INTERNA IZDAJA št. 7 september 1995 NAŠ GLAS izdaja družba DROGA d.o.o. Portorož. List urejuje uredniški odbor. Odgovorna in glavna urednica Lilijana Ivanek - Pečar. Fotografija Jadran Rusjan, karikature Lorella Antonae. Tisk tiskarna VcK Koper, v nakladi 1(XM) izvodov. List dobijo člani kolektiva brezplačno. Po mnenju Urada vlade za informi-ranje št. 4/3-12-1217/95-23/273, z dne 17. 7. 1995, šteje Naš glas med proizvode, za katere se plačuje 5 % davka od prometa proizvodov. TISKANO NA EKOLOŠKEM PAPIRJU. ___________________ Kdor vpraša, je (morda) norec pet minut, kdor ne vpraša, ostane norec za vedno. Kitajska modrost Informacija in znanje sta besedi našega stoletja. Na prvi pogled dva povsem različna pojma. Pa vendar, ko ju pobliže pogledamo, odkrijemo med njima številna prepletanja. Informacija brez znanja največkrat ostane neizrabljena priložnost; znanje brez informacije pa postane frustrirajoča možnost. Istočasno pomeni znanje zbir informacij; informacije pa nosijo v svojem sporočilu znanje in izkušnjo. Zapleteno in oddaljeno - niti ne! Predvsem ko gornje razmišljanje povežemo z INDOK-om in specialno knjižnico, ki jo premore naše podjetje. Zelo malo je podjetij v Sloveniji, ki se lahko pohvalijo z lastno knjižnico, sploh pa v teh časih, ko je vse v prehodu, spreminjanu in tranziciji. Imamo pridobitev in možnost, ki pa jo relativno slabo poznamo in vse premalo izkoriščamo - še en naš, Drogin paradoks? Urednica lobA PORTOROŽ POSLOVNI REZULTATI POSLOVANJE DROGE v I. polletju 1995 V prvem polletju smo proizvedli 6100 ton izdelkov, kar je 1% več kot v istem obdobju lani, vendar smo pri tem letni plan realizirali le 43%. Na domačem trgu smo prodali 4753 ton izdelkov in zanje iztržili 3,2 milijarde SIT, poleg tega smo prodali na domačem trgu še 6200 ton jedilne in industrijske soli in 7300 ton soli za ceste. S soljo smo ustvarili še 200 milijonov SIT prihodkov. STRUKTURA VREDNOSTNE PRODAJE domači trg in izvoz IZVOZNI struktura dosež. TRGI v I. poli. 1995 Izvozili smo 1850 ton izdelkov in zaslužili 8,5 milijona DEM ali cca 700 milijonov SIT, od tega je bilo 42% realiziranega preko Droge Hrvatske na hrvaški trg. Skupno smo na bivši jugoslovanski trg prodali za 6,3 milijonov DEM ali 72% vsega izvoza. Celotni prihodek Droge je tako v I. polletju znašal 4.3 milijarde SIT in po pokritju vseh poslovnih stroškov je znašal ugotovljeni bruto dobiček 386 milijonov SIT oziroma čisti dobiček 289 milijonov SIT Dober poslovni rezultat nam je omogočil povečanje z Dogovorom in Zakonom omejene mase za plače, kar smo izkoristili za povečanje izhodiščne plače za 7.3%. Povprečna bruto plača na zaposle- HRVATSKA (44,2 %) nega v Drogi je znašala za mesec junij 108.4891 SIT, za gospodarstvo Slovenije 103.471 SIT" Zmanjšali smo število zaposlenih od 715 v začetku leta na 685 konec junija in to predvsem na račun delavcev, zaposlenih za določen čas. Skupno je bilo v tem obdobju evidentiranih 717 tisoč delovnih ur, od tega prebitih na delu le 560 tisoč ali 78%, bolniških ur je bilo 53 tisoč ur ali 7.5% vseh ur, ostalo so ure dopustov in praznikov. Maruša PEČNIK INVESTICIJSKA VLAGANJA 1995 Med večje nabave osnovnih sredstev v prvem polletju sodijo: stroj za pakiranje lOOOg kave v zrno briketirka za kavne luske elektronska tehtnica za surovo kavo mini bager za Soline sito za sol viličar za skladišče v Zlatem polju stroj za originalno zapiranje kozarčkov z začimbami sanacija proizvodnih prostorov v Gosadu kuter za pripravo mase za pašteto linija za polnjenje in zapiranje paštet tubirka za paradižnikov koncentrat polnilna linija za Začinko računalniška oprema laboratorijska oprema. Skupna vrednost vseh nabav je v I. polletju znašala preko 320 milijonov SIT oziroma 4 milijone DEM. IZVOZ (18,0%) DOMAČI TRG (82,0 %) OST. EVR. DRŽAVE (13,6 %) AVSTRIJA RUSIJA (5,0 %) ŠVEDSKA (4,5 %) BOSNA (13,6%) MAKEDONIJA (17,5%) DOGODKI NOVICE DELNIČARSKA NOVICA V naboru dokumentacije, ki jo mora podjetje pred vpisom lastninskega preoblikovanja v sodni register priložiti zahtevi za pridobitev 2. soglasja Agencije RS za prestrukturiranje in privatizacijo, je tudi sklep o imenovanju začasnega nadzornega sveta in sklep o imenovanju začasne uprave. Glede na to, da začasna organa prevzemata dejansko upravljanje družbe oziroma opravljanje svojih funkcij šele z vpisom preoblikovanja družbe v sodni register, imenuje začasni nadzorni svet in začasno upravo organ upravljanja družbe, ki je sprejel program lastninskega preoblikovanja. V primeru Droge je to skupščina Droge d.o.o.. Tako je skupščina na svoji 5. seji, dne 6.9.1995, sprejela sklep o imenovanju začasnega nadzornega sveta in sklep o imenovanju začasne uprave. V začasno upravo družbe sta bila imenovana Matjaž Čačovič kot predsednik uprave in Ivan Majcen kot član uprave. V začasni nadzorni svet pa so bili imenovani: - dr. Bogomir Kovač, profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, - Branko Remic, direktor Živila Kranj, - Nataša Bernik, vodja oddelka na Skladu RS za razvoj, - Robert Svvinchatt, direktor ED&F MAN COFFEE Ltd., London, - Marija Tul, razvojni tehnolog v PC Začimba, - Ivan Petrič, OPP v PC Začimba. Sestava članov začasnega sveta je v skladu z Droginim statutom in sicer sta 2 člana nadzornega sveta predstavnika delavcev družbe in.ju je izvolil svet delavcev (Marija Tul, Ivan Petrič). 1 član je predstavnik tujega partnerja ED&F MAN COFFEE Ltd. (Robert Svvinchatt), 2 člana imenujejo Odškodninski sklad, Pokojninski sklad in Sklad RS za razvoj (Branko Remic, Nataša Bernik), 1 član pa naj bi predstavljal delničarje Droge izjavne prodaje (dr. Bogomir Kovač). Skupščina je tudi sprejela dopolnjen in spremenjen statut družbe Droga d.d. Urednica STANJE ZAPOSLENIH V OBDOBJU od 1. 7.1995 do 31. 8.1995 V juliju in avgustu je bilo sprejetih v delovno razmerje 44 delavcev (sezonsko delo), delovno rezmerje pa je prenehalo 9 delavcem. 31.8.1995 nas je bilo v DROGI zaposlenih 720 delavcev, od tega 335 moških in 385 žensk. V delovnem razmerju za nedoločen čas nas je zaposlenih 637 delavcev, v delovnem razmerju za določen čas pa 83 delavcev, od tega 3 pripravniki. V DROGI HRVATSKA je bilo v avgustu zaposlenih 18 delavcev. Kadrovska služba JUBILANTI V septembru 1995 praznujejo delovni jubilej naslednji naši delavci: 10-letni delovni jubilej 1. ŠALKOVIČ IGOR iz PC SOLINE 2. KOSTIČ SLADANA iz PC ZAČIMBA 3. KOJNOK ZVONKO iz PC ZAČIMBA 20-letni delovni jubilej 1. DODIČ IVANKA iz PC ZLATO POLJE 2. NOVAK JANKO iz PC ZLATO POLJE 3. RUS DUŠAN iz PC ZAČIMBA 30-letni delovni jubilej 1. ZUDIČ EGIDIJ iz PC SOLINE ISKRENE ČESTITKE! Višina jubilejnih nagrad za avgust (izplačila v septembru 1995): - za 10 let delovne dobe 33.163,00 SIT - za 20 let delovne dobe 49.744,50 SIT - za 30 let delovne dobe 66.326,00 SIT Kadrovska služba PREDSTAVLJAMO VAM DROGINI AMBASADORJI NA SLOVENSKEM TRGU G. Niko Faganel. Trgovski potnik DROGE Portorož za Goriško, Idrijsko, Notranjsko in Tolminsko. V DROGO je prišel 26.11.1971 leta. Pred tem je delal v trgovini na Goriškem. Srečeval se je s prvim DROGINIM trgovskim potnikom, g. Jožetom Kovačičem, in beseda je dala besedo. ”Nihal sem med priti in ne priti in sem prišel.” “Ste to kdaj obžalovali?” ga pobaram. “To ravno ne,”pravi, “čeprav sem imel kar nekaj - vsaj na prvi pogled -zelo ugodnih ponudb. Med drugim naj bi leta 1984 zamenjal eminentnega trgovskega potnika pri Fructalu, g. Gačnika.” Takrat je prišel h g. Kranjcu v DROGO na pogovor. In slednji mu je dejal: “Kaj, ali tu pri nas ni dobro?” “Ne gre za to,” mu je rekel g. Niko in ostal v DROGI. NAŠ GLAS: G. Niko, kakšen je vaš delovni dan, na primer današnji? Moj delovni dan se začne ob 6. uri zjutraj, vstajam pa še prej. Imam vna- prej določene obiske pri naših odjemalcih. Pri nekaterih se predhodno najavim, k drugim kar “vdrem.” Danes sem odšel h grosistu GORICA v Šempeter, šel sem tudi na upravo tega podjetja, da jih informiram o naših akcijah, o ozimnici. Vmes sem imel telefonske pogovore in sedaj sem tu pri vas, uspelo mi je priti šele ob 14 uri. Domov se vračam okoli 18. ure. NAŠ GLAS: Vsak dan tako? Ne ravno vsak dan, a vendarle velikokrat. Potem pa še delo z računalnikom, vnašanje podatkov kaj in kako, koliko česa kdo potrebuje, itd. NAS GLAS: Sta z računalnikom prijatelja? Se kar dobro sva zajadrala. Čeprav sem imel ravno v zadnjem tednu luide težave, (računalnik imam od maja letos). In ko sem ravno pri računalniku, izražam javno zahvalo g. Fabju Šorgu, kajti kadarkoli sem ga poklical, zvečer ali zjutraj, v petek ali svetek, vedno je priskočil na pomoč in s svojo skrivnostno roko našel rešitev. NAS GLAS: g. Niko, sprehodiva se do naših potrošnikov. Kaj pravijo o izdelkih DROGE Portorož? Potrošniki v glavnem hvalijo. Opozoriti moram, da prihajajo pripombe o nihanju kvalitete kave s strani naših zvestih kupcev. Seveda se najdejo izjeme, predvsem pri kakšnem defektnem izdelku. Reklamacijam resda prisluhnemo, vendar menim, da moramo v tem prenatrpanem tržišču in hudi konkurenci še bolj resno in spoštljivo reagirati na vsako potrošnikovo pritožbo. NAŠ GLAS: Vas potrošniki kdaj vprašajo za izdelke, ki jih DROGA sicer ne proizvaja? O, da. Sprašujejo po delikatestni povrtnini, kot so paradižniki pelati, artičoke, beluši, čebulice. NAŠ GLAS: Se vam ta vprašanja zdijo možni perspektivni novi programi DROGE Portorož? Glede na trenutno ( in ne samo trenutno) stanje ma tržišču bi lahko kaj tega tudi uvažali, saj to delajo celo naši poslovni partnerji -odjemalci in grosisti. NAS GLAS: Kako pa kaj čarobni krog NABA VA-PROIZVODNJA-PRODA-JA v smislu proizvajanja celovitega asortimana? Desortiranost, rečemo mi - ambasadorji prodaje. Desortiranost je rak rana DROGE. Mnogih izdelkov ni v zalogi. Vem, da so tudi objektivne težave, ampak prepričan sem, da se da še marsikaj storiti. Res pa je, da kljub tehničnim pripomočkom potniki nismo dnevno informirani o zalogah. Pred leti je bila ga. Boža Kovač, ki meje najbolje seznanjala s stanjem zalog. Danes je to ga. Vilma Kastrin. Bolje od vsakega dokumenta ali računalnika mi pove, kaj je in česa ni, in tudi kdaj bo. NAŠ GLAS: Ampak naši stroji so baje zasedeni le 80-procentno. Kako to, da ne proizvajajo na zaloge vseh artiklov, ki jih potrebujete ? Ni sinhronizacije. Nimam teh podatkov. Jaz vem samo, kako neprijetno je kupcu razlagati “Veste, tega pa nimamo. Prosim, potrpite neTcaj dni, pa bo.” In kličem v proizvodnjo, vprašam, oni pa mi rečejo, da bi že naredili, pa nimajo signala od prodaje, ali bi že naredili, pa delajo za izvoz, da nimajo surovine... Jaz pa - če ni, ne morem prodati! Manjka sinhronizacija. NAŠ GLAS: Imamo kar obsežen in pester asortiman artiklov. Nekateri pa le menijo, da preveč živimo in gradimo na dveh, treh nosilnih proizvodih. To je res. Naši paradni konji kava, riž in tudi polenta so res nosilni proizvodi, ampak s temi v Evropi nimamo komu konkurirati. Smo pa zavrgli močan adut - zelišča. DROGA je v Sloveniji prva začela z njimi, razvijala in napredovala v veliko hujših PREDSTAVLJAMO VAM časih. Hudo mi je, ko slišim, da se zapira in prodaja to, kar smo toliko let gojili. To je tako kot zavreči delo neke družinske tradicije, kije najbolj uspešna, ko živi iz roda v rod. Mislim, da se tu nismo izkazali kot dobri gospodarji. G. Niku Faganelu sem ob prihodu ponudila pijačo/ kavo, čaj ali sok. Izbral je čaj. Na moje vprašanje katerega, je dejal, kateregakoli, le daje DROGIN, in še povedal: “Imeli smo dobro, idealno - zelo razpoznavno embalažo za čaje. Spremenili smo jo z blagovno znamko, ki je vizuelno privlačnost poslabšala. NAREDILI SMO KONKURENCI POT! Razvoj in marketing nista hotela slišati na ta “ušesa”. Ne veste, s kakšno kvaliteto prodira s čaji KOLINSKA. Naša bivša “žlahta” agresivno prihaja na trg. Prvo serijo proizvodnje je plasirala na področje celotne Slovenije, tudi tja, kjer so najbolj konservativni v smislu sprejemanja novih prehrambenih navad! Saj na dolge proge zmaga kvaliteta, prvi vtis pa le naredi svoje...” NAŠ GLAS: Kako pa druge informacije o vašem delu? Imate redne sestanke, izmenjave mnenj? Odkar imamo novega komercialnega direktorja, so sestanki bolj pogosti, sestajamo se in prečešemo zadeve. So pa določene stvari, ki jih v domači hiši ne zvemo pravočasno, ampak nam o teh spregovorijo naši poslovni partnerji... saj ne gre, da želimo vedeti za poslovne skrivnosti, a če so iz našega področja, znamo spoštovati tudi to... NAŠ GLAS: G. Niko! Neizogibno vprašanje - kaj mislite o nastajanju novih artiklov v DROGI? Karkoli že počenjamo, mora to biti pospešeno. Čas ne dela za nas. Kot že rečeno, možnosti oz. perspektive so. Govorila sva o dopolnitvi kislega programa, o zeliščih, tudi čokoladni program bi bil zanimiv... NAŠ GLAS: Čoko -party? Primer čoko-party je primer, ko verjetno nismo mislili čisto zares,. Nismo ga dovolj vzeli “za svojega”, bi rekel. NAŠ GLAS: Druga tema, g. Niko. Izobraževanje trgovskih potnikov v DROGI. Celo življenje je šola. V Drogi smo imeli različna predavanja. Moti pa me, ko so predavatelji “našopani” s tujo literaturo in mi govore o primerih na tujih tržiščih! To sicer rad sprejmem, ampak naj mi povedo tudi o tem, kako naj se ravnam na domačem trgu! Pri nas premalo naredimo za IZOBRAŽEVANJE POTROŠNIKA! Povem vam primer, resda iz preteklosti, ampak danes je s sprejemanjem novega ista pesem. Pred leti je bilo v prvi samopostrežni trgovini v NOVI GORICI 70% potrošnikov nezadovoljnih!!! Takrat. Niso bili pripravljeni na novosti. Tako je to. NAŠ GLAS: Kaj pa vpliv meje z Italijo? V Novi Gorici in okolici lahko gredo po nakupih v Italijo kar tako, mimogrede... Na prodajo naših izdelkov ima meja ogromen vpliv. Padec lire nam je na primer naredil dvojno škodo: osip je bil domala 40%! To je podatek, ki ga dobivamo od poslovnih partnerjev. Osip je bil, ker so naši kupci hodili po nakupe v Italijo in ker italijanski kupci niso hodili k nam. NAS GLAS: Govorim nekoliko na pamet, ampak zdi se mi, da vas - trgovske potnike vsako novo vodstvo stimulira na nek nov, svoj način. Ste trgovski potniki primerno stimulirani? Nismo primerno nagrajeni. Glede na naše poslanstvo, pri odjemalcu moramo imeti stike in komunikacijo od “prvega vratarja do direktorja,” z vsakim najti primerno besedo, čas -VEŠ KDAJ GREŠ, NE VEŠ KDAJ PRIDEŠ, delovnega urika nimamo. Menim, da bi se morali pristojni ven- darle nekoliko bolj poglobiti tudi v to področje. Če ne za nas, pa za nove rodove, za nove tržne ambasadorje... NAŠ GLAS: Kaj menite o NAŠEM GLASU? Srečen sem, daje NAŠ GLAS zopet naš, razvejan. Veste, posebej za nas -dislocirane - je to zelo koristno. Prebiram naš časopis in zdi se mi, da se pogovarjam s sodelavci. In veste, ti kruti ekonomski časi terjajo da ohranjamo kulturno-socialne in humane odnose. NAŠ GLAS ima pri tem svojo pomembno vlogo in tako je prav. NAŠ GLAS: Kaj pa počnete v soboto, nedeljo? Konjički? Ne boste verjeli! Včeraj smo pri nas doma dobili telička! Pri naši hiši živi tudi moja mama, ki ima 85 let. Nekoč smo imeli veliko več glav živine. Že zaradi tradicije naša kravica ne gre od hiše! V Ozeljanu je bilo nekoč 1600 glav živine, danes jih je 30, in od teh je ena naša. NAŠ GLAS: Slišala sem, da ste tudi krvodajalec in aktiven član KRAJEVNE SKUPNOSTI. Kri sem podaril 68-krat. V krajevni skupnosti sem predsednik sveta. Trudimo se: v zadnjem času smo asfaltirali 12 km vaških poti, uredili javno razsvetljavo, uspeli pridobiti 200 telefonskih (novih) priključkov, pred seboj pa imamo velik zalogaj - kanalizacijo s čistilno napravo. NAŠ GLAS: G. Niko! V imenu bralcev NAŠEGA GLASU in v svojem imenu vam želim mnogo uspehov pri prodajanju DROGINIH izdelkov in pri delu doma in v KS. Hvala. Vodstvu DROGE želim uspešno krmarjenje v teh razburkanih časih in srečen pristan, vsem članom kolektiva DROGE pa veliko dobrega. Dragica MEK1Š CELOVITO OBVLADOVANJE KAKOVOSTI ISO 9001 tudi v PC Začimba V PC Začimba smo se že lani zelo resno lotili projekta ISO 9001. Začetna razmišljanja so bila, da bo projekt zagotavljanja kakovosti na vseh nivojih poslovanja hitro rešen in da bomo glavne smernice opravili v začetku leta 1995, vendar ni bilo tako. Porodne težave so bile zelo velike, največji problem je bilo spremeniti način razmišljanja in obnašanja (še danes ne mislimo vsi, daje certifikat ISO 9001 tudi za nas nujno potreben), predvsem pa spremenili že utečene poti in navade. Zato smo se lotili dela sistematično preko teamov za kakovost, ki smo jih kot prve imenovali v PC - ju. V teame smo vključili vse programske tehnologe in vodstvo PC Začimba. Pisno gradivo je nastajalo preko delovnih skupin, ki so jih vodili programski tehnologi v tesnem sodelovanju z vodjo proizvodnje in izmenovodjami. Gonilna sila za pisno delo je pomočnik direktorja v PC. Tako so nastali OP - organizacijski predpisi za skupine izdelkov (kava, čaji, začimbe in ostali izdelki) ter vsa potrebna navodila za sistemsko izvajanje proizvodnega procesa v vseh fazah proizvodnje. Prav tako smo v PC Začimba izdelali vsa navodila za varno in pravilno delo, navodila za čiščenje in navodila za samokontrolo, kjer sta konstruktivno sodelovala tudi varnostni inženir in vodja vzdrževanja. Z navodili za varno delo, pravilno delo in samokontrolo smo seznanili delavce v proizvodnem procesu. Ta navodila smo izobesili na vidna mesta v proizvodnji tako, da bodo služila svojemu namenu. V Drogi je bil organiziran tudi seminar za izobrazbo internih presojevalcev, kamor smo tudi mi vključili 3 naše sodelavce, dva od teh sta med nosilci izdelav OP Mislim, da je treba z izobraževanjem za kakovost na vseh nivojih v podjetju nujno nada- ljevati in ga še izboljšati. V PC Začimba smo v prvih dneh septembra 1995 dali v uporabo prve 4 organizacijske predpise (kava, čaji, začimbe in ostali izdelki) z vsemi navodili in upamo, da nam bodo omogočili natančnejše spremljanje le-teh. Vse to pa je odvisno od ljudi, ki delajo v procesu. V pripravi je še OP za vzdrževanje delovnih sredstev, pri katerem pa se srečujemo z velikimi težavami, vendar smo prepričani, da bo tudi ta OP nastal v kratkem. Končni cilj ni le pridobitev certifikata ISO 9001, temveč vzpostavitev urejenega, nadzorovanega, ponovljivega sistema dela ter s tem pridobitev kakovostnega ustreženega izdelka, s katerim bomo lahko tržili doma in si odprli vrata tudi na tujih trgih. Vsak mora na svojem delovnem mestu prispevati svoj delček k izboljšanju in pridobivanju certifikata ISO 9001. Sonja PODLOGAR SINDIKALNI KOTIČEK PODJETNIŠKA KOLEKTIVNA POGODBA Spoštovani bralci NAŠEGA GLASU! Že spomladi smo vas obvestili, da bo Podjetniška kolektivna pogodba DROGE Portorož zamenjala sedaj še veljavni Pravilnik o delovnih razmerjih Droge Portorož. Podjetniška pogodba je zakonsko določen akt, ki “interno" ureja odnose med delavci in delodajalci, kot to določajo na ravni Republike Slovenije splošna in panožne kolektivne pogodbe. Naša podjetniška kolektivna pogodba je sicer že nared - vendar šele v osnutku. Le tega je sindikat Droge posredoval vodstvu Droge. Rok za pričetek pogajanj pa še ni znan. Vodstvo Droge meni, daje smiselno najprej sprejeti STATUT, s katerim bomo registrirani kot DROGA, delniška družba Portorož, in šele nato dokončno oblikovati podjetniško kolektivno pogodbo. Vsaka stran ima svoj prav, bi lahko dejali. Le da obe strani najbrž nista enako neprizadeti, če podjetniška pogodba je ali je ni. Le-ta naj bi namreč določala tudi plačilo za delo s stimulativnim nagrajevanjem vred. Dragica MEKIŠ SVET DELAVCEV SVET DELAVCEV-NADLOGA ALI POT DO KONSTRUKTIVNEGA SODELOVANJA DELAVCEV PRI UPRAVLJANJU ?! V novo oblikovani delniški družbi DROGA d.d. bosta pri upravljanju sodelovala delodajalec in svet delavcev. Da bi to potekalo v korist družbe in ne kot neenakovreden boj, v katerem bi usmerjali energijo zgolj v prevladovanje sil, bo potrebno marsikaj spremeniti. Prvi korak je premik v razmišljanju, tako na eni kot na drugi strani. Delodajalec se mora sprijazniti z novim načinom upravljanja, ki predvideva tudi “polaganje računov” nadzornemu svetu ter v zadevah, ki jih določa zakon tudi svetu delavcev. V Zakonu o sodelovanju delavcev pri upravljanju je določeno, o katerih vprašanjih mora delodajalec svet delavcev: - obveščati - obveščati pred sprejemom končne odločitve (skupno posvetovanje) ter - dobiti soglasje za predloge odločitev (soodločanje). O stvareh ne moremo in ne smemo odločati nepripravljeni. Zato pričakujem, da se bomo člani sveta samoizobraževali, poglobili v tematiko, iskali potrebne informacije, skratka, aktivno sodelovali. Naštete pravice sveta delavcev pri soupravljanju pa predstavljajo veliko obveznost za vsakega člana sveta. Za delovanje sveta delavcev sta potrebna dva dokumenta. Prvi je poslovnik, ki urejuje način dela sveta delavcev in smo ga na drugi seji sveta že sprejeli. Drugi dokument je pisni dogovor z delodajalcem, ki bo podrobneje urejal odnose delodajalec - svet delavcev. Ker predstavlja zakon o soupravljanju delavcev novo obliko sodelovanja delavcev pri upravljanu in se izkušenj delavskega sveta ne da kaj veliko uporabiti, je naša prva naloga, da si z izobraževanjem razjasnimo nove pojme. Na ta način bomo enakopravnejši in konstruktivnejši partner, s katerim se bo delodajalec pogovarjal in ne zgolj zahteval njegovo soglasje za svoje predloge odločitev, opredeljenih v 95. členu zakona. Predsednica Sveta delavcev: Helena PRIMOŽIČ DOGODKI SEMINAR IZ SENZORIKE Senzorična analiza je določanje nekaterih fizikalnih in kemičnih lastnosti živila, kot so izgled, barva, vonj, okus in konsistenca, s pomočjo čutil - senzorjev (vid, sluh, voh, okus, dotik). V živilski industriji ima senzorična analiza pri zagotavljanju kakovostnih proizvodov zelo pomembno vlogo nemalokrat celo primarno. V kontrolnih in razvojnem laboratoriju jo izvajamo vsakodnevno in z njo začnemo že takoj zjutraj - ob prvi kavi. V kontrolnih laboratorijih ugotavljamo ustreznost surovin in proizvodov glede na predpisane kakovostne zahteve, včasih si s senzoriko pomagamo tudi pri medfazni kontroli, med samim tehnološkim procesom. Razvojni tehnologi senzorično ocenjujejo nove recepture, primerjajo naše proizvode s konkurenčnimi in še bi lahko naštevala. Pri tem pa se nemalokrat znajdemo v zadregi, ko ugotovimo, da imamo zelo različne sposobnosti in lastnosti zaznavanja in da nam za opisovanje senzoričnih lastnosti primanjkuje besednega zaklada. Prvi korak k izboljšanju kakovosti senzoričnega ocenjevanja smo naredili z organiziranjem seminarja iz sen-zorike v juliju. Seminarje vodila prof. Anamarija Plestenjak z oddelka za živilsko tehnologijo Biotehiške fakultete v Ljubljani. Udeležilo se ga je 20 tehnologov in tehnikov kontrolnih laboratorijev in razvoja. Najprej smo slišali nekaj teoretičnih osnov, nato pa smo s testi, ki so obsegali prepoznavanje osnovnih okusov, memoriranje okusov in razvrščanje po barvi, preizkusili naše sposobnosti. Zaključno mnenje predavateljice je bilo, da bi morali s šolanjem nadaljevati z namenom, da bi izbrali in izšolali najprimernejše ljudi za delo na posameznih področjih senzoričnega vrednotenja. Udeleženci pa želimo, da bi delo še poglobili predvsem na konkretnih proizvodih, ki jih vsakodnevno ocenjujemo, in se prilagodili specifičnosti delovnih mest. Nataša G LADOV1Č PREDSTAVLJAMO VAM INDOK S SPECIALNO KNJIŽNICO V DROGI Naš dan se začenja in končuje z informacijami - z odgovori na vprašanja: kdaj, kako, kaj, kdo, kje, zakaj in podobno. Pri reševanju teh vprašanj nam, skladno z našim razumevanjem in potrebami, pomaga informatika, ki si prizadeva uvesti v prakso metode in tehniko dela, ki bi omogočale shranjevanje in uporabo informacij, da bi bile na voljo vsem uporabnikom v pravem času in na pravem mestu. Strokovnjak mora biti nenehno seznanjen z novimi dosežki na področju svoje dejavnosti, biti mora čimbolj informiran, čimbolj učinkovit, kajti le tako lahko čimveč prispeva k razvoju družbe. DROGA je ustanovila INDOK službo leta 1985. Treba je bilo pričeti s strokovnimi možnostmi, velikimi potrebami in pričakovanji. Za kakovostnejše zagotavljanje informacijskih storitev in izdelkov delujejo specializirane INDOK službe s specialno knjižnico, ki se povezuje z raznimi inštituti, INDOK centri, NUK-om, CTK-jem, KEMINDOK-om, CMSR -jem, in s specialnimi knjižnicami v Sloveniji. INDOK s specialno knjižnico v Drogi nam je predstavila Alenka Kubik, zadolžena za dejavnost. Ob lastnem razvoju in potrebi posameznikov po informacijah in literaturi, da bi sledili tehnološkemu razvoju, se je v podjetju začela formirati lastna raziskovalna baza. Strokovnjaki so želeli imeti literaturo ob sebi v vsakem trenutku, ko so jo potrebovali pri svojem strokovnem delu. Republiški komite za raziskovalno dejavnost in tehnologijo je vršil nadzor in nudil pomoč ter registriral raziskovalno enoto. Z registracijo je postala naša DO organizacija širšega družbenega interesa. Zaradi pogojev za registracijo je naša DO začela preverjati metode doseženega dela. Pričeli smo zbirati podatke o obstoječih dokumentih z značajem razvojno raziskovalnega dela, o kadrovskem potencialu in podobno (ISO 9000). Ker delavci v DO niso imeli, in nimajo predstave o obsegu INDOK dejavnosti, niti o njenih učinkih na delo, so nastali razni problemi, kot so omejena finančna sredstva za delovanje razvojno - raziskovalne enote, oprema, prostor, kadri. Zaradi omenjenih problemov nismo ustanovili večji INDOK center, ki bi omogočal sočasno delitev dela z vidika potreb uporabnika in z vidika delovanja informacijsko-doku-mentacijske službe. Zaradi naraščajočih potreb po informiranju v DO so se leta 1978 organizirale enote Transfer tehnologije in informacij, v letu 1979 pa se je enota glede na vsebino dela preimenovala v specialno knjižnico, ki je registrirana in ima svojo oznako. Specialna knjižnica služi potrebam uporabnikov in DO. Kasneje je INDOK služba prevzela urejanje specialne knjižnice in drugih gradiv, ker se nam je zdelo, da je ta način organizacije finančno najprimernejši. Osnovni namen teh služb je skupni cilj: omogočiti dostop do informacije in literature za določeno strokovno področje in za določene uporabnike. Specialna knjižnica je posredovalka strokovnega znanja, informacijska komponenta se hitreje vnaša v DO kot v primeru, če nam te usluge v celoti vrši neki INDOK izven organizacije. Pomen INDOK-a v Drogi. INDOK s specialno knjižnico v Drogi uspešno uresničuje naslednje naloge: oskrbuje uporabnike z želenimi primarnimi in sekundarnimi dokumenti in posreduje znanstveno tehnične in strokovne informacije, vrši medknjižnično izposojo tudi s tujino, ugotavlja potrebe po knjižničnem gradivu, koordinira nabavo literature, da se ta ne podvaja, skrbi za dostopnost knjižničnega gradiva v obliki izposoje in kroženja, določa način, oblikovanje, iskanje in posredovanje zahtevane informacije. Knjižnični fond vsebuje: 1381 knjig (od leta 1984), 33 tujih znanstveno tehničnih revij, 41 domačih revij(niso všteti časopisi -Delo, Primorske novice...). Pomen INDOK-a je velik. Kje se še posebno kaže moč knjižnic? Moč specialnih knjižnic se kaže v tem, da znajo dobiti potrebno informacijo in jo v pravem času poslati na pravo mesto ter pri tem upoštevati, da mora biti vložek časa, ki ga porabi končni uporabnik za Kaj pomeni kratica INDOK? INDOK dejavnost INFORMACIJE + DOKU M ENTACI JA + KOMUNIKACIJE PREDSTAVLJAMO VAM iskanje informacije, minimalen. Specialne knjižnice so svojstvene v svoji naravnanosti k uporabniku, in to v smislu točnega poznavanja njegovih potreb. V ta namen imamo v Drogi izdelano profilno kartoteko za posameznike. Zajete so vse interesne dejavnosti. Kakšen pa je pomen knjižnic v sodobni družbi? V Sloveniji je nekaj čez 200 registriranih specialnih knjižnic. Njihov pomen v sodobni družbi se, vse bolj, kaže v pospešenem prenosu strokovnega znanja v neposredno lastno okolje in širše okolje, kar je posledica povečane usposobljenosti zaposlenih. Pogoja za zagotavljanje in doseganje kakovosti po standardih ISO 9000 pa sta: ustrezna izobraženost in kontinuirano izpopolnjevanje kadrov in interdisciplinarna znanja (obvladovanje tehnike računalniškega in telekomunikacijskega komuniciranja ter osnove upravljanja-managemen-ta). Kakšen je tvoj način dela ? Pri iskanju informacij in za dobro delovanje specialne knjižnice upoštevam orientiranost k informacijskim potrebam podjetja oziroma posameznega uporabnika in se s pomočjo specializiranih INDOK centrov poslužujem svetovnih informacijskih podatkovnih baz, kot so CA, FSTA, AGRIS,DIALOG itd. Naslednji korak, ki ga moramo predvideti v prihodnosti? Specialna knjižnica bi morala biti vključena in strateško povezana z informacijskim sistemom podjetja. mr; Kakšen je odnos sodelavcev, tudi vodstvenih, do te službe oz. dela? Na žalost pozna delo v knjižnici le malokdo, vendar ga vsi “strokovno ocenjujejo”. Zaradi nepoznavanja pomembnosti INDOK-a in dela v njem, je to delo slabo ocenjeno v primerjavi z ostalimi deli,za katera je potrebna višja oz. visoka strokovna izobrazba.Pri mojem delu veliko pomaga specialno znanje, če ga imaš, toda tudi z obsežnim temeljnim znanjem je mogoče nadomestiti ogromno stvari. Nenehno seje treba učiti. To pomeni, daje pravi knjižničar le tisti, ki uživa pri učenju. Informacijski izobčenec nima nobenega sistema za organizacijo informacij ali poizvedovanje. Meni namreč, da informacij ne potrebuje. OBVESTILO POZIV UPRA VICENCEM DO OTROŠKEGA DODATKA Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je javno pozvalo vse upravičence do otroških dodatkov, starejšim od 15 let, naj do 30. septembra 1995 predložijo centrom za socialno delo, ki so odločili o njihovi pravici do otroškega dodatka, potrdilo o šolanju. Ti bodo namreč po uradni dolžnosti s 1.10. 1995 preverili upravičenost do otroškoh dodatkov za vse otroke, ki so starejši od 15 let. Otroci, starejši od 15 let, imajo namreč ob upoštevanju drugih pogojev, pravico do otroškega dodatka le, če se redno šolajo, zato bodo otroški dodatki za otroke, starejše od 15 let, za katere ne bodo pravočasno predložena potrdila o šolanju, sl. 10. ustavljeni. Kadrovska služba PREHRANA NAŠA VSAKDANJA PRAZNA VREČA NE v Se vedno in kar naprej! Tokrat ne moremo zapisati “nič novega” o naši prehrani med delovnim časom! In nedomišljavo vam sporočamo, da je najverjetneje tudi naše pisanje prispevalo k novim, kvalitetnejšim malicam. Predstavljamo vam gospo MIRJANO TOMAŽIČ, ki seje približno pred dvema letoma priselila v Izolo iz Štajerske, in sicer iz Celja. Je mlada ženska z bogato kuharsko prakso, saj je že delala v gostinskem pod-jetju-hotelu, imela že pred kuhinjo v Argu zasebno gostilno s kuhinjo in delala tudi v tujini. DOBER GLAS SEŽE V DEVETO VAS, ČE LEPO DIŠI, PA ŠE DLJE. G.Mirjana je začela kuhati za zaposlene v Argu. Do junija 1995 se je za tople malice v Argu odločalo le 5 do 10 ljudi. Septembra 1995, ko nastaja tale zapis, pa pri g. Mirjani naroča malice 35 delavcev dopoldne in 10 delavcev v popoldanski izmeni - (v popoldanski izmeni dela precej manj delavcev, op.p.). POMEMBNO; popoldanske malice skuhajo popoldne, le hrano, ki ostane enako kvalitetna več ur, pripravijo že zjutraj. Za zaposlene v ARGU pripravijo do 10 sendvičev, sicer je na razpolago vsak dan tudi sirov burek, jogurt, gibanica... G. MIRJANA TOMAŽIČ JE Z DROGO SKLENILA POGODBO ZA UPORABO KUHINJE V ARGU OD 1.6.1995 DALJE ZA NEDOLOČEN ČAS S TRIMESEČNIM ODPOVEDNIM ROKOM. EDEN OD POGOJEV JE, DA KUHA MALICE ZA DELAVCE DROGE PORTOROŽ. Bolje malo pa dobro, kot veliko hrane, pa slabega okusa in kvalitete. “Ustreči vsem je nemogoče,” rečem g. Mirjani. Sama pa pravi, da morajo biti z njeno malico zadovoljni prav vsi! In tudi so, vendar se najde kdo , ki mu je hrane na krožniku premalo... za količino hrane so družbeni normativi, ki jih g. Mirjana zelo spoštuje. Za tiste, ki jim je hrane premalo, bo tudi nekako urejeno. Bodimo torej strpni tudi pri prehrani in ne pozabimo: hrana je kot zdravilo, vse, kar pojemo preveč, nam škodi. Radmila Novarlič - ARGO Toplo malico uživa že, od začetka in pravi: “Nimam besed, odlično je -zelo okusno!” V ARGU ne kuhajo več samo za “argovce”. Že drugi teden (pisano 8.9.1995) vozijo okusne malice iz Arga tudi v ZAČIMBO - 25 malic, v SOLINE -7 malic, v SKLADIŠČE SOLI - 10 malic. V primerjavi s številom dosedanjih jedcev ugotavljamo, da se je število jedcev domala (v Začimbi še več) podvojilo. Bruno Vojvoda - Začimba: Malica se je obrnila za 100% na boljše. Slednje potrjuje tudi enkrat večje število jedcev. Upamo, da bo tako ostalo. In kakšne so možnosti za sendviče, oz. obložene kruhke? V prihodnjih dneh bomo delavcem posredovali ponudbo tudi za obložene kruhke. Za daljše odsotnosti zaradi bolezni pride še ena “kuharska” moč in tako bo lažje. Obložen kruh vsebuje: ogrsko salamo, francosko solato, sir, šunko, govedino, kumarice, paprike in gobice. Namesto francoske solate so lahko tudi različni namazi. Takšen obložen kruhek vas bo stal 150 SIT. Dodatno boste lahko naročili še jogurt, sok. Pravim jedcem gredo bolj v slast tople malice, a so žal - za marsikoga predrage, o čemer smo v NAŠEM GLASU že pisali. Dolores Debernardi - SKLADIŠČE SOLI, deli malice, sama pa ne je. “Večinoma hvalijo, da je malica dobra. Hrana je raznovrstna, tudi na količino ni pripomb. Je pa prezgodaj za dokončno oceno o topli malici, saj jo dobivamo šele dober teden.” Vsi, ki bi želeli poizkusiti toplo malico g. Mirjane, to lahko že narede in sicer tako, da se za lc-to prijavijo dan prej v skladišču .soli, pri g. Dolores -in seveda hodijo jest v skladišče soli. Za malico lahko dobite tudi obloženi kruhek. Le za način naročanja se morate dogovoriti. Jaz, ki pišem te vrstice, menim, da bi naročila za obložene kruhke lahko zbirala prijazna gospa Staniča, ki vam že kuha - dobre kavice. Seveda bi bilo zelo prijetno, če bi na Obali 27 imeli vsaj PREHRANA SEJMI 33. SEJE manjšo razdelilno kuhinjo, na kar smo v NAŠEM GLASU tudi že opozorili. Moj pladenj lepo diši, to vem! Zgornje mi odgovori g. Mirjana na vprašanje, kako zmore biti poklicna kuharica, mati in gospodinja in ali bodo stroški manjši od dohodkov. S čim se še ukvarja, ima ob tako zahtevem delu še kakšen hobi? Za eno plačo bo, kaj več pa niti ne pričakujem. Veliko hobijev ima, ampak največji je “šporhet” - štedilnik. Če ne bi bila kuharica, sploh ne ve, kaj bi bila! Možje gradbenik in ona mu marsikaj pomaga pri delu, on pa njej svetuje, pomaga. Sin, osmošolec, je del njiju in marsikatero uro prebije z materjo na delu, ne iz osamljenosti, pač pa iz radovednosti. Tudi do 30% ceneje bo in okusno ter prijetno boste presenetili svoje sodelavce, prijatelje ob praznovanju -življenjskega jubileja, odhoda v penzijo, diplome ali kar tako, če boste prigrizek/slaščice, kosilo/večerjo naročili pri g. Mirjani Tomažič v Argu. Naročeno vam bodo dostavili na željeni naslov. Umetnik, slikar, ustvarja umetnino, g. Mirjana kuha hrano. Nekoč sem opazovala slikarja pri njegovem delu. Neustavljiv zanos gibov, pogledov na barve, okolje - nanos na platno, in zopet pogled, barva, čopič-mrk pogled, pa zopet smehljaj in nastajala je slika. Pri poslušanju Mirjane o tem, kako kuhati, kaj kuhati, za koga in kdaj skuhati - sem se nehote spomnila na slikarja. In njeni polnjeni kalamari so ondan bili tako zelo dobri! Dragica MEKIŠ Konec avgusta je bil v Gornji Radgoni že 33. mednarodni kmetijsko-živilski sejem. V devetih dneh so zabeležili kar 185.000 obiskovalcev. Letos so ga mnogoštevilčno obiskali tudi delavci Droge, saj je bil v soboto organiziran avtobusni prevoz 33 sodelavk na sejem. Gospa Maruša Pečnik je povedala, da so bile sodelavke razočarane nad organizacijo sejma, saj so ob nazivu “mednaroden” pričakovale drugačen nivo organizacije. Želele so promovirati naše podjetje, pa so bile razočarane tudi zato, da si niso mogle nadeti značk, kap ali majic, za volnene trakove pa je bilo še pretoplo. Količine promocijskih materialov so žal dokaj omejene, tako da so zaloge na koncu poletja že pošle. Za Drogo Portorož kot podjetje pa je izrednega pomena prisotnost na sejmu, ki je vse pomembnejši še posebej po osamosvojitvi Slovenije in izgubi velikega dela tržišč bivše Jugoslavije. Na takih sejmih je več možnosti za srečanja in utrjevanja stikov s poslovnimi partnerji, obenem pa že s prisotnostjo in poslovnim nastopom utrjujemo svojo pomembno pozicijo v živilskopredelovalni industriji. Tjaša ULČAR Sodelavci na sejmu v Gornji Radgoni - z leve proti desni: Vinko Prezelj, aranžer in pospeševalec prodaje, Aleš Benko, pomočnik vodje prodaje, Emil Šmid, predstavnik Droge Portorož za področje Pomurja in Prekmurja. SOLINE SEČOVELJSKE SOLINE V SLOVENSKEM PROSTORU O Sečoveljskih solinah je bilo že veliko napisanega, vendar vedno z vidika poslovanja podjetja DROGA Portorož. Tokrat vam predstavljamo prispevek, ko na ta prostor gleda nekdo, ki ni zaposlen v Drogi, je pa ljubitelj narave. Slovenska obala Jadranskega morja je kratka, vendar zanimiva. Del naše obale zavzemajo tudi Sečoveljske soline. Razprostirajo se na skrajnem robu Slovenije - na meji s Hrvaško. Že od daleč nas pritegne nenavadno okolje pravokotnih bazenov, propadajočih hiš, mreže kanalov in poleti kupov soli. Sprehod po solinah pa v nas zapusti nepozabne občutke in spomine. SOLINE NEKOČ Soline so že skoraj 700 let star kulturnozgodovinski spomenik. V času beneške nadvladavine Pirana je sol postala nadvse pomembno trgovsko blago. V 14. stoletju so z zakoni urejali kolonska razmerja med gospodarji in obdelovalci solin. Pridelek sta si gospodar in solinar delila na pol. V drugi polovici 18. stoletja je narasla Dragonja uničila celotne soline. Pridelek je občutneje narasel šele ob koncu 18. stoletja. Najbogatejšo žetev soli so beležili v Avstro-ogrski monarhiji ( 40.000 ton/letno). Takrat so slanico premikali z bencinskimi črpalkami in sol pobirali enkrat tedensko. V tem času je imela monopol nad soljo država. Solinarji pa so se kljub prepovedi prodaje soli znašli po svoje. Takrat je po naših krajih tovoril sol tudi Martin Krpan. Solinarstvo je bilo ob naši obali razvito v Kopru, Izoli, Luciji, Strunjanu in Sečovljah. Sedaj pridobivajo sol le še v slednjih dveh krajih. SOLINE DANES Sečoveljske soline se razprostirajo na površini 560 ha in jih delimo v dva dela - Lera in Fontanigge. Proizvodnjo in predelavo soli ima v celoti v rokah podjetje Droga Portorož. Pri tem delu se nenehno srečujejo z vrsto težav. Sama proizvodnja soli je namreč v celoti odvisna od naravnih dejavnikov - energije sonca in vetra. Največjo proizvodnjo soli so dosegli v letih 1945 - 1954, nato pa je proizvodnja neusmiljeno padala. Vzrok za to so visoke cene domače soli, pomanjkanje delovne sile in poceni konkurenčna uvožena sol. V zadnjih letih pridelajo na Leri okrog 11.000 ton soli. Proizvodnjo so poskušali na različne načine povečati; predvsem so imeli v načrtih industrijsko predelavo slanice. Tiko bi postopek predelave skrajšali in zmanjšali vpliv slabega vremena. Ti načrti pa se do sedaj še niso uresničili. Fontanigge so namenjene pripravi koncentrirane slanice za proizvodnjo soli na Leri, muzejski dejavnosti in naravnim rezervatom. Del Fontanigge je neizkoriščen in zaradi tega tudi propada. Leta 1989 je bilo področje Sečoveljskih solin z občinskim odlokom razglašeno za krajinski park. Tu najdemo zelo zanimiva, enkratna biološko bogata področja. V opuščenih in suhih solinskih bazenih rastejo značilne solinske rastline - slanuše ali halofiti. Prilagodile so se na suho in slano okolje. Najbolj znani sta ozkolistna mrežica ( danes zaščitena ) in osočnik. Prva je bila nepogrešljiva v suhih šopkih, drugi pa je bil osnovna solata solinarjem. Zanimivo je tudi živalstvo solin. Najbolj raziskane so ptice. Ornitologi so na tem področju popisali 248 vrst ptic, od tega kar 91 vrst gnezdilk. Žal pa nenadzorovan obisk solin moti ptice pri gnezdenju. Tudi brezvestni divji lovci nemalokrat ropajo ptičji zarod. Leta 1992 so v Fontaniggah odprli solinarski skansen - Muzej solinarst-va na prostem. Muzej s pripadajočim solnim fondom predstavlja zaključeno vsebinsko celoto, ki je nastala na podlagi večletnega strokovnega raziskovanja delavcev v Pomorskem muzeju Sergej Mašera v Piranu, Medobčinskem zavodu za varovanje naravne in kulturne dediščine v Piranu in v Drogi Portorož. Notranjost muzeja nam prikaže življenje in delo solinarjev v preteklih stoletjih, zunanji fond pa nam v živo predstavi postopek pridobivanja soli. Muzej je zaradi narave dela žal odprt le v poletnem času. SOLINE SOLINE JUTRI Sečoveljske soline so krajinski park s posameznimi zaščitenimi rezervati. V tem občutljivem okolju morajo veljati tudi pravila delovanja in obnašanja uporabnikov in obiskovalcev. Podjetje DROGA ima koncesijo za upravljanje nad celotnim področjem Sečoveljskih solin. Ta dokument je bil sprejet leta 1994. V prihodnje bo DROGA v solinah vsekakor nadaljevala z žetvijo soli, saj se prostor le tako ohranja in vzdržuje. V opuščenih solinskih bazenih bo v skladu z zakonodajo in dogovori o delovanju znotraj Krajinskega parka poskušala z vzgojo avtohtonih morskih organizmov. MEDOBČINSKI ZAVOD ZA VAROVANJE NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE je s solinami povezan na več področjih. Najprej želijo, da ostane ta predel še naprej ornitološko zaščiten. Mokrišč, kjer gnezdijo različne vodne ptice, je vse manj in zato je potrebno prostor ohranjati in na njem zagotoviti mir predvsem med valjenjem. Solinarska dejavnost kot taka ne moti. Sečoveljske soline kot krajinski park bi bilo potrebno predstaviti svetu v vsej svoji lepoti. Turistična dejavnost in ogled muzeja mora ta biti nadzorovana in strokovno vodena. Gojenju morskih organizmov v opuščenih solinskih bazenih ne nasprotujejo, vendar morajo biti le-ti avtohtoni, sama dejavnost pa kontrolirana. ORNITOLOŠKO DRUŠTVO- IX-OBRYCHUS si prizadeva, da bi se vse dejavnosti v solinah odvijale v skladu s sprejetimi zakoni. Želijo, da bi se predel Fontanigge izključil iz vsakršnih načrtov o preurejanju in da bi se doseglo pravno in praktično zavarovanje. Moti jih vse večji in predvsem nenadzorovan obisk ljudi v solinah. Po nji- hovem mnenju bi moral biti muzej umaknjen na rob ali celo izven solin. V soline prihajajo kopalci celo z motornimi čolni, moti pa tudi bližina letališča. Vsako gibanje v solinah bi moralo biti nadzorovano in vodeno. Javnost poskušajo čim bolj razsvetliti. Pripravljajo predavanja, ekskurzije, razstave in raziskovalne naloge o solinah in življenju v njih. NAMESTO ZAKLJUČKA Kdor ima v sebi čut do narave in do lepega, bo v tem okolju vedno našel nekaj zase, ne da bi odtrgal rastlino, pobral školjko ali ustrelil ptico. Opazovanje narave in sledov človekovega dela nas spomni na minljivost časa, v katerem živimo. Zaradi vseh naravnih in kulturnih posebnosti moramo Sečoveljske soline ohraniti. Neva RUSJAN MISEL OB OKNU žareče brezskrajnosti mladega dneva so polne donečih odmevov glasov ki so se iztrgali objemu korenin in tavajo v nemirnem iskanju svojega izvora blodeči glasovi klici spečih gozdov in neugnanih rek hotenja šumenje vetra ki se izgublja med plešočim trsjem nedosegljivo daleč če bi bila jutra meglena bi mi bilo lažje pri duši S.P. MI MED SEBOJ URESNIČEVANJE INVESTICIJ V PC ZAČIMBA V junijski številki Našega glasu smo vam že povedali katere investicije načrtujemo v PC ZAČIMBA. Tokrat pa vas želimo seznaniti z že uresničenimi. Obnovili smo tlake obstoječe hale pakiranja čajev in prostor za mešanje čajev (ločen od pakiranja). Preselili smo skladišče rezervnih delov, mehanično delavnico za kavo in vodstvo vzdrževanja. Nabavili smo nov pakirni stroj IMA C 2000 za filter čaje ter nov ovijalni stroj BFB za škatlice filter čaja in uredili nov kontrolni laboratorij. O novem stroju IMA C 2000 bi vam želeli povedati nekaj podatkov, saj gre nedvomno za izjemno zmogljiv in sodoben pakirni stroj, ki ga slovenska konkurenca ne premore in nam zagotavlja tehnološko prednost pred tekmeci. Nova IMA ima naslednje karakteristike: • kapaciteto 450 filter vrečk/ min, ki je enaka kapaciteti treh obstoječih IMA C 21 • možnost izdelave filter vrečk v ovojni vrečki ali brez nje • filter vrečke brez kovinskih delov (v celoti razgradljive - ekološki vidik) • zlaganje vrečk v več vrst • pakiranje v dve različni škatlici 20 in 40 • enostavno in hitro menjavanje formatov • menjava embalažnih materialov brez ustavitve stroja • stroj s specialnim rotirajočim vsipnim lijakom. Stroj bo instaliran in vključen v proizvodni proces predvidoma sredi oktobra 1995, ko bodo prispeli še drugi deli opreme, ki bodo tehnološko zaokrožili linijo C 2000 (kontrolna tehtnica, ki bo povratno regulirala težo surovine na vsipu). Ljubica NAGY Boris BIRSA TOLIKO SKRBI IN TAKO MLADI Ali se spomnite članka “v pričakovanju sezone dela v PC-ju”? Sedaj se to dejansko dogaja. Tu je, kar smo pričakovali. Toliko učencev in dijakov pa še ni bilo, tako velikega pritiska, toliko želja po zaposlitvi še ni bilo, nazaj v teh letih od 1990. Največje bilo učencev Osnovne šole Središče ob Dravi, ki so zaključili osmi razred, to so njihovi zadnji skupni trenutki, ko so je pojavilo nekaj učencev 8.razreda, še mislili nismo, da je v ozadju ves 8. razred. Prišli so tudi tisti, ki so delali že leto, dve nazaj in so pravi izkušeni delavci. Takšnih je bilo od skupno 52 zaposlenih otrok v juliju kar 26 dijakov. Ko srečujem te mlade že od osnovne šole do srednje šole lahko zasledimo, da preveč hitro odraščajo, da ni več v njih tistega otroštva, mladostne razigranosti, da so obremenjeni ti mladi z raznimi problemi kot na primer bitka za dober uspeh v šoli, vpisi in obstoj v srednjih šolah, ker so prevelike selekcije učencev in skrb za denar. Ti mladi, ki odhajajo prvič od doma zaradi oddaljenosti šole, bodo potrebovali veliko denarja, saj so prve srednje šole oddaljene več kot 30 km in sicer so šole v Murski Soboti, Ptuju, Ljutomeru, da o drugih strokovnih srednjih šolah, so še dalje. To je povezano z vsakodnevnimi avtobusnimi prevozi, malico, knjige in ostali redni izdatki. Ali ni žalostno, da tako mladi že morajo skrbeti, ali jim bodo starši lahko financirali šolanje. Toliko skrbi in tako mladi. Povprašali smo eno od mladih učenk, ki je zaključila osnovno šolo, ki prvič odhaja od doma, Simona Brumen je povedala: Letos sem zaključila osnovno šolo in bom nadaljevala šolanje v Ljutomeru. Željo sem imela, da v času šolskih počitnic delam pri vas, da vidim kako zgleda in kakšno je delo v tovarni v enem delovnem dnevu. Moram priznati, da je delovni dan dolg in naporen. V “mojo službo” se vozim s kolesom in vračam se domov utrujena od prezgodnjega vstajanja, napornega dela, pa vendar se rada vračam v to sredino, saj nas je veliko mladih in si med seboj pomagamo. Pri nekaterih starejših delavkah je opaziti strogost in vendar so te starejše delavke tudi pripravljene pomagati nam pri delu in deliti z nami lepe in težke trenutke. Rada se bom vrnila v DROGO PORTOROŽ, PC GOSAD - Središče ob Dravi, če me le bodo prihodnje leto hoteli ponovno zaposliti. Denar, ki ga bom zaslužila, bom porabila za nakup trenirk. Pričela sem delati pozno, saj me niso prej poklicali, ker jih je veliko, ki bi želeli delat v času počitnic. Res, MI MED SEBOJ daje delo, ki ga delamo, primerno oziroma lažje za nas, pa vseeno se bom rajši dobro učila v šoli, da jo bom zaključila in dosegla svoj poklic, da mi ne bo potrebno tako težko zaslužiti denar, s tako težkim delom, kot to morajo naši starši in starši večine mojih sošolcev in prijateljev,” je zaključila svoja razmišljanja Simona. Zaključim lahko ta članek, da je biti mlad, kljub vsem težavam, lepo. Ti mladi so odkriti, neobremenjeni in so prijetni sodelavci. Danica KRAJNC ZAHTEVNEJŠI POTROŠNIKI Kdorkoli, ki je poučen o proizvodnem procesu predelave prehrane, je v vlogi potrošnika zagotovo zahtevnejši in ima bolj kritičen odnos do novosti: do novih izdelkov ali pa do novosti na spremembi embalaže izdelka zaradi izvirnosti pakiranja, praktičnosti ali pa uporabnosti. Izstopa od drugih kupcev zaradi svoje izbirčnosti in izkušeno izostreno oko se rado ustavi na izdelku, ki je pritegnil pozornost. Zelo hitro ga kritično oceni, ker na podlagi osvojenih izkušenj to zmore opraviti. In v kolikor je ocena dobra, je z nakupom zelo zadovoljen. Ko smo tehnologi iz razvoja in PC ZLATO POLJE reševali probleme okoli skupine izdelkov - začimbe v kozarčku, smo razmišljali podobno. Pripombe na skupino izdelkov “začimbe v kozarčku”, kot so “izdelki so neelegantni, nečitljivi, togi...” so sekundarnega značaja. Mislim, daje bolj vprašljiva kakovost ponudbe na prodajnem mestu in pa seveda primarni problem - vsebina in količina izdelka v kozarčku je nezavarovana. Zlonamernež je kozarček neopazno lahko odprl,.... ponovno zaprl in ga vrnil na polico. S pomočjo nove strojne opreme, ki dopolnjuje tehnološko dobro opremljen oddelek za polnjenje začimbnic v stekleničke v PC Zlato polje, smo uvedli tako imenovano originalno zapakiranje. Na stekleničko se navleče folija, ki ima obliko cevi oziroma rokava - s tujko se imenuje sleever, in ta povezuje pokrovček s stekleničko v celoto. Odrezek folije je tesno oprijet vratu stekleničke. Steklenička se odpre tako, da se sname sleever s pomočjo perforacijc, nato pa odvijačimo pokrovček. V kolikor je na prodajnem mestu izdelek s poškodovanim sleever-jem, to pomeni, daje bil izdelek predhodno odprt. Z originalnim zapiranjem proizvajalec jamči za deklarirano količino in kakovostno vsebino izdelka. Sonja ZULIANI _______________SEJMI_____________________ DROGA NA ZAGREBŠKEM VELESEJMU Zagrebški velesejem že vrsto let uspešno organizira predstavitve udeležencev - razstavljalcev na mednarodnih sejmih. Na letošnjem Jesenskem mednarodnem Velesejmu je bila Slovenija prisotna kot dežela partner. Zaradi tega, pa tudi zaradi nekoliko ugodnejše politične situacije na Hrvaškem, je bila prisotnost Slovencev med razstavljalci in obiskovalci velika. Na velesejmu, ki je potekal od 11.-17.09.1995, je imela svoj razstavni prostor tudi DROGA HRVATSKA. Med številnimi obiski so bili nekateri za Drogo zelo pomembni in delavni, nekateri izredno zanimivi. Med navedene bi prav gotovo lahko našteli obisk veleposlanika Slovenije na Hrvaškem g. Malešiča, ministra za ekonomske odnose s tujino v Sloveniji g. Deželaka in obisk ambasadorja RHrvaške v Sloveniji g. Miljenka Žagarja. Majda VLAČIČ LETOVANJE POCITNICE V DROGINIH STANOVANJIH Ko bo ta članek objavljen, bodo skoraj zaključeni letovanja in tudi dopusti, preživeti v naših letoviških krajih. Zbrali smo vtise delavcev, ki so se vrnili z dopusta in podali pohvale in kritike, zato je dobro, da jih objavimo, dokler so aktualni, sveži in zanimivi. Ko je sezona zaključena, radi pozabimo na vse in si rečeno, bo pa prihodnje leto bolje. Ker pa so pripombe vedno številčnejše, bo morda ta članek spodbudil tiste, ki skrbijo za letovanja naših sodelavcev, da ukrenejo kaj, organizirajo kakšne drugačne načine počitnikovanja. S tem prispevkom ne želim kritizirati ampak vzpodbuditi odgovorne, da bi pomanjkljivosti odpravili. V letošnji sezoni je veliko naših delavcev letovalo ORGANIZIRANO V DROGINIH STANOVANJIH: v BOVCU, na MALEM LOŠINJU in v MAREDI. Zanima me kaj mislijo o tem drugi letovalci, ki letujejo v Maredi so tudi oni tako nezadovoljni kot pri nas v Gosa-du. Ali smo prezahtevni ali imamo prav, bodo morda povedali tudi drugi. Mali Lošinj Ali si lahko mislite, da sploh ni bilo pripomb. Prav začudena sem bila, hotela sem izvrtati iz dosedanjih letovalcev kakšno pripombo, pa je niso povedali, ali so zamolčali ali pa je dejansko tako. Morda bi bilo dobro, da bi več stanovanj kupili na Malem Lošinju ali na kakšnem drugem otoku in opustili Maredo. O tem bo potrebno razmisliti do prihodnje sezone. Zaključek vsega je, da je veliko naših delavcev zadovoljnih. Ali bomo kritizirali tudi takrat, ko ne bomo imeli ničesar? Danica KRAJNC Kaninska vas Vedno več delavcev želi letovati v Kaninski vasi. Zanimivo je, da se tudi vedno več mladih družin odloča preživeti dopust v notranjosti. Letovanje na morju ni več tako zanimivo. Delavci, ki so dosedaj preživeli dopust v tem kraju, so bili prezadovoljni. Pohvalili so urejenost stanovanj, nekaj pripomb je bilo le na stanovanja v višjih nadstropjih, kjer ni balkonov. Glede na vedno večje zanimanje za dopust v gorskih krajih, bi bilo dobro razmisliti o nakupu ali najemu več stanovanj v takih krajih. Morda bi bilo dobro opustiti stanovanja v Maredi in raje organizirati najem stanovanj v Bovcu ali na Pohorju. To je predlagalo veliko delavcev. Mareda Kljub vsem kritikam jih je letovalo veliko tudi v Maredi. Večina le-teh bi želela letovati na Malem Lošinju ali v Bovcu, pa iz kakršnih koli razlogov niso mogli tja (prepozno vložena prijava, večkratno zaporedno letovanje v istem kraju ipd.). KRITIKE SO NASLEDNJE: uničena oprema, prema- lo posode, prevelika razdalja do plaže, lokacija stanovanj zelo slaba, skratka predrago in skoraj neuporabno. Moram priznati, da je zelo težko poslušati takšne kritike, ker odvrnejo še tiste, ki bi želeli v Maredo. Poskusiš opravičevati in omiliti vso zadevo, pa te v trenuku “povozijo”. Glede na vse pripombe in ostre kritike bo potrebno nekaj storiti: ali v celoti obnoviti stanovanja (od opreme do posode) ter znižati ceno najemnine ali pa stanovanja prodati. Vem, daje v današnjem času zelo težko karkoli storiti, vendar je glede na vse bolje imeti manj stanovanj in ta kvalitetna. ODGOVOR NA ČLANEK O POČITNICAH V DROGINIH STANOVANJIH Kaninska vas Vsi, ki so želeli počitnice preživeti v Kaninski vasi, so to tudi doživeli. V Bovcu imamo namreč dovolj apartmajev za naše potrebe. Seveda bi bilo še lepše, če bi imeli v hribih še kje apartmaje. Res pa je, da imamo dve prikolici, eno v Gozdu Martuljku in eno v Šobcu, obe sta kar dobro zasedeni. Stanovanja v Maredi ne bi bilo dobro opustiti. Žal so cene tako nizke (sedaj), da za prodajo ni pravi čas. In če ta čas kdaj pride, bi bilo dobro za prodane apartmaje v Maredi kupiti kakšnega na slovenski obali. Takšne so namreč vaše želje. Mareda Vsa počitniška stanovanja Droge so približno enako stara - 10 let. Pet let je čas - po mojem, sicer nestrokovnem mnenju, za večje adaptacije oz. vzdrževanje in manjša popravila. To je bilo v Maredi nazadnje narejeno spomladi 1994. V Maredi je nujno zamenjati ležišče in to le v dnevni sobi! Ostala oprema res ni razkošna, je pa primerna. Najpogostejše pripombe so: Uničena oprema - uničena so ležišča, ne pa vsa oprema. Premalo posode - za 10 osebje res premalo, apartma pa je za šest oseb. LETOVANJE (in še to: če se v sezoni kaj razbije, mora tisti, ki razbije, kupiti novo...). Prevelika razdalja do plaže - če je 100-150 m do plaže prevelika razdalja, potem res ni nikakršne želje priti v morje. Lokacija stanovanj zelo slaba - žal sem pri tej pripombi brez besed, osebno ne mislim, daje lokacija slaba. Drago je (stanovanje) cena je taka kot v Kaninski vasi ali na Malem Lošinju. Neuporabno: ■ apartma št. 304 je bil zaseden od 1.7.-13.9.95 (vmes je bil prazen zaradi opravičljivih razlogov le od 26.8.-3.9.) • apartma št. 305, zaseden od 25.6.-9.9.1995. Iz zgornjega si upam trditi, da so apartmaji kar uporabni, kljub temu da so potrebni obnove - npr. nujno je zamenjati talne obloge, in kot rečeno, ležišča, kar načrtujemo do naslednje sezone. Mali Lošinj Letovalci, ki se vračajo z Malega Lošinja, so polni hvale o prelepih apartmajih, kraju, morju, tam je vse prelepo, pa čeprav je v stanovanjih potrebno postaviti podobna vzdrževanja kot v Maredi. O celovitem, zares “bogatem” počitnikovanju v poletni sezoni 1995 preberite v naslednjem (oktobrskem) NAŠEM GLASU. Za vaše počitnikovanje v naših počitniških stanovanjih: Dragica MEKIŠ SPONZORSTVO TUDI NAŠI KOLESARJI SO PROGE! Ekipa mladih kolesarjev pokrovitelja Droge Portorož je še toliko bolj naša, saj je njihov trener, g. Leopold Batič, vzdrževalec v PC Začimba. V ekipi pa vidno mesto zaseda Kristjan Fajt, sin g. Mirjana Fajta, vodje skladišča gotovih izdelkov v Seči. Kristjan ima le 14 let, a že veliko uspehov za seboj in kaže, da ga ambicije ženejo še dlje, še više. V Sloveniji je v letošnjem letu dosegel že 5 zmag in vodi v skupni uvrstitvi za pokal Frutabelle. Nižjih mest ponosni oče niti ne šteje več, glede na vedno večje uspehe pa pričakuje tudi več priznanja in podpore s strani vodstva Droge Portorož. Kolesarska ekipa nastopa Pokal Frutabelle, pokrovitelja Fructal Ajdovščina: I. mesto - KRISTJAN FAJT, Portorož!Droga, 3. mesto - Jure Zrimšek, Novo mesto/Krka, 2. mesto - Lovro Žiberna, Lenart/Stirijan. tudi na tekmah v Italiji, na področju Friuli-Venezia Giulia. Kristjan je letos dosegel 5 drugih mest, v skupni uvrstitvi v Italiji je na 5. mestu, čeprav se je izmed osmih dirk udeležil le petih. Med drugim je zasedel 2. mesto na Kolesarski dirki narodov, kije organizirana vsako leto konec maja. Stokilometrska dirka se začne v italijanski Gorici, preko mejnega prehoda Škofije pa vodi do cilja v Portorožu. Kaj bi še naštevali, Kristjanu in celotni ekipi ter njihovemu trenerju, g. Batiču, lahko le čestitamo in zaželimo veliko uspehov še v naslednjih letih! Tjaša ULČAR Kolesarska dirka narodov/ Gorica, Italija - mladi kolesarji pokrovitelja Droge Portorož, med njimi trener LEOPOLD BATIČ. KNJIŽNE NOVOSTI NEKAJ NOVOSTI V SPECIALNI KNJIŽNICI Področje računalništva: ŠAFARIČ, Branko: EXCEL 5.0 v praksi, Ljubljana, 1995 Priročnik predstavlja program EX-CELza obdelavo preglednic v okolju Windows. V EXCEL je vgrajen tudi poseben programski jezik Visual Basic gor Applications (VBA), ki daje možnosti za reševanje najzahtevnejših problemov. Zakonodaja: • PREDPISI o notariatu, Ljubljana, 1995 V uvodnih pojasnilih zasledimo bistvene značilnosti zakona o notariatu. Drugi del knjižnice objavlja predpise o notariatu. Na zadnjih straneh zasledimo seznam notarjev z naslovi in telefonskimi številkami njihovih pisem. • Carinski zakon s komentarjem, Ljubljana, 1995 Zajema tekst zakona, komentar posameznih vsebinskih zaokroženih delov zakona, kot so: poreklo blaga, carinska vrednost, razlaga definicij posameznih pojmov, ki se na novo uvajajo v slovenski carinski sistem, carinske oprostitve. Zakon vsebuje tudi pregled mednarodnih in notranjih pravnih aktov, ki se morajo upoštevati v carinskem postopku. • Nabavljeni so veljavni ISO standardi tehnične skupine TC 34 za področje kave, čaja in začimb. DROGA PORTOROŽ Aktualne tematike - plače, lastninjenje in management: • PLAČE po novem s komentarjem -uredila in komentirala Barbara DRES AL, Ljubljana, 1995. Strokovni priročnik, ki obravnava področje plač, njihovo definiranje in obračunavanje. • Kocbek, Marijan: Delnice in delniška družba, Ljubljana, 1995 Knjiga bo dobrodošla vsem delniškim družbam, ki so se preoblikovale po zakonu o lastninjenju, saj je avtor pripravil vzorec statuta delniške družbe s komentarjem, ki bo v pomoč pri spreminjanju in preoblikovanju statuta po izčrpnem lastninjenju. Nazorno je prikazana tudi pravna ureditev d.d. z napotki za reševanje vprašanj pri ustanavljanju, vodenju in prenehanju d.d.. • PREDPISI o trgu vrednostnih papirjev, o investicijskih skladih in družbah za upravljanje: z uvodnimi pojasnili Marjana Kocbeka in Nine Plavšak, 1. zv., Ljubljana, 1995 Aktualna zbirka, ki je posredno povezana z lastninjenjem podjetja. MOŽINA, Stane;at-all: MANAGEMENT, Radovljica, 1994 Strokovno znanstveni almanah o managementu je dobrodošel priročnik vodilnim in vodstvenim kadrom v gospodarstvu. V priročniku so podana znanja o sodobnem managementu in nakazane vsaj štiri vloge, po katerih bi se moral današnji podjetniško naravnani vodilni delavec usposobiti. KRANJC - ŽNIDARŠIČ, Alenka: Ekonomika podjetja, Ljubljana, 1995 Knjiga je namenjena podjetnikom, ki si po sprejemu novih slovenskih računovodskih standardov niso vzeli časa, da bi proučili nove vsebine in pojme, ki so jih navedene novosti vnesle tudi v vsakdanje poslovno življenje. Književnost: THIELEJA, Albert: O govorniški spretnosti, Ljubljana, 1995 S pomočjo priročnika se boste naučili, kaj morate vedeti o govorniški spretnosti, odkrili svoje retorične sposobnosti in si pridobili moč za ustvarjanje in oblikovanje mnenja. Alenka KUBI K NAS GLAS odslej vsak mesec! Pričakujemo tudi tvoj prispevek. Uredništvo ___________ ANKETA__________ NAJ NAŠ GLAS SPLOH ŠE IZHAJA? To je bila prva misel, ki se mi je porodila ob bornem številu vrnjenih anket (do 13. septembra le 34 od skoraj 700 poslanih!!!). Ko pa sem sodelavce pobarala o anketah, so jih že rešene izvlekli iz predala. Napako sem naredila jaz - preveč časa sem vam dala in logično je, da ob množici drugih obveznosti človek pomisli “Saj je še čas, bom že rešil ali poslal, ko bo to potrebno.” A vsem nam, ki se iz meseca v mesec sprašujemo, ali sploh smo zanimivi, ali naše prispevke sploh berete, kaj bi lahko še izboljšali -ni vseeno. Za sedaj bom postregla z delnimi rezultati anketiranja, da boste dobili vtis, kaj mislijo nekateri naši sodelavci, v kratkem pa pričakujem tudi vaš glas, vašo izpolnjeno anketo. Izmed 34 sodelavcev le nekateri samo bežno oziroma ne preberejo Naš glas, velika večina ga prebere vsaj več kot polovico. Nekateri so se zelo pohvalno izrazili o kakovosti Našega glasu, drugi pa so bili bolj kritični in so imeli pripombe na aktualnost, razumljivost in strokovnost vsebine. Tudi informacij bi bilo v Našem glasu lahko več. Ocene zanimivosti posameznih tem so zelo različne, zato bodo podrobneje obdelane, ko boste tudi ostali poslali izpolnjene ankete. Na vprašanje, česa je v Našem glasu preveč, je bilo le nekaj pripomb svetujete pa nam, naj namenimo vsakemu svoj kotiček in naj ne pišemo večine člankov na enaki intelektualni ravni. Namesto hvale in preveč idealiziranega prikazovanja stanja pa bi moralo biti več kritičnosti in samokritičnosti ter predlogov, kako bi postali še bolj uspešni. Preveč naj bi bilo pisanja o nekaterih temah s področja celovitega obvladovanja kakovosti (saj res, to že obvladamo!?, a kje je certifikat?), preveč receptov, poslovnih poročil, strateški načrt podjetja pa mora biti poslovna skrivnost in niti objaviti ga ne bi smeli. Predlogi novih tem, o katerih bi morali pisati, so zelo zanimivi. Od že predlaganih tem so se sodelavci odločili predvsem za: delovne odnose, pogoje na delovnem mestu in zdravniški kotiček. Množica novih predlogov pa kaže, daje bila izvedba ankete prava odločitev. Sodelavci so predlagali naslednje teme: anekdote, humor; stimulacija za dobro opravljeno delo, delničarski kotiček, parkirni prostori v Seči, izboljšave poslovanja, inovacije, poljudni članki o strokah v Drogi, pogovor z delavci v proizvodnji, vpetost Droge v širši prostor - Slovenijo, Istro, Portorož,...; možnosti izobraževanja - kateri študij bi bili pripravljeni financirati, kateri tečaji se organizirajo, kako se prijaviti; predstavitev možnosti dodatnega zavarovanja -pisal naj bi strokovnjak izven podjetja; predstavitev tajnic iz posameznih PC-jev; predstavitev možnosti za pridobitev stanovanjskih kreditov, dolžnosti zaposlenih, dolžnosti podjetja,... Zanimivi pa so tudi predlogi o organiziranju dela uredniškega odbora: razširiti bi morali krog piscev (verjemite, včasih bi se nekateri, ki objavljamo več prispevkov v eni številki glasila, najraje podpisali z drugim imenom), objavljali naj bi pisma bralcev (žal še nismo ravno zasuti z njimi, a prihajajo boljši časi s postavitvijo nabiralnikov). Najzanimivejši predlog pa je-naslednji: vsak mesec naj bi napovedali temo, o kateri se bo pisalo naslednji mesec, iz te teme naj bi postavili nekaj konkretnih vprašanj in vas povabili k pisanju o izbrani temi. Zadnje vprašanje se je nanašalo na splošne pripombe o delu in življenju v Drogi. Pri tem so sodelavci opozorili predvsem na delovne pogoje, na prenatrpanost delavcev v pisarnah, kar otežkoča normalno delo, pa tudi na neznosno poletno vročino, ki zahteva rešitev tega problema s klimo, na spoštovanje delavcev med seboj, ne glede na izobrazbo in zmožnosti dela, pa tudi na več discipline in enakopravnosti med delavci v proizvodnji. Hvala vsem štiriintridesetim sodelavcem, ki ste že sodelovali. Vendar pa potrebujemo mnenje večine sodelavcev, da bodo rezultati pokazali pravo sliko Našega glasu in objektivno osnovo za strateški načrt razvoja našega internega komuniciranja. Zatorej ste vsi prijazno naprošeni, da oddate svoj glas za Naš glas. Saj želimo, da bi še izhajal, ali ne? Tjaša ULČAR, vneta raziskovalka mnenj in potreb Drogašev Pričakujemo tudi tvojo anketo! PROSTI ČAS GORE Spoznajte jih in jih vzljubite. Z vročim srcem, s hvaležnostjo, z radostjo in hrepenenjem boste spet in spet mislili nanje. (dr. Julius Kugy) Gore - kdaj sem jih vzljubila ne vem. Že kot otrok sem s starši pešačila po okoliških kraških gmajnah, senožetih in gozdovih ter občudovala naravo. Obredli smo vse bližnje griče in hribe, pozneje pa se povzpeli tudi na prave vrhove: Snežnik, Nanos, Slavnik, Krn, Bogatin... Vedno pogostejša so bila srečanja z gorami. In ne da bi se zavedla, so postale gore moja strast, moj način življenja. Ne zadostujejo mi več naključni izleti, načrtno iščem nove cilje in izzive. Veličastna severo-zahodna stena Civette Tak izziv mi je že dolgo pomenila Civetta - mogočen gorski masiv, ki se dviga v najvišjem vrhu do 3220m in je ena od najlepših gora v italijanski Dolomitih. Mnogi jo poznate, saj se pod njenimi strmimi stenami razprostirajo znana smučišča. Moja želja, priti na njen najvišji vrh, se mi je izpolnila letos poleti, ko sem se pridružila zamejskim planincem na dvodnevnem izletu z izkušenim vodnikom - alpinistom. V pričakovanju novih doživetij je vožnja od Trsta mimo Belluna do doline Val Zolda hitro minila. V prijateljskem razpoloženju smo na sedlu zapustili avto in se podali Priprava na vstop v steno; potrebna je primerna oprema: plezalni pas, in vponke za samoza-varovanje ter čelada proti cilju. Uživali smo v nezahtevni hoji skozi gozd in strmih travnikih, mimo planine do koče Coldai (2135m), kjer so se odprli čudoviti pogledi na bližnje in daljne vrhove Dolomitov. Koča je priljubljena turistična točka. Od nje vodijo poleg pravih gorniških tudi lažje sprehajalne poti, primerne za vsakogar. Najlepša pelje pod veličastno severno zahodno steno Civette do koče Tissi, od kjer je prelep pogled na jezero Aleghe in njegovo okolico. Tudi ljubitelji cvetja so prišli na svoj račun; planinski travniki so bili prepolni raznovrstnega cvetja. Prevladovale so črne murke (tiste, ki dišijo po vaniliji), kot da jih je nekdo posejal po travniku. Med ruševjem nas je razveseljeval rododendron. Bela melišča pod stenami so krasi- li šopi rumenega maka, madron-ščic...Stene, melišča, travniki, ruševje in cvetje - kakšno sozvočje narave! Naslednji dan je bil dolg in naporen. Že zgodaj, v ne preveč obetavnem jutru (nad vrhom so se že kopičili oblaki) smo se podali do vstopa v steno. Izbrali smo “zavarovano plezalno pot” - Via ferrata degli Alleghesi, ki pelje po vzhodnem delu gorske verige Civette na njen najvišji vrh. Zavarovane plezalne poti so vse tiste poti, ki so nadelane in kjer so zaradi varnosti ter lažjega napredovanja nameščene varovalne naprave oziroma varovala (jeklenice, klini, lestve). Pri gibanju na njih moramo uporabiti tudi roke oziroma moramo plezati. Posebej v Italiji so nekatere poti od tal do vrha povsem opremljene z varova- li in jim zato pravijo Via ferrata -železna pot. Ena takih poti je bila tudi naša. Kljub dobri opremljenosti poti je bilo treba veliko trme, vztrajnosti in spretnosti, da sem premagala vse težave. Kar veliko moči je bilo potrebne, da sem se zavihtela preko previsa, čeprav je bil opremljen z jeklenimi stopnimi klini. Prijateljska pomoč planinca pa je bila še kako dobrodošla. Tudi strmi žlebovi, ki jih je bilo treba preplezati, niso bili od muh. Zato sem po treh urah naporne hoje presrečna stopila na vrh in se priključila ostalim, ki so se pravkar pripravljali za fotografiranje ob križu, kijih Italijani radi postavljajo na vrhove. Ampak kakšno Pogled na bližnjo gorsko gmoto - Morite Pelmo (3200 m) PROSTI ČAS Na melišču je prevladoval rumeni mak razočaranje - namesto pričakovanega razgleda le megla, ostale vrhove smo nekako le slutili. Nekaj nezaslišanega, saj hodim na vrhove predvsem zaradi prelepega razgleda. Za sestop smo izbrali Via normale, mimo koče Torrani (2984m), kjer se mi je prilegel krajši počitek ter gretje na soncu ob velikanskem sendviču. No, Via normale je bila vse prej kot udobna in enostavna. Sicer delno varovana, strma in krušljiva pot je terjala od mene veliko napora in koncentracije. Z zadnjimi močmi sem jo premagala in srečno prispela do spodnje poti, ki nas je popeljala nazaj do koče Coldai. Ampak ob pogledu na cvetje in na dolino je minila vsa utrujenost in pozabljeni so bili težki trenutki. Sreča pa vendarle ni bila popolna - biti na tako visokem vrhu, pa ne uživati razgleda - to ni to. Maruška LENARČIČ MALO ZA ŠALO, MALO ZARES ANEKDOTA Z NAŠEGA ZEIJNIKA Ko sva z direktorjem Zvonetom Silo pred nekaj leti službeno potovala po Franciji (seveda skupaj s tujim zastopnikom), sva pot zaključila v Parizu. Tja smo prispeli že dopoldne, in ker smo bili za sestanek z zadnjim kupcem dogovrjeni šele za pozno popoldne, sva z g. Silo imela časa na pretek za ogled mesta. Hotela sem ga malo podražiti in sem mu rekla: “Tako, jaz grem zdaj po muzejih. Greš z mano ali pa imaš morda v načrtu obisk kakšnega bordela?” Zvone pa kot iz topa: “Grem raje s tabo! V muzeju ne bom dobil aidsa!” Sonja POŽAR KDO JE SEF? (Razmišljanje kruto preizkušanega podrejenega) Sef je oseba, ki samo enkrat v letu pride na delo točno in sicer prav tisti edini dan v letu, ko vi zamudite. Sef je oseba, ki vam reče, da se bo vrnil s sestanka opoldne, nato pa se vrne že ob enajstih in vas zaloti s časopisom v roki. Šef je tisti, ki vas pokliče k sebi ravno v trenutku, ko jo hočete pobrisati na malico prej kot običajno. Šef je oseba, ki stopi v vašo sobo samo enkrat dnevno in to v trenutku, ko telefonirate privatno. Šef je lažnivec, ki reče, da bo vzel dan dopusta, potem pa pride "malo pogledat" ravno tisto uro, ko vas ni na delovnem mestu in ni nobenega pametnega razloga za vašo odsotnost. Šef je oseba, ki je kriva za vašo nizko plačo in nima zaslug, kadar vam plačo povišajo. Šef je oseba, ki vas oceni, četudi vas ves mesec ne vidi. Šef je oseba, ki manj ve o vašem delu kot vi o njegovem. Šef je oseba, kije ljubezniva s sodelavci, katerih ne trpite in osorna s tistimi, ki so vam pri srcu. Šef je oseba, ki je ni na spregled, kadar se utapljate v delu, se pa prikaže kakor hitro za minuto prekrižate roke. Šef je končno tudi nadvse hvaležen predmet razgovorov in opravljanj; pod pogojem, da ga tisti hip ni v bližini. Sonja POŽAR BONTON KAJENJE Leta 1519, ko so tobak prinesli iz Amerike v Evropo, so ga imeli za okrasno rastlino z zdravilnimi lastnostmi. Pripisovali so mu celo čudežne moči, sčasoma pa so začeli prebivalci civilizirane Evrope uživati v njem tako kakor haitski domorodci, ki so njegove liste zvijali in jih kadili. Oblasti na stari celini so prepovedovale njuhanje in kajenje tobaka, vseeno pa je število privržencev “nove navade” nezadržno naraščalo. Ludvik XIII. v Franciji in Jakob I. v Angliji sta tobak prepovedala s posebnima odlokoma, papež Urban Vlil. je kadilce celo izobčil. Kljub temu je tobak zavladal svetu. Ljudje kadijo, pa čeprav zakoni v mnogih državah predpisujejo, da mora biti na zavojčkih cigaret zapisano svari- lo pred škodljivimi posledicami kajenja; milijoni ljudi vseeno uživajo v tobaku, čeprav bi se morali zavedati tveganja. V Angliji so se moški člani družbe po jedi umikali v posebne prostore in si ob tej priložnosti nade- li tudi poseben plašč (zato da se jih obleka ne bi prepojila s tobačnim vonjem), in od takrat je ostalo v rabi ime smoking (od smoke- kaditi), ki se danes nosi ob slovesnih priložnostih. Zaradi razkola, ki ga je povzročil tobak (med kadilci in nekadilci), danes zakonska ureditev mnogih držav, med njimi tudi naše, upošteva tudi to dejstvo: kajenje je prepovedano na sestankih v zaprtih prostorih, v prostorih uradnih ustanov. Nekatere škodljive posledice kajenja, ki prizadevajo nekadilsko okolico, zelo pogosto niso vprašanje olike, temveč temeljnih higi-jenskih navad in spoštovanja zdravstvenih norm (alergiki, bolniki, nosečnice, otroci, matere z otroki, okrevajoči...) in skrbi za splošno varnost posameznika in družbe (kajenje v bližini vnetljivih snovi, v gozdu...). Kajenje na ulici Danes je normalno, da polnoleten moški kadi na cesti in na prostem na športnih prireditvah in javnih mestih. Na cesti pa ni lepo videti žensko s cigareto v ustih. Kadar ste v družbi z žensko, ki ne kadi, tedaj tudi sami ne kadite. Ne pogovarjajte se in ne pozdravljajte s cigareto v ustih. Kadar vas mimoidoči zaprosi za ogenj, mu ne prižigajte s svojo cigareto, temveč z vžigalicami ali vžigalnikom. Vžigalic in ogorkov ne mečite kamorkoli. Še posebej ne tja, kjer leži kak zavržen papir, saj lahko z neugaslim ogorkom povzročite požar. Kajenje v zaprtem prostoru Vsakokrat, ko stopite v zaprt prostor (stanovanje, urad, dvigalo, kino, gledališko dvorano ipd.) takoj ugasnite cigareto. Tako se boste izogniti vsem mogočim zadregam, kam s cigareto v naslednjem trenutku. Javni prostori V ambulantah, bolnišnicah in dru- gih zdravstvenih ustanovah na kadimo. Tudi če ne vidimo napisanih prepovedi, se vzdržimo kajenja. Kadar so v čakalnici postavljeni pepelniki, je to navadno znamenje, da je kajenje dovoljeno, vseeno pa upoštevajte, da utegne katerega od pacientov dim motiti. Najbolje in najobzirnejše je stopiti na hodnik, cesto ali dvorišče in tam pokaditi svojo cigareto. V bolniški sobi, na obisku pri bolniku , nikoli ne kadimo. Kajenja se vzdržimo tudi v navzočnosti bolnega človeka, ki sicer kadi, zato da me zbujamo želje po kajenju. Na obisku Kadar pridemo h komu domov, hitro opazimo, ali v stanovanju živijo kadilci ali ne. Če ugotovimo, da so naši gostitelji nekadilci, je najbolje, da niti ne sprašujemo, ali lahko kadimo, kajti v prostoru, v katerem sicer nihče ne kadi, pusti že samo ena cigareta vonj, ki je nekadilcem neprijeten. Raje skrajšajmo obisk ali si poiščimo kak izgovor in^ pokadimo cigareto na balkonu. Če bi domače prosili za dovoljenje, bi nam najbrž ustregli, vendar je tak pristanek zelo pogosto “izsiljen”. BONTON Se nekaj opomb v zvezi s kajenjem • Glejmo, kam otresamo pepel. • V nobenem primeru ne odmetavajmo ogorkov po plaži, otroškem igrišču, v pisoar, pomivalno korito ipd. • Cigarete ponudimo najprej ženskam, potem šele moškim, in sicer po starosti - od najstarejših k mlajšim. • Tudi prižgemo najprej ženskam v družbi, nato pa drugim, spet glede na starost. • Vsako cigareto prižgemo z novim ognjem . To napravimo tako, da se sogovorniku ni potrebno preveč sklanjati, in pazimo, da plamen ni premočan. • Nikoli ne prižigajte cigarete s cigareto. • Čim pogosteje zračimo osebno garderobo, kajti močnega duha po tobaku srastni kadilci sami ne zavohajo, okolici pa je zelo neprijeten. • Občasno si osvežimo sapo s kakšnim osvežilnim sredstvom. • Glejmo, da ne zaslovimo kot človek, ki kadi tuje cigarete. Pripravila: Alenka KOLARIČ MALO ZA ŠALO, MALO ZARES KUNIGUNDINI ZAUPNI POMENKI Draga Kunigunda, pred leti je bilo tako, da so se nekateri ljudje včlanili v Zvezo komunistov, če so hoteli v podjetju napredovati ali vsaj obdržati položaj. Kako pa je danes s tem v Sloveniji? Če hoče delavec obdržati službo - kateremu od neštetih naukov se mora pokoriti? Nepoučen Direktorjevemu. Draga Kunigunda, podjetja ne delijo več stanovanj svojim delavcem in stanovanjski krediti so zgodovina. Kako naj torej delavec pride do strehe nad glavo, če nima lastnih sredstev? V slovenskih podjetjih poznamo leasing za avtomobile; ali ga ne bi mogli uvesti tudi za stanovanja in morda celo vrstne hišice? Človekoljub Saj ga bodo, kadar se bo tistim na vrhu zahotelo večjega in lepšega bivališča! Draga Kunigunda, sem ter tja mi pride v roke kakšen poslovni fax ali dopis in moram reči, da me že vsa leta zelo moti (zlasti pri mlajših uradnikih) skoraj dosledna uporaba prve osebe ed- nine: JAZ vam bom poslal - JAZ vam nudim - JAZ vam sporočam... Kaj je pri nas s poslovnim bontonom, ki (razen v določenih izjemah) predpisuje prvo osebo množine? Stara šola Saj jo uporabljajo tudi pri nas: MI smo ga polomili - MI smo prepozno reagirali - MI se obnašamo neodgovorno... Draga Kunigunda, glede poslovanja sem prepričan pristaš zdrave praktičnosti in hitrih odločitev, ki temeljijo na izkušnjah. Ne ugajajo mi vsi ti številni seminarji, kjer dolge dneve pletejo nekakšne plane in analize. Čemu vse to? Realist Mar nisi čital v našem glasilu, da je sponorstvo ena od Droginih odlik? S tem dosežemo dvoje: sponzoriramo slovensko visokošolsko inteligenco (predavatelji so iz teh vrst), istočasno pa tudi konkurenco, ki v času naših seminarjev pridno teka po terenu in sklepa posle. Draga Kunigunda, zanimivo bi bilo vedeti, kje in kako so člani našega kolektiva preživeli dopust. Ali so na voljo kakšni statistični podatki? Podopustnik Ni podatkov, pa tudi niso potrebni. Za tiste, katerih dopust je odvisen od višine regresa že vemo, kaj so si lahko privoščili. Dopusti ostalih pa za statistiko niso merodajni. Draga Kunigunda, nekoč so slovenska podjetja zaposlovala lastne socialne delavce. Kdo pa dandanes v Sloveniji rešuje probleme delavcev, ki zaradi zdravja ali drugih težav ne morejo več opravljati svojega dela? Dobrosrčnež Tisti, ki sestavljajo sezname tehnoloških in ekonomskih viškov. i *af 4 'm ~i— < 'T' £ d Sl II Vj 57 =? 2 ^ S > £_ g? Q ro i?fll llii \ |SS|a čWf Kfl sl ii |3 [&S <2 o. < O___ >*?? o£0 5>^< &£| £«or: alili r< 3 2 <« * <# žt o o < Ul Ž* ; < 1 «b 2 ~-.3U. * > id> tef < a S iis Ip* sv* ,o £ ? _ ?^|7 »i?>5 5 SS3*S 21 <ŽflA > * O lž M S_i 3i 0 fi Z*< fj*' flF * < »4; *N J ifŠ! fi« 351 l»«DŽ gl S 33 >‘S s*! j>z,* p 5 o £*j£. H M 1 S %$£ -S d i g$g ž i ?S <*« ** O (S^ < 4-* * >t/> 2 _ u 3f «*< <<■3 iui * u) iSrjf k.3 i> $ t >u £_5 2£* zf% M 0 1 I P? £Sf a 0.6 s? i ?.-ž> ,5 *3S 2 (-? s I s: Si >6 _‘S 2 go S * I * REŠITEV KRIŽA NK F, ŠT 5*6 \Woravno: MAŠA, KLASIK, ANA KARENINA, RI,'TAT ANAS, KINO, ŠLEVA, KAKOVOSTI, GČ, PA, ARKTUR, PU, ENO, ORA, MAR, KMERI, DEŽELANKA, 01, OKAR, IPERIT, ELIKSIR, CA, NT AT ORAN, KRATIN, KUB, IRKE, KURA, OJE, ANA, KAOS, IVAK, RAC. Geslo križanke: POLITIKA KAKOVOSTI RS.: Zaradi napačnega opisa pod navpično (namesto “naplačilo”*ara bi moralo biti “obdobje”- era), prosim da kot pravilno rešitev upoštevate tudi dežalanka. Reševalcem in uredništvu se iskreno opravičujem. Jožef BORKO Število prispelih rešenih križank je bilo tokrat 38. Žrebanje je bilo v ponedeljek, 11.9., pred tričlansko komisijo, ki so jo sestavljale: Snežana Lapajne, Ingrid Grizonič in Milena Ujčič. Nagrajenci prejmejo izdelke DROGE (po lastnem okusu) in so naslednji: J. nagrado - v vrednosti 5.000 SIT prejme ADRIJANA BUTUČI; 2. nagrado • v vrednosti 3.000 SIT prejme POLJŠAK MAJDA; 3. nagrado • v vrednosti 1.000 SIT prejme NADA ZETTO. Nagrajencem čestitamo, za nagrade pa pokličite sodelavko v marketingu, prijazno gospo Marijo Mekiš, na tel. 0661 61 221 (PC Argo, vzorčno skladišče), ki bo oblikovala paket po vaši želji. Rešitve objavljene križanke pričakujemo do srede, II. oktobra, na naslov: Droga Portorož, Marketing, Obala 27.