Ht. 45. Maplbop, diie 5 novembra 1908. Tečaj XLII Izhaja vsak ietrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za drugo izvenavstrijska ciežole 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K, Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Sli venskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopoši'> do odpovedi. — Udje „Katol. tiskovnega druStva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — ■ Rokopisi se ne vračajo. -- Upravništvo: Koroška cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. Za inserate so plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 via. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do srede zjutraj. — Ne< zaprte reklamacije so poštnine proste. List ljudstvu v pouk in zabavo, Naše nepolitično delo. Pristaši kmofike stranke se niso omejili samo na politično delo. Roko v roki ž njim je šla nepolitična organizacija na izobraževalnem, in na gospodarskem polju. V teku kratkega časa se je izvršilo ogromno delo, Le v središču,; kamor se stekajo vse niti organizacij, je mogoče preceniti obsežnost nepolitičnega organizatoričnega idel,a. Izobraževalno delo je stalo pod vodstvom Slovenske krščansko-socialne zveze ,(S. K, S. Z.). in Zvetze slovenskih m.adeničev. Blizu 100 samih izobraževalnih društev stoji ¡v (tem taboru. Prirejali so se socialni tečaji,, poučna predavanja, dramatične predstave, veselice itd. ¡To je zunainjte delo, katero stoji pod kontrolo javnosti. Vsako društvo pa ima svojo knjižnico, čitalnico za politične in strokovne časnike, poučne sestanke društvenikov, in vse to ne pride v javnost, a je vendar za izobraževalno delo največjega pomena. Koliko skrbnih rok deila na vsej tej organizaciji, tega ' nam ne plove nobjena statistika. Zveza slovenskih mladeničev še je milado dete naše krščansko-socialne organizacije, a krepko dete, ki je že pokazalo svojo življensko moč. Sijajna mladeniška zborovanja letošnjega leta so nam še vsem v spominu. To je bilo ¿umno delo, združeno z velikim hrupom. Take nastope nam veleva agi-tacijska taktika. Nazori in načela, ki vodijo mla-deniško zvezo, so se morala s silnim glasom za-trobentati v svet. A komaj je nehal čas za velike prireditve, že čitamo teden za te(dnom(r. da so se posamezne mSadeniŠke zveze lotile podrobnega izobraževalnega dela. Se neke organizacije ne smemo pozabiti, ki je na slovenskem Stajerju Še 'le v povojih. Toda ni najmanjšega pomena. Ampak razmere časa in krajev so ji bili dosedaj še neugodne. ,'Mhogi se še ne monejo povspeti do čistega umevanja njenega velikega pomena.. Toda predsodki polagoma padajo in tla postajajo ugodnejša. V mislih nam je paša telovadna organizacija. Ravno ker; najde delo te organizacije še toliko ovir, cenimo tem višje naše telovadne odseke! Ogromno je tudi gospodarsko delo naše kmečke stranke. Nad 80 denarnih zadrug del« že na gospodarskem polju za blagor spodnieštajen?lkega ljudstva. Povdarjamo za blagor ljudstviat,. ker po prejšnje denarne zadruge* vsaj premnoge, 'delale tudi pa drug stan, ki ni kmeČkL Zraven denarne je v zasnutku že tudi druga gospodarska organizacija, Delo na tem polju je mirno, enakomerno, a za gospodarski razvoj kmečkega stanu ockločilnega pomena. Tudi ob tej dobrodelni zgradbi dela na. stotine rok, ki ne dobivajo druge nagrade nego zavest, da res delajo za prospeh ljudstva. Se ni dve leti, da obstoja kmečka stranka na slovenskem Stajerju. Vendar se vidi na vseh strat-neh njen blagodejni, j stvaljajoči in poživljajoči upliv. Katera stranka se J ah ko ponaša s takim delom in s takimii uspehi? Dočim so drugi razdirali, jo kmečka stranka ustvarjala, zida!«, gradila. Veliko se je storilo na izobraževalnem in gospodarskem polju. Zraven pa se mora pomisliti, da jo kmečka stranka morala tudi ¡sama sebe, svojo politično organizacijo izpeljati. Danes, ko se bližamo deželnozborskim volitvam, šteje Kmečka zveza na Spodnjem Štajerskem črez 800 pododborov, (dobro organizirano četo kremenitih ¡zaupnikov in na tisoče udov. Število shodov je že letos doseglo šjte-vilko 92 in dopisovalni urad številko 2620. Kmečka stranka ni .slaba, ker ni spala! Rusija in dogodki na Balkanu. Dne 29>. oktobra je sprejeli ruski car srbskega prestolonaslednika Jurija v Petrogradu. Car je prestolonasledniku rekel, da Rusija, ne more privoliti v kako teritqrijalno (zemeljsko? odškodnino Srbiji niti je ne more v stremljenju kaj podpirati, pač pa svetuje, naj se Srbija ne prenagli s kakim nepremišljenim korakom. O prihodu princa Jurija y Pietrograd poročajo lislti, da so ga čaikali na kolodvoru dijaki in dame. Izmed ljudstva so hoteli princa Jurija nagovoriti, toda orožni Št vo je zapodilo ljudi s kolodvora,, in razgnalo celo poslance dume. Poslanci lx)do zaradi tega postopanja orožnikov interpelirali. Kljub temu, da nimia1 od Rusije ničesar pričakovati, se Srbija resno bavi z mobilizacijo. Vsi vojaški obvezanci, bivajoči v tujini, so že-dobili poziv, dal se nemudoma vrnejo domov. Mobilizacija prve kategorije je že) v teku. Približno v treh tednih bo pripravljenih 100.000 mož, to je • 90 bataljonov, 33% eskadronov in 56 baterij, razdeljenih v pet pehotnih, eno rezervno in eno konjeniško divizijo. Z mobilizacijo v zvezi \so drugi ukrepi. V Kragujevacu delajo utrjen tabor. Iz belgradskih skladišč so pričeli -voziti v razne posadke velike množice vojnega materiala. Sploh se zdi, kakor da bi se hoteloi vojaštvo in vsa državna uprava i«z Belgrada umakniti v notranjost; računajo namreč s tem, da se Belgrad napadu z Ziemuna ne more protiviti niti dva dni. Gojenci belgradske vojno šolo so .dobili popolno vojno oborožbo. Voditelj mladoturkov Ahmed Riza-Bei je izjavil, k'akor poročajo listi iz Belgrada dne 31. pkt., da ne veruje, da bi bil svetovni mir v nevarnosti, in je tudi povdarjal, da a pogajanja med Avstrijo in Turčijo nikakor niso razbila. Veliki vezir Kia-mil-paša je srbska diplomata Nenadoviča in Nova-koviča, ki sta, pri njtem posredovala za srbske interese, pomiril ter opozarjal nai neumeatnost razburljivih korakov. „Magdeburger Zeitung" poroča iz Petrograda, da je ruski zunanji minister Izvolski izijavil Pa-šiču, da se Rusija radi Srbije ne more zaplesti v vojsko. Predsednik dume Homjakov je, brzojavil Jo-va,noviču, predsedniku skupščine, tla pozdravlja srbsko brate, je pa trdno prepričan, da se bodo mednarodna vprašanja rešila mirnim potom, da bo na zahodu Slovanstvu zagotovljena {¡rihodnjost. Oktobristovski poslanec Hvoščenski je prepričan, da so bo več ko polovica dume izrekla proti podpiranju Srbije in, hujskanju ¡na vojsko. Rusija za Srbijo zazdaj ne more nič storiti, ker je preslaba. Iz dobro poučenega srbskega vira se izve, da je kraljevič Jurij carju v 20 minut trajajočem pogovoru razložil, kaj Sirbija z cizirom ina aneksijo Bosne želi in kako se zanaša na rusko pomoč. Car je Srbijo zagotovil svojih simpatij, dejal, da bo njeno s/tališče vpošteval, »oda svetoval, naj mirno čaka, kaj sklelniejo veleivlasti ter se ; ne da zapeljati k nepremišljenemu koraku. Kar se tiče ziborovanja velesil, je danes položaj ta, da se ,ga pravzaprav vsi boje. Rusija in Anglija sta sami nasproti trozvezIr Fnaincija pa tudi ne ve prav, kaj bi napravila. Avstrija dela pred vsem na to, da se začno zopet pogajanja»« Turčijo. Angleški „Times" poročajo, da se bo Avstro-Oigrski vspored zborovanja naznanil, Odgovor Avstro-OgrSke pa bo temelj nadaljnim pogajanjem. Včeraj, dne 4. t. m. so prinesli usti poročila, da se je stališče vladnih ruskih krogov glede balkanskega vprašanj/a docela prevrglo. Srbsko) odposlanstvo je baje doseglo ta uspeh, da Rusija aneksi je Bosnie in Hercegovine ne , bo priznala, vsled česar je tudi mednarodno zborovanje odveč. Srbski odposlanci so s to ¿premeno popolnoma za- PODLISTEK. „Govorčki". Priobčil F. 8. Šegula. Celo leto bilo je mnogo slišati o mladenišjkih in dekliških shodih in o govorih in „gjofvorčki.h", ki so se prednašaJli o takih priložnostih. Da tudi širše občinstvo izve, kaki so ti govorčki mladine, prinašamo za vzgled dva od dekliškega shoda, ki se je dno 8. septembra t. 1., kakor smo svoječasno por rjočali, vršil pri Sv. Križu tik Slatine ob prLčujoč-nosti 1200 deklet iz cele dekanije rogačke in od drugod. Mislite si pri tem kot govornico dobro pri-prosto mladenko v svojem dekliškem kiriču, ki govori s tako navdušenostjo prfed naravnost ogromno množico, da se trese cela njena šibka postava in pripoznati bodete morali, taki „govorčki" nikakor ne ostajajo brez upliva in uspeha! Da slišimo! 1. Prolog. (M. PO Pozdravljene sestrice mUe, Pozdravljene bodite mi, Ki žive ste priče dnes bile, Kako se Marija časti! Kaj dnes nas je sem pripeljalo, Sestrice od raznih iltrani? Kaj taki,pogum nnm je dalo? Marija, Marija, le ti! Od sreče se srce nam taja, In lice in oko žari! Od kod pa ta radost prijiaja, To veš, o Marija, le ti! Trak višnjevi vse nas ovija, Svetinja na njem sfe blišči, V znamenje, da nas, o Marija, Za hčere izvolila si! Zato pa otroci Marijei, Zdaj kvišku srca brez skrbi! Naj, koder le solnčice sije, Obljuba se naša glasi: K'am (koli se nam je podati, Zaščitnica naše časti, Gospa, naša ljubljena Mati, Marija, Marija, si ti! Zato cvet slovenske mladine (Obrni k Mariji oči! Ce drugo nasvetu vse zgine, Marija te ne zapusti! Zložil F. S. Segala, župnik. 2. O veri. (M. S.) Visokovredni gospodje! Cenjeno zborovalke! i Naročilo so mi je od prirediteljev tega shoda, da i spregovorim nekaj besed pri naftem dekliškem zbo-! rovanju. Jaz porabim to priložnost, da spregovorim j o tem, kar je prvo, kar je nam najdražje, o sveti • vori< Ni naroda, ki bi bil brez vere,: Divjiak, ajd veruje.. On moli kamen, rožo, žival, solnce, mesec» ogenj* Tudi bogočastje imajo. Postavljajo si malike, častijo jih, zažigajo kadilo, da, klali so njim nekdaj ljudi v dar! Sestrice, kaj pa me? To vam povem: Otroci smo Marijini! Udje smo katoliško cerkve in večne resnice svete na^e vere so nam ravnilo pri vseh. naših dejanjih in nehanjih! I. Prva naša knjiga bil nam je katekizem,-Kar vsi ajdovski modrijani niso Enali„ vemo mi: zakaj smo na svetu? Da si zagotovimo srečno ved-, nost s pomočjo vere, ki, je ovladala naša srca že v prvi • mladosti! II. Ko odrasemo, nas Jezus in Marija vedno bolj prevzemata. Mi se pa njim», izročimo s celo dušo in telesom. Zato je moja radost hiša božja, beseda božja. Moja radost je lepota liiše božjo, kinč Marijinega oltarja. Nikdar mi zato ni bilo žal ne truda in no denarja, ki sem ga izdala za lepoto hiše božje, kjer se oživlja moja vera! III. V mladosti se je tudi treba učiti. Zato imamo knjige in časopise. Dobri časopis priporočam vsakomur. Glejte, sestrice, n. pn. dobri časopis za nas je „Bogoljub." Naj ga ima pač vsaka naročenega. Naj ga pa tudi pridno prebirajo! Slabi časopisi so pa tisti, ki smešijo cerkvene obrede in verne ljudi in ki zaničujejo duhovniški stan. Tak Ca-sopiH zavržem s studom., nikdar ga ne pogledam. Jaz l>i ne hotela nikdar prebivalti' v hiši, kjer leži na mizi slab časopis! IV. Blagor nnm, • dokler smemo ostati doma, v hiši očetovi! Nekatera pa nima več doma ali mora drugače na tuje.1 To pa rečem,, če bi morala I >a,nušnj& številka in j i „GoiApodAt^k« Novico" lu»t prilogo. dovoljni in smatrajo, d^ sedaj mir ni več v nevarnosti, Ruska \jlada Ciisglfi&t po različnih listih, da se bo zahtevalo,' Aira§^posk.h4 Bosimi samoupravna dežela pod krščanskim guvernerjem. Tako misli Avstrijo vstrašiti. Iz Berolina poročajo, da je, ako Rusija v resnici misli izvesti, kar razglašjai zdaj po listih, neizogibno, da Avstrija poseže po orožju, oprta na Nemčijo, ki bo v tem slučaju tudi takoj mobilizirala proti Rusiji. Položaj je silno napet. Avstrija pod nobenim pogojem ne bo odnehala. V Belgradu se širi glas, da se je avstrijsko vojaštvo pri Grocku prepeljalo črez Donavo na srbsko ozemlje. Dejstvo je, da so se podali en pehotni polk in dve eskadroni konjenice iz Belgrada proti Grocku. politični ogled. — Jugoslovanski minister straši zopet po vseh slovenskih časnikih. Kako nezijelo nazirjapje imajo nekateri ljudje o tem vprašanju, razvidi se iz tega, da zaliiteV.ajo ministra krajana, Ce ho^e» Slovenec kaj postati, potem seveda ga obsodimo sami na najnižjo ki ne zaslužijo na leto nad 2400 K, je že izdelana. ; Zavarovalne premije, ki znašajo zdaj pri bolniških blagajnah in nezgodnih zavarovalnicah iu5 mil. j kron, se pomnože nad 385 mil. kiron. Starostni in ; invalliditeini zavarovalnici samostojinjikov bo k uprav- \ nim stroškom prispevala država 2,000.000 K. Dr- j žava bo prispevala vsaki starostni renti 90 kron, f kar se pričetkoma ne bo poznalo,, ker se prično j izplačevati rente šele črez pet let in se bo znesek j le počasi dvigal tako, da prispeva država črez 40 j let približno 100,000.000 kron. Sodijo, da zbornica S nakaže predlog brez prvega branja socialno-poli- j tiškemu odseku, ki bo moral ostati permanenten. — Deželni zbor. Dne 27, oktobra je deželni j zbor razpravljal 0 predlogih za podpore vsled su- | še in drugih ujm prizadetim prebivalcem. Take predloge sta stavila tudi, kakor, smo že zadnjič poročali,. poslanca Robič in Roškar. Predlogi tb se izročili dtežttnemu odboru. Poslanec. iTergfiav in tovariši so predlagali regulacijo Ložnice pri Celju, pailanci Roškar, dr. Jankovič, Robič. in tovariši pa kmetijski pouk v ljudskih šodah, — Dne 30. okt. je poslanec Roškar utemeljeval svoj predlog glede upeljanja kmetijskega, pouka v ljudskih šolah. Pred- postati potem seveua ga oosou mo ^^ ; log se je izročil' šolskemu odseku. Roškarjev pred- stopin{jo. Vsakdo zna, da bi bil Prade celo neneva- j log s(j;glas; tako.le: visoki deželni zbor! Kakor . ren, ako bi ne imel Marcheta, Kleina in Djeršaio. zuano ni dosddaj noben6 obveznosti ljndsko-šolskega Ti so naši škodljivci, Prade jim_ tmntam le pokfaze, , DOuka glede silno nntrebnih veri v različnih w { pouka glede silno potrebnih ved v različnih kme-tijskih strokah. Ker pa večina učencev svoj pouk v ljudskih šolah skonča, je neobhodno potrebno, da [ se jih pouči tudi v osnovnih vedah umnega 1 kme-j tijstva. Šolski vrtovi nudijo ugodno priložnost za [ praktičen '.pouik, se pa žal pogosto ne porabijo na-- • ; menu primerno. Posledica je, da zapustijo kmečki ministra krajana, ampak strokovnega ministra. Ako | sinovi brez. osnovnih ved za svoj poznejši poklic bo vlajda njihove glasove potrebovala, potem bo jim j golo in tudi pozneje nimajjo priložnosti, da. bi se dala ministra. Ifr samo naša kratkovidnost bo kri- j v tej stroki tako izobrazili, kakor se dandanes za-va, ako ¡dobimo le ministra krajana. V zadnjem čar ' hteva,, vsled česar, potem niso zmožni za svoj po-su se je mnogo,; vse preveč o jugoslovanskem mini- j klic in oskrbujejo kmetijstvo brezuspešno. Zato sta-stru pisalo. Imenovalo se je tu;di ime dr,. ŠušteršiČ. . vijo podpisani sledeči predlog: Visoki deželni zbor kje nam naj Škodijo, Redimo, da do!b}im(o minilstra krajanM- Kdo mu' bo pa šel na roko? Zelo nespametno je tudi, da se naša zahteva po ministru obleče takoj v najbolj razdraižljivo obleko: jugoslovanski minister"!. iTo je taktična napaka. Sploh pa je naše naziranje, da Jugoslovani ne smejo zahtevati Takoj je ugledni dunajski časnik '"prinesel člianek proti dr. Susteršiču. Pisatelj ali pravzaprav inispi-rator jte gotdvo bil bralec naših liberalnih listov, V Časnikarskih krogih se je govorilo, da je informacije proti dr, Susteršiču dal dr. Ploj. Te govorice ne more preklicati. Ampak to vemo, da so največji neprijatejlji kakega našega ministra oni, ki največ o njem govorijo in pišejo. • «tuj sklene: „¡Deželni Šolski' svet se prosi, da spremeni učni načrt za ljudske šole na deželi tako* da so pouk v vinogradarstvu in sadjarstvu kakor, tudi v drugih kulturah, ki pridejo tu y poštev, v zadnjih dveh šolskih letili obvezno upelje." >—1 Poslanec '/TcrgCav je v zvezi z dr. H(rašotvpem in drugimi v deželnem zboru stavili predlog za uravnavo j potoka Ložnice. Pretečeni petek je ta predlog'v de- Delegacije so zadnji leden v Budapešti kon- želnem zboru tako-le utemeljeval1: Potok Ložnica, daje zasedanje. Izmed slovenskih delegatov so še go- j ki se vi-'e v velikih ovinkih skozi roldne okraje So-vorili dr. Korošec n dr. Susteršič. Dr. Korošec je Stanj, tiransko in Celje, dela pri trajnem deževju govoril o razmerah v Bosni in H&icog^vini ter se ! veljko škodo P° obrežnih travnikih in njivah. Po-ozirjal posebno na kmečko Sn dpjav/sko vptra,Sanje. 1 vodenj P?blatl seJ}° ter, °dnese & nF zgornje pia-Dr. Susteršic je z natančnimi podatki dokazal, ka- j S}1 rodovitne zemlje, vsled česar trpijo občutno ško-ko neresnična) so vladna porodila o ljubljanskem 1 prizadeti posestnik!. Nieredkokrat pa se udi do-Krvoprelivanju, in da je bilo streljanje soldatov pro- j ^pride povodenj ko imajo Posestniki trav- ti prepisom in popolnoma nepotrebno. Vofini mini- nik® m nJ,ve. bodlS1 s hlevskim, ttofhsi z dragim y " Vf * 1 1 ^ ! umetnim gnojem pognojene; vsa ta draga gnojila vzame voda seboj in vsi stroški in vtfe nade so posestnikom splavale , po vodi. Zlato je nujno potrebno, da se z uravnavo potoka Ločnice prej ko mogoče začne. Ker pa prizadete občine: Sv. Andrej naid Polzelo, Polzela, Sv. Pdter v Sav. dol.^ Goto vije, IZalec, Petrovče in okolica Celje ne zmorejo stroškov uravnave, zato stavijo podpisani poslanci sledeči predlog): Deželnemu odboru se nalaga, da v zadevi zaželjene regulacije potoka Ložnice vse potrebno ukrene, proračun jn načrt pripravi, vlaldo prosi za primeren prispevek in v deželnem zboru v najkrajši dobi stavi primerne predloge. Mala politična naznanila. Dne 29. oktobra: V Pragi so še včeraj po noči nemiri ponavljali. LvOvsko orožniško poveljstvo je poslalo sto orožnikov v Prago. — Ministrski predsednik baron Beck se je predvčerajšnjim posvetovali s raznimi avstrijskimi delegati, katerim je sporočil, da ministrska kriza še ni poravnana. — Nemški cesar pride obiskat našega cesarja dne 7. It. m. jn še istega dne odpotuje nazaj v Berolin. — Naš oesar je včeraj sprejel francoskega odposlanika, ki mu je izročil lastnoročno pismo prfedsednika francoske republike. Dne 30. oktobra: Finafnčni odsek ogrskega državnega zbora, je pričel razpravljati o proračunu za Joto 1909. — Na ukaz generalnega guvernerja je bilo, v Varšavi zaprtih več poljskih šol. Generalni guverner žuga, da ukaže polagoma zapreti vse ljudske Šole v Poljski, ako bodo poljski ster bo odredil nove preiskave. — Shod zaupnikov „Slovenske kmečke zveze", j .V četrtek, dne 29, oktobra so se v Mariboru zbrali ; zaupniki S, KL, Z, Prišlo jih je nepričakovano veli- ' ko število od vseh strani Spodnjega Štajerskega. Bil je res zaupni shod kmečke stranke,' ker so se ga. udeležili v več nego dvetretjipski večini sami kmetje, katerim se je tudi pridružilo jprecejšjnje število nagih vrlih mladieničev. Z radostnim upom boljše bodočnosti za naš narod nas je napoftnila) tista čista navdušenost in odločna znočajnost, s kajHero so se naši kmetje zavzeli za. obrambo ; svoje stanovske or- j ganizacije, pa tudi za narodne pravice slovenskega | spo dn je šta.j erskje g a ljudstva, Z ozirom na b^iž^joče se deželnozborske volitve se je sprejela naslednja resolucija: Odbor S. K, s Ž. se pooblašča, dai stopi, Če se mu to zdi potrebno in primerno, zaradi prihodnjih deželhozbtorskih voljitev z nasprotno stranko v dotiko, — Starostno in invalidno zavarovanje. Popol-nomiai izdelana predloga o starostnem in invalidnem delavskem in o zavarovanju . samostojnih oseb, danes iti služit, ne bojim se! Sla bodem, ali vera bo ravnilo 1 moje poti. K vernikom, luteranom, in sploh k drugovereem ne grem služit, za veliko denarja ne, za celi svet ne. (Naj si iščejo v službo ijudi svoje vere, če jih imajo!) Vzeli jn mi z' vero iudi poštenje. Jaz trdno verujem, 1 da Marija ne zapusti svojih otrok. Pomagala mi bode,, da najdem dobre krščanske ljudi. . Tam bodem zve^fta, skrbna, delavna, kakor me uči sveta vera, 1 in dobro. mi S otroci še nadalje bojkotirali državne ruske Šole bode! V. Jn če bi tako prišlo, da bi me Bog klical v < zakonski stan, tu še le bo vera ravnilo mojega dejanja in mehanja. Neverniku, zaslmiehovalcu cerkve in njenih služabnikov ne podam roke nikdar, tudi če bi imel zlate gradove! Rajši idem do groba sama in uboga svojo pot življenja!! In tako končam jaz svoj govor. Pač ni,cilo., da bi se tudi na Štajercem ne, kmetijskih šolah v; Grotenhofu in Mariboru upeljal pouk o zadružništvu, ker so absolventi teh šol poklicani doma delovati ea napredek zadružništva.' ; Posnemanja vredno, foocialueiuokratl ao po-4'Jali zadnjo nedeljo vsem trgovcem v Celju, ki še uosedaj) niso bili naročeni ua soc.aldemokratično glasilo, en, iztis „Arbeitervville"' z vabilom,; da list naročijo. Prihodnji teden bodo izdali seznamek vseh trgovin in gostiln, kjer imajo list „Arbeitervvtille" — in samlo ¡v te-te bodo odslej zahajali socialdemokrati. * Zadružna zveza v Ljubljani (pododbor za Štajersko) priredi v četrtek dne 12, novembra 1908 v hotelu „Beli vol" v ,Celju (graška cesta) sestanek raeh spodnještajerskih zadrug ter poučen tečaj za člane načelstva in nadaorstva. Začetek ob 8, uri zjutraj. Dnevni red: 1. Poročilo o delovanju pododbora v preteklem letu. 2. VoLtev pododbora. 3, .Ustanovitev skupnega zadružnega fonda t za Spodnje Štajersko. 4. Razna zadružna vprašanja. (Udeleženci imajo priliko, staviti razna vprašanja, izražati želje, nasviete ali pritožbe. 0. Poučen tečaj za člane načelstva in nadzorstva s sledečim sporedom: a) Dolžnosti članov in načelstva. b) Poslovanje zadruge. c) Revizija. Spodnještajertke članice! Skrbite za to, da k« bodo člani načelstva in nadzorstva vsake zadruge v najobimejšem številu udeležili tega važnega zborovanja, ker se bodo razpravljale za spodnj^tajjerske zadruge važne zadeve. Vsaka članica naj pošlje svoje zaupnike! — Pod,-odbor. — Opomba. Vsaka zadruga »ajj Čim preje javi Zadružni zvezi (oddeilek za Stiajersko) v Mariboru imena in Število udeležencev. * Stajerc bu,;srka zoper poslanca dr. Benko-viča. V številki od 25, oktobra t. 1). je ptujski lažnji-¡vi kjjjufcec nak'opič,i.l ce|lo gromado laži, obrekovanj in zavijanj zoper, poslanca dr. Bfenkhviča.i Sicer je za (vsakega poštenega filovekia sramota, Če: bi ga hvalil ali ne nap&ctal ta izvržek čjasnjkov, naqgrši vseh neraSktritafcskih listov; talko je dr. BenkbViču de v ^ast, da ga i Stajerc ¡še ni pozalbjlj. , Staflerc oČiCa dr. Benkovjlču, da hujska nekaznovano zoper nem-š3cut(arj|e, češ, da se skjriva za plašč imunitete, da ga ne more roka pravfice djoiseči. Kar se tiče hujskanja, povdarjjamo, da moren biti vsak zaveden Slovenec njemu le hvaležen, ker jtako neustrašeno ¡ljudstvu oči odpira. Dalje lažpjivi ldjuikec dr. Benkovi-ču očita izrajb^anje poslanske imunitete (nlekaznjivo-sti). koliko je gotovo, da stoji (vsak poslanec izven kazenskega zakona, pa ne za to, &ai bi molčal, ampak za to,, daj vfeiaikomu nai vsa us'a more resnico povedati. Kajkor volk v ovč|ji obleki p,a se nam zdi Stajjerc, ko drugim očita izrabljanje imunitete. Saj on v vsaki Številki izrablja neklaiznjfivlost, katero se mu garantira odi gotove strani. Ak'o bi zavladala na svetu takai nepr,:straSr!,ost, da bi tudi „Lažnjivega kljnkca" iz Ptuja po posta vf sodili), potem bi Štajercu hitro sajpe zmanjkaflo. Dokler Stajerc svojih izmišljotin, laži, obrekovanj in zavijanj ne pou,blesiti" med revizorji liberalne ^Zadružne zveze v Celju, ko pravi, da ni Imela Zadružna zveza v Celju nobenega opravka z ustanovitvijo nepotrebne liberalne posojilnice v Si-kolah. Ali je že tudi Miško R^icher padel v nemilost pri Joštu, ali je t— in to je menda pravo — to zavijanje le pesek v oči merodajnim krogom, ki se zgražajo nad nezadružnim delom liberalne Zadružne zveze v Celju. * V Celovcu se je vršil* dne 26. oktobra zaupen shod, h kateremu je „po ovinkih" — vabil ga ni nihče — prispel agitator Narodne stranke Miloš Stibler; priskrbel/ si je od dve,lil odbornikov posili-Nemcev neke posojilnice pooblastila, da sme na ta shod. Shofd je bil strogo zaupen . in se je opetovano naglašalo, da se vse zaupno obravnava, n Milo* v „Domovini" in „Zadrugi" poroča neresnične stvari, napada na vse strani, ako ravno ne ve, kako se je končalo zborovanje., ker je moral prej zapustiti zborovanje. Zakaj ne poroča o zadnjem dogodku ter o svojem nastopu, nad katerim so se vsi zgražali in s katerim je svoji Zvezi veliko škodoval. Zakiaj ne poroča o tem, kako je govoril v za-„nezadružnega" dela Joštovega, obsodil to delo, sam dil je namreč resničnost vseh naših izvajanj glede „nezadružnega" dela JoŠtovegn. o!>sodil, to delol sam pa misli, da sme še bolj politiko uganjati na zadružnem' polju kakor Jo" Kdor se želi teh udeležili, se naj oguia.si pri g. trgovicu Berdajsn, Prvo pre-uavianjje se •vrši; prihodnji torek zvječer ob osmih y stanovanju g. Berdajsa. m) Maribor. začelo kmalu zopet delo po naših izobraževalnih društvih'. Mnogo se imamo uč.ti, a imamo tudi veselje za to! 1 Kapola. V nedeljo, S. septembra priredi mladeniška, zveza za kapekko župnij» poučen shod ob 3 uri pop. pri g. D.vjaku, h kateremu so vsi prijatelji mlademške zieze, posebno pa možje, prijazno vabljeni. Uovoul no guv .rniic iz Maribora o gospodarstvu. Kapelčani in sosedje, ne zamudite te lepe prilike. Slovenjjraški okraj. s Šoštanj. Hlapcu Pavlu Hartlu so se splaši-| li minoli tdien konji. Padci* je pod voz in dobil ta-Ni čudno. tedaj3 da stane vsak • „živio" v Ptuju o do ko hude poškodbe, da je kmalu umrl, 10 kron, j s Razbor. 'Za zadnji surovi napad „¡Narod, p Nemške razgrajače! bo doletela vendar zar ' Lista" se je darovalo tukajšnjemu katoliškemu iz-služena kazen. Zoper Jožefa Sorko, sltikarjfUj v Go- obraževalnemu društvu 1 K 60 vin., za katere se sposki .ulici, ki je leta 1905 odpadle! od katoliške odbor naj topleje zahvaljuje. — Filip Lesnik, bla- vero s celo svojo družino, je vloženih 9 tožb. Tudi visokošolec in odpadnik od katoliške vere Rudolf Bratanič, eden najhujših posilinemcev v Ptuju, je v preiskavi pri okrožni sodniji v Mariboru, p Nemškim trgovcem le prede silno slabo, gajničar. s Velenje. V četrtek dne 29. okt. smo obhajali redko slavnost 401e'tnice učitelje vanj a n,ašega priljubljenega goopoda nadučitelja V. Brenoeta. Službe božje, ki >. je bila v velenjski cerkvi^ se je Dokaz zato so dopisnice, ki jih pošjiljajo slovenskim udeležilo lepo število ljudi. Sola je bila j polna Šo-kmetom v okolici s sledečo vsebino: „,Ptuj,< dne 30. larjev, tržanov, kmetov in kmetic jz bližnjefgp. oko-9. 1908. Kakšen vzrok pa vi imate, ker tako tloigo lice. Zlasti so počasrtili slovesnost g. pl. Adamovič ne pridfete v mojo trgovino. Gotovo veste v da pri meni dobro in po nizki ceni kupitie. Za jesen sem dobil posebno po nizki c,eni: sukno jn cajga za možko obleko, vatmol, borhande pisane in plave etc. etc. Tako tudi drugo lepo zimsko blago. Z pozdravom A. F. H." p Pozor, slovensko ljudstvo V V zadnji svoji seji so po poročilu nemških Jistqvi ptujski mestni očetje, katerim načeluje Ornig,i dovolili gimnazijskemu dijaškemu podpornemu društvu svoto 100 kron kot podporo,, toda le pod tem izftiejcnim pogojem, da noben slovenski ,dijak ne sme dobiti od tega niti vinarja ne; ta predlog, katerega je stavni Zobozdravnik dr. Treitl, je bil enoglasno sprejeli. Čudno je to počenjainje dr. Treitlna,r ki kaj rad sprejema tudi slovenske kjronce, ki ubogim slovenskim dijakom jie privošči niti vinarja ne. — Imamo dobrega slovanskega zobozdravnika na Ptuju, g. dr. Stuheca; on je tudi koi zdravnik za vse bolezni na •najboljšem glasu. p Ptujski Nemci: V svoji razburjenosti nacl z baronico in grofico Adamovič-Mensdorf. Gospod župan Skaza je oddal gospodu nad/učitelju v imenu občinskega zastopa,, ki je bil polnoštevilen pri tjej slavnosti, častno diplomo za zasluge, katere si je pridobil za. šolstvo velenjska ojbčine, skozi 36' let. Slavnostni govornik je bil proi dr. K. Verstovšjek iz Maribora* ki je • v imenu bivših (.učencev slavil svojega nekdanjega učitelja in zlasti označili težavni poklic pravega ljudskega učitelja. Orr^tmi/al je tudi v govoru, da So bili domačini vedno zadovoljni z velenjsko Šolo, radi /tega bi pač bilo nespametno, če bi se je sedaj izogibali. Govor je napravil globok utis na navzoče. V kratkih toda jedrnatih besedah se je zsahvalil za delovanje ¡tudi šolski načjelnik gospod GorŠek, kmet iz Bevč. Gin-Ijivi so bili nagovori učenke Stoazie, ki je dejkila-mirala za to slavnost nalašč sestavljeno pesem g9 dr. Medveda, in pa male Nežje, ki je s pogumom slavila g. nadučitelja. Petje ¡¡e bilo lepo, zlasti ugajala igra, katero je vodil niliadi šolar kot učitelj. Take šolske igre bi bilo treba večkrat prire- Slo,venci, ki nočejo veo v njihove trgovine, ne- ve- ¡ jati. Gospod učitelj Skaza izražia, gospiodu naduči- do več, : kaj delajo. Začeli so sedaj svoje.; to je nemške trgovce bojkotirati, n. pr. pekarja Starija, kier so izvohali, da se ta mož ni udeležil septem-berskih pobojev proti Slovencem. Slovenci pa pridno zahajajo mimot peka Orn.ga v Stalrjjevo in Potočnikovo "trgovino po pecivo. tel ju v imenu učiteljstva, ki je priredilo na predvečer tudi lepo podoknic.o, najiskrehejšo čestitko in se zahvaljuje zlasti gospodu dr, Vierstovšeku, ki: je od prvega počeltka sprožil misel na to slavnost, za njegov trud in sodtelovanje. Gospod naflučijjelj se' globoko ginjjen zahvali vilam govornikom za le- ptujski okraj. p ¡Ptujske novice. Dne 23. oktofbra je umrl tukaj Anton Predikaka, ki je še služil pod Radec-kyjem ia se je udeležil vojske .v Italiji, r- Isti dan je umrl tudi Martin Kojc, oče davčnega pristjava v Ptuju. p Ze poka! V Ptuju se je neki; posilinemški trgovec izrazil, da mora trgovino zapreti, če bo še tri mestece tako slabo tržil. p Ptuj. Vsled hujskanja od spodnještajerskih Nemcev, med njimi tudi trgovcetVi in gostilničarjev, je graški mestni svet napovedal bojkot slovanskim kmetom. Istotako je sklenilo mesto Ljubno! Kmetje, zahvalite se spOdnještajerskim Nemcem za to (dobroto! Poljubljajte Še nadalje šibo, s katero vas bijejo! p Ptuj. Nemci so zajSeli veliko bojjjkotno gibanje proti slovenskim kmetom. Naša poslanca dr. Ploj in dr. Jurtelja nas pustita v tem boju popolnoma same. Plov^od d^ugiod so w takih teža|vnili trenot|iih poslanci ob strani svojih volilcev. p Ptuj. Nemci po St/ajerfsktem ;lo začeli veliko gonjo proti slovenskim , kmetom. V vseh nemških listih so se objavile notice, ki dovolj jasno kličejb Nemce, naj od slovenskih kmetov ničesar ne kupujejo. Taki prijatelji so Nemci našemju kmetu! p Ptuj. Po ptujski okolici vlada med kmečkim ljudstvom veliko razburjenje, ker se po nemških listih tako vstrajno hujska proti pridelkom slovenskih kmetov. To hujskanje / izvira iz vfrst spodnještajerskih Nemcev in nemčurjev, ki na vsak način hočejo uničiti slovenske kmete. Siidmaftrka ne zadošča več, sedaj so začeli z bojkotom proti slovenskemu kmetu. p Sv. Barbara v Halozah;, Ky s. izobraževalno pe govore, in prirediteljem te slavnosti. Spomin na društvo priredi jubilejni mladeniški shod dne 8, no- nekdanjega učitelja hranijo trajno bivši učenci v vembra pri Sv. Ani, barbarski podružnici tik drav- svojih hvaležnih srcih. Gospodu nadučitelju. želimo skega mosta. Mladeniči in možje iz obmejnih far iz še mnogo let,; da jih preživi y veselju in zado-Haloz in g polja, pridite, 'da proslavimo letošnji ju- voijnosti s svojo častito. gospo soprogo in pridnümi bilej ter se navdušimo za vzore: vero, tlom, cesar- otroki. ja! Na shodu govori odpOsUarfete K, S. Z. iz Ma- j ~ " ~ ny| _ " ~ ribora ter odbornik „Mtajdenišike zveize". Začetek ob^ f% a «i i g Sf \ OkfAl lh uri po službi božji, ki bo pri Sv, Ani. Zaklju- j či se slovesnost z večernioami pri Sv, Ani popoldne \ k Konjice^ Glavna dobrota denarne organiza- ob dveh.) Sv, 'Ana, ki se lepo ozira po haložkih vin- ; cije, ki jo ustvarja Kmečka zveza po Spo&njem Sta-skih vrheh ter žitnem ptujskem polju, vas zberi pod jerskem, je pač ta, da ne dela nepotrebnih stroškov svoje okrilje veliko Število. ' onim, ki potrebujejo denar. Ti1 so itak podpore po- p Od Velike nedelje se nam poroča: Po ko- ; trebni, zato jih ni treba r,aldi tega še iposebej sku-maj enok'ínem službovanju med. namj nas jei zapu- ; biti. Naše kmečke posojilnice opravijo vse same, one stil gospod' kaplan M. Kristovič. Bil jie splošno pri- ne dajo izsesavati prosilcevr, one ne slečejo še bolj ljubljen.- iZlelimo mu tudi. na novem kraju mnogo ¡ podpore potrebnega, ampak skuhajo mu pomagati z sreče. — Naša dekliška organizacija žal jako slabo i najmanjšimi Stroški. iTo Se na¡men dlenianne organi-napreduje. Saj pa tudi nimamo vodnika, ki bi nas ] zacije Kmečke zveze. Povedali smo pa to, ker libe-vodil in skrbel za našo organizacijo, Mladeniči so ¡ ralni oderuhi trosijo krive vesti o naši organizaciji, v tem oziru mnogo , na boljš/em. Zato pa, dekleta, j k: Grušovje. Dopisnikoma umazanega „Sta-vzdramite se!. Pokažite, da imate tudi ve smisel za jerca", ki obrekujeta prihovsko Marijino družbo in organizacijo, da ljubite' svoj narod, in ne dajte se j pa njenega voditelja, povemo tiho na uho, naj v prekašati od mladeničev! V združenju je moč! prihodnje mirujeta, slicer bbmo razkrili o¡ njiju p Sv. Lenart, pri Vel). Nedelj?. „MHaden&ška stvari, ki jima ne bodo ljube, zveza" ima v nedeljo, Vine 13« novembra poučen shod. Mladeniči, agitiraj,te! p N*rapl|8 pri Majapola. Ket udje „Slov. krneč. zve?e" so pristopili dne 29. oktobra t. 1. in so vpi»čali udninn ti le gosp. dje: Juri Lorber. Franc Širec in Anton Fister Kmetje, zdru?ujmo se! Celjski okraj. c „Mlinar in njegova hči", žalojigra v petih dejanjih, v Celju je iznenadila 'celjsko občinstvo. 4 Mla/lo izobraževalno društvo, s samimi mRadimi, nevajenimi diletanti, je v občno ¡zadovoljnort uprizorilo to za take moči precej težavno igro. Neka-1 V Ljutomeru se išče naroden steklar. Ker tere uioge so nadarjeni diletanti in diletantinje Ljutomerski okraj. daleč na oknog ni slovenskega, steklarja, je obsta- prav li0 mojstrsko proizvajali. nek tu zasiguren. Nia razpolago ima že prav lepo šitacuno z magacini na prav ugodnem prostoru v trgUv Nata.nčneia pojasnila daje izi prijaznosti uredništvo „,Slov. Gospodarja." 1 Ljutomer. Kakor slišimo, še v občino Slam- c Duhovne? vaje za mladeniče pri Sv. Jožefu nad Celjem se letos začnejo 16. novembra, to je v ponedeljek zvečer. c Pristransko ravnanje celjskega magistrata. Na zadnjem sejmu so slovenske črevljarje potisnili njak vedno zahaja en izvod smrdljivega ptujskega nazaj na neprimeren prostojr, enega slovenskega Stajterca. G. H., i li Še ne vesfte, kaike namene ima črevljarja iz Ljubljane so celo napodili. Kaj, bi ta list? Upamo, da bote storili kmalu svojo dolžnost rekli Nemci, ko bi prihodnjič na semnjih slovenske ter poslali Štajerca nazaj, odjkoder je prišel občine nemškfe trgovce zapodile!?! < >r;, <>P. * c Tretji liberalni list )w Cedju. List Zadru- Najhujše še pride. Pogreškovv imenikih ne sme taj-ga, ki je še nekaj časa bil gospodarski list, je kre- nik popravljati, ampak komisij^ eko kdo z reklama-"" 7 :iibei«aliiio-iK)lit:6uo pot. Zadnja cijo opomin na '¿aice pogr|eške, Jarnovič je delal po uil popoln Oiha^TiiJ/ liMi^alniOi h politično pot. Zadnja :j cijo opomin številka. niMa^.^'zaostaja za Domovino, in m N, svoje. Nekaj pogreškov ie popravil sam v pričo Obeh Listom. Jošt in Štibler hočeta drug drugega preko- - i «mfarfi» nriSla m mVhmcnin « siti. Rre-skrbeflo ste bode, dia» dobi poljedelsko ministrstvo in splošna zveza, na Dunaju to uradno, Strokovno gladilo , v roke, To bo najboljši oMgovor na razne, resnih ljudi nevredne denunoijacije! c Celje. iV.Domovini se čitajo pritožbe o našem ljudskem šolstvu., Pridružujemo se jim, ker so popolnoma opravičene* .Obenem pa inoramo dvigniti obtožbo proti liberalnim ¡poslani en,osobito proti Rob-lekus, ki se za to vprašani ti ^resueio, ¡malo briga, čeprav leži okoliška šola v njegovem volilnem okraju. V., državnem zboru pa vkljjiub vsjemui temu glasuje za Mlado ali pa se skrije, kadar bi trebalo nastopiti proti vladi. < , , c Celje. 231etai 'Milan Fürst je ukradel* posestniku Antonu Savinc jz hleva , krajv» in jO je hotel na sejmu prodati. Ker se j|e< sumljivo vedel, je bil aretiran in tako je prišla tatvina' na dan. Bil je,dne 30. oktobra obsojen na 18 mesecev težke J6ÖG. C Grad Bežigrad ,pri Celgn so kupili gg. Belec, Pult in Rafiica, c Braslovče. Dne 28. in, 29, oktobra je komisija preskušala in potrdila nov betonski most črez Savinjo pri polzelslem kolodvoru. To je v petih letih trefiji betoneiki most iv vranskem okraju — v braslovški občini Dolg je m m, Širok v tiru 5 m in ima tri svode, ter jje za 20 m krajši kakor slični letuški. Stroški za to stavbo kakor tudi za leseni most, koji je moral rad.i prometa biti postavljen za Čas stavbe, t. od 1. avg, do 29. oktobra, so znašali okroglo .36.000 kron. Dva Voza, vsak po 600 kg, se smeta srečajti na novlih betonskih mostovih. Letuški in p dizelski most sta vranskjemui okraju v öa st in okolicama v kras. c Dvojezični napisi. Dopis v vašem čisl. listu iz ižalca, da bi izginili na naši rodni zemlji nemški napisi kot kričeči dokaz premflnuftega nemškega paševanja, je tudi nas gorjance Solčjavane razveselil. Sedaj naj pride tudi Gornjesavünaka dolina na vrsto. Tu vidimo žal Še vejino sramotne nedostatke in pojave mlačne brezbrižnosti nekaterih gostilničar duhovnikov* Ko je 1 omisija prišla in reklamacije z imeniki primerjala, ni setveda našla v imenikih skoraj ine pogreškov in je dala na občinsko tablo tak odgovor nabiti, kakor da so bile reklamacije prazne. To je hudo, Jarnovič se pa smeji ,v pest. Nar. stranka je lahko polnosna na njega, , , q Šmarje pri Jelšah. Na nplošno željo se prekrasna ter res ganljivi* igra, ki je tudi pri nas predzadnjo nedeljo zelo povoljnq uspevaš, namreč: „Dve materi", v nedeljo J dne 8.. novembra ponovi. Sedeži prve vrste po 1 K, ostali po 60 h, stojišč^ 301 h. Vrši se pri gospodu Habjanu. Vabimo k obilni udeležbi zlasti sosede. Začetek, takoj po ve-černicah ob 3, ¡uri. c Šmarje pri. Jelšah. Nad vse slovesno smo sprejeli našega novega gospoda; deklana, mnogo-i čast. g- j Ivana Bohanca. 2e v Grobelnem : so jih | pričakali gospodje duhovni eobratje ter jih je v ! imenu dekanije pozdravil gospod župnik Gajšek. . Na! domačem kolodvoru so jih pričakovali šmarski 1 tržani ter jih je pozdravil gospod župan Feriinc. i Ob spremstvu požarnikov spremljali so jih do cerk-! ve, kjer jih ppezdravi gospod nadiučitelj v imenu šole, Marijina družbenka pozdravi \f sredi bfelo oblečenih deklic in izroči šopek svetih cvjBtjic. V ■ imenu župnije pozdravi gospod provizor Cerjak ter gospod župnik Zdolšek. Vernemu { ljudstvu pa so jih v cerkvi predstavili preč. gospod dekan Ca!' v nedefljo, na dan Vseh svetnikov, v prelepem i govo-j ru. Pomenljivo se je oblačni dan v četrtek popoldan ob prihodu preljubijenega nam gospodaj dekana j razjasnil — tako upamo se bode tudi v dekaniji vreme zjasnilo!. I c Šmarje« pri Jelšah. V nedeljo dne 25, okt. , t. 1. so naša dekleta pokazala kaj znajo. 'Igra ' „Dve materi" ni malenkost, a uprizorile so jo tako dovršeno, kakor izvežbane igralke. Najtežjo nalogo j ste imeli Ludmila in Olga, a pi*av te dve ste se ; tako uglobili v svojo nalogo, da smo pri nekaterih nastopih mislili, to ni igra, ainp/ajk resnični živ-ljenski prizor. Pa tudi vsa druga dekleta so prav i pošteno izvršila svojo nalogo. Čast jim! V veliki Habjanovi dvorani bilo je ljudstva natlačeno do zad- jev. obrtnikjov in trgovcev, ki , bi morali i dobrim j njega kotička. Vse je m veliko pozornostjo' sledilo f»r*lAcln*M VMITri VJilU t> i.? o Iri IT* /T rvV^i T>1U T .1 llKn OiTT» frAr. I__• ___ _________I____ „« Z ~ T----- « zgledom prvi bftjti, Rojaki v Mozirju, Ljubnem, Gor njemgradu, birž na delo, da< ne bo pri vas ne enega dvojezičnega napisa več, Eldlino Rečica je brez madeža v tem oziru. Daines opozarjam samo na Mozirje, kjer sd ¡še vedno razni veliki nemšjki napisi na prvih mestih, n, pr, „Hotel Kaiser v. Österreich" v gostilni pjiji TruntkoVimi Tonu iz; B|oÖner „Uhrmacher und Handelsmann"; pri vdovi Fr:. Fidej, „Na-tural-Verplleg^station, .„Hotel zur Post",, trški javni napis „Weg zum Bafcl" in pri gostilni sokola g. Iv. Lipoid zraven napisa „Narodna gostilna"' veliki nemški napis „Bierhalle". V Ljubiji pri g. Alojzu Gri-Car ni nič boljše; poVsod vse polno mrčesa, Mozirje slovi kot nekdaj narodni trg, ker tukaj si je razvil peruti prvi Sokol na Štajerskem pred 30 , Je ti. Prjdi iijega duh zopet nalzaj an razdeli nekaj več sokolske kreposti in ljubezni do domače grude med tiste, ki v te verujejo. Proč e, bojazno in strahopet-nosljc. bodimo srčni, zajvjedni! Dalno^ledni Solča-van. •c Mozirje. Pri nas imajo Še zmiraj nekatere gostilne dvojezične napise. Tega p(ač nismo pričakovali od mojzirskih napredtn}j|aikov, ki, se tajco radi štejejo za nia,rodne Slovence, Nek gostilničar je že odstranil svoj dvojezični napis. Videl je, da so ,se začeli ljudje njegove gostilne ogibati. Kaj pa slavni „Hotel zur Post" ? Alj Je ta samo za Nemce, ker se v njem samo nemško govori?, M)oz\irčani, v2jdra-mimo se! Pokažimo, da smo Slovenci in da z veseljem d.elaimo za narod. Besrfle mičejo, vzgledi pa vlečejo. c Laško. Sprevodnik J. Flasch je prišel po nesreči z nogo pod vlak. čegar kolesa so mu odtrgala, vse prste na desni nogi. c St. Jur ob Taboru. G. baron Frid. Wi'ten-bach Je prodal vefcposestvo 0\i/štrca za 360.000 K. Kupil ga je Italijan, lesni trgovec. c Dramlje. Narodni List od 29, oktobra dela v dopisu odtod korajžo svojim prijateljem, da morajo prihodnjič tu in na Ponkjvi ■ naprednjaki zmagati. Volilno zgodovino preglejte, če deluje občinski tajnik in vodja Narodine strankie Jamovi'^ tako, da bi še mogel kak pa^neten Človek goreti1 zal naprednjake. Za voll.itve na sfpjomlad je Jarnovič vse Jako imenitno pripravil, da so bile volitve popplnoma ovržene. Jarnovič je torej krfiv, la je občirta imela strogke za imenike in da je čez 200 volil cev - volilni dah brez has-ka moralo preživeti. Mu bo k|do za to hvaležen? Po ovrženih volitvah bi pričakovali, da bo JarnoviČ nove imenike zastonj sestavil. Ne, oUjina mu mora zopet šteti. Bo vsaj boljše imenike naredil kakor na spomlad. Kaj še! Dal jih' je drugemu za 10 K delati. Ta flruigi je veliko volilcev in . okoli 200 hišnih številk spustil, nekatere volilee krivo vpisaj, davek premenil. — Imeniki so slabi. Dali bi se popraviti z davčnim zapisnikom. Kje je ta zapisnik? Več ljiu-di si naj pogleda imenike; bodo že priŠH pogrešikom i a sled. Trti vp^ftiamo. kdo si naj upa iti pogedati imenike? Se duhovnika sta komaj smela do njih'. — j igri dn po vsakem nastopu se je slišala burno odo-; bravanje. Največja zahvlala za ta izredni užitek pa ! gre S. g, kaplanu Sinku. Le vrlo naprej! Take i igre šo najboljše izgojevalno sredstvo za naše ljudstvo! c Trbovlje. Za društveni dom v Trbovljah so nadalje darovali p. n. gg.: K. Čok, Jesenice, 1 K; J. Dekorti. Ljubno, 5 K; J. Hriber-nik, Braslovče, 2; V. Janžekovič, Svečina, I K; M. Schmid, Solčava, 4 K; H. Verk, Videm, 2 K; J. Kosi, Celje, 12 K; M. Strakl, Sv. Peter, 2 K; na godovanju Terezije HraBtel v Zagorju, 14 K; strok, društvo trboveljskih paznikov, 10 K. Srčna hvala vsem! Ne zavrzite tudi drugih poslanih Vam položnic! c i&OEirje. Kat. slov. izobraževalno društvo priredi v nedeljo, 15. novembra t. 1. ob pol tretji uri v „Hotelu Ilirija" žaloigro „Mlinar in njegova hči". Zraven igra društveni tambnraški zbor. Društvo vabi k obilni udeležbi od blizu in daleč. c Zibika. Zahvala. Gospod Simon Strenkl, učitelj v pokoju in posestnik na Tinskem, razdeluje vsako drugo leto obleko med revne šolarje in šolarice, ter se je lani obdarilo 38 otrok. Letos se je blagi dobrotnik zopet spomnil revne šolske mladine in je dne 17. oktobra 1908 dal tridesetim otrokom kot jubilejni dar snov za zimsko obleko. Za to izvanredno darilo izreka v imenu obdarjencev tem potom najtoplejo zahvalo: šolsko vodstvo in krajni šolski svet Zibika. Breilškl okra). b Mestni očetje v Brežicah so baje, sklenili, delovati na to, da se vsi slovenski uradniki} prestavijo iz Brežic. Ti gospodje, ki žive,- od žu^jev slovenskega kmeta, imajo pač veliko domišljavost. „Kacenjammei4" ne bo izostal. b Radi; obrekovanja poslanca dr. Bpnkoviča — kaznovani! Te dni sta bila v Brežicah kaznovana brivec Pajdasch ter neki Stersche, trgovski pomočnik pri Mattheisu, radi obrekovanja poslanca dr. BenkoviČa. £Jeki fotograiskj pomočnik, iz Celja, je bi] tudi tožen, pa jo je pravočasno popihal, jia bi j se s izognil občutne kazni! ¡Lažnjivi kljukec iz Ptuja! Pridi sem, da te postavimo pred sodnika; ne skrivaj se za gvoje prijatelje! b ^Trgovina Mattheis M, Brežicah jo na prodaj. Da, da; našemu kmetu se odpirajo oči;'zato i pa je treba, pravočasno dobiček iz njjegovih žuljev varno spraviti. b Pozor! Pred meseci je prinesel „Slov. Gospodar" notico o R. Šegi, ki je popolnoma ' odgovarjala resnici. Dostavimo le io, da je sedaj sestra g. R. Segla poravnala v Rajhenburgu njegove dolgove. b Protestantovska služba božja v Brežicah so je vršila te dni. Udeležili, so se je razni nem-škutarski trgovci! b Občinski tajnik Scliallon ima zopet tožbe na hrbtu: radi nevarne grožnje proti, poslancu dr. Beinkoviču, radi neopravičene ovadbe proti nekemu rt'o Venskemu uradniku itd. <, b Dopisnika ptujskega ..Štajerca." v Brežic.ah sta baje lekarnar Hans, Znideršič in odvetnik H-.Tanesch'. b Brežice. Brežiški nemškutariji je prilezlo srce zopet nekoliko izza hlačic, odkar se je bila celi mesec navzemala junaške korajže v senci orož-niških bajonetov. To se je pokamlo v noči od ne- delje na pondeljek, ko je dala vsa slovenske hiše prelepiti z raznimi Kolompnoviini ¡žegni, namreč s številko „Štajerca", ki napada med drugimi posebno srdito našega p^ianca dr, Benkoviča. Policija se- a». . -veda ni mogla nič videti, kdaj in kako so ti čudeč- veliki. b Odbor za psmoč pcgorelcem v Senovem pri Rajhenbnrgu priredi dne 8. t. m. v prostorih restavracije „Unschuld" v Rajhenbnrgu dobrodelno veselico z bogatim všporedom. Posebno opozarjamo cenjeno občinstvo, da bode sviral na gosli nekaj točk z izredne dobrohotnosti naš slavnoznani slovanski umetnik g. Simonie in Reke; istotako sodeluje tudi slavni pevski zbor „čitalnice" v Brežicah. Začetek ob 4. uri popoldne. Srečolov. Vstopnina 1 K za osebo. Z ozirom na dobrodelni namen se preplačila hvaležno sprejemajo. Iz drugih slovanskih de{eL ,t Volitve v Slov, Plajbteirgu na Koroškem je vlada ovrgla. Slovenci so zmagali dne 28, • oktobra v vseh treh razredih. Nasprotniki so strašno poparjeni. f Nemška žalost. Koroške „Freie Stimmen" so jako solzave.. Napisale so članek: „Klagjenfurt — zweisprachig!!!" Ti trije klicaji marsikaj pomenijo. .Vzrok tem klicajem je znatna narodna pridobitev, katero je koroškjim Slovencem izvojeval g. dr. Brejc. .'Okrajno sodišče celovško je doslej slovenske vloge zavračevalo, deželno sodišče se je pa sedaj izreklo, da so slovenske vloge dopusfne. t Gorica. Dno 25. oktobra so se zvečer na plesišču v neki gostilni v Gorici! sprli vojaki in civilisti. Vmes je posegla policija. Ker se je ti tudi slabo godilo, je začela streljati na vojakei. Nia ob h straneh je bilo mnogo ranjenqeiV. ¡Vojaki, ali ne najdeto nikjer drugje zabave, kakor na teh nesrečnih plelili, katerih nasledki so, /ali bolnišnica ali pa zapor ? t Novice iz Gorice. Dne 24. oktobra ob 546. uri zjutraj je v vojaški bolnišnici mirno v Gospodu zaspal pešec Jožef Stern, doma iz Zgornje Pol-skave, star še le 22 let. Rajni zapušča žalujočo mater, posestnico na Zgornji Polskavi, brata ter omoženo pestro. Lansko lete je bil poklican, da izpolni svojo dolžnost, da dosluži tri Iteta vojaške službe. Se predno dosluži,ono leto, ga tifus položi na mrtvaško poštelj, daleč od doma, od ljubljene matere, katero je zadnjo noč nemilo klical na pomoč. A matere Je od nikoder ni bilo, ki bi mu podala mrtvaško svečo v roko. Se ie zjutraj je z Bogom spravljen sladko zaspal, rešen vsteh teižav našega stanu. Priprostega pogreba, kfateri je bil dne 26. oktobra popoldne, so se udeležili brat, sestrin mož, nek prijatelj od doma, od stotnije vse moštvo in Častniki z vojaško godbo. Solze so nam zablestele v očeh, ko so na Prestavskem pokopališču njogove Mesne ostanke spuščali v hladno zemljo, daleč od njegove domače župnije. N. v m. p. ! Drobtinice. d Ameriška pravica. Nek moški jammrl v Ameriki, ker je čilez mero užival alkohol. Zapustil je več otrok brez vseh sredstev. Otroci pa so tožili tri krč-marje, h katerim je oče največ zahajal, češ, da s" oni krivi očetove smrti. Sodnik ee je usmilil sirot in-! je obsodil krčmarje na 180 tisoči kron odškodnine. KrČmarji so se sicer brajnili, toda sodnik jih je opozoril, naj bodo veseli, da jih ni zaidelo hujše, ker bi jih sodišče moglo obsoditi tudi zaradi — hudodelstva umora. Tzvifni pa so ti Amerilcajnoi. >..i n,-^ />9>v £5Šobns d Zblaznela kraljica. Portugailska ktraljica-mati, stara mati sedanjega portugalskega kralja, je zblaznela. Tako globoko jc nanjo lani vplival umor njenega sina portugalskega kralja in prestolonaslednika. Zblaznela kraljica si domišltjuje, da so njene roke in njena obleka obliit,e s krvjo. Književnost. § Osnovni nauki O narodnem gospodarstvu. Spisal Valentin Žun, c. kr. linančni kom:S&.r. Založba (Narodna Wnjig»rna v Ljubljani. Kny*iga razpravlja o sledečih za gospodarstvo velevažttidh vprašanjih: L Predpogoji uspešnega razvoja gospodarstva. II. Pridobivanje dobrin (produkcija)/. III. Kroženje dobrin (cirkulacija). IV. Razdeljevanje dobrin (distribucija). V. Trošenja dobrin (konsumpcija). VI. Zgodovinski razvoj narodnega gospodarstva. Knj|iga obsega 320 strani in stane 3 Krone, g pošto 3 krone 20 vinarjev. Najnovejše novice. Dr. Ivan Dečko je dne 3. t. m. v Gradcu umrl. Ž njim je spodnji Štajer zgubil najbolj žilavega narodnega boritelja in izbornega organizatorja na gospodarskem polju. Ko bi živel dr. Dečko zdrav in čil med nanti, gotovo bi ne prišlo pri nas do razpora, kajti duševno in po značaju je visoko nadkriljeval celjske liberalce, ki so mu radi in neradi morali slediti. Eden njegovih glavnih ciljev je bil v zadnjih letih, dati Celju slovenski značaj. Brezobzirno je korakal proti svojemu cilju. Toda prestrigla ga je bolezen, in liberalne pigmeje še lazdirajo sedaj isto, kar je dr. Dečko zgradil. Veliko je pretrpel dr. Dečko tudi v Mariboru, kjer je bil koncipieut in vodil „SHdsteirisehe Post". Sodnija mu je delala veliko preglavic, toda dr. Dečko je bil prebrisana glava ter si je znal pomagati. Slava njegovemu spominu! T5 ojasnik o inseratih daj s upravništvo samo tistim, ki priložijo vprašanju znamko za 10 vinarjev. Loterijske številke. Dne 81. oktobra 1908. Gradec 7 .i 76 24 44 1 Dunaj 4 9 20 24 74 Enonadstropna hiša z gostilniško obrtjo, se prostovoljno pod lahkimi plačilnimi pogoji proda. Naslov v upravništvu. 786 Lepo posestvo, v lopi legi, 10 minut od Št. Pavla, četrt ure od tovarne, hiša in gospodarsko poslopje novo postavljeno, 6 oralo* njiv in travnikov, kakor tndi p*t minut oddaljena novozidana hiša s sadonosnikom, se proda skupno ali na drobno I Vse je v najboljšem stanju in tudi pripravno za gostilno ali drugi obrt. Popraša se pri Ferdinandu Vedenikn v Št. Lovrencu pri Št. Pavla pri Preboldu h. št. 1. 268 Posestvo, 10 oralov obsežno njive, gozd, travniki, hišna in gospodarska poslopja v dobrem stanu. Naslov v upravništvu. 889 Sprejme se pošten, zanesljiv močen hlapec. Naslov v upravništvu. 903 Dobroid iča gostilna četrt ure od Maribora odsaljena, h kateri spada tudi nekaj polja, se po coni proda. Naslov v upravništvu. 894 Novo perilo šiva in staro po pravlja neka žena prav po nizki ceni. Naslov v upravništvu. 895 Prva Ififia Kovaško orodje kompletno, ostrine iz litega jfkk za dve vrtali s precepom. Velika rezDa klnpa s t rim i levimi, pet desnimi vijaki vse za 240 K proda I •nudim. Mlad obrtnik so želi seznaniti v svrho fcenitve z izobraženo kmečko deklico, ki bi imela 3000-4000 K dote. Ponudb« s sliko pod „Srečna bodočnost" na nprav-ništvo „Slov. G«sp " 913 Proda se prostovoljno malo posestvo z novo opeko krito hišo v kateri je mala prodajalna, na lepem kraju, vse v najboljšem stanju. Pred hišo je velik vrt in njiva. Primerno bi bilo za kakega obrtnika ali penzijonista, blizu farne cerkve sv. Petra v Sav. dolini pri Celju. Več se izve pri Antonu Švigelj, h. št. 75, istotom. Proda se po ugodni ceni. 911 unnnnnnnun Slampilje iz kavčuka se dobijo v tis- j karni sv. Cirila v Mariboru. j posestnik in trtnar, Spodnji breg, Ptuj. 1 i Ivan Vertjak, Pridnega hlapca, ki ima skrb za živino in razume poljsko delo, se takoj sprejme. A. Grušovnik, dekan v Hočah. 862 100 kg čiste strdi, po 85 kg vkup, kg' i 1 K 40 vin. ima na prodaj Andrej Tihole v Ledini pri Sevnici ob Savi. Pristno blago se jamči. 918 Rokodelec 30 let star iščem pošteno in spretno nevesto ki bi imela ne preveč zadolženo posestvo, ali na stanovitni vodi žago ali mlin. Poprave se ne votra-šim, ker to delam sam. Naslov: I*an Mali, upravništvo Slov. Gospo Jar, v Mariboru. 916 V Celju j»'na prodaj davka prosta hiša, ki vrže na leto 1000 K dobička. Zraven hiše je lep velik vrt. Oddaljena je dve minuti od tovarne. Proda so za 16000 K, ostane pa lahko vknjiženih 12000 K. Natančnejša pojasnila daje prodajalec Anton Kucher, pekarski mojster pri Sv. Duhu v Lo-čah- 809 Pozor, kmetje in fantje! V moji lekarniški praksi, katero izvršujem že 26 let, so mi je posrečilo s časoma iznajti sredstvo za rast brk in las, proti iz- f adanju las in za odstranitev prhlja luskin) na glavi, to je Kapilor št I Cena je (fraoko na vsako pošto): 1 lončič 3 K 60 vin., 2 lončka 6 K. Prosim, da se naroči samo od mene. Naslov je: P. Jurišii, lekarnar v Pakracu, Slavonija. Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem. prči za šo'e in peči za kurjavo z žaganjem, %aites!Jiv» «uiiijofe slanioreznice priporoča po nizkih cenah domaČa Ivrdka Trgovina z železnino „MERKUR" P ffflajdic, Celje. Zajamčena umetna gnojila, nepremočne plahte za vozove in komate. Zoper ogenj in vlom varne b'agajne. Šivalni stroji. Naznanilo. Podpisani naznanjam, da imam za letno dobo 1908/ 1909 15 tisoč na suho cepljenih amerikanskh trt na prodaj in sicer: 5000 šipona, 4000 sil vanea 3000 žlahtnine bele in rudeče, 1000 renskega rilčka, 1000 belega bur-gundca in 1000 muškatelca. Vse trte so moJne in dobro zaraščeue kakor letos malo kje. Za v jesen odvzete trte prodajam 100 komadov I. vrsto za 14 K, za na spomlad izkopane po 15 K 100 komadov. II. vrste prrdajam po 8 K 100 komadov. Trte so cepljene na podlago Riparija portalis. Za v jesen odvzete trte sprejemam naročila do 20. novembra, za na spomlad pa, dokler bo kaj v zalogi. Franc Ilolc, 981 posest, in trtničar v Zagorcih, pošta Jnršinci pri Ptuju. Pozor vinorejci! Naznanim, da imam veliko množino amerikanskih tr za oddati in sicer: cepljenke: na Rip. Portalis. \ Cena I. vrst« za 100 kom. 16 K. L^ški rizlec Silvanec Burgundec beli Traminec rodeči Šipon (Mosler) Burgundec beli Rup. Montikolo. divjaki : Riparia Portalis ) Cena I. vrste Rupestris Montikola in Solonis. ) 100 kom. 3 K. Oglasiti se je pismeno ali osebno pri Ivanu Novak, 924 pos. in trtnar. Sv. Urban pri Ptuju. Cepljene trte I. kakovosti vseli najboljših vrst na običajnih podlagah imajo za oddati: I. štajerska, trsničarska zadrnga, pošta Juršinci pri Ptnju; trsničarska zadruga pri Sv. Bolfanka pri Središču; trsničarska zadrnga v Ljutomeru; trsničarska zadrnga v Žetalah pri Rogatca ; 865 Ceniki so na zahteva nje brezplačno ua ra/.poligo. :: Ne okušaj, dokler ni vode zraven! :: jesifiewa esenca, bela in rudeča. 1 liter velja 2 K. Od 10 litrov naprej pošljem franko vsake železniške postaje. Kakor se rasno potrebuje, naj se zmeša 1 liter 80®/o jesihove esence s 30 ali 24 ali 14 litri čiste «tudenčne vode in izvrsten jeBih je gotov. Namizno in bučno olje 1 liter po K 140 in 1-60. Zaloga pri: R. BraČko, 544 trgovcu v Ttuju v novi poštni hiši. Pri gnojenju travnikov, deteljifeč in strnišči s Tomasovo žlindro, superfosforom ali kostno moko naj se nikdar ne opusti gnojenje z Kajnitom alipak£ soljo Pojasnila za te, kakor za druga umetna gnojila podaja brezplačno Landwirtschaftliche Auskunftsstelle des Kaligyndicates O. m. b. H., W raj, Rau.berg-a.sse, 11, I. Kalijeva gnojila ima v zalogi in jih prodaja po zelo nizkih cenah trgOYinazMez. in poljedelskimi stroji „MERKUR" P. Majdič, Celje katera naznanja ceno z obratno pošto in pošilja 869 poučno spise zastonj. Ustanovljen leta 1867. JHiiSffliBIftljBPil Varaždinskahranilnica.Varaž Hrvaško. Ustanovljena lela 1867. M— Akcijskcga kapitala in rezerv 830.000 K. Sprejema vloge od 5 K naprej in je obrestuje do preklica s A % Renfni davek plača zavod «Uši? HPIPBP m fiHM^fl ** W ' Ip .¿^llllLP mm $ m J»| ^ ateiste®^ - . - ¥ Gornji Polskavi en Pragarskem ima tvrdka K. & R. JEŽEK veliko zalego vseh vffct kmetskih strojev in se vsem kmetom posebno priporoča. V zalogi so vedno vitli ali gepelni, predležja mlatitoice, slamoremice, reporezmee, mlini za jabolke, grozdne stiskalnice, žitne čistilnice, drobilni mlini, brane, plugi itd. Podpisani posrednje naročila na vse vrste kmetijskih strojev, sesalk, bencinovih motorjev, motorje na plin, stroje za opeko, opreme za opekarne itd. — Zmerne cene, ugodni plačilni pogoji, tudi se vsa popravila sprejemajo in po nizki ceni zaračunijo. Zastopnik in oskrbnik zaloge Franc Kampnš v Gornji Polskavi pri Pragerskem. 434 Frotin, revmatizem, trganje po udih, celo najtrdovratnejšo bol odstrani hitro in gotovo samo iz rastlinskih Bnovi sestavljeno na znotraj uporabljajoče „Remmlovo protinovo in revmatično olje". Mazanje ne hasne nič. Steklenica z navodilom uporabe 6 K. Veliko sijajnih zahvalnih pisem. Eem, Pharm. laboratorij Kari Bemmel, Landshnt 113 Bavarsko. 851 Kmetijsko društvo Št. Jur. ob juž. žel. sprejme pod ugodnimi pogoji učenca, ki je dovršil ljudsko šolo. Prednost imajo taisti, ki so se že v tej stroki izobraževali. Nastop takoj. 925 Milan Hočevar-Celje Glavni trg štev. 10. Priporoča za napravo domače pijače posebno žobro pripravo ali tvarino, tudi sa vse vrst žgaaja Olja, Švicarskega sira, ogrske salame, kave 1 kg od 2 K naprej, rogatsko in radajnsko kislo vodo, galico, žveplo in rafije. 180 j Jaučim m dobro in solno postrežbo, aznanilo. Naznanjam posestnikom vinogradov, da bom imel letošnjo jesen in prihodnjo spomlad precejšno množino na suho cepljenih trt na prodaj. In sicer: šipon, silvanec, laški rizling in žlahtnino belo in rudečo, vse trte so cepljene na Rip. portalis in muškat cepljeni na moatikolo. Vse trte so dobro zaraščen« in dobro vkoreninjene. Cena je I vz. za v jesen odvzete trte 140 K 1000 kom. za na spomlad pa 150 K 1000 kom. Cena II. vrste je 80 K 1000 kom. NaroČila za v jesen odvzete trte sprejemam do 20. novembra, za na spomlad pa, dokler bo kaj v zalogi. Frasic Murcič. posestnik in trtničar v Senčaku, Sv. Lovrenc v Slov. gor., p. Juršinci 877 pri Ptuju Št. 14 zdravstvo. 0 Podpisani odbor razpisuje s tem službo okrožnega zdravnika, zdravstvenega okrožja Ljubno v Savinjski dolini z letno plačo 1640 K. Slovenščine ali katerega slovanskih jezikov zmožni prosilci naj svoje običajno opremljene prošnje tu sem vložijo do 30. novembra t. 1. Odbor zdravstvenega okrožja Ljlubno, 15. oktobra 1908. 906 Načelnik: Fr. Juvan. Patent, krvna krma „Lucullus". Pri pravilni uporabi postanejo svinje vsak dan 1 kg in še več težje. Cena krvne krme, „Lucullus" 28 vin. kg. Ako se odvzame najmanj 50 kg, so zaračuni samo po tovarniški ceni: Zaloga v Maribora samo v novi špecerijski trgovini Leopold Gusel, V^T^ll^»^ Kupujejo se deželni pridelki kakor: pšenica cves, koruza fižol itd po najvišji ceni. — Priporočam nadalje svojo veliko zalogo vsega špecerijskega blaga samo sveže in čiste kakovosti. 890 Čitajl ^lORAVl Ji. «ASO^ Zahvaljujemo se vsem cenjenim prijateljem in znancem, ki so se kljubu slabemu vremenu v tako obilnem številu udeležili pogreba naše ljube in blage hčere, soproge, matere, sestre itd. Elizabete Protner roj. Slik, ki je po mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti dne 24. oktobra v Gospodu zaspala. Pred vsem se zahvaljujemo prečastitemu g. M. Strakl-H, za njihor pretresljiv govor ob odprtem grobu, g. kaplanu J. Krajnc, ter gdč. pevkam. Št. Peter pri Mariboru, 30. oktobra 1908. m Žalujoč! sorodniki. lavonska i i. Ta je napravljena iz najboljših gorskih zelišč — ter se izvrstno in z najboljšim uspehom vporablja proti zasta relemu kašljrc — boli h v prsin, — prehlajenja v grlu, hri- Cvosti, teikema dihanju, astmi — pljučnemu kstaru, suhemu S^ju, tfberkulosi i. t. d. i. t. d. Delovanje izborno, vspeh siguren. C obe, je fraako na vsako pošto ca £ steklenici 3 K 40 vin., 4 stekleni oe 5 K 80 vin. po povzetju ali se poi^e denar naprej. —• Manj kot 2 steklenici je ne po&lja. Prešine, ds 68 naroča naravnost od: IT? G£6 P. JMfPŠŠiČ% lekarnarja v Pukrtro it. 201. iSlavonija.) g M H C > vi t e •O >H a> h •v « c p. <4 •O H O M Grobne spomenike različnih oblik, 5 iz različnih trpežnih .1 marmopjev, m 'a 3 a ■n S po konkurenčnih cenah f- nadalje delavnico umetnih cerkvenih del priporoča 642 Trncenc Smernik, oblastv. preiskušeni ia koncesijonirani kamnoseški mojsler. Cslje-Zavodna, ob potu k romarski cerkvi Sv. Jožefa, pet minut ob postaje. © « pat TJl * o m mm Karo! Kocijančič kamnoseški mojster MARIBOR, sama ScMilerstrasse 25. 1 izdeluje ali&ije, jsrllnice, podobe in vsa drugg stav-bimka del» iz kamna, žrfJ., spomenike itd, ¡ggofovllcnlh nagrobnih «po-¡g 45« msnlkev. SSp Vsi marmornati oltarji v baziliki v Maribora so moje delo. Jožef Pfeife w Hočah pri masr*iboi*ii torarna za kmetijske stroje in za železo. Izdeluje v velikem številu najnovejše in boljše rezalnice za klajo, ki režejo za konje in govejo žival, v dolgosti od 6 do 150 mm, ali od V4 do 6 colov. K. M. H. Cena 120 kron. Jamstvo eno leto. Popravila strojev točno, po ceni. Slovenci,'zahajajte y domačo tovarno po stroje! Prodaja se tudi na obroke. Izdeluje tudi rezalnice za repo, sesalke za gnojnico, vitelje, raznovrstne mlatilnice, čistilnice itd. itd. po najnižji ceni. Drozgalnicezasadje.najbsljšasistema. Ceniki 1§P se pošljejo brezplačno. «>« 823 Ceno posteljno perje. 1 kg aivepa, pnljeneira K 2 —, pol belega K S 80, belega K 4 —, prim» perje mehkega kakor puh K 6 —, veleprima ogla.ieuega najboljša vrsto K 8—, mehkega perja (puha) sivega K 6-—, belega K 10 —, prsnega pnha K 18'—, od 5 kg naprej pcitnine prosto. arejene postelje iz gostonitega, rdečega, modrega, rumenega ali belega inleta (nanking»), pernica, velikost 170X118 «m « drema zglavnieama, te dve 80X58 em, zadosti napolnjeno, z novim, sivim očiSienim, košatim in stanovitnim perjem K 16 —, napol maha K 20 maha K 24 —, pernica sama K 12 —, 14 —, 1«-—, »glavnica K S-—, 8 50, 4'—. raipoiilja po povietju, zavojnin* 898 zastonj, od K 10.— naprej poštnine piosto Maks Berger V Dešenicn štev. 235, ^nmava. Karne ugaja,«e zameni ali pošlje denar nazaj. Ceniki zastonj in pošt. prosto. Zahvala. Vsem velocenjenim sorodnikom, prijateljem in znaneBm, ki so nam povodom naše ljubljene soproge, matere, ozir. babice Terezije Šalamun, izrazili svoje sočutje med dolgo boleznijo in dragi pokojnici z udeležbo pogreba izkazali zadnjo čast, izrekamo najprisrčnejšo zahvalo, zlasti se zahvaljujemo čč. oo. minorilom ptujuskim. č. g. vikarju Pšundru v Ptuju. — Bog naj ji da večni mir in pokoj ! Sv. Trojica v Halozah, 31. oktobra 1908. 927 Kart!n Šalstaun, o. Bernardin Šalamna, »opreg. a i nori t. Kargarita KBhler roj. Šelaian«, Jožef Koliltr, Vinko Kohler, sestra. gvak. gin. © S-* I« a o e*® 2 ► ® M xn o a os N O S ° ® a o .2.. a _ a-s o M o* >00 H "S »H ® a T3 ® bi A .a ® M t: S n 05 to en »tí cá rt «S O CU d> rt cn O a o ■m o o x> o h cj S ® 1-2 a > M M a M J* ® a S " o a o —* ÍH Oj ® ® S h o CLh M S-, "3 N a a ■ M ® »O rt 02 "S ° S o > a 95 'S S su ta <35 £SJ rt .=> iS N ~ ■ >—, ■ ce.lž M a| 2 a a w c« ® t->M O O, G 3) t» N ag? _ ® 2 > LSJ {3~ si Za šolo! Kupujte svoje potrebščine, kakor: papir, zvezke, peresnike, svinčnike, risalno orodje, radirke itd. le v narodni trgovini VILKO WEIXL, Maribor, Gosposka ulica 33. — Velikanska izbira razglednic, kejih čisti dobiček jo deloma namenjen dijaški kuhinji v Mariboru. •4&-4&-4Č- Eáisa n&redna trge- vina s mairafaktar. Ik ipeeadisMaiblageai , llMl €ž> - -mo» priporoča občinstv« »voje velika, nova zaloge. Ceca niska, postraž. teisa, Kdor fcois dobro kapftS, ¡ton 5 narodno t?go*frw t veliki »logi, k».tsor tudi matraee, divani, otre£]e postelje ter ogledala po najnižji ceni. Frane Pleferšek, Maribor Koroška cesti št. 10. Biroji M avoji m S Ho^a trgovina Fr. Bureš, urar. očalar in zlatar TspithoffGsa cesta IS, priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih zlatih, srebrnih in niklastih ur, očal, dalnogledov, raznovrstne zlatnine in sre-brnine po najnižjih cenah. Garancija več let. Vsi popravki se točno ln :: hitro izvršijo. :: „CROATIA" gitlas fcrvalka EfcVžfggaiBics., sgiiBTftati sd gfcžinesvobodnega in kr. glav. aestažagrež»« .CROATIA', osnovana na temelju vzajemnosti, sprejema v zavarovanje proti požaru in vpepelitvi po blisku nepremičnine vsake vrste: hiše, gospodarska poslopja, tvornice, mline itd. ter premičnine., kakor : hišno opravo, gospodarsko orodje, opremo, stroje, blago, žito, blago v trgovinah itd. po jato ugodnih pogojih in nisltiii cenah. Vsa pojasnila daje: ?odrnžn!ca ,CH0A¥IA' v Trsta, Carno it. 1= eselitev trgovine! Naznanim slavnemu občinstva, da sem ss z mojo trgovino preselil v Poštno ulico št. 8, ter prosim tarti tukaj za cenjeni in mnegobrojni obisk, 2 veUspošt?syanjem FELIKS ROP, trgovina z manufaktnrnim blagom, ISaribor, Poštna ulica št. 8. kupujemo pri JOŽEFU ÜLÁGA ? MARIBORU. Tegeihofova ceata štev. 21. Zato # ker se tam dobi najboljše blage po najmlii eesK as sicer za jesen velika izbir za možke in Ionske obleke, najlep&e svilnat-? robce, predpasnike, žensko in molke perilo, vsakovrstne preproge, vse najboljša vrste. :: :: :: Ni res, da so meni Nemci trgovino tako zbili, da ne morem prodajati, res je pa, da so mi pobili tri table z napisi in okna na stanovanju, kar pa promet popolnoma nič ne ovira. Ker so moji napisi sedaj slabo čitljivi, prosim da se natanko pazi na trgovino z razbitimi taljlami na voglu Grafike in Rotovske ulice, ker to je prava slovenska trgovina, kjer se vse blago prav solidno iu pošteno pro daja. Vzorce pošljem proti vrnitvi na vse strani franko in zastonj. R. Strmecki, Celje Trgovska hiša z mannfakturnim blagom na debelo in drobno. = Pri pošti = Tegeifežfava osst« 48 priporoča veiao svete pivo, izvrstna domača vina ter Mrzle ln tople jedi. Mar. Meden. Tovarna za oiinske srieika ================ v Hafiju ■ izdeluje s parnimi stroji iz najboljše, večkrat piresalrt» gline priznane najboljše izdelke, kakor: patens.ivaatj zarezno in vsakovrstno drugo strešno opeko, opeko *& zid, za oboke, dimnike, rekontra - opeke, plošč« n tlak, lončene cevi itd. po najnižji csnl. Saloga tudi v Mariboru, Cesarska cesta, pri kaaanarji 4. 81 «atHt, s a i mestne lekarna pri i kr. orlu Hsi!s«lfei*a», 6iav«l trg sir», S5. p@ieg mestne hiše. Kapljice za svinje Soier^na Je izvrstno in poskušeno zdravilo za rdečne bolezni. Gotovo pomaga, že bolani svinji se lahko daje Škrat na dan ena mala žlica. Cena 1 steklenice 1 K. Najboljša zdravila za domače živali ima in vsak ilau po poštnem povzetju pošilja Mestna lekarna F. Prnll-jeva poleg mestne hiše. ! I Glavna zaloga BAETHEI,NOVEGA apna sa pokiajo H Ram« vrsfe travnega, deteljnega, gozdnega in vrtnarskega semena priporoča m ScslijSn trg ¡ svoji k svmm RJaliia® 'i Narodni dom. Malfiiji li m]- HHfit BitISff. Bf — sntniii«, zlsfsfas fs f#¡9 ill peiaih'j.; iSS*M* EBjSSr saiž Jisgjs. I Manufakturna trgovina RUDOLF H^VVELKA V PTUJU priporoma slavnemu občinstvu svojo veliko in novo zalogo raznovrstnega volnenega ter periinega blaga za ženske, kakor tudi najnovejše Stofe za moške obleke po primemo nizkih cen$h. — Pesfretba točna in sfra^o soiidsai Priporočam se slavnemu občinstvu za izdelovanje oblek za gospode in fante po najnovejšem kroju ter po jako nizkih ceni. Z velespoštovanjem krojaški mojster Maribor, Šolska ulica. 786 Franc Divjak, slikar In pleskar v dlarlboru, župnijska ulica št. 7. se priporoča č. duhovščini in siav-aemu očinetvn v izvrševanje najfinejšega in prostejšega slikarstva in pleekaretva po zadovoljni ceni. 365 SLOfEHOI! 923 POZOR! S T 1 lil I J n VILI¿i napadai brivec, •»••»"-»-'S-se vsem si. občinstvu priporoča. Maribor, Koroška cesta 7. zraven Cirilove tiskarne. IIW ZA DIJAKE ZNIŽANE CENE. Dem@frij ISiuma^ kotlAP --- Ji^trcs-lc >Po^t3tsm nU^ in MLA.M'OSK^Ifc» Sf.it'JSííSi-'íi®; feí.. 1& jtríporoís «fsjtovftiüm kaftovíiccía kvtit to e*jboljsv itó^aMe«, pri kxterib jasč! »t dobro is «rpefeo delo, S* ^svmm IM Salta-«* «.«tajéis «ari «iafe bi mfktg »o ujlioljtt j.eaž; 1 * Spodnještajerska ljudska posojilnica t registrovana zadruga z neomejeno zavezo Grajski trg št. 2 v hiši gostilne pri črnem orlu (Schwarzen-Adler). hranilne vloge se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 4%, proti 3 mesečni odpovedi po 41/,. Obresti se pripišujojo k kapitalu 1. januarj» in 1. julija vsakega leta. Rentni davek plača posojilnica sama. posojila se dajejo le članom in sioer: na vknjižbo proti pupilami varnosti po 4s/4°/oi na vki\jižbo sploh po 6%, na vknjižbo in posestvo po S1/»0/» in na osebni kredit po 6*/«. Nadalje izposojuje tia zastavo vrednostma papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v Svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plaža le kolek e. Uradne ure so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. dopoldca in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, izvzemši praznike. — V uradnih urah se sprejema in izplačuje denar. pojasnila se dajejo vsak delavnik od 8.—12. dopoldne in od 2.-—5. popoldne.