Glasnik SED 5 1|3,4 201 1 13 4 Društvene strani Janez Bogataj Murkovo priznanje prejme mag. Marjetka Balkovec Debevec za razstavo »Kaj naj oblečem za v šolo?« v Slovenskem šolskem muzeju (od 23. 1 1. 2010 do 19. 9. 201 1) Utemeljitev: Razstava o oblačilnem videzu učencev in učiteljev skozi čas z naslovom »Kaj naj oblečem za v šolo?«, ki jo je leta 2010 pripra­ vila etnologinja, mag. Marjetka Balkovec Debevec s sodelavci Slovenskega etnografskega muzeja in z zunanjimi sodelavci, je pomemben dosežek muzejskega dela, saj združuje vse najpo­ membnejše elemente, za katere si muzej prizadeva. Poleg tega, da je razstava strokovno utemeljeno pripravljena in se v njej prepletata etnološki in zgodovinski vidik, pomeni hiter odziv na zanimanje javnosti. Z vprašanji o oblačilnem videzu učencev in učiteljev skozi čas so se na muzej v zadnjih letih več­ krat obračali novinarji in raziskovalci, bodisi za osnovnošolske, srednješolske, diplomske ali magistrske naloge. Razstava je aktivno povezala muzejsko stroko s sodobnim šol­ stvom: sestavni del razstave so skupni projekti s Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani in s Frizersko šolo Ljub- ljana, ki so nastali na pobudo avtorice razstave. Avtorica je k sodelovanju pri razstavi pritegnila tudi druge muzeje, društva in zasebne zbiralce. Ob razstavi je izšla zloženka s temeljnimi po­ datki o vsebini razstave, v pripravi pa je tudi samostojni razstav­ ni katalog. Ob tej priložnosti so pripravili posebno pedagoško dejavnost: novo podobo iz širšega muzejskega projekta »Učne ure naših babic in dedkov«. K razstavi so pritegnili tudi srednješolce in študente, za katere so pripravili spremljevalni program »Moda ljubljanskih srednješol­ cev«. Kustosinja je v sodelovanju s študenti NTF, Oddelkom za tekstilstvo, in pod vodstvom mentorice, izr. prof. Almire Sadar izpeljala in predstavila zanimiv projekt, ki je prikazal sodobno modo ljubljanskih srednješolcev, ob okrogli mizi pa so se preple­ tala mnenja in izkušnje o oblačilni kulturi v šolstvu skozi čas. Murkovi listini za leto 2010/1 1 prejmeta Primož Hieng za de- setletno fotografsko dokumentiranje ter opisovanje pustnih šeg in navad v Sloveniji in v zamejstvu in Matija Murko za donacijo fotografskega gradiva z Murkovih raziskav srbske in hrvaške ljudske epike Slovenskemu etnografskemu muzeju v Ljubljani Utemeljitev za Primoža Hienga: Fotograf Primož Hieng je v desetih letih (2001–2011) spontano in z načrtnim fotografiranjem slovenskih pustnih mask in šeg za­ jel praktično vso slovensko pokrajino, delno tudi šege v zamej­ stvu. Tako je zabeležil praktično vse pustne dogodke, maske in like, ki jih je zares veliko. Že pokojni etnolog dr. Niko Kuret je v temeljnem delu o pustu z naslovom Maske slovenskih pokrajin zapisal, da je Slovenija v tem pogledu Evropa v malem. Tega načela se je Hieng striktno držal tudi pri fotografiranju pustnih mask, saj je želel pri raziskovanju tega področja poleg že znanih odkrivati tudi nove in neznane oziroma manj znane, pa zato nič manj privlačne maske in like. Pri zbiranju in temeljitem terenskem delu mu je med drugim uspelo odkriti doslej skoraj neznane pustne skupine, ki ohranjajo pustno tradicijo na svojem ozkem območju. Tako je odkril sku­ pino mask Podstenjski fehtarji iz Podstenja, maske v Grgarskih Ravnah nad Novo Gorico, Pregarske šjme iz Pregarij, Hujske šjme iz Huj v Brkinih in maske iz vasi Veliko Brdo pri Ilirski Bistrici, ki doslej v glavnem niso bile raziskane in fotografsko dokumentirane. Z nabranim gradivom je že leta 2006 začel s serijo fotografskih razstav. Njegov arhiv s pustno tematiko obsega blizu 20.000 pos- netkov. Hieng, ki svoje delo povezuje tudi z zavzetim novinar­ skim delom, in obratno, je opise pustnih dogodkov na podlagi do­ segljivih virov, lastnih zapisov in opazovanj na terenu v letih 2001 do 2011 objavljal v prilogi Tedenska tribuna Slovenskih novic. Tako je objavil več kot 50 celostranskih in dvostranskih reportaž. Utemeljitev za Matijo Murka: V oktobru 2010 so bili v Slovenskem etnografskem muzeju pri­ jetno presenečeni nad odločitvijo lastnika in dediča fotografij, Matije Murka iz Vrhpolj pri Kamniku, da 1.098 objavljenih in neobjavljenih fotografskih dokumentov iz raziskave balkanske ljudske epike svojega deda, dr. Matije Murka, ki imajo tudi oseb­ no noto in družinski pomen, podari Slovenskemu etnografskemu muzeju. Poleg tega to dejanje sovpada z letošnjo 150-letnico Prof. Janez Dolenc, prejemnik Murkove nagrade za življensko delo. Foto: Alenka Čas, Drstenik, 18. 1 1. 201 1 Mag. Marjetka Balkovec Debevec, prejemnica Murkovega priznanja. Foto: Alenka Čas, Drstenik, 18. 1 1. 201 1