Minoritski samostan bo dobil cerkev stran 6 Prvi uradni nastop slovenske vojske v tujini stran 9 LETO XLIV, ŠT. 40 Ptuj, 10. Oktobra 1991 CENA 22 TOLARJEV ^UVODNIK-s Sanje postajajo resničnost če nam je bilo 26. Junija dovoljeno sanjati, srno od prehoda ponedeljka na torek v resničnosti - samostojni Republiki Sloveni- ji. Prehod sta obeležila prevzem efektivne oblasti na eelotnem ozemlju in nova denarna enota — slovenski tolar (SLT). V torek točno ob 8. uri so začeli delo na vseh mednarodnih in meddržavnih mejnih prehodih z Republiko Hrvaško. Podobni mejni režim, ki smo ga bili vajeni na mejah z Italijo. A vstrijo in Madžar- sko, se je sedaj preselil tudi k nam. Res da vV ne popolnoma takšen, pa vendar bistveno drugačen kot prej. Močno bo posegel v naše vsa- kdanje navade, zato ho preteklo nekaj časa. da se ga bomo navadi- li in v popolnosti izvajati. Podobno Je z novim denarjem (zaenkrat še boni), ki bo čez te- den zamenjal sedanje dinarje. Tudi tukaj nas bo prehod stal precej truda in razmišljanja ob preračunavanju, pa čeprav Je zaenkrat razmerje tolar: dinar ena proti ena. Je pa občutek ob vsem tem res prijeten in vznemirljiv hkrati. Kako tudi ne. saj so nam še živo v spominu sanje in želje izpred 27. junija. Morda ho kdo ob tem dejal, da sem začel s področjem osamos- vojitve, ki ni najpomembnejše. Začel sem s tistim, kar Je že resni- čno. Jasno Je, da je ključna gospodarska osamosvojitev s popolnim priznanjem nove države v svetu. V to bo potrebno z naše strani vlo- žiti vse umske in siceršnje zmogljivosti, da bo »druga stran« storila to. kar bi že morala, pa zaradi številnih pomislekov še ni. Želim, da hi nam to kmalu uspelo. Sicer pa bo tudi v vsakdanjem življenju potrebnih še veliko drobnih in manj drobnih reči. kot so potni listi, osebne izkaznice, druge Javne listine, registrske tablice in podobno. SREČNO. REPUBLIKA SLOVENIJA - SAMOSTOJNA DRŽAVA! Ludvik Kot ar V PTUJSKrOBČINI TRIJE MEJNI PREHODI S HRVAŠKO Slovenija ostaja odprta dežela Po končanju moratorija na odločitve slovenske skupščine o osamosvajanju Slovenije je pričel v torek, 8. oktobra, veljati nov mejni režim v skladu z odlokom o določitvi mejnih prehodov za mednarodni, meddržavni in obmejni cestni in železni- ški promet na meji z republiko Hrvaško. Na območju ptujske občine imamo tako odslej nova mednarodna mejna prehoda v Gruškovju in Zavrču, za obmejni cestni prehod državne meje pa je določen še prehod v Cvetlinu pri Leskovcu. Na mejnem prehodu v Gruškovju se poleg policijske in carinske kontrole izvaja še kontrola s strani fitopatološke in veterinarske službe. V torek zjutraj, nekaj pred osmo uro, smo obiskali nov mednarodni mejni prehod v Gruškovju, kjer sicer ob sedanjem montažnem poslopju mejnega prehoda potekajo še končna gradbena dela za odstavne pasove in spremljajoče objekte. Pomočnik ko- mandirja Postaje milice Ptuj Silvo Skok nam je povedal, da so prevzeli nadzor miličniške kontrole na vseh treh mejnih prehodih: v Gruškovju, Zavrču in Leskovcu. Delo so po nalo- gu pričeli natanko ob osmih zjutraj. Nad prehodi prek slovenske državne meje bodo opravljali selektivno kon- trolo. In kako so možni prehodi čez drža- vno mejo? Za tujce velja enak režim kot na drugih mejnih prehodih — prehod je možen le z veljavnim po- tnim listom. Za državljane sosednje Hrvaške in drugih republik bivše Ju- goslavije bo ob prestopu meje zado- stovala osebna izkaznica (samo slo- vensko-hrvaške meje!) ali drug osebni dokument s sliko. Otroci in mladina do polnoletnosti, torej do osemnaj- stih let starosti, bodo lahko to mejo prestapljali brez vseh dokumentov. Vsi državljani republike Hrvaške in ostalih republik, ki delajo v Sloveniji, si morajo od svojih delodajalcev čim- prej priskrbeti potrdilo o zaposlitvi, ki bo ob vsakodnevnem prestopu me- je zadostovalo. Gre torej za odprto mejo, saj mili- čniki ne bodo pregledovali vsakega potnika, ampak le po izbiri. Mejni prehod v Gruškovju bo podobno kot tisti v Šentilju v kratkem imel tudi vse druge servisne službe: menjalnico, špeditersko službo in še kakšen go- stinski objekt. S prvimi cariniki je v Gruškovje prišel tudi upravnik carinarnice Mari- bor Mirko Vajngerl. Povedal nam je, da se bodo cariniki držali veljavnih predpisov, pri čemer pa se bodo tudi oni držali načela odprte in liberalne meje. Promet je za sedaj še razmero- ma redek, saj je na Hrvaškem še voj- na, po normalizaciji razmer pa priča- kujejo podoben promet, kot je bil pred tem v Šentilju in Gornji Radgo- ni. Cariniki so torej delo vzeli povsem normalno in se ga lotili s čiste profe- sionalne plati, prepričani pa so, da bodo delo zmogli tudi v največji gne- či. M. Ozmec Upravnik carinarnice Maribor Mirko Vajngerl (levo) je zaželel vodji policijske izmene Milanu Volgemutu uspešno in dobro sode- lovanje. (Foto: M. Ozmec) Takšna je bila podoba na slovensko-hrvaški meji pri Zavrču v soboto, 5. oktobra: eno samo veliko gradbišče. Z najrazličnejšimi gradbenimi stroji so ves minuli konec tedna pospešeno pripravljali in urejevali teren za ene- ga 34 mejnih prehodov med obema državama. Kar se da hitro so napeljevali vodovod, kanalizacijo, električno in telefonsko napeljavo ..., kajti mudilo se je. Do torka, 8. oktobra, ko smo dali slovo določbam Brionske de- kleracije, je moralo biti vse nared za nemoteno delovanje obmejne kontrolne točke. ^ . ^ Foto: I. C. Gruškovje, torek, 8. oktobra 1991. Zgodovinski posnetek, bi lahko rekli. Na mejnem prehodu Slovenski cariniki in miličniki kontrolirajo prvo vozi- lo iz hrvaške smeri. (Foto: M. Ozmec) MEJNA PREHODA V ORMOŠKI OBČINI Po odloku o določitvi mejnih prehodov /a mednarodni, meddržavni in ob- mejni cestni in /ele/niški promet na meji / republiko Hrvaško sta dva tudi na območju ormoške občine: v Ormo/u in Središču ob Dravi. Pole}> policijske in carinske kontrole opravljajo tudi kontrolo s strani fitopatološke in veterinar- ske službe. V Ormožu je meddržavni prehod nižjeija ranga. V železniškem pro- metu je prehod v Središču ob Dravi, lu polesj policijske in carinske kontrole opravljajo tudi kontrolo s strani fitopatoli)škc in veterinarske službe. Na obeh mejnih prehodih so pričeli delati v (orek. \ Ida Topolovec Ptujski poslanci proti barbarstvu JA Na predlog direktorja Pokrajinskega muzeja Borisa Miočinoviča so poslanci občinske skupščine na 18. skupnem zasedanju z aplavzom potrdili naslednjo izja- vo: »Skupščina občine Ptuj obsoja barbarsko početje ju- goslovanske vojske zoper kulturno dediščino republike ^irvatske, zoper temelje narodne identitete, kar je edin- ^l^ii primer v zgodovini človeštva. Pozivamo vso kul- turno javnost, da stori vse za ustavitev najbolj nesmisel- ne vojne. Prav tako pozivamo vso svetovno strokovno javnost, da se po končanju te vojne vključi v obnovitev porušenih spomenikov. Sosednjim muzejem iz Varaždi- na in Čakovca ter Zadra pa ponujamo možnost hrambe najpomembnejših muzealij in dokumentacije.« Več o zasedanju skupščine na 6. strani. 2 — DOMA IN PO SVETU 10. oktober 1991 - TEDNIK NOVO PODJETJE V DORNAVI ^""Jj MGM za drobno gospodarstvo v Dornuvi, od koder je pred leti s trebuhom /a kruhom odšlo v svet precej domačino\, je bilo 4. oktobra sla t je. Firma M (i M, ki je registri- rana /a mednarodno trf>o\ino, zastopanje in drobno prodajo, je » Dorna- vi 120 odprla trgo\ino, \ kateri se bo lahko malo gospodarstio kakoto- stno oskrbovalo. \a policah so tehnični i/delki, reprodukcijski materi- al, nadomestni deli, in kar je no\ost pri nas, kataloška prodaja. Geslo novih podjetnikot je: iSaročiš — dobiš.' Podjetje MGM so ustanovili: Ja- kob Hebar, Emil Šviligoj, Marija Ka- iičan in Janko Cigula. Omejeni lastni- ki so pred tem v Dusseidorfu ustano- vili firmo Magos (Malo gospodarstvo Slovenije). Povezati so se želeli z istoimenskim slovenskim združenjem malega gospodarstva, a je žal vse ostalo pri dogovorih. Nemški Magos ima podobno registracijo kot MGM. Janko Cigula je na petkovi sloves- nosti povedal, da je firma Magos že po nekajmesečnem delu v Nemčiji ugotovila, da potrebuje poslovnega partnerja v Sloveniji. Zato so se hitro ogreli za idejo o ustanovitvi družbe, ki bo zastopala slovenske interese, skrbela za prodajo na drobno in veli- ko, kataloško prodajo in drugo. Trgovina firme MGM so kanili od- preti že pred tremi meseci. Neprevid- Ijivi dogodki so naredili svoje, to pa ambicioznih podjetnikov ni ustavilo. Napovedujejo, da bodo v korist svo- bodne Slovenije še veliko naredili. Trgovina in sedež firme sta v obno- vljenih prostorih bivše Cigulove do- mačije. Janko Cigula seje očetu Mar- tinu in materi Mariji v petek še pose- bej zahvalil, da sta dovolila zrušiti to, kar sta z veliko ljubeznijo in odpove- dovanjem gradila desetletja. Na te- meljih starega je nastalo novo. Zahva- lil py se je tudi ženi Marti, ki je direk- torica MGM. Trgovino in hišo je bla- goslovil pater Gavdencij Skledar. Podjetnikom je v imenu krajevne skupnosti Dornava zaželela veliko poslovnih uspehov tajnica Anica Vrabl. Vrvico je prerezal in s tem opravil simbolično otvoritev Jakob Hebar. Svečane trenutke so olepšali pevci obrtniškega noneta. NAŠI LJUDJE SO SE V TUJINI IZ- KAZALI Ustanovitelji MGM in Magosa so preizkušeni poslovneži. Jakob Hebar Novo trgovino je odprl Jakob Hebar. ima delavnico lesne stroke, Emil Švi- ligoj ima strojne delavnice in je direk- tor Magosa, Marija Kališan je pred- stavnica LB v Dusseidorfu, Janko Ci- gula ima delavnico za montažo mli- nov, v svetu pa se je uveljavil tudi s stroji za rezanje spužv. Janko Cigula je v Nemčiji že do- brih petindvajset let. Tja je odšel s pe- timi markami in torbico. Ko se je vr- nil iz JLA, v Ptuju in bližini zanj ni bilo delovnega mesta. Prek borze dela so ga sicer želeli napotiti v Avstrijo, a seje odločil drugače. Že od nekdaj je želel biti svoj gospodar. Dobro se spominja, da je v Nemčijo odšel, ko so jugoslovanski nogometaši igrali v Belgiji. Do leta 1971, ko je ustanovil svoje podjetje, je delal marsikaj. Da- nes ga poznajo v številnih zahodnih državah, s stroji za rezanje spužv pa Zakonca Cigula novim uspehom naproti. (Posnetek: OM) se je uveljavil v Ameriki in na Bliž- njem vzhodu. Načrtov ima ta podjetni Dornav- čan še veliko, firma MGM je začetni korak, vsak naslednji bo večji in bo prinašal napredek. Med drugim na- meravajo urediti pisarno za ljudi, ki so dolgo časa delali v Nemčiji, a ni- majo urejenih papirjev. Njihova bo- dočnost je v vsem, kar bo dovolila svobodna Slovenija. Trgovina MGM v Dornavi 120 je odprta vsak dan od 8. do 16. ure, ob sobotah do 12., ob nedeljah pa ne bo- do odpirali. MG POROČA Od nedelje do nedelje MARATORU SE IZTEKA Življenje v Sloveniji je v minulem tednu potekalo v znamenju iztekajočega se moratorija, ki je za tri mesece zaustavil osamosvojitvene postopke. Tako je že predsedstvo republike Slovenije, ki je za- sedalo v začetku tedna, sklenilo, da bo Slovenija nadalje- vala sprejemanje oziroma uveljavljanje vseh zakonov in drugih aktov, ki so potrebni za uveljavitev samostojnosti. V tem smislu je Slovenija, po sklepih predsedstva, še na- prej pripravljena sodelovati tudi na mirovni konferenci o Jugoslaviji v Haagu, vendar kot samostojna in neodvisna država. Republika Slovenija poleg sodelovanja pri iska- nju rešitev za zagotovitev miru v dosedanji Jugoslaviji pričakuje od konference tudi rešitev temeljnih vprašanj o razdružitvi Jugoslavije. SLOVENSKA SKUPŠČINA O OSAMOSVAJANJU Uresničevanje osamosvajanja je bila poglavitna to- čka dnevnega reda na zasedanju slovenske skupščine v sredo. Uvodoma so najpomembnejša vprašanja razgrnili predsednik vlade Lojze Peterle, podpredsednik dr. An- drej Ocvirk, zunanji minister dr. Dimitrij Rupel, notranji minister Igor Bavčar in obrambni minister Janez Janša. Lojze Peterle je v svojem uvodu dejal, daje Sloveni- ja zaradi gospodarske vojne v treh mesecih moratorija utrpela dodatno škodo, pozitiven dosežek tega obdobja pa je umik armade, pa tudi razdružitev na nekaterih dru- gih področjih. Na monetarnem področju je bila ta raz- družitev praktično vsiljena. Predvsem je za Slovenijo po- membno, da odločno nadaljuje pot osamosvajanja in ta- ko dokaže svetu, da je sposobna samostojnega življenja. Podpredsednik vlade dr. Andrej Ocvirk je opozoril, da se v času moratorija z zveznimi oblastmi Slovenija ni uspela dogovoriti o nobenem od spornih vprašanj, ne de- narno-posojilni politiki, ne o zunanjetrgovinskem, carin- skem ali deviznem sistemu. Zato je začela z oblikovanjem lastne politike na teh področjih že pred časom. Slovenija je tako pripravljena na uvedbo lastnega denarja, najprej začasnega, ki se bo imenoval slovenski dinar, pozneje pa tudi pravega denarja, ki naj bi se po predlogu vlade ime- noval tolar. Le tako bo mogoče zavarovati likvidnost bank, preprečiti inflacijske tokove, nadzorovati denarno maso v obtoku. Pri tem pa je pomembno, kot je dejal An drej Ocvirk, vzpostaviti mejni režim za nadzor pretoka blaga, denarja in ljudi. Sporazum o vzpostavitvi blagov- nih tokov med republikami je usklajen le s Hrvaško, zato bo potrebno najprej zagotoviti izravnavo blagovnih tokov z naturalno menjavo ali z odpiranjem nerezidenčnih ra- čunov v lokalni valuti. Banka Slovenije bo zagotavljala menjavo dinarja v slovensko valuto in obratno. Med zah- tevnimi nalogami je tudi vzpostavitev carinskega režima med Slovenijo in Hrvaško, saj je za prehod blaga in ljudi predviden običajen carinski postopek, podjetja in osebe iz drugih republik pa bodo obravnavane kot tuje pravne in fizične osebe. Pri tem se je zvedelo, da naj bi bilo s Hrvaško 34 mejnih prehodov, od tega 8 železniških. Izvršni svet bo predlagal tudi zakon o javnem dolgu iz naslova deviznih vlog občanov, kajti to je pogoj za vzpostavitev novega sistema deviznega varčevanja in za zaupanje slovenskih državljanov. Notranji minister Igor Bavčar je povedal, da je Slo- venija že doslej uporabljala sprejeto zakonodajo s po- dročja notranjih zadev, razen tistih odredb, ki so bile v nasprotju z brionsko deklaracijo. Tako se zdaj spremem- be obetajo glede državljanstva Slovenije, pripravljeni so novi potni listi, pa tudi prometna, vozniška dovoljenja in registrske tablice. Zelo pomemben je tudi zakon o nadzo- ru državne meje, ki pa med Hrvaško in Slovenijo, pred- vsem na morju, še ni dokončno definirana. O tem bo mo- rala pripraviti poseben sporazum meddržavna komisija. Obrambni minister Janez Janša je skupščini zagoto- vil, da bo slovenska teritorialna obramba sposobna zago- tavljati ozemeljsko celovitost Slovenije vključno z more- bitnimi napadi iz zraka. Problem pomeni le kontrola viš- jih zračnih plasti, kjer bo v najkrajšem možnem času po-" Irebno zagotoviti avtonomen sistem. Slovenska skupščina je na predlog Janeza Janše sprejela tudi sklepa o tem, da mora zadnji pripadnik Ju- goslovanske armade zapustiti Slovenijo najpozneje do 18. oktobra, na ozemlju republike pa niso potrebne nika- kršne oborožene sile tujih držav, ne glede na njihov na- men. Dr. Dimitrij Rupel je del svojega nastopa namenil haaški konferenci in nadaljnjemu sodelovanju Slovenije na njej. Ker mnoge evropske države pričakujejo, da bo Slovenija prispevala k miru na širšem območju Balkana, je haaška konferenca priložnost za predstavitev svojih pogledov. Poleg tega bo, po mnenju Dimitrija Rupla, na konferenci ob mednarodni arbitraži lažje izposlovati spo- razumno razdružitev, delit\eno bilanco in ureditev prav- nega nasledstva kot pa v neposrednih pogajanjih z repu- blikami ali zveznimi institucijami. Na temelju omenjenih uvodov in razprave je skup- ščina Slovenije sprejela vrsto sklepov, ki določajo nadalj- nje izvajanje sprejetih osamosvojitvenih zakonov, zahte- vajo dokončen umik armade do 18. oktobra, ne podaljšu- jejo mandata evropski opazovalni misiji, zavezujejo Slo- venijo k sodelovanju na haaški konferenci, vendar v sta- tusu neodvisne in suverene države, jemljejo organom bi- vše SFRJ pooblastila, da predstavljajo Slovenijo. Ob tem je skupščina sklenila tudi ustaviti sleherno odlivanje ka- kršnihkoli sredstev v proračun bivše Jugoslavije, podprla je predlagane usmeritve glede meje, naložila izvršnemu svetu, da s sporazumom o nadzoru zračnega prometa z eno sosednjih držav omogoči normalno delujoč zračni prostor, odpoklicala pa je tudi vse predstavnike Slovenije v zveznih organih ali diplomatsko-konzularnih predstav- ništvih. Priprave na osamosvajanje Slovenije so v minulem tednu intenzivno potekale na vseh področjih. Tako sta se že v začetku tedna na gradu Mokrice sestala izvršna sveta Slovenije in Hrvaške, med tednom pa so se nadaljevali pogovori vladnih predstavnikov. Prav tako je bila v Sloveniji vrsta sestankov, na kate- rih so si poskušali strokovnjaki s posameznih področij razjasniti mnoge dileme in nejasnosti. Tako so na primer na sestanku izvršnega odbora združenja bank Slovenije opozorili, da jim še ni jasno, kako bodo poslovali 8. okto- bra; da bo treba še marsikaj konkretizirati, pa so ugota- vljali tudi na Ciospodarski zbornici Slovenije. Predvsem so opozorili na težave pri poslovanju z ostalimi republi- kami, saj niti naturalna menjava v tem trenutku ni mogo- ča. MEDNARODNI ODMEVI Seveda pa nadaljnje osamosvajanje, kot se je poka- zalo tudi v minulem tednu, nikakor ne bo lahek proces. Tako je ameriški veleposlanik v Beogradu med obiskom v Ljubljani pokazal, da Združene države Amerike zaen- krat nimajo razumevanja za predvidene slovenske korake in da očitno ostajajo pri stališču, da naj bi jugoslovanski problem razrešili v enem svežnju. Po drugi strani pa je opaziti tudi pozitivnejše premi- ke. Tako je francoski predsednik Franc^ois Mitterrand ob obisku predsednika predsedstva Slovenije Milana Kuča- na v Parizu slovensko vprašanje izvzel iz konteksta jugo- slovanske krize in ga označil bolj kol problem tehnične narave. K uveljavljanju Slovenije v svetu bodo v bodoče več lahko prispevali njeni predstavniki. Minuli teden je delo v VVashingtonu nastopil prvi po uradni proceduri izbrani predstavnik Slovenije dr. Lrnest Petrič. DILEME GOSPODARSTVA Slovenska skupščina je minuli teden poleg osamos- vojitve obravnavala še vrsto drugih vprašanj. Tako se je spet zapletlo pri predvideni obravnavi temeljnega lastnin- skega zakona, ki določa lastninsko preoblikovanje podje- tij in je seveda osnova tudi za nekatere druge zakone s te- ga področja, na primer za zakon o agenciji, skladih, o de- nacionalizaciji in o zadrugah. Zato so poslanci razpravo o tem preložili za en teden, dokončno pa so sprejeli za- kon o malem gospodarstvu in stanovanjski zakon. ZLOVEŠČA SENCA VOJNE Vsa dogajanja v Sloveniji v minulem tednu so seveda potekala v zlovešči senci grozljive vojne, ki divja na Hr- vaškem. Nadaljujejo se obleganja, letalski napadi in top- niška obstreljevanja hrvaških mest, in to kljub občasnim dogovorom o prekinitvi ognja, za katere pa je že vnaprej jasno, da bodo brezplodni. Razmere so se ponovno zaostrile po ultimatu povelj- nika jugoslovanske armade generala Veljka Kadijeviča, ki je napovedal napadanje civilnih strateško pomembnih ciljev na Hrvaškem kot maščevanje za napade na armado ter po seji predsedstva Jugoslavije, ki jo je sklicala in se je udeležila samo srbska stran in ki dejansko pomeni po- skus dokončne legalizacije puča s strani srbsko-armadne koalicije. Čeprav so predstavniki ostalih republik — Bo- sne in Hercegovine, Makedonije ter seveda Hrvaške in Slovenije — obsodili takšno ravnanje, pa je praktični re- zultat le še bolj ofenzivna vojaška akcija proti Hrvaški. Ta se ni zaustavila niti po podpisu sporazuma med Milo- ševičem, Kadijevičem in Tudmanom na nadaljevanju ha- aške konference. ZDA—SZ: Ce ne bi bilo voj- ne na Hrvaškem, bi bila najava Mihaila Gorbačova o koreniti je- drski razorožitvi še veliko bolj pomembna novica. Z najavo ši- rokopoteznega načrta razoroži- tve je Mihail Gorbačov nekoliko prehitel ameriškega predsednika. Gorbačov se je odločil za uniče- vanje večine taktičnega jedrske- ga orožja in odvzem zemeljskih jedrskih glav. Za strateške bomb- nike SZ ne bo več veljala stalna pripravljenost, jedrske rakete pa bodo shranili v skladišču. • • • PRIBALTIK: Voditelji Litve, Latvije in Estonije so konec mi- nulega tedna energično zahtevali umik pripadnikov sovjetske ar- made z njihovih ozemelj. Umik naj bi spremljali evropski opazo- valci, vojska pa mora najprej oditi iz mest, da v njih ne bo več ofenzivnega orožja. • • • JORDANIJA: Po intenzivnih pogovorih jordanskega kralja Huseina in predstavnikov Pale- stincev so se odločili za skupen nastop na bližnjevzhodni miro- vni konferenci. Oblikovali so skupno pogajalsko skupino. Vendar si je palestinska delegaci- ja zadržala možnost, da lahko tik pred konferenco iz pogajalske skupine izstopi, če ji cilji konfe- rence ne bodo ustrezali. JAPONSKA: Japonski premi- er Tošiki Kaifu se je odločil, da ne bo kandidiral za dvoletni mandat v vodstvu vladajoče Li- beralnodemokratske stranke. S tem je posredno napovedal, da ne namerava več opravljati pre- mierske funkcije. PRAGA: Konec minulega ted- na je bila tam mednarodna kon- ferenca o zločinih komunizma. Njen namen je ne samo obeloda- niti minule zločine, temveč storiti vse, da ne bi prišlo do no- vih. GRUZIJA: V spopadih v gru- zijskem glavnem mestu Tbilisiju je v sobotnih spopadih med pri- vrženci in nasprotniki predsedni- ka Gamsahurdija umrlo deset ljudi, ranjenih pa je okoli 80. Nemiri naraščajo tudi v sred- njeazijski republiki Tadžikistan. Ljudje protestirajo, ker kljub množičnim zahtevam republiški parlament ni odstopil. Demon- stranti zahtevajo odstop zaradi prokomunističnega delovanja parlamenta. 180 se jih je odločilo za gladovno stavko. ROMUNIJA: Potem ko je Pe- ter Roman odstopil z mesta ro- munskega premierja, je manda- tar za sestavo nove romunske vlade postal dosedanji državni sekretar za privatizacijo Teodor Stolojan. Ta ni član nobene poli- tične stranke, njegovo kandida- turo so sprejele vse stranke, se- stavil pa naj bi vlado narodne re- šitve. Novi mandatar je že naja- vil, da bodo do konca leta morali sprejeti novo ustavo, razpisati nove volitve in postaviti na noge ekonomijo, ki je ta trenutek brez kakršnihkoli pomembnejših vi- rov. • • • ZDA: Po najnovejših raziska- vah ameriškega Demografskega inštituta se revščina v ZDA pove- čuje. Prvič po letu 198.3 podatki kažejo na povečanje števila rev- nih ljudi. Lani naj bi tako bilo kar 33,6 milijona revnih. Revna je po merilih inštituta tista druži- na, ki s štirimi člani zasluži v enem letu manj kot 13 tisoč 359 dolarjev. Med revnimi sta dve tretjini belcev, 40 odstotkov otrok in 11 odstotkov ostarelih. Olga Meglic še brez proizvodnje 8. oktobra je poteklo leto od uvedbe stečajnega postopka v podjetju Olga Meglic. Stečajni upravitelj MIRKO ŽAGAR je povedal, da ne more niti približno napovedati, kdaj bo stečajni postopek končan. Vse je odvisno od sprejema nove zakonodaje, moratorij na prodajo kmetijskih zemljišč in zahtevek za denacionaliza- cijo dela podjetja pa prav tako vplivata na postopek. Olga Meglic je doslej že trikrat objavila razpis o prodaji svojega premoženja. Delno so z njimi uspeli, sklepajo pogodbe, v gla\nem pa prodajajo premičnine iz obrata orodjarna v Ptuju. Razpis o prodaji so ponovili. Za Dobrino so sprejeli sklep o prodaji. Bodoči kupec mora po- nudbo dopolniti; gre za neko ptujsko zasebno podjetje. Tudi za obrat Dolane je veliko zani- manje. Resni kupci naj bi bili tri- je, vsi pa čakajo na razplet po 8. oktobru. Zanimivo je, da imajo vsi zelo konkretne programe. O njihovih imenih stečajni upravi- telj ni želel govoriti, saj je to v in- teresu stečajnega postopka. V Olgi Meglic dela le še enajst delavcev. Ničesar ne proizvajajo, v glavnem prodajajo, kot so se dogovorili. Naprodaj je bilo ne- kaj gotovih izdelkov, zanje pa od julijske vojne ni več zanimanja. Se največ so se kupci zanimali za Dolane, skupaj jih je bilo do- slej trinajst. Celotno premoženje Olge Meglic je vredno trinajst milijonov nemških mark. Stečajni upravitelj poudarja. da ničesar ne bodo prodali pod ceno. Upniki morajo dobiti čim boljše plačilo. Delavcem dolgu- jejo še osebni dohodek za avgust 1990, plačilo regresa, jubilejne nagrade in odpravnine. Ne glede na to, da naj bi vse potekalo po črki zakona, je med delavci in občani veliko vpra- šanj. MG FRANCIJA: V tej deželi se je razvnela vroča razprava o skraj- šanju služenja vojaškega roka. Predsednik Mitterrand je porabil kar deset let, da jo je spravil v poslanske klopi. Zakon predla- ga, da bi vojaški rok skrajšali z 12 na 10 mesecev, oporečniki ve- sti pa naj bi služili dvakrat dVje. Pripravila: d. I. TEDNIK - 10- oktober 1991 POROČAMO, KOMENTIRAMO — 3 ZANIMIVOSII ZAGREB - Tudi zagrebški taksisti želijo na svoj način po- magati žrtvam vojne. Beguncem s kriznih območij, ki so našli za- točišče v Zagrebu, gardistom in članicam gibanja »Okop ljube- zni« nudijo brezplačen prevoz. VUKOVAR - V elitni enoti beograjskega korpusa, ki je sode- lovala v napadu na Vukovar in Borovo naselje, so bili v glavnem plačani prostovoljci, ki so že pred mesecem dni prejeli 3.000 DEM za napad na to pomembno strateško mesto v Hrvaški. Ce bi jim ta napad uspel, bi dobili še 3.000 DEM. KNIN — Iz virov, ki so blizu Ministrstva za gospodarstvo SAO Krajine, se je zvedelo, da v Kninu gradijo letališče, ki bo to mesto povezovalo s Srbijo. Dela potekajo z veliko naglico, tako da bo letališče zgrajeno v rekord- nem času. BEOCiN — Zasebno podjetje »Elkond« bo začelo izdelovati plastično-betonske stebre za pre- nos električnega toka in PTT zvez. Z njimi bodo nadomestili 50.000 lesenih stebrov in ob tem prihranili okoli 12.500 kubičnih metrov lesa. GEVGELIJA - Vinojug iz Gevgelije je pričel odkup grozd- ja. Predvidevajo, da ga bodo na- brali okoli 8.000 ton, odkupovali pa ga bodo po 6,5 do 9 dinarjev. Proizvajalci bodo prejeli denar 120 dni potem, ko bo Vinojug prodal grozdje naprej. Cena grozdja s tega območja v Ljublja- ni 5 do 8 krat višja. BEOGRAD - Američani srb- skega rodu bodo v eno ogroženo mesto na Hrvaškem, kjer živijo Srbi, poslali poljsko bolnico. To je sporočil ameriški poslovnež Bog Djordjevič med svojim obi- skom v Beogradu. Pri zbiranju pomoči aktivno sodeluje tudi srbska pravoslavna cerkev v Ameriki. LISTIČA — Srbsko-četniški rezervisti, ki so zasedli vzhodno Hercegovino, plačujejo pijačo s strelivom. Za en kozarec pijače dajo en naboj. Doslej so na tak način »izstrelili« že več tisoč na- bojev. V njihovem poveljstvu si sedaj belijo glavo, kako tolikšno porabo streliva upravičiti pred višjim poveljstvom. LONDON — Angleško podje- tje »IBS Radix« je izdelalo ti- skalnik za »ročni« računalnik FW 60, ki tehta samo 600 gra- mov. Njegova delovna moč je enaka kot pri velikih tiskalnikih, možnosti pa so neomejene. PEKING - Nataliteta na Ki- tajskem se je občutno zmanjšala, je izjavila kitajska ministrica za planiranje družine. Statistični podatki kažejo, da je povprečje le 2,3 otroka na družino, priča- kujejo pa, da se bo do konca sto- letja število še zmanjšalo. Kljub načrtovanju rojstev bo Kitajska v zadnjem desetletju tega stoletja dosegla demografski višek — 94 milijonov ljudi. Ob koncu stole- tja bo imela Kitajska milijardo tristo milijonov prebivalcev. DALLAS — V okolici znanega teksaškega mosta Dallas so tato- vi iz neke zasebne knjižnice ukradli zelo redko izdajo Hitler- jeve knjige »Mein Kampfkofja Loka, Brežice in Lenart), saj bodo i njim pridobili oboji: delate! v upravi in občani kot stranke, ki prihajajo po najra- zličnejša potrdila, osebne izkaznice, gradbena dot o I jenja in druge listine. Spremembe in dopolnitve delovne- ga časa v upravnih organih in stro- kovnih službah veljajo od prvega ok- tobra. Delavci prihajajo na delo med sedmo in osmo uro, odhajajo pa med petnajsto in šestnajsto, ob sredah med sedemnajsto in osemnajsto. Met- ka Slanic, načelnica oddelka za občo upravo in krajevne skupnosti, je po- vedala, da delavci, ki zaradi takšnih ali drugačnih vzrokov ne morejo priti na delo okrog S. ure, še zmeraj lahko prihajajo ob 7. uri. Za takšen delov- nik se morajo dogovoriti s predstojni- kom, ki je tudi odgovoren za to, da bo delo nemoteno potekalo. Kupili so evidenčne ure, ki bodo delavcem omogočile pregled nad stanjem ur, predstojnikom pa evidenco nad giba- njem delavcev. VEC ur ZA STRANKE - DOLG PONEDELJEK Doslej so bile uradne ure v ponede- ljek, sredo in petek od 7.30 do 12. ure, v sredo pa še od 13. do 16.30 ure. V sprejemni pisarni, prijavno-odjavni službi Oddelka za notranje zadeve in v Oddelku za obrambo, v krajevnih uradih in matični službi so stranke sprejemali vsak dan od 7.30 do 14.30 ure. Po novem jih sprejemajo vsak dan od 8. do 15. ure. v sredo pa od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure. Nove uradne ure so: ponedeljek od 8. do 12. ure in od 13. do 15. ure, v sredo od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure, v pe- tek pa od 8. do 12. ure. Izjemi sta Uprava za inšpekcije občin Ormož in Ptuj in Odsek za davčno inšpekcijo v Upravi za družbene prihodke, kjer imajo uradne ure samo v petek od 8. do 12. ure. SOBOTNO DEŽURSTVO SANI- TARNE IN TRŽNE INŠPEKCIJE Za občane bo gotovo dobrodošla novost, da se bodo na sanitarne in tr- žne inšpektorje lahko obračali tudi ob sobotah. Stalno dežurstvo v Upravi za inšpekcije občin Ormož in Ptuj za sanitarni in tržno inšpekcijo je vsako soboto od 8. do II. ure. Metka Slanic je prepričana, da bo- do občani spremembe delovnega časa v upravnfh organih in strokovnih službah občine dobro sprejeli, saj se jim uprava na ta način približuje. Poudarja pa, da morajo stranke upo- števati, da so uradne ure namenjene zgolj za delo s strankami, druge ure pa za pisno delo, ki ga ni malo. Ce že- li stranka imeti kakovostno in hitro opravljeno storitev, mora pustiti uradnemu delavcu preostali čas. Pri tem mora upoštevati, da je po novem začetek uradnih ur ob osmih. Slovenska zdravilišča v Merkurju že nekaj let zapored se slovenska zdravilišča predstavljajo v trgovski hiši Merkur v Mariboru. Oktobrski nastopi so postali stalna oblika stika z bodočimi obiskovalci. Na njih jih seznanjajo z vsemi novostmi v ponudbi slovenskih zdravilišč. ftujsko zdravilišče se bo predstavilo v soboto, 12. oktobra. MG Ormoški most zaprt še do 25. novembra Dravski most pri Ormožu, ki je bil med vojno med prvimi po- škodovanimi objekti v Sloveniji, bo zaprt še do 25. novembra. kljub temu da bo slovenski del, ki je bil najbolj poškodovan, ob- novljen do predvidenega roka, to je do 15. oktobra. Sosednja Hr- vaška je šele pred kratkim razpi- sala natečaj za popravilo svojega dela mostu. Delo so si pridobile Gradisove Nizke gradnje iz Ma- ribora, ki so sanirale že slovenski del mostu. Na hrvaški strani bo potrebno obnoviti le pločnike za pešce, popraviti cestišče in urediti tiste pomanjkljivosti, ki so nastale že pred četrt stoletja, ko so most zgradili. Kot je povedal vodja slovensko-hrvaškega gradbišča Ilija Mrden, bodo nadomestili tako imenovane diletacijske toč- ke, na katerih se bo železobeton- ska konstrukcija mosta lahko raztezala in krčila. Na slovenski strani so nosilce, ki so bili poškodovani v minuli vojni, zaplombirali. Težava je samo v tem, ker bi prek mostu v ormoško tovarno sladkorja v času predelave pese morali iz sosednje Hrvaške pre- peljati okoli 5000 vagonov pese. Vida Topolovec Obnovitvena dela na slovenski strani bodo opravljena do roka. (Foto: VT) Rimljanova svetlobna tabla Ni Perutninini stavbi nasproti Mercatorjeve blagovnice že ne- kaj časa dela Rimljanova svet- lobna tabla. Kot je povedal di- rektor podjetja Tone Hlupič, bo do konca meseca poskusno obra- tovala. Takšno oglaševanje je pridobitev za Ptuj in njegovo po- slovno življenje. Odziv je nad pričakovanji. MG (Posnetek: OM) Prvi Ptujčan s slovenskim potnim listom V ponedeljek, 7. oktobra, torej zadnji dan pred iztekom moratorija na slovensko osamosvojitev se je nekaj pred enajsto uro dopoldne na novem mej- nem prehodu v Šentilju ustavil prvi občan ptujske občine z novim slovenskim potnim listom: Bogo- mir Janžekovič, gostilničar iz Stojnce\. Cariniki so ga nekaj časa gledali presenečeno, ko pa so pregle- dali njegov nov potni list republike Slovenije s šte- vilko 00043 in veljavnimi pečati, pa so ga z vese- ljem spustili na avstrijsko stran. Tudi avstrijski ca- riniki so z zanimanjem pregledovali temnomoder potni list evropskega formata, s plastificirano prvo notranjo stranjo, kjer so osnovni podatki in slika. A kmalu so zadovoljni prikimali in mu celo česti- tali ob prehodu meje s slovenskim potnim listom. Po neuradnih podatkih smo izvedeli, da bodo novi slovenski potni listi kmalu na voljo tudi za vse ostale občane. Veljali naj bi 1.200 dinarjev (s taksami vred), postopek za pridobitev pa naj bi bil, zelo enostaven. -OM! Notranjost novega slovenskega potnega lista prvega Ptujčana Bogomir- ja .Janžekoviča iz Stojncev. (foto: M. Ozmec) Takšen je novi slovenski potni list odzunaj. Dober den! Glih zaj sen vun z vinske kleti priša. Hoda sen poslušat, če seje moštek že zbuda. Letos ga na žalost nega dosti, pa ga bomo zato boj s spoštovojon pili. Tak boj po kapljicah kak župnik v cerkvi. Toča je pač naredila svojo in eni grozdi so bili lak suhi. da seje kadilo iz pute in preše. namesto da bi kaj nateklo. Letos je resen bilo tak kak na tisti tele- vizijski reklami, v keri ern tnoški provi: »A veš. prjall. meni pa nič ne cur- lja in nič ne kaplja . . .« Žalostno pač. Jokali pa se zavolo toga neha- mo . . . Sicer pa stori pregovor provi. da vinogradnik in čehelor točita v.w- ko leto: če ne točita vina in meda. pa točita solze . . ..' Tak Je pač na toten puklasten sveti. Resen Je puklasti. še posebno v Halozah in pri nas v Per- Ickiji. Zaj van bom nekaj v zvezi s tem poveda. pa me ne smete za preveč vulgarno pokvarjenega meti. MoJ sosid Juža lak provi: »Če bi bilo tak lu- štno v goricah kopali', kak Je luštno Jeba . ... te bi haloški in prleški bre- govi že rovni bili!« .Jcbal ga na motkin šlil. smejte se no malo. saj Je živle- Je že itak zadosti žalostno. Vojne pa na Hrvašken .še ni kunec. Zverine so čista pozverinile in srbski generali z njimi vred. Slohodana Miloševiča hi Jas takoj prekrsta v Smrlodana in bi ga za eno celo glavo zniža. Kejko nedužnih Udi vmira zavolo enih por oslov, ki pa bodo še že prišli na svoj račun. Zgodovina ni- kumi ne ostane nič dužna. Vse se vrača, vse se plača, so negda rekli naša babica. In resen Je tak. Tak. pa smo na kunci. Mice gnes nega duma. Šla je k sosedi poma- gal karuzo trgat, tak da man Jaz doma malo športni den. Drgačik pa me fort naprej pregoja. kak da bi kakšni hlapček hija. Te pa srečno in dobro se jem lile. Pište mi kaj. Z veseljon bomo objavli. Pa na hec vse vkuper obrnile. Vaš LUJZEK. RADICD PTUJ (94,7 MHz - ultrakratki val, stereo; 1485 kHz — srednji val) ČETRTEK, 10. oktobra: 14.00 Uvod. 14.15 Novice, horoskop. 15.00 Obvestila, glasba in EPP. 16.15 Novice. 16.30 Slovenske ljudske v raznih priredbah. 17.00 Obvestila, mali oglasi, glasba in EPP. 17.30 Včeraj-danes-jutri, obvestila. 17.55 Uspešnica dneva. 18.00 URICA DOMAČIH. ' PETEK, 11. oktobra: 14.00 Uvod. 14.15 Novice, horoskop. 15.00 Obvestila, glasba in EPP. 16.15 Novice. 16.25 V vrtu. 16.30 Po doma- če ali čestitke. 17.00 Obvestila, glasba in EPP. 17.30 Včeraj-danes-ju- tri. obvestila. 17.55 Uspešnica dneva. 18.00 MALI OGLASI V ŽIVO. SOBOTA, 12. oktobra: 14.00 Uvod. 14.15 Novice, horoskop. 15.00 Obvestila, glasba in EPP, Čestitke poslušalcev. 17.00 Obvestila, mali oglasi, glasba in EPP. 17.30 Včeraj-danes-jutri, obvestila. 17.55 Uspešnica dneva. 18.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI. NEDELJA, 13: oktobra: 10.00 ORFEJČEK. 11.00 Tedenski pre- gled, obvestila, horoskop, glasba in EPP. 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Domača ustvarjalnost. 13.00 Čestitke poslušalcev. Misli iz bibli- je. ■ PONEDEUEK, 14. oktobra: 14.00 Uvod. 14.15 Novice, horo- skop. 15.00 Obvestila, glasba in EPP. 16.15 Novice. 16.30 Po domače ali čestitke. 17.00 Obvestila, mali oglasi, glasba in EPP. 17.30 Včeraj- dL.ies-jutri. obvestila. 17.55 Uspešnica dneva. 18.00 Mala ptujska kro- nika, šport, kultura vmes glasba po izboru Draga Skoka. TOREK, 15. oktobra: 14.00 Uvod. 14.15 Novice, horoskop. 15.00 Obvestila, glasba in F^PP. 16.15 Novice. 16.30 Po domače ali čestitke. 17.00 Obvestila, mali oglasi, glasba in EPP. 17.30 Včeraj-danes-jutri, obvestila. 17.55 Uspešnica dneva. 18.00 V ŽIVO. SREDA, 16. oktobra: 14.00 Uvod. 14.15 Novice, horoskop. 15.00 Obvestila, glasba in EPP. 16.15 Novice. 16.25 Za planince. 16.30 Po domače ali čestitke. 17.00 Obvestila, mali oglasi, glasba in EPP. 17.30 Včeraj-danes-jutri, obvestila. 17.55 Uspešnica dneva. 18.00 NAŠ GOST. 4 - OD TU IN TAM 10. oktober 1991 - TEIUVIK Piknik Lepega jesenskega dne smo se oskrbovanci obeh enot Doma upokojencev Ptuj-Muretinci po- novno dobili na že tradicional- nem pikniku v enoti Muretinci. Sredi dopoldneva smo se z avto- busom odpeljali v Muretince; z nami so šli tudi »vozičkarji«, kot pravimo v domu tistim, ki so ve- zani na invalidski voziček. Te so peljali z domskim avtom. Čeprav so v domu proti pitju, kar je seveda prav, so tokrat na- redili izjemo in nas pričakali s šilcem domačega. Posedli smo k mizam in ~ »mizica, pogrni se«. Kuharice so se izkazale, da je kaj: potica, narezek, juha, cigan- ska pečenka, pomfri itd. Vse sku- paj smo zalivali s pristno štajer- sko kapljico. Ne boste verjeli, ampak harmonikarja imamo v svojih vrstah. Sredi belega dne smo se ob zvokih frajtonarice ve- selo zavrteli. Tistim, ki menite, da v domu upokojencev le čakamo na ko- nec, naj povemo, da to ni edini piknik, je pa največji. Vsako leto pripravimo kar nekaj piknikov in praznovanj. Krompirjev, kosta- njev in ribji piknik imamo v vsa- ki enoti posebej, na »ta velikem« pa se dobimo vsi skupaj. Seveda nam pri pripravi pomagajo de- lavci doma; odkrito rečeno smo oskrbovanci najbolj dejavni na samem pikniku, pa še takrat po- vabimo delavce doma medse. Verjemite, da je kljub tegobam in boleznim, ki so nas primorale, da smo se odločili preživeti sta- rost v domu, tu prav lepo. Mor- da tudi kdo izmed vas razmišlja, da bi »šel v dom«. Kar pogumno se odločite, v Domu upokojen- cev Ptuj— Muretinci vam ne bo hudega; pogosto se imamo prav »luštno«, posebej na pikniku. Sivi panterji na prvem izletu Lep, sončen dan, a ne prevroč, kot naročen za izlete ob koncu poletne sezone. Izlet 11. septembra je organizirala stranka Sivih pan- terjev Ptuj za svoje člane, njihove svojce in goste, da bi se rekreirali, prijateljevali, medsebojno spoznavali in bili dobre volje. Program izleta (Rogaška Slatina — Olimje — Atomske toplice) je bil bogat, dobro pripravljen ter izveden vsem v zadovoljstvo. Za to gre zahvala predsednici Sivih panterjev Štefaniji Skaza, ki se je zelo potrudila, da je vse teklo po najbolj usklajenem urniku. Na pot smo krenili ob 7. uri z avtobusom proti Rogaški Slatini. Ob 8. uri so nas že pričakovali v steklarni. Tam smo si ogledali celo- ten postopek izdelovanja po celem svetu znanih in cenjenih izdelkov ob bogati razlagi vodiča. Po ogledu tovarne smo si ogledali še izdelke v njihovi tovarniški prodajalni, po želji pa tudi nakupovali. V Rogaški Slatini smo si potem ogledali še zdravniški center in poslušali predavanje dr. Lavričeve o načinu zdravljenja in zdravilno- sti njihovih vrelcev. Prijazno je odgovarjala na naša vprašanja. Nadaljevali smo pot v Olimje, tretjo najstarejšo evropsko lekar- no, kjer nam je župnik Jože Žurman, ki izvira iz Ptuja, zelo zanimivo in duhovito razložil zgodovino lekarne ter uporabnost njihovih izdel- kov. Sledilo je kosilo na bližnji postojanki kmečkega turizma, nato ogled farme srnjakov in gojišča šampinjonov. Tudi pokusili smo jih, pripravljene kot solato. Za konec izleta je bilo kopanje v Atomskih toplicah — zelo lepo, prijetno, verjetno tudi koristno. Marsikdo bi si ga želel ponovno obi- skati. Vožnjja je bila vesela, ob pesmi in humorju. Skratka bilo je pri- jetno in zanimivo. Pa še kdaj na srečno pot. I. K. TEDEN OTROKA IN MLINČEK PROSTEGA ČASA Danes otroški parlament Pozno sobotno popoldne je na son- čno stran Doma učencev v Ptuju pri- vabilo v Mlinček prostega časa zares veliko število otrok, manjkale niso mamice in babice, pa tudi kakšen oče le bil vmes. Otroci so se razposajeno Igrali kar tako in pod vodstvom vzgo- jitel|ic ptujskega vrtca igrice, ki gredo počasi že v pozabo. Gimnastično dru- štvo je s svojo vrsto pokazalo, kaj zmore in zna, tudi učenci glasbene šo- le s frulicami so nastopili, knjižnica pa je pripravila dve literarni uganki in podelila kot nagrado za pravilne odgovore štiri knjige Walta Disneya. Še posebej velika gneča je bila na stojnici, kjer so pekli palačinke, ki jih je prispeval za Mlinček prostega časa Dom učencev. Nič manjša ni bila gneča na sosednji stojnici z igračami, ki so jih prinesli otroci za otroke, ki igrač nimajo. Bila je to prisrčna prireditev, ki se je končala v Ljudskem vrtu, kjer so otroci spustili v ribnik sveče kot tihi poziv k miru v sosednji Hrvaški in povsod po svetu. Sveče je prispevalo svečarstvo Mesaric. Sklepno dejanje sobotnega srečanja bo še posebej dol- go ostalo v spominu vsem, ki so obču- dovali plavajoče svečke na ribniku v, prihajajoči noči, ki je žal mnoge pre- bivalce na Hrvaškem prisilila, da so jo preživeli v zakloniščih. Prireditve ob tednu otroka, ki pote- kajo pod okriljem Občinske zveze pri- jateljev mladine, pa se danes nadalju- jejo. Ob 11. uri bo v sejni sobi na ma- gistratu občinski otroški parlament, na katerem bo sodeloval tudi ptujski župan Vojteh Rajher. Popoldne ob 18. uri bo danes v Srednješolskem centru še javna tribuna na temo PO- MOC OTROKOM V STISKI, ki jo pripravlja Zveza družin. Jutri bo v ptujski bolnišnici pred- stavitev nevrofizioterapevtske obrav- nave otrok ter novih prostorov in pri- pomočkov. Gre za darilo, saj je name- sto daril ob novem letu Občinska zve- za prijateljev mladine za prizadete otroke namenila denar in jutrišnja predstavitev je uresničitev te akcije. Do konca meseca se lahko otroci še prijavijo na natečaj Imam idejo za dobro igračo. Otroci naj na sedež Ob- činske zveze prijateljev mladine poš- ljejo ideje za nove igrače. Najboljše bodo nagradili, in če bo odziv velik, bodo pripravili tudi razstavo. NaV Svečke na ribniku v Ljudskem vrtu pozivajo k miru ... Jutri 28. pisateljsko srečanje na Štatenbergu Klopotci v Dravinjskih goricah /e glasno preganjajo nepovabljene goste v zorečih vinogradih in listje se blesteče odeva v tople jesenske barve. To je čas vsakoletnega pisateljskega srečanja v dvorcu Štatenberg, ki bo letos potekalo dva dni — v pe- tek in soboto. Tema letošnjega srečanja bo Edvard Kocbek. Zbirno mesto pisateljev je slovenje- bistriška knjižnica dr. Josipa Vošnja- ka, kjer bodo pisatelji s svojim obi- skom prispevali k svečanemu odprtju novih prostorov pionirskega oddelka te knjižnice, potem pa se bodo pre- maknili v svoj »matični grad«, kjer bodo zavzeto razpravljali o temi. Jutri zvečer se bodo srečali s slove- njebistriškim županom Ivanom Pu- čnikom in mariborsko županjo Mag- daleno Tovornik, večer pa bodo skle- nili z večerom songov Petra Andreja, po svoji stari navadi pa bodo ob kre- su kramljali še dolgo v noč. O Kocbeku bo beseda že v soboto, 12. oktobra. Po kosilu se bodo odpra- vili v prelepo štatenberško okolico, v opusteli studeniški samostan, v turi- stično Rogaško Slatino in v umirjeno cerkev sv. Roka, ki bdi nad Šmarjami pri Jelšah. Vida Topolovec Zastrupitve (1. nadaljevanje) Na oddelku za intenzivno terapijo in nego Splošne bolnišnice Ptuj smo v času od 1. ja- nuarja 1986 do 30. junija 1991 zdravili 179 bolnikov zaradi zastrupitve. Zanimivo je dejstvo, daje med zastrupljen- ci največ takšnih, ki so se zastrupili s pestici- di. Teh je bilo v tem času kar 7.5, od tega 52 moških. V zadnjih petih letih je bilo tako za- strupljenih povprečno od 10 do 17 na leto, le- tos pa smo do sedaj zabeležili le 4 tovrstne zastrupitve. Najpogosteje zaužiti pesticidi so iz grupe organofosfornih strupov, ki so tudi med najbolj toksičnimi. 13 bolnikov je kljub intenzivni terapiji umrlo, od tega sta v zad- njih dveh letih bila le 2 smrtna primera. Vse- kakor na preživetje zastrupljencev vpliva ve- liko dejavnikov, najpomembnejši pa je hiter transport v bolnišnico ter hitro začeta inten- zivna terapija, ki v večini primerov vključuje tudi vsaj nekajdnevno umetno ventilacijo s pomočjo aparata za dihanje. Medtem ko je vsaj letos manj zastrupitev s pesticidi kot prejšnja leta, pa opažamo, da narašča število zastrupitev s tabletami. V zad- njih petih letih in pol smo na naš oddelek sprejeli 49 takšnih zastrupljencev. Med njimi prevladujejo ženske, ki običajno zaužijejo ta- blete v samomorilne namene. V tej skupini zastrupitev smo imeli en smrtni primer. Na tretjem mestu po pogostosti so zastru- pitve z alkoholom. V zadnjih petih letih in pol smo sprejeli k nam 46 takšnih zastru- pljencev, od teh je bilo največ mladih fantov med 15. in 20. letom starosti, potem ko so ve- činoma po nesreči »pregloboko pogledali v kozarec«. Zdravili smo tudi zastrupljence, ki so bili izpostavljeni vdihavanju ogljikovega monok- sida, vdihavanju bencinskih hlapov in enega po vdihavanju industrijskih plinov. Imeli smo še dva primera zastrupitve z va- rikino, od tega je ena zastrupljenka umrla za- radi hudih sprememb v prebavnem traktu. Vsekakor pa kot marsikdaj tudi tu velja rek, da je boljše zastrupitve preprečevati kot jih zdraviti. Zato morda ne bo odveč, če zapi- šemo nekaj napotkov za preprečevanje za- strupitev v domačem okolju: — Vsa zdravila in strupene snovi čuvajte v zaklenjenih omarah. — Sredstev za poliranje, lugov in drugih kemikalij, ki jih uporabljamo v gospodinj- stvu, ne puščajte na nizkih policah ali na tleh. — Nevarnih sredstev ne puščajte v kozar- cih, iz katerih pijete, ali v steklenicah. Strupe- ne snovi vedno hranite v originalnih stekleni- cah ali plastenkah. — Vnetljiva sredstva hranite na mestih, kjer je dobro prezračevanje. — Preprečiti je treba vdihavanje razpršil ali hlapov v času barvanja oziroma ob upora- bi insekticidov. — Pred uporabo vsakega zdravila pazljivo preverite nalepko. — Ne dajajte različnih tablet ali kapsul v isto stekleničko. Predvsem je važno, da dosledno spoštujete dana navodila o ravnanju s strupenimi snov- mi! Ker lahko tudi laiki s pravilno in hitro pr- vo pomočjo pripomorejo k dobremu izhodu bolezni, bom prihodnjič navedla nekaj napo- tkov za pravilno ukrepanje ob zastrupitvi. dr. med. Majda Šarman-Milovanovič, spec. anesteziolog MILENA TURK družina in starostnik (4. nadaljevanje) Solidarnost v primarnih človeških skupnostih (rod, družina, zadruga, vaška skupnost, soseska) pomeni jedro človečnosti, vzajemnosti, spontane akcije za medsebojno pomoč v primeru ogroženo- sti, nevarnosti, bolezni ... Ta solidarnost je po- memben pogoj za obstanek človeške skupine v bo- ju z naravo. KOLEKTIVNA SAMOPOMOČ je bi- la pogosto edina alternativa za obstoj človeških skupin. Že v rimski državi so obstajale razne obli- ke stanovske samopomoči. Pomembno vlogo za samopomoč so imeli cehi. V cehih je bila organizi- rana pomoč ob bolezni, nezmožnosti za delo, sta- rosti in drugih stiskah. Sprva so se v njih povezo- vali prostovoljno, pozneje pa so postali obvezna oblika povezovanja obrtnikov po dejavnostih. Že prvi začetki delavskih gibanj so vodili tudi k orga- niziranju oblik samopomoči. Najprej so to nalogo opravljale porabniške ali proizvajalske za'druge. Da bi se zavarovali ob bolezni, nesrečah pri delu, nezaposlenosti, na starost, so delavci ustanavljali delavska podporna društva in bolniške blagajne. Ta društva so simbol delavske solidarnosti in predhodniki socialnega zavarovanja. Solidarnost je tudi ena izmed pomembnih nalog delavskih sin- dikatov. Razredna diferenciacija družbe in razpad patri- arhalne družbe sta pripeljala do vse večjega odtu- jevanja človeka človeku in upadanja spontane so- lidarnosti. Danes se vse pogosteje dogaja, da niti družina objektivno ne more več izražati popolne solidarnosti in dajati vse potrebne pomoči svojim članom (otroci, invalidi, stari,. . .)«,' in sicer zara- di prevelike vključenosti posameznih družinskih članov v sekundarne družbene skupine oz. v širšo družbeno skupnost. Ker družina ni več hkrati bio- loško-reprodukcijska in gospodarsko samooskrb- na enota (ne prideluje vseh dobrin, ki jih potrebu- je za življenje), svojim članom tudi ne more zago- toviti vseh dobrin v okviru družine. To vrzel zapol- njujemo na eni strani z oblikami družbenega var- stva družine (varstva otrok, invalidov in starejših ter razvoj ustanov zanje), na drugi pa z vzpodbuja- njem prostovoljnih humanitarnih dejavnosti. Te dejavnosti smo pri nas pričeli še posebej upošteva- (Foto: M. Ozmec.) ti in vzpodbujati zdaj, v času demokratične preno- ve naše družbe. Spet se uveljavlja neprofesional- no, ljubiteljsko delo na področju socialnega skrb- stva (npr. verska organizacija KARITAS). Nove oblike pomoči, ki naj bi bila nadomestilo za so- rodstvo, sosedstvo, so na zahodu že močno uvelja- vljene t. i. skupine za samopomoč tako v domovih upokojencev kot v naravni okolici. Ponovno se želi pritegniti družinske člane za pomoč svojim starejšim sorodnikom, saj se je pokazalo, da nobena institu- cionalna pomoč ne more nadomestiti spontane sa- mopomoči med družinskimi člani. Vse te oblike pomoči so bile pri nas v času real- socializma potisnjene ob rob družbenega dogaja- nja, zanemarjene in se njihovega dela ni upošteva- lo ne priznavalo, kaj šele, da bi se jih razvijalo. Dobrodelnost se je pojavila kot zasebna, prosto- voljna skrb za ljudi v poznem fevdalizmu, ko so se vse bolj zaostrovala razredna nasprotja in so zara- di nastajajočih proizvodnih odnosov (prvobitna akumulacija kapitala) začele odmirati tradicional- ne oblike solidarnosti in razpadati patriarhalna družina. Pokazala se je potreba po nadomestitvi teh funkcij in blažitev posledic izkoriščanja. V tem smislu pomeni dobrodelnost kontinuiteto med oblikami primarne človeške solidarnosti in pozne- je nastalo poklicno dejavnostjo socialnim de- lom. Preden so države uvedle sistem socialnega skrbstva, je bila dobrodelnost poleg oblik samopo- moči edini način samopomoči ljudem v stiski in revščini. Motivi za dobrodelnost in pozneje za skrbstvo izvirajo bodisi iz ljubezni do bližnjega (humanitas) ali krščanske ljubezni (KARITAS), občutka pripadnosti (SOLIDARNOST) ali pa in- teresa države oz. družine. 11. VLOGA DRUŽINSKE SOLIDARNOSTI NA PODROČJU VARSTVA STARIH NEKOC IN DANES 1. V naši domovini je dosedanji družbeni razvoj onemogočal posameznika v njegovi samoiniciativn- soti za samopomoč. Ljudje so verjeli, da bo njihove probleme rešila veriga različnih, v ta namen ustano- vljenih institucij, toda pokazalo se je, da te kljub ve- liki specializiranosti in prav zaradi tega največkrat niso uspešne. Zraven tega da so te institucionalne oblike zaščite posameznih skupin zelo drage (pred- rage celo za bogate družine), je znano, da niti ena institucija ne more človeku nuditi take kvalitete in ne humane dimenzije, ki jo lahko zagotovijo člani družine. Samo med njimi se lahko tkejo vezi, ki so za človeka tako pomembne, ker mu dajejo občutek, da v nepriliki ni sam. Nadaljevanje prihodnjič 3) Vida Miloševič. Socialno delo, Ljubljana 1989. TEDNIK - 10- oktober 1991 OD TU IN TAM - 5 Predrag Kezele, učitelj transcen- dentalne tehnike. ČE POTREBUJETE SPROSTITEV Transcendentalna meditacija Časi so res takšni, da smo nenehno izpostavljeni stresu, kar seveda ni brez posledic na našem živčnem si- stemu. Poleg tega smo brez volje za delo, nekateri se vdajajo pijači, drugi ne morejo brez cigaret, medsebojni odnosi so slabi. . . loda tudi temu se da izogniti, zatrjuje Predrag Kezele iz Varaždina, ki se ukvarja s trans- cendentalno meditacijo. Že osem let ji je zvest, zadnja štiri leta pa tudi poučuje tehniko transcendentalne me- ditacije in usposobil je že več kot 1.0(10 ljudi, ki so vsi navdušeni nad tako obliko sprostitve. V čem je skrivnost, pojasnjuje Predrag Kezele: »Človek se na- uči tehnike, ki je naravna in lah- ka za učenje, ki mu omogoča, da njegova zavest doživi sama sebe, mu omogoča priti na izvir njego- vih mentalnih aktivnosti. Morda se sliši abstraktno, vendar je v iraksi zelo enostavno in tehniko ahko uporabljajo že tudi otroci od tretjega leta naprej. Tehnika ne postavlja nobenih omejitev glede na starost, spol in poklic. Vsak, ki misli, se lahko nauči in potem uporablja to tehniko. Re- zultat je sprostitev, pomirjenje. nekaj, kar nam vsem manjka: od- dahniti si od vsakodnevnih na- porov, napetosti. Tehnika se uporablja clvakrat na dan do pet- najst, dvajset minut. Človek pri tem udobno sedi, kar pomeni, da jo lahko izvaja vsak. Tehnika ne zahteva nobenih sprememb nači- na življenja, prehrane ali česa drugega. Rezultat take meditaci- je je boljše razpoloženje, večja kreativnost, povečanje motornih sposobnosti, izboljšanje zdravja in socialnih odnosov. Tehnika sama prihaja z vzhoda, vendar je prilagojena našemu načinu ži- vljenja. Vrednost te tehnike je, da omogoča človeku na eni stra- ni večjo aktivnost in na drugi strani zadovoljstvo in mir v sa- mem sebi.« Raziskave so pokazale, da se je na primer pri študentih, ki so vadili transcendentalno tehniko, izboljšal učni uspeh, da se je pri kadilcih zmanjšala poraba ciga- ret, da so ljudje, ki uporabljajo to tehniko, manjkrat iskali zdrav- niško pomoč . . . Če vas transcendentalna tehni- ka zanima, seje lahko naučite tu- di v Ptuju. Prvo predavanje bo že jutri in drugo v petek ob 19. uri v prostorih stavbe nekdanjega ko- pališča v Muršičevi ulici. Prvi dve predavanji sta brez vstopni- ne. Sledi pogovor z učiteljem transcendentalne tehnike, potem učenje tehnike in v naslednjih dveh dneh tečaja še preverjanje. NaV Iz sončne Dalmacije v hladnejšo Štajersko Vojna na Hrvaškem je iz dneva v dan bolj gro- zovita, in kar je najhuje, ni ji videti konca. Da bi rešili vsaj golo življenje, ljudje bežijo na varno v Slovenijo. Med njimi je veliko mater z otroki, ki se morajo vživeti v nov način življenja, v novo okolje. Med številnimi družinami, ki so prišle v Ormož, je tudi družina Marije Milačič iz Biograda na mo- ru. Z njo sta prišla njena sinova: sedeminpolletni Jurica in dveinpolletni Ivan. Nastanili so se pri se- strični, ki je v Ormož prišla pred tremi leti. Modro morje in toplo jesensko sonce so morali zamenjati za sicer zeleno Štajersko, kjer pa je seveda veliko hladneje. Fanta sta se v Ormožu dobro vživela, kljub temu pa sta vsa vesela, če ju pokliče kdo iz Biograda. Tu in tam se spomnita svojih prijateljev in sorodnikov. Da je pri njih vojna resničnost, ugotoviš po tem, da je vsaka palica orožje in da se že mali dveinpolletni Ivan igra gardista. Jurica, ki je v Biogradu učenec drugega razreda, se ne more odločiti, da bi pričel obiskovati pouk v Ormožu. Pravi, da ne zna slovensko in da kar tako le ne more zapustiti svoje šole in sošolcev, ki se jih rad spominja. Zaradi njih in preštevilnih podobnih usod — mnoge so še veliko bolj krute, želimo, da se morija na sosednjem Hrvaškem konča . . . Tekst in foto: Vida Topolovec Mlada družina Milačičevih na »domačem« balkonu v Ormožu Si kultura in turizem podajata roke? SREČKO lOVREMČlČ (I. nadaljevanje) Pa se časi, na srečo, spreminja- jo in z njimi se spreminja tudi miselnost ljudi. Vsi želimo boljšo kvaliteto življenja in turizem si prizadeva dvigniti jo na dostojno raven. V mestu smo se pričeli za- vedati tega, da dosledno povsod manjkajo osnovne in vsem vidne informacije (razumljive na prvi pogled — kot prometni znaki) o kulturnih in zgodovinskih poseb- nostih, zaradi katerih so prihajali obiskovalci, sicer čisto naklju- čno. Še en dokaz napredka: ne le da smo se pričeli zavedati, da ta- ble manjkajo, postalo nam je ja- sno, da jih je potrebno postaviti. In naslednji korak bo — vsaj upam tako da bomo v mestu resnično pričeli postavljati table z vsemi osnovnimi turističnimi informacijami. Pri iskanju drugačnih in bolj kakovostnih možnosti za turisti- čni razvoj bomo morali razčistiti temeljne dileme: kaj hočemo, kam smemo, kaj zmoremo, komu je razvoj namenjen, kdo bo imel koristi in kdo bo na koncu ogo- ljufan, kdo bo prikrajšan in na čigav račun, komu bodo ostale posledice. Počasi smo odgovarja- li na ta vprašanja in se zavedli vseh svojih prednosti, ki jih je nujno potrebno izrabiti in vkom- ponirati v enoten turistični izde- lek Ptuja. Bili smo enotnega mnenja, da je potrebno s tem, kar imamo, pričeti tržiti. »Indu- strijski lobby« v Ptuju je bil mne- nja, da naša izhodišča niso do- volj strokovno pripravljena, saj smo jih pripravili Ptujčani sami. • Da bi bil volk sit in koza cela, je prejšnja »občinska politična gar- nitura« naročila strokovno študi- jo pri gospodu Winfriedu Bec- hertu. Pripravili so strokovna iz- hodišča za razvoj turizma v ptuj- ski regiji z naslovom »Die touri- stische Eršchliesung der Stadt Ptuj und ihrer Umgebung«, nas povabili na predstavitev In nam povedali tiste stvari, ki smo jih ti- sti, ki delamo v ptujskem turiz- mu, že dolgo poznali. Študija je bila vredna 80.000 DM. Dobili smo jo in jo spravili v predal. Za intermezzo naj zapišem le to, da so ta sredstva bila premajhna in avtorjem niso dopuščala še stro- škov za prevod. Tako so nam štu- dijo oddali kar v nemškem jezi- ku. Spreminjajo 5e časi, spremi- njajo se ljudje in spremenila seje tudi »občinska politična garnitu- ra«. Prišla je nova in se, na sre- čo, spomnila, daje v Ptuju nujno potrebno odpreti novi občinski vladni resor, ki naj bi turizem, gostinstvo in trgovino povezoval med seboj in skrbel za pravilen in kvaliteten razvoj turizma v ptujski občini. Pričeli smo se resneje pogovar- jali o »turističnem razcvetu« ptujske občine, se medsebojno dopolnjevali v idejah in prišli do enotnih ugotovitev, da imamo v Ptuju nekaj komparativnih pred- nosti, na katerih je potrebno gra- diti turistični razvoj občine. Odločili smo se, da sta bogata kulturnozgodovinska dediščina in vinska kultura temelj turisti- čnega izdelka Ptuja. Popolnoma prvilno! Obe področji, ki smo ju postavili v ospredje, se lahko brez sramu primerjata z Evropo. Še več, vsaj po tem sodimo v sam njen vrh. Vendar ponovno nismo bili prepričani, da so naše odlo- čitve pravilne. Občinska vlada je za nasvet vprašala strokovnjake in naročila študijo o možnosti razvoja v Ptuju. Pa tokrat ne v tujini — na pomoč so poklicali strokovnjake iz Ljubljane (če že drugo ne, bo ta študija vsaj napi- sana v slovenskem jeziku). Pa naj še kdo reče, da se zgodovina ne ponavlja! Zdaj lahko vsi, ki delamo v ptujskem turizmu, le upamo, da se ne bo ponovila v celoti. V ptujskem muzeju že precej časa spremljamo sodobne trende v turizmu in v skladu z njimi smo naravnali tudi naše projekte za prihodnost. Zavedamo se (upa- mo, da se tega zavedajo tudi dru- gi ponudniki v mestu), da sta kulturnozgodovinska dediščina in nepokvarjena narava turistični kapital za 21. stoletje. Kdor ju bo imel, bo imel tudi turizem in bo od njega živel. Toda — samo od sebe se nič ne zgodi. Potrebne so sveže, inovativne ideje in lju- dje, ki so takšne ideje sposobni dati ter jih pozneje tudi izpeljati, uresničiti. To je večni izziv za vse, ki se v kulturi ukvarjajo s tu- rizmom in kulturo poskušajo »prilagoditi«, jo »prevesti« v tu- ristični izdelek. V kulturnih orga- nizacijah se zavedamo, da obsta- ja zgornji limit obiskovalcev, ki še ne škoduje naši dediščini. Vse, kar je več, pa je zanje že škodlji- vo. Zaradi tega se ne zavzemamo za masovni turizem (tega se nam v Ptuju zaenkrat sicer še ni bati), vendar pa je potrebno že sedaj opozoriti na nekatere posledice in nepravilnosti, ki se, na žalost, že dogajajo, pa ne samo kot po- sledica turizma. Poglejmo, kako te probleme rešujejo v tujini. Prvi način reše- vanja takih problemov so uredit- veni načrti, in sicer mora biti raz- čiščeno in dogovorjeno, kje bo kulturna dediščina zavarovana in popolnoma nedotaknjena, kje bo turistično opremljena in ure- jena, kje se bo kaj gradilo in kje ne, kje bodo avtomobili in kje jih ne bo ipd. To so preprosta, ven- dar zelo pomembna, vprašanja. V tujini se uveljavlja sistem področij — con. Določeno je, do kam se obiskovalci pripeljejo brezplačno, ob koncu te prve co- ne pa je tudi prvi pas parkirišč. V naslednji coni obstajata cestnina in časovno omejeno ter zelo dra- go parkiranje. Ža tretjo cono pa obstajajo popolne zapore; v okviru nje je možno samo hoditi peš ali se voziti z internimi pre- voznimi sredstvi. Nadaljevanje prihodnjič Šolski zvonec nam Je zaupal. . . PTUJ # Osnovna šola Olge Meglic je pobrateni šoli v Ko- privnico poslala kombi s 43 zaboji pomoči, šolske potrebščine in obleko za dvesto otrok, ki so pribežali z ogroženih hrvaških ob- močij. ŽETALE • Minuli petek so imeli na tamkajšnji osnovni šoli prireditev ob tednu otroka, v ponedeljek je bilo športno sre- čanje za učence predmetne in v torek za učence nižje stopnje. V torek so pripravili tudi otroški parlament, danes pa vabijo na ko- stanjev piknik, pa tudi na varnost v prometu niso pozabili. LESKOVEC • Osnovnošolci so bili minuli petek na trgatvi v Zgornjem Gruškovju in so natrgali dve prikolici grozdja. GRAJENA • S plavalnim tečajem so v ponedeljek začeli učenci drugega in tretjega razreda, v torek pa so vsi skupaj odšli na trgatev v Krčevino. Del prisluženega denarja bodo porabili za skupne potrebe, del pa bodo imeli posamezni razredi za za- ključne izlete. STOPERCE • Hura za piknik so vzkliknili šolarji ob kon- cu piknika v zadnjem tednu septembra. Odšli so tudi v Ptuj in si ogledali živinorejsko razstavo, prejšnji teden pa jih je obiskala zobozdravnica. Vsi skupaj držijo pesti za zdravje svojega sošol- ca, ki leži v mariborski bolnišnici in ga lahko bodrijo le s pismi. PTUJ • Na skupnem roditeljskem sestanku na Osnovni šo- li Franca Osojnika so staršem predstavili tri ocenjevalna obdob- ja in malo maturo ob zaključku osnovne šole. KIDRIČEVO • V torek, 15. oktobra, bo v tamkajšnji dvo- rani seminar za učitelje telesne vzgoje in predmetne stopnje Teo- retični in praktični vidiki obravnave učencev z lažjimi gibalnimi motnjami. Seminar bo vodila kineziologinja dr. Božidara Krem- žar s Pedagoške fakultete v Ljubljani. SREDIŠČE OB DRAVI • Minuli ponedeljek so imeli na šoli naravoslovni dan: po končanem dnevu so naredili razstavo, ki so si jo starši ogledali na skupnem roditeljskem sestanku. V torek je pranjih potekalo občinsko tekmovanje v krosu. mi PREJELI SMO m PREJELI SMO Izvršni odbor SDZ Ptuj je na svoji redni seji dne 3. 10. 1991 spre- jel naslednjo izjavo za javnost: Dne 7. 10. 1991 ob 24. uri se izteče trimesečni moratorij, ki je bil uveden kot posledica agresije JA na Republiko Slovenijo. S potekom moratorija in spremembami, ki sledijo iz poteka le-te- ga, je Republika Slovenija spet za stopnico višje pri graditvi lastne dr- žavnosti in suverenosti. Temelj programa SDZ je vzpostavitev samostojne in suverene dr- žave Republike Slovenije, zato nosi naša stranka tudi veliko odgovor- nost pri graditvi države Republike Slovenije. Vsi državljani Republike Slovenije se moramo zavedati, da sku- paj gradimo svojo lastno državo, to pa ob sedanjih razmerah ne bo vedno lahko, včasih pa bo potrebno tudi odrekanje in potrpljenje. V zavesti vsakega posameznika pa mora ostati dejstvo, da bo živel v la- stni državi, ki jo bo s svojim delom in upravljanjem tudi sooblikoval. Čaka nas torej naporna graditev gospodarstva, vzpostavitev trga in tržnih razmer, hkrati pa tudi preoblikovanje vseh spremljajočih si- stemov v družbeni ureditvi. Na tej poti bo potrebno združiti vse po- tenciale in moči. končni cilj našega dela pa je samostojna in neodvi- sna država Republika Slovenija, ki je naša skupna domovina. Predsednik lO Ivan Lovrenčič JERUZALEM Ormož — Gostinstvo, d.o.o., Ormož razpisuje na podlagi sklepa upravnega odbora JAVNO LICITACIJO za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1. biljard izklicna cena 2.000,00 din 2. tehtnica izklicna cena 2.500,00 din 3. troetažna peč izklicna cena 8.000,00 din 4. stroj za pomivanje posode izklicna cena 3.000,00 din in druga manjša osnovna sredstva po seznamu, ki bo objavljen na oglasni deski podjetja Jeruzalem Ormož. Javna licitacija bo v torek. 15. oktobra 1991, ob 9. uri v prostorih Abonenta Ormož. Na licitaciji lahko sodelujejo vse pravne in fizi- čne osebe, ki pred začetkom licitacije vplačajo varščino v višini 10 % izklicne cene. Če kupec ne predloži ustrezne izjave o opro- stitvi prometnega davka, se na izklicno ceno zaračuna prometni davek. Ogled opreme je možen vsak dan od 8. do 9. ure. Kupec mora blago plačati in prevzeti takoj. Nagradno turistično vprašanje v prostorih grajske restavracije je bila nekoč konjušnica, se glasi pravilen odgovor na nagradno vprašanje, objavljeno v Tedniku 26. septembra. Odgovorilo je precej bralcev, žreb na se je odločil za Ljudmilo Miško, Cesta kurirjev NOV 25 iz Ptuja. Čestitamo! Danes imamo novo turistično vprašanje. Odgovoriti je treba na vprašanje, kako se jc nekoč imenovala Prešernova ulica v Ptuju. Odgo- vore pričakujemo do 19. oktobra. Pošljite jih na naslov: Radio — Tednik, Raičeva ulica 6, Ptuj. Za pravilen odgovor bo izžrebanec prejel bogato nagrado Pokra- jinskega muzeja v Ptuju. 6 — OD TU IN TAM 10. oktober 1991 — TEDNIK S SEJE PTUJSKE OBČINSKE VLADE Nove cene komunalnih storitev, EKO-LES... Ptujski izvršni svet ima končno vse člane, so ugotovili na njegovi 30. seji. Polnopravni član je postal Viki Cvetko, ki odgovarja za obrt in podjetništvo, nova članica izvršnega sveta pa je tudi Danica Gajzer. Viki Cvetko se je v svojem imenu in v ime- nu Obrtne zbornice Ptuj zahvalil za zaupa- nje. Njegove besede so bile še posebej name- njene predsedniku izvršnega sveta Branku Brumnu, ki se je zavedal, da je potrebno v vladi imeti človeka za obrt in podjetništvo. Zahteve slovenske obrti vladi in skupščini Republike Slovenije so bolj ali manj znane. Ptujski izvršni svet naj bi o njih razpravljal na eni prihodnjih sej. Vlada se mora oprede- liti do obrtniških zahtev, saj je od tega odvi- sna tudi njena politika na tem področju. Viki Cvetko se je tudi zavzel za večjo učin- kovitost dela vlade, da bi bile seje krajše, stroki, ki pripravlja najrazličnejše gradivo, bi morali bolj zaupati, vlada naj odloča le glo- balno. Tudi na 30. seji vlade so več kot dve uri namenili za razpravo o sklepih s prejšnje seje in o katerih naj ne bi bilo dvomov. Zato pa je bila krajša razprava pri točki dnevnega reda, ko so izbirali izvajalca za od- voz komunalnih odpadkov za programa B in C. Predlog za izvršni svet je temeljito obraz- ložil Tone Purg. Delo komisije, ki je imela na- logo, da na osnovi razpisa in ponudb poišče najboljšega izvajalca, je bilo strokovno, subje- ktivni dejavnik je bil izločen. Programa B in C zajemata odvoz smeti v vseh naseljih Dravskega in Ptujskega polja (razen Ptuja in Kidričevega, ki sta vključena v program A) ter krajevne centre v HaJezah in Slovenskih goricah (brez Majšperka, ki je v programu A). Izvršni svet seje po temeljiti razpravi odlo- čil za podjetje Eko-Les, ki ponuja celovito re- ševanje vprašanja komunalnih odpadkov v ob- čini Ptuj. Ponudilo je najugodnejšo povpre- čno ceno za gospodinjstvo na mesec, v kateri so zajeti vsi stroški zbiranja, sortiranja, odvo- za in deponiranja na centralni deponiji in znaša 275 dinarjev za gospodinjstvo na me- sec. Cena je enotna v cfbmočjih odvoza B in C. V ceni je zajet strošek enkratnega letnega odvoza kosovnih odpadkov z območja B in C, ureditev predelovalnega prostora za sti- skanje papirja in umetnih mas, stiskalnice in prevozni nakladalec ter ureditev 14 zbirnih mest na terenu za papir in steklo. Izbrani izvajalec seje odločil za opremo in stroje domače proizvodnje, v mešano firmo bo vključil Komunalno podjetje Ptuj, od ka- terega bo prevzel proste zmogljivosti in se bo vključil v realizacijo programa A. Z ustano- vitvijo joint venture bodo zagotovili finančne in tehnične osnove za izvedbo projekta. Av- strijski partnerji Bartel-Barkopa iz Celovca in Rumpold iz Trofaiacha, združeni v kon- cem Gaskoks, bodo poleg financiranja zago- tovili tudi celoten know-ho\v. Izvajanje pro- gramov bo treba pričeti v najkrajšem mož- nem času in upoštevati roke. Izvršni svet je na petkovi seji sklenil, da čimprej pridobi os- nutek pogodbe o ustanovitvi mešanega pod- jetja Eko-Les, oceniti pa bo potrebno tudi komunalno podjetje. Ptujska občina naj bi s svojim celovitim reševanjem vprašanja ko- munalnih odpadkov bila vzor drugim v Slo- veniji. DRAŽJA VODA, SMETI, OGREVANJE, VRTCI. . . Izvršni svet je na 30. seji soglašal z novimi cenami vode, odvoza smeti, ogrevanja, oskrb- nega dne v domu upokojencev in v vrtcih. Od I. 10. je cena kubika vode za gospodinj- stva 15 dinarjev, za druge uporabnike 31. Le- tni pavšal za vzdrževanje vodomera je po no- vem 312 dinarjev. Z novimi cenami se je po- večal dežel za razširjeno reprodukcijo v pro- dajni ceni in znaša dvajset odstotkov za go- spodinjstva in druge uporabnike. Cena ogrevanja za m' stanovanjske površi- ne se je s 1. oktobrom povišala za 50,2 od- stotka in znaša 28 dinarjev. Novembra se bo ta cena povišala za 16 odstotkov in bo znaša- la 32,50, enako povišanje bo tudi decembra, ko bo za m' stanovanjske površine potrebno plačati že 37,70 dinarjev. Enak postopek po- višanja je bil sprejet tudi za nestanovanjski odjem. Cene pogrebne dejavnosti so se povišale od 48,3 do 174,1 odstotka. Od prvega oktobra so višje tudi cene za odvoz odpadkov. Nova cena odvoza smeti pri enkrattedenskem odvozu je 157.50 dinar- jev mesečno brez najema nove posode, pri dvakrattedenskem pa 283,50 dinarjev. Po- godbeni odvoz odpadkov se je povečal za 49 odstotkov, cena deponiranja pa je 114 dinar- jev po kubiku. _ Izvršni svet se je pred odločitvijo o novih cenah v vrtcih seznanil s hudimi težavami v Vzgojno-varstveni organizaciji Ptuj. Po mne- nju Silve Cerček, ki v izvršnem svetu odgo- varja za zdravstvo in socialno varstvo, je naj- večji problem v tem, ker ptujska organizacija ni enako financirana kot drugi vrtci. V Ptuju je uveljavljeno financiranje po otroku, drugje v Sloveniji po oddelku. Drugi vrtci pridobi- vajo sredstva tudi mimo cene — gre za infra- strukturo in amortizacijo. Nove cene v vrtcu so od 1. 10. višje od 35 do 44 odstotkov, to pa ni dovolj za razreševanje omenjenih težav. Čimprej bo potrebno rešiti osnovna odprta vprašanja. Čeprav drugod v Sloveniji nimajo takšnih težav, naj bi 21. oktobra stavkali. To- liko bolj odgovorno je zato treba obravnavati in nakazati rešitve za ptujski vrtec. S prvim oktobrom so se od 14 do 22 odsto- tkov povečale cene v domu upokojencev. Ce- na oskrbnega dne naj bi bila tudi po tem po- višanju med najnižjimi v Sloveniji. Cena za osnovno oskrbo v garsonjeri znaša po novem 260 dinarjev na dan, v enoposteljni sobi 239, v dvoposteljni 213 in v večposteljni 207. Pri tem v vladi pričakujejo, da oskrbovancev, za katere plačujejo iz občinskega proračuna, ne bodo nameščali v garsonjere in enoposteljne sobe. Vida Vidovič, dosedanja javna pravobranil- ka občin Ptuj in Ormož, na zasedanju zborov ptujske občinske skupščine 1. oktobra za po- novno imenovanje ni dobila dovolj glasov, zato jo je vlada do imenovanja javnega pra- vobranilca za obe občini pooblastila, da to funkcijo opravlja za ptujsko. MG 18. SEJA ZBOROV SO PTUJ Zasedanje z bornimi rezultati Tudi tokrat se je končalo z nesklepčnostjo Osemnajstega skupnega zase- danja zborov skupčine občine Ptuj si ne bo potrebno ohraniti v spominu, s pozabo tudi ne bo nobene škode. Ob koncu si je moral marsikdo misliti, da je bi- lo to zasedanje zaradi zasedanja. Kaže, da so se dolgočasili tudi poslanci. V dvorani je bilo kot v klepetavi učilnici, na koncu pa je zbor združenega dela znova po- skrbel, da ni bilo potrebno v dvorani Narodnega doma sedeti še po 19. uri. Nekaj tehtnih poslanskih pobud Poslanci,ki prihajajo na zase- danja s problemi ljudi svojega okolja, dajejo tehtne predloge, kako to in ono spremeniti ali iz- boljšati, popraviti. Iz krajevne skupnosti Cirkovce je tako prišla ponovna pobuda in zahteva za zapornice na železniškem preho- du pred Cirkovcami. V to jih je vzpodbudilo še eno ugasnjeno življenje. Razumljiva je tudi po- buda, da bi po hitrem postopku spremenili ime sedanjemu Srb- skemu trgu. Gasilci so dodali svojo pobudo, da bi sedanji Trg MDB preimenovali v Florjanov trg in Florjanu na njem vrnili pr- votno podobo. Omeniti velja še pobudo, da bi uredili vse potreb- no za obeležitev grobišč iz leta 1945. Pri nas sta znani vsaj dve množični grobišči: pod Borlom in v Strnišču. Po mnenju poslan- ca v družbenopolitičnem zboru naj bi postavili vsaj kak lesen križ in uredili prostor, kjer bi bi- lo mogoče prižgati svečo. Zeleni so znova zahtevali raz- širitev odvoza smeti na celotno občino in se spraševali, zakaj to kljub odloku in časovni določitvi še ne poteka. Prav tako niso bili zadovoljni z odgovorom na po- budo o enostranski zasaditvi me- lioracijskih jarkov; sekretariat za kmetijstvo je namreč odgovoril, da to ni bilo predvideno v načr- tu, kar je nekako sprenevedanje ob pobudi zelenih. Poslanec iz KS Videm je vprašal, kdo bo za- gotovil sredstva za vzdrževanje lokalnih, predvsem haloških cest, ko ni več denarja iz samo- prispevka. Prav tako se je prito- žil nad vzdrževalcem javne raz- svetljave v Vidmu in predlagal, da to nalogo in seveda tudi sred- stva zaupajo krajevni skupnosti. Slišali smo tudi pripombe, da ne- kdo dobro služi z izdelavo raz- vojnih projektov na haloškem območju, sredstev za razvoj de- mografsko ogroženih območij pa ni. Bilo je še precej pobud in predlogov ter zahtev, vendar se nekatere ponavljajo že daljši čas in jih ne kaže ponovno omenjati. Morda ne bi kazalo zapravljati časa za razprave o ukinitvi oziro- ma nadaljevanju učenja srbsko- hrvatskega jezika v osnovnih šo- lah. Prvič, to je stvar šolskega ministrstva, drugič pa je potreb- no pritegniti tistim, ki menijo, da je dobro vsaj delno poznati jezi- ke svojih sosedov in da je v šol- skih programih še marsikaj bolj nepotrebnega kot ta jezik. Gospodarske težave se stopnjujejo Razpravljati o polletnem go- spodarjenju I. oktobra je svoje- vrsten paradoks, pa stalna skup- ščinska praksa. Da smo tako re- koč na kolenih, je bilo tako še enkrat poudarjeno. Neugodno stanje iz polletja se nadaljuje in stopnjuje tudi v jesen. Konec av- gusta je bilo v občini že 3.958 ne- zaposlenih. Vodilni ljudje v pod- jetjih se namesto z razvojem ukvarjajo s preživetjem. Veliki si- stemi so v največjih težavah: Pe- rutnino skrbi 60 odstotkov ne- plačanih terjatev, TGA presežni delavci. Vlada pa ne določi ma- kroekonomske politike, vse odlo- čitve so torej tavanje v temi. Povrh vsemu se je oglasil še po- slanec iz zdravstva in povedal, da v družbenih dejavnostih ni nič boljše, morda je stanje še bolj kritično. Po sprejemu nekaterih odlo- kov (o sestavi IS SO Ptuj, o ob- činskih upravnih organih in stro- kovnih službah) in sprejemu do- polnjenega družbenega plana občine Ptuj, formalnem preime- novanju osnovnih šol in delav- ske univerze ter preoblikovanju v javne zavode je bilo najbolj pe- stro pri volitvah in imenovanjih. Komisija skuhala vročo kašo v vrsti imenovanj in razrešitev se je zataknilo pri imenovanju javnega pravobranilca. Edine kandidatke Vide Vidovič poslan- ci niso potrdili z večino glasov. Komisija za volitve in imenova- nja svojega dela ni opravila pri imenovanjih ravnateljev Pokra- jinskega muzeja ter Ljudske in študijske knjižnice. Verjetno je komisija imenovana za to, da opravi prvi del izbire in skupšči- ni predlaga kandidate v dokon- čno potrditev ali zavrnitev. Kaže pa, da gre v komisiji namesto za strokovno delo za politična nas- protovanja. Svoje breme so torej naložili skupščini. Poslanci pa naj se po poslušanju kratkih predstavitev in ob nepoznavanju področja in strokovnih sposob- nosti kandidatov kar odločijo. Pa se niso. Ne v prvem ne v dru- gem primeru, ne za enega ne za drugega kandidata. So pa izbrali Borisa Miočinoviča za vršilca dolžnosti ravnatelja muzeja in Lidijo Majnik za vršilko dolžno- sti ravnateljice knjižnice. Marsi- koga je zbodel nastop predsedni- ka komisije, ki je v isti sapi pove- dal odločitev organa, ki ga vodi, in še stališče svoje stranke. Mor- da potrebuje skupščine drugo, racionalnejšo komisijo ali pa ko- misija drugo, politično enobar- vno skupščino. Ko so poslanci proti 19. uri že izgubljali voljo in živce in bi mo- rali razpravljati še o bodoči uso- di zapuščenih vojaških objektov, jih je tega rešil zbor združenega dela s svojo nesklepčnostjo. Po hitrem odhodu iz dvorane sodeč so razen župana na to vsi komaj čakali. J. Bračič MINORITSKI SAMOSTAN V PTUJU BO SPET DOBIL CERKEV Spomenik, ki ga želimo priklicati nazaj Minoritski samostan t Ptuju — pred dtema letoma smo '>e pokloni- li njegoii 750-letnici — je že od leta 1*^45 imalid. iakrat je bila /bom- bardirana njegova cerket in t 60. letih je na njenem mestu /rasla pošta. Objekt, ki ne po funkciji in ne po arhitekturi ne sodi ne ob bok samosta- nu in ne kot zaključek \/hodnega dela mesta, nekdanjega Minoritskega, danes Irga s\obode. Želja minoritov, vernikov in občudovalcev kulturne dediščine se zdaj uresničuje, tudi delegati skupščine občine Ptuj so se izre- kli za preselitev pošte in obnovo nekdanje cerkve. Kako se lotiti obnove, ali naj bo to verna re- konstrukcija ali sodoben sakral- ni objekt, pa je vprašanje, na ka- terega je poskušala odgovoriti tudi petkova okrogla miza, ki so se je udeležili priznani slovenski strokovnjaki za kulturno dedišči- no, prredstavniki minoritskega re- da in ptujske občine. Večinsko mnenje je bilo, da se obnovi ne- kdanja minoritska cerkev s po- polno rekonstrukcijo baročne fa- sade, cerkev za njo pa naj se pri- lagodi sodobnim zahtevam bo- goslužncga prostora. Nihče pa si na tem mestu več ne želi »nove pošte« v sakralni varianti. So pa tudi med strokovnjaki dileme ali popolna rekonstrukci- ja (tisti, ki jo zagovarjajo, trdijo, da je vsaj za fasado dovolj poda- tkov, načrti so in tudi nekdanji material, ki je iz neposredne okolice, je še mogoče dobiti), na drugi strani pa so tisti, ki dvomi- jo v rekonstrukcijo. Zavzemajo se za spomenik nekdanjemu ar- hitektu Gašperju Dietlu, za so- dobno rekonstrukcijo fasade, saj živimo v tem času, ki naj se po- kaže tudi v arhitekturi. Minoritski samostan in Ptuj bosta zdaj dobila nazaj cerkev z baročno fasado, kakršne se spo- minjajo starejši Ptujčani, z objek- tom, ki bo spet cerkev, kar je ne- koč tudi bila, torej funkcija, ki je logičen zaključek samostana na levi strani. Vsem pa je bilo jasno, da bo potrebno za takšno obno- vo pritegniti k sodelovanju tudi tuje strokovnjake, ki imajo s takšnimi rekonstrukcijami več iz- kušenj. Kaj so o tem vseslovenskem projektu povedali nekateri ude- leženci okrogle mize? Dr. Sergej Vrišer: Današnja okrogla miza je razčistila gleda- nje na obnovo minoritske cer- kve. Čeprav niso vsi delili z me- noj tega mnenja, smo se odločili za rekonstrukcijo fasade, med- tem ko namnjkajoči del cerkve lahko kreiramo moderno. Take kompromise delajo v svetu. S tem ubijemo naenkrat dve muhi: vrnemo mestu urbanistično zelo dragocen predel in cerkvi funk- cionalni prostor, ki ga potrebuje. Dr. Nace Šumi: Odločitev, naj se dosledno obnovi baročna fa- sada in svobodno obravnava lad- ja, ki naj bolj sledi liturgičnim zahtevam, je dobra. Ce se to uresniči, bo Ptuj dobil staro do- minanto tega dela mesta nazaj, skupaj z Marijinim stebrom, ra- vno tako slovenska likovna kul- tura in cerkev lep prostor za svo- je potrebe. Vsem bo to torej v ko- rist in prav je, če se to obravnava kot slovenski nacionalni projekt; to ni lokalna zadeva, podpret jo mora in omogočiti vsa slovenska javnost. Janez Mikuž: Jaz gledam na to zadevo tako, da minoritskemu samostanu manjka cerkev, in ce je splošno strokovno mnenje, da je treba rekonstruirati baročno fasado, sem tudi sam za to. Nih- če pa ne sme misliti, da je to ori- ginalen spomenik, ampak da gre za retušo na tem delu mesta, ki mu bo dala njegovo avtentično podobo. Vsebinsko gledano je zame to spomenik cerkvi in nje- nemu graditelju, gvardijanu Ga- šperju Dietlu. p. Marjan Vogrin: Enotni smo si v tem, da je treba rekonstruira- ti baročno fasado minoritske cer- kve, notranjost prilagoditi naše- mu redu tako, kot je bilo v 13. stoletju . . . Vse kipe, ki so še ohranjeni, bi bilo treba restavri- rati in jih razstaviti v cerkvi, ki je seveda lahko sodobnejša. P. Tarzicij Kolenko: Rad bi poudaril to, da gre gotovo za zgodovinski trenutek, kajti mne- nja sem, če zdaj zamudimo ta trenutek, bodo posledice nosile še mnoge generacije, zakaj tak- šen objekt, kot je obnova te cer- kve, ni samo slovenski, ampak svetovni projekt. Ne gre samo za popravljanje nekega greha, am- pak predvsem za to, da bi mesto Ptuj zaživelo iz tistih korenin, iz tistega, kar je Ptuj bil. To si vsi želimo, še posebej mi minoriti, ki s svojo 750-letno tradicijo nismo, tisto, kar naj bi bili, če nimamo najpomembnejšega, to je srca ~ cerkve. Gregor Kraševec: Rekel bi, da je odločitev v skladu z aktualni- mi intencijami spomeniškovar- stvene in urnetnostnozgodovin- ske stroke. Dilema o novi cerkvi na tem mestu pa ostaja, zakaj vprašanje presega ne samo slo- venske okvire, kot je bilo pou- darjeno, ampak tudi okvire dose- danjega, rekel bi delno skromne- ga dosedanjega znanja slovenske arhitekturne stroke, na drugi strani pa tudi kakšne druge stro- ke. Rešitev vidim v razpisu med- narodnega natečaja, ki naj bi od- govoril na vprašanje, kaj naj bi tukaj bilo. Mislim pa, da mora biti odgovor na vprašanje, kak- šen naj bo nov cerkveni objekt. takšen, da bo Ptuja in ptujske minoritske cerkve dostojen. Viktor Gojkovič: Rekonstruk- cija baročne fasade cerkve je mo- žna, ker je podatkov dovolj in je to stvar tehnične izvedbe. Sem za rekonstrukcijo prvotne stavbe. Marjeta Ciglenečki: Izguba minoritske cerkve in Marijinega stebra pred njo je za Ptuj zelo tragična. Vse je treba storiti, da se v ta del mesta ponovno vrne občutek zaokroženosti, ki danes prav gotovo manjka. Minoritski samostan z vsem svojim okoljem je vzhodni zaključek mesta. Odločitev, kaj je v tem primeru boljše: popolna rekonstrukcija ali se z nekaj vehemence odločiti za sodobno arhitekturo, je zelo težko. Za obe odločitvi je potreb- no nekaj strokovnega poguma, za obe je treba seči zunaj sloven- skega prostora. Pri rekonstrukci- ji obstaja nekaj odprtih vprašanj, dejstvo, na primer, da na tem mestu nimamo več starega mate- riala, kar pomeni, da se moramo lotiti rekonstrukcije s popolno- ma novim gradivom, in ne na- zadnje, ali bo mogoče rekon- struirani fasadi vrniti življenje umetnine, kar je sicer mogoče doseči, vendar le z izjemnim in izredno kakovostnim restavrator- skim delom. Prepričana sem, da bo morala slovenskim strokov- njakom priskočiti na pomoč stro- ka iz dežel, kjer so teh del bolj vajeni. Vojteh Rajher: Vprašanje re- konstrukcija ali ne je zame, ki ni- sem strokovnjak, pretežko. Ven- dar pa menim, da bi rekonstruk- cija, ki ne bi bila 100-odstotna, imela neprimerno negativnejši odmev in je zame rekonstrukcija neprimerno bolj odgovorno de- NaV TEDNIK - 10- oktober 1991 NAŠI KRAJI IN UUDJE - 7 Mladi tekmovalci so znali spretno vleči žago; najboljši čas je bil 26 sek. Pajsanje ploha ni tako lahka stvar. 5. SREČANJE SLOVENSKE KMEČKE MLADINE Ohranjanje stare kmetijske dejavnosti in vzpodbujanje nove Letošnje prizorišče srečanja mladih kmetovalcev je bila vas Kočno- nad Zgornjo Polskavo, ki se preizkuša poleg kmetijstva v kmečkem tu- rizmu. To še pa zdaleč ni vse. Vas je urejena tako, da lahko vsak, tudi naključni mimoidoči, vidi po vasi razstavljene predmete. Ta prijetni dih vasi priča o zagnanih vaščanih, ki so bile leta 1986 ovekovečeni s turisti- čnim nageljnom, po tem še z enim in dvema zlatima vrtnicama. V vasi najdemo predstavljeno staro kovačnico, raznovrstno orodje za obdelova- nje zemlje, žganjekuho in peko kruha, pa tudi staro izbo. Vse to so si lahko mladi kmetovalci in drugi obiskovalci ogledali z vodnikom že pred tekmovanjem. Gostitelji, člani aktiva mladih kmetovalcev Pohorje z Zgornje Polskave, pa so poskrbeli, da je bil kraj še bolj čist kot po na- vadi. Okrogla miza s temo DOPOL- NILNA DEJAVNOST V KME- TIJSTVU je bila v domačiji Go- ričan. Kmečka soba je bila kar premajhna. Častni gost okrogle mize je bil Marjan Podobnik, predsednik Zveze slovenske kmečke mladine. Po njegovih be- sedah še ni svetle prihodnosti za mlade, ki bi želeli ostati na kme- tiji. »Nadaljnji razvoj v kmetij- stvu je odvisen od zakonodaje, ki pa je še nedodelana. Z zakonom bi moralo biti tudi urejeno, kako obdavčiti dopolnilno dejavnost, saj to za zdaj gotovo ne stimulira mladih kmetovalcev.« Irena Majcen, bistriška mini- strica za kmetijstvo, je dodala, da je zelo težko postaviti kriteri- je, kaj je dopolnilna dejavnost in kaj osnova. Milan Sajko, ki je bil povezovalec okrogle mize, je vključil v pogovor še bistriškega župana Ivana Pučnika, Stanisla- va Pšeničnika, direktorja Kmetij- ske zadruge, Iva Raka, kmetij- skega svetovalca za območje ob- čine Slovenska Bistrica, Terezijo Meško, kmetijsko svetovalko, in profesorja Ploja z Višje agro- nomske šole v Mariboru. Pogovor je stekel, včasih tudi malce ostreje. Velik problem je izobrazba kmeta in kmetice, saj je pri kmečkam turizmu nujno potrebna. Tako bo potrebno kmetijske šole prirediti našemu tipu kmetije. Najbolj pereč problem je ob- davčevanje. Ker zakon ni dode- lan, morajo biti kmetje z dopol- nilno dejavnostjo prijavljeni kot obrtniki. Pri tem plačujejo davke kot obrtniki, zato je nujno v novi zakonodaji kmete z dopolnilno dejavnostjo opredeliti posebej. Košnja najprej navzgor, potem navzdol. Mladi veseljaki so pogumno zapeli pred komisijo in obiskovalci. Okrogli mizi je sledil tekmo- valni del, ki je potekal zelo sproščeno in v parvem športnem duhu. Prijavljenih je bilo dvajset mladih kmetovalcev Slovenije, kar pomeni, da jih ni vsako leto manj. Tekmovanje je zahtevalo poznavanje starega načina dela. Najprej so žagali deblo, nato »pajsali« ploh, kar je zahtevalo poseben napor, saj se plohi niso kar vdali. Program je bil pope- stren s tekmovanjem v domačih vižah. Sledili sta košnja in gra- bljanje, na koncu pa še ličkanje koruze z vezenjem. Prvo nagrado pri žaganju de- bla sta si prižagala tekmovalca iz Vidma ob Ščavnici, drugo iz Mir- ne Peči in tretjo iz Pristave. Ploh sta najhitreje pajsala člana Idri- je, druga sta bila iz Tolmina in tretja iz Celja. Najhitreje in naj-^ lepše je pokosil Beno Hostnik iz Litije, drugi je bil Franc Podles- nik, član AMK Pohorje z Zgor- nje Polskave, in tretji Janko Ko- nečnik iz Slovenj Gradca. Prva grabljice je bila Irena Grobelnik iz AMK Pohorje, druga Marta Golob iz Šoštanja in tretja Mar- jeta Trobiž iz Celja. Pri petju do- mačih viž sta se najbolje odreza- la pevec in godec iz Slovenj Gradca, druga sta bila predstav- nika Laškega in tretja iz Pristave. Zadnja disciplina je bilo ličkanje z vezanjem, kjer so tekmovali po trije kandidati. Prvo mesto so za- sedli predstavniki Laškega, dru- go Slovenskih Konjic in tretje Pristave. Ocenjevali so tudi pred- stavitev ekip. Najbolj izvirno se je predstavila ekipa iz Laškega, druga je bila ekipa Pohorje z Zgornje Polskave in tretja iz Slo- venj Gradca. Skupno prvo mesto je zasedla ekipa iz Slovenj Grad- ca in tam bodo naslednje kmeč- ke igre. Tekst in fotografije: Nataša Pogorevc Prodajalna Grega v Arbajterjevi Krajevna skupnost Borisa Zi- herla je bila še do nedavnega izra- zito spalno naselje, danes pa ima vedno več dejavnosti. V ospredju so zasebniki, ki spreminjajo podo- bo bivših kolesarnic. V Arbajter- jevi ulici so tako nastale že tri prodajalne, četrta je na poti. Ana Teskač, do nedavnega za- poslena v TGA, je v Arbajterjevi 4 prejšnji petek odprla prodajal- no z mešanim blagom »Grega«. Imenovala jo je po sinu, hčerki Karmen pa je zaupala odprtje lo- kala. Nova trgovina je nastala v dobrem mesecu in pol. Ana Te- skač je težko sprejela, da je teh- nološki presežek. Zato pa je odločitev o novi dejavnosti spre- jela zelo hitro. Trgovina z meša- nim blagom se ji je v tem trenut- ku zdela najbolj primerna. »Ne glede na hudo krizo, bodo ljudje morali jesti.« »Grega« je za zdaj še zelo konkurenčen s cenami moke, sladkorja, olja, kruha in testenin. Blago dobavlja prek poljčanske- ga dobavitelja, kruh pa vozi iz Varaždina. Za kupce delajo vsak dan od 7. do 11. ure in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure in ob nedeljah od 8. do 11. ure. Nova zasebna trgovka si želi čimveč kupcev. Zanje bo skrbela sama, občasno ji bo pomagal mož. MG Ana Teskač se v novi vlogi dobro počuti (Posnetek: OM) Janez Mikuž dobil zadostno število glasov Skupščinski poslanci v Ormožu so na minulem zasedanju z enim vzdržanim glasom sprejeli sklep o imenovanju Janeza Mikuža za ravnatelja Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Maribo- ru, kar je pred tem storilo že štirinajst občin Po- dravja, Pomurja in Koroke regije. Tega ormoški poslanci na julijskem zasedanju niso storili, kljub temu,da je Janez Mikuž visoko usposobljen stro- kovnjak, ki se zavzema za ohjai>ji*nj^ kulturnozgo dovinskih spomenikov, teh pa tudi v Ormožu ne manjka. Vemo, da je poštene finančne injekcije in tudi moralne podpore potreben ormoški grad. Ravnatelj Zavoda za varstvo naravne in kulturne dedišine je med drugim veliko pripomogel k obno- vi križniškega gradu pri Veliki Nedelji in ureditev nekaterih cerkva na območju ormoške občine. Or- možani upajo, da bodo na tem področju še dolgo zadovoljivo sodelovali s profesorjem Janezom Mi- kužem. Vida Topolovec Predelali že 7000 vagonov pese , Že dobre tri tedne se iz velike- ga dimnika ormoške tovarne sladkorja suklja dim, Ormožani in okoličani pa vonjajo značilni vonj sladkorja. Do sedaj so v to- Pred vhodom v tovarno je značilna dolga vrsta tovornjakov s peso. (Fo- to: Ema Žalar.) varni predelali že 7000 vagonov pese, v silosu pa je že 6000 ton letošnjega sladkorja. Ko smo di- rektorja TSO mag. Vinka Štefan- čiča vprašali, ali imajo v času predelave kakšne probleme, je odgovoril, da veliko. Med večje brez dvoma spada transport, predvsem iz občin sosednje Hr- vaške, kjer je pesa za ormoško tovarno sladkorja posejana na okoli 3400 ha. Namesto prek dravskega mostu v Ormožu jo morajo voziti po precej daljši po- ti prek Nedeljišča in Središča ob Dravi. Težave so tudi z rezervni- mi deli za mehanizacijo, ki jo pri delu potrebujejo. Vida Topolovec Torta za mir Mir nam je vsem potreben, še posebej otrokom, da bo njihovo kasnejše življenje polno ustvarjalnosti in medsebojne ljubezni. O tem je razmišljala tudi Cvetka Krabonja, ki je za razstavo domačih dobrot ob štirinajstem krajevnem prazniku v Podgorcih naredila sladko moj- strovino, pašo za oči in dobroto za želodec. Potrudile so se tudi druge ženske iz podgorske krajevne skupnosti. Lepi so bili cvetlični aranžmaji, ki so jih izdelale pridne in spret- ne roke Jožice Kokot iz Osluševec. Ker je bil praznik na pragu jeseni, ni manjkalo vrtnin in sadja, razstavljeni so bili tudi ročni izdelki. Torta za mir, izdelek Cvetke Krabonja iz Podgorcev. Dobrote iz domače kuhinje so bile po končani razstavi naprodaj. Podgorške ženske menijo, da so tudi v težkih časih takšne in po- dobne razstave potrebne, ker dokazujejo, da se s skupnimi močmi lahko naredi marsikaj. Vida Topolovec Foto: Ema Žalar Bolj žalostna kot vesela trgatev '91 Klopotci po sepih \se glasneje pojejo pesem o vinski letini. Vino- gradniki pravijo, da bo letošnja prej slaba kot dobra, saj je toča pone- kod dodobra oklestila pridelek, ki je obetal eno boljših vinskih letin. Kljub zaščiti, ki sojo vinogradniki opravili takoj po toči, ponekod ni bilo mogoče kaj prida rešiti. To so ugotavljali zasebni in družbeni vi- nogradniki. Del letošnjega vinskega pridelka so v ormoško-ljutomerskih gori- cah že pobrali: rizvanec 25. septemra, srednje pozne sorte (beli bur- gundec, pino, chardonnay, muškat otonel) so v družbenih vinogradih pričeli trgati 1., druge pa po 10. oktobru. Direktor Vinogradništva Je- ruzalem Ormož Matija Kociper, dipl. ing. agr., je povedal, da morajo na nekaterih parcelah opravljati kar dve trgatvi: najprej grozdje, ki je bilo poškodovano po toči, nato pa še ostalo. Kljub temu da jim je to- ča uničila več kot 40 odstotkov pridelka, so nekaj parcel pustili tudi zi požno_trgatev in druga predifeatna vina. Seveda je marsikaj odvi- sno od vremena v vinotoku. Tekst in foto: Vida Topolovec Uničen grozd šipona na Lahon- ščaku, ki je pred točo lepo obetal. 8 — NAŠI KRAJI IN LJUDJE 10. oktober 1991 — TEDNIK In končno pok šampanjca, ki je najlepšo slovensko Tejo Skar/a tako prestrašil, da ji je skoraj padla krona z glave. Šampanjec pa smo nehote pokusili tudi fotoreporterji delček sekunde za tem posnetkom. (Fotografije: M. Ozmec) Tretja predstavitev dvanajstih finalistk je potekala v kopalkah. Tako smo poleg obrazov in nog lepotic videli še kaj.. . Gala predstava za gala ljudi Poleg toliko lepih deklet in lepo oblečenih ljudi v prelepem ambientu kristalne dvorane zdravilišča v Rogaški Slatini je na nedavni gala prireditvi za iz- bor gospodične Slovenije 91 skorajda moralo nastati tudi nekaj lepih fotografij. Zato vam jih tokrat predstavljamo še nekaj, kajti v dvorani je bilo zelo malo Ptujčanov. Strogi pogledi posebne strokovne žirije, v kateri je bil tudi predsednik vlade v senci Emil Milan Pintar (levo), lanskoletna mis Vesna Musič (tretja z leve) ter pevka Helena Blagne (druga z desne). Pred razglasitvijo rezultatov še zadnji klepet za odrom: od leve pevec Vice Vukov, kije ob klavirski spremljavi svojega sina zapel nekaj čudo- vitih pesmi, voditelja Miša Molk in Bogdan Barovič ter Zdravko Geržina. V pričakovanju rezultatov so bile za odrom nestrpne tudi slovenske le- potice: kdo pa ne bi bil! Le delo je ostalo enako Saj lepše rož'ce ni na svet', kot Je ta vinska trta. Pozimi spi, spomlad' cveti. Jesen' nam vince daje! Tako je nekoč odmevala pe- sem iz grl razigranih trgačev sre- di vinograda, ko so opravljali najlepše kmečko delo trgatev. Tudi veliko smeha in juckanja je bilo vmes. Danes pesmi ni več. Utihnila je. V zameno zanjo in za lepote njene sporočilnosti pa so si ponekod omislili tranzistorsko napravo, da se s svojo kričavo vsiljivostjo brezčutno zajeda v spokojstvo jesenske narave. Na- še babice in dedki so v trgatev šli peš ali pa so se pripeljali z vozo- vi s konjsko vprego. Njihovi vnu- ki pa prihajajo danes z avtomo- bili najrazličnejših proizvajalcev in tipov, da so slemenske ceste naših vinogradniških bregov vi- deti kot najbolj pester avtomo- bilski sejem. Včasih . . . nekoč je raztegnil svoj meh še domači go- dec, da so se trgači po opravlje- nem delu še veselo zavrteli, med- tem ko so prešarji stiskali groz- dje. Tudi njega ni več. Veliko tega se je v zadnjih de- setletjih spremenilo, vse je dru- gače kot nekoč. Le delo je ostalo enako, mogoče smeh in žgečkljiv dovtip. Še vedno je treba z no- žem ali škarjami v vinograd, upogniti hrbet, odrezati grozd in ga lepo z občutkom položiti v svoj škaf. Ko je ta poln, njegovo vsebino stresejo v brento, ki jo še vedno nosi najmočnejši fant. Po vzpetini navzgor si tudi današnji brentači ali »piitarji« pomagajo s palico. A jo imajo tudi zato, da si vanjo naredijo zarezo za vsako brento, ki jo prineso na vrh. Predno so naložili grozdje v koš pod prešo, so ga najprej zmasti- li . . . nekoč v kadi z nogami, da- nes z »mašino na ročni pogon« (sodobnejše odstranijo celo pec- Ije), šele nato ga, vsega zmehča- nega, prepustijo mogočni sili sti- skalnice. Ali tisti klasični veliki leseni ali sodobnejši hidravlični. Žlahtni sok, ki priteče izpod ko- ša, se najprej zbira v manjši kadi, od koder ga nato pretočijo v skrbno oprane in ožveplane so- de. In sedaj se, tako kot vedno, začne obdobje kletarjenja. To je posebna »znanost«, ki so se je mnogi že naučili, drugi pa se je enostavno nočejo. Iz tradicije pač, kajti »tak kak so delali moj oča, tak bom še jaz«! Navsezad- nje, dragi moji, kje ste pa še vide- li, da bi se na vodi naredil cik! Ponavadi se pri nas začne bra- tev sredi oktobra ... na Tereziji- no, so rekli nekoč. Toda ni ved- no tako, odvisno pač od vreme- na, od lepega in toplega poletja. In letošnje je že bilo tako. Rane sorte so zato pobrali že septem- bra, medtem ko so se poznih loti- li te dni. Najbolj živahno je bilo po naših vinogradih minulo so- boto in nedeljo, s čimer se je bra- tev tudi »uradno« začela. Tisti, ki jim je več do kakovosti vina kot do količine, pa bodo z bratvi- jo počakali še najmanj štirinajst dni ali pa še več. Kakšen bo letnik 91 ? O tem za sedaj lahko le ugibamo. Mnenja so seveda deljena: eni pravijo, da nič kaj prida, medtem ko dru- gi mogoče pričakujejo celo pre- več. A bomo pravi odgovor zago- tovo dobili aprila prihodnje leto, ko bo v Podgorcih ponovno tra- dicionalno strokovno ocenjeva- nje vin domačih kletarjev. Besedilo in foto: \. C. TEDNIK ~ '99' NAŠI KRAJI IN UUDJE — 9 Prvi uradni nastop slovenske vojske v tujini v Lelystadu na ISizozemskem je bilo y septembru srečanje sindika- tov vojakov Evrope ECCO (European Conference of Conscripts Orga- nisation). Med predstavniki iz skoraj vseh evropskih držav, prišli so tudi iz nekdanjega vzhodnega bloka — iz Madžarske in Češko-Slovaške, je bil slovenski predstavnik, vojak prve generacije slovenske vojske iz 710. učnega centra v Pekrah pri Mariboru Andrej Horvat. Z njim sta bila tu- di Janez Debevc in Tomaž Pristav iz Ljubljane, ki sta avgusta odslužila vojaški rok v J A. /Va srečanju ECCO sta zastopala odbor staršev za vr- nitev slovenskih vojakov iz J A. Slovenski fantje so na Nizo- zemskem vzbujali veliko zanima- nje vseh, predvsem pa novinar- jev, ki jih je še posebej zanimalo, kako je trenutno pri nas v Slove- niji in Jugoslaviji. Andrej Horvat. (Foto: VT.) Feiten en meningen. 10. septembra 1991.'; Andreja Horvata, po rodu Ma- riborčana, ki bo konec tega me- seca dopolnil 26 let, smo našli v 710. učnem centru v Pekrah pri Mariboru, kjer opravlja nalogo četnega evidentičarja. Zanimalo nas je, zakaj so za pot na Nizo- zemsko izbrali prav njega. An- drej je povedal, da je prišlo v Slovenijo uradno povabilo, da bi se kdo izmed slovenskih vojakov udeležil evropskega srečanja, to- krat še kot opazovalec, kasneje ob mednarodnem priznanju Slo- venije pa bi bili morda sprejeti v članstvo te organizacije. Pogoj za udeležbo je bila vsaj višješolska izobrazba in znanje tujega jezi- ka. Ker je Andrej ekonomist, ob- vlada pa tudi nemščino, so se odločili zanj. Sopotnika iz Lju- bljane pa sta bila bolj vešča an- gleščine. Udeleženci konference sindi- kata vojakov Evrope v Lelystadu so reševali svoje probleme. Raz- deljeni so bili v štiri skupine, go- De gooi — en eemlander, 14. septembra 1991. vor pa je bil o demokraciji in člo- vekovih pravicah, ekonomskih pravicah, delovnih razmerah in o humanitarnih odnosih v vojaških organizacijah. Andreja, Janeza in Tomaža so novinarji dobesedno oblegali. Najvztrajnejši so bili domači — nizozemski novinarji. V dveh osrednjih nizozemskih časopisih, FEITEN EN MENINGEN in DE GOOI - EN EEMLAN- DER, so v pogovoru z našimi fanti zelo objektivno zapisali vse o dogajanjih pri nas. Predstavniki Slovenije so v Le- lystadu navezali tudi stike z obrambnimi ministri in njihovi- mi predstavniki iz Portugalske, Španije, Švedske, Finske, Nizo- zemske, Avstrije, Češke, Madžar- ske in seveda tudi iz Belgije. Andrej je kot predstavnik slo- venske vojske imel pooblastilo, da povabi vse predstavnike v Slovenijo, v učna centra Pekre in Ig pri Ljubljani, da vidijo, kako poteka pri nas delo in urjenje vo- jakov. Seveda pa je vse zanima- lo, kakšno je stanje v Sloveniji. Med prvimi bo v oktobru prišel na obisk predstavnik komiteja za priznanje Slovenije iz Nizozemske Frank van Krevel, po materi slo- venskega rodu, ki nekajkrat let- no obišče Slovenijo. Obljubil je, da jih pride obiskat v 710. učni center. Mnoge je zanimalo, kakšne so trenutne razmere v Sloveniji in v sedaj že bivši Jugoslaviji. »Nekateri sploh niso vedeli, kje je Slovenija. Morali smo jim kar precej dolgo razlagati, kje to je. Kaže, da nimajo pravih geo- grafskih predstav o Sloveniji, Ju- goslaviji in o našem prostoru, za- to ni čudno, če je Evropa tako počasna pri mednarodnem pri- znanju Slovenije. Zanimalo jih je, ali je sedaj pri nas mir. Zani- mivo je bilo vprašanje madžar- skega obrambnega ministra, ali se k nam lahko pripelje z avtom in ali lahko prespi v kakem hote- lu, ne da bi se mu kaj zgodilo. Zdelo se mi je smešno in precej sprenevedajoče, da sosed ne ve, kako je pri nas. Na tem srečanju smo predstavili tudi kaseto o voj- ni v Sloveniji. Vsi so se zgražali nad izjavami oficirjev JA in deja- nji, ki so jih povzročili, predvsem pa pri vas v Ormožu, na Kogu, v Ljutomeru, Gornji Radgoni in drugje po Sloveniji. Zelo so se za nas zanimali Belgijci, ki so želeli imeti to kaseto. Povedali so, da bodo ustanovili »Klub prijateljev Slovenije«, skratka nad nami so bili navdušeni in zanimalo jih je vse, kar je v zvezi z nami,« je po- vedal Andrej. Fantje so dobro zastopali slo- venske barve, predvsem Andrej, ki je kot prvi slovenski vojak uradno potoval v tujino. V Lely- stadu in drugje (bili so tudi v Utrechtu) so razdelili gradivo o Sloveniji, reklamne in turistične prospekte, pa tudi nekaj gradiva o vojni v Sloveniji. Dali so jim tudi priponke, ki so jih nosili vse tri dni, kolikor je srečanje traja- lo. Tudi to je dokaz, da se Slove- nija žeii odpreti Evropi in zbliža- ti s svetom. Do konca vojaščine imajo An- drej in njegovi prijatelji iz 710. učnega centra samo še dober me- sec. Dnevov ne odštevajo, kot so to delali vojaki v JA, saj šest me- secev intenzivnega dela zelo hi- tro mine. »Moram reči, da sem teh pet mesecev preživel prijet- no, saj se vojaki in starešine med sabo dobro razumemo. Našim starešinam, ki nam znajo prisluh- niti v vsakem pogledu, se imamo zahvaliti za marsikaj, tudi za to, da seje vse dobro izteklo 24. ma- ja in da smo se v času slovenske vojne, ko še nismo bili bojno pri- pravljeni, srečno vrnili nazaj do- mov, v naše Pekre,« je menil An- \ drej. Zanimalo nas je, kaj bo delal j po končani vojaški obveznosti, j Povedal je, da je ekonomist, j ostal pa bo doma v Počehovi, kjer imajo vinogradništvo, svojo polnilnico in kmečko gostišče, in tako nadaljejval družinsko tradi- cijo. Verjamemo, da bo tudi to opravljal tako vestno, kot izpol- njuje vse naloge sedaj, ko je vo- jak prve mirnodobske slovenske vojske. Vida Topolovec J Jesen v Ptuju Foto: M. Ozmec SVEČANOST V UČNEM CENTRU PEKRE Hi PRIMARIBORU g| Povišani prvi slovenski vojaki Lepo jesensko vreme je vzpodbujalo prijetno vzdušje v 710. učnem centru v Pekrah pri Mariboru, ko so minuli petek, dober mesec pred iz- tekom usposabljanja prve generacije slovenske vojske, pripravili sveča- nost ob podelitvi priznanj, knjižnih nagrad najboljšim vojakom, priznanj častnikom učnega centra in prvih povišanj slovenskih vojakov. »Bili smo deležni prve brutal- nosti in samodrštva generalov ju- govojske, ki so hoteli tem mla- dim fantom preprečiti, da bi po- stali prvi slovenski vojaki,« so bile uvodne besede vodje 710. učnega centra v Pekrah pri Mari- boru majorja Andreja Kocbeka. »Pokazali in dokazali smo, da vojaški premoči nasprotnika ne bomo nikoli klonili. V nas je zo- rel ponos in zanos biti slovenski vojak in starešina v slovenski vojski. Kasnejši dogodki so nas utrjevali in pospeševali naše zo- renje v pravo bojno enoto. Po vseh okoliščinah, ki so dokaj ne- spodbudno vplivale na izvajanje projekta poskusnega usposablja- nja slovenske vojske, smo z veli- kimi napori opravili skoraj vse naloge po programu usposablja- nja, zato smo še posebej pono- sni,« je nadaljeval major Koc- bek. Ob tej priložnosti se je zahvalil vsem, ki so pri delu pomagali, še posebej pa vsem starešinam cen- tra. Ministrstvu obrambe Repu- blike Slovenije lahko ob tej pri- ložnosti brez pomislekov pove, daje naloga, ki sojo pred petimi meseci postavili pred kolektiv 710. učnega centra, izpolnjena. Dejal je še, da je s posebnim po- nosom podpisal odredbe o na- predovanjih vojakov v vojaške čine, njihovo postavitev na po- veljniške dolžnosti, saj so ti Voja- ki usposobljeni učinkovito brani- ti domovino in so s svojim vede- njem ponos svojcem in narodu. Pisna priznanja so prejeli voja- ki Edi Bričič, Matjaž Godina, Ferdo Gosteničnik, Roman Kavaš, Simon Mavric, Gregor Maučič, David Osebek, Jože Povše, Ivan Roškar in Branko Školiber, knji- žne nagrade pa rezervni višji vod- nik Ernest Anžel, rezervni stotnik Karel Tušak, vojak Andrej Hor- vat, rezervni poročnik Simon Ko- res, Dušan Kovačec, Branko Lo- renčič. Drago Selinšek in Darko Skok, rezervni vodnik Robert Mlakar ter vojaka Iztok Visočnik in Danijel Vrečko. Podelili so 27 zelenih trakov dobrim in 12 zlatih odličnim strelcem. V čin poddesetnika so bili povi- šani vojaki Ferdo Gosteničnik, Franc Hodko, Viktor Jager, Franc Kirbiš in Robert Pušnik, v čin desetnika pa Dejan Kuhar, David Osebek in Danijel Vrečko, ki so bili še povišani na položaj poveljnikov strelskih vodov. S poveljstva TO Republike Slovenije so prišli predlogi za napredovanje posameznih pod- častnikov. V čin rezervnega pe- hotnega višjega vodnika so bili povišani Ernest Anžel, Robert Mlakar in Mitja Terglav, v čin rezervnega pehotnega zastavnika pa Franc Glajžer, Džordže Legen in Franc Šijanec. V imenu obrambnega ministr- stva Republike Slovenije in repu- bliškega štaba TO Slovenije, je vsem čestital še Janez J. Svajn- cer, ki pri Ministrstvu za obram- bo skrbi za domovinsko vzgojo. Še posebej je poudaril, da so bili prva mirnodobska slovenska voj- ska in »upajmo — častniki, to je odvisno tudi od vas — da bo tu- di človeška, narejena po meri lju- di in ne po drilu, ne po oficirjih. Ce bo naša vojska človeška, če je vojaki ne bodo sovražili, potem bomo v naših hotenjih zmagali.« Tekst in foto: Vida Topolovec Za osem vredi dedov klopotca Pravijo, da je klopotec slovenska posebnost, da je pesem štajer- skih goric ih da ga je v vinograd treba postaviti nekako sredi avgusta, ko se grozdje prične mehčati. Posamezni vinogradniki so najbrž tudi tokrat storili tako, saj se tradiciji ne gre izneveriti za prazen nič. Na- vsezadnje, klopotec nima le okrasne vloge v vinogradu, temveč tudi koristno, saj naj bi odganjal nikdar site ptiče, hkrati pa s svojo pesmi- jo naznanjal bližajočo se jesen. Toda pri Mali Nedelji, zadnje čase se prebuja iz večdesetletne dremavice, so se letos na pobudo domačega Turističnega društva odločili še za nekaj več. Odslej bodo namreč vsa- ko leto sredi Male Nedelje postavili poseben — »uradni« klopotec večjih dimenzij ki bo poleg vseh že znanih funkcij opravljal še eno: oznanjal bo tako imenovano Malonedeljsko jesen. Pod tem imenom naj bi se v kraju, takoj po jesenskem spravilu, zvrstile razne priredi- tve, ki so v neposredni povezavi s kmečkim delom in življenjem na va- si. Letošnja prva bo govorila in pela o vinogradu, vinu, Martinu in martinovanju. Na posestvu znane malonedeljske družine Senčar so ga ob rob vinograda letos postavili prvič. Ni ravno vsem na očeh, kot bi bilo že- leti, zato pa ga je zaradi njegovih dimenzij tem bolj slišati daleč na- okoli ... vse tja do Gomile, torej do »predmestja« Juršinec. In res je pravi velikan! Njegove vetrnice ali »peroti«, kot pravijo, merijo kar štiri metre v dolžino, tudi gredlja je »kar nekaj za k sebi 'zeti«, »mac- Ijeki pa so gvišno eno kilo težki«. Koliko mora meriti »blaja, je ne va- žno«, le iz hrastovine mora biti, ki se oglaša s »tak debelim glasom«, da se ga za »eno celo viiro daleč čuje«. Sestaviti in postaviti takega orjaka seveda ni ravno mačji kašelj. Kar osem »vredi dedov« seje lep čas vrtelo okoli njega, preden so ga nasadili v ležišče vrh krepkega droga. Sledila je majhna slovesnost. Zapeli so ljudski pevci, ki so če- dalje bolj aktivni, zaigral domači harmonikar, osnovnošolci pa reciti- rali. Domačin Mihael Rostaher, ki je postal boter letošnjemu klopot- cu, pa je zbranemu občinstvu tudi govoril. In ko se je klopotec še oglasil, se je začela letošnja prva Malonedeljska jesen. Zaželimo ji obilico kulturnih plodov! Foto in besedilo I. C. 10 — NAŠI KRAJI IN LJUDJE 10. oktober 1991 - TEDNIK ORMOŽ Povojnih pobojev ni bilo .\'a minulem zasedanju ormoške občinske skupščine je s poročilom o svojem delu sklenila delovanje začasna komisija za zbiranje podatkot o povojnih pobojih, pravno dvomljitih procesih in drugih nepravilnostih. Komisija se je po zagotovitvah predsednika mag. Marijana Pregla lo- tila naloge z vso odgovornostjo. Zani- mala so jo zgolj povojna dogajanja, kljub temu da se nekatera dogajanja prepletajo s tistimi med vojno. Neposredno po vojni so se v ormo- ški občini dogajale krivice posamez- nikom, ni pa šlo za načrtovane večje akcije s ciljem, da se pohije ali obsodi večja skupina ljudi, ki se s tedanjo družbeno ureditvijo niso strinjali. Najpogosteje je šlo za dogajanja v zvezi z razlastitvijo premoženja, mo- goče pa tudi za ravnanje oseb, ki so leta 1945 iskreno verjele v tedanjo ideologijo. Čeprav je komisija izvedela za več primerov hudih krivic, ki so se posa- meznikom dogodile po vojni, pa na njeno presenečenje te osebe niso bile pripravljene izjav tudi podpisati. Nji- hovo pripovedovanje je bilo po mne- nju komisije sicer zelo prepričljivo, vendar pa je brez podpisa pravno ne- veljavno. Dogodilo se je, da so otroci svetovali staršem, naj izjave ne podpi- šejo, saj se ljudje še vedno bojijo, ker je bilo človeško življenje v teh letih le preveč pretkano s tesnobo. Mnogi pa nočejo podpisati, ker se ne želijo za- meriti svojim znancem, ki so bili po- sredno zajeti v ta dogajanja. Tako je komisija objektivizirala samo en pri- mer, ko je bila oseba tudi z dokumen- tacijo pripravljena dokazati, da je bi- la leta dolgo v zaporu, ne da bi ji bila izrečena sodba, zgolj zaradi tega, ker ni bila verbalno zadovoljna z razme- rami v tedanji JLA. V zaporu je bila ta oseba izenačena z drugimi zaporni- ki, ki so bili kaznovani zaradi umora in podobno. Druga oseba je komisiji opisala nepravilnosti in mučenje v le- tu 1947 od pripadnikov OZNE. Ni pa nobenih dokazov, da bi v or- moški občini pobijali nemške vojake, ki so se zatekli po pomoč k raznim kmetom. Komisijo so posebej zani- mala dogajanja v zvezi z otroki in nji- hovimi materami, ki so bile 1945 na- stanjeni približno dva meseca v ormo- škem gradu. Šlo je za 100 otrok, ki so jih verjetno pripeljali iz taborišča Sterntal. Žal je veliko oseb, ki so kaj vedele o tem primeru, že umrlo, med njimi tudi dr. Jurij Čarf. Komisija se je prepričala, da so številni Ormožani ravnali z zaprtimi otroki v okviru možnosti humano, dokler jim tega ni preprečila tedanja UDBA. Veliko otrok, ki so umrli za posledicami v gradu, je pokopanih na ormoškem pokopališču, ob tem pa je potrebno vedeti, da takrat ni bilo ustreznih hi- gienskih razmer in prehrane, da bi otroci lahko preživeli. Po dveh mese- cih so preostale otroke odpeljali iz Ormoža. Komisija je ustrezno dokumentaci- jo poslala Republiški komisiji za zbi- ranje podatkov o povojnih pobojih in drugih nepravilnostih. Vida Topolovec PREJELI SMO PREJELI SMO Vojaška agresija Jugoslovanske armade terja kazen Nikogar med nami še ni zapu- stil spomin na tako opevano JLA, ki so nam jo dolgih 45 let vtepali v glave, zlasti nam, ki smo bili po zakonu njeni vojaki. Nismo vojaki armade, ki bi kdaj- koli napadla svoj narod, svoje ljudi, so nam govorili. Pa smo za generalske obleke, našive, za ce- loten vojaški arzenal samo v Slo- veniji prispevali dobrih 30 odsto- tkov vsega potrebnega denarja. Prepričan sem, da ni nihče med nami, civilisti, niti malo slutil, koliko vojaškega arzenala je voj- ska nakopičila na slovenskem ozemlju. Orožja, ki je na. žalost namenjeno za ubijanje ljudi. Slovenci smo lahko vsaj v tem trenutku še prav srečni, da je pri nas trajala vojaška agresija vsega deset dni. Upamo lahko, da se »naša« vojska ne bo nikoli več vrnila v Slovenijo, da bi morila, rušila, ropala. Povsem drugače je v sosednji Hrvaški, kjer kljub prizadevanju Evropske gospodarske skupno- sti, Varnostnega sveta Združenih narodov in podpisom premirja med Miloševičem, Tudmanom, Kadijevičem še naprej divjajo hudi boji. Padajo žrtve, jugoslo- vanska vojska uničuje zdravstve- ne, šolske, kulturne ustanove, ne prizanaša niti cerkvam, domači- jam, tovarnam. Nobenega dvoma ni, da je za vse to kriv YU Husein Miloševič, ki si je kmalu potem, ko je uspel priti na oblast v Srbiji, vtepel v glavo, da želi ustvariti nekakšno Srboslavijo. Še danes mi je v ži- vem spominu, ko je po TV ekra- nu z vzvišeno grozečim glasom dejal, da kjer je Srb — tam je Sr- bija. Miloševiča lahko primerja- mo s Hitlerjem, le da je ta imel še večje želje, pa mu ni uspelo. Naposled si je sodil kar sam . . . Si bodo tudi Miloševič in njegovi generali? Miloševiču je uspelo za svoje umazano delo pritegniti celo ar- madne generale, med njimi žal tudi generala Broveta, ki ga je rodila in zibala slovenska mati. Škoda, da pri nas nimamo tak- šne oblasti, ki bi lahko te vojaške krvoloke pregnala iz vojaških fo- teljev. Menda je njihov cilj, da v zadnjih letih svojega življenja naredijo svojemu narodu čimveč gorja. Želijo se napiti krvi svojih bratov in sester ter domovino, ki jih je vse od konca druge sveto- vne vojne — 45 let — redila, oboroževala, spremeniti v ruševi- ne. Kdaj bomo vse te generale po- stavili pred ljudsko sodišče ter jim sodili, kot so sodili leta 1946 nemškim vojnim zločincem pred mednarodnim sodiščem v Niirn- bergu, ko je bila večina obsojena na smrt? Kajti vsak zločin mora biti kaznovan. Franjo Hovnik OBČINSKA ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ ORMOŽ Pred novo sezono Ormoška občina spada med kraje, ki so oddaljeni od večjih kultur- nih centrov. Je brez poklicnih kulturnih ustanot razen knjižnice, zato je dan \elik poudarek ljubiteljski kulturi, ki poteka » prosvetnih društvih in raznih skupinah, povezanih v Občinsko zvezo kulturnih organizacij. \jeno delo je bilo v minuli sezoni uspešno, o čemer govore številna uspe- la občinska in medobčinska srečanja. Pred OZKO je nova sezona. Volje do dela ne bo zmanjkalo. Pred nedavnim so imeli sejo predsedstva ter sprejeli osnutek programa _ dela za sezono 1991/92. Želijo, da o njem raz- pravljajo tudi v prosvetnih dru- štvih, ker v predsedstvu menijo, da mora biti program seštevek želja in interesov kulturnikov, prosvetnih društev in uporabni- kov te kulture. Program so razdelili na več de- lov. Prvega so imenovali Naša srečanja ali Srečanja kulturnih skupin. Medsebojna srečanja po- menijo tudi izobraževanje, ker društva in posamezniki na tak- šen način spoznavajo drug dru- gega in lažje ocenijo tudi svoje delo. Lansko leto so imeli pri OZ- KO Ormož finančne težave pri organizaciji gledaliških abonma- jev. Imeli so plan predstav, ven- dar so morali v začetku letošnje- ga leta z gledališčniki prekiniti vse pogodbe, ker preprosto ni bi- lo (ienarja: pridobiti so morali namreč kar 70 odstotkov dohod- ka, da so krili stroške posamezne predstave, ker pa je bilo stalno število obiskovalcev premajhno (na vsako predstavo je prišlo pri- bližno 60 do 70 obiskovalcev), fi- nančnega učinka ni bilo mogoče doseči. Zato so v lanski sezoni vabili gledališke predstave, ki so bile namenjene tudi osnovnim šolam, da so jih te vključevale v kulturni program. Takšna pred- stava so bili Butalci Mladinskega gledališča iz Ljubljane. Zanimi- vo je to, da ta popularna predsta- va zvečer ni naletela na takšen odziv odrasle publike, kot so ga pričakovali. »Klasičnih abonentov, ki so se odločili za nakup kart, je v Or- možu zelo malo — bilo jih je sa- mo 20. Če pa to primerjamo s Ptujem, ki ima petkrat več prebi- valcev, načrtujejo pa približno 100 abonentskih kart, menim, da je položaj podoben. Seveda pa je v naši dvorani 250 sedežev, ki jih je potrebno napolniti, kar pa je izredno težko,« je povedal To- maž Bolcar, strokovni sodelavec pri OZKO Ormož. »Pri OZKO smo se odločili za otroški abonma, saj je bil zadnji dve leti zelo uspešen. V njem so bile lutkovne in gledališke pred- stave za nižjo stopnjo in vrtce. V novi sezoni bomo ponudili kul- turni program tudi višjim razre- dom osnovnih šol in srednješol- cem. Ponujamo jim eno gledali- ško, dve glasbeni in tri filmske predstave. Tudi letos bomo orga- nizirali kulturni polep, saj je zelo popularen. Vedno nam uspe zbrati zadostno število ljudi za poln avtobus in potem se odpe- ljemo tja, kjer je kvalitetna gle- dališka predstava. Je pač tako, da če so ljudje pripravljeni dati denar za kulturne prireditve, raje dajo še nekaj več in potem dobi- jo resnično najboljše v lepih kul- turnih ustanovah v Mariboru in Ljubljani. Prejšnja leta smo se napotili tudi v Zagreb. Letos na- črtujemo s potepuškim abonma- jem ogled osmih predstav. Eno smo si že ogledali 13. septembra. To je bila predstava Hamleta v Mariboru, dolg še iz lanske sezo- ne. Ljudi smo že imeli prijavlje- ne, v Mariboru pa ni bilo več predstav,« je o abonmajih dodal Tomaž Bolcar. Letošnjo sezono bodo pri OZ- KO Ormož poskusili tudi s film- skim programom, kar pomeni, da bodo pripravljali izbor kvali- tetnih filmov. V Ormožu so se odločili, da bodo domačemu občinstvu vse- eno ponudili gledališke, glasbe- ne in filmske predstave. Med gle- dališke bodo uvrstili predvsem predstave amaterskih skupin iz manjših gledališč v Sloveniji, ki so jim finančno še vedno dose- gljive. V Ormožu potem pač ne bodo gledali mariborskih, celj- skih, ljubljanskih ali zagrebških gledališčnikov. Izjema so Celja- ni, ki so jih povabili decembra v okviru že omenjenega otroškega programa. Predstavili se bodo z Andersenovimi pravljicami za otroke. Februarja prihodnje leto pa bi se v mesecu kulture pred- stavili s Skritim dnevnikom Ja- drana Krta, ki je predvsem med mladimi izredno popularno delo. Na to predstavo ne bodo povabi- li samo otrok, temveč bi prišli skupaj s starši. To bo nova obli- ka sodelovanja in bo mogoče pri- spevala k boljšemu obisku pred- stav v naslednji sezoni. OZKO bo v letošnji sezoni or- ganizirala tri občinske seminarje za tista področja, za katera je največ zanimanja. Organizirali jih bodo konec tedna, ko je po mnenju kulturnikov najprimer- nejše. Uganka so še vedno finance. Upajmo samo, da bo finančni plan, ki je bil sprejet v začetku letošnjega leta, vzdržal. Opravili so vsa srečanja, pri tem pa so se obnašali varčno in tržno. Za vse prireditve in srečanja so uvedli vstopnino, kar ni bila značilnost prejšnjih let, in so tako veliko stroškov, ki so jih imeli pri orga- nizaciji raznih srečanj, pokrili z lastno dejavnostjo. »Kako bo v naslednjem letu je stvar skupšči- ne občine oziroma posluha za kulturno dejavnost,« je sklenil svoje razmišljanje o težavah lju- biteljske kulture Tomaž Bolcar. Tekst in foto: Vida Topolovec V sezoni 1991/92 bodo v or- ganizaciji OZKO Ormož pote- kala številna občinska, regij- ska in republiška srečanja. V Januarju 1992 ho območno srečanje lutkovnih skupin, v fe- bruarju občinsko srečanje odraslih Jolklornih skupin in ljudskih pevcev, v začetku mar- ca srečanje otroških Jolklornih skupin, proti koncu marca ob- činsko srečanje otroških gleda- liških skupin, v začetku aprila občinsko srečanje plesnih sku- pin, v sredini aprila območno srečanje otroških gledaliških skupin, v začetku maja občin- ska revija otroških in mladin- skih pevskih zborov, proti kon- cu maja občinska revija odra- slih pevskih zborov in vokalnih skupin. Kandidirali so tudi za organizacijo republiškega sre- čanja pihalnih orkestrov, ki bo potekalo v več krajih, vendar se bodo o tem odločali na re- publiški ZKO v LJubljani. Poučen izlet na Gradiščansko ■j člani aktiva sindikalnih aktivistov pri območnem svetu TSSS Ptuj so v okviru svojega programa dela bili v sredo, 2. oktobra, na poučnem izletu na Gradiščanskem v Avstriji. Za vse udeležence je bil izlet poučen iz' dveh razlogov: zgodovinar in član aktiva Andrej Fekonja ni samo nazorno predstavil Gradiščanskega (Bur- genland). temveč je ves čas vožnje govoril tudi o zgodovini krajev, skozi katere smo se vozili, in o pomembnih ljudeh, ki jih je ta ali oni kraj dal slovenskemu narodu, zgodovini in človeštvu. Drugič pa srečanje z mladim predsednikom Hrvaškega kulturnega društva na Gradiščanskem, ki je o delu društva in problemih hrvaške manjšine v A vstriji, na Slovaškem in Madžarskem govoril v gradiščanskem narečju, ki so ga Hrvati ohranili štiri stoletja. ___^_________________ „. _____ Ni odveč, da vsaj nekaj teh po- datkov posredujem tudi bralcem Tednika. Gradiščansko (Burgenland) je zvezna deleža v Avstriji z nekaj !'nad 270.000 prebivalci. Razpro- stira se ob madžarski meji od Prekmurja do Češko-Slovaške. Poleg večinskega nemškega pre- bivalstva živi v tej obmejni deželi okoli 35.000 Hrvatov, nekaj Madžarov in Ciganov. Slovencev praktično ni več, le imena števil- nih krajev pričajo, da je tod živel slovenski rod. Zaradi vojn s Turki in stalnih turških vpadov čez mejo v 16. stoletju je plemstvo začelo nase- ljevati Hrvate z ogroženih obmo- čij na ozemlje današnje Gradiš- čanske. Naselilo se je okoli 100.000 Hrvatov v trehvalih, to je bila skoraj četrtina prebival- stva takratne Hrvaške. Na iz- praznjenih območjih pa so se na- seljevali Srbi in Vlahi, ki so po- begnili pred Turki. (In prav na teh območjih danes divja krvava vojna med Hrvati in četniki, ki jm pomaga srboarmada.) Prvi postanek smo imeli v hr- vaški vasi Trajštof, kjer smo se srečali z mladim predsednikom Hrvatskega kulturnega društva Gradiščansko, študentom stoma- tologije Stankom Horvatom, ki je predsedništvo prevzel od svo- jega 85-letnega deda. Tudi on, ki je vodil društvo skoraj pol stole- tja, je želel priti na srečanje, ven- dar mu telesne moči tega niso več dovoljevale. Mladi Stanko' študirS sicer' v Zagrebu, govoril pa je v svojem gradiščanskem knjižnem jeziku, ki je nastal iz narečij, ki so jih prinesli pred 450 leti iz svojih krajev. Ta jezik močno spominja na staro slovenščino. Točnega števila gradiščanskih Hrvatov ni moč ugotoviti, oce- njujejo, da jih je še okoli 60.000: v Avstriji 35.000, na Madžar- skem nekaj nad 15.000 in nekaj čez 5000 na Slovaškem, kjer so kot manjšina najslabše organizi- rani. Hrvatsko kulturno društvo so ustanovili leta 1929 in ima svoje vaške organizacije po vsej Gradiščanski. Veliko zaslug za ohranitev njihovega jezika in kulture ima rimokatoliška cer- kev. Molitvenike in pesmarice imajo v hrvaščini, o tem smo se lahko prepričali na lastne oči. Kulturno društvo zastopa ži- vljenjske interese gradiščanskih Hrvatov v Avstriji in v medna- rodnih organih, pa tudi s koro- škimi Slovenci dobro sodelujejo. Daljši postanek smo imeli v Eisenstadtu — Željeznu in v turi- stičnem središču ob Nežider- skem jezeru, kar je bilo poveza- no z ogledom kulturnih in dru- gih znamenitosti. Vračali smo se čez Madžarsko. Na meji so nas madžarski obmejni organi precej zadržali. Temeljito so preiskali ne toliko nas izletnike in naše vrečke, temveč avtobus. Očitno so iskali orožje, in ker ga ni bilo, ga tudi najti niso mogli. Zaradi tega je bilo nekoliko manj časa za ogled krajev, kjer živi manjši- na gradiščanskih Hrvatov, in se- veda Porabja z našo slovensko manjšino. V Republiko Slovenijo smo se vrnili čez prehod na Hodošu, kjer pa je šlo vse brez zadržkov, izlet bo v spominu vsakega ude- leženca ostal lepo zapisan. F. Fideršek Oddolžitev spominu velikega slavista Frana Miklošiča Konec minulega tedna so sc najprej Mariborčani. \ sohoto pa še Prieki po- klonili spominu Frana Miklošiča, velikega slavista in jezikoslovca iz Radomerš- čaka pri Ljutomeru. V Ljutomeru, na Miklošičevem trgu so v soboto odkrili obnovljen spome- nik, kjer je prisotnim, predvsem članom Slavističnega društva, govoril slovenski minister za kulturo dr. Andrej Capuder. »Lepa prleška zemlja, kjer raste žlaht- na vinska trta, je morda »kriva« za vse, da je ta pokrajina dala slovenstvu velike može, kot so Edvard Kocbek, Fran Miklošič in dr. Ante Trstenjak. so bile med drugim njegove besede. Na Radomerščaku so v Miklošičevi rojstni hiši ob tej priložnosti odprli po- sebno spominsko sobo s številnimj spomini na velikega jezikoslovca^ ,. t i Vdč 6 Franu MiVlAšftuV prihodnji številki Tednika. ' VitoporoVfed- Stališča SDP do lastninske zakonodaje Stranka demokratične prenove opozarja, da lastninska zakonodaja predstavlja enega temeljev bodoče družbene ureditve Slovenije. Zato naroča svojim poslancem, da na novo besedilo zakona pripravijo amandmaje, ki bodo usmerjeli k temle ciljem: 1. da se zaposlenim zagotovi vsaj 35 odstotkov neplačane vrednosti družbenega kapitala !j pravi- co, da v tej vrednosti pridobe upravljalske delnice v svojem podjetju. Tako pravico bi kazalo omogo- čiti tudi upokojenim delavcem podjetja. 2. da se za vrednost neodplačanih delnic zapo- slenim ne zmanjšuje obseg neodplačanih delnic državljanov. 3. da se omogoči delavski odkup v vseh podjet- jih, ne glede na velikost. Pogoji odkupa morajo za- gotavljati, da se bodo zaposleni, ki imajo interes, lahko odločali za odkup. 4. da bodo predstavniki zaposlenih sodelovali pri upravljanju v vseh podjetjih. V podjetjih, kjer se bodo zaposleni odločili za delavske delnice in delavski^ odkup, ^lede na njjhov delež v družbe- liem kapitalu podietia. Dom kulture sredi Ormoža si s svojo »elitnostjo« ne more prislužiti do- volj sredstev za vzdrževanje. 5. da država na podlagi prenosa dela družbene- ga kapitala nase ne pridobi upravljalskih pravic v podjetju. Ta del družbenega kapitala je le rezervi- ran za končnega kupca, ki ga izbirajo predvsem podjetja sama. Dokler ta del družbenega kapitala ni prodan, naj ima država le pravico intervencije v primeru neuspešnega ali nezakonitega poslovanja oziroma pravico nadzora nad izvajanjem lastnin- ske preobrazbe v skladu z zakonom. 6. Kupnina za prodani družbeni kapital ne sme biti prihodek proračunov. Namensko se mora uporabiti v podjetju ali za razvoj gospodarstva. 7. Zemlja, ki je pogoj proizvodnje v kmetijskih podjetjih, se ne podržavi. 8. Delavci v kmetijskih predelovalnih obratih morajo biti glede lastninjenja v enakopravnem po- ložaju z drugimi delavci. 9. Investicijski skladi morajo v načinu nastaja- nja in upravljanja biti privatni skladi lastnikov nji- hovih delnic, ne pa paradržavni skladi. Ce večina teh zahtev ne bo upoštevanih, SDP priporoča poslancem, da pri glasovanju o dokon- čnem predlogu,zakona glasujejo proti njegovemu sprejemu. ^ ^ TEDNIK — 10. oktober 1991 ŠPORT — 11 Ptujske šahistke med vodilnimi na prvem državnem prvenstvu ŠAH Kot smo /f poročali, na Ptuju * organizaciji Šahovsiiega društva Ptuj poteka I. državno pr- venstvo republike Slovenije za članice, lekmu- jejo vsak dan od I5,M} do 2l,M) » prostorih no- vega hotela MilR\. Že ob prihodu so bili udeleženke ter drugi gostje deležni prijetnega sprejema tega mladega hotelskega kolektiva. Uradna otvoritev je s prijetnimi občutki prevevala vse prisotne, kar so izrazili vsi go- vorniki — podpredsednik Šahovskega dru- štva Ptuj Slavko Brglez, direktor hotela MI- TRA Drago Kaučič, predstavnik Športne zveze Ptuj Vlado Cuš in posebej še predsed- nik Šahovske zveze Slovenije Milan Kneže- vič. Ob tej priliki je slednji predal priložno- stna darila letošnji pionirski pr\akinji Jugo- slavije Kiti Grosar, darila iz Papirnice ALF pa še drugo- in tretjeuvrščenima s tega prven- stva Petri Ipavec in Zvezdani Žugaj ter mla- dinski viceprvakinji Jugoslavije, domačinki Aniti Ličina. Šahovsko društvo Ptuj je ob tej priliki v znak zahvale za 20-letno uspešno vo- denje društva izročilo sliko šahista Bojana Lubaja predsedniku Šahovskega društva Ptuj Milanu Kneževiču. Prvega državnega prvenstva se udeležuje 12 najboljših šahistk Slovenije. Pričele so iz- redno borbeno. Dva zaporedna poraza na sa- mem začetku je morala priznati pionirska pr- vakinja Kiti Grosar, odlično pa sta startali domačinki Anita Ličina in Narcisa Mihevc. Tudi Simona Orel, ki je leta 1986 na Ptuju os- vojila naslov prvakinje Slovenije, je dobro pričela, prav tako tudi najmlajša udeleženka, 15-letna Petra Ipavec. Prvenstvo bo dokaj naporno tako za šahist- ke kot za glavnega sodnika Borisa Rojica ter njegova pomočnika Jožeta Voglarja in Borisa Zlendra, saj bo v devetih dneh potrebno odi- grati 11 kol. Ker bo uvrstitev na prvenstvu eden glavnih kriterijev za sestavo slovenske reprezentance, ki bo v primeru priznanja Slo- venije naslednje leto nastopila na olimpiadi na Filipinih, je pričako\ati še večjo borbe- nost. Ob vsem velja omenili še to, da je kljub težkim časom bilo dovolj sponzorjev, ki so kakorkoli pomagali pri izvedbi in organizaci- ji tega prvenstva. To so zraven Šahovske zve- ze Slovenije in Šahovskega društva Ptuj ter hotela MITRA še: Rent-a-car Caissa iz Ptuja, Papirnica Alf. Rimljan, Trika, Tandem, Si- mam. Projekta inženiring. Fmona-Merkur, Mercator-Izbira-Panonija Ptuj, Skupščina občine Ptuj, Športna zveza Ptuj, Opte Ptuj, Union in Intercake Ljubljana in kot glavni sponzor Optimizem, d.o.o.. iz Postojne. Rezultati: 1. kolo: Pongrac —Petek 0:1, Ličina—Ma- rušič remi, Košir—Ipavec remi, Grosar - Mi- hevc 0:1, Kordež Krmelj 0:1, Žugaj Orel 0:1. 2. kolo: Petek - Orel remi, Krmelj Žugaj 1:0, Mihevc-Kordež 1:0, Ipavec-Grosar 1:0, Marušič Košir remi, Pongrac Ličina 0:1. 3. kolo: Ličina —Petek 1:0, Košir—Pon- grac 1:0, Grosar—Marušič 1:0, Kordež—Ipa- vec 0:1, Žugaj Mihevc 0:1, Orel Krmelj 1:(). 4. kolo: Petek—Krmelj remi, Mihevc— Orel remi. Ipavec —Žugaj 1:0, Marušič— Kordež 1:0, Ličina-Košir remi in Pon- grac—Grosar 0:1. Po štirih kolih vodita Mihevčeva in Ipavče- va 3,5, sledijo Ličina in Orel 3. Košir in Kr- melj 2,5, Petek, Maruši, Grosar 2, Pongrac, Kordež, Žugaj 0. Silva Razlag ROKOMET Drava že drugič zmagala! v slovenski superligi so odigra- li drugo kolo, z dvema zmagama pa so na vrhu Kolinska Slovan iz Ljubljane, Pivovarna Laško iz Ce- lja in Drava iz Ptuja. Uvrstitev oziroma dve zmagi Drave sta pre- cejšnje presenečenje, saj so se Ptujčani v najmočnejšo državno ligo uvrstili kot zadnji, dvanajsti. Seveda pa je prvenstvo dolgo in bo na lestvici še precej sprememb. Kljub temu pa si igralci Drave za odličen začetek zaslužijo čestitke in bistveno boljši obisk na tek- mah. Prejšnji teden pa so na našem območju gostovali igralci Med- veščaka iz Zagreba, ki zaradi voj- ne ne morejo vaditi doma. Gosti- li so jih v Ptuju in Ormožu, kjer so odigrali tudi prijateljski tek- mi. V sredo so v Ptuju s 30:24 premagali Dravo, v četrtek pa v Ormožu s 33:21 domače člane. V tretjem kolu superlige se bo- do igralci Drave v gosteh pome- rili s Preddvorom, Ormož v slo- venski ligi z Mokercem, Velika Nedelja pa v svoji dvorani z dru- go ekipo Pivovarne Laško. DRAVA-USNJAR 25:22 (14:7) Ptujčani so prvi polčas sobot- ne tekme v dvorani Center odi- grali izvrstno in zato kar sedem zadetkov prednosti. Drugi del pa so začeli premalo zbrano tako v obrambi kot v napadu in borbeni gostje iz Šmartnega pri Litiji, lanski drugoligaši, so sredi pol- časa celo izenačili na 15:15. Ven- dar domačini niso dovolili prese- nečenja. Še pravočasno so se zbrali in tekmo zasluženo dobili. Blizu 200 gledalcev seveda ni bi- lo navdušenih, vendar pa le gre za kakovostno ligo z dobrimi eki- pami, kjer so obdobja manj priv- lačne igre normalna. Tekmo sta vodila Kalin in Korič iz Ljublja- ne, ki sta domačine izključila de- setkrat, goste pa le trikrat. DRAVA: Koštomaj, Žuran, Kramberger. Vugrinec, Terbuc 2, Pucko 3, Simac 7, Osterc 2. Ram- šak 4, Sagadin 3. Hrupič 4, Pinta- rič. V drugem kolu slovenske lige je Velika Nedelja s 17:20 izgubi- la v Izoli, Ormož pa je v Veliki Nedelji s 23:19 premagal Krško. VELIKA NEDELJA: Korpar, Zorli 2, Gregorič 4, Ivanuša, Tro- fenik. Marin 1, Šoštarič I, Sok, Boksa 1, Lah 8, Kumer, Kovačič. ORMOŽ: Šulek, Antolič I, Štu- hec, Fridrih, Djarmati 1, Prapro- tnik 1, Grabovac 3, Rajh 9, Po- točnjak. Zabavnik 8, Hedžet, Vaupotič. V vzhodni skupini druge slo- venske lige so mladi igralci Dra- ve v Ptuju v borbeni in razburlji- vi tekmi presenetljivo z 22:21 premagali člane Radgone. I. kotar Trenutek s kakovostne tekme Drava —Medveščak v Ptuju (Foto: 1. ko- tar) ODBOJKA Ozon najboljši v športni dvorani Center je potekal prvi ženski odbojkarski tur- nir, na katerem so sodelovale ekipe Vital iz Ljubljane, Pomurje Mur- ska Sobota, Ljutomer in Ozon iz Ptuja. Vsa srečanja so bila zelo zani- miva, prikazana je bila dobra odbojka, tako da so — žal maloštevilni — gledalci lahko uživali. Vse ekipe so se predstavile s precejšnjim znanjem in požrtvovalnostjo. Največ so pokazale igralke Ozona: vsa srečanja so gladko dobile in zasluženo osvojile zmagovalni pokal. Igralkam Ozona se pozna, da vadijo trikrat tedensko pod vodstvom znanega odbojkarskega strokovnjaka Edija Dolinska. Najboljši igral- ki na turnirju sta bili Vera Jamšek in Marija Ploj, obe iz ekipe Ozona. Rezultati: Vital —Pomurje 1:2, Ljutomer—Vital 0:2, Ozon —Vital 2:0, Ozon —Pomurje 2:0, Ozon —Ljutomer 2:0 in Pomurje—Ljutomer 0:2. Končni vrstni red: I. Ozon — 6 točk, 2. Vital - 2 točki, 3. Ljuto- mer — 2 točki in 4. Pomurje — 2 točki. V nedeljo, 13. oktobra, ob 10. uri se bodo igralke Ozona v prvem kolu II. slovenske odbojkarske lige v športni dvorani Center srečale z enim od kandidatov za sam vrh, ekipo Črne. Že sedaj vas igralke vabijo, da si srečanje ogledate v čim večjem številu in s svojim navijanjem pripo- morete k uspehu ekipe. j ^ Vindiš sedmi v Bariju V italijanskem Bariju je domači at- letski klub izvedel tek na 14 km. Udeležba je bila na zelo visoki ravni, saj so se ga udeležili .številni tekmo- valci s svetovnega prvenstva v atletiki v Tokiu. Med udeleženci je bil tudi ptujski maratonec Mirko Vindiš. V zelo močni konkurenci je osvojil sed- mo mesto. Zmagovalec teka je bil sve- tovni prvak iz Tokia na 10.000 m Ta- nui iz Kenije. 1. Z. DF.JAN IN VANJA MLADINSKA PRVAKA Na stadionu v Šiški so se merili mla- di atleti in atletinje /a nasloe prvakov Slovenije v mladinski kategoriji. Orga- nizatorju tekmovanja, IBL-Olimpiji, se je prijavilo 250 tekmovalcev iz vseh slovenskih atletskih klubov. Med na- stopajočimi je bilo tudi 10 mladih atle- tov Atletskega kluba Ptuj, ki so zelo uspešno končali atletsko sc/ono. Pomembno je omeniti uvrstitve mlajše mladinke Vanje Kotar, kije bi- la v teku na 800 m pr\a in je postala prvakinja, v teku na 400 m pa je os- vojila tretje mesto. Pri mladincih mo- ramo omeniti uvrstitve Dejana Do- kla. ki je kroglo sunil 15,83 m, drugo- uvrščeni Peter Loboda (ŽAK Ljublja- na) pa je zaostal za 1.03 m (14,80 m). V metu diska je Dejan osvojil drugo mesto z 39,72 m. F^rugo mesto je v troskoku osvojil Niko Kokot (13,32 m), tretje pa Romana Sege v metu diska (32,62 m). Rezultati ptujskih tekmovalcev — mladinci: daliava: 4. Niko Kokot 644; 1500 m': 6. Robert Prelog 4:09,53. 1 1. Andrei Makovec 4:20,50; 400 m; 5. Milan Krajnc 52,36, 7. Kristian Pralija 53,13; krogla: 1. De- jan Doki 15,83 m; 4 X 100 mladinci: 8. Ptui 46,54; troskok: 2. Niko Kokot 13,32: 200 m: 10. Milan Krajnc 23,97, 22. Kristian Pralija 24,77; 800 m: 4. Robert Prelog 1:57.71, 9. .Andrei Makovec 2:02,37; disk: 2. De- jan Doki 39,74; mladinke: 100 m: 4. Tanja Rozman 12,83; 400: 3. Vanja Kotar 58,56; disk: 3. Romana Sega 32,62; 200 m: 4. Tanja Rozman 26,39; kopje: 6. Romana Sega 36,78; 800 m: I. Vania Kotar 2:19,17. I. Z. Z RUDIJEM NA IZLET v Spodnjo w Sčavnico Priljubljen organizator izletov Rudi Košir vas tokrat vabi, da obiščete turistično kmetijo Ben- kovih v Spodnji Ščavnici. Izlet bo v soboto, 19. oktobra. Odhod iz Ptuja bo ob 7. uri, pot pa bo izletnike vodila prek Lenarta in Trat do avstrijske Radgone, kosi- lo bo pri znani turistični kmetiji. Tam bo tudi veselo popoldne ob glasbi, plesu in humorju. Cena izleta je 350 dinarjev. Vse infor- macije je mogoče dobiti vsak dan v Volkmerjevi 7 ali na tele- fonski številki 771-253, kjer se lahko za izlet tudi prijavite. Naslednji izlet, ki ga Rudi pri- pravlja, je ob martinovanju. NOGOMET Središču ne gre v območni nogometni ligi so Središčani znova izgubili, tokrat jih je v Središču s 3:2 premagala ekipa iz Veržeja. Bistriški Impol je z enakim izidom na svojem igrišču premagal Turnišče. V prvi medobčinski ligi so bili v šestem kolu doseženi naslednji izidi: Pragersko —Gorišnica 2:0, Dra- va—Skorba 3:1, Hajdina Slovenja vas 1:2, Preskrba Boč —Gerečja vas 1:3, Bukovci —Aluminij 1:3 in Dornava —Stojnci 0:3. Še rezultati v drugi ligi: Zgornja Polskava —Grajena 3:3, Rogoznica —Markovci 1:0, Hajdoše- Mla- dinec 0:0, Leskovec—Podvinci 2:2, Apače —Tržeč 3:4 in Spodnja Polskava-- Videm 3:3. JESENSKI KROS Zanimivo tekmovanje športna zteza občine Ptuj in Atletski klub Ptuj sta organizirala na stadionu l)ra\e občinski jesenski kros /a osnotne in srednje šole občine Ptuj. I deležih se ga jc okrog M(l pionirja in pionirk iz IH osnotnih šol ter 60 srednješolce*, tako da je bil t četrtek na stadionu Draie prati ži>/a\, kajti /rasen učence*, ki so tekmo\a- li, so bili še starši teknunalce*. učitelji in športni pedagogi, ki so prišli * popoldan- skih urah bodrit najuspešnejše tekmotalce * *seh kategorijah. kros je tvljal za sesta\o občinske reprezentanci', ki ho nastopila 12. oktobra na republiškem jesenskem krosu t Mariboru. Jesenski kros spada * program mno- žičnih rekreativnih akcij » občini Ptuj pod geslom Ra/gibajmo /itljenje. Rezultati; mlajši pionirji, letnik 79 — 1000 m: 1. Jure Hajšek, Cirkovce, 2. Boštjan Hriberšek, Franc Osojnik. 3. Boštjan Kozel, Tone Žnidarič: ml. pionirke, letnik 79 - 1000 m: 1. Barbara Ga- čnik. Tone Žnidarič, 2. Jožica Vo^ri- nec, Videm, 3. Nataša Rižnar, T. Žni- darič: ml. pionirji, 78 — 1000 m: 1. Damjan Bezjak, T. Žnidarič, 2. Igor Perkovič, Cirkovce, 3. Simon Puhar, T. Žnidarič; ml. pionirke, 78 — lOOOm: 1. Simona Kodrič, Podleh- nik-Žetale, 2. Nataša Kocuvan, T. Žnidarič, 3. .Andreja Horvat, Videm: st. pionirji 77 — 1000 m: 1. Milan Ju- rič, F. Osojnik, 2. Igor Pesek, Hajdi- na, 3. Ivan Hliš, T. Žnidarič: st. pio- nirke, letnik 77 - 1000 m: 1. Marjet- ka Vaupotič, Videm, 2. Olga Šajnovič, Dornava, 3. Tanja Cafuta, Videm; st. pionirke, letnik 76 — 1000 m: 1. Boja- na Bigec, Fodlehnik-Žetale, 2. Maja Tuš, gimnazija, 3. Jolanda Hentak, strojna; ml. mladinci, letnik 74/75 — 2000 m: 1. .Andrej Makovec, strojna, 2. Janez Kumer, kmetijska šola, 3. Kristjan Pralija, gimnazija; mlajše mladinke, 74/75 - 1000 m:l. Vanja Kotar, gimnazija, 2. Nataša Pšajd, ekonomska šola, 3. Alenka Bedrač, gimnazija; st. mladinci, letnik 72/73 - 3000 m: 1. Robert Prelog, AK Ptuj, 2. Janez Obran, kmetijska šola, 3. Franci Jerenko, strojna šola; st. mla- dinke, 72/73 - 2000 m: 1. Danica Mere, ekonomska šola, 2. Brigita Ma- rinič, ekonomska šola, 3. Sonja Ma- sten, gimnazija. Vseekipno — učenke: I. Videm. 2. T. Žnidarič, 3. Podlehnik-Žetale, 4. Olga Meglic, 5. Cirkovce, 6. F. Osoj- nik, 7. Cirkulane, 8. Leskovec, 9. Haj- dina, 10. Destrnik, 11. 1. Spolenak. Vseekipno dijaki: 1. Strojna, 2. Kmetijska, 3. Gimnazija. Starejši pionirji — letnik 77: I. T. Žnidarič, 2. Olga Meglic, 3. Maj- šperk, 4. Hajdina, 5. Podlehnik-Žeta- le, 6. Cirkovce, 7. Dornava, 8. Videm, 9. Destrnik, 10. Grajena, 11. Lesko- vec, 12. Kidričevo, 13. Cirkulane, 14. 1. Spolenak. Ml. pionirji - letnik 78: 1. T. Žni- darič, 2. Hajdina, 3. F Osojnik, 4. O. Meglic, 5. Podlehnik-Žetale, 6. Vi- dem, 7. Cirkovce, 8. Dornava, 9. Le- skovec, 10. Grajena, 11. Cirkulane, 12. Juršinci, 13. Kidričevo, 14. Mar- kovci, 15. I. Spolenak, 16. Gorišnica, 17. Destrnik. .Ml. pionirke - letnik 78: 1. Pod- lehnik-Žetale, 2. T Žnidarič, 3. Vi- dem, 4. Leskovec, 5. Cirkovce, 6. Gra- jena, 7. Cirkulane, 8. O. Meglic, 9. Juršinci, 10. F. Osojnik, 11. Hajdina, 12. Destrnik. 13. Dornava, 14. Mar- kovci, 15. Kidričevo. 16. I. Spolenak. St. pionirke — letnik 77: I. Videm, 2. Dornava, 3. O. Meglic, 4. Podleh- nik-Žetale, 5. T. Žnidarič, 6. Cirkula- ne, 7. I. Spolenak, 8. F. Osojnik, 9. Hajdina, 10. Cirkovce, 11. Destrnik, 12. Juršinci. Ml. pionirji — letnik 79: 1. F. Osoj- nik, 2. T. Žnidarič, 3. Cirkovce, 4. Podlehnik-Žetale, 5. Videm. 6. O. Me- dic, 7. Majšperk, 8. Leskovec, 9. Ki- dričevo, 10. Dornava, II. Markovci, 12. Hajdina, 12. Destrnik, 14. Graje na, 15. Cirkulane, 15. I. Spolenak. Ml. pionirke — letnik 79: 1. T. Žni- darič, 2. Videm, 3. Cirkovce, 4. Pod- lehnik-Žetale, 5. O. Meglic. 6. Kidri- čevo, 7. Destrnik, 8. F. Osojnik, 9. Hajdina, 10. Leskovec, II. I. Spole- nak, 12. Gorišnica, 13. Cirkulane, 14. Dornava. l.Z. NAMIZNI TENIS Čerčetova prva, Brodnjak drugi v soboto, 5. oktobra, so potekali TOP 20 za mladinke (v Kranju) in mladince (v Mariboru). V Kranju sta igrali v drugi skupini Čerčetova in Mlakarjeva. Čer- četova je z izrednimi igrami premagala vse svoje nasprotnice gladko z 2:0 in presenetljivo zasedla prvo mesto, slabše pa je igrala nekoliko bolna Mlakarjeva ter zasedla peto mesto. Fantje so na TOP 20 igrali v Mariboru. V drugi skupini je odli- čno igral Blaž Brodnjak. Zasedel je drugo mesto, z malo športne sreče bi bil lahko celo zmagovalec. Vendar bodimo realni: uspeh dveh igralk in igralca na TOP 20 RS je nepričakovan, saj nismo planirali takšnih uvrstitev, vendar so Tanja, Petra in Blaž postavili napovedi na glavo. Iskreno čestitamo; ta uspeh je res njihov do sedaj najboljši do- sežek. L P. Kakovosten judo v Celju člani J K Drava so v začetku prvenstva v prvi republiški ligi na- stopili na turnirju v Celju. Zelo kakovosten in zanimiv je bil dvoboj domačinov s Ptujčani, ki so ga tesno dobili Celjani iz ekipe Ivo Reya, rezultat je bil 8:6 (35:30). Posamične borbe: Zmrzlak — Harter 0:2 (0: 10), Cuk - Senekovič 2:0 (10:0), Beltram - Dobovišek 2:0 (10:0), Imamovič — Tomažič 2:0 (10:0), Sadžak - Leščak 0:2 (0:10), Pliber- šek - Letonja 0:2 (0:10), in Anderle Murko 2:0 (5:0). V drugem nastopu so Ptujčani s 13:1 odpravili Branik iz Maribora. Dodajmo še, da je Andrej Murko na nedavnem tekmovnaju za Baumgartneijev pas v Mariboru z odličnimi nastopi osvojil tretje me- sto. ....... -......_______l±. OBČINA PTUJ SEKRETARIAT ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI razpisuje JAVNI NATEČAJ za opravljanje posebnih prevozov za učence osnovnih šol v šolskem letu 1991-1992 na naslednjih relacijah: 1. Turški Vrh —Dubrava — Drenovec—Dubrava—CIRKULANE m nazaj 2. Lovrenc-Apače-KIDRIČEVO in nazaj 3. Sela-VIDEM PRI PTUJU m nazaj 4. Podvinci-Veiovlek-DORNAVA m nazaj 5. Lasigovci —DORNAVA m nazaj 6 Mestni Vrh-PTUJ in nazaj 7. Borovci-Sobetinci-MARKOVCI m nazaj 8. Dolena-PODLEHNIK-ŽETALE-Nadole-ŽETALE • 9. PODLEHNIK-Dolena 10. Gruškovje-PODLEHNIK m nazaj 11. Tibolci —Cunkovci—Zagojiči —Muretinci-GORIŠNICA m nazaj 12. Starošince~Sp Gaj-CIRKOVCE m nazaj 13. Podlehnik-DELA-Ptuj-SELA-Tržec Na natečaj se lahko prijavijo vse pravne m fizične osebe, ki izpolnjujejo pogoje za javni potniški promet. V ponudbi je potrebno navesti 1. ceno prevoza po kilometru 2 število "praznih kilometrov« pn posameznih progah 3 druge dodatne ugodnosti Zaželeni so predlogi za racionalizacijo vožnje v smislu zmanjšanja števila »praznih kilo- metrov- V teh primerih je možen tudi poznejši pričetek pouka Ponudbe je potrebno poslati v zaprti kuverti na naslov; OBČINA PTUJ, Sekretariat za družbene dejavnosti, v 8 dneh po objavi. O izidu natečaja bodo vsi udeleženci obveščeni v 8 dneh od preteka roka za oddajo po- nudb Številka: 147-1/91-13 Datum: 4/10-1991 SEKRETARIAT ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI 12 - NEKOČ IN DANES 10. oktober 1991 - TEDNIK PREOSTAVUAMO AVTORJA NADAUEVANKE TOPOVSKA KRMA V NEMŠKI VOJSKI FRANCA FIDERŠKA Po sili vojak t ranča Fiderška našim bralcem ni treba posebej predstavljati. Po- znate ga kot nekdanjega odgovornega urednika časopisa, odkar pa je v pokoju, pa kot avtorja nadaljevank o vojnih in povojnih časih v našem, domačem okolju. F.na teh, ki jo zdaj prebirate, je POPOV Sh A KRMA V \FMŠKI VOJSKI. Tudi Franc Fideršek je bil eden tistih, ki so jih leta 1942 nasilno mobilizirali v nemško vojsko. Kdaj so šli prvi slovenski fantje in možje v nemško vojsko, kdaj so mobilizirali vas? F. Fideršek: Prve redne rekru- tacije so bile junija 1942, na Go- renjskem mesec kasneje. Na Spodnjem Štajerskem so najprej mobilizirali letnike 1923 in 1924. Letniki 1924 so bili čez en mesec že vpoklicani v nemško državno delovno službo, letniki 1923 pa so bili konec julija vpoklicani že v redno nemško vojsko. Jeseni leta 1942 so bili vpoklicani letni- ki 1922, 1921 in 1920 ne vsi, ostali decembra istega leta sku- paj z letniki 1924, ki so se takrat vrnili iz delovne službe. Ker sem letnik 1924, sem bil vpoklican v nemško delovno službo 7. julija 1942 in 7. decembra v nemško vojsko. Borili ste se na ruski fronti... Franc Fideršek: Bil sem pri sa- mostojnem pionirskem bataljo- nu, na fronto sem prišel konec julija leta 1943 na odsek severno od Belgoroda ob reki Doneč. To je bil čas, ko se je končala nem- ška ofenziva, imenovana Citade- le, v kateri so Nemci doživeli po- raz in so se morali umakniti, bil pa je tudi čas tik pred začetkom ruske ofenzive, ki se je začela 3. avgusta leta 1943. Vas je bilo strah? Imeli ste ko- maj osemnajst let... F. Fideršek: To je težko opisa- ti. Kljub vsem vajam, prejšnjemu drilu in seznanjenostjo s tem, kaj vse lahko človek pričakuje, je bi- lo to prvo srečanje s smrtjo na vsakem koraku, ko treskajo okoli tebe na vsakem koraku grana- te .. . Težko je to opisati. Šele po nekaj mesecih se človek temu privadi . . . Potem ste bili ranjeni... F. Fideršek: Ranjen sem bil 23. oktobra leta 1943, južno od Kije- va. Granata iz ruskega minome- talca je mojo glavo zgrešila le za pol metra, kljub temu mi je raztr- gala čelado, prebila desni laket in na obrazu sem imel vse polno jeklenih drobcev in peska. Poškodbe so bile hude — koli- ko časa ste se zdravili? F. Fideršek: Zdravil sem se de- set mesecev po raznih lazaretih. Najprej nepokreten dva meseca v vojnem lazaretu na območju Ukrajine, pozneje pol meseca v Lublinu na Poljskem, potem pa v raznih nemških lazaretih, največ v NVirtsburgu in njegovi okolici. Kdaj ste končno spet stopili na domači prag — invalid . . . F. Fideršek: F*o atentatu na Hitlerja leta 1944 je kapitulirala Romunija, v Italiji se je fronta hitro pomikala proti severu, Pa- riz je padel, zavezniki so prodira- li proti Renu in mislili, da bo Nemčija vsak čas kapitulirala. Menil sem, da je čas, da čimprej pridem domov. Zaprosil sem za predčasno odpustnico iz lazare- ta. 19. avgusta sem zaprosil in 25. avgusta sem že odpotoval. Dopust sem dobil do Maribora, od tam pa sem na »črno« prišel domov. Doma sem potem ostal do konca vojne. Že drugi večer po vrnitvi do- mov sta me obiskala dva partiza- na, vojni referent Žetalski Joža in njegov spremljevalec. Žetalski Joža si je ogledal mojo roko in mi očital. — Prav ti je, zakaj si se pa boril proti našim bratom. Poz- neje, septembra, ko je bil na na- šem območju tretji bataljon Šer- cerjeve brigade, me je mobiliza- cijska skupina odpeljala koman- dantu bataljona, ki se je z menoj zelo prijazno pogovarjal in ugo- tovil, da za boj res nisem sposo- ben. Kako so gledali na vas, nemške vojake, po osvoboditvi? F. Fideršek: Nisem čutil, da bi bil zaradi tega posebej zaposta- vljen. Sodeloval sem v krajev- nem odboru OF in na volitvah leta 1945 sem bil izvoljen za taj- nika krajevnega narodnoosvobo- dilnega odbora. Nisem se pa mo- gel potegovati za kakšen vodilni položaj ali za izredno šolanje; tu so res imeli prednost borci NOB, ne pa bivši nemški vojaki. Ste invalid nemške vojne. Vam je kdaj kdo priznal status invali- da? F. Fideršek: Ne. V letih 1952 — 53 se je začel popis invali- dov, ustanavljala so se dru- štva . . ., vendar je ta »pomlad« trajala zelo kratek čas. Prišla je druga direktiva, evidence je Ozna zaplenila in o tem se ni smelo nič več govoriti. To je bilo obdobje, ko so se izboljšali od- nosi s Sovjetsko zvezo. Jugosla- vija pa se je pripravljala na pri- znanje Vzhodne Nemčije. Se vam je zgodila krivica? F. Fideršek: Glede invalidno- sti prav gotovo. Ko sem v neki anketi leta 1953 navedel, da sem kot invalid nemške vojske urad- no nepriznan, so morali moje do- kumente poslati v Ljubljano na preverjanje, češ kako si upam ne- kaj takega napisati. Prilagodil sem se razmeram in šel v admini- strativni poklic, tako da me moja invalidnost ni ovirala pri delu. Je po vojni bila razlika med va- mi, ki ste prišli neposredno iz nemške vojske, in tistimi, ki so se kot nemški vojaki vrnili iz ruske- ga ujetništva? F. Fideršek: Bila je razlika. Ti- sti, ki jim je uspelo pobegniti iz nemške vojske in se vključiti v NOB, so bili obravnavani enako kot partizani, le v vojaško šolo niso mogli. Za takšne, kot sem bil jaz, ki sem predčasno slekel vojaško uniformo . . . mislim, da nisem posebej zapostavljen. Ti- ste pa, ki so se po vojni vračali iz angloameriškega ujetništva, so malo manj »gledali po strani«, bili pa so sumljivi, češ da naj bi bilo med njimi veliko angleških vohunov. Tiste, ki so se vračali iz ruskega ujetništva raztrgani, bo- si, sestradani, so večkrat maltre- tirali, zasliševali, zakaj so se bo- rili proti Sovjetom, kaj so tam delali, marsikaterega so v tabo- rišču tudi likvidirali, še posebej, če je dobil kot nemški vojak kak- šno odlikovanje; očitali so jim tudi zakaj se niso prijavili v Ju- goslovansko brigado v Sovjetski zvezi ... Po resoluciji Informbi- roja pa tisti, ki so bili v tej briga- di, niso upali povedati, da so bili v njej, ker so jih imeli za potenci- alne vohune. Dolga leta ste delali na komite- ju Zveze komunistov, veljali za partijskega človeka. Kako danes spremljate vse te spremembe? F. Fideršek: Zdi se mi, da je to logično nadaljevanje zgodovine. Vse, kar je bilo pred prvo sveto- vno vojno, kar sem sam doživljal med obema vojnama, pred začet- kom druge, med drugo svetovno vojno, pa leta po vojni ... zdi se mi, da je neka zakonitost, da se morajo od časa do časa stvari spremeniti, da lahko pokažejo ljudje tisto svoje v značajih, kar so prej prikrivali . . . Vedno pa sem bil za napredek in podpiral tiste usmeritve in tiste ljudi, ki so se zavzemali za večjo demokraci- jo, za večjo sproščenost . . . Ni- koli nisem bil zagovornik neke trde roke. Zdi pa se mi nepošte- no, da bi zdaj rekel, da sem dru- gače mislil, da hočem v kakšno drugo stranko. To se mi ne zdi značajno, ker sem vedno podpi- ral tisto najnaprednejše, kar je bilo v takratni Zvezi komunistov. Status nekdanjih nemških voja- kov pri nas? F. Fideršek: V vseh teh letih se jim je godila velika zgodovinska krivica. Gre za dve videnji. Vide- nje iz Ljubljane, ki je bolj tako imenovano kranjsko mišljenje, ki na nek način podcenjuje Štajer- ce, in na drugi strani stališča Be- ograda. Na ravni zveze je bilo težko razumeti, da je bil majhen del Slovenije priključen nemške- mu rajhu. Ko je Jugoslavija pri- znala Nemško demokratično re- publiko, je prekinila odnose z Zvezno republiko Nemčijo in od takrat naprej se zadeve okrog nemških vojakov niso več reševa- le. Šele pozneje, po letu 1969, se je začelo — ilegalno sicer — do- puščati, da so se lahko nekdanji nemški vojaki začeli obračati na nemški preskrbovalni urad in druge nemške urade, da so si uredili neko minimalno rento iz Nemčije. Ta renta je bila trikrat nižja, kot je bila renta /a enako invalidnost v Nemčiji za nemške državljane. Ce bi namreč našim nemškim invalidom dajali enako rento kot nemškim, bi to znatno presegalo invalidnino, ki so jo pri nas dobivali borci, in to bi lahko ustvarilo politično nape- tost. Je torej čas, ki ste ga preživeli v nemški vojski, izgubljen čas tudi v smislu priznanja invalidnine, de- lovne dobe... F. Fideršek: Velika krivica je bila, da so vsi tisti, ki so bili mo- bilizirani v nemško vojsko, pa se niso vključili v NOB, izgubili tu- di tisto delovno dobo, ki so jo imeli pred vpoklicom v nemško vojsko. To je zdaj z dopolnjeno zakonodajo že odpravljeno, ven- dar je do lani to še veljalo. Nem- ške vojske pa ni nobenemu nihče priznal, razen delno pri služenju vojaškega roka: tisti, ki so bili dve leti v nemški armadi, so šli na dosluženje vojaščine za pol leta. Odhod v Nemčijo pri sedemnaj- stih letih in pol, fronta, invalid- nost ... Vse to zapusti v človeku grenak priokus, takrat so se ver- jetno končale sanje mladeniča, ki Je komajda začel živeti... F. Fideršek: Dejansko so v me- ni umrle vse tiste sanje, ki sem jih kot mladenič imel o svojem življenju. Tu je bila telesna okva- ra zaradi rane, ki je močno ome- jila moje telesne sposobnosti, po- tem obdobje administrativnega socializma, ki me je potegnilo v čisto administracijo, jaz pa sem že v osnovni šoli imel željo po- stati kmet. Potem mora človek postati nekaj drugega, kot si je želel v mladosti. Človek je pač otrok vojne, ki ga je vojna po- vsem spremenila in bistvo je v tem, da se moraš prilagoditi, če hočeš še živeti naprej. Zakaj ka- dar buči vihar čez gozd, se drevo, ki se mu ne upogne, prelomi, in ko te prelomi, ni mogoče več vstati; če se pripogneš, se še ved- no lahko dvigneš . . . Pogovarjala se je: Nataša Vodušek Fotografije: Martin Ozmec Kocke ob pločnikih namesto v luknjah PREJELI SMO Ni še dolgo tega, ko smo pisali o edinem ptujskem semaforju na križišču Potrčeve ceste, ki mu je v njegovih žicah zmanjkalo elek- trike, da ni mogel usmerjati pro- meta. Mimogrede, v Ptuju bi že kar nujno potrebovali še nekaj semaforjev. Danes se v to križišče pono- vno vračamo, a iz povsem druge- ga razloga. Tukaj je že dalj časa ob robovih pločnikov pa tudi na travi nekaj granitnih kock za tla- kovanje cest, ki so kaj lahko pov- zročitelj prometne nesreče. Ni mi znano, od kod so se kocke vzele. Prepričan pa sem, da bi ti- sti, ki morajo skrbeti za varnost prometa, urejanje cest in ulic, lahko z malce volje kocke »vzi- dali« tja, kjer manjkajo, se pravi v luknje na cesti. Tako bi prispe- vali za varnejšo vožnjo in hojo. V mestu in bližnji okolici bi bi- lo mogoče najti še več nevarnih cestnih lukenj, ki bi jih bilo po- trebno vsaj zakrpati, ker za nove cestne prevleke ni denarja. Vse to bi prispevalo k boljši varnosti uporabnikov cest in ulic, hkrati pa bi zgodovinskemu mestu dalo lepši videz. Franjo Hovnik Dve telovadnici in ceste Lenarška vlada je v četrtek obravnavala tudi program porabe sredstev občinskega samoprispev- ka. Letos se bo na tak način zbralo 11 milijonov dinarjev; porabili ga bodo za sofinanciranje grad- nje telovadnic pri osnovnhih šolah v Lenartu in Gradišču v Slovenskih goricah ter za urejanje cest. Lenarčani bodo sicer zagotovili svoj delež v teh investicijah, problemi pa bodo nastali, če ne bodo dobili sredstev za razvoj demografsko ogroženih območij, ki ga, kot je znano, republika še ni dode- lila. Najdlje so sredstva zbrana za telovadnico v Gradišču. Odstopiti so morali od prvotnih zamisli, vendar so le sklenili pogodbo, ki zagotavlja, da bo 7 in pol milijonov dinarjev zadostovalo za grad- njo. Telovadnico naj bi zgradili do konca prvega šolskega polletja. Telovadnico pri osnovni šoli v Lenartu pa naj bi začeli graditi sredi prihodnjega leta. Po programu za ceste naj bi iz sredstev občin- skega samoprispevka financirali asfaltiranje 18 odsekov lokalnih in krajevnih cest. Vrednost del znaša 99 milijonov dinarjev. 40 milijonov dinarjev naj bi dobili iz sredstev Republike Slovenije za de- mografsko ogrožena območja, 30 milijonov iz ban- čnih kreditov in ostalo iz občinskega samoprispev- ka. Tudi tu je torej usoda cest odvisna predvsem od razdelitve sredstev iz republike. d. 1. FRANC FIDERŠEK TOPOVSKA KRMA V KEMŠKI VOJSKI (7. nadaljevanje) Na železniški postaji v Ulmu : ob Donavi nas je izstopilo okoli 40 Slovencev. Vsi smo bili razpo- rejeni v tankovski pionirski re- ' zervni bataljon 5. Ulm je pred vojno imel okoli 60.000 prebival- cev. Na starih zemljevidih je me- sto označeno kot trdnjava, to so potrjevali številni debeli zidovi in podzemni hodniki tako v me- stu kot v okolici. Posebno značil- nost mestu je dajala gotska stol- nica s 161 metrov visokim zvoni- kom, baje najvišjim v Evropi. Mesto spada pod pokrajino VVurttembcrg, čeprav je na meji s Švabsko pokrajino (Schwaben). To se je poznalo tudi po narečni govorici ljudi na podeželju. Kot zanimivost naj pri tem na- vedem, da sta Švabe, trmaste prebivalce te pokrajine (švab je po slovensko ščurek), cesar Ka- rel VI. in cesarica Marija Terezi- ja v 18. stoletju naseljevala v Ba- natu in od takrat je za Srba vsak Nemec — Švaba. Najprej so nas Slovence od- vedli v vojašnice v Novem Ulmu na desni strani Donave. Ostali smo skupaj in nekaj dni še v civi- lu. Ob tem so bili opravljeni ra- zni popisi, zdravniški pregledi, cepljenja, ugotovitev krvne sku- pine in podobno. Očitno je bilo treba nekaj dni še počakati na nemške vpoklicance. Šele potem so nas razporedili, v vsako dese- tino, ki je štela po 12 mož, je bil razporejen po en do dva Sloven- ca. Sam sem se znašel v I. četi 3. voda tretje desetine skupaj z An- tonom Pulkom iz Zlatoličja. Dobili smo uniforme in nekaj najnujnejše druge opreme tei se preoblekli. C ivilno obleko je bilo treba takoj spraviti v kovčke in jih odposlati domov. Znak, da jih dolgo ne bomo rabili, morda celo nikoli več . . . Sledil je zbor na dvorišču vo- jašnice in odhod v 3 km oddalje- ne stare vojašnice v središču Ul- ma. Razpored po sobah, spozna- vanje s sotrpini, s katerimi bo po sili razmer treba nekaj mesecev deliti slabo in manj slabo. Še poziv na zbor in odhod v skladišči, kjer smo na večinsko presenečenje dobili še eno delo- vno uniformo in seveda unifor- mo za slovesnosti in izhod, če- prav je dovoljenje za to bilo še daleč. Poleg tega še veliko druge opreme in drobnarij — od ovra- tnih trakov, ki so varovali ovra- tnik suknje pred zamaščenostjo, do obujk. žepnih robcev in krp za čiščenje orožja. Vse to je bilo treba najskrbneje zložiti v omare. Večini je bilo novost tudi ob- vezno spanje v dolgih spalnih srajcah in v spalnih vrečah. Sla- bo se je godilo tistemu, ki ga je nočni dežurni zalotil brez tega. Nazadnje je bilo treba prevzeti še puške. Vsak si je moral na pa- met zapomniti serijsko številko in pritrditi nalepko s svojim ime- nom v stojalo na hodniku, kjer je staja puška. Šele po vsem tem smo prejeli izkaznice v zameno za vojaške knjižice, ki jih je bilo treba odda- ti ob prihodu. Imenovale so se Soldbuch — plačilna knjižica. V njej je bilo vpisano vse, kar je kdo prejel, dopisovalo vse, kar je kdo dobil še naknadno, tudi me- sečna plača po I marko, milo za britje, kdaj in proti čemu je bil cepljen, kake zadetke je imel ob obveznih strelskih vajah ... Bil je to dokument, ki ga je vojak moral imeti stalno pri sebi in iz katerega so bili razvidni vsi po- datki o lastniku. Zanimivo je, da veliko mobili- zirancev te knjižice še danes hra- ni in so danes najpomembnejši dokument za uveljavljanje zah- tevkov. Mnogim, ki so bili v uje- tništvu, zlasti v sovjetskem, so te knjižice pobrali in uničili, posa- meznikom tudi naši vojaki ob vr- nitvi v domovino. VOJAŠKI DRIL Glede na slabe izkušnje v dr- žavni delovni službi sem bil se- daj nad življenjem in odnosi v sobni skupini prijetno presene- čen. Nemci, prav tako mladi fan- tje kot midva s Pulkom, so bili tovariški, razumevajoči, brez značilne nemške nadutosti. Sobni starešina in vaditelj obergefreiter - desetnik je bil star že nad 25 let, precejšen lump, vendar do naju s Pulkom naravnost prijazen. Vzrok je bil v tem, da je bil aprila 1941 v pio- nirski enoti, ki je prva prodrla v Ptuj, pomagal je pri gradnji pre- hodov čez reko Dravo. Navdu- šen je bil nad tem. kako lepo so jih takrat Ptujčani sprejeli in kaj vse si je lahko takrat v ptujskih trgovinah kupil, pa ne za prave marke, temveč za »kriegsmar- ke«, ki šo veljale samo na zase- denih ozemljih. Ob takih njegovih pripovedo- vanjih sva bila previdna, ker sva ocenila, da bi si lahko samo ško- dovala, če bi trdila, da so tisti navdušenci v Ptuju bili le Nemci in .''nemčurji, večina ljudi na Spodnje Štajerskem pa ni mislila tako. Pri pouku, zlasti o miniranju in gradnji mostov, je rad zaničlji- vo govoril o jugoslovanskih pon- tonircih, ki so v Ptuju »šuštar- sko« minirali oba mostova, zato je bilo pravo igračkanje napravi- ti prehode za pešake čez zrušen most. To je poudarjal zato, da bi videli, kako znajo nemški vojaki to napraviti bolj temeljito. No, o tem so se naši ljudje lahko pre- pričali 9. maja 1945, ko sta oba mostova v Ptuju zletela v zrak. Tak odnos do naju je imel le v sobi, na vežbališčih pa je bil ne- izprosen dreser. Želel je, da je njegova desetina najboljša, kar mu je delno tudi uspevalo. Prve tedne je bil izredno napo- ren vojaški dril, potreben tudi za brezhiben potek parade ob zapri- segi, na katero so nas posebej pripravljali. Približevali so se božični praz- niki. Tudi tu seje sobni starešina izkazal. Zbrali smo denar, stare- šina je iz mesta prinesel smreči- co, vojaki še itak nismo smeli iz kasarne, nekaj okraskov in daril. Tudi tisti, ki so od doma dobili kak paket, so njegovo vsebino dali v skupno porabo. Piva pa je bilo v kantini dovolj. Tako smo si zvečer postavili v sobi božično drevesce, prepevali božične pesmi in se gostili. Še nekaj spominskih fotografskih posnetkov prav s tistim apara- tom, ki ga je starešina kupil v Ptuju. Tonček Pulko je solo za- pel več slovenskih božičnih pe- smi; žal sam nimam posluha, za- to mu nisem mogel pomagati. LSTA SEM LE ODPIRAL Pospešeni vojaški dril dobrih 14 dni je zadostoval, da smo bili že v prvem tednu po novem letu »usposobljeni« za slovesno pri- sego. Učili smo se celo besedila, ki ga bo treba ponavljati na pri- segi. Besedilo se je začelo neka- ko takole: »Jaz . . . (ime). . . pri- segam pri Bogu, da bom vedno zvesto služil . . .« Bil sem krščansko vzgojen, za- to tedaj v veliki moralni stiski. »Prisega grozna je pa sveta« iz Gregorčičeve Jeftejeve prisege, »kriva prisega« ali prelomiti pri- sego je največji greh, ne izgovar- jaj po nepotrebnem božjega ime- na .. . vse to se mi je nekako me- šalo. Besedilo prisege ponavljati pri vaji ni bilo nič težkega. Toda ko bo šlo zares? Ta trenutek je prišel na osred- njem kasarniškem dvorišču v Ul- mu, kjer so bili vojaki postrojeni v triredih. Bil sem bolj zadaj, za- to nisem mogel videti, koliko ge- neralov in visokih častnikov seje zbralo tam spredaj, kamor je pri- korakala častna četa z bojnimi prapori in državno zastavo. Ve- del sem. da je tam spredaj med državno zastavo in praporom ba- taljona tudi miza z razpelom. Po- slušal sem nagovore, glas iz zvo- čnikov je odmeval od kasarni- ških zidov. Malo sem razumel in niti se nisem trudil, da bi kaj ra- zumel. Potem fanfare, zastavonoša je nagnil drog zastave v pozdrav, pristopilo je nekaj izbranih ofi- cirjev, položilo desnice na zasta- vo in začelo izgovarjati besedilo prisege . . . Dalje prihodnjič TEDNIK - 10- oktober 1991 NASVETI 13 Obvezna smer pluje v valovih ljubezni v petih letih in pol (januarja 1992 ho že šest let) je skupina Obvezna smer izdala pri Založbi kaset in plošč RTV Slovenija pet kaset z enakomer- nimi presledki: Srce je popotnik (1986), Na veselici (1987), Moja Slo- venija (1988), Obvezna smer 4 — Za- plešiva čačača (1989) in Valovi ljube- zni (1991). Zasedba je vse obdobje v osnovni postavi enaka: klaviriaturist Ivo Žav- bi, basist Slavko Vesel in pevec Toni Kapušin, ki je ob občasnem igranju flavte poprijel tudi za kitaro. Pri prvi kaseti sta sodelovala takratna člana skupine kitarist Franci Kebler in bob- nar Dario Plesničar, pri drugi in tretji kaseti sta ju zamenjala kitarist Božo Bohinc in bobnar Jani Salomon, v zadnjih dveh projektih pa so kitarista zreducirali z notranjimi rezervami, bobne pa igra Dušan Jež. Tako je skupina Obvezna smer postala kvar- tet, manjše število ljudi pa lažje uve- ljavlja zamisli »obveznosmernega« delovanja specifičnega zvoka, pa tudi zaslužek je boljši, če se deli na štiri člane... »Igramo popularno glasbo z melo- som slovenske narodne glasbe. Poslu- šalci, ki hodijo na naše nastope, pra- vijo, da smo si ustvarili svoj melos, strujo v slovenski zabavni glasbi. Le- ta je plod naše podzavesti in plod Obvezna smer: 5 let in 5 kaset! povprečnega slovenskega duha. Po- menila nam je veliko veselje, zado- voljstvo, ki je prerasla v veliko odgo- vornost,« so mi fantje zatrjevali ob prvem velikem uspehu ~ prvi nagra- di občinstva na finalu radijske oddaje Pop delavnica '86 s skladbo Srce je popotnik. To je dalo vzpodbudo in še isto leto je sledila istoimenska kaseta ter dosegla zavidljiv uspeh prodaje — zlato naklado. Avtor večine skladb je bil Toni Ka- pušin, tri pa je prispeval uveljavljeni komponist Tadej Hrušovar, medtem ko sta se pod besedila podpisala Ivan Sivec in Dušan Velkavrh. Glasbeniki Obvezne smeri so spoznali, da so be- sedila velikega pomena v glasbi, zato so jih oddali uveljavljenim avtorjem, »mojstrom« v tem žanru ... Toni Ka- pušin je ob tem dejal, da so skladbe nastajale v odvisnosti od razpolože- nja, doživljanja — če ga je kaj razve- ZABAVNA GLASB selilo, je napisal razpoloženjsko skladbico, če je bil potrt, pa senti- mentalno, predvsem ljubezensko ... Dobro, srebrno naklado je po pro- daji dosegla druga kaseta. Na veseli- ci, s katere se je najbolj prijela Utrip srca in Maj, ki so jo fantje prvič pred- stavili na festivalu Melodije morja in sonca "87 v Portorožu. Raznolike teme v značilnem zabav- nem pop stilu, ki ga ima Obvezna smer s Tonijevim prepevanjem, so za- okrožile tretjo kaseto z naslovom Mo- ja Slovenija. Obvezna smer si je priza- devala uvrstiti se na natečaj v okviru RTV Ljubljana za slovenskega pred- stavnika jugoslovanskega izbora za Popevko Evrovizije. Na izboru leta 1988 se je vse zapletlo, ker sta sklad- bo Lahko je reči ljubim te avtorja T. Hrušovar - D. Velkavrh naknadno namenila Moni Kovačič ... Obvezna smer je isto pesem posnela s pevko Marto Dri-noso in jo na kaseti poime- novala Bye-bye Dublin, saj je bil evrovizijski nastop res nedosegljiv ,.. Povezava med projektom 1988 in 1989 je pesem, ki odstopa od klasi- čnega »obveznosmernega« popa. Na tretji kaseti je bila v domačem ritmu s frajtonarico viža Vse žene so super, ki je postala v nekaterih okoljih uspešna na veselicah in vaška himna. Njen moto je v enakem stilu na četrti kaseti z oznako Obvezna smer 4 nadaljevala pesem Ko sem prvič kravo molzel. Na dinamično vižo, kjer s frajtonari- co igra Karel Moškon, je posrečeno besedilo dal Ivan Sivec, zapel pa jo je zopet basist Slavko Vesel. Obvezna smer je v slovenski verziji na besedilo Ivana Sivca posnela popularno Cali- fornio blue Rova Orbisona z naslo- vom Moj rodni kraj. Drugače so tudi stilno zastavili nekaj pesmi, rekli bi lahko, da so od ritma sambe prešli k čačačaju. Ko so utrjevali skladbo Za- plešiva čačača, še niso vedeli, da bo tistega 1989. leta postala vsesplošna uspešnica Lambada. Ta orientalski stil se je prijel in padel na plodna tla in škoda je, da te nosilne skladbe niso poudarili kot naslovne pesmi kasete. Priljubljena je bila tudi Obriši solzo draga in Orel. Letos je izšla peta kaseta Obvezne smeri z naslovom Valovi ljubezni, kar potrjuje njihovo kontinuirano delo, čeprav skupini niso uspele uvrstitve na festivale. »Še vedno delamo v stilu Obvezne smeri, ki ga občinstvo na številnih na- stopih dobro sprejema. Aranžmajsko smo precej izboljšali skladbo, držimo pa se pop glasbe v evropski smeri in seveda ritmu plesne glasbe. Vodilna skladba je Valovi ljubezni, po kateri smo naslovili kaseto, prijet- na je priredba Komaj ti je sedemnajst let, ki jo je z uspehom pred mnogimi leti pel Ivo Robič, besedilo je dodal Ivan Sivec. V stilu morske Marine s harmoniko je pesem Gospodična le- pa, poskočna je Zadnji rock"n"roll, delavsko-socialno temo pa ima sklad- ba Makaroni vsak dan. Triglav govori o našem očaku - simbolu Sloven- stva, plesna viža je Peščena ura, sledi še pesem Na jesen je lepo in melodija Ljubezen do morja, ki smo jo poslali na natečaj festivala Melodije morja in sonca, vendar ni bila sprejeta,« je de- jal Toni Kapušin, pe\ec skupine Ob- vezna smer. Skupina priznava, da ima komerci- alno usmeritev in to ji dobro uspeva, saj ima veliko nastopov po vsej Slove- niji. »Popotniki«, kot jih nekateri še vedno imenujemo, pravijo, da so fe- stivali zanimivi in koristni zaradi re- klame skozi televizijski medij. Letos na festivalu M MS in Pop festival niso nastopili, vendar večje škode ni, saj ni bilo TV prenosa. Zanesljivo pa se bodo udeležili Vesele jeseni "92 z eno skladb Edvina Fliserja, zatrjujejo. Perspektiva je tudi snemanje uspešnic Obvezne meri v nemški inačici ... Njihov kontaktni naslov je: Obve- zna smer — Slavko Vesel, Britof 14, Kranj, in Toni Kapušin, Kozina 1, 61 117 Dravlje. Drago Papler Zobni kamen — nevarnost za psa in mačko ZA PSE iN MUCE Zobni kamen je zelo nevaren za pasje in mačje zobe. Nabere se meti zobmi in videti je, da jih utrjuje. Pa ni tako! Nasprotno! Zobni kamen zobe sčasoma omaja. Nastaja iz mehkih ostan- kov hrane, ki mineralizirajo. To pomeni, da se na zobe nalagajo trde obloge. To pa se zgodi pred- vsem tam, kjer jih jezik ne dose- že, torej najpogosteje med zobmi in v žepkih na prehodu od zoba k dlesnim. Če so se takšne oblo- ge že naredile, je to mesto zelo ugodno za nastajanje novih. Zobni kamen se tako širi hitro na vse strani, včasih celo v dlesen. Pride do vnetja dlesni, bakterije prodrejo globoko vanjo in oma- jejo zobe. Nastanejo tudi majhne gnojne tvorbe, ki telo nenehno »zaiagajo« z bakterijami, to pa lahko pripelje do hudih organ- skih poškodb. Nastanek zobnega kamna lah- ko preprečimo tako, da skrbimo, da ima žival pravilno prehrano. Pospešuje ga mehka hrana. Tak- šne hrane ni potrebno žvečiti. Z žvečenjem in grizenjem si na- mreč žival sproti odstranjuje zobni kamen. Posebej pomemb- no je to pri majhnih psih in ma- čkah. Pri njih namreč še hitreje nastajajo zobne obloge. In kako očistimo zobe psu? Zelo pomembno je, da na čišče- nje zob navadimo že majhnega psička. Kupimo mu zobno četko (imejte jo samo za psa) in mu odrgnete zobe prav tako kot sebi. Za vsakodnevno čiščenje zob je najboljše, da uporabljamo 50% raztopino sode bikarbone. Potem zobe izperemo s čisto vodo. Psi se bodo v začetku temu upirali, vendar se bodo dokaj hitro pri- vadili in zadovoljni boste kaj kmalu tudi vi, še posebej kar se tiče vonja iz usta vašega štirinož- nega prijatelja. Pri mucah je postopek, prav tako pa tudi učinek enak kot pri psu. Mnoge mačke bodo pristale na to, da jim enkrat tedensko očistimo zobe. Potrebujemo pa pomočnika, ki naj stisne zgornjo ustnico s kazalcem in palcem, mi pa držimo spodnjo čeljust navz- dol s kazalcem ter čistimo zobe z zobno ščetko, ki smo jo prej na- močili v 50% raztopino sode bi- karbone. Redno odstranjevanje kamna pomaga živali do zdravih zob in marsikdaj prepreči resna obole- nja. Branka Kosenburger, dipl. vet. hudo uro grozijo listi, ki jih je povozil čas. • • • Tistih, ki imajo na glavi dovolj masla, se nc prime noben na- glavni greh. • • • Tudi pri nas smo gradili v preteklosti gospodarske Titane. zgradili pa Titanike. • • • Uživanje režimov, ki jim je rok trajanja potekel, je za državlja- ne smrtno nevarno. • # # Lisjakom nikoli ne nataknejo lisic. • • • Tako dolgo so ga učili loviti ribe. da so ga utopili. • • • Kolo zgodovine se je najpogosteje vrtelo na mučilnih napra- vah. • • • Iz kamnov spotike se zidajo slepe ulice. • • • Le človek ubija humano. • • • Državniki so lovci, ki streljajo golobe miru. V vrtu v SADNEM VRTU dozoreva- jo kutine, sadna vrsta peškarjev, ki je glede na svojo kakovost v naših sadovnjakih vse premalo zastopana. Kutina je bila kot žlahtno zlatorumeno sadje že pri starih Grkih in Rimljanih posve- čena Afroditi in Veneri, boginja- ma ljubezni, mikavnosti, lepote in zaščitnicama zakonske zveze, družine in ljudske skupnosti, simbolizirala pa je ljubezen in srečo. Zaradi svoje vsebnosti in bio- loške vrednosti si tako cenjeno uvrstitev med sadjem vsekakor zasluži, saj poleg precej naravne- ga sladkorja in kislin vsebuje še vitamine, zlasti vitamine vrste B, proteine, železo, tanin in pero- pektin, posebej pa je bogata z aromatskimi snovmi. Kljub priv- lačni zlatorumeni barvi in izred- ni aromi sveži plodovi niso oku- sni, ker prisotnost tanina povzro- ča trpkost. Ta pa pri vseh nači- nih predelave povsem izgine. Kutina je cenjen sad za prede- lavo, saj iz nje stiskamo kakovo- sten mošt za pripravo bistrih, ka- šastih in mešanih sokov, sirupov in likerjev. Predelamo jo lahko v izvrstno marmelado, džem, kuti- nov sir in razne vrste kompotov. Kutino uspešno zamrzujemo ali sušimo in pozneje po potrebi slu- ži kot odlična priloga raznim sla- ščicam in mesnim jedem. Piš- čančje prsi, obložene s pikan- tnim kutinovim pirejem, so po- sebna poslastica. Če doma kisa- mo zelje, ne pozabimo dodati ne- kaj krhljev kutine! Kutina je glede rastnih pogo- jev enaka zahtevam hruške in dobro uspeva v zračnih, rahlih, rodovitnih tleh z dovolj vlage in organskih snovi. Je odporna na večino rastlinskih bolezni in škodljivcev, kar jo posebej odli- kuje, saj za njeno pridelovanje ne potrebujemo skoraj nobenih kemikalij in strupenih pestici- dov. Po slovenskem sadnem izboru se za pridelovanje priporočajo sorte: leskovačka, vranjska in Champion. Morda se bo v vrtu še našlo kakšno prosto mesto za ku- tinovo drevo, ki bo poleg korist- nosti tudi popestrilo naše okolje. Po odločitvi je še dovolj časa, da se oskrbimo s kakovostno sadi- ko. V OKRASNEM VRTU se vrt- narjeva pomlad začenja jeseni. Številne čebulnice, ki bodo zac- vetele v zgodnji spomladi, mora- mo saditi že sedaj. Značilno za večino čebulnic, kot so zvončni- ce, žafrani, hijacinte, narcise, tu- lipani ter mnoge druge, je, da jim ob primerno nizki talni toploti požene obilno korenin in se tako že čez zimo pripravijo na cvete- nje in rast. , Če zaradi raznih okoliščin ni- smo uspeli predčasno pripraviti zemlje za sajenje čebulnic, smo pač to prisiljeni storiti neposred- no pred sajenjem. Nobena čebul- nica ne prenese svežega hlevske- ga gnoja, zato z njim sedaj ne gnojimo. Ob razpadanju in pret- varjanju svežega hlevskega gnoja v humus se namreč v tleh dogaja- jo razni biološki, kemični in fizi- kalni procesi, od katerih lahko imajo nekateri na rast in razvoj rastline in čebulice ali pa tudi mladih koreninic zaviralni ali pa celo uničujoči vpliv. Če v tleh ni dovolj humusa, ga lahko doda- mo samo v obliki dobro prepere- lega, že skoraj sprstenelega gno- ja ali z vlažno šoto. V zamočvirjeni, hladni in ne- prepustni zemlji z zgodnjim cve- tenjem čebulnic ne bo nič. Če- bulnice najbolje uspevajo v peš- čenih ilovnatih tleh, v katerih je dovolj humusa, so dovolj zračna, zato pa ustrezno toplejša. Zastir- ko iz listja, katere plast naj bo debela 10 cm, namestimo šele tik pred vdorom občutno hladnejših zračnih mas. Ustvarjena toplota bi lahko povzročila prezgodnjo rast stebla, to pa bi nato v ostrej- ših zimskih vremenskih razme- rah propadlo. V ZELENJAVNEM VRTU je setev vrtnin na prosto oktobra že prekasna. Če smo s setvijo zim- ske solate zamudili, je to mogoče opraviti le še v zaprto gredo ali tunel. Špinača in zimska solata naj ne bosta prebujni za prezimitev, zato nikakor ne pospešujmo rasti z dognojevanjem z dušičnimi gnojili. Priporočljivo pa je do- gnojevanje s fosfornimi in kalije- vimi gnojili, saj so tako prehra- njene rastline odpornejše na mraz. Ko poganjki belušev porume- nijo, je znak, da je prenehala ve- getacija in da usvajanja organske hrane ni več, zato nadzemne po- ganjke porežemo. Na koreniko potresemo 5 do 8 cm debelo plast dobro preperelega gnoja ali komposta in z rahlo zemljo osu- jemo, da bo tako zaščitena bolje preži mila. Po biokoledarju je priporočlji- vo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi nadzemnih plodov, 6. in od 13. do 16. okto- bra, zaradi podzemnih plodov od 6. do 9. in od 16. do \%. okto- bra, zaradi lista od 11. do 13. ok- tobra ter rastline, ki jih prideluje- mo zaradi cveta, in zdravilna ze- lišča 9. in 10. ter od 18. do 20. oktobra. V torek, 15. oktobra, je po bio- koledarju neugoden čas za kakr- šno koli delo na zemlji in z rastli- nami. - Miran Glušič, Ing. agr. MARTA TUŠ, PROFESOR PEDAGOGIKE Kako pomagamo otroku pri učenju (2. nadaljevanje) Naučeno znanje še ne zagota- vlja, da bo trajno. V naši zavesti deluje nasprotna sila, POZA- BLJANJE. Marsikaj zbledi, mar- sikaj izrinejo iz zavesti novi vtisi in doživljaji. Po mnenju nekate- rih psihologov se med poletnimi počitnicami porazgubi kar polo- vica znanja, ki so ga učenci pri- dobili v prejšnjem šolskem letu. Fidino »zdravilo« proti pozablja- nju je UTRJEVANJE IN PO- NAVLJANJE snovi — oziroma domače učenje takoj ali prve dni po šolski razlagi. Vsekakor pa enakega učinka ne dosežemo s kampanjskim učenjem, to je uče- njem šele takrat, ko bi snov že morali znati — ko nam »voda te- če že v grlo.« Vsakdanji otrokov delovni načrt naj zajame: 1. najprej temeljito učenje in utrjevanje nove snovi 2. nato ponavljanje starega, že naučenega gradiva. Med učenjem so potrebni več- kratni vmesni nekajminutni od- mori. Da nam učenje ne postane enolično in dolgočasno, je prav, da si pri razporeditvi učenja sle- dijo čimbolj različni predmeti: MA-ZG: FI-SJ. Kljub temu pa naj učenec najprej temeljito utrdi snov enega predmeta in še- le nato preide k učenju drugega. Učno snov se lahko učimo na različne načine. Lahko predelu- jemo neko poglavje kot CELO- TO, dokler se ga ne naučimo. Lahko pa razdelimo poglavje, berilo ali pesem na VEČ MANJ- ŠIH ENOT in nato vsako pose- bej utrjujemo in ponavljamo, do- kler ga ne osvojimo. Lahko pa KOMBINIRAMO oba prejšnja načina in ju smotrno povezuje- mo. Otrok naj se uči tako, da bo snov razumel, izogiba naj se ne- potrebnemu učenju na pamet, čeprav je za osnovnošolskega otroka velikokrat učenje na pa- met lažje kot razumsko učenje se pravi učenje, pri katerem je potrebno misliti in snov obna- vljati s svojimi besedami. Ne obupajmo, če ima naš otrok težave z branjem. Potrebne so posebne vaje v izgovarjavi, branju in pisanju besed, pri kate- rih se učenec moti. Če temu ni- smo kos, pošljimo otroka k logo- pedu ali šolskemu pedagogu, da on poskuša delati s takim otro- kom. LEVOROČNOST je problem zase. Tu je spet lahko vzrok v centrih možganov, zato ne silimo otroka, da piše z desno, če po na- ravi lažje piše z levo. .,iDOMACE.>^ALOGE moraja biti po teži primerne učenčevi zmogljivosti in naj bi jih znal sam reševati, če je sledil v šoli učiteljevi jasni in izčrpni razlagi. Kadar tega ni ali pa učenec nale- ti na nov primer, se zateče k star- šem po pomoč. Starši mu res naj samo pomagajo, nikakor pa naj ne rešujejo, sestavljajo spisov in pišejo namesto njega. Če otrok ne razume smisla naloge, skupaj z njim razčlenimo besedilo, pre- tehtamo podatke in prepustimo otroku, da najprej on razmisli, kako bi nalogo rešil; šele potem če mu ne uspe, mu nakažemo re- šitev. S takim načinom bomo otroka navajali na pozorno raz- členjevanje nalog, logično skle- panje in sposobnost prožnega povezovanja podatkov. Starši OTROKU LAHKO DAMO LE SVOJO LJUBEZEN, NIKA- KOR PA NE SVOJIH MISLI, KAJTI OTROCI IMAJO SVOJE MISLI, KI SE NE MUDIJO Z VČERAJŠNJIM DNEM. VI. ZANIMANJE IN SPODBUDE PRI UČENJU Zanimanje za šolo in učenje pomaga otroku pri premagova- nju težav, da začne delati z VE- SELJEM in VOLJO in tako pri- haja hitreje do uspehov, ki so zanj velikega pomena. Že pri predšolskem otroku zgodaj opa- zimo RADOVEDNOST ob spo- zrtav.ajjju. okjolice, ob neštetih vprašanjih o svetu, ki ga obdaja. Zato so toliko važnejše besede: NIKOLI NE RECI OTROKU JUTRI. NJEGOV DAN JE DA- NES. KAJ JE TO, ZAKAJ JE TO zaslužijo tudi vedno odgovor — takrat, ko nas otrok zaprosi zanj. Le na tak način se bodo njegovi interesi razvijali, širili in pogla- bljali naprej in v njem vzbujali nove interese. Med šolanjem ima tudi ŠOLA odločilno vlogo pri prebujanju in raz\ijanju otrokovega intere- sa. Velika umetnost učiteljevega dela, ki jo premalo opažamo in cenimo, je prav v tem, da zna ogreti učence za svoj predmet. Naloga staršev pri tem je, da otroku prisluhnemo in ga vzpod- bujamo pri njegovem zanimanju za odkrivanje novega. Nikakor NE TARNAJ M O PRED OTRO- KOM: »Čemu toliko učenja, le zakaj vas v šoli gnjavijo s takimi stvarmi, meni je zadoščalo mojih 5 razredov OS in sem se s tem znanjem dobro prebil.« Odnos, ki ga imajo starši do šole in uče- nja, je eden izmed tistih dejavni- kov, ki ima zelo vzpodbudno vlogo in močan vpliv na otroka. Zavedajmo se pregovora, ki pra- vi: BESEDE MIČEJO. VZGLE- DI VLEČEJO. Nadaijevanje prihodnjič 14 — TV SPOREDI 10. oktober 1991 - TEDNIK - 10- oktober 1991 ZA RAZVEDRILO - 15 16 - OGLASI IN OBJAVE 10. oktober 1991 - TEDMIK TEDNIK - 10- oktober 1991 OGLASI IN OBJAVE - 17 SANACIJA DRAVSKEGA POUA Kmalu voda iz tetrapaka? Odkar nas je katastrofa / onesnaženo pitno t odo postavila na real- na tla, smo začeli o problemu nekoliko resneje razmišljati. Voda seveda zaradi tega še ni čistejša, \asprotno, vsebnost nitratov se povečuje iz le- ta v leto. \ črpališču v I.ancovi vasi, ki je že lep čas izločeno iz vodo- oskrbnega sistema, je v litru vode /e 19 miligramov nitratov. V Skorbi je konstantna količina 12 miligramov na liter vode, dva niiligrama nad do- pustno mejo torej. I oda to so že /nani podatki, pmiovno jih navajam le zaradi tega, da še enkrat spomnim, da moramo pri varstvu pitne vode narediti odločnejše korake. Mi pa si zagotoviti pitno vodo iz drugih vi- rov, v steklenicah ali tetrapaku. Skupščina občine Ptuj je že sprejela odlok o varstvenih paso- vih na območjih virov pitne vo- de. Ker je pod Dravskim poljem velikanski bazen pitne vode, na njem pa intenzivno kmetijstvo in umazana industrija ter na tisoče zasebnih greznic, je potrebno ne- kaj ukreniti na območju treh ob- čin: Maribor, Slovenska iiistrica in Ptuj. Na osnovi omenjenega odloka je pripravil Inštitut za ekološki inženiring iz Maribora sanacijski načrt. V njem je navedel glavne onesnaževalce podtalnice. To so industrija, promet in kmetijstvo. Na vseh področjih je potrebno sprejeti sanacijske ukrepe. Po- trebnega bo ogromno denarja in precej časa, da bo po fazah izve- dena sanacija zadostila zahte- vam sanacijskega programa. Pri- pravljalec meni, da mora sred- stva zagotoviti država, predvsem za kmetijski del. Država, ki je v preteklosti pospeševala kmetij- sko proizvodnjo z uvajanjem ke- mije, mora ob bodoči zmanjšani pridelavi hrane najti tudi sred- stva za odškodnine. Pred dnevi so se zbrali pred- stavniki občine, inšpektorji, ko- munalci, kmetijci, skratka vsi, ki morajo skrbeti za čistejšo okolje in razpravljali o sanacijskem na- črtu. Slišali smo vrsto pomisle- kov in nekaj tehtnih predlogov in dopolnil načrta. Predvsem so menili, da mora občina izdelati nov in jasen ter povsem konkre- ten odlok o zaščitnih pasovih. Odlok naj prepisuje tudi kazni in ukrepe proti tistim, ki ga ne bo- do izvajali. Ožja območja okoli črpališč bo, tako so menili raz- pravljalci, najbolje odkupiti in jih zasaditi z grmičevjem. Indu- strija bo morala sanirati svoje škodljive vplive na okolje in podtalnico. Sanirati bo potrebno številne s smetmi zasute gramoz- nice, urediti prometne razmere. Na Dravskem polju bo potrebno zgraditi kanalizacijo. Na območ- jih, ki vplivajo na pitno vodo, bo potrebno spremeniti tudi način pokopavanja ljudi. Ponekod že predpisujejo obvezen pokop v žarah . . . Najtežje bo izvesti sanacijo kmetijstva. Tu je velik nered. vsak svobodno odloča o količi- nah naravnega in umetnega gno- jila, o času gnojenja. Deponije kurjega gnoja so vsakdanja po- doba naših polj. Piščančje farme nimajo neprepustnih deponij gnoja, ki bi morale sprejeti vsaj šestmesečno zalogo. Živinoreja in prašičereja sta se širili brez gradbenih dovoljenj za hleve, dovolj je bila samo priglasitev gradbenih del. Tako tudi ni stro- kovne kontrole nad tem, kakšne so deponije gnoja in gnojevke. V sanacijskem programu so natan- čno določeni pogoji za živinore- jo, prašičerejo, perutniiiarstvo. Kmetije bodo lahko imele le toli- ko živali, kot jih prenesejo njiho- •ve kmetijske površine. Ce bomo želeli doseči pogoje iz sanacij- skega programa, se bodo hlevi praznili, socialne stiske pa veča- le. Zdi se, kot da stojimo na robu prepada. Vanj bomo zgrmeli, če ne bomo takoj pričeli predvide- nih sanacijskih ukrepov. Eno- stranski ukrepi pa nas lahko prav tako hitro poteanejo čez rob. Reši nas torej strokovno de- lo, organiziranost in disciplina na vsakem koraku. To zadnje pa bo, glede na našo dosedanjo raz- puščenost, najtežje doseči. JB Kakšna bo usoda vojaških objektov na ptujskem območju \ ponedeljek, JO. septembra, je bil opravljen še zadnji prevzem ob- jektov Jugoslovanske armade na območju ptujske občine, tako da so se- daj že vsi vojaški objekti in zemljišča pod kontrolo in varovanjem slo- venskih teritorialcev. /.a prevzem vojaških objektov je bila na občinski ravni imenovana posebna komisija, sestavljena iz predstavnikov Oddel- ka za ljudsko obrambo, območnega štaba TO in organov za notranje za- deve. Načelnik oddelka za obrambo občine Ptuj magister .lanez Mere je postopke prevzemanja voja- ških objektov ocenil kot korekt- ne ter poudaril, da pri prevzemih niso naleteli na nobene namerne poškodbe objektov in naprav. V prvem delu avgusta je predaja objektov potekala razmeroma hi- tro, kasnejši dogodki na Hrva- škem pa so dokončno predajo vseh preostalih objektov podalj- šali za dobro polovico meseca. Prvi vojaški objekt so teritori- alci prevzeli 13. avgusta, in sicer skladišče minsko-eksplozivnih sredstev v Novi vasi. Dan zatem, 14. avgusta, je bilo predano stre- lišče v Apačah, 15. avgusta skla- dišča ob Potrčevi cesti v Ptuju, 16. avgusta so prevzeli radio-go- niometrijsko postajo v Spuhlji, zatem po daljšem premoru 26. septembra še vojaška skladišča v Kidričevem in končno 30. sep- tembra zadnji vojaški objekt — osrednjo mestno vojašnico Duša- na Kvedra. Ob prevzemu vsakega posa- meznega objekta so izdelali po- seben zapisnik, v katerem so bile opisane stanje in ugotovitve v zvezi s tem. V večini prevzetih objektov, ki seveda niso bili na- merno poškodovani, so ostali vgrajeni posamezni elementi, kot recimo okna, vrata, ponekod centralna kurjava, sanitarije itd. Vsi prevzeti objekti so bili tudi razmeroma očiščeni ter po pre- daji zapečateni s strani TO. Po- vsod so zatem izobesili simbole Slovenije (zastavo in grb), na po- membnejših objektih pa je ob- močni štab TO vzpostavil tudi stražarsko službo. Vsi vojaški objekti so torej v rokah slovenskih teritorialcev, vendar pravna lastnina še naprej ostaja ista kot prej, torej vojaška. Vsi objekti so namreč last Zvez- nega sekretariata za ljudsko obrambo. Po pravilih igre bodo v Sloveniji po vsej verjetnosti pre- šli v roke ministrstva za obram- bo, glede na nacionalni obramb- ni program in usmeritve pa bodo verjetno v končni fazi posamezni objekti prešli v last občinskih oblasti oziroma posameznih inte- resentov. O namembnosti posameznih vojaških objektov je bilo danih že nekaj predlogov. Naj jih ome- nimo le nekaj. Največ zanimanja je za osrednjo kasarno v Ptuju, ki naj bi jo predvidoma namenili za potrebe učnega centra TO repu- blike Slovenije ter delno za po- trebe kulture in izobraževanja. Skladišča ob Potrčevi cesti naj bi v celoti namenili potrebam obči- ne Ptuj, poslopje RG Centra v Spuhlji naj bi namenili za potre- be TO in za izobraževanje; skla- dišča v Kidričevem v glavnem za potrebe TO, prav tako strelišča v Apačah, medtem ko naj bi zem- ljišča v okolici letališča v Mo- škanjcih namenili za potrebe Ae- rokluba Ptuj in TO. Seveda bo preteklo še nekaj časa, preden bodo odločitve dokončne; po- membno je, da se vse skupaj sploh dogaja v tej smeri! O M PTUJ Prvi bolnik z aidsom Podatek je žal resničen: kuga 21. stoletja ni obšla ptujske občine. Sredi septembra so v ptujski bolnišnici pri bolniku iz okolice Ptuja naredili test HIV. Bolnik je bil v takšnem stanju, da je obstajal sum na aids, napotna diagnoza pa je bila neznana. Test je sum potrdil bil je pozitiven, zato so bolnika odpeljali na infekcijsko kliniko v Lju- bljano. Ob tem so v ptujski bolnišnici preverili vse postopke, ki so v takih primerih potrebni. Ugotovili so, da ni bilo nobenih napak, tako da je z njihove strani izključena kakršnakoli možnost okužbe zdrav- stvenega osebja in drugih. Prvi primer ni tudi zadnji, zalo previdnost ne bo odveč. Najbolj se bomo pred kugo 21. stoletja zavarovali, če bomo živeli zdravo. Zdravstvene ustanove spoštujejo stroga navodila za preprečevanje bolezni, saj je preventiva bila in bo ostala ena najcenejših oblik zdrav- stvenega varstva. MG Kultumi križemkražem ŠTAIl.NBLRG • .lutri in v soboto ho na gradu Štatenberg po- tekalo 2X. srečanje slovenskih pisateljev. Tema letošnjega srečanja je lidvard Kocbek. SL0V1;NSKA BISTRKA • Jutri bo odprtje prenovljenega pio- nirskega oddelka Matične knjižnice Josipa Vošnjaka. PTUJ • Vpis gledališkega abonmaja za stare abonente bo v po- nedeljek, 14. oktobra, od 10. do 17. ure, za nove abonente pa v torek, 15. oktobra, od K), do 17. ure. Zlatoporočenca iz Juršincev Na slovesnosti, ki je bila v soboto, 5. oktobra, v poročni dvorani na magistratu v Ptuju, sta bila slovesno razglašena za zlatoporočenca FRANC in ROZALIJA BOHINC, kmetovalca, stanujoča v Juršincih 23. Franc je bil rojen 8. K). 1912 v Juršincih, Rozalija, roj. Kovačec, pa 25. 7. 1917 v Velovleku Poročila sta se 4. oktobra 1941 v Juršincih pred takratnim držav- nim organom, cerkveno pa v farni cerkvi sv. Lovrenca. V zakonu so se jima rodili trije otroci, ob njih pa sta ponosna tudi na 7 vnukov. Zlatoporočencema tudi naše čestitke in dobre želje! FF Zlatoporočenca med svojimi dragimi ob slovesnosti. (Foto: Langerholc) NA IZLIVU I JEZERA PRISTAVA! Mala hidro- elektrama Ivan Jemenšek iz Lenarta bo ob izlivu pesniškega jezera Pri- stava pri Močni zgradil malo hi- droelektrarno. Pristojni občinski organ je že zaprosil za izdelavo lokacijske dokumentacije. Malo hidroelektrarno na jezeru Prista- va so tudi že uvrstili v kataster gradnje malih hidroelektrarn v Sloveniji. Preden bo zasebnik pričel graditi elektrarno, mora urediti še nekaj zemljiških raz- merij z VGP Drava. d. 1. ČRNA KRONIKA UMRLA ZARADI PADCA S KOLESOM V nedeljo, 29. septembra, je 67-letna Marija Kocuvan iz Dra- goviča 37, KŠ Juršinci, med vož- njo s kolesom po lokalni cesti pri Gabrniku padla in st hudo rani la. Prepeljali so jo v ptujsko bol- nišnico, kjer so ji zdravniki po- skušali rešiti življenje, vendar so bile poškodbe prehude. Marija Kocuvan je 3. oktobra v bolniš- nici umrla. VOZNIK UMRL NA KRAJU NESREČE Po lokalni cesti od Crešnjevca proti Slovenski Bistrici je v pone- deljek, 30. septembra, nekaj po 19. uri vozil osebni avtomobil 59-letni Alojzij Voglar iz Bukov- ca 3 pri Zgornji Polskavi. Blizu nadvoza nad avtocesto je v ovin- ku zapeljal na levo stran ceste in na bankino. Od tu ga je zaneslo po nasipu, kjer se je vozilo več- krat prevrnilo in nazadnje obsta- lo na kolesih v obcestnem jarku. Alojzij Voglar se je pri tem tako hudo ranil, da je na kraju nesre- če umrl. TRČENJE OB PREHITEVANJU Po regionalni cesti od Ormoža proti Cakovcu je v ponedeljek, 30. septembra, ob 18.45 vozil osebni avto Franjo Florijanič iz Ruščine pri Cakovcu. V naselju Loperšice, KS Ormož, je skušal prehitevati tovornjak, ki je vozil pred njim. Tedaj je nasproti pri- peljal tovorni avto, ki ga je vozil Stjepan Ciganovič iz Ruš. Z umi- kanjem na desno se je tovornjak poskušal trčenju izogniti na ban- kino, vendar zaman. Osebni avto je trčil v tovornjak in voznik Flo- rijanič je bil pri tem hudo ranjen. KOLESAR PADEL PO BANKINI V petek, 4. oktobra, ob 16.15 se je Jože Hebar iz Podgorcev 110 peljal s kolesom po lokalni cesti od Sodincev proti Podgor- cem. V bližini hiše Podgorci 89 je zapeljal na desno bankino, padel po cestišču in se hudo ranil. Pre- peljali so ga v ptujsko bolnišni- co. Z AVTOM PRISTAL V POTOKU Po regionalni cesti od Makol proti Poljčanam se je v petek, 4. oktobra, ob 20. uri peljal z oseb- nim avtomobilom Florijan Kitek iz Maribora. Pred mostom v na- selju Novaki je v levem ovinku zapeljal na desno bankino, od tam v jarek, po nekaj metrih pa je trčil še v ograjo mostu. Avto je odbilo v potok, kjer je obstal na kolesih. Hudo poškodovanega Kitka so prepeljali v mariborsko bolnišnico. NA KRAJU NESREČE UMRL Po magistralni cesti od Ormo- ža proti Ptuju seje v petek, 4. ok- tobra, ob 21.30 peljal z osebnim avtomobilom 33-letni Stanislav Kosi iz Senešcev 84, KS Velika Nedelja. V naselju Mihovci je v blagem levem ovinku zapeljal naravnost, trčil v prometni znak in zaščitno ograjo, nato pa še v vogal hiše Mihovci 25. Tu ga je odbilo v sadvonjak, kjer se je av- to še nekajkrat prevrnil in obmi- roval na strehi. Voznik Stanislav Kosi se je pri tem tako hudo ra- nil, da je obležal mrtev v močno poškodovanem avtomobilu. KOLESARKA ZAVILA V DESNO IN V SMRT V soboto, 5. oktobra, ob 9.30 je cesta v Trnovski vasi zahtevala že četrto življenje v minulem ted- nu na našem območju. 59-letna Elizabeta Kolarič iz Trnovske vasi 39/a se je skozi vas peljala s kolesom in nenadoma zavila z le- vega roba cestišča v desno. Prav tedaj je z nasprotne strani pripe- ljal osebni avto, ki ga je vozil Anton Markež. Kljub zaviranju nesreče ni mogel preprečiti, za- del je kolesarko, ki je padla in obležala na cestišču hudo ranje- na. Prepeljali so jo v ptujsko bol- nišnico, kjer je zaradi hudih po- škodb še isti dan popoldne umr- la. MOPEDIST HI DO RANJEN V nedeljo, 6. oktobra, ob 16.40 je po lokalni cesti od Tomaža proti Ormožu vozil kolo z motor- jem Bogomir Rakuša iz Uerovca, KS Ivanjkovci. Za naseljem Ko- račice je zapeljal na bankino in z desno stopalko zadel v mostno ograjo. Zaradi tega je padel in se hudo poškodoval. Prepeljali so ga v ptujsko bolnišnico. GOSPODARSKO POSLOPJE V OONJU V nedeljo, 6. oktobra, okoli 4. ure zjutraj je «:ačelo goreti na go- spodarskem poslopju Ivana Berdnika v Kostanjevcu pri Slo- venski Bistrici. Zgorelo je ostre- šje, precej sena, klaftra drv, dva vrtalna stroja, dve električni tra- čni brusilki, električni skobelnik in več drobnega mizarskega orodja. Vzrok požara še ugota- vljajo in ocenjujejo škodo. FE osebna kronika RODILE SO: Darinka Ke- lenc, Sp. Hajdina 25 — dečka; Terezija Sivka, Cvetkovci 3, Pod- gorci — dečka; Marta Simonič, Janežovski Vrh 13, Destrnik — dečka; Helena Zuzzi, Mekotnjak 44/b, Ljutomer - Lauro; Marja- na Mojzes. Podgorci 117, Pod- gorci - Moniko; Brigita Šibila, Vegova 12, Kidričevo — Evo; Bernardka Učakar, Janežovski Vrh 8, Destrnik — Domna; Bo- jana Vreze, Slovenja vas 62, Ptuj — deklico; Darja Pribožič, Or- moška 89, Ptuj — deklico; Sonja Ciglar-Kelemen, Kicar 112/b, Ptuj — dečka; Otilija Pristovnik, Leskovec 32, Pragersko, Slov. Bi- strica - dečka. POROKE - PTUJ: Siniša Bo- ban, Budina, Štrafelova ulica 5, in Alenka Bezjak, Štuki, Ulica 25. maja 15; Janez Ambrož, Ma- la vas 4, in Danica Tomažič, Ma- la vas 25. POROKE - ORMOŽ: 14. septembra: Anton Ivanuša, Hum 38, Ormož, in Cvetka Belec, Ko- račice 25. Tomaž pri Ormožu; Mirko Cvetko, Pršetinci 2, To- maž pri Ormožu, in Marija Sire, Savci 37, Tomaž pri Ormožu; 21. septembra: Robert Markun, Kve- drova c. 3, Ljubljana in Jožica Voršič, Bratonečice I, Tomaž pri Ormožu; 28. septembra: Davor Munda, Hum 2/b, Ormož, in Katalvn Hrnok, Madžarska; 5. oktobra: Bojan Curk. Ormož, Dr. Hrovatova 1, in Ksenija Vr- bančič, Ormož, Dr. Hrovatova 1. UMRLA JE: Marija Raušl, Rucmanci 32. roj. 1912 — u. I. oktobra 1991. »NOVO V BRUCU - PIZZA« TEDNIK TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod za radijsko in časopisno dejavnost RADIO-TEDNIK PTUJ. UREDNIŠTVO: Franc Lačen (di- rektor in gl. urednik), Ludvik Ko- tar (odgovorni urednik), Jože Šmigoc (pomočnik odgovorne- ga urednika in lektor), Štefan Pušnik (tehnični urednik), Jože Bračič, Ivo Ciani, Majda Goznik, Darja Lukman, Martin Ozmec, Vida Topolovec, Nataša Vodu- šek in Milena Zupanič (novinar- ji)- PROPAGANDA: Oliver Težak. Naslov RADIO-TEDNIK, Raičeva 6, 62250 Ptuj, p. p. 99; tel. (062) 771-226; faks (062) 771-223. Celoletna naročnina 1.100,00 to- larjev, za tujino 1.990,00 tolarjev. ŽIRO RAČUN pri SDK Ptuj: 52400-603-31023. Tisk: GZP Mariborski tisk Mari- bor. Oproščeno prometnega davka po obvestilu Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije, številka 3132 z dne 28. 2. 1991.