KLA-T^OLilSIi CiEiIlKIVEN lalS^T. „Danica-' izhaja vsak petek na celi poli. u velja po po-li za celo leto 4 si. 20 kr . za pol leta 2 si. 2" kr. za .'-etert leta 1 si. 20 kr. V tiskamiei sprejeinana za eelo letu 8 si. BO kr.. za pol let:« 1 si. 80 kr., za 1 4 l«ta 90 kr.. ako za-len» »»a t.i lan iraznik. i/i.I- ..Dari«-a" ke krajo »halma- ijo v širjem pomenu», in Mihael na Beneško. Andrej starejši sin p-«stane 1. 1 2i2 kralj Ogerski, z imenom P.«-la IV V dež-lo pri«l«'re Kadan s :;oo 000 Tatarji. ki grozno gosp..darij«» z močem in ognjem. Premagani kralj mora bežati v zatišja na Jordanskih obalih. in lita h« »ri se pri Kraljeviči (Alniis. Portus regius» 1 »«1 sovražnikov >e p«»di za njim. ter se ustavi na firobniški ravnici, šest. milj od kraljevega taborišča. Tatarji. zaničevaje ljogavce. s«» se dali na grabež. V teh krajih so bili takrat mogočni gospodarji Frankopani. Posebno odlični vojvode so bili: Krištof. Nikolaj. Jernej. Ti zbor- :ioooo neustrašenih bojevnikov, in združivši se z. Ogri udarijo nenadoma na sovražnika, ki ga razbil»'» in razpode. Pravijo, da je bojišče dobil » ime «¡robnik p«» mnogoštevilnosti tatarskih grobov. Sovražnika prožen«» tudi iz drugih krajev, in Belo IV postavijo spet na kraljevi sedež, ktereinu Friderik in Jernej dasta še 24.000 mark srebra in zlata Kralj je hvaležno pomnil po Franko-panih dobljeno pomoči, ter jih obdaril z obilnimi pravi« ami in zemljišči. V pismu priznava kralj, da je Bog sovražni ko poslal za volj» • grehov »ljudstev ogerskih. Na enega teb Frankopanov zemljišču. Nikolaja lil ustavila S" j«' hiši Marijina I. 12U1 Deržal se je Rudolfa Jastrebar«a pr«»ti Utokarju; bil j«: vedno zmagovit. Imel je:» brate «Štefana. Martina. Bernarda» in 2 sestri iKlisabeto in Iršulo». Nakanil je bil s. hišo objeti z večo cerkvijo, pa je moral p« »predi zapustiti svet: vendar pa je bil na mestu odselivše se s. hiše postavil cerkvi««», kratko, nizko, pri prosto. Lenart pa Dujem. brata Frankopan i. zidala sta redovnik«>in s Frančiška primerno hišo zunaj Senja. I l2'.«7. A za volj»» Turk«.v in zavoljo pocestnih razbojnikov Mart«»I«.s«.v j«* bil samostan prestavljen v mesto Senj. 1. l."»oo Ž«laj rabi v škofovsk«» semenišče Zg<»raj imenovanega Nikolaja, sin Martin Fran-kopan. hoteč zveršiti obljubo [»odedovano po očetu, je k sv»*tišču prizidal cerkev. Ker je bil pa takrat red sv. Frančiška v najlepšem cvetju, da se mu je čudila vsa Kvr«»pa. postavil je 1 1 1"»;; samostan frančiškanom. ki naj opravljajo službo božjo, bivšo doslej l.V.t 1 na ramah svetovnih duhovnikov Glede na ne-I. »gat«» okolic, pa je s sarbinami poskerbel za sa- '< Pa>4\ Triumpb. is»; ^i. — Hisl. progr. «» >«|. * «hi'..| nun pr«»pl»-r «.iniiiniii li«»iiiinum srelrra in regno Ti..-4tr«. >i«-_r.-iilinm . .. abundavvranl. <•! p!ns «|uaiii nrmam maris iniiltipli» av«-iaii'. noKfi^ n.-ii< «•(•rum m:ililiam impune ull«'rius |N-rlran>ir*a. rabinn Tartariae «••!«,nlis evitavil. jut <|uam potnitiam >u.i»- l)i'ilali> «»«.i»-ii.I»t»'I ... Pr»»pier <|ii«»rum etiam pec»ata a Nobis siiam mi>«rn«»».liani flolisavil... mostance, da ne bi terpeli pomanjkanja, 1. 1408. Ta Frankopan je bil res plemenitega serca in radodarne roke. Jurij grof Ratkaj piše, da je podaril stoljni cerkvi v Zagrebu: grad Gradec, staro Petinjo, terdnjavo Sokol. Verhu tega je postavil še 12 samostanskih hiš. Polen zaslug je šel v boljši svet 4 okt. 147U. Truplo so mu bili položili v Marijino kapelo. Senjski škof Braguj, govoreč na cerkv. zboru v Lateranu o opuščenju Hervaške I. 1510 močno hvali Frankopane pred cerkvenimi knezi. Martinova cerkev se je pokazala premajhna za vedno veče množice romarjev. Bog obudi zopet Nikolaja VIII Frankopana 1044, ki podari denarja in gradiva, da se je cerkev podaljšala in poširila. Cesar Ferdinand III mu je izročil deržavnih opravkov. Na deržavnem zboru 1. 1074 oboli v Požunu. gre na Dunaj iskat zdravja : pa najde konec življenja v OS letu dobe svoje. Živel je prav lepo -). Ustanovil je plemiški zavod, izročil ga je jezuitom v Zagrebu, da bi se mladina lepo vzgajala. Oporočil je 17.000 for, nekaj za pogreb, nekaj siromakom. Mertvo telo so mu shranili najprej v jezuški cerkvi na Dunaju, na to prepeljali v Bosiljevo in pokopali na Tersatu vpričo mnogoštevilnega ljudstva in plemenite gospode z veliko slovesnostjo v Martinovo grobnico "» Hiša Frankop. nov je bila perva za kraljevo. Der-žavi je dala 12 banov dalmatinsko-hervaško-slavonskih. K Jen je bil blezo kraljic v Kranjski"). Nadškofje v Koloči so bili trije, izmed teh tudi iz reda sv. Frančiška 1.V22 in lao.L Mnogi so bili knezi, vojvodi, kardinali. papeži Iz te rodbine so bili baje tudi sv Gre-gorij Veliki. Tomaž Akvinec, Frančišek Asiški. Benedikt Nurški. itd. Slava tega imena se je glasila po vsem svetu: tudi ta je utihnila. i I)alje nas! » Pompeji nekdaj in sedaj. Spisal Janez Bile. (D.»ljp. > NI V. Zavetnik I'o in pej s k emu svetišču. Povedali smo ž«' v prejšnjih poglavjih, kako prijetno in drago je bilo rožnovenškemu papežu Leonu XIII delo. ktero je izverševal odvetnik Jernej Longo v Novih Pompejih. V več brevih so priporočili in pohvalili njegovo početje; pa tudi ustno so dvakrat toplo priznali trud in vnemo blazega moža. ko je imel srečo stopiti pr».-d Očeta kerščanstva To je bilo, pravi Longo v svojih spisih, naj lepše plačilo, naj boljša tolažba za trud in terpljenje. za marsiktero britko besedo, ktero je moral siišati od strani liberalcev in sovražnikov sv. vere, pa tudi od dobrih *,i sinit m perpetu«» roelibatu illibalum easlimoniae rioivin «•••servar«* sliuluit. ila a«l angelorum c«»ns«»rtium migravil. ul (»ia ere«lulilale srntiendnm. (Pase. II. pr. :>1». * V »robniei s«» našli — kakor pripoveduje (ilavini«*- — «Iv»- raki l«»seni. strohnjeni. drmro {»«»leg druge: v desni «»slauki Martinovi, v levi oni brala Jerneja, severn »je bila Martinova /. -na Uršula, v r«.kab der/e«*a kri/, i/ el»anovine. okolu vratu zlati križ. na roki trije perstani. Od tega časa se grobnica ni ver «»dpirali. ker s/oji železna inrežetina nad pokrovom. Mn-lvim mir. *i Ximlaus I Frangepanus Romanus. lilius Henrin. miles in- trepidus. eomes in Vinodol. ar polens Dominus in f.arniolia. « a propter dietus Hegulus in ('.arniolanis. Ilic Fainiliam Iranu. in lllyrico et regno Croatiae propagavit. (Pase. Ilist. progr. Si.» kristijanov. kteri niso hotli ^ spoznati potrebe, koristi in lepote Longovega dela. Čudno se jim je zdelo, da neduhoven. sveten človek, celó advokat, oženjen mož cerkev zida, bratovščine vstanovlja. rožni venec razširja itd., dolgo se niso mogli prepričati, da dela mož vse iz naj boljšega namena, nesebično, da svoj čas in svoje premoženje žertvuje blagemu delu. ktero nebesa s čudeži podpirajo. Še le naj veča pohvala iz ust svetega poglavarja svete Cerkve je marsikte-remu oči odperla. Za Longa je bila pa ta pohvala, to priznanje spodbuda doveršiti. kar jez Božjo pomočjo tako pogumno začel. Xaj b< lj so pa sveti Oče pred vsim svetom povzdignili in postavili Pompejsko svetišče, ko so v pismu, ktno so lastnoročno podpisali dne 28. marcija 1 zbrali zavetnika (varha branitelja. nprotectorenr') Pompejski cerkvi. v osebi presvitlega kardinala Monaka La Valleta. V tem listu je hvalno omenjen tudi Jernej Longo in njegova pobožna soproga. Ker je ta papežev dopis (breve i jako zanimiv, podučen in imeniten, naj ga čast. braveo m podamo tukaj v glavnih točkah poslovenjenega. Glasi se omenjeno breve tako: Leon Papež XIII V veden spomin. Sledeči navadi Rimskih papežev. tudi Mi posebno ljubezen in naklonjenost ska-zujerno tistim hišam Božjim, katere po svetu bolj slovijo, mimo drugih, zavoljo svetosti in zavoljo obilnega obiskovanja narodov, ker ona svetišča, pripomorejo, da se pomnožuje češčenje Božjega Veličastva in da človeškemu rodu dohajajo dobrote Božje. Pa tudi tista mila pobožnost. polna upanja, s ktero častimo slavno Božjo porodnico in spomin velikih dobrot, ktere po njeni priprošnji. ko jo na pomoč kličemo z molitvijo sv. Rožnega venca, kristjanske ljudstva prejemajo. Xas nagibljcjo in skorej silijo, da odobru-jemo in hvalimo vse naprave, ktere pripomorejo, da se razširja češčenje Device Marije presvetega Rožnega venca. Zatorej Vam je dobro znano, kako sta naša ljuba sinova Jernej Longo in njegova soproga Marijana rornarar». grotinja Fusco, nagnjena po nasvetu in veljavi škofa Xolanskega. na novo sozidala v Pom-pejskem D »lil. ne daleč od podertin nekdaj cvečetega mesta, svetišče prešlavno. bogato ozaljšano z lepo-tičjem na čast Preblaženi Devici Mariji presvetega Rožnega venca, kteri naslov je Nji tako prijetem, nam pa tako z.elú blagodejen To svetišče sta sozidala: z vnemo in trudom si zdaj prizadevata, da se delo doverši in dokonča. To svetišče je postalo slavno med kerščanskimi narodi, tako. da je veliko število, tistih, kteri prosijo pomoči Devico. Božjo Mater, ktera tam skazuje svojo pomoč j.o neštetih milostih, in k Nji kot romarji hitijo, ali se pa vsaj v zaupanju do Nje obračajo. Zatorej imamo Mi, ki smo se prizadevali v več apostoljskih listih pospeševati in zbujati pobožnost Blažene Device Marije z naslovom presvetega Rožnega venca, na takem početju veliko dopadajenje In ker imamo važne vzroke, zato hočemo bolj povzdigniti slavo tega odličnega svetišča po zavetniku. izbranem izmed vzvišenega zbora kardinalov svete rimske cerkve; spodbuditi hočemo vnemo vsta-novnikov in vernikov, da bidoveršilidelo takoimenitno s tem. da storimo kar so nekteri naših prednikov v takih slučajih navadno storili, ter imenujemo svetišču zavetnika in izbrali smo takega v osebi Našega častitljivega brata Rafaela Monako-La Valletta, škofa Ostijskega in Veletrijskega, dekana svetega zbora, velikega pen i ten cij arija z vsimi pravicami, prednostmi in predpravicami. ktere pripadajo kardinalu — zavetniku, ne da bi se prikrajšala moč in «»blast škofa Nolanskega, izjemši tiste posebne pravice, ktere bomo Mi in sveti stol po potrebah in okolišinah omenjenemu kardinalu - zavetniku v t osebnih listih v Gospodu podelili. To naše pisanje ima biti veljavno.... V Rimu pri sv Petru po« 1 perstanom ribiča, 2*. marcija 1*90, v trinajstem letu Našega Papežtva. Leon XIII. papež M Kard Ledokovsky S tem imenitnim papeževim dopisom je «loveršen zgodovinski del t«*ga spisa, po kterein smo soznanili častite bralce z novim, slavnim svetiščem M Božje na Italijanskem: s svetiščem, ktero sedaj naj bolj slovi, tu je v Pompejih, perva božja pot za Lavretansko hišico M. Božje. Ako kedo v zadevi rožnovenške bratovščin«' Pompejske. ali «levtdnevnice na čast Materi Božji sv Rožnega venca, ali podob omenjene I ¡ožje poti bolj natančnega pojasnila ž«*li. ali ako hoče kako miloščino v blagi namen darovati, naj se oberne naravnost d<» gosj). Bart«r zdaj prečastiti gg. I rban XVžmah. Kar«»l U«M«lri« h in Jožef Ferjančič. Farani so ves čas sv. misij«»na zelo pridno in s toliko vnemo h«xlili k svetim opravilom, da v mnogih hišah še nobeden ni m««ral za varha «loma ««s*ati. Krepke in ginljiv«' govor«' g«»sp«»dov misijonarjev so pazljivo poslušali in malo jih je. ki bi n«* bili pri spovedi in sv. obhajilu <• tej priliki! Velik«», velik«« dobr«*ga je st«»ril spet. t;i sv misijo. Bog daj stanovitnost! Slovesna procesija k sklepu sv. misij«»na. k^-ro .«> blagovolili voditi milostni gospod prošt d«»kt««r Anton Jarc, je bila posebno velika in v lep«Mii re«lu. Lepo in spodbudno je bilo tudi petje pri procesiji in v cerkvi; vodil ga je. kakor pri pervm sv misijonu pred štirimi leti. domači gospod učitelj n«i-utrujeno. Veseli so farani sploh, da smo imeli ponovitev sv. misijona in z novo gorečn«»stjo molijo pr«'«l sv. misijonskim križem, ki j«; pred cerkvijo v kapeli«*i. ktero j»' lansko leto gosp. M Koželj prav čedno znotraj naslikal na presno. I V.g povrni milostnemu gospodu proštu njih dobroto, visok-»vrednim gospod«»m misijonarjem njih veliki trud. pa tudi prečastitljivemu o Kustosu P. Kvstahiju. knez«»šk. konzist. svetoval- u. ter velečasti-tima gospod«ima P. Kajnerju in župniku C'ernuškemu njih poni.>č pri spovedanji. in vsim. ki so za sv. misijon pomagali, njih dobroto! Fr. P. Stancra. Prav slovesno sin«» obhajali „novo mašo/ katero j»' daroval č. g. .Josip Vintar iz Celovške ško-tije. sorodnik našega v č g župnika. Veliko bilo se je zbralo vem»'ga ljudstva od blizu in daleč: zakaj bi tudi n«-v Sej takih slovesnosti je malo. posebno v naši duhovni ji. kakor tudi v okolici. Xi je bilo v naši duhovniji že "J--» let: torej si moremo misliti, kak»» so j», želeli naši larani. kakor tudi i/, drugih bližnjih duhovnij Kes sm»» im»li bolj slabo vreme, pa vendar j»'bila naš;i jako lepa. ter prostorna cerkev prenapolnjena vernega ljudstva I »reč. g župnik domači s«. nam v pridigi prav ginljivo razlagali dolžnosti mašnika. kakor tudi dolžnosti ljudstva »|o mašnikov t»-r s> se marsikateri prav ginjoni vrnili d»»mo\* z n»v maše. častitljivo je bilo videti, ko j«* stopil novmašnik pred altar. ter nam p«»«lelil n»»vomašniški blagoslov. Posebno gin ljivo je bilo. ko j.* pridigar začel pripor»»čevati. kterih tla naj s«- mladoinašnik p«>srbn«» spominja pri novi sv. maši Spominja naj se svojih ranjcih starišev. sorodnikov i t«I. kakor tudi vseh duš v vieah. Mislim, kateri ima še kaj ser«-a do sv. vere. si je otiral Solze: a kaj bi ne. saj so njegove besede globoko segale v serce. P«» pridigi je bila slovesna sveta maša. Omeniti še moram, tla so nam preskerbeli g. župnik. «Ive prav lepi p«»dobi za kapelici pri zvoniku mojsteisko del«» g. «¡r«»šeljna iz Selic na Gorenjskem. sv J«»žela in Lurške Matere Božje. l\'*s. g. župnik se zmirom trudijo; komaj dovršijo eno reč. ž«' s«» druge pri rokah: sej pri cerkvah je zmirom dosti opravila. Naši farani morajo 1 »iti res hvaležni, da imajo tako dobrega dušnega pastirja. Veliko so že storili v prid cerkvi, kakor tudi v prid svojim faran«»m. Sedaj sme se šteti naša cerkev med najlepše v «»koliei. Hvala čast. gospodu župniku' Z doljnih krajev, meseca majnika. — Oh koliko veselje vživajo pobožni častivei Marije, naše IjuIm* Matere, po vsem katoliškem svetu ta mesec! Kak«» ves**l«• se zbirajo ž«- v zgodnje jutro vsak dan pre«l |«>d«ibe nase usmiljene Mater«-, se izročajo v njeno varstvo, jo častijo in hvalijo, j«» prosijo vse dušne in telesne pomoči' P««tr l»nojeto posebn«» zdaj. v tem žal<»stn«'in času. k«» s«- pri nas. med nami že zaničuje pobožno kerščansk«» življenje: zdaj moram«» toliko b«»lj moliti in prositi usmiljen«» Mater Marijo za p«»nižanj«- sovražnikov sv. vere. Oh da bi se zaterlo strašno brezverstvo med nami' Hudobni duh najel je « ••le trope brezvercev, kteri so začeli očitno zaničevati pobožno kerščansko življenje, še celo preganjati te, kteri se serčno potegujej«» za resnice sv. vere! Kam smo prišli.....prosimo, molimo, naj Marija sprosi za nas. da ne bodo dpbri zapeljani od brezverskih htulobnežev. da ubog., ljudstv«» ne zgubi sv. vere. Veselo je gledati pobožno ljudstvo, kak«» z veseljem hodi k Smarnicam; po cele ure daleč pridejo, že pred .">. uro slavit in ča-tit Marijo vsak dan. Blagor ljudstvu, kjer ima pobožne dušne pastirje, ki svoje ljube njim izročene ovčice na naj boljšo dužno pašo vodijo. Taka paša so gotov«» tudi šmarnice; to je dušna paša. kjer s pobožnim branjem in po priprošnji Marije Dev. dobivajo grešniki spreobernjenje, pravični pa se poterjujejo v dobrem, posebno v sedanjem žalostnem času. da jih kužna sapa brezverstva saboj ne potegne. Srečno ljudstvo, kjer ima to lepo opravilo celi tnsec! Z žalostjo moram omeniti, da povsod ne vživamo teh dobrot, akoravno je lepa prilika in še veča potreba za tako lepo in koristno opravilo. Ko bi gosoo«lje vedeli, kako silno dobri ljudje žele Šmarnic. gotovo bi se potru«lili in obhajali bi jih po vsih du-hovnijah. Že zdaj je po tergih. mestih in večih vaseh veliko verske mlačnosti, vse preveč pa posvetnih veselic; to pa bo vedno hujše, ako se bodo zanemarjale tako koristne opravila, kakor so Šmarnice. Veliko se dela in skerbi za zunanjo lepoto, za lišp života, koliko bolj pa je potreba in dolžnost skerbeti za lepoto serca. za blagost kerščanskega življenja. Znano mi je neko mestice, v kterem je polno mlačnosti v sv. veri in kerščanskern življenji, večina se poti za posvetno nečimernost. časopise bere vse le sv. veri nasprotne; dohaja sicer par iztisov „Slovenca.14 pa blezo bolj iz tega namena, da liberalni nasprotniki vsega verskega ber«j, kaj „Slovenec" proti njim piše. Ko sem o neki priliki šel v njih bralnico in sem začel grajati brez versko pisanje znanega veri sovražnega lista, so jeli kar kričati proti meni. hvaliti zanikamo, grajati pa dobro častnišvo... Vidite, kako potrebne bi bile v takem kraju Šmarnice. Pa pustimo to žalostno pozorišče in poglejmo kaj b »Ij veselega. Včeraj sem obiskal Šmarnice na U ; oh to je lepo okinčan šinarnični oltar. — nisem se mogel ločiti od preljube Matere, naše nebeške Kraljice! Bd sem tudi na St.; tam že pred cerkvenimi vratmi visijo venci; ko pridem v cerkev, vidim vso cerkev okinčano z zalimi venci, vse je lepo, častit ljivo. Tako me je presunilo. da sredi cerkve padem na kolena, nisem si upal pred tron zalo okinčan«' podobe naše naj boljše Matere, ter izročim v njeno varstvo s«.-be in svoje, tudi svojih ranjcih ne pozabim. Oh preljubi dušni pastirji, častite Marijo, pripo-ročujte svojim ovčicam njeno češčenje, ne zamudite nobene ure v ta namen, sej se vidi, kako se je zaničevanje sv. vere med nami prederzno začelo. Naj Marija sprosi tudi našim brezvercem spreobernjenje. da ne bodo pogubili sami sebe in druzih Marija, pomagaj Slovencem. Iz (ioreiijskejra. 10. majnika (0 nedelj s kem počitku.) V št. 102. „Slovenca" je bilo brati, pod napisom: „Uravnava nedeljskega počitka", da je češki poslanec llajek v eni zadnjih sej sedanjega deržavno-zborskega zasedanja stavil predlog, naj se obe rt na postava z dne s. marca 1 *s.~» prenaredi, ter se v njo sprejme jasno določilo za nedeljski počitek. Gospod je jako dobro govoril. — govoril kot iskren katolik tako odkrito, kakor se. žali. v našem deržavnem zboru ne sliši ravno prevečkrat. Priprosti človek bi mislil, da če je Gospod Bog po skončanem šestdnevnem delu vstvarjenja. Sam sedmi dan počival, in si ta dan v Svoje češčenje odbral in določil, naj bi človek, ki je le uboga pomanjkljiva stvar, prah zemlje in siromašno revšče pred Božjim obličjem, tega ne pre- drugačeval. Pa. — žali! temu ni tako. Najti je brezvestnih neznabogov, ki bi radi dan na dan gnali ne le ljudi, ampak celo neumno živino v delo, ter ne pomislijo, da se poslednjič utare tudi kamen in terdo jeklo, ako se rabi vedno in vedno Vender. — o tem govoriti ni namen teh verstic; pač pa bi želeli, naj bi si storil v deržavnem zboru še kedo pogum, spregovoriti z vso odločnostjo za nedeljski počitek še dveh druzih stanov v našem cesarstvu, in ta dva stanova sta: vojaški in — vradniški. Odkrito povemo, da mora poštenega katolika serce boleti, če pomisli kar smo nedavno v časnikih brali, kako je poskerbljeno v nekaterih drugih celo nekatoliških deržavah za verski čut vojaščine in za spolnovanje njih verskih dolžnost, med tem. ko se pri nas preveč pogreša kaj enacega slišati. — Ako se vojaki celi teden teoretično poučujejo v šoli, in djansko urijo na vežbališču. menimo, da se jim v nedeljo sme privošiti popolni oddih, ter da se jirn da prilika, ako ni zapovedana in vravnana vskupna Božja služba, da se je zamorejo vdeležiti po-voljno saj sami. Ko je bil pisalec teh verstic še začetni šolarček v Ljubljani, se spominja, da so naši domači vojaki, ki so takrat bivali ondi, vsako nedeljo imeli pri sv. Petru vskupno Božjo službo. Popoldan jih je pa bilo pri kerščanskem nauku v frančiškanski cerkvi viditi navadno tudi prav v obilnem številu. To lepo navado so nesli saboj tudi v ptuje dežele in kraje. Spominjamo se, ko je bil pozneje en čas naš polk v Dalmaciji, in je bil dobil ondi nove vojaške zastave, katere jim je blagoslovil tadanji Zaderski pre-milostni gosp. nadškof sam, da je v svojem dotičnem ogovoru do naših vojakov-rojakov med drugim po-vdarjal. kako si je on mnogokrat, ko jih je v nedeljah in praznikih vidil toliko v cerkvi, sam pri sebi mislil: Dežela, v kateri so ti vojaki doma, mora biti posebno katoliška, ker ima svoje verle sinove tako versko iz-rejene. Da bi se taka čast dajala vsem našim avstrijskim vojakom katoliške vere povsod, koder bivajo, naj bi poskerbeli oni, ki imajo dolžnost za to; zakaj ukaz keršanske pravice: ^Stori dobro," velja vsem vernikom brez izjeme. Se ve, da se pri vojaštvu ne doseže vse lahko tako, kakor bi bilo želeti; eno pa je mogoče, to namreč, da naj imajo vojaki o mirnih časih tako vravnano in zversteno, da imajo tudi svoj nedeljski počitek, in sicer tako, da morejo vsi svojo versko dolžnost ne le popoldan kako uro. katero pa mnogi, — smemo rečti premnogi porabijo za vse drugo prej. kot za svoj dušni prid. Kako tolažljivo bi bilo to za starše in za sinove same, ako bi mogli tudi svojim cerkvenim dolžnostim zadostovati. Kako pa je z nedeljskim počitkom pri gg. vrad-nikih ? Res je sicer, da oni o nedeljah in zapovedanih praznikih s strankami ne občujejo in ne obravnavajo: ako pa vender te dni, zlasti dopoldan, stopimo slučajno v kaki vrad, najdemo gospode le prevečkrat ondi. Gotovo se to brez vednosti višjih ne godi. Kakor toraj za vojake, naj bi se kedo v deržavnem zboru potegnil tudi za nedeljski počitek pp. nn gg. vradnikov, ker mislimo, da so ga ravno tako potrebni, kakor vsak drug človek. In če bi bili gg. vradniki o nedeljah popolnoma prosti, — se vč, da tudi tu neprevidne službene dolžnosti delajo izjemo, — kakor v drugih stanovih, p .»tem bi ti gospodje ne imeli nobenega izgovora, da ne morejo hoditi v cerkev k službi Božji. Kako je v tem po večjih mestih in višjih vradih, ne emo, — a na deželi, po tergih in manjših mestih pa je to celo hudo pohujšanje za prebivalstvo, če marskaterega g. vradnika ljudje malokdaj, nekaterih skoraj nikoli ne vidijo v cerkvi. Ako prebivalstvo takih gospodov ne čisla in ne ljubi, ni se temu čisto nič čuditi; žalostno pa je to. kar le umre žalostno in pomilovanja vredno biti. Takim gospodom kličemo v spomin nasledno dogodbo. ki smo jo brali svoje dni. Glasila se je n. pr: V neki protestanški deržavi. v kateri je živelo pa tudi nekaj katolikov, priporočal je eden ministrov vladarju večkrat za neko višjo službeno mesto vradnika J.—A vladar je vselej na to kratko odklonil. Ko nekdaj minister zopet ponavlja svoj nasvet, odverne mu vladar nevoljno: Saj vest«*, da je J. katolik, in kot taeega ga vender ne morem v vesti na to mesto. Preteklo je nekaj časa Nekega dne stopi minister zopet pred vladarja, in mu reče: Veličanstvo! gosp. J. je nedavno prestopil od katoliške v protestantško vero. usojam se toraj. predlagati ga vnovič za podelitev že večkrat omenjene visoke službe. A vladar mu resno odgovori: Zdaj pa celo nikakor ne; zakaj kdor svojemu Bogu in veri ni zvest, tudi svojemu vladarju in spolnovanju svojih dolžnost zvest ne bo. Nočem ga ! Ne bomo tu presojevali. v koliki meri so oni v spolnovanji svojih dolžnost zvesti, ki o nedeljah in praznikih zanemarjajo Božjo službo; toliko pa je res. da ako bi določevala postava nedeljski počitek tudi pp. nn gg. vradnikom, bi le ti potem — še enkrat naj bo ponovljeno. — vsaj izgovora ne imeli, da jih službene dolžnosti od tega ovirajo. — k.— Na Tersatu, (Kouw.i Istino rečem, da za to slavnost je bilo toliko naroda za jedrn> preobilo. Tri-ali devetdnevnica o taki priliki naj bi se vredila tako. da bi se za tri dni, ali za vsaki dan povabili častilci Marijini. Hervatje, Primorci, Dalmatinci. Krajišniki. Slovenci kranjsko-štajerski. In vsa<*ih posebej bilo bi obilo za vsaki pot — za prostor cerkve na Tersatu. Cerkev jako nizka, ne zadostno prostorna, mokrotno vreme, soparjena mokra obleka, težina zraka, tolik«» ljudskega vzduha, delalo je težave. Suma in gnječe bilo je obilo in brez potrebe, kar je pa zlo naraslo še pri obhajanji in darovanji. Pri vhodih cerkvenih in tergu pred cerkvijo napravljali so red občinski redarji in od teh jeden je na pragu o cerkvenih sv. rečeh nekako nespodobno govoril: - to ni dostojno pri pobožnem romanji. Prav je „Zgd. Danica' perv«> opominjala, da b«« preveč stiska in da je še med letom čas za romanje. V jutro 10. majnika začele so se služiti zgodaj ss. maše v latinskem in slavonskem cerkvenem jeziku. Stiska ljudstva je čemdalje večja n hujša: še za pet tersaških cerkev biio jih je zunaj na prostorih okolu cerkve. V jutro bila je latinska sv maša z leviti, med sv. mašo pa slovenska pri« liga. k ter o je iskreno govoril v. č. o. Josip: govornik je po priprošnji bi. D. Marije tako ginljivo govoril, da so solzili večinoma celo možaki. Govoril je o zgodovini sv. Marijine hišice in o Tersatu. še več pa: Marija zam««re in hoče pomagati. Ob desetih začela se je slovesna pontitikaina sv. maša milostnega škofa senjsko um-druškega. Pri slovenski sv. maši po rimo latinsk« m obredu do sedaj nisem še bil Omenim naj sam«» to. da opravlja se popolno latino rimsko v dejanji, obredu, napevih; samo beseda je slovenska in nam bolj um-ljiva, nego sedanji književni serbo-hervaškijezik. 1'metno izvežbani corkv«ni pevci na koru pevali so vzvišeno-cerk v eno-1 itu rgičn o -sla ven s ko. Marijanski jugoslovenski narod bil je večinoma iz vseh pokrajin .lugoslavcnije obilno zastopan v tem največjem svetišču Jugoslavenije. Avstro-( )gerske. pcrvm za Lor«*to v Sla ven ij i Toda nekaj se je po gn šalo med narodom slovenskim, in kaj v Pogrešala se je _inteligeneija slovenska ...Wu V tem imamo tehten dokaz, koliko je jedra v 'istem kričn liberalcev po slavonski liturgiji. za rad česar nehvaležniki celo škofe psujejo. kakor da bi bil-, v njihovi oblasti liturgijo po svoji volji vravna-vati. Tristoletnica sv. Alojzija in njene milosti. :;oo|etnici sv. Alojzija se je že marsikaj pisalo. Pistvenosti t»-r jedra so naslednje: Sv. Uče j»apež Leon XIII so L prosinca tega leta p. .ter« lili obhajanje te M »letnice. Sprožila je to misel družba katoliških mladenčev na Laškem «»bhajala se b<» ."Oulctnica 21. rožnika (junija» te g; i 1,-ta. t«» je. prihodnji mesec, v god sv. Alojzija. K temu obhajanju j«' poklicana posebno mladina, mladenči in deklice. Pervenski cv't mladine, dečki in deklice, naj bi s v<"»jeiiin | m t runu dar« »vali venec ljubezni in počeščenja. To pa s tem. da sami ali pa po svojih starših zapišejo svoja imena na posebne pole. ki s»- bodo vezale v spominsko knjigo, ki se bo položila na grob svetega Alojzija. S tem se bodo zaznam-njaii za posebne varovance svojega varha sv. Alojzija. Po nekterih škofijah se bodo vravnala tudi skupna mlad» nška romanja na rojstni kraj sv. Alojzija, v Kastilijone. in na njegov grob v Rim. II. Za pripravo na 21. rožnika, to je. na god in :;oo|etnico se med drugim priporočajo :» dnevnice in o dnevnic»'. (Mnogi že opravljajo (¡tedensko Alojzijevo pobožnost > III. Sv. nče so za to obhajanje podelili cerkvenih milosti, odpustkov. Kdor bo pri vsih "»dnevnicah ali pa pri '.»dnevnici saj petkrat, dobi popolni odpustek. ako ob enem tistih dni ali pa v god sv. Alojzija prejme ss zakramente in moli na papežev namen Sedem 1«»t in T kvadragen odpustkov vsak in v>aki pot. kadar je pri taki pobožnost i. Vsi odpustki >•• za morejo darovati tudi dušam v vicah. IV. Ljubljanski premilostni gospod knez in škof so za dosego teh dobrot dali naslednje vravnave: 1 Po vsili duhovnijah se Is.. I'.», in 20. rožnika jun.i slovesna tridnevnica s slovesno sv. mašo z blagoslovoma opravlja, ktere naj se po dogovoru gg. župnikov s šolskimi vodstvi vdeležuje šolska mladina; popoldne pa s»* izpostavi presv. Rešnje Telo m po kratkem ugovoru ali branji o čednostih in lepih izgledih sv. Alojzija naj se obmolijo litanije lav-r»»tanske z molitvami, ki so z njimi sklenjene, potem ». oiVnašeV in češčenamarij in cerkvena molitev k sv. Alojziju, in poslednjič se da blagoslov z Najsvetejšim. - Ako po okoliščinah bolje kaže popoldanje opravilo z jutranjim skleniti, se sme tudi zgoditi. 2. Ako bi kje kazalo obhajati «.»dnevnico na-mesto 3dnevnice. naj se opravlja taista o devetih dn» h neposredoma pred 21 rožnikom, in sicer tako, kakor je r»-č»'n«> o .¿dnevnici. izpostavljenjem sv Rešnjega Telesa in pridigo, ktere obseg bodi sv. Alojzij s primernimi nauki. 4. V nedeljo predno se prične 3- ali '.»dnevnica naj se vernikom ta slovesnost oznani, in zlasti naj se spodbujajo, da naj se z vredno spovedjo in sv. obhajilom vdeležujejo odpustkov, ki so podeljeni od sv. Očeta za to priliko. Kar utegne še sicer služiti za povzdigo češčenja sv. Alojzija v zmislu papeževega pisanja, prepustijo prevzvišeni gospod knez in škof gorečnosti čast. gg. duhovnih pastirjev in katehetov. Taka je na pr. »¡nedeljska pobožnost k sv. Alojziju, ktera je od papeža Klemena XII s polnimi odpustki obdarovana, in po marsikterih krajih ni še znana, je pa močno koristna. Gotovo močno po želji in misli sedanjega sv. Očeta Leona XIII bilo bi tudi, ako bi gg. duhovni veliko število blagoslovljenih rožnih venčkov s križci ali svetinieami med mladino razdeljevali in zlasti dečke in deklice spodbujevali, da bi med sv. mašo zopet začeli rožni venec bolj pridno moliti, posebno taki. ki ne znajo sv. maše iz bukvic brati. To bi bilo posebno potrebno po mestih. Vidmo n. pr. v Ljubljani veliko otrok, ki pridejo v cerkev brez varstva. kar sami. brez bukvic. brez molkov, ostanejo pri altarnem omrežji in marsikteri šepetajo, dokler se jim poljubi, potem pa se zopet sredi sv. maše derve iz cerkve, ali kader se jim poljubi. To je zelo žalostno. Iz tacih se utegnejo zrediti mlačneži. ki do naj večih svetosti nič spoštovanja nimajo! Kako dobro bi bilo. da se naučijo rožni venec moliti med sv. mašo in da bi bil kdo pričujoč, ki bi jih opominjal. da morajo moliti. Prav v kratkem pride zopet na svitlo znana .Stezica- ali rbukvice sv. Alojzijaki je kakor nalaš za male berž ko se naučijo dobro brati in se po nji že davno večstransko praša. V tej mali knjižici je veliko lepega za mladino, naj bo torej že naprej priporočena tudi za birmske in drugotne darila. Presv. JSeree Jezusovo moje zavetje. O Jezus! Serce Tvoje. Presladko, ljubeznjivo. Naj bo zavetje moje Pred kačo zapeljivo: Presveto Serce! Naj skrijem se v Te. Ker glej. povsod me skuša. V pregrehe zapeljuje, Da moja v boga duša Se trese, omaguje: Mogočno Serce! Zaupam le v Te! Meso se duhu vpira. Pokorno noče biti. In svet me opovira, Težko se je boriti: Terpeče Serce! 0 vsmili se me! Za to raj me pogrezni V presveto Serce svoje. Da bode od ljubezni Se vnelo serce moje: Ljubeče Serce, Gorim naj za Te! Potem naj le napada Me vsa sovražna sila; Glej Tvoja sveta gna t Me bode poterdila: O Božje Serce. Živim le za Te! A. V. Mariji na Brezjah. Na Brezje do Tebe me žene serce, Kaj rada sprejemaš skesanih prošnje; Pač mnogi dobil je vže tukaj pomoč. Ki terla duha mu je tuga in noč. Neštete bolnike ozdravila si. Odperla si slepim zaperte oči; Oj koliko hromih, nesrečnih sirot Pri Tebi je našlo obilo dobrot! In koliko vbogih. ki v serce obup Posvetno veselje je vlilo in strup. Pri Tebi. o Mati. dobilo je mir. Ki milosti vse in dobrote si vir! Zatorej zaupno jaz k Tebi hitim, In serce pregrešno pred Te položim: O sprejmi, Marija Pomagaj, ga Ti. Za Te naj le bije. za Te naj gori! /• '. š. Tudi ti poj! Cvetje log in dol pokriva. Milo slavček gostoli. V genu se nizki skerbno skriva, Kjer mu nežni rod čepi. Včasi le v višave spenja Drobni pevec skromni vzlet: A takrat z milobo menja Slavospev, ljubezni vnet. Skromno tudi ti prepevaj Zdaj. ko je cvetlični maj. Za Marijo se ogrevaj, Da te dvigne k sebi v raj. Kadar pa serce te sili. Čutov blaženih polno, Takrat poj Devici mili. Pesem radostno, glasno. l \ š. II Bratovske zadeve N. lj. Gospe presv. Jezusov. Serca. V molitev priporočeni: Na milostljive priprošnje N. lj. (j. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Heruiagora iu Fortunata, našili angeljev varliov in vsili naših patronov Bo«r dobrotno odverni od naše deželi* poboj»*, umore in samomore, odpad in brezverstvo, prešestvanje iti vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja iu vse pošastne pregrehe in velike ttesniV — Bolehna deklica, da bi se ozdravila na pi¡prošnje lj lio-pe presv. Serca. — Mlaleneč za moč, da bi ?<■ poboljšal do čistega. Zahvale. Stotem»» zalivalo izrekam pivUa/.eiii Deviei Mariji, n.i katere piiprošnjo sem ozdravela. l»ila s.-m /.e popolnoma pripravljena za smert. s terdnim zaupanjem začnemo s .-.«lo u-žiuo devetdncviiiei opravljati, s prUtavkom, tla ako še zdravje zadobim. razglasim zalival»» v ..'/.z*I l>ani«j". Iu preeej <«. mi je na boljše oberuilo Za to očitno ozdravljenje l»odi pre-serčna zalivala lloiru in njegovi sveti Materi Mariji, pn-čiste Devici! Linija Koju.irje\a Duhoven zahvaljuje se prečisti Deviej Matiji po obliubi za posebno pomoč v bolezni, ter prosi tudi zauaprcj N|eiie velike pomoči pri Jezusu. Naj bi pač v du-uili iu te|.--uih težavah vsakdo z zaupanjem se zatekel k N|ej. ki je M «ti milosti, zdravje bolnikov in jMtiiioč kri. in sicer: U. kitn. Logatec; — 7. Zavratec in Gora: — s Idrija: — 0. Spini. Idrija in Ledine; -- 10. Vojsko, -- 11 Godovič: -12. Hotederšica; — B». Podli pa. Dve koristni knjigi v eni namreč: a) Nektera duhovna opravila, in b) Supplementum Ta knjiga obsega razne obredne molitve in opravila, ktere služijo zlasti mašnikom v raznih okoliščinah lak«» so n. pr. v I. Delu: Oienaš. Angelovo češčenje. A post. vera, Božje čednosti. Litanije presv. Imena Jezusovega. vsih Svetnikov, Lavretanske lit. z vsiini zadevnimi molitvami o raznih potr -bab, Zahvalna pesem. Rožni venec, Očitno spoved. Angolski rožni venec. Obširniše kazalo prihodnji«". Dodatek, šest resnic. Lastnosti Božje in vse ra/n<- resni«v in čednosti. I/, tega je očitno, da knjiga, prav lično in razločno natisnjena res v premnozih naj važniših opravilih služi č. gg. duhovnom in prip ročena bodi zlasti tudi gg. novim mašnikom pri vstopu duh«»vnoga pastirstva. < ona : (Via knjiga v šagrinskem usnji 2 gl ."»o kr. ; v osnji z zlat., obrezo 2 gl 20 kr.; v usnji z rudečo obr.-z.o -j -1 ; novozana 1 gl "»o kr. Č g. Jožef Elemenčič, veroznanski učenik na obeh podagogijah in dotičnih začetnih šolah. itd. je po več kot inlotnem delovanji in trudom z mladino dobil privoljenje prestopiti v pokoj. Njih Veličanstvo so mu o tej priliki podelili zlati križ s krono. V Maribora v frančiškanski cerkvi sta binkoštno n«'do|jo dva prost estante bila sprejeta v katoliško C. rkov — Drugi dan pa je bila ondi kerščena izra-elka Roza lloohstadterjeva Na Stožici pri Ljubljani so od 10. 20. t tn ponoči pogoreli X posestniki. Rimski Katolik, dr. Ant. Mahničev. III. tečaj. 5. zvezek. Obseg: Katoliški fanatizem! — Kaj je prav za prav liberalizem?... Glasba v rerkvi. — Revolu-eijonarno gibanje na Ruskem. Nihilizem... Politični fxidolek. (I)opis iz Italije.) — Listek: Spomini iz Pariza. — Slovstvo: dr. Lampeta „Dušoslovje"4 — Raznoterosti. (Leon XIII — moder gospodar. — Darovi v podporo mladih pisateljev.) — Listnica vredništva. Grozno divja prostomišljaštvo zoper tega junaškega bojevalca za katoliško stvar, on smé reči: „Superbi inique agebant usquequa<}ue : a lege autem tua non deelinavi*. a p e ž e v a e n c i k 1 i k a, ki se pričakuje vsak čas. govori na pervo, kako tehtno je meddružbinsko ter Sooijalno vprašanje in da se mudi hitro rešiti to vprašanje, obravnava dalje o skupnem in osebnem premoženji in svetuje, da naj se ta r«č reši po katoliškem nauku: brez pomoči sv. Cerkve bi vsi drugi pomočki nič ne zdali. Deiži se pri tem (Vkev naukov sv. evangelija, kteri pravi, da delavei in delodajavei se ne smejo med seboj treti, temveč v lopi zlogi živeti, ker spolnovati morajo dolžnost pravioe in kakor udje ene družine bivati med seboj v zložnosti Cerkev ta nauk stavi v djanstvo in torpečim delavcem telesno in duhovno pomoč deli. Tako naj tudi deržava posreduje v prid delavcev. Okrožniea obravnava dalje glavne slučaje, v ktorih je deržavi posebno vmes segati; tako govori tudi o lastnini, o očitni varnosti, koristih, o duhovnem in telesnem blagru delaveev. pri čimur je govor tudi o plači, o nedeljskem počitku, o času delanja oziroma na starost in spol delavcev. Poslednjič je beseda o delavcih samih in njihovih družbah v prid vzajemne pomoči, in še o zavarovanji v slučajih in nesrečah pri delu. o prizanašanji pri mladini, o novodobnih združevanjih, ki so morajo voditi v kerščanskem duhu. V Krakovem je 10. t. m. umeri milgosp. Adam K r a s i n s k i, bivši škof v Vilni. Rojen je bil 24. grud. 1810 v Velnieez-i, postal škof 1. 1858. Veliki poglavar Muraviev, preganjavec katoličanov, ga je bil dal zapreti, ter je 10 let živel v pregnanstvu; 1. lss:-j je bil „pomilosten," to se pravi, iz nezadol-ženega pregnanstva izpuščen, ter je pot^rn živel v Krakovem. kjer je spisal več bogoslovnih knjig. P. I. P. V Mariboru. ( N o v o m a š n i k i odločeni.) Čertolotniki čč. gg. : Cilenšek Alojzij, n. tn. 10. avg v Petrovčah v Savinjski dolini; roj. v Drežinji vasi. — Časel Frančišek n. tn i), avg. v Št. Frančišku v gor. Savinjski dolini; roj^ v Podhomu. — Kânsny Jan«»z. roj. v Opokvu na Češkem. — Lah Martin, n. m. o. avg. na Pilštanju; roj. ravno tam. — Menhart .lakob. 0. avg. v Kamnici; roj. ravno tam. — Pintarič Anton. 10. avg. pri sv. Tomažu pri Vel. Nedelj[: roj. ravno tam. -- Škorjanee Matija. 0. avg. v Št. Pavlu v Savinjski dolini; roj ravno tam. — Šoba Alojzij. 1"». avg. na Vidmu; roj. ravno tam. —Višnar. 0. avg. v Celji ; roj. ravno tam. — Vurkelc Jarnej. H». avg. v št Pavlu v Savinjski dolini; roj. v Kaplji vasi. — Weixler Viktor. 2(i. jul. v Slovenjem Gradcu; roj. ravno tam. — Zdolšek Fračišek. 0. avg. na Ponikvi pri južni žel. ; roj. ravno tam. —TMjeletniki : Cestnik Anton 2:;. avg. na Sv. Planini; roj. v Cemšeniku na Kranjskem. — Gregorec Pankracij. 2. avg. na Ptuj i: roj. pri št. Vidu pri Ptuji. — Kardinar Jožef. 23. avg. pri Sv. Križu pri Ljutomeru; roj. ravno tam. — Keržišnik Jož. M., pri Sv. Lenartu na Gorenjskem: roj ravno tam. Šmarnica Marija. Milih šmarnu- se radujem. Tebe Mat preslavljujein. O kraljica vsili cvetlic! Kak je lepo Bog te vstvaril. S svojo milostjo obdaril. O Marija ! kine devic. V Nazaretu zacvetela. Šmarnica si svitlo-bela. Angeljske lepote cvet; Ser ca Ivoiega milina. Nagne celo I Joga Sina. Da poniža se na svet. šmarnica najlepši hoje Bilo zmir je serce Tvoje 1'repoiiižno. precisto: Pregoreče vse v ljuhavi. Se darilo Božji slavi. Bilo tudi nam zvesto. Blagor, komur žar tvoj sije Ne zaide v hudobije. Ne v sovragovo oblast: Kdor preslavlja tvoje « vetje. Ti mu čednost boš. zavetje Bo Marija. — Tvoja last. šmarnica. nelies Kraljica! Zagrešena. glej dušica. Moja dans pozdravlja Te: Ne zaverzi me. o Mali! Ker Ti v dar ne morem dali Druzega. kol kes. solze. RttUntlap. Dobrotni darovi. Za dijaško mizo: Neimen. dobrotnik 2 gld. g. župn Franc Vohine 1 gld. — Prečast gosp dek Oblak t> gld. 70 kr. — Neiinen. 10 gld. — J. K — (j. g. župn. Mih. tiogala 5 gld SO kr. — (Op. nina oddana založništvu; sereen pozdrav. ) — C. g. Jurij Rozman 3 gld Za opravo nbožnih cerkev naše školije: Zavrae Kamnagoriaa 29 gl.l. 00 kr. — Zalilog 13 gld. — HI gld. — Budanje 22 gld. - Vodice 25 gld. — Brezniee 23 gld. — Kopanj 10 gld. 30 kr. Vid pri Vipavi 12 gld. — Podraga 20 gld. — I gld. — Brezovee pri Ljubljani 50 gld. — Zaplaua 40 kr. — Spodnja Idrija 18 gld. — Boštanj 21 (iodovič 15 gld. — Teržic 20 gld. — Blagorodni (iasner v Teržicu 10 gld. — Smlednik 24 gld. IZ 7 gld. (Drogi dar. prili ) — C in Jan 50. kr Naroè župnik 8 gld Sorica 00 kr. — Selit .ozice 4 21 gld. gld." --gospod Rakitne