ISSN 0350-5561
za konectedna
V noči na petek se bodo padavine razširile nad vso državo, čez dan bodo ponehale. V soboto bo povečini sončno.
številka 41
četrtek, 16. oktobra 2008
Predsednikd ržave dr.D anilo Türk,F ranjoB obinac, Franc Košec inS rečko Meh medo gledoma paratovG orenja
Predsednik države obiskal Velenje
V ospredju dogajanja preteklega tedna je bila konferenca o kakovosti, ki se je je udeležil tudi predsednik države dr. Danilo Türk. Sestal se je tudi s predstavniki lokalne skupnosti, kjer mu je župan Srečko Meh predstavil vizijo Velenja, še posebej z gospodarskega, okoljskega in družbenega vidika. Predsednik je pohvalil skrb za socialna vprašanja, ki se kaže tudi v tem, da je Velenje invalidom prijazna občina in otrokom prijazno Unicefovo mesto. Pohvalil je Pikin festival ter prizadevanja za
ustanavljanje novih izobraževalnih oblik. V knjigo gostov je predsednik republike zapisal »Veseli me, da je Velenje razvilo tako celovite in uspešne koncepte razvoja za naš čas. Veliko uspehov še naprej. «V nadaljevanju obiska seje predsednik republike udeležil 11. konference kakovosti, si ogledal Razstavno-prodajni salon Gorenje in Medpodjetniški izobraževalni center.
Stran 3.	■
Kako zmanjšati stroške za novograditelje?
Komunalno urejanje parcel v MO Velenje predrago - Bodo znižali visoke standarde opremljenosti zemljišč in s tem stroške?
Velenje, 14. oktobra - Na seji sveta so velenjski svetniki in svetnice sprejeli odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč za področja, kjer bodo kmalu nastala večja gradbišča. S tem so določili, kako bodo komunalno opremljene parcele na Lipi vzhod, Stari vasi, Vinski Gori 2. Na Lipi bo zasebni investitor iz Žalca zgradil 6 individualnih hiš, večja naselja pa bodo »zrasla« v Vinski Gori in Stari vasi. Ob tem so se v mestnem svetu lotili tudi problema (pre)dragega
komunalnega prispevka, ki ga morajo plačati novograditelji v MO Velenje. Ta namreč domačine že »odganja« v druge, sosednje občine.
Po besedah Toneta Brodnika, predstojnika urada za gospodarske javne službe na MO Velenje, bo komunalni prispevek za parcelo v novo nastajajočem naselju v Vinski Gori 2, kjer trenutno ni niti cest, niti komunalnih vodov, znašal kar 47 tisoč evrov, na Lipi pa 52 tisoč evrov. Ob tem vemo, da tudi parcele v
Velenju niso poceni, pa še težko jih je dobiti. Za primerjavo je nanizal podatke nekaterih slovenskih občin. Komunalni prispevek za primerljivo parcelo je v MO Ljubljana sicer 80 in več tisoč evrov, kar velja tudi za primorske občine. Že v Šmartnem ob Paki pa naj bi znašal »le« 10 tisoč evrov. Vendar pa je standard opremljenosti parcele na področju MO Velenje veliko, veliko višji. V komunalnem prispevku je zajeta izgradnja ces-
te, kanalizacije, vodovoda, vseh dovozov in še kaj več. Zato, da se tisti, ki želijo postaviti svoj dom v Velenju, zaradi visokih stroškov še preden začnejo graditi, ne bi selili v druge občine, bodo prispevke za komunalno urejanje parcel verjetno zmanjšali tako, da bodo znižali standard opremljenosti zemljišč.
Več o oktobrski seji sveta MO Velenje preberite na strani 4.
■ bš
Varno in zdravo delo za kakovost življenja
3
Iz Amerike se finančna kriza vse bolj seli tudi v naše okolje
5
1,30 EVR
IIADIO
VELENJE
Panika največji
sovražnik
financ
Milena Krstič - Planinc
»Nekaj se je moralo zgoditi. Denarja se ne da služiti z redkim zrakom,« je harvardskiprofesorKenneth Rogoff slikovito opisal to, kar se je dogajalo v ZDA, deželi turbokapitalizma, se preselilo v Evropo, v Slovenijo in skoraj k slehernemu domov.
Tudi doma se pojavljajo finančne krize. Marsikatera slovenska družina je že padla vanjo. Marsikatera je še v njej. Vedno večjih je, ki živijo na kredit ali na več čekov. Z odloženimi plačili. Na obroke.
Marsikje, ko se je našel višek, so vložili v delnice. Ali vezali. Da oplemenitijo prihranke. Za stara leta. Tudi majhnim ljudem, ki so dan za dnem poslušali in še poslušajo o finančni krizi, je ta povzročila skrbi. Pa čeprav na videz izgleda, da se dogaja nekje drugje. In nekomu drugemu.
Jedro krize, pravijo slikovito strokovnjaki, je pohlep bankirjev in podcenjevanje tveganj. Zakaj oziroma kako se je začelo?
Cene nepremičnin v Ameriki so v zadnjih letih rasle. To je investitorjem olajšalo pridobivanje kreditov zavarovanih s hipoteko. Hiše se je dalo dobiti praktično brez pologa in skoraj brez tveganja. Ce posameznik ni zmogel plačati posojila, je banka prodala nepremičnino in plačala dolg. Potem pa so cene nepremičnin začele padati in vrednost nepremičnin ni bila več dovolj za poplačilo posojil. Ljudje pa so ključe hiš enostavno vrnili banki, saj je ob ničnem vračilu kreditov vsa tveganja nosila ta. Vedno več nepremičnin je bilo vrnjenih tako, začela se je spirala z uničujočim učinkom, ki je na kolena spravil dva velikana na področju hipotekarnih bank.
Slovenija? Naše banke, ugotavljajo poznavalci, so zaradi svojih konzervativnih portfeljev precej oddaljene od realne bančne krize, pa vseeno. Največji sovražnik sveta financ je panika. Zato se je v premagovanje slovenskih bančnih zadreg vključila in se še vključuje tudi
vlada. Za povrnitev zaupanja, za ekonomijo. Panika, pravijo, je največji sovražnik financ.
Torkovo jutro je bilo na borzah po svetu spet spodbudno. Po daljšem času. Tudi v Sloveniji. Nekatere najpomembnejše delnice na Ljubljanski borzi so trgovanje začele z rastjo in tako tudi zaključile.
Varčevanje in urejanja doma
strani 14 - 25
V Bevčah so praznovali
12
9770350556014
lokalne novice
p
Šolapo slovnih znanjPr emogovnika Velenje
Velenje, 9. oktobra - Izobraževalni center Skupine Premogovnik Velenje je v sodelovanju s Centrom za poslovno izpopolnjevanje in svetovanje Ekonomske fakultete v Ljubljani organizator izobraževanj oziroma šole poslovnih znanj za skupino mlajših perspektivnih sodelavcev Premogovnika Velenje, HTZ, RGP, PV Invest in Gost z najmanj VII. stopnjo izobrazbe. Izobraževanje so začeli 7. oktobra, zaključili bodo 9. maja. V Skupini Premogovnik imajo zaposlenih 35 mlajših sodelavcev s VII. stopnjo izobrazbe in z manj kot 10 let delovne dobe. Skupina predstavlja pomemben kadrovski temelj, zato so ji omogočili pridobitev sodobnih osnovnih ekonom-sko-poslovnih znanj.
■ mkp
Prenova ino bogatitevm uzejske zbirkes lovenskih premogovnikov
Velenje, 8. oktobra - V Muzeju premogovništva Slovenije so izvedli projekt »Prenova in obogatitev zbirke slovenskih premogovnikov«, ki ga je sofinanciralo ministrstvo za kulturo. Od odprtja muzeja leta 1999 do danes so muzejske scene (diorame) obnavljali z manjšimi restavratorsko -konservatorskimi deli, medtem ko se vsebinsko vanje ni posegalo. Zdaj so nekatere scene dopolnili z novo pridobljenimi avtentičnimi muzejskimi predmeti ter nekatere časovnemu obdobju neustrezne predmete zamenjali z ustreznejšimi. Največja pridobitev je na zunanjem razstavnem platoju, na katerega so poleg večjih rudarskih strojev postavili diesel lokomotivo nemškega proizvajalca Shoema - CHRISTOPH SCHOTTLER G.m.b.H. Maschinenfabrik, masch., s katero so od leta 1971 do današnjih dni prevažali material in opremo na površini Premogovnika Velenje.
OsemdesetletnicaS tareelek trarne
Velenje - Danes, v četrtek, 16. oktobra ob 11. uri, bo v prostorih Stare elektrarne na Koroški cesti v Velenju slovesnost, na kateri bodo zaznamovali osemdesetletnico začetka njenega obratovanja. Na prireditvi bodo predstavili projekt prenove Stare elektrarne na Jašku Škale.
■ mkp
Kironpri pravljao kroglo mizo
Velenje - Prihodnji četrtek, 23. oktobra, bo velenjsko astrološko društvo Kiron pripravilo prvo srečanje v novi sezoni. Letos bodo vsaj enkrat mesečno pripravljali okrogle mize in predavanja v novih prostorih, v Domu borcev in mladine (Na Kopališki 3) v Velenju, kjer bodo v četrtek ob 19. uri pripravili okroglo mizo o astrologiji, alternativi in temah, povezanih z njima. K sodelovanju vabijo vse, ki jih te teme zanimajo.
■ bš
Izobči neŠ martno ob Paki
Plaz vT ajni
Prejšnji teden seje iztekel razpis za izvajalca del za sanacijo plazu v Skornem oziroma v zaselku Tajna. Prijavili so se štirje ponudniki, komisija pa je tudi že izbrala najugodnejšega izvajalca. Vrednost del je več kot 300 tisoč evrov. Gre pa za sredstva, ki jih je v preteklem letu občina pridobila za sanacijo škode po neurju 18. septembra. Glede na to lahko krajani izvedbo del pri ča kujejo že v nasled njih dneh
Vodovod na goro Oljko
Konec lanskega leta sta se občini Polzela in Šmartno ob Paki, skupaj s Komunalnim podjetjem Velenje, dogovorili za izgradnjo vodovoda na goro Oljko. Čeprav gre za skupen projekt, bo glavnino denarja zanj prispevala občina Polzela.
S tem bodo Šmarčani rešili težave pri oskrbi s pitno vodo domačije Plesivčnik ter še dveh gospo-
dinjstev v Velikem Vrhu, Polzelani pa bodo dolgoročno zagotovili oskrbo planinskega doma s to dobrino. Po planu naj bi voda pritekla približno v štirih letih. Trenutno se izdelujejo projekti in določa celot na tra sa.
Ureditevs redišča
Središče občine tudi po otvoritvi nove Mercatoijeve trgovine kaže vse prej kot urejeno podobo, in to kljub temu da se dela pri ureditvi uvo za k marketu in ces te sko zi center še niso zače la. Vse bolj bodejo občane v oči ostanki gradnje trgovskega centra, ploh pred bližajočim se občinskim praznikom.
Na občinski upravi so povedali, da se tega zavedajo. Obljubili so, da bodo kritike posredovali gradbincem, odgovornim pri Mercatorju pa namignili, da k novemu objektu sodi tudi kakšna cvetlična gredica ali vsaj lončnica.
■ tp
Cepljenje je učinkovita zaščita
V ambulantah Zavoda za zdravstveno varstvo Celje že cepij o proti gripi, v zdravstvenih postaj ah v Šaleški dolini v prihodnjih dneh -Priporočljivo predvsem za starejše, najmlajše in kronične bolnike
TatjanaP odgoršek
Na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje so med prvimi v Sloveniji pred tednom dni začeli preventivno cepljenje proti gripi. Cepijo vsak dan od 8. do 12. ure, tudi ob nedeljah in praznikih. V zdravstvenih postajah v Velenju, Šoštanju in Šmartnem ob Paki pa naj bi zače li cepi ti v pri hod njih dneh. Cena cepljenja je za kronične bolnike, mlajše od 18 let in starejše od 65 let, 7 evrov, za vse ostale pa 12 evrov.
Dr. Alenka Trop Skaza, specialistka epidemiologije in predstojnica oddelka za epidemiologijo na omenjenem zavodu, je povedala, da je gripa nevarna predvsem zaradi možnosti pojava epidemije ter resnih komplikacij, zlasti pljučnice, ki je še posebej nevarna za kronične pljučne, srčne in ledvične
bolnike ter starejše osebe. Bolezen sodi med kapljične okužbe. Lahko se prenaša z direktnim stikom z okuženim, najpogosteje pa se prenaša po zraku. Pri kašljanju, kihanju in govorjenju okužena oseba izloča v okolico drobne kapljice, ki vsebujejo virus gripe. Posameznik se okuži z vdihavanjem okuženega zraka, še posebej pa se bolezen hitro širi v neprezračenih pro sto rih.
Najpogostejši tipični znaki gripe so telesna temperatura nad 38 stopinj, bolečine v mišicah, boleče žre lo, suh kašelj, sploš na utruje -nost. Včasih, posebej pri otrocih, sta lahko prisotna slabost in bruhanje z drisko, ki običajno ni izrazita. Okužba z virusom gripe lahko povzroča tudi druge bolezenske znake, ki so značilni za okužbo zgornjih ali spod njih dihal. Pri
ogroženih bolnikih (nosečnice, bolniki s presnovnimi motnjami, kronični ledvični bolniki, bolniki s kroničnimi srčnožilnimi boleznimi) je potek bolezni hujši. Dolgotrajnejša je temperatura, kašelj je vse hujši, pojavijo se znaki pljučnice, daljše je okrevanje. Starejši ljudje so dolgo utrujeni, kašljajo, izkaš-ljujejo obilo gnojnega izločka.
Gripa običajno traja od 1 do 2 tednov in se konča brez posledic. Pri starejših in kroničnih bolnikih pa se lahko razvijejo resne komplikacije, kot so pljučnica, ki jo lahko povzroči sam virus gripe ali pa je ta posledica naknadne bakterijske okužbe. Prav tako se lahko kot posledica okužbe z virusom gripe poslabša osnovna bolezen. Poleg naraščanja števila bolnikov s pljučnico se med intenzivnim pojavljanjem gripe poveča sprejem bolni-
kov na bolnišnično zdravljenje zaradi pljučnih bolezni, kot so astma, bronhitis, srčno popuščanje.
Je cepljenje proti gripi najboljši in najučinkovitejši ukrep pred okužbo? «Je«, je zatrdila dr. Tropova. »Cepivo je varno. Sestavljeno je iz mrtvih virusov, ki bodo po izsledkih raz iskav v letoš nji sezo ni povzročili gripo. Cepljenje mine običajno brez stranskih učinkov, najpogosteje se na mestu vboda pojavi rdečina in lokalna bolečina. Solidna zaščita pred okužbo nastopi od 10 do 14 dni po cepljenju. Dovolj je že enkratno cepljenje, le otro ci, mlaj ši od 9 let, ki še niso bili nikoli cepljeni proti gripi, morajo biti cepljeni dvakrat v presledku štirih tednov. Sicer pa se lahko cepijo otroci od šestega meseca starosti dalje.«
Strokovnjaki napovedujejo pandemijo, torej množično število bolnikov z diagnozo gripa. »Te napovedi so nehvaležne. Na osnovi izkušenj iz preteklosti se to lahko zgodi, lahko se spremeni virus. Prav pa je, da v mirnodobnem času ravnamo tako, da bomo na morebiten pojav pripravljeni čim bolje,« je še poudarila dr. Alenka Trop Skaza.
Ureditevpr ometa prio snovni soli MiheP intarjaToleda
Velenje, 13. oktobra - Pred časom so člani sveta staršev Osnovne šole Mihe Pintarja Toleda opozorili, da ob cesti mimo te osnovne šole ni več prometnega znaka, ki je največjo dovoljeno hitrost vozil omejeval na 40 kilometrov na uro. Prav tako so opazili, da ob cesti ni več merilca hitrosti.
Ker gre pri omenjeni cesti (Kidričeva cesta) za republiško cesto, se je MO Velenje za pojasnila obrnili na Direkcijo Republike Slovenije za ces te. Pove da li so, da so pro -
metni znak odstranili, saj njegova namestitev ni bila skladna z veljavno zakonodajo, merilnik hitrosti pa se je pokvaril, zato so ga dali v popravilo in je zdaj ponovno nameščen.
Ker menijo, da omejitev največje dovoljene hitrosti na 50 kilometrov na uro, na ces ti, ki jo pre čka šolska pot, ni zadosten ukrep, so naročili projekt za izgradnjo dvignjenega križišča, ki ga bodo opremili še z dodatno talno svetlobno signalizacijo.
Predlog dvignjenega križišča in svetlobne signalizacije mora odobriti DRSC. Po odobritvi bo Mestna občina Velenje križišče pri osnovni šoli Mihe Pintarja Toleda na lastne stroške uredila v najkra-j šem mož nem času.
Predsednik Sosveta za izboljšanje varnosti občanov Mestne občine Velenje Bojan Kontič, kije prenesel pobudo sveta staršev in podal predlog za ureditev prometa pri osnovni šoli Mihe Pintarja Toleda, je ob tem povedal: »Mestna
občina Velenje si po svojih najboljših močeh stalno prizadeva, da bi promet potekal tekoče, predvsem pa varno. Še posebno pozornost varnosti seveda namenjamo na tistih prometnih poteh, kijih pogosto uporabljajo otroci. Zato smo se, kljub temu da Kidričeva cesta ne sodi v naše pristojnosti, takoj lotili odpravljanja prometno problematične točke.«
Slovenija spet skače od veselja
Veselje zaradi nogometa - Civilna iniciativa tokrat za hitro cesto - Na enem koncu enotnost, na drugem še zdaleč ne - Opozorila kmetov pred svoj im zavetnikom
Tako, pa Slovenija spet skače. Vendar enotno ne skače zaradi izida zadnjih volitev ali zato, ker bi bila tako navdušena nad koalicijskim sporazumom, kolikor ga je že pricurljalo v javnost. Slovence je spet združil nogomet. Kdor ne skače, ni Slovenci Naj bi naša vlada sprejela več še tako dobrih ukrepov, ne bi dosegla tega, kar dosegajo žogobrcarji z nekaj dobrimi rezultati. Ko s(m)o potolkli Severne Irce, se je nekaterim kar utrgalo od navdušenja. Za nekatere tajkunsko nastrojene je imela ta tekma le eno lepotno napako. Na tekmo je prišlo k nam tudi precej irskih navijačev, ki so pridno segali po našem pivu. Predvsem po laškem pivu. Dobro vzdušje na mariborskem stadionu pa naj bi privedlo do sklepa, da bodo tudi naslednje kvalifikacijske tekme tam, ne pa na celjskem nogometnem stadionu. Celje je sicer bolj v središču države, a po mnenju nekaterih bolj na »obrobju nogometa«. In ko se na velenjskem in šentrupertskem koncu ter v Laškem civilna iniciativa bori proti hitri cesti tretje razvojne osi, so v Šentjurju ustanovili civilno iniciativo, ki se bori za to, da bi to cesto, južni oziroma srednji del trase med avtocesto in Dolenjsko, speljali pri njih. Preko Kozjanskega. Traso od Dramelj preko Šentjurja in Planine podpirajo občine Kozjanskega in Obsotelja; v »prvih vrstah« podpisnikov podpore so gospodarstveniki, ki poudarjajo, da bi taka cesta pomenila močan razvojni zagon, z njo bi rešili veliko težav teh odmaknjenih krajev. Pomagala bi pri razvoju industrije, turizma in tudi kmetijstva. In prav veseli so, da se »civilni« Laščani take ceste otepajo. Čeprav je sredinska laška varianta, ki bi potekala od celjskega zahodnega priključka na avtocesto preko
Rimskih Toplic proti Zidanemu Mostu, po mnenju mnogih najbolj sprejemljiva. Tudi bolj kot »leva in desna opcija« preko Kozjanskega oziroma Prebolda in Zasavja. Kako se bo v resnici ta tretja os res zasukala, pa bodo še videli.
In ko so na vzhodnem koncu celjske regije, ki bo verjetno aktualna še kar nekaj časa, dokaj enotni (vsaj kar zadeva trase hitre ceste), je manj enotnosti v Spodnji Savinjski dolini. In to pri močno obetajočem projektu odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda in varovanja vodnih virov. Zapletlo se je, ko je občina Žalec, kije nosilka projekta, od ostalih treh sosednjih občin, Prebolda, Braslovčin Polzele, terjala bančno garancijo za njihova lastna sredstva pri tem projektu. Večino naj bi primaknili kohezijski skladi in državni proračun, a tudi delež občin ni zanemarljiv. Žalčani bi se pač radi zavarovali, saj so kot nosilci edini podpisniki z izvajalcem ter odgovarjajo za projekt. Na očitke o omaja-nem zaupanju pa odgovarjajo, da ravnajo le kot dober gospodar. O dobroti in gospodarnosti so v nedeljo govorili tudi slovenski kmetje na srečanju na Ponikvi. Tu so pred hišo svojega zavetnika Antona Martina Slomška tarnali o stanju in opozarjali na pomanjkljivosti v naši kmetijski politiki. Pa tudi o revščini, kije je pri nas vse več. Nastopil je tudi celjski župan Bojan Šrot, a kot predsednik SLS in poudaril, kako pomembno je pridelati čim več zdrave hrane. Opozoril pa na sramoto, kako nizke so kmečke pokojnine. Z njimi ni mogoče živeti, zato jih je treba čim prej popraviti. Ni pa bilo na tem srečanju preveč mesta za »čisto« politiko, tako tudi razen namigov staroste Ivana Omana nismo slišali, ali bo šla ta stranka v koalicijo ali ne. A glede koalicije in koalicijske pogodbe naj bi bilo vse jasno do nedelje zvečer. Sicer pa se je pomembno povolilno dejanje zgodilo že včeraj. V poslanske klopi so sedli novi poslanci. Nekaj »starih bajt« in nekaj »prvošolčkov«.
k
n./rif\.'.<.\ NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in MM^klLLj RTV družba, d.o.o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,30 € (8,5% odstopni DDV, 0,1 €, cena izvoda brez DDV 1,20 €). Pri plačilu letne naročnine 20 %, polletne 15 %, četrtletne 11 % in mesečne 7 % popust.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstlč-Planlnc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik (propagandista);
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR- Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.sl
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas d.o.o.
Tisk: Tiskarna SET d.d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
16. oktobra 2008	_v središču_ ^
Varno in zdravo delo za kakovost življenja
Letošnja že 11. konferenca o kakovosti, ki j o j e organiziralo društvo za kakovost in ravnanje z okoljem v sodel ovanju s tukajšnjo območno gospodarsko zbornico, j e opozorila na številne težave, predstavljeni pa so bili tudi mnogi primeri dobre prakse - Na konferenci j e aktivno sodeloval tudi predsednik države dr. Danilo Türk
Mira Zakošek
Konferenca je bila dobro obiskana, udeležili so se je številni strokovnjaki različnih področij in tukajšnji gospodarstveniki ter župani, med njimi pa je bil tudi predsednik države dr. Danilo Türk. Potekala je pod geslom Varno in zdravo delo za kakovost življenja. Predsednica društva mag. Vilma Fece je v uvodu poudarila, kako pomembna je vzpostavitev tovrstnih vrednot, ki nas bodo ohranjale zdrave in sposobne za delo, saj se Slovenija, podobno kot večina evropskih držav, srečuje z vse bolj starajočo delovno silo. Zbranim je zaželel dobrodošlico župan Mestne občine Velenje Srečko Meh, ki vseh enajst let, kar deluje društvo za kakovost, spremlja in podpira njihovo delovanje. Izrazil je zadovoljstvo, da je bil med njimi tudi predsednik države, ki je ob tej priložnosti obiskal tudi tri pomembna lokalna okolja, Mestno občino Velenje, Gorenje in Medpodjetniški izobraževani center. Poudaril je, da je bila Velenju kvaliteta življenja vedno v ospredju, in dodal: »Če so že pred leti načrtovalci našega mesta vedeli, da je treba rudarjem, da bodo lahko kvalitetno opravljali svoje delo, zagotoviti svetla in lepa stanovanja in zato Velenje ni bilo podobno drugim rudarskim mestom, so njihovi nasledniki vedeli, daje treba narediti za razvoj še korak naprej. Nastala sta Gorenje in energetika, z njima pa nenehen, tudi skokovit razvoj, kije dodatno dvignil kakovost
V društvu so družbeno odgovorni
Društvo za kakovost in ravnanje z okoljem je neprofitno združenje, ki kot društvo samostojno deluje že 11. leto. Trenutno je vanj včlanjenih 105 članov, ki razmišljajo o kakovosti poslovanja in delovnih procesov, o varovanju okolja ter varnega in zdravega dela. Delujejo v skladu z zahtevami konkurenčnosti, vendar nikakor na škodo zaposlenih in širšega okolja.
življenja. Trudili se bomo, da bo tudi v prihodnje tako.«
V nadaljevanju so predstavniki različnih državnih institucij predstavili zakonodajo, ki posega na to področje, direktorji tukajšnjih podjetij pa svoje dosedanje dosežke in načrte, povezane z obravnavano temo. Obvladovanje varnostnih razmer v Premogovniku Velenje je v imenu direktorja dr. Milana Medveda predstavil Boris Potrč, ki je poudaril, da je pri vseh njihovih delovnih procesih v ospredju varnost zaposlenih. Redno bdijo nad vsemi potencialnimi nevarnostmi, kijih ni malo, še posebej v jami (požar, požarni plini, vdor vode, mulja, plina, blata, eksplozije metana ...). Prav zato so oblikovali poseben varnostno tehnični informacijski sistem, s katerim zbirajo ključne podatke in na njihovi osnovi načrtujejo nadaljnje preventivne aktivnosti. Skrbno pregledujejo in dopolnjujejo opremo za zagotavljanje varnosti, podrobno imajo izdelane načrte obrambe in reševanja, imajo pa tudi dobro usposobljeno jamsko četo, ki ukrepa v primerih, če kljub vsemu pride do nesreče. Poleg tega skrbijo za delavce tudi z zdravniškimi pregledi, stalnim izobraževanjem, medicinsko preventivnimi aktivnimi oddihi, športnimi aktivnostmi in urejenim vrtičkar-skim naseljem »Kinta Kunte«. Število nesreč so uspeli v zadnjih desetih letih zmanjšati iz 213 na 59, močno pa so omejili tudi število jamskih ognjev.
Sistem varnega in zdravega dela je v ospredju tudi v Termoelektrarni Šoštanj, kjer imajo za ta namen organizirano posebno službo, ki jo vodi svetovalec direktorja. Ze leta 2005 so si pridobili certifikat sistema vodenja varnosti in zdravja pri delu OHSAS 18001:1999. Kot je poudaril direktor dr. Uroš Rotnik, so že pred tem izdelali celovite projekte in predpise obvladovanja vseh dejavnikov tveganja, kijih tudi nenehno spremljajo, analizirajo in upoštevajo pri nadaljnjih aktivnostih.
Tudi v Gorenju vodijo enotno strategijo razvoja, postopke in metode obvladovanja vseh treh varnosti: varstva okolja, varnega in zdravega dela ter požarne varnosti. Po bese-
Kakovost je osnova razvoja
Varno in zdravo delo je temelj socialne varnosti - Predsednik države se vključuje v ta prizadevanja
Dr. Danilo Türk pozna Velenje že štirideset let, ko je prihajal sem občasno, a z radovednostjo in zanimanjem, ker ga je stalno impresioniral tukajšnji inovatorski duh. »Vedno je bilo tukaj kaj novega, pomembnega. Rad se spominjam razvoja Gorenja, ki je razvojno pomemben za celotno Slovenijo. Zato sem bil tudi tokrat vesel vabila in teme, ki jo tukaj obravnavate, saj sem tudi sam v svojem nagovoru ob prevzemu predsedniške funkcije poudaril pomen kakovosti za naš nadaljnji razvoj. Mi nismo družba, ki bi lahko gradila razvoj na osnovi količin, ampak na kakovosti,« je dejal Türk in dodal, da je bilo ravno to odločilno, ko smo vstopili v evropsko unijo, ko smo se soočili s postindustiijskim obdobjem in globalizacijo. In bistvena prvina kakovosti je po besedah predsednika vprašanje zdravega in varnega dela. Pohvalil je uspehe, ki jih je Velenje doseglo s svojo okoljsko in zdravstveno politiko, saj je uspešno rešilo večino težav, ki sta jih je povzročila rudarstvo in energetika. »Pri iskanju sodobnih rešitev zagotavljanja varnega in dobrega delovnega okolja imate izkušnje, iz katerih se da izhajati, in jih uspešno dopolnjujete z novimi standardi. Naše zdravje ni last države in tudi odgovornost za zdravje ni edino njeno. Pomembno je, kako razvijati ustrezen zdravstveni sistem v naši državi in kako skrbeti za ustrezno preventivno zdravstveno varstvo. To je tema, o kateri je treba veliko govoriti,« je dejal predsednik dr. Danilo Türk in se ob tem dotaknil volitev ter oblikovanja nove koalicije. Izrazil je prepričanje, da bo postavila nova vlada v ospredje vprašanje zdravstvenega sektorja, ki mora zadostno in ustrezno skrbeti za naše zdravstveno stanje. Omenil je, da je svetovno združenje razglasilo 7. oktober za svetovni dan dostojnega dela. Pojem dostojnega dela je nastal v mednarodni razpravi kot odgovor na izzive globalizacije, ki je prinesla dobre in slabe pojave. Eden od njih je prevlada profitnega motiva, včasih na škodo dela in interesov dela. Poudaril je tudi pomen družbene odgovornosti, ki se kaže z oblikovanjem socialnega kapitala, ta pa se mora kazati v prevzemu neposredne skrbi za varno in zdravo delo, kar je temelj socialne varnosti. Poudaril je, da se bo tudi sam vključeval v razreševanje vseh odprtih vprašanj na tem področju, in želel tudi, da mu posredujejo zaključke konference, ki jih bo vključil v svoja prizadevanja.
dah direktorice za okolje mag. Vilme Fece so prejeli za to priznanja, ki so jim dodali še certifikat varnega in zdravega dela BS OHSAS 18001.
S primeri dobre prakse se lahko pohvalijo tudi v Esotechu, kjer zagotavljajo varnost in zdravje pri delu pri vsakem projektu s sistemsko dokumentacijo. V celoti izpolnjujejo vsa republiška določila in zahteve stan darda OHSAS.
Srečanje so sklenili z okroglo mizo, na kate-
ri so ugotavljali, da so tukajšnja podjetja že v veliki meri družbeno odgovorna in da namenjajo varnemu in zdravemu delu, kije tudi temelj uspešnosti, veliko pozornosti. Kljub vsemu pa čaka vse še veliko dela. Ustvariti je namreč treba pogoje, ki bodo zagotavljali še bolj varno in zdravo delo. Prav tako pa je treba zagotoviti tudi čim bolj pozitivno delovno razpoloženje. Le tako bomo ohranili zdravje zaposlenih in bomo kos delovnim zahtevam tudi v poznih letih.
KLI 51
Dr. Cvetka Tinaver, predsednica Upravnega odbora SŠGZ: «Konferenca poteka v času perečih razprav o finančni krizi. Vendar pa v tem okolju ostajamo optimistični, zato bolj kot pesimistom verjamemo guvernerju banke Slovenije, da je naš bančni sistem stabilen, in prisluhnemo tistim analitikom, ki napovedujejo Sloveniji štiriodstotno gospodarsko rast tudi v prihodnjem letu. K optimizmu nas navdajajo rezultati, ki jih dosega tukajšnje gospodarstvo.« Mag. Borut Brezovar, glavni republiški inšpektor za delo: »Obstajajo različni izračuni in prikazi ekonomskih posledic slabe varnosti in zdravja pri delu, ki se največkrat prikazujejo na ravni podjetja, dejavnosti, regije ali države in so pogosto izraženi v enotah, kot so izgubljeni dnevi, tedni ali denar. Ti izračuni in prikazi so običajno preveč abstraktni, ne zajemajo vseh posledic in zato praviloma ne vodijo v neposredno spremembo odnosa in ravnanja, še zlasti ne tistih, ki največ prispevajo k slabi praksi.« Mag. Boris Ružič, direktor inšpekcije nadzora varnosti in zdravja pri delu: «Veliko samostojnih podjetnikov, ki delajo sami ali povprečno z enim ali dvema zaposlenima, slabo pozna zahteve in obveznosti s tega področja in so premalo osveščeni o teh. Zato jemljejo to kot neko nepotrebno obremenitev.« Miloš Seražin, SiQ «Učinkovit sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu je gibalo procesa nenehnega izboljševanja. Procesu nenehnih izboljšav so podvrženi standardi sistemov vodenja. Ti so sedaj bistveno nadgrajeni v tistih elementih, ki so se v praksi izkazali za ključne pri učinkovitem vodenju varnosti in zdravja pri delu.« Lidija Korat, inšpektorica za delo: »Delavce je potrebno obvestiti, da s tem, ko ne upoštevajo varnostnih predpisov, ne ogrožajo samo sebe temveč tudi druge. S tem pa povzročajo tudi finančne stroške, ki nastanejo zaradi poškodb, obolenj in možnosti poklicnih bolezni. Zato morajo delodajalci predvideti določene ukrepe za zmanjšanje kršitev varnostnih ukrepov in za kršitelje predvideti sankcije.«
»Rade volje bom še prišel«
Predsednik države Danilo Türk j e obisk v Velenju sklenil z ogledom Medpodj etniškega izobraževalnega centra Šolskega centra Velenje na Starem jašku.
Zbranim novinarjem je dejal, da je bil njegov prvi namen obiska v Velenju seznaniti se z razvojem in razmišljanji, ki obstajajo v tukajšnjem okolju na področju reševanja raznih vprašanj (od ekoloških do socialnih) ter pričakovanj, ki obstajajo pred začetkom novega zakonodajnega obdobja. »Sicer pa je to moj prvi obisk v rudarskem mestu in bom prišel še rade volje, ker so tu zanimive reči. Predvsem bi rad poudaril, da je šlo Velenje skozi vse družbene spremembe z velikim uspehom, pri tem pa se je opiralo na lastne moči. Tudi šolski center je nastal iz lastnih pobud in potencialov, kar je koristno za Slovenijo,« je še med drugim dejal Danilo Tuerk.	■ tp
Medo gledomu čilnic na M edpodjetniškemi zobraževalnemc entru
X 16. oktobra 2008
4 _DOGODKI
Svetniki pohvalili predviden razrez občinske malhe
Na seji MO Velenje soglasno sprej eli osnutek proračuna za leti 2009 in 2010 - Prispevek za razširj eno reprodukcij o bodo uporabniki komunalnih dobrin po novem plačevali do leta 2020 - Odmera višj ih nadomestil za nepozidana stavbna zemljišča še ni potrj ena
V torek so se po treh mesecih na seji sveta ponovno zbrali velenjski svetniki in svetnice. Seja je bila po pričakovanjih dolga, a v veliko točkah zelo ustvarjalna. Ob res obsežnem dnevnem redu lahko poudarimo, da je mestni svet soglasno potrdil osnutka proračunov za prihodnji dve leti in da so svetniki po temeljiti razlagi Branka Naveršnika iz Komunalnega podjetja Velenje sprejeli tudi odlok o prispevku za investicijska vlaganja v objekte vodo-oskrbe ter objekte odvajanja in čiščenja odpadnih voda za obdobje od leta 2009 do 2020. Preprosteje povedano to pomeni, da bodo vsi uporabniki komunalnih dobrin še naprej plačevali prispevek za razširjeno reprodukcijo (RR), ki bo položnice povišal za okoli 8 %. »Gre za solidarnost tistih, ki že imamo vodovod in kanalizacijo, s tistimi, ki tega še nimajo,« je poudaril Herman Arlič (SLS), s tem pa so se očitno strinjali tudi vsi ostali v velenjskem mestnem svetu. Pomemben je podatek, da je v Velenju na javno vodovodno omrežje danes priključenih kar 92 odstotkov gospodinjstev, v Šoštanju 77 odstotkov in v Šmartnem ob Paki 73 odstotkov. Veliko slabša je
vključenost v javni kanalizacijski sistem. Do leta 2020 naj bi se s pomočjo prispevka za razširjeno reprodukcijo, prispevkov vseh treh občin v Šaleški dolini in nepovratnih sredstev evropske unije slika povsem spremenila in povsod približala stotim odstotkom. V Komunalnem podjetju Velenje so tudi zato pripravili temeljito analizo investicij, ki so jih prav s pomočjo RR opravili od leta 1999 do letos, prav tako natančen pa je tudi plan predvidenih investicij do leta 2020. Več o tem, katere investicije so to, bomo objavili prihodnjič.
Kaj pa recesija in finančna kriza?
Svetniki in svetnice MO Velenje so letos osnutke proračunov za naslednji dve proračunski leti dobili dovolj zgodaj, da so jih lahko podrobno pregledali, kar so glasno pohvalili. Pa ne le to; vsi po vrsti so hvalili preglednost predlogov delitve občinske malhe, pri čemer so nekateri sicer predlagali, da bi bile obrazložitve še bolj natančne. Dejstvo pa je, da se vsi strinjajo, da ima sprejem proračuna za dve leti vna-
prej številne prednosti, saj se velikokrat zgodi, da se proračunska leta »prelivajo« zaradi nedokončanih investicij.
Predloga proračunov za leti 2009 in 2010 je predstavila Amra Kadric, vodja urada za gospodarstvo in finance. V letu 2009 naj bi v velenjskem proračunu zbrali dobrih 48 milijo nov evrov, leto za tem pa kar 53 tisoč evrov. Kar 48 % proračuna v prihodnjem letu naj bi porabili za nove investicije. Zagotovo oba proračuna napovedujeta nov, bogat investicijski cikel, v katerem so zagotovljena sredstva za nove tavbe, potrebne za razvoj visokega šolstva, nova krožišča, nakup številnih stanovanj v novogradnjah na Gorici in Selu, urejanje in obnavljanje komunalne infrastrukture ter mestnih in primestnih cest...
V razpravi pred glasovanjem je Franca Severja (SDS) zanimalo, zakaj pri 300 tisoč evrih, namenjenih za investicije pri obnovah osnovnošolskih prostorov, ni natančno razdelano, kaj bodo delali. Izvedel je, da so se tako dogovorili ravnatelji, saj se velikokrat izkaže, daje kakšna od predvidenih investicij manj nujna kot tista, ki »udari« na dan nepriča-
kovano. Ni se mu zdelo prav, da novograditelji na področju KS Bev-če tudi po osnutku proračuna ne bodo vedeli, ali naj čakajo na izgradnjo javne kanalizacije ali naj se odločijo za gradnjo manjših čistilnih naprav. Tudi tu bodo poskušali pripraviti podrobnejši program in plan dela. Benč Strozak (LDS) je menil, daje premalo sredstev namenjenih društvom, ki so v sistemu Civilne zaščite in imajo svoje ekipe za reševanje. Potapljači, je povedal, dobijo letno iz proračuna 416 evrov, opremo za reševanje pa si morajo kupovati sami. Irena Poljanšek - Sivka (SD) je opozorila, da je stiska družin otrok, ki obiskujejo osnovne šole, vse večja. Zato je vse več otrok, ki jim starši ne morejo več kupiti šolskih potrebščin, plačati malice in kosila, še manj šolo v naravi. V osnutku proračuna je zato pogrešala postavko »socialnitransferji«, kije bila namenjena prav temu. Zupan je povedal, da bodo to napako odpravili in da bo ta proračunska postavka do dokončne obravnave proračunov zagotovo pripravljena. Jože Zupančič (SD) je prebral članek o pomanjkanju zdravnikov na področju Šaleške doline iz leta 1958, ki se je sicer končal s sloganom »Smrt fašizmu, svoboda narodu«. Vse ostalo pa bi sodilo tudi v današnji čas. S tem je opo zo ril, da v velenj skem zdravstvenem domu pričakujejo pomoč pri vzpostavitvi dializnega centra. Zelo veliko časa za pregled postavk v osnutkih proračunov pa si
je vzel Drago Martinšek (LDS), ki je nanje podal niz konstruktivnih pripomb. Med drugim ga je zanimalo, zakaj so krepko nižje postavke za reprezentanco župana, objave v medijih, delovanje Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in še kje. To, da so zapisali, daje predlog pripravljen na podlagi porabe v preteklih letih, se mu ni zdel zadosten argument. Zanimalo gaje tudi, komu bo namenjeno novo športno igrišče med šolama Antona Aškerca in Gustava Šiliha. Nadomestilo naj bi igrišča pod zimskim bazenom, ki so bila namenjena predvsem rekreativcem. Zanimalo gaje tudi, zakaj novega igrišča še ne gradijo, saj na mestu starega že gradijo novo avtobusno postajo. Opozoril je še, da je proračun verjetno pre-napihnjen, saj so vanj zajeta tudi predvidena sredstva evropskih in državnih razpisov. Zagotovil, da bo občina na razpisih res uspešna, pa ne more dati nihče.
Ob koncu razprave se je oglasil Mato Blagus (SD), kije opozoril, da nihče ni rekel niti besede o recesiji in finančni krizi, v katero tone tudi Slovenija. »«Nerealno je pričakovati, da bo občina uspešno prodajala svojo zemljo in nepremičnine, če bo kriza trajala in se morda celo še poglabljala. Nič ne pomaga, če je proračun dobro napisan, če so pričakovanja na trgu nepredvidljiva,« je dodal. Prav mu je dal tudi župan Srečko Meh, ki pa je dodal, da se dogajanj na svetovnih trgih
zavedajo. Tudi zato vztrajajo pri izterjavi dolgov do občine. Napovedal je nove deložacije iz občinskih stanovanj za neplačnike najemnin in se pohvalil z dobrim odstotkom plačila nadomestil za stavbna zemljišča. Potem pa so zeleni kartonček, ki v velenjskem mestnem svetu pomeni DA, za osnutka proračunov v letih 2009 in 2010 dvignili vsi prisotni v dvorani.
Poenostavitev
imenovanja
direktorjev?
Ze pri glasovanju o dnevnem redu oktobrske seje je marsikoga presenetilo, daje župan umaknil točko o imenovanju direktorja ali direktorice javnega zavoda Festival Velenje. Franc Sever, predsednik občinske komisije za kadre in imenovanja (KVIAZ), je kasneje povedal, da so postopki za imenovanje po odloku Festivala Velenje preveč zapleteni. Predlagal je, da jih spremenijo, kar naj bi veljalo za vse javne zavode. Neuradno smo izvedeli, da so na javni razpis za direktorja Festivala Vele nje pri spe le tri vlo ge, dva od kandidatov pa izpolnjujeta pogoje razpisa. Kdo bo direktor Festivala Velenje, naj bi svetniki odločali na naslednji seji, ki bo 11. novembra. Soglasno pa so potrdili Boštjana Krajnca za direktorja javnega zavoda Kssena. Imenovali so nov svet javnega zavoda Muzej Velenje. Vanj so imenovali Vero Sušec, Dušana Jeriha, Sonjo Kovač in Andreja Kuz-mana.
■ Bojana Špegel
Digitalizacija na pohodu
Novosti družbe UPC Telemach lahko koristij o tudi uporabniki na območju Šaleške doline - Cene nove storitve malo višje od analogne ponudbe
»Slovenija, dober dan!«
Tatjana P odgoršek
Vodilni ponudnik TV storitev, štiripasovnega interneta in telefonije v Sloveniji - družba UPC Telemach iz Ljubljane - je pred nedavnim ponudila svojim uporabnikom novo storitev: digitalno televizijo (DTV). Za kakšno storitev gre? Katere so njene prednosti? Kaj pomenijo za uporabnika, so vprašanja, na katera smo poiskali odgovore pri Slavko Koreniču, direktorju družbe UPC Velenje. Digitalizacija je očitno na pohodu. Kako daleč pa je digitalizacija TV omrežja?
»Omrežje z digitalizacijo nima nobene povezave. Vsa omrežja so sposobna prenašati signale, tako analogne kot digitalne. Popolnoma enako je bilo pri prehodu iz analogne na digitalno telefonijo (navadni telefon in ISDN). Isto omrežje ista sto ri tev, le malo več funkcij omogoča ISDN, za naročnika pa v osnovi ni razlike.« Na katerih območjih ste že uvedli novost, ki jo ponujate, in kako poteka?
»Na približno 80 % naših omrežij v Sloveniji, ki so povezana. Ostala so le manjša omrežja, ki imajo samostojne postaje, a jih še nismo povezali. V občinah Velenje, Šoštanja in Šmartno ob Paki je možno koristiti te novosti, prav tako na območju Letuša, Polzele in večjega dela Prebolda.« Kaj pomeni digitalna TV? Za kaj pri tem gre? Kakšna je razlika med sedanjim in novim načinom spremljanja programov?
»Razlika je v signalu, ki se širi po omrežju. Digitalni signali omogočajo boljši izkoristek frekvenčnega prostora, hkrati pa digitalni prenos omogoča dodatne funkcije. Za naročnike se razlika kaže v tem, da je na voljo več programov, da so ti lahko tudi v višji ločljivosti (HD). Zaradi kodiranja imajo lahko različne pakete, elektronski programski vodič (EPG), možnost digitalnega video rekorderja in druge dodatne funkcije.« Kako je s tem v praksi. Morajo tisti, ki želijo spremljati programe v digitalni tehniki, zaradi tega zamenjati TV sprejemnik ? »Načeloma ne oziroma odvisno, kakšen sprejemnik imajo. Starejši TV aparati imajo analogni sprejemnik, na katerega morajo priključiti dodatni digitalni sprejemnik, ki ga dobijo v paketu brezplačno. Ta sprejemnik digitalni signal pretvori v analognega, ki ga analogna TV lahko predvaja. Lahko pa izhod iz digitalnega sprejemnika povežejo na računalniški monitor. Novejšimi TV aparati (LCD, Plasma) pa imajo digitalni sprejemnik že vgrajen, zato potrebujejo le kodirno kartico, ki zagotavlja, da vsak naročnik dobi tisti paket, ki ga je naro čil.« Kaj morajo narediti tisti, ki imajo dva TV sprejemnika? »Lahko ga priklopijo na analogno TV, saj je ta ostala vsem naročnikom, tudi naročnikom na DTV. Lahko pa vzamejo dodatni digitalni sprejemnik in doplačajo 2 evra.«
Kako pa je s spremljanjem progra-
mov, kijih ne predvajajo v digitalni tehniki, oprema pa je prilagojena novosti?
»Vse programe v naši digitalni shemi oddajamo digitalno, drugače ne gre. Res pa je, da nekaj programov (predvsem slovenskih lokalnih) dobivamo še v analogni obliki. Take programe pretvorimo
SlavkoK orenič:» Obnova omrežja jep otrebna za internet, kjer je komunikacijad vosmerna.«
v digitalno obliko in jih take pošljemo naročnikom.« Zaradi digitalizacije je tudi nekaj sprememb glede kanalov. »Da bi lahko ponudili več kot 100 programov v DTV, smo morali prilagoditi in razporediti analogne programe po kanalih. Nekaj programov je zdaj na voljo le v digitalnih paketih. V omrežju KRS Velenje smo v analogni shemi prerazporedili osem programov, šest
programov pa smo prestavili v digitalni paket. Dodali pa smo tri nove programe.« Ponujate vse storitve v paketu: telefon, internet in TV. Kaj predlagate uporabnikom, ki bi želeli imeti vaš trojček, imajo pa - na primer - paket Siola, telefon ISDN, faks inADLS internet pri Telekomu, pri UPC pa kabelsko TV? »Vsekakor je najboljša rešitev DTV trojček. Glede na cene zgoraj opisane ponudbe bo prihranek precejšen. Cene DTV paketov se gibljejo od 25 evrov za najmanjši paket do 60 evrov za paket, ki vsebuje vse programe, DVR in najvišje hitrosti.« Nova storitev najbrž tudi nove, višje cene. Kaj pomeni digitalizacija glede stroškov za uporabnika? »Nič, če nove storitve noče. Dosedanja cena kabelske naročnine se ne spreminja. So pa cene DTV le malo višje od analogne ponudbe, čeprav prva ponuja mnogo več, tudi prvi sprejemnik je že vključen v ceno paketa.« Morda veste, kdaj bo RTV Slovenija prešla na digitalni prenos programov?
»RTV Slovenija že dolgo oddaja v digitalni tehniki. Pravzaprav je večina programov, ki jih sprejemamo v naših postajah, že precej časa digitalnih. Gre le za način prenosa signala od naše postaje do naročnika.« Načrtujete pri UPC Telemach nadaljnje posodabljanje omrežja? »Prenova omrežja je potrebna za internet, pri katerem je komunikacija zahtevnejša in predvsem dvosmerna. Ob uvedbi interneta smo prenovili omrežja. Ostali so še manjši deli, predvsem v zahodnem delu Savinjske doline. Ta omrežja intenzivno prenavljamo.«
9. srečanje slovenskih kompenzatorj ev in finančnih delavcev
Vinska Gora pri Velenju je bila konec minulega tedna prizo rišče 9. srečanja slovenskih kompenzator-jev in finančnih delavcev, za katerega se je prijavilo kar 320 udeležencev iz sto štirih podjetij in finančnih organizacij, ki se ukvarjajo z medsebojnimi in verižnimi kompenzacijami, to je poravnavo obveznosti in terjatev.
Na pobudo več podjetij izpred skoraj desetih let je doslej vsa srečanja pripravljala Slavka Borovnik iz velenjskega Gorenja, ki sedaj poleg srečanj vodi tudi Društvo slovenskih kompenzatorjev in finančnih delavcev. Velika udeležba predvsem novih in mladih obrazov kaže, da so medsebojni stiki in osebna poznanstva med kompenzatorji pomembni, odstotek medsebojnih poravnav terjatev in obveznosti s kompenzacijami pa je tudi vsak dan
večji.
V večnamenski dvorani v Vinski Gori so si segli v roko številni finančni delavci iz vseh koncev Slovenije in odkrivali obraze, ki jih nekateri preko telefonskih zvez poznajo že tudi deset in več let.
Medtem ko so lani na srečanju sodelovali predstavniki hrvaških podjetij, je letos na srečanje prišel iz Valjeva v Srbiji Milan Krunic. Uresničil je dolgoletno željo, ki jo je gojil še v času skupne države, obiskati Slovenijo in se srečati z nekdanjimi poslovnimi partnerji.
Družabni del srečanja so začeli z odkrivanjem skritega gosta; da bo treba delati in da se marsikaj dogaja v zvezi z dolgimi prsti, je bil namig, po katerem so presenečenje odkrili predstavniki Merkurja in Prve finančne agencije. Gost je bil Adi Smolar, ki je seveda izredno navdušil celotno občinstvo. Ansambel Slovenski ekspres je privabil na plesišče kompenzatorje, ki so tudi letos sklenili nenavadno živo verigo. Logično, saj je vse potekalo v stilu kompenzacij, od medsebojne, verižne do multilateralne.
■ Hinko Jerčič
Zd evetegas rečanjas lovenskihk ompenzatorjev: tokrat živa
veriga...
16. oktobra 2008

AKTUALNO
Iz Amerike se finančna kriza vse bolj seli
tudi v naše okolje
Nič ni v teh dneh na gospodarskem področij u pomembnejšega kot svetovna finančna kriza, ki žene ljudi v vse bolj obupna dejanja, sicer pa kako naj bo drugače, če ne le skladi, borze in banke, ampak že države počasi drsij o bankrotu ob rob - Se stanje normalizira?
MiraZ akošek
Posameznikom niso izpuhteli le milijoni, v divjem stampedu so izpuhtele milijarde, a kaj, ko zaradi tega reveži niso nič bogatejši. Med tistimi državami, ki so zaenkrat najbolj občutile krizo, se je znašla Islandija, še pred kratkim vzornica marsikateremu ekonomi stu, nje no finanč no okreva nje pa bo po napovedih trajalo več let.
Znižanje obrestnih mer najpomembnejših centralnih bank je vsaj nekoliko pomirilo kapitalske trge, vla de držav in vod stva pris toj nih ustanov pa so z usklajeno akcijo in s številnimi ukrepi in pozivi skušale dodatno umiriti razmere. Globalna kriza kljub temu že vpliva na realno gospodarstvo.
Slovenija je sledila nekaterim evropskim državam in sprejela neomejeno jamstvo za bančne in hranilniške vloge. Vlada tako uveljavlja državno garancijo za zavarovalne vloge za fizične osebe ter mikro in mala podjetja v bankah v Sloveniji. Ukrep je začasen in bo veljal do konca krize.
Dejstvo je, da je težko ustaviti sedanjo psihozo, ki so jo še stopnjevale dokaj kontradiktorne izjave različnih ekonomistov. Razna državna varstva so sicer dobrodošla za umirjanje razmer, čeprav se je ob tem vseeno treba zavedati, da bi ob resničnem navalu na banke tudi ta veljala bore malo.
Kam ubežati z denarjem pred finančno krizo, se sprašuje marsikdo, a je to težko napove dati. Trenutno ljudje še najbolj zaupajo bankam in zlatu. Toda cena zlata je že
dosegla novo rekordno vrednost in je najbrž nekje pri vrhu, zato previdnost pri njegovih nakupih ni odveč, saj lah ko kaj hit ro zdrsne navzdol.
Sicer pa bi se drsenje sedaj moralo ustaviti, drugače bo svet res zdrsnil v globoko recesijo. Indeksi na evropskih borzah so namreč v preteklem tednu že padli proti izhodiščem in s tem sledili ameriškim, ki so se znašli v negativnem območju. Ta teden je vsaj doslej prinesel pravo olajšanje, saj so indeksi spet ozeleneli, rast pa je bila občutna. Marsikdo že računa, da je prišlo do obrata in da se obeta prijaznejša prihodnost. A račun za nastalo polomijo kljub temu še pride.
In kako čutimo svetovno finančno krizo v domačem okolju?
VG orenjuo stajajo optimisti
Uprava Gorenja seje ta ponedeljek z optimizmom odzvala na zaostrene razmere na finančnih trgih in sporočila, da na podlagi ocene razmer in projekcij Skupina Gorenje načrtov do konca leta ne spreminja niti z vidika prihodkov kot tudi ne z vidi ka čis te ga poslovnega izida. Uprava je prepričana, daje delnica Gorenja zelo dobra dolgoročna naložba in daje
Mestna občina Velenje
razpisuje javni natečaj za oblikovanje logotipa ob 50. obletnici mesta Velenje
Vsebina natečaja in pogoji so objavljeni na spletni strani www.velenje.si (rubrika V središču).
Trije ponudniki, ki jih bo ocenjevalna komisija ocenila kot najboljše, bodo prejeli denarne nagrade (prva nagrada 1.000 evrov, druga nagrada 600 evrov, tretja nagrada 300 evrov).
Ponudbe lahko predložite do četrtka, 23. oktobra 2008, do 12. ure na naslov Mestna občina Velenje, Titov trg 1, 3320 Velenje, s pripisom na ovojnici »Javni natečaj za logotip ob 50. obletnici Velenja«.
Prijazno vabljeni k sodelovanju.
v tem trenutku podcenjena.
Kljub nastalim neobetavnim razmeram poteka prodaja Gorenja v Evropi v skladu z načrtovano dinamiko. Posledice recesije v obliki manjšega povpraševanja najbolj čutijo na Irskem, v Fran ciji, Angliji, Španiji, Italiji, tudi Nemčiji. Pada celotni trg gospodinjskih aparatov, Gorenje pa relativno gledano proda podoben obseg kot v primerjalnem preteklem obdobju, kar pomeni, da v primerjavi s konkurenco celo povečuje tržne deleže. Manjše povpraševanje na Zahodu Gorenje kompenzira z zelo dobro prodajo na vzhodnoevropskih trgih, predvsem v Rusiji, Ukrajini, na Češkem, Slovaškem in v Romuniji. Hkrati od prevzema Ataga v mesecu juniju povečuje prodajne aktivnosti na področju Beneluksa.
»Osnovna dejavnost Skupine Gorenje so izdelki za dom, s katerimi Gorenje z inovativnostjo in
Vegradove
zmogljivosti
zapolnjene
Med tistimi, ki naj bi krizo najbolj občutili, so gradbinci. A v Vegradu verjamejo, daje EU dobro pripravljena na takšne pretrese in da ti prihajajo k nam bistveno ublaženi. »V Sloveniji se sicer čuti večja previdnost tako finančnih institucij, kot tudi investitorjev pri odločit-
Mag.F ranjoB obinac
dizajnom svojih izdelkov utrjuje svoj položaj in ugled ter krepi rast prodaje izdelkov z višjo dodano vrednostjo. V zadnjem času pridobljena prestižna blagovna znamka Atag položaj Gorenja še dodatno utrjuje. Pri tem je potrebno izpostaviti, da je Gorenje na trgih centralne in vzhodne Evrope uvrščeno med tri najuglednejše proizvajalce. Izredno premišljeno razpršena prodajna mreža Gorenja, ki sega v preko 60 držav, zagotavlja tudi manj tveganj, saj je situacija na trgih še vedno zelo različna,« pravi predsednik uprave Gorenja mag. Franjo Bobinac.
HildaT ovšak
vah za nove posle. Vse to so razlogi, da moramo vedno bolj stremeti k učinkovitejšemu poslovanju. Še bolj skrbno težimo obvladovati stroške (gospodarnejša nabava in poraba materiala ter zmanjšanje najema zunanjih storitev), dvigniti lastno produktivnost ter pospešiti prodajo zalog nepremičnin. Izboljšati želimo izterjavo ter dvigniti trženje storitev v tujini (bivša Jugoslavija, Rusija), kjer so še velike mož nos ti za rast. Sicer pa so naše zmogljivosti trenutno zasedene, precej del pa je pridobljenih že za prihodnje leto. Glede na dolgoletno tradicijo Vegrada lahko rečem, da smo gospodarskih nihanj in s tem povezanih sistemskih sprememb vajeni in so nas doslej samo krepile. Jemljemo jih kot priložnost za optimizacijo poslovanja,« pravi glavna direktorica Vegrada Hilda Tovšak.
Kriza naj bo izziv
Zadnji ukrepi centralnih bank in vlad po svetu so povrnili nekaj zaupanja v kapitalske trge. Kdor je v petek brezglavo prodajal delnice in menil, da se svetovni finančni sistem sesipa, lahko obžaluje svoje dejanje. Borze ta teden divjajo navzgor, pa tudi navzdol. Turbulentni dnevi bodo verjetno trajali še nekaj časa.
Seveda pa še vedno obstaja problem gospodarskega nazadovanja v prihodnjem letu, morda tudi dveh. Center za evropske ekonomske raziskave (Zew) je že močno znižal napovedi gospodarske rasti Nemčije in evroobmočja v letu 2009. Zew predvideva, da bo gospodarska rast evroobmočja in tudi Nemčije prihodnje leto le okoli 0,2 odstotka. Še večja gospodarska kriza kot Evropi pa se napoveduje Ameriki. Čeprav prava kriza zaenkrat ni zadela Slovenije, pa se marsikje vendarle čutijo težave. Zaradi zmanjšanja naročil so zaenkrat na udaru avtomobilisti in njihovi dobavitelji, dokaj zahtevni časi pa se verjetno obetajo tudi gradbeništvu. Marsikateri poslovnež pa si v tem času tudi mane roke. Krizo je potrebno vzeti tudi kot izziv in marsikomu je prav v takšnih časih vzpel vzpon, ki bi drugače ne bil možen.
Dr. MatejL ahovnik
Dr. Matej Lahovnik, ekonomist, poslanec
»Trenutna finančna kriza je posledica več dejavnikov. Banke v ZDA so velikopotezno podeljevale nova in nova posojila brez ustreznih zavarovanj in brez zadostnega preverjanja bonitete. Tovrstna podrejena posojila so preoblikovali v različne izvedene finančne instrumente, s katerimi seje trgovalo na svetovnih borzah. Pri tem so povsem odpovedale nadzorne institucije. Pred leti smo bili priča finančnemu škandalu v veliki ameriški korpora-ciji Enron, a se očitno na tem primeru nihče ni nič naučil. Kreativno finančno računovodstvo in izumljanje novih in novih finančnih inovacij je doseglo na finančnih trgih takšne razsežnosti, da seje vse skupaj slej ko prej moralo končati z močno streznitvijo v obliki krize. Ta je po svojih razsežnostih tako globoka, da je primerljiva kvečjemu s tisto v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Mednarodni finančni tokovi so močno pre plete ni, zato je logič no, da se je ta finančni virus zelo hit ro raz ši ril iz ZDA na vsa razvita svetovna gospodarstva. V tem trenutku je največji problem, da na med-banč nem denar nem trgu v ZDA in EU vla da veli ko nezaupanje, zato si banke med seboj ne želijo posojati toliko denarja, kot bi bilo z vidika vzdrževanja likvidnosti trga potrebno. Razlog je, da seveda dvomijo v boniteto drugih bank. Potrebno bo precej časa in posegov denarnih oblasti, da se obnovi zaupanje. Pravzaprav imamo srečo, da slovenske finančne institucije nimajo v svojih bilancah veliko spornih podrejenih posojil ali obveznic problematičnih finančnih institucij, vsaj ne v takšnem obsegu, da bi to lahko ogrozilo likvidnost sistema. Še do nedavnega nas je Mednarodni denarni sklad kritiziral, da naša ekonomija ni dovolj finančno poglobljena, da smo premalo odprti in premalo vpeti v mednarodne finančne tokove, sedaj pa se v tej krizi kaže to kot največja prednost slovenskega finančnega sistema. Mislim, da je slovenski bančni sistem stabilen in ni razlogov za paniko.
Svetovna gospodarska kriza bo zagotovo vplivala tudi na slovensko gospodarstvo, saj 71 % BDP izvozimo. Torej smo usodno odvisni od razmer na naših izvoznih trgih, predvsem od razmer v Nemčiji, Avstriji, Franciji, Italiji, ki so naše največje trgovske partnerice. Glede na pričakovano recesijo na teh trgih lahko pričakujemo, da se bo gospodarska rast v Sloveniji vsaj prepolovila. Trenutne napovedi za naslednje leto komaj presegajo 3-od-stotno rast BSP, kar je za polovico manj kot letos. Med podjetji v Šaleški dolini bosta krizo denimo bolj občutila Gorenje in Vegrad, manj pa Premogovnik in TEŠ, saj je za trg energentov značilno, da se na tovrstno krizo manj odzove kot denimo trga bele tehnike ali gradbeništva, ki sta na tovrstne ekonomske cikle zelo občutljiva. Gorenje se bo v panogi bele tehnike soočilo z upadom povpraševanja. Manjša dostopnost potrošniških kreditov, zmanjšanje vrednosti finančnega premoženja gospodinjstev in negotovost bodo zagotovo povzročili, da bo marsikatero gospodinjstvo odložilo kakšen svoj nakup na kasnejši čas. Manjša podjetja bodo prizadeta predvsem zaradi težje dostopnosti posojil, zato lahko v naslednjem letu pričakujemo precejšen upad naložb, kar se bo odražalo na precej nižji gospodarski rasti, verjetno tudi na upadu zaposlenosti. Kriza bo močno prizadela predvsem tiste vlagatelje na borzi, ki so delnice kupovali s krediti in so sedaj prisiljeni v prodajo vrednostnih papirjev po zelo nizkih cenah zato, da poplačajo kredite. Države in centralne banke se bodo morale odzvati s koordinacijo ekonomskih politik, ki bo slej ko prej šla v smeri zniževanja obrestnih mer in finančnih injekcij v finančni sistem na eni strani in v smeri spodbujanja investicijske aktivnosti na drugi, verjetno tudi za ceno večjih proračunskih primanjkljajev. Drugače se lahko soočimo s precejšnjim upadom zaposlenosti, s čimer bi kriza dobila še dodatno socialno dimenzijo.«
UTRIP
16. oktobra 2008
¿Jü
Od srede do torka - svet i n domovina
Sreda,8 .o ktobra
Le redki so si zapomnili, da je bil slovenski poslanec v Evropskem parlamentu Lojze Peterle izbran za evropskega poslanca leta na področju zdravja in varne hrane.
Veliko več medijske pozornosti je namreč pritegnila novica o vsebini koalicijske pogodbe. Izvedeli smo, da ta prinaša zavezi za prihodnji razvoj Slovenije v zaostrenih gospodarskih razmerah in za odpravljanje posledic razslojeva-nja v družbi. Koalicijski partnerji
Vsebinok oalicijske pogodbe naj bimedi jem razkriln ekdo izD eSUS-a.
naj bi se v pogodbi zavezali načelu profesionalnosti in sposobnosti ljudi pred njihovo politično in strankarsko lojalnostjo ter se strinjali, da posamezniki, ki so jih doslej na položaje imenovale dosedanje vlade, niso predmet političnih zamenjav.
Združenje delodajalcev Slovenije se je oglasilo z mnenjem, da je treba zaradi zaostritev razmer na trgu oblikovati nov socialni sporazum z novo vlado in sindikati. Ob tem so delodajalci poudarili, da se bodo morali sindikati zavedati manjših zmožnosti gospodarstva v prihodnosti, da takšne rasti plač, kot je bila do zdaj, ne bo več.
Gruzijsko notranje ministrstvo pa je potrdilo, da so se ruske sile popolnoma umaknile s tamponskih območij v bližini Južne Ose-tije.
Četrtek, 9.o ktobra
Vlada je za 26 komunalnih podjetij po državi potrdila podražitve svojih storitev, ki bodo začele veljati čez mesec dni. S tem se bodo storitve podražile v 85 občinah, pa
ska veleposlanica zapustiti Beograd. Odločitev o priznanju je po hitrem postopku sprejela črnogorska vlada. Zunanji minister Milan Ročen je ob tem poudaril, daje vlada pri tej odločitvi sledila nacionalnim interesom, stališčem Evropske unije in odgovornosti do razmer v regiji.
Petek, 10. oktobra
Po besedah direktorja za dobavo finske vojske Arta Koskija naj bi v oklepnike 8x8, namenjene slovenski vojski, vgradili 20 rabljenih oborožitvenih postaj. Kot je poročala avstrijska tiskovna agencija APA, za kate ro je Koski dal izjavo, so bile Kongsbergove oborožitvene postaje namenjene finski vojski, kar so potrdili tudi na slovenskem ministrstvu za obrambo.
Praznovali pa so domači srčni kirurgi: pred 50 leti so namreč izvedli prvo operacijo srca z upora bo zunaj te les ne ga obto ka. V počastitev obletnice je v Cankarjevem domu potekal mednarodni simpozij.
Premier Janez Janša je na okrožno tožilstvo vložil še tretji predlog za kazenski pregon: tokrat je predlagal pregon direktorja Sistemske tehnike Milana Švajgerja. Janša mu je očital kvalificirano obliko kaznivega dejanja žaljive obdolžitve.
Znan pa je postal tudi dobitnik letošnje Nobelove nagrade za mir: prejel jo je nekdanji finski predsed-
ZARES je nam estop redsednik Državnegaz borap redlagal Pavla Gantarja.
še v teh se bodo precej razlikovale. Vsako komunalno podjetje bo namreč določilo svoje cene.
Stranka Zares je kot svojega kandidata za predsednika DZ predlagala Pavla Gantaqa, SDS pa za pod pred sed ni ka Franceta Cukjatija. Pavel Gantar je ob tem povedal, da o funkciji ni razmišljal, vendar je počaščen, da so ga predlagali.
Na perutninski farmi v bližini mesta Görlitz na Saškem je izbruhnil virus ptičje gripe H5N1 - gre za prvi primer tega virusa v Nemčiji letos.
Potem ko je Črna gora postala 49. država, kije priznala neodvisnost Kosova, je morala črnogor-
Dobitnikl etošnjeN obelove nagrade za mir.
nik Martti Ahtisaari, in sicer za zasluge pri mirovnih posredovanjih.
Sobota, 11.o ktobra
Premier Janez Janša je državnemu zboru predlagal čimprejšnje konstituiranje odbora DZ za zadeve EU, da bi pred stav ni ki lah ko neprekinjeno zagovarjali slovenska stališča. Jan ša je pis mo poslal tudi najverjetnejšemu mandatarju za sestavo nove vlade Borutu Pahorju (SD), v njem pa je zapisal, da bi s hitrim oblikovanjem odbora predstavnikom Slovenije v institucijah Evropske unije omogočili predstavljanje in zagovarjanje usklajenih slovenskih stališč, Slovenija pa bi hkrati tudi ravnala kot odgovor na čla ni ca unije.
Vp rometnin esreči je umrl Jörg Haider.
Svet, pa tudi Slovence, je pretresla novica, daje zgodaj zjutraj v prometni nesreči umrl Jörg Haider. Predvsem koroški Slovenci so se
strinjali, da je mož pomembno zaznamoval zadnjih 20 let v avstrijski politiki in že upali na spremembe.
ZDA so Severno Korejo odstranile s t. i. črnega seznama terorističnih držav in napovedale, da ji s tem želijo dati nov zagon pogovorov o ukinitvi jedrskega programa Pjongjanga.
Rusija je prvič v zgodovini poskusno izstrelila raketo na ekvatorialni del Tihega oceana. Predsednik Medvedjev, kije izstrelitev spremljal z letalonosilke Admiral Kuznetsov, je ob tem dejal, da finančna kriza ne bo prekrižala ruskih načrtov o obnovitvi nekdaj veličastne ruske vojske.
Nedelja, 12.o ktobra
Peti vseslovenski shod kmetov na Ponikvi, ki se ga je udeležilo okoli tisoč ljudi, je minil predvsem v znamenju pozivov politiki. Prvi pred-sed nik Sloven ske kmeč ke zve ze Ivan Oman je tako namignil, da bi morala SLS v koalicijo, saj je dejal, da je bila skozi zgodovino kmet-stva na njegovi strani samo neka konservativna stranka. Nastopil je tudi predsednik Slovenske ljudske stranke Bojan Šrot, kije opozoril, da ima ta stranka korenine v kmetijstvu ter se zavzel za njegov razvoj, ustrezen položaj kmeta in večjo poseljenost podeželja.
Sevniča ni so na nadomestnih volitvah izbirali kandidata, ki bo zasedel izpraznjeno župansko mesto, potem kojejulija vtragediji pri Blan ci umrl župan Kri stijan Janc. Po prvih neuradnih izidih nadomestnih županskih volitev naj bi sevniško občino naslednji dve leti vodil dozdajšnji podžupan Srečko Ocvirk.
Volili pa niso le v Sevnici. Tudi v Litvi je bilo zanimivo: na parlamen-
na njihovo pisanje še ni odzval, saj je dan preživel na obisku v Bosni in Hercegovini.
Najverjetnejši mandatar za sestavo vla de Borut Pahor se je sestal z LDS-om in DeSUS-om. LDS je pripravil 37 strani dolg predlog dopolnitev in pripomb na osnutek koalicijske pogodbe, Katarina Kre-sal pa je ob tem dejala, da razlike niso nepremostljive. Podobno je očitno menil tudi Karel Erjavec, ki je po srečanju s prvakom SD dejal, da jih sicer čaka še precej pogajanj, vendar da so korak bližje k oblikovanju vladne koalicije, kot so bili nazadnje. Ob tem je veliko medijske pozornosti dobila tudi izjava Pahorja, da bodo koalicijsko pogodbo skušali uskladiti do nedelje zvečer, ko naj bi bila znana tudi imena kandidatov za ministre.
Svet Onkološkega inštituta Ljubljana je podaljšal mandat vršilki dolžnosti generalnega direktorja Ani Žličar. Žličarjeva je tako prejela potrdilo, da bo na funkciji ostala še tri mesece oz. do imenovanja novega generalnega direktorja zavoda po razpisnem postop ku.
Izvedeli pa smo tudi, da bo Fur-lanija - Julijska krajina v znak soža-lja ob smrti J5rga Haiderja med njegovim pogrebom v soboto prekinila delo. Pa niso vsi izražali sožalja; medije so namreč obšle tudi fotografije umrlega, posnete le nekaj ur pred nesre čo, ko se je zabaval v objemu prodajalk ljubezni.
Torek, 14. oktobra:
Vlada je na seji končala razpravo o usodi uprave Darsa in se odločila, da ne bo sprejela njenega avgusta ponujenega odstopa. Kot so dodali, je razlogov za takšno odločitev več, glavni pa je menda ta, da želijo družbi zagotoviti normalno delovanje.
V imenu naše države so na Evrop-
žabjor
perspektiv<*
Ponekod je tudi tan edelja minila vz namenjuv olitev.
tar nih volitvah je po prvih izi dih vzporednih volitev zmago slavila opozicijska konservativna stranka Domovin ska unija.
Ponedeljek, 13.o ktobra
Pripadniki Slovenske vojske na misiji na Kosovu so pisali predsedniku Danilu Turku in se pritožili, ker ne morejo na dopust v dveh
Pripadniki SZ naK osovu niso zadovoljni.
delih, zato so pisali. V pismu, ki so ga vojaki naslovili tudi na načelnika generalštaba Albina Gutmana, so zapisali, da jim je bilo, preden so odšli na Kosovo, rečeno, da bodo imeli tisti, ki imajo družine oziroma otroke, možnost iti na dopust v dveh delih. Predsednik se
Alit edenskev injete postajajor ealnost?
sko komisijo naslovili prošnjo za odobritev enomesečnega odloga za odgovor na opomin glede vinjet. Premier v odhodu Janez Janša je ob tem prvič pri znal, da bomo morali verjetno uvesti vinjete za krajši čas.
Tako na Ljubljansko kot tuid na druge svetovne borze se je vrnilo upanje. Vlagatelji so bili spet pohlepni in brez zadržkov kupovali tudi 20 odstotkov nad tečajem, ki je veljal dan pred tem.
Na odločitev SLS, da bodo mandat preživeli v opoziciji, seje odzval verjetni manda tar Borut Pahor. Dejal je, da gre za odločitev suverene stranke, ki jo je treba spoštovati. Pahor je poudaril še, da pri oblikovanju koalicije ne bodo nikomur popuščali.
Beli robec
JureTrampuš
V	soboto so se v centru Ljubljane trli ljudje. Saj veste, obisk tržnice, kofetanje ob Ljubljanici, pohajanje sem in tja, podobno kot se ob sobotah dogaja tudi v Velenju na Cankarjevi. Sobotna idila pa je bila v Ljubljani tokrat malce drugačna. Med množico Ljubljančanov -poletni turisti so na srečo marsikoga že zapustili Slovenijo -je bila tudi kopica navijačev nogometne reprezentance Severne Irske. V Ljudskem vrtu se je imela namreč zgoditi tekma, pa so se nekateri odločili, da se pred njo še malo poveselijo v mestu, kije najbližje letališču. Bili so prav prijazni, v zeleno oblečeni so postavali naokoli in za zajtrk pili pivo. Trojica izmed njih je stala prav na sredini Prešernovega trga, jaz pa sem sedel ob spomeniku in jih po jutranje opazoval. Eden od njih je bil črn, malce nenavadno za irskega staroselca, a vseeno barva koža ne določa, kdo je pravi in nepravi. Trojici se je približal že malo okrogel ljubljanski brezdomec, kije, bog ve kaj mu je šinilo v glavo, v roki držal bel robček. Previdno je stopil k črncu, ga pozdravil in ga začel z robcem čistiti po rokah. Irci so ga osuplo gledali, potem pa sta bela dva prasnila v smeh. »Shoot this shit,« se je smejal eden, drugi pa je s kamero plesal naokoli in snemal nenavaden prizor. Le »umazanemu« ni bilo vseeno. Norčije Ljubljančana, ki verjetno ni želel ničesar slabega, a v svoji omami pač ni pomislil, kaj dela, mu niso bile všeč. Zato je nejevoljen stopil korak nazaj in smejočima prijateljema dejal, da je čas, da gredo. In so šli. Le brezdomec je ostal sredi množice anonimnih meščanov, ki so hiteli sem ter tja...
Rasizem, pa naj bo izključevanje povezano z barvo kože, nacionalnim poreklom, vero, spolom ali pa s čim drugim, je del slovenske družbe. V Ljubljani je bil nekoč velik problem postavitve muslimanskega verskega objekta, potem je bil problem, ko je župan v Bizovik želelpripeljati družino Stro-jan. Tudi v domnevno tolerantnem Velenju se zdi, da je pomembno, v katerem delu mesta prebivaš, saj se dobro ve, kje živijo južnjaki in kje staroselci, pa čeprav teh v Velenju sploh ne more biti. Prilagajanje drugačnim ni omejevanje in razgradnja lastnih korenin, kakor so prepričani nekateri, pač pa velja ravno obratno. Različnostje tista, ki ti omogoča širši pogled najprej na svet okoli in potem tudi na svet v tebi. Ravno spoznavanje in ne samo dopuščanje drugega je pač zaveza, ki bi jo morali izpolnjevati vsi, ki zase mislijo, da jim naravno pravo daje pravico do dominantnosti. V knjigi Gorana Vojnovica Čefurji raus se glavni protagonist sprašuje, kako pravzaprav živeti s slovenstvom, če se v njem ne prepozna, če se počuti izločenega. On namreč, ker sem tole kolumno že začel z navijači, ljubi nogomet. »Pa itak samo čefurji igrajo fuzbal. Neumni, neizobraženi, nekulturni. To je ta jebena mentaliteta. Ni spoštovanja. Kako naj se človeka nafura na nekaj, kar vsi prezirajo. Potem pa nekaj trabuntajo o asimilaciji. To gre počasi. Pridejo delavci iz bivše Juge in ti bi, da se napalijo na Prešerna in Cankarja. Pa kaj še. Kot da so se doma furali na svoje pesnike. Jaz bi se rad nafural na fuzbalski klub«...
Če kdo pride v tvoje okolje, bo s sabo prinesel tudi svojo kulturo, spomine, zgodbe, kijih je živel v kraju, ki ga je zapustil. In ker je daleč od doma, bo morda še bolj poizkušal živeti življenje svojih prednikov, pa čeprav to ni bilo nikoli takšno, kot misli, da je bilo.
V	Izraelu velja načelo, da je to dežela vseh židov. Vsi, ki so te veroizpovedi, lahko živijo v njej. Ko so v zadnjih letih začeli v Izrael prihajati etiopski židi, so staroselci začeli dvigovati obrvi. Jasno, prihajajoči niso prave barve in nimajo dovolj denarja. Obljubljena dežela je obljubljena samo za izbrane posameznike.
Ni težko napovedati, kaj se bo zgodilo s Slovenijo. Že tiste, ki so prišli pred desetletji iz skupne države, ki govorijo podoben jezik, težko sprejemamo. Podobno težko sprejemamo sezonske delavce iz dežel Vzhodne Evrope, ki se drenjajo v malih stanovanjih ali hišah, polagajo ploščice, pobirajo hmelj, strežejo za pultom. Pragmatična slovenska natura pač pravi, da se slovenska država morda zaveda demografskih trendov in potreb slovenskega gospodarstva, zato pa je treba zagotoviti izvajanje »ustrezne selektivne in učinkovite politike priseljevanja«. Selektivne in učinkovite. Te besede so sicer zapisane v predlogu Pahorjeve koalicijske pogodbe.
Še sreča, da je Slovenija tako majhna, tako neznatna in nezanimiva, da nas bodo čudesa drugih večinoma obšla, mi pa bomo naprej varno in samozadovoljno živeli v svetu tradicije in večnega ponavljanja.
Pernovo, tel.: 572 80 80, Pesje, tel..: 891 9140, Gaberke, tel.: 891 32 10 www.trgovina-kosarica.si, e-mail: kosarica@siol.net
16. oktobra 2008	_pogovor_
Premogovnik je priznana blagovna znamka
Kljub sodobni tehnološki opremi so pogoj i dela pod zemljo še vedno zelo zahtevni - Ambiciozni načrti bodo prinesli nova delovna mesta
MilenaK rstič -P laninc
Dobro leto je od takrat, ko je dr. Milan Medved stopili na čelo Skupine Premogovnik Velenje. Ko se danes ozira nazaj, ugotavlja, da je ob vseh obveznostih in številih dogodkih, ki so se zvrstili, hitro minilo. Veseli ga, daje potekalo dobro.
Pred dnevi je postal član IAS - Inženirske akademije Slovenije, ugledne skupine slovenskih znanstvenikov in inženirjev s področja tehniških in naravoslovnih znanosti. Članstvo v akademiji mu pomeni veliko. Nenazadnje kot prvi v tej ugledni akademiji zastopa slovensko rudarskos troko. Povabili smo ga napog ovor.
Premog dobiva veljavo
Kakšni so danes pogoji dela v jami? Kako je poskrb lje no za var nost? »Kljub sodobni tehnološki opremi so pogoji dela v podzemnem rudarstvu še vedno zahtevni in tako bo tudi v prihodnje. Vesel sem podatkov, ki kažejo, da se trendi na področju varstva pri delu še izboljšujejo, da vsako leto beležimo manj nezgod kot leto pred tem. A sam sem mnenja, da dokler bo prišlo do ene same nezgode v letu, bodo obstajale priložnosti za nadaljnje izboljšave.« Kako na splošno ocenjujete položaj rudarjev danes? Kakšne so njihove plače? »Premog ponovno dobiva veljavo. Čeprav je bil ves čas sestavni del energetske preskrbe prebivalcev, ustrezne veljave ni imel. Marsikdo je bil v preteklosti celo mnenja, da bi lahko shajali brez termoelektrarne in premogovnika, češ daje električno energijo tako ali tako mogoče kupiti v tujini. Življenje je pokazalo povsem drugo luč. V zadnjih nekaj letih so tako imenovani viški električne energije, ki so jih proizvajale nekatere evropske države, povsem skop-neli. Vsaj dva očitna razloga botrujeta temu: odločitev Evrope, da bo striktno in strogo spoštovala okoljske zahteve in sledila zahtevam Kjotskega protokola in zmanjševala emisije toplogrednih plinov, kar vodi v to, daje treba stare proizvodne energetske objekte zapreti. Po drugi strani pa ljudje vsako leto porabimo več energije. To, da se na eni strani zmanjšuje obseg proizvodnje, na drugi pa raste poraba, vodi v rast cen tega produkta. Tako bo tudi v naslednjih desetletjih.« Je delo rudarjev ustrezno ovrednoteno? Plače sledijo temu, o čemer govorite? »Nobenega razloga ne vidim, da bi bile plače rudarjev manj vrednotene kot v ostalem delu slovenskega elektrogospodarstva. Govorim seve da o primerljivih kategorijah. Premogovnik Velenje je vse od začetka 90-ih let šel skozi zelo zahtevno prestrukturiranje. Danes lahko rečemo, da je naš proizvod ne samo nujno potreben, ampak tudi zelo konkurenčen na slovenskem energetskem trgu. Delo rudarjev moramo znati tudi ustrezno vrednotiti. Premog, ki ga kopljemo v Šaleški dolini, je zelo pomemben energent in pomemben sestavni del preskrbe slovenskih potreb po električni energiji. Tako bo tudi v prihodnje zato moramo znati poskrbeti tudi za bodoče kadre. Delo rudarja mora biti zanimivo tudi za prihodnje generacije. Plače rudarjev pa morajo biti primerljive razmeram v ostalih delih energetskega sektorja. Tu nas čaka še veliko dela in tudi sam se mislim pri tem močno angažirati.««
Premogovnik blagovna znamka
Premog, kot pravite, postaja dragocena surovina. Ne le pri nas. Premogovnik Velenje pa vse bolj uveljavljena blagovna znamka tudi zunaj meja Slove nije.
»Tako je. V zadnjih tednih sem sodeloval na kar nekaj konferencah. Med njimi na eni odmev-nejših, v Srbiji, z naslovom Energetsko rudarstvo. Skupna ugotovitev udeležencev, ki so prišli od vsepovsod, je bila, da bo premog tudi v prihodnje zelo pomemben energent. V državah JV regije ponovno postavljajo ceno premoga na ustrezno mesto. Domači premog je le domači! Lastna cena proizvodnje električne energije iz tega premoga je neke vrste obramba pred prekomernimi izsiljevanji visokih cen energije iz uvoza in tega se vse države vedno bolj zavedajo.
Meni, kot direktorju Premogovnika Velenje, pa je bilo kar toplo pri srcu, to moram priznati, ko sem videl, kako velik ugled imamo v svetu in kako je Premogovnik Velenje spoštovanja vredna blagovna znamka. To nam na nek način odpira vrata tudi za druge tržne priložnosti.«
Tu gotovo mislite prodajo opreme, tehnologije, znanja na področje JV Evrope. Zadnji ali pa
prvi tak konkreten projekt je bil rudnik Mra-mor v Bosni in Hercegovini.
»Pre se ne čen sem bil nad tem, kako veli ko pozornosti so bosanski rudarji, sindikat, menedžment in predstavniki Federacije BiH namenili temu projektu. Nenazadnje je bilo to najbolj nazorno pokazano s prisotnostjo predsednika vlade na otvoritvi. V pogovoru po njej je povedal, da bodo še naprej pospešeno vlagali v modernizacijo bosanskih rudnikov. To pa pomeni tudi za nas nove poslovne priložnosti.«
Mra mor danes? »Poskusno obratovanje dobro napreduje. Konec prejšnjega tedna so dosegli nov rekordni rezultat, v enem dnevu so proizvedli preko 2.000 ton premoga, odkop pa je imel preko 7 metrov napredka. To kaže, da je bila odlo či tev za uvedbo mehaniziranega odkopa pravilna. Teh rezultatov sem vesel tudi zato, ker bodo kmalu izpolnjene naše pogodbene obveznosti.«
Ste kakšne konkretne stike za kaj podobnega navezali še drugod: v Srbiji, Črni Gori, Makedoniji? »Smo, v Srbiji. Tudi tam ima premog pomembno energetsko vlogo. Preko 60 odstotkov elektrike proizvedejo iz domačega premoga, ki prihaja tako iz površinskih kot jamskih kopov. Za nepozna-valce naj povem, da je običajno količina nakopanega premoga v povr šin skih kopih veli ka je pa kakovost tega premoga slabša, premog iz jamskih kopov ima večjo kurilno vrednostjo in nekatere druge boljše lastnosti. V Srbiji načrtujejo, da bi od obstoje čih jam skih rudnikov vsaj tri modernizirali in jih pripravili za rentabilno izkoriščanje.«
Sode lova nje je dvosmerna cesta
Pa se vrnimo domov, v Šaleško dolino. Koliko je za uspešno poslovanje pomemben dober odnos z lokalno skupnostjo in regijo? In še prej, kakšni so trenutni poslovni rezultati, kaj pričakujete konec leta? »Kot lahko sami vidite, na deponiji trenutno ni veliko premoga. Potrebe po proizvodnji električne energije iz TEŠ so bile letos zelo velike. Porabljene količine premoga so bistveno večje, kot je bilo predvideno s poslovnim načrtom za to obdobje in s pogodbo o dobavi premoga. Tudi to dokazuje dejstvo, daje električne energija iz Šaleške doline zelo konkurenčna. Res je tudi, da imamo kar nekaj težav s proizvodnjo v jami Pesje, kjer v talninskem delu sloja vladajo zelo zahtevne razmere. Moramo pa te zahtevnejše predele tudi odkopati zato, da bomo lahko v naslednjih letih še naprej optimalno razvijali odkopno fronto. Računam pa, da bomo težave kmalu odpravili in do konca leta izpolnili proizvodni načrt. Na tem mestu moram pohvaliti svoje sodelavce, rudarje, ki v zadnjih tednih zelo angažirano delajo in vlagajo vse svoje moči in znanje za odpravo težav in normalizacijo proizvodnje.« Vpetost v okolje? Sodelovanje z lokalno skupnostjo?
»Ta vez mora biti zelo tesna in neposredna. Je kot cesta. Promet mora teči v obe smeri, od premogovnika do lokalne skupnosti in od lokalne skupnosti do premogovnika. Pri tem sem se pripravljen zelo močno angažirati. Premogovnik je v več kot 130-letni zgodovini temu prostoru veliko vzel, a mu tudi veliko dal. Pa ne samo tej dolini, celi Sloveniji. Sobivanje tako velikega subjekta, kot je Premogovnik, z lokalno skupnostjo je neizbežno. Velike količine hribine se vsako leto premaknejo in to vpliva tudi na samo podobo doline. Prepričan sem, da lahko s skupnim načrtovanjem z lokalnimi skupnostmi dosežemo bistveno večje efekte pri sanaciji okolja, kot pa če bi to počeli sami.« Kako sodelujete s TEŠ? »Zelo dobro. Druži nas velik skupni projekt, ki ga podpiramo z vso silo, to je modernizacija TEŠ z izgradnjo novega 600-megavatnega bloka, ki bo v svoji življenjski dobi porabil ves lignit, kije še na razpolago v Šaleški dolini.« Vemo, da je blok 6 Termoelektrarne Šoštanj sedaj že realnost, ki za PV veliko pomeni. Lahko to naložbo ogrozi finančna kriza, ki smo ji priča? »Kriza je ogrozila ekonomijo celega sveta. Tudi v prihodnosti bomo potrebovali energetske vire ter čistejše okolje in brez tega ne bo šlo. Optimist sem, finančne razmere na svetovnih trgih se bodo normalizirale.«
V petih letih prihodke povečati za 30 odstotkov
V Skupini Premogovnik Velenje je prišlo do nekaj organizacijskih sprememb.
»Smo v fazi izdelave srednjeročnega razvojnega načrta, ki od nas terja določene prilagoditve. Že v začetku devetdesetih let smo začeli s preoblikovanjem in z izločanjem poslovno nepotrebnih dejavnosti pri osnovni proizvodnji
premoga. Vlekli smo prave poteze in se odločali tako, da do odpuščanj zaposlenih nikoli ni prišlo.Priložnosti smo iskali na drugih trgih. Tako je bilo ustanovljenih kar nekaj hčerinskih podjetij. Nekatera danes delujejo že povsem samostojno, nekatera so na poti k samostojnemu delovanju.« Njihovo poslovanje ocenjujete za dobro, obetavno?
»Lani so vsa poslovala pozitivno, nekatera celo zelo dobičkonosno in tega sem vesel.« Kaj pa se je zgodilo s TRC Jezero? »Preprosto smo prešteli svoje vrste. Podjetje Gost ima v svoji lasti večino gostinskih zmogljivosti in zaseda velik del prostora. Velikokrat je prihajalo do podvajanja aktivnosti s TRC Jezerom. Ugotovili smo, da to nima nobenega smisla, daje treba stvari racionalizirati. Ostal je Gost.«
Vedno večji poudarek dajete projektom in programom, ki s premogovništvom nimajo prav veliko skupnega, predstavljajo pa višjo dodano vrednost. Naštejte jih nekaj.
»Tak program je vsekakor izgradnja sončnih elektrarn in ostalih obnovljivih virov, ki se ga lotevajo v HTZ. Ni pa enostavno prodreti na druge trge in v druga okolja. Na tem projektu smo angažirali nekaj naših najboljših sodelavcev. Ocenjujem, da se projekt lepo razvija.
Omeniti velja tudi program AquaVallis, s pomočjo katerega skušamo skupaj z inštitutom iz Tomska udejanjiti zelo inovativen pristop čiščenja vode. Program nam bo po eni strani omogočil produktivno zaposlovanje invalidov, po drugi pa obeta, da bomo lahko ustvarjali prihodke na povsem novem tržišču.
Dobro se razvijajo rudarski gradbeni specialistični programi družbe RGP, v kateri vsako leto promet povečajo za petino. Poleg tega RGP samo še 3 odstotke svojih prihodkov ustvari v Premogovniku, vse ostalo pa na drugih trgih.« PV Invest pa se povsem samostojno loteva vedno bolj pomemb nih projek tov, ki so moč no povezani z nadaljnjim razvojem celote SA--ŠA regije in obetajo nove zaposlitvene potenciale.
Sicer pa ima Skupina zelo ambiciozno zastavljen petletni načrt.
»V naslednjih petih letih želimo povečati skupne prihodke za 30 odstotkov. Glede na to, da bomo letos skupaj ustvarili preko 170 milijonov evrov prihodkov, to pomeni, da naj bi na koncu petletnega obdobja ustvarili že preko 211 milijonov. Večino dodatnega prihodka bo treba ustvariti v dejavnostih zunaj osnovne proizvodnje premoga. To pred naša hčerinska podjetja postavlja zelo zahtevne naloge. Tega ne počnemo samo zato, da plemenitimo
kapital in večamo ekonomsko uspešnost skupine, ampak predvsem zato, ker dodatni prihodki prinašajo nova delovna mesta. V regiji, kjer je veliko delovnih mest neposredno vezanih na energetsko dejavnost in kjer se vsako leto zaradi uvajanja sodobnih tehnologij število zaposlenih na osnovnem procesu proizvodnje premoga zmanjšuje, so taki napori nujni. Želimo ustvariti delovna mesta z ustrezno visoko dodano vrednostjo zato, da bodo tudi naši otroci in njihovi otroci imeli priložnosti za zaposlitev v domačem kraju, regiji.«
Štiri izmene prinašajo bolj inten ziv no delo
V prihodnjem letu predvidevate delo v 4 izmenah in 303-dnevni delavnik.
»To pa ne bo čisto držalo. Res je, da smo letos zaradi posebnih delovnih razmer uvedli štiriizmensko delo, da bi premostili težave, ki jih imamo v talninskem delu jame Pesje ter nadoknadili izpad proizvodnje, ki ga trenutno beležimo. Za naslednje leto ob normalnem razvoju dogodkov šti-riizmenskega delane načrtujemo. Prisiljeni pa bomo uvesti nov delovni urnik, ki smo ga imenovali 303-dnevni urnik in prinaša delo v turnusu. O tem se veliko pogovarjamo z zaposlenimi na vseh nivojih. Uvedba takšnega načina dela ima tako dobre kot nekatere slabe lastnosti, tako za posameznika kot za podjetje. Ta uvedba je nujna in več dejavnikov je, ki to utemeljujejo. Je pa treba poudariti, da bo Premogovnik sicer obratoval 303 dni v letu, vsak posameznik pa bo še vedno delal 230 do 235 delovnih dni letno, saj gre za spremembo načina dela oziroma izvajanja delovnih dni tekom posameznega tedna. Delovišča bodo delala vse dni v letu, razen nedelj, praznikov in planiranih prostih dni ter kolektivnega dopusta. In zakaj ta novost?
»Veliko je razlogov, ki govorijo v prid tej rešitvi. Odkopi za razliko od preteklih let, ko smo delovali po bistveno večjem območju , prihajajo vedno bližje skupaj. Vnasled-njem srednjeročnem obdobju bo odkopa-vanje potekalo v treh področjih jame, kar je z vidika istočasnosti odkopavanja in priprave odkopov izredno zahtevno, saj se je praktično nemogoče izogniti medsebojnim vplivom priprave odkopov in samega odkopavanja. Takšen delovnik bo nudil možnosti boljšega planiranja in obvladovanja odkop-ne fronte, manjši bodo medsebojni vplivi pri izdelavi objektov in odkopavanju, potrebna povprečna dnevna proizvodnja bo za 4500 ton nižja to pa prinaša manjše konične obremenitve pri transportu premoga. Novi urnik prinaša manjše klimatske obremenitve na odkopu in manjše konične obremenitve na sistemu prezračevanja, bolj še izkoristke opreme in večjo prisotnost ljudi v jami predvsem pa več delovnih dni na razpolago za izvajanje potrebnih del. Ker je za takšen urnik potrebno formirati še eno delovno ekipo, bo potrebno v procesu proizvodnje premoga zaposliti celo nekaj več ljudi, to pa v našo dolino prinaša tudi nove zaposlitvene priložnosti.« Petek, 10. oktobra, se je zapisal v zgodovino Premogovnika, saj ste izvedli prvi videoprenos s kamero iz jame na površino. Pripravljate se na najdaljši odkop v zgodovini premogovnika. Kako potekajo priprave? »Dejansko smo doživeli zgodovinski trenutek. Premogovnik Velenje je najbrž eden redkih rudnikov s podzemno eksploatacijo na svetu, kjer se lahko pohvalimo s tem.
Uvedba zelo širokih odkopov, preko 200 metrov, prinaša dodatne ekonomske koristi. Tak odkop mora biti dobro tehnološko opremljen, mora pa imeti tudi zelo usposobljen kader in to vseh profilov, rudarjev, strojnikov, elektrikar-jev ... Tako dolg odkop bistveno zmanjša potrebno število jamskih prog, ki jih je potrebno izdelati pred začetkom obratovanja, kar pomeni še en velik korak pri racionalizaciji stroškov proizvodnje.«
Mogoče tole ne bo imelo neposredne zveze s tistim, o čemer govoriva, ali pa: marsikoga veseli, da so se v logotip Premogovnika vrnila kladivca.
»Ta pa morajo biti! To je star rudarski znak. Novi logotip je dobro zasnovan, tudi vsebinsko se ga da zelo dobro razložiti, manjkala pa so mu kladivca. Z njimi dokazujemo, da na rudarski tradiciji gradimo ambicije za prihodnost.«
Namesto trakov skipi?
Kako uspešni pa ste pri kandidiranju za nepovratna sredstva?
»Ocenjujem, da te stvari še premalo poznamo, da premalo vemo o tem, kje vse in za kaj vse se da pridobiti sredstva. Enega od naših perspektivnih sodelavcev smo prejšnji mesec poslali na delo v Bruselj, kjer se seznanja z različnimi možnostmi, ki jih mednarodno okolje omogoča. Verjamem, da bo z navezavo stikov
in s proučevanjem različnih fundacij uspel pridobiti veliko znanja in informacij, ki nam bodo pri šle prav.«
Kako daleč pa je projekt Jašek NOP II? »Izdelali smo predinvesticijsko študijo, ki kaže na upravičenost te naložbe. Projekt načrtujemo zato, da bi v prihodnosti racionalizirali stroške transporta premoga in ponovno občutno zmanjšali skupno število jamskih prostorov. Skoraj ves nakopani premog v jami že sedaj zberemo na eni točki, ki je tik pod deponijo na globini 400 metrov, od tod pa ga zaradi obstoječega sistema odvoznih trakov vozimo v podzemlju vse do Velenja, do zračilnega jaška v bližini restavracije Jezero in potem naprej po nadkopu kjer pride na površino v Pesju in nadaljuje svojo pot skozi objekte klasirnice nazaj na deponijo v Šoštanju. Ta velik sistem transportnih poti je potrebno ves čas vzdrževati. Ugotovili smo, da bi bilo veliko bolje, če bi v neposredni bližini deponije izdelali nov izvozni jašek s skipi in premog vertikalno transportirali na površino. Premogovnik je v preteklosti izvozni jašek s skipi že imel, ocenjujemo, da bi bila ponovna uvedba po ekonomski plati zelo smiselna. Bil bi znotraj našega dvorišča na območju NOP, v neposredni bližini sedanjega servisnega jaška, s katerim prevažamo ljudi, material in opremo.« Kaj pa bo v tem primeru s klasirnico? »Celo področje od zračilnega jaška Pesje do glavnega objekta klasirnice bi postalo za premogovnik nepotrebno in bi ga lahko namenili formiranju nove poslovno-proizvodne cone ali pa čemu drugemu. S tem bi pridobili dodatnih osem ali devet hektarjev zelo kakovostnih površin, ki so v neposredni bližini ranžirne železniške postaje in upam vsaj tako bodočega priključka na traso hitre ceste.«
Na prvem mes tu so ljud je
Danes (četrtek, 16. oktobra) boste obeležili 80-letnico pričetka delovanja Stare elektrarne, za katero napovedujete nove vsebine. Katere?
»Stara elektrarna je bila prva elektrarna Dravske banovine in kot takšna nosilka bodočega razvoja, ko je bila energetika še povsem v povojih. Obratovati je začela leta 1928 in potem dolga leta skrbela za proizvodnjo električne energije. Ob njeni 80. obletnici bomo to elektrarno ponovno namenili energetski dejavnosti. V njej bo dobila domovanje Fakulteta za energetiko, energetski laboratorij, energetski inštitut in še kaj, kar bo v slovenski energetski prostor prinašalo dodatne izobraževalne vsebine. Meni je prav simbolična ta njena nova dejavnost. Prej je proizvajala električno energijo, sedaj pa bo ustvarjala nove energetske kadre.« Vemo, da ste velik ljubitelj športa, in da dajete velik pomen nogo metu. NK Rudar, ki je letos praznoval 60-letnico, je ponovno v 1. ligi. Kako komentirate uspehe in večji obisk tekem? »Najlepše darilo za 60-letnico so polne tribun. Po podatkih iz medijev so tekme velenjskega Rudarja druge najbolj obiskane v Sloveniji, takoj za Mariborom, kije tradicionalno nogometno mesto. Večkrat sem ponovil, da me veseli, da je med gledalci vedno več žensk, tudi moja žena in hčerka se mi občasno pridružita. Obisk nogometne tekme je postal družabni in tudi družinski dogodek. Prihajajo cele družine, prihajajo poslovni partnerji, gospodarstveniki, predstavniki občinske uprave, poslanci ... Vse to vzbuja zadovoljstvo in prepričanje, da vlaganja, kijih šport zahteva, niso zaman..« Imate v mislih nov stadion, prenovo »starega«? »Kar nekaj časa so na nivoju občine prisotne ideje, kako prenoviti športne objekte. Nekaj jih je načel zob časa, precej pa so se spremenili tudi koncepti izvedbe različnih športnih prireditev. V Velenju je poleg dokazano dobre nogometne šole prisoten močan atletski klub z odličnimi mednarodnimi rezultati. Rokomet se pa sploh igra na evropskem nivoju, če omenim samo ključne ekipne športe, ki v svojih vrstah poleg članskih pogonov skrbijo za vzgojo velikega števila otrok in mladostnikov obeh spolov. Seveda to niso projekti, ki bi jih financiral Premogovnik Velenje, sodelujemo in podpiramo jih pa lahko. Pred kratkim je bila na občini zanimiva razprava, kjer smo govorili o možnostih nadaljnjega skupnega razvoja športnega kompleksa ob Škal-skemj ezeru. Bomov ideli.« Letos spomladi ste ustanovili Klub upokojencev, zelo dolgo so siga ti želeli. »Ni nam vseeno, kaj se dogaja z zaposlenimi, pa naj bo to z aktivnimi ali upokojenimi. Zato smo ustanovili klub. Odziv je bil izjemen! Trenutno ima klub že preko 750 članov in članic. Pohvalno! Pomembno je, da znamo v rudarskem okolju delati z ljudmi. Navkljub vsej tehnologiji, bom še enkrat ponovil, je delo v premogovniku zelo zahtevno. Človeka pa veseli, ko vidi, da napori dajejo sadove.«
Dr. MilanM edved:» Navkljub vsejt ehnologiji je delo vp remogovnikuz ahtevno.«
AKTUALNO

16. oktobra 2008
Trg dela je gibljiv
V Rdeči dvorani j e z naslovom Nove možnosti in priložnosti potekal drugi zaposlitveni sejem Območne službe Velenje
MilenaK rstič -P laninc
Velenje, 9. oktobra - V Rdeči dvorani v Velenju je v četrtek potekal zaposlitveni sejem z naslovom Nove možnosti in priložnosti. Drugič zapored ga je organizirala Območna služba zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje Velenje. Sejem je ponujal priložnost tako delodajalcem kot delojemalcem, pa tudi šolajočim se in tistim, ki o šolanju še razmišljajo, saj so se lahko na enem mestu, tudi v živo, seznanili z nekaterimi poklici, o drugih pa se informirali.
Sejem je pozdravil župan Srečko Meh: »Pomembno je, da lokalna skupnost razume možnosti, ki se ponujajo, sam pa vedno poudarjam, da možnosti ponuja izobraževanje in to na vseh ravneh in v vseh sme reh.
Samo z izobraženimi ljudmi bomo konkurenčni.«
Podjetjamo rajo skrbeti za dobro ime
^■
V dvorano je bilo postavljenih trideset stoj nic, v sredini je pote-
Humanopolis seu kvarja sk adri.( Nas liki Mateja Meh inL ilijanaO bradovič).
dejansko bil. »Izkazalo seje, da so tudi delodajalci v teh gospodarskih razmerah zainteresirani, da se predstavijo s svojimi potrebami in predstavijo svoje dejavnosti. Trg dela je gibljiv, iz leta v leto se spreminja, podjetja, ki so tukaj, tukaj ostajajo in zanje je pomembno, da si ustvarjajo dobro ime tudi na tak način.«
Modre halje lažje
zaposljive
Zadovoljna je bila tudi Sonja Jamnikar, sekretarka Obrtne zbornice Velenje: »To, kar ponujajo taki sejmi, je dobrodošla podpora naporom, ki jih vlaga Obrtna zbornica Slovenije, da v svoje obratovalnice pridobi kakovosten kader. Uspešni, srečni in tudi z znanjem oboroženi delavci in delodajalci so porok konkurenčnosti. Žalostno pa je, da je vse manj interesa za izobraževanje v poklicih, kijih zaznamuje modra halja. Pa vendar je v modri halji
DanicaG odler inJ asmina Uršič izO bmočnes lužbe stai meli
nas ejmuv eliko dela.
Na zaposlitvenem sejmu je bilo veliko zanimivega, med drugim so bile predstavljene možnosti v okviru EURESA. Predstavili pa so tudi tako imenovani EUROPASS CV. Gre za življenjepis, ki ga je možno pripraviti in se z njim predstaviti v drugih državah. Ta možnost je zanimiva za mlade, tudi srednješolce, ki morda razmišljajo o študiju v tujini.
kala predstavitev srednješolskih programov Šolskega centra Velenje in Šolskega centra Slovenj Gradec, vse dopoldne so se vrstile spremljajoče dejavnosti, okrogle mize, delavnice, individualne predstavitve podjetij. Direktor Območne službe Robert Rajšter je bil zado-vo ljen. Sploh, ker je še teden pred sejmom kazalo, da bo odziv delodajalcev skromnejši, kot je potem
beništva, primanjkuje voznikov, lesarjev... Vse, kar je neposredno povezano z opravljanjem dela na terenu oziroma s strankami.
Da močno primanjkuje delavcev v gradbeništvu, je pritrdila Viktorija Kričej iz kadrovske službe Veg-rada. »Primanjkuje zlasti kerami-čarjev in krovcev, potrebujemo tesarje, zidarje, mizarje ... Zelo se trudimo, da bi jih pridobili. Sodelujemo z zavodom, pripravljamo motivacijske delavnice, potrebe objavljamo po vsej Sloveniji. Gradbišča mamo povsod, doma in v tujini. Zadrege rešujemo na vse možne načine. Pomagamo si tudi s tujci, pri katerih pa so težave z urejanjem dokumentacije in dolgotrajnimi postopki.«
Kaj pai skalci?
Vojko Ovčjak iz Velikega Vrha oziroma Lokovice je po poklicu strojni tehnik. Pravi, da že eno leto išče delo, kar je za profil, ki ga iščejo mnogi podjetniki, dolga doba. »Doslej možnosti, da bi delal kot strojni tehnik, še nisem imel. Dobil sem ponudbe, da delam kot krovec, obdelovalec kovin, zidar. Proš-
AntonH udobreznik se je ustavil predp anojem prostihd elovnih mest.
vedno tudi možnost za zaposlitev. Zato mi na tem sejmu predstavljamo, kako do obrtnih poklicev in kasneje do vesele in srečne zaposlitve.« Obrtnikom najbolj manjkajo storitveni poklici, naj bo to s področja gostinstva, šiviljstva, grad-
njo imam v Termoelektrarni Šoštanj, kamor sem se prijavil po razpisu, zdaj čakam, kakšen bo odgovor.« Med tistimi, ki smo jih srečali na sejmu, je bil tudi Karel Biv-šek iz Velenja, ki je ostal brez dela po osemindvajsetih letih dela pri zasebniku. Ker je invalid, je zanj še toliko težje, čeprav ima znanja z elektro področja. »Na Uradu za delo sem kot iskalec zaposlitve prijavljen že dve leti, še vedno pa imam upanje, da bom delo dobil« Anton Hudobre znik je prišel na sejem skupaj z ženo. Da sejem bo, je izvedel iz medijev. »Žena
je nezaposlena, jaz sem upokojenec. Sem sva prišla pogledat, če bi se našlo kakšno delo zanjo. Ko sem
Biserka Plahuta je zaposlitvenem sejmu v imenu Ljudske univerze Velenje predstavila brezplačne priložnosti, ki so ljudem na voljo pri njih: Svetovalno središče za informiranje in svetovanje odraslim o vseh izobraževalnih možnostih in Središče za samostojno učenje, v katerem se lahko odrasli učijo sami s pomočjo računalnika in mentorja. Tudi to je odprto 12 ur na dan, od 8 h do 24 h. Dandanes je le še malo stvari, ki so brezplačne, in dobro je, da zanje izve čim več ljudi.
KarelB ivšek:» Invalide redkokjev zamejo.«
sam še delal, je bila plača dovolj, da je žena lahko ostala doma in skrbela za družino. Zdaj pa, saj veste kakšne so pokojnine . Naša družina pa šteje štiri člane.«
Pokli ci v živo ^■
Matic Knap in Primož Šibanc, dijaka Šolskega centra Velenje, sta na sejmu prikazala robotiko, s katero
in Matevža Razborška, devetošol-ca iz Antona Aškerca v Velenju, vleče v gimnazijo. Sta pa prišla na sejem »preveriti«, kakšni so poklici, ki so bili predstavljeni.
Huma no po lis nova družba
Med podjetji, ki so se predstavila na sejmu, je bila mlada družba, ustanovljena aprila letos - Humanopolis. V njej je zaposlenih osem delavcev, ki so se prej ukvarjali s kadri
		
Nas ejmu je bilož ivahno.		
sta zastopala svojo šolo, elektro poklicno in tehniško. »Veliko smeri je, veliko je praktičnega usposabljanja. Med mladimi je zanjo veliko zanimanja, sploh za računalništvo in robotiko« sta ocenila. Nejca Jemca
Vojko Ovčjak pri stojnici Vegrada, kjer mu je Viktorija Kričej predstavila, katere profile potrebujejo.
in izobraževanjem v družbi Era. »Ponujamo storitve, ki omogočajo hitro in strokovno reševanje težav, povezanih z zaposlovanjem, izobraževanjem in kadrovanjem, in to tako za Skupino Era kot za zunanje naročnike. Za zdaj je naša dejavnost usmerjena predvsem v svetovanje kadrovskih storitev, delov-nopravno zakonodajo in izobraževanje. Izkušenj imamo veliko in z nji mi lah ko kakovostno pomagamo manjšim podjetjem,« je povedala Lil-ijana Obradovič, vodja področja Kadri in splošno.
Poroka odložena za nedoločen čas
Vodstvo celjske mlekarne, predvsem pa njen največj i lastnik, ne soglašaj o s predlagano cenitvij o, ker j e ta bolj v prid Pomurskim mlekarnam
TatjanaP odgoršek
V celjski mlekarni, drugi največji mlekarni v Sloveniji, se pridružujejo mnenju tistih, ki trdijo, da je združevanje predelovalcev mleka v državi ekonomska nuja, vendar vseskozi ob tem tudi poudarjajo, da v tovrstno »poroko« ne bodo šli za vsako ceno. Zadnji dokaz za to je združevanje s Pomurskimi mlekarnami. Po napovedih naj bi potrebne aktivnosti konča-
li do konca tega leta, a je v izdelanih cenitvah - po mnenju vodstva celjske mlekarne, predvsem pa njenega največjega lastnika (KD grup), kar nekaj spornih točk, ki združevanje oddaljujejo. »Vse cenitve smo skrbno pregledali in z njimi nikakor ne moremo soglašati, ker so v prid Pomurskim mlekarnam. Da smo v neenakopravnem položaju, so pritrdili tudi člani nadzornega sveta naše mlekarne, predvsem pa je bilo v zvezi s cenitvami jasno in glasno stališče našega največjega lastnika,« je povedal direktor mlekarne v Arji vasi Marjan Jakob in nadaljeval: »Za nas je sporno, ker tako stavbna kot nezazidana stavbna zemljišča v Arji vasi ter v Murski Soboti niso ovrednotena enako. Vemo pa, da so cene slednjih v celjski regiji celo nekoliko višje kot v Pomurju. Poleg tega imamo v Arji vasi še približno 45 tisoč kvadratnih metrov drugih zemljišč, katerih vrednost je bila prav tako ocenjena zelo nizko. Razburil nas je tudi poslovni načrt Pomurskih mlekarn do
leta 2012. Menimo, da bi bil zelo pogumen projekt Pomurcev, ki stavijo le na en produkt, (sterilno mleko) težko izpeljati. Naša mlekarna ima dovolj surovine, Pomurske mlekarne morajo mleko uvažati. Ob vsem tem ne moremo spregledati zadolženosti mlekarne v Murski Soboti. Novo podjetje bi to breme težko preneslo, saj v naši branži ni velikih zaslužkov. Tudi zato bo projekt združevanja, če bo do njega prišlo, brez širše podpore, predvsem ministrstev, težko izpeljati. Zaradi vsega tega smo poroko iz nuje, ne iz ljubezni, prestavili za nedoločen čas.«
Na vprašanje, ali jo lahko še pričakujemo ali ne, pa je Jakob odgovoril: »Bomo videli, če so sposobni kaj narediti na poslovnem področju. Z najmanj milijon evrov realizacije naša mlekarna dokazuje pripravljenost za poslovno sodelovanje s Pomurskimi mlekarnami, te pa bi z blizu 60 tisoč evri to težko. Se bodo morale izkazati bolj z dejanji, ne le z besedami, kot je bilo to doslej.«
Marjan Jakob, direktor mlekarne v Arji vasi: »Osnov za dvigovanje cen ni, čeprav so drugi stroški v pridelavi višji.«
Čeprav dajej o v mlekarni v Arji vasi prednost povezovanju v slovenskem prostoru, še zdaleč niso opustili možnosti povezovanja s kakšno tujo mlekarno, ker - kot poudarja Jakob - ne morejo čakati predolgo na nekoga, ki se bo pripravljen prilagoditi njihovim potrebam ter zahtevam. Poslovno zelo dobro sodelujejo z avstrijsko mlekarno oziroma zadrugo, ki pokriva 35 odstotkov odkupa mleka v sosednji državi in
ima sedem obratov v Avstriji in enega na Bavarskem. »Z njo se odpirajo dodatne možnosti za sodelovanje. Mi bomo stopili skozi tista vrata, ki bodo bolj odprta, ter s tem potegnili svoj razvoj naprej. To je prihodnost mlekarne, ki ima - kot so nam dejali Pomur-ci - lokacijo na travniku ob gozdu. Mislim, da je lokacija vredna zlata in jo bodo morali upoštevati vsi naši sogovorniki.«
Naložbe že dajejo rezultate
Bolj kot projekt združevanja Jakoba razveseljujejo učinki vlaganj. Približno 5 milijonov evrov so vložili predvsem v posodobitev tehnologije v zadnjih treh letih. V primerjavi z lani letos že beležijo 25-odstotno rast realizacije in 9-odstotno fizično rast proizvodnje, predvsem zaradi konzumnega mleka. Tega so letos prodali več za 70 odstotkov ali za 25 odstotkov več, kot so načrtovali. Spodbudna je tudi za 8 odstotkov višja prodaja fermenta (jogurtov). Šibki so pri predelavi mleka v sire. Že pet let imajo tovrstne
zmogljivosti zasedene 100-odstotno. Glede na gospodarski položaj bodo - po mnenju Marjana Jakoba - morali uvesti kar nekaj sprememb, nastopiti na trgu z novimi produkti, ki jih doslej niso proizvajali, če hočejo biti v ponudbi celoviti.
Osnov za višje cene ni
Valu podražitev, ki se obeta, se celjska mlekarna ne bo pridružila. Prav tako ne bodo podlegli zahtevam po višjih odkupnih cenah mleka. »Ne za eno in ne za drugo ni nikakršnih možnosti oziroma osnov. Časi so se bistveno spremenili in temu se bomo morali prilagoditi. Slovenija je del evropskega prostora, v katerem ima aprilski ukrep povečanja kvot daljnosežne posledice. V severni Nemčiji - na primer - je mleka preveč, cene so zelo padle in se vrtijo okrog 28 centov, kar je precej manj kot v Sloveniji. Želeli smo biti sestavni del evropskega trga in to tržišče obstaja tudi takrat, kadar si ga iz različnih razlogov ne želimo,« je še poudaril Marjan Jakob.

NASI KRAJI IN LJUDJE
Novi abonmaji tudi med letom
Pred tednom dni so v Festivalu Velenje začeli prodaj ati gledališke in glasbene abonmaj e za sezono 2008/2009 - Velik poudarek gledališkemu Belemu abonmaj u in glasbenemu abonmaj u Klasika
Lansko leto so v takrat še Knjižnici Velenje prodali 382 zelenih gledaliških abonmajev in 180 glasbenih abonmajev Klub. Tako sta bila oba abonmaja razprodana. V Belem gledališkem abonmaju so vpisali 316 abonentov, a so s prodajo vstopnic za izven skoraj vedno napolnili veliko dvorano doma kulture. Prodali so tudi 178 Pikinih abonmajev, kjer je bilo prostora še precej, prav tako pa ni bil poln abonma Klasika, ki poteka v veliki dvorani velenjske glasbene šole. Ta ima 250 sedežev, prodali pa so 176 abonmajev. Dobro se je prijel tudi filmski abonma, ki so ga letos še nadgradili. Ker imetniki predstave izbirajo sami, te niso omejene. Že pred začetkom rednega vpisa pa je bil razprodan Zlati abonma, ki ponuja vrhunske koncertne dogodke v Cankarjevem domu.
Velenje - V Festivalu Velenje nadaljujejo tradicijo priprave zanimivih glasbenih in gledaliških abonmajev, čeprav so jih pod okriljem novega zavoda tokrat razpisali prvič. Odziv tistih, ki so abonmaje kupili lansko leto, je bil od četrtka do tega torka, ko so imeli pri nakupu prednost, lep. Tudi letos se je namreč za nakup abonmajev odločilo 80% »starih« imetnikov abonmajev. V teh dneh pa k vpisu vabijo nove, saj so prepričani, da je program letos tako raznovrsten in kvaliteten, da bodo v dvorane, kjer se odvijajo gledališki in glasbeni abonmaji, pritegnili tudi nove ljubitelje odličnih kulturnih dogodkov. Letos so v ponudbi že dodali dva nova abonmaja; filmski abon-
ma in otroško filmsko Desetko, računajo pa tudi na večji vpis v abonmaju Obiski, kjer ponujajo oglede predstav, ki jih na odrih Šaleške doline ni mogoče izvesti, zato si jih imetniki ogledajo na drugih slovenskih odrih.
Program letošnjega Belega in Zelenega gledališkega abonmaja je pripravil vodja prireditev v Festivalu Velenje Matjaž Šalej. »V Zeleni abonma smo tudi tokrat uvrstili uspešne komedije, saj vemo, da je v zadnjih letih za njih tako veliko zanimanje, da je razprodan. Beli abonma je abonma za malo zahtevnejšo gledališko publiko. Letos prinaša šest odličnih gledaliških predstav, dve od njih sta bili napovedani že lani, a nista bili izvedeni. Ker
gre za odlične, nagrajene predstave, smo jih v program uvrstili letos, smo jih pa lani seveda nadomestili. Na našem odru bodo nastopila vsa najboljša slovenska gledališča; kar dve pred stavi bo pred stavi la ljubljanska Drama. Naj poudarim, da bomo v Velenju videli tudi dramo Vladimir, v kateri igra Velenjčan Marko Mandic (drama je bila lani maturitetno besedilo za esej in so jo navdušeno sprejeli vsi maturanti). SLG Celje se bo predstavilo s komedijo Evrofilija, MGL z nagrajeno dramo Fragile, na koncu pa bomo vide li še na lan skih dnevih komedije nagrajeno dramo Prerekanja v izvedbi ljubljanske Drame. Režiraljo je Boris Cavazza, igralska zasedba je prav tako odlična. Zad-
nja predstava v tem abonmaju bo predstava Grdoba, ki je še v nastajanju. Premiera bo februarja 2009, dober mesec po tem pa jo bomo videli tudi v Velenju.«
Pikin abonma je letos sestavila Andreja Zelenik. Tudi letos je zasnovan tako, da bodo otroci videli tako lutkovne kot igrane predstave, ena pa bo	glas be no -
-plesna. Ker se predstave dogajajo v veliki dvorani doma kulture, sijih pogosto ogledajo tudi starši, kar je doživetje tudi zanje. Zagotovbo bo tudi letos razprodan glasbeni abonma Klub, ki prinaša etno in jazz koncerte. »Tudi letos bomo koncerte pripravljali v dvorani Nove, razen koncerta skupine Katalena, ki ga bomo
pripravili v veliki dvorani doma kulture. Predvsem zato, ker menimo, da bo zanj več zanimanja,« nam je povedal Matjaž Šalej. Program za abonma Klub pa je tudi letos pripravil Sašo Šonc. Slavko Šuklar, Ana Avberšek, Urška Šramel Vučina in Boris Štih pa so pripravili letošnji program Klasika. Kot nam je povedala Ana Avberšek, so pri pripravi šestih vrhunskih klasičnih glasbenih dogodkov skrbno izbrali letošnje nastopajoče, pri čemer so upoštevali, kaj smo v Velenju v preteklih letih že videli in spoznali. Ljubitelji zborovskega petja bodo zagotovo navdušeni, da bodo decembra lahko prisluhnili zboru Carmina Slo-venica, ki ga vodi Karmina Šilec,
odlični pa so tudi inštrumentalni koncerti, ki prinašajo nastope Godalnega kvarteta Tartini, Dunajskih flavtistov, orglavca Martina Sander-ja, pianista Denysa Masliuka ter skupni koncert tajvanske sopranist-ke Hsin-Ying Chen ob spremljavi harmonikarja Primoža Parovela. Slednja bosta nastopila prva, in sicer v četrtek, 23. oktobra, v veliki dvorani glasbene šole. Do takrat bodo tudi v glasbeni šoli prodajali abonma Klasika.
V Festivalu Velenje pravijo, da bodo (verjetno) decembra razpisali še en abonma, namenjen glasbe nim slad okus cem. Več o njem pa takrat, ko bo pripravljen.
■ bš
Dan odprtih vrat na gimnaziji
Prejšnji četrtek smo na velenjski gimnaziji odprli vrata vsem osnovnošolcem, njihovim staršem in spremljevalcem, ki jih zanimajo naši izobraževalni pro gra mi.
Sprejeli smo jih ob 10.30, ko smo najprej vsem skupaj predstavili izobraževalne programe in druge dejavnosti, ki jih izvajamo na naši šoli, z njimi pa je spregovoril tudi predstavnik dijaške skupnosti Matej Ramšak, ki jim je predstavil še neformalno ozračje, življenje in dogajanje na naši šoli.
Nato pa so se osnovnošolci razdelili v manjše skupine po interesih, si ogledali delavnice ter sodelovali pri pouku in aktivnostih tisti dan. Osnovnošolci, ki jih zanima likovna smer umetniške gimnazije, so lahko sodelovali pri uri Arhitektura in prostor, pri kateri so izdelovali maketo mesta Velenje iz različnih odpadnih materialov. Osnovnošolci, ki jih zanima glasbena smer gimnazije, so si lahko ogle da li glas beno šolo Fra na Koruna Koželjskega in pouk pri
nekaterih instrumentih, športniki so se lahko pogovorili tudi z našimi profesorji športne vzgoje in si ogledali telovadnico, poleg tega pa so poleg ostalih osnovnošolcev, ki jih zanima program gimnazije, obiskali ure različnih predmetov od slovenščine, angleščine, nemščine, francoščine, matematike, biologije, fizike, kemije in geografije ter sodelovali pri debati našega debatnega kluba s področja družboslovja, si ogledali delavnico izde lave punčk iz cunj, ki je potekala v okviru predstavitve prostovoljnega dela naših dijakov,
predstavili pa so se jim tudi »špri-carji«, to so dijaki, ki aktivno sodelujejo in ustvarjajo šolsko glasilo Špric.
Odziv je bil zelo velik, saj nas je obiskalo preko 130 osnovnošolcev, ki so bili po izjavah sodeč z videnim in slišanim zadovoljni.
Meni mo, da so takš ni dnevi dobra priložnost za spoznavanje srednješolskega izobraževanja in podiranja morebitnih 'tabujev' in 'velikih skrivnosti' naše gimnazije.
■ G. Fidler
Na Šmarški šoli dan odprtih vrat
Šmartno ob Paki, 10. oktobra -
Na osnovni šoli bratov Letonja smo 3. leto uspešno vključeni v projekt ekošole. V lanskem šolskem letu je bil naš trud nagrajen z ekozastavo, ki jo želimo ohraniti tudi naprej. V petek, 10. oktobra, smo učenci in učitelji izvedli dan odprtih vrat: ekodan na temo ZDRAVJE.
Razgibano dogajanje se je pričelo ob 12. uri na prostem pred šolo. Učenci so se skupaj s starši pomerili v različnih športnih igrah, spoznavali zdravo hrano, odrasli so lahko preverili svojo fizično pripravljenost tudi s testom hitre hoje. Za prijeten zaključek so poskrbeli člani društva Enkolo tim iz Braslovč, ki so nas navdušili s prikazom vožnje po le enem kole su. Po bese dah koordinatoric ekodneva Damjane Modrijan in Ajde Stupar je namen
takega dneva, da v prijetnem ozračju spoznavamo zdrave oblike druženja in preživljanja prostega časa z vrstniki in starši.
Popoldne je bilo kar prekratko za potešitev vse otroške živahnosti in naš ekodan smo sklenili ob
16.30 s prijetnim druženjem ob pečenem kostanju. Še posebej pa smo bili veseli odziva staršev in predstavnikov lokalne skupnosti, ki so nas obiskali v tako lepem številu.
■ J. P.
Že dve leti iščejo dodatne prostore
Pet let regijskega varstvenoi delovnega centra Saša - Ježek prepoln
TatjanaP odgoršek
Pet let je minilo od ustanovitve regijskega	Varstveno-
-delovnega centra (VDC) Saša s sedežem v Velenju, ki skrbi za potrebe odraslih invalidnih oseb z motnjo v duševnem in telesnem razvoju za področje Upravnih enot Velenje, Žalec in Mozirje. V njem v tem trenutku združuje potrebe 83 uporabnikov v teh organizacijskih enotah, ki so prej delovale pod okriljem šole s prilagojenim programom ( Ježek Velenje), kot storitev Centra za socialno delo (Enota Mozirje) in kot enota Centra za varstvo in delo Golovec Celje (Enota Žalec). Ob oblet ni ci so minuli teden pripravili dan odprtih vrat.
Daija Lesnjak, direktorica regijskega VDC-ja, je povedala, da je ob pogledu na vsebino opravljenega dela zelo zadovoljna, saj so uresničili zelo pogumno zastavljene cilje. Marsikaj lahko pokažejo širši javnosti. Sploh v enoti Ježek v Velenju, kije največja. Ponosni so na izdelek lesarske delavnice, na
z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, danes nas je že 41. Kolikor se da, sprejemamo varovance v Ježka sproti, v tem trenutku imamo na čakalni listi 3 osebe, vse meje pa »prebijajo« standardi v najtežji - varstveni skupini. Zara-
Darja Lesnjak, direktorica regijskega VDC Saša: »Varovancem v najtežji skupini zaradi prostorske stiske ne moremo zagotavljati potrebnih standardov.«
varovancev pa ima kombinirano motnjo v razvoju. Pred dvema letoma smo zaznali prostorske težave za to skupino in že dve leti si zaman prizadevamo najti zanjo nove prostore.«
O rešitvi težave so se pogovarjali z različnimi ljudmi, tudi na Mestni obči ni Vele nje, ki jim je sicer ponudila prostore, a so se kasneje izkazali kot neprimerni. Širitev obstoječega objekta ni možna zaradi utesnjene lokacije, da bi najeli prostore v sosednjem Centru za varstvo, vzgojo in izobraževanje, pa ni dolgoročna rešitev sploh zaradi teženj po organiziranju celodnevnega bivanja oziroma oblikovanju bivalne enote. »Če soglasja, pripravljenosti za razumevanje naših potreb v lokalnem okolju ne bo, se bomo poskušali dogovoriti z zasebnikom o izgradnji prostorov na ključ, zanje pa bomo plačevali najemnino. Ker sodimo pod repub liški pro ra čun, je tak šen dogovor možen. Še vedno verjamem, da bomo z našim prvim partnerjem - lokalno skupnostjo - težavo rešili. Vsekakor pa bomo pri-
izdelke za kooperacijo in tiste, kijih ustvarjajo v delavnici gline in svile. Hkrati pa so letošnji dan odprtih vrat izkoristili tudi za seznanitev širše javnosti s prostorskimi težava mi. »Tri leta so naš li naši varovanci svoj drugi dom v tem lepem objektu, ki pa je danes že pretesen. Zgradili so ga za 40 oseb
di prostorske stiske tem varovancem ne moremo več zagotavljati tistega, kar bi jim morali. Ko smo zgradili hišo, je bilo predvideno, da bosta v njej 1 ali 2 varovanca z najzahtevnejšo kombinirano motnjo v razvoju in eden ali dva varovanca z vozičkom. Danes imamo slednjih v Ježku 7, kar 41 odstotkov
pravili še nekatere dodatne projekte, dokumentacijo, s katero bomo še bolj nazorno dokazovali upravičenost po dodatnih prostorih, ki bodo zagotavljali dolgoročno rešitev vprašanja,« je še dejala Darja Lesnjak.
""HAS
Od vijaka do junaka
V Muzej u premogovništva Slovenij e na Starem jašku bo do sredine decembra odprta razstava o Josefu Resslu
MilenaK rstič -P laninc
Velenje, 10. oktobra - VMuzeju premogovništva Slovenije na Starem jašku bo do 18. decembra odprta razstava z naslovom Od vijaka do junaka, ki prikazuje življenje in delo Josefa Ressla.
Pripravili so jo v sodelovanju s Tehniškim muzejem Slovenije. Zbrane udeležence sta na otvoritvi v petek nagovorila direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved in direktor Tehniškega muzeja Slovenije dr. Orest Jarh, zbrane pa je po razstavi vodil soavtor razstave mag. Vladimir Vilman.
Na razstavi, ki jo je z igranjem na vibrafon popestrila dijakinja umetniške gimnazije Aleksandra Šuklar, je prikazano življenje in vsestransko delovanje Josefa Ressla. Njegov največji in najbolj znan izum, ki gaje izpeljal od začetne zamisli do praktične uporabnosti, je ladijski vijak. Vendar s tem njegovo delo še zdaleč ni izčrpano,
saj bi težko našli panogo tehnike, v kateri ni deloval. Svoje izumiteljske dejavnosti je posvetil tudi energetiki in prometu.
Na razstavi sije mogoče ogleda-
letalna naprava na parni pogon, ki jo je začel razvijati Josef Ressel, avtorska zaščita pa je uspela njegovemu sinu Henriku. Kako deluje ladijski vijak, lahko obiskovalci spoznajo preko delujočega modela, ki so ga skonstruirali in izdelali dijaki Šolskega centra Ljubljana.
Ker je priznanje in slavo za svoja prizadevanja dobil šele po smrti, je razstava poimenovana Od vijaka do junaka. Razstavo je pripravil dr. Sandi Sitar s sode lavci iz Tehniškega muzeja Slovenije. Nastala je v sodelovanju z Nacio-
REKLI
Dr. Orest Jarh: »Razstava je nastajala dalj časa. Lani, ko smo beležili obletnico Resslove smrti (rodil se je leta 1793 v češkem mestu Chrudim, umrl leta 1857 v Ljubljani), je bila prvič postavljena v Tehniškem muzeju Slovenije, v Bistri. Od takrat potuje po Sloveniji.«
Dr. Milan Medved: »Čeprav govorimo o muzeju, ustanovi, ki prikazuje preteklost, iščemo tu osnove za prihodnost. Ogled razstave bi vsekakor priporočil tudi ali predvsem mladim. V sodobnem svetu, kjer smo obkroženi z različnimi tehnološkimi novostmi, napravami, si ne znamo več predstavljati, kako je vse to nastalo.
Stojan Špegel: »Domicil razstavišča Barbara bo zdaj tukaj, v črni garderobi jaška Škale. Nekaj razstav bo tehniških, nekaj umetniških, skušali bomo privabiti tudi ljudi, ki doslej sem niso hodili.«
Utrinek zo tvoritve,r azstava bo na ogled dol 8.d ecembra.
ti modele ladijskih vijakov, teleprinterja, naprave za plovbo proti rečnemu toku cestnega vozila na parni pogon, vetrne naprave in znamenite ladje Civetta. Na ogled je
nalnim tehniškim muzejem v Pragi, Teh niškim muzejem na Dunaju, Mestno občino Chrudim, Ragi-onalnim muzejem v Chrudimu, Pomorskim muzejem iz Trsta,
Pomorskim muzejem »Sergej Mašera« iz Pirana ter Šolskim cen-tromL jubljana.
V Velenju je četrta postavitev razstave, po Bistri, od koder je krenila, je bila pred tem še v Kostanjevici in na Jesenicah. Naslednje leto bo razstava potovala na Češko.
Manj je več«
»
V soboto j e Šaleško literarno društvo Hotenja pripravilo srečanje literatov več okoliških literarnih društev -Na delavnici z Barbaro Korun so govorili o poezij i, izdani v letu 2007
Šaleška dolina, 11. oktober - Letošnje srečanje literatov celjske, velenjske, koroške in šentjurske »regije« je Šaleško literarno društvo Hotenja pripravilo v Velenju oziroma v Šaleški dolini, saj tudi literati tega društva prihajajo iz teh krajev. Srečanje je bilo tako delavno kot družabnega značaja. Najprej so se udeleženci zbrali v študijski čitalnici velenjske Knjižnice, kjer jim je pesnica in esejistka Barbara Korun najprej predstavila poezijo v letu 2007. Sledila je delavnica na temo Izrečeno - neizrečeno.
Barbara Korun nam je pred začetkom delavnice v velenjski Knjižnici povedala: »Dosti let se že ukvarjam s pisateljskimi delavnicami in opazila sem, da je glavni problem velikokrat želja piscev, da bi povedali preveč. Pri literaturi je tako, da je dostikrat preveč povedano v napoto bralcu, da bi s svojimi asociacijami napolnil pesem. Zato sem ugotovila, da je manj več
Udeležencis rečanjal iteratov so si po delavnici vv elenjskiK njižnici, nak ateri so govorili op oeziji,i zdani v letu2 007, inp renasičenihv erzih,o gledali TEŠ, dan pa
končali vz idanici vŠ martnem ob Paki.
in da se da z izpuščanjem bodisi pridevnikov bodisi podrobnejših razlag, predvsem pa z opuščanjem podajanja mnenj ali sodb pesem napraviti boljšo. Zato se mi zdi, da je ta tema vedno znova dobrodošla, saj se da na konkretnih primerih pokazati, kako se to lahko izboljša.« Delavnico je zato začela s pregledom poezije, izdane v letu 2007, ob tem pa je udeležence opozorila na ta problem tudi pri pesnikih, ki so uveljavljeni in izdajajo knjige. Posvetili pa so se tudi literarnim delom udeležencev dogodka.
Po zaključku delavnic so se sodelujoči literati odpeljali proti Termoelektrarni Šoštanj, kjer so jim pripravili ogled prostorov tega zanimi-
vega objekta. Dan so nadaljevali in zaključili na Primožičevi zidanici v Malem Vrhu v Šmart-nem ob Paki. Predsednica društva Hotenja Milojka Komprej nam je povedala, da so tovrstna srečanja literatov že tradicionalna. V preteklosti, leta 1995, je prav iz njih nastala ena od izdaj Šaleškega društva Hotenja »Eros in Venera«, v kateri so svoja dela na erotične teme prispevali člani vseh, tudi tokrat na srečanju sodelujočih literarnih društev. Zagotovo bodo sodelovali tudi v prihodnje, in tudi zato so takšna srečanja, kot je bilo sobotno, zelo pomem-b na.
■ bš
Tam zunaj
Za Benetke je od nekoč veljalo da se jih najbolj splača obiskati v jesenskem času. Ko se za večino ljudi zaključi čas dopusta in se lahko po Benetkah sprehodite, ne da bi si bili primorani utirati pot na vsaki ulici. Restavracije in kavarne so zasedene bolj povprečno in tako ni potrebno čakati na obed, kavo se da popiti tudi sede in večerni sprehod pod zvezdami postane nekaj lepega. Jesen je čas, ko sonce nameni temu zanimivemu mestu na vodi tudi najboljšo svetlobo, ki v uličicah, polnih visečega perila, ustvari lepe barvne kontraste. Zdi se, da je jesen čas, ko Benetke zadihajo s polnimi pljuči in si oddahnejo od poletnega navala turistov.
To je obenem tudi čas, ko se v Benetkah dogaja arhitekturni bienale. Letošnji, z naslovom »Out there: Architecture beyond building« oziroma v naši lepi slovenščini nekako tako »Tam zunaj: Arhitektura preko stavb«. Običajno zna biti beneški arhitekturni bienale zanimiv bolj za arhitekte in manj za laike, a se letos zdi, da je zaradi svoje bolj ekspirementalne narave zanimiv tudi za njih. Beneški arhitekturni bienale se odvija na dveh lokacijah; prvi del je organiziran na območju mestnih vrtov, imenovan Giardini, drugi del pa v nekdanjem vojaškem predelu, imenovanem Arsenale.
Giardini ali mestni vrtovi so prizorišče nacionalnih paviljonov, v katerih se posamezne države predstavljajo s svojimi odgovori in vizijami na vodilno temo bienala. Španci se predstavljajo s klasično postavitvijo projektov. Nizozemce je letos »pogrela« znamenita arhitekturna šola Delft, zato se predstavljajo s tematiko izginotja njihove slavne šole; Estonci se predstavljajo z zunanjo inštalacijo v obliki dela živo-rumene cevi za transport zemeljskega plina, znotraj katere so nameščene kamere, ki vse radovedne obiskovalce snemajo in sliko prenašajo v drug prostor; Nemci se predstavljajo s solarno energijo in učinkovito rabo energije; Japonci so uspeli svoj paviljon temeljito in estetsko porisati z navadnim svinčnikom, ter okoli njega postavitijaponske vrtove. Belgijci so svoj paviljon obdali z gradbenimi odri in vanj nametali barvne konfete v velikosti 1 centa ter v vrednosti 3,5 mio. evrov; Madžari eksperimentirajo s sateliti in resničnimi tridimenzionalnimi prikazi; Finci predstavljajo projekte svojih javnih zgradb. Kaj predstavljajo Izraelci, je bolj skrivnost, a so edini, ki v svojem paviljonu kaj prodajajo. Skandinavske dežele skupaj predstavljajo retrospektivno razstavo arhitekta Sverre Fehna; Rusi predstavljajo projekte stolpnic, kijih zanje v glavnem projektirajo zahodni arhitekti; Kanadčani so postavili na ogled različne tipe svojih hiš, ki se razlikujejo med seboj glede na to, v katerem geografskem pasu stojijo itn. Vse te razstave so odgovor na temo bienala. Skupna značilnost vseh paviljonov je uporaba sodobnih medijev. Zelo malo je klasičnih predstavitev s plakati in maketami, vedno večje uporabljenih elektronskih naprav, računalnikov, projektorjev, videov, zvokovnih inštalacij.
V nekdanjih vojaških skladiščih in pristanišču za vojaške ladje, imenovanem Arsenale, so predstavljeni projekti z vizijami renomiranih svetovnih arhitektov kot so Zaha Hadid, Coop Himmelbau, Frank O. Gehry, Massimiliano Fuksas, MVRDV, Penezič & Rogina, Herzog in De Meuron itn. Vsi se ukvarjajo s vprašanji, ki niso več le arhitekturni problem, ampak zmeraj bolj sociološki in družbeni. Videti je možno vizije razvojev mest, načina našega bivanja v prihodnosti, računalniške igrice, ki temeljijo na urbanizmu, prototipe mestnih struktur, postajališč, itn.
Arhitekturni bienale v Benetkah je bil še pred leti primeren bolj za arhitekte kot za koga drugega. A danes je vedno bolj odprt, pomešan s sodobno tehnologijo in tako tudi bližji povprečnemu človeku, ki ga prostor in arhitektura bolj malo zanimata. Možnost interakcij, ki jo postavitve na bienalu ponujajo, pomenijo tudi možnost, da se povprečen meščan lahko aktivno seznani in ukvarja z vprašanji, kijih načrtovanje sodobnega prostora ter stavb prinaša. Razmišljanja ob postavitvah se namreč postavljajo vsakemu in vsak je kot uporabnik tako svojega privatnega kot skupnega mestnega prostora v bistvu dolžan svoja razmišljanja deliti z drugimi in tako prispevati k izboljšanju našega okolja. Tako da se ne ustrašiti visoko zvenečih naslovov in malce nenavadnih razstav. Konec koncev so to le zanimive stvari, ki so lahko žejutri postavljene v našem stanovanju in lahko tudi usodno spremenijo način našega bivanja. V primeru, da se le odločite obiskati Benetke, si privoščiti kavo in po možnosti obiščite tudi bienale, če morda česa ne boste razumeli, si tega nikar preveč ne ženite k srcu. Tudi nam, arhitektom, marsikaj ni povsem jasno, kar na bienalu vidimo.
Urban Novak
Razstava, ki poudarja nacionalnost
Do 7. novembra bo v Galerij i Velenje na ogled razstava »Lubi Slovenci«, na kateri se predstavlja kar 30 slovenskih avtorj ev
Velenje - »Iskanje in poudarjanje nacionalnih posebnosti v likovnih delih je verjetno bolj stvar devetnajstega stoletja kakor pa našega. Takrat so namreč številni evropski narodi pokazali izjemen interes za svojo zgodovino, tradicijo, nasle-
dek pa je bila tudi težnja po lastni državi, vsaj pri tistih, ki je še niso imeli. Mi smo z razstavo s takšnim izhodiščem pripravili ob 500-let-nici rojstva Primoža Trubarja ...,« je v uvodu k bogatemu katalogu, ki je izšel ob petkovi otvoritvi razsta-
ve v Galeriji Velenje, zapisal likovni kritik Boris Gorupič. Razstava, na katero so člani Slovenskega društva likovnih kritikov povabili zelo različne, a zelo »vidne« umetnike, je raznolika, skupno razstavljenim delom pa je, da poudarjajo nacionalno komponento.
Na otvoritvi razstave je domačin, likovni pedagog Peter Matko, pred vhodom v galerijo pripravil umetniški performans, ki ga je naslovil Prekinjena Bela Cesta. Pred očmi številnih ljubiteljev umetnosti in
umetnikov, ki so svoja dela razstavili v notranjosti Galerije, je postavil »belo cesto«, sestavljeno iz porisanih plaht papirja. Nič ga ni motilo, če so se po njej vozili mladi kolesarji, saj so tudi mimoidoči z zanimanjem gledali, kaj se dogaja. Potem je z dolgo palico naredil nevidni zapis po zraku in s tem »potegnil« vzporednice s preteklostjo, ko seje v Trubarjevem času pisala slovenska zgodovina...
Raz stava » Lubi Sloven ci« je že tretja, ki jo je Galerija Velenje pripravila v sodelovanju s Slovenskim društvom likovnih kritikov.
■ Bš
Z otvoritve razstave, na kateri se predstavljajo tako bolj klasični kot povsem moderni likovni umetniki iz vse Slovenije.
107,8 MHz
täonjSKÜ IDO CÄS(°)PUSDÜI M® Z AI (K
č ke
Kar dve prilogi
Danes držite v rokah zajetnejšo številko tednika Naš čas. Zajetnejša je zaradi dveh prilog. Prvo je naša propaganda poimenovala Moj dom lep in urejen, drugo pa Je danes sploh še mogoče varčevati?
Na devetih straneh prve priloge se predstavljajo izvajalci in prodajalci blaga, storitev, s katerimi si lahko polepšamo bivalno okolje. Ne manjka osnovnih informacij, kako lahko to storimo, tudi strokovnih nasvetov na to temo. Del priloge je name-
njen tudi notranji opremi stanovanja, hiše. Naši propagandisti so se potrudili in pridobili tudi nekaj idej. Seveda jih niso hranili zase, ampak z njimi bogatijo prilogo.
Je ob vsem, kar se dogaja, še mogoče varčevati? Odgovor na zastavljeno vprašanje najbrž pozna vsak sam najbolje. Morda pa obstaja kakšna majhna možnost, za katero niste vedeli, pa vam bo zato prišla prav informacija o prebiranju »varčevalne« priloge. Vodja propagandne
službe Nina Jug zatrjuje, da je zanimiva za branje za vse generacije, tudi starejše.
Sicer pa smo se v začetku tedna sladkali. Za predčasne »zimske mere« je poskrbela naša nova sodelavka v propagandi Bernarda. Dobila je prvo plačo. Za konec tedna se nam obeta še ena akcija-tradicionalen gobarski piknik, ki ga pripravljata Aktiv društva novinarjev Slovenije Celje in gobarsko društvo Bisernica na kmetiji odprtih vrat Slemenšek. Ampak - gobje dobrote pridejo na vrsto po občnem zboru aktiva.
■ tp
Britney gola v videospotu
V novem videospotu Britney Spears za pesem Womanizer, ki so ga posneli prejšnji mesec v režiji Josepha Khana (režiral je tudi njena videospota za pesmi Stronger in Toxic), se pop princeska pojavi popolnoma gola. Britney se nato preobrazi še v več seksi vlog. Videospot napoveduje njen najnovejši album Circus, ki bo na police prišel 2. decembra, na njen 27. rojstni dan. Album je Britney zadnjih nekaj mesecev snemala v studiu v Las Vegasu v popolni tajnosti. Circus bo izšel dobro leto po njenem petem studijskem albumu Blackout, ki mu je sledilo Britneyjino nevrotično obdobje, v katerem je doživela živčni zlom, se prijavila na kliniko za odvajanje in izgubila skrbništvo nad otro ko ma.
Nogometaši imajo novo himno
Dan pred kvalifikacijsko tekmo nogometnih reprezentanc Slove ni-je in Severne Irske minulo soboto v mariborskem Ljudskem vrtu je Nogometna zveza Slovenije predstavila novo uradno himno. Največ ljudi naenkrat je himno slišalo tik pred tekmo, ko sojo zavrteli na stadionu, na katerem se je zbralo več
kot 12.000 ljudi, in morda je tudi nova himna prispevala k uspehu naših nogometašev, ki so severne Irce premagali z 2 : 0. Slovensko nogometno reprezentanco bodo torej navijači lahko odslej spodbujali tudi s pesmijo Dviga Slovenija zastave. Pri pesmi so sodelovali Siddharta, pridružili pa so se jim tudi Pero Lovšin, Vlado Kreslin, Zoran Predin in pevec skupine Big Foot Mama Grega Skočir.
Robert Goter izdal zgoščenko Delčnjakovih pesmi
»Za ta projekt sem se odločil, ker zelo spoštujem Franca Delč-njaka kot glasbenika in ljudskega
god ca, ki je bil eden izmed prvih, ki je v igranje na ta inštrument vnesel tudi virtuoznost. Melodije ki jih je posnel, so bile zaigrane s srcem in dušo. In ravno zato, da ne bi utonile v pozabo, sem jih ob prihajajoči 40. obletnici njegove smrti posnel še enkrat, ker ljudje z izjemo Črede v galopu in Večera na vasi, ne poznajo niti nimajo posnetkov od preostalih njegovih
skladb,«pravi Robert Goter, ki bo prihodnji petek (24. oktobra) v Vinski gori predstavil novo zgoščenko. Na njej bodo Deljčnjakove skladbe Čreda v galopu, Večer na vasi, Na Homcu, Spomin s hribov, Na obronkih Slemena, Na samotnih poteh in Pod gorami.
Dodajmo, da je Robert Goter pesmi posnel v Deljčnjakovem stilu igranja, in da bo ta njegov stil igranja prenesel tudi na svoje učence učence. »Tako se ohranja slovenska kulturna dediščina.« pravi. Za snemanje sije izposodil dve 4 vrstni harmoniki, base pa je igral na star način - na dva basa.
Novi spot in izlet v New York
Potem ko je z izidom singla Štan-ga Tanga praznoval okroglih 30 let, je 6pack Čukur zdaj posnel še vide-
i l!;ilil i
m- i i.I; i M
I *
a Mi
ospot za omenjeno skladbo. Gre za prvi single s prihajajoče nove plošče, ki naj bi izšla še letos. Navdih za njeno dokončanje je velenjski raper poiskal tudi v New Yorku, kamor se je odpravil na izlet. Letalska karta je bila darilo prijateljev za njegov 30. rojstni dan. Videospot Štanga Tanga je bil posnet na dveh loka cijah. Ena od njih je bil tudi striptiz klub v Šentilju. Tam so se
snemanju pridružile lepe igral ke in viso ki gos ti. Poleg treh deklet se bosta v spotu pojavila legendarni košarkar Slavko Kotnik in igralec Rado Mulej. Eno od vlog je odigral tudi glasbeni producent Saša Lušic. Spot je režiral Čukuijev dolgoletni sodelavec Zeds, ki je bil nad potekom snemanja več kot zadovo ljen. Na ogled bo konec mese ca.
Gasu je fajn
Rudolf Gas, akademski glasbenik, avtor, aranžer, producent in izvajalec, je pred izdajo novega glasbenega projekta. Prvi sing s preprostim naslovom Men je fajn je moderna zmes pop--funka in neo disca, za katerega je besedilo prispeval mladi raper Zlat-ko. Rudolf Gas je sicer znan kot ustanovitelj in utemeljitelj skupine K.U.T. GAS, kije delovala v devetdesetih letih in izdala dva odlična albuma, Erotika in Fashion. Skupina je prenehala delovati na prelomu tisočletja, Rudolf Gas pa se je posvetil samostojni karieri. Konec leta 2005 je objavil zgoščenko RG Style, na kateri je tudi uspešnica Lahko me ljubiš. Sicer pa je Rudolf Gas letošnje poletje namenil tudi gledališkemu projektu, saj je za odmevni muzikal Prava dekleta po avtorski zgodbi Tine Gorenjak in v režiji Zvezdane Mlakar ustvaril vso glasbo.
Nova pra vi la za EMO 2009
RTV Slovenija je objavila razpis za EMO 2009. Izbor bo tokrat spre-me njen, tek mova nje samo pa bo potekalo podobno kot na Euroson-gu - v obliki predtekmovanja in finala. Po novem so se na RTV Slovenija odločili za kombiniran sistem. Interna komisija bo poleg ostalih glasbenih avtorjev in izvajalcev v Sloveniji, ki se bodo prijavili na razpis, k sodelovanju povabila še do šest uveljavljenih slovenskih glasbenih avtorjev. Kriterij za izbor povabljenih avtorjev so dosedanji uspehi na EMI in kontinuirano ustvarjanje glasbenih uspešnic v zadnjih letih. V finalni izbor 14 nastopajočih bo uvrščenih do šest vabljenih avtorjev in njihovih izbranih izvajalcev, iz predizbora pa se bo v finale uvrstilo osem ali več najvišje uvrščenih ustvarjalcev od 14 izbranih preko razpisa. Glasovanje na predizboru in v finalu bo potekalo v enem krogu. O zmagovalcu bodo odločali strokovna žirija in gledalci s telefonskim glasovanjem. Rok oddaje prijav je 28. november.
r*

i:HClM\ i II111 ■"
L k
r ■ ■ ■ ■
■ LESTVICA DOMAČE GL
i ■
i
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.
Ans. Veritas - Ostal bo spomin
Ans.Mladi upi - Najin dom bo v Sloveniji
Ans.Rubin - Deklica iz spomina
Ans. Kavnik - Ej, kakšna ohcet
Ans.Odpev - Pobožaj me mama
Vagabundi - Okrog sveta
AnsJuhej - Lepote gorskega sveta
Poljanski koledniki - Konjički boja spjet
Jani in Franci Pirš-Tak'je med brati
Godci & pevci ljudskih viž & pesmi - Hiš'ca ob cest' stoji
www.radiovelenje.com
I ■
I
PESEMT EDNA NAR ADIUV ELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.
%
i W
1.	NICKELBACK - Gotta Be Somebody
2.	BRITNEY SPEARS-Womanizer
3.	RIHANNA-Rehab
Nickleback je post grunge band iz Alberte v Kanadi. Zasedba je bila ustanovljena leta 1995, originalno postavo pa so sestavljali Chad, Mike in Brandon Kroeger ter Ryan Peake. Skupino je kasneje zapustil bobnar Brandon Kroeger, namesto njega pa je za bobne sedel Daniel Adair. Doslej so objavili pet albumov, šesti, s katerega prihaja tokratna zmagovalna pesem, pa nosi naslov Dark Horse in bo uradno izšel sredi novembra. Producent albuma je Mutt Lunge, sicer znan po sodelovanju s skupinama AC/DC in Def Leppard.
Poletno ozračje sredi oktobra
Ura je odbila pol enajst zvečer, in čeprav je bil oktober, obiskovalci pa toplo jesensko oblečeni, je bilo razpoloženje v Mladinskem centru povsem poletno. Eden uvodnih dogodkov Šaleškega študentskega kluba v novem študijskem letuje bil koncert skupine Bitch boys.
Na odru so se pojavili štirje fantje: tri kitare in bobni, frizure, ki spomnijo na Elvisa Presleya. Ze ob prvi pesmi so prisotne vsaj z mislimi popeljali do peščenih plaž ob morju z visokimi valovi in marsikomu se je v misli prikradel kakšen deskar na surfu. Surf rocku, ki so ga nastopajoči igrali, je manjkala le še imitacija peščene plaže. Z vsako pesmijo se je publika tudi malo sprostila in se pomaknila korak bliže k odru. Povsem običajno na mnogih naših koncertih je, da se vsi na začetku namestijo, kolikor se da proč od odra ...
Glasba, ki jo Bitch boys izvajajo, sodi med manj komercialne, a zato nič manj navdušujoče za poslušalce. Zvoki šestdesetih so tako oživeli tudi prejšnji petek v MC-ju. ŠŠK je za svoje člane pripravil koncert tudi jutri, ko bodo v MC-ju zazveneli zvoki rock'n'rolla in bluesa. Nastopili bosta zagrebška skupina Stonebride, glavni gostje veče ra pa bodo vrhniški Hic et Nunc.
■ Tjaša
V Bevčah podelili štiri krajevna priznanja
To j esen zadovoljni z »žetvij o« letošnjih pridobitev - Načrti za nove obnove cest in izgradnjo kanalizacij e že pripravljeni
Predsednicas veta KSB evčel renaF riškovec inl etošnjin agrajenci
Bevče pri Velenju, 5. oktobra - Prejšnjo nedeljo so krajevni praznik zaznamovali v krajevni skupnosti Bevče. Z njim so zaokrožili letošnje pridobitve, podelili pa so tudi štiri priznanja. Svet KS Bevče se je odločil, da jih podelijo posameznikom, ki so bili motor letošnjih delovnih akcij v kraju. Dobitniki priznanj so Ciril Čretnik, Ivan Krušnik, Stane Padovnik in Slavko Ramšak. V obrazložitvi so zapisali, da se jim zahvaljujejo za njihovo požrtvovalnost pri obnovi večnamenskega doma, ki je letos dobil povsem svežo podobo.
Predsednica sveta krajevne skupnosti Bevče Irena Friškovec je tudi letos lahko pozdravila veliko krajanov, ki so se ob zaključku letošnjih investicij zbrali v dvorani doma krajanov in gasilcev v Bevčah. Največja letošnja pridobitev je bila obnova prav tega doma. Dobili so nova okna in vrata, prepleskali pa so tudi notranjost doma. Okna in vrata so bila financirana iz proračunskih postavk MO Velenje za vzdrževanje krajevnih in gasilskih domov, še posebej pa se je zahvalila Bojanu Prelov-šku, kije koordiniral aktivnosti.
Zaradi načrtovane investicije so tudi letos osrednjo prireditev ob krajevnem prazniku, ki ga sicer praznujejo junija, prestavili na jesen. Irena Friškovec je poudarila, daje bila letošnja investicija velika - samo za beljenje so potrebovali 5000 evrov, kar je praktično letni proračun krajevne skupnosti. Denar za material so pridobili tudi iz vrnjenih sredstev za telefonijo, delo pa so opravili krajani sami. Veseli pa so tudi, ker so letos v kraju posodobili hidrantno omrežje, za kar je poskrbelo komunalno podjetje Velenje. Poleg tega so popravili nekaj
udarnih jam na lokalnih cestah, nekaj pa jih bodo še pred zimo.
Kmalu obnova ceste od Gorice do Bevč?
Nekako na mrtvi točki pa so letos ostali na področju izgradnje kanalizacijskega omrežja. A tudi tu ne spijo, še vedno je kanalizacija prioriteta. Vse je odvisno tudi od občinskega proračuna za dve leti, ki ga bodo začeli obravnavati na seji občinskega sveta ta torek. Če bo sprejet predlog, bodo v Bevčah pridobili del kanalizacijskega omrežja, posodobili cesto proti cerkvi ter cesto Gorica-Bevče z izgradnjo pločnika in razsvetljavo ter novo fasado na domu krajanov. Cesta od Gorice do Bevč, ki je vedno bolj prometna, a ozka in temna, je res nujna obnove, sploh ker se bodo po njej kmalu vozili tudi vrtičkaiji, saj prvo urejeno vrtičkarsko naselje v MO Velenje urejajo prav na meji med Gorico in Bev-
čami. Na zemljišču, ki ga je za domom krajanov lani kupila občina, pa želijo urediti otroško in športno igrišče z ograjo.
Na prireditvi je Friškovčeva pozvala krajane, da pomagajo njihovim gasilcem zbrati denar za novo orodno vozilo, saj bodo tako vsi bolj mir no spa li. Ker je zelo pomembno tudi družabno življenje v kraju, je dodala: »Trudili se bomo, da ga še poživimo. Eden od rednih udeležencev delovnih akcij pri prenovi doma mi je namreč dejal: »Ja, saj smo delali, a bilo je fajn, ker smo prišli skupaj.« Torej, vsi skupaj se potrudimo, da bomo večkrat prišli skupaj, in to ne samo zaradi dela. Prva priložnost bo tradicionalna jesenska ekskurzija, ki bo 25. oktobra, pozabiti pa ne bi smeli tudi na Martinov pohod, bevške koline ...«. Nadaljevali bodo tudi z organiziranjem delavnic za otroke in odrasle, od izdelovanja adventnih venčkov, voščilnic, risanja, še naprej pa bodo vsakega novorojenčka v Bevčah obiskali in obdarili.
Tudi tokrat sop rogram obs večanostip ripravilibe vškio troci inm ladostniki terp evcis kupine SVIT, na katerega
so v kraju zelop onosni.
Potrebe starejših so danes precej drugačne
V Domu za varstvo odraslih Velenje ugotavljaj o, da se dom vse bolj spreminja v negovalno bolnišnico - Kako uresničiti določila pravilnika o minimalnih tehničnih zahtevah v naslednjih 13 letih? - Cena v domu ne sledi stroškom
TatjanaP odgoršek
Tako kot v drugih domovih za starejše po Sloveniji so tudi v Domu za varstvo odraslih Velenje zaznamovali mednarodni dan starejših z dnevom odprtih vrat in tako predstavili širši javnosti vsakdanji utrip.
Julijana Grošelj, direktorica doma, nam je povedala, da več kot 190 stanovalcem doma poskušajo popestriti vsakdanjik z individualnimi terapijami, fizioterapijami, različnimi kreativnimi delavnicami, stanovalci se udeležujejo raznih kulturnih in zabavnih prireditev, organizirajo izlete, rojstnodnevne zabave. Zelo zanimiva in za nekatere stanovalce nepozabna je bila vožnja z avtobusom po mestni občini Velenje, ki so jo organizirali s pomočjo dijakov, ki so izvajali počitniško delo na Mestni občini Velenje. Težje pokretni so z nji-
hovo pomočjo odšli na sladoled. »Skratka, naše stanovalce zelo spodbujamo in jih usmerjamo k družabnemu življenju. Skupaj s prostovoljci, ki prihajajo v našo hišo (od osnovnošolcev, dijakov,
bne in potrebne.«
Poleg omenjenih dejavnosti se v domu trudijo za prijetni bivalno okolje oskrbovancev, takšno, ki bo čim bolj podobno njihovemu domačemu okolju. V ta splet priza-
sedanje, kaj šele prihodnjih generacij starejših, precej drugačne kot so bile. S tem namenom so julija letos na minis trstvo za delo, dom, družino in socialne zadeve naslovili sklep Sveta doma za podelitev
članov društev upokojencev, invalidov, Univerze za tretje življenjsko obdobje, dijakov Srednje zdravstvene šole iz Slovenj Gradca), poglabljamo medgeneracijske vezi, ki so za dobro počutje še kako pomem-
devanj sodijo kakovostne storitve. Te pa je mogoče izvajati z ustreznim kadrom ter z zagotavljanjem bivalnega standarda. Največ težav vidijo prav pri slednjem, saj so -po besedah Grošljeve - potrebe
Utrinek zd nevao dprtih vrat
koncesije za oblikovanje nove enote velenjskega doma za varstvo odraslih. Pred dvema letoma je stopil v veljavo nov pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za izva-
Starejši radis odelujejo vk reativnihd elavnicah.
janje socialnovarstvenih storitev. Če bodo hoteli zagotoviti predpisa no raven ( eno- in dvo po stelj ne sobe s primerno kvadraturo, infrastrukturo ...), bo potrebno zmanjšati domske zmogljivosti. Za to imajo časa še 13 let. »Te cilje poskušamo postopoma dosegati z večjimi in manjšimi vzdrževalnimi deli. Za večja vlaganja ni denarja. Glavni financerji za opravljene storitve oskrbe so štirje, in sicer stanovalci, njihovi svojci in občine s plačili ali doplačila za storitve, nekaj prispeva Zavod za zdravstveno varstvo Slovenije, sredstva uporabnikov za opravljanje tržne dejavnosti ter donacije.« Letos so dvignili cene za dob rih osem odstot kov, vendar te kljub temu ne sledijo stro-
škom predvsem zaradi tega, ker se njihov dom vse bolj spreminja v negovalno bolnišnico.
Na vprašanje, kaj bi morali nujno v tem trenutku postoriti, je Grošljeva odgovorila: »Celovito obnoviti dom, ki je star že več kot 30 let. Na splošno pa bi morali dati starejšim možnost, da sami povedo, kaj si želijo, in si za to prizadevati. Nekaj od tega so že izpostavili udeleženci letošnje okrogle mize na temo Kakovostna starost. Starejši si želijo varovana stanovanja, še več pomoči na domu, nudenje zanje pomembnih ostalih storitev in podobno,« je še dejala Julijana Grošelj.
»O hudi bolezni, propadanju in koncu moramo govoriti«
Območni odbor Slovenskega društva Hospic Velenje na srečanjih po KS o tem, kako bolezen, starost in žalost spremenij o naše življenje
" TatjanaP odgoršek
■ Člani Območnega odbora Slovenskega društva Hospic Velenje so ob svetovnem dnevu Hospica v " Knjižnici Velenje predstavili dej av-nost odbora.
Majda Menih, prostovoljka v velenjskem območnem odboru, je ob tem povedala, da se je svetovni dan Hospica prvič zgodil leta v 2005 v 74 državah sveta. Med nji-
mi tudi v Sloveniji. Takrat je na tisoče ljudi podpisalo peticijo z zahtevo po kakovostnejši oskrbi hudo bolnih in umirajočih.«Zato ne preseneča, da je eno od osrednjih poslanstev Hospica spremljanje hudo bolnih in umirajočih. Iz izkušenj vem, da se ob umirajočem naučimo sprejeto tisto, česar ne razumemo, kot - na primer -dejstvo, da vsega ne moremo imeti pod nazorom, da bomo umrli na
način, ki ga ne poznamo in ne moremo nadzirati. Naša družba izriva smrt iz vsakdanjega življenja, zato vse več ljudi umira v bolnišnicah in raznih domovih.«
Po besedah Menihove je najbolj kruta tista smrt, kije sprejeta brez občutka, sočutja, ljubezni, bližine ljubljenih. Zato se v območnem odboru trudijo »postaviti smrt za vrata ustanov« s pomočjo petih, šestih prostovoljk območnega odb-
ora, ki obiskujejo umirajoče na terenu, spremljajo njegovo družino in kasneje nudijo oporo žalujočim v trenutkih žalosti ter stiskah.
Do konca leta v odboru načrtujejo vrsto srečanj z ljudmi v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, na katerih bodo osrednjo pozornost namenili temi Kako bolezen, starost in žalost spremenijo naše življenje. »Naša družba zanika smrt, o hudi bolezni, propadanju in koncu, ki nas čaka, pa se moramo pogovarjati,« je še poudarila Majda Menih.
Utrinek sp redstavitved ejavnosti
SPORT IN REKREACIJA
Obrvan že bolj zadovoljen
V naslednjih osmih dneh dvakrat s Preventom in s Celjem
Rokometaši Gorenja igrajo vse bolje. V 5. prvenstvenem krogu so v Rdeči dvorani s 34 : 24 premagali moštvo Jeruzalema Ormoža. To je bila njihova prva letošnja jesenska zmaga z dvošte-vilčno razliko, v kateri pa zaradi poškodbe nista sodelovala Adnan Harman-dic in Serga Datukašvili, ki po poškodbi še ni povsem pripravljen.
Trener Ivica Obrvan je bil po tej visoki zmagi nekoliko bolj zadovoljen kot po prejšnjih štirih. Njegovi igralci pro-
Rok Golear dosega enega od svojih treh zadetkov
ti sicer kakovostno precej slabšemu nasprotniku niso več toliko nihali v igri kot doslej. Vseeno pa na začetku z igro niso nadvduševali gledalcev. Potrebovali so dobrih 20 minut, da so gostom vsilili svoj ritem igre. Ormožani so jim bili v tem delu igre dokaj enakovreden nasprotnik. Še v 22. minuti so zaostajali le za zadetek. Nato so domači povsem prevzeli pobudo. Skupaj z vratarjem Gajičem so žogi zaprli vse poti do svoje mreže, prek hitrih nasprotnih napadov pa večali razliko. Ob odhodu na odmor je po delnem izidu 6 : 0 ta znašala že 7 golov in tekma je bila odločena.
Obrvan je po tekmi dejal: »Opazen je napredek v naši igri, zlasti v njeni organizaciji. Bilo je malo bolje, ker smo zapravili veliko manj čistih žog kot na prejšnjih tekmah. Izid sam pove, da smo veliko boljše moštvo od Ormoža. Zavedam pa se, da igra še ni na takšni ravni, kot bi želel, da bi bila.«
Pred rokometaši Gorenja je naporen tekmovalni ritem. Kar dvakrat se bodo v osmih dneh pomerili s Preventom gosteh. Najprej v soboto v prvenstveni tekmi, nato v sredo še v osmini pokala. Nato (25. oktobra) sledi prvenstveni obračun s Celjem.
■ vos
Nogometaši »trenirali« tudi v jami
Konec tedna nada ljevanje prvenstva - Velenjčani proti Interblocku
Pretekli konec tedna so prvoligaške zelenice samevale. Razlog so bile reprezentančne tekme najboljše slovenske izbrane vrste s Severnimi Irci in Čehi. Nogometaši Rudarja so ob nadvse zavzeti vadbi odigrali tudi dve lažji trening tekmi. Sredi prejšnjega tedna so jih povabili v Pragersko, kjer so člana MNZ Ptuj premagali z rokometni izidom 17 : 0. Strelci so bili Mahmutovič 5-krat, Prašnikar 4-krat, Grbič 2-krat, Cipot 2-krat, ter Tolimir, Omladič, Golob in Mujakovič po 1-krat. Ta torek pa so v avstrijskem Labotu odigrali še prijateljsko tekmo s članom štajerske lige Dravogradom in ga premagali s 3:0 (strelca Zajc, Junuzovic 2-krat).
Nadvse zanimivo dopoldne pa je bilo za velenjske nogometaše v soboto. Vodstvo kluba jim je trening popestrilo s tem, da jih je za nekaj ur popeljalo na delo vjamo Premogovnika, kije njihov glavni pokrovitelj. V jamo so odšli na nakajurno delo z jutranjo izmeno. Večina od njih še ni bila v nedrjih premogovnika, pa tudi v kakšnem drugem še
ne. Zato je bil zanje spust v globino na približno 400 m posebno doživetje in zanimiva izkušnja. Še preden so odšli pod prho in na knapovsko malico, so nekateri povedali: Trener Marijan Puš-
nik: »Premogovnik je naš glavni sponzor, zato je prav, da smo spoznali njihovo delo globoko pod zemljo. Rudarji vsak dan trdo delajo, mi pa smo tisti, ki ob koncu tedna skrbimo za njihovo
dobro ali slabo voljo. To je bil za vse nas zanimiv »trening, med katerim smo spoznali, kje in kako se pridobiva velenjski premog, v kakšnih pogojih delajo. Proizvodnja zaradi nas danes seveda ni narasla, nekaj rudarskega delovnega utripa pa smo le izkusili. Verjamem, da bomo sedaj lažje in z večjo vnemo ter užitkom trenirali, ker smo spoznali, kako je v jami težko pridi do kruha.«
Gorazd Zajc: »Prvič v življenju sem bil v enem od premogovnikov. Bilo je zelo zanimivo. Rudarjem ni lahko. Bil je vsekakor poseben občutek, ko smo se z dvigalom spuščali v globino.
Rudarji, sedaj mislimo na nogometaše, so medtem z mislijo že na sobotni tekmi z Interblockom v Ljubljani. Na njej bo gotovo zanimiv tudi dvoboj med trenutno najboljšima strelcema (vsak po 8 golov) lige gostiteljem Dariom Zahovicem in gostom Edinom Junu-zovicem. Rudarjev napadalec pred tem gostovanjem razmišlja: »Zelo samozavestni bomo šli na to tekmo. Doma smo jih premagali. V soboto bo to težje, saj so v vse boljši formi, kar so potrdili s tremi zaporednimi zmagami. Za nas je najpomemebneje, da nam je po krizi spet steklo, in zmaga proti Novo-goričanom je prišla v pravem trenutku. Dali bomo vse od sebe in mogo če se dokopljemo vsaj do točke.«
■ vos
Šmarčani spet vodijo
Domači nogometni navdušenci, ki so v lepem nedeljskem popoldnevu pridno polnili stadion v Šmartnem ob Paki, so verjetno razmišljali, kaj jim tokrat pripravlja šmarška enajsterica. Pri teh nikoli ne veš, ali bodo napetost držali do konca ali bodo lahko«kibici« v miru uživali. Že kmalu na začetku srečanja se je videlo, daje na vrsti blažja varianta. Namreč, do sedaj zelo tanke obrambne vrste delovale usklajeno, Vasič je tokrat le malo žog »prodal« gostom, Anže Podgoršek je »klizil« kot že dolgo ne, Dejan Plesnik je začel igrati bolj naprej kot nazaj, Dejan Podbrežnik je tokrat garal in strelsko slavo prepustil drugim. In ko Mešič zadane, sicer redkokdaj, so to
zadetki, o katerih se še precej časa govo-ri.Tudi tokrat je »sprašil« s 25 m za 1: 0. Malo kasneje se je na izlet v gostujoči kazenski prostor napotil Igor Filipovič in v gneči našel spominek za 2 : 0. Čeprav je okrepitev iz Velenja Nik Omladič potreboval kar nekaj časa, da je naštudiral gostujoče silake, je tik pred koncem prvega polčasa prisilil vratarja gostov, da seje splazil v levi spodnji kot - 3 : 0. Isti igralec je takoj v nadaljevanju srečanja doživel »bližnje srečanje« z gostujočim branilcem, ki gaje v obupu spravil na tla, sodnik pa Nejca na 11 -m in zanesljivih 4 : 0. Ostalo je bila rutina. Po krasno izvedeni, tako rekoč šolski akciji, je Dejan Plesnik postavil piko na i lepi nogometni predstavi in - zasluženih 5 : 0. Predvsem veseli dejstvo, da se je obramba očitno našla, saj tokrat ni klonila, kar je dobra spodbuda za naprej.
Kaj reči o gostih? Znajo igrati nogomet in nasprotnika pustijo igrati, tokrat je bilo to za razigrane šmarčane premalo.
■ Martin Pačan
Zapravile ducat priložnosti
Nogometašice Rudarja Škale so bile v tekmi 6. kroga prve lige v Dornavi veliko boljše od domačih igralk. Zmagale pa so samo z 2 : 1. Zapravile so vsaj ducat izrednih priložnosti. Žoga pač enostavno ni hotela v mrežo. Poleg tega so domačinke imele v vratih izredno razpoloženo Maksimovičevo, kije branila tudi nemogoče. Domačinke so prišle v vodstvo v 20. minuti po grobi napaki velenjske obrambe. Na srečo je kape-
tanka Rudarja Škal Zorica Garič izenačila rezultat po mojstrsko izvedenem prostem strelu že tri minute kasneje. Gostje so prišle v vodstvo v 32. minuti, ko se je v gneči v kazenskem prostoru Dornave najbolje znašla Anja Antolič. Kar je bil tudi končni rezultat prvega polčasa. V drugem polčasu seje igralo praktično le na en gol. Napadi in priložnosti Velenjčank so se vrstili eni za drugim. Toda vedno je zmanjkal kakšen centimeter ali pa je bila na pravem mestu vratarka domačink. Upati je le, da so »knapinje« s tekmo v Dornavi izčrpale kvoto smole v letošnjem prvenstvu. Zaradi kvalifikacijske teme z Ukrajino bo sledil tri tedenski premor. Prvenstvo pa bodoy nogometašice nadaljevale 2. novembra, ko bodo Velenjčanke gostile ekipo Pomurja.
■ Matjaž Kovač
»
Napovedi in pričakovanja so se do neke mere uresničile
«
Alpska smučarka Ana Drev se po poškodbi vrača na snežne strmine - Za prvo preizkušnjo obstaj ata dva scenarij a
TatjanaP odgoršek
Za alpsko smučarko in članico slovenske reprezentance Ano Drev iz Šmartnega ob Paki se lanska sezona ni izšla po pričakovanjih. To ji je preprečila poškodba kolena. A, Ana je obljubila, da bo storila vse, da bi bila avgusta znova na smučeh. To ji je na veliko veselje ljubiteljev smučanja, sploh pa članov šmarškega fan kluba Ane Drev tudi uspelo.
»Cilj, ki sem si ga zadali po poškodbi, sem dosegla. Po šes tih mese cih res trdega dela sem avgusta stopila na smu-
či. Občutki so bili zelo mešani. Prvič sem bila poškodovana, prvič operirana in sem potrebovala kar nekaj časa, da sem se vpeljala. Še vedno iščem tiste prave občutke. Res mi gre na vsakem treningu bolje, bo pa potrebnih še kar nekaj fines, da bo moje smučanje tako kot sem ga že pokazala,« je povedala.
Na treningih v Čilu je veliko smučala prosto, daje dobila »v noge potrebno kilometrino«, ki je zaradi poškodbe ni imela. Ostalim članicam ekipe v slovenski smučarski reprezentanci pa se je priključila na ledeniku v Pitztalu v Avstriji in trenirala po planu, ki so ga imele. O takšni poti, kot se je odločila Tina Maze, ni razmišljala, saj je imela letos možnost individualnega treninga z glavnim trenerjem. Po njenem mnenju jo je dobro izkoristila in tudi treningi so bili zelo kakovostni.
In kaj pričakuje od nove sezone? »Moje napovedi in pričakovanja so se z uspešno vrnitvijo do neke mere že uresničile. Večjih težav s poškodovanim kolenom nimam, čeprav še čutim, da koleno na eni nogi ni takšno kot na
Ana Drev: »Po zadnjem treningu pred prvot ekmo v novis ezoni boj asno, ali bomn astopila ali ne. Sama si želimn astopiti.«
drugi. Ker kritični meseci še niso povsem za mano, si želim zdravja, da bo rehabilitacija potekala normalno. Za ostale stvari sploh ne skrbim.«
Ali bo nastopila že na prvi preizkušnji (po 20. oktobru) ali ne, v tem trenutku še ne ve. Odločitev bo padla po zadnjem treningu pred tekmo v Sel-gnu. Zanesljivo pa bo na startu tekme, ki bo mesec dni kasneje v Ameriki. »Želim si, da bi začela že na prvi preizkušnji v novi sezoni, kar mislim, da tudi trenerji dobro vedo in o čemer smo se že pogovarjali.«
Ana je še povedala, daje razpoloženje v reprezentanci dobro. Opazila je, da so dekleta napredovala. Čeprav je ekipa mlada, se gradi in je prepričana, da bodo ljubitelji belih poljan že videli nekaj dobrih rezultatov z njihovih nastopov v svetovnem pokalu. »V reprezentanci prevladuje pozitivna energija, kar je zelo pomembno. Tudi sama sem se ob povratku vanjo dobro počutila,« je še dejala Ana Drev.
NA KRATKO
Vrhovnik in Samec priskakala medalje
Velenje - Minulo sobotoje bilo zelo živo v skakalnem centru ob Velenjskem gradu. Na pokalnih tekmovanjih so odlično nastopili tudi domači skakalci.
Kategoriji do 16 let: 15. Patrik Jelen, 18. Robert Vitez, 20. Mateja Vivod (zmagal pa je Jaka Hvala iz kluba Ponikve); mladinci do 18: 1. Marjan Jelenko, 6. Klemen Omladič, 17. Mihael Gaber, 19. Žiga Omladič; mladinci do 20: 7. Gašper Berlot.
Kranj - državno prvenstvo za mladince do 20 let solo in ekipno: 12. Klemen Omladič, 14. Jelenko, 18. Berlot; Žiga Omladič, Gaber in Robert Vitez se niso uvrstilo med dobitnike točk; ekipno: 5. SSK Velenje (Klemen, Žiga Omladič, Belot, Jelenko). Logatec - državno prvenstvo za dečke do 11 let. Vse je presenetil član SSK Velenje Vid Vrhovnik, ki je v višji konkurenci osvojil naslov državnega prvaka. Blaž Sluga je zasedel 26., David Strehar 33., Patrik Vitez 34., Aljaž Osterc 37., Damjan Oblak 41. in Gašper Brecl 42. mesto. V ekipni tekmi je prva ekipa SSK Velenje v postavi Vrhovnik, Sluga, Strehar in Vitez osvojila 5. mesto, druga ekipa v postavi Brecl, Oblak, Osterc in Ožbej Jelen pa je osvojila 10. mesto.
Mostec - državno prvenstvo za dečke do 12 let: 2. Matevž Samec, 21. Vrhovnik, 40. Blaž Sluga, 41. Patrik Vitez 43. David Strehar, 44. Damjan Oblak. V soboto bo ob.9.uri v smučarskoskakalnem centru ob Velenjskem gradu državno prvenstvo Slovenije za mladince do 18 let solo in ekipno, v popoldanskem času pa bo na parkirnem prostoru Gorenja še tek za nordijsko kombinacijo. Falun (Švedska) - celinski pokal: 26. in 29. Robi Hrgota.
Zmagali Domžalčani, Velenjčani tretji
Velenjski atletski klub je v soboto na hitro izvedel kros občinski reprezentanc, kije bil pred letom znan kot Kros Dela.
V skupnem seštevku so med tekmovalkami in tekmovalci 17 občin največ točk zbrali Domžalčani, skupaj 123 točk. Za njimi so se razvrstili: Ljubljana 107, Velenje 93, Maribor 89, Murska Sobota 88, Celje 66 itd.
Tako so igrali
MIK 1. rokometna liga, 5. krog
Gorenje - Ormož 34:24 (18:11)
Velenje, Rdeča dvorana, gledalcev 700. Sodnika: Jure Cvetko, Brstin Kavalar (oba Celje).
Gorenje: Gajič 15 obramb, Skok (5 obramb, 1x 7 m), Jure Dobelšek 3, Kavaš 5, Medved 1, Marko Bezjak 2, Oštir 1, Gromyko 3, Sovič 2, Sirk, Mlakar 4, Rnič 5, Štefanič 1, Golčar 3, Čupic 4, Stojanovik. Trener: Ivica Obrvan.
Ormož: Grega Čudič (6 obramb), Cvetko (4 obrambe, 1x7 m), Belec (3 obrambe, 1x 7 m), Krabonja, Melnjak 2, Bogadi 1, Robert Bezjak, Radujkovič, Bojan Čudič 7(1), Ivanuša , Cvetko, Sok 5 (3), Hebar, Belec, Žuran 7, Korez 1, Jovanovič 1. Trener: Saša Praprotnik. Izključitve: Gorenje 10 minut, Ormož 6 minut.
Sedemmetrovke: Gorenje 4/2, J.Ormož 5/4
Drugi izidi: Krka - Rudar EJVTrbovlje 26 : 24, Ribnica Riko hiše - Merkur 26 : 24, Slovan - Cimos Koper 27 : 27, Prevent - Celje Pivovarna Laško 29 : 20. Vrstni red: 1. Cimos 9, 2. Celje PL 8, 3. Prevent 6 (tekma manj), 4. Gorenje 6 (tekma manj), 5. Slovan 5, 6. Ribnica 4 (tekma manj), 7. Merkur 3, 8. J. Ormož 3, 9. Trimo (tekma manj) 2, 10. Krka 2 (tekma manj), 11. Rudar 2.
1. A SKL - Liga UPC Telemach, 2. krog
Geoplin Slovan - Elektra Esotech
81:72 (13:17, 22:17, 25:21, 21:17) Elektra Esotech: Džambic 8 (1:1), Horvat 8 (3:4), Mravljak 1 (1:2), Novak 12 (4:5), Sjekloča 8 (4:6), Ivanovič 27 (6:10), Lekič 2, Cup 6 (2:2).
1. A DRL za ženske,
5.	krog
Sava - Velenje 42 : 27 (19 : 14)
Vele nje: Lakič, Crnobrnja, Prelc, Vajdl
3,	Muratovič 2, Jankovič 2, Šabič, Ubr-žan 2, Musič 5 (1), Nakič, Guberina 5 (1), Alilovič 4, Sivka 4. Trener: Danilo Kovačič
Vrstni red: 1. Olimpija 10,2. Celeia Žalec 8, 3. Celjske mesnine 8, 4. Krka
6,	5. Zagorje 6, 6. Kočevje 4, 7. MT Ptuj
4,	8. Sava Kranj n4, 9. Brežice 4, 10. Velenje 2, 11. Piran 2, 12. Škofja Loka 0.
Tekme 6. kroga, 25. oktober: Velenje -Mercator...
1. ženska nogometna liga - 6. krog
ŽNK Dornava - ŽNK Rudar Škale 1:2 (1:2)
Rudar Škale: Koca, Grbič, Bric, Žagar, Blazinšek, Garič, Sadikaj, Savkovič,
Mlinar.Tič, Antolič.
Strelke: 1:0 Behrami (20), 1:1 Garič (23), 1:2 Garič (32). Drugi izidi: Slovenj Gradec - Ptuj 8 : 0, Maribor - Senožeti 1 : 2, Pomurje -Krka 3 : 6.
Vrstni red: 1. Slovenj Gradec 18, 2. Krka 15 (tekma manj), 3. Pomurje 9, 4. Rudar Škale 8 (tekma manj), 5. Senožeti VODE 7, 6. Maribor 7, 7. Ptuj 3, 8. Dornava 0.
7. krog, 2. novembra: Rudar Škale -Pomurje
2. SNL - vzhod, 10. krog
Šmartno ob Paki - Stojnci 5 :0(3:0)
1:0 Mešič (18), 2:0 Filipovič( 37), 3:0 Omladič (45), 4:0 Omladič 49. (11 m), 5:0 Plesnik (73),.
Šmartno 1928: Sušnik, Kladnik (od 78. Jelen), Filipovič, Volk, Barčič, Vasič, Podgoršek, Plesnik, Mešič (od 65. Kli-nar), Omladič, Podbrežnik (od 72. Cizej) .; trener: Drago Kostajnšek. Vrstni red: 1.Šmartno 1928 24,2. Dravinja 22, 3. Kovinar Štore 22, 4. Dravograd 21, 5. Odranci 19 (tekma manj-t. m.), 6. Stojnci 13. 7. Malečnik
13.	8. Tehnostroj Veržej 12, 9. Simer šampion 12, 10. Paloma 10, 11. Čarda 9, 12. Mons Claudius 9, 13. Črenšovci 7 (t. m.), 14. Šmarje 4.
Štajerska nogometna liga, 9. krog
Šoštanj - Peca 3 : 1 (2:0)
Strelci: 1:0 Linič (17), 2:0Andrič(30), 3:0 Pogačnik (58), 3:1 Brdnik (77). Šoš tanj: Burek, Red žič, Stoja kovič, Linič, Meh, Bulajič, Jahič, Tolimir (od 71. Ramič), Pranjič (od 90. Mahmutovič), Pogačnik (od 86. Mežnar), Andrič, Spasojevič, Pranjič; trener: Roman Fran geš.
Vrstni red: 1. Zreče 23,2. Tehnotim Pesnica 21, 3. Podvinci 17, 4. Pohorje 17, 5. LKW Jack Gerečja vas 16, 6. Podvinci 16, 6. GIC Gradnje Rogaška
14,	7. Partizan Fram 14, 8. Šoštanj 14,
9.	AHA EMMI Bistrica 11, 10. Bukovci
10,	11. Holermous Ormož 9, 12. Peca 7, 13. Brežice 3, 14. Jarenina Šentilj 1.
Kegljanje - 2. liga vzhod - 4 krog
Rudnik -Šoštanj 2 : 6 (3242 : 3295)
Šoštanj: Petrovič 558 (0), L. Fidej 539 (0), Križovnik 515 (1), Sečki 250 - Jug 314 -564 (1), Arnuš 574 (1), Hasičič 545 (1).
Sre ča nje pete ga kro ga bo v sobo to ob 16.30 uri na kegljišču Teš-a. Šoštanjča-ni se bodo na domačih stezah pomerili z ekipo Impola iz Sl.Bistrice.

Je danes sploh mogoče varčevati?
Premoženje je za vse, ki ga imajo, še kako pomembno. Lahko je pridobljeno z dolgoletnimi prihranki, z delom v tujini, dedovanjem, uspehom na delniškem trgu ... Vsak želi ohranjati njegovo vrednost in jo seveda oplemeniti. Sedanje razmere na finančnih trgih marsikomu povzročajo sive lase. Kako ob finančni krizi, strmih padcih vrednostnih papirjev in nizkih obrestnih merah varčevati ali nalagati denar, da bi v prihodnosti imeli nekaj več. Dober upravljalec premoženja se zato s stranko najprej natačno pogovori, kakšne namene in cilje investiranja ima, ugotovi tudi njeno finančno stanje in zmožnosti. Šele, ko ima vse te podatke, lahko stranki svetuje, ji ponudi ustrezno storitev. Izbira oblike naložbe je v prvi meri odvisna od časa naložbe, vsekakor pa stranki, ki ima večje premoženje, svetujejo razpršeno naložbo.
Prednost individualnega upravljanja
Pred drugimi oblikami vlaganja je prednost individualnega upravljanja predvsem v hitrem odzivanju na dogajanje na trgu. Upravljalska ekipa med trgovanjem pozorno spremlja in analizira trge ter se lahko ob morebitnih nepričakovanih dogodkih nemudoma ustrezno odzove. Izkušeni upravljalci znajo ločiti dobro od slabega in ne podlegajo vplivom pretiranega pozitivnega ali negativnega ozračja na trgih, kar se pogosto dogaja samostojnim vlagateljem.
RAST, KI VAS ZANESLJIVO PONESE VIŠJE
Varčevanje v vzajemnih skladih NLB Skladi - da ali ne?
Marko Kljajič
osebni bančnik
Podružnica Savinjsko - Šaleška Rudarska cesta 3, Velenje T: 03 899 52 78 poslovni čas: od 9. do 18. ure
Veliko razmišljate o svojih finančnih ciljih?
Izberite pravo kombinacijo vzajemnih skladov!
Želite izvedeti, katere so ključne prednosti in za kakšne namene je še posebej primerno varčevanje v vzajemnih skladih? Vzajemni skladi NLB Skladi vam ponujajo odgovore na vaše dileme.
Zavedamo se vaših potreb in dilem pri odločitvah o varčevanju, zato smo vam z znanjem, izkušnjami i n s celovitimi strokovnimi nasveti na voljo ves čas nalaganja, ne glede na dogodke na kapitalskih trgih. S konkurenčnimi provizij ami i n stroški ter visoko likvidnostj o naložbe vam nudimo širok i zbor vzaj em-nih skladov. Pomagamo vam, da sestavo naložb prilagodite vašim željam i n potrebam.
V NLB Skupini gradimo na področj u vzaj emnih skladov korekten j n dolgoročen odnos z vlagate Iji, strankam pa smo vedno na voljo z uporabnimi informacij ami. Obiščite nas v Poslovalnici Rudarska, pri
osebnem bančniku Kljaj i č Marku, na spletni strani www.nlbskladi.si ali na več kot 100 vpisnih mestih Skupine NLB.
Opozoril o vlagatel jem: Družba NLB Skladi, upravljanje premoženja, d.o.o., upravlja vzajemne sklade NLB Skladi - Svetovni sklad delnic, NLB Skladi - Sklad slovenskih delnic, NLB Skladi - Sklad obveznic, NLB Skladi - Kombinirani sklad, NLB Skladi - Dinamični sklad delnic, NLB Skladi - Sklad evropskih delnic, NLB Skladi - Kombinirani sklad Nove Evrope, NLB Skladi - Visoko rastoča gospodarstva, NLB Skladi - Naravni viri, NLB Skladi - Farmacija i n zdravstvo, NLB Skladi - Visoka tehno i ogi-ja, NLB Skladi - Južna, srednja i n vzhodna Evropa delniški i n NLB Skladi - Zahodni Balkan delniški. Storitve trženja i n prodaje investicijskih kuponov vzaj emnih skladov opravljata na pod iagi poob lasti ia družbe NLB Skladi NLB d.d. i n Banka Celje d.d. Podrobnejši podatki i n informacij e o vzaj emnih skladih so vsebovani v prospektih vzaj emnih skladov z vključenimi pravi i i upravljanja i n v izvlečkih prospektov vzaj emnih skla-
dov. Pred pristopom vlagate ija k pravi lom upravljanja posameznega vzajemnega sklada morata družba NLB Skladi oziroma banka vlagate iju brezplačno izročiti izvleček prospekta vzajemnega sklada, na njegovo zahtevo pa morata vlagate iju brezplačno izročiti tudi prospekt z vključenimi pravi i i upravljanja, zadnje objavljeno revidirano letno i n pol letno poroči io vzajemnega sklada. Gradiva o vzajemnih skladih so vlagateljem dostopna na sedežu družbe NLB Skladi na Trgu repub i ike 3 v Ljub ijani vsak delovni dan med 10. in 12. uro, na poob i aščenih vpisnih mestih banke med njihovim delovnim časom ter na spletni strani www.nlbskladi.si.
Vzaj emni skladi družbe NLB Skladi niso bančna storitev i n ne prinašaj o zajamčene ali garantirane donosnosti. Tako naložbe v vzaj emne sklade tudi niso vključene v sistem zajamčenih vlog, ki velja za vloge fizičnih oseb i n malih pravnih oseb na trans-akcijskih računih, hranilnih vlogah, denarnih depozitih i n blagaj niških zapisih oziroma potrdi i ih o depozitu, ki se glasijo na i me, zbranih pri bankah i n hranilnicah.
nlbO
www.nlb.si
Promocijsko sporočilo
Depoziti z letno obrestno mero do 5,55 % in druge oblike varčevanj
Varčevanje je za vsakogar. Za vse, ki želite, da vas ponese višje. Različne oblike varčevanja vam odpirajo številne možnosti za uresničevanje želja in doseganje zastavljenih ciljev. Izberite pravo obliko zase: varčevalni račun, vezani depozit, namensko ali rentno varčevanje.
Izkoristite posebno ponudbo depozitov in
poskrbite za rast vaših prihrankov z obrestno mero do 5,55 %*. Povprašajte tudi po možnosti sklenitve depozita prek spletne banke Abanet.
Jkh i
* Posebna ponudba s fiksno nominalno obrestno mero 5,55 % velja za depozite v domači valuti za vezave nad 1 do vključno 3 let in zneske že od 1.000 EUR. Posebna ponudba velja do vključno 31. 10. 2008.
kM
re
898

VARČEVANJE
Tudi pokojninsko varčevanje je lahko varčevanje
Prostovoljno pokojninsko zavarovanje
Razmišljate, kako bi sami poskrbeli za finančno varnost v starosti? Skupaj z nami to lahko načrtujete že danes.
Sklenite prostovoljno pokojninsko zavarovanje, kjer boste deležni:
•	davčnih ugodnosti pri sklenitvi zavarovanja nad 10 let
•	udeležbe v donosu
•	nizkih stroškov
Varčevanje za dodatno pokojnino se splača!
Več informacij:
Sklad obrtnikov in podjetnikov
Vošnjakova 6, 1000 Ljubljana
tel.: 01 300 36 18, fax: 01 431 83 03 e-pošta: info@sop.si, www.sop.si
MORDA
POTREBUJETE

VEČJE STANOVANJE,
Stanovanjski paket za dva je imenitna rešitev. Brez stroškov odobritve kredita za vse, ki ob najemu stanovanjskega kredita odprejo še dva poljubna osebna bančna paketa, na katera prenesejo osebne dohodke. Ponudba velja do 30. 12. 2008. Osvobodimo se dvomov: www.unicreditbank.si
C3K & UniCredit Bank
Če pokojninsko varčujete več kot 10 let in potem dvignete denar, ste opravičeni plačila dohodnine in plačila davka od pro meta zavarovalnih poslov. Seveda se vam to izplača le v prime ru, da je pokoj nin sko varčevanje oz. varčevanje za dodatno pokojnino povezano z nizkimi stroški. Prostovoljno pokojninsko zavarovanje pri SOP-u vam vse to mogoča, tako da se varčevanje za dodatno pokojnino splača.
Vsakdo varčuje z nekim namenom, čeprav se tega niti ne zaveda. Nihče ne varčuje kar tako, čeprav včasih kdo reče, da je potrebno varčevati za slabe čase. Se pa danes vse bolj kaže potreba po varčevanju za varno starost. In pokojninsko varčevanje je ena od možnih poti.
Kaj sploh je pokojninsko varčevanje?
Pokojninsko varčevanje je najlažje povezati s skrbjo za finančno varnost v obdobju starostnika, tako da pokojninsko varčevanje v najširšem smislu predstavlja sklenitev (prostovoljnega) pokojninskega zavarovanja, pri katerem gre za dolgoročno varčevanje za dodatno pokojnino. Namen je jasen: nekaj privarčevati za varno, brezskrbno prihodnost.
Zakaj potreba po prostovoljnem pokojninskem zavarovanju? Ker potrebujemo pravo rešitev za brezskrbno prihodnost, ki ni nič kaj obetavna, saj:
•	je prihodnost »brezplačnega« javnega zdravstva neznana,
•	so stroški zdravljenja vse višji,
•	podjetja še vedno namenjajo sorazmerno malo denarja v pokoj nin ske skla de,
•	je življenjska doba v povprečju vse dalj ša,
•	živimo dlje, zato moramo dlje in bolj intenzivno skrbeti zase.
Poleg zgoraj naštetega bo pokojnina iz osnovnega pokojninskega zavarovanja vse nižja, zato se vse več ljudi zaveda, da bodo morali za brezskrbno prihodnost oz. dostojno pokojnino tudi sami nekaj privarčevati. Pojavlja se potreba po dodatnem varčevanju za starost, tj. po varčevanju za dodatno pokojnino, ki bo skupaj s pokojnino iz obveznega pokojninskega zavarovanja zagotavljala neko dostojno pokojnino. Komu je namenjeno varčevanje za dodatno pokojnino?
Finančno varnost v starosti lahko načrtujete že danes, in sicer z varčevanjem za dodatno pokojnino. S tem namenom SOP sklepa prostovoljno pokojninsko zavarovanje, ki sledi potrebam vse večjega števila ljudi, ki se zavedate, da boste za finančno varnost v starosti morali sami poskrbeti.
Pri pro stovoljnem pokoj nin skem zavarovanju kot obliki varčevanja za dodatno pokojnino je pozornost namenjena predvsem ljudem med 30. in 45. letom starosti, ki boste na daljše obdobje varčevali za dodatno pokojnino. Dinamika varčevanja oz. vplačevanja premije prostovoljnega pokojninskega zavarovanja je lahko različna: vplačujete po toliko, kot lahko daste na stran za dodatno pokojnino. Na dolgi rok tudi iz majhnih zneskov nastanejo velika sredstva, ki potem služijo pokrivanju konkretnih potreb, npr. izplačevanju dodatne pokojnine.
Seveda se za sklenitev prostovoljnega pokojninskega zavarovanja lahko odločite prav vsi, ki iščete ugodne naložbene priložnosti za investiranje svojih prihrankov. Tudi varčevanje za dodatno pokojnino je lahko dobra naložba, še posebej, če se k temu pristopi dolgoročno.
Če varčujete za dodat no pokoj -nino s sklenitvijo prostovoljnega pokojninskega zavarovanja za dlje kot 10 let, imate naslednje davčne ugodnosti:
•	sklenitev zavarovanja nad 10 let pomeni, da se zavarovanec izogne plačilu davka od prometa zavarovalnih poslov
•	če je sklenitelj zavarovanja hkrati tudi upravičenec za izplačilo in zahteva za izplačilo odkupne vrednosti zavarovanja ni podana prej kot po 10 letih od sklenitve zavarovanja, je le-ta opravičen tudi plačila dohodnine ob izplačilu odkupne vrednosti.
Varčevati za dodatno pokojnino se splača!
Prostovoljno pokojninsko zavarovanje je namenjeno ljudem, ki se zavedate, da boste za dostojno pokojnino morali predvsem sami poskrbeti. Zanima vas finančna varnost v obdobju starostnika, zato ste pripravljeni mesečno plačevati določeno premijo, da boste na stara leta imeli dodaten finančen vir ob pričakovani nizki pokojnini iz obveznega pokojninskega zavarovanja.
Dolgoletne izkušnje SOP-a tudi kažejo, da je za neko dostoj no dodatno pokojnino priporočljivo mesečno vplačevati med 50 € in 100 € premije. Seveda pa neko dostojno dodatno pokojnino na daljše obdobje, npr. 25 let, omogoča tudi vplačilo premije v enkratnem znesku v višini med 5.000 in 10.000 evri.
Ob nizkih vstopnih in izstopnih stroških ter upravljavski proviziji, vključno z davčnimi ugodnostmi pri sklenitvi zavarovanja nad 10 let, se vam varčevanje za dodatno pokojnino pri SOP-u splača.
Obiščite nas na spletni strani www.pokojninsko-varcevanje.com.
■ Pripravil: AndrejS ajovic
DOBER DAN ZA DOBRO NALOŽBO-ZAJAMČENO!
-v
» Danes je dober.
Jutri pa še boljši.«
•	sklenite depozit v višini 1.000 evrov za ve kot 1 leto in
ob visoki fiksni obrestni meri kar 5,60 % boste lahko mirno opazovali, kako vaše premoženje iz dneva v dan raste
•	odločite se za rentno var evanje in ob plačilu prvega pologa vam podarimo 25 EUR
•	odprite stanovanjski varčevalni račun (SVR)
in za modro odločitev boste prejeli še prakti no darilo
•	izberite enkratno naložbeno življenjsko zavarovanje PRIZMA FlexPension Plus* in se pridružite večtisoč odgovornim komitentom Nove KBM in Zavarovalnice Maribor, ki donosno skrbijo za svojo varnost
•	ne pla ujte preve dohodnine - pokličite nas na 080 29 29 in izvedeli boste kako lahko z individualnim pokojninskim zavarovanjem Moje naložbe izkoristite davčno olajšavo
in zato plačujete manj dohodnine
To dobro ponudbo vam privoš imo vse do 15. novembra!
Pridite in pri bančnem svetovalcu ali na www.nkbm.si preverite tudi drugo oktobrsko ponudbo ^^^^našebanke^^.
Je &
^^ BREZPLAČNA ŠTEVILKA
®0801750
www.nkbm.si
* PRIZMA FlexPension Plus je skupna ponudba Nove KBM in Zavarovalnice Maribor in velja do 20. 12. 2008.
^.Nova KBM
""HAK
V soboto je po vsem mestu dišalo po pečenem kostanju. Lahko ste si privoščili strankarskega ali nestrankarskega. Slednjega so pekli štirje mladeniči pri velenjskem kulturnem domu. Da je bil kostanj ravno prav pečen, pa je poskrbel njihov »šef« Marko Kolšek, ki se ni pustil ujeti fotografskemu objektivu, čeprav je peko ves čas nadzoroval. »Pri nas najprej mešata dva, potem pa prideta na vrsto druga dva,« je dodal Marko. In kostanj je bil res odlično pečen.
Čeprav mali Bor, prvi vnuk Toneta Skoka, likovnega pedagoga In ravnatelja osnovne šole Miha Pintarj a Toleda, še ne more jesti kostanja, mu j e med sobotnim sprehodom po mestu očitno direndaj na Cankarjevi, kjer se je ustavil dedek, prav godil. Fant je mirno spal, ponosni dedek pa j e bil ves čas nasmej an. »Ni lepšega kot sprehod z vnu kom,« je zatrdil. Še kostanj ga ni premamil
Zakonca Piano sta že dolga teta zaprisežena kolesarja. Če se le da, jo s kolesom mahneta na kakšen jzlet. V zadnjem času pa ju zanima vse, kar j e povezano s Primožem Trubarj em. Zagotovo ju boste srečah na vseh prireditvah, ki so letos posvečene 500-letnici rojstva tega velikega Slovenca. Le kaj je krivo, da j e Jure Piano tako zamišjeno spremjal otvoritev razstave »Lubi Slovenci«? Razmišjanje o moderni umetnosti ali kaj čisto tretj ega?
Idealno in ne
Pri nas so v mnogih krajih menda idealni pogo- i za pride-avo eko-oške hrane. Žal med ljudmi ni idealnih pogo- ev, da bi si tako hrano lahko privo-šči-i.
Varna vožnja
Predsednik države Dani-o Türk si -e pred dnevi ogledal Center varne vožnje na Vranskem. Pohvalil ga - e, čeprav tovrstnega treninga zdaj ne potrebu-e. Zdaj mora-o drugi skrbeti, da ga varno vozij o.
Zaskrbljenost
Kljub zagotovilom vlade, da so denarne vloge v bankah varne, so nekateri ljudj e, ki imaj o malo več denarj a v njih, zadnji čas zaskrbljeni. Taki, ki prihrankov v bankah nimaj o, so zaradi takega svoj ega stanja zaskrbljeni že dalj časa.
Sejem za sejmom
Predvsem sobota in nedelja sta bila (tudi) pri nas prava sejmarska dneva. Ponudba j e bila povsod dobra, manj pa povpraše-
vanje. Razen na stojnicah, kjer j e bilo kaj zastonj.
Vinotok
Ta mesec, vinotok, j e tep mesec. Za mnoge pa tudi nevaren. Predvsem za tiste, ki njegovo ime jem!jejo preveč resno. In vino preveč točij o po grlu.
Previdnost
Pri nas ta čas poteka akcij a Bodi previden. Propagiraj o j o v glavnem v prometu, še kako pa bi morate veljati tudi dru god.
Rešitev, ki je ni
Še vedno ponekod slišimo, naj poteka trasa hitre ceste tako, da ne bo moteča za okoje. A take rešitve seveda ni.
Na višjo raven
Končno j e te zaživete visoka šola za varstvo okojja. Prav bi seveda bilo, da bi sploh skrb za varstvo okolja prešla na primerno visoko raven.
Čudno, a res
Morda se res sliši malo čudno,a drži: tudi brezj plačnega lokalca brez denarja ni!
Živimo ceneje
Ponudba velja od 15. 10. do 5. 11. 2008. VELENJE Stantetova 24, pon.-pet.; 8.00 - 20.00, sob.; 8.00- 17.00
MOJ DOM LEP IN UREJEN
Vsi, ki gradijo ali opremljajo svoj dom vedo, kako pomembne so informacije o načinih gradnje in materialih Seveda so pomembni tudi proizvajalci, ki svoje izdelke najbolj poznajo. Skrbno načrtovanje gradnje zahteva veliko odrekanj in povzroča mnoge skrbi. Veseli bomo, če boste v današnji prilogi našli čimveč uporabnih informacij in nasvetov, ki bodo pripomogli k lažji poti do vašega cilja. Zgraditi dom, v katerem se boste počutili varno in kamor se boste vedno radi vračali.
Proizvodnja talnih oblog, d.d.
Ložnica 53 a, 3310 Žalec Tel.: 03/ 71 20 700 Fax.: 03/ 71 20 755 e-pošta: juteks.zalec@juteks.si Internet: http://www.juteks.si
cTUTEKS
Salon talnih oblog Žalec
Hmeljarska ulica 3, 3310 Žalec Tel.: 03/ 71 20 757, 71 20 759
m
JttKtt&l
JAKA bld.o.o.
1330Kočevje
ELEKTROTEHNIČNA TRGOVINA ELEKTRO KRASOVEC,
Šlandrovtrg 20a, 3310Žalec, Tel.: 03/71028 26, Fax: 03/571 57 17
NEOMEJENA ponudba ELEKTRO materiala in SVETIL
Nekaj iz naše jesenske AKCIJE
Fluo svetilka 2x36W IP 65 18,28€
Varovalka 1P 6-25A
1,31€
FID stikalo 40/0,03A
12,46€
Vrtna svetilka VRS113
24,20€
Kabel PPY3x l,5mm
43,208/100m
Kabel PPY 3 x 2,5mm
69,268/100m
VEC AKCIJE NA:
www.jaka-i.si
Kaj lahko zgradimo brez gradbenega dovoljenja?
Letošnjo pomlad so v veljavo stopile spremembe Zakona o gradnji objektov (Uradni list RS, številka 126/2007), ki so prinesle tudi novo razvrstitev objektov. Večina bralcev najbrž že ve, da je spremenjeni zakon uvedel novo kategorijo objektov z imenom NEZAHTEVNI OBJEKTI, za katere je tudi potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, a je sam postopek pridobitve dovoljenja precej poenostavljen.
Omenjeni Zakon o gradnji objektov zdaj pozna štiri vrste objektov, ki se med seboj razlikujejo po zahtevnosti, in sicer so to: ZAHTEVNI, MANJ ZAHTEVNI, NEZAHTEVNI in ENOSTAVNI. Za vse, razen za slednje (enostavne), potrebujete gradbeno dovoljenje. Projekte za zahtevne objekte mora preveriti še revident, ki preveri, če je projektant upošteval vse bistvene zahteve, kijih narekujejo številni gradbeni predpisi. Projekt za manj zahteven objekt, kamor spada tudi družinska stanovanjska hiša, morajo izdelati pooblaščeni projektanti, za pridobitev gradbenega dovo-
ljenja za nezahtevni objekt pa ne potrebujete posebnega projekta, ampak zadostuje le skica, ki jo lahko izdelate tudi sami. Za postavitev enostavnega objekta pa ne potrebujete dovoljenja, če so vam znani pogoji iz občinskega prostorskega odloka, tudi lokacijske informacije ne.
Sliši se enostavno, a previdnost ni odveč. Najprej je treba vedeti, v katero vrsto objektov spada objekt, ki ga želite zgraditi. Razvrstitev objektov je dokaj natančno opredeljena v podzakonskem predpisu z imenom Uredba o vrsti objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, številka 37/2008).
Velja pravilo, da vsaka gradnja (definicija gradnje je v osnovnem zakonu), ki ne spada med enostavne objekte, potrebuje odobritev v obliki gradbenega dovoljenja. Kot že rečeno, je tudi postopek pridobitve gradbenega dovoljenja za nezahtevne objekte dokaj enostaven. Zaenkrat med enostavnimi objekti, torej tistimi, ki jih lahko zgradite brez dovoljenja, najdemo
na primer samostojno stoječo nad-strešnico (do 30 m2 in 3,5 m višine), vodnjak (do globine 30 m, rezervoar za plin (do 5 m3) in zbiralnik za kapnico (do 30m3), če naštejem le nekaj objektov za lastne potrebe. Med enostavne objekte namreč sodijo tudi nekateri pomožni kmetijsko-gozdarski objekti, namenjeni kmetijski dejavnosti, pa tudi številni pomožni infrastrukturni objekti, spominska obeležja, urbana oprema javnih površin, vadbeni objekti in tisti, ki bodo postavljeni začasno, na primer za čas javne prireditve.
Tukaj ni prostora, da bi našteli vse. Našteti so namreč v omenjeni uredbi, ki jo boste zlahka našli tudi na spletu (http://www.mop.-gov.si/). Opozoriti pa velja, daje treba biti pozoren tudi na številne ostale pogoje, ki jih mora izpolniti objekt, da ga res lahko zgradimo brez gradbenega dovoljenja. Nekatere zahteve, ki jih navaja omenjena uredba, veljajo tudi za nezahtevne objekte. Tako glede načina gradnje velja, da nezahtev-
ni in enostavni objekti ne smejo imeti samostojnih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture (lahko so priključeni na obstoječe priključke), objekti za lastne potrebe pa so lahko zgrajeni le na zemljiški parceli, ki pripada osnovni stavbi (praviloma stanovanjski hiši). Med številnimi ostalimi pogoji, ki so določeni tudi za posamezne vrste objektov, pa pri enostavnih objektih ne gre pozabiti še na tri zelo pomembne pogoje, in sicer, da imamo pravico graditi na zemljišču (lastništvo, ustrezna pogodba), da gradnja objekta ni v nasprotju s prostorskimi akti (razvidno iz lokacijske informacije) in da imamo vsa potrebna soglasja, če slučajno gradimo v varovanem območju ali v varovalnem pasu kakšnega infra-strukturnegao bjekta.
Skratka, sploh ni tako enostavno, kot se zdi na prvi pogled. Računamo lahko na dokaj zahtevno preverjanje pogojev gradnje, ki ga običajno opravijo pooblaščeni iz za to usposobljeni projektanti. Tudi sama gradnja nekaterih nezahtevnih objektov (na primer garaža, bazen ali oporni zid) ni tako nedolžna, zato svetujem kakšno strokovno pomoč ali pa kar projekt za izvedbo, čeprav ta ni pred-pi san.
■ EdiV UČINA, univ.d ipl.i nž.ar h.
Dnevna soba, prostor za dobro počutje
Če še ni jasno, katera soba bo postala dnevni prostor, je priporočljivo upoštevati nasvet, naj leži čim bliže vhodu v stanovanje, ima naj neposredni izhod na morebitno teraso ali balkon in naj bo čim bolj
oddaljena od spalnice. Televizorja ne postavite nasproti oknu, da boste preprečili nezaželeno odsevanje. Kamin v dnevni sobi skrbi za prijetno vzdušje. Odprt ogenj in prasketanje žerjavice delujeta pomirjujo-
če in seveda tudi romantično.
Udoben velik kavč ali sedežna garnitura z ogromno blazinami je prijetno zatočišče za vso družino. Blazine in drugi okrasni dodatki so prepuščeni vaši domišljiji. Trenutno so
modni retrovzorci starih tapet... Enobarvna sedežna garnitura bo zasijala, vzorci pa kljub temu ne bodo preveč agresivni. Če želite pravi kotiček za crkljanje, si ob straneh sprostitvenega otoka postavite malo servisirno mizico ali poličke, da vam bo vse na dosegu roke.
F kot rade
EKOTRADE d.o.o. Otiški vrh 53
2373 Šentjanž pri Dravogradu
tel.: 02 8786797
faks: 02 8786796
E-pošta: prodaja@ekotrade.si
www.ekotrade.si
^^^^^^^^^^^ CASTELLI
poznajte naše sedežne garniture, soglasje udobja in modnega oblikovanja! Obiščite nas na sejniu pohištva v LjuJjJjani od 3. do 9. novembra v hali C.
Izberite udobje ... neskončne možnosti kombinacij
Na voljo so vam v vseh večjih salonih po Sloveniji, za vas nabližja sta Lesnina Leveč in Hoče.
SEDEŽNE GARNITURE EKOTRADE!

POKAŽI IN PRIHRANI!
od 9. do 30. oktobra 2008
Digitalni fotoaparat OLYMPUS, XI5
Redna cena: 149,90 EUR
Cena ob plačilu z Merkurjevo kartico zaupanja ali Diners Club - Merkur plačilno kartico:
119,92 EUR
Električni sokovnik, AE 1915 CB
Redna cena: 92,00 EUR
Cena ob plačilu z Merkurjevo kartico zaupanja ali Diners Club - Merkur plačilno kartico:
55,20 EUft^
Jupol
JUB, Junior
Redna cena: 14,81 EUR
Cena ob plačilu z Merkurjevo kartico zaupanja ali Diners Club - Merkur plačilno kartico:
11,85 EUR
Gasilni aparat FIPIS, Firekiller
Redna cena: 26,00 EUR
Cena ob plačilu z Merkurjevo kartico zaupanja ali Diners Club - Merkur plačilno kartico:
1 6,90 EUR
LCD televizor LG,37LG5000
Redna cena: 799,00 EUR
Cena ob plačilu z Merkurjevo kartico zaupanja ali Diners Club - Merkur plačilno kartico:
699,00
Telovnik Softshell
Redna cena: 29,90 EUR
Cena ob plačilu z Merkurjevo kartico zaupanja ali Diners Club - Merkur plačilno kartico:
23,92 EUR
Voziček za orodje BLACK & DECKER
Redna cena: 33,70 EUR
Cena ob plačilu z Merkurjevo kartico zaupanja ali Diners Club - Merkur plačilno kartico:
23,59 EUR
Električni radiator ATLANTIC, F 117 T
Redna cena: 141,90 EUR
Cena ob plačilu z Merkurjevo kartico zaupanja ali Diners Club - Merkur plačilno kartico:
68,94 EUR
Pokažite Merkurjevo kartico zaupanja ali plačajte s plačilno-kreditno kartico Diners-Merkur ter prihranite!
Obiščite trgovski center MERKUR v Velenju, C. Simona Blatnika 17, tel.: (03) 896 42 00.
Nižje cene veljajo samo za imetnike zgoraj omenjenih kartic. V primeru, da ob nakupu ne predložite ene izmed kartic, vam ugodnosti ne moremo priznati. Akcija je časovno omejena in velja do prodaje zalog.
MERKUR
Merkur, d. d., Cesta na Okroglo 7,4202 Naklo
MOJ DOM LEP IN UREJEN
Fasada
Ker je fasada zunanja podoba hiše, ji moramo posvetiti posebno skrb in pozornost in jo redno vzdrževati. Z leti se pojavijo težave, barva prične bledeti, zmanjša se njena osnovna funkcija zaščite spodnjih slojev. Z rednim vzdrževanjem lahko podaljšamo njeno življenjsko dobo, preprečimo širjenje poškodb in končno propadanje.
Pri pregledu je treba ugotoviti sestavo fasade, saj morajo biti trdnost, debelina in gradbenofizikalna funkcionalnost novih zaščitnih slojev prilagojene podlagi gradbenega materiala. Staranje materiala lahko privede do slabega tesnjenja fug, ki izgubijo elastičnost, zato jih moramo obnoviti. Zaradi staranja fasadnega sloja se pojavijo lasaste razpoke, kijih lahko popravimo
s posebnimi premazi. Če se pojavijo na fasadi alge, jo je potrebno zaščititi z zaščito pred mikroorganizmi.
Okna
Katera so glede vzdrževanja boljša okna, plas tič na ali lese na, je za marsikoga zelo pomembno vprašanje. Odgovor je jasen, oboja potrebujejo vzdrževanje.
Seve da pa je vzdrževanje okvirjev pri plastičnih manj zahtevno, saj jih je potrebno občasno le obrisati. Toda tudi lesena okna zaradi uporabe sodobnih materialov ne potrebujejo več toliko nege, kot
smo je bili vajeni v preteklosti.
Ob redenem vzdrževanju je lahko leseno okno celo bolj kakovostno in trajno kot plastično, saj je les dimenzijsko bolj stabilen kot plastika. Pomembno je vzdrževanje okovja, zato moramo pri obojih preveriti, daje pravilno nastavljeno in da se okna lepo zapirajo.
Pomembno je tudi redno vzdrževanje tesnil na okenskih krilih. Če niso več ustrezna, jih morate zamenjati.
Večjo kvaliteto okna oziroma manjšo toplotno prehodnost dose-
žemo z dobrim okvirjem in dobrim steklom. Najpogosteje se vgrajujejo okna s plinskim polnilom v medprostoru dveh šip, ki povečajo toplotno izolativnost. Kakovostni proizvajalci ponujajo pri nakupu tudi različna izolacijska stekla, protihrupna, z različnimi distan-čniki, aluminijastimi ali plastičnimi.
Zelo pomembna je tudi natančna vgradnja oken, saj se pri tem dogaja največ površnosti. Reže med oknom in ste no je potreb no dobro zatesniti.
PE LJUBLJANA Tel.: f566-1138
PE MARIBOR Tal.: 02/331-7 5
PF BREŽICE Tel.: 07; ' 225
PE KRANJ Tel.: 04/231-5 5
OucalEa
kakovost, udobje in zt
SL <K"E

okna*vrata • senčila
DURAL d.o.o., Celjska cesta 39, 2380 Slovenj Gradec, tel.: 02/881 -2240 www.dural.si
NOVO!!!
STROJNA izdelava »UVNIH ESTRIHOV
* hitro * kvalitetno * poceni *

Toplotno izolacijski fasadni sistemi!
Pozimi topleje, poleti hladneje!
Na podlagi 20 letnih izkušenj Vam bomo brezplačno svetovali pri izbiri pravega fasadnega sistema (priznanih izdelovalcev materialov Roefix pri sanacijah ali novogradnjah! Le tega vam bomo po naročilu kvalitetno in cenovno ugodno tudi izvedli.
ZAGOTOVITE SI USTREZEN TOPLOTNOIZOLACIJSKI FASADNI SISTEM!

POKLIČITE: 041-732-862,041-642-643
pasaderstvo
(jradbeništvo
Svetovanje
LKMO SGDdoo www.termosgd.com
Šešče 48/a, Prebold, e-mail: termo.sgd@gmail.com Tel.: 03/ 705 30 57, GSM: 041/ 642 643, GSM: 041/ 732 862
Koliko energije še boste izpustili skozi vaša okna?
S premišljeno izbiro oken in sistema vgradnje do občutnih prihrankov
AJM sistem vgradnje stavbnega pohištva piše novo poglavje energetsko-varčne gradnje. Ne glede na namembnost stavbe lahko z modro odločitvijo o izbiri oken, poleg estetskega videza privarčujemo še veliko energije.
V podjetju AJM, vodilnem slovenskem ponudniku stavbnega pohištva, se zavedajo pomena energetske varčnosti in svoja okna, vrata, senčila in zimske vrtove prilagajajo usmeritvam države in Evropske unije na področju učinkovite rabe energije. Temu so prilagodili tudi svojo montažo. Poimenovali so jo AJM energetska mon-
taža, ki jo izvajajo po RAL standardu. Energetsko montažo je na pasivni hiši, pred pridobitvijo certifikata »Znak kakovosti v graditeljstvu za montažo«, preveril ZRMKd.d. iz Ljubljane. Pridobljeni certifikat strankam AJM zagotavlja kakovostno izvedbo montaže in garancijo.
AJM energetska montaža -montaža po RAL standardu
Uporaba kvalitetnih materialov, ki so preizkušeni v praksi, in kvalitetna montaža stavbnega pohištva sta nujna pogoja za
zagotavljanje dolgoročne ter kvalitetne uporabe oken in vrat. Temu sledi tudi AJM energetska montaža, izvedena po RAL standardu. Elementi vgrajeni na tak način dosegajo odlično zvočno izolacijo, spoj med okvirjem in špaleto pa ne predstavlja toplotnega mosta. Spoj je vodote-sen in zrakotesen.
AJM8000- za največje energetske prihranke
Okno AJM 8000 je eno najprimernejših za montažo po RAL standardu v vse tipe energetsko varčnih objektov in pasivnih hiš. Pohvali se lahko s trikratno zaščito: toplotno, zvočno in protivlomno. Okna AJM 8000 so izdelana iz okolju prijaznega in razgradljivega PVC, ki je odporen proti ultravijoličnim žarkom, ekstrudirana tesnila so elastična in zelo odporna proti staranju.
Zaradi svojih izrednih lastnosti, ki omogočajo varčevanje z energijo, ustrezajo izdelki AJM pogojem za pridobitev državne subvencije Ekološkega sklada RS. Z izbiro oken, vrat, senčil in zimskih vrtov AJM privarčujte pri porabi energije tudi do 24 % letno.
PVC PROGRAM
AJM8000
"Okno AJM 8000 je eno najprimernejših za montažo po RAL standardu v vse tipe energetsko varčnih objektov in pasivnih hiš."
AJM danes v matični in hčerinskih družbah zaposluje več kot 300 delavcev, sodelujejo pa tudi s 180 zunanjimi sodelavci. Podjetje je bilo sicer ustanovljeno leta 1990 s privatnim kapitalom družine Ajlec. V letih uspešnega poslovanja je AJM pridobil številna priznanja, certifikate in pohvale za svoj proizvodni in — prodajni program ter postal vodilni slovenski ponudnik stavbnega pohištva. V podjetju so še posebej ponosni na svoje izdelke, ki omogočajo varčevanje z energijo. Poudarjajo da je z izbiro oken, vrat, senčil in zimskih vrtov AJM mogoče privarčevati pri porabi energije tudi do 24 % letno.
Boljši pogled na svet!
Z izbiro oken, vrat, senčil in zimskih vrtov AJM privarčujete pri porabi energije tudi do 24% letno.
www.ajm.si
.	modra Številka
OKNA - VRATA - SENČILA

Stanovanjske stavbe, gradnja in raba energije
Graditelji stanovanjskih stavb še nikoli niso imeli na izbiro toliko različnih gradbenih materialov in sistemov ogrevanja. Podnebne spremembe in vedno dražji energenti nas pri gradnji silijo v iskanje takih rešitev, ki nam bodo pri zahtevanem bivalnem standardu in z učinkovito rabo energije dali v nekem daljšem časovnem obdobju tudi najmanjše stroške. Takšno usmeritev podpira tudi država preko Ekološkega sklada, javnega sklada, z ugodnimi krediti in z nepovratnimi finančnimi spodbudami.
Okna
Pred osmimi leti so bila najbolj pogosta tema svetovanja okna, predvsem zaradi državnih finančnih spodbud. Subvencijo je lahko dobil vsak, kije kupil okno s toplotno prehodnostjo 0,4 W/m2K ali manj in je pravočasno poslal pravilno izpolnjeno vlogo. Skoraj izključno so se kupovala okna s plastičnim okvirjem. Kupce je, razen nekoliko nižje cene, najbolj prepričal podatek, da teh oken ni potrebno vzdrževati. Še vedno pa je to umetni material, ki se po vide-
ENSVET je brezplačno energetsko svetovanje
Energetska svetovalna pisarna Šaleška 19 a, Velenje Prijave: Tone Juršnik, en. svet. 041 250 577 in Robert Špegel, en. svet. 041 232 176 Spletna stran: ensvet.velenje.si
zu in okoljski prijaznosti ne more enakovredno meriti z lesom. Danes energetski svetovalci opažamo, da narašča zanimanje za okna z lesenimi okvirji. Ta trend so zaznali tudi proizvajalci in nekateri že zmanjšujejo izdelavo plastičnih oken in se usmerjajo na lesena. Pri lesenih okvirjih je več možnosti za zmanjševanje toplotne prehodnosti, okvirji pa se na zunanji strani obložijo še s toplotno izolacijo ter zaščitijo pred soncem in vremenskimi vplivi tako, da vzdrževanje v smislu barvanja tudi pri teh ni več potreb no.
Strehe
Še vedno je mnogo stavb, ki so prekrite z azbestnimi kritinami. Zamenjavo teh kritin že od začetka spodbuja Ekološki sklad z ugodnimi krediti, pogoj pa je, da se upošteva Predpis o ravnanju pri zamenjavi azbestnih kritin. V večini primerov se lastniki odločijo za zamenjavo, ker je kritina dotrajala in zaradi vedno močnejše okoljske osveščenosti. Zal se pri več stanovanjskih stavbah in javnih zgradbah običajno zamenja samo kritina, ostrešje kot najvišji del ovoja stavbe pa ostane toplotno popolnoma odprto. Tako je zamujena idealna priložnost, da se z majhno dodatno investicijo doseže tudi velik prihranek toplotne energije. Pred leti so bili lastniki enodružinskih hiš zadovoljni s toplotno izolacijo med špirovci, torej z debelino 12 do 14 cm. V manjšini so bile izvedbe z debelino toplotne izola-
cije 20 cm in več. Danes je stanje obrnjeno. Streha je postala problem tudi v poletnem času. Pregrevanju pa se je možno izogniti z uporabo ustreznih materialov (dobrih akumulatorjev toplote) in pravilno izvedbo. Za izboljšanje toplotne stabilnosti strehe je idealna izvedba s toplotno izolacijo nad špirovci. Pred leti je bilo potrebno na špirovce pribiti deske, na katere se je položila strešna lepenka kot rezervna kritina. Danes deske s stališča gradbene fizike niso potrebne, celo ovirajo lahko pravilno delovanje strehe, ker se pod njimi pojavi kondenzacija. V letošnjih neurjih pa se je pokazalo, da s podeskanjem dobi streha večjo trdnost in odpornost na sile vetra. Trdnost streh bo čedalje bolj potrebna, pravijo klimatologi, vendar bo morala biti zagotovljena brez škode za prehod vodne pare, npr. s paro prepustnimi ploščami iz lesa ali vsaj s pravilno izvedbo podeskanja.
Obnova starejših
stavb
Obnova ima vedno več ciljev, tukaj nas zanima predvsem zmanjšanje stroškov za ogrevanje in hlajenje. Še pred tremi leti so bile finanč ne spodbude za investicije v obnovo vseh stanovanjskih stavb, enodružinskih in več stanovanjskih. Pri starejših hišah je razpis omogočal postopno obnovo, če je le ta zajemala vsaj 100 m2 ovoja. Leta 2007 in 2008 je bilo to možno le še pri obnovi ovoja večstanovanjskih stavb.
Zanimanje za to možnost obnove je v Velenju bilo, a izvedenih primerov je malo. Običajno je največja ovira dogovor med lastniki in denar. Nekateri med njimi pa vseeno želijo tudi poleti znosne bivalne pogoje in kupijo hladilno napravo. Tako se namesto toplotne izolacije, ki bi zmanjšala stroške ogrevanja pozimi in preprečila vdor toplote v stavbo poleti, obešajo na fasado klima-ti, ki so dodatni porabniki energije.
Za starejše eno- in dvodružinske hiše so bile letos prvič raz pisane finančne spodbude za celovito obnovo, ki zajema hkrati celoten ovoj hiše - streho ali strop gornje etaže, fasado, okna in ogrevalni sistem. Pri daljinskem ogrevanju zadostuje namestitev termostatskih ventilov na radiatorje, sicer pa mora biti v kotlovnici kotel na lesno bio-maso ali pa kondenzacijski kotel na olje ali plin. Subvencija se tu odobri že pred investicijo, izplača pa po zaključku vseh del. Do 30. septembra je za celovito obnovo prispelo na Ekološki sklad 200 vlog, odob re ni pa je bilo 21. Vzro ki za razmeroma malo poslanih vlog in še manj odobrenih so, po mojem mnenju, visoki stroški celovite obnove in sam postopek obnove, kije strokovno zahteven. Potreben je elabo rat gradbene fizike, ki definira toplotne karakteristike stavbe pred obnovo in po njej. Zaradi zahtevnosti celovite obnove je potreben tudi strokovni nadzor. Zahteva po strokovnih rešitvah pri obnovi stavb je potreb na, da se tudi na tem področju naredi red, da se izločijo nekvalitetni dobavitelji in slabi izva-
jalci del. Manjka strokovna pomoč pri pripravi vloge in prilog. Obnova mora prinesti vsaj 40 % prihranka energije za ogrevanje. Višina finančne spodbude je do 25 % investicije, vendar ne več kot 9000 €. Isti razpis je namenjen tudi investitorjem v sončne ogrevalne sisteme.
Novogradnje v nizkoenergijski in pasivni tehnologiji
Tudi tu se finančna spodbuda odobri že pred začetkom gradnje na osnovi vloge in prilog. Specifična letna raba energije, ki jo mora doseči novogradnja po še veljavnem pravilniku iz leta 2002, je okrog 80 kW/m2 ogrevane površine. V razpisu za finančne spodbude pa ta raba energije ne sme presegati 35 kWh/m2. Prezračevanje mora biti centralno, da izstopni zrak odda 80 % toplote vstopnemu. Višjo subvencijo je možno dobiti za naravne gradbene materiale, sicer pa je največja finančna spodbuda 25.000 €.
Nekaj teh hiš je že zgrajenih tudi v Sloveniji. Postavila so jih nekatera podjetja, ki izdelujejo montažne hiše. V masivni gradnji pa je to uspelo predvsem strokovnjakom s področja gradnje, podobno, kot so si prvi piloti tudi sami gradili svoja leta la.
Hiše naših otrok
Energijski standardi gradnje se torej razmeroma hitro spreminjajo.
Letna raba energije za ogrevanje 80 kWh/m2 je preveč potratna, zato hiš s 6 cm toplotne izolacije na fasadi ne gradimo več. Tudi 8 cm je že premalo in ni praktično, saj npr. stane 4 cm debelejša toplotna izolacija le 3 evre več. Prihranek energije zaradi teh 4 cm pa pokrije dodatno vložen denar lahko že v 5 letih. Večje debeline toplotne izolacije nam dajejo tudi večjo izbiro ogrevalnih sistemov. Razen fosilnih goriv so na razpolago tudi obnovljivi viri, toplotne črpalke in sprejemniki sončne energije. Možni so nizkotemperaturni načini ogrevanja in s tem ugodnejši bivalni pogoji. Danes je primerna debelina toplotne izolacije na fasadi 12 cm, oziroma toplotna prehodnost U < 0,3 W/m2K, v strehi 25 do 30 cm (U <0,15 W/m2K), za tla na terenu je debelina toplotne izolacije 8 do 10 cm, okna pa naj imajo U <1,1 W/m2K. Z manjšo rabo energije postanejo zelo pomembni nekateri doslej bolj ali manj zanemarjeni detajli: toplotni mostovi, načini prezračevanja, zra-kotesna vgradnja stavbnega pohištva, sončni dobitki skozi prozorne elemente v zimskem času in senčenje poleti ipd. Nizkoenergijskih in pasivnih hiš bo vedno več. Nizka raba energije bo obvezna tudi za vse gospo dinj ske električne aparate. Kdor želi, pa si lahko že danes zgradi "pametno hišo", ki zna sama poskrbeti za primerno svetlobo in toploto, oh od proizvodnje, transporta, uporabe in razgradnje, sicer bo meje postavila narava.
■ AntonJ uršnik, en. svet.
MOJ DOM LEP IN UREJEN
Na čudoviti, mirni lokaciji Male Braslovče - Preserje, ob gozdičku poleg ribnika ob Savinji prodamo 9 komunalno opremljenih parcel velikih 700 do 1300 m9 s plačanim komunalnim prispevkom za
gradnjo mansardnih hiš velikosti približno 13 x 15 m. Možna je gradnja montažne ali klasično grajene hiše do lil. PC-f aze. Cena je 110 eur/m\ brez ddv.
VENDER, d.O.O., www.info.si,info@vender.si
Do svoje hiše raje s projektantom
Najprej izberemo parcelo, ki nam je všeč in na kateri si predstavljamo svojo prihodnost. Nakup parcele je časovno najbolj zamuden, saj je bolje pred odločitvijo poiskati in preveriti več možnosti. Bolje je, da izberemo prisojno lego, zemljišče je boljše na ravni legi, saj je gradnja tako cenejša in manj zahtevna. Če imamo manjše otroke, je bolje poiskati parcelo v bližini urbanega naselja in povezave z javnim omrežjem.
Zelo pomemben strošek predstavlja komunalna infrastruktura, ki lahko zaradi oddaljenosti gradnjo močno podraži. Ko izberemo tip hiše, začnemo pripravljati dokumenta-
©KORUN
stavbno In pohištveno mizarstvo Šentruport 36,3303 Gomilsko tel. 03/ 705 60 23, fax 03/ 572 63 90 mlzarstvo.korun@slol.net www.mlzarstvo4orun.sl
Vegrad projektivni biro, d. o. o.
Stari trg 35, Velenje
LM projekti, s.p.
Goriška 2, Velenje
Projektivni biro Velenje, d. d.
Prešernova 8, Velenje
IC Incom, d. o. o.
Salek 104, Velenje
Atelje Piano Saša, s. p.
Trg Mladosti 6a, Velenje
Arhena, s. p.,
Efenkova 61, Velenje
Urbana, d. o. o.
Efenkova 61, Velenje
Studio Dolenec Gojevic,
Jerihova 32, Velenje
Artwood, d. o. o.
Polzela 1, Polzela
cijo. Še bolje pa bo, če že takoj ob iskanju ustrezne hiše poiščemo nasvet projektanta (arhitekta) in mu zaupamo svoje želje. Njemu tudi prepustimo zbiranje dokumentacije (sam bo najbolje vedel, kaj potrebuje). Začnemo z lokacijsko informacijo, s kopijo kartografskega dela in geodetskim posnetkom.
Projektant izdela idejno zasnovo na osnovi naših želja in možnosti. Na osnovi idejne zasnove pridobimo projektne pogoje upravljalcev gospodarske javne infrastrukture /elektrika, vodovod, kanalizacija, plinovod, priklop na cesto .../. V projektnih pogojih upravljalci določijo, kaj vse je treba upoštevati pri umestitvi objekta v prostor.
Potem lahko pričnemo izdelavo projekta.
Projekta ne izdeluje inve stitor, ampak za to pooblaščeni projektant (z licenco zbornice), sestavni del projektiranja pa je tudi usklaje-
vanje rešitve z upravljalci infrastruktur (soglasodajalci).
Vsebino projekta za pridobitev gradbenega pravilnika določa ustrezen pravilnik, ki ga mora poznati projektant. Projektanta je priporočljivo pooblastiti tudi za vlaganje vloge na UE. Tudi komunalni prispevek lahko po novem prepustite UE, da namesto stranke uredi s pristojno občino (le plačati je treba).
Služnostna pravica je pogoj, da UE sploh obravnava vlogo; če dokazil o pravici graditi še ni priloženih k vlogi, se vloga zavrže.
Pred pričetkom gradnje vam svetujemo, da izberete izvajalca del, kije zanesljiv in kakovosten, ki vam ga priporočajo tisti, ki imajo že izkušnje. Ne odstopajte od načrtov sami, posvetujte se prej s projektantom. Strokovnjaki z izkušnjami, idejami in znanjem nam bodo v dragoceno pomoč.
ARHENA
PROJEKTIVNO PODJETJE
arhitekt Marijan KAC, s.p., Efenkova 61, 3320 Velenje
prostorsko načrtovanje projektiranje objektov izdelava lokacijskih delov projektov strokovno svetovanje
® 041/406 269, 041/446 732 ^E-mail: arhena@siol.net
AS
Gotovi parket Weitzer odslej tudi za kopalnico
Zaključna gradbena dela pogosto potekajo pod časovnim pritiskom, saj je datum predaje objekta naročniku vnaprej določen. Če se ob tem hkrati opravljajo še različna obrtniška dela, to samo otežuje strokovno izvedbo - kar vsekakor velja za parketarska dela. Vgradnja parketa po klasičnem postopku s trikratnim brušenjem in trikratnim lakiranjem zahteva svoj čas in še skoraj idealne mikroklimat-ske razmere (primerna temperatura, ustrezna zračna vlaga, okolje brez prahu ...). Če omenjeni pogoji niso izpolnjeni, to običajno vodi v reklamacijo.
Industrijska proizvodnja je z razvojem površinsko končno obdelanega parketa rešila težave s kratkimi roki in hkrati zagotovila vrhunsko kakovost površinske obdelave. Številne prednosti gotovega parketa se sicer izražajo v nekoliko višji nabavni ceni. Ustrezno vrednotenje prednosti, predvsem krajšega roka izvedbe, pa vse bolj nagiba odločitve investitorjev v prid gotovega parketa.
Eden najpogosteje uporabljenih parketov s klasičnim polaganjem v splošni večstanovanj-ski gradnji je še vedno lamelni oziroma mozaični parket. Njegova široka uporabnost izhaja iz najnižje cene med parketi, ta pa temelji na debelini parketa 8 mm. Weitzer Parkett iz Avstrije, vodilni proizvajalec gotovega parketa, ki ga zastopa naše podjetje, se je odzval na ta izziv s kolekcijo gotovega parketa z imenom Strip mer 360 x 108 milimetrov v dvoslojni izvedbi skupne debeline 9 milimetrov. Oba sloja sta iz trdega masivnega lesa. Parket se vgradi z lepljenjem na podlago z ustreznimi smolnatimi ali dvokomponentnimi poli-vretanskimi lepili. Podnice na pero in utor se obdelajo po lakiranju, zato proizvajalec jamči natančno prilagajanje pri vgradnji.
Parket Strip lahko z brušenjem obnovimo do trikrat, saj je zgornji, obrabni sloj 4,5-mi-
limetrski.
Najpogosteje izražen ugovor pri prevzemu gotovega parketa je povezan s sortiranjem. Pri odločitvi o sortnem razredu se naročnik navadno sklicuje na predstavljene slike ali manjšo vzorčno površino. Razvrščanje v razrede poteka na proizvodni liniji na osnovi vizualnega pregleda. Zato standard dovoljuje, da je v določenem sortnem razredu do največ 3 odstotke površine parketa iz prvega nižjega sortnega razreda. Ponekod v prodaji že najdemo potrebno informacijo za naročnika, da je les naravni material in da lahko dobavljena količina zaradi tega odstopa po barvnem odtenku ali strukturi lesa v primerjavi z referenčnim vzorcem. Ta informacija in dodatek o dovoljenih odstopanjih pri sortnem razvrščanju bi morala postati stalna praksa pri prodaji gotovega parketa. Prodajalec namreč mora seznaniti kupca z vsemi bistevnimi elementi pravnega posla.
Proizvodni program podjetja Weitzer Parkett obsega masivni, dvo- in troslojni gotovi parket, športne pode, kompleksne rešitve lesenih stopnišč, zaključne letvice in odslej še novost - parket Wave, namenjen uporabi v mokrih prostorih, kot so kopalnice. Reliefna površina parketa zagotavlja nedrsnost tudi takrat, ko so tla mokra, posebna končna obdelava površine Pro Vital pa prepreči vdor vlage v strukturo lesa in s tem njegovo nabrekanje. Premaz na osnovi naravnih rastlinskih snovi z velikim deležem trdih delcev prav tako onemogoča vdor vlage v spoje med lamelami parketa. Nanesemo ga takoj po vgradnji in tako lahko tudi v kopalnici pod bosimi nogami čutimo naravni material.
■ Viljem Zabukovšek, univ. dipl. inž. grad., vodja objektnega programa
Še nekaj malega o vzdrževanju in negi laminatov
Quick-Step do sedaj še ni imel tal, primernih za mokre in vlažne prostore. Ta praznina je sedaj zapolnjena z novim Quick-Step laminatom Lagune. Za ta namen je Unilin Flooring, vodilna firma v svetu laminatov, pripravila 2 vzorca pravih ladijskih desk, ki sta primerna za vse stanovanjske površine in tudi kopalnice. Na voljo sta dve barvi: siva pa-tinasta in rdečerjava varianta v ozkih dolgih deskah, širine 10 cm in dolžine 138 cm.
Novost, ki dopušča položitev lamina-tov v mokre prostore, je vmesni trak iz gume, ki se položi po celi dolžini lami-nata. Na krajših straneh se vzame tesnilni kit, ki je primeren za vlažne prostore. Laminati Quick-Step Lagune spadajo v razred 32 in imajo robove posebej zaščitene proti vlagi. Garancija je 10 let. S tem laminatom boste pridobili naravni lesen videz tal tudi v kopalnici.
Vsak nakup laminatnih tal zahteva tudi posebno nego in vzdrževanje. Izbira laminata je vsekakor pravilna odločitev, vsaj kar zadeva enostavno vzdr-
ževanje in trpežno talno oblogo z dolgo življenjsko dobo in higienskim zgornjim slojem.
Da bodo vaša laminatna tla ostala še dolgo lepa, je potrebno, da je temperatura v prostoru od 18- 25 stopinj C, pri relativni zračni vlagi od 40 - 70 %.
Pri visoki zračni vlagi namreč začnejo leseni materiali nabrekati, pri nizki zračni vlagi (pazite na klimatske naprave in talno gretje) in istočasno visokih temperaturah pa se krčiti. Zaradi tega se v času kurilne sezone priporočajo vlažilci zraka.
Najboljše čistilo je preprečitev vnosa umazanije. Postopek je zelo enostaven, pred vhod v bivalni prostor položite velik čistilni predpražnik. Še bolje, da imate dva in jih lahko redno menjavate in čistite. Unilin vam v ta namen ponuja poseben čistilni vgradni predpražnik, ki odstrani grobe delce, npr kamenčke, pesek, vlago, in ne dopušča vnosa umazanije v stanovanjske površine.
Pomislite na to, da z majhnimi kamenčki poškodujete prav vsaka tla. Na la-minatih bodo ostale grde praske. Vaša
laminatna tla bodo še dolgo ostala lepa, če boste noge stolov, miz in omar zaščitili s posebnimi čepki iz filca.
Prav tako v pisarnah poskrbite, da bodo na stolih s koleščki nameščena mehka ko lesa.
Vsakodnevno čiščenje laminatov se lahko odvija s sesalcem za prah. Tedensko se lahko laminati obrišejo z vlažno krpo, ki ste jo dobro oželi v čisti vodi in ji dodali dr. Schutz CC- čistilo za laminate (upoštevati navodila proizvajalca). Proizvajalec UNILIN ponuja nov set za čiščenje, ki vsebuje držalo za krpo, menljivo krpo iz mikrovlaken, ki jo je mogoče tudi prati na 60 C, in posebno či stilo Quick- Step.
Za laminatna tla NIKOLI ne uporabljajte polirnih sredstev ali sredstev za voskanje. Tla bodo postala lisasta, maro ga sta in po znale se bodo poti hoje.
Za vse omenjene izdelke se obrnite na uvoznika Kemoplast, d. o. o., iz Šentjurja in njegova razstavno-prodajna prostora v BTC Ljubljani, hala 10, in raz-stavno-prodajni salon v Šentjurju.
■ Ingrid Smrkolj
Kako in s čim lahko odstranimo trdovratne madeže	
MADEŽI	MOŽNA ODSTRANITEV
Risi, pete, cestni prah ...	Mehansko suho čiščenje, na primer z belo najlonsko krpo ali čisto bombažno.
Barvice, oljne krede, sadje, jagode, mleko, pivo, vino, čaj, limonada;	Takojšnja odstranitev z vpojno krpo; če se madež osuši, pa je potrebno očistiti madež z ustreznim laminatnim čistilom (dr. Schutz - CC čistilo za laminate).
Urin, kri;	Takoj obrisati z vlažno krpo.
Lak za nohte, krema za čevlje, lak, olje, katran, mazivo, barvniki, tinta, tuš, šminka, karbonski papir ...	Krpo prepojiti s topilom in obrisati. Možna topila: aceton, kisova esenca, odstranjevalec laka, univerzalna raztopina, ki jo je potrebno uporabiti previdno. Raztopino nanesite le na mesto madeža in upoštevajte varnostna navodila proizvajalca.
Čokolada, mastni madeži, kuhinjsko olje;	možna odstranitev s CC-čistilom za laminate (dr. Schutz)
Pomembno opozorilo: pri čiščenju s parnim sesalcem je potrebno poudariti, da vroča para vpliva na kvaliteto laminatov.	
MOJ DOM LEP IN UREJEN
Zavese so pomemben detajl
Zavese so pomemben detajl, ki polepšajo sobo in našemu domu dodajo oziroma pridihnejo poseben čar.
Že dolgo pa zavese niso le zastor pred radovednimi pogledi, ampak pomeben dodatek prostoru, v kate-
rem živimo, delamo in spimo. Zavese izražajo naš stil, lahko so klasične, ekstravagantne, mladostniško živahne ali noro modne. Premišljeno izbrane barvne kombinacije pa lahko naš dom spremenijo v barvito oazo naših sanj.
Tra di ci o nal no kla sič ne zave se vedno bolj zamenjujejo moderno oblikovane vseh barv in oblik. Nekaj za navdih ... Panelne zavese imajo čiste linije in vdihnejo prostoru zelo moden videz, namenjene so vsem, ki si
želijo drugačnosti. Na voljo so v različnih modnih barvah in materialih. Montiramo jih v strop ali steno z montažnimi konzolami.
So lahko idealna rešitev za pregradnjo prostora. Dvižne zavese so lahko kot osnovna zavesa ali senčilo, primerne za klasične in moderne prostore, lahko jih obogatimo z dekorativnimi tkaninami. Montiramo jih v strop, steno ali okenski okvir.
Plise zavese - pliseji so zavese, namenjene senčenju, zatemnitvi, dekoraciji prostorov. Izdelane so iz plisiranih tkanin s posebno tehnologijo in so odporne na visoke
DOM ZAVfc
1
TRGOVINA DOM ZAVES -HARMONIJA AMBIENTA JE SAMO ENA »RIDITE, VESELI BOMO VAŠEGA ORIS
TA PONUDI

PE LEVEČ, Leveč 18, Petrovče
V TRGOVINI Vas čaka bogata ponudba blaga za zavese, blaga za dekorativne zavese, na policah pa poleg gotovih zaves najdete tudi okrasne blazine, prešite odeje in vzglavnike, posteljnino in odeje, pregrinjala, brisače, kuhinjske krpe, predpasnike, prte, sedežnike ... skratka vse za dom.
Ob nizkih in vsem dostopnih cenah, vam ponujajo tudi ugodne plačilne pogoje (kartice,...), pri večjih nakupih in plačilu z gotovino pa vam odobrijo popust po dogovoru. Kupcem nudijo BREZPLAČNO šivanje zaves, pri izbiri pa Vam prijazno svetujejo in pomagajo njihove prodajalke.
Trgovina Dom zaves je namenjena predvsem končnemu potrošniku, ponudbo pa širijo tudi na večje prodaje (gostišča, šole, hoteli...)
POSEBNA AKCIJA V OKTOBRU
50% popust na oddeje 10% popust na izdelane zavese
UGODNE CENE POSTELJNINE IN PREŠITIH ODDEil.
Vzglavnike 60x80 cm dobite že od 7.99 EUR dalje.
Prešernova 9a, 3320 Velenje, tel.: 03 897 18 00, fax: 03 897 18 01 Delovni čas: 8. -19. ure, v soboto 8. -13. ure
Sedežna garnitura DREAM že od 649 €*
M A iroljše za vas in vaš dom
Lamelne zavese so v obliki trakov različnih širin in dolžin. Primerne so za poslovne prostore, zaradi barvne pestrosti in različnih vzorcev pa jih vedno več uporablajmo tudi doma.
temperature ter vlago. Reguliramo jih z vzmetno ročico, potezno vrvico, pregibno vrtljivo palico ali elektromotorjem. Montiramo jih v okenski okvir, prostoviseče v strop ali steno.
Možnosti je veliko, zagotovo pa izbira zaves ni enostavno opravilo, kajti od želje do čudovite zavese je mnogokrat dolga pot, polna zmot in zablod, finančnih stisk in strahu. Dobra izbira je strokovnjak, ki vam svetuje, ki vas na vašo željo obišče tudi na domu, vam pomaga z nasveti in idejami. Jesen je lahko čas za spremembe, ki odsevajo skozi okno.

ALU 0DQ PVC eifeMfeiao) [p®Co0§&7® ° sBmsCsB \MTG®WQ
FRANC MAJORANC, s.p.
C. L. Dobrotinška 21,3230 Šentjur E-mail: franc.majoranc@siol.net Tel.: 03/746 12 90 Fax: 03/74612 95 Gsm: 041 629 572
ZELO UGODNA PREDELAVA ZE OBSTOJEČIH OKENSKIH KRIL!
*	proizvodnja termopan stekla
*	zimski vrtovi-fasade
*	ALU - PVC stavbno pohištvo
*	vhodna vrata
*	razne zasteklitve
*	dodatne zasteklitve
Z ruku y roki - 221 ur^je/jD ukuij'd - Pi)^ d,d A

VRTNARSTVO
GRADNJE
Koroška cesta 40 A, 3320 Velenje, www.pup.si,¡nfo@pup.si tel.: 03/896-87-00, fax.: 03/896-87-60
Scud&tmacA&i
Jagros d.o.o., Laše 1b, Podplat 03 812 10 65
www.trgovinejager.com
Za center Jager Velenje, cesta Simona Blatnika
ZAPOSLIMO:
-	VODJO CENTRA TEHNIKE (m), končana VI. st., zaželjeno trgovske ali tehnične smeri, min. 4 leta delovnih izkušenj pri prodaji tehničnega blaga in gradbenega materiala, poznavanje osnove rač. programov,
s sposobnostjo vodenja kolektiva, sprejemanja večjih strank in poznavanjem trgovinskega poslovanja, pozitiven odnos.
-	PRODAJNEGA STROKOVNJAKA-SVETOVALCA pri prodaji keramike končana V. st. trgovinske ali tehnične stroke, min. 2 leti delovnih izkušenj pri prodaji keramike ali tehničnega blaga, poznavanje računalništva, volja do dela in dodatnega izobraževanja, smisel za oblikovanje in barve.
-	PRODAJALCE tehničnega blaga (m/ž), končana V. st. trgovinske smeri,min. 1 leto delovnih izkušenj pri prodaji tehničnega blaga, poznavanje osnov računalništva, volja do dela in dodatnega izobraževanja.
-	SKLADIŠČNIKA gradbenega materiala (m), končana IV. st. trgovinske ali tehnične smeri, poznavanje gradbenih materialov, izpit za viličarja, volja do dela in dodatnega izobraževanja.
-	PRODAJALCA delikatese, končana IV. st. trgovinske smeri, min. 1 leto delovnih izkušenj pri prodaji delikatesnih izdelkov, poznavanje živil, pozitven odnos, volja do dela in dodatnega izobraževanja.
-	ADMINISTRATORJA trgovinskega poslovanja, poznavanje trgovinskega poslovanja, poznavanje računalniških programov (MS Ofice ...), natančnost in odgovornost pri delu, min. V. st. izobrazbe, min. 1 leto delovnih izkušenj pri trgovinski administraciji.
Delovna razmerja se sklepajo za določen čas z min. 2 mesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pisne vloge z manjšo fotografijo ali kopijo osebne izkaznice pošljejo na naslov: Jagros d.o.o., Prvomajska ulica, 3250 Rogaška Slatina.
Strehe
Po izkušnjah v zadnjem času je potrebno pri izbiri strehe zaradi vedno hujših neurij upoštevati ne le lepoto, ampak predvsem zaščito pred vetrom in točo. Z osnovnimi sistemi pritrjevanja strešnikov se bomo težavam vnaprej izognili. Potrebno je pritrditi slemenjake in krajnike, ki že s svojo obliko kljubujejo vetru.
Bolje je izbrati težjo kritino, saj je lahka občutljivejša, ker nima dodatne teže. Če imamo lahko kritino, jo moramo dobro pritrditi na letve, te nato v špirovce in naprej v podporne lege, ki se pritrdijo v betonski venec. Streha, pritrjena z dovolj vijaki, bi morala biti zaščitena
tudi pred močnim vetrom. Točo pa najuspešneje prenašajo kovinske strehe. V zadnjem času pa so se začele pojavljati plastične strehe,
ki naj bi imele tudi izjemno življenjsko dobo.
r~|AGER
® ftrgovini
Za krovce:
•	Izosekplus
•	Strešna lepenka
•	Pergamin
Za hidroizolacijo objektov:
•	Izotem V3
•	Izotem V4
Dne 25.10.2008 v prodajnem centru MIX Velenje prirejamo DAN ODPRTIH VRAT, v okviru katerega si boste lahko ogledali strokovne demonstracije uporabe materialov iz našega BOGatega prodajnega programa. Vljudno vabljeni!

MOJ DOM LEP IN UREJEN
Kakšni trendi vladajo med kuhinjami?
trenutno
Med sodobnimi kuhinjami prevladuje minimalističen stil. V primerjavi s klasičnimi kuhinjami imajo sodobne kuhinje novo, drugačno razporeditev, bolj razgibano, ki služi novemu načinu izkoriščanja prostora. Kuhinja je odprta v druge dnevne prostore, je družaben prostor, kjer se odvija precej več kot le priprava dobrot. Velika delovna površina je običajno v obliki
MEŠALNICA BARV
Tel.: 03/ 5471 718 GSM: 041/612 240 Fax: 03/ 547 17 17 E-pošta: ara@ara-barve.si http//: www.ara-barve.si
črke U ali L in je ločena od linije kuhinje in sredi kuhinje tvori otok. Postavitev spodnjih in zgornjih omaric, ki so gladke, brez ročajev, je geomatrijska, ostra, naložene so druga na drugo in tako primerne za shranjevanje. Pogosto je kuhinja dvobarvna, črno bele kombinacije ali harmonija kontrastnih si rjavih odtenkov. Kuhinja je za marsikoga najljubši prostor domovanja, saj je poleg kuharskega kotička tudi prostor za druženje. Uredite si jo tako, da se boste počutili v njej prijetno, domače.
Obiščite svet sanjskih barv!
Barve so informacija. Vplivajo na naše počutje, zato si bomo prostore pobarvali tako, da bomo v njih sproščeni.
Obiščite nas: z veseljem vam bomo svetovali, kako s pomočjo barv izboljšati počutje.
ZIMESAMO vam barve: - za notranje STENE -■a FASADE -aa AVTOMOBILE -■a LES in KOVINO
Barve za življenje!
ZASTOPNIŠTVO ZA VELENJE IN OKOLICO:
REMOPLAST Aleš DELČNJAK s.p.
Kidričeva 5, Velenje I PVC OKNA, VRATA, SENČILA tel.: 041 775 531
Ktfifohj* jii/Ljthjl
Velika jesenska akcija kuhinj in dnevnih

UPC digitalna televizija - novo v Sloveniji!
UPC j e predstavil novo digitalno kabelsko televizijo, ekskluzivno z digitalnim video snemalnikom s 160 GB prostora na disku
V septembru 2008 je skupina UPC Telemach prenovila svojo blagovno znamko. Vse stroritve, ki so se do sedaj tržile po blagovnimi znamkami UPC Telemach, Triera, KRS Rotovž, KRS Velenje ..., se od sedaj naprej tržijo pod blagovno znamko UPC. Rezultat spremembe ni samo poenotenje stori-
UPC Telemach, d. o. o., je vodilni ponudnik televizijskih storitev, širokopasovnega interneta in telefonije v Sloveniji. Po podatkih z dne 31. junija 2008 je UPC Telemach dobavljal svoje storitve okrog 150.000 naročnikom na kabelsko televizijo, okrog 46.000 naročnikom na kabelski internet in več kot 15.000 naročnikom na digitalno telefonijo. UPC Telemach je odvisno podjetje družbe Liberty Global, Inc. (NASDAQ: LBTY-A, LBTYB).
tev pod blagovno znamko UPC, ampak je odraz novega pristopa, nove filozofije v poslovanju, saj v UPC-ju želijo svoj odnos do uporabnikov nadgraditi preprosto in človeško. Pod sloganom »Preprosto za vsakogar« se bodo torej skrivale telekomunikacijke rešitve, ki ne bodo govorile v zapletenem računalniškem jeziku, temveč o uporabnosti in preprostem načinu razlage sicerveč-krat nedostopnega in nerazumljivega tehničnega sveta. Prvi konkretni rezultat sprememb pa je nova digitalna televizija, ki ponuja neslutene možnosti udobja v vašem domu.
Nova digitalna televizija
Digitalna televizija v prvi vrsti prinaša boga tej šo in upo rab ni kom pri jaz no izkušnjo. V skladu s svojo vizijo se je pod blagovno znamko UPC oblikovala ponudba, ki bo zmogljivo in kakovostno storitev digitalne televizije približala najširšemu krogu uporabnikov. V ponudbi je poleg obogatene programske sheme z več kot 100 televizijskimi in 50 radijskimi programi ter televizije visoke ločljivosti HDTV tudi paleta digitalnih sprejemnikov, med drugim z edinstvenim digitalnim video snemalnikom.
Digitalizacija televizije je rezultat hitrega razvoja digitalne tehnologije, ki ponuja višjo kakovost slike in zvoka, odslej pa tudi videa. Prednosti digitalne televizije so številne, od štirikrat ostrejše slike, dvakrat večje kapacitete kanalov, večka nalnega zvoka, pa vse do digitalnih podnapisov, elektronskega vodiča (EPG) in televizije viso-
■
fftt^Zf»			8888	v- tj
				
				
ke ločljivosti. UPC bo s prehodom na digitalno televizijo ponudil kakovostnejši sprejem slike in zvoka ter dodatne storitve, hkrati pa bo v svojem omrežju ohranil tudi analogno televizijo in vam tako prepustil izbiro tehno-lo gi je, ki vam naj bolj ustreza.
Digitalna kabelska televizija UPC ima pred drugi mi obli ka mi digitalne televizije vrsto prednosti. Tako za sprejem različnih, tudi plačljivih programov, večinoma ni potrebno plačevati naroč-ni ne kot pri sate lit ski digi tal ni televi zi ji, prav tako so v programski shemi vsi slovenski nacionalni in lokalni programi. Priljubljeni tuji programi Discovery, National Geographic in filmski kanali so podnaslovljeni ali sinhronizirani v slovenščino, prav tako paso prevedeni elektronski programski vodiči. Digitalna prizemeljska televizija DVB-T je v Sloveniji šele v povojih, kljub visoki kakovosti pa se po številu kanalov ne bo mogla meriti z digitalno kabelsko televizijo. IPTVse po obsegu kanalov lahko meri z digitalno kabelsko televizijo, vendar je zaradi širokopasovne tehnologije oziroma prenosa preko interneta digi tal ni sig nal dodat no stis njen, kar se pozna na kakovosti. Zaradi tega je omejeno tudi število televizorjev, ki jih lahko priključimo na omrežje, medtem ko na digitalni kabelski priključek lahko priključimo več sprejemnikov.
Za sprejem digitalne televizije boste
potrebovali primeren televizijski sprejemnik, računalnik z ustreznim sprejemnikom ali poseben digitalni sprejemnik, tako imenovani set-top-box. Za nemoten sprejem vseh programov, tudi plačljivih, so pri UPC naročnikom
pripravili tri digitalne sprejemnike priznanega korejskega proizvajalca Handan, ki so v uporabi tudi v kabelskih omrežjih UPC v tujini. Vsi trije sprejemniki - CV-5000 CINX iL, CV-6000 DVR in CV-7000 HD - ponujajo enako kakovost digitalne slike in omogočajo dodatne storitve, kot je elektronski programski vodič, razporejanje programov v skupine priljubljenih, sprejem večkanalnega zvoka in večjezične podnapise.
Handan CV-6000 DVR
Handan CV-6000 DVR je prvi spre-jemnikz vgrajenim digitalnim video snemalnikom pri slovenskih televizijskih operaterjih. Sprejemnik ima vgrajen trdi disk kapacitete 160 GB in omogoča snemanje do 80 ur kateregakoli televizijskega programa, brez omejitev avtorskih pravic, kot jih imajo omrežni video snemalniki pri drugih operaterjih. Zaradi lastnosti digitalne televizije, pri kateri se po eni frekvenci prenaša več
programov, lahko hkrati snema štiri programe, medtem ko uporabnik petega gleda. Prav tako pa omogoča snemanje s časovnim zamikom (pavza, previjanje naprej, nazaj...). Sprejemnik je z računalnikom mogoče povezati prek USB-vmesnika in nanj prenesti fotografije JPEG in glasbene datoteke MP3 ter se ob njih zabavati neposredno na zaslonu TV-sprejemnika.
Sprejem nik Handan CV-7000 HD je namenjen sprejemanju televizije visoke ločljivosti, saj bo UPC začel hkrati z digitalno kabelsko ponudbo predvajati tudi programe v HD. V kratkem bodo dodani tudi domači programi, ki so trenutno v testnem obdobju (SLO, POPTVin InfoTV).
UPC digitalno kabelsko televizijo je mogoče spremljati tudi brez posebnega sprejemnika, saj imajo nekateri sodobni digitalni televizorji vmesnik za module PCMCIA, v katerega je potrebno vstaviti modul za kodirni sistem Conax.
Digitalno kabelsko televizijo je mogoče gledati tudi prek osebnega računalnika, opremljenega z digitalno TV-kar-tico ali ključem USB-TV.
\
Pustite ga čakati
... z upc digitalno televizijo.
S pomočjo digitalnega video snemalnika lahko ustavite neposreden televizijski program in nadaljujete gledanje, kadarkoli želite. Novi digitalni paketi Trojček z digitalno televizijo že od 25 €*.
Casino Royale zdaj na HBO.
Preprosto za vsakogar. 08022 88 www.upc.si
«««M»»
*
25 €

*Možnost doplačila za digitalni video snemalnik 4 Q na mesec. Storitev je možna, kjer obstajajo tehnične možnosti priklopa. © 2008 UPC Telemach. Vse pravice pridržane.
internet telefon
upc

modroMBA kronika
■ a w •	a
Vožnja v kroziscu
Strpnost, uvidevnost
Milena Krstič - Planinc
Velenje - Dejstvo je, da krožišča, ki v zadnjih letih tudi v Velenju nadomeščajo klasična križišča, omogočajo hitrejši pretok vozil. Posebej, če vozniki ravnajo po predpisani prometni zakonodaji, ki v Zakonu o varnosti v cestnem prometu v petih odstavkih natančno opisuje, kako naj poteka promet v krožnih križiščih.
V velenjskem primeru je pri kro-žišču, prvem dvopasovnem v mestu, ki ga gradijo pod skakalnicami, treba vzeti v zakup, da to šele nastaja in da je v tem trenutku »opremljeno« z začasnimi označbami (v rumeni barvi), vendar je v njem že zaznati njegovo obliko in namen.
Rado Jeromel iz Izpitnega centra Velenje o smislu krožišč pravi naslednje: »Včasih se zgodi, da smisel krožišč izgubi svoj pomen, ker vozniki ne izkoristijo vsake priložnosti, ki jim je ponujena, da bi ga prevozili čimprej, in da bi tudi čimprej omogočili drugim, da bi lahko zapeljali vanj in se napotili v smer, ki jo imajo za cilj vožnje.«
Kako voziti v tem konkretnem krožišču? »V to krožišče, če gledamo iz smeri Šoštanja, prihajamo iz enega prometnega pasu, v krožišču sta dva prometna pasova in tisti vozniki, ki nameravajo zapeljati iz krožnega krožišča v prvem izhodu, lahko ostanejo na zunanjem prometnem pasu, tisti pa, ki nameravaj o izstopiti iz krožnega križišča na kakšnem kasnejšem izhodu, pa bi se morali po pravilu razvrstiti na notranji promet ni pas in potem takoj za tis tim izho dom iz krožnega križišča, ki je eden pred tem, ko bodo izstopili iz krožnega križišča, zamenjati prometni pas, tako da izstop iz krožnega križišča opravijo v zunanjem prometnem pasu. Drugače pa je, če prihajamo iz smeri Slovenj Gradca, kjer imamo dva prometna pasova, ki se nadaljujeta v dveh prometnih pasovih tudi v krožnem prometu. Takrat, če smo ob notranjem pro met nem pasu, zapeljemo takoj v sredinskega, če pa smo na zunanjem prometnem pasu, pa po zunanjem in
zopet po proceduri, ki sem jo opisal.«
Na splošno pa opažajo, kot je rekel Jeromel, da mnogi vozniki, ki prihajajo v krožišče, pozabijo ostalim voznikom pokazati, kje bodo izstopili iz krožišča, v katero smer bodo v nadaljevanju zapeljali. »To pokažemo s smerno utri-palko. Ta nam pogosto manjka, in ker je ni, ni možno predvideti, na katerem izstopu bo kdo izvozil. Zaradi tega tisti, ki bi radi zapeljali v krožni promet, čakajo, kaj bo storil tisti, ki je že v njem. Voznik
RadoJ eromel:» Krožišča omogočajoh itrejšip retok vozil.«
na vozišču krožnega križišča ima namreč prednost pred voznikom, ki se vključuje na to vozišče. Pret-očnost krožnega prometa bo gotovo večja, če bodo vozniki dosledno in natančno prižigali smerno utri-palko za izhod.«
Krožišče
Mogoče bodo težave v prometnih konicah, ko bo malce težje zapustiti krožni promet, če bomo zapeljali na notranji prometni pas, še pravi Rado Jerlo mel, ker bo zunanji povsem zaseden. V takih primerih svetuje, da opravite več krogov po notranjem prometnem pasu, obenem pa iščete prvo priložnost, da se razvrstite na zunanjega.
Avto na boku pustila kar na vozišču
Posledice k sreči niso bile (pre)hude - Brez izpita in s prekratko varnostno razdaljo
Velenje, Šoštanj - V sredo, 8. oktobra, dopoldan, je na regionalni cesti v Šoštanju voznik osebnega avtomobila zaradi prekratke var-
nostne razdalje trčil v vozilo pred njim. Povzročitelj nesreče je vozil brez vozniškega izpita.
Na lokalni cesti Gavce-Lokovica je istega dne voznik neregistriranega kolesa z motorj em zaradi izsiljevanja prednosti in vožnje pod vplivom alkohola trčil v avto. Ker je alkotest pri povzročitelju nesreče pokazal več kot 0,52 mg/l alkohola v izdihanem zraku, je bil pridržan do iztreznitve.
V petek, 10. oktobra, je na Koroški cesti v Šoštanju, voznica osebnega avtomobila zaradi vožnje preblizu desnega roba zapeljala z vozišča in trčila v drog javne razsvetljave. Vozilo je pri tem obrnilo na levi bok. Voz ni ca je po trče nju odšla s kraja, na vozišču pa pustila nevozen avto. Policisti so ji (ali pa ji še bodo) napi sa li pla čil ni nalog za dva prekrška. Še eno nesrečo so obravnavali na Koroški cesti v Šoš-
tanju v nedeljo, 12. oktobra. Voznica osebnega avtomobila je izsilila prednost voznici motornega kolesa in trčila vanjo. Obe sta se v nesreči lažje poškodovali.
V petek, 10. oktobra, pa se je dopoldan pripetila prometna nesreča na magistralni cesti Vinska Gora, odcep za Dob rno. Voz nik oseb ne ga avto mo bi la je zara di neprilagojene hitrosti trčil v dva osebna avtomobila. Pri trčenju se je ena od sopotnic lažje poškodovala.
Brez vlomov ne gre
V	torek, 7. oktobra, je bilo v Velenju na Efenkovi cesti vlomljeno v dve manjši tovorni vozili. Iz kovinskih zabojev, nameščenih na keso-nu, je neznanec odnesel več kosov različnega električnega orodja. Iz mrliške vežice v Šakalah je v četrtek, 9. oktobra, neznanec odnesel 13 metrov bakrenih žlebov.
V	soboto, 11. oktobra zjutraj, je bilo vlomljeno v trafiko na Rudarski cesti. Neznanec je odnesel za 20 evrov predmetov, ki so mu bili na dosegu roke.
V	noči na ponedeljek, 13. oktobra, je bilo vlomljeno v lokal na letališču v Lajšah. Vlomilec je odnesel več ste kle nic raz lič nih pijač, cigarete in menjalni denar. Iz garderobe Delavskega kluba v Velenju je nekdo iz dveh odklenjenih omaric odnesel dve denarnici.
Avtobusi niso vsi brez hib ni
Celje, 9. oktobra - V sredo dopoldne je na območju, ki je v pristojnosti Policijske uprave Celje, potekal poostren nadzor prometa s poudarkom na kontroli hitrosti tovornih vozil, počitkov oziroma trajanja vožnje po tahografih, tehnični brezhibnosti in tovoru tovornih vozil. Ustavili so dvajset vozil in ugotovili osem kršitev.
Vrtec brez radijev
Žalec, 9. oktobra - V četrtek ponoči je bilo vlomljeno v vrtec v Žalcu. Neznanec je odnesel pet radijskih aparatov in povzročil za 500 evrov škode.
Kje so euro pale te?
Latkova vas, 9. oktobra - V Lat-kovi vasi je bilo vlomljeno v ograjena prostora trgovine in podjetja. Pogrešajo večje število euro palet, vrednih dobrih 5.500 evrov.
Cik-cak z ukradenim avtom ga bo sta lo
Velenje, 10. oktobra - Eden od občanov je v petek seznanil OKC, da na relaciji Velenje- Dolič voznik
osebnega avtomobila megane vozi cik-cak. Policisti so vozilo, ki mu je zmanjkalo goriva, izsledili v Mis-linji, skupaj z vozilom pa tudi voznika.
Dogodek pravzaprav ne bi bil nič posebnega (cik-cak so že vozili, goriva pa je tudi že komu zmanjkalo), če policisti pri kontroli ne bi ugotovili, daje avto ukraden, prav tako registrske tablice na njem. Za povrh pa je imel voznik v vozilu še nekaj predmetov sumljivega izvora.
Policisti so voznika pridržali, nato pa ga izročili kolegom na Ravnah na Koroškem.
Odnesel za 10.000 evrov orodja
Velenje, 11. oktobra - V petek ponoči je neznani storilec na cesti Simona Blatnika vlomil v dve tovorni vozili in ukradel za okoli 10.000 evrov različnega orodja.
Zape lja li s ceste in trčili v drevo
Šmartno ob Paki, 12. oktobra - V
nedeljo, nekaj minut pred 2. uro zjutraj, se je v Slatini na območju Šmartnega ob Paki pripetila prometna nesreča, v kateri sta se dve osebi hudo telesno poškodovali, tri pa lažje.
Do nesreče je prišlo, ko je 20-let-ni voznik osebnega avtomobila vozil po lokalni cesti iz smeri Paš-ke vasi proti Šmartnemu ob Paki. Ko je v Slatini z vozilom pripeljal na del ceste, kjer vozišče preide iz blagega levega ovinka v ravnino, je zapeljal v levo ven z vozišča na travnato površino ter s prednjim desnim delom vozila silovito trčil v drevo. Pri tem sta se voznik in 19-letni sopotnik na prednjem sedežu hudo poškodovala, ostali trije sopotniki pa lažje.
Razbijal stekla
Velenje, 13. oktobra - V ponedeljek so policisti obravnavali tri dejanja poškodovanja tuje stvari. Neznanec je razbil stekla na lokalu Donna na Trgu mladosti, na prodajalni Foto art na Rudarski cesti in upravi Ere na Prešernovi.
Zgodilo se je...
od 17. do 23. oktobra
-	v nedeljo, 18. oktobra leta 1959, so v Paki pri Velenju svečano odprli novo šolo in skupaj s transformatorsko postajo tudi daljnovod med Šalekom in Pako;
-	18. oktobra 1996 so v Rdeči dvorani odprli prostore Turistično informacijskega centra Velenje, ki tako v naši dolini uspešno deluje že dvanajst let;
-	19. oktobra 1998, ko je Vegrad pričel gradbena dela pri izgradnji nove čistilne naprave v Termoelektrarni Šoštanj, je Brane Oblak postal novi trener nogometašev velenjskega Rudarja;
-	20. oktobra 1998 se je pred novimi lokalnimi volitvami v stari sestavi še zadnjič sestal svet Mestne občine Velenje;
-	leta 1999 je 20. oktobra Ljudska univerza Velenje z izidom zbornika in s proslavo v velenjskem domu kulture zaznamovala
40-letnico svojega delovanja;
-	21. oktobra 1911 je na Visolah pri Slovenski Bistrici umrl šoštanjski rojak, pisatelj, publicist, politik in slovenski narodni buditelj 19. stoletja dr. Josip Vošnjak;
-	od 21. do 31. oktobra leta 1985 je bil v velenjski Rdeči dvorani že 10. hišni sejem Gorenja, ki so ga obiskali tudi številni ugledni gostje iz političnega in gospodarskega življenja nekdanje države;
-	21. oktobra 1989 je bila v Zavodnjah ustanovljena stranka Zelenih Velenja; predsednik stranke je postal Vane Gošnik;
-	22. oktobra 1993 so se Delavska stranka Velenje, SDU Velenje in SDP Velenje na programsko volilni konferenci v dvorani velenjske občinske skupščine združile v novo stranko z imenom Združena lista socialnih demokratov Velenje; predsednik stranke je postal današnji velenjski župan Srečko Meh;
-	23. oktobra 1997, ko je v reki Paki zaradi zastrupitve poginilo več kot 5000 rib, je na festivalu neodvisnega filma Slovenije v konkurenci dokumentarnih filmov zmagal film velenjskih avtorjev z naslovom Basist in njegova zgodba o potopljeni vasi Družmirje.
■ Damijan Kljajič
Uspešno preiskali več vlomov
Policisti odvzeli prostost 26-letnemu Šoštanjčanu - Ukradene stvari prodal al, da l e dobil denar za drogo
Velenje, Celje, 8. oktobra - Policisti so sredi preteklega tedna odvzeli prostost 26-letnemu Šoštanjčanu. Sumijo ga storitve več kaznivih dejanju velikih tatvin na območju Celja in Velenja.
26-letnemu Šoštanjčanu, večkratnemu povratniku storitve kaznivih dejanj velikih tatvin, so prostost odvzeli v sredo. Osumljen je, da je vlomil v vrtec v Velenju, od koder je odnesel prenosni računalnik, dve kameri in fotoaparat. Osumljen je tudi vloma v avtobus na Aškerčevi v Celju, od koder je odnesel torbo z dokumenti, plačilnimi karticami in manjšo vsoto gotovine. Iz podjetja na Mariborski cesti pa je v zadnjem obdobju odtujil še LCD monitor. Osumljenega, ki je odvisnikih od prepovedanih drog in je ukradene predmete prodajal, da je dobil denar za nakup drog, čaka kazenska ovadba.
Izp olicistoveb eležke
Tokrat tudi heroin
Policisti vsake toliko časa srečajo koga, ki ima v posesti nedovoljeno drogo, največkrat marihuia-no. Enemu so jo v torek, 7. oktobra, dopoldne, zasegli v centru mesta, enemu pa tam tudi zvečer.
V	sredo, 8. oktobra, pa je bil »plen« trši. Na Ljubljanski cesti v Velenju so mlajšemu moškemu povratniku zasegli 11 zavitkov heroina.
Vseh krav niso našli
V	sredo, 8. oktobra, so policisti dobili prijavo občana o dogodku, ki se je zgodil že v četrtek pred tem. V zbir ni cen ter Kmetij ske zadruge v Ravnah pri Šoštanju je pripeljal kravo simentalko, težko okoli 750 kilogramov, namenjeno prodaji. Pred odvozom živine pa je neznanec odprl oboro in pri tem je nekaj krav zbežalo, med njimi tudi krava prijavljitelja. Kot kaže, je to kravo nekdo odpeljal v neznano. Morda v prodajo kam drugam?
Žaljivi do mestne redar ke
V	sredo, 8. oktobra, so se na parkirišču pred trgovino Eurospin na Goroški cesti trije neznani mlajši moški žaljivo vedli do mestne redarke. Eden id njih jo je celo napadel in jo vrgel po tleh, tako da je utrpela lažje telesne poškodbe. Storilec je s kraja odpeljal z neregistriranim motornim kole-
som, cross izvedbe, modro bele barve.
Ogrožal družinske člane
V	petek, 10. oktobra, zvečer je v stanovanjski hiši v Florjanu razbiral, razgrajal in ogrožal družinske člane pijan moški. Ker se ni pomiril niti, ko so tja prišli policisti, so ga ti odpeljali s seboj in ga namestili v posebne prostore za pridržanje.
Pretep dveh skupin
V	petek, 10. oktobra, ponoči, sta se v Sončnem parku ob Aškerčevi cesti v Velenju spopadli dve skupini mlajših oseb. Pri tem je ena oseba utrpela hude, druga pa lažje poškodbe. O dogodku policisti še zbirajo obvestila.
Bolje, samo s plačilnim nalogom, pa sta jo odnesla dva, ki sta se dan kasneje, v soboto, 11. oktobra, step-la v gostilni Pirh v Arnačah.
Odločil se je, da razbija
V	nedeljo, 12. oktobra, popoldne je v lokalu Anja v Šmartnem ob Paki gost poškodoval juke box. Po zaslišanju na policijski postaji se je s prijatelji vrnil v lokal in razbil še nekaj inventarja, potem pa, še preden so tja prispeli policisti, šel domov. Ti pa bodo obe dejanji povezali v eno kazensko ovadbo, ki sle di.
Delodajalec z avtom nad delavca
Do nevsakdanjega in neslavnega dogodka je prišlo v sredo, 8. oktobra, v Zavodnjah, kjer seje direktor zasebnega podjetja iz Velenja sprl z dvema delavcema. Do prepira je prišlo zaradi slabega plačila, zaradi česar delavca nista hotela na delo. Podjetnik je enega od obeh k delu hotel prisiliti s pretepom (namesto s primernim plačilom), ker pa mu ni uspelo, je sedel v avto in namerno zapeljal proti delavcema. Mlajši je pravočasno odskočil, starejšega pa je delodajalec zadel, tako daje ta padel po tleh. Hkrati z delavcem je podrl tudi del mrežaste ograje okoli bivše podružnične šole, nato pa s kraja odpeljal. Zoper podjetnika bodo policisti podali kazensko ovadbo na državno tožilstvo.
"»HAS
ČETRTEK, 16. oktobra
TV SLO (7
06.10	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Škrat, 1/26
09.35	Pod klobukom
10.15	Sorodni duši, 3/6
10.45	Turbulenca, izob. svet. oddaja
11.40	Sveto in svet
13.00	Poročila, šport, vreme
13.25	Blisk, nad.
13.50	Piramida
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Gumbek in rjavček, 5/26
16.05	Kaj vidim?, igrani film
16.20	Enajsta šola
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.30	Štafeta mladosti
18.15	Duhovni utrip
18.30	Žrebanje deteljice
18.40	Milan, risanka
18.45	Pujsa Pepa, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Komisar Rex, 3/8
20.50	Tednik
22.00	Odmevi, kultura, šport, vreme
23.00	Osmi dan
23.35	Najboljši prijatelj, ang. tv film
01.35	50 let televizije: tv dnevnik
16.10.1990
01.55	Duhovni utrip
02.10	Dnevnik
02.45	Dnevnik zamejske Tv
03.10	Infokanal
TV SLO
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
09.00	Tv prodaja
09.30	Zabavni infokanal
11.00	Otroški infokanal
12.00	Zabavni infokanal
12.40	Tv prodaja
13.10	Globus
13.40	50 let televizije: tv dnevnik
16.10.1990
14.00	Prvi in drugi
14.20	50 let televizije: slovenski
muzeji in galerije
15.00	Zgodovina komunizma, 3/4
15.50	Tv prodaja
16.20	Evropski magazin
16.50	Pomagajmo si, tv Koper
17.25	Mostovi
18.00	Dnevnik tv Maribor
18.25	Kronika osrednje Slovenije
18.35	Primorska kronika
18.55	Z qlasbo in plesom ...
20.00	Goljufi, am. film
21.50	Številke, 4/24
22.35	Veliki mali družinski umori, 2/4
00.05	Planet rock: Oasis, glas.
).35 Zabavni Infokanal
POP
06.20	24ur
07.20	Ljudstva sveta, dokum. serija
08.25	Goreče maščevanje, nad.
09.20	Sladka skrivnost, nad.
10.15	Tv prodaja
10.45	Oprah show
11.40	V živalskem vrtu, nan.
12.40	Tv prodaja
13.10	Popravljena krivica, nan.
14.05	Marina, nad.
15.00	Oprah show
15.55	Zakleti biser, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	Goreče maščevanje, nad.
18.00	Sladka skrivnost, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Kmetija
20.50	Trenja
22.25	24ur zvečer
22.45	Na kraju zločina, nan.
23.40	Naustrašna Jane, nan.
00.35	Prijatelji, nan.
01.05	24 ur, ponovitev
02.05	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, Informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice; videospot dneva; jutranji gost; koledar prireditev 10.30 Vabimo k ogledu
10.35 Pop corn, g
gost: Nikola Burovac 11.30 Videospot dneva 11.35 Odprta tema, ponovitev; Vpliv svetovne finančne krize na Slovenijo 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mojca in medvedek Jaka, otroška oddaja za najmlajše, 3. TV mreža - Kako nastane sok 18.40 Regionalne novice 18.45 Športni gost, ponovitev 19.30 Videospot dneva 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Skrbimo za zdravje, svetovalna oddaja - Sodobno zdravljenje krčnih žil 20.55 Regionalne novice 21.00 V harmoniji z naravo, kmetijska
21.30 Robert Goter z gosti, posnetek
2. dela koncerta 22.55 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 00.25 Vabimo k ogledu 00.30 Videospot dneva 00.35 Videostrani, obvestila
tv slo rr
06.10	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila 08.05 Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Trojčice: Knjiga o džungli, ris. 09.35 Hotel obmorček, ris. nan. 09.45 Kaj vidim?, igrani film
10.00	Enajsta šola
10.35	Štafeta mladosti
11.20	Osmi dan
11.50	City folk: Hrvaška
12.20	Alpe, Donava, Jadran
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Duhovni utrip
13.30	Komisar Rex, 3/8
14.20	Slovenci v Italiji
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Fiti in cvetličniki, risanka
15.55	Iz popotne torbe: kviz
16.15	Čarodejev vajenec, 10/10
16.45	Slike iz Sečuana: življenje z reko
17.00	Novice, šport, vreme
17.35	Tv pogled
17.45	Časi, ko so Evropi vladali Mavri
18.40	Brenč in Cvetka, risanka
18.45	Tinček, risanka
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Očetnjava, igrani film
20.30	Na zdravje!
22.00	Odmevi, kultura, šport
22.55 Polnočni klub
00.10	50 let televizije: tv dnevnik
17.10.1990
00.40	Čas, ko so Evropi vladali Mavri
01.30	Dnevnik
02.00	Dnevnik zamejske tv 02.25 Infokanal
TV SLO f5
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
09.00	Tv prodaja
09.30	Zabavni infokanal
11.00	Otroški infokanal
12.05	Tv prodaja
12.35	Glasnik, tv Maribor
13.00	Pisave
13.25	Evropski magazin
13.55	Črno beli časi
14.15	Sport špas, 4. del
14.45	50 let televizije: tv dnevnik
17.10.1990
15.10	Bram in Alice, 3/9
15.30	Tv prodaja
16.05	Primorski mozaik
16.35	Studentska
17.00	Mostovi
17.30	Migaj raje z nami!, razg.
življenje
18.00	Dnevnik tv Maribor
18.25	Kronika osrednje Slovenije
18.35	Primorska kronika
18.55	Velika imena malega ekrana:
Marjan Richter
20.00	Stari Rim: vzpon in propad
cesarstva, 5/6
20.50	Statisti, 11/12
21.20	Statisti, 12/12
21.50	Odštevanje na Nimitzu, am. f.
23.30	Finistere - na koncu sveta,
španski film
00.55	4400 povratnikov, 13/13
01.40	Zabavni infokanal
POP
05.45	24ur, ponovitev
06.45	Trenja
08.25	Goreče maščevanje, nad.
09.20	Sladka skrivnost, nad.
10.15	Tv prodaja
10.45	Oprah show
11.40	V živalskem vrtu, nan.
12.40	Tv prodaja
13.10	Popravljena krivica, nan.
14.05	Marina, nad.
15.00	Oprah show
15.55	Zakleti biser, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	Goreče maščevanje, nad.
18.00	Sladka skrivnost, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Kmetja
21.05	Misija nemogoče 3, am. film
23.15	24ur zvečer
23.35	Brez sledu, nan.
00.30	Maščevanje, am. film
02.15	24ur
03.15	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan; jutranje novice; videospot dneva; jutranji gost; koledar prireditev 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Skrbimo za zdravje, svetovalna oddaja - Sodobno zdravljenje krčnih žil 11.30 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš, otroška oddaja, 3. TV
mreža - Svetovni dan hoje 18.40 Regionalne novice 18.45 Asova gibanica, informativna
oddaja, ponovitev 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Jesen življenja, oddaja za tretje
življenjsko obdobje 20.45 Regionalne novice 20.50 Videospotdneva 20.55 Vabimo k ogledu 21.00 Razgledovanja, dokum. oddaja 21.30 V Tomovi dnevni sobi, 3. TV mreža - gost Matjaž Berger 22.00 Iz oddaje Dobro jutro 23.30 Vabimo k ogledu 23.35 Videospot dneva 00.40 Videostrani, obvestila
SOBOTA, 18. oktobra
tv slo rr
06.20	Odmevi
07.00	Zgodbe iz školjke
07.15	Križ kraž
09.00	Male pošasti, am. film
Polnočni klub
11.55	Tednik
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Kaj vidim?, igrani film
13.30	Tekma, debatna oddaja za mlade
14.20	Zgodba Simona Jacksona,
kanad. film
15.55	Sobotno popoldne
sledi	O živalih in ljudeh
16.10	Labirint
16.30	Vitalnost
16.45	Alternativa
17.00	Poročila, šport, vreme
17.15	Ozare
17.20	Sobotno popoldne
sledi	Zakaj pa ne
17.30	Na vrtu
17.55	Popolna družina
18.10	Z Damijanom
18.40	Dinko pod krinko, ris.
18.45	Rjavi medvedek, ris.
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Filmski spodrsljaji
20.05	Ne imejte me za norca, am. film
22.00	Poročila, vreme, šport
22.30	Hri-bar
23.35	Svitanje, 7/13
00.25	50 let televizije: tv dnevnik
18.10.1990
00.50	Dnevnik, ponovite
01.10	Dnevnik zamejske tv
01.35	Infokanal
TV SLO
06.30	Zabavni infokanal
07.30	Tv prodaja
08.00	Skozi čas
08.10	50 let televizije: tv dnevnik
18.10.1990
08.35	Polemika
09.45	Posebna ponudba, potrošniška
10.00	Tv prodaja
10.30	Primorski mozaik
11.00	Študentska
11.20	Vzpon in propad cesarstva,
12.10 Afna Friki: stolpnica, 3. del 12.35 Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem 13.40 Nogomet, ang. liga,
Middlwesbrough - Chelsea, prenos 15.35 Tv prodaja 16.15 Nekoč sta živela godec in plesalka, koncert romske glasbe
17.25 Migaj raje z nami!, razgibano
življenje 17.55 Nogomet, liga Telekom,
Maribor - Domžale, prenos 19.55 Krško: rokomet (Z), turnir reprezentanc, Slovenija -Hrvaška, prenos 21.35 Bleščica, oddaja o modi 22.05 Slovenski magazin 22.30 Sobotno popoldne 00.45 Najboljši prijatelj, ang. tv film 02.50 Zabavni infokanal
POP
07.25 Tv p 07.55 Formula 1, prenos kvalif. za VN Kitajske
09.05 Rori, dirkalnik, ris. serija 09.15 Florjan, gasilski avto, ris. serija 09.25 Pujsa Pepa, ris. serija 09.35 Winx klub, ris. serija 10.00 Di-Gata, ris. serija 10.25 Super heroji, ris. serija 10.50 Ubijalski nagon, dok. oddaja 11.55 Kraljestvo mravelj, dok. oddaja 13.00 As ti tud not padu?! 14.40 Ordinacija, nan. 15.45 Zločini pred domačim pragom, nan.
16.40 Angleški harem, ang. film
18.20 Desetka
18.55 24ur vreme
19.00 24ur
20.00 Vzemi ali pusti
21.00 Elizabethtown, am. film
23.05 Dexter, nan.
00.10 Transamerika, am. film
02.00 24ur
03.00 Nočna panorama
©
09.00 Miš maš, otroška oddaja,
ponovitev - Svetovni dan hoje 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Vredno je stopiti noter, dokumentarna oddaja 10.25 Videospot dneva 12.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mojca in medvedek Jaka, otroška oddaja za najmlajše -Kako nastane sok 18.40 Duhovni vrelec 18.45 V harmoniji z naravo, kmetijska
19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1685. VTV magazin, regionalni
- informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Nastop skupine Kad bi bio
Bijelo dugme, posnetek 1. dela 21.30 Odprta tema: Vpliv svetovne finančne krize na Slovenijo 22.30 Country folk blues festival,
Slovenj Gradec 2008 23.30 Videospotdneva 23.35 Videostrani, obvestila
NEDELJA, 19. oktobra
tv slo rr
07.00	Ziv-žav
sledi	Svet Petra Zajca in prijateljev,
8/8
sledi	Grimmove pravljice, 22/26
sledi	Marči hlaček, 4/26
09.45	Šport špas
10.15	Linus in prijatelji, 2/6
10.50	Prisluhnimo tišini
11.20	Ozare
11.25	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, šport, vreme
13.10	Na zdravje!
14.25	Fina gospa, 24/40
15.00	NLP, razvedrilna oddaja
sledi	5 minut slave
15.05	Nedeljsko oko z Marjanom
Jermanom
15.15	Glasbeni dvoboj
15.40	Človeški faktor
15.45	Šport
16.00	Družabna
16.30	Oglasni blok z Jasperjem Carrotom, dokum. oddaja
17.00	Poročila, šport, vreme
17.15	NLP, razvedrilna oddaja
17.15	Naglas!
17.20	Fokus
18.25	Zrebanje lota
18.40	Pokec, risanka
18.45	Reci ne!, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Zvezde pojejo
21.30	Družinske zgodbe: družina
Šavel
22.25	ARS 360
22.40	Poročila, vreme, šport
23.05	Deset božjih zapovedi: sedma, 7/10
00.05	50 let televizije: tv dnevnik
19.10.1990
00.30	Dnevnik
00.50	Dnevnik zamejske tv
01.20	Infokanal
TV SLO f?
06.30 Zabavni infokanal 07.50 Tv prodaja 08.20 Skozi čas
08.30 50 let televizije: tv dnevnik
19.10.1990 08.55 Globus 09.25 Brat bratu, 3. del 10.00 Koroška poje 2008, 1/3 10.25 Po poteh Ushuaie, 3/13 10.50 Tv prodaja 11.20 Pomagajmo si 11.50 Slovenski magazin 12.15 Rad igram nogomet 12.45 Tv prodaja
13.20 3. srečanje slov. razumnikov iz zamejstva, zdomstva in domovine v Dragi pri Trstu 13.50 Čudež belih konj, am. film 15.45 Angela Gheorghiu s simf. rtv Slovenija, posnetek iz Križank 17.30 Moč usode, glasbeni film 18.25 Nogometni magazin 18.55 50 let televizije: nord ring gala, 2. del
20.00 Pogled z neba, 5/8 20.45 Berlin Alexanderplatz, 6/14 21.50 Slovenci v Berlinu, dokum.
oddaja 22.40 Rim, 8/12 23.30 Zlata resna glasba in balet
(1958 - 2008) 00.30 Zabavni infokanal
POP
07.00 Tv prodaja
07.30 Moto GP, prenos dirke za VN Malezije
08.45 Formula 1, prenos dirke za VN
Kitajske 11.15 ŠKL
12.20 Skrivnostne poti, nan. 13.20 Presaditev organov, dokum. oddaja
13.55 Bratje in sestre, nan. 14.50 Moški v krošnjah, nan. 15.50 Moje pesmi, moje sanje, am. film
18.55 24ur vreme 19.00 24ur
20.00 As ti tud not padu?!
21.40 Shark, nan.
22.35 Vrhunci VN Kitajske, oddaja o
22.55	Krvoločno ljudstvo, am. film
00.55	Znova pri starših, nan.
01.30	24ur, ponovitev
02.30	Nočna panorama
©
PONOVITEV ODDAJ TEDEN. SPOREDA 09.00 Miš maš, otroška oddaja -Svetovni dan hoje
1684.	VTV magazin Kultura, informativna oddaja Športni torek, športna informativna oddaja
10.30 Zupan z vami, pogovor v studiu, gost: Slavko Vetrih, župan Občine Vitanje Duhovni vrelec
1685.	VTV magazin Kultura, informativna oddaja
12.05 Vabimo k ogledu 12.10 Nastop skupine Kad bi bio Bijelo dugme, posnetek 1. dela Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Mladi upi, otroška oddaja 18.45 Vredno je stopiti noter, dokumentarna oddaja Pop corn, glasbena oddaja, gost: Nikola Burovac Skrbimo za zdravje, svetovalna oddaja - Sodobno zdravljenje krčnih žil 21.05 Videostrani, obvestila
09.40 10.05 10.10
11.35 12
13.10 18.00 18.05
19.15 20.05
PONEDELJEK, 20. oktobra
tv slo rr
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Šport špas, oddaja o športu
09.40	Gumbek in Rjavček, 5/26
10.05	Risanka
10.10	Iz popotne torbe: kviz
10.30	Čarodejev vajenec, 10/10
11.05	Čas, ko so Evropi vladali Mavri, 2/2
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Zvezde pojejo, ponovitev
15.00	Poročila
15.10	Dober dan, Koroška
15.45	Viki Vijak, risanka
15.55	Kravica Katka, risanka
16.00	Pokec, risanka
16.05	Bisergora, 13/15
16.20	Martina in ptičje strašilo:
spričevalo
16.30	Ribič Pepe: domači Piran, 1/30
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.30	Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem
18.25	Žrebanje 3 x 3 plus 6 Pipi in Melkijad, risanka
18.45	Dragi domek, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Brat bratu, 4. del
20.40	Polemika
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Opus
23.25	Glasbeni večer
01.05	50 let televizije: tv dnevnik
20.10.1990
01.35	Tihomorsko brezno, 3/3
02.25	Dnevnik
03.00	Dnevnik zamejske tv
03.30	Infokanal
TV SLO
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
09.00	Tv prodaja
09.30	Zabavni infokanal
10.45	Tv prodaja
11.15	Sobotno popoldne
13.35	Tv prodaja
14.05	Slovenci v Italiji
14.35	Posebna ponudba, potrošniška
14.50	Rad igram nogomet
15.20	50 let televizije: tv dnevnik
20.10.1990
15.50	Osmi dan
16.20	ARS 360
16.40	Slovenski magazin
17.05	Britanska kraljica,
osemdesetletnica, 1/2
18.00	Dnevnik tv Maribor
18.25	Kronika osrednje Slovenije
18.35	Primorska kronika
19.00	Dr. Who, 12/13
20.00	Tihomorsko brezno, 3/3
21.00	Studio city
22.00	Knjiga mene briga
22.20	Resnična resničnost
22.50	50 let televizije: veliki dosežki
slov. kirurgije, 13/21
23.20	Tajna služba, 3/3
00.55	Zabavni infokanal
POP
06.50	24ur, ponovitev
07.50	Nebeška kuharija, serija
08.25	Goreče maščevanje, nad.
09.20	Sladka skrivnost, nad.
10.15	Tv prodaja
10.45	Oprah show, pogov. oddaja
11.40	V živalskem vrtu, nan.
12.40	Tv prodaja
13.10	Popravljena krivica, nan.
14.05	Marina, nad.
15.00	Oprah show
15.55	Zakleti biser, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	Goreče maščevanje, nad.
18.00	Sladka skrivnost, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
19.55	Kmetija
20.50	Lepo je biti sosed, nan.
21.30	Grda račka, nan.
22.20	24ur zvečer
22.40	Ženska džungla, nan.
23.35	Kaliforniciranje, nan.
00.15	Neustrašna Jane, nan.
01.10	Prijatelji, nan.
01.40	24ur, ponovitev
02.40	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice; videospot dneva, jutranji gost; koledar prireditev 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Nastop skupine Kad bi bio
Bijelo dugme, posnetek 1. dela 11.35 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Regionalne novice 1 18.05 Posnetek tekme 19.30 Videospotdneva 19.45 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Župan z vami, kontaktna oddaja, gost: Srečko Meh, župan MO Velenje 21.00 Regionalne novice 2 21.05 Vabimo k ogledu 21.10 Rudnik Mramor, reportaža 21.40 Iz oddaje Dobro jutro 23.10 Vabimo k ogledu 23.15 Videospot dneva 23.20 Videostrani, obvestila
TOREK, 21. oktobra
TV SLO (7
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Na potep po spominu
09.30	Svetlana Makarovič: hrčkova
09.45 Kaj je za hec in kaj je zares, 13/15
10.00	Ribič Pepe: domači Piran, 1/30
10.20	Zgodbe iz školjke
11.05	Tihomorsko brezno, 3/3
12.00	Družina Šavel, ponovitev
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Planet Rock: The killers, glas.
13.40	ARS 360
13.55	Opus
14.20	Obzorja duha
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Trojčice_, ris. nan.
16.10	Zlatko Zakladko
16.15	Zlatko zakladko
16.30	Knjiga mene briga
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.30	Predani ljudem, dok. film
18.00	Z glavo na zabavo
18.30	Žrebanje Astra
18.40	Krtek, risanka
18.45	Binko, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Piramida
21.00	Medvedi, dokum. meseca
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.00	Resnični Rommel, 3/3
23.50	Prava ideja!, poslovna oddaja
00.15	50 let televizije: tv dnevnik
21.10.1990
00.40	Predani ljudem, dokum. film
01.10	Dnevnik
01.45	Dnevnik zamejske tv
02.10	Infokanal
TV SLO
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Tv prodaja
08.30	NLP, razvedrilna oddaja
11.40	Tv prodaja
12.10	Dober dan, Koroška
12.40	Resnična resničnost
13.10	Bleščica, oddaja o modi
13.40	Studio city
14.40	Sledi, oddaja tv Maribor
15.10	50 let televizije: 21.10.1990
15.35	Tv prodaja
16.05	Glasnik, tv Maribor
16.30	Bratu bratu, 4. del
17.05	Britanska kraljica,
osemdesetletnica, 2/2
18.00	Dnevnik tv Maribor
18.25	Kronika osrednje Slovenije
18.35	Primorska kronika
18.55	V duhu glasbenega in plesnega izročila
19.05	Po poteh slovenske opere, 3/8
20.00	Opera, mlad. serija
20.35	Globus
21.05	Prava ideja!, poslovna oddaja
21.30	Lady Chatterley in mož iz
gozda, 2/2
23.15	Vrhunci ang. nogometne lige
00.05	Gustloff, 2/2
01.40	Zabavni infokanal
POP
06.20	24ur
07.20	Poštasti iz zgodovine, 1/3
08.20	Goreče maščevanje, nad.
09.15	Sladka skrivnost, nad.
10.10	Tv prodaja
10.40	SKL
11.40	V živalskem vrtu, nan.
12.40	Tv prodaja
13.10	Na lovu za pravico, nan.
14.05	Marina, nad.
15.00	Oprah show
15.55	Zakleti biser, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	Goreče maščevanje, nad.
18.00	Sladka skrivnost, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Kmetija
21.00	Preverjeno
22.05	Zdravnikova vest, nan.
23.00	24urzvečer
23.20	Zakon in red, nan.
00.15	Neustrašna Jane, nan.
01.10	Prijatelji, nan.
01.40	24 ur, ponovitev
02.40	Nočna panorama
10.30
Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice; jutranji gost; koledar prireditev
_____ Vabimo k ogledu
10.35 Župan z vami, pogovor v studiu, gost: Srečko Meh, župan MO Velenje 11.35 Posnetek tekme 13.00 Videospotdneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mladi o mladih, mlad. oddaja 18.40 Videospotdneva 18.45 Mojca in medvedek Jaka, otroška oddaja za najmlajše -Kako nastane sok 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1686. VTV magazin, regionalni
- informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Športni torek, športna
informativna oddaja 20.50 Športni gost, športna oddaja 21.30 Fair play, oddaja o športu 22.00 Asova gibanica, infor. oddaja 22.30 Iz oddaje Dobro jutro 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Videospot dneva 00.10 Videostrani, obvestila
SRE DA, 22. oktobra
tv slo rr
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Moby Dick in skrivnost dežele
Mu, 9/26
09.30	Hotel Obmorček, nan.
09.45	Zlatko Zakladko
10.05	Oddaja za otroke
10.25	Knjiga mene briga
10.45	Z glavo na zabavo, 9. oddaja
11.20	Predani ljudem, dokum. film
11.55	Medvedi, dokum. meseca
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Polemika
14.35	Prva medalja, dokum. oddaja
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Nils Holgerson, 15/26
16.05	Male sive celice, kviz
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.30	Turbulenca, izob. oddaja
18.30	Žrebanje lota
18.40	Bacek Jon, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55 20.05 L 21.35 22
n je glavna, am. film Prvi in drugi Odmevi, šport, vreme 23.05 Omizje
00.20 50 let televizije: tv dnevnik
22.10.1990 00.40 Turbulenca, izob. oddaja 01.35 Dnevnik 02.10 Dnevnik zamejske tv 02.35 Infokanal
TV SLO
06.30 Zabavni infokanal 07.00 Infokanal 08.00 Otroški infokanal 09.00 Tv prodaja 09.30 Zabavni infokanal 10.35 Tv prodaja
11.05 Musica toccare, posnetek iz atrija Trubarjevega antikvar. v Ljubljani 11.50 Impromptu 12.05 Vrhunci ang. nogometne lige 13.00 Hri-bar
14.05 Po poteh Ushuaie, 3/13 14.30 50 let televizije: tv dnevnik
22.10.1990 14.55 Prava ideja!, poslovna oddaja 15.20 Tv prodaja 15.50 Črno beli časi 16.10 Koktajl, oddaja tv Maribor 17.25 Mostovi 18.00 Dnevnik tv Maribor 18.25 Kronika osrednje Slovenije 18.35 Primorska kronika 18.55 50 let televizije: prijatelji,
ostanimo prijatelji 20.00 Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem 20.55 Umik agresorja z ozemlja RS,
21.55	Idiot, sng drama
23.45	Slovenska jazz scena
00.25	50 let televizije: slovenski
muzeji in galerije
01.00	Deset božjih zapovedi: druga, 2/10
02.00	Zabavni infokanal
POP
06.25	24 ur, ponovitev
07.25	Preverjeno
08.25	Goreče maščevanje, nad.
09.20	Sladka skrivnost, nad.
10.15	Tv prodaja
10.45	Oprah show
11.40	V živalskem vrtu, nan.
12.40	Tv prodaja
13.10	Na lovu za pravico, nan.
14.05	Marina, nad.
15.00	Oprah show
15.55	Zakleti biser, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	Goreče maščevanje, nad.
18.00	Sladka skrivnost, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Kmetja
21.00	Pisateljica v nevarnosti, am. film
22.30	24ur zvečer
22.50	Monk, nan.
23.45	Neustrašna Jane, nan.
00.40	Prijatelji, nan.
01.10	24ur, ponovitev
02.10	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice; videospot dneva, nove izdaje; jutranji gost; koledar prireditev 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 1686. VTV magazin, regionalni
- informativni program 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Videospot dneva 11.05 Športni torek, športna informativna oddaja 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Maja in čarobna skrinja,
otroška oddaja, 3. TV mreža 18.35 Regionalne novice 1 18.40 Fair play, oddaja o športu 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Pop corn, kontaktna glasbena
oddaja, gost: Skater 20.55 Regionalne novice 2 21.00 Odprta tema, 3. TV mreža 22.00 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja 23.30 Vabimo k ogledu 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila
PRIREDITVE
hU
oros kon
Oven od2 1.3.do21.4.
Čeprav boste večini ljudi kazali nasmejan obraz, boste zelo nemirni. Nabralo se vam je preveč skrbi in problemov, da bi jih lahko rešili v doglednem času. Pa vendarle se vam v danih razmerah vse vrti tako, kot si želite, a tega sploh nočete videti. Spoznali pa boste, da si ne smete želeti preveč, sicer pa ste močno spremenili življenjske vrednote. Odkrit pogovor verjetno tokrat ne bo rešil težav. Nuj no bo, da odprete denar ni co ali pa krep ko zavi ha te roka ve. To pa ne bo lah ko, saj je nava da želez na sraj ca. Zdravje bo solid no, a ogla ša le se bodo sta re teža ve.
Bik od 22.4. do 20.5.
Ta lep jesenski čas boste mnogi izkoristili za prave male počitnice, pa čeprav bodo trajale le podaljšan vikend. V njih žal ne bo toliko sonca kot si želite, pa ne dobesedno. Pričakovanja bodo namreč veliko večja kot realno življenje. Tudi zato, ker bo vaše čustveno življenje povsem zmedeno. Želeli si boste družbe nekoga, ki vam bo šel po malem na živce. Čeprav dobro veste, da ni pravi, se boste bali samote. Na finančnem področju vas čaka večja zmaga, na poslovnem pa nekoliko manj ša. Denar, ki ga pri ča kujete v teh dneh, še ne bo kapnil na vaš račun. Zato varčuj te!


Dvojčka od 21.5. do 21.6.
Že ob koncu tedna se bo na vas zgrnila kopica dogodkov, ki jim sami ne boste kos. Sploh, ker si boste želeli več pomoči tistih, ki bodo po svoje krivi za dogodke. Nikar pa ne jemljite zadeve preveč neresno. Predvsem zato, da razočaranje ne bo prehudo. Čeprav ga pričakujete, zna zelo boleti. Vse pa ne bo tako črno. Že v nekaj dneh boste prejeli zelo dobro novico, tako dobro, da se vam bo nebo v trenutku razjasnilo. Kar se ljubezenskega življenja tiče, ne bo takšno, kot si želite. Pa tokrat res ne po vaši krivdi, saj se je partner znašel v hudi stiski. Ne očitajte mu, saj veste, kaj se mu dogaja.
Rak od 22.6. do 22.7.
Načrtov za daleč naprej ne boste več delali, saj so vas dogodki zadnjih dni prepričali, da se lahko življenje v trenutku obrne na drugo stran in povsem spremeni vse plane. Pa naj so še tako enostavni. K sreči se bo vse že v nekaj dneh izteklo tako, da ne bo nič narobe, strah pa bo ostal. S partnerjem bosta v kratkem morala razrešiti še nekaj nesporazumov, sicer boste težko zaživeli na novo. V prihodnost bo težko gledati, če preteklost ni razčiščena, česar pa se zavedate le vi. Povabilo na neko zabavo vzemite resno. In nikar se ne izgovarjajte na pomanjkanje časa, ker je ta izgovor zelo prozoren.
Lev od 23.7. do 23.8.
Ta jesen je res vaša, saj vam bo vse šlo po načrtih. Poleg tega pa ne boste spali na lovorikah nekega uspeha, ampak se boste že v teh dneh lotili novih projektov, ki so za vas pravi izziv. Tudi zato se boste veselili kot mali otrok, saj bo raven adrenalina zelo visoka. Končno bo prišel čas, ko se bo delo v preteklem obdobju, ki ga je bilo res veliko, poznalo tudi na vašem bančnem računu. Končno boste lahko finance spravili na zdrave temelje in začeli načrtovati tudi nove nakupe. Priznajte, da boste poslej lažje dihali. In to se bo poznalo na daleč, predvsem pa se boste veliko več smejali.
Devica od 24.8. do 23.9.
Ko boste še pred ponedeljkom izvedeli veliko novico, boste najprej zmedeni, potem pa povsem spremenjeni. Odločitev ne bo lahka, zato si zanjo mirno vzamete nekaj dni časa za razmislek. To vam priporočajo tudi zvezde. Ker denarzad-nje čase ne gre lahko od vas, tudi tokrat dobro premislite, kako z vašimi prihranki. Marsikaj ste že zamudili in zato ne bo nič narobe, če sedaj čakate, kaj se bo zgodilo. Vseeno pa si privoščite vsaj eno od reči, ki si jih že dolgo želite. In pri tem nikar ne imejte slabe vesti. Dobro veste, da preveč skrbite za vse okoli vas, nase pa pogosto pozabite. Imejte se bolj radi!
Tehtnica od2 4.9. do2 3.10.
Skrbi, ki so se nalagale v preteklih tednih, bodo počasi začele kopneti. Predvsem zato, ker ste tokrat upoštevali partnerjev nasvet in poskrbeli, da ste s pomočjo strokovnjakov izvedeli, kaj se dogaja z vami. Zvezde se obračajo na vašo stran, vedno bolj vam bodo naklonjene. Zato se pomirite in začnite delati načrte do konca leta, ki jih prej zaradi nastale situacije sploh niste upali. Je pa dejstvo, da boste morali doma kdaj udariti po mizi in postaviti svoja pravila igre. Tudi s partnerjem si bosta morala natočiti čistega vina. Morda pa bo po tem čas, da se odpravite vsaj na konkreten izlet, na katerem poskušajte pozabiti na realnost.
Škorpijon od2 4.10. do2 2.11.
Nobene prave volje ne boste imeli, pa vam sploh ne bo jasno, zakaj. Vsak dan boste že zjutraj čakali, da se delavni dan konča in da se vsaj malo posvetite tudi sebi in svojim željam. Teh bo iz dneva v dan več, poleg tega pa boste poskušali poskrbeti, da bodo na prvih mestih tiste, ki so povezane z vašim ljubezenskim življenjem. To vam namreč v zadnjih tednih največ pomeni. Poslovno se vam obeta pre cej napo ren, a finanč no zelo uspe šen teden. Upa nje, da bo kma lu bolje, bo tokrat realno. Le na zdravje pazite, znajo se oglasiti stare težave.
Strelec od 23.11. do 21.12.
Ugotovili boste, da se bo najbolje zanesti le nase in na svojega partnerja, ki vam bo tudi v naslednjih dneh v veliko oporo. Težko se boste zadrževali, da ne boste prestrogi z nekom, ki vas je razočaral in močno izgubil vaše zaupanje. Ker mu bo to dobra šola, boste kmalu ugotovili, da ste ravnali prav, saj bodo sedaj stvari tekle povsem drugače. Srečni boste tudi zato, ker se boste teles no poču ti li vsak dan bolje. Dej stvo je, da ste se vze li v roke in sami nare di li več za dobro počutje. Da se to splača, pa boste spoznali že v naslednjih dneh, ko boste potrebovali precej energije. Tudi za glajenje ljubosumja v hiši. Je res čisto neutemeljeno?
Kozorog od 22.12. do 20.1.
Srečni boste že ob najmanjšem uspehu, saj kaj veliko od teh oktobrskih dni sploh ne boste pričakovali. Zdelo se vam bo, da se tudi vi pripravljate na zimsko spanje, tako kot narava okoli vas. Po drugi strani pa si boste morali priznati, da ste si verjetno naložili veliko preveč dela. Čeprav trdite, da vas prav delo osvobaja, boste v teh dneh spoznali, da vas lahko tudi povsem izčrpa. Sploh, ker ste zadnje tedne kar malo zanemarili zdrav način življenja. Tudi imunski sistem vam sporoča, da ni najboljši. To pa so resni opozorilni znaki, da se morate vzeti v roke. Ljubezen? Spraševali se boste, če iskrena res obstaja.
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Leto se tako hitro izteka, da vas bo kar malo strah. Sploh, ker ste želeli še letos opraviti nekaj zelo pomembnega. Znašli se boste na križišču želja in potreb, vse pa bodo omejene tudi s financami. Prav te vam bodo spet delale sive lase. Ne bo se vam lah ko odlo či ti, a ven darle se čas izte ka. Tudi, če bos te vede li, da je odločitev prava, vas bo stala veliko živcev in tudi denarja. Osrečili pa boste tudi partnerja, ki je že skoraj obupal nad vami. To, kar mu pripravljate v naslednjih dneh, ga bo povsem razorožilo. Lahko pa pomeni tudi nov veter v jadrih vajine ljubezni.
Ribi od 20.2. do 20.3.
Dovolj boste imeli ljudi, ki se jim zdi samoumevno, da boste naredili vse, kar zahtevajo od vas, nikoli pa se ne vprašajo, če ste za to tudi dovolj nagrajeni. Mor da res poslu ša te nasvete dru gih in se boji te, kako bodo na vaše rav na -nje rea gi ra li tis ti, ki vam veli ko pome nijo. Pri sluh ni te raje sebi, saj bos te, ko boste pretehtali nastalo situacijo, najbolje vedeli, kako naprej. Več optimizma vam ne bi škodilo, saj zadnje čase sploh ne znate več z veseljem gledati v prihodnost, še manj se znate zabavati. Je že res, da se v življenju dogajajo tudi neprijetne stvari. Še vedno velja, da za vsakim dežjem posije sonce. Tudi tokrat bo tako, pa to ne bo čisto nič povezano z vremenom.
ft
■ lJ
VELENJE
Četrtek, 16. oktobra
10.00 Knjigarna Mladinska knjiga Knjižna čajanka Mavrični lok življenja 13.00 in 17.00 Visoka šola za varstvo okolja, Trg mladosti 2 Predavanje(predavalnica 1) Glavni vzroki podnebnih sprememb 17.00 - 20.00 Mladinski center Velenje
Klepetalnica z Iro 18.00 Mestna četrte Levi breg, Foitova cesta 2
Predavanje in pogovor Odstrta skrivnost - vilinski simboli - ključi energij 18.00 Krščanska adventistična cerkev Velenje, Šalek 25 Delavnica: Jedi s kostanjem in uporaba kakija 18.00 - 19.00 Vila Mojca
Delavnica: Ko družabna igra zamenja računalnik 19.19 Knjižnica Velenje
Potopisno predavanje Po Alkimistovih sledeh
Petek, 17. oktobra
7.00 - 18.00 Središče Velenja
Redni sejem 14.00 Gaberke, pod kozolcem
Kostanjev piknik za krvodajalce in prostovoljce OZ RK Velenje 18.00 Knjižnica Velenje Cool knjiga
Guus Kuier: Naj ljubezen gori kot plamen, amen 21.00 MJadinski cente Velenje ŠŠK piknik in koncert
Sobota, 18. oktobra
7.00 - 13.00 Središče Velenja
Redni sejem 8.00 - 11.00 Cankarjeva ulica, Velenje Človekoljubna akcija Drobtinica 8.00 - 13.00 Atrij KSC Kmečka tržnica 14.00 - 19.30 Glasbena šola FKK Velenje
7. Slovenski orgelski dan Komorna in zborovska glasba z orglami
14.00 Občni zbor Slovenskega orgelskega društva
Kdaj - kje - kaj
15.0 Pregled slovenske komorne glasbe
17.00 Komorni koncert z orglami I 19.30 Komorni koncert z orglami II 21.00 Mladinski center Velenje Zabavno družabni večer
Nedelja, 19. oktobra
10.00 Velenjski grad
Nedeljska muzejska ustvarjalnica za otroke
19.00 Kulturni dom Škale Multimedijski potopis Igor Gruber: Slovenska planinska pot - direkt: Maribora -Triglav -Ankaran
20.00 Mladinski center Velenje Gledališka predstava Hotel Babilon, monokomedija (Violeta Tomič)
Ponedeljek, 20. oktobra
17.00 Ljudska univerza Velenje Vseživljenjska telenovela Brezplačno učenje španskega jezika za starejše od 50 let, pisanje scenarija za telenovelo,v kateri bodo igrali udeleženci tečaja
17.00 - 18.30 Vila Mojca
Delavnica: Ko učenje postane veselje
18.00 Ljudska univerza Velenje
Predstavitev jezikovnega tečaja Poliglot
18.30 Ljudska univerza Velenje
Predstavitev tečaja italijanščine, ruščine in španščine
19.30 Dom kulture Velenje Gledališka predstava Sergi Belbel: Mobilec (digitalna telefonska komedija); Mestno gledališče ljubljansko
Torek, 21. oktobra
17.00 Knjižnica Velenje, otroški oddelek Ustvarjalna delavnica Čarovniški duhci
17.00 - 20.00 Mladinski center Velenje Klepetalnica zIro
19.00 Knjižnica Šoštanj
Potopisno predavanje Damjan Sekuti: Pik Lenin - beli
čitalnica
Srečanje rodoslovcev
Sreda, 22. oktobra
17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba
Ure pravljic 17.00 - 18.30 Vila Mojca
Delavnica: Ko učenje postane veselje
17.00 - 19.00 Interspar Velenje 6. obletnica centra Interspar Velenje
Ansambel Spev, degustacije, nagrade ... 17.00 - 20.00 Mladinski center Velenje Igranje družabne igre »Naseljenci otoka Catan« 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica
Zdravje in kvaliteta življenja Antibiotiki in probiotiki; predava Sanja Lončar Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Turistično-infor-ma cij ski cen ter Mest ne obči ne Vele nje (03/896 18 60).
ŠOŠ TANJ
Četrtek, 16. oktobra
16.00 Knjižnica Šoštanj Ure pravljic
ŠMARTNO OB PAKI
1B.1B Knjižnica Velenje, študijska
Petek, 17. oktobra
19.00 Hiša mladih v Šmartnem ob Paki Islandija s kolesom - potopisno predavanje (Tomi Krašovec)
Sobota, 18. oktobra
10.30 Hiša mladih v Šmartnem ob Paki Otroške ustvarjalne delavnice
Ponedeljek, 20.
oktobra
18.00 Hiša mladih v Šmartnem ob Paki Delavnica samopregledovanja dojk
Torek, 21. oktober
18.00 Hiša mladih v Šmartnem ob Paki Joga
Piknik in Drobtinica
Šaleška dolina - Območno združenje RK Velenje bo jutri in v soboto pripravilo dve aktivnosti, in sicer v petek piknik za krvodajalce, krvodajalke, prostovoljke in prostovoljce, dan kasneje pa akcijo Drobtinica.
Združenje vsako leto »nagradi« krvodajalce za njihovo pomoč sočloveku s srečanjem. Vsako leto se ga udeleži blizu 700 darovalcev krvi iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, čeprav na krvodajalskih akcijah daruje kri več kot 4200 občanov. Običajno srečanje organizirajo ob dnevu krvodajal-
cev, v začetku junija. Letos so ga zaradi slabega vremena takrat odpovedali in prestavili na jesenski čas. Kostanjev piknik, kot so tokrat poimenovali srečanje, bodo organizirali pod kozolcem v Gaber-kah (pri starem gasilskem domu), začeli pa ga bodo ob 14. uri.
Svetovni dan hrane ( v soboto) pa bo združenje zaznamovalo že s tradicionalno akcijo Drobtinica. Na njej bodo tudi tokrat člani podmladka RK na osnovnih šolah na stojnicah ponujali kruh in zbirali prostovoljne prispevke za prehrano socialno ogroženih sošolcev. Stoj-
nice bodo postavili v Velenju na Cankarjevi ulici, v Šoštanju pred Blagovnico Mercatoija, v Šmart-nem ob Paki pa prav tako pred Mercatorjevo trgovino. Akcija Drobtinica bo trajala od 8. do 11. ure.
■ tp
Planine vabijo
Petek, 17. 10.: pohode ob polni luni pričnejo spet »MESEČNIKI« - PD Vinska Gora);
Sobota, 18. 10.: Sleme-Tanar (PD Velenje, sekcija Premogovnik)
Koledar imen
16 • četrtek - Jadviga, Marjeta, Gal
17. petek - Marjeta, Ignacij
18	• sobota - Luka,
Hedviga, Just, Julijan,
19	• nedelja - Etbin,
Pavel, Izak, Janez
20	• ponedeljek -
Marija, Terezija, Vendelin, Irena
21	• torek - Uršula,
22	• sreda - Marija
Luni ne mene
21 • oktober, ob 13:55 zadnji krajec
Vremenski pregovori
Če je Gal suhoparen, oznanjuje, da ob letu suša pripotuje.
Vlažen, mrzel Luka (18. 10.) kmalu sneg prikuka.
Če je vlažen in mrzel Luka, repo popuka in osmuka.
Kakor je Uršula (21. 10.) začela, se zima bo izpela.
Če je na Uršulo lepo, čez tri dni deževalo bo.
Kakršno vreme Urša prinese, tako se rada jesen in zima obnese.
KINOVELENJE:: SPORED
Od 16. 10. do 19. 10. 08: MAMMA MIA
glasbeno plesna romantična komedija
Četrtek ob 18.00 in ob 20.15 uri
BOB DYLAN: 7 OBRAZOV
(I'm Not There)
Drama, 135 minut
Režija: Todd Haynes
Igrajo: Cate Blanchett, Christian
Bale, Richard Gere, Heath Ledger,
Ben Whishaw, Marcus Carl Franklin,
Julianne Moore, Michelle Williams...
Petek, 17. 10. ob 18.00 Nedelja, 19. 10. ob 20. uri
Biografski celovečerec Bob Dylan: 7 obrazov je nekonvencionalno popotovanje skozi različna življenjska obdobja legen darne ga glas be ni ka Boba Dyla -
na. Njegovo spreminjajočo se osebnost upodablja sedem igralcev, ki skupaj sestavljajo bogat in raznolik portret te sicer težko opredeljive ameriške ikone. Sedem organov, ki tvorijo pestro in razburljivo življenjsko zgodbo. S podporo Ministrstva za kulturo RS!
TROPSKI VIHAR
(Tropic Thunder) Akcijska parodija, 107 minut Režija: Ben Stiller. Igrajo: Ben Stiller, Jack Black, Robert Downey Jr., Tom Cruise, Nick Nolte, Matthew McCo-naughey, Brandon T. Jackson, Jay Baru chel, Steve Coo gan idr.
Petek, 17.10. ob 20.30 Sobota, 18.10. ob 20.00 Nedelja, 19.10. ob 18.00
Odcveteli akcijski junak Tugg, zvezda nesmiselnih komedij Jeff, priljubljeni raper Alpa Chino in serijski oskarjevec Kirk želijo ustvariti epski film o ameriški vojni v Vietnamu, toda režiser se
naveliča njihovih kapric in jih odpelje na snemanje v džunglo. Na žalost filmski boj za preživetje postane zelo resničen, ko jih opazi skupina resničnih upornikov. Za dodatno zmedo skrbita izko-riščevalski Tuggov agent in nesramno odrezavi producent, toda to ni še nič v primerjavi s pravim akcijskim tropskim viharjem, ki se zgrne nad nič hudega sluteče igralce.
KUNG FU PANDA
(Kung Fu Panda) Animirana komedija, 92 minut Režija: Mark Osborne, John Stevenson
Glasovi: Jack Black, Dustin Hoffman, Angelina Jolie, lan McShane, Jackie Chan, Seth Rogen, Lucy Liu, David Cross idr.
Sobota, 18.10. ob 18.00 Nedelja, 19.10. ob 16.00 - otroška matineja
19 let po zadnji avanturi se najbolj slavni pustolovski arheolog Indiana Jones vrača v razburljivi svet iskanja staro-
davnih zakladov, do katerih se v času hladne vojne želi dokopati tudi sovjetska vojska pod vodstvom preračunljive agentke Spalko. Na srečo lahko Indiana ob tokratnih vratolomnih avanturah računa na pomoč zvestih prijateljev, med drugim stare ljubezni Marion, neučakanega mladeniča Mutta in pre-u darne ga pri ja te lja Maca. Sku paj se odpravijo po sledeh legende o kristalni lobanji, ker pa so odgovori skriti v starodavnih majevskih templjih, se skupina hitro znajde v smrtni nevarnosti. Film ni sinhroniziran v slovenščino.
REDNA PREDSTAVA: 3,5 EUR OTROŠKA MATINEJA: 2,5 EUR
V tednu od 24.10. do 26.10. napovedujemo: akcijsko domišljijsko pustolovščino HELLBOY2: ZLATA ARMADA, romantično komedijo KAKO UGRABITI NEVESTO, dramo TRANSILVANIJA in igrano animirani film ČUDEŽNA MREŽA.
""HAS
Nagradna križanka m VZAJEMNA
U
Modna
poslastica
sobota, iS. oktober
nb 11. in 18. uri
Spoznajte modne trende za jesen m zfmo 2008/2009 v Citycentru Celje.
Vts dan m boste Ijliko jrcpiiičall spretnim rokam viraiislV in h
Jtirtinlll s skilvnovirtl nunikirt BopoLdan bodo predslav(|eni ncifri 11 o L-" r. r i j j un-if nalmlaji? In ipomip nivdirtiJKt, w^fi pa frflv rmmfnju ¡■vit□ rtih toalet in itsdk'h urejene¿en|.
Vse najboljše!
Najkrajša pot do zdravja.
Zato so pri Vzajemni pripravili zavarovanje za specialistične zdravstvene storitve, s katerim se izognemo dnevom negotovosti in odvečnih skrbi v času čakanja na specalistične zdravstvene preglede. Ko zbolimo ali se poškodujemo, se zavemo, kako pomembno je zdravje. Ker si želimo hitro ozdraveti, se pogosto zgodi, da naletimo na dolge čakalne vrste za specialista.
S sklenitvijo zavarovanja to skrb prepustite Vzajemni.
Za zavarovance, ki sklenejo Vzajemna-Diagnoza+, je organizirana mreža zdravnikov VzajemnaNET, ki vključuje pogodbene izvajalce zdravstvenih storitev. Pokličete asistenčni ceneter Vzajemne na brezplačno modro štefilko 080 20 60 in za vas bodo organizirali obisk pri zdravniku specialistu znotraj mreže VZAJEMNAnet.
Ob sklenitvi zavarovanja vsem zavarovancem, ki imajo pri Vzajemni dopolnilno zdravstveno zavarovanje s trajanjem več kot 12 mesecev, ponujajo poseben 5 % popust na zvestobo, ob letnem plačilu premije pa še dodaten 3 % popust.
Zava rova nje lah ko skle ne te vsak dan na zastopstvu v Velenju in Mozirju., na spletnih straneh Vzajemna www.vza-jem na -ne zgo de. si ali na brez plač ni šte -vilki 080 20 60.
Izrezano geslo pošljite najkasneje do 27. oktobra, na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje s pripisom "Vzajemna". Izžrebali bomo tri nagrade: brisačo, majico in torbico za GSM.
Nagrajenci nagradne križanke Mlekarne Celeia, objavljene v tedniku Naš čas dne 2.1 0. 2008, so: Silva Miklavčič, Podgorje 31 a, Velenje; Matjaž Krajnc, Partizanska pot 3 a, Šoštanj; Marija Kolar, Rifnik 13, 3230 Šentjur. Nagrajenci bodo prejeli bon za nakup v trgovini Golida priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: ZELENE DOLINE
89817 50 - Naš čas: pravi telefon za pravo reklamo!
DEŽURSTVA
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, daje tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMOVNUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nuj no medi cin sko pomoč. Pogo vo re na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
Lekarna vVelen ju:
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
Zobozdravniki:
18. in 19. oktobra - MOJCA KOPRIVC BUJAN, dr. dent. med. (delo opravlja v zasebni zobni ordinaciji, Zdravstvena postaja Šoštanj, Lampretov trg 1, Šoštanj, od 8. do 12. ure).
Veterinarska postaja Šoštanj:
Dežurni veterinar - gsm 031/688-600. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7. do 14. ure; Ambulanta za male živali in izdaja zdravil - ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure ter torek in četrtek od 13. do 17. ure.
RADI O V ELEN J E
ČETRTEK, 16. oktobra:
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Rekreacijski nasveti Olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,-kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 17.45 Erosov kotiček; 18.00 Kva-zi kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 17. oktobra:
6.00 Pozdrav in vese lo v nov dan; 6.30 Poro čila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 18. oktobra:
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšaj-mo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 18.00 Šok rok; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 19. oktobra:
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 20. oktobra:
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,-kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 21. oktobra:
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Avenija mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 22. oktobra:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kulturni utrip; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Šport; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Mi in vi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 6. okt. 2008 do 12. okt. 2008 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR obdelava: AMES d.o.o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 6. okt. 2008 do 12. okt. 2008 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

OBVESCEVALEC
mali OGLASI
Obnova stanovanj in kopalnic na ključ
ATOMINVESTd.o.o. Velenje, GSM: 031/290-127
KUPIM
DEŽURNI telefon za pomoč anonimnim alkoholikom. Gsm: 031/443-365.
USNJEN ploščati jermen, cirkular za obžagovanje in leseno okno (120 x 120) kupim. Gsm: 041/814-416. KOTEL za šganjekuho kupim. Gsm: 041/355-416.
TRAKTOR ursus C335 ali C360 kupim. Gsm: 031/427-626. TRAKTOR zetor, lahko je novejšku kupim. Gsm: 041/678-130.
PRODAMO:
2,5-sobno stanovanje v petorčku na Kajuhovi cesti v Velenju, velikost 70 m2, popolnoma prenovljeno leta 2005.
Zelo ugodna cena: 80.000 EUR. INFORMACIJE: ALSA- NEPREMIČNINE
Tomšičeva 10 a, Velenje, 041 299 919
<"><->	habit nepremičnine HaNL d.0.0., Keisnlkora 11, Velenje
tel.: 03/ 897 5130, gsm: 041/ 665 223	
PRIDELKI
NUDIM
KMETIJSKE stroje, staro železo, razne peči brezplačno odpeljemo. Elektromotorje plačamo. Golijan Miladin, s.p., Velenje. Gsm: 040/465-214.
STIKI-POZNANSTVA
ŽENITNA posredovalnica ZAUPANJE dnevno poveže mnogo različnih ljudi od povsod. Gsm: 031/836-378.
39-LETNI moški z otrokom hrepeni po novi, trajni ljubezni. Gsm: 041/229-649.
USPEŠEN moški z otrokom išče skromno dekle. Gsm: 031/807-376. ISKREN moški išče zvesto življenjsko sopotnico za trajno razmerje. Gsm: 041/959-192. ZELO simpatična ženska, 38-letna, s hišo, želi spoznati prijatelja za resno zvezo. Leta niso ovira. Gsm: 041/248-647, Ag. Alan, www.superalan.si MOŠKI, magister znanosti, situiran, 47-letni, želi spoznati pošteno in urejeno žensko do svojih let. Resna zveza. Gsm: 041/248-647, Ag. Alan, www.superalan.si SLOVENEC, 50-letni, inženir, višje postave, zaposlen v Nemčiji, želi spoznati žensko do svojih let. Gsm: 041/248-647, Ag. Alan, www.superalan.si
SENO v kockah in jabolka za ozimnico prodam. Gsm: 041/268-244.
CIPRESE smaragd v loncih, nad 50 cm 4 eur, nad 80 cm 8 eur, prodam. V primeru, da najdete cenejšo varianto velja nižja cena. Gsm: 040/578-587. ULEŽAN listnat hlevski gnoj prodam. Gsm:041/942-898. ULEŽAN hlevski gnoj, sladek jabolčnik, borovničevec, medenovec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041/344-883.
ŽIVALI
ODOJKE za nadaljnjo rejo in neškropljena jabolka, stare sorte za ozimnico ali mošt prodam. Telefon: 5886-267, gsm: 041/577-305. TELICO simentalko, brejo devet mesecev, prodamo. Gsm: 041/414-805.
NESNICE (grahaste, rjave in črne) prodamo. Pri nakupu 10 kom petelin zastonj. Kmetija Vinter, Lopata 55, Celje, Telefon: 547-2070, gsm: 041/763-800.
TELIČKO simentalko, težko okoli 120 kg, prodam. Gsm: 041/924-202.
VELENJE:
Stane - 041/624-775, 897-58-13 Mitja - 031/624-775 MOZIRJE:
Ema - 051/307-035, 839-56-50
PRODAMO NOVA STANOVANJA TER GARAŽE V ŠOŠTANJU:
v objektu v gradnji (vseljiva maja 2009). 1S, 1S in 3S stanovanja so velikosti od 47 m2 do 117 m2. Cene od 1.200 do 1.430 EUR/m2
PRODAMO STANOVANJA V VELENJU:
3 S stanovanje (center), letnik 1985, velikost 79,28 m2, cena 91.000 € 3,5 S stanovanje, desni breg, letnik 1980, velikost 97,85 m2, opremljena kuhinja, cena 105.000 €
PRODAMO
1,5-sobno stanovanje v Šaleku, 47 m2,6. nadstr, 1987,70.000,00 EUR. Stanovanje obsega kuhinjo z jedilnico in dnevno sobo, spalnico, kopalnico kabinet ter klet. Zelo lepo vzdrževano stanovanje. Zazidljiva parcela - Podkraj, 4544 m2, 160.000 EUR ali po dogovoru. Stavbno zemljišče v naselju le 3 km od Velenja. Priključki v bližini. (35 EUR/m2)! Hišo v Velenju, Šalek, 160 m2,1.600,00 m2, P+M, 2004,260.000,00 EUR ali menjava za stanovanje (ali 2 stanovanja) v Velenju. Hiša na lepi mirni sončni legi le strelaj od mesta. &sobno stanovanje Mislinja, 81 m2, pritličje, novogradnja, 91.076,42 EUR. V poslovno stanovanjskem objektu prodamo novo 3 sobno stanovanje v pritličju. Stanovanje je prostorno na urejeni lokaciji. V ceni je že zajet DDV. Poslovnostanovanjski objekt LOPAN v Mislinji leži cca 300 m od glavne ceste na zelo lepi lokaciji.
več na
■ ■ ■ ■ ■ www.habit.si
jabolka ali druge pridelke. Gsm: 041/355-416.
HYUNDAI atos 1.0, 12/99, metalne barve, 65.000 km, 1. lastnik, vlečna kljuka, prodam za 1.900 evrov. Gsm: 041/260-912.
RAZNO
VOZILA
PODARIM
MOPED Tomos targa, prevoženih 500 km in dve novi motorski čeladi prodam. Gsm: 031/616-966. OSEBNO vozilo škoda favorit, ohranjeno, tehnično brezhibno, registrirano še osem mesecev, prodam ali zamenjam za kakršna koli
RABLJENE radiatorje prodam. Gsm: 040/563-171. MLIN za sadje, nov, prodam z motorjem ali brez. Gsm: 041/818-899, popoldan. ELEKTROMOTOR, elektrokovina, trofazni, 3 kW, kot nov, prodam. Telefon: 589-3279.
SEDEŽNO garnituro (večjo) in klubsko mizo podarim. Telefon: 5860-404.
GIBANJEP REBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
Poroki
Alisa Matovic, Velenje, Kardeljev trg 1 in Vojislav Cukavac, Banatski Karlovac, Kosovska 38; Sanela Žrt, Velenje, Kidričeva cesta 55 in Damir Zukic, Velenje, Kidričeva cesta 55.
Smrti
Franc Radoslovnik, roj. 1932, Skorno 29, Šmartno ob Paki; Marjeta Golob, roj. 1928, Šoštanj Tekavčeva c. 15; Ivan Špeh, roj. 1950, Gorenje 5, Šmartno ob Paki; Marija Potočnik, roj. 1922, Ravne 60, Šoštanj.
îopôrssï HIDRAVLIČNI CEPILNIKI
□ od 61 do 301
□	pogon preko elektro motorja ali traktorja
■ MOŽEN TUDI NAJEM!
□	www.uniforest.com info@uniforest.si
VAŠ TRGOVEC: KZ ŠALEŠKA DOLINA
UNIF0REST d.o.o., Dobriša vas 14a, 3301 Petrovče, Tel.: 03/ 7131410
NA POKOPALIŠČU PODKRAJ IN ŠKALE SMO EDINI, KI IZVAJAMO V CELOTI:
POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE PREVOZE POKOJNIKOV NABAVA ŽALNIH ARANŽMAJEV, CVETJA UREDITEV DOKUMENTACIJE MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV UREDITEV ZNIŽANJA STROŠKOV NA ZZZS
Tel.: 03/891 91 53, GSM 031/390138; 041/390138; 031/375 041; Dosegljivi smo 24 ur na dan.
Mali oglasi in osmrtnice S
898 17 50
VRTNARSTVO-CVETLICARSTVO DOMEN POTOČNIK S.P.
Metleče 62 (ob cesti proti Topolšici - oster ovinek)
Tel.: 031/677-032
V oktobru vam nudimo: pestro izbiro : mačeh : trajnic : ciklam
: lončnih krizantem gnojil, zemlje
Proti koncu meseca tudi rezano cvetje in aranžmaje. ^^^^^
Nudimo vam tudi strokovno T svetovanje o zasaditvah.
Prijazno vabljeni!

Fičkomanija traja 15.9.2008 - 30.11.2008.
Z vsakim nakupom nad 50 € v naših prodajalnah lahko sodelujete v nagradnem žrebanju in se z malo sreče odpeljete z avtomobilom Fiat 500.
Obiščite nas in pustite, da vas razvajamo z oblačili blagovnih znamk MURA in RCOLLAR Fori Fashion Line.
p p Fori FaShion
Prešernova 1a, Velenje, tel. 03 898 47 30 (nasproti sodišča)
Kenny S ™
munn
EVROPSKA HIŠA MODE
Naš čas, d.o.o., Kidričeva 2a, Velenje
Bolečina se da skriti, pa tudi solze ni težko zatajiti,
le ljube skrbne mame in babice
nihče nama ne more več vrniti.
ZAHVALA
Zapustila nas je draga mama, babica in prababica
ANA DOMAJNKO
roj. Seme 1. 7. 1925 - 29. 9. 2GGS
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste čutili isto kot mi in ji pomagali v zadnjih trenutkih.
Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi
Ko živel si, ljubil si nas vse, zdaj, ko med nami več te ni, ljubili te bomo v naših srcih mi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očija
FERDA PRISTOVŠKA
iz Šoštanja 4. 7. 1913 - 30. 9. 2008
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem in sosedom, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče, ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala vsem zdravnikom in patronažni službi. Posebna zahvala velja njegovemu osebnemu zdravniku g. Lazarju, dr.
med. Hvala govorniku za besede slovesa, pevcem za odpete pesmi, gospodu kaplanu za opravljen cerkveni obred in Pogrebni službi Usar.
Z žalostjo v srcu vsi njegovi
Izbiramo osebnost meseca septembra
Ves oktober boste lahko glasovali za osebnosti, ki so po vašem mnenju najbolj zaznamovale september. Glasujete lahko za tri kandidate, ki smo jih uvrstili na lestvico na osnovi vaših predlogov. Glasujete na kuponu številka 3 in vsak dan malo pred 17. uro na Radiu Velenje neposred-
no po telefonu 897 5003 in 897 5004. Upoštevali bomo vse tiste kupone, ki bodo v uredništvo Našega časa prispeli do torka, 21. oktobra.
V mesecu decembru bomo sestavili lestvico zmagovalcev posameznih mesecev in izmed njih boste potem glasovali za naj osebnost leta 2008, ki jo tradicionalno razglasimo na velikem silvestrovanju na Titovem trgu.
Vaše sodelovanje nagrajujemo. Med tistimi, ki boste glasovali na kuponu številka 3, bomo izžrebali dve brisači Sans Soucis pokrovitelja Par-fumerije Beauty World v Centru Nova.


RAD/0 VÉLÉNJÉ
Nagrajenca prejšnjega tedna pokrovitelja Droge-rije in parfumerije Beauty World - majici Playboy prejmeta Anica Pistotnik, Tavčarjeva 19 Velenje, in Boris Knavs, Šaleška 16, Velenje.
Breda Tamše,
medicinska sestra -prijazna medicinska sestra, vedno pripravljena prisluhniti človeku in mu pomagati ...
Regina Zagradišnik,
varuška - vzgojila je mnoge generacije mladih, predana otrokom, humana .
Strašna Jožeta,
humorista in humanista po prepričanju, ki jemljeta življenje z vedre plati ...
Ekskluzivni pokrovitelj
DROGGRUe ¡v pARfljroue \ world
Vabljeni na predstavitev danes in jutri od 10x16« ure«
Kupce čakajo lepa darila.
Velenje, Standard tn Center Nova Šalcikaccstala, Šakikall, tcl.tmSTM	t«l.t«M57»1
Celje, Planet Tuš In Cclelapark
Mariborska c. 1M. Aikirčm c. 14, M.t OS/ «5 M15 HI.: 03/ 415 tt 10
Jesenski sejem v skoraj poletnem dnevu
V celoti uspel - Obiskovalci izkoristili lep dan in okusili številne lepote in dobrote - Izbrali tudi najbolj nenavaden jesenski pridelek in najboljši golaž
Bojana Špegel
Velenje, 11. oktobra - Minula sobota je postregla s toplim, sončnim jesenskim dnevom, ki je bil kot nalašč za pestro dogajanje v centru mesta. Ne le da seje dogajalo prav na vsakem koraku, tudi obiskovalcev je bilo toliko, kot že dolgo ne. Tokrat so res imeli kaj
videti, pa tudi okusiti. Na Titovem trgu so se stojnice šibile pod jesenskimi pridelki in dobrotami iz njih, mnogi so prišli po sadike jesenskih rož in grmovnic. Streljaj stran je diša lo po drvih, odpr tem ognju in okusnem golažu, na Cankarjevi so starinarji ponujali številne zanimive predmete, v atriju KSC pa je bila bogata tudi ponudba na kmeč-
ki tržnici...
V Festivalu Velenje, kije v sodelovanju s številnimi društvi, podjetji in drugimi organizacijami organiziral tokrat že 5. jesenski sejem, so bili sre di dneva, ko se je mes to začelo prazniti, izjemno zadovoljni. Zadovoljni so bili tudi razstav-ljalci in prodajalci, ki so napolnili 40 stojnic. Sejem so tudi letos poi-
Krizanteme, mačehe, jesenska tihožitja ... Pogled na »cvetoče« stojnice je bil res lep.
Jesenski sejem so popestrili številni nastopi; mladinski pihalni orkester Glasbene šole
Velenje iz Šoštanja je tudi tokrat navdušil.
Najboljši golaž je skuhal zdravnik
V sklopu jesenskega sejma je letos potekalo tudi tekmovanje v kuhanju golaža, ki je prejšnja leta v Velenju potekalo v decembru. Izkazalo se je, da je takrat kuharje pogosto zeblo, odločitev, da tekmovanje pripravijo že v soboto, pa je bila kar prava. Gola-žijado je tudi tokrat pripravila Turistična zveza Velenje, v kuhanju pa se je pomerilo šest ekip. Kot nam je povedal predsednik TZ Velenje Franc Špegel bodo že prihodnje leto k sodelovanju povabili tudi ekipe znanih gostiln, da bo dogajanje še bolj pestro. Letos je najboljši golaž skuhal zdravnik Borut Stravnik, ki je že lani dokazal, da je odličen kuhar. Dobil je zlato priznanje. Podelili so tudi dve srebrni priznanji; dobili sta jih ekipi TD Vinska Gora in HOH Šentilj. Bronasta priznanja pa so si za golaž, ki je šel dobro v slast tudi obiskovalcem, prislužile ekipe Turističnega društva Velenje, TD Velenje - pododbora Šentilj ter Društva zeliščarjev Velenje.
menovali Sejem lepot in dobrot, kar
se je izkazalo za čisto resnico. Nekaj stojnic je bilo tudi letos namenjenih predstavitvi izdelkov domače in umetnostne obrti, ogleda vredna pa je bila tudi razstava aranžmajev v avli kulturnega doma, ki je združila likovno umetnost z jesenskim cvetjem. Na sejmu je bilo mogoče poskusiti tudi različne jesenske dobrote, med njimi mošt, čaj, pečena jabolka, dobrote iz bučk, sveže žganje . mesto je to dopoldne res dišalo po jeseni;
pečen kostanj pa so ponujali tako
v	bližnjih lokalih kot na Cankaije-
vi	uli ci.
Dogajanje je bilo veselo tudi za tiste, ki so prišli pogledat nastopajoče pred domom kulture. Navdušili so vsi, še posebej pa mladinski pihalni orkester Glasbene šole Velenje iz Šoštanja, kije pripravil odličen program, pa male plesalke plesnega studia N pod vodstvom Dragice Mavec, mladi pevci . Tudi ustvarjalne delavnice, ki so jih vodili animatorji MZPM Velenje in Vrt-
Zmagal je peteršilj
Organizatorji so tokrat prvič pripravili tekmovanje za najbolj zanimiv pridelek, kije zrasel na vrtu ali njivi v Šaleški dolini. Odziv ni bil slab, saj smo lahko na posebej za to namenjeni stojnici videli bučo v obliki laboda, ogromno zeljno glavo, zelo velik krompir in številna druga čudesa narave. Komisija je na koncu nagradila peteršilj v obliki hobotnice, ki ga je na svojem vrtu pridelala Marija Žibert iz Velenja. Tekmovanje bo postalo tradicionalno.
ca Velenje, so bile odlično obiskane. Najmlajši obiskovalci pa so bili veseli tudi obiska tetke Jeseni.
Jabolko se od jabolka razlikuje. Ne le po barvi in okusu, tudi po imenih. Razstava jabolk je
bila zato mnogim zelo zanimiva.
Tradicija se nadaljuje
Velenjski SD-jevci so tudi letošnjo jesen »začinili« s kostanjevim piknikom. Tako kot že vrsto let doslej so na svež mošt in ravno prav pečeno kostanje vabili v soboto, ko je bil center mesta poln, kot že dolgo ne.
Kostanje je peklo kar nekaj članov SD, dolgi vrsti čakajočih nanj so ga delile članice, mladi pa so poskrbeli, da nihče ni bil žejen. Volilna zmaga velenjskih SD-jevcev ni uspavala, še naprej obljubljajo, da bodo pripravljali takšna druženja s svojimi someščani in somaščankami, saj je na njih prav vsem lepo.
Bš
Tradicionalenk ostanjevp iknikS D je tudi letosn aletel na dober odzivŠ alečanov.K ostanja inm ošta kljubv elikig nečio koliš otora niz manjkalo,d obre volje pa tudi ne.