Su 102
V Trstu, v sredo 22. decembra 1886.
Tčfcflij
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
1-4- .	J	nl tede" Twko	ln	o P*»idn«. Gena » v«r*
leto * rrilogo Tffl . ih poln Um 3 fi. KOkr.. z» 6etrt lau a il l« kr -Zu loga rane 4 gl. &<) kr •a cclo leto. — Potamezr- ■-'»-- -- ■ ■ ->-	•	"
D tratlkab v Trati
----. --— u- - - —— uauia JM I-
n« Sr^Ttlk« ae tu>oiv.ijo pri oDravniitvu
n trafikah t Trate po 6Jkr., v Str M in t A|«.vi5l.l no A c - ffmr,6«t», rekVa-TOMrtje .n in.er.te prejeir a Opravalltv«, vit Tirreati. .Nivi tiskaru.
▼•I do*in m poliljuo Ur»«aittve >vla Terreale« «Nuon Tipografi* ;• *afck mora biti frankfaraa. KokopUI b»«i notabne vrodno«ti a« na trajalo. — More ft (rasft* vreu aaaa*-nilH ta poalanio«) a« saradunijo po pogodbi — praT uoi; pri kratkih oglaalh s drobni« ft*taaRii m platni« sa vaako t>«»elo 9 kr
Prihodnjest Slovanov v Trstu.
(Konec).
V Trstu, ki je po svetu kot italijansko mesto razupito, štejemb zdaj 6 imenitnih slovenskih društev, katera skupno Štejejo gotovo do 4000 udov. Najimenitnejše je »Delalsko podporno društvo«, katero Šteje do 1600 udov. Gotovo lepo Število! Tudi drugo »Tržaško podporno društvo« se more KSasoma razviti, ako ima pred očmi le:pravi smoter in nič druzega, ker v Trstu moreti dve narodni Slovenski društvi obstati. A zraven tega je pri tržaških italijanskih podpornih dru-Btvih na stotine slovenskih udov. Koliko bi ti ljudje narodnej stvari v Trstu pomogli, ko bi italijanska dru« Stva opustili in pristopili k našim.
Ker sedaj uže o narodnih naših društvih v Trstu govorim, vredno zdi se mi pri tej priliki par besedi o tržaškem Sokolu spregovoriti. Ko bi se tržaška naša mladina za to društvo malo bolj zavedala, inpomral bi »tržaški Sokol« mnogo bolj v Trstu. Število udov pri tem društvu bi se moralo podvojiti, in kolika čast bi bila za tržaške Slovence, ko bi se pri izletu »Tržaškega Sokola« vsaj 50 Sokolcev v društvenej obleki pokazalo! V Trstu jo le par tisoč Nemcev, a vendar uže nekaj let vzdržujejo svoje telovadno druStvo. Proti temu malemu Številu morali bi tržaško okoličanski Slovenci, kojih je ogromno število, do 44.000! vendar nekaj več storiti. Brigati bi se morala naša mladina bolj za »Sokola«, za to važno društvo, katero lahko mnogo pomaga k pri-hodnjesti tržaških Slovencev. — Nahajajo se v Trstu narodnjaki, koji se le na boljšo našo prihodnjest zana-Sajo, ne pa da bi tej ali onej »narodni stvari« pomagali. Mislijo si ti ljudje, da se nam more vendar enkrat pravica zgoditi in zanašajo se na besede: »Rod za rodom mine, bodočnost je mladine«. Te besede veljajo pa skup-
PODLISTEK.
Tovarišev dnevnik.
fTrolt)
Pregledovanje knjižnične darove svojega prijatelja, ki je bil odšel za mladeni-fikimi idejali na Blovanski jug, najdem majhno knjižico: moj cvet. Vedel sem še preje, da zapisuje vsak dogodek svojega šjvenja, Da dojde pak najlepši odlomek njegovega životopisa tako nehote v moje roke. nlsetu se nadejal. Daroval ml je prijatelj v spomin precejšno Čislo slovanskih in slovenskih knjig; mej temi je zabil svoj dnevnik. Pišem mu In razodenem stvar. Dojde odgovor: Mili pobratime! Ker si vedel vse moje razmere in ker TI je znan I*njih svrŠetek v hl&i P . . . . evl, zato Ti puščam J oni zvezek v spomin, da raz-motruješ, kako rad pojasni človek na b-lem papirji sam sebi neumljiv poiožij ljubavi do ljubljene mu osebe. Prosim Te, da ImaS pri uporabi tvarine vsaj nekoliko Usmiljenja z menoj in Crnogorko mojo — — — Menim, da nm^jeftl
List se je končal z nadaljnlmi načrti T prospeh slovanske Ideje, pribllievaje ae
nemu Šlovanstvu, in na nje se mi tržaški Slovenci ne smemo preveč zanašati. Država se straži na meji, in tako moramo i mi svoj rod ob meji stražiti tu ob robu jadranskega morja. Ako Trst plemenitej našej stvari odtegnemo, v nevarnosti je potem, rekli bi celo Ljubljana! Morebiti niso daleč leta, ko se bode poskušalo Trst Avstriji odtrgati in ga prilepiti nenasit-ljivej italijanskej Skornji. Ali ob takej priložnosti bi se vzdignoli tržaško-okoliČanski Slovenci kot en mož, in rajši bi gotovo vsi poginoli, nego italijanski podložoiki postali. Kot italijanski podložniki smatrati morali bi setrŽaSko-okoličanski in primorski Slovenci sploh za zgubljene. — Radi tega bi se morali pa tržaško-okoli-čanski Slovenci za narodno stvar bo j zanimati in skrbeti za prihodnjest tržaških Slovanov. Narodna društva bi se moralo bolj podpirati, in misliti naj bi se začelo bolj tudi na prepo-trebni narodni denarni zavod. In to naj bi promislili mnogi okoličanski posetniki iu mestni slov., trgovci, kateri svoje imenje lahonskemu zavodu »Danca popolare Triestina« zaupajo in drugim enakim zavodom. Želeti je namreč, da ne bi »narodni denarni zavod« v Trstu le želja ostal. Z narodnim denarnim zavodom, »Ljudsko banko« v Trstu, napravimo si močno trdnjavo, katera bode gotovo močno vplivala na prihodnjest Slovanov v Trstu; zatoraj pa na srca polagamo zadnjič v odbor izvoljenim rodoljubom, da se za to stvar po vsej moči potrudijo in denarni zavod že z novim letom 1887 ustanovijo. — Vsa domovina jim bode hvaležna za ta r<?s rodoljubni in požrtovalni čin
To bi bil glavni kamen naše organizacije v Trstu; to bi dalo "v trgovskem mestu našemu narodnemu prizadevanju tudi pravi ugled nasproti drugim v Trstu bivajočim narodnostim. — Inteligencija tržaška, na noge! Vsak naj dela, kolikor mu jo mogoče tam, kder mu najbolj pristva;
smotru, kateremu smo prisegli nekdaj uže dijaki, naime: žrtvovanje in delovanje za narod!
Prepisal sem iz zspisnika skoraj vse tako, kakor je bilo. Zato sme biti nežna Čitateljica v svesti, da čita dogodke, v kojih je i ona uže imela glavno uloyo ; če se jej pak stoprv ponuja, čestitamo jej od vsega Brca.
Moj ovet.
Odlomki iz živenja J. P.
S potrtim srcem Bem došel domov po noči 13. marcija. Mislil sem si: da bi bil barem toliko srečen, da bi mi bilo mo-
foče napiti se jednega pogleda gospodi-me Slavke. Ob, zorna ta deva, kako mila, nebeška prikazen je to. Bes da Bem bil le predstavljen in da je ona govorila z mojim prijateljem, ipak se mi je vse na njej jako dopadalo.
Zdi se ml, da bi jo mogel ljubiti — ljubiti edino žensko prikazen na sveti. Vse je ugodno. Njeni roditelji ne bi se protivili, moji tudi ne. Služba moja je precejšna. Edino, kar bi moglo biti v oviro, to je njeno srčice. Gospodičine Slavke srčice, to mora biti tako dobro, tako usmiljeno, kakor se vidi vsa njena zunanjost. Toda to je pik tudi največa zapreka.
»'ran vse osobne rivalitete in vsem naj bode ie en smoter: blagost našo lepe domovine, sreča in čast naŠ3ga naroda!
Deželni zbori.
Istrski.
4. stja. Zastopnik dr. Amoroso odgo-varji na predlog gosp. Spinčča Iz žudnje sej.* glede bratovščin ter navede dolgo vrsto obči«, katere so račun* položile, nek-tere do 1. 1885 druge do 1834 ali 1883; dalj« povdarja, da se tudi denar po pro-ptsu rabi, da zatorej preilog g. Spinčiča ni bil na meBtu. Slednjič pravi, da je tudi deželni odbor svojo dolžnost storil i ti zato ne more biti odgovoren, ako nekteri ne izpolnjujejo svojih dolžnosti.
Zastopnik Spinčič mu odgovarja, da njegov predlog ni poduk dež. odboru, ampak potrebna preporoka, kajti gospod predgovornik sam izjavlja, da so do danes nektere občine še-le za leto 1883 račun predložile. Res je, da se denar v redu spejemlje. ali v mnogih slučajih se ne ve, kamo se trosi. Zatorej bi se moral deželni odbor prepričati, ako so predloženi računi resnični. Govornik pozna neki slučaj, v katerem se je občinski glavar službeno lagal; pri računih se kaj tacega še laglje pripeti. O i ostane pri svojem predlogu.
Preide se zalim na dnevni red.
Gosp. vitez B ibuder poroča v imenu Šulskega odbora o vprašanju vls, poučnega ministerstva glede prinosa iz deželnega fonda za državno obrtno Bolo v Trstu. Sklenolo se je enogl isno, da deželni zbor o iobrava ustanovljenje obrtne šole, toda iz deželnega fonda jej ne more dati ni-kakoršne podpore. Samo g. dr. Campitelli je nasprotno govoril, rekoč, da bi dežela na dotično Solo morala vplivati, ako hi zanjo podporo prinašala in da je dež. odbor zagotovil, da bode to zadevo pred deželnim zborom podpiral. G. dr. Amoroso mu odgovori, da deželni zbor more storiti, kar sam hoče in gotovo ne boda dež. odboru krivo storil, ako ne glasuje za podporo.
Gosp. Babuder poroči zatem o pro-Snji ljudskih učiteljev, kateri žele, da bi se jim znižala službena leta na 35, da bi se jim dajale doplate po 5 letnem Biužbo-vanju in drugo. —
On pravi, da je učiteljem treba pomoči, toda pokrajine bo siromašne; vendar se jim je uŽe od leta 1869 večkiat pomagalo. Predlaga, da se prestopi na dnevni red.
Zastopnik gosp. Spinčič govori zatem daljši govor v prid isterskega učiteljska in stavi konečno 3 predloge in to:
1. Izprafiani podučitelji in podučite-Ij'ce naj bi se stavili v isto vrsto s učitelji III. razreda;
Ležem, da bi zaspal; ali nemogoče. Vsakoršna razvedritev je bila zaman. Čiul sem, prebdel skoro vso noč.
Dne 25. marcij-i sem Bedel bafi v svo-jej pisarni in čltal. Dojde k meni Ivo, moj prijatelj. Muhast, kakor njegova navada, deje: Danes greva zopet k P . . . . vim. Hočefi li z menoj ? Gospodičina Slavka gotovo ne zameri, ako dojdem jaz k njim po opravku, ti pak t menoj, kakor moj večni trabant. No saj je pa tudi nje mlajSa sestra — lepa. Mnoeo več bi bil prijatelj še naklatil takovih beeed, ako ga ne bi bil opomnil ter navel govor na druge stvari.
Kmalu popoludne odideva. Pozabil sem hil uŽe nekoliko prvih iluzijo Slavki. Postal sem v tej zadevi, dejal bi, skoro hladnokrven.
In zopet sem jo videl, zopet sem govoril ž njo, govoril Se skoro preveč.
Tako nedolžna, tako z lahkočo se kreta in vede liki lahki metuljček. To je idejal, [dejal, ki mora raztopiti moško srce. Ali Slavku se izogiblje vseh stranskih poti, ki bi govor naveli na ono stezico, obdano z ogledali, v kojih se zrcali vsa moč za* ljubljene ali nezaljubljene duše. Le prijazen nasmehljaj, v kojem misli človek, da vidi vso razkol ljubavi, le nasmehljaj, kateri nič ne izdaje, kaj misli, kako misli dufia sjena.
Vsem učiteljskim Hlam naj ie doda po petletnem službovanju kvlnkvinej od 10°l, plače, alt pa 90 gld. ; Iti tako dali« vsakih 5 let; in
3. deželni odbor naj bi pri poafem^z-nih občinah gledal na to, da ne bi bili učitelji prisiljeni la svojestanovanje več plačevati, kakor dotična stanarina iznaša.
G. dr. Campitelli pravi, da on ni za predloge gospoda Spinčiča, ker bi se morala postava predrugačiti in to bi prouzrokovalo velikih bremen. On Želi, da bi se izpitanim poiučiteljern in podučite-ljicam pomaga'o s tem, da se jim dovoli remiineraci):i od 60 uld. na leto.
G. dr. Laginja povdarja, da on podpira predlog gosp. Spinčiča, toda ako bi ta preliog padel — kakor po navadi vse, kar prihaja od hrvatske stranke — tedaj glasuje za Campltellijev predlog, ter dodaje, da bi se dajalo podučiteljem 365 gl. in v prestopnem letu 366 gl. plače, kajti goldinar je denarna enota, brez katere nI mogoče živeti.
G. dr. Gambini izjavi, daje bil nekdaj res tu ii on menenja g. Spinčiča; toda od kar je v deželnem o i horu, od tedaj je svoje mišljenje promenil. Stroški bi narasti! in šola vendar ne napredovala dobro; o tej stvari mogel bi najbolje pričati gosp. Babuder kot strokovnjak. On bode zatoraj g|;i8ovul proti predlogu g. Spinčiča in za predlog g. dr. Ctmpitellija.
Gosp. predsednik Šolskega odbora dr. Sctmp'cchio prosi, da seja za nekaj minut preneha, ker ima šolski odbor na stavljene predloge med sehoj nekaj razpravltt. — Dovoljeno. — Pri daljnej seji Izjavi g. Đabuder v imenu šolskega odbora, naj s« prestopi preko prošnje učiteljev na dneva! reJ, kakor Je hil on uže popred predložil.
Predsednik nravi zatim, da bode predloga gg. Spinčiča in Cimpitellija stavil na dnevni red v sledečej seji in ker bi mogla biti sprejeta, ne bode se danes razpravljalo o Šolskem proračunu.
Gg. Bubha in Scampicchio poročata o prošnjah 2 učiteljev iu 1 učiteljice ter nekega skrbnika učiteljeve sirote.
Predlogi ro bili sprejeti brez razprave. Smeha je provzročii g. Crisanaz, kateri je priporoč il baje boleh no mater imenovane sirote za podporo, ta pa je uže davno mrtva, in vendar j* edini on proti pod« pori za dete glasoval.
G. dr. Fragiacomo v ime politično-ekcnomičnega odbora predlaga, da prevzame riežtda tretji del odškodnine posestnikom, koji so podvrženi filokseri.
G. dr Liginja misli, da hi se filoksera mogla zelo razširiti ter bi iz tega narasti! veliKi stroški. Zatoraj naj bi se uatanovil maksimum od 10"lo.
G. dr. Amoroso je za predlog g. Fragia-coma z dostavkom : do dalnje odloke. Tako ee more odškodnina vsako leto promenitf.
Tako popravljen predlog je bil sprejet.
S tem je bila seja končana ter o-tali predmeti preneseni na drugi dan.
Tako mlada in vendar toli krepostna. V svojej lahkomiselnosti sem jej hotel pri odhodi skivaje poljubiti belo ročico. Ona jo mrzlo umakne. To me užali, zelo, zelo uŽili.
Ko pridem na dom, sedem h klavirji. Neukretno bo se mi premikali prsti. Tresel sem se. Vendar se zaglobiin v akorde ter igram, kar mi je Šlo baš od srca: Luna sije 1
Čarobno so se razlegali akordi v tiho noč. Zamislim se. Kakor bi me btl obšel nek sen, tako se ml je vse dozdevalo. Prsti so mi še vedno tekil po tipkeb, pro-vzroČujć odmev:
Ti me raniš. TI mi braniš, Obda me neka medla svetloba. V ne-kej megli, tako vidim, približuje se nerazločna postava. Bliže, bliže in še bliže — oh radost. Spoznam — Slavko. Liki uzvišeni božici, le v onej obleki ko Čez dan, pripogne se do mene, človeka brez čutov, ter mi s prijaznim nasmehom pripne Šopek spominČIČ na prsa: Odpravi se in odhaja še vedno z istim rajskim nasmehom v obraza potezah. Ali pri odhodu ml še poda nežno ročico, kojo vso strastjo primeni ter poljubim. Zopet se mi milo nasmeblja. Obleka jej zašuml, vsklone se od mene in izgine.
EDINOST
Kranjski
Tretja seja, dne 17. decembra. Ko se prebere in potrdi zapisnik zadnje seje, ter razdele dofile petič je, naznani g. deželni glavar, da ee je dr. Hinko Dolenc poslan-stvu odpovedal. Vladni predlo« Klede vnmjega zaznamovanja v varstvo deželne kulture postavljenih io zapriseženih čuval-nh organov se v pretres izroči upravnemu odseku, ki se ima danes voliti. Deželni proračun za I. 1887 in poroč II o nakupu posestva Grm /.a vinarsko šolo na Dolenjskem in o popravljanji dotičnih poalomj, ter nakupu potrebnega orodja, živine Itd. se pa izroči finančnemu odseku.
Volitev po.-laiica Kavčiča se takoj vzame v pretres, ter se odobri.
Potem sledi ustno poročilo finančnega odseka o proračunu ustanovnih zakladov za 1. 18S7. Poročevalec Klun omenja, da je finančni odsek pprejel nasvete (ležalnega odbora in spremenil le proračun grof Saurauovega zaklada za sv. maše ter presežek 12 gold. 587, kr. sprejel med po-trehščiue tega zaklada kot donesek k troškom za slovesno sv. mašo o pričetku deželnega zbora.
Deželni zbor je sprejel tudi resolucijo ki jo je g. poročevalec v imenu finančnega odseka nasvetoval zastran Glavarjeve ustanove in ki se glasi :
»Deželnemu odboru se naroča, naj se spusti z merodainimi faktorii v dogovor, kako bi se mogel presežek Glavarjevega ustanovnega zaklada v smislu usta-novnlkovem obračati tudi z t hirajoče uboge sosednih faru.»
Proračuni dotičnih zakladov kažejo naslednje številke:
Potrebščina Zaklada Presežek gld. kr. gld. kr. gld. kr. Dijaški zaklad 27254 - 2U8H 68 750 68 Dekliške ustanove 1007 297,1036 30 29-7 Dullarjev dekliški	*
zaklad .... 389 36 359 36 - _ GrofSurau-ovzak. 122 72 122 72 — — Glavarjev zaklad 5«i83 687, 7537 31 1851 47 Učite jska ustanova 557 10 660 80 109 40 Sirotinski zaklad 14(540 457a 1704663 3006 20 Illirski zak. za sbpe 150 45 255 18 104 73 Cesarice Elizabete
invalidni zaklad 272 — 355 66 83 66 Postonjske jame
invalidni zaklad 37 80 38 60 - 80 Treviziniiev invalidni zaklad . . 100 — 101 12 1 12 Metelkov invalidni zaklad ... 37 80 38 56 - 76 Ljubljanskih gospej
jnvalidni zak, št. I, 67 20 67 20 --
Ljubljanskih gospej
Invalidni zak. št.II. 537 - 468 56 31 56 Kalibrov zaklad 3910 32 3910 32 - -Holdheimova ustanova za guhoneme 682 13 820 69 lg8 56 VVolfova ustanova
la gluhoneme . . 80 42 1570 39 1489 87 Dr. Lovro Tomanova
ustanova .... 336 20 360 20 — — Engelhauserjeva
ustanova za uboge	manjka
plemenitaše . . . 1117 12 1142 40 34 72 Baron Flodnigov	preselek
zaklad ..... 2281 78 3235 75 953 97
Za njim je dr. Poklukar poročal o proračunu d^želno-kulturnega zaklada, ki je liil odobren s potreb&čino 4460 gld. in eniko zaklado. Sprejme se potem resolucija:
»Dežeinemu odboru se naroča:
a)	Vpeljati dvojnate blankete lovskih kait, namreč take, ki se odd ijajo brezplačno;
b)	skrbeti za to, da se oddajanje lovskih kart proti plačilu takse kolikor moč polaga in hitreje godi ;
c)	obrnoti se do c. kr. vlade s prošnjo, strogo zaukazati, da se lovske karte brez plačila takse oddajajo samo izučeuim zapriseženim lovcem in ne v večjem Številu, kakor je za dotični lov potrebno;
d)	c. kr. vlado naprositi, da po svojih O'ginih z vso strogostjo lovce v ta namen nadzoiuje, da se lovljenje brez lovskih kart zabrani.«
Dalje je poročal dr. Poklukar o računskem zaključku istega zaklada za leto 1885, ki je bil potrjen brez ugovora.
Čutil sem na ustih vroč poljub. Ves se stresena in prgledam. Oj groza 1 Odmevale so mi še v ušesih besede: Al* me sluša, Al' me skuša, Al' za druzega gori. Ozrem se po sobi. Resni obraz Pre-Širnov obsipali so blede lune srebrni žarki. To je bila pa tudi vsa posebnost. Ranjeno moje srceje krvavelo zopet vso noč.
26. marcija v jutro dojile k meni Ivo. Videč <1a Se spim, pusti v predsobi na mizi listek, koji sem pročital vredivši toaleto. Seznal sem to-le :
Tvoi odnošaj do gospodlčine Zmago-slave mi je povsem znan. Opazoval sem Te včeraj. Za sedaj »v^lja potrpiti« — pregorjeti. Včeraj po Tvojem odlazku govorila sva edino o Tebi. Ne vznemirjaj «e odviše; škodi.
V dan 1. aprila. Dan šale in smeha dan je dan prvi april. Bog ve, koliko človečkih polob je danes imelo podaljŠm nos. Ne mislim, da bi bi! podaljšek od kak-< kovine, bil je od sramote in po dru-g ej strani od smeha. In jaz? BI sem ta dan zopet srečen. Videl sem njo. videl sem devo, koje ime. zdi se mi, da bi bilo osk vneno, ko bi je jaz napisal ali izrekel. Le njeni pogledi; žark', rajnki, so me osrečevali. Izpregovorila sva le nekaj re-
Baron bvegelj je potem poročal o računskem sklepu glediščnega zaklada za 1. 1885 in o proračunn njegovem za I. 1887, ki kaž* potrebščino 2797 gld., zaklade 2810 gld. in 13 gld. presežka. Zbor je oboje potrdil. Rivno tako je po predlogu istega poročevalca glede režije in brane v Ljubljanske! bolnišnici posledobno pritrdil Izdatku 1030 gld. 93 kr.. oziroma 1080 gld. 92 kr. iz bolniškega ziklada za napravo železnega ognjišča.
Konečno so se podelile naslednje podpore : 1. Alojziju Progarju 100. gld., kadar se izkaže, da je sprejet v akademijo umetnosti na Dunaju. 2. Ant. Ažbetu, učencu akademije umetnosti v Monakovem 100 g i. 3. Ferdinandu Veselu, učencu ravno iste akademije 100 gld. 4. Jakobu Kralju, učencu na c. kr. državni obrtni Soli na Dunaju 150 gld. 5. Alojziju Gangelnu, učencu na akademji umetnosti na Dunaju za eno leto po 20 gld. na mesec. 6. Uršuli Zanoškar, vdovi deželnega (ficijala se je podaljšala miloščina za tri leta. 7. Za siroti pokojnega deželnega oflcijah Lovš na se dovoli po 50 gli., toraj za obe 100 gld. letne miloščine; ob enem se priporoča deželnemu oboru, naj sc enemu teh otrok podeli dotična miloščina iz sirotinskega zaklada. 8. Strokovni šoli za lesno obrt v Kočevji se dovoli 150. gld.
Poslanec Faber je priporočal, naj se dovoli podpora 200 gld., t.r šoli podari orodje, ki ga je bila nakupila gospodičina Helena Wenedikter. Zbor pa je ostal pri nasvetu odsekovem ter* dovoli podpore 150 Rld.
Dalje se dovoli: 9 RadeŠki občini za stezo ob Savi 2č0 gld. v obrokih, kakor Be bode delo izvrševalo. 10. Krajnemu šolskemu svetu v Dolenjem Logatcu za šolski vrt 150 gld. 11 Šolskemu vodstvu v Cirknici za šolski vrt 50 gld. 12. Zdve-tišču na Dunajski univerzi 30 gld. 13. Gim-nazij8kemu vodstvu v JKranji za revne učence 150 gld. 15. Glasbeni matici v Ljubljani za tri leta po 500 gl I., razun teg» pa za leto 1887 še izvanredno podporo 200 gld. F
Baron Apfaltrern je v imenu svojih tovarišev izrekel, da bodo pač glasovali za 500 gli. letne podpore, ne pa za izvanredno podporo, 200 gld., češ, da ni potrebna in da društvo samo za njo ni proBilo. Treba je štediti, io čudno je, da večina za Kočevsko šolo ni hotela privoliti 50 gold., Matici hcČ3 pa kar 200 gld. zavaliti. Tudi Dežtnan in baron Svegelj sta govorila zoper izvanredno podporo, za njo pa so se oglasili šuklje, Poklukar, Stegnar in poročevalec Klun. ki so temeljito spodbijali ugovore nasprotnikov ter dokazovali potreba obilnejše podpore.
Prošnji g. Franja Šumija Ing. Janeza Lapajneta za podporo, s katero bi mogel prvi izdajati svoja zgodovinska izveBtja, drugi pa troje Šolskih knjig, se ne usli&ite.
Konečno se je vršila volitev zadnjič sklenenega posebnega upravnega odseka, v katerega so bili izvoljeni: Dev, Hren, fna-čelnik), Klun, Livrenčič, Moše, Lichtem-berg in Taufferer (načelnikov namestnik).
Potem je bil razgovor o počitnicah deželnega zbora. Baron Apfaltrern je predlagal zadnjo sejo 122. dec., prvo sejo po praznikih pa 3. januarija. Pa ta predlog je bil zavržen in sprejet predlog poslanca Kluna, naj bo sadnja seja 22. dec., prva seja po praznikih pa 28. decembra.
Politični pregled.
Notranja dižete.
Rusini bo prosili, naj se na nekaterih gimnazijah v vshodnjej Galiciji uvede rusinski jezik, kakor učui jezik nekaterih predmetov, vlada pa je odgovorila, da temu uže iz didaktično pedugogičoib ozirov
bematih fraz; ali besede iz njenih ust zvenele so liki bistremu potoku v cvetočem gorskem gaji po mojih ušes'b. —Ivo ni bil zraven.
Pomladansko jutro 18. aprila zdelo se ml je neizmerno lepo. Res }e, da se dan spozna jedva po večeru, ali meni je bilo uže jutro neizmerno krasno. Sreča je v usodi človeštva najmanj pravilno razdeljen element. Če obišče človeka zjutraj, zapusti ga še preje poludnR. Tako jej ni ljudstvo ne zaupa. Nastala je uže v starih Latincih poslovica: Finls coronat opus. kojej lahko vsporedimo našo: Ne sodi dneva pred večerom. Bil* je nedelja. Proti večeru uŽe napravim se In grem šetat sam. Zunaj trga v drevore'u^pridetl mi naproti v pravem ptičjem ščepetanji — Slavka In njena sestra Sofija ....
Preveč iznenada usrečila me je ta nežna prikazen.
Ne vem — sicer v takovih prilikah zelo boječ, kje sem imel toli srčnosti, da sem se jima ponudil spremljevalcem. Slavka je zarudela; Sofija pak, v pravej otročiej ljubeznivosti, prime ml roko ter me povabi z neboj.
(Konec prib./
ne more ustreči; neglede na pomislike, ki so utemeljeni v državnih osnovnih zakonih. Ruainom se godi, kakor nam primorskim Slovanom.
Praikemu deželnemu iboru se je 20. t. m. izročila predloga glede vreibe poduka v drugem deželnem j-ziku. Poslanec Rieger je nasvetoval, naj se Izvoli odsek petnajst udov, da pretrese državnemu zboru izročeno predlogo glede davka na cuker.
Vnanje dežele.
Bolgarsko praianje. »Journal de St. PeterBbourg« govori o kandidaturi kobur-škega princa zi bolgarski prestol in pravi, da se ta kandidatura ne sme za obiljno smatrati. Bolgarska deputacija nema pravice bolgarskega prestol i ponujati in dvomljivo je, ako ga kdo pri tacih razmerah za kandidata sprejme.
»Nordd. Allg. Ztg.« poroča, da bolgarska deputacija v Berolinu ne bode ni oflcijel no ni privatno sprejeta; le posamezni njeni udjs utegcć kakor privatne osobe tega ali onega uradnika minister-* stva zunanjih zadev obiskati, ali ti uradniki ne bodo zastopali zunanjega urada.
Na Ruskem nihilizem zelo pojema, uže davno o njem ni skoraj nobene prikazu), več mesecev se uže oglašajo v zunanjjh deželah bivajoči Imenitni nih'lisli pri poslanstvih v Parizu in Londonu, zagotavljajo svojo udanost ter proBijo za potne liste v domovino. Pri poslanstvih dobivajo potne liste pod tem pogojem, da se pismeno odrekajo vsem prekucijskim namenom. Taki nihilisti se pri dohodu v Rusijo nič ne kaznujejo, vendar se jim določi mesto, iz katerega se prva leta brez gospOBkine dovolitve ne smejo odstraniti.
Nemila vlada ima z vojaško predlogo nesrečo. Vojaška komisija je 17. t. m. končala prvo čitanje dotične predloge, potem pa je načelnik predložil, naj se razprava o njej po novem letu nadaljuje. Vojni minister je izrekel željo, naj se razprava brez odloga nadaljuje ter pristavil, da vlada zakona, kakor se je sklenol, ne more sprejeti. Pri glasovanji se je večina izrekla za to, naj se razprava odloži in načelniku prepusti, da določi dobo, kdaj ima priti predloga zopet v posvetovanje.
Nemiki državni zbor je imel 18. t. m. burno sejo, pričkali so se za to, kdaj bode prihodnja seja in vlada je naglašala, da cesar pričakuje naglo rešitev vojašue predloge. Windhorst je predlagal, naj se zborovanje odloži do 7. jmuvarja, mej tem pa je zbornico zapustilo toliko poslancev, da ni bila več sklepčna. Načelnik je prvo sejo določil na 4. dan meseca ja-nuvarja.
Nemlka vlada je strašno razjarjena, ker državnega zbora vojaška komisija ni potrdila vsega, kar je zahtevala vlada o pomnožitvi vojaštva in ker je vso predlogo zavlekla v prihodnje leto. Vladin Časnik »Polit. Nacbrlhten* se strahovito zaganja v vojaško komisijo državnega zbora in pravi mej družim: Državnega zbora komisija je vojaško predlogo tako razmesarila, da je državo spravila v nevarnost in da je zvezne države ne morejo sprejeti; potem pa še drugo čitanje Še le po novem letu določila, če tudi je vedela, da je stvar nujna. V to nesrečo so skupno delali Velfi, Poljaki, socijalni demokrati, Svobodojaki in središče. Rodoijubje i narodna zavest ste drugače zahtevali, ali k<j to pomaga, če se pod prevezo natančne preiskave sredstev predloga zavleče v pogubo države? Oni, ki so krivi teb sklepov, pač se ne bodo mogli več ponašati, da stoje na nemško narodnih tleh. V zunanjih deželah so to postopanje prav dobro razumeli ln se po tem tudi ravnajo. General Boulanger je na videz na jeziku nosil mir in ruski časniki so kar naglo opustili vse napadanje ter izražajo najboljše prijateljstvo do Nemčije. OČividno je, da nemajo druzega namena, nego opozicijo v svojej menitvi potrjevati. Ako bi panslavistično časnikarstvo bilo plačano v ta namen, ne moglo bi podpirati boljše nemških trdnovratnežev. Pansla-vizem In šovinizem podpirata tedaj močno nemške opozicijne stranke, da te delajo v prid NemČ ji sovražnih tujih držav. In ali temu nasproti ne zahteva domoljubje in varnost države z vso odločnostjo, da se zatre delovanje naših opozicijoih strank, ki delajo v roke panslavizmu in šovini-
zmu?— To so tako pomenljive besede, da tacih doslej še v nobenem nemškem vla* dinem Časniku ni bilo Čitati, poteh besedah se bliža doba, ko zgrabi Francoska Nemčijo od ene, Rusija pa od druge strani. Nam se zdi to Še malo prezgodaj, ali mogoče je vse, in prej ali slej se to tudi uUgne zgoditi; ni tedaj toliko čuda, ako nemški časniki uže zdaj hudiča na steno malajo. — Mi ae pri tem le tega bojimo: ne quld detrimenti caplat Austria (da ne bi trpela Avstrija); in Avstrija bode največ trpela, ako se za časa ne poboga z Rusijo.
Francoska tlornica se je po sprejetji začasnega proračuna zaprla.
V S panj s kej poslanskej zbornici je 17. t. m. izjavil slavni poslanec Castelar, da se je pod Izabelo, Amadejem in Alfonzom boril zoper monarhijo, a ne bode se boril zoper vlado, katero zastopa žena, katere) kakor vdovi gre spoštovanje in čast.
Anglelka vlada zahteva od Turčija, naj se odpove ruskej politiki, svari jo pred ne« varnostmi, v katere jo je zavlekla sedanja Rusom prijazna politika. Čas je prišel, prbvi angleška vlada v svojem organu »Morningpost«, da svarimo svojega zaveznika, (Angleži so imeli Turka vedno za zaveznika, jemali pa so mu, kar bo mogli) pred politiko, zoper katero bi se Angleška brez odloga t na vso silo uprla. Če se ruskih pretitev v Carigradu boje, naj pomislijo, da bi angleško postopanje bilo 8e mnogo vplivnejše {?) ter b! Turčiji OČI odprlo, da sprevidi nevarnosti, v katere jo pogreza sedanja politika. Angleška je pri* pravljena, da turško državo vzdrži (ker je sama ne more vtaknoti v žep), ali vpričo ozbiljnih razmer na vshodu ne more sultanu i njegovim svetovalcem nikakor dovoliti, da nadaljujejo dvomljivo politiko, ki težave le še bolj obtežuje. Ako bo Turčija sedaj še odlašala, angleška vlada bi jo brezpogojno primorala, da se uprl, ruskim pretitvam, z sklepi in naredbami, iz katerih bi Turčija takoj spoznala, da je sedanja nje politika zelo pogubna /a nje interese v Evropi in Aziji. Politika, katere se zdaj drži Turčija, zahteva, da Angleška izvoli najboljša sredstva za varstvo državnih svojih interesov brez ozira na osodo turške države. — Te besede eo tako ostre in določne, da utegno mej Angleško In Rusijo vse vezi raztrgat. — Nam se zdi, da se bliža huda ura, ker od vseh strani se zbirajo hudourni oblaki, in zelo se bojimo, da ne mine mnogo Časa, ko skoraj vsa orožarni Evropa z milijoni bajonetov trešči skupaj in bo tekla kri, da bi valila mlinske kamne tri! Pomilovanja vredna evropska omika I ki sloniš na bajonetih in kanonih, ne pa na ljubezni in bratoljubji!
DOPISI.
Skedenj. 20. decembra. (Izv. dopj Večkrat sem uŽe trdil, da Še ui popolnoma izumrla znaČajnostna iskrica v nafiej vasi. Samo prezapuščen je bil do sedaj naš prosti narod, zanemarjen od zvifie-nega osobja, katero je imelo in ima da> našnji dan velik vpliv na naše domačine vseh vrst. Za narodnost v Škednji niso nikdar skrbeli tiBti, katerim je ta pol podlage njihovega cilja. Kajti, prašajmo naj* prostejšega kmeta hrvatskega, kaj mu je draže, za katero stvar bi ee on najsrčneje bojeval? Gotovo odgovori: »Za vero, dom i cara«. — A zopet prašajmo, od kod to, da so ti prosti nepokvarjeni kmetje tako goreči narodnjaki, tako verni kristjani? Čestita duhovščina jim s krepko besedo goreče polaga na srca, budi jim ljubezen za vero in rod. Njim je prištevati to zaslugo. To pa ni samo na Hrvatskem, tudi mej nam drugimi sorodnimi narodi, tudi na bližjem Krasu, Kranjskem itd. Tudi v našej okolici je v tem oziru zaslužnih g. duhovnikov, samo pri n.»s v Skednji, razun čest. g. duhovnih pomočnikov, katerim je v tem oziru meja pretesna, nI bilo še moža na mestu, kateri bi se bil le nekaj potrudil v spodbujo svojih ovčič v narodno svrho. Pokojni p. g. Koman je bil za narodnodnost unet, a doba njegovega pastirovanja ui bila tako prilična, da bi bil mogel on kaj več koristiti, kakor pozneje. Prazen bi bil vsak Izgovor od dotičnih strani, češ da ne bi koristil trud gg. duhovnov za narodnost. Tu le en izgled: Ako se hitro z majhnim priporočilom g. župnika v kratkem času skupi, 4, 5 sto gold. za vsakovrstne cerkvene potrebe, gotovo bi tudi prav isti ljudje na gorko priporočanje onih, ki jim smejo zaupati, za lastno korlBt, za dobro Bvojo in tvojih (tick slušali dober evet.
BDIN OS T
Ntmesto željenega priporočanj* In pametnega sveta in navduSenja do narodnosti je pa bila le mižnja in napetost proti osebam, ki so se trudile na narodnem polji in to tako in toliko, da so narodni žrtvovale! 8e tisto malo vpliva cgu-bili, kl ao ga imeli.
Danes imajo pri takih vplivnih ljudeh aaščit najpodliŠi značaji, oni, ki na vsa usta proklinajo v pričo njih samih narod, čigar so sinovi.
Vsikdar. ko se pripeti nesreča, da kateremu vaščanu kaka živina pogine, obrne se do sosedov svojih, da mu po moči pomagajo, in mu tako, ako ne popolnoma, vsaj večinoma zgubo nadomeste. Pred kratki m je tudi nekoga taka nesreča doletela, cepnola mu je lepa krava o telltvi; in tako ie v manj ko dveh letih poginolo raznim 4 do 5 glav razne živine, in res bo nekateri po milosrčnih, kakor omenjeno, nekaj vdobili, ali ako bi bili taki slučaji gostejši, pri vsej milosrčnosti bi se ljudje takega beračenja naveličali, ker bi ne mogli toliko podpore deliti. Skrbeti treba torai, da se takim nedostatkom v okom pride. V Skednji se mnogo govori in se je uže davno govorilo in tudi v tem 1 stu nekaj omenilo o društvu, ki bi se krog takega predmeta sukalo. A kakor v več ozlrib, tudi o tej stvari se želja, osnovati kako društvo, med ljudstvom vzbudi le takrat, ko je koga taka nesreča zadela, potem pa vse potihne do drugih slučajev.
Da pa raznovrstna„ društva nemajo v okolici, posebno v Skednji dolgega obstanka, temu je uzrok, da osebje brez zaslug, ki uživa uže navedeno pokroviteljstvo, hotelo bi taka društva vladati, ali znana je njegova nezanesljivost in ne more niti sodelovati pri takih druStvIh; zato pa uže pred osnovanjem dela na vse pretveze, želi in skuša rušili slogo med udi in tako si pripravi sebi enake pristaše tako, da Še pred rojstvom dela na propad društva.
Da Imajo ti izvržki tak čudovit vpliv na prostega kmeta, ni toliko čudo, bolj senzativno je pa, da Imajo te kukavice spoštovane ljudi kar na mezinu, tako da
1'e skoraj vse od njih odvisno. Kaj smo >ili in kaj smo? »Se ne smem ponižati temu, ki prav misli, dobro želi, se moram li držati ljudi breznačajnlh, ljudi, katerih nikdo ne spoštuje. Kako ošabnost slepit
Naj bo opisovanja in tožbe dovolj, čitatelj teb vrst uže dosti vidi, kako nam pomanjkuje zanimanja za narod. Škedenjci sicer imamo svoje trme, a vsi vendar nismo brez vsake dobre lastnosti.
V nedeljo smo obhajali procesijo v namen sv.leta: v dveh dolgih rednih vrstah se je velika množica tiho In pobožno pomikala skoz vas na mestno pokopališče, dekleta prepevaje pesni M. Božje, drugI čitajoči in moleči so opravljali svojo dolžno poboŽnost. Pevci so peli Rlccijev miserere ganljivo, da je marsikdo odhajaje s tega mesta pobožniše stopal in molil ter sklenol zopet obiskati domače grobišče, kder se je petje ponavljalo, pela 8e je tudi nagroh-nica »Jamica tiha«, ki je ganoia srčna čutila vernih, da so v domačcj cerkvi zopet bolj goreče Bvojega stvarnika čestili.
Po blagoslovu ue je množica razšla, z veselim in zadovoljnim srcem iz svetega hrama v svesti, aa je opravila nekaj v božjo čast.
Iz Komna, 19. decembra. (Izv. dop.) [Občni zbor »Bralnega društva t). Dne 16. t. m. je imelo nafie »Bralno društvo« svoj občni zbor, katerega se je udeležila večina udov našega društva, akopram nam je pošiljal Jupiter obilno dežjt in je bilo vreme v istini adventno.
Najprej je g. predsednik A. Leban otvoril zborovanje z primernim nagovorom.
Potein je sledilo tajnikovo sporočilo. Ker se je mej letom tajnik gosp. kaplan Bratina preselil v Doberdob, poročal nam je g. Leban — kot tajnikov namestnik — o poslovanji našega društva.
Za tem poročal je tudi g. Leban — namesto v Ribenberk preselivšega blagajnika g. kaplana Pahorja — o društvenem stanju ter nam je povedal, da društvo dobro Izhaja in nema nlkakega primanjkljaja ali deficita, kar se je z veseljem na znanje vzeib.
Pri volitvi v odbor so bili izvoljeni: g. Ant. Leban. nadučitelj, predsednik in blagajnik; g. K. Kovačič, c. k. sodn. ad-junkt, podpredsednik; g; A. Tance, učiteli, tajnik; gg. Bune Fr., naduČtelj v pokoji, M. Sviira, D. Gaspari in Fr. Kovačič, posestniki, odborniki.
Kontčno naj še omenim, da hode imelo naše »Bralno društvo« v prihodnjem letu 1887. te le časophe v svoiej bralnicl v gospod Gasparijevej hiši: »Slovenski Nirod, Edinost, Sočo, Slovana. Jurja s pušo. Ljub. Zvon, Mir, Učit. Tovariša, Popotnika, Gospodarski list, Wie-ner Allgemeine Zeitung, Triester Tagblntt, Trlester Znitung, Deutsche Illustrirte Zeitung, Nme Illustrlrte Zettunp, Universum, Gartenlaube. Fliegende Blatter, Oester-reichischer R^icbsbote, Oesterrelchischer Schulbot", Kikiriki, Adrla in La Rasegnn«.
Tu imamo dovolj duševue paše. Zbi-rajmo se tedaj v društvenej sobi. In pre-birajmo pridno in patljivo! Društvena soba naj nam pa ne bode samo shajališče,
temuč tudi učilnica, kjer se naj vsak kaj uči 1 —	—
Iz Gorice 20. decembra. (Izv.dop) Občni zbor »Slovenskega bralnega in podpornega društva v Gor ci« je bil zadnjo nedeljo v Marcini-jevi dvorani še p«cej dobro obiskan. Č. g. dr. Anton Gregorčič, društveni predsednik, pozdravil je doile druStvenike ter otvoril zoor in oddal prvo besedo društvenemu tajniku gosp. Ant. Jakcnčiču, ki je prebral ouborovo delovanje minolega leta, ki je bilo s pohvalo sprejeto. Nato je predsednik oddal besedo de-narničarju, da poroča o dohodkih In stroških zadnjega leta, in sploh o društvenem premoženju. Gesp. J. Pirjavec je natančno o tem poročal, tn sicer, da je bilo v mlnolem letu 1685 gld. in 66 kr. dohodkov, in 881 gld. in 30 kr. stroškov. Toraj preostanek 8U4 gld. in 40 kr. Čisto aktivno društveno premoženje znaša '2129 gld. 46 kr.
Račun je bil enoglasno potrjen in z veliko pohvalo sprejet.
Tudi preudarek za leto 1887 bil je brez spremembe po odborovem predlogu sprejet.
Predlog Jušta Vuga, naj bi se za na< prej letni računi objavili po voglih goriškega mesta in občinah goriške okolice, kakor tud', da bi se konec letnega računa pridel društvenikom tudi imenik vseh dru-štvenikov, ta predlog po živahnej debati ni bil sprejet. Predlog istega predlagatelja, naj bi Be umrlim društ*enikom položil na rakvo »venec« z napisom društva, tudi ta predlog ni bil sprejet.
Ker ni bilo na dnevnem redu nobenega predloga več, zahvalil se je predsednik najpred odboru, kakor vsem drugim, ki so v zadnjem ktu sodelovali za pro-speh in korist društva. >U.\o je sledila volitev predsednika in novega odbora; na predlog Karola Prinčiča bil je zopet »per aclamationen« izvoljen za predsednika Č. g. dr. Anton Gregorčič, ki je izvolitev Iradovoljno sprejel, za kar so mu vsi nav-Žoči druŠtveniki s živijo klici čestitali. V odbor so bili izvoljeni ti le gospodje: Berbu č Ivan,Budau Jožef, Fon Anton, Ja-končič Anton, Komac Karol, Kleinmayr
§1. Julij, Lodati Lenard, Pirjevec Ivan, ivec Franc, Vuga Just, za namestnike: Kramer Ernest, Kašča Anton, Reja Janez. V senat: Čerin Tomaž. Erjavec Franc in Ferfila Franc. Po občnem zboru še isti večer se je odbor konstituiral tako le: Za podpredsednika bil je izvoljen Kleinmayr pl. Julij, za tajnika Sivec Franc, za dt-narničarja zopet Pirjevec Ivan, za knjigovodjo Berbufi Ivan, za bukvarnićat ja Budau Jožef, In za gospodarnika Jušt Vuga. V ve-seilčni odsek je bilo izvoljenih pet udov, katerim je načelnik Kleinmavr pl. Julij.
Novemu, ali ponovljenemu odboru Čestitamo, ter želimo najboljši vsprh za obstoj io napredek tega prtkoriatnega društva.
Tudi naša Čitalnica je fmela nedavno letni občni zbor, — izvolili so novi odbor ali vsi novi odborniki so se nakrat odpovedali tako, dm zdaj Se vedno posluje stari odbor. Na občnem zboruje bilo okoli 38 udov, ali ti so volili večinoma »homlnea novi« v odbor, kar je starejše rodoljube nekoliko peklo. — Ogenj pod žrjavico tli, pa nadejati se je, da ga pamet zamori.
V to uaj Bog pomozil
___	Rodoljub.
Iz Kanala, 13, decembra. V pred-zadnej »Soči« je hotel nekdo ošteti župana Žbogarja jj Avč, da je prestroi?. ki kaznuje fante, ki po vasi pojejo po 10 ur'. — Uredništvo Sočeje pa opazilo, da tisto poslano županu Avškemu le čast dela in pošilja goriškega Župana k njemu v Šolo.
Morebiti da ne ho Škodovalo, ako tudi mi našemu županu svetujemo, naj tudi on dela po zgledu gospoda 2bogar-ja. Vse kaže, da se naš župan, ako tudi ima ostroge, nemirnežev boji. N^mlrnežem je boječ-nost Županova znana, zato pa rjovejo po noči, v katerej uri si bodi, kakor Be jim ljub«.
Se bolj žalostno in graje vredno pa je to, da v Kanalu morejo nekateri, ki jih bomo, ako bo potreba, drugikrat imenovali, po dnevi jn po noči razsajati, pre-Itepati družino, pobijati okna, kleti io s tem ne le nemir delati, temuč tudi veliko pohujšanje dajati, ne da bi se jim to ubranilo, ali da bi se kaznovali.
Sicer se kakšenkrat prikaže k razsa-jalcu takozvani občinski policijski komisar, ali tudi kak Žandar, ali zdi Be, da ga ti le božkajo. — Mi pa vemo iz listov, da drugod, koder je pravi policijski red, raz-sajalca, ki je navadno tudi pijan, vselej v »kajho« zaprd, vsaj toliko časa, da se mu glava ohladi. — Ako se p« v mestih tako dela, motalo hi se v vaseh Še bolj) ker je tukaj pohujšanje večje, ker v mestu se večkrat leenej hiši nemir dela, v vaseh pa je v lakih slučaj n v*a vas na nogah.
Želimo In upamo, da bo odslej tudi kanalski župan avškega posnemal. Naj se jih ne boji, nič mu ne stor£, ko bodo pijani in zaprti; ko pa niso pijani, takrat
so taki ljudje pravi strahopetci.
» •
Z laj pa en svet kanalskim trgovcem:
Vi toži te, da vam gre slabo* da ni kupčije, da imate več zgube, nego dobička
itd. Uzrok temu, pravite, da j« to, ker
imajo sedaj v vsakei gorskej vasi eno ali še več stacuD, da torej gorjani ne kupujejo nič več v Kanalu in da tisto majhno Število uradnikov kupuje ekoraj vse blago
~ Gorici.
To je vse res, ali temu se ne da lahko v okom priti, vender pa je še nekaj, kar vam še več škode dela in to bo Brike in Krašorke. One delajo po naših krajih dvojno kupčijo, namreč z blagom, ki ga donašajo, in z blagom, ki ga odnašajo.— Ker je teb kupčevalk kakor listja in trave, ne delajo le trgovcem, temuč tudi vsem tistim, ki nemaio lastnega pridelku, veliko škodo. One morejo blago dražje plačati, (vsaj na vide?) ker se zastonj pri kmetih s krompirjem žue in ker ali ne plačujejo prav uič pridobitninskega davka, ali pa le uekuj novcev, gotovo pa ne v primeri, kakor ga mora domači trgovec plačevati.
Ker se dan danes vse poteguje za delavce in sploh za tiste, ki s težko pri-sl u ženim novcem živć, zatone mislim, da bi kedo temu oporekdl, da so pa kmetje na boljšem 8 tem, da blago dražje prodajajo; vendar imam za ta sluča| pripravljen odgovor, da je ta kupčija s KraSov-kami in Brikami večkrat v pogubo kmetskih hiš, ker mnogokrat gospodar o tej kupčiji nič ne ve; slabe gospodinje namreč blago Krašovkt skrivaj prodajo, ali prav za prav ne prodajo, ampak za kavo, sladkor, za llšparije in sleparije, ki jih hilnl gospodar tudi ne vidi, barantajo.
Ne vem, ali bi se dala taka kupčija prepovedati, vendar pa bi se trgovci lahko nekaj pripomogli s tem, da bi vsi ekupij, tudi iz okraja, prosili visoko vlado, kar hi tudi njei v korist bilo, naj kompetentne oblastnije strogo pazi|o na to, da vsaka omenjenih kupčevalk pridobitninski davek plačuje, in da ne bi dopuščala, da ae rečene ženske dotlčnemu zakonu s zvijačo odtezujo s tem, da od vsakih 20 alt 30 žensk le ena pridobitni davek plačuje, druge pa kakor njene služabniee naznani, v resnici pa vsaka za se kupČuje in vse skupaj le eden in zelo majhen davek plačujejo.
Ce prav se nafii poslanci za Kanal ne brigajo veliko, ker Kanalci nismo mero-dajni pri volitvah, vendar Be morebiti kdo mej njimi najde, ki bi se tudi za to stvar potegnoi. — Saj je kanalsko siromaštvo vsem znano. __Č.
Domače in razne vesti«
Umrl je na Dunaji F. L. M. baron Mondel, generalni adjutant N|. Veličanstva po težkej bolezni. On Je bil prvi častnik priprostega rodii, kateri je bil sprejet tned cesarjeve adjutante, kjer se je aa tako visoko stopinjo pospel.
t Gospa Anioiiljeta Sirgar, rojena Mankočeva, soproga okrajnega fizika dr. S trg a rja v Logatcu, umrla je včeraj popoludne oh 2 uri, po dolgej in mučnej bolezni. — Kedor pozna rajnko in pozna sploh hčere cenjene Mankočeve rodbine iz lista, gotovo bode britko obžaloval novo zgubo te družine.
Ig
Pač škoda, da nas je blago bitje tako rano zapustilo, ne le sorodnike, ampak tudi vse mnoge spoštovale« in prijatelje uže omenjene družine, ki kakor znano, v družini in povsod s ponosom kaže svojo pravo slovensko narodnjaštvo. — Truplo ranike se pr?pele iz Logatca k sv. Ani v Trst v družinsko rakev.
Odlični gosli. General Evgen baron Aibori, zapovednik 72. brigade, prišel je iz Zagreba in A. baron Pcieira-Arn-stein, c. k. konzul v Egiptu iz Aleksan-d ije v Trst.
Imenovanja. Za častna kanonika ljubljanskega katedralnega kapitola sta bila imenovana dekan in župnik v Ribnici č. g. Martin Skubic. in dekan in župnik v Postojni Č. g. Hofstetter. Okrajni glavar v Logatci g. Anton grof Pace imenovan je tajnikom v notranjem ministerstvu. G. k. pristav Franc Dukič, je premeščen iz Pod-grada v Gorico; mesto njega pride v Pod-grad nov imenovan pristav Blaž Orlić. Pristav Jožef Cimoso je postai tajnik deželne sodnije v Trstu. Sodnijski prMavl so postali Baštijan Ghira za Vodnjan, Martin Princ in dr. Heinrik Kraminer za Tomin, Abksander pl. Lindeman za Gorico, dr. A. Polakovics za Piran, Anton Zaccaria m dr. Jo?. Golomais za Vodnjm, Matija Rutar za Ajdovščino in Henrik Frauss za Komen- Sedanji c. kr. pristav v Komnu, Karol Covacig, pa je premeščen v Trst, k tr^ovinskej BOdniji.
Odlikovanje. Gospod Josip Alt-mann, župnik v Studenicah v Dravinjski dolini dobil je zlati zaslužni križec s krono.
Istrski dež Zbor je bil včeraj popoludne zaključen.
Vabilo. »Tržaško podporno in bralno društvo«, priredi »dramatično predstavo io ples na dan sv.Štefana« (26. decembra t. 1.) v gledališči »Pollteama R>ssetti«. Gospodični: Zvonarjeva in Gostičeva in gospoda: Borštnik in Kocć j — izborni igralci dramatičnega društva Ijublj mskega — sodelujejo pri predstavi. Pre-i in med igro svira godba c. kr. 61. peš. polka carja Aleksandra III.: 1. »Naprej«, popotnica. — 2. Ouvertura »Irrfaht ums Gtick«. Fr. pl. Sup^ee. — [3. »Podoknica«, za fliuto
in rog, Tittl. — 4. »Potpourri slovarskih napevov«. — Nuva igra »Nezgode starega Samca«. Burka s p»tjem v 3 dejanjih po Nest oy ji posloveniil Franjo Končan.— Igro vprtzori in vodi g. Borštnik iz Ljubljane. Po igri je ples, ki traja do 5. ure zjutraj. V prizemlje in lože 50 kr., Sedež v prizemlji 30 kr. Lože 4 gld. Galerija 30 kr. Ustopnice in lože se prodajajo v kavarni «Commercio« In v društvi (Via Caserma 15, IL p.); zadnji večer samo v gledališči. — Cisti dohodek namenjen je društveni denarnici. Blagajna se odpre ob
7.	— Zič-tek oh 8. uri.
Slovanska čitalnica v Trstu bode imelu na Silvestta veČ*r, 31. t. m. veselico.
Predpustue veselice delal* skesa podpornega društva* Po
sklepu odbora bo>ie v nedeljo, 9. janu-varja 1887 ples ženskega oddelka na zelenem hribu »Monte verde« v velikej dvorani Čitalnice; 5. februvarjt pa bode veliki ples moškega oddelka v krasno okinča-neraj gledišču Fenice. Kaj več o prvej veselici po praznikih.
Veteransko društvo Tržaško bode imelo velik ples v soboto dne
8.	januvarja 1887. — Vodstvo je uŽs dq-sedaj razposlale na tisoče vabil.
O vojaikej mornarntcl. G. kr.
vojni brod »Aurora« priplul je v Bitavijo, kjer ostane teden dni, vojna ladij* »Nau-tilus« p i je prispela v Geddo.
Poštna naročila, naroellne nakaznice In zavitki z napisom »poštno naročilo« natisno se po z-tukazu trgovinskega ministra v vseh avstrijskih jezicih.
Najden dinamit. Tržtk tvrdke K. L. Gtnozza je našel med zunanjimi in notranjimi vrati skladišča imenovane tvrdke v hiši Št. 4 ulice Cbiozza v zamazanej cunji zavitih tu patron dinamita, katere je gotovo kak delalec pri železnici ukradel ter tamo skril. Kdo vč kaj se je ž njimi nameravalo?!
Tržaške novosti:
Kako so fini naši zvonec noseči mestni očetje I Kakor znano, odposlali so italijanskemu kralju neko zahvalno pisino za dar Dantejeve knjige; kralj Humhert pa nekda ni niti hotel sprejeti zahvalnega plBma ker je nekda njega zadržaj preveč političen. Torej so se blamirali. — Navadno pravijo, kadar otroci kaj zažgejo, da so ognja t«stl starši ljudje krivi, ki otrokom dajejo žvepljenk in druzega lehko vnema-jočega se materijala. Mestni odbornik in vodja konservativne stranke, g. Dimmer se je odpovedal mestnemu odbornlštvu.— Ta odpoved je še bolj pomenljiva, nego Vucetlčeva. Ali ti ljudje res kaj slutijo-? — Vse to prejasno Kaže, da smo v Trstu res pred veliko krizo.
Velika nesreča na morju. L!oy lov par« nik »Mtlpomene«, kije dohajal iz Levante, je ponesrečil ne daleč od Trsta. Sin či je še bil v Rovinskej luki, kmalo potem, ko je od tam oošel, poči je parni hotel in vsled eksplosicije je poginilo 19 ljudi. — To se |e godilo v noči, Denes zjutraj so parnik remorkirali v Trst.
Žganje. Prodajalka Ana P., je v pi« janoati padla v ulici Ferriera in se močno na glavi poškodovala. Pijanka nema nič manj kot 71 let.
Policijsko. Zaprli so mizarja Antona V., zaradi grdemu čina, storjenega na 9-letnej deklici. — Zaprli so necega mizarja in£dva težaka, ker so tvrdki Marco in Ghristian v ulici Cbiozza deske kradli. Tudi težaka Ivana Ketina so zasačili, ko je nosil deske iz skladišča Curro. Vsi štirje se bodo sed'ij od težkega dela dobro odpočili. — 52-letnega Ivana Loochini so nošli v ulici Grosada ležečega z globoko rano na glavi. Zvrnilo In pobilo ga je vino in žgan'p, katerega se je navlekel. — Z laj ga hode but ca nekaj čisa na to spominjala, k eda j ima dosti oijačel
Izpred sodnije. 68-letna ulova U ša Mattich z Op« i 'j ukradla je gospej Luciji Ma^zuccato v Trstu 25. oktobra 1.1. zlat prstan, vreden 50 gld. Dasiravno taj', dokazali so jej tatvino ter jo obsodili na 6 mesečno težko ječo. Lppa stvar na stare dni I — Mornar Ivan Centa je 30. oktobra vsled prepira pri »novem vinu«, svojega druga Franja Libesco z nož-m ranil. Dobil je mesec jfče. — 71 - letni Janez Sin-govac, užu večkrat kaznovan radi tatvine, radi pioneverjenja, ogoljufil je Marjtto Corte iz Kopra ra 115 gld. Dali so mu 8 mesecev ječe. Ćflslit starec 1
Vabilo k rednemu občnemu zboru Čitalnice v Dolini pri Trstu dne 26. decembra 1.1. oh 5. uri zvečer. Dnevni red : 1. Nagovor predsednika. — 2. [Poroč lo tajnika.— 3. Poročilo blagajnika. — 4. Volitev predsednika in 6 odbornikov. — 5. Določitev listov za leto 1887. — 6. Nasveti udov. — K obilni udeležbi uljudno vabi
Odbor.
IZ Gorice doznamo, da je prepir o m i ui pri stalnem kapitelu rešen. Mil, knezoškof dobil je namreč od sv. stolice telegrafično potrdilo, da ima prošt stolnega kapitola dostojanstvo infulovanib pre-latov in da torej more nositi mitro. Marsikdo bode sedaj zadovoljen — mnogi pa tudi ne! Ali nekateri še vedne trde, da bi imeli VBi goriški kanoniki pravico nositi mitro, kakor videmskl.
EDINOST
Poslano *)
Učiteljski petorici:
Ni bilo dosti, da ste me vi tu dotna posebno pa javno tolikorat tako neusmiljeno napadli In obdelali, trebalo je Se, da ste druge proti meni postavili. Izmed vaših privržencev odlikuje se moja soseda imenom »Zefa«, kate-a prežvekuje z nenavadno žensko spretnostjo va§e prehu-dobno poslano v «31. Narodu« (ktero je spisal njen sin), ter brusi svoj jezik ves božji dan od ranega jutra do poznega večera z najbolj Izbranimi izrazi in psovkami, ko jej jaz nič slabega nisem niti rekel. Sodeč jo po njenem vedenji, pri-poznati moram, da je ali pamet zgubila, ali pa da je saj dobro »našopsana«. Vi »idite pezdir v očesu svojega bližnjega, a hloda v svojih očeh ne vidite.
Za take in enake surove napade na mojo nedolžno osebo (beri spričevalo preč. g. viteza dekana in g. župana v 49. št. 1. »Soče«J poslužim se drugih pripomočkov.
V Kobaridu 18. decembra 1886.
Franc Rakušek, ___orglist in krojač.
*) Za stvari pod ovim naslovom je uredništvo tolik« odgovorno, kolikor mu postava ve lev«.
t
Tužnim srcem naznanjamo sorodnikom in znancem, da jo na&a Mi, oziroma sestra
ANTONIJETTA,
omož. Strjjar, soproga okrajnega zdravnika v Logacu,
včeraj popoludno po dolgej, mučnej bolezni, v Gospodu zaspala.
Bog jej daj veSni mir in pokoj !
TRST, 22. decembra 1886.
Rodbina Mankoč.
Cerkvene pesmi
nabrane med slovenskim narodom, Izdalo in založili cecilijansko društvo za goriško nadškofijo zvezek I. In II. po 55 kr., oba zvezka skupaj 1 gld. po poŠti 5 kr. več se dobe pri M. Cop|»Affll bukvurju v Gorici in pri katoliški bukvami v Ljubljani.	3-2
Opozurjirno pos-bno ni hne narodne božićnice, ki se dol <š v I. zvezku.
Zdravilni plašter
(cerot).
Ozdravi temelj to vsako rano, bodisi Se tako zastarana in kronična in tudi take, ki «o se uže spremenile v rakn, ustavlja še tako močan glavobol, vse bolečine živcuv in revmatična v zglobah, Pudelno pomaga v bolečinah materinskih itd. 50 letna skušnja z izvrstnim uspehom, kakor razvidno bo neštevilnih spri-čalih, katere se morejo pokazati vsukemu — dobiva se le v lekarni
6-10	RovIn, Corso št. 47.
Nič več zobobolov. 6-10
Voda ta tole lckarničurja G. B, Rovis ozdmvi hipoma vsak najveći zobobol, zabrani narejenje tartaru in gnjilje zob ohrani bele, ojači z»brne in čisti ustni dih. Na prodaj v lekarni ROVIS Corso 47 po 50 Ur. steklenica.
LA FILIALE IN TRIESTE
deli' I. r. priv.
Stabilimento Austr. di Credito
per commerclo ed Induatria
VERSAMENTI IN GON I ANTI Banconote: 2*1«°/n ansuo Interesa« verao preavvia« di 4 giorn 3 • » i » » • 8 ■ » » » » > >30 ■ Per le lettere di versamento attualmente in circolazione, il nnovo tasso d' Interesse co-minclerd a decorrere dalii 27 corrente. 31 cor-rente e 22 Novembre, a st-ionda del rispettivo preavviso
Napoleoni: 2*[40lo annuo lntere»ae verao preavvlio dl 30 plorn! 3 ■ • • ■ • a 3 meil 3114» » • • i * 6 ■
Banco Giro:
Ban onote 27»®/« »opra qualunque somma Napoleoni senza interesa Assegni
■opra Vienna, Prapa, Pest, Bruna, Troppavia, Leopoli, Lubiana, Hermannstadt, Inns-bruck, Graz, Salisburgo, Klagenfurt Fiume Agram, franco speBe. Acquisti e Vendite
di Valori, divis« e incasso coupons '/»"/o
Antecipazioni
•opra Warranta iri contanti, interesne da con-venirsi.
. Mediante apertura di <;redito a Londra provvigione per 3 mesi. » effetflS'i^/o interesne annuo sino 1'importo
di 1000 per importi superiori da conr Trleete, Ottobr« 188	49-
Zgubljene in oslabljene
r
moške moči in nezmožnost
i
Golov pripomoček! Vsakdo
se popolnoma ozdravi t genialnim oirljenčevlm »lapom
brez naslednjih notranjih neredov na gotov način in za vedno, često-krat cele v dobi 2 dni, celo navidezno neozdravljiva nezmožnost v vgakej človeškej dobi kakor tudi polucije, s6 prijetnim, nečutenim, zunanjim zdravenjem. 19—52 Svedočbe slavnih profesorjev In zdravniške brošurice, na tisoče zahval od po-
Kolnoma ozdravelih 090b svetujo vaem olnim rabo ogijenčevega *lapa, ki garantira gotov In trajen vapeh. Popolna priprava z dotičnim podukom in zdravniškimi spričevali for. S.SO. Pri poŠlijatvi se dobro pazi, ua se ne spozna kaj zavoj zadržuje in od kol piihaja.
Zavod za ordinaeije za tajne bolezni:
Dr. Karol ^Itnjann
Dunaj
VII. M•riahilferstrasse 80.
Na obroke! (72_oG)
<iaje pohištvo tapecarile, razno strižno blago za ob oke, ure vsake vrste
M. Coreni
via della Lepna Štv. 1 p. J|.
Podpisani opozoruje slavno občinstvo na svojo	t
trgovino z dežniki
v ulici Barriera vecchia fit. 18 z bogato zbirko svilenih, volnenih in bombažnih dežnikov. Svilnati od f. 250 naprej, vol neni od f. 140 naprej, bombaževi od 80 kr. naprej. — Tudi popravlja prav po ceni dežnik« in solnčnike. 104—37	Glullo Grlatim.
" fof ^^sjg
£ «
' W ><J	_	w — - - ^
'•a .-g «<oc	a^o«-«
■5 s n	i a M
!»S ?-c ^'.s-ju	« »-"So
S « a ^ ^ S a	.
2 g,60.
n «r§ - ftfi3	g s m £h
Sžia b * ®.s 3	% so--g
f j .s, | g g » « «.12
o a.
c ®
«
C JK ja
"S S 7 i® -O X3 « ® C o rt rt n! c — % C a m - H rt
. _ a ^ a o > JS i ^ — "a
0	5
1	iz • ~ _ ^ 2
00 t. "2 a K ^
o t: «
►v _ ^ « o l.
P rt a • 0 "—»
£ P-rt T 5
Gospod G. Piccoli lekarniČar v Ljubljani. Pošljite mi 20 steklenic Vuše slavnoznane ZelodeSne esence ki sem jo z velikim uspehom n iročil ve!5 bolehnim proti kroničnim bolestim v želodcu	Dr. Zebich, zdravnik
pri sv. Ani, na Hrvatskem Prosim da mi pošljete 36 steklenic Vnš« čudotvorne želodečne esence, ki se v istin snu zvati tboŽja roka». J. Flegar župnik v Sušenjevici, Istra. — Ko se je moja soproga jela zdravit Z Vnšo esenco za želodec, so jej bolečine v mat' rnloi /'vnetje maternice) izginole tako, da se zdi po« mladena	Pateli lekarniifar,
Visl'iada, Istra, blučajno sem dobil v roke sklenico Vaše čudežne in zdravilne esence, ki me je jnko ozdravela bolesti v želodcu, ki so me tri leta mučile, in po zuvžitju samo jedne steklenice.
G. Hammer, varnica železn društva v 6—6	Mariboru.
IEL0DČNE BOLEZNI
je moguđe BRZO in POSVEMA ozdraviti
JERUZALEMSKEM BALZAM«
edini in nedosegljivi želodčni pijači. Da si Človek izvoli pravi lek proti Želodčnim boleznim, paS ni tako lehko. posebno dandenes, ko v trgovini prodajajo vsakovrsten enake leke
Večina raznih kapljic, izlečkov itd , katere se občinstvu kakor pravi čudeži priporočajo, niso ničdrufcega, nego škodljiva tmes Edini Jeruzalemski balzam si je zagotovil vsled svoje priproste sestave, odločno oživljajoče in Želodčne Živce hitro krepčalne moči pravloo prednosti nad vsemi dosodaj v tej stroki poznanimi zdra-vilami, kar dokazuje tudi se vsakim dne-n vom veče prašanje po njemu. Ta baliam bogat na delajočili snovih kineške robar-bare, katera korenika je poznana zarad njenega ugodnega upliva na prabavllenje ni čiičsnje, je zanesljivo sredstvo proti težavami v želodcu odvisnim od slabega prebuvijanja? zato pa ga vsi strokovnjaki in zvedenci. priporočujejo proti neješčnosti, zabasanju.j smrdljivi sapi. gnjusu, riganju, bacanju,j proti hemoroidni nem trpljenju, zlatenci irr vsakej bolezni v črevesju.	f
SteklenlcH z navodom vred stane 30 novcev.	14—48
GLAVNO SKLADISĆE u LEKARNI
G. B. PONTON!
v GORICI.
Skladišča v Trstu v lekarni Marku. Ravasint i G. B. Rovis, na Reki v lekarni al Redentore. G. Gmeiner, v Korminu v I«-karm A. Franzoni, v Tominu v lekarni E Palisca.
Važno za vsacega!
PelniSko driiStvo Mnntifactiirn<>(r Compan/ t Dir* n.lnffhamu - n» Angrlolkom razpodilja v»led zdatnejfa intlimja t.rif« ta poHtne zavitke v in> zemlje, ceto jedno samo svojih svetovno znanih lepnih tir r>m->nlvir na yae krije Evrope franko in prosto carine brai v.-nke neugodne formalitete »» »p-ejemnika v hiflo po ntslednjih tvomiHkih cenah, dolujerao kod apecljaliteto Ramo remontTlre ure brez klJuBa za naviti na rofiiinj). Mehanizem brez k tj n Ha je jednn naj praktiiinejSih iznajdeb nnvo dobo ; kinalo 80 navije ne da bi bilo treba iskati ključu; ni trebi tfdaj odpirati pokrova, stem ae zabrani nnpriSenji in iz puhtenji olja; p ro no poSi in tudi ura ne potrebuje niti dojetega dela 6asa za popravo kakor one po starem naCinu oruvnnne, —
NAJFINEJŠE SUEBRO - z kazalom za HSkunde; moifni, lepo gravirani okov, kristalno steklo — — „ z dvojnatii" pokrovom — — 18 kar ZLATO — f^akim kristrtlnlm ste-kloi« in okrovom t monogramom grlo«. It elegantno grav, okra«.
—	mali forer.at it gospe —
—	veliki format za gospode — „ — z m"8nim dvojnatim pokrovom, 13 rubin', izvrstna in solidna ura — — — — — —
—	mali format za gospe — —
—	veliki f rmat 7a gospode — „ Uoyal Chronograpil z en Betrt
sekundnim kazalom Jako moC-nim pokrovom, jako lepo graviran iu naflzbornejS. ga dela (ura ki jo prodajalci prudnjo po f. 120 00] ______
„ — [sta ura z dvojnntlm zlatim pokrovom mesto ndprt'in kazalom — — — — — „ Impeiial Calender Clironomotor ki ItaEe mesei;e, dneve, datum / en fietert sek. Vazalom v s-re-diBBu, 3 prav inofiniri.] zlatimi pokrovnmi n jlepffa in nHjboljla ura ki se izdeluje in ki se od prodajalcev oddaje po f. LIS0,00
Franko in prosto carine na vse kraje sveta.
Monogrami, grbi Itd. ukusno gravirani po f 1
—	eatra. AnRleHko ure bo spoznune za nuj bolj Ke na svetu ter imnjo prednost pred Bvlcarkiroi glede na natančnosti, delo in trpelnost. Neposredne naroSbe po-nedajejo nad fiO pod sto dobička knjti prodajalci ur jih izdelujo sami tem veC jih naroCajo pri nas ter zahtevajo nenaravni dobiCek. Ml no delamo sleparskih reklam, tudi ne od dajemo iz<k>lkov „pol za stonj ali pod ceno" — Nlkdo ne more tega! tjmveC opiramo no na razmmno sodbo občinstvu in na znano ime nage tvornice, kojega smo 32 let sem pridobili radi dobrin izdelkov in ves no in skrbno postretlio. Mi rabimo zgolj naj boljHe srebro ni izkljuCIjivo 18 kar. zlato ter so vse za razpoH.ljat v napravljene ure reguli rane, sigurno zarite v elegantuej Škatlici ter pripravne zi nemuilno rabo. Garant, pis-no za 3 leta je priloteno poMiljutvi in provzamemo va iko popravo vteh treh letih zastonj, ftko
-	nam ura franko dopoSlJe. Za garancijo skrbne in
«©ld.
n —
12.—
20.—
28.—
30.—
35.—
50.—

90.—
Ugodne postrežbe oddajeino na«e i/delke na 3 mesečno poskuinjo t.j. kupec ima pravi o, ako bi v tem fiaMi hf> bil zadovoljen z kupljeno stvarijo, nam isto povrnotl 1 roti povrnitvi vsegi župska bre« kakega odbitka. Lahko mi plačuje t banko notami in markami vseh dežel ali so n m ialiko poglje znesek po po&tni nakaznici- Vsaka tudi liajmanjHa naroSba se izvr8i t jenako skrbjo v onem d evu tar jo vteku 4 dui v rokah naroenik«. Naj »e adr-suje no-*
Conkling Manufukturlnq Companv,
5">, Alma Sir., Birmlngham (England).
Agenture in komls. zalogo se ustanavljajo se »eio
ugodnimi pogoji.	3_4
Kava Mohara Goldschmied.
je najidravcjla in u*l"-ukusnojto najbjl tečna ter
se pridaje kavi. V sebi ima dosti tvarin ki julijo želodec ter g ) podaj« kot najboljša pribava kvvi, kar se jih pozna.
Rabi se primešajoč trem žlicam navadne kava 1 *li<-a kave G. Mohara
Goldschmid,
Ta kava se prodaji V prodajalnici kave, čaja in vshodnjega sadja posp. Ad. Goldachmied o C., Trst ulica Caterma št. II. kakor tudi v vseh boljšiU
maham-kafifz'
Marga uknjižene
tvornice. ___ _. _____ ,ooii „ulJiJ1„
prodajalnicah jestvin po naslednjih"cenah" Zavoji po 500, 950. 126, 90 pramov » 2«, 14. 7, 0 kr. Kavo Mohara 6oldschmled In tvornlšk« r.namko.	2—6
Čujte in strmite.
^tOKStftik. Odbor prve angležke tvor-^ niCe Brebra brltania, ki jo uZe več let zastopam je v
%	t zadnjem zboru radi slabe
Pffirrkik trgovine, ki ni prizanesla tudl bogatej AngleŽki, skle-nol likvidacijo te tvornice, kar je bilo v ob-finem zboru tudi sprejeto. Predel sem tedaj nalogo po vaake) ceni razprodajati vse v ia-logi se nahajajoče blago iz srebra britaoia, čigar vsaki komad nosi tvorniŠki pečat.
Boljše rekoč se tkoraj
podari naslednja namizna priprava.
Proti doposljatvi ali proti poštnem povzetju f. 7.25 razpošiljam vsakomur slednjo elegantno
jedilno pripravo:
i Kom. 6 izbor, namiinih nožev, roč iz srebra
britania z AngleZkim rezilom ;
•	6 vilic, iz srebra britania, iz jednega
kosa ;
» 6 žlic \i srebra britania masslvne;
•	12 kavnih 2lic ii arebra britania naj-
boljše baže ;
Vseh teh 50 stvari je narejenih iz najfinejše kovine ki ostane celo po 25-letnej rabi
f>ruv tako bela, kakor 13 lot. srebro. Ta garni-ura je po prej stala, več nego f 40, ter se vdo« biva sedaj po nezaslišanej ceni f. 7 25. Priporočam to garnituro radi njen elegance kot najprip'avniše.
Božično-darilo
Prosim si. občinstvo, da ne zamenja moje oznanilo z onimi
sleparskimi oznanili
ki so Be v zadnjem času tako razširili. — J Za solidno in redno izveršitev naročb zatrjuje moja uže mnogo let za jako solidno spoznano tvrdka. Na tisoče zahval in naročb od najkompetentnejših osob o izverstnostl blaga od mene dobtvanega, izmed katerih sem jih uže nekoliko objav 1, ki jih pa radi pomaj-kanja prostora sedaj no morem tu uvrstiti!, so v mojej pisarni vsakemu razvidnih, Kdor hoče imeti tedaj dobro robo, naj se sć zaupnostjo obrne do:
Ginzig,
Britaniasilber-Fabriks-Hauptdžpdt, Wion, II., Praterstrasse 24.	5-6
Ako blugo neuguja, zavežem se denar koj povrnoti.
Čisteči prah šatuljica samo 15 nov.
rebanje u is o Božiču
inesem srečke pO
Glavna dobitka gotovine |
tor- 50.000av
18
10.0001,5000fMtt 20^4788*
Kincsem-srecke se dobe po
Lottcrie-Bureau o^erskega Jockcy-kluba: Budapest, Waitznerg (i
Lantnik rirnfttvo »KDINOH l « — ,id»t«ij ir ort^ovomi urertnjk . VIKTOR DOLENC
Nu iva tiskarna V. Dolenca v Trstu'