0 ZA JESEN ■ OTROŠKE ŽAMET, DEFTIN HLAČE OD 2.180.OO DALJE -OTROŠKE BOMBAŽNE TRENIRKE OD 1.860,00 DALJE OTROŠKE BOMBAŽNE J0GING HLAČE 2-16 LET 1.250,00 - 1.450.OO OTROŠKE BOMBAŽNE P0L0 SRAJCE 1 -14 LET OD 1.135,00 DALJE OTROŠKE PLIŠ PAJKICE 1.450,00 -OTROŠKE FROTIR PIŽAME OD 1.520,00 DO 1.860,00 -OTROŠKE FROTIR SP. HLAČE 275,00 OTROŠKE BOMBAŽNE ŽABE 520,00 - 740,oo (naramnice) -MOŠKE, ŽENSKE FROTIR PIŽAME 2690 - 3320,00 'BETI' METLIKA Jaka Platiše 13 KRANJ TEL. 326-995 DEL. ČAS od 8. do 19. ure SOBOTA od 8. do 12. ure PRI NAKUPU NAD 5000,00 SIT ZNESEK LAHKO PORAVNATE Z 2 ČEKOMA ČLANI "KLUB BIBA" IMAJO PRI NAKUPU 10% POPUST UGODNO ZA ZIMO -OTROŠKE BUNDE S KAPUCO IN KRZNOM (TRI MODNE BARVE) 1-5 LET - 4.750,oo 6-7 LET * 5.650,oo 8 - 14 LET = 6.920,00 -OTROŠKE TERMO JEANS HLAČE 2.600,00 - 3.340,00 -OTROŠKE TERMO NOGAVICE 260,00 -OTROŠKE MAGIČNE ROKAVICE 515,00 T-MOŠKE BUNDE - PARKE 7.550.00 -MOŠKI ZIMSKI PULOVERJI 3.800,00 -MOŠKE FLANELA SRAJCE 1.250,00 -MOŠEK SP. HLAČE - DOLGE MOŠKE SP. MAJE - DOLG ROKAV -VELIKA IZBIRA ŽENSKIH PLETENIN • MOŠKE, ŽENSKE JOGING HLAČE 1.950,00 i IME GOSTINSKEGA 1 OBJEKTA KRAJ 1 SPECIALITETE, |MENU Tena I ODPRTO 1 GOSTILNA 1 Pr' Prlmoik i Pristave 1 pri Tržiču 1 vsok dem kosilo in malte* 1 vso vrsto jtdi po naročilu | kosile 400.-SIT l malica j 200.-SIT I vsak dan 9 - 23 tel.57-585 I GOSTILNA Iktik I M.: 49-305 j TRBOJC i vsako soboto i« nodo^o I kosila; domač* krvovko, I ptionko, itljo, žgana, žoko t i__ vsak dan 11 -23 : pat., sob. 11-01 i to rok zaprto Objave za rubriko sprejemamo na fax 251 5-366 oziroma v oglasni službi, Bleivveisova 1 6, Kranj. »MERKUR Od sobote, 23. oktobra 1993, se vrtičkarji in domači mojstri dobivamo v Trgovskem centru DOM v Naklem V Trgovskem centru DOM Naklo boste izbirali med dobro ponudbo izdelkov za: VRTNARJENJE semena, sadike, gomoljnice, lončnice in druge okrasne rastline, suho in umetno cvetje, sredstva za varstvo in razvoj rastlin ter pospeševanje rasti, rastlinjaki, vrtne grede, folije za prekrivanje, vrtni namakalni sistemi, kompostniki.palice in opore, cvetlični lončki in korita, hobby programi vrtnega orodja in drugo. ZA LEP IN PRIJETEN VRT ograjni elementi, betonska galanterija, pregradni panoji, vrtne garniture, senčila in tende, vrtne ute, vrtni bajerji in bazeni, vrtna razsvetljava,... ZA SADJARJE IN VINOGRADNIKE orodje, posoda in druga oprema za delo in shranjevanje pridelkov GOZDARJENJE motorne žage, vitli, verige in drugo gozdarsko orodje KMETOVANJE ročno in strojno orodje za kmetijce, mala kmetijska mehanizacija, traktorski priključki in drugo ZA MALE ŽIVALI hrana in drugo za vaše male prijatelje in DRUGI PROGRAM električno in ročno orodje ter pribor, okovje, vijaki, žičniki, barve in laki, gradbeni material, vodoinstalacijski material, elektroinstalacijski material, izdelki črne in barvne metalurgije Obiščite nas na otvoritvi v soboto, 23. oktobra 1993, ob 9. uri! J2?E KOŠNJEK Slika GORAZD ŠINIK ^M[HA POTOČNIK, starosta slovenskih planincev in dobitnik srebrnega častnega znaka Enkrat je treba s sten v ravnino J^* Miha Potočnik, eden od desetih predsednikov v stotih letih delovanja slovenske planinske tganizacije, gorenjski rojak z Belce pri Mojstrani, je bil odlikovan s srebrnim častnim znakom lobode. tlik* t*otoiniK iskrene čes-tbf? v im*nu Gorenjskega ln Gorenjcev. Ste naš POTOČNIK: "Doma ta r»2 ^elce> v Solo sem hodil l$l«$e od leta 1914 do leta W-i Jer me Je učil pokojni jP"* Jakob Aljaž. Rodil sem 861 ,eta 1907. Danes sem star Jet m dva dni." pa,eVa po znanju vas je vodila v Kranj. se?r* POTOČNIK: "Potem ^ «*el na gimnazijo v Kranj. b'la vStrane v ,Krxaxnj K* je je ,1Jta pustolovščina. Kranj •>-• n za nas veliko mesto, I>0bel -v", Vjjj °vjega, Mojstrane študirati ds ninaziji velika zadeva. Iz vse bj]0ne °d Jesenic navzgor nas je jem 23 prste ene roke. Potem Pravrv* Šel V LJubliano na hi^COraJ ni slovenskega pla-k?0* ki vas ne bi poznal. jjv ste šli prvič v gore, tako v resno? dij* POTOČNIK: "Moj prvi Dai PČak Je bila KePa- Je za Q° Smrčarjevo hišo na Belci. p, J' sva odrinila z bratom ^ncetom. Ne vem natačno, ^erega leta, ali 1917 ali 1918. L iŠflavu sem Dil Pa P™*5 jave^sko smer v severni tri-bj steni. Prosila sva ga, da ir>lc naJu z dr. Hafnerjem SeDfrat peljal. Tako naju je Slov bra leta 1927 PelJal P° na j?°ski smeri severne stene je **redarico na ohcet, kjer se dojmila hčerka oskrbnice Alek Planika- Takrat je bil to ^aj?androv dom, prej pa dom sten e Terez'Je- Prek severne ije8,.e smo takrat nenavezani Ura}1 Poročno darilo. V dveh Venn, s°io takrat preplezali Sloje Nič posebnega. Tako se H0?fVrwW so vas v tako ime-it "*l*io navezo". Kdaj °'«o to? veJ*ft POTOČNIK: "Zlata na-smo bili Joža Čop, dr. Stane Tominšek in jaz. Joža Čop je dobil zlati znak Planinske zveze Slovenije pred nama, vendar so na občnem zboru Planinske zveze Slovenije na Ravnah na Koroškem, zdi se mi, da leta 1953, podelili zlata častna znaka tudi Tominš-ku in meni. Stanko Hribar, ki je delal v Planinski zvezi, je pogruntal naziv zlata naveza. Kot zlata naveza smo tudi skupaj fotografirani in to se je potem prijelo. Pred leti smo snemali moj portret na televiziji v Vratih in pri nas na Belci pri Smrčarju. Takrat sem jaz povedal zgodbo, da so mi doma bratje in sestre, ki so bili nevoščljivi, jaz sembil namreč najmlajši, pravili zlata ritka, ker so me mama in drugi crkliali. V tej oddaji sem to povedal in so oddajo krstili Od zlate ritke do zlate naveze. Jaz pa sedaj dodajam: od zlate ritke preko zlate naveze do zlate žile." Brez obžalovanja in sramu Ko se je dr. Mina Potočnik predsedniku republike Milanu Kučanu zahvaljeval za odlikovanje, je med drugim dejal: "Brez tako požrtvovalnih in tako vnetih sodelavcev tudi mojih uspehov, kolikor jih je bilo, ne bi bilo. Lahko rečem tako, kot je prepevala Piafova, pariški slavček: ne obžalujem ničesar in ničesar se mi ni treba sramovati. To je ob taki priložnosti prijeten občutek in občutek hvaležnosti za vse, kar sem med prijatelji, planinskimi tovariši, in vsemi, s katerimi sem se srečeval, doživljal. Dovolite mi, da na koncu izrazim samo še eno željo in prošnjo. Ne pustite hirati in umreti Triglavskemu narodnemu parku. Prav bi bilo, da bi dobil Triglavski narodni park še brata v Kamniških in Savinjskih Alpah. Slovenski gorski svet je tako mogočen, čeprav je majhen, in tako prisrčen, lep, da ga je treba z vsemi močmi obvarovati." Nemška okupacija vam ni prizanesla. Bili ste zaprti, internirani. Dr. POTOČNIK: "Drugega maja leta 1941 so me Nemci aretirali, dan po aretaciji mojega odličnega prijatelja dr. Aleša Stanovnika, s katerim smo skupaj delali v odvetniški pisarni. Zaprt sem bil v Begunjah in Šentvidu, od koder so me zaradi dobrega prijateljstva z dr. Juliusom Kugvjem izpustili. 16. decembra smo se Dovžani, Mojstrančani in Belčani uprli Hitlerju in šli v hosto na Vrse. 115, 120 nas je bilo gori. V visokem snegu, z vsega tremi puškami, smo se počasi razbe-žali. Nemci so nas polovili in zaprli v Begunje, kjer sem bil do 18. marca leta 1942. Od tam so me dali v Dachau, od koder so me izpustili, vendar so me dva dni po vrnitvi domov spet zaprli na Bledu in v Begunje ter konfinirali na Zgornjo Koroško. Tam sem bil do avgusta leta 1944, ko sem šel v partizane na Blegoš, kjer sem postal član pokrajinskega odbora Osvobo- dilne fronte za Gorenjsko. V njem sem ostal do konca vojne, potem pa je prišel v Kranj pome pokojni Franc Leskošek - Luka, minister za industrijo, in rekel, da moram na Jesenice. Potem sem šel spet v Ljubljano in tako naprej, sedaj grem pa počasi na Zale." V klepetu ste dejali, da ste imeli v življenju veliko sreče. Dr. POTOČNIK: "Zelo srečen človek sem. Moram reči, da sem lahko s svojim življenjem zelo zadovoljen, od družine naprej. Z ženo Hi Ido sva se poročila 8. julija leta 1940 na Kredarici, kjer je bila še stara Aljaževa kapelica. Imam hčerko in sina, pa štiri vnuke. Kot družina smo zadovoljni in srečni. Nimam kaj." Vas še vleče v gore? V zahvali za odlikovanje ste dejali, da se mora Človek enkrat spustiti z višav v doline. Ali to pomeni, da dajete goram slovo? m d.o.o. ZA TRGOVINO, Z^SZE IN PROZVODNJO Hrastje 52, 64000 Kranj Tel/Fax: 064/331-719 delovni čas: vsak dan od 9 - 19h sobota od 9-12h PRODAJA -rabljenih in novih strojev -strojno orodje in naprave • stražnice, rezkalni, vrtalni in brusilni stroji • stroji zo tlačno litje aluminija in plastik »slance •varilni aparati in mize •merilno orodje • delilniki« primeži vseh vrst« rezkarji« noS • svedri »okroglo in ploščato jeklo Dr. POTOČNIK: "Malo grem še v Polhograjske Dolomite, v ta visoke gore pa nič več. Saj se ne spodobi. Prvič nimam nobenega prijatelja, nobenega sodobnika. Vse je že pod rušo. Za samohodništvo pa nisem imel nikoli nagnjenja, razen na lovu. Na lov sem pa hodil sam. Na gamse. Na Katarino grem še, na Jakoba, na Grmado, na TošČ. Treba se je spustiti s sten v ravnino in dolino. To je naravno." Zakaj vaš skoraj dramatičen poziv k varovanju Triglavskega narodnega parka in zelja, da bi postale krajinski park tudi Kamniške in Savinjske Alpe? Dr. POTOČNIK: "Jaz sem se za Triglavski narodni park zelo zanimal. Slovensko planinsko društvo je leta 1924 sklenilo pogodbo z gozdno upravo in muzejskim društvom o osnovanju narodnega parka pri Sedmerih Triglavskih jezerih. Pogodba je leta 1944 prenehala veljati in po vojni je ideja o Triglavskem narodnem parku zaživela in akcija je bila obnovljena. Odlični jeseniški fotograf Slavko Smolej je idejo začel povzemati in je za okrajni odbor v Radovljici pripravil tudi odlok o zavarovanju doline Sedmerih Triglavskih jezer. Jaz sem bil takrat na republiki sekretar za zakonodajo in sem ugotovil, da to ni prostojnost okrajnega ljudskega odbora, ampak republike. Zato smo ta odlok sprejeli v republiško pristojnost in ga uvrstili v republiško zakonodajo leta 1963. Z njim nismo bili zadovoljni. Jaz sem predsedniku vlade Borisu Kraigherju rekel: glavne stvari se dogajajo v dolini, pod Triglavom in ne v skalah. Tam ni gozdov, tam ni pašnikov. Ampak spodaj, v Bohinju, v Vratih, v Trenti, v vseh Triglavskih dolinah. V začetku osemdesetih let je tako prišlo do zakona o Triglavskem narodnem parku, ki bi ga bilo treba pregledati, dopolniti in spremeniti. Na Kamniškem pa je akcija za park vedno bila. Zavarovati bi morali Kamniško Bistrico s kamniškimi gorami, Logarsko dolino z Okrešljem s savinjske strani ter Jezers-ko.Lahko je narodni park ali krajinski park, samo da je zavarovano območje. V prihodnosti se bo turistično prodajal ?redvsem prvobitni gorski svet. o bodo naši vnuki in pravnuki pristno uživali in tudi drago prodajali." VILMA STANOVNIK Simon Chami Bairakdar ima dve domovini -Libanon in Slovenijo- Kot edincu mi ni bilo treba v vojsko Ko se mora fant pri sedemindvajsetih končno odločiti, kaj bo, ko bo "velik", je pogosto pred mnogimi skušnjavami in dvomi - Se težja pa je bila odločitev za Simona, ki je v Libanonu preživel večji del svojega življenja, vedno znova pa je imel prea očmi Se eno deželo, deželo svoje mame, Slovenijo. Kranj, 12. oktobra - "Simon je tako zanimiv fant, tako prisrčen in zgovoren, vedno ima toliko povedati...," mi je pred dnevi zagotavljal eden njegovih prijateljev. "Kljub temu da mu ni bilo treba, se je prijavil v slovensko vojsko in sedaj je v vojašnici v Kranju. Poiščite in naj kaj zanimivega pove tudi ostalim Gorenjcem." In res ga v vojašnici ni bilo treba dolgo iskati. Simoma Chamija poznajo vsi vojaki. S svojo prisrčno govorico, po kateri takoj ugotoviš, da ga je slovenšine učila mati Skofjeločanka, in prijaznim nasmehom se zna spoprijateljiti z vsakim. Tako tudi ni čudno, da ima, kljub temu da je v Slovenijo prišel šele pomladi, že veliko dobrih prijateljev. Sta ti mati in oče kdaj pripovedovala, kako sta se srečala? "Oče je najprej delal kot novinar, potem pa se je premislil in skupaj z bratom začel delati v slaščičarstvu. V Slovenijo je prišel na ogled za slaščičarskimi aparati in pot ga je zanesla tudi v pekarno na Trato pri Škofji Loki. Ko je šel v pisarno, da bi poravnal račune, je srečal mamo, saj je bila ena redkih, ki je znala angleško. Všeč mu je bila in prosil jo je, da bi mu malce razkazala Skofio Loko. Tako sta se spoznala. Naslednje leto sta se poročila, leta 1966 pa sem se v Ljubljani rodil še jaz. Mama, njeno dekliško ime je Donata Eržen, stanovala je v Koširjevi ulici v Škofji Loki, kjer pri dedu in stricu sedaj stanujem tudi jaz. Do mojega tretjega leta sva bila z mamo v Sloveniji, oče pa je prihajal in odhajal. Nato pa smo vsi trije odšli v Bejrut, kjer živijo očetovi sorodniki in kjer je tudi on poskrbel za naš dom. Takrat v Libanonu še ni bilo vojne, bil je praktično druga Švica in mama se ni preveč težko odločila za novo domovino." Življenje v Libanonu pa se je v teh letih precej spremenilo. Kako sta se z mamo znašla? "Sprava je bilo mami kar malo težko, saj so jo vsi čudno gledali, ker je imela pač drugačne delovne navade. Po svoje je uredila stanovanje, dobro je znala kuhati, pletla je... Druge ženske v Bejrutu, kjer smo živeli v stolpnici s sorodniki, so večinoma le kaj malega vrgle v lonec, nato pa odšle na klepete,... zato so mamo gledale kar malo postrani. Vendar pa se je nato dobro vživela v novo domovino, naučila se je jezika in če se bosta oče in mama sedaj odločala, ali bosta prišla za menoj v Slovenijo, se bo gotovo težje odločila mama kot oče. Oče ima namreč izredno rad naravo, Slovenija mu je zelo všeč, mama pa se je kar nekako navadila življenja v Bejrutu." Pri treh letih si že znal slovensko. Kako si se v Libanonu privadil na nov jezik, na novo okolje? "Praktično sem bil kar naenkrat "postavljen" v šolo, saj se tam začne šola že pri štirih letih. Nekaj arabščine sem znal, kar sta me v novem domu naučili babica in teta, angleško me je učil oče in tako ni bilo nobenih problemov. V šoli sem takoj dobil prijatelje in ves čas sem se praktično učil angleško in arabsko skupaj. Po končani šoli sem šel na ameriškouniverzo za kmetijstvo in prehrano, ki sem jo lani tudi končal in postal kmetijski inženir." Si kdaj premišljeval, da se boš vrnil v Slovenijo? "Nekajkrat sem bil s starši tukaj na obisku pri sorodnikih, v Četrtem razredu, ko je bila v Libanonu vojna, smo sem prišli celo za dlje časa, vendar pa sem bil v Škofji Loki pri sorodnikih zadnjič pred šestimi leti. V Bejrutu sem si našel stanovanje, imel sem avto, nekaj časa sem imel celo dve službi, iskal pa sem izobrazbi primerno delo. Končno sem dobil ponudbo za inženirja na kmetijski farmi. Vendar Ea je bila ta farma tik ob izraelsko - libanonski meji, vmes so bili še lesbolahi, ves čas je nekaj pokalo, stalno pa se je govorilo o sovraštvu, o tem, kdo bo koga... In tako se za službo nisem odločil. Zato sva se tudi razšla z dekletom, s katerim sva bila zaročena in sklenil sem, da poberem svoje stvari in pridem v Slovenijo. Poleg tega me je skrbelo tudi to, ker sem imel še vedno "rdeč" potni list in so mi rekli, da če ga ne zamenjem, ne bom več imel slovenskega državljanstva." Kakšne razlike so med življenjem pri nas in v Libanonu? "Praktično je v Libanonu glavni zakon zakon močnejšega. Povem lahko naprimer, kakšen je red na cestah. Po enosmerni lahko voziš naprej ah nazaj. Če se s kom srečaš, oba vpijeta. Če ima on pištolo, popustiš ti, če imaš ti mitraljez, on pa pištolo, popusti on,... včasih pride do navzkrižnega streljanja, eden ustreli v balkon, tam je po naključju nekdo, ki ga krogla zadene... nikomur ni nič mar, oba odpeljeta in nihče ju niti ne išče pretirano. Podobno je bilo pred časom, ko so našli veliko pobitih otrok ali otrok brez posameznih delov telesa, brez oči.... nihče ni vedel, kaj je bilo z njimi, govorilo pa se je, da zbirajo organe, ki jih iz Izraela pošiljajo v Ameriko. S tem se menda veliko zasluži. V Libanonu pač vlada zakon močnejšega, večino stvari se lahko kupi. Lahko imaš tudi štiri žene, če imaš dosti denarja... mariskaj imaš lahko, če se dobro znajdeš ali zlažeš. Sedaj se sicer govori, da bo nova vlada bolj poskrbela za red, vprašanje pa je, ali bo to res lahko storila." Kljub temu da imaš dvojno državljanstvo nisi služil vojaščine ne v Libanonu ne v bivši Jugoslaviji? "Ker v Libanonu stari ljudje, ko prenehajo z delom, nimajo socialnega in zdravstvenega zavarovanja, morajo zanje skrbeti otroci, zato edincem ni treba v vojsko. Tudi meni ni bilo treba in po naključju, prek nekdanjega veleposlanika Jugoslavije v Libanonu, sem bil oproščen tudi služenja v Jugoslaviji. Sedaj, ko pa sem prišel v Slovenijo in sem si tu začel iskati službo in urejati življenje, pa sem se odločil, da tukaj odslužim tudi vojaščino. Moram reči, da so v vojski izredno dobri odnosi in da mi za to odločitev še malo ni žal." Foto: Janez Pelko ŠTEFAN ŽARGI Svarila Škofjeloških zdravstvenih in kulturnih delavcev Pomislite na zdravje otrok in usodo naše dediščine! Rudnik urana kljub prenehanju kopanja in predelave uranove rude z radioaktivnostjo onesnažuje okolje in zlasti otroci so pri tem naj d olj ogroženi. Vsi napori za ohranitev bogate kulturne dediščine bi bili z odpadki razvrednoteni. V uredništvo smo v preteklem tednu prejeli dve izjavi za javnost, ki opozarjata na posledice neurejenega opuščenega rudnika urana na Žirovskem vrhu ter nesprejemljivost predlogov za odlaganje nevarnih odpadkov, zlasti pa radioaktivnih odpadkov, v jamah tega rudnika. Zdravstveni delavci opozarjajo na nujnost ureditve jalovišč in jam rudnika, iz katerih izhaja radioaktivni radon, saj ne bi smeli spregledati, da so zlasti otroci, s tem pa ves naš bodoči rod zelo ogroženi. Delavci v kulturi pa opozarjajo, da bo trajno dosega in presega zakonsko predpisano zgornjo mejo (1 milisivert) na leto. Vsekakor je potrebno takoj posredovati in ukrepati brez odlašanja, ne glede na še tako velike stroške! Znano je, da je med prebivalstvom okrog RUŽV najbolj ogrožena skupina otrok, ker prejema največje doze in ker pri enaki dozi tvegajo otroci več kot odrasli. Ravno za radon ocenjujejo, da osebe do 20. leta starosti tvega- uresničitev zamisli o odlaganju nevarnih odpadkov jo trikrat več škode za zdravje n«.,r.flm i-,r.iAiio r,n,^«u,n!o --iu.x kot pa starejši. Otroci tvegajo povsem izničila prizadevanja za razvoj turizma v več kot tisočletni Škofji Loki, ki naj bi slonel na bogati kulturni dediščini in umetniški tradiciji. Javni izjavi objavljamo v celoti. Opozorilo delavcev Zdravstvenega doma ja Loka Škofji Ker obstaja očitna namera, naj bi se v opuščenem rudniku urana Žirovski vrh (v nadaljevanju RUŽV), pripravilo odlagališče posebnih, tudi radioaktivnih odpadkov, moramo nujno opozoriti prebivalce na dolgoročne in hude posledice, ki bi jih povzročala taka dejavnost. Med obratovanjem RUŽV se je na jalovišču Boršt nabralo šest-stotisoč ton hidrometalurške jalovine (v nadaljevanju HMJ). Jalovišča HMJ so za ozračje trajni vir žlahtnega plina radona in so torej poseben zdravstveni problem. Radon se ne ustvarja na meji najbolj ogrožene skupine prebivalcev v okolici RUŽV, ampak se razporeja vodoravno zlasti na smer vetrov, navpično pa glede na turbolenco (vrtinčenje) ozračja. Rudnik urana prinaša h kolektivnim dozam sevanja veliko več kot normalno obratovanje jedrskih elemetov. Koliko več, pa je odvisno predvsem od odlagališča HMJ. Izpuhtevanje radona se kaj lahko tudi za dvaisetkrat zmanjša, če HMJ prekrijemo nekaj metrov na debelo s plastjo, najbolje pa z glino. Samo zatravljenje jalovišča sicer utrjuje pobočje proti eroziji in drsenju, vendar korenine rahljajo tenko plast prsti, ter ustvarjajo številne nove poti za izpuhtevanje radona. Odvisno od debeline in vrste prekri vke, ter rastlinske odeje, se samo s preprosto ozelenitvijo izpuhtevanje radona poveča tudi do osemnajst krat. Na jalovišču Jazbec je bila odlagana jamska izkopanina in del ostanka od predelane uranove rude. Izpuhtevanje radona je na tem jalovišču manjše kot na jalovišču Boršt, zaradi nižje lege pa jalovišče Jazbec bližnjo okolico bolj onesnažuje. S prenehanjem obratovanja RUŽV ni prenehalo izpuščanje radioaktivnih snovi! RUŽV po prenehanju obratovanja izpušča le nekoliko manj radioaktivnih snovi, kot med obratovanjem. Sevanje se s prenehanjem obratovanja ne zniža veliko - odpadejo samo tiste doze sevanja, ki jih je prispevala drobilnica rude in predelava le te. Znižujejo se tudi doze od aktivnega jamskega prezračevanja, vendar radon kot žlahten pun (s specifično težo, ki je nekajkrat večja od zraka) odteka iz neprezračene jame pri izhodih in stem zvišuje obremenitev prebivalstva. Obstajajo pa prav tako enake doze od jalovišča, povečujejo pa se doze zaradi prelivanja iz zadrževalnega bazena HMJ na Borštu. Radioaktivnost v pre- li vnih vodah presega dopustne vrednosti za izlive in tako onesnažuje tudi podtalnico oziroma pitno vodo. Po nekaterih ocenah povprečje otrok iz okolice RUŽV pa starejši. Otroci tvegaj< tem več, čim mlajši so. Delež RUŽV pri prejetih dozah otrok bi moral nujno vznemiriti vse tiste, ki so dolžni ukrepati! Poudariti je potrebno, da poleg sedanjih prebivalcev zadeva vpliv HMJ tudi zdravje bodočih rodov še stotisoče let! Potrebni so takojšnji ukrepi: 1. Saniranje, oziroma prekrivanje jalovišč z ustrezno pre- krivko, saj to obljublja RUŽV od leta 1989. 2. Prebivalstvo iz okolice RUŽV je treba opozoriti na stalno in preprosto prezračevanje prostorov v stanovanjskih hišah (tudi na račun povečanih izdatkov za ogrevanje), saj s tem utegnemo znižati koncentracijo radona v bivalnih prostorih tudi do 90 odstotkov. Ob toplotnih inverzijah (obratih) seveda ne pre-zračujemo prostorov, čeprav poročilo o vplivu RUŽV za leto 1989 ugotavlja, da jalovišče Boršt Teži nad inverzno Elastjo zraka, hidrometeorološ-i zavod pa sodi drugače. Po vsem navedenem je jasno, da je nesprejemljiva vsaka ideja o odlaganju posebnih odpadkov v opuščenem rudniku urana Žirovski vrh, saj že obstoječe stanje mnogo preveč obremenjuje prebivalstvo! 153 podpisov delavcev Zdravstvenega doma Škofja Loka. Izredno zasedanje škofjeloške občinske skupščine V torek se ic sestalo predsedstvo občinske skupščine Škofja je obravnavalo zahtevo enaidvajsetih poslancev te skupščine za *|J izrednega zasedanja o problematiki odlaganja odpadkov v opušc*^, rudniku urana Žirovski vrh ter jazpisu občinskega referenduma o j vprašanju. Seja ni bila odprta za javnost, že drugič zapored pa je predsedstva sodeloval minister za okolje in prostor Miha Jazt""^ Ker je predsedstvo zahtevalo odgovor na vprašanja in proteste v rv.e ^ nekdanji rudnik urana namero ministrstva, da uporabi , predelovanje in skladiščenje nevarnih odpadkov, ie minister Ja2"^ osnutek takega odgovora na seji obrazložil ter obljubil, da v ^ri\Lt pošlje čistopis, ki ga bodo prejeli tudi vsi poslanci. Izredno zased*1' loške skupščine bo v ponedeljek, 25. oktobra. Škofjeloški študentje: Protest vladi in Mihu Jazbinškti V sredo zvečer je škofjeloška študentska organizo&t pripravila predavanje o ekološki problematiki, s katerimj nastopila Marija Pogačnik, članica škofjeloške vlade zadoltr na za okolje. V predavanju je začela z globalnimi probit^ okolja na našem planetu, nadaljevala z orisom stanjern ' problematike onesnaževanja v Sloveniji, ter zaključiti ^ problemi v občini, zlasti okrog opuščenega rudnika ZirovSr vrh. Po zaključni razpravi so navzoči študentje podpisali]^ protest naslovljen na vlado Republike Slovenije in ministre * okolje in prostor Miho Jazbinška, v katerem izražajo svtf ogorčenje nad dejstvom, da naslovniki ne upoštevajo naravi?* danosti, opozoril zdravstvenih delavcev ter sklepov občin**"-skupščine, njenega izvršnega sveta in krajevne skupni Gorenja vas. Bolezenska slika prebivalcev Poljanske doline in Škofje Loke zaskrbljuje Tako obremenjeno okolje je potrebno raziskati O vplivih rudnika na zdravje ljudi so mnenja različna, vsekakor pa je okolje tako prizadeto, da novih obremenitev in tveganj ne prenese. Že drugo javno opozorilo zdravstvenih delavcev Škofje Loke, ki opozarjajo na posledice, ki jih povzroča radioaktivnost zaradi rudnika urana Žirovski vrh, nas je spodbudilo za pogovor s tremi izmed njih. Skupna jim je ugotovitev, da je preteklo še premalo časa za ugotavljanje pravih posledic za zdravje. Patološka slika prebivalstva, ki jo ugotavljajo pri vsakdanji praksi, pa je takšna, da ni dvoma o tem, da je to okolje preobremenjeno. Ko so predlagali temeljito študijo vseh možnih dejavnikov, ki vplivajo na tako stanje okolja, jim taka raziskava ni bila odobrena. Dr. Bojan Gregorčič, specialist splošne medicine, vodja zdravstvene postaje Gorenja vas: "Zdravniki smo dolžni opozarjati na probleme vpliva okolja na zdravje, čeprav konkretnih primerjalnih podatkov, ki bi dokazovali vplive naprimer radioaktivnosti na tukajšnjo populacijo, nimamo. Dejstvo je namreč, da je 25 let, odkar se dela v rudniku, prekratka doba, da bi lahko statistično take vplive na zdravje ljudi dokazovali, prepričan pa sem, da bo to v desetletjih pred nami zagotovo mogoče. Iz splošnih podatkov o zdravstvenem stanju je mogoče ugotoviti precejšnjo in napredujočo obolevnost za rakom, čeprav je tudi res, da je to lahko posledica zgodnejšega in boljšega odkrivanja te bolezni (boljša diagnostika). Pri otrocih vse pogosteje opažamo, da jim manjka zobna zasnova, kar je lahko posledica z radioaktivnostjo povzročenih genetskih sprememb. Znan tudi je podatek, da so bili najbolj ogroženi delavci, ki so delali pri začetku odkopavanja tega rudnika, saj so dnevno, ko še ni bilo prezračevanja jam rudnika, dobivali dozo radioaktivnega sevanja, dopustno za celo delovno dobo. Štirje od njih, ki so bili tudi naši pacienti, so umrli za rakom." Dr. Štefanija Kriinar, specialist pediater, vodja otroškega dispanzerja Zdravstvenega doma Škofja Loka: "Že več kot dvajset let vodim register razvojno motenih otrok in moram reči, da sem zadnje čase osupla nad številom teh prizadetih otrok. Če je bilo leta 1976 ob približno 600 rojstvih 5 do 6 razvojno motenih, jih imamo zadnjih nekaj let po 20 in več. Tako skupno vodimo po stanju 1. januarja letos 510 takih primerov, podobno zaskrbljujoči pa so tudi podatki o številu zgodaj umrlih otrok. Za leto 1987, ko je, kot je znano, delovalo poleg našega znano velikega naravnega sevanja ter prispevka rudnika urana še černobilsko sevanje, je bilo na Gorenjskem 35 umrlih dojenčkov, od tega kar 14 iz naše občin. To je več kot dvakrat več, kot bi bil normalni delež glede na število prebivalcev oz. rojstev. Ne morem seveda reči, da je za tako stanje kriv rudnik urana oziroma sevanje, pač pa se sprašujem, kje so vzroki za tolikšno število nastalih okvar pri otrocih. Omenjeni podatki so dejstva, ki vsakega silijo v premislek o tem, kaj povzroča te spremembe, tako patologijo, in vsak razsoden odrasel Človek se bo zamislil nad tem, kakšne so obremenitve tega okolja, ki tako stanje povzročajo. Izjava za javnost Zv*: kulturnih organizatf) Škofje Loke Tudi delavci v kulturi, P' le tisti, ki smo na tem pod*! redno zaposleni, ampakJ^ji nam slovensko ljudsko iz*** in naša kulturna dedišči^ kaj pomenita, najostreje $° ( tiramo proti nakleporfli opuščeni rovi RUŽV postaj jo odlagališče za nevarnfi nizko- m srednjeradioakfl odpadke. 1 Prihodnost več kot tiso*'* Logičen zaključek seveda je, da v teh razmerah tega okolja ne bi smeli z ničimer dodatno obremenjevati, torej z nikakršnimi Škofje Loke vidimo v so*^ odpadki, pa naj sevajo ali ne. S številnimi študijami raznih avtorjev je dokazano, da so prav otroci vse od spočetja najbolj občutljivi v embrionalni fazi razvoja ter v prvih desetih letin življenja, medtem ko se hujše bolezni, kot so levkemija in rak, razvijejo šele po več desetletjih, ko se vplivi sevanja v človeku akumulirajo. Kot zdravnico me je, enako pa tudi moje kolege, ko se dnevno srečujemo z boleznijo, te bližnje prihodnosti strah, in sprašujem se, kje je odgovornost tistih, ki premalo ukrenejo za to, da bi se razmere, kolikor je mogoče, uredile." Dr. Radivoje Nikolič, specialist medicine dela, prometa in športa, zadolžen za aktivno zdravstveno varstvo delavcev Rudnika (urana) Žirovski vrh na Dispanzerju za medicino dela Zdravstvenega doma Škofja Loka: "Naše spremljanje zdravstvenega stanja delavcev v rudniku urana Žirovski vrh kaže, da njihovo zdravstveno stanje ne odstopa bistveno od zdravstvenega stanja delavcev v drugih okoljih, pri čemer je potrebno vedeti, da le gre za tako majhno populacijo, da statistično posamezni pojav obolenja nima posebnega pomena. Relativno pogosta so bila obolenja, ki so značilna za delo v jami, s prepihom, v vlagi, za jamski transport brez vzmetenja - okvare hrbtenice, revmatična obolenja, okvare sluha zaradi ropota -medtem bolezni, ki bi bile posledica sevanja, nismo ugotovili niti v enem primeru. Nad sevanji je bil v rudniku vseskozi zelo strog nadzor in utemeljeno ter dokazano je bilo, da prejeta doza za celo telo ni nikdar presegala pri gama sevanjih treh milisivertov, pri ostalih vrstah pa 12 milisivertov, kar je občutno manj od dopustnih 50 milisivertov vseh sevanj na leto. tudi pri posameznih primerih, ko so delavci zboleli za levkemijo, ali za drugimi oblikami raka, ekspertima mnenja (v sodnih postokih, ki so v teku) kažejo na številne možne okoliščine, ki so na razvoj teh bolezni vplivale in vsaj v dveh od štirih primerih (rak na jeziku in rak na ščitnici) je že mogoče trditi, da delo v rudniku ni bil bolezenski vzrok. Ne zaradi sevanja, pač pa kot težka kovina, je uran 238 protoplazmatski strup in imeli smo primer resne zastrupitve, ki pa smo ga s pravočasnimi ukrepi rešili. Februarja 1990 smo v tedanji slovenski republiški skupščini skupaj z Inštitutom Jožef Štefan in Onkološkim inštitutom o tem podrobneje poročali. Drugo vprašanje je vpliv rudnika na ožje in širše okolje. Imam vtis, da je bila kontrola nad temi vplivi v času delovanja rudnika veliko bolj strožja in sprotna, kot je to sedaj. Zlasti me skrbi jalovišče na Borštu, ki, kot slišim, ni primerno vzdrževano. Vprašanje jalovine na prostem bi vsekakor morali rešiti, do drugačne namembnosti rudnika - za odlaganje nevarnih odpadkov (naj bodo to kemijsko ali radiološko nevarni) pa sem zelo skeptičen. Škofjeloško območje je potresno področje, jame rudnika urana pa so mokre. Vsako tako skladiščenje nevarnih odpadkov je v bistvu čakanje na boljše rešitve predelave ali recikliranja, in če nam naprimer zaradi korozije take snovi uidejo z vodo, je to lahko zastrupitev širših razsežnosti. Naj za konec še omenim, da smo s kolegi zdravniki v letu 1989 predložili širši načrt raziskovalne naloge o raznih vplivih na okolje v tem prostoru (od uporabe gradbenih materialov, prek uporabe raznih kemijskih snovi v kmetijstvu, vpliva prometa, kurjenja, do vplivov posameznih spornih proizvodenj, vključno z proizvodnjo urana), pa žal predlog ni bil sprejet." turizma in kulture, ob zd&tf gospodarstvu se ve. smo že zapisali in povedi^ bo Škofja Loka mesto bt^r kih škofov, Loškega pasijo.% Ivana Tavčarja. To naj ( [>odoba mesta, s kater? ahko uveljavimo doma 15 svetu. m Obnovili smo dvorec Vj*^ Le zakaj neki? Nekaj kilo' trov proč bodo v rovih dS° & ive varnosti shranjeni odp*j katerih glas in sloves (ne$J na dejansko nevarnost in s*^ jivost) bosta uničila vse p°p no, za kar si prizadevamo- ^ Obnavljamo streho Lo*1^ gradu, Kaščo. Le zakaj? hodil v mesto, katerega Jj ulice bodo zasmrajali tovofjjj ki, namenjeni v Todraž. Pa^ kopališču ob Poljanski ' lahko rečemo smo še zbog^, Ne bosta ogrožena le tur^jj in kultura v najožjem p° ,tl|i besede. Prizadeta bo ku»J bivanja in medsebojnih Bi ) kih odnosov. Komu lah*^ zaupamo? Bogata naravna | ladnica, kulturni spomenic kozolcev topi a rje v do cerkv. loških hribih - vsa tapokr« je bila vir navdiha, iz kat? so črpali Jernej iz Loke, sl> Šubici, slovenski impresij oče Romuald, dramatik Wj Leskovec, Ivan Tavčar in ?y da sodobnih škofjeloških m j nih, literarnih, gledališč drugih ustvarjalcev. Z odP.^ in zlasti z njihovim "doDp glasom bomo uničili to, k3f obstajalo stoletja. Delavci Zveze kulturni^ ganizacij Škofja Loka izra* z zgoraj navedeno iziav i javnost svoj protest, hkraLnf prosimo vse druge: sk^r društva, ustanove in po*M nike, da nas v naših pnzad* jih podprejo. Valentin Bogataj, Silva Brank, Marko Črtalič, Janez Jocif Hod Evropo je območje nizkega zračnega 4 Pritiska, k nam priteka topel in vlažen zrak. LUNINA SPReiOTK ganeš bo ob 12.36 nastopil mlaj, kar po Herschlovem vremenskem ključu pomeni veliko dežja. MIKLAVŽEV RAČUNALNIK Gorenjski glas in podjetje Pioma Bled sta v sodelovanju z ostalimi pokrovitelji pripravila nagradno nanizanko MIKLAVŽEV RAČUNALNIK, ki traja tja do letošnjega Miklavža, ko bo končno žrebanje za imenitno nagrado: OSEBNI RAČUNALNIK pIOMA. Nanizanka je sestavljena iz posameznih krogov, ki lajajo en teden, po vsakem krogu med pravilnimi odgovori in [ried kupci v PIOMI Bled (za nakup nad 1.000 tolarjev) Nagrajence. Vsi pravilni odgovori pa ponovno sodelujejo v zaključnem za MIKLAVŽEV RAČUNALNIK in druge lepe "agrade. POKROVITELJ V. KROGA NANIZANKE avtotehna f^ČV f 1 OII STARWRITER za vse, ki ne obvladajo računalništva, a *&le pri tipkanju koristiti prednosti računalniškega tipkanja. Nagradno vprašanje v petem krogu: KOLIKO VRST IN KOLIKO OBLIK RAZLIČNIH PISAV OMOGOČA CANON STARVVRITER? a) 2 b)5 AVTOTEHNA d.d., v V. krogu podarja 10 (deset) lepih nagrad -Žepnih kalkulatorjev. Pravilni odgovor napišite na dopisnico in jo vključno do torka, 19. oktobra, pošljite na: Gorenjski glas, 64000 Kranj. Tudi v IV. krogu je bila pokroviteljica AVTOTEHNA d.d. Ljubljana, Pravilni odgovor na nagradno vprašanje je bil: TRŽNI DELEŽ CANON FOTOKOPIRNIH STROJEV NA SLOVENSKEM TRŽIŠČU JE 80 ODSTOTKOV. Med prispelimi odgovori so bili (žal) tudi nepravilni, med Pravilnimi + med kupci v Piomi sp tokrat nagrajenci (prejmejo kalkulator AVTOTEHNE d.d.): MILENA ILIĆ, Šenčurska pot 2, Šenčur MATJAŽ FERALA, Breg ob Savi 90, Mavčiče; SLAVKA ZUPAN, S. Žagarja 6, Radovljica; MARJAN OVNIK, Stružnikova 8, Šenčur; NINA OBID, Bokalova 15, Jesenice; DOROTEJA ZUPAN, Gregorčičeva 22, Bled; ROBERT HORVAT, Sp. Gorje 202; MIMI ZAJC, Gregorčičeva 29, Bled; TONČKA GAŠPERIN, Tovarniška 14, Lesce; KATARINA DEŽMAN. Gorenjska 3, Ribno (Bled). učita ZAUPANJE V KVALITETO Ljubljanjska 13/a, Bled, tel./fax: 064/77-426 POOBLAŠČEN PRODAJALEC CatiOfl Red Steelersi Šesti mož v ekipi Acroni Jesenic Jesenice, oktobra - Ob poročilih na radiu, televiziji ali v časopisih se marsikdo nasmehne ali žalostno zavzdihne, ko sliši ali prebere rezultat moštva, za katerega drži pesti v nogometni, košarkarski, hokejski.... ligi. Drugi, bolj "strastni" navijači, pa ne zamudijo nobene tekme svojih ljubljencev. Ne seštevajo ur, ki jih letno prebijejo na tribunah, največje zadovoljstvo zanje je, ko "njihova" ekipa postane prvak. In to srečo so imeli zadnje dve leti tudi Red Steelersi, ki spodbujajo hokejiste Acroni Jesenice. O njihovi organiziranosti je pripovedoval Stane Mozetič iz Tržiča, predsednik kluba Red Steelcrs. nekakšen šesti igralec v ekipi in seveda "garamo" do zmage..." Kakšno pa ie vaše mnenje o Olimpijinih okrepitvah, katerih namen je tudi ta, da bi uveljavili bolj kanadsko - ameriški način igranja? Job je sicer dober strelec, vendar za igro "nima živcev". Ko mu dvakrat ne gre v gol, Vaša privrženost jeseniškim hokejistom ie tako velika, da ste letos poleti ustanovili celo svoj klub. "Svoj klub smo ustanovili zato, da lahko vsi navijači iz Tržiča skupaj hodimo na hokejske tekme. Prej smo se vozili s po nekaj avtomobili, sedaj smo dobili sponzorja, gostilno Pr' Pri- Red Steelersi so zvesti navijači Acroni Jesenic, njihov moto pa je športno spodbujanje ekipe, ki ji po zagotovilih hokejskih navdušencev nov naslov državnih prvakov ne more uiti... Foto: možk iz Pristave pri Tržiču, ki nam pomaga pri pokrivanju stroškov prevoza na tekme. V svoj avtobus vzamemo tudi navijače Olimpije iz Tržiča in pri tem ni nobenih problemov." Znano je večno rivalstvo med Olimpijo in Jesenicami. Navijači ga navadno še spodbujajo? "Red Steelersi se izogibamo vseh izzivanj navijačev in igralcev nasprotnih ekip. Z vodstvom jeseniškega kluba imamo celo dogovor, da bomo navijali "kulturno", samo za svoje, brez žalitev ostalih. Naš cilj je športno obnašanje, športna igra. Smo enostavno podivja. Kot kaže ga ne znajo ukrotiti.... Sheehv je znan provokator še od prej, Paterson pa ni niti kvaliteten igralec niti ne more pri nas kaj posebnega narediti. Bodo torej glavni tekmeci Jeseničanov za naslov prvakov Celjani? *To tem, kar smo lahko videli do sedaj in po tem, kako dobro poznam ekipo Jesenic, lahko rečem, da bodo tudi letos prvaki. Vendar pa mislim, da bodo v finalu res igrali s Celjem. V. Stanovnik Veselja je konec! Bilo je lepo, ko je trajalo, a ne? Ves kratki teden ni bilo nikjer nobene modrine, z izjemo modrine neba, pa še le imamo to jesen manj kot Za eno kratko urico na teden. Ce sploh! Le kdo, ki poseduje avto, ne ljubi tistega ulitka, da Pritisneš na plin in drrr s 140 km na uro skozi Ljubljano, recimo! Pri belem dnevu in pri vseh semaforjih se iti bahavega dirkača i: "nikome ništa"! Da niti ne govorimo o tisočih takih ali drugačnih skritih ulitkih, ki se posebnim skupinam, ki jim pravimo kriminalci, na pladnju ponudijo v drlavi listih hip, ko začne štrajkati Policijska uniforma. Kot vsake lepe reči so tudi *e prehitro minile. Kar naenkrat: šlik - šlok, debate Je konec, seja se nadaljuje. Trk nazaj na delo in še več: država je enostavno prepovedala vsake podobne reprize, čeprav' je nekaterim državljanom za volanom ta Premiera tako silno ugajala. Kot vedno v takih primerih, ko se prvi dan Kakšnega Štrajka naša država samo nahlja, drugi dan cinično nasmiha, tretji dan, ko se *' čuti gospodarska in siceršnja škoda ministrstva malo dol čičnejo, četrti dan Pa kakšno rečejo - no jo, kot vedno v takih primerih v trenutku, ko gre za nohte, država priročno privleče na dan kakšen zahodnoevropski vzor in spusti v eter: tam in tam pa take službe sploh ne smejo štrajkati. In vsi: "Uuuh, a res", nakar najvišje državotvorno telo na brzaka sklene, da je za veke konec takih aktivnosti Inje volk sit, koza pa spet tam, kjer je bila! Vic pa je v tem, da je bilo vsaj na videz v teh, za strani od 11 do 13 znakov, da je viadukt v hudem in nujnem popravilu. Semaforji so na obeh straneh tunela permanentno zaustavljali kilometrske kolone in ko so vozniki dočali zeleno, so silno zvedavo pokukali na sanacijski del viadukta! Tam pa - prizor za bogove! MODRI TEDEN Naj se ve in naj kronika beleži: največji zastoji na gorenjskih cestah niso bili zaradi policijskega štrajka, ampak zaradi veličastnih sanacijskih del na viaduktu Peračica, kjer so uspeli na vsako stran postaviti kar 13 svarilnih tabel! zakrknjene kriminalce pre-lestnih dneh, za "navadne" državljane vse O.K. Nekaj heca je bilo le sredi Gorenjske, na viaduktu Peračica, kjer bi pod urgentno rabili policijsko modrino. Le - tam so namreč vrli - kakšni pa! -cestarji postavili vsaj na eni Na začetku je stal kompresor pa majčkeno gradbenega orodja, v rahli oddaljenosti pa je bilo par lukenj veličine kakšnih 20 krat 30 cm! Nedvoumno: asfalt jf na nekaterih odsekih popokal, viadukt Peračica je viadukt na magistralki in ne kakšen zanikrn makadam na kakšni zahojeni vaški cesti! Veličina te opredelitve in te cestne prioritete narekuje tudi veličastni pristop: zablokirati dostope z obeh strani, postaviti mehanizacijo in amen na kamen! Kar nekajkrat smo imeli namreč čast opaziti • posebno v jutranjih urah - da na mostu ni nobenega človeškega faktorja. Krvavo je res, da vsak, ki je količkaj normalen, zjutraj ob sedmin še spi, pa naj bo stokrat v službi pri gradbeni mehanizaciji! Pa kaj - saj je na mostu kakšnih trinajst znakov pa semafor obratuje in kdor ni slep, to mora videti! Kdor pa je slep, pa ne vozi po viaduktu! Ko smo se rahlo pozanimali, kako to, da ta velesa-nacijska dela na Peračici tako kronično trpijo umanj-kanje človeškega faktorja -če pa koga že vidiš, pa oblikuje /tikanje tistih lukenj skrajno pretehtano in tozadevno počasi - nam je bilo okoli ovinka dano vedeti, da se dela na mostu opravljajo prav v času cestarskih dni. Kar pomeni, da so mojstri in šefi na cestarskih dneh na Rogli prav v času veličastne sanacije na Peračici... Na nič ne namigujemo, le neka dejstva se nam takole nizajo. Največji zastoji zatorej na Gorenjskem niso bili zato, ker bi umanjkale modre uniforme, ampak zaradi veličastnih sanacijskih del na cestarski prioriteti Peračica.. • D.Sedej Skandinavsko poletje ali s spačkom po losovi deželi Kjer sonce ne spi nit: Igor K. "Spaček ni le avto, to je umetnost življenja," je nekoč izjavil nek Francozin ponovil prenekateri lastnik Citrocna 2 CV, avtomobila, ki ga njegovi ljubitelji po vsem svetu vozijo že 45 let, od daljnega leta 1948, ko Je bil prvič predstavljen na avtomobilskem salonu v Parizu. Spaček, je razen malenkostnih sprememb do vse izpred dveh let, ko so na Portugalskem izdelali zadnjega, ostal pravzaprav tak, kot se je rodil. V šestdesetih letih je spaček postal avto mlade generacije, v sedemdesetih gibanje, od leta 1975 naprej pa se njegovi ljubitelji vsako drugo leto dobimo na svetovnem srečanju. Ker se je vse skupaj začelo na Finskem, je bilo prav tam tudi "10. svetovno srečanje ljubiteljev 2 CV". Zato se je letos v Skandinavijo odpravilo tudi 70 spačka rje v v 32 vozilih iz Slovenije. Del te karavane je sredi julija krenil izpred Kluba Rosa na Kokrici pri Kranju. Oslo, muzeji, ladje, dež... Torej zbudili smo se v rekreacijskem centru med množico gumijastih rekvizitov, ki današnjemu Homo Sapiensu z dokajšnjo zanesljivostjo preprečujejo, da bi iz vsakega flirta nastala družina. "Najprej si bomo ogledali taglavne muzeje," smo si rekli in ostali na otoku Bygdoy. Prvi je bil na vrsti norveški ljudski muzej. Zadeva žal izgleda tako, da je na ne vem koliko kvadratnih metrih površin "razstavljenih" kup lesenih bajt, delavnic, Stal... z značilno skandinavsko arhitekturo. Žal zato, ker je sprehod med temi hiškami izgledal kot trim steza, nebo je namreč še vedno jokalo in mi smo "lavfali" od hiške do hiške, se ob cerkvi na vrhu hriba uspeh slikati in se predvsem fantje za dalj časa ustavili v keramični del lavnici. Tam sta namreč dve precej luštni bitji nežnejšega spola gnetli glino in na naše komentarje v slovenščini odgovarjale v norveščini ter se prav prikupno smejali, kar smo v znak razumevanja storili tudi mi. In zunaj hiške spet kruta realnost brez dežnikov. Ni nam preostalo drugega, da se ravnamo po skandinavsko, namreč tamkajšnji domorodci so se dobesedno sprehajali po dežju in dajali videz, da dežnika sploh še niso izumili. Par dilc + žeblji = vikinška ladja "Pa kaj pol, če pada ta usran dež," smo si rekli in odšli proti naslednjemu muzeju "Vikingskipshuset", kar bi v prostem prevodu pomenilo "Muzej vikinških ladij". In res so bile v velikih halah razstavljene tri vikinške ladje, najstarejša in najlepša stara čez 1000 let, baje tista, s katero so Vikingi že pred Kolumbom odkrili Ameriko. Polovica slovenske muzejske odpravice je nervozno čakala pred vrati, saj jih originalne vikinške ladje niso preveč navdušile, češ tehlepar dil in žebljev pa lahko jaz doma skup vržem. Ker pa je Norveška pomorska dežela, ima tudi svoj pomorski muzej, katerega, glede na naše "navdušenje" za ladje seveda nismo izpustili. Mene osebno so očarali posušeni slaniki, ki so pravzaprav norveška nacionalna jed (če ste kdaj prebirali Hamsunove "Potepuhe", ljudje, ki so Živeli severno od Trondhei-ma so nekoč po Lofotih na veliko lovili slanike, saj so v bistvu od njih živeli). Popoldanski shoping sprehod je zopet minil v znamenju pozabljenih dežnikov in menjave straže pred kraljevsko palačo, ki je bila seveda izredno zanimiva in čisto drugačna (toliko kot sta si drugačna veliko in majhno jonatan jabolko) kot tista pozneje v Stockholmu, ona v Helsinkih in še posebno tista v kobenhavnu. Kt orli smo se zagnal* čez Na vsakem vogalu je bilo moč izvedeti, da bodo naslednje leto v Lillehammerju, nekoliko severneje od Osla, olimpijske igre, v informacijskem centru pa je bila temu namenjena tudi posebna razstava. In tudi promocija kolesarskega svetovnega prvenstva, ki je bilo avgusta v Oslu, pri tem ni izostajala. in prva skakalnica Ker smo z našega seznama "po južni Skandinaviji" črtali olimpijski Lillehammer, je bilo povsem na dlani, da se povzpnemo na Holmenkollen, s spački seveda. Nekaj kilometrov ven iz mesta na hribčku kraljuje znamenita holmenkollmska velikanka, od koder je zelo lep razgled na Oslo in šele takrat človek opazi, da je mesto precej večje kot Ljubljana. Ker o smučanju vemo vse, smo tamkajšnji smučarski muzej izpustili, zapomnili pa smo si, da je na spominski plošči svetovnih prvenstev napisan tudi Primož Ulaga (YU). Doskočišče skakalnice poleti napolnejo z vodo in jezerce, ki nastane, je baje namenjeno kopanju. Kadar ne dežuje seveda. SOBOTA, 16. oktobra 1993 TVSLOII JAI TVAETIIJ IA1 NEDELJA, 17. oktobra 1993 8.00 Radovedni Taček: Otok 8.15 Lonček, kuhaj! 8.30 Otroci širnega sveta, ameriška dokumentarna serija 8.00 Klub klobuk, kontaktna oddaja za otroke 8.50 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike 10.40 Zgodbe iz školjke 11.25 Uspehu naproti, kanadski film 13.00 Poročila 13.05 Tednik 13.50 Večerni gost: Tatjana Globo-kar 15.10 Ho, ponovitev francoskega filma 17.00 TV Dnevnik 1 17.10 National geographic, ameriška dokumentarna serija, zadnji del 18.00 RPL 19.05 Risanka 18.14 Žrebanje 3x3 18.30 TV Dnevnik 2, Vreme 18.55 Šport 20.05 Utrip 20.30 Tvariete 21.30 Domače obrti na Slovenskem 22.05 TV Dnevnik 3, Vreme 22.40 Sova; Severna obzorja, ameriška nanizanka; Otrok dr. Frankensteinove 13.50 Človek in glasba 14.45 Sova, ponovitev 15.40 Romance: Čarobni trenutki, angleški film 17.10 Športna sobota: Kvalifikacije za SP v nogometu: Irska - Španija, posnetek 18.50 Divji svet živali, angleška 8.05 Pri Huxtablovih, ponovitev 8.30 Ljudje iz Sant Benedicta, ponovitev serije 10.15 Evroritem 10.30 Srečnež, ponovitev ameriškega filma 12.30 Hallo Austria, hallo Vienna 13.00 Čas v sliki 3.10 Mi 13.35 Rosek iz Scharzvvalda, nemški film 15.05 Pogledi od strani 15.10 Počitnice gospoda Rossija 15.30Pingu, lutkovna serija 15.35 Duck Tales 16.00 Otroški VVurlitzer 17.00 Mini čas v sliki 17.10 X-large 18.00 Čas v sliki 18.05 Alpe -Donava - Jadran 18.30 Bavarec na otoku Rugen 18.30 čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Kdor reče A 21.55 Zlata dekleta 22.20 Šport 22.50 Zbogom, policaj, francoska kriminalka 0.15 čas v sliki TVIfSTI 8.00 vremenska panorama 13.50 1000 mojstrovin 14.00 šah svetovnemu prvaku 14.30 Allegro, glasbeni kviz 15.15 Ali imate radi klasiko 18.00 Plamteči ogenj 16.30 Tirolska vas v Braziliji 17.00 Ljuba družina 17.45 Kdo me hoče? 18.00 Nogomet 8.00 Avstrija danes 18.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Umor ob Temzi, kanadska kriminalka 22.05 Čas v sliki 22.20 Slavnostni koncert v Ronachru 0.10 Poročila /1000 mojstrovin JEKLO ŽELEZNINA Škofjeloška 56, Kranj, tel.: 311-378,311-984 VSE ZA VODOVOD Prodaja na več čekov 8.35 Živ, žav, ponovitev 8.25 Pozabljena zgodba, ponovitev ameriške serije 8.50 Sezamova ulica, ameriška nanizanka 10.55 Srečanje ljubljanskih zborov, 4. oddaja 11.30 Obzorja duha 12.00 Slovenci v zamejstvu 12.30 Divji svet živali, angleška poljudnoznanstvena serija 13.00 Poročila 13.25 V dimu smodnika: Poslednji Apač, ameriški, ameriški film 14.55 Kennedvji, ponovitev ameriške dokumentarne serije 16.00 Edvard VII, angleška nadalje- 18.00 TV Dnevnik 17.10 Po domače 18.00 Risanka 19.20 Slovenski loto 19.30 TV Dnevnik 2, Vreme 19.55 Šport 20.05 Zrcalo tedna 20.25 Nedeljskih 60 21.25 Preživetje v avstralski divjini, avstralska dokumentarna serija 22.00 TV Dnevnik 3, Vreme, Šport 22.20 Sova; Mojster in Margareta, poljska nadaljevanka; Severna obzorja, ameriška nanizanka 14.05 Poglej in zadeni 15.10 Hlapčič, avstralska nadaljevanka 16.10 Tvariete 17.10 Športna nedelja: Kros Dela, reportaža iz Slovenske Bistrice; DP v nogometu: Živila Naklo - Publikum, posnetek iz Kranja 18.30 TV dnevnik 20.05 Alpe - Donava - Jadran 20.35 Dersu Uzala, japonsko ruski film 22.55 ŠDortni pregled 20.10 M ari boro music show 20.40 Kino, kino, kino, oddaja o filmu 21.20 Dannvjeve zvezde 22.05 Tropska vročica, ameriška nanizanka 23.00 Evropa, danski čb/barvni film 0.30 Ročk starine 8.00 čas v sliki 8.05 Pozor, kultura 8.30 Koncert za papeža 10.15 To je bila NDR 11.00 Pogovor s tiskom 12.00 Tednik 12.30 Orientacija 13.00 čas v sliki 13.10 Gospodar otoka, ameriški pustolovski film 15.15 Prisrčno, Heinz Ruhman 15.25 Voda, ogenj in zrak 15.30 Hobotnica, kviz 16.15 Tiny Toon 16.35 Kapitan Smodnik na črnem merjascu 16.40 Lassie 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Trdno v sedlu 18.00 Čas v sliki 18.05 X-large reportaža 18.30 Bavarec na otoku Rugen 18.30 Čas v sliki 18.48 Šport 20.15 Levja jama 21.15 Jedi z zgodovino 21.50 Kako ste? 22.20 Magneti, ciganska kultura 8.00 čas v sliki 8.05 Čebelica Maja 8.30 Očarljiva Jeannie 10.00 Pan optikum 10.15 Princ Valiant, ameriški film 11.35 Arnold Schvvartzene- ?er, portret 12.30 Pogledi od strani 3.00 Dober dan, koroška 14.30 Stare kmetije, mlado življenje, glasbeni sprehod po salzburškem muzeju na prostem 15.00 Športno popoldne 16.30Pokopljite moje srce na zavoju reke, Luč na koncu teme 17.15 Klub za seniorje 18.00 Pri Huxtablovih 18.30 Slika Avstrije 18.55Kristjan v času 18.00 Avstrija danes 18.30 čas v sliki 18.48 Sporni primeri 20.15 Dvanajst ur strahu, ameriška psihološka kriminalka 21.50 Čas v sliki 22.05 Hej, sestra), bolnišnica na robu blaznosti PONEDELJEK, 18. oktobra 1993 10.50 Vrnitev antilope, angleška nadaljevanka 11.15 Znanost, 27. oddaja 11.40 Znanje za znanje, učite se z nami 12.10 National geographic, ameriška dokumentarna serija 13.00 Poročila 13.05 Alpe - Donava - Jadran 13.35 športni pregled 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 TV Dnevnik 1 17.25 Otroci širnega sveta, ameriška dokumentarna nanizanka 17.50 Risanka 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 Štiri v vrsto, TV igrica 18.30 TV Dnevnik 2, Vreme 18.55 Šport 20.10 Mednarodna obzorja: Liech-stenstein - Veliko v malem 20.55 Televizijska konferenca 22.15 TV Dnevnik 3, Vreme 22.32 Šport 22.40 Sova: Collinsova in Cow-ard, angleška nanizanka; Severna obzorja, ameriška nanizanka 13.45 Forum 14.00 TV mernik 14.15 Utrip 14.30 Zrcalo tedna 14.45 Nedeljskih 60 15.45 Obzorja duha 16.20 Sova, ponovitev 18.50 Podjetniška mreža 18.30 TV dnevnik. Vreme 18.55 Šport 20.05 Sedma steza 20.30 Titmussove skušnjave, angleška drama 21.20 R + R, izobraževalna oddaja 21.45 Studio City 22.45 Brane Rončel izza odra 8.00 CMT 8.00 MacNeil in Lehref komentirata 11.00 Luč svetlob*; ponovitev 11.45 A Shop 12.00 Pred poroto, nadaljevanka 12.2* Helena, gledalci čestitajo 16.3° Evropa, ponovitev danskega film* 18.00 Luč svetlobe, ameriška nam* zanka 18.45 Zgodovina nurnberšk* steze 20.00 Risanke 20.10 Poročila 20.30 Smrtne sanje, ameriški barvni film 22.10 Ameriških deset, glasbena oddaja 22.40 Pet minut za fi'"] art fest 22.45 Poročila 23.10 Pr*> poroto, nadaljevanka, ponovit*" 23.35 A Shop 23.50 CMT radio triglav 96,0 MHz 101,5MHz KRANJSKA GORA 101,1 MHz BOHINJ 64270 Jesenice, Čufarjev trg 4 Tel.: 064-861-433: 861-012 Fax: 064-861-302 poljudnoznanstvena serija 18.30 TV dnevnik 20.10 Ljubezen boli, angleška nadaljevanka 21.00 Veliki zločini in procesi 20. stoletja, ko-produkcijska dokumentarna serija 21.30 Poglej in zadeni 22.30 Sobotna noč 8.10 Poročila 8.15Slika na sliko 8.00 Čvekalnica 10.00 Poročila 10.05 Maigert, ponovitev 10.50 Risanke 11.15 Cro pop ročk 12.00 Poročila 12.05 Goldy - zadnja zlata medvedka, ameriški barvni film 14.00 Poročila 14.05 Smrkci 14.25 Želite milord?, nadaljevanka 15.15 Prizma 16.00 Poročila 16.05 Prisrčno vaši 16.50 Putokazi, posnetek koncerta 17.15 Skrivnostno življenje T.K. Dearning, ameriški barvni film 18.00 Poročila 18.05 TV razstava 18.15 Santa Barbara 18.00 Na začetku je bila beseda 19.10 Risanka 8.30 TV dnevnik 20.35 Sedem dni na Japonskem, angleški barvni film 22.15 Lepa naša 22.45 TV dnevnik v 17.15 TV koledar 17.25 Proti toku, ponovitev 17.56 Jane Doe, ponovitev ameriškega filma 18.30 TV dnevnik 20.10 Crno-belo v barvah; Modra strela, ameriški barvni film 0.00 Hit depo 2.30 Horoskop 8.00 CMT 8.45 A shop 10.30 Za vrati, ponovitev italijansko-francos-kega filma 12.15 teden na borzi 12.25 A shop 18.00 Dolenjski muzej predstavlja 18.25 Dan po jutrišnjem, ameriška nanizanka 18.00 Devlinova zveza, ponovitev 20.00 Risanke 20.10 Avtotimes 20.45 Devlinova zveza, ameriška nanizanka 21.35 Potovanje v središče časa, ameriški barvni film 23.05 Poročila v angleščini 0.40 Erotična uspavanka Oddajamo od 16. do 19. ure na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. Poleg aktualnih informacij pripravljamo nekaj besed o predstavi Piaf, ob 17.45 boste z nami iskali tržiški zaklad pod pokroviteljstvom gostišča Metka, prebudila vas bo tudi zelena budilka. 8.00 Dobro jutro 8.40 Pregled tiska 8.00 Gorenjska včeraj, danes 8.20 Tema dneva: Ti, jaz in najin otrok 12.00 Mali oglas 14.00 Gorenjska danes 14.30 Velike ideje malih glav 16.20 Izbor pesmi tedna 17.50 Koristne informacije 18.00 Gorenjska danes, juti 18.20 Verska oddaja 18,' večerni program 8.15 Slika na sliko 10.00 Poročila 10.05 Hišni ljubljenčki 10.30 Sezamova ulica, ameriška nanizanka 11.30 Narodna glasba 12.00 Poročila 12.05 Kmetijska oddaja 13.00 Mir in dobrota 13.35 TV razstava 14.35 2,4 otroka, humoristična nanizanka 15.10 Andersenove pravljice 15.35 Tigri ljudožerci, dokumentarna oddaja 16.45 Poročila 16.50 Opera box 17.15 Blanche Furv, angleški čb film 18.50 Leteči medvedki 19.15 TV fortuna 19.30 TV dnevnik 20.10 Dinastija Strauss, avstrijska nadaljevanka 21.45 Nedeljski koncert 22.15 TV razstava 22.35 TV dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.55 Poročila v nemščini 0.00 Poročila 0.10 Sanje brez meja Diskoteka A PRIMADONA I je v prejšnjem tekmovanju že podarila osebni avto SEAT IBIZA S PRILOŽENIM KUPONOM PIVOQRATlS Delovni {as PETEK in SOBOTA od 21. do 4. ure ostale dni od 17. do 2. ure 18.20 TV koledar 18.30 športna nedelja: šahovski komentar 18.55 ATP magazin 19.30 TV dnevnik 20.00 Tisočletje, ameriška dokumentarna serija 21.10 Dobri fantje, humorističnananizanka 22.05 Po zakonu, francoski barvni film 23.55 Šport 0.10 Horoskop 8.00 Čas v sliki 8.05 Pri Huxtablovi£ 9.30 Poročila iz parlamenta 10.3° Rosel iz Schwatzwalda, ponovit«^ nemškega filma 11.55 Potovanj* vsaharo 12.15 Šiling 13.00 čas * sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.35 ™ ženske 14.00 Doktor Trapper Jon" 14.45 Evroritem 15.1 Benjamin Ro*; ca, risana serija 15.50 Mali vamp,r 16.15 Štiri bo zmagala 16.35 Kre-menčkovi 17.00 Mini čas v PH 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v m 18.05 Mi 18.30 Bavarec na otoku Rugen 18.30 čas v sliki 20.1* športna arena 21.08 Kuharski mojstri 21.15 Pogledi od strani 21.25 V pajkovi mreži, italijanska nadalje' vanka 22.55 Sladkor, sladkor, fra": coska komedija 0.35 Čas v slik' 0.40 Alfred Hitchock predstavlja: Morilec in otrok 1.05 Poročila TVAISTI 15.00 Šport 17.00 Dve črti BacK-bord, ladijski piloti po vsem svetu 17.30 Lipova ulica 18.00 Pri Huxta-blovih 18.30 Srček 18.00 Regionalna poročila 18.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Munchenčana v Hamburgu 21.08 Mojstri kuhajo 21.15 Kompas 22.00 Čas v slik' 22.35 Mojstrovine 23.45 Dam* Edna's Hollywood 0.35 Križarka Potemkin, sovjetski nemi film 1.3° Poročila Oddajamo od 10.30 do 15.30 ure na srednjem valu 1584 KHz ter na UKV frekvencah 88,9 in 95 MHz. Najprej bodo najmlajši lahko prisluhnili pravljici Zlate Volarič, sledil bo Planinski šopek, pa tedenski mozaik, nedeljska duhovna misel, nekaj drugih zanimivosti, pa glasbene čestitke, nedeljski gost bo Peter Belhar ml., za konec pa bomo v glasbenem kotičku, ki ga pripravlja Drago Papler. 8.00 Dobro jutro 10.00 Dežela kranjska - Begunje 11.00 Po domače na kranjskem radiu 12.00 Mali oglasi 12.20 Kmetijska oddaja 13.00 Čestitke 17.20 Točke, metri, sekunde 18.20 Kviz 18.50 Radio jutri, koristne informacije 12.00 - Napoved programa 12.15 - EPP 12.30 - Morda ste preslišali 13.00 - Danes do 13.00 13.40 -Naš z god. spomin 14.40 - Nasveti za hojo po hribih 15.00 - Dogodki danes - jutri 15.30 - Prenos dnevno-informativne oddaje RA Slovenija 16.00 - Napoved programa - EPP 16.10 - Razvedrilno popoldne 17.00 - Novice, obvestila, športni utrinki 19.00 - Odpoved programa 8.00 Nedeljski nagovor: Pater Benedikt Lavrih 8.15 RIS 8.00 Indijan-ček Hiavvatha, risani film 9.10 Male živali 9.30 Potovanje v središče časa 11.00 Ameriških deset 11.30 Dance session, ponovitev 12.00 Nedeljski nagovor: Pater Benedikt Lavrih 12.15 Helena 18.00 Rally Mazda, reportaža 18.30 Tropska vročica, ponovitev 19.30 Ročk starine, ponovitev 20.00 Risanke 9.00 - Napoved programa -radijski koledar - EPP 10.00 -Kmetijska oddaja 11.00 - Novice, obvestila, mali oglasi, osmrtnice 11.40 - Sprehod po kinodvoranah 12.00 - Nedeljska duhovna misel 12.15 - EPP 12.30 - Čestitke in pozdravi 13.30 - Nedeljsko popoldne na valovih RA Žiri, vmes vremenska napvoed, prometne informacije, kulturni kažipot, glasbena lestvica 3x3, športni utrinki 15.30 - Odpoved programa SREČKE BOHINJSKE LOTERIJE NAPRODAJ V: TD CERKLJE, TD JESENICE, TD RADOVLJICA, TD ŠKOFJA LOKA IN V MALOOGLASNI SLUŽBI GORENJSKEGA GLASA 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.30 Huckleberrv Finn in njegovi prijatelji 12.00 Poročila 12.05 Luč svetlobe 12.50 Monoton 13.35 Zgodbe iz Monticella 14.00 Poročila 14.05 Dobri fantje 16.00 Komentarji 16.10 Moon jumpers, novozelandska nadaljevanka 16.35 Afternoon report 16.45 Učimo se o Hrvaški 17.15 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Bolečina na bolu, dokumentarni film 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevnik 20.10 Hrvaška in svet 20.55 Preobleka za umor, ameriški barvni film 22.35 Dnevnik II 23.00 Slika na sliko 0.00 Sanje brez meja 5.40 Dobro jutro 7.40 Prej tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva 10.40 Informacije - zaposlovanje 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 Točke, metri, sekunde 16.10 Pozdrav iz naše ulice 17.20 Parnas 17.50 Koristne informacije 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Juke box 18.50 Radio jutri, koristne informacije KINO, 16. oktobra KINO, 17. oktobra CENTER prem. amer. ris. KNJIGA O DŽUNGLI ob 15. uri, amer. znan. fant. spekt. JURSKI PARK ob 16.45 uri, amer. zgod. ljub. drama SOM MERSBY ob 19. in 21. uri STORŽIĆ amer. krim. RED ROČK VVEST ob 16. in 18. uri, amer. znan. fant. spekt. JURSKI PARK ob 19. in 21. uri ŽELEZAR amer. akcij, melodr. UBEŽNIK ob 18. in 20. uri DUPLICA amer. mlad. kom. NINJA ŽELVE ob 18. in 20. uri TRŽIČ amer. erot. drama NESPODOBNO POVABILO ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. film JURSKI PARK ob 15.30, 17.45 in 20. uri ŽELEZNIKI amer. sodna drama ZADNJI DOBRI MOŽJE ob 20. uri BLED amer. ris. KNJIGA O DŽUNGLI ob 18. uri RADOVLJICA amer. akcij, thrill. NINA ob 18. in 20. uri CENTER amer. ris. film KNJIGA O DŽUNGLI ob 15. uri, amer. znan. fant. spekt. JURSKI PARK ob 16.45 uri, amer. zgod. ljub. drama SOMMERSBY ob 19. in 21. uri STORŽIĆ amer. krim. RED ROČK VVEST ob 16. in 18. uri, amer. znan. fant. spekt. JURSKI PARK ob 20. uri ŽELEZAR amer. akcij, melodr. UBEŽNIK ob 18. in 20. uri DUPLICA amer. mlad. kom. NINJA ŽELVE ob 18. in 20. uri TRŽIČ amer. erot. drama NESPODOBNO POVABILO ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. film KNJIGA O DŽUNGLI ob 16. uri, amer. film JURSKI PARK ob 17.45 in 20. uri ŽELEZNIKI amer. sodna drama ZADNJI DOBRI MOŽJE ob 19. uri RADOVLJICA amer. ris. KNJIGA O DŽUNGU ob 18. uri RADOVLJICA amer. akcij, thrill. NINA ob 20. uri 18.30 TV dnevnik 20.10 Popolna tujca, ameriška humoristična nanizanka 20.45 Neobčutljivi ljudje, italijanska nadaljevanka 21.30 Kronometer 22.10 Tajna organizacija, ameriška nanizanka 22.05 Električni cowboy 23.35 Horoskop 12.00 - Napoved programa 12.15 - EPP 12.30 - Morda ste preslišali 13.00 - Danes do 13.00 13.40 -Naš zgod. spomin 14.00 - Loka v časopisju 14.30 - Devizni tečaj 14.40 - Tolar za knjigo 15.00 -Dogodki danes - jutri 15.30 ' Prenos dnevno-informativne oddaje RA Slovenija 16.00 - Napoved programa 16.15 - Otroški program 17.00 - Obvestila • športni utrinki 18.00 - Mladinski program 19.00 - Odpoved programa KINO, 18. oktobra CENTER amer. ris. film KNJIGA O DŽUNGLI ob 16. uri. amer. zgod. Ij"b; drama SOMMERSBY ob 18. in 20. uri STORŽIĆ Danes zaprto' ŽELEZAR prem. amer. znan. fant. spekt. JURSKI PARK ob 17.30 ■ 20. uri TRŽIČ amer. krim. RED ROČK VVEST ob 17.45 in 20. uri ŠKOF J* LOKA amer. film JURSKI PARK ob 17.45 in 20. uri 79 29 10 glas 0. soboto opoidnc n« \\mm t«igi«v j«S€nic€ /96.o mhz/ UODL TOREK, 19. oktobra 1993 l5 LET MOPED SH0WA, MAJA BOH SOLZE, VŽIGALNIKI PA TO... Jeziku smo brez dlake. Jein vpra^aj]Jema stojim dvema; ojj štetem res brez napake, 7" so pa napake brez sistema? 1^3? le eno izmed brezštevllnih vprašanj, ki so in smo Jih Slov* j9^ v Moped showu, oddaji, ki na II. programu Radia noy ^e - kot pravi avtor, razgraja že tri petletke in letos v odri ra 001110 slovesno slavili 15-letnico. Danes pa vam bom »l^^^1 Glasba Je življenje predstavila še eno članico Moped • gu\a' kije že dobro desetletje v tej veseli in razposajeni ekipi Oj'^sko igralko, dramsko umetnico Majo Boh. m ^dališki igrali se prav na poseben način srečujejo z glasbo, pon!?0raJ0 v prenekateri vlogi tudi prepevati. Posluh sicer ni *k$a 23 vpis na igralsko akademijo, je pa vsekakor zaželen. "Vole nam DO vec povedala o srečevanju z glasbo v Jein. igralskem poklicu. CmP^adni igri SOLA smo ta teden izžrebali: Niko Kosmač iz Mor na Kor°slcem, ki bo prejela uro Sola. ter Lidijo Grčar iz fiiJS*- M°Jco Baša iz Beltincev in A" Albina Urha iz Bohinjske *e* ta oodo dobili P° dve majici Sola. .J5« šala iz gledališča. jKaJcšno vlogo ste mi določili za naslednjo igro? ■£>*' da DO obclnstvo zadovoljno? °°- Ze v prvem dejanju vas ubijejo. Popevka vesele jeseni r,a^n.bo ob 20. uri v dvorani Tabor v Mariboru že 26. festival kbrai ^ P°Pevk- Izmed več kot 60 predlogov je stroga žirija pT^lai 16 popevk, ki bodo na festivalu javno predstavljene n't Prireditev bo gotovo zelo zanimiva, saj bodo med drugim Kor!?pili tudi: ,rena Vrčkovnik, Čudežna polja, Malibu, Boris Sion ' Magnet, Aleksander Jež, Bratje iz Oplotnice in drugi. p^9r pa bo prireditev snemala tudi ekipa TV Slovenija in snetek predvajala še isti večer ob 22. uri. Tisti, ki se vam to 0l. P^pozno, pa si boste ponovitev lahko ogledali v torek, 19. M°bra, ob 14. uri. • L.C. ... govorim namreč o koncertu Erosa Ramazzottlja. "Koncert Je bil tehnično dovršen, zvok odličen, folk Je čist' znoru, karte na črno pred koncertom pa po sto mark," je rekel Aligator, kije seveda tudi dobil Erosov podpis (na ogled v Aligator Muslc Shopu). Tisti, ki smo v torek pozabili v Tivoli, smo si sami krivi, pravi Aligator (khm, khm... Katarina, a zdaj vidiš). Gremo k prejšnjemu vprašanju. Takole bo to, Vesna ln Tanja sta odgovorili v celoti: Tri prijazne pošasti v družbi z nami so BO ln NA in RO, od rojstva do šole kožo nam razvajajo BO in NA in RO. Bonaro." Ja, človek res rabi nekaj, k' ti razvaja kožo, a ne. Bonaro je zelo izvirno napisal Jernej iz Bohinjske Bistrice, mislim, d' Je ravno on v skupini, ki uporablja otroško kozmetiko (mami, a se motim?). Janez Jurskega parka si še nisem ogledal, ampak kokr' se spomnem z Aligatorjem nisva Igrala v tem filmu (mogoče so bili najini dvojniki). Žrebala Je.... no ena punca, ki se Je odločila za še eno punco, ki se podpiše z Nina Janša in ima naslov Stagne 7, 64260 Bled. Fantje, mislmmmm, a ni to podatek, d' se reče. Nina se vid'mo. TOP 3 1. Tutte Storie - Eros Ramazzotti 2. Dreams - Pop Design 3. Bigger. Better..... - 4 Non Blondes /ALIGATOR. predstavlja DVORANA PRIMSKOVO KRANJ SOBOTA, 23. OKTOBER OB 20, UR). PERO LOVŠIN in Vitezi obložene mix Predprodaja vstopnic: ALIGATORMUSIC SHOP Cankarjeva 7, Kranj ^arovalnica Triglav d.d. Ljubljana, °o/riočna enota Kranj Javlja prosta delovna mesta $ STROKOVNEGA SODELAVCA (dve delovni mesti) * ZAVAROVALNEGA ZASTOPNIKA (za posebne delovne naloge na področju sklepanja Premoženjskih In osebnih zavarovanj pri občanih) j^°vno razmerje bo sklenjeno s polnim delovnim časom za j^oločen čas. s poskusnim delom pod tč. 1 do 6 mesecev, pod * ^ Pa do 4 mesece. jP*fl splošnih pogojev morajo kandidati za opravljanje vedenih prostih delovnih mest izpolnjevati še posebne Pogoje: PorJtč, •da 'da •majo visoko izobrazbo ekonomske smeri •majo najmanj 5 let delovnih izkušenj •majo organizacijske in druge sposobnosti, potrebne za PQšno reševanje strokovnih nalog in komuniciranje s ^slavci in strankami POfJtc. imajo višjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri imajo najmanj 3 leta delovnih izkušenj ^ 'majo organizacijske in druge sposobnosti, potrebne za Pešno reševanje strokovnih nalog in komuniciranje s ^©lavci in strankami Dri na objavljenih prostih delovnih mestih je zahtevno in >n .'Vo*2ato vaD'mo k sodelovanju vse tiste, ki si želijo svoje anJe in sposobnosti uveljaviti v zavarovalni dejavnosti in niso ^raJši od 35 let. j^J^cem, ki bodo izbrani na objavljena prosta delovna mesta ^^odo uspešno opravili poskusno delovno dobo, nudimo ^anrj ost za njihov osebni razvoj in strokovno napredovanje. •datj za objavljena prosta delovna mesta naj svoje nudbe pošljejo na naslov: Zavarovalnica Triglav d.d. pijana, Območna enota Kranj,Bleiweisova št. 20, Kranj, . 'flor za splošne in kadrovske zadeve. K prošnji oz. ponudbi I Jreba predložiti dokazilo o strokovni izobrazbi in o delovnih ^šnjah. Rok za prijavo je 15 dni. O izbiri bodo kandidati ^sščeni v roku 30 dni po izteku razpisanega roka. NOVOSTI Torej, Pop Designi so se držali obljube in izdali tudi slovensko verzijo "Dreams" in sicer pod naslovom "Ko si na tleh". Agropopi se ne dajo. oni še kar o Slovencih, tokrat "Lepo Je bit Slovenc", tu je končno še kaseta 4 Non Blondes "Bigger. Better, Faster. More" pričakujemo pa techno zadevo iz Zagreba, namreč E.T. in pa Vatrogasce iz iste države. 22. oktobra bo iz Amerike uletu Iggy Pop. karte za koncert pa že prodaja Aligator. IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 106.: Je reku Aligator, d" vam Je lahko žal, ker niste bili na koncertu od Erosa. Tokrat varnostni svet zanima aH le Eros na koncert prišel s full dolgo čupo, tol'k. d'ven ni vidu. ali Je bil full na kratko postrižen, tol'k. a se Je not v njega videlo. Dodatno vprašanje za tiste, ki niste bili na koncertu - naslov njegove zadnje plošče? Odgovore čakamo do srede. 20. oktobra, v uredništvo Gorenjskega glasa, pripis "Jodlerogator". A veste, d' nas berejo celo v Avstraliji, poleti je namreč prišlo pismo, kjer le gospa Meta (že 30 let slovenska izseljenka) mal pojamrala, da sem enkrat napisal eno grdo angleško kletvico. To pa skoraj ne morem verjeti, gotovo je bil takrat na dopustu tiskarski škrat iz Anglije. Ga bom že dobu' v roke, prasca umazanega. Nataša, tisti, ki zadnjič na radiu ni hotel nič povedati, Je bil tehnik Zdrave (tehnik namreč prvi dvigne telefon), ki nam je tako al' drugač' vse ženske spelov'. Romana. Bon Jovl ti je kar dobro uspel, sem ga že skor' dal v cajteng. a Je potrebna druga tehnika tuš, flomaster ali kal podobnega, svinčnik Je namreč prešvoh. Sicer pa si dokazala, d' vprihodnje lahko računam nate. Mega. Mojca. Aligatorje končno povedal veliko skrivnost, da igra v bandu Sonček, kar pa se tiče tisto na drink pa to... ulet na dogovor. Čav... REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA PRAVOSODJE ZAPORI LJUBLJANA, Povšetova 5, 61000 Ljubljana objavlja za potrebe oddelka Zaporov v Radovljici prosto delovno mesto POOBLAŠČENE URADNE OSEBE - KUHARJA za nedoločen čas s poskusno dobo 6 mesecev Pogoji: - srednja izobrazba V. stopnje - gostinska smer, - 2 leti delovnih izkušenj, starost do 27 let, moški spol, odslužen vojaški rok Za sklenitev delovnega razmerja mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: da je splošno zdravstveno sposoben; da ni bil obsojen za kaznivo dejanje, zaradi katerega je neprimeren za opravljanje dela v KPD; da je državljan Republike Slovenije in aktivno obvlada slovenski jezik. Pri opravljanju objavljenega delovnega mesta se zavarovalna doba šteje s povečanjem tako, da se za vsakih 12 mesecev dela šteje 16 mesecev pokojninske dobe. Pisne prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Ministrstvo za pravosodje, Zapori Ljubljana, Povšetova 5, 61000 Ljubljana. 10.00 Pamet je boljša kot žamet 10.06 Sezamova ulica, ameriška nanizanka 10.55 Podjetniška mreža 11.35 R + R, izobraževalna oddaja 12.06 Titmussove skušnjave, an- ?leska drama 3.00 Poročila 13.40 Sobotna noč, ponovitev 16.10 Michelle 16.05 Sedma steza 16.20 Mostovi 17.00 TV Dnevnik 1 17.10 Lonček, kuhaj!, Pšenična solata 17.20 Generalka, igrani film 18.00 Regionalni studio Koper 18.46 štin v vrsto, TV igrica 19.15 Risanka 19.30 TV Dnevnik 2, Vreme 10.56 Šport 20.05 Žarišče 20.35 Magija + moda 21.35 Osmi dan 22.20 TV Dnevnik 3, Vreme 22.36 Šport 22.55 Sova: Medvedja usluga, angleška nanizanka; Severna obzorja, ameriška nanizanka 16.10 Mednarodna obzorja 16.50 Slovenci v zamejstvu 17.20 Sova, ponovitev 18.45 Iz življenja za Življenje: Da ne bi bolelo 19.30 TV dnevnik, Vreme, Šport 19.56 šport 20.10 Po vojni, angleška nadaljevanka 21.00 Pro et contra 22.00 Videošpon 22.55 Svet poroča 9.30 Palček David 10.00 Poročila 10.06 TV šola 11.30 Huckleberrv Finn in njegovi prijatelji, nadaljevanka 12.00 Poročila 12.05 Luč svetlobe, ameriška nanizanka 12.50 Risanka 13.05 Monoton 13.35 Zgodbe iz Monticella, serijski film 14.00 Poročila 14.05 Klasiki oblikovanja, ponovitev 14.35 Murphy Brovvn 15.00 Risanka 15.15 Neobčutljivi ljudje, italijanska nadaljevanka 16.00 Poročila 16.06 Komentarji 16.10 Tujci, novozelandska nadaljevanka 16.35 Afternoon report 16.45 Učimo se o Hrvaški 17.15 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Prestopnistvo med mladoletniki 18.35 Santa Barbara, serijski film 19.30 Dvenik 20.10 Po sledeh Noetovih sinov, dokumentarna oddaja 21.05 V prvem planu 22.35 Dnevnik II 23.00 Slika našli-koO.OO Sanje brez meja 19.30 TV dnevnik 20.10 To je ljubezen, angleška nanizanka 20.40 Peta hitrost 21.10 Neobčutljivi ljudje, italijanska nadaljevanka 22.00 Potovanje v Vučjak, hrvaška nadaljevanka 22.55 Jazz 23.25 Horoskop 9.00 Macneil in Lehrer komentirata, oddaja v angleščini 11.00 Luč svetlobe, ameriška nanizanka 12.30 A shop 12.00 Pred poroto, ameriška nanizanka 16.20 Smrtne sanje, ponovitev filma 18.00 Luč svetlobe, nadaljevanka 18.45 Jazz-bina, ponovitev 19.20 A Shop 19.35 CMT 20.10 Poročila 20.30 Poletni ciklus slovenskega filma: Do konca in naprej, slovenski barvni film Prodajalna zaves 22.00 Jazzbina 22.40 Pet minut za film Art fest 22.45 Poročila 22.10Pred poroto, ameriška nadaljevanka 23.35 Marlboro music show 0.06 A shop /uspešen\ ™ posel propagandna g| I OBJAVA f ^ v Goreniskem glasu 9.00 čas v sliki 9.06 Pri Huxtablovih 9.30 Klub za seniorje 10.15 Panoptikum 10.30 Kako uspeš brez velikega truda, ameriška komedija 12.00 Muzej ur na Dunaju 12.05 Športna arena 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.25 Tri ženske 14.00 Doktor Trapper John 14.45 Mojstri jutrišnjega dne 15.00 Am, dam, des 15.15 Medvedek Rupert 15.40 Panda klub 15.45 Mali vampir 16.15 Konfetti show 16.35 Kre-menčkovi 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.30 Bavarec na otoku Rugnu 19.22 Znanost 19.30 čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Univerzum 21.00 Animo - o živalih in ljudeh 21.07 Pogledi s strani 21.15 Na lastno nevarnost 22.10 Segati za zvezdami, ameriško britanska mini serija, 1/2 23.4Čas v sliki 23.50 Sedmi križ, ameriški film 1.35 Poročila CELOVEC IHandll Bahnhofstr. 20 i m PISARNIŠKA TEHNIKA TELEKOMUNIKACIJE VASA STROKOVNA TRGOVINA z OSEBNIM SVETOVANJEM • N SERVISOM 8.30 Vremenska panorama 14.50 Tisoč mojstrovin 15.00 Šport: Tenis 16.45 Svetovne religije 17.30 Orientacija 18.00 Pri Huxtablovih 18.30 Tista stvar je 19.00 Regionalna poročila 19.30 čas vsliki 20.00 Kultura 20.15 Kadar zaigra glasba, narodnozabavne uspešnice 21.00 Animo - o živalih in ljudeh 21.07 Reportaže iz tujine 22.00 čas v sliki 22.35 Klub 2: Alfred Hitchcock predstavlja 0.00 Šport: Tenis 1.00 Poročila MIKE'S SPORT FASHION 5.40 Dobro jutro 7.40 Pregled tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva: Položaj družbenih dejavnosti v kranjski občini 10.40 Informacije - zaposlovanje 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 17.00 Na vrtiljaku z Romano 17.50 Koristne informacije 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.50 Radio jutri, koristne informacije &f Zelo ^ ugodne cene zaves, Čipk, prtov, I kamis in posteljnine! Zavese tudi sešijemo! bordOra tel. 211-040 R 12.00 - Napoved programa 12.15 - EPP 12.30 - Morda ste preslišali 13.00 - Danes do 13.00 13.40 -Naš zgodovinski spomin 14.00 -Loka v časopisju 14.30 - Devizni tečaj 14.40 - Nasveti za male podjetnike 15.00 - Dogodki danes - jutri 15.15 - EPP 16.30 -Prenos dnenvo-informativne oddaje RA Slovenija 16.00 - Napoved programa 16.30 - EPP 17.00 - Novice, obvestila, šport 17.30 - Za ljubitelje narodnozabavne glasbe 19.00 • Aktualna tema 19.00 - Odpoved programa CENTER amer. ris. film KNJIGA O DŽUNGLI ob 16. uri. amer. zgod. ljub. drama SOMMERSBY ob 18. in 20. uri STORŽIĆ Danes zaprto! ŽELEZAR amer. znan. fant. zgod. spekt. JURSKI PARK ob 17.30 in 20. uri ŠKOFJA LOKA Filmsko gledališče: RED ROČK VVEST ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. krim. F. G. RED ROČK VVEST ob 20. uri ŽELEZNIKI amer. spekt. JURSKI PARK ob 17.45 in 20. uri TERME TOPOLŠICA BARVITI PLAŠČ JESENI OKTOBER, NOVEMBER 7 dni 330 DEM 10 dni 450 DEM 10 DNEVNO BIVANJE - 11. DAN POKLANJAMO V CENTO JE VKLJUČENO: 7 AL110 POLNIH PENZIONOV V 1/2 SOBI HOTELA VESNA NEOMEJENO KOPANJE V TERMALNEM BAZENU S TERASO KRAJŠI IZLETI V OKOLICO, ZABAVNE PRIREDITVE MERITEV KRVNEGA TLAKA IN TELESNE TEZE VSAK DAN REKREACIJA POD STROKOVNIM VODSTVOM V BAZENU IN TELOVADNICI 1x ZDRAVILIŠKA STORITEV POGOVOR PRI ZDRAVNIKU ANIMACIJA POPUSTI HIT UGODNOSTI: OTROCI DO 5 LET BREZPLAČNO BIVANJE 50% POIPUSTA ZA OTROKE DO 12. LETA 30% POPUSTA ZA OTROKE DO 15. LETA DRUGI OTROK DO 12. LETA 60% POPUSTA DRUGI OTROK D015. LETA 40% POPUSTA UPOKOJENCI: 10% POPUSTA OBROČNO ODPLAČEVANJE! INFORMACIJE: Terme Topolšica, hotel Vesna, Topolšica 77 REZERVACIJE: tel.: (063) 892-120/141/149, fax: (063) 892-212 SGP GRADBINEC KRANJ Nazorjeva 1, Kranj razpisuje ZBIRANJE PONUDB za oddajo v najem poslovni prostor v objektu na Zlatem polju 3. Oblikovane so naslednje proste površine: 1. poslovni prostor netto 448,70m2 + klet 53,60 150,20 m2 120,70 m2 + klet 115,90 33,00 m2 34,30m2 2. poslovni prostor 3. poslovni prostor 4. poslovni prostor 5. poslovni prostor netto netto netto netto Nudimo tudi svobodno oblikovanje prostorov v okviru obstoječe zgradbe. Lastnik dopušča prostore preurejati ali jih adaptirati, prilagoditi potrebam najemnika. Prostore si ponudnik lahko ogleda vsak dan od 8-12 ure v času razpisa s predhodno najavo ogleda pri g. Čeme H. Blažu, gr. ing. na telefon 064/216-361, kjer boste dobili tudi ostale informacije. Kriterij za izbiro ponudnika bo cena najema za 1 m2, zanimivost programa z oziroma na lokacijo, izražena želja po kasnejšem odkupu poslovnega prostora. Uspeli ponudnik mora skleniti najemno pogodbo v 8 dneh po končanem natečaju. Pisne ponudbe v zaprti ovojnici sprejemamo 8 dni po objavi razpisa na naslov SGP GRADBINEC Kranj, Nazorjeva 1,64000 Kranj s pripisom "PRIJAVA NA RAZPIS". GO MLE SKA DANAŠNJO KRIŽANKO PRISPEVA X. GORENJSKA MLEKARNA Kranj. Trije srečni reševalci bodo v njihovem diskontu v mlekarni dobili njihove izdelke v vrednosti: 1. 5.000 SIT 2. 3.000 SIT 3.2.000 srr Tri nagrade v vrednosti po 1.000 SIT prispeva Gorenjski glas. Vpisano geslo na kuponu (rešite ga s pomočjo črk na oštevilčenih poljih) pošljite do Četrtka, 21. oktobra, na naslov GORENJSKI GLAS, 64000 Kranj, ali pa oddajte v pisarnah turističnih društev v Cerkljah, Škofji Loki, na Jesenicah ali v Radovljici pri avtobusni postaji, ali pa v naš nabiralnik na Zoisovi 1 v Kranju. Veliko užitka ob reševanju Vam želimo in sreče pri žrebanju! ŽREBANJE NAGRADNE KRIŽANKE ADRIATIC Zavarovalne družbe d.d., poslovne enote Kranj Izmed 1632 prispelih rešitev je Mojca Krišelj v prisoj komisije, ki je izločila dve napačni rešitvi: Adriatik name51 Adriatic, takole izžrebala srečne reševalce: Zavarovanja prejmejo: v vrednosti 15.000 SIT Mirni KJ Podlubnik 161, Škofja Loka; v vrednosti 10.000 SIT MJ Friškovec, C. 1. maja 30, Kranj; v vrednosti 7.000 SIT S?l Hervatin, Gogalova 6, Kranj; majice Adriatic prejmejo: Jože F|B: Log 10. Železniki; Živa Sluga, Otoče 6, Podnart; Reza Bre# Grbavec, Moste 63 a, Žirovnica; Katja Herak, Begunjska 5, " Rok Potočnik, Sp. Besnica 26; gasilni aparat za v avto preje* Slavka Salamon, Ul. L. Hrovata 5, Kranj; Franc Podnar, Stara 151, Škofja Loka; Ivanka Drol, Cesta revolucije 7, Jesenice; V Božiček, Podlubnik 161, Škofja Loka; Janez Cuznar, Rateče nagrado Gorenjskega glasa v vrednosti 1.000 SIT pa prejmeta:' Lalič, Koroška 10, Kranj in Marjan Šavs, F. Benediciča 10, Jes( Nagrajencem čestitamo, drugim pa želimo več sreče prihodnji ADK 44 A IA Kranj, PREDOSUE 34 \ /*1/*vJJ/% (kulturni dom), tel.: 241-031 ♦ VELIKA IZBIRA VSEH VRST POHIŠTVA (večina v zalogi) ♦UGODNE CENE - prepričajte se ♦DOSTAVA IN MONTAŽA Delovni čas od 12. do 19. ure, sobota od 9. do 13. ure. ARISTOTEL NEGATIVNO NAELEKTR ION torti »*a>ii^tv*^^^ GORENJSKA MLEKARNA SESTAVIL F. KALAN OBLEČEN PO MODI VDANOST V USODO STREŽNIK ZVER IZ RODU PSOV RUSKO ŽEN. IME PLIN BREZ BARVE, VONJA IN OKUSA 34 17 PRIST. NA llAPONSKEMl EDINA POTOMKA ČEŠKI LUTKAR JIRI RIMSKI POZDRAV POMANJŠAN IZDELEK GLEDAL. PLOŠČAD n". REŽISER VIHORIO DE FR. PIS. ROMAIN IZRAELSKI PREROK 24 18 MIT. KRALJ V DEŽELI MAGOG BABICA PREDMET IZUMRLI PTIČ VELIKAN ŽIDJE KAROL PAHOR STROJ ZA MLETJE VELETOK V SIBIRIJI INKOVSKI VLADAR MELODUA 3R. BOGINJ/ JEZE 36 27 PRAKANTON V ŠVICI RAMENSKI NAŠITEK 32 13 BOLG. PIS PELIN 4 MAKSIM DOLŽINA IZSTRELKA PRAVOSL PODOBE NEKD RIM PROVINCA STENSKI NANOS DALMAT. VINO RAČUN 30 LUKNJICA V KOŽI REŽISER PAKULA GR. BOG. NESREČE 25 LUKAV IZRAELU VRH V POSAVJU HAPLINOV/ ŽENA \M ZVEZNA DRŽAVA 29 ZELIŠČE EKSPLOZ TELO 'REŠERNOV, PESEM KOŽNA RAZJEDA ORGAN VIDA ORLANDO VIGANO REKA NA ŠKOTSKEM DUŠIKOVA SOL POLOŽAJ 10 LEPOTA ČLOVEK NAGLE JEZE IT. POLITIK AL DO OTOČJE V TIHEM OCEANU 26 15 16 NAHOD POTUJOČA SKUPINA 35 SODOBNIK KELTOV STROJNI ELEMENTI ZDRAVILNA RASTLINA 37 0 ZIMSKO PREVOZNO SREDSTVO 28 IGOR SAMOBOR VOLNENA TKANINA FINSKI ARH SAARINEN TOMAŽ ŽBONTAR ŽEN IME 20 KRAJ PRI LJUBLJANI SLOV. PESNIK IN POLITIK DIMITRIJ SULTANOV UKAZ 5? PRESTOL 23 GEORGE KENNEDY ZMIKAVT DVOJICA 22 12 SLOV ARH MIHEVC 33 19 RAS^ it— a—tr^vr~w~~~tr-~-rr—rt—rt tr— b—s w—w Bgklaracija o narodni spravi je sodba naroda o sebi Sprava je pot iz sovraštva Našemu narodu je potrebna kot kruh za življenje. Na vrsti je torej državni zbor, ki mora storiti Zaključni korak, ki ga je marca 1990 pogumno ali plaho zastavilo prejšnje predsedstvo takrat še ^demokratične oblasti s svojo Izjavo o narodni in državljanski pomiritvi. Vsako odlašanje je v »kodo naroda in države, je zapisal za združene ob Lipi sprave Stanislav Klep. , Deklaracija o narodni spravi Magna carta slovenskega ?*roda, kakor je naša Ustava j^agrra carta slovenske države, državni zbor naj zbere moralno "toč in sprejme Deklaracijo o na_rodni spravi kot odločen Prispevek oblasti za mir in Jljipredek naše države Repub-ll*e Slovenije, ki si ga želimo ysi Slovenci dobre volje. Sprava |e našemu narodu potrebna kot T^h za življenje. Pa ne tista, ki J° Želijo silnice, boječe pogleda U^aj. Taka bi potrjevala kot °obro vse, kar je bilo v pre-j^klosti, ki sega še v sedanjost, "e sprava na osnovi POZABE, Marveč sprava na osnovi RESNICE je naša zaveza, piše Stanislav Klep in nadaljuje: . "Prvič smo njen predlog predali pri Lipi 15. junija 1990, P°tem ko smo se po vsestranski Proučitvi o njej zedinili zago- °rniki demokratičnih sprememb, tudi iz izseljenstva. Pri Predlogu Deklaracije o narodni *Pravi so sodelovali ugledni Predstavniki pozneje ustanovljenih političnih strank. Na ses- *nku vseh vladnih strank julija ni bil sprejet iz strankarsko sebičnih razlogov, ker ga je Predlagala Liberalna stranka in ne druga, bolj ugledna. Zato še ^daj počiva v skupščinskem Predalu. Kritični pogled v preteklost je pokazal, da se je komunistični partiji po razkošju Jugoslavije in Slovenije, *ftr je z veseljem pričakala, in P° napadu na Sovjetsko zvezo P°nudila idealna priložnost za "jeno revolucijo in uzurpacijo plasti. Z goljufivim namenom ln iz taktičnih razlogov je °Pustila propagiranje za svoj Proletarski internacionalizem 1X1 diktaturo proletariata. Če-Prav ni bila nikdar ustanovljena za svobodo naroda in Wdstva, marveč le za svojo ^ktaturo proletariata po poti ^Vave revolucije, je slepilno, a nadvse uspešno zaigrala na ^runo narodove zavesti, s katero je omamila in premamila VeČino svobodoljubnih Sloven-^ Tiste, ki so poznali njen *°nčni cilj in ji nasprotovali, je ?ačela pobijati kot narodne l2yajalce, čeprav so to bili P°Šteni narodnjaki. In padali 40 Slovenci od okupatorjeve in bratove roke: prvi tigrovec Zelen, pa Fanouš, Župec, Ehr-lich, Peršuh... V Ljubljanski pokrajini je zavladal teror, pri katerem je imela veljavno besedo tudi kakšna tovarišica, ki je lepoto svoje duše zamenjala za rabljevo sekiro. Osvobodilna fronta je bila pod absolutno oblastjo Edvarda Kardelja, Boris Kidrič in Ivan Maček -Matija pa njegova zvesta sodelavca. Na zunaj se je bojevala samo za narodovo svobodo in pravičnejši svet, na Primorskem in Štajerskem pa tudi v resnici, vendar je cilj KPS bil in ostal diktatura proletariata in odstranitev vseh slojev, ki niso sestavljali delavskega razreda. To brez vsakih dvomov pove tajno Kardeljevo povelje Ivanu Mačku - Matiji z dne 1. oktobra 1942, v katerem mu naroča likvidacijo duhovnikov, oficirjev, intelektualcev, večjih kmetov (kulakov) in njihovih sinov. To je bil ukaz za uničenje najtrdnejših slojev slovenskega naroda, njegovih korenin. Blagopokojni general in narodni heroj tega povelja ni nikdar zanikal, tudi na postavljeno javno vprašanje pred dvema letoma ne. Resno ga je izpolnjeval, na kar kažejo številna grobišča. Če generali NOV -nekaj jih poznam in spoštujem -v zvezi s poboji govorijo o napakah, je to dvoumno, saj je za napako razumeti tudi nedoslednost pri izpolnjevanju povelja in tako mnogi to tudi razumejo. Posebej še zato, ker še doslej nihče od nasprotnikov gibanja za spravo m obsodil zločinskega povelja. Ne narodni heroji, ne generali partizanske vojske, ne najvišji predstavniki države in nove oblasti. Če sprejmemo Kardeljevo poimenovanje protikomunistič-nih bojnih skupin, torej, da so foraženci na Grčaricah bili lava garda in poražene vaške straže na Turjaku Bela, tedaj so zmagovalci bila Rdeča garda. Pa bi bilo krivično, če bi partizane splošno tako imenovali, čeprav bi Kardelj s tem soglašal, saj je vsaj 80 odstotkov teh bilo rodoljubov, enako, kot so to bili plavogardisti in vaški stražarji. Seveda rodoljubnost nimamo pravice odrekati tudi domobrancem, niti takrat največji slovenski armadi, ki se je prisilno bojevala pod zastavami sil Osi in je štela več kot 100.000 mož, od katerih jih več kot 20.000 prešlo na partizansko stran. Ob tem dejstvu je zelo težko odgovoriti na vprašanje, katera vojska od teh ima zasluge za slovenski narod? Najbližja resnici bi bila ugotovitev -velikih NOBENA, čeprav si jih vsaka zase lasti. Partizani smo se res bojevali proti fašizmu in nacizmu na zavezniški strani za zmago demokracije, toda hkrati tudi za njeno nasprotje - boljševizem, ki je zmagal na Slovenskem in človeku prinesel nesrečo. Če bi vojskujoče se skupine bile bolj samokritične in s svojimi zaslugami ne bi strašansko pretiravale - to velja zlasti za borčevsko organizacijo in premnoge častnike NOV -tedaj bi ne bilo potrebe po gibanju za spravo in ne. Lipe sprave. Velikemu delu naroda je bila med vojno in po njej storjena huda krivica. Vrniti na silo vzetih življenj ni mogoče, tudi ne povrtniti vse materialne škode. Eno pa je vendar mogoče: preganjanim, zasramova-nim in zapostavljenim vrniti dobro ime. Prav to zahtevamo združeni ob Lipi sprave z Deklaracijo o narodni spravi. Ker je preteklost domena zgodovinske vede, "krivična" sedanjost pa področje pravosodja, bi resnico o naši polpreteklosti morali obravnavati obe stroki skupaj. Toda prva je polnih 30 let proučevala predvsem zgodovino delavskega gibanja in Komunistične partije. Sele zadnja leta se bolj posveča narodovi zgodovini, zlasti mlajši, medtem ko starejši oklevajo med nakovalom partijske privrženosti in kladivom intelektualne poštenosti, ki se ji (več) ne morejo odrekati. Resnici se je doslej najbolj približala dr. Jera Vodušek -Staričeva, ki je v svojem delu Prevzem oblasti 1944 - 46 prišla do istih spoznanj kot sest a vlj alci predlagane deklaracije iz vrst zgodovinarjev, pravnikov in politikov. Ker je prepozno, da bi pravosodje opravilo svojo dolžnost, tudi politika našo polpreteklost poriva v naročje zgodovinopisja. Kar se je zgodilo slovenskemu narodu, se ni nobenemu v Evropi in samo enemu v Aziji. Nič reči o slovenskem holokav-stu in ga ne obsoditi, pomeni soglašati z njim in mu priznavati upravičenost, in, kar je najhuje: taka pasivnost pomeni tudi spodbudo za ponovitev. Stanislav Klep, za združene ob Lipi sprave Združeni ob Lipi sprave pošiljajo predsedniku Državnega zbora Hermanu Rigelniku poziv, ki je naslovljen na vse Slovenke m Slovence. Njegovi sporočili sta: Vrnimo dolg obči človeški in narodovi kulturi! Sprava na temelju resnice je naša zaveza. Združeni ob Lipi sprave vidimo prihodnost slovenskega naroda v spravi med nekdanjimi vojnimi in sedanjimi političnimi nasprotniki na osnovi zgodovinski virov iz NOB in drugih dokumentov revolucije in dokumentov pro-tirevolucije, pričevanj prizadetih, očividcev in odkritih množičnih grobišč. Ob tem ugotavljamo: 1. Štiriletni boj borcev Osvobodilne fronte in NOV ter drugih odporniških skupin borcev proti tujim osvajalcem je bilo veliko dejanje slovenskega naroda za svobodo in svobodo -ljubni svet in njegov častni prispevek k zavezniški zmagi v drugi svetovni vojni, a hkrati nesreča, ker si je Komunistična partija podredila OF in NOV in ju je z boljševističnim nasiljem in s preziranjem načel krščanske civilizacije - ne ubijaj, ne kradi, ne laži - zlorabila za uresničitev svoje leninistične ideologije ter za svojo absolutno oblast, ki jo je tudi dosegla in z njo za najmanj dve desetletji zavrla narodov naravni razvoj. 2. Komunistična partija Slovenije je pod krinko Osvobo- dilne fronte že poleti 1941 začela v Ljubljani, na Dolenjskem in Notranjskem pobijati drugače misleče neoborožene nasprotnike in je s pobijanjem nadaljevala še po koncu vojne. Za te zločine oo poletja 1941 do poletja 1942, s katerimi se v resnici zanika boj za narodovo svobodo, in ki so izzvali oboroženo samoobrambo protiko-munistov z organiziranjem vaških straž in pozneje domobranstva, so odgovorni takratni voditelji Komunistične partije Slovenije. 3. Za mučenja in poboje nasprotnikov v državljanski vojni od poletja 1942 do konca vojne leta 1945 sta odgovorni dve vojskujoči se strani, pri čemer je za žrtve pri Sv. Urnu, v Kozlerjevi gošči in na Turjaku v prvih dneh maja 1945 odgovorna protikomunistična stran. 4. Za likvidacijo okoli 9.000 vojnih ujetnikov, to ie slovenskih domobrancev, njihovih svojcev in drugih, ki so jih Angleži v zadnjih osmih dneh maja 1945 v Vetnnjah na Koroškem izročili jugoslovanskim oblastem, in ki so v glavnem bili pobiti meseca junija 1945 v Kočevskem Rogu, Teharjih in drugod, za žrtve ideoloških sodnih procesov in za žrtve administrativnih ukrepov po vojni so odgovorni takratni voditelji Komunistične partije Jugoslavije, Federativne republike Jugoslavije, Jugoslovanske armade, Komunistične parije Slovenije in z njimi najvišji oblastni organi takratne Ljudske republike Slovenije. 5. Vsi padli v osvobodilni in državljanski vojni in vsi, ki so bili pozneje pobiti iz ideoloških razlogov, so umrli za domovino; vsem smo dolžni spoštovanje in spomin. Da bi slovenski narod mogel zaživeti polno življenje, ki ga je doslej hromila in ga deloma še hromi iz medvojnega časa izvirajoča in pol stoletja dolga razdeljenost, in da bi ob spoštovanju našepreteklosti mogli odložiti njena najtežja bremena in vse ustvarjalne moči posvetiti izboljšanju sedanjosti in zahtevam prihodnosti, v dobro Republike Slovenije in vseh njenih državljanov ter v dobro prijateljskega sožitja z vsemi, ki nam jih je usoda namenila v povezanost in sosedstvo, predlagamo Državnemu zboru Republike Slovenije, da sprejme naslednjo DEKLARACIJO O NARODNI SPRAVI 1. Državni zbor Republike Slovenije, upoštevaje ugotovitve predloga deklaracije o narodni spravi, izreka v imenu slovenskega naroda in v svojem imenu obžalovanje za vse žrtve komunističnega in tudi protiko-munističnega nasilja na Slovenskem med drugo svetovno vojno, zlasti za množične poboje domobrancev in umore drugih ideoloških nasprotnikov ah za javnost prirejenih procesih. 2. Nihče, tako na strani komunističnega in partizanskega, kakor na strani protikomunis-tičnega in domobranskega tabora, ne bo sodno ali administrativno kaznovan za protipravna vojna in povojna dejanja, ki so bila storjena iz ideoloških ah političnih razlogov do 15. junija 1973, vendar so pristojni državni organi kljub temu dolžni ugotavljati in ugotoviti odgovornost in krivdo osumljenih storilcev. 3. Vsakemu Slovencu na tujem so v domovini zagotovljene državljanske pravice, zlasti pa pravica prostega prihoda in bivanja. 4. Vsem, ki so bih preganjani iz ideoloških razlogov in so zaradi tega utrpeli materialno škodo, se jim bo to popravilo, kjer je le mogoče. 5. Slovenci Štajerske, Gorenjske, Koroške, Primorske in Prekmurja, ki so v drugi svetovni vojni po sili oblasti bili vojaki pod zastavami sil Osi, imajo za varstvo svojih interesov pravico do svoje veteranske organizacije, enako kot borci NO v, borci drugih odporniških skupin in vojaki domobranske vojske. 6. Petnajsti junij, ki smo ga leta 1991 pri Lipi razglasih za Dan krivde, odpuščanja in sprave in ga ie blagoslovila slovenska Katoliška cerkev, se v koledarju poimenuje v Dan krivde, odpuščanja in sprave v trajen spomin na največjo narodovo nesrečo v junijskih dneh leta 1945. S sprejetjem te slovesne izjave slovenski narod vrača dolg svoji in obči človeški kulturi. Lj ob Lipi sprave, 15. 6. 1993 Združeni ob Lipi sprave: Stanislav Klep, Peter Leveč, Franc Setar, Stane Vezjak Za objavo priredil: Jože Košnjek v^SNA PAVLIC. ROK PIVK Trekking na Tajskem j^inkrat, ko nas je bilo res strah, pa ie bilo na £°U skozi jamo. Do večera smo morali priti do .^i. kjer smo prespali, zato se je vodič odločil, a ne gremo čez hrib, ampak skozi jamo. Pred vtlodom je nasekal bambusove palice, natlačil anje cunje, polil s kerozinom in zažgal. Dobili Jpo vsak eno tako baklo in za eno uro v POPolno temo. V jami je bilo vlažno in spolzko, P°t zelo ozka in ponekod samo majhna luknja, •jPmaj dovolj, da se človek splazi skoznjo. vi°u?U Je že še uspelo, mi smo pa pogosto J^kli drug drugega skozi odprtine in se zraven {^tolkli in opraskali. Jama je rečna struga in ^nda se v eni uri lahko popolnoma napolni z v°do. če si takrat v jami, nikdar več ne prideš ^ "j- Prav grozljiv občutek! Da pa je bilo ozračje "olj napeto, je Tong vsake toliko časa malo j£stal, pomolil m prižgal svečko. Za srečno pot 8*2& jamo, je objasnil. Kar stisnilo nas je! .°steno smo se oddahnili, ko smo spet zagledali v ?>es smo ves čas hodili, ampak hoja za nas, cuJ?-ne hribov, ni bila naporna. Tong se je samo guil. Samo hodili bi in čisto malo jedli, je rekel, ^ffge skupine turistov zahtevajo vsakih deset 'nut postanek, mi pa nič. Ko je Tong odredil «^stanek, smo kar v stoje počakali na odhod. n8 in oba nosača hrane kar niso mogli verjeti. Umivanje slonov Enega izmed obeh spremljevalcev smo krstili na drogeraša, ker se je vsak večer, ko smo se nekje namestili, spravil v en kot, se zvil povsem skupaj in samo kadil. Po nekaj ur se je zakajal z opijem in ničesar pojedel. Tudi bolj "koraižni" turisti lahko tu pokadijo, kolikor hočejo. Če se komu kaj zgodi, če zboli, pride vaški ŠPIRIT DOCTOR in toliko časa poje, tolče ropota in vpije nad bolnikom, da ozdravi ali umre. Zadnjo noč smo spali v hiši, kjer je ena izmed hčera zbolela. Celo noč smo seveda zaradi hrupa prebedeli. Ko je špirit doctor končal, pa so se oglasili petelini in psi, kolikor glasno so mogli. Zdelovala nas torej ni hoja, ampak klima. Ves čas ta vlažna vročina, pa nikakor se ne moreš posušiti. Prečkati je bilo treba nešteto rek, potokov, močvirij in riževih polj. Ponavadi smo brodili do kolen, vmes je kdo od nas pristal cel v vodi, najbolj zabavno pa je bilo, ko je eden izmed nas padel v riževo polje. Ne samo, da je bil moker, še blaten po vrhu. Priprava splava pred raftingom Pripadnica plemena Akna Vsekakor je nepozaben dogodek ta izlet v džunglo z vsemi pripetljaji, ki jih doživiš na poti in ob vsem zanimivem, kar vidiš. Pa vseeno, ves moker in umazan si cel teden, nič umivanja zob, nobenega pravega spanja... Tu namreč nimajo nikjer tekoče vode, življenje se začenja ob petih zjutraj, ko vse živali zaženejo tak vik in krik, da je nemogoče spati. Kdo si ob vsem tem ne želi nazaj v civilizacijo? ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR GORENJSKI KOMENTAR MIHA NAGLIC "Kaj je resnica?" Papei Janez Pavel II. je v prvih oktobrskih dneh objavil svojo najnovejšo okrožnico z naslovom Sijaj resnice (Veritatis splendor). V njej obravnava vprašanje odnosa med posameznikom, ki ima svojo svobodo in vest, in splošno veljavno resnico, ki je, seveda, Resnica Cerkve: vanjo je treba verovati in se po njej ravnati. "Kdor veuje, uboga", je ob tem zapisala Mojca Drčar-Murko, rimska dopisnica Dela. Gorje pa tistemu, ki se začne o resnici spraševati; slejkoprej zapade v moralni relativizem in kar naenkrat se mu postavi tisto starodavno vprašanje, ki ga je Pilat zastavil Kristusu: "Kaj je resnica?" Vprašanje je povsem legitimno. Resnica se nam namreč (hegel-jansko rečeno) daje na tri načine: estetsko, religiozno in filozofsko; v čutnonazornih podobah, z vero in z razmišljanjem. Nesporazum med Jezusom in Pilatom je prav v tem, da gre za dve povsem različni resnici: Jezusova je religiozna, Pilatova filozofska. "Zato sem rojen in zato sem prišel na svet, da pričujem za resnico. Kdor Je iz resnice, posluša moj glas," govori Jezus (Jn 18,37-38), nakar mu Pilat odvme z vprašanjem v naslovu. Besede Sina božjega fdozofsko razgledanega oblastnika niso ganile in ga niso odvrnile od tega, da ga ne bi izročil razjarjeni množici, ki se je zunaj, na ulici, šla zgodovino. Nekaj navedenemu visokemu zgledu podobnega se je pred 50 leti zgodilo v Žireh. Po umiku Nemcev (23. oktobra 1943) je bila v kraju po dveh letih in pol spet slovenska maša: 7. novembra jo je daroval kaplan Janko Žagar, ki je prišel iz Idrije. Po maši je začel spovedovati. A ne za dolgo; na trgu pred cerkvijo se je namreč prav tedaj začenjal miting. Nakar pride v cerkev partizan, stopi k spovednici, potolče po njej in reče: "Tovariš, sedaj pojdi na miting! Babje čenče boš lahko ie pozneje poslušal." (Žirovski občas-nik, št. 19/20, pred izidom.) -Ironija zgodovine in tega dogodka je v tem, da je imenovani duhovnik pred tem pri maši pridigal na temo: "Resnica Vas bo osvobodila." (Jn 8,32) Iz opisanega dogodka seveda ne sledi, da je bila resnica aktivista nove dobe "višjega reda" od duhovnikove. Resnico zgodovinskega dogajanja, ki se je spet vršilo zunaj, na ulici, in ne v božjem hramu, so eni razumeli tako, drugi drugače. Tragedija je v tem, da je to različno razumevanje zahtevalo toliko žrtev; ironija zgodovine pa v tem, ker se zdi, da je resnica takratnih poražencev danes spet prevladala nad resnico tedanjih zmagovalcev. Slovenski škofje so že spomladi 1990, pred prvimi demokratičnimi volitvami, zapisali: "Ugotoviti je treba polno in celostno resnico o vseh dogodkih od začetka vojne do danes. Presojati in razlagati dejstva in dogodke v okviru tedanjega časa in tedanjih razmer. Nihče nima pravice, da bi na podlagi dosedanjih uradnih ocen samo s svojega stališča izrekal sodbe in obsodbe o ljudeh drugačnega prepričanja in njihovem ravnanju..." Te besede veljajo seveda za obe strani in ne le za tisto, ki so ji bile v času svoje objave (13. marca 1990) namenjene. V letih vojne je bila namreč tuzemska resnica, kakršno je propagiral komunizem, dostikrat prepričljivejša od tiste, ki jo že od nekdaj oznanja Cerkev. V zadnjih mesecih v številnih slovenskih krajih odkrivajo farne spominske plošče doslej zamolčanim žrtvam vojne. Ob teh priložnostih se izvrši predvsem simbolični krščanski pokop teh žrtev. Hkrati pa se pogosto dogaja, da jih še živeči soborci pobitih izkoristijo za svoje politične mitinge. Kar seveda moti borce z druge strani: "Dejstva pa povedo, da ima postavljanje farnih spominskih plošč drugačne cilje. Zlasti v vaseh z njimi oživljajo že skorajpozabljeno medvojno sovraštvo. Na ploščah poleg imen padlih in pobitih domobrancev najdemo napise, ki naj bi pojasnili, zakaj so njihovi privrženci padli ali bili ubiti. Skoraj povsod piše, da so bili žrtve komunistov, njihovega nasilja ali komunistične revolucije. S 'komunizmom' zanemarjajo resnico, da Je našo zemljo zasedel tujec in da je bila njegova oblast nacifašis-tična. Dolžni smo na to glasno opozoriti." (Svobodna misel, 8. oktobra 1993) In tako naprej. Verjetno ste opazili, kako se vsi po vrsti sklicujejo na resnico. Ista beseda, usodno različne vsebine. Zato naj velja: ko govorimo in se sprašujemo o resnici, temni ali sijoči, bodimo strpni. Resnic je namreč bilo in jih bo tudi v prihodnje več. V Škofji Loki referendum o odpadkih? V zadnjem mesecu Gorenjski glas redno objavlja odmeve na načrtovano predelavo, odlaganje ali skladiščenje odpadkov na lokaciji opuščenega rudnika urana v Žirovskem vrhu. Vzrok, ki je razburkal javnost in občinske organe, je znan: državni proračun ne prenese dragega zapiranja rudnika in zato si je g. Jazbinšek, minister za okolje in prostor zastavil nalogo,da sredstva pridobi z dodatno dejavnostjo rudnika v zapiranju. Za to odločitvijo očitno še ne stoji vlada, kot je v nedavnem intervjuju na TV Slovenija izjavil njen predsednik dr. Drnovšek. Zakonsko urejanje zapiranja in preprečevanja posledic rudarjenja v Žirovskem vrhu v vsakem primeru stoji na trhlih nogah. Obubožano gospodarstvo in nedodelana davčna politika pač nista sposobna zbrati takega obsega sredstev, kot jih potrebuje predraga država. V teh razmerah bi morali krajani Poljanske doline in Škofje Loke ravnati preudarno, ne le čustveno. Prej omenjeni zakon tudi, če bil uresničen, ni zadostna renta, ki jo država dolguje Poljancem in Ločanom zaradi storjene uranske rane. Spominjam se dogodkov pred borimi 15 leti, ko smo se v drugačnih časih borili za ohranitev loškega zgodovinskega jedra, v katerega naj bi se zarezala uranska cesta (spomladi sem v Mladini prebral, da je celo g. Jazbinšek pripomogel, da se to ni zgodilo?). Gledano iz današnje perspektive bo narejena podobna napaka kot tedaj. Ob vsem hrušču in trušču nismo dobili nič. Pač, zevajočo rano opuščenega rudnika, ob njem bogato opremljene objekte, novo cesto od Zminca do Gorenje vasi, v Škofji Loki pa pokajoče stare hiše na Lontrgu in zgornjem Karlovcu. Razen pri županu g. Hawlini nisem nikjer drugje zasledil najmanjšega namiga pri iskanju rešitev, ki bi zaznamovanemu področju prinesel daljnosežnejše koristi Protestniki izpred občine, Izvršni svet občine MARIJA VOLCJAK Mrzle misli Zebe me. Mraz počasi grize, s premrlimi prsti vse težje pišem. Že po uri dela me zebe tako, da ne pomaga več niti vroča kava. V pisarni vlada moreča tišina, sodelavka smrka in kina. Prekleto, kaj nismo vredni niti toliko, da bi zjutraj radiatorje ogreli za uro, dve, saj se kasneje v teh zgodnjih jesenskih dneh tako ali tako ogreje. Le kakšen smisel ima takšno varčevanje, če ljudje ne morejo delati, če zbolijo. Nesmiselno pa postane, ko zaposleni prižgejo električne pečice, požeruhe elektrike. Le kdo doma napravi kaj tako neumnega. Ko se jezim že tretje jutro zapored, mi prekipi. Pokličem kurjača v sosednjo firmo, od koder nam po ceveh pošiljajo toploto. Izgovarja se na vse mogoče načine. Ker sitnarim že toliko časa, da mu grem pošteno na živce, pravi, da pač nima naloga in odloži telefon. Le kakšen nalog potrebuje kurjač vsak dan? Pokličem njegovega šefa, ne najdejo ga, nato naslednjega na lestvici navzgor, pravijo, da je bolan in nazadnje samega generalnega, pravijo, da je na službeni poti. Zato torej ni naloga?.1 Izvem namreč, da nalog podpisuje sam generalni. Tega vam nisem povedal, doda še vsak, s komer se pogovarjam. Generalnega tudi danes ni, torej mi ne bo uspelo priklicati toplote v radiatorje. Odpravim se na teren in privijem gretje v avtu do konca. Ne morem se otresti mrzlih misli. Si kdo upa generalnemu reči, da zaposlenih ne more razumeti, ker ima v najnovejšem beemveju klimatske naprave. Verjetno nihče. Kako hitro so se samoupravljal-ci spremenili v pohlevne ovčke, ki trepetajo za službo, zato raje stisnejo zobe in molče. Kako hitro so se direktorji spremenili v managerje, takoj bi radi postali podobni zahodnim, kjer je življenjski standard neprimerno višji in zato njihove plače, avtomobili in druge ugodnosti ne bodejo v oči tako kot pri nas, kjer večina životari. Sicer pa, bi lahko pikro pristavili, saj se sami radi pohvalijo, kako prilagodljivi so, kar naj bi bila največja prednost pred vzhodni- Toplota mi počasi ogreje noge in jeza popušča. Misli postajajo toplejše in se obrnejo k spominu na srečanje z zahodnim managerjem v nekdanjem cesarskem mestu. Potem,ko smo si čez dan ogledali tovarno, se pogovarjali z vodstvom, z zunanjimi strokovnjaki o gospodarskem sodelovanju s Slovenijo, so nas seveda povabili na večerjo. Stekel je pogovor o časopisih in naš gostitelj se je pohvalil, da imajo tudi v koncernu svoj časopis in da nam ga bo poslal, če nas seveda zanima, kaj pišejo. Tokrat bo objavljena raziskava, kako so zaposleni zadovoljni na svojem delovnem mestu, ki jo napravijo vsako leto in tovarne v koncernu tako rekoč tekmujejo med seboj, kje se imajo bolje, kar z drugimi besedami pomeni, kje so bolj zadovoljni z vodstvom. Man-ager, ki se znajde na vrhu lestvice, nato vse leto uživa največji ugled, kar se mu seveda pozna tudi pri plači. Sicer pa se tretjino delovnega časa ukvarja z zaposlenimi, tretjino porabi za organizacijo dela in tretjino za managerske posle, je še povedal. Kmalu je prispela pošta s kar nekaj številkami koncernovega internega glasila, v zadnji je bila res objavljena raziskava s seznamom, kako so se uvrstile posamezne tovarne. Pa da ne boste mislili, da so bili odstotki zadovoljstva 99,9-odstotni, sukali so se od 60 tja do 80 odstotkov. Zaposleni so torej tudi kritični, ne bojijo se povedati stvari, s katerimi niso zadovoljni. Sicer pa je moč probleme rešiti le tako, če ljudje povedo, kaj je narobe, če jih ne skrivajo, tudi v vodstvu je tako, se spomnim besed našega gostitelja. Pri nas pa zdaj iščemo rešitve v avtoritarnosti, naši managerji se marsikje obnašajo kot malibo-govi, ki odločajo tudi o takšni podrobnosti, kdaj ljudi zebe in kdaj ne. Zasuk od skrajnega samoupravljanja je po svoje razumljiv, nikakor pa se ne kaže slepiti, da smo z njim že v Evropi. Škofja Loka, Krajevna skupnost Gorenja vas in Zeleni nastopajo izrazito odklonilno, ne ponujajo pa nobene rešitve. Zaradi slabih izkušenj v preteklosti je razumljiv strah ljudi, čudim pa se občinskim strukturam, ki bi lahko prisluhnile strokovnjakom. Kdor je skrbno prebral ugotovitve študij, ki sta jih v Gorenjskem glasu 24. septembra 1993 predstavila mag. Marko Jeran in g. Izidor Habjanič mora vsaj začeti razmišljati. V celoti se strinjam in podpiram vse napore, da se prepreči odlaganje radioaktivnih odpadkov v rudnik Žirovski vrh. Pri tej nameri moramo biti zlasti pozorni na načrte g. Jazbinška. Kar se pa tiče ostalih odpadkov se pridružujem mnenju g. Habjaniča, ki pravi: "Iz naslova temeljito proučenih razmer v okolju in prostoru RUŽV lahko na podlagi študije trdimo, da namere zaskladiš-čenje in trajno odlaganje odpadkov, ki so zaprti, med seboj ločeni in do konca sprocesirani (pogojno upoštevajoč ekološke usmeritve) med rezultati študije ni mogoče najti tehtnega strokovnega argumenta za NE..." Izvirni greh je bil v Žirovskem vrhu narejen pred odprtjem rudnika, ko ni bil narejen posnetek ničelnega stanja. Danes je za vsa onesnaženja, za blato, ki ga vsak dan odlaga Poljanščica, za bolezni po dolini in v Škofji Loki kriv RUŽV. Torej, če naj bi rudnik postal odlagališče s predelavo posebnih odpadkov vred, je pogoj uspešno opravljen temeljit preizkus. In tega moramo dovoliti! S pravilno usmerjenimi zahtevami bi lahko na Todražu predelovali, v rudnik pa odlagali predelane inertne odpadke. Solidifikacija npr. elektrofiltrne-ga pepela je lahko zanimiva ponudba. V razvitem svetu so danes ekološke tovarne bolj varne za okolje kot klasične. Predvsem so pod strožjim nadzorom. V Sloveniji so zdaj v pripravi podzakonski predpisi h krovnemu zakonu o varstvu okolja in sledijo smernicam Evropske skupnosti. Med njimi je tudi Pravilnik o ravnanju z odpadki, kjer v osnutku piše: "Odlaganje ni prednostni način ravnanja z odpadki. Sprejemljivo je, če niso možni, ali so že bili izrabljeni prednostni načini ravnanja." V projektni skupini, ki bi ugotavljala možne vrste odpadkov, izbirala tehnologijo predelave in odlaganja ter presojala primernost objektov in lokacije, so obvezno predstavniki krajanov. Torej varnostnih ventilov, ki bi preprečevali zlorabe, je dovolj. Preden dokončno odklonimo, dajmo možnost stroki, ki jo bo budno pazila javnost. Upam, da bo zmagal razum. Potem razpi-šimo še referendum. Matjaž Hafner Skorja Loka, Jegorovo pr. 33 Kako gradi ceste Cestno podjetje Kranj? Poznano nam je, da so ceste v Sloveniji, kakor tudi v občini Kranj, slabe. Da je temu tako, ni vzrok samo v pomanjkanju finančnih sredstev za ta namen, ampak tudi in po moje predvsem v nekvalitetni gradnji cest. V kranjski občini večinoma občinskih in krajevnih cest gradi Cestno podjetje Kranj. Pa poglejmo na primeru gradnje ceste skozi vas Voklo, kako ta gradnja poteka? Da je izvajalec začel z zamudo in da je pri tem potrgal komunalne vode, verjetno bistvenega vpliva na kvaliteto ne bo imelo. Da pa Cestno podjetje za gradnjo uporablja nekvaliteten gramozni material, ki ga vozijo iz nelegalne gramoznice v bližini vasi Šenčur, bo pa na kvaliteto prav gotovo vplivalo. Material nima ustreznega atesta, je zelo zablaten in za vgradnjo v cesto neprimeren. Kakšna bo stabilnost zgrajene ceste, se lahko vidi na odseku ceste, ki ga je Cestno podjetje Zgradilo lani in ki se na posameznih mestih že vgreza. Ker gre očitno Cestnemu podjetju Kranj samo za dobiček, ne pa za strokovno in kvalitetno gradnjo, je Krajevna skupno* Voklo na te okoliščine opozori11 naročnika del, to je Občino Kranj. Predlagala je, da se oo izvajalca zahteva, da nekvaM? ten gramozni material zameni za ustrezen material. Izgo^1' janje delavcev podjetja, češ & so ta isti material že vgrajevv na drugih odsekih, v ničemer t* opravičuje takšne "strokovne gradnje. Prav gotovo so Pr°ri, čunska sredstva, iz katerih * financira ta gradnja, namenja za to, da se cesta zgradi kv&K tetno in da se ne bo že po neM letih začela vgrezati. Za konec pa še to. Novinarju, & bo v prihodnje delal intervju} direktorjem Cestnega podjdr Kranj, g. Bogdanom Drino"' cem, dipl. gr. ing., predlagaj, da mu postavi tudi sledeča tn vprašanja: Ali ve, da kamioni Cestni podjetja Kranj vozijo gramO1 iz nelegalne gramoznice? ., 2. Ali ve, da je ta materi nekvaliteten in za gradnjo c& neprimeren? 3. Kolikšen je njegov osebi11 dohodek, kolikšen pa dohodi šoferja tovornjaka, ki vozi * material? Franc Golorej ISKRA MEHANIZMI UPNICA Upnica 8,64245 KROPA Razpisuje javno dražbo za prodajo osnovnih sredstev podjetja. Predmet javne dražbe so osnovna sredstva po spisku: NAZIV št. kosov Izklicna cena 1. Stiskalnica hidravlična HVC 2 401, Litostroj 1981 2. Navijalec traku, motor 0,75 KW 1979 3. Podstavek za 4 vrtalne stroje 130 X 60 cm 4. Stroj za rezka nje zob, Satag 1962 5. Naprava za povrtavanje peste 6. Naprava za poliranje zob za mizo 7. Pralna naprava 8. Podstavek za vrtalne stroje 100X75 9. Kovinska miza 90 X 70 10. Rolimi stroj, Hauser 11. Grelnik zraka za sušilno komoro 12. Stroj za robljenje 13. Centrifuga 30 I, Engineering KR 1983 14. Ventilator radialni 1200 m3/7h PVC, Iplas, 1976 15. Ventilator radialni kovinski z motorjem 16. Oljni usmernik UGO 2A 10 V 3 Rc, Iskra, 1973, v okvari 17. vibracijska miza VN 40/2 Kladivar 18. Skobeljski stroj, Elliott. 1948 19. Stroj za brušenje rezkarjev M121 Mikron 20. Škarje za okroglo rezanje - ročne 21. Variak 22. Verižno dvigalo 2000 kg - brez verige 23. Nagibna tehtnica s krožno skalo v okvari 24. Ročni viličar /na akumulator/ EHO-125P, nosilnost 1250 daN, Primat 1987, še nerabljen 25. Namizni kalkulator s trakom Digitron Vektor 26. Namizni kalkulator s trakom Digitron Vektor 27. Kopirni aparat Tehnomatic 300 Gorenje 1979 28. Računalnik Partner 29. Čitalnik mikrofilmov Dokumator DES, 1 kos Zeiss 30. Razmnoževalni stroj Ormig 31. Rezalnik lepilnega traku UNI 95 32. Tehtnica lesena - 200 kg, brez uteži Javna dražba bo 19. 10. 1993 ob 10. uri v prostorih podjetja-Ogled osnovnih sredstev je možen eno uro pred začetkom javne dražbe. Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne in fizične osebe. Pred začetkom javne dražbe je treba položiti varščino « višini 10 odstotkov od izklicne cene za osnovna sredstva, ki so ovrednotena nad 1.000 DEM v tolarski protivrednosti P° srednjem tečaju BS na dan licitacije. Rok plačila za osnovna sredstva do vrednosti 1.000 DEM je takojšnji, nad vrednostjo 1.000 DEM se sklene pogodba z rokom plačila 8 dni. Varščina j0 vračunana v kupno ceno. Za neprodana osnovna sredstva s0 varščina brezobrestno vrne. Prometni davek in druge stroške v zvezi s prenosom plača kupec. Blago se odpelje po plačilu. Vse informacije so možne po telefonu 064/736-661 int. 05 g. Krajne ali 064/736-592 g-Mohorčič. 1 kos 1 kos 1 kos 1 kos 1 kos 1 kos 1 kos 1 kos 1 kos 1 kos 1 kos 1 kos 1 kos 1 kos 1 kos 1 kos 1 kos 1 kos 1 kos 1 kos 3 kosi 1 kos 1 kos 1 kos 2 kosa 1 kos 1 kos 1 kos 1 kos 1 kos 1 kos 10.000 DEM 1.000 DEM 200 DEM 300 DEM 1.200 DEM 150 DEM 50 DEM 100 DEM 50 DEM mm 300 DEM 1.000 DEM 800 DEM 1.200 DEM 1.000 DEM 300 DEM 2.500 DEM 400 DEM 50 DEM 150 DEM 50 DEM 1.000 DEM 4.000 DEM 30 DEM 60 DEM 600 DEM 200 DEM 200 DEM 200 DEM 100 DEM 300 DEM POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK NOVI IZDELKI SLOVENSKEGA GOSPODARSTVA ^LTIVALENTNI AKUMULATOR ENERGIJE kovaton Tone Javornik fJ^Prava je zbir tehnično tehnoloških možnosti uporabe lj0 'j-nih virov energije: sončne, bio, nafte, trdih goriv in "miniranje različnih potreb in ekonomske izrabe. ^prava za oblikovanje celic hladilnega Garata kovatorji: Peter Kodre Vlado Rančigaj Boris Jurkovsek Gregor Kladnik Benjamin Vozlič ki^Prava omogoča bistveno cenejše in kvalitetnejše oblikovanje plinih celic, 'zdelan je prototip in testne naprave. Nktromotorni pogon za pipe "•krogelne ventile 5JOTORNI KROGELNI VENTIL PROGRAMSKI KROGELNI VENTIL kovatorji: Peter Kovačič, Zvone Cencen, Franc Firit teu^°8elni ventili so rešitve vrhunske uporabe regulacijske za pline in njihovo doziranje v gorila in mešalce. j^Pfave so že na trgu in se nekatere že vključujejo v serijske n» veukih proizvajalcev. Uporabljajo se v plinskih in grelnih Pravah ter za kontrolirano doziranje plinov in tekočin. SlsTEM MONTAŽNEGA POHIŠTVA taovator: Lado Brazavšček pj^felan je enostaven sistem sestavljanja različnih elementov Bistva v različne uporabniške programe brez orodja in dodatnih yerialov. p **delani so že prototipni uporabniški sistemi, ki so uporabni edvsem za sejme in manjše vakuminozne prevoze R°ČNI MEŠALNIKI ZA TEKOČINE V SODIH hovaton Jože Vogelnik Mešalniki so praktične konstrukcijske rešitve za mešanje „?ukij, disperzij in drugih mešanic. Omogočajo hitro in ^nkovito mešanje v sodih in razpršitev usedlin. Njihova ^ednost je v praktični uporabnosti, učinkovitosti in prepreče-•"ju polivanja v okolico pri mešanju. DOLENČEVA 3 OREHEK KRANJ (za gostilno Rekar) TEL: 214-115 ODPRTO VSAK DAN OD 8. DO 13. URE SREDA TUDI OD 16. DO 19. URE - čistila za gospodinjstvo - premazi za trde pode, čistila za čSčenje mehkih podov - čistila za AMC, Zeppter in rostfrei posodo - čistila za čSčenje mlekovodov - dezinfekcijska sredstva - čistila za odstranjevanje mlečnega in vodnega kamna - novo tudi pri nas: D0SYl - aparati na visoki pritisk - samohodni čistilni aparati - industrijski sesalci Sistemi 73 čišćenje - Sesalci ZO gospodinjstvo Unitarna oprema hygolet ciniki, VVC Scetke, dvoroll, podajalnik brisač... **LO UGODNO! ^ papir - role 64/1 SAM01078,- SIT it Ko je (ni) kupec kralj Pišite nam, povejte dobre in slabe primere, rubrika bo takšna, kakršno boste napravili sami. Ali kdo dimnikarjem odobrava cene? Dimnikar je bil pri nas 21. junija letos in za ročno ometenje ene dimne cevi in štedilnika zaračunal 1.160 tolarjev. Običajno prihaja na dva meseca, tokrat pa ga dolgo ni bilo, prišel je šele 6. oktobra, zato smo morali medtem sami za silo omesti. Tokrat se je pojavil z avtomobilom in z motornim sesalcem za saje in sestra je rekla, da bo zdaj verjetno ceneje, ker je tako mehaniziran. Hitro je opravil, nato pa napisal in pomolil račun: 2.360 tolarjev! Približno toliko plačamo za elektriko za dva meseca. Zato prosim mojstra iz Bohinja, da objavi odobren cenik. Anton Kocjančič Krnica 3, Zg. Gorje Sejem medicinske opreme Ljubljana, 13. oktobra - V ponedeljek, 18. oktobra, ob 10. uri bodo na ljubljanskem sejmišču odprli 2. mednarodni sejem medicinske in laboratorijske opreme, farmacevtike in materialov • Medilab. Lani so ga pripravili prvič, potekal je sočasno s sejmom Narava-zdravje, zaradi izrednega zanimanja je to letos samostojni sejem. Na njem bo sodelovalo 320 razstavljalcev iz 16 držav, pričakujejo pa seveda predvsem obiskovalce, ki se kakorkoli ukvarjajo z medicino. Število direktnih razstavljalcev se je v primerjavi z lanskim letom podvojilo, saj je s 86 naraslo na 160, opazna pa je tudi mednarodna udeležba, saj je približno četrtina tujih razstavljalcev, predvsem iz Avstrije, Nemčije in Hrvaške. Razstavljala bodo svoje izdelke predstavili na 3.500 površinskih metrih sejmiščja, omeniti pa je treba predvsem opremo za diagnostiko, za laboratorij in dentalno opremo. Sejem bo potekal pod pokroviteljstvom ministrstva za zdravstvo, ki se je po besedah direktorja Ljubljanskega sejma Boruta Jeršeta zgledno vključilo že lani. »M.V. Finančna policija na Hrvaškem Kranj, 13. oktobra (Morel) - Na HrvaŠkem je finančna policija dobila pooblastila, da v primeru kršitve ali prekrška lahko tudi prepove opravljanje dejavnosti. Tako lahko zapečati ali drugače zapre poslovne in druge prostore, onemogoči uporabo strojev in drugih delovnih sredstev, odvzame motorno vozilo, ki se uporablja za opravljanje dejavnosti in podobno. Finančna policija pa bo lahko sprožila tudi kazenski postopek. Zanimiva je tudi vest, da je hrvaška vlada sprejela sklep, da bodo pooblaščene banke lahko državljanom prodale do 500 mark deviz mesečno, saj sodi, da tolikšna vsota zadošča za ohranjanje vrednosti mesečnih prihrankov. Narodna banka Hrvaške bo izdala posebno potrdilo, na katerem se bo državljan moral podpisati, da na mesec resnično ni kupil več kot 500 mark. Kasneje naj bi to vsoto povečali. SERVIS IN PRODAJA VOZIL Srait Žib.rt Brllol 1 7», Kranj, Ul./fai 24» 167 Izrodno ugodne cena do roglttrmcljm ■ v DEM CIVIC 1,6 ESI HB 125 KM 29.715 CIVIC 1 ,5 LSI SEDAN 90 KM 27.100 CIVIC 1.6 ESi SEDAN 125 KM 29.790 CIVIC 2.0 I ACCORD 133 KM 36.650 ft" llMl \T,mim\ TESTNE VOZNE i modelom f,«ESi SEDAN ClZLOŽBEKO OKNO Nudimo Vam blago široke potrošnje (belo tehniko, akustiko, kristal, posode) in v sodelovanju s PLANIKO športni program ADIDAS, ter moško, žensko in otroško obutev PLANIKA. Akcijska prodaja BELE TEHNIKE GORENJE - 5 čekov brez obresti. Velika izbira programa CANDY, SIMENS, INDESIT. Danes demonstracija KONVEKCIjSKE POSODE za hitro pripravo hrane. Vabljeni na degustadjo. Prepričajte se o kakovosti in nas razveselite z obiskom. Ugodni potrošniški krediti. PRESKRBA TRŽIČ TEHNIČNA TRGOVINA DETELJICA z oddelkom programa ADIDAS TEL 53-017 KOLIKO JE VREDEN TOLAR NAIITNITKODAM j NAlUTNVrtOOAJNI NA»UWWH00WW MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100 ITL A BANKA (Tri\t, Jesanica) AVAL Bled. Kranjska gora COPIA, Kranj CREDITANSTALT N. banka Lj. EROS (Start Uayr),Kran| F-AIR Tržit (Deteljica) GE0SS Medvod« HRANILNICA L0N, d. d. Kranj HIDA-trinlca Ljubljana HIP0TEKARNA BANKA. Jesenice INVEST Škofja Loka LB-G0RENJSKA BANKA Kranj LEMA, Kranj MERKUR Partner Kranj MERKURŽelezraska postaja Kranj MIKEL Stražišće OTOK Bled POŠTNA BANKA,d. d. (na poštah) SHP-Slov. hran. In pos. Kranj SKB Kranj (Radovljica, šk. Loka) SLOGA Kranj SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica SLOVENUATURIST Jesenke TAL0N Žel. postaja Trata, ŠK. Loka TJAŠA Kranj UBK Šk. Loka M.FAN Kranj VVILFAN Radovljica, Grajski dvor POVPREČNI TEČAJ Pri Šparovcu v Avstriji je 72,90 73,90 10.05 73.20 73,60 10.30 73.40 73.60 10.35 73.10 73,70 10,30 73.40 73,70 10.36 73,05 73,65 10,30 73,20 73,70 10,27 73,33 73.73 10,39 73,40 73,60 10,33 72,95 73,90 10,25 73,15 73.70 10,34 72,15 74.10 10.05 73,30 73,70 10,33 73,00 73,35 10.37 73,00 73,35 10,37 73,30 73,72 10,35 73,45 74,18 10,39 72,15 73,50 8.81 73.35 73,55 10.33 73,00 73.35 10,37 73,30 73,70 10.30 71,90 • 10.01 73,20 73.75 10,28 73,35 73,60 10,35 73,40 73.60 10.35 73,15 73,75 10.30 73,45 73,70 10,38 73,35 73.60 10,35 73.11 73,69 10,25 ATS ob nakupu blaga 10,50 10.50 10,50 10.50 10,45 10.50 10,44 10.52 10,45 10.45 10,49 10.53 10,45 10,42 10,42 10.45 10,52 10,34 10,40 10,42 10,50 10.38 10,45 10.45 10.43 10,48 10,45 10,46 725 7,30 7.40 7.10 7,30 7,33 7,30 7,40 7,40 7,30 7,36 7,25 7^0 7,39 7,39 7,40 7^4 6.90 7,35 7.39 7.15 725 7,34 7,30 7.30 7,30 7,40 7,39 7.31 7,49 7,55 7.60 7,60 7.47 7,50 7,55 7,55 7,50 7.50 7.48 7.58 7,55 7.43 7,43 7,55 7,43 7,42 7.50 7.43 7.55 7,47 7,49 7,50 7.45 7,55 7,50 7.51 po 10,00 tolarjev. Pri nakupu in prodaji SKB in MERKUR zaračunavata 1% provizije._ Delavski dom w2 ..x. tel.: 064/211387 Vaš najboljši partner * p.e. radovuica, pri menjavi deviz H*ee/G$4so£fr Slovesnost ob začetku študija MBA Radovljica, oktober - V nedeljo, 17. oktobra, ob 17. uri bodo v prostorih Izobraževalnega centra Intertrade ITS v Radovljici pripravili slovesnost ob začetku študija MBA. Vključen je v redni študij Ekonomske fakultete iz Ljubljane, odvijal pa se bo v Radovljici, kjer so našli ustrezne prostorske možnosti. JELOVICA okna senčila vrata montažne stene gotovinski popust stanovanjske hiše popust BftgZftAfiiH MIK sir. m m Nftttt TOD f © J®@ 3IT prodajna mesta ŠKOFJA LOKA 064/ 632-270, fax: 632-761 KRANJ, 064/211-232 MURKA Usce, 064/714-163 METALKA Kamnik, 061/813-326 SEJEM MEDILAB 1993 ZNANJE ZA ZDRAVJE 2. mednarodni sejem medicinske in laboratorijske tehnike, farmacevtike in materialov MEDILAB 1993 Zdravstvenih, nasvidenje na sejmu! Ljubljana, 18. - 21. 10. 1993 od 9. do 18. ure LJUBLJANSKI SEJEM KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Odredba kmetijskega ministra Prepoved uvoza krompirja Kranj - Minister za kmetijstvo in gozdarstvo dr. Jože Osterc je izdal odredbo, s katero je zaradi nevarnosti vnašanja ogorčice v Slovenijo prepovedal uvoz semenskega in jedilnega krompirja. Odredba je začela veljati v Sitek, 8. oktobra, oz. takoj, ko je bila objavljena v radnem listu Republike Slovenije. Po tej odredbi je prepovedan uvoz krompirja, ki izvira iz Avstrije, Belgije, Bolgarije, Belorusije, Švice, Češke, Slovaške, Estonije, Španije, Finske, Francije, Velike Britanije, Grčije, Madžarske, Irske, Islandije, Letonije, Latvije, Malte, Nizozemske, Norveške, Poljske, Portugalske, Rusije, Švedske, Ukrajine, Italije, Luksemburga in iz nekdanjih jugoslovanskih republik. CZ. Živali - naravne znamenitosti Zavarovali ogrožene živalske vrste Vladna uredba je zavarovala veliko večje Število živalskih vrst, kot jih je varoval stari odlok; spremenila pa je tudi varstveni režim. Ljubljana - Slovenska vlada je na eni od septembrskih sej izdala uredbo o zavarovanju ogroženih živalskih vrst, s katero je za naravno znamenitost razglasila vrste, ki so ogrožene zaradi redkosti, sprememb v okolju, naravnega zmanjševanja staleža ali vpliva Človeka. Vlada je sprejela uredbo na osnovi Rdečega seznama ogroženih živalskih v Sloveniji, iz katerega je razvidno, da so pri nas najbolj ogrožene dvoživke, plazilci in sesalci, med nevretenčarji pa močneje mehkužci, deževniki, pijavke, nekatere skupine rakov, predvsem deseteronožni raki, dvojnonoge in ravnokrilci. Z uredbo je praviloma zavarovala tiste vrste, ki so v Rdečem seznamu uvrščene med ogrožene. Če je stari odlok varoval le 48 živalskih vrst oz. skupin, jih novi predpis bistveno več, spreminja pa tudi varstveni režim. Po novem so naravna znamenitost žive in mrtve živali zavarovanih vrst pa tudi vse njihove razvojne oblike (jajca, Učinke, bube, mladiči). Z uredbo zavarovane ogrožene vrste je prepovedano loviti, ubijati, preparirati, prodajati, jih vznemirjati v naravnem okolju, uničevati, poškodovati ali prenašati njihova gnezda, legla in jajca. Lov na medveda, nsa in volka sicer ni dovoljen, le izjemoma ga lahko dovoli minister za kmetijstvo in gozdarstvo. Škodo, ki jo povzročijo zavarovane vrste živali na premoženju, mora lastniku povrniti ministrstvo za kulturo (razen škode, ki jo povzroča divjad in jo ureja zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč). Za kršitelje uredbe so predpisane denarne kazni - najmanj pet tisoč tolarjev, sicer pa tudi petdeset tisoč tolarjev in več. C. Z. SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE Stara cesta 2, 64220 Škofja Loka Telefon: 064-620-371, 620-375 Telefax: 064-620-375 KRAJNIKI ZA KURJAVO PO 2000 SIT ZA 3M2 MOŽEN PREVOZ PO UGODNI CENI Inf.: 064 631 957 int 25 Kolo zgodovine se je zavrtelo nazaj Makekova kmetija dobiva nekdanjo podobo Kmetija je letos dobila nazaj že skoraj vse, kar ji je bilo 1950. leta podržavljeno: okoli 350 hektarjev nerodovitnega sveta in varovalnega gozda in nekaj več kot 200 hektarjev gospodarskega gozda in pašnikov. Zgornje Jezersko, 12. oktobra • Ko so Makekovi kmetiji na Zgornjem Jezerskem 1950. leta po zakonu o agrarni reformi podrla viti 560 hektarjev zemljišč, pretežno gozda, je le malokdo verjel in upal, da bo kmetija, U po ohranjenih virih obstaja že najmanj sedemsto let, ie kdaj dobila nekdanjo podobo. Napovedi novodobnih politikov, da je treba popraviti stare krivice in ljudem vrniti, kar jim ie bilo podržavljeno, so se s sprejetjem zakona o denacionalizaciji začele uresničevati Večina kokrskih in jezerskih kmetij je že dobila nazaj podržavljena zemljišča, med njimi tudi Makekova kmetija, ki je pred drugo svetovno vojno gospodarila s 642 hektarji zemljišč, po podržavljenju pa ji je ostalo le okrog 80 hektarjev. "Ker drevje v hribih raste počasneje kot v ravninskih predelih, je jezerski les imel nekdaj boljšo ceno kot dolinski Znano Je, da ga je tudi lesni trgovec Gorianc plačeval drolje, medtem ko zdaj pri ceni Jože Skuber st. se kljub častitljivi starosti še zelo dobro spominja, kako se je nekdaj živelo in delalo na kmetiji. Imeli so štiri dekle in šest hlapcev, dve žagi, na katerih so štirje Žagarji na leto razrezati okoli tisoč kubičnih metrov hlodovine, štiri "holcarje", ki so domala vse leto preživeli v "Na Jezerskem smo nekdaj ie imeli svojo zadrugo. Ker je bila gospodarsko precej močna in se je pripravljala celo na gradnjo nove žage in predefovalne- ia obrata (zaboiarne), je Ha trn v peti oblasti Na kolena jo je med drugim spravila tudi tako, da Ji je spretno zaplenila denar, pripravljen za naložbo. Na Jezerskem zdaj čakamo, da bodo vse kmetije dobile nazaj podržavljeno zemljo In gozdove, potlej pa bomo ustanovili zadrugo, ki se bo ukvarjala predvsem z odkupom ter s prodajo in predelavo lesa," gozdu, dva "furmana", ki sta dovažala les iz gozda na žago in vozila deske v Kranj, osemnajst fjospodarskih stavb...Ko so kosi-i, je bilo na travniku že v zgodnjih jutranjih urah tudi po štirideset koscev in grabljic. Domačim, hlapcem in deklam so priskočili na pomoč delavci, učitelji, uslužbenci, ljudje drugih poklicev in stanov, ki so - kot pravi Jože - radi prišli, ker je bilo na koncu "veselje in dobra postrežba". Na kmetiji so se od 1910. leta dalje ukvarjali tudi s turizmom. Še ohranjena knjiga vtisov kaže, da so gostje iz domovine in tujine radi zahajali (in se vračali) k Makeku, tako radi, da so jim domači odstopih ležišča in odšli ležat na seno. Kmetija je imela tudi svoje lovišče in ko je gospodinji zmanjkalo mesa, je gospodar vzel puško in se odpravil na pobočje Kočne. Ob novem letu so ugotavljali stalež divjadi v lovišču, na podlagi tega pa jim je gozdarski referent določil odstrel. Ko so povojne oblasti Makekovi kmetiji (in še številnim drugim v Kokri, na Jezerskem Jože Skuber st. "Vas Korte na avstrijski strani je bila pred drugo svetovno vojno po gospodarski razvitosti za Jezerskim, zdaj pa Je petdeset let ?red nami. Za to je kriv omunizem." in drugod) na podlagi zakona o agrarni reformi podržavile 560 hektarjev zemljišč, pretežno gozda, je bil to hud udarec, ki je kmetijo gospodarsko močno oslabel. Z dohodkom iz preostanka gozda in kmetijskih zemljišč ni bilo več mogoče vzdrževati niti številnih gospodarskih stavb, kaj šele kaj drugega. Od nekdanjih osemnajstih objektov so jih do danes ohranili dvanajst, enega, ki jim je bil tudi podržavljen, pa so celo kupili nazaj. S podržavljenimi gozdovi je potlej gospoda* rilo gozdno gospodarstvo, 5 kmetijskimi zemljišči pa km6' tijska zemljiška skupnost ot zadruga. Čeprav je le malokdo verjel« da se bo kolo zgodovine zavf telo nazaj, so skrite želje in tih3 upanje s sprejetjem zakona 0 denacionalizaciji postala realnost. Makekovi so letos dobih nazaj domala vse, kar jim )e bilo podržavljeno 1950. let« okrog 350 hektarjev nerodovit' nega sveta in varovalnega goZ; da na pobočju Kočne in neka] več kot dvesto hektarjev go*" podarskega gozda in pašnikov, obetajo pa si še poltretji hektar kmetijskega zemljišča in pare?' lo, ki 10 je uporabljala nekdanja jugoslovanska vojska. Ko bodo dobili nazaj še to, bodo začeli dedni postopek, v katerem bo pet upravičencev. Pri Makekji so zadovoljni, da so dobi'1 nazaj, kar sicer niso verjeli & upali, hkrati pa so tudi mak* razočarani nad stanjem gozdov, v katerih je gozdno gospodarstvo po besedah Jožeta Skubra st. v dobrih štirih desetletju1 nasekalo okrog 43 tisoč kubičnih metrov lesa. "Ko so gozdarji sekali in spravljali les v dolino ter gradili gozdne poti i» traktorske vlake, so poškodovali precej drevja," pravi Jože in poudarja, da se je gozdove tudi prekomerno izsekavalo jj1 da jih za ureditev razmer v nju1 čaka precej dela. Treba bo pospraviti sušice, posekati stare, gnile in votle smreke, uredi; ti poti in vlake, vzpostavit' gozdni red, speljati in očistit' kanale, po katerih naj bi ob neurjih odtekla odvečna voda-Čeprav bodo v vrnjene g°t' dove potrebna velika vlagaiV3' na Makekovi kmetiji za zdaj t£ razmišljajo o večjih posekih' tudi zaradi nizke cene bodo sekali le toliko, kolikor bo nujno. C Zaplotnik ■L K h lov. »id unsi h ki M s Ctet N0 0] b S % N i* Nj ti 1 & Kmetovalce in rejce zivali obveščamo, da imamo ponovno v za ŽIVILA Kranj Trgovina In gostinstvo PESNE Informacije - prodajna jfcžb Se priporočamo! Hribovsko in višinsko kmetijstvo Višje denarne podpore Ljubljana - V začetku oktobra je bila v Uradnem listu Republike Slovenije objavljena uredba, ki določa nove, višje denarne podpore za prirejo mleka in mesa na hribovskem in gorsko višinskem območju. Na hribovskem območju se je podpora za prirejo kravjega mleka povečala s 3,0 na 3,75 tolarja za liter, za prirejo mleka od drobnice pa znaša po novem sedem tolarjev za liter. Hribovski kmetje, ki so pasli ?;ovedo na planinskih pašnikih, bodo za kilogram prirasta na pašni dan ahko uveljavljali 24 tolarjev podpore (prej 18 tolarjev), za konje 32 tolarjev (prej 20) in za drobnico 16 tolarjev (prej 10). Na gorsko-višinskem območju bodo po novem za prirejo litra kravjega mleka prejemali po osem tolarjev podpore (doslej pet), za liter mleka drobnice 16 tolarjev, za kilogram prirasta govedi (na pašni dan) 28 tolarjev (doslej 18), za konje in drobnico pa 40 tolarjev. Kmetijsko ministrstvo želi z višjimi regresi čimbolj izenačiti pridelovalne stroške na hribovskem in gorsko višinskem območju s tistimi v dolini ter še spodbuditi zanimanje za planinsko pašo. CZ. Za 234 milijonov tolarjev škode Jesenice, 14. oktobra - Občinska komisija je ocenila, da je stanje najbolj kritično na travinju. Pravočasno košeni in dobro oskrbovani travniki v ravninskem delu so dali povprečen pridelek, druga košnja pa je bila zmanjšana od 40 do 60 odstotkov, odvisno od tal, pridelek tretje košnje pa je zmanjšan povprečno za 45 odstotkov. Najbolj prizadeti so planinski pašniki, kjer je pridelek zmanjšan od 45 do 60 odstotkov. Škodo je prijavilo le 124 kmetov in 10 pašnih skupnosti, ki bodo deležni republiške pomoči v obliki regresa pri nabavi krme, če znaša prijavljena škoda nad 30 odstotkov. Kmetijska komisija je zato predlagala, da se obvezna rezerva proračuna v višini milijon tolarjev porabi za plačilo prispevkov za pokojninsko zavarovanje tistih kmečkih zavarovancev, ki jim je kmetovanje edini vir dohod-kov.Prav tako predlaga, da se zagotovijo v obvezni rezervi proračuna sredstva za plačilo prispevkov za prvo četrtletje prihodnjega leta. D.Sedej ŠKOFJA LOKA D.O.O., KIDRIČEVA 50 Trgovino, Servis, Mednarodna dejavnost - priprava vozil za tehnični pregled 7-122 Večji cenovni razpon pri bikih Višja odkupna cena za extra in prvi razred Nove cene veljajo od 4. oktobra dalje Kranj, 12. oktobra - Od 4. oktobra dalje veljajo v gorenjskjj klavnicah (Mesoizdelki Škofja Loka, Specerija Radovljica v JeseniSke mesnine) za pnbližno sedem odstotkov visr odkupne cene za bike eztra in prvega kakovostnega razred* Za telice teh dveh razredov in za vse ostale razreda MPG cene niso spremenile, prav tako ne za starejše govedo* Poglejmo to v razpredelnici! Da bi jo lažje brali *v. razumeli, povejmo, da pri MPG eztra in L razred najp™ navajamo ceno za bike, nato pa za telice. vrsta goveda - kakovostni razred Živa teža cena(vSrr/W> meso MPG • mlado pitano govedo: * extra 168,00 (159,60) * I. razred 154,00 (14336) * II. razred 131,60 * zunaj razreda 99,68 Ostalo (starejše) govedo: * I. razred 92,56 * II. razred 83,20 * III. razred 76,96 * zunaj razreda 61,36 300,00 (285,00 275,00 (256,00) 235,00 164,00 178,00 160,00 148,00 118,00 V Kmetijskem inštitutu Slovenije so izračunali, da so bilj septembra stroški prirasta kilograma govedi na kmetijah P£ pitanju od 120 do 510 kilogramov in pri prirastu 0A! kilograma na krmni dan 225,0o tolarja. Stroški so bili za >> odstotka višji od avgustovskih, na porast pa so predvsem vplivale podražitve mineralnih gnojil, traktorskih storit^ (traktorji in priključki so se podražili približno za des* odstotkov) ter višje obračunane vrednosti ure živega dej* Nova odkupna cena za bike extra kakovostnega razred pokriva približno tri četrtine ocenjenih stroškov. C. ZaploW** II i »ti, X UREJA: Vilm* Stanovnik Kr; 13. oktobra - Make- reprezentanca, sestavljenka naJb°ljših nogometašev (evropskih klubov, ter igral-iei|»,!.!8raJo na tujem, so prenov,J.'.Vo lahko premagali Efe^L0, v b|stvu s° na8° SvSkianr-0/rem8?a11 "Bf *»tii. « ' Cedomir Jancvski, i^Jg Boškovski, Boban Ba-«n Darko Pančev, doneli, ^ zvezda milanskega Interno, postavno in hitro igro so bj*"].višji Makedonci zlahka ^*in s'°venske nogome->»S p v Vsakem napadu ogrozili 'Ve Predvsem Je blestel Sak\ne 'e *cot 0n Matjaž Florjančič, Ct6m s Kokrice, igra pa v (^spia zabili iz enajstmetrovk ,e glavni sodnik Poljak iz NOGOMETNA TEKMA IfcOVENIJA : MA«8^G>WA V KRAJtf#U MAKEDONSKE ZMAGE I 14 * > I X "' NtfA : MAKEDONIJA 1 : 4 (1 : 2), strelci za Boškovski v 2., Pančev v 35., Janevski v 47. is v 70. minuti, za Slovenijo pa Jani Pate v 40. minuti. Zagreba dosodil zaradi prekrška nad Panče\om), za Slovenijo pa je bil uspešen Jani Pate iz prostega strela z okrog 30 metrov. Gostujoči vratar Miccvski se niti premakniti ni utegnil. V drugem polčasu so priložnosti za Slovenijo zapravili Gliha, Zaho-vič, Florjančič in Pate. Slovenski selektor Bojan Praš-nikar je tekmo začel s postavo Simeunovič, Zidan, Novak, Mila-nič, Blatnik, Poljšak, Ceh, Zulič, Zahovič, Udovič in Florjančič. Potem je Zidana zamenjal z Jermanišem, Poljšaka z Englar-om, Zuliča s Patetom, Udoviča z Gliho in vratarja Simeunoviča z Zupanom, vendar menjave niso pomagale. Blizu 2500 gledalcev, med katerimi so bili številni Makedonci in veleposlanik Makedonije v Sloveniji (slovenska reprezentanca je nastopila v majicah Živil), je Makedonce zasluženo nagradilo z aplavzem. Pred tekmo so z enominutnim molkom počastili spomin na umrlega športnega novinarja Staneta Ureka. • J.Košnjek, foto G. Sinik ? PODVIG DUŠANA MRAVLJETA PLANICE DO DOBOVE Si yy. iS. oktobra - Danes in jutri slovenski ultramaratonec Dušan J* pripravlja zase novo preizkušnjo, 220 kilometrov dolg tek od Ce do Dobove. {tose|0v rnoto je spodbujanje vztrajnosti, volje in hotenj, to pa je Sekt ^ru8l tek v okviru projekta "Pretekel sem Slovenijo." V ^uL, , s? namreč štiri etape, od katerih sta dve že realizirani, saj je %rJ} 'a,ni pretekel razdaljo od Triglava do Portoroža, letos pa od ^ek *°P,ic do Portoroža. anjj. Se bo začel danes s simboličnim startom ob 15.15 uri pod k ig 0 Velikanko, uradi start pa bo v Ratečah, izpred gostilne Žerjav ^ih'l,U^' ^ Ratečah bo tudi prvi koncert Andreja Šifrerja, ki ga bo 2.45 Jal na vsej poti in imel (danes ob 24. uri v Medvodah, jutri pa ob tk-y Kostanjevici in ob 16. uri v Dobovi) še tri koncerte. Dušan bo Sen t'1 prec* Poslovno zgradbo APF v Dobovi jutri ob 16. uri, po Mem pa bo tekel danes med 16. in 24. uro (v Kranju ga \3erno nekje ob 22.30). Vse ljubitelje teka vabi, da se mu ^'jo vsaj na delu poti. • \S. tjEOBRAT V PODMEŽAKLJI jNLJ.esenice> 15. oktobra - V sedmem kolu državnega hokejskega iJe b*' ve,iki derb' med Acroni Jesenicami in Olimpiio %n V p°dmežaklji, na Bledu pa sta se srečala Triglav in Slavi ia. ^ *> igrali v Celju- ' ^^""kovi tekmi na Bledu, kjer sta igrali ekipi Slavije in Triglava, iNgar v° mmata "svojega" ledu, so zanesljivo in povsem zasluženo ^uit». .ranjčani, ki so imeli premoč na ledu od začetka do konca. Vntat.Je bil 11:1. ^ni h Je *"1 končni rezultat 5 :1 za domače, Blejci pa so bili večino P0vJa dostojni nasprotniki trenutno vodečim v ligi. 0 Sačer"1 razl'cne tretjine pa so bile na sredinem derbiju na Jesenicah. v^ort "tipanju" in končno golu Joba so Ljubljančani odšli na Prednostjo. To pa je pomenilo silovit napad prvakov, ki so dali n^Pavai iJini kar šest golov, Ljubljančani pa le dva. To jih je kot kaže ^ito1 ' OHmpija Pa se ni sprijaznila s porazom. V zadnji tretjini so ^Itat naPadH' P° mnogih napakah na jeseniški strani pa so uspeli N M»rniti v svojo korist 6:8 (0:1, 6:2, 0:5) in odnesti novi točki bHok^*aklje. A^ni»\ dr2avno prvenstvo nadaljujejo že danes, ko so na sporedu %)„{ jeMaribor " Olimpija Hertz, Triglav - Bled in Slavija - Celje. sentce so proste. • I. Jakopin, V.Stanovnik Ani 1 JIŠČA ŽE DODOBRA OGRETA n'etjeJNi' oktobra - Potem ko so si kegljači in kegljačice Triglava v kegljišču. Ženske ob T3.30 uri gostijo ekipo iz "Slovenj ijo z Dc za moške je ekipa Ljubelj: , --- «. u« prislužili zmagi v Trbovljah, bodo jutri igrali na r»dca ke81J>$cu. Ženske ob 13.30 uri gostijo ekipo . V j|' rnoški pa ob 16. uri igrajo z Donitom iz Medvod r^ara'n M mo^ke je ekipa Ljubelja v tretjem kolu gostovala \ so 1'• ^er so po dobri lgri Premagali Adrio s 6:2 (4815:4888) lrtem r*JUDeljčani s štirimi točkami na četrtem mestu, v jutrišnjem, rjipa\*°»edregijski ligi je bilo konec tedna odigrano tretje kolo. t£° d0o^i £TANIEL ,z Stražišča je na domačem igrišču premagala pa ob 16. uri na kegljišču v Tržiču pričakujejo ekipo K ™ L(Xn ~f i*-1**-^ 12 monicc z rezunaiom o:z pwu:4yD»j. iaKO i r Je t S^ANIEL vodi skupaj z ekipo Slovana s šestimi točkami, b^jeio ^?ncc tedna na sporedu dvojno kolo, Stražiščani jutri bod0 v Ljubljani pri ekipi Geološkega zavoda, v nedeljo ob 10. uri v derbiju kola gostili ekipo Slovana iz Ljubljane. • VJS. ^GLAV DOMA S HELIOSOM jj^pina V oktobra - Potem ko je v sredinem kolu I. SKL - zelena N n °b ?n'^ay na gostovanju v Ljubljani premagal Litostroj Slovan, y°s U" V derrj'Ju ko'3 doma gosti vodilnega v ligi, domžalski j^arka^k ženske bo jutri na sporedu gorenjski derbi. Ekipa ES^ari ° ^ranja namreč v domači dvorani na Planini ob 18. uri gosti i ^k-i onJf? Odeje Marmorja. Že v torek pa v dvorani Poden v Škofji L 0ore^uJe Mibex Ilirija. Tekma bo ob 20.30 uri. (J^fee jJsk! defbi pa bo tudi v n. SKL - zahod. Didakta iz Radovlji 0|,ia no " °b 18.30 uri gosti Odejo Marmor, ki je v sredinem ko u8nala Tolmin z rezultatom 70:56. • V.S. lce kolu "Igrali smo racionalno in zmagali. To je bila promocija makedonskega nogometa. Hvala Nogometni zvezi Slovenije za pomoč," je dejal po zmagi makedonskih nogometašev nad Slovenijo s 4 : 1 makedonski selektor Andon Dončevski. Naš selektor Bojan Prašnikar je moral priznati, da se je z izborom igralcev po imenih uštel. Makedonci so zlahka ustavljali naše, med drugim tudi Matjaža Florjančiča, ki je bil najboljši med sicer slabimi našimi. - Slika G. Šinik KRANJČANI VPLAČALI 150 MILIJONOV LIR ZA GIRO D' JTALIA ITALIJANI SO NAS VZELI RESNO Tako so na sredini časnikarski konferenci povedali predstavniki Športne zveze Kranj in sodelavci pri vključevanju Slovenije v veliko mednarodno kolesarsko dirko. Kranj, 13. oktobra - "Ker so bile izčrpane vse druge možnosti, je Športna zveza Kranj plačala depozit organizatorju kolesarske dirke Giro d' Italia in s tem najavila resno kandidaturo za speljavo ene od etap prihodnje dirke po Sloveniji. Osnovali bomo etapni odbor, ki ga bo vodil Jelko Kacin," je povedal časnikarjem predsednik skupščine športne zveze Kranj Slavko Brinovec. Vrnitev etape Gira v Slovenijo bi bila velika spodbuda kolesarskemu športu in industriji, prav tako pa imajo naši klubi velike organizacijske izkušnje. To bi bil prvovrstni medijski dogodek," je povedal Jelko Kacin. "Najboljši kolesarji sveta bi bili pri nas v bistvu dva dni, dirka pa bi bila velika reklama za Slovenijo in slovenske izdelke. Slabo bi bilo, če država tega ne bi podprla, saj taka reklama zaleže bistveno več kot ne vem kakšna promotivna dejavnost. Depozit je bil pripravljen plačati samo Kranj, čeprav morebitna etapa Gira ne bo samo kranjska prireditev. Speljati jo je mogoče s profitom. Organizatorji jemljejo našo ponudbo zelo resno." To je potrdil tudi svetovno uveljavljeni realizator TV prenosov Beno Hvala. "Smo na vrhu kandidatur za eno od etap prihodnjega Gira. Novembra vsako leto potrdijo vse etape. Vstop kolesarjev v Slovenijo naj bi bil pri Sežani ali Novi Gorici. Ker je Ljubljana odklonila sodelovanje, je možno vključiti Bled, saj Kranj nima dovolj prenočišč. V Kranju bi bil cilj ene in start naslednje etape." Tudi Franc Hvasti je prepričan, da bo kandidatura uspela in bo denar prišel nazaj. Vsak od 1200 udeležencev Gira sam plača bivanje, prehrano. Razen tega se bo mogoče dalo dogovoriti, da bi kolesarji po Kranju vozili krog ali dva." Vršič pa ni v kombinaciji, so povedali na konferenci. • J.Košnjek PRIJAZNO POVABILO PRESVITUGASPVD, GASPA, GASPODIČM INU SLIČNI! VESLAŠKI KLUB Bled en befel na svitlu daje: po ktirem u soboto XVI. dan dan vinotoka ta velika požrtija se ima na Bledu u Zaki zgoditi. Po tim befelu pod štrafengo se mate namalat XI. uro u Zaki s tim befelom u roki, de bo te strafmojstru vedit dal', de niste tolovaji inu rokovnjači, de Vas bu tam pustil ker glih Buh roko ven moli. Ibenga bu u vsacem vremeni. Ta spredej sedeči (+podpis) VABILA, PRIREDITVE V nedeljo v Kranju nogometni derbi - Jutri in v nedeljo bo na sporedu 9. krog tekmovanja v slovenskih nogometnih ligah. V prvi slovenski nogometni ligi bo v nedeljo ob 15. uri na kranjskem stadionu derbi med Živili Naklo in Publikumom iz Celja. Zmagovalec bo ostal na vrbu lestvice. Naklanci bodo nastopili v popolni postavi. V drugi slovenski ligi odhaja Jelen Triglav v nedeljo na težko gostovanje k Nafti v Lendavi. V slovenski mladinski ligi bo Gorenjski glas Creina igrala doma ob 15. uri z Rudarjem iz Velenja, Jelen Triglav pa gostuje pri Muri v Murski Soboti. V slovenski kadetski ligi bodo tekme ob 13. uri. Creina Gorenjski glas igra doma z Rudarjem iz Velenja, Jelen Triglav pa gostuje pri Muri v Murski Soboti.. V III. nogometni ligi zahod igra Jelovica v soboto (jutri) ob 15. uri doma z Litijo, Visoko pa igra v nedeljo ob 15. uri v Mengšu. V območni mladinski ligi zahod bodo tekme jutri in v nedeljo ob 13. uri. Zarica igra doma z Loko Medvode, Železniki pa gostujejo pri Taborju.. • J.K. Odbojkarski spored - V moški konkurenci 1. DOL odbojkarji Minolte Bled gostujejo v Murski Soboti, igralci PROMa pa v Ljutomeru. Ženska ekipa Autohit Bled igra v soboto v Novem mestu. Tudi v II. DOL obe gorenjski ekipi gostujeta - igralke Mehanizmov že v petek v Mariboru, Kranjčanke pa v soboto v Topolšici. V III. DOL - moški igrajo Bled II : Bohini (ob 18. uri v OŠ Bled), Termo Lubnik : Branik Sadex (ob 17. uri v OŠ C. Golar), ekipi Plamena in Triglava gostujeta v Portorožu oziroma Prvačini. V ženski konkurenci III. DOL igrajo: Bled II : ŽOK Novo mesto (OŠ Bled ob 16. uri), Šenčur : Cimos III (OŠ Šenčur ob 16. uri), igralke Bohinja in Jesenic pa gostujejo v Kočevju oziroma Piranu. • M. Branko Gorski tek in pohod na Osojnik - To nedeljo bo organiziran 2. gorski tek in pohod na Osojnik. Start bo ob 10. uri izpred pizzerije Klementina v Pungertu, prijave pa sprejemajo uro pred startom. Za najboljše so pripravljen medalje, pokali in praktične nagrade, pokrovitelja prireditev pa sta Ogrevanje Gaber in Pizzerija Klementina. Prireditev bo ob vsakem vremenu ! Alpska smučarska šola za najmlajše - SK Alpetour iz Škofje Loke vabi v svoje vrste cicibane rojene leta 198S in mlajše, ki bi se želeli naučiti smučati, da se jim priključijo na treningih v telovadnici OŠ Peter Kavčič. Treningi so ob ponedeljkih med lSTin 16.30 uro, ob četrtkih med 16.30 in 17.50 uro in ob sredah med 16.30 in 18. uro. Tam dobite tudi dodatne informacije. • V.S. KOLINSKA SLOVAN NA tt^NU škofja Loka, 15. Oktdbra - Rokometaši ŠeSirja, iki :so si v tretjem kolu prve rokometne lige za moške uspeli izboriti točko na gostovanju pri zadnjeuvrŠČeni ekipi Velike Nedelje ;(17:17), bodo jutri doma gostili ekipo Kolinske Slovana. Dvoboj z uglednimi tekmici bo prav gotovo nova poslastica za ljubitelje rokometa v Škofji Loki, tekma pa se bo začela ob 20. uri. V drugem kolu prve lige za ženske - bela skupina, igralke Kranja jutri ob 16. uri v dvorani na Planini gostijo ekipo M.Degro iz Pirana. V sredo je bilo odigrano tudi tretje kolo v D. državni ligi za moške. V derbiju kola ie ekipa TAB Inženiring iz Preddvora visoko premagala Izolo z rezultatom 31:15, v Škofji Loki pa je ekipa Center Zaplotnik ob koncu srečanja zmago prepustila ekipi Kodeljevega in izgubila z rezultatom 23:29. Besničani so izgubili na gostovanju na Škofljici z rezultatom 20:19. Še jutri pa je na sporedu četrto kolo. Besnica gostuje v Izoli, Center Zaplotnik v Kamniku (sobota ob 20. uri) Preddvorčani pa doma pričakujejo ekipo Nove Gorice. Tekma bo ob 14. uri. V II. ligi ženske - zahod ekipa Lokastara jutri ob 18. uri v hali Poden gosti Tapi Zagorje, Sava Kranj bo v nedeljo ob 10.30 igrala z Mlinotestom, Planina Kranj pa v nedeljo ob 11. uri gosti Olimpijo B. Kranj B odhaja na gostovanje v Izolo. V OI. ligi za moške so pari: Radovljica š. Bled - Sava Kranj (nedelja ob 11. uri), Žabnica - Prule (nedelja ob 10. uri), Herbalife Štoržič - Pegas J. (sobota ob 18. uri), Gorjanc Preddvor - Šešir (danes ob 19.15). • V. Stanovnik DEŽEVNI TRŽIŠKI KROS Tržič - Slabo, deževno jesensko vreme jo je prav pošteno zagodlo tržiškim organizatorjem dveh tekmovanj v krosu. Izvajalci - športna zveza, ŠŠD Storžič, Kokrški odred in PZVUTS Tržič - so morali tako dve prireditvi združiti v eno in pripraviti občinsko jesensko prvenstvo ter prvenstvo ekip in posameznikov KS skupaj, in sicer na tekaških terenih za šolo v Križan. Sodelovalo je 220 tekmovalcev in tekmovalk v 20 starostnih kategorijah, ki so tekli na progah dolgih od 400 do 5000 metrov. Tekmovanje je veljalo za izbor občinske reprezentance za nastop na krosu Dela, 16. oktobra, v Slovenski Bistrici, rezultati pa tudi za točke v delavskih športnih urah. Rezultati: cicibani (letnik 1985/86) - 400 m: 1. Nejc Japelj (Polet), 2. Staš Križaj (Storžič), 3. Rok Perko (Polet); cicibanke (1985/86) -400 m: 1. Petra Knific, 2. Melanija Kogoj (obe Polet), 3. Svetlana Jačimovič (Storžič); cicibani (1984/83) - 600 m: 1. Dejan Jurkič (K. odred), 2. Matej Krevs (Storžič), 3. Alinafi Durmiši (Polet); cicibanke (1084/83) - 600 m: 1. Tjaša Kravcar, 2. Urša Herak, 1 Katarina Markič (vse Polet); ml. dečki A (1981/82) -1000 metrov: 1. Andrej Kogoj (Polet), 2. Edin Nuhanovič (Storžič), 3. Klemen Lausegar (Polet); mL deklice A (1981/82) - 1000 m: 1. Monika Bohinc (K. odred), 2. Silvinete Durmiši, 3. Mateja Meglic (obe Polet); ml. dečki B (1980) -1000 metrov: 1. Boštjan Križaj (Polet), 2. Emir Nuhanovič (Storžič), 3. Primož Jurievič (Polet); mL deklice B (1980) - 1000 m: 1. Andreja Polajnar (Storžič), 2. Petra Lesar (K. odred), 3. Urška Čadež (Polet); st dečki A (1979) -1000 m: 1. Stojan Stojanovič (Polet), 2. Mitja Opalk (Storžič), 3. Matjaž Mali (K. • odred); st deklice A (1979) - 1000 m: 1. Irma Meglic, 2. Martina Lončar, 3. Dijana Šahmanovič (vse Storžič); st. dečki B (1978) - 1000 m: 1. Tina Bergant, 2. Petra Bergant (obe Tržič), 3. Noelle Nadišar (SK Tržič); mL mladinci (1976/77) - 2000 m: 1. Roman Perko, 2. David Primožič (oba SK Tržič - skoki); st. mladinci (1974/75) - 3000 m: 1. Tomaž Soklič, 2. Florjan Košir (oba SK Tržič - skoki); st. mladinke (1974/75) - 2000 m: 1. Ksenija Kaštrun (ŠD Lom); veteranke (1953 in st.) - 2000 m: 1. Magda Menegalija (Peko SS); člani (1973/54) - 5000 m: 1. Jože Bohinc (Peko Tep OVE), 2. Boro Jurkič (BPT), 3. Matej Keršič (Ročevnica); veterani (1953 in st.) -5000 m: 1. Marjan Scdej, 2. Lado Sedej (oba Peko SS), 3. Pavel Erlah (Peko PGP). • Janez Kikel ZMAGOVALCI RADOVLJIŠKEGA KROSA Deklice - letnik 1978 in mlajše (1000 m): 1. Anamarija Šuštar, ŠD Mošnje, 2. Le a Kozar, SK Radovljica, 3. Petra Resman, Koala šport; dečki - letnik 1978 in mlajši (1000 m): 1. Janez Pogačar, TSK Bled, 2. Klemen Jazbec, Koala šport, 3. Grega Mandeli, SK Radovljica; članice (1000 m): 1. Olga Grm, Koala šport, 2. Lidija Golob, Koala šport, 3. Petra Šolar, ŠD Moašnje; mlajši mladinci • letnik 1977,1976 (2000 m): 1. Jože Resman, Koala šport, 2. Jernej Reberšek, SK Radovljica, 3. Boštjan Hrovat, Koala šport; člani (5000 m): 1. Klemen Dolnec, Koala šport, 2. Tomaž Novak,Koala šport, 3. Andrej Zupan, ŠD Mošnje; veterani (5000 m): 1. Rok Štros, Koala šport, 2. Janez Sitar, ŠD Mošnje, 3. Slavko Sitar, ŠD Mošnje; ekipni vrstni red (nastopilo je 128 tekmovalcev): 1. Koala šport Bled, 2. ŠD Mošnje, 3. SK Radovljica. • Janez Šolar LEPO VREME IN DOBRA ORGANIZACIJA KRANJSKEGA KROSA Kranj, 12. oktobra - V ponedeljek je Športni zvezi Kranja le uspelo izpeljati Občinski kros, ki je bil zaradi slabega vremena do sedaj predstavljen. Na stezi za kros v Udinborštu se je zbralo okoli 150 tekmovalcev, žal pa tokrat ni bilo članic in članov. Tako so tekmovalci nastopili v 12 kategorijah, obenem pa je bilo to tekmovanje tudi izbor za občinsko reprezentanco. Rezultati: mL dečki A (rojeni 1981): 1. Mitja Drekonja (OŠ M. Valjavec), 2. Grega Podbelšek (OŠ F. Prešeren). 3. Dragan Ovčina (OŠ M. Čop); mL deklice A: 1. Jovita Rajgelj (OS L. Seljak), 2. Lea Zupan (OS S. Jenko), 3. Petra Stojesavlievič (OŠ F. Prešeren); mL dečki B (letnik 1980): 1. Aleš Traven (OŠ S. Žagar), 2. Žiga Gantar (OŠ J. Aljaž), 3. Milan Simič (OŠ M. Čop); mL deklice B: 1. Jana Zupančič (Oš Predoslje), 2. Aleksandra Lanišek (OS D. Jenko), 3. Andreja Lapanja (OŠ Predoslje); st. dečki A (Letnik 1979): 1. Bojan Traven (OŠ L. Seljak), 2. Luka Leben (OŠ L. Seljak), 3. Luka Ogris (OŠ J. Aljaž); st. deklice A: 1. Urša Hribar (OS S. Jenko), 2. Tadeja Brankovič (OŠ D. Jenko), 3. Andreja Rajgelj (OŠ S. Jenko); st. dečki B letnik (1978): 1. Lojze Žumer (OS S. Jenko), 2. Klemen Zoreč (SŠTD), 3. Primož Tičar (SŠTD); st. deklice B: 1. Mateja Mohorič (Tekaški klub), 2. Mirna Delavec (Gimnazija), 3. Tea Rajgelj (Gimnazija); ml. mladinci (letnik 1976/77): 1. Jože Resman (ŠČ Iskra), 2. Gašper Grašič (Tekaški klub), 3. Tomaž Lanišek (Gimnazija); mL mladinke: 1. Melita Rajgelj (Gimnazija), 2. Urška Eržen (Tekaški klub), 3. Katja Iglic (Tekaški klub); st. mladinci (letnik 1974/75): 1. Matej Meglic (STŠD), 2. Marko Stancar (SŠTD), 3. Boštjan Tušek (Gimnazija); st. mladinke: 1. Romana Seljak (Tekaški klub), 2. Andreja Mrak (SŠTD), 3. Darja Logar (SŠTD). • Jože Marinček TURISTIČNO DRUŠTVO JESENICE \ ie za vse ljubitelje hokeja In navijače avnih prvakov - H K ACRONI Jesenice! za letošnjo hokejsko sezono pripravilo NAVIJAŠKE KAPICE. Vsa naročila s p rej e iti a j o: TURISTIČNA DRUŠTVA „ JESENICE (Tel.: 81-974), ŠKOFJA LOKA (Tel.: 620-268) , RADOVLJICA (Tel.: 715-300) TURISTIČNO DRUŠTVO JESENICE pozdravlja vse prave hokejske navijače in bralce GORENJSKEGA GLASA Sirom po Gorenjski. V Tihomil Peloz, mesar "Tja vozim meso. Samo najbolj kakovostno blago. Kupujem po celi Sloveniji. To so sami telečji zadki, milanci ... Najraje sem zraven, ko pripeljemo v Hit. Vodja kuhinje pogleda, pa še tisti novi inšpektorji, ki jih imajo, pogledajo, pa malo pobarantamo ... Vsi bi jim radi prodajali, ker so zanesljiv plačnik in ker se z njimi splača in da dobro in lepo delati. Tudi drugače nam je HIT marsikaj dobrega naredil. Tu je morje Italijanov, ki pri nas zapravljajo. Jaz sem iz Vrtojbe in imam poslovalnico na meji. Ko pridejo ali v igralnico ali na kosilo, naročijo meso in ga vzamejo, ko se vračajo. Pa tudi kmetom so dobro naredili. Kmetje pridelujejo kak boljši pršut, kakšno boljšo suho salamo. In kdo bo to kupil? Navaden delavec, ki se boji, da bo jutri na cesti? To kupijo Italijani ali pa Hitovi delavci, ki si - hvala bogu - to lahko privoščijo. Kmetje so zadovoljni, delavci so zadovoljni, jaz sem zadovoljen ..." STANOVANJSKI SKLAD °BCINE RADOVLJICA uPravni odbor ^a Podlagi 21. člena Pravilnika o porabi sredstev stanovanjskega ^da Občine Radovljica (Ur. I. RS, št. 50/93) Upravni odbor stanovskega sklada po sklepu 7. seje z dne 29. 9. 1993 objavlja RAZPIS posojil stanovanjskega sklada občine radovljica Namen za,katerega se delijo stanovanjska posoj|la stanovanjskega sklada °bčine radovljica Posojila stanovanjskega sklada občine Radovjlica (v nadaljevanju: dojila) so namenjena fizičnim osebam za: * nakup stanovanj (razen nakupe stanovanj po VIII. P°9lavju stanovanjskega zakona), stanovanjsko gradnjo, Prenovo, sanacijo ali obsežnejša vzdrževanja obstoječega stanovanjskega fonda. P°S0JILA NISO NAMENJENA: Ustnikom stanovanj, odkupljenih po stanovanjskem zakonu, " naiemnikom v stanovanjih, ki bi jih lahko kupili po določilih stanovanjskega zakona, * 'ličnim osebam, ki želijo odkupiti stanovanja, ki so bila predmet °dkupa po stanovanjskem zakonu. Dat.: 29. 9.1993 šteje se, da zadošča spalnica za dve osebi, kabinet pa za eno osebo. Štev.: 7-361-1/93 Za prenovo stanovanja se šteje izvršitev vseh tistih del, ki so potrebna za ureditev stanovanj po sodobnih sanitamo-tehničnih predpisih in tistih del, ki zagotavljajo povečanje stanovanjskega standarda oziroma prilagoditev sodobnim pogojem bivanja (modernizacija). Za obsežnejša vzdrževanja, zamenjavo in obnovo se štejejo izvršitve tistih del, ki so potrebna na dotrajanih gradbenih konstrukcijah, inštalacijah, sanitarni opremi in vgrajeni drugi opremi in delih stavbe, katerim je potekla normalna doba trajanja in so iz tehničnih, sanitarnih, varnostnih oziroma drugih vidikov dotrajane. 2.) Glede Števila družinskih članov kvadratura stanovanja ob upoštevanju 5. in 6. čl. stanovanjskega zakona ne sme presegati naslednjih površin: V|SINA SREDSTEV Pni znesek je 48.000.000,00 SIT, ki je praviloma namenjen: 27-000.000,00 SIT za nakup stanovanj in Novogradnje stanovanjskih hiš, 21 000.000,00 SIT za prenovo in obsežnejša vzdrževalna dela stanovanj ali stanovanjskih hiš. J"- Razpisni pogoji in višina posojila ) Na razpisu posojil lahko sodelujejo kandidati, N izpolnjujejo naslednje pogoje: * da so državljani Republike Slovenije, * da imajo stalno bivališče na območju Občine Radovljica, * da imajo stalno bivališče v občinah, ki mejijo na Občino Radovljico in so zaposleni v podjetjih s sedežem v Občini Radovljica, ■ da prosilci rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje v Občini Radovljica, - da niso lastniki ustreznega standardnega stanovanja, " da imajo veljavno gradbeno dovoljenje izdano po 1.1. 1986 ali 1. kasneje, če gre za gradnjo, dozidavo ali nadzidavo stanovanjske 2. niše oziroma veljavno priglasitev gradbenih del izdano po 1. 1. 3. 1993, če gre za prenovo ali revitalizacijo stanovanja ali stanovanjske hiše, 4. * da so lastniki ali solastniki nepremičnine, za katero prosijo 5. 2a odobritev posojila, 6. * da so s soplačniki kreditno sposobni, * da bodo v primeru, da so lastniki neustreznega stanovanja in 7. kupujejo drugo ustreznejše stanovanje, zaprosili le za razliko v Površinini med dosedanjim in novim stanovanjem in bodo 8. kupnino v celoti namenili za nakup drugega ustreznega 9. stanovanja, * da imajo sklenjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo za nakup stanovanja po 1. 1.1993, " da pri prenovi stanovanja pridobijo funkcionalno izrabo Prostora v prid stanovanjske površine ali primernosti bivanja. |Jpravi5enci prejmejo posojilo za prenovo stanovanja ali stanovanjske JSe dokler nimajo v okviru prenovitvenih del dograjenega ustreznega ^ndardnega stanovanja. fjj ustrezno standardno stanovanje se šteje stanovanje, ki ima poleg nQvne sobe, kuhinje in sanitarnih prostorov še toliko spalnih prosto-^ da zadošča potrebam vseh ožjih družinskih članov, ki živijo v *uPnem gospodinjstvu. za 1 člana 50 m2 2 člana 65 m2 3 člane 75 m2 4 člane 85 m2 5 članov 95 m2 za vsakega nadaljnjega ožjega družinskega člana se prizna še 10 m2. Posojilo lahko znaša največ 40 % vrednosti primernega stanovanja oziroma predračunske vrednosti ali kupoprodajne pogodbe, upoštevajoč tudi morebitna dosedanja revalorizirana posojila Samoupravne stanovanjske skupnosti Občine Radovljica, Republiškega stanovanjskega sklada ali drugih pravnih oseb. 3.) Osnova za izračun višine posojila je: - za nakup stanovanj in novogradnjo stanovanjskih hiš 1.200 DEM/m2 - za obsežnejša vzdrževalna dela 600 DEM - za prenovo 400 DEM/M2 v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan odobritve posojila. Obrestna mera za odobrena posojila po tem razpisu je R + 4 %. Posojilo se vrača v mesečnih anuitetah, ki ne morejo biti nižje od povprečne mesečne neprofitne najemnine za povprečno stanovanje v Občini Radovljica. Odplačilna doba je največ 15 let, odvisno od višine dohodkov družine in višine dodeljenega posojila. Najnižja možna višina odobrenih sredstev posameznemu prisilcu znaša za nakup in novogradnjo stanovanj in stanovanjskih hiš 400.000,00 SIT, za obsežnejša vzdrževalna dela 200.000,00 SIT, za prenovo 100.000,00 SIT. Odobreno posojilo prosilec obvezno zavaruje pri zavarovalnici ali dovoli stanovanjskemu skladu vknjižbo zastavne pravice. IV. KRITERIJI ZA DOLOČITEV PREDNOSTNEGA VRSTNEGA REDA Višina odobrenega posojila posameznemu prosilcu bo odvisna od: načina reševanja stanovanjskega vprašanja, primernosti in kvalitete sedanjega stanovanja, premoženjskega, socialnega in zdravstvenega stanja prosilca in ožjih družinskih članov, ki so državljani RS, prosilci z daljšim bivanjem v občini Radovljica, višine lastnih sredstev za gradnjo stanovanja, prosilci z daljšo delovno dobo, ki so brez stanovanja ali so podnajemniki, višje faze gradnje in s tem hitrejše rešitve stanovanjskega vprašanja, višine doslej prejetih sredstev, ob upoštevanju gornjih kriterijev imajo prednost naslednje kategorije prosilcev: a) mlade družine z najmanj enim otrokom, v kateri nobeden od staršev ni star več kot 35 let in še nobeden otrok ni šoloobvezen, b) družine s tremi in več otroki, c) družine v katerih je zaposlen samo prosilec, d) mladi, to je samske osebe, mlajše od 30 let, e) invalidi in družine z invalidnim članom, pri čemer se upošteva invalidnost s 100 % telesno okvaro, ugotavljeno s sklepom ali odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Za invalidnost se šteje tudi motnja v telesnem razvoju, težja in težka duševna prizadetost in trajna nesposobnost za delo, f) prosilci z daljšo delovno dobo,(najmanj tretjina delovne dobe), ki so brez stanovanja ali so podnajemniki, g) razširjene družine, to je družine v katerih živijo tri generacije ožjih družinskih članov. V. POSTOPEK RAZPISA Prosilci, ki želijo pridobiti posojilo po tem razpisu, oddajo svoje vloge na posebnem obrazcu samo osebno v 15 dneh po objavi razpisa. Poleg podatkov in dokazil, ki jih pooblaščene organizacije potrjujejo na vlogi sami, morajo prosilci glede na namen porabe posojil, k vlogi priložiti še: - potrdilo o državljanstvu (fotokopija), - dokazilo o statusu stanovanja, v katerem prosilec prebiva (najemna pogodba, podnajemna pogodba, kupoprodajna pogodba, darilna pogodba, zemljiško-knjižni izpisek, ipd.), - veljavno gradbeno dovoljenje (v primeru gradnje), - veljavno potrdilo o priglasitvi gradbenih del (v primeru prenove), - zemljiško knjižni izpisek, - potrdilo o šolanju vzdrževanih otrok, - potrdilo o stalnem prebivališču prosilca in ožjih družinskih članov v občini Radovljica oziroma občin, ki mejijo na občino Radovljica z navedbo časa stalnega bivanja, v - potrdilo delodajalca prosilca o zaposlitvi in izplačanem osebnem dohodku v zadnjih treh mesecih in o znesku administrativnih prepovedi, - potrdilo delodajalca ožjih družinskih članov prosilca o zaposlitvi in izplačanem osebnem dohodku v zadnjih treh mesecih in o znesku administrativnih prepovedi, - potrdilo delodajalca, občine ali Stanovanjskega sklada RS o višini že odobrenega posojila za stanovanje ali gradnjo, za katerega kreditiranje prosi po tem razpisu, - sklep ali odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o 100 % telesni okvari prisilca oz. ožjega družinskega člana oz. mnenje pristojne organizacije glede motenosti v duševnem in telesnem razvoju ali trajne nesposobnosti za delo. VSA NAVEDENA IN V OBRAZCU ZAHTEVANA POTRDILA MORAJO BITI PREDLOŽENA V ORIGINALU IN NE SMEJO BITI STAREJŠA OD ENEGA MESECA. POTRDIL PO ZAKLJUČKU RAZPISA NE BOMO VRAČALI. Obrazec vloge za posojila lahko kandidati kupijo v podjetju ALPDOM RADOVLJICA, Cankarjeva ul. 1, Radovljica vsak delovnik od 8.00 do 12.00 ure, v sredo od 14.00 do 16.00 ure. Vloge s prilogami se oddajo v podjetju ALPDOM RADOVLJICA, Cankarjeva 1, Radovljica vsak delovnik od 8.00 do 12.00 ure, v sredo od 14.00 do 16.00 ure. PO POŠTI POSLANE VLOGE TER VLOGE ODDANE NA GORNJI NASLOV PO ZAKLJUČKU RAZPISA, SE NE BODO UPOŠTEVALE. Prosilci, ki oddajo nepopolne vloge morajo le-te doponiti v roku 8 dni. Na podlagi prejetih vlog komisija za dodeljevanje posojil pri stano vanjskom skladu določi prioritetni vrstni red upravičencev, katerega sprejme Upravni odbor sklada. Sklep o dodelitvi posojila bodo upravičenci prejeli po dokončanju roka razpisa. Črpanje posojila bo možno najkasneje v roku 30 dni po sprejetju sklepa o dodelitvi posojila. Posojilo je možno koristiti do 1/3 v gotovinskem nakazilu, ostalo pa s predložitvijo računov. Rok porabe odobrenega posojila je šest mese cev. V tem času tečejo na že porabljena sredstva interkalacijske obresti, ki se po dokončni porabi posojila odštejejo od odobrenega posojila. Predsednik upravnega odbora stanovanjskega sklada Marko BEZJAK Republika Slovenija OBČINA RADOVLJICA STANOVANJSKI SKLAD Upravni odbor 3> AVTOŠOLA Begunjska 10 -pri vodovodnem stolpu Tel.: (064) 216-245 Mercator - Preskrba, Tržič, d.d., Trg svobode 27, 64290 Tržič Varji k sodelovanju bV£ prodajalki živilske stroke *a določen čas. f°9oj za zasedbo delovnega mesta je končana srednja trgovska . Ia - smer prodajalec, zaželene pa so tudi ustrezne delovne ,žkušnje. Vso ■ *e mteresentke naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju ^9ojev oddajo v osmih dneh po objavi v kadrovsko službo Ujetja. R& Ud.o.o., Cankarjev trg 6, 64220 Škofja Loka Tel.: 0641623-303 NOVO RA SLOVENSKEM TRŽIŠČU HITACHI električno ročno orodje OijS.ol^bmdMji oaljljEnivnouo *S$m FGMTATiA ' > na ^luiiki ciiti q6 v^ianju (na (Pujrni&ovun). IZ NASLEDNJE ŠTEVILKE YUGO SKALA, letnik 1989, ugodno prodam. Prebačevo 24, Kranj Zaposlim KV NATAKARJA z izkušnjami, ponudbo z življenjepisom na šifro: KV NATAKAR foto bobnar CENTER ZA SOCIALNO DELO TRŽIČ Cankarjeva 1, vabi k sodelovanju za nedoločen čas socialnega delavca. Pričakujemo: ustrezno izobrazbo, strokovni izpit in dve leti delovnih izkušenj. Nastop dela po dogovoru. Prijave sprejemamo 8 dni po objavi oglasa. MALI OGLASI W 217-960 APARATI STROJI PANASONIC brezžični telefoni, tajnice, telefaxi in telefonske centrale, zelo ugodno. Đ632-595 20735 OVERLOCK PFAFF in SINGER. nova nerabljena, ugodno prodam. ©215- 650 22633 AGROIZBIRA Presen, Čirče, nudi ugodno vse vrste akumulatorjev. Primer: 12 V 97 - 100 Ah cena 8.I50.00 SIT, olje za traktor Super 3 I0 I cena 2.350,00 SIT, vse vrste traktorskih gum Barum, rezervne dele za traktor. Pokličite nasi O324-802 22775 Trajnožarečo PEČ kuppersbusch, prodam za 5000 SIT. »325-519 23417 Prodam dvoredni pletilni STROJ. ©712-315_23434 Prodam SEKULAR za žaganje drv. Jereb, 0622-631 23436 SORTIRNIK krompirja, avtomatsko tehtnico, transportni trak in prekucnik zabojev, prodam. ©328-238 23441 Šivalni stroj Veritas, prodam. Kokalj Marija, Cankarjeva 10, Radovljica 23442 Prodam kuppersbusch. O621-027 23452_ Prodam kuppersbusch ŠTEDILNIK. ©57-354 23472 Prodam nov motor za Zopassov pralni stroj. ©861-518 2347» Skoraj novo MOTORKO Partner, meč 60, brezhibno, prodam. © 213-917_23492 Univerzalni ČISTILEC Turbocleam, čisti, polira, masira, brusi, prodam, lil 213-917 23403 B.V.D. TRADINGd.o.o. 064 421 179 Prodam COMMODORE 64 z dis-ketnikom. 049-352 23510 Prodam PEČ stadler, 30.000 Kcal z bojlerjem. 0242-857 23515 Pralni stroj Gorenje prodam za 150 DEM. 0215-025_23sie MIKSER za mletje poljščin, prodam. 0 46-255 23520 Industrijski ŠIVALNI STROJ Singer In Elna, ter BRUSILKO Bosch, ugodno prodam. 0 401-364 23524 Prodam rabljen PRALNI STROJ gorenje. 0242-728 2353« £rodam malo rabljen kuppersbusch. inčur, Partizanska 49 23550 Oljne GORILCE - rabljene prodam. Zima je blizu, n« čakajte predolgo! 0215- 546 23554 Prodam pretočni tO litrski GRELNIK VODE. 055-306_23555 Prodam vibracijski MASAZNI APARAT s pasovi. 050-852 23562 Aparati za kavo San Marco, na zalogi, ugodne cene. Pingo, Kranj, 0216- 141 23676 Prodam zelo ugodno termoakumu-lacijsko in trajno žarečo PEČ. 0242- 749 23579 Prodaja salamoreznic, ledomatov, pomivalnih strojev, blagajn itd. PINGO, d.0.0. Kranj, Opresnikova 74, 0216-141 23580 Prodam novo PEČ stadler 35000 Kcal. cena 1000 DEM. 0311-752 23562_ Prodam poravnalko debelinko širina 25 cm enofazna in kombinirko 3 operacije. 067-020 23598 Prodam TV COLOR ITT ekran 63 cm z daljincem. 0216-706 23626 Prodam JERMENICO za elektrarno fi 1500 mm. 0736-726 23635 Prodam pralni stroj GORENJE. 0214-643 23639 Prodam dobro ohranjeno trajnožar-no PEČ - kamin Tobl. 049-428 23644 Prodam dobro ohranjen ŠTEDILNIK kuppersbusch. 0241-176 23656 Mehanski PISALNI STROJ, RAČUNALNIK Schneider 286, tiskalnik, prodam. 0 324-094 23661 PRALNI STROJ prodam. 0632-002 23702 Temnoakumulacijsko PEČ 3,5 • KW prodam. Cena 15000 SIT. 0311-877 23706 TRAKTOR štore 402 s kompresorjem in kabino lepo ohranjen, ugodno prodam. Zalog 62, Cerklje 23710 Prodam programsko avtomatsko revolversko STRUŽNICO premera 25 mm in stružnico Maximax Standard z dodatno revolversko glavo in hitro vpenjalnimi čeljustmi. 0212- 687 23717 Prodam: mecesnove STOPNICE z ograjo nove na železni konstrukciji, elek. BOJLER 60 litrski ležeči nov, PEČ Tobi nova 60x40, rabljen PRALNI STROJ, šivalni STROJ za ravni šiv brezhiben. Vse po zelo ugodni ceni. 046-404 23722 Prodam CWKULAR z motorjem. 0422-551_23725 Prodam RAČUNALNIK AMIGO 500, razširjen na 1 Mb. 082-557 23737 Ugodno prodam FOTOKOPIRNI APARAT OLiVETI, kopija 1000, cena 800 DEM oz. cena po dogovoru. 0802-661 23741 Oddam kombiniran ŠTEDILNIK, plin elek. 0622-140 23749 Prodam brezžični telefon sanvo in električni radiator 2,5 KW. 0327-613 23756_ Oljno PEČ 20.000 Kcal, primerno za v delavnico, prodam. 0801-024 23761 Prodam tračno BRUSILKO in 50 litrski kompresor. 065-564 23764 Prodam kuppersbusch ŠTEDILNIK nov. 0312-071 23773 Prodam PANASONIK, brezžičen telefon, cena 15000 SIT, star 6 mesecev. 045-109 23776 Barvni TV ISKRA prodam.066-832 23778_ Prodam CIRKULAR, mlin z motorjem za sadje. 0241-483_23761 Prodam gater ŽAGO ali menjam za les. 0621-275 23766 Prodam PEČ na olje, bojler 80 I, 2 mini pulta za trgovino. 0310-214 ali 061/fl3-3?5 TRAKTOR vladimirec 55 KS prodam, menjam za avto. 065-111 23601 Prodam lepo ohranjen pralni STROJ in barvno TV gorenje. 0329-414 23817 Prodam nov PHILIPS VIDEORE-KORDER. 0329-783_23823 Ugodno prodam SESALEC DIVA 2000 E, star 4 mesece. 045-116 23843 GLASBILA Po zelo nizki ceni prodam GRAMOFON TOSCA 25 In veliko plošč, lahko tudi posamezno. 0721-739 23541 Glasbeni sintesajzerji firm ROLAND, KWAI, CASIO, HOHNER In GOLDSTAR po najnižjih cenah že od 6000 SIT naprej. Zahtevajte Informacije in prospekte. SINKOPA, D.O.O., žW niča 67. 0064/802-216 mm Prodam SINTESAJZER CASIO CT 420. 082-557_23736 PIANINO Dunajska mehanika, prodam. 0 620-832_23874 GR. MATERIAL LEKERO, Milje pri Kranju - bogata ?onudba italijanskih ploščic GRANI-OGRES, keramičnih ploščic, sanitarne keramike, vodovodnih pip, kopalniški dodatki. Stavbno pohištvo - KLI LOGATEC, LIKO VRHNIKA, opaž, ladijski pod, parket, žagan les, zaključne letve, izdelki po naročilu. 043-345 22391 Prodam rabljena garažna vrata, cena po dogovoru. 048-179 23419 Aluminijsto folijo za izolacije v gradbneištvu prodam. 077-067, 76-243 23437 Prodam dobro ohranjena GARAŽNA VRATA. 0802-243_23482 Ugodno prodam PANORAMSKO STENO z vrati. 0715-036 dopoldan Potočnik, popoldan 070-630 23499 Prodam ohranjena kovinska dvižna garažna VRATA 270x200. 0422-759 BAKER za žlebove (20 plošč 70x200) prodam. 0215-545 23546 Poceni prodam opazne dilce. jasenove plohe in steklen balon 50 I. 0403-042, popoldan 23573 Prodam LES za ostrešje za stavbo 8 x6 m ugodno. 065-643, po 20. uri 23592 Prodam lego in 3 špirovce dolžine 8 m. Bistrica 13 pri Podbrezjah 23595 Ugodno prodam nova vhodna vrata ter opravljam vsa mizarska dela. 0311-344 23624 BANKINE, prodam. Tenetiše 11, 0 46-174_23678 Oddam 590 kosov CEMENTNE STRESNE OPEKE. 0312-073 23688 Prodam kompleten LES za ostrešje stanovanjske hiše. Draga 14, Sk.Loka 23690 Prodam deske - colarice I. in II. kvalitete. Brane, Dovje 10, Mojstrana 23748_'_ ALU FOLUO za izolacije v gradbe-ništvu prodam. 076-243 2375» Predam SMREKOV OPAŽ, punta, bankine. 0696-065_23766 Cementno sivi STREŠNIKI novomeški, novi, 90 kosov, prodam. 066-052 23802 Rezane HRASTOVE PLOHE 52 cm deb. prodam. Hanžič, Zbilje 8 c, Medvode 23825 Prodam 400 kosov modularne OPEKE, cena 50 SIT. 048-264 23832 2000 kosov OPEKE prodam. 065- 038 23841 Vse vrste MIZARSKIH STORITEV. 0622-486, zvečer 23854 IZOBRAŽEVANJE ANGLEŠČINA ZA NAJMLAJŠE -20 urni tečaj samo 5000,00 SIT + Instrukcije ang. vseh stopenj osnovne in srednje šole. 0242-135 23617 Študentka instruira matematiko za osnovne in kemijo za osnovne In srednje šole. 0213-994 23612 IZGUBLJENO MUCEK zgubljen na Golniku rjav, bele tačke, čaka lastnika! 0215-442 23643_ Izgubil se je 6 mesecev star OVEN. Če ga kdo vidi naj sporoči na 048- 551 23806 KUPIM Odkupujemo STARINSKO POHIŠTVO in vse ostale starine, poleg tega pa nudimo tudi restavratorske usluge. 0 53-401 15285 Odkupujemo in prodajamo STARINSKO POHIŠTVO in ostale starinske predmete. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, 0221-037, 48-545 21444 Odkupujemo smrekovo hlodovino in tubadarice. 064-103 22142 Kupim PRIKOLICO za prevoz živine. 0324-914 23372 Kupim TELETA simentalca, en teden starega. 043-483 23443 Kupim starinsko pohištvo in ostale starinske predmete. Tomaž, Rožna dolina 34, Lesce 23460 Kupim KLETKO za kokoši. 045-738 23601_ Kupim mašino Elektronik 90. 057- 786 23545 Dobro ohranjeno opremo za živilsko trgovino kupim. 077-609 23555 Kupim rabljeno traktorsko kipar prikolic. 0310-332 23571 Ročno reporeznico tudi za sadnje kupim. Antona Kodra 4, Cerklje 23eie V škofji Loki in okolici kupim manjšo hišo z vrtom, možna tudi zamenjava z 2-sobnim stanovanjem. 0632-875 23632_ Manjšo HIŠO ali zidan VIKEND kupim, šifra: KRANJ OKOLICA 23541 Kupim brejo TELICO simentalko. 045-810 23674 23687 Kupim mlado brejo KRAVO simen-talko. 0733-710_23597 Kupim 200 kg težkega BIKCA SIMENTALCA. 0738-054 23718 Kupim HIŠO v Šk. Loki ali bližnji okolici do vrednosti 130.000 DEM. 0632-243 23739 Kupim bukovo in smrekovo HLODOVINO. 0621-275_23787 Kupim teleta simentalca ali križanca, starega 10 dni. 077-629 23796 Kupim JUGO 55, letnik 1989, nekaramboliran, po možnosti od Obrtno podjetje Kranj kupuje fjt HRASTOV LES I. kvalitete. 061 ^ LOKALI V najem dam poslovna ProS®tll skupni Izmeri 42 m2 (25m2+l7JW Jejavntf■ 22 v 5*3 eln\/U "*»' skupni primerna za pisarniško dej mirno obrt na Kidričevi c Loki. Informacije na naslovu -dan od 14. do 16. ure NAJAMEMO IN KUPIMO rn«j£ pisarno, trgovino, kava bar, resU*« cijo ali gostilno. PROVIZIJO P^J, NAJEMNIK. APRON NEPRc«^ NINE. 0 214-674 in 218-693 KOLESA Prodam APN 6 S. letnik JJ| odlično ohranjen, cena 650 v* 084-323 J> 1 Prodam SKUTER HONDO P&Z cm3, letnik 1992. 082-557__ PIJAGIO KASON 601 za A Kai^ iio, dva sedeža s cerado, jeg^^ 94, brezhiben, prodam popoldan Poceni prodam MZ ETZ 251, 1991. 0422-004___ APN 6 s čelado Nolan 25, ohrarij^ prodam. Gašpar Ivan, J. Pla"**^ Kranj, po 16. uri NAJDENO Najdeno žensko koto na pf*5"! dobite na 0325-576 JS OBVESTILA SAVNA KLUB, Kokrški breg 3 A P Globusom), 0211-927. obveščaj člane in obiskovalce, da je odprt vsak četrtek, petek, soboto nedeljo od 17. ure dalje. Vabljen"!! savnanje, masaže, solarij In os ve*' bife! IŠČEM PRIČE. KI SO 20.1.1* POPOLDAN OPAZOVALE 0&t l JANJE PRI ČIŠČENJU SNEG* t ROLBO NA CESTI TALCEV bližini gostilne Blažun). JAVIJO Ml SE PROSIM NA 0 328-342 PROIZVODNO, TRGOVSKO IN GOSTINSKO PODJETJE ŠKOFJA LOKA p. o. Novosti v Blagovnem centru v Medvodah inv v Prodajnem centru v Železnikih Trgovsko podjetje Loka iz škofje Loke, ki je pred dvema letoma odprlo blagovni center v Medvodah je tam odprlo ie tretjo etažo in razširilo svojo dejavnost, hkrati pa so odkupili podjetje Alples Prodajni center v Železnikih, kjer nadaljujejo svojo trgovsko dejavnost z ustaljenim programom. V novi etaži Blagovnega centra Medvode je več kot 600 kvadratnih metrov prodajnih površin. Trgovsko podjetje Loka je tu uredilo salon pohištva, ki predstavlja novost v njihovi trgovski ponudbi. Ob izredno lepi opremi prostorov, ki so jih uredili s pomočjo arhitektke gospe Uršičeve.so pripravili pestro izbiro blaga, ki ni samo paša za oči, ampak tudi za potrošniški žep, saj so ob dobri založenosti še posebno pozornost namenili nizkim cenam. Tako bodo vsi kupci za dobrodošlico oktobra deležni posebnega desetodstotnega popusta, ki je namenjen tudi spoznavanju ponudbe v blagovnem centru. Ureditev Blagovnega centra v Medvodah z otvoritvijo novih prodajnih površin v drugem nadstropju še ni končana. Prodajni program iz prvega nadstropja, ki obsega predvsem tekstil in konfekcijo, je zdaj prenesen v drugo nadstropje, v prvem pa bodo v zelo kratkem času uredili oddelek s tehničnim blagom, kjer bo na voljo akustika, bela tehnika in vse vrste orodja vključno s programom za vrtnarjenje Gardena. Na tem oddelku bo prodajni program resnično obširen, obogatili pa ga bodo tudi s programom za gospodinjstvo. Tako bodo gospodinje lahko izbirale med pestro ponudbo stekla, porcelana in ostalih vrst posode, V Loki pa bodo poskrbeli tudi za vse tisto, kar je potrebno izven kuhinje. Hkrati bodo razširili tudi ponudbo športnega oddelka in oddelka obutve, kjer bo na voljo program Alpine iz Žirov. In ko boste končali z nakupi ne pozabite na živilski oddelek v blagovnem centru. Tisti kupci, ki ga poznajo, se vanj vedno znova vračajo, saj mu v Loki namenjajo največjo pozornost: to je sodobno urejena in dobro založena trgovina. Vsi oddelki iamjo sodobne blagajne s črtno kodo, celoten sistem pa je tudi računalniško podprt z lastnimi računalniškimi programi. S prvim oktobrom je trgovsko podjetje Loka postalo tudi lastnik podjetja Alples Prodajni center v Železnikih, ki je sicer ostalo samostojno, vendar so ga preimenovali v Loka Prodajni center Železniki. S tem so podprli prodajo pohištva oziroma Še razširili prodajni program. Menijo, da s tem niso naredili slabe poteze, saj bo ta center ostal največji prodajalec Alplesovega pohištva, njegovo poslovanje pa bo vsaj tako dobro ali pa še boljše kot doslej. Ravnokar potoka tudi Široka prodajna akcija, v kateri kupce v Lokinih pprodajalnah čakajo bogate nagrade na čelu z avtomobilom peugeot 405. Žrebanje bo novembra v Blagovnem centru v Medvodah. V trgovskem podjetju Loka imajo poleg ostalih investicij v načrtu tudi posodobitev ostalih prodajaln, saj je oprema v njih z leti postala dotrajana. Hkrati načrtujejo razširitev prodaje pohištva, predvsem pa Loka kave, ki je resnično kvalitetna in je že postala priljubljena tudi na območjih izven Gorenjske. V programu je še izgradnja prodajnega centra na Vrhniki, z* katerega trenutno potekajo razgovori o glavnih projektih. N* Vrhniki bo trgovsko podjetje Loka po vsej verjetnosti obdržal0 le živilsko-gostinski del, saj so na tem področju specialisti' ostale prostore pa naj bi odprodali drugim interesentom-Menijo, da je koncept trgovanja z vsem blagom že nekoliko' preživet. Trenutno imajo največ težav pri poslovanju zaradi premaj"' nega grosističnega skladišča, ki je bilo zgrajeno in obnovljeno v šestdesetih letih po takratni tehnologiji, zato je delo izredno oteženo. Zemljišče za novo skladišče je že pridobljeno, hkrati » prodajnim centrom na Vrhniki naj bi začeli tudi s to investicijo-ki je za celotno poslovanje izrednega pomena. V trgovinah Loke poteka tudi nagradna igra z bonboni Boeri in tam, kjer so jih prodali največ kupci dobivajo tudi nagrade. Tako so v sredo podelili gorsko kolo, ki 9a je prispevalo podjetje TAP-F iz Ljubljane. i^k, 15. oktobra 1993 MALI OGLASI, OBVESTILA 25. STRAN • GORENJSKI GLAS Enodnevn| nakupovalni IZLET v 2?K> PALMA NOVA, dne 23.10.93. "^»ve na »49-442 23440 PUNJENE STRANKE OBVEŠČAMO, K °° OD PONEDELJKA 18. okto-S« dalje ponovno ODPRT ATELJE *VJ0 KRAMARI Vljudno vabljeni, da obiščete! 23734 OBLAČILA genske BARETE dvojne in otroške ^E dobite na 8 715-050 22884 Razumete slovensko? Potem je ta oglas za vas! 5 AVTORJEV 5 ROMANOV 5 ŽANROV 'SVETOV * FINALISTOV NATEČAJA ZA SLOVENSKI ROMAN LETA V ZBIRKI 5 VELIČASTNIH !*ANJO FRANČIČ: SOVRAŠTVO FE*1 LAINŠČEK: ASTRALNI NIZ PETER MAUK: LOVIŠČA M|HA MAZZJNI: ZBIRALEC IMEN ANDREJ MORO VIČ: TEKAVEC Najboljše iz najnovejše slovenske literame produkcije za: 2500 SIT knjige naprodaj v vseh knjigarnah, prodajalnah Mercatorja I bencinskih črpalkah. Knjige lahko naročite Po telefonu in dvignete v vseh poslovalnicah OPTIMIZMA. Pečate po povzetju 5+ poštnina) ali na 2R. 52200-601-16273 Tol.:067/22 158 22 951 Tel.:061/1256 145, 1259 289 0pTlMlZEM HOLDING d.d. volaričeva 5, Postojna opTlMIZEM HOLDING d.d. "ornščiva 1, 61000 Ljubljana v|adimi@slejko Prodam fantovsko ustnjeno JAKNO št. 48. »241-039_23538 Prodam KRZNENO JAKNO NUTRUA št. 44-46, ter črn MOŠKI PLAŠČ št. 48. Tel.: 622-410_ Prodamo TRENIRKE za vas In vašega otroka - zelo ugodno! Trgovina RUBIN, »215-545 23553 Krzneno JAKNO zajec št. 40, balonski PLAŠČ št. 38, nenošeno, prodam. »738-121, popoldan 23753 OTR. OPREMA Prodam otroško POSTELJO. »216- 976 23421 Prodam OTROŠKI VOZIČEK za 10.000 SIT. Ambrožič Katarina, Titova 85, Jesenice 23464 Prodam otroško POSTELJICO z kJgijem, cena 100 DEM. »327-848 PAMPERS PLENICE prodam z dostavo, cena 2800 SIT. »881 -632 23801_ Prodam otroški VOZIČEK roky. »217-880 23858 OSTALO DRVA meterska, razlagana, smrekov žagan les, opaž, leseni izdelki z dostavo! »325-488 2007» Kvalitetne SADIKE IGLAVCEV za žive meje dobite v Drevesnici Tušek Vodice nad Ljubljano 8(061)824-186, od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure23296 Prodam dobro ohranjeno ČELADO, sesek, Gradnikova 7, Kranj 23410 SLIKARSKO STOJALO prodam za 150 DEM. »70-697_23447 Prodam STROJENE KUNE. »222- 172, PO 18. Ull 23487 Sodovi iz kroma 180 literski s gomičnim pokrovom. »725-560 Za vaš grob, nagrobno LANTERNO z vazo, prodam. 0 242-331 23488 SODOVI iz kroma, 180 literski s pomičnim pokrovom. » 725-560 23484__ Zelo ugodno prodam ROGOS za ikebane. »45-532 23505 Prodam okroglo CISTERNO za olje 4500 litrov. »58-152, po 17. urJ235n Prodam volno LOKA manjše količine, različnih barv. »47-844 23540 Prodam novo govejo USTROJENO KOŽO. »66-306_23558 Prodam plastične SODE s pokrovom 4 x 100 litrov. »48-700_23845 JEDILNI PRIBOR - komplet 136 kosov, obdelan s 24 karatnim zlatom ter 10 letno garancijo, ugodno prodam, cena 1000 DEM. «621-495, popoldan 2305» ROGOS, poceni, lep in kvaliteten za ikebane, prodam. »45-532 23685 Prodam lepe SADIKE CIPRES v kontejnerjih za ograje. »329-231 23711__ Dekliška vokalna skupina ROSA iz Kovorja išče drugi alt. »57-95323788 Prodam lovsko PUŠKO SPRING-FIELD 30-06. »681-439 23797 PRIDELKI SADIKE rdečega česmina za živo mejo, prodam. »710-100 23049 ZELJE v glavah, prodam. Rozman, Križnarjeva 2, Strazišče 23104 Prodam JEDILNI KROMPIR. Pod-brezje 222, Duplje, »70-520 23299 Prodam krmilno PESO. Drl novec, Strahinj 38, Naklo 23310 SENO balirano, prodam. »48-172 23420_ Prodam krmilni KROMPIR po 10 SfT/kg. »43-483_23435 Prodam KROMPIR jedilni desire. Sp. Duplje 69 23455 Prodam 300 kg KRMILNEGA KROMPIRJA. Rihtaršič, Bukovica 13, Selca 23402 KROMPIR za ozimnico, prodam. »061/621-126_23463 DROBNI KROMPIR za krmo, prodam. Zg. Bitnje 20, Žabnica. 23495 Od danes 5 VELIČASTNIH lahko kupite tudi v GORENJSKEM GLASU na malooglasnem oddelku, oleiweisova 16 ali naročite po tel. _ 218-463 ali 217-960 ZIDK PESTRA IZBIRA OTROŠKIH OBLAČIL Ifl ZIMSKIH BUND PO UGODNIH CENAH Zelo ugodno prodam enobarvne velikocvetne MAČEHE. »45-532 23504 Prodam krmno PESO krompir. »48-029 in jedilni 23548 ZELJE v glavah ali naribano, prodam. Kuralt Janez, Žabnica 39 23577 »rod JĆEI ENCEK. »061/841-059 23609 Domače ŽGANJE prodam. 8422- 369 23017 Prodam jedilni in drobni krompir desire. »70-057 23522 Prodam jedilni KROMPIR po 20 SIT/ kg. »633-395_23823 Prodam ZELJE v glavah In rdečo PESO. Skokova 8, Strazišče 23638 Po 25 SIT prodam KROMPIR za ozimnico. »70-164_23652 Želite prihodnje leto pridelati SOČNE JAGODE. Oglasite se na »45-532 23667 Želite lepe velikocvetne mačehe? Cena samo 40 SIT/kos. »45-532 23668_ MAČEHE cvetoče prodajam, štupar, Vodice, Vodiška c. 68 23699 Prodam TEPKE. Plntar, Zg. Sorica 33, »697-024_23712 KORUZO za silažo prodam. »310- 624_23721 KORUZO za zrnje prodam. 8264- 780_23723 Prodam rdečo PESO, KORENČEK, ZELJE, RADIČ. Sajevic, Suha 29, Kranj 23777 Prodam ZELJE v glavah. Križnarjeva pot 2, Strazišče. 23007 Prodam ZELJE v glavah. Kern, Jezerškova 5, Komeda 23810 Drobni KROMPIR prodam. Prosen, Strahinj 10, Naklo, »48-525 23819 Prodam ZELJE v glavah. Škofjeloška 28, »311-582_23820 Večjo količino REPE za kisanje in PESE za krmo prodam. »421-675 23831_ Prodam hruške, jabolka in sadike ribeza, maline, robide, hortenzije in 3 letni laguster za živo mejo. C. 1 .maja 4, Kranj, »324-979 23551 PREKLIC Šmid Janko iz Podlonka izjavljam, da sem bil v zadevi proti šturm Viktorju nalagan, zato se mu za izrečene obtožbe OPRAVIČUJEM! 23430_ POSESTI_ Prodam zazidljivo PARCELO nad Semičem, Bela Krajina, 4 DEM/m2. »328-886 23475 Najamem garažo na Planini. R30ali 421-599 1328- Pri ŠKOFJI LOKI prodamo novejšo 2-stan. HIŠO z vrtom, obnovljeno hišo z gospodarskim poslopjem na parceli 1600 m2 in pri Kranju starejšo hišo na parceli 1300 m2ZA STANOVANJA ZAMENJAMO hiše pri Troblji, Preddvoru in Kranju. PRODAMO zazidljive parcele v Radovljici, Jezerskem. Zmincu, pri Kranju. TRAVNIK pri Črnivcu in v Ljubnem. GOZD pri Žireh in Črnivcu. VIKEND PARCELE in drugo. APRON NEPREMIČNINE, fi 214-674 IN 218-693 23866 SREČKE BOHINJSKE LOTERIJE lahko od danes naprej kupite v malooglasni službi Gorenjskega glasa, Bleivveisova 16, Kranj. Prav lako so vam srečke na voljo v turističnih društvih: Škofja Loka, Jesenice in Radovljica. Auto - Krainer CELOVEC, ROSENTALERSTRASSE 126, tel.:0043-463-21415 VOZILA*NAD.DELI*SERVIS GOVORIMO SLOVENSKO V obdelovanje oddam ZEMLJO v Selcih nad Šk. Loko za daljše obdobje. Sklenem pogodbo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku. 23603 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO na relaciji Šk. loka - Kranj, Medvode -šk. Loka. » 620-832 IN 631-134 23875 PRIREDITVE GLASBO za ohceti, martinovanje in silvestrovanje nudi TRIO. O 421-498 22475 ŽIVILA Restavracija! PARK t****« Tel.: 214-441 PLESNI VEČER sobota, 16. IO. 1993 OL4 " '"»lil" i "--------jf nede^/tpjm odrasle tm^r M Mm*-M hftmj Plesna šola STEP by STEP. Restavracija BRIONI Kranj, nedelja 17. in torek 19. oktobra. »327-308 23317 PLESNA ŠOLA KRANJ tudi v Radovljici - dvorana športnega društva. » 41-581 23490 PLESNA ŠOLA KRANJ vpisuje otroke, mladino, odrasle in zakonce. » 41-581_23491 DUO KARINA! Glasba za ohceti in zabave. »46-137 23591 Narodno zabavni trio igra na porokah in prireditvah. »58-353 23760 POZNANSTVA Ali ste osamljeni nocoj? »45-109, od 22. do 24. ure 23775 RAZNO PRODAM Kvalitetno IZDELANE SMETNJAKE in DVOKOLESNE SAMOKOLNICE, za silažo in žaganje, ugodno prodam. Kveder Bojan, Predoslje 132, Kranj, tt 241-128_21125 Prodam meso mlade govedi, suha bukova drva. »45-368 23313 Kombiniran ŠTEDILNIK 2+2, OMARO za dnevno sobo, JEDILNI KOT - miza in dva stola, ter PEČ na trda goriva Bitola 90, nova, prodam. » 328-280 23325 Prodam cca 1 ha OBDELOVALNE ZEMLJE, gumi VOZ in mešalec betona. Gasilska c. 27, Šenčur 23414 Prodam bukova DRVA. »64-254 23423_ Hlevski GNOJ in zadnji traktorski NAKLADAČ, prodam. »48-591 23502 Prodam KAD 160 cm in BOJLER 50 litrski za 10000 SIT. B311-468 23507 Prodam prikolico za osebni avto in plinski ŠTEDILNIK kekec. Škerjanc, Potoče 7, a45-351 23568 Prodam suha mešana DRVA »712-124, Lesce 23551 Prodam termoak. PEČ 2 KW na kolesih in Plamen Magma 7 ter 2 toni premoga. 8212-863 23590 Prodam DRVA. Srednja vas 12, Golnik 23610 Ugodno prodam skoraj novo litože-lezno kopalno KAD 170 cm in polovični ŠTEDILNIK tobi na trdo gorivo. Mrak, Kidričeva 23, B216- 006 23621 Ugodno prodam mešana DRVA, lahko razlagam in dostavim. 846- 316 23663 Prodam GAJBICE okovane po 300 SIT. Ličar, Posavec 48 23591 Prodam počitniško prikolico znamke ADRIA 500 zelo lepo ohranjena z baldahinom, cena 2000 DEM. 865-728 Danica 23700 Več 200 litrskih sodov za nafto in otroško kolo prodam. 842-699 23701 Suha žagana DRVA polovica brezovih, prodam. 8217-734 23703 Prodajam pomivalna KORITA za mlekarne ALFA LAVAL. 8325-576 23704___ Prodam brzoparilnik 100 litrski in posteljo z jogijem ter dodatno opremo. 8324-878 23740 TV ISKRA črno bel in prednji pokrov motorja, masko in ostalo za BMW 2002, prodam. 848-617 23742 Prodam suha bukova in brezova DRVA in od mladega bika MESO. Jerič Ivan, Štefanja gora 11, Cerklje 23768___ Prodam suhe macesnove DESKE in dvojno posteljo z jogijem. 866-702 23804 STAN. OPREMA Prodam: enosed raztegljiv v post-eljo. 8218-087_23144 Usnjeno sedežno garnituro, dobro ohranjeno, ugodno prodam. 845- 372 23458 Sedežno grt. dvosed in dva fotelja, prodam. 8213-519 23468 Prodam RATAN REGAL omare. 8222-172, po 18. uri 23469 Novo KLUBSKO MIZO Atrium, 120x60, prodam. 8 403-337 23484 Zelo ugodno prodam, 2 FOTELJA in KAVČ. 8 325-050_23489 Lepo ohranjeno sedežno garnituro, prodam. 8216-203 23527 Prodamo usnjeno sedežno kotno GARNITURO za 700 DEM. 8327- 070 23544 Prodam BIDE komplet zelene barve. 851-646 23559 Prodam nov UMIVALNIK, bele barve. 8311-228 23689 Prodam sedežno kotno garnituro (vzmetna postelja) odlično ohranjeno. 8622-037 23793 Prodam fotelje dvosed, trosed, design posebne izvedbe, nerabljeno, možnost odkupa posamezno. Ogled vsak dan 8064/216-198 23803 Prodam JEDILNI KOT mizo In 2 stola. 8622-136 23609 Zelo ugodno prodam sedežno garnituro. 8310-780 23838 Prodam sedežno garnituro. 8632- 790 23647 Prodam novo SPALNICO, rabljeno dnevno sobo, kuhinjsko opremo ter kotno sedežno garnituro. Golniška 56, Kranj 23859 4 usnjene NASLONJAČE, skoraj nerabljene, prodam. 8 620-832 23877 Komplet OPREMO za delikatesno -živilsko trgovino, ugodno prodam. 8 623-168 23879 ŠPORT Nujno in poceni prodam TENIS LOPAR rossignol. 8214-529 23454 STORITVE J in J SERVIS vam nudi popravila TV, VIDEO, HI-FI naprav vseh proizvajalcev. Smledniška 80, Kranj, del. čas: 9. do 17. ure, 8 329-886 10248 EMAJLIRANJE kopalnih in tuš kadi s kakovostnim italijanskim materialom, jamstvo 2 leti, možnost plačila na 2 čeka. 8064/66-052 21644 ROLETARSTVO BERČAN nudi rolete, žaluzije, lamelne zavese! Tel, fax: 061/342-464 ali 061/342-703 (stanovanje) 21707 Vesno in kvalitetno čistimo poslovne in stanovanjske prostore, okna, opremo, tla itd. Informacije tel., fax: 331-709, dopoldan 22243 POPRAVILO - MONTAŽA - pralni stroji, štedilniki, bojlorji, vodovodne in elektroinstalacije. 8 325-815 22283 Imate težave s trdo kožo na podplatih, vraščenimi nohti, kurjimi očesi...Pomaga vam PEDIKERKA, tudi na vašem domu. 846-369 22571 ŽAGANJE DRV hitro in poceni na območju občine Tržič. 857-214, zvečer 22715 Postavitev kmečkih PEČI, zidanih ŠTEDILNIKOV, KAMINOV, polaganje KERAMIKE. PEČARSTVO LUMPERT, 865-773 22754 Rolete, žaluzije, lamelne zavese izdelujemo, montiramo in popravljamo. 8213-218 22781 Izdelujem podstrešne stopnice Wip-pro po naročilu izmerah. Kranj, Jezerska 8, B242-772 23100 Nudimo zidarsko fasaderska dela. Hitro, kvalitetno in poceni. 8326- 287 23132 pletenine KRANJ NAJVEČJA IZBIRA OKRASNIH IN BOMBAŽNIH PREJ NA GORENJSKEM IZBERITE Izdelujem kovinska vrata, stopnice, ograje, vetrolove, nadstreške itd. 8631-537 23147 Peskanje vseh vrst materialov, neomejene velikosti. Bekor, 870- 261_23259 Nudim prevoze do 17 oseb. 863- 461 23282 Vrhunske SATELITSKE ANTENE, montaža klasičnih anten, dograditev A KANALA. 8310-223 23297 Pišljar servis, TV-VIDEO-HIFI, naprav uradni servis SHARP, popravljamo tudi naprave vseh drugih proizvajalcev. Smledniška c. 37, Kranj, 8323-159 23320 Kvalitetno izdelujemo CINKANE SMETNJAKE in ŽEBLJE različnih dolžin. Prebačevo 32 a. 8326-426, popoldan 23355 VODOVODNE INSTALACIJE VSEH VRST (razna popravila, predelave, čiščenje bojlerjev in odtokov, tudi nove instalacije na hišah) vam naredimo kvalitetno, hitro in za solidno ceno. 8218-427 23302 LEDO SERVIS- servisiramo skrinje, hladilnike, pralne stroje, štedilnike! Hitro, poceni. 8214-780 23415 Nudimo računovodske in knjigovodske storitve. SPARTAK, 8216- 706 23445 Za podjetja in obrtnike v šk. Loki pripravljamo tople malice - naša dostava. 8632-660 23445 KOVINSKE ZAŠČITNE MREŽE za kletna okna, vrata, izdelujem po naročilu. 882-104 23451 BRUŠENJE krožnih - navadnih, VVidija, tračnih, vse vrste ročnih, liste povratnih, verige motornih žag, re-skarjev. 8 403-335 23497 Prodam E.U.R. PALETE in opravljam PREVOZE do 3 tone. 8242-419 23500_ Vedežujem iz kave, kart in na podlagi slike. Izvedeli boste o preteklosti in prihodnosti. Saj ni res! Pa je. Vede-ževalka. 8714-612 23505 Popravila rolet In žaluzij. 8061/376- 783 23509 Kombi prevozi tovora in selitve. 8215-211_23537 PINGO, d.o.o,- prodajni salon gostinske opreme. Opresnikova 74, Kranj, 8216-141 23504 Šiviljski tehnik - ŠIVAM vse vrste oblačil po naročilu, tudi dolgoročno stalne stranke. Pot na Josta 20, Kranj, 8311-327 23034 Izdelujem ročno poslikane svilene RUTE in KRAVATE, primerno tudi za poslovna darila ali za prodajo v butikih. Možna večja naroČila. 8214-789 23853 POSREDUJEMO pri prodaji, nakupu, najemu, oddaji, zamenjavi NE-PREMIČNIN in nudimo računovodske in knjigovodske storitve. 8 061/614-629 23683 Sintschnig CELOVEC, Sudbahngurtel 8, tel.: 9943-463-321440 (blizu glavne železniške postaje) GOVORIMO SLOVENSKO GLAVNI ZASTOPNIK FORDA V CELOVCU • za vaš avto se bomo potrudili • vedno velika zaloga in ugodne cene vozil • veliko skladišče originalnih nadomestnih delov in dodatne opreme • vsa dela opravljajo perfektno izučeni mehaniki in kleparji v najmodernejši delavnici "AVTO SOLA" ing. HUMAR ORGANIZIRA TEČAJ CESTNOPROMETNIH PREDPISOV v kranjski gimnaziji začetek tečaja PONEDELJEK 11. OKTOBRA 1993, ob 18. uri. VOZILI BOSTE NA SODOBNIH VOZIUH R5, GOLF in motornem kolesu YAMAHA. «311-035 Nastavitev in popravilo TV ANTEN. «215-146, 57-420 23767 PEDIKURO na vašem domu kvalitetno opravim. S 633-452, popoldan 23784___ Vse vrste MIZARSKIH STORITEV. 0622-486, zvečer 23855 STANOVANJA Ženska z otrokom najame garsonjero. Plačilo mesečno. «211-039, dopoldan 23425 Mlada družina nujno išče 1 ali 2-sobno STANOVANJE. «49-48623453 V najem vzamem opremljeno GARSONJERO ali 1-sobno stanovanje v Ljubljani za daljše obdobje. «063/ 701-315, po 18. url 23518 ODBOR ETAŽNIH LASTNIKOV, Tončka Dežmana 6, Kranj, želi oddati OGREVALNI PROSTOR 40 m2, za mirno obrt ali skladišče. Ponudbe oddati na gornji naslov. 23523 Ugodno prodam 1,5 STANOVANJE 49 m2, delno opremljeno, centralna, balkon. «631-930_23500 V škofji Loki prodam STANOVANJE 5a m2. «631-249 23555 Prodamo 1-sobno STANOVANJE 29,40 m2 s CK in telefonom na lepem in mirnem kraju Kranja za gotovino. «064/215-442 23642 Zamenjam 3-sobno STANOVANJE z etažno centralno za 1-sobno po dogovoru. «066/63-666, Valdo 23647 Oddam 1-sobno stanovanje v centru za dobo 3-4 let, primerno za stanovanje ali pisarne. «212-073 23671 Najamem opremljeno ali neopremljeno GARSONJERO v Kranju ali OkOlICi. « 215-211_23680 Prodam 3-sobno STANOVANJE v Kranju 74 m2 brez centralne za 60.000 DEM. «213-516, Tušek 23716 Prodam ali zamenjam za manjše do 40 m2 2,5 sobno stanovanje 82,5 m2. «328-337 23750 V škofji Loki prodam 2-sobno STANOVANJE (Podlubnik). 0622- 136_23808 Oddam SOBO s kopalnico v Kranju samskim osebam. «324-432, po 17. Url 23616 Prodam 2-sobno stanovanje 64 m2, dvosobno s kabinetom 55 m2, tel., ogrevanje, CATV, cena 900-1100 DEM/m2 Itd.; prodam tudi visokopri-tlično hišo staro 5 let, takoj vseljlvo za samo 170.000 DEM. «323-5962382« Slovenska družina najame starejše stanovanje ali hišico za več let. «329-988, po 18. uri 23840 ELECTRONICS POSEBNA PONUDBA V OKTOBRU VIDEOREKORDER »amo 39.765 SIT _ - 3% POPUST Iz ostalega programa: TV37cmTTX 3/.313 SIT TV51cm(TX 44.826 SIT TV55crrtTTX 52.779 SIT TV 72 cm TTX, stereo 97.605 SIT HIFI STOLPI z CD od 42.657 SIT I TV-HIFI-VIDEO CENTER REVOK i C.Talcev 3 Kranj Tel.: 212-367 od 9. do 12. in od 15. do 19. ure S tem kuponom vam ob nakupu poklonimo 2 VIDEO KASETI SAT-VR3 IOVMIK TEL.: 064 633-425 Takoj NAJAMEMO garsonjere, 1 in 2 sobna stanovanja na Gorenjskem. KUPIMO garsonjere in 1 sobno stanovanje v Kranju, šk. Loki, Radovljici, Bledu, ter 2 in 3 sobna stanovanja v Sorlijevem naselju ali pri Vodovodnem stolpu. PRODAMO stanovanja različnih velikosti po ugodnih cenah. ZAMENJAMO 2 sobna ter 2 in pol sobna, ter večja stanovanja za manjša. APRON NEPREMIČNINE. « 214-674 in 218- 693 23869 KRANJ stanovanje 90 m2 prodamo ali zamenjamo za manjše stanovanje ali hišo z doplačilom. « 214-674 in 218-693 23871 VARSTVO Iščem varstvo za eno leto starega otroka. «46-473 23733 Iščemo žensko za varstvo otroka na domu. «212-809 23861 VOZILA DELI "CITROEN" rabljeni rezervni deli in odkup avtomobilov za avtoodpad. «064/692-194 22417 Avtoprtljažnik in čelado za moped, rodam. Lahovče 73, «421-722 prod 23418 Poceni prodam dve rabljeni GUMI firestone 175-70 R 14. «49-436 23480_ Nov zadnji del izpušnega lonca za LADO SAM ARO, prodam. «49-436 23481_ Prodam 4 rabljene zimske GUME s paltlšči za Z 101. «47-774 23500 Prodam malo rabljeno TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto. Grohar, vlncarje 49, Sk. Loka, «622-185 23719_ Prodam 5 GUM rabljenih 650 16 za traktor ali voz. «312-050 23726 Prodam PRIKOLICO za osebni avto. «421-265 23838 VOZILA Vse vrste akumulatorjev Vesna in Topla z dveletno garancijo od 3.400,00 SIT naprej, nudi AGROIZ-BIRA Prosen, Cirče. Plačilo s čekom 30 dni. «324-802_22773 Odkup-prodaja, kreditiranje in prepis vozil. AVTOSPORT, d.o.o, 0331-503, 323-171, int. 12, vsak dan od 8. do 18. ure 22954 Ugodno prodam Z 750, letnik 82, neg. do marca 94 in 75 kos. samotne OPEKE za kamin. «82-074 23278 Osebni avto VVARTBURG, cena 1000 DEM, prodam. « 52-125 23332 Prodam Z 128, letnik 1989. Mandeljc Janko, Begunje 15, Begunje 23373 Nudim možnost zimovanja CAMP PRIKOLIC. «45-032_23360 Prodam LADO 1200 S, letnik 1985, reg. do 4/94. «241-308 23401 Prodam Z 101, letnik 1989. 678 »721- 23422 Prodam R 5, letnik 1990, reg. 2/94, rdeče barve 5 vrat, cena po dogovoru. «312-494 23426 Prodam VOLVO 740 diesel, letnik 1985 in FIAT TIPO diesel, letnik 1991. «49-442 23426 CITROEN AX 11, letnik 1988, bele barve, prodam. «45-143 23431 Prodam lepo ohranjen R 4, letnik 1989. cena 4800 DEM. «45-532 23432_ Poceni prodam Z 101 GTL, letnik 1986, reg. april/94. Kriška 3, st. 2, Drulovka 23433 Prodam Z 101, letnik 1984, dobro ohranjeno. «43-070_2343a Enodnevni nakupovalni IZLET v ITALIJO PALMA NOVA, dne 23.10.93. Prijave na«49-442 2343« ŠKODO 120, letnik 1977, neregistrirano, vozno, prodam za 300 DEM. «70-697_23446 AX TGE, letnik 1991, 5 v., bele barve, sončna streha, prodam 11500 DEM. «43-466, po 15. ure_23449 Prodam WV HROŠČ, letnik 1975, dobro ohranjen. PrebaČevo 48 23457 GOLF, letnik 1982, prodam. 168 »67- 23465 Z 101, letnik 1978, ugodno prodam, reg. do maja 94. «77-475 23470 JUGO 45, letnik 5/89, ugodno prodam. «681-134_23473 Prodam JUGO 45, letnik 1990. «721-738_»477 JUGO 45 A, letnik 1986, dobro ohranjen. «41-052_23478 LADA RIVA, letnik 1986, registriran do 8/94, prodam. « 41-516 23455 Za Zastavo 101, poceni prodam, KLJUKO lahko snemljivo. « 242- 331_ 23486 NISSAN SUNNY SLX 1.6, letnik 1986, prodam. « 312-337 23496 Prodam JUGO 45, letnik 1981. «45-263 23519 VVARTBURG, letnik 1981, reg. do 10/ 94, prodam, tt 733-412 23521 Z 128, avgust/88, prodam. 098 1710- 23525 LAN D ROVVER, tip 88. letnik 1961, original diesel, reg. do 10/94, prodam. «733-432, zvečer 23526 Kadett 1,3 S limuzina, 6/89, prevoženih 56500 km, garažiran, dodatno opremljen, nujno prodam za 14000 DEM. «891-084 23528 JUGO 45, letnik 1987, reg. do 5/94, bele barve, prodam za 2500 DEM. «738-113 23529 SERVIS ŠKODA FAVORIT In prodaja rezervnih delov. «41-079 2353« Z 101, letnik 1981, reg. do 4/94, cena po dogovoru, prodam. 057- 596 23543 R 5 CAMPUS prodam. Možen bančni kredit ali menjava. RUBIN Kokrica, 0215-545_23547 VISO SUPER E, letnik 1983. bela, garažirana, prvi lastnik, prodam. 0215-796_23549 GOLFI NAPRODAJ: I. 87 model 88,1. 87 in letnik 88 - vsi diesel, možna menjava. 0215-545 23551 Odkup, menjava, prodaja in prenos lastništva rabljenih vozil. RUBIN KOKRICA, 0215-545_23552 Prodam JUGO 45, letnik 1985, reg. do 5/94. ugodno. Kos Desimir, Groh. nas. 7, Sk. Loka Prodam GOLF diesel, I. 86, prevoženih 72000 km ali zamenjam za mlajšega. Milje 26, 043-296 23555 VOLVO 240 GLE diesel karavan, 1985, klima, servo volan, temna elek. stekla, reg. 10/94 in 126 P, letnik 1989, prodam. 0620-483 23566 OPEL KADETT 16 D karavan, oprema GLS, letnik 1985, reg. 9/94, prodam. 0622-165_23567 Prodam dobro ohranjeno Z 750, letnik 1984. 0310-332_23569 JUGO 45, letnik 1986, prodam, cena 2000 DEM. Taskov, Golnik 19 23574 Prodam GOLFA diesel, 3 v., letnik 1989. 0801-455_23583 Prodam R 4 GTL, letnik 1985, reg. 4/ 94. 064-082, od 17. do 20. ure23584 LADO 1500 prodam po delih, vozna. C. v Rovte 16, Trebež, Kor. Bela235S7 Prodam BMW 316, letnik 1988, cena po dogovoru. 0738-058 23588 JUGO 45 prodam in kupim BIKCA simentalca do 70 kg. 0802-726 23589_ GOLF X, letnik 1986, prodam. 0211-325_235« R 4 GTL, letnik 1988,48000 km, reg. do 7/94, rdeče barve, prodam. 0712-037, popoldan 23696 Prodam 126 P, letnik 1987, reg. 8/94. 078-622 23597 Z 101, letnik 1990, 30000 km, garažiran, dobro ohranjen, prodam. 0710-750_23604 Prodam LADO RIVA 1500, spredaj karambollrano, celo ali po delih, letnik 12/89. TTČ Anton, C. na Belo 4, Kokrica 23505 Prodam R18, letnik 1986, cena 6000 DEM. 0725-363_23606 FORD ESCORT 87/88, zadnjo steno za Z 101, prodam. 076-375 23511 MERCEDES 220 D, tip 115, letnik 1976, reg. do 2/94, prodam za 4100 DEM. 043-460_aeu Prodam VW HROŠČ, letnik 1975, reg. do 4/94. 051-087 23515 R 5 CAMPUS, I. 1990. rdeč barve, reg. do 8/94, prevoženih 38000 km, dobro ohranjen, prodam. 047-285, DO 15. Uri 23619 1 d. o. o., Blsd. Alpska 7 Poslovni prostori Kumsrdsjsvs 18. 84280 Blsd TsI./Fsk: 084778-170, fsx: 004/7« 626 por. - pat. •. - 16. ura •računalniška in programska oprema •vodenje poslovnih knjig za obrtnike in podjetja PREMOG - LIGNIT KOCKE 6.000 SIT, KOSI 6.500 SIT • RJAVI IZ ZAGORJA 12.000 SIT CENE VELJAJO ZA KRANJ GARANTIRAMO KVALITETO! PREVOZ BREZPLAČEN MOŽNOST PLAČILA Z ODLOGOM ALI NA TRI ČEKE ZA UPOKOJENCE DODATNE UGODNOSTI TAM ARCEK d.o.o. ZT21-50-47 ali 06-09-61-17-60 Prodam ZASTAVO KOMFORT, letnik 1979, reg. do 28.12.1993. 0241- 737 23620 Prodam Z 750, registriran maj 1994. 0212- 501_23627 Prodam R 5, letnik 1987 december. 0312-493 23628 CUO 1,4 RT 1991, prvi lastnik, prodam. 0331-503 23630 JUGO 55 KORAL, prvi lastnik prodam. 0331-503 23631 Nujno prodam LADO 1500, letnik 1982, reg. do 7/94, cena ugodna. Korač Ranko, Železarjeva 13, Jesenice 23633 Prodam ohranjen JUGO, letnik 1985. 0421-507_23637 NISSAN SUNNY 1,6 SLX IE, letnik 1993, prodam v račun upoštevam cenejši avto. 0736-686 23648 JUGO 55, letnik 1987, prodam. 0736-686 23649 Prodam Z 101 confort, letnik 1982. 0213- 603 23650 Prodam Z 128 skala 55, letnik 1989, rdeč, ohranjen, reg. do 3/94. 0128- 108 23651 Prodam AUDI 80, 82/83 letnik, reg. do 16.8.1994. 043-429 23654 SIMCA 1100, reg. do 5/94, prodam ali menjam za JUGO. 0327-359 23655 Prodam GOLF diesel, letnik 1984, 130000 km, reg. do 4/94. 0327-056 23658 Prodam Z 128, letnik 1985, reg. do 4/94. Bijelič, Slap 4, Tržič 23550 Prodam PORSCHE 924. 23662 r733-951 GOLF JXD, letnik 1986, ugodno prodam. 0331-503 23664 Prodam R 9, letnik 1982. Rakovec, 070-223 23666 VW 1200 J, letnik 1975. reg. do avgusta 94, rožnate barve, kleparsko ter ličarsko obnovljen, lepo ohranjen, prodam - nepreprodajalcu. Cena po dogovoru. Igor, Pot v Bitnje 44, Kranj Prodam JUGO KORAL 45, letnik 6/ 88. 0632-862, Miran_23672 Prodam GOLF diesel 88, reg. 8.3.94, cena 10900 DEM. Valjavčeva 6, st.8 23677_ YUGO SKALA 55. letnik 1988, prevoženih 45.000 km, reg. do 6/94, zelo lepo ohranjen, prodam. 0 221- 437 23664 Z128. letnik 1988/7, prodam. Gorice 22, Golnik 23693 NISSAN MICRO staro dve leti, prodam. 041-709 23694 R 4 GTL, letnik 1988, prodam, cena 4400 DEM. 0733-005_23698 GOLO JGL diesel, letnik 1984, reg. do 3/94, lepo ohranjen, prodam. 0633-032 23709 JUGO KORAL 55, letnik 1988, prodam. 0736-417_23713 OPEL KADET GSI, letnik 1988, nikoli karamboliran, prodam. 076-382 23714_ Prodam OPEL KADETT, letnik 1974, prva reg. 1978, reg. do 3/94, dobro ohranjen. Kondič Mara, Begunjska 9, Kranj 23720 Prodam LANCO PRIZMO 1500, letnik 1985, reg. celo leto. Kokrške-ga odreda 16, Kranj 23724 Prodam PEUGEOT 504, letnik 1978. 0329-414 23728 GOLF GTI 16 V, letnik 7/86, 112000 km, maksimalno opremljen, cena 14400 DEM ali po dogovoru. 0324-150 Igor 23729 Prodam KOMBI C 25 8+1, letnik 1989. 0222-080 ali 325-274 23730 JUGO 45, letnik 1987, rdeč, prva barva, registriran, meglenke, radio, prodam ugodno. 0327-289, po 14. Uli 23732 Prodam JUGO 45 KORAL, letnik 1989. 0323-761_23738 OPEL KADET 1,2 S, letnik 1982 in CAMPANIOLO FIAT, starejši tip. Žemva Marjana, Razgledna 14, Bled 23747_ Prodam JUGO 45, letnik 1939. 0323-303, sobota po 12. uri 23751 Prodam GOLF, letnik 1977, reg. do 94. 047-291_23752 Prodam BOLHCO, letnik 1979, ohranjeno, ugodno. 0216-727 23754 Prodam OPEL KADET, LETNIK 1975. 085-324_23758 Prodam Z 750. 0214-628 23762 Prodam JUGO 55, letnik 1985 In ZASTAVO GTL 55, letnik 1982. 0214-717, popoldan 23765 Ugodno prodam GOLF 1,3, bencin, letnik 1987, model 88, na novo registriran. 0712-355_23766 Prodam FIAT 126 PGL, letnik 1992. 085-383 23767 Prodam JUGO 45 AX, oktober 87, reg. do 10/94, garažiran, prevoženih 36000 km. 0633-367, sobota in nedelja 23770 RENAULT 18, letnik 1982, reg. celo leto, garažiran, ugodno prodam. 045-170 23771 GOLF JGL, letnik 1982, enkratno ohranjen, reg. do 4/94, prodam. 0329-061 23772 Ugodno prodam BMW 1602, letnik 1970 in BMW, letnik 1976 316, in prodam butare. 0622-497 23782 Prodam 126 BIS, letnik 3/91, 30.000 km. 0213-885 23783 ŠKODO 120, letnik 1978, neregistrirano, vozno, prodam. 0712-136 23789_ Prodam JUGO 55, letnik 1988. 082-894 23790 Ugodno prodam JUGO 45 KORAL, letnik 1990, reg. do 8/94, prevoženih 22000 km. 0326-828 23791 Zastava 101 SKALA, letnik 11/88, prodam. 077-634 23795 R 4, letnik 1987, prodam, reg. do 9/ 94. 051-841, popoldan 23795 R 4, letnik 1983, prodam. 050-379 23799 Z 750, po delih aH celo, potrebno manjšega popravila, letnik 1976, prodam. 0696-039 23505 HYUNDAI, letnik 1991 SEDAN, prodam. 0326-831, zvečer 23813 BMW 316, letnik 1979, solidno ohranjen, prodam, cena 3900 DEM. 0725-554 23815 Prodam 126 PGL, letnik 1986, pred registracijo, cena 1400 DEM. 0326- 690 23818 Prodam JUGO, letnik 1989. 617 1327- 23821 R 5, letnik 1993, črne barve, ugodno prodam. 0217-481 dopoldan in 77-888 po 16. uri 23826 Prodam CITROENA AX TRS, letnik 1990, cena 10200 DEM. 0329-958 23834_ Prodam VVARTBURG limuzina, letnik 1982, cena po dogovoru. 0213-666 23837_ Prodam JUGO 45 L, letnik 12/85. 0802-624 23842 BOLHO, letnik 81/82, reg. do 2/94 in eno za dele poceni prodam. Zg.Jezersko 63, popoldan 23844 GOLFA, letnik 12/80, prodam. Struževo 59, Kranj 23646 Prodam JUGO 45 AX, letnik 12/87, cena ugodna. Stupar Stevo, Valjavčeva 10, Kranj 23848 Prodam Z 750, letnik 1984, cena 1450 DEM. 0061/556-675 23650 ALFA 75, letnik 1986, ohranjena, prodam ali menjam. 0218-647 23*60 Prodam Z 101 za rezervne dele, letnik 1980. 0712-250_23662 Karamboliran R 4 GTL, letnik 1983, prodam. 0 217-358 23664 GOLF 1.3, letnik 1982, prevoženo 110.000 km, prodam. Lokatelj, Zg. Bela 46, Preddvor. 0 45-700 23887 YUGO 45. letnik 1986, cena 2100 DEM, prodam. 0 691-058 23872 FIAT ABARTH 127 športen, letnik 1979, zelo ohranjen, prodam. 0 218-647_23873 AX CABAN 1.1 I CAT, nov, neregistriran, cena po dogovoru. 0 613-134, od 8. do 19. ure. 23876 TELEFON TRGOVINA SERVIS telefaksi - zicni in brezžični telefoni -tajnice • centrale - zaščite - telefonske ključavnice - kretnice - kabli - vtikati -vtičnice I Iskra - Canon • Panasonic I prodaja na drobno in debelo - rabati montaža na terenu, svetovanje, garancija, atesti, konkurenčne cene LJUBLJANA. BRILE JEVA 12, lel./fax: 573-209 KRANJ LJUBLJANSKA 1, tel./fax: 222-150 R 4, letnik 1980, reg. celo W prodam. 0 421-559__ ZASTAVO 750, letnik 12/83, ugo** prodam. 0 215-516, popoldan, a*. ZAPOSLITVE Redno ali honorarno zaposlitev vanj nudi najevčja slovenska založba, KF si s prodajo lahko ustvarite odHC*1 zaslužek. 0213-108, 50-846 do?*' dan *»* IŠČEMO KOMERCIALISTA IN ELEKTROTEHNIKA. Pisne ponudbe pod šifro " AMBICIOZNOST" Gostilna Sejem honorarno ali redne zaposli več deklet ali fantov z* strežbo. Informacije osebno v Go*-tllnl Sejem, Kranj__»*» Delo v administraciji - knjigovodstvi Iščem. Šifra: DOGOVOR a* Delo dobi dekle v strežbi. «214' 420, po 14. uri_J&!> Zaposlimo izkušeno RAČUNOVOD; JO. Prednost Imajo kandidatke ■ Kranja. Zaposlimo tudi sposobn0 REFERENTKO za dogovore s strankami. Ponudbe na 0064/221-611 23222_____, Zaposlimo NATAKARICO, pripravnico ali dekle za delo v okrepčevalnic'' pizzeriji. 0620-575_j*Jl Si želite z dodatnim delom izboljšaj osebni standard ali pa ste ostali br*f službe?! Postanite zastopnik M*' Strokovno uvajanje, odličen zas^' žek in tedenska izplačila. 0218-40' 23324_______, Zaposlimo delavca na žagi. Pogoj: praksa. 058-094__2^ Iščem delo na domu - prešivalk* 0217-824_23*jJ Zaradi izjemnega povpraševanja P? naših proizvodih potrebujemo ve* POTNIKOV za prodajo na voMKO. kakor tudi maloprodajo. Delo • dopoldanskem času, možna tuo stojnična prodaja. Vsi Interesenti rm kličejo v dopoldanskem času n> 0217-424, v večernih urah na 247 23** Redno zaposlimo 5 KOMERCIALISTOV za delo po podjetjih. «51-581 23459___^ Dejstvo Je, da Je zastopništvo za ^ trenutno najbolj plačano honoramr delo, ker je Še nekaj prostih delovnin mest, vabimo predvsem ljudi \ delovnimi navadami , da pokličaP na 0632-330 in 50-846 g*j Iščem osebo za prodajo SVEĆ. i 242-331_2^ PEVKO INSTRUMENTALISTKO &f poklicni glasbenik za duet v lflt 1995. Prosim opis s sliko na naslov TONI.VRTNICA, c. Talcev 90, Kranj 23500__^ Vsi, ki ste brez zaposlitve oglasite ** in našli bomo skupno rešitev. Si"* ZAUPANJE_j»£ Želite postati član naše male vend*r zelo uspešne skupine, leta m» pomembna, šifra: DOBER OD Iščemo žensko za pomoč v gosp°J dlnjstvu. 078-504_ i Honorarno ali redno zaposlimo zastopnike-ce na terenu Slovenijo t predstavitev najnovejšega program8 0221-579, v petek od 7. do 12. & «■»____+ Prevzamem vsa zidarska d«'*' kvalitetno In poceni. 049-314 V orodjarni na Bledu zaposlim^ STRUGARJA 077-038 J*g Vabimo vas k sodelovanju pri p/ofr dobrega PRODAJNEGA ARTIKLA Slfra: REŠITEV__»JJ Zaposlim ŠIVILJO. 0 49-486 agjj Sprejmem delo za tipkanje. 728. Danica jm tilni* »70- 237* Iščemo fanta za strežbo v gos čistilko za delo v jutranjih urah.' 706, po 10. uri__ Iščem pomoč pri delu - instalacij* centralnih kurjav; Šmidova 11, »ar 0327-323__ V Škofji Loki honorarno zaposllnj študenta vajenega strežbe. «<>*!£ 040, po 17. uri__ Iščem mlada upokojenca z veselJf'', do DELA NA KMETIJI - okolica S* Loke. 0631-993__£> Zaposlim KV KUHARJA-ICO NATAKARJA-lco. 0631-993 Iščemo potnike za ternsko doj°_ 0215-041, zvečer ZOMHEUDON.išče pogodbene potnike za prodajo programa narodnozabavne glasbe Informacije po tel.: 064/691-853 J 15. oktobra 1993 MALI OGLASI, OBVESTILA 27. STRAN • GORENJSKI GLAS AVDIO OTROŠKE Kasete Honorarno zaposlimo Osnega in izkušenega Potnika za prodajo avdio otroškega programa po vrtcih in šolah. Odličen zaslužek! ^el. 064/620-000 bu?n~tr?ŽDo v okrepčevalnici potre-gjjggdekle. 043-583 23822 ^ap?s!imo trgovko v novi trgovini v *V8č« • ^331-629 popoldan in •~--_ _ 23827 TlUc0^1,'"1 Pletiljo ali šiviljo v PLE-Krani 0 0blak- Zasavska c. 43 A, ^Vvjoetek od 15. do 16. ure23845 1&RRU)am prodaJ° zanimivega artikla. .^874, po 15. uri_23849 Drlru'?0 n°norarno ali redno delo za Cente . je dela iz P°dročia či$-2aJaiiB ««^52527 23530 11 *6sdam BIKCA starega 10 dni. ^<^34^_^_2353JI TELETA simentalca za zakol <^Q_064-341 _23535 ^Oat?8™ organe KUNCE vseh veli- 'j>!ij»45-T71_23542 Jj^^brejo TELICO. Leše 10, Tržič barv«^ PSA mešanček, črne 633-894 _23563 ^rtouS"1 k|etke za 120 nesnic, stare 1>JS2l062O-93O_23570 rnJJJrn TELICO simentalko, staro 3