Poštnina plačana v gotovini. Cena 125.— lir DEMOKRACIJA Leto VI. - Štev. 22 Trst - Gorica 30. maja 1952 Spediz. in abb. post. I. gr. ..Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 62-75 Ujirava: Trst, .ulica S. Ana st as io 1-c - tel. 2-30-39 Goriško uredništvo! Gorica, Riva pfazzu-tta št. 18. CENAi, posamezna številka L 25. — Naročnina: mesečna L 100, "letijo L 1.200. — Za inozemstva: mesečno 170. letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trstvštev. 11-7223, Gorica' štev. .9-18127 Izhaja vsak petek PORAZ IREDENTISTOV Indipendentistične liste zelo napredovale 41% glasov za STO - 45% za italijansko vladno politiko - 12% za fašizem Kodih n morajo zahvaliti? Ug otovitoe Volitve so minule in, kot običajno, ni bilo ne premaganih in ne poraženih. Demokristjani se tolažijo, da so ohranili svoje položaje; indipendentisti in neofašisti, da sej podvojili število svojih glasov; mi. da smo ohranili, svoj mandat z veči jim številom glasov; tržaški blok pa s tem, da je — čeprav z manjšim številom glasov — vendarle tudi ohranil svoj mandat: Z eno besedo, vsi so zadovoljni. Vendar je pa potrebno, da se malo globlje zazremo v jedro stvari. Proti demokristjanom je treba dvigniti ‘ostro in odločno obtožb^ zaradi nepoštenega in povsem neodgovornega načina, kako so izvedli te volitve. Evo nekaj dejstev. Trst šteje nekako 270.000 prebivalcev. Sodeč po tem, da znaša število volivcev povprečno 62 odst. od celotnega števila prebivalcev, •bi bilo pričakovati, da bo v Trsht največ 161.200 volivcev’. To število za bi bilo še manjše, ker je od prilike 15.000 naših ljudi v Trstu, ki nimajo volilne pravice, ker jim ne priznajo italijanskega državljanstva. Število vpisanih volivcev •bi torej moralo biti od prilike 146.000 do 150.000. V stvari jih je bilo pa 200.000, torej 50.000 več. Od kod so torej prišli? Iz Italije. Vsi uradniki tržaškega Lloyda, nameščeni po Italiji, in enako vsi uradniki tržaških ustanov (Assicu-razidni Generali, Riunione Adria-ij r.^ d j Sipnrtd. razna »tržaška« podjetja) sovneseni v volilne ime ■nike, z njimi njihove žene in potomci. Za njih vse. ki imajo osebne izkaznice iz občin njihovega stalnega bivanja, je anagrafski u rad izstavil posebne osebne izkaz nice, ki so jim bile dostavljene po pošti. Vse je bilo urejeno brezplačno. Brezplačno so jim stavili na razpolago tudi prevozna sredstva. Aii vse to le onim, od katerih so mogli pričakovati, da bodo glasovali za Italijo. Anagrafski urad je za izstavitev teh osebnih izkaznic posloval vse do nedelje zvečer, vhodom v ulici Diaz 25. Tukaj s izstavili, čq smo prav intormiran tudi osebne izkaznice povratnikom iz Argentine in Brazilije, ki so s posebnim parnikom družbe Italija, prispeli v Trst in so plačali za po' samo 40.000 lir, to je samo toliko kolikor je stala njihova oskrba. Med onimi »Tržačani«, ki so prispeli iz Italije, je bilo tudi Slovencev s popačenimi, t. j. poitalijančenimi priimki. Zanimivo je zabeležiti tudi to, da niso vsi ljudje, ki so se nahajali v tem položaju, prejeli svoje izkaznice, ampak samo tisti, o katerih so mislili, da bodo glasovali za Italijo. Volitve so bile prvič razpisane za oktober 1951, vendar pa tedaj še ni bil gotov seznam volivcev i/ Italije. Zato so tedaj uprizorili ča sopisno gonjo proti generalu Win-tertonu in zahtevali odgoditev volitev vse dokler anagrafski urad, ne bo »izpopolnil« volilnih seznamov in dokler ne dosežejo povezar ve list (»apparentamento«). Ti vo Jilni seznami so bili izgotovljeni v ■marcu, toda bali so se, da se bo zadeva odkrila. Zato so ob proslavi ^obletnice 20. marca uprizorili novo gonjo proti generalu Wintertonu in zahtevali londonsko konferenco, ker jim tedaj ni kazalo izgubljati več časa. Tržaški nemiri so bili torej se stavni del italijanskega vojnega načrta. Ti nemiri so privedli do tega, da so zavezniki — vprašanje je, če lahkoverno ali pa so se samo delali lahkoverne — pristali na ita lijansko zahtevo, posebno na to da Trst dobi italijanske uradnike no področju notranje in finančne uprave, ker ie bilo treba, kakor je, 27. marca napisal Corriere della Sera, Tržačanom resno predočiti, da jim Italija v nobenem primeru ne uide (»ehc 1 'Italia loro in nes7 sun caso non sfuggird«), S tem je pa tudi jasno, da si Italijanski kro gi niso pomišljali proti tržaškim vo livcem nastopiti z ustrahovanji! Kako torej izgledajo tržaške vo litve, če imajo vse to pred očmi? Kakor bi mogla ugotoviti vsaka redna preiskava, je anagrafski tirad »fabriciral« 50.000 osebnih izkaznic, in sicer za osebe, ki so te izkaznice že imele v Italiji. Tako da so te osebe, kar je gotovo proo pravilom, razpolagale z dvema o-sebnima izkaznicama. Od teh 50.000, volivcev iz Italije jih približno 000 ni prispelo v Trst. Ostane torej 43.000, piši in beri triinštirideset tisoč glasov v prilog italijanskih list. Vzemimo sedaj številke in jih primerjajmo. Italijanske liste dobile 106.373 glasov. Ce bi odšteii omenjenih 43.000, bi ostalo samo 63.000 glasov, podeljenih v razmerju štiri proti enemu med vladne pristaše in misine (kajti dobili so 83.264 in 23.109 glasov): 51.000 za vlado in 12.000 za misine. Torej bi imeli sledečo sliko: /a Italijo 63.000, proti Italiji pa komunisti 32.000, indipendentisti 29.000. Slovenci 8.000, torej skupaj od prilike 70.000 glasov, kar bi pomen«-večino tržaških volivcev proli Italiji! Tako lahkoten način prirejanja volitev v mestu, v katerem se križajo takšni evropski interesi, je pač v kričečem protislovju z <-snovnimi načeli političnega poštenja in pojmi krščanske morale. Zato sodimo, da je naša dolžnost opozoriti ne le krajevne angloameri-ške oblasti, temveč tudi vse odgovorne vlade na to, da take postopke, ki morejo izpodkopati (to temelja ugled in dostojanstvo medn.t-odnih ustanov, vzamejo v pretres. ad. ODKRITA BESEDA Izidi zadnjih volitev v coni 1, niso izraz volje tržaškega prebivalstva. , Temu je kriv krivičen volilni zakon, ne samo ker ne spoštuje proporcionalnega od mirovne pogodbe določenega volilnega sistema, am-) pak tudi ker priznava volilno pravico ljudem, ki so tujci in ki so jim koristi STO-ja deseta briga. Tudi sestava občinskih volilnih, imenikov, v katerih se vodijo kot volivci, posebno v Trstu, osebe, ki so že pred desetletji zapustile to ozemlje in se nastanile v Italiji celo v Ameriki, je omogočila velikemu številu Italijanov iz inozem. stva, da so v Trstu volili. Na drugi s irani je bilo izpuščeno iz imenikov veliko število slovenskih in slovanskih volivcev, četudi so imeli vse pogoje za volilno pravico. To pačenje volilnih imenikov smo ugo-, tovili ne samo v tržaški, ampak tudi v dolinski občini, kjer je bilo, izpuščenih iz imenikov nad 50 volilnih upravičencev-domačinov. iPri vsem tem favoriziranju moramo ugotoviti, da pomenijo te vo-, ijive za italijanske iredentiste pravi poraz. Oni so pri vseh volilnih spletkah in večjem številu volivcev nazadovali od 61 odst. na 58 odstotkov. To je za njih poraz in tega se italijanski iredentisti v poli ni meri zavedajo. Nič jim ni pomagalo londonsko barantanje, nič odlaganje volitev, nič uvedba od njih zahtevanega laškega volilnega zakona, nič volilni aparat, ki so ga imeli v rokah. Nazadovali so! C e ne bi bili vozili posebni vlaki in avtokolone iz Italije in prekooceanski parniki iz Amerike, in če ne bi bilo toliko naših ljudi po krivem izpuščenih iz volilnih imenikov, h j bilo število za neodvisnost in ohranitev STO-ja oddanih glasov po-rastlo ne samo od 39 odst. na 41 odst., ampak bi bilo doseglo absolutno večino. V splošnem je torej zmagala volja za samostojnost STO-ja. Kar se nas Slovencev tiče, je neprecenljivega pomena, da so prišle občine Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor pod izključno sloven-sko-demokiatsko upravo. To velja posebno za zgoniško občino, kjer sc imeli do sedaj kominformisti sami občino v rokah, a so jo izgubili kljub temu, da so bili obsolutni gospodarji volilnega aparata. V dolinski občini so imeli kominform -sti v rokah tudi ves volilni aparat, so izpustili iz volilnih imenikoc veliko število demokratskih volivcev, toda pri vsem tem bi bili občino kratko in malo izgubili, če jim ne bi prišel občinski tajnik na pomoč z razdiraško listo, ki je ugrabila Listi slovenske skupnosti 150 glasov.; Toda končno vse to od Italijanov plačano delo ne bi dolin-) skih kominformistov rešilo poraza, če ne bi bilo v dolinski občini uni-, čeno preko 250 glasov! Ne samo v Trstu, ampak v vseh, naših Občinah so kominformisti številčno nazadovali; tako v Dhlini, v Repentab.ru, v Zgoniku in Nabrežini. Našim ljudem se svita počasi, ali vendar se svita! Slovenska narodna lista je dobi-- Izid ooliteo u okoliških občinah Z zadoščenjem zremo na podatke o izidu upravnih volitev v naših podeželskih občinah. •Pred kratkim smo imeli priliko opozoriti naše eitatelje na razve-, seljivo dejstvo, da se naše podeželsko ljudstvo čedalje^bolj zaveda važnosti skupne borbe tržaških Slovencev za ohranitev Svobodnega tržaškega ozemlja, ker nam je !e s tem zajamčeno, da ne bomo več izročeni na milost in nemilost italijanski iredentistični fašistični sodrgi. In nismo se varali! Z združe7 nimi močmi so naši narodnozaved- ni podeželani dobili trdno v svoje roke tri občine na najbolj ogroženem severnem področju tržaškeg-1 ozemlja in s tem bistveno podprr, našo borbo v Trstu. Pri tem ne smemo prezreti, da je Lista slovenske skupnosti, čeprav z majhnirrj naskokom, iztrgala kominform'-stom upravo zgoniške občine. Čigava je krivda, da nismo tega dosegli tudi v dolinski občini, pišemo, na drugem mestu. V naslednjem podajamo preglednico izida upravnih volitev v po-i deželskih občinah. DEVIN - NABREŽINA Ime politične stranke Stev. glasov Lista slovenske skupnosti 1233 Kominformistična partija 850 Unione Democratici Italiani 620 Tržaški blok 162 Stev. sedežev 16 4 OBČINA DEVIN-NABREŽINA: Volišče I. (Nabrežina - šola): LSS 319, KP 249, UDI 86, TB 33. Volišče II. (Nabrežina - postaja)-LSS 89, KP 66, UDI 125, TB 22. Volišče III. (Nabrež. - županstvo): LSS 117, KP 164, UDI 187, TB 26. Volišče IV. (Sesljan - šola): LSS 144, KP 55, UDI 88, TB 35. Volišče V. (Devin - šola): LSS 167. KP 136, UDI 123, TB 33. Volišče VI. (Mavhinje - šola): LSS 202, KP 46, UDI 8, TB 7. Volišče VII. (Sempolaj - šola): LSS 195. KP 134, UDI 3, TB 6. Skupno: LSS 1233, KP 850, UDI 620, TB 162. la v Trstu letos 550 glasov več kot pred tremi leti, to je približno ene petino več. Kdor pomisli, da predstavlja teh 3500 .glasov zares zav den, neustrašen in neupogljiv del slovenskega naroda v Trstu, ki sQ ne klanja tujcu in ne klečeplazi pred nikomur; kdor pomisli, kako neznatna je bila naša propaganda — y meji naših skromnih sredstev — v primeri s propaganda in plakati vseh drugih strank, mora priznati, da so te volitve dokazale na-1 predek slovenske narodne in demokratske misli na Tržaškem! V Trstu je zaznamovala med li, stami za STO izreden uspeh lista Fronte za neodvisnost, za katero je glasovalo veliko število Sloven7 cev. Slovenska demokratska zveza je vodila v zadnjih letih izmed vseh strank za neodvisnost najvztrajnejšo borbo proti konrinfor-mizmu, sadove te borbe je pa pobrala Fronta za neodvisnost. Seveda, prevelik je skok od mednarodnega kominformizma do demokra'-, ske Slovenske narodne liste. Zato je padlo toliko slovenskih glasov prav na listo, ki je v sredini! Ledine se vse počasi orjejo in tako tudi naša narodna ledina v Trstu. Bila je 25 let pod peto fašiz-j ma in po vojni so se nad ifjo razpasle raznobarvne »fratelance«. Kulturen narod, če hoče biti res narod, se mora zavedati svoje narodne samobitnosti ter krvnega in jezikovnega bratstva! Le tako se bo ohranil in bo napredoval! To bodi tržaškim Slovencem v opomin, če nočejo biti od tujcev zaničevani in nočejo Izginiti kot stotisoči njihovih prednikov v morju italijanske asimilacije. Onih 3500 glasov pomeni toliko temeljnih kamnov za našo narodno stavbo, ki jo moramo v Trstu na, novo postaviti in zgraditi, če hoče mo biti vredni preteklosti naših bazoviških junakov in vseh onih in-ov, ki so v zadnji vojni padi svobodo in neodvisnost našega naroda! •Zato je volivcem Slovenske na-, rodne liste hvaležen za njih res mo-t nastop ves slovenski narod tudi, izven mej STO-ja. Dr. Josip AGNELETTO Skupaj 2865 20 Z GON 1 K Lista slovenske skupnosti 383 12 Kominformistična partija • 369 3 Skupaj 752 15 RE P E N T A B O R Lista slovenske skupnosti 155 12 Kominformistična partija 77 3 Neodvisna gospodarska lista 54 — Skupaj 286 15 DOLINA Lista slovenske skupnosti 1226 4 Kominformistična partija 1348 16 Neodvisna gospodarska lista 150 — Skupaj 2724 20 Podatki OBČINA DOLINA : Volišče I. (Dolina - šola): LSS KP 216, NGL 22. Volišče II. (Dolina - šola): LSS KjP 216, NGL 22. Volišče III. (Boljunec - šola): 125, KP 256, NGL 33. Volišče IV. (Bol junec - šola): 114, KP 290, -NGL 38. Volišče V. (Boršt-šola): LSS KP 117, NGL 17. Volišče VI. (Boršt - šola): LSS KP 163, NGL 12. po voliščih 280. t 280, LSS LSS 171. 182, Volišče VII. (Gročana - šola): LSS 116, KP 10. NGL 17. Skupno: LSS 1226, KP 1348, NGL 150. OBČINA ZGONIK: Volišče I. (Zgonik): LSS 262, KP 236. Volišče II. (Salež): LSS 121, KP 133, . Skupno: LSS 383, KP 369. OBČINA REPENTABOR: Volišče l. (Col-šola): LSS 155, KP I 77, NGL 54. Izid volitev v Miljah Da so Milje komunistična trdnjava, se je izkazalo tudi pri teh volitvah. Izid volitev v Miljah je nasled nji: Ime pol. str. Število Število glasov sedežev Kom. partija 4659 20 Kršč. demokr. 1705 5 Soc. str. Julij. kr. 768 2 Ljud. zv. za neodv. 502 2 Ital. republ. str. 387 1 Skupaj 8021 30 Zabeležiti je treba precejšen u speh Ljudske zveze za neodvisnost ki je prvič nastopila pri upravnih volitvah v miljski občini, in ki je s 502 glasovi dobila dva mandata FaSiStitna nevarnnst Tržaške volitve so na najzgovor nejši način dokazale obstoj velik fašistične nevarnosti za naše pol: tično življenje. Nevarnost je tem večja, ker j.j s fašis-tčno miselnostjo prežete tudi-vse ostale italijanske tako imenovane demokratične stranke v Trstu. Svetovni tisk je to grozečo fašistično nevarnost pravilno ugotovil in nakazal potrebo po pravočasnih ukrepih« Kakor smo predvidevali, ie bila borba za dolinsko občino trda. Spričo pojava Neodvisne liste, ki je izdala stvar slovenske skupnosti v dolinski občini, nismo docela de-: lili optimizma nekaterih, ki so pod-' cenjevali kominformistično nevar? nost. >Naša zaskrbljenost je bil.a em večja, ker smo ugotovili, kak>. nas Neki Biagio Marin- je priobčil v listu Messaggero Veneto od 22. t. m. članek pod naslovom Italijanski, slovansko bratstvo, v katerem po svoje trdi, da je bila Julijska krajina krivično odvzeta Italiji in ,priključena k Jugoslaviji, češ da mesta italijanska, dežela pa slovanska; vendar pa da so le mesta tista, ki dajejo značaj vsej pokrajinj in jo vladajo. »Ni ga na svetu bolj miroljubnega naroda od italijanskega, ki sta mu vojaštvo in zavojevalna politika že po naravi zoprni.« j , Biagio Marin kaže, da ne pozn^ ati pa da noče poznati italijanske zavojevalne politike ter ' prave ir^ edine težnje vse italijanske poliU-ke, ki so skozi in skozi čkspanzio-, nistične. Kdor pa je ekspanzionist, je nujno tudi imperialist in seveda militarist ter nasilnik. Tako je Italija že pred koncem prejšnjega stoletja napadla Abesi-, nijo in si priključila Eritrejo. Potem je leta 1912 napadla in si prisvojila Libijo. Z Nemčijo in Avstrijo je že v, prejšnjem stoletju sklenila znano •tristransko pogodbo, ki je bila na-, perjena proti Slovanom in imels, zo cilj medsebojno delitev slovanskega ozemlja. Po izbruhu prve svetovne vojne pa so se italijanski politiki dolgo, časa obotavljali, predno so se odločili, stopiti v vojno proti Avstri-, ji. To pa zato, ker so iskali, od koga dobijo več, ali od Avstrije ali od njenih nasprotnikov, kot smo nekoč že povedali v Demokraciji in kot jasno izhaja tudi iz knjig?, Antona Salandre La Neutralita Ita-liana. Po prvi svetovni vojni je Italija krivično dobila Julijsko krajino, kjer je prebivalo ^šest sto tisoč Slovanov in kjer so Italijani bili v manjšini. Teh 600.000 Slovanov je nato Italija obsodila kratko in malo na smrt ter jim zato zaprla vse šole, vse kulturne zavode in ustanove, jim uničila vse gospodarske zavode, slovanske kmetije je gonila na dražbo in jih na ta način pokupo-vala, da je nanje naseljevala itali-, janske kolone. Vse slovanske učitelje, profesorje in sploh vse javne uslužbence, je Italija ali odpustila iz službe al!, pa premestila v notranjost države. Policijskih opominov, konfinacij ter obsodb na zapor in na smrt štejemo Slovani v Julijski krajini ■toliko primerov, da bi si jih g. Biagio Marin ne upal popisati v enem letu, če bi vsak dan napolnil vs? .no! Zato ima zaledje odločilno moč štiri strani lista Messaggero Veneto!... ( Značaj nekega ozemlja kaže narod, ki na njem prebiva, ne pa nasilna policijska politika, ki jo tuja oblast nad tem narodom izvaja. Ce, so bili y mestih tudi Italijani, so li bili ali priseljenci po vojni na škodo Slovanov, ali potujčeni Slovani, Pristnih avtohtonih Italijanov '■ več duhovnikov, ki so tako dobro vešči obeh tržaških jezikov, poleg splošne odlične usposobljenosti, da bi vsekakor bolje sodili na župnijska mesta kot tisti Italijani, ki ne znajo slovensko in torej ne morejo postreči slovenskim vernikom brez tolmača. O tem pa še nekaj prihodnjič! Slovenski, tisk se stalno pritožuje, nad krivicami, ki jih Slovenci v Italiji trpimo skoro bi rekli v vsa-, kem oziru. Tudi dejanski napadi na Slovence v Italiji niso redki, Oblastva in vlada pa molčijo ir> ničesar ne ukrenejo v zaščito naše manjšine in našega človeka. V javhih uradih naš jezik ni pri-, znan. Iz slovenskih šol so izgnali vse učence in dijake slovenskih optantov. Nasilno so Italijani pod nosom policije preprečili proslavo pesnika Prešerna. Kinodvorano za slovenske prireditve na Travniku so podjetniku prepovedali dati v najem tudi samo za nedeljo predpoldne! Bombnih atentatov na slovenske trgovine štejemo skoro vsako leto enega in policija krivcem ne more izslediti.' 'Slovenski razredj v Krminu so krivično zaprli letos meseca januarja. V Ločniku pa so preprečili njegovo otvoritev z nastopom tamošnjega karabinjerskega poveljnika. Prefekt Palamara je izjavil, da ne dovoli pomnožitve Slovencev v Gorici! Pred kratkim sta bila dva finančna stražnika tiho kaznovana in premeščena, potem ko je glasno slovenski tisk protestiral nad njunim krivičnim ravnanjem s krajevnim slovenskim prebivalstvom! Mnogokrat se je slovenski tisk pritoževal, ker so razni javni organi prepovedali govoriti slovenski ob meji. V samem občinskem svetu pride vselej do burnega kričanju in vpitja proti slovenskim svetovalcem, ko ti zahtevajo pravico, po-, služevati se svojega materinega jezika. In tako dalje, in tako dalje! Vse to je neki slovenski govornik iznesel po radiu v Trstu o priliki volilne propagande! In ker je ta govornik vse t povedal na italijanski radijski postaji in v italijanskem jeziku, la ga je lahko slišala vsa javnost, se je znani prof. Digianantonio tako močno ujezil, da je poslal goriške-mu županu pismo, naj ves občnski svet, in tudi slovenski svetovalci, podpišejo izjavo, da se Slovencem v Italiji godi vzorno!... To smešno vlogo je baje župan vzel resno v poštev, ker so italijanski časopisi objavjli, da je potrdil .prof. Digianantoniju, da ;e Slovencem v Italiji res ne godi slabo!!! S tem pa je le zamašil usta volku! Saj so županu gotovo znane, poleg gori navedenih, tudi vse težke krivice, ki se gode našim 50 tisočem "bratov v videmski pokrajini, ki nimajo niti enega samega razreda Slovenske osnovne šole! ŠOLSKE VESTI Sprejemni izpiti » Trstu Ravnateljstvo nižje srednje šole; s slovenskim učnim jezikom sporoča, da se vrši vpisovanje za sprejemne izpite vsak delavnik od 9. do 12. in od 15. do 17. ure v tajništvu ulica della Scuola Nuova 12. Vpisovanje se bo zaključilo 5. junija 1952. Vpisati se morajo tudi tisti, ki zaradi bolezni ali kake višje sile ne bodo mogli polagati sprejemnega izpita v junijskem roku. Na prošnji za vpis je treba navesti: ime, priimek, očetovo ime in poklic, materino ime in dekliški priimek, rojstni kraj in datum, bi-, vališče, prejšnja šola in razred. Prošnja mora biti napisana na kol-kovanem papirju za 24 lir. Na pošti je treba plačati 150 lir na c/c 11-124, v tajništvu pa za pa-pir in kolek na diplomi 150 lir. Prošnji je treba priložiti: 1. rojstni list anagrafskega urada, kolkovan s 24 lirami: 2. potrdilo o istovetnosti; 3 potrdilo o precepljenju koz. GOSPODARSTVO | Smrtna kosa Po dolgi in mučni bolezni je preminul 74-letni Gašper Hočevar, delavec v pokoju. Pokojni, po rodu iz Sturij, je bil kot voznik v službi skoro vse življenje pri Hmelakovlh v Lokavcu, kjer je preživel dva gospodarja. V mladosti je vozil v Trstu, pozneje na Koroškem in večino življenja doma; spadal je med furmane starega kova. Naj mu bo lahka domača zemljica pod Čavnom. ČEŠNJEVA MUHA Ta muha izlega jajčka v češnjeve plodove, ko se isti pričenjajo mehčati. Ne napada zgodnjih vrst, temveč srednje in pozne sorte, ob hudi vročini in v bolj toplih in zavetnih legah. Iz tega vidimo, da jr, sedaj najprimernejši čas za uničevanje te muhe. V ta namen bomo češnjeve plodove takoj poškropil’, z enim od tolikih sredstev, ki so sestavljena na podlagi D.D.T., alj pa z brezdušnim Tiogamma (»Tio-gamma inodoro«). Tiogamma uporabljamo v razmerzu 200 - 300 gramov na 100 1 vode. Ce bomo ravnali na ta način, bomo pridelali češnje, ki ne bodo črvive. Ta sredstva niso škodljiva niti ljudem niti domačim živalim. Ker se ta črv po končanem življenjskem toku spusti na tla in zabubi v zemljo, kjer čaka do prihod-, njega leta, ga bomo takoj pobijali s tem, da natrosimo čez kakih 8-14 dni pod češnjeva drevesa nekoliko prahu »Feogamma« ali navadni apneni dušik (»Calciocianamide«). Po raztrosenju bomo pod drevesom nekoliko pobranali z železnimi grabljami. Odporne proti češnjevi muhi so češnje s trdnim mesom, kakor n. pr.: »Durona di Verona« in deloma tudi »Pontevka«. , Priporočljivo je tudi poznejše v*-, ste češenj pobrati nekaj dni pred. popolno dozoritvijo, ker se črv razvije šele tedaj, ko je češnja popolnoma dozorela. KOŠNJA SENA To, navidez enostavno delo je velike važnosti za živinorejo. Ponovno smo že pisali, kako malo ali ničvredna je krma, ki je pozno košena, ko so stebla že ole-, senela. Najprimernejši čas je, ko je večina rastlin v cvetju. Važno je tudi, da kosimo travo, ko ni mokra, to je takoj po dežju, in pa da pokošeno travo posušimo in spravimo po možnosti, ne da bi jo premočil dež, ker v tem primeru, izgubi krma precej hranilnih snovi. Važno je tudi, da seno spravimo v prostor (n. pr. skedenj), ki ni preveč razsvetljen po soncu. Sončna svetloba odjemlje namreč krmi hranilne snovi. ČIŠČENJE IN PRESCIPOVANJE TRT V zadnjem času smo z raznimi poskusi prišli do spoznanja, da je dobro trte očistiti vseh mladik, ki nimajo grozdja, da pa ni priporočljivo preščipovanje spodnjih mlt^ dik, to je onih, ki nosijo sad. 3 tem pustimo dosti listja, ki obdrži grozdje v senci in ga tako napravi bolj okusnega. To je gotovo že vsak kmet tudi sam ugotovil. S tem načinom si prihranimo tudi precej dela s škropljenjem in odpravljanjem zalistnih poganjkov. Namreč odščipljeni poganjek požene nove poganjke, ki jih moramo večkrat škropiti in pozneje eventuelno odstraniti. REDČENJE BRESKEV Sedaj je primeren ča3 za razred-čenje gotovih vrst breskev, ki se same ne redčijo. Tako n. pr. so potrebne redčenja: oba Triumfa, Alberto, Halle. S takim redčenjem dobimo debelejše sadove in pa ne pustimo drevo preveč preobloženo, kar je včasih lahko smrtonosno za drevo samo. Razredčimo tako, da pustimo sadove po 4 prste drug od drugega. Privatni izpiti na drž. šolah Prošnje za vse vrste privatn!h izpitov za poletni in jesenski rok na srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom je treba vložiti do 31. maja. Naslovljene morajo biti na ravnateljstvo dotične šoTč m spisane na kolkovanem papirju za 24 lir. Razpored izpitov bo pravočasno razobešen na šolski oglasni deski Vsa ostala pojasnila dajejo tajništva med uradnimi urami. Imenovanje na osnovnih šolah Višja šolska uprava sporoča, da je v pripravi uredba za vlaganje prošenj za začasna in nadomestna mesta na slovenskih osnovnih šolah za šolsko leto 1952-53. Prošnje se bodo vlagale do 10. junija 1952. Prizadeti naj si že v naprej pripravijo vse potrebne listine, ki bodo iste kot vsako leto. Počitniško letovanje 5QQ SDD je prevzelo letos vodstvi in upravo obmorskega počitniškega letovanja v Devinu. Pozivamo zato vse učiteljstvo, Vi namerava sodelovati, da vloži nemudoma tozadevne prošnje na SDD v Trstu, ul. Machiavelli 22-11. Nova izdaja slovenskega molitvenika 2e dolgo je bilo čutiti potrebo po dobrem slovenskem molitveniku. Kar jih je svojčas izšlo v Sloveniji in na Primorskem, so bili že davno razprodani. Zdaj pa je v Av-, striji izšlo dr. Pečjakovo Večno življenje v 14. izdaji. Tega molitve^ nlka bo vsak veren Slovenec iz srca vesel. Ze dejstvo, da je doseg M 14. izdajo, je dokaz, da je med našim ljudstvom res priljubljen. Saj pa vsebuje poleg najpotrebnejših molitev tudi besedilo sv. maš za vse večje praznike cerkvenega leta in bogato Izbiro cerkvenih pesmi. V Italiji se naroča na naslov: Cutacombe San Callisto, Vin Appia Antiča 110, Rarma (522). V platno vezan izvod z rdečo obvezo s poštnino vred stane 715 lir, z zlato ob) vezo 1150 lir. v usnje vezan z zlato obvezo pa 1400 lir. Izpiti na slov. srednjih šolah v Gorici Obe maturi (licejska in učiteljska) se pričneta 1. julija ob 8.30 zj. s pismeno nalogo iz italijanščine in se bosta nadaljevali po vrstnem redu, ki bo pravočasno jav^ ljen na razglasni deski liceja ozir. učiteljišča v ul. Croce 3. Vsi ostali izpiti (sprejemni, vstopni, razredni) se pričnejo 16. junija ob 8.30 zj. z nadaljevanjem po vrstnem redu, ki bo pravočasno javljen na razglasni deski šol. Za pripustitev h kateremu koli od teh izpitov je treba vložiti na ravnateljstvo šole prošnjo na kolkovanem papirju za 24 lir najkasneje do 31. maja. Prošnji je trebj priložiti vse predpisane listine, kakor jih.navaja objava na razglasni deski šol. Vsakovrstno pohištvo: SPALNICE, JEDILNICE, KUHINJE ITD. - PO NAROČILU IZVRŠI VSAKO DELO. - POROŠTVO ZA DOBER NAKUP. - TOVARNIŠKE CENE. - DELO SOLIDNO. - DOMAČA TVRDKA. Tovarna pohištva Tel. 32 Cormons prov. Gorica 11 Popotni vtisi švicarskega pisatelja L. Schmida Ugledni švicarski pisatelj Schmid, ki je lansko leto napisal, izčrpen' ■.članek o razmerah na Koroškem in 'ga priobčil v Schiveizerische Rundschau, je nedavno obiskal tudi Slovence v Italiji. Nadvse ginjen je bil nad lepoto Sv. Vi-šarij in drugih krajev. Našemu uredništvu je dovolil, da sme iz njegovega novega članka, še preden bo objavljen v švicarskih listih, objaviti kakšne odlomke. Prevedli smo odlomek, ki govori o Beneški Sloveniji in ki ima zanimiv naslov »Demokratische Pa-radoxen an der Ostgrenze Ita-liens« — Demokratična proti- slovja na vzhcnfjnih mejah Italije. V Italiji doživiš na vsak korak presenečenje, te »y\ one vrste. V Gorici sem se radovedno oziral po čednem, prajaznem, sončnem mestu, ki ima eno tretjino slovenskega prebivalstva, okolica pa je sploh vsa slovenska. V kioskih sem videl razne časopise, italijanske, pa tudi slovenske in celo furlanski list (Patrie dal Friul). Slovenski, listi so imeli takrat z debelim naslovom napisano: »Tribunale spe-ciale in Slovenci«. Pozanimal sem se, kaj pomeni to, in neki Slovenec mi je pojasnil, da je za čas.) fašizma obsto;alo v Italiji posebno fašistično sodišče, ki je z raznimi obsodbami hotelo streti vse slovenske narodne ljudi s konfinacijami. Tako je n. pr. bil obsojen na let ječe tudi sedanji vodja slovenske manjšine v Italiji, adv. dr. Avgust Sfiligoj. Po padcu fašizma je sodišče prenehalo, tisti sodniki so bili obsojeni, obsojene žrtve pa so še pred koncem vojne dosegle svobodo. Toda zgodilo se je, da so eno teh izpuščenih žrtev, adv. dr. Sfiligoja, predsednika Slovenske demokratske zveze, spet zaprli, češ da mora odslužiti še ostalo kazen, ki so mu jo nekoč naložili fašisti. Debelo sem pogledal in nisem mogel verjeti, da je De Gasperi zamenjal Mussolinija. Kakšen paradoks v italijanski krščanski demokraciji! (Poslej sem izvedel, la je italijanska vlada na pritisk ameriškega veleposlanika v Rimu dr Sfiligoja vendarle spustila na svobodo. Toda imel je še sodno obravnavo!) Gospod, ki mi je to razlagal, je, bil zelo prijazen. Tudi mi je nekoliko razkazal po mestu. V razgovora nfti,,je povedal še neki drug demokratični italijanski paradoks. Tisti, ki so iz bivših italijanskih provinc, ki jih je dobila Jugoslavija, pribežali v Italijo in tukaj prosili zp italijansko državljanstvo, v svobodni, demokratični Italiji ne smeji, dajati svojih otrok v šole s svojim materinim slovenskim jezikom, medtem ko rojeni Italijani, če hočejo, lahko dajo svoje otroke v slovenske šole. »(Hudobija, prava stara fašistična hudobija raznarodovanja je tudi poslej v demokratični, krščanski I-taliji v vsej moči!« mi je bridko potožil spremljevalec. Sprva nisem razumel, čemu to deželo spravlja v zvezo z Benetk^mi^ potem pa mi je bilo. jasno, da je ime ostalo iz časov, ko je še tu gospodovala’ beneška‘ republika. Fant mi je, uvidevši.-da ml italijanščini) gre bolj trdo, začel razlagati v francoščini. Pokazal mi je vse okrog in povedal, da je ljudstvo tukaj slovensko. Ze skoraj pred 1400 leti so se Slovenci naselili po teh hribih, •in dolinah, živeli pod oglejskimi patriarhi ter beneškimi doži in vedno uživali popolno avtonomijo do Napoleonovih časov. »Ce so tukaj Slovenci,, zakaj pa potem v cerkvi pri' maši niso peli. po slovensko? Zakaj jim tudi nihče oi pridigal po slovensko?« sem si želel razjasnitve vprašanja, H me je že v cerkvi obšlo. Mladenič je vzkliknil nekam potrto: . , »Zakaj niso peli po slovensko med mašo? Saj bi, še prav radi! Pa jim je slovensko petje v cerkvi med mašo prepovedano! O tem, da b'| jim kdo po slovensko pridigal, pa še misliti ni....« Debelo sem ga pogledal. Kot švicarskemu državljanu mi je to bilo docela nepojmljivo. »Kaj ni tukaj demokracije? Kje pa živite?« sem se presenečeno ozrl vanj. Fant je zamahnil z roko: »Živimo v demokratični Italiji! Toda demokracija je le na papirju in na jeziku, v praksi pa prav v tej pokrajini vlada najgrši faii» zem....« »Tako? Menda se cerkveni krogi vendar niso tako daleč spozabili?« »Na žalost je pri nas leta 1933 videmska škofija docela klonila fašističnemu pritisku in fašističnim načrtom. Do tega leta ni bilo v Be-j nečiji nobenega italijanskega duhovnika, po tem letu pa je škofij.^ začela nastavljati v naše slovenske kraje italijanske duhovnike, slovenske duhovnike pa je premeščala v italijanske odnosno furlansko kraje, dasi je za tiste kraje bilo dovolj italijanskih odnosno furlanskih duhovnikov....« »Žalostno! Neumljivo! Vendar so vsaj po padcu ■ fašizma to krivico morali poprav-iti, ali ne?« »Kaj še! Ostalo je, kot je bilo. Se celo nadaljuje se!« »Oprostite, kdo pa je vaš škof?« »Eh, naš nadškof v Vidmu je iz Lombardije doma. Noče nič upoštevati lokalnih zadev ne furlanskih ne naših slovenskih! Tisočletne pravice in navade domačinov popolnoma ignorira. Glejte, samo dolini Nediže, v docela slovenskih krajih je duhovščina skoraj samo italijanska in ti duhovniki ne razumejo niti besedice jezika, v katerem ljudstvo govori in moli. Zato tudi ne pridigajo po slovensko, ne uče krščanskega nauka po slovensko, celo sami ljudem branijo v cerkvi slovensko molitev in slovensko petje....« »Kje je pa vest? Odgovornost pred Bogom? Taki ljudje vendar ne spadajo v dušnopastirsko službo! Ce bi že bilo nekaj posamezni!) vernikov tujega jezika, bi še razumel, dasi bi se dušni pastir tudi za te moral potruditi. Tu pa gotovo gre za cele župnije....« , »Za 50.000 beneških Slovencev gre!« »Vaše ljudstvo bi moralo proti tem krivicam protestirati! Saj sr, vendar še višji cerkveni krogi, sam papež!« »Naš nadškof v Vidmu se izgovarja, da je tukaj Italija, da ima ljudstvo italijanske šole in da bi po 80 letih priključitve k Italiji že moralo znati državni jezik....« »Znati državni jezik, prav! Toda zaradi tega se vendar ne bo odreklo 'materinemu jeziku! Se ne more in tudi ne sme! Tudi pri nas v Švici znajo vsi Italijani nemški ali francoski, pa jim nihče ne odreka pravice do njihovega materi- nega jezika ne v cerkvi in ne v šoli! Saj je vendar tudi Kristus dejal: „Pojdite in učite vse narode!" Gotovo v njihovih jezikih' Vsako drugačno ravnanje je proti naravnemu pravu in krščanski zapovedi ljubezni....« »Pa se tuja duhovščina pri nas opravičuje, da ljudstvo ne mara več slovenskega jezika in slovenskih duhovnikov, v župniji....« »Tega pa ne verjamem! To nai gredo pravit komu drugemu in ne javnosti! Kje in kdaj je pa še ljudstvo zametalo svoj materin jez^t in klicalo v deželo tuje učitelje? Samo od sebe nikoli! Ne!« »Oni ob vsakem takem primeru postrežejo s podpisi!...« »Se pravi, da iščejo izdajalcev plačujejo kot povsod po sve-judst\» samo od'webe gotovo ne BodpisuTe.« Kar trla\jne je ne-volj »Kaj pa, kak domač slovenski-katoliški časopis imate?« »Tako bi nam bil potreben, ko ni v cerkvi domačega krščanskega nauka, pa na naš domač, sloven-sko-beneški krščanski tisk še misliti ne smemo! To bi bila v očeh demokristjanov največja izdaja italijanske države.... Saj je celo katoliški katekizem, ki ga je odobril prejšnji škof in ki je bil pod fašizmom prepovedan, še sedaj prepovedan kot državi nevarna knjiga... Tudi zoper slovenski molitvenik so se besno zagnali.« »Pri nas v Švici bi takšne kroge zaprli! Da more katoliški škof in njegova duhovščina tako ravnati, mi resnično ne more v glavo! Povsod nš ^vetu so vendar narodne manjšine zaščitene in Cerkev ? je prva poklicana, da jih ščiti it> brani....« (Konec prihodnjič) ?Drug| baletni tfečet1 SDflj Trstu Slovensko dobrodelno društvo v I sionistične de lahko obsodila v ječo (para-žon) in tudi na smart, brez potar-| dila od Republike. Se vič: če io Slovenja aretirali u Čedadu al kje drugod na Laškim, so ga muorli izročit Landarski al Mjerski bank!: samuo Banka je imjela pravico sodit Slovenja. Njeso tirjali nobenega dauka, nobene takse, ne sudada za Republiko. Edno samo dužnuost so imjeli beneški Slovenci do Republike: varvat mejo al konfn pruot Austriji. Modri Benečani so vjedli, de če ljudje pri konfinah so zadovoljni, če jim gre dobro, se ne trjeba bat, de bojo silili čez kunfin, kjer bi stali slabši. In rjes beneški Slovenci, u tistih časih, so bli takuo zadovoljni, ta-kuo veseli svoje trajnosti, de se niso še oglednil pruot Austriji, kjer Slovenci so stal zlo slabši ku oni. ■in so takuo zvestno varval kunfin pruot Austriji, de skuoze 400 let Republika nje Imjela potrjebo ni-kul pošljal gor na konlin ne suda-, du, ne beriču (karabinjerju), ne financotu. An Slovenj so takuo ljubil Republiko, takuo so se bal de bi ne padla, de usakikrat, ki so vidli, de je bla u nevarnosti, so ji šli na pomuoč. čeglih njeso bli dužni. Vičkrat je beneški senat po-hvalu zvestobo slove.nskei sudadu Benetke njeso imjele dauku od Beneške Slovenije, pa tudi ne spež za varvat konfine. Zanimivo je prebirat stare karte, ki nam pričajo, kakuo so beneški Slovenci žal-vali za Beneško republiko, kadar je padla. Ce bi beneški Slovenci tirjali kjek tajšnega današnji dan od Italije, ki se hvali z dvataužint let kulture, bi jih parjel za neumne. Nu, in vendar 400 let_ zgodovine (storie) pod Beneško republiko nam pričajo, de beneška politična modruost je bila zbrala pravo pot. c_Volkulja ali lisic*2? Iz »Patrie dal Friul«, glasila furlanskih avtonomistov, poj snemamo naslednji zanimiv .članek: Po prvi svetovni vojni so ustanovili ministrstvo »odrešenega o-zemlja«. Furlani, ki se niso rodili predvčerajšnjem, se še spominjaj^ na početje in na dobrote te pokojne ustanove. Po drugi svetovni vojni, ob po- ČARNI VAR H Naša je ta narbuj rieuna vas Ne-diške doline. Smo okuole 700 me-trou nad muorjem, na skalah Uo-gla, odrjezani od sveta. Smo zvezani z dolino samuo z adno stazo, ki je nevarna še za koze. Po tej staži muormo use na harbatu nest u dolino in parnest iz doline. Od Stupce u Čarni varh, z brje-manam, je edna ura in pou po ta-, kuo vesokih stopalah, de si muo-reš bušnit koljeno usaklkrai ki se prestopiš. Po tej pot muoremo parnest tudi pjesak, japno, kuorce an druge potrebinje, če čemo kjek zazidat al popmv.it naše strjehe. Toda nje čude, de imamo hiše ku gruobje, podobne laškim svinja-kam. Nje čude toda, če smo takuo zmartvani, gobasti od djela in dostikrat še rastrgani, de u Cedade nas hitro spoznajo in s parstan kažejo za nami: »Glej ga Carnovar-šana!« Ce pa u Cedade al Spjetre upra-šamo, de kaduo je zazidu tiste nove, luštne hišce tam okuole Čedada in pod Spjetrom, nam odguorjo: »Tiste so „Case Fanfani", ki je zazidu governo tistim, ki so bli brez hiše al pa ki so imjel slabe, nezdrave hiše.« Mi pa tu sarc preklinjamo in se uprašamo: »Zakl pa tist presneti „Fanfani” na pogleda kada še u Čarni varh? Al njesmo tud mi pod Italijo? Al na plačavamo tud mi dauku Italiji že skor 90 let? Al na gnijejo trupla čar.novarških alpinu na Krasu, na Krnu, na Dolomltah. u Alfcanji, u Afriki, u Uusji?« Mi ne uprašamo Fanfanija, de nam zazida nove in luštne hišce, mi mu porečemo „Bog Ioni” še samuo če nam bo pomagu prekrit al popravit naše stare gruobje, de nas ne ušafajo zdol, posebno sada, H nam jih je sneg zlo poškodvu. Da-, našnji dan, če kajšan če prekrit hišo u Čarnim varhu, mu nje zadosti use premoženje. Gaspuodje poglavarji dol u Vid-me zvjedo za nas samuo, kadar se bližajo kajšne eleejoni ali votacjo-ni: takrat se parkobacajo u Čarni varh al se parnesejo na mulah vsi potni, in vidijoč naše hiše an našo mizerjo nam obečavajo stuo reči in še posebno cesto, ki naj bi nam odparla puot u dolino. Pa že nazej grede se med sabo posmihajo !n u gajofi kažejo figo poštenemu Slo venju, ki jim vjerje. Nam ob ječijo cesto že trideset let. Ze po ti parvi vojski so jo bli začel djela!, so vargli pruoč puno milijonu, so nam naprauli puno škode, de so nam prerlli in ferderbal puno senožeti in traunikou an potle so use kupe pustil arbidi in tarnju. Pred zadnjemi votacjonmi so nas bil zagvišali, de cesta bo in mi smo bli prepričani, de jo začnejo že drugi dan po eleejonah, saj so ^demokristjani in ne smjejo lagat! Pa že kje so eleejoni in obedan ne govori vič o naši cesti in ne bo govoru do druzih eleejonou. Je pru ries, kar pravjo dol po> daželi: de Carnovaršan ne zaupa nobenemu. Vsi nas imaio za norca zatuo ker smo »šklaf« in previč brumni. Pa če še kada nam pridjo iz Vid ma obječat ceste in druge reči pred votacjoui, jim pokažemo figo In jih pošljemo »zluodja kadit«! Ostali del sporeda je bil izpolnjen s solističnimi točkami sodelujočih plesalk. Iva Rolihova se je predstavila v Griegovi Pomladi, Delibesovem Valčku in Schubertovem Utrinku. Plesalka vidno napreduje in se razvija, njene kretnje postajajo bolj skladne iij izvirne. Lidija Cumakova je nastopila v Hellerjevi Tarantelli in v Bojar-skem plesu. T.i dve točki je podalo prepričljivo, živo in elegantno kot prava Ruskinja. Sandra Razdorov* nas je iznenadila s svojo izvira i groteskno igro v Griegovem Palčku, a v Moszkow.skya Serenadi s ■svojo ljubkostjo. Razodetje večera pa je bila mlada plesalka Anica Zerialova. V Labodjem spevu je podala tako tragiko, da smo bili kar presenečeni! Njena tehnika je skrbno grajena, jo diči izvirna ustvarjalnost; manjkanju »odrešenega ozemlja«, se je porodilo podtalno ministrstvo pod imenom »Urad za obmejno •_>-zemlje«, ker četudi obmejno ozem- | lje ni bilo odrešeno sedaj, je to o-zemlje zaradi svoje narodnostne I pomešanosti, s svojim drugojezič- | nimi manjšinami in drugimi narodnostmi vedno trn v peti višjih |ki oblastev. ročna mimika in drža telesa sta bi- To-le podtalno ministrstvo ne li izgrajeni do potankosti. Doživet-predlaga ne proračunov, ne sklep- je je bilo tako silno, da se nam je nih računov parlamentu, ne daje zdelo, da jo bo strlo. Res je, da računa nobeni javnosti o svojem obhaja desetletnico baletnega ude.n delovanju in ni podvrženo nobe- stvovanja, toda umetnica je stara nim krizam in spremembam; dela komaj 15 let! Tudi v Musorgskega in molči. Gopaku je pokazala krasno pristno Njegovo delovanje obstoji v tem, tehniko in izvirnost! Tudi mi se da pazi na narodnostne manjšine; pridružujemo k uspehu in čestit-da gre na roko nacionalističnim kam tega jubileja mlade umetnice, klikam, nastanjenim pri obmejnih Vse točke je ritmično neoporečno drogovih; da podpira tisk in akci- spremljala na klavirju gospa Kse-je, ki stremijo po raznarodovanju | njja Orehova. drugorodcev: to je, da oživlja na-sprotstvo drugorodcev do vlade. To ministrstvo deli domovino (ki je ena in nedeljiva) v dva tabora i. neenakimi pravicami in neenakimi dobrotami; ustvarja poseben položaj za to ozemlje (seveda »italia-nissimo«), ker Rim misli, da tu »italijanstvo« peša in se maje. Torej je neustavna oziroma protiustavna ustanova, ustanova proti mednarodnopravnim možnim pogojem, ki določajo en^ke pravice tudi za narodnostne manjšine. Urad za obmejna ozemlja vrši ju-risdikcijo nad Aoško dolino, Tri-dentom in Južno Tirolsko, Furlanijo in Julijsko Benečijo; ne vemo, če se briga tudi za sicilijanske, zadeve; najbrž ne, ker vodne meje ne delajo toliko preglavic kot, zemske. In protiavtonomisti, ki protestirajo proti posebnim deželnim statutom, ki bi bili javni in kontrolirani od vseh strani, zakaj ne protestirajo tudi proti temu podtalnemu skrivnostnemu ministrstvu, ki se skriva pred očmi vseh in ki je kriv vseh znanih krivic? Ce bi ne imeli velike antipatije proti araldskemu zverinstvu, bi izrazili željo po predelavi rimskega grba, s katerega naj bi se odstranila volkulja (neumna in mršava zver) in nadomestila z lisico, lisico florentinskega državnega tajništva. SDD smo hvaležni, da nam je pripravilo z neumornim prizadevanjem tako lep baletni večer. Upamo, da bo naše občudovanje pri prihodnjem baletnem večeru še večje. Dr. F. D. SLOV. DOBROD. DRUŠTVO V TRSTU ponovi na splošno zahtevo dne 1. junija 1.1. ob 17. uri v Avditoriju II. BALETKI NASTOP vseh treh tečajev svoje baletne šole pod vodstvom prof. koreografa Petra Gresserova-Golovina VABILA dobite; na sedežu društva, ul. Machiavelli 22-11; v tiskarni Adria, ul. S. Anasta-sio 1-c; v trgovini Lupše, ul. Co-roneo, vogal ul. Rismondo; v trgovini Udovič, -aa. ki tvori obrazložitev, t. j. iz r>-nega dela. ki opisuje dejanski stan za časa deklaracije, torej 20. marca. Deklaracija naj bi pomenila torej: »Ker tudi tukaj prihajajo do izraza tri navedeni pogoji, smo odločili predložiti povratek tržaškega ozemlja Italiji, če je Sovjetska zveza s tem pov.ratkom sporazumna.« Medtem, t. j. v času, ko se pričakuje ta sporazum, do katerega pa ni prišlo, niti je do njega zaradi odpora Sovjetske zveze moglo priti, pa je Zavezniška vojaška u-prava prevzela izvršno in zakono dajno oblast na tržaškem področju, in to v interesu tistega državnega faktorja, ki bo nekoč v pravnem položaju dokončno upravljati s tržaškim področjem. Pri tem moramo takoj ugotoviti nedoslednost v Cammaratinem razlaganju. On izhaja s stališča, da že sklenjena mirovna pogodba zaradi tega ni več veljavna, ker se je baje izkazalo, da je neizvedljiva. Pi drugi strani pa zopet noče priznat!, da tudi enostavna izjava more ir-' gubiti svojo veljavnost, če se izkaže njena neizvedljivost, saj je izjava nedvomno pravno manj veljavna. kot pa je svečano podpisana in ratificirana, t. j. overovljena mirovna pogodba. Prof. Cammarata hoče svojo tezo opravičiti s tem, da se Jugoslavija ne drži mirovne pogodbe, zaradi česar se niti Italija niti zahodni zavezniki te pogodbe ne morejo držati. Seveda pa Cammarata pozablja, da s to mirovno pogodbo niso pridobile izvestnih pravic 'e Jugoslavija, Italija in zavezniki, ampak v prvi vrsti tudi pripadniki Svobodnega tržaškega ozemlja in da se proti njihovi volji njegova usoda ne more spreminjati ali odrejati. Skozi zadnja štiri leta smo bili sicer priče prav čudne igre! Zavezniki so kar najsvečaneje kot vrhovno načelo proglasili pravico do samoodločbe. Ali kaj imajo priliko videti? Po eni strani Trst — ne da bi vprašali prebivalstvo — ob* ljubijajo Italiji; po drugi strani pa dovoljujejo, da se v tržaške volilne, odredbe uvajajo predpisi, ki velja-, jo samo v Italiji in ki gredo izrecno za tem, da onemogočijo povezavo kandidatnih list nasprotnikov iredentističnih teženj, dočim se iredentistom ta možnost v polni meri proži. Po tretji strani pa celo dovoljujejo, da pridejo v Trst na izvršitev volilnega čina celo oni »Tržačani«, ki stanujejo v Buenos Airesu, razume se na stroške italijanske vlade, ki le svoje izdatke seveda vračunava v svoje redne in iz? redne stroške, ki jih Italija ima s Trstom. K temu pride še to, da imajo pravico glasovanja v Trstu samo oni Tržačani, ki so obenem tudi italijanski državljani, tako da Uspeh Josipa Terčona Od vseh občin tržaškega podeželja je najpomembnejša po svojem položaju in pa po vlogi, ki jo je imela v preteklosti ter jo moTchi v še večji meri ima dandanašnji, gotovo občina Devin-Nabrežina. Nabrežinsko - devinska občina je v preteklosti odlikovala po kremenitih možeh, ki so jo upravlja* li in oblikovali, in nabrežinsko - | devinska občina za nas ne bi bila, kar je, če tudi dandanašnji ne bi imela in postavila mož, ki so sposobni bdeti nad usodo in življenjskim razvojem'tega lepega in važnega predela našega tržaškega > zemlja. Mož, ki skozi ves čas obstoja naše politične organizacije stoji ha čelu Okrožnega odbora SDZ v Nabrežini, je naš obče znani in spoštovani Josip Terčon, po poklicu trgovec z železnino. Neutrudljivo delavnost, nesebičnost in poštenost mu priznava vsakdo, ki ga ima priliko opazovati pri njegovem delovanju; teh njegovih lastnosti ma ne more odrekati niti nasprotnik. In v tem tiči razlog, zakaj je pra/ v nabrežinski občini tako cenjen in spoštovan. Naj nam bo torej dovoljeno, da mu ob uspehu, ki ga je ob zadnjih volitvah dosegla Lista slovenske skupnosti, katere nosilec je bil, tudi mi častitamo in da obenem izrečemo željo, da bi pri dobrem zdravju dolga leta županoval naši lepi nabrežinsko-devinski občini. To te resnica1 Giornale di Trieste se s podtika nad skupino Bolgarov, ki so za časa volilne kampanje sodelovali pri lepljenju lepakov za Tržaški blok, in pristransko poroča o nastalih neredih. Stvari pa stoje tako: 23. maja ob 23.40 je skupina pretepačev, ki je približala s kamionom, napadla skupino osmih Bolgarov v ulici Pieta. Bolgari so se umaknili zaradi ljubega miru. Toda v ulici O-spedale so jih pretepači zopet dohiteli, sedaj kar na dveh kamionih, obstopili in s kamni ter palicami pretepali. Mladena Naceva so pri tem ranili na glavo. Situacijo so rešili drugi Bolgari, ki so priskočili na pomoč ogroženim tovarišem. Italijanski škvadristi so šli nato nadlegovat druge Bolgare na Goldonijev trg. Tu so do krvi pretepli Gergina Geleva. ki se je rešil hujšega s pomočjo policije. Slični do-, godki so se pripetili tudi po drugih, ulicah. Nikola Davitkov, ki je le-\ pil na ulici Carducci, se je morji zaradi poškodb zateči v bolnico. Nekaj Bolgarov se je pred na- Na volišču št. 1 in 2 v Dolini je zmagala z večino 98 glasov Lfsta slovenske skupnosti. Na tem volišču so glasovali Dolinčani, Mačko-ljani, Prebeneg in Krogi je. Pratf tako imamo popolno zmago na voliščih v Gročani in delno tudi v Borštu. Kljub temu je volišče v Bo-ljuncu potegnilo tehtnico tako navzdol, da so v dolinski občini zmagali kominformisti s 122 glasovi ve-. čine. Delajmo račune naprej in bomo našli krivca. »Neodvisna« lista družine Gerli je dobila 150 glasov. Čigavi so ti glasovi? Sam Lovriha je povedal, da so ti glasovi nekomunistični, to je — slovenski. Ce bi jih dobila naša lista — kakor bi se gotovo zgodilo, če ne bi bilo »neodvisnih« — bi zmagala v dolinski občini Lista slovenske skupnosti. Kdo je kriv? Kdo je kriv, da manjka v največji slovenski občini samo 122 glasov do zmage? Kri- hovnikov! Poglejte svoj sad! Kdo je praktično obdržal brezbožnike na oblasti? Demokracija bo zvesto zasledovala napet položaj v dolinskih va-j seh in nepristransko branila koristi vsakega Slovenca, pa naj ga preganja škof Santin ali sekreta'-KP Vidali! Dolinski, mačkoljanski, borštan-ski in gročanski volivci! Sedaj je med štirimi tržaškimi slovenskimi občinami samo Dolina v kominfor-j mističnih rokah, in to proti volji Mačkolj, proti volji Doline, proti volji Boršta, proti volji Gročane! se je dogajalo in se še danes doga- | vi so tisti Slovenci in katoliški Ita ja, da rojeni Tržačani ne morejo voliti, ker se jim iz enega ali drugega razloga odreka italijansko državljanstvo. Prvi pogoj za vsako plebiscitarno glasovanje je pa. da se pripusti na volišče in h glasovanju brez razlike na njihovo državno pripadnost vse tiste, ki so trajno nase-,ljeni in vsi na dotičnem področju rojeni ljudje. To glavno načelo samoodločbe se torej v Trstu, in to samo v Trstu, ne uveljavlja, ampak se prepušča občinskim oblastvom. da samovoljno izpopolnjujejo volilne imenike, in to na podlagi Italiji naklonjenih sodnih oblastev. In sam ministrski predsednik De, Gasperi izjavlja odkrito, da so vsi njegovi napori usmerjeni v to, da »ojača v Trstu italijanski živelj«, da bi volitve v Trstu vsekakor z vso možno izključitvijo slovanskih glasov in z ustrahovanjem slovanskih volivcev pomenile afirmacijo italijanstva tržaškega mesta. O tem, da morajo Tržačani sami izreči svojo voljo in s tem doprinesti k izgradnji bodočnosti svojega mesta, o tem prof. Cammarata seveda ne vodi računa. On glede Trsta vidi samo dva faktorja, ita-ijansko vlado in vlade zaveznikov. -ič (Konec prihodnjič) lijani, ki so volili »neodvisne«, in tisti, ki so to listo vložili. Danes mirno povemo, da to niso samo člani »slovenske« družine Gerli. Ti nezavedni ljudje ne bi mogli organizirati volilne liste na svojo roko. Kdo je plačeval plakate? Kdo je plačeval črni avtomobil, ki je tri tedne noč in dan krožil po dolinski občini? Kako da je kar naenkrat zašumelo med dobrimi občani, da tržaški škof daje svoj blagoslov Ladislavu Sturmanu in mu svetuje, naj vztraja na lisM »neodvisnih« in še in še.... Kajne, gospa občinskega tajnika, da se hvalite po Dolini, da ste popolno-, ma uspeli in — zmagali? Dobesed; no tako se je zgodilo, kot so vsi poznavalci razmer napovedali: »ne-odvisniki« so skovali zmago komin-formistom s pomočjo italijanskih katoličanov! Kdo je tedaj kriv? Kriva sta poleg družine Gerli in Ladislava Sturmana dva največja Italijana v Trstu, to sta področni predsednik, demokrščan Palutan in škof Santin. Z italijanskim denarjem in s slabimi nasveti sta pokopala na = slovenski Breg! Tako torej, gospod Gerli in somišljeniki. Kar čez noč ste stopili na stran sovražnikov vere in du- Nastop Glasbene Sole SPM Prvi letošnji javni nastop gojencev Glasbene šole SPM bo v petek, dne 30. t. m. ob 20.30 v dvorani Au-ditoriuma v Ljudskem domu. Poleg nastopov posameznih gojencev iz instrumentalnih oddelkovi bo tudi nastop šolskega godalnega orkestra, ki bo med drugimi skladbami izvajal tako imenovano Otroško simfonijo Josipa Haydna in Mladinsko Suito v štirih stavkih Karla Sancina. Dalje bo godalni orkester izvajal še štiri krajše skladbe L. Mozarta, prirejene za skupino goslačev in harmonik. , Vstop je z vabili, ki se dobijo na sedežu Glasbene šole v ulici Machiavelli št. 22-11. in v tiskarni A-dria v ul. S. Anastasio 1-c. Vabimo starše in ljubitelje glasbene vzgoje! • * • Glasbena šola SPM priredi drugo, produkcijo svojih gojencev prihod- nji petek, dne 6. junija 1.1. ofc) 20.30 uri v dvorani Avditorija Ljudskem -domu. Na sporedu je poleg solističnih nastopov gojencev tudi nastop šolskega orkestra, ki bo izvajal Hayd-novo Otroško simfonijo. Vabila se dobijo na sedežu šole v ul. Machiavelli 22-11. in v tiskarni Adria v ul. S. Anastasio 1-c. dajalci in »krščanska« demokracija v Trstu! Ob tej priliki spomnimo gospoda Gerlija in njegovo družino na neki dogodek med zadnjo vojno. Ali ste zato udarili poštene Slovence v o-braz, ker so vam med vojno rešili življenje? Več o tem pomislite sa^ mi! Nam ni žal za dobro delo, ki smo ga storili vaši družini, vas p:.i bodi sram izdajstva! Slovenci v Bregu! Dvignite ponovno svoje glave, branite naprej naš slovenski Breg! _ Vsi zavedn^ Slovenci na Tržaškem vam stojimo ob strani! Slovenska skupnost po- padale} rešilo v bar Cimetta, kjer jih je prevzela policija, ki pa namesto da bi jih vzela v zaščito, jih je pridržala v zaporu kar dva dni' Fašistični škvadristi pa so se lahko smejali.... Ni čudno, da so pri volitvah tako narasli! GOSPODARSTVO MEŠANICA MOČNIH KRMIL ZA KRAVE MLEKARICE Kmetijsko nadzorništvo je v torek dne 27. t. m. začelo ponovno /. lazdeljevanjem 200 stotov mešanice močnih krmil za krave mlekarice. Tozadevna nakazila se lahko dvignejo pri 'Nadzorništvu v ulic v Ghega štev. 6-1., soba 4 - dnevno od 8.30 do 12.30 ure. KOLORADSKI HROSC Ponovno priporočamo kmetovalcem — pridelovalcem krompirja da skrbno nadzorujejo krompirje-, ve nasade in, če zasledijo škodljivca, da takoj poškropijo krompir —-predvsem spodnjo stran listov — z 1/4 odstotno raztopino CITOX-a, k: jo po možnosti dodamo navadni ba-kreno-apneni brozgi. S takim škropljenjem bomo istočasno zatirali tudi krompirjevo plesen! H- Vso krivdo nosijo »neodvisni« iz-, gumno naprej! Vekoslavu Plesničarju»spomin v. mmH Dar zavBzniShe čitalnice v Trstu Zavezniška čitalnica v Trstu, u-lica Trento 2, obvešča, da je pripravljena vsem tistim, ki bi za to zaprosili, podariti žepno izdajo romana »A room on the Route« pisatelja Godfreya Blundena v angleščini. i Minul je že en mesec, odkar je zagrnila domača gruda zemeljske ostanke nepozabnega Vekoslava. Kljub svojim 78. letom je bil pokojnik do zadnjega mladeniško čil in nihče od številnih prijateljev in znancev ne bi pričakoval, da bo zavratna in kruta bolezen tako nenadoma prikinila nit njegovega življenja. Prerano smo izgubili človeka, ki je vse žrtvoval na oltar slovenskega naroda na Tržaškem. Z njim smo Slovenci izgubili nedvomno enega izmed najstarejših borcev za uveljavljanje naše narodne samobitnosti, kajti že kot 15-letni dečko, ko je prišel v Trst leta 1890 in vstopil kot vajenec v slovensko trgovino Kozak v ulici Belvedere, je pokojni Vekoslav čutil potrebo po izživljanju na stro-kovno-socialni podlagi. On je tisti, ki je dal pobudo ::a ustanovitev Trgovskega izobraževalnega društva, kjer se je mladi svet v večernih tečajih učil sodobnih trgovskih ved in bil skozi dol-, go vrst let neumorni predstavnik. "Njegova je tudi pobuda za ustanovitev ob začetku tega stoletja Trgovske obrtne zadruge, zavoda, ki je tako uspešno podprl ves naš mali gospodarski živelj in ie sle-Mfl kot dolgoletni predstavnik ra*-^oju in procvitu te naše -ustanove. Tudi Tržaška posojilnica in hranilnica. naš najvidnejši denarni zavod, je imel v Vekoslavu Plesničarju svojega neumornega svetovalca in večletnega predsednika nadzornega odbora. , Pokoinik se je dobro zavedal, da brez močne gospodarske hrbtenice ne bo mogel slovenski človek kljubovati zahfevam velikega tržišča, ko je bil izpostavljen vsem mogo- čim narodnostnim in gmotnim nevarnostim. Zato je tudi sodeloval pri ustanovitvi Slovenskega gospodarskega društva Narodni dom pri Sv. Ivanu kot ustanovni član in postal nato dolgoletni predsednik, dokler ni tudi te ustanove zajela žalostna usoda slovenskega gospodarstva na Primorskem z nasilno in zvijačno ugrabitvijo po fašističnem molohu, našega trdo priborjenega gospodar-sko-kulturnega premoženja. Se zadnje mesece pred smrtjo je zastopal ta žilavi človek, katerega ni uklonilo .še tako veliko preganjanje. našega slovenskega življa, pred sodnijo koristi svetoivanskega Narodnega doma. Poleg javnega delovanja je njegov podjetni duh znal ustvariti niz, zasebnih podjetij, kot sta bili njegovi zasebni trgovini z živili, nato tovarna kisa in predhodno delova-, nje za tovarno testenin »Pekatete«. Koliko naših današnjih trgovcev je izšlo iz njegove šole, ki je temeljila na resnosti in poštenju stro-, kovnega delovanja in na izobrazbi kremenitih slovenskih značajev? Naš Vekoslav je bil povsod tam, kjer so potrebovali njegov izvedeniški nasvet, njegovo pobudo ali, celo njegovo nesebično podporo, kajti nikdar ni odklonil moralne in gmotne pomoči slovenskega poštenjaka. Zato ni bilo nobenega iv* Tržaškem, ki ne bi spoštoval in c*1-nil tega našega moža. Naj mu bo domača zemlja, ki jo je tako vneto ljubil, mila in lahka, a njegov spomin bo ostal v naših srcih trajen kot lik zavednega, zna-čajno-doslednega pionirja za slovenske gospodarsko-kulturne in politične pravice. Slava njegovemu spominu! Dr. R. J. MARC Ob zori šestega maja je v Ljubljani, po kratki in mučni bolezni,, zapustila solzno dolino gospa ADELA ČOKELJ roj. Breceljnik Ledena roka Ti zaprla je oči, zbledela so Ti lica nevesela, otrpnilo srce mogočno... Zdaj, mamica, si dolr.pel-a. Poslednji Ti poljub na mrtva lica pošilji iz tujine sin, ki ve, dazdaj počivaš v večnem miru, o, mati mučenica! Žalujoči soprog Bogomir v Ljubljani, sin Bogomir, snaha Mara in vnuček Mirko v ZDA ter ostalo sorodstvo v Ljubljani in Trstu. ISCE SE PERFEKTNEGA STENOGRAF A-k in jo V HRVAŠČINI ALI TUDI V SLOVENSCI-NI, SPOSOBNEGA HRVAŠČINE. Ponudbe poslati na upravo Demokracije pod značko »NATANČEN«. Odgovorni urednik: dr. Janko Jež Tiska: tiskarna »Adria«, d. d. v Trstu SOBO, OPREMLJENO, KOPALNICA, TELEFON, DVIGALO, V SREDISCU MESTA, ODDAM V NAJEM. — Telefonirati na štev. 42108. ZOBOZDRAVNIK Dr. STANISLAV PAVLICA sprejema od 9-12 in od 17-19 TRST, VIA COMMERCIALE 10-11., TEL. 31-813 Krojaška delavnica za moške in dame sprejema vsakovrstna dela. Izdelava solidna. Plačilo blaga in izdelave tudi na obroke. KOŠUTA ulica Raffineria št. 5 Dr. N. GIGLI A Zobozdravnik - kirurg- Proteze in zdravljenje z najmodernejšimi sistemi. Sprejema od 15. do 20. ure Ulica Torre bianca 43-11 ( Vogal ulica Carducci ) Deske amre-kove, macesnove in trdih l e t o 9, trame ln par-Icef« nudi najugodneje Mizarji | kmetovalci V podjetnih! » TEL. 90441 CALEA Vial« R S T Sonnlno, 2 4 Zapestne ure najboljših znamk, zlate verižice in druge zlate predmete dobite po najnižjih cenah pri Urarna ■ zlatarna ex Nordio, ul. Roma 19 Zil BIRMO