MAJ-JUNU 1998 GLASILO KRAJEVNE SKUPNOSTI TRZIN Vse računice ^ govorijo v prid občini Praznični mesec maj Iz kronike Trzina Koks Belotti servis -salon Mola loká 15. 1230 Domžalo. loi 061/16 12 161. la» 061/373 151 Mehanika, kleparstvo, ličarstvo, prodaja avtomobilov in rezervnih delov. ©«psa snasm » warn® m vm® popusti - dařila 1.399.999 SIT 1.499.999 SIT 1.709.999 SIT 1.999.999 SIT Nexia Lanos Lanos + klima Nubira Audi PO IVI ŽALE AVTO SERVIS DOMŽALE Ljubljanska 1, 1230 Domžale, tel.: 061 716 185 prodaja VW - tel.: 719 450, 719 455, 719 450 16,719 450 117 Poobliiiù-dni <)fj&àyd\B0 in iisfmsf vuzil Avr rjssiiyja AMSÍÍUŽ laívME Nudimo vam široko izbiro osebnih in dostavnih vozil atna oprema • servisiranje vozil • popravilo (klepanje) poškodovanih vozil vseh ; in tipov vkljućno z ličanjem • originalne rezervne dele in ostali potrošni material 1.000 SIT več za vaše rabljeno vozilo • novo - avtovleka • ugoden kredit do 5 let PUNT0S5 S 3Vb zal«|«- RADIO GRATIS imitais 145 IE 1.130.000,90 SIT IRAVA 1.4 SX 2.073.000,00 Sfl 155 S 3V od IJ44,SOU,00 SIT MARU 1J EU wsstaxJ 2.174.000^)0 Sn I60SX3V W 1.545.000,00 SIT DUCATO MAXI 2.8 TDI 3.101000,00 SIT IRAVO 1.6 SX Ulna 2.301000,00 SIT SCUDO COMN1.» TDS 2.431000,00 SIT Cena že od 2.306.773,00 SIT • ponudba rabljenih vozil: MITEMAMSWl'M Ml C IM iSKWT I'M IMZAl'« (UJDI M 1.4 L'f 5 UKOR 1200 Gl l'SJ INNOOIIT1 I'M OmOENAXl'M NOV! GOLF Prodaja avtomobilov: Servis in trgovina: tel.: 064 421-141, ■ 064 421-193. 064 421-119 064 421-021 ^vJfl^Ul». /'JI r W ftc ^ « Sl. r^^- 21. junij - dan odločitve (zÁJ Vsi, ki vam ni mar za naš kraj, ki bi radi, da bi bilo v Trzinu še lepše in bolje, pridite v nedeljo 21. junija na referendum in potrdite, da ste ZA ! Vsi, ki boste v nedeljo zadržani, lahko volite že prej! -informacije dobite na sedežu KS Trzin, tel.: 711-060. Utrinki s slavnostně akademije ob praznovanju krajevnega praznika Trzina: Slavnostní govornik predsednik Sveto KS Tone Ipavec Reeitatorji so dali praznični ton akademiji Nastop plesne skupine vrtca žabica Trzin Duet violin • brat in sestra Evo in Adom Oblak Dominik Kozarič za domaće občinstvo Sosa Ručigaj in Uroš Kurent s pesnitvijo železná cesta Ana Pusar - Jerič in Karel Jerič v duetu Vaška in Marinke v Prodani nevesti maj je bil prazničen in lep, naj bo junu še bolj Prvo praznovanje trzinskega krajevnega praznika je bilo zares lepo in vredno Trzincev! Še nebo nam je bilo naklonjeno, saj nam dež ali sploh slabo vreme ni onemogo-ćilo ali pokvarilo niti ene prireditve, pa čeprav so se vrstile skozi ves maj. Še Zofka nam je prizanesla! Za svoj god, ki je bil prav na dan praznika, je, kot se zanjo spodobi, le malo poškropila, vendar bolj kot v pomoč gasilcem med njihovo sektor-skovajo. 725. obletnico prve pisne omembe Trzina smo tako res dostojno proslavili in s prece-jšnjo gotovostjo lahko trdimo, da je krajevni praznik med nami že dobil korenine. K veselemu in slavnostnemu praznovanju so prispevala vsa Irzinska društva. Njihove akcije bodo v maju prav gotovo postale tradicionalne, če to že niso. Pri organizaciji vseh majskih prireditev je sodelovalo kar lepo število Trzincev, šc več pa se jih je teh prireditev udeležilo, bodisi kot udeleženci ali pa kot gledalci. Praznovanje je pokazalo, da znamo Trzinci še stopiti skupaj in tudi marsikaj narediti, da smo dobri orga-nizatorji in da je med nami tudi precej lalentov. To je še zlasti potrdila osrednja slavnostna akademija ob prazniku. Takšne prireditve se ne bi sramovali nikjer. Nekaj slabega priokusa je vlilo le spoznan- ODSEV - glasilo KS Trzin Glavni in odgovorni urednik: Miro Štebe Člani uredniškega odbora: Tone Ipavec, Urša Mandeljc, Nuša Matan, Jani Mušič, Viktorija Pečnikar - Oblak, Mojca Senica in Jože Štih Tehnično urejanje; Emil Pevec Fotografije: Mojca Ručigaj, Urša Mandeljc, Miro Štebe Lektoriranje: Marija Lukan Tisk: Bavant Trading d.o.o., Ljubljana Naklada: 1200 izvodov Glasilo Ođsev izhaja enkrat mesečno in ga dobijo brezplačno vsa gospodinjstva in podjetja v Trzinu. ISSN 1408-4902 Po mnenju Minlsffstve za kulluro Republiko Slovenije 51. 415 - 39S/97 křajevnl časopis Odeev spada med proizvode informalivnega značaja iz 13. ločke larifne èlevilke 3. za kaiere eo plaćuja S% davek od prometa proizvodov. je, da se nam pri praznovanju, razen pred-sednika KS Slavka Šlandra in občinskega svetnika iz Domžal Pavla Pevca 1er kronista našega območja Staneta Stražarja, čeprav so bili vabljeni, ni pridružil noben vidnejši predstavnik domžalske občine. To je bil le še en kamenček v mozaiku, ki potrjuje, koliko smo Trzinci vredni za občino, ki ji še pripadamo. Domžalčani so ta čas, s precej manj sreče pri vremenu, praznovali občinski ali bolje rečeno domžalski praznik. Za praznovanje so pora-bili lepo vsolo denarja, delili so priznanja in pohvale, pa se niso spomnili nobenega Trz-inca ali trzinskega društva, pa čeprav bi lahko hitro našli koga, enako zaslužnoga nagra-jencem, ki so jih v Domžalah izbrali. Ncrta-zadnje letos svoj jubilej praznujeta kar dve trzinski društvi - Kulturno društvo in PD Onger. S svojimi dosežki mirno stopila ob bok podobnim domžalskim društvom. Nc gre, da bi nas dajala zavisi, Domžalčani so se pač spomnili svojih - doinžalskih društev in posameznikov, za Trzin pa jim ni mar. Povrhu vsega za trzinski praznik tudi niso bili pripravljeni od skupne pogače, v katero iz-dalno prispevamo tudi Trzinci, odškrlnili niti beliča. Ob trzinskem praznovanju jc bilo kljub lemu veselo in lepo. Za posebno darilo ob našem krajevnem prazniku pa so poskrbeli sodniki ustavnega sodišča Republike Slovenije. Čeprav so v parlamentu, po močnem lobiranju iz Domžal, Trzin crtali s seznama tistih krajev, kjer naj bi s poizvedovalnim referendumom med Ijudmi ugotovili, ali so za lastno občino ali ne, je ustavno sodišče odločilo drugače. Ugotovilo je, da je šlo v trzinskem primeru za kralenje pravice do enakopravnosti, zalo je pozvalo državni zbor, naj tudi Trzincem omogoči, da se na referendumu izrečejo o tem. ali želijo samostojnost ali ne. Referendum bo v nedeljo, 21. junija, na njem pa bomo še enkrat dobili možnost, da usodo svojega kraja vzamemo v svoje roke. Ko smo se pred leti na podobném referendumu prvič odločali o tem, nismo vedeli, kaj naj bi lastna občina pomenila. Bali smo se predvsem še večje birokratizacije, še enc garniture občinskih ljudi, ki bi živeli od našega denarja. V zadnjih letih pa so sc razmere toliko zjasnile, da zdaj vse več Trzincev ugotavlja, da nam je v domžalski občini usojeno le životarjenje in izžemanje trzinskih mošnjičkov. Šele če se osamosvo-jimo, bomo lahko odločali o lem, kakšen naj bo naš kraj. Sedanja občina je že pokazala, da bi bila pripravljena Trzin še bolj pozidati, hkrati pa bi v kraj skoraj ne vlagala. Vse, kar bi občina vložila v naš kraj, bi morali, kot tloslej, preplačati (isti, ki bi se želeli naseliti v Trzinu. Če hočemo ohraniti naš kraj zelen, prijazen Ijudem, in dvigniti raven življenja v njem, se moramo odločiti za svojo pot. ZATO VSI, Kl VAM NI VSEENO, KAKŠEN BO NAŠ KRAJ V PRIHODNJE, VSI, Kl ŽELITE TRZINU DOBRO, PRID1TE V NEDELJO, 21. JUNIJA, V KAR NAJ-VEČJEM STEVILU NA REFERENDUM IN GLASUJTE ZA NAŠ KRAJ, ZA SAMOSTOJNOST ! NAJ BO TUDI JUNIJ LF.P IN PRAZNIČEN ZA TRZIN! Urednik # lif IZ VSEBINE: ŽUPANJA S SODEIAVCI JE PRED REFERENDUMOM OBISKALA TRZIN 5 7 LET OD BITKE V TRUNU 7 PRIZNANJA KS TRZIN V LETU 1998 13 PAVLE KOZJEK - PLEZALSKI MARATON EC V TRZINU 32 DEZINEORMA CIJSKI VRTINCI MED TRZINCI 36 IZ TRZINSKE ČRNE KRONIKE 3B Slika na naslovnici: Otroška olimpiada je bila spet mega! (foto: Miro) Prijatelji pridejo in grejo, sovražniki pa se nabirajo. (Murphyjev zakon) 'o Trzin spet samoslojna občina ali ne? Biti ali ne biti?! To je zdaj vprašanje, ki vse bolj vrla med Trzinci. pa ne le med njimi, ampak tudi po sosednjili krajih, še zlasti v domžalski občini. Precej jih je prepričanih, da se bomo na referendumu odločili za osamosvojitev, vendar so tudi nekateri zagrizeni nasprotniki, ki še zlasti poudarjajo, da bo to pomenilo le dodatne stroške in novo birokracijo. Po svoje imajo ti ljudje prav. Nikjer še niso ustanovili občine brez dodatnih stroškov. Tudi v Trzinu bo treba urediti občinske prostore, nakupiti nekaj računalnikov, zaposliti nekaj uslužbencev in jih (zuriti za delo v občini. To ne gre brez denarja. S tem se moramo vsi sprijazniti. Če bomo dobili občino, bo trajalo kako leto ali dve, da se stvari ustalijo in uredijo. To potrjujejo tudi poročila iz vseh drugih novonastalih občin. Ti stroški so nujni, vendar se v žepih krajanov oziroma občanov nove občine ne bo tako hudo poznalo, saj je stroške mogoče porazdeliti na daljši čas, predvsem pa bo v trzinski blagajni tudi neprimerno več denarja, kot ga je zdaj. Precej več denarja Po izračunih je trzinska KS v zadnjih letih v povprečju iz občinskega proračuna preje-mala približno po 5 milijonov SIT na leto, v novi občini pa se bo v proračun po črnogledih napovedih steklo vsaj 300 milijonov SIT letno, po optimističnih pa še enkrat toliko. S toliko denarja se da za kraj narediti neprimerno več, kot je bilo nare-jenega do zdaj, in tudi stroški opremljanja nove občine ne bodo več tako opazni in v tako breme. V KS Trzin pravijo, da v začetnem obdobju ne bo treba prav veliko vlagati v občinske prostore, saj računajo predvsem na nove prostore v bodočem centru Trzina (T 3), kjer so investitorji dolžni do tretje faze narediti prostore, UMETNE DEKORATIVNE RASTLINE INDUSTRIJSKA COMA TRZIN. B ■ST OSI/1621115 l?35 TRZIN *ZT OSI/713 • 077 • IZDELUJEMO umelrui drovosa, grm^fce.pnlfre.fasHino.cveije • ARANŽIRAMO poslovno prostora: hote'e. ressavracijo. goslilno. trgovine, pisarne. bazene, seje nisko prostore • 1ZPOSOJAMO za sejme, snomanja. svečano pfiložnosti UMETNE DEKORATIVNE RASTLINE primerne za sedež KS oziroma bodoče občine. Zaposleni bodo dělali v dobro Trzina V sedanjem vodstvu KS tudi zatrjujejo, da se bodo zavzemali za kar najmanjše, še racionalno število zaposlenih. Verjelno ne bodo mogli uresničili zahteve tistih, ki pravijo: eden redno zaposlen, drugi pa naj bi imeli neprofesionalne funkcije. Ta zahteva prav gotovo ni racionalna, kar bi verjelno lahko občutili tudi tisti, ki postavljajo takšne zahteve, ker bi morali ure in ure čakati, da pridejo na vrsto, da bi se tisti edini zaposleni revež lahko začel ukvarjati z njihovim problemom. Edini profesionalce bi bil v občini, kakršna bo Trzin, zasut z delom in zato prav gotovo ne bi mogel bili učinkovit, kot bodo zahtevali kritiki. Nova občina bo nedvomno potřebovala redno zaposlenoga dobrega pravnika, saj bo le tako lahko učinkovito nastopala, ko bo šio za delitev premoženja 1er pristojnosti in obveznosti med občino Trzin in občino Domžale. Potreben bo tudi vsaj kak administrator, da o referentih za posamezna področja ne govorimo. Poznavalci razmer ocenjujejo, da bi občina, kakršna bo Trzin, lahko shajala s petmi redno zaposlen-imi uslužbenci. "Petimi! Ja, saj to je greh! Razraščanje birokracije! Pa še za moj denar!" Verjetno se bodo tako takoj oglasili trdorokci. Vendar, ali se li ljudje kdaj oglasijo zaradi precej števil-nejše "birokracije" na sedanji občini Domžale? Za razliko od domžalskih funkcionarjev, ki, kot se je verjetno prepričal že praktično vsak Trzinec, nimajo posebnega posluha za naš kraj, bodo trzinski funkcionarji dělali za Trzin. To bodo morali, saj bodo, če nič drugega, imeli precej budnejši nadzor. V mali občini, kot bo Trzin, bomo Trzinci svoje funkcionarje verjetno tudi osebno poznali in se bomo nanje lahko obraćali tudi kar neposredno in neu-radno. Zaradi tega bodo občinski funkcionarji prisiljeni delovati precej bolj zavzeto in učinkovito. Bomo subjekt odločanja Eden glavnih argtimenlov za občino pa je, da bomo poslali, kot pravijo v političnem jeziku, subjekt upravljanja. Sele če bomo občina, bomo Trzinci lahko dvignili glas in povedali, kakšen kraj si želimo. Zdaj je KS lahko dajala le mnenja, pri-poročila in soglasja, ki pa za občino Domžale niso bila obvezna. Lahko jih je upoštevala ali pa ne. Vseh niti še ne bomo dobili v roke, vendar bo trzinski glas mar-sikje lahko obveljal. Lahko bomo povedali, ali si želimo širjenje naselja ali ne, ali želimo, da pozidajo še tište zeleniće, ki so ostale, ali ne. I^ihko bomo zahtevali, da v občini uredijo primerno zdravstveno oskrbo, ambulanto, zgradijo še en vrtec, da poskrbijo za mlade. Lahko bomo odločali o tem, ali želimo rekreacijsko območje ali ne, lahko bomo po svoji pameti odločili to in to in ne bomo več le nemi izvrševalci in podložniki. Trzin bo lahko prijaznejši in lepši Ker bo Trzin relativno majhna občina, bodo lahko medsebojni odnosi v občini precej bolj človeški in topli. Ce se bomo prav potrudili, bomo lahko svoj kraj naredili prijeten, domač in prijazen do vseh, tako prebivalcev kot obiskovalcev. Večjo skrb bomo lahko posvečali zunanjemu izgledu našega naselja. Kakorkoli obrnemo in kakorkoli računamo, samostojnost bo přinesla več plusov kot minusov, pa čeprav že zdaj lahko rečemo, da vse le ne bo čisto zlato. Marsikaj bo odvisno tudi od nas samih. To med drugim potrjujejo ludi druge občine, ki so nastale pred parimi leti. Pov-sod se pohvalijo in nikjer še niso zahtevali, da se spet vrnejo v prejšnjo občino, razen nekaterih manjših krajev, ki so bili neživl-jensko odrezani od svojega interesnega območja in priključeni h kaki občini, na katero niti niso bili vezani. Miro Štebe J županja s s0delavc1 je pred referendumom obiskala trzin Vodstvo krajevne skupnosti je v sredo, 10. junija, povabilo na pogovor o referendumu, njegovih vzrokih in možnostih za nadaljnje sodelovanje najvišje predstavnike domžalske občine. Na sestanek so prišli Županja Cveta Zalokar-Oražein, podžupan Simon Mavsar, tajnik občinske uprave mag. Milan Pirman, načelnica oddelka za finance in gospodarstvo Metka Cerar in tajnik občinskega sveta Lovro Lončar. Predsednik občinskega sveta dr. Miha Brejc pa se je opravičil. Trzinski predstavniki so navedli nekaj najbolj žgočih problemov in vzrokov, ki so pripeljali do tega, da so se v vodstvu KS Trzin odločili, da sprožijo postopek za izd-vojitev iz domžalske občine in za ustanovitev lastne občine. Ob tem so poudarjali, da Trzinci ne obračajo hrbta Domžalam ter da si želijo še naprej dobrososedskih odnosov in sodelovanja. Tudi predstavniki občine, kot je poudarila Županja Cveta Za-lokar Oražem, ne vidijo razlogov za zamere ali sovraštvo in pač pristajajo na lo, da se izkaže volja prebivalcev Trzina. Ocenila je, da je precej možnosti, da se bomo Trzinci odločili za svojo občino, ob tem pa je poudarila, da ni prepričana, da je to najboljša rešitev. Podobno kot drugi predstavniki občine je měnila, da je bilo v Trzinu, še zlasti v zadnjem času, kar došli narejenega in da Trzin le ni tako zapostavljen in v neenakem položaju, kol bi ga Trzinci radi prikazali. Ošvrknila je tudi pisanje v našem glasilu Odsev, češ da nismo vedno objektivni. Opozorila je, da bomo Trzinci, če bomo ustanovili svojo občino, prevzeli veliko odgovornost in da bomo imeli z občino tudi prece-jšnje stroške. To je poudaril tudi mag. Milan Pirman, ki je navede! nekaj slatističnih podatkov in na grobo ocenil, kolikšen bi bil lahko proračun trzinske občine. Trzinski predstavniki se z vsemi navedbami niso slrinjali in na občinsko stran naslovili nekaj očitkov. Vsi udeleženci pogovora so se strinjali, da bo delitvena bilanca težavna, vendar smo sosedje in bomo še naprej obsojeni na sobivanje. Prav zaradi tega je predsednik sveta KS pozval k slrpnosti in predstavnikom Domžal nakazal, da lahko v primeru nadaljnjih dobrih odnosov računajo na trzinsko podporo v prizadevanjih, da bi v Domžale dobili sedež morebilne prihodnje pokrajine. Kljub temu, da je bilo z obeli strani med pogovorom izrečenih več kritičnih besed z ene strani na drugo, je srečanje pokazalo, da bo sodelovanje nujno in tudi možno, če se bo Trzin izdvojil iz občine Domžale. R. v,es je škoda, da je bilo na zboru krajanov, kjer smo se pogovarjali o tako pomembni stvari kot je, hamletovsko rečeno: biti ali ne biti občina, tako malo krajanov Trzina. Upal sem celo, da se bodo v večjem številu od zvali, pa čeprav samo s svojo pris-olnostjo v prvi vrsti, gospe in gospodje, ki že nekako delujejo na trzinski politični sceni. Zclo pa setn pogrešal tisto skupino krajanov, ki nekako še nihajo med biti za ali proti, kajti prav tu bi lahko slišali veliko vzpodbudnih besed v prid samostojnosti. Trzin občina. Mislim, in tudi upam si trdili, da je bilo za nas pomembnejše samo še večje in tudi edino dejanje - odcepitev in osamosvojitev Slovenije. Delovni predsednik zbora krajanov je bil g. Tone Ipavec. Pozdravil je vse navzoče in se še posebej zahvalil gospodom županom sosednjih občin (novih) za prijazen odziv, ki so ga s svojo prisotnostjo potrdili. Pomembni gostje so bili iz Lukovice, Mengša, Vodic ter predsednik KS Komenda, ki pa bo v kratkem tudi postala nova občina. Torej, g. Ipavec nam je v kratkem nagovoru prikazal celoten potek od takrat, ko se je v bistvu rodila ideja o samostojnosti Trzina, pa do jutri, ko bomo o tem odločali mi, krajani. Vrstili so se pozdravni govori županov, ki so bili vsa po vrsti vzpodbudna. Vsi so nam zatrjevali, da ni bojazni, da ne bi bil Trzin kot samostojna občina uspešen. Predsednik KS iz Komende pa je dejal, da še nobena na novo nastala občina ni izrazila želje, da bi se vrnila k prvotno nastali skupnosti, od katere se je odcepila, in da so strahovi in dvomi o pravilni odločitvi, da postanemo Trzinci samostojni, resnično odveč. Proti koncu se je pogovoru pridružit tudi g. Tone Peršak, ki se seveda prav tako za-vzema za občino Trzin, kajli prevelike občine, kakršne so bile v sedanji obliki, nimajo posluha do ostalih, obrobnih krajev. In tudi vprašanje obstoja kra-jevnili skupnosti je samo še vprašanje časa. 0 tem, ali bo v kraju krajevna skupnost, bodo odločali občinski sveli. Torej! Zgodi se lahko, da čez čas Trzin ne bi imel niti krajevnega urada. Medtem ko iz Trzina že sedaj priteka v domžalsko občinsko blagajno več kot milijon tolarjev dnevno, je še dodal g. Tone Ipavec. jože Štih JOŽETU DOLINARJU V SLOVO So ljudje, ki vedno priskočijo na pomoč tam, kjer jih potrebujejo. Nesebično so pripravljeni pomagati, za to pa ne zahtevajo posebnega plačila. Nikoli ne silijo v ospredje, vendar bi brez njih marsikje za-škripalo in življenje bi bilo težje. Eden takšnih ljudi je bil jože Dolinar. Številnim Trzincein bo ostal v spominu po svoji nesebičnosti in ustrežljivosti. Marsikomu je pomagal, ko je bilo najtežje, najbolj potrebno. Bil je eden najbolj zavzelih in marljivih gasilcev. Vedno je rad sodeloval v vseh delovnih in drugih akcijah, opravlja! je ogromno delo, ko je vodil nadzor nad pod-pornim članstvom društva, zelo pa se je izkazal tudi pri organizaciji pokopov krajanov Trzina. Bi! je eden tistih gasilcev, ki so vtisnili svoj pečat trzinskemu gasilskemu društvu. Podobno se jc izkazal tudi kot član Kulturnega društva v Trzinu. V mladosti je odigrat več gledaliških vlog, v društvu pa se je še zlasti izkazal kot člověk, na katerega se lahko zaneseš.Tudi pri kul-turnikih je bil vedno pripravljen zagrabiti za delo, narediti to, opraviti ono ... Vedno je videl, kje je Ireba poprijeti in delà se ni nikoli ustrašil. Povsod je bil prisoten na svoj skoraj neopazen, a vendar še kako potreben način. Šele ko se je začel spopadati z boleznijo in je opustil nekatere dejavnosti, smo opazili, kaj je pravzaprav pomenilo njegovo razda-janje, njegovo delo. jože bo še dolgo ostal zapisan v srcih številnih Trzincev kot dober člověk, pošten in marljiv delavec, ki je v življenju prejel premalo zahval. nas čakajo prometni zamaški na dob ravi? 2. junija so pripravili strokoven ogled grad-bišča bodoče šliripasovnice M 10 od Trz-ina do Crnuč. Poleg novinarjev so se ogleda udeležili predslavniki gradbincev in investitorjev ter občine Domžale, iz Trzina pa niso povabili nikogar. Kljub vsemu smo neuradno, vendar iz zanesljivih virov, izvedeli, da naj bi bil novi pas ceste od Trzina do Dobrave asfaltiran do začetka julija. Takrat bodo nanj prcusmcrili promet s sedanje ceste, nato pa cesto začeli posod-abljati, tako da bo do konca leta po njej lahko stekel promel po dveh voznih pasovih v smeri proti Domžalam. Napovedujejo, da bodo obnovo ceste M 10 na območju domžalske občine končali še letos. Zdaj še vedrio niso resili problemov v zve z i z zemlji Ici s tremi lastniki. Ti so že dobili sklep sodišča o razlastitvi, vendar mora domžalsko občinsko sodišče zdaj še izdati dovoljenje za gradbene posege na anketa: kaj pričakujemo Dan "D" oziroma "O" se nezadržno přibližuje. Spoštovane krajanke in krajani, ta mesec bomo dobili odgovor na vprašanje: ali bo Trzin postal občina? Odločil bo seveda glas in razum ljudstva, mi pa si medtem poglejmo, kaj od morebitne nove občine pričakujcjo vaši in naši sokrajani. Vladimir Nadj -Coach Sem absolutno za lo, da Trzin postane občina. Mislim, da bi samoslo-jni dosegli hitrejši razvoj kot se daj. Kol član športnega društva se zavze-mam tudi za dogra-ditev športno rekreacijskih površin in ob-jektov, ki jih v Trziiui primanjkuje. Rado Župane Kot podjetnik lahko rečem, da z Domžala-mi zasebniki dobro sodelujemo. Kot krajan pa bi si želel določenih sprememb in izboljšav - zlasli glede promelne ure-ditve. Imam obču-tek, da smo izko-riščani glede financ, saj gre iz Trzina pre-cej denarja, nazaj pa ga pride bolj malo. Tu bi morali biti enako-pravnejši in morda bi se z novo občino nekatere stvari dalo uredili drugače. Miro Slebir Če bi bil Trzin občina, bi nam najbrž ostalo precej več denarja kot sedaj. Vendar pa bi se pojavili problemi glede financiranja ces!, komunále in podobno. Urediti bi morali tudi zadeve glede šole in rekreacijskega centra. No, vseeno se mi zdi, da bi bili kot občina sposobni "preživelja". Tone Capuder Dějstvo je, da se bo Trzin razširil ter po-selil, kar prinaša nove investicije in probleme. Le-ti bi ostali navkljub lastni občini. Sem pa mnenja, da bi jih sami precej hitreje in bolje reševali.Ekonomsko smo kar moćni, zato želim, da bi se pričakovanja glede občine Trzincem uresničila. Pelra Mušič Upam, da bi se z lastno občino stvari spreme-nile na bolje, predvsem kar se tiče infrastrukture, prometa, šole in vrtca. Več bi morali vlagati v mlade ter prisluhniti problemom in željam krajanov. Ana Žnidar Prepričana sem, da si večina Trzincev želi "iti na svoje". Imeli bi svoje ljudi v vodstvu, več sred-stev kot zdaj in več bi lahko naredili za kraj. Tudi za mladino bi lahko bolje poskrbeli ... Mislim, da bi bilo to kar dobro. Tekst in foto: Oašper & Urša odvzetih zemljiščih. To naj bi naredili v roku enega meseca. Na trasi je še nekaj zapletov z lastniki, vendar ocenjujejo, da ti zapleti niso tako neprenioslljivi, da gradnje ne bi mogli nadaljevati. Precej bolj zapleteno je v Dobravi na območju mestne občine Ljubljana. Tam namreč niso imeli ustrezno pripravljene lokacijske dokumentacije, tako da so zdaj v zamudi, saj še ne morejo začeli postopka ra-zlastitve. Napovedujejo, da bodo dokumentacijo kmalu uskladili z z a h 1 e v a m i postopka, vendar imajo tamkajšnji lastniki še možnost pritožb, zato lahko pričakujemo, da se bo vse skupaj zavleklo. Po črnih napovedih celo za kako leto. Vse kaže, da bo obvoznica mimo Trzina letos dokončana, speljana pa bo le do križišča, ki ga bodo na Dobravi naredili pred tamkajšnjimi hišami. Križišče je potrebno, ker bo za tamkajšnje stanovalce pomenilo edino možnost za dovoz na cesto in vklapljanje v promet. Delček česle od omenjenega križišča proti šliripasovnici, ki se konča na čr-nuškem klancu, pa bo, kot kaže, še nekaj časa dvopasovnica, vsaj dokler ne rešijo lastninskih sporov. Očitno se bo konec lela prometni za-niašek iz Trzina pre-selil na Dobravo. 7 let od bitke v trzinu \Aeh dneh bo minilo sedem let od slovenske osamosvojitvene vojne, v kateri je bila ena od večjih bitk tudi v Trzinu. 27. junija 1991 so se navsezgodaj zjutraj iz vojašnic jugoslovanske vojske proti strateškim točkam v Sloveniji valile kolone tankov, da bi zadušile slovensko osamosva-janje. Ena od kolon se je preko Trzina podala proti letališču Brnik. Pripadniki lenkami, so tankisti S svojimi vozili malo pred koncem mostu zavili s ceste. Većini tankov se je manever posrečil, na koncu kolone pa se je enemu od oklepnih transporterjev, ko je skušal zapeljati z mostu, odlrgala gosenica. Zaprl je pot drugim vozilom za sabo. Drugi tanki so nadaljevali pot proti Brniku, pokvar-jeni oklepnik in vozila na repu kolone pa so ostala v obroču pripadnikov teritorialne obrambe. Vojaki se niso želeli predati, teri-torialna obramba pa sprva ni bila pripravljena na boj z oklepniki. Po skoraj celod-nevnem čakanju, ko je JLA skušala obkol-jenim vojakom poslati tudi pomoć, je zvečer izbruhnila bilka, v kateri so bili ubiti štirje pripadniki JLA in en pripadnik Teritorialne obrambe. V obroču, ki je zaprl pot pripadnikom JLA,so bili tudi trzinski pripadniki policije in teritorialne obrambe so na mostu preko Pšate "pri Gregcu" v Trzinu postavili blokado z avtomobili, ki so jih zaustavili na cesti. Tankisti niso oklevali, ampak so enostavno zapeljali čez zabarikadirana vozila in jih z gosenicami tankov potlačili ali zrinili Stran. Ker pa je bil med vozili v zapori tudi tovornjak s plinskimi jek- TO, med spopadom pa se je izkazal tudi Franci Kurent, ki se je junaško prikradel do zadnjega transportera, ki se še ni předal, in je prepričal vojake, naj se vendarle predajo. Miro Štebe Foto: Emil Pevcc bila sem "babica" pri rojstvu novega trzina ljudem pri prodaji in to mi daje izredno zadovoljstvo. Zadovoljni pa smo ludi, ko spremljamo širitev Trzina proti Ljubljani. Z izgradnjo industrijske cone nas bo že lo-liko, da upravičeno pričakujemo pozitivni izid referenduma za ustanovilev lastne občine, ki je predviden 2 I. junija. V naši novi občini pa pričakujemo tudi ustanovilev Društva upokojencev, saj nas je že kar veliko in vsak dan nas bo več. Ker pa bo vsako lelo tudi kakšen manj, upamo, da bo do tega čim prej prišlo. Ker sem spoznala, kako znajo vse inštitu-cije v Trzinu delati z roko v roki, mislim, da pri delu v bodoči občini ne more biti prob-lemov, saj jih povsod povzročajo le stranke, ki nimajo pravih vodstev in niso pripravljeni drug drugemu prisluhnili. Da je to zavira-joče pri razvoju, smo se lahko že vsi prepričali pri spremljanju našega parlamenta. Ponosna na Trzin in zadovoljna med Trz-inčani, zaključujem te moje poglede. Amalija Vouk V letu 1972 je podjetje Lesnina Ljubljana ustanovilo po dogovoru z Marlesom Maribor in Jelovico iz Školje Loke TOZD, ki bi v predmestju Ljubljane pridobival zemljišča -lokacije za gradnjo montažnih stanovanjskih hiš. Prve parcele, delno komunalno opremljene, so pridobili v občini Vrhnika in si iskali koinercialisla za prodajo do tako zvane III. faze, kar pa pri montažnih objektih pomeni mnogo več kot pri klasični gradnji. To službo sem naslopila v letu 1973. V občini Vrhnika, konkretno v Dragomeru, smo zgradili preko 100 hiš in jih ni bilo težko prodati. Že v letu 1973 smo skupaj z Marlesom iskali možnosti v občini Dom- žale in predmel pogovorov je postal Trzin. Kljub izredno močvirnatemu terenu smo se z združenimi močmi lotili delà. Maries je priredil projekle hiš z ozirom na teren in v letu 1975 smo pridobili 88 komunalno opremljenih parcel. Na vseh teli parce-lali danes sloji 88 Marlesovih hiš TIPA 400, 410, 411, 413 in 406. V enem letu so bile vse prodane in že v letu 1976 smo se prvi kupci vsclili in postali Trzinčani. Danes je naselje tako, kakršnega sem zagotavljala praznični mesec maj Trzinci smo Ictos prvič praznovali svoj krajevni praznih, vendar je bilo to praznovanje nadvse bogato, pestro in živahno. Tako kot bi s podobnim! praznovanji že imeli bogate izkušnje! Spet se je izkazalo, da lahko v Trzinu naredimo marsikaj, če stopimo skupaj. Saj smo Trzinci že od nekdaj znani, da če je treba, znamo zavihati rokave in postoriti, kar je potrebno za dobro ime kraja in prijetnejše življenje v njem! Tokrat so pod taktirko predsednika Sveta KS Toneta Ipavca, ki mu za šalo rečemo kar župan, skupaj stopili vodje vseh trzinskih društev in organizacij. Sedanje vodstvo krajevne skupnosti je dokazalo, da zna živeti s krajem in da ga ni strah tudi organizacijsko zahtevnih podvigov. Marsikdo je rekel: "Če je KS uspelo tako dobro voditi vse dejavnosti v zvezi s praznovanjem, se nam tudi ni bati vođenja samostojne trzinske občine!" Tone Ipavec pa je očitno vedel, da je v Trzinu predvsem potrebno zaupati ljudem in potem le usklajevati nji- hovo dejavnost. Zaupal je predstavnikom društev ter vrtca in šole, da bodo po svojih močeh kar najbolje prispevali k uspehu praznovanja. Pričakovanja so se uresničila. Čeprav naj bi obletnico prve pisne omembe Trzina praznovali le na obletnico dneva, ko je bilo v uradnih listih ime Trzina prvič napisano, se je praznovanje raztegnilo na cel mesec. Šio je za precej več kot le za spomin na starodavnost našega kraja. Vsako trzinsko društvo in organizacija je po svoje prispevala, da smo svoj praznik dostojno proslavili, da smo pokazali, kaj Trzinci smo, kaj zmoremo in kako se znamo poveseliti. Težko bi naštevali posameznike, ki so imeli zasluge, da so vse stvari tekle tako lepo in praznično, saj so številni krajani s svojim požrtvovalnim delom in prispevki pripomogli k splošnemu uspehu praznovanja. Pohvale so si zaslužili vsi! LOV ZA NAJSTAREJŠIMIPRIČEVANJI IZ ZGODOVINE TRZINA Tr reba pa je le opozoriti na zasluge Stanela Mesarja, ki je sploh dal pobudo, da bi bil trzinski praznik na oblclnico prve pisne omembe kraja. Stane je ves čas za-vzelo deloval v organizacijskom odboru, še zlasli pa je skrbel, da bi dobro pripravil razslavo o Trzinu. Ker takšna razstava ne bi bila popolna, če ne bi bilo na njej predstavljene ludi listine, ki je sploh povod za praznovanje, je skušal pritî do najstarejše listine z omembo imena našega kraja. S pravimi detektivskimi prijemi mu je uspelo priti do zaželenega dokumenta Nemškega viteškega reda, ki je bil napisan 15. maja 1273, in je v njem zapisano tudi ime Trzina. Nekateri Trzinci smo bili začuđeni, ko smo izvedeli, da je dokument pravzaprav napisan v latinščini. Po nekaterih podatkih smo pričakovali, da je listina pisana v nemščini. Stane pa se je pri strokovnjakih pozanimal o avlentičnosti listine in ti so potrdili, da je dokument v latinščini, izpisan na roko v gotici, res tišti, ki ga je Stane iskal, nazaduje pa smo v zgornjih vrsticali našli tudi izpisano ime Direzin. Listino so If, r- Ut '»Á-i-r; fa. ,ia£ - »i-!—j^. - ™—-- •■'.••^.—.•i i-.'. — a i'..-"' v «i»«.^ jm f./^ ' -——- vVTft, ~ C. -Pw ^f"1* Ui.-xt j^i »'■----J-—: i-, six, oí-f«r" l&ffix. -řŤ - « à-'^jy*"** - -' : __. / m T / . sè Sf-t -JiLřr^f fx t-IÍ.-. J*» -Ar. aa- 'í-ř >- gš»» b-Jř-^ -itrí^ j/.-T sff"—^ ' ' jïs-» ta-pf « - jïwpf. '-. -- - C^-jJjè^^'- t*-r> -v 'O.*-. ■ o. . ,-.. Podcrtano je ime Birezin - prva pisna omemba Trzina poslikaii in za Trzin zagotovili njen prepis •in verno kopijo ter kopijo razstavili v Trzinu. Kot zanimivost naj povemo, da smo sliko originalnoga dokumenta uporabili tudi kot ozadje na platnicah izredne številke Odseva. Stane pa ni bil malenkosten, za razstavo je Želei priskrbeti tudi najstarejši ohranjen človeški izdelek, ki so ga našli na območju Trzina. To je kamnita sekira kladivaste oblike, ki naj bi izvirala iz mlajše kamene dobe. Med Trzinci je prevladovalo prepri-čanje, da je sekirica še v zasebni zbirki kamniškega zbiralca starin Josipa Sad-nikarja. Žal pa je izvedel, da je imel nek-danji veterinarski inspektor v svoji zbirki več takšnih sekiric in da je prav trzinsko na nekem srečanju starinarjev zamenjal za nek predmet, kakršnega šc ni iincl v zbirki. Stane Mesar je skušal izvedeli, pri kom je zdaj sekirica, vendar dlje kot do člověka, ki je sekirico držal v rokah še leta 1965, jo Strokovno prerisal in naredi! njeno kopijo, ni přišel. O sekirici pa je izvede! precej zan-imivih podrobnosti, lažje pa jc bilo zasle-dovati tudi njene kopije. Zgodba še ni končana. O iskanju kamnite Irzinske sekirico bomo pisali v eni prihodnjih številk Odseva, povejmo pa, da so na KS dali delati kopijo kopije znamenite sekirice in po pripovdovanju tistih, ki so originalno sekirico videli in vodo za podrobnosti, kopija, ki jo zdaj hranijo na sedežu KS, precej bolj verno ustreza originalu kol druge kopije. Gre za prevrtano sekiro iz serpentina, ki so ga za to priliko našli v Dolžanovi soteski. Domnevajo, da so originalno kamnino za tisto pravo sekirico dobili nekje na območju Furlanije Julijske krajine. Stane je tudi izvedel, da so se takšno prevrtane sekire z glajeno površino pojavile v mlajši kameni dobi (f>. - 3. tisočletje pr.n.št.), vendar so ostale v rabi še ludi v bakreni in bronasli dobi, do konca 2. ti-sočlctja pr.n.št. Sekire take vrste, nasajene na toporišče, so sprva služile kot orožje in orodje, zaradi širokega temena in debelega rezila pa so jih verjetno uporabljali bolj za tolčcnje kol za sekanje. Stane Mesar pa je v zbirkah Narodnega muzej našel in za razstavo poslikal še druge najstarejše, v Trzinu najdene, predmete, iz davnine. Trzincem je tako na razstavi představil bronast obroček, ki je verjetno sodil med rimski nakit iz prvega sloletja našega tisočletja, in rimske novce iz 3. in 4. sto-letja našega šletja. PETI ZAKLJUČNI ŠAHOVSKI TURNIR OSNOVNOŠOLCEV LJUBLJANSKE REGIJE V TRZINU CEL MESEC PRAZNOVANJA KRAJEVNEGA PRAZNIKA 2/a uvod v praznični mesec Trzina so poskrbeli člani športnega društva in gasilci. Športniki so zadnji dan v aprilu ob bru-narici na trzinskem smučišču pripravili prvomajski piknik s kresom, gasilci pa so následuje jutro z budnico godbe na pihala in ob bučnem spremstvu motoristov in nekaterih avtomobilistov naznanili. da se za Trzin začenja praznični mesec. Še zlasti piknik v Tihi dolini je lepo uspel in organizalorji, ki so poskrbeli celo za pečenoga odojka, so poželi številne pohvale. Teden dni kasneje, 8. ma- Tako dobro pripravljenega lurnir-ja ni pričakoval nihče. Udeležence turnirja je čakalo pred vhodoin v dvorano majhno presenečenje. Člani ŠD Trzin so namreč postavili majhen grad za slikanje, kar je omogočilo vsem tekmoval-cein veselo zabavo in sproslitcv. Čestitke organizatorju!!! Na turnirju je tekinovalo 40 šahistov iz Domžal, Ljubljane, Komendo, Mengša in Trzina. Igrali so po pravilih FIDF. z dodatkom za pospešeni šah, 2x15 minut po švicarskem sistemu, 7 kol. Turnir je uspešno vodil sod-nik Franc Poglajen iz Komende. Zmagov-alci skupnega turnirja (5 lurnirjev) so přejeli pokale. Na turnirju v Trzinu je zmagala (skupna zmagovalka) Veronika Hari iz ŠD Murka Lesce, druga je bila Tjaša Ipavec (ŠD Komenda) in tretji je bil Aleksander Nadj (ŠD Napredek Domžale). Na turnirju sta za Trzin igrala še Žiga Bobnar(31/2 točke - 19. mesto) in de-vetletni Marjan Manolev, za katerega je bil nastop prvi šahovski turnirski krst. Z eno točko je osvojil 39. mesto. ja, so se izkazali člani šahovske sekcije ŠD Trzin, ki so v dvorani kulturnoga društva vzor-no pripravili zaključni turnir za o s n o v n o š o I c c ljubljanske regije. Za izvedbo tekmovanja so poželi precej pohval, zadovoljni pa smo bili tudi drugi Trzinci, saj je bil naš mladi sokrajan Aleksander Nadj član ekipe, ki je osvojila tretje mesto. V sklopu pravznovanja 725. obletnice prve pisne omembe Trzina je šahovska sekcija ŠD Trzin priredila pravi šahovski praznik za osnovnošolce ljubljanske regije. Turnir se je začel v petek, 8. 5. 1998, ob 15.25 v dvorani KUD-a Trzin, njegova pokrovitelja pa sta bila KS Trzin in McDonald's iz Domžal. FLORJANOVA NEDELJA Dva dni za tem, na Florjanovo nedeljo, so se spel izkazali gasilci. Tokratno gasilsko praznovanje nedelje sv. Florjana, ki je zaščilnik gasilcev in hkrati tudi trzinske fare, je bilo, odkar so običaj obudili, že deveto in po oceni mnogih tudi najbolj slavnoslno. Kol je že običaj, so se slavnosti udeležili gasilci iz Trzina, iz sosednjih gasil-skih drušlev in celo goslje z Oorenjske in Moravč. Našleli so čez 140 gasilcev v slavnoslnih uniformah, šc več kot prejšnja gasilci s ponosom ponudili svojini gostom. V šoli so pripravili ludi kra-jšo priložnost-no slavnost, med katero so n e k a I e r i m najzaslužnejšim podělili društvena priznanja. lela pa je bilo narodnih noš. Kol že vsa leta doslej, ni manjkalo godbe na pihala iz Mengša. Po slavnostní povorki skozi Trzin in slavnostní maši v trzinski cerkvi so se udeleženci slavja vrnili k že tradicionalnemu ižhodišču, osnovni šoli, kjer je sledilo dru-žabno srečanje. Tudi lokrat so se izjemno lepo izkazale trzinske gospodinje, saj so pripravile kopico dobrot, ki so jih trzinski SOLA SENA OGLED POSTAVI... OSREDNJI PRAZNIČNI DAN - 15. MAJ Pskrbni pomoči svojih učileljic in rojektni leden je verjetno leden, ki je mentoric gradivo in spoznanja cel-učencem eden izmed najljubših tednov v ega tedna zbrali in najzanimivejše predstavili najbolj zanimivih predmetov, ki so dodatno šolskem letu. Vse dni v lednu so potekalc vsem, ki so lislega dne obiskali šolo. popestrili njihove predstavitve. Na ogled so raziskave, intervjuji, fotografiranja, ogledi Že dopoldne so kot po tekočem traku pote- lako' mecl drugim, postavili različna glas-... V petek, 15. maja, pa so učenci ob kale zaključne dejavnosti. Někdo je zbiral fotografije, drugi jih je lepil, tretji je pod njimi pisal komen-larje, nato pa so vse skupaj nalepili na razstavnc table. Učiteljice so iz svojih omar potegnile na-jlepše in najzanimivejše seminarske naloge in vsi so si prizadevali, da bi bilo gradiva čim več. lz-posodili so si tudi nekaj I 5. maja so v Trzinu praktično cei dan potekale različne prireditve, s katerimi smo obeležili praznik. Vsako trzinsko društvo in organizacija je skušala po svoje polepšati tišti dan in vse je izvenelo kot uglašen prikaz trzinskih sposobnosti in znanj, veliki vrhunec pa je praznovanje doživelo s slavnostně akademijo v dvorani kulturnega društva. V osnovni šoli so pripravili dan odprtih vrat, vendar je bil ta dan le vrhunec projektnega tedna, ki je v šoli potěkal od I I. do 15. maja. bila, kuhinjske pripomočke, športne drese ... Nekaj pa je bilo tudi zelo starih predme-tov, na primer poročna obleka iz leta 1920. Medtem ko so se dopoldne učenci višjih letnikov še trudili s pripravljanjem razstav, so si najmlajši lahko ogledali gasil-sko vajo. Za tokratni projektni teden so kot vodilo izbrali misel: Sedanjost izhaja iz pretek-losti in v příhodnost gre. Najmlajši so v svojih učilnicah predstavili predvsem sebe in svoje najbližje. V prvih razredih so si obiskovalci tako lahko ogledali naloge na teme: Moja družina, Družinsko deblo, Vse o meni, Stolelje v katerem živim in Ustvarjamo, v razredih predmetne slopnje pa so se učenci posvetili predvsem odkrivanju naše zgodovine in okolju, v katerem živimo. Skrbno so tako pripravili zgodovinski in geografski oris našega kraja, predstavili so šege in navade, ljudske pesmi, plese in glasbo, kulturne spomenike, življenje na kmetiji, vse o kruhu, posvetili pa so se tudi šoli in njeni vraščenosli v kraj, učbenikom skozi čas, zdravému in čistému okolju ter različnim dejavnostim, predvsem športnim in računalniški dejavnosti. Izjemno zanimiv je bil tudi prikaz spremljevalnih dejavnosti, kjer so predstavili nekatere bisere slovenske kulturne dediščine, kot so vezenine, lončarstvo, draž-goški kruhki in lešení predmeti. V času dneva odprtih vrat pa seveda ni smel manjkati tudi prikaz sodelovanja šole z drugimi krajevnimi organizacijami. Popoldne so si šolo, z razslavami po učilnicah, ogledali številni starši in drugi Trzinci, pozornost obiskovalcev pa je pritegov-ala tudi razstava o delu in življenju planinskega društva, ki so jo v avli šole pripravili člani planinskega društva Onger Trzin. Marsikdo se kar ni mogel odtrgali od razstavnih klopi in vitrín, ko so pred šolo s svojimi burkami že vabili člani gledališke skupine Kulturnega društva s Shakespcriado. GASILSKA SEKTORSKA VAJA pomen je vaja imela tudi v tem, da so na njej gasilci iz drugih društev izvedeli, kje so v Trzinu vodni viri za gašenje. Po končani vaji so se že začeli zbirati gostje in drugi udeleženci osrednje slavnostně akademije ob trzinskem prazniku. Gasilsko društvo Trzin nam sporoča še eno veselo novico: Vsa društva v Trzinu so se vključila v akcijo izdelave novih lesenih miz in klopi za veselice in podobne prireditve. Izdelane bodo že v kratkem. Prvič jih boste lahko krstili na pikniku, ki bo 4. JULIJA, NA IGRIŠČU ZA KUD-OM, S PRIČETKOM OB 20 URI. GASILSKO DRUŠTVO VAS VLJUDNO VABI. Igralci gledališke skupine so se v kostumih šc sukali med gledalci, ko so že zatulíle gasilske sirene in napovedale začetek gasilske sektorske vaje. Poveljnik gasilcev v Trzinu si je zamislil, da je prišlo do požara v proslorih KS Trzin. Naredil je nacrt gašenja. Ob 18.10 minut je sprožil alarm v gasilskem društvu in po přenosní radijski postaji sporočil Centru požarne varnosti na Količevem, da je v objektu KS Trzin prišlo do požara. Ob tem je zaprosil, naj aktivirajo sektor Domžale in Mcngeš. Po alarmu je operater na CPV-ju alarmiral vsa društva. Ta so odhitela na kraj namišljenega požara. Tam jim je poveljnik sektorske vaje razdelil navodila in naloge in kaj hitro so z močnimi curki zalili objekt KS Smisel vaje je bil v tem, da so videli pripravl-in usposobljenost društev, hkrali so tudi preizkusili opremo. Zelo velik SLAVNOSTNA AKADEMIJA V POČASTITEV PRAZNIKA V rhunec trzinskega krajevnega praznika je bila slavnoslna akademija v trzinski kulturni dvorani. Proslava je izvenela kot prikaz delà trzinske umetniške in kulturne ust-varjalnosti in je potrdila, da je med nanti veliko talentov, od katerih so si nekateri že zagotovili vidno mesto tudi v slovenski in celo svetovni kulturi. Med številnimi povabljenci smo pogrešali predvsem predstavnike Občine Domžale, vendar to ni moglo zmanjšati pomena in slavnosti dogodka. Uvodoma je predsednik Sveta KS Tone Ipavec, ki je za akademijo tudi sestavil scenarij in nato pomagal ženi Majdi pri režiji, orisal zgodovino in pomen kraja in še zlasti pomen trzinskcga praznika, nalo pa je v imenu KS predstavnikom izbranih trzinskih organizacij podělil prva trzinska priznanja, Franciju Mušicu pa je podělil prvi naziv častnega krajana Trzina. V kulturnem programu, ki je sledil, so do izraza prišli mladostniška razigranost in veselje, nadarjenost posameznikov ter tudi mojstrska umetniška dovršenost, ki si je že utrdila mesto na svetovnih odrih. Že imena naslopajočih, kot so Ana Pusar Jerič in njen soprog Karei Jerič, Dominik Kozarič, Silvo Božič, Tone Peršak in drugi, priča o tem, kakšni umetniški potenciali se skrivajo v vrstah Trzincev. Za naslope takih umetnikov bi se kaj radi potegovali tudi na precej večjili in bolj znanih odrih, vendar je treba reči, da so tem, že uveljavljenim umetnikom, ob bok pogumno stopili tudi drugi, ki si imena še niso ovenčali s slavo. Vsem je bilo skupno prizadevanje, po svoje kar največ narediti za lep večer in obogatitev praznika našega skupnega kraja. Ni bilo več važno, ali kdo nastopa na priznanih svetovnih odrih ali pa se šele uči prvih plesnih korakov v trzinskem vrtcu. Vsi so bili tišti večer le Trzinci in vsi so gledalcem v spomin zarisali res nepozabno doživetje. Spontani aplavz je veljal vsem, ki so se potrdili, da so tišti večer naredili tako prazničen. Po akademiji je bila v avli osnovne šole zakuska za povabljene goste in nastopajoče, pridružili pa so se jim tudi številni drugi Trzinci. Bili so si edini, da je bilo praznovanje trzinskega praznika res kakovostno in na visoki ravni. PRIZNANJA KS TRZIN V LETU 1998 Delitev priznanj najzaslužnejšim kra-janoin in organizacijam so zahtevna naloga. Kakorkoli obrneš, vedno se najde kdo, ki pravi, da nagrajenec ni dobro izbran, da njegove zasluge niso tako velike in da bi moral nagrado dobiti ta in ta. Vsak vidi le svoje delo in pogosto smo razočarani, ko menimo, da drugi našega delà ne znajo ceniti dovoij. Ni čudno, da se nalogi podelje-vanja priznanj ljudje radi izognejo. V Trzinu smo letos prvič podeljevali krajevna priznanja, zato je bila komisija, ki je zbirala predloge za nagra-jence, pred težavno nalogo. Na razpis za predloge skoraj ni bilo odziva, komisija pa je pogoje za podelitev priznanj šele postavljala. Ko se je na seji Sveta KS pojavila s svojimi predlogi za podelitev priznanj, so krajevni svetniki imeli povsem drugačne predloge. Na koncu je Svet KS Trzin na seji 6. maja 1998 sklenil, da bodo na slavnostní akademiji 15. 5. 1998 podělili pet pisnih priznanj KS Trzin in en naziv častnega krajana Trzina. Pri tem je upoSteval: • kriterije, določene v Sklepu o priz-nanjih, razen za število pisnih priznanj, ki jih je v prvem letu podělil pet namesto treh in da letos ni podělil denarnih nagrad, • da obdobje za podelitev priznanja častnega krajana obsega praviloma čas od ustanovitve samostojne KS Trzin. Tudi v tem obdobju je še več zaslužnih posameznikov, tudi mlajših, za katere bo še veliko priložnosti za oddolžitev s takim priznanjem. Še več jih je bilo v preteklosti, ki pa so veči-noma dobili priznanja v društvih in organizacijah, v katerih so delovali, zapisani so s svojimi pisnimi in dru- gačnimi deli v biltenih in nenazad-nje v knjigi Staneta Stražarja Mengeš in Trzin skozi čas, po njih so v Trzinu imenovane ulice, imena društev in podobno, • da se pisna priznanja KS Trzin podelijo društvom in organizacijam, ki so za kraj in krajane največ prispevali, s tem pa bodo posredno přejeli priznanje tudi posamezniki za svoja posebna delà in uspehe. • In nenazadnje: če te kdo vpraša, od kod si doma in po čem je znan tvoj kraj, je Trzin zagotovo po gostilnah, po dejavnosti čišćenja stekla, v zadnjem obdobju po hitrem razboju obrti in male industrije v obrtno-industrijski coni in drugih predelili kraja in seveda po društvih, katerih člani so večinoma vsi krajani. Pisna priznanja KS Trzin so na slavnostní akademiji přejeli: Gostilna Narobe Trzin Podjetje Čistoća d.o.o. Podjetje zaposljuje preko 200 ljudi, ki opravljajo dejavnost upravljanja, čišćenja in varovanja objektov. S svojo dejavnos-tjo podjetje otiranja tudi prvobitno obrt čišćenja okcu. Čistilci oken iz Trzina, v glavnom iz družin Mušič, so v tem poslu orali ledino. Na delo v Ljubljano so se vozili še s kolesi, orodje so imeli spravljano v ljubljanskih kleteb. Ime kraja Trzin je poznáno po čistilcih stekla, kot tudi po predvojnih mesarjih ali sedanji obrtno-industrijski coni. Najbolj so bili znani po svoji cehovski poštenosti. Franc Mušič je razvil podjetje Čistoća iz majhne obrti v veliko Ime gostilne Narobe se deduje iz roda v rod, od gospodarja Jakoba Narobeta na sedanjo gospo Majo Breznik in Boštjana Breznika. Že 200 let stara gostilna se ohranja v dokaj prvotni obliki in se ponaša s tradicionalnim! slovenskimi jedmi. Med aduti gostilne so poleg izvrstne hrane tudi bogato založen vinski hram z izborom najkakovostnejših slovenskih vin, tam so še kavama in prenočitvene zmogljivosti. Prav sedanjim gospodarjem gre zahvala za ohranitev tradicije poznavanja gostilne Narobe Trzin, s tem pa tudi Trzina širom Slovenije in onstran meja. Bilo je krajše obdobje, ko se krajani nismo tako istovetili z njo. Nastajali so novi bifeji. lokali s hitro hrano in podobno, pa tudi sama je bila nekako izolirana. Vendar gostilna Narobe je naša in spet naša. Ne mine krajevna prireditev, da ne bi ta gostilna nekaj primaknila. Skozi vsa obdobja je njena streha nudila prostor kulturnikom in glasbenikom, pa tudi druge vaške zadeve so se odvijale na njenem dvorišču. Te zabave so zdaj nadomestili kulturni in glasbeni večeri v majhni kavar-nici. Prizanjeje prcvzel Boštjan Breznik. gospodarsko podjetje s sodobno organizacijo in opremo. Prav zato. ker kot obrtnik ni klonil pod težo takratne družbene nenaklonjenosti razvoju zasebne iniciativě in kasneje težkim začetkom širitve dejavnosti in zaposlovanja novih delavcev, mu gre priznanje KS Trzin. S priznanjem Strelska družina Trzin Začetek strelskega športa v Trzinu sega v leto 1933, ko so střelci dobili prvo strelišče v Prevogah. V letu 1953 je bila Strelska družina tudi formalno ustanovljena in tako střelci letos praznujejo 45. oblctnico delovanja. Pomembno za Strel-sko družino je še leto 1974, ko so si uredili strelišče za zračno puško v dvorani, in leto 1976, ko so uredili av-tomatsko strelišče v kletnih prostorih KS, kjer vadijo in tekmujejo še zdaj. Rezultati sistematičnega pristopa k delu z mladimi so bile v minulih letih številne visoke uvrstitve na republiških in državnih prvenstvih, in to v ekipni in posamični konkurenci. Med aktivními střelci so zastopane vse kategorije, od pionirskih, preko mladinskih in članskih kategorij do veteranov. Poleg tega Strelska družina premore přiznané sodnike. Odlični organizatorji so sposobni speljati tudi najzahtevnejša strelska tekmovanja. Naši střelci so kot velika družina, ki pa brez požrtvovalnih KUD Franc Kotar Trzin je drugo najstarejše trzinsko društvo jn prav zdaj, ko Trzin praznuje 725. obletnico, ima tudi društvo svoj praznik - šteje 75 let obstoja. Kulturno prosvetni dom so si člani s pomočjo krajanov gradili sami. ga povečevali, obnavljali. V zadnjih letih so dogradili še garderobo in druge pomožne prostore. Čistoči d.o.o. za pomembne dosežke na gospodarskom po-droju, ko se je razvila iz male obrti čišćenja oken, gre priznanje tudi vsem drugim podobnim obrtem v Trzinu, ki ohranjajo tradicijo in zagotavljajo kruh marsikateri družini. Priznanje je prevzela liči Francija Mušica, Sonja Mušič. vodij ne bi bila tako dolgo homogena in uspešna. Strelski družini grc priznanje tudi zato, ker vzgaja mlade v pravilnem odnosu do strelnega orožja. Priznanje je prevzel predsednik Strelske družine Franc Brečko. Kulturno umetniško društvo Franc Kotar Trzin Društvo je ves čas svojega delovanja skrbelo za podmladek -prirejalo je mladinske igre s številnimi mladimi igralci in pevci, iskalo talente v oddajali Pokaži, kaj znaš in podobno. Organiziralo je mnogo představ, ki so napolnile trzinsko dvorano, dobro pa so poznani tudi izven kraja samega. Zato ni nič čudnega, da je trzinsko Kulturno društvo přiznáno kot eno najbolj delavnih in uspešnih društev na občinski ravni. Prvi so se pojavili tudi na srečanju gordijskih gledaliških skupin in se tudi kot prvi iz domžalske občine dokazali na republiškem srečanju amaterskih gledaliških skupin. V novejšem času se gledališkn skupina KUD-a udeležujc najrazličnejših gledaliških festivalov po vsej Sloveniji in izven države. Priznanje je prevzel predsednik KUD- a Jože Štih. Gasilsko društvo Trzin Gasilsko društvo Trzin je najstarejše trzinsko društvo - že 92 let ima, po prvih omembah organiziranosti gasilcev v Trzinu pa bi bilo staro 110 let. Vođenje društva so prevzeli mlajši. Starejše generacije, ki so skozi desetletja gradile, obnavljale in spet zgradile gasilski dom in v korak s časom dopolnjevalc gasilsko opremo, so na mlajše prenesle zahtevne naloge, ohraniti pridobljeno in primerno času in potřebám poskrbeti za sodobno gasilsko in drugo opremo, potrebno za gašenje in druge naloge gasilcev. Trzinske gasilce odlikuje njihova nesebična pomoč ob elementarnih nesrečah in stalna pripravljenost za gašenje požarov. Izpopoljujejo se v rednem izobraževanju, treniranju in na občinskih in medobčinskih tekmah. Ni jim žal prosto-voljnega delà, tako v omenjenih akcijah in nalogab kot pri gradnji in preurejanju gasilskih prostorov. Priznanje častnega krajana Trzina je prejel Franci Mušic Franci Mušič je bil prvi med tistimi, ki so leta 1970 zahtcvali samostojno krajevno skupnost Trzin in kasneje, leta 1972, tudi njen ustanovili član. Že takrat je znal oceniti, kaj je najboljše za Trzin. Ta njegov pogled v naprej, borba za idejo, za nacrt in upornost pri realizaciji sta pomembna za tako hiter razvoj Trzina. Bilje pri izgradnji naselja Mlake, izgradnji vrtca in šole, začetku gradnje industrijsko obrtne cone. Njegove ideje in nacrti so bili večkrat sprejeti z odporom pri marsikaterem krajanu, saj seje bilo težko odpovedati utečen-enui, uresničitev načrtov pa mnogokrat tudi ni dosledna zaradi subjektivnih in objektivnih razlogov. Še danes se kot svetnik v občini Domžale bori, da obrtno industrijska cona v Trzinu ne bo postala prostor za okolju škodljivo industrijo, temveč za ekološke in okolju prijazne dejavnosti. Izmed številnih funkcij v združenju obrtnikov, v zborih in skupščinah ter izvršilnih organih matične občine in republike. Gasilsko društvo je že od vsega začetka organsko tesno povezano s prebivalci Trzina, krajani se vanj najmnožičneje vključujejo bodisi kot podporni ali kot aktivni člani. Zato je to društvo v vsem svojem delovanju odigralo največjo družbeno vlogo v kraju. Priznanje je prevzel predsednik Gasilskega društva Jože Kaj-fež. moramo izpostaviti njegovo odgovorno in pomembno nal-ogo predsednika izgradnje počitniškega doma za otroke občine Domžale na otoku Krku. (Zgornje obrazložile priznanj so prebrali na slavnostní akademiji 15.5. 1998 v Trzinu, priznanja pa je izročil predsednik Sveta KS Trzin Tone Ipavec.) PRAZNOVANJE SE JE NADALJEVALO ... Pd Onger Trzin je dva dni kasneje, v nedeljo, 17. 5., sokrajane popeljal na krajši rekreacijski pohod na Rasico. Tudi na tem izletu udeležba ni bila velika, vendar jc bilo razpoloženje kljub vsemu na visoki ravni. Planinci so bili veseli, ker so pridobili nekaj novih članov. Za konec pa so pripravili celo manjšo reševalno akcijo. Skupina se je ob sestopu z Dobena namreč razcepila na dvoje. Prva in hitrejša se je spustila naravnost proti novemu delu Trzina, druga skupina, v kateri je bilo več otrok, pa je odšla proti gradu Jable in sfarcinu delu Trzina. Ko je prva skupina sestopila, jc začelo deževati in člani skupine so takoj z dežniki in avtomobili odhiteli drugi, počasnejši skupini nasproti. Vse skupaj se je lepo, brez neprijelnosli, končalo. Mladinski odsek PD Onger Trzin je, kot svoj prispevek k Irzinskemu praznovanju, v sredo, 20. 5., v avli OŠ Trzin pripravi! predavanje enega najboljših slovenskih alpinistov Pavla Kozjeka, prvoga Slovenca, ki je na vrh Everesla přišel brez dodatnega kisika. Seveda Pavle med gorniki in alpinisti ni znan samo po tem vzponu. V zgiban-ki, ki je izšla ob tej priložnosti, je opisanih mnogo njegovih izrednih vzponov v domaćih in tujih gorah. Predavatelj je s svojimi diapozitivi poslušalce popeljal v svet himalajskih velikanov in dokazal, da ni Ic odličen alpinist, ampak ludi dober fotograf in predavatelj. Načelnik MO PD Onger Trzin Emil Pevec pa jc že teden dni prej, torej 13. 5. v avli OŠ představil osnovnošolcem mladin-ske planinske tabore, ki jih pripravlja mladinski odsek PD Onger in so vedno zelo kakovostni. Očitno je bila predstavitev nekaterim všeč, saj se je več otrok po predstavilvi na letošnji tabor tudi prijavilo. Za to odločitev jim zanesljivo ne bo žal - in če je kje še kdo, ki bi želel z nami, naj si přebere vabilo na naslednjih straneh! mm RTv ÊÊm SERVi 'S Goms.p. Ljubljanska 44, Trzin telefon: 061 716-302 mobitel: 0609 644-121 Popravila: • TV sprejemnikov, - PC monitorjev, - audio naprav. i^êf1- Montaža klasičnih in SAT anten ter avtoakustike izlet na svete gore Precej bolj množičen kot pohod na Rasico je bil izlet na Svete gore nad Bizeljskim, eno najstarejših romarskih poti v Sloveniji, ki so ga skupaj pripravili člani planinskega društva, župnišče in KS Trzin. Čeprav je bilo par dni pred izletom prijavljenih le 8 kandidatov, se je na koncu izleta udeležilo kar 69 Trzincev. Odpeljali so se v dveh avtobusih. Še zlasti pohvalno je bilo, da se je za izlet odločilo tudi lepo število slarejših krajanov, ki dostikrat ostajajo ob robu dogajanja v Trzinu. V Brežicah so si udeleženci izleta najprej ogledali muzej v tamkajšnjem gradu, ki slovi po tem, da ima eno najlepše posli-kanih baročnih viteških dvoran v Sloveniji. V gradu so tudi zelo zanimive arheološke so arheologi tam odkrili pričevanja o številnih, že tudi predkrščanskih, svetiščih, radiostezisti pa trdijo, da je tam zemeljsko sevanje tako močno, da njihovi meril-ni inšlrumenti kar oživi-jo. Pri cerkvicah sta Trzince, ki so tnalo zamu-jali, prijazno pričakala kar dva župnika. Eden je prav zaradi obiska Trzincev v osrednji ro-marski cerkvici, posvećeni Mariji, maševal, drugi pa je obisko-valce seznanil z zgodovino in umetnostno-zgodovinskimi zakladi Svetih gor. Za konec so izletniki obiskali še eno na-jlepših baročnih cerkva na Slovenskem, cerkev v Olimju in tamkajšnjo lekarno pavlinskega samostana - tretjo najstarejšo lekarno v Evropi. V Olimju so se udeleženci izleta kar malo razkropili. Enim se je mudilo domov, zato so se odpcljali naprej, drugi pa so se raztepli proti bližnjem kmečkem turizmu z bogato založenim šankom, sladkosnedncži se niso mogli odreci obisku čokoladne hiše, tišti, ki dajo več na zdravje, so se podali v sedanjo samostansko lekarno po različne zdravilne zvarke, tišti s pustolovsko žilico pa so se podali kar v svel čarovnic. Trajalo je nekaj časa, da so se ti izletniki, z različnimi željami, spet zbrali, vendar so bili, ko je avtobus brzel proti Trzinu, nazadnje vsi zadovoljni in so se veselo smejali šalam, ki so jih nekateri šaljivci razdirali po mikrofonu. Vsi pa so nazadnje družno zapeli in si obljubili, da na takšne izlete gredo še. Drugi vrhunec jc praznovanje trzinskega praznika dosegel z otroško olimpiado in drugimi spremnimi prireditvami na predzadnji dan v maju. Ze dopoldne tistega dne se je več kot 60 tekačev iz vseh koncev Slovenije udeležilo 2. spominskega teka Petra Levca. zbirke, saj je tišti del Posavja eden arheološko najbogatejših predelov Slovenije. Omeniti velja tudi zbirko o kmečkih uporih in bogato etnološko gradivo. Na Svetih gorah je Trzince pozdravilo kar pet cerkvic. Gre za zelo zanimivo območje, ki že od nek-daj privlači ljudi, saj združeni smo preživeli lepo soboto soboto, 23. 5. 1998, so nam Planinsko društvo Onger, Krajevna skupnost in Župnijski urad priredili lep dan. Že vnaprej smo dobili popolne prospekte, tako da odločitev za vsakega posameznika ni bila težka. Hvala avtorju prospekta. Veseli smo bili, da si je vzel čas in se nam pridruži! tudi gospod župnik Pavle Krt in dokazal, da je res dober pastir, ki čuva in vabi k dobrem svoje Trzince inTrzinčane. Bilo nas je kar za dva avtobusa, zelo različne starosti. Izleta se je udeležil tudi vztrajni invalid z vozičkom, mislim, da je bil to g. Mušič. Sicer pa je bilo Mušičev kar precej, vendar jih jaz še ne ločiin popolnoma. Prisluhnila pa sem podatku, da se tega izleta udeležu-jejo: Mušici, Trzinci in Trzinčani. Pred-videvam, da spadam med Trzinčane, saj sem v Trzinu šele od leta 1976. Mislim pa, da nas je bilo precej takih, ki se počutimo osamljene in imamo malo priložnosti, da ujamemo kakšen prijeten dan v veseli družbi. Posebno v imenu leh se zahvaljujem vsem organizatorjem izleta za skrb preko celega dneva. Zavedam se, koliko (ruda je potrebnega že s samo organizacijo, da odgovornosti sploh ne omenjam, saj smo se vračali precej bolj živahni. Imeli smo srečo, da je gospa Ipavčeva prav ia dan praznovala svoj rojstni dan in se je že na začetku poti sprehodila po obeli avtobusih in nas razkužila, mislim, da s kačjo slino. Prvo poslajo smo imeli na Otočcu. Popili smo vsak svojo kavico in kar hitro nadalje-vali pot proti Brežicam, kjer je bil v planu ogled muzeja v tamkajšnjem gradu. Ker smo morali počakati, da je vodič odpravil skupino, ki je bila pred nami, smo imeli čas, da smo ugotovili, kdo so trije najstare-jši med nami. Vesela sem bila, da nisem bila med njimi in iz spoštovanja do njih sem začutila potrebo, da jih nekako zaznamujemo, in dobili so vsak en nagelj, ki jih je označeval ves dan. Muzej v Brežicah je zelo zan-imiv, prav tako tudi zgodovina tega gradu. Moram pa posebej opisati prostor, ki me je navdušil z vso nostalgijo in me povrnil v otroška leta. Na sliki sem viděla prav tak objekt, kot smo ga imeli doma, s slamo krit, lesen. Imel je tri prostore. Imenovali smo jih: pod, kjer smo mlatili žito, seveda na "cepe", parna, kamor smo spravljali slamo in pod parno prostor, kamor smo v slamo spravljali jabolka. V lem prostoru je bil tudi mlin za mletje sadja. Na prednji strani objekta je bila preša z velikim kamnom. Mislim, da moram pojasniti, kaj so "cepe". To je orodje, sestavljeno iz ročnika, cepca, goške in jermena. Z njimi smo mlatili žito. Oče nas je lega kmalu naučil in z njim smo mlatili še trije otroci, saj morajo mlatiči biti štirje. Spominjani se, da nas je kar hitro, še majhne, izuril. Obvezno pa mora mlatič imeti posluh, ker se to daleč sliši. V tem prostoru so bili tudi vsi pripomočki, ki jih je mama uporabljala v črni kuhinji. To je bil lopar za peko kruha, grebljica, burkle in lesene kadunje za gnetenje testa. Oči so se mi ustavile tudi na leseni brenti, v kakršni smo nosili vodo iz doline, ker je doma na hribu nismo imeli. Posebno nostalgijo pa sem doživela ob pogledu na različne pletene koše. Tudi nošnja le-teh mi ni tuja. Spominjam se, kako smo se še majhni otroci veselili daril za veliko noč. Dobili smo vsak svoj koš, primerne velikosti, ki jih je oče spletel preko zime. Nismo se zavedali, da bodo lahko tudi težki. Iz Brežic smo se odpravili na Svete gore. Pot nas je vodila skozi Bizeljsko.kjer smo lahko opazovali lepo ure-jene vinograde, in kar dišalo je po bizeljčanu. Kmalu je avtobus ustavil pred Gorskim domom, edino hišo pod Sve-limi gorami, kjer smo imeli dogovor-jeno tudi kosilo. Gospod župnik nas je opozoril, da precej zamujamo, glede na to, da je bil do-govorjen s tamkaj-šnjim župnikom za približno uro. Zato_ smo kar pohiteli v klanec do cerkve. Čeprav ni bilo daleč, vendar tako hud klanec, da sem kmalu ugotovila, da ga tako na hitro ne boni zmogla, in sem se vrnila. Pridružila sem se prodajalki spominkov. V prijetnem klepetu sem izvedela zanimive stvari iz teh krajev, in vedno bolj jasno mi je bilo, da sem v mladosti vse te kraje že prekolesarila. Prodajalki sem podarila naš prospekt, ki ga je zelo občudovala, kajti tako dobro pripravl-jenega izleta še ni poznala. Hitro mi je minil čas, ko so se vsi vrnili in opazovala sem, kako so z vrvmi spuštali navzdol invalida na vozičku. Ganilo me je sočutje in dobrota ter požrtovalnost teh ljudi. Kosilo smo imeli kar dve uri pozneje. kol je bilo dogovorjeno, zato je bilo že malo postano, a je bil bizeljčan tako dober, da je vse popravil, in dobre volje ni manjkalo. Veliko delà smo imeli nekaleri z raznimi kantami in steklenicami, saj po taki ceni in tako vino ne moreš kupiti vsak dan. Zadnja postaja pa je bila v Olimju. Ogledali smo si znamenito cerkev in prostor, v katerem je bila najstarejša lekarna. Tu je sedaj muzej. V župnišču je tudi lekarna, kjer smo lahko kupili razna zdravila iz zelišč. Na gredici pred župniščem smo si ogledali vzorce številnih zelišč, ki jih oz-načujejo lične oznake. Že kar utrujeni smo posedli v avtobus, ko je sonce že skoraj zahajalo. Ker pa smo bili precej razigrani, nam je potovanje proti domu kar hitro mínilo in bil je še dan, ko smo tudi trzinčani, ne samo Trzinci bili doma. Hvala vsem organizatorjem za tako bogato soboto, organizacijo, skrb in potrpljenje. Hvala tudi šofereju, ki nas je potrpežljivo poslušal in nas varno vozil, ter pripeljal nazaj v Trzin. Vsem udeležencem izleta pa lep pozdrav in nasvidenje prihodnjič. Vouk Amalija 2. tek v spomin petra levca M, tračno in deževno jutro ni obetalo kaj dobrega. Ob lakšnem vremenu si vsakdo pravi: "Ne grem nikamor. Ostal boni doma in gledal TV". Pa vendar so ljudje v Trzinu in iz okolice, nekoliko drugačni. Oblačno vreme in nevihle jih ne pripravijo, da bi oslali doma. Oblekli so si športno opremo, REZULTATI TEKA: CICIBANI 1. Anže Povirk AK Domžale 2. Jure Štraus Ljubljana 3. Jure Burger Trzin anorake, in vseeno prišli v športni center Trzin pred OS. Nazadnje so vsi zatrjevali, da je še dobro, da ni sonca, saj bi bilo v vročini dosti težje tekmovati. Spominjam se, da je bilo lani zelo malo udeležencev, večinoma prijatelji organizatorjev. Brez težav so se v ravni črti znašli vsi v mojem objektivu. Letos pa je nastal problem. Tekmovalcev je bilo mnogo - od najmlajših pa do starejših. Tek v STAREJŠI PIONIRJI ČLANI 1. DomenJarc AK Domžale 1. Boštjan Brnot 2. Bernard Jare Domžale 2. Marko Povirk 3. Misimi Vulnet AK Rudar Trbovlje 3. Brane Maluj Trzinu spet privablja tekmovalce in v vodstvu športnega društva so zatrjevali, da bodo prihodnje leto po vsej verjetnosti spet pripravili tek proti Rasici, kakršne so včasih v Trzinu že pripravljali. S Tekom v spomin Petra Levca se je pravzaprav začel športno obarvani 30. maj. Sonce je pokukalo izza oblakov in začela se je 2. otroška oiimpiada. AK Domžale SK Ihan Loka CICIBANKE 1. Urša Svetnik 2. Sandra Žunič 3. Tea Bela - Kočar AK Domžale Prata Domžale STAREJSE PIONIRKE 1. Vida Repnik 2. Diana Kralj 3. ŽAK Ljubljana ŽAK Ljubljana ČLANICE 1. Mojca Lampe 2. Martina Kralj 3. Majda Lazar Elektro Ljubljana Trzin Dragomelj MLAJSI PIONIRJI 1. Misimi Vulnet 2. Blaž Svelic 3. Aleksander Kovač AK Rudar Trbovlje AK Domžale AK Trbovlje MLADINCÍ 1. Andrej Debelak 2. Domen Jare 3. Gregor Črešnar Sr. policijska šola AK Domžale Sr. policijska šola MLAJŠI VETERANI 1. Vladislav Hribar 2. Branko Novak 3. Tomaž Jare AK Domžale Sr. policijska šola AK Domžale MLAJŠE PIONIRKE 1. Suzana Mladenovič AK Domžale 2. Adela Lučić AK Trbovlje 3. Šeherezada Karmujić AK Rudar Trbovlje MLADINKÉ 1. Meta Pungerčar AK Domžale 2. Urša Svetek AK Domžale 3. STAREJŠI VETERANI 1. Marjan Klemen SD Stahovica 2. Lojze Rupnik SD Stahovica 3. Branko Sršen SD Stahovica 2. otroška olimpiada žabica trzin 98 - žur za najmlajše v višino, me-tanju na koš, mali gimnas-tiki, zbijanju kozarčka z vodnim ćurkom iz gasilske brizge ... Bilo je zabavno, zmagovalci pa so bili, kot se za olimpiade spodobi, vsi. Z-j-á vesel zaključek trzinskega prazno-vanja so ob pomoči drugih trzinskih druš-tcv in posameznikov poskrbeli člani ŠD Trzin in vrtca Žabica, ki so pripravili drugo olroško olimpiado. Prireditev, ki so jo popestrili s celo vrsto spremnih dogajanj, tudi veselico in srečelovom, je v športnem centru Trzin, pred osnovno šolo, trajala vse popoldne in poz-no v noč. Prav tako kot lani so se otroci najprej raz-delili po skupinah, preoblekli v pisane majčke in nato je vsa-ka skupina v četici odkorakala do prvih nalog in ovir. Otroci so se, med drugim, poskušali v teku na 50 m, skoku v daljino in Vseskozi jih je spremljal glas priljubljene radijske voditeljice Reze z radia HIT v Domžalah, za glasbo pa je poskrbel DJ. A to ni bilo vse! Poleg športnih panog, v katerih so se otroci merili, so si najmlajši lahko ogledali še folklorni nastop narodnih noš, modno revijo trgovine Naomi iz Trzina, v živo so si lahko ogledali in poslušati Dominika Kozarica, s kratko koreografijo Hozeritregarji so se predstavili najmlajši člani Kotalkarsko drsalnega kluba iz Domžal, nastopil je tudi karateist Robi Markič, starejši so se poměřili v vlečenju vrvi, kdor je hotel, je lahko tudi lelel z balonom ali pa se zapeljal z majhnim električnim avtomo-bilčkom ... Bilo je res živahno in praktično, vsak je lahko našel zabavo po svojem okusu. Otroci so se nav-duševali nad skakanjem v ličnih zračnih trampolinih in okušan-jem sladkorne pene, starejši pa so radi stopili do šanka in si ogledovali pujska, ki so ga vrtěli na ražnju. Po tekmovanju otrok so svoje moči lahko poskusili tudi starši. Začuda so bili letos starši bolj pogumni kot lani. Očki in mamice so se upali poměřili s svojimi malčki v vlečenju vrvi. Otroci so s sku-pnimi močmi premagali tako matnice kot oč-ke. Očki in mamice so se nato poměřili tudi v teku. Nekateri so še vedno res hitri. No, nekateri so imeli nekaj več sape, ampak so jo hitro ujeli, ko so se preselili h klopem, kjer se je že začenjala veselica. Veselim pogovorom, plesu in nazdravljanju kar nekaj časa ni bilo konca. Pa naj še kdo reče, da je Trzin mrtev kraj! Organizatorji se zahvaljujejo vsem, ki so jim pomagali, da je prireditev tako lepo uspela, še zlasti pa: KU-KU Domžale, McDonald'su Domža-le, OPOJ - sokovom, Mesarstvu Kmetič Trzin, Dr. Oetker, Radiu HIT, Fructal, Coca-coli, Občini Domžale, KS Trzin, gostilni Narobe, Wrigley, ŽITU Ljubljana, Prevozništvu Rihter Trzin, Prevozništ-vu Korbar Janez, Komenda, butiku Naomi in ostalim sponzorjem. Posebno zahvalo za pomoč pri organizaciji zaslužijo : OŠ Trzin, Gasilsko društvo Trzin, Planinsko društvo Onger Trzin. Zahvalo za po-pestritev programa pa: Dominik Kozarič, Alenka Strnad - Reza, balonarski klub Barje, državni prvaki v vlečenju vrvi iz Krašnje - Rokovnjači, kotalkarji KDK Domžale, Robi Markič in drugi. Tekst: Nuša Matan Foto: Urša Mandeljc MNENJA ZNANIH SLOVEIMCEV Otroško olimpiado Žabica Trzin '98 je obiskalo veliko ljudi. Mnogo Trzincev in tudi veliko okoličanov. Kdo bi si mislil, da je bilo med obiskovalci tudi nekaj znanih (medijskih) osebnosti. Novinarji Odseva smo jih povprašali, kakšno mnenje so si ustvarili o prireditvi. Silvo Karo Otroška olimpijada je super ideja in zamisel. Mislim pa, da organizacija ni prav dobra. Drugo leto vse-eno zopet pri-dem. Reza Noro je. Zelo sem navdušena. In tudi otroci so zelo veseli, in starši. Vsi se noro zabavamo in uživamo. Vse skupaj je špica, super. Renato Volkar Zdi se mi zelo naslednje leto. Tone Peršak Zelo zanimiva ideja. Vendar bi jaz dodal, da bi lahko tekmovali tudi ot- -roci do 4. razreda osnovne šole. fino, ker je toliko dejavnosti na kupu. Vřeme je šlo prireditvi na roko. Zbralo se je veliko ljudi in vsi, predvsem pa otroci, so lahko zares, zares zadovoljni. Upam, da bo olimpi-ada postala tradicionalna. Vse čestitke organizatorjem. Dominik Kozarič Krasna zamisel. Všeč ljudi, otrok in staršev, i različnih dejavnosti. JE BIL NA DELU ČEBELAR? ŽUPANU UKRADU KOLO .Mladi Trzinci, ki so na prireditvi sodelo-vali v narodnih nošah pa se zahvaljujejo g. Florjančiču (Smuku), ki jih je s kočijo pripeljal na prizorišče in jih je nato zapel-jal tudi po Trzinu. Kol zanimivost naj povemo, da so med vožnjo obiskali ludi dvorišće gostilne Narobe, kjer so jih tamkajšnji goslje navdušeno slikali, lasl-nica gostišča Maja Breznik pa jih je zvečer povabila celo na okusno večerjo. Utrinki z dneva športa in mladosti - 30. maja: Tek Petra Levca in Otroška olimpiada. Ko se je predsednik sveta KS na seji sveta za pripravo referenduma za občino Trzin požrtvovalno zavzemal za lepši jutri našega kraja, mu je někdo izpred poslopja KS ukradel kolo. Ne vemo, kaj nepridiprav misii o KS in ideji o samostojni občini, domnevamo pa, da se je želel rekreirati. Rekreacija na kolesu je sícer zdrava, saj nanjo prisega tudi okradeni predsednik sveta, ki si je moral, hočeš nočeš, omíslití drugo kolo, vendar je vsaj za čisto vest in prijetno spanje primernejša rekreacija na kolesu, ki si ga sam prislužiš. Tega očitno lopovi ne vedo. saj v zadnjem času v Trzinu prejemamo vse več přijav kraj koles. Trzinci. spravljajte in zaklepajte svoje jeklene prijatelje. zraven pa dobro opazujte! Glede na število kraj v zadnjem času bi moral vsaj kdo kdaj videti lopova ali lopove tudi pri delu. Ce bodo poslanci državnoga zbora zvěděli za kraje v Trzinu, sc lahko nadejamo celodnevnc razprave o organiziranom kriminalu. Kriminalci so med nami. Čcbela je na Kranjskom že od nckdaj simbol marljivosti. Slovenci so včasih radi gojili te marljive delavke. Poslikano panjske končnice so eden od biserov naše kulture. Zdaj čebeljnaki vse bolj izginjajo in le še nokaj marljivih posameznikov se ukvarja z zbiralkami medu. Tudi v Trzinu je le še par čebeljnakov. Enoga je v travnikih nedaleč od železniške proge že pred leti postavil oče sedanjega lastnika Janeza Praprotnika - Eazc. Tamkajšnje čebele ne ogrožajo nikogar, opravljajo pa koristno delo. ne le nabiranje medu, temveč tudi opraševanje sadnega in drugoga cvelja. Pred kratkim pa se je čebeljnaka lotil nepridiprav ali celo skupina tatov. Kaže, da so vedeli, kaj hočejo, saj so pokradli ravno najkakovostnejše panje. Očitno so bili ali je bil na delu nepošteni čebelar. Ogorčeni lastnik jc krajo prijavi) policiji, na panj pa jo nabil posrečen plakat s pozivom lopovu. Besedilo s plakata objavljamo: Zahvala lopovu! 3 I V.98, Trzin Čebelar. ali kdorkoli si! Ali se vprašaš, kje je tvoja morala (VEST) do poštenoga obnašanja tvoje imovine. Tako vandalsko dejanje si lahko privošči samo oseba. ki teh zadev nima urejenih. Zadeva je v postopku pri P.M. Domžale. Se zahvaljujem. DRUGIC pa pridi osebno na dom. P.S. Še 1.000 tolarjev za stroške. da ne bi zastonj hodil na KRAJO. Zraven je Faza nabil še 1.000 tolarjev. pomembni dogodki tudi na cerkvenem področju ________:_1 \^času od izida prejšnjega Odseva se je ludi na cerkvenem področju v Trzinu zgodila cela vrsta pomembnih dogodkov. ki so po svoje zaznamovali življenje v kraju. O praznovanju Florjanove nedelje in romanju na Svete gore je v tem časopisu nekaj že napisanega, med najpomembnejšimi do-godki pa je vsekakor treba omeniti obred svete birme, saj je sveti zakrament přejelo kar 43 mladih Trzincev, in prvo sveto obhájilo, ki ga je přejelo trideset otrok. O sveti birmi smo poročali že v prejšnji šlevilki Odseva. tokrat pa objavljamo nekaj lotografij s te slavnosti, ki je bila v trzinski cerkvi 19. aprila. Obred je vodil beograjski škol Franc Perko, ki se je Trzincem prilju-bil s toplo neposredno besedo. Zadnjo nedeljo v maju, na binkošti, pa je v trzinski cerkvi prvič přejelo sveto obhájilo oz. sveto rešnje telo - Jezusa, ki jim pomagal živeti, trideset trzinskih otrok - prvošolčkov. Sveto obhájilo je eden od sed- mih zakramentov v krščanskem življenju, ki ga je, kot ostale (sveti krst, sv. birrna, sv. poroka, sv. maziljenje, sv. mašniško posvećenje in sv. zakon), postoril Jezus Kristus, da nas posvečujejo. F.na najlepših in znanih pesmic, ki jo prepe-vajo ob tej priliki, se glasi: Pridi, ljubi Jezus, pridi mi v srce, težko te že čakam, veselim se že. Da si Bog in Stvarnik, to priznam vsekakor, v hostiji te molim, moje duše žar. Trdno upam vate, k er si vir dobrot, kličem ti hvaležno: Ljubim te, Gospod. Obžalujem grehe, bridko me skele, vse, kar lebe žali, zame je gorje. tf.&'AM'fr. I V petek, 22. maja, smo si v TPC BREZA v Domžalah ogledali odprtje nove trgovine z računalniško -v opremo in pisarniškim materialom. Predstavilo se nam je podjetje DAR d.o.o., ki je prisotno na i )/ \ slovenskem tržišču že od leta 1991. In zakaj pravzaprav poročamo o odprtju te trgovine? Zato, ker ' 1 i \ ______.-.^I^Aili ml^Hi "Trrirtr-'f Potor P.iřísmw tpr hratA l )'■ \ \ slovensKem trziscu ze oa ieia lasi. m «iwi piovíapav puiu^a - , \ / \ so se za ta korak odločili mladi Trzinci: Peter Čičerov ter brata 0^X13313* Volaj. Podjetje se ukvarja z uvozom in prodajo izdelkov najbolj znanih svetovnih proizvajalcev računalniške opreme, kot so računalniški sistemi podjetja ABIT, tiskalniki podjetja OKI ter kartotečni sistemi podjetja ROLODEX, poleg tega pa nudijo tudi servis in vzdrževanje računalniške opreme. Obiščete jih lahko od ponedeljka do petka od 9.00 do 19.00, ob sobotah pa od 8.00 do 12.00 na naslovu Trgovsko poslovni center BREZA, Breznikova 15, 1230 DOMŽALE. Dosegljivi so tudi po telefonu št.: 061 716 634 in GSM 041 730 766. dneh 26. in 27. junija 1937 je Irzinska šola proslavila prav slovcsno 50. letnico svojega obstoja. Že razpored 50 letne proslave Irzinske ljudske šole nam pove, da je bila ta proslava vsestranska, saj se je vršila z vso svojo mogočnostjo: in v cerkvi s slovesno dopoldansko in popoldansko službo božjo in v šoli z vsestransko obču-dovano šolsko razstavo in v Prosvelnem domu s slavnostno akademijo in predstavo "Dimeža", ki je ravno v Trzinu skončal svoja rokovnjaška delà, in obhodom po vasi, ki je ostal ohranjen v posrečenem filmu. Poročilo o poteku proslave 50 letnice Irzinske ljudske šole so přinesli učiteljski listi v vseh podrobnosti!), prav tako je pa tudi dnevno in tedensko časopisje ni prešlo in je o njenem poteku objavilo poročilo. Vsestransko pozornost je vzbujala šolska razstava, prirejena v dveh šolskih sobah: a) razstava šolarskih izdelkov, ročnih del šolaric in tudi šolarjev, med katerimi so bile prav lepo izdelane jaslice. Ta del razstave je uredilo učiteljstvo trzinske šole. Pa komaj je bila razstava otvorjena, že se je morala odeti v žalno dekoracijo vsled nenadne smrti ene izmcd njenih prirediteljic, gdč. Kocjančič-eve. b) zgodovinski del razstave, ki ga je oskrbel trzinski dušni pastir Kragl na podlagi šolskega arhiva, raznih slik in lislin katere je naiskal in proučil. Poleg raznih slik so se v /im/itiu-t. ** 6y( 'OtfA