Cav Celje - skladišče D-Per III 5/1997 5000004453,3 COBISS © Leto XVIII - številka 3 - marec 1997 Nezadovoljstvo prevoznikov zaradi plačil Avtoprevozniki in strojniki — kooperanti italijanskega izvajalca gradnje avtoceste Arja vas — Vransko so pred dnevi prekinili delo. Italijanski podjetji jim namreč že več mesecev nista plačali za opravljene prevoze in delo. Po več sestankih, tudi na sedežu Zbornice zasebnega gospodarstva v Žalcu, so se s predsednikom uprave Darsa Jožetom Brodnikom dogovorili, da jim bo Dars neposredno plačal vse zapadle račune do 31. januarja letos. Dars je namreč od okrožnega sodišča v Celju že prejel začasne odredbe o blokadi sredstev iz realizacije del po pogodbi Callista Pontello in Tirene Scavi v višini, ki jih italijanski podjetji dolgujeta kooperantom. Dars bo ta dolg kooperantom izplačal do konca aprila letos, avtoprevoznikom in strojnikom pa najkasneje do konca marca. Vse terjatve oziroma račune mora potrditi italijanski izvajalec gradnje, pred izplačilom pa morajo biti podpisane tudi tripartitne pogodbe med Darsom, Italijani in vsakim kooperantom posebej. Na osnovi teh bo Dars tudi v prihodnje plačeval račune za opravljeno delo neposredno kooperantom, to pa upošteval pri rednih plačilih italijanskim izvajalcem. Na sestanku z Jožetom Brodnikom so prevozniki opozorili OBČINA ŽALEC \ VSEM OBČANKAM IN OBČANOM VOŠČI PRIJETNE VELIKONOČNE PRAZNIKE. Wintex Trgovina in storitve Talne obloge ŽALEC, Šlandrov trg 41 a, tel./faks: 063/ 715-931 V NAŠI PRODAJALNI VAM PONUJAMO: - prek 200 vrst talnih oblog za dom in poslovne prostore, - tekače, preproge, dekorativno blago, pliš, pluto, skaj, predpražnike, namizne prte, moltopren - material za polaganje talnih oblog , , - tapeciranje sedežnih garnitur in stolov a - zavese standardnih mer in zavese po ' posebnem naročilu z raznim okrasnim blagom - lesene in medeninaste karnise vseh dimenzij z vso dodatno opremo: obročki, ščipalke, žabice PVC Na željo kupcev talne obloge tudi zarobimo, dostavimo na dom in položimo. računalništvo Laikova vas 212, PREBOLD faks: 063 701-953, tel.: 701-316 računovodska enota Žalec, tel.: 715-860 še na mnoge probleme, s katerimi se srečujejo. Tako dovozi na gradbišča niso ustrezno urejeni, Italijani pa so jim že zadržali 10% plačil, češ da s kamioni povzročajo škodo na lokalnih cestah in infrastrukturi in da bodo s temi sredstvi po zaključku gradnje to škodo odpravili. Jože Brodnik je dejal, da gre za povsem enostranski ukrep in da bodo glede tega med kooperanti in Italijani še potrebna pogajanja. Sicer pa da naj o vseh takšnih problemih prek predsednika sekcije za promet pri ZZC Žalec Janeza Drugoviča obveščajo neposredno odgovornega za projekt Vilija Ževarlana. K. R. Jutri o proračunu Jutri se bodo svetniki žalske občine spet sestali. Prejšnji teden so vendarle zaključili teden prej prekinjeno sejo, o čemer poročamo na 2. strani. Jutri pa bodo verjetno največ časa namenili drugi obravnavi predloga proračuna občine za to leto. V letošnji občinski proračun naj bi se nateklo 2,045.300.000 SIT, planiranih odhodkov pa bo nekaj več kot 2,1 milijardi tolarjev. Sicer pa bodo na dnevnem redu jutrišnje seje tudi: poročilo nadzornega odbora za zadnje trimesečje lanskega leta, druga obravnava odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki, prva obravnava predloga odloka o prispevku za investicijska vlaganja na področju ravnanja z odpadki, pa tudi združena prva in druga obravnava predloga odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o pogojih za oskrbo s toplotno energijo iz toplovodnih sistemov na območju občine. Prav tako bodo svetniki sklepali o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča. K. R. nf QP*e cafffe Žalec, Savinjska cesta 87 tel.: 714-285 715-140 Pražarna in kavni butik! Nagradna igra za nakup nad 1000 SIT! Nagrade 3 kg, 2 kg in 1 kg kave Troplc. Nagrajence bomo objavili v Savinjčanu. Nagrajenci devetega kroga žrebanja: 1 nagrada Franc Kodrič, Vrbje 17/a, Žalec 2 nagrada: Anton Rode, Savinjska cesta 59, Žalec 3. nagrada: Metka Ribič, Tabor 24, Tabor Mesec žensk in pomladi Marec je tisti mesec, ki nam prinese največ pomladanskih radosti, ko se kar naenkrat iz hladne zemlje prikažejo cele preproge žafranov, pa zvončki, trobentice in vijolice, ko že vzcvetijo prve narcise. Hladen veter opozarja, da zima še ni rekla zadnje besede, a to ne more pregnati prijetnega razpoloženja ob toplih sončnih dnevih. Marec je tudi mesec žensk. Dan žena in materinski dan sta priložnost, da možje in otroci na tak ali drugačen način svojim najdražjim izkažejo drobno pozornost. In ko ženske le malo razmislijo, kakšen je njihov položaj tu in danes. Mnogim velike besede ne morejo pomagati iz vsakdanjih stisk, žal so prevečkrat skupaj z ženskami prizadeti otroci in žal je tako, da pogosto iz svojih stisk ne znajo ali ne morejo niti moški. In zato je morda še najbolj prav, da marca, ko se prebuja pomlad in z njo življenje, pravzaprav praznujemo vsi. Kajti vsi v svojem življenju potrebujemo sonce, toplo besedo, in stisk roke - vsak dan. Zato vsem vam uredništvo Savinjčana vošči vesele pomladne praznike in prijetno branje marčevske številke. Ilustracije Marjance Jemec - Božič________________________ V Savinovem likovnem salonu v Žalcu so v petek odprli pregledno razstavo ilustracij Marjance Jemec-Božič, ki bo na ogled do 3. aprila. Delo priznane slovenske ilustratorke je predstavila umetnostna kritičarka Marlen Premšak Sever. Po njenih besedah sodi Marjanca Jemec-Božič med tiste zrele slovenske ilustratorje, zavoljo katerih doživlja ta zvrst slovenskega likovnega upodabljanja v evropskem prostoru tolikšen sloves in odmevnost. Ilustratorka, ki je bila rojena v Mariboru, dipomirala pa je leta 1954 na akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani, ne pozna nihanj, ampak le vztrajno napredovanje in prav ta čas doživlja enega svojih najbolj kreativnih trenutkov. Marjanca Jemec-Božič je ob odprtju razstave tudi sama povedala nekaj misli o tem, zakaj je vesela razstav svojih ilustracij. Na raz- stavah namreč originali ilustracij zaživijo kot samostojna umetniška dela, medtem ko se v knjigi pri tiskanju izgubi precej barvnih odtenkov, pa tudi črke lahko odvračajo pozornost od ilustracije. Zavod za kulturo je tudi tokrat poskrbel za prijetno popestritev odprtja razstave. Mozartovo glasbo za tri violine so igrali prof. Tanja Miklavc in njena učenca Andraž Slakan in Klementina Tominšek z žalske glasbene šole. K. R. NASLEDNJA ŠTEVILKA Savinjčana bo izšla 16. aprila 1997 TCen vete peactfa 'uhÜ, ca otcttcužc ¿¿etc pic c* Pvečfotdcc fiocetu de etotk; fia pteuHi »če čete/ 7et.; 724-049 Branko ZOTTEL s.p. Dobriša vas 59 Tel. (063) 708-063 3301 PETROVČE Tel. & Faks 715-484 PROIZVODNJA CISTERN ZA VINO iz nerjaveče pločevine. Se priporočamo! Danes Jožefov sejem v Petrovčah Danes, 19. marca, godujejo Jožice in Jožeti. Na ta dan Kmetijska zadruga Petrovče in Kmetijska svetovalna služba Žalec organizirata Jožefov sejem, letošnji bo že deveti zapored. Jožefov sejem v Petrovčah je največji podeželski sejem v Sloveniji, saj ga je doslej obiskalo že prek 8 tisoč obiskovalcev. Po tradiciji se je sejemski dan v Petrovčah pričel z mašo v pe-trovški baziliki, uradno pa je bil sejem odprt ob 9. uri. Ob 11. uri so prvič pripravili povorko konj in voz s prikazi kmečkih del in običajev. V kmetijski preskrbi je mogoče tudi letos kupiti ali prodati rabljeno kmetijsko mehanizacijo. V dvorani Hmeljarskega doma pa je Kmetijska svetovalna služba pripravila razstavo na temo Sadjarstvo v Savinjski dolini nekoč in danes. Seveda^bo poskrbljeno tudi za zabavo, sejem pa bo za leto dni zaprl vrata ob 19. uri. K. R. Zaključek DŠI__________________ V petek, 21. marca, pripravlja Zveza telesnokulturnih organizacij Žalec zaključek delavskih športnih iger. Prireditev, ki se bo pričela ob 18. uri v kinodvorani v Braslovčah z nastopom pevskega zbora žalskih planincev, se bo nato nadaljevala s podelitvijo priznanj najboljšim športnikom naše občine po izboru našega glasila. Podelili bodo tudi priznanja trem najboljšim ekipam v posamezni starostni kategoriji in prehodni pokal. Prireditev bodo zaključili z družabnim večerom. Več o tem bomo poročali v aprilski številki Savinjčana. T. T. O investicijskem tolarju Svetniki žalske občine so se prvič v tem letu zbrali na 19. redni seji 13. februarja. Na njej so najprej potrdili mandat Avgustu Likebu, ki je kot svetnik zamenjal Marjana Mešiča. Sprejeli pa so tudi odstop še dveh svetnikov - Jožeta Plevčalra in Antona Bratuše. Prvi je odstopil zaradi delovnih obveznosti, ki jih ima z zasebno zobozdravstveno prakso, Bratuša pa svojega odstopa ni pojasnil. Sicer pa je bila osrednja točka četrtkove seje osnutek proračuna občine za to leto. Kljub mnogim pripombam, zlasti zaradi nekaterih neusklajenih postavk, so osnutek dali v javno razpravo do 28. februarja. Največja razlika med razpoložljivimi viri in potrebami je na poaročju komunale, kmetijstva in otroškega varstva Zaradi izpada prihodkov od pristojbin za obremenjevanje okolja z odpadki je zmanjkalo denarja za naložbe na področju oskrbe z vodo. V letošnjem proračunu zato ne bo dovolj denarja niti za lani že potrjene naložbe. Med drugim so svetniki sprejeli sklep o povišanju točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, in sicer z 0,046 SIT na 0,0526. Obenem so sklenili, da poslej krajevnim skupnostim pripada 70 odstotkov tako zbranega denarja, ne več le polovica. Podaljšali so tudi veljavnost obeh odlokov o prispevku za naložbena vlaganja v oskrbo z vodo in v kanalizacijo. Prispevek se bo zbiral še eno leto, vi- šina pa ostaja enaka. Na dnevnem redu seje so bila tudi imenovanja novih članov svetov javnih zavodov. Po tri imenuje občina kot ustanovitelj. Ker je bilo po mnenju svetnikov nekaj neprimernih predlogov in ker nekateri predlagani člani svetov sploh niso pripravljeni sprejeti te funkcije, so svetniki komisiji za imenovanja naložili nalog, da pripravi nov predlog. Med premoženjsko-pravnimi zadevami so obravnavali tudi brezplačen prenos hotela Prebold na občino Žalec. Tega sklepa pa niso sprejeli, ker ni bila priložena pogodba o prenosu, ki naj bi jo občina sklenila s Hmezadom Colding. Tako niso bili predstavljeni vsi možni stroški pa tudi to ne, ali bo občina lahko hotel prodala, potem ko ga ni mogel Hmezad na dveh javnih dražbah. Predlog, da bi Hmezad Golding namesto hotela dobil nezazidano stavbno zemljišče v Žalcu, pa je že pred obravnavo te točke župan umaknil z dnevnega reda. K. R. Odhod opozicije zaradi imenovanj V četrtek bi morala biti v Žalcu 21. redna seja občinskega sveta. Seja se je nekaj po 13. uri res začela, vendar je bila že po sprejetju dnevnega reda prekinjena. Svetniki liberalne demokracije, združene liste in Desusa so namreč sejo zapustili. Razlog za to je bil predlog imenovanj predstavnikov ustanovitelja -to je občine - v svetih javnih zavodov. Ta predlog je bil že dvakrat umaknjen s sej, vendar svetniki opozicije tudi s tem spremenjenim predlogom niso bili zadovoljni, saj po njihovem mnenju ne odraža rezultatov lokalnih volitev. Na vabilu za sejo je bil ta predlog v 12. točki dnevnega reda, nato pa so ga z večino svetnikov strank pomladi prestavili na peto mesto. Celoten dnevni red je bil nato z večino strank pomladi sprejet, vendar so uspeli potrditi le zapisnik s prejšnje seje in vložiti pobude in vprašanja, nato pa so svetniki opozicije sejo zapustili. Občinski svet ni bil več sklepčen. Nadaljevanje seje so sklicali za prihodnji teden. Svetniki so 21. sejo nadaljevali prejšnji četrtek. Tokrat so se seje udeležili vsrsvetniki t.i. strank pomladi. Sporna imenovanja članov svetov javnih zavodov so sprejeli z 19 glasovi za, 11 proti, dva svetnika pa sta se vzdržala. Zatem so razpravljali o neuresničenih nalogah iz proračuna za lansko leto, sledilo je več premoženjsko-pravnih zadev, brez razprave pa so v drugi obravnavi sprejeli odlok o komunalnih taksah in odlok o postavljanju in upravljanju objektov za nameščanje obvestil in reklam. V prvi obravnavi so sprejeli predlog odloka o podeljevanju občinskih priznanj in nato dali soglasje k pravilniku o kreditiranju nakupa stanovanj in stanovanjski gradnji v občini. ^ g Novi svetniki Občinski svet je v tem mandatu sprejel že kar nekaj odstopov svetnikov in v letošnjem letu že imenoval tri nove. Avgust Likeb kot svetnik SLS zastopa 3. volilno enoto, ki obsega KS Polzela, Andraž in Letuš. Rojen je bil 12. avgusta 1970, stanuje pa v Založah pri Polzeli. Je kmetovalec. Ljubo Žnidar je član SDS, rojen 22. decembra 1960, živi pa v Ločici ob Savinji. Po izobrazbi je gradbeni inženir, po poklicu pa operativni inženir. Tudi on zastopa 3. volilno enoto. 11. natečaj posojil za podjetnike Sklad za razvoj obrti in podjetništva občine Žalec je razpisal že 11. natečaj za dodelitev posojil za pospeševanje podjetništva in obrtništva v občini. Skupni znesek posojil je 45 milijonov tolarjev. Rok za oddajo vlog je bil 15. marec, prosilci pa bodo o izidu razpisa obveščeni v 30 dneh od izteka tega roka. Prednost pri dodeljevanju posojil bodo tudi tokrat imeli prosilci za vlaganja v proizvodne dejavnosti, odpiranje novih delovnih mest in ekološko čiste tehnologije. Naložbe morajo imeti tudi pozitivne ekonomske učinke in morajo biti usklajene s kriteriji za prestrukturiranje gospodarstva. Posojila bocjo dodeljena za najdaljšo dobo vračila 5 let, po temeljni obrestni meri ali po devizni klavzuli + 7%. Najvišji znesek posojila prosilcu je 5 milijonov SIT. Tokrat bodo posojila dodeljevali prek Nove Ljubljanske banke, podružnice Celje. K. R. Republika Slovenija UPRAVNA ENOTA ŽALEC Savinjske čete 5, Žalec tel.: 715-313, 715-938, faks: 716-132 OBVESTILO Vse lastnike traktorjev in traktorskih prikolic obveščamo, da bomo v marcu in aprilu izvedli TEHNIČNE PREGLEDE traktorjev In traktorskih prikolic. Pregledi bodo NA SEDEŽIH KMETIJSKIH ZADRUG od 8. do 12 ure po naslednjem razporedu: 17. marec 1997 -19. marec 1997 -21. marec 1997 - 24. marec 1997 - 25. marec 1997 - 26. marec 1997 -28. marec 1997 -1. april 1997 - KZ KZ VRANSKO KZ TABOR KZ BRASLOVČE KZ POLZELA KZ ŠEMPETER KZ PETROVČE KZ TRNAVA PREBOLD 3. april 1997 - KZ GOTOVLJE 5. april 1997 - ZADRUŽNI DOM VINSKA GORA Tehnične preglede bosta opravljala Avto servis TRATNIK, Avtopoligon Ločica ob Savinji in servi-sno-remontno podjetje AVTO CELJE, Tehnična baza Celje, Ipavčeva 21. Pooblaščen delavec bo sklepal zavarovanje, obračunaval pristojbino za ceste in upravno takso ter podaljšal prometno dovoljenje. Načelnik Marjan Žohar SLS - zdaj ni čas za razkol Slovenska ljudska stranka oziroma Podružnica Spodnje Savinjske doline je imela občni zbor v dvorani Hmeljarskega doma v Šempetru. Zbora so se udeležili tudi nekateri najuglednejši člani te stranke: novi kmetijski minister Ciril Smrkolj, dr. Franc Zagožen in poslanec in mozirski župan Jakob Presečnik. Prišla pa sta tudi predsednika območnih odborov SKD in SDS. Večino razprave so gostje in člani savinjske podružnice namenili vstopu SLS v vladno koalicijo. Ivan Godler je kandidiral na listi ZLSD v 6. volilni enoti, ki obsega KS Gotovlje, Šempeter, Ponikvo in Galicijo. Rojen je bil 22. maja 1952, stanuje v Kalah pri Šempetru, po poklicu je prometni tehnik, zaposlen kot vzdrževalec. Spodnjesavinjska podružnica Slovenske ljudske stranke je bila med tistimi, ki se ni strinjala z vstopom stranke v vladno koalicijo. Med nasprotniki je bil tudi dr. Franc Zagožen, ki je na zboru podrobno naštel argumente za in proti vstopu SLS v vlado. Med najmočnejšimi razlogi za to, da Pobude in vprašanja svetnikov Poročna dvorana Predsednik občinskega sveta Franc Žolnir je na decembrski seji vprašal, ali je pogodba med ministrstvom z§ notranje zadeve in občino Žalec za posodobitev poročne dvorane že podpisana in ali so bila predvidena sredstva za to že nakazana občini. V odgovoru je tajnik občine zapisal, da sta pogodbo že podpisali pogodbeni stranki - Občina Žalec in Upravna enota Žalec, Servis skupnih služb vlade pa še ne. Kot je pozneje povedal Lojze Posedel, so bila sredstva za posodobitev poročne dvorane oziroma za ureditev le-te v Savinovi hiši že nakazana v občinski proračun v višini 24 milijona tolarjev. Obnova zdravstvene postaje Skupina svetnikov strank pomladi je prav tako na decembrski seji vprašala, kdo in kdaj je odobril obnovo pritličja zdravstvene postaje v Preboldu, ki da je bila opravljena očitno z namenom, preseliti lekarniško postajo iz prizidka v pritličje postaje. Lastnik zdravstvene postaje je občina, lekarna pa je s koncesijo prešla v zasebne roke. Odgovor sta pripravila Tanja Razboršek Rehar in župan Milan Dobnik, v njem pa povedala, da je bil investitor preureditvenih del v pritličju zdravstvene postaje Javni zavod Zdravstveni dom Žalec. Pritličje ima v najemu koncesi-onarka na področju lekarništva. Investicijo je imel zdravstveni dom v letnem planu investicij oziroma investicijskega vzdrževanja za leto 1996. Plan je potrdil svet javnega zavoda, v katerem ima občinski svet kot ustanovitelj zavoda tri svoje predstavnike. Sredstva občinskega proračuna v ta namen niso bila porabljena. Več denarja za odpadke Anton Ajdič je na februarski seji občinskega sveta predlagal, da se v občinskem proračunu za leto 1997 poleg predvidenih sredstev za odstranitev divjih odlagališč in stroškov za organiziran odvoz odpadkov, ureditev zbirnih mest in akcijo čisto okolje posameznim krajevnim skupnostim zagotovi dodatna sredstva za odvoz kosovnih odpadkov iz tistih krajevnih skupnosti, ki imajo zabojnike za te odpadke. Pobuda je bila sprejeta. Še enkrat križišče Zvonko Babič je še enkrat vložil pobudo, ki se nanaša na ureditev križišča v Šeščah. Župan naj aktivira pravno službo, ki bi konč- no našla način, kako rešiti ta že precej star problem. Župan je povedal, da se občinske službe s tem problemom že intenzivno ukvarjajo. Službeni avtomobili Zvonko Kos je v svoji pobudi predlagal, da župan in občinska uprava pripravi pravilnik o uporabi službenih avtomobilov. V njem naj bi določili znamko, tip, cenovni razred in število avtomobilov v lasti občine, kdo jih ima pravico uporabljati, kdo ima pravico do šoferja in kdo do uporabe službenega avtomobila v zasebne namene. Tudi to pobudo so svetniki sprejeli. Spor zaradi ceste Franc Cigler je predlagal, naj občinski svet da nalogo ustreznim občinskim službam, da se v okviru svojih pristojnosti lotijo reševanja problema v zvezi z dovozno potjo do domačij Stergar, Lah, Volf in Jerman ob Reški cesti in v Marija Reki. Sporna cesta se odcepi od regionalne ceste Prebold - Trbovlje in mimo kmetije Jager vodi do omenjenih domačij. Pred časom je lastnik slednje ugotovil, da zemljišče, po kateri poteka dovozna cesta, ni bilo odpisano in zato zanj še vedno plačuje davek. Po trditvah domačinov, ki se po • nje za parkirišče za tovorna vozi tej cesti vozijo do svojih hiš, jim la. zdaj na različne načine ovira vožnjo po tej dovozni poti. Svetniki so menili, da občinski svet ni pristojen za razreševanje takšnih sporov, bolj aktivno pa naj se v iskanje rešitve vključi krajevna skupnost. CRPOV tudi za Andraž Stanko Novak je na prošnjo Krajevne skupnosti Andraž občinskemu svetu predstavil pobudo, da z ustreznim sklepom omogoči začetek aktivnosti za vključitev v projekt celostnega razvoja podeželja in obnovo vasi (CRPOV). Razpis za dodelitev nepovratnih sredstev za ta projekt vsako leto objavi ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Brez sklepa občinskega sveta občina na razpisu za tak projekt ne more sodelovati. Svetniki so sklep potrdili. Parkirišča za tovornjake Štefan Frece pa je občinskemu svetu predlagal, naj začne s pomočjo krajevnih skupnosti v občini določali parkirna mesta za tovorna vozila. Pogoj za pridobitev koncesije za avtoprevoznike je namreč tudi uporabno dovolje- so vstopili v vlado, je po njegovem mnenju zunanjepolitični vidik in nevarnost, da postane v očeh tujine Slovenija politično nestabilna država s podobnimi težavami, kot jih imajo mnoge države na Balkanu. Po njegovem mnenju je vstop v vlado povzročil manjši razdor v stranki, kot je pričakoval, poudaril pa je, da mora biti stranka zdaj še bolj povezana in močna, da ne bi ponovila napake krščanskih demokratov ob vstopu v vlado, ki niso dovolj podprli svojega predsednika. Tudi predsednik podružnice Jani Marolt je poudaril, da bodo pozorno spremljali delo vlade in vodstva stranke, zahteval pa tudi, da ta bolj upošteva predloge Spodnjesavinjske po- družnice, saj sta prav na tem območju kandidata te stranke zbrala kar 20 odstotkov glasov na državnozborskih volitvah. Prav tako je poudaril, da v Spodnji Savinjski dolini ostaja koalicija pomladnih strank še naprej trdna, kar sta potrdila tudi predsednika obeh drugih pomladnih strank v občini. Tudi Ciril Smrkolj je podrobno opisal svoj program za reformo kmetijskega ministrstva. Tako je že sprejel odstop vseh treh državnih sekretarjev, pri zaposlovanju novih ljudi pa je obljubil, da bo upošteval mnenja podružnic. Povedal je, da je ministrstvo sprejel ob dveh pogojih: da bo kmetijski del državnega proračuna dobil več denarja in da bo lahko vsaj polovico ekipe postavil sam. Sicer je minister šele nekaj dni, že v tem času pa je ugotovil precej pomanjkljivosti v organizaciji in delovanju kmetijskega ministrstva in državnih služb (omenil je kmetijsko svetovalno službo, zavod za veterinarstvo in zavod za gozdarstvo), čemur namerava v prvem delu svojega mandata posvetiti največ pozornosti. K. R. Desús v vladi V Grižah je imel prejšnji ponedeljek volilno skupščino območni odbor Demokratične stranke upokojencev Žalec. O delu območnega odbora je ob odsotnosti predsednika odbora poročal tajnik Anton Delak. Povedal je, da je stranka skupaj z upokojenci in borci pripravila kar nekaj odmevnih akcij, med njimi je bilo zbiranje podpisov proti ukinitvi regresa za letni dopust, najzahtevnejši projekt pa so bile seveda volitve. Žalski odbor Desusa je eden najuspešnejših v državi, saj je samo kandidat Desusa v Mariboru dobil večjo podporo na volitvah kot žalski kandidat. Zelo je volilni rezultat ocenil tudi podpredsednik republiškega odbora Janez Železnik, ki je podrobneje pojasnil sporazum o sodelovanju med Liberalno demokracijo in Demokratično stranko upokojencev. Del obveznosti, ki izhajajo iz sporazuma, bo moral sprejeti državni zbor, del, ki je v pristojnosti pokojninskega zavoda in vlade (poveča- nje dodatka za rekreacijo), pa bo uveljavljen že letos. Sporazum med drugim govori tudi o trinajsti pokojnini, o uveljavljanju pravice preživelega zakonca, da poleg svoje starostne ali invalidske pokojnine prejema še del družinske pokojnine umrlega zakonca, in o tem, da skupščina ZPIZ-a ne bo imela več kot 18 članov, od katerih bo polovica predstavnikov upokojenskih in invalidskih organizacij. Enak sporazum naj bi Desus podpisal tudi s slovensko ljudsko stranko. Skupščina žalskega območnega odbora je razrešila star izvršilni in nadzori odbor ter izvolila novega. Novi predsednik je Franc Lenko iz Šentruperta, podpredsedniki so Rado Roter, Ivan Centrih in Helena Žnidaršič, tajnik pa Ivan Jelen. K. R. Priznanje deželne vlade Minule dni so potekali v Salzburgu kulturni večeri pod skupnim naslovom Srečanje s Slovenijo. Na njih se srečujejo tamkaj živeči Slovenci, združeni v Kulturnem društvu Oton Župančič. Že leta s tamkajšnjimi Slovenci sodeluje občina Žalec, ki pomaga pri organizaciji proslave slovenskega kulturnega praznika. Na njej je v nabito polni dvorani zapel Vlado Kreslin z Bel-tinško bando. Salzburško-slo-venski konzul Berti Emberger se je ob tej priložnosti prisrčno zahvalil občini Žalec za dobro sodelovanje, za vsakoletno predstavitev slovenske kulture in prijateljstvo ter županu občine Žalec prof. Milanu Dobniku podelil priznanje deželne vlade. ZLSD Žalec Volitve novega vodstva Delovni člani Občni zbor so pripravili v predavalnici ZŠAM na avtopoligonu v Ločici ob Savinji. O delu je najprej poročal predsednik Ivo Serdoner, nato pa še predsedniki komisij. Naloge, ki so si jih zadali na lanskem občnem zboru, so v celoti opravili ali naredili celo več. V spomladanskem času so imeli kar veliko dela z urejanjem zelenic in okolice av-topoligona v Ločici ob Savinji, na novo so postavili varnostno ograjo in dve zapornici. Dobro sodelujejo s svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri občini Žalec, na občinskem tekmovanju osnovnih šol Kaj veš o prometu?, ki je vsako leto na avtopoligonu, pa tudi v akciji Prvi dan v šolo, udeležili so se kongresa poklicnih voznikov Evrope v Švici, ob dnevu šoferjev in avtomehanikov, 13. junija, so se udeležiji regijske proslave ob 40-letnici ZŠAM Velenje, vsako prvo in tretjo soboto v mesecu organizirajo brezplačne preventivne tehnične preglede pri avtoservisu Marjana Tratnika, ob koncu leta pa so pripravili družabno srečanje svojih članov, starih 70 in več let. Na zboru so plaketo zlati venec, kot najvišje priznanje ZŠAM, podelili Stanku Satlerju, srebrni Stanku Novaku in Ivanu Ašenbergerju, srebrne značke ZŠAM pa so prejeli Franc Sobočan, Jože Rehar in Stojan Lešnik. V kulturnem programu je^ nastopil moški pevski zbor ZŠAM Žalec, ki ga vodi Mija Novak, nanj pa so pri žalskem združenju zelo ponosni. Na sliki: med govorom predsednika Iva Serdo-nerja. T. TAVČAR Z roko v roki Dobrodelna organizacija Karitas že več let deluje tudi v desetih župnijah žalske dekanije. Dekanijska Karitas ima sedež v Petrovčah, predvsem s hrano in obleko pa pomaga vsem, ki se znajdejo v stiski. Ker zlasti za nakup hrane potrebujejo precej denarja, so se letos prvič odločili za organizacijo humanitarnega koncerta. Koncert pod geslom Z roko v roki je bil v dvorani Hmeljarskega doma v Petrovčah. Na njem so sodelovali mnogi uveljavljeni slovenski glasbeniki, ki so se odpovedali honorarju, prav tako brezplačno so delo, kot vedno, opravile prostovoljke Karitas, koncert pa so omogočili tudi mnogi pokrovitelji. Dvorana s 300 sedeži je bila polna, tako da so prodali še nekaj kart za stojišča. Ljudje pa so lahko denar darovali tudi tako, da so med radijskim prenosom koncerta po telefonu povedali svoj naslov in znesek, ki ga želijo pokloniti, nato pa jim je Karitas domov poslala položnice. Vsem se je za organizacijo koncerta in drugo pomoč ob koncu koncerta zahvalil dekan Branko Zemljak. Ves izkupiček od koncerta bo namenjen za nakup hrane in drugo pomoč socialno najbolj ogroženim ljudem. Koncert za Karitas naj bi postal tradicionalen. K. R. Časopis Savinjčan izdaja ČZP Savinjski občan, d.o.o., Žalec, Šlandrov trg 23 Telefon in faks: 711-433, 715-200 Odgovorni urednik: janez Kroflič Novinarka: Ksenija Rozman Lektorica: Mojca Nahtigal Tajništvo: Marija Cilenšek Naklada: 13.765 izvodov Tisk: D. R Delo, Tisk časopisov in revij-d.d. Ljubljana, Dunajska 5. Po sklepu RK za informiranje št. 23-91 je Savinjčan oproščen TPD. V dvorani doma upokojencev v Grižah je 7. marca potekal zbor članic in članov območne organizacije ZLSD. Na njem so spregovorili o delu stranke v preteklem obdobju in izvolili novo vodstvo. Hkrati pa so pripravili praznovanje v počastitev mednarodnega praznika žena. Zbrane je najprej pozdravil predsednik stranke Franci Tratar, nato pa po izvolitvi organov zbora tudi razgrnil obširno poročilo o delu območne organizacije. Kljub slabšemu rezultatu na volitvah, je dejal Tratar, je bilo delo stranke in njenih članov prepoznavno in tudi precej odmevno, za kar imajo zasluge zlasti nekateri posamezniki. Med njimi nedvomno izstopajo svetniki občinskega sveta z Jankom Kosom na čelu, kandidat za poslanca Srečko Čater, ki je zaradi odloka o obremenjevanju okolja, ki je močno razburil občane, organiziral odmevni protestni shod pred skupščino, in še nekateri drugi člani. Organizirali so vrsto najrazličnejših srečanj, pripravili problemske konference in veliko drugega. Konec novembra je bil ustanovljen Ženski forum ZLSD, pripravlja pa se tudi ustanovitev Mladega foruma. Ne smemo pozabiti tudi na odmevno mladinsko delovno akcijo na Kogu, na tradicionalno srečanje na Gozdniku, v Mostecu, na športnih igrah v Mariboru in drugod. Trenutno najaktualnejši pa je vsestranski protest proti spreminjanju imen šol - vendar so se borci, kot je videti, odpovedali nadaljevanju tega boja, kar člani ZLSD zelo obžalujejo. O tem in drugih vprašanjih, vključno z zadnjimi dogodki po volitvah, pa se je veliko govorilo tudi v razpravi po poročilu predsednika. Zelo ostro in kritično je nastopil Srečko Čater, ki je postavil v ospredje postopke vlade in njen odnos do vedno večjega števila ljudi, ki izgubljajo službe. Še pred tremi meseci je bilo 14.600 ljudi zaposlenih, danes so na cesti, takšnih dejanj pa žal tudi v prihodnjih mesecih ne bo manjkalo. Zgod- ba o uspehu je tako, po Čatrovih besedah, zrcalna podoba liberalne demokracije. Marsikaj, kar se je dogajalo v parlamentu in izven njega, je zbranim opisal poslanec Bojan Kontič iz Velenja; kako je delovala skupina svetnikov v občinskem svetu, je govoril Janko Kos. Na zboru so prisotni podpisovali pobudo za izpeljavo referenduma o denacionalizaciji, ki poteka tudi prek LDS, NS in Janeza Černača; ZLSD se zavzema za to, da se razlaščencem ne vrača več kot po 100 hektarjev obdelovalne zemlje. Ob zaključku zbora so izvolili novo vodstvo. Stranko bo vsaj še šest mesecev vodil Franci Tratar, člani predsedstva območne organizacije pa so še Srečko Čater, Karl Lebič, Roman Virant ter po funkciji Majda Kotnik, Marjana Šmajs in Janko Kos. V nadzornem odboru so Marjan Žohar, Rudi Veligovšek in Marjan Lubej. Po zboru potekala proslava s kulturnim programom, ki so ga pripravili člani in njihovi otroci ter drugi simpatizerji. Dejali so, da je ta praznik tudi njihov praznik, saj obstajajo med tistimi strankami, ki si prizadevajo ohranjati enakopraven položaj žensk v družbi. D. Naraglav Mladi in kmetijstvo letos v Andražu____________________________ V dvorani zadružnega doma v Andražu je bil letos že 26. kviz Mladi in kmetijstvo. Kviz sta organizirala Kmetijska svetovalna služba Žalec in Društvo podeželske mladine Spodnje Savinjske doline, za prijetnejše razpoloženje pa je poskrbel tudi tamburaški orkester s Polzele. Na kvizu je sodelovalo šest ekip, ki so odgovarjale na vprašanja iz štirih tem: Strojni krožki v Sloveniji, Drobnica, Stročnice in Od kozice do pečice. Vsaka ekipa je štela tri člane, zmagala pa je ekipa Ponikve, druga je bila ekipa iz Petrovč, tretja ekipa Tabora in četrta ekipa Polzele. Zadnje mesto so si razdelili mladi z Vranskega in Braslovč. Ekipa Ponikve se je tako udeležila regijskega tekmovanja, ki je bilo 15. marca v Slovenskih Konjicah. Zmagovalci z devetih regijskih tekmovanj pa bodo sodelovali na državnem kvizu, ki bo 22. marca v občini Sveti Jurij v Vidmu ob Ščavnici. K. R., foto: T. T. Gasilci podpisali pogodbo Župan Milan Dobnik, Gasilska zveza Žalec in 39 prostovoljnih gasilskih društev v občini so podpisali pogodbo o opravljanju lokalne javne gasilske službe za to leto. Pred podpisom pogodbe je Gasilska zveza Žalec za vse predstavnike, poveljnike, blagajnike in tajnike društev pripravila še posvet. Na njem je podpredsednik zveze Ivan Kotnik pojasnil, da pogodba glede na lansko, ko je bila podpisana prvič, ne prinaša velikih sprememb. Na novo so kategorizirana gasilska društva, no- Občinski praznik v Gotovi jah Svet krajevne skupnosti Gotovlje je žalskemu županu Milanu Dobniku in predsedniku občinskega sveta Francu Žolnirju poslal vlogo, da bi letošnje praznovanje občinskega praznika pripravili v krajevni skupnosti Gotovlje. Občinski svet je ta predlog že potrdil. Ideja za kandidaturo se je porodila na seji sveta krajevne skupnosti, ko so pripravljali program dela za to leto. Občinski praznik bodo povezali s 70-letnico obstoja športno-rekreativnega društva Borut Gotovlje in z nekaterimi investicijami, ki jih načrtujejo v tem letu. 70-letnico športnega društva nameravajo v Gotovljah proslaviti septembra z odprtjem novega športnega igrišča in garderob. Tako bi prestavili obstoječe šolsko igrišče, do katerega lahko učenci podružnične šole zdaj pridejo le prek ceste. Skupaj z osnovno šolo Žalec so že dogovorjena tudi nekatera večja investicijska vlaganja. Do praznovanja v septembru naj bi Dars obnovil tudi lokalne ceste, pri mrliški vežici nameravajo urediti sobo za svojce, z Elektrom Celje pa so dogovorjeni za postopno kablira-nje nizkonapetostnih električnih vodov. Hkrati bodo poenotili javno razsvetljavo. K. R. vost pa je tudi financiranje društev, saj bodo drugo dotacijo društva prejeli med letom glede na svojo aktivnost. Tako je že bil izdelan osnutek točkovnika, društva pa so lahko do 14. marca pisno posredovala svoje pripombe v zvezi z njim. Bolj aktivna društva bodo tako dobila več denarja, vendar pa v breme manj aktivnih, saj skupna vsota dotacij, ki jih društvom po pogodbi namenja občina, ostaja ista. Na posvetu je Ivan Brišnik pojasnil tudi nekatere probleme pri finančnem poslovanju društev in pripravi bilanc, ki so jo bila do 28. februarja dolžna oddati tudi gasilska društva. Pri tem so izrekli svoje nezadovoljstvo nad dejstvom, da morajo tudi prostovoljna gasilska društva plačati 5-od-stotni davek na dobiček, ki ga imajo pri organizaciji veselic. Ves ta denar se namreč porabi za gasilstvo in če država tudi tako pobira denar, naj ga vsaj več nameni gasilstvu, so menili. k. r. Janša v Žalcu o novi koaliciji Zadnji dan februarja je bila v dvorani gasilskega doma v Žalcu redna letna konferenca žalskega občinskega odbora Socialdemokratske stranke Slovenije. Slavnostni gost je bil predsednik stranke Janez Janša, ki ga je spremljal novi glavni tajnik Tone Krkovič. Konferenca se je pričela s poročili o delovanju občinskega odbora v preteklem letu, nato so bile nadomestne volitve člana predsedstva odbora, sledila pa je razprava po poročilih. V drugem delu konference je zbranim najprej spregovoril Tone Krkovič, ki je občinskemu odboru čestital za dosedanje, po njegovi oceni nadpovprečno dobro delo. Zatem je za govorniški pult stopil Janez Janša, ki so ga prisotni sprejeli z burnim aplavzom. Tudi on se je zahvalil žalskemu odboru za zelo uspešno delo v minulem obdobju in jim še naprej zaželel takšnih uspehov. Nato je spregovoril o dogajanjih v parlamentu ob prestopu SLS v vladno koalicijo z LDS. To je bil za ostali dve pomladni stranki hud udarec, saj nista pričakovali takšne, po Janševih besedah skrajno nemoralne poteze SLS. To razočaranje pa socialdemokratov ne sme vreči s tira, ampak morajo nadaljevati delo po začrtani poti, je poudaril Janez Jan- ša, ki je po svojem govoru odgovarjal še na številna vprašanja prisotnih članov in simpatizerjev stranke. Usmeritve za delo občinskega odbora SDS Žalec, ki so jih sprejeli na letni konferenci, so: na občinski ravni se bo stranka še naprej trudila za ohranitev dobrega sodelovanja s SKD in SLS; prizadevala si bo za čim prejšnje sprejetje takšnega občinskega proračuna, ki bo zagotavljal vsem proračunskim porabnikom uspešno delo, še posebej pa za pošteno razdelitev sredstev po krajevnih skupnostih; v svoje vrste bo stranka skušala pridobiti čim več mladih; v prihodnje se bo še bolj kot doslej zavzemala za pravice delavcev in kmetov. F. C. Na občnem zboru so se sestali člani ZŠAM Žalec in drugi gostje. Program dela so v celoti izpolnili in opravili več kot 1000 ur prostovoljnega dela. Vloge za otroški dodatek Center za socialno delo vsako leto s 1. majem po uradni dolžnosti preverja upravičenost do otroškega dodatka. Zaradi tega morajo vsi vlagatelji ponovno oddati vloge najkasneje do 28. marca 199Ž če želijo otroški dodatek prejemati od 1. maja 1997 dalje. V vseh knjigarnah je na razpolago vloga za uveljavitev otroškega dodatka (Obr. 841). To vlogo je potrebno izpolniti z vsemi osnovnimi podatki o članih družine: EMŠO, naslov stalnega ali začasnega bivališča, državljanstvo, status staršev, otrok. Potrebno je vpisati tudi vse do- so obdavčljivi, prejete v obdob-hodke ter prejemke vseh družin- ju od 1.1. do 31.12. preteklega leskih članov, ki so viri dohodnine, ta iz premoženja, razen dodatka kot tudi osebne prejemke, ki ni- za pomoč in postrežbo, prejem- TURISTIČNA AGENCIJA - TRAVEL AGENCY 3310 ŽALEC, Šlandrov trg 25, tel. 063/71 53 00, 71 25 10 faks: 063/71 31 86 1000 LJUBLJANA, Dunajska 105 tel.+faks: 061/168 168 3 PRVOMAJSKA PONUDBA IZLETOV IZREDNO UGODNE CENE HOLANDIJA 30. 4.-4. 5. ŽE ZA 355 DEM ŠVICA 1. 5.-3. 5. ZA SAMO 299 DEM Z MOŽNOSTJO OBROČNEGA BREZOBRESTNEGA ODPLAČEVANJA PRVOMAJSKE POČITNICE V ZDRAVILIŠČIH, PLANINAH, ISTRI, DALMACIJI IN KVARNERJU ne zamudite: v letu '97 letovanja na otokih KORZIKA in KRF po promocijskih cenah!!! ZAHTEVAJTE KATALOG »POTEPUHOVO POLETJE ’97« ka za oskrbo v tuji oz. rejniški družini, dohodkov od občasnega dela invalidov, ki so vključeni v institucionalno varstvo in jih pridobijo zunaj kriterija redne zaposlitve. Vse podatke o višini prejemkov in dohodkov vpišejo v obrazec vlagatelji sami. Le višino plače potrdi delodajalec. V dohodek družine se upošteva preživnina v višini izvršljivega pravnega naslova. Preživnina se v dohodek družine ne upošteva le v primeru, ko vlagatelj dokaže, da je izrabil vse pravne možnosti za njeno izterjavo. Če od dohodka iz kmetijske dejavnosti, ki ga ustvarjajo na kmetiji, živita dve družini ali več, se v dohodek posamezne družine všteje sorazmeren del dohodka iz kmetijske dejavnosti. Kot dohodek iz dejavnosti se všteje v dohodek družine bruto osnova, od katere se obračunavajo prispevki za socialno varnost ter dobiček, izkazan v davčni napovedi, pri čemer se ne upoštevajo olajšave, ki jih zavezanci lahko uveljavljajo po predpisih o dohodnini. Pri izpolnjevanju podatkov o dohodkih in prejemkih družine vlagatelji vpisujejo podatke, ki &AVINJ<5KA BODZNO-POSDEDNIŽKA DDUŽBA d.d. ŽALEC ODKUPUJEMO PRIVATIZACIJSKE DELNICE po najvišjih dnevnih cenah: PIVOVARNA LAŠKO 2.000,00 SIT PETROL 17.000,00 SIT RADENSKA 1.600,00 SIT POTROŠNIK 650,00 SIT SAVA KRANJ 4.500,00 SIT DOBRNA 500,00 SIT in drage... Posredujemo pri nakupu in prodaji vseh vrednostnih papiijev na Ljubljanski borzi d.d. Smo člani Ljubljanske borze d.d. Ljubljana in člani KDD d.d. Ljubljana in edini v žalski občini, ki se ukvarjamo s to dejavnostjo. Za vse informacije smo vam na voljo na tel. št. 715-572 in 715-573. Obiščete nas lahko na sedežu družbe v I. nadstropju poslovne stavbe na Savinjski c. 21 (nad bistrojem Tanja). jih uporabljajo za napoved dohodnine. Vloge izpolnite z vsemi zahtevanimi podatki in jih čim prej prinesite na Center za socialno delo Žalec, Mestni trg 5 (nasproti Žane, vhod pri papirnici A4), kjer bomo v mesecu marcu sprejemali vloge za otroški dodatek, vsak dan od 7.30 do 14.30, ob sredah do 16.30 ure in ob petkih do 12.30. Vse Informacije so vam na voljo po tel.: 715-558, int. 203. Center za socialno delo Žalec Manjši odkup zaradi žledu in dolge zime___________________ Redni občni zbor Gozdarske zadruge Vransko je bil konec februarja v dvorani kulturnega doma na Vranskem. O delu upravnega odbora zadruge je najprej poročal predsednik Drago Lobnikar, o samem poslovanju pa dirketor Vlado Vrtačnik. Zadruga je bila ustanovljena pred štirimi leti, ko je imela 98 članov. Danes jih ima 116, kar 76% od njih pa se jih je udeležilo občnega zbora. Lani se je Gozdarski zadrugi Vransko pridružila tudi Gozdarska zadruga Celje. Zadruga deluje kot družba z omejeno odgovornostjo, v njej pa je 15 zaposlenih. Tudi v lanskem letu je poslovala z dobičkom, čeprav je bil odkup lesa za nekaj več kot 2.000 kubičnih metrov lesa manjši kot v letu 1995, skupaj 25.883 kubičnih metrov. Razlogi za to so, po besedah Vlada Vrtačnika, predvsem žled, ki je v začetku leta prizadel zlasti gozdove nad 800 metrov nadmorske višine, zelo dolga zima in veliko podjetij in posameznikov, ki odkupujejo les. Hlodovino in gradbeni les so oddajali na žago, ki jo imajo v najemu na Polzeli. Zaradi velike količine od žleda poškodovanega bora v Sloveniji je kmalu nastal problem prodaje tega lesa, zaradi česar ga tudi od vseh svojih članov niso odkupili. V februarju je vlada uvedla 30-odstotno izvozno takso, zato se je Izvoz bukovega lesa popolnoma ustavil. Med Investicijami v lanskem letu je bil tudi nakup tovornega vozila man z dvigalom. Ker je po štirih letih potekel mandat sedanjemu vodstvu zadruge, so izvedli tudi volitve oziroma so člani v skladu s pravilnikom upravnemu odboru, nadzornemu odboru In direktorju zadruge podaljšali mandat še za štiri leta. K. R. VELIKONOČNI HODNI OTRiP. NOVE MODNE KOLEKCIJE V NNJVEČJI TEKSTILNI TRGOVINI V CENTRU INTERSPAR CELJE., VELIKA UBIRA OBLAČIL ZA MLADE IN EKSKLUZIVNA PONUDBA OTU KOLEKCIJE KIDDfs IZ AVSTRIJE. i SP. HLAČE DEKLIŠKI KOMPLET^ POSTELJNINA KOM P. BRISAČA M. VETROVKA M. SRAJCA 459. I. 090. 2*990. 490. 4.690, 9^71.0*0.- 1 KOSTIM Ž. KRILO 18990.-5 "° “ Ž. BLUZfl 2- 090.- OTR. MIKICR V 2.990.- 1 OTR. TRENIRKA ^^2.590.- ! OTR. SRAJCA 990.- Za večjo pomoč občine Krajani, ki živijo ob trasi avtoceste v Ločici ob Savinji in Do-brteši vasi, so prejšnji teden na pogovor in ogled njihovih bivalnih razmer pred dnevi povabili predsednika občinskega sveta Franca Žolnirja, župana Milana Dobnika, vodjo oddelka za okolje in prostor Slavka Šketa in predsednika svetov krajevnih skupnosti Polzela in Šempeter — Stanka Novaka in Franca Laubiča. Seznanili so jih s težavami, ki jim jih povzroča gradnja avtoceste in tudi kanalizacijskega kolektorja Polzela — Šempeter, ki je zdaj sicer že zgrajen, ter jih prosili za pomoč pri uveljavljanju svojih zahtev. Povedali so, da so nekateri od njih sicer že dobili izplačane odškodnine za neposredno škodo na objektih zaradi gradnje avtoceste, tresljajev in prahu, da pa še vedno te odškodnine ni dobili približno 10 krajanov, ker Italijani še niso podpisali cenilnih zapisnikov. Če tudi tem krajanom odškodnine ne bodo kmalu izplačane, bodo primorani spet zapreti gradbišče ali celo cesto. In ker škoda še vedno nastaja, bodo kmalu začeli s ponovnimi cenitvami, čeprav gradnja avtoceste še ni končana. Bojijo se namreč, da bodo Italijani delo končali in odšli, ljudem pa ne bodo izplačali že tako zelo znižane odškodnine. Da jim odškodnine vendarle ne bi tako zelo zbijali in da bi najbolj prizadetim priznali tudi odškodnino zaradi razvrednotenega premoženja, naj bi jim pomagala tudi občina. Če pa bodo res morali v tožbo, bi želeli, da bi jim občina plačala odvetnika ali jim odkupila hiše. Prav tako pravijo, da ne bodo plačali nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in drugih davščin. Predstavniki občine so povedali, da bodo razvrednotenje premoženja zagotovo morali dokazovati na sodišču. Občina neposrednega vpliva na Dars nima več. Krajanom je doslej pomagala tako, da je plačala stroške sodnega cenilca. Občina nima denarja za odkup hiš, namerava pa na tem območju po zazidalnem načrtu narediti obrtno-indu-strijsko cono. S tem se krajani Ločice ne strinjajo. Nazadnje so se dogovorili, da bodo krajani svoje zahteve do Darsa in občine zapisali, nato pa se bodo spet sestali in ugotovili, kaj in kako je mogoče narediti K. R. TRI PREBOLD tel. & faks: 724-243 V MARCU vam po ugodnih cenah ponujamo: * GRADBENI MATERIAL * * BARVE, LAKE * VRVICE ZA HMELJ, TIP 1200] cena 305,00 SIT/kg * VRVICE ZA HMELJ, TIP 1000 j * UMETNO GNOJILO N.P.K. 0-10-30+0,2 B Odprto: od 7.30 do 17. ure, sobota do 12. ure. V stiski vam postrežemo tudi po 17. uri. J Tomi KfUTNfi, s.p. 3313 Polzelo 161 Tel.: 063-720-962 - elektro instalacije, vzdrževanja, priklopi - servis štedilnikov In bele tehnike VAŠE ZADOVOLJSTVO - NAŠ USPEH! > brezplačen ogled In predračun Delovni čas: 7,00 do 15.00 Informacije 24 ur._____________________________ KOTftlX GRADNJE IN SLIKOPICSKRRSTVO Sr IGOR KOTNIK, s.p, r Nikole Tesle 6, Žalec Tel./faks: 063/713-102, mob. 0609 612-283 OPRAVLJAMO • NOVE GRADNJE IN ADAPTACIJE • SLIKOPLESKARSKA DELA • KLASIČNE IN DEMIT FASADE / • PLESKANJE NAPUŠČEV IN BELJENJE FASAD Z DVIŽNO KOŠARO V času od 15. do 30. 3. 1997 bo akcijska prodaja naslednjih vrst blaga: SIRUP ORIONČEK 11 OREHOVA JEDRCA , kg VRAT BKVP. kg ŠUNKA BK IN SLANINE VP.kg ROZINE kg ORIONČEK ŠUNKA BK S SLANINO IN K. VP kg JkJM, ČOKOLADA \ LEŠNIK 300 GR j kom. REZINE RIO kos NAPOLITANKE 200 GR zav. bonboniere 400 GR' EXCLUSIVE^ PERSIL 2,4 REETLw. WEISSER 'te asm» es9,00 KOLKA dakota GLASBENI STOLP GRUNDIG M-2. AKCIJSKA PONUDBA BARV JUB VELIKONOČNI POPUSTI V MESECU MARCU (24. 3. DO 5. 4. 97.) KURIVO ŽALEC IN BLAGOVNICA POLZELA VAM V MARCU NUDITA SUPER CENE ZA NASLEDNJE VRSTE BARV JUB: 8-ODSTOTNI POPUST ZA TEKSTILNE IZDELKE, PRIMERNE ZA OBDARITEV OTROK, PRI NAKUPU NAD 5000,00 SIT 8-ODSTOTNI GOTOVINSKI POPUST ZA IGRAČE PRI NAKUPU NAD 4000 SIT. JUPOL, JUBOLIN KIT, AKRIL EMULZIJA OBIŠČITE NAS TER PREVERITE NAŠO ZARES UGODNO PONUDBO. Industrijsko prodajalno čevljev je odprl Aleš Dolenc. ŽANA Žalec je v zadnjem času močno popestrila svojo ponudbo in spremenila prodajne prostore. Pred dnevi so v sodelovanju z Alpino iz Žirov odstopili industrijski prodajalni čevljev precejšen del srednjega nadstropja veleblagovnice. Kot ob vsaki podobni priložnosti tudi tokrat ni manjkal zanimiv kulturni program. Prisotni so z zanimanjem prisluhnili glasbi in plesu plesne šole iz Žalca, vokalno-instrumentalnemu duetu MM, direktorju Dolfetu Naraksu in predstavniku Alpine Alešu Dolencu. Slednji pa je novo pridobitev veleblagovnice Žane tudi slovesno odprl. Mlekarna Celeia bo še povečala odkup_____ Mlekarna Celeia Arja vas vsako leto pripravi srečanje svojih največjih proizvajalcev mleka. Letošnje že 15. srečanje zapored je bilo v dvorani Zdraviliškega doma na Dobrni. Najprej je p poslovanju mlekarne v preteklem letu poročal direktor Zdravko Počivalšek. Mlekarna Celeia je letos prvič po treh letih 10-odstotne rasti odkupa mleka to leto zaključila na približno enaki ravni kot preteklo leto. Razlogi za to so po direktorjevih besedah v neugodnem razmerju cen mleka in krme, slabša letina krme in takojšen prehod na zaostren pravilnik o vsebnosti somatskih celic. Mlekarna Arja vas, ki je tretja po velikosti v Sloveniji, je tako lani odkupila 44,5 milijona litrov kravjega in 117000 litrov kozjega mleka. Povprečna tolšča mleka je bila 4,02%, 3,33% beljakovin in 8,65% suhe snovi. Mleko je skupaj oddajalo 2.415 kmetov iz 21 kmetijskih zadrug in dveh lastnih kmetijskih proizvodenj. To je 412 manj kot leto prej. Vendar pa je bilo v odkup skupaj zajetih 15.651 krav, kar je za 880 več kot leta 1995. Odkup mleka po kravi je bil od 1.880 do 5.660 litrov, na posameznega proizvajalca pa se je gibal od 9.870 do 77000 litrov. Nad 15.000 litrov mleka je oddalo 34% proizvajalcev, kar je 4% več kot leto prej. 69% vsega odkupljenega mleka je bilo v ekstra kakovostnem razredu, 13% v 1. razredu, 12% v drugem, 5% v tretjem in le 1% v četrtem kakovostnem razredu. Mlekarna je imela 52 milijonov DEM celotnega prihodka, medtem ko je lani ta znašal 45 milijonov. Med drugim so izdelali 1.800 ton sira, vse v posodobljeni sirarni v Arji vasi. Mlekarna si bo še naprej prizadevala za znižanje proizvodnih stroškov, eden glavnih ciljev v tem letu pa bo povečanje odkupa. Večina mleka in mlečnih izdelkov mlekarna proda na domačem trgu, viške pa precej uspešno izvažajo v BiH, Hrvaško in Makedonijo. Plačevanje mleka je redno, sicer obračunajo tudi zamudne obresti. Razmišljajo pa tudi o tem, da bi kmetom pomagali pri nakupu črede in hladilne tehnike. Od zadrug je največ mleka Mlekarni Celeia prodala Kmetijska zadruga Šaleška dolina, in sicer 6,57 milijona litrov mleka, sledita kmetijski zadrugi Šmarje in Šentjur. Med posamezniki je največ -307628 litrov mleka oddal Peter Napotnik iz Topolšice, drugi po količini oddanega mleka je bil Franc Nemogoče je mogoče tudi v Velenju Kovinotehnini verigi trgovin in prodajnih centrov se je 28. februarja pridružil še 9. prodajni center. Slovensko mrežo prodajnih mest v Celju, Mariboru, Izoli, Novem mestu, Brežicah, Domžalah, na Jesenicah, Prevaljah in v Ljubljani je dopolnil še sodoben prodajni center s široko ponudbo tehničnega blaga v Velenju. Kovinotehna po lanskem majskem odprtju novomeškega in novembrskem odprtju ljubljanskega prodajnega centra tako nadaljuje širjenje svojih maloprodajnih kapacitet po Sloveniji. Tokratna investicija velja 1 mio DEM. FIRMA DRAME C. NA OSTROŽNO 2,3000 CEUE * TEL.: ++386 (0) 63 451-641,451-917, FAKS: ++386 (0) 63 451-508 Inovativni jf 1 okenski sistemi za vsak trg • Zanesljiva in prilagodljiva dobava • Optimalno servisiranje strank • S certifikatom priznan menedžment kvalitete • IZ NAŠEGA PROIZVODNEGA PROGRAMA VAM PONUJAMO: * Modeme gradbene elemente iz aluminija in plastike [okna, vrata, vetrolove, izložbe, fasadne elemente, zimske vrtove ter balkone, ki so različnih vrst in tipov) * Večnamenske zaščitne letve In obrobe iz aluminija (eluksirane ali barvne) * Univerzalne tuš kabine - predelne stene za vaše kopalne kadi (individualno po vaši žel|i) * Paleto karnis (iz aluminija, lesa, plastike, medenine in kroma) * Vitražne palice za zavese (moderne in estetsko oblikovane) * Izdelava ključev in servisiranje Šempeter: 063/702-205 Ljubljana: 061/1685-5750 Celje: 063/481-550 Turistična agencija Šempeter ZA 1. MAJ Rotnik z Raven (289.310 litrov), tretji pa Franc Brišnik iz Prekope (285.785 litrov), član mlekarske zadruge Arja vas. Največ mleka v posameznih kmetijskih zadrugah iz žalske občine pa so oddali: KZ Braslovče - Janko Turnšek iz Podvrha (69.8701), KZ Cotovlje - Branko Ograjenšek iz Podvrha (120.552 I), KZ Petrovče -Bojan Čretnik iz Pernovega (77053 I), KZ Polzela - Angela Cizej iz Podvina (141.017 I), KZ Prebold - Vlado in Terezija Svet iz Kaplje vasj (46.429 I), KZ Šempeter - Damjan Cetina iz Sp. Crušovelj (83.551 I), KZ Tabor -Milan Širše iz Tabora (45.873 I), KZ Trnava - Gomilsko - Anton Rožič iz Zakla (99.569 I), KZ Vransko - Andrej Rovan iz Brod (55.642 I). Med kozjereja je največ mleka oddala Slavica Trkmič iz Šentvida pri Gro-belnem. Ker je bilo letošnje srečanje jubilejno, so na srečanje povabili tudi igralca Mestnega gledališča ljubljanskega Evgena Carja, da je pred podelitvijo priznanj največjim proizvajalcem mleka zaigral odlomek monodrame Poredošov Janoš. K. R., foto: T. T. KORČULA - KLUB DOBER DAN S SKUPINO CHATEAU • bogati animacijski program. PARIZ, PRAGA, AMSTERDAM, BALATON • izbor hotelov ob obali. POLETJE ’97 PREK 100 PREDLOGOV ZA VASE POČITNICE V KATALOGU. NIKOLI VEC TAKO UGODNO: DUBROVNIK od 3. maja dalje z letalom iz Ljubljane ' in polpenzion že od 319 DEM KORČULA OD 299 DEM Omogočamo obročno odplačilo (tudi do 6 obrokov) in popuste za plačilo z gotovino. Obiščite nas v prenovljeni poslovalnici v Šempetru. SPEKTER d.o.o. Ložnica pri Žalcu 52A tel.: 715 -366 faks: 715-780 spekter Bliža se pomlad in tudi čas, ko vaš avto potrebuje večjo nego kot v zimskem času. Zato vam v ta namen ponujamo AVTOŠAMPON z gobo + CD PLOŠČO po izjemno nizki AKCIJSKI CENI. Pridite in se prepričajte o ugodni ponudbi v vseh poslovalnicah AVTO Celje kakor tudi v Hmezad - AGRINI Žalec Se priporočamo! VELEBLAGOVNICA ŽANA ŽALEC VELIKA INDUSTRIJSKA PRODAJALNA ' m alpina alpina obutev vseh kakovostnih skupin že od 1.800,00 SIT dalje § alpina NOVA SPOMLADANSKO POLETNA KOLEKCIJA izvozni modeli — \ UGODNO / VELEBLAGOVNICA ŽANA ŽALEC NOVI SttM,POHIŠTVA, KERAMIKE In KOPALNIŠKE OPREME VELIKA IZBIRA KERAMIČNIH PLOŠČIC 490,00 mži 13.700,00 Kotna tuš kabina 80 x 80 cm art. CROMA .790,00 Toaletna omarica AMALFI art. NUVOLE Potovalni in poslovni kovčki Moške in ženske usnjene jakne Glasbeni stolp 9.860,00 dalje (radio, CD, dvojni kasetofon, daljinski upravljalnik) ACD 4250 ŽALEC Mestni tig 2, Žalec, 063 715 114 - NEDELJA: od 8h-I1h; SOBOTA: od ? -15"; DELAVNIK: od 7.30 -19* Levec 71a, Petrovče, 063 471 210 FRANŠIZNE ENOTE; SOBOTA: od T - 13h; DELAVNIK: od 7.30 - 19h VELIKONOČNA PONUDBA Pršut kosi Prekajena šunka k vratovina Turistična salama Trentarska salama Razširjena ponudba sadja in zelenjave PESTRA PONUDBA VELIKONOČNIH DARU, Buteljke - 0,71 Šipon, Laški Rizling ZA DOBRO DOMAČO POTICO toaletni papir 8/1 SANYA - 3 sloji AIAX večnamensko čistilno sredstvo - 1 I Mehčalec - 4 I MARKET ALDO OSTROŽNO: RAZGLEDNA 2, 3000 CELJE, tel.: 063 451 436; NEDEL|A: od 8h - 12 : SOBOTA: od 7.30 - 15'; DELAVNIK: 7.30 MARKET SEL LETUŠ: LETUŠ 61. 3327 Šmartno ob Paki. tel.: 063 885 243: NEDELJA: od 8" - 11-. SOBOTA: od 7 - 15“; DELAVNIK: od T - 19 MARKET MANEL: LATKOVA VAS 51. 3312 PREBOLD, teh: 063 701 315; SOBOTA: od 7" - 15h: DELAVNIK: od 7 - 19 Izjemna ponudba OREHOV Čistilo za steklo z razpršilcem ^ Rozine 250 g čokolada Životinjsko carstvo j, 80 g M mešani bonboni k Sladka tajna ' Batons 100 8 nougat 2 250 g Akril plastik 1 I Čistilo za steklo reñí Ledeni caj L1PTON 1 I Cene veljajo do 30. 3. 1997 oz. do prodaje zalog V Preboldu in Taboru novi telefonski centrali Telekom Slovenije, poslovna enota Celje je v Preboldu in Taboru v pogodbenem roku zgradila centrali in telefonske priključke in s tem izpolnila sprejete obveznosti. Zaposleni upokojenci Minulo soboto so se na rednem občnem zboru sestali člani društva upokojencev na Polzeli. Ker društvo šteje kar 714 članov, so se zbrali v dvorani kulturnega doma na Polzeli. V Preboldu je z zamenjavo telefonske centrale in manjšimi dograditvami telefonskih priključkov bistveno izboljšan telefonski promet, poleg tega pa je v tem kraju omogočeno tudi vključevanje novih priključkov. Tako je na območju, ki ga pokriva celjska poslovna enota Telekoma Slovenije, zbrisano še eno sivo območje, kjer že dalj časa ni bilo možno dobiti novega priključka. Telefonska centrala v Preboldu je bila vključena v začetku tega meseca. Ima zmogljivost 960 priključkov. Telekomovi delavci so že preusmerili vse obstoječe naročnika na novo centralo in vključili več kot 50 novih. V Preboldu ni več dvojčnih priključkov, prek 190 naročnikov, ki so imeli doslej dvojčne, že imajo samostojne številke. Preko ATC-Pre-bold bodo preusmerjeni tudi ob- stoječi naročniki iz Sešč, ki so bili doslej vključeni na analogno centralo v Šempetru. V Taboru so zgradili novo telefonsko centralo, na katero bo preusmerjenih vseh 151 obstoječih naročnikov Tabora in vključeni vsi novi naročniki. 80 naročnikov, ki so do sedaj imeli dvojč-ni priključek, bo dobilo samostojni priključek. Telefonska centrala v Taboru ima zmogljivost 480 telefonskih priključkov. Celotna vlaganja na območju telefonskih central Prebold in Tabor bodo v letih 1996-97 znašala prek 97 milijonov tolarjev. Bodoči telefonski naročniki so v okviru akcije Občine Žalec in obeh krajevnih skupnosti zagotovili 31,5 milijona tolarjev. Branka Bizjak Preden so spregovorili o opravljenem delu in sestavili načrte za naprej, je bil krajši kulturni program, ki so ga pripravili učenci polzelske osnovne šole. Iz obširnega poročila podpredsednika Slavka Mačkovška je razvidno, da so bili polzelski upokojenci zelo aktivni. Pripravili so več kot deset izletov, uspešna je bila sekcija za rekreacijo in šport, redno je vadil in uspešno nastopal mešani pevski zbor upokojencev, pripravili pa so tudi razstavo ročnih del članov v svoji dvorani doma upokojencev, ki je bila zelo dobro obiskana. Ročna dela pa je razstavljalo okoli sto članov. Veliko pozornost so v društvu namenjali tudi humanitarni dejavnosti, saj so lani za božične praznike in za novo leto obiskali na domu 140 svojih članov, ki so dopolnili 75 let, ter jim izročili manjša darila. V domu upokojencev imajo tudi svoj bife, tako se tudi tam srečujejo in jim zares ni dolgčas. V imenu občinske organizacije upokojencev je zbor pozdravil predsednik Ivan Poteko, ki je govoril tudi o novih pravilih društva in zakonu o društvih ter pohvalil delo polzelskih upokojencev. Na zboru so sprejeli program dela, nov statut in pravila društva, izvolili nov odbor, za predsednika pa imenovali dosedanjega podpredsednika Slavka Mačkovška. T. TAVČAR Ustavno sodišče o svetu KS Liboje Na osnovi pooblastila 155 občanov iz naselja Kasaz'e v krajevni skupnosti Liboje je svetnik Alojz Kotar ustavnemu sodišču poslal pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti odloka o določitvi števila članov sveta krajevne skupnosti v občini Žalec. Ustavni sodniki so o pobudi odločali konec lanskega leta in res ugotovili neskladje odloka z ustavo in zakonom o lokalnih volitvah. Krajevna skupnost Liboje je na osnovi omenjenega odloka razdeljena na štiri volilne enote. Po mnenju občanov iz Kasaz pa število članov sveta iz teh štirih volilnih enot ni v skladu z zakonom o lokalnih volitvah, ki se uporablja tudi za volitve v svete krajevne skupnosti in ki določa, da se en član sveta KS voli na približno enako število volivcev. Kot je navedeno v pobudi ustavnemu sodišču, šteje volilna enota Ka-saze 702 volilvca in ima zdaj po odloku 2 predstavnika v svetu KS Liboje, volilna enota Liboje pa ima le 439 volivcev, pa vendar tri člane sveta. Predlagatelji pobu- de so zato menili, naj ustavno sodišče s svojo odločitvijo poveča število članov sveta KS Liboje od 7 na 9 in tako omogoči volilni enoti Kasaze dodatno izvolitev še dveh članov. Ustavno sodišče je od občinskega sveta občine Žalec, ki je sporni odlok sprejel, zahtevalo pojasnilo in ustrezno gradivo. Tajnik občine je pojasnil potek sprejemanja odloka in dejstvo, da je svet KS Liboje svoje soglasje z odlokom in pripombami poslal občini šele potem, ko je bilo fradivo svetnikom že poslano. upan je vložil amandma, po katerem bi tudi v Kasazah volili tri člane sveta, vendar amandma ni bil sprejet. V obrazložitvi odločbe ustavnega sodišča je navedeno, da je po podatkih Statističnega urada po štetju prebivalstva iz leta 1993 živelo v naselju Liboje 445 prebivalcev (imajo tri člane), v naselju Kasaze 904 (dva člana sveta KS), na Brnici 48 (1 član) in del naselja Zabukovica 150 volivcev (prav tako 1 član sveta). Iz teh podatkov je razvidno, da odlok ne zagotavlja približno enake zastopanosti prebivalcev v svetu KS Liboje, saj pride v volilni enoti Kasaze en svetnik na 350 volivcev, v enoti Liboje na 116 volivcev, v volilni enoti Zabukovica na 150, v volilni enoti Brnica pa na 43 volivcev. Po zakonu so odstopanja od načela enake zastopanosti utemeljena samo z varstvom pravic drugih pravnih subjektov ali drugih ustavnih vrednot. Iz predloženega gradiva ustavni sodniki takšnih razISgv niso našli. Po njihovi oceni pa tako veliko odstopanje kot v tem primeru pomeni kršitev enakosti volilne pravice v vsakem primeru — tudi če bi obstajali razlogi, ki bi opravičevali določena odstopanja. Zato 10. člen odloka ni v skladu z ustavo in zakonom, Za odpravo tega neskladja je ustavno sodišče določilo šestmesečni rok od objave odločbe v Uradnem listu. Svet KS Liboje bo moral s svojim aktom nanovo določiti posamezne volilne enote in število članov sveta KS, župan pa bo moral na njegovi osnovi razpisati nove volitve v svet KS Liboje. Odločbo je sprejelo sedem ustavnih sodnikov, proti je glasoval sodnik Ude, ki je podal odklonilno ločeno mnenje. K. R. Brez pločnikov v Letušu Da občinski proračun očitno ne premore dovolj denarja za vse potrebe v občini, z nezadovoljstvom, ki prerašča že v ogorčenje, občutijo tudi v Letušu. Njihova podružnična šola je potrebna temeljite obnove (za povsem novo niti nimajo na voljo primernega zemljišča), razen na mostu čez Savinjo nimajo pločnikov, regionalna cesta v Zgornjo Savinjsko dolino pa v njihovem kraju ne premore niti enega prehoda za pešce. In zdaj so jih občinske strokovne službe postavile pred dejstvo — če hočejo šolo, se morajo odpovedati pločnikom. Problemov pa je v Letušu še veliko. Zaradi denacionalizacije bodo kmalu ob kulturni dom, v katerem so tudi prostori krajevne skupnosti, prav tako pa tudi ob gasilski dom. Delavni gasilci v Drešinji vasi Člani prostovoljenga gasilskega društva Drešinja vas so se sestali na 82. rednem občnem zboru, med gosti so bili tudi gasilci iz Gregurovca na Hrvaškem. Obnovi šole, v kateri je tudi vrtec, se seveda ne morejo odreči, saj število otrok k sreči narašča. Toda otroci hodijo v šolo ob regionalni cesti, obdani z odbojnimi ograjami, strmim bregom ali obcestnimi jarki. Cesta je med drugim polna tovornjakov in le redki vozniki upoštevajo omejitev hitrosti. Ob tem šola tudi nima telovadnice in ob toplejših dnevih hodijo otroci k telovadbi na igrišče ob kulturnem domu.Je to, da se do sedaj še nikomur ni zgodila nesreča, zadosten razlog za to, da se nič ne spremeni — razen da promet postaja vse gostejši? Kako naj se Letušani potem zaradi šole odpovejo pločnikom? Za 250 metrov dolg pločnik ob lokalni cesti proti Šaleški dolini je bil lani vendarle narejen projekt, toda v predlogu proračuna za to leto tega pločnika spet ni. Starši že razmišljajo, da bi pripravili zaporo ceste, toda prej želijo o svojem problemu podrobneje seznaniti javnost. O delu sta poročala predsednik društva Franc Zavašnik in poveljnik Jani Vošnjak. Kot je povedal predsednik Franc Zavašnik, v lanskem letu društvo ni tako vidno napredovalo zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, katera so porabili že dve leti nazaj, ko so nabavili gasilsko vozilo kombi, polepšali zunanjost doma in proslavili 80-letnico. Med tem časom so si pridobili finančna sredstva, kajti v njih je tlela tiha želja, da uredijo tudi notranjost doma. Tako so obnovili dvorano, sejno sobo, hodnik, največ vredno pa je, da so sedaj prostori ogrevani. Še imajo idej in tudi potreb, da v društvu postorijo še marsikaj. Posebno še sedaj, ko zakon predvideva kategorizacijo društev. To pomeni, da bodo morali veliko delati, sodelovati z zvezo v Žalcu, mladi se bodo morali udeleževati tekmovanj in dosegati čim boljše rezultate, še več pa bo potrebno narediti na področju izobraževanja, če bodo hoteli biti kos nalogam, katere se postavlja pred prostovoljne gasilce. Med drugim pa je predsednik F. Zavašnik dejal: »Ker v .vasi nimamo več vaškega sve- ta, gasilci pa smo de- Pjansko tudi vaščani, se moramo v zadnjem času spopadati s problemi v vasi, kot so kanalizacija, obnova dotrajanega vodovoda in drugo...« Leta 1997 so začeli delovno in uspešno. Če bodo imeli sredstva, bodo še marsikaj naredili, saj so veliki optimisti. V kulturnem programu so nastopili učenci OS Petrovče in moški pevski zbor Petrovče. T. Tavčar MESIČ s.p. Levec 56 Tel.: 063/471-015 Faks: 063/472-015 Za vse izdelke 5-odstotni gotovinski popust, plačilo na več obrokov. ¡¡■»i mm ■ lil m gjj ■I m Izbirate lahko med: avtoradii znamke: BLAUPUNKT, PHILIPS, PIONEER in CARTEHNIC; glasbenimi stolpi: MARANTZ in SAMSUNG; komponentami: MARANTZ in NAD; televizorji: Gorenje, Samsung, Universum in Nordmende; telefonskimi aparati Najcenejši PHILIPS GSM in telefaksi Panasonic mobilni telefoni: ter zvočniki JAMO. CENA 69.932,00 SIT+P.D. Nakup na več obrokov brez obresti ali gotovinski popust. JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, d.o.o. Nade Cilenšek, 3310 Žalec, telefon: 063/715-225 Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občine Žalec je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko: 0609/612-731 Uradne ure za stranke v DE Vodovod so vsak torek in četrtek od 8. do 12. ure. Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNEGA PODJETJA ŽALEC JE OD 7. DO 15. URE. »SirSi0« d.o.o. STANOVANJSKO PODJETJE 3310 ŽALEC, Pečnikova 1 tel.: 063/713-121, faks: 063/714-282 NAJEMNINE ZA STANOVANJA se v marcu 1997 ne bodo povečale. Povprečna najemnina za stanovanje v občini Žalec znaša v mesecu marcu 1997 9.832,37 SIT in je 200,96 SIT/m2. Najemnine za stanovanja in stroški upravljanja se oblikujejo v skladu s pravilnikom o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih. Pravilnik je objavljen v Uradnem listu RS, št. 47/95. NAJEMNINE ZA POSLOVNE PROSTORE se v marcu 1997 ne bodo povečale. Povprečna neto najemnina za m2 poslovnega prostora znaša 740,07 SIT. PO SKLEPU KURILNEGA ODBORA bo v mesecu marcu 1997 znašala povprečna akontacija za m2 toplotne oskrbe 90,35 SIT. Glede na porabo toplotne energije v pretekli kurilni sezoni so vsi stanovanjski objekti razvrščeni v akontacijske razrede. Ob koncu kurilne sezone 1996/97 bo v mesecu juniju 1997 opravljen obračun po dejanski porabi v kurilni sezoni 1996/97. Porabo toplotne energije spremljamo dnevno. Stroške lahko plačate na naši blagajni, in to vsak dan od 7. do 15. ure, ob sredah od 7. do 17. ure in ob petkih od 7. do 13. ure. Sprejeli statut in simbola KS Na zadnji seji je svet KS Šempeter v Savinjski dolini obravnaval in odločal o vrsti pomembnih zadev. Tako so člani sveta sprejeli predlog statuta KD, ki opredeljuje organiziranost, pristojnosti, pravice in obveznosti ter delovanje KS. Na seji je bil sprejet tudi grb KS, ki predstavlja glavo boginje Meduze z ostrešja umetniško najlepše grobnice Ennijev iz prvega stoletja naše ere. Sprejeli so tudi zastavo KS, ki je pravokotne oblike. Polovica polja po dolžini je zelene barve, kar predstavlja dolino zelenega zlata, polovica je modre, kar predstavlja reko Savinjo, v sredi pa je grb KS. Krajevni praznik bodo odslej praznovali 29. junija. Ta dan je namreč povezan z Imenom kraja, katerega ime je prvič omenjeno že pred 750. leti. T. T. Strategija razvoja kmetijstva v Spodnji Savinjski dolini Pomlad ie prišla, po zimskem počitku se tudi za savinjske kmete pričenja delo na poljih. Večina njih nič kaj optimistično ne zre v prihodnost, a jih pri tem vreme niti ne skrbi najbolj. le žalska občina sploh še kmetijsko območje, bodo polja tudi v prihodnosti obdelana, hribovske kmetije naseljene? Kakšna ie sploh strategija razvoja kmetijstva v Spodnji Savinjski dolini, smo vprašali poste tokratne okrogle mize na temo kmetijstva. K pogovoru o usodi savinjskega kmetijstva smo povabili vse predstavnike političnih strank, ki so na lokalnih volitvah dobile sedeže v občinskem svetu (skupaj 7), in predstavnika občine in upravne enote. Okrogle mize so se udeležili: župan Milan Dobnik, vodja oddelka za kmetijstvo in denacionalizacijo Upravne enote Žalec Božka Žolnir, Srečko Čater (ZLSD), Vinko Drča (SKD), dr. lanez Zupanec (LDS) in Marjan Ribič (SLS). Koliko je sploh še kmetov Žalec še vedno pretežno v Spodnji Savinjski dolini? kmetijska občina? Milan Dobnik: »V primerjavi z ostalimi občinami ima kmetijstvo pri nas zagotovo večji pomen, zato lahko rečemo, da smo kmetijska občina, čeprav tudi pri nas, podobno kot v vseh bolj razvitih deželah, predstavlja kmečko prebivalstvo 10 odstotkov ali manj vsega prebivalstva. Poseben pečat Savinjski dolini pa daje hmeljarstvo in tako je prav kmetijstvo tisto, po katerem je razpoznavna v Sloveniji in drugod. Tudi zato se nas drži vzdevek, da smo kmetijska občina.« Ali ima žalska občina kakšen dokument, v katerem bi bila opredeljena strategija razvoja kmetijstva? Božka Žolnir: »Zadnji podatki, ki jih imamo o številu kmetov, so iz popisa prebivalstva leta 1991. Takrat smo imeli 3.685 kmečkih gospodinjstev, vendar to ni glavno merilo, po katerem bi lahko vedeli, koliko je dejansko kmetov. Zato sem poskušala poiskati podatke na davčni upravi in po zadrugah. V organizirani kmečko proizvodnjo oziroma v devetih teritorialnih in dveh specializiranih (hmeljarska in mlekarska) zadrugah je vključenih 920 kmetij. Po evidenci naše upravne enote pa je po starem zakonu še 915 zaščitenih kmetij, ki jih sedaj ponovno preverjamo. Podatek z davčne uprave pravi, da je 786 kmetov, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani. Hočem povedati, da pravih meril, kdo pravzaprav je kmet, pri nas sploh nimamo. Čakamo na nov zakon o kmetijstvu, ki naj bi to opredelil. Po novem zakonu o prometu s kmetijskimi zemljišči je spet nova terminologija, ki za kmeta šteje tistega, ki je najmanj pet let obdeloval zemljo, ki zna obdelovati zemljo, ki je obiskoval kmetijsko šolo in podobno. To je spet čisto nekaj drugega. Pri nas kmeta vsak opredeljuje drugače. Pred leti je bila v kmetijski svetovalni službi narejena še ena študija, v kateri smo preverjali, koliko ima perspektivna kmetija sploh še zemlje. Pri nas ima povprečna kmetija okoli pet hektarov kmetijskih zemljišč, in to skupaj s pašniki. Po podatkih iz te študije je takrat 711 kmetij imelo več kot 5 hektarov obdelovalnih površin. Pomeni, da imamo zelo raznoliko populacijo in težko je reči, kdo je kmet in kdo ne. S kmetijstvom se res ukvarja več kot tri tisoč gospodinjstev, nimamo pa izdelanih smernic, kateri so res perspektivni kmetje. Če povem še en podatek - mislim, da je v dolini približno 480 čistih kmetij, kjer je kmetijstvo edini vir dohodka. Vprašanje pa je, kako velike so te kmetije. Uradno naj bi bilo še približno 9 odstotkov kmečkega prebivalstva, čeprav ta odstotek upada.« Koliko pa je kmetijskih površin? Božka Žolnir: »Na območju Upravne enote Žalec je nekaj več kot 15.900 hektarov kmetijskih površin, to je nekaj manj kot gozdnih površin. Mislim, da je to 49 odstotkov vseh površin. Od kmetijskih površin pa je samo 48 odstotkov obdelovalnih površin, večinoma so travne površine in pašniki, manj je njiv, okoli 160 hektarov sadovnjakov z intenzivno proizvodnjo, nekaj imamo tudi vinogradov, vendar tudi katastrski podatki ne odražajo dejanskega stanjg.« Po vseh teh podatkih pa je mogoče reči, da je občina - če se bo razvil turizem, da bomo poskrbeli za primerno reklamo teh turističnih kmetij, da bodo znane doma in v tujini, saj se vsak posameznik ne bo mogel ukvarjati še s promocijo. Pri tem ne odkrivamo nobenih novosti, saj je podoben sistem že uveljavljen v Avstriji, Nemčiji in tudi v Švici, kjer daje država veliko večjo podporo kmetom kot v drugih evropskih državah, kar je tudi eden glavnih razlogov, da nočejo vstopiti v Evropsko zvezo. Slednja namreč ne dovoljuje take velikih podpor kmetom. Tudi avstrijski kmet se je zaradi tega po vstopu Avstrije v Evropsko zvezo znašel v stiski. Če bi Slovenija vstopila v Evropsko zvezo, bi se te podpore, mislim, približno podvojile, tako da našemu kmetu vstop po moji oceni ne bi tako zelo škodil. Vsekakor bi o tem morala biti narejena posebna študija.« Se strinjate s takšno strategijo, ali po vašem mnenju občina naredi za kmetijstvo dovolj? Bi morala več narediti tudi država? Srečko Čater: »Občina Žalec je po mojem mrenju v tem času naredila vse v skladu s strategijo razvoja kmetijstva, ki je bila sprejeta na ravni države, in v okviru razpoložljivih sredstev, ki pa jih je imela, žal, premalo. Gle- Milan Dobnik: »Občina takega dokumenta nima, ker osebno nisem ravno zagovornik dokumentov. Imamo pa ustvarjeno kmetijsko politiko, ki loči nižinske kmetije in kmetije v obrobnem hribovitem svetu. Slednjim skušamo še bolj pomagati, in sicer v dveh oblikah. Prva je urejanje komunalne infrastrukture, Vemo, da smo v tem času priključili nekaj tisoč domačij na vodovode in uredili nekaj sto kilometrov asfaltiranih cest, tako da smo olajšali oziroma sploh ustvarili pogoje za življenje v hribovitem obrobju občine. Glavni cilj za nižinskega in hribovskega kmeta je po mojem mnenju ta, da bo lahko kmet živel od kmetijstva oziroma da bo proizvajal kar najbolj racionalno - in mu na drugi strani pomagati, da bo našel dodatno zaposlitev, torej dodaten zaslužek. To spoznanje je v Evropi splošno znano - kmetije brez dodatnega zaslužka ne morejo živeti. Tu vidim glavno nalogo občine, da s finančno pomočjo, znanjem, pri čemer mislim predvsem na kmetijsko svetovalno službo, in s skupno predstavitvijo kmetom omogo-. čimo, da bodo lahko svoje dejavnosti tržili. Rečeno drugače jali našo nepripravljenost za omogočanje prostega prehoda kmetijskih izdelkov iz držav vzhodne Evrope v Slovenijo. Če poznamo težave mesnopredelovalne industrije in ostalih predelovalnih industrij, je to tisto, kar nas najbolj teži. Sicer pa mislim, da je strategija razvoja kmetijstva, ki je bila sprejeta v času ministra Protnerja in s sodelovanjem Osterca ter njegove ekipe, zelo dobro izdelana, vendar do sedaj premalo finančno podprta. Zaradi tega smo krepko zaostali od v strategiji zastavljenega terminskega načrta in na tem področju bo morala država narediti več. Občina je do zdaj pokazala, da zna, zmore in hoče razdeliti tisto, kar dobi, vendar je to premalo. Če bo novi kmetijski minister res uspel namesto 13 milijard dobiti 27 milijard tolarjev, potem se ne bojim, da ne bi uresničili strategije razvoja kmetijstva, ki vključuje vse, o čemer je govoril tudi župan. Zaključujem pa z ugotovitvijo, da je ta trenutek položaj v kmetijski proizvodnji zaradi neskladja cen marke in dolarja, precenjenega tolarja in izgub, ki jih imajo hmeljarji kot neto izvozniki, po mojem osebnem prepričanju najbolj kritičen v 32 letih mojega dela v kmetijstvu.« de števila kmečkega prebivalstva bi dodal, da imamo verjetno res samo 480 čistih kmetij, da pa je ostalo kmetijstvo v naši občini pomemben socialni korektiv. Ob izgubi nekaj tisoč delovnih mest v naši dolini je vrnitev nazaj h kmetijski proizvodnji poteza, ki je preprečila večje socialne nemire in mnogim omogočila preživetje. Glede vstopa Slovenije v Evropsko zvezo se zaenkrat ne bi obremenjeval, ker osebno upam, da se bo to zgodilo čim pozneje. Bolj me kot kmetijca skrbi članstvo v Cefti. Pred nekaj tedni sem bil na Dunaju na konferenci vzhodnih držav, ki so v prvem paketu za vstop v EZ. Sklicatelji konference so bili Nizozemci, gostitelji pa Avstrijci. Povabljeni so bili Madžari, Slovaki, Poljaki in Slovenci, že danes pa ocenjujejo, da jim z vstopom vseh omenjenih držav zmanjkuje sredstev za kakovostno regresiranje kmetijske proizvodnje in da bi se pojavil strašanski presežek na evropskem trgu. Zato so tudi pri izjavah o možnostih vstopa v EZ zelo črnogledi oziroma ne dajejo neposrednih časovnih rokov; govorijo o času po letu 2000. Slovaki so zelo ostro gra- Milan Dobnik: »Država občinam nalaga skrb za razvoj kmetijstva, vendar v zagotovljeni porabi občinam za kmetijstvo ne daje niti tolarja. Zato mora občina denar, kolikor ga pač nameni kmetijstvu, zagotoviti iz svojih izvirnih prihodkov. To pa je ravno problem, ker se drugi proračunski porabniki temu upirajo in pravijo, zakaj dajemo kmetijstvu - država ve, kaj je treba podpirati, pa vendar za to ni namenila nič.« Vinko Drča: »Naj se vrnem na začetek, ko smo govorili o kmetijah. Skrb zbujajoč je podatek, da kmetije v Savinjski dolini v glavnem niso v ravnini, ampak sta kar dve tretjini kmetij v hribovskih, gorskih ali na strmih območjih. To pa je tisto: vsi pravijo, da je Savinjska dolina ravna; Savinjčani so bogati, ne potrebujejo denarja. Vendar moram povedati, da smo zelo revni in da so nas kmetje z drugih območij prehiteli že pred več desetletji. Kar 80 odstotkov kmetij ima samo 1 do 5 ha obdelovalnih površin, samo približno 15 odstotkov kmetij ima 5 do 8 ha površin in samo 5 odstotkov kmetij ima več kot 8 ha obdelovalnih površin v lastni rabi, to je brez najetih zemljišč. Samo te pa naj bi bile predvidoma sposobne preživeti tudi po vstopu Slovenije v ES. Na kmetijah v hribovitih predelih so glavni vir dohodka živinoreja, gozdarstvo in razna priložnostna dela, v dolinskem predelu pa hmeljarstvo, živinoreja, v zadnjem času se precej pojavljajo tudi zelenjadarstvo in uslužnostne dejavnosti. Vse te kmetije je potrebno nekako spodbuditi k temu, da se bodo večale - ne toliko po površini, kakor tako, da si bodo tudi z dopolnilnimi dejavnostmi zagotavljale dohodek, da se ne bodo praznile, da bodo otroci ostajali doma. S tem bomo ohranjali tudi poseljenost krajine, tako v hribih kot po dolini. Na odboru za kmetijstvo ocenjujemo, da bi v sedanjih pogojih bila najprimernejša kmetija v Savinjski dolini tista, ki bi imela od 6 do 8 ha hmeljišč in 15 do 20 krav molznic oziroma približno 40 pitancev. Vemo, da hmeljarstva brez hlevskega gnoja ni, zato potrebujemo živinorejo, poleg tega pa imamo precej pašnih površin, ki so za drugo kmetijsko proizvodnjo neprimerne. Tako je tudi krajina pokošena in seveda bolj urejena. Glede občine bom rekel, da je celotno vodstvo z županom na čelu kmetom vedno prisluhnilo in da so za do sedaj narejeno na področju kmetijstva vredne pohvale tako politične stranke, ki so vseskozi opozarjale na problem kmetijstva v Savinjski dolini, kot tudi upravna enota. V zadnjem času se premika tudi na državni ravni, saj prihaja iz parlamenta zakonodaja, na katero se bomo lahko oprli. Zakon o kmetijskih zemljiščih je osnova, vendar ga bo treba še dodelati. Tu se še drugi zakoni, navsezadnje pa bo moral biti izdelan tudi zakon o socialni podpori prebivalstvu. V njem bo treba opredeliti, kako pomagati kmetom brez lastnega zaslužka, da bodo ti kljub temu ostajali na kmetijah. V odboru za kmetijstvo in v občinskem svetu smo se letos odločili, da bomo kmetijam z denarjem iz občinskega proračuna pomagali tudi tako, da bomo regresirali obrestno mero za najeta posojia za vse kmetijske izdelke, prav tako pa tudi za razna posojila, ki so namenjena samo za kmetijsko proizvodnjo. Enako želimo, da se nadaljuje politika subvencioniranja po-kojninsko-invalidskega zavarovanja kmetom, ki jim je edini vir dohodek iz kmetijske dejavnosti in plačujejo zavarovanje za vso družino. Za to bomo prav tako poskušali zagotoviti denar v proračunu. Upam, da bodo svetniki to potrdili in vsaj za polovico leta kmetom omogočili to plačevanje. Zelo velikega pomena za kmetijstvo v Savinjski dolini je tudi namakalni sistem. V zgornjem delu doline od Orle vasi do Vranskega namakalnega sistema še ni, torej ga bo potrebno narediti. Pri tem predstavljata velik problem pridobitev koncesije za uporabo vode in izdelava projektne dokumentacije oziroma pozneje gradnja namakalnega jeza Trnava. Pri tem se zavedamo, da je podtalnica v Savinjski dolini rezervat pitne vode za celjsko območje in da bodo merila zelo stroga. Zelo si tudi želimo, da bi bil letos narejen projekt tipa savinjskih kmetij. Izdelani naj bi bili načrti treh značilnih, nekoliko starejših tipov savinjskih domačij. Pri tem ne bi bilo bistveno, ali so izključno kmečke, kmeč-ko-turistične ali pa samo turistične domačije. Spodbujali bi gradnjo hiš po teh načrtih, ne pa da imamo zdaj hiše od tirolskega do primorskega tipa z najrazNčnejšimi strehami in balkoni. Želimo, da bi tudi Savinjska dolina imela značilno podobo hiš, kot jo imajo na primer na Bavarskem ali Tirolskem. Prav tako precejšnjo pozornost namenjamo izvedbi projektov CRPOV oziroma celostnemu razvoju podeželja in obnove vasi, kar je zagotovo eden od pozitivnih prispevkov za ohranitev poseljenosti gorskih in ravninskih predelov občine, in pa urejanju dovoznih poti do kmetij, kjer imajo otežene pogoje pridelovanja, kar je omenil že župan. Tudi kmet na vrhu Dobrovelj namreč potrebuje primerno cesto za prevoz v dolino, po kateri lahko pripelje potreben material do kmetij tudi tovornjak. Zelo pomebna je še uvedba dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, da kmetije ne bi propadale in opuščale kmetijske proizvodnje, ampak da se delno preusmerijo in svoje izdelke dode-lujejo in jih končno tudi prodajo porabniku. Lep primer je v Avstriji prodaja na domu. Porabnik tako natančno ve, kaj je kupil. Prav tako precej pozornosti v žalski občini namenjamo delovanju strojnega krožka, ki je bil pred nekaj leti ustanovljen tudi v Savinjski dolini, in ki uspešno deluje. Tudi v kmetijstvu se pojavlja urejanje uporabe posebne opreme, ki je zelo draga, zato imajo strojni krožki vedno večji pomen. Največji problem celotne ureditve povojnega obdobja pa je bila urbanizacija naselij. V vaseh je samo še približno 10 do 15 odstotkov kmetij. To poraja vprašanje, kako izpeljati preobrazbo kmetije za večjo kmetijsko proizvodnjo. Za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo objektov je potrebno soglasje sosedov. Kaj storiti, če sosed ne dovoli povečati hleva z 20 na 40 ali 60 pitancev? Zelo majhen odstotek kmetij, ki bi se odločile za povečanje, bi lahko vztrajal v okoljih, kjer so danes. Zato mislim, da je bolj smiselno, da kmetije ostajajo takšne, kakršne so, oziroma da se večajo predvsem tako, da kmetijo, ki jo je lastnik opustil po lastni odločitvi, prevzame kmet sosed, ne pa da ga uničimo z ekonomskim pritiskom države. Zato moramo prek občine, države in pozneje podpore ES kmetom, ki želijo kmetovati, ustrezno pomagati, da ohranimo osnovne cilje naroda - to pa so poseljenost, urbanizacija krajine in ohranjanje narodne zavesti, saj vemo, da so prav kmetje v preteklosti nosili najtežja bremena pri ohranjanju slovenstva.« Božka Žolnir: »Vsi ste do sedaj precej hvalili državo in občino, jaz pa temu ne bi mogla pritrditi. Država po mojem mnenju ni ravnala prav s tistim denarjem, ki je bil namenjen kmetijstvu. Strategijo namreč res imamo, denar pa se daje eno leto za en namen, drugo leto za drugega. Država ima v rokah škarje in platno in bi morala reči: To proizvodnjo bomo pri nas podpirali z dolčenimi subvencijami in dotacijami! Tako pa smo pred nekaj leti na veliko spodbujali živinorejo, govedorejo, potem prašičerejo, zdaj smo začeli na veliko govoriti o vinogradništvu in sadjarstvu. Država bi morala imeti jasne cilje, kaj hoče z našim kmetijstvom. Vedno pa je potrebno imeti pred sabo dejstvo, da imamo hribovska in ravninska območja. Hribovskega kmeta je potrebno obdržati na domačijah in ne moremo ga primerjati s kmetom v dolini. Njemu je resnično potrebno dati denar, da ostane in da bo obdeloval zemljo, v dolini pa bi moral začeti drugače. Imamo sklad kmetijskih zemljišč, ki bi moral načrtno dajati zemljo v najem perspektivnim kmetom. S tem bi povečali možnosti za proizvodnjo. V tem, da ostanejo vsi, pa ni rešitev, čeprav sama prva pravim, da ni mogoče vzeti zemlje nekomu, če mu je edini vir za preživetje. Tudi občina bi morala imeti strategijo in v njej opredeliti, katero kmetijsko proizvodnjo bomo imeli v Savinjski dolini. Če država ali občina nekaj nudita, je normalno, da bodo ljudje to sprejeli. Toda v kmetijstvu ni mogoče spreminjati odločitev od danes na jutri in preusmerjati proizvodnje.« Morda samo še vprašanje: zakaj prav v dolini najbolj pada število kmetij? Božka Žolnir: »Kmetijska proizvodnja v dolini je zelo padla, tudi v hmeljarstvu. Nekoliko se je povečala le proizvodnja mleka, čeprav se je število mlekarjev prav tako zmanjšalo. Število odkupljenih pitancev tudi pada. Res pa se povečuje ze-lenjadarstvo oziroma vrtnarstvo, kjer pa je drug problem -ni organizirane proizvodnje in proizvajalci na trgu konkurirajo drug drugemu. Isti problem nastaja tudi v hmeljarstvu in živinoreji, edino pri mleku so skoraj vsi proizvajalci vključeni v organiziran odkup.« Dr. Janez Zupanec: »Pri nas še vedno prevladuje prepričanje, da država ali občina naredita za razvoj nekega področja samo toliko, kolikor denarja mu namenita. Jaz se s tem ne strinjam. Nosilec razvoja katerega koli področja je vendarle človek oziroma znanje. Zato postavljam v ospredje osnovno vprašanje: Kdo bo načrtoval razvoj kmetijstva v Spodnji Savinjski dolini? Hkrati opozarjam, da je strategija razvoja kmetijstva samo del strategije regionalnega razvoja. Strategije razvoja kmetijstva brez razvoja turistične dejavnosti in še ostalih področij si sploh ne moremo več predstavljati. Vse do sedaj povedano je v glavnem analiza obstoječega stanja, kar še enkrat dokazuje, da se sploh ne znamo lotiti izdelave strategije. Glede hmeljarstva je treba povedati, da je občina Žalec tudi strokovno zelo močna. Trdim, da ima dovolj strokovnjakov, ki so sposobni izdelati pametno zasnovo strategije razvoja. A osnovno vprašanje ostaja: Ali res poznamo vse razvojne možnosti v občini? Mogoče je v Savinjski dolini problem kmetijstva ravno v tem, da je v preteklih letih daleč največji razvoj v kmetijstvu prinašalo hmeljarstvo. Jutri se bo na žalost soočilo z malo težjimi pogoji. Morda se prav zaradi tega nekatera druga področja niso tako razvijala oziroma so se zanemarjala. Kot primer naj navedem povezavo med urejanjem vodotoka Savinje in sladkovodnim ribištvom. V občini Žalec imamo enega največjih strokovnjakov za sladkovodno ribištvo, pa ga nikjer nihče ne omenja in ne računa nanj. Zato še enkrat poudarjam, da je osnovni nosilec razvoja znanje, ki je v prvi fazi sposobno poiskati ustrezne razvojne možnosti nekega področja. Osebno nikoli ostro ne de- lim kmetijstva na ravninsko in visokogorsko, bistveno je, da sta obe področji dobro izkoriščeni v okviru danih možnosti.« Marjan Ribič: »Ne bi bil rad preveč piker, a zdaj imam priložnost povedati določene stvari, ki so me bolele ta štiri leta. Vemo, kaj se je v teh letih naredilo v kmetijstvu. Čeprav ste nekateri rekli, da je vse v najlepšem redu, pa se je v resnici naredila izredno velika škoda. Strategijo smo sprejeli, po njej naj bi se ravnali, toda žalostno je, da se je vsako leto prilagajala trenutni politiki, ki je vladala v Sloveniji. To je bila največja napaka, ker je vedno šlo samo za denar, ali ga bo dobil eden ali drugi. V zvezi s tem zelo zamerim tudi našemu poslancu, ker je v zadnjih štirih letih tako malo naredil za Savinjsko dolino. Imamo zakon o kmetijskih zemljiščih, še vedno pa ostaja nerešen problem denacionalizacije. Če bomo hoteli kaj narediti za kmetijstvo, bomo morali najprej rešiti te osnovne stvari. Sam ne morem verjeti, da moram plačevati državi najemnino za tisto zemljo, ki naj bi jo z denacionalizacijo dobil nazaj. Država se je pa ta čas ukvarjala s fevdi in cerkvijo, namesto z nami kmeti, ki zemljo obdelujemo. Mene ne zanimajo potomci graščakov, ti bodo dobili vrnjenih po 50, 60 ha zemlje, jaz pa imam zahtevek za vračilo 3 do 4 ha, pa še na vrsto ne pridem. To zamerim državi. Kolikor vem, je bilo tudi naročeno, čim bolj upočasniti denacionalizacijo zato, da se bodo zadeve razčistile. Volitve so bile, razčistilo se pa ni nič. Nova vlada mora zdaj najprej rešiti vprašanje lastnine. Pred kratkim smo bili na obisku v Nemčiji v Osnabrucku. Nizozemci kupujejo nemško zemljo. Trije so prišli in nas vprašali, če vemo za kakšen 200 ha velik grunt v Sloveniji, da bi ga takoj vzeli v najem. To pa je sistem, ki so ga izpeljali na Madžarskem in ki ga izvajajo tudi pri nas - tujcem ne smemo pustiti, da bi postali delničarji predelovalne industrije, sicer bomo pogubljeni. Na Madžarskem so tujci pokupili delnice tovarn sladkorja in kaj se je zgodilo - ustavili so proizvodnjo, trg pa obdržali. Naša tovarna sladkorja v Ormožu je na isti poti. Enako ves čas opozarjam zadruge - kmetijske zadruge ne smejo prodajati deležev v predelovalni industriji. To se dogaja, pomeni pa pogubo slovenske kmetijske proizvodnje. Že ob lastninjenju mlekarne v Arji vasi so hoteli s kapitalom do deleža priti določeni ljudje samo zato, da bi s tem kupili trg za prodajo mleka in mlečnih izdelkov, kmetje pa ne bi imeli kam prodajati mleka. Proizvajalci imamo določeno ceno, prek nje ne moremo, moramo pa zniževati stroške. Ne razumem pa tega, da kmet v Nemčiji dobi na primer sojo točno 100 odstotkov ceneje kot slovenski kmet. Vsa soja pride iz Amerike, pri nas se raztovarja v Kopru, tam v Hamburgu, vendar je pri nas dvakrat dražja. Kako naj imata potem slovenski in nemški kmet enake stroške pridelave oziroma kako naj dosežeta enako ceno? Znanja imamo po mojem mnenju dovolj. Ampak če ni ustreznih ekonomskih pogojev, možnosti za prodajo in vlaganja, tudi znanje ne pomaga. Pri hmelju, na primer, so ukinili vse subvencije, ker naj bi šli v Cefto. 9-odstotno stimulacijo so ukinili, obljubili so, da bomo dobili denar za obnovo žičnic, pa ni bilo nič. Enako je bilo, ko so ukinili subvencioniranje pridelave mleka na hribovskih kmetijah. Več kot 100 odstot- kov denarja je ostalo, ker je bila trenutna politika takšna, da bodo dali subvencijo na glavo. Kmet, ki je prej dobil 350.000 tolarjev, je potem dobil 120.000 ali 130.000 glede na proizvodnjo. To je samo slepomišenje. To zamerim vladi.« Srečko Čater: »Samo pojasnilo. Na razpolago smo imeli 40 odstotkov sredstev, ki bi jih sicer potrebovali za izvajanje strategije.« Dr. Janez Zupanec: »V minulih štirih letih kot poslanec verjetno nisem dovolj naredil za kmetijstvo, ampak nekateri pravijo, da nisem dovolj naredil tudi za znanost, za industrijo, upokojence, pa za učitelje, skratka za vse. Verjetno so bila ta štiri leta najhujše obdobje trdega ekonomskega soočenja. Prepričan sem, da v naslednjih letih, na žalost nihče ne bo mogel narediti kaj več. Res sem delal na Inštitutu za hmeljarstvo, ampak v parlament sem odšel, kot piše v ustavi, kot poslanec vsega ljudstva. Ni me strah, da bi mi kdo jutri dokazal, da nečesa nisem naredil, pa bi lahko. Taka razprava dokazuje, da še vedno govorimo samo o analizi obstoječega stanja. Izdelana strategija razvoja pomeni, imeti pripravljene konkretne programe za razvoj na številnih področjih, če kdo že jutri ponudi določena sredstva.« Srečko Čater: »Mislim, da smo na to že odgovorili. Pripravljeni smo, imamo programe, vendar pa se jih moramo držati, ne pa jih menjavati vsak dan. Ponavljam, da imamo zelo dober program razvoja kmetijstva, poleg te strategije ima v državi svojo strategijo do sedaj samo še turizem. Kljub dobri ekipi pa je imel minister Osterc premalo denarja za izvajanje strategije, ker je bilo vse drugo označeno za državotvorno, kmetijstvo pa je bilo ves čas pastorek. Pričakujem, da bo kolega Smrkolj bolj prodoren. Programi pa so narejeni.« Božka Žolnir: »Ampak dejansko nimamo dodelano, kam se bo usmerjal denar, čemu bi dali prednost.« Srečko Čater: »Tudi to je opredeljeno v strategiji - prednost ima razvoj družinske kmetije s turistično in drugimi alternativnimi dejavnostmi. Podobno kot v Avstriji. Tako močne in bogate države, ki bi lahko kmetijstvo v pogojih, kakršni so pri nas, subvencionirala tako visoko, da bi se dalo živeti od kmetijstva, pa tudi v Evropi ni.« Božka Žolnir: »Zato pa bi morala tu več narediti naša država. Morala bi zaščititi hribovske kmetije. Pri nas jih je 140 že propadlo.« Milan Dobnik: »Pri nas glede kmetijstva še vedno vlada predsodek, ki se je vcepljal v ljudi do približno leta 1970, ko se je ves čas gojil odpor do zasebnega kmetijstva. In tako ljudje še danes razmišljajo, da je kmetijstvo nek nebodigatreba. Vidijo samo tistih nekaj kmetov v naši občini, ki so, lahko rečemo, bogati. Ampak ti niso obogateli s kmetijstvom, pač pa z drugo dodatno dejavnostjo, kot je trgovina in podobno. Naj navedem samo en podatek. V žalski občini vsak mesec za podporo brezposelnim porabimo približno 75 milijonov tolarjev, za vse kmete v letu pa približno 25, če odštejemo sredstva kmetijskega sklada. Ampak če damo temu kmetu samo majhno spodbudo, bo vzdržal na svoji zemlji in ne bo podaljšal vrste brezposelnih. Marsikdo se bo celo vrnil na zemljo. Da je vzdrževanje poseljenosti krajine bistvenega pomena, smo že rekli, zato po mojem mnenju tudi kmetijstvo postaja dejavnost posebnega družbenega pomena, kot na primer šolstvo ali zdravstvo. To lahko z najnižjimi stroški dosežemo prek vzdrževanja še obstoječih kmetij. Ko enkrat kmet z zemlje odide, ga ni več enostavno dobiti nazaj. Dve tretjini proračuna dajemo za socialo, za razvojne usmeritve pa malo, in to je naš velik problem. Razumljivo pa je, da nikoli ne bo dovolj denarja za vse.« Marjan Ribič: »Ko smo se pogovarjali o urejanju prostora - država in občina bi morali sprejeti tudi program, kje in kaj graditi. Prostorsko-ureditveni pogoji so sicer sprejeti, ampak naj samo omenim, kaj se je dogajalo v preteklosti. Kmetija že stoletja živi na nekem območju. Tam se naselijo - jaz jim pravim prišleki, pa ne zamerite temu izrazu. Postavijo si hišo in dokler ta ni zgrajena, lahko kot kmet normalno gnojiš in obdeluješ njive. Pa še pri gradnji pomagaš sosedu. Ko je hiša končana, se zate sploh ne zmeni več, ampak ti vsakokrat, ko se pelješ s traktorjem mimo, kaže pesti. Ko pelješ gnojevko na njivo, se otroci obračajo stran. V tujini so opredeljena območja, kjer se ukvarjajo s kmetijstvom in kjer se ne, zato takšnih težav nimajo. Pri nas pa so kmetije poleg tega še zelo razdrobljene, čeprav nas bo ekonomski položaj kmalu prisilil, da bomo vsaj zaokroževali svoja zemljišča.« Milan Dobnik: »Prav to je odraz protikmečkega razpoloženja med ljudmi, o katerem sem govoril.« Dr. Janez Zupanec: »Naj na primeru pokažem, kako si predstavljam strategijo nekega razvoja. Edino pametno lobiranje s področja kmetijstva, ki sem ga doživel kot poslanec, je bilo lobiranje direktorice Mirosana za gradnjo hladilnice za sadje. V pripravi strategije razvoja sadjarstva smo vnesli, da posamezne regije, kjer so ugodne razmere za razvoj sadjarstva, dobijo svoje hladilnice, ki bodo financirane tudi kot del strategije regionalnega razvoja. V kmetijstvu zelo pogrešam bolj celosten pristop. Kmetijstvo samo ne more peljati razvoja. Ker je pogosto napadalno do drugih, se dogaja, da je takšen odziv tudi z drugih področij, kar sem doživel v parlamentu in v lastni poslanski skupini. Zato poudarjam, da bo razvoj kmetijstva v Spodnji Savinjski dolini samo del razvoja te regije, nič več in nič manj.« Vinko Drča: »Slovensko kmetijstvo se ne more primerjati z zahodnoevropskimi državami, niti ne z vzhodnoevropskimi, ki imajo velike površine. Enkrat moramo stopiti na trdna tla in reči, da bo glede na poseljenost naše krajine večina kmetij velikih od 10 do 20 ha. Večjih pridelovalnih površin ni, ker jih ne omogočata niti oblikovanost površja niti urbanizacija posameznih naselij. Zato ne moremo imeti nobene makro-pridelave. Lahko rečemo, da je to le hmeljarstvo, ampak le, če smo vsi združeni kot ena hmeljarska družina v Savinjski dolini. Dejstvo pa je tudi, da svojih pridelkov sploh ne znamo prodati pod znamko v vzhodni in zahodni Evropi najbolj zdrave hrane. Tako kakovostnega mesa, mleka ali hmelja ni daleč naokoli. Na teh osnovah bi morali graditi. Na pogled so nizozemske jagode res zelo lepe, a kaj, ko nimajo nobenega okusa. Ko smo v preteklih letih pitali govedo za ABC Pomurko, je bilo to najbolj iskan izdelek za ameriško vojsko. Torej ne moremo imeti makropridelave, lahko pa imamo pridelavo za petične potrošnike, ki pa je izredno draga. In mi lahko na vsak izdelek nalepimo znak siničke. V zavesti kmetov in tudi lastne kmetijske proizvodnje v Savinjski dolini je bilo ves čas to, da pridelujemo hrano na zdrav način. Škropivo in umetna gnojila so tako draga, da smo jih mi že do sedaj uporabljali zelo racionalno. Bi pa dodal - vse je politika. Različni interesi se srečujejo že na občinski ravni, kaj šele v državnem zboru. Pomembno je le glasovanje. Poudaril pa bi, da če se bomo v žalski občini tudi naprej kregali tako, kakor smo se v preteklosti, zagotovo iz države ne bo prišlo nič denarja. Kmetijci moramo biti v vseh strankah in glede interesov kmetijstva delovati enotno. Sicer nam vsi načrti in strategije ne bodo mogli pomagati. Ni problem pridelati, ampak prodati.« Kdo naj bi torej povezal vse kmetijce in kmetijske organizacije v Savinjski dolini? Srečko Čater: »Interesno je treba povezati tiste ljudi, ki so nosilci posamezne politike v kraju in po mojem mnenju bo moralo kmalu priti do ponovnega združevanja v poslovne skupnosti, ki bodo nosilec poslovne politike in bodo enkrat za vselej razčistile s tem, da ne more vsak petelinček peti na svojem kupčku gnoja, ampak mora biti to velik kup, s katerega se daleč sliši. Rad bi še rekel, da nikoli nismo menili, da je kmetijstvo samo sebi namen. Mi smo rešili mlekarno in s tem ohranili možnost preživetja hmeljarstvu dopolnilne dejavnosti. Če tega ne bi naredili, bi imeli tu razpečevalno središče za prodajo mlečnih izdelkov iz vzhodne Evrope. Interesna, po-slovno-gospodarska združenja in močnejše zadruge so lahko nosilci razvoja.« Božka Žolnir: »Druge rešitve kot panožno povezovanje ni, ker je prevelik pritisk na trg in vsak ne more znati vsega in biti konkurenčen. Tudi kmetije se bodo morale bolj usmeriti v določeno proizvodnjo in imeti bodo morale zagotovljen trg. Nujno bi morali zaščititi naše izdelke s savinjskim ali slovenskim znakom kakovosti. Pa tudi vzgojiti naše kupce tako, da bodo vedeli, da je naša hrana najboljša. Zdaj je trgovina oziroma so veletrgovci tisti, ki najbolj služijo v breme tudi naših kmetov, ko po nizki ceni uvažajo hrano.« Marjan Ribič: »Pred petimi leti smo v Savinjski dolini ustanavljali specializirane zadruge in takšno interesno povezovanje bi bila edina pametna rešitev. Vendar so prevladali določeni interesi in to, kdo bo imel zadružne domove in nekaj traktorjev. Zato nismo prišli skupaj. Zdaj, ko ni več kaj prodati, bomo našli skupen interes.« Dr. Janez Zupanec: »Namesto analize obstoječega stanja dajem čisto konkreten predlog za razvoj kmetijstva v Spodnji Savinjski dolini. Na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo oblikujte nov oddelek - center za razvoj kmetijstva. Poslovne skupnosti že pomenijo določeno delitev.« Marjan Ribič: »Že zdaj imamo dve svetovalni službi - splošno in specializirano. Zakaj bi ustanavljali še eno, ti dve naj skupaj delata za razvoj.« Božka Žolnir: »V zadnjih letih res ne znamo priskrbeti več denarja iz Ljubljane, z izjemo Mirosana. Problem je najti organizacijo. Včasih sta bila to zadruga in Kmetijstvo, ki sta dobila veliko denarja za naložbe. Res nam nekaj manjka.« Vinko Drča: »Precej kmetov in drugih kmetijskih strokovnjakov se nas je ukvarjalo s tem, kako dodelati naše izdelke do te mere, da bi kmetje imeli dobiček, ki gre zdaj v žepe trgovcem. Vse imamo napisano, predvideni roki so že mimo, upam pa, da zdaj prihaja čas, da bomo te načrte uresničili. Res pa je, da imamo vrsto inštitucij, ki se ukvarjajo z raznimi projekti, vendar so projekti na papirju, uresničujejo pa se ne, čeprav so bile inštitucije za ta projekt že plačane.« Milan Dobnik: »Tudi jaz sem prepričan, da je prihodnost kmetijstva samo v povezovanju in v večjem poudarku na trženju. Trenutek je zelo ugoden, saj se povsod okoli nas pri množičnih proizvodnjah pojavljajo razne bolezni. Običajno pa v našem kmetijstvu spregledujemo še eno dejstvo, da je hrane zdaj preveč in zato bo veliko težje uspeti. Vendar sem prepričan, da bomo uspeli.« Srečko Čater: »Bolj kot pomoč države pričakujem od nje, da vsaj ne bo zavirala tega razvoja in da bo znala pametno zaščititi lastno proizvodnjo.« Ksenija Rozman boste za dolgo obdobje zagotovili finančno varnost in neodvisnost sebi in svojim najbližjim. Na primer: vplačujete mesečno po da sami ali katera koli oseba, ki jo določite, prejema mesečne rente. Oglasite se v enotah ABANKE, z veseljem vam bomo pestro in konkurenčno ponudbo rentnega varčevanja podrobneje predstavili. Naposled vendarle nova streha Gradbeno podjetje Pluton je pred dnevi pričelo obnavljati streho Doma II. slovenskega tabora v Žalcu. Denar za obnovo strehe, ki zamaka že vse od končane gradnje kulturnega doma, je bil po več letih prizadevanj končno zagotovljen v lanskem občinskem proračunu, vendar je jeseni začetek del prehitelo slabo vreme. Zaradi zamakanja je s stropa dvorane na oder padla več kot 10 kilogramov težka mavčna plošča, in sicer le dva dni po osrednji proslavi kulturnega praznika in malo zatem, ko si je dvakrat po 400 otrok ogledalo lutkovno predstavo. K sreči je bila dvorana že prazna, zaradi nevarnosti, da pade še kakšna plošča, pa so jo takoj zaprli za javnost. Zaradi nekakovostne gradnje, zlasti izvedbe strehe, občina Žalec že več let toži izvajalca, nenehno zamakanje strehe pa je verjetno glavni razlog, da je tudi strop dvorane uničen. Pred leti so že obnovili del strehe nad knjižnico, kar pa se je v sodnem postopku nazadnje sprevrglo v očitek, da so se sanacije lotili nestrokovno. V lanskem letu je občina kljub nezaključeni tožbi izdelala projekt obnove strehe in zagotovila del denarja - 20 milijonov tolarjev od po projektu predvidenih 33 milijonov. V to seveda niso všteti stroški obnove stropa. Nova streha bo bakrena, obnova pa bo trajala predvidoma dva meseca. Zamenjati bodo morali tudi večji del ostrešja. Zaradi zaprte dvorane bo imel Zavod za kulturo velike finančne in organizacijske težave. Ker je kulturni dom zaprt, je bila 4. predstava gledališkega abonmaja v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju. Celjsko gledališče je predstavilo še eno komedijo Toneta Partljiča Gospa poslančeva, ki jo je režiral Franci Križaj. Ker pa je dvorana celjskega gledališča manjša od žalske, bodo del abonentov iz okolice Celja k ogledu te predstave povabili 20. aprila. Zavod za kulturo je za tiste, ki niso imeli prevoza, organiziral avtobusni prevoz v Celje. K. R. Naša velika krivda Založba Znamenje iz Petrovč je pred koncem leta poslala na slovenski trg knjigo, ki jo je na Dunaju izdal leta 1904 v nemškem jeziku - da bi zajela čim večji krog bralcev - libeli-ški župnik Anton Vogrinec. Naslovil jo je z latinskim naslovom Nostra maxima culpa - naša velika krivda. Pogovor o izdaji te knjige v slovenskem jeziku so pripravili v žalski Občinski matični knjižnici. Z gosti, dr. Vekoslavom Grmičem, naslovnim škofom, Jožetom Londratom, prevajalcem, Srečkom Reharjem, urednikom revije Znamenje in Ivanom Arzenškom, direktorjem založbe Znamenje, se je pogovarjal novinar Drago Medved. Knjiga ima daljši podnaslov, in sicer Kriza katoliške cerkve, njeni vzroki in predlogi za izboljšanje. Predgovor k prvi slovenski izdaji in sploh prvi po tistem, ko je bila z dekretom rimske kongregacije uvrščena na indeks prepovedanih knjig, je napisal dr. Vekoslav Grmič, ki je na sti. Bil je prerok svojega časa, saj so se mnoge njegove napovedi uresničile v sklepih drugega vatikanskega cerkvenega zbora in celo papež Janez XXIII. je uporabil »njegov« izraz, da je treba Cerkev prezračiti, odpreti okna, da bo prepih spihal prah z nje. Toda Vogrinec je bil prehiter za tisti čas, zato je moral umolkniti. Anton Vogrinec v knjigi obširno piše o stiski Cerkve in vzrokih zanjo, o kulturnem in verskem napredku, zakaj je Cerkev potrebna prenove in o verski vzgoji. Obširno piše o celibatu in pred- gmotnem stanju duhovnikov, sledi razmišljanje o vizitaciji klera, o previdnosti in meri pri čiščenju svetnikov in njihovih relikvij, o odnosu Cerkve do politike. V sklepni misli je nagovoril laike in kler. Založba Znamenje iz Petrovč je tako že dvema kritičnima knjigama dodala še tretjo, tokrat slovenskega avtorja, ki se je zaradi svojega dela pred skoraj sto leti znašel na indeksu prepovedanih knjig, v družbi slavnih avtorjev, ko so Dostojevski, Voltaire, Zola, Heine itd. S pogovora v žalski občinski matični knjižnici od leve proti desni: Srečko Rehar, Ivan Arzenšek, dr. Vekoslav Grmič, Drago Medved, Jože Lonrad in Anka Krčmar. T. TAVČAR predstavitvi tudi največ govoril o tej knjigi. V letu, ko je minilo 50 let od Vogrinčeve smrti, smo dobili slovenski prevod njegove knjige. In kaj je v njej takega, da je morala leta 1904 na vatikanski indeks? Kot duhovni mož katoliške cerkve je v sebi čutil potrebo po spremembah v lastni verski skupno- laga, da bi le-ta moral biti predmet svobodne izbire med duhovniki, kajti vrednost ima le tedaj, ko ga duhovništvo upošteva. Celibat je treba razumeti le kot dober svet za tiste, ki so si zadali življenjski cilj in. čutijo v sebi dovolj moči, da celibat živijo popolnoma neoporečno. Na široko je obdelano poglavje, ki govori o Kulturni dan otrok iz Velike Pirešice Na Podružnični osnovni šoli Velika Pirešica smo teden pred slovenskim kulturnim praznikom posvetili kulturi v širšem pomenu besede, še posebej pa knjigi. V ta namen smo pripravili tudi kulturni dan in obiskali Občinsko matično knjižnico v Žalcu. Tam nas je sprejela prijazna knjižničarka Irena in nam predstavila knjižnico. Nato smo prisluhnili knjižničarju Andreju, ki nas je popeljal v svet pravljic. V Prešernovem razstavnem kotičku v knjižnici so bili učenci sprejeti v Šolsko kulturno društvo. Dobili so članske izkaznice in spominska potrdila o obisku knjižnice. Ostal jim bo lep spomin na ta dan in gotovo bodo še radi zahajali v knjižnico. Nada Jelen ^ZZČZSiZZZSZiZZZZZZSZaZiZZZSiZČZČ^ FOTO TONICA JURČEC DARJA, s.p. Žalec, Šlandrov trg 9 telefon: 063/712-252 Za vse ujete trenutke... • velika izbira fotoaibumov in fotoaparatov ^ • vse fotografske storitve m • fotokopiranje pl • ekspres izdelava fotografij za dokumente Va Na posnetku: Veljko Toman ob odprtju razstave. Likovno soočenje družine Toman_______________________ V Savinovem likovnem salonu v Žalcu je bila do 5. marca na ogled razstava, odprta prav na Valentinovo. Temu primerna je bila tema oziroma naslov razstave - Družinsko soočenje. Hkrati so se namreč predstavili kar trije člani družine Toman - oče Veljko in hčeri Katarina in Urša. Na Gomilskem srečanje godb Da je lahko koncert godb na pihala prijetna popestritev nedeljskega popoldneva in kulturnega življenja tudi v manjšem kraju, je dokazal koncert, ki ga je pred dnevi na Gomilskem organiziral svet krajevne skupnosti Gomil-sko. Pobudo za koncert je dal predsednik sveta Vinko Drča, nanj pa so nato povabili vse štiri godbe, ki delujejo v žalski občini, in pihalni orkester iz Medvod. Razen vsakoletne revije, kakšnega tekmovanja, nekaj slavnostnih dogodkov in, žal, pogrebov imajo godbeniki le malo priložnosti za nastope, čeprav sicer v ubrano igranje vložijo veliko prostega časa, v inštrumente in enotne obleke pa tudi veliko časa. Zato so bili godbeniki veseli koncerta, kakršen je bil na Gomilskem in ki je najboljša priprava za nastop na revijo. Koncert je povezovala Jožica Ocvirk, prvi pa so se predstavili godbeniki Tekstilne tovarne Prebold pod vodstvom Milana Posavca. Godba je lani proslavila 70-letni-co delovanja z novimi instrumenti, oblekami in tudi novim izborom skladb. Sledil je nastop najstarejše godbe v občini in ene najstarejših v Sloveniji - godbe na pihala Zabukovica, ki jo vodi Januš Rasievvitcz. Godba na pihala iz Liboj ima za sabo 60 let igranja, vodi pa jo Zdravko Zupančič. Pihalni orkester iz Medvod se je predstavil zadnji, to pa je bilo letos njegovo že drugo gostovanje v Spodnji Savinjski dolini. Januarja se je namreč orkester že predstavil na samostojnem koncertu v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu. Njihov dirigent je namreč Žalčan, poklicni glasbenik Miran Strnad. Godbe so koncert zaključile s skupno skladbo pred Domom krajanov, sledilo pa je še priložnostno družabno srečanje. Po zamisli organizatorjev koncerta naj bi se godbe poslej na Gomilskem srečevale vsako leto. K. R. Veljko Anton Toman je bil pred 52 leti rojen v Splitu, otroštvo pa je preživel v Savinjski dolini, od koder so njegovi starši. Osnovno šolo je končal v Žalcu, srednjo šolo za oblikovanje pa v Ljubljani. Leta 1967 je absolviral na Pedagoški akademiji v Ljubljani, likovni oddelek, in se nato isto leto vpisal na Akademijo za likovno umetnost. Diplomiral je iz slikarstva leta 1971 pri prof. Maksu Sedeju. Leta 1995 je dokončal še tretjo stopnjo restavratorstva pri prof. Mirku Šubicu. 26 let je že zaposlen kot restavrator v Mestnem muzeju Ljubljana. Prvo samostojno razstavo je pripravil leta 1973, do letos pa jih je imel že 99. Sodeloval je tudi na več kot 150 skupinskih razstavah. Na področju slikarstva in restavratorstva je prejel že 47 nagrad in priznanj. Nič nenavadnega ni, da sta po očetovih stopinjah krenili tudi obe hčeri - Katarina in Urša To- man. Obe sta končali srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo in se nato vpisali na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani. Katarina je študirala smer slikarstvo pri prof. Metki Kraševec in ima zdaj status samostojne umetnice. Ukvarja se z risanjem, oblikovanjem, kiparjenjem, ilustracijo in poučevanjem risanja. Imela je že tri samostojne razstave, sodelovala pa na dvajsetih skupinskih razstavah. Pred dvema letoma je na razstavi ZDSLU prejela priznanje Majskega salona. Urša Toman pa študira kiparstvo, letos je v četrtem letniku. Je ena izmed mladih umetnic, ki je kmalu po zasedbi Metelkove pričela sodelovati s tamkajšnjimi umetniki in si tam uredila kiparski atelje. Tudi ona je že sodelovala na desetih razstavah, pa tudi na predstavi Ognjeni kiparji med festivalom Ljubilej, lani na Metelkovi. K. R. Koncert v Taboru V Domu krajanov v Taboru je 15. februarja pred velikim številom poslušalcev spet zazvenela pesem. Tamkajšnje Pevsko društvo je namreč pripravilo koncert, k sodelovanju pa so povabili še vokalno skupino Kompoljčani, s katero sodelujejo že nekaj let. Koncert pa so z recitacijami popestrili tudi člani dramske skupine Teloh. Domači mešani pevski zbor je zapel deset pesmi. Pevci s pevovodjo Milanom Kasesnikom in korepetitorko Sonjo Kasesnik so tudi tokrat dokazali, da marljivo vadijo. Za koncert so izbrali glasovno in dinamično zahteven program, ki so ga izvrstno izvedli. Zbor se je v letošnjem letu številčno in glasovno okrepil ter pomladil, saj je v njihove vrste to sezono prišlo kar devet mlajših pevk in pevcev. V Taboru upajo, da bo zanimanje za zborovsko petje še naprej raslo, saj bo lahko le tako petje še naprej razveseljevalo staro in mlado. D. Lukman Predstavili projekt Alpske ceste Občni zbor Turistične zveze Spodnje Savinjske doline — Podpirajo Zvoneta Štormana Občina Žalec je lani začela sodelovati v projektu, imeno- izobraževanja bo predvsem po-vanem Alpske ceste, ki ga je pred tremi leti zasnovalo kranj- vezovanje lokalnih turističnih sko podjetje BSC. Vodja projekta Marijan Stele je program objektov in promocija le-teh v podrobneje predstavil predstavnikom občine Žalec, upravni enoti in območnemu zavodu za zaposlovanje. Po tem sestanku je bil občni zbor Turistične zveze Spodnje Savinjske doline, na katerem so izvolili novega predsednika, Janeza Krofliča. tujini. Prav o nujnosti povezovanja vseh, ki se ukvarjajo s turizmom in ki vplivajo na urejenost krajev, so veliko govorili v Podjetje BSC je pričelo projekt Alpske ceste zaradi dveh razlogov. Prvi je ta, da je povezovanje ponudnikov turističnih izdelkov in storitev regijsko in le skupni projekti omogočajo pridobitev mednarodne finančne pomoči. Drugi razlog pa je, da oblikovanje turistične regije predvideva tudi novi zakon o turizmu, ki je že v postopku sprejemanja v parlamentu. Odločili so se za oblikovanje turističnih regij: alpski svet Kara-vnak in Kamniško-Savinjskih Alp. Regija obsega območja od Jesenic, Kranja, Kamnika, Gornjega Grada, Luč do Prevalj, Velenja, Žalca in Trojan. Turistično ponudbo te regije, za katero je značilno predvsem majhno število turističnih postelj, bo podjetje BSC povezalo in jo v obliki prospektov predstavilo tujim turističnim agencijam in turističnim operaterjem. Najprej bodo ponudbo zbrali ob različnih transverzalah, kot so planinska, lovska, kolesarska, rečna transverzala in transverzala kulturno-zgodovinskih znamenitosti. V sklopu tega projekta pripravljajo še program usposabljanja tržnikov za prodajo turističnih izdelkov in storitev na alpskih cestah. To lili f S skupščine Turistične zveze Spodnje Savinjske doline. usposabljanje bo potekalo v okviru javnih del in ga bo financiral republiški zavod za zaposlovanje. V usposabljanje naj bi bilo vključenih 200 ljudi, vendar je do sedaj prijavljenih le 40, zato se bodo lahko prijavili tudi tisti, ki niso prijavljeni na zavodu za zaposlovanje. Iz žalske občine bodo v projektu sodelovali štirje mladi, ki imajo ustrezno višjo ali visoko izobrazbo. Njihova skrb po zaključku nadaljevanju tega sestanka na letni skupščini Turistične zveze Spodnje Savinjske doline. Skupščine sta se udeležila tudi pred- sednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič in svetovalec vlade na področju turizma Stanko Bizjak. Turistična zveza Spodnje Savinjske doline povezuje šest turističnih društev v občini in vse turistične podmladke na šolah. Ustanovljena je bila leta 1992 in njena najpomembnejša naloga je bila zbrati vso turistično ponudbo in jo predstaviti v obliki kataloga. Uspeli so izdati turistični vodnik po Spodnji Savinjski dolini, vzpostavili so turistični informacijski center, za nadaljnjo promocijo pa ugotovili, da presega amatersko delovanje turistične zveze. Na skupščini je o delu zveze poročal Henrik Kranjc, nato pa so izvolili nov izvršni odbor. Na čelu je Janez Kroflič, ki je postal tudi predsednik, Milan Dobnik, Jurij Matjaž, Fanika Lamovšek, Borut Dolinar, Franc Žagar4 Darko Naraglav in Andreja Žolnir pa so člani. Na skupščini so sprejeli smernice o nadaljnjem delu zveze in sprejeli izjavo za javnost, v kateri podpirajo kandidaturo Zvoneta Štormana pri gradnji oskrbovalnega centra ob avtocesti Celje-Ljubljana na Lopati. T. TAVČAR Dan hmeljarjev tudi v prihodnje * * ************** GOSTISCE SAVINJA MARINKA PLEVCAK LATKOVA VAS, PREBOLD, TEL.: 701-030 * VABIMO vas, da nas obiščete ter poskusite: - polže - žabje krake it - škampe in školjke - morske ribe * - postrvi - vegetarijanski krožnik in mesne jedi ter izbrana vina. Za najrazličnejša skupinska praznovanja priporočamo rezervacije. S spoštovanjem kolektiv Savinja ************** * * * Morda veste, kje je to? V prejšnji številki je bila na posnetku graščina Komenda. Pesnik France Prešeren je obiskoval svojega strica Antona Mu-hovca, ki je kot duhovnik služboval na Polzeli. Veseli nas, da je odmev bralcev na to rubriko izredno velik, saj smo v uredništvo prejeli 147 dopisnic. Izžrebali smo tri nagrajence, ki bodo nagrade prejeli v tajništvu. To so: 1. TINA NOVAK, Orova vas 6, Polzela 2. MARIJA METELAN, Tabor 14, Tabor 3. GIZELA KHAN, Šempeter 34, Šempeter Tokrat pa vaš sprašujemo, kje je sončna ura s posnetka in na kateri graščini? Odgovore pričakujemo do 5. aprila 1997. ristično ponudbo Braslovč. Med razpravo pa je eden od prisotnih omenil 1.1. Kraševče-vo hišo, ki ni v ponos kraju. Precej besed je bilo izrečenih tudi zaradi Braslovškega jezera oz. lastništvu le tega, saj je ta kompleks v denacionalizacijskem postopku. V nadaljevanju občnega zbora so soglasno potrdili Tonija Ramšaka za predsednika TD in sprejeli plan dela ter nov statut društva. Večer so nato popestrile plesalke plesne sku pine Energy Iz Velenja, plesni učitelj Miran Zupančič s svojo soplesalko in pa ansambel trio Podgy iz Šmartnega. D. Naraglav V prostorih lovskega doma v Braslovčah so v začetku tega meseca imeli svoj občni zbor tudi člani Turističnega društva Braslovče. Na njem so pregledali opravljeno delo in sprejeli smernice za tekoče leto, v katerem bodo praznovali 35-letni jubilej društva. Občni zbor je pričel v. d. predsednika društva Toni Ramšak, ki je po izvolitvi organov občnega zbora podal tudi poročilo o delu društva v minulem obdobju. Iz njegovega poročila je razvidno, da so dobro delali in izpolnili tako rekoč vse v planu dela zastavljene naloge. Predvsem pa so zadovoljni, ker jim je uspelo dokončati brunarico nad Bra-slovškim jezerom. Nič manj niso ponosni na svojo vsakoletno tradicionalno prireditev dan hmeljarjev. Lani je prireditev privabila več obiskovalcev, kot že nekaj let nazaj, za kar ima, po njihovem, zaslugo pestrejši prikaz starih običajev. Obžalujejo le, da jim je zaključek pokvarilo slabo vreme, tako da ni bilo pričakovanega denarja. Med delom velja še omeniti sodelovanje na prireditvi Cvetje Evrope, kjer so poželi s svojim prikazom hmeljarske dejavnosti precej pohval. Za to imata, kot so povedali na občnem zboru, precej zaslug oba zadnja hmeljarska starešina, Serdoner in Ma-rovt. Sodelovanje s Savinjskim gajem iz Mozirja naj bi bilo letos podobno kot lani, razmišljajo tudi o stalni razstavi savinjskega hmeljarstva, kar naj bi ta park cvetja še obogatilo. O tem je pozneje v razpravi govoril tudi predstavnik Savinjskega gaja. Sicer pa je bila razprava po vseh poročilih dokaj pestra. V njej so sodelovali predstavniki krajevnih društev, predsednik KS, člani društva in tudi predstavnik preboldskega jamarskega kluba, ki je povedal nekaj informacij v zvezi s tako imenovano Hlastejevo jamo in možnostih za vključitev te jame v tu- Občni zbor Turističnega društva Šempeter________ Zadovoljni z obiskom, novi del jame dokončan V dvorani Hmeljarskega doma v Šempetru so se na rednem občnem zboru sestali člani in drugi gostje, podelili so tudi priznanja za urejenost okolij in plakete za delo v turističnem društvu. O delu v minulem letu je poročal predsednik TD Šempeter Janko Božič, ki je med drugim dejal, da si bodo minulo leto zapomnili po velikem napredku pri izvajanju del za odprtje novega dela jame Pekel. S tem novim delom je jama Pekel postala prva kraška jama, v kateri lahko obiskovalci občudujejo tudi prekrasen slap. To bodo v prihodnje prikazali na novih razglednicah in v turističnem prospektu. Za dokončanje del v podaljšku jame so lani pora- jo tudi z Zavodom za gozdove Slovenije, krajevno enoto Žalec. Turistično društvo se postavlja tudi z vzorno urejeno gozdno geološko poučno potjo. Kot je dejal Dejan Rosen-stein, vodja krajevne enote za gozdove Žalec, je lani pot prehodilo 119 skupin s 3620 udeleženci, gozdarji pa so za vzdrževanje poti opravili 550 udarniških ur. V programu dela za letošnje leto, ki so ga sprejeli na občnem zboru, so dela v an- Pred sed ni k TD Šempeter Janko Štorman. bili več kot 1.650.000 tolarjev. V veliko strokovno pomoč pri delu v jami pa jim je bil Jamarski klub Črni galeb Prebold. Kljub neugodnemu vremenu v lanskem letu je šem-petrske turistične objekte obiskalo 30.784 obiskovalcev. Med gosti je bilo 1142 tujcev. Med dela turističnega društva spadajo še številna druga opravila pri vzdrževanju in negovanju obeh turističnih objektov in okolice. Skupaj so opravili 2156 prostovoljnih delovnih ur, samo za dela v podaljšku jame 1761 ur in 15 traktorskih voženj. Pripravili so tudi več prireditev, skupaj z Jamarskim klubom Črni galeb izdali stenski koledar in odšli na izlet. Pohvalili so se tudi, da imajo zelo delaven podmladek na osnovni šoli Šempeter, ki ga vodi Marija Hrovat, uspešno pa sodeluje- Dejan Rosenstein. tičnem parku in jami Pekel, ki ob rednih vzdrževalnih delih zajemajo še izdajo propagandnega materiala, postavitev reklamnih tabel, ureditev sa-. nitarnih prostorov, odprtje podaljška jame do slapa itd. Ob tej priložnosti so podelili priznanja za urejenost okolja, ki so jih prejeli Ani Ramšak, Ivanka Skalič, družina Svetko-Jelen, Marija Štorman, Mastnakovi,^Cotičevi, Janiče-vi, Ušenovi, Čerinovi in Cerov-škovi. Za delo v turističnem društvu pa so podelili plakete. Bronasti sta prejela Gostišče pri Rimski nekropoli in Zavod za gozdove Slovenije, krajevna enota Žalec, srebrni Slavko Jelen in Prostovoljno gasilsko društvo Šempeter ter zlato Jamarski klub Črni galeb Prebold. Tone TAVČAR Akcija čiščenja okolja vendarle bo Kljub pomanjkanju denarja za ravnanje z odpadki v občinskem proračunu, zlasti potem, ko je bila ukinjena taksa za obremenjevanje okolja z odpadki, se je oddelek za okolje, prostor in komunalne zadeve vendarle odločil za akcijo pomladanskega urejanja in čiščenja okolja. Prav tako še vedno ni sprejet nov odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki. Ker je odlagališče na Ložnici zaprto, do celjskega odlagališča pa je za mnoge občane predaleč, so po gozdovih in gmajnah že nastala številna divja odlagališča. Akcija čiščenja in odvoza kosovnih odpadkov naj bi taka odlagališča vsaj zmanjšala, če ne povsem preprečila. Akcija pomladanskega urejanja in čiščenja okolja bo v žalski občini potekala od začetka marca pa vse do konca junija. Vanjo naj bi se vključili krajani v krajevnih skupnostih, podjetja, šole in druge ustanove, turistična in športna društva, taborniki, lovci, ribiči, planinci, gasilci in drugi. V času akcije naj bi se zbirali predvsem kovinski odpadki in odstranjevala divja odlagališča na obrežjih jezer in rek, na območjih naravne in kulturne dediščine ter na športnih površinah, zelenicah in tovarniških dvoriščih. Kurjenje odpadkov ni dovoljeno. Akcijo organizirajo vodstva krajevnih skupnosti in drugi, ki se morajo z izvajalci odvozov dogovoriti za čas odvozov, udeležence akcije pomladanskega čiščenja okolja pa obvestiti o zbir- nih mestih oziroma kje bodo postavljeni zabojniki. Ločeno zbrana odpadna pločevina se mora odlagati poleg zabojnikov za kosovne odpadke, za njen odvoz pa bo poskrbela Surovina Vrbje. Med odpadno pločevino ne sodijo avtomobilske gume, sedeži, hladilniki, zamrzovalne skrinje, pralni stroji, ostanki elektronike, akustike in plastike. Cena odvoza za tovrstne odpadke znaša za 20 m odpadne pločevine 18.354 SIT. Ostali kosovni odpadki se zbirajo v večjih zabojnikih, ki jih bodo odvažale Javne naprave j P Celje. Za akcijo bo v občinskem proračunu namenjenih 12 milijonov tolarjev, in sicer po posameznih krajevnih skupnostih: Andraž -256.870 SIT, Braslovče - 780.848 SIT, Galicija - 511.569, Gomilsko - 268.969 SIT, Gotovlje - 451.074 SIT, Griže - 845.687 SIT, Letuš -206.303 SIT, Liboje - 496.368 SIT, Petrovče - 895.013 SIT, Polzela -1,315.064 SIT, Ponikva - 272.072 SIT, Prebold - 1,201.520 SIT, Šempeter - 953.095 SIT, Šešče -225.847 SIT, Tabor - 460.691 SIT, Trnava - 173.108, Vrbje - 189.550 SIT, Vransko - 765.337 SIT in Žalec 1,732.015 SIT. Ta denar ne bo dovolj za vse potrebe po čiščenju okolja, zato je občinski oddelek za okolje, prostor in komunalne zadeve predvidel zbiranje dodatnih sredstev z odlokom o prispevku za investicijska vlaganja na področju ravnanja s komunalnimi odpadki, ki naj bi bil obravnavan na naslednji seji občinskega sveta. Občina bo dodatno sofinancirala in ponudila strokovno pomoč tudi ob sanaciji večjih divjih odlagališč, če bodo krajani pri tem pripravljeni sodelovati. Prav tako pa želi podpreti posebne akcije na svetovni dan Zemlje (22. april), kakršna je na primer čiščenje ribnika Vrbje, sajenje novih dreves in podobno. Krajani in drugi lahko svoje predloge v zvezi s temi akcijami sporočijo oddelku za okolje in prostor. K. R. Sklad za razvoj kmetijstva Občine Žalec na osnovi 9. člena statuta Sklada za razvoj kmetijstva objavlja 3. JAVNI RAZPIS o dodelitvi posojil za ohranjanje in razvoj kmetijstva in za razvoj kmečkega turizma za leto 1997 na območju občine Žalec I. Skupni razpisani znesek za: A) ohranjanje in razvoj kmetijstva je 26.000.000 tolarjev B) razvoj kmečkega turizma je 10.000.000 tolarjev II. Namen posojila: Pod A): 1. Hmeljarstvo - nakup mehanizacije za obdelavo in varstvo hmeljišč, - nakup strojev za spravilo hmelja, - obiralni stroji, - novogradnja, obnova in oprema sušilnic, - novogradnja in obnova žičnic. 2. Živinoreja - nakup plemenske živi ne (telice, ovce, koze, prašiči), - obnova govejih stojišč, - molzna in mlekarska hladilna oprema, - novogradnja in obnova hlevov, - pašna oprem. 3. Ostalo - nakup traktorjev - nakup mehanizacije za pripravo in obdelavo tal ter linij pri spravilu krme, - nakup mehanizacije in opreme za zelenjavarsko proizvodnjo, - gradnja objektov za namene zele-njavarske in sadjarske proizvodnje, - nakup kmetijskih zemljišč. Pod B): Za investicije v razvoj kmečkega turizma na kmetiji kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji. III. Upravičenci Pod A): Upravičenci za pridobitev posojila so fizične osebe s prebivališčem v občini Žalec in statusom kmeta, ki niso v rednem delovnem razmerju, ter pravne osebe, ki se ukvarjajo s pridelavo in imajo sedež in obdelovalne površine na območju občine Žalec. Pod B): Upravičenci za pridobitev posojila so fizične osebe s statusom kmeta, ki niso v rednem delovnem razmerju, s prebivališčem v občini Žalec. IV. Pogoji Posojila se dodeljujejo pod naslednjimi pogoji: Pod A): 1. Višina posojil za ohranjanje in razvoj kmetijstva ne sme presegati 75% predračunske vrednosti programa 2. Maksimalni znesek posojila na pro- silca je 3 MIO SIT. Pod B): 1. Maksimalni znesek posojila na prosilca je 5 MIO SIT 2 potrebna sta izdelan razvojni program kmetije in mnenje Kmetijske svetovalne službe 3. Višina posojil ne sme presegati 75% predračunske vrednosti programa. V. Rok vračila 1. Do 10 let za naslednje namene: novogradnja hlevov, novogradnja sušilnic, novogradnja hmeljskih žičnic in novogradnje hiš za namene kmečkega turizma. 2. Za ostale namene se rok vračila določi glede na program, vendar najdlje 5 let. V dogovoru z banko je možen moratorij na odplačilo glavnice, v skladu s pravilnikom. VI. Obrestna mera Obrestna mera pod A): znaša T + 4% pod B): znaša T + 4% VII. Vsebina zahtevka - investicijski program, - pri objektih mora investitor predložiti veljavno gradbeno dovoljenje oz. dovoljenje o priglasitvi del, če gre za obnovo objektov, - dokument pri nakupu (račun), pri nabavi opreme oz. mehanizacije tudi prospekt, iz katerega je razvidna vrsta stroja in njihov namen, - zemljiškoknjižni izpisek, - potrdilo o plačanih prispevkih za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, ali potrdilo zavoda za zaposlovanje, - izjava o predvidenem zavarovanju kredita, - izjava o statusu kmeta. Vlil. Zahtevke s potrebnimi dokazili za pridobitev posojil vložite: pod a) do 15. aprila 1997 pod b) do 15. maja 1997 na naslov: Občina Žalec, Oddelek za gospodarske in negospodarske dejavnosti, Savinjske čete 5, 3310 Žalec. IX. Posojila se bodo dodeljevala prek HKS KZ SAVINJSKA DOLINA, Žalec, Žalskega tabora 1, s katero bo Sklad sklenil pogodbo. X Vlagatelji bodo o dodelitvi posojila obveščeni najkasneje v 30 dneh od roka Anketa Kako ravnamo z odpadki? Po krajevnih skupnostih se bodo kmalu začele akcije spomladanskega čiščenja. Žal pa je takšnih akcij vse premalo, da bi se dvignila zavest ljudi, kako ravnati z odpadki, ki velikokrat končajo tam, kamor ne sodijo. Obrežja naših rek, gozdnih jas in poti nam ne morejo biti v ponos, ampak sramoto. Kaj si ob pogledu na vso to nesnago mislijo naši občani, kako vidijo ta problem in kako moramo ukrepati, da bi bilo drugače, pa v tej anketi. Ilijajesič: »Ko hodim na spre- odpadke s hode v okolico, večkrat vidim žalostne prizore našega nevestnega ravnanja do narave. Razni odsluženi štedilniki, hladilniki, avtomobili... so ostanki naše civilizacije in zato bi morali sami poskrbeti za njihovo ustrezno uničenje. Kaj si bodo o nas mislili naši zanamci, ki jim bomo s takšnim ravnanjem uničili naravo. Mi smo jo podedovali drugačno, kakršna je danes oz. bo jutri, če se na tem področju ne bo nič spremenilo. Res pa je tudi, kar seveda ni opravičilo za ravnanje z odpadki, da vse prevečkrat človek res ne ve, kam z odvečno kramo, saj je kontejnerskih odvozov premalo ali jih sploh ni. Mislim, da bi bili ljudje za to pripravljeni plačati, tako kot drugod. Sem pa za ostre kazni za tiste, ki uničujejo naravo.« Božo Andoljšek: »Pred štirimi leti sem se iz Žalca preselil na podeželje, v Šmatevž, Gomilsko in doživel drugo plat te problematike. V Žalcu sem vso kramo in enostav-no metal v zabojnik, medtem ko je sedaj kar precejšen problem. Ljudje se različno znajdejo, velikokrat tudi tako, kot vidimo na naših sprehodih v naravi. Akcije spomladanskega čiščenja so sicer zelo dobrodošle, vendar so očitno preporedko. Mislim, da bi marsikdo od občanov bil pripravljen tudi posebej plačati kontejnerski odvoz ali ga vsaj sofinancirati, če bi se akcija tako organizirala. Pravi paradoks pa je tudi, da je v naši bližini divje odlagališče, ki bi ga ob obilici zemlje z avtoceste lahko odpravili brez posebno velikih stroškov...« Silva Hren: »Mislim, da je na- zujejo skoraj na vsakem koraku. Res ni prijetno hoditi ob rekah, po gozdnih poteh, ob jezerih... in gledati vso to navlako gospodinjstev, ki bi sodila na deponije zbiralnic železa ali drugih, za predelavo koristnih odpadkov. Ljudje bi Se morali bolj zavedati tega problema in zanj tudi več storiti, tudi plačati, saj bomo sicer spremenili našo lepo Slovenijo v en sam smetnjak. Ne znam si predstavljati, kaj si bodo o nas mislili naši zanamci.« Brigita Grofelnik: »Ko človek, ki kaj da na ekologijo, vidi razno nesnago na mestih, kjer naj bi bila čista in neokrnjena narava, se pošteno razjezi ¡n bi, če bi vedel, kdo je storilec, zahteval najstrožjo kazen, predvsem pa odpravo odlagališč. Mislim, da se ljudje vse premalokrat vprašamo, kaj naredimo tudi sami, da bi bilo drugače, ali kako mi ravnamo z odpadki. Navsezadnje je to tudi del naše kulture. Mislim, da bi se morali bolj zavedati, da na tem planetu ne živimo sami in da so smeti nujno zlo, ki nastajajo zaradi nas. Prav zato, ker so produkt našega življenja, bi morali skrbeti, da nam le-tega ne otežujejo.« D. Naraglav Na podlagi 120. člena zakona o davčnem postopku (Ur. list RS, št. 18/96) izdaja Ministrstvo za finance, Davčna uprava Republike Slovenije JAVNI POZIV k vložitvi napovedi za odmero dohodnineza leto 1996. Zavezanci za dohodnino morajo vložiti napoved za odmero dohodnine za leto 1996 najkasneje do 31. marca 1997. Napovedi niso dolžni vložiti: - zavezanci, katerih osnove za dohodnino ne presega 11% poprečne letne (bruto) plače zaposlenih v Republiki Sloveniji v letu 1996; - učenci in študenti, katerih edini vir dohodnine so prejemki iz naslova plačila za začasno ali občasno opravljeno delo preko študentskih ali mladinskih organizacij, ki posredujejo delo na podlagi pogodbe o koncesiji in katerih osnova za dohodnino ne presega 51% povprečne letne (bruto) plače zaposlenih v Republiki Sloveniji v letu 1996; - zavezanci, katerih edini vir dohodnine je pokojnina, če med letom 1996, v skladu z zakonom, niso plačali akontacije dohodnine. Opomba: Napoved za odmero dohodnine morajo do 31. marca 1997 vložiti tudi zavezanci za davek od dohodkov iz dejavnosti, ki so morali napoved za ta davek vložiti do 28. februarja 1997. V napovedi za odmero dohodnine morajo zavezanci za dohodnino, ki so po končani zapuščinski razpravi v letu 1996 postali lastniki denacionaliziranega premičnega ali nepremičnega premoženja, napovedati dohodke od oddajanja tega premoženja v najem za vse obdobje, ko je v njihovem imenu, kot zavezanec za davek od navedenih dohodkov, nastopal skrbnik za posebne primere. Kje vložimo napoved? Zavezanci za dohodnino s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji (rezidenti) vložijo napoved pri izpostavi davčnega urada, na območju katerega so vpisani v davčni register v času vložitve napovedi, če še niso vpisani, pa pri izpostavi davčnega urada, na območju katerega imajo stalno prebivališče v času vložitve napovedi. Zavezanci, ki niso re- zidenti Republike Slovenije, vložijo napoved pri izpostavi davčnega urada, na območju katerega so vpisani v davčni register v času vložitve napovedi, če niso vpisani, pa pri izpostavi davčnega urada, na območju katerega imajo začasno prebivališče v času vložitve napovedi. Napoved za odmero dohodnine je treba vložiti na predpisanem obrazcu. Zavezanec za dohodnino se kaznuje za prekršek: - z denarno kaznijo 10.000 tolarjev, če nepravočasno vloži napoved za odmero dohodnine; - z denarno kaznijo od 100.000 do 1.000.000 tolarjev, če ne vloži napovedi za odmero dohodnine ali vloži napoved, ki ne vsebuje podatkov, potrebnih za odmero dohodnine, ali v napovedi izkaže neresnične podatke. Napoved za odmero dohodnine lahko oddate v prostorih naše izpostave v sobi št.21, I. nadstropje v dnevih od 24. 3. 1997 do 28. 3. 1997 in 1. 4. 1997 od 7.30 do 18. ure. Obveščamo vas, da lahko oddate napovedi za odmero dohodnine tudi na sedežih krajevnih skupnosti, vendar samo pooblaščenim delavcem Izpostave Žalec v času od 13. do 18. ure in sicer: KS Petrovče KS Braslovče KS Šempeter KS Polzela KS Vransko KS Griže KS Prebold ponedelje k 7. 03.1997 torek 18. 03.1997 torek 18. 03. 1997 sreda 19. 03.1997 četrtek 20. 03.1997 četrtek 20. 03.1997 četrtek 20. 03.1997 SILVA CENCELJ Po pooblastilu direktorice vodja izpostave Žalec Planinska cesta 5 ■ 8290 Sevnica Tel./faks: 0608/ 82 800 POSL: ŽALEC Ul: talcev 3 Tel./fakS: 063/ 714 175 HIŠI (Eternit ETERNIT-STREHE IN FASADE Po konkurenčnih cenah vam ponujamo veliko izbiro tipskih projektov za stanovanjske hiše, zidanice in kmetijske objekte ter projektiranje vseh vrst objektov po naročilu. Obiščite nas in se prepričajte. oLUVbNIJA Tel.: +386 63 715-230, 715-150 Fax: +386 63 715-181 Ljubiteljska kultura se potrjuje V Andražu - zgledno sodelovanje Lepo obiskan občni zbor kulturnega društva Andraž je s pesmijo pozdravil kvintet ljudskih pevcev, kateremu smo ob zaključku zbora z veseljem pritegnili še drugi udeleženci. Predsednik Vili Pižorn je v poročilu nanizal uspehe in težave. Vsega je bilo nekaj. Mešani pevski zbor nadaljuje uspehe, sedaj pod vodstvom mlade in obetavne glasbenice Katarine Pustinek. V režiji Toneta Satlerja so na oder postavili igro Čevljar in baron. Ustanovili so mladinsko sekcijo s svojo glasbeno skupino in druženjem mladih. V Andražu so vse prireditve dobro obiskane. Osrednja prireditev pa je vsako leto Družina poje, pri kateri pod vodstvom krajevne skupnosti sodelujejo vsa društva oz. ves kraj. Izkazali so se tudi učenci OŠ. Na zboru so sprejeli zahteven program bodočega dela za vse sekcije. Udeležili se bodo vseh občinskih revij in seminarjev ZKO, gostovali po krajih v občini in širše. Še naprej bodo urejali društveno sobo in celoten dom krajanov, saj ga je končno prevzela v upravljanje krajevna skupnost. V kraju vlada resnično zgledno sodelovanje, kar se je pokazalo tudi pri udeležbi in pozdravnih besedah. Več sodelovanja in pomoči pa pričakujejo od občine zlasti pri prireditvi Družina poje. V Šempetru - spet živahna dejavnost Na občnem zboru KUD Svoboda Šempeter je prek sto udeležencev najprej spremljalo simpatični recital z glasbo v izvedbi mladih članov. Obsežnemu poročilu prizadevne predsednice Vere Kalčič so sledili prikazi dela po sekcijah. Neverjetno, kakšna prelomnica v delovanju društva v kratkem obdobju. V društvo jim je uspelo pritegniti prek petsto članov, od tega več kot deset odstotkov mladih. Zaživelo je delo po sekcijah in spet je bila vrsta prireditev v dvorani zadružnega doma, ki je bila nekaj let predmet raznih razprav in očitkov. Sedaj je to urejeno s sporazumom med zadrugo in krajevno skupnostjo in prevladalo je razumno spoznanje, da je dom vseh krajanov in za vse ljudi. Določene prostore sedaj že pogrešajo, ker so bili prehitro spremenjeni za druge namene. Pa bodo uredili tudi to. Lansko leto so imeli v dvorani več koncertov in gostovanj iz raznih krajev. Število obiskovalcev je doseglo skoraj tri tisoč in je vedno večje. Posebno uspešna in odmevna je bila prireditev Iskre ustvarjalnosti - za sodelujoče in obiskovalce. O razgibanem delu priča tudi podatek, da je imel upravni odbor celo 15 sej. Folklorna skupina pod vodstvom Francija Laznika ohranja tradicijo, dobiva nove člane in študira nove slovenske plese. Delujeta tudi dramska in likovna sekcija in celo posebna sekcija za organizacijo prireditev. Znano je tudi>iz-redno uspešno delovanje šempe-trske krajevne knjižnice, je pa knjižničarka Jožica Bratuša, ki je bila tudi delovna predsednica zbora, pozvala navzoče in druge krajane, naj še bolj segajo po dobri slovenski knjigi. Najpriza-devnejšim petim kulturnikom so podelili priznanje. Tudi v Šempetru so se občnega zbora kulturnega društva udeležili predstavniki KS in drugih društev ter ob pozdravih izrekli najboljše želje za uspešno delo in dobro sodelovanje. Na zboru so sprejeli nova dopolnjena pravila in celo novo ime društva, ki se sedaj glasi KUD Grifon Šempeter (po antičnem mitu o krilatem levu, kar je primerno označeno tudi na novem znaku). V zahvalo in spodbudo članom se je prijeten večer nadaljeval z družabnostjo in plesom ob zvokih dua Vikija Aši-ča. In tako smo prepričani, da bodo prihodnja srečanja še številnejša, za prireditve pa bo dvorana kmalu premajhna. Janez Meglič Krivda je zgoraj h knjigi NOSTRA MAXIMA CULPA Antona Vogrinca Skoraj popolno bi izzvenel predstavitveni večer v žalski knjižnici, če vanj nastopajoči sogovorniki ne bi vmešali nepotrebnih pripomb o politiki, primernosti šolskega ministra in znanih zgodovinskih krivdah in krivicah, ter ponujali hvaležnega in reklamno zelo uporabnega vtisa; da so žrtve sistemov, hierarhij, okostenelih upravnih konstrukcij. Knjiga NOSTRA MAXIMA CULPA je dovolj izrazita in izrazna, da takšnih popotnic v današnji čas ne potrebuje: Ukvarja se namreč prav s kritiko, in to s kritiko Cerkve ter njenega razbohotenega, tudi marsičemu drugemu kot duše-brižništvu namenjenega in predanega aparata. Knjigo je vredno vzeti v roke predvsem zaradi na čas (začetek našega stoletja) vezane, pogumne svobodomiselnosti, zaradi zvestobe prepričanju in vesti, zaradi svojevrstne dokumentarnosti (praktična plat težav duhovniškega poklica) in čisto na koncu zaradi dejstva, da je to edina knjiga slovenskih piscev, ki je prišla na cerkveni seznam prepovedanih. Daleč najvažnejše pa je njena neovrgljiva lastnost, da je sodobna v nadčasnem vprašanju — da je namreč vsaka ideja obsojena na zlorabljanje in da se vsak sistem, ki zlorabo udejani in si idejo prikroji za premoč in nadvladovanje, z bolj ali manj očitnimi sredstvi bori proti razumni kritiki in spremembam. Naj gre za prodajalce komunističnega raja ali krščanskih nebes. Duhovnik in pisec Tone Vogrinec je bil del tistega, kar je kritiziral. Torej je snov še kako dobro poznal. Pravilno je ugotavljal, da krivda za upad vpliva Cerkve ni pri vernikih ali pri tistih, ki to ne postanejo ali ostanejo, marveč pri tistih, ki jo vodijo in upravljajo. In spet se sama od sebe vsiljuje še vedno aktualna primerjava: sta prejšnji sistem in prejšnja država preminula zaradi slabih in nehvaležnih državljanov ali vendarle zaradi česa drugega? Odgovor se poigrava z malce nagajivo mislijo, da je Cerkev bolj sposobna prilagoditve in slediti časom, kajti pisanje Antona Vogrinca je preživelo že štiri države in vse mogoče politične poskuse, a je Cerkev še vedno živa in živo prisotna. Človekovo iskanje duhovne bitnosti se ne bo nikoli zaključilo, naj materialna stvarnost ponuja še tak- šne vabljive nadomestke. Trgovanje z vero je in ostaja najbolj perspektivna ekonomska veja. Tone Vogrinec je nedvomno iskreno veroval. Dokaz za to sta gotovo tudi NOSTRA MAXIMA CULPA in dejstvo, da jo je moral pred cerkvenimi oblastmi zatajiti in se ji odpovedati. Vse v prid mogočni organizaciji, ki ji je pripadal, za njeno dobro ime in napredovanje. Zavedal se je, da je spontana prava vera redka sreča in ima zato dušno pastirstvo toliko večjo odgovornost, da vero tudi živi in ne samo pridiga. Da se ne sme postavljati nad ljudi, ampak se postavljati mednje. In kaj je bik) po Vogrinčevem mnenju v Cerkvi slabo? Ali če vprašanje obrnem: kaj je sploh bilo dobro? Kler je mlačen, vztrajen pri utečenem, pri okorni instituci-onaliziranosti in obširnih privilegijih; verski pouk je nezadosten, neprilagojen, nenavdušu-joč in otrokom daje le versko zunanjščino; gmotno stanje duhovnikov je predmet spotiklji-vega nihanja, saj daje nekaterim premalo in drugim preveč; pretirano čaščenje svetnikov in verskih relikvij je veliko bližje poganstvu in malikovalstvu kot pravemu krščanstvu; vmešavanje duhovščine v politiko je prejkone pristransko in verskim čustvom ne koristi popolnoma nič; in še celibat, ki naj bi bil svobodna izbira in odločitev slehernega duhovnika in ne hladna črka cerkvenih zakonikov. Aktualnost pred devetdesetimi leti zapisanih pomislekov in pobud bi lahko bila hvaležna tema vseh, ki so povezani z današnjo Cerkvijo, ki jo kritizirajo in branijo, jo bližajo ljudem in politizirajo. Kajti ravnanje z idejo je neizprosno kočljivo in odgovorno dejanje. Prepričan sem, da je petero sogovornikov, ki je knjigo predstavljalo v žalski knjižnici, to dobro vedelo — seveda pa ostaja vprašanje delovanja, kajti samo žetev najpravičneje pokaže, kakšna je bila setev in ple-tev. Poslovenitev in izdaja knjige NOSTRA MAXIMA CULPA je bilo nedvomno pomembno in hvalevredno dejanje. Mare CESTNIK VALOVITA KRITINA ETERNIT /mm,,. v centru Žalca v kompleksu JUTEKS - »NOVI TRG« ZBIRAMO INTERESENTE ZA NAKUP POSLOVNIH, TRGOVSKIH, GOSTINSKIH, STORITVENIH, PROIZVODNIH IN DRUGIH PROSTOROV Ugodni pogoji nakupa: LEASING NA 6 LET Informacije: IZVIR d.o.o., Žalec, Šlandrov trg 24 tel.: 063/712-181, faks: 063/714-656 Predstavili knjigi F. Puncerja in K. Raka Krajevna skupnost, prosvetno društvo in kulturnozgodovinsko društvo Žovnek iz Braslovč so v dvorani Lovskega doma Braslovče pripravili predstavitev dveh knjig svojih rojakov, Franca Puncerja: Duhovnik v taborišču smrti in Konrada Raka: Kolesje usode. Predstavitve se je udeležilo veliko krajanov, ki so s pomočjo voditeljice pogovora Jožice Ocvirk in obeh avtorjev zvedeli mnogo zanimivega iz vsebine in o času, ki se ga knjigi dotikata. Franc Puncer je upokojeni duhovnik, živi pa v Gornji Radgoni. Tudi Konrad Rak je že upokojenec, po poklicu pa je pravnik in živi v Mariboru. Njuna mlada leta pa so tekla v Braslovčah, dokler jih ni presekala druga svetovna vojna. To sta doživela povsem različno, Franc Puncer kot interniranec v taborišču smrti, Konrad Rak pa kot mobiliziranec v nemški vojski. V svojih knjigah sta opisala doživetja in videnja tistega časa, ki je bilo prav tako doživetje in videnje mnogih drugih, ki pa so spomine zaprli vase in niso imeli moči ali želje jih razkriti. Obema avtorjema moramo biti hvaležni, da sta zmogla svoje občutke zliti na papir in s tem tistim, ki tega časa niso doživljali, posredovati nekaj kar bi moralo biti v svarilo vsem živim. Pogovor je vodila Jožica Ocvirk, z glasbenimi vložki pa popestrila z igranjem na citre Marija Završnik. Na sliki: ob predstavitvi knjig obeh avtorjev. T. TAVČAR V letošnjem letu so v blagovnici Žana v Žalcu postavili že tretjo likovno razstavo. Božidar Ščurek iz Celja se je predstavil ob kulturnem prazniku, v počastitev dneva žena in materinskega dne pa je Anja Maček Ključar postavila prodajno razstavo akvarelov (na sliki). j. K. SANJE 0 LEPI PROJEKTI .0.0. PROJEKTIVNI BIRO SEVNICA 713' 188 POSL. TREBNJE Baragov trg 1 Tel.: 068/ 45 609 lure lerman znova presenetil Mačehovski odnos do savinjskega skakalca Za obliž Japonska Savinjčani smo bili pred leti nadvse ponosni na uspehe bratov Debelak, še posebno na bronasto olimpijsko kolajno, ki jo je v Kanadi osvojil Matjaž Debelak. Vrsto let pa je bil prav ta skakalec slovenski rekorder z najdaljšim poletom na planiški velikanki. Lansko leto je ta laskavi naslov znova osvojil Savinjčan Jure Jerman iz Matk. V češkem Harrachovu je kot pred-skakalec s 192 m postavil nov slovenski rekord in tako presenetil vse slovenske ljubitelje športa. Kljub uspehu pa ni bil deležen takšne pozornosti, kot bi jo bil kakšen tekmovalec iz ljubljanskih ali gorenjskih klubov. Pred letom dni sva govorila o tvojem poletu v Harrachovu, danes pa lahko nazdraviva na tvoje drugo mesto na državnem prvenstvu, ki dokazuje, da tvoji rezultati niso le sreča. Kako si doživljal ta triumf? »Moram reči, da sva s trenerjem načrtovala uvrstitev okrog šestega mesta, saj sem teden pred državnim prvenstvom, se pravi Z februarja, pred Kulmom na pregledni tekmi dokazal dobro formo. Dosegel sem peto mesto in zato so bili moji in trenerjevi cilji temu primerni. Na sami tekmi trening in poskusni skok nista kazala na uresničitev tega cilja, vendar sem se za samo tekmo znal zbrati in v prvi seriji s skokom 116,5 m pristal na četrtem mestu. V drugi seriji, kjer smo šli z zaletišča niže, pa sem skočil 116 m in s tem prevzel vodstvo. Čakal sem, kaj bodo storili prvi trije po prvi seriji: Urban Franc, Jure Radelj in Primož Peterka, ki pa je imel precej naskoka že iz prve serije in je bil tako rekoč že zmagovalec. Urban je skočil le 110 m, tudi Juretu Radiju skok ni uspel, saj je skočil le 100 m. Mislim, da v tistem trenutku še nisem bil povsem prepričan o svoji uvrstitvi. Sele po objavi uradnih rezultatov sem dojel, da to niso sanje.« Temu veselju je pozneje prav gotovo sledilo grenko razočaranje in spoznanje, da ni dovolj, če si dober, ampak moraš biti iz okolice Ljubljane, da te cenijo. Ali ne? »Če sem odkrit, se s tem ne obremenjujem preveč, čeprav mi ni vseeno. Zakaj niso pokazali mojega skoka, ne vem. Odgovor pa je menda ta, da so se pri poskusni seriji odločili, katerih 10 do 15 tekmovalcev bodo snemali. Res je, da moj poskusni skok ni obetal dobrega rezultata, vendar sem bil v prvi seriji na četrtem mestu, zato bi prav gotovo lahko posneli moj skok v drugi seriji. Končno nisem več neznan skakalec in bi lahko računali, da mi uspe tudi drugi skok. Pravzaprav je sedaj tako vseeno, važno pa se mi zdi, da sem dokazal sebi in drugim, da znam skočiti, pa četudi pogoji za skok niso ravno ugodni. Dejstvo je, da sem obakrat imel zelo slabe pogoje — z vetrom v hrbet. Še posebno pa sem vesel drugega skoka, saj sem tako rekoč enako daljavo dosegel z zaletišča nižje.« Pred začetkom nove skakalne sezone na snegu si odslužil vojaški rok, kar verjetno pomeni, da si štartal z bistveno manj skoki kot drugi tekmovalci. Drži? Trgovina ŠTORMAN SVETLOBNA OPREMA 3312 PREBOLD Hmeljarska c. 10 tel./faks: (063) 723-674 PESTRA IZBIRA SVETIL IZ UVOZA IN DOMAČIH PROIZVAJALCEV UGODIŠ, KONKURENČNE CENE IN WLAČILNI POGOJI VEČ SVETLOBE U VAŠEM DOMU TRGOVINA ŠTORMAN CIZE L o. o. PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE UNITAS Parižljel, BRASLOVČE tel.: 063/720-181, faks & tel.: 063/720-065 PONUJAMO VAM MATERIAL ZA: I«XpQ SOn- • centralno ogrevanje « vodovod • opremo kopalnic - pribor za zalivanje , „ gorenieKopalmce UGODNI KREDITNI POGOJI OD 1 DO 4 LET EKOLOŠKI KREDIT popust za takojšnje plačilo montaža dostava na dom armar »Res je. Čez poletje, ko sem bil v vojski, bi moral opraviti vsaj 300 do 400 skokov. Tudi v začetku sezone v klubu ni bilo denarja za trening na snegu. Le-tega smo morali dočakati doma. Ta čas so moji kolegi iz drugih klubov opravili že vsaj 200 skokov na snegu. Novo sezono sem tako začel bistveno slabše pripravljen. Prav zaradi tega sem še toliko bolj vesel doseženega rezultata, ki je dvignil mojo samozavest, drugim pa dal vedeti, da še nisem rekel zadnje besede. Vsekakor pa JURE JERMAN bi rad čim prej osvojil točke svetovnega pokala in se s tem prebil v A-reprezentanco. Priložnost za to ponuja že letošnja planiška tekma na velikanki. Takrat pa bo za mano tudi že japonska turneja.« Prav res, kako pa je sploh prišlo do tega, da greš na Japonsko? »Do državnega prvenstva ni bil še nihče določen za Japonsko. Mene tja že dolgo vleče in zato sem ,žical' svojega trenerja, naj Jelku Grosu reče zame. Trener Škoflek je razumel mojo željo, vendar je dejal, da morava najprej doseči kakšen dober rezultat. Državno prven- stvo ga je dalo in še isti dan so se odločili, da na tekmah interkonti-nentalnega pokala in drugih, ki bodo na Japonskem, Slovenijo zastopam jaz. Hkrati s to odločitvijo pa se je že vedelo, da z mojo udeležbo na svetovnem prvenstvu na Norveškem ne bo nič. Nekako po tihem sem računal tudi na to možnost, vendar ker nisem odšel na tekme v Kulm, kjer bi morda že osvojil kakšno točko svetovnega pokala, je bilo manj možnosti za udeležbo ria svetovnem prvenstvu. Mislim pa, da sem vse možnosti zapravil na sobotni tekmi v Mislinju, kjer sem v poskusni seriji imel drugo daljavo, a nato v preveliki želji po dobrem rezultatu ,pregorel' Vsekakor pa so fantje, ki so šli na svetovno prvenstvo, imeli boljše rezultate od mene in so si to pot pošteno prislužili.« Za konec najinega pogovora pa še nekaj besed o tvojih željah in načrtih. »Najprej bi rad dobro skakal na Japonskem, potem pa seveda v Planici. Če mi uspe osvojiti kakšno točko svetovnega pokala, bi tako rekoč postal član A-reprezentance, kar prinaša bistveno boljše pogoje za nadaljnje delo in doseganje rezultatov. Že dosedanjih pa ne bi bilo, če ne bi imel toliko razumevanja pri mojem delodajalcu Milku Kaču, ki mi že ves čas pomaga, pa oče in brat me vsestransko podpirata. Vse si moram kupiti sam, od bunde do čevljev, letos sem si moral sam kupiti celo kombinezon, ki bi ga sicer moral dobiti v klubu. Ob vsem tem je razumljivo, da si želim osvojiti kakšno točko, ki bo spremenila tudi moj status. Upam, da mi bo to slej ko prej uspelo.« D. Naraglav Seveda pot do tega ni bila lahka. V štirih letih se je zvrstilo kar precej učencev, ki so pokazali svoj talent in zanimanje za to kraljevsko igro. S svojim znanjem in dobro igro so krojili vrh občinskih in regijskih tekmovanj. Zlasti moramo pohvaliti Dejana Hribarja in Uroša Breznikarja. Zadnje čase pa se člani krožka že uvrščajo na državna prvenstva. Tako je lani Ksenija Novak osvojila 11. mesto na državnem prvenstvu do 10 let. Sicer pa je minulo leto kar »eksplodiralo« od dobrih rezultatov, ki se nadaljujejo tudi sedaj. Uspešni nastopi v kadetski ligi celjske regije se kar vrstijo. Prvošolček Rok Hržica je postal regijski prvak za leto 1997 v kategoriji do deset let, na državnem šolskem prvenstvu v kategoriji do 9 let pa je dosegel deveto mesto. Glede na to, da je bil precej mlajši od drugih, lahko ljubitelji šaha še veliko pričakujejo od njegove igre. Zelo uspešni Najbolj priljubljeni športniki Izmed prispelih glasovnic smo izžrebali tri nagrajence. To so: 1. NIKO HRAŠAR, Podvin 8, Polzela 2. ALOJZ HRASTOVEC, Ločica 50, Vransko 3. JOŽE GOVEDIČ, Matke 21, Prebold. Pokrovitelj izbire najbolj priljubljene(ga) športnice(ka) je PEDIKURA KANA ŽALEC z izdelki za nego nog. Nagrade dobite v uredništvu Savinjčana. ! Tudi v marcu si je največ vaših glasov prislužila Jožica Emeršič, sledita ji Matjaž Cizej in Veljko Petranovič. Za najbolj priljubljeno športno ekipo ste tudi tokrat izbrali Kovinotehno Savinjsko Polzelo. V preteklem letu ste bralci namenili največ glasov športnici Jožici Emeršič, športniku Veljku Petranoviču in ekipi košarkarjev Kovinotehne Savinjske Polzele. Priznanja jim bomo podelili na prireditvi, ki jo pripravlja Zveza telesnokulturnih organizacij. Začenjamo pa nov krog izbire najbolj priljubljenih športnikov. Glasovnice nam pošljite do 4. aprila 1997 n Glasujem za najbolj priljubljeno športnico: | za najbolj priljubljenega športnika: I za najbolj priljubljeno športno ekipo: Moj naslov: L. J 10. pohod žena na Hom '97 Najbolj prizadevni šahisti z mentorjem Jožetom Peternelom Med najboljšimi v državi Kraljevska igra — šah — je v kraju pod Žvajgo znova uspešno pognala korenine med osnovnošolci v šolskem letu 1993/94, za kar ima nedvomno največ zaslug njihov mentor Jože Peternel. Danes se lahko pohvalijo z res dobrimi rezultati, ki jih tako v regijskem kot državnem okviru uvrščajo med najboljše mlade šaniste. Planinsko društvo Zabukovica je ob dnevu žena pripravilo vsakoletni pohod žena na Hom nad Grižami. Letošnji je bil že deseti po vrsti. V lepem sončnem vremenu se je v vpisno knjigo vpisalo kar 179 deklet in žena, kar je tudi največ na vseh dosedanjih pohodih. Za udeležbo na vseh desetih pohodih je organizator pripravil posebna priznanja — opeke z motivi rož — prejelo jih je šest žena; za udeležbo na petih dosedanjih pohodih je dvanajst žena prejelo steklene vaze. Pohodnice so prišle iz skoraj vseh krajev žalske občine, pa tudi iz Celja, Laškega, Vinske Gore, Šentruperta nad Laškim in Murske Sobote. Še posebej številna je bila skupina iz Andraža. Organizator se je spomnil tudi dveh najstarejših udeleženk pohoda, prav tako pa tudi dveh najmlajših. Vsem je podelil simbolična spominska darila. V kratkem priložnostnem programu sta nastopila učenec OŠ Griže in harmonikar, pozdravni govor pa je imel predsednik PD Zabukovica. Skupaj je bilo od 350 do 400 obiskovalcev, za katere sta dobro skrbela oskrbnika planinskega doma na Homu Dragica in Ivan z ekipo. Udeleženke prejmejo: za petkratno udeležbo bronasto značko, za desetkratno udeležbo srebrno in petnajstkratno udeležbo zlato značko. B. Polavder SERVIS BELE TEHNIKE ter SERVIS IN MONTAŽA OLJNIH GORILNIKOV Dani PIKL, Šempeter 115/d tel.: 063/702-070 POPRAVILA pralnih strojev, štedilnikov, bojlerjev; SERVIS IN MERITVE oljnih gorilcev. so bili tudi drugi. Damjan Zagožen je postal zmagovalec turnirja na Dobrni in bil drugi na regijskem tekmovanju do 14 let. Zelo uspešna sta še Grega Markon in Jernej Novak. Meodeklicami je najuspešnejša Ksenija Novak. Postala je občinska in regijska prvakinja, bila 6. na državnem šolskem prvenstvu do 11 let in 3. na državnem prvenstvu do 10 let, ki je vrh tekmovanja za mlade šahist-ke. Mlajše deklice imajo pravico nastopa na državnem prvenstvu ekip, kar jim omogoča doseženo drugo mesto na regijskem prvenstvu. Člani šahovskega krožka so presegli vsa pričakovanja. Če bodo tako nadaljevali, lahko upamo, da se v preboldski krajevni skupnosti šahu obetajo drugačni časi. Zaradi uspešnega dela z mladimi pričakujemo oživitev šahovskega kluba. Priprave že potekajo. D. N. PEKARNA -TRGOVINA IIDUC Pongrac 102a 3302 GRIŽE tel.: 063 713-365 KRUH IZPOD GOZDNIKA, KAMNIKA IN MRZLICE - POJEM DOMAČNOSTI IN KAKOVOSTI! Smo najmlajši v družbi savinjskih pekov, a srčni in predani svojemu poklicu. Prav tako nam ne manjka izkušenj, ki nam omogočajo, da pečemo kruh in pecivo po okusu potrošnikov. Spoštovani! Fred vrati je velika noč in, kot vedno, se bomo tudi tokrat potrudili, da bodo naše police bogato založene, vaše mize pa polne velikonočnih dobrot. Lepe in prijetne praznike in obilo pirhov! Hvala za dosedanje zaupanje in srečanja z Vami. Upamo, da ste zadovoljni z našim kruhom in vsem, kar Vam ponujajo naše prodajne police, ki so odslej še bogateje založene. Kolektiv pekarne in trgovine Uduč Beno Lazar-zmagovalec V Velenju je bila prva pokalna tekma v karateju za dečke in deklice. Udeležilo se je je prek 380 tekmovalcev iz 30 slovenskih klubov. Nastopili so tudi mladi karateisti iz Žalca. V kategoriji starejših dečkov do 60 kg so osvojili dve medalji. Zmagal je Beno Lazar, tretji je bil Sebastjan Sorčan. V kategoriji do 50 kg sta Iztok Caglič in Sašo Djorjevič osvojila 7.-8. mesto. T. T. Zaključena Savinjska košarkarska liga_____________________________________ V nedeljo, 16. februarja, se je zaključila Savinjska košarkarska liga Relax Polzela '96. Od 27. oktobra 1996, ko se je liga pričela, je enajst ekip s skupaj 157 igralci v 11 krogih In play offu odigralo 61 tekem. Ena ekipa je bila dva kroga pred koncem rednega dela zaradi neresnega pristopa izključena iz tekmovanja. Rezultati play offa: z TD Partizan Gomilsko - tekma za 7. mesto: 8. ŠD Vrbovec Nazarje SD Vrbovec Nazarje : TD 9. S&S Medvedi Griže Partizan Gomilsko - 50:54 (24 1Q pjima Prebold. : 30) - tekma za 5. mesto: Najboljši strelci lige: Garant Polzela : Rossi Laško - skupno: Vladimir Rizman - 53 : 54 (19 :19) (Norma soft Velenje, 313 točk), - tekma za 3. mesto; Marko Trobiš (Zelena tehnika ŠD Mozirje : Pizzeria 902 Celje, 300 točk), Boštjan Kuhar Gornji Grad - 58 : 50 (22 : 32) (TD Partizan Gomilsko, 218); - tekma za 1. mesto: - strelci trojk: Vladimir Ri- Norma soft Velenje : žele- zman (45 trojk), Jože Goltnik na tehnika Celje - 90 :54 (49 : (ŠD Mozirje, 44), Marko Trobiš 21). _ _ : (40); Končni vrstni red: - izvajalci prostih metov: 1. Norma soft Velenje, Marko Trobiš (83,6%), Vladimir 2. Zelena tehnika Celje Rizman (82,0%), David Paulič 3. ŠD Mozirje (ŠD Vrbovec Nazarje, 78,6%), 4. Pizzeria 902 Gornji Grad Naslednja Savinjska košar-: 5. Rossi Laško karska liga se bo pričela okto- 6. Garant Polzela bra letos. Zahvaljujemo se generalnemu pokrovitelju SKL RELAX POLZELA '96 Turistična agencija Relax Žalec Mestni trg 3 (v hotelu Žalec) SOPOKROVITELJI SO BILI: Trgovina Puckmeister - trgovine Polzela, Breg, Ločica; Brglez s. p. - oblikovanje lokalne televizije Polzela - Braslovče - Prebold; Žana Žalec - korak pred drugimi; Klasje Celje - ko si narava in zdravje sežeta v roke; Trgovina Pinochio - tekstil na veliko in malo; Garant d. d. - Pohištvo za vaš dom; Polzela Tovarna nogavic - lastovke sveta; SIP Šempeter, Ferralit Žalec, Popco Velenje Organizator OSO Savinjska Polzela Končina in Gajšek med ogrevanjem. Končina in Gajšek na mladinskem EP V Sofiji je pred dnevi potekalo 23. evropsko mladinsko prvenstvo v karateju. Nastopilo je prek 800 tekmovalcev iz 36 držav. Med njimi tudi slovenski, ki so dosegli imeniten uspeh. Medaljo je osvojil Idrijčan Miha Božič. V slovenski reprezentanci sta nastopila tudi dva žalska karateista. Matjaž Končina se je v težki kategoriji kadetov uvrstil na 9.-16. mesto. V drugem krogu je Izgubil z Estoncem Torni-usom z 2:0, ta pa v naslednjem kolu z ruskim predstavnikom. Rok Gajšek je nastopil v mladinski ekipi, ki se je v prvem kolu pomerila z reprezentanco Italije in Izgubila s 4 :1 ter tako izpadla iz nadaljnjega tekmovanja. T. T. Odličen nastop na državnem prvenstvu V januarju so Igralci Teniške akademije Žalec nastopili na državnih prvenstvih pionirjev do 12, 14 in do 18 let. Med osem najboljših v Sloveniji sta se uvrstila Nejc Podkrajšek in Natalija Anderluh, Tinka Ura-njek pa med 16 najboljših. Na državnem prvenstvu do 12 let je nastopilo 200 pionirjev v kvalifikacijah. Za uvrstitev v glavni turnir je bilo potrebno zmagati šestkrat, žal je na zadnji tekmi kljub odlični igri izgubil Gregor Štorman. Odlično je odigral Nejc Podkrajšek, ki je v kvalifikacijah premagal tri najboljše slovenske pionirje, v glavnem turnirju pa dokazal, da je eden najbolj obetavnih slovenskih mladih igralcev v Sloveniji, saj mu je uspelo obrniti rezultat 4 : 8 in 3 zaključne žoge nasprotnika v svojo korist. Rezultati: 1. kolo: Nejc Podkrajšek : Žiga Avšič; 2. kolo: Nejc Podkrajšek: Nejc Keržan; 3. kolo: Nejc Podkrajšek : Da- rio Krajnc. Nastopili so še: Gregor Štorman, Aljaž Šon, Nina Herzog in Kaja Toplak. Do 14 let je odlično igrala Tinka Uranjek in se uvrstila med 16 najboljših igralk. 1. kolo: Tinka Uranjek : Lorena Ko-lonič, 2. kolo: Tinka Uranjek : Nives Kneževič. Nastopiia sta še Sanja Markovič in Anej Kos. Do 18 let je Natalija Anderluh v prvem kolu premagala vice-prvakinjo Slovenije do 16 let in zmagovalko mastersa Živo Grašič s 6/2, 6/2, v drugem kolu Zuccatto s 6/4,5/7,6/2, nato pa v izenačenem dvoboju za polfinale Katjo Kovač s 4/6, 2/ 6. Le-ta igralka je kasneje postala državna prvakinja. Natalija pa sedaj odlično igra na članskem državnem prvenstvu, na katerem se je že iz kvalifikacij prebila v glavni turnir. Premagala je Mlakarjevo z 9/1. Vsi igralci so varovanci prof. Tomaža Volka, pri treningih pa mu pomagata Gorazd Štor in Slaven Granič. Prvi občni zbor ŠD Marija Reka Konec februarja je imelo Športno društvo Marija Reka prvi občni zbor. Zbora v planinskem domu pod Reško planino se je udeležilo 40 članov, med gosti pa so bili predstavnik ZTKO Žalec Franci Kralj, predstavnik vaškega sveta Drago Lobnikar in predstavnika PGD Prebold - Dolenja vas - Marija Reka. V poročilu o opravljenem delu v prvem letu delovanja športnega društva Marija Reka je bil kot največja pridobitev omenjen odkup zemljišča oziroma nogometnega igrišča. Tudi sicer so največje športne uspehe Marijarečani dosegli prav v nogometu, saj so že tretje ieto zapored osvojili prvo mesto v medvaški ligi. Sicer pa v društvu delujejo tudi planinska, namiznoteniška in strelska sekcija. Na občnem zboru pa so si zadali nalogo, da ustanovijo še gasilsko sekcijo. Predstavnik ZTKO jim je obljubil vsestransko pomoč. Sprejeli so precej obsežen plan dela za to leto, na občnem zboru pa so podelili tudi dve diplomi za častna člana. Prejela sta ju Vojko Slemenšek in Poldi Hribovšek. K. R. v ......... PLANINSKO DRUŠTVO ŽALEC vabi na ROMANOV SPOMINSKI POHOD na Kamnik v nedeljo, 23. marca 1997 Zbirališče bo ob 9. uri pri Minervi v Zabukovici. Po spominski slovesnosti pri spominski plošči ponesrečenega planinca Romana Miklavca bo možen vzpon na Kamnik. Vabijo pa tudi na OBČNI ZBOR DRUŠTVA v petek, 4. aprila 1997 ob 17 uri v predavalnici Osnovne šole Žalec. Vljudno vabljeni! Kratke iz športa Letošnja zima je bila nekoliko prijaznejša s snegom, kar se je pokazalo tudi v tem, da so športna društva organizirala več smučarskih tekmovanj kot prejšnja leta. TVD Partizan Vransko je bil organizator tekme v smučarskih skokih na 25-metrski skakalnici v Tani. V posameznih kategorijah so zmagali Dani Kumer, Sašo Pajnkiher in Primož Jelen. Naj-dlje, 21,5 metra, je skočil Primož Jelen. Andražani so se v skokih pomerili na 15-metrskih skakalnicah v Andražu. Nastopili so v štirih starostnih kategorijah. V posameznih kategorijah so zmagali Franci Kumer, Dušan Zabukovnik, Matic Rosenstein in Marko Glušič. TVD Partizan Gomilsko je pripravil tekmovanje v veleslalomu, ki se ga je udeležilo kar 79 smučark in smučarjev. Vsi so bili razporejeni v deset starostnih kategorij. TVD Partizan Liboje je organiziral turni smuk s Šmohorja, ki se ga je udeležilo 41 smučark in smučarjev. Na področju šolskega športa so sedaj medobčinska in regijska tekmovanja. Na vseh teh tekmovanjih uspešno nastopajo športniki iz naše občine. Sedaj tekmujejo v košarki, odbojki in streljanju. Tekmovanje v rokometu je na tej stopnji zaključeno. V četrtfinale so se uvrstile učenke OŠ Žalec. K. KINOLOŠKO DRUŠTVO ŽALEC organizira začetni in nadaljevalni tečaj za vse pasme psov. Tečaj se prične v petek, 21. marca 1997, ob 16. uri na vadišču na Ložnici. Inf. po tel.: 063/713-610 (Tone) GRADBENI INŽENIRING ing. Vinko VUČAJNK, s p. Prežihova 1, ŽALEC, tel./faks: 063/712-265 mobitel:0609 618 443 PROJEKTIRANJE, ORGANIZIRANJE IN IZVAJANJE DEL V GRADBENIŠTVU Izvajamo: .GRADBENA DELA OBRTNA DEU INŠTAUCUSKA DEU NIZKE GRADNJE ADAPTACIJE REKONSTRUKCIJE **************** * ___* st*° SV. LOVRENC 24 ^ SV Bistro Knez prireja turnir * * * * v pikadu, ki bo v petek, 21.3.1997, ob 1 b. uri. * * Zmagovalci dobijo denarne * nagrade. **************** 06 V' * MOTO CENTER YOGI VINSKA GORA (Prelska 21 b), Velenje Tel,/faks: 063/853-471 Kawasaki SPREJEMAMO NAROČILA ZA MOTORNA KOLESA! LETNIK 1997 C/IGfV/l YAMAHA Husqvarna - VELIKA IZBIRA RABLJENIH MOTORNIH KOLES - OBLAČILA ZA MOTORISTE - DODATNA OPREMA ZA MOTORNA KOLESA - REZERVNI DELI GUME: ČELADE: METZELER * FM <™Pi> mamili MOTORNA OLJA: Castro/ HeknetsbyFknez Shell UGODNI KREDITNI POGOJI IN UZING. A GfflMNr Industrijska prodajalna Polzela pohištvena Industrija polzela tel. 063/720-020 IZJEMNO UGODNA PONUDBA VSEH VRST POHIŠTVA V MESECU MARCU *****★★*********★★★*** ** dodatno znižanje cen vseh zakonskih spalnic ** dodatno znižanje cen omar z drsnimi vrati ** klasičen masivni regal (slavonski hrast) dim.: 3728x2176x560 mm CENA: 191.400,00 SIT ****★*★★*★*■***★★*★★★★* BOGATA PONUDBA POHIŠTVA ZA OPREMO: DNEVNIH SOB * OTROŠKIH SOB * PREDSOB; SEDEŽNE GARNITURE * JEDILNICE * POHIŠTVO IZ MASIVE * PISARNIŠKO POHIŠTVO * VZMETNICE VSEH DIMENZIJ in ŠE in ŠE * Delovni čas prodajalne: ponedeljek-petek: od 8. do 18. ure, sobota: od 8. do 12 ure. POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DOM! Teb 063/720-020 VABLJENI! Kaj je dobro vedeti o čebelah? Zima sicer še vztraja, ker jo tudi podpira koledar. Vendar se čuti, da se hitro bliža pomlad. Vsakokrat, ko se približamo svojim čebelam, to začutimo in vsak dan nam nakazujejo s svojim obnašanjem, da se v njihovem majh- nem domu poraja novo življenje. Res je. Matica je že začela opravljati svoje življenjsko poslanstvo. Odpravila se je po zibelkah, kamor odlaga nežna jajčeca, iz katerih bodo čez 21 dni okorno prilezle mlade čebele. Tem čebe- * MESTNI PLINOVODI DISTRIBUCIJA PLINA, d.o.o. TERMINSKI PLAN PLINIFIKACIJE Vse prihodnje uporabnike zemeljskega plina obveščamo, da bomo v letu 1997 pričeli oplinjevati okoliška naselja Žalca. Takoj po pridobitvi ustreznih dovoljenj in soglasij bomo pričeli graditi plinovodno omrežje, in sicer v naslednjem zaporedju: 1. FAZA GRADNJE (pričetek predviden konec maja) bo zajemala naslednje kraje: VRBJE, MIGOJNICE in GRIŽE. 2. FAZA GRADNJE (pričetek predviden ok. 20. aprila) bo zajemala naslednje kraje: DOBRISA VAS, ARJA VAS, PETROVČE, DREŠINJA VAS in LEVEC. 3. FAZA GRADNJE (pričetek po pridobitvi ustreznih dovoljenj - predvidoma junij 1997) bo zajemala naslednje kraje, in sicer: GOTOVLJE, LOŽNICA, PODVIN, PODLOG. Odjemalci 1. in 2. faze bodo plin lahko uporabljali že v letošnjem letu (kurilna sezona 97/98), odjemalci naselja Gotovlje pa se bodo lahko greli v letošnjem letu, če bomo uspeli dobiti dovoljenja v ustreznem času. Vsi občani, stanujoči v zgoraj navedenih krajih, ki želijo imeti izdelan plinovodni priključek, se lahko oglasite v prostorih Mestnih plinovodov d.o.o. Koper - PE ŽALEC, Hmeljarska 3 (I. nadstropje), kjer boste prejeli vse potrebne informacije ter predračun za priključek. Pisarna je odprta: ponedeljek, sreda, petek od 11. do 12. ure in od 16. do 17. ure. Odločite se za ekološko najčistejše in najcenejše gorivo današnjega časa. Videli boste, ne bo vam žal! lam je dana naloga, da v prihajajoči pomladi opravijo svojo najpomembnejšo življenjsko funkcijo, to je opraševanje okrasnih in kulturnih rastlin. Toda ali jim bo to uspelo? Mora jim! Za to pa moramo poskrbeti čebejarji in tudi vsi ostali prebivalci. Čebelarji naj bi omogočili svojim ljubljenkam nemoten razvoj. Kako to zagotovijo, bi rad opisal v nekaj naslednjih stavkih. Ob prvem sončnem in mirnem dnevu, ko doseže zunanja temperatura od 10 do 12° C, se od- -pravimo k čebelam, ki jim osuši- mo ali zamenjamo material, s katerim smo jih zaščitili pred mrazom. Za to uporabljamo materiale, ki najbolje vpijajo vlago in jo oddajajo navzven, vendar ne smejo prepuščati toplote. Temperatura v čebeljem gnezdu mora biti stalna, že v tem času znaša med 33 in 34° C. Zelo pomembno je, da te temperature ne spremenimo. če čebele preveč odenemo, se temperatura v panju dvigne in čebele razpuste zimsko gručo, matica pa ob morebitni dobri prehrani močno poveča odlaganje jajčec. To pa se nam lahko v aprilski ohladitvi maščuje. Če čebel ne odenemo, se dolgo časa, dokler ne bo zunaj temperatura nad 20° C, ne bod o razvile do takšne stopnje, da bi VOSNJAK TRGOVINA IN MONTAŽA ŠEMPETER, pri železniški postaji telefon: 702-100 VSE, KAR POTREBUJETE VI, IMAMO MI: Ponujamo vam: bogat izbor PIP proizvajalcev +AKMAL + UNITAS +> NOBILI +PAFFONI DO KONCA MARCA B PLAČILU MALOPRODAJNE CENE PIPE TUDI VGRADIMO! Obiščite nas, pri nas ste zaželena stranka! Ji ££)pinus TKI Rače d d KMETOVALCI - VRTIČKARJI ARO Pl d.o.o. TRGOVINA 2327 RAČE Grajski trg 21 tel.: (062)608 240 tel./fax:(062) 608 631 OBVEŠČAMO VAS, DA SMO V CELJU LJUBLJANSKA 93 (Medlog - Vrtnarstvo Celje) tel.: (063) 473-012 ODPRLI NOVO KMETIJSKO PRODAJALNO Nudimo vam: - veliko izbiro sredstev za varstvo rastlin - gnojila in semena - čistila za higieno mleka - krmila in vitaminske dodatke - škropilnice - nakup po konkurenčnih - tovarniških cenah - strokovno svetovanje POPOLNA OSKRBA KMETIJSTVA VAŠA ŽELJA - NAŠ CILJ Ravnanje z odpadki v naših krajih Kup smeti na sosedovem vrtu je že zadosti velik, zato se ga je njegov lastnik odločil zažgati. Uspelo mu je in sivkast dim odnaša k sosednjim hišam, kjer že zapirajo okna, ???. Zato, ker neznosno smrdi. Plastika, papir, karton, gospodinjski odpadki, vrečke, raznovrstna embalaža, vata, tkanine... Dejanje je kaznivo. Nikomur ni treba trpeti zaradi sosedove nemarnosti in stiskaštva, če ta noče plačati odvoza smeti. Da se to ne bo več dogajalo, bo po novem odloku o ravnanju z odpadki vsako gospodinjstvo moralo imeti posodo za smeti, ki jih bo odvažalo Komunalno podjetje. Kdor je ne bo imel, bo kaznovan z visoko denarno kazijo (do 4.000 SIT). Že danes je sežiganje smeti in odpadkov doma na vrtu oz. njivi kaznivo. Kdor opazi takšno početje, naj to prijavi policiji oziroma fotografira in opremi z naslovom ter pošlje na policijo. Denarne kazni so zelo visoke. Zeleni Spodnje Savinjske doline lahko izkoristile spomladansko cvetlično pašo. Čebele, namesto da jih pretirano zaščitimo, raje izdatneje krmimo, kar bo vodilo do tega, da bodo z večjo porabo hrane same uravnavale temperaturo v panju glede na čas in ne na zunanjo temperaturo. Ob prvi spomladanski paši moramo imeti na razpolago dovolj močne družine, zato jih je potrebno začeti dra-žilno krmiti že 6 do 8 tednov pred pričakovano pašo. V naših pašnih razmerah je to čas med 10. in 20. marcem, saj paša na travnikih in sadovanjakih nastopi po 20. aprilu. Če želimo, da bodo čebele dovolj uspešno dočakale to obdobje, da bodo nabra- le dovolj zalog In oprašile sadno in drugo rastlinstvo, moramo imeti stalen stik tudi z imetniki sadnih plantaž, vrtov in drugih nasadov. Upam, da se vrtičkarji, vrtnarji in sadjarji zavedajo deleža, ki jim ga pri njihovem delu dodajo čebele. Z razumno porabo In uporabo vseh zaščitnih sredstev imamo oboji veliko koristi. Kaj več o tem pa naslednjič, ko bom govoril o vplivu insekticidov in akari-cidov na medonosno čebelo. Za vse dodatne nasvete in informacije lahko pokličete na Veterinarski zavod Slovenije, območno enoto Celje, oddelek za zdravstveno varstvo čebel, tel.: 38-451, 411-501. SETVENI KOLEDAR ZA MAREC DATUM DEL RASTLINE IN URA 19. sreda list 20. četrtek list do 9. ure, od 10. plod 21. petek 22. sobota plod 23. nedelja 24. ponedeljek plod do 8. ure, od 9. do 18. ure korenina 25. torek korenina do 12. ure, od 13. ure list 26. sreda list do 12. ure, od 13. ure korenina 27 četrtek 28. petek cvet do 12. ure, od 13. list 29. sobota 30. nedelja * konec presajanja ob 24. uri, list do 21. ure 31. ponedeljek plod SETVENI KOLEDAR ZA APRIL DATUM DEL RASTLINE IN URA 1. torek plod 2. sreda korenina 3. četrtek korenina 4. petek 5. sobota cvet 6. nedelja list od 7 do 17 ure, 7 ponedeljek , list od 19. ure 8. torek plod od 7 ure 9. sreda plod 10. četrtek korenina 11. petek korenina 12. sobota * začetek presajanja ob 19. uri: korenina do 16. ure, od 17 ure 13. nedelja cvet 14. ponedeljek cvet 15. torek list 16. sreda list do 16. ure, od 17 plod Bag®® i d.o.o. POLZELA Ločica 75a INŽENIRING • PROIZVODNJA • -TRGOVINA Tel.: 063/701-249, faks: 063/701-366 - IZDELAVA PEČI ZA CENTRALNO OGREVANJE IN BOJLERJEV IZ NERJAVEČIH MATRIALOV, - MONTAŽA CENTRALNEGA OGREVANJA - možnost plačila s kreditom ekološkega sklada, pri nas zahtevajte predračun, - SPECIALNI INDUSTRIJSKI KOTU ZA TEKOČE GORIVO IN PUN, - KOTLARNE NA LESNE OSTANKE IN ŽAGOVINO, - VZDRŽEVALNA DELA - VARJENJE, REKONSTRUKCIJE IN POPRAVILA RAZVOJ - TRGOVINA IVA, LOČICA PRODAJNI CENTER Z IZDELKI GORENJA Ponudba meseca BELA TEHNIKA in BTV- GORENJE: - SUŠILNIK PERILA SP 900 38764,00 - PRALNI STROJ PS 909 71269,00 - PRALNI STROJ PS 1122 - super tiho delovanje 85.251,00 - BTV Voyager 51 TTX 47.305,00 MAU GOSPODINJSKI APARATI MGA, BOSCH, SIEMENS, C0R0NA - FRITEZA BOSCH TFB 2001 18154,00 - SEKUALMK S 201 9E29.00 KUHINJE GORENJE IN SVEA, KOPALNICE GORENJE IN KOLPASAN - KUHINJE: 7% popust na tovarniške cene - KOPALNIŠKA OPREMA: široka barvna paleta sanitarne opreme, kopalniških blokov in omaric po naročilu Z vami načrtujemo, pomagamo pri Izbiri vgradnih aparatov. Priporočamo se za obisk v prodajalni, ki je odprta vsak dan od 8. do 18. ure, ob sobotah' od 8. do 13. ure. Informacije po tel.: 701-249, faks: 701-366 Na posnetku dimnikarji pred odhodom na teren. Dimnikarsko podjetje sedaj Eko dim d.o.o. Dimnikarsko podjetje Ravne ima svojo enoto tudi v Žalcu. Podjetje se je po lastninskem preoblikovanju preimenovalo v družbo Eko dim d.o.o. za opravljanje dimnikarskih storitev. Šest dimnikarjev skrbi za čiščenje dimnikov in prezračevalnih naprav v zasebnih hišah, blokih in v podjetjih. Vsake tri mesece morajo opraviti čiščenje v zasebnih hišah, v blokih in podjetjih pa vsak mesec. Dimnikarji pravijo, da v večini primerov nimajo težav, le posamezni lastniki stanovanj v blokih odklanjajo njihove storitve. Delo dimnikarjev tako otežuje tudi neodgovoren odnos posameznikov, ki se ne zavedajo nevarnosti požarov. Stevo Cmajnič, vodja enote v Žalcu: »Poleg čiščenja dimnikov in prezračevalnih naprav opravljamo tudi meritve dimnih emisij, kar prispeva k čistejšemu okolju in manjši rabi energije. Pravilnik namreč nalaga uporabnikom, da enkrat letno opravijo meritve. V Žalcu, kjer se gradijo priključki na plinsko omrežje, strokovno pregledamo dimnike, v katere mora biti vgrajena posebna cev,« E.R CVETLIČARNA NA POKOPALIŠČU ŽALEC, tel.: 063/712-130 ali 715-466 Po ugodnih cenah vam ponujamo: * REZANO CVETJE * * LONČNICE * * VENCE, CVETJE, UREDITEV VEŽICE ZA POGREB * IZDELAVA IN IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI IZ ALUMINIZIRANE PLOČEVINE ZA: * osebna vozila * lažja tovorna vozita * traktorje * delovne stroje * motocikle * Športne Izpuhe ZASTOPSTVO ZA blD53l/lS VLADIMIR MARN, Vransko 18, tel.: 725-106 Saunier Duval H visoka kakovost priznanega francoskega proizvajalca z dolgoletno tradicijo H gospodarno in zanesljivo delovanje H ekskluzivni zastopnik in serviser gorenj eservis Dodatne informacije, ki bodo olajšale vašo odločitev, vam bomo z veseljem posredovali po telefonu: (063) 854 030 IMATE TEŽAVE Z VAŠO VIDEO-AUDIO NAPRAVO? OBRNITE SE NA SERVIS TV - VIDEO -AUDIO - HI-FI POPRAVILO VSEH ZNAMK VIDEO-AUDIO NAPRAV TER Pooblaščeni servis: S0NY, GOLDSTAR, SAMSUNG, SELEČO, SCHNEIDER, ICeS, LENCO DUŠAN SLUGA Poslovna enota: ŽALEC Mariborska 60,3000 CELJE Kidričeva 4, 3310 ŽALEC tel./faks: 063/31-508 tel./faks: 063/716-805 SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV ANTON KITEK,S P Kasaze 107 g, Petrovče tel.: 063/708-256 mobitel: 0609/632-660 POPRAVILA: * pralnih strojev * * štedilnikov * * sušilnih strojev * HITRO * KAKOVOSTNO * V NUJNIH PRIMERIH TAKOJ * PRODAJA RABLJENIH VOZIL tel.: 063/715-946 Migojnice 140, 3302 GRIŽE mobitel: 0609/629-093 Odkup rabljenih in poškodovanih avtomobilov od leta 1990 dalje, v zalogi več vrst avtomobilov. Odprto: ponedeljek: od 7. do 15. ure, torek: od 7. do 15. ure, četrtek: od 7. do 15. ure, ♦ sreda: od 7. do 17. ure, petek: od 7. do 13. ure. srpe* Á*0*0 » ŠLANDROV TRQ 20, 3310 ŽALEC senat sipe* tucovina AKCIJA: TEL: (063) 716-240 TEL.& FAKS: (063) 716-260 MOB.: (0609) 610-088 (0609) 625-368 • POCINKANI ŽLEBOVI, 2m • POCINKANE KLJUKE • CU-ŽLEBOVI, 1 m • CU-KLJUKE • POCINKANA ŽICA za vinograde • POCINKANA VRTNA MREŽA 799.00 SIT/kom. 290.00 SIT/kom. 1.399,00 SIT 890.00 SIT 110.00 SIT/kg 180.00 SIT/m2 VELIKA IZBIRA ORODJA MÜLLER, VIJAKI, ŽIČNIKI, VHODNA IN SOBNA VRATA. OKNA, GRADBENI IN IZOLACIJSKI MATERIAL, VODOVODNE INSTALACIJE, LAMELNI PARKET, KOPALNIŠKA OPREMA... AVTOELEKTRIKA IN TRGOVINA GOLIČ Kaplja vas 16, Prebold tel.: 063/724-198 AVTOAKUSTIKO - kenwood - macaudio - infinity - phonocar - philips 16.250,00 srr Prodaja in montaža centralnih zaklepanj, električnih pomikov stekel ter popravilo splošne avtoelektrike. rr študentski servis maribor PODRUŽNICA ŽALEC Tel.: 063/713-197 Faks: 063/713-197 Posredovanje dela za študente in dijake * ZELO UGODNE CENE FOTOKOPIJ A4-format - samo 8,00 SIT ODSLEJ FOTOKOPIJE TUDI V BARVAH * VEZAVE 260,00 SIT Cene veljajo za študente, podjetja in druge uporaboike. ¿J Vrba 7, 1225 Lukovica CEMENTNI IZDELKI IZDELUJEMO: ■ cvetlična korita - kamine, fontane • ograjne elemente - tlakovce, plošče, robnike - tople grede, kompostnike • škarpne elemente • vinogradniške stebre - kanalske jaške z mrežo - peskolove. MOŽNOST ODLOŽENEGA PLAČILA PRI NAKUPU NAD 20.000 SIT tel.: 061/735-408 od 8. do 16. ure Ob 50-letnici MDA na cesti Celie-Šempeter Kako mladi in delovni smo bili...« Na obisku pri dr. Urošu Vizjaku in Milanu Zupanu Na letališču celjskega Aerokluba v Levcu bo 24. maja letos veliko jubilejno srečanje brigadirjev MDA. Z njim bodo proslavili visok jubilej največje slovenske delovne akcije iz leta 1947 - gradnjo sedanje regionalne ceste Celje-Šempe-ter. Letošnje srečanje organizatorji simbolično pripravljajo prav v bližini začetka trase te ceste, ki jo je davnega leta 1947 gradilo kar 1298 brigadirjev iz vse Slovenije. S tem je postala največja delovna akcija na Slovenskem v omenjenem letu. Po 50 letih bodo nekdanji brigadirji obujali spomine na mladost in delovne akcije, na katere so ponosni, spomnili pa se bodo tudi krajanov, ki so jih prisrčno sprejeli, in prijetnega bivanja v Savinjski dolini. Z našim zapisom osvetljujemo mladinske delovne akcije in brskamo po njihovi zgodovini, hkrati pa predstavljamo dva zavzeta brigadirja iz Pernovega nad Galicijo, dr. Uroša Vizjaka in Milana Zupana, ki sta se udeležila obeh največjih jugoslovanskih povojnih delovnih akcij Brčko-Bano-viči in Šamac-Sarajevo ter akcije na cesti Celje-Šempeter. to, je dala osnovo za vnovičen razmah mladinskega prostovoljnega dela v naši republiki. Vrsto let zapored so delali na Kozjanskem in v Posočju, kjer so odpravljali posledice potresa. To so bile zvezne akcije, ob njih pa je vzporedno potekalo še več republiških akcij: Brkini, Haloze, Suha krajina, Slovenske gorice, Kožbana, pozneje tudi Istra itd. Na večini teh akcij so gradili infrastrukturne objekte, ki so ljudem omogočili boljše in lepše življenje. Po vedno bolj vidnem razkroju naše skupne države so usahnile tudi tovrstne delovne akcije in vse do lanskega leta, ko je takšno akcijo, po vzoru nekdanjih, organizirala Združena lista socialnih demokratov, le-teh ni bilo. Naj oživijo spomini Kot smo zapisali že v uvodu, nam je uspelo zvedeti za dva zanimiva brigadirska veterana, ki živita kot soseda z lepim pogledom na Savinjsko dolino na vrhu Pernovega pri Galiciji. Prvi, Uroš Vizjak, je po poklicu zdravnik, drugi, Milan Zupan pa je vse svoje poklicno življenje preživel v diplomaciji. Ob vsem tem je zanimivo, da oba Milan pa je bil komandir čete. Če se prav spominjam, je bilo to konec avgusta. Spali smo v sokolskem domu v Šempetru. Delali smo cel dan, zvečer pa tudi ni manjkalo družabnosti«, je na kratko strnil spomine dr. Uroš Vizjak. Kmalu zatem se nam je pridružil še sosed Milan Zupan, ki je bil vidno presenečen, ko je na mizi zagledal kopijo fotografije s te delovne akcije. Na njej je skupaj s prof. Tavželjem, ki je bil v brigadi odgovoren za pevsko kulturo brigadirjev z Jožetom Mušičem, komandantom brigade, in Dejanom Pejovičem, ki je bil v brigadi Slavka Šlandra fizkulturni referent. »Večina dijakov našega razreda je z nama vred med počitnicami vihtela krampe in lopate na povojnih delovnih akcijah. Vsekakor je to bil drugačen čas, ki si ga danes težko predstavljamo. Za nami so bila vojna, taborišča, žrtve... Vsi v zanosu in želji po čim prejšnji obnovi porušene domovine in boljšem jutri smo delali z veliko mero zagnanosti in neverjetne notranje motivacije, ki jo je dajala zmaga nad okupatorjem. Bili smo srečni in v tem zanosu bili pripravljeni storiti vse za do- if. pskr v S&vMskt dehnt Letos mineva 50 let, odkar so brigadirji začeli graditi sodobno asfaltno cesto Celje-Šempeter. Tole razglednico Šempetra (last M. Zoran) pa objavljamo v spomin na trideseta leta tega stoletja, ko se skozi ta kraj še niso valile nepregledne kolone avtomobilov. Starejši Šempetrani se še spominjajo tudi drevoreda ob cesti. Del vodstva brigade, od leve: Milan Zupan, komandir čete; prof. Tavželj, ki je v delovni brigadi skrbel za pevsko kulturo; Jože Mušič, komandant brigade; Dejan Pejovič, fizkulturni referent brigade. SPOMINI NA... SV. PETER V SAVINJ movino. Bili smo mladi in takšni so bili tudi mladi povsod v Evropi po zmagi nad silami osi in Hitlerjevo koalicijo. Pravzaprav je bilo mladino lahko organizirati glede na to, kar je bilo pred tem. Danes tega prav gotovo ne bi bilo mogoče narediti,« pravi Milan Zupan, ki ima za sabo res bogato diplomatsko pot. Nazadnje je bil ve- leposlanik v Kairu, diplomatsko pot pa je pričel v Romuniji, in to v času Informbiroja, kar ni bilo lahko. Štiri leta je bil tudi na sedežu OZN v New Yorku, veliko lepih spominov pa ga veže na življenje ambasadorja v Južni Ameriki. Sicer pa bi o vsem tem veljalo napisati posebno reportažo, prav tako kot o njunem brigadirskem življenju. Morda bomo to storili po vrnitvi našega sogovornika iz Južne Amerike, kamor odpotuje te dni. Ob vsem zanimivem pripovedovanju smo skoraj pozabili na letošnji jubilej gradnje ceste Celje-Šempeter, zato smo skušali iz spomina priklicati še posamezne dogodke, vendar smo zaradi časovne odmaknjenosti lahko le zaključili, da je bila ta akcija podoba nekega časa, ki ga ne smemo pozabiti, saj je del naše zgodovine, nas in naših ljudi. Temu primerno pa velja praznovati tudi 50-letni jubilej. S to mislijo smo zaključili naše druženje in klepet visoko nad dolino, ki jo vse bolj vidno seka avtocesta, ki naj bi razbremenila cesto, ki so jo davnega leta 1947 gradili mnogi mladi iz vse Slovenije. Tudi naša sogovornika Uroš in Milan. Darko Naraglav Zgodovina delovnih akcij Danes smo samostojni. Kljub temu pa nas na Jugoslavijo veže dolgoletno skupno življenje in skupna zgodovina, mimo katere ne moremo, tudi če želimo osvetliti zgodovino mladinskega prostovoljnega dela in delovnih akcij, ki so potekale na jugoslovanskih in s tem tudi na slovenskih tleh. Ko govorimo o delovnih akcijah, začenši z gradnjo proge Brčko-Banoviči, moramo vedeti, da korenine mladinskega prostovoljnega dela segajo že v čas NOB. Med najbolj znanimi in največjimi je tako imenovana Sanička žetva. Ko so se spopadi po ofenzivi na Kozari razširili na Bosansko krajino, je vrsta saniških in drugih brigad delala dan in noč na saniških poljih in tako okupatorju izpred delovnih dni. Z osvoboditivjo je mladinsko prostovoljno delo zaživelo v vsej svoji gorečnosti, da čim hitreje obnovi porušeno domovino in ustvari pogoje za napredek in razvoj nove Jugoslavije. Titova poslanica, da zamenjajo puške s krampi in lopatami, je sprožila neustavljiv plaz ljudskih množic in s prvo zvezno -vsejugoslovansko akcijo Brčko-Banoviči se začenja povojno poglavje mladinskega prostovoljnega dela. Gradile so se proge, mostovi, ceste... V Sloveniji je leta 1946 kar prek 5000 brigadirjev in brigadirk obdelovalo kraška polja, nekoliko manj jih je reguliralo reko Pesnico, gradila pa se je tudi železniška proga Otovec-Bub-njarci, kjer je sodelovalo prek 600 mladih. Naslednje leto (1947) pa je bila akcija v Novi Gorici, na kateri je sodelovalo Na dan srečanja bodo pripravili priložnostno razstavo fotografij in zapisov brigadirjev, ki so gradili to cesto. Organizacijski odbor 50. jubilejnega srečanja brigadirjev vse udeležence naproša, naj za razstavo tudi sami pošljejo svoje spominske predmete iz tistega časa. Vse informacije o srečanju lahko udeleženci dobijo pri Območni organizaciji Zveze borcev NOB, v Gledališki ulici 2 v Celju. nosa požela saniške njive in spravila žito v skladišču na Gr-meču, kjer so bile številne delavnice, največja partizanska bolnišnica in številne zemljanke in domovi beguncev - »zbe-gov«. V tej akciji je sodelovalo prek 7000 mladink in mladincev, ki so tako rešili pred okupatorjem prek 100 vagonov žita, ki je še dolgo hranilo lačna usta ranjencev in borcev partizanske vojske legendarnega Grmeča in okolice. Tudi na tleh Slovenije so se že leta 1942 organizirali mladi v delovne enote in pomagali pri delu družinam na Notranjskem, Dolenjskem in Suhi krajini. Prav tako pa so mladi v času vojne sodelovali še na mnogih drugih področjih. V jugoslovanskem merilu so tako mladi v času vojne vihre prispevali kar 35 milijonov prek 6000 mladih brigadirjev in brigadirk. Tega lega je bila delovna akcija tudi v naši dolini na cesti Celje-Šempeter. Pozneje, leta 1952, se je gradil odsek ceste Maribor-Trst, leta 1958 pa avtocesta Ljubljana-Zagreb, na kateri je delalo kar 53000 mladih. Sledil je večletni premor pri organiziranju MDA. Leta 1972 pa so ponovno zaživele ideje o organiziranju tovrstnih akcij. V tem letu so mladi iz občine Ljubljana-Center organizirali delovno akcijo na Kozjanskem. S tem je bila dana osnova za organiziranje republiške delovne akcije Kozjansko 73. V letu 1974 je bila po več kot desetletnem premoru v naši republiki znova organizirana mladinska delovna akcija zveznega značaja. Prav ta akcija, katere otvoritve se je udeležil tudi Ti- druži mnogo skupnega. Sedaj sta že oba v pokoju in živita kot soseda in velika prijatelja. Prav slednje pa se je začelo pred več kot petdesetimi leti. Bila sta sošolca na celjski gimnaziji, ves čas sta skupaj sedela in tudi skupaj maturirala. Kljub temu da sta potem odšla vsak svojo pot, njuno prijateljstvo nikoli ni bilo prekinjeno. Ob vsem ome-nenem pa ju družijo tudi mladinske delovne akcije, saj sta bila oba na akcijah pri gradnji prog Brčko-Banoviči in Samac-Sarajevo. S tem pa tudi na akciji Celje-Šempeter, a pravita, da sta na tej trasi delala zadnjih štirinajst dni akcije, se pravi po dvomesečnem delu v Šamcu. Bolj se torej spominjata akcije z daljšim časom trajanja. Ne nazadnje pa ju na to spominjajo tudi razne fotografije, ki so našle svoje mesto v albumu dr. Uroša Vizjaka. »Naša brigada se je imenovala po narodnem heroju Slavko Šlandru in po vrnitvi s proge v Šamcu smo skoraj vsi priskočili na pomoč brigadirjem, ki so delali na cesti Celje-Šempeter. Kopali smo jarke in opravljali druga zemeljska dela. Nas, ki smo prišli iz Šamca, so imeli za izkušene brigadirje in tako sem opravljal delo traserja, kolega Ko študent na raižo gre:.. Brazilija - dežela prijaznih ljudi in zabav Veliko lepega doživi človek v svojem življenju, pa vendar se mnogim zdijo najlepša prav študentska leta. Je že treba priznati, da navadno ne zaradi študija in kolokvijev, ampak zaradi večje svobode, študentskih žurk, predvsem pa potovanj, ki si jih študenti kljub večnemu pomanjkanju denarja znajo privoščiti. Združiti potovanje, študij in zabavo pa je sploh nekaj najboljšega. Prav to omogoča mednarodna organizacija za izmenjavo študentov IAESTE. Povsem po naključju smo izvedeli, da je prek te organizacije štiri mesece v Braziliji preživel tudi Žalčan Andrej Kampuš. Andrej je osnovno šolo obiskoval v Žalcu in ker mu učenje že takrat ni delalo težav (sodeloval je na mnogih tekmovanjih iz matematike, fizike in kemije, tekmoval pri Veseli šoli, dobil je srebrno Vegovo priznanje), se je veliko ukvarjal s šahom, v žalskem mladinskem pihalnem orkestru pa igral trobento. Po končani srednji tehniški šoli v Celju (smer naravoslovno-matematična) je vpisal študij fizike na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, je Zoisov štipendist in ta čas pripravlja diplomo. Med počitnicami je kot mnogi študentje potoval po Evropi, leta 1995 pa je postal član IAESTE - organizacije, ki skrbi za izmenjavo študijskih praks. »Izmenjava študentov temelji na recipročnosti. Kolikor študentov z neke univerze gre za prakso na druge univerze, toliko jih lahko ta univerza sprejme. Če gre brazilski študent v Ljubljano, lahko samo en slovenski študent odide na brazilsko univerzo. Ko sem se včlanil v IAESTE, sem sicer napisal, da bi rad šel v Brazilijo, vendar nisem vedel, če se mi bo želja uresničila.« Toda včasih se želje pač uresničijo in Andrej je v daljno Brazilijo odpotoval oktobra lani, vrnil pa se je prejšnji mesec. Ta čas je preživel v manjšem kraju, približno 150 kilometrov oddaljenem od Sao Paola, na UNESP -Univerzi države Sao Paolo, na oddelku za matematiko. Tam je bilo še približno deset študentov iz Evrope, med njimi še en Slovenec, s katerim se prej nista poznala. »Pred odhodom sem bil malo preplašen, saj sem bral o mnogih nevarnostih, ki naj bi gro- zile v Braziliji, na primer o malariji in drugih boleznih. Seveda sem se moral cepiti. V vseh štirih mesecih nisem imel prav nobenih težav. V velikih mestih, kakršni sta Rio in Sao Paolo, je treba paziti tudi zato, ker je veliko revščine in zaradi nje kriminala. Vendar ljudje niso slabi sami po se- ■ Andrej pravi, da je ob prihodu v Brazilijo doživel kar precejšen kulturni šok. Ljudje so zagoreli, nenehno v gibanju, glasni, čisto drugačni kot Slovenci. Potem ga je ritem brazilskega življenja vsrkal vase - in očaral. Ob prihodu ni znal niti besede portugalščine, sicer pa so se na fakulteti pogovarjali v angleščini. Imel je nekaj predavanj, določeno snov je moral sam preštudirati in se nato o tem pogovoriti s profesorjem. »Študij se je nanašal na satelite oziroma GSR kot se temu reče. Gre za navigacijski sistem, podoben, kot ga imajo v Nemčiji. Sateliti oddajajo signale, objekt na zemlji sprejme te signale in na prijateljski, čeprav Andrej pravi, da je raven znanja nižja kot na slovenskih fakultetah. Zato so študentje iz Evrope zelo cenjeni in tudi Andreju so ob koncu prakse ponudili, da bi kar ostal pri njih. Verjeli ali ne, za svoj študij je dobil plačo, katere del je porabil za najemnino zasebnega stanovanja, ki ga je delil s štirimi Brazilci. Po enem mesecu je opravil še tečaj brazilskega jezika, ampak jezika se je pač najbolj - že kar odlično naučil v pogovoru z domačini. In teh druženj ni bilo malo. »Dokler nisem znal portugalščine, sem se družil samo s študenti iz Evrope, potem pa tu- '/■ /; / Znamenita Copa-cabana - plesalke na plaži bi, kradejo zato, ker nimajo os-novih pogojev za preživetje.« Pa vendar človeka malo stisne pred tako dolgim potovanjem. »Prvič sem odšel na tako dolgo potovanje in nisem vedel, kaj me čaka. Pravzaprav je najbolje, da tega ne veš. Stisnilo meje samo en dan pred odhodom. Ce bi mi takrat bili pripravljeni vrniti denar, bi rekel, da ne grem.« njihovi osnovi določi mesto, kjer se nahaja. Sistem se uporablja predvsem na nedostopnih območjih, na primer v džunglah, kjer sploh ni natančnih zemljevidov. Takšni sistemi se bodo uporabljali v avtomobilih in letalstvu, razvili pa so ga Američani za tako imenovane vodene rakete.« Odnos med študenti in profesorji je v Braziliji veliko bolj sproščen, V 90 let Franca Rojnika iz Šempetra V Šempetru imajo lepo navado, da sokrajane, stare 90 in več let, ob njihovih rojstnih dnevih obiščejo. Za to skrbita krajevna organizacija Rdečega križa in krajevna skupnost. Tokrat so obiskali Franca Rojnika, ki je praznoval 90. rojstni dan in je najstarejši moški v šem-petrski krajevni skupnosti. Ob obisku nas je presenetil z izredno radoživostjo, iskrenostjo in odličnim spominom. Ko smo ga povprašali o njegovem dolgem življenju, je dogodke nizal tako hitro, da smo jih komaj uspeli zapisovati, njegovo življenje pa lahko na kratko označimo - pestro je bilo kot roman. Povedal nam je, da se je rodil v Podvrhu pri Braslovčah, v družini s sedmimi otroki. Leta 1925 se je v Celju izučil za mehanika pri mojstru Rojcu, nato tu delal nekaj časa, potem odšel v Ljubljano, kjer je popravljal športne avtomobile. Od tu ga je pot vodila ■P I i ¡¡|1£» ' Ponovno je izšla knjižica Srečno, ki vam bo v pomoč pri pisanju novoletnih in vseh drugih želja med letom (rojstni dnevi, poroke, uspehi, upokojitve,...) Primerna za darilo! Izbor predgovorov in verzov Ilustracije Fotografija Prednaročniška cena Marija KUMER Nina KUMER Stane JERŠIČ 1.000 SIT Naročila Osrednja knjižnica Celje, p.p. 17 na Bled, kjer je bil nekaj časa taksist, potem na Ruj, kjer si je kupil tovornjak in bil vrsto let avtoprevoznik. Seveda pa je Franc pred tem opravil vse potrebne izpite za tovornjak, osebni avtomobil, avtobus. Ta leta so bila polna dogodivščin, saj je prevažal praktično vse, od razsutega blaga do živine po vsej tedanji Jugoslaviji. Njegove želje pa so segale še više, zato je 1939. leta odšel v Gradec, tam opravil mojstrski izpit in odprl svojo avtomehanično delavnico, nato pa še Andrej (na levi) s Svenom in Dirkom di z domačini. Dobil sem res veliko prijateljev, saj te Brazilci takoj vzamejo za svojega. Družabno življenje je tam sploh zelo pomembno, radi se poveselijo, so neobremenjeni, ne delajo si skrbi. Vsak dan gredo ven, spijejo kakšno pivo, se pogovarjajo. Zelo so odprti in preprosti. Njihov počasen način življenja je naj1-boljše, kar sem videl v Braziliji. Na primer - neko nedeljo smo dopoldne s prijatelji šli v neko hišo z bazenom in se ves dan zabavali: pekli meso, se pogovarjali, igrali odbojko, se kopali, bili v savni. Ves dan, ljudje so prihajali in odhajali, znani in neznani, približno 40 nas je bilo. Nihče noče biti kar doma, kot pri nas. Tam se vsi družijo in zabavajo. In seveda igrajo nogomet - na igriščih in plažah, moški in ženske.« In ker se je vsak dan kaj dogajalo, Andrej domotožja ni imel. Sicer pa je bil z domačimi povezan tudi prek elektronske pošte. S kolegom Svenom in Dirkom se je odpravil tudi na približno 10.000 kilometrov dolgo potovanje po Braziliji. Ogromne razdalje so premagovali z avtobusi, tudi 34 ur dolga je bila ena vožnja. Vendar pa Brazilija kakšnih posebnih turističnih znamenitosti,. razen številnih cerkva in seveda peščenih plaž, nima. Njena največja posebnost so ljudje. »Ob vrnitvi domov sem bil vesel, da spet vidim stare prijatelje, sicer pa bom potreboval še malo časa, da se spet popolnoma privadim našemu načinu življenja. Na kakšne počitnice bi se še zelo rad vrnil v Brazilijo, živel pa tam vendarle ne bi. Gotovo pa se bom še srečal s prijatelji iz Evrope.« Prijetne dogodivščine je konec, zdaj se Andrej Kampuš ukvarja z diplomo, po njej pa bi rad nadaljeval študij ekonomije in fizike. »Najraje bi študiral ekonomijo na NBA v Ameriki, toda štipendijo je težko dobiti, sam pa si skoraj ne morem plačati študija. Ampak se bom potrudil.« Morda pa se bo uresničila tudi ta njegova želja. Nobenega dvoma pa ni, da bo Brazilija za vedno ostala v njegovem srcu. K. R. bencinsko črpalko in še dve drugi obrti je imel. V Avstriji je bil do leta 1960 in ta leta je označil kot zelo delovna, vendar pa tudi zelo razburljiva. Veliko je potoval, kar takrat ni bilo tako običajno, kot je to danes, veliko si je lahko privoščil, saj je bil, kot sam pravi, dokaj premožen. Po nekaj letih se mu je zgodila huda prometna nesreča, v kateri je bil težko poškodovan, tako da je bil zmožen samo štiri-urnega dela. Prevzel je vodstvo servisne delavnice za motorne žage, leta 1967 pa se je upokojil, honorarno pa še naprej servisiral in popravljal motorne žage, saj je bil tudi na tem področju velik strokovnjak. Rad se pohvali, da ima šoferske izpite za vse kategorije vozil, za osebni avto pa ima vozniško dovoljenje še sedaj in tudi vozi še. Poleg tega zna igrati na več instrumentov, je gasilec, lovec. Sedaj živi s tretjo ženo Marijo, s katero se dobro razumeta, tako da je tudi v teh letih s svojim življenjem zadovoljen. Na sliki: Predsednik KS Šempeter Franc Laubič čestita Francu Rojniku za visok jubilej, ob njem pa je predsednica krajevne organizacije RK Šempeter Gi-zela Khan. Na obisku je bil tudi Vlado Dolar. T. TAVČAR MOGOČE MANJ ZNANO 0 DARJI JURCEC Savinjčani, pa tudi mnogi drugi, že vrsto let zahajajo v fotografski atelje na Šiandrovem trgu v Žalcu. Za nas, ki se pogosteje ukvarjamo s fotografijo, je to postalo že kar ritualno opravilo. Če ne bi obiskali tega ateljeja, bi v našem dnevu nekaj manjkalo. Morda smo potrebovali le nasmeh in kratek klepet z lastnico in fotografinjo Tonico Jurčec, ali zgolj njene kakovostne fotografske storitve. Verjetno oboje. Sedaj jo bolj poredko videvamo, saj se je pred dvema letoma upokojila, družinsko tradicijo in njeno delo pa uspešno nadaljuje hčerka Darja. Mi pa, ki smo imeli radi Tonico, imamo še naprej radi ta atelje in z njim vred tudi novo lastnico Darjo. Darja Jurčec ima za sabo že kar dolgo fotografsko pot. V temnici in tudi izven nje seje ob svoji mami začela učiti fotografske umetnosti že leta 1978. Že takrat se je odločila za nadaljevanje družinske tradicije. Fotografsko šolo je Darja obiskovala v Ljubljani. Njena mama je bila izvrstna fotografinja, s svojim ateljejem pa je imela dobre možnosti za praktično izpopolnjevanje. Po triletnem šolanju se je kot pomočnica zaposlila v domačem ateljeju. Ker pa se tudi v fotografiji vse spreminja, je začutila potrebo po dodatnem izobraževanju. Nadaljnje šolanje na delavski univerzi ji je omogočil sklad delavcev pri obrtnikih Žalec. Po uspešnem študiju je prevzela obrt in sedaj že dve leti uspešno nadaljuje družinsko tradicijo. Darja Jurčec je v veliki meri podobna svoji mami, vedno je nasmejana in prijazna in tako je njen atelje vedno dobro obiskan. Sicer pa se zaveda, da je potrebno kakovost storitev vedno znova potrjevati. Njeno vodilo je, da mora stranka iz ateljeja vedno oditi zadovoljna. V ta namen, da popestri ponudbo in kakovost svojih storitev, je v letošnjem letu pričela opremljati še en atelje v Celju. V njem bo ponudila vse fotografske storitve, strankam pa tako v Žalcu kot v Celju ponuja nakup fotoaparatov in ostalega materiala. Kot pravi, pa ji vse to ne bi uspevalo, če ne bi imela tolikšne podpore staršev. Darja Jurčec pa seveda ni zgolj priklenjena na svoj poklic, ki ga sicer opravlja z največjim veseljem, ampak je z vsem srcem velika ljubiteljica narave. Vsak prosti trenutek izkoristi za sprehod ali izlet v naravo, vedno pa je z njo tudi fotografski aparat. Še posebno jo navdušuje zimska idila s snegom, zato gre zelo rada v hribe tudi pozimi. Poleg tega pa je Darja tudi velika ljubiteljica odbojke in je redni gost telovadnice Partizana Gaberje. Sicer pa tako kot marsikdo med nami rada prebira knjige, gleda TV in počenja vsakdanje stvari. Vedno znova pa se predaja svojemu poklicu, za katerega bi se ponovno odločila, če bi morala še enkrat izbirati. Že splošno znano pa je, kdor z veseljem opravlja neko delo, dosega tudi dobre rezultate. Darja Jurčec jih prav gotovo. D. Naraglav SamaN Trgovina Košarica v novih prostorih Skrb za kakovost in zadovoljstvo kupcev Dodatna dejavnost firme. Prek 1000 m2 površine Nov objekt razpolaga s prek 130 m2 prodajne površine trgovine, z okrog 70 m2 poslovnih prostorov in prek 800 m2 skladišč. V funkciji pa so še tudi stari trgovski prostori. Tam je sedaj trgovina s krmili in tehničnim blagom. Vsekakor pa velja povedati, da v Košarici lahko kupci kupijo kar prek 7500 artiklov. Ob tako široki ponudbi blaga praktično ni stvari, ki je ne bi imeli za zadovoljitev dnevnih, tedenskih ali mesečnih potreb kupcev, ki hodijo nakupovat v Košarico od blizu in daleč. Veliko kupcev je iz velenjske, žalske in drugih občin, kar je glede na to, da je lokacija trgovine izven trgovskih centrov, pravi čudež. Tega pa prav gotovo ne bi bilo, če se v Košarico ne bi splačalo hoditi nakupovat. Poslovno uspešnost nedvomno zagotavljajo marketing, zaposleni, kakovostna ponudba, nizke cene in še kaj. »Naša prodajna ponudba je res široka, hkrati s tem pa je potrebno povedati, da nimamo in tudi v prihodnje ne mislimo imeti na policah manjvrednega blaga. Želimo biti pošteni do svojih kupcev, saj le tako vidimo nadaljnje uspešno poslovanje firme. Nepoštenost je kratkega daha in se hitro maščuje. Rečem lahko: vsi, ki so doslej prihajali v Košarico, in tisti, ki še bodo, prav gotovo ne bodo razočarani,« odločno in z vso resnostjo pove Milan in se obrne proti ženi, ki se nam je ta čas pridružila. Z osamosvojitvijo Slovenije ali že malo prej je našo deželo na sončni strani Alp zajel val podjetništva in vsemogoče ustvarjalnosti, ki je precej spremenila podobo pročelij hiš in ulic, tako na vasi kot v mestih. Še najbolj se je razširila trgovska dejavnost in mnoge garaže in drugi prostori so se čez noč spremenili v trgovine. Mnoge, ki so v tej dejavnosti videli lahek zaslužek, je že »odneslo« in jih postavilo na realna tla. Tisti, ki pa so ta posel vzeli resno, so danes še med nami. Še več, prerasli so začetno majhnost in se razvili v močan trgovski kolektiv, ki lahko uspešno konkurira domačim in tudi tujim trgovskim hišam. Med slednje nedvomno sodi tudi kolektiv Košarice iz Pernovega pri Veliki Pirešici, katerega vodita lastnika Anica in Milan Grobelnik. Vedno večji obseg poslovanja »Po dveh letih in pol smo se odločili prostore trgovine še povečati, saj je bila prostorska stiska ob vedno večjem obisku že precej moteča za normalno poslovanje. V ta namen smo vključili, ob predhodni preureditvi, še drugo garažo. V takšnih prostorih smo zadovoljivo opravljali svoje delo, vendar je v ženini in moji glavi dozoreval sklep o Anica in Milan Grobelnik — lastnika trgovine Košarica Dvajsetega februarja je minilo sedem let, kar sta zakonca Grobelnik iz Pernovega 17.a odprla vrata svoje trgovine in se podala po poti trgovske dejavnosti. Najprej je glavno breme slonelo na Anici, vendar se je že po nekaj mesecih pokazalo, da ne bo zmogla sama vseh naporov, zato je tudi mož pustil službo in se še z večjo vnemo predal novemu delu. Že od vsega začetka sta skrbela za zaupanje kupcev in ti so jim znali z vedno večjimi nakupi to tudi vračati. Zaradi tega, ugodnih cen, kakovostnih uslug in prijaznosti je Košarico obiskovalo vedno več kupcev. Po letu in pol poslovanja sta zaposlila prvo pripravnico, ki je pomagala Anici premagovati vsakodnevni 12-urni delavnik. Ta trgovka pa je v Košarici zaposlena tudi danes, ko šteje kolektiv skupaj z Anico in Milanom 22 članov. še večji, novi trgovini. Ta naj bi omogočala še kakovostnejše poslovanje in izpolnitev porajajočih se idej za še večje zadovoljevanje kupcev, ki so v vseh teh letih spo- Stari in novi objekt trgovine Košarica znali, da je Košarica dober kolektiv z res kakovostno ponudbo in najnižjimi možnimi cenami. Preden smo zgradili sedanjo trgovino, smo za premostitev prostorske stiske opremili še en prostor, opisuje rast podjetja njegov lastnik Milan Grobelnik, ki je skupaj z ženo res lahko zadovoljen z vsem doseženim. Lani v začetku avgusta so zabrneli stroji na novi gradbeni parceli in pet mesecev pozneje, točneje na prvi zimski dan, 21. decembra, so objekt tudi uradno odprli. »S tem dnem so se nama z ženo, in celotnemu kolektivu uresničile želje, ki so že nekaj časa rojile po naših glavah ter nam dajale novih moči za delo. Ob vsem tem pa ne gre pozabiti na naša soseda Janjo in Vojka Pečnika, ki sta bila uvidevna in nam odstopila del svojega zemljišča, saj bi drugače niti ne mogli začeti graditi novega objekta. Vsekakor pa smo v to vsi v kolektivu vložili maksimalne napore in pomagali, da je bil objekt odprt v res rekordnem času petih mesecev,« pravi naš sogovornik Milan Grobelnik. Poleg osnovne maloprodaje poznajo v Košarici tudi veleprodajo blaga. Največ prodajo umetnih gnojil, tehničnega blaga in drugega blaga široke potrošnje, ki ga prodajajo drugim trgovinam, obrtnikom ali delovnim organizacijam. Imajo pa tudi svoj avtopark in tako opravljajo avtoprevozniško dejavnost, zase in za druge. Ne nazadnje pa dopolnjuje obseg dela firme še gostinska dejavnost in opravljanje uslug s težko gradbeno mehanizacijo. Za konec predstavitve firme Košarica in njenih lastnikov povejmo še delovni čas trgovine. Ta je odprta vsak dan od 730 do 19. ure, ob sobotah do 15. in ob nedeljah do 11. ure. Za informacije pa jih lahko pokličete tudi po telefonu 728-080. Ta zapis pa naj zaokroži še zadnja misel našega sogovornika. »Trgovina zahteva celega človeka, zdrav kolektiv in dobro vodstvo. Ob tem pa ne sme biti časa za samozadovoljstvo, ampak mora biti v glavi ves čas misel, da nikoli ni tako dobro, da ne bi moglo biti še bolje. Vsekakor pa mora biti v ospredju poštenost. In to do dobaviteljev, do kupcev, do del^cev in do družbe. V Košarici smo takšni!« MSA CELJE Šempeter 21a Tel.: 063170 20 31 Faks: 063170 20 65 telefonski aparati telefonske centrale GSM mobiteli telefaksi tiskalniki od 3.990 SIT dalje od 15.900 SIT dalje od 64.900 SIT dalje od 39.990 SIT dalje od 28.900 SIT dalje MBREZPLACNI KATALOGI IN SVETOVANJE!!! ¡/¡BREZPLAČNA DOSTAVA PO VSEJ SLOVENIJI!!! IVA AVTODELI d. o. o. Šempeter 126 b 3311 ŠEMPETER Telefon: 063/701-252 Avtodeli za vozila: Ponujamo vam tudi: - RENAULT - OLJE ELE - ZASTAVA - HLADILNO TEKOČINO - ŠKODA - MAZIVA, FILTRE, IZPUŠNE - ALFA CEVI - LADA SAMARA \ msoDMe PLOČIŠVJNE V zalogi imamo tudi glave za YUGO 45. —^/' xr • .Odprto vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, v soboto od 8. do 12. ure. Voznikom želimo prijetno in varno vožnjo Drago Pirh, s. p. Ložnica pri Žalcu 52/a 3310 Žalec razpisuje TRI ŠTIPENDIJE za 1. letnik SR. GRADB. ŠOLE - smer AVTOLIČAR Informacije po tel.: 715-366, g. Pirh Najbolj priljubljen trgovec in najbolj priljubljena trgovina V mesecu februarju ste, cenjeni bralci, izbrali za najbolj priljubljeno trgovino ŽANO Žalec, sledita ji Blagovnica Polzela in Trgovina in bistro RR Žalec. Za najbolj priljubljeno trgovko ste izbrali Marinko Voš-njak (Blagovnica Polzela), sledita ji Zvone Kos (Žana Žalec) in Dragica Štorman (Trgovina s svetili Prebold). Izmed prispelih glasovnic smo izžrebali tri nagrajence: 1. MAJDA MLAKAR, Polzela, p. p. 3 2. BRUNO SINKOVIČ, Trg 6, Prebold 3. FRANC KEGU, Levec 76, Petrovče Nagrade dobite v uredništvu. Glasovnice iz marčevske številke Savinjčana nam pošljite do 5. aprila 1997. --------------------------------------------- GLASOVNICA Najbolj priljubljen/a trgovec/ka je:_____________ ime in priimek trgovina Najbolje urejena trgovina je:______ Moj naslov: ČEVLJARSTVO RAJKO RIBIČ ŠLANDROV TRG 20/A, ŽALEC TEL.: 063/715-732 BRUŠENJE NOŽEV, ŠKARIJ, POPRAVILO ČEVLJEV, IZDELOVANJE KLJUČEV ODPRTO VSAK DAN OD 8. DO 16. URE, V SOBOTO OD 8. DO 12. URE tišjh I BfoMARGfd.o.o. \^lr/ 1 Parižlje 38Æ, BRASLOVČE I tel.&faks: (063) 720-587 KM ETUSK0-VRTNARSKA TRGOVINA SPORM Parižlje 12, tel.: 063/720-587 PONUDBA ZA MESEC MAREC: - vsa vrtna semena - semenski krompir - fižol, grah, čebulček, šalotka, zelje - umetna In naravna gnojila ZELO UGODNO - CVETLIČNA KORITA 40, 50, 60 in 80 cm TER VSE VELIKOSTI LONČKOV Posebna ugodnost - EDINI V SAVINJSKI DOLINI - pa je za člane kluba GAIA, ki imajo 5-odstotni popust za vse UNICHEMOVE izdelke. Pri nas se lahko včlanite v klub GAIA Želimo vam veliko uspeha pri setvi. Se priporočamo! V HMELJARSKA ULICA 3 A TELEFON: 063 715 602 TELEFAKS: 063 711 180 1. POSLOVNI PROSTORI V centru Žalca prodajamo: * skladiščne prostore v velikosti 900 m2 z velikim dvoriščem, * obrtne oz. proizvodne prostore v velikosti 300 m2 s pisarno in sanitarijami, * dve garaži v skupni površini 110 m2. 2. ZAZIDLJIVE PARCELE V Ločici pri Polzeli prodajamo 10 zazidljivih parcel velikosti od 520 do 1400 m2. Vse informacije po tel.: 0631715-620 ali na sedežu družbe, Hmeljarska 3, Žalec. NALjŽBA MESNICA IN DELIKATESA Robert BLATNIK s.p. 3312 Prebold tel.: 063/726-053 KO MESO DIŠI ŽE V MESNICI! Spoštovani kupci! Bližajo se velikonočni prazniki. Z dobrotami iz naše mesnice vam jih želimo polepšati tudi mi. Pridite in se prepričajte! Veselimo se srečanja z vami. Naj bodo nakupi vaše in naše zadovoljstvo. Hvala za zaupanje! Kolektiv mesnice Blatnik AMON MARJAN s.p. Slatina 9/a, 3201 Šmartno v Rožni dolini Tel.: 063/777-157, mobitel: 0609 611-087 Izdelujemo: NAGORBNE SPOMENIKE, POLICE, STOPNICE IN TLAKE IZ NARAVNEGA - MATERIALA trs / □ KURILNO OLJE m O KAR LAHKO STORITE DANES, NE ODLAŠAJTE NA JUTRI! (A 3 H&č*te ■KOBESB Protestno pismo Ogorčeni smo nad tem, kako je TV Slovenija poročala o zadnjem državnem prvenstvu v smučarskih skokih v Planici. Naš »Štajerc« Jure Jerman, ki je bil do nedavnega slovenski rekorder v skokih, je na državnem prvenstvu osvojil 2. mesto. Na TV Slovenija so predvajali posnetke skokov tekmovalcev, z izjemo drugouvrščenega Jermana. Tudi v štajerskem delu Slovenije smo ljubitelji skakalnega športa. Poleg Jermana smo imeli tudi brata Debelaka in še koga, ki so bili sposobni in so dosegali odlične rezultate. Se torej tudi v športnem uredništvu slovenske televizije kroji poročanje, ki je pod vplivom določenih krogov v slovenskem smučarsko-skakalnem športu, pri čemer ni prostora za nekoga, ki ni z Gorenjske? Zaradi vsega tega ljubitelji skakalnega športa in plačniki televizijske naročnine odločno protestiramo. 115 podpis©^ Odgovor RTV Slovenija gospe Cokanovi in podpisnikom »protestnega pisma« V popolnosti sprejemam kritičnost Vašega zapisa do tiste točke, ki še zadeva subjektivnost našega dela: da drugouvrščenega z državnega prvenstva nismo pokazali - čeprav smo ga (delno) posneli. Skakalna prireditev v Planici je bila dogodek (ne samo v športnem smislu), ki smo ga celo želeli neposredno prenašati. Druge, tudi mednarodne obveznosti in predvsem siromašnost TVS, kar zadeva tehnologijo, so vzroki, da smo imeli pod Pon-cami le dve kameri. Taka postavitev zahteva en sam in dokončen dogovor bistveno pred začetkom tekmovanja. Sodelavec Tomaž Lajevec, odgovoren za ta projekt, se je, na podlagi dosežkov v poskusni seriji, odločil za snemanje najboljših osem skakalcev. Glede na to, da je bivši državni rekorder J. Jerman v poskusnem skoku doskočil na 89 metrov in ga ni bilo med najboljših osem, da torej kasneje ni bilo moč spreminjati odločitve o t. i. popolnem pokrivanju skoka, smo imeli njegov dosežek nepopolno posnet - to pa je slabo in s poklicnega stališča neprimerno za predvajanje. To je razlog za napako, ki smo jo z Vašega (in - poudarjam - tudi z našega) stališča zagrešili. Nič drugega se ni zgodilo in nobenih drugih ozadij ni! Celo obratno: v pripravah na zaključek svetovnega pokala v Planici smo se takoj po Kulmu in pred državnim prvenstvom v Planici dogovorili, da bomo posebno pozornost namenili tudi bivšemu rekorderju v poletih Juretu Jermanu. Seveda na prireditvi oz. v disciplini, v kateri je dosegel doslej največ. Osebno me Vaša odzivnost (čeprav kritična) zelo veseli. To pomeni, da Slovenci vendarle nismo izgubili občutka za prostor in čas, v katerem se gibljemo. To tudi pomeni, da je zgodovinski spomin dober - in vsaj kar nas zadeva, seže še veliko dlje, kot ste zapisali Vi. Zelo pomnimo tudi Pudgarje in cenimo njihove ustvarjalne dosežke, spominjamo se tudi Franca Ajnika, mladinskega prvaka koncem šestdesetih let in še koga in, za razliko od uradne organizacije, katere člani so bili (ali pa so še), se jih prav v medijih še edini spomnimo. Na tem področju se torej hudo ločimo od t. i. športne politike posamezne Zveze. Želim Vam torej zagotoviti, da nas regijske obarvanosti ne motijo - prej obratno, veselijo nas. Čim večja pokritost, čim bolje zasnovana in kakovostna interesna dejavnost, kar šport neposredno je, tem bolj smo veseli. Zavedamo se velikih odrekanj staršev in otrok, ki želijo uspeti v določenem športu, tudi problemov že formiranih tekmovalcev. Vendar (najbrž«se bomo strinjali) nismo mi tisti, ki bi lahko, kaj šele morali vplivati na trenutno formo ali status posameznika znotraj kriterijev, ki jih določajo drugi, za tako delo tudi odgovornih. To se mi zdi še posebej potrebno poudariti, saj iz Vašega četrtega odstavka veje grenkoba pozabe tistih, ki pa so odgovorni za tako stanje. Nobenega udinjanja torej ni in ga tudi odločno zavračam. Pepričan sem, da boste to pismo sprejeli dobronamerno in ga posredovali tudi vsem podpisnikom. Prepričan sem tudi, da boste sprejeli objektivne napake. Zdelo bi se mi skrajno grdo, če bi Vam začel naštevati naše tegobe in (že omenjene) tehnološke nezmožnosti, ki vplivajo na naše delo, ki tudi na-žirajo telo in duha. Zato se Vam za dopis zahvaljujem in Vas vabim, da še naprej tako pozorno spremljate naše športnike in program TVS. Lep pozdrav Marjan Lah, urednik Športnega programa TVS Protest šempetrskih upokojencev Upokojenci, zbrani na občnem zboru 15. februarja letos, navzočih je bilo 238 članov društva, protestiramo zoper sklep občinskega sveta, s katerim ukinja dosedanja imena šol in vzgojnovarstvenih ustanov. S tem sklepom zanika zgodovinska dejstva. Sredstva davkoplačevalcev usmerja v neprave namene. Vemo, da je v žalski občini približno 4700 ljudi nezaposlenih, vendar to občinski svet ne zanima, niti g. župana, ki podpira sklep občinskega sveta. FTedlagamo, da sredstva, namenjena za izbris imen, ki ne bodo majhna, občinski svet nameni za Odpiranje novih delovnih mest. Sklep o ukinitvi imen šol in vzgojnovarstvenih zavodov pa prekliče. Predsednik DU Šempeter Ivan Suler Zadoščenja pravičnih Žal mi je samo za »šmiglovce«. Bila je to pisateljska in ne osebna človeška objestnost. Obožavanje bistvenega me ne preseneča in ne plaši, kajti pesek se da hito izprati iz oči. Užaljeni ne znajo ali nočejo prodreti pod površino, kajti pod debelo plastjo njihove ideološke jeze je odgovorno bistvo mojih prejšnjih pisanj: nihče nič o okoljevarstvu, nihče o vsebini šol, nihče o možnosti kritičnega odnosa do zgodovine. Predvsem floskule, samohvale, otrdele žalitve, grožnje, izkjuče-vanje, poniževalno pokroviteljstvo. Ne bomo polemizirali z vami, mladi gospod, samo o tem in tem vas hočemo podučiti! - kar se sliši skoraj kot: samo udaril te bom, nočem se pretepati s tabo! Enosmernost, izklju-čevalnost - kaj bi to lahko bilo drugega kot enoumje! Postana megla se spušča nad resnične zagate današnjega ča- sa, na slepouličnost mladih generacij, ki jim šole ne vejo dajati ustreznih nadomestil za padle bogove in zlorabljene ideje, na porabniško zblaznelost od vsega naravnega oddaljenega človeka, na zgaženo okolje, pozidano s socialističnimi proletarskimi graščinami in na ekonomski propad obsojenimi tovarnami...! Nič se ne vidi skozi, samo spomeniki in imena, ki so s samo štirimi leti zgodovine odrinila in razvrednotila narodovo več kot tisočletno življenje. Megla, ki najbolj ustreza tistim, ki gledajo in vidijo enobarvno. Takšni načeloma zavračajo vse druge barve ter obsojajo in zavračajo po naročilu. Sele pred desetimi leti je padalo po 57 številki Nove revije (tudi v tem časopisu!) in zdaj se politični menjalci korit, ki jih je vzredil Balkan, brezsramno ponujajo Zahodu in vsemogočnemu Kapitalu. Kako človeka ni sram podpisati se z imenom stranke? Seveda, ni težko vztrajati pri utečenem, varnem, globoko razraslem - kajti ljudi je še vedno strah. V njih tiči petdeset in več let dobrega premisleka, samocenzure in neizpostavlja-nja. To ne izgine ob prelevitvi enega političnega ansambla. Dovolj je, če samo pogledam ankete tega časopisa, kjer ljudje previdno izražajo splošno mnenje in medijske obrazce, o iskrenem premisleku in pomisleku pa niti sledu. Toda sedanjost ni tako preprostra in črno-beia (megleno siva!), in obenem sploh ne tako nova in še nepo-pisovana. Od revolucije in gradnje (saj res, zakaj je le zganila streha žalskega kulturnega doma?!) utrujeni in pomembni možje reagirajo samo na eno politično in ideološko frekvenco, ne zavedajo pa se, da podpirajo Sloveniji še kako usodno kolaboracijo. Petokolonaši današnjega časa hvaležno ponujajo tla pod sabo in značaj v sebi veliko bolj prefinjenemu in zvitemu okupatorju, kot so bili nacisti in fašisti s svojimi pomagači. Zataknejo si nekam svojo revolucionarnost, narodno zavednost in opredelitev, če imajo kakšno drugo izbiro in od nje neposredne koristi. Zavrgli bi vas tisti, na katerih imena in spomenike obešate svojo slepoto in politično-ideološko zasluženo socialno varnost. Kdo so ogorčeni Savinjčani? Tisti, ki so razbili svoja ogledala? Ki pošiljajo propagandistična pisma ljubljanskemu Delu, v podporo režimu, ki ponuja (tudi mojo!) domovino »zaveznikom«, ki so pred petdesetimi leti obsodili ta narod na izničenje? Ki se hvalijo, koliko življenj je utrpela »revolucija«, namesto da bi znali povedati, da so katerega ohranili? Ki berejo »Taborske kresove« in »Spomenike in spominska obeležja NOV v občini Žalec«? Ki sta jim vojna in narodni odpor, idealni priložnosti za moralno in človeško izpopolnitev, prinesla predvsem dosmrtni vir dohodkov in poveličani status? Ki niso sposobni narediti mostu iz preteklosti in postaviti do sebe stopnice za mlade, s popolnoma drugačnimi izzivi in vprašanji zaposlene rodove? Če takšni zahtevajo moj molk, kaj jim sploh še lahko povem? Nisem obremenjen z načelnim nasprotovanjem. Spoštujem preteklost in tiste v njih, ki so ohranili pokončno hrbtenico in niso dajali svojega srca in razuma naprodaj. Ampak to zahteva neopredelitev, neopredeljeni pa so potihnili prostovolj- no ali na silo. Tisti ne sklicujejo občnih zborov in ne iščejo brezpogojne medijske podpore. Ubiti pa so si zagotovo želeli živeti, ne umreti, četudi še v takšni slavi in zaukazani poboža-njenosti. S poudarkom, da sem vedno pripravljen na pogovor (pogovor!), zaključujem tukaj zapisana pojasnila. Kot rečeno: za nazaj in za naprej. Vaš Mare CESTNIK Še o imenih šol Že nekaj časa spremljam časopisne polemike zaradi odloka o poimenovanju šol in drugih ustanov v žalski občini. Berem proteste borcev zoper omenjene načrte občinskega sveta in berem pisanje osamljenega polemičarja Mareta Cestnika in sklenil sem napisati še svoje mnenje. Kot religije, ki trdijo, da poznajo Resnico, je bil tudi komunizem ideologija, ki je učil, da je spoznal in doumel vse zakonitosti našega življenja. Zagovorniki ohranitve imen, naslovov, kipov itd. iz NOB so občutljivi, torej zaradi tega, ker nekdo načenja znake njihove edine Resnice. Že kratek premislek namreč pokaže, da štiriletno obdobje NOV ne more biti vredno toliko ali več kot tisočletje in več slovenske nacionalne zgodovine. Nihče seveda ne taji, da ta štiri leta niso bila pomembna, da smo si po drugi svetovni vojni uspeli priključiti Primorsko, recimo. Ampak že pri Koroški nam ni uspelo. In še marsikaj slabega se je zgodilo potem, ne nazadnje so se vršili po vojni množični poboji tiso-čev Slovencev, ki niso bili in niso mogli biti vsi okupatorjevi sodelavci. Mnogi od tistih, ki so bili pobiti, so tudi sami dvomili o absolutni Resnici nove ideologije. Na tej točki se tudi jaz razhajam s stališči borcev. Trdim, da štiriletno obdobje njihove revolucije ni in ne more biti tako pomembno, da bi se vse šolske ustanove, kulturne inštitucije, ceste itd. imenovale po tistih, ki so se borili za revolucijo. Kaj pa Karantanija? Kje imajo pa ti ljudje svoje spomenike? Komunistična ideologija je bila absolutna in ni trpela tekmecev, prav tako se obnašajo danes njihovi duhovni dediči. V času komunizma so pouk zgodovine skrčili na minimu, zato da so lahko raztegnili pouk, namenjen obdobju NOB. Filozofija ni bila več filozofija, ampak pouk marksizma, ekonomija je postala politična ekonomija in tako naprej. Postali smo ideološka država. Če bi šlo za nacionalne interese, bi obogatili naše vedenje o celotni slovenski zgodovini, kulturi in državotvornih dejanjih. Generalu Maistru smo lahko postavili spomenik šele potem, ko je komunizem izgubil svojo moč, čeprav je bil general Maister prvovrsten domoljub in edini zaslužen za to, da smo si pred Avstrijci ohranili večji del Štajerske. Ali se v Žalcu imenuje kakšna ulica ali šola po generalu Maistru? Podobno in še huje se je godilo članom organizacije TIGR, ki so se že pred partizani borili proti Italijanom. Zabrisali so vsak spomin nanje. In vendar bi si tudi ti ljudje zaslužili svoje spomenike. V čem je bila njihova krivda? Pa menda ja niso bili tudi oni okupatorjevi sodelavci? Tisti, ki pazljivo preberejo sestavke Mareta Cestnika, lahko opazijo njegovo pristno domoljubje. Kdo od članov levih strank se je pridružil njegovim besedam o nevarnosti, ki nam, Slovencem preti sedaj, ko nas politiki potiskajo v naročje narodom, ki so nas napadli leta 1941? Kako je mogoče, da prav dediči nekdanje komunistične partije danes podarjajo slovensko ozemlje Italijanom? V Sloveniji moramo še marsikaj postoriti. Stvari je treba postaviti na pravo mesto. Sem sodi tudi obdobje druge svetovne vojne. Borut Korun 3202 GRIŽE IZDELAVA, MONTAŽA SENČIL IN VERTIKALNIH ŽALUZIJ TER TRANSPORT Cesta Žalskega tabora 1, Žalec, v stavbi Hmezad HKS Tel.: 063/715-410, 712-238, popoldne 715-480 mobitel: 0609/616-750 Ponujamo vam: - lamelne zavese - žaluzije • plisse zavese - roloje - senčila screen " poteg tega oprav [jamo tudi prevoze s [anioni in [ondijem v domačem in mednarodnem cestnem prometu. STANOVANJSKA ZADRUGA - v -v LAVA 7 • 3001 CELJE • P.P. 1045 faks: 063/453-125 • mobitel: 041/662-850 delovni čas: od 7. do 15. ure PROMET NEPREMIČNIN Bgp prodaja, zamenjava, nakupi, najem vseh vrst nepremičnin; pravno in davčno svetovanje na področju nepremičnin; !£§=■ izvedbe dražb; sodelovanje pri gradnji na ključ. POSEBNOST NAŠE PONUDBE! ODKUPIMO VAŠE NEPREMIČNINE IN PLAČAMO TAKOJ. Celjski plini dd. Plinarniška 1, 3000 Celje, Slovenija tel.: 063/33-231, 31-568; faks: 31-432 trgovina na debelo s trdimi, tekočimi in plinastimi gorivi; trgovina s plinsko opremo, kotli, gorilci in opremo za kampiranje ter drugimi pripomočki za uprabo plina; prodaja utekočinjenega naftnega plina v malih rezervoarjih in v jeklenkah; prodaja vseh vrst tehničnih plinov; gradnja in popravila plinovodov, mer-noregulacijskih postaj, napeljav ter plinskih naprav; prevoz nevarnih snovi; distribucija zemeljskega plina Izven Mestne občine Celje. Obratovalni čas: • uprava od 7. do 15. ure • blagajna od 7. do 14. ure, ob sobotah do 12. ure • izdajno mesto utekočinjenega naftnega plina in tehničnih plinov od 7. do 18. ure, ob sobotah do 12. ure. H > i® < b H » P i3T I® Priporočamo se in se veselimo Vašega obiska! IZPOD PERESA MLADIH MAREC 1997- STRAN 27 Mala anketa o pustu Kaj mi pomeni pustovanje? - Vsako leto ga komaj čakam, ker mi mami takrat dovoli, da se ličim z njenimi ličili. - Do lani mi je pomenil veliko, sedaj pa se ga veselim le zato, ker preganja zimo. - Je nekaj posebnega, nekaj, kar se ne zgodi vsak dan. - Veliko zabave in nekaj strahu pred grdimi maskami. - Dan, ko se zabavamo. - Kup zabave in potegavščin. - Vesel dan, ko se lahko spremenimo v marsikaj. - Veseia sem, če pohvalijo mojo masko. - Čas, ko z barvami skriješ svoj pravi obraz. - Veliko krofov in sladkarij! Člani literarnega krožka OŠ Žalec Veseli pust____________________ Kako so letošnji pust preživeli učenci 1. b razreda Osnovne šole Polzela: Hodila sem od hiše do hiše, od vrat do vrat. Našemljena sem bila v ciganko. Ljudem sem prinašala smeh in z njim pomlad. V šoli so šeme rajale in skakale. Gospa učiteljica Nuša je bila temna noč. Otroci se je nismo bali, ker nas ni strašila. (Vianeja Pesjak) Maškare so bile grozne. Imele so velike oči, močne zobe in zakrivljene nosove. Spočetka sem se jih strašno bal. Ko sem se jih malo privadil, sem začel strašiti še sam. Učiteljica se me je tako prestrašila, da je zakričala in zbežala. (Aleksander Baluh) Na pusta sem hodil od soseda do soseda in se kazal ljudem. Imel sem fajfo starega možaka. Ko sem prišel do hiš, me ljudje niso spoznali. (Gašper Kolenc) Vsi smo bili pustne šeme. V šoli smo se kazali učiteljicam in sošolcem. Bila sem Kitajka. Spoznavala sem pustne prijateljice in prijatelje. Zabavali smo se, peli, plesali in premetavali. (Ljubica Goričan) Na pustni torek sem se našemila v klovna z rdečim okroglim noskom. Zjutraj sem strahoma šla v šolo. Videla sem še več šem. Na stopnišču sem se prestrašila velikega strašila. Grdo me je pogledalo. Nič se ni ustrašilo malega klovna pred seboj. (Ana Marovt) Na pusta je klovn padel na nos. Otroci so se mu smejali. Jaz sem se namazala v Pocahontas. Sestrica Lara je bila pajacek. Nosek je imela rdeč. Veš da je bilo super. (Nina Helbel) Letos sem bil kavboje. Skakal sem in streljal v zrak. Z Žanom in dolgimi maškarami smo se vrteli, žogali z baloni, plesali in spodbijali. Bilo mi je vroče. (David Klopčič) Sprejem v veliko družino________________________ Imeli smo čuduvito proslavo. Sprejeta sem bila v šolsko kulturno društvo, bila sem praznično oblečena. S sošolkami sem pela v zboru. Povabljeni smo bili na tortico. Vsi smo bili pridni, le naš navihan-ček Tadej ne. Sanja Solaja, 1. b., OŠ Polzela Sankanje in smučanje_______________________ Imeli smo športni dan. Zbrali smo se v šoli ob osmi uri. Najprej smo malicali, potem pa odšli s tovarišicami v koloni do Ojstriške vasi na Boštjanov grič. Nekateri so se sankali, drugi smučali. S sabo sem imela bob sanke, zato sem se sankala. Grič še ni bil poteptan, zato smo ga sami poteptali s sanmi. Smučarji so tekmovali v smuku in veleslalomu. Ob 11. uri smo se odpravili proti šoli. Nato sem šla na kosilo. Pred šolo me je čakala mamica in me odpeljala domov. Doma sem se najprej preoblekla in si mislila, da je bilo na športnem dnevu lepo. V ponedeljek je učiteljica Darja objavila rezultate tekmovanja. Zlato medaljo v smuku je prejel Uroš Korun, srebrno Tadej Drča in bronasto Nina Florjan. V veleslalomu je zmagal tudi Uroš Korun, drugi je bil Blaž Ribič, tretji pa David Matko. Helena Lenko, 3. r. POŠ Tabor Nisem zadržla smeha________________________ Imeli smo glasbeno vzgojo in peli pesmi za oceno. Nekateri imajo pa res »čuden« posluh! Prav zabavno je bilo poslušati njihovo brundanje, cviljenje ali kaj bi sploh lahko rekli njihovemu »petju«. Sctšolec je začel peti, če bi temu lahko rekli petje. Vsi smo se začeli hihitati. Ker pa učiteljica takega našega spremljanja nastopajočega iz-praševanca ni odobravala, še manj dovolila, smo si z zvezki zakrivali nasmejane obraze. Naenkrat se je zgodilo! Nisem zadržala smeha, ampak izbruhnilo je iz mene kot iz topa. Učiteljica me je začudeno pogledala, kako si to dovolim, saj sem vendar »tiha in mirna« učenka. Ampak... Vem, da bi se tudi nastopajoči smejal samemu sebi, če bi se tako slišal, kot smo ga mi. Izbruha smeha mi ni zameril in to je najvažnejše. Prav gotovo pozna pregovor: Smeh je pol zdravja! Metka Dobravc, 5. a OŠ Šempeter Pomlad_______________________ Težko sem čakala te, pomlad, da prideš in ogreješ nas, da ptičke vse nam prebudiš in rožcam cvetke podeliš. Že ptički pesem pojejo, da se sliši daleč proč, in rože se razcvetejo, travnike nam lepšajo. Nena Tavčar, 4. a OŠ Šempeter Rešil čebelico_______________ Zima je čas, ko čebele in tudi nekatere druge živali spijo. Vendar vedno ni tako. Ko sem se prejšnjo nedeljo s prijatelji sankal, sem zagledal na snegu čebelico, ki se je komaj premikala. Vedel sem, da bo brez moje pomoči umrla, zato sem jo nesel domov in jo dal v vžigalič-no škatlico. Ko je bila na toplem, je kmalu oživela. Nesel sem jo v čebelnjak k drugim čebelam. Poleti jo bom spet srečal. Niko Čvan, 2. a OŠ Vransko Žalski sedmošolci -novinarji____________________ V 7. razredu osnovne šole pri pouku slovenščine obravnavajo tudi osnovne novinarske žanre. Iz projektnega dela na temo Novinar v moji družini je v Z d. razredu Osnovne šole Žalec nastalo glasilo, v 7. b. razredu pa je nastala vrsta intervjujev z zanimivimi sogovorniki. Nekatere bomo objavili tudi v Savinjčanu, v tej in drugih številkah. Zanimivo, smešno ali kar tako * Katjin oči je zjutraj vstal in prišel v kuhinjo, da bi skuhal kavo. Bil je zelo zaspan in ni vedel, da je kavo solil namesto sladkal. Ko se je usedel za mizo, je začel piti kavo in samo malo je manjkalo, pa bi začel na vso moč kričati. Na koncu se je vse dobro končalo, ker smo jo skuhali še enkrat. * Pred pol leta se je pri Božičko-vih prikazala majhna pošast. Ko je prišla Katja domov, se je najprej ustrašila, nato pa ugotovila, da je bil to njen maček Miško. Zaradi svoje radovednosti in nerodnosti je v garaži padel v barvo. Izkušnja ga je naučila, da se ne suče več okoli barve. Intervju z Ljerko Bizilj_______________________ Ljerka Bizilj, bili ste televizijska novinarka, za kar ste dobili najvišje novinarsko priznanje - Tomšičevo nagrado, bralci Večera so vam podelili zlati ekran, bralci Jane so vas leta 1990 proglasili za Sloven- ko leta, izdali ste dve knjigi, bili poslanka v državnem zboru. Kaj od tega vam največ pomeni? Ljerka Bizilj: »Najpomembnejše mi je dobro opravljeno delo - in to naj bo kakršnokoli delo - novinarsko, politično ali biti mama. To je tisto, kar vselej poskušam: dati vse od sebe...« Kaj pa je bolj zanimivo - novinarstvo ali politika? Ljerka Bizilj: »Oboje ima svoj čar in tudi svoje slabosti. Oba poklica sta javna, nič ne moreš skriti, vsi lahko vidijo, kaj daleš in kako, ali si delo opravil dobro ali slabo. Bolj zanimivo se mi vseeno zdi novinarstvo, vsaj zame je bilo bolj ustvarjalno, politične »igrice« sem analizirala, kritizirala, v politiki pa te skušajo v te »igrice« vključiti. Če bi v novinarstvu ne bile tako slabe razmere po prehodu iz enega v drugi sistem, ne bi pomišljala, kaj naj počnem.« Politika se je razdelila na dele, nekateri ste ostali zunaj njih, kaj naprej? Ljerka Bizilj: »Glede na dogajanje v slovenski politiki bi bilo koristno, da bi vztrajali, a o tem se bomo v nekaj tednih odločili. Sama imam govorniško delavnico in se ukvarjam s tem, da učim otroke, študente, podjetnike, trgovce in druge, kako se obnašati v javnosti, kako biti čim bolj prepričljiv, kako biti dober novinar, politik, kultiviran človek.« In kaj pomeni biti vsem poznan? Ljerka Bizilj: »To pomeni biti na rešetu javnosti, ko te enkrat hvalijo, drugič kritizirajo. Toda vsakdo, ki opravlja javno delo, mora biti pripravljen tudi na to, da ga kritizirajo. Če te vsi poznajo, je lahko včasih prijetno, a starejši si, manj je prijetno, saj v majhni državi, kot je Slovanija, sploh ne moreš imeti zasebnosti.« In še spomini na otroštvo. V Žalcu ste obiskovali osnovno šolo - se še spominjate svojega prvega šolskega dne? Ljerka Bizilj: »Zelodobro. Spominjam se, da je bilo treba priti na šolsko dvorišče - seveda na dvorišče stare, prijazne šole. Starši niso mogli z mano, stari starši pa so se redko kam odpravili. Tako sem jo mahnila, kar sama in bilo me je precej strah. Spominjam se dvorišča ip množice otrok s starši, potem pa smo morali v določen razred, kjer je najbrž učiteljica sedela za katedrom in nas poimensko klicala. Kolena so se mi tresla, ko sem odhajala proti katedru - tja sem odhajala sama, nihče ni stopal ob meni in pot je bila strašansko dolga. In ko sta do katedra manjkala samo še kakšna dva koraka, sem pri vratih zagledala staro mamo. In že je stala ob meni. Svet je postal kar naenkrat svetel in lep, neznansko sem si oddahnila...« Zdaj srečujete svoje nekdanje sošolke in sošolce? Ljerka Bizilj: »V bistvu redko, kdaj pa kdaj kdo organizira srečanje, zadnjega se, žal, nisem mogla udeležiti. A starejši si, raje se spominjaš preteklosti, raje se srečuješ. Marsikoga žal tudi ne spoznam več, saj je od takrat, ko sem končala osnovno šolo, že več kot 25 let.« Pa ste še Žalčanka ali ste zdaj Ljubljančanka? Ljerka Bizilj: »Jaz samo živim v Ljubljani oziroma v Gameljnah, vedno pa bom Žalčanka.« Hvala za pogovor! Damjan Sukič, 7. b OŠ Žalec Živali so njeno veselje Intervju z Alenko Novak____________________________ Odločila sem se, da opravim intervju z zelo pomembno osebo na področju kmetijstva. Imeti rad živali je velika skrb, še večja skrb pa je, da naše živali niso lačne. Za oskrbo domačih živali skrbi podjetje, ki ga vodi direktorica Alenka Novak. Zdelo se mi je, da je prav,če povprašam, kako je s temi stvarmi, ki nam niso tako znane. To podjetje skrbi za krmo domačih živali na območju vse Slovenije. Gospo Alenko Novak, direktorico Tovarne krmil sem obiskala kar v njeni pisarni. Kako je potekalo vaše šolanje? Alenka Novak: »Po osnovni šoli sem se vpisala na celjsko gimnazijo. Po končani gimnaziji sem se vpisala na biotehniško fakulteto v Ljubljani, smer živilska tehnologija.« S čim ste se ukvarjali ob šolanju? Alenka Novak: »Že od osnovne šole naprej sem se aktivno ukvarjala z atletiko.« Kakšno je vaše delo? Alenka Novak: »Kot direktorica vodim družbo, ki se ukvarja s proizvodnjo in prodajo krmil za domače živali.« Kdaj ste postali direktorica tega podjetja? Alenka Novak: »Direktorica tega podjetja sem postala leta 1985.« Ali ste že prej službovali v tem podjetju? Alenka Novak: »V Hmezadovi tovarni krmil sem se zaposlila leta 1995.« Kako se prebijate skozi krize svojega podjetja? Alenka Novak: »Ko pride do kriznih situacij, moraš imeti dobro organizirane službe v podjetju, spremljati ponudbe in povpraševanje na trgu ter se prilagajati konkurencam na trgu. Vse to je velika odgovornost. Vzroki za nastanek krizne situacije v podjetju so različne narave, zato je potrebno dobro analizirati posamezne dejavnike in jih poizkušati reševati na mestu, kjer se pojavijo. Težavam se lahko izognemo z dobro organizacijo dela in ustrezno kadrovsko zasedbo, s sodobno tehnološko opremo, pravilno izbiro proizvodov in njihovo kvaliteto.« Ali vas vaši uslužbenci spoštujejo kot direktorico? Alenka Novak: »Zaposleni spoštujejo pravila in navodila, ki jih dajem, in s tem spoštujejo tudi moje delo. Se zgodi, da pride zaradi sprejetja nezaželenih ukrepov do manjših nesporazumov, ki pa jih medsebojno rešimo v zadovoljstvo prizadetih ali oškodovanih.« Kako ste izvedeli, da ste postali direktorica tega podjetja, v katerem že delate vrsto let? Alenka Novak: »Za direktorja je bil objavljen razpis in ker sem izpolnjevala vse razpisne pogoje, so me ustrezne službe v podjetju izbrale.« Zakaj ste se odločili za delo v Tovarni krmil? Alenka Novak: »Vseskozi sem ljubiteljica domačih živali. Priprava hrane za te živali pa je velik izziv, kajti danes je reja živine, proizvodnja mleka in jajc zasnovana s krmljenjem živali z industrijsko pripravljeno hrano. Da vse to obvladaš, se moraš neprestano izobraževati in spremljati prek sejmov in literature novosti, ki spremljajo to panogo v svetu.« Pogovor z direktorico Tovarne krmil je bil zelo prijeten in sproščen, saj je gospa Novak zelo prijazna in me je toplo in z veseljem sprejela. Za ta intervju sem se odločila zato, ker imam tudi jaz rada živali in me njeno delo zanima. Iz tega pogovora sem spoznala, da je takšno delo zelo odgovorno, težko, a zanimivo in včasih zelo prijetno. Tina Jager 7 b OS Žalec Moja babica______________________ Vas zanima, kdo je moja babica? Če vas je volja, preberite, zaradi česa jo imam tako rada. Njeno dekliško ime je Antonija Omahne, vendar pa jo vsi kličejo Tonika, ker je to ime bolj domače in krajše. Seveda pa sedaj ni več Omahnetova, temveč že veliko let žena mojega starega ata Ivana Ošlaka. Po poklicu je delavka, v pokoju pa je že peto leto. 6. julija bo dopolnila 61 let. Moja mama, kot ji vedno rečem, je velika približno to- liko kot jaz, tehta pa okoli 62 kg. Ima dobrovoljne oči, ki niso nikoli žalostne, ampak so ustrežljive in, kar je zelo pomembno, poštene. Oblika njenih las se večkrat spreminja, ker hodr pogosto k frizerju. Njene roke so navajene dela, saj je vrsto let delala v Keramični kot delavka in tudj doma ima vedno pospravljeno. Če si pustim streči, me je tega naučila mama. Razvaja me s sladkarijami in se kar sama ponudi, da mi ustreže. Najraje ima dolge pogovore po telefonu, kakšen lep film in oddaje, v katerih nastopajo narodno-zabavni ansambli. Veseli jo tudi šivanje gobelina in zdaj že dva visita v trisobnem sta- Vsekakor imajo mangrove tudi na Filipinih velik ekonomski in ekološki pomen. So eden od šestih tipov gozdov, značilnih za Filipine. Človek, ki pride v to okolje, bi pričakoval visoke in goste drevesne sestoje, vendar, žal, tega skorajda ni mogoče videti, saj so zaradi ekonomskih razlogov filipinski gozdovi tako rekoč 90-odstotno izsekani. To velja tudi za mangrove, ki so sedaj pod državnim nadzorom. Država podpira pogozdovanje in kar nekaj teh primerov smo tudi videli. S ponovnim nasajanjem želijo obnoviti te življenjske združbe, ki so pomemben vir hrane in naravna zaščita pred orkani, tajfuni in bibavico. Ko govorimo o teh zanimivih drevesih, ki s svojimi vitkimi debli in močno razvejanimi koreninami segajo tudi 30 m visoko, je treba povedati, da ta drevesa, še posebno tam, kjer se srečujejo vode rek in morja, s svojimi koreninami precej upočasnijo tok reke, zato se tam odlaga gradivo, ki skupaj z odlaganjem organskih delov tvori prst, primerno za nasade tropskega sadja. Lahko rečemo, da mangrove kradejo morju zemljo. Kako učinkovite so pri tem mangrove, nam nazorno govorijo podatki z različnih delov sveta. Mesto Palembang na Sumatri je bilo leta 1292, ko ga je obiskal italijanski popotnik Marco Polo, še pristanišče. Danes leži celih 50 km daleč od morja. Kopno se je podaljšalo v morje kar za 73 m na leto. Na Borneu iztrga gozd mangrov morju vsako leto 30 metrov obalnega pasu. Tudi Bangkok na Tajskem je že več kot 20 kilometrov oddaljen od morja. To je le nekaj primerov, ki dajejo mangrovam upravičeno ime čudežna rastlina. Lahko bi dejali, da brez njih mnogi tropski obalni pasovi ne bi bili to, kar so. Turisti s karbidovkami Vožnja po morju je prijetna. Vreme je lepo in rahli morski valovi pozibavajo čolne ribičev, ki z juta-stimi vrečami na glavah in prek obraza, z izrezanimi luknjami za oči in usta, lovijo ribe. Videti so kot prikazni, ki so se izgubile na širnem morju. Ko povprašamo naše filipinske prijatelje, zakaj takšna maškarada sredi morja, dobimo preprost in logičen odgovor, da so s tem zaščiteni pred močnim soncem, ki je že marsikoga stalo življenje. Sončarica si tudi tu rada poišče kakšno žrtev, čeprav so ljudje sonca vajeni. Pristanemo v vasici Benoni, na severovzhodnem delu otoka Cami-guin. Z avtobusom se nato odpeljemo do mesteca Mambajao, ki je novanju v bloku v Kasezah 109, v katerem živi. Poleg tega zelo dobro kuha in je jezna, če pred blokom vidi smeti. Kadar ji skuham kavo, jo vedno hvali, da je zelo dobra, čeprav se mi zdi, da skuham čisto tako kot vsi drugi. Ob lepih dnevih gre rada tudi na sprehod. Odlikujejo jo predvsem potrpežljivost, ustrežljivost in dobro srce. Pri njej pa me moti to, da se večkrat bolj ozira na druge in ne misli toliko nase. Želim ji veliko zdravja, veselja in sreče še za mnoga leta naprej. izhodišče za ogled otoških zanimivosti. Ko se vozimo po ulicah mesta, se med nami nenadoma znajde turistični agent in nas prepriča, da se odločimo za njegovo ponudbo. Ustavimo se pred penzionom in restavracijo Shoreline Cottages, ki je bila zgrajena pred letom dni. Po pravici povedano, smo prijetno presenečeni. Tako lepe in urejene restavracije in penziona nismo pričakovali. Vse je prepojeno z rokodelskimi spretnostmi filipinskega človeka in gradbenika. Kaj podobnega bi z največjim veseljem imel tudi doma. Prav vse, od restavracije do sob, je res enkratno. Če pomislimo, da bomo po dolgem času spali na mehkih posteljah, je to še toliko bolj-privlačna zadeva. Pravzaprav se sedaj res počutimo kot turisti s karbidovkami, kot je nekoč zapisala novinarka Marlen Premšak v naslovu članka o naši odpravi v Ekvador. Takoj po namestitvi obiščemo izvire tople vode JHAD SPRINGS, ki izvirajo pod vulkanom. Pravzaprav je to termalno kopališče s spremljajočimi objekti. Voda ima ob izviru 42 stopinj, v samem bazenu pa je za štiri do pet stopinj hladnejša. Kljub temu je bil vstop v vodo neprijeten in podoben reakcijam, ki nas spremljajo, kadar vstopamo v hladno vodo. Ko se telo nekako prilagodi temperaturi, malo zaplavamo. Po kakšnih dvaj-stih metrih občutim precejšnjo utrujenost, zato se raje usedem na rob bazena, ki je pozidan iz samega kamenja in se lepo vklaplja v okolico. Le-ta je lepo urejena in vidi se, da prihaja sem lepo število turistov z vseh koncev sveta. Ljudje že dobro vedo, kaj je turizem, in mu podrejajo svoj način življenja. Zvečer si najprej privoščimo nekaj hamburgerjev v lepo urejeni samopostrežni restavraciji, nato pa se podamo do našega penziona, kjer na vrtu restavracije prisluhnemo petju gostov. S pomočjo ekrana in laserskih plošč tekmujejo v karaokah. Med gosti so tudi, vsaj po obnašanju sodeč, trije homoseksualci. Dva se obnašata kot ženski, eden kot moški, a tudi ta ima namazane ustnice in obrvi. Šlo nam je kar močno na smeh, ko so poskušali vzbuditi simpatije tudi pri naši mizi. V največji »nevarnosti« je bil najvišji član odprave, Jorg, ki je zaužil že malo preveč filipinskega ruma in bil zato nekoliko bolj pogumen. Seveda pa je bil to račun brez krčmarja in užaljeni fantje so kmalu zatem zapustili restavracijo. — se nadaljuje D. Naraglav Tina Baloh, 7. b OŠ Griže V filipinskem podzemlju XIV. Mangrove — osvajal ke morja Mangrove prištevajo botaniki med halofite, se pravi med rastline, ki rastejo na slanih tleh. Kar pa ne pomeni, da za življenje nujno potrebujejo slana tla, saj mangrove rastejo tudi na normalni podlagi. Res pa je, da tam niso konkurenčne. Sestoji mangrov so zaradi svoje nenavadne morfologije od nekdaj privlačili tako domačine kot tudi znanstvenike. Že leta 352 pred našim štetjem omenja Nearhus mangrove na obalah Perzijskega zaliva. O njih so se nato zbirala poročila skozi stoletja in danes je verjetno prav gozd mangrov najbolj opisan tip gozda v tropskem pasu. Rešitev križanke, objavljene v februarski številki Savinjčana: PUKMEISTER, KAVA, BISTRO, TRGOVINA, TIRŠEK, ZAUPANJE, UGODNE CENE, POLZELA, LOČICA, KOPER. Izid žrebanja: 1. ANGELCA KLUN, Velenjska 11, Žalec; 2. PETER VASLE, Založe 55, Polzela; 3. SLAVICA KRISTAN, Partizanska 31, Žalec. Vrednostni bon za dvig nagrade v TRGOVINI PUCKMEISTER POLZELA boste dobili v uredništvu. V imenu trgovine je bila pomota, zato se Trgovini Puckmeister opravičujemo. Pri žrebanju pa smo upoštevali obe rešitve, kljub temu da ime ni bilo popolno. Pokrovitelj marčevske križanke je MESNICA IN DELIKATESA ČAS ERVIN IN SILVA ŽALEC. Vrednost nagrad je 5000, 3000 in 2000 SIT. Rešitve nam pošljite izključno na dopisnicah do 5. aprila 1997. servis DREV Martin Drev, s.p. AVTOKLEPARSTVO IN AVTOLIČARSTVO ZA VSE TIPE VOZIL - alarmne naprave - prijava in ocenitev škode poškodovanih vozil - sončna okna - vlečna služba POPRAVILO IN ZAMENJAVA VETROBRANSKEGA STEKLA tel. AVTDHISA DREV DREŠINJA VAS 46a, 3301 PETROVČE (063) 708 669, 708 670, 707 365, 707 395 faks: (063) 708 209 ) f r) N SVETOVALNO-IZOBRAŽEVALNI CENTER J SLOVENSKE KONJICE, Škalska 7 Nčišg enote: Ljudska univerza Slovenske Konjice in Laško Podjetniško-svetovalna dejavnost Kovinarska šola in šola za gospodinjske storitve Zreče Knjižnica Kaj vam omogočamo v teh enotah: Podjetniško-svetovalna dejavnost: priprava poslovnih načrtov, finančno in bančno svetovanje, kadrovsko svetovanje, svetovanje pri samozaposlitvi, svetovanje pri iskanju poslovnih prostorov. Kovinarska šola in Šola za gospodinjske storitve Zreče: triletni program za strojnega mehanika, strugarja, rezkalca, brusilca, orodjarja, avtomehanika, varilca; dveletni program za obdelovalca kovin. Novo: triletni program za gospodinjske storitve. Ljudska univerza Slovenske Konjice in Laško: visoka strokovna šola podjetništva, visoka upravna šola, strojna tehniška šola, ekonomsko-komercialna šola, šola za trgovinskega poslovodjo, šola za prodajalca, usposabljanje za računovodja. Program izvajamo v Slovenskih Konjicah, Celju In Laškem. Informacije: . v. ________ Slovenske Konjice 063/755-634, 754-850 - Laško 063/731-745________ livarstvo, modelarstvo, obdelava, d.d. 1 Cesta žalskega tabora 10 Tel.:+386 (0) 63/715-118 3310 Žalec, SLOVENIJA Faks: +386 (0) 63/711-407, 711-292 110 let tradicije v livarstvu, izdelavi modelov in mehanski obdelavi le-teh, 30 let tradicije v izdelavi cerkvenih bronastih zvonov. Svojim zvestim kupcem se zahvaljujemo za zaupanje in se priporočamo. 1. ULITKI - surovi in obdelani iz: • sive litine - v kvaliteti do SL 25, • aluminijevih zlitin, ulitih v pesek in kokile, • CU-ziitin 2. PROFILI - v palicah iz sive konti litine, v kvaliteti SL 25 - okrogli, kvadratni, pravokotni 3. MODELI za ulitke iz lesa, kovin, umetnih mas 4. ZVONOVI iz kositrovega brona, do teže 2300 kg, s pripadajočo opremo 5. KMETIJSKI STROJI IN KOMPONENTE: • traktorske črpalke za namakanje • traktorske črpalke za pranje kmetijskih strojev • vakuumske črpalke za cisterne za gnojevko • kotna in polževa gonila in njihovi deli, kot. npr. zobniki, gredi, osi • črpalke za fekalije • hidranti 6. OPREMA ZA VZDRŽEVANJE ŽELEZNIŠKIH PROG Največji proizvajalec zvonov Vam vošči prijetne velikonočne praznike.______________________ Mag. Franjo Velikanie, dr. med. Rak na prebavilih Pretekli teden je bil, kot vsako leto, teden boja proti raku. Tokrat je bil posvečen obravnavi raka na prebavilih. Tudi mi se temu področju ne smemo izogniti, predvsem, ker vemo, da se za zmanjšanje pojavnosti teh zavratnih bolezni in tudi za zgodnje odkrivanje prvih znakov da marsikaj storiti. Preglejmo najpogostejše vrste raka na prebavilih, katerih pogostost so ugotavljali sodelavci Onkološkega inštituta v Ljubljani. Želodčni rak Ugotavljajo, da je v- Sloveniji drugi najpogostejši rak pri moških in tretji pri ženskah. Pogosteje se pojavlja v starejšem življenjskem obdobju - po 70. letu starosti. Pri pregledu zbolevnosti in števila bolnih za to obliko raka v žalski občini smo lahko glede na druge občine zelo zadovoljni. Študija uvršča prebivalce žalske občine med najbolj zdrave. Med 60 proučevanimi občinami je Žalec po številu obolelih pri moških na 56. pri ženskah pa na 40. mestu. »Krivdo« za večjo pogostost zbolevanja pripisujejo biološko ne-polnovredni prehrani, konkretno omenjajo doma prekajeno meso in preslane jedi. Za preprečevanje zbolevanja priporočajo predvsem s svežim sadjem in zelenjavo bogato prehrano. Že znani bolniki z rano na želodcu in tisti, ki so bili operirani na želodcu, pa morajo hoditi redno na preglede, ki jih predpiše njihov zdravnik ali internist, ki opravi tudi gastroskopski pregled. Rak ust in žrela Tu sicer hrana pričenja svojo pot skozi prebavila, vendar to obliko raka omenjam na drugem mestu, ker je manj pogosta kot rak želodca. Žal pa je v žalski občini dokaj pogosta oblika raka glede na druge občine - med 60. občinami je pri moških na 13., pri ženskah pa na 9. mestu. Najpomembnejša dejavnika tveganja sta kajenje, in pretirano pitje alkoholnih pijač skupaj. Za preprečevanje lahko tako svetujem le opustitev kajenja in pitja alkohola. Rak na debelem črevesu Tudi ta rak se pojavlja pri prebivalcih v poznejšem življenjskem obdobju - po 70. letu starosti. Pri ženskah je pogostejši kot pri moških. Pri pregledu zbolevnosti za to obliko raka je v žalski občini večja pogostost - pri moških na 19. mestu, pri ženskah pa na 9. mestu od skupaj 60 občin. Večjo pogostost pripisujejo tistim, ki uživajo več maščob in prevelike količine beljakovin (meso). Ugotovili so tudi, da bolj pogosto zbolevajo prebivalci, ki so telesno neaktivni. Nevarnost zbolevanja je tudi pri tistih, kjer je v družinah znano pogosto pojavljanje črevesnih polipov. To je pedjato raščen izrastek črevesne sluznice, ki ni rakast, lahko pa takšen postane. Pri takih bolnikih je potrebno pogostejše spremljanje rasti polipov z direktnim pregledom, s tako imenovano koloskopijo. Tisti, ki so redno naročeni ali prvič napoteni na to sicer neprijetno preiskavo, naj se ji ne izogibajo. Posebej bi rad opozoril, da pogosto bolezen v začetku ne po- Šempeter v S.4.13a tel. 063/701-547 clwri b./i . Šentjur, Drofenikova 16 tel: 740-152 Vam omogoča OKULISTIČNE PREGLEDE V OPTIKI, V PETEK, 28. MARCA 1997. Za bližajočo se pomlad vam ponujamo pestro izbiro sončnih in športnih očal. Delovni čas: od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Za zaščito vaših oči ponujamo le najboljše. OPTIKA SIMONA. vzroča bolečin, pomembno pa je občasno spremljati barvo blata, predvsem pri morebitni prisotnosti krvi. Polipi namreč radi tudi krvavijo. Za preprečevanje tudi tu priporočajo biološko polnovredno prehrano - z malo maščobami, z dovolj svežega sadja in zelenjave ter balastnih snovi, na primer otrobi, ki napolnjujejo črevo, nimajo pa kalorične vrednosti. Rak danke Tudi rak zadnjega dela črevesa je pogostejši v poznem starostnem obdobju. Pogostost zbolevnosti pri ženskah narašča. To se vidi tudi pri podatkih za prebivalce žalske občine, kjer je pri ženskah pogostejši kot pri moških, pogostost vseh pa je med občinami Slovenije nekje v zlati sredini. Tudi ta rak je pogostejši pri tistih, ki imajo črevesne polipe. Posebej se omenja, da je pogostejši pri tistih, ki pretirano pijejo alkoholne pijače, posebej pivo. Tudi preveč maščob v hrani »pripomore« k tej obliki raka. Pomemben znak za to obliko raka je pojavljanje krvi v blatu, pa tudi prebavne težave v obliki menjavanja zaprtij in driske. Tudi oblika blata - če je tanek kot svinčnik, je sumljiva za to bolezen. Tudi tu se za preprečevanje zbolevanja priporoča zdrava prehrana z veliko sadja in zelenjave. Rak na požiralniku Ta oblika raka se sicer ne pojavlja prav pogosto. Predstavlja 3% vsega raka, zato ga ne omenjam na začetku, čeprav hrana v tem predelu pričenja pot po prebavilih. V celotni Sloveniji je šestkrat bolj pogost pri moških, v žalski občini pa je bolj pogost pri ženskah, saj se med 60 občinami uvrščajo na 4. mesto, moški pa na 17 mesto. Najpomembnejša povzročitelja sta pretirano pitje alkohola in kajenje, zlasti oba skupaj. Omenjajo tudi, da lahko svoje prispeva pomanjkanje vitaminov v hrani, predvsem vitaminov A in C. Žal pri tej obliki raka ni opisanih zgodnjih znakov za bolezen. Če se prično težave s požiranjem hrane, je lahko bolezen že v nevarni fazi. Zato priporočam predvsem preventivo, to pa je opustitev kajenja in zmernost pri pitju alkoholnih pijač. Med rake prebavil uvrščamo tudi rak trebušne slinavke, jeter in žolčnika, ki so organi, ki pomagajo pri prebavljanju zaužite hrane. Niso tako pogosti, so pa nevarnejši, saj jih je v zgodnji fazi zelo težko odkriti. Običajno se znaki pojavijo, ko je tak rak že v napredo-valni fazi in je uspešno zdravljenje otežkočeno. Pogovarjamo se z Nado Mulej Sprememba - edino trdno dejstvo življenja Poznam ljudi, katerih življenje je podobno drami. Ko jih srečam na cesti in naredim to napako, da jih vprašam, kako se počutijo, dobivam od njih vedno podobne odgovore: »Grozno! Včeraj nam je poginila mačka, na parkirišču mi je nekdo vdrl v avto, oče je zbolel, sin se je poslabšal v šoli in naše podjetje gre v stečaj...« Ali pa: »Na poti v službo sem naletel na radar in plačal kazen, dopust je bil zanič in piknik v soboto nam je pokvaril dež...« Nekoč bom od njih gotovo še izvedela, da jim je nekdo ponoči podtaknil ogenj v hiši ali da jim je streho porušil meteor, ki je slučajno priletel nanjo naravnost iz vesolja. Včasih se zdi, da je v njihovo življenje posijal sončni žarek in se jim začne dogajati tudi že kaj pozitivnega, a kaj takega ne more trajati dolgo. Vedno, ko se pojavi nevarnost, da bo življenje začelo teči gladko, se oglasi v njih znani glas: »Hopla, tukaj pa nekaj ni v redu!« In drama se nadaljuje: že naslednji teden začnejo v njihovem podjetju odpuščati, tašča mora na nevarno operacijo ali pa se urežejo v prst pri rezanju čebule. Potem pa si rečejo: »Saj sem vedel...« Morda poznate koga, ki je nenehno bolan? Ujamejo ga vse bolezni tega sveta in zdravniki leta raziskujejo njihove zapletene, neznane bolezni, ki so nekaj čisto posebnega. Nekateri ljudje obvezno dvakrat v letu staknejo prehlad. Nekateri zbolijo takrat, ko je pred njimi pomembna odločitev, sestanek, nastop... Spet drugi zbolijo najraje v ponedeljek zjutraj. Bolni ljudje so namreč deležni večje pozornosti kot zdravi, okolica bolj skrbi zanje - drobne pozornosti pa tako prijajo, kajne? Spet drugi ljudje nosijo v sebi prepričanje, vzorec mišljenja ali že kar notranji »program«, da so nezamenljivi. Vedo, da bo tisti trenutek, ko bodo odnesli pete iz svojega podjetja, vse narobe. Polovica delavcev bo zbolela za gripo, druga polovica bo priredila sindikalno zabavo, propadli bodo posli in proizvodnja bo Pravilna prehrana je polovica uspeha V športu so davno minili časi, ko so se dobri rezultati dosegli z improvizirano prehrano in treningom. Danes je vsak športnik pod strogo nadzorovanim načinom prehrane, treninga in celo življenjskega sloga. Pogosto je jedilnik športnika sestav- ljen že v pogodbi, ki jo ta podpiše s klubom (te pogodbe so včasih do podrobnosti napisane na več kot 200 straneh). O prehrani vrhunskih športnikov je že veliko rečeno in napisano, toda v senci je ostalo, kako naj bi svojo prehrano obogatili amaterji, rekreativci in vsi tisti, ki imajo večje napore ali so pod stresom. Ali je res potrebno, da rekreativec, ki obiskuje fitness 2-do 3-krat tedensko, jemlje visoke doze vitaminov, mineralov, posamičnih aminokislin? Ali bi lahko »vitko postavo in dobro počutje dosegli z navadno prehrano, obogateno z določenimi preparati? Odgovor, ki so ga pripravili v ljubljanskem podjetju MATIK, se glasi: DA-BODY. Body program športne prehrane je namenjen športnikom, rekreativcem, osebam pod stresom, suhim ali predebelim. Pri izdelavi (sestavljanju) Body programa so izhajali iz dejstva, da je pogosto samo napačna prehrana kriva za pomanjkanje energije, neučinkovitost, utrujenost ali nedoseganje želenih rezultatov, po urah vadbe v fitnessu, klubu za aerobiko ali na atletski stezi. Po zvišanih naporih, obremenitvah ter stresu organizem potrebuje več prav določenih substanc. Zaradi tega je Body program mišljen kot dopolnilo prehrani in je primeren za vse, ki se zavedajo vrednosti ohranjevanja fizične in psihične kondicije. Body program športne prehrane vsebuje štiri skupine izdelkov: 1. mega protein - 100; mega pretein -75; vegetal protein -50; body protein -30; body protein -25; body dinamit hrana in body amino kapsule. So proteinski preparati, različnih koncentracij, in niso pomembni samo za pridobivanje mišične mase, kakor se pogosto napačno misli, temveč tudi za zvišanje moči in vzdržljivosti. 2. Body power drink; bodi honey power-kapsule; body honey ženšen so ogljično-hidravni preparati z energijsko funkcijo, narejeni iz visokokakovostnih surovin. Preparati vsebujejo med in žen-šen, dve tradicionalno priznani krepčili in varovalni živili. 3. Body multivitamin in body remineral sta izdelka z zaščitno funkcijo v organizmu. 4. Četrta skupina so izdelki s kombiniranim delovanjem za zvišanje moči, vzdržljivost, izgorevanje maščob in pridobivanje višje.psihofizične energije. To so: body jogurt power; aminoener- gy kapsule; aminomed kapsule; power-protection kapsule; body fat burners kapsule; body lipo-term kapsule. V program športne prehrane Body sta uvrščena še dva izdelka, izredno pomembna za športnike: body čaj - z aktivnim ter-mogenim učinkom odpravlja maščobe in daje energijo. Je idealna pijača za vse športnike in rekreativce, saj vsebuje znana zelišča ma-huang in žen-šen; izo-top-form izotonični napitek, ki ga dobite skupaj z bidonom, je odlična pijača med treningom in tekmovanjem, ker telesu vrne z znojenjem izgubljene snovi. Ekskulzivni prodajalec za vse preparate je ZELIŠČNA DROGERIJA PUR v ŽALCU, Mestni trg 4, tel.: 715-691. podjetju? Kdo ni zadovoljen?« Odgovoril mi je: »Jaz.« »Če je zamujala. Morda bo celo udarila strela v poslovne prostore. Zato so taki ljudje najraje vedno »zraven«, vedno na preži, kajti prepričani so, da bi šlo brez njih podjetje čez teden dni v stečaj. Če si slučajno zlomijo nogo na poti v službo (drugje si je ne morejo, ker ne hodijo na dopust) in morajo ostati nekaj dni doma, je počitek zanje prava muka, čeprav sploh ne opazijo, da se svet okrog njih še vedno vrti z enako hitrostjo. Nekateri ljudje pa imajo v sebi vzorec, ki jih sili, da kar naprej menjavajo delovna mesta. Pred kratkim sem srečala znanca, ki mi je potožil: »Moja služba me spravlja ob pamet! Naši izdelki so slabi, plača nikakršna, moj šef je nesposoben, delo pa zoprno!« Vprašala sem ga: »Kako dolgo pa delaš v tem podejtju? »Dve leti,« je odgovoril. »In kako je bilo v prejšnji službi?« »Tudi tam sem delal dve leti in ni bilo nič bolje.« »In pred tem? Koliko časa si bil v prejšnjem podjetju?« »Štiriindvajset mesecev!« Vprašala sem ga: »Kaj misliš, kje je problem, v tebi ali v iljen?« >Če j« problem v tebi, zakaj pa potem menjavaš podjetja?« sem ga vprašala in ob tem se je zamislil. Taki in podobni miselni vzorci spremljajo naše odločitve in ravnanje. Nekateri med njimi so dobri in koristni, drugi pa nas ovirajo in omejujejo. Morda poznate ljudi, za katere je značilen vzorec mišljenja »vsi-ljudje-so-slabi in življenje-je-strašno« ali pa vzorec »jaz-sem-vedno-brez-denarja« ali pa vzorec »jaz-vedno-zamudim«. Obstajajo pa tudi ljudje, ki jih spremljajo vzorci razmišljanja, kot so na primer: »Vedno-sem-zdrav« ali pa vzorec »vedno-sem-ob-pravem-času-na pra-vem-mestu« ali, vzorec »česar-koli-se-lotim,-delam-z-vese-ljem-in-z-lahkoto«. Ali pa vzorec »karkoli-kupim kupim-do-bro«. Kateri način razmišljanja je bolj produktiven? Najbrž si vsi želimo uporabljati svoje misli tako, da bomo mislili in delovali v svojo korist, ne pa proti sebi. Morda se včasih vprašamo: »Le kako bi lahko to spremenili? Le kako naj se otresem nadležnih, črnih, samouničujočih misli, ki mi ne prinašajo nobenih koristi, temveč mi jemljejo energijo, moč ali mi celo škodujejo?« Največkrat najdemo priročno opravičilo: »Tak pač sem in ne morem se spremeniti.« Spremembe namreč zahtevajo precej energije, spreminjanje ustaljenih vzorcev mišljenja in vedenja pa še posebno. Pa vendarle-je vse v tem svetu in v vesolju nasploh v nenehnem spreminjanju. Sprememba je edino trdno dejstvo našega življenja. Tisti hip, ko smo se rodili, so se začele v našem življenju spremembe, ki so pri človeški vrsti v prvih letih tako velike zato, ker smo učljiva bitja. Polži, na primer, niso posebej dobri učenci. Če opazujemo slinarja, ki leze po travi, in se s slamico dotaknemo njegovih rožič-kov, jih hitro potegne vase. Če nekaj časa počakamo, jih ponovno pokaže. Če se rožičkov še enkrat dotaknemo, jih polž spet skrije. Tako igro se lahko gremo z njim ure in ure, a se polž pri tem ničesar ne nauči. Odziva se instinktivno. Ljudje imamo v večini življenjskih situacij - razen kadar smo življenjsko ogroženi in se moramo bliskovito odzvati - možnost izbiranja. Žal se največkrat ne zavedamo svojih misli in čustev in ne vemo, da lahko nanje vplivamo. Raje zvalimo krivdo na druge, ki so »nas vrgli iz tira«, ki nas »spravljajo ob pamet«, nam »gredo na jetra« ali »na živce«. Zanimivo, kako nazorne izraze imamo v slovenščini za to, da se lažje otresemo odgovornosti za svoje misli in čustva. Ko izrečemo tako sporočilo, v resnici dopuščamo drugim, da upravljajo z nami in našimi čustvi, sami pa nismo več gospodar svojega notranjega doživljanja. Vendar ljudje nismo za ve-' dno ujeti v svoje miselne in vedenjske vzorce, čeprav je učenje na tem področju navadno dolgo in napredujemo le z majhnimi koraki. Toda to je tisto, zaradi česar smo najbrž tukaj, na tem svetu, in čemur bi labko rekli osebnostna rast ali osebni razvoj. Pripravljenost na spremembe potrebujemo tudi zato, da bomo v sodobnem svetu sploh lahko preživeli. Naravoslovec Darwin je nekoč ugotovil, da v naravi preživijo le najmočnejši predstavniki posamezne vrste. V svetu prihodnosti pa bo veljalo, da bodo v njem preživeli najspretnejši in tisti, ki se bodo dovolj občutljivo odzivali na spremembe v okolju in v skladu z njimi spreminjali svoje vedenje in delovanje. Zato se naše predstave, vizije in želje o drugačnem, bolj humanem in za vse ljudi prijaznejšem svetu lahko začnejo uresničevati najprej tam, kjer najlažje kaj spremenimo -pri samem sebi. Kateri svoj miselni vzorec, ki vas včasih omejuje ali ovira, bi lahko spremenili, da bi bili dovolj zadovoljni s seboj in svetom? VETERINARSKA AMBULANTA ŽALEC 24 UR Tel.: 063/714-144, 716-016 Mobitel: 0609 616-016 Ambulantni čas: ponedeljek-petek od 7. do 9. ure in od 16. do 17. ure, sobota od 7. do 9. ure. VETERINARSKA AMBULANTA VRANSKO, tel.: 725-007 VETERINARSKA AMBULANTA POLZELA tel.: 722-333, delovni čas: od pon. do petka od 8. do 9. ura 4' ¿ MALI OGLASI V Žalcu najamem dvosobno stanovanje, ogrevano, do I. nadstropja oz. višje (dvigalo). Informacije po tel.: 063/716-106, od 7. do 19. ure V strogem centru Ljubljane prodam polpritllčno, dvosobno, 50 m2, popolnoma obnovljeno stanovanje. Tel.: 061/316-614, po 19. url. Od 15. marca dalje prodajamo pujske (25 - 30 kg), odlične pasme, količina po želji. Ivan Udrih, Sp. Grušovlje, tel.: 063/702-194 (zvečer) V širši okolici Prebolda se je izgubil PRITLIKAVI PINČ rjave barve s kovinsko ovratnico, z imenom Llnko. Tel.: 041/661-577, 70-20-31 - za nagrado! Gotovinska posojila do 3000 DEM, 1 do 3 obroke, s čeki TR. Informacije: 0609 638-389 Zaradi oddaljenosti prodam njivo (25 arov) po zelo ugodni ceni, v Sv. Lovrencu, Prebold. Informacije: 063/832-010 Ko bi solza te zbudila, ne bi tebe zemlja krila. ZAHVALA Ob nenadni in prerani izgubi dragega moža, očeta, sina in brata SREČKA TKALČECA z Brega pri Polzeli (14. 2. ¡953-6. 3. 1997) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nas tolažili in izrekli sožalje ter darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Posebej hvala družinam Esih, Žurbi in Jevšenak za nesebično pomoč. Hvala tudi g. Pungartniku, ga. Srebočan, g. župniku Kovačecu za opravljen obred ter pevcem zbora Lastovka in pogrebni službi Strahovnik. Žalujoči: vsi njegovi mmmm smoSm pogrebna oprema - pogrebne storitve ureditev pokopališč - dobava spomenikov dobava cve()a VreCerjeva 2 TeL: 063/715-605,714-686 3310 Žalec Mobitel 0609 635-717 usojeno tako, se in se ločimo. Ob prezgodnji smrti JANUA KRANJCA Ob prerani nenadomestljivi izgubi dragega moža in očeta POLDETA OPLOTNIKA iz Šempetra 271 se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, za izrečena osebna in pisna sožalja, za darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala pogrebni službi Ropotar iz Šempetra in g. župniku za opravljen obred. Žalujoči: žena, hči in ostalo sorodstvo bi solza te zbudila, bi krila te gomila. se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, ¿.no sosedom in prijateljem za pomoč. Hvala duhovniku za opravljen obred in vsem, ki ste ga poznali in pospremili na zadnji poti k počitku. Vsem še enkrat hvala. Mama Rozalija, brat Rajko in sin Aljoša BUKOVO HLODOVINO ODKUPUJEMO Ne joči več. Obriši si solze. On je onkraj groze in trpljenja. Ne moti mu miru-ne joči več, najhujše breme je breme življenja. (S. Makarovič) V SPOMIN 23. marca bodo minila štiri leta, odkar si nas prekmalu zapustil JANKO MAROVT iz Pariželj Vsem hvala, ki se ga spominjate! Žena, sin in hčerka Le naša srca vedo, ljubi mož in očka, kako boli, ko tebe, več med nami ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in očeta VINKA BUKOVCA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in sv. maše. Posebna zahvala kolektivoma Coca Cola Žalec in MIK Prebold ter g. Romanu Antolincu in g. Darku Pinterju za nesebično pomoč. Hvala tudi govorniku g. Valterju Verhovšku ter pogrebni službi Ropotar. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči: žena Darinka, sinova Benjamin in Vinko z družino ter hčerke Vlasta z družino, Silva, Nina in Jelka z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in očeta FRANCA SLAKANA iz Dolenje vasi 85 pri Preboldu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in ostalim za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja ožjim sosedom za izkazano pomoč in skrb v težkih urah. Hvala g. župniku za opravljen obred, govornikoma, ZŠAM Žalec, zastavonošem, pevskemu zboru in godbi na pihala. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Štefka, hčerka Zdenka z družino in hčerka Branka / ; JZ ^8 ZAHVALA ’# Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka 1 ALOJZA b PLANINŠKA iz Kasaz pri Petrovčah se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in sveče. Hvala pogrebni službi Morana, govorniku KS g. Mlinariču za pogrebni govor in godbi na pihala Liboje. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka FRANCA PODBEVŠKA iz Žalca, Nikole Tesla 18 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za darovano pomoč, cvetje in sveče, izraženo pisno in ustno sožalje ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvala tudi govorniku, pevskemu zboru, trobentarju, pogrebni službi Strahovnik in Mestni skupnosti Žalec. Žalujoči: žena Elizabeta in sin Franci z družino ZAHVALA Ob smrti ljubega sina in brata FRANCIJA DIVJAKA z Brega pri Polzeli se iskreno zahvaljujemo za pomoč v najtežjih trenutkih vsem sorodnikom, sosedom, planincem za poslednjo čast, Hmelj boysem, bivšim sodelavcem Garanta, govornikoma, pevcem, gospodu župniku Jožetu Kovačecu za opravljen obred ter vsem ostalim za darovano cvetje, sveče, svete maše in druge prispevke ter za izražena pisna in ustna sožalja. Hvala tudi pogrebnemu podjetju Ropotar iz Šempetra. Še enkrat vsem in vsakemu posebej prisrčna zahvala za spremstvo na njegovi zadnji poti! Žalujoči: mama in sestra Vera z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mamice, babice, prababice, sestre in tete iz Migojnic 135 (1. 6.1919 - 1. 3.1997) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste jo" spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala g. Ludviku Kukovcu za ganljive poslovilne besede ter zdravniku dr. Vlatkoviču in patronažni sestri Jasni. Hvala pogrebni službi Ropotar, godbi na pihala Zabukovica in pevski skupini Lastovka. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni Srce je dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo... ZAHVALA Ob izgubi drage mame, babice in prababice MILKE HRIBERŠEK iz Sp. Grušovelj se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče, za sv. maše in cerkvene potrebe ter nam izrazili ustna in pisna sožalja. Posebej se zahvaljujemo dr. Bizjaku in mag. dr. Škrablovi ter osebju urološkega in internega oddelka Bolnišnice Celje. Hvala g. župniku, pevcem in godbi TT Prebold, g. Dobrihu za poslovilni govor, Mihelci Rudnik za aranžiranje cvetja ter pogrebni službi Ropotar. Vsem skupaj in vsakemu posebej iskrena hvala. Vsi njeni ANICE TKALEC POGREBNA SLUŽBA MORANA: TEL. 063 720-003, 720-660, 720-662 ZAHVALA ZAHVALA * 1§ Za vedno nas je zapustil jpljKL naš dragi V 77. letu se je od nas poslovila draga žena, mama, babica in prababica IVAN PEČNIK dtŠL a. jBi iz Žalca ROZALIJA PUSAR Ob tej boleči izgubi se zahvaljujemo vsem dragim sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom iz Žalca in Šempetra, borcem in bivšim sodelavcem za izrečena ustna in pisna sožalja. Hvala za darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se g. Verhovšku za lepe poslovilne besede in g. Megliču, ki se je poslovil od očeta v imenu Doma upokojencev Polzela. Hvala za odigrano Tišino in pevcem za odpete pesmi. Vsem, ki ste našega očeta spoštovali in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, še Zahvaljujemo se sorodnikom, znancem in prijateljem za cvetje, sveče in izražena sožalja. Hvala osebju Doma upokojencev Polzela, Krajevni skupnosti Griže, g. župniku, g. Mlinariču, godbi iz Zabukovice, Pogrebni službi Ropotar iz Šempetra in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Martin, sin Franci z družino in Ivi z družino enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi w ^ Samo duša in srce vesta, Tiho teče našega življenja reka, tiho'teče solza lepega spomina, umre srce, a ostane bolečina v srcu dragega in večnega spomina. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage ANTONIJE GAGNER iz Latkove vasi 197 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste kakorkoli pomagali v naših najtežjih trenutkih. Hvala vsem, ki delite z nami bolečino. Z žalostjo v srcu vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža STANKA MAROVTA iz Kasaz 22 se iskreno zahvaljujem sosedom, godbi na pihala Liboje, dr. Džuriču za lajšanje bolečin, govorniku g. Mlinariču za poslovilne besede in pevcem za odpete žalostinke. Hvala sosedom iz Arje vasi in okolice ter g. župniku za opravljen obred. Hvala tudi za darovano cvetje, sveče, sv. maše in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in počastili njegov spomin. Žalujoča žena Marija in ostalo sorodstvo Hrup življenja si zapustila In odšla si na poti neznane. Le čas bo zacelil rane, Da bo spomin, kjer si hodila In živela, za vekomaj ostal. ZAHVALA Po nenadni in težki bolezni se je od nas poslovila naša ljuba mamica in žena HILDA DORNIK roj. PODKORITNIK Najiskreneje se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in sodelavcem Schiedel-Gradnje, posebej pa še družini Podkoritnik iz Gotovelj. Iz srca se zahvaljujemo tudi prijaznemu osebju Onkološkega inštituta, posebej dr. Plaperjevi, ter osebju bolnišnice Topolšica, posebej dr. Pečnikovi za lajšanje bolečin in spremljanje v najtežjih trenutkih. Najlepša hvala patrom Jožetu, Vikiju in Vančiju za lep obred, govornikoma g. Satlerju in g. Verhovšku, pevcem iz Rečice pri Laškem, Izletniku za organiziran prevoz ter vsem, ki ste jo tako številno spremljali na njeni zadnji poti, ji darovali za sv. maše, cvetje in sveče. Žalujoči: mož Tone, sinova Damjan in Matej, mama Ivanka, tati Ivan, brat Janko, nečakinja Urša in ostalo sorodstvo dragi mož, oče in dedi, med nami ni. V SPOMIN 29. marca bo minilo leto žalosti, kar nas je zapustil dragi VILI KRAJSEK iz Žalca Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, prinašate cvetje, prižigate sveče in ga ohranjate v lepem spominu. Vsi njegovi ZAHVALA Z bolečino v srcu smo se poslovili od našega dragega BONA KARČIČA iz Žalca Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in za svete maše, izraze ustnega in pisnega sožalja ter za sodelovanje na pogrebu. Hvala Zdravstvenemu domu Žalec z dr. Kravosom, patronažni službi, posebej sestri Idi in ostalim, ter osebju celjske bolnišnice z dr. Grilom za lajšanje bolečin v zadnjih dneh življenja. Hvala govorniku g. Verhovšku, g. župniku patru Viktorju za pogrebni obred in sveto mašo, hvala Mestni skupnosti Žalec in pogrebni službi Strahovnik, hvala ga. Justiki Flis za vsestransko pomoč, hvala kolektivom knjigarne Mladinska knjiga Žalec, bistroja Bucka in cvetličarne Vrtnarstvo Celje. Hvala krajevni organizaciji ZB NOV Žalec ter gospodu za odigrano Tišino. Prisrčna hvala vsem, ki ob smrti našega Bona z nami sočustvujete. Žalujoč: l vsi njegovi Poleti moje srce, poleti v nebo, tam ti bo lepo. ZAHVALA V cvetu mladosti, stara komaj 15 let, nas je iznenada in za vedno zapustila hčerka, sestra, vnukinja in nečakinja SAŠA KISELJAK doma iz Gerečje vasi pri Ptuju Po tej poti se starša LJUBICA in DUŠAN ter brat GORAN zahvaljujejo vsem Matenčanom, ki so ob boleči izgubi sočustvovali, izražali besede sožalja, darovali cvetje in sveče. Posebna hvala vsem, ki so se prišli v tako velikem številu poslovit od pokojne Saše v oddaljeni Ptuj. Mladinkam in mladincem pa iskrena hvala za izkazano zadnjo čast ter slovo. Žalujoči: starša, brat, stara starša ter stric z družino V SPOMIN 25. februarja je minilo 15 let, odkar nas je mnogo prerano zapustil dragi mož, oče in stari oče PAVEL ROZMAN Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu. Žalujoči: žena Betka, sinovi Pavle, Radi in Miri z družinami ZAHVALA Prezgodaj nas je zapustil ljubeči mož in dragi oče OTO KOSEC iz Migojnic 39/a Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste mu poklonili rože in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala govorniku, godbi na pihala, pevcem, osebju bolnišnice Topolšica ter vsem, ki ste nam stali ob strani v težkih tfenutkih. Žalujoči: žena in sin z družino ter ostalo sorodstvo A le kako naj moje sonce zmerom sije, če še pravo se kdaj skrije? (Shakespeare) ZAHVALA Ob izgubi drage žene in naše mame SLAVKE TURK iz Žalca se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče ter nam izrazili ustna in pisna sožalja. Vsem skupaj in vsakemu posebej iskrena hvala. Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice ANE VONČINA iz Dobrteše vasi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in bivšim sodelavcem za podarjeno cvetje, sveče in za svete maše. Posebna zahvala je namenjena delavcem kolektiva Doma upokojencev Polzela, ga. dr. Hrovatovi za zdravniško pomoč, sindikatu Tovarne nogavic, govornikoma, g. župniku za opravljen obred, pevskima zboroma za odpete žalostinke ter praporščakom. Obenem se zahvaljujemo Krajevnim skupnostim Šempeter, Polzela in Braslovče za vso pomoč. Vsi njeni ZAHVALA Ob tragični izgubi dragega brata in strica JURČKA JELENA iz Velike Pirešice se lepo zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti in darovali cvetje, sveče in za maše. Posebna zahvala gospodu župniku za opravljen obred, govornici za poslovilne besede, pevcem s Ponikve in trobentarju iz Galicije. Hvala tudi sosedom pogrebcem. Za nesebično pomoč se še posebej zahvaljujemo družinam Razdevšek, Jurjevčič, Panič, Podbornik in Kos. Vsi njegovi ne volitve. V upravnem odboru sta nova člana: Polde Janežič in Rudi Divjak, v nadzornem odboru pa Stane Jurjevec. Ob koncu občnega zbora so razglasili ocene vzorcev vin letnik 1996. O tem je več povedal Stane Jakše. Dejal je, da je 53 vzorcev belih in rdečih vin ocenjevala sedemčlanska komisija s strokovnjaki. Letina je bila boljša kot leto poprej, škoda pa je, da Savinjčani teh vin pridelajo ma- lo. Pri belih vinih je prvo mesto osvojil pridelovalec Stane Jakše za kakovostno sorto kerner s 16,94 točke, pri mešanih belih vinih je prvo mesto osvojil pridelovalec Ivan Poteko z oceno 16,94, med rdečimi vini pa je prvo mesto pripadlo vinu sorte modra frankinja, ki ga je pridelal Edi Peternel in je bilo ocenjeno s 16,32 točke. Občni zbor so savinjski vinogradniki zaključili z družabnim srečanjem, na katerem so se gostili z novimi Yurje-vimi dobrotami, ki so jih zalivali s svojimi vini. TONE TAVČAR KOŠARKA Finale pokala na Polzeli Polfinalni in finalni turnir košarkarskega pokala Slovenije bo na Polzeli, in sicer 26. in 27 aprila. Žreb, ki je bil na Polzeli, je določil, da se bodo v polfinalu srečali Smelt Olimpija : Ovni Maribor in Kovinotehna Savinjska Polzela - Idrija. Polfinalni tekmi bosta tako v soboto, 26. aprila, finalna pa nato naslednji dan v nedeljo, 27 aprila. V nadaljevanju državnega prvenstva pa so košarkarji Kovinotehne Savinjska Polzela doma v soboto premagali ekipo Republike iz Postojne, visoko, z 81:61. Koše za domačo ekipo so dosegli: Kobale 2, Stavrov 12, Petranovič 16, Rituper 6, Rovšnik 2, Jagodnik 19, Čmer 3, Šamanič 19 in Cizej 2. V soboto se bodo Polzelani doma pomerili z ekipo Pivovarne Laško. Tekma bo ob 19.30. vina Trnava Nova telovadnica pod streho Krajanom Trnave se uresničuje dolgoletna želja, da bi ob osnovni šoli imeli tudi telovadnico. Lani jeseni so položili temeljni kamen. Gradbeno podjetje Pluton iz Sv. Lovrenca pa je pričelo delati. V teh dneh je prizidek k šoli, ki je telovadnica, že dobil streho. Pri tem je treba povedati, da so krajani pomagali z materialom, največ z lesom, kar znaša okrog 6 milijonov SIT. S tem so dokazali, da se še vedno dajo skupne akcije in potrebe uresničevati tudi tako. Na sliki: nova telovadnica dobiva streho. T. Tavčar T | • r* • • v • Tudi Savinjčani pridelujejo dobra Pomlad, ime ti je ženska Rokomet Žalčanke za las ob zmago Rokometašice Juteksa Žalec, ki uspešno nastopajo v drugem delu državnega prvenstva, so na zadnji tekmi doma tesno izgubile z ekipo Krim Electe, ki vodi na lestvici — s 27:28, ob polčasu pa so gostiteljice vodile 16:14. Žalčanke bi lahko v tem srečanju zmagale, vendar jim športna sreča ni bila naklonjena. Tudi sodnika sta grešila, zato je vodstvo kluba vložilo protest. Trenutno so Žalčanke na prvenstveni lestvici na četrtem mestu, danes ob 19. uri Dodo gostovale v Ajdovščini, v soboto ob 18. uri pa doma proti ekipi Izole. T. T. V dvorani Zadružnega doma Petrovče so se na tretjem občnem zboru sestali člani in gostje društva savinjskih vinogradnikov. Z delom društva so zadovoljni, podelili so priznanja za vina letnik 1996. Najboljši pridelovalci vin od leve proti desni: Edvard Peternel, Stane Jakše in Ivan Poteko. Društvo savinskih vinogradnikov, ki uspešno deluje že tretje leto in ima sedež v Petrovčah, je eno najmlajših v Sloveniji. Poročilo o delu je podal predsednik Ivan Poteko, ki je med drugim dejal, da število članov iz leta v leto narašča. Pred letom je društvo štelo 72 članov, sedaj pa že 120. Lani so organizirali več predavanj, strokovnih ekskurzij in izletov. Uspešno so sodelovali s Kmetijsko svetovalno službo Žalec in strokovnjakom za varstvo rastlin Francijem Satlerjem, kar se je mnogim vinogradnikom obrestovalo, ker je bila zaščita v vinogradih pravoča- sna. V razpravi so vinogradniki povedali, da si želijo svoj prostor, kjer bi imeli priročni laboratorij. Upajo, da bi jim ga morda odstopilo Društvo upokojencev Polzela v svojem Domu. Govorili so tudi o programu dela. Nadaljevali bodo s strokovnimi predavanji, pripravili strokovno ekskurzijo, se dobro pripravili na trgatev in, kar je najpomembnejše, ves čas, ko bo grozdje zorelo, le-tega pravočasno ščitili. Govorili so tudi o spremembi pravil društva in o novi registraciji društva po novem zakonu o društvih. Imeli so tudi nadomest- V prvem pomladnem mesecu smo v dvorani Hmeljarskega doma KZ Šempeter vrsto let praznovali dan žena. Po zatišju, ki je trajalo kar lepo število let, smo letos veselo tradicijo spel spravili v življenje. Krajevna skupnost Šempeter je v delovanju s šempetrskim kul-turnoumetniškim društvom Grifon pripravila veselo prireditev z naslovom Pomlad, ime ti je ženska, v znak pozornosti do predstavnic nežnega spola ob njihovih praznikih v mesecu marcu. Seveda so bili dobrodošli tudi njihovi spremljevalci, pa tudi otrok ni manjkalo -nekateri so nastopali, drugi pa so jih pač spremljali. V kulturnem programu so nastopili malčki šempefrskega vrtca, šolarji osnovne šote Šempeter in recitatorsko-dramska skupina Grifona. Navzoče je pozdravil predsednik sveta KS Šempeter Franci Laubič. Veselemu družabnemu delu, ki je sledil, pa so ritem dajali člani popularne skupine Čuki. Najprej soz njim uživali predvsem najmlajši, nato pa so Čuki igrali in peli za vse starosti in okuse. VERA KALČIČ A^BGQCIQODdCi 'v' d.d________________ PE ROGAŠKA SLATINA, Kidričeva 1, Sl - 3250 ROGAŠKA SLATINA ___________g 063/813-543 in 063/813-719_____ JORDANIJA: OD AMMANA DO AQABE - 8 dni, odhod 26. aprila, cena: 1.590 DEM; ODDIH V AQABI OB RDEČEM MORJU - 7 dni, 6 polpenzionov, od 999 DEM dalje; ITALIJA: VERONA, GARDSKO JEZERO, PADOVA - 4 dni, odhod 30. aprila, cena 399 DEM; FRANCIJA: PARIZ & DISNEYLAND - 4 dni, odhod 28. junija, cena: 349 DEM; SKANDINAVIJA: DO NORDKAPPA - 15 dni - odhod: 2. Julija, cena: 2.990 DEM; AVSTRALIJA: 26 DNI, ODHOD: U JULIJA, CENA: 5.600 DEM; ODHODI ZAGOTOVLJENI - PROSTIH LE ŠE NEKAJ MESTIH NIZOZEMSKA: V ČASU TULIPANOV - 6 dni, odhod: 1. aprila, cena: 499 DEM; EGIPT: KAIRO, KRIŽARJENJE PO NILU - 8 dni, odhod: 25. aprila, cena: 1.426 DEM; KITAJSKA: PEKING - XIAN - 9 dni, odhod 27. aprila, cena: 2.519 DEM. UGODNI PLAČILNI POGOJI ! Uspela komedija »Muhe« V komediji »Muhe« se je avtorica Polona Kuder lotila zanimive družinske zgodbe v kateri človeške muhe ne poznajo meja. Lahkotno dramsko delo gledalcu nudi sprostitev in zabavo. Po premieri je gledališka skupina kulturnega društva Letuš imela pet gostovanj, pred dnevi pa je zaradi velikega zanimanja predstavo ponovila na domačem odru. Tudi tokrat je bila dvorana popolnoma zasedena. Igralci Eva Mogel, Slavko Mikek, Mateja Trop, Stanka Dobnik, Jana Šketa, Vida Emeršič, Polona Kuder, Primož Brinovec, Tina Bizjak, Domen Mogel, Petra Mogel in Matjaž Šketa ter režiserka Polona Kuder si za uspelo predstavo zaslužijo pohvalo in priznanje. jk T. T. SREZ ZADRŽKOV Nekateri ljudje pač odpadke - takšne in drugačne - radi pospravijo izpred svojega praga na sosedovo dvorišče. Pa naj bo za ta posnetek to le prispodoba. Vse te vrečke, ki so bile pripeljane iz Zabukovice v Bezovnik, vsekakor niso okras prebujajoči naravi v gozdu. Takšnih divjih odlagališč pa bi bilo veliko manj, pa tudi inšpekcijske službe bi imele lažje delo, če bi vsak v svoji odloženi »krami« pustil tudi takšne predmete, po katerih se lastnika odpadkov brez vsakršnega truda prepozna. Pa še recite gospa K. Z., da bo kar držalo, da se ne da ničesar tako skriti, da bi za vedno ostalo skrito, mar ne?