I*ik8}a vsak četrtek i» velja g poStnimo vred ali v Mariboru » pošiljanjem na dom sa celo leto 32 Din, pol leta 18 Din, četrt leta 8 Din. Izven Jugoslavije 64 Din. Naročnina •e pošlje na upravništvo »Slov. Gospodarja« v Mari-. boru, Koroška cesta št 5. — List se dopc^ilja do odpovedi. Naročnina se plačuje ■ Haprej. Tel. interurban 113,
▼ Maribora,
liŠI
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo je Koroška cesta fit 5. Rokoj. se ne vračajo. Upravnistv« sprejema naročnino, imerate
in reklamacije. Cene inseratom po dogovoru^ Za večkratne oglase primeren popust Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Čekovni račun poštnega urada Ljubljana 10.603. Telefon interurban 113.
33. številka.
ni ii ii ..... HI i ni iMHir "" 'KisanBMm
Maribor, dne ■!?>. avgusta 1927.
61. letnik.
Ne zavrzite volilnih kroglic!
Način volitev s kroglicami je prej bil pri nas neznan. Dohili smo ga iz nekdanje Srbije, ki je ta način prevzela iz ■drugih držah, kjer je bil vpeljan, kakor v Danski, Švici itd. Izpočetka se nam je ta način glasovanja zdel nekako čuden ter nepripraven za pismene ljudi. »To je samo za ljudi, ki pisati ne znajo«: tako se je takrat splošno govorilo. Kmalu pa se je spoznalo, da ta način volitve ni samo za nepismene ljudi, marveč da ima za vse volilce mnogotere prednosti, ki jih drugi načini nimajo.
Veliki pomen volilne kroglice.
Na način volilnih kroglic smo se torej navadili. Niso pa še vsi spoznali velikega pomena volilne kroglice. Kroglica predstavlja glas, ki ga oddaš na volišču. Ako kroglice ne oddaš, je krivo Ako jo oddaš v nepravo skrinjico, je istotako krivo. Kdor kroglice ne odda, kdor torej ne gre volit, ta prezira človeško družbo ter se v političnem oziru sam iz nje izključuje. Ravna kakor človek, ki ne spada v družbe, v državo. Koliko jih je, ki se za volitve vobče ne brigajo, kakor da se njih ne tikajo, kakor da bi se vršile nekje v deveti deželi! To je vse obsodbe vredna malomarnost, ki mora izginiti iz Slovenije. Vsak mora udeležbo pri volitvah smatrati kot svojo dolžnost.
Zavržena kroglica.
Kakor je krivo, ako volilne kroglice ne oddaš, tako je tudi krivo, ako jo oddaš v nepravo volilno skrinjico. Skrinjica pomenja na volišču nekak dom stranke, koje kandidatno listo nosi. V slabo hišo ne hodi rad nikdo, kdor je dober in pošten. Zato pa tudi v volilni skrinjici slabe stranke ne sme nobeden napraviti obiska s tem, da odda v njo svojo kroglico. Kdor glasuje pri volitvah za stranko, s tem odobruje njen program. Glasovanje namreč ne velja osebam, marveč strankam. Kdor glasuje za slabo, protikrščansko stranko, ta glasuje za nekrščansko šolo, za razdružljivost krščanskega zakona in za državno vsemogočnost, ki ne pozna ne božjih pravic cerkve ne naravnih pravic človeka. Slabi stranki oddana kroglica je torej zavržena kroglica. Zavržena radi tega, ker je oddana za slabo stvar, pa tudi zategadelj zavržena, ker slabe stranke v Sloveniji ne bodo zmagale.
Kroglica Radičevcem podeljena — zavržena.
Radičeva stranka v Sloveniji je v razsulu. Zapustili so jo njeni ustanovitelji in glavni agitatorji. Pri Radiču je samo še ostala takozvana nepokvarjena gospoda z gospo-dinom Albinom Prepeluhom na čelu. Ta gospoda predstavlja takozvane Radičeve kmete v Sloveniji. Kar je res pravih kmetov, so že nekdanjim samostojnim kmetijcem obrnili hrbet, ko so spoznali njihovo za narod nesrečno, samo za osebno korist usmerjeno politiko. Odkar je hrvatska Radičeva zastava zaplapolala nad taboriščem nekdanjih samostojnežev, se je to taborišče še bolj izpraznilo slovenskih kmetov.
Slovenski volilci so letos po zimi pri volitvah v oblastne skupščine Radiču jasno povedali, da ga ne marajo, mar-
več odločno odklanjajo. Kljub propadu pri oblastnih volitvah je Radič zopet vložil svoje kandidatne liste v Sloveniji ter je sebe določil za nosilca liste v mariborskem volilnem okrožju. To je dokaz, da Radič noče svoje roke odmakniti od slovenskega Prekmurja, temveč vztraja slej-koprej pri svoji nakani, pobasati slovensko Prekmurje v hrvatsko malho. Kdor glasuje za Radiča, glasuje obenem za to, da se Prekmurje odtrga od Slovenije ter se pridruži Hrvatski. Že to je za vsakega Slovenca dovoljni vzrok, da bo ostala Radičeva skrinjica 11. septembra brez volilnih kroglic.
Samostojnim demokratom kroglica podeljena — zavržena.
Kako imajo samostojni demokratje svoje ime v čislih in kakšno čast mu pripisujejo med slovenskim ljudstvom, se vidi iz tega, ker se ne upajo na volitve pod lastnim imenomv marveč so svoji kandidatni listi nadeli ime »Ze-dinjene slovenske gospodarske liste«. Ravno s tem naslovom pa so sedli globoko v smolo. Saj je gospodarstvo samostojnih demokratov baš to, kar je nakopalo največ nesreče na slovensko ljudstvo. Omenjamo danes samo Sla-vensko banko, ki je povzročila najširjim slojem slovenslke-ga naroda 50—80 milijonsko škodo, računjeno v dinarjih. Lista teh ubogih žrtev Slavenske banke, ki je vsa bila v samostalno-demokratskih rokah, predstavlja ono združeno gospodarsko listo demokratske stranke, ki slovenskemu ljudstvu nikdar ne bo šla iz spomina. Na to demokratsko listo se bodo slovenski volilci spomnili zlasti pri vsaki vo-litvi ter bodo skrbeli za to, da bo demokratska kandidatna lista, odnosno skrinjica za njo, ostala brez volilnih kroglic. Stranka, ki je slovenskemu ljudstvu celo vrsto let jemala v Beogradu dobro ime ter je po svojih denarnih zavodih oškodovala Slovence za visoko vsoto milijonov dinarjev, ne zasluži druge usode, nego politično smrt. Kdor ji podari volilno kroglico, jo zavrže.
Kroglica socialistom podeljena — tudi zavržena.
Ta stranka niti skupnega imena nima. Eden del se imenuje socialistična stranka Jugoslavije, drugi del sliši na ime socialni demokratje, tretji so komunisti, četrti neka kmetsko-delavska zveza. Ta zmešnjava v imenu dokazuje tudi notranjo zmešnjavu^programa. Pozitivnega programa za delo sploh nimajo. Njihov delovni program se glasi: zabavljaj čez vse, hujskaj zoper vse. Kdo pa more samo od zabavljanja in hujskanja živeti? K večjemu samo delavski voditelji, ne pa delavci, ki si morajo z žuljevimi rokami težko služiti kruh za sebe in za svoje. Kakšen dobiček imajo delavci od tega, da njihovi kolovodje svoje hujskarije zabelijo z zasmehovanjem vere in sramotenjem verskih stvari in cerkvenih oseb? Ali se s takšnim, iz židovskih knjižic in listov posnetim zasmehovanjem gospodarski položaj kakšnega delavca popravi za eden vinar? To so uvideli tudi naši delavci in zato so pri volitvah zadnjih let skrinjico — boljše rečeno skrinjice, ker sta bili 2 ali celo 3, letos bosta najmanj 2 socialistični skrinjici — socialistov ali socialnih demokratov pustili brez zadost-
nega broja volilnih kroglic. Tako bo tudi pri letošnjih
septemberskih volitvah.
Vrzite volilno kroglico v skrinjico SLS!
Ako hočete, da volilne kroglice ne zavržete, dajte jo v prvo skrinjico, ki je skrinjica Slovenske ljudske stranke. Ta stranka zasluži po svojem programu in s svojim dolgoletnim delovanjem za prospeh slovenstva in za blagor ljudstva vaše popolno zaupanje. To ni razredna stranka, ka-«or Radičevska ali socialistična. To ni stranka samih kmetov, tudi ne samih obrtnikov in samih delavcev, marveč stranka vseh stanov in slojev slovenskega ljudstva. Vse-občen je njen program in vseobsegajoče je delo naše stranke. V našem taboru je Slovenija. V skrinjicah naše stranke se bodo 11. septembra zbrale volilne kroglice vseh pošteno mislečih, za vero in narod in za gospodarsko dobrobit slovenskega ljudstva in vseh njegovih stanov vnetih Slovencev. Edino tiste kroglice, ki bodo skrinjicam Slovenske ljudske stranke podeljene, ne bodo zavržene.
Iv. Vesenjak.
Napačni računarji in mi.
Kakor vedno pred volitvami, točno tako ravnajo naši nasprotniki tudi letos: po svojih časopisih, po gostilnah in kavarnah si delijo moč in mandate, kakor da je to vojna dobičkarija. In seveda: sebi pripisujejo in dodeljujejo vse, v Slov. ljudski stranki združenemu ljudstvu pa dajejo malo ali nič. Smešni so ti ljudje in delijo mandate in moč kakor si deli kradljiva deca hrušike na tujem, nedostopnem vrtu. Vsi ti računi so napačni in ljudstvo bo ob volitvah zopet dokazalo, kako malo zaslombe imajo pri njem ti napačni računarji.
Stara resnica.
je, da sovraštvo povsodi na svetu le razdira in uničuje, samo poštenje in ljubezen pa ustvarja in zida. S sovraštvom in iz sovraštva delajo naši nasprotniki, pa naj se imenujejo radičevci ali demokrati ali socialni demokratje, zato njihovo delo ne more roditi poštenega in dobrega sadu, zato jim delovno in pošteno ljudstvo tudi ne more in noče izkazati svojega zaupanja. Obrekovalce in prenašalce laž-njivih pošt pač morebiti še kdo tu pa tam tako nekako mimogrede posluša, ne spoštuje in ne zaupa pa prav nihče.
Dejanja govore!
Izkušeni ljudje vedo, da po letnih sejmih kričijo najbolj tisti židovski kramarji, ki imajo najslabšo robo. Tako je tudi bilo in je sedaj pri javnem delovanju. Nam ni treba sovraštva, ne natolcevanja, ne obrekovanja, ne kričanja. Uspeh deset in desetletnega mirnega, poštenega in nesebičnega dela je današnje gospodarsko in kulturno stanje slovenskega ljudstva. Lepe in snažne so naše slovenske vasi, izobraženi naši ljudje veliko bolj, kakor katerikoli naših sosedov: vse te je sad lepega sporazumnega dela v naših organizacijah združenega slovenskega naroda. Glejte naše posojilnice! Kdo jih vodi? Slovenski mož, ki smo mu mi dali izobrazbo in pokazali pot ter ga učili vzajemnosti. Poglejte naše šole in naše društvene domove! Naše
Dr. Guthi Loma:
Detektivski roman. — Iz madžarščine prevedel F. Kolenc.
—	Ne, prosim. V tem papirnatem škrniclju.
—	V tem?---Dobro premislite, kaj ste povedali. Morda v škrniclju, ki je bil temu podoben?
—	Odločno lahko trdim, da v tem škrniclju, ki ga imate vi, g. sodnik v rokah . . . Stvar je namreč ta, da sem imel desettisoč vinjet, ki jih nisem mogel porabiti. Žena je prišla na misel, da jih naj nalepim na male papirnate škrniclje. Ravno včeraj zvečer so bile gotove; domov so mi jih poslali in odprl sem jih ravno v trenutku, ko je vstopil mladi mož z grbo. Včeraj je torej on bil edini kupec ki je v takem škrniclju dobil cuker.
—	Hvala! . . . Lahko greste.
Ko je trgovec zaprl za seboj vrata, se je redarni ka-petan zmagoslavno obrnil proti pravniku:
—	No, g. pravnik ... ali sedaj verjamete, da je Tuzar spreten človek .... Kajne, ta zna vohati?
III. Orjak.
Lastnik »Belega krokarja« je imel prav: večerni listi so v dolgih stolpcih poročali o umoru in so s svojimi poročili puščali široko polje policijskim reporterjem. Priznati se mora, da so v par urah naravnost na čudežen način izsledili bližnje življenjske .podatke moža, ki je postal žrtev senzacionelnega zločina. Osobje izsledovalne oblasti je iz časopisov doznalo, da je bil Nikolaj Berenyi bogat posestnik. Pet let je temu, da mu je umrla udovela mati in velikansko posestvo sta podedovala dva sina: Nikolaj in Gida. Gida, starejši sin, je dobil polovico vrednostnih papirjev in je bil solastnik štri nadstropne hiše v Budimpešti. Nikolaj je podedoval dvatisoč oralov obsegajoče, ne-zadolženo posestvo, na katerem je pridno gospodaril. Čudovito nasprotje med obema bratoma. En je na pesti razsipa val denar; kakor da je čakal le materine smrti, da bi potem mogel zadostiti do tedaj zadušenim strastem. Bil je anana osebnost med občinstvom konjskih dirk. Splošno
znano je, da je pri neki igri v Montecarlo izgubil dvesto-tisoč frankov. Na veliko je trosila denar tudi žena in lahkomiselna zakonca sta nekega dne prišla do spoznanja, da je lepo posestvo splavalo. Štirinadstropna hiša se je skoraj zrušila pod veliko težo. Nikolaj pa je nasprotno štedljivo živel in posestvo je od leta do leta naraščalo.
Strasti za razsipavanje ni imel; gostiln se je čuval, ker je imel srčno bolezen. S tem se da razložiti, da ni mislil na ženitev in starejši brat je računil na to, da v kratkem zopet pride do posestva. Lepe nade so se naenkrat izjalovile. Nikolaj Berenyi se je lani v Herkules-fiirdo seznanil s hčerjo revnega uradnika Franca Horvata v Budimpešti in se je strasno zaljubil v njo. Ona je ljubezen vračala. Od tega časa naprej je mladenič pogosto potoval v Budimpešto, da bi obiskal svojo izvoljenko. Pretekli teden je zaprosil za njeno roko, na 7. tega meseca so določili zaroko. Do uresničenja tega načrta ni prišlo. Berenyi je bil 6. umorjen . . .
To so podatki, ki so oblast od bližje zanimali. Repor-terji so, kakor po dogovoru, obrnili pozornost policije na brata umorjenega mladeniča, ki je vsled nameravane bratove ženitve izgubil upanje na sijajno dediščino.
Mihael Tuzar je v detektivski sobi po dvakrat pre-čital časopisna poročila. Zamislil se je:
Za vraga! ... Ko da je vse to pisano z namenom, da me odvrne od prave smeri! Med vrstami skrite obdolžitve; interesi pokvarjenega, zadolženega Gide Berenyi so zahtevali, da se sklenitev zakona prepreči, zato je verjetno, da je on izvršil umor . . . Dobro! Toda jaz sem prepričan, da morilec ne more biti nikdo drugi, ko oni mladi grbavec. Izključeno pa je, da sta Gida Berenyi in grbavec ena in ista oseba. Po opisu cukrarja je moj mož približno dvajset- ' leten, Gida Berenyi — če je v resnici brat umrlega — pa najmanj tridesetleten . . . Mogoče je, da je umor njegova ideja, a v tem slučaju je mogel biti le podpihovalec, ker je več ko gotovo, da je zločin delo grbavca . . . Sploh pa ni nemogoče, da časopisi predstavljajo Gido Berenyi-ja v napačni luči. Da se informiram o položaju moram obiskati Franca Horvata ...
— Tako je, mojster. Tudi jaz sem vašega mnenja.
To je pripomnil Daniel Kopek, detektiv orjaške postave. Na policiji ga niso radi uporabljali, ker se je radi
visoke postave povsod že na sto korakov spoznal. Bil je predmet zasmehovanja tovarišem in razbojniški tolpi. Revež je bil radi tega zelo potrt. Ker je bil amblcijozen, je bila njegova samozavest žaljena, ker mu niso zaupali večjih slučajev in nekega dne je obiskal Tuzarja, potožil mu je srčno bol in ga prosil, da ga vzame k sebi. Za vajenca bo dober. Detektivskemu predstojniku bi rad dokazal, da ga krivično zapostavlja. Tuzar se je usmilil dobrodušnega tovariša in ako je le mogel, se ga je poslužil.
—	Fant, ali se ti je zbledlo? Odkod poznaš moje mnenje?
—	Hehehe! Ne veste, da ste glasno mislili! ... Vi torej obiščete Franca Horvata in ako nimate nič proti temu, bom jaz med tem lovil grbavca.
—	Preveč si neroden za to, da bi ga našel.
—	Hvala lepa! Vaše besede priznanja so za moje bolno srce ko balzam . . . Hej, zakaj neki sem postal detektiv!? . . .
—	No, no! ne vdaj se preveč čustvom. Dober detektiv ne sme biti tako hitro užaljen . . . Kje boš iskal grbavca?
—	Prosim, zelo prosim: bodite do mene zaupljivi! Istina, da je Budimpešta svetovno mesto: ima sedemsto-tisoč prebivalcev, ne verjamem pa, da bi bilo med sedem-stotisoč prebivalci več ko trije nizki, tuberkulozni grbavci.
—	No, dobro! . . . Išči grbavca. Sedaj je na uri štiri. Ob šestih me čakaj v Univerzitetni ulici, pred vrati hiše štev. 9.
—	Ali tam stanuje g. Franc Horvat?
—	Kako veš?
—	Samo mislim.
—	Izvrstno! Z veseljem konštatiram, da se tvoje umske zmožnosti bliskovito razvijajo . . . Sedaj se podaj na pot! . . .
Tuzar je precej dolgo zvonil na stanovanju Franca Horvata, predno je prišel v njegovo preprosto opremljeno obednico. Sprejela ga je gospodinja. Že zdavnaj je prekoračila štirideseto leto, obraz pa je vkljub temu še sedaj zanimiv. Obraz je smrtnobled, oči objokane. Strašna novica jo je zelo pretresla, kar nikakor ni čudno. Zasnovani zakon bi zagotovil njenemu edinemu otroku udobno bo-
ljudstvo si jih je postavilo, ker je sledilo nauku in zgledu Slomšeka, Kreka, Jegliča in njihovih prijateljev in učencev. V teh svojih ustanovah najde izobrazbo in vzgojo. To 60 kjer se zbirajo kakor čebelice naši možje in mladeniči, naše žene in dekleta in vedno nov med za dušo in telo se nabira v teh panjih.
In najnovejše?
Dejstvo je„ da so nam letos hrvatski listi očitali, da je pod vodstvom dr. Korošca Jugoslovanski klub pridobil za Slovenijo predpravice in ugodnosti, kakor nobena druga pokrajina. Zopet smo našemu ljudstvu z dejanjem dokazali, kakšni smo in kaj hočemo mi v SLS organizirani sinovi slovenskega krščanskega ljudstva.
Ta pot se bo nadaljevala. Lajšala se bodo bremena, razširile samouprave, zboljšala in pocenila uprava, da bodo v močni Jugoslaviji srečni, zadovoljni in ponosni Slovenci poleg Hrvatov in Srbov. Da se bo redno in uspešno nadaljevalo pošteno delo, pa je potrebna moč in zaupanje. To nam daste pri volitvah.
Naše ljudstvo je slovensko, je krščansko, je delavno m vztrajno. Ono ve, da je treba sloge in sporazuma, ako se hočejo izvršiti dobra in velika dela. Ravno radi teh svojih lepih lastnosti pa hoče pravico in jednakost, hoče poštenje 'in red, hoče delavne in sposobne ljudi, da se ustvari močna država in zadovoljni državljani.
Pustimo nasprotnike, delajmo po svoje!
Ker smo si svesti, da izvršujemo v naši politični organizaciji Slov. ljudski stranki le voljo našega ljudstva, zato pustimo vse napačne računarje ob strani, pustimo jim njihove napačne račune, pustimo jim laž in sovraštvo ter mirno pojdimo svojo pot.
če izbruhne ogenj, se združijo vaščani v obrambo in pomoč. Vsak pameten človek zatira škodljivce na živini, hiši, vrtu in njivi. Tako delajmo mi! že z večjo odločnostjo in vztrajnostjo z ljubeznijo za pošteno in koristno našo stvar. Zato kličemo tebi osiveli starček, ki si na tem programu našega ljudstva živel in deloval ter zreš s ponosom in tihim zadovoljstvom na častno svojo preteklost: bodi zopet samemu sebi zvest in mlajšim vzgled!
Ti mož — gospodar in delavec — nosiš težka bremena za družino in državof «veljavi pri volitvah svojo voljo! Ti mladenič, poln plemenitih vzofpv: daj pri volitvah izraza svojemu mišljenju in hotenju!
Slovensko ljudstvo skupaj! Življenje je stalna in težka borba z vedno novimi nalogami. V borbi pa so dezefterji naj-žalostnejša in najbolj neznačajna prikazen. Zato pokažimo, enotno voljo v enotnem hotenju! Z zadoščenjem bomo vsi gledali na čudovit uspeh medsebojnega zaupanja. Napačne računarje ob stran in ponosno ter krepko našo pot naprej, našim ciljem nasproti!
Radičevci za dosmrtno vojaško dolžnost.
Iz Hrvatskega prihajajo agenti od Radiča in lovijo posebno mlade volilce za Radičevo stranko. Da bodo mladeniči in možje vedeli, kaj je Radičeva stranka, jim pokličemo v spomin sledeče:
Ko so bili radičevci leta 1925 v vladi, je njih voditelj v narodni skupščini javno govoril takole:
Mi radičevci zahtevamo, da se naj vojaška dolžnost razširi tako, da bi ostali moški celo življenje pod vojaško močjo. Za državna dela se naj vpokličejo rezervisti na orožne vaje.
Taki militaristi so tisti, ki vodijo Radičevo stranko. Del tega militarističnega Radičevega programa se že izvaja sedaj.
Mladi volilci, zapomnite si to dobro! Naženite radičevce, če pridejo k vam hvalit Radičevo torbo!
dočnost, sedaj pa se je vse razpršilo. To bi bilo najmanjše zlo. Hčerka se je po sprejemu poročila o umoru one-sveščena zgrudila in še sedaj leži nezavestna v svoji postelji. Strastno ga je ljubila in bila je vsa nesrečna, ko ga en dan ni videla. Veliko vprašanje je: ali prenese strašni udarec, ki jo je zadel z nenadno smrtjo ljubljenega zaročenca.
—	Gospa, oprostite, da sem vam v tej uri žalosti v nadlogo. Dolžnost me je pripeljala sem.
—	Ste morda policijski uradnik?
—	Da, gospa! . . . Današnji večerni listi . . .
—	So pisali resnico . . . Čisto resnico! Kak udarec! Kak udarec! . . . Ravno danes bi zaročil mojo ubogo hčerko .. . Umrl je! Neusmiljeno so ga umorili, da bi prišli do ¡njegovega posestva! . . .
—	Vi torej mislite, da je morilec . . .
—	Gida Berenyi! . . . Tisti falot! . . . Javno povem, četudi pred zakonom: in je bil. Nikdo drugi!
—	Premislite stvar! Obdolžitev je strašna: bratomor! Podatki preiskave vodijo v drugo smer.
—	Gospod, zelo vas svarim: pazite, da ne bodo vlekli v ječo nedolžnega človeka! Ponavljam: on je morilec, Gida Berenyi! . . . Aretirajte ga! Na vešala z njim!
Kaj pa je vzbudilo v vas to prepričanje?
—	Nikolaj se je često pritoževal nad svojim bratom. Na vsakem koraku ga je nadlegoval in mu grozil.
—	Zakaj mu je grozil?
—	Na kant je prišel. Vse je zapravil. Ubogi Nikolaj! Da bi bratu vsaj nekaj rešil, je kupil njegovo hišo. Ako bi bilo prišlo do dražbe, bi ne dobil za njo niti vinarja, tako pa jo je prodal za stotisoč kron, kar je v enem mesecu zapravil ... Ko je doznal, da se brat ženi, ga je pod krinko dobrohotnosti prosil, da se odreče svoji nakani, češ, srčno hibo ima. Onesrečil bi ženo, otroke ... Se razume, da mu je bilo le do posestva. Nikolaj se ni dal premotiti, radi tega sta si postala nasprotna: več nista občevala. Ta malopridnež je v pismih grozil, da se bo maščeval. Javno pohujšanje uprizori, obtoži ga, da ga je pri nakupu hiše opeharil . . . Nikolaj je predvčerajšnjim pri nas obedoval,
Na nekrvavi način se je prepreči čila nova vojna.
Italijan bi po vsej sili rad izzval vojsko z Jugoslavijo. Zemljelačni Lah bi rad našo lepo zemljo.
Letošnjo zimo in pomlad je bila dosti velika nevarnost, da izbruhne nova krvava vojska. Naša država je bila do pred kratkim obdana skoro s samimi neprijatelji. Saj tudi ni nobeno čudo! Pašič, Pribičevič in Radič so vsa leta vodili tako zunanjo politiko, da smo se s sosedi Italijani, Nemci, Madžari in Bolgari gledali kakor pes in mačka.
Naša stranka, naši vodilni politiki pa so začeli na drug način. S sosedi si moramo biti dobri. In ravno naš dr. Korošec je bil tisti, ki se je napotil k Nemcem v Avstrijo, k Madžarom in Bolgarom ter jim je ponudil v imenu Jugoslavije roko v spravo! In hvala Bogu, trud našega voditelja ni bil zaman. Naša država sklepa prijateljstvo z Nemčijo, Avstrijo, in polagoma tudi z Madžari in Bolgari. Ko je Italijan to videl, ga je minila vojna korajža. Tako se je na nekrvavi način za sedaj preprečila nova krvava vojna. Mi pa moramo gledati, da na krmilo naše domovine ne pridejo stranke in ljudje, ki gojijo sovraštvo med narodi in državami.
Slovenska ljudska stranka je proti vojni, mi smo za mir med narodi. Krščanska ljubezen naj zavlada, a ne sovraštvo. Mladi volilci, pa tudi očetje! Ne dajte 11. septembra volilnih kroglic samostojnim demokratom in socialistom, ki ne znajo druga, nego gojiti sovraštvo in zgago. Pojdite vsi z nami, s Slovensko ljudsko stranko!
Volilci HVH
tBm^immBmissmmi^mBm^mi^sssmms-^i
NAŠA SKRINJICA. JE	mm	JE
! PUVA !

Vsi v eno fronto!
So ljudje na svetu, ki imajo strašno veselje, če morejo napraviti v kaki družini razdor in sovraštvo. Radujejo se taki hudobneži, ako se jim posreči, da povzročijo komu škodo.
Mi Slovenci smo majhna družina, mal narod. Ali znano je daleč na okoli, da smo Slovenci marljivo, pošteno, verno in sposobno ljudstvo. Ugled Slovencev se širi povsod. Še bolj pa bi se naš ugled razširil in s tem bi se razširila tudi moč slovenskega naroda, ako bi vsi Slovenci, ali pa vsaj ogromna večina držali trdno skupaj, ako bi bili složni, edini.
Sedanje volitve zopet kličejo nas Slovence v eno volilno fronto! Čast in bodočnost slovenskega naroda zahteva, da se pri teh volitvah ne trgamo v male stranke in strančice, ampak da ostanemo edini. Sovražniki Slovencev so poslali k nam okoli 8 strank z namenom, da bi Slovence raztrgali, razcepili in jim s tem vzeli moč.
Hudobni so nameni samostojnih demokratov, radičevcev socialnih demokratov in drugih, ki so prišli v Slovenijo delat zgago pri teh volitvah. Uničeni smo Slovenci, če bi se tem strankam posrečilo vsaj deloma zmagati Od 315 ima Slovenija samo 26 mandatov. In če se to število razdeli recimo na osem strank, potem ni nikjer nič.
Zatorej naj gre do 11. septembra tale glas od hiše do hiše, od vasi do vasi:
Volimo Slovenci letos samo eno stranko, to je našo Slov. ljudsko stranko! Vsi v eno volilno fronto! Vsi na volišče! Vsi glasujmo za prvo volilno skrinjico!
E>a bomo nasprotnike poznali.
Socialisti na grobovih.
Zadnji čas so postali socialisti, ki sovražijo vse, kar je katoliškega, zelo predrzni in so napadali duhovnika celo na pokopališču Tako je neki M., socialist na Jesenicah nastop« na pokopališču proti g. župniku, ki je prišel pokopavat. V Studencih pn Mariboru je pred nekaj tedni p. Bonaventura pokopaval. Ko je prišel na pokopališče, so ga že začeli pso-vati: »črn hudič že gre . . Kljub vsem psovkam je duhovnik opravil sv. opravilo in molitve. Ko je odhajal so zopet vpili za njim. In takim ljudem naj se da moč in' država v oblast? Kdo bi mogel biti tako nepreviden, da bi jim zaupal? —
Ne volimo socialistov!
Naši socialisti hočejo na vsak način, da bi njihovi voditelji postali — vsaj ministri. Delavci so pred leti izvolili blizu 70 poslancev — socialistov. Kaj so ti storili? Glasovali so za centralizem, glasovali za kapitalizem in sami kapitalisti postali. Njihovi voditelji, oba Kristana in drugi so težki milijonarji, zdaj seveda jim je lahko govoriti — zoper kapitalizem. Ne volite socialistov, ker ti se znajo preleviti takoj v — kapitaliste!
Naši socialisti pa so ga zadnji čas še posebno polomili. Kakor je znano, je na Dunaju bila krvava revolucija, ki so jo povzročili socialisti. Naši so seveda morali poslati takoj svoj brzojav, da so z njimi! — V Ameriki so obsodili na smrt dva anarhista, ki sta pred 6 leti izvršila roparski umor. Naši socialisti so seveda tudi v tem slučaju napravili — politično vprašanje in protest. Ti bi radi pač, da bi se socialistov ne smelo soditi in obsoditi! Jih bo že ljudstvo dne 11. septembra? Ne volite socialistov!
Radičevski prazniki — brez službe božje.
Že nekaj let sem prirejajo radičevci svoje kmetske praznike, a vsi ti prazniki so prirejeni tako, da se ljudi odteguje od nedeljske službe božje. Končujejo pa se prazniki — s plesom. No, na ta način bo kmetu res najbolj pomagano!
»100.000 Din ali — poslanec.«
»Kmetijski list« prinaša to-le, od A. Prepeluha podpisano trditev, da je sedanji kandidat Urek dne 7. julija zahteval, da mu mora samostojna oz. radičevska stranka dati 100.000 Din ali pa zasigurati, da bo poslanec. Nam se kaj takega zdi i pikoma neverjetno in pozivamo g. Ureka, da to stvar razčisti, ako ne, bodo potem res vsi verjeli Prepeluhu. — V istem listu se očita Ureku, da pol leta kot poslanec ni drugega delal, kot dnevnice jemal. Tudi ta očitek je naravnost grozen v primeri s tem, da zdaj Urek zopet kandidira. Tudi v tem slučaju, katerega mi ne verujemo, ko se nam kaj takega zdi nemogoče, mora Urek prijeti radičevce: Zanimivo je pa to-le: Urek je bil do zadnjega časa v vrstah radičevcev, pa se ni nič hudega slišalo o njem od strani radičevcev, ki so ga hoteli celo za kandidata postaviti. — Zdaj pa taka reč zoper njega! Se pač poznajo med seboj! Pa naše ljudstvo jih tudi pozna, zato pa ne bo volilo ne Ureka in ne radičevcev, ampak le SLS. —
»Pokvarjena gospoda«.
Radičevci zadnji čas nimajo drugega na jeziku kot besedo: »Pokvarjena gospoda iz mesta«. Na nekem shodu je
ko je dobil od brata pismo . . . Glejte, gospod, tu imam pismo. Ga lahko prečitate.
Detektiv je radovedno preletel vsebino pisma. '
»Dragi Nikolaj, zelo te prosim, takoj me obišči. Govoriti hočem s teboj. Gida.«
—	Dobri fant je hotel iti, toda jaz sem ga pregovorila. Slutila sem, da pisec pisma ima slabe namene ... Ni šel k bratu, marveč on je njega obiskal v hotelu in ga umoril!
—	Ali lahko obdržim to pismo?
—	Izvolite! . . . Nekdo zvoni! . . . Gotovo je zdravnik prišel . . . Uboga hčerka je zelo bolna! Oprostite, gospod!
—	Gospa, še eno vprašanje! ... Ali ne poznate bo-lehavega mladega grbavca?
—	Ne poznam.
—	G. Berenyi tudi ni govoril o njem?
—	Nikdar. Nikolaj v Budimpešti z nikomur ni občeval.
—	Hvala!
Tuzar je globoko zamišljen prišel na ulico.
—	Bog ve, ali ni govorila ta gospa resnice. Nikola Be-reny-ja je brat poslal na drugi svet.
S tem pa moje stališče ni omajano. Da bi ga lahko umoril, je stopil v stik z grbavcem, ki mora biti po vsej priliki revež in je pripravljen za denar vse storiti . . . Če prav slutim, z enim udarcem dve muhi ubijem: obenem z morilcem se ujame tudi njegov podpihovalec.
Orjaški detektiv ga je že čakal pri vratih.
—	Ninini! Na tebe sem pa popolnoma pozabil. Kaj je novega?
Oči Daniela Kopek so se bleščale od veselja.
—	Ga že imam! Ga že imam! Ga že imam!
—	Grbavca?
—	Se razume, da grbavca.
—	Ali si ga slučajno dobil?
—	Nasprotno! Sedaj enkrat sem dobro vohal. Zastonj! je v moji glavi pamet, samo je nočejo opaziti. Takole sem sklepal: ta mladenič ima zelo razvito pljučno bolezen, verjetno je torej, da ga v kateri bolnici poznajo, to tembolj, ker so posebni telesni znaki zelo očitni.
—	Pravilno!
—	Vzel sem si voz in šel od bolnice do bolnice . . . V »Rudečem križu« sem doznal, da se je tri mesece tam zdravil, seveda kot plačilni bolnik.
—	Kot plačilni bolnik? Ai so tako rekli?
—	Da, bil je plačilni bolnik. Ni čuda. Saj je premožen človek.
—	Kako veš?
—	Oh, vse sem že izvohal. Imenuje se Elija Berger. Ima enaindvajset let. Stanuje v Velikopoljski ulici št. 33. Sirota je; nima ne očeta, ne matere. Njegov zakoniti varih' je Koloman Berger. Stric mu je.
—	Ali je v resnici premožen fant?
—	Prosim! V lastni hiši stanuje. Kakor sem izvedel od hišnika, je slušatelj pravne akultete in je v teh dneh položil drugi rigoroz. Vedenja je dobrega in priden, nikdar ne ponočuje. Vsako leto prebije dva meseca v Arkoni. Tudi danes zvečer potuje tje; gre ob osmi uri stirideset minut . . .
Tuzar je s kislim obrazom poslušal orjakova poročila, ki so njegove račune križala . . . Ako je Elija Berger v resnici bogat in moralen fant, ga za umor niso mogli najeti . . . Sumljivo je, zakaj namerava ravno danes zvečer odpotovati; to mu na vsak način prepreči, ker je dobil naročilo, da ga aretira in odda policiji, kakor hitro ga naj-de . . . Kaj pa, ako ni on iskani grbavec! . . .
—	Priznam, da si bil sedaj enkrat v resnici spreten. Zadovoljen sam s teboj in skrbel bom, da predstojnika primerno informiram o tvojih sposobnostih . . .
—	Oh, mojster! ... Vi ste resnično vrl človek.
—	Nikar se ne zahvaljuj! . . , Sedaj pa obišči onega cukrarja v Kepereški ulici, kateremu danes opoldan izroči pozivnico.
—	G. A. Fischerja?
—	Da. Pripelji ga s seboj v stanovanje Elije Berger* ja. Postavim ga pred grbavca: ali ga spozna?
—	Letim!
Orjak je pobral pete in drvel proti Kepereški ulici. Tuzar pa je hitel na grbavčevo stanovanje.
(Dalje prihodnjič.)
radičevskega govornika nekdo vprašal: »Odkod pa ste vi?« Govornik je moral odgovoriti: »Iz mesta!« »Odkod pa je Radič?« »Iz mesta Zagreba.« »Odkod pa je Prepeluh?« »Iz mesta Ljubljane!« »Odkod pa je dr. Novačan?« »Iz mesta Maribora.« »Odkod pa je dr. Odič?« »Iz mesta čakovca na Hrvatskem.« Odkod pa so vsi ostali voditelji radičevcev?« »Tudi iz mesta! Edino to je, da je vse drugo pokvarjena gospoda, radičevska gospoda pa je nepokvarjena« — je zaključil razgovor oni modri kmet! — Po štajerskih poljih gre nova pesem o tej gospodi, k< se bo slišala po 11. septembru do Beograda:
»Radičevska gospoda — ni od našega roda; — zato pa boš doma ostala, — prazne škatlje flikala!« —
»Kaj pa Trboveljska?«
Radičevci so naenkrat — protikapitalistični, ko pa so mogli, pa niso bili taki. O Radiču je znano, da ni ravno proti-kapitalist v dejanju, isto pa velja tudi o Prepeluhu, ki posebno goni protikapitalistično lajno. Ker je na nekem shodu padel medklic »kaj pa Trboveljska« — je mislil radičevec, da bo udaril SLS, je pa le Prepeluha, ker je bil Prepeluh komisar pri Trboveljski. Prepeluh pa je radičevec! —
m
Vsi za Radiča oddani glasovi — izgubljeni!
Radičeva vrtoglavost je tolika, da jo je od republike primahal skozi vse izpremembe do nekdanjega Pašičevega fašizma. S tem se je razkrinkal tako, da nima več nobenega političnega kredita. Zato je pravilno povedal dr. Korošec: »Vsi za Radiča oddani glasovi — so izgubljeni!« Kdo bo torej še tako nepreviden, da bo radičevce volil? Vsi za SLS. —
»Kmetijski list« o Radiču.
»Kmetijski list« je 1. aprila 1920, št. 14 pisal o Radiču tako-le: »Stjepan Radič se je znal hrvatskim kmetom usiliti za voditelja, dasi so njegovi politični nazori skrajno nevarni edinstveni državi. Prejšnja vlada (demokratje in socialisti) ga je vsled tega držala v zaporu. Ko pa je nastopila kleri-kalno-radikalna vlada, se je hotela kmetom prikupiti ter je Radiča izpustila. Ta je takoj sklical shod v Sisku, kjer je priporočal ruske boljševike in republiko za Hrvatsko. Nova vlada je bila prisiljena, da je tega nevarnega hujskača spravila znova pod ključ.« Ta članek jasno kaže, kateri bratci so se znašli skupaj.
Radičevci, plačajte 10.000 Din!
V svojem listu ste obljubili, da plačate 10.000 Din, ako vam kdo dokaže, da se je verouk pregnal iz šol. Dokazali smo, da je Pucelj sam to storil! Plačajte, če imate!
Dr. Žerjavova bratovščina.
Dr. Žerjav ne ve, kaj bi začel, tako ga jezi, da je za stalno izgubil v Beogradu svoj vpliv, ki si ga je pridobil le na ta način, da je uganjal protislovensko politiko! Zdaj pa se on predstavlja kot branilelj Slovenije! A kljub temu je še danes in bo tudi naprej ostal v stranki znanega Pribičeviča, ki je Slovenijo s pomočjo Žerjava spravil v politično sužnost od Beograda. Nika^ naj Žerjav ne misli, da bodo kmetje volili SDS, ki je največ hudega prizadjala slovenskemu narodu v političnem in gospodarskem oziru. Naš kmet ne bo sam sebi spletal biča, ne bo sam postavljal ljudi k vladni moči, ki bi ga še dalje bičali. Žerjavova bratovščina, v katero so stopili še Urek, Kušar in Roškar, ne bo lovila slovenskih kroglic. Sicer pa so demokrati do zdaj poznali le d. d. (delniške družbe) in tako dalje, zadnji čas pa so tako pobožni postali, da piše žerjav sam o bratovščinah.
»Enakost, bratstvo, svoboda.«
To so Žerjavove besede, ki jih govori za volitve, a po teh se ni ravnal, ko je bila njegova stranka v vladi. Enakost — zato je prepustil Srbom vso oblast, zato je glasoval za centralizem, ki je dal prednost Beogradu, Sloveniji pa tretje mesto. — Bratstvo se je poznalo v bratskem psovanju, da je slovenski narod protidržaven, da je Slovenija raj, ki lahko
Poročila S. L. S.
VELIK VOLILNI TABOR
Slovenske ljudske stranke
za Mursko polje, Slovensko Krajino, Medjimurje in Slov.
gorice
se vrši
▼ nedeljo, dne 28. avgusta v Ljutomeru na Glavnem trgu
s sledečim sporedom:
1.	Ob prihodu jutranjih vlakov iz Gornje Radgone in Murske Sobote sprejem udeležencev in odhod k službi božji.
2.	Ob pol 9. uri volilni tabor na Glavnem trgu. Govori načelnik Slov. ljudske stranke dr. Anton Korošec.
Popoldne družabni sestanek v Katoliškem domu. Zavedajmo se velike važnosti častnega izida volitev v narodno skupščino za SLS!
Vsi na volilni tabor v Ljutomer!
Odbor okrajne organizacije SLS v Ljutomeru.
V	Ptuju bo v nedeljo, dne 21. avgusta, ob 10. uri dopoldne volilni shod, na katerem poroča načelnik SLS gospod dr. Anton Korošec.
V	Ormožu bo v nedeljo, dne 21. avgusta popoldne po ve-černicah v Katoliškem domu volilni shod, na katerem poroča načelnik SLS gospod dr. Anton Korošec.
Dva velika volilna shoda načelnika SLS dr. Antona Korošca. Na praznik 15. t. m. zjutraj se je vršil v Konjicah volilni shod, na katerem je poročal načelnik SLS dr. Anton Korošec. Shodu je predsedoval načelnik okrajne organizacije župan g. Anton Tornan. Udeležilo se ga je okrog 700 mož in fantov. Potekel je mirno in dostojanstveno. Nasprotniki, kolikor jih je bilo na shodu so pokazali, da znajo ceniti herojsko delo načelnika SLS, ki ga vrši v dobrobit celega naroda ter niso zborovanja motili niti z besedico. — Isti dan popoldne je imel gospod dr. Anton Korošec drugi shod v Šmarju pri Jeliah, kjer so zborovalci dvorano Katoliškega doma, v katero gre okrog 700 ljudi, napolnili do zadnjega kotička. Na
več plačuje iz bratske ljubezni, seveda, zato je dr. Šavnik, ki menda ni od SLS, pošiljal take lepe položnice. — Svobode je bilo na cente! Preganjali so vse, kar ni bilo demokratsko, na uradih je bilo glavno, da si bil SDSar, pa je bilo zate svobode, vsak drug pa je mogel pričakovati in marsikdo je tudi pričakal hudo preganjanje. Kdor je za enakost, bratstvo in svobodo, bo zoper SDS in bo glasoval za SLS v 1. skrinjico, ker se je ravno SLS dosledno borila za te pravice svojega naroda!
K zmagi!
Vsi bodimo na svojih mestih! Možje in fantje, žene in dekleta! 11. september mora pokazati našim političnim nasprotnikom: Vaše laži nas niso zmotile! Ves narod stoji združen kot en mož za SLS.
Državna politika.
V NAŠI DRŽAVI.
Demokrati med seboj. V naši vladi sta dve stranki: radikali in demokrati. Demokrati pa so razdeljeni v tri dele: Marinkovičevi, Davidovičevi in mohamedanci, ki jih vodi dr. Spaho. Po postavljanju kandidatnih list pa so se sprejeli med seboj in bo to zelo slabo učinkovalo.
Nage ljudi kažejo po shodih. Na jugu so se že tako navadili lagati, da jim na shodu nihče ne verjame, češ, da je volilno nasilje. Pa so začeli vladini nasprotniki kazati po svojih shodih nage ljudi, ki so dobili batine. A ljudje jim še zdaj niso verjeli. Nekdo je zaklical: »Ne verujem, da ga je žandar, poznam ga, on ima hudo ženo!« — Volilni boj bi lahko bil dostojnejši! Najpoštenejše se bori SLS, zato jo bodo vsi pošteni Slovenci tudi volili. —
Revizija ustave — to je ena naših glavnih zahtev, ki se bo tudi dosegla. Treba je bilo, da je prišel dr. Korošec s predlogom, s katerim je tudi pri Srbih uspel, da se naj ustava revidira tudi na ta način, da bomo poleg rednega parlamenta imeli še gospodarsko zbornico, ki se bo pečala le z narodnim gospodarstvom brez politike. Istočasno pa bo izpreme-njena ustava v smislu naših zahtev. Treba je le, da pride SLS močna iz volitev, da bo potem tudi močna v vladi.
Kralj Aleksander odpotoval v Nemčijo, od tam pa poj-de še v Pariz. Potuje po nasvetu zdravnikov in nepoznano, vendar kljub temu pišejo listi, da ima potovanje politično ozadje. —
Volilno gibanje po državi je izredno živahno! Vsi se zavedajo, da gre zopet približno za tako važne volitve kot leta 1920, ko se je delala ustava. Poleg tega pa nastopa tudi slučaj, da se mnogi pehajo za mandate, ki jih stranke same niso postavile in zato je vloženih do zdaj že zelo veliko list. Skoro vse stranke so razcepljene, ali pa imajo celo vrsto odpadnikov, ki so se zaleteli v druge stranke ter tam dobili kandidatno mesto. Enotna pa je SLS, da vsi občudujejo njeno organizacijo. Tudi hrvatska pučka stranka upa, da bo dobila neka j poslancev, ki se nam bodo pridružili. Od enotnosti nastopa vseh Slovencev za SLS, pričakujejo Srbi in Hrvati, da bo ravno naš narod tisti, ki bo prinesel zdravja in moči celi državi. Zato z zaupanjem gledajo v bodočnost, ko bo po volitvah slovenski narod po svoji SLS vzel v roke vajeti državne politike.
V DRUGIH DRŽAVAH.
Naši dolgovi na Angleškem znašajo 25 in pol milijona šilingov, ki jih bo naša država plačala tekom 62 let. Na ta način sklenjena pogodba je zelo olajšala naš proračun, da bo enako razdeljeno breme na več rodov in ne le na nas. —
Zarote na Rumunskem. Princ Kari je najavil, da ne odstopi od svojih nekdanjih pravic, niti ne na korist lastnemu sinu. Njegovi prijatelji so začeli že pripravljati upor proti vlgdi, a so bili zasačeni in jih je veliko število moralo v zapore! —
ta shod so prišli zastopniki krajevnih organizacij SLS tudi iz daljnih krajev obširnega šmarskega sreza. Ni jih zadržala doma utrujenost od težkega poletnega dela, temveč so šli, da slišijo besedo iz ust svojega voditelja ter mu izrečejo svoje priznanje in zahvalo za junaško, odločno in vztrajno borbo za potrebe slovenskega ljudstva. Shod je pokazal, da počasna in kolebajoča politična borba ni napravila malodušnosti v vrstah SLS. To nam je porok, da bo naš voditelj končno zmagal. Mi pa hočemo delati sedaj na tem, da bo ves naš narod 11. septembra enodušno oddal svoj glas njemu, ki nesebično daje vse svoje veliko znanje in moč svojemu narodu. Na predlog predsednika shoda obl. poslanca g. I. Turka so zborovalci soglasno izrekli načelniku gospodu dr. Antonu Korošcu svoje popolno zaupanje.
Dr. Hohnjec priredi te-le shode: v nedeljo, 21. avgusta, po rani maši v L o č a h , po večernicah pri Sv. Jerneju nad Ločami; v nedeljo, 28. avgusta, po rani sv. maši v Z r e č a h , potem po sv. maši pri Sv. Kunigundi na Pohorju.
Shodi SLS v ljutomerskem okraju 14. in 15. avgusta, in sicer v Gornji Radgoni, v Veržeju in pri Sv. Križu pri Ljutomeru so bili izvrstno obiskani ter so se sijajno obnesli. Govorili so: oblastna poslanca Rajh in Neudauer in narodni poslanec dr. Hohnjec.
Volilni shodi v okraju Maribor levi breg. V nedeljo, dne 21. avgusta po rani sv. maši pri Mariji Snežni, popoldne ob
3.	uri v Selnici ob Muri. Dne 28. avgusta po rani sv. maši pri Sv. Petru niže Maribora, po pozni pri Sp. Sv. Kungoti, popoldne ob 3. uri v Cirknici (gostilna Katarine Muršec). Dne
4.	septembra po rani maši pri Sv. Rupertu v Slov. gor., po pozni pri Sv. Benediktu, popoldne isti dan še dva shoda v lenarški okolici. Dne 8. septembra po rani sv. maši pri Sv. Jakobu v Slov. goricah, popoldne ob 3. uri na Pesnici. Na teh shodih bo govoril kandidat Franjo žebot. — Predsednik oblastne skupščine g. dr. Leskovar pa bo govoril na teh-le shodih: v nedeljo, 28. avgusta po rani službi božji v Št. Ilju, dne 4. septembra po rani maši v Svečini in 8. septembra po rani maši pri Sv. Martinu pri Vurbergu. — Oblastni odbornik g. dr. Veble govori dne 28. avgusta po rani sv. maši v Jarenini, dne 4. septembra po rani sv. maši pri Sv. Marjeti ob Pesnici, dne 8. septembra po sv. maši v Zgor. Sv. Kungoti. Na shodih še nastopijo tudi oblastni poslanci: Supanič, Poljanec in Šerbinek.
Boljševiki in opozicija sta se malo pomirili, in sicer do 1. decembra, ko bo strankino glavno zborovanje ves spor razčistilo. To popuščanje voditeljev boljševizma je znamenje, tla nimajo več tistih zanesljivih ljudi in da se boje opozicije v lastnih vrstah. To je zdrav pojav, ki bo vodil Rusijo v boljše razmere. Konec bo nasilnega boljševizma in pravica bo vsaj malo zopet spoštovana.
Na Grškem bo zopet vojni ples. Ta naša mala soseda ima prav slabe in nestalne politične razmere. Tekom nekaj let je bilo že kakih pet izprememb. Imeli so republiko, monarhijo, zopet republiko, pa anarhijo in vlado generalov. Mož, ki je največ političnih prevratov povzročil, je bil Venizelos, ki se je zdaj znova pojavil in napovedal boj sedanji vladi.
Pogodba med Italijo in Madžarsko je stopila v veljavo, vendar se vse točke ne bodo mogle izvajati, ker je Jugoslavija vmes.
Spor v Društvu narodov. Zastopnik Francije de Jouvenel je odložil svoje mesto v Društvu narodov, češ, da vpijejo državniki o pomenu Društva narodov, delajo pa zoper. Ta spor zna preje Društvu narodov koristiti kot pa škodovati, ker bodo morda vzeli stvar bolj resno!
Kaj je novega?
Slovenska žena. Zopet smo pred volitvami. Naš narod je vselej upošteval, da so volitve skupna narodna in domovinska zadeva. Zato je vselej volil po svoji vesti take može, od katerih je pričakoval, da se z vso vnemo zavzamejo za du ševni in telesni dobrobit slovenskega naroda. Vselej pa si pri izvolitvi takih mož sodelovala tudi ti, slovenska žena. Kaj je pri teh volitvah najvažnejše? 1. Da gredo volit vsi volilci in nihče ne ostane doma. 2. Da bodo volili prav. Slovenska žena, za to dvoje bodi tvoja skrb! S svojo prepričevalno besedo lahko dosežeš prvo in drugo.
Duhovniške vesti. G. Alojzij Zdolšek, kaplan pri Sv. Trojici v Halozah, je prestavljen v Selnico ob Dravi. G. Fr. Kren, kaplan na Pilštanju je prestavljen k Sv. Trojici -««Halozah.
V knezoškofijsko dijaško semenišče v Mariboru so sprejeti: Balažič Matija iz Hotize, Gafuta Alojz iz Št. Janža na Dravskem polju, šmirmaul Alojz iz Jarenine, Jakopina Al. iz Buč, Marovt Ladislav iz Braslovč, Žavcer Pavel iz Selnice od Dravi, Prah Maks iz Podčetrtka, Avžner Friderik iz Sv. Jurja ob juž. žel., Breznikar Viktor iz Braslovč, čujež Rudolf iz Starega trga, Grešak Mihael od Sv. Jederti nad Laškim, Hohnjec Ivan od Sv. Petra pod Sv. gorami, Jeza Franc iz Hajdine, Kamenšek Jožef od Sv. Ane na Krem-bergu, Kasesnik Ivan iz Šoštanja,'Koželj Anton iz Št. Vida pri Planini, Merkac Jožef iz Št. Vida nad Valdekom, Lah Ant. iz Gornje Polskave, Lobnikar Albin iz Gomilskega, Ozvatič Janez iz št. Andraža v Slov. gor., Past Franc iz Št. Andraža v Slov. gor., Sovinšek Jožef iz Nove Štifte, Strojnik Rudolf iz Preval j, Štefane Anton iz Turnišča, Šegula Vladimir od Sv. Marjete niže Ptuja, Zakšek Anton iz Sromelj, Žalik Martin iz Velike Polane.
Šolskim odborom. Mnogim ni znana uredba o krajevnih in oblastnih šolskih odborih za osnovne in meščanske šole. Ta uredba je objavljena v »Uradnem listu« ljubljanske in mariborske oblasti št. 55 z dne 18. maja 1927 na strani 341 in 342. V uredbi je vse označeno, kake pravice in dolžnosti imajo predsedniki teh odborov.
Požar v Mariboru. V soboto ob četrt na peto uro zjutraj je prejela mariborska policija obvestilo, naj pokliče takoj gasilno društvo, ker je izbruhnil požar v tvornici za perilo Durjava v Gregorčičevi ulici. Ogenj je že segal pri oknih, ko so ga zapazili in je začel tudi biti plat zvona na stolnem zvoniku. Po prijavi je odhitelo mariborsko gasilno društvo s turbinsko brizgalno in drugim gasilnim orodjem na lice nesreče. Gasilci so takoj ugotovili, da gori v prikrojevalnem lokalu in v pisarni. Pisarna je bila že v plamenih. Požrtvoval-
Pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu in na Boču nad Selnico ob Dravi sta se vršila dne 15. avgusta dva izvanredno lepo uspela shoda Slovenske ljudske stranke. Pri Sv. Duhu, to je na najskrajnejši severni točki Slovenije so se zbrali naši možje iz vseh občin v okolici. Celo od Kaple in Sv. Jurija so prišli. Pri Sv. Duhu je vodil shod domači župan g. Krampi, ki se je priključil naši stranki. G. Krampi je bil še pri zadnjih volitvah pri demokratski stranki, a je sam prišel do prepričanja, da za kmetskega in delavskega človeka demokratska stranka ni na mestu. — Na Boču smo zborovali pri županu g. Hojniku na zeleni trati pred hišo. Shodu je predsedoval domači gospodar. Na obeh shodih je govoril kandidat žebot. Tudi pri nas bomo dne 11. septembra volili samo Slovensko ljudsko stranko, ker smo spoznali, da je res potrebno, da vsi skupaj držimo in samo eno močno stranko volimo.
Sv. Križ nad Mariborom. Volilno zborovanje dne 14. avg., na katerem sta govorila kandidat Franjo Žebot in oblastni poslanec Ivan Šerbinek, je bilo zelo lepo» Predsedoval je g. Jakob Hlade. Križevčani smo sklenili, da gremo 11. septembra do zadnjega vsi volit, in sicer Slov. ljudsko stranko.
Pri Sv. Juriju ob Pesnici se je volilni shod SLS 14. avg. izvanredno dobro obnesel. Govorila sta naš poslanec Franjo Žebot in oblastni kandidat poslanec ŠerBInekr Navdušeno je še govoril posestnik g. Mirt. Predsedoval pa je g. dr. Fr. Čeh.
Shod SLS v Ribnici na Pohorju in v Orlici. V nedeljo, 14. t. m. se je vršil shod SLS v Ribnici na Pohorju v gostilni Petrun. Zavedni Ribničani so se zborovanja udeležili v lepem številu. Shod je potekel v najlepšem redu in soglasju; govornikoma, obl. poslancema gg. Hrastelju in T. Ovčarju so navzoči navdušeno pritrjevali. Celo socialisti so spoznali, da je edino pametno in dobro za delavstvo, če se v celoti pridruži SLS. Radičevska stranka ima le še par žalostnih ostankov, a do 11. septembra še teh ne bo, ker je upati, da izprevi-dijo do tedaj. Ribnica pojde 11. septembra kot en mož za SLS, tudi tisti bodo volili, ki so zadnjič izostali. — V Orlici je bil shod popoldne. Udeležili so se ga okoliški posestniki, ki so z odobravanjem sprejeli poročila obeh oblastnih poslancev, gg. Hrastelja in Ovčarja. Tudi tu je bil soglasen sklep: Vsi za SLS, da bo enkrat naš slovenski narod enotno nastopil za svoje pravice. Z ogorčenjem so zavrnili bahanje demokratov, češ, da ima Peter Mravljak, ki je demokratski kandidat, posebno vse Antončane kakor na vrvici in si ne
nemu delu gasilcev se je kmalu posrečilo, da so udušili ogenj. Prihitela so še na pomoč gasilna društva iz Studencev pri Mariboru in iz Pobrežja. Požar je uničil veliko perila, raznega drugega blaga, mila ter vrata, vnemal se je tudi pod. Škodo cenijo na 50.000 Din. Požar je povzročilo izžiganje sajastega dimnika.
Vlak ga je povozil. Ko je vozil večerni osebni vlak iz Koroške proti Mariboru, se je približal stroju iz smeri mag-dalenskega parka mariborski trgovec Rainer iz Koroške ceste. Strojevodja in kurjač sta zapazila neznanca, tudi uganila, da se bliža vlaku iz samomorilnega namena, a vlaka ni bilo mogoče več ustaviti. Ko je bil Rainer na tiru, se je vlegel preko tračnice in stroj mu je odrezal obe nogi pod kolenom, ga smrtno poškodoval na glavi in mu polomil roke. Nesrečnež je bil pri priči mrtev.
Krščanska šola. Tretja velika skupščina in obenem tretji občni zbor ljubljanske škofijske zveze društva »Krščanska šola« se vrši letos v Mariboru v nedeljo, 21. avgusta, po naslednjem sporedu: Ob 9. tiha sv. maša v frančiškanski cerkvi. Med mašo poje moški zbor »Maribora«. Ob pol 10. uri pridiga »O svetih pravicah Cerkve pri vzgoji otrok«. Govori gospod kanonik dr. Vraber. Ob pol 11. uri v dvorani Zadružne gosp. banke občni zbor Kš in skupščina.
Otvoritev pletarske šole. Jugoslovanski klub je izposloval v vladi kredit, ki bi naj omogočil otvoritev za Dravsko polje prepotrebne pletarske šole ali v Ptuju ali pa v Strnišču pri Pragerskem. Te dni se je mudil v Beogradu g. veliki župan mariborske oblasti Fran Schaubach, kateremu je zasigural g. trgovinski minister Spaho otvoritev pletarske šole. Mero-dajni krogi so za to, da se otvori ta šola v Ptuju, ki je važna prometna točka. V šolo se bodo sprejemali brezplačno fantje iz Ptujskega in Dravskega polja. Z izposlovanjem kredita za zgoraj omenjeno šolo je ustreženo dolgoletni želji Poljancev, ki se zanimajo za pletarstvo, ki bi naj postala važna pri-dobitvena panoga. Pletarska šola za Dravsko polje je lep uspeh naših delavnih poslancev.
Častilcem Matere božje v Rušah pri Mariboru se s tem
naznanja, da letos romarskih slovesnosti ne bo v nedeljo, dne 11. septembra, ampak drugo nedeljo, dne 18. septembra. Ruška nedelja je preložena radi tega, ker so dne 11. septembra volitve poslancev. Naprošajo se tudi čč. župni uradi, da to razglasijo po vseh župnijah.
Nevaren tat aretiran. Orožniška postaja v Zgor. Sv. Kun-goti pri Mariboru je aretirala nevarnega vlomilca, komaj 19 letnega Josipa Ribiča, doma iz Dolge vasi pri Kočevju, kateri je s svojimi tovariši že delj časa ogrožal ribniško in kočevsko dolino. — Ribič je lansko leto pobegnil iz zaporov okrajnega sodišča v Kočevju in je od tega časa neprenehoma izvrševal vlome in tatvine. Med drugim je odprl že dve železni blagajni in je samo enemu trgovcu v okolici Sodra-žice odnesel denarja in blaga za 52.000 dinarjev. Potem je pa pobegnil na Štajersko. V Mariboru je nekaj dni igral kava-lirja, nato pa v družbi lahkoživih žensk odšel na Hrvatsko. Kmalu nato se je zopet pojavil v bližini Ribnice. Pri vlomu v poštni urad Ortnek je bil zasačen in prepoden ter je moral na licu mesta prepustiti važne predmete, ki so ga izdali. — Nekemu kmetu na Dolenjskem je po tatvini na vrata nalepil svojo fotografijo s podpisom. Sedaj bo ljudstvo pred Ribičem menda za nekaj let varno.
Nesreča na Dravi. Dne 9. t. m. ob 9. uri dopoldne je pri žagi g. Predana na Dravi, ne daleč od marenberškega mosta utonil Rudolf Makovec, star 25 let, hlapec pri g. Predanu. S tovarišem sta nekaj popravljala na kolesu, kolo se je naenkrat odtrgalo in potegnilo oba s seboj v Dravo. Makovec je utonil, kljub vsemu prizadevanju da ga rešijo, drugi pa je srečno priplaval na suho. .Ponesrečenec je rodom Prek-murec. —
Težka nesreča. V sredo popoldne je padel z motocikla med Marenbergom in Breznem Franc Janiš, lesni trgovec z Gortine pri Vuzenici. Padel je bil tako nesrečno, da si je popolnoma zdrobil spodnjo čeljust, pregriznil jezik, ima
bodo upali drugače glasovati. Peter Mravljak je lahko za sebe pošten človek, toda Antončani kljub temu ne bodo glasovali za samostojno demokratsko stranko, ampak bodo vsi skupno z dragimi slovenskimi kmeti glasovali za SLS, ki je zadnji čas toliko storila za slovenskega kmeta, da je demokratsko časopisje vpilo: »Preveč daje Beograd Sloveniji!« Vse zeleno Pohorje in njegovi gospodarji — za SLS!
V	Svetinjah se vrši v nedeljo, dne 21. t. m. po rani sv. maši volilni shod, na katerem govori narodni poslanec g. Andrej Bedjanič.
Shodi SLS v ljutomerskem okraju. Dne 21. avgusta v Cezanjevcili, dne 28. avgusta pri Mali Nedelji, dna i. septembra pri Negovi, dne 8. septembra pri Kapeli. Shodi se vrše po rani sv. maši, v slučaju ugodnega vremena na prostem, sicer v prostorih, ki jih bodo krajevne organizacije v ta namen pripravile. Govorijo oblastni poslanci ljutomerskega okraja.
V	ptujskem okraju je imel kandidat SLS Iv. Vesenjak zadnje dni volilne shode v Majšpergu, pri Sv. Vidu, v Les-kovcu in pri Sv. Urbanu. Vsa zborovanja so bila zelo dobro obiskana in povsod izrečena zahvala dr. Korošcu, Jugoslov. klubu in kandidatu Vesenjaku. Spodnje Ptujsko polje in Spodnje Haloze pa bodo rekle svojo besedo prihodnje tedne. Prepričani smo, da bo v ptujskem okraju končni rezultat ta: celo Ptujsko polje, Slov. gorice in Haloze se združijo v tekmi, da armada SLS ne ostane samo enako močna, temveč se še okrepi!
Pri Sv. Lovrencu in Sv. Mariji v Puščavi nad Mariborom
sta priredila v nedeljo, 14. in v Hočah v pondeljek 15. avg. narodni poslanec Štefan Falež in obl. poslanec dekan Alojzij Sagaj volilne shode. Vsi trije shodi so bili izvrstno obiskani, nasprotniki se niso pokazali.
V	Laporju, okraj Slov. Bistrica bo v nedeljo, dne 21. avg. po rani sv. maši volilni shod SLS na prostem pri kaplaniji. Govori poslanec Falež in drugi.
Volilni shod v Št. Ilju pri Velenju priredi oblastni poslanec g. T. Ovčar v nedeljo, dne 28. t. m. po sv. opravilu. Razen imenovanega nastopijo tudi drugi govorniki.
V	Podgorju in Šmiklavžu pri Slovenjgradcu priredi obl. poslanec g. Ivan Guzej v nedeljo, dne 28. t. m. volilni shod, in sicer v Podgorju ob 9. uri, v Šmiklavžu pa ob 11. uri. Ra-
zdrobljen nos in dolnji levi laket. Prvo pomoč mu je nudil g. vuzeniški zdravnik dr. Pregelj, ki je naročil mariborski rešilni oddelek, da je prepeljal težko poškodovanega v mariborsko bolnico. Poškodbe so težke, vendar ne smrtno nevarne. Kako se je pripetila nesreča, ne zna nikdo, ker ponesrečeni še ne more govoriti.
Nočejo ga! Namreč g. Radiča m njegovega namestnika g. Prepeluha nočejo za nobeno ceno prebivalci ptujskega okraja. Sklical je shode s svojimi oprodi Stoklasom in Brusom ter namestnikom g. Toplakom. Pa volilci niso hoteli priti na njegova zborovanja. Lovil se je za shodi našega domačina, kandidata Vesenjaka, češ: tam bom dobil vsaj ljudi, pa ga niso hoteli poslušati. Priselil se je nalašč za te dni v Ptuj, pa vse nič ne pomaga, ne Radičev žegen, ne letanje Prepeluha in njegovih oprod. Zborovališča radičevcev so prazna, prazne in obrekljive so njihove besede, zato bodo prazne tudi 11. septembra Radičeve volilne skrinjice. Naši ljudje nočejo posebej privandrancev, ki bi jih za nos vodili, nočejo škodljive Radičeve politike, temveč se možato in zvesto držijo svoje Slov. ljudske stranke in njenih kandidatov.
Ali je res, g. Stoklas? Iz gornjih Haloz se nam poroča: Naš leskovški g. Emeran Stoklas se sedaj ob volitvah toliko trudi za Radiča in njegovo vinogradniško politiko. Da bi rodbina Stoklas dokazala, kako se besede krijejo z dejanji, je sklenila, da poplača v gornjih Halozah vse vino, ki ga je eden izmed Stoklasov že leta in leta dolžan. Opeharjeni ubogi vinogradniki bi posebej sedaj po dveh tako slabih letih bili zelo hvaležni za denar, ki jim že davno gre. Pričakovati je po zatrdilu nekaterih še pred volitvami baje oznanila s pozivom, naj si prizadeti pridejo po denar. Ko bo res, bomo javili in se gospodi tudi lepo zahvalili.
Vinske kupčije razlaga po svoje po gornjih Halozah neki g. Stoklas. Ljudje pa poznajo prav dobro njegove lastne kupčije: vinske in politične, zato se mu samo pomilovalno posmehujejo. Ne brusite si jezika, pote in motorjevega gumija, g. Stoklas, ker ljudje vašo robo preveč dobro poznajo! Za SLS je sicer dobro, da se vi trudite in pehate proti njej, kajti iz izkušnje ljudje dobro vedo, da je pametno in koristno za nje vedno to, kar Vi, dosluženi sreski kmetijski referent, sovražite in pobijate. Le lepo se trudite, g. Stoklas, da boste po 11. septembru tem bolj mirno in sladko počivali na bla-maži in bobovi slami!
Demokratska polomija pri Sv. Križu pri Ljutomeru. — Preteklo nedeljo, 14. avgusta je sklicala SDS volilni shod v gostilni g. Valenta, na katerem je poročal g. dr. Pivko. Shod je bil zelo klaverno obiskan. Vseh ljudi je bilp okrog 40, pa še od teh je bilo skoro polovica naših pristašev in od drugih strank, ki so zgolj iz radovednosti in zabave prišli poslušat g. dr. Pivka, kako bo reševal samostojno demokratsko barko. Zelo dobro je orisal pogubno Radičevo politiko SKS. Tu mu je beseda tekla zelo gladko. Ko pa bi moral preiti na politiko SLS, ni vedel, kako bi pravzaprav začel. Zato je najprej poslance SLS pohvalil češ, da so s svojim voditeljem vred pošteni ljudje, ki res delajo in se trudijo za slovensko ljudstvo. Zelo neljubo mu je bilo govoriti o Slavenski banki in svoječasnem preganjanju profesorjev in učiteljev od strani SDS. Poziv enega izmed poslušalcev, naj vendar govori kaj o »zaslugah« SDS za Slovenijo, pa je mož kar lepo preslišal in govoril o vsem drugem, o svoji italijanski fronti in svojih knjigah, o črnogorskih princih itd. Sho-dič je ponovno dokazal, da pri Sv. Križu za SDS ni prostora.
Zopet smola g. Prepeluha! Kakor pri Sv. Lovrencu, tako so napravili tudi odločni šentvidčani: na shod SLS je prišel tudi g. Prepeluh in hotel govoriti, pa so ga volilci soglasno odklonili in ko je sklical takoj svoj shod, pa so odšli s klici: Radiča in njegove politike so siti že Hrvati, pa je Kranjci ne bodo nam vsiljevali. Nismo bedaki! Pri Sv. Andražu je skušal g. Prepeluh tudi s shodom. Pa ni šlo in ni šlo. Škoda Vas je, g. Prepeluh: lepo na Kranjskem bi ostali in lepo s SLS sodelovali, kakor ste že svojčas pričeli, pa bi gotovo kaj bilo za Vas. Sedaj delate škodljivo za slovensko ljudstvo, zato Vas ljudstvo noče.
zen imenovanega govorijo tudi drugi govorniki. Vsi vljudno vabljeni. Kandidat in poslanec g. Bedjanič ima v nedeljo, dne 28. t. m. pri Sv. Bolfenku pri Središšu volilni shod, na katerem govorijo tudi drugi govorniki.
Razbor pri Slovenjgradcu. Tukaj se vrši v nedeljo, dne 21. t. m. po službi božji volilni shod, na katerem poroča obl. poslanec g. T. Ovčar in drugi.
Od Gornjega grada. Volilci v Gornjesavinjski dolini zelo številno sledijo shodom gospoda Pušenjaka, katere prireja sedaj od kraja do kraja, odobravajo dosedanje delovanje in taktiko Jugoslovanskega kluba in mu izrekajo zahvalo in polno zaupanje. 11. september bo pokazal, v kakšni ogromni večini je naše ljudstvo za SLS. — Nasprotnikov je zelo malo; mnogi so že sprevideli, kje je resnica in kje far-banje ljudi ter stopajo v naše vrste. Nekaj zakrknjenih pa tava kakor ptice ob reki iz brega na breg in menjavajo svoje prepričanje od volitev do volitev. Tem pa iz srca privoščimo pravo spoznanje.
Št. Vid pri Grobelnem. Oblast, poslanec g. Marko Krajnc priredi v nedeljo, dne 21. t. m. po sv. opravilu volilni shod, na katerem govorijo tudi drugi.
Sladkagora. Dne 28. t. m. po sv. opravilu se vrši tukaj volilni shod, na katerem govori oblastni poslanec g. Marko Kranjc in drugi.
Dobje. V nedeljo, dne 7. avgusta po ranem sv. opravilu je imel kandidat g. Vrečko volilni shod, na katerem je bila lepa udeležba samih zvestih pristašev SLS, v gostilni gosp. Tržana, predsedoval je gospod Novak Hinko. Volilci so mirno in vztrajno poslušali izvajanja g. kandidata ter obljubili, da hočejo vsi voliti SLS, ker dobro vedo, da le ona je prava zašČitnica slovenskega ljudstva.
Sv. Vid pri Planini. V nedeljo, dne 7. avgusta, po drugem sv. opravilu se je vršil pri nas volilni shod SLS v gostilni župana in oblastnega poslanca g. Tovornika, ki je tudi vodil shod, katerega se je udeležilo, brez agitacije, prav lepo število naših zvestih volilcev. Na shodu je poročal naš kandidat g. Jakob Vrečko v približno enournem govoru in so bili volilci najboljše razpoloženi; obljubili so, da hočejo dne 11. septembra do zadnjega moža spraviti na volišče, ter tako svetu pokazati, kako se zavedamo, da je SLS naša zaščitnica in njen voditelj g. dr. Korošec, naš zvesti borec za pravo slov. kmeta, delavca in obrtnika. O delovanju oblastne skupščine je tudi poročal oblastni poslanec g. Tovornik.
Požar. Od Sv. Jerneja pri Ločah nam poročajo: O polnoči dne 9. t. m. je začelo goreti stanovanje in gospodarsko poslopje krčmarja g. Zajelšnika. Rešiti se ni dalo razen živine in koleslja nič, ker ni vode blizu. Oboje je bilo pod eno streho. V veliki nevarnosti je bila tik poleg stoječa hiša in trgovina g. Ribizla in tudi župnišče. Trgovino so deloma že izpraznili. Pri tej priliki je izginilo precej blaga, koruze, več žakljev in soli. Tudi denarja precejšnja vsota. Malo, predno je začelo goreti, je neka oseba videla hoditi tam okoli nekega moškega. Zato se po pravici sumi, da je ogenj podtaknjen.
Nevaren tolovaj pod ključem. Zadnji čas je ogrožala Polzelo in okolico opasna vlomilska tolpa, koje vodja je bil glasoviti pobegli kaznenec Josip Svetko iz Podvina pri Polzeli, zvan »savinjski Čaruga«, kateri ima mnogo drznih vlomov na vesti. Ta zločinska tolpa se je skrivala po gozdovih, se pojavljala bliskovito sedaj tu sedaj tam, ter bila ljudstvu v strah in trepet, posebno sedaj pred bližajočo se hmeljsko sezono, ko ljudje puščajo domove brez nadzorstva, kmetje vnovčujejo blago in se v poznih nočnih urah vračajo z večjimi vsotami denarja domov. Glavni vodja te tolpe je bil te dni obstreljen in prijet. Ravnokar pa se potrjuje, da sta se tudi ostala dva člana te tolpe sodišču sama predala, tako da je sedaj prebivalstvo, ki je bilo že do skrajnosti razburjeno,, zopet pomirjeno. Za ta hvalevredni čin gre vse priznanje tukajšnjemu orožništvu, ki je s svojim požrtvovanjem in tru-dapolnim zasledovanjem v tej vročini bilo zločincem stalno za petami in jih preganjalo; posebno priznanje pa pripada komandantu orožniške postaje gosp. Pšeničniku.
Čebelarska podružnica za Ptuj in okolico priredi v nedeljo, dne 21. avgusta t. 1. ob 4. uri popoldne v gostilniških prostorih Avgusta Staniča na Bregu čebelarsko veselico z godbo in plesom Nudilo se bode različne špecialitete kot med, medica, medeno pecivo in drugo. Vabljeni vsi interesenti.
Na letovišču iščejo eni ljudje razvedrila, dragi pa, da jih čimbolj ogulijo. Tako je v nekem kraju tujec-gost štel golobe, pa je prišel mimo pobalin ter ga nahrulil: »Kaj štejete! To je prepovedano! Kolikor ste jih našteli, toliko dinarjev morate plačati kazni!« Oni se je prestrašil in povedal, da jih je naštel 25 in je plačal 25 Din. Pobalin je izginil z denarjem ves srečen in vesel. Ko je gost prišel k svoji ženi, ji je smehljaje povedal: »Ti, danes sem pa enega za 25 Din! Pomisli! Golobe sem štel, in naštel sem jih 50, pa je prišel nekdo, da moram za vsakega plačati 1 Din. Priznal pa sem jih le 25 in mu plačal le 25 Din. Ti, za onih 25 Din pa greva na boljšo večerjo!« —
Nevidni sovražniki našega zdravja so bakterije, ki prodirajo v notranjost staničja našega telesa. Na podlagi najnovejših bakteoroloških iznajdb, nastanejo hemorrhoidalna-obolenja na ta način, da črevesne bakterije prodrejo v razširjene krvne žile. Kdor želi, da se okoristi z najnovejšim rezultatom znanosti, bo pri vseh vrstah hemorrboidalnih težav uporabljal specifično delujoči »Posterisan«, ki se dobiva v vsaki lekarni. Obširno znanstveno razpravo z mnogimi zdravniškimi izpričevali pošlje na zahtevo brezplačno Isis d. d., Zagreb.
Opozarjamo na pristni malinovec tvrdke »Alko«. Več glej oglas zadaj!
Pristni želodčni liker »Florian« izdeluje E. Kavčič. Oglej si tudi današnji oglas!
Gospodarstvo.
Nastop plesnobe ali oidija v vinogradih.
Čujejo se glasovi, da vzlic žveplanju nastopa tu in tam oidij ali plesnoba. Razvoj oidija ni tako odvisen od vlage in toplote, kakor razvoj peronospore; zato se oidij lahko opas-no pojavi tako v suhih, kakor tudi v vlažnih poletjih. Vi toplih poletjih, kakršno je letos, je zanesljivo protisredstvo
Pilštanj. V nedeljo, 7. avgusta po večernicah se je vršil prav dobro obiskan shod, na katerem sta poročala gg. Vrečko Jakob, kandidat in njegov namestnik dr. Ogrizek; volilci so z napeto pozornostjo sledili obema govornikoma, ter na nju stavili tudi različne predloge in prošnje v gospodarskih zadevah. Izrekli so popolno zaupanje SLS in da hočejo delati na to, da 11. septembra nobeden volilec ne ostane doma, ampak vsi vržejo v prvo skrinjico svoje kroglice za kandidata g. Vrečko, kot znamenje za zaupanje v g. dr. Korošca.
Dva lepo obiskana volilna shoda je imel g. dr. Ogrizek zjutraj v Polju, ob 9. uri na Bučah celo pod milim nebom, ravno tako tudi na Pilštanju pod milim nebom. Shodi so bili dobro obiskani in popolnoma mirni.
Naša društva.
Prosvetna društva, rodoljubi, ali ste darovali knjige za Prekmurce in jih poslali Prosvetni zvezi v Mariboru?
Ciril-metodijski tabori. 1100 let je minulo, odkar sta Ciril in Metod sejala po slovanskih brazdah božje seme Kristusovega nauka. 1100 let kale slovanske njive in rodijo sad za božje žitnice. 1100 let nam že sveti slovanska črka Cirilo-va. 1100 let nam odpira slovanska knjiga Ciril-Metodova bogate zaklade znanosti in umetnosti. 1100 let smo Slovenci, Čehi, Slovaki, Rusi in Hrvati, učenci Cirilovi in Metodovi. 1100 let vlada Bog-človek Kristus nad veliko slovansko družino narodov od Triglava do črnega morja, od Jadranskega do Severnega ledenega morja in prastarega Urala. 1100 let je v nas Ciril-Metodov duh. 1100 let smo otroci Ciril-Me-todovi, seme, ki je zrastlo iz setve Ciril-Metodove, žito, ki je vzklilo iz truda in znoja Ciril-Metodovega. Zato ob 1100 letnici vzklika od radosti slovanska zemlja in poje slavo ob veličastnih ciril-motedijskih taborih velikima Sejalcema slovanske zemlje, Očetoma naše vere in prosvete. Venec taborov se je že vršil, mož, fantov, žen in deklet. Nova vrsta taborov se še otvarja: 21. avgusta dekliški ciril-metodijski tabor pri Sv. Križu pri Ljutomeru za ljutomerski okraj in sosednje župnije Prekmurja. 28. avgusta dekliški in fantovski tabor pri Sv. Avguštinu v Halozah za dekanijo Zavrč in so^ sednje župnije. 28. avgusta na Ptujski gori tabor fantov in mož za Ptujsko polje. 18. septembra na Ol jki v Savinjski do-* lini dekliški tabor za Savinjsko in šaleško dolino. 18. sept.
žveplanje z najfinejšim ventiliranim žveplom, če je letos tu in tam učinek izostal, je to pripisati ali površnemu delu ali ne dovolj finemu žveplu, pa preje prvemu, kakor drugemu. Saj je splošno znano, da mnogi viničarji in drugi vi-nogradni delavci žveplajo le z veliko nevoljo ali sploh nočejo opraviti to delo. Pri nezadostnem nadzorovanju izpustijo cele kose vinograda, neki žveplo tudi zakopajo ali se ga na kak drug način iznebijo. Umevno je, da v teh slučajih vzlic navidezno izvršenem delu žveplanje ne pomaga.
Take razmere silijo vinogradnike, da se zatekajo k drugim, manj osovraženim sredstvom. Tako n. pr. rabijo letos mnogi vinogradniki v ptujski okolici, pri tvrdki Jurca v Ptuju nabavljeno žveplovoapneno brozgo s prav dobrim uspehom. Dodatek 6 do 9 kg na polovnjak galičnega škropiva pri vsakokratnem škropljenju, je tu do sedaj obvaroval grozdje pred plesnobo in povzročil temnozeleno barvo listja.
želeti je, da bo svoja opazovanja o učinkih te brozge priobčili tudi drugi, da se pride končno do zaključka o njeni uporabljivosti proti oidiju, kajti .ta način je še mnogo bolj priprost in neprimerno cenejši, kakor žveplanje.
Kmetijski referent Zupane.
Kmetijsko-gospodinjski tečaji. Poleg splošnega izobraževalnega dela med slovenskim ženstvom prireja Slovenska Orliška zveza tudi 10 tedenske kmetijske gospodinjske tečaje. Da se morajo dekleta strnjeno udeleževati teoretičnega in praktičnega pouka, se vrše ti tečaji v času, ko je delo na polju in v vinogradih že dovršeno, to je v času, to je v jeseni in pozimi. Razvrščene ima te tečaje v času pred božičem (od 1. oktobra do 15. decembra) in po božiču (od 7. januarja do 15. marca). Tečaje vodijo absolventinje naših najboljših gospodinjskih šol. Pouk v teh tečajih je celodneven, od 7. oz. 8. zjutraj do 4. popoldne. Poleg kuhanja in praktičnega gospodinjskega dela se uče tečajnice tudi šivanja in drugih ročnih del. Priuče se tudi gospodinjskega računstva in spisja, se uče v živiloznanstvu, vrtnarstvu, mlekarstvu, kurje reji in vseh panogah vzornega gospodinjstva. Kot bodoče matere in vzgojiteljice se uče tudi vzgojeslovja, lepega vedenja in zdravstva. Ker je gospodinjstvo bistveni del ženske izobrazbe, našim dekletom prav toplo priporočamo te kmetijsko-gospodinjske tečaje. Natančnejša pojasnila in pogoje na zahtevo radevolje pošlje Orliška zveza v Ljubljani, Ljudski dom.
Kmetijska podružnica Maribor in okoliš opozarja na svoj letošnji občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, dne Ž. avgusta v dvorani Srednje vinarske in sadjarske šole. Začetek ob 9. uri dopoldne. Predmet: poročilo, volitev delegatov za skupščino Kmetijske družbe in, ako bo čas dopuščal, predavanje z demonstracijo.
Maribor dobi novo drevesnico. Znani drevesničar Dolin-šek je kupil med Mariborom in Kamilico ležeči Cizelov objekt, kjer namerava nasaditi večjo drevesnico, katera bode gotovo pripomogla k razmahu našega svetovno znanega sadjarstva.
Ljutomer. V nedeljo, 28. t. m. priredi podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljutomeru po 8. maši (ob pol 9. uri) v osnovni šoli predavanje o umnem vrtnarstvu. Govoril bo znani vrtnarski strokovnjak profesor g. Fr. Var-djan iz Št. Jurja ob južni železnici. Pridite gospodinje in mladenke, bodoče vrtnarice zanesljivo k temu poučnemu predavanju! Vabljeni so pa tudi vsi člani naše podružnice, ker bo za vse poučljivo. Vljudno vabi odbor.
Program hmeljske razstave, ki se bode vršila v Žalcu od 4. septembra do 11. septembra 1927. Par. 1. Razstavo priredi Hmeljarsko društvo za Slovenijo v Žalcu. Par. 2. Namen razstave je, da se zainteresiranim krogom natančno pokaže, kaj in koliko zamore Slovenija glede hmeljarstva. Par. 3. Razstava se priredi v šolskem poslopju v Žalcu ter bo odprta vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 6. ure popoldne brez vstopnine. Par. 4. Razstave se zamorejo udeležiti
le tisti hmeljarji Slovenije, ki so se v to svrho že poprej priglasili. Par. 5. Priglasitev se izvrši po zglasilnili polah, katere se bodo dobivale pri Hmeljarskem društvu in katere je treba natančno izpolniti in vposlati Hmeljarskemu društvu najkasneje do 21. avgusta t. 1. Par. 6. K razstavi se pripusti le dobro posušen, nežveplan ali kako drugače konserviran, letošnji (1927) hmelj, katerega je razstavljalec sam pridelal v večji množini, ne potom poskuševalnih nasadov ali gred. Po najmanj 2 kg težke vzorce bodo nalašč v to svrho od Hmeljarskega društva odposlana komisija na hmeljarjevem domu lastnoročno dvignila od zaloge (kupa ali vreč), katera tehta najmanj 100 kg enega blaga, potem spravila v vrečice, katere se bodo vpričo hmeljarja zapečatile in označile ter odposlale Hmeljarskemu društvu. Hmeljarji morejo tudi po več vzorcev ene vrste razstaviti, ako le ti niso od ene in iste njive. Za vsak vzorec je treba izpolniti posebno zglasilno po-lo. Par. 8. Vposlani hmeljski vzorci ostanejo last Hmeljarskega društva, ki ima pravico iste po razstavi prodati in sku-piček uporabiti v kritje razstavnih stroškov — preostanek pa razdelili med razstavijalce. Par. 9. Razsojevanje k razstavi pripuščenega hmelja se vrši neposredno pred razstavo po komisiji, ki bode sestavljena iz zastopnika ministrstva poljo-privrede, iz dveh udov Hmeljarskega društva, iz štirih drugih udov Hmeljarskega društva, ki si jih razstavljalci sami volijo in iz dveh hmeljskih trgovcev, ki jih imenuje gremij trgovcev v Celju. Par. 10. Izid razsojevanja in na podlagi tega izvršeno obdarovanje se bode razstavljalcem javilo na dan otvoritve hmeljske razstave. Par. 11. Za darila ima Hmeljarsko društvo primerno število diplom in denarnih daril, podeljenih od ministrstva poljoprivrede na razpolago. — Društveno vodstvo vabi vse zavedne hmeljarje Slovenije k mnogoštevilni udeležbi te velevažne razstave!
Mariborski trg dne 13. avgusta 1927. Kljub deževnemu vremenu, ki je bilo prejšnjo noč, se je zbralo na Glavnem trgu v Mariboru mnogo kupcev in prodajalcev, ki so trgovali zelo živahno. Bilo je 19 s svinjino, 42 s krompirjem, zelenjavo, čebulo, kumarci in drugimi živili in 8 s sadjem naloženih voz na trgu. Slaninarji, kakor tudi domači mesarji so ostali pri svojih cenah, katere so bile precej visoke. Drugače pa so cene precej in kumarcah in sadju zelo padle. Tudi pri perutnini se je videlo vsled nizkih cen, da je mnogo letošnjih živali na trgu. Cene so bile perutnini, katere je bilo okoli 700 komadov, in sicer piščancem 8 do 12, večjim 15 do 20, koko-šem 25 do 50, racam in gosem 35 do 80, domačim zajcem 7 do 20, morskim prešičkom 6 do 10, kanarčkom 20 do 35 Din. Krompirju in solati 1 do 2, čebuli 1.50 do 3, česnu 8 do 12, paradižnikom 3 do 4 (dosedaj 10), bučam 1 do 3 Din kg, ku-marcam 0.50 do 3 (opoldan po 0.10 do 0.50) Din komad, kar-fiolu 1 do 3, ohrovtu 0.50 do 1, glavnati solati 1 do 2 Din kom. fižolu v stročju 4 do 5 Din kg, mleku 2 do 2.50, smetani 10 do 12, bučnemu olju 15 do 18 Din liter, maslu 38 do 42, kuhanemu 44 do 46, čajnemu 48 do 52 Din kg, jajcam 1.25 do 1.75 Din komad. Sadju: jabolkam in hruškam 3 do 6 (opold. 2 do 4) Din kg, grozdju 16 do 18, breskvam 18, marelicam 16, ringlotom 3 do 4 Din kg, jagodam 12, borovnicam 2, ribizlu 4 Din liter, pomarančam 1 do 3, limonam 0.50 do 1, melonam 10 do 15 Din komad. Cvetlicam: 0.25 do 6, z lonci vred 15 do 50 Din komad (okoli poldne so bile cvetlice za tretjino ce-. neje). Lončena in lesena roba, katere je bilo izredno veliko na trgu se je prodajala po 1 do 80 Din, brezove metle 2 do 5, lesene grablje 6 do 8, držala za kose 18 do 20, cepci 10, lesene vile 8 do 10 Din komad. — Seno in slama na mariborskem trgu. Kmetje so pripeljali v sredo, 10. t. m. 12 vozov sena, 4 voze slame, v soboto, ko je deževalo še le popoldne, 2 voza sena na trg. Cene so bile senu 50 do 75, slami 35 do 50 dinarjev za 100 kg. Slami tudi 1.75 do 2 Din za otep.
Sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne .12. avgusta se je pripeljalo 331 svinj; cene so bile sledeče. Mladi prašiči 5 do 6 tednov stari komad 125 do 145 Din, 7—9 tednov stari 150 do 200, 3—4 mesece stari 360 do 420, 5—7 mesecev stari 450 do 480, 8—10 mesecev stari 550 do 650, 1 leto stari 1000 do 1100. 1 kg žive teže 10 do 11, mrtve teže 15 do 18 Din.
Semjsko poročilo. Prignalo se je: 12 konj, 15 bikov, 206 volov, 405 krav, 8 telet in 1 osel. Skupaj: 647 komadov. Pov-prečene cene so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže 8.50 do 9 Din, poldebeli voli 7.75 do 8, plemenski voli 7.25 do 7.50, biki za klanje 7, klavne krave debele 8 do 8.75, plemenske krave 7 do 7.25, krave za klobasarje 3.50 do 5, molzne krave 5.50 do 6.75, breje krave 5.50 do 6.75, mlada živina 7 do 7.50. Prodalo se je 366 komadov, od teh za izvoz v Avstrijo 114 komadov.
Mesne cene: Volovsko meso, meso od bikov, krav telic 10 do 19 Din kg, telečje meso 15 do 22.50 Din, svinjsko meso 17 do 30 Din kg.
Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 56 Din, čehoslo-vaška krona 1.68 Din, avstrijski šiling 8 Din, švicarski frank 10.95 Din, nemška marka 13.52 Din, ogrski pengo 9.92 Din, italijanska lira 3.08 Din, angleški funt 275 Din. V Curihu znaša vrednost dinarja 9.13 centimov.
Pisma iz domačih krajev.
Sv. Marjeta ob Pesnici. Dva »veličastna« shoda liberalcev. Za nedeljo. 14. avgusta so napovedali samostojneži, oz. ljudje, ki so se zdaj z vso svojo liberalno dušo obesili na Hrvata Radiča, volilni shod in določili, da se naj vrši po rani službi božji. Prireditelji shoda, to je en advokat iz Maribora, samostojni kandidat, znani samostojni agitator iz Vuk. dola, v celem tri duše, so bili pripravljeni, toda čujte: na njihov shod sta prišla dva cela samostojneža, ki sta se vsedla k mizi prirediteljev shoda; pri drugi mizi pa je sedelo 16 naših odličnih mož Slovenske ljudske stranke iz radovednosti, kako se bo neki shod obnesel. Shoda seveda niso otvorili in se torej tudi ni vršil. Marječani, prav tako! Liberalcem, ki še niso imeli nikdar srca za ljudstvo, hrbet! Na praznik, 15. avgusta, so hoteli tukaj ob 2. uri popoldne triumfirati s svojim shodom samostojni demokrati. Prišla sta dr. Pivko in dr. Gorišek, da bi s svojimi nauki poučevala te zabite Marječane. Pa ti preklicani Marječani pač niso dovzetni za lepe nauke samostojnih demokratskih liberalcev in orjunašev. Zato ni bilo na shodu več nego 12 oseb z domačo družino vred. Kadar se nam bo obljubilo,, da se bo na takem liberalnem shodu pojasnjevalo o najvarnejšem denarnem zavodu, o Slavenski banki, ali pa povedalo, kje in kako se dobi najcenejši bencin, bomo prav zanesljivo šli poslušat.
Šmarjeta ob Pesnici. Dne 18. julija t. 1. smo obhajali tukaj prav lepo poroko. Poročila se je pridna posestniška hčer Lojzika Senekovič s posestniškim sinom Martinom Križa-nom iz Spod. Šentjakobskega dola, kamor se je od nas preselila dne 19. julija. Obema poročencema želimo na novem lepem in krasno urejenem domu srečo in božji blagoslov v njunem zakonu in gospodarstvu. Ob tej priliki je novo-poročenka od svojega »venčnega« daru poklonila za šmarješko mladinsko knjižnico 60 Din, za kar se ji iskreno zahvaljuje tukajšnje šolsko upraviteljstvo.
Leskovec. Dne 14. avgusta 1927 smo imeli obisk g. Pre-peluha. Govoril je kar pred gostilno, kjer je po rani službi božji ljudstvu daje običajno oznanilo. Napadal je SLS, ni pa povedal, kaj je delal Radič 2 leti na vladi. Prepeluhove besede ne bodo obrodile sadu zanj! Uspeh pokažejo volitve! Naši ljudje ne cenijo človeka po besedah, ampak po delu! Eno lahko rečemo Radičevcem: Nesreča in sramota za vse Leskovčane, ako bi volili Radiča! Na Hrvatskem so v navadi batine. In batine zasluži vsak, ki bi volil Radiča! Volil bi to, kar so Hrvati zavrgli! To ni slov. kmetska stranka, ker je Hrvat Radič nosilec liste na 2. skrinjici. Zavedni Leskovčani bomo dali kroglice v 1. skrinjico, ki jo vodi povsod čislani in spoštovani gospod dr. Korošec. Na njega se lahko zanesemo, na šviga-švage pa ne! V rokah SLS je naša bodočnost!
Središče ob Dravi. Naš kolodvor ima vedno več prometa. Elektrifikacija domačih podjetij, novoustanovljene industrije in živo gospodarsko delo naših kmetskih slojev,,povzroča
na Ptujski gori dekliški tabor za mladenke Ptujskega polja. Venec teh ciril-metodijskih taborov, ki jih prirejata Prosvetna zveza in osrednje vodstvo DZ, bo glavna priča, da ob 1100 letnici Cirila in Metoda vlada v prebivalcih zelene la-vantinske vladikovine pravi ciril-mefodijski duh.
Dekliški ciril-melodijski tabor pri Sv. Križu pri Ljutomeru se vrši dne 21. t. m. Ob 10. uri dopoldne bo pridiga o Cirilu in Metodu in sv. maša. Po sv. maši zunaj cerkve tabor pred okrašeno sliko Ciril-Metodovo. Na sporedu je: 1. pozdrav; 2. pesem o Cirilu in Metodu; 3. govori: a) Ciril in Metod — vzora mladini — govori M. Stupica, predsednica Dekl. Zvez v Mariboru, b) Delovanje Cirila in Metoda, c) Trpljenje in smrt Cirila in Metoda (oporoka), d) Kako je Slomšek izpolnjeval in širil oporoko Cirila in Metoda, 4. Deklamacija o Sv. Križu; 5. Pesem Slomškova in 6. zaključna beseda. Govore pod b), c) in d) imajo zastopnice DZ v Ljutomeru, Sv. Križu in Gor. Radgoni. Zastopnice navzočih DZ nastopijo s petminutnimi pozdravnimi govori. Dekleta ljutomerskega okraja in sosednih prekmurskih župnij, 21. t. m. je pri Sv. Križu vaš častni dan. Nobena naj ne manjka, da spodobno počastimo Očeta naše vere in prosvete!
Dekliški in fantovski ciril-metodijski labor pri Sv. Avguštinu v Halozah se vrši 28. t. m. Na sporedu je cerkveno sv. opravilo na čast Cirilu in Metodu in zunaj cerkve tabor z govori, pesmimi in deklamacijami. Vsa lavantinska škofija odmeva od ciril-metodijskih taborov, tudi naše Haloze ne smejo pozabiti Cirila in Metoda. Zato bodo 28. t. m. vse ha-loške župnije počastile Cirila in Metoda na najlepši točki haloških vinorodnih goric, pri Sv. Avguštinu.
Orlovska srenja Sv. Benedikt v Slov. gor. V nedeljo, dne 21. avgusta vsi k Sv. Ani v Slov. gor.! Zakaj? čudno vprašanje! Pol Slovenskih goric že ve, da bo ta dan pri Sv. Ani velika telovadna prireditev vseh odsekov benediške orlovske srenje.
Slov. izobraževalno društvo »Skala« iz Zgor. Polskave ponovi dne 21. avgusta 1927, to je v nedeljo po večernicah v Slov. Bistrici v dvorani hotela Beograd ljudsko lepo igro » Tihotapec«.
Sv. Jurij ob Pesnici. Zadnjo nedeljo, dne 14. avgusta je uprizorilo izobraževalno društvo Sv. Jurij na Pesnici ljudsko dramo »Lovski tat«. Že dolgo ni bilo videti na našem odru tako krasno predstavo. Dvorana je bila nabito polna. Z sol-
zami v očeh je zapustila množica dvorano, ko se je Tratnik tragično ločil od svoje Cilke, tudi drugi igralci so svoje vloge prav dobro rešili. Želeli bi, da bi v kratkem zopet priredili kako lepo igrico.
Sv. Jurij ob ščavnici. Z veselim srcem pozdravljamo vest, da priredijo prleški katoliški študenti v nedeljo, 21. avgusta po večernicah v uti g. Pergarja krasno ljudsko igro »Revček Andrejček«. Jurjevčani! Pojdimo in poglejmo! Pokažimo s svojo prisotnostjo pri igri svojo naklonjenost do katoliškega dijaštva!
Vojnik. Vse se veseli izredno bogate tombole, katero priredi tuk. orlovski odsek dne 4. septembra. Z veseljem moramo priznati, da nam gredo na roko vsi, brez ozira politične pripadnosti, zato bo imel naš Orel težko, vsekakor pa prijetno nalogo, delovati tako, da bodo zadovoljni posamezniki in cela skupnost. Razpečevalcev srečk je več, radi tega je dana vsakemu priložnost, da za dva dinarja dobi šivalni stroj, kolo, blago za obleke, telico, gramofon itd., obenem pa prispeva za napredek in razvoj idejno velikega društva z lepo preteklostjo in še lepšo bodočnostjo.
Viničarski vestnik.
Iz centrale. Vsem skupinam in zaupnikom naše Strokovne zveze viničarjev« naznanjamo, da imajo redni člani z dnem 1. julija 1927 po četrtletni čakalni dobi, od 1. aprila 1927 pravico do podpore za slučaj nezgode in smrti. V uva-ževanje pa naj člani in zaupniki pri tem vzamejo posebno: za vsako podporo mora prosilec poslati centralnemu tajništvu zveze, pismeno prošnjo z lastnoročnim podpisom, kakor s podpisom svojega zaupnika in dveh prič, ki morata biti člana zveze. Prošnji je priložiti člansko izkaznico prosilca ter pri nezgodnem slučaju morebitno zdravniško spričevalo, pri slučaju smrti, potrdilo župnijskega urada. Podpisani jamčijo za resničnost prošnje. Kdor ne zadosti vsem tukaj navedenim predpisom, katere določa poslovnik »Vzajemnega fonda«, se mu prošnja zavrne v dopolnilo, kar pa povzroča neprijetno zakasnitev podpornih izplačil. Po-smrtinska podpora znaša za vsakega člana 300 dinarjev. Ne-
zgodna podpora se določi po položaju in trajnosti nezgodne bolezni. Vse skupine", bližnje in daljnje naj za svoje člane v slučajih takoj ukrenejo vse potrebno, da bodo člani deležni hitre pomoči. — Centralni tajnik.
Sv. 'Miklavž pri Ormožu. V 35 letni starosti je umrla, za posledicami poroda, tov. Julijana Ciglarič iz Vinskega Vrha. Bila je delavna, poštena, vseskoz vzgledna žena in viničarka. Blagopokojnici daj Bog večni mir in plačilo v nebesih. — Žalujočemu možu izrekamo naše sožalje vsi skupaj, predvsem, ker sta bila s pokojnico že od postanka organizacije naša vedno zavedna in zvesta člana, katera nista nikdar klonila v viharjih nasprotnih intrig, niti najmanj dvomila, da viničarji v organizaciji nismo na pravi poti. — Skupinski odbor. — Posmrtinsko podporo 300 Din je centrala izplačala.
Malinovec
zajamčeno pristen, izborne kakovosti, izdelan samo iz pravih gorskih malin, prodaja v vsaki množini po zmernih cenah tvornica
»
1096
A L KO"
družba z o. z.
IJubljana, Kolizej
živahen blagovni promet, široko gospodarsko zaledje, ki ne obsega samo spodnjega dela ormožkega okraja, ampak tudi velik del Medžimurja, tje do Štrigove in Sv. Jurja, daje sre-diški štaciji posebno važnost, izvoz vina in sadja je vreden vsega upoštevanja. Pretečeni teden se je na primer naložilo do 15 vagonov jabolk, mnogo vina hi moke, dobavljalo se je razno zrnje in drugo blago. Jajc odide več vagonov na teden. Naravni gospodarski razvoj pa trpi v sezonah na pomanjkanju razpoložljivih vagonov. Pretečeni teden se je na primer zgodilo, da bi se rabilo samo dva vagona več, kakor se je naročilo vnaprej. Sadna trgovina je razglasila, da bode prevzemala jabolke. Kupci so prišli iz raznih krajev, blago gre v inozemstvo, kmetje pripeljejo robo na prodaj iz štajerske dežele in Medžimurja, na stotine voz stoji ob kolodvoru do rotovža — naenkrat pa ni več vagonov za nalaganje. Ali naj gredo ubogi kmetje s svojim blagom zopet nazaj ure in ure daleč? Ker ni vagona? Ali so kupci vedeli, koliko blaga bo na razpolago? Prosimo železniško upravo, da bi vsaj ob času sezonskega prometa pustila na središki postaji dva do tri prazne vagone. — Več prizadetih.
Šmartno ob Paki. V nedeljo, dne 14. t. m. se je tukaj vršila volitev župana in občinskih svetovalcev. Za župana je bil zopet (tretjič) izvoljen g. Martin Steblovnik, posestnik v Rečici ob Paki, občinskim svetovalcem pa gg.: Alojzij Pun-cer, posestnik v Paški vasi, Franc Irman in Ivan Kormanšek iz Velikega vrha. Vsi so odlični pristaši SLS.
Sv. Neža na Brdinah. Naša cerkvica, podružnica selska, je dobila novo, res svatovsko obleko. Zelo okusno jo je namreč poslikal g.vHerman Vašel, slikarski mojster od Sv. Petra v Savinjski dolini. Zlasti presbiterij je izredno lep. Lepi tudi
sliki presv. Src Jezusovega in Marijinega v dolbinah ob stranskih oltarjih. G. slikarski mojgter zasluži vse priznanje. Veliko sta se trudila za ta novi okras cerkve cerkvena ključarja Fr. Grilc pd. Vohnet in Jože Grilč pd. Šolar. Srčna jima hvala v imenu vseh, ki imajo z novo obleko cerkve veselje! Istotako vsem drugim, ki so za slikanje radodarno darovali.
škofja vas. Gospod Urek, sam. demokrat je imel preteklo soboto napovedan shod v Škofjivasi. Pripeljal se je ob določenem času s tajnikom SDS Žabkarjem in g. Vrečkom iz Škofje vasi k nam, kjer ga pa ni čakal niti eden njegovih pristašev. Pač pa so se za shod pripravili radičevci in tudi od naše strani jih je nekaj prišlo. Ko je za to izvedel g. Urek, se je takoj, ne da bi kaj govoril, vsedel zopet na avto ter jo naglo, med splošnim zasmehovanjem odkuril. če ima g. Urek še kaj pametne razsodnosti, potem bo uvidel, da je iz dežja stopil ne pod kap, ampak nekam drugam, kjer se bo 11. septembra gotovo zadušil. Samostalno demokratske backe bomo 11. septembra lahko na prste prešteli v Škofjivasi in podobni polomi SDS drugod so za Slovenijo ogromna pridobitev.
Šmarje pri Jelšah. Eden najlepših dnevov, kar jih beleži šmarska kronika, je bila gotovo nedelja, dne 7. avgusta. Ta dan se nam je izpolnila vroča želja, dobila je podružnica Sv. Roka dva nova bronasta zvonova. To je bil sprejem in navdušenje, kakršnega šmarska župnija še ni doživela. Ti dnevi ostanejo neizbrisno v naših srcih. Pokazali smo ta dan, ko so naša dekleta spletla cele kilometre vencev, da je bila cerkev in slavoloki v enem samem cvetu, kako težko smo pričakovali toli zaželjene nove zvonove. Ponosni smo lahko, ker smo se res potrudili, da, kakor nismo nikogar sprejeli,
smo sprejeli ta dva znanilca miru. Sprevod je otvorila Marijina družba s svojo zastavo, za njo je šla šmarska godba, katera je igrala lepe napeve in koračnice. Za godbo pa je korakala četa šmarske orlovske mladine, za njo pa neštevilne množice naših mož in žena. Vse to je bilo kakor pestri šopek belih in rdečih cvetov. In govor monsgr. Vrežeta, vse to je vplivalo na zbrane množice tako globoko, da-si videl solze v očeh tega dobrega ljudstva. Ni moj namen danes popisovati lepote teh dnevov ampak, dolžnost me veže, da se v imenu šmarske orlovske družine kar najiskrenejše zahvalim gospodom botrom, monsgr. prof. Vrežetu in vsem tistim, ki so se v gostoljubni hiši monsgr. Vrežeta spomnili tudi nas Orlov in Orlic s precejšnjo vsoto. Bog poplačaj in prisrčni orlovski: Rog živi! Enemu največjih dobrotnikov šmarskega Orla, g. Strmšku, pa kličejo krepka grla Orlov in nežna Orlic, najlepši najprisrčnejši: Bog naj obilno blagoslovi Vaša pota in da od Vas odvrača grenke ure življenja. Za danes bo dovolj. Ob priliki zopet kaj, če mi še bo gospod urednik dovolil majhen prostorček v priljubljenem »Slovenskem Gospodarju«. Do tedaj pa zdravi in lep pozdrav od šmarskega Tončka.
Sladka gora. šaljiv teater. Ljudje so rekli, da kaj takšnega še pa ni bilo na Sladki gori! Po ranem opravilu je hotel imeti neki radičevec volilni shod. Pa revež ni mogel govoriti, tako je deževalo ugovorov in smeha od vseh strani. Toliko se je razumelo, da bi nam bil rad povedal, koliko dobrega je Radič za nas storil in kako važne so volitve, pa me nočete poslušati! Končno mu še eden s harmoniko pride na pomoč; ljudje pa so rekli, zato, da bo lažje šel. Že dolgo nisi videl Sladkogorčanov tako veselih obrazov iti od službe božje. — Shod je trajal kake tri minute. Takih zabav je res treba.
MALA OZNANILA.
V »Malih omaallih« stan« vsaka beseda 75 par. Najmanfia cena ca oglas )• I Dia. Manjii zaeskf se lahko Tpoiljejo tudi t znamkah. UpraTniitro odgovarja na razna Tpraian)a same takrat, ako )• prilolena znamka za odgovor.
JETIKA! Med. un. dr. Pečnik,
15 let zdravnik specialist za pljučne bolezni (jetiko) v internacionalnem zimskem zdravilišču Kairo v Egiptu, ordinira vsaki čas: Janina, žel. postaja Rogaška Slatina.	1091
Prvovrstna hrana za dijake
kakor tudi za uradnike in drugo cenj. občinstvo, nudi se dnevno obed in sicer: zakuhana juha, meso, dve prikuhi in močnata jed ali pa kompot po Din 7-—, večerja Din 7'— ali pa mesečno skupaj Din 392'—. Razen tega se dobi pri vsakem kosilu in večerji en kruh in dobra pijača zastonj. Jedila se servirajo od 12.—3. ure in od 6.—9. ure. Restavracija pri »ZVEZDI«, Pod mostom št. 11, Maribor. V bližini drž. mostu. 1088
Sprejmejo se tri učenke na stanovanje in dobro hrano, z vso oskrbo v Aškerčevi ulici št. 5 ▼ Celju.	1079
Sprejmem dva mlajša dijaka po ceni na hrano in stanovanje. Električna razsvetljava prosta. Ciril Lovrec, čevljarski mojster, Maribor, Glavni trg št. 4. _1078
Dve gospodični ali dijakinji se sprejmeta na hrano in stanovanje v lepo mebl. sobo pri družini brez otrok. Naslov v upravi.	1080
Sprejmejo se trije dijaki ali dijakinje k boljši družini v celo oskrbo, poleg realke v Mariboru. Naslov v upravi. 1089
Dijaki ali dijakinje se sprejmejo na stanovanje in hrano. — Jože-Vošnjakova ulica 19/11, vrata 6._1098
Dva dijaka se sprejmeta na stanovanje in hrano. Ruška cesta 33. Maribor.	1103
Kovaški učenec
stari se takoj sprejme pri Ferdinandu Ferku, kovaškem mojstru, Pesnički dvor št. 1 pri Mariboru.
1097
Pekovski vajenec, pošten in močen se takoj sprejme. — J. Žunko, Selnica ob Dravi. 1102
Pekovski vajenec se sprejme. Aleksandrova cesta 81, Maribor.	1105
Kovaškega vajenca, zdravega in močnega, rabim takoj. Benedikt Brunčko, kovaški mojster, Sv. Lovrenc na Pohorju. 1106
Poštena služkinja, 38 letna, išče stalno mesto za preskrbnico. Naslov: Ana Led, Spod. Pol-skava št. 105. Pragersko. 1104
Pošteno kmečko dekle želi službe pri družini, kjer bi se privadila boljši izobrazbi. Vpraša se v upravi.	1091
Oskrbništvo grada Slivnica pri
Mariboru sprejme majerja s tremi delavskimi močmi pod dobrimi pogoji.	1087
Priden viničar s 3—4 delavskimi močmi se sprejme. Vpraša se Maribor, Gospodska ul. 46/11 Koprivšek. Vinograd je pol ure iz mesta.	1090
Rženi škop, dolg, večjo množino kupim. Ponuditi na I. Do-linšek, St. Pavel v Sav. dolini. _1092
Nakupovalce, zanesljive in poštene, za vse vrste trdi les, posebno pa orehov, sprejme proti proviziji Rudolf Dergan, Laško. __1107
Hmeljarji! Sušilnice za hmelj, v vseh velikostih, z vlitimi pečmi in navadnimi, dela najceneje Avg. švajger, ključavničar, p. Braslovče.	1111
Cešpljcve koščice, zdrave za seme, kupim. Ponuditi na I. Do-linšek, St. Pavel v Sav. dolini. _1093
Kositev otave se proda na tri orale velikem sadonosniku pri Sv. Marjeti na Pesnici. Vpraša se pri špediciji A. Reisman, Vo-jašniška ul. 6, Maribor. 1100
Kupim vsako množino smrekovih drogov od 6 do 10 m dolžine in od 7 do 10 cm prsne mere. Cenjene ponudbe je poslati na Josip Jelovšek, Murska Sobota, Prekmurje.	1082
Proda se po ceni Alfa, miekar-ski stroj še popolnoma nov. Cena se izve pri Karolini Sikor-janec, trgovina, pošta Sv. Bol-fenk v Slov. gor.	1085
Malo posestvo ali hiša z vrtom se vzame takoj v najem. Sv. Jurij ob Pesnici, Zg. Sv. Kun-gota, Šarman.	1101
Hišo in gospodarsko poslopje
s posestvom ali brez njega, tudi samo hišo z vrtom ali vinogradom v bližini Kamnice ali bližnjem delu Mariboru, kupim. — Ponudbe pod Kamnica 1109
upravo.
na 1109
Ugodno na prodaj: mlin s posestvom, dobroidoča gostilna na deželi, več hiš, posestev, idealna posest, bližina Maribora. Naslovi >Marstan«, Maribor Koroška cesta 10.	1108
Imam jako lepo posestvo na prodaj. Leži v Lancovi vasi, 1 uro od mesta Ptuj, pol ure od postaje Ilajdina. Posestvo obstoji iz lepih njiv, travnikov in gozda, vse v bližini doma. Tudi jako lepo gospodarsko poslopje vse v dobrem stanu. Prodam radi preselitve.	1110
HrUe nak 11 »t!1111
Širite} Slov. Gospodarja!
Priporočam svoje
DUNAJSKI SEJM
4.—II. SEPTEMBRA 1927 S
iiiiiiimiiiiiiiiiiiiii'11'iiiiiiM
Poljedelski stroji in orodja kakor tudi vse potrebščine
Vzorni pregled poljskih, gozdnih in mlečnih pridelkov Reja malih živali Vrtnarstvo in sadjarstvo Razstava jestvin in nasladil Vinski poskus
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII.IIIIIIIIIIIIIMlillllllH
Veliko znižane vozne cene na tu- in inozemshih železnicah, na Donavi in v zračnem prometu — Brez pasviza! S sejmskim izkazom in potnim listom prost prestop meje v Avstrijo
Vsakovrstna pojasnila in sejmski izkazi (po Din 40-—) se dobijo pri	1099
WIENER MESSE- A. G., WIEN VII.
pri avstrijskih zastopstvih v inozemstvu in pri vseh častnih zastopnikih Wiener Messe v vseh večjih krajih
lastne izdelke kakor ko ti je za žganje in za vodo ter perilo, posodo za kuhanje, cevi vseh vrst za tovarne, različne aparate.
Izvršujem tudi točno in solidno vsa v mojo stroko spadajoča dela po brezkonkurenčni ceni.
Zahvaln.
Povodom prebridke izgube našega ner soproga, oz. očeta, brata, strica itd., gospoda
JAKOBA HORVAT
cerkv. ključarja in posestnika v Grušovi
izrekamo tem potom najsrčnejšo zahvalo vsem, ki so rajnega tolažili ob času mučne bolezni, kakor tudi vsem, ki so rajnega spremili na zadnji poti. Predvsem veleč. g. župniku, g. kaplanu in o. Bonarenturi za v srce segajoči govor ob odprtem grobu ter vsem tistim, ki so nam izrazili sožalje, a se niso mogli udeležiti pogreba, kakor posl. Čuš in drugi. Hvala domačim pevcem za žalostinke, doma in ob odprtem grobu. Naj Vam bo vsemogočni Bog večni plačnik.
Grušova—Sv. Peter pri Mariboru, 12. avg. 1927. 1113	Žalujoča žena in otroci.
ŽELODČNI LIKER
Pristni in pravi
KAVČIČEV
r "
znan in preizkušen kot zanesljivo domače zdravilo že nad 20 let izdeluje in dobavlja
EDIN OLE
Rastlinska destilacija „FLORIAN"
(Izdelovalec Edmund Kavčič) družba z o. z. v Ljubljani Gosposvetska cesta štev. 13 (Kolizej)
Vsaka pristna steklenica je opremljena z originalnim podpisom:
Za pristnost Jam61
Varujte se ponaredb, ki se prodajajo namesto pristnega
Kavčičevega „Floriana"!
Zahvala.
Ob smrti naše, nad vse drage in nepozabne mamice, stare matere in tete
MARIJE LEDINEK
nam je bila izkazana od vseh strani tolika naklonjenost in pomoč, da obstoja v tem dolžnost, zahvaliti se vsem za vse. Najtoplejšo zahvalo izrekamo onim, ki so tolažili našo mamico v njenih težkih, bridkih in bolesti polnih urah, onim, ki so tolažili njo na smrtni postelji.
Najiskreneje se nadalje zahvaljujemo veleč, duhovščin, ki je priredila tako veličasten pogreb, zlasti č. g. dekanu in oblastnemu poslancu Alojziju Sagaju, č. g. župniku Jos. Mihaliču, č. gg. kaplanom iz Hečin Slivnice in č. g. bogoslovcu Korbanu iz Maribora. Zahvaljujemo se nadalje vsem darovalcem prekrasnih vencev in lepih šopkov, cenjenemu učiteljstvu, obe. odboru, pevcem za njihovo tolažečo žalostinko ob odprtem grobu in vsem, prav vsem, ki so spremili pokojno mamico na njeni zadnji poti tja k hladnemu
gr°Mamico pa še priporočamo v molitev in blag
spomin
Slivnica pri Mariboru, 12. avg. 1927.
1114
Žalujoči ostali.
Vsled elektrifikacije, povečanja in modernizacije mlinskega podjetja, dovoljujem si opozoriti p. n. občinstvo na svoj
odnosno na svoje kvalitativno prvovrstne izdelke iz vseh vrst
žila po konkurenčnih cenah in pogojih. Zlasti se priporočam cenjenim trgovcem in pekom za dobavo mlevskih izdelkov, nadalje tudi kmetskemu prebivalstvu glede zamenjave moke za vse vrste žita pod najugodnejšimi pogoji. Cenike in vzorce pošilja na zahtevo
Parni in umetni mlin 1115 J.Zadravec, Središče ob Dr.
Električna zadruga Zlatoliče
razglaša, da se vrši njen
redni občni zbor
v soboto, dne 20. avgusta, ob G. uri zvečer s sledečim dnevnim redom:
1.	Zapisnik zadnjega občnega zbora se prebere in odobri.
2.	Zaključek računa za leto 1926.
3.	Nadomestna volitev načelnika.
4.	Slučajnosti.
Pri nezadostnem številu se vrši eno uro pozneje drug občni zbor, ki bo sklepal pri vsakem številu.	lili
Sr. Jakob v Slov. goricah. Veličasten začetek volilne-ga boja. Prvi so se pri nas ojunaoili radičevci in priredili shod — lepo na tihem, tam gor na Hlapju na »Šrajovi puši«. Pa vsled pazljivosti naših pristašev smo izvedeli za shod. Po veliki polomiji, ki so jo doživeli pri Mariji Snežni po rani sv. maši, pride kompanija štirih gospodov. Kak razloček med njimi in našim priljubljenim g. poslancem Žebotom! On pa pride sam, nas pouči, pove svoj program, se z nami pogovori in mi ga volimo — pa je fertig. Ti pa pridejo kar štirje; ali ker se nas bojijo ali si pa mislijo, da se jih bodemo mi bali. No, toraj se oglasi najprej g. dr. R., na njegova, deloma naravnost zmešana izvajanja so mu tako korenito odgovarjali in ugovarjali naši pristaši, zlasti načelnik naše krajevne organizacije, tovariš Anton Roškar, da je ubogemu g. doktorju kmalu sapo zaprlo. G. kandidat pa niti ust ni mogel odpreti; kar se pa tiče ostalih dveh imenitnih Jareninčanov g. Gungla in Hasla, pa je itak znano, da bi si ne upala povedati niti ene besede. Mirno so jih spremili naši skozi vrata — kot olikani ljudje ne mečemo ven — ampak to bolj lepo naredimo, potem smo pa kar priredili svoj volilni sestanek, ter se pogovorili, kako bomo delali, da bodo šli vsi ljudje volit in volili našega g. Žebota ter vrgli svojo krogljico v prvo skrinjico. Bilo nas je na tem shodu 19 in približno toliko naših zavednih žensk, katere so priredile g. radičevcem pri odhodu močno »mačjo muziko«, da je Gunglova kobila^ lažje tekla. Vabimo vse nasprotne stranke, da naj, če hočejo doživeti tako polomijo, priredijo shode tudi one. Samo to jih prosimo, naj vodstvu naše stranke preje naznanijo, sicer ne more nikdo priti na shod, ker pri nas ni drugih pristašev. Posebno vabimo g. dr. Gorišeka, samo da naj shod priredi kje v bližini cerkve — težko hodimo namreč zavoljo njega kod po kakih klancih in tudi njegov avtomobil ne zmore naših bregov.
Sv. Lenart v Slov. goricah. Milo so zadoneli zvonovi pri cerkvah Sv. Lenarta in Sv. Ruperta v Slov. goricah, ter naznanili tužno vest, da je po dolgotrajni in mučni bolezni izdihnil blago dušo naš zavedni somišljenik gospod Franc Matjašič, veleposestnik v Šetarjevi in Gočovi. Rajni je bil v bolnici usmiljenih bratov v Gradcu radi operacije. Ves trud ondotnih zdravnikov je bil zaman. Pokojni je bil nad vse priljubljen in obče spoštovan mož ter vesten gospodar. Na sedmini rajnega se je nabralo 120 Din za afrikanske misijone. Vsem darovalcem Bog plati, rajnemu pa bodi žemljica lahka.
Sv. Trojica v Slov. gor. Iz vseh župnij lenarške deka-nije in še od drugod so prihiteli naši dobri možje na svoj versko-obnovitveni shod. Navdušeno jim je govoril prof. dr. Jeraj, kaj sta nam bila sv. Ciril in Metod. Slovesno sv. mašo je popeval gvardijan p. Dionizij Dušej, krasno petje je oskrbel benediški moški zbor. Izvencerkveno zborovanje je otvoril p. gvardijan, vodil pa ga je zelo spretno poslanec Lj. Poljanec, ki je naglašal v govoru veliki pomen verske vzgoje naše mladine v družini in v šoli. Predsednik naše oblastne skupščine, mariborski župan dr. Leskovar je obširno pojasnil, kako naj možje branijo vero in verska načela v družini in javnosti. Med drugim je rekel: Vere ni mogoče ločiti od javnega življenja. Ni samo politična, temveč tudi verska dolžnost, da gremo volit. Kdor ne gre volit, je sam kriv žalostnih razmer. Ne maramo mehikanskih razmer. Če so vsi dobro poučeni, ne bodo druge stranke pri nas dobile glasov. Pošten katoliški mož jim ga ne more dati. Krščanski program ima edino SLS. Okrožni zdravnik dr. Kramberger je zanimivo razložil, kako naj možje skrbe za zdravje in je opozarjaj na silno škodljivost alkohola. Ant. Tomažič od Sv. Benedikta je navduševal tovariše, kako naj izpolnjujejo dolžnosti do kat. Cerkve, do družine, do javnosti in svaril pred protiverskim časopisjem. Župnik Gomilšek je končno omenjal, kako naj ta shod prešine vse naše verne može z veliko srčnostjo v obrambi naših najdražjih verskih svetinj. Isti je pri večernicah v cerkvi razložil, kako naj bi možje častili in živeli s sv. katoliško Cerkvijo. Bilo je nekaj res krasnega, gledati to veliko množico naših vernih mož v cerkvi in na shodu. Želimo, da nepozabni shod prinese mnogo sadov. — Po večernicah je na samostanskem prostoru prva pevska prireditev lenarčkega pevskega okrožja združila veliko množico ljudi. Bilo je nad 80 pevcev in pevk. Zbori od Sv. Antona, od Sv. Jurija in od Sv. Benedikta so zapeli vsak po dve pesmi, benediški kaplan Brvar je v navdušenem govoru povdarjal krasni pomen petja in antonjevski in benediški pevski zbor sta skupno zapela še 2 pesmi. To vam je bil užitek! Kako lepa je slovenska pesem! Slava vsem trem pevskim zborom za njih prvi veliki nastop! Izvrstno se je posrečil. Naj mu sledi drugo leto slična prireditev. Iz srca smo vam hvaležni za to lepo pevsko slavnost.
Vurberg. V ruskem sanatoriju v vurberškem gradu se zdravi še vedno dosti Rusov in Srbov. Poleg bolnikov prihajajo sem po leti tudi drugi Rusi; nekateri vzamejo v najem zasebna stanovanja, katerih pa zelo primanjkuje, drugi obiskujejo bolne sorodnike v sanatoriju. Zelo jim ugajajo naši kraji, kjer se v svežem zraku lahko spreha-jajo po grajščinskih gozdovih pod košatimi bukvami in bujnimi smrekami. Koncem julija se je mudilo tukaj več odličnih gostov; med drugimi so bili tu Vasilij N. Strand-man, delegat za ruske emigrante v naši državi, Andrej P. lolovcov, bivši carjev adjutant in generalmajor ter preč.
Anton Okolokulak iz Petrograda, ki vsled na-slja »oljsevikov začasno prebiva v Varšavi. Poslednji gospod je imel dne 31. julija slovesno pozno opravilo v naši cerkvi, katerega se je udeležilo tudi mnogo Rusov. Dalje časa se ze mudi tukaj gospa Zofija F. Pohvisnjev, kateri je umrl soprog bivši minister za pošte in telegraf dne 23. julija. — Lansko leto so vsled vedne moče imeli naši ljudje na polju ob Dravi le sabo ali nič koruze, letos bodo pa imeli, če se ne pride kaka nesreča, najboljšo žetev. Suša nam še ni naredila večje škode, le paše za živino po bre-govh je malo in otave ne bo skoraj nič.
Dornava pri Ptuj». Umrl je v Dornavi Franc Čuš, po domače Škof v starosti 57 let. Bil je vrl krščanski mož, za-v upnik SLS, več let občinski odbornik, 6 let načelnik kraj-nega šolskega sveta. Bil je tudi požrtvovalen član gasilnega društva, kakor tudi zvest delavec domačega bralnega društva, kar so mu najbolj izkazali hvaležnost z venci, obema, gasilno in bralno društvo. Na njegovem pogrebu se je videlo, da je bil vobče spoštovan in priljubljen mož. Do-
mači kaplan P. Kari je imel ginljiv govor pri odprtem grobu, da se je marsikatero oko zrosilo. Bodi mu žemljica lahka, nam pa ostane v trajnem spominu!
Sv. Janž na Dravskem polju. S 1. avgustom se je v Št. Janžu na Dravskem polju otvorila državna pogodbena pošta. Poštarjem ¡je imenovan tukajšnji organist g. Col-narič Davorin. S tem bo ustreženo vsej okolici. V naprej se naj naslavlja samo p. Št. Janž Dr. polje.
Šmiklavž pri Slovenjgradcu. Slavnost blagoslovljenja kipa sv. Frančiška Asiškega se je prav lepo izvršila. Vi-zitator tretjega reda, č. g. p. frančiškan Filip Pere je bil cel dan neutrudljv na leči in v spovednici in blagoslovil lepi kip. Do 170 vernikov je prejelo ta dan in na Porcijun-kulo svete zakramente. Kip, 1 meter visok, je krasno izdelan, posebno lepe so poteze srvetnikovega obraza, pro-žetega od vzkipeče ljubezni do Boga. Gospoda podobarja Ivana Cesar v Mozirju najtopleje priporočamo. — V noči od 3. do 4. t. m. je tukaj razsajala strašna nevihta, neprestano je bliskalo in strašno grmelo, strele so vdarjale in napolnile prebivalstvo s strahom in grozo. Konečno je sledil strašen naliv. Štihov potok je prestopil bregove in zopet preplavil župnijsko nadarbinsko polje. Najhujše je nevihta razsajala v Vodriški dolini, vtrgal se je oblak, vrdli so se plazovi in napravili našim hribovskim kmetom Urbaču, Končniku in Arnežniku veliko škodo. Skromna naša potoka Kolarica in Burčnica sta narasla v reke in porušila jezove pri Kladnikovem, Marošekovem in Makov-skem mlinu. Veliko množino blizu Mostnarjeve gostilne nakopičenega obtesanega lesa in hlodov je vodovje dvignilo, potoka sta se vsled lesovja zajezila, voda je porušila jez Mostnarjeve žage in Mostnarjev most, poplavila vas in na njivah uničila sadeže in na travnikih uničila otavo. Na Mostnarjevi žagi so le s težavo rešili prasca, da ni vtonil. Najhujše prizadet je kovač Ivan Koren, že nad dva meseca se ubogi mož nahaja vsled opeklin v bolnišnici v Slovenjgradcu, zdaj mu je pa povodenj porušila še jez, da na more obratovati njegov mlin ne žaga. Občinske poti so popolnoma razruvane in podobne potočni strugi. Škoda je -ogromna, naša majhna občina, ki šteje samo 459 duš, ne bo zmogla sama velike škode neurja popraviti. Zavoljo tega se obračamo zaupljivo do našega Oblastnega odbora s prošnjo, da nam blagovoli nakloniti oziroma od vlade iz-poslovati za popravo občinskih potov potrebne podpore.
Ponikva ob južni železnici. Zanimivo je, da se je naš dopisnik spomnil mene že dvakrat v »Kmetijskem listu« in enkrat v »Domovini«. Naj zavrnem laž in klevete v Domovini, ki so vse naperjene za volilni manever. Eto ti, dopisnik, samo malo odgovora na dopis v »Kmetijskem listu«. Kar se tiče dopisnika »Slov. Gospodarja«, me lahko su-mičiš, saj imaš svoj nos. Glede gospodarstva pri občini ti pa samo tole povem: Kot bodočemu odvetniku bi ti moral že ¡kolikor toliko biti znan občinski red, da župan izvršuje samo sklepe obč. odbora, da proračun odobri obč. odbor itd. Nova bremena se za čas mojega županovanja niso nalagala, težave so danes pri vsakem zasebnem gospodarstvu, tem večje pri občini, posebno Ponkovški, ker nima drugih dohodkov kot davek, to je obš; doklade. Nisem še slišal prepevati slave mojim prednikom, kateri so bili različnih strank, tudi jaz je ne pričakujem, kakor tudi upam, da je mojim naslednikom ne bodo. Wonšekov Tone še do danes ni meni nobenih računov prekrižal, morda tebi? Bodi tudi potolažen, da se 11. septembra ne bodo po tvojem mnenju polomila klekiralna kolesa, pač pa se bode nos naših političnih nasprotnikov obrnil navzgor. Torej, kakor je posneti iz tvojih dopisov, Ti še marsikaj manjka, za to ti svetujem, da počitnice porabiš za nadaljni razvoj tvojih, tako potrebnih študij; če imaš pa prosti čas, pomagaj pri delu tvojemu skrbnemu očetu, kar bo več zaleglo, kot tvoja politika. — Franjo Žličar.
Zgor. Ponikva. Pri nas je umrl 83 let stari oče Boštjan Kos. Bil je dober gospodar, skrben oče svojim osmerim otrokom, večleten občinski odbornik ter ves čas zvest pristaš SLS. Vselej je rad izvršil svojo volilno dolžnost. Bil je tudi dober podpornik pri zidanju naše nove cerkve in je daroval večje vsote. Cerkveni cvetlični odsek mu je zadnje bivališče na domu krasno okrasil s cvetlicami in venci. Pevski zbor mu je zapel žalostinko na domu, v cerkvi in na pokopališču. Bil je položen v grob poleg svoje pred 9 leti umrle soproge. Bodi Ti, dragi nam oče, žemljica lahka! — Med pogrebci se je nabralo 100 Din za Dijaško semenišče v Mariboru.
Dobrna pri Celju. V sredo, dne 3. t. m. je bil zelo soparen dan brez vsakega oblaka na nebu. Proti večeru so začeli iti od jugozahodne strani oblaki z bliskom in gromom. Takoj smo vedeli, da bomo imeli ponoči hudo uro. Ljudje so povsod imeli luč, kajti bliskalo in grmelo je brez prenehanja. Ob pol 1. uri ponoči se je začelo na jugozahodni strani vasi Dobrne rdeče žariti ter kmalu na to plat zvona biti. Takoj se je vedelo, da je požar in da je strela udarila. In res. Strela je udarila v gospodarsko poslopje Alojzija Breznik v Pristavi, občina Dobrna. Zgorel je ves letošnji pridelek razven ječmena in vso gospodarsko orodje, kakor vozovi, plugi, slamoreznica itd. Le živino so rešili. Prosi se, da bi pogorelcu občinstvo na Dobrni pomagalo. Strela si je tudi poiskala tu in tam druge predmete, tako, da je bila v resnici strašna noč; šele proti jutru je grmenje ponehalo.
Kokarje. Tukaj se je vršil sestanek volilcev, na katerem sta poročala narodni poslanec Pušenjak in oblastni poslanec M. Blekač. Po poročilih, katere so zborovalci navdušeno odobrili, smo se razgovarjali o vseh težkočah flo-sarjev, o sitnosti, katere se flosarjem povzročajo od pristaniških oblasti, vojaških oddelkov pri pontonskih mostih itd. Mi bomo agitirali, da bo zmaga SLS pri teh volitvah še večja ko doslej.
Sv. Rupert nad Laškim. Pred kratkim je prešla naša občina pod okrajni zastop Celje; to smo sedaj precej živo občutili na zvišanih davkih: dočim smo v Laško plačevali le 94 odstotkov okrajnih doklad, jih imamo sedaj 300 odstotkov. Za to pa tudi po vsej pravici pričakujemo od okr. zastopa v Celju, da tudi za nas kaj stori. Ceste imamo raz-drapane, kakor malokje po svetu. Pričakujemo od našega občinskega odbora, da zastavi vse svoje moči, da se v najkrajšem času napravi cesta, ki bo vezala Sv. Rupert s Sv. Jernejem. — Za občinske in državnozborske volitve v septembru vlada tukaj povsod veliko zanimanje. V ne-
deljo, dne 21. avgusta bomo imeli tukaj po jutranjem sv. opravilu volilni shod. Večina maloštevilnih samostojnežev v tej občini je spoznala Žerjava in Radiča v vsej njuni si-romaščini ter jima obrnila hrbet; vsak, malo zaveden slovenski človek ve, da za Radiča ni danes nobeden Hrvat; žerjavske politike pa so že tudi samostojneži siti. Govori se, da je tudi že Špilanc spoznal resnico in ne bo dalje trgal podplatov in tratil časa za falitno samostojno stranko. Saj vemo, da je Špilanc brihtne glave; pričakujemo, da bo sedaj tudi toliko mož, spoznalo svoje zmote in svoje lepe zmožnosti postavil odslej v službo dobre, poštene, krše. ljudske stranke.
Sv. Miklavž nad Laškim. Pri nas smo imeli pogreb, kakršnih je malo tukaj. Pokopali smo ob veliki udeležbi Marijo Knez, ženo Lovrenca Knez, posestnika, cerkvenega ključarja in občinskega odbornika na Koncu v naši župniji. Rajnka je umrla v starosti 50 let in je bila pridna gospodinja, zvesta žena ter skrbna mati svojim otrokom. Ko je pri odprtem grobu govoril č. g. župnik Čebašek lepe in v srce segajoče besede v slovo, je ljudstvo splošno jokalo. Potrtemu možu, našemu zvestemu somišljeniku, kakor vsej družini naše iskreno sožalje. Pokojnici svetila večna luč.
OMnicealiroliiCB^SS
Loka pri Zidanem mostu. Dne 31. julija je bil v Loki javen volilni shod, na katerem sta govorila gg. biv. minister dr. Gosar in dež. poslanec Deželak. O tem shodu bi sedaj niti ne poročali, ako bi se ne bilo o njem pisalo po »Jutru« in drugih nasprotnih listih toliko zavijanj in laži, kakor da bi bil ta veličasten shod za SDS. Vsak udeleženec je zopet lahko sprevidel, da je ob takih prilikah resnica ravno narobe od tega, kar ti listi pišejo, in da se imajo demokratje, ki so menda imeli sladke želje, naš dobro obiskani shod razbiti, zahvaliti le prevdarnosti obeh poslancev in neustrašenega predsednika k. o. g. Jurmana, da je tajnik njihove stranke SDS dr. Rape sploh smel govoriti do konca, potem ko je malo časa pogreval 8 let stare neresnice in mlatil demokratske fraze, katere sta mu poslanca z lahkoto temeljito zavrnila. Pametnemu človeku, ki čita in zasleduje delo naših poslancev SLS v prid Slovenije, katero se bo kmalu čutilo pri olajšanju davkov in v oblastnih zborih, ni potrebno, da bi te posamezne reči tukaj naštevali; povdariti pa je treba, kako nas je hotel ta gospod podučiti, da nam je dal gospod Bog roke, da delamo, noge, da hodimo in glavo, da z njo mislimo. Radi bi v prvo vedeli, čemu jemljejo te vrste ljudje besedo Bog sploh še v svoja usta, ko po svojih listih večkrat tako razdivjano podlo opljujejo vse, kar je božjega in z lahkoto zapišejo vsako bogokletje. To je tedaj bila na shodu le far-barija za manj razsodne ljudi, da bi jim rajši verjeli, če govorijo o Bogu. Nadalje, mi že davno vemo, da imamo glavo, da ž njo mislimo, in ravno ker mislimo, zato pa iz misli izvajamo, da bi pač vsak uradnik ali kmet ali železničar naravnost sam sebe in svoj stan ubijal, ako bi dne 11. septembra volil demokrate ali SDSarje. Naj se vsak Slovenec, posebno še uradnik zopet živo spomni, kako se je godilo takrat, ko so bili ti ljudje, zlasti njih generala Pribičevič in Žerjav v vladi, kako so takrat za nami uradniki vohunili glede političnega naziranja, uradnike in uči-teljstvo na stotine prestavljali. Kmetje, pomnite nadalje, kako so bili pod vlado teh ljudi vsakokrat državni proračuni in davki zmiraj večji, kmetijstvo od vlade čimdalje bolj zanemarjeno, kmetske občine zatirane. Uradnik, kmet, pomisli, kaj bi bilo, če bi ti ljudje zopet prišli do vlade! Zato njim 11. septembra nobene krogljice; ampak vsi v Loki bomo oddali krogljice v prvo škrinjico za SLS (Slovensko ljudsko stranko). Pa tudi s tem ne smemo nasprotnikom pomagati, da bi na dan volitve doma ostali, zlasti tokrat ne, ker so te volitve posebno važne za naše gospodarsko zboljšanje, in čim več naših doma ostane, tem več pridobijo naši nasprotniki pri glasovih, na kar oni že računajo. Vsi pripomagajmo, da bo prišel cel slovenski narod gotoveje v eni stranki (SLS) zastopan v Beograd! Tedaj šele nas bodo prav upoštevali in tedaj šele si bomo pridobili boljšo vlado, boljše čase.
Šmartno ob Paki. Naš zvesti prijatelj »Slov. Gospodar« prinaša večkrat od tukaj razne novice, politične in gospodarske, naj pa danes še eno veselo versko novost obelodani: Dekleta imajo svojo Marijino družbo, ki je naš ponos, naša čast. Obhajala je v zadnjih dnevih julija štiridnevni«), dobroobiskano od vseh dobrih deklet. Prelepo je bilo nedeljsko skupno sv. obhajilo, a še lepše isti dan popoldne slovesna posvetitev kongregacije presv. Srcu Je-i zusovemu. Cela družba s trakovi in zastavo je navdušeno ponavljala besede posvetitve. Sedaj pa vsa dekleta s pogumom pod Marijino zastavo. Strahopetnic ne maramo.
Sv. Peter pod Sv. gorami. Pitno vodo, ki so jo prebivale tuk. vasi tako pogrešali, dobimo v kratkem času z novim vodovodom od 20 minut oddaljenega vrelca v Če-hovcu. — Gasilno društvo si je dalo h Gasilnemu domu, ki je bil pred par leti dograjen, še dostaviti lep in okusno izvršen stolp. Delo pri stavbi Društvenega doma Katoliškega prosvetnega društva krepko napreduje. Dom bode čez par tednov že pod streho.
Luče. Za občinske volitve je bila tu vložena samo ena kandidatna lista, in sicer lista SLS. Dne 27. julija je bila že zaprisega novega občinskega odbora in župana. Za novega župana je izvoljen g. Jakob Žibovt, pd. Osojnik, dober in zaveden kmet. — Dosedanjemu, povsod priljubljenemu županu, g. Jakobu Plaznik, pd. Riharju, odličnemu kmetu, izrekamo prisrčno zalivalo za njegovo nesebično, požrtvovalno in blagonosno županovanje. V novem obč. odboru so povečini možje iz prejšnjega odbora. — Tudi pri drž. volitvah 11. septembra bomo Lučani volili samo kandidate SLS; vsak volilec, bo vrgel krogljico v 1. škrinjico. Vsi zavedni in dobri volilci, pridite volit, da bomo veliko krog-ljic nametali v 1. škrinjico! — Dne 15. avgusta zjutraj po
Volilci SLS 11. sept. vsi volit!

NA NOVOI
NA NOVO t
JVa novo otvorjena trgovina pletenin
ZENKO HRIBAR
CELJE, Slomškov trg 1 (pri farni cerkvi)
priporoča cenj. občinsiiu svojo veliko tovarniško zalego pletenih izdelkov, kot: nogavice, rokavice, pleteno perilo, športne telovnike vseh vrst i. t. d. i. t. d. po dnevni konkurenčni ceni,
POSTREŽBA PRVOVRSTNA!
1050
NA DEBELO
NA DROBNO
Svojo veliko izbiro
damskih klobukov
priporoča po najnižji ceni
Mary Smolniker
modistinja Celje, Palača Prve hrvatske 1024 štedionice.
C tttita staro železo, villi S V« baker, mede-J * nino, svinec, cink. papir, glaževino, kosti in krojaške odpadke kupim in plačam najboljše.
A. Arbeiter, Maribor, ¡Sls3
Iščem stalne nabiralce 1025	in nakupovalce.
i« i a a innamnnaaDaaaaaaaDaaaaDaaaaaaaDDDDDDaDLj
Oglašujte v Slov. Gospodarju !
Vsi ljudje
veliki in majhni
govore o prodaji pri tvrdkl
FRANC KOLERIČ, Apače
radi prezidave, ker dobo tamkaj po zelo nizkih cenah najboljše blago.	728
i
m
DENAR NALOŽITE
najboljše in najvarnejše
pri
SpodnjeSfajerski ljudski posojilnici = * Mariboru =
Stolna nlica 6
r, z. z o. z.
Obrestnje hranilne vloge wn CO/
ii ill! U/0
brez odpovedi na trimesečno odpoved jj^
Cirilova knjižnica
obsega sedaj sledeče zvezke:
1. Dr. Kari Capuder: Naša država (razprodano). K. Dr. Leopold Lčnard: Jugoslovenski Piemoat, — Din 7.—.
I. Dr. Leopold Lčnard: Slovenska žena v dobi narodnega preporoda, Din 10.—.
4.	Moj stric in moj župnik, Din 4.—.
5.	G. j. Whyte Melloile: Gladiatorji, I. del, Din 6.—,
—	II. del, Din 10^-.
7. H. G. Wells: Zgodba o nevidnem človeku, Din 7.—« I. B. Orczy: Dušica, I. del, Din 16.—.
—	II. del, Din 25.—.
—	III. del (v tisku).
9. A. Conan Doyle: V libelijski puščavi, Din 12.—,
10.	Arnold Bennett: 8ir pokopan, Din 8.—.
11.	Illamo Camelli: Izpovedi socialista, Din 16.—,
12.	E. R. Burroughs: Džungla, I. del, Din 18.—.
—	II. del, Din 14.—.
13.	Elza Lešnik: »Sumi, šumi Drava . . .«, Din 5.—.
14.	Matija Ljubša: Slovenske gorice (razprodano).
15.	Erckmann—Chatrian: Zgodbe napoleonskega vi-
jaka, Din 12.—.
16.	Antonio Fogazzaro: Mali «vet naših očetov —
Din 28.—.
17.	Anton Kosi: Iz otroških ast, Din 8.—.
18.	Dr. J. Jeraj: Kadar rože cveto, Din 8.50.
19.	J. F. Cooper: Zadnji Mohikanec, Din 11.—.
20.	Pavel Keller: Dom (tisku).
SI. Gabriel Majcen: Kratka cgodorina Maribora — Din 20.—.
■ ■
Naznanilo!
Cenj. odjemalcem vljudno naznanjam, da Je dospela večja množina lepega volnenega lukna, za ienske in moške obleka
V zalogi vse v manufakturo »padajoče potrebščine ter velika zaloga gotovih moških in deških sblek, gumi plaščev, športnih jopičev in uinjatih lukenj.
Za obilen obisk se priporoča
IVAN MASTNAK
785	Celje, Kralja Petra c. 16.
i»
■ ■ ■ ■ ■ ■
Moya
reg. zadr. z neomej. zav. Meljska cesta lO
•prejema vloge po maj ugodnejših obrestih, vezane vloge obrestuje po dogovoril, posojila daje proti sigurnemu dvakratnemu oseb. -poroštvu in na vknjižbo. Somišljeniki, nalagajma tvoje prihranke le ▼ svojih hranilnicah, ki nam nudijo najboljšo varnost.	779
E 242/27.
OKLIC.
Dne 20. septembra 1927 ob 10. uri dopoldne se bodo pri podpisanem sodišču prodale nepremičnine vi. št. 46 k. o. Ločica ležeče v vasi Jakovdol pri Vranskem, obstoječe iz hiše, gospodarskega poslopja, žitnice in zemljiščem V obsegu 22 ha 37 a 50 m!.
Cenilna vrednost znaša 100.173 Din 95 p. Najmanjši ponudek 66.782 Din. Ostali dražbeni pogoji se zamorejo pred narokom vpogledati pri podpisanem sodišču v sobi št. 5.
Okrajno sodišče na Vranskem,
1084	dne 16. julija 1927.
TfTTP*irW¥nW1IIBfnBBTHBI JIy 1J■ IJIII lilliMI■!■!■■TMWrMIW1IWr,T^
Platno za rjuhe in vso drugo manufakturo dobite najceneje pri
J.TRPINU, MARIBOR
,„83 17 GLAVNI TRG 17
»v
RalozttedenaMeiH
Ljudski posojilnici v Celju
registrirani zadrugi z neomejeno zavezti
Cankarjeva ulica štev. 4
poleg davkarije (poprej pri „Be lem volu"), kjer je najbolj varno naložen in najugodneje obrestuje
Rentni in invalidni davek plačuje posojilnica sama
Posojila po najnižji obrestni meri
m g)

58
Osrednja Štajerska vinarska zadr. v Eflariboru
S^SIISSSS (Meljska cesta 10)
bo nakupila v jeseni večjo množino
vinskega mošta
in sicer le boljše kakovosti, izključuje pa šraa-rnico in njej sorodne vrste. Vinogradniki naj pismeno ali ustmeno ponudijo svoje blago na gornji naslov. V slučaju dogovora 10S6	damo že zdaj naplačilo.
žk-
mm
veljaven od 15. maja 1927 se dobi v prodajalnah TISKARNE SV. CIRILA v Mariboru. Cena za komad Din 2'—.
V najem se da lepo posestvo v izmeri okrog 8 oralov, 10 minut od župne cerkve in pošte, ob okrajni cesti; dobre njive, travniki in pašniki, po večini vse skupaj, zraven hiša in gospodarska poslopja. V najem se da takoj ali v začetku jeseni. Plačilo po dogovoru. Oglasiti seje pri Karolini Škorjanec, Biš, Sv. Bolfenk v Slov. gor.	1041
Prvovrstno vinogradsko posestvo z velikim sadonosnikom in poljem, v lepem kraju Slovenskih goric, na prodaj. Naslov v upravi.	106£
Učiteljska družina sprejme 1 ali 2 dijaka nižjih razredov v dobro oskrbo. Strogo nadzorstvo, pouk pri učenju in event. glasovir na ra-zpolago.Naslov v upravništvu.1081
i Zadružna gospodarska banka d. d.
--Podružnica Maribor.
V lastni novozgrajeni palači, nieHsandrova cesta 6, pred františhansho cerkvijo, izvrže vse bančne posle najkulantneje.—Najvišje cbrestovanie vlog na hn:i2ice in v tehočem računu, s Pooblaščeni prodajalec srečk državne razredne loierije.
»■■■■■«»»»■«■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■KIHIIII
i
9
»
b II
Trije zanesljivi viničarji s tremi do štirmi delavskimi močmi, se sprejmejo pod ugodnimi pogoji pri grofu Pahta. Zi Sv. Kungota.	1058
Ti
Sprejme se kuharica, ki zma šivat in vsa druga gospodinjska dela, stara ne pod 30 let, isto-tam se sprejme tudi učenka z» trgovino z mešanim blagom na deželi. Ponudbe na upravo tista pod trajna služba. 1044
Pljuča-J Zdravniški zavod (Anstalt) dr. Pečnik-a za pljučne bolezni, na gori Janina, Sečovo, pošta Bogaška Slatina, Štajersko. Prospekt 3 Din. Pridite na pregled!	1019
Nagrobni spomeniki iz mar-r<cija in črni, se dobijo pii Jakobu Golobic v Ljitomeru. Znižane cene.	964
Nogavice in druge pletenine izdeluje po najnižjih cenah ter daje pouk v pletenju Strojno pletarstvo N. Groeger, Ormož ob Dravi.	801
Sadjarji, pozor! Kupim vsako množino izbranega namiznega sadja ranih in poznih sort, po najvišji dnevni ceni. Cenene ponudbe prejema pismeno ali ustmeno: Ivan Gavez, trgovec s sadjem, pošta Sv. Marjeta p. Moškanjcih._970
Dva dijaka se sprejmeta na celo oskrbo za 500 Din. Mlinska ul. št. 31, drugo dvorišče vrata 2.
1071
Sodarske pomočnike sprejme pri prosti hrani, stanovanju in perilu Fran Bepič, sodar, Ljubljana, Trnovo.	1049


Za kvašenje pšenice
uporabljajte suho sredstvo
PO«!
Če uporabljate PORZOL točno po navodilu, dosežete enolično, hitro kaljivost ter zdravo, bogato žetev brez snetjavosti.
Za kvašenje rž?, Ječmena in ovsa uporabljajte mokro sredstvo [za kvašenje
w •'	a fe
PORZOL ln HICOZAN sta po francoskih, nizozemskih, danskih, avstrijskih,
rumunskih, čeških ln drugih javnih zavodih preizkušeni in priznanj sredstvU v	Zahtevajte cenike In navodila od	1008
„KASTEL" tvomice kemijskih in phameutskih izdelkov dl, KABL0VAC
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik AlbinHrovatin, poslovodja v Mariboru, — Urednik: Januš Goleč,novinar v Mariboru.
Gospodarja«, predstavnik: Januš Goleč, novinar, Maribor.
Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega