MARIBORSKI Cena 1 Din VEČERNI Uradnlttvo.ln upravat Maribor. Ooapoaka ul. 11/Talafoa uradni««« #440, »prava 2458 hthaja raaaainadaljaln praznikov vaak dan ob 10. uri / Valja maaaino prajaman * upravi al’po paitt.10 Din, dostavljan na dom 1S Din /, Ofllaal po aanlka / Oglaa« aprajam tud!'oglasni oddalak Jutra” v Ljubljani l Po«M Sahovnl račun h 11.406 11 JUTRA 11 Bolgarija in vzhodni mirovni pakt SMRTNI UDAREC ORGANIZACIJI MAKEDONSTVUJOČIH. Vzhodni mirovni pakt ni uplival na obeno evropsko državo tako porazno «olkor na našo sosedo Bolgarijo, averovana v svojo pollitiko naslanjate na sovražnike Jugoslavije, zlasti pa j f 'dosedanjo zunanjepolitično akcijo snlfe’ Je trdno Pričakovala, da se ^Mošno stanje v vzhodni in južnovzhod-: Eyropi ne more spremeniti. Računala ^ na rusko-romunski spor zaradi Bes-. r a o i j e, na rusko-turško prijateljstvo zvezo obeh teh držav z Italijo. Zato Je zanašala na to, da bodo njena ®mljenja proti mali antanti, konkret- Proti Jugoslaviji in Romuniji, našla rsaj tiho podporo v Moskvi in daj Vzhodni mirovni pakt pa je se da^ar’‘ * nenadoma odstranil vse te spore in 5a s tem tudi bolgarske upe. Stav-. bolgarske zunanje politike se je kar t0Z,^ sesula v pesek, zlasti še tudi za-jc’ £er kažejo vsi znaki, da se bližamo bolj dalekosežnemu nenapadalnemu Jg*« med Francijo, Italijo in Jugosla- 5am- S°fi» so tako uvideli, da so ostali ■j?*111, docela izolirani, in ne vejo kaj bi. bol Priznava več ali mai,i odkrito ves bik tisk’ samo ministrski predsed-žm M.uša»°v ie skušal v neki izjavi p ,“dišati pomen vzhodnega mirovnega sDo i s *em niso odstranjeni f ,ri med državami, ki so ga podpisale. *Hi *0n njegove ižjave je bil tak, da tov tT102'l že na prvi pogled opaziti, da v zadregl in skuša le z be- • j’ k* mu ne 2t»do od srca, zagoreti jn prikrivati popoln poraz svoje 5«e. Tako so, v ostalem, tolmačili nje- S(.Va Izvajanja celo nekateri sofijski 11-J *a®l in ga ostro napadli. Konsterna-v> je zbudil vzhodni mirovni pakt 2a ^karski politični javnosti zlasti še dolo?? ker je v njem oni člen, ki da kot napadalca in rušilca miru tudi Ihi f žavo, ki dovoljuje na svojem ozem-Hj 0rrniranje napadalnih čet za vpadanj. v °zemlja drugih držav, Ta člen je ”atnreč vnešen v definicijo izrecno bat,- makedonstvujočlh. Ko je grški zu-tjjj11 minister Pol it is formuliral osnu-lt^’ k' je bil paktu podlaga, je mislil J!kr e t no na balkanske razmere. * bolgarskega tiska s Cankovega je >m°kratičeskim Zgovorom« na čelu tek *akrat, ko je Politis predložil osnu-Q(j, mzorožitveni konferenci v Ženevi, biot- pt>zival vlado, naj stori vse kar nikov da ta člen ne bo sprejet in naj bi J* ne Podpiše nobene konvencije, ki vsebovala. Pri tem je skušal do- Kazati, da Bolgarija ne more biti odgovorna za delo makedonstvujočih, ker so krive njihove akcije zmagovite države, ki nočejo na Balkanu upoštevati etničnih zahtev narodov. Ta sofizem je doživel debakl, ker ga je že po logiki stvari moral doživeti! Vzhodni mirovni pakt govori docela nasprotno. Ta pakt prisoja odgovornost za vpade nelegalnih čet tisti državi, na katere ozemlju se čete formirajo. V primeru makedonstvujočih le to seveda Bolgarija. Ona sama s tem paktom, ki ga ni podpisala, še ni vezana, toda to dejanskega položaja prav nič ne spreminja. Vse sosede Bolgarije so usodni člen priznale in bo nedvomno sprejet prej ali slej tudi kot vseobče mednarodno načelo. Zaradi tega pravi sedaj »Demokratlčeskl Zgovor«, da se je tudi balkansko četništvo preživelo in mu je vzhodni mirovni pakt zadal dokončni smrtni udarec. Bolgarija, odnosno v njej delujoča organizacija makedonstvujočih, ima tako več ko zadosti povoda vznemirjati se. To vznemirjenje ji seveda ne bo pomagalo. Prej ali slej — to je bilo vedno jasno — je moral napočiti tudi dan likvidacije balkanske sramote, makedonstvujočih, in Bolgarija bo tako prisiljena napraviti njej konec, če ne bo hotela doživeti strašne obsodbe in odpora vse Evrope, v nadaljnjih posledicah pa še konkretnih sankcij. Vprašanje pa je sedaj, če se bo iz tega česa naučila, če bo krenila na nova zunanjepolitična pota, ali bo tavala še naprej po temi v prepad pogube? Če bo dovolila, da bodo odločali o njeni usodi še nadalje tako mali ljudje kakor je M u š a n o v, potem ni prav nobenega upanja na pravočasno iz-■treznenje- Škodo bo imela od tega samo Bolgarija. Zato bi bilo edino pametno, da bi sama prosila za sprejem v sklop držav, ki jih veže vzhodni Locarno, iskala pred vsem mesta na strani Slovanov, kamor spada, likvidirala nesoglasja v odnošajih do bratske slovanske Jugoslavije in razpustila ter zatrla organizacijo makedonstvujočih. Na ta način H na m«h prenehala biti glavni ali prav za prav edini element nemira na Balkanu. Političnemu pomirjenju, ki bi bilo s tem doseženo, bi sledilo kmalu tudi gospodarsko zbllžanje in sodelovanje. To bi rodilo materialne koristi za ves Balkan, posebno pa za Jugoslavijo in Bolgarijo. Do tega bo seveda moralo priti prej ali slej, odgovornost za zavlačevanje bo pa nosil vedno le tisti, ki zavlačuje! Po Gombosevem obisku na Dunaju 0MENTARJI BUDIMPEŠTANSKEGA IN DUNAJSKEGA TISKA. GOMBOS JE USPEL PRI DOLLFUSSU LE DELOMA skl ^MPEŠTA, 12. julija. Ves madžar-ila„. k Je včeraj posvetil zopet dolge ‘t>est6 Gbtnbbsovemu obisku na Dunaju, floj. 6r Lloyd« pravi, da bo morala bo-ok^jh^donavska politika računati z za-bo ®nfem Avstrije in Madžarske, Jav-n*e »a Madžarskem pričakuje od Ditev »*°Vega Potovanja na Dunaj okrepi A*adžarske in Avstrije ter izbolj-munih medsebojnih gospodarskih stV(/ »Nemzeti Ujsag« meni, da Je dej-V d* Sta Avstri3a in Madžarska prav *a prehrano in prenočišče na socialno-politični oddelek mestnega načelstva, ki je primoran, da jih odpravlja nazaj v njihove domovinske občine. Iz navedb vseh je razvidno, da bodo prišli v Maribor še drugi delavci, ker povsod prevladuje mnenje, da je v Mariboru dovolj dela na razpolago. Na podlagi zadevnih informacij pri tvrdki Hutter objavlja mestno načelstvo sledeče: Imenovana tvrdka bo potrebovala meseca septembra t. I. približno 200 mlajših delavk, da se izvežbajo v predilniški stroki, ker se povsod zaposlujejo le delavke, ker najbolj odgovarjajo za ta posel. Pri sprejemu pa se bo oziralo predvsem na delavke, ki bivajo v Mariboru, da se s tem odpomore veliki brezposelnosti v Mariboru- Z ozirom na navedene podatke in v izogib raznih neprilik se opozarja zunanje delavstvo, da ne pri-laja v Maribor, ker tu spričo velike )rezposelnosti v mestu samem ni na raz-AbJago aotaph *h#£&jh m? ., Koncert slivniškega »Guslarja«. V ne deljo 9. julija je priredil v slovesno ozaij šani verandi gostilne g. Lesjakove slivniški »Guslar« skupno s Strelsko družino iz Hotinje vasi koncert in vrtno veselico, ki je uspela zelo dobro in pokazala kulturni razvoj in delo Slivnice in nje okolice. Pod spretnim vodstvom g-šolskega upravitelja v Slivnici Radovana Mejovška, znanega nacionalnega borca še izpred vojne dobe, je »Guslar« s hvalevredno požrtvovalnostjo izvajal svo. program naših narodnih skladateljev, in to nad vse dobro- Med sporedom je izročil predsednik Strelske družine g. Me povšek krasno izdelane diplome (delo domačega, slikarja g. Frasa) zaslužni ku mici ge. Anici Marčmkovi in g. Bogomirju Bezjaku z v srce segajočimi bese dami. Po končanem programu se je raz vila živahna vrtna veselica s petjem in plesom in družila še dolgo v topli no či razigrane goste. Maribor bo dobil dva modema kine matografa. Poročali smo že, da je kupil znani Streharjev stolp v Grajski ulici kinopodjetnik in solastnik avtomatskega-bifeja! g. Valijak, ki bo stolp podrl in zgradil tam -moderno palačo, v kateri bo tudi moderna dvorana, za kino. Te dni je banska uprava odobrila načrte g. Va Ijaka, vendar pa bo o zunanjosti nove zgradbe odločal še banovinski konzerva-tor g. dr. Stelč, končno veljavno grad beno dovoljenje pa mu bo izdal mariborski občinski svet. Kakor izvemo, bo palača, ki jo namerava zgraditi g. Val jak. ena najmodernejših v Mariboru. Nadalje je znano tudi, da je pred kratkim kupil kinopodjetnik in solastnik avtomatskega bifeja g. Guštin od plinarniškega mojstra g. Kranjca objekte za svojo hišo na Grajskem trgu štev. 1. Te objekte namerava g. Guštin podreti in zgraditi tam moderno zgradbo, v kateri bo nameščen dosedanji Grajski kino, ker se bo moral g. Guštin s kinom preseliti iz gradu, katerega je kupila, kakor je zna no, mestna občina. Tako bo dobil Maribor v doglednem času dve moderni zgradbi in dva moderna kinematografa. Obmejni promet v mesecu juniju. V mesecu juniju je prekoračilo našo severno mejo 29.498 oseb. Dopotovalo je preko severne meje v našo državo 15.939 oseb, in sicer 3320 Jugoslovanov, 6462 Avstrijcev, 5038 Čehoslovakov, 565 Nemcev in 554 oseb iz drugih držav. Preko Maribora je dopotovalo 10.975 oseb, preko Št. lija 3486, preko Cmureka 245, preko Dravograda 363, preko Prevalj 425, preko Radgone 385, preko Hodoša 17, preko Labuda pa 43 oseb. V istem Sasu je odpotovalo iz naše države preko severne meje 13-559 oseb, in sicer 3315 Jugoslovanov, 5534 Avstrijcev, 3665 čehoslovakov, 517 Nemcev in 518 drugih. Preko Maribora je odpotovalo 90S8 oseb, preko Št. lija 3047, preko Cmureka 207, preko Dravograda 407, preko Prevalj 363, preko Radgone 411, preko Hodoša 17, preko Labuda pa 19 oseb. Največji promet je bil z Avstrijo. V tranzitnem prometu je potovalo meseca junija 3695 oseb. Največji tranzitni promet je bii med Prevaljami, Labudom in Rakekom. V prvem polletju je v tranzitnem prometu potovalo skupno 16.575 oseb. Kino Union. Samo še nekaj dni krasni fibn »Zasanjane ustne« z veliko umetnico Elizabeto Bergnerjevo v glavni vlogi. R- Forstnerjem in C. Edthofferjem. Kritika označuje ta velefilm kot najboljši tega leta. Ta film mora vsakdo videti ter smo prepričani, da mu bo ostal v najglobljem spominu. Grajski kino. Danes, v torek 11. t. m., se začne predvajati zabavni film »Kiki, življenjepis in veseli doživljaji male ko-ristke«. Srčkana Anny Ondra in šarmanten Hermann Thimig v glavnih vlogah. Pripravlja se veliki milijonski film »Kraljica sužnjev« z Marijo Cordo v glavni vlogi. Pri utrujenosti, razdraženosti, tesnobnosti, nespanju, srčnih nadlogah, tesnobi v prsih, poživi- naravna »Franz Jose-fova« grenčica trajno obtok krvi y trebuhu in učinkuje pomirjevalno na njeno valovanje. Profesorji za bolezni prebavil izjavljajo, da s>e »Franz Josefova« voda pri pojavih, ki imajo svoj izvor v zastrupi jen ju želodčnega črevesnega kanala, obnese kot-izborno odvajalno sred- Prt astmi in bolezni srca, prsi in pl# škroiutozi in rahitisu, povečanju ščitu« žleze in postanku golše, je uravnava delovanja črevesja z uporabo naravne »Franz Joseiove« grenčice ve.ike važnosti. Kliniki svetovnega slovesa so opažali pri jetičnih, da v začetku boleziu porajajoče se zapeke ponehavajo s pomočjo »Franz Joseiove« vode, ne da h se pojavile driske, ki se jih vsak dau bolnik boji. Nova hiša na Glavnem trgu. Danes J* pričel veletrgovec g- Miloš Oset podirati pritlično hišico poleg svoje .velik« hiše na Glavnem trgu. Na pridobljenem stavbišču bo zgradil veliko trinadstropu® trgovsko in stanovanjsko hišo. Tlakovanje Aleksandrove ceste v t&* njih dneh naglo napreduje, ker je treh* vsaj doslej razkopani del cestišča d? kovati s kockami do otvoritve »Mar® borskega tedna«. Cesta bo dotlej tlakovana od Grajskega trga do konca Frančiškanske cerkve, ostalo tlakovanje V3 se bo nadaljevalo po zaključku velikil* mariborskih prireditev. Vpisovanje v Enoletni trgovski teČal Slov.' trgovskega društva se vrši vsak dan od 9. do 10. ure na Trgovski akademiji v Mariboru. Prijavam za vpis J* priložiti zadnje šolsko izpričevalo. P0, trebne informacije daje ravnateljstvo voda, Zrinjskega trg 1. Iz »Nanosa«. V nedeljo 16. t m. ph" redi društvo »Nanos« veliko vrtno veselico v gostilni »Lovski dom« nad Tre®1' ribniki. Vljudno vabimo vse prijatelj® društva, da se prireditve polnoštevik1® udeleže. Na sporedu bodo pevske, buraške, dramaitske točke, šaljiva po^1 ples, godba itd. Namesto venca na grob g. Franca & ' barja je delavstvo tvonrice hlače.vine •*' Hutter & drug darovalo Protiteberk®-iozni ligi v Mariboru znesek 372 Din-Izmišljena vest. V včerajšnji števil«1 smo poročali, da si je v Delavski P.ek2?' ni zaposleni 221etni pekovski pomoč# Ivan C. iz obupa pognal kroglo v gla'f in da so ga spravili v bolnišnico. vest pa je bila izmišljena. Včeraj pop# dne se je v našem uredništvu oglasil s# Ivan C. in povedal, da jo je raznesel P® mestu njegov nasprotnik, ki ga je hot®* na ta način spraviti v slabo luč njegovim dekletom. Zlobna poškodba zgodovinskega spomenika. Včeraj opoldne je izruval nežna® zlobnež na monumentalnem stopišču s* poslopju mariborskega gradu .veliko k®" menito starinsko vazo in jo vrgel o® tla, da se je razbila na dva dela. Zlobnež, ki ga išče policija, zasluži eksetU* plarično kazen. Levanlčevo truplo najdeno. Nesreč®* 161etni pleskarski vajenec Josip Leva# ki je padel po nesrečnem naključju Pfl pleskanju konstrukcije železniškega stu v Dravo, je bil najden šele pr# včerajšnjim na ozemlju občine Breg r Ptuju, kjer je voda naplavila njego^ truplo. Nesrečnega mladeniča so p#®* pali na tamkajšnjem pokopališču. ^ Tatvina kolesa. Včeraj opoldne je h* iz hodnika Aleksandrove ceste 14 ukf^ deno podporočniku Miodragu Lanševi®® 1000 Din vredno kolo znamke »Stey®r' z evidenčno številko 10064. Današnji živilski trg je bil, kakor o# čajno, bogato .založen, pa tudi zelo # >ro obiskan. Obilo je bilo na trgu mačih češenj, ki so jih pripeljali veči# ma naši kmetje iz Slovenskih goric. P*1' manikovalo pa tudi ni krompirja, ku# in perutnine. Zaradi obilioe blaga so & ne znatno padle. Posameznim živilom f bile cene naslednje: krompir 3 do 4 D'1’’ grah in fižol v stročju 8 do 9 Din, jula 2 do 2.50 Din, paradižniki 8 do } Din, črešnje 3 Din, višnje 3 do '4 D*!b >reskve 18 do 20 Din, marelice 12 do j Dm, hruške 8 do 10 Din, jagode 10 o. 16 Din kilogram, jajca 0.25 Din do 0-"? Din, borovnice 2 do 4 Din in malin* c do 7 Din liter. Piščanci 20 do 30 Din P?r' kokoši 20 do 35 Din, race 15 do 30 D*”' gosi 25 do 40 Din, puTani 35 do 60 domači zajci 5 do 25 Din in kozlički 5 do 100 Din. Vremensko poročilo mariborske m®1*, orološke postaje. Davi ob 7. uri je ka®*’ toplomer 19.7 stopinj C: minimalna te*£ peratura je znašala 17.6 stopinj C; bar£ meter je kazal pri 20.9 stopinjah 740, £ duciran na ničlo pa 737.5; relativna ^ *a 79; vreme je tiho m jasno dne T2. VTI. 33.. Trrf-ri—ra Nova manifestacija bratstva s Cehoslovaško KONCERT •Z so^°^° zvečer sfe nam je predsta-v' a ;v kazinski dvorani moška pevska skupina »Šestnajstka« iz Olomouca. Na svoji turneji po Jugoslaviji (Ptuj—Crikve nica—-Sušak — Zagreb—Celje—Maribor) Si Je izbrala naše mesto za slovo. Z veseljem pribijemo, da so nam nudili ti Pevci zelo velik umetniški užitek. Na Piogramu so bili starejši in moderni češ-1 skladatelji z umetnimi in narodnimi j^smimi, ki jih pevci obvladajo s ču-j>vito sigurnostjo in ob čisti intonaciji. 0r je jako lepo vpet, je tudi tehnično °rastel svoji nelahki nalogi, je zelo di-j°'Pliniran, predava pa še posebno lepo, ako da mu je uspeh vedno in povsod za-l ®vljen. Razpolaga zlasti z dobrimi in °bokimi basi, a tudi ostali glasovi se njimi vlivajo v prav prijetno in ubra-0 Pevsko telo. Nekateri so tudi s pri »ŠESTNAJSTKE« IZ OLOMOUCA. dom Porabni za solistovske vloge, pred- sem tenor in bas. V svojo spopolnitev ' PPtreboval zbor nekoliko popravila v Vs ^h dveh glasovih. Vsekakor je iz 1 ega razvidno temeljito in smotreno de-zborovodje Venceslava Talpe, ki — teN ^*an Ovitega zbora moravskih uči-razpolaga s krepko umetniško iekt!Ci^°’ s ka,tero prihaja njegova sub-pa lvna interpretacijska sila izrazito, tu p arn še preizrazito do veljave. ,n . r°?ram sam je bil zelo skrbno izbran p0{Je vseboval skladbe srednjih tehničnih Kakor doslej na vseh progra-tud’ Ce^os^ova^^*^ turnej, tako je bila ga, sta ob splošnem aplavzu poklonila »Šestnajstki« po en venec s trakovi v narodnih barvah. Kako hitro in neprisiljeno se je razvilo razmerje med koncertanti in občinstvom, priča dejstvo, da se je poslednje skoraj vse znašlo spet pri »Orlu«, kjer je naša Glasbena Matica priredila pevcem prijateljski sestanek, na katerem so se izmenjavale naše narodne pesmi (posebno koroške) z njihovimi. Tam so oni ponovili pesem »Pasol Janko« in dodali še dve slovaiški v obdelavi Pokornega (»Baleraz« in »Vrt’ se dev-ča«). Češkoslpvaška-jugoslovanska liga in Glasbena Matica sta v prošlem tednu mnogo prispevali k poglobitvi odnošajev med dvema bratskima narodoma (ob priliki obiska Č-J lige iz Brna je namreč pevski zbor Glasbene Matice počastil prijatelje, tudi pri »Orlu«, z našo umetno in narodno pesmijo, dal tako večeru sveča-nejše lice ter s tem pripomogel k tesnejšim stikom med prireditvijo in gosti) in želimo, da bi se iz njunih setev rodili obilni sadovi. Otvoritev razstavo je ob.. 8. uri zjutraj. Udeleže se je zastopniki civilne, duhov-ske in vojaške oblasti. Otvoritvi prisostvujejo in si ogledajo razstavo gojenci drž. gozdarske šole, gojenci banovinske sadjarske in vinarske šole, občani Št. lija, Pivole, Limbuša, Sv. Marjete ob Pesnici in Št. Petra pri Mariboru. Ob pol 9. pridejo na. vrsto občine Pesnica, Jare-nina in Ranca z okoliškimi občinami, ob pol 10. občine z Dravskega polja, ob 11. uri Studenci, Pobrežje, Kamnica in druge občine iz bližnje okolice Maribora. Med 13. in 15. uro si ogleda razstavo vojaštvo mariborske garnizije, od 15. do 16. ure vsi, ki niso prišli na vrsto ob določenih urah, od 17. ure naprej prebivalci Maribora, obiskovalci iz' Sv. Lenarta in okolice pa preko vsega dne. Vstopnina je 2 Din za osebo. Obiskovalci imajo na drž. železnicah polovično vožnjo, vozne listke morajo dati žigosati pri ogledu razstave. K obilni udeležbi, ki naj bo v pouk in korist udeležencev samih, vabi Pripravljalni odbor za mesto Maribor. ‘Ut. na tem zastopana Križkovskega g u^uka«, učinkovita skladba stare-nj* a> ki pa stavi precej zahtev v teh-jn intonacijskem pogledu. Višje Ha ^ško stremljenje je pokazala »Šest. Js,fka« z dvema Foersterjevima zboro-s Sukovim »Ranjencem«, s Kalikom, . Peckim, zlasti pa z Janačkovo »Grož-UV v katerih so se njene vrline krasno siCwi!e. V narodnih pesmicah, ki so r r'e na to, se je zbor čim dalje bolj So)lfral in so zlasti slovaške pesmi (Pale ^anko, Cimbalist i. dr.) močno ugajanj,, bil’ zastopani Axman, Fromm, 8Ja’, Sbilka in Pokorny; posebno po-j^. Hti ie priredil mnogo slovaških pes-dori2a mo^ki zbor, dve njegovi so pevci teli na koncu programa (»Stavaj, Hon » * in »Tainouj, tancuj«) poleg Adamiča »Zelenega Jurija«. n/^a koncertni večer sredi poletja, ki ie V?Qslei n* posebno žgoče tlačilo, len 'ii Prav dobro obiskan in resnično je kontakt med pevci in občinstvom se "tl kmalu, tako da viharnih odobra-ltQnJ kar ni hotelo biti konca. Prireditelja ka«C*r*a’ na*a Glasbena Matica in tu-jHja Češkoslovaška-jugoslovanska li- Potujoca kmetijska razstava K prihodu »Modrega vlaka« v Maribor. »Modri vlak« pride v Maribor jutri v četrtek 13. t. m. Vodi gai vzvišena misel: spoznavati kmetovalce s koristnimi načini delovanja v poljedelskem in gozdnem gospodarstvu. V vagonih »Modrega vlaka« so razstavljeni vzorci, slike, živali, stroji, orodja, načrti, zemljevidi, podatki in dr. iz vseh panog poljedelstva, gozdarstva, živinoreje, sadjarstva, vinarstva itd. Strokovnjaki so pripravljeni, da večjim skupinam obiskovalcev opišejo ter s slikami, filmom ali pa primerom pokažejo preizkušene načine dela, nujno potrebnega za ohranitev in za napredek našega kmetijstva in zadrug. Zastonj ali pa za nial denar se bodo dobile priročne brošure ir. knjige ter vzorni načrti. Prepričani smo, da bo vsak lahko našel nekaj koristnega. Vsako poljedelsko in vsako gozdno gospodarstvo rabi vedno novega dela za svoj obstoj m za pravilno obdelovanje, uspešno negovanje in racionalno izkoriščevanje Zemljinih ka-pitalov. Modri vlak bo stal pri tovornem skladišču glavnega kolodvora. Dohod po Dovozni poti z Meljske ceste. Preko vsega dne bodo prigodna predavanja, ob 11. uri pa filmsko predavanje v kinu »Union«. Sokolstvo Lepa sokolska prireditev v Konjicah. Sokolsko društvo Konjice je imelo pre teklo nedeljo 9. julija svoj letni javni nastop. Priljubljena domača godba »Dravinja« je pod spretno taktirko g. Marke-ža ml. že ob 5. uri zjutraj naznanjala našemu trgu sokolski praznik in kmalu so postale ulice živahne, sokolske čete so se zbirale na letnem telovadišču za Narodnim domom k skušnjam, ki so se vršile do 11. ure, nakar se je vršil promenadni koncert na Glavnem trgu, kjer je sokolska mladina prodajala rožice v prid društvu. Točno ob pol' 16- uri pa se je pričela telovadba na letnem telovadišču, rki ga je gospodar br. Podlogar okusno in prav vabljivo pripravil. Pod vodstvom društvenega načelnika br. Nardina in načelnice s. Križmaničeve so nastopili vsi oddelki s prostimi vajami, nastopili so tudi starejši bratje, žal pa je moral odpasti nastop konjeniške artiljerije iz Slov. ;Bistrice radi tehničnih ovir. Dovršenost in skladnost prostih vaj je bila prav dobra, orodna telovadba, pri kateri so se domačinom pridružili tudi telovadci iz Slov. Bistrice in Oplotnice, je pa občinstvo zadivila. Posebej je omeniti še nastop 6 članic, ki so »nove smeri« izvajale precizno in elegantno. Po končani telovadbi je br. starešina dr. Mejak imel na zbrano občinstvo in članstvo programa-tičen govor. Proti večeru se je na dvorišču Narodnega doma razvila prav animirana narodna veselica, ki bo prinesla društvu tudi za sedanje čase prav zadovoljiv gmotni uspeh. Ves dan je bilo izredno ugodno vreme, ki je razpoloženje še dvignilo. Sokolsko društvo Konjice se zahvaljuje vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli k lepemu moralnemu in gmotnemu uspehu nedeljske sokolske prireditve, posebna zahvala še velja požrtvo-valnhn damam v posameznih šotorih! Šport Maks Reinhardt trojni častni doktor. Oxfordsko vseučilišče je proglasilo Maksa Reinhardta za častnega doktorja »Honoris causa of Civil Law«. Tako je Reinhardt sedaj trojni častni doktor vseučilišč v Osfordu, Frankfurtu in Kie-lu. Velika kolesarska dirka okoH Jugoslavije. Včeraj je startalo v Novem Sadu 11 kolesarjev, ki bodo dirkali na progi Novi Sad, Brod, Zagreb, Split, Dubrovnik, Sarajevo, Cetinje, Skoplje, Beograd, ■Novi Sad. Cela tura bo trajala 28 dni in je obenem poskušna vožnja za veliko dirko kolesarjev okoli Jugoslavije. Druga tekma za vstop v prvi razred LNP bo v nedeljo 16. t. cn. v Celju, in sicer se srečata SSK Celje in Cakovočki S. K. Tekmovanje za pokal tartffce Stoječ. Splošno znana urarska tvrdka Stoječ, ki je vedno naklonjena športnemu pokretu, je darovala tukajšnjemu medklubskemu odboru krasen pokal, za katerega je MOLNP že razpisal tekmovanje. Prva tekma bo jutri, v četrtek 13. t m. na igrišču ISSK Maribora), in sicer se. bosta srečala SK Rapid in SK-Svoboda. Kajaške tekme za državno prvenstvo bodo v nedeljo 16. t. m. na progi Sav&-Hrastnik. Tekmovanja se bodo udeležiti tudi tekmovalci iz Maribora. SK Zarja, Zg. Kašelj, bo nastopil -vrtSe-trtek 13. t- m. proti ASK Prknosuu v močni tekmi! Tekmovanje za podzveztno;plava)no pr- venstvo bo letos 22. m 23. t. m. v Ej-fib-djatri. 'Državno prvenstvo pa bo M., BS. in 13. avgusta v Beogradu. Mladinski plavalni tečaj na Mddfaioch shem otoku prireja tukajšpji SSK Maraton od 1:4. do 23. t m. Tečaj bo vodil plavalni strokovnjak g. Etgon Kjarf iz Gradca ob sodelovanju vseh maratonskih plavalcevu G. Ejgon Karf je odličen ^avstrijski plavalec in član graškega GAfL V tečaj imajo pristop ysj fantje in dekleta pd H. do 17. leta, brez- ozira, na tio, ali znajo plavati ali ne. Ob- zaMjdSka toča ja bo mladinska plavalna tdcma, kjjat) si bodo vsi novinci pomerili svoje sife 'Prijave se sprejema v kopališču od ltfc do 16. t. m. od BO. do 12. ta» m od te. do 18. Tečaj se bo cv«Sl v Imenovanem času med BO. in 12. «*».. Starttem' priporočamo, da izrabijo to priRko mpašte-jo svoje plavanja željne msle vrta tečaft. K tfza sredi prejšnjega stoletja Lj£nak za paniko je dal polom »Ohio tjjje ^d Trust Co.« Temu polomu je sle-c . Mogočen val mnogoštevilnih manjših letj?m°v. Banke, ki so rasle v zadnjih org. kakor gobe po dežju brez solidne sjstan*Zacije in brez vsakega zakonitega ki bi naj reguliral njihovo po-cjržaanie ter brez vsakega nadzorstva SpIovVe* niso mogle zadostiti naglemu in p°tr K mu dviganju vlog. Zato je bilo dira 0 dekretirati »začasno suspen-iijj P]e Plačil«. Besede »moratorij« teda-^ esednjaki še niso poznali... rgj .e^ai dni po prvih pojavih križe, to-trw °i po polomu omenjenega velikega Vseia’ le moralo več kakor polovica atneriških tovarn odpustiti velike ie bilme de^v. V samem New-Yorku dih v u^cah okrog 30.000 brezposel-Števji tistem času jer bilo to ogromno niiSjj °,Za New-York, zlasti še, če se po-ca J da New-York takrat ni bil niti sen-Ne^nasnjega največjega mesta sveta, ia vJfka opera je morala zapreti svo-da ker je bila beda tako velika, ein$kj nihče ni hodil v gledališče. Ob- 2a tem, pogovoru, ki se je nadaljeval še na hodniku, je Tutanhis povabil Doljana in Astisa v svojo pisarno, kjer je vzel iz omare steklenico najboljše pijače in jo natočil v tri čaše. »Na vaše zdravje, gospod Doljani« je dejal. »Bodite iskreno pozdravljeni v našem podzemskem labirintu, tu v srcu vse ga podmorskega mesta! Spoznali ste velike stvari in upam, da boste vedeli pravilno ceniti naše delo, naše napore in hotenje. Pričakujemo, da boste tudi vi s svojimi mladimi silami mnogo dopomogli do še radaljnjega razvoja našega ljudstva.« »To tudi iskreno želim,« je odvrnil Doljan. »Ljudstvo, ki je znalo ustvariti taka čudesa, je vredno ne samo spoštovanja, ampak tudi ljubezni. Na vaše zdrav je, gospod ravnatelj in na zdravje vsega Oceanopolisa!« XVI. Doljav.o"' krog znancev in prijateljev se je naglo širil, z novimi poznanstvi je pa rastlo tud: njegovo znanje jezika. 2e v nekaj dneh se je mogel vsaj za silo sporazumevati tudi s tistimi, ki niso znali nobenega jezika ljudstev s površine zemlje. S profesorji Solisom, Enilisom. Mari-zisotn in Antelisom je obiskoval razne za- bave in je prišel tudi w osrednje gledališč Gledališka umetnost se je v Oceano-polisu razvijala na poseben način in iz svojih lastnih prazačetkov, zaradi tega je nadkdljc vak vse, kar je Doljan priča-/VLimo tega niso bile predstave ločene od drugih zabav, kakor na zemlji. Gledališče je bilo združeno z velikimi zabavišči. Po obisku predstav so gosti odhajali v velike stranske dvorane, kjer so občudovali razne zabavne plesne nastope, komične prizore in akrobacije. Ko je Doljan s svojimi prijatelji prvič obiskal osrednje gledališče, je videl predstavo, ki je bila nekako podobna našim operam, se je pa vendarle v marsičem razlikovala od njih. Pevci so peli s tako popolnostjo, kakršne si v nadmorskem svetu nihče ne bi mogel predstavljati; prav taka je pa bila tudi njihova igra. »Kako vam ugaja naša predstava?« je vprašal Doljana Soliš. »Preseneča me,« je odgovoril Doljan. »Nikdar si nisem mislil, da se more gledališka umetnost povzpeti do take višine.« »Je pa vendar razumljivo,« je pripomnil Marizis, »če pomislimo, da se naši pev ci lahko razvijajo in izpopolnjujejo cela sio etja. Pri vas na zemlji rabijo igralci in pevci najmanj deset let, da dokažejo svoj lastni svojstveni stil. Po dvajsetih letih igranja pa prično že pešati. Pri nas je drugače. S tem, da smo ljudem podaljšali življenje, smo jim ustvarili vse drugačne možnost izpopolnitve, kakor so jo imeli poprej. Naša znanost jim omogoča dolgotrajno razvijanje in izpopolnjevanje, ohrani jih pa potem tudi sto let ali pa še več na doseženi višini popolne moči in umetniškega izživljanja.« »Mimo tega,« se je vmešal Enilis, »s smrtjo naših igralcev njihova umetnost ne izgine in r.e propade. Vi imate pač gra mofon in zvočni kino, toda oba moreta reproducirati 'c senco tistega, kar so pev ci ir. igralci v resnici ustvarili. Mi poznamo kinematograf, ki ohrani lahko popolno umetnost vsakega našega igralca. Tre ba nam je samo zavrteti aparaturo, in f . I nami se prikažejo naši nekdanji, že davno mrtvi umetniki prav takšni, kakršni so bili takrat, ko so še živeli. Lahko bi prav za prav rekli, da pri nas noben umet nik ali sploh noben človek nikoli ne umre. S svojim kinematografom lahko obudimo k življenju vsakega svojega prednika, vidimo ga zopet pred seboj, poslušamo njegov glas in občudujemo prav tako, kakor da bi bil še živ pred rami.« Po predstavi, ki se je zaključila v mogočnem spevu zbora in solistov ter izzvenela v ogromni gledališki dvorani v najlepšo melodijo ter se razgubila kakor šum vetrov na zorečem polju, so odvedli prijatelji Doljana v neko stransko zabavišče, ki je bilo že polno veselih go- stov. Veseljačenje v Oceanopolisu je j31' lo prav tako razkošno in popolno, kak°f vse drugo. Poznali sicer niso naših a' koholnih pijač, zato pa so imeli drugei umetno ustvarjene, ki so jih daleč Pre' kašale. Doljanu se je zdelo vino, ki 2 je nekoč pil v svoji domovini, uprav ne* užitna brozga napram pijači OceanopO' cev- ... »Kakšne obraze bi neki napravili ljudje,« si je mislil, »če bi jim pričeli nadoma točiti naš dolenjski cviček?« 1 moral se je od srca nasmejati tej svoj misli. . Pijače Oceanopolcev so bile zvarjen tako, da človeka niso popolnoma opUa' njale in niso povzročale tudi nobeni bolečin ali zlih posledic. Maček ji*11 1 bil popolnoma neznan. Učinkovale s® samo na razpoloženje • človeka. Bile s j take, da so človeku naenkrat pregfl®1, vse skrbi in nevšečne misli. Privoščil j* si lahko steklenico iskrenega vesel)®; opojne zaljubljenosti, nepopisne nežno5 in miline ter vsega ostalega, ki je n10' ralo človeka napraviti srečnega. Doljan je s svojimi tovariši pri^ praznil čaše in se veselo razvnemal. K*1? lu je pozabil na vse svoje mračne m15'’ na ono kar je bilo nad morjem in na sto, kar ga je težilo v podmorju. NJe# vo veselo razpoloženje je dvigala še 1$ okolica. Vse v dvorani in vseh straiisk prostorih je veseljačilo. Posebni aPaj-e so širili po prostorih omamne melod^ najlepše godbe in najslajših pesmi. Dr11' gi so skrbeli za dišave in vse ostalo, ™ je vnemalo ozračje. Ptuj Premestitev v davčni službi. Za davčnega inšpektorja v Novem mestu je imenovan višji davčni kontrolor v Ptuju g. Jakob Malinger. Postala za kontrolo sodov v Ptuju. Pri postaji za kontrolo sodov v Ptuju so za uradovanje določeni za tretje četrtletje sledeči dnevi: Meseca julija 24., 25., 26., 27., 28. in 29.; meseca avgusta 22., 23., 24., 25-, 26. in 27.; meeca septembra 23., 25-, 26., 27., 28. in 29. Požar. V nedeljo 9. t. m. opoldne je izbruhnil v Šfkblah požar. Gorela so gospodarska poslopja posestnika Štefana Grajfa. Nevarnost je bila, da se razširi ogenj na sosedna poslopja, toda vrli cir-kovški gasilci so z velikim trudom to preprečili. Gospodarska poslopja so zgorela do tal In presega škoda 20.000 Din. Škodo krije zavarovalnina . le deloma. Vzrok požara ni pojasnjen. Težka telesna poškodba. V ptujsko bol [ nišnico so pripeljali 34 let staro Tete- j zijo Janžekovičevo, posestnico iz Mez-: govcev, z globoko nevarno rano na gjla-1 vi. Rano ji je prizadel njen mož Miha z1 železnim drogom. Miha je prijavljen so- j dišču. Hud pretep se je vršil med 671etnim! Simonom Petrovičem, posestnikom iz; Dragoviča, in njegovim zetom Alojzijem I Toplakom. Poslednji je svojega tasta s! hrastovim polenom tako premlatil, da je; obležal z nevarnimi poškodb?cni po celem telesu. Prepeljali so ®a v bolnišnico. Njegovo stanje je obupno. Preiskava je v teku. Strašno maščevanje legionarja. Po vesteh iz Feza je neki vojak francoske tujske legije, ki je služil pod imenom Marques, čeprav se imenuje v resnici drugače, umoril ženo in hčerko svojega polkovnika. Morilec je nato posku- šal izvršiti samomor s tem, da si je prerezal žile odvodnice, vendar so ga še pravočasno rešili. Na sodišču je pri zaslišanju izjavil, da se je hotel maščevati nad polkovnikom, ki ga je v zadnjem času večkrat po krivici ukoril. Obenem je zločinec popolnoma mirno opisal vse podrobnosti, kako je zaklal obe ženski ter dostavil, da mu ni prav nič žal, da je to storil. e Ponesrečena jadrnica na Vezerl. Na Vezeri se je v bližini Bremena v Nemčiji odigrala pred dnevi strašna nesreča. Kljub močnemu severozahodnemu vetru je odplula na odprto reko družba 6 odraslih oseb z majhno jadrnico, s seboj pa so vzeli tudi 5 otrok- Veter je jadrnico precej daleč od brega nenadoma prevrnil in je padla vsa družba v vodo. Na pomoč je prihitelo več manjših parnikov, ki so rešili le 5 odraslih članov neprevidne družbe, dočim je neki moški z vsemi petimi otroki vred utonil. Tudi moda se ne posreči vedno. Nekateri pariški modni saloni seJj0 dijo, da bi upeljali novo poletno n'°". popolnoma prozornih toalet. Kakor ? vse kaže, ne bodo imeli preveč ker sta že prvi dami, ki sta se slb**®! sprehoditi v takih pohujšljivih oble^j po pariških ulicah, naleteli kaj slabo vj moralnih Parižanih obojega spola. njihovo zahtevo sta bili aretirani H* P° zaslišanju odpeljani v zapornem avto#" bilu na svoja stanovanja. Otok v Tihem oceanu izginil. Agencija »Rengo« poroča iz Tokija, r je neka hidrografska znanstvena eksPe' dicija po svoji vrnitvi s Tihega ocea!,J objavila zanimive rezultate svojih ra*' iskovanj. Tako je ekspedicija med druž>^ ugotovila, da je izginil brez sledu po* morsko površino otok Ganges, ki ie bP na zemljevidih Tihega oceana zaznaj i van na 31 stopinji severne širine in *“ stopinji vzhodne dolžine. Mali oglasi Rasno HIŠE Z VRTOM pri mariDoru po cu.uuu. MARTIN SAERAN. sobo-, črkoslikar, pleskar In ličar. Maribor, Slovenska ul. 16, prevzema vsa v to stroko spadajoča dela ter jih Izvršuje dobro in poceni, 1664 24 «000, 30«0uQ, 3&.000, 40*000 Din prodaja Posredovalnica, Maribor. Frančiškanska ul. 21 2553 STAVBENO PARCELO poceni prodam v Magdalenski ulici. Vprašati: Radvanjska RADI OPUSTITVE TRGO- cesta 48. 2546 VINE oblastveno dovoljena razprodaja. L Ornik. Koroška cesta 9. Izrabite to Izredno priložnost! - 2307 Sobo odda ODDAM PRAZNO AU OPREMLJENO SOBO. Vrtna ul. 8, vrata 8, 2444 NAJNOVEJŠE TKANINE za zavese in pohištva v vseh barvah dobite najceneje pri NOVAKU. Vetrinjska 7. Koroška 8, Glavni trg 9. 2552 OPREMLJENO SOBO s prostim vhodom oddam. Cvetlična ul. 23. III.. Mučič. POZOR! Kdor bi rad prodal nošeno obleko, čevlje itd., naj to javi ali prinese Grajski starinarni, katera kupi in najboljše plača! 2551 2550 PRIJAZNA. OPREMLJENA SOBA v Slovenski ulici se odda. Natančnejši naslov v upravi. 2545 VSAKOVRSTNE RABLJENE STROJE. avtoplašče. avtomobile, kovine. vsakovrstno železo ku- PRAZNO SOBO v sredini mesta, takoj oddam samostojni uradnici. Naslov v upravi Večernika. 2547 puje in prodaja Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ulica 14. 2548 Stanovanle TRI DO ŠTIRI sobno stanovanje s kopalnico in vrtom v bližini parka. Tru barjeve. Ciril-Metodove. Maistrove. Prešernove. Razlagove, Aškerčeve ali Tomšičeve ulice‘.ščem za takoj. Naslov v upravi »Večernika«. flOflb Prodam GRAMOFON. nov, ceneno prodam. Kremžar Franc, Šmartno. Slovenj-gradeč. 2506 DVE SOBI IN KUHINJO oddhm v najem. Zrkovska c. 27. Pobrežje. 2549 200 DIN DOBI oni, ki mi priskrbi primemo 2-sobno stanovanje. Ponudbe pod »Levi breg« na upravo. 2512 ♦ Sobo išie IŠČEM SOBO s strogo separiranim vhodom v bližini Kralja Petra trgu ali komande mesta. Naslov v upravi »Večernika«. 5000 Službo dobi VAJENCA z dobrimi šolsk, izpričevali, ki ima veselje za slikarsko in pleskarsko obrt sprejme Lužnik Ivan, Zgornje Radvanje pri Mariboru. 3531 IŠČE SE PRIDNEGA IN VESTNEGA DRUŠTVENEGA INKASANTA. Poizvedbe v upravi lista, 5001 staro zlato In srebro, krone, zlatnike Itd. Popravljam vsakovrstne ure, gramofone, zlatnino. Nadomestim nezlomljive šipe takoj najceneje. Ignac Jan urar Maribor, Glavni trg Zalivala Po smrti moje matere, gospe Uršule Stropnik, mi je izplačala LJUDSKA SAMOPOMOČ V MARIBORU pripadajočo podporo točno in kulantno. Izrekam ji tem potom mojo iskreno zahvalo in K priporočam vsakomur najtopleje. Maribor, dne 11. julija 1933. 2542 Julijana Augustlnčlč. Za potovanje! Vse v veliki izbiri in po solidnih cenah priporoča Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova cesta 13 Razdaš o prvi javni pismeni licitaciji za prevzem in izvršitev ^ ževalnih gradenj in del na državnih cestah št. 17 in 50-. 0b Licitacija se bo vršila v soboto, dne 29. julija ll. uri pri tehničnem razdelku sreskega načelstva levi breg za sledeča gradbena dela: a) na državni cesti št. 17: 1. naprava novega propusta iz betonskih cevi v km 0.220 na Teznu — proračunska vsota Din 2. poprava mostu čez Dravo v Ptuju km 23.660 Din 3. poprava propusta čez Cvetkovski potok km 39,290 Din 4. poprava propusta v km 44.260 v Mihovcih Din b) na državni cesti št. 80: 1. zvišanje ovinka na zunanji in razširitev na notranji strani od km 146.315 do 146.397 Din 2. poprava propustov v km 126.300. 129.900 149.300 in 149.360 ..........................................Din 3. odstranitev hrbtov in izravnanje cestne nl-velete na petih klancih od km 112.000 do km 117.500 Din 4. izravnava nivelete obojestransko, propusta v km 129.940 Din |c. Pogoji licitacije, načrti in proračuni so na iavni vp pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Mariboru breg. V Mariboru, dne 10. julija 1933. T. o. 918/9 — 1933. Sresko načelstvo v Mariboru levi breg 645«' 4500' 400*' Izdaja konzorcij »Jutra« v Liubljanl; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. .Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Maribor«