Cena številki 1 L)in.
TIskarna B»'VSnyi • D, Lendava
MARIJIN LIST
Pobožen mesečni lisi. Izhaja vsaki mesec 8. na spomin petdesetletnice razglašenja verske istine od Marijinoga nevtepenoga poprijetja, ki se je obhajala 1. 1904, dec. 8. Te den je Marijin list kak prvi pobožen slovenski list Slo-vencom Slovenske Krajine do rok dani.
Namen Marijinoga lista je širiti Marijino čast i s čistimi dohodki podpirati Dom duhovnih vaj, posvečen sv- Družini v Slovenskoj krajini, kak i sirotišnico Deteta Marijike v Turnišči na tolažbo razžaljenomi Srci Jezušovomi.
Marijikln Ograček je versko-vzgojna priloga Marijinoga Lista za mladino, naj se po njenih navukaj srca mladine napunijo z jakostmi Marijine mladosti.
Cena: na skiipni naslov 16 Din,, na posameznoga 20 Din., v inozemstvo 40 Din. letno. V inozemstvo se pošila z Novinami za 100 Din letno.
Kalendar Srca ]ezušovoga brezplačno dobi vsaki naročnik, ki je plačao naročnino i bo l. 1937 tiidi naročnik. Naročnina se plačuje konči vsaki mesec naprej.
Duhovne dobrote. Za naročnike Mar. Lista se služijo večne meše v Celji, Grobljah i v Soboti, tjedensko edna v Črensovcih i dnevne v Linzi v »Seraphinskom dobrodelnom društvi", štero da letno za svoje kotrige več jezer svetih meš služiti. Vsakoga naročnika potrebe se sklenejo v tjedensko sveto mešo, naj je samo naznani na vredništvo.
Vrednik: K L E K L J O Ž EF, vp. pleb. Črensovci, Slov. krajina.
Cerkveni glasi.
25 letnica našega širitela. Preč. g. Veren Klement, frančiškan, zdaj obhajajo 25 letnico svojega mešništva. V S. Bethlehemi so bili več let goreči širiteo naših listov. Za 25 letnico njim želemo, naj jih napuni sv. Frančišek, redovni oča z svojim diihoni v popolnosti. Slavlenec so sobočki rojak i so v cerkvenoj službi v Subotici.
Nova meša v Dokležovji. 23. aug. je prikazao svojo prvo sv. mešo v Dokležovji, redovni sin sv. Ivana Boska, č, g Bakan Ivan, našega vnOgoletnoga širitela sin. Pri sv. meši ga je vodo g. Vadovič Rudolf, beltinski plebanoš, predgao njemi je pa g. Jerič Ivan, dekan i plebanoš torjanski. Jedro zaistino lepe, genlive predge je sledeče: Živemo v časi, gda se Kristuš i njegova Cerkev ž njenimi duhovniki bole preganja, kak y časi najhujšega preganjanja Neronovoga i Dioklecijanovoga. Pa kak je te krv mantrnikov krščeni-kov bila seme za nove krščenike, tak je zdaj krv vmorjenih duhovnikov seme za novo duhovniško pozvanje. Ne moremo se Bogi zahvaliti, da si je ravno našo Slovensko krajino odebrao, da iz nje pozove k svojemi oltari veliko število duhovnikov. Pri vnogih novomešnih letošnjih predgaj smo čiili od velike oblasti duhovniške, čiijmo dnes od duhovniške dužnosti. Glejmo drugo stran diihovniškoga pozvanja. Sv. Tomaž Aquinski vči, da angelske roke mora meti duhovnik, ki daruje sv. mešo i sv. Lovrenc Justinianski, da kak više stoji po svojem stani nad drugimi liidmi, mora više stati tiidi v jakosti, da če ne bo, ka pogubi njegov stan. Duhovnik mora biti pobožen, ne kak, gda lepe pesem koga gene, a kak ta vtihne, vtihne tiidi člitenje, nego jedrnato, odločno pobožen. Nadale mora biti goreči po zgledi Jezušovom i čisti, deviški, kajti je namestnik Jezušov, ki je cvet Deviške Matere Marije. Poleg teh jakosti pa tiidi potrebno vučenost si more poskrbeti. Na jezere naroda se je zbralo i pod marelami poslušalo lepo predgo i čakalo blagoslov no-vomešnika. Betežna sestra je za silo ozdravela i z veselima starišama se vde-ležila prve svete meše brata, kak i druge sestre brat i rod. Duhovnikov z bo^
Živlenje Blažene Device Marije, Matere Bože,
Naše Kralice.
(Po nazveščenji same nebeške Kralice napisala častitliva boža sliižbenica: Marija z Agrede.)
Tretja kniga.
15. Marija spozna volo Božo, da obišče sveto Elizabeto. Prosi dovolenje sv. Jožefa, a ne odkrije svoje skrivnosti.
Prečistoj Devici je v zameknjenji bilo objavleno, da bo njena tetica Elizabeta rodila sina, kak njoj je že nadangeo Ga-briel nazvesto. Te bo velki pred Gospodom, prorok i predhodnik po Mariji poprijete i vtelovlene Reči Bože. Mariji so ob-javlene i druge čude od svetosti Ivanove. V tom zameknjenji je spoznala Marija volo Božo, da obišče sveto Elizabeto, da se ona i njeni še nerojeni sin po navzočnosti Odrešenika posvetijo. Bilo je najmre odločeno, da tudi predhodnik Jezušov prvi občuti delovanje njegovoga prihoda i njegovih zaslug. Marija je prisrčno zahvaluvala Gospoda za miloščo, ki jo je šteo podeliti svojemi predhodniki i njegovoj materi. Bog njoj nadale objavo, kak je njegova vola, da se duša Ivanova posveti pred vremenom odrejenim za druge liidi, i da se njoj razodenejo skrivnosti vtelovlenja i odrešenja.
Po zameknjenji je prosila Marija svoje angele, naj njoj skrbno pomagajo na potuvanji i da jo včijo, kak de Gospodi v toj zapovedi najpokornejša. Svetomi Jožefi razodene, kak je po Božem razsvetlenji spoznala, da je Vsemogoči blagoslovo Elizabeto i njoj daruvao davno obečanoga sina. „Mislim, da sem dužna," je nadaluvala, „da jo obiščem i obogatim za njeno tolažbo z duševnimi dobrinami, če mi dopustiš." Sveti Jožef njoj dopusti pa jo zaprosi, da jo sme sprevajati. Marija sprejme ponudbo. Vzeli so s sebov nekaj sada, kruha i malih rib. Jožef je
hajeo osla (somara). Na njega je zvezao potno prtlago. Gda je presveta Devica stopila iz hiše, je spadnola na kolena pred sv. Jožefom i ga zaprosila za sveti blagoslov, da zamore potiivati v imeni Gospodovom. Jožef se prestraši nad takšov poniznostjov svoje svete zaročnice, pa jo po odpovedavanji li blagoslovi.
16. Marija potuje k tetici Elizabeti. — Njeni prihod v hišo Zakarijovo.
V onom vremeni, stanovši Marija hitro odide v gore, v mesto Judovo. Tak pravi s. Pismo. Nej se je paščila zato, da se hitro pripravi na pot, nego je z naglostjov štela dokazati z duhom i volov, kak želej kem prle izvršiti volo Božo. Želela je, da pospeši posvečenje predhodnika KristuŠovoga, ki je kak rob, zvezani z verigami izvirnoga greha, bio zapreti v krili svoje matere Elizabete. To je bio vzrok i glavni cio te presrečne poti. I zato „je Marija hitro šla" — kak pravi evangelist.
Zakarijova hiša je bila v gorah Judeje, 27 mil oddaljena od Nazareta. Pot je bila kamenita i za takše nežno žensko stvo-renje posebno težavna. Slab osliček je bio edino sredstvo za potuvanje svetih zakonskih tovarišov. Ar je žival bila odrejena samo za Marijo, je ona večkrat stopila doli, da Jožef zajaše. Ali on je toga ne včino. Šo je ž njov deo poti peški, a gda je mislo, da trpi njena nežnost, jo je proso, da zasede svoje mesto na osli. V toj samoti so vsekak potiivali brez človeče družbe. Jezeri angelov so bili njiva nevidni sprevodnici. Samo Marija je je vidla. Govorila je ž njimi i spevala i slavila bože skrivnosti i dela stvorenja i vtelovlenja. Jožef njim je pomagao premaga-joč se v tihoti. Razgovarjali so se od rešenja svoje duše, od Bože smilenosti, od prihoda Maziljenča i ka so praočevje napovedali od njega. Vdani v najčistejšoj, najsvetejšoj i najprisrč-nejšoj lubezni svojoj svetoj zaročnici, njoj je na poti sveti Jožef posvečiivao nad vse nežno pazko. Zato jo je večkrat zapitao, či je nej preveč trudna i če njoj ne bi mogeo pomočti i okrepiti jo.
Sveti Jožef je bio večkrat razsvetleni. Po milosti je spoznao, da so razgovori ž njegovov svetov zaročnicov podlaga tomi dari, ali ne je viipao, da bi jo natenčnej od toga pitao. Marija je spoznala misli svetoga Jožefa i je začala razmišlavati, ali bi njemi odkrila skrivnost svojega blagoslovlenoga stanja, ki tiidi ovači nede mogla dugo ostati skrita. No, njena modrost jo je odvrnola od toga i je pred svetim Jožefom zakrila tajnost. Predala se je ščista Božoj previdnosti, čakajoč njeno odredbo. Vznemirjala jo je miseo, ka občuti Jožef, gda iznenada opazi njeno stanje. Posebno je pošilala molitve Bogi, naj njoj On pomore i da odslobodi svetoga Jožefa te neprijetnosti.
Štiri dni po poprijetji sta šla na pot. Ta pot je trpela ra-vnotak štiri dni. Na poti sta ne bila povsedi prijazno sprejetiva, a nešterni so itak meli sočutje ž njima. Marija je nikomi nikaj ne odbila. Zato je skrbno pazila, če ne bi na poti vidila sir-maške, betežne i lačne, šterim bi mogla pomočti. V hiži, gde
sta se prvi den stavila, je presveta Devica najšla sirmaško, težko betežno mladenko. Gospodarica vsega stvorjenoga, genjena od srčnoga sočutja, je zapovedala mrzlici, naj ostavi betežnico. Isto vreme je nevolna ozdravila, ali tudi občutila v svojem srci, da izhaja zarja odrešenja. Štrti den dosegne mala potna procesija mesto Judino, gde sta staniivala Elizabeta i Zakarija. Nešterni tolmači somlijo, da se je to mesto zvalo Judino, pa nazivajo zemlo, v šteroj je bilo, Judeja. Mesto Juda je prepadnolo naskori po smrti Kristušovoj, kak mi je bilo nazveščeno. Na mesto, gde je stala Zakarijova hiža, romajo še dnes pobožni potniki. Mesto je ležalo dve mili daleč od Jeružalema, na strani, gde v Judi-nom gorovji izvira reka Sorak, a od Nazareta 27 mil, kak je že povedano. Po rojstvi lvanovom je Elizabeta mela božansko videnje, v šterom se njoj skazao pomor nedužne dečice v Jeru-žalemi. Ar je bila ta objava ščista splošne vrste, zato je silila Ivanove roditele, da so se preselili ž njim v Hebron, To mesto leži 8 mil daleč od Jeružalema. Oni so to mogli izvesti, ar so bili bogati pa so meli svoje hiše i dobra ne samo v Judi i He-broni, nego tudi na več drugih krajih. Gda sta Marija i Jožef bežala pred grozotami Herodovimi v Egipt, sta Zakarija i Elizabeta mirno ostala v Hebroni. Zakarija je mro štrti mesec po rojstvi Kristušovom, a deseti mesec po rojstvi svojega sina Ivana.
Gda sta Jožef i Marija prišla v mesto Juda, je šo Jožef nekelko stopajov naprej proti hiži Zakarijovoj, zazvao njene sta-novnike i pravo: „Gospod naj bo z vami i napuni vam duše s svojov božanskov milostjov!"
Elizabeti je bilo objavleno, da pride Marija iz Nazareta, da obišče svojo tetico, ali značenje prihoda njoj ne bilo javleno. Z nekelkimi svojih domačih je šla svojoj rojakinji proti, da jo sprejme. Ali prečista Devica jo je kak mlajša prepaščila ponižno s svojim pozdravom i pravila: „Gospod s tebov, predraga tetica!" „Isti gospod", odvrne Elizabeta, „naj ti plati, da si mi prišla na posebno tolažbo!"
Pozdravlajoč se tak so šle v hižo.
Zakaj lubim svojo Cerkev?
Zakaj nešterni odpadajo od katoličanske Cerkve ?
»Naj nišče ne verje, da bi dobri mogli zapustiti Cerkev; vetrov je odpihajo pleye i slamo, a ne pšenice". - Sv. Ciprijan.
Tudi dnes je tak, kak pred 1650. leti.
Nikoga ne pripela do odpada od Cerkve to, da verje, ne to, da misli, ne to, da moli, ne to, da jakostno žive, nego tomi so ščista drugi vzroki.
„Piistite je! Nevera njihova ne je v glavi, nego v srci, pu-nom greha". —
Vsakši verski prenoviteo je bio rob kakše strasti i
tista strast ga je pripelala do odpada od Cerkve. Vsakši reformator je šteo ugoditi nagnjenosti plemstva i parovnosti liidstva i tak je potegno za sebov dežele i narode. Sam Friderik II. Pruski je pravo, da je reformacijo razširila na Nemškom parov-nost po imanji, na Angleškom pa poželenje za ženskami.
Če ne bi bilo strasti, nikdar nišče ne bi odpadno od Cerkve. Sam Kalvin pravi, da se med desetimi evangeličani najde komaj eden, ki je postao evangeličanec s kakšega driigoga vzroka, kak zato, da bi se mogeo slobodnejše predati vsakšemi ve-selji i razviizdanosti. (Comment. in ap. Petr. 2, 2).
Što kriči dnes: »Vkraj od Rima ?" Što preti Cerkvi ? Što sili i prigovarja k odpadi?
Odgovor: Strast.
Jako dobro pravi grof de Maistre: »Poskušajte . .. napraviti popis tistih, ki so odpadnoli od katoličanske vere, da stopijo v drugo. V glavnem najdete razviizdance, nemirne glave i nikaj vredne liidi. (F. Rosenthal B. 1.) Spodobno je pisao že pred več kak 1500 leti sv. Ciprijan: „Naj nišče ne verje, da bi dobri mogli zapustiti Cerkev: vetrov je odpihajo pleve i slamo, a ne pšenice".
Ščista naravno! Najprle zgubi človek čisto vest, nato pa
vero. To je stara pripovest, nego ostane vsikdar nova.
*
* *
Če nekak odpadne od katoličanske Cerkve, tomi ne kriva vera, ar odpadnik že več nema vere ali je pa ma jako malo. Samo resni, verni protestantje postajajo katoličanci, a naopak, samo takši katoličanci odpadajo od katoličanske Cerkve, šterim je vera breme, ki več nikaj ne verjejo ali samo šče malo. Nišče mi nemre pokazati niti ednoga edinoga katoličanca — odpadnika, ki bi iz verske potrebe postao protestant. Kak cenim i po-štiijem driigoverce, ki so se rodili i vzgojili v svojoj veri, se trudijo živeti krščansko pa iščejo pot k pravoj istini, teliko menje morem ceniti tiste, ki so iz katoličanskoga tabora prestopili k njim: to vse je lejko blago! Tej več ne opravlajo katoličanske dužnosti, nejdejo v cerkev, ne sprejemajo svetih svestev, dvojijo od fundamentalne krščanske istine i — nazadnje prek noči postanejo šče protestantje ali starokatoličanci. Franko Stein, voditeo gibanja „Vkraj od Rima!" je pravo na velkom ludskom zborovanji v Miincheni 1. februara 1899: „Mi smo zdaj kakpa protestantje, nego v cerkev nikdar nejdemo, ar se nam vsaka cerkev i vsaka vera mrziu. S takšim prirastkom je gotovo malo po-magano »čistomi evangeliji" i zato opravičeno piše nekši protestantski list: „Pri vnogih prestopih je upravičena bojazen, da so včinjeni iz lubavi do nevere i krive slobode". — Ščista primerno je mislo nekši češki protestantski župnik: »Te prirastek na naših vernikaj, — če ga smemo tak zvati — se mi vidi kak zamazano blato, ki ga je po viheri razburkana reka vrgla na sosedov travnik, a njemi ne hasnila, nego ga zblatila". Če pa li protestantske novine s ponosom pišejo od teh spreobračanj i
svojim čtitelom prinesejo z debelimi literarni naštampano vest, da je teliko i teliko jezer postalo »evangeličanskih", njim to veselje iz srca privoščimo.
*
* *
Niti molitev, niti razmišlanje nesta kriviva odpada. Gotovo je vse protestante, ki so postali katoličanci, molitev pripelala v naroče matere Cerkve. V popisanji spreobrnenj se genlivo čte, kak so teliki pobožni, čisti i vučeni protestantje po večletnoj, srčnoj molitvi i žrelom premišlavanji nazadnje prišli do odločitve, da postanejo katoličanci. Naopak: opuščanje molitve i versko neznanje sta vzroka odpadov od Cerkve. Ali je ne to dejstvo pa sijajen dokaz istinitosti katoličanske Cerkve? Što zanemarja molitev, postane pomali ravnodušen do Cerkve i vere, ar je molitev istočasno tiidi oli, s šterim se hrani i zdržavle posvet vere. Tak sta nevera i odpad v vnogih slučajaj kaštiga boža za nemarnost v molitvi i zametavanje milosti. »Kralestvo bože se vzeme od vas i da se liidstvi, ki prinese njegov sad" (Mat. 21, 43). Pitajmo ednok tiste katoličance, ki odpadnejo od Cerkve ali zavolo ženitve ali viipanja na bolši živlenjski stališ, ali pa da jih vlečejo penezi — kak je to v Avstriji bilo — pitajmo je, ke-likokrat so molili Boga, da njim pokaže pravo pot? Njihov odgovor bo norca delanje iz molitve, ar so se že davno od nje ločili. Navadno pripadajo takšoj vrsti krščenikom, ki se nemrejo zadosta norca delati iz „bogomolcov" i »mračnjakov".
Če bi tej gospodje poznali katoličansko Cerkev, bi inači gučali, nego tej kažejo grdo neznanje v verskih rečaj. Staro je načelo: ne lubimo toga, ka ne poznamo, oni pa idejo ešče dale, pa mrzijo to, ka ne poznajo; a to mržnjo vseširom kažejo z rečjov i s štampom, kak da bi v tom iskali plačo za trganje i nevtolivost svojega srca.
„Za tiste, ki nemajo tolažbe, ar nemajo vere, je dostakrat tolažba to, da trgajo tolažbo vere iz src drugih", pravi eden pesnik.
O, če bi samo poznali Cerkev, kak bi jo liibili! Dajte mi mladoga človeka, navčim ga na katoličansko diihovništvo, povem njemi, odked je diihovništvo i njegova oblast, pokažem njemi, da nešterne druge vereizpovedi nemajo duhovnikov, opomnim ga tu pa tam na gotove posledice, a te ga pošlem v svet, v divje valove živlenja i videli bodete, da se nikdar ne izneveri veri rodnoga kraja. Raztolmačim njemi sveto daritev naših oltarov, skrivnostno svetlost večnoga posveta, duhovniško oblast, da odpušča grehe v svestvi pokore, — tolažbo katoličancov v živle-nji i pri smrti — i te ga z mirnov diišov pošlem v viher časa, i viher ga ne potere tak hitro. — O, če bi samo poznali Cerkev, kak bi jo liibili!
*
* *
Najmenje pa je krivo odpada od Cerkve to, da je što dober ali jakosten. Sv. Avguštin pravi: „Svet ne bi bio neveren, če ne bi bio nečist
Poznao sem driižinskoga očo, ki je živo v mešanom zakoni, a je meo dosta dece. Deca so katoličansko krščena. Eden den v viizemskom časi pride te človek domo jako razburkani i čemeren, da je ne dobo od spovednika odveze i — včasi ide do sliižbenoga urada i pravi, da s celov svojov driižinov izstopi iz katoličanske Cerkve.
Ali je bila tomi jakost kriva ?
Bilo je predobro znano, da te slab katoličanec drži nedovoljeno razmerje, da je bio nečisti človek.
Kak odpadnejo od katoličanske Cerkve ? Včasi iz ravnoduš-nosti, včasi iz gizde i ranjene častiželnosti, — ali navadno iz nejakosti, nečistosti. Nečistost je ne samo mati nevere, nego tudi navaden vzrok odpada. So liidje, ki toga neščejo čuti, nego itak se to lejko pravi, gotovo pa v našem časi.
Celi te žalosten proces je ščista naraven.
Mladi človek se čuti srečnoga v katoličanskoj Cerkvi, dokeč je dober i jakostno čisti. A zakaj ne bi bio srečen? Žive po svojoj veri, a vera ga zavolo toga ne kara, nego oplemeniti njegovo mladost i njemi vlevle v srce duševno srečo i mir. To srečno stanje trpi, dokeč je jakosten. — Mladenec se pokvari. — Hudobija se njemi vgrize v dušo, kak rak v zdravo meso i boj se začne. Mladencova vera i greh pa dugo vkup ne pa-šeta, ar človek greh liibi i ne stopi rad od njega, te se pa mora vera odmeknoti.
Stara i istinska je reč: Ka želeš, to tudi rad verješ. Jakost-nomi človeki je vera draga. Posvečuje njemi delo, olejšavle bolečine, briše skuze, obečavle njemi mir boži i korono bolšega živlenja.
Hiidobnomi človeki je vera stalni očitek, zato bi jo rad predelao, spremeno, ali ščista vničo. Kak so si stari kulturni poganje zmišlavali boge po svojih želaj, tak tudi moderni posvetni liidje, ki služijo samo sveti i svojemi teli, spreminjajo vero tak, kak njim bole kaže, da njim ne bi bila na poti pri grehi.
Če bi katoličanskoj veri tak bilo vseedno, kak što živi, če grešnika ne bi ostro karala, če njemi ne bi pretila s kaštigov v večnom živlenji, te bi bili vsi ž njov zadovolni i nišče njoj ne bi bio neprijateo. — Nego njene jakostne zahteve, ki je postavla v božem imeni i po božoj zapovedi, se ne dajo obrnoti i vseedno je, če je što gospod ali delavec, vučeni ali nevučeni — ona vsem glasno pravi: 7o je ne prav, to je greh. — Bog te bc kaštigao; ne dopušča nikših izjem, če glih bi se kralovje srdili i cele države odpadnole od vere. Zato je katoličanska vera med vsemi verami najmenje prijetna pokvarjenim liidem, naj so „gigerli" ali „gentlemani" i zato se vsi takši trudijo, da se je rešijo, a ž njov tiidi njenih zahtev i vočimetanj.
Ka bi ti včino, dragi čtevec, če bi ti nekak vsaki den prišeo v hišo i ti ognjevito proti gučao, da bi ti nad okno i dveri kričao: Ti nevalanec, če boš dale tak delao, prideš v pekeo! — se va-dlam, da bi vzeo metlo, pa žnjov stirao neprijetnoga gosta.
Ravno tak se zgodi v večini slučajov, kda se nekak izneveri katoličanskoj veri.
Na toj obali živlenja mora vera kazati nečistoga človeka i s svojimi rečmi globoko segnoti v zamazano njegovo vest, a na driigoj obali ga mamita razviizdanost i greh: Pridi k nam ... ne posti se . . . nejdi k spovedi . . . nejdi v cerkev . . . vrži jarem s sebe! I on se nazadnje odloči za te „salto mortale" (smrtni skok) i postane protestant, starokatoličan ali brezverec. Tak človek odpadne od katoličanske Cerkve I
Da, pa te stopaj opraviči, zgrabi za licemerstvo. Navadno tej brezVerci radi katoličance zovejo za licemerce, nego te očitek lejko mirno za sebe obdržijo.
Mladi brezverec, ki je svojoj Cerkvi obrno hrbet, ne guči rad: Jaz sem nečisti človek, liibim greh i zato se več nemrem vredi spovedati, nemrem opravlati katoličanske dužnosti, ar neš-čem spremeniti svojega živlenja, — ne, zaistino ne bi bilo njemi ravno preveč liibo tak praviti.
Da se opraviči, išče kakši izgovor, greh pa pokrivle z lepim plaščom. Te svet liibi sleparije. Navči se nekeliko fraz od ultramontanizma i nespametnosti liidstva, poišče v svojih knigaj kakše stare, izrešetane zgodovinske laži, da je razstori po sveti okoli i te guči, držeči se uradno: „Ja, znate, jaz sem prehodo dosta sveta, sem dosta toga čiio i čteo, pa se več ne brigam za takše stvari" itd. Rad bi, da bi se videlo, da je po izobrazbi postao protivnik Cerkve, nego greh je bio vzrok, zakaj je odpadno od Cerkve.
Tii se pa spomnim na reči sv. Avguština: „Svet ne bi bio neveren, če ne bi bio nečist
Kda se je neki mladenec hvalo filozofi Paskali, da zdaj več neverje, njemi te pravi: „Iztrgaj greh iz sebe i viitro bol pa vervao".
Eden brezverec je pozvao v svojoj smrtnoj stiski patra Bertonie i njemi pravo: „Znate, samo zato ne sem vervao, ar sem bio hudobenK.
O keliko toga pripovedavle zgodovina od Zvinglija, Luthra, Henrika VIII.; keliko toga je prišlo na svetlo v novejšem časi v Avstriji od voditelov gibanja „Vkraj od Rima!" To vse niti malo ne diši po jakosti, pobožnosti, ne po verskom osvedočenji, nego živo spomina na Kalvinove reči, štere zaslužijo, da je šče ed-nok spomenemo: „Od deset evangeličanov se najde komaj eden, ki bi s kakšega driigoga vzrokd postao evangeličanec, ne pa zato, da bi se mogeo kem slobodneje predati veseljačanji i razviizdanosti.
Naj mi nišče ne pravi: bili so slabi, nevredni pape! Ja. Pij XI. je 261. naslednik Petrov. Ali pri najmenje 240 njegovih prednikov more glas ogrizavanja tiho biti: med njimi najdemo 82 sveča i 30 mantrnikov. Če bi meli samo ednoga papo i da je te eden ustanovo našo Cerkev i da je poleg toga slabo i grdo živo, e, te bi se mi lejko čemerili.
Zberimo na kratko vse, ka je povedano: V katoličansko Cerkev redno vodijo samo plemeniti i sveti vzroki. — Samo ndj-
vernejši, najpopolnejši protestantje ielejo prestopiti i se sprimejo v katoličansko Cerkev i to po dugoj, prisrčnoj molitvi i žrelom premišlavanji, a dostakrat tiidi z najvekšimi materijalnimi žrtvami, po dugom i skrbnom včenjej, dostakrat tiidi pri smrtnoj vori.
Na driigoj strani pa vodijo k odpadi od Cerkve samo su-mlivi vzroki. — Samo najnevernejši liidje, ki so neprijazni do vsega, ka je krščansko, navadno jakostno globoko spadnjeni, odpadajo od Cerkve — največkrat zato, da se rešijo verskih dui-nosti, — brez molitve, — brez premišlavanja — a večkrat omam leni od časnih koristi i privlečeni z vrednostnih pogledov.
Zdaj pameten sprevidi, na koga hasek spadne končni obračun. Mi mamo „bolši deo človečanstva" na svojoj strani.
BI. Marija Eufrazija Pelletier.
(1796—1868).
Bila je redovnica, rojena je na Francuskom 1. 1796. Njeni oča je bio doktor i vzoren katoličanec v časi najbole divjega nasilja francuske revolucije. Najprle se je včila pri Uršulinkaj, sledkar pa so jo odgajale redovnice skup z drugimi deklicami, med šterimi je bila ona pravi angeo mira. Rožica (njeno krstno ime) je od detinstva rada mela Božo službo i katekizmuš. Bila je jako vesele narave ali vsikdar dovzetna za dobro. Ednok njej pravi edna redovnica: „Pazi dobro, Rožica, ti boš ali angeo ali hudobec!" „Jaz bom redovnica," odločno odgovori deklica: „Ti redovnica s tov tvojov naravov, štero maš ..." „Znam ... mogla bom se jako trapiti, ali nazluk tomi bom redovnica."
V osemnajstom leti stopi v družbo častitih sester, štero je nastavo sv. Ivan Eudes. Zavolo krepostnoga živlenja so jo 29 let staro zebrali za predstojnico v Toursi. Sledkar je z škofovim dovolenjom i z nikelkimi sestrami šla v varaš Angers, gde je v hiži staroga samostana „Dober Paster" (šteri je za časa revolucije bio razpiiščen) ustanovila novi samostan. Ta veja Družbe se je samostojno razvijala i se razširila po Francuskom, Taljan-skom, Belgiji, Bavarskom, Angleškom, Nemškom, Holandskom. Pošilala je svoje redovnice tiidi v Sev. Ameriko, Ažijo, Afriko, Australijo, da tam kak misijonarke delujejo za rešitev duš. Na jezere svoji hčeri je dala v službo za blaženost človečanstva: krščenikov, poganov, sirmakov, nevolnih itd.
Vmrla je 1866. leta ravno pred nedelov „Dobroga Pašteta". Kda so bile dokazane njene kreposti i potrjene čude, štere so se na njeno priprošnjo zgodile, je 30. aprila 1933. bila prišteta k blaženim.
N a v u k. Duša deteta je kak vosek. Kak se v vosek more vtisnoti vsakovrstni pečat, tak se tiidi v detečo diišo more vti-snoti dobro i slabo. Dobra roditelska i šolska vzgoja puščata podloga za srečno zemelsko živlenje deteta i tiidi za večno zve-ličanje, vnogimi deteti pa celo, kak vidimo, odpira pot k svetosti.
Grozote na Španjolskom,
ali kama pripela človeka podivjanost, če zavrže vero
v Boga.
Komunisti so izvršili sledeče grozote na Španjolskom: V treh tjednaj, to je do 10. augusta so spoklali 1320 duhovnikov i redovnih oseb obojega spola, porušili i žežgali so 400 cerkvi, v povzročenom boji je spadnolo više petdesetjezer liidi; kda so cerkve porušili, so iz razvaline napravili grmade i na njih žežgali duhovnike, ali pate kratkomalo samo postrelali; v večih mestaj so nune zaprli v kloštre, da ne so mogle pobegnoti, klošter zažgali, da so mogle žive zgoreti; ženske so najbole divjale i so se spozabile, da so matere i mlade žene, s suhimi očmi so gledale v neštete stotine mrtvecov, štere so spoklale ali je driigi
Glejte, kak delajo komunisti na Španjolskom. Peklenska sovražnost divja v njih, v teh zapriseženih sovražnikaj vsega, ka spomina na Boga i na posmrtno živlenje. Slika nam kaže, kak so v Barceloni zmetali truge i kosti mrtvih karmeličank z groba i je postavili pred cerkvena vrata, ka s tem pokažejo svoje sovraštvo do tistih duš, ki so se posvetile samo za božo čast i se trapile z ostrim živlenjom samo zato, da ubogim grešnikom pomagajo do zveličanja. To neso liidje, to se bitja hujša od zverine, šterim ešče nišče ne znajšo pravoga imena.
spoklali; najbole so divjali komunisti v Barceloni, v jako boga-tom mesti Španije, čeravno so tam delavci na den služili 250 Din. Slovenka pripovedava, da so v Barceloni liidi vlekli na vu-lico i po njih plesali, dokeč neso postali kup razmrcvarjenoga
mesa, da so ženske nage nune gonile po varaši i da so ž njimi počenjale nesramnosti i so najbole divjale ženske; da so tu 42 mrtvih tel karmeličank potegnoli iz grobnice i je postavili pred cerkvena vrata, celo 1. 1436 vmrle karmeličanke, i da so njim v viista devali cigaretline i da so nečiste šale vganjali z temi mrtvimi telami. V Barceloni so podrli i zežgali vse cerkve, to je 177 i vse samostane, nikaj ne pomagalo, ka je vlada prosila komuniste, naj pri miri pustijo več stoletno Marijino romarsko cerkev i druge umetnine; kde so najšli duhovnika ali redovno osebo skrito, so hišo požgali, stanovnike pa postrelali; v ednom samostani so najprle prednico z petrolejom polejali i so jo zatem v sredini sester i vučenic živo žežgali, nekoj driigoj redovnici so
Krasna stolna cerkev sv. Družine v Barceloni, štero so komunistični divjaki zažgali.
izrezali srce i pliiča pa oboje razstavili, redovnike so slekli i nage gonili pa je sramotili, sestre so z drotom zvezali vkup i potom pustili električni tok na nje, da so v strašnih mokaj vse vmirale, sestre salezijanke v samostani Monte Tibiado so prestale grozno mučeniško smrt; tri jezuite so kak nemo stvar zaklali i njihove glave v srebrnih posodaj nosili okoli i med tem kak zverine tulili, kelihe i posvečnjeke so metali med vnožino, ki se je trgala za nje, svete podobe i sv. kepe so z rjovenjom nosili po vulicaj, i so njim nateknoli lonce na glave, — ženske so popolnoma odnorele i še deca je plesala pri teh sprevodaj, kda so
nosili svete podobe okoli i je sramotili, — pijanih oči so strelali na vsakoga, od šteroga so mislili, da verje v Kristuša.
Kak pripovedavle Belgijec, je vido okoli grmade plesati liidi od veselja, ka so te grozovitosti doprinesli i celo v radiji je eden etak gučao: Prišo je den, kda se moramo znebiti vseh pomislekov gledoč na umetnostne vrednote i na jakostne misli. Vmorite svojega očo, svojo mater, svojo deco, vničite vse, da bo z naše prelejane krvi stanola sloboščina i zmaga revolucije! — Slednja meša je bila v Barceloni v cerkvi Marijinoj, ki je bila inda nabito puna, zdaj je bilo samo 10 žensk i dva moška, eden, ki to piše. Pobesnoli anarhisti so vdrli v cerkev, preiskali dva moška i na nesramni način ostale ženske, pet duhovnikov cerkve spolovili i vmorili, cerkev so z benzinom polejali i zažgali; zavod krščanskih bratov so rdečkarje naskočili, dva duhovnika strelih, ednoga teško ranili, mešne obleke so na kupe zmetali i je žežgali; kda je poročevalec šteo eden kelih rešiti, so ga vkraj sunoli rekoč: „Cerkve i samostani morajo biti vničeni, a krasti se nesme."
Cerkev, kde je bila angleška meša, so vužgali, grobe odprli, mrtva tela redovnic so kre stene gorpostavili i njim dali na prsi sramotilne napise, okoli teh mrtvih tel pa so plesali ne samo moški, nego ženske i celo deca tudi; neštere sestre so svoje samostane izročile rdečim za bolnišnice i nikaj ne pomagalo, zažgali so je; — revolucijo so začeli v Barceloni mladi 16 let stari šmrklavci do 20 let stari, naklali so se na aotomobile i divje vozili po varaši, če so koga povozili, se nišče za to ne brigao, vdrli so v hiše, ropali, vničavali i njihovo število je raslo vsako minuto, divje navdušenje je napunilo vse i na stotine so gledali i se nor-čarili pri mrtvih te!aj niin, štere so z grobnic potegnoli i razstavili... piše Švicar, ki je vse to vido.
II.
Bečan Postenrider, ki je prišeo srečno z Španije, pripove-dava sledeče od grozovitosti, ki se dogajajo na Španjolskom: Štirinajset let stari šmrklavci kolejo desno i levo, ki krščansko mislijo, tudi delavce, a vodijo to klanje ženske. V Faragoni so tej z bajoneti rezali več sto letna stara cerkvena oblačila, ženske so pa rezale cerkvene klopi. Svete podobe nakupe znošene gorijo noč no den; dragocene z rokov pisane knige sv. Pisma so metali v ogenj, okoli ognja pa v duhovniške obleke oblečena fakinaža je popivala i nesramnosti počinjala; na zgrablene katoličanske liidi šmrklavci za šalo strelajo i je kolejo; posebno pa se radi igrajo z strelbov na duhovnike i zdaj ednoga, potom drugoga štrlijo; betežnike so zmetali na cesto, bolnišnice pa zažgali. V Barceloni je 20 jezero liidi vmorjenih, v Madridi pa dozdaj, kak javlajo inozemski časopisi, osemjezero; ranjenih je dozdaj bluzi 200 jezero, mrtvih pa vsegavkiip okoli 72 jezero. I vse zato, ar tak šče komunizem. Je ne to peklenska vera? Je ne to antikristuš, od šteroga guči sv. Pismo? Madridskiko-
munistični listi pišejo, da je kaplica delavske krvi več vredna, kak vse dragocenosti Španije. Bečki Nemec ešče zdaj z strahom misli na svoje potiivanje po nesrečnoj Španiji i se Bogi zahva-liije, da je zdravo kožo odneso.
Anglež, profesor Cook piše v listi „New York Herald Tribune" potem, ka se je vrno z Španije eta: V Barceloni je vse vničeno, vse znane dragocenosti i umetnine cerkvene so zginole popolnoma, prvo delo je komunističnim divjakom, da ztrgajo gor tabernakle i sv. hoštije zmečejo na tla, po njih klačijo, preganjajo tiste, ki majo koga v cerkvenoj službi; te družine so vsaki den v smrtnoj nevarnosti; duhovnikov i redovnic ne več viditi; redovnice, štere so se rešile, hodijo od hiše do hiše i prosijo službo kak dekle.
Dopisnik francoskoga lista „Daily Maila", javla eto: Vido sam, kak duhovnikom glave vkraj sekajo ne na ducate, nego na kupe; v Madridi je eden šmrklavec odsekano glavo duhovnikovo na drog natekno i pri ograji ceste gorpostavo. V Valenciji so vse redovnice po vrsti dolpostrelali v ednom samostani. V Fa-ragoni so strelili 30 duhovnikov; v najvekšoj barcelonskoj bolnici so strelili 16 smilenih sester; duhovnike s strojnicami kosijo, mrtva tela grdo razmrcvarijo i po cestaj ležati pustijo, potem je pa z zginjenov žiyinov vred zežgejo; šest dominikank so odegnali v Barceloni, pet so jih vmorili, šesta je vmirala, gda je prišo do nje te poročevalec. Za vnoge odegnane cerkvene osebe ne znati, ka so ž njimi napravili, škofa iz Jeana, Bazulta y Jimeneza so zgrabili i v lastno cerkev zaprli; si lejko mislimo, ka je zdaj že z siromakom, da vse cerkve podirajo i vuži-gajo. Anglež, ki je bio 17 let na Španjolskom, pripovedava, kak so v Barceloni v karmeličanskoj cerkvi z strojnicami pokosili 20 duhovnikov.
Z mesta Huesca poročajo, da so komunisti v Aragoni pomorili vnogo duhovnikov, župnika v Abregi so strelili, župnika Castela so strelili, z benzinom polejali, ga na kup drv naložili i ešče živoga žežgali; staroga i na pol slepoga župnika iz Tor-resa, Paolina Reona so z bajonetom popolnoma prebodnoli, v Guereji de Gallejo so vmorili župnika Febera, lekarnara i dva veščara, v Ebri so župnika Anselma v spovednici strelili.
Poročevalec portugalskoga lista „Diaria de Lisbone" je sprevajao veroborce na jttžno bojišče i poroča, ka so komunisti delali v Badajozi i okolici. Pravi, da so vse vesnice, odkod so se mogli nazaj potegnoti žežgali, 51 kmetov i dvoje dece so celo zaprli v cerkev i to zažgali, 12 jih je zgorelo notri, ostali so zbežali, a na begi so je spostrelali.
P. Domingo van Hout pripovedava sledeče, kaj je sam vido: V Riquelmo-i so sestre preoblečene po noči štele pobegnoti, a ženske komunistinje so je zgrabile i z remeni pa iglami do smrti zmučile, drugo jutro so bile vse mrtve. V Carleti so komunisti cerkev spremenili v plesno dvorano. Po plesi i lumpariji so posvečene hoštije jeli kak za jiižino, so je z iglami prebadali ali
je na zid prikelili v obliki UPH, ka pomeni komunistično stranko. Mrtve redovnike so z grobov potegnoli, njim dali nesramne napise na kosti, v čeliisti pa cigaretline.
Angležinja, miss Margaret O' Sulivan ki je 12 let živele v Barceloni i vidila vse grozote komunistov piše: Kre zidin sem vidila mrtva tela, štera so komunisti zasmehavali, v ženske samostane so znosili mrtvo deco, da bi mogli razširiti laž, da so nune nečisto živele, ali so pa nesramne letake proti sestram prikelili na zidove samostanov.
Dopisnik angleškoga lista „The Univers" je prišo zdaj iz Barcelone i piše, da je vido, kak so rdeči hoštije pliivali, je po cestaj ta metali i je z nogami tlačili. V samostani Lloret de Mar je prednica, naj svete hoštije reši oskrunitve, te razdelila med nune i vse navzoče vernike, sam angleški poročevalec se je na te način šestkrat prečisto. Kda so pa prišli komunisti do samostana, so se oponašali, kak da bi sam vrag bio v njih.
Francoski kat. list „La Croix" objavla svojega sotriidnika razgovor z ednim rešenim kartuzijanom, ki je pravo, da se jih je izmed 37 rešilo po dobroti francuskoga konzula samo 6. Najbole sta divjale proti njim dve ženski, ki sta bile oborože-nivi z revolveri za pasom i sta strelale nedužne redovnike.
Pariški list „Echo de Pariš" objavla poročilo rešenih francoskih delavcov iz Madrida. Komunisti so je aretirali, njim stalno grozili s smrtjov, celo ženske pa 13 let stara deca, ka vse je nosilo puške. Poleg Madrida je log Časa del Campo. Sem po-šilajo komunisti vse tiste, štere držijo za svoje protivnike, z aoto-busi. Kda pa stopijo iz aotoja, jih spokolejo krugle strojnih pušk, štere so skrite v tom lesi za grmovjom. Tii so strelili tiidi veli-koga dobrotnika delavcov, 75 let staroga grofa Medinaceli, ki je svoje posestvo že v prvejših časaj razdelo med delavce. Ti delavci so povedali, da nešterne Iiidi v tom lesi k drevji privežejo i je tak viseče zakolejo, vido je eden teh tiidi, kak so vlovlence med igranjom bili, nesramno ž njimi ravnali i vsako noč 15 pri strelanji na cio vmorili.
Iz vPleterja pišejo č. g. Kartuzijani uredniki M. Lista, da majo v Španiji že dva mantrnika, nad 35 redovnikov njihovoga reda je pa zaprtih i ne ve se, ka bo ž njih.
Poročevalec je vido, kak so mladi šmrklavci klali na cesti staroga diihovnika, kak so mrtvi nakiipaj ležali po cestaj i tak so je kak gnoj metali na kola, polejali z petrolejom i je žežgali, kda je pa šteo fotografirati te strahote, je boljševiški vojak z puškinim kopitom potro lečo aparata i zakuno: „Extranjero mal-dito!" Prekleti stranski človek, i če z aotom hitro ne premine, bi ga strelo. Komunisti so v Malagi spoklali 1000 liidi, v Konstantini so 200 oseb vrgli v rudniško jamo i nato vrgli na nje bombe, štere so je razmesarile, v Lora del Rio so vmorili 187 liidi, v Badajozi pa 155; vse zlato ino dragocenosti v cerkvah so pokradnoli, niti en križ ne ostao na mesti; križe so razbili i oskrunili; Kristušovoj podobi iz cerkve Srca Jezušovoga so glavo
odsekali; v Granadi so ne samo cerkve, nego tiidi zasebne hiše vničili i celo kolodvor, da je celo mesto kak edno pogorišče' liidi pa, ki so branili svoje živlenje, so kak divjačino spoklali, celo so cerkvi dvakrat vužigali, kak v Ubrique, da se osvedo-čijo, ka ne nikaj ostalo, nego vse zgorelo. Vu Rondi so prvo noč spokl&li 47 oseb, zatem vse cerkvi zažgali zviin stolnice i zbesnela banda je lovila duhovnike, štere so skoro vse vmorili, kak piše angleški list Times i drugi listi, ki so svojo poročevalce poslali na to krvavo boljševiško morijo.
Inozemski poročevalec piše, da imena mrtvih ne povejo komunisti, nego mrtve razstavijo, da prestrašijo narod, ka bi se brano; v mlaki krvi leži nešteto mrtvecov, droba, možgani razmetana, komunistični čuvar, mladi šmrklavec brše po mrtvih, gda što svojega išče i če se viipa te toga šmrklavca na red jemati, ga te včasi z revolvov štrli.
Portugalski listi poročajo, da so komunisti v Almendralehi na zverinski način vmorili 80 liidi. Žive so je razpetili na križ, polejali z benzinom i jih nato vužgali. V driigom mesti so na isti način vmorili 38 liidi- V Barceloni so podivjani komunisti, med njimi so se najbole zverinsko obnašale ženske, postrelalii z noži spoklali 150 mladih bogoslovcov. List „Osservatore Romano" piše, da so 29. julija komunisti napadnoli frančiškanski samostan v Kataloniji i spoklali 31 frančiškanov. — V Siguenzi so komunisti zaprli pušpeka i nekaj kanonikov v piišpekovo hišo i jo nato vužgali, tak da so piišpek i drugi živi zgoreli.
Vsi inozemski listi zagotavlajo, da komunistom neide za nikaj driigoga, kak da spokolejo duhovnike i redovnice, porušijo vse cerkve i samostane. I te svoj peklenski poseo opravlajo na najbole zverinski i nečloveči način. Kda napadnejo kakšo cerkev, te najprvle izropajo svete hoštije, jih razmečejo i tlačijo. Po čelom deli Španije, šteroga majo šče komunisti v rokaj, morijo, kolejo, vužigajo i rušijo cerkve i samostane. Vsemi tomi je vzrok brezbožnost i komunizem, šteroga podpira i vodi bolševiška Rusija.
Dne 18. avg. so dali bolševiki iz Moskve po radiji španskim komunistom ukaz, da trbe pomoriti vse duhovnike.
Iz Portugalske javijo, da so komunisti v Rosa de la Fron-tera zažgali hišo, v šteroj je bilo 45 mladencov iz organizacije skautov i so vsi živi zgoreli. Bojali so se komunisti, ka mladenci odskočijo k veroborcom, zato so je žive žežgali.
List svetoga Oče »Osservatore Romano" v pretreslivih slikaj podava grozote, ki jih povzročajo komunisti v Španiji. Piše: Na duhovnike so napravili lov i dali vsakomi 4000 dinarov, ki je ednoga zgrabo, za bole imenitne pa celo 12 jezero dinarov; vnogi so bili živi žežgani, med njimi piišpecje, drugI so bili na križe pribiti, z benzinom polijani i tak vužgani, drugi pa pali vmrli pod različnimi mokami. Svet niti v poganskih^ časaj ne vido takše podivjanosti, kakše komunisti delajo v Španiji ; poganje so dali mir bar mrtvim, komunisti se niti teh ne smi-liijejo, ar so je komunisti znosili z grobnic i ž njimi delali stra-
hotne svinjarije. Celo mesto Barcelona je bilo spodobno klavnici. Nišče ne čisto vulic, nišče ne noso strani mrtvecov, štera so ležala na kiipaj vse okoli i začela gniliti na vročem sunci. Nišče se ne brigao za kričanje ranjencov, nišče ne za rjovenje odnorelih, ki so v dnevaj splošnoga klanja odnoreli i so kak živina v čredaj letali okoli po vulicaj. Nazadnje se je odločo varaš i začeo z zažiganjom nesnage. Odnorele so postrelali, ranjence spoklali i vse pometali na kupe i je žežgali. Smrad gnilih i na pol žežganih mrtvecov, dim, šteri se je kadio iz cerkvih i samostanov pa širio svojevrstno zdiiho, rjovenje odnoreloga liidstva, vse to je nudilo grozovito peklensko sliko, kakše člo-večanstvo ešče ne vidilo. Tak piše list svetoga Oče. Isti list ešče piše, da je vmorjenih pet škofov, nekaj drugih piišpekov i cerkvenih dostojanstvenikov je pa ešče zaprtih.
Iz družbe sv. Ivana Boska javlajo uredništvi našega lista, da so pribežali Salezijanci iz Španije v Turin i tii pripoveda-vali, da vse to, ka pišejo listi, niti senca neso tistim grozotam, štere počenjajo v Španiji boljševiki.
Mi iz dna srca spregovorimo: Siromaški Jezuš, zato, ka si vmro za nje na križi, da bi vekomaj srečni bili, zato ti tak delajo ? Siromaški Jezuš, boži Sin, naš mili Odrešenik, mi te pa tembole ščemo liibiti, kembole te sovražijo hlapci pekla! Vi junaki Kristušovi, mučeniki i mučenice v domovini sv. Terezije, sv. Ignacija i vnogih drugih svetnikov i svetnic, bodite poz-dravleni i pozdravlene! Naj vas odiči tisti, za koga ste živlenje dali i dale, nam pa sprosite stanovitnost v liibezni do Boga!
P. Quadrupani:
Kažipot za pobožne duše.
III. Molitev.
4. Če si razmišleni, ne da bi se zavedao, brez tvoje vole, ne brigaj se za to, od kod izvira razmišlenost, naj se po nepo-trebnom ne zburkaš. Odkodkoli prihajajo raztresenosti, naj ti po-vekšajo zasliiženje. Kda so pitali sv. Frančiška Saleškoga, kak porabi za molitev določen čas, je odgovoro: „Ne bi mogo po^ vedati, ar sem na to ešče ne mislo. Z mirnov zadovolnostjoV sprejmem, ka mi Bog pošle. Če mi pošle notrašnjo tolažbo, kii-šnem njegovo smileno desnico. Če pa čutim siihoto i sem raz* mišlen, kiišnem njegovo pravično levico." Tak je prav, ar Što rad moli, tisti more po navuki našega svetnika molitev z liibezni do Boga liibiti, a ki jo pa z liibezni do Boga lubi, tisti nešče ne menje, pa ne več, kak Bog šče. Ka se pa z nami godi, je boža vola.
„Razmišlenosti nikak ne odženeš, če nemirno misliš na njo. Ne prizadevaj si delo milosti z naravnimi sredstvi i z lastnim mučenjom dopuniti. Bodi zadovolen, ka svojo volo brez vsega zadržka podvržeš Bogi i vsako neprijaznost sprejmeš v diihi vdanosti v njegovo previdnost" (Fenelon: Krščanske misli, 17.)
Palau Gabriel, D. f.
Po Kristušovoj poti. xv.
Poiskati moramo srednjo pot, da moremo vednako hoditi.
1.	Sinek moj, v ognji gorečnosti se habaj naglosti nagnenj.
2.	Ka te dober Duh vodi, spoznaš po tom, ka znaš samoga sebe obvladati.
3.	Vnogi nikdar nikaj hasnovitoga ne včinijo, ar ne hodijo po vednakoj poti.
4.	Mislijo, ka se za mojo stv&r borijo, pa jih vodi duh nereda.
5.	Mislijo, ka je vse apoštolsko delo, ka včinijo, pa ne povrnejo niti edne duše.
6.	Mislijo, ka s kričom vse dosegnejo, istina pa je, da kembole kričijo, naj narod zbuntajo, se te tem menje briga za nje.
7.	Za nemirnimi, strastnimi liidmi idejo i ne nasledujejo mojih svetcov.
8.	Priznam: da je včasi potrebno rušiti, a več vala zidati.
9.	Priznam: včasi je potrebno napadati, a več vredno je včenje.
10.	Če se z tem zadovoliš, da hudobijo osramotiš, gda pa boš na dobro včio?
11.	Prav maš, če odkriješ hudobijo, štero počenjajo hudobni, a včenje na dobro pa li več dosegne, kak igra z strastmi.
12.	Što bi to vervao, ka je v diihi Evangelioma, če rano za ranov napravimo, a na zdravlenje niednok ne mislimo.
13.	Človek, ki žive iz božih misli, več zmore, kak vojskovodja.
14.	Vekšo zmaga dobi, ki si pridobi srca, kak pa, ki z štiiki ide naprej.
15.	Močna vrastva, štera dugo k sebi jemlemo, nas ne zvračijo, nego v grob spravijo.
16.	Če bi te vodila zaistino gorečnost, keliko duš bi pri-dobo za mojo stvar i za nebesa.
17.	Te ne bi bio niti mlačen, niti zburkan.
18.	Te ne bi bio niti omamlivec, niti gizdavec.
19.	Te bi spoznao, kak moreš z liidmi ravnati.
20.	Te bi tvoje delovanje ravnao zakon pameti, ne pa ogenj strasti.
21.	Zabadav delamo dobro, če delamo brez cila i načrta, samo čas zgiiblamo.
22.	Mej vsikdar velike misli, a da je k cili pripelaš, po-sliiži se najprimernejših sredstev.
23.	I če želeš znati, kaj je najprimernejše, opitaj mene, ka je, ka bližnjemi najbole hasni i ka od tebe terja največ zatajii-vanja i največ dela.
goslovci se je zbralo okroglo treseti. Med njimi g. Temlin Štefan, naš rojak, diihovni voditeo vse prosvete v Ljubljani. Sv. meša je bila na prostom. Vnogo naroda je prišlo ttidi prek z Štajara. Dokležanci so lepo okinčali hiše i poti. Pobožnost je bila lepa, notrašnja, dokležovske dekle i dečki so lepo spevali pri sv. meši i tudi pesem vsega Itidstva je tak odmevala. Pesem je vodo g. Štuhec, salez. klerik iz Veržeja. Ceremonar je bio g. Nemec Alojz, sal. duhovnik, naš domačin, ki je z svojimi nastopom vsakoga v popolnosti zadovolo.
Častite sestre iz Slov. Bistrice idejo v misijone, pomagajte njim.
Prve dni oktobra idejo prve misijonarke od č. šolskih sester v Kitajske misijone, kak je to svoj čas proso g. Kerec misijonar. Idejo štiri. Pot vsake košta edenajset jezero dinarov- Z paki vred, štere z sebov vze-mejo, okoli 60 jezero dinarov košta pot za vse štiri. Od nas ide č. sestra Immakulata Maršič iz Melinec. Č. sestre vse, ka što premore, vze-mejo i odnesejo pogančkom poleg penez: podobice, čisla, obleko, brisače itd. G. dekan Jerič so poklonili svoj harmonij. Vsako srce naj se odpre i skoči sestram na pomoč. Ki pa ne more dati, naj mbli za nje. Vse dare sprejme tiidi uredništvo našega lista.
Zahvalimo se Sv. Jožefi za pomoč v stiskaj i za srečen izid primi-cije, štero skrb smo zročili v njegove svete roke. On je veliki, čudodelni pomočnik, viipajmo se vsi v sv. Jožefi! Istotak se zahvalimo Presladkomi Božemi Srci Jezušovomi i sv. Maloj Treziki za duhovniško pozvanje sina i vse druge skazane dobrote. — Družina Žižkova v Ljutomeri.
Osemstoletnica cistercijanskoga samostana v Stični. Preminoč1 mesec je obhajao osemstoletnico svojega obstoja cistercijanski samostan v Stični na Dolenskom v Sloveniji. Augusta 9. je priromalo petjezero šolske mladine v Stično i sprejelo sveto prečiščavanje z roke prezvišenoga gospoda knezoškofa dr. Jegliča i drugih duhovnikov. Prezvišeni so služili sv. mešo za mladino. Augusta 15. na Velko mešo se je pa zbralo 25 jezero odrašče-nih liidi v Stični, da poslušajo biidilne reči ljubljanskoga škofa dr. Rožmana. Slovesnosti so se vdeležili tiidi naš prezvišeni škof iz Maribora, i bila je zastopana i oblastv po g. ministri dr. Korošci i bani dravske banovine, dr. Natlačeni. Cerkev Žalostne Matere Bože v Stični je postala bazilika i je bila svedok, da slovenski narod v pretežnoj večini je ešče globoko veren i zahvalen Bogi, da njemi je dao takše pomočnike na poti zveličanja, kak so njemi bili beli menihi, diihovni sinovje sv. Bernarda skoz 800 let v. Stični.
Naših veselje v tujini, Na den Srca Jezušovoga so naši izseljenci v Argentini bili deležni prvič svete meše, štero njim je služo slovenski diihov-nik g. Hladnik v Avellanedi, predmestji glavnoga mesta, Buenos Airesa. V Tigy na Francuskom pa so g. Orešnik, slovenski duhovnik, obiskali naše izseljence i njim nudili duhovno tolažbo z božov sltižbov 6. septembra.
Novi križ na Melinclh so blagoslovili g. Vadovič beltinski plebanoš 9 augusta, gda se je obhajala slovesnost patrone kapele, Snežne Dev. Marije.
Naš ide v Indijo na misijone. Častiti brat Ribaš iz Petanjec, redovnik Jezusove Družbe, ide meseca oktobra v Indijo, da pomaga pri misijonskom deli.
Molimo za naše misijonare i misijonarke, da morejo vnogim dušam odpreti pot k Jezušovoj veri.
D a r i.
Na dom sv. Frančiška v Črensovcih so daruvaii v Din. sledeči:
Baligač Štefan, Žižki 3, Žalik Katica i Julijana, Gančani iz Francije 78, Ber-njak Ana iz Vidonec v Franciji, na čast sv. Treziki starišom za zdravje i dugo živlenje 58 95, Krampač Franc iz Hotlze v Franciji, prosi za zdravje 10, Krampač Mihal iz Hotize v Franciji, prosi za zdravje 10, Horvat Alojz iz Francije 10, Antolin Mihajlo, Kula, prosi za blagoslov pri trgovini 10, Seljak Marija, Stara vas, Žiri, nabrala 50. Daruvaii so sledeči: po 1 D.: Matičič Marija, Tušar Marija, Lengar Marija, M akar Neža, Kokelj Frančiška, Krajnc Marija, Ko-
kelj Ivana, Bačnar Ivana, Bačnar Marjana, Tratnik Elizabeta, Seljak Barbara, Ža-kelj Marjana, Mlinar Rozalija, Žakomeli Marjana, Kristan Marija; po 1 50 Din : Istenič Ivana, Seljak Marija; po 2 Din: Simnovčič Marija, Staraman Franči, Bogataj Katarina, Mlinar Marija, Oblak Katarina, Seljak Marija, Seljak Ivana, Gantar Marjana, Demšar Helena, ^Grošelj Ivana, Seljak Ivan; Zaje Ivan 2-50, Mlinar Ivana 7, Pivk Jera — 50; Cervek Geza, Francija 100, Gjorek Kristina iz D. Bistrice v Franciji 10. Ista na čast maloj sv. Treziki za zdravje 10, Šeriiga Janoš, Sv, Sebeščan, na zavetišče sv. Trezike 10, Kartuzija Montrieux, Francija, 277-50, Duh Katarina, Melinci iz Francije 20, Kerec Mihal i žena iz Sobote v Franciji na čast sv. Antoni i sv. Frančiški 53, Obresti Spodnješta-jerske posojilnicev 390, Ritlop Marija, Črensovci, na čast sv. Frančiški 10, Kolenko Štefan, Žižki iz Francije 97 75, Gjorek Jožef, G, Bistrica iz Francije 29-50, Nerad Martin, Črensovci iz Francije 29 50, Horvat Aleksander, Stan-jovcijz Francije 14-50, Boltižar Franc, Vaneča, iz Francije 14-50, Ritlop Martin, Širine v zahvalo maloj sv. Treziki za posliihnjeno prošnjo 15, isti, letni prispevek 5, Sarjaš Kristina, Žižki 10, Čurič Treza, Trnje, v zahvalo 10, 9'/i litrov vina doblenoga odanoga 25, N. N. na dober namen 10, N. N. Trnje, na čast Srci Jezušovemi za zdravje sina 10, Grandidier, Morville, Francija 423, Krampač Aga, D. Bistrica iz Francije 100, Kustec Aga, D. Bistrica iz Francije 20, Mekiš Kristina, Trdkova iz Francije, prosi za zdravje 50, Garlatti Alojzija, Brežice, nabrala 5. Daruvali so sledeči: Garlatti Alojzija 2, Grubič Ana 2. Držič Marija, 1. Rožman Marija, Cleveland Dol. 4 Din 18780, Rožman Franc i Kata, vsaki po pol Dol. Din 47, Supi Angela, Sv. Sebeščan iz Francije 45, Gospa Duriez, Franc;ja Fr. 10 —D. 30, g. Sovet, Francija Fr 5 D 15. Izdali smo: koleki na prošnjo za nabiranje 25, poštnina i prevoz tiskovin za nabiranje 34-50, občinska dača za 1. 193H od šum 230, za pisalni stroj 2. rato 1000. — Oča sirot, povrni vsem obilno I
Na podporo M. Lista so dariivali v Din. sledeči: Antolin Mihajlo, Kula, 10, Prša Ag-neza, Francija 15, Duh Katarina, Melinci iz Francije 20, Kerec Mihal iz Francije 10, Kolenko Štefan, Žižki iz Francije 97 75, Supi Angela iz Francije 20, — Bodi Vam nebeška Mati Marija bogata plačnica! — Urednik.
Rešitev vgank 8. snopiča.
1. Štero so glavni deli sv. meše? Glavni deli sv. meše so evangelij, daruvanje, podigayanje i prečiščavanje — 2. Jeli zadosti svojoj dužnosti, po nedelaj i zapovedanih svetkaj sveto mešo poslušati, ki šteroga dela neposluša? Ne zadosti svojoj dužnosti, če neposliiša svete meše od začetka do konca. Deo pred evangeliumom zamiiditi brez istinskoga zroka je pa mali greh, ravnotak deo po sv. obhajili.
Popolnoma pravilno nišče ne rešo vgank, ali zadostavlepo so rešili sledeči: Krampač Ivan, Hotiza 25, Gerlec Viljem, Rakičan, Bejek Štefan, Krog 93, Jerebic Jožef, Beltinci 161, Litrop Štefan, Renkovci 168, Camplin Franc, Bo-gojina 105, Tibaut Franc, Mostje 47. Slabše, a zadovolivo sta rešila Kustec Ignac i Hozjan Jožef z D. Bistrice. Obečana čisla dobijo od 20. septembra naprej, ka do je oktobra mogli vsaki den moliti.
Vganke.
1. Zakaj vmarjajo komunisti v Španiji v prvoj vrsti nedužne
duhovnike, redovnike i redovnice? Ž, Zakaj Bog dovoli to strašno klanje v katoličanskoj državi? Ki pravilno reši do konca septembra obe vganki, dobi za dar lepo knigo.
Pošta.
Eljaš Jožef, Bogojina 116. Rešitev vganke 7. snopiča si kesno poslao, te je prišla, gda je že bilo vse voštampano, že po zadnjem juliji. Zadnji den meseca mora biti rešitev vganke na uredništvi, drtigač se ne vzeme v poštev. Nepodpisanomi. Nekak nam je poslao rešitev vganke 8. snopiča, pozabo se je pa podpisati. Zato smo ga ne mogli všteti med vgankare rešitele. Na to dobro paziti,da je rešitev zadnji den meseca na uredništvi i da vgankar točno napiše svoj naslov pod rešitev z imenom občine z hišnov številkov.