PoStnina plačana v gotovini IZHAJA VSAKO SOBOTO Uredništvo in uprava Ljubija-M, Dalmatinova ali ca 11. — Foitni predal it. US. — Naroč-BŠaa na mesec 4 Din, četrt leta M Din, pol leta 24 in na leto M Din. — Za inozemstvo na meaec 8 Din. EDINOST Posamezna številka 1'— Din Inserati po tarifi. — Čekovni račun: Ljnbljana 12.042. — Rokopisi se ne vračajo. — Na-frankirana pisma se ne sprejemajo. — Rokopisi naj m pošiljajo le na poštni predal štev. 115, Ljubljana L GLASILO JUGOSLOVANSKE NARODNE STRANKE teto I. V Ljubljani, dne 13. oktobra 1934 Štev. 33. NJ. VEL. KRALJ ALEKSANDER I. V neizmerni bolesti in nemi grozi so se stisnila srca vseh zvestih Jugoslovanov, ko je planila iz francoskega sredozemskega pristanišča Marseilla v svet grozna, pretresljiva vest, da je padel kot žrtev zločinskega atentatorja veliki jugoslovanski vladar, naš junaški kralj Aleksander I. Ta strašna novica, kateri sprva nihče ni mogel in hotel verjeti, je z bliskovito naglico preletela vso Jugoslavijo in ves svet. Nepopisna bolečina je strla ves narod od Triglava do Vardarja v najglobljo žalost in štirinajst milijonov zvestih Jugoslovanskih src je zakrvavelo in zaplakalo ob tej neizmerni, nenadomestljivi izgubi. Vsa širna Jugoslavija tone v mraku splošne žalosti in se globoko upognjena pod tem najtežjim udarcem usode klanja spominu svojega na j večjega sinu, svojega velikega kralja Aleksandra I. Naš vzvišeni vladar je padel kot mučenik velike ideje miru in bratskega sožitja med narodi v trenotku, ko je stopal na svobodna tla zavezniške Francije, kjer ga je čakal triumfalen sprejem vsega francoskega naroda. Neizpolnjena je ostala v prestreljenem naj blažjem jugoslovanskem srcu zadhja topla želja in vzvišena zamisel, kako še bolj utrditi mednarodni mir in kako čim popolnejše služiti svojemu narodu na njegovi poti k napredku in lepšemu, boljšemu življenju. N j. Vel. kralj Aleksander I. je mrtev! Toda mrtvo je le njegovo izmučeno telo, ki je moralo v dolgoletnih osvobodilnih vojnah in nečloveških vojnih grozotah prenesti najtežje trpljenje in naj bridke jše preizkušnje. Večno živ in svetal pa bo ostal med nami veliki, silni in pravični duh nepozabnega in neprežaljivega vladarja, čigar vse življenje, delo in hotenje je bilo posvečeno zgolj narodu, domovini in njuni čim srečnejši bodočnosti. Jasno pot nam je začrtal naš blagopokojni kralj v bodoče dni. S strumnim, zanesljivim korakom je stopil na njo in nas, sam neustrašeno na čelu, povedel s sigurno roko po njej. Strti in klonjene glave smo se ustavili v trenotku tragične smrti svojega velikega vodnika in za kratek hip nepopisne bolesti in neme žalosti je utihnil čvrsti korak našega pohoda. To pa le za ta hip dolžne pietete in iskrene tuge. Zakaj zvesto sledeči zadnji oporoki z usten umirajočega kralja: »ČUVAJTE JUGOSLAVIJO!« bomo morali vnovič v korak k onemu vzvišenemu cilju, za katerega je padla najsvetejša in najtežja žrtev med jugoslovanskimi štirinajstimi milijoni! Ob mrtvem truplu svojega naj večjega narodnega kralja, svojega osvoboditelja in uedi-nitelja, prisegamo vsi pravi, zvesti in zavedni sinovi skupne domovine Jugoslavije, da ne bomo niti za. hip krenili z njegove poti in da bomo v vsem svojem delu, miši jen ju in čuvstvovanju zvesto izpolnjevali njegovo sveto oporoko! Z njegovim modrim in junaškim duhom v čistih, vernih srcih, z njegovim pogumom v žilah in pesteh ter z njegovim najsvetlejšim ciljem v očeh bomo skušali postati vredni njegove najdragocenejše žrtve, ki jo je položil na zavezniških francoskih tleh za blagor človeštva, za zmago miru in ljubezni, za dobrobit in pro-cvit svojega naroda in velike Jugoslavije! Ob mrtvaškem odru svojega največjega državnika in najboljšega očeta kleči vsa Jugoslavija in izreka v ponižni molitvi svojo najiskrenejšo, najsvetejšo željo: »Naj bi rodila ta najdragocenejša žrtev slogo in bratstvo med vsemi Jugoslovani, da bomo čim prej dosegli oni veliki cilj, za katerega je žrtvoval svoje mlado živi jen je naš veliki kralj Aleksander I. Na j'milosti jivi Bog vlije tolažbe in utehe v ranjena srca Nj. Vel. kraljice Marije, Nj. Vel. kralja Petra II., N j. Vis. kraljevičev Tomislava in Andreja ter ostalih članov vzvišenega kraljevskega doma, s katerimi deli žalost in bolest ves narod Jugoslavije! Mi vsi pa na delo in izpolnjevanje kraljeve oporoke: »ČUVAJMO JUGOSLAVIJO!« VEČNA SLAVA NESMRTNEMU KRALJU ALEKSANDRU I. KARADJORDJEVIčU! Jugoslovanskemu narodu! Naš veliki kralj Aleksander I. je padel 9. oktobra ob 4. popoldne v Marseillu kot žrtev podlega atentata. • S svojo krvjo je kralj mučeniško zapečatil delo za mir, radi katerega se je napotil v zavezniško Francijo. Kralje^*ska vlada, vojska in mornarica so položili prisego zvestobe N j. Vel. kralju Petru II. Vlada kraljevine Jugoslavije, ki vrši začasno na osnovi člena 45. ustave kraljevsko oblast, je sklicala narodno predstavništvo k skupnemu zasedanju na dan 11. oktobra, da položi prisego v zmislu čl. 59. in čl. 42. ustave. S svojimi zadnjimi besedami, ki jih je blago-pokojni kralj umirajoč jedva izgovoril, je v svojem neizmernem rodoljublju zapustil našemu narodu tole sporočilo: »ČUVAJTE JUGOSLAVIJO!« Kraljevska vlada poziva ves jugoslovanski narod, da to sveto zapoved zvesto in spoštljivo izpolni. V Beogradu, dne 9. oktobra 1934. Predsednik ministrskega sveta M. T. Uzunovič, s. r.; kmetijski minister in zastopnik zunanjega ministra dr. Dragutin Kojič, s. r.; prosvetni minister dr. Ilija Šumenkovič,*s. r.; pravosodni minister Božidar Maksimovič, s. r.; minister za telesno vzgojo naroda dr. Grga Andjelinovič, s. r.; minister za trgovino in industrijo Juraj Demetrovič, s. r.; finančni minister dr. M. Djordjevič, s. r.; minister za gradnje dr. Stjepan Srkulj, s. r.; notranji minister Živojin Lazič, s. r.; minister za socialno politiko in narodno zdravje dr. F. Novak, s. r.; minister vojske in mornarice armijski general M. Milovanovič, s. r.; minister za gozdove in rudnike dr. Ulmanski, s. r.; prometni minister Ognjen Kuzmanovič, s. r. Zadnja volja velikega kralja Beograd, 10. oktobra. Sestavljeno v kraljevskem dvoru na Dedinju, dne 9. oktobra 1934 ob 20. uri. Na povabilo Njegovega kraljevskega Visočanstva kneza Pavla so prišli v dvor: predsednik ministrskega sveta g. Nik. T. Uzunovič, upravnik dvora g. Ma-nojlo Lazarevič in poveljnik kraljeve garde armijski general g. P. R. Živkovič. Prisoten je bil tudi prvi adjutant Nj. Vel. kralja divizijski general g. Mik J. Ječmenič. Njegovo kraljevsko VisoČan-stvo knez Pavle je sporočil prisotnim, da je od zunanjega ministra g. Bogoljuba Jevtiča in maršala dvora g. Dimitrijeviča prejel iz Marseilla brzojavno poročilo o atentatu na N j. Vel. kralja Aleksandra I. in da je Nj. Vel. kralj podlegel. Po tem sporočilu je Nj. kraljevsko Visočanstvo knez Pavle izročil predsedniku ministrskega sveta g. N. Uzunoviču v prisotnosti gori navedenih kuverto z napisom: »To je lastnoročna listina, ki sem jo napisal na osnovi člena 42. ustave kraljevine Jugoslavije od 3. septembra 1931. leta. Aleksander. G. ministrskemu predsedniku! Ta kuverta je zaprta in zapečatena z dvema pečatoma iz rdečega voska, na katerih je vtisnjen grb kraljevega doma. Predsednik ministrskega sveta gosp.* N. T. Uzunovič je v prisotnosti N j. kraljevega Visočan-stva kneza Pavla iii gori navedenih odprl kuverto in v njej našel na modri poli konceptnega papirja akt, podpisan lastnoročno po Nj. Vel. kralju, ki se glasi: Sestavljeno 5. januarja 1934 na iftedu. Po svobodni volji in v svojem najboljšem prepričanju, da 's tem najbolje služim interesom svoje mile domovine, kraljevine Jugoslavije, svojega dragega naroda in svojega kraljevskega ! doma: Odrejam na osnovi čl. 42. ustave kraljevine Jugoslavije, da za primer, da prestolonaslednik iz vzrokov naštetih v Čl. 41. ustave, ne more vršiti kraljevske oblasti, vrše namestniško oblast: 1. NJ. KRALJEVO VISOČANSTVO KNEZ PAVLE KARA-GJORGJE; 2. DR. RADENKO STANKOVIČ, SENATOR IN MINISTER PROSVETE; 3. DR. IVO N. PEROVIČ, BAN SAVSKE BANOVINE. . Kot namestnika za knčza Pavla določam armijskega generala Vojislava Tomiča, poveljnika Beograda; kot namestnika za dr. Raden-ka Stankoviča določam Jovana Banjanina, senatorja; kot namestnika dr. Peroviča določam dr. Zeca, senatorja. Ta akt sem napisal in podpisal lastnoročno v dveh izvirnikih, od katerih bo enega hranila Nj. Vel. kraljica, drugega predsednik ministrskega sveta. Oba izvoda tega akta sta ku-vertirana in zapečatena z mojim podpisom. Aleksander Karagjorjevič, kralj Jugoslavije. Temu protokolu se priloži pravkar navedeni akt od 5. januarja 1934 leta z Bleda. Preči tali smo in overovili: PaVle, s. r., predsednik min. sveta Nikola T. Uzunovič, uprav, mesta Beograda Man. Lazarevič, poveljnik kraljeve garde Peter R. Živkovič, I. adj. Nj. Vel. kralja diviz. general N. J. Ječmenič. Iz kabineta predsednika min. sveta št. 220 od 9. oktobra 1934 leta. Živel Nj. Vel. kralj Peter II. vv. ^ ■ bosta spremljala poleg jugoslo-venskih oficirjev iz kraljevega -spremstva tudi j ugoslovenski vojni ataše v Parizu general Mi-hajjovič in poslaniški svetnik Gjuroivič. Nj. Vel. kraljica Marija bo odpotovala v Jugoslavijo z ekspresnim vlakom v spremstvu ju-goslovenskega zunanjega ministra Jeftiča in dvornega maršala Dimitrijeviča. Beograd, 10. oktobra. Državni odbor za pogreb blagopokojnega kralja Aleksandra I. odreja: Prenos zemskih ostankov blagopokojnega Nj. Vel. kralja A.le- ! ksandra I. na vojno ladjo »Dubrovnik« v Marseilleu in prevoz v domovino se objavi v prestolnici in v sedežih banskih uprav s topovskimi streli vsakih pet minut od t6. do 18. na dan 10. oktobra 1934. Razen tega bodo v prestolnici in v vsej kraljevini zvonili zvonovi v vseh cerkvah vsako uro po pet minut vsakega dne vse do pogreba. V džamijah in sinagogah bo to objavljeno na način običajen v dotičnih verah. Splošna narodna žalos't priče- j | nja 9. oktobra 1934 in traja šest mesecev do 9. aprila 1935. Podroben spored bo objavljen naknadno. Kako je umrl kralj-junak Jugoslovanski rušilec 'Dubrovnik« je z visokim kraljevskim gostom priplul v marseill-sko pristanišče ob 4. popoldne. Na krov »Dubrovnika« je takoj prišel francoski zunanji minister Barthou, ki je v imenu predsednika francoske republike Lebru-na pozdravil Nj. Vel kralja. Nato se je podal Nj. Vel. kralj na francosko admiralsko ladjo, na kateri se je nahajal francoski mornariški minister Pietri. Medtem sta prispela na francosko generalsko ladjo tudi jugoslovanski zunanji minister Jevtič in minister dvora Antič. P znano visoko izobrazbo je prejemal najprej na dvoru pokojnega, ruskega carja Nikolaja II. in pozneje v Ženevi, v balkanski vojni pa je že nastopil z velikimi uspehi in zmagami kot vojskovodja. Vsa težka dolžnost in odgovornost vladarja je legla na njegove rame 12. junija leta 1914., ko je bil postavljen zaradi bolehnosti svojega visokega očeta kralja Petra I. Velikega Osvoboditelja za regenta in vršilca kraljevske oblasti v kraljevini Srbiji. V svetovni vojni je v obupni obrambi Vodil svojo junaško vojsko na-pram silni sovražnikovi premoči, s svojimi zvestimi borci je delil grozote albanske Golgote in slavo rvročega preboja solunske fronte, nakar je 1. decembra 1918. uresničil veliki sen milijo-: nov Jugoslovanov in jih uedinil v mladi, močni Jugoslaviji. Po smrti svojega blagopokojnega očeta je postal dne 16. avgusta leta 1921. tudi formalno kralj Jugoslavije. S svojim modrim vladanjem je umel često reševati državo v nevarnih trenutkih in s svojim • zgodovinskim manifestom je dne 6. januarja leta 1929. napravil energičen konec vsem zmedenim notranjim razmeram, razdivjanim strankarskim in plemenskim strastem, ki so grozile razrušiti komaj postavljeno državno zgradbo Jugoslavije. Kot velik zagoivornik in cenite!j resnične demokracije je že leta 1931. odredil ponovno uvedbo parlamentarizma, v razvoju katerega je prišel narod končno tudi do dveh političnih strank in so bili na bližnjem vidiku pomembni dogodki v nadaljnjem političnem, gospodarskem, kulturnem in socialnem življenju ter napredku Jugoslavije. Žal je hotela usoda drugače. Krogle izdajalca domovine in naroda so pretrgale nit življenja najivečjemu Jugoslovanu, našemu narodnemu kralju Aleksandru I. v trenutku, ko se je bližal zaključku in izvršitvi svoje velike državniške zamisli. Srčna kri našega kralja, mučenika svete ideje miru in blago- vi je. Poročil se je pokojni vladar 'dne 8. junija leta 1922. z romunsko princeso Marijo, ki mu je podarila troje čvrstih kraljevičev, sedanjega kralja Petra II. dne 6. septembra leta 19231., kraji jeviča Tomislava dne 9. januar-'ja leta 1928. in kraljeviča Andreja 28. junija leta 1929. In v ta srečen kraljevski dom je sedaj stopila smrt na tako krut, nečloveški način. I Večna slava in spomin nepre-žaljenemu velikemu kralju Ale-ksandrui I. Karad jordjeVicii! Novi kralj Nj. Vel. Peter II. Klic usode, naroda in domovine je poklical v trenutku najgloblje narodne žalosti na prestol Jugoslavije dosedanjega prestolonaslednika in sedanjega kralja Nj. Vel. Petra II. V zavesti vse teže sedanjih dni in v neomajni zvestobi do svoje narodne vladarske dinastije Karad j or-djevičev so se uprle oči vseh jugoslovanskih državljanov v mladega, še nedoletnega bodočega vladarja, čigar vladarske posle bo do njegove polnoletnosti v smislu ustave vršil poseben re-j gentski svet, postavljen še rv oporoki blagopokojnega kralja Aleksandra I. Ob prvem vstopu v svet, ko je odpotoval na Angleško po končani osnovni šoli v nadaljnji študij, je moral preboleti mladi kralj Peter II. najtežji udarec, ki ga je mogel zadeti, da je na tako strašen način izgubil svoie-ga velikega očeta in najmodrej-šega vzgojitelja. S tem trenutkom so legle na mladega kralja ^prezgodnje skrbi, ki bi mu bile sicer še dolgo, dolgo prihranjene. Ni ob njem več one čvrste vladarske roke, ki ga je znala tako vešče in dobrotno uvajati v trpko stvarnost življenja. Toda mlademu kralju naj bo v tolažbo ob nenadomestljivi izgubi globoka zavest, da stoji za njim in zanj ves zvesti narod širom prostrane Jugoslavije, ki mu je prisegal zvestobo in udanost ter ju bo tudi držal enako trdno, kakor bla-gopokojnemu kraljevskemu očetu Aleksandru I. Naj živi N j. Vel kralj Peter II.! Naš kongres preložen Poglejmo pa si nekoliko bližje življenje v naši domovini. V naši državi se popije na leto po 350 milijonov litrov vina, po 100 milijonov litrov piva in po 100 milijonov litrov žganja! »Izkupiček« te ogromne potrošnje znaša skoraj toliko, kolikor naš celotni davek, to je 6 milijard dinarjev! Obenem pa zeva na narodnem telesu ogromna, Zaradi splošnega narodnega žalovanja ob tragični smrti N j. Vel. kralja Aleksandra I. in z ozirom na novo nastale razmere, se prvi državni kongres Jugoslovanske narodne stranke, ki bi se naj vršil 14. oktobra t. 1. v Beogradu, odpoveduje in prelaga gnijoča rana, iz katere zre 40 ti- na nedoločen čas. j?* neozdravljivih, kroničnih pi- „ ■ . vv . jancev m cel polk najnevarnej- tem se tem potom obveščajo vsi delegati in gih kriminalnih tipov! ostali priglašenci. j Pa naJ še kdo reče, da nismo s _ v . . . ,1 v .j [»varčni« in ivredni potomci očaka Obenem pa se naprošajo vsi priglašeno, da Noeta? (NamrečPzato? ker pri_ pošljejo takoj, ko bo določen novi termin kongresa, {dno vozimo »barko«.) svoje izjave o obnovitvi prvotne prijave o udeležbi na kongresu. Obenem naj vsi zaupniki in krajevne organizacije sprejemajo še nove priglašence in pri-glašenke. Ljubljana, dne 10. oktobra 1934. Akcijski odbor Jugoslovanske narodne stranke za Slovenijo v Ljubljani, Dalmatinova ulica 11. Poštni predal št. 115. usmiljenja na cesto kot žrtve mo-1 »zvezde« — korupcije. Od te družbe moderne tehnike in »kulture« —'je vel oster duh parfuma iz zaloge prokletstva. | znane tvrdke Kadič & Kradič. Izži- I Zamajali so se naši, nekdaj tako Iti in lahkoživi politični starci so se ponosni kmečki domovi kakor ob; kar valjali v prahu pred »svetovno potresu, in v smrtnih krčih sta se | veledamo« — Korupcijo. Slišati je jeli zvijati tudi naši, nekdaj tako bilo navdušene prisege večne zve- (cvetoči trgovina in obrt. Neizprosna in divja borba za življenjski ob- stobe itd. Toda mlajši rod, stoj je naposled tudi dovedla množi-'svobode na trdnem Za staro pravdo! Kakor sleherno zlo na tem svetu, tako ima tudi sedanja gospodarska kriza vsaj to dobro stran, da je v tej splošni narodni nesreči dovedla do zbližanja med sloji in stanovi našega malega človeka. Kajti umetni razredni mejniki padajo, namesto njih pa raste med dosedanjimi »izločenci« zavest, da si bo le v skupni borbi mogoče izvojevati blagostanje ter si zgraditi pot v srečnejšo in boljšo bodočnost. Da! Le v skupni borbi bo mogoče premagati tudi onega največjega intrigan-ta in zalezovalca, ki je znal v svoj dobiček razdvajati našega malega človeka dolgo vrsto let. . Deli in vladaj! To jc bilo že od nekdaj geslo za njegov satanski načrt. V dosego tega jc pošiljal med Pošteni in lahkoverni narod razne Politične mešetarje, ki so v družbi 1 našemljenih strankarskih kreatur imeli edini cilj, da ustvarjajo med narodom čimvečje medsebojno so-jVraštvo, zdražbo in prepir. Od časa do časa je ta demon vrgel med ljudstvo pest zlata, kot slepilo in vabo za še večji razdor in medsebojno zavist. In tako so politične staje in pregraje rasle ter se lilesketale v vseh mavričnih barvah. Moderni grajski gospod pa se je zadovoljivo hohotal in božal svoje, že nekam bolj sktijšano zlato tele. Da, da, nakrmiti ga je bilo treba, pa čeprav od same požrešnosti poči. In tako ji; spustil zlato tele najprej v delavsko stajo, potem v kmečko, nato v obrtniško itd. Povsod je iz-sesavulo našega izgaranega človeka do poslednje kaplje sočne krvi... Izmozgane in izropane je pahnil tisoče in tisoče najbednejših brez ce do krutega spoznanja, da si je te pisane politične pregraje zamislil v svoj dobiček edinole nenasitni demon — mednarodni kapital. V stajah je završalo, plotovi so se lomili, grozil je že besen udar... Premirje?! Ah, ne! Mednarodni kapital s svojimi političnimi slugami se je le previdno umaknil v svoj trustovski in kartelski grad, kjer je brez hrupa in skrivaj znova pričel kovati svoje peklenske naklepe. Poslal pa je medtem med ogorčeno, prevarano ljudstvo svojo, v narodno nošo našemljeno in načičkano parlamentarko, zloglasno »Abecedarko« z nalogo, naj poskuša zopet zapeljevati neuki, le pošteno misleči narod s svojimi rafiniranimi sladkostmi. Izza grajskega obzidja pa so jeli zopet polagoma lezti na dan oni stari politični me-šetarji in postreščki, ki so na vso sapo zagovarjali in hvalili nedolžnost ter »poštene namene« svoje stare, izžite device - parlamentarke... Da je bil sprevod še pestrejši, ni manjkalo tudi glasnih trobentačev iz jutrove dežele in pa moderne ki se mu hoče temelju člove- Imamo pa v naši državi tudi 40.000 gostiln, tako da pride na vsakih 350 prebivalcev po ena. Poudariti pa moramo takoj pri tem, da imamo pri nas tudi 6000 šol in pride na vsakih 2600 prebivalcev po ena! Mar nismo dovolj napredni in kulturni?! Pojdimo še nekoliko na ogled naših razmer. V naši lepi Jugoslaviji, prepolni najlepših in najidealnejših klimatskih in drugih zdravilišč, umira vsako leto nad 40.000 oseb za jetiko. To se pravi: po 110 vsak dan! Na vsakih 350 prebivalcev prihaja po 1, ! grobu zapisan jetičnik. Za pobijanje te zavratne morilke našega naroda izdaja pristojno ministrstvo na leto po 60 milijonov dinarjev. — Brez komentarja! Brezposelnih imamo pri nas okrog 300.000, zato pa je zaposlenih v naših podjetjih »samo« 40.000 tujcev, katerih redni dohodki znašajo po 5 do 10-krat vež, kakor dohodki domačih delavcev in nameščencev. V naši državi je okrog 4000 industrijskih podjetij. Od teh pripada domačim ljudem in domačemu kapitalu samo 300 do 400 podjetij, vsa ostala podjetja so pa v rokah tujcev in tujega, večinoma židovskega in Jugoslaviji celo nad vse sovražnega kapitala! In tako dalje in tako dalje in tako dalje ... =P canskih pravic, je z gnusom in prezirom obsodil te komedije. Strnil se je v mogočno fronto ter pod čistim ponosnim praporom Jugoslovanske narodne stranke pričel pohod in predor s svežim elanom v najgloblje plasti naroda, oznanjujoč mu: Svobodo, Pravico, Enakopravnost, Mir in Ljubezen! In glej! Z vztrajno voljo in resnim hotenjem se je tej naši borbeni armadi posrečilo doseči, da si bo že v bližnjih dneh postavila granitni temelj svoji organizaciji, in to temelj, ki ga bodo gradile žilave roke samih mladih, neustrašnih in poštenih zidarjev, pravih narodnjakov in rodoljubov. Vsa poštena javnost se odkrito veseli tega uspešnega napredka in i duhu vzklika tem mnogoštevilnim nesebičnim pijonirjem nove, boljše bodočnosti: »Pomozi Bog, bratje! Sreča jnna- ška in naša ljubeča srca so z vami! . ,. , ,. , , .... v. , . . . so v mestu ljubljanskem nobena Neustraseno pojdite v vroči boj, ki , , . v. , , .v. - » 1 u • i j . samolastna občinska davščina, vas se čaka, v boj za staro pravdo! , , , , , m . . , . ,. j , ker so sklenjene po tozadevnih lMaj vas pri vasem delu vodi duh na- j ■ 1 • 1 ■ • , * t- ; predpisih 111 od ministrstva za finance v soglasju predsednika mi- Kmetova stiska K našemu članku pod naslovom »Kmetova stiska ne pozna padanja, temveč se nasprotno zvišuje 111 poostrujfe« v 27. šte-vilku »Edinosti« nam je mestno načelstvo v Ljubljani poslalo naslednji popravek: »Takse, uvoznine, mitn.ine, tržne pristojbine in tehtnine ni- ših pradedov in Matije Gubca! Bratje, delajte! Bratje, zidajte!« Keka] žalostnih številk Lansko leto je pomrlo od lakote po vsem svetu okrog 2 milijona 400.000 ljudi. V istem času je šlo zaradi bede prostovoljno v smrt okrog 1,220.000 oseb. Da so se pa mogle vzdrževati visoke kartelske cene hranil in živil, so se pa živila uničevala v naslednjih množinah: Žita je bilo uničenega 568.000 vagonov, riža 144.000 vagonov, kave 267.000 vreč, sladkorja 25.000 stotov. Sežgalo se je žita 423.000 vagonov, mesa se je uničilo v obliki konzerv 560.000 stotov in v svežem stanju 14.500 stotov. Izračunjeno je, da bi samo z zgoraj omenjenimi uničenimi živili lahko rešili in preživeli 67 % prej naštetih bednih, obupanih ljudi... Državni dolgovi sveta znašajo 4 bilijone 300 milijard dinarjev. Toda teh strašnih številk še ni konec, kajti pomisliti je treba, da izdajajo vse te države kljub temu vsak dan po 1 milijardo, toda ne za kruh, obleko in podporo brezposelnim, temveč za — topove, tanke in tem podobne strahotne pošasti, za najstrupe-flfjše pline in vsakovrstne bakterije, ki naj pokončajo človeka, Živali, rastlinstvo in sploh vse, kar je živo; kratko povedano: popolnoma naj se uniči ves svBt! Ali je morda še vse premalo, da ogromna armada 11 milijonov okostnjakov samo v svetovni vojni padlih borcev straši po brezmejnih bivših bojnih poljanah pokvarjene, izprijene Evrope?! Ali še ni dovolj, da skoraj 400 milijonov brezposelnikov duševno in telesno hira ter propada kot žrtev sedanje moderne kulture — brez srca?! nistrskega sveta odobrene. Trditev, da so uvozne initnine višje, kakor vsi davki ali celo slabe letine, ker znašajo povprečno 20—25 % vrednosti uvožene-nega blaga oziroma izkupička, ne odgovarja dejstvu, ker znaša povprečna pripadajoča trošarina, ki pa jo najmanj do polovice plača ljubljanski konsument, od 1 do 3 % vrednosti blaga. Dalje ni resnica, kakor trdite v Vašem listu, da plača kmet občinske trošarine za neprodane pridelke, ki jih zopet izvaža. Res pa je, da se mu za take izvožene količine deponirala, količina povrne ter je ravnateljstvo mestnega d oh od (i rs t v e n ega urada izdalo z okrožnico 1667 od 17. oktobra 1930. linijskim uradom potrebna navodila, mestno načel-, stvo je pa v notici, objavljeni v štev. 221 dnevnika »Slovenec« dne 29. septembra 1932. ponovno opozorilo na to ugodnost. Da ne manjka občinski upravi mesta Ljubljane človečanske uvidevnosti in da ubogi kmet ni popolnoma brez zaščite, sledi iz tega, da so se zavzele za omenjene nedostatke razne gospodarske korporacije itd. predvsem pa uprava sama, ki je na konkretno izražene želje znižala trošarino na poljske pridelke od leta 1930. do danes že za 40 odstotkov odobrene višine. Iz vsega tega sledi, da se kmet ne izrablja na ljubljanskih mese- nih mitnicah in da ljubljanska'konsko dete, bolno telo in oba- se je mar čuditi dekletu, ki je i To, gospodarji, je, kar si mora- mestna občina namenoma ne prekinja že itak rahlo spleten kontakt med mestnim in podeželskim prebivalstvom.« Zupan in mestni načelnik: Dr. Dinko Puc.« Svoje mnenje glede tega popravka in opis nekaterih točnih primerov za naše trditve bomo objavili v prihodnji številki. Uredništvo »Edinosti«. Tudi krški okraj za Narodno stranko Narodno trpljenje ne dopušča vestnim državljanom nobenega odlašanja in oklevanja. Vroči, iz dna duše prihajajoči klic naroda je pozval Jugoslovansko narodno stranko preteklo nedeljo, dne 7. oktobra tudi v krški okraj, kjer so se vršili ob sijajni udeležbi prebivalstva od blizu in daleč kar trije javni shodi. Prvi shod je bil zjutraj ob 7. uri na trgu pred cerkvijo pri SV. KRIŽU PRI KOSTANJEVICI ki ga je otvoril in vodil g. Andrej Hribar od Sv. Križa. Glavni govornik, član Akcijskega odbora Jugoslovanske narodne stranke za Slovenijo g. Drago Kornhauser iz Ljubljane je zbra nemu ljudstvu nad vse jasno in podrobno razložil strankin program in razkril prave vzroke sedanje obupne krize, ki zlasti tes- Drugi shod je bil ob 11. uri v idiličnih CERKLJAH OB KRKI, kjer je preprosto ljudstvo, ki je pa po sedanjih razmerah in ne-prilikah ter krivicah najbolj prizadeto in ki na lastni koži naj-neprijetnejše občuti vse blago-dati, katere mu je naprtila nacionalna JRKD stranka, docela napolnilo prostrani trg pred cerkvijo. Tukaj je vodil shod akademik g. Božo Pleterski, glavno poročilo o političnem položaju in razlago programa pa je podal g Drago Kornhauser. Isti govornik je popoldne ob 3. uri moral pohiteti še v LESKOVEC PRI KRŠKEM, kjer se je zbrala na prostoru pred cerkvijo kljub za shod neprimerni uri in kljub najbesnej no duši naše podeželje. Navedel gj protiagitaciji nasprotnikov iz je celo vrsto kričečih korupcij- ™ . skih primerov iz našega sedanjega in polpreteklega javnega življenja in tudi najostrejše ožigo- vrst JRKD stranke velika množica ljudstva, ki je navdušeno odobravala program Jugoslovanske narodne stranke ter ostro ob- sal vse krivce ter vse odgovorne sojala razne korupcijske prime politične činitelje za te zločine, j re> ki so jih zagrešili razni pri-zagrešene nad narodom in državo ter njunim imetjem. Ljudstvo je vsem izvajanjem govornika sledilo izredno pozorno in je izkazalo svoje soglasje in solidarnost v mišljenju ter prepričanju z glasnimi vzkliki ter ploskanjem. staši JRKD oziroma novo krščene Jugoslovanske nacionalne stranke. Vse svoje navedbe je govornik podprl s stvarnimi dokazi. Shodu je predsedoval in ga vzorno vodil g. Franc Gunčar, vneti organizator Narodne stranke v krškem okraju. pana duša kot edini nadomestek za izgubljeno srečo, otroško naivnost, poštenost in kipeče zdravje. O takih pustolovščinah in ža-loigrah bi se dali pisati neizmerni romani brez konca in kraja.. Pa ne le v moralnem, temveč tudi v materijalnem pogledu se naša dekleta nesramno izrabljajo in ponižujejo. Še danes se najdejo gospodarji in gospodinje, ki plačujejo svoje »bele sužnje« skrajno nizko, marsikdaj sploh nič in jim ne dajejo niti zadostne hrane. Le redki so taki, ki poznajo tudi za svojega posla srce in usmiljenje. Dokler je dekle mlado in še kolikortoliko prikup-Ijive zunanjosti, še nekako dobi službo; ko se pa postara, nima svet zanjo nobenega kotička več. In prav v tem je tudi treba iskati vzroke, da naša izmučena in razočarana dekleta tako pogosto in v tako visokem številu beže iz življenja, da skačejo v vodo da se mečejo pod ivlak in da pijejo strup... Skrajni čas bi že bil, da bi tudi temu važnemu socialnemu vprašanju posvečali pristojni činitelji nekoliko več pozornosti! Saj je v drugih naprednih državah že davno urejeno tudi to važno vprašanje. Na vsak način je treba že končno tudi našim revnim dekletom, ki si služijo iz-iven ožje domovine svoj trdi kruh, nuditi primerno zaščito njihovega obstoja. Nič boljše se pa ne godi tudi onim našim dekletom, ki si po raznih tovarnah s trdim delom od ranega jutra do pozne noči ustvarjajo najskromnejše življenjske pogoje. Za smešno »napitnino« delajo tujemu kapitalistu navadno- — tlako. Res je naravnost uganka, kako se vendar te reve morejo preživljati s plačico, ki bi zadoščala komaj za mlado in v katerem življenje kar mo predvsem ohraniti: najdrago- kipi, če se izgubi na cesto v nagonski želji, da se lahko vsaj dostojno in čedno obleče?! Ali pa se je mar čuditi, da je naša kriminalna kronika prepolna primerov, ki niso našemu narodu niti najmanj v čast in ponos?! Kako kruto in nesramno se v nekaterih tovarnah postopa z našimi delavskimi in kmečkimi dekleti, ni mogoče opisati in vpije- cenejšo izkušnjo iz moderne sedanje dobe. V tem primeru moramo iti svoja pota! * Obcestno sadno drevje. Kdor rajža po Češkem, bo opazil, da se tam nahajajo ob skoroda vsaki okrajni in občinski cesti pravcati sadni drevoredi. Mnogi donašajo toliko ali celo več, kolikor stane letno vzdrževanje ceste. Hkrati jo te krivice do neba, vpijejo po dajejo ,epo Ijce in zavi_ maščevanju! Mimo vseh šikan, ki j ja jo vasi v lep šopek zelenja in be- jih morajo prestajati nase delav-;Iine Tudj v Sloveniji so sedaj ^ ke, so izpostavljene še vsestran skeinu zlorabljanju s strani tujih, importiranih in »nenadomestljivih« mojstrov, katerih pohota kot posledica presitosti in sirove germanske nature meji že na sadizem. Če se pa drzne kako pošteno in odločno dekle takemu nasilnežu in brezvestnežu zoper redili, da se ima banovinska cesta obsaditi s sadnimi drevoredi. Vsakoletna izkušnja uči, da je obcest-je ugodno za sadno drevje, obcestni nasadi so navadno izredno rodovitni. Na cestah se zbira gnoj, v obcestnih jarkih pa vlaga, kar oboje koristi drevju. Tudi cestni prali ugodno vpliva na drevje, ker staviti in primerno odkloniti nje- uničuje sadne škodljivce. Sadi se govo »ljubeznivo« zahtevo, se že navadno pozne sorte, ki na drevju naslednjega dne prav zanesljivo znajde brez kruha in zaslužka na — cesti. Papir pa tudi ne more' prenesti točne reprodukcije vseh poVočatiltoroŠko'''’moštaiaT''Kdor najpestrejsih fpsovk in žaljivk,' jma ugodnost da teče cesta ali s katerimi obmetujejo ti spitani | občinska pot ob ali po njegovem ,niso užitne in ob enem času dozo-| re, tako da so nasadi varni proti | tatvijii. Od hrušek je najbolj pri- tujerodni valpti naša pridna, ponižna in poštena slovenska dekleta. In zato vprašujemo vse pokli- j cane in vso pošteno javnost: ■»Ali j mar še ni dovolj teptano, poniže- gruntu, naj to izrabi in cesto ali pot obsadi z drevjem. Uspeha bo lahko vesel. Napajanje živine. Krava molž-| nica v teži 500 kg rabi pri suhi krmi dnevno okoli 50 1 vode. To je vano in zasramovano naše ubogo ! ^ ko]ičina Ce žival ne ^ slovensko dekle' Al, se n. dovolj dovo]j yo(k% trpi _ |n to y na§0 tujčevskega blata na našem na- škodo. Po naših krajih imajo po- I m v« I OIVUU.W, i W I1U.OU1 IVI MJ111 1I1IU.J W rodnem ponosu m na nas, narod- nekod nayad da jaj() žiyin0 m časti?« 1 Dovolj in preveč! In zato bo- pozimi s škafi, kar je ogromno in ;ne baš lahko delo. Zakaj bi živina do nasi narodni poslanci Jugoslo- tu(j. pozimi ne h(xlila sama po vo_ vanske narodne stranke radi in do? M res ni mosoče postavjti svesti si svoje dolžnosti odločno nekje zunaj k()rit(>i kamor bi se posegli vmes in se zavzeli za za- žiyina redno goni,a> da se napije lastno usodo nasili revnih, poste- po mj]j Tudi to kratko giba- mh in delavnih slovenskih de- nje na prostern ho imelo korist in klet na vseh pristojnih mestih! boznjimprištedeno obi[o nepQ_ krmo gosposkega — kanarčka. 11 udi našemu delovnemu zenstvu trebnega posla Prostitucija in cela vrsta zloči- mora napočiti lepša bodočnost, nov gre na rovaš teh razmer. Ali ker ima polno pravico do nje! Usoda revnih slovenskih deklet Slovenska dekleta si že od nekdaj iščejo kruha po večjih mestih in so se zlasti po prevlatu zatekle v Zagreb in Beograd. Usoda teh naših deklet pa je naša moralna in nacionalna zadeva, ker se pogosto dogaja, da se naša nekleta izgubljajo na krivih potih in da se jim marsikje dogajajo velike krivice. Najdejo se ljudje, ki trdijo, da Slovenke zato tako rade beže po svetu, ker so prelene, da bi obdelovale trdo domačo grudo in je prav zato njihov padec v nemoralno življenje lahko razumljiv. Drugi pa pravijo, da jih žene po svetu njihov veseli temperament in da v svoji otroški naivnosti iščejo — neznane sreče. Tretji pa lakonično izjavljajo, da jih silijo z doma v svet lakota, beda, pomanjkanje... Veliko krivico delajo našemu narodu in njegovi časti vsi, ki tako slabo mislijo o naših slovenskih dekletih. Pač ne poznajo na ših razmer in tudi ne vedo, da žene naša poštena in pridna de kleta v svet le nadvse kruti socialni kmečki red, ki je pri nas še danes tak, da težko kaznuje može. In tako gredo uboga slovenska dekleta v svet, kjer si služijo večinoma kot služkinje, kuharice, natakarice in pestunje svoj košček trdega vsakdanjega kruha. Naša dekleta najdemo v omenjenih težkih in trpljenja Gospodarstvo Kako naj gospodarimo? Zanimivosti Največja ladja sveta, k:i bo pa obenem tudi najhitrejša, je . v ~ bila te dni spuščena v morje na Nekje je živel pred desetletji moz- An leškcm Pri splovitvi ladje je XTX , , ... . | korenina, k, ga v njegovi živino- 1>i]a kumjca a ,eška kraljica Naši predniki so imeli eno viso- zdravniški praka, katero si je pn- M katcri se iadja tudi ko gospodarsko solo: svojo izkus- dobil brez posebnih šol, ne bii mo- imenuje Novi morski velikan je njo. Kar se je v kmetiji tekom dveh gel doseči noben moderen zdrav- j gudo m(>,|erne tehnike. ah treh rodov ,zkazalo za solidno nik. Koliko bi bilo se drugih slič-;Sk ,t