PRIMORSKI DNEVNIK p0štl Abb. ,riina plačana v gotovini Postale I gruppo - Cena 90 lir Leto XXIX. Št. 44 (84S6) TRST, sreda, 21. februarja 1973 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. SE EN KORAK NA POTI K REŠITVIKRIZK At4 JUGOVZHODU AZIJSKE CELINE Dosežen sporazum o premirju v Laosu Kmalu ustanovitev koalicijske vlade Sporazum bodo podpisali danes, stopil pa bo v veljavo v četrtek opoldne - V začasni vladi bodo imeli Predstavniki osvobodilne fronte polovico članov - Se nekaj nesoglasij v zvezi z umikom tujih čet 0 ,..VlENTIANE, 20. — Približno mesec dni po podpisu sporazuma le*namu, ki so ga podpisali v Parizu so danes parafirali spora-ng , 0 premirju tudi za Laos. S tem se bo zaključilo drugo dejanje 1 '"dokitajski fronti in bo ostalo odprto še samo vprašanje Kamno 16 Seveda so vprašanja Vietnama in Laosa vse prej kot popol-I . zaprta, saj je treba v Vietnamu rešiti pereča politična vpra- Ja' poleg tega, da so tudi kršitve premirja na dnevnem redu. “17*'* • * .... boH-?V. danes je predstavnik osvoji ''n'_h enot v okviru štiristran-Tre Vojaške komisije gen Tran Van l v. Pr°testiral zaradi neprestanih ens'ev premirja, s strani saigonskih j; !’ k' so do sedaj povzročile več °c žrtev. firal °razum ° premirju sta para-pr ? danes popoldne ministrski Van S6dn'k sedanje vlade princ Su-diln Fuma 'n predstavnik osvobo-Sej.? honte Fumi Vongvičit. Be-prgja vsekakor ne bodo objavili •na 7.°k°nčnim podpisom sporazu-*°čk k- menda sestavljen iz 14 lit;.' *• so tako vojaškega kot pose* 69a značaja. S-tem je bil do-bplje .prv‘ korak na poti h koncu majhnega, trimilijonske- ga laoškega ljudstva, ki je 27 let doživljalo prav tako tragedijo kot vietnamsko. Sporazum pušča dokajšnje število vprašanj odprtih, tako da se bodo stiki med predstavniki laoške osvobodilne fronte in njihovimi sogovorniki nadaljevali tudi v prihodnjih dneh. Takoj po podpisu sporazuma naj bi sestavili začasno vlado, v kateri bi imeli pripadniki Patet laa polovico članov. Poleg tega bodo u-stanovili politični koalicijski svet, ki bo stal ob strani novi vladi in ga bodo sestavljali predstavniki sedanje vlade, Patet laa in nevtralistov. Naloga tega sveta bo nadzorstvo nad izvajanjem sporazuma, moralo pa bo kita?«taZUmom 0 Premirju v Laosu, državi, ki je vklenjena v sredi Indo- _ “JSKeea ___j , bujsko "a t)0'°to*|1||||||||||a||||Ia||||||||||iaa|Ka||||||||||||||||1|a|a||K||I11I|||al||||B|||a||al|al||||||BTiaa|aa||a||aa||a||a|aa|as|||||i||||a|B|||||aaat||i|aaai|a STANE DOLANC NA URADNEM OBISKU V BOLGARIJI končno Su- Dol!>0r-Z^rn ° Pamirju v Lao-Poldn on^n' podpis bo danes po-Ve'iavo' Pre["irie Pa b° stopilo v stoji ?. četrtek. Sporazum se-kot -7 tako političnega v|adi značaja. V začasni Po Pq.Ki. 1° bodo ustanovili takoj Predstav'S-u-SP°razunia' bodo imeli polovir ”!., osvobodilne fronte d,ttaL"iki CGIL' C,SL i" UIL nje s * ..adlcl°nalno letno sreča-119 kate llrni časnikarji v Italiji, ,reh si:!-? SO obrazložili stališče 'ih Politi' -ah,OV do tajboli peresnih 'h' S°sP°darskih in so-*° Poud^r Šani v državi- Vlasti c'alnih , da *e uresničitev so-ZlT|anišar,r-e °rm giavni pogoj za skih nJe soc'alnih in gospodaric Uravnovešenosti. ’aliianskn!rU. zazčlenienih stavk i-čel* vče'h.SO'nikov' ki se za-kov v . h bo iutri stavka šolni-kfajini 'S**1; Furlaniji - Julijski s'ndikat .iVko tapoveduje tudi Pa s6 :• °Vei?ske šole, pridružuje y °trošk'ih Ud‘ dober del osebja JRC. tuH. vrtcih ustanove ONA 10 slover!e|?-b-1®* .stavki poudarjala specjf|. 1 solniki nujnost rešit-slo^l 'h Problemov, ki se tikov. er|skega šolstva in šolni- [a*PravMai SVet včeraj ves dan *fev. 3lfi ° deze,r>em zakonu prave 0 Posegih deželne nosti. p razv°i kulturnih dejav-0db0r, lV°,u.' °snutek deželnega ‘en v L * ..!. že Precej popravili £- i, včeraj pa s jih y nekaj popravkov, vale, javnem pa so vanj ki so predložili sveto--,9 v . .svetovalec SS dr. D. P°stne kor|s* slovenske narod-De. skupnost;. Gll, c?*,*'-dezelnih sindikatov C *'U sveča 'n U1L s° včeraj v Tr-?lndikaln Progbsili ustanovitev anije . e. federacije dežele Fur- 1,1 deželi '1Ske kraiine ter izv°‘ 9 ^len Voc*stvo- Federacija je kalni enotnosti!1 k P°P°'ni Sl"di’ Bolgarsko-jugoslovanski odnosi v središču razgovorov v Sofiji Obisk tajnika izvršnega biroja predsedstva ZKJ bo trajal štiri dni SOFIJA, 20. — Na vabilo prvega tajnika CK KP Bolgarije in predsednika državnega sveta Bolgarije Todora Živkova je danes zjutraj prispel v Sofijo na štiridnevni obisk Bolgariji tajnik izvršnega biroja predsedstva ZKJ Stane Dolanc v spremstvu podpredsednika sobranja Makedonije Vanda Apostolskega, člana tajništva CK Srbije živana Variljeviča in pomočnika zveznega tajnika za zunanje zadeve Rajfa Dizdarevica. Na železniški postaji v Sofiji so goste iz Jugoslavije pozdravil član politbiroja CK KP Bolgarije Tono Colov, tajnika CK KP Bolgarije Konstantin Tela-lov in Griša Filipov in drugi visoki funkcionarji KP Bolgarije in bolgarskega zunanjega ministrstva ter jugoslovanski veleposlanik v Sofiji Ante Drndič z osebjem veleposlaništva. Neposredno po prihodu v Sofijo so se v vili «Lozenec» pričeli politični razgovori med prvim tajnikom CK KP Bolgarije Todorom živko-vom in tajnikom izvršnega biroja predsedstva ZKJ Stanetom Dolancem in njunimi sodelavci. Z jugoslovanske strani se je poleg članov delegacije, ki je prispela z Dolancem v Sofijo, razgovorov udeležil tudi jugoslovanski veleposla- medsebojnih odnosov. V krogih jugoslovanske delegacije se poudarja, da so jugoslovanski zastopniki prispeli v Sofijo z željo, da z najvišjimi bolgarskimi zastopniki odkrito proučijo vsa vprašanja s področja medsebojnih odnosov. Pred začetkom razgovorov je Stane Dolanc položil venec pred mavzolej Georgija Dimitrova. Program bivanja jugoslovanske delega. 'iredvideva v sredo in v četrtek obisk Varni in Drnovu. Tito sprejel Agostina Neta nik v Sofiji Ante Drndič, z bolgarske strani pa tudi tajnik KP Bolgarije Konstantin Telalov, namestnik zunanjega ministra Nemko čen-dov, načelnik balkanskega oddelka pri zunanjem ministrstvu Georgij Petkov in bolgarski veleposlanik v Beogradu Nikolaj Minčev. Po poročilu dopisnika Tanjuga bodo med razgovorom izmenjane misli o vseh vprašanjih, ki zanimajo obe državi, vštevši vsa vprašanja s področja (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 20. - Predsednik republike Tito je sprejel danes na Brionih delegacijo narodnega gibanja za osvoboditev Angole, ki je pred dnevi pod vodstvom predsednika gibanja dr. Agostina Neta na vabilo zvezne konference SZDL Jugoslavije prispela v Beograd. V daljšem prijateljskem razgovoru so zastopniki osvobodilnega gibanja Angole seznanili predsednika Tita s pogoji, v katerih poteka osvobodilna borba ljudstva Angole proti portugalskim kolonialistom, in z dosedanjimi uspehi te borbe. Predsednik Tito je z velikim zanimanjem sledil njihovemu poročilu in poudaril, da bo Jugoslavija tudi v bodoče, kot doslej, v mejah svojih možnosti nudila svojo moralno in politično podporo ter materialno pomoč ljudstvu Angole v borbi za uresničenje njegovih zakonitih pravic do svobode in neodvisnosti. Sprejema in razgovora sta se udeležila tudi predsednik zvezne konference SZDLJ Veljko Milatovič ter član predsedstva ZKJ in predsednik komisije za mednarodno sodelovanje in stike zvezne konference SZDLJ Dimce Belovski. B. B. V Ženevi ponovno konferenca o razorožitvi ŽENEVA, 20. — Po več kot štirimesečnem premoru se je v Ženevi ponovno začela konferenca o razorožitvi, ki se je začela leta 1962 in ki je zabeležila že 585. sejo. Ob tej priložnosti je generalni tajnik OZN VValdheim poslal poslanico, ki ugotavlja pozitiven razvoj mednarodne pomiritve še posebno po prenehanju dolge in krvave vietnamske vojne ter z množenjem mirovnih pobud v Evropi in v Aziji, kot so konferenca o evropski varnosti, pogajanja o zmanjšanju oboroženih sil v Evropi, ameriško - sovjetska pogajanja SALT ter ureditev odnosov med Kitajsko in številnimi državami. Waldheim podčrtuje, da je razorožitev bistveni element mednarodne pomiritve, ter izraža željo, da bo zasedanje v Ženevi rodilo konkretne rezultate glede dosege sporazuma o prepovedi kemijskega orožja ter o prekinitvi podzemskih jedrskih poskusov. Predstavnika SZ in ZDA, ki predsedujeta zasedanju, sta potrdila pripravljenost svojih vlad, da bi se pogovarjali o teh vprašanjih, o rešitvi katerih pa imata Moskva in Washington bistveno različne poglede. strukturne in ne konjunkturne narave, da kriza traja že dobrih deset let in da se je v zadnjih dveh, treh letih samo dramatično zaostrila. Dokaz, da so vzroki strukturne narave, so poudarili sindikalni voditelji, je naraščanje neravnovesij med severom in jugom in celo med posameznimi deželami, ki jih povzroča gospodarska rast države, kar je v zadnjih letih pripeljalo celo do zastoja tega neuravnovešenega gospodarskega razvoja. Zaradi tega, so dejali trije sindikalni voditelji, so sindikati enotno zahtevali in enotno zahtevajo uveljavitev in uresničitev osnovnih socialnih reform, ki naj bi postopoma zmanjšale neravnovesja sistema. V tem svojem boju so sindikati naleteli na velike težave, ker je treba prepričati vse sile, naj vložijo vse svoje napore v tej smeri. Glede vprašanja delovne pogodbe kovinarjev so trije glavni tajniki povedali, da so ti delavci morda najslabše plačani v državi in hkrati poudarili, da vse dosedanje zahteve delavcev industrijskih strok ne krijejo niti povišanje cen v zadnjih mesecih. Po vsej Italiji se vedno nadaljuje splošna stavka neučnega osebja v osnovnih in srednjih šolah. Po ocenah sindikalne federacije šolskega neučnega osebja se je v dosedanjih petih dneh udeležilo stavke 80 odstotkov uslužbencev. Stavka, ki naj bi se zaključila šele 8. marca, je povzročila zaporo mnogih osnovnih in srednjih šol, druge pa bodo morale kmalu zapreti zaradi pomanjkanja neučnega osebja. Sindikalna federacija je danes v posebnem sporočilu ostro ožigosala nekatere šolske ravnatelje, ki so dali v zakup zasebnikom delo, ki ga na šolah opravljajo šolski sluge in drugo pomožno osebje. Minister za delo Coppo se je ponovno sestal s predstavniki treh sindikalnih konfederacij CGIL, Gl SL in UIL in z njimi razpravljal o številnih nerešenih sindikalnih sporih, zlasti pa o sporu med kovinarji in delodajalci. Na sestanku je minister omenil sindikalistom, da obstaja možnost za obnovitev pogajanj z Intersindom, kar se tiče podjetij z državno udeležbo. Toda prav Intersind je danes objavil sporočilo, v katerem dejansko zavrača^ zahtevo kovinarjev, da bi zmanjšali tedenski delovni urnik od 40 na 38 ur za delavce železarske industrije, češ da bi to povzročilo podjetjem znatno večje izdatke. In prav zaradi tega vprašanja so se razbila pogajanja s sindikati. V ČSSR proslave «februarske zmage » MOSKVA, 20. — Generalni tajnik KP SZ Brežnjev je odpotoval iz Moskve v Prago, kjer se bo udeležil svečanih proslav 25. obletnice «februarske zmage», ko so v ČSSR uvedli režim ljudske demokracije. Generalni tajnik KP ČSSR Hu-sak pa je danes govoril na plenumu CK partije, ki so ga sklicali na predvečer obletnice, ter poudaril velik pomen dogodkov izpred 25 let ne samo za Češkoslovaško, ampak za ves socialistični tabor. Glede sedanjega položaja je govoril o velikih rezultatih, ki jih je država dosegla pod novim vodstvom po porazu «protisociali-stičnih sil, ki so hotele uničiti vse, kar je bilo doseženega v tolikih letih bojev in žrtev». Potem ko je podčrtal hvaležnost, ki ga ČSSR dolguje Sovjetski zvezi, je Husak govoril o nekaterih zunanjepolitičnih vprašanjih in med drugim izrazil pripravljenost češkoslovaške za odprtje uradnih pogajanj o normalizacijo odnosov med Prago in Bonnom. Končno je tajnik KP ČSSR omenil tudi možnost, da bi izboljšali odnose z ZDA. RIM, 20. — Na pristojnem uradu predsedstva vlade je bil danes sestanek, katerega so se udeležili predstavniki prizadetih uprav, voditelji zveze založnikov dnevnikov in predstavniki sindikatov prodajalcev časopisov. Na sestanku so prišli do okvirnega sporazuma glede potrebe, da se prodaja časopisov izloči iz običajne trgovine ter da se ta zadeva uredi s posebnim zakonskim ukrepom. Madžarski minister za gospodarstvo v Rimu RIM, 20. — Minister za proračun in gospodarsko načrtovanje Tavia-ni je danes sprejel madžarskega ministra za gospodarstvo in gradnje Bondorija, ki je na večdnevnem obisku v Italiji in si bo ogledal tudi nekatera industrijska podjetja. Madžarski minister bo imel v prihodnjih dneh pogovore s podpredsednikom vlade Tanassijem, z ministrom za državne udeležbe Ferrari Aggradijem in z ministrom za javna dela Gullotijem. iiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiaiiiiiii NA SEJI POSLANSKE KOMISIJE ZA ZDRAVSTVO Minister Gaspari obrazložil načrt zdravstvene reforme Ustanovljene naj bi bile «krajevne zdravstvene enote» in postopno ukinjene bolniške blagajne RIM, 20. — Minister za zdravstvo Gaspari je danes na seji komisije za zdravstvo in higieno poslanske zbornice orisal osnovne črte zdravstvene reforme, ki jo pripravlja Andreottijeva vlada. Povedal je, da osnutek reforme predvideva na osrednji ravni ustanovitev vsedržavnega zdravstvenega sklada. Po njegovih besedah bo zdravstvena služba razčlenjena na tako imenovane «krajevne zdravstvene enote», ki bodo ustanovljene za področja od sto do dvesto tisoč prebivalcev. V okviru teh krajevnih zdravstvenih enot bodo vključene vse zdravstveno - higienske nadzorne službe, občinske zdravniške ambulante, ena ali več področnih bolnišnic in lekarne. Gaspari je dejal, da osnutek predvideva, da zraven zdravstvenih krajevnih enot bodo morale biti tudi pokrajinske in deželne bolnišnice. Po njegovem mnenju bo treba korenito rešiti vprašanje farmacevtske oskrbe. Na tem področju, je pojasnil minister, bo primerno poskrbeti za brezplačno razdeljevanje samo osnovnih zdravil za zaščito zdravja. Seznam teh zdravil bo sestavilo ministrstvo za zdravstvo. Zdravila bodo še naprej razdeljevale sedanje lekarne. Minister za zdravstvo je nadalje izjavil, da bo moralo biti vse zdravstveno osebje v delovnem odnosu z deželno upravo, da bo treba za izvedbo zdravstvene službe, poleg bolnišnic in zdravnikov vpisanih v deželne sezname, sprejeti konvencije z zasebnimi bolnišnicami in | zdravniki, katere bo treba polno ali delno zaposliti, hkrati pa bo 1 treba sprejeti tudi nekatere ome- jitvene ukrepe pri izvrševanju rvo-bodnega zdravniškega poklica. V prvem obdobju zdravstvene reforme, je naglasil Gaspari, bodo j celotno oskrbo nudile bolniške bla-i gajne na osnovi obstoječih pravil. I Popolna bolnišniška oskrba za vse j prebivalstvo pa bo stopila v velja-' vo ob koncu drugega leta. Z začetkom četrtega leta bo vsa zdravstvena in farmacevtska oskrba prešla v pristojnost krajevnih zdravstvenih enot in bodo bolniške blagajne ukinjene. Šele ob koncu petega leta, po začetku zdravstvene reforme, bo poskrbljeno za popolno vsedržavno zdravstveno službo. V tem okviru, bo zdravstvena reforma predvidevala tudi fiskaliza-cijo vseh socialnih dajatev s postopno uveljavitvijo progresivnega obdavčevanja, ki bo nadomestilo sedanji sistem plačevanja socialnih dajatev. Kissinger zaključil obisk po azijskih državah WASHIN GTON, 20. — Henry Kissinger se je vrnil danes popoldne s svojega potovanja po nekaterih azijskih državah. Njegovo letalo je pristalo neposredno za letalom predsednika Nixo-na. Kissinger, ki je obiskal Severni Vietnam, LR Kitajsko, Laos, Tajsko in Japonsko je takoj odšel v Belo hišo, kjer je poročal predsedniku. O pogovoru med Nixonom in njegovim posebnim svetovalcem ne bodo objavili nobenega poročila. DUNAJ, 20. — Italijanski zunanji minister Medici je zaključil dvodnevni uradni obisk na Dunaju ter se vrnil v Rim. Zadnji dan italijansko - avstrijskih pogovorov je bil posvečen izmenjavi mnenj o nekaterih mednarodnih vprašanjih, predvsem o Bližnjem vzhodu, konferenci o evropski varnosti, pogajanjem za zmanjšanje oboroženih sil v Evropi in odnosom med Avstrijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo. Medici in njegov avstrijski kolega Kirchschiiiger sta podpisala tudi dva mednarodna sporazuma o sodni pomoči in o izročitvi. Predstavnik italijanske vlade je imel pred odhodom z Dunaja tiskovno konferenco, na kateri je izrazil zadovoljstva zaradi rezultatov obiska in zaradi obstoječega stanja v italijansko - avstrijskih odnosih. S strogim izvajanjem ukrepov, ki jih predvideva paket za nemško manjšino na Južnem Tirolskem, so se po Medicijevem mnenju ustvarili pogoji medsebojnega zaupanja v dokaz, da je moč reševati tudi najbolj težavna vprašanja. Minister je med tiskovno konferenco zanikal, da bi bil v programu obisk predsednika Leoneja na Dunaju, nato pa je na vprašanje nekega časnikarja v bistvu potrdil, da italijanska vlada gleda z dokajšnjim nezaupanjem na nekatere pobude obmejnih alpskih dežel, češ da je za zunanjo politiko po ustavnem določilu pristojna le osrednja vlada. Medici je samo dopustil, da bi se obmejne dežele med sabo dogovarjale o poljedelstvu, cestnih zvezah in še nekaterih drugih strogo tehničnih vprašanjih. Glede priprav za pogajanja o zmanjšanju oboroženih sil v Evropi je Medici v .skladu s stališčem NATO poudaril, da je Italija «obrobnas> dežela, ki nima vojaških čet v srednji Evropi, in da se bo zato udeležila pogajanj le kot «opazovalka s posebnim statusom*. Minister je še zanikal možnost italijanskih posredovalnih poskusov v bližnje-vzhodni krizi, na koncu pa je govoril o morebitnem podpisu pogodbe o prijateljstvu in sodelovanju med Avstrijo in Italijo. Po Medicijevem odhodu pa je imel kratko tiskovno konferenco tudi avstrijski zunanji minister Kirch-schlager, ki je še posebno podčrtal, da je na pogovorih vladalo iskreno prijateljsko vzdušje* ter da je bil njihov namen analizirati možnosti in perspektive bodočega razvoja italijansko . avstrijskih odnosov v evropskem kontekstu. Kich-schlager je z zadovoljstvom ugotovil, da sta se Italija in Avstrija v preteklosti pogovarjali le o Južni Tirolski, in da so bili večkrat pogovori celo v neki tuji državi. Sedaj pa je vse to mimo ter je moč ocenjevati medsebojne odnose v mnogo širšem okviru. Na vprašanje nekega časnikarja je minister tudi povedal, da bodo mešani italijansko - avstrijski komisiji poverili tudi nalogo, da prouči možnosti povečanja prometa s Trstom. To mesto — je dejal Kirchschlager — je zelo važno za Avstrijo, tako kot je Avstrija zelo važna za Trst. Na sliki: Medici (levo) in Kirchschlager podpisujeta italijansko-avstrijska sporazuma o pravni pomoči in o izročitvi. Či Peng-fej obišče Romunijo? BUKAREŠTA, 20. - V diploma! skih krogih v Bukarešti so se pc novno pojavile govorice, da bo ki tajski zunanji minister či Peng-fe v kratkem obiskal Romunijo. Mi nister naj bi se ustavil v Bukarešt med potjo v Pariz, kjer se bo 26 februarja udeležil mednarodne kon ference o Vietnamu. V istih krogi! pričakujejo, da se bo Či Peng-fe ustavil tudi v Beogradu in Tiran ter za kratek čas tudi v Rimu. PRIMORSKI DNEVNIK TRŽAŠKI DNEVNIK VČERAJ V DEŽELNEM SVETU V PETEK RAZGOVOR S PREDSTAVNIKI SLOVENCEV ŽIVAHNA RAZPRAVA 0 ŠTEVILNIH POPRAVKIH PtT DEŽELNEGA ZAKONA 0 KULTURNIH DEJAVNOSTIH a m obiska in sestava parlamentarne delegacije KPI v Skoro vsi popravki so se nanašali na predloge svetovalcev KPI in svetovalca SS Stoke ra dosledno priznanje pravic slovenske narodnostne skupnosti - Odobrili so samo prvih deset členov zakona Deželni svet je včeraj ves dan skoraj nepretrgoma razpravljal o zakonu štev. 318 o posegih deželne uprave za razvoj kulturnih dejavnosti, katerega je deželni odbor predložil 8. februarja. Prvotni osnutek zakona so že temeljito predelali v komisiji, včeraj pa se je vnela zelo živahna in (pestoma o-stra razprava o izredno številnih popravkih, ki so jih po večini vložili svetovalci KPI in svetovalec Slovenske skupnosti in ki so se prvenstveno nanašali na vprašanja slovenske manjšine. Razpravo je dopoldne pričel odbornik za kulturo Giust, ki je o-brazložil osnovne smernice zakona in v tej zvezi tudi omenil Slovence, ko je dejal, da univerzalnost kulture tudi pomeni, da se ne smejo diskriminirati kulturni izrazi raznih sestavnih delov deželne skupnosti. V tej zvez; je podčrtal u-krepe, da se uveljavi prisotnost slovenske narodnostne skupnosti in ukrepe, ki jih je deželna uprava že sprejela v prejšnji dobi na osnovi bivšega zakona štev. 11, ter da se bo tudi sedaj lahko skupnost kulturno izživljala, za kar i-ma vso pravico. Ostra bitka glede popravkov pa se je vnela že okrog prvega člena, ki se v besedilu predloga deželnega odbora glasi: «Dežela u-gotavlja, da je kultura bistveni faktor za razvoj skupnosti ter prispeva k njenemu razvoju ob spoštovanju pristojnosti državnih organov*. Glede tega člena so vložili popravke komunistični svetovalci Lo-vriha, Bosari in Godnič, ki so zahtevali, da se vključi vmesna ugotovitev, tako da bi se prvi del odstavka glasil: «Dežela priznava, da je slovenska in italijanska kultura...* Ta popravek je svetovalec Lo-vriha utemeljil z dejstvom, da obstajata v naši deželi dve kulturni stvarnosti: slovenska in italijanska, ki imata vsaka svoje značilnosti. Preveč enostavno je govoriti o kulturi na splošno in ni pravilna teza o univerzalni kulturi, saj je to vedno sinteza nacionalnih kultur. Misovec VVondrich je bil mnenja, da je kultura samo univerzalna. Nekaj podobnega je trdil tudi liberalec Trauner, ki pa je bil mnenja, da je najboljše isto besedilo, kot ga je že vseboval zakon iz leta 1969, ki je omogočil ustrezno uveljavitev tudi slovenske kulture. Odločno je zagovarjal predlog komunističnih svetovalcev senator Pellegrini, ki je ugotovil, da je osnovna značilnost naše dežele, da je dežela s posebnim statutom in to prav zaradi tega, ker tu žive Slovenci in Italijani. Skliceval se je na obrambo kulturnih značilnosti, kot določa člen 3 deželnega statuta. Poročevalec manjšine Riz-zi (KPI) je prav tako odločno podprl predlog in dejal, da je treba upoštevati duh? tega predloga, da pa bi zavrnil nasprotne teze, je končno predlagal, da se lahko popravek nekoliko spremeni in to na tak način, da se ne govori o dveh kulturah temveč o napredku italijanske in slovenske skupnosti*. Vse te predloge pa je zavrnil poročevalec večine Codanni (KD), ki je sicer dejal, da ni nobenega dvoma, da je slovenska skupnost pomemben dejavnik, kot tudi, da ni nobenega dvoma o važnosti slovenske kulture in o dejstvu, da so vse kulture stvarnosti sinteza nacionalnih kultur. Vendar pa je popravek zavrnil, češ da gre za formulacijo, ki ničesar ne izključuje in da obstajajo drugi členi, kjer je govor o slovenski kulturi. Prav tako je bil odbornik Giust mnenja, da bi bilo sprejetje komunističnega popravka omejevanje širše vsebine, ki je predmet prvega člena in da bodo te potrebe upoštevali v drugih členih. Za popravek so glasovali svetovalci KPI in svetovalec Štoka, vsi ostali so bili proti, tako da je bil zavrnjen. Brez popravkov je bil sprejet naslednji drugi člen, ki se nanaša na ustanovitev in na pristojnosti deželne komisije za kulturo in u-metnost. Ponovno pa se je razvnela živahna razprav.: okrog tretjega člena, ko je šlo za sestavo te komisije in sicer za točko e), ki je v predlogu deželnega odbora predvidevala, da deželni svet z omejenim glasovanjem imenuje v omenjeno komisijo devet strokovnjakov. Glede tega sta obstajala popravka komunističnih svetovalcev in popravek svetovalca Slovenske skupnosti Štoke, ki se v bistvu nista mnogo razlikovala in ki sta predvidevala, da se vključi med devet strokovnjakov tudi tri strokovnjake slovenske narodnosti. Poročevalec večine Cocianni pa je predlagal naslednji popravek: «Deset strokovnjakov za kulturo in umetnost, od katerih dva pripadnika slovenske jezikovne manjšine, ki jih izvoli deželni svet z omejenim glasovanjem*. Tudi tu se je razvila daljša razprava, v kateri so predlagatelji podčrtali, da so predlagali tri predstavnike zaradi tega, da pridejo bolje do izraza različne komponente slovenske nacionalne skupnosti. Za demokristjane ie Coloni (KD) zagovarjal popravek in dejal, da odraža načelo zaščite manjšine. da je prav, da sta dva predstavnika, ker je tako možno nadomeščanje, predvsem pa priznavanje pluralizma, ki obstaja v manjšini Istega mnenja je bil svetovalec Dal Mas (PSDI). H Je u-gotovil, da so Slovenci stvarnost naše dežele, ki jo je treba upoštevati. Poročevalec manjšine Rizzi je odločno zagovarjal prisotnost 3 slovenskih predstavnikov, saj pri tem ne gre za nobeno demagogijo, temveč za upoštevanje usmeritev, ki obstajajo med Slovenci. Predlog večine je bil sprejet in so proti glasovali samo misovci in liDeralci. Komunistični svetovala' in svetovalec Štoka so poleg tega predlagali, da se vnese še posebni člen, ki določa, da bi bili v omenjeni deželni komisiji poleg tega še trije predstavniki slovenskih kulturnih organizacij iz tržaške, goriške in videmske pokrajine. Štoka, Lo-vriha in Rizzi so podčrtali, da gre pri tem za predstavnike treh pokrajin, ki imajo svoje značilnosti ter poleg tega za vprašanje dobre politične volje, da se prizna obstoj Slovencev tudi v videmski pokrajini. Poročevalec večine pa je predlog zavrnil, češ da bi s tem dali kulturnim organizacijam pravico do neposrednega predstavništva, na kar ne morejo pristati, ker bi s tem odprli razpravo tudi o drugih organizacijah in je bil tako ta popravek zavrnjen. Zelo hitro je deželni svet zavrnil popravek liberalca Traunerja, da naj bi bil v komisiji prisoten tudi pred- stavnik delodajalcev, katerega naj bi imenovala deželna zveza trgovinskih zbornic, odobrili pa so njegov popravek, s katerim se podaljšuje poslovna doba komisije od 4 na 5 let. Do pomembnih sprememb je prišlo glede četrtega člena, glede katerega je bilo prvotno predloženih kar šest popravkov, ki pa jih je vse v bistvu. vsebinsko osvojil poročevalec večine Cocianni, ki je predložil povsem novo besedilo tega člena, ki se nanaša na kulturne ustanove, ki imajo deželni značaj. Prvotno besedilo je (Nadaljevanje na 6. strani) iiiiiiiiiiiiiiiMiniiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiMiiHuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHniiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiui SLOVENSKI ŠOLNIKI POUDARJAJO SVOJE ZAHTEVE Jutri splošna stavka vseh šolnikov na slovenskih in italijanskih šolah Stavkalo bo tudi osebje v otroških vrtcih ONAIRC Jutri ne bo pouka na osnovnih, srednjih ter višjih srednjih šolah zaradi stavke šolnikov. Prav tako ne bo pouka v otroških vrtcih ustanove ONAIRC, ker se pridružuje splošni stavki šolnikov tudi dober del osebja omenjene ustanove. Jutrišnja stavka spada v okvir razčlenjenih stavk po vsej Italiji, ki so se začele včvraj v Liguriji, Piemontu in Dolini Aoste. Danes stavkajo šolniki v Emiliji in Romagni ter v Markah, jutri bo stavka v deželi Furlaniji -Julijski krajini, v Venetu ter v tridentinski in bocenski pokrajini, v petek bo stavka v Lombardiji in na Sardiniji, nato pa od torka do 2. marca v ostalih deželah. Zadnja stavka šolnikov je bila 6. in 7. decembra, prej pa v prvi polovici novembra. Sindikati so ponovno oklicali stavko in pripominjajo, da se bo sindikalni boj še bolj zaostril, če ne bo vlada prisluhnila zahtevam glede juri-dične ureditve sindikalnih svoboščin, ekonomskih izboljšav, svobode pouka in drugih vprašanj, ki so povezana z ureditvijo položaja šolnikov in sploh z reformo italijanskega šolstva. Slovenski šolniki na Tržaškem in Goriškem tudi tokrat stavkajo skupaj z italijanskimi kolegi, ker se strinjajo z njihovimi zahtevami, še posebej pa poudarjajo zahteve za ureditev perečih problemov, ki se tičejo slovenske šole in šolnikov. Sindikati, v katerem je vključeno pomožno in učno osebje otroških vrtcev ONAIRC ostro kritizirajo vodstvo omenjene ustanove ter izražajo kritične pripombe na račun zakona o preureditvi ONAIRC. Od odobritve omenjenega zakona sta pretekli že dve leti, toda stvari se niso dosti spremenile. Novi pravilnik, ki so ga sindikati dobili pred nekaj meseci, je bil sestavljen brez pogajanj s sindikalnimi organizacijami. Sestavil ga je upravni svet, ki po novem zakonu sploh ne bi smel več obstajati, saj določa zakon ustanovitev osrednjega sveta, v katerem bi morali biti tudi trije zastopniki sindikatov. Pred kratkim smo poročali o ustanavljanju občinskih odborov ONAIRC, o osrednjem svetu, v katerem bi morali biti tudi štirje predstavniki naše dežele, med temi en Slovenec, pa ni še duha ne sluha. Sindikati tudi opozarjajo na previsoko število upravnega in nadzornega osebja, k; ga predvideva omenjeni pravilnik, ka- bi zelo obremenjevalo finančni položaj ustanove, ki jo podpira država. Ta balast bi bil tem bolj odveč, če bosta, kot vse kaže, tridentinska in bocenska pokrajina prevzeli otroške vrtce ustanove ONAIRC. V deželi Furlaniji -Julijski krajini deluje 273 italijanskih in slovenskih sekcij, v katerih je zaposlenih 550 vrtnaric in pomožnega osebja. Zakaj ne bi tudi naša dežela prevzela te otroške vrtce? V četrtek, 22. t. m. Stavka šolnikov na slovenskih šolah Sindikat slovenske šole skupno s sindikalnimi šolskimi konfederacijami CISL, CGIL, UIL in avtonomnimi sindikati proglaša za četrtek, 22. februarja enotno stavko vsega osebja na slovenskih šolah (učiteljev in profesorjev ter upravnega in pomožnega osebja). Ker gre za juridični in ekonomski položaj učnega in neučnega o-scbja za povišanje mesečnih prejemkov, za svobodo poučevanja, za podelitev stalnosti nestalnim usposobljenim profesorjem, za ureditev ekonomskega in juridičnega položaja upravnega in pomožnega osebja, opozarja tajništvo sindikata na važnost zahtev ter vabi vse šolnike ter upravno in pomožno osebje, da se udeležijo stavke in Jutri otvoritev seminarja za šolnike Kot je bilo sporočeno, se bo jutri začel 9. seminar za slovenske učitelje in profesorje na Tržaškem, ki bo trajal do 2B. februarja. Uvodno predavanje o kulturi v današnji družbi bo imel Ciril Zlobec. Predavanje, za učitelje in profesorje, se bo začelo ob 9 .uri, uradna otvoritev seminarja, katere se bo udeležil v imenu deželne uprave odbornik Giust, pa bo ob 11. uri. Vprašanje je, ali se bodo šolniki udeležili otvoritve in pr/davanj, ki sta na sporedu za jutri, zaradi napovedane stavke. Delegacija bo v naši deželi do ponedeljka Kot smo že poročali, bo v petek prispela v Trst parlamentarna delegacija KPI, ki se bo zadržala v naši deželi do ponedeljka 26. februarja. Delegacijo sestavljajo: predsednik parlamen- tarne skupine KPI in član direkcije Alessandro Natta, podpredsednik skupine senatorjev in član direkcije centra za politična in gospodarska proučevanja senator Napoleone Colajani, poslanec Al-do D’Alessio, poslanec Franco Busetto, poslanec Sergio Ceravolo, poslanec Dolores Abbiati, senator Franco Del Pace, senator Carlo Cavalli, senator Donato Scutari, poslanec Mario Lizzero, senator Silvano Bacicchi, senator Paolo Šema, poslanec Albin Škerk in poslanec Enzo Menichino. Delegacija bo v petek obiskala predsednika deželnega odbora, župana, predsednika deželnega sveta, predsednika pokrajine in se bo sestala s pokrajinsko sindikalno federacijo. Ob 21. uri se bo v dvorani v Ljudskem domu v Ul. Madbnnina sestala s predstavniki političnega, kulturnega in gospodarskega življenja slovenske narodnostne skupnosti naše dežele. Nadaljnji program predvideva v Vidmu sestanek na trgovinski zbornici s predstavniki obrtnikov, trgovcev, male in srednje industrije, v Ogleju s kmetijskimi delavci, v Pordenonu z delavskim svetom tovarne Zanussi ter s pokrajinskimi sindikalnimi organizacijami. Poleg tega je predviden še sestanek z Italcantieri ter na sedežu doberdobske občine razgovor o vojaških služnostih. V nedeljo popoldne se bo parlamentarna delegacija sestala s predL stavniki Slovencev v videmski pokrajini. V ponedeljek bo načelnik delegacije Natta ob 11.30 na sedežu tržaške federacije KPI obrazložil na tiskovni konferenci zaključke, do katerih je prišla delegacija. PAVLI in JORDANU KRALJU sta se rodila Tjaša in Ivan. ŠD Breg čestita svojemu odborniku in njegovi ženi ter želi novorojenčkoma obilo sreče v življenju. TRST - AVDITORIJ - TRST Od danes, 21. do nedelje, 25. februarja (ob delavnikih ob 21. uri, ob praznikih ob 17.30) «Dnevi borb z Di Vittoriom» Režija M. SCAPARRO Igralska skupina TEATRO STABILE iz Bočna Ta odrezek da pravico do sedeža po znižani ceni 500 lir. Bogdan Pogačnik v Slovenskem klubu Težko je v kratkem večeru zaobjeti v harmonično celoto plejade aspektov mogočne metropole, kakršna je Pariz, razpeta med mnogotere razsežnosti sijajne preteklosti in mogočne sedanjosti. In vendar je znanemu slovenskemu publicistu in svetovnemu potniku Bogdanu Pogačniku, ki je bil sinoči gost Slovenskega kluba, to uspelo. S pomočjo zgovornih in pestrih jilmskih podob, ki jih je predavatelj dopolnjeval s spomini na svoje pariško bivanje kot jugoslovanski dopisnik, je pričaral tisto vzdušje, ki ga je sam na koncu predavanja sintetiziral v občutku, da se človek med spoznavanjem Pariza, njegove bogate arhitekture in umetnosti ter njegovega včerajšnjega in današnjega življenja, ki se zrcali v mogočnih steklenih palačah, nenadoma zave, da je le drobec samega sebe. Vendar se Pogačnik ni zadovoljil samo s prikazom turističnih zanimivosti. Tržaške obiskovalce torkovih večerov, ki jih je bilo sinoči nenavadno veliko, je hotel seznaniti tudi s številnimi družbeno - političnimi in gospodarskimi vprašanji, ki bi jih bilo na tem mestu težko vse navajati. Obdobje pariške komune je prav tako prepričljivo stopilo pred gči poslušalcev kot študentski majski izbruhi v latinski četrti leta 1968. Bogate spomine na svoje stike s pariškim političnim in gospodarskim, zgodovinskim in turističnim življenjem je dopolnil še s spomini na številna pariška srečania z znamenitimi umetniki in njihovo kulturo ter pri tem posredoval nekatere misli, ki so mu jih osebno izrekli umetniki kot Vilar, Tati in Jonesco. iiiiiiiiiiiriiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiuniiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiuia Nfl SESTANKU DELEGATOV CGIL, CISL IN UIL V Trstu uradno ustanovljena federacija sindikatov Furlanije-Julijske krajine Deželno sindikalno zvezo bo odslej vodil «triumvirat» Calabria ■ Marinello - Fabricci Včeraj popoldne so se v konferenčni dvorani motela AGIP pri Devinu zbrali sindikalni delegati deželnih sindikatov CGIL, CISL in UIL ter svečano proglasili ustanovitev Sindikalne federacije za Furlanijo - Julijsko krajino. Izvolili so novo zvezno vodstvo, ki ga sestavlja po 15 sindikalistov za vsako organizacijo ter 9-člansko tajništvo. Federacijo bo odslej vodil «trium-virat*, ki ga sestavljajo Arturo Calabria, Marinello in Fabricci. V tajništvu pa so poleg njih še Albin Gerli, Pino Burlo, Molinari, Bravo, Zucalli in Marchesan. Srečanju je predsedoval Arturo tako dokažejo svojo sindikalno zrelost. ...................................................iiiiiiiiiiiniiuiiimiiiimiiimmiiiiiiiiiii.imuni."'"n VČERAJ POPOLDNE V MIRAMARSKEM DREVOREDU Spet smrtna žrtev prometne nesreče na ovinkih pred železniškim nadvozom 48-Ietni Romeo Luchitta se je s fiatom 1100 čelno zaletel v nasproti vozeči mali tovornjak in bil na mestu mrtev Ovinki na odseku Miramarskega drevoreda med Rojanom in železniškim nadvozom, so spet terjali smrtno žrtev. Včeraj popoldne kmalu po 16.30 se je ponesrečil 48-letni Romeo Luchitta iz Ul. Udane 73. Peljal se je proti Bar-kovljam s svojim avtom fiat 1100 starejšega tipa. Ko je privozil do ovinRa pred nekdanjim plesiščem «Piccolo mondo* pred železniškim nadvozom, je izgubil nadzorstvo nad vozilom. Morda zaradi prevelike hitrosti, morda zaradi okvare na avtu ali nenadne slabosti je vozilo zdrvelo naravnost na le- vo stran cestišča, kot da bi ovin-da sploh ne bilo. Iz nasprotne smeri je prav tedaj pripeljal 35-letni šofer Emi-lio Predonzan iz Scalesante pri Rojanu, ki je sedel za volanom tovornjaka OM tigrotto, polnim grušča. Trčenje je bilo neizogibno in silovito. Fiat 1100 se je dobesedno zaril pod prednji del tovornjaka. Prav to je rešilo življenje Predora a*u, bilo pa je u-sodno za Luchitta, ki ga je stisnilo med pomečkanimi pločevinami avta. Na kraj so prihiteli mestni re- Prizorišče tragične nesreče darji, potem še agenti cestne policije pod vodstvom poročnika Bo-resette. Že prvim reševalcem je bilo jasno, da za Luchitta ni pomoči, ker j Prodaja in rezervacija vstopnic P” centralni blagajni v Pasaži Protti’ tel. 36372 - 38547. Prosveta Združenje staršev učencev osnovne šole Fran Milčinski na Katinari priredi danes, dne 21. t. m. ob 20.30 v šolskih prostorih vzgojno predavanje. Predaval bo dr. Cvetko Ukmar o prehrani šolskih otrok in kako spo znavamo nalezljive bolezni. Vabljeni vsi starši in prijatelji mladine. Razstave Izvozno - uvozno podjetje IŠČE URADNIKA Z ZNANJEM NEMŠČINE IN, PO MOŽNOSTI, SRBOHRVAŠČINE. Pismene ponudbe poslati pod šifro URADNIK na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika. V galeriji Sofianopulo na Largu Papa Giovanni razstava petih tržaških slikarjev. Razstava bo ob delavnikih odprta od 18. do 20.30, ob nedeljah pa od 11. do 13. ure. V občinski galeriji razstavlja svoja dela mladi slovenski slikar Boris Zu-Ijan. V galeriji Russo v Pasaži Rossoni razstavlja Goričan Andrej Košič, po rodu iz Rupe. Na stene galerije je razobesil kaka dva ducata manjših slik v glavnem pokrajin. Razstava bo odprta do 28. t. m. Včeraj-danes Danes, SREDA, 21. februarja IRENA Sonce vzide ob 6.57 in zatone ob 17.40 — Dolžina dneva 10.43 — Lu na vzide ob 22.38 in zatone ob 8.13 Jutri, ČETRTEK, 22. februarja MARJETA Vreme včeraj: naj višja temperatura 10.2, najnižja 5, ob 19. uri 8 stopinj, zračni tlak 1020,7, neredno stanoviten, veter 6 km na uro, vzhodnik-severovzhodnik, nebo 3/10 pooblače-no, vlaga 35-odstotna, morje rahlo razgibano, temperatura morja 8,2 stop. ROJSTVA IN SMRTI Dne 19. februarja 1973 se je Trstu rodilo 18 otrok, umrlo pa 30 oseb. UMRLI SO: 66-letna Valeria Pa-vatich vd. Baracchini, 77-letna Maria Tellini vd. Mari, 76-letna Carla Norbedo vd. Staffieri, 76-letna Luigia Simonetti, 63-ietna Marcelliana Ver-zegnassi por. Pellegrini, 50-letni Ro mano Sarti, 61-letna Maria Valentini por. Rossi, 47-letni Alfredo Cra-glietto, 75-letna Bianca D'Orta, 88-letna Maria Strain, 80-letna Giovanna Kovačevič vd. Buzolic, 81-letna Emi-lia Janesch por. Roti, 81-letna Irma Cason por. Calzetta, 74-letni Mario Kozmann, 76-letni Giovanni Millo, 73 letna Emma Zattin, vd. Agarinis, 70-letni Armando Ausiello, 51-letna Gi na Roghelli, 68-letna Margherita Zonta vd. Giraldi, 66-letni Marcello Vi-scovich, 72-letni Oreste Moretti, 56-letni Duilio Pecchiar, 91-letna Anna Mihič vd. Zonta, 89-letni Giacomo Pobega, 76-letni Giuseppe Milani, 62-letna Anna Piol por. Visentin, 50-letni Pietro Martini, 84-letna Giusep-pina Rotta, 60-letni Giovanni Lorenzi. Gledališča Kino «La Cappelia Underground* 19 09 ih 21.15 V počastitev Josepha L. M®11 kiewicza «Masqu-erade» (The Ho- ney Pot, USA, 1967). Barvni fi1®' Igrajo Rex Harrisom Cliff Robert son in Susan Hayward. Nazionale 16.05 «Spruzza, sparisci e špara*. Walt Disneyev film v bar vah. Kurt Russel, Cesar Romer0' Fenice 16.00 «Cinque dita di V1T lenza*. Prepovedano mladini pob 1 ’ letom. Eden 16.30 «Le monache di Sant At cangelo*. Igra Anne Heywood. Bari ni film. Prepovedano mladini P°° 18. letom. Grattacielo 16.00-22.20 «PeUe su Barvni film. Dagmar Lassander Sophia Kamara. Prepovedano h”® dini pod 18. letom. Excelsior 16.05 «Cari genitori*, F* rinda Boikan, Catherine Spaak ® Maria Schneider. Barvni film- Ritz 16.-22.15 «Trappola per un luP0*-Jean Paul Belmondo, Mia Fari?. ! Barvni film. Prepovedano mlad®11 pod 14. letom. Aurora 16.30 «Una ragione per vive e una per morire*. Barvni filri1-Bud Spencer in James Coburn- Impero 16.30 «Jane Eire nel caS i teil° dei Rockester*. Igra Susan York- Capitol 16.30 «La ragazza dalla PJp di luna*. Barvni film. Prepove® no mladini pod 18. letom. j Cristallo 16.00 «Barbablu». Biču® Burton. Barvni film. Prepoved®11 mladini pod 14. letom. Fiiodrammatico 16.30 «Donne soP ^ femmine sotto*. Barbara Bouchet^ Margaret Lee. Prepovedano m*®®!, pod 18. letom. Barvni jugoslov ski film. Moderno 16.30 «Quintana». Bari1^ film. George Stevenson in Fe« Sanchez. - Vittorio Veneto 16.30 «L’arancia P-1^ canica*. Prepovedano mladim 18. letom. Znano delo Stanleya richa. Abbazia 16.00 «11 quartiere dei violenti*. Barvni film. C. Kar in H. Weiss. Astra 16.00 «La pantera rosa*. B® ni film. David Niven, Peter Sel in Capucine. s. Ideale 16.00 «11 lungo giomo del j11^. sacro*. Barvni westem film- F Martell, Daniela Giordane in ® Saxon. po A Kub" pid Izleti SPDT obvešča, da zaradi stavke^ tobusnega osebja ne more PreS^Ljce avtobusnega prevoza za udeleže® 7. zimskih športnih iger v nede u[ seb- in DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Al Lloyd, Ul. Orologio 6 — Ul. Diaz 2; Alla Salute, UL Giulia 1: Picciola, Ul. Oriani 2; Vemari, Trg Valmaura 11. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Alla Giustizia, Trg Liberta 6; Testa d’Oro, Ul. Mazzini 43. 25. t. m. Kdor nima možnosti 281 nega prevoza, naj javi svoje V°e ju tel. številko Norci Zavadlal v Geppa 9 do četrtka zvečer. ŠD POLET priredi v nedelj0’,. ^ februarja, smučarski izlet v Trbiž k Sv. Antonu. Odhod avtobusa 6. uri. Vpisovanje v trgovini čevl Malalan, Proseška ulica št. 18 n® cinah, tel. 212-136. SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE sp£ roča, da priredi v ponedeljek’ marca (na Jožefovo), izlet v Cer ^ z ogledom nove šole in hospita0,)0 razredih. Vabimo vse šolnike, d®■ ^ prijavijo najkasneje do 25. t. D**. ^ uradnimi urami na sedežn sindik® v Ul. F. Filzi 8. V tem času se ®Pj jemajo prijave tudi po telefonu 1 št. 37808). SPDT priredi 17., 18. in 19- “J®1^ zimovanje na Krvavcu. Odhod ob v uri v soboto, 17. marca. Prijav® j Ul. Geppa 9 do 2. marca. Število m je omejeno. ŠD Breg priredi v nedeijo> JJj t. m. izlet na Nevegal. Cene ■ lir. Vpisujejo: Boršt — Edvin_ tec, Dolina — Peter štrajn ljunec — Boris Mihalič. Prispevki V počastitev spomina očeta Tatjane šiškovič daruje FILCA CGIL 5.000 lir za Dijaški doto- GORIŠKI DNEVNIK OGNJEN OBROČ OKOLI MESTA TUDI VČERAJ JE GORELO V VSEJ KRAŠKI OKOLICI Odkrili so neuravnovešenca, ki je povzročil požar med Mavhinjami in Cerovljami - Prebežal je v Jugoslavijo, kjer so ga prijeli organi UJV Tudi včeraj je gorelo v mest-111 okolici. Gasilci in vojaki, ki ?? se od predsnočnjim borili pro-A Plamenom med Cerovljami in Mavhinjami, so ------ — pogasili zadnje ?y°lje komaj včeraj ob 11. uri. gasilci pa se skoraj še niso po-. v svoje vojašnice, ko so j^-spet so morali z vso brzino P^iiteti na Kras, kjer so se vneli številni požari dračja in suhljadi, oorelo je pri Cerovljah, pri Ses-lanu. na Proseku, pri Ricmanjih, l°o Mačkoljami in v dveh krajih «Savljami. Marali so mobili-7~an vse razpoložljive gasilce in del tistih, ki bi sicer danes Tajali počivati po včerajšnjem /jVfocerm dnevu. Vodstvo nad vse-1 operacijami je prevzel sam poveljnik tržaških gasilcev inž. Casablanca ob sodelovanju majorjev Sgorbisse in Lofana. Toliko požarov se težko vname, ne da bi jih kdo podtaknil: tako mnenje so takoj izrazili gasilci in so zato še prejšnji večer obvestili policijske organe, da je po njihovem mnenju treba pripisati nekatere požare in predvsem tistega med Mavhinjami in Cerovljami zločinskemu požigalcu. Res so preiskovalci zasledili več o-seb, ki so opisale mlajšega moškega, ki se je hitro oddaljil od pogorišča, čim so prihiteli gasilci. Agenti so ugotovili, da gre za 30-letnega Sergija Urdiha iz Mav-hinj štev. 20. Na domu so našli samo mater, nekaj časa pozneje n*1lli>iiiiiUlnllllllltlllllll|llll|)lllmtl„l„lnillllllllllllltlllIIIIIIIIIIIimillmtlllltlllll{(Mlnl)IIIIIIIIIMIIIIIMII ^POČASTITEV SOVJETSKIH PARTIZANOV Spominska svečanost na vojaškem pokopališču Nastop kap. Beloruskega in Ravla Kodriča Številni slovenski in italijanski zbrati so se včerai ziutrai orali na vojaškem pokopališču arm ^V' in ob dnevu rdeče ~™?ade počastili spomin padlih “Ovjetskih partizanov. Spominske danosti, ki jo je priredila kra-sekcija Združenja «Italia — A*>R» v Trstu, so se udeležili , stopnik tržaškega župana od-pJ^k Dušan Hreščak, senator jett ^eina ter zastopniki sov-v ■ ,®8a veleposlaništva v Rimu: rnS- ^sše kap. Miha ji Belo-kulturni ataše Nikolaj Ti-p. ?Jey in dopisnik «Pravde» šixt'Z°^n‘ prisotnimi protifa- jvJ"1 arn° opazili tudj Pinkovo ma-,mo Tomažič in zastopnico ionskega protifašističnega od-v a Slavo Čebulec - Katro, ki je sov0?1® letih vzdrževala stike s letskimi borci v naših krajih. Pred ložib'1'J sP°menikom, kamor so po-Ma1 ,Venec, sta spregovorila dr. ^y|olina Brattoni in kap. Belo-V slovenščini pa je govo- Rawel Kodrič, ki je med dru-di n lzrazd sledečo misel o uso-Pg Padlih sovjetskih borcev: «Sle-pg^ujna sreča jim je naložila trpko usodo, gnala jih Vena P^u^ujob6 vojno ujetništvo. ni iskra upora v njiho-ljuhc?rC® dgasnila: netili sta jo dof0.1} bo domovine in mržnja ijl Cističnega osvajalca. Ko so š« ^^Cki biriči pripeljali v na-kraje so kmalu spoznali, da ^Prišli med ljudi, ki govore anski jezik. Lahko je bilo se govoriti z domačini in tako so Urm? . o oboroženem ljudskem Jrv1 o svobodi, ki se širi iz Rižanskih gozdov. S partizani navezali drzne stike in se ob ski? Priložnosti pridružili ljud- borcem». terri^10 poudaril prvine in-j “acionalizmai, ki so gnale mla-tem vojake v boj. Pri vieh, ^ vsiljuje misel na zmago razhaaniSkega 1judstv£b ki je po-Pottioo • mrabnjaški imperializem s 2ahna,J° Savskega gibanja na socialističnih držav in ki .““hunega gibanja narodov, hiom P0*! kolonialnim jar- na^° .P® venejo vrednote inter-ima ® miržnje do zah- iil. * KflitPTP Tiai ACTrnii mlorlino jih "R katere naj osvoji mladina, °ozn;?f“no hrani in posreduje še 011,1 rodovom. ....... je prispel tudi starejši brat. Sergija pa so morali čakati do noči m ko se je prikazal so ga takoj ujeli. Nameravali so ga naložiti na rešilni voz Rdečega križa, saj je kazal vidne znake umske neuravnovešenosti. Ko pa so ga hoteli položiti na nosila, je Ur-dih zagrozil bolničarjem s sekiro in uspelo mu je izkoristiti trenutek presenešenja, da se je pognal v beg proti bližnjemu gozdu in izginil. Iskali so ga vso noč in proti jutru so opazili, da ima zapuščena vojaška postojanka na meji z Jugoslavijo vlomljena vrata. Zasumili so, da je Urdih prebežal čez mejo in zato so vest sporočili upravi javne varnosti v Sežani. Jugoslovanski organi so res našli Urdiha, ki se je potikal v bližini Nove Gorice in še pred poldnevom so ga izročili pri Rdeči hiši agentom tržaškega letečega oddelka. Urdih je še kazal znake neuravnovešenosti, zato so ga najprej prepeljali v splošno bolnišnico, od tam pa v psihiatrično bolnišnico, kjer je sicer bil že večkrat. Zaradi njegovega umskega stanja niso mogli ugotoviti če je zanetil več požarov, Spomenik sovjetskim borcem «DEZELNA TRIBUNA» OB 19.20 NA DRUGEM KANALU TV Nocoj ob 19.20 bo na drugem kanalu TV prva «deželna tribuna)) v letu 1973, ki bo posvečena naši deželi. Razprave z naslovom «ENO DESETLETJE DEŽELNE AVTONOMIJE V FURLANIJI - JULIJSKI KRAJINI» se bodo v imenu ustreznih skupin udeležili svetovalci Cocianni (K D), Baracetti (KPI), Devetag (PSI), Bertoli (PLI), Dal Mas (PSDI), Gefter - VVondrich (M SI-DN), Puppini (Furl. gib.) in Štoka (Slov. skupnost). imimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiimnmiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliiiiiiiimniiiiiiitiiiiif PO ŠESTIH MESECIH ZAPORA V KORONEU Janija začetek rekonstrukcije °Wlne ceste Ankaran - Izola Pomembni delovni uspehi v koprski luki Pojasnjena kraja Slavnikovega avtobusa jjPlibliški. sekretariat za urba-svetov !e. sklical v Kopru širše po-rekon»fnjf X zvezl z nameravano žišča A.*j° ot|alne ceste od kri-z§radit nkaran ho Izole. Ker na teorem6V 110ve obalne ceste se ne Sedani° ^aonnati v kratkem času, koli n °ralna cesta pa je zmeraj Sekreta - emeniena, se republiški šitev friat zavzema za vmesno re-cij0 ’ ,0 ie za takojšnjo rekonstruk- p°Udariire Ceste ol3 moriu- To ie Public v, uv°hni besedi tudi resori«! sekretar za urbanizem inž. ciji koš. 2 deli na rekonstruk-Pa op z,aeeb že letos v juniju. Gre ter £edvsem za razširitev trase Štearif, razbremenilno varianto čez tud; i? .Na posvetovanju so bili Bi D ,Aleš Bebler in drugi ugled-stVo eostavniki skupnosti za var-Se mr?* • a‘ beti so poudarili, da Vati n pri rekonstrukciji upošte-žili ace® o yarstvu okolja, spravami? S° vrsto predlogov o ti0 ,i„u naravnega okolja za celotedensko obalo. MORILCA GAŠPERŠIČA SO PREDALI JUGOSLAVIJI 7. avgusta lani je v Ljubljani umoril s strelom 20-letnega Aleša Dremlja > Aretirali so ga agenti tržaškega letečega oddelka Včeraj dopoldne kmalu po 11. u-ri so agenti tržaškega letečega oddelka izročili organom koprske u-prave javne varnosti 23-letnega morilca iz Ljubljane Marjana Gašperšiča. Gašperšič je bil osumljen u-boja 20-letnega Ljubljančana Aleša Dremlja. Do umora je prišlo lanskega 7. avgusta, ko je Gašperšič ustrelil v tilnik Dremlja, ki mu je nekaj dni poprej prodal avto fiat 124. Po zločinu je Gašperšič prebežal na Češkoslovaško, od tod v Avstrijo in končno v Italijo. I-dentifieirali so ga 27. avgusta lani v hotelu «Columbia» v Ul. Gep-pa na podlagi informacije zaupnika policije. Ker so organi UJV iz Ljubljane sporočili, da je Gašperšič nevaren element in da je verjetno oborožen z istim samokresom, s katerim je umoril Dremlja, so agenti obkolili hotel, z zvijačo pa jim je uspelo, da so ga ujeli brez posebnih težav. Priprli so ga pod obtožbo nedovoljene posesti orožja, pred dnevi pa so iz Ljubljane sporočili, da so zbrali proti Gašperšiču vse obte-žilne elemente. Zato je državno pravdništvo v Trstu izdalo dovoljenje za ekstradikcijo v Jugoslavijo, ki ga je potrdilo pravosodno ministrstvo in včeraj so Gašperšiča prepeljali do mednarodnega obmejnega bloka pri Škofijah, kjer so ga predali jugoslovanskim organom. Marjan Gašperšič ll«o sodelovanju rajonskih konzult pri sestavljanju voznih redov in določanju prog, ki naj čimbolj ustrezajo potrebam občanov. Svetovalec Sanzin (PSI) je dejal, da se finančni položaj podjetja slabša od trenutka, ko je prevzelo mestni prevoz. Obširno je go- želni poseg za kritje primanjkljaja avtobusov. Načelnik skupine demokristjanov Pagura je pohvalil proračun mestnih podjetij. Primerjal ga je z ustreznimi proračunmi drugih mest, kjer je položaj neprimerno slabši, ter opozoril na pomanjkljivosti pri nekaterih službah. Demokristjan Fogar je predlagal enotno računovodstvo IVA med vsemi štirimi deželnimi mestnimi podjetji. Za misovea Pedronija je primanjkljaj odraz določene politične volje. Ob zaključku so nekateri svetovalci podali glasovalne izjave, nakar so glasovali, kakor smo poročali na začetku. Seja se je nato nadaljevala z obravnavanjem nekaterih upravnih vprašanj. Na Vrhu je včeraj gorelo Včeraj popoldne je na Vrhu gorelo. Prav verjetno zaradi odvrže- nega cigaretnega ogorka je pričelo goreti okrog 15.30, blizu ceste Vrh-Gabrje, na Ograjini pri Largi. 0-genj so opazili v Gabrjah in So-vodnjah, nato so obvestili Vrh, odtod pa goriške gasilce. Gorela je trava, grmičevje in tudi kako drevo na posestvu Renata Devetaka. Ogenj je zajel približno 10.000 kvadratnih metrov zemljišča. Prešernova proslava jutri v Dolu Prešernovo proslavo bodo priredili tudi v Dolu. Prosvetno društvo «Dol-Poljane» in domača čitalnica na Palkišču priredita proslavo jutri zvečer, v četrtek, ob 19.30, v šolskem poslopju na Palkišču. Na sporedu so priložnostni govor, nastop domačih recitatorjev in koncert obnovljenega domačega pevskega zbora «Kras». ODLOČBA GORIŠKEGA ŽUPANA Obrtnih delavnic v mestu ni več moč razširjati Lastniki obratov v mestu morajo poskrbeti za čistilne naprave . Ponoči stroji ne smejo delati V mestu ni več moč širiti obstoječih tovarniških ali obrtnih delavnic, v njih ni moč nastavljati novih strojev, lastniki morajo, kolikor niso še tega napravili, spremeniti stare načine ogrevanja, Vse to v želji, da bi čim manj onesnažili zrak manj škodovali z ropotom stanovalcem bližnjih stanovanj. Odredbo v tem smislu je izdal župan De Simone 14. februarja letos. Brez dvoma tudi s tem v zvezi so protestirali obrtniki, ki se bodo danes zjutraj sestali z županom. Obrtniki namreč tožijo, C. a ni v okolici zemljišč na katerih bi lahko gradili svoje objekte, v mestu pa jim ne da občina dovoljenja za širjenje svojih obratov. Iiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiitiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Načrt za ESPOMEGO predstavljen deželi lil jjfeg Deželni odbornik za industrijo in trgovino prof. Dulci in odbornik za finance dr. Tripani sta se prejšnji dan mudila na sedežu trgovinske zbornice v Gorici, kjer jima je predsednik zbornice Delio Lupieri orisal napore ustanove za postavitev zgradb, v katerih bodo poslej blagovni sejmi ESPOMEGO. Srečanju so prisostvovali tudi predstavniki odbora in operaterji. Predsednik Lupieri se je zahvalil odbornikoma Dulciju in Tripaniju za njuno pozorno spremljanje snovanj za gospodarski razvoj Goriške in za pomoč, ki sta jo nudila, ter je obema izročil kolajno trgovinske zbornice. Odbornik prof. Dulci se je zahvalil geometru Lupieriju za prijazne besede ter pohvalil napore trgovinske zbornice, ki naj zagotovijo Gorici sodobno razstavišče. Hkrati pa je zagotovil svojo podporo, da bi pobudo uresničili čimprej. Odbornik za finance dr. Tripani je podprl Dulcijevo trditev in zagotovil stvarno deželno podporo pobudi, ki je zelo umestna. Ob zaključku so si udeleženci srečanja ogledali kraj, kjer bodo zgradili novi sedež ESPOMEGO. (Na sliki: predsednik trgovinske zbornice Delio Lupieri med razlaganjem idejnega načrta-. V županovi odredbi, ki se sklicuje na celo vrsto zakonov in odločb in tudi na mestni regulacijski načrt, je rečeno, da ne smejo širiti sedanjih zmogljivosti v tistih mestnih predelih, kjer je predvidena stanovanjska gradnja. Lastniki obratov ne smejo celo v teh namestiti novih strojev, ki bi povzročali večji ropot in večje onesnaženje kot sedaj. Občina bo ukazala, da se spravijo iz obratovanja tisti stroji, ki bodo nameščeni brez njenega dovoljenja. V termičnih centralah bodo lahko uporabljali le metan in gorilno olje, prepovedana je uporaba težkega olja, nafte, premoga, lesenih odpadkov. Kaznovani bodo tisti, katerih saje bodo padale v okolici tovarne ali delavnice. Lastniki delavnic morajo sami poskrbeti, na podlagi obstoječih zakonov, za namestitev čistilnih naprav. Treba je tudi odpraviti ropot. Vsako delovanje strojev je prepovedano od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj. Danes zvečer ne bo avtobusov Stavka uslužbencev mestnih avtobusov in tistih ki vzdržujejo zveze z drugimi kraji, bo danes zvečer od 18.30 od 21.30. V zvezi s tem podjetje Ribi, spo- roča, da bo ukinilo nocoj zaradi stavke naslednje proge: odhod iz Trsta za Gorico ob 19. uri, iz Trsta v Gradež ob 19. uri, iz Gorice skozi Doberdob v Tržič ob 19. uri, iz Gorice v Sovodnje ob 19. uri, iz Gorice v Gradišče ob 19.15 in ob 20. uri, iz Gorice v Koprivo ob 19.30, iz Gorice v Števerjan ob 19.30, iz Gorice v Trst ob 17.45, iz Tržiča v Gorico ob 19.05 in ob 19.45, iz Gradišča v Gorico ob 19 35. Spremembe bodo uvedli na pro-grah Gorica - Tržič (odhod ob 18.15 namesto ob 18.30) in Gorica - Gradež (odhod ob 18.15 namesto ob 18.30). Ponovna stavka bo v torek 27. febrdarja od 9. do 13. ure. Uslužbenci avobusnih podjetij stavkajo za obnovo zapadle delovne pogodbe. Neroden padec priletne ženske V goriško bolnišnico so prejšnji večer sprejeli na 60 dni zdravljenja 67-letno upokojenko Giuseppino Antiči vd. Blotegher, ki se je hudo poškodovala levo nogo, ko je nerodno padla v Ul, Santa Chia-ra. Ženska je okoli 17. ure šla peš po pločniku, ko je nerodno stopila in si zlomila stegnenico. društva v Gorici sodelovali še na slovenskih zimskih smučarskih tekmah, ki bodo pri Sv. Antonu pri Trbižu ter na 2. pokrajinskem tekmovanju v smučanju, ki bo v S. Stefane dl Cadore. Na občinskih mladinskih igrah, ki so bile 28. januarja v Trbižu, je sodelovalo nad 60 smučarjev iz goriške občine. Med deklicami je častno tretje mesto zasedla Katja Bavcon. Med dečki pa so se naši fantje uvrstili na naslednja mesta: Igor Košuta na šesto, Samo Sanzin na sedmo, Diego Devetag na šestnajsto, Ugo Dornik na sedemnajsto, Igor Pahor na dvajseto, Matija Winkler na šestindvajseto. Desetega februarja So bile v Trbižu pokrajinske mladinske igre. Na njih je sodelovalo nad 100 tekmovalcev. Med deklicami se je Katja Bavcon plasirala na sedmo mesto. Rezultati naših dečkov pa so bili naslednji: Samo Sanzin na devetem mestu, Ugo Dornik na desetem, Boris Mer-molja na dvanajstem, Igor Košuta na štirinajstem, Matija Win-kler na osemnajstem, Diego Devetak na štiriindvajsetem, Marko Vogrič na sedemindvajsetem, Igor Pahor na enaintridesetem. Skupina mladih članov SPD je sodelovala 4. februarja na tekmah v Saurisu, ki jih je priredila Associazione buristica «Pro Sauris» za pokal Morgenleit. Istega dne se je druga skupina naših smučarjev udeležila tekem za pokal Iibertas, ki so bile v Sap-padi v priredbi Sci cluba 70 iz Trsta. Tu so tekmovali v veleslalomu. V nedeljo. 25. februarja, in naslednjo nedeljo, 4. marca, bodo naši smučarji sodelovali na Slovenskih zimskih športnih igrah, ki bodo pri Sv. Antonu pri Trbižu. Prav tako v nedeljo, 25. februarja, pa bo skupina smučarjev, članov SPD, sodelovala tudi na 2. pokrajinskem posoškem smučarskem prvenstvu, ki bo v S. Stefano di Cadore v priredbi Sci -Cai iz Goriza. Naši smučarji bodo sodelovali v veleslalomu. SPD je dalo v ta namen tudi pokal. Iz goriškega matičnega urada ROJSTVA: Gianni Favaro, Cri-stina Zollino. Adriano Pinello, Sara Peric. Predavanja Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi danes, 21. februarja ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Verdijevem korzu 13 tretje sezonsko predavanje z naslovom «GORSKI IN KRAŠKI/ SVET KANINSKEGA PO-GORJA». Predaval bo prof. Jurij Kunaver iz Ljubljane, član PD Ljub Ijana - matica. Predavatelj je znan planinec in geograf, ki je že več let raziskoval svet Kaninskega pogorja. Zaradi tega bo predavanje izredno zanimivo. Kino Gorica VERDI 16.30—22.00 «L’ul tirno busca-dero». S. McQueen. Barvni film. CORSO 16.45—22.00 «Mio caro assas sinob G. Hilton in M. Tolo. Barvni film. Mladim pod 14. letom prepovedano. CENTRALE 17.15—21.30 «La moglie piu bella». A. Orano in O. Muti. Barvni film. MODERNISSIMO 17.15—22.00 «La sta-tua». D. Niven in V. Lisi. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedano. V1TTORIA 17.15—22.00 «Paura d’ama-re». D. Natermann in A. Bastedo. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedano. Tržič AZZURRO 17.00 «Piu forte, ragazzi*. Terence Hill, Bud Spencer. EXCELSIOR 16.00 «L’ultima fuga». Barvni film. PRINCIPE 18.00-20.30 «La Cina i vicina». Barvni film. Nova (iorica SOČA «Pregrešni vikar*, švedski barvni film — ob 18. in 20. SVOBODA «Skaramuševe prigode*, i-talijanski barvni film — ob 18. in 20. uri. DESKLE «Malo mnogostrastno*. francoski barvni film — ob 17. in 19.30. RENČE Prosto. PRVAČINA Prosto. ŠEMPAS Prosto. KANAL «Zgodba o levu*, jugoslovanski barvni film — ob 20. DEŽURNA LEKARNA V I.ORICI Danes ves dan m oonočt ie dežurna lekarna Pontoni e Bassi, Raštel 52, tel. 83349. DEŽURNA LEKARNA V 1’RZICU Danes ves dan m ponoči je dežurni lekarna Rismondo. Ul. Enrico Toti tel. 72701. Industrijsko podjetje v Gorici išče uradnika. Pogoji: 1. da je civilni, vojni invalid ali vojna sirota; 2. da ima lasten avtomobil. Ponudbe poslati na oglasni oddelek Primorskega dnevnika pod šifro «Industrijsko podjetje*. PRED 30 LETI V PARTIZANSKEM LOGORJU V BRINOVEM GRIČU PRI ČRNEM VRHU Smrt narodnega heroj a Janka Premrla-Vojka «Učiteljica je obljubila, da bo takoj naslednjega dne odpotovala, kar je tudi storila. Kasneje smo zvedeli, da so Italijani dan po našem obisku v Čekovniku uprizorili čistko («rastrelamento») večjega obsega, vendar brez uspeha. Mi smo bili daleč stran na varnem v lo-gorju v Brinovem griču. Povedati moram tudi to, da je Vojko od vseh v četi zahteval strogo disciplino in red. Vsakemu je določil svojo nalogo. Redno smo poslušali politične ure, radijske vesti in poročila z bojišč. Imeli smo redne vojaške vaje, preučevali položaj na raznih frontah, učili smo se rokovati z orožjem, postavljati zasede itd. Kadar smo bili v logor-ju, je bilo naše partizansko življenje podobno pravemu vojaškemu življenju v vojašnici.* Napad na trdnjavo pri Mali Peči Bilo je prve dni novembra 1942. Bližala se je 25-letnica velike Oktobrske revolucije. Vojko je že več dni snoval načrt za napad na kakšno večjo sovražnikovo obmejno u-trdbo. Italijani so bili v petindvajsetih letih okupacije zgradili na meji od Triglava do Snežnika o-brambni pas železobetonskih pod zemskih utrdb in trdnjav za topove in večje strojnice. Del takega obrambnega pasu je bil tudi nad Črnim vrhom na pobočju Kobile, ob Veliki in Mali Peči ter špiku. Vojko je svojim borcem povedal svojo zamisel, da bi v počastitev te pomembne obletnice napadli ita lijansko trdnjavo pri Mali Peči nad Črnim vrhom, četa je z navdušenjem sprejela njegov predlog. Kako je potekala akcija pripoveduje v svojih spominih tovariš Alojz Krpan - Aleksander: «Petega novembra 1942 je bilo v našem taborišču ves popoldan zelo živahno. Borci smo se pogovarjali o že določeni akciji. Vojko je želel imeti za to akcijo same prostovolj ce. Med nami ni bilo omahljivcev in strahopetnežev in tako smo se javili vsi. Na Vojkovem obrazu smo videli nasmeh in zadovoljstvo. Bil je ponosen, da ima take borce, katere se lahko zanese. Za odhod na akcijo nas je izbral 12. Bili smo: Vojko, Jakec, Bogdan, Janko, Stanko, Aleksander, Simon, Slovenko in še štirje drugi tovariši, ka terih imen se ne spominjam. V mraku smo odšli iz taborišča do Predgriž, kjer se nam je pridružil vodič Ciril čuk. Ta je dobro poznal položaj trdnjave in navade Italija nov. Vodil nas je čez glavno cesto Črni vrh - Godovič, med Gornjimi Predgrižani in Klavžarjem. Prenočili smo v Lomeh. Naslednjega dne zjutraj smo še v temi odšli z Loma proti Mali Peči, kjer je bil naš cilj. Ustavili smo se na vrhu hriba in zavzeli položaje v starih rovih. Trdnjava je bila pod vrhom Male Peči, kakih 300 metrov oddaljena od postojanke. V bližini ceste Črni vrh - Col je bilo v barakah okrog 200 italijanskih vojakov. Bili so zelo dobro oboroženi, saj so imeli lahke topove, minometalce, težke strojnice in drugo orožje. V trdnjavskem stolpu je bila posadka 10 vojakov. Imeli so težko strojnico «fiat», puške, ročne bombe in veliko nabojev. Pred stolpom je stal na straži en vojak, drugi pa so se tiščali v notranjosti. Tisti dan je snežilo in pihala je močna burja. Okrog trdnjave sta bila dva pa sova žičnih ovir. Te smo morali prestriči in si tako napraviti prehod. Čuk je že prej mislil na to in je prinesel tudi škarje. Vojko in Simon sta se splazila do žice ter previd no prestrigla bodečo žico. Pri tem je pomagala burja, ki je s svojim tuljenjem preglasila škarje, Ko sta prestrigla prvi pas, se je Vojko priplazil k nam, določil izvidnico in nas razporedil na položaj. Naročil je tudi, da je treba žico prerezati še na vzhodni strani, da bomo i-meli varen izhod po akciji. To delo je dokončal Simon. Okrog 16. ure smo se splazili v bližino komaj 20 metrov od trdnjave. Vojko je dal še zadnja navodila: Bogdan in Stanko bosta odvrgla vsak po eno ročno bombo, Janko bo spustil rafal iz strojnice, vsi ostali pa bomo izstrelili po dva naboja iz pušk. Vse se je potem od-1 vijalo po je odpovedala. Jurišali smo v trd njavo in presenečeni obstali. Dobili smo notri samo dva Italijana, eden je bil huje ranjen, vsi drugi so zbežali skozi strelne line na drugi strani. Vojko je naročil bolničarju, naj ranjenega vojaka obveže. Vojaka sta Vojka prosila, naj ju pusti pri življenju, ker nista proti partizanom. Vojko jima je držal kratek politični govor in jima naročil, naj drugim vojakom povesta, da partizani niso nikakršni «banditi». Medtem so nas vojaki iz spodnjih barak začeli obstreljevati. Okrog nas so padale mine in žvižgale svinčenke. Pohiteli smo z zbiranjem o-rožja. Dobili smo težko strojnico «fiat», 7 pušk, 2.000 nabojev, 20 ročnih bomb in precej opreme. O-bloženi s plenom smo se umaknili v smeri Javornika, da bi za seboj zabrisali sled. Naša skupina ni imela nobenih izgub, niti opraskan ni bil nihče. Kako je Vojkovi četi Miklavž «prinesel» orožje | IZ UMKTNOSTMH (j A LEKU | Chersicla vTorbandena Spominska plošča v logorju v Brinovem griču, kjer je dne 22. II. 1943 umrl narodni heroj Vojko 1 Bruno Chersicla živi v glavnem v Milanu, hkrati pa se ni in se ne more odtrgati svojega rojstnega mesta Trsta. Chersicla je prav gotovo eden izmed najbolj doslednih novatorjev v slikarstvu. Izhaja iz generacije slikarjev, ki so se začeli uveljavljati sredi petdesetih let. Danes je star okoli 35 let in je izšel iz umetniške šole «Nordio», z oddelka za ladijske dekoracije. Doslej je sodeloval pri dekoriranju šestih ladij. Od časov, ko se je začel javno predstavljati, je imel deset osebnih razstav, sodeloval pa je pri najmanj 60 skupinskih razstavah. Povsod pa je izstopal kot viden in izrazit iskalec novega. Kam ga je njegovo iskanje novega privedlo, smo mogli ugotoviti na njegovi razstavi v galeriji Torbandena, kjer je razstavljal do danes. Tu je Chersicla razstavljal dela iz dobe od 1967. do 1972. leta, to se pravi iz časov, ko so se prvič pojavili njegovi presenetljivi tudi več metrov veliki «cerambici». V katalogu ob sedanji razstavi Chersicla takole označuje svoje stvaritve: «Cerambici so tehnološki insekti, ki so se izlegli v pepelu informalnosti in prilezli iz razpok mojih prvih grafitnih o-metov». «Cerambice» pa je skupek gibljivo združenih udov nekakšnega fantastičnega bitja, oziroma model istega, izrezan iz obarva- žilo šest fašistov. Fašisti so se — kot bi bili slutili, da je Vojko v bližini — zjutraj umaknili. Vojko se je vračal brez borbe in praznih rok, česar ni bil vajen. Na povratku je četa srečala starega moža. Vojko ga ie vprašal, če Italijani kaj patruljirajo po tisti cesti. «Seveda. Včasih s<_ narajma (nanese), da pridejo tudi po tej poti». Vojko je takoj pripravil zasedo. V mraku prikoraka po cesti skupina 40 vojakov in fašistov. Vojko skoči na cesto in zakriči: «Stoj!■>> Istočasno sta zaregljali dve strojnici na fašiste. Pet fašistov je obležalo, štirje so bili ranjeni, ostali so se razbežali na vse strani. Uspeh akcije: dobili so 11 pušk, večje število nabojev, nekaj ročnih bomb, več plaščev in čevljev. Dobro razpoloženi so se vračali proti logorju. Vojko je v logorju ves plen razvrstil po pogradu, zbral borce okrog sebe in spregovoril: »Tovariši. Včasih smo doma kot otroci na ta večer nastavljali pe harje, da nam bo Miklavž kaj prinesel. Danes smo mi — vojaki narodnoosvobodilne vojske — nastavili zasedo okupatorju. Dobili smo to, kar vidite pred seboj. Naj bo to nocoj naše, miklavževanje. Da bi s tem orožjem pregnali cim-več sovražnikov z naše zemlje, da bi ta dan čimprej svobodni praznovali doma». Tako veselo že dolgo ni bilo v logorju kot tisti večer. Eden je dobil obleko, drugi čevlje, tretji plašč, četrti puško itd. Vsi so potem ^ skupaj pojedli velikega Miklavža iz sladkorja, dar ljudstva Vipavske doline svojim borcem. Vojkova zadnja akcija. O Vojkovi zadnji akciji na fašiste v dolini Bele pripoveduje Franc Rupnik, borec Vojkove čete: «Naši obveščevalci so nam sporočili, da se posadka fašistične gozdne milice v Idrijski Beli pripravlja, da zapusti postojanko. Vojko je poklical Franca Benčino Lada in mu naročil, naj takoj vzame daljnogled in gre na opa-zovališče. Okrog poldneva, bilo je to 15. februarja 1943, je Lado prisopihal v logor in sporočil, da so fašisti v Idrijski Beli pripravljeni za odhod. Vojko je sklical zbor, izbral 18 borcev in povedal, da gremo v akcijo. Iz logorja smo odšli okrog ene ure popoldne preko Ko-ševnika. Ko smo prišli na mesto Strugu, smo takoj zasedli položaje. Vojko nas je razporedil in dal zadnja navodila, da ne smemo streljati, dokler ne bo dal znaka strelom iz pištole. «Ko smo se tako razporejeni, malo oddahnili od naporne poti — gaziti smo morali visok sneg — smo nestrpno pričakovali, kdaj se bo izza ovinka prikazala predhodnica. Okrog nas je bila velika tišina, le Idrijca je prijetno šumela. Tako smo čakali slabo uro, ko se je na ovinku prikazala skupina petih italijanskih vojakov. Predhodnica. Napetost je naraščala. Nestrpno smo čakali na dogovorjeni znak, strel pištole. Videli smo Vojka, kako je previdno dvigal izza zaklona in zagnal ročno, bombo. (Pagon Andre>" 0garev> (Nadaljevanje sledi) •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiinfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiuiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin ČEPRAV SE 0 TEM BOLJ MALO GOVORI Na stanfordski kliniki še vedno presajajo srca Doslej so na vsem svetu presadili skoraj 200 src - Od tolikerih pacientov je živih še 29 - Na kliniki v Stanfordu so napravili 50 operacij nih plošč. Tu v galeriji Torbandena prikazani primeri niso med največjimi in so v nekaterih primerih doživeli že «novo muta-cijo» in jih zato umetnik imenuje «baroki». To so že prave plastike in sad mizarske spretnosti. Sestoje iz mnogih izžaganih o-blih delov nekaj nad centimeter debelega lesa, in so vrtljivo združeni, tako da se morejo iz zaključene, zaprte lege odpirati in raztegovati, tako da se nekako raz-cvetejo v različne videze, ki bi jih lahko primerjali čeljustim o-gromnih žuželk. Chersicla pa se ni ustavil le pri teh umotvorih, če hočemo stvorih, morda celo nestvorih. U-stvaril jim je tudi njihovo božanstvo v tako imenovanih «ikonah cerambikov». V teh je očitna višja umetniška zamisel v vrtljivo -gibljivi sestavi ter v mnogoličnosti oblik in vzvodov, izrezanih iz bakrenih, lesenih in plastičnih plošč. V teh je tudi slikarska zamisel, ki se pa odlično uresničuje v resničnih z akriličnimi barvanimi naslikanih podobah, ki jih Chersicla imenuje «portreti ce-rambikov». že dolgo se ne govori več o presajanju srca. Pred obilnimi petimi leti, prve dni decembra 1967 je ves svet razburila vest, ki je prišla iz Južne Afrike, kjer je prof. Christian Barnard napravil svoj prvi veliki podvig, nato so mnogi kirurgi hiteli po njegovi sledi. Operacije, kakršno je napravil on, so si sledile druga za drugo, operacijam pa so sledili neuspehi in navdušenje je splahnelo. In vendar ni vse tako, kot se zdi. Medicinski center na univerzi v Stanfordu v ZDA je edina medicinska ustanova na svetu, kjer še vedno nadaljujejo s presajanjem srca. Znanstveniki s te univerze so sklenili nadaljevati s presajanjem srca, ker so ugotovili, da so bili v zadnjih letih doseženi rezultati, ki bi jih znanost ne smela pustiti v nemar. «Uspe nam neozdravljive bolnike vrniti v normalno življenje in jih celo poslati na delo — pravi 39-Ietni kirurg kitajskega porekla dr. Eugene Dong, ki vrši funkcijo direktorja za klinična presajanja. Na tem oddelku vršijo selekcijo pacientov za operacije, hkrati pa je na njihovi skrbi tudi postope-rativna nega pacientov. Samo ob sebi se razume, da nadaljujejo z raziskovanji na področju biološkega procesa odklanjanja tujkov, o-ziroma tujega tkiva. Zdravniki s te klinike, ki jo vodi sloviti kardiokirurg Norman Shumway, trdijo, da se jim neprestano javljajo ljudje, ki so pripravljeni dati svoje srce v primeru nesreče. Toda srce se presaja le od tistih darovalcev, ki so izgubili življenje zaradi usodne okvare v glavi in v možganih. Poleg tega je nujno potrebna določena zelo visoka stopnja podobnosti v tkivu in krvi med darovalcem in tistim, ki darovano srce sprejme. Čeprav imajo zdravniki v Stanfordu veliko darovalcev srca, ni najbolje rešen problem dobave srca v najprimernejšem trenutku, kajti dogaja se, da je darovalec srca oziroma, da je darovano srce nared, ni pa v tistem trenutku primernega pacienta, ki bi darovano srce sprejel. Ali pa narobe. Prvo presaditev srca so na tej kliniki izvedli 6. januarja pred petimi leti, to se pravi komaj mesec dni po Barnardovi prvi operaciji. Od tedaj do danes pa so tu izvedli že petdeset presaditev srca. Kot smo rekli v začetku, se danes tako rekoč ne govori o presajanju srca in vendar se to nadaljuje, pa čeprav ne v tolikšni meri, kajti leta 1968 so v raznih medicinskih centrih na svetu izvedli nič manj kot 99 presaditev srca. Ker pa je pozneje prišlo do precejšnjega razočaranja, so tovrstne operacije bolj redke. Po mnenju dr. Donga je za uspeh o-peracije usodna ali vsaj zelo pomembna pripravljalna doba. Še nekaj konkretnih podatkov o presajanju srca ne samo pri njih, na kliniki v Stanfordu, pač pa tudi drugod po svetu. Od prve o-peracije, ki jo je izvedel v začetku decembra 1967, prof. Christian Barnard, do danes so na vsem svetu izvršili skupno 197 presaditev srca. Od vseh pacientov, ki so sprejeli tuje srce, jih je danes živih še 29. Toda od teh jih je kar 18, ki so jim srce presadili na kliniki stanfordske univerze, kjer so izvršili tudi največ transplantacij in sicer 50. Od pacientov, ki so jim presadili na tej univerzi srce 1968. leta, jih je 22 odstotkov živelo več kot leto dni: od pacientov, ki so jih operirali po L januarju 1970. leta, jih je nad 50 odst. živelo več kot leto dni. Lani so na tej kliniki napravili dvanajst presaditev srca, osem pacientov je še živih. Od 12 pacientov, ki so jim presadili srce 1971. leta, jih je živih še pet. Kakor je znano, je največji problem tako imenovana imunološka reakcija organizma, ki odklanja tuj organ, tuje tkivo. Med petletnimi izkušnjami so znanstveniki te univerze napravili precej korakov proti tej reakciji organizma, tako da morejo sedaj stanje pacienta kontrolirati že njegovi zdravniki in ni treba, da bi bil pod njihovo kontrolo. Oni pregledajo pacienta le vsakih šest mesecev. Danes si v borbi proti odklanjanju tujka skušajo pomagati s posebnim serumom, ki ga pridobivajo iz konjske krvi. Doziranje tega seruma mora biti zelo natančno, da bi se preprečilo odklanjanje presajenega organa in da bi se hkrati ne spravil iz ravnotežja prirodni človekov obrambni sistem, ker so pacienti v tem primeru izpostavljeni povečani nevarnosti, da zbole od pljučnice, hepatitisa, septikemije itd. V kratkem pa bodo tu začeli preizkušati nov serum, ki se pridobiva iz krvi piščancev in ki ga je odkril študent medicine R. Morris. V dosedanjih poskusih na poskusnih živalih se je novi serum odlično obnesel, če bodo nadaljnji poskusi dobro kazali, bo čez leto dni ta serum pomagal neposredno človeku. Od pacientov, ki so jim presadili srce na kliniki v Stanfordu, najdlje živi z novim srcem 36-letni Ralph Trout, ki so mu presadili srce 22. maja 1969. leta, to se pravi, da bo v kratkem slavil že tretjo obletnico, ko živi na račun tujega srca. Toda Louis Russell živi s tujim srcem že od 24. avgusta 1968, to se pravi, da živi s tujim srcem že tri leta in pol. Temu so srce presadili v Indiani. Operiral ga je dr. Richard Lower, ki je bil nekoč asistent dr. Shumwaya. Andrej Košič pri Russu Poteklo je že nekaj let, odkar je v Trstu zadnjič razstavljal naš goriški krajinar Andrej Košič. Ko je prvič razstavil v Rossonijevi galeriji, se je v njegovih delih belina kamenja bleščala kot izprane kosti strohnelih vojakov iz starih soških bitk. ki so pretresale goriško - kraški svet. Na sedanji Košičevi razstavi v galeriji Russo pa o tem ni več sledu, ni več kač, ki bi gnezdile v votlinah oči lobanj. Košič se je vsebinsko preusmeril. Slikanje mu je postalo zmagoslavje nad sivo enoličnostjo dnevnih skrbi. Zato je v njegovih akvarelih mnogo sonca in iz njih ne pronicajo ne duhovni niti formalni problemi likovnosti. Prekipevajo veselja v občudovanju narave, ki se kaže v iskrenju barv vseh letnih časov: pomladi, poletja in jeseni in ne pojema niti v zimskih motivih. Nasprotno. To žarenje narašča do opojnosti v prosojnosti odsevov rdečin zatona zimskega gozda, a barva je prijetno svetla tudi v zameglenosti snežnih razgledov. Povsod pa je drevje, ki tvori tudi posamič glavno vsebino nekaterih listov. Razstava je dokaz, do kakšne popolnosti se je Košič povzpel v akvarelnem slikanju. Nekdanja hladno zelena ,parvnost se je razbohotila v žarko pestrost barv jesenskih izsekov narave, vinogradov goriških Brd, v krajine vseh vrst, kjer tu pa tam izstopa tudi domačnost kmečkih hiš. Po dolgem presledku, ki pa ni zavrl Ko-šičevega razstavljanja drugod, je ta razstava vsekakor prijetno presenečenje. MILKO BAMBIČ Dne 5. decembra je Vojko zasno val akcijo na postojanko na Slemenu nad Godovičem. Tam je stra- mini im 111111111111111111111 iiiiiimmiiiiiiiii mimiii iiiiiiiiiimiiiiniiiiit n iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiuiiiiii n iiiimiiuiiiiiui,mn iium um,umni,iimimmimiuimii,m Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Nikakor ne skušajte, da bi se uveljavili na področju ki ga ne poznate. Prišlo bo do spora s prijatelji. BIK (od 21.4. do 20.5.) Primeren trenutek, da organizacijsko okrepite svojo dejavnost. Zadoščeno bo vašemu samoljubju. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Nesporazum med družabniki v zvezi z nekim ukrepom. Novo poznanstvo bo spremenilo vaše čustveno življenje. RAK (od 22.6. do 22.7.) Zagotovljen vam je uspeh. Ugoden trenutek za uspešno rešitev nekega družinskega vprašanja. _ LEV (od 23.7. do 22.8.) Zmanjšajte svoje izdatke z nepotrebnimi nakupi. Izbruhi jeze ne bodo prispevali k rešitvi čustvenega vprašanja. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Današnji dan je primeren za neke delovne ukrepe Nezaupanje utegne pokvariti odnose ------------ osebo. TEHTNICA (od 23.9. do 22.9.) Skušajte ostati zvesti svojim zaveznikom. Ustrezno boste rešili delikatno družinsko vprašanje. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Nadaljujte z dejavnostjo, kljub tež-kočam, ki se pojavljajo. Skušajte se razvedriti. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Ne bodite preveč samozavestni, čeprav je sreča na vaši strani, čustveno življenje ne bo najbolj razgibano. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Obstaja nevarnost, da se boste spoprijeli z več tekmeci skupaj. Dobro premislite o svojem čustvenem razmerju. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Spričo vašega nastopa, bo med vami ir. sodelavci prišlo do spora. Vaše razpoloženje se bo menjalo. RIBI (od 20 2. do 20.3.) Nekdo vam bo pomagal, da se rešite iz z ljubljeno nevarne situacije. Zadoščenje za vse I ki se ukvarjajo z umetnostjo. Bivši menih se bo preživljal kot barist SANREMO, 20. — Pater Claudio Frigelli, 32-letni frančiškan, ki se je rodil v Massi Carrari in ki so mu višje cerkvene oblasti pred obilnim letom odvzele pravico ma-ševanja, se je oženil z 28-letno učiteljico Silvano Orioli iz kraja Penne v pokrajini Pescara. Pater Claudio Frigelli, kakor poroča A-genzia Relazioni Rcligiose, je vršil svoje apostolsko poslovstvo v Sanremu, kjer je bil zelo znan kot prijatelj mladine in siromakov. Gospa Silvana Orioli - Frigelli bo za sedaj še nadaljevala s poučevanjem, dokler ji bodo razmere to dopuščale. Bivši pater Claudio pa je kupil v kraju Bussana bar, oziroma točilnico, ki jo bo sam upravljal, da bi se s tem preživljal. Mladoporočenca bosta stanovala v Sanremu llliuiimi!iiimiitiiiiiiiiiiiiiiiii||||||||ti||||||miUlini,|inmi|,|||||l||l||||l||||||||||||t|||||||||||||||ii|||||iii|||||| DEŽELA NI VEČ TAKO SIROMAŠNA Obsežnost kmetijskega kombinata Hercegovina Sredi hercegovskega mesta Mo- , majo sadovnajkov za 900 hekta-star stoji na zelo nizkem podstav- \ rov, nadalje ima kombinat dve ku bronast osel z večjim svežnjem dolgih polen na hrbtu. Izdelal ga je kipar Marjan Kockovič in sicer v naravni velikosti, če si osla pobliže ogledamo, bomo imeli vtis, da se je ustavil, da bi se nekoliko spočil in napasel. Ker ni segel do tal, do trave, so «lačnemu» oslu hudomušni prebivalci Mostarja prinesli trave.. Pobudo za postavitev spomenika o-slu je dal direktor kmetijskega kombinata Hercegovina* inž. O-sman Pirija, ki je svojo pobudo utemeljil takole: «Priznam, da je moja ideja za postavitev spomenika oslu pred novo tržnico. In zakaj bi mu ne postavili spomenika? Smo morda pozabili, kaj je osel v preteklosti pomenil za Hercegovino? Ko bi njega ne bilo, bi se ne bili ohranili. To trdim jaz, ki sem tudi Hercegovec, čemu bi se ne oddolžili živali, ki je sicer trmasta, toda neutrudna. Hkrati pa je osel tudi inteligenten in neumen le v toliko, ker preveč gara». Inž. Osman Pirija, ki s tolikšnim navdušenjem govori o oslu, je direktor podjetja, ki je za hercegovske razmere nekaj posebnega. Ko govori inž. Pirija o Hercegovini in njeni odvisnosti od osla, upravičeno poudarja, kako žalostna rekli bi bedna je bila preteklost te dežele. In tu je danes nastalo njegovo podjetje, kmetijski kombinat, ki ga bomo skušali prikazati v številkah. Na posestih kmetijskega kombinata Hercegovina* pridelajo grozdja za 200.000 hektolitrov raznih vrst vina. Nadalje proizvedejo v kleteh kombinata 50.000 hektolitrov žganih pijač, 70.000 hektolitrov pri-rodnih sadnih sokov. Krave in ovce tega kombinata dajo 80.000 hektolitrov mleka in jogurta; nadalje pridelajo na posestvih kombinata 15.000 ton sadja in namiznega grozdja, kombinat da nadalje na leto 4.000 ton mesa in mesnih izdelkov, 30.000 ton krme in 20 milijonov kosov rezanega cvetja. Gornje številke govore o zares velikem kombinatu, ki razpolaga med drugim z velikanskimi vinogradi. Ti se raztezajo na površini tisoč hektarov, medtem ko i- farmi s 1400 kravami vsaka, v planinah pa se pase 15.000 njihovih ovc, vtem ko je zimskih gredic za 15 hektarov površine. V njih gojijo v glavnem cvetje. V Mostarju trdijo, da je pre- j težni del zaslug za to, da se je i ta kmetijski kombinat razvil do tolikšne mere, pripisati inž. Osmanu Piriji, ki je znal podjetje u- (Nadaljevanje na 6. strani) V preteklih dneh je bilo več Prešernovih proslav. Z openske pr®1 slave: zgoraj recitatorji, spodaj p. d. »Slovan* V Saležu: zgoraj mladinski zbor «Rdeča zvezda*, spodaj recitator j* V Križu: zgoraj pevski zbor p. d. «Vesna», spodaj vsi nastopajoč* TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.40 Šola; 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Šola; 18.50 Koncert; 19.15 Higiena in zdravje; 19.25 Zbori in folklora; 20.00 Šport; 20.35 Simf. koncert; 22.20 Zabavna glasba. KOPER 6.30, 7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.00 Pisana glasba; 9.00 Otroški kotiček; 9.15 Orkester; 10.00 Melodije; 11.15 Orkester Last; 11.45 Polke in valčki; 12.00 Glasba po željah; 14.00 E. Sequi: «Pisma»; 14.15 Plošče; 14.35 Juke box; 15.00 Simf. glasba; 15.30 Poje M. Cetinski; 15.45 Plošče; 16.40 Orkester; 17.00 Dva zbora; 17.45 Mladi izvajalci; 18.00 Popevke; 19.00 Operna glasba; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 20.40 Ritmi; 21.15 Dubrovnik 72; 22.35 Glasba za lahko noč. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8 00, 13.00, 15.00, 20.00 Po-ro-žila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.10 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.20 Kratki teden; 15.10 Program za mladino; 17.05 »Sončnica*; 19.10 Kronike Juga; 19.25 SREDA, 21. FEBRUARJA 1973 Schubertova simfonija; 20.20 An-data e ritorno; 21.15 Radijski o-der; 22.10 Madrigali. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Jutranja glasba; 8.40 Operna glasba; 9.15 Orkester; 9.50 Nadaljevanka; 10.05 Pesem za vsakogar; 12.40 Opravljivci; 13.35 Sprehod med notami; 13.50 Kako in zakaj; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno - govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17:45 Telefonski pogovori; 20.10 Sestanek petih. III. PRC-RAM 10.00 Koncert; 11.30 Ital. skladbe; 14.30 Portret avtorja: F. Martin; 15.20 Hindemithove skladbe; 16.15 Nadaljevanka; 18.45 Kulturni pregled; 19.15 Koncert. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Rekreacija; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Za mlade radovedneže; 9.25 Iz glasbenih šol; 9.40 Glasbeni spomini; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Iz opere «Ero z onega sveta*; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Komorni zbor; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Flavtist J. Pogačnik; 16.00 «Vrtiljak»; 16.40 Listi iz albuma; 17.10 O resni glasbi na radiu; 17.45 Aktualna jezikovna vprašanja; 18.00 Aktual- nosti; 18.15 Glasbene vinjete' 18.30 Naš razgovor; 19100 Lah*0 noč, otroci!; 19.15 Glasbene raz; giednice; 20.00 Komorno glasben* studio; 22.15 S festivalov jazzal 23,05 Literarni nokturno; 23.13 Jug. pevci zabavne glasbe. ITAL. TELEVIZIJA 9.30 Šola; 12.30 Poljudna zna-nost; 13.00 Ob 13. uri: 13.30 Dnevnik; 15.15 Šola; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17-4S Program za mladino; 18.45 M®" randijeva grafika: 19.15 Do ko<* sega kemija; 19.45 Šport in kronike; 20.30 Dnevnik: 21.00 B. V‘a> lati: «Jack l’anfibio»: 22.00 Športna sreda; 22.00 Dnevnik. II KANAL 19.20 Deželna tribuna; 21-P® Dnevnik; 21.20 Film; 22.50 Sodobna medicina. JUG. TELEVIZIJA 8.20 TV v šoli; 11.00 Splošna izobrazba; 17.45 Mačkon in njo gov trop; 18.10 Obzornik; 18.2» Na sedmi stezi; 19.10 Mozaik' 19.15 Zabavna glasba; 19.45 Risan; ka; 20.00, 23.20 TV dnevnik; 20.2& TV barometer; 20.30 Mali Cezar — film; 21.50 Nogomet: ŠpaniJ3 - Grčija. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Risanka; 21.15 Poročila: 20.30 Nogomet: Španija - Grči j«'• 22.15 Istrski večer «Zlati delfin 72»' PRIMORSKI dnevnik ŠPORT ŠPORT ŠPORT 21. februarja 1973 NOGOMET V NARAŠČAJNIŠKEM PRVENSTVU NOVI JUGOSLOVANSKI KOŠARKARSKI ZVEZNI TRENER NOVOSEL: Vprvem prvenstvenem kolu vse naše ekipe brez poraza Gaja in Breg sta zmagala, Vesna pa remizirala 0limpia Greta - Gaja 0:1 (0:1) OLlMPIA: Bassani, Rosmini, Pel-zzoni, Polidori, Paoli, Nicotera, TOtarstefano, Clabotti, Ciani, Cat- lopin Cioccolanti- 12 Rossi> 13 Ga' Škabar, Stojkovič, D. Gr-L. in V. Milkovič, B. Grgič, «azven, D. Kralj, Kalc, M. Kralj, Burra, Mercandel, Dilich, „ ®1 .ovich, Rupini, Vascotto, De-grasab Babich. Vrih i?: 0ta Novello, Klun, Lo-liin at, ’’ Žafran, Košuta, Jež, Kra-O*.; Bržan, Lovriha M., Strnad, 12 gComini, 13 Krevatin. Vpnrfzani so nastopili v prvi pr-skpm^n* na zamrzlem milj- bo m /Srišču proti Muggesani, ki hrvn i0V0 med protagonisti tega nst;va. kakor je bila že v tek- fceapokal Pfv°- RaH • » so se takoj pognali v na-ho rf1 ze °d začetka je bilo razvid-Br’ežaa merijo na ves izkupiček. rešii=ns^a obramba pa se je vedno V drugem polčasu je Vesna popolnoma popustila in je omogočila nasprotnikom da so najprej izenačili ampak tudi da so še večkrat resno ogrožali Švabova vrata. Dvakrat je bil kriški vratar premagan in obakrat ga je rešila prečka. Vendar pa nedeljskega nastopa Križanov ne moremo označiti z negativno oceno, saj so nekateri igralci odigrali svojo prvo prvenstveno tekmo in je bila njihova trema povsem upravičena. Med njimi sta bila najboljša Alessio in Kovač. Sandor SMUČANJE bila prva v slalomu in veleslalomu ter druga v smuku, kjer je oila zmagovalka Barbara Pikon iz Radovljice. Marko Kavčič, član smučarskega kluba ljubljanske Olimpije je zmagovalec v slalomu in veleslalomu, medtem ko je v siru ku zmagal Miran Gašperšič z Jesenic. Prvenstvo je, kot vsa dosedanja, potekalo v premoči slovenskih smučarjev, ki so v vseh disciplinah zavzeli vsa vodeča mesta. Rezultati. Moški (trojna kombinacija): 1. Blaž Jakopič, Jesenice 27,71 2. Dušan Javnik, Branik 81,15 3. Tomaž Bernik, Jesenice 35,96 Ženska (trojna kombinacija): 1. Irena Jež, Fužinar 11,39 2. Sonja Gazvoda, Jesenice 157,56 3. Tanja Žerjal, Olimpija 189,60 V znanem makedonskem smučarskem kraju Mavrovo se je na o-bronkih planine Bistre končalo letošnje smučarsko prvenstvo Jugoslavije v alpskih disciplinah. Nova prvaka države v alpskih disciplinah (trojna kombinacija) sta Blaž Jakopič, član Jesenic, in 18-letna dijakinja Irena Jež, članica Fužinarja z Raven na Koroškem. Ježeva je na letošnjem prvenstvu iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii OBVESTILO ŠD Breg priredi v nedeljo, 25. t.m. smučarski izlet v NEVEGAL. Cena: 2.200 lir. Vpisujejo: v Borštu Edvin Rapotec, v Dolini Peter Štrajn in v Boljuncu Boris «Novo reprezentanco gradimo predvsem na mladih igralcih» Novosel potuje / ZDA na izpopolnjevanje svojega košarkarskega znanja Letošnje košarkarsko prvenstvo v Jugoslaviji je prvenstvo mladih, ki so celo spodrinili iz državne reprezentance znane košarkarje, kot Čer-maka in druge. Ta nova generacija se je že uveljavila na dveh evropskih prvenstvih: v Gorici na prvenstvu kadetov in v Zadru na prvenstvu mladincev. Trener obeh reprezentanc je bil Mirko Novosel, ki je tako dobro pripravil moštvo, da je obakrat osvojilo prvo mesto. V tej reprezentanci so bili Kiča-novič, Latifič, Delibašič, Perinčič, Todorič. Nova generacij*a — nov trener Po delnem neuspehu v Miinchnu so padale polemike na račun Že-ravice. Prišla so na dan nova imena: Kristančič, Nikolič, Novosel in celo Lečič. Prišlo je do triumvira-ta Kristančič, Žeravica in Novosel. A le začasno. Končno so le odločili: trener naj bo Mirko Novosel, bivši trener Lokomotive, igralec in reprezentant, dober tehnik in psiholog. Pred odhodom v ZDA smo z No- ATLETIKA POGLED NA BALKAN raznnj’ Predvsem po zaslugi (jgjjjro hada °u-enega katarja Ote in Sfr-Domnv. ,Je tokrat igral v obrambi. ap*i so napadali ves čas, a y P* uspelo, da bi povedli. , Ust v ..gem polčasu so si domačini arili nešteto priložnosti za gol HalH- irneIi sreče, ki pa je bila nj onjena «plavim», ki so v edi-sjj Nevami napadalni akciji potre-, mrežo Muggesane z Bržanom in ednesli obe točki. ston -i0 mi™> rečemo, da niso za-čam! , dolinske občine že dolgo a tako slabo igrali in da je zma-2a -Prevelika nagrada za prika-bn];,.’®r°- Med Brežani so bili naj-žtJ 1 yta, Strnad, Novello in po-tW„Va . Klun, med domačini pa egrassi, Rupini in Dilich. Jolo ^speria - Vesna 1:1 (0:1) Au??NA: Švab, Tuliani, Ferluga, Vaf nza’ Sosič, Košuta, Ko- ESPPn0!-?300’ Zucca’ Biagi' Favn , ,tA: Calligaris, Florean, Sprenr ’ Bobicchio, Radoicovich, sca n°’ Ka Notte, Schiraldi, Ro-W*Hsma- Curri. S?BNIK: Medos iz Trsta. Eer],, LCI: Zucca v 20. min. in Kn-rt (avtogol) v 45. min. ye P Godalcev 10. tekmi09 3e Y. nedeljo v svoji prvi rernizi ,naraščajniškega prvenstva rico p9 a .s s’cer skromno enajste-Pili hnSpeFze' Križani, ki so nasto- je n P°d svojimi sposobnostmi in čen -.fPrPtrdk lahko izsilil neodlo-Y rezultat. Po nanVjm,. P°‘aasu so «plavi» stal-detka p ' *n so prišli tudi do zait Doh„j0 danem golu so obdrža- naPadjUtpa ?k-ah’ njihovi Pa so bili netočni. Bolgarke so v lanski sezoni postavile kar 51 rekordov V Miinchnu skoraj kot atletska velesila ■ Velika bodočnost v metu krogle? Na atletsko skromnem Balkanu ■ tati nad 19 metrov, je skoraj neverjeten vzpon Polgar- Bolje od nje je svoje moči odme-ske ženske atletike v sam evropski ‘ rila metalka diska Stojeva. Uspelo vrh. Ne da Bolgarija lahko tekmuje s SZ ali z Nemčijama, predstavi pa lahko zelo močno skupino atletinj, porazdeljenih v skoraj vseh panogah. Osvojitev 2 srebrnih, 2 bronastih in 2 četrtih mest na olimpijskih igrah je dokaj zgovoren dokaz o prodornosti bolgarskih žensk. Na prvem mestu je (že po zaslugi svetovnega rekorda) skakalka v višino Jordanka Biagojeva. Poleg 194 cm je lani dosegla tudi 190, dvakrat 188 in po enkrat 186 in 184. Kljhč njenega uspeha je bila očitno štednja .moči, kar ji je omogočilo, da se je čvrsto držala prav do konca sezone. Bistveno različna je bila pot skakalke v daljino Dim* ne Jorgove, ki je tekmovala zelo veliko in je na tekočem dosegala odlične rezultate. 4-krat je skočila več kot 6,50 m, dvakrat več kot 6,60 in trikrat več kot 6,70 m. Zadnji podvig je bil rekord 6,77 m na olimpijskih igrah, kjer ji je zlato ušlo le za en centimeter. Zmagala je na 4 velikih mednarodnih mitingih in tudi na balkanskih igrah. Dve bronasti kolajni sta osvojili metalki krogle in diska. Dosežek Ivanke Hristove je na OI pomenil neuspeh, kjer je atletinja upala tudi na drugo mesto, nadvse pozitivnih pa je kar 10 tekmovanj z rezul- ji je, da je s 64,34 m celo prestrašila svetovni rekorderki Melnikovo in Menisovo prav med olimpijskim finalom. Med sezono je 8-krat presegla 60 m, doživela pa je na Balkanu precej porazov od močne konkurence iz Romunije. Skupino metalk dopolnjuje še kop-jašica Mo lova. četrta je bila na OI in je dosegla tudi 60,58 m. Kot zadnjo je treba omeniti komaj 21-letno metalko krogle Stojanovo, ki ima že sedaj osebni rekord 18,78 in še drugih 6 rezultatov nad 18 metri. Potencialno je ta Bolgarska tudi nova Čizova. Tekačice vodi 21-letna Svetla Zla-teva. Osebni rekord’ 'ffa 800 metrov je 1’58”9, tekla"'pa je 4udi 1’59"7. Starejša Amzina je tudi dosegla manj kot 2 minuti na 800 m in pod 4’10” na 1500 metrov. Sprinterka Valkova je v Miinchnu «e!ektrično» dosegla dvakrat 11”5, pred tem pa odgovarjajoča časa 11 2 in 11’ 3. Zmagala je tudi na balkanskih igrah. Skupno so Bolgarke v lanski sezoni izenačile ali na novo postavile, kar 51 državnih rekordov! K. B. OAKLAND, 20. — Svetovni prvak težke kategorije, George Fore-man, bo kmalu začel turnejo po ^SHsnssi Vratar Brega B brani svoja vrata med nedeljsko tekmo z Giarizzolami Evropi. Čeprav program turneje še ni povsem določen, je Foreman že zagotovil nastop v Londonu, Stockholmu in Aimu, po vsej verjetnosti pa tudi v Parizu. Medtem pa je prišla iz Rotterdama vest, da bo drugi velikan te konkurence, Muhammad Ali, nastopil v tem mestu proti nizozemskemu prvaku Lubbersu. Zanimivo je, da je Lubbers pred kratkim srečal zadnjega Alijevega nasprotnika an-gleža Bougnera in zgubil z njim po točkah. SMUČARSKI SKOKI LoRvarji zmagali ja svojem tekmovanju V organizaciji Smučarskega kluba Lokve so bile v nedeljo na Lokvah tradicionalne smučarske tekme v smučarskih skokih za VII. pokal Lokev. Tekmovanje se je odvijalo na 35-metrski skakalnici, ki je bila tokrat res izredno lepo pripravljena. Na tekmovanju so nastopili skakalci iz Kranja, z Vrhnike, s Predmeje, iz Postojne in z Lokev. Razveseljiva je predvsem ugotovitev, da je bilo na startu kar 14 skakal-cez iz - Primorske kar daje slutiti, da si tudi ta lepa smučarska disciplina le utira svojo pot. Žal, pa na startu tokrat ni bilo skakalcev iz Ljubljane in Logatca, kar bi še bolj popestrilo prireditev, ki si jo je ogledalo rekordno število gledalcev. Rezultati: Pionirji: L Bizjak (Lokve) 23,5 - 24,5 168,9 2. Krivec Z. (Lokve) 23,0 - 22,5 148,9 3. Ogrin (Vrhnika) 21,0 - 22,0 139,9 Mladinci: L Zelnik (Kranj) 27,5 - 27,0 184,8 2. Finžgar (Kranj) 28,5 - 29,0 183,1 3. Robida (Kranj) 27,0 - 26,5 182,2 4. Krapež (Predm.) 27,0 - 27,5 181,8 5. Krivec (Lokve) 27,5 - 28,0 178,9 Člani: 1. Bukovnik (Trigl.) 32,5 - 33,5 209,2 2. Blaško (Predm.) 30,5 - 30,5 203,7 3. Kolenc (Lokve) 31,0 - 31,0 195,3 Ekipno: 1. SK Lokve 847,7 2. SK Predmeja 727,9 3. SK Kranj 577,1 Rajmund Kolenc voselom malo pokramljali. «Ste zares novi trener reprezen-tance?» Novosel: «Uradno to še ni javljeno. Zmenili pa smo se, da bom jaz vodil reprezentanco.» «. . . to pa v trenutku, ko za reprezentanco ni najlažje!?» «Zavedam se, da me čaka težko delo. Pred nami so važne etape: evropsko prvenstvo v Španiji, svetovno prvenstvo leta 1974, nato o-limpijske igre.* «Ste osnovali svoj program?* «Svoje delo sem programiral s ciljem: Montreal.* Stari — mladi: večna težava Vsak zvezni trener v Jugoslaviji je izbral metodo dela, ki se je izkazala za uspešno. Sestavil je skupino igralcev iste generacije. Z njimi je mnogo delal in uspehi niso izostali. Aca Nikolič je imel Daneua, Korača, Rajkoviča, Djuriča. Žeravica pa Tvrdiča, Plečaša in čosiča. Kaj pa Novosel? «Največja težava pri reprezentanci je ustvariti ambient za dobro sožitje. Razumevanje mora biti med igralci, to je neobhodno. Težave so itak že zaradi drugačne mentalitete igre. Mladi so navadno bolj agresivni, hitrejši. Stari, če jih lahko tako^ imenujemo, so počasnejši, a izkušeni. Težava je prav v tem, kako uskladiti ene in druge.* «Ker ste želi lepe uspehe z mladimi, boste tudi sedaj, ko je cilj Montreal, gotovo nadaljevali z mladim ogrodjem?* «Izbrali smo 25 kandidatov, med katerimi je veliko mladih. Na primer: Kičanovič, Dalipagič, Perinčič in drugi so dokazali, da so povsem enakovredni starejšim asom. Točno je, da gradimo na mladih.* V ZDA za učenje «Jutri odpotujet.e v ZDA, da bi se naučili ameriške metode treniranja ali zato, da prepričate čosiča, naj se čimprej vrne v Jugoslavijo?* «Zato da v ZDA čimveč pridobim.* Novoselov nasmeh pa je jasno kazal, da ne samo zaradi tega. Iz torbe je nato povlekel ameriško revijo Basketball. Med «ail-stars* ZDA v tej sezoni je tudi čosič. In biti «all-star» v ZDA pomeni približno 200 - 300 milijonov lir, in morda še več. Bo Novosel prepričalji Čci^a, ^da ne bo zapustil matične reprezentance zaradi profesionalne kariere? Bo denar privlačnejši? -.,•«)■««« (D To je že prva težava na novi trenerski poti Mirka Novosela. b. 1. D. Jelinčič osvojil brzoturnir PD Cankar Zadovoljivo število igralcev se je udeležilo drugega šahovskega brzo-turnirja v okviru pokala «petih turnirjev*, ki ga je organiziralo PD «Cankar». Po enajstih kolih je prvo mesto osvojil D. Jelinčič z 8,5 točke, pred Jankovičem in Korenom, ki sta zbrala po 8 točk. Četrti je bil Z. Jelinčič, peto mesto si delita Benedetič in Čuk, nato pa sledijo Regent, C. Prašelj, V. Prašelj, Škerlj in Starc. NA DIJAŠKEM PRVENSTVU goriji naraščajnikov, kjer je zmagal Rizzian s časom 2’31”, je zasedel Stojan Kuret 11. mesto s časom 2’52”2. PLAVANJE CIUDAD MEXICO, 20. — Sovjetska zveza in NDR sta uradno zahtevali od mednarodne plavalne zveze, da izključi iz svojih krogov Rodezijo in Južno Afriko, ker »ti državi priznavata in uresničujeta rasno diskriminacijo*. O tej zahtevi bo govor avgusta na zborovanju mednarodne zveze v Beogradu. ATLETIKA GENOVA, 20. - Na italijanskem atletskem dvoranskem prvenstvu v Genovi je Videmčan Dal Fomo preskočil 2,13 m visoko letvico. Poskušal je tudi zrušiti italijanski rekord na 2,17 m, vendar ni uspel. V ženskem skoku v daljino je postavila Chersonijeva nov italijanski rekord «indoor» v skoku v daljino z značko 5,94 m. 1. ODBOJKARSKA DIVIZIJA Fantje Sloge zmagali dekleta tesno poražena Izredno napeta tekma slogašic z Azzurro Sloga - II Pozzo (15:12, 15:4, 15:7) SLOGA: Vodopivec, B. in E. Kralj, Grgič, Persinger, Wilhelm in Neubauer. POZZO: Brenardis, elemente, Gal-lisi, Menosso, Grattoni, Miani, Bel-tramini, Benedetti, Bernes in No-nino. SODNIK: Sinico, zapisnikar: Do-riguzzi. Tudi v tretjem kolu odbojkarskega prvenstva I. divizije pri članih je Sloga izbojevala prepričljivo zmago. Ta uspeh je še toliko bolj spodbuden, ker je ekipa nastopila v okrnjeni postavi, saj sta bila odsotna Fučka in Matevljič. Škoda, da so slogaši nesrečno izgubili prvo srečanje z Auroro, saj bi lahko bil njihov položaj na lestvici še boljši. Vsekakor pa se je prvenstvo komaj pričelo in po treh kolih prav gotovo ni še nič odločeno. Vseh deset šesterk je precej izenačenih in končni vrstni red ne bo znan do zadnjega zavrtljaja. Slovenski odbojkarji v soboto niso najbolje pričeli. Na samem za- 3:9 četku so preveč grešili, kar je o-mogočilo gostom precejšnje vodstvo. Stanje 12:7 ni kazalo najbolje za Slogo, od tedaj dalje pa so Neubauer in tovariši zaigrali kot prerojeni. Prikazali so lepo, duhovito, zanesljivo in seveda tudi učinkovito odbojko. Tekmec iz Pradama-na na tako igro res ni znal odgovoriti in še manj dobiti primernega protiorožja. Domačini so v takem slogu nadaljevali tudi v drugem in tretjem setu. Potek srečanja najbolje ponazoruje pet oziroma sedem osvojenih točk v drugem ter tretjem setu. G. F. S. Kuret enajsti Včeraj je bilo v Ravasclettu dijaško smučarsko prvenstvo tržaških srednjih šol za fante (danes pa tekmujejo dekleta). Prvenstva so se udeležili tudi dijaki slovenskega liceja «Prešeren». V kategoriji mladincev, kjer je zmagal v veleslalomu Beltrame (Oberdan) s časom 2’23”1 so se slovenski dijaki uvrstili takole: 16. Borut Deško 2’ ! udariti, da bi NZS in področne pod-53”4, 19. Branko Jazbec 3’11”4 in j zveze v bodoče morale izdelati tek-23. Henrik Lisjak 3’25”9. V kate- * movalni koledar 3 mesece pred pr- liiuiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimniiiiiiiimii PRED SPOMLADANSKIM DELOM LIG Vsa nogometna igrišča na Primorskem oživela Primorski klubi bodo odigrali nekaj tekem tudi z zamejskimi nogometaši Na območju nogometne podzveze Nova Gorica so bile v preteklih dneh igrane prve letošnje nogometne tekme. Sezono so odprli Renčani, ki so igrali z Bohinjci, ki imajo doma nad pol metra snega. Rezultat 6:1 (3:0) za domačine je sicer nekoliko visok, toda spričo burje so nogometaši NK Renče igrali bolj smotrno z nizkimi podajami, medtem ko so Bohinjci forsirali visoko igro, kar pa ni bilo koristno. Bil je to za obe ekipi dober trening, kajti igrišče je bilo ravno prav mehko. Posebno sta se izkazala Pance in Lesizza s po 2 goloma. Najbolj perspektiven pa je mladi Kavčič, ' Ki je prisebno dal prvi gol in povedel z 1:0. JUlUUIbJG 4 j.: ■ Tudi igralci NK-uAdria,, ,so..,se. .v. prijateljski tekmi doma srečali z drugoligašem NK Mercatorjem iz Ljubljane ter so .dosegli zelo časten rezultat 3:3 (0:2). Obe ekipi sta menjali kar po 5 igralcev, da bi v tem srečanju na dobrem terenu in v krasnem sončnem vremenu kar največ pridobili v pripravah za prvenstvo. Razumljivo, da tudi NK Primorje iz Ajdovščine ne zaostaja, saj deli od jeseni 1.-2. mesto v zahodni conski ligi s Slovanom iz Ljubljane. Preteklo nedeljo so gostovali namreč v Ajdovščini igralci NK Vodice, od letos novoustanovljenega kluba iz Šempasa. Novinci ne smejo zgubiti volje, čeprav so izgubili z 8:2. Nato pa so tudi Vozila iz Nove Gorice gostila NK Mercator iz Ljubljane. To pa je ekipa za 2 ligi višje od domačinov, zato ni presenetil rezultat 0:2 (0:0) za igralce II. zahodne zvezne lige. Vozilom se je poznalo, da so igrala prvo tekmo letos, da jim manjka še vzdržljivost, brzina in start na prvo žogo. Vsekakor pa je še dosti časa do prvenstva, ki se bo menda začelo 1. aprila, da bodo vsi klubi z Goriške prišli v dobro formo. Klubska vodstva so skrbno pripravila kaledar prijateljskih srečanj pred prvenstvom. Nekatera srečanja bodo tudi z zamejstvom, -konkretno dne 19. marca v Štandrežu, kjer naj bi gostovala ekipa NK Renče. Pri tem bi bilo res potrebno po- venstvom, kakor je tudi predpisano v čl. 15 tekmovalnega pravilnika FZJ. Tako bi odpadla ugibanja kdaj bo začetek prvenstva in tudi priprave ter pokalna tekmovanja bi bilo mogoče pravočasno določiti. V pokalnem tekmovanju »ovogo riške podzveze je nastala tudi sprememba v članskem tekmovanju. Pred nedavnim je Upravni odbor podzveze zasedal v Ajdovščini in je odredil ponovni termin za odigran je pokalne tekme med NK Tolmin in NK Renče. Renčani so namreč jeseni že bili v Tolminu, toda zaradi nesporazuma domačini Tolminci sploh niso bili pripravljeni in tekme- ni bilo-.- Odrejen .-je bil 18. februar v Tolminu. Zaradi možnosti obstoja snega in slabega igrišča, so pa 'Tolminci sami pt odlagali, da bi igrali to tekmo v Rčfičah, in ne v Tolminu. Zmagovalec tega srečanja se bo pomeril doma na Sloga — Azzurra 2:3 (8:15, 11:15, 17:15, 15:13, 15:17) SLOGA: Padovan, Kralj L., M., S., Grgič, S. in D. Busletta, Križ-mančič, Ferluga, Milkovič. AZZURRA: Barile, Lopresti, Rol-do, Soprani, Logueira, Testa, Sterna, Dorni, Pocar in Mastroianni. SODNIK: Brezigar, stranski: To-taro, zapisnikar: Ragni. V nedeljo popoldne je ženska e-kipa Sloge gostovala v Gorici. Tekma proti Azzurri se je pričela šele ob 18. uri, trajala pa je dobri dve uri. Po predvidevanjih so slogaši-ce naletele na močne nasprotnice, ki so (čeprav so poprečno zelo nizke) izredno gibčne in iznajdljive. V prvih dveh setih je Sloga zaigrala negotovo in zbegano. Zdelo se je, da jo bo Azzurra brez težave premagala. V naslednjih dveh setih pa je Sloga zaigrala odločneje, dekleta so gradila igro in odločno nizala točko za točko. Pri stanju 2:2 v setih se je za Slogo prižgalo u-panje na zmago, ki ga je še bolj utrdil dober začetek petega seta. Proti koncu so se jim začele Go-ričanke nevarno približevati. Pri stanju 14:12 za Slogo je sodnik žvižgal tehnično napako slogašicam zaradi obotavljanja pri servisu. Pri stanju 15:14 v svojo korist je Sloga zgrešila servis in ob burnem navijanju domačinov so igralke Az-zurre zbrale še tri točke. ____________ V. P. CSKA Sofija - Bartoli 3:0 (15:0, 15:5, 15:6) V izločilni tekmi veljavni za evropski pokal pokalnih prvakov je v Sofiji domača ekipa CSKA premagala italijanskega zastopnika v tej konkurenci Bartoli iz Reggio E-milie z rezultatom, ki ne potrebu-. je nobenega komentarja. Gostje v prvem nizu niso osvojile niti točke. Nekoliko bolje jim je šlo od rok v ostalih dveh setih, tako da so odnesle skupno 11 točk. Tekma svojem igrišču 4. marca proti NK sama je trajala 45 minut. V po- Vozila Nogometna igrišča so torej že vsa oživela in bodo vneti pristaši tega športa mogli celo izbirati bolj privlačna srečanja bogate predsezone. V. R. vratnem srečanju te razlike Bartoli vsekakor ne bo zmogel nadoknaditi. Razlika med italijansko in bolgarsko žensko odbojko je še vedno prevelika. G. F. Breg — Bor (ženska odbojkarska B liga): Klabjanova tolče preko bloka Pemarčičeve. Ti igralki sta bili najboljši odbojkarici na igrišču v tem slovenskem tržaškem sobotnem derbiju • Prvenstveni zimski vzpon na Cima Castellati Jdnko Furlan sneAr.°^asa srno se prebijali skozi temačen gozd, pokrit z belo Sejjj odejo. Z upognjeno glavo, skrito pod vetrnim jopičem, je npjv al po sIedovih tovarišev. Iznad gorskega pobočja se ^traz • azala Plaha vijoličastordeča svetloba. Dan se je delal, ča , 3e P°časi pričel popuščati, sapa mrzlega severnega vetri-So _!n?renfhala dražiti naša pretnrznjena lica. Črni obrisi vrhov ip jej, aza‘* prave plati svojih sivkastih obrazov. Veje smrek sneta ,.so bile globoko upognjene k tlom pod težo mokrega Šdij Veselo so odskočile, ko smo jih ob našem prehodu re-Zahval^°^ k®*6 gTn0ile- Lahkotno so se majale, kot da bi se ramen',e~ale’ medtem ko je sneg odpadal z njihovih utrujenih Izlival' • m’ Proti dolini, kjer so se potoki sivkastih meglic risa< lz kotanje v kotanjo, se je nad čmobeiimi vršički smrek pr e_rtlno rožnata svetloba zarje. 551 so ta' <*an’ se ie sonce že skrilo daleč za obzorjem benih Za!anje harve sončnih žarkov zbledele po stenah in gre-^akšn ®°ra’ ,smo ^ pripeljali do koče na sedlu Lavardet. Sotovi° .razo6ara-nje nas je čakalo! Koča, za katero smo bili je bilo da ’e v tem oasu oskrbovana, je bila ziaprta. Zunaj okoiico t?rzl° tanka ledena skorja je pokrivala zasneženo 80 se 'P ,oBoeia hribov, kjer so se pasli samotni obrisi smrek, kot da* S eta-9 °k luninem svitu. Ni nam preostalo drugega, skladiščp1 poi®^emo °im udobnejši prostor za prenočišče. Malo drv je prišlo kair prav za naš namen. Prostora ni bilo veliko, a za silo je šlo. Skrbno smo pospravili drva ob leseno steno, z namenom, da bi zamašili široke luknje, skozi katere se je prebijala v notranjost mrzla sapa, a zaman. 2e smo bili navdušeni nad svojim delom, ko je Berto usmeril snop luči v strop. Prav lep razgled se nam je odpri skozi veliko luknjo na strehi. — Prijetno prav gotovo ne bo, — sem pomislil, še posebno, ker smo vso opremo, ki je v takih primerih priporočljiva, pustili skrbno spravljeno doma. To je pa tisto zaupanje v tovariše, ki ti zagotavljajo, da je koča odprta. Sneg se počasi topi v posodi nad plinsko pečico, še malo potrpljenja, pa bo topla tekočina, čaj, stekla po grlu v pre-mrznjen želodec. Vsi trije buljimo v vodo, kdaj bo pričela vreti. Za vraga, kaj pa je to? Plinska pečica je pričela počasi ugašati. Vedno manjši plamenček je utonil v temi. Samo še Bertov razočaran in začuden obraz sem ujel v zadnji iskri svetlobe. Zavladala je globoka tišina, a le za malo. Na dan je prišlo vprašanje, če je kdo morda od nas prinesel rezervno plinsko jeklenko. Nobenega odgovora. Le kaka «težja» beseda je padla v tišino. Samo jaz sem bil nasmejanega obraza. Vedel sem, da jo imam. Počasi sem se izmuznil iz drvarnica ter jih pustil pri lepi, mirni debati. Daleč naokrog je odmeva lo njihovo tuljenje. Strupen mraz me je pognal v dir do avta, kjer sem izpod sedeža privlekel plinsko jeklenko, živo srebro je kazalo —15 stop. C. Še vedno sta debatirala, ko sem stopil v prostor, a nič več o pečici, ampak kam so izginile vžigalice. Plina je bilo sedaj za celo večnost, ognja pa nikjer. Primoran sem bil tako tudi jaz stopiti v prisrčno diskusijo. No, na koncu so vžigalice le prišle na dan in smo si Zaželeni čaj le skuhali. Bilo je že pozno, ko smo utihnili. Ležal sem na hrbtu, z rokami pod glavo in skozi luknjo opazoval na strehi prekrasno zimsko noč. Nisem mogel zaspati. Mraz me je ves čas dražil po nogah in hrbtu. Trudne oči so se mi zapirale, a zaman, rahla mrzla sapa, ki je lizaje pihala skozi špranje, mi je stalno odpirala utrujene veke. Berto, zleknjen poleg mene, se je stalno obračal in mrmral nerazumljive besede. — S spanjem ne bo nič — pomislim. Najbolje, da kar vstanem. Da ne bi mota tovarišev pri počitku, sem potihoma odšel iz skladi- Bivak v steui šča. Hoja mi je prijala. Na malem pobočju, nedaleč od koče, se ustavim in se zastrmim nad tolikšno mirnost in tišino'. Stojim v svetli mesečini in po glavi mi rojijo misli in vprašanja. Kolikokrat sem že stal tako v noči z negotovostjo v srcu, s tisto negotovostjo, ki jo vsak gornik pozna in ki venomer izgine ter se znova povrne. Kolikokrat sem po težki uri sedel na vrhu, zdelan, lačen in izčrpan, a poln zadovoljstva. In je prav ta občutek tisto, kar me žene zopet v višine. Alpinizem in gora ter vse, kar jo obdaja, človeka uči. To je edinstvena šola volje in lastne moči in to ne samo fizične, ampak posebno moralne. Kolikokrat se alpinist postavlja na rob svojega obstoja in prav to je, ki mu omogoča edinstven pogled v samega sebe Tu samega sebe ocenjuje in samega sebe spozna. Berto in Giorgio sta se še vedno premetavala ter skušala zaspati, čas odhoda se je bližal. Počakal sem, da je voda zavrela in ju poklical. Bilo je štiri ure zjutraj. Nista ugovarjala, še srečna sta bila, ker sem ju rešil iz tako neugodnega ležanja. Topla tekočina čaja nam je prijala in povrnila tisto vzdušje, ki je med nočjo zbledelo. Podajali smo si posodo, počasi srkali toplo tekoco.no in si medtem greli premrzle prste — Mislim - je pričel Berto — da bi lahko tu počakali kar do pete ure, sedaj bi bilo prezgodaj. Poleti je do stene uro in pol, mogoče dve, zato ne vidim razloga, da bi kar sedaj odšli. Prezgodaj bi prišli pod steno in tudi snega je malo Pričeti s plezanjem ob deveti je kar dovolj. S tem predlogom nisem bil prav nič zadovoljen, čeprav se je Giorgio tudi strinjal. Vedel sem, da Berto in jaz nisva v najboljši kondiciji. In tudi to, da pravzaprav do sedaj nismo videli, koliko snega je onkraj doline. Seveda nisem ugovarjal. V prostoru smo pospravili, še nekaj malega vrgli v želodec in se pripravili na odhod. Samo en nahrbtnik smo se odločili vzeti s seboj. Malo težak bo, a nič ne de. Vsak malo ga bo nosil. Odrinili smo v mrzlo, temno jutro. (Nadaljevanje slediJ Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnica GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 83 382 Uprava TRST Ul. Montecchi 6/11 Telefon 795 823 Oglasni oddelek TRST Ul. Montecchi 6/111 Telefon 761 470 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180,— din za organizacije in podjetja mesečno 22,— letno 220,— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 20f Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno * upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P-I- Glavni urednik Stanislav Renko Izdaja in tiska ZTT - Trst 21. februarja 1973 Odgovorni urednik Gorazd Vesel NAPAD NA INDIJSKO VELEPOSLANIŠTVO V LONDONU Pakistanca ubita v spopadu z britansko policijo Tretjega napadalca so agenti ujeli, ko je skušal pobegniti Napetost med Indijo in Pakistanom vzrok napada LONDON, 20. — Trije oboroženi Pakistanci so vdrli danes zjutraj v sedež visoke indijske komisije v Londonu. S spopadu s policisti sta bila dva napadalca ubita, tretjega pa so agenti aretirali. Oborožen spopad med policijo in napadalci je vzbudil val polemik v britanskem parlamentu, saj je res nenavadno, da britanska policija strelja. Silo je okrog 9.30 ko so trije oboroženi Pakistanci vdrli v sedež diplomatskega predstavništva Indije. Oboroženi so bili z noži, sabljami in dvema samokresoma-igračama. Napadli so uradnike, jih pretepli in jim grozili z orožjem. Policija je prihitela pred sedež indijske visoke komisije kmalu po vdoru treh Pakistancev. Agenti so se spopadli s prvim napadalcem v vhodu poslopja «Indda Hou-se» in ga ubili. Na drugega so naleteli v prvem nadstropju in so ga ubili po kratkem spopadu, tretjega, 15-letnega fanta, pa so aretirali, ko je skušal zbežati po stranskih vratih. Po prvih vesteh kaže, da je treba napad na diplomatsko predstavništvo pripisati napetosti v odnosih med Indijo in Pakistanom. Okrog 90 tisoč pakistanskih vojakov je še vedno zaprtih v Indijskih zaporih po zaključku vojne v Bangla dešu, marsikdo pa še ni prebolel poraza, ki ga je Pakistan doživel v spopadu z Indijo. Oborožen spopad je vzbudil val polemik. Streljanje policije je zelo redko v Veliki Britaniji, še bolj redki pa so primeri oboroženega političnega boja. Minister za notranje zadeve Robert Carr je danes popoldne poročal parlamentu o napadu na indijsko diplomatsko predstavništvo. Minister je opravičil poseg policije in je dejal, da v tako kočljivem trenutku agenti niso mogli predvideti, da sta bila samokresa napadalcev le igrači. Današnji spopad postavlja zopet v ospredje problem, o katerem Britanci v zadnjih časih veliko razpravljajo: je umestno, da je policija oborožena, čeprav samo v nekaterih primerih in v katerih primerih agenti lahko prvi streljajo. Pred poldrugim mesecem je namreč peki policist streljal proti bežečemu roparju in ga je smrtno ranil. Polemike se še niso polegle, ko je policija danes spet prva st-eljala. Islandski vulkan bruha REYKJAVIK (Islandija), 20. -Na otoku Heimaey je ognjenik Kirkjufell začel ponovno delovati. Velika reka žareče lave je že pogoltnila prve hiše mesteca West-roannaeejvarja, ki leži na zahodnih obronkih ognjenika, ki je do sedaj miroval 7.000 let. Pred mesecem dni je vulkan začel spet bruhati in vseh 5.000 prebivalcev omenjenega edinega mesteca na tem otoku ob južni obali Islandije, je zapustilo svoje domove. Tedaj pa je nad mesto padal le pepel. Sedaj je stanje seveda bolj resno, toda v izumrlem mestu, ki je bilo nekoč središče islandske ribiške industrije, ni več sledu po ljudeh. Porast jedrskih električnih central NEW YORK, 20. - Od 30 do 36 jedrskih elektrarn s skupno zmogljivostjo od 35 do 40.000 megawatov bodo letos ameriški proizvajalci električne energije naročili pri podjetjih, ki proizvajajo te najsodobnejše naprave. V ameriških indu- strijskih krogih menijo, da popra-ševanje po jedrskih električnih centralah nenehno narašča. Samo v zadnjih treh mesecih je samo družba «General electric» prejela 14 naročil. Od teh jih odpade 11 za ameriški notranji trg. Sem spada eno naročilo štirih jedrskih enot za neko centralo, kateri bo morala družba preskrbeti jedrsko gorivo za 10 let. Z zadnjimi naročili so se jedrske centrale, ki jih je «General elec-tric» že zgradila, oziroma jih bo zgradila, povzpelo na 84 (zadnja naročila so prišla iz Švice, Španije in Formoze). Električne jedrske centrale, ki jih proizvaja to podjetje, delujejo s tako imenovano «vrelo» vodo. Reševalni avtomobil, s katerim so odpeljali trupli Pakistancev, ki sta bila ubita v spopadu z britanskimi agenti na sedežu indijskega diplomatskega predstavništva S PONEDELJKOVE SEJE V NABREŽINI Po dolgi razpravi izglasovan občinski proračun za leto 1973 V predloženi osnutek so na predloge raznih svetovalcev vnesli popravke, ki predvidevajo med drugim zvišanje postavk za dvojezično poslovanje in zvišanje najemnin za kamnolome iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiu TRAGEDIJA LETALA «AERFLOTA» NA PRAŠKEM LETALIŠČU Iz gorečega «19154» se je rešilo 25potnikov in 9 članov posadke Splošna požar je baje povzročil srednji motor, ki se je vnel že časa pred pristankom - Požrtvovalnost sovjetskih pilotov precej PRAGA, 20. — češkoslovaška preiskovalna komisija, kateri je bila poverjena naloga, da razišče vzroke nesreče na praškem letališču, kjer je strmoglavilo letalo «tupoljev 154» sovjetske Aerflote je uradno sporočila, da je bilo na letalu sto ljudi, od katerih se jih je 34 rešilo, ostali pa so izgubili življenje. Med preživelimi je 9 članov posadke in 25 potnikov. Ti so bili sicer poškodovani, oziroma so dobili opekline, toda njihovo PISSOIR Usoda zadnjega sydneyskega pissoirja iz litega železa je privezana na nitko, čeprav se je precej političnih mož že zavzelo zanj. Gre namreč za edinstven «spomenik», ki naj bi bil izredno «zgodovinsko» pričevanje za naše potomce. O starem pissoirju je sinoči razpravljal sydneyski občinski svet in odločil, da bo moral občinski tajnik najti novo mesto za «spomenik», ki pa nikakor ne sme v muzej. Spravite ga, kamor hočete — je dejala svetovalka Joan Pilone — samo v muzej ne, ker bi ga tam pozabili v kakšnem, prašnem arhivu». Svetovalec Port pa je predlagal, naj bi razstavili pissoir v «Art Gal-lery». «Ne gre za izredno skulpturo — je poudaril svetovalec — vendar je lepo zgrajen in skrajno funkcionalen». BEG Charles Hardin iz Broivmvoo-da v Texasu se je naveličal ječe, kjer je bil zaprt zaradi tatvine. Pobegnil je, ukradel avtomobil in šel v kaznilnico za ženske v bližnjo grofijo v Mills, kjer je bila zaprta njegova zaročenka Kay Cagle. Mladenič je brez težave vlomil v zapor, odprl vrata celice in se nato odpeljal z dekletom. Čuvaj zapora je medtem blaženo spal in je prijavil dekletov beg šele včeraj zjutraj, ko se je zbudil in presenečen opazil, da Caglove ni bilo več v celici. zdravstveno stanje je zadovoljivo. V glavnem so jih že izpustili iz bolnišnic in klinik, kamor so jih prepeljali po nesreči. Od 66 mrtvih so štiri stevardese, 17 češkoslovaških državljanov, 37 sovjetskih državljanov, 5 Kubancev, en Romun, en Poljak in en Nemec iz NDR. Ta seznam morda ni popoln, vsaj kar se tiče sorazmerja med raznimi člani narodnostnih skupin, ker je med preživelimi tudi Francoz Jean Scheffer, ki je eden od tajnikov znane francoske sindikalne organizacije «Confederatk»n General du Travaib. Kako je prišlo do nesreče se točno še. ne ve, |ter niso preiskovalne oblasti izdale v tej zvezi nobenega pojasnila. Zdi se pa, da je pilot sovjetskega letala opazil že precej časa prej, da je začel goreti srednji motor trimotomega letala. Spočetka je mislil, da se mu bo posrečilo pogasiti požar s svojimi lastnimi sredstvi. Na vsak način pa je opozoril kontrolni stolp praškega letališča na nevarnost v kateri se je znašel. Z letališča so mu poslali ukaz, naj iz-prazne iz rezervoarjev gorivo. Zdi pa se, da je to zelo počasi odtekalo. Tako se je zgodilo, da je tik pred pristankom zajel letalo velik požar, ki so ga povzročili plini goriva, ki je teklo iz rezervoarjev. Letalo je sicer pristalo na letališču, toda sunek je bil strahovit. Požar je bil že zajel ves zadnji del letala (največ mrtvih je bilo prav zadaj, medtem, ko se je največ ljudi rešilo iz sprednjega dela trupa. Med ponesrečenci so člani nekega zelo znanega češkoslovaškega ansambla lahke glasbe, kateri pripada tudi znana pevka Eva Pilarova. Skupina se je vračala s Kube, a v Havani je ostala Pilarova, da bi posnela še nekaj plošč svojih pesmi. Ostali člani skupine pa so se morali takoj vrniti v Prago (preko Moskve), da bi se davi udeležili vaj za mednarodni glasbeni natečaj «Interta-lent«. Člani ansambla bi se morali vrniti šele danes, toda so se premislili ter so odpotovali s «TU 154». Od vseh se je rešil samo en član ansambla. Francoski funkcionar CGT Jean Scheffer, ki se je rešil, je zelo pohvalil sovjetske pilote, ki so napravili vse kar je bilo v njihovih močeh, da bi rešili ljudi iz gorečega letala. Scheffer je podal svoj telefonski intervju agenciji «Reuter» iz kli- nike, kamor so ga prepeljali zaradi poškodb na obrazu. Francoski sindikalist je dejal, da se je zavedel, da bo letalo strmoglavilo, mogoče tri sekunde pred dogodkom. Povedal je še. da se je dobro pripravil na trd pristanek. Takoj po pristanku je pobral očala, ki so mu odletela na tla. Iz nosa pa je močno krvavel. Zbral je vse svoje sile ter skočil proti odprtini skozi katero se je rešil. Scheffer je še pristavil, da je bila notranjost letala popolnoma razbita in da so mnogi potniki umrli že pri padcu na tla. Scheffer se je vračal v Pariz z obiska v Hanoiu, kamor je bil odšel skupaj z delegacijo Svetovne sindikalne zveže, ki ima svoj sedež v Pragi. Skupaj z njim sta bila dva španska funkcionarja, ki sta oba ostala pri življenju. Proces proti ustaškim teroristom na Švedskem STOCKHOLM, 20. — Ob močni policijski zaščiti se je danes pričela na sodišču v Goetteborgu za zaprtimi vrati razprava proti dvema ustašema, ki sta sodelovala pri pripravah uboja jugoslovanskega veleposlanika Roloviča. Javni tožilec je odbil zahtevo, da se objavijo njuna imena in podrobnosti. Zvedelo se je, da gre za dva ustaška terorista, stara okrog 25 let, ki že dalj časa živita v Goetteborgu. Po vesteh švedske agencije «TT» se je istočasno pričela razprava tudi proti osmim ustaškim teroristom, ki so pripravljali umore na Švedskem. Po informacijah lista «Afton Bla-deda» gre za voditelje ustaške organizacije HOP (Hrvaški osvobodilni ppkret), za katere se sumi, da so sodelovali pri pripravljanju Rolovičevega umora in kasneje pri ugrabitvi švedskega letala, s katerim so ugrabitelji pobegnili v Španijo. B. B. SAO PAULO (Brazilija), 20. — Šest zapornikov je-izgubilo življenje pri požaru, ki so ga sami zanetili v zaporu Barrientos menom, da bi zbežali. z na- iiililllliiiiiniiiiiiiiiiiiiiliiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHiHiiiuiiiiiiiiiiniiiiiiiiimiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiililiil OBTOŽENA STA BILA VRSTE BOMBNIH ATENTATOV Zelo stroga kazen za grška rodolju ba Heroj druge svetovne vojne general Mineš je bil obsojen na 10 let zapora, znani atenski zdravnik Pantelakis pa na 8 let ATENE, 20. — Atensko vojaško sodišče je danes obsodilo na strogi zaporni kazni heroja druge svetovne vojne bivšega generala Anastazija Minesa in znanega atenskega zdravnika Stefanosa Pantelakisa. General bo moral odsedeti v zaporu devet let in deset mesecev, zdravnik pa sedem let in osem mesecev. Rodoljuba sta bila obtožena vrste bombnih atentatov proti ameriškemu, libijskemu in francoskemu veleposlaništvu ter proti sedežem a-meriških družb, ki podpirajo grški režim. Mineš in Pantelakis sta priznala, da sta pripravila atentate, dodala pa sta, da sta postavila peklenske stroje tako, da niso terjali Človeških žrtev. «Najin namen je bil — sta izjavila sodnikom — strmoglaviti režim, ki se je leta 1967 polastil oblasti s silo.» Anastazijo Mineš je povedal, da .........................................................umu.»"""»■»"".... KLJUB SPLOŠNI MOBILIZACIJI FRANCOSKIH ŽANDARJEV Še vedno nepoznani «ugrabitelji» Petainovega trupla Zastražena okolica Verduna - Politične posledice nenavadne «ugrabitve PARIZ, 20. — Kdo so in kaj na-, meravajo neznanci, ki so včeraj ponoči «ugrabili» truplo francoskega kolaboracionističnega maršala Petaina na pokopališču otoka Yeu, je vprašanje, ki si ga zastavlja francosko javno mnenje dan po nenavadni tatvini. «Ogorčenje zaradi nezaslišane «tatvine». «Kdo se bo okoristil z zločinom?*, «Truplo v volilni kampanji* so naslovi, s katerimi je francoski tisk sporočil vest o nenavadnem dogodku in v bistvu obnavljajo reakcije Francozov. Policija je v zagati, ker ji še ni uspelo odkriti, kje se skrivajo tatovi. Žandarji so postavili cestne bloke po vsej Franciji in zlasti v okolici Verduna, a doslej niso odkrili nobene sledi za ugrabitelji. Kdo je pripravil nenavadno u-grabitev? Doslej je gotovo le, da je «commandos», ki je odnesel Pe- tainovo truplo bil zelo dobro organiziran. Ponoči se je prikradel na pokopališče odstranil mrtvaški kamen in odnesel osem stotov težko rakev, v kateri je bilo maršalovo balzamirano truplo. Razširjeno je prepričanje, da so ugrabitev organizirali skrajno desničarski krogi, ki zahtevajo od vlade, naj bi dala dovoljenje za prenos Petainovega trupla v kostnico v Douamont, kjer počivajo heroji prve svetovne vojne. Gre pa le za domnevo, ker preiskovalci niso doslej zbrali nobenih dokazov o morebitni krivdi desničarskih skrajnežev. Kljub temu pa je večina francoskih žandarjev koncentrirana v o-kolici Douamonta, kjer so postavili kar šest blokov na cesti, ki pelje v kostnico. Preiskovalci nadzorujejo tudi vasico Sully, kjer je imel maršal pred 57 leti svoj glavni štab in Fleury, kjer je shranjen memo- rial borcem iz Verduna. Maršalovi sorodniki so že sporočili, da se bodo predstavili kot zasebna stranka in so tožili ugrabitelje zaradi oskrunitve groba. V tej zvezi je francoska zveza bivših partizanov ostro obsodila tatove in je še enkrat poudarila, da odločno nasprotuje prenosu Petainovega trupla v Douamont, ker bi to predstavljalo nedopustno žalitev padlih junakov. Kdor koli pa je ukradel maršalovo truplo je spravil v veliko zagato francosko vlado, ki bo morala verjetno pred volitvami odločati, kje naj bo Petain pokopan, ko bodo u-grabitelji povedali kam so skrili njegovo truplo. Vse kaže. da bo predsednik vichyjske kolaboracionistične vlade četrt stoletja po smrti spet v središču zelo ostrih polemik. List «Combat» poudarja, da bodo v \» kratkem vidne politične posledice u-grabitve in, naj bodo tatovi desničarski skrajneži ali pa provokatorji, rezultat, ki ga bodo dosegli s svojim dejanjem bo isti: predsednik Pompidou se bo znašel v veliki zagati takrat ko bodo ugrabitelji sporočili svoje pogoje za vrnitev trupla. Verjetno je tudi, da bodo to storili v kratkem, da bi izkoristili vzdušje volilne kampanje. Časnik «Est republicain» pa poudarja, da je ugrabitev zelo nevarna politična past, ker bi lahko levica obtožila vlado, da ni pravočasno preprečila rovarjenja skrajne desnice, desničarski krogi pa bi lahko zagnali veliko polemiko, češ da Pompidou noče dati maršalu tistega pokoja, ki si ga je zaslužil, na bojnem polju. Glasilo francoske komunistične partije pa podčrtuje, da bi bil Petainov pokop v Douamontu isto kot rehabilitacija izdajalstva. je v svojem laboratoriju sam pripravil peklenske stroje, ki so eksplodirali pred francoskim in libijskim veleposlaništvom. Namen a-tentatov je bil protestirati proti podpori, ki jo Francija in Libija nudita režimu polkovnikov. Sodišče je tudi obsodilo bivšega generala in zdravnika, ker sta bila člana ilegalne organizacije «Neod-visnost, svoboda in odpor». Na včerajšnji razpravi sta Mineš in Pantelakis obtožila agente politične policije, da so ju V zaporu zverinsko mučili. Zdravnik je dejal, da so ga policisti tepli in večkrat mučili z električnim tokom. Oba obtoženca sta protestirala, ker so bili njuni krvniki glavne priče. Zahtevala sta od sodišča, naj razveljavi pričevanje teh policistov, a sodniki so njuno zahtevo zavrnili. V prid obtožencema je včeraj pričal tudi bivši ministrski predsednik desničarske koalicije Panajotis Kannellopulos, ki je zlasti govoril o pogumu generala Minesa in o njegovih dejanjih v drugi svetovni vojni in med državljansko vojno. (Nadaljevanje s 4. strani) smerjati tako, da se je postopoma, vendar smotrno razvijalo. In kako je bilo to možno? Inž. Osman Pirija veruje v to, da se more Hercegovina razvijati na kmetijskem področju enako kot druga področja v Jugoslaviji, še več. Inž. Osman Pirija je prepričan da bo Hercegovina, ki je bila vedno lačna, mogla hraniti še poldrugi milijon ljudi, to se pravi trikrat več kot jih hrani danes, le da bo treba resnično posodobiti izkoriščanje Popovega, Bekijskega in Mostarskega polja, ki jim sedaj pravijo blata, ki pa bodo po melioracijskih delih lahko rodila najboljše pridelke, kajti zemlja je odlična in klima prav tako. Gričevnati predeli pa so kot naročeni za vinograde in sadovnjake. Glavno, kar primanjkuje tem krajem, so strokovnjaki, kajti med študenti iz teh krajev je ie malo agronomov, ker vsi rinejo v druge poklice, ki jim zagotavljajo življenje v mestih. Po dolgi razpravi je nahrežinski občinski svet na ponedeljkovi seji končno izglasoval proračun za finančno leto 1973, ki ga je na eni izmed prejšnjih sej izčrpno obrazložil odbornik za finance Trisoli-ni. Sprejeti obračun predvideva, kakor smo že poročali, obsežen načrt javnih del, kot so gradnja šol in otroških vrtcev, športnih igrišč, razširitev omrežja javne razsvetljave, razširitev kanalizacije, gradnja cest in druge. Poleg tega označujejo letošnji proračun izredni izdatki za okrepitev občinskih storitev ter za preureditev in izpopolnitev občinskih služb. Na začetku zaključne razprave je prvi spregovoril socialistični svetovalec Colja, ki je seznanil občinski svet z nevzdržnim stanjem avtobusne povezave v občini. Podjetje «Carsica» ne upošteva pri urejevanju urnikov potreb prebivalstva, poleg tega pa razpolaga s takšnimi prevoznimi sredstvi, ki zaradi zastarelosti in izrabljenosti, pogostokrat predstavljajo pravo javno nevarnost. Ob tem je Colja zahteval odločne ukrepe občinske uprave, ki naj poskrbi za ustrezne korake, ki bi korenito preobrazili prevozniško službo. V razpravo o proračunu je nato posegla svetovalka Mervič (KPI), ki je izrazila željo, naj se zviša postavka proračuna, ki predvideva nakup zemljišča v Devinu za gradnjo osnovne šole in otroškega vrtca. Z odkupom večje površine bi lahko razširili tudi gradbeni načrt, ker z naraščanjem prebivalstva, naraščajo v Devinu tudi potrebe. Zato je svetovalka predlagala, da naj bi, poleg šolskih poslopij, občinska uprava poskrbela tudi za športne objekte, ki bi se jih lahko posluževali ne samo osnovnošolski otroci, temveč razni športni krožki, ki zaradi pomanjkanja primernih prostorov nimajo možnosti razvoja. Njeno izvajanje je dopolnil poslanec škerk, ki je poleg raznih predlogov za popravke postavk proračuna podal tudi izčrpno kritično o-ceno dosedanjega poslovanja občinske uprave. Ugotavljal je, da številke stroškov iz leta v leto vrtoglavo naraščajo, ker to pač zahtevajo novi časi; Vse to pa mora u-prava upoštevati, kajti doslej niso bile vse usluge občanom zadovoljive. Pri tem je omenil vprašanje cest, ki so v raznih vaseh zgornjega Krasa in predvsem tiste ne-asfaltirane v obupnem stanju, smetarsko službo, vprašanje perspektivnega razvoja raznih vasi občine v luči novih potreb, vprašanje zvišanja najemnine za kamnolome in nekatere druge probleme. Posebno poglavje je posvetil vprašanju dvojezičnega poslovanja ter izrazil željo, da bi tudi to postavko bistveno zvišali. Obenem se je dotaknil vprašanja nakupa stavbe bolniške blagajne v Nabrežini ter pripomnil, da bi morala biti ta stavba po svojem zgodovinskem poslanstvu namenjena predvsem delavskim organizacijam in strankam. Za njim je spregovoril še svetovalec Markovich (KPI), ki je v uvodu predlagaj, da bi zvišali odškodnine občinskim odbornikom. Zvišanje postavke je zahteval tudi za prevozni sektor, ki je potreben korenite preobrazbe. Med drugim se je zavzel za večje podpore kmetovalcem, predvsem tistim, ki se bavijo s cvetličarstvom in vrtnarstvom, ki sta za občino najperspektivnejši kolturi. V okviru vprašanja uvajanja dvojezičnosti in zaščite slovenske narodnostne skupnosti, je izrazil željo, da bi občinska uprava poskrbela za izgradnjo kulturnega doma v Nabrežini. V svojem odgovoru na razna izvajanja je župan Legiša s svoje strani poudaril, da izhaja prdračun iz ugotovitve, da doživlja dbčina bistvene spremembe, ki lomil® staro družbeno - ekonomsko ravrtoves-je in ustvarjajo nova stanja, Hi jih bo treba usmerjati tako, da nč bodo povzročala novih in morfcbiti skrajno škodljivih pretresov. 'Pri tem je ugotavljal, da občim', ne razpolaga ne z ustreznim birokratskim ne z operativnim aparstomj ki bi ustrezal novim potrejoam, Cmči-na je v središču pozornosti sterilnih dejavnikov in bi zato potrebovala več ljudi, ki bi bili tudi phl-no angažirani. Vsekakor če hočeiho pobliže spremljati družbeni in gospodarski razvoj v občini, je dejal župan, moramo najprej poskrbeti ta izgradnjo ključnih objektov, ki >1 omogočali, da bi šel razvoj i o smernicah, ki jih predvideva preračun. Potem ko se je dotaknil nekaterih problemov kot gradnje cest. šol in športnih objektov ter predvsem dvojezičnosti, ki jo je treba izpolnjevati brez omahovanja, je sprej jel nekatere očitke, da je imela ob* činska uprava v preteklosti prema-* lo neposrednih stikov z občani, pn tem pa je omenil, da bi marala občinski svet in odbor v prihodnosti razmišljati tudi o ustanovitvi nekakšnih konzult, organov, ki bi o-mogočaii popolnejše sodelovanje med občani in občinsko upravo. Sledile so glasovalne izjave voditeljev posameznih skupin (Paren-tin za KD, Zanevra za PSDI, Colja za PSI, Markovich za KPI in Brezigar za Skupno slovensko listo), nakar je svet izglasoval proračun. Proti je glasovala komunistična skupina. Na poseg odbornika Lona (KD) je občinski. svet sprejel na koncu še predlog za. nakazilo podpore v znesku 150 tisoč lir kmetovalcem vasi od. Mavhinj do Šempolaja za obdelavo nekaterih dolin. z namenom, da bi divjad našla tu hrano, preden bi prišla do obdelanih polj in povzročila škodo. Priprave PSDI za deželne volitve Vsedržavni tajnik PSDI Orlandi je sprejel deželno delegacijo PSDI, ki jo je vodil tajnik Lonza, v njej pa so bili še poslanec Cec-cherini, deželni odbornik Dulci, načelnik skupine Dal Mas ter tajniki federacij: videmske Bertoli, . Dogovorili so se o programu, s. katerim se bo PSDI predstavila na deželnih volitvah in osrednje vodstvo je zagotovilo svoje sodelovanje.. V program bodo vključena gospodarska. ter nekatera pereča socialna vprašanja. Dokumentarna razstava o Freudu odprta še danes Dokumentarna razstava o Sigmundu Freudu v občinski umetnostni dvorani v Palači Costanzi bo odprta še danes od 10. do 13. ure ter od 17. do 20. ure. Razstava, ki so jo priredili mestni muzej Revoltella, Avstrijsko - italijanski kulturni krožek ter Nemški kulturni inštitut, je vzbudila precej zanimanja ne samo med starejšimi, k* sa še živo spominjajo časov psihoanalize v Trstu, temveč tudi med mla- tržaške De Gioia, pordenonske. dimi, ki jih iz enega ali drugega Ferraresi in goriške Lodatti. I razloga privlačuje freudova teorija. V Živahna razprava v deželnem svetu (Nadaljevanje z 2. strani) naštevalo osem takih ustanov, novo popravljeno besedilo pa ničesar več ne našteva, temveč ugotavlja, da bodo ustreznim ustanovam priznali deželni značaj na osnovi mnenja deželne komisije za kulturo in umetnost in to pod pogoji, da prizadete ustanove opravljajo kvalificirano kulturno dejavnost na področju celotne dežele in v korist celotne deželne skupnosti, člen nadalje določa enoletne prispevke, za tri gledališke ustanove pa izjemoma tudi večletne prispevke, tako da bodo lahko gledališča programirala svojo dejavnost tudi za daljše razdobje. Po krajši razpravi je bil ta člen odobren skoro soglasno, saj so se vzdržali samo misovci. Peti člen se je nanašal na prireditve razstav deželnega značaja, da se -uveljavljajo zgodovinske in umetniške vrednote. Sprejeli so popravek svetovalca Štoke, da se vključi med zgodovinske in umetniške tudi «etnič-rie/. vrednote in torej tudi vrednote slovenske narodnostne skupnosti. Zadnji del tega člena pa predvideva, da bodo ravnatelji raznih muzejev in galerij pripravili triletni načrt razstav. Ponovno sta bila vložena dva popravka — KPI in Slovenske skupnosti — ki sta bila povsem enaka in ki sta predvidevala, da se pri prirejanju slovenskih razstav obvezno posvetuje s predstavniki slovenske manjšine, ki so člani deželne komisije za kulturo in umetnost. Ta popravek je poročevalec večine sicer zavrnil, vendar pa je na predlog svetovalca furlanskega gibanja di Caporiacca odbornik Giust priznal, da gre za program, ki ga bodo delali izključno italijanski ravnatelji muzejev in da obstaja možnost različnih razlag in da je zaradi tega predlagal nov naslednji odstavek: «0 programu, o katerem govori prejšnji odstavek, se mora izreči deželna komisija za kulturo in za umetnosti. Popravek odbornika Giusta so odobrili vsi svetovalci z izjemo misovcev. Komunistični svetovalci Lovriha, Rizzi, Pellegrini, Bosari in Godnič so nato predlagali vključitev povsem novega člena, ki predvideva pooblastilo deželni upravi, da odobri prispevke za podporo kulturnim dejavnostim in pobudam slovenske narodnostne manjšine v smislu člena 3 ustave in deželnega statuta ter da pri tem u-pošteva, da je manjšina osnovni sestavni del skupnosti Furlanije - Julijske krajine. Popravek sta zavrnila tako Cocian-ni kot Giust, češ da je ustrezna pomoč slovenskim kulturnim ustanovam možna in predvidena v vseh nadaljnjih finančnih in drugih členih. Odbornik Giust pa je dejal, da so ne- llll«llllllltIKIIIlllllllllllll&llllllllllltB*>llllIIBMIIl>l*l<*lllllIl«nMI*«IIIIIIItlllRIIIIIRllllllIII«lllllllaBllllaia 11,1,1 kaj podobnega prvotno predvideli, da pa so kasneje ta člen izpustili, ker predstavlja resno nevarnost, da bi zaradi njega bil zavrnjen celotni za-kon. Popravek je bil zavrnjen, zanj so glasovali komunisti ter Štoka, so* cialist Pittoni pa se je vzdržal. Brez sprememb so bili nato spre* jeti členi 6, 7, 8 in 9, čeprav se ie glede člena 9, ki predvideva nep» sredno podporo umetnikom, tako da dežela kupuje njih slike in druga dela, vnela dokaj ostra in mestoma osebna razprava. Po končani razpravi se je ozračje v deželnem svetu izredno razgrelo, ker so se prvotno dogovorili, da bodo danes končali razpravo o zakonu o kulturnih dejavnostih, tako da bod® jutri lahko pričeli razpravo o g°r skih skupnostih. Na videz je šlo za vprašanje običajnega postopka, ko 50 komunisti odločno zahtevali, da se ju' tri nemudoma razpravlja o gorski*1 skupnostih, demokristjani pa so bratno bili mnenja naj se najprej zaključi razprava o kulturi.' V resnici P* je šlo za dokaj žgoče politično vprašanje, saj je znano, da bodo jutri dopoldne prišli poslušat razpravo o g°r_ skih skupnostih številni župani iz 6°' riške in videmske pokrajine in da_s® bo prav zaradi tega večina v dez® nem svetu znašla v težavah. Pris je do kričanja, do izredno napeteg* ozračja, najrazličnejših predlogov 1 končno do nobenega sklepa, ko J predsedujoči Ribezzi zaključil V napovedal za danes ob 9.30 sestan® načelnikov skupin, ki se bodo dofS*£ vorili o nadaljnjem poteku del dez®1 nega sveta. V petek seja sveta zgoniške občine Občinski svet zgoniške občine bo sestal na seji v petek, 23. ob 19. uri. Na dnevnem retfcTjj razprava o proračunu za leto 1" ’ o davčni komisiji, o konzorciju službo občinskega tajnika ter o® britev sklepov občinskega odbor®* Jutri občni zbor Glasbene matice Jutri, v četrtek, 22. t.m. ob uri v prvem in ob 20.30 v drug sklicanju, bo v društvenih Pr•% j- • : . ti,** * f ir " mm i v>S- 'V V* -J&v ^ s r^r'> U «B_ž, » Udeleženci današnje televizijske tribune