Vinko Bitenc Ranjeno srce Vem, da sem vam že povedal zgodbe o Lenci in Ožbeju, o ubogi Mojci, o ministrantu LekSu in še mnogo drugih. Zgodbe o I.ubejevem Lojzu pa še ne poznate, zafo jo vam povem zdaj. Lubejev Lojz je bil eden tistih otrok v slo\'enskem Korotanu, ki jim je že ob zibeli prilila grenka kaplja pelina v življenje in jlm ta kaplja greni vso nežno mladost. Kar jim vsadi v srce Ijubeča ma-terina beseda, jim skuša iuja vzgo--ja iztrgati iz njega. Lojz je bil sin slovenske matere, oče pa mu je bil tujec. Razumljivo je torej, da je oče usmerjal vzgojo na svojo plat. Dokler je l.ojzu še živela mamica, ni tako občutil tega. Ona se je pogovarjala z njim v doi mačem jeziku, učila ga domačih molitvic in mu večkrat pripovedot vala pravljice, ki jih je bila slišala od svojega deda. S kakšnim veseljem jih je Lojz poslušal. kako blažene so bile tisfe ure ob dobri mamici. Oh, zakaj je morala mamica u-mreti, tako zgodaj umrelil Živo se je spominja! Lojz tistih žalostnih dni. Osem lef mu je bilo takrat. Veliko je pripomogla iudi žalost, da se je bolezen od dne do dne slabsala, zakaj Lojzov oče je venomer zapravljal po gostilnah, hodil pozno domov in se kregal z materjo. Nekajkrat jo je celo pre= tepel. Mati je hirala, venela kakor roža na gredi in slednjič usahnila. Neke deževne noči, v pozni je> seni je bilo. Lojz je spal za pečjo, maii je ležafa v postelji. Očeta že Iretji dan ni bilo doma. »Lojz,« je poklicala mati s siabot-nim glasom. Lojz se je zdtamil in planil s peči k postelji. »Kaj je, mamica?« Toplo jo je stisnil za koščeno ro< ko, ki se je v temi belila na odeji. Z drugo toko je Lubejevka pobo--iala sina — edinca po laseh in trud: no izpregovorila: »Lojz. napravi luč, potem pojdi in pokliči sosede. Umrla bom — no> coj bom umrla ...« Lojz je krčevito zaihiel. V svoji otroški duši še ni doumel vse brids kosti smrli, ločitve od Ijubljene mat tere. vendat je čutil, da se bo zgoJ dilo nekaj groznega, nepojmtjivega. lhte je stopil k mizi in prižgd luč. Ozrl se je k posielji. Pramen luči je nemirno trepetal na bledem, shujšanem obrazu mai terinem. V njenih svetlih očeh so se leskeiale solze, kratko sopenje je privzdigovalo odejo na ptsih. »Pojdi, Lojz,« je znova zašepeta-la mati, »saj ni še pozno, sosedo\i bodo še pokonci.. . Ijica Perpetua Ober in se je nas/a«- Sede materine. nila pri Lubejevih. jfl »Zbogom, Lojz ... moli zame ... Lojz jo je moral klicati »Tante™ spominjaj se me ... obišči me ... Petpetua«. Bila je ocf sile prijazna večkrat na grobu... ne pozabi ma- in Ijubezniva z njim, samo Lojz je terinega jezika ... in ...« od začetka ni prav nič razumel, ker Beseda je zamrla na jeziku, roka je govorila še nekoliko drugače ka* je zdrknih z odeje in — maierino kor njegov oče. srce je obstalo za vedno. »Teia Perpetua je čistokrvna Tako je umrla Lojzova mamica. Nemka,« se je Lubej tad pobahal Po njeni smrti so se za Lojza začeli proti sosedom. Samo to je pozabil grenki časi. Nikogar več ni imel, da povedafi, da je bila njena rnati bi se pogovarjal z njim, nikogm, fci • ttta ' 51 pristna slovenska kmetica, doma iz na mater in predvsem na — maj^H dežele onstran Karavank. rin jezik. ^H Gospodična Perpetua je imela Peeslaboten je hil, komaj destg^i polno omaro knjig, med njimi mnO' leten, da bi se mogel upiraii sili. ^M go takih s slikami. »Lojz, pameten bodi in ubog^M Nekoč sta pregtedovala z Loj* m,« mo je dejat oče. »Župan rm ^J zom debeto knjigo. obljubil mesfo občinskega lajnik^M Gospodična Perpetua je vztrajno če se botn dobro držal In mu šel qfl razlagala Lojzu, kaj pomeni bese> roko. To pa veš, da je župan ur^M dilo pod slikami, a Lojz jo je prav na oseba. Tudi zate bo botjše pS ma/o razumel. moza v starodavni germanski vo> va\a okrog Lojza oieiova volja, u= jaški opremi, s šlemom na glavi in čenost gospodične Perpetue in pa s sulico v roki. — šola. »In kaj je to?« je spet pobaraia Kadar je bilo Lojzu posebno hu* gospodična Perpetua. do, se je zatekel na pokopališče. »Hund,« se je na kratko odrezal Ob grobu svoje mamice se je razjo* Lojz; gospndična pa v smeh. Toda kal, pogovorH se v duhu z n/o in poznaio se je, da ji smeh ne prihaia na'° potolažen odšel domov. od srca, zakaj rahla rdečica v ob'- Tisti teden pred praznikom Vseh razu je izdajala njeno notranjo za-- svetih, je bilo na pokopališču ne-- drego. navadno iivahno. Ljudje so po- ln tako sta prelistala vso knjigo. pravljali, urejevali in kitili domove a Lojz se je le sem pa tja zapomnil rajnih. kakšno besedo. Tudi Lojz je skoraj sleherni dan Tako tesno mu je bilo vedno pri po šoli prihajal na pokopališče. le srcu, odkar ni bilo mamice, tako dolgo se je bavil z mislijo, kako bi čudno se mu je zdelo v domaii hisi, najlepše oktasil grob nepozabne kakor da iivi med samimi tujimi mamice. Okopafr in oplel je gotnilo, Ijudmi. nasul belega peska okrog in okrog Oče je bil sicer prijaznejši z njim, in nasadil v zrahljano prst temno- pa tudi pil je manj fcafcor včasih; rdeie krizanteme. toda prav ia prijaznost je bila Loj' Črke na starem nagrobnem spo* zu zoprna. meniku so bile že obledele, komaj Podzavestno fe slutil očetove na- še se je razloči! nnpis: Rodbina Lu* mene, da mu hoče s silo iztrgati iz bejeva — Počivajte v miru! Lojzovi srca vse lepe spomine na preieklost, dedi in pradedi so spali pod to go- 52 milo; imena njegove mamice pa še Z desko pod pazduho in s šop* ni bilo na kamnu. kom cvetlic v rofci se je Lojz veselo O, če bi imel Lojz denar, kakšen vrnil domov. lep spomenik bi dal postaviti na Poiskal si je miren kotiček v so> grobu! Iz samega belega matmorja, bi, vzel čopič in barve, ki jih je rabil ki bi se lesketal kakor zrcalo. Vanj v šo/i, in pričel z delom. Iz žepa je pa bi dal vklesati s pozlaienimi čr= potegnil košček papirja, na katerem kami imena vseh svojih rajnih je bilo napisanih nekaj Ijubeiih be-- prednikov, predvsem ime svoje ma- sed za mamičin spomenik. Ta verz mice. In lepe, gorke besede bi si si je bit izmislil Lojz v šoli med od< izmislil, sam, popolnoma sam. Iz morom. globine srca 6/ mu privrele tiste be- Nekaj časa je nemoteno slikal sede, napisal bi jih na papir in jih črke na desko. Očeta ni bilo doma, izročil kamnoseku, da jih vkleše v tudi tete Petpetue ni bilo od niko* marmor. der. Vse to bi se lahko zgodilo, če bi Čez čas pa so se odprla vrata, bil on, Lojz, bogai. Tako pa morajo vstopila je gospodična Perpefua^ njegove sanje ostati le — sanje. »Kaj pa delaš, Lojz?« Oče se tako malo meni za grob, Lojzu je bilo neljubo, da je mo* iefa Perpetua še rnanj, a Lojz rnora ten pri delu; zatdel je do ušes. nekuj ukreniti. »Črfce rišem,« je odgovoril in po> Mislil je in misiil. rinil desko od sebe. ••7.e vem,« mu je naposled zaia> »Črke? Kakšne črke.t relo lice, xsam napišem nekaj vt-- »Mamici za na groft.« stic na leseno desko, ki mi jo bo Gospodična Perpetua je stopila odžagal in izgladil mizar Tadej. Ue-- blize, prijela desko, pogledala jfta iko okrasim z vencem od cvettic onernela. J| in jo pristonim na gomilo. Dš, dn, Jiho je položila desko nazaj nfl tako storim.« klop. ^M Ves zaiopljen v lepe misli se je »Hm — to je lepo ...« ^^ Lojz vračal s pokopališča. Se zapa-- Za Itenutek se je zamislila; njen ztt ni, da je pri dtugem rhodu prav pogled je mimo Lojza splaval skozi tedaj zavil oče s kamnosekom na Ofcno in obvisel nekje v koprena- pokopališče. sfem mtaku, ki se je gosiil nad vas- Naslednji dan se je Lojz oglasil jo. Lojz je presenečen opazil. kako pri mizar/u Tadeju. Ko mu je raz-- sia se zasvetili dve solzi v njenih ložil svoje želje, se je stari Tadej očeh. ^t zadovoljno nasmejal in pogladil »Tanie Perpetua, ali ne boste po^ dečka po laseh. vedali očetu, kajne, da ne boste? »Všeč si mi, Lojz, ker tako lepo Sam jim pokaiem, ko bo napis go= skrbiš za materin grob. Zastonj ti tov.« odiagam desko, prai- nič te ne bo »Ne bom, Lojz, fear delaj,x je za< vtalo. Pa še rož si lahko na/rgaš na šepetala Petpetua in odhitela iz vr/u.a sobe. f '53 Medtem je postalo iemno v sobi Lojz je presunljivo zajokal ^^J in Lojz je prenehal z delom. zbezal iz hiše. Tekel je naravnj^H »Jutri bom nadaljeval,« si je de> proti pokopališču. Ob težkih iei^H jal, pospravil barve in skril desko nih vratih se je ustavil. Zalosa^m pod svojo posteljo. se je ozrl na grobove, ki so se 4^H Na dan pred Vsemi svetimi je izpremenili čez noč v en sam ct^B Lojz skončaval svoje delo. Napis toč vrt. ^H je bil gotov, treba je bilo desko še »Zdaj nimam ničesar, da bi I^H ovi/i s smrekovimi vejicami in na> sel mamici na grob,«: je g/ofco^H iakniti mednje cveitice. Za io je vzdihnil in znova so mu privr^H imel Lojz pripravljene same bele solze v oči. ^H krizanteme. Proti večeru je name' Segel je v žep, začutil je v n^d^H raval odnesti desko z napisom na nekaj novcev. Te si je bil zas/u^H materin grob. zadnje dni s popravljanjem grob^H Ravno je naiikal cveiove med in je bil sklenil, da si bo kupil ^H smrekov venec, ko se je ofe durih nje nekaj šolskih zvezkov. ^^ prikazal oče. BH je nekoliko vlnjen. Zdaj je pu Lojz nenadno izpre- »Zdaj sem te zalotil, a? Ze več menil svoj sklep. dni opažam, da nekaj skrivaš pred »Sveče kupim, za mamico.« menoj. Pokaži, kaj imasl« Jn že je hitel proti trgovim. Z Siegnil je roko in zgtabil za de* majhnim zavojčkom v roki se je sko. odpravil na pokopališče. Bilo /e že Lojz se je plašno stisnil v kot, pozno popoldne, Ijudje so bili ie po bled kakor cvei krizanteme, ki ga večini okrasili grobove in odšli do> je držal v roki. mov. Le sem pa tja se je še kdo »Saj sem vam fako hotel pokaza; mudil ob grobu. Lojz je obstal pred H, oče, preden bi desko odnesel na materinim grobom. Začudil se je, grob,« je zajecljal. ko je videl, da starega nagrobnega »Kaj — na grob? To boš nosil na spomenika ni več. Ko pa je natanč' grob? Še fo sramoto naši hišil Po neje pogtedal, je videl, da je kamen vsem pokopališču ne najdeš niti še isti, le prenovljen in imena sta' enega čušfcega* napisa več — (i pa rih Lubejev so izginila. Napis pa si kaj takega izmisliš? Ptoč s iem!« se je glasit: »Nikar, oče, prosim vas!« je za- Hier ruht die Familie Lupei." Slet klical, zaprosil Lojz in stegnil roki, dilo je popačeno ime Lojzove ma-- da bi ote! desko. Pa je bilo že pre-- mice. pozno. »Najbrž je tako zahteval gospod Lubej je z obema rokama zavihiel župan,« je menil Lojz in ni dalje več desko v zrak, privzdignil koleno in mislil o tem. preklal ob njem desko na dvoje. Pobožno je razvrstil sveče po go« »Tako — zdaj pa mir in knjige v mili, jih prižgal, pokleknil in molil. roko!« je zapovedal in vrgel oba »Ne veste, mamica, kako mi je kosa deske v kot. hudo, iako neizmerno hudo. Hotel * Guii = xoničljw izroz xa Slotvnce ' Tu počiva rodbina Lubejeva 54 __ sem vam pokloniti cvetja, napisal Mamica, to so besede, ki vam nas sem vam besede v jeziku, ki sie me pisanih nisem smel izročiti. Odpus ga učili vi, besede, ki so mi prišle iz stite, mamica ...« srca. A to srce je zdaj ranjeno, ne* Lojzu so curkoma tekle solze po izmerna žalost je v njem. Nisem licih in kapljale na gomilo. vam smel prinesti na grob spomim Mrak se je spušča! nad pokopa* čka, ki sem ga delal ves ieden. Oče lišče, vse je bilo tiho, nikjer več ni so mi prepovedali. Pa nisem hud na bilo žive duše. očeta; nemara morajo tako delati, Lojz je še vedno kleč&l ob dogo- ker gospod župan zahteva in je ne- revaiočih svečah. Glava mu je klo- mara tudi zame boljše. nila, veke so mu postajale težke, Shdko ,pite, mamica, utrujenost mu je ptevzela vse ielo; Bog vam pokoj daj, Zaspat je. Lejza, sinčka avojega, V zvoniku je zapel zvon spokoj' k sebi pripelfUe v raj... no večerno pesem — Ave Marijo.. Dvo hudomuina bratca 55