Posamezni izvod 1.30 SIL, mesečna naročnina 5 šilingov. Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — Uredništvo in uprava: Celovec-Klagenfurt, Gasometergasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Franjo Ogris, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Celovec-Klagenfurt 2, Postfach 124. Letnik XIII. Celovec, petek, 14. februar 1938 Štev. 7 (823) Volivci se bodo morali odločiti Minulo nedeljo je potekel rok za vlaganje kandidatnih list. Pričela se je borba volilnih strank in skupin za glasove volivcev. Ta borba bo- od dne do dne bolj silila k odločitvi za kandidate tei ali one od vloženih list. Tudi zadnji volivec bo moral resno in trezno pretehtati, kateri listi kandidatov boi za prihodnjih šest let zaupal upravo in gospodarstvo v občini, na dvojezičnem ozemlju pa tudi doprinos k ureditvi odprtih vprašanj Odnosa države do naše manjšine V smislu člena 7 Državne pogodbe. Številni razgovori in posvetovanja za. sestavo kandidatnih list V vsaki občini dokazujejo, da se pomembnosti le-tošniih občinskih volitev zaveda Vsaka volilna stranka in skupina. Zavedajo- se jih tako sile pristašev blaginje, enakopravnosti in napredka V občini, kakor tudi sile nestrpnosti, nacionalne in socialne mržnje, ki živijo in procvitajo v napetem vzdušju in nesoglasju med ljudstvom. Med tema dvema skupinama sil je v bistvu padala odločitev pri postavljanju posameznih list in med tema dvema silama bedo odločali tudi volivci. Kakor že vedno- pred volitvami zadnjih desetletij, tako se tudi to- pot pojavlja skupina kandidatov in Volilnih agitatorjev, ki Več ali manj odkrito- — kakor pač to zahteva lokalna taktika — išče volivcev s ščuvahjem kmeta proti delavcu, domačinov proti doseljencem in narodnih ne strpnešev proti slovenskim prizadevanjem za uresničitev določil člena 7 Državne po-godbe, pri čemer se skušajo posluževati tudi razdvajanja: slovenske manjšine na Koroškem. Ta skupina; je- bila deležna na-tevnost sunkovite pomoči in vzpodbude iz ust zveznega ministra Grafa na zadnjem občnem zboru koroške DVP v Celovcu. Od! kandidatov in niihovih režiserjev ki so zveznemu ministru Grafu ploskali, ko je namigoval na izselitev ljudi, ki v tolmačenju določil člena 7 Državne pogodbe nisoi njegovega mišljenja, ne mo-lerno pričakovati niti trohice razumeva -ni a za potrebo zadovoljive- izvedbe določil Državne pogodbe olede pravic naše manjšine-, niti ni mogoče verjeti, da bi se priborili dol spoznanja:, d!a je- treba skrbeti za blaginjo, enakopravnost in napredek vseh občanov in ne te njihove politične skupine. Pri Volilnih strankah in skupinah s takimi kandidati je- niihoVo ime res popolnoma postransko-. Precej vsteeuo je, ali so- se predstavile pod imenom »Oster-reichische Volksn-artei«, »Freihe-itliche Parter«, Einheitsiliste ali kakor-koli že, kajti ne ime- Volilne stranke ali! skupnosti, temveč duh in miselnost njenih tvorcev sta tisto, za; kar gre in kar odbija. Živahnost in aktivnost, ki se je po občinah pokazala pri vlaganju kandidatnih list s strani pristašev blaginje, enakopravnosti in napredka prebivalstva občine, kažeta, da- razgledani in razsodni ljudje po naših občinah odklanjajo duha in miselnost, ki vejeta iz kandidatnih list DVP ali PPO ter njihovih kompromisnih tvorb. Še bolj kakor pri zadnjih volitvah se je tokrat pri sestavljanju kandidatnih list pokazalo močno stremljenje in prizadevanje našega ljudstva, da spravi čimveč sposobnih, demokratično mislečih in široko razgledanih ljudi V nove o-bčinske odbo-ro. Razen izjemei treh ali štirih občin so se naši razgledani ljudje Otresli ožine- preteklih desetletij. Sestavili so- kandidatne liste in izbrali za kandidate ljudi, ki so vedno spet dokazali, da se znajo postaviti za demokratično upravljanje in skrbnost v gospodarstvu občine in ki po svojem značaju jamčijo, da se bodo zoperstavili nacionalističnemu hujskaštvu ter Francija hodi nevarna pota Francoska kolonialna politika v severni Afriki povzroča Franciji vednoi Večje skrbi in postaja zadnje čase vedno- bolj očitno, da odgovorni politiki polagoma zgubljajo živce in razsodnost. Lei tako je mo--goče razumeti piratske ukrepe francoskih oblasti proti jugoslovanski in poljski mornarici, ki so v svetovni javnosti izzvali precejšnjo negodovanje. Posebno- sramotno početje, ki je imelo za posledico splošno ogorčenje, pa si je Francija privoščila zadnji teden, ko je- njeno letalstvo bombardiralo tunizijsko! vas Sekiet Sidi Jusef ter je bilo pri tem barbarskem napadu 75 oseb ubitih, nad 100 pa ranjenih; poleg številnih poslopij je- bilo- c-b tej priložnosti uničenih tudi več avtomobilov medna-rodhega Rdečega križa. Vest oi tem barbarstvu, je povzročila v vsem svetu silno razburjenje in so se tudi najožji prijatelji Francije- — Anglija in Amerika — odločno1 postavili proti takemu reševanju očitne krize V severni Afriki. Tunizijski predsednik Burgiba je- takoj cdpoklical svojega poslanika iz Pariza ter zahteval, da se morajo Vse tuje čete umakniti s tunizijskega ozemlja, poleg tega pa je Tunizija predložila zadevo- Organizaciji združenih narodov. Svetovni tisk je ne glede na politično-linijo* najostreje obsodil francoski vandalizem ter splošno pisal le- o »namernem umoru« in »dejanju popolne blaznosti«. Londonski list »Scctsman« je med drugim zapisal, da francoski napad predstavlja katastrofo za Zapad in. je zaradi tega prišel čas, ko bosta Velika Britanija in Amerika mc-rali zaustaviti katastrofalni tok dogodkov in se javno izreči proti francoski politiki v severni Afriki. Tudi v Franciji sami je vojaško nasilje nad tunizijsko Vasjo povzročilo hude težave in so vladi očitali, da prepušča svoji vojski preveč samostojnosti. Odgovorni politiki pa so se končno postavili na stran poveljujočih oficirjev, ki so zakrivili napad, ter skušajo prikazati celo stvar le kot odgovor na trajna izzivanja Tunizije. Vendar se pri tem svojem stališču očitno tudi sami ne počutijo! dobro, o čemer govori tudi pripravljenost Francije, da Tuniziji plača primemo- odškodnino-, kar končno ne pomeni nič drugega kot p-a slabo vest. V političnih krogih prevladuje splošno mnenje, da je napravila Francija, s tem napadom največjo napako zlasti tudi za: radi tega, ker se je doslej vedno borila ptoti internacionalizaciji alžirskega pro-biema, dočim je zdaj tudi drugim državam dala možnost, da, se vmešavajo v njene zadeve v severni Afriki. Tudi Južni Tirolci se borijo za obstanek kot narodna celota Prejšnji teden so- se Južni Tirolci odločili za pomemben korale ter so parlamentu V Rimu predložili zakonski osnutek c deželni avtcnc-miji za Južno- Tirolsko-. Ta svoj korak so utemeljili s tem, da je zadnjih deset let pc-Kazalo-,. da na italijanski strani ni volje- za uresničitev avtonomije in izpolnitev določb Pariškega sporazuma o Južni Tirolski, zaradi česar so prišli do zaključka, da je treba iti to- edino legalna pot, ki naj bi privedla do spremembe sedanjega položaja, avstrijske manjšine v Italiji. V zvezi s to odločitvijo je vodja Južno-tirolske ljudske stranke v bazenskem občinskem svetu dr. Silvius Magnaga izjavil med drugim naslednje: Za nas Južne Tirolce Pariška pogodba ni uresničena. Pri interpretaciji Pariške pogodbe je treba upoštevati njen nastanek in njen namen. Njen očitni namen pa je, dati Južnim Tirolcem jamstva, da bodo tudi v bodoče lahko obstali in živeli kot narodnostna skupina na rodni zemlji. Zaradi tega je d uresničitvi mogoče govoriti šele takrat, če so ta jamstva tudi dejansko dana. Južni Tirolci smo sicer za sodelovanje med narodnostnimi skupinami, ne pa za absorbiranje ene narodnostne skupine po drugi. Vendar pa pogosto razumejo pod sodelovanjem absorbiranje južnc-tirolske narodnostne skupine. * Koroški Slovenci imamo k tem besedam le en sam komentar, namreč ta, da1 bese- SLOVENSKA FIZKULTURNA ZVEZA Športno društvo Zahomec vabi na V. mednarodno prireditev smučarskih skokov za Ziljski pokal ki bo v nedeljo, dne 16. februarja 1958 o-b 14.00 uri V ZAHOMCU Na prireditvi bodo- sodelovali poteg koroških športnikov tudi tekmovalci iz Jugoslavije in Italije. Razdelitev nagrad bo- ob 17. uii v gostilni pri Rihku. Vsi ljubitelji zimskega športa prisrčno vabljeni! se v občinskem odboru zavzeli za pravičnost do vsakogar, ne glede na socialno- pripadnost, narodnost in veroizpoved, da bo sleherni občan c-b enakih dolžnostih deležen tudi enakih pravic. Na videz je slika imen volilnih strank in skupin po naših občinah za te volitve sicer posebno pestra, vendar odločitev o-b kolikor toliko- trezni presoji ne bo- težka. To- velja, tako za, tiste o-bčine, v katerih že ime volilne skupnosti odraža zaželje--no širino, prav tako pa tudi za tiste kraje (treba je priznati, da so- med temi tudi posebno zavedne občine), v katerih so- šli naši ljudje s tisto avstrijsko stranko, ki je že vsa, leta, kazala največ razumevanja in širine ter jamči, da se bo tudi v bodo- če dosledno zavzemala za pravice- in enakopravnost vseh občanov na, vseh področjih vsakdanjega življenja. Prav enakopravnost pa j© tudi v občini pogoj za mirno- sožitje- in s tem osnova blaginje in napredka v o-bčini. Dobro vemo, kdo- je proti enakopravnosti prebivalstva obeh jezikov na šolskem in up-ravnem področju, kdo- je vzrok gospodarske zapostavljenosti občine in zaostalosti njenega prebivalstva, saj imajo V tem oziru že bogata spoznanja in izkušnje. Zato kandidatom iz tega kroga naš kmet in, delavec, obrtnik in inteligent svetega glasu ne morejo dati. Glasove naših volivcev zaslužijo le kandidati, od katerih vemo, da se bedo zavzeli za vsestransko enakopravnost vseh občanov. de, izgovorjene o avstrijski manjšini v Italiji, v polni meri veljajo tudi za našo manjšino v Avstriji. Sicer nas gotovi ljudje xna. Koroškem in v Avstriji čudno radi ; r:ir.l.'j>ye. . ,T\vžiy'h diur.V- šolah skušali orga- Knjižnice v Sovjetski zvezi Po statističnih podatkih, ki so jih objavili v Sovjetski zvezi, je trenutno v tej državi kakih 400.000 najrazličnejših knjižnic, v katerih hranijo skupno poldrugo milijardo knjig. Poleg tega imajo v Sovjetski zvezi tri knjižničarske institute, sedem knjižničarskih fakultet in 58 knjižničarskih srednjih šol. Kako močno: so razširjene knjižnice v Sovjetski zvezi, kaže tudi naslednja primerjava: Dočim pride v Sovjetski zvezi ena knjižnica na 1360 ljudi, pride na Švedskem šele na 5000 in v Veliki Britaniji sploh šele na! 82.000 prebivalcev. Knjige Mohorjeve družbe v Celju Mohorjeva družba v Celju je letos izdala štiri knjige, namreč: Koledar za leto 1958, ki ima 182 strani, nadalje tretjo izdajo »Kuharice« Marije Remčeve na 176 straneh. Tretja knjiga je Antona Trstenjaka vzgojno delo »Človek v ravnotežju, ali nauk o značaju za vsakogar«, četrta pa je 109. zvezek Slovenskih večernic, v katerem je objavljen roman tržaškega pisatelja Alojza Rebule »Klic v Sredozemlje«. Naklada Mohorjevih knjig znaša letos 80 tisoč izvodov. nizirati delavnice, v katerih bodo: strokovni učitelji seznanjali mladino' z zanimivostmi tehnike. Prav tako pa pripravlja tudi armada vrsto razstav, na, katerih bodo mladim, obiskovalcem pokazali sodobno Vojnoi tehniko. Mimo tegai bodo enote armade spremljale pohode mladine skozi znamenite partizanske kraje ter omogočile, da bodo: skupine ja sVoijih po-hedih preko radiooddajnikov in brezžičnih telefonov v stalnem stiku s svetem. Seveda tudi pionirji pri prireditvah v okviru mladinskega praznika ne bodo prikrajšani, marveč bodo prav njim, v veselje in zabavo pripravili vrsto zanimivih privlačnosti, kot so tekmovanja, z malimi avtomobilčki, izstreljevanje malih satelitov ter druga presenečenja. Pripravljalni odbori po; republikah ter centralni pripravljalni cdbor v Beogradu imajo že zdaj polno dela, da bodo pri pripravah za Dan mladosti povezana res vsa društva in organizacije, v katerih dela mladina. Vsi se trudijo, da bi ostal Dan mladosti vsej mladini v nepozabnem spominu. V okviru priprav za, mladinski praznik bedo razpisane tudi lepe nagrade, tako- za mladinski zabavni roman, za glasbeno; dele*, za scenarij za: film mladosti, za osnutek značke mladosti itd. Za! zmagovalce v tekmovanju med občinskimi komiteji mladine pa bodo! spet pripravili nagrade v obliki kipa »Simbol mladosti«. MED NOVIMI KNJIGAMI Že zdaj se pripravljajo na Dan mladosti Dr. MIRT ZWITTER 55 lužna Tirolska—manjšinski problem Nemcev (Ob desetletnici ltaltjansko-avstrljskega sporazuma v Parizu) Socialni demokrati v nemškem delu dežele niso pridobili pomembnejšega vpli Va. med Italijani v Trentinu je bil njihov Pomen mnogo večji, čeprav so bili poi svo-ji opredlelitvl do države razdeljeni na dve nasprotni skupini: Starejša smer ' je zagovarjala sodelovanje z avstriisko državo, mlajša struja pa je stremela za priključitvijo k Italiji. Sožitje Nemcev kot državne večine s tedanjo italijansko; manjšino v Trentinu Pa bomo osvetlili še v posebnem poglavju, ker je morda najbolj učinkoviti dokaz dvoreznosti nacionalnega šovinizma in za nas posebno zanimivo. Nič manj važen pa ni pregled pclitič-nega razvoja južnotirolskih Nemcev kot nianjšine pod Italijo. Ze leta 1919 so se namreč ločene politične grupacije konservativcev, krščanskih socialcev ter razne nieščansko-1 iberalne skupine združile v skupni »Deutscher Verband«, ki je zastopal enotne interese manjšine na vseh področjih. Socialni demokrati, ki s,e v te zvezo niso vključili, vsled številčne šibkosti ir. posebnih razmer v konservativno-kmeč-ki deželi niso prišli do veljave. Strnjenost, politične organizacije ima v položaju manjšine brez dvorna posebne prednosti. Prepreči se cepljenje sil in sredstev, zadržanje do partnerja ali nasprotnika ostane enotno, strnjeni nastop Vzdržuje in dviga zavest skupnosti, ki je za manjšino odločilnega pomena. V tem duhu se je: razvijala tudi vsa dejavnost vodilnih mož novega enotnega združenja v Južni Tirolski, Najbolj poznani so bili poznejši poslanec v rimskem parlamentu Dr. Tinzl, grof Toggenburg, baron Stem-bach, profesor dr. Reutt-Nicolussi in kanonik Mihael Gamper. Vendar uspehi strnjenega, nastopa v prvih letih po priključitvi niso preprečili usodnega razvolja, ki ga je splošno vsej državi prinesel prevzem oblasti po fašistih. Baš V Bozenu so vsled iz avstrijskih časov nakopičenega; nacionalnega, sovraštva doi Nemcev najprej prevzeli oblast. Takoi je stala naenkrat enotni nemški stranki manjšine nasproti strnjena enotna in z nacionalistično miselnostjo! prepo- jena fronta italijanskega fašizma,. Kakor Vse italijanske stranke, je jasne! bil ukinjen leta 1926 tudi »Deutscher Verband«. Odslej jei javno 'politično delo prenehalo. Borba je šla za goli nacionalni obstoj ljudstva, za ohranitev nemške besede in izročila, za preprečenje odtujevanja mladine in zemlje. Kako močna pa je ostala politična organizacija celo v prisilnem zatišju, nam, dokazuje dejstvo:, da je ob priliki pogajanj med, Mussolinijem in Doll-fussom zaradi omiljenja razmer v Južni Tirolski v najkrajši dobi uspela zbrati v podporo šolskih zahtev manjšine nad 30.000 podpisov. Za, fašiste pa je bil to* le ponovni dokaz trdne odpornosti in povod za še večjo nepoptistljivost. Njihov odgo;-vor so; bili teror, obsodbe, deportacije na otoke, zapori in pregnanstva1. Kot žrtvi iz te dobe sta najbolj poznana, dr. Josef Nol-din in učiteljica Angela Nikoletti79). Vrsta voditeljev, med njimi poznana baron Stembach in prof. Reutt-Nicolussi, pa je morala preko meje. ’9) Pripomba: Dr. Josef Noldin iz Sa-lurna je po dvoletnem pregnanstvu na otok Lipari umrl 14. decembra 1929 v Bozenu. Angela Nikoletti, obsojena zaradi ilegalnega nemškega pouka, je umrla na tuberkulozi 30. oktobra 1930. Z redkimi izjemami je prešla v teku političnega razvoja posebno* politično vodilna plast mlajše generacije iz podtalnega dela za ohranitev nacionalne samobitnosti V (za tlačeno nemško manjšino mikavno) ilegalo nacizma. Za nadaljnji obstoj manjšine zelo dvomljivi »uspeh« te politične ilegale je: bila masovna odselitev »Heim ins Reich!« Pe kapitulaciji Italije, 8. septembra 1943 pa je NSDAP tudi na zunaj v celoti prevzela politično oblast V Južni Tirolski ter jo* izvajala brez vsake razlike poi splošno poznanem sistemu. Redki protivniki med manjšino so romali v zapore*, posamezniki so se pravočasno umaknili. Med njimi je bil kanonik Mihael Gamper, ki je bil izbran zaradi svojega iz rednega, ugleda in svoje nesporne protifašistične in protina.cistične preteklosti za odposlanca Južne Tirolske k bližajočim se zavezniškim vojaškim silam proti jugu države*. Tako je: sklenil politični odporniški krog, ki se je bil zbral na skrivaj prve dni avgusta 1943 v bližini Bezena, ko* je po odstavitvi Mussolinija 25. julija v Rimu nastal nov politični položaj. Zaradi svoijegal nasprotovanja proti nacistični paroli odselitve si je skupino! izbrala ime »Heimattreue Siidtiroler«. (Nadaljevanje sledi) Na Oljarskem je sonce Zgornja Vesca Kakor znano, je Zgornja Vesca s sklepom deželnega zbora prenehala biti samostojna občina. Od 1. januarja letos je priključena občini Bilčovs, Od tega časa upravlja pridruženoi občina bilčovski župan, ki mu je bilo od oblasti začasno dodeljeno' iz treh članov sestoječe občinsko predstojništvo občine Bilčovs* in enako število bivše občine Zgornja Vesca. Medtem pa so razpisane občinske vo litve in je s tem dana prebivalstvu možnost, da si V združeni občini izvali nov občinski cdboir. Upali smo, da bo bilčcv-ski upravitelj naše bivše občine upošte val vsestransko voljo ljudstva pridruže • nega dela ter bo ravnal nepristransko, kakor je vedno rad zatrjeval. Žal pa se to ni zgodilo ter je njegovo ravnanje čisto drugačno*, kakor osvetljuje naslednji primer: Naš bivši župan v Zgornji Vesci je bil Janez Einspieler, p. d. Sramsičnik, katerega je prebivalstvo* dvakrat izvolilo z Večino glasov, kar je dokaz, da je pri vseh priljubljen in spoštovan. V teh osmih letih je tudi vzorno predsedoval volilnim komisijam pri kakršnih koli volitvah. Upravičeno smo bili mnenja in pričakovali, da boi tudi sedanji upravitelj občine, g. Paul Bartl upošteval razmerje v bivši naši občini ter kot vodjo občinske Volilne oblasti imenoval našega dosedanjega župana Sramsičnika, ki ima po večletni izkušnji tudi dovolj prakse. Doživeli pa smo nekaj čisto* drugega. Čim je g. Bartl prevzel upravno oblast naše občine, je hotel pokazati tudi svojo strankarsko moč ter je za vodjo in namestnika občinske Volilne oblasti imeno*-val OVP-jeVskega pripadnika. Tako izgle-da v dejanju njegovo stalno zatrjevanje, da mu je kot županu občine pri srcu samo gospodarska skrb ter da ne pozna strankarske razlike. Značilni p time r strankarskega ravnanja bilčovskega župana navajamo, ker nas vznemirja in je nadvse poučen. Ni še naš župan, toda že je pokazal svojo strankarska nastrojenost, kar nam da misliti, ka-koi pristransko* in strankarsko bi se šele delalo-, če bi prišli samo podobni ljudje \r občinski odbor. Zaradi tega: Na dan volitev bomo z glasovnicoi dali zaupanje možem, o katerih vemo, da ne bodo pristranski, kakor to od nasprotne strani že sedaj doživljamo. Na dan volitev Vsi na volišče in glasove našim kandidatom! Libuče Minuli petek sta bila na libuškem pokopališču zaporedoma pogreba dveh oseb, ki se vse življenje nista silili v ospredje, temveč se izživljali v tihem, zvestem in nenehnem delu. V Grabljah pri Petru je dopolnil svoje življenje Šimen Bosank, ki se je do visoke starosti nad 80 let z delom prebijal skozi življenje*. Težaško ročno delo je bi- Na obsežni smučarski njivi V Goričah se je odigral dogodek, katerega vsi, ki so mu bili priča ali so o- njem slišali, ostro obsojajo. Na tem prostoru se rado smuča veliko ljubiteljev tega idealnega zimskega športa, posebno veliko tudi šolske mladine. Tako je biloi tudi neki dan prejšnjega tedna na smučišču vse živo-, okoli 40 ljudi, povečini šolskih otrok in tudi nekaj odraslih se je smučalo*. Dva otroka iz Otoč sta imela seboj psa ptičarja, ki se je prav tako* dobro* počutil in bil razigran med Veselečo se mladino. Dobrodušni in dresirani pes ni bil nikomur v napotje in vse se ga je veselilo. Naenkrat pa je V sredi skupine otrok zaporedoma počila pištola. Mlinar Ferdinand Lenko iz Celovca je nenadoma pričel streljati na psa. Smrtno zadeti pes se je še nekaj časa s pretresljivim cviljenjem valjal po snegu, preden je končal. Brezčutno dejanje ter neodgovorno streljanje sredi mladine je izzvalo med vsemi prisotnimi ogromna ogorčenje, med otroci pa nemajhen prestrah in prepaščenje, pa tudi sočutje s trpinčeno živaljo. V naglici je divje streljajočega obstopilo nekaj ljudi ter so mu grozili, da ga pretepejo. Hudo mrzlci vreme* se je zlomilo*, v našem gorskem kraju sije sonce, ki je napovedalo boj precej visoki snežni plasti. Sneg se solzi ter blesti in polagoma izginja, kar nam ni preveč žal, čeprav ima v našem porodilo izrednoi lepem kraju tudi zima svojo privlačnost in mikavnost. Pravo predpiomladansko Veselje* in radost pa Vlada V srcih deklet, ki so se odločile, da izkoristijo* nekaj tednov zimskega časa za koristna strokovno izobrazbo ljubni Kovačevi hiši gospodinjsko-kuhar-ski tečaj, ki ga tečajnice prav marljivo obiskujejo. Z velikim zanimanjem sledijo praktičnemu in teoretičnemu pouku, ki ga posreduje priznana učiteljica gospodinjskih tečajev Francka Mokarjeva, ki si je lo delež njegovega življenja. Mož poštenjak, pristna domača korenina, po življenjskih izkušnjah in branju našega tiska zaveden ter vedno na strani tistih, ki so se potegovali za pravičnejše razmere*, je bil pc* videzu do visoke starosti čil in odporen, kar je morda pripisati tudi njegovim zmernim in skromnim življenjskim razmeram. Letošnjo zimo pa je pričel bolehati in je preminul. Dokler je mogel, se je s skromnim zaslužkom sam preživljal ter Lenko se je izgovarjal, da je pripadnik planinske zaščite ter ima kot tak pravico vsakega psa ustreliti, ki je več kot pet metrov oddaljen od svojega posestnika. V tem primeru pa je šloi v resnici samo za delanje surovosti in ljudje so se spraševali, cd kdaj je navada, da hodijo* smučarji oboroženi na smučarsko* prizorišče. Pri streljanju bi bil prav lahko zadel tudi kakšnega otroka. Razumljiva je bilo*, da je med otroci nastala panika ter so po dogodku nemudoma zapustili smučarsko njivo. Tudi drugi dan, ko* se je Lenko spet pojavil na smučišču, so otroci naglcraa pobegnili. Proti 26-letnemu Lenku so* napravili ovadbo zaradi poškodovanja tuje lastnine. Pozneje je deželno Vodstvo alpinske reševalne službe ugotovilo*, da je nerazumljivo streljanje na igrajočega se psa od moža, ki je navedel, da je član alpinske zaščite, izzvalo v širokih krogih Veliko ogorčenje. Alpinska reševalna služba in alpinska zaščita ni eno in isto, mnogi pa so zahtevali, da takšne ljudi sploh izključijo iz svojih vrst. Nadalje javlja policijska direkcija v Celovcu, da so Lenku odvzeli orožje in orožni list ter odtegnili pravico, da si še nabavi kakšno orožje. s svojim odnosom tudi na mah osvojila naklonjenost Vseh tečajnic ter tudi ostalih vaščanov. Tečajnice pa so vesele, da lahko* v domačem kraju obiskujejo koristni tečaj, česar bi si marsikatera drugod ne mogla privoščiti. Tečaj jim bo dal podlago., da se ter si osvajajo potrebno* znanje kuharske umetnosti. Nekaj časa že traja v gosto-bodo lahko okoriščale s kuharskimi recepti ter znale iz preprostih in domačih sredstev pripraviti okusna jedila. O poteku tečaja bomo* morda še poročali, gotovo pa ob zaključku o končnem uspehu, ki pri Vsej prizadevnosti gotovo ne bo nikdar ni zapadel V breme javne oskrbe. Upravičeno* je upal in pričakoval, da bo* na stara leta deležen podpore in socialne oskrbe. Toda upravičena pomoč so mu osporavali, kar je pokojni čutil kot neodgovorno krivico. Srečo je imel, da se je zadnja leta. preživljal pri dobrih ljudeh, kjer so ga imeli kakor svojega,. Zdaj pa je legel v grob, kjer naj si v miru spočije! Drugi mrlič, ki so ga isti dan izročili v naročje matere zemlje, pa je bila Meta iz- znane in ugledne SkukoVe družine v Senčnem kraju. Vse njeno* življenje ie bilo posvečeno poštenemu delu, skrbi in žrtvam za druge. Kdor koli jo je poznal, jo je spoštoval in cenil. Naloge svojega življenja je izpolnjevala, do* zadnjega, to je bilo mnenje vseh, ki so blago* pokojnico spremili na njeni zadnji poti in prisostvovali pogrebnim svečanostim. Svojcem obeh preminulih srčno sožalje! Slovenji Plajbcrk Bližajoče se občinske Volitve niso samo* močno* razgibale predstavnike strank in volilnih skupin, ki so vložile* svoje kandidatne liste. Za volitve se živahno* zanimajo tudi vsi ljudje v naši občini. Vse kaže, da, jc prebivalstvo nezadovoljno z dosedanjim, upravljanjem in gospodarstvom v občini. To se je pokazalo že pri sestavi kandidatnih list, ko so močno kritizirali dosedanjega župana, ter zastopnike OVP in FPO v občini. Na večstransko pobudo* prebivalstva, predvsem tudi nekaterih pripadnikov bivših list, je nastala nova volilna skupina, ki so glasi »Občinska volilna: skupnost — G emci nde - Wah 1 gemai nschaft«. Izvoljeni kandidati iz te liste se bodo zavzemali predvsem za enakopravnost vseh občanov, za zboljšanje upravljanja, skrbi in reda v občinskem gospodarstvu. Na imenovani listi so združeni kandidati, katerim Neodgovorno streljanje med mladimi smučarji izostal. Novo poslopje Generalnega konzulata FLRJ v Celovcu Jutri bo v Celovcu, Radetzkystrasse 26, svečana otvoritev novega poslopja Generalnega konzulata FLR Jugoslavije, kjer bo konzulat od torka, dne 18. februarja dalje tudi že posloval. Kaj več o izredno lepem in po najnovejših načelih modeme arhitekture zgrajenem poslopju, ki ga na sliki vidimo z dvoriščne strani, bomo poročali v prihodnji številki našega lista. Slovenska prosvetna zveza naznanja: VABILO Igralska družina Slovenskega prosvetnega društva na Radišah bo priredila v nedeljo, dne 16. februarja., ob 15.00 uri v društveni dvorani igro* „ Županova Micka“ Med odmori bo* prepeval domači pevski zbor narodne in umetne pesmi. Srčno* vabimo vse, da pridete na to prireditev, kjer bomo postregli s: pestrim in veselim razvedrilom. SPD na Radišah Slovensko prosvetno društvo »Srce« v Dobrli vesi vabi na zaključno prireditev šiviljskega tečaja ki bc* V nedeljo*, dne 16. februarja 1958 V Narodnem domu. S p oi r e d : 1. od 9.00 ure dalje razstava šiviljskih izdelkov tečajnic; 2. ob 14.30 uri pregled modnih oblačil, napravljenih na tečaju; 3. ob 15.00 uri pustna prireditev z veseloigro »Šolski nadzornik«, petjem, šaljivimi prizori in drugimi presenečenji. Po prireditvi prosta zabava in ples. K obilni udeležbi Vabijo odbor in tečajnice so blaginja, napredek in enakopravnost v občini zares pri srcu, ki bodo odločno nastopali proti ozkostra.nkarskim in osebnim interesom v bodočem upravljanju občine*. Nasproti tej listi so V Brodeh, verjetno po gotovem naročilu, postavili posebno listo, na kateri so* na prvih mestih kandidati, ki se doslej v občini še niso zavzeli za koristi in enakopravnost Brojanov. Precej očitno je, da ima ta lista edinole namen, da bi pomagala rešiti stolčke dosedanjim vodilnim ljudem in strankam v občini. Za Brojane pa se slej ko prej ne bodlo posebno* zavzeli. Razmere V naši občini bodo* postale zadovoljive, če bomo oddali naše glasove »Občinski volilni skupnosti — Gemeinde-W ahlgemeinschaft«. Vince pri Vetrinju Minulo soboto je bilo* na ledu V Vinčah pri Vetrinju zelo* razgibano in živahno*. Veliko ljudi je prisostvovalo zanimivemu športu, namreč kegljanju na ledu, ki ga je organiziral ASKO. Na prireditvi je sodelovalo več športnih društev, tako iz Celovca, Poreč in Vrbe, kot gostje pa so* sodelovali člani Športnega društva Jesenice z Božičem na čelu. Jeseničani so se vračali iz Badgasteina ter s kegljanjem na ledu nastopili razen V Vinčah tudi v Vrbi in Beljaku. Zanimivi šport, ki ga na Koroškem gojijo že nad 40 let, na Jesenicah pa so ga pričeli šele po Vojni, je bilo veselje opazovati. Športniki so* pokazali Veliko spretnost in konkurenca, je bila napeta ter močna. Kljub temu pa je vladalo* med športniki najlepše soglasje in, tovariško vzdušje. Spet se* je pokazalo* da podobne prireditve zbližujejo* in družijo o*ba naroda soseda. Vsepovsod so* govorili v obeh jezikih in nihče se nad tem ni spotikal. Tudi Vsi, ki sicer niso* popolnoma razumeli obeh jezikov, so si prizadevali, da soi se lepo razumeli ter je bila tudi ta prireditev majhen doprinos k lepemu cilju, za katerega se koroški Slovenci vedno borimo*: Razumevanje in dobro sožitje med obema narodoma! HBBOBBESOlf Petek, 14. februar: Valentin Sobota, 15. februar: Jordan Nedelja, 16. februar: Julijana Ponedeljek, 17. februar: Frančišek Torek, 18. februar: Pust Sreda, 19. februar: Pepelnica Četrtek, 20. februar: Sadot Kaj vse so znanstveniki lani dosegli Že je preteklo leto 1957, in prav to leto je bilo V znamenju velikanskih znanstvenih dosežkov v vsem svetu. In morda je prav izstrelitev obeh sovjetskih umetnih satelitov — Sputnikov — naj Večji dokaz za to, saj sta ta umetna zemeljska spremljevalca nemara končna le odprla pot V vesolje, O čemer sanja človeški rod že tisoče let. Izstrelitev sputnikov označujejo kot zgodovinski datum, ki bi ga lahkot primerjali z iznajdbo tiskarstva, s praktično' uporabo pare za pogon vozil in z izumi naprav za miroljubna izkoriščanje atomske energije. Spričo obeh sputnikov govorijo o tem, da boi človek nemara že v bližnji bodočnosti poletel v vesolje ali pa vsaj na Mesec. Ta prvi korak V Vesolje je človeku uspel V okviru geofizikalnega leta, največjega znanstveno zasnovanega dela, kar je bilo doslej v svetovnem merilu. Umetne satelite so izstrelili — predvsem zato, da bi proučili kozmične žarke in zemelj - Nekaj zanimivega o UNESCO je pred kratkim izdala zanimivo publikacijo, ki obsega 250 strani. V njej je opisano večletno' raziskovalne delo v zvezi z listi po Vsem svetu. Po1 statističnih podatkih je narasla časopisna produkcija V zadnjih petih letih za 14 odstotkov. Vsak dan izidejoi najrazličnejši listi v skupni nakladi 225 milijonov izvodov. Britanci so najbolj vneti bralci dnevnega tiska V našem* stoletju, saj 60 odstotkov prebivalcev dnevno bere in kupuje časopise. Američani precej zaostajajo za Angleži, ker dnevno bere liste le 34 °/o ljudi. Razen tega se Angleži ponašajo tudi z največjo naklado- listov. Dva njihova dnevnika izhajata skupno V 4,5 milijona izvodih, radijski Vestnik BBC pa ima celo osem milijonov naklade. Le malokatera država na svetu se more ponašati s takšno časopisna tradicijo kot Angleži, saj so tam izhajali nekateri listi že pred 300 leti z istim namenom kot sedaj, namreč da prvi objavijo kraljevske in uradne razglase ter razsodbe in vojaške ukaze. S 1876 dnevniki so po številu listov ZDA na prvem mestu, listi pa izhajajo v skupni nakladi 55 milijonov izvodov. Razen tega imajo Američani tudi najbolj obsežne liste, in sicer izhajajo' med tednom povprečno na 40 straneh, ^b nedeljah pa na 120 straneh. Tednikov je v ZDA 8892. Državi Andora in Jemen sploh nimata listov. Libanon, ki šteje približno' en milijon prebivalcev, pa jih ima kar 40. Togo ima list z naklado- 500 izvodov, v Hongkongu pa jih izhaja 27. V Laosu imajoi dva lista, ki izhajata v skupni dnevni nakladi sko zaobljenost. Astronautika, nova znanost, ki se poraja, dolguje mnogo atomski energiji, ki jo bo človeštvo poi napovedih znanstvenikov praktično izkoriščala najkasneje čez petnajst let. Na tem področju so dosegli V minulem letu pomembne uspehe. Tako so- na primer zgradili v Sovjetski zvezi največji pospeševalnik z močjo 50 milijard elek-trovoltov, V ZDA je začela obratovati piva atomska centrala, ki naj bi dajala električna energijo' industriji in zasebnim potrošnikom, V francoskem Marcoulu so izročili namenu novo atomsko baterijo-, po vsem Videzu pa so največ dosegli Angleži. Po njihovih poročilih je teoretikom Har-wella, znanega atomskega centra, uspelo upostaviti kontrolo nad termonukle-amo-energijo-. Ce je res upostavljeno- nadzorstvo nad združitvijo atomov težkega vodika, bo dobil človeški rod velikanske vi re energije, tako rekoč zvezdno- in sončno energijoi. V zgodovino čiste znanosti bosta pri- časopisih po svetu v 1000 izvodih. V Pakistanu izhaja 65 dnevnikov v skupno 150.000 izvodih, torej povprečno- V nakladi 2000 izvodov. V Jugoslaviji je 30 dnevnikov, 145 tednikov in 190 periodičnih publikacij. Največ težav je pri tiskanju japonskih listov, saj se morajo stavci spopasti kar s 1400 pismenkami. Takoj za njimi so Kitajci, ki imajo okoli 1000 tiskarskih znakov, vendar pri njih kar dobro kaže, ker mislijo že v bližnji bodočnosti uvesti fonetično latinico. šla mlada kitajska znanstvenika — fizika — ki živita v ZDA in sta dobila Nobelovo nagrada, ker sta dokazala, d.'a tako imenovano načelo paritete (enakosti) v določenih okoliščinah ni naravni zakon, torej nekaj, čemur bi se pokoravalo' vse v naravi. Čeprav medicina V minulem letu ni dosegla- kakega izrednega uspeha, je Vendar zaznamovala vrsto- zmag, ki bodo v celoti prispevale k blažitvi številnih bolezni. Na področju zdravljenja raka so uspehi še- vedno le delni, saj strokovnjaki za sedaj še ne vidijo možnosti za sistematično' zdravljenje te bolezni. Kirurgija in radioterapija postajata čedalje bo-lj učinkoviti, vendar osnove problema še vedno niso rešene. Zlasti odkritje dr. Sal ka pomeni ko-rak naprej, vendar njegovega uspeha ni mogoče smatrati za specifično zdravilo proti raku, ker to cepivo poškoduje tudi normalne celice in tkivo. Po drugi strani pa kaže, da je zagotovilo' Sal-kovo cepivo proti otroški paralizi človeštvu učinkovito zaščito proti tej kruti bolezni Zaradi napredka v higieni in učinkovitosti antibiotikov tako- imenovana azijska gripa lani ni imela tako hudih posledic kot španska gripa, za katero- je v letih 1918 do 1920 umrlo- po Vsem svetu 50 milijonov ljudi. S tem so nekako zajeta vsa glavna odkritja, V preteklem letu v okvirju geofizikalnega. leta in pomenijo za človeštvo- velikanski skok naprej na področju tehnike in medicine. Razen tega so odkrili še razne druge stvari, ki bodo prišle do veljave šele sčasoma in sedaj delajo še poskuse. Radijski oddajnik v želodcu Pritisk v želodcu, nepravilna prebava? Zaužijte 2,8 cm dolgo cevčico s požirkom vode! Vendar to- ni zdravilo, ampak majhen radiooddajnik. Konstruirala sta ga dva ameriška tehnika. Služi kot pomo-č pri pregledd prebavnih organov. Cevčica — aparat, ima majhno baterijo, kristal germaniuma in tranzistor v gumijasti škatlici. Oscilacija pritiska se pienaša na gumijasto- membrano, od nje pa na sprejemnik. Pričakujejo-, da bodo s tem aparatom dosegli velik preobrat v pregledu prebavnih organov. Pri rentgenskem pregledu opazuje zdravnik sence, ki jo daje nepropustna snov na svoji poti skozi prebavni kanal. Nikoli pa ne more črevesja direktno videti. V nejasnih primerih mora rentgenolog še- Vedno poklicati na pomoč kirurga. Nova radio--pilula bo tako postala dragocena izpopolnitev dosedanjih metod pregleda. — Uporaba je enostavna, in se pacientu ni treba bati nikakih bolečin, niti neugodnosti. Radio-pilula prepotuje vso prebavno- pot. Medtem prejema registrirni aparat impulze. Z rentgenom pa še zmiraj moremo opazovati, kje- je pilula. S hrano vred prepotuje tudi pilula-oddaj-nik ves prebavni aparat. Sedaj delajo- s tem oddajnikom, poskuse na nekaterih klinikah. Seveda bo preteklo še nekaj časa, p-reden bo do-segel široko-uporabo. Najprej bodo namreč morali ugotoviti pri bolnih in zdravih ljudeh oscilacijo tonusa pri želodčni in črevesni akciji, za kar pa bo treba še Veliko dela in časa. Saj je tudi za opazovanje na elek-trediagramu preteklo dolgo časa od odkritja pa do- danes, ko lahko iz krivulj razberemo bolezni srca. Pričakovati pa je, da bo tudi radiooddajnik prav kmalu stopil v občo korist človeštvu in pomagal zdravnikom razvozljati marsikatero notranjo bolezen in jo uspešno ozdraviti tudi brez operacije. Zanimivosti na mednarodni razstavi v Bruslju Med številnimi festivali, ki jih bodo priredili v okviru svetovne razstave, ki jo bodo- sredi aprila letošnjega le-ta odprli v Bruslju, bo- tudi festival gramofonskih plošč. Po radiu in televiziji bodo najprej prek natečaja izbrali plošče. Te bo-do prišle v ožji odbor za ta festival, ki bo pod pokroviteljstvom OZN in mednarodnega glasbenega sveta. Od 15. doi 19. avgusta bo festival elektronske glasbe. Prireditelji hočejo- tako opozoriti na zvezo med umetnostjo- in velikanskim napredkom tehnike, v tem primeru elektronike. V Bruslju se bodo- zbrali tudi po rasti najvišji Belmjci, ki se bodo- zvrstili najprej v mimo-nodu, nato- pa imeli svoj ples. Ni znano-, ali so prireditelji poskrbeli tudi za primerne partnerke-. Zupani vseh belgijskih mest bodo, oblečeni v uradne uniforme, karakali po bruseljskih ulicah, potlej pa bodo — za razliko- od velikanov —- odšli na svečano akademijo-. Predviden je tudi natečaj, kakršnega doslej še ni bilo — za najboljši film vseh časov. V poštev bodo prišli Vsi filmi, posneti od prvih p-o-četkov, ki jih je napravila kinematografija, p-a do- leta 1956. Vodilni strokovnjaki za zgodovino- filma bodo- sestavljali listo- filmov, ki pridejo- v poštev. Posebna žirija pa bo- nato iz tega seznama izbrala dvajset filmov za predvajanje, nato pa bodo sestavili še rang lestvice desetih najboljših filmov vse!} časov. Mimoi tega- p-a bodo v Bruslju še priredili svetovni filmski festival. Na sporedu bo- tudi Veliko- tekmovanje v pirotehniki (O ročnosti v ravnanju z vnetljivimi snovmi), na katero so- povabili Vse sodelujoče države. Zmagovalec, ki bo pokazal največjo ročnost in mojstrstvo- v ognjemetu, boi dobil pokal. Japonci — znameniti po svo-jih pirotehničnih spretnostih — Veljajo za glavne favorite. Evropska skupnost za premog in jeklo bo prikazala na svetovni razstavi velik premogovnik, izdelan iz kartona. Nizozemci pa bodo napravili poldeT in tako prikazali, kako jemljejo- morju zemljo. Neka moskovska delavnica umetne obrti bo izdelala 80 cm visoko vazo, v katero bedo vdelali 2000 dragih kamnov. Priredili bodo- tudi mednarodni prikaz avtomobilov iz prvega leta dvajsetega sToletja. In razen tega še mnogo- drugeg". Ali že veste . . . — da je- zarjavelo- železo- težje od neza-rjavelega? To- pa zato, ker vsebuje zarjavelo- železo tudi pridobljeni kisik. — da so plule do* Napoleonovih Vo-jn vse trgovske ladje oborožene* s topovi in ostalim orožjem, da so se lahko branile pred napadi gusarjev? f. s. FuiletR O? DRUGA KNJIGA POVEST DAVNIH DEDOV 58 DVANAJSTO POGLAVJE Pred vzhodnimi vrati trdnjave Topera je stala visoka dvokolnica, zakrita s platneno strešico-. Voznik je- pogovarjal ognjevita konja, ki sta nemirno- kopitljala ob tlak, v katerem so- se sledile izvožene kolesnice. V stolpiču nad vrati se je naslanjal stražnik preko kamnitne- ograje. »Vročina! Da se naravna prefekt na pot tako kasno!« »Konji se v senci spenijo! Bogovi naj umejo modrost visokih gospodov; jaz je ne razumem.« Voijak na sto-lpu se je hipoma vzravnal. Zabliskal se mu je šlem, kakor iskra se je zasvetila sulica. Začul se je počasen konjski peket. »Ali prihaja?« ga je vprašal voznik, gibajoč samo z ustnicami. Glasno si ni upal izp-regovoriti. Vojak je- zamahnil z levico s stolpa in ni odgovoril. Sedem jezdecev se je bližalo vratom. ^OBODNIM SONCEM Prefekt Rustik je takoj ob vozu razjahal, vojaki spremljevalci soi pridržali konje za Vozom. Voznik je dvignil zaveso pTi strešici, privezal prefektovega konja zadaj k vozu in pokorno- čakal, kdaj pomore Rustiku v voz. Takrat nenadoma zabuči nad pristaniškimi vrati proti jugu slovesni glas trombe. Čuvaj vzhodnih dveri se ni ozrl na morje-. Ni utegnil. Pritisnil je zaokroženi rog k ustnicam in ponovil doneče znamenje. Prefekt je pravkar dvignil nogo- na dvo*-kolnicoi, ob znamenju pa jo- je naglo- umaknil, odvezal konja in se- po-pel zopet v sedlo-. »Koliko ladij?« je zakričal čuvaju na stolp. »Ena, brza jadrnica!« »Blizu?« »Že spušča sidro!« Prefekt se je razveselil, da je popival prejšnji večer tako-dolgo. Sicer bi se. bil gotovo- že odpeljal in carska ladja bi ga več ne dobila. Okrenil je konja nazaj v mesto, zaklical pred vojašnico- nekaj kratkih in rezkih besedi v povelje tamkaj stoječim He-rulo-m in Alanom, ki so se- pogovarjali v senci, veseli, dia odide strogi p-refekt vsaj za nekaj časa iz Topera, in hitro odjezdil, spremljan od konjikov, V pristanišče. Meščani soi poznali glas trombe, ki je napovedoval da jepriplulavojnaladja. Vojaki so bežali iz tabora v vojašnico, ljudje so trumoma drli skozi južna Vrata V pristanišče. Rustik je naglo- prepoznal brzoi jadrnica. Bila je najboljša vojna ladja despota Justinijana,, kar jih je plulo- v bizantinskih vodah. Polotil se ga je nemir. Kdo prihaja z ladjo? Kaka poročila? Mo-rda Belizar? Ali Mundus? Raznesle so- se že govorice o- vojski z Italijo-. Če mu odvzame Justi-nijan pol legije? Kaj bi sam s polovico? Komaj bi zastražil z njo- topersko- ozidje. In barbari na severu udarijo brez dvoma čez Donavo-, ako- zvedo-, da ima despot svo-jo vojsko- na zapadu. Konj je- prhal, grizel v jekle-noi brzdo-, da je letela pena v vetru, grebel z nogami, bočil vrat in se umikal močni Rustikovi roki s tem, da se je zaganjal nazaj v množico, ki je vrela skozi vrata in kričeč bežala pred nemirnim konjem. Ko se je zazibal na mo-rju čoln in se bližal obrežju, je Rustika čedalje bo-lj skrbelo. Ljudstvo se je oziralo- v njegov svečani izraz in sodilo, da se še ta dan zve novica, o kateri bodo- govorili cele tedne. Prefekt jim ni razodel z obličjem velike skrbi, ki ga je trla. Domislil se je celo-, da utegne- dobiti pismo-, podpisano- od samega despota, ki mu odpoveduje prefekturo v Toperu ter ga kliče v' Bizanc, kjer bo sicer živel v blesku, toda oib carski mezdi pošteno stradal. Čoln se je približal ladjišču, prefekt je snel desno- nogo- iz stremena in ho-tel iz sedla, da- bi v svetem spoštovanju in ponižnosti sprejel visoko odposlanstvo. Njegove oči so iskale v čo-lnu poveljniških znakov, vsaj zlatega orla na p-rsih. — Polagoma je zlezla noga nazaj v posrebreni stremen in prefekt je obsedel vzravnan v sedlu, ko je zagledal sredi veslačev Azijcev in Afričanov pozlačeno paličko mladega centurija. S prožno kretnjo pravega dvornega častnika je zavihnil konec plašča krog levice, prijel za slonokoščeni ročaj kratkega meča in se- rahlo poklonil prefektu. Rustika je pograbilo-, ’da se ta mladič, cen-turio, Vede takoi ošabno in zato- ni mogel zabrisati srdite p-o-teze, ki sel mu je začrtala, krog ustnic. A mladi častnik, ki se je na dvoru naučil, kako se uganejo- misli z obličja, se ni splašil prefektove- jeze. Ožgan, kakor barbar! je razsodil v srcu in izpregovoril; »Flavij Pavlinus, centurio palatincev, sin konzula Flavija Bazilija, prihaja na povelje prejasnega despota, vladarja morja in zemlje, ki ti veleva —« Ob teh besedah je bil prefekt na tleh in je poslušal globoko sklonjen povelje despotovo. Mladi gizdalinček pa je pomežiknil z levim očesom, kakor je bila navada, na dvoru, kadar je kdo koga ponižal ali po- krivem očrnil. »— ki ti veleva, da izjavi tvoja jasnost, NAPREDNIH GOSPODARJEV Snežni petletni se povzročili nepregledno šhede Sneg, odjuga in dež ter zopet sneg in mraz — to( je bilo vreme v sredini preteklega; meseca. Tot Vreme je napravilo predvsem v borovih gozdovih Podiune in okoli Baškega jezera' ogromno škodo. V marsikateri gozdni parceli se je pod težo zmrznjenega snega podrla, tretjina in Več direves. Samo V Dobravi med Dobrlo ves-jo in Pliberkom, sodiio, da ie sneg podrl daleč preko 20.000 kub. metrov lesa;. Spravilo teh snežnih polomov za' kmeta ne bo samo zamudno, več tednov trajajoče delo. treba ga! bo tudi čirnorei opraviti. Čim bo vreme dopustilo, bo treba pričeti s sečnjo in izdelavo primernih sor-timentoV lesa Na pomlad ne bomo smeli čakati, drugače se utegne zgoditi, da se bo v gozdu naselil lubadar, ki nam poleg sedanie lahko povzroči novo. še več to škodo. Ker ie sneg podrl v glavnem le drevesa tankih debel, utegne priti tudi do' težav mi vnovčeniu izdelanih sortimentov. Ponekod so snežni polomi močno1 razredčili gozd in obstoja nevarnost nadaljnjih polomov Vsled Vetra. Zavarovanje gozda pred nadaljnjimi polomi ter izdelava najbolj ustreznih sortimentov lesa! je zato nujna zapoved časa. Tu brez pomoči in nasvetov strokovnjakov ne bo šlo. Potreb- £HP-pcsc///g v kmetijstvu za lete 19SS Kakor za,dni a' leta tudi letos nadel iuie kmetijsko ministrstvo iz ERP-sredštev posojila za nakup kmetijskih strojev in za gradnjo skupnih hladilnic. Prošnje za dodelitev posojila je treba vložiti do 15. junija 1958 pri pristojni okra,mi kmečki zbornici, kjer so na razpolago tudi ustrezni formularji. Za nakup kmetijskih strojev so posojila omejena na ustanovitev in opremo novih mezdnih in za izpopolnitev obstoječih mezdnih podjetij s kmetijskimi stroji, vseeno, če so ti v privatnih ali zadružnih rokah. Poleg tega so posojila na razpolago tudi za nakup naprav za hidravlično dviganje priključkov na traktor in za, nakup ustreznih priključkov, nadalje za nakup trosilcev hlevskega gnoja, priklopnih voi-zov s pogonsko gredjo (Triebachsanhan-ger) ter priklopnih vozov z avtomatičnim skladanjem (Kippvorrichtung). Posojila pa so na razpolago tudi za nakup enoosnih traktorjev s prikolico na pogonsko gred in za nakup silcreznice v vseh primerih, kjer je nakup povezan z izgradnjo silosa iz sredstev ERP. — Posojila, se bodo dajala do 2/.i nakupne cene za dobo, 5 let ob 3,5 % obresti do 30. 12. 1958, pozneje pa proti 5 °/o. no je, da vsaj V težjih primerih škode pokličemo gozdarja in skupno z njim pregledamo gozd, ocenimo škodo ter ugotovimo, kakšni lesni sortimenti se bodo dali izdelati in kaj bo treba ukreniti za obnovo gozda in zavarovanje pred nadaljnjimi polomi. Ob tej priložnosti prosimo! gozdarja, da napravi potrdilo o nastali škodi. Potrdilo pustima potrditi od občine. Kakor Vsaka druga nrodaija lesa, je tudi prodaja lesa iz snežnih polomov obdavčena. Vendar je odstotek obdavčenja V tem primeru nižii. Finančni urad pa za dOsego nižjega obdavčenja zahteva potrdilo pristojne občine O nastali škodi. Zato ie ta potrdilo potrebno. Potrdilo lahko takoj s primernim spremnim pismom pošljemo finančnemu uradu, lahko pa; ga obdržimo do časa, ko bo treba finančnemu uradu predložiti prijavo za obdavčenje za dohodninski davek in davek na bTarmvni nrnmpt Snežni polomi pa niso samo kmetu naložili obilico skrbi in dela. temveč ^»vadi svojega obsega pomenijo problem, ki ga morata pomagati rešiti tudi deželna in državna uprava. Strokovna pomoč sama ne bo zadostovala. Spravilo boi zelo zamudno. Ker na kmetih povsod primanjkuje ljudi, ho spravilo lesa moralo biti Za skupne hladilnice se bedo posojila dajala V znesku do 50 °/o skupnih stroškov naprave ob 3.5 % obresti ra, dobo 5 Tet. Vendar je podelitev posojila omejena na zmrzovalnice z naimani 70 predalov. Posojila dobijo samo skupnosti in registrirane zadruge. Subvencije za škcepilnice Oddelek za varstvo, rastlin pri kmetijski zbornici daje subvencije, v višini 7 o/n nakupne cene za Vse nahrbtne škropilnice na motorni pogon, škropilnice s konisko vprego in za škropilnice na traktor. Prošnje je treba nemudoma vložiti pri okrajni kmečki zbornici, ki ima za to po-sebne formularje. Izvijava za dodatne cente " v kmetijstvu Zavod za dodatno rento v kmetijstvu in gozdarstvu bo prekoi občinskih uradov pričel popisovati vse osebe, ki spadajo pod ta zavarovanje. Vsak kmet, ne glede na to, ali gospodari sam ali pa ima; na posestvu najemnika, in vsak najemnik mora izpolniti ustrezno vprašalno polo. Osebe, ki imajo že pravico rente, bodo morale istočasna na posebnem formularju vložiti prošnjo za rento, ki je zanje določena od! 1. julija t. 1. naprej. opravljeno z najetimi delavci oz. drvarji. Zaradi tega od izkupička za prodani les kmetu ne bo dosti kaj ostalo. Plačati bo moral sečnjo, izdelavo in prevoz lesa, V mnogih primerih pa bo moral gozd znova zasaditi. Mimo tega bodo ti snežni polomi povsod povzročili viden padec letnega prirastka v gozdu. Ponekod trdijo, da vsled snežnih polomov v gozdu trideset Bil sem eden izmed najbolj gorečih pristašev nakupa brejih telic in krav na. plemenskih sejmih. Prisegal sem na podedovane zasnove Visoke mclznosti, s katerimi bi se motalo na plemenskih seimih nabavljeno blago' tudi v praksi odlikovati. V naglici in v dirindaju, ki ie Vedno' na sejmih, sem čestokrat pozabil, da morebitna Visoka, molznost nabavljenih brejih telic ni odvisna samo od zasnovane, pri starših izkazane in, v sleimskih seznamih poudarjene molznosti, marveč tudi od tega, kako so bile telice v mladosti, v dobi rašče krmliene in negovane'. Pozabil sem, da najboljše, pri starših izkazaine' dedne lastnosti (visoka molznost, hitra rast. ni-tovnost itd.) pri zarodu (naraščaju) čestokrat ne prideta do razvoja, ako soi bile mlade živali (telice) iz kakršnega, koli razloga V mladosti (pri vzreji) zamorjene. Na plemenskem seimu lahko kolikor toliko presodiš zunanjost, (eksferiieri. ne pa tega, kako je bila na nrodaj postavljena žival v mladosti vzrejena. Če je bila namreč žival v prVem letu starosti (vsled obolenja, driske itd.) v rasti zamorjena, so vsled tega čestokrat bile zamorjene v nji tudi morebitne odlične lastnosti staršev. Zato velja V praksi načelo, da mora mlado živinče v enem letu starosti doseči naimani polovica teže, ki joi ima kot odrasla žival. Če imamo, n. pr. teličko; od 500 kg težke krave, mora ta telička; doseči po preteku enega, leta vsaj težo 250 kg, ako nočemo tvegati, dal boi mlada žival V svoji donosnosti Vse življenje slabša od donosnosti svoje matere in očeta,. 'P Lanske jeseni sem na nekem plemenskem sejmu pomagal kupiti za mladega gospodarja tri breje telice. Mladi gospodar je hotel imeti le živali manjšega tipa. Pristal sem na ta gospodarjevo željo in sva kupila; zaželjene telice. Vsled, hitrosti poteka poslovanja na, sejmu sVa1, z gospodarjem prezrla, da so telice II. kakovosti že pošle in sVa mogla nabaviti samo eno telico II. kakovosti, dočim sta bili ostali dve telici le III. kakovosti. In posledica? Telica II. kakovosti, ki je v jeseni telila, je dala sedaj po prvem teletu 15 litrov mleka na dani (pri domači Voluminozni krmi!), ostali dve telici pa sta dali komaj po 10 litrov. Bili sta pač bržčas v mladosti, let ne bodoi smeli sekati, d:a se v sestoju nadoknadi tisti les, ki je bil sedaj uničen. Spričo tega so kmetje, ki so bili prizadeti po snežnih polomih, nujno potrebni javne pomoči v obliki dela pri spravila polomov ter pri pogozdovanju praznin v gozdu. Prav pa bi tudi bilov da bi bila prodaja lesa iz s.nežnih polomov oproščena slehernega obdavčenja. V prvem letu razvoja., zamorjeni. In vsa visoka, pri starših izkazana molznost nič ni pomagala! Na domu mladega crosnodar-ia no vseh načelih pravilne vzreje vzrejena telica pa! daie (do izjavi mlade gospodinje!) »toliko mleka kot vode«. Odlična molznica je, čeprav je bila le doma vzrejena;. * Vsepovsod v naši ožji domovini (v kolikor mi ie znano iz moiie nekdanje zunanje službe!) imamo nešteta krav, ki dajo na leto Več kot 3500 do 4000 litrov mleka (kar odgovarja zahtevi današnjega časa;!). Ako od vseh teh krav pravilno vzrejamo telice, bomo imeli tudi vedno dobre molznice, dober zarod V naših hlevih. Imeli bomo motroče še boljše molznice, kakor bi jih sicer mogli najti na plemenskih seimih. (Sicer absolutno' nisem proti tem, raVnO obratno. Toda, nakupi na teh se mora izvršiti z. največjo preudarnostjo!). * Lani sem se oglasil pri treh ali štirih živinorejcih in odličnih gospodarjih, ki gle-dajoi samo na rentabilnost svoje živinoreje. Vsak od teh (dva absolventa, kmetijske šole!) je s, ponosom poudarjal: Doma vzrejene živali! Ker nam mlekarne sedaj vračalo tudi posneto mleko (po ceni 50 grošev za liter!), imamo* tudi vso gospodarsko možnost (možnost rentabilnosti), da doma s posnetim mlekom vzrejamo dober zarod, dobre mlade krave. Pri krmljenju telet s posnetim mlekom Vendar pazimo, da bo, to vedno' krvne toplote (povsem sladko, ali povsem kislo, nikakor n,a ne nakisannil in da bomo z dodatnimi krmili, ki vsebujejo s smetano odvzete vitamine, napravili hrano za mlade živali polnovredno. Toda o tem drugič več. žlfoc uspešnega pcpufnintiffsJva Sekretariat Slovenske kmečke zveze opozarja vse, ki se bavijoi s perutninarstvom in vzrejo' piščancev, da; ima na zalogi priročnik »a-b-c uspešnega perutninarstva«, ki ga je napisal univerzitetni asistent ing. France Ločniškar. Priročnik stane 5 šil. Naročite, ga pri Slovenski kmečki zvezi, Celovec, Gasometergasse 10. Slovenska kmečka zveza sporoča vzrejajmo naše molznice sami! ali je priplula semkaj jadrnica Epafrodita, Velikega malopridneža in žalivca najsvetejšega veličanstva? Sledili smo jo do; tod in sedaj je ni. Ali so nas varale kupčij-ske ladje, ki sol nam govorile o tem?« »Sporoči, centurio',« — Rustik mu nalašč ni nadel vzvišenega naslova, keT ga je togotila ošabnost mladega dvorjaniča —• »sporoči, centurio, da se najponižnejši hlapec, prefekt Topera, poveljnik 33. tra-čanske legije, prejasnemu despotu klanja V prahu in naznanja sledeče: Došel je ža,-livec najsvetejšega veličanstva v luko, odpustil sužnje in se potopil z ladjo vred. Sam sem videl!« »Ni bilo' prevare?« »Deset vesel od ladje sem bil, ko se je pojavil na krovu Epafrodit.« »In nato utonil?« »Z ladjo vred!« Centurio se je zopet rahlo uklonil: »Dovršeno!« »Morda izvoliš v mesto?« »Odrinem takoj. Sama prejasna despoj-na se zanima za to poročilo!« Centurio Flavij je skočil v čoln, rahli valovi so pljusknili ob breg za odhajajoča šajko. Prefekt je hitro zajahal in zapodil k vratom, kjer je še Vedno čakal Voznik. »Gizdalinček, ne boš ti oznanil prvi te novice v Bizancu! In če uničim Vse konje!« Rustik je sam, zgrabil za vaijeti nepotr- pežljivih konj. Za dvokolnico se je pokadilo in Voz je izginil po ravni Solunski cesti proti Bizancu. Daši je plul Flavij s polnimi jadri in priganjal z barbarsko surovostjo Veslače, se mu je zavlekla, pot v Bizanc nenavadno-dolgo. Takoj se je namreč dvignil močan vzhodnik, ki je prisilil carsko brzoplovko, da je jadra povezala. Enoi samo se je bočilo; v hudem vetru, da, je- škripal jambor. Ladja je plula proti jugu. Ob otoku Leninu so morali celo pristati čez noč. Mornarji so se bili uprli in odrekli veslanje. Na vzhodu se je začrtala po, obzorju črna proga. Vihar se je dvigal. Ko bi gnali brod proti njemu, bi ga tirali s seboj vred v pogubo. Rustik se je zadovoljno smehljal, ko so se upogibale oljke in terebinte v puhanju vetra ob poti. Vojaki spremljevalci so se znojili na penastih konjih. S tihimi pogledi so povpraševali drug drugega,, kaj je-prefektu, da goni kakor zbesnel. Željno so hrepeneli po sončnem zatonu. Ali nia-deje so jih Varale. Samo dve uri oddiha je dovolil molčeči Rustik. Nato je šlo' v istem diru dalje v noč. Tretje jutro- so zagledali Propontido. Ob njej so se zalesketale pozlačene strehe carske palače. Še pred poldnem so zajezdili pri Odrin-skih vratih V mesto. Ljudje so obstajali in gledali. Vse; je bilo prepričano, da so udarili na severu barbari v cesarstvoi in da je ta konjiča žalostno poiročiloi o grozodejstvih. Zakaj konji so bili upali, pokriti s sivim prahom, jezdeci ožgani in zakajeni, dia se; ni razločilo', ali imajo oklepe ali same tunike iz umazanega, sivega platna;. Rustik se je napravil takoj v carsko palačo. V stražnici se je pri častniku umil in si pomazilil lase. Sužnji so mu očistili opraVol Ko je zvedel, d;a se jadrnica še ni vrnila, se' je razveselil. Hitro je prijavil svoj prihod carskemu silenciariju in prosil, če bi mogel do Upravde. Namesto odgovora je p-rišeil magister equitum Azbad. Daši sta za,eno' služila kot principala! pri konjiči, je Azbad Vendar jasno pokazal, da, je on mogočen in oblasten poveljnik palatincev, prefekt pa prav za prav glavar barbarov, kmetov. Z Veliko dostojnostjo in samozavestnim ponosom je odzdravil prefektu in mu povedal, da nekaj dni ne more d'o despota. Zakaj noč in dan ga tarejo skrbi in delo za, vojsko V Italiji in do njega ne pride nihče razen Belizar-ja in Munda. Sme pa zaupati njemu, kar bi želel. Če je stvar tehtna, jo naznani Upravdi pismeno po silenciariju. »Do tal se klanja hlapec nedosežni modrosti jasnega despota in nikdar se ne dtzne, da: bi za, hip motil delo njega, pred katerim poklekata zemlja' in morje. Sporočil bi rad! o begunu Epafroditu.« Ko je Azbadl zaslišal trgovčevo ime, je pozabil na svoje dostojanstvo. Prijel je prefekta za roko, lice mu je zažarela, ustnice so mu drhtele, d,a se je Rustik začudil. »Nebo te je poslalo, prijatelj iz mladih let! Pojdi z menoj! Vsa zadeva upornika in sleparja Epafrodita je poverjena meni.« Azbad je takoj naročil dvosedežno nosilnico. Sužnji so jo dvignili in odnesli oba, poveljnika; preko fora V krasni Azba-dov tablinij1. »Izvoli, magnifica auetoritas tua!«2 Prefekt je sedel na nizek stolček, ki je bil pokrit z baržunasto blazinico. Dve krasni grški deklici sta prinesli sadja in vrč vina. Rustik je ostrmel in se zagledal V sužnji. Ko sta poljubili z drobnimi ustnicami AzbadoVo rokoi, sta izginili po mozaiku, kakor bi v tančico zavita boginja, ubežala človeškim očem. »Excellens eminentia tua3 ima boginje za strežnice!« »Ni sile! Prihajaš seveda iz, Topera in te gane snažno dekle. Za, nas, so to vsakdanjosti. — Mnoga; leta, dobre zmage, prefekt in poveljnik trača,nske leigije!« Azbad mu je napil z lezbiškim vinom. 1 Tablinium = pisarna, knjižnica. 2 tvoje veljavno odličje. 3 prevzvišenost. (Nadaljevanje sledi) ža oddtils IN RAZVEDRILO BRANKO SENJOR: Številka štirinajst Sedaj pozimi, kot ie veter zaviial po ulicah in metal pešcem sneg v obraz, Je nosil pod površnikom suknjo', zato je bil videti močneiši. Brez nie ie bi' cuh in zgrbljen. Bilo mu je morda petdeset, morda tudi šestdeset let. Pod čepico SO se skrivali sivi lasie. Tmel ie meži- kajoče oči in debel nos, ves rdeč od mraza. Nosil je površnik, ki je bil na mnogih mestih raztrgan ter zopet nerodno in skrbno zašit., toda, bil ie tone! in to ie (davno v tem peklenskem mrazu. Če je sedel na svoji kočiji, sel je ves. zamotal vanj. Koči-jažu je bilo ime Franc, kočija pa je nosila. številko štirinaist ali natančno S 14 na rumeni tablici. Imel je konja Miška. Oba stal bila stara: Franc, poklicni kočiiaž. in kom' Miško, poklicni kočiiažni koni. Bila sta dobra nri-iate'ia. Venela sta. da imata 1» Imn- drugega in nikogar več. Miško je bil zvest Francu, razumel ga je in kadar je bilo treba krepko potegniti, ga ni razočaral. Kolikokrat je božal Franc Miška in mu (TOVoril: »Samo še tebe imam, samo tebe... Slišiš Miško?« In Miško' je slišal. Lizal mu ie roko, trudno, nagubano roko, ki mu nikoli ni storila žalega, ki ga ni pretepala z bičem in mu ie dajala jesti, četudi ni imela kaj dati lastnim ustom. Nato je naslonil crla-vo na Francove rame in oba stal bila srečna. Težko borbo sta boievala; vsak dan. da sta se orehi iala' in živela. Toi ie H;la borba za' seno, za kruh, za kozarček žgania in za nekai drv, da jima ie bilo totold. To je bila borba za prostor na postaji, kjer sta stala med tistimi, ki so Hudi prevažali v avtomobilih. Saj sta morala živeti, saj nista mogla kar tako poginiti. Stanovala sta v nizki, stari hiši. Morda je bila nekoč lepa, toda z leti je začela razpadati. Streha se ie gubala iP govorili so, da se bo sesula. Toda držala je vztra jno in zagrizeno tudi pod debelo snežno plašilo in Franc i<=> bil vesel, da drži. Nekoč je bil V hiši telefon, in zvonilo je ves dan. »Prosimo, bi prišli ob štirih?« »Da, jutri ob šestih.« »Na. nostaji, seveda, prišel bota.« Nekoč je živela Angela. Dobro je kuhala in znala je lepo zašiti nogavice. Težko ie, ker je ni več. Franc je že star, kd.o bo skrbel zani če zboli. In za Miška, kdo bo skrbel za Miška? Nimata Več telefona, Angele ni Več, Vrt je pust, Franc zanemarjen, toda kočijo imata, kočijo z mehkim naslanjačem,. Res. redko kdo jo je naročal. Ob sobotah, ko Bo bile poroke, se je je kdo spomnil. Drugače sta vozila na postajo k vlakom, ki so prihajali ponoči, ker takrat onih z avtomobili ni bilol. Ni se jim ljubilo Vstajati. V mestu so se prižigale luči, ko je Miško polčasi vlekel proti postaji. Do prihoda vlaka sta imela še uro časa:, toda morala sta si zagotoviti mesto. Bila sta prva. Ustavila sta se poleg izhoda. Franc je pokril Miška z odejo'. Čez nekaj časa je pripeljal star avtomobil tipa, Tatre, taksi številka tri; malo pozneje pa še dVa šestsedežna Fiata. K vragu s temi vozači! Udobno soi živeli in še so mu kradli kruh. Ljudje so tudi čudni, vsak. bi se vozil samo v avtomobilu. Potem pa so nesreče, ko se zaletavajo drug V drugega. Takrat, ko so se vozili samo v kočiiah, se ni nihče zaletel. iVožnja v avtomobilu ni lepa, lepše je pokušati pesem kopit in dihati sveži zrak, ne pa te smrdljive bencinske hlape. Pfuj! Sploh pa: taksi se lahko pokvari, a Miško? Ali se je Miško že kdaj pokvaril? Ne, seveda ne! To ti je konj, ne pa. tak motor bencin. »Hej, starina, kdaj boš prodal svoje kljuse?« To je gotovo vozač Tatre. Ej, da bi bil še mlad; lopnil bi ga bil po' gobcu. Šleva j°i le da je sta,r, pa si vsi upajo. Ha, pa sera vendar prvi poleg vhoda. Nevoščljivi so. »Glej, kako lepa kolesa ...« »In gospod kočijaž, kako so imenitni!« »Veš, konj je čudovit, le z repom preveč maha.« Franc ni odgovarjal, le oči so se mu pri Vsakem stavku zabliskale in na tihem je preklinjal. Vlak je prisopihal na postajo. Oba Fiata sta, polna potnikov, odpeljala. Ostala sta stari Tatra in kočija. Zvečer sta oba zopet prišla. Šofer Tatre je godrnjal, ko ju je videl, toda rekel ni nobene. Mimo' so korakali poslednji potniki. Zopet nič zaslužka. Že Ves teden nič. Da bi le prišel kdo, bogat, da bi jima vsaj nekaj dal. Nekaj časa bi zopet živela. »Gospod, kočijo',« je ponujal Franc. Toda potnik ga ni niti pogledal. Tedaj ga je nekdo od zadaj dregnil. »Ali lahko pelješ v Erjavčevo na Studence?« »Da, da, seveda lahko,« je skušal malomarno reči Franc, čeprav se je tresel od samega veselja. »Pohiti!« »Da, da!« Ponosno sta z Miškom zavila mimo Tatre. Šofer je na glas preklinjal. Franc pa sel je smejal. Pokazalo se je, kdo je boljši; stari taksi ali moja lepa kočija. Še imajo' ljudje zaupanje' v kočije. No, Miško, malo hitreje stopi, le malo hitreje. Najinemu potniku S 14 se mudi. Saj bova kmalu doma, le še tega prepeljeva in zopet bova imela nekaj denarja. Franc je bil Vesel. Ni vedel, kaj hi storil, Veselje se mora proslaviti. Poizkušal je žvižgati. Nato se mu je zdelo, da poje, čeprav je v resnici samo godrnjal. Večkrat se je previdno ozrl in si ogledoval moža v kočiji. Da, moral je imeti mnogo denarja. Koliko bi mu računal? Sto ali več? Gotovo! je bogat, saj ima tako velik kovček. »Kmalu bova tam, kmalu.« Bila sta tam. Čakala sta že precej časa. Neznanec je izginil v hiši, vrata so bila zaklenjena. Rekel je, da se takoj vrne. Ura je bila že polnoč, ni se še vrnil. Bila sta trudna in mrzlo' je bilo'. Nemo sta stala pod svetilko. Starček je zlezel s kozla in počasi stopil k Mišku. »Ni prav, da naju goljufajo. Stare ljudi ne bi smeli goljufati. Kmalu bodo umrli in nimajo več mnogo od življenja. Pošteno delo bi jim morali dati. . . Zaslužila sva denar, toda ogoljufal naju je. Sedaj vem, zakaj ni vzel taksija.« Vračala sta se v mesto, trudno, malo-dušno, brez vsakega upanja in brez Vsake tolažbe, le z mislijo, da sta bila ogoljufana. Mišku je zdrsnilo, klecnil je. Njegovo težko telo je padlo na tla in obležaloi. Franc ga je skušal dvigniti, toda Miško ni mogel vstati, le onemoglo je gledal, niti hrzal ni. »Daj Miško! Vstani! Doma čaka seno, počivala bova, oba sva trudna. Miško, pridi, greva! Ne bova več vozila. No, poizkusi vstati, poizkusi! Veš, toplo bo v hlevu.« Od strani se je uprl v njega, da bi ga dvignil. Bil je slab, strahovito slab. Sedel je poleg njega!. »Da, bolje bo. Odpoičij se, oba boVa. počivala. Včasih je potreben počitek ...« Velik tovorni avtoi se je ustavil, ko mu je Franc pomahal. Trije so prilezli iz kabine in mu skušali pomagati. Nič se ni dalo narediti, Miško je imel zlomljeno' nogo in ni mogel stopiti. »Čuj, starec, V klavnico ga prodaj! Nekaj denarja ti bo že vrgel...« Fianc je počasi in začudena pogledal. »V klavnico ga prodaj, v klavnico ga prodaj . ..« le to je slišal. Nato je šibko' zamahnil, zadel ga je v obraz. Niti vedel ni, da ga je udaril, le roko je čutil na njegovem obrazu. »No, no, saj ti nič nočemo. Čuj, starina, če bi ti vrnil udarec .. . Sicer pa konjskega mesa nimam rad, rajei imam teletino.« »Tako V sili bi šlo tudi konjsko meso,« je pripomnil drugi, ko soi lezli v kabino. Zaropotal je motor, avto je odpeljal in zopet sta bila sama, v noči na tej cesti. Nekje so razgrajali pijanci, slišala sta udarce ure, pozneje je ropotal mimo avto. Čudno sama sta bila, grozno sama V svojem obupu. »Saj sva skupaj, ne bom te zapustil. Veš, Miško, prejšnjo' soboto sem kupil žganje, namesto' da bi zate kupil sena. Oprostiti mi moraš. V soboto je imela Angela rojstni dan; peklo me je, da sem ostal brez nje, napiti sem se moral, preveč sem se spominjal. Bila je dobra, predobra. Težko je biti brez ženske. Nimaš nikogar, ki bi skrbel zate, se razgovarjal s teboj, delil s teboj veselje in žalost. Človek potrebuje nekoga, da mu pomaga, da ga podpira, da ga ljubi. Greva, Miško? Pojdi, le do hleva pojdi, nikoli več ne bova vozila. Čuješ, Miško?« Pričel je teči, negotovo, z zapletajočimi koraki, padel je, zopet vstal in tekel dalje. Ustavil se je pred hišo', bila je v megli, siva, prokleta. Zgrabil je sekiro in zlezel na podstrešje. Divje je pričel tolči na ostrešje, ki je dotlej kljubovalo. Tramovje se je s treskom sesulo. Opeke so! se z ropotom lomile. Smejal se je. Ne kljubuje več. Ne! Ne kljubuje več. Oplazilo ga je bruno, toda ni padel. Vrnil se je k Mišku. V roki je nosil sekiro. Bil je truden, izmučen, sam. Tresel se je, s težko roko je božal Miška, ki ga je vdano gledal, za hrbtom pa je skrival sekiro. Zopet je udarjala ura. 'Na koncu ulice je nekdo kričal: »Prokleta vlačuga!« Žarometa avtomobila sta zdrsnila mimo, oplazila sta truden obraz, poln obupa, in oči, ki so s skrajno muko strmele v črno gmoto na tleh. Ustnice so še šepetale: »Priden bodi, Miško, priden bodi! Dober konj si bil, dober prijatelj. Na svidenje!« Zamahnil je, nato še enkrat. Potem pa se je zgrudil in onemoglo zajokal. D»0*M«I*S«L*I*C*E Moški zmeraj govorijo' tako, kakor da bi bile vsega krive ženske. Najprej tekajo za njimi, potem jih pa preklinjajo, češ da so jih zapeljale — stara zabloda Evi. * Ni čudno, da ima laž kratke noge, saj nihče ne teka toliko okrog kot ravno ona. * Zlato' se preizkuša z ognjem, ženske z zlatom, moški z ženskami. až« cfcforo voljo---------------- Zdravnik stoji ob bolnikovi postelji. »Ne morem vam zatajiti, da je vaše stanje zelo resno. Želite morda še koga videti pred smrtjo?« »Da,« odgovori trpin tiho. »Koga pa?« »Drugega zdravnika!« Anton AŠKERC Kronanje v Zagrebu Dne 15. februarja 1573 so Matijo Gubca, vodjo kmečkih uporov, do smrti mučili s tem, da so ga na razbeljenem železnem prestolu kronali z razbeljeno železno krono za „ kmečkega kralja Zvonovi zagrebški pojo, pojo, da še nikdar tako. Nanj sede veličanstvo naj! Udano prosimo sedaj!... »Le vkup, le vkup, gospod, tlačani Oznanjamo slovesen dan! Bojiš se trona?! — Ti ječiš? . j ; O vreden, da na njem sediš!« Široko ori se naš glas v poslednjo tja slovensko Vasi Priklanja drugi se, veli: »Naš kralj Matija naj živi! V poslednjo tja hrvaško vas naj slišijo seljaki nas! Brez krone kralja nočemo — mi kronati te hočemo! Razlegaj se do daljnih dalj: Matija Gubec naš je kralj!« Na tronu svetlem že sediš, a zdaj še krono to' dobiš! Ropoče boben gor in dol po ulicah ko' še nikol: O raci jo, prejasni knez, iz mojih rok sprejeti dnes! »Le vkup, le vkup, oj Zagreb Vesi Seljakov kralj se krona dnes! Žari se ko zlato ti Vsa — saj v živem Ognju je bila ... Kjer cerkev Markova stoji, tja gledat kronanje zdaj vsi«! Treoečeš? Dosti si krepak, za krono rojen si junak!« Kjer Marka svetega je hram, pred njim železen prestol tam! Priklanja tretji se, veli: »Naš kralj Matija naj živi! Pred stolom Gubec, kmet, stoji. . . O srečen, slaven kralj si ti! O kak te diči krone kras! Kraljev pod njoj je tvoj obraz! Glej, kronanje iz oken vseh, z balkonov gledajo in streh. O kralj slovenski, kmetov Voj, na stolu zlatem pred menoj, Ponosno Gubec jim stoji. Molče on govori z očmi! od mene sprejmi pa V roko ognjenosvetloi žezlo to! Poglejte smeli mu klobuk! Ni li posavski ta hajduk? Krepko ga drži!... 7. njim Vojuj, podložnikom zapoveduj!« — Zimzelen si za trak je del, pero kokotovo pripel... In vsi zvonovi zapojo in bobnarji zabobnajo': In Gubcu, glej, možje trije priklonijo se do zemlje; »Matija Gubec — živel kralj! Razlegaj se do daljnih dalj!« priklonijo se dol zemlje, V škrlat odeti vsi trijč. Na tronu Gubec kralj sedi, z mrtvaškim glasom govori: Priklanja prvi se, veli: »Naš kralj Matija naj živil »Kot kralj dnes prvič gledam vas — vi zadnjič slišite moj glas!... * Bog spolnil ti je željo, knez! Ves narod v tebi združil dnes! Ves narod kronan si z men6, s kralj evoj venčan zdaj častjo ... Tu v Zagrebu, preslavni voj, htel pržstol si imeti svoj. O naš veliki petek sam!... Kdaj Vzkresne stara pravda nam? ... Tu prčstol! Glej ga pred sebo: nad ognjem žoilt je ko zlato! Za njo duh moj vas spremljaj V Brani In — pomnite današnji dan!« Avstrijski tekmovalci v Badgasteinu so bili zelo uspešni Stran 8 Celovec, petek, 14. februar 1958 Štev. 7 (823) Primeri, ki so si močno podobni Slovenci v Italiji se enako 'kot koroški Slovenci borijo za pravice in enakopravnost, ki so jim zajamčene z državno ustavo ter mednarodno' pogodbo — Londonskim sporazumom. Podobno kot pri nas je tudi borba tržaških Slovencev tm v peti italijanskim nacionalistom in fašistom, ki na vse mogoče načine poskušajo*, da bi s hujskaška protislovensko gonjoi preprečili pravično rešitev manjšinskega vprašanja. Pri tem se poslužujejo metod, ki so močno podobne metodam koroških šovinistov. Da se Slovenci v Italiji potegujejo za splošno pripoznane človečanske« in državljanske pravice, je za italijanske nacionaliste pravcata »predrznost«, ker slovenska manjšina po njihovem mnenju že tako uživa vse preveč svoboščin ter »tlači in že preveč muči« italijansko večino. Takim ljudem zlasti ne gre v račun, da bi italijanska vlada uvedla na ozemlju, kjer živijo Slovenci, dvojezičnost, kakor sploh »ne morejo verjeti«, da: bi uresničila manjšinska določila zakonov in mednarodnih pogodb. To pa pomeni, da »ne morejo Verjeti«, da bi se demokrščanska vlada držala prava in zakonov, ne morejo verjeti, da bi Italija spoštovala listino o človečanskih pravicah, sprejeto od Združenih narodov, ne morejoi verjeti, da bi se vlada držala predpisov ustave italijanske republike, na kateroi so Vsi njeni člani prisegli, in končno ne morejo Verjeti, da bi rimska vlada spoštovala; svoj podpis na londonskem dogovoru. Vsega tega italijanski nacionalisti in fa- šisti ne morejoi Verjeti — piše V tej zvezi tržaški »Novi list« — marveč si svojim delovanjem pozivajo vlado, naj zavrže vse človeške in božje zakone, naj zataji svoje podpise na mednarodnih pogodbah ter sne dano beseda. Sama nemoralna in nečastna dejanja, ki bi spravila Italijo ob dobro ime, ves ugled in vse zaupanje v svetu. Ali ni Vse to močno podobno razmeram, ki vladajo pri nas na Koroškem, ko se nepoboljšljivi šovinisti na vse pretege trudi j oi, da bi V deželi sejali nemir in razpihali narodnostnoi mržnjoi ter takoi otež-kočili uresničitev določil člena 7 Državne pogodbe. Njihovoi početje je na las podobno prizadevanjem italijanskih nacionalistov, kateri pa se ne borijo le proti pravicam slovenske manjšine na Tržaškem, marveč prav tako tudi proti avstrijski manjšini na Južnem Tirolskem. Zakaj bi se torej čudili Italijanom, ko pa delajo le istoi, kar vidijo pri svojih sosedih na Koroškem in v Avstriji, katera že desetletja kaže, kako je treba ravnati z narodnimi manjšinami, o čemer se je pred nedavnim zelo pohvalno izrazil tudi obrambni minister Graf. Najnovejše ugotovitve o Imperialistična hitlerijanska vojna je zahtevala od Nemcev ogromne smrtne žrtve, toda kljub temu se mnogi še niso spametovali ter se jim niso odprle oči. Po zadnjih statističnih ugotovitvah cenijo, da je V krvavi Vojni izgubilo' 6,020.000 V Badgasteinu, ki je bil ves pretekli teden V središču pozornosti športnega dogajanja v svetu, so' v nedeljoi utihnile fanfare in hrušč. Idilično alpsko mestece je zcpet zaživelo svoje vsakdanje življenje. Za nami je svetovno prvenstvo v alpskih disciplinah, ki je prineslo posebno Velike uspehe za avstrijske smučarje. Kakor smo že V preišnji številki poročali, je svetovno prvenstvo otvoril minister Drimmel, v nedeljo, ko se je zbralo ob smučarski progi okrog 60.000 ljudi, pa sta veličastno prireditev zaključila zvezni prezident dr. Scharf in predsednik Fis. Ves teden so bile na; belih poljanah okrog Badgasteina ostre tekme za desetinke sekunde. Televizija in radio sta poročala o dogodkih, okrog 12 milijonov ljudi v Srednji Evropi je lahko po televiziji neposredno zasledovalo tekmovanje: za svetovna prvenstva. Pa poglejmo na kratko uspehe posameznih najboljših tekmovalcev. Avstrijski tekmovalci sO V polni meri zadovoljili, čeprav je tokrat Molterer skoraj odpovedal in razočaral. V polni meri pa sta izpolnila vsa pričakovanja Toni Sailer, ki je dobil tri zlate medalje in eno srebrno, ter Josl Rieder, ki si je priboril 1 zlato in dve srebrni medalji. To, kar se je v zadnjih letih posrečilo najboljšemu avstrijskemu smučarju Toniju Sailerju, še doslej nobenemu smučarju ni uspelo — sedaj je namreč trikratni olimpijski in sedemkratni svetovni prvak. nemških izgubah v vojni Nemcev svoja življenja. Zveza za oskrbovanje nemških vojaških grobov navaja, da je padlo 3,76 milijona vojakov. Okoli 500.000 civilistov je bilo usmrčenih pri zračnih napadih, na begu in ob drugih okoliščinah. V ostalem so se zelo dobro držali tudi Francozi in Švicarji. Zelo ostra konkurenta avstrijskim smučarjem sta bila tudi Američan Werner in Japonec Igaya. Kdo bi verjel, da so junaki belih poljan pogosto tudi zelo mehkega srca in se tudi razjokajo. Tako se je zgodilo Američanu Wernerju, ki je pri tekmovanjih v smuku padel tik pred ciljem, zgubil eno smučka ter se samo z eno zapeljal skozi cilj. Potem se je vsedel na tla in 10 minut bridko jokal, ker je Vsled tega padca zgubil bronastoi medaljo. Drug primer pa je švicarski tekmovalec Roger Staub, ki se je razjokal od Veselja, ko je v smuku zasedel drugo mesto in tako priboril svoji deželi srebrno medaljo. Kaj pa tekmovalke? Avstrijske tekmovalke so razen Putzi Frandl vse odpovedale. Zelo so se izkazale tekmovalke iz Kanade, Švice in Norveške. Po številu medalij je Avstrija, na prvem mestu, saj je prejela 4 zlate, 4 srebrne in eno bronasta. Njej sledijo Kanada, ki je dobila 2 zlati in eno' srebrno, Švica z enoi zlato, 2 srebrnimi in 4 bronastimi, Norveška z enoi zlato in 3 bronastimi, ZDA z 1 srebrno, Francija z 2 bronastimi, Italija z eno bronasto in Japonska z eno bronasto medaljo. S tem je prvi del svetovnega prvenstva na belih poljanah za nami, drugi del tekmovanja V klasičnih disciplinah — V teku in skokih — pa bo od 2. doi 9. marca v Lahti na Finskem, ki se ga bo udeležilo prav tako več držav iz Evrope in ostalih kontinentov. O Toniju Sailerju, ki je zaradi svojih uspehov zelo priljubljen, mnogo ugibajo, kakšna bo njegova nadaljnja pot. Najverjetneje je, da bo odšel k filmu in na filmskem platnu osvajal srca starih in mladih. Lani nad 200 novih obrtniških mojstrov PIROGR AM IIE3E3I3DI3! RADIO CF.LOVEC Poročila dnevno: I. program. — 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00, 22.00. II. program. — 6.00, 7.00, 13.00, 17.00 19.00, 22.00. Vsakodnevne oddaje: I. program. — 5.35 Jutranja godba — 6.00 Oddaja za kmete — 6.10 Pestri zvoki — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 10.10 Gospodinjski magacin — 11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.03 Pestro mešano — 13.00 Opoldanski koncert — 14.45 Prav za vas — 18.00 Sami šlagerji — IS.30 Odmev časa. II. program. — 5.35 Dobro jutro! — 6.05 Z godbo v dan — 7.15 Mali koledar — 8.10 Radijski pisemski nabiralnik — 12.03 Automobilisti med potjo — 14.30 Mednarodna univerza. Sobota, 15. februar: I. program: 8.45 Širni pisani svet — 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca (slov.) — 14.30 Pozdrav nate — 16.20 Mia-, dinski koncert — 18.00 Iz parlamenta — 18.45 Slovenske pesmi (slov.) — 20.30 Pisan večer. II. program: 9.10 Zaupne melodije — 14.40 Tehnični pregled — 15.00 Oddaja za mladino — 15.30 Odlični izbor — 19.35 Operni koncert — 21.00 Prosimo k plesu. Nedelja, 16. februar: I. program: 6.10 Vesele melodije — 7.30 S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo (slov.) — 9.00 Nedeljski venček melodij — 11.30 Veselo petje — veleso igranje — 13.00 Operni koncert — 14.30 Pozdrav nate — 17.05 Plesna godba — 19.00 Športna poročila — 20.10 „Pozor, nevarnost", slušna igra. II. program: 7.05 Igrajo Linzer Buam — 8.15 Kaj je novega — 9.00 Operni koncert — 15.15 Operetni zvoki J. Straussa — 16.00 Plesna godba — 18.30 Nazaj v šolsko klop — 20.00 „Svatovščina v pustu" (dekle je zašlo). Ponedeljek, 17. februar: I. program: 8.45 Zapiski iz domovine — 14.00 Poročila, objave. Za ženo in družino (slov.) — 16.00 Srečanje v Schonbrunnu — 17.10 Glasba z juga — 18.35 Mladina in film — 18.40 Za uho in peto (slov.) — 20.15 Ti časi so minuli — 21.00 Zopet slišati napravi veselje. II. program: 9.00 Naša radijska družina — 15.30 Glasba iz Skandinavije — 16.30 Ples, petje in dobra volja — 17.15 Znanje za vse — 20.00 Pustna zabava. Torek, 18. februar: I. program: 8.45 Zdravniki in civilizacija — 14.00 Poročila, objave. Zdravniški vedež — Pomočniki v gospodarstvu (slov.) — 16.00 Vesela srca — 18.30 Radijska prijateljica — 18.40 En mesec deželne politike — 19.15 Lepe žene iz 1001 noči — 20.15 „Niirnberška lutka", komična opera. II. program: 15.30 Glasba iz filmov — 16.00 Oddaja za žene — 17.15 Brali smo za vas — 20.45 Igrajo Deutschmeistri — 21.00 Rydls D:gest. Sreda, 19. februar: I. program: 8.45 Iz ženskega sveta — 14.00 Poročila, objave. Zborovske pesmi (slov.) — 17.10 Glasba, ki se nam dopade — 18.10 Govori se o tem — 18.40 Godba na pihala — 20.15 Lepe melodije — lepi glasovi — 21.00 Napad na življenje. II. progra,m: 9.10 Neminljive melodije — 14.15 Avstrijski komponisti — 16.30 Pepelnica umetnikov — 17.15 Iz raziskovalnega dela visokih šol — 19.30 „Vojak Tanaka", slušna igra. Četrtek, 20. februar: I. program: 8.45 Avstrijci v inozemstvu — 14.00 Poročila, objave. Paberki iz Roža (slov.) — 15.45 Molčanje kot moč in resničnost — 16.00 To so bili časi — 18.30 Oddaja za mladino — 19.00 Prilcesinja dneva — 21.00 Zvoki iz Alp. II. program: 8.20 Z veselo godbo — 14.15 Znameniti umetniki — 16.00 Oddaja za žene — 17.15 Raziskovalci na obisku — 19.30 Glasbena revija — 21.00 Operni končen. Petek, 21. februar: I. program: 8.45 Glasba in narečje iz Koroške — 14.00 Poročila, objave. Otroci, poslušajte! — Improvizacije na klavirju (slov.) — 16.00 Melodije Nikole Dostala — 17.55 Sami šlagerji — 18.10 Prosti čas je dragocen — 19.05 Zgrabi srečo — 20.15 „De-kle za vse", vesela ljudska igra. II. program: 9.00 Seina — Donava — 15.30 Muzikantje so tu — 17.15 Znanje za vse — 19.45 Za ljubitelje gora — 20.30 Poskočne melodije. RADIO LJUBLJANA Poročila dnevno: 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00. 22.00. V ponedeljek, sredo in petek od 8.00 do 11.00 ure oddaja na valu 202,1 m in 98.9 mHz. Sobota, 15. februar: 5.00 Dobro jutro! — 8.05 Lepe melodije — znani napevi — 9.30 Melodije za ljubitelje glasbe — 10.10 Berlioz: Romeo in Julija — 12.00 Operne melodije — 12.30 Kmečka univerza — 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike — 14.35 Voščila — 15.40 S knjižnega trga — 17.30 „Vse dobre reči v življenju" — 18.00 Okno v svet — 18.45 Jezikovni pogovori— 20.00 Veseli večer — 21.00 Zvoki za prijeten konec tedna. Nedelja, 16. februar: 6.00 Domač nedeljski jutranji pozdrav — 7.35 Vedri zvoki — 8.45 Feld: „Metka in dvanajst brivcev", radijska igra — 10.00 Smeh med partizani — 12.00 Nedeljska revija popevk — 13.30 Za našo vas — 14.15 Voščila — 15.45 Glasbeni mozaik — 17.30 Tihy: »Ptičje strašJo", radijska igra — 18.16 Veseli intermezzo — 20.00 Variete na valu 327,1 m. Ponedeljek, 17. februar: 5.00 Pisan glasbeni spored — 8.05 Orkestralna matineja — 9.20 Pisan spored zabavne glasbe — 11.35 Ruske in ukrajinske narodne pesmi — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Dunajski zvoki — 13.45 Poje mešani zbor — 14.35 Voščila — 15-40 Iz domače književnosti — 16.00 Portreti slavnih pevcev — 17.40 Italijanski in španski napevi — 18.00 Mladinska oddaja — 20.00 Simfonični koncert. Torek, 18. februar: 5.00 Pisan glasbeni spored — 6.40 Naš jedilnik — 8.05 V dvo- in tričetrtinskem taktu — 9.00 Zabavni mozaik — 10.10 Iz filmov, operet in glasbenih revij — 11.30 Za dom in žene — 12.00 Slovenske in dalmatinske pesmi — 15.40 Potopisi in spomini — 16.00 Za ljubitelje in poznavalce — 17.30 To in ono za vas — 18.00 Športni tednik — 20.00 Veselo pustovanje. Sreda, 19. februar: 5.00 Dobro jutro! — 8.05 Pisana paleta — 9.00 Rupel: Jezikovni pogovori — 9.15 Za ljubitelje narodnih pesmi — 10.10 Iz orkestralne lirike — 11.00 Zabavni potpourri — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.15 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 14.35 Voščila — 17.15 Sestanek ob petih — 17.35 Popevke — 18.00 Kulturni pregled —20.00 Iz sodobnih oper amerikanskih skladateljev. Četrtek, 20. februar: 5.00 Pisan glasbeni spored — 8.05 Podeželje poje... — 10.10 Na vrtiljaku zabavnih melodij in popevk — 11.45 Pestri' za naše male — 12.00 »Dober dan, Pariz" — 12.30 Kmečka univerza — 13.30 Glasbeni album — 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike — 14.35 Voščila —1 16.00 Domači in tuji solisti in skladatelji — 17.15 Zabavna in plesna glasba — 18.00 Zgodovinska pot papirja — 20.05 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. Petek, 21. februar: 5.00 Dobro jutro! — 8.05 Z glasbo v deželi 1001 noči — 9.20 Spored zabavne glasbe — 11.00 Pesmi in plesi raznih narodov — 11.30 Za dom in žene — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Veseli godci vam igrajo — 13.15 Od arije do arije — 14.35 Voščila — 15.40 Iz svetovne književnosti — 16.00 Koncert ob štirih — 17.15 Zabavne melodije —-18.50 Družinski pogovori — 20.30 Večerni koncert. V minulem letu so komisije za mojstrske izpite izvedle 63 zadevnih izpitov. K izpitom se je priglasita' 323 obrtniških pomočnikov, odi katerih jih je 228 z uspehom prestala izpite. To se pravi, da je 70,5 odstotka vseh kandidatov napravita moistrske izpite. Največ interesentov za mojstrske izpite je posta,vila mizarska obrt, namreč 50. Od teh je' izpite prestalo« 34 kandidatov. Nadalje je bila številčna najbolj zastopana ženska šiviljska stroka in sicer s 27 kandidatkami, od katerih je izpite prestalo 21 kandidatk. Krojaških pomočnikov se je predstavita' izpitni komisiji 23 in od teh je- 16 izpite napravita. Mojstrski izpit za ključavničarsko obrt je napravilo 22 kandidatov, iz mehaniške obrti motornih Vozil 19, mesarske obrti 17, dalje 13 kovačev in 13 frizerjev. Skupno' so bili kandidati porazdeljeni na 37 različnih obrtnih področij, med temi pleskarje, mehanike, izdelovalce usnjenega galanterijskega, blaga:, torbarje, sedlarje, jermenarje itd. Pri teh obrtih je postal po eden nov mojster, pri obrti slikarjev, sodarjev, radijskih mehanikov, usnjarjev, mlinarjev in slaščičarjev pa, po dva. Zanimivoi je, da so kandidati v 44 primerih prestali izpit šele pri drugi izkušnji, v šestih primerih pa celo šele pri tretji. Pravijo, da je tol lahko' V tolažbo tistim, ki pri prvem izpitu nimajo zaželjenega u: peha, dlai ni treba takoj obupati in izgubiti poguma. V devetih primerih pa kandidati niso prestali tudi ponavljalnih izpitov ter so končno obupali, da bi postali lcedaj mojstri. Tridružinsko hišo V Mariboru, Magdlalensfco predmestje, 500 m2 zemljišča, zamenjam za hišo na Koroškem ali prodam proti plačilu V Avstriji. Ponudbe pod »Po polnOma legalno« na upravo lista Slovenski vestnik, Celovec-Klagen-furt, Gasometergasse 10. Stara ženska s slabim vidom, ki živi večinoma v Celovcu, išče spremljevalko. V poštev bi prišla kakšna! starejša ženska. Plačilo1 za □.služnost po dogovorni. Ponudbe sprejema: Uprava Slovenski vestnik, Celovec — Klagenfurt, Gasometergasse 10.