Poštnina plačana v gotovim Marmontu Cena 1 Din Leto V. (XII.), štev. 86 Maribor, petek 17. aprila 1931 »HITRA« izhaia razun nedei|e n praznikov vsak dan ob 16. ur Račun pn poštnem ček. z«v, v Ljubljani št. 11.400 Velia mesečno oreieman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon; Uredn. 2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 Oglasi po larifu Oglase sprejama tudi oglasni oddelek „Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica št. 4 Številke govore! Rezultati popisov prebivalstva so konkretne številke, na katerih sloni za vsako nadaljno desetletje presojanje ne samo splošne populacijske statistike, ampak tudi presojanje narodnostnih, gospodarskih, socijalnih, verskopolitičnih prilik itd. Zato so popisi prebivalstva važen ^strument tudi za mednarodne svrhe. Ako presojamo s tega vidika rezultat 'opisa v Mariboru, ki ga je popisni od-)or s pomočjo 147 popisnih krogov in 165 popisovalcih v 9 reonih s hvalevredno Pridnostjo v glavnih potezah že z včerajšnjim dnem dovršil, najdemo v njem Jvoje zanimivih in za naše prilike ter njih konsolidacijo v vsakem pogledu razveseljivih dejstev: prvič, da se je število mariborskega prebivalstva vkljub težkim udarcem tekom zadnjih let, ko je Maribor izgubil celo vrsto oblasti in uradov, tako kontrolo dohodkov, veliko župani-:o, objastfl.0-samoupravo itd., kar vse je vzelo Mariboru najmanj lOCO oseb, vendarle dvignilo napram ljudskemu štetju Izza I. 1921. Takrat je bilo naštetih 30.739 prebivalcev, tokrat pa — vkljub temu, da je bilo tokrat tudi skoro za polovico manj vojaštva — 33117, kar pomeni prirastek za 9.27%, torej skoro za 10%. Od celokupnega prebivalstva je 16-498 moških in 16.619 žensk. Družin je 7653. Drugo zanimivo dejstvo je, da je tokrat še bolj ko 1. 1921 skopnela bajka o nemštvu Maribora. Vkljub mrzlični agitaciji nemške gospode od bivšega nemškega političnega društva se je od vsega prebivalstva komaj 2641 priznalo k nem-jqoAU materinskemu jeziku, torej komaj .k nemški narodnosti pa od vseh j 1544 ali 4.66%. Toda med temi i i inozemcev, večinoma usluž-?e, .. u. a^niih tekstilnih tovarn, glede katerih je bilo 5e nedavno javno v nekem strokovnem predavanju ugotovljeno, da nam ustvarjajo novo nemško ko-mjo. parno, da bodo oblasti nasproti tem podjetjem z vso strogostjo izvajale najnovejše predp.se ministra za sociial_ no politiko glede zaposlovanja tujih de- bvmh sil. Ti uslužbenci, na 2aIost čegko_ slovaški državljani, so se skoro vsi priznali za Nemce po materinskem jeziku 'n po narodnosti ter so tako pomnožili tukajšnio umetno nemško kolonijo za £eUh 639 oseb. Od jugoslovanskih dr-‘avHanov se je samo 2002 oseb priznalo k nemškemu materinskemu jeziku (6%), teh pa k nemški narodnosti komaj 908 «.8%) 0d celokupnega prebivalstva, To * tako majhen drobec, da so smešne vse "^5ke baike in smešna tudi namigava-A avstrijskega zunanjga ministra dr. cl,obra Smešne so vočigled tem dej-,tvOm rekriminacije, ki jih trosijo tu-«Jsnji nemški krogi v inozemske liste s nekakšnem zatiranju Nemcev zlasti v Sloveniji. V 0 )e' nemška umetna kolonija Dottm i rU k°Pni kakor snee na solncu-191fl no. + avstri’sko ljudsko štetie še I. 22.656 Nemcev ln°? 27”rebivalcev ' ta le zaH«! ln komai 3820 Slovencev. zadevno komis.je pQ. Kraljeva rodbina v Parizu DOŽIVLJAJI NA POTOVANJU V FRANCIJI. - MANIFESTACIJE ZA KRALJEVO RODBINO. — KRVAV SPOPAD V MAROKU. - BEG ŠPANSKE ARISTOKRACIJE. PARIŠ, 17. aprila. Kralj Alfonz, kraljica Viktorija in ostali člani kraljeve rodbine so prispeli včeraj v Pariz in se nastanili v hotelu Meurice. Kraljeva rodbina ostane v Parizu nekaj dni, nakar odpotuje na Angleško. Na potovanju kraljice skozi Špansko so se odigrali uprav dramatični prizori. Ko se je kralj Alfonz odpeljal v Cartageno. je kraljica, ki je »stala s svojimi otroci čez noč še v Madridu, telefonično vprašala angleškega poslanika, ali bi smela prenočiti v angleškem poslaništvu. Angleški poslanik io je pomiril in ji zajamčil, da se niti njej niti njenim otrokom ne bo nič žalega zgodilo. Seveda pa kraljica ni mogla spati, ker je bila radi neprestanih manifestacij pred palačo zbirajočih se republikancev stalno v strahu. Zjutraj je morala potem celo sama pomagati pri po spravljanju svojih kovfie^ov. ker so ponoči ušle skoro vse služkinje in dekle. Pri odhodu so morali prestolonaslednika, ki je pred dnevi zopet zbolel, nesti v voz. Kraljico je spremljala njena sestra, ki se je slučajno mudila v Madridu. Dvorni avto je zapustil področje gradu skozi zadnia vrata. Nekaj kilometrov pred Escorialrim se je ustavil. Približno 40—50 avtomobilov sovozečih se avtomobiI°v španskih aristokratov se je zbralo. Kraljica se je vsedla na neko skalo ob cestnem jarku in se je jokala. Nenadoma se je pojavil z rdečo zastavo okrašen avto. Mem plemenitaši ie nastala panika, ker so misli?!, da jih za sledttjejo madridski revolucionarji. Avto pa je prišel čisto slučajno mimo. Ko so niegovi potniki rvnrieli, kdo je v bližini, so se ustavili in spoštljivo sneli republikansko zastavo. V Escorial« ie zasedla kradeva rodbina posebne vozove, ki s<> bili priklopljeni ekspresnemu vlaku. Pred Avillo se ie moral vlak ustaviti na odprti progi. Vnela se ie namreč neka cs Vlak je tik pred Sebas in generala ujeli. Polkovnik Capaz. ki je dal četam ukaz, da naj streljajo na množico, je pobegnil. fDacčonaldoua zmaga u spodnji zbornici LONDON, 17. aprila. Konservativci so vložili v spodnji zbornici predlog nezaupnice proti delavski vladi, o katerem se ie razvila zelo živahna razprava. Macdonald je izjavil, da bi morala vlada razpisati nove volitve, ako bi zbornica sprejela predlog. Končno je bi! predlog konservativcev odklonjen s 305 proti 251 glasom, s čemer je izvojeval Macdonald novo veliko zmago. VATIKAN IN LITVA. BERLIN, 17. aprila. Po poročilih iz Kovna, se je napetost med Litvo in Vatikanom tako poostrila, da bodo naj brže prekinjeni diplomatični odnošaji. V Litvi se vrši že dali časa srdit kulturni boj. Papeški nuncij je hotel izročiti predsedniku države nove vatikanske dukate, vendar ga predsednik ni hotel sprejeti in mu je obenem sporočil, da ga tudi v bodoče ne bo sprejel. KRST NOVE NEMŠKE OKLOPNICE. BERLIN, 17 aprila. Splovljen je in krst nove nemške oklopnice »A« se bosta vršila dne 19. maja. Po starem j nemškem običaju bo ladja dobila ime 1 šele pri krstu. sebej povdarjalo, da so Slovenci napram štetju j. 1890 nazadovali za 350, češ da se ladi visokih najemnin selijo v okolico, četudi so v mestu uslužbeni, v mestu pa da se naseljujejo bogate nemške rodbine; in dočim je še jugoslovansko ljudsko štetje !. 1921 našteto med 30.739 prebivalci f;512 Nemcev, torej skoro še 20%, je to Krat t0 število padlo za več ko polovico. I ako meliejo božji mlini tudi v tem pogledu sicer počasi, a sigurno, da se podro Potemkinske vasi nekdaj navidezno tako mogočnega nemštva v Mariboru in v celem našem od pradav nih dob slovanskem ozemlju. Naj bo to vsem onim, ki menijo, da so poklicani za voditelje nemštva v naši državi in zlasti pri nas v Mariboru, r sen memento, da morajo računati ^ realnimi činjenicami. številke govore’ Umor u Kamniškem jarku preč sodiščem Našim čitateljem bo še v živem spominu strašni dogodek dne 13. januarja v kamniškem jarku, ko je ključavničar drž. železnic, 281etni Friderik Košar v navalu ljubosumnosti ustrelil svojo ženo Ano, rojeno Kovačevo, po enoletnem nesrečnem zakonskem življenju, baš na obletnico poroke. Ana je bila hčerka znane Ane Kovačeve, gospodinje pri posestniku Kolbergerju na Šobru, matere številnih nezakonskih otrok, med katerimi sta tudi Rudolf, obsojen radi Kanclerjevega umora na 14 let, in pa Anton, ki je bil nedavno radi suma sokrivde na tem umoru aretiran. Tudi mati sama je bila nedavno aretirana radi suma, da je skušala najeti morilce za neko pričo, ki je za njenega sina Rudolfa slabo izpovedala. Vsi otroci Kovačeve so imeli že posla s sodnijo. V tem vzdušju je vzrasla tudi hčerka Ana, kasneje Košarjeva žena. Spoznala se je s Kosarjem in stopila z njim v ljubezenske odnošaje v tukajšnji bolnici, kjer sta bila oba istočasno na istem oddelku radi — spolnih bolezni. Košar je vzel stvar zelo resno, ustvaril si je trdno ognjišče in upal na srečen zakon. Vendar pa ni zaupal ženi, zlasti še ne, ko je našel nekoč pri njej v stanovanju drugega moškega. Ona e hotela še uživati življenje, kakor se je izražala napram drugim osebam, in nič kaj ji ni dišal tesni zakonski jarem. Tudi, ko sta dobila otroka, se ni stvar izboljšala. Prepiri so se ponavljali, žena se je končno odselila od njega in se vkljub vsem njegovim poskusom ni hotela vrniti. Tedaj jo je 13. jan. počakal pri Lešnikovih v kamniškem jarku, ker je domneval, da je pri Korparjevih, kjer sta nekaj časa imela otroka. Res se je oglasila nazaj grede od matere baš ta dan pri Korparjevih, in ko je krog poldneva odtam odhajala, ji je prestrige! pot in jo zopet pozval, naj se vrne k njemu. Ko mu je odločno rekla, da ne, je oddal nanjo 4 strele, od katerih je eden zadel smrtno skozi pljuča in srce. Košar pravi, da ni nameraval streljati, ko pa mu je zalučala \ obraz, da otrok sploh ni njegov, ga je to spravilo iz ravnotežja. — Senatu petorice je predsedoval sodni svetnik Lenart, prisedniki so bili dr. Lešnik, Zemljič, Kolšek in Aschman. Obtoženca je zagovarjal dr. Irgolič, državno tožilstvo dr. Sever. Obtoženec je priznal krivdo umora, skušal pa je dokazati svojo nekrivdo glede razmer v zakonu. Razpravi je prisostvovala velika množica občinstva, kakor je že od razprave proti Valeskiniju več ni bilo videti na sodišču. Priče so se po večini izjavile glede obtoženca ugodno. Senat je zaključil razpravo ob enajstih in je po govorih drž. tožilca in zagovornika ob 12. izreke! sodbo, ki se glasi: Uvažujoč vse olajševalne okolnosti in obtožencev zagovor, da ni imel namena žene usmrtiti, ker jo je preveč 1 ubil. ampak da je ravnal v hipnem afektu — se obsodi obtoženec na 5 let robije. BRODOVNI SPORAZUM V NEVARNOSTI. LONDON, 17. aprila. Na konferenc! mornariških izvedencev za sestavo i besedila,- brodovne pogodbe med Anglijo. Francijo in Italijo še vedno ni sc" n sporazum. Malo je upanja, da bi prišlo do k- •p"Otnisa« ker Franci- • - od!c ižiio vztraja pri svojem prvot-Uiem »tališču. Stran 2. ZVKM n %r ? 'i!?-r2Bao3Bacr7: v m ari d sr ti, >Zamorcu«, ki je izredno animirano potekel. V imenu vseh mariborskih klubov se je g. Ulagi za njegov trud zahvalil g. Evgen Bergant in izrazil željo, da nas še večkrat poseti ter prevzame ponovno vežbanje tukaj-šnih športnikov. G. U1 a g a je izrazil svoje popolno zadovoljstvo z uspehom tečaja; s takim materijalom je delo bilo lahko in upa, da tudi vidni uspehi ne bodo izostali. Vedno je pripravljen odzvati se volilu in priti v Maribor, kar so navzoči navdušeno vzeli na znanje. Hitro je zavladalo prvo športno razpoloženje, pa so plesaželjni pari tudi prišli na svoj račun. V lepi športni družabnosti je čas hitro potekel in ob 24- uri so se športniki s krepkim športom poslovili od svojega simpatičnega trenerja. Hašk drugič poražen. Zagrebški Hašk je včeraj igral v Brnu proti Zidenicam ter bil poražen z 0:1 (0:1). SIavija:U]pest 4:1 (2:1). V Pragi je bila včeraj odigrana nogo* metna tekma Slavija: Ujpest (Budimpešta). Zmagala je Slavija s 4:1 (2:1). Prva letošnja kolesarska dirka »Penina« bo v nedeljo dne 19. t. m. Start ob 14. uri na Vodnikovem trgu; cilj istotam. Proga je dolga 30 km (Maribor - Fala - Maribor). Startali bodo vsi »kanoni« mariborskega kolesarskega športa. Štafetni tek skozi mesto prirede mariborski klubi dne 26. aprila ob 11. dopoldne. Start bo pred moškim učiteljiščem, cilj pa na Trgu Svobode. Tekmovanje za Schelov pokal v Mariboru se bo vršilo dne 26. t. m. s startom ob 11. pred igriščem ISSK Maribora. Proga meri 1770 metrov in teče po Koroščevi in Maistrovi ulici, preko Zrinjskega trga, nadalje po Kolodvorski in Aleksandrovi cesti Cilj je na Trgu Svobode. Nova nogometna pravila s pravilniki JNS so na razpolago klubom in posameznim interesentom pri LNPpo 10 Din komad- Iz LNP. S pravom nastopa 25. aprila se verificirajo za ISSK Maribor: Drčar Vinko, Šavli Oskar, Vesnaver Svetozar, Selin-šek Milivoj in Schwaiger Ivan. SK Železničar. Postava za nedeljsko prvenstveno tekmo z Rapidom: I. moštvo. Antoličič, Bi-schot, Eferl, Frangeš, Konrad I, Konrad II, Kohu., Pavlin, Pezdiček, Ronjak, Vogrinc, Wagner. Reserva: Bačnik, Bauer, Borovka, Čičerk, Golinar, Hordček, Kositer, Jug, Mifhanjc, Lorber, Smeh Urbančič, Zgonc, Rezervno moštvo mora biti ob 13.30, I. moštvo ob 14.30 v garderobi. — Načelnik. — Sokolstvo Vaditeljski tečaj prekmurskega okrožja. Prekmursko sokolsko okrožje je priredilo enotedenski vaditeljski tečaj za sokolske čete v Murski Soboti. V tečaju se je podala tečajnikom predvsem praktična snov za letošnje nastope in vadbeno gradivo za poletne mesece za one edinice, ki nimajo nobenega telovadnega orodja. Udeležba je bila častna; bilo je 18 tečajnikov in tečajnic iz 7 čet in 2 društev. Poleg predavateljev domačega društva sta predavala tudi br. Lubej iz Ljutomera in Hočevar iz Maribora. V soboto 11. t. m. je priredilo sokolsko društvo v M. Soboti poslovilni večer tečajnikom in odliodnico bratom, k'i odhajajo k vojakom. Sokolska četa v Kamnici , ima nedeljo, 19. trn. ob 3. (15.) popolduv. v kamniški šoli igre in šaljive nastope te, vabi k tei nrireditvi vse uriiatfilia. Stran 4 ^-Shnrcti V F č F P N T V 'Tnfn v M a n Poru, dne 17. IV. 1931 Za lepe spomladanske dni saiLO platnena obutev Vrsta 4542-05 r« smo za Vaše otroke prlre-Jili s podpetnikom. Najdovr-siiiiejši so in lahki. Zlasti lepo pristojajo belim oblekam. Vrsta 4232 37 Otroški platneni čevlji bele, rjave in črne barve. Ob soln-čnih dneh najprimernejša obu-tov za otroke. Vrsta 4235-37 Vrsta 1195-03 Lahki in posebno udobni plat- Okusni in lahki platneni čev-u eni čevlji sive barve s trpež- J ji iz belega ripsa in tako donim gumijastim podplatom, vrženega kroja, da bodo zado-ntoški in ženski Din 49.— voljili tudi dame največjega okusa. Vrsta 2145-09 Vrsta 1137-71 Te smo priredili preprosto Moški platneni polčevlji s tr-okrašene, z gumastim podpla- pežnim gumijastim podplatom tom, z vložkom in nizkim pod- in peto. Nepogojno potrebni zs petnikom, ki povečuje udob- bele obleke. Lahki so, nog1 nost. Ur. 214. ugodni, izdrže dolgo. Cenjenemu občinstvu naznanjam, da odprem 19. t. m. vinotoč v Košakih 102. Se priporoča Rupena. 1097 Mlado dekle sprejme cvetličarna B. sposka 26. Weiler, Go-1087 Vinotoč Visočnik na višini Meljski hrib, odprt. 1094 Dvosobno stanovanje iščem s 1. majem ati $ 1. junijem. Ponudbe na upr. »VeČernika« pod »takoj«. 1093 Vrtnice, nizke, 10 kom. za Din 40.—, 60,— in 80.—, visoke vrtnice in plezalke, le-potično grmičevje, konifere, petunije, salvije, georgine in sploh vse za vaš vrt dobite najcenejše pri Vrt Džamo-nja t drug, vetevrtnarstvo, Koroščeva ulica 44. 1016 T. SOKLIČ vjj. Maribor \ggn drg^ zastopniki se sprejmejo Velika izbira najnovejših damskih klobukov, po solidnih cenah, kakor tudi hitro preoblikovanje starih klobukov priporoča salon »Štefanija«, Kopališka ul. 2. 1052 Dve stavbeni parceli za vogalno stavbo pri mestnem vodovodu takoj na prodaj. Vprašati pri Uhan-u vis-a-vis tovarne Kovina. 1107 Električni senčnik (Luster) ceneno naprodaj. Lekarniška ul. 2 II. 1088 Lepo zračno opremljeno sobo oddam. Vprašati v trgovini I. Kravos, Aleksandrova c. 13. 1091 Edina jugoslovenska tvornica gramofonov Iti plOŠČ EDISON 8ELL PENKALA Gramofoni od Din 740*— Plošče od Din 26*— Na mesečno odplačilo po Din 100*— Zahtevajte naše brezplačne kataloge in cenike! Zastopstvo: Jes. Martinz, galanterija, Maribor H. Zevaccot V senci jezuita Zgodovinski roman, 11 & Z naglim pogledom je Ragastan pomeril in presodil Lantnea, to je moža, ki ga je naslikal Trikot, da je zmožen vsakega zločina. In vtis, ki ga je dobil od tega pogleda, je tak, da je Trikot nesramno lagal. S kakšnim namenom neki? Ob zadnjih Lantnejevih besedah ga je izpreletelo. »Vi pravite, kakor kaže, je dejal: oprostite mojo radovednost in pripišite jo samo simpatiji, s katero me navdajata obadva...« »To besedo rabim,« je odgovoril Lantne, »ker niti jaz, niti Manfred ne veva, kje nama je izvir.., Oba naju je vzgojila neka ciganka z Dvora Čudežev — to je vse, kar nama je znano o najinem detinstvu.« Ragastan je prebledel kakor vosok, in njegov pogled je obvisel na Manfredu s strastno radovednostjo. »Pa kaj je s tisto ciganko?« je vprašal, bolj zato, da skrije svojo zmedenost. »Med nama živi...« »Ali bi jo mogel videti.-, in govoriti z njo?« »To se razume,« je dejal Manfred začuden. »Toda, ŽOspOd ali mi niste rekli, da nas o polnoči napadejo?« »Da, da,« je dejal Ragastan. Otrl si je znoj, ki mu je vrel po licu, ter se iztrgal šiloma iz svojih misli. »Prav Imate,« je povzel s trdim glasom. »Pobrigajmo se za obrambo«. Manfred je mignil z roko nekaterim poveljnikom, spoštovanim zaradi svoje srčnosti In hladnokrvnosti, da so pristopili k njemu. Vršilo se je posvetovanje. Ragastan se je videl v čudnem položaju. Obdan od rokovnjačev, klatežev in obešenjakov, je čutil nepopisno zadrego ob misli, da bo moral potegniti ineč za te ljudi. A ta zadrega je izginila popolnoma, kakor hitro se je ozrl na Manfreda. Če bi bil ta mladi mož njegov sin! In z grozo se je spomnil besed Franca I. Namen pohoda je bi! predvsem, polastiti se Manfreda in Lantneja. In zjutraj zarana naj bi obesili Manfreda na Tra-hoarskem Križu! In če bi bil Manfred res njegov sin! Val krvi je udaril Ragastanu v sence. V tem trenutku bi se bil spopadel sam s celo armado, samo da reši mladega moža- Nič več ni čutil rokovnjačev in vlačug okrog sebe. Videl je samo svojega sina — svojega morebitnega sina! In sklenil je, da rajši zapali Pariz, kakor da bi pustil Manfreda v roke kralja ali velikega profosa. Velel si je, da hoče ostati miren ter pozabiti vse drugo na svetu in misliti samo še na to, kako bi se najbolje ubranili. Njegov ostri pogled je hipoma objel ves Dvor Čudežev. Tri uličice so se iztekale vanj. Vse tri so biL zabarikadirane. »Ali imate kaj orožja?« je vprašal. »Kakih tri sto arkobuz in približno enako število pištol.« »Pa streliva?« »V izobilju!« »In strelcev?« »Vsi ti ljudje so vajeni streljati z arkebuzo.« »Kaj pa lahko delajo ženske?« »Karkoli bo treba.« »Dobro,« je rekel Ragastan nato. »Dvesto mož v to ulico,« (pokazal je ulico Sv. Odrešenika). »Sto mož tjale« pokazal je v ulico (Montorge). »Sto mož pred to ulico« (Ulico siromakov)... Za vsako skupino strelcev postavite kakih dvajset žensk s strelivom, a tako, da bodo skrite. Nabijale bodo moškim izstreljene arke-buze...« Vsako teh Ragastanovih navodil je bilo izvršeno v naslednjem trenutku. In ravno ta hip se je zaslišalo, da bije pri Sv. Ev-stahiju polnoči. »In zdaj,« je nadaljeval Ragastan, »postavite za vsako četo arkebuzirjev sto mož, oboroženih s pištolami, da lahko posežejo v boj, ako bi se morali arkebu-zirji umekniti,« Tudi to novo odredbo so izvršili rokovnjači v dveh minutah. »In naposled,« je zaključil Ragastan, »naj se zbero vse vaše razpoložljive sile tu, na sredi trga... To bo nekakšnu rezerva, ki pritisne proti najbolj ogroženi točki.« Vitez je bil podal v teh besedah edini načrt, ki je nudil vsaj malo upanja v zmago- Tega so se zavedali zbrani poveljniki in odobrili tujčeve predloge brez prerekanja. Sicer pa je govoril s trdnostjo, ki je nemalo dvignila te ljudi, ki jih je bilo v dnu srca vendarle nekam strah pred spopadom z redno vojsko. »A zdaj,« je rekel Ragastan, »me poslušajte dobro: ubogi zlodej, ki ga je doletela tako strašna usoda, ki bi bil moral izstreliti tri arkebuze v znamenje velikemu profosu, da vlada na Dvoru Čudežev mir. Ako ne počijo trije streli, je prav mogoče, da se preloži napad. Odločite se torej, kaj vam je storiti.« »Razumem, gospod, vašo pravično zadrego,« se je oglasil Manfred. »Govoriti hočem torej namesto vas. Bratje, ko nocoj ne izprožimo tistih treh strelov, nas presenetijo v eni izmed prihodnjih noči. Če pa damo kraljevim ljudem dogovorjeno znamenje, se ne bodo nadejali nikakega odpora. Ali ne mislite tudi vi tako?« Poveljniki so važno prikimali z glavami. »Kaj pa menite vi, gospod?« je vprašal Manfred Ragastana. »Dete moje,« je rekel ta v silnem ganotju, »jaz na vašem mestu bi govoril ravno tako.« Ob nazivu »dete moje« je Manfred začudeno po- gledal Ragastana. Toda pripisoval ga je pretirani vljudnosti. »Kooka je torej padla,« je dejal s trdnim glasom-»Lantne, postavi se k ulici Montorgej. Jaz pojdem k ulici sv. Odrešenika, ti Kokarder pa k ulici Siromakov. Gospod vitez, ali nam hočete izkazati čast in voditi boj s te točke?« »Rajši grem z vami,« je odgovoril Ragastan, kro< teč trudoma svoje razburjenje. »Pojdimo torej! Dati hočem znamenje.« Ognji so ugasnili po Dvoru Čudežev; odela ga je tesna tema in v njej je zavladalo molčanje. V tem molku so se začuli zdajci trije streli iz arkebuz, ki so zbu« dili zamolkle odmeve po spečem mestu. II. Zmaga Franca I. Dočiin so se v Dvoru Čudežev dokončavale priprave za obupen odpor, so se vršili drugod dogodki, o katerih moramo poročati bralcu. Videli smo, da je prišel Franc I. z Monklarjem in močno četo vojakov napravit preiskavo v hišici pri Tuilerijah, ko pa je videl, da sta Žileta in vitez De Ragastan izginila, se je vrnil v Luver, z namenom, da se udeleži boja proti rokovnjačem. V četi, ki jo je bil privedel Monklar v hišo Mag> dalene Peronove, pa je bil neki mož, ki ga naši bralci poznajo. •. Ta mož je bil Aleš Lemahu. Odkar je pomagal vojvodinji Etansiki ugrabiti Žile« to, je Aleš mnogo premišljeval. In zaključek njegovega premišljevanja je bil, da » ene strani ne sme zaupati vojvodinji Etanski, z drug* strani pa, da ga zadene vsa teža kraljevskega srda, ako kdaj izve resnico. Ko je izvedel resnico o nenadni smrti gospe Se® Albanske, je postalo to njegovo premišljanje še globo« kejše. »Moja uboga prijateljica je mrtva,« je dejal na tihem, hlineč se sam pred seboj, kakor da si otira soba »Res je. Vsi smo namenjeni grobu. Toda moja draga prijateljica je bila krepkega zdravja. In pravijo, da je umrla zato. ker jo je nenadoma začelo grizti po trebuhu. Povpraševal sem v bastilji — stalo me je dve steklenici sumurca — in sem izvedel, da jo je napadlo grizenje po zavžitem sadju, ki ga je dobila. Kdo ji je poslal tisto sadje? To je skrivnost... A venomer ml sili na um, da je tej skrivnosti skoraj gotovo ime gospa vojvodinja Etanska. Meni pa, ki ne jem rad sadja in nisem privržen grizenju v trebuhu, se zgodi prav lah' ko, da me nekega dne pogoste izza vogala temne ulice s par palci temnega mrzklega jekla. Hvala lepa gosp* vojvodinja Etanska.« Tako je ugibal mojster Aleš in dodal sam pri sebi! »Pa če bi naposled izvedelo Njegovo Veličanstvi kako je ime tistemu, ki je odvedel krasno gospodično? Videl sem, da so prenejvili vrvi v vseh mestnih veša* lih. Kuga božja! Naj bo vrv stara ali nova, meni se noče ovratnice...« In Aleš Lemahu je sklenil: 1. da se hoče varovat) noč in dan; 2. da bo izkušal storiti kralju kako posebno uslugo. Izda!« Konzordl »Jutra« v Ljubljani: .predstavnik Izdajatelja in urednik: FRAN BROZOVIČ v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. cL, predstavnik STANKO DETELA______________________________ v Maribor«