SOZD ZDRUŽENA PODJETJA STRD ILOmiT GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE TITOVI ZAVODI LITOSTROJ LJUBLJANA LETO XVII. NOVEMBER 1976 ŠT. 11 Uspehi poslovanja Žc pri obravnavi polletnega obračuna smo ugotovili, da so po zakonu o ugotavljanju celotnega dohodka po plačani realizaciji poslovni rezultati sicer nekoliko manjši, vendar so vse temeljne organizacije (z izjemo TOZD LINT) pa tudi delovne organizacije kot celota bile uspešne. Enako je bilo tudi v poslovanju tretjega četrtletja. , V naslednjem pregledu formiranega celotnega dohodka pa lahko ugotovimo, da vpliv celot-neKa dohodka po plačani reali-zaciji ni več tako občuten kot v I- polletju. Izpad celotnega do- hodka na račun neplačane realizacije se je znižal od 15% na 8%. To je povsem normalen pojav, saj je ravno prehodno obdobje najbolj kritično, posebno še, če se nanaša na tako kratko v 000 din Celotni dohodek ■L OZD DS I.—IX. 1975 po fakt. real. po plač. real. 3:2 % 4:2 4:3 1_ 2 3 4 5 6 7 IRRP 16.943 24.656 24.358 146 144 99 Pl 196.942 224.621 221.362 114 112 99 Pl 353.249 484.492 417.698 137 118 86 SE 15.701 21.784 21.448 139 137 98 IVET 47.580 46.296 46.030 97 97 99 SSP 67.228 84.235 83.899 125 125 100 'ZSE 20.258 23.618 23.532 117 116 100 LINT 1.203 85 85 7 7 100 ICL 11.144 12.745 12.488 114 112 98 SKUPAJ: 730.248 922.532 850.900 126 117 92 PROTESTIRALI SMO 11. novembra smo se tudi Litostrojčani udeležili protestnega zborovanja proti preštevanju Slovencev na Koroškem in izrekli ogorčenje nad avstrijsko manjšinsko politiko. Zborovanje so organizirale družbenopolitične organizacije mesta Ljubljane in vseh ljubljanskih ohčin na Trgu revolucije, udeležilo pa sc ga je več kot stotisoč delovnih ljudi in mladine. Avstrija ne krši le 7. člena državne pogodbe iz leta 1955, temveč sistematično omejuje pravice slovenske in hrvaške manjšine in odkrito podpira nacionalistične, neofašistične avstrijske in domovinske stranke Heimatdicnst. Ogorčeni smo, ko vidimo, da se morajo pripadniki naše manjšine še vedno boriti za pravice, ki jim pripadajo, s preštevanjem »posebne vrste« pa jih namerava Avstrija statistično popolnoma uničiti. To ni le v nasprotju s 7. členom avstrijske državne pogodbe, temveč tudi v nasprotju s človeškimi pravicami nasploh. Zato tudi mi podpiramo Korošce v njihovi odločitvi, da bodo bojkotirali preštevanje, napovedano za 14. november. Mnenje naših delovnih ljudi je v osrednjem govoru izrazil član našega kolektiva Stane Bradeško, predsednik Upravnega odbora delavskega sveta TZ Litostroj. dobo mesecev. Ob koncu leta lahko pričakujemo, da bo neplačane realizacije le še okoli 4% od celotnega dohodka. Vsi tozdi vključno z DS SSP več ali manj presegajo v enakem obdobju doseženi celotni dohodek preteklega leta. Izjemi šta le TOZD IVET, ki je za 3% pod lanskoletnim nivojem in je ta izpad pravzaprav posledica povečane nedovršene proizvodnje, in pa TOZD LINT, ki sploh nima realizacije, temveč tistih 85 tisoč din celotnega dohodka izhaja iz izrednih dohodkov. Letni plan celotnega dohodka, ki je sestavljen še po principu fakturirane realizacije, smo v prvih devetih mesecih dosegli 70%, a to po plačani realizaciji. Po že izdelanih analizah o finalizaciji proizvodnje pa so objektivni iz-gledi, da bomo letošnje leto kljub prehodu na sistem plačane realizacije dosegli letni plan celotnega dohodka. Če ostanek dohodka na nivoju delovne organizacije primerjamo s polletjem, lahko ugotovimo, da rahlo upada. Od skupnih 20.301 tisoč din in ga odpade na prvih 6 mesecev 14.748 tisoč din, na tretje četrtletje pa 5.553 tisoč din. Tudi v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta se nam je ostanek dohodka od 55%, doseženega v I. pulieuju, znižal na 50 %. Ostanek dohodka TOZD I.—IX. 1975 I.—IX. 1976 % IRRP 49 10 20 Pl 29.714 9.300 31 FI 3.837 8.915 232 SE 2.707 2.980 110 IVET 2.403 10 0 ZSE 615 250 41 LINT 570 —1.219 — ICL 974 55 6 SKUPAJ: 40.869 20.301 50 ČESTITAMO OB DNEVU REPUBLIKE Medtem ko so TOZD Pl, FI, SE 'ZSE in ICL v normalnih okvirih, je pri TOZD IRRP in IVET ugotoviti dokaj močno nazadovanje ostanka dohodka. Vzroki so naslednji: TOZD IRRP bremene med drugim tudi stroški, ki se nanašajo na razvojno dejavnost. Po (Nadaljevanje na 2. strani) testno zborovanje: »Ostro obsojamo neizvrševanje črke zakona avstrijske državne pogodbe...« 7T * * ■A- * * •ir * * * ■* * *■ * •ir * ■ir ir ir ir ir ir ir ir •*• ir ir ir * Ar ir ★ ir ★ * ir ir ir ir * ir ir ir ir ir Ar ir ir ir ir ir ir ir ir ir ir ★ ir ir ir ir ir ir ir ir ir ★ ir ir ir ir ir ir ir ir * ir ir ir ir ir ir ir ir ir ir Ar ir ir ir ir ir ir ir ir ir ir ir Revolucionarna pot Narodnoosvobodilna borba in socialistična revolucija jugoslovanskih narodov ter narodnosti — zatiranih delavskih in kmečkih množic je doživela svojo potrditev na drugem zasedanju Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije (AVNOJ) 29. novembra 1943 v Jajcu. Dve-inpolletni oboroženi antifašistični boj, ki je pod organizacijskim in idejnim vodstvom Komunistične partije in tovariša Tita prerasel v socialistično revolucijo oziroma v novo državno tvorbo, je dobil plebiscitarno potrditev. AVNOJ je iz politično predstavniškega telesa prerasel v revolucionarno ustavodajno skupščino, ki je bila sestavljena iz delegatov narodov in narodnosti Jugoslavije. Zgodovinske težnje stoletja zatiranih ljudstev so se končno začele uresničevati. Cilji — temeljna načela nove družbe so bila jasna: nova Jugoslavija je demokratična zveza delavcev, kmetov in delovne inteligence, vsa oblast prehaja v roke ljudstva, načelo federalizma pa zagotavlja polno enakopravnost narodov, ki žive v Srbiji, Hrvatski, Črni gori, Makedoniji, Sloveniji, Bosni in Hercegovini. Avnojski sklepi imajo ogromen pomen za naš notranje in zunanjepolitični razvoj. Razredno politično se danes izražajo v socialističnem samoupravljanju kot prevladujočem družbenem odnosu, kjer delavski razred in delovni ljudje neposredno odločamo o vseh družbenih zadevah. Nova ustava in Zakon o združenem delu, ki bo sprejet prav v teh dneh, predstavljata in začrtujeta logično nadaljevanje procesa, ki smo ga zastavili pred 30 leti. Ob tem, ko uresničujemo načela AVNOJA, nove ustave in Zakona o združenem delu in smo na vseh področjih družbenega dela in življenja dosegli ogromne rezultate, pa ne zanemarjamo zunanjepolitične aktivnosti. V drugi polovici narodnoosvobodilne borbe sta AVNOJ in tovariš Tito vložila izredne napore za mednarodno priznanje nove revolucionarne oblasti in za samostojno pot nove Jugoslavije. Takrat so bili z avnojskimi sklepi tako zavezniki kot Sovjetska zveza postavljeni pred izvršeno dejstvo — možnost manipulacije z Jugoslavijo je bila docela odpravljena, še več, samostojna pot nove države je odprla novo stran v mednarodnem sodelovanju. Jugoslavija je postala ena vodečih dežel neuvrščenega sveta in dežel v razvoju, naš predsednik tovariš Tito pa državljan sveta. J. E. Ar ir * * ir ir ★ * ir * ir ir ir ★ * ir ★ ir ir 'k ir ★ ir Ar * ★ ★ ★ Ar * * •i ★ Ar ★ ★ •i ir ir ir ir ir ★ ir * ir ★ ir Ar * ir ir ir * ir ir ir ir ★ ir ir ★ ir ir k k k k k k k k k Ar ir k k k k * ir ir ir k k k k k k k k k k k k k USPEŠNO DELO SINDIKATA Na 13. redni seji Konference osnovnih organizacij sindikata je bila živahna razprava, na kateri smo delegati podali oceno vpisa posojila za ceste, analizirali uspešnost razprav samoprispevka II. v Ljubljani, razpravljali o uspešnosti poslovanja v devetih mesecih letošnjega leta in izmenjali informacije o delu. Z zadovoljstvom smo ugotovili, da je akcija vpisa posojila za ceste dobro uspela. Tokrat so naši delavci pokazali visoko stopnjo zavesti ob spoznanju, da moramo tudi na področju modernizacije cest kaj več storiti. Rezultati vpisa posojila za ceste ci osnovnih organizacij sindikata, ki jih preko občinskega odbora sindikata posreduje republiškim odborom sindikatov. TOZD SSP Štev. član. Vpis. član. Znesek posojila din % po TOZD Pl 882 760 1,776.600 86,17 FI 1154 1072 2,169.000 92,89 SE 66 66 143.500 100 IRRP 257 230 599.900 89,49 IVET 306 288 524.200 94,12 ZSE 153 125 216.300 81,70 SSP 493 474 977.420 96,15 ICL 84 73 151.700 86,90 Skupno: 3395 3088 6,558.620 Skupno % 90,96 ® Druga zelo pomembna družbenopolitična akcija v oktobru in novembru je bila razprava o samoprispevku II. Razprave v 46 sindikalnih skupinah so bile zelo uspešne, predstavili smo rezultate prvega in program drugega samoprispevka. Osemnajst zborov delavcev je potrdilo program samoprispevka II, kar pomeni, da smo Litostroj čani ZA. • Konferenca osnovnih organizacij sindikata je obravnavala tudi uspeh sodelovanja devetih mesecev letošnjega leta in po širni razpravi oblikovala predlog samoupravnim organom za zvišanje vrednosti točke. Z doseženimi rezultati smo lahko zadovoljni, vendar bi ti lahko bili še ugodnejši, če bi si bolj prizadevali za uresničitev zastavljenih nalog in ciljev, ki izhajajo iz našega gospodarskega načrta za leto 1976. Produktivnost se postopoma veča, kar pomeni, da smo dosegli več kot v istem obdobju lani. • Na seji konference smo sprejeli in potrdili poročilo o dosedanji zamenjavi počitniških kapacitet med delovno organizacijo TZ Litostroj in Z VVZ Mi-levsko iz ČSSR, v prihodnjem letu pa bomo organizirali 4 izlete v to državo: v Prago, v Cer veno, planinci bodo šli v Kr-konoše, in tradicionalni avto ral-ly v Brno. • Delegati so potrdili predlog, da sodnik, porotnik postane tovariš Franc Rihtar. e Tovariša Antona Robežnika so imenovali za delegata v odboru za turizem in gostinstvo pri občinskem sindikalnem svetu Ljubljana-šiška. • Kako je z gradnjo ambulante? Pridobili smo lokacijsko dovoljenje, v postopku pa je tudi pridobitev gradbenega dovoljenja. Poudariti je treba, da smo dobili veliko podporo in posluh za pomoč prav pri izvršnem svetu občinske skupščine Ljubljana-šiška ter z gotovostjo pričakujemo, da bo naš delavec položil temeljni kamen spomladi leta 1977. • Izvršni odbori osnovnih organizacij po tozdih in skupnih službah podjetja zahtevajo, da se na ravni delovne organizacije ustanovi komisija za kontrolo bolniškega staleža na domu. Kadrovsko splošni sektor bo izdelal predlog postopka laične kontrole na domu, ki bo začela že v začetku 1977. leta. • NEAKTIVNE DELEGATE ZAMENJATI Konferenca osnovnih organizacij ugotavlja, da so nekateri delegati pri odpravljanju svoje funkcije neaktivni, zato je zadolžila kadrovsko komisijo, da prouči njih delo ter pripravi predlog naj osnovne organizacije tozdov na letnih skupščinah izberejo nove delegate. • OSNUTEK SINDIKALNE LISTE ZA LETO 1977 Osnovne organizacije sindikata in strokovne službe so bile zadolžene razpravljati o sindikalni listi do 10. 11. 1976 in posredovati vse predloge Konferen- • Letne skupščine osnovnih organizacij sindikata bodo v tozdih SSP v času od 13. do 18. decembra 1976. Posebno pozornost bodo posvetili osnovnim vprašanjem delovanja organizacije, zlasti vprašanju samoupravljanja, nadaljnji krepitvi in sprejemanju ukrepov v smislu zakona o združenem delu, gospodarskim razmerah v tozdih in SSP, ukrepom za uspešnejše gospodarjenje in razvojni usmeritvi, kadrovskim razmeram, stanovanjski problematiki, problematiki, varstva pri delu, kulturi, rekreaciji, prehrani, socialni problematiki in drugim bistvenim problemom gospodarjenja, samoupravljanja in delovanje sindikata. Kako bodo skupščine potekale? — Poročilo o delovanju osnovne organizacije sindikata v letu 1976. — Ugotovitve o stanju organiziranosti in delovanja. — Sprejetje statuta osnovne organizacije sindikata, delovni načrt za leto 1977. — Na podlagi poročila nadzornega odbora bo sprejet sklepni račun osnovne organizacije sindikata za leto 1976 in finančni načrt za leto 1977.v — Obravnava vprašanj, ki so pomembna za delo in delovanje v tozdih in DS SSP. Pričakujem, da bodo delovni načrti osnovnih organizacij sindikata za leto 1977 akcijski, s konkretnimi nalogami, nosilci in roki, pri čemer ne smemo izpustiti nalog VIII. kongresa ZSS. I. Sabol Uspehi poslovanja (Nadaljevanje s 1. strani) sprejetju sporazuma o oblikovanju in rabi sredstev za razvoj bo potrebno za to znižati režijske stroške IRRP v breme formiranega sklada, kar bo izboljšalo poslovni uspeh tega tozda. Ker TOZD IVET (zaradi svoje narave dela) v začetku leta ni popravila cenikov, ki služijo za medsebojno obračunavanje opravljenih storitev, po drugi strani pa so se stroški poslovanja občutno dvignili, bo potrebno s posebnimi ukrepi ta tozd sanirati. TOZD LINT, ki je predvidena za likvidacijo, povečuje izgubo, ker nima realizacije, stroški pa se nabirajo. Zelo zgrešeno pa bi bilo, če bi uspešnost poslovanja merili samo po ostanku dohodka. Vira reprodukcijske sposobnosti delovne organizacije sta tudi amortizacija in sklad. Upoštevajoč še ta dva elementa formiranih sredstev pa lahko ugotovimo, da akumulativnost na nivoju delovne organizacije ne zaostaja, temveč narašča v enakem razmerju kot v prvi polovici leta. Od 43.734 tisoč din so se ta skupna sredstva povzpela na 65.970 tisoč din, torej več kot za tretjino. Tudi razmerje v primerjavi s preteklim letom je nespremenjeno. Seveda so nihanja med posameznimi tozdi znatna, vendar dosti bolj umirjena kot pri ostanku dohodka. Na uspeh tozda v letošnjem letu, ko ugotavljamo celotni dohodek po plačani realizaciji, vpliva tudi disciplina kupcev, saj se držijo zakonitih predpisov o rokih plačil oziroma zagotovitvi plačila s predpisanimi instrumenti. Iz naslednjega pregleda, kjer prikazujemo neplačane, a v tem letu izstavljene fakture s stanjem 30. 6. 1976 v primerjavi v 000 din • Delavci zastavljajo vprašanje, kdaj bo zavarovan prehod za pešče čez železniško progo čez Goriško ulico pri drugem vhodu. Železniški prehod je terjal že šest smrtnih žrtev, zaradi povečanega prometa po Goriški ulici in neoznačenega prehoda za pešce pa smo postavljeni še pred eno nevarnost. Upravni odbor delovne organizacije je to vprašanje obravnaval že pred meseci. KSS bo v povezavi z občinsko skupščino Ljubljana-šiška proučil možnost zavarovanja prehoda in nas seznanil o tem. I.—IX. 1975 L—IX. 1976 ti ‘cd ti č? TOZD DS O 'd i/5 O AM §* S 73 c/5 O AM I K ft p ti 03 IRRP 49 660 709 10 1.350 4 1.364 192 Pl 29.714 6.162 35.876 9.300 9.324 1.389 20.013 56 FI 3.837 19.400 23.237 8.915 21.995 5.650 36.560 157 SE 2.707 420 3.127 2.980 488 — 3.468 111 IVET 2.403 2.371 4.774 10 2.626 — 2.636 55 SSP — 979 979 — 1.121 — 1.121 115 ZSE 615 721 1.336 250 903 — 1.153 86 LINT 570 23 593 —1.219 35 — —1.184 — ICL 974 467 1.441 55 784 — 839 58 SKUPAJ: 40.869 31.203 72.072 20.301 38.626 7.043 65.970 92 Teden komunista v Litostroju Pod geslom »Človek, delo, kultura« so družbenopolitične organizacije Litostroja organizirale teden komunista v Litostroju. Veljka razstava, ki bo od 25. do 30. novembra v ICL pa bo dala zaključno predstavo dela v tednu komunista in predstavila vso družbeno dejavnost, tako v delovni organizaciji kot v Izobraževalnem centru. Akcije o organiziranju tedna komunista tečejo na pobudo CK ZKS po vsej Sloveniji, v naši občini pa pod okriljem komiteja občinske konference ZK Ljubljana-šiška. Koordinacija družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov na nivoju delovne organizacije je bila pobudnik za organizacijo te akcije v Litostroju. Na predlog vseh družbenopolitičnih organizacij je bila imenovana posebna komisija za pripravo programa in dela v tednu komunista v Litostroju. Delovna komisija se je sestala že večkrat in izoblikovala predlog programa, ki naj bi zajel celotni kolektiv, naš Izobraževalni center, krajevno skupnost in vse šole naše občine: Vse delo bo potekalo v osnovni organizaciji zveze komunistov, sindikata ter mladinske organizacije, ki naj bi analizirale svoje delo na področju kulturne dejavnosti. Analiza mora zajemati dosedanjo analizo dela, pogoje razvoja, materialne osnove ter perspektive bodočega razvoja kulturne dejavnosti in dejavnosti vseh ostalih dejavnikov, tako v tozdih kot na nivoju delovne organizacije-Analiza in perspektiva dejavnosti mora zajemati poleg kulture še aktivnost na področju izobraževanja, inovacij, telesne kulture, delovne kulture in vsega, kar naj bi imelo in kar ima obeležje družbene dejavnosti. Tu predvsem pričakujemo konkretne predloge za izboljšanje dela in materialnih pogojev za celotno družbeno dejavnost v naši delovni organizaciji. Poleg dosedanjih že ustanovljenih skupin, klubov, krožkov ali sekcij naj bi zaživele nove, večje, pomlajene, obogatene z novimi vodstvi, ki bi uresničevale vse misli in predloge, izrečene na raznih delovnih sestankih v naši delovni organizaciji- V času od 25. do 30. novembra 1976. leta bo organizirana razstava v prostorih ICL. Na njej bodo predstavljene dejavnosti, tako v delovni organizaciji kot v Izobraževalnem centru. Razstavljali bodo naši Umetniki amaterji: slikarji, kiparji, avtorji lesorezov in umetniške fotografije, prikazana pa bo tudi dejavnost naših rekreativcev, inovatorjev, oblikovalcev. Zanimiva bo tudi livarska razstava in prikaz dejavnosti naše šole. Vsak dan od 15.30 do 17. ure bodo predvajali tudi razne filme, ki so jih posneli naši delavci. Poleg turističnih filmov, ki bodo prikazovali lepote Moskve, Leningrada, Londona, Rima, Indije itd, bodo na sporedu tudi filmi o rekreacijski dejavnosti članov našegz kolektiva. Posebnost razstave pa bo vsekakor prikaz modernega pouka s televizijo, ki bo oddajala dogodke iz življenja v Litostroju, kot so npr. sprejem v ZK, obisk predsednika republike tovariša Tita v Litostroju ob 25. obletnici samoupravljanja itd. Poseben poudarek na razstavi bo pregled marksistične literature, ki jo imamo v naših knjižnicah. Prikazan bo program marksističnega izobraževanja kot obvezni del šolskega programa ICL iu dopolnilni program naših delavcev. Ob tej priložnosti bosta restavrirani obe veliki freski v avli *-jt-K.***************************************’1 s stanjem 30. 9. 1976, je moč razbrati, da večina kupcev v državi zakon spoštuje. Določene težave pa nam povzročajo kupci iz tujine, saj znašajo letošnje terjatve do teh, preko 81% vseh terjatev. _Neplačana realizacija TOZU----------------------------- tnc* 30.6. 30.9. « »v . DS 1976 1976 Znlzanje IRRP 504 298 206 Pl 6.748 2.686 4.062 FI 75.207 66.794 8.413 SE 1.510 908 602 IVET 447 267 180 SSP 1.331 336 995 ZSE 135 86 49 LINT — — — ICL 619 257 362 SKUPAJ 86.501 71.632 14.869 Domači trg 44.655 13.477 31.178 Izvoz 41.846 58.155 —16.309 Ob koncu tega kratkega pregleda o poslovanju naših tozdov in DS v prvih devetih mesecih letošnjega leta je treba povedati še nekaj o angažiranju sredstev v zalogah, saj je od teh v znatni meri odvisna naša likvidnostna sposobnost in posredno tudi uspeh. V I. polletju smo razen angažiranih sredstev v materialne zaloge povečali občutno stanje zalog nedovršene proizvodnje Pa tudi zaloge gotovih izdelkov, tako da je bila skupna udeležba za 88.633 tisoč din višja kot v začetku leta. V tretjem četrtletju pa nam je v primerjavi 5 polletjem uspelo poleg material" nil zalog znižati še nedokončano proizvodnjo, medtem ko so zaloge gotovih izdelkov še malo porasle. To znižanje zalog v tem četrtletju za 36.144 tisoč dip nam da še za 52.489 tisoč din višje stanje kot v začetku leta. Ob" stojajo pa možnosti, da bomo do konca leta finalizirali še vec naročil in s tem po eni stran* dosegli nadaljnje znižanje zalo? nedovršene proizvodnje in tud* gotovih izdelkov, po drugi stran1 pa dosegli večji celotni dohodek-Objektivni pogoji za to so P°' dani; če bomo vsi izpolnili svoje delovne obveznosti, potem s? nam ni treba bati, kaj bo P*"1, nesel zaključni račun, temve6 lahko z gotovostjo pričakujemo uspešno poslovanje tega kriti*-' nega leta. B. Klemenc v 000 di*1 Stanje Razlika 1.1. 1976 30. VI. 1976 30. IX. 1976 3:2 4:2 4 Material 129.488 93.201 86.334 —36.287 —43.154 — 6 —30 Nedovrš. proiz. 344.957 464.801 434.560 119.844 89.603 Gotovi izdelki 42.702 47.778 48.742 5.076 6.040 —36 SKUPAJ: 517.147 605.780 569.636 88.633 52.489 Delovne akcije — šola samoupravljanja Obljuba dela dolg in temu načelu se nisem hotel izneveriti, ko sem se odpravil po delovni organizaciji iskati naše brigadirje — udarnike. Mojemu povabilu so se radi odzvali in tako je nastal tale intervju, v katerem obujajo brigadirske spomine: Tone Skušek, tehnolog za programske stroje v TOZD FI, Tone Anderlič, monter žerjavov v TOZD FI in Franc Zupan, ključavničar v TOZD Pl. Kako ste v vaši osnovni organizaciji izbirali brigadirje? Tone Skušek: — Predsedstvo OO je razpis za brigadirje izobesilo na oglasne deske. Prijavilo se je 15 mladincev, ki so želeli postati brigadirji. Prejete prijave je predsedstvo OO pregledalo in se odločilo. Koliko mladih pa se je v vaši OO prijavilo za delovno akcijo? Prane Zupan: — Prijavilo se nas je šest. Mene so izbrali zaradi tega, ker sem bil že lansko leto predlagan 2a MDA, vendar sem odstopil niesto sodelavcu. Zakaj je OO izbrala prav va- Tone Anderlič: — S Tonetom Skuškom sva 2e dolga leta aktivna v mladinski organizaciji in to sva do-nila kot priznanje za najino delo. Kako se je uradno imenovala delovna akcija, na kateri ste sodelovali? Tone Skušek: — Uradni naslov delovne akti j e je bil »Omladinska radna akcija — SAVA 76« ali krajše »ORa SAVA 76«. Ta delovna akcija teče že sedemnajsto leto zapored in je postala že tradicionalno srečanje mladih iz cele Jugoslavije. Koliko dni je trajala »Ora SAVA 76«? Tone Anderlič: — V Zagreb, oziroma brigadirsko naselje smo prišli 6. avgusta. Naša brigada je delala v zadnji, t.j. v tretji izmeni do septembra, ko smo imeli slovesno zaključno proslavo. Kako se je imenovala vaša brigada? Franc Zupan: — Vsi trije smo bili v mladinski brigadi Matija Gubec. Bri-gada je štela 73 brigadirjev in brigadirk, in sicer polovico iz tiK 'ZSMS šiška in polovica iz °K ZSMS Trnje. Občina šiška m zagrebška občina Trnje sta bamreč pobrateni občini in to »o izkoristili organizatorji, tako da se je lahko mladina teh dveh °bčin med seboj bolje spoznala. s hrva- — V začetku je bilo nekaj Problemov, ki pa smo jih kas-FeJe skupno rešili. Med samimi brigadirji pa je vladalo veliko tovarištvo. „ Kako ste se razumeli saimi brigadirji? Kako pa druge brigade? Franc Zupan: — Tudi z brigadirji drugih brigad v brigadirskem naselju smo se dobro razumeli. V naselju je bilo istočasno kar 13 brigad. Posebno smo se zbližali z brigadirji iz brigade »Ramiz Sadiku« iz Srbice na Kosovu. Naši brigadi sta se kasneje tudi pobratili. Kako si je vaša brigada pridobila ime »udarna«? Tone Skušek: — Dan za dnem je naša brigada prekoračevala postavljene norme. Od planiranih 8000 ur smo opravili kar 11.000 ur. Katero delo je bilo po tvojem mnenju najtežje? Franc Zupan: — Mislim, da je bilo to tra-siranje nasipa. V sedmih dneh sem prevozil na stotine samokolnic zemlje. Pot, po kateri smo vozili zemljo čez nasip, je bila zelo strma, zato se je večina brigadirjev samokolnic branila. Čeprav smo trdo delali, pri delu ni bilo težjih poškodb. Največja nadloga so bili žulji na rokah. Ali ste tekmovali med seboj, kdo bo več naredil? Tone Anderlič: — Čeprav med brigadami ni bilo uradnega tekmovanja, smo brigadirji sami od sebe želeli narediti več kot drugi. To nam ni vedno uspelo, ker so bile nekatere druge brigade bolje pripravljene in kadrovsko bolje sestavljene. Kljub temu pa smo bili najboljši že na prvem udarniškem dnevu. No, tudi kasneje smo pridno nabirali točke. Kako je bila brigada organizirana? Tone Skušek: — Brigada je imela 4 čete, katere so vodili brigadirji. Imeli smo tudi štab brigade, ki je organiziral delo na trasi in življenje v naselju. Najvišje telo brigade je bila konferenca brigade, ki so jo sestavljali vsi brigadirji brigade Matija Gubca, vodil pa jo je predsednik občinske konference ZSMH Trnje... Kako ste organizirali športna tekmovanja? Tone Anderlič: — Med četami v brigadi smo organizirali tekmovanja v nogometu, rokometu in košarki. Na medčetnih tekmovanjih smo izbrali ekipe za medbrigadna tek- ^OROČILO O DELU OO ZSMS v IZOBRAŽEVALNEM CENTRU LITOSTROJ Na konferenci delegatov oddelčnih skupnosti in razredov 10.no-tiftbra 1976, smo obravnavali članek »Volilna seja« v zadnji šte-"i glasila »Litostroj«, v katerem je neobjektivno prikazano naše l*tiovanje. d V naši mladinski organizaciji smo bili preteklo mandatno ob-?bje zelo aktivni. Naši mladinci so se udeleževali vseh prostovoljki? delovnih akcij: 15 učencev je šlo na zvezno delovno akcijo, 42 r *1 je dva dni delalo na Soriški planini, 20 jih je bilo v Posočju, ha raznih republiških in občinskih delovnih akcijah. Kar 57 pro-^voljcev se je prijavilo za sodelovanje v teritorialni obrambi. V , j ZSMS ICL smo lani sprejeli 112 učencev. Skupaj z marksistič-•hj krožkom smo pripravili 19 novih članov za sprejem v ZK. b.rf8-’ hIani 80 se udeleževali tudi vseh seminarjev. Na šoli deluje „vrsia krožkov, med katerimi so najbolj aktivni planinski, strel-R|> šahovski... » ?z vsega tega je razvidno, da je delovanje naše osnovne organi-izredno aktivno in plodno, in da so očitki, kakršni so bili Jj^cdeni v omenjenem članku popolnoma netočni, saj podajajo Krivljeno sliko o nas. Res je bila povezava z OO ZSMS Litostroj ] 'c slaba, vzrok pa je tudi v tem, da naši mladinci o sejah in n. hferencah ZSMS na ravni delovne organizacije dostikrat sploh ,i',. bili obveščeni, pa tudi zapisnikov in sklepov iz teh sei nismo u°bivali nikoli. i Vabimo vse, ki jih zanima delovanje naše organizacije (ki delu-H ''sMadu s pravili statuta ZSMS), da se prepričajo o naši aktiv-Sll» ki je mnogokrat lahko celo za vzgled. movanja, na katerih smo poleg navedenih disciplin nastopali še v namiznem tenisu in šahu. Na medbrigadnem tekmovanju je naša brigada osvojila 1, mesto v rokometu in 2. mesto v šahu. Največja atrakcija tekmovanj je bilo tekmovanje brigadirk v rokometu in košarki, že laik je takoj ugotovil, da so dekleta v teh športih slabo izvežbana. Brigadirji smo se ob gledanju teh tekem prav prijetno zabavali. Da bi dekleta popravila nestrokovni vtis, sem prevzel trening rokometašic. Kmalu se je pokazal lep napredek. Ko so sestavljali reprezentance naselja, so izbrali tudi nekatere naše brigadirje, ki so se izkazali na medbrigadnih tekmovanjih. Te ekipe so se pomerile z moštvi iz Zagreba. Kakšno pa je bilo kulturno življenje v naselju? Tone Skušek: — Lahko trdimo, da je bila kulturna dejavnost v naselju vzorno organizirana. Vsaki dan je ena brigada pripravila radijsko oddajo v improviziranem študiju. Te oddaje" so bile sestavljene z namenom, da predstavijo posamezne brigade. V te oddaje so vključili tudi dnevne zanimivosti in veliko glasbe. V naselju smo imeli mladinski dom z veliko dvorano, v kateri smo imeli vsak dan kulturni program. OBVESTILO Ker je članek tovariša Kriliča »Družbena prehrana«, ki se nanaša na članek »Litostrojčani o toplem obroku«, ki je izšel v našem časopisu 10/76, zelo obsežen, smo ga zaradi pomanjkanja prostora prisiljeni objaviti šele v naslednji številki glasila. Le tako bomo lahko objavili članek v celoti in neokrnjen. Uredništvo časopisa Počitek po težkem delu ki so ga pripravljali po dve brigadi skupaj. Enkrat tedensko smo imeli v naselju ples, na katerem je igral ansambel, drugače pa smo lahko vsak večer plesali ob glasbi s plošč. Večkrat smo zvečer zapeli ob tabornem ognju. Vsaka brigada je imela svoj stenski časopis, preko katerega so se brigadirji seznanjali z dnevnimi dogodki doma in po svetu. Posebno pisan je bil ob posebnih priložnostih, npr. ob športnih zmagah, udarnih dnevih ipd., ko so uredniki teh časopisov z duhovitimi karikaturami popestrili vsebino. Vsaka brigada je izdajala tudi svoj brigadirski bilten, ki je vseboval članke o življenju brigade. Vidim, da ste imeli zelo razvite svobodne aktivnosti. Franc Zupan: — Bistvo takih delovnih akcij gotovo ni samo vihtenje krampov in škripanje samokolnic. Fizično delo je predstavljalo praktično samo 40% naše aktivnosti, ostalih 60 % pa so predstavljale prav svobodne aktivnosti v samem naselju. Mislim, da opravičeno imenujemo delovne akcije »Sole samoupravljanja«, ker gradijo celotno človekovo osebnost. Kaj ti pomeni priznanje »Udarnik«? Tone Skušek: — Mislim, da sem si ga s svojim delom pošteno zaslužil, kar lahko trdim tudi za Franca in Toneta. Priznanj smo bili zelo veseli, ker so ostali opazili naše prizadevanje na vseh področjih — pri delu in pri svobodnih aktivnostih. S temi priznanji smo nedvomno opravičili zaupanje mladih v naših osnovnih organizacijah, ki so nam omogočili, da smo odšli na to delovno akcijo. M. J. Delo mladih v TOZD Pl 28. oktobra je bila v jedilnici livarne sive litine redna seja OO ZSMS TOZD Pl. Najprej smo poslušali poročilo o dosedanji aktivnosti mladincev, za katero lahko trdimo, da je bila precejšnja, skoraj na vseh področjih. Na novo smo ustanovili 3 mladinske aktive, in sicer v livarni sive litine in modelni mizami, v livarni jeklene litine ter v pločevinami in kovačiji. Naša osnovna organizacija je v letošnjem letu poslala na republiško delovno akcijo SAVA 76 enega mladinca, ki je postal udarnik. Med uspehe lahko štejemo tudi udeležbo na športnem tekmovanju ob dnevu mladih ši-škarjev, kjer smo v malem nogometu dosegli prvo mesto. To so seveda le nekatere važnejše dejavnosti mladih v preteklem obdobju. V delo mladine pa bi se moralo aktivno vključevati še več njenih članov. Zaradi poteka mandata vodstvu osnovne organizacije je OO ZSMS izvolila novo vodstvo. Za predsednika je bil enoglasno izvoljen Marko Tekavec, tehnolog v livarni sive litine, za sekretarja pa Majda Juvejevič, kemijski laborant. Na seji smo sprejeli tudi akcijski program za naslednje leto, iz katerega je razvidno, da se mladi zavzemamo za družbenopolitično izobraževanje članov in za krepitev revolucionarnih tradicij NOB. Skupaj s sindikatom Pl nameravamo organizirati delovno akcijo za urejanje naših počitniških domov. Sklenili smo tudi, da bomo dosegli čim boljši delovni uspeh in skušali izboljšati disciplino na delovnih mestih. Prav tako bo potrebno povečati aktivnost mladine v osnovni organizaciji, tako na družbenopolitičnem kot tudi na športnem in kulturnem področju. Mladinci in mladinke so se na koncu dogovorili, da se bodo v kratkem sestali v svojih aktivih in razpravljali o problematiki mladih. Peter Karadža PROGRAM KOMISIJE ZA IDEJNOPOLITIČNO DELO PRI KS ZSMS TZ LITOSTROJ Komisija za idejnopolitično delo je na svoji 1. seji v novi zasedbi, ki je bila 8. 10. 1976 pripravila program idejnopolitičnega usposabljanja do konca leta 1976. Program komisije za IPD je izdelan na osnovi dokumentov o množičnem idejnopolitičnem usposabljanju. Sestavljen je za celotno članstvo ZSMS, za kandidate za sprejem v ZK in za delegate. Komisija predlaga za prihodnje obdobje program dela. Ciklus izobraževanja smo razdelili na izobraževanje, ki bo potekalo predvsem ob delu v Izobraževalnem centru Litostroja in v okviru idejnopolitičnega usposabljanja na organiziranih seminarjih. Izobraževanje ob delu bomo organizirali skupno z ZK po predvidenem programu in je namenjeno predvsem novo sprejetim članom v ZK, kandidatom za sprejem ter članom predsedstev OO ZSMS. V letošnjem letu bo organiziran v jesensko-zimskem obdobju, drugo leto pa v spomladanskem obdobju. Vsak slušatelj naj bi prisostvoval vsaj 20 ur. Izobraževanje naj bo posvečeno naslednjim temam: 1. Zgodovinski razvoj delavskega gibanja. 2. Nastanek in razvoj KPJ in KPS. 3. Statut KPJ, KPS. 4. Program X. kongresa ZKJ in VII. kongresa ZKS. 5. Aktualni problemi. Za uspešen potek izobraževanja so odgovorne vse družbenopolitične organizacije v TZ Litostroj. Organizirani tridnevni seminarji pa bodo potekali spomladi in jeseni. V spomladanskem delu bo osnovni del seminarja, v jesenskem pa nadaljevalni, dodatni del. Seminarji bodo namenjeni vsem mladinkam in mladincem. Na teh seminarjih naj bi aktivno sodelovali vsi udeleženci, in to vse tri dni bivanja. Priporočljivo je, da OO ZSMS na vsak organiziran seminar pošljejo vsaj polovico novih članov mladine. Osnovni del seminarja bo posvečen naslednjim temam: 1. Usmeritev in organiziranost ZSMS (aktualno predvsem za mladince, ki pridejo na novo iz šole v delovno organizacijo). 2. Mladina in družbenoekonomski odnosi. 3. Uveljavljanje vodilne idejnopolitične vloge ZK. 4. Stabilizacija v gospodarstvu. 5. Aktualni problemi v OZD. Teme v nadaljevalnem delu: 1. Metodologija dela — vodenje sestankov. 2. Vloga in delovanje aktivov mladih komunistov — uveljavljanje marksizma. 3. Socialna in stanovanjska problematika. 4. Družbeni vidiki in angažiranje mladih v mladinskih delovnih akcijah. 5. Vloga LO in DS. 6. Vloga kadrovske politike v ZSMS in ostalih DPO. 7. Neuvrščanje — vloge Jugoslavije in pomen neuvrščenih dežel v svetu. OO ZSMS ICL M. Sigulin Ugotovitve priporočila in sklepi V prejšnji številki »Litostroja« smo Že poročali, da je bila 28.9.1976 10. redna seja sveta ZK z dnevnim redom, ki je obsegal najaktualnejša področja dejavnosti družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov in drugih dejavnikov v naši delovni organizaciji. Delegati sveta so kritično ocenili razprave 7., 8. in 9. seje sveta ter sprejeli naslednje ugotovitve in sklepe po posameznih obravnavanih vprašanjih: • Ocena dela strokovnih odborov in pododborov v Združenih podjetjih strojegradnje. Ugotovitve: — Delo v ZPS na vseh področjih ne poteka v duhu z določili sprejetih samoupravnih sporazumov in drugih dokumentov. — Kljub dobri in do kraja izpeljani samoupravni organiziranosti doseženi rezultati niso spodbudni. — Manjše DO so bolj zainteresirane za razvoj in napredek SOZD kot večje DO, ki delujejo zaviralno. — Kljub dobri strokovni zasedbi posameznih strokovnih odborov in pododborov nezainteresiranosti posameznikov, predvsem vodilnih delavcev, zavira njihovo delo. — Za slab rezultat posameznih strokovnih teles je razen osebne nezainteresiranosti posameznikov vzrok tudi v preobremenjenosti članov teh teles v matičnih delovnih organizacijah oziroma tozdih. — Stopnja medsebojne informiranosti, povezanosti in sodelovanja znotraj SOZD je prešibka in močno zaostaja za progra-miranimi dolgoročnimi cilji SOZD. — Enotni nastop SOZD v vseh sferah in nivojih političnega in družbeno-ekonomskega delovanja še ni zaživel. Glede na navedene ugotovitve je svet ZK TZ Litostroj sprejel naslednje sklepe: 1. Svet ZK ZPS naj organizira in vodi podobne razprave v vseh OO ZK in svetih ZK v SOZD ter na osnovi ocen dela strokovnih in samoupravnih organov sprejme ustrezne sklepe. 2. Samoupravno organiziranost in družbenoekonomske odnose v SOZD je treba prilagoditi določilom osnutka zakona o združenem delu ter ustrezno dopolniti samoupravne akte. 3. Delo strokovnih služb je treba razširiti in dvigniti na tak strokovni nivo, da bo zagotovljena kvalitetna priprava gradiva, analiz, samoupravnih sporazumov in drugih aktov za samoupravno sprejemanje in realizacijo skupnih ciljev, učinkovito informiranost in enoten nastop na vseh področjih delovanja. 4. S stalno politično akcijo spremljati in ocenjevati delo in obnašanje posameznikov v samoupravnih in strokovnih organih ter klicati na politično odgovornost tiste, ki delujejo zaviralno. e Ocena javne razprave o osnutku zakona o združenem delu. Ugotovitve: — Kljub dobro zasnovani akciji za javno obravnavo osnutka zakona o združenem delu programa v celoti nismo uresničili in to zaradi prekratkega časa, ki je bil odmerjen za razpravo po sindikalnih skupinah. jSTamen razprave je bil, da člane kolektiva seznanimo z vsebino zakona, zlasti s tistimi členi, kjer je posebej poudarjena vloga delovnega človeka, istočasno pa pregledamo našo organiziranost in izdelamo načrt, kaj moramo storiti, da jo prilagodimo določilom osnutka zakona o združenem delu. Delovni ljudje so bili seznanjeni le z osnovami osnutka zakona in njegovimi osnovnimi postavkami. Spričo tega se mora naša nadaljnja aktivnost usmeriti v poglobljeno analizo samoupravne organiziranosti, družbenoekonomskih odnosov in v uveljavljanje samoupravnih pravic delovnih ljudi. — Na podlagi predloga izhodišč komisije za družbenoeko- nomske odnose in samoupravljanje pri svetu ZK Litostroj o nadaljnji stopnji prilagajanja samoupravne organiziranosti je bila v začetku leta 1976 formirana samoupravna komisija za uresničitev predloga organizacije novih tozdov. — Osnutek zakona o združenem delu potrjuje nekatere naše rešitve, ki smo jih terminološko oblikovali že pred štirimi leti. To so predvsem: princip oblikovanja dohodka na skupnem proizvodu, ki je sedaj poglaviten element družbenoekonomskih odnosov v osnutku zakona načela solidarnosti med tozdi, svobodne menjave dela med tozdi in DS itd. — Analiza je pokazala, da je potrebno celotno samoupravno zakonodajo dopolniti in prilagoditi določilom osnutka Zakona o združenem delu ter izdelati manjkajoče samoupravne sporazume, splošne in posebne interne akte itd. Glede na navedene ugotovitve je svet ZK Litostroj sprejel naslednje sklepe: 1. Komisija za družbenoekonomske odnose in samoupravljanje pri svetu ZK TZL do 10. 10. 1976 skupno s komisijo za samoupravno organiziranost naj ponovno pregleda izhodišča o samoupravni organiziranosti TZL iz leta 1975 in jih dopolni ter uskladi z določili osnutka zakona o združenem delu. Izhodišča posreduje svetu, konferenci OO sindikata in koordinacijskemu svetu ZSM v obravnavo in potrditev. Po potrditvi DPO se izhodišča posredujejo samoupravnim organom in zborom delovnih ljudi v obravnavo in sprejem. 2. Komisija za družbenoekonomske odnose in samoupravljanje pri svetu ZK TZL mora do 10. 10. 1976 opredeliti politična izhodišča za ureditev vseh odprtih vprašanj dohodkovnih odnosov med tozdi in DS SSP, predvsem pa: — ugotavljanje in delitev dohodka na principu udeležbe v skupnem proizvodu ter svobodne menjave dela med tozdi in DS, — odločanje delavcev o dohodku na nivoju tozda, — uveljavljanje delitve dohodka po vloženem delu, — načela solidarnosti med tozdi in DS, — načela in nosilce globalnega in operativnega planiranja ter koordiniranja poslovnega proce-sa, — načela in metodologija oblikovanja cen, normativov stroškov, ugotavljanje nedovršene proizvodnje, gotovih izdelkov itd., — pogoje kreditiranja poslovnega procesa in združevanja dohodka, — ugotavljanje rezultatov poslovanja tozdov in DS na principih interne banke itd. Ko DPO TZL potrdi izhodišča, morajo strokovne službe vodstva tozdov, DS in DO formirati strokovne teame za razčiščevanje posameznih vprašanj s področja dohodkovnih odnosov. 3. Strokovne službe morajo takoj začeti z delom pri pripravi dopolnil obstoječih samoupravnih sporazumov in statutov ter izdelavi manjkajočih samoupravnih splošnih in posebnih aktov in pravilnikov na podlagi osnutka zakona o združenem delu in drugih veljavnih zakonov. O morebitnih nerazčiščenih problemih, na katere bodo pri svojem delu naletele, naj sproti obveščajo svet ZK TZ Litostroj. ® Ocena uveljavljanja zakona o družbenem načrtovanju in ocena postopka priprave srednjeročnega razvojnega načrta 1976 do 1980. Ugotovitve: — Izhodišča za srednjeročni načrt razvoja so bila v obravnavi že od leta 1974. Na osnovi teh izhodišč je bil v mesecu juliju sprejet tudi samoupravni sporazum o srednjeročnem razvoju. — Naš srednjeročni načrt je zajet tudi v srednjeročnih načrtih razvoja občine, mesta in republike. V vseh teh načrtih je TZ Litostroj opredeljen kot eden glavnih nosilcev razvojne politike. — Na podlagi sprejetega samoupravnega sporazuma o srednjeročnem razvoju je bilo potrebno podrobno razčleniti posamezne postavke po tozdih DS ter na posamezne letne načrte. Samoupravno telo, izvoljeno v ta namen, skrbi, da se vsa sprejeta določila usklajujejo med tozdi in DS, zlasti pa: — fizični obseg proizvodnje po letih, — stopnja rasti dohodka in njegova delitev ter delitev OD, — plan investicij ter obseg in struktura investicijskih sredstev, — združevanje sredstev za potrebe družbenega standarda delavcev, —■ združevanje sredstev za izboljšanje delovnih pogojev in varstva okolja, — združevanje sredstev za štipendiranje in izobraževanje, — zagotavljanje sredstev za potrebe SLO in družbene samozaščite, —• stopnja rasti zaposlenosti, produktivnosti, družbenega bruto proizvoda ter sredstev za razširjeno reprodukcijo. — Vse skupne potrebe naj se krijejo iz ostanka dohodka. — Ustvarjena sredstva iz amortizacije se morajo v celoti porabiti za realizacijo investicijskega programa, tj. za razširitev materialne baze proizvodnje. — Srednjeročni načrt razvoja sloni na realnih izhodiščih. Proizvodni program nam zagotavlja, da imamo na področju težke strojegradnje zagotovljena naročila za naslednjih pet let (turbine, žerjavi, težki viličarji, Wottan stiskalnice itd.). Na podlagi navedenih ugotovitev je svet ZK TZ Litostroj sprejel naslednje sklepe: 1. Strokovne službe in vodstva tozdov morajo zagotoviti sprotno spremljanje realizacije letnih načrtov, analizirati odstopanja ter sprejemati ukrepe za realizacijo srednjeročnega načrta. 2. Na osnovi sprejetih izhodišč morajo strokovne službe in vodstva tozdov do konca oktobra tekočega leta pripraviti in uskladiti osnove plana v tozdih in DO za naslednje leto. 3. Strokovne službe in vodstva tozdov morajo nenehno izpopolnjevati metodologijo načrtovanja kot funkcijo razvoja, ki naj zagotovi doseganje realno opredeljenih ciljev, upoštevajoč vse razpoložljive resurse. 4. Z novo samoupravno organiziranostjo se mora točno opredeliti planska funkcija na ravni tozdov in delovne organizacije, kakor tudi principi družbenega krmiljenja proizvodnega in poslovnega procesa. • Ocena rezultatov polletnega poslovanja tozdov in delovno organizacije ter izvajanja stabilizacijskih programov. Ugotovitve: — V splošno družbeno akcijo za stabilizacijo gospodarstva smo se v juniju 1975. leta vključili tudi mi. Izdelali smo stabilizacijske programe in izvedli tudi konkretne osebne zadolžitve ter izvolili komisijo pri delavskem svetu DO za kontrolo izvajanja teh programov. — Poleg sprejetih internih stabilizacijskih programov, ki zajemajo interno poslovanje tozdov, delovnih enot in sektorjev smo morali v letu 1976 zaradi novih zakonskih predpisov spre- jeti tudi makrostabilizacijski program. Z njim smo morali uskladiti celotno porabo z razpoložljivimi finančnimi sredstvi oziroma zagotoviti menično jamstvo za vse dolgove iz leta 1975 in prvega tromesečja leta 1976 in to do konca septembra tega leta. Vsako novo naročilo pa mora biti pokrito z menico ali gotovinskim plačilom. Zaradi tega smo za 2/3 skrčili obseg nabave repromateriala. S tem so se zmanjšale zaloge materiala, pa tudi dolgovi. — V začetku leta 1976 smo izvedli še eno globalno akcijo, ko smo sprejeli nov samoupravni sporazum o delitvi osebnih dohodkov. S tem smo zmanjšali fluktuacijo tako v proizvodnji kot v ostalih službah. — Bilanca polletnega poslovanja je pokazala, da so osnove samoupravnega sporazuma o delitvi osebnih dohodkov realno postavljene in da nismo presegli osnov, ki jih določa samoupravni sporazum panoge. — Analiza stabilizacijskih programov je pokazala, da so nekatere postavke iz programa nerealne, da so že velike notranje rezerve, ter da se na nekaterih postavkah močno prebijajo planirani stroški. — Iz leta v leto pada koristno število delovnih ur, predvsem zaradi nediscipline in izostajanja z dela. Na podlagi navedenih ugotovitev je svet ZK sprejel naslednje sklepe: 1. Porabo finančnih sredstev je treba omejiti in jo uskladiti z načrtom realizacije, ki bo zagotovila optimalni vložek v proizvodnji in polno zaposlitev vgrajenih zmogljivosti. 2. Družbenopolitične organizacije in samoupravni organi tozda in DS morajo spremljati izvajanja sprejetih stabilizacijskih programov, od strokovnih služb in vodstev tozdov in DS pa za- htevati, da jih dopolnijo z novimi ukrepi, ki jih določa makro-stabilizacija. Do konca tega leta se mora oceniti realizacija stabilizacijskih programov ter sprejeti nove. 3. Na osnovi poročila o polletnem poslovanju, morajo družbenopolitične organizacije in samoupravni organi tozdov in DS podrobno analizirati posamezne stroškovne postavke, posebno pa tiste, na katerih se prebijajo načrtovani stroški. Vodstva tozdov in DS morajo sprejeti ukrepe, ki bodo zagotavljali večjo realizacijo v zadnjem tromesečju in s tem realizacijo plana za 1976. leto. Z ukrepi morajo biti seznanjeni DPO in samoupravni organi v tozdih in DS, ki so dolžni spremljati izvajanje sprejetih ukrepov, ob koncu leta pa dati oceno prizadevanja vseh dejavnikov ter odgovornih posameznikov. 4. Vodilni in vodstveni delavci v tozdih in DS so moralno in politično odgovorni za delovno nedisciplino, predčasno odhajanje z dela, zamujanje na delo, pijančevanje na delovnih mestih, slabo organizacijo in pripravo dela itd. OO ZK morajo do konca leta izdelati analizo o učinkovitosti slehernega vodilnega in vodstvenega delavca ter ustrezno ukepati. • Ocena izvajanja družbenega dogovora o kadrovski politiki v naši DO: Ugotovitve: — Večje število sodelavcev, ki zasedajo ključna delovna mesta tako v proizvodnji kot v strokovnih službah, bo kmalu odšlo v pokoj, nekateri pa so že upokojeni, za njihovo ustrezno nadomestitev pa ni razpoložljivega kadra. Ob tem pa je potrebno posebno poudariti pomanjkanje pravnikov, ekonomistov, inženirjev in drugih visokokvalificiranih delavcev. — Pri upokojencih se uporabljajo različni kriteriji pri njihovem ponovnem zaposlovanju. Nekateri zasedajo tudi vodstvena delovna mesta. — Precej veliko število štipendistov na leto ne zagotavlja PLAŠČ MLINICE ZA ANHOVO Ko je bila pred dvajsetimi leti podpisana pogodba za prvo mlinico s cevnim mlinom premera 2,8 m in težo pla šča 15 ton, smo zaradi zahtevnosti izdelave plašč mlina uvozili iz Švice, ostalo opremo pa izdelali po tuji dokumentaciji. Danes imamo pretežno nespremenjene izdelovalne možnosti, vendar pravkar odpremljamo zadnje sklopke za eno največjih mlinic pri nas s premerom cevnega mlina 4,4 m. Usklajeno delo vseh delavcev od projektive od opreme je omogočilo izdelavo zahtevnega 120-tonskega plašča. Z dodatnimi napravami in deli smo se v zadnjih dveh letih usposobili za izdelavo plaščev cevnih mlinov premera do 5 metrov. Žal, pa zaradi nerešenega vprašanja kreditiranja navkljub številnemu povpraševanju in priznanjem tehničnim rešitvam, naročila izgubljamo. Sliki prikazujeta transport drugega plašča cevnega mlina CN 44/14 ’ ki smo ga odpremili v oktobru letošnjega leta. Mlin je od Litostr ja do naročnika v Anhovem potoval dva dni. Priliva potrebnih strokovnih kadrov, tudi zaradi tega, ker so se do sedaj štipendisti po končanem študiju zaposlovali v drugih delovnih organizacijah. — V letu 1975 in 1976 je bilo na seminarjih in tečajih več kot 1000 naših delavcev. (V seminarje so vključene vse oblike izobraževanja: samoupravno, družbenopolitično in strokovno.) — Stanovanjska problematika, ki je v preteklosti bila eden glavnih vzrokov za fluktuacijo delavcev, se v zadnjih dveh letih uspešno rešuje. S srednjeročnim programom je predvidenih 70 milijonov dinarjev za reševanje stanovanjskih proble-niov, kar bo z že zagotovljenimi kapacitetami v samskih domovih občutno prispevalo k zagotavljanju stanovanj za mlade kadre. — TOZD IRRP naj v bodočnosti vzgaja strokovne kadre tudi za ključna delovna mesta v proizvodnji. Pri tem je potrebno tesnejše sodelovanje z visokošolskimi ustanovami v Ljubljani, da bi le-ti vzgajali kadre, ki bi v 9eloti ustrezali industrijski proizvodnji. Obenem je potrebno bolj načrtno seznanjati študente na visokih in srednjih šolah z našimi razvojnimi programi in Prožnostmi za njihov osebni strokovni razvoj. — Uvajanje mladih na delovnih mest je nenačrtno in pomanjkljivo. Dobri strokovnjaki in visokokvalificirani delavci niso vedno tudi dobri mentorji. Mentorji morajo biti moralno Politično neoporečni in sposobni Prenašati svoje znanje tudi drugim. V zvezi z navedenimi ugotovitvami je svet ZK TZ Litostroj sprejel naslednje sklepe: 1. Kadrovsko splošni sektor ter vodstva tozdov in sektorjev DS SSP so dolžni, da z usklajeno dolgoročno kadrovsko politiko zagotavljajo ustrezne profile kadrov v skladu z opredeljenimi razvojnimi cilji. 2. Vključevanju mladih na delovnih mestih morajo vodstva tozdov in sektorjev DS SSP posvetiti posebno skrb. Vodstva in samoupravni organi tozdov in DS SSP so odgovorni, da si posamezni delavci na ključnih delovnih mestih ne ustvarjajo nadvlade. Kadrovska ozka grla v proizvodnji se morajo odpraviti s posebnimi programi, s sodelovanjem ICL in drugih izobraževalnih ustanov. 3. Nekatera ključna delovna mesta v proizvodnji ter vodilne in vodstvene položaje zasedajo delavci, ki po svojih organizacijskih, strokovnih in moralnopolitičnih kvalitetah ne ustrezajo. Kadrovska komisija pri svetu 2K naj v sodelovanju s KSS do konca leta izdela seznam perspektivnih kadrov, ki bodo ob dopolnilnem družbenopolitičnem in strokovnem izobraževanju lahko postopno zamenjali neustrezne ljudi ter tiste, ki odhajajo v Pokoj. 4. Za vse upokojene sodelavce moramo pri njihovi ponovni zaposlitvi uporabljati enotne kriterije. Upokojeni sodelavci ne morejo zasedati vodilnih in vodstvenih delovnih mest. V nadaljevanju je svet ZK bpredelil naloge osnovnih organizacij ZK in slehernega člana 2veze komunistov v pripravi na referendum za samoprispevek II (za gradnjo osnovnih šol, vzgojno varstvenih ustanov, zdravstvenih domov in domov za ostarele). Da bi celotna aktivnost potekala v naši delovni organizaciji kar najbolj organizirano, se morajo v to akcijo vključiti vse osnovne organizacije ZK in na organiziran način izvrševati naloge, ki so jih sprejele druge družbenopolitične organizacije — ^ZDL in Zveza komunistov. Bistvo celotne družbenopolitične akcije za samoprispevek je aktivirati slehernega delavca v . 2D, da se udeleži referenduma ln zavestno in pozitivno odloči za samoprispevek. Zato je najvažnejša neposredna aktivnost komunistov v vseh Samoupravnih organih, delegaci-in družbenopolitičnih organizacijah v tozdih. Člani ZK se morajo zavedati, da je samopri- Kulturna politika v TOZD Delavci ne bodo mogli vzeti v svoje roke kulturne politike širše družbene dejavnosti, če se ne bodo sistematično uveljavljali že v temeljnih organizacijah združenega dela. Brez tega ni mogoče uresničiti z ustavo sprejetega načela o združevanju delavcev v samoupravne interesne kulturne dejavnosti. Prva naloga osnovne organizacije sindikata je zato skrb za ustvarjanje takšnih družbenih in ekonomskih razmer, ki bodo omogočile, da bo sprejet in uresničen koncept kulturne politike. Lc-tega oblikujejo delavci sami, sprejme in potrdi pa ga zbor delavcev. Kaj je kulturna politika temeljne organizacije združenega dela? Vsaka temeljna organizacija združenega dela se odloča, kaj bo uresničila v krajših ali daljših planskih razdobjih na posameznih področjih. S kulturno politiko natančneje določa vsebino, poti in sredstva kulturnega razvoja svojih delavcev in širše družbene skupnosti, v kateri se delavčeve kulturne potrebe oblikujejo in razvijajo. S kulturno politiko sprejema okvirni koncept kulturnega razvoja. Za primer navedimo nekoliko smeri kulturne politike: — Razvijanje potrebe po knjigi je ena temeljnih usmeritev kulturnega razvoja delavcev. — Razvoj kulturno umetniške in proizvodno tehnične ustvarjalnosti delavcev. — Da bi delavci lahko neprestano zadovoljevali in hkrati razvijali svoje kulturne potrebe, je treba skleniti dogovore s kulturnimi organizacijami in ustanovami o posebnem letnem programu (abonma, ciklus itd.). — Družabno življenje kolektiva razširiti poleg dosedanjih še na druge oblike. — Kultura dela se kot nerazdružljiv proces razvija znotraj proizvodnje dela, samoupravljanja in življenja delavcev v kolektivu. Vse možne smeri kulturnih dejavnosti in kulturnega razvoja delavcev v temeljni organizaciji združenega dela je treba konkretizirati, natančno določiti načine njih izvajanja in finančna sredstva zanje. Koncept kulturne politike mora tudi odrejati dinamiko kulturnega rozvoja z letnimi ali nekajletnimi (srednjeročnimi) načrti, ki natančneje določajo čas, metodo in obliko dela. Načrti kulturnega razvoja morajo biti sestavni del ustreznih načrtov materialnega in družbenega razvoja temeljne organizacije združenega dela. Da bi bila začrtana kulturna politika uresničljiva, mora izhajati iz resničnih potreb in okoliščin življenja in dela delavcev in iz objektivnih materialnih, družbenih in kulturnih razmer krajevne skupnosti in občine. Pri opredeljevanju koncepta kulturne politike in načrtov se moramo zavedati, da ni modela, ki bi lahko veljal za vse temeljne organizacije združenega dela. Naša naloga je, da upoštevamo konkretne razmere in predvidimo tak razvoj kulture, ki nam bo najbolj ustrezal. Načrtovanje in uresničevanje kulturne politike in načrtov kulturnega razvoja v temeljnih organizacijah združenega dela pa seveda ne pomeni, da se kulturno življenje delavcev in kulturna dejavnost odvija izključno znotraj »tovarniških zidov«. Naša naloga je, da v sodelovanju s kulturnimi organizacijami, društvi in skupinami uresničujemo načrt kulturnega razvoja temeljne organizacije združenega dela povsod tam, kjer bodo najboljši pogoji za intenzivno in kvalitetno kulturno življenje. Skupaj s kulturno skupnostjo, krajevnimi skupnostmi, kulturnimi organizacijami in ustanovami ter vsemi temeljnimi organizacijami združenega dela moramo izoblikovati dolgoročen načrt kulturnega razvoja. V njem moramo natančno predvideti poti izvajanja in določiti realno materialno osnovo njegove uresničitve. Za dogovorjen skupen načrt bomo združevali tudi sredstva. Vsaka osnovna sindikalna organizacija natančno določi, katere kulturne dejavnosti ho organizirala znotraj delovnega kolektiva, katere potrebe bo zadovoljevala v krajevni skupnosti in katere v sodelovanju s kulturnimi organizacijami in ustanovami v občini. Pri tem seveda ni pomemben kraj, kjer naj se kulturno življenje delavcev odvija, marveč predvsem kulturna rast delavcev in kulturno delo samo. Osnovna organizacija sindikata mora težiti k temu, da v reševanju vseh teh vprašanj vključi tudi same delavce. Samo na tak način se lahko skupnost delavcev v združenem delu razvije v odločujoč element kulturne politike širše družbene skupnosti. Samoupravno sprejet koncept kulturne politike nam mora biti osnova za pripravo srednjeročnega načrta (pet ali več let), ki ga oblikujemo kot samoupravni akt, ta pa nam bo služil za izdelovanje konkretnih delovnih načrtov, ki bodo odrejali dinamiko in vsebino našega dela za dobo enega leta ali ene delovne sezone. V. Ž. spevek ena od osnovnih oblik uresničevanja sedanjih in dolgoročnih interesov delovnih ljudi in občanov celotne Ljubljane. Glavni nosilci aktivnosti za samoprispevek so osnovne organizacije ZK in posamezni člani. 1. Vse osnovne organizacije ZK morajo celotno problematiko obravnavati na svojih sestankih in sprejeti skupni akcijski program o vseh nalogah (informiranje in mobilizacija delovnih ljudi). 2. Pri izvršnem odboru sindikalne organizacije v tozdih in DS SSP se formirajo politični štabi, ki v organizirani obliki prevzemajo politično vodstvo celotnih akcij. V te politične štabe se vključujejo: — predsednik sindikata, sekretar osnovne organizacije ZK, predsednik ZSMS, predsednik delavskega sveta in poslovodni organ. Pri oceni izvajanja samoupravnega sporazuma o družbeni samozaščiti in splošnem ljudskem odporu je svet ZK ugotovil, da se je konstituiranje samoupravnih organov družbene samozaščite preveč zavleklo, da kasni izdelava varnostne ocene tozdov in delovne organizacije ter priprava splošnega akta (pravilnika) o družbeni samozaščiti v delovni organizaciji. Glede na te ugotovitve je svet zadolžil svojo komisijo za SLO in družbeno samozaščito, da do 20. oktobra: 1. Analizira kadrovske sestave samoupravnih organov družbene samozaščite. 2. Pospeši izdelavo varnostne ocene tozdov in DS SSP v sodelovanju s sindikatom, OO ZK, samoupravnimi organi in vodstvi TOZD. 3. Zadolži strokovno službo, da pospeši pripravo osnutka splošnega akta o družbeni samozaščiti. 4. Osnovne organizacije ZK naj ustanovijo aktive rezervnih vojaških starešin in aktive ZK rezervnih vojaških starešin. V tozdih, kjer je premajhno število rezervnih vojaških starešin se naj ti priključijo aktivom v drugih tozdih. Kadrovska komisija pri svetu 'ZK v sodelovanju z OO ZK naj pripravi predlog za vodstva aktivov ter za aktiv RVS na nivoju delovne organizacije do naslednje seje sveta. Svet ZK je potrdil tudi delovne programe: komisije za družbenoekonomske odnose in samoupravljanje, komisije za organiziranost in obveščenost, komisije za mednarodne odnose ter kadrovske komisije. V okviru sprejetega programa dela morajo komisije do naslednje seje sveta pripraviti poročila o svojem delu. Komisija za organiziranost in obveščenost je zadolžena, da pregleda in dopolni os- nutek poslovnika o delu osnovnih organizacij ZK in sveta ZK, ki ga je pripravil v okviru svoje seminarske naloge tovariš Miro Peček. Ista komisija mora skupaj s komisijo za idejnopolitično usposabljanje pripraviti program organizacije tedna komunista v Litostroju pod geslom »Človek, delo, kultura«. Kadrovska komisija naj med drugim pripravi osnutek za nov osebni karton za evidenco članov ZK in izvede anketo o družbenopolitični in samoupravni organiziranosti članov 'ZK v osnovnih organizacijah. Ob koncu se je svet ZK seznanil z nekaterimi kadrovskimi spremembami v OO ZK SSP. Zaradi odhoda tovariša Janeza Eli-kana v enoletno politično šolo »Josip Broz-Tito« v Kumrovec je za delegata sveta iz OO ZK SSP izvoljen tovariš Vojislav Vu-joševič. Zaradi odhoda tovarišice Irene Kosmač na enoletno prakso na sodišče pa je za sekretarja OO 'ZK SSP izvoljen tovariš Vlado Krošelj. Za predsednika komisije za organiziranost in obveščenost pri svetu ZK je na mesto tovariša Elikana izvoljen tovariš Milan Jurjavčič iz OO SSP. V. Živkovič DRUŽBENOPOLITIČNO IZOBRAŽEVANJE Takoj po končani prvi fazi razprav o osnutku zakona o združenem delu, ki so bile organizirane po sindikalnih skupinah v tozdih in SSP, smo nadaljevali z razlaganjem tega osnutka. Na vseh nivojih družbenih dejavnosti, samoupravljanja in vodstva podjetja je bilo sklenjeno, da se razprava o zakonu o združenem delu nadaljuje. To je bilo deloma že uresničeno, deloma pa bo do konca letošnjega leta. Nekoliko širša akcija specializiranih razprav, predavanj in razlag, je stekla takoj po počitnicah. Že v mesecu septembru so bili organizirani prvi sestanki po posameznih temah, specializiranih za področja dela, ki jih obravnava osnutek zakona. Razprave so predvidene vse do konca decembra, ko naj bi zaključili drugi del programa družbenopolitičnega izobraževanja na nivoju delovne organizacije. Družbenopolitičnim organizacijam je uspelo dobiti najboljše predavatelje, tako iz delovne organizacije pa tudi od drugod. TEME PREDAVANJA SO: — Vodenje po ciljih — Družbenoekonomski odnosi delavcev v združenem delu — Samoupravno organiziranje v delovni organizaciji TZ Litostroj v primerjavi z zakonom o združenem delu — Psihološki vidiki socialističnih družbenih odnosov — Medsebojna razmerja delavcev v združenem delu v skladu z zakonom o združenem delu — Izvajanje družbenega dogovora o kadrovski politiki — Organiziranost in delo sindikata v skladu z zakonom o združenem delu — Planiranje v skladu z zakonom o združenem delu in zakonom o družbenem planiranju — Stanovanjska politika v srednjeročnem obdobju 1976 do 1980 v TZ Litostroj — Družbena samozaščita in splošni ljudski odpor — Razvojna in inventivna dejavnost v delovni organizaciji Litostroj — Uresničevanje samoupravljanja delavcev v združenem delu v delovni organizaciji in družbenopolitičnih skupnostih — Ocena kakovosti v letu 1975 Milan Vidmar POSEG NA NOVO PODROČJE S pogonskim strojem za četrto proizvodno enoto v hidroelektrarni Moste osvaja Litostroj novo področje: izdelovanje Francisovih črpalnih turbin. Veseli nas, da bo naša prva črpalna turbina obratovala v HE Moste na Gorenjskem, ki zaradi neposredne bližine HE Završnice veliko pomeni v razvoju domače proizvodnje vodnih turbin. — V HE Završnici še vedno obratujeta dve, leta 1912 v Ljubljani izdelani Peltonovi turbini po 5.520 kW, s prvima dvema doma izdelanima regulatorjema vrtilne hitrosti, kar zgovorno priča o našem dolgoletnem izročilu v Izdelovanju strojne opreme za hidro- elektrarne« — S tremi turbinami po 1.100 kW, ki smo jih za HE Moste izdelali že leta 1952, je Litostroj napravil prvi večji korak od Francisovih turbin z nekaj sto kilovati, k močem, za katere je potrebna številka več. — Najnovejši pogonski stroj, ki ga sedaj montiramo v tej hidroelektrarni, govori o trdni odločenosti Litostroja, da bo sledil razvoju vodnih strojev v svetu. Hkrati pomeni tudi poseg v našem elektrogospodarstvu skoraj še nedotaknjeno področje pokrivanja konic s črpalnimi akumulacijskimi elektrarnami. Zakaj črpalne hidroelektrar- ni »konici«. Dolina pomeni od- ne? Oskrba potrošnikov z električno energijo za elektrogospodarska podjetja ni lahka naloga. Potrošniki jo zahtevajo včasih več, včasih manj. Potreba po energiji se tako v teku štiriindvajset ur močno spreminja. Najmanj energije je potrebno v nočnih urah, ko velik del industrije miruje in ko tudi ljudje počivajo. Zjutraj, s pričetkom dela potreba po energiji naraste, pade po zaključku dela in se v večernih urah zaradi potrebe po razsvetljavi zopet močno povzpne. & X ti 1 § JUT/ i, i i VEČERNA KONICA VANJA KONICA i 1 t/j J OL/N n 4 z i h 0 4 8 t2 te 20 24J, Diagram dnevne obremenitve mreže Elektrarne morajo zato svojo proizvodnjo električne energije neprestano prilagajati hitro se spreminjajočim potrebam. Prav to pa ni lahko in tudi ni vedno gospodarsko. V termoelektrarnah v zakurjenih^ kotlih ni mogoče tako hitro znižati toplote, da bi dajali le toliko pare, kolikor bi bilo potrebno za pokrivanje zmanjšanih potreb po energiji. Edini izhod bi bil izpuščanje odvišne pare pod nebo! Podobno se dogaja s pretočnimi hidroelektrarnami. Njihove turbine sicer lahko v trenutku zmanjšajo svojo pogonsko moč v skladu s potrebo po zmanjšani proizvodnji električne energije, toda pri tem odvišna voda jalovo odteka preko jezu. Na boljšem so edino akumulacijske hidroelektrarne. Te se napajajo iz zbiralnih jezer, ki lahko zadržujejo vodo. Naša električna mreža dobiva pretežni del energije iz termoelektrarn. Akumulacijske hidroelektrarne so v manjšini, zaradi česar ne zmanjšujejo navedenih težav prilagajanja proizvodnje električne energije njeni porabi. Gospodarnost zahteva, da termoelektrarne in pretočne hidroelektrarne stalno obratujejo s tisto obremenitvijo, pri kateri najbolj učinkovito pretvarjajo energijo goriva oz. vode v električno energijo. To daje v diagramu (sl. 1) osnovni energetski pas. Ta presega potrebo po energiji v nočnih urah, ne dosega pa zahtev v jutranjih in večernih urah. Govorimo o nočni »dolini« ter o jutranji in večer- višne kilovatne ure, obe konici ali vrha pa primanjkljaj, ki ga je treba pokriti s tako imenovano »vršno« energijo. Črpalne hidroelektrarne so na stopnji današnjega tehničnega znanja priznano najbolj primerna rešitev za pretvarjanje viška energije v vršno energijo. Te hidroelektrarne s pomočjo odvišne energije iz mreže črpajo vodo v višje ležeče zbiralno jezero in to vodo ob času potreb po vršni energiji uporabljajo za pokrivanje konic. Potrebe po električni energiji se menjajo tudi v teku tedna in v teku leta: ob sobotah in nedeljah so potrebe manjše in poleti porabimo manj energije kot pozimi. Zato se tudi v tedenskih in letnih diagramih pojavljajo tako imenovani tedenski in sezonski viški proizvedene električne energije. Tudi te viške uspešno pretvarjajo črpalne hidroelektrarne v vršno energijo, seveda ob ustreznih večjih zgornjih zbiralnikih. Dvojna korist Pretvarjanje električne energije v položajno energijo vode zgornjega zbiralnika in le-te zopet v električno energijo, ni mogoče brez izgub. Zato so potrebne približno 3 kWh odvišne električne energije, da dobimo 2 kWh vršne energije. Za preskrbo vršne energije so elektrogospodarskim podjetjem potrebni dodatni proizvodni agregati, ki ob času izven konic mirujejo in je zato njihovo odplačevanje omejeno na kratkotrajna obratovanja. Cena vršne energije je torej višja kot osnovne energije. Gospodarska tehtnica črpalnih elektrarn se za razliko od energetske bilance zato odločno nagne njim v korist (sl. 2). /Z VREZE: V MREŽO: 3 kW6 2kWh 3 kWh X cena 2l— z zgornjo vodo HE Moste veja sesalne cevi, povezana s spodnjo vodo HE Moste Po zasnovi (sl. 4) je črpalna turbina zelo podobna Franciso-vi spiralni turbini. Pri bolj natančni primerjavi pa bi odkrili nekatere bistvene razlike, značilne za črpalno turbino: — Gonilnik ima manjše število daljših in nazaj upognjenih lopat, tako da je po svoji obliki bližji rotorju centrifugalne črpalke kot turbinskemu gonilniku. času konic bo tekla voda po cevovodu iz jezera navzdol skozi črpalno turbino v spodnjo vodo elektrarne (sl. 7). Zaradi opisane ureditve energetsko ne izgubimo več, kot bi izgubili pri sesanju iz spodnje vode. Nov način zagona v črpalno obratovanje Opisana ureditev skupno z regulatorjem tlaka bo omogoči- NOVO V PRODAJI Gonilnik črpalne turbine Moste z nega gonilnika (foto: Jolanda) — Gonilnik ima v pestu vgrajene dodatne in manjše gonilne lopate, ki naj poženejo turbino v črpalno obratovanje; pripadajoči vodilnik je vgrajen v zgornjem pokrovu (sl. 5). — Vodilne lopate so močneje profilirane in na obeh koncih približno enako debele ob upoštevanju okoliščine, da sta obe smeri pretoka skozi vodilnik enakovredni. — Vodilni ležaj je izdelan za vrtenje v obeh smereh. Poleg tega opazimo na tej črpalni turbini nekatere izvirne posebnosti, značilne za projekt naše črpalne turbine, ki jih sicer tuje izvedbe takih strojev ne poznajo ali vsaj ne uporabljajo v zvezi s črpalnimi turbinami: — Na spiralni okrov je priključeno razbremenilno zapiralo, ki prevzema nalogo regulatorja tlaka in preprečuje preko-nierna zvišanja tlaka pri naglih razbremenitvah agregata. — Vodilne lopate, ki so v čr-Palnem obratovanju podvržene močnim tresljajem, so opremljene s posebno napravo, ki lopate blokira v položaju, najbolj Primernem za črpanje. — Med gonilnikom in vodil-hikom je vgrajeno cilindrično za Piralo na hidravlični pogon, na men j eno obramenjevanju črpal ke in ustavljanju agregata. Hkrati to zapiralo tudi nadomešča komplicirano tesnjenje vodilnih lopat, potrebno med kompenzacijskim obratovanjem. —• Sesalna cev se cepi v dve veji, katerih prva je povezana z vodo za jezom HE Moste, druga pa s spodnjo vodo elektrarne. Ob razcepu je vgrajena preklopna loputa, ki lahko zapre katerokoli vejo ali pa obe veji hkrati (sl. 6). Posebna ureditev Cepitev sesalne cevi v dve veji je nujna, ker je bil temelj za črpalno turbino, kot 4. agregata v HE Moste, zgrajen že Pred 25 leti in je predvideval njeno vgraditev na višini ostalih 3 turbin. Taka vgraditev, približno poldrugi meter nad spodnjo vodo, bi bila za črpalno turbino med črpanjem odločno previsoka. Kavitacija bi gonilnik v kratkem uničila ali pa sploh °nemogočala črpanje. črpalne turbine terjajo med črpanjem vgraditev globoko pod sPodnjo vodo. Niso redki pri-bieri, ki zahtevajo 50 m potop-116 globine ali celo več (—H, na sh 3)! Primerno potopno globino Pri črpalni turbini HE Moste Je bilo mogoče zagotoviti le s Povezavo sesalne cevi z zgornjo vodo HE Moste. Ta črpalna turbina bo torej sesala vodo iz zgornjega bazena hidroelektrar-ne in jo dvigala v umetno jeze- dobro vidnimi lopaticami pomož- la popolnoma nov način zagona v črpalno obratovanje, ki doslej še ni bil nikjer uporabljen: tlačno vodo izza jezu HE Moste vodimo ob položaju preklopne lopute, kakršen je potreben med črpanjem, skozi sesalno cev v gonilnik in iz gonilnika skozi vodilnik in predvodilnik v spiralo, iz katere odteka skozi odprto razbremenilno zapiralo. Pretok tlačne vode v tej smeri požene gonilnik črpalne turbine v smeri vrtenja za črpanje. Pri tem postopku prevzema vlogo zagonskega motorja torej sam gonilnik črpalne turbine. Prednost postopka je tudi v tem, da ni potrebno pred zagonom potisniti vode navzdol s tlačnim zrakom. Izum je Litostroj patentiral doma in v nekaterih industrijskih državah sveta (avtor: S. Rakčevič, št. jugoslovanskega patenta 31.535). Ureditev črpalne turbine Moste bo tudi omogočila kompenzacijsko obratovanje in vrtenje kot rezervo brez uporabe tlačnega zraka. Vrtenje gonilnika v zraku bo doseženo s tem, da s cilindričnim zapiralom zapremo dotekanje vode v črpalno turbino, s preklopno loputo zapremo obe veji sesalne cevi, in vodo, ki smo jo zajeli med obe zapirali, izpustimo v drenažo. Lasten razvoj in patenti Kot smo že omenili, je črpalna turbina Moste samostojni izdelek domačega duha in rok. Razmišljanja ob razvijanju stroja so privedla do nekaterih izvirnih rešitev, ki jih je bilo mogoče opredeliti kot izume in jih Z delovno organizacijo »Železarna Boris Kidrič« (ŽBK) iz Nikšiča v Črni gori smo se dogovorili za dobavo dveh univerzalnih stripper dvigal 10/150 MpX X22 m v skupni teži 280 Mp. O podpisu te pogodbe bomo še pisali. Za naročnike naših črpalk in črpalnih postaj smo v prodaji in v predkalkulaciji izdelali v oktobru preko trideset ponudb. Naj navedemo nekaj večjih: za podjetje »Banat« iz Zrenja-nina ponudbo za črpalne postaje »Senta« v skupni teži 32.100 Kp; za podjetje »Voplin« z Reke za opremo črpalne postaje »Koza-ra« v teži 13.437 Kp. »Hidrobiro« Novi Sad naroča izdelavo ponudbe za opremo črpalne postaje »Čoka« v teži 28.700 Kp, »INA« Sisak išče ponudbo za tri črpalne postaje I, II, III, v skupni teži 128.100 Kp, »Mihajlo Pupin« iz Beograda zahteva ponudbo za črpalno postajo »Jarčina« v teži 18.500 Kp, »Termoelektrarna« Tuzla zahteva informativno ceno za CN črpalke in za kondenzator — podobna oprema kot smo jo dobavili »TE Šoštanj«. Vrednost vseh ponudb za črpalke izdelanih v mesecu oktobru, je ocenjena na triinosemdeset milijonov dinarjev. V izdelavi je ponudba za HE CANYON za Sri Lanko. To je Francisova turbina, ki ima moč izraženo v megavatih 32,5 MW s petsto obrati v minuti, pretokom Q 19,8 m3/sek in z višinsko razliko H = 192 m. Ta turbina bo težka 157 ton. V oktobru smo prodali v Sovjetsko zvezo več stiskalnic, in sicer: štiri štiri štiri dve MPC-1-40 MPC-1-63 MPC-1-160 HVO-2-500 Kot dodatno dobavo v letu 1977 smo ponudili še: štiri HVC-2-63 deset HVO-2-lOO osem HVO-2-250 deset MSC-1-160 deset MSC-1-250 pet HVC-2-100 štiri HVC-2-25 pet HPH-2-63 Za leto 1978 pa so v teku pogovori za dobavo naslednjih strojev: deset HKOCT-250/500 tri HVO-2-lOOO deset HVO-2-630 Vse navedene stroje, ki jih bomo izvozili v Sovjetsko zvezo, naroča STANKOINPORT iz Moskve. A. Novak PRVA SKUPNA INVESTICIJA ZPS 4. novembra smo bili priča polaganju temeljnega kamna za gradnjo nove tovarniške hale v Kladivarju v Žireh. Ta objekt je prvi, ki bo zgrajen s skupnimi sredstvi združenih podjetij strojegradnje v okviru združevanja 10% sredstev amortizacije. To je bil dogodek, ki v vsakdanjem dogajanju v našem gospodarstvu sicer ne pomeni veliko, veliko pa pomeni za kolektiv podjetja Kladivar iz Žirov. S pridobitvijo prepotrebnih novih prostorov bodo lahko svoj program primerno razvijali. Uresničena je dolgoletna želja pa tudi nujna potreba za zagotovitev primernejših delovnih pogojev. Kladivar ima sposobne in delovne ljudi, kar je porok za nadaljnje uspehe. Iz majhnega obrtnega podjetja prerašča v solidno industrijsko podjetje z zahtevnim in perspektivnim programom hidravlike. Investicija v podjetje Kladivar Žiri je na osnovi srednjeročnega programa razvoja vseh članic ZPS. Celotna investicija v osnovna sredstva znaša 24,582.000 din, od tega je 14,953.000 din vrednost zgradbe, ostalo pa oprema. S tem si bo podjetje Kladivar povečalo delovno površino za 2000 kv. m. Predvidena investicija je za kolektiv priznanje za dosedanje delo in tudi jamstvo za uspešen nadaljnji razvoj. M. V. je Litostroj patentiral doma in v svetu. Poleg že omenjenega izuma je Litostroj zaščitil s patenti še naslednje nove tehnične rešitve, ki jih navajamo po abecednem redu avtorjev: Priprava za blokiranje vodilnih lopat in izločanje zračnosti v zgibih upravljalnega mehanizma (jug. patent št. 32.318, avtor A. Brcar). — Ta izum omogoča izvedbo brez zračnosti vseh elementov, ki povezujejo regulacijski obroč z vodilnimi lopatami in ležajev vodilnih lopat samih. Tresenje, ki ga povzroča vodni tok, je tako zmanjšano na najmanjšo možno mero. Razbremenilno zapiralo (jug. patent še ni podeljen, avtor S. Rakčevič). — Zapiralo po tem izumu nima slabih funkcionalnih lastnosti doslej znanih izvedb in predstavlja ugodno rešitev za izdelavo. Zaradi nizke porabe materiala je gospodarno. Za zapiranje zahteva na vsej poti zapiralnega telesa isto silo, česar ne poznamo pri doslej znanih izvedbah. Preklopna loputa za dvovcjne cevovode (jug. patent št. 28.699, avtor L. Šarf). — Že opisana izvedba lopute, ki bo montirana v HE Moste, predstavlja izpopolnjeno izvedbo lopute, zaščitene s tem patentom. Završnica, ležeče približno *'0 m nad črpalno turbino. Ob Preklopna loputa med preizkušanjem v Litostroju (foto: Žlebnik) 2 jU 1 — črpalna turbina 2 — preklopna loputa 3 — regulator tlaka 4 — loputa 5 — sesalna cev 6 — jezero Završnica 7 — zgornja voda HE Moste 8 spodnja voda HE Moste 9 — veja sesalne cevi, povezana z zgornjo vodo HE Moste 10 — veja sesalne cevi, povezana s spodnjo vodo HE Moste C — smer toka vode v črpalnem obratovanju T — smer toka vode v turbinskem obratovanju -Hs — potopna globina črpalne turbine Hidravlična ureditev črpalne turbine (jug. patent št. 28.771, avtor L. Šarf). — Za to ureditev je značilno, da ima črpalna turbina, montirana v pretočni hidroelektrarni in predvidena za črpanje v višje ležeči zbiralnik, v sesalni cevi vgrajeno preklopno loputo za dvovejne cevovode, pri čemer je prva veja povezana s spodnjo vodo pretočne elektrarne in druga z njeno zgornjo vodo. Zares in za poskus Čeprav je bil opis naše prve črpalne turbine kratek, je vendar mogoče razbrati, da je turbina opremljena bolj bogato, kot bi bilo potrebno za samo obratovanje. V mislih imamo predvsem več različnih možnosti vključevanja agregata v črpalno obratovanje, ki so zagotovljene tako na turbini kot na generatorju. Z investitorjem smo se dogovorili, da na montirani črpalni turbini z ročnim upravljanjem najprej preizkusimo vse možne načine in šele nato avtomatiziramo najbolj prikladnega. Poleg tega smo s črpalno turbino uresničili vrsto novih zamisli in ji prigradili naprave, ki jih na tej vrsti hidravličnih strojev navadno ne najdemo. Tako bodo tu prvič preizkušene. Napravili smo tudi vrsto priključkov za instrumente, s katerimi bomo merili tlake ob prehodih z ene vrste obratovanja na drugo in jih primerjali z rezultati teoretske obravnave prehodnih pojavov, ki jih je treba brezpogojno obvladati. Ni odveč naglasiti pomembno okoliščino, da bo črpalna turbina Moste opravljala nalogo četrtega pogonskega agregata v HE Moste. Ta elektrarna je že opremljena s tremi navadnimi Francisovimi turbinami, ki izkoriščajo višinsko razliko med zajezeno gladino Save in njeno spodnjo vodo. črpalna turbina pa bo vključila v obratovanje še tretjo vodo, to je jezero Završnica in tako obratovala v bolj zahtevnih pogojih, kot nastopajo pri čistih črpalnih elektrarnah le z dvema vodnima bazenoma. Po vsem tem ni pretirano ugotoviti, da bo naša prva črpalna turbina hkrati tudi poskusna turbina. Zadovoljevala bo ne samo potrebe obratovanja v HE Moste, temveč bo tudi omogočila Litostroju pridobitev prepotrebnih izkušenj pri projektiranju in izdelavi večjih strojev te vrste, potrebnih za čiste črpalne elektrarne kot tudi za dodatne pogonske stroje v pretočnih elektrarnah. Zahvala Savskim elektrarnam Na tem mestu moramo izreči naj toplejšo zahvalo kupcu naše prve črpalne turbine — Savskim elektrarnam, ki so z globokim razumevanjem za razvojne potrebe domače industrije zaupale naročilo Litostroju in nam omogočile ne samo izdelavo prototipa, temveč tudi dodatne opreme preko potreb samega obratovanja, kar bo znatno razširilo obseg pridobljenih izkušenj. Globoko razumevanje Savskih elektrarn za razvoj domače industrije cenimo toliko bolj, ker ob investicijskih skrbeh za 600 MW v jedrski elektrarni Krško niso spregledali 8 MW v HE Moste in velikanskega pomena te minimalne instalacije za domačega proizvajalca in s tem tudi za materialno osnovo naše družbe kot celote, želimo, da bi zgledu Savskih elektrarn sledilo čim več investitorjev našega elektrogospodarstva. L. Šole, dipl. ing. Želimo trden program Reševanje stanovanjske problematike v delovni organizaciji zahteva poleg samoupravno in strokovno organiziranega pristopa predvsem aktivno sodelovanje prosilcev samih. Prav iz tega razloga je sindikat v okviru družbenopolitičnega izobraževanja organiziral razgovore s prosilci za stanovanja in stanovanjska posojila. Razgovori so potekali v dneh od 26. 10. pa do 5. novembra po skupinah, ki so se oblikovale na ravni osnovnih organizacij sindikata. Namen razgovora je bil predvsem seznaniti prizadete delavce z možnostmi, da lahko rešujejo svoje stanovanjske težave v okviru programa stanovanjske izgradnje v delovni organizaciji ali pa v okviru samoupravne stanovanjske skupnosti. Na neposreden način smo prosilcem razložili tudi postopek, po katerem teče reševanje posamezne prošnje, končno pa smo z razgovorom želeli dati prosilcem tudi možnost, da sami spregovorijo o svojih težavah, nakažejo morebitne rešitve in opozorijo na morebitne pomanjkljivosti na tem področju. Kot izhodišče za razpravo so bili prosilci v krajšem uvodu seznanjeni z nekaterimi značilnostmi pri reševanju stanovanjske problematike od leta 1972, ko smo v delovni organizaciji zastavili dolgoročno stanovanjsko politiko. Ta ne zanemarja niti stanovanjskih potreb samskih delavcev, niti mladih družin, vključuje pa tudi tiste prosilce, ki želijo dokončno rešiti svoj stanovanjski problem. V preteklem obdobju smo zgradili samski dom, kupili 45 enosobnih stanovanj ter rešili več stanovanjskih vprašanj z dodelitvijo stanovanjskega posojila. S sistematičnim reševanjem stanovanjske problematike v delovni organizaciji in ob pomoči samoupravne stanovanjske skupnosti smo od leta 1972 do konca leta 1975 rešili skupaj 373 stanovanjskih vprašanj. Prav ob pospešenem reševanju stanovanjske problematike pa je prišla do izraza vloga samoupravne organiziranosti na tem področju. S samoupravnim sporazumom o pogojih in merilih za razdeljevanje stanovanj in stanovanjskih posojil, ki smo ga sprejeli v lanskem letu, smo se delavci v sedmih tozdih in v delovni skupnosti skupnih služb sporazumeli za enoten način reševanja stanovanjske problematike ter za združitev sredstev za stanovanjsko izgradnjo. Tako združena sredstva se ob upoštevanju dogovorjenih meril in po postopku, ki zagotavlja vpliv delavcev, ki sredstva ustvarjajo, delijo na zaj na tozde in delovno skupnost, ki so nosilec stanovanjske politike. Pri razdelitvi sredstev se kot osnovno merilo upošteva število delavcev, ki v posameznem tozdu še nimajo rešenega stanovanjskega vprašanja. Tako opredeljen postopek zagotavlja vsem delavcem v delovni organizaciji enakopravno reševanje ne glede na tozd, v katerem združuje svoje delo. Dolgoročnejša stanovanjska politika, ki smo jo začrtali leta 1972, je našla svoj konkreten izraz tudi v srednjeročnem programu reševanja stanovanjskih potreb delavcev Litrostroja za obdobje 1976—1980. Program je bil sprejet v mesecu septembru ter določa naslednje konkretne cilje — odkup 98 stanovanj v skupni izmeri 3277,22 m2 stanovanjske površine. Stanovanja bodo vseljiva leta 1977 in deloma v letu 1978. Za stanovanjska posojila delavcem bomo letno namenili 2.000.000.— din. V letu 1979 oziroma 1980 pa načrtujemo nakup oziroma gradnjo 55 družinskih stanovanj. Za izvedbo tako smelo zastavljenega programa smo se delavci Litostroja odločili, da poleg obveznih sredstev za stanovanjsko izgradnjo vsako leto iz ostanka dohodka izdvojimo še 3.500.000.— dinarjev, medtem ko si bomo del sredstev zagotovili v obliki posojila. Po načelu, da so tudi prosilci stanovanj dolžni v okviru svojih možnosti prispevati za rešitev svojih potreb, bodo z izvedbo programa vključena tudi sredstva prosilcev samih. Stanovanjska vprašanja delavcev Litostroja pa bomo na osnovi solidarnosti in vzajemnosti reševali tudi z delovnimi organizacijami, kjer so zaposleni zakonci naših delavcev. Čeprav smo v razgovorih ugotovili, da v okviru sprejetega programa ne bomo uspeli zadostiti vsem potrebam, pa smo si bili edini, da ne želimo program, ki bi bil zgolj spisek naših želja. Želimo na trdni materialni osnovi začrtan program, ker ga bomo le v tem primeru uspeli tudi uresničiti. Večina pripomb, ki so jih imeli prosilci, so se nanašale na postopek pri razdeljevanju stanovanj in stanovanjskih posojil, na kriterije, ki se uporabljajo pri ocenjevanju stanovanjskega vprašanja tistim delavcem, ki dalj časa združujejo delo v tej delovni organizaciji, pa doslej iz različnih vzrokov še nimajo dokončno rešenega svojega problema. Ker je že v pripravi predlog sprememb oziroma dopolnil obstoječega samoupravnega sporazuma, bodo pripombe prosilcev v njem upoštevane. Vsekakor pa je naloga strokovne službe, kakor tudi samoupravnih organov v temeljni organizaciji združenega dela, da posveti potrebno pozornost problematiki teh delavcev. H. C. S srečanja raziskovalcev in razvijalcev z delegati občinske raziskovalne skupnosti, ki je bilo 28. oktobra letos v Litostroju Koristno srečanje Raziskovalna skupnost občine Ljubljana-šiška je zaprosila Litostroj, naj bi pripravil razgovor svojih raziskovalcev in razvijalcev z delegati, ki so na sejah občinske raziskovalne skupnosti poklicani, da soodločajo o vprašanjih znanstveno-raziskovalne in razvojne dejavnosti. Taki razgovori sodijo v redni delovni program občinske raziskovalne skupnosti in imajo namen, da delegatom pomagajo do globljega razumevanja odločilnega pomena raziskav in razvoja za naš gospodarski napredek, jim razširijo pogled in omogočajo zrelo odločanje. Danes še goli zidovi, jutri dom za 98 Litostrojčanov Prošnji se je odzval naš Inštitut za raziskave, razvoj in projektiranje, katerega predstavniki so sprejeli delegate in funkcionarje občinske raziskovalne skupnosti 28. 10. 1976 v mali dvorani naše menze. Po kratkih pozdravnih besedah z obeh strani je predsednik občinske raziskovalne skupnosti obrazložil pomen in nalogo te skupnosti v naši samoupravni družbi in skupščinskem sistemu občine. Po skromni zakuski je družba odšla v kino-dvorano ICL na delovni del srečanja. Direktor IRRP dr. Kos je tam najprej nadrobno obrazložil inovacijsko strategijo Litostroja, ki sloni že od zgodnjih Z dnevnega reda stanovanjske komisije Stanovanjska komisija pri DSP, ki jo sestavljajo predsedniki stanovanjskih komisij posameznih tozdov in delovne skupnosti, je na svojem sestanku 5. 10. 1976 obravnavala različno stanovanjsko problematiko, ki se pojavlja na ravni delovne organizacije. Naloga te stanovanjske komisije je uskladitev različnih stališč ob posameznih primerih, ki niso opredeljeni že s samoupravnim sporazumom o pogojih in merilih za razdeljevanje stanovanj in stanovanjskih posojil. Tak način dela omogoča vsem prosilcem v delovni organizaciji enakopravno reševanje njihovih zahtev. Na podlagi naročila strokovne službe, da lastniki manjših stanovanj čedalje pogosteje prosijo za dodelitev večjega ali za zamenjavo za družbeno najemno stanovanje, je stanovanjska komisija skušala najti ustrezno rešitev. Člani stanovanjske komisije so ugotovili, da se v okviru veljavnih zakonskih predpisov ter določil samoupravnega sporazuma za razdeljevanje stanovanj in stanovanjskih posojil ta problematika ne more reševati na način, ki ga predlagajo prizadeti delavci. Problem te skupine prosilcev bi najustreznejše reševali le v primeru, da njihova stanovanja preidejo v last delovne organizacije. V okviru sprejetega programa stanovanjske izgradnje pa ni predvidenih sredstev v ta namen. Člani stanovanjske komisije so ugotovili tudi, da so v posebno neugodnem položaju tisti prosilci, ki imajo nižje osebne dohodke, vendar pa so menili, da se stanovanjska posojila v delovni organizaciji dodeljujejo z dokaj ugodnimi pogoji, zato so le redki delavci, ki s posojilom delovne organizacije in izkupičkom od prodaje lastniškega stanovanja ne bi mogli rešiti svojega stanovanjskega problema. Med prosilci, ki prosijo za stanovanjsko posojilo, izstopajo delavci, ki imajo stanovanjsko pravico na takšnem družbenem najemnem stanovanju, ki po funkcionalnosti ne ustreza današnjim standardom, zato ga želijo z adaptacijo prilagoditi današnjim potrebam. Čeprav v okviru obstoječe zakonodaje ter določil samoupravnega sporazuma o razdeljevanju stanovanj in stanovanjskih posojil ni zadržkov za rešitev njihovih prošenj, pa je komisija menila, da so imetniki stanovanjske pravice s strani družbe že prejeli zadostno pomoč pri reševanju svojega stanovanjskega vprašanja s tem, da jim je bilo dodeljeno najemno stanovanje. V primeru pa, ko je prosilec materialno ogrožen, mu je vsekakor potrebno dati možnost, da rešuje svoj problem s pomočjo delovne organizacije. Komisija je sprejela sklep, da se mora pri oceni vlog te skupine prosilcev v večji meri upoštevati splošno materialno in socialno stanje. Da bi zagotovili vsem prosilcem enako obravnavo, mora komisija za stanovanjska vprašanja o vlogi prosilca posredovati mnenje pristojnim v DS. V primeru, da se delavec iz stanovanja, ki ga je adaptiral s posojilom delovne organizacije kasneje izseli, nima pravice zahtevati povračila vloženih sredstev. Ker je bil 23. 9. 1976 sprejet letni načrt reševanja stanovanjskih vprašanj, je potrebno v tridesetih dneh od tega datuma objaviti natečaj za razdelitev stanovanjskih posojil. Znesek din 2.000.000.— je bil že nakazan na račun vezave ter bomo 1. 8. 1977 na podlagi tega pridobili pravico do stanovanjskega posojila v znesku 3.750.000.— dinarjev. Ta sredstva bodo razdeljena med prosilce za stanovanjska posojila. Stanovanjska komisija se je odločila, da se natečaj za razdelitev stanovanjskih posojil objavi 10. 11. 1976. Rok za prijavo bo trideset dni. Pogoji za pridobitev in odplačevanje posojila, kakor tudi najvišji zneski posojil ostanejo nespremenjeni. V skladu s 46. členom samoupravnega sporazuma se za razdelitev razpoložljivih sredstev med tozdi in delovno skupnostjo uporabi kot merilo število upravičenih prosilcev ter število zaposlenih v tozdu oziroma v delovni skupnosti na dan 1. 10. 1976. V skladu s sklepom, da se na podlagi pripomb delavcev dopolni sporazum o pogojih in merilih za dodeljevanje stanovanj in stanovanjskih posojil, je bil sprejet sklep, da strokovna služba pripravi izhodišča ter jih posreduje stanovanjskim komisijam v razpravo. Na podlagi teh pripomb mora oblikovati predlog sprememb oziroma dopolnil navedenega sporazuma. H. C. let podjetja izključno na lastnem znanju. Licence odklanjamo, ker nikoli ne vsebujejo zadnjih razvojnih dosežkov in vedno omejujejo izvozno dejavnost. Le lastno raziskovalno in razvojno delo, katerega nosilec je v Litostroju pred kratkim ustanovljeni IRRP, prinaša tehnološko neodvisnost in odpira podjetju vse dežele sveta. Potem so predstavniki posameznih birojev IRRP predstavili svoje področje dela, navedli pri mere iz svoje prakse in z doka zi podprli pravilnost naše us merjenosti k nenehnemu iška nju naših lastnih novih rešitev V razpravi je delegat iz Leka dal priznanje Litostroju, vendar je poudaril, da prizadevanj po lastnem razvoju ne kaže posploševati. Taka usmerjenost npr. v farmacijski industriji bi imela za posledico zelo nizek nivo zdravstvenih storitev v primerjavi s stanjem teh storitev v inozemstvu in zaradi ogromnih stroškov za razvoj novih zdravil bi bila taka usmerjenost tudi negospodarska ali pa neučinkovita. — Delegatka, ki je sodelavka medicinske fakultete, je popestrila razpravo z informacijo o farmakologiji, ki raziskuje vpliv novih zdravil na povzročitelje bolezni in spremne pojave v organizmu. Poudarila je širino teh raziskav, ki zahtevajo sodelovanje zdravnikov s farma; cevti, kemiki, biologi, inženirji elektrotehnike itn. — Delegatka iz Dekorativne je poročala, da njeno podjetje ne bi moglo uspevati brez izostrenega občutka za modna gibanja v tapeciran ju pohištva in brez ustreznih razvojnih prizadevanj. Več razpravljalcev se je dotaknilo kritičnega vprašanja mladih, visokošolsko izobraženih kadrov, ki se vse preradi zaposlujejo v negospodarskih panogah in premalo v proizvodnji. Pritisk novovpisanih študentov na ekonomske in pravne fakultete v primerjavi z znatno manjšim zanimanjem za tehnično izobrazbo grozi še z nadaljnjim siromašenjem ustvarjalnega poten; ciala v gospodarstvu. Delegati bodo na prihodnjem zasedanju občinske raziskovalne skupnosti sprožili to vprašanje in zahtevali, da mu družba posveti potrebno pozornost. Predstavnik samoupravnih organov in družbeno-političnih organizacij Litostroja tovariš 2iv-kovic je razgovor med delegati in raziskovalci označil kot zelo koristen način pretakanja informacij in med drugim naglasil, da so predvsem inovacije tiste, ki prispevajo k dvigu proizvodnosti. Zaradi tega je izredno vazno, da delegati spoznajo pomen raziskovanja z vseh vidikov. L. Š. II. tekmovanje gasilskih enot Odkar so se podjetja kovinske stroke združila v Združena podjetja strojegradnje, se v okviru tega združevanja vsako leto zvrstijo razne športne igre. V letošnjem letu je bil organizator poletnih športnih iger Litostroj. Tako je Konferenca sindikata Litostroj letos že drugič priredila tekmovanje gasilskih enot ZPS. Prijavila so se štiri društva: iz Hoč, Metalne Maribor, ST Trbovlje in Litostroj. Ostale delovne organizacije še nimajo organiziranih niti gasilskih služb niti društev. Tekmovanje je bilo dvakrat preloženo zaradi delovnih sobot. Društva so se dogovorila, da bo tekmovanje v nedeljo, 24. oktobra 1976 v Litostroju. Tega dne je bilo v Litostroju vse pripravljeno za sprejem prijateljskih društev s Štajerske, ki jih poznamo že iz prejšnjih srečanj. Pred gasilskim domov v Litostroju so se okoli osme ure začeli zbirati vsi tekmovalci, da bi se pomerili v gasilskih veščinah, ki so si jih pridobili v enomesečnih pripravah. Nekaj pred 9. uro je poveljnik IGD Litostroj Ivan Cafuta postrojil vse nastopajoče desetine, sledil je raport predsedniku IGD Litostroj Dominiku Selanu, ki je vodil tudi priprave za to tekmovanje. V imenu Konference sindikata ZPS je vse navzoče pozdravil predsednik konference Milan Vidmar iz Litostroja. Tekmovanja so se udeležili tudi Predstavniki OG'Z Ljubljana-Ši-ška, in sicer predsednik zveze Vili Zalta in poveljnik zveze Julijan Černe. Za predsednika sod- niške komisije je bil imenovan znani republiški sodnik Ivan Trkov, sodil je tudi znani republiški sodnik Janez Bricelj in še iz vsakega društva po en sodnik. Ko so se sodniki dogovorili o sojenju, so vsi tekmovalci odšli na tekmovalni prostor, kjer je bilo že vse pripravljeno. Vse desetine so morale pokazati svoje veščine iz štirih disciplin: 1. Vaja z motorno brizgalno 2. Metanje cevovoda na 105 m 3. Vezanje vozlov 4. Met vrvi iz torbice v začrtani krog. Najbolj pričakovani dogodek je bila seveda razglasitev rezultatov tekmovanja. Vsaka desetina je prejela pokal in diplomo. Najvišje možno število točk je bilo 1000. Društva so se razvrstila takole: 1. ST Trbovlje — 786,5 točk 2. Litostroj — 753,5 točk 3. Metalna Maribor — 606,5 točk 4. Atmos Hoče — 559 točk. Po raportu predsedniku Konference sindikata ZPS Milanu Vidmarju je bilo tekmovanje končano. Tovariš Vidmar je čestital vsem sodelujočim v imenu Konference sindikata ZPS in izrazil željo, da bi se drugo leto udeležilo tekmovanja še več desetin, saj je v združenju 12 podjetij. Ivan Kos Litostrojska desetina, pod vodstvom I. Zajca, pripravljena za napad Uspešno sodelovanje Letos ho preteklo deset let sodelovanja na področju medsebojne izmenjave počitniških zmogljivosti s čehoslo-vaškim podjetjem ZVVZ iz Milevskcga. Sedaj, ob zaključku letošnje sezone je napočil čas, da ocenuno, kako je potekala ta izmenjava in ali so bila izpolnjena naša pričakovanja in želje. Za tako oceno je potrebno nekaj podatkov, iz katerih lahko presodimo, ali je našo sodelovanje uspešno, in sicer za obe strani. Koristno je, da poleg letovanja doma, omogočimo našemu delovnemu človeku tudi možnost zanimive in cenene rekreacije v tujini. Naših izletov v ČSSR se je lahko vsako leto udeležilo Približno 150 ljudi. Velika večina Litostrojčanov je verjetno že seznanjena s Programom naših izletov, ki se je posebno zadnja leta izpopolnjeval in razširjal. Poleg južne in srednje češke si lahko ogledamo tudi zgodovinske spomenike na Moravskem. Zanimive izlete prirejamo za ljubitelje planin v Krkonoše, v turistični center blizu poljske nie j e. O tem, kako potekajo taki izleti, smo lahko prebrali v člankih, ki so bili objavljeni v našem tovarniškem glasilu, ki so jih napisali udeleženci sami. Z oceno teh izletov so bili seznanjeni tudi naši prijatelji v ČSSR, saj jim redno pošiljamo naš časopis. Ob oktobrskem obisku delegacije iz Milevskega pri nas, smo v glavnem pregledovali uspeh letošnje sezone in pripravljali Program izletov za leto 1977. Z delegacijo smo dosegli tudi sporazum o nadaljnji razširitvi sodelovanja v prihodnjem letu ter se poleg že znanih izletov na Češko in Moravsko dogovorili tudi za 6-dnevni izlet v Prago. Na ta način bo ustreženo vsem, ki so si želeli daljše bivanje v Pragi 26 ogled kulturnih znamenitosti glavnega mesta ČSSR ter za °bisk raznih zabavišč. Rad bi vam posredoval skrajšano vsebino nekaterih pisem, ki smo jih prejeli iz ČSSR in se nanašajo na to sodelovanje. SPOŠTOVANI PRIJATELJI! Kot član kolektiva ZVVZ — Milevsko sem se letos v juniju udeležil desetdnevnega bivanja v Fiesi. Rad bi se vam zahvalil za skrb in razumevanje, ki smo ga bili deležni od vašega kolektiva ob našem prihodu v Jugoslavijo in med bivanjem na obali vašega prekrasnega Jadrana. Domov smo prinesli veliko lepih vtisov, najboljši vtis pa so nam pustila srečanja z vašimi ljudmi. Povsod so nas sprejemali resnično prijateljsko in vedno so nam bili pripravljeni pomagati. Rad bi se še enkrat zahvalil vsem tovarišem, ki organizirajo tako prijetno izlete. Prav tako bi se rad zahvalil vsem osebju iz počitniškega doma v Fiesi in jim zaželel mnogo uspehov pri delu. s jmr * mct s & * ' -d? ********* — Dober delavec vsako delo prav opravi, (francoski) — Po delu spoznaš delavca, (grški) — Že pri vznožju spoznaš zidarja, (francoski) — Lakota je trajala sedem let, toda ne pri obrtniku (židovski) — Tudi zlata vreča se izprazni, le obrtnikova mošnja je vedno polna, (perzijski) — Če hočeš uspeti v več poklicih, ne boš v nobenem, (grški) Kolektiv godbe iz Milevskega je naslovil dopis na OO Sindikat Litostroj, ki se na kratko glasi: SPOŠTOVANI PREDSEDNIK! Rad bi se vam kakor vsem vašim tovarišem iz sindikata in samoupravnih organov še enkrat najtopleje zahvalil za izvrstno organizacijo našega gostovanja v Sloveniji. Prav tako se zahvaljujemo osebju iz počitniškega doma v Fiesi za nenehno skrb za naše dobro počutje. Ohranili bomo najlepše spomine in nepozabne vtise. Prosimo, sporočite naše tople pozdrave vašemu delovnemu kolektivu. Tako se je torej izteklo 10-letno plodno sodelovanje s čeho-slovaškim podjetjem ZVVZ iz Milevskega. siži umilm MUJtm smoJtrnBiuf EM® Glasilo delovne organizacije Titovi zavodi Litostroj izhaja mesečno (s posebnimi prilogami) v nakladi 5500 izvodov — Ureja ga uredniški odbor v sestavi: Stanislav Bradeško, dipl. inž., Milan Vidmar, Janez Oprešnik, Vukosav Ziv-kovič, Leopold Šole, dipl. inž., Hrabroslav Premelč, Janez Stražišar, dipl. inž., Milan Jur-javčič, Ivan Elikan. Glavni in odgovorni urednik Ivan Elikan, tehnični urednik Estera Lampič. Telefon uredništva 56-021 (h. c.) interna 246 — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisov ne vračamo — Tiska Tiskarna LJUBLJANA 1976 Na pešpoti E-6 Letos, 17. oktobra, smo prvi štirje člani planinskega društva Litostroj (Tinček Leskovec in dr. Edo Tepina s soprogama) skupaj s planinci PD Ljubljana Matica končali našo prvo pešpot E-6. Za priznanje je potrebno prehoditi pot v smeri od Radelj do Kastva ali obratno. Seveda jo je možno tudi prekiniti, vendar jo je potrebno nadaljevati z mesta prekinitve. Planinci, ki smo se podali na to pot, smo dobili posebno dovoljenje, da jo lahko prehodimo po odsekih: Motnik—Stari trg v jeseni 1975, Radlje—Motnik spomladi 1976 in Stari trg—Kastav jeseni 1976. 16. novembra 1975 smo ob rahlem sneženju odšli iz Motnika, gazili smo sneg nad 'Zajasovni-kom in se prebijali skozi meglo proti Limbarski gori, kjer smo se utrujeni in premočeni okrepčali in odpočili. Zatem smo se spustili proti Moravčam, od koder smo naslednjo nedeljo v čudovitem vremenu odšli proti Miklavžu. Na državni praznik, 29. november smo se povzpeli iz Jevnice na Janče, se odpočili v Trebelnem, nato pa se povzpeli na razgledni vrh Kucelj ter se preko Police spustili v Grosuplje. Od tam smo naslednji dan šli preko Tabora, Medvedjice in Malega Ločnika pod Ahacom na Turjak (zimska varianta). Še naslednjo nedeljo nas je spremljalo sonce od Turjaka preko Velikega Osolnika in Mačkovca do Lužarjev, od koder smo čez en teden v rahlem dežju nadaljevali in končali jesenski del poti v Starem trgu. Ta del poti je bil čudovit predvsem zaradi sonca in lepih barv narave, ki se je pripravljala na zimsko spanje. Seveda pa po končanem jesenskem delu izletov po E-6 planinci nismo počivali, ampak smo prehodili večji del ljubljanske mladinske transverzale in s tem ohranjevali kondicijo za pomlad. OD AVSTRIJSKE MEJE 25. aprila 1976 smo začeli pohod v Ivniku (Eibisvvald) na Štajerskem, kjer se končuje avstrijski del E-6. Pripovedi planincev z jesenskih izletov po E-6 so navdušili še druge planince, tako da nas je bilo na spomladanskih in jesenskih izletih vedno po dva polna avtobusa. V Ivniku so nas prijazno sprejeli. Pozdravil nas je višji šolski svetnik Wippl, nakar so nas pogostili z domačim kruhom in zaseko ter vinom. Pot preko Kozjaka proti Radljam je polna lepih razgledov na Golico in Svinjo planino na avstrijski strani, na naši pa na dolino Drave in Pohorje. Dva dni kasneje smo se povzpeli iz Radelj na Malo Kopo. Pot je čudovito speljana, tako da v treh ali štirih urah ne preveč naporne hoje lahko pridemo iz Radelj na vrh Pohorja, od tam pa je do letališča v Turiški vasi največ tri ure hoda. Od tu smo šele po dvanajstih dneh spet nadaljevali pot do Turiške vasi pri Slovenj Gradcu preko Razbora do Andrejevega doma na Slemenu. Vmes smo užili lep pogled z Rdečega vrha na Pohorje, Slovenj Gradec, Plešivec. Čeprav se zdi, da je Andrejev dom na Slemenu od rok, je vendarle precej dostopna točka. Od tu smo naslednjo nedeljo nadaljevali pot proti Mozirju. Večji del poti smo imeli razgled na Golte, Smrekovec, goro Oljko in druge. NAJDALJŠI ODSEK Sonce in mlado zelenje gozdov sta nas navduševala tako, da smo čez en teden brez strahu nastopili enega najdaljših odsekov od Mozirja preko Marije Crete do Motnika. V začetku so nas spremljali dež, megla in veter, toda od Marije Crete dalje, proti Motniku, se je vreme zboljšalo, tako da smo prispeli na cilj preko cvetočih travnikov, ogreti od toplih sončnih žarkov. S tem smo tudi končali pomladanske izlete po E-6. Oktobra letos smo se pripravili na zaključek. Čakal nas je najtežji del poti, ki gre preko Snežnika. Prvo nedeljo smo šli iz Nadleska pri Starem trgu mimo gradu Snežnik do Mašuna. Rdeče-rumeni znaki so nam sredi nepreglednih gozdov dajali pogum in upanje, da se ne bomo izgubili. Tudi naslednjo nedeljo so nas markacije varno vodile skozi snežniške gozdove proti vrhu Snežnika, do koder smo hodili štiri ure. Najtežji je bil zadnji del, ko smo se v eni uri in 20. minutah dvignili 580 metrov visoko od .■ r KLANA 3" KASTAV7" - 'Ml *•; lAlr ^ I ! Na Gomancah — v vse smeri gredo poti Pekla do Malega Snežnika. Vendar nas je razgled z vrha Snežnika bogato poplačal. Pot E-6 preko snežniških gozdov je čudovito speljana. Z nje smo videli vrhove Kamniških Alp, Triglava, Učke ... Žal je bilo treba kmalu nadaljevati pot proti Gomancam, kjer se je tisti dan končala pot, ki je marsikoga utrudila. POSLEDNJI DEL POTI Naslednjo nedeljo smo začeli v Gomancah. Bilo je oblačno in kmalu je začelo deževati, tako da smo bili pred Klano že krepko mokri. V Klani smo se okrepčali in po dveh urah hoje prispeli v Kastav, kjer so nas presenetili s sprejemom. Pripravili so nam brezplačno kosilo in pijačo. Nato so nas pozdravili predstavniki PD Rijeka-Platak, tovariš Vičič, tajnik turističnega društva Vjekoslav Frlan in profesor Stanislav Spinčič, ravnatelj osnovne šole, ki nam je kasneje tudi razkazal Kastav in njegove znamenitosti. Po pozdravih so razdelili značke več kot šestdesetim planincem, ki so prehodili jugoslovanski del poti E-6. Marsikateri je izjavil, da bo šel še enkrat od Ivnika do Kastva prav zaradi čudovito speljane poti. Vsi smo bili hvaležni ing. Ciglarju, pobudniku za ustanovitev te lepe poti, nad katero se navdušujejo tudi tujci. Hvaležni smo bili tudi gozdarjem, ki jo res lepo vzdržujejo in skrbe za označevanje. Lepo izbrana in vzdrževana pot, odlično vodstvo ing. Ciglarja in Luke Kočarja, prijazni ljudje ob poti, nepozabne lepote pokrajine z bogatimi gozdovi, sprejem v Ivniku (Eibisvvald) in Ka-stavu nam bodo vedno ostali v spominu. DRETA Odraz naše kulture v tovarni V oktobrski številki našega glasila smo se srečali z zanimivim člankom »Avtomati — da ali ne«. To vprašanje ni samo zanimivo, ampak tudi zelo pomembno. Da avtomati obstajajo, je vsekakor velik uspeh in korak naprej v skrbi za delovnega človeka, vendar pa dobi človek vtis že po naštcvanih pripombah pisca, da nekaj ni v redu in da vse premalo cenimo svoje dosežke. Sprehod skozi delavnico daje človeku čudno sliko. Zgodaj zjutraj so pred avtomati dolge vrste obiskovalcev, tu izgubimo ogromno časa. Drugo, kar je prav tako opazno, je postajanje okrog teh avtomatov in še drugod po delavnici. Lončki ležijo povsod, ne glede na razdaljo od avtomata. Nekateri se ne morejo sprijazniti z mislijo, da za red ni odgovorna le čistilka, ampak mi vsi. Mnogi imajo navado, da krasijo z lončki obdelovance, tako da obstaja možnost, da bomo nekega dne začeli te lončke z našimi izdelki izvažati. Vse to pa odraža našo kulturo. Dandanes veliko govorimo o tem, lahko pa ugotovimo, da pojem delavske kulture še vedno ni točno določen. Kultura ni samo to, da delavcu kupimo karto za kino, gledališče in opero. Kultura naj bi bila nekaj več. Biti mora celotna slika živeče gene- 3 TEHNIČNI DEL FILMSKI TRAK IN KINO KAMERE Črtkano je označena slika na osemmilimeterskem filmu, neprekinjena črta pa označuje velikost slike Super 8, ki je za 45 odst. večja od prejšnje Širine filmskega traku. Zgodovina nam odkriva razvoj filmskega traku. Najprej so kopirali negativ film na pozitiv. To težavo so odpravili, ko so prešli na filmanje s pozitivnim trakom. Osnovni filmski trak za amatersko dejavnost je bil širok 9,5 milimetrov, na trgu se je pojavil leta 1924. Tvrdka Kodak je razvila film širine 16 mm iz leta 1932 filmski trak, ki je bil širok 2X8 mm in je prevladoval na trgu vse do leta 1964. Takrat se je Kodak pojavil z novim filmom »SUPER 8«, ki ima pri isti širini traku za približno 45 % večjo sliko, poleg tega pa ima še dve prednosti, in sicer: da ima boljši magnetni trak in da je vseh 15 m v enem kosu (pri prejšnjem je bilo potrebno po 7,5 m snemanja film obrniti). Vrste zaslonk Deli kino kamere in njeno delovanje Glavni deli kino kamere so: objektiv, iskalec, sprožilec, merilec filmskega traku, pogon filma, filmski kanal, ohišje kamere in ročaj, v katerem je nastavek za pritrditev na stojalo. Imamo še raznovrstna stikala in kontrolne odprtine. Delovanje: S pritiskom na sprožilec vključimo pogon filma, ki nam preko mehanizma poganja filmski trak skozi filmski kanal. Pred kanalom je vgrajen objektiv, ki posreduje sliko na film. V filmskem traku imamo vgrajeno kuliso, ki odpira ali zapira pot svetlobnih žarkov iz objektiva na film. Kulisa in transport filma skozi filmski kanal sta med seboj sinhronizirana. Običajno imajo kino kamere hitrost 16 slik v sekundi, boljše pa imajo več različnih hitrosti. Objektiv, teleobjektiv, širokokotni objektiv Ti deli so v kovinskem ohišju, v katerem je vgrajen snop leč in zaslonka, ki je ročna ali avtomatična (na baterije). S pogledom skozi objektiv ugotovimo sposobnost sprejemanja zaslonke, kar nam povedo številke od 1,2 do 22. Na prednji strani objektiva pri leči so oznake, ki nam povedo osnovne karakteristike (sposobnosti in možnosti) objektiva. Novejše kamere imajo pretežno avtomatične zaslonke na baterijski pogon z možnostjo ročnega nastavljanja. Iskalec: Tako kot pri fotoaparatih imamo tudi tu ista sistema, in to: oddvojen v optični kombinaciji in refleksni. Oddvojen v optični kombinaciji nam kaže zamaknjeno sliko, ki je različna od tiste, ki jo zajema objektiv. Razliko imenujemo paralaksa, kar moramo pri snemanju upoštevati. Slika, ki jo vidimo v okviru iz neprekinjene črte je vidno polje iskalca, črtkana črta pa nam kaže sprejemno polje objektiva Refleksni iskalec je tisti, pri katerem gledamo skozi objektiv in dobimo tisto sliko na film, ki jo vidimo skozi iskalec. Ne moremo si zamisliti sodobne »zoom« kamere brez refleksnega iskalca. (Dalje prihodnjič) Sistem leč ene novejših kamer z refleksnim iskalcem racije, odnosov, medsebojnega spoštovanja, prav tako naj pomeni tudi red na delovnih mestih, odgovornost do opravljenega dela in tako naprej. Pogosto pa dobi človek občutek, da smo v tem še zelo revni in ob pogledu na naše zanemarjene delavnice se pojavlja vprašanje, čemu je tako. Stroji so neočiščeni, po omarah je vse polno lončkov in ostale navlake. V tem pa se odraža naša kultura. Postavlja se vprašanje, kaj lahko storimo, da spremenimo to naše okolje. Prvo kar lahko storimo, je to, da uvedemo spet tisto staro pravilo, da bo delavec vsak dan po končanem delu očistil stroj in da zato prejme ob koncu meseca neko plačilo. Glede avtomatov, ali so potrebni ali ne, pa bi lahko rekli naslednje. Naš razvoj nam nalaga, da sledimo napredku. Vse, kar je koristnega in primernega za naše uspešnejše delo, moramo sprejeti kot potrebo in kot olajšavo vsakdanjega življenja. Sem sodijo tudi avtomati. Ne smemo dopustiti, da bi se tako brezvestno ravnanje nadaljevalo in moramo biti tudi sami pripravljeni prispevati svoj delež, da bi okrog avtomatov in po delavnicah zavladal red. Šele tedaj bomo lahko trdili, da po' znamo pomen pojma »delavska kultura«. J. O. POŠKODBE V OKTOBRU TOZD/DS TOZD Pl — livarna sive litine — livarna jeklene litine — pločevinama TOZD FI TOZD IVET TOZD SE TOZD ZSE TOZD ICL TOZD IRRP DS SSP Štev. Št. izgubljenih poškodb delovnih dni 4 9 3 33 6 1 1 2 32 154 14 333 69 14 5 2 14 2 Iz podatkov je razvidno, da smo v naši delovni organizaciji v mesecu oktobru imeli 59 poškodb, od tega so se tri pripetile na poti v službo oziroma iz službe. Zaradi poškodb smo izgubili 639 delovnih dni, ali poprečno 10,8 dni na eno poškodbo. V TOZD SE in v TOZD SSP v tem mesecu niso imeli nobene poškodbe, pač pa so zaradi poškodb v prejšnjih Je to res ogledalo naše kulture? IZ ZAPISNIKA ZBORA DELAVCEV TOZD IRRP (Inštitut za raziskave, razvoj in projektiranje) je na zboru delavcev, dne 22. 10. 1976 sklenil, da denarna sredstva v višini 5.000 din namenjena za sindikalni izlet, nakaže prizadetim ob potresu v Posočju. 20 TON JABOLK ZA OZIMNICO Sindikalna organizacija Litostroja je tudi v letošnjem letu za člane kolektiva organizirala prodajo jabolk na kredit. Med več ponudniki smo to leto ponovno izbrali »Gabrovko« iz Litije. Prodaja sadja je trajala od 4.—11. oktobra. Naprodaj so bile jesenske hruške po 7,50 din, jabolka zlata parmena, zlati delišes, rdeči delišes in jonatan, vse po 4,70 din. Letošnja letina je bila nekoliko boljša kar je vplivalo tudi na debelino jabolk. Zgodaj spomladi je bila v večini slovenskih krajev toča, ki je nekoliko poškodovala sadeže, to pa ne vpliva na gnitje. Prodaja v letošnjem letu je bila nekoliko slabša, če upoštevamo, da smo lani prodali več kot 40 ton jabolk. Sindikat letos ni organiziral prodaje Eta paketov, ker ni bilo dovolj zanimanja zanje. ZAHVALE Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem vsem svojim sodelavcem, ki so mi v času moje dolgotrajne bolezni izkazovali svojo pozornost, me obiskovali in me bodrili ter obdarovali s cvetjem in darili. Zahvaljujem se tudi osnovni organizaciji sindikata in upravi podjetja. Vsem želim še vnaprej veliko uspehov pri delu. Marija Burger Sodelavcem iz TOZD Servis se zahvaljujem za podarjeni venec in sožalje ob smrti mojega očeta. Zahvaljujem sc tudi vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Valentin Žagar Sodelavcem iz pločevinarne se zahvaljujem za izraze sočutja in denar, ki so ga darovali za venec ob smrti mojega očeta. Franc Žagar Ob nenadni izgubi dragega moža Janeza Kotarja se zahvaljujem litostrojski godbi in govorniku za poslovilne besede ob grobu. Zahvaljujem se tudi vsem, ki so darovali cvetje in sočustvovali z menoj. žena Anica Kotar Svet ZK je priporočil upravnemu odboru delovne organi zacije, da iz svojih sredstev odobri prispevek v znesku 500 iraških dinarjev za otvoritev Jugoslovanskega kluba v Iraku, ker je naša delovna organizacija kot članica poslovnega združenja »INGRA« izvajalec investicijskih del v Iraku. ZA VAREN PREHOD Ob zaključku redakcije smo prejeli odločbo republiškega sekretariata za delo, s katero zavezuje delovno organizacijo Litostroj in občinsko skupščino Ljubljana-šiška, da skupaj zgradita podhod pod železniško progo, ki bo zagotovil varen prehod delavcev v tovarno. Razen tega mora Litostroj poskrbeti za varen prehod preko Goriške ulice tako, da na cesto nariše zebro pred prehodom čez progo. Ker menimo, da je odločba enostranska, se je delovna organizacija pritožila. Ko bomo vedeli kaj več, bomo kolektiv o tem sproti obveščali. Desetina ST Trbovlje, ki je dosegla na tekmovanju gasilcev ZPS I. mesto ODMEV Z GORA KULTURA IN DELO V soboto, 9. oktobra, smo se ob 7. uri zbrali pred tovarno planinci LITOSTROJA in učenci prvih letnikov ICL za skupni planinski izlet »PLANICA—TAMAR—SLEME—VRŠIČ—TRENTA—LJUBLJANA«. Skupno število udeležencev je bilo 101. Dva avtobusa sta nas odpeljala iz meglene Ljubljane, a že Pri Jeprci nas je pozdravilo toplo sonce. Dan je postajal vedno lepši. Vidljivost je bila tako dobra, da smo med vožnjo s prostim očesom videli kočo na vrhu Stola. Planine so nam bile kot na dlani. opeval planine, sinjemodro Sočo in tožil nad svojo usodo. Vse prekmalu se je stemnilo. Oči niso imele več kaj videti, sa-to smo prepevali skupaj z našo mladino prav do Ljubljane. Če bi se vozili še celo noč, nam ne bi zmanjkalo pesmi. IZLET LEPIH DOŽIVETIJ PLANIN IN ŽAREČIH JESENSKIH BARV DOLIN JE BIL KONČAN! TE-MA Ko smo se peljali mimo Radovljice, nas je že pozdravljal rnogočni Triglav. Pri Mojstrani se nam je ustavilo oko na Stenarju in dalje pri Martuljku, na čudoviti Špikovi skupini. Iz Kranjske gore še pogled na Razor in kmalu zatem smo izstopili pred planiškimi skakalnicami. Te skakalnice pa v tem letnem času niso niti malo tako veličastne kot pozimi, ko so zavite v snežno belino. Mladi in stari smo vzeli pot Pod noge in po kratki uri hoje Pod sončnimi Poncami dosegli dolino Tamar. Pri koči smo se malo odpočili in se razgledali na vse strani. Povsod samo skalne stene. V srcih nas je zaskrbelo. Le kako bomo prišli tja čez? Saj ni mogoče, da bi tja vodila kaka steza? In vsak s svojimi mislimi smo krenili doživetjem naproti. Res pisana druščina — od uajmlajšega, triinpolletnega Boštjana, do več kot sedemdesetletnega planinca. Naši vodiči tovariš Uhan, tovariš Smerajc in tovariš Lovše so zavili navkreber med prve skale, kjer smo ob izvirčku vode grizli kolena. Hodili smo zelo hitro in kmalu prečkali majhno melišče — edini izpostavljeni kraj na tej poti. Še sami nismo vedeli, kdaj smo prišli v prečudoviti gorski svet, pod steno Mojstrovke. Sonce na jasah je zlatilo macesne, ki so v jesenskem času najlepši. Na vrhu Slemena smo se spogledovali z lepo goro Jalovcem, o katerem trdijo, da je slovenski fant. 'Z nami je bilo veliko mladih, marsikdo med njimi je bil prvič v gorah. Tudi drobna nožiča b|alega Boštjana je -prvič stopila tako zelo visoko. Zelo mlad ^očitek v Tamarju J® začel in gotovo bo vedno ljubil planine. Seveda mu je do “Oga podviga malo pomagala tubi očkova rama. Tu gori med skalami smo ugotovili, da se stari in mladi Pravzaprav zelo dobro ujemamo, piajši so se malo zresnili ob Pas, starejši pa smo se kar pomladili ob naši mladini, ki jo m°ramo prav pohvaliti. To so bi-1 fantje in dekleta na mestu. »Seveda sem sam prišel na vrh« Ljudje, ki ljubijo gore in občutijo lepoto narave, ne morejo biti slabi. Ko je namreč neka naša planinka malo zaostala, je bil takoj mladi Matjaž pripravljen, da ji svetuje, kako naj hodi, in torbo ji je pomagal nositi. Po dolgem počitku oziroma sončenju na Slemenih smo se odpravili v dolino na Vršič. Pot je bila tudi po tej strani grebena zelo lepa. Kmalu smo prišli preko vratič in melišča do Tičarje vega doma na Vršiču, kjer smo popili čaj in napisali razglednice s pozdravi z gora našim dragim. Avtobusi so nas že čakali in nas po kratkem oddihu odpeljali po vijugasti visokogorski poti v dolino Trente. Ustavili smo se pred spomenikom JULIUSA KUGVJA. Naš znani alpinist Viktor Uhan nam je pripovedoval o možu, ki je tako ljubil Trento in veliko pisal o naših gorah. Planinska zveza mu je leta 1953 postavila ta veličastni spomenik. Nato je govoril predsednik planinskega društva Litostroj tovariš Šarf. Povedal je, da ga predvsem veseli to, da so se zbrali na tem izletu učenci ICL in jih povabil, naj se vpišejo v planinske vrste. Mladim je spregovoril tudi ravnatelj izobraževalnega centra tovariš Premelč. Govoril je o lepoti naših gora, ki so tudi naša domovina; domovino pa ljubimo in jo moramo ljubiti. Dotaknil se je težkega življenja naših rojakov v sosednji Avstriji. Mladi so z odprtimi usti poslušali. V tem trenutku smo vsi čutili z našimi Slovenci na tujem. Od tu smo si ogledali še Jalovec z druge strani in Razor, ki se je ves prečudovito bel odražal od sinjega neba. Do izvira Soče nismo mogli, ker nas je preganjal čas. V Kobaridu nas je z rožnato svetlobo zahajajočega sonca ožarjen poslednji pozdravil visoki Krn. V Vršnem pod njegovim vznožjem se je rodil pesnik Simon Gregorčič, ki je PREGOVORI O DELU — Zagrizeno delo vse zmaga. (latinski) — Pridna čebela ne utegne biti žalostna, (angleški) — Pri žetvi več pomaga znoj kot zemlja, (španski) — Delo je pogosto oče radosti. (Voltaire) — Moški se druži z delom, ženska z moškim, (indijski) — Breme ukroti žival, (francoski) — Čim boljši delavec, tem slabši mož. (angleški) — Delavčeva plača prihaja skozi vrata in odhaja skozi dimnik (španski) — Slab delavec nikoli ne najde pravega orodja, (francoski) OGRLICA Vojaško suknjo sem nosil nekje v srednji Bosni, nedaleč stran od Sarajeva, v lepem in slikovitem kraju, podobnem našim slovenskim. Vsekakor mi bodo tisti dnevi ostali v spominu, še posebej zaradi dogodka, o katerem mi je pripovedoval tovariš, s katerim sva bila skupaj pri vojakih. Toplega nedeljskega popoldneva smo se fantje našega topniškega polka vneto pripravljali na prost izhod v bližnje mesto; dragoceno razkošje, ki smo ga vsi željno pričakovali. Odšli smo vsi polni pričakovanj preko bližnjega mosta v mesto, da si privežemo dušo, kot smo temu pravili. Sivo zelena rečica vojakov se je mahoma razlila po lokalih, parku in kinodvoranah. V naši skupini nas je bilo pet: dva fanta nekje iz Banata, en Makedonec, dva pa sva bila Slovenca. Izvrstno smo se razumeli med seboj in radi smo se kdaj skupaj poveselili. Tudi to pot smo skupaj sedli v neko manjšo gostilno. Pogovor se je sukal okoli tega, kako bo, ko bo vojaška suknja v naftalinu. Delali smo načrte za prihodnost ter sanjarili o marsičem. Ko smo tako klepetali in si krajšali čas, je k naši mizi prisedel mlad možakar, približno trideset let, črnih skodranih las. Bil je zagorel v lice, obraz je imel okrogel, z močnima ličnicama. Na levem licu pod ušesom je imel ozko brazgotino, ki je bila deloma zakrita z dolgimi zalisci. Gledal nas je s svojimi črnimi, nekoliko otožnimi očmi. Po nekaj besedah nas je začel spraševati, od kod smo doma potem pa nam je tudi on pripovedoval o mestu in o vaseh OBVESTILO Prosimo vse člane naše delovne organizacije in upokojence, ki stanujejo v Draveljski gmajni in so jim v zadnjem času preimenovali ulice, da nam sporočijo svoje prave naslove z novimi ulicami in številkami. _Vsc časopise, ki jih pošiljamo na stare naslove, nam pošta dosledno vrača. Prosimo, tudi vse ostale delavce, ki stanujejo v krajih, kjer uvajajo nova imena ulic, in vse tiste, ki so se preselili, da nam sporočijo vse spremembe naslovov. Le tako bomo lahko vsakemu članu kolektiva poslali časopis pravočasno na dom. Vse spremembe lahko sporočite telefonsko na številko 246. Uredništvo časopisa Litostroj Praksa je združila pod pojmom kultura dela številne dejavnosti, povezane z delom in delovnimi odnosi, s splošno kulturno razgledanostjo človeka, s pogoji, ki vplivajo na razvoj estetskih meril, z razvojem proizvajalnih sil, produktivnostjo in humanizacijo dela. — Lepo in funkcionalno urejanje prostorov za delo in bivanje kultivira in humanizira človekovo okolje. Z izboljševanjem oblik, s primernejšimi barvami in svetlobo, s sodobno higiensko opremo, naredimo človekovo okolje prijetno za bivanje in hkrati smotrno ter funkcionalno za delo in ustvarjalnost. — Delovno okolje in končni izdelek sta eldmenta, ki imata na človeka dvojen vpliv: kot proizvajalec se prijetneje počuti, če dela s funkcionalnimi in lepo oblikovanimi orodji, kot potrošnik pa želi kvalitetno in lepo oblikovane izdelke. — Delovno mesto, delovni prostor. Humanizacija obeh je v veliki meri odvisna od posebnosti in značaja delovnega področja in posamičnega delovnega mesta. Upoštevajoč posebnosti, moramo polagoma vnašati v delovno okolje primerno likovno opremo in zelenje; vse to ustvarja s sodobnimi tehničnimi in proizvajalnimi sredstvi prijetno vzdušje na delovnem mestu in v delovnih prostorih. — Odprti in zaprti prostori. Med delom se ne zadržujemo v njegovi okolici. Poslušali smo ga in ga marsikaj tudi spraševali. Zal sem se moral prvi posloviti, kajti v vojašnici sem moral prevzeti dolžnost dežurnega. Moji prijatelji, tako so mi pozneje pripovedovali, pa so še ostali v gostilni in se pogovarjali. Oni prišlek, domačin, jih je zapletel v neprisiljen razgovor in dopustili so mu, da jim je plačeval pijačo. Kdo bi se branil, posebno če si vojak in še suh povrhu, črnolasi fant jim je predlagal, naj gredo z njim v njegovo vas. Obljubil jim je, da jih bo predstavil svojim domačim, in ko je omenil še lepa dekleta, jih je napol že pregovoril. Bil je vztrajen in fantje, ki so bili že malo v rožicah, so popustili ter privolili, da gredo z njim. Odpravili so se čez bližnji borov gozdič z novim znancem v njegovo vas. Res je držal obljubo. Predstavil jih je svojim domačim in znancem, vsi so bili prijazni z njimi in tudi pogostili so jih s tistim, kar so imeli. Ko se je začelo mračiti, se je v razgretih glavah mojih prijateljev oglasilo svarilo, da bo treba domov v vojašnico, črni znanec, ki se jim je predstavil za Mu-stafo, pa jih je miril in jim hitel nalivati pijače. Pripovedoval jim je o vsem in jih tako zadrževal. Ker pa sta se čas in noč neusmiljeno stopnjevala, so fantje odločno povedali, da je sicer tu pri njih prav lepo, a vojska je vojska. Mustafa jim je nato obljubil, da jih bo spremil del poti do mesta. Ko so se poslavljali, je bila že trda tema. Ker je bila noč pretemna, cesta pa slaba, je Mustafa na koncu vasi dejal, naj ga počakajo, ker bo prinesel svetilko. Po precej dolgem čakanju se je v temi prikazal Mustafa s svetilko v roki. Nadaljevali so pot proti mestu. Po kakšnih petih minutah negotove hoje so se znašli na robu vaškega pokopališča. Na vse strani viseči kamni s turbani so grozljivo zazijali vanje. Tu je Mustafa nekoliko vzdignil svetilko in jih ustavil. V gluhi tišini je vanje nameril pištolo. Zagrozil jim je, da bo streljal, če bi kdo skušal zbežati. Strah jim je zlezel v od alkohola zmehčane kosti in ostali so tam kot oka-meneli. On pa ni izgubljal časa, pokazal je na bližnji grm. Tam je le v proizvodnih prostorih, temveč bolj ali manj pogosto uporabljamo tudi druge pokrite in nepokrite tovarniške površine, poti, parke, igrišča, jedilnico, sejno dvorano, avlo. Tudi ti prostori morajo biti lepo in funkcionalno urejeni, hkrati pa takšni, da z njimi dokazujemo našo poudarjeno skrb za zaščito človekovega okolja. — Kultura oblačenja. Obleko na delovnem mestu narekujejo delovni pogoji in narava dela. Delovna obleka mora predvsem varovati delavca pred škodljivimi vplivi delovnega procesa, omogočiti pa mu mora tudi sproščeno gibanje. Prizadevati si moramo, da bodo delovne obleke tudi lepe in sodobno krojene vsaj na tistih delovnih mestih, kjer nam predpisi o varnosti pri delu to dovoljujejo. — Rekreacija mora postati sestavni del vsakodnevnega delavčevega življenja. Da bi to zares uspelo, moramo storiti več kot doslej. Pojem rekreacije je del delavcev sprejel zgolj kot element športne dejavnosti. Takšno mnenje je zmotno, saj je rekreacija tudi sproščena kulturna zabava, duhovna sprostitev in podobno. Zmotno je tudi prepričanje, da se z rekreacijo lahko ukvarja le, kdor ima materialne možnosti in je mlad in zdrav. Rekreacija je primerna za vse starosti in v še tako skromnih materialnih razmerah. V. Ž. bilo nekaj orodja. Pokazal jim je kamen in ukazal, naj pri priči začno kopati. Pot jim je v curkih lil s čela, ko so hiteli kopati v črno prst. Misli so jim bliskovito švigale po glavi. Z grozo so se zdaj spomnili na svarila, da se v okolici še skrivajo ustaši. Govoriti niso smeli, a vsem je rojila po glavi ena sama misel: rešiti se iz neprijetnih neznančevih klešč. On pa je stal tam ves grozeč, s trdo stisnjenimi ustnicami in jih napeto opazoval. Od časa do časa je s hripavim nestrpnim glasov siknil: »Hitreje!« Nenadoma je jeklo udarilo ob jeklo. Mustafa je kot tiger skočil bliže in ukazal potegniti železno skrinjo iz jame. Z močnimi kleščami in ključem je velel odstraniti pokrov in ko je bil ta dvignjen, se je v medli svetlobi zableščala zlata ogrlica na vrhu drugega nakita. Neprevidno je Mustafa odložil svetilko na rob skrinje in s prosto roko pohlepno zagrebel v nakit. Takrat je najbližji kopač sunil z lopato v svetilko. Tema je objela vse. Kletvica je zarezala v gluho noč. Moji prijatelji so izrabili ugoden trenutek zmedenosti in planili v temo, kar so jim noge dale. Kako so prišli v mesto, še sami niso prav vedeli. Ura je bila že precej čez enajsto ponoči, ko zagledam prijatelja Jožeta, kako se ves preplašen in bled približuje po hodniku vojašnice. Bil sem dežurni in že prej sem imel sitnosti, ker četverice prijateljev ni bilo od nikoder. Bal sem se, da se jim ni kaj godilo, če bi jih do moje zamenjave ne bilo, bi to moral sporočiti nadrejenim. Ko sem videl Jožeta vsega preplašenega in blatnega, ga nisem nič ošteval. Povedal mi je, da so ostali trije še zunaj in naj jih spravim noter. Ko sem vse uredil, sem si tudi sam oddahnil in ugibal, kaj se jim je moralo zgoditi, da so bili videti tako preplašeni. Nestrpno sem pričakoval naslednji dan, da zvem kaj več o tem. Pozneje smo izvedeli, da so miličniki prijeli nekega človeka, ki je bil pri ustaših, in se je zaradi zločinov, storjenih v vojni, skrival v okoliških gozdovih. Ostala je uganka ali ni bil ravno moji prijatelji. Poizvedovati si nismo upali in smo raje na vse ta tisti, s katerim so se srečali skupaj pozabili. Alojz Novak Naša polarna dvigala za SZ Litostroj je pred kratkim podpisal pogodbo o dobavi petih polarnih dvigal z nosilnostjo 400 Mp za Sovjetsko zvezo. Vrednost vseh petih dvigal je petnajst milijonov dolarjev, skupna teža pa je 2500 ton. Izdelana morajo biti do leta 1980. To so skopi podatki iz obširne pogodbe, podpisane med Litostrojem in Atomcnergo exportom iz Moskve. Pogodba je bila sklenjena v skladu z dogovorom med vladama Sovjetske zveze in Jugoslavije o medsebojnem sodelovanju in kooperaciji na področju proizvodnje opreme za jedrske elektrarne, ki je bil podpisan 11.4.1975 in velja za obdobje 1977—1980. V nenehnem prizadevanju, da bi Litostroj sledil svetovnemu razvoju tehnike, ki stalno napreduje, se je postavila zahteva za izdelavo projekta za posebno polarno dvigalo, namenjeno atomskim elektrarnam. Pred naše projektante industrijskega transporta je bila postavljena zahtevna naloga, da skonstruirajo takšno dvigalo, ki bo kos vsem težkim nalogam v reaktorskem prostoru jedrske elektrarne. Snovanje teh dvigal sega v razdobje priprav na grad jo JE v Krškem. Za dvigala, ki jih je pri nas naročila Sovjetska zveza, pa so se priprave in intenzivna konstrukcijska dela začela v letu 1974. Pri podpisu pomembne pogodbe je direktor TOZD Institut za raziskave, razvoj in projektiranje dr. Marko Kos na kratko orisal delo na tem projektu: »Litostroj ni kupil licence za izdelavo polarnega dvigala za jedrske elektrarne. V skladu s svojo jasno začrtano politiko, da se opira izključno na svoje znanje in čim večjo uporabo znanosti, je omenjeno dvigalo plod prizadevnih projektantov industrijskega transporta. Institut za raziskave, razvoj in projektiranje je razvil osnove takšnega dvigala ter uspešno konkuriral pri prvi jugoslovanski jedrski elektrarni v Krškem ter dobil naročilo izvajalca Westinghousa. Nosilnost dvigala za JE Krško je 320 Mp. Polarna dvigala za pet sovjetskih atomskih elektrarn so precej večja, saj imajo nosilnost 400 Mp ter so se zaradi zahtev varnosti in avtomatizacije spremenila v prave robote, ki jih vodijo iz daljave ter morajo zagotavljati neprekinjeno obratovanje tudi pri najhujših pogojih, ki nastanejo ob morebitni eksploziji v reaktorju. Razvijalci v Institutu Litostroj so tako posegli v sam vrh sodobne transportne in krmilne tehnike.« O tehničnih podatkih polarnih dvigal sem poprosil ing. Jožeta Lisjaka, vodjo oddelka ET (engineering transport), ki je dejal: »Polarno dvigalo je namenjeno za dviganje bremen v reaktorskem prostoru, ki je pod debelo betonsko kupolo. Ima vgrajeno elektronsko daljinsko upravljanje izven prostora delovanja, zaradi možnega žarčenja. Dvigalo dobiva povelja preko komandnega pulta. Dvig se upravlja z vnaprej pripravljenim programom ter s pritiskanjem gumbov na komandni plošči. Mehanizem polarnega dvigala je konstruiran tako, da lahko doseže poljubno točko v reaktorskem prostoru. Dvižni mehanizem se avtomatično postavi na vnaprej izbrano mesto, ki mu je bilo dano v povelju. Prijemalo dvigala se spusti do bremena, ga prime, dvigne in ga odloži na programirano mesto. To dvigalo mora biti tako upravljano zaradi nepredvidenih eksplozij ali drugih poškodb v reaktorju. Zaradi smrtno nevarnega žarčenja človek ne more upravljati dvigala neposredno, zanj to nalogo opravi elektronika. Prav tako nastaja žarčenje pri prenašanju atomskega goriva, tako odpadnega kot novega, ki se vlaga v reaktor in prazni iz njega. V času izgradnje in montaže jedrske elektrarne se dvigalo uporablja za montažo opreme, ki sodi v sklop reaktorske naprave. Poleg glavnega dviga 400 Mp ima dvigalo še po en dvig za 80 Mp, dva dviga za 10 Mp in en dvig za 5 Mp. Razpon žer- java je 34 metrov, skupna teža je 500 ton. Te mere ga uvrščajo med največja podobna dvigala, ki so se gradila na svetu. Ko je kupec iz Sovjetske zveze videl projekt in zasnovo dvigala, je dovolil, da ga delamo v skladu z JUS normami. Poleg navedenih funkcionalnih lastnosti mora to dvigalo zdržati in obratovati do temperature 150 °C in prenesti potresne sunke od 8 do 9 stopnje po Richterjevi lestvici. Eno leto je bilo projektantom potrebno, da so končali vsa dela na tem zah- TOZD FI TURBINE Za novozelandsko HE OHAU-A odpremi jamo tretji agregat od štirih naročenih. Od ostale opreme montiramo kot prototip prvo razbremenilno zapiralo, ki glede na značaj izdelave zahteva izredno pozornost. Z naročilom za HE Christal-Dam prehajamo v zaključno fazo izdelave, saj dokončujemo končno poskusno montažo na Francisov! turbini. Temu bo sledil še tlačni preizkus, končni prevzem nadzornega organa in nazadnje še barvanje turbine. Zaradi izrednih zahtev naročnika glede pleskanja bo ta operacija časovno nekoliko daljša, ker bomo nanašali barvo v več slojih. ČRPALKE Za Vodovod Zagreb montiramo vodnjaške črpalke, dela pa ne moremo dokončati, ker nam kooperacija še ni dobavila elektromotorja. Montiramo tudi črpalke za Šoštanj in razne tipske črpalke za prodajno skladišče. Za namakalni sistem v Egiptu montiramo zadnje vijačne črpalke in pripadajoče reduktorje. ŽERJAVI Kakor smo že poročali, še vedno izredno pospešeno izdelujemo posamezne dele in sklope za 160-tonska žerjava, ki ju skupaj z Metalno iz Maribora delamo za Sovjetsko zvezo. Za Sovjetsko zvezo imamo v izdelavi tudi obsežno naročilo reduktorjev (64 reduktorjev v štirih različnih variantah, v skupni teži preko 600 ton). To pomeni izredno velik zalogaj in obenem poživitev za to področje proizvodnje. CEMENTARNE Za Cementarno Anhovo opravljamo še razna montažna dela na posameznih sklopih mlinice cementa. Tuširamo glavne ležaje s čelnimi stenami za mlin. Pripravljamo tudi številne vijake, ki jih bodo rabili na terenu pri montaži mlina. DIESELSKI MOTORJI Za Grčijo montiramo zadnjo gradnjo treh motorjev tipa 23 od skupno dveh naročenih. Za Romunijo imamo naročenih pet gradenj motorjev tipa 320 in 520; pravkar montiramo motorje za četrto gradnjo. Preko Brodogradilišta TITO iz Beograda izdelujemo za IRAK dve gradnji motorjev tipa 726. tevnem projektu. Pomembno je tudi to, da je oprema dvigala izdelana v glavnem doma, le 10% opreme kupimo v tujini, pretežno elektroniko in električne dele, ki jih doma še ne izdelujemo«. To je pomemben uspeh Litostroja pri prizadevanjih, da z novimi, izvirnimi proizvodi osvaja svetovni trg. Zlasti pomembno je omenjeno naročilo tudi zato, ker v Sovjetski zvezi pospešeno grade vse več jedrskih elektrarn. Upamo lahko, da bomo v prihodnje še bolj uspešno nastopali na tem dokaj ugodnem in širokem področju. Seveda pa bo treba v naši miselnosti marsikaj spremeniti, se bolj opreti na sodelovanje v okviru ZPS ter te kolektive pritegniti k velikim naročilom. Ne bi smeli čakati, da nas čas prehiti, ampak bi morali takoj začeti z združevanjem moči v tej panogi in se otresti obrtniške razdrobljenosti in ozke ljubosumnosti. V slogi je moč, pravi star pregovor in prav bi bilo, ko bi se tega vedno tudi zavedali. A. N. TALNA TRANSPORTNA SREDSTVA Montažna hala proizvodnje viličarjev je še vedno polno zasedena. Pettonske viličarje dokončujemo in jih pripravljamo za funkcijski preizkus in končno pleskanje. Viličarji z nosilnostjo 3,5 tone so v začetnih fazah montaže. Prav tako so v začetnih fazah montaže tudi viličarji z nosilnostjo 7,5 ton. Dokončujemo pa montažo na velikih viličarjih z nosilnostjo 12 t. PREOBLIKOVALNI STROJI Za Sovjetsko zvezo pripravljamo in montiramo večje število strojev (našteti so že v novicah iz prodaje). 'Za naročnika Wotan dokončujemo in pripravljamo za odpremo stroje za tlačni liv iz šeste serije. L. N. TOZD Pl MODELNA MIZARNA Modelna mizama še vedno predstavlja ključni obrat proizvodnje ulitkov v vseh treh livarnah, kajti za skoraj 600 ton naročenih ulitkov je potrebno izdelati modele. V mesecu oktobru smo uspešno izdelali model Kaplanove lopate za Dravske elektrarne, več modelov za polarni žerjav za JE Krško in HE Zakučac. Poglavitno delo v novembru je vsekakor izdelava modelov ohišij Dieslo-vih motorjev za Jugoturbino iz Karlovca ter modelov Franciso-vih gonilnikov za HE Sjenica in HE Mangapapa iz Nove Zelandije. Za ulitke blagovne proizvodnje pa moramo izdelati večje število modelov za cementarno Beočin in Dalmacijo cement Solin. LIVARNE SIVE LITINE V težki oblikovalnici zelo uspešno poteka izdelava ulitkov ohišij ekscentričnih stiskalnic za Jelšingrad iz Banja Luke. Končujemo pa izdelavo zadnjih ulitkov ohišij reduktorjev za Sovjetsko zvezo. V lahki oblikovalnici uspešno nadaljujemo z izdelavo ulitkov cilindrov, batov in glav cilindrov za romunske Dieslove motorje. Poleg izdelave ulitkov iz sive litine v oblikovalnici izdelujemo kalupe za velike zobnike iz jeklene litine, ki se pred litjem pripeljejo v livarno jeklene litine, kar omogoča hitrejšo izdelavo ulitkov za naroč- Posvet nika D j uro Djakovič iz Slavonskega Broda. V oddelku, kjer izdelujemo racionalno litino, uspešno izdelujemo ulitke obtožnih plošč za Salonit Anhovo in cementarno Lukavac. LIVARNA JEKLENE LITINE V oblikovalnici nadaljujemo z izdelavo ohišij in zobatih koles reduktorjev za Sovjetsko zvezo, prav tako hitimo z izdelavo ulitkov delov turbin za HE Zakučac in Srednjo Dravo II. Pričeli smo izdelovati tudi večje število ulitkov za HE Sjenica in za polarni žerjav za JE Krško. V čistilnici končujemo ulitek krmila za Indijo in ulitke za cementarno Pula, ki so za TOZD Fi predvideni v programu letošnje fi-nalizacije. Prav tako bomo končali in odpremili več ulitkov za rudnik Bor in Majdanpek. PLOCEVINARNA Izdelava zvarjencev v zadnjih mesecih poteka zelo dobro, kajti napori vodstva TOZD Pl in same pločevinarne, da bi dvignili V praksi se vse pogosteje dogaja, da so naenkrat potrebne velike količine krvi (prometne nesreče, elementarne nesreče, vojne, itd.). Prav tako se vse pogosteje uporablja indirektni prenos — transfuzija krvi. Da bi ob takih situacijah imeli dovolj krvi, usposobljeni zdravstveni delavci v transfuzijskem zavodu darovano kri ustrezno obdelajo in konzervirajo. V telesu odraslega človeka je 5 do 6 litrov krvi. Krvi pa ne potrebujejo samo ob operacijah in nesrečah, vse pogosteje jo uporabljajo tudi pri raznih zdravljenjih (težke zastrupitve, levkemija, razne vrste anemije in drugo). Iz tega vidimo, da se mora vabilu odzvati veliko krvodajalcev, da dobimo ustrezno količino krvi samo za eno zdravljenje ali operacijo. Ob zadnji akciji 13. 11. 1976, ki jo je vodila komisija za socialna vprašanja in družbeni standard pri sindikatu Litostroja, smo ugotovili, da so litostrojski delavci vedno pripravljeni sodelovati v humanih akcijah. Da je res tako, dokazuje udeležba okrog 130 Litostroj čanov na transfuzijski postaji, čeprav je bila krvodajalska akcija organizirana na prosto soboto. Posebno razveseljivo je dejstvo, da je bito med darovalci veliko mladih delavcev. S svojo udeležbo smo Litostrojčani presenetili vse tiste, ki so menili, da smo izgubili posluh za take akcije. Mnenja, da bi morale biti take akcije na delovni dan in očitki na ta račun, niso utemeljeni. Lito- proizvodnjo, so v polni meri uspeli. Vsekakor je potrebno za tak uspeh pohvaliti celoten kolektiv. V oktobru smo končali z izdelavo zvarjencev za tlačni regulator za HE OHAUA, tako da imamo v delu za štiri turbine samo še iztočne cevi za turbino III. in IV. ter gonilnik za turbino IV. Dela bodo končana v novembru in decembru letošnjega leta. V novembru bomo tudi izdelali veliki mostni žerjav za JE Krško (teža mostnih nosilcev, ki sta dolga 43 m in visoka 2,5 m, je 103 tone), zgornjega vodilni-kovega obroča in nosilnega ležaja za SD II, obe sesalni cevi, večje število podložnih plošč za Dieslove motorje in notranja oziroma zunanja vodila za viličar-sko proizvodnjo. Vsekakor je potrebno pospešeno nadaljevati z delom spiralnih ohišij za HE Zakučac in HE Gazivode. V kovačnici moramo nadaljevati s kovanjem vilic za 7,5 tonske viličarje, ki so predvideni še za letošnjo finalizacijo. A. G. strojčani se zavedamo, da je naša prva obveznost delo, nikoli pa še nismo odpovedali in menimo, da tudi v prihodnje ne bomo, v vseh solidarnostnih in humanih akcijah. Pripravljeni smo pomagati vedno in povsod, kjer je potrebno. Naših 30 sodelavcev, ki se krvodajalstva udeležujejo na poziv, pa tudi dokazuje, da smo vedno pripravljeni pomagati, če je potrebno tudi med rednim delovnim časom. Dosedanje izkušnje nam povedo, da bistvene razlike v številu udeležencev ni, pa naj je taka akcija organizirana na delovni ali na prosti dan. Komisija za socialna vpraša; nja in družbeni standard pri sindikatu Litostroja ima med drugimi nalogami na skrbi tudi organizacijo krvodajalskih akcij-V svojem pravilniku je že opredelila priznanje krvodajalcem za čas, če darujejo kri v svojem prostem času. Predvidena so tudi srečanja krvodajalcev ob tednu Rdečega križa. V letošnjem letu smo tako srečanje morah opustiti zaradi pomanjkljive evidence litostrojskih krvodajalcev, prvo srečanje pa bomo ver j etn0 lahko organizirali že prihodnje leto. Ob tej priliki bomo skušah podeliti ustrezna priznanja vsem najbolj prizadevnim in dolgoletnim krvodajalcem v Litostroj m Zato vabimo vse krvodajalce, da svojo izkaznico o krvodajalstva oddajo socialni delavki zaradi boljše evidence. Magda Kreft vesti iz obratov USPELA AKCIJA Da bi mogli zagotoviti dovolj krvi, te dragocene rdeče tekočine, ki stalno kroži skozi srce in krvne žile, prenaša potrebno hrano v posamezne dele telesa, prenaša kisik iz pljuč v tkiva in odstranjuje iz telesa odpadne snovi ter uravnava še ostale funkcije telesa, so potrebne take akcije, kot smo jo v Litostroju izvedli 13. 11. 1976.