ti s v • miiiiiviivi w • i [ Posamezna številka; S 1 krono. 1 O O D POSTiSTlNA pAVSAT,TH A USTA m S „TABOR* vsu* dan, r at ven » a«d«i)0 tn prmikov. ob 18. eri t * a» umom n na Itn! n j op« «ln* t*i *t*r.© ■ oeloietno 160 k, pollolfio 90 K, JJ cturUetno 45 k. in#j;ečno 15 K« • IflKurati po uopoToru. Pri večkr»ln 5 •bj*▼« popust. ->aro- po >n opravi f TABORA*, JJ MARIBOR. Joroioavb ulica Stot, 4. a fl.\ BBaBroriSKn'.' Leto: I. Maribor, sreda 1. decembra 1920 6 « 5» •■ » » ■ rrrrwv*«4 * «rir» ~mhi'■ ■ » * * S S Posamezna številka: S ■ S • S 1 krono. * J JJ UREDHISTi.O bo uabn;a r Mari- J ■ boru, Jurčičeva ul. at. 4, 1. uad- 5 o:ropje. Tololon mteruib. SL 276. * UPRAVA bo nah.ja ▼ Jurčičevi « ulici St. 4, pritličju, desno. ToU. * los St, 24. Bil S poSloočekoTsi /a- ■ oua atov. 11.787. m * Na naročila t br«z danarja •• no h j tira. — Roko visi so no vračajo. « « * ; ? Številka: 81. i' i vnMimiiHiiinHi1 »■umni i Mufiiiimiup umil, ijiuim i iiiiiiiiiinrHnnrwmiiwgrMTfTrM»iiiTiimniiiiwMWiwrwffOTrwiMn«°™»™ Splošen izid. volitev v našo ustavodajno Radikalci in demokrati najmočnejši. — Natančen izid v Sloveniji. - Prvi december. skupščino^ Zakon o opciji, Maribo:, 30.'novembra. Ko srno 29. oktobra praznovali drugo obletnico osvobojenja, smo se z ''brid-kostjo v duši spominjali vseh onih ozemelj in bratov, ki so kljub toliko oznanjevani pravici zapadli v oblast krivice ter m'rali vsled višje sile zapad-nega im 'erijalizma »piejeti na svoja zamena suženjski jsfrem. Toda tedaj še nismo imeli za seboj Sante Marghante in v naših srcih je bilo še vedno upanje, čeprav medlo in šibko, da nnm bo mogoče rešiti vsaj del naše po Italiji zasedene zemlje z biserom našega Kvar-«era. z našo Reko. Pa tudi to naše po-ile'dnje upanje je porušila Santa Mar-gherita. A kljub temu nismo klondi, verjeli srno še vedno v svojo lastno moč tn silo, ki ho izvajala posledice iz one grenke šole v Santi Margheriti ter popolnoma preuredila naše notranje živ-Sjenje. Sramote in bridkosti, ki nas je zadela pri pogajanjih z Italijo, smo bili krivi sami. krvn jo je bila nn^a notranja razdiapanost in iz te izvirajoča oemoč. Samo-'poznnnje je najboljša pot k jjoboljšnnju — pravi pregovor in tako »mo tudi mi upati, da bomo 1. decembra, drugo obletnico našega popolnega uje-dinjenja in združenja v eni državi in pod eno domačo jugoslovansko dinastijo praznovali v znamenja zmage rzlreznenja Pričakovali smo, da bo lo volit ve, k) so bile določene na dva dni poprej izpadle v tem .znamenju in da bo z dnevom drugo obletnice našega popolnega narodnega ujedinjenja končno napočil čas adrave notranje poldike, ki bo gradna m ne podirala, kakor je podirala žal «ed >j dve celi leti. Mesto tega, pa smo v nedeljo doživeli nov udarec, morda Še vse bolj težak in vse bolj usoden, kakor pa so bili vsi oni, ki smo jih dož veli od dneva našega osvoboienja do danes. Našo prve volitve v samostojni državi, v, nedeljo 28. t. m. so se višile in izvišile v znamenju iste razdrap inosti na kateri je bolehala naša država od vsega počitka.. Naše začasno narodno predstavništvo, ki je opravljalo doslej posle zakonito izvoljenega ljudskega zastop.-tva je bilo, kakor vsakdo ne nesposobno usUariti močno in za vse sučaje trdno oporo vladi. Taka opora je neobh'dno potrebna, kajti sicer sledi kriza krizi, vlade padajo ter se sestavljajo zopet nove, to pa otežuje poslovanje in zagrešuje, da do pozitivnega dela včasih sploh ne pride. Koliko upov smo stavili v od ljudstva izvoljeno skupščino! V nedeljo 28. t. m. ro šli vsi ti upi po vodi! Ko se sestane dne 12. decembra ustavodajna skupščina, ki naj bi postavila temelje naši mladi državi, ki je še sedaj, dve leti po porodu, brez njih, bo se* gtoi&la iz najmanj e SO političnih skupin in sknpinčie, od katerih ne bo nobena zmožna nadvladati druge. Da so doseže delovna večina, bo treba sk!opi!i kompromisnim potom najmanje štiri do pet teh skupin. Kdor ima vsaj -najprimiliv-nejše pojme o parlamentarizmu, ta vč. kaj to pomeni. Naša ustava se bo krojila po strankarsko-kotnpromlsar-ska skrpucani večini najrazličnejših stremljenj !n teženj. Brt#lvomno je torej, da bo ta ustava tudi izgled n tnko, kakor bo izgledala »večina*, ki jo bo ustvarila. Ako bodo stvori!« to večino stranke, ki jim je res nekaj do dežave, potem to še ne bo tako hudo, č* pa tega ne bo mocoče in bodo dobile nadvlado reakcijonarne in separatistične skupine, potem bo to pomenilo konec naš' enotne države. Lahko pa se zgodi, da bo v tern slučaju .rona primotana to pisano .inižbo najrazličnejših elementov, ki naj bi predstavljala n šo kon--tituanto — razgnati. Eno k:.kor drugo na bi imelo z ' nas nedogledu« posledice. Toda naj bo še tako ali tako, gotovo jr eno .n to je. da je n a š sen o osvobbj nju sedaj Se zasužnjenih bratov na Koroškem in v Primorju zgodovinska nedelja V8. t. rh. pokopala za dolgo, dolgo dobo. mogoče ce.o za celo stol tj e Kdo bo nosil za lo odgovornost? Oni, ki so si želeli o j vsega počel k o-labitev, in razbitje naše države ne. ker oni so tudi v m de tj,o 28. t. m. imeli prrd seboj 'sli cilj, pač pa oni, ki so si sicer želeli sanacijo našega notranjega žvljenm in vsestransko konsolidacijo, so se pa v svo i strankarski za-slep jenosti dali zapeljati od pat -rlema-goškik tiaz v zločin nad temi la<=!nim ž ljami. Na nje. ki so razcepili državi zveste in napredne elemente v življenja nezmožne dr bce, oni bodo nosili z.a to odgovornost, nanje bo padlo prokletslvo bodočih po solen našega naroda. 7,a te bo prišlo spoznanje — toda prepozno, kakor je prišlo sedaj prepozno za one izdajalce na Koroškem, ki so se dali kupiti za prazne obljub, iz Ce'ovca. Tako bi se morali jutri, n« dan d uge obletnice, me^-to v veselo, odeti v črno, žalno obleko. Mesto veselic, obhodov iu praznih fraz in govorov, bi se morali zapreti doma v snmsto in v temo ter se skesati vseh onih neštetih grehov, ki smo jih zgrešili nad to našo toliko za-željeno državo tekom teh dveh let. Obratnfo ravnateljstvo j. ž. na - dunajskem tiru. Kar smo že nekaj časa slutili, čestft smo se po raznih znamenjih že dolgo bali, stoji danes pred nami žal.kot istina. Obratno ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani sejedalo zapeljati na Jugosloveriom sovražni — dunajski tir. Da sc Ut- egnemo očitku, da hočemo to žalostno istino izrabiti v volilnem boju prqti NSS in ZJZ, smo ta udarec nemško-avstrij-ske reakcije odložili razkritju po volitvah. Zdaj lahko prosti vsakih strasti o tej za nas vse Jugoslovene važni zadevi govorimo odkrito. Ce in v koliko, ie r.rša sodba napačna, nam bo le prav, če se od bolj poučene strani resnici na ljubo popravi, ^ Predvsem je po naši sodbi bilo napačno, da ie prevzel vrhovno vodstvo obratnega ravnateljstva -g. Bračič. Ravnatelj Bračič je sicer vesčak na svojem mestu, ■ ampak to mesto z?nf bi ne smelo biti v Sloveniji. Uoo tevati mo-j ramo namreč, ds -j* bila iužna železnica I pod Avstrijo ena največjih ekspozitur I vsenemš e in Sfldmarkine politiki, da' je ona tvorila vozeči in stoječi most od. Berolina, ozir. Dunaja do Adriie. Vra- j čun«i za nas narodno indiferentne ozir. j vermanizacijo še pospešujoče jugoslo-venske soc. demokrate, je bilo na našem železniškem omrežu najmani 75 odstotkov nemškega ozir. nemškomi le-če-a osobja uslužbenega. Da nišo nemški železničarji ob prevratu stavkali in da ni bila naša ,Zveza" ter sploh slovenski železničarji vsled tega naravnost prisiljeni izpolniti t i vr^el, bi bilo ostalo tudi po prevratu še najmanj 60 odstot-kov nemškega osobja. Še-le ta unor nemšKo-avstrijsko mislečih železničarjev ie takratno vlado primoral — k čiščenju. Toda to čiščen e se je izvršilo ne z železno roko, ampak z roko v finih gl ce-rokavicah in čisto slovensko-pola-goma. Daleč predvidujoča vsenemška politika pa je bila tudi v slučaju želez ne roke ovirala radikalno čiščenje. Ta politika je namreč že od vsega početka skrbela, da za gotova vodilna mesta, ki zahteva o strokovnjaško izobrazbo, nismo imeli nadomestila, ker so nam hote branili pot do take naobrazbe. Toda izkušnja je pokazala, kaso kmalu si je znal jugoslovenski talent izpopolniti tudi to vrzel. Danes smo tako daleč, da bi z Jugosloveni nadomestili hhko tudi vsa v prvem času res še nenadomestljiva mesta. Danes so vsi Praschnikarji, Ogrinci, Siebejerji, Stummerji i. t. d. pri nas cisto odveč. Navidezno težavnejše bi bilo.radikalno čiščenje v delavnicah in kurilnicah, kjer so gotove stroke, ki se ne dajo v dveh letih popolnoma nadomestiti. To je pa samo navidezno. Nas se je in se še od nemške strani napačno razumeva, da hočemo n. pr. ravno v Mariboru kar vse nemške železničarje pognati iz službe in jih zapoditi preko meje. Tega tudi ni potreba. Saj so tudi med Nemci pošteni ljuaje kakor tudi med nami piso angeli. Ce se nemški delavec zaveda, ,da nima nikogar nazgo-saj, ki bi bi mu dajal nemškonacrjonal-no potuho, ampak da je nad njim od-ioten, a pravičen Jugosiovea gospodar, ne bo tako neumen, posebno če imti. družino in morda še kako malo posestvo, da- bo za prazne nemškonacijo-nalne sanje v Jugoslaviji s prejšnjim šovinizmom riskifal svoj kruh. Posebno, ker dobro ve, kako slabo se godi njegovim tovarišem, ki jih je nemško-av-strijsko srce zavleklo prostovoljno prekoi naše meje. Ne, mi sami kot gospodarji nad njim bi ga privedli do zavesti, da mora biti hvaležen, da mu damo kruha, In ker bi bil obkoljen v obroče jugo* slovenske večine, bi bil v lastnem inte^ resu primoran, se polagoma za silo prw učiti našega jezi«a, vsaj kolikor to zaV hteva medsebojno občevanja. Postal bi' polagoma tudi dober jugoslovenski državljan, čeprav sicer Nemefc po svojem notranjem prepričanju. Da bi se njegovi otroci morali priučiti našega jezika, td je itak skrb naše šole in naše državljan* ske vzgoje. Tako bi se izognili vsem tem narodnostnim prepirom ,med delavstvom, bi ne bilo vsaj lega medsebojnega sovraštva, kakor obstoja danes, posebno v Mariboru. „ Zakaj je danes ravno pri nas vsti narobe? Edini vzrok tiči v naši lastni napaki, da nismo tedaj, ko je bilo ugod* na prilika, ob času velikih uporov npmško* avstrijskih železničarjev izčistili brez parJ dona vse kolovodje-hujskače. A zato je bilo treba na obratnem ravnateljstvu ce^ lega moža, odločnega Jugoslovena. Ta' mož pa Bračič nikdar ni bil, poročen je z Dunajfanko in z — avstrijskim duhom. Videli bomo v naslednjih izvajanjih, kako se ta duh zdaj 3. leto naše samostojnosti maščuje. Poz >; r! I Opozarjamo občinstvo, da n) nikdo opravičen inkasirati račune tiskovin, Inserate, itd. za Mariborsko tiskarno d, d. Inserati se vplačujejo samo v upravništvu. Ravnateljstvo. Dnevna kronika — Magistrat in Marburg. Poroča se nam: Pravijo sicer, da imamo slovenski mestni urad v Mariboru, toda č« pridete v go'ove urade g. vladnega ko« mhaija dr. Leskovarja, se lahko prepričate, da smo še v starem Marburgu. Na slovdnski pozdrav ne dobiš odzdrava, ampak čez nekaj časa vprašanje: „Waf ist mit Ihnen ?“ Ako niste vešči tega jezika, ras kratko odslovijo: ,Ich ver- stehe nicht slovenisch.* In s tem je uradovanje končano. Tako se je zgodilo z menoj, ko sem prišel prosit pojasnila t neki trgovski zadevi. Se le ko sem uvidel, da cel urad ne zna ali noče znati s'ovenski in se mi je mudilo, sena se moral pos liti z nemščino — in tedaj smo se v slovenski mestni hiši pod vlado komisarja jugoslovenske vlade in pod voditeljem najbolj narodne stranke SLS — razumeli. In ta škandal dopušča v Mariboru, v tretjem letu.Juaoslavije...naš® .vlada Slovenijo j*.- — Zebot — Sodnija — Pirc. Prebeli smo: Veleč. g. uredniki Vem, da Imate te dni čez glavo posla z volilnimi stvarmi in Vam torej gotovo ne preostaja časa za osebno polemiko. Prejmite torej iz vrst bralcev par pripomb k notici »Sodnik dr. Kramar in novinar Fr. Pirc* iz pondeljkove »Straže*. Že dolgo premišljujem, čemu se »Straža* s takšno silovitostjo zaganja v g. urednika Pirca, katerega je še pred kratkim povzdigovala v nebesa. Ce jim njegovo pisanje v Taboru ni po volji (kar bi bilo človeško umljivo), potem bi naj napadali list, kot je to po vsem svetu običajno med dostojnimi ljudmi, ne pa osebe, ker mu (g. Pircu) osebno ne morejo prav ničesar »citati. Toda klerikalcem seve ni za idejo, obiti hočejo osebo, da se znebijo nevarnega sovražnika — temnih elementov okoli »Straže* in »Gospodarja8, ki imajt« vsak drugi dan kako razpravo pred sodiščem. In to jih najbolj boli,, ker ima menda g. Pire posebno dober »nos8 za te »skrivnosti8. Ker pa se g. Pirc ni ustrašil klerikalnih groženj, tako da smo zadnje dni zopet zvedeli za razne Žebo-tove »čednosti*, sO poskusili klerikalci v zadnji »Straži* novo orožje: udarili so po tretjem in sicer,po sodniku Kramerju, ti mora večinoma prati njihovo snažno perilo, pred katerim so že mnogo procesov zgubili, pa tudi dobili. Pa udarili ;niso kot nasprotniki, ne tudi kot sovražniki, ampak — zvesti svojim načelom — kot hijene: Pred leti je bil sodnik Krainer na levi nogi operiran in ima od tedaj na tej nogi majhen defekt, kar gotovo ni tako hudo, kakor so fatalni defekti na možganih »Stražinih* kaplanov. Pondeljkova »Straža*, v katere uredništvu sedita poleg znane troperesne de* ieljice še teologa katoliške vere profes. dr. Slavič in dr. Kovačič, pa je očitala g. Kramerju to — telesno napako. Res. človeka obide groza ob takšni podivjanosti in priznati moram, da jo je g, Pirc pri tem še dobro odrezal, — on je samo »potepuh*. — Svoj čas, ko sem bil še mlad dečko, sčm bil zaljubljen v mehke, sanjave povesti župnika Meška. NekočS pa ga je priznani literat Glopar malo „skritiziral*. Žppnik Meško se“je branil na ta način, da mu ja v dolgem pamfletu v »Miru* očital grbo, kj mu jo je naklonil stvarnik Bog. Ko sem tisti Melikov izbruh čital, sem moral pljuniti, njegove povesti so se mi prigabile — in na tb sem se spomnil, ko sem včeraj bral »Stražo*. —ž. — Priporočljiv Odvetnik. Poroča ste nam: Dr. Juvan ni samo gentleman kot predsednik stanovanjske komisije, ampak tudi kot odvetnik. , Učiteljica M. jV. je imela tožbo, ki je zanjo tako izpadla, da je morala plačati svojega in odvetnika nasprotno stranke. Zastopnik nasprotne stranke je bil dr. Juvan. Učiteljica je čakala, da ji dr. Juvan pošlje račun, katerega je bila pripravljena tak j plačati. A namesto računa ali opomina — kakor je v navadi v solidnih odvetniških pisarnah, jo je katoliški odvetnik 8r. Juvan brez vsakega obvestila kratko-malo zarubil ter tako povzročil skoro polovico več stroškov, kakor znaša njegov stroškovnik. S svojim katoličanstvom-je šel še en korak dalje; ukrenil je, da Ferdo Kozjak. Z nimanje za imafnbst. Prišlo je spoznanje, ko je bil okoli aas že svetel dan in je bilo povsod dru- fod obdelano polje že v bujni rašči. edaj so prijele naše roke za plug in začele orati trdo ledino. Vstali so možje, ki so nam pokazali ■pot v rajsko deželo umetnosti in lepote. Mnogo izmed njih pas je zaoustilo v zgodnjem poletju svojega življenja, sredi najplodovitejšega dela, prav tedaj, ko se je dvignila njihova duša do viška ustvarjajoče sile. Prišli so iz naroda za narod; ali ta jih ni spoznal in umirali so v bedi in samoti. Dobrotno nebo nam jih je poslalo, naša zanikrnost in letargija jim je izkopala prezgodenj grob. Tako SO grešili nad svojimi najboljšimi talenti tudi večji iri bogatejši narodi. In ko je bilo že prepozno, tedaj so se začudeni predramili iz duševne zaspanosti; iz tisočerih grb je zadonela slava. A dokler je umetnik živel , med njimi, ni bilo nikogar, u. km, biL -atest L* .te sc omenjena tudi deložira iz stanovanja in s tem, povzročil stranki občutno škodo, ker se je pohištvo na dvorišču spridilo in pokradlo. — G. dr. Juvan. Priobčujemo to poročilo kakor smo ga prejeli in vam damo priliko., to obdolžitev ovreči, če ni resnična. — Snaga v mestu, h občinstva se nam poroča: Se lani se je Maribor vsaj kolikor toliko postavljal kot snažno in čisto mestece, kar so tujci v čast mestni upravi večkrat povdaijali. V zadnjem času pa so se spremenile, nekatere ulice' naravnost v gnojišča, kar je razumljivo. k$r imajo tam, kjer bi morali zato skrbeti, riajbrže čisto druge skibi------------ Pri tem ne mislimo na zakotne ulice in ne samo na take, kjer se mnogo vozi, ampak v mislih imamo večje ulice, ki vodijo v lepša, obljudena dela mesta n. pr. proti roeslnemu parku. Tudi te ulice so skrajno zanemarjene ia nesnažne. Tako se najdejo n. pr. v Zg. Gosposki ulici, Cankarjevi ulici itd. kar po več dni isto konjsko in človeško blato, vse polno napol segnite s;ame, papirja, smeti in ostankov raznih ponočnih »izbruhov*. Naš za obči blagor, snago in red neumorno skrbeči magistrat zasluži tudi v lem oziru — primemo priznanje. — Naseljevanje v južnih krajih Srbije. Naredba o naseljevanju v južnih krajih Srbije .je stopila 20. novembra v veljavo. Odobren je ministrstvu agrarne reforme kredit v znesku 20 milijonov dinarjev. — Izvoz selitvenega blaga. Glede izvoza in uvoza selitvenege blaga predvideva carinski zakon glasom informaciji črpanih pri glavni caiinarnici v Ljubljani naslednje predpogoje: Za izvoz selitvenega blaga je predvsem potreben dokaz o resnični selitvi. V to svrho naj stranka sestavi natančen seznam glede kakovosti in količine svojega selilnega blaga. Ta seznam mora vidirati oziroma potrditi na deželi županstvo oziroma okrajno glavarstvo cventuelno državni urad, ali državno podjetje, pri katerem je stranka bila zaposlena, s pripombo, da gre v resnici za selitveno blago. V mestu Ljubljana potrdi seznam mestni magistrat, a na tej podlagi izstavi izvozno dovoljenjenje ministrstvo za trgovino in industrijo, oddelek v Ljubljani, s potrdilom, da se stranka res izseli in da je njeno blago smatrati za selitveno blago. V obeh primerih pa potrjuje tukajšnja ekspozitura za plačanje v inostranstvu, sedaj v likvidaciji, da je to selitveno blago oproščeno osiguranja valute. Na podlagi tako potrjenega seznama odpravi carinarnica selitveno blago carine prosto. Pri uvozu takega blaga presoja carinarnica, da se izpolnjeni predpogoji, ki eventuelno opravičujejo carine prosti uvoz. Da ima stranka vse selitvene dokumente inozemskih oblasti v redu, že ne zadostuje, da se to blago odpravi brez vsakega plačanja carine; poglavitno je, da ima tudi dokument naših oblasti, iz katerega mora biti razvidno, da se ona stalno naseli na našem ozemlju. Take oblasti so predvsem policijske oblasti, potem državni maštva. In veudar je na svetu toliko bogastva in razkošja! Toda kaj bi očital in komu zameni! Bili smo borni in mali, na svoji lastni zemlji hlapci. Vkovani v tesne okove nismo mogli dohitevati drugih narodov, ki so imeli vsa sredstva na razpolago. Ali bratje, časi so se izpremenili. Nastopil je nov dan, poln luči in svetlobe. Zlata svoboda pa nam ni prinesla le pravic in ugodnosti, imarveč tudi resne dolžnosti! Nastopiti moramo pot do vsestranskega duševnega napredka in razvoja, zasledovaje visoki cilj svobodnega naroda, ki r.e sme zaostati za svojimi sosedi. A najvišje duševno bogastvo vsakega naroda je njegova umetnost In sedaj, o bratje, ali. smo pripravljeni, da vstopimo v svetišče in sedemo za mizo Gospodovo? Ali poznate njegove besede, da človek ne živi le od kruha, ki je samo telesu j hrana? Umetnost pa je hrana hrepeneč, duši. plemenita hčerka božja, ki nas povzdiguje od puste vsakdanjosti k čudoviti vzviš^ti lepote in dušne po- uradi in pa okrajna glavarstva. Le ako stranka doprinese tak dokument, je selitveno blage uvozne carine prosto, v protivnem primeru pa je podvrženo carini. — Veliko narodno slavnost v prid naši iredenti priredijo Ciril-Metodove podružnice na podvečer sv. Treh Kraljev v Mariboru. Volilna borba, ki je razburila naše duhove je minula, nasprot-stva ki so razumljiva posledica te borbe, so ublažena in treba je, da obrnemo zlasti mi Slovenci svojo pažnjo na ne govanje in lečenje naše najtežje narodne rane, na naše neodrešeno ozemlje. Zbrati je treba vse narodno sile za obrambno delo, zainteresirati je treba najširše sloje za našo iredento na severu in zapadu, vzbuditi je treba v slehernem Jugoslovenu čut dolžnosti, da žrtvuje v ta namen po možnosti. Ciril-Metodova družba 'je v smislu te potrebe sklenila, da naj se vrši prva prireditev v novem letu v prid našim zasužnjenim bratom, v znamenju medsebojne sloge. Pred nekaj dnevi smo zaprosili vsa društva, naj prepustijo predvečer sv. Treh kraljev Ciril in Metodovim podružnicam, da priredijo na ta dan veliko narodno slavnost, koje dohodki niso namenjeni v podkrepitev blagajne kakega poza-meznega društva, temveč se porabijo izkbučno zamašo iredento. Kakor čujemo, je Glasbena Matica, ki je svojčas sklenila, da priredi na ta dan svoj ples, pristala na to, da prepusti tg večer prireditvi imenovane narodne slavnosti. Mi smo ji za to uvidevnost v imenu naše neodrešene domovine hvaležni in bomo zastavili vse sile, da podpremo z vsemi silami stremljenje Glasbene Matice. — Opozarjamo še enkrat rodoljubno občinstvo na današnjo slavnostno akademijo v proslavo narodnega praznika 1. decembra, ki se vrši ob tl. uri ter se ponovi ob pol 17. uri v tukajšnjem Slov. narod, gledališču. Za dijaštvo, ki ne plača nobene vstopnine, sta določena parter in galerija. Za ostalo občinstvo so določeno iože (100 K) in balkonski sedeži (lOK.)Ker je to prva domoljubna prireditev celokupne akademske ' in srednješolske omladine, pričakujemo častne udeležbe s strani tukajšnjih narodnjakov. —- Roparski napad — izmišljen. K našemu poročilu od toijka smo od verodostojno stvari zvedeli sledeče zanimivo — presenečenje: V zadevi dozdevno oropane Katarine Leiroutz je policija aretirala dva' sumljiva možka. Eden sploh ni imel z žensko nič opraviti, drugi, železničar J. K. pa je priznal, da je žensko spremil v Magdalensko predmestje. Uspeh težavnega zaslišavanja obeh je dognal, da si je ženska roparski napad izmislila. On je sicer res nekaj hotel injptj, od nje, .toda nekaj čisto drugega, kakor je ona prvotno trdila. Ko je ividel, da svojega namena, ne bo dosegel, je postavil kovček pred njo in se z neposebno delikainim pozdiavom od nje poslovil. Ona vsled tega vžaljena je šla v gostilno Rapoe, kjer je pripovedovala roipan o izropanju. Ker so ji seveda nasvetovali, naj gre na stražnico dogodek javit, je šla in je v tem sm slu Toda žalostna resnica je, da so med nami premnogi, ki žive samo telesno, ne da bi čutili potrebo za razumevanje in uživanje umetnosti. Zato je nujno potrebno, da se med nami vzbudi večje zanimanje za umetnost, da se zdramijo naša srca in dvignejo otrple duše. Ta namen imajo pred vsem umetnostne razstave. Doslej smo prirejali Slovenci vedno take razstave samo v Ljubljani. Ali danes se občuti potreba takih razstav tudi v drugih večjih središčih. Duše se r dvigajo in hrepene po izpopol-n it vi. Kdo bi hotel odreči -hrane proseči duši, kdo tešila tajnemu hrepenenju ? Zakaj bi tudi mi ne pokazali, kaj premoremo in s čim se smemo ponašati i Japonci so v kratki dobi dosegli kul-tifrne Evropejce; priden in duševno da-rovit narod lahke z brzimi koraki nadomesti, kar je zamudil v prošlosti. Ali zato je brezpogojno potrebno, da strnemo svoje moči, da sodelujemo vsi! Umetnik mora najti podpore, in bodrila v občinstvu. Le s -skupnim delom do-gra^ipip' .svpUšgg, opisala vos dogodek. Ko jo pri poznejšem zaslišanju uvidela, da z ropom n« ho nič, je železničarja obdolžila —i posilstva. Ker je bil tudi ta izgovor suw mljiv, so jo vtaknili v preiskovalni zapor, kjer so se na nji pokazali znaki spolne bolezni. Vsled tega je tudi žeje-* zničar v zdravniški preiskavi. — Slavnostna akademija. »Društvo jugoslov. akad. v Mariboru se ne vrši el. dec. 1920 kakor objavljeno ob 16.! uri, ampak ob pol 17. uri, kar naj p. d občinstvo vzame blagohotno na znanje*! — Zebotovo krivo pričevanje. Nizko propala strast osebnega ma§ie-vanja ima kralkovidne oči, kar se posebno opaža pri nadolikanih, nadpametJ nih nadkatoličanih okoli »Straže*. Zadnja »Sfraža* se odlikuje po dveh napadih na naš? sodnike in sicer tako nizkotnih na-« padih, da se vsak pošten čitatelj nehote] vpraša: je li to mogoče? Mi CakamOj kaj bo ukrenil g. predsedivk okrožnega sodišča v obrambo napadenih kolegov, To pa že lahko danes ugotovimo: ŽeboS ie Y teh napadih zagrešil krivo prič« vanje in sicer iz prav zlobnega namena« ki ga je zmožna le klerikalna duša, V kolikor se to krivo pričevanje nanaša n$ novinarja Pirca kot našega sodnega poročevalca, o tem prihodnjič. Za danes si omejimo le na slučaj demonstracij. »Stra-i ža* je kakor znano, takoj po demoni stracijnh denuncirala in obrekovala Pirca kot organizatorja in krivca demonstracij 13. oktobra. Ko se je javno ugotovila da je bil med voditelji demonstracij sta poverjenika Verstovška, se je zgodii ču* dež. V isti »Straži* sta dr. Jerovšek ia Žebot izjavila, da sta kot priči proti Pircu pozvana, pričala za Pirca razbre-* menilno. Zdaj pa ista »Straža* obnovj svoje prvo obrekovanje, češ, Pirc je organizator in krivec demonstracij. Eno alf drugo pričevanje je — krivo. — Potovanje princev. Včeraj ai» preko Vinkovcev odpotovali v Bukarešte romunski prestolonaslednik Karol, prin« cezinja Marija, grški princ Jurij in nje* gova zaročenka Elizabeta Romunska. > — Prepovedani madžarski list V Glasom naredbe notranjega ministrstva so za našo kraljevino prepovedani ne* kateri madžarski listi, ker pišejo proiS naši. državi. Na prvem mestu med tem) listi je »Pester L!oyd“. —^ Iz beograjskega kasacijskega sodišča. Pri beograjskem kasaciiskem sodišču je končna kazenska stvar proti Milanu Hjorgjeviču, bivšemu častniku iq odvetniškemu kandidatu, ki je bil obtožen poneverbe. Sprejel je od ameriška misije 1000 dolarjev kot odškodnino za revnega slugo, ki ga je povozil avto«* mobil te misije. Od te vsote pa j« Gjorgjevič izročil slugi samo eno-tretjin< drugo pa obdržal zase. Obtožen je bjf goljufije, ker se je izdajal pri amerišfc misiji za zastopnika sluge, pri slugi pj za odvetn ka. Sodišče je s 7 glasovi iz* javila, da je kriv, s 7 pa zanikalo nje* govo krivdo. Predsednik se je pridruži °nj P°|0Ticii ki je izjavila, da ni kriv, »/ j *G8a j® bi! Gjurgjevič oproščen* Medtem pa je tudi slugj povrnil vsoto 18.500 dinarjev. najdemo tolažbe vsi, ki bomo po nje/ hrepeneli. Že se kaže živahno gibanje okoli ognjišča jugoslovenske umetnosti. Vstaja mladina, budi se njeno hrepenenje, mlado življenje sili na dan. Tako jih srečamo na prvi razstavi v Novem mestu. Ne bomo sodili o njih, ker ni ša ; prišel čas; gledamo, jih z veselim pri* . čakovanjem in s trdno vero. Z isto nado • v srcu čakamo sedaj prvega nastopa v I Mariboru. Pozdravljeni vsi, ki stopita 'v tempelj Gospodov! V kulturnih središčih narašča zan> manje za take prireditve od dne d€ dne. Življenska in kulturna potreba vsegi naroda pa zahteva, da prodre to zani« manje v najširše ljudske sloje. Treba je da vstane masa iz duševnega mrtvila, da spozna namen in potrebo umetnosti Kdor vstopi v svetišče, naj odpre kelib svoje duše, zakaj dragocena je gostija, ki jo nudi boginja svojim izvoljencem. >ere53!r, »Tabor8' [utri vsled državaega praznika ne izide. Prihodnja številka izide komaj v četrtek popoldan. Končni rezultat volitev v Sloveniji. Ljubljana: JDS 3196, SLS 1762, KSS 1189, JSDS 1158, KS J 1499. Izvoljeni so: Dr.,'Ivan Tavčar (JDS), dr. A. Gosar (SLS), dr. Milan Lemež (kom.) in Ivan Deržič (NSS). Kranjsko: JDS 5078, SLS 28137, ^JSS 2604, JSDS 6929, SKS 14910 in: KSJ 9190. Izvoljeni so: dr. Gr. Žerjav,j (JDS), Janez Brodar, Josip Gostinčar, Josipv Nemanič, Janez Stanonik, Karol Škulj, in Anton Sušnik (SLS), NSS nič, J Etbin Kristan (JSDS), Jakob Kušar, Iv. j Majcen, Ivan Pucelj in Janko Rajar (SKS), Marcel Žorga, Valentin Mlakar in Viadislav Fabjančič (KSJ). S t a j e r s k o: JDS 4456, SLS 27.583,1 NSS 2272, JSDS 20.258, SKS 15.284, j KSJ 5665, PVS 1940. Izvoljeni so: dr. Kukovec (JDS), Ivan Roškar, Franc Pišek,* Jožef Klek!, Martin Krajnc, Vladimir Pušenjek, Josip Skaberne, dr. Korošec in dr. Hohnjec (SLS), Iv. Deržič ("oz. Dobovišek) (NSS), Etbin Kristan, Filip Kisovar, Jože Kppač, Rudolf Golouh in dr. M. Korun (JSDS). Ivan Urek, Josip Drofenik-, Ivan Mermolja in dr. B. Voš-njak (SKS) ter Miha Koren in dr. Mi-lan Lemež (KSJ.) j Slovenija, skupno: JDS 12.730, , S^S 57.450, NSS 6765. JSDS 28.343, SKS 30.194, KSJ 16.354, PVS 1940 glasov ter JDS 3, SlS 15, NSS 2, JSDS 5, SKS 8, KSJ 6, PVS nobenega mandata. Skupaj 40 mandatov. Sloven. narodno q'erfa!išita Repertoire bodočih dni: V torek SO.: „ Amazonke", izven aljoitn.. -Dirigira iz prijaznosti skladatelj sam. V sredo 1. dec.: *No8 na Hmnljniku*. .iz virna noviteta. Slavnostna proslava (ii u.e ob letnice proglasitve kraljevine SHS. — Pred iprrr drži slavnostni govor prof. Ribaiid in godba igre jugoslovansko ouverturo V če rtek 2 dec.: ^Pohujšanje v dolini šentflorjanski*. Ab. B—10. V petek 3.: Zaprto V soboto 4. doc. popo'dne ob 16. uri majke Jugoviča*, di aška predstava. Kultura in umeNost. + K koncertu Juro Tkalčič. Naš Slavni umetnik je bil i oj• n v Zagrebu It ta 1877. in že v 10. letu ,se je 7a 'el učiti sviranja na čelu. Učitelja sla mu biia na dunajskem konservatoriju oha velika pedagoga F. Elelmesberger in R. Diltrirh. Od 19. teta naprej je nnda Ijeval svoje študije na konservatoriju v Parizu pod nadzorstvom profesorjev Loele. A^jaite, Touche. Lavottn in Dnmns. Rovršivši spidije je postal stalni član slavnega parižknpa Jcviub-ta Lej nne in Luquin. V le tu 1905 je bil imenovan za profesorja na versailleskem konservatoriju. Njegove vsprešne turneje so, ga peljali čez cp!o Franc io, Avstrijo, Švedsko. Angleško. Romunijo i. t. d. Sedaj potuje preku Francije v Ameiiko. Tlcalč č je tudi cenjen kot finočuteč skladatelj. -j- Pohujšanje v dolini šentflorjanski. V dolini šentflorjanski, kamor iij bil zašel umetnik Peter, če bi bil umetnik, ker je po sodbi rodoljubov razbojnik, tat in kontrabandar — z Jacinto, svojo dušo polno hrepenenja, je bilo tisto pohujšanje, katerega nas 1 varuj Bog in vsi svetniki! Cankarjeva igra ni lahka ni zahteva moči, ki mora-! jo biti kos nalogi, da se vžive v tiste ljudi in podajo značaje tako, kakor on ; hoče. Kakor hitro se igralec ne drži i avtorjevih navodil, potem igra ni "več Cankarjeva. In to se je zgodilo pri četrkovi premieri v prvem aktu. Kje je Pila ona resnost, ki bi jo morali čutiti rodoljubi, ko se v njih oglaša vest i i j jim naznanja bližajoče se zlo? Izgledalo je, kakor da se zdi njim 'samim igra smešna. Tako so podali nekateri igralci fianjesto Cankarjevih liudi le karikature. Cankar je bil mojster v izražanju. Vsako besedo je pretehtal in tako tvori njegov stil čudovito zgradbo, polno sile in lepote. Ali prema mi le besedo, j zamenjaj izraz — in pomen ni vezisti. Ce_ Cankar besedo samo ponovi, je igralec ne sme trikrat izreči. Cankarja j ni mogoče podati s svojimi besedami,; ne da li trpel pomen. Kar se tiče režiiel je treba pripomniti, da je bilo v lil. J aktu tisto letanje na verando zelo ne-j umestno. Kaj naj bi pomenilo? In čudno: iztezanje rok proti Jacinti po pozdravu pred gostim? Krištofa Kobarja, imeno-, vanega Petra, je podal g. Nučič v j L aktu drugače kot ga je vstvaril Cnn-j kar. Njegov nastop bi moral biti di-' plomatski, ne pa rokovnjaški. V začetku, ko je n. pr. pozdravil županjo, je nastopil dobro, a je kmalu zašel v neprimerno kričanje, ki ie bilo pii obleganj tg vseh treh oseb enakomerno. Kakor pa so te osebe različne, tako različen bi bil lahko njegov nastop proti /saki. V drugem aktu pa se je ves > vživel v svojo ulogo. Menil bi pa, da - je bil pri sprejemanju svojih pod-: ložnikov v koči nekoliko pretrd. V tretjem aktu je ugajal, ko je brez bojazni pričakoval, da se zgodi, kar je zapovedano, ko se je prikazala prava sirota doline šentflorjanske. Ga. Setin-ska, ki je podala Jaunto, popotnico in | družico njegovo, je bila lepa brez pri-i mere. Ali ljubeznive, ljubeče, brezpo-.: kojne, vsega želine in vsega site žen-jske od frizure do šolnov nisi mogel . najti me v kretnjah, ne v besedi in ..značaju. Namesto hrepenenja sanjavost, v namesto polne ženske narave — igračka. i Spoštovanega rodoljuba župana je g", i Šimenc podal prav primerno. Le v gotovih slučajih je bil njegov glas preveč j kričeč in zapovedujoč, namesto pre-1 pričevalno proseč. Zelo neroden se mi1 ' !e tedaj, ko je svoje čednostne! I rodoljube vezal na nit. Postopal je zi Intimi kakor s paglavci. Zunania gJ jDragutinovičeve- je bila povsem dobra, j Pokazala se je zvesto družico svojega moža, katere čast je zanimala celo samega konkordata s Francoskega. G. Rasberger kot dacar, izmed vseh rodo-jliuhov najbolj obujeni grešnik, je prav ! dobro kazal svojo grešno radovednost j in svoje veliko ponižanje? Dacarka gdč.' Vovkova ni podala suhega jezikavega babišča. pač pa nerodno baburo. Gp. Mezgečeva na je dobro pogodila jezikovo ekspeditorico. Učitelj. Sviligoi, nedolžni rodoljub šentr rimske d 1 ne, je človek, v katerem živi še resnično hrepenenje, a umira in neša- sredi suženjske družbe, je važna osebnost v igri. Vsled svojega resničnega poštenja tvori kon-jtrast ostali družbi. G. Mbuhč ‘se jei | poglobil v svojo fdogo, ali glasu ni ; obvladal. Prevečkrat'ie zašel v jaftpvost. I Najboljši je bil v III. aktu, ko je imei (Slavnosten govor na ppjedmi. Notar g. ijKusute je bil v dejanju in go v u dober, i ludi g, Velušček in gpdč. Petkova Sta dobro Vivšila svojo nalogo. G. Povhč j na je podal cerkovnika popolnoma ka-, jrikirano; to ni bil hinavski sveto-hlinec.; sladkostni neroda, amnak človek, j ki uganja burke’ E. Železnik ! je bil v ulogi popotnika dober. [Zlodej, gost v dolini šentflorjanski je prišel, d" bi ukanil, a je bil sam ! ukanjen. Njegovo kožo si je nadel g. Skrbinšek, Id je v prvem aktu prav dobro igral potuhnjenca, Vendar nas je njegov glas večkrat motil in nekatere kretnje''niso bile primerne. V drugem aktu "je bila njegova igra najboljša. . V obče se je pač ta akt najboljše igral. V zadnjem aktu pa, ko sprejema goste, bi moral biti uljudnejŠi do rodoljubov,! čeprav jih sma'ra za hlapce. Zatajiti bi1 bil moral svoje zaničevanje in hliniti j uijudriosl. Skrbi zaradi Petra — ie li < on ta, ki pravi, da je, bi moral v pričo rodoljubov bolj skriti. ‘ -p- -L Marica Gregorčičeva: Otroški Oder. Igr ca za mladino otroŠk h vrtcev in ljudskih šol. Drugi predelani nalis. V Ljubljani. 1720 Izdalo, založilo in natisnilo .,Učiteljsko tiskarno* v Ljubljani. Velika oktava; str. 114., Pisateljica je zbrala v tej knjigi 12 manjših igric jn sicer: 1. D režiji vi otrpci.- 2. Bratovska ljubezen. 3. Zapeljive. 4. Kosec in ženjica. 3. Kaznovani šaljivec. 6. Tri ženskice? 7, Čisla vrst 8. Narodna noša. 9. Be-punček. 19. Na. izletu 11. Sneguljica. 12. Pepelka. Knjigo, ki je lepo op e-mljeno ter stnne broširana z drapinjsko doklado vred 19.20 K. priporočamo po-seb> o varim ljudskim šolam v mestih in na d želi. Sokolstvo, o Starešinstvo Jugoslovenskega i Sokolskega Saveza opozarja vsa sokolska društva v Sloveniji, ki nameravajo prirediti kako javno sokolsko prireditev z vstopnino, da vlože prošnjo na Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro v Ljubljani za potrdilo, ki jih upravičuje za 10 odstotno plačevanje takse od [vrednosti vstopnic. Društva, ki nimajo tega potrdila, morajo plačati 30% nd takso. Prošnjo je kolekovati s kolekom po 1 dm. 30 para, prošnji se mora j priložiti šb kolek za 2 djn. 25 para, s katerim bo kolekovano potrdilo. Najnovejša poročila. Ifcid vditev v konstituanto. LDU. Beograd, 30. nev. Vsi dosedanji , podal ki o volitvah, bodisi iz Srbije, bo-I disi iz ostalih delov dfžnve, še niso po-I polnoma točni. Iz Macedonije še dosedaj ni služben'h podatkov. Po poročilih tukajšnjih časopisov so delni rezultati v vsej državi: radika'ci 100. demokrati 90, komun sti 35 pučka stranka 25, musli- I mani 25. težačka stranka 26, radičeve 54. hrvatska zajednica 6 mandatov. Iz -nme Srbije so znani doslej nastopni izidi: | Beograjsko okrožje: Radikalci 4, de- J nv krati I, V »Ijevsko okrožje: Radikalci j 2. demokrati t, komunisti 1, seliaki 1 I Vranjsko okrožje: Radikalci 3, demokrati ‘ 4, komunisti 1, stljnki 1 mandata ' 4ragujovaško okrožje: Rad. 2. dem. 2, .kom, 1, seljaki 1, Krajnsko okrožje ! Rad 3 dem. 1. KruŠ' vaško okrožje Rad. 3,-demek. I, komun. 1. seljaki 1 Moravsko okrožje; Rad. 3, demokrati 2 kom 1, sel j. 1. Niško okrožje: Rad. 4 di m ?, koih, 1. Podrirtsko okr.: Rad. 3 deni. 1. kom. 1. seliaki 3. Požaievnškn | okrožje: Rad 3, dem. 3. kom. 1, selj. t{ lib. 1. Rudniško okrožje: Rad. L SmeJ derevsko ok-ožje: Rad. 1, dem. 3. TiJ moško okrožje: Rad. 3. kom. 1, selj. lj Užiško okrožje: Rad. 2, dem. 1. kom. lj selj. t. Obričko okrožje: Dem. 2, selj. lj Prizrensko okrožje: Radikal. 1, dem. lj kom. 2. Čačaško okrožje: Radikalci 3,j demokrati 1 mandat. Naredba o pridobitvi in izgubi državljanstva. LDU Beograd, 30. novembra. ReJ gent je podpisal naredbo o pridobitvi in izgubi državljanstva'kraljevine Srbov,I Hrvatov in Slovencev potem opcije in’ prošnje. Po tej naredbi ostanejo naši! dižavljani vsi bivši avstrij-ki državljani,] ki so imeli dne 1. januarja t. L desetletno pravico pristojnosti na onih bivših, avstr jekih ozemljih, ki so pripadla nam in ki so to pravico ohranili do 16. julija t. T. (t. j. do dne, ko je stopila v veljavo sehženn-mska mirovna pogodba).| Osebe, ki so si pridobile pravico pri-stojnosti še le po tem roku, morejo podali naši državljani samo potem 6d-obrenja pokrajinske vlade, za kar morajo napraviti prošnjo. Osebe na ozemljih, katera so prejele Ita ija, Romunska, , Cehosiovaška ali Poljska, morejo opti« rati za naše državljanstvo do 16. julija 1921 pod pogojem, da so imele pristoj^ nost na ozemljih, ki so pripadla naši državi. Prijave se naslove deželnim | vladam, odnosno velikim županstvom! Osebe v inozemstvu se morajo po’em diplomatske oblasti do'ične države obr-i tniki na notranje ministrstvo. Osebe, k imajo pravico pristojnosti na ozemljih,! ki so pripadla drug:m državam, morajo^ postali naši državljani, ako do 16. ja-! n barja 1921 prijavijo, da to žele biti. j Za ozemlje, ki je pripadlo Italiji, velja! rok. šestih mesecev od dneva ratifikacije J rapaltske pogodbo dalje. Za prijave! je kompetentno notranje ministrstvo.' Osebe, ki se nahajajo v naši državi, pa! imajo pravico pristojnosti v kaki drugi' dižavi, morejo do 16. juiija 1921 opli-rati zq naše državljanstvo. Te osebe imajb pravico, da pri />voji eventualni preselitvi vzamejo s seboj vso svoio premičnino. Sprememba voznega reda vlakov. LDU Ljubljana, 30. novembra. O-bratno ravnateljstvo južne železnicee: objavlja: Počenši s 1. decembrom t l.; bodo obhajali kurirni vozovi Beograd—? Wien in spalni voz Beograd—Praga iz Beograda vsak ponedeljek, sredo in petek z brzovlakom št. 6 ob 18. uri, namesto kot doslej z brzovlakom št. 4, ki je odhajal iz Beograda ob 21. uri. Antanta dovoli Konstantinov povratek. DKU London, 29. nov, ,Sunday Times* poroča, da ne bodo stavile antantne države i ovratku kralja Konstantina na grški prestol nikakih zaprek, ako se grški narod izreče za njegovo vrnitev; vendar bo skrbela zato, oa ne bodo njene zahteve v Orientu utrpele nikake škode. Glavni urednik: R a d i v o7~R e hTa r! 'Odgovorni urednik: Fran Vn n i - . ZMTOSOG jvimo je cenejše. Preprodajalci zahtevajo novs cenik. v . Prva Mariborska tovarna mlSa, prej C. Bros, Maribor. Grški kolofooitim po Jako nizki ceni na prodaj. Na debelo: Na drobno: Klavniška ulica 23 Glavni trg 13 Pni Hiteli hm lili Mor. Stehta za ure >s Mala oznanila. KisihaeSso išče lekarnar Ivan Vidmar, Glavni trg 20. Plača dobra, oglasiti se je v lekarni. 826 SSSrsS« za sfroie'»odje, opremljen s kožuhovino se proda, Vprašati: Spodnja Radvanjska cesta 6-1. 329 3—-2 kSISa z velikim vrtom, gospodarskim poslopjem.in svinjskimi hlevi se po nizki ceni proda. Pojasnila : Pobrežje, Bismarkova cesta 7. 821 3-3 vse velikosti po znižanih cenah ima v zalogi Alojzij Pauschio, trgovec Ljubljana SSp&eSR s© s Starodavne slovenske ročno slikane slike, 2 poliči za knjige, omara, posteljni vložnik s tapeto, voziček za deco (Brenabor), ogledalo, madraci, kuhinjska posode. Glavni trg štev. 18. II. ndstr., vrata 7. 822 2-2 um la MHeva Zakrajšek : RSakssndfova casia štev. ^5- j izvršuje hitro in solidno vse < I garderobo elegantne darm spadajoče obleke. Za kostum in plašče damski krojač. Prenarejanje st rih oblek. 674 6—6 Prlsfopofte k ju g oslov. Matici! Restavracija na lužnem | kolodvoru v Mariboru se priporoča potujočemu občinstvu. Priznano izborna kuhinja. tf.' Pristna vina in sveže pivo. Es Fr. SftickEer* f & Gisarite ».a slaiensMi * ^ l TiSianslr I iltošenK 825 2—2 Proda s® eeevss: l zimska) suknja in 1 zimska obleka za gosnoda sredtiie postave, kakor tudi 1 klobuk in eno črno častniško paradno jor-o z dvojnimi prsi. V n vaš a nal se: Vrazova ul. št. fe, pritličje, levo. 816 2—2 carinski posredovalec Maribor, Koroščeva ulica je pričel poslovati v svoji pisarni kot carinski posredovalec za carinske posle v Mariboru ter se priporoča sl. občinstvu za posredovanje pri carinjenju za vse vrste uvoznih, izvoznih In prevoznih e? špedicij blaga, kakor tudi za nasvete in zastopanje v vseh carinskih zadevah. P. p. ob*?nstvu ppzp:** rfam. da sem dvori] pr Aleksandrovi cesti 3C Ttzr brivnico tc-r sp scvrtemu občlsstvv najtopl-!® nrioorojhro. Jernel Pirc 773 koroški begunec. «• 250 K eagrsls tistemu kateri mi nreskrbi v mestu nprneblovan." sobo in kuh'njo. Ponudb-pod »1. P.« na utravc tega lista. 820 3—3 Z*fliižM Ss g j ■■ Centrala: SPLIT Polisi: MR RIO OP, lasreb, Novi Sad" Afilljaclje: Zadružna banka liska. Zadružna šlsdionica Trst I Zavod za straženje in v zaklepanje v Mariboru prevzame Ivsaho vrsto (tratenja v mestu, n® kole* dvorih, kakor tudi spramljenie ž«»e*niš* kih vozov. — P®l&sr»iBa v pisarni: Pristaniška ulka,2. Motofjezaistsstnsrniioii Prepričajte ‘se, /« HP z na-puščaji (Anlass), ter na Ulili proda Mariborska tiskarna d. d. Jurčičeva ulica 4. a MbšSSu P*-' Tovarna m zafoaa Koroška cesta 46—Bb PcSsr Kochnessar in drogcvl i‘ priporo čaj. svojo bognto Zfltogo kompletnih spalnih soh, kuhinjske oprave Iz mehkega In trdega lesa, kakor posamezne dele g&T po znižanih cenah. mmsmm m Telefon štev. 375 Špedicija vseh vrst. o Sprejemanje blaga v skladišča. Zacarinjenja In zavarovanja, o Mednarodni prevozi. Spedidjsko dostavno podjetje južne železnice. ID (§®1 m ij Brzojav. naslov: Spedbalkan. r Selitve'z patentiran, pohištvenimi vozovi na vse strani, o Skladišče spojeno s tirom južne železnico. o I Največje domače Jpedlcljsko podjetje u Jugoslaviji. i HARIBOR Plsarns: l. 'J«va cesta 13. — Skladittg; Aleksandrova cesta 70, Koroška ceste 19. S °a .« Centrala: MU3LJANA. - Podružnice: MARIBOR, BEOSRAD, ZA8.1SB, TRST, «?32?S. • ^ »•M« Izdaja: Tiskovna zadruga Maribor. — Tiska: Mariborska tiskarna d. d. /\