Jiaauo SZDL pcujsties« >orsr>u> tiskam« - Cene (Ud 10— — l/eto* 3aro6nix» 500 din pOi- ptna 250 din Te dni nas predvsem »an ma, i kakšri m rezu.Mi se je zadnjo »redo koni In Ženevska konferenca zunun/ h mmistiov šlirh veleul, ki je v zadnjih treh tednih vzbu- j'C'ha ocč al\ mani pozornost vse- ffa -vela. N.ste- ma. Lahko b; tudj trdili, da so dosegli m niHri '"di v voraša nju splošne razor oitve delen uspeh, n'k'^'kršnegško juntcK ki ji načel ju je generci Aramburu. Dcgodki v Braziliji pa so bili prectf burnejši. Tu ie na zunaj pravzaprav nepomem- ben dogodek, kot je zamenjava aim^^tra za vojsko, sprožila reak- cijo vojske in porlamenba, ki sia v tem videla nevarnost za demo- kratično ureditev v držav.., da sta vrgla s položaja začasnega pred- s^ednika Carlosa Luža ter posta- vala na položaj predsednika dr- žave predsednika senata Ramosa. V tej deželi je •sicer vrelo že ves čas po volitvah 3. oktobra, ker so re' kc onarne aile °tremele za tem, da ne hi novo zvoljeni de- mokratsko nastrojen Kubiček prevzel vodstvc države. Francoski parlament in ^ertat se še vedno ukvarjat^ $ predlo- gom, ali hi razp^^t izredne parlamentarne volitve, ki bi naj bile že v letošnjem de- cembru al: pa b: naj počakali na potek m'^ndala. Gre namreč za spremembo vof '.nega ^sferna, kar je res nujno in potrebno, če- sar pa s^i sedrnji poslane} ne že- lijo ter izkor''ščajo sedanjo pred- pono parlamrn'arno proceduro ter ob vpr^šanf h o zaupnici vla- di gla'>ujejo zanjo, čeprav je v resnic: ne žele. ker bi ^icer za- rod krtze po nezaupnic, če bi jo izglasovali, postalo aktualno vpf^'sanje razpustitve parlamenta V zadnjih dneh je -topilo po- novno o o''r>^edh vprašanje Posarja, o čemer sta razpravljala franco- ski zunanji minister P Ttay in za- hor^nonemšk kancler Aden^uer. ^aje sta ~e dogovorih o go'po- d>arskih kor:'St:h obeh držav v Posariu kar pa n: bilo točneje obrazloženo čeprav je prv to vprašanje h s'veno vprašanje od- nosov med Fr^nčjo 'n Nemčijo glede na to deželico. Drugo, o če- mer sta se dogovoren je, da bo bodoča ureditev Posarja kljub nedavnemu glasovanju kol kor toliko *evTop-'ka<', k^^r bi naj po- menlo da je Adenauer popusti v vprašanju neizoaibne priklju-^ eitve Posarja k Nemč/'. Sodeč po tem b- lahko trdU', da je PiTKTfu ^sporazum* mnogo H- treie u^pel kakor lanskoletna prizadevanja Mendes-France«. Ce še omerfmo, da je podpredsednik Kardelj odpotoval p Vel ko BrUanijo no uradni obisk., kjer se pogovarja z najvšjimi bf lanskimi predstav- Tt^i o aktudnih medsebojnih vprašanjih naše države In Velike Britanije, smo menda rzčrpoU ne- kaj najvažnejših poltičiHh do- godkov xadniih daL PRED VOLITV AM I V ORG AN IZACIJ A H SZDLi Članstvo SZDL mora razumeti pcmen nove gosp. politike Perspektivni plan dela Letošnjo zimsko sezono želi- mo izkoristiti med drugim tudi za volitve novih vodstev orga- nizacij SZDL. Volilni sestanki z volitvami novih vodstev po va- žkih in terenskih organizacijah bi naj bile ves mesec januar. V prvi polovici februarja bodo ob- čio Zdravstveni dom v K dri- čevem služil namenu, za katerega je b:l ustanovljen. v imenu Sveta za zdravstvo in socialno pel tiko OLO Ptuj je tov. Julka Kancler ob otvoritvi med drugim dejala: »Per^pcktivn nazvoj naše zdravstvene službe predvideva v vsaki občin- 7dT^vstveni dom z več zdravnik", s ^pecialistčn m: ordinacijami in dispanzerji, me- dicinska znanost stalno ntapredu- }e, zato ie treba vedno več raz- nih aparatov la.boTatoT' jev, zdravstvenih kadrov itd. Naši zdravstveni zavodi bi nujno mo- rsli marš kaj nabaviti in urediti. Taio le Zdravstven dom v Ptuju že sedaj pretepen za uspešno zdravstveno službo, zlasti če upo- kmečkega prebivalstva, Ptuj-ka bolnišnica nujno rabi biokemij- sk; laboratorij, n- še zdravstvene postaje b morale met rentgen- ■^ke aparate potrebnh je več zdravnikov, medicinskih ter oa- tronažn h sester, soc alnih delav. cev itd Za v'e to je ♦reba seveda ustvariti gmotriie sredstva, poleg teh pa je važno tudi razumevanje za potrebe zdravstvene 'lužbe med čim širš m krogom delovnih ljud . saj t- odločajo o uporabi ustvarjen h viškov kot čl^ni de- lovnih kolektvov. zbOr-a proizva- jalcev, odbornik- razn h ljudskih odborov, člani razn h ^vetov itd. Važno pa je predvsem razumeva- nje širokega kroga naših držav- lj'-inov za potrebe zdravstva.« Po slovesno'''t' so g^jstje pre- gledal vse piostorc Zdravstvene- ga doma n se zan mali pri zdrav- niku dr. Pred nu za zasedbo ZdravHvenega doma. razpolož. Ijiva sredstva 'r o«:t9lo V. J. Ali bo oživelo sindikalno delo v Središču? v Središču se že dalj ča^a po- greša aktivnejše delo s ndikalne org^nzacije. AH bodo občni zbo- ri podružnic, k; so bili te dni, pomenili prelomnico v tem po- gledu? Občn: zbor podružnice kmetij- skih dcl=vccv na kmetijskem go- spodarstvu v Središču je bil zelo živahen, ker so čl-n burno raz- pravljali o odno= h v delavskem svetu m upravnem osobnosti, živine, stro- jev, volje in veselja ter seveda odgovornosti, v nemali meri pa seveda tudi podpore vižjih fo- rumov (OLO, ObčLO, SZDL in ZK), česar je bilo do sedaj vse premalo. KG je poleg naštetih težav, ki so v precejšnji meri ovirale uspešno gospodarjenje, tudi precej razdrobljeno, saj se nahajajo ix)samezne i>arcele in parcelice razstresene po vsej občini, ki teritorialno ni majh- na. Pripominjam pa, da je v te- ku arondacija, ki bo v najkrajšem času izvedena S tem bo od- padla precejšnja ovira, kar se bo poznalo že drugo leto. Kolikor je trpelo KG zaradi pomanjka- nja res strokovno sposobnega vodilnega kadra, leži krivda iz- ven KG, ne pa v njem. Ob tej priložnosti lahko omenim, da bodo šepala nekatera KG vse dotlej, dokler ne bo na razpo- lago dovolj strokovnjakov, ki bodo delali neposredno na zem- lji in tam vodili delovni proces. Mnogo škodujejo gospodarstvu tudi ljudje, ki tam delajo. V ne- katerih še živi vedno sitara mi- selnost, češ, saj ni moje tem- več državno. Ce pa pomislimo, da smo država mi vsi, je tudi državno posestvo naže. Škode, ki nastane zaradi neodgo\-ome- ga dela, ne plačuje »država«, temveč mi vsi. Dokler bo med nami še vedno moje in tvo- je ter naše in vaše ali pa državno, bo življenje težko. Cas bi že bil, da bi se ljudje, ki delajo v KG, vsaj tam zavedali, da delajo na svojem zase, ne pa na »državnem« za »državo«. Iz malenkosti napravijo ljudje radi veliko stvar I\>leg upravičene, deloma pa tudi neupravičene kritike dela v KG »Polje« Sobetinci (neob- delana in zapleveljena zemlja, nepravilen kolobar, negospo- darsko ravnanje z živino, ne- pravočasno spravljanje poljskih pridelkov in podobno) je tu- di primer ravnanja s stroji. Tak je primer traktorista Alojza Strelca. Traktor je bil nenado- ma nesposoben za delo. Med nafto je bila pomešana voda- Na zaslišanju vodstva KG je prišlo do razlage tega primera, da je nalival nafto baje skla- diščnike!), ki ni vedel, da se nar- haja v nekaterih naftnih sodih še nekaj vode, ker sodi pred polnjenjem niso bili dovolj oči- ščeni. V tem in v takih prime- rih seveda traktorista ne bi mogla zadeti krivda, kolikor seveda ne bi smel puščati, da polni traktor skladiščnik ne pa on sam, ker je za traktor ma- terialno odgovoren. Kolikor na- sedajo člani kolektiva različnim zlonamernim govoricam, naj bo- do uverjeni, da ne bo trpel ško- de nihče drug kot oni sami od- roma celo skupnost Taike govo- rice hromijo že itak s težavo pridobljen ugled posestva ter čut kolektivnosti in zavednosti ter volje in veselja do dela. Pomagajmo dvigati soc zavest in krepiti soc. gospodarstvo! Težave ima KG Polje-Sobe- tinci tudi z direktorji, ki so bili v kratkem času kar trije in so vsi po nekaj časa odpovedali službo. Naloga ObčLO bo ob podpori OLO, da bo dobilo KG v no\-em gospodarskem letu no- vega direktorja, ki bo sposoben dvigniti to veliko gospodarstvo na dostojno višino. Brez izdat- ne pomoči odgovornih forumov (OLO. ObčLO. SZDL, ZK) bo pa menda tudi novemu direktorju In vsemu kolektivu delo nekaj časa že precej težko. Zato je na- loga nas vseh, da pomaigamo dvigati in krepiti socialistično kmetijstvo, ker bomo le na tak način mogli iti v korak z našo mlado industrijo in s tem dvi- gati življenjsko raven delov- nega človeka. Cokl Dušan 19- novembra I. vafenska konferenca v četrtek, dne 10 novembra jc bila na vajenski šoli v Ptuju druq.a redna sej,a vajenske komi- sije ljudske mlad ne pri obč n- skem komiteju mlad'ne Ptuj. Zraven članov komisje je seji pri-ostvoval še predstavnik va- jenske šole, učitelj, tovariš Zu- pe- vo, . bož moral plačati 3 jurje davka, da ne bo treba plačati pavšalne skočnine itd. N^ajbolj ju je vznemriio, da bo občuten davek na domači zakol prašičev, saj se baje predv-deva 35 din od vsakego kilograma žive teže pra- šiča. Prosila s»a me, naj jima po- vem po pravici, ker mislita, da mi je to sigurno znano. Zatrjeval Sem j.ma z vso odločnostjo, da so io prazne govorice ki imajo namen vznemirjati kmeta in da je nor, kdor verjame take stvari. »Ne boš n^2s farbal Jaka! Zakaj si pa ti zaklal svojega najtežjega prašiča? M sUš, da ne vemo ka- ko in kaj!« Očitala, sta mi, da se pri vSaki sitvari izmažem, ker pravočasno zavoham razne stva^- ri in da zevajam druge. Komaj sem prišel do besede in pojasn'1, da sem pital praš ča ker sem ga mislil prodati. Nakupovalec mi je zanj ponujal 170 din zia k3; seveda se nisva mogla pogod-ti čeprav je primakn 1 še 10 din po kilogramu Kar drug dan sem najel domačega mesarja kj je prašiča pravilno razkosal. Pri praženju maet se je žena pošte- no spotite. Prsšič je namreč tehtal okrog 200 kg ;n bi dobil zanj 36 Jurijev. Zaklanj prašič mi je dal 80 kg masti in zi^seke. Dodatka 5 kg soli nit ne upo- števam. Za mast so se potrošni- ki kar stepli, saj so si prihranili 5 kovačev pr kg. Prodaje! sem jo po 400 d'n Tudi koža je ne- kaj vrgla. Skoraj zastonj mi je ostalo okrog 80 kg mesa. To bo občutil moj standardi Končno sem ju prepr^lčal da so govor "ce o davku na zakol prašičev ne- osnovane in da sem zaklal prar- Siča IZ poštenih ne pa iz špeku- liaitivnih namenov. Da m: je osta- lo meso zastonj se m-, mislim, ne more štetj v zlo. Cena doma- či masti je pač poskočla in to me je potegnilo za seboj. Zakaj se pa ne bi s svojim okoristil? Sedaj je pri nas »sleci i a za pro- stovoljno dajanje krvi Za to člo- veko^ljubno akcijo je kaj malo razumev?(nia, posebno pri fantih, polnih življenja n krvi ki jo kar radi puščajo, ne da bi jo zbi- rali za t«na al onega sovrstni- ka, ko mu bo ž.vljenje viselo na nitki Nekater celo modrujejo, da bi ta radod^most utcgn-la ce- lo škodovati zdravju. Bolj pri- poročajo pijavke n nastiavljanje rož'čkov pr! raznh padari'h, ker ti IzSesajo slabo oziroma puščajo samo bolno kr: med tem ko od- vzame zdnaivnik tisto najbolj zdravo. Kaj Te6 pHhodnfliS! ZetalSan Drobni sličici Iz ptujskih podjetij Brez običajnega uvoda ali komentarja naj omenim le dve drobni sličici iz trgovskega po- slovanja, morda zares tako drobni in majčken'', da bi ju n« bilo vredno omenjati. — Pre- tekli mesec sem kupil v trgovi- ni poslovalnice »Steklo« košari- co za pošiljanje sadja za 45 dinarjev. Naslednje jutro je stala enaka košarica v isti trgo- vini pri drugi prodajalki 50 din. Ne vem, ali zaračunava vsaka prodajalka svoje cene ali pa so se podražili ti drobni predmeti čez noč za dobrih 11 odst — Pa to je malenkostna vsakda- nja stvar. Bolj nevsaikdanje zveni zgod- ba o popravilu radijskega pre- jemnika pri Radiocentru. Da bd mogel vskladiti Izdatek za tak luiksuz z mojim mesečnim pro- računom, ki ga obremenjujejo občutni družinski izdatki, sem se vnaprej dogovoril za ceno popravila, torej materiala in dela. Vnaprej nakazani znesek^ bi bil še znosljiv in sem pristal na popravilo aparata. Končni obračun pa je bil neprimerno višji, kakor sem predvideval ter se mi je zdel malce preti- ran z ozirom na predhodno dobljene informacije. Zlasti ni- sem mogel verjeti, da bi bUo potrebno sedem ur pomočni- škega in ravno toliko vajenske- ga dela za izmenjavo elektron- ke, dveh pilotk in ploščice, na- zvane mika blok To pa še po- sebno zaradi tega ne. ker od takrat, ko sem aparat prinesel, pa do takrat, ko sem prišel zo- pet ponj. niti sedem ur ni pre- teklo Ker meni tega niso ver- jeli, jih je prepričal o tem organ tržne inšpekcije Name- sto da bi zaračunali taktično porabljen Čas za popravilo, so vidno užaljeni izmenjali v ax)a- rat vlO'žene rezervne dele z iz- gorelimi ter odklonili vsako plačilo Da-li so tudi za drugo izmenjavo potrebovali sedem ur dela. mi niso povedali. Jaz pa sem prinesel domov prejem- nik v istem stanju, kakor sem ga bil odnesel, ako se mu ni pripetila kakšna druga ne/^oda. B. L. Franc H'''."**'*: \7 Kopitnega se je obesil Tr'naj'teg tega meseca po- poldne ob 16. ur so n-!šli obe šenerja Fr'nca Hajš-^ka :z Ko- ritnpgT v ohčn- Lešje Hajšek je b''l sti T 55 1p* phe?"il pa se ie v duševn^ zuicieno-ti, CENE NA PTUJSKEM TRGU v sredo, 16. novembra (za kilogram, liter ali kos) Čebula 30, česen 60—80, lu- ščen fižol 40—50, hren 100, krompir 15, koleraba 15, cveta- 6a 60, peteršilj 40, rdeča pesa 40, solata endivija 50, solata v glavah 50, špinača 80, rdeče ze- lje 20, zelje v glavah 10-15,2«le- na 30—40, korenček 40, ohrovt 20, koruza 35, pšenica 35—40, oves 30, proso 35—40, koruzna moka 50, ajdova moka 50, ko- ruzni zdrob 60, ajdova kasa 130, surovo maslo 400, mleko 25, smetana 130, sir 40—80, kokoši 400, piščanci 400, purani 600 do 1000, hruške 40, jabolka 25, ore- hi 80—100, sivke 50—80, jajca 18, kostanj 25, pečeni kostanj 60, kisla repa 25—30, kislo zelje 40, motovileč 100, buče 10. Pred c4)čnim zborom sindikata krojačev in šivilj S-nd k)cina podružnica kroja« čev m iivilj v Ptuju se priprav- lja na letn; občn zbor Izvršn: odbor podružntce ie na svcj- zad nji seji razpravljal o bodočih n logah pod.užaice, iz kater.b 'ehaje, da ho Nnd kat krojačev in šivilj po^^vefl vs 6ai je to še doslej novo pod- ročje deia. istočasno pa zelo ob- sežno :n zamotano saj posega v področje vzgo e ;n :z:brazbe na- še mlad'.ne. Vzgoini proce. pa je v d našnj dobi ko se ostro spopadata nov: in star- -vet, nc- va in zastarela m selnost, zelo težaven, saj 'ta si prec'vsem šo.is ;n dom neredko v laseh. Izredno važaa je tud: ugotov tev da o doslej organ družben gi uprav- ljanja v šolstvu in pro vet , tudi tam, kjer so že prav dobro delali svoje probhme ve premalo pre- našala na široko javnost, m to za ntereSipal; za ni hovo tcš tev. Vzgoja in izob-a^ba n^še mla- dine mora pos'ati splošno druž- ben- problem, družba kot celota mora -sikt -vno sodelovat] pri nje- govem reševanju. Pešec na cesti v prvih letošnjh šestih mese- cih 6mo imeli v področju ptuj- skega okraja ^kupno 48 promet- nih nesreč. Od teg:. števila je 8 nesreč zahtev?lo po eno «mrtno žrtev, nekaj jih je povzroč:lo trajno m začasno invalidnost Materialna škoda, ki je bila povzročena skupno pri vsch ne- srečah je znasala 2,741.000 din. V tem ni všteta škoda zaradi zdravljenja n ostali sitroški. Število prometnih nesreč pa ne narašča samo v področju pluj- skega okraja, temveč ceLo še bolj na nekiiterih drugih pod- ročjih v Sloven ji, predvsem seve- da v večjih metih. Povprečje nesreč se polagomij dv ga tudi za celo državo, vendar ne v toh- ki meri k kor v naši republ ki, ki je med republikam; v Jugo- skv ji najbolj motoriz.rana Motor.zacijia z vsakim dnem narašča in bo v naslednjih letih, če upoštev mo dejstvo, da smo začeli v naš- držav- "zdelovati poleg tovornih avtomobilov in traktorjev v z-dnjem času tudi o=ebne avtomobile :n motorna kolesa, vedno bolj. Vse to je n?- pot:lp org ne, k: v maši državi ifkrbijo za varnost v prometu k Sprejetju odredb, kater.h disci'- plin;rano izvaji nje od eiiani vseh koristnikcv prometu h sred- stev in ce*'*, bi v bodoče naj za- gotovilo č:m manjše štev.lo ne- sreč v prometu. Porošilo o desetem žrebanju obveznic II. ljudskega posojila Beograd, 15. novembra. — Da- nes ob 16. uri je b.lo v poslopju Narodne banke v Beogradu dese- to žrebanje II ljudskega posoji- la. Izžrebčoe so bile naslednje številke: Amortizirane so bUe obvezn ce vseh Serij z naslednjimi številkaw mi: 865, 163, 54, 509 559 296. 762 338, 357. 198. 267, 193, 297, 703, 449, 282, 799, 324, 495, 160, 222, 41, 638 963. 657 22, 777, 148, 410, 789. 672. 304. 40. 831. 432, 915, 78, 390, 979, 179, 120, 575, 1000. 819, 187, 388, 58 899, 8 384. Dobitke po 2000 din so dobile obveznice v vseh serijah, ki imajio eno izmed naslednjih številk: 54. 449. 799. 388. 22. i 'N I Dobitke Po 5000 din so dobi- le obveznice v vseh parnih se- rijah, ki imajo številko 267. Dobitke po 10 000 d n je dobi- la številka 8 v naslednjih serijah: 109 5161, 3804, 6535, 3061, 1075, 4820, 3302. 2664. 1735, 2639, 1480. 4123. 3022, 3381, 5653, 2331, 780 1266 3277, 3994, 2577, 218, 5089 626! 605, 4898, 5363, 3552, 5601*, 3096, 5446. 6386. 3003. 589, 4556 813, 434, 2014, 3624, 5557, 4026, 1921, 2599, 1810, 4602, 1648, 204, 4312. 6265, 5213, 2174, 1596, 4151 1454. 3625, 2366, 6135, 1808 3407, 845, 4302, 4106.4862, 2875', 1588, 4725, 5727, 704, 4342, 3662, 5461, 4906, 4753. 21. 4774, 2801, 5257 4175. 1981, 958, 3803, 5342, 2759, 3939, 2341, 2540, 4670, 4729, 2589. 2572, 5549. 2863. 3838, 241 2697, 6339, 2412, 5661, 3148, 1380, 6332, 676, 4050, 4284, 3330, 2376 3827, 5900, 6206, 2976. 1091, 3928', 2273, 3107, 2484, 5358. 1264, 2646, 2892, 3777, 240, 5600, 6489, 532 6169, 5061, 1896, 5529, 5907, 3206 4015, 5197, 1755. 4458. 5456, 2832! 6207, 4115, 135, 3328, 5528, 5872, 5457, 2881, 5978, 1497. 3227, 5647, 1142. 1738, 2615, 5967, 3259, 1852 737, 2696. 2520, 5825, 716, 4701' 5638, 82^ 4671, 2966 5187. 1737! 4061, 6477, 4281, 4624, 5893, 4691 4835 3588 2466, 6349. 4468, 2851 495, 1125, 2483, 6499, 3422, 509l' 3697, 2745. 289, 4850, 1686, 5892! 4685, 5957, 3627, 2703, 4038, 2877 1318. 2717, 324, 5945. 4942, 513l! 3695, 5551. 3892, 4797, 4986, 2122 3834. 4087. 2610, 6478, 1582, 5964 5823, 1758, 3059. 162. 1246, 2950! 3830, 5865, 5827, 2083, 4128, 4550, 5399. 1064, 5305, 3493, 284, 764 4679, 2574, 2498/ 5423 5846, 3178 2415, 356, 6219. 5622. 1519, 5323 1732 5450, 4610, 20, 6279, 1764 6507, 1610. 2616, 2996, 6565, 3534! 5206. 2511, 1747. 3116. 1321, 102, 3540, 2847, 601, 2917, 1634, 3530 6452. 4408. 5410. 6390. 2114. 1392 1112 3354. 5842. 3103. 693. 5083. 3938. 1435. 224. 1562. 1590. 3056 2723. 5977, 2454. 6410, 2198, 4027, 2258. 4617. 3242. 892 3074, 1960. 2903. 5674. 4325. 5436 6641. 2373 5684. 3485. 6313 3657. 6513 4137. 2118 4804. 5404. 730. 4910. 159 4396 3546. 1766 860, 2405. 74'9 868 4815 5718 3841. 1256. 4554 3942. 5573. 2673. 4563. 4982. 4333 1629 3440. 3367, 3450. 4401, 2824 1077 4754 3496, 1538. 1453, 4730 5462. 555 3982. 1293. 4569. 4154 2191. 606. 1603. 3480 5098 I95l" 5711, 2722, 3396. 4931, 1474. 3036 2275 3550 3578 1477 2335, 6187. 126 404. 1825. 4935. 1236 4656. 2854. 5380. 5774. 2298. 3897 4110. 5315. 6325. 1836. 4184. 2143 1313. 5141, 2570. 4887. 2064, 4625 5271. 1849 4236 3024. 3767. 6274 1551. 4048. 4616 4604. 3027. 5296 2100. 6193 4334. 5950. 5506. 5320. 843 345. 6554, 533. 2948 2371 1762. 1987. 2026 5697. 507. 3410 1898. 4821. 2185 3519, 5385. 3807. 5465. 348 3013 2183. 196, 2230 1478. 2641, 4439. 2265. 2119. 615q 1P4 ,5016 3612 1709 1680" 3049 5716. 4100 2592 5045 83. 5278 251 4788. 3109 6406 28. 1456 55, 5069. 5428. 1853 3685 4786 5.568. 1252 3551 3664. 323 2550. 6547. 2812 6354 2435. 5689 1939 6413. 3066 2708, 3281, 3678 5717. 3856 2579. Dv3 d"bi^ka no 50 000 d n =ta -obl= obve-nc . štev.lko 963 v Prv h- 19^8 -a 4414. Dobitek 100 000 din je dobila obveznica, ki ima številko 297 v sei J. 494 Pazite na otroke! Devet nesreč od zgoraj našte- tih m v omenjenem Č2su to povzročil: pešc. Mnogi ljudje, predv=em otroci se namreč ne zavedajo, da je nia javnih cestah prepovedano pešcem v^e drugo razen hoje. Tako pa doživljamo, da se ljudje po cestah sankajo, drstajo smučajo, kotalka jo, igra- jo nogomet in odbojko, ruva^o in pretepajo, hodijo držeč se za roke preko cele ceste, postava- jo m uganjajo vse mogoče dru- ge stvir-, k' Spadajo povsod drugam, samo na. javno pot ne. Res je, da večji dei maštetegai delajo otroci vendar se je trelja, zavedati, da za mladoletnike od- govarjajo njih Sitarši ali skrbnic ki. V okrajnem področju je naj- večji problem pešcev v Ptuju, -a sicer na Kvedrovem trgu. Tu je tudi največji promet, posebno pešcev, k' prečkajo trg v vseh smereh, često na n čin, ki ogro- ža varnost pešca in vozn ka«. Svet za notranje zadeve je ekle- nil da bo ▼ bodoče na trgu z belim: ali rdečimi kimni ozn ce- no, kjer lahko pešci prečkajo cesto, in sicer na vseh štirih ce- stah, ki vežejo trg z ostalimi de- li mesta. Posebno vprašanje je prehod prekr ceste pri občini Ormož, kjer bo postavljena po- sebna nizka ograja, ki bo pešoa napotila nekol ko okoli ogla, da bo pravočasno opozorjen na eventualni prihod motornega vo- zila. Na poseben način bo ure- jen tudi promet pri občinskem poslopju ni3 H jdhi kakor tudi pred šolam- v St^ršah na Bregu in v Hajdini, kakor smo že jav- nost seznanil. O koledarjih šo- ferjih, vozn k-h na ce'\.\ pa v prihodnjih številk:h Tcdnikei. Na nedeljskem roditeli- skem sestanku v gimnaziji so se starši mnogo naučili v nedeljo, 13. t. m. sem se skupno z neStetiinui drugimi materami in očeti udeležila ro- di tel j.skega sestanka za 1. in 2. razred v gimnaziji v Ptuju in sem z zanimanjem poslušnla ravnatelja tov. Ivana Kran,]^!- ča. ko je govoril o pomanjklii- vem vzgojnem vplivu starš "^v na doraščajoče otroke pa tudi o nezadostnem nadzorstvu nad početjem otrok v prostem čas-u- Predavanje je bilo res jedrna- to in mislim, da so si vsi na- vzoči iz njega nabrali kcd^tre nauke za bodočo vzgojo svojih otrok. Čutim se dolžna zahvf^jti ravnatelju tov- Ivanu Krani:i- ču za tako zdrav kontakt e starši in vzgojitelji in up-m, da bo kmalu zo^ret pod'^ben ro- diteljski se^itanek in da se ga bodo udclrž^ii tvd: ti^ti ki =-o tokrat I odsotnostjo veliko mudili. S. H. — P.uj Ptui. 18 novembra 19*^5 -3 Se o gradnji spomenika narodnega heroja jožeta lacka in o spomeniku pad h v inob v ptuju Mnogo let se že prii>ravlja- : nvo. da bi v Ptuju postavili spomenik narodnemu heroju Jožetu Lacku, kmetu-revoliucio- narju, ki je končal svoje življe- nje po strašnih mukah v ptuj- skih gestapov&kih ječah 18. av- . gusta 1942. Na pokopališču pa ; grobnice borcev in talcev ča- kajo, da bomo s spomenikom duli priznanje njim, ki so mo- rali umreti, ne da bi dočakali osvoboditev svojega nairoda, za katero so se borili. Mnogo smo že pisali o Lacko- vem spomeniku, a še ne dovolj, ksijti gradnja tega sipomeniika , in onega na pokopališču ni le stvar organizatorjev gradnje, ampak tudi široke publike, ki čuti čase borbene preteklosti in želi, da bi se čimprej oddolžili padlim borcem za svobodo z dostojnim spomenikom, ki bo stoletja pričal svojemu narodu In svetu o najslavnejši epohi naše narodne zgodovine. ' PomoC organizatorjem gradnje Organizatorji gradnje obeh spomenikov imajo težavno pot, ker se borijo za denarna sred- stva, da bi bil spomenik čim lepši, čim trajnejši in bi čimveč izražal. Nekaj pa poma.ga orga- nih tor jem — to so izkušnje pri graditvi spomenikov NOB si- rom po domovini. Mnogi od teh spomenikov so izmaličili svoj pomen in pokazali, kakšen tak spomenik ne sme biti, drugi pa so nasprotno v večji ali manjši meri dosegli svoj namen. Kdo je bil projektant slabih spome- nikov? Največkrat so njih na- črte izdelali zidarski mojstri ali gradbeni tehniki, ki so pri po- klicnem delu lahko odlični strokovnj aiki vendar niso kos tako veliki nalogi, kakor je projektiranje spomenikov NOB, ki morajo ustrezati pravilom umetniškega oblikovanja in iz- ražati našo revoludonamost, pa- triotizem in kulturo. Le dober strokovnjah ipž. arhitekt bo mogel izdelati načrt za tak spo- menik, ki 1x3 nosil pečat kul- turnega spomenika naše dobe. Ce pa je spomenik kiparsko de- lo, je potrebno pred njim re- šiti več arhitektonskih in grad- benih vprašanj. Koristne napotke pri gradnji naših spomenikov narodnoosvo- bodilne borbe nam daje v »Borcu« tov. Marjan Tepina, ko nakazuje izbiro materiala, nje- govo obdelavo, izbiro prostora za spomenik in izdelavo napi- sov na spomenikih. Ne bo na- pak, če ta občeveljavna pravila za gradnjo spomenikov NOB vsaj načelno sipoznamo tudi mi, da bomo lahko z večjim oku- som ocenjevali spomenike in dajali tudi koristne napotke zanje. TI NASVETI NAM NAJ NE BODO ODVEC Osnutek za spomenik lahko v zamisli da izdelovalcu inž. ar- hitektu tudi kdo drugi, ki ga ta dobro preudari in pripravi za izdelavo. Najlepši material za spomenik je seveda naravni ka- men, kar mora vsakdo potrditi. in to en sam velik kos izdclesan v preprosto geometrično obliko prizme, piramide, valja, stožca in podobno. Spomeniki izdelani po tej arhitektonski zahtevi so skozi stoletja in celo tisočletja ohranili svojo monumentalnost. Da to drži še danes, so jasne priče drugajče zgrajeni spome- niki, ki so Po zidarski tehniki sestavljeni iz mnogih malih kamnov, kakor je to običajno pri katoliških nagrobnikih in jih je žal, kar precej med našimi spomeniki NOB. Preveč pa bi bilo, da bi govorili tudi o pla- stiki, katero obvladuje v mo- demi dobi slikoviti stil. Tudi kip mora izdelati priznan kipar iz dobrega materiala. Vsi vemo, da Je potrebno še pred izdelavo načrta za spome- nik najti spomeniku primeren prostor, po katerem se ravna velikost spomenika. Spomenik mora stati na vidnem mestu, ki je oddaljen od mestnega hrupa, a prostor vendar poseča mnogo ljudi. V zelenem okolju je spo- menik, kakor slika v lepem okvirju, samo v redkih prime- rih je spomenik zaželen ob monumentalnih zgradbah, ki pa morajo s ix>menikom skladno učinkovati. Ker je za monu- mentalnost potrebna preprostost poleg plemenitega materiala, se mora tudi pri obdelavi kamni- tih ploskev izogibati nadarje- nosti. Pomoč projektantu naj nudi- jo organizatorji gradnje spome- nika s tem. da mu nakažejo prostor, da mu ob jasni jo, kaj naj spomenik izraža, da mu pripravijo ali pokažejo pleme- nito gradivo, ki je dosegljivo. Tako bo spomenik ne le arhi- tektovo delo ampak izraz ko- lektivne zamisli. Za napis pa se najbolj obne- sejo same velike črke antike in naj bo razvrščen tako, da se bo sreda vsake vrste pokrivala z osjo napisne plošče. VESELI BOMO ODGOVORA Vprašajmo se sedaj, ali smo v Ptuju upoštevali pri pripra- vah za gradnjo Lackovega spo- menika in spomenika padlih na pokopališču vse te zahteve? Ali bo stal Lackov spomenik na pravem mestu? Ali ni pro- stor, kjer stoji sedaj navillon v mestnem parku še vedno naj- pripravnejše mesto zanj. čeprav bi bilo potrebno prestavit} pa- viljon In čeprav bo mogoče 80 metrov vstran speljan novi most? Ali bo tudi spomenik padlih na pokopališču monumentalen — sklesan iz enega kosa pleme- nitega materiala? Ali bosta oba spomenika dovolj veličasten in časten spomin za mnoga stolet- ja na junaško borbo našega na- roda za osvoboditev? Pričakuiemo, da nam bodo o f?radnji obeh spomenikov kaj konkretnega napisali organiza- torji gradnje teh spomenikov aH pa zaptoonik Projektivnega bi3K)ja v Ptju. -ic. Dr. Alojzij Trstenjak ^ -i • V Iz Zgodovine vinogradništva v ormoško-liutomerskih goricah Spomenikov, ki spominjajo na vinogradništvo in izražajo mi- selnost Rimljanov o v;nski trti, ob kater-h danes strmimo, je v naš h krajih mr ogo Največ j h je shranjenih v Vinarskem mu- zeju v Ptuju. Najlepši jc 2,5 m vi^ok rimski ki-men, n- katerem je upodobljena rimska družna pri pojedini v vinogradu: mož n žena sedita na lež šču. Pred ttj'^ma je mizi. z jedili in kru- tiom. Dva otročička se igrata pr: starših. Eden daje materi venec okoli vratu drugi ^ega skrivaj po očetovi kup'c''. Starejši otro- ci prihajajo v domačh oblekah na pojedino, na skrajnem levem koncu prinašajo strežnice jedla, as' desnem pa moški natakajo iz velike lončene posode vino. Ves prizor se vrši pod brajdami z listjem m grozdjem. — Drugi je rimski oltar oosvečen r mskma božansitvima Liberu in Liberi, za- ščitn koma goric in še mnogo drugih Ko so Rimljan' leta 476 zgubil. Panonijo in je nastop lo večsto- letno preseljevanje narodov, je vi- nogradništvo propadlo in prve ifest: o njem so nam ohranjene §elc iz dobe po letu 860 ko eo dobili iolnograšk nadškofjc svet akoli Ptuja in je Ptuj postal sred šče njihovih posestev na Spodnjem Štajerskem Pod vpli- irom cerkve, njenih samostanov n duhovniških redov, ki so raz- sirjevali med ljudstvom krščan- sko vero, se j<^ v nogradnštvo v naslednjih stoletjih pri nas ugod- no razvijalo. Vino so potreboval; pri verskih opravilih in moralo ic biti pri'S'tnc Zato so ga hoteli tud; sami pridelovati Za vi: de frar.kovsk h KaroHn- gov m Otonoi- (754—1002) je postala vsa Spodnja Štajerska [izzvemši svet vzhodno od Ptuja do Radgone, ki So ga Msdžari >koli 895 za-'cdl; in držali v svo- jih rokih do 1199). kronska do- mena t. j. državna posest. Okoli leta 1150 So jo dokončno razde- lili med cerkvene ustanove in plemstvo Kot najbogatejši na zemlj: in ljudeh so iz teh delitev izšli solnograšk škofje, ki so imeli že v zadnj h 'etih devetega veka obšm? posestva — razen Ptu.a — tud; še v okol ci Radgo- ne. Kot deže'ni knezi =0 imel svoje min'Steriale (namestnike) v Ptuju, ki sju upravlial; nadško- fova posestva v teh krajih. Ko so Madžar: t- svet za?edl je upra- va Ptuj-kih v teh krajih prene- hala, je pa zopet oživela, ko je Friderik Ptujsk na velikonočno nedeljo 1199 Madžare pri Velik Nedelji premagal ter jim iztrg iz rok ve: sve do Mure n Tra- ve onstran Sred šča Svet okoli Velike Nedelje je Friderik Ptuj- ski prepusti", z dovoljenjem sol- nograšk h nadškofov nemškemu v teškemu redu — križnikom — da ga branijo prot; sovražnikom "in kultiv rajo ker je bil pust, neobdelan, zeli» redko naseljen in zaraščen z gozdov; Solnogrs- ški nadškofje 'O Sj obdržal: ob- šme vinograde v okolic: Ljuto- mera. Okoli leta 1242 so s; na strmem hribu n že L''utomcra po- stav li v obramb- prot Madža- rom grsd (Verdov grad) Pod- gradje. od kcdcr so upravljal; svoja tamkajšnja posesava. Leta 1330 so kupili v Mar:boru veliko klet, v katerr so spravljali vina iz teh gore. Poleg v n iz lastn h vinogradov je pr tekalo v njiho- ve kleti še vinc od ni hovh pod- ložnikov tako imenovanih gorno in ono, k; so ga njihov- oskrb- n ki še po-ebei naki;oovali Križniki so na zemlji, ki jim jo je podaril Fridarik F^tujsld, na veliko krčili šume, ravni svet spreminjali v njive in travnike, prisojne griče tn hri- be, ki niiso bili primerni za nji- ve, pa Msejali z vinsko trto, ustanavljali nove vasi in na- selbine na primer Kaj žar, Kog itd. ter naseljevali v njih svo- je ljudi Ti ljudie so bili nji- hovi stalni delavci — hlapci, bili so živa pritiklina njihove zemlje, s katere niso smeli odi- ti ali se izseliti Stanovali so v revnih, malih kočah in ime- li še nekaj zemlje, ki pa je bila križniška, da so od nje živeli. Kar jim je bilo za življenje še potrebno n. pr. drva za kurja- vo in steljo za živino, so do- bivali iz šum svojih zemljiških gospodov. Ce so bili njihovi go- spodarji z njimi zadovoljni, je postala njihova služba trajna ter je prešla na otroke. Tako je nastal stan viničarjev. (Dalje prihodnjič) DNEVNI SKORED ZA NEDEUO, DNE 20. NOVEMBRA 1955 6.00—7.00 Vedre in poskočne melodi- je za nedeljsko jutro — raes ob 6.05— 6.10 Poročila in vremenska napoved. 7.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 7.15 Reklame 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva. 7.35 Jutranja serena da. 8.00 O športu in gportnikfli. 8.15 Pisana vrsta domačih pesmi in nape- vcv 9.C0 Otroška predstava — M.. Sengalovič—Vesna Stranic: Srebrni g'las. 9.30 Veseli intcrmezo. 10.00 Družinski pos;ovori 11.10 Nedeljski sim- fonični koncerit: G^loacchino Rossini: Seviljski brivec, uvertura; Edvard Lalo: španska simfonija; Peter Iljič čajkov ski; Romeo in .Julija uvertura, fanta- zija 11.15 Odda'a za Beneške Slovence. 11.35 Lahek opoldanski glasbeni spored — vmes ob 12.00—12.15 Pogovor s po- slusailci. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved pregled dnevnega sporeda in obiave 13.15 Zabavna glas ba, vmes reklame. 13.30 Pol ure za našo vas 14.00—16.00 Želeli ste — poslu- 5a'»el 15.00—15.15 Napoved ča^a. pttpr: Bla? A-^iič: 0^y(\nv\ pojo sifflifonična i>e";nitieT. 22.15—23.00 UK\ proETram: Ple<:na glasba. 23.00—24.00 Oddaia za »"tiio — na va!« 327.1 m fPrenos Iz Zagre «ra) Savka Drevenšek; Vzgoja d:ma fn v seli (2) Starši morajo imeti v družini a\-toriteto, kajti oni vzgajajo družino tn odgovarjajo zanjo družbi Oče v družini ni neome- jen gospodar kot v stari družbi, temveč odgovoren član skup- nosti Za uspešno vzgajanje je zelo važno, ali starši vzgajajo edinčka ali več otrok Vzgaja- nje edinčka je zelo težavno, ker se ta ob nepravilni vzgoji raz- vije v egoista, postane pravcat gospodar ter je središče dru- žine. Tak otrok se tudi teže navadi na skupnost. Neprimer- no slabo vpliva na njegovo vzgojo tudi tedaj, če ga poleg staršev vzgaja stara mama ali teta Kvarno vpliva na otroko- vo vzgojo tudi, če so starši lo- čeni. Cesto postanejo taki otro- ci predmet prepirov med star- ši, ki odkrito sovražijo drug drugega in tega ne skrivajo pred njimi. Nesoglasja se mo- rajo mimo reševati in to takrat, ko otroci niso navzoči. Ce star- ši resnično ljubijo svoje otroke in jim hočejo posredovati naj- boljšo vzgojo, se bodo tudi po- trudili, da ne bodo gnali svo- jih nesoglasij do ločitve zako- na, ki bi spravila njihove otroke v zelo težak položaj. JASEN CILJ VZGOJE S .svojim vzgajanjem morajo starši zasledovati jasen cilj. To pomeni, da imajo program de- la, po katerem vzgajajo. Otro- ka hočejo nedvomno vzgojiti v zavednega državljana, razum- nega, odločenega, poštenega, de- lovnega, pogumnega ter preda- nega ljudstvu in domovini. Ne smemo dopustiti, da bi postal iz njega nadutež. požeruh, stra- hopetnež, hinavec in plitvež. Ce bomo vzgojili slabega člove- ka, to ne bo škodovalo samo nam, temveč tudi drugim in vsej domovini. Etobrega člove- ka pa lahko vzgaja samo tisti, ki je sam dober človek in zna prenašati človečansko in držav- ljansko zavest tudi na družino. Starše, ki ne zanima življenje naše države, njena borba in njeni uspehi, ne bodo znali ni- česar povedati svojim otrokom, čeprav bi slednji to radi vede- li. Otroci bodo takoj spoznali zainteresiranost in zavednost staršev o družbi in državi ter bodo sami postali takšni, če pa ne, bodo v poznejših letih star- še slabo cenili. Imamo tudi starše, ki se med ljudmi sicer imajo za državljane, doma pa ; je vse drugače, bodisi da mol- čijo ali pa Se tako obnašajo, kot bi se član družbe nikoli ne smel. Ne smemo ločiti dela v družini od dela v družbi. Vse kar se godi v deželi mora pre- iti preko naših misli na otroke. Ti morajo vedeti, da smo za- vedni člani in da smo ponoanui na naše uspehe in zasluge, si- cer pa se bodo otroci bahali le z novo obleko, čevlji, poklicem in tako dalje. Po našem obnašanju se zgledujejo otroci otroka vzgajamo vedno in na vsakem koraku. Odločilno pri tem je naše obnašanje. Otroka ne vzgajamo samo takrat, ka- dar se z njim pogovarjamo ali ga poučujemo, marveč sleherni trenotek njegovega življenja. Za otroka je velikega pomena, kako se oblačimo, kako se raz- govarjamo z drugimi, kako se veselimo in kako žalostintio, kako ravnamo s prijatelji in kako s sovražniki itd Otrok opazi vsako spremembo. Ce so starši doma surovi, bahavi, če pijancu jejo, če žalijo drug dru- gega, neverjetno škodujejo svo- jim otrokom, jih slabo vzgaja- jo ter puščajo za seboj slabe posledice. Obvladovanje staršev samih, njihovo spoštovanje last- ne družine, nadzorstvo nad vsa- kim svojim korakom — to prvi in F>oglavitni način vzgeje. Ne smemo misliti, da so za vzgojo potrebni najhitrejši re- cepti in da je s tem stvar opravljena. Tako bi n. pr. dali lenuhu recept in bi postal naj- delavnejši človek ali pa slepar- ju, ki bi postal najbolj pošten. Čudežev ni in zato recepti ne pomagajo, če ima sam vzgoji- telj p>olno napak. Prihodnjič o raznih oblikah avtoritete staršev. cas te bil v Podv.ncifc nas je v zsdnjh dneh nekaj izredno razvesel-lo. Ze y-e od mlačve sem smo vsak dan, posebno ob deževnih dneh opazovali, kako neusm Ijenemu propadanju je ;zpo"'ti"vljen evto- mob;i Gasilske čete v Podv ncih. Imeli so ga v nekem skednju ko pa je pr;šla mlačev «o ga su- nili pod vedro nebo. Tu pa so pozab-li n nj, čeprav so na njem baje »nekaj popravljali«. Na dežju je ostal ve do pred nekaj dnevi, ko ga je medtem deževje verjetno dobro »poprav lo«. Ven- dar b' gotovo še naprej a^t^il zu- naj, če se ue b; zanj zavzeli-neki Ptujčani, k' so ga nameravali odpeljat! v me?to. Gasilsko druš- tvo v Podvinc h itak zcnj n: ka- zalo posebnega zanimanja, če ga. je pustilo toliko ča.^sa na dežja. DMI Ubila ga je elektrika Zvonko Cafuta iz Maclj \ ki je bil zaposlen prj Ivanu Male- ku na Sp Hajdn- pri Ptuju jc bil neprev den, ko je hotel pri- čvrst-ti električno žarnico. Tok je šinil skoz' njegovo telo ter ga ni3 me^^tu ub ' SODOBNI BOMAN M A KMIIETim rVAW POTRČ 46 Z bičem bi jo vsekal, ker je bila takšna do ljudi, do matere; ali, kakor sem rekel, niti ozrl se nisem, tudi je nisem usekal, čeprav.. čeprav me je njen »ljubi Južek« pekel in dražil. Strašno me je jezilo, če sem se zmisUl, kako more takle otrok briti norce iz matere in da ga ziato nihče ne pretepe — ko da dekle ne bi imelo nikakšnega boga več nad seboj. Grozne me je peklilo. Vozili smo se; sedel sem spredaj, nad oplenom, in sem se komaj zadrževal, da je nisem ošinil z bičem, kadar koU sem se ozrl po vozu in po de- kletih. Ves 6aB je blebetala in se režala. Pikčasto ruto si je za- vezala nazaj — tudi z njo je izzivala! — da ji je glava kar štrlela iz života, iz rdečkaste bluze. Tunika poleg nje, na krp- Ijah, z jerbasom na krilih in rokami okoli njega, se je komaj kdaj nasmehnila; če se je, se je kislo, pač zato, da ne bi se- stra počenjala še bolj glasnega cirkusa. I>ekle. Tunika, se mi je smilila; kar stisnilo me je, če sem jo pogledal. Voz in junce smo pustili v grabi, na ^»dnjem delu boste, sami pa smo odšli v breg m se zakadili v nastelj; sestri sta grabi jali, jaz pa sem nosil; skraja je bilo precej hoje in sta dohitevali z grabljenjem. Basali sta mi polne krplje listja, da me je kar zanašalo ko sem si metal krplje na pleča »Ali, pubec. nimaš nikakšne moči več?« je povpraševala Ha- na in se posmehovala. »AU si jo pri materi zapravil?« Odmajal sem se pod krpi ja- mi, globoko sklonjen naprej, momljal in jo preklinjal. Dan se je dvigal proti poldnevu, po- mladansko sonce je siUlo skozi drevje Ln delalo hosto, pred- vsem po grapah kjer zimska mokroča še ni bila osušena, mo- krotno in soparno. Vse bolj rn bolj sem postajal premočen, vse huje in huje se mi je zajedalo v kožo zdrobljeno listje, po vsem životu sem ga čutil. Ob neki priložnoisti, bilo je pori prvih krpljih -po opoldanski ju- žini — Hana je skoraj sama spila polovico slatinarioe in se ves čas režala, — mi je Hana, ko sem si metal krplje nase tn se opotekal, podstavila grablje, da sem zletel z listjem, kakor sem bil dolg in širok Pobral eem se, a iso sesa zagledal grab- lje, zaslišai Hanin smeh in vi- del, kako mi je grablje nalašč podstavila. sem začutil, kako se je vse streslo v meni — Tunika mi je kasneje nekoč povedala, da sem bil siv in zelenkast od jeze »Hana!« sem siknil. »Kaj. kaj?« je izjecljala in naglo pobrala grablje. Ustrašila se je. Hoteli sta mi pomagati nalo- žiti, a sem obe nagnal. Hano in Tuniko. »Jezus, obriši se! Kakšen pa si!« je zaklicala Tunika. Jezno sem jo ošinil — zagle- dal sem. kako zaprepadeno str- mi vame — in sd pognal krplje na hrbet Vse je teklo z mene Preklel sem jo, obe povprek, njun strah mi je še bolj pognal jezo v glavo, godilo mi ie, kako sta se me zbali. Ko pa sem pri vozu izsul listje in se orisal p>o obrazu, sem začutil, kako se ™i dlan lepi po licu; pogledal sem roko in zagledal vso krvavo. Potegnil sem še enkrat po licih ter začutil skelečo ogrebotino. Tak. to sta zagledali in zato sta se me zbali Nenadoma in na vsem lepem mi je bilo. da bi se razjokal. Sedel sem na oje. sklenil, da odidem za drago in se v poto- ku oplaknem, a sem si pre- mislil. »Naj, hudič, gleda kaj je storila, naj se me boji!« sem si mislil ln pustil, da se je kri na obrazu e*-«-''9t-n^?no lezo ^'em kuhaL Po vsem tem se je zgodilo, da sem mislil: zdaj bom znorel, ko mi je večerko vrgla z voza prazne krplje na glavo, da me je ločen oplazil prav po ogrebo- tini. Hana je bila na vozu, kjer je tlačila. Tunika na bregu, od- koder sem prinašal listje. Po- tegnil sem po obrazu, otipal in zagledal znova kri na prstih, in kakor sem že povedal, sem po- norel. Voz je bil sicer že do vrha nabasan, toda jaz sem se prijel za konca ročic in se po- gnal po zadnjem kolesu na voz Zagledala me je — moral sem jo grozno divje gledati — in se je prestrašila Široko je odprla oči in usta, komai m komaj je utegnila nekaj zakričati. kajti že sem jo držal, nikakor več ni utegnila planiti iz voza — in že je zletela nazaj na listje, po vo- zu, ko da ne bi imela nikakšne moči več v sebi Začel sem jo tepsti — eh klofutal sem jo, kolikor mi je duša dala Branila se je, molela je roke proti meni in brcala, a samo sprva, potem nič več. Začela je pohlipavati, vzdihovati ko da bi ji godilo, znenada pa sem začutil kako me je pograbila za srajco, tudi za kožo in me jela vleči k sebi, drugače se ni mogla več ubra- niti. Odtrgaval sem jo od sebe, po tem pa se me je tudi z no- gami oklenila, da iznenada ni- sem mogel ničesar več; obležal sem na njej in zaslišal sem sebe kako sem tiše in tiše sikal in preklin.ial dokler nisem za- čutil, kako so se roke, ki so me malo poprej še grabile po raz- galjenem telesu, zalezle okoli pleč in me potegnile nase. Strašno vroča je bila in zdelo se mi je, da se mi smehlja. Za- kaj se mi je smehljala, ko sem jo tepel, nisem vedel — toda znenada sem hotel proč od nje, samo proč. za vse na svetu proč; sčasoma pa tudi jaz nisem imel nikakšne moči in se nisem mogel odtrgati od nje »Pusti me ...! — zavoljo Tunike! — si znorela?« Sikal sem in jo tiščal od sebe, hkrati pa občutil, kako sem zadihan Popustila je roke. tudi noge je razklenila — da sem domala obležal na njej — in povpra- šala: »Uh, ali imaš že tudi z njo kaj?« V'3e mi je zbegnilo na mah Sem se streznil. Pognal sem se z listja, z voza, pobra' krplje odšel Po bregu, z nogam"' ki «o se m zapletale Tunika je stala n me čakala V;del sem k ko se je oz;rala proti men; v grebo, vendar ni^em nkol; zvedel, če je v'dela da <^va se s Hano sicpla — tisto večerko n: skoraj nič več €pregovor la ne po stez* do doma. ko smo se vračali z listjem, ne doma. Hana, le-ta je žarela; Ica so fi kar sema gore- la, a tudi ona je b la tiho ko redkokdaj do-^lcj Najbrž b; ji bilo vseeno ali bi Tunika videla ah ne Zbal sem se 16. s«mo če sem «« spomnil, kako «« it mn^^ vzpela s telesom proti mexzi; vedno bolj sem misl.l kako je voljno obležala pod mojimi pest- mi, k "ko voljno -n z velikimi očmi se je zagledala vame, kako 5e m: je nasmehnila. Dd.; bilo bi ji vseeno, četudi bi Tunika pr šla! Sladka zona me jc tako znenada spreletela, me je znova ;n znova epreletavala; znova in znova me je grozilo zavoljo slad- kosti, k me je tako na lepvem prevela ko ^em se ruvai z njo. kazalo je, da se je Hama cama ustrašila. Svet: mir jc nastal po hiši, vsaj na v"dez jc tako bilo; očitno je bilo :n to ^cm l:hko ob vsaki prložnostj videl, da se me je ogibala: hodila je mmo, ko da me ne bi videl; nič več me n; zbadala, nič več ^e ni nor- čevala. Toplečka je b^la vsak dan bolj okorna, bolj poča na in zadre- mana. Hodila je oo gruntu med njivami, posedala, kot se jc le dalo, ni pa imela n kjer več ob- stank? Povsod sem čutil, kako me je iskala kako je hodla z očmi za mano ter postavala in posedala pred m no ali kje v bližini, kjer se jc ^amo dalo Ne bi mogel povedati kaj jo je no- silo okol; mene; komaj sem se mogei bati, d2 bi kaj zvedela o Han; m o gr bljenju v hosti — Tunika je bila pret ha, da bi kAj izblebetala, tudi ko b: kaj vide- la. VSe na Toplečki je blo leno in zasp:no — vse z njeno poio- čo govorico 'n z njeno pametjo vred (Nadaljevanje siedi) Ptuj. 18. novembra 1955 Pri gnoien u ne pozabimo na iravn ke! (Ing. Zoreč Egon) Osnova za zboljšanje izfrpa- nih travnikov je humus, torej ostanki rastlin oziroma vse, kar je podvrženo razkrajanju. Iz tega sledi, kako velike koristi je potresanje humusa na trav- nike. S humusom pridejo v zemljo bakterije in druge drobnoživke (črvi, žužki, gliste), omogočajo prehajanje neraz- tvorljivih hranilnih snovi v raz- tvorljive, da so primerne za rastlinsko hrano. Zemljišče, ki smo mu dodali humusa dobi grudičasto zloženost. Lastnosti zemljišča se zboljšujejo, da ne prehaja ob deževju v redko blato, ob suši pa se preveč ne strdi. Najbolje in najučinkoviteje gnojimo travnike s kompostom. To je na kup zvožena zemlja in vse razkrajanju podvržene snovi, ki jim po potrebi pri- mešamo rudninske snovi, ki za- dovoljivo učinkujejo na zlože- nost zemljišča (apno. cestno blato in slično) ter s pomočjo pepela ali gnojila dopolnimo njegovo hranivost. Vse to ne- kajkrat na leto premešamo in zalijemo z gnojnico, nakar ima- mo najkasneje v dveh letih odličen gnoj. Gnojenje s kom- postom ima najtrajnejši učinek. Umetna gnojila, kot superfos- fat, tomaževa žlindra, apneni dušik in druga raztrošena brez humusa irnajo le slabši in za- časni učinek. Ko se izrabijo, postane zemljišče še bolj izčr- pano. Naša travnišča bomo torej lahko zboljšali le s kompostom, teg;a pa bomo dobili le s stal- nim in vztrajnim zbiranjem vsega, kar spada na kompostni kup. V bodoče torej plev. sene- nega drobirja, gnilega sadja, gnilih gomoljev, zemlje iz ka- nalov, jezov, ribnikov drenaž. smeti iz dvorišč in hiš. apna. cestnega blata, starega ometa, lesnega pepela in drugega ne puščajmo ležati okrog, temveč zmečimo na kompostni kup. Hlevski gnoj je zelo učinko- vit, toda le tedaj, če Je dobro vležan in razdrobljen, da se lahko vleze v travniško rušo. Za travnik je primeren, ko je ležal nekaj časa na kupu in ko smo ga nekajkrat prelopatili in pomešali z apnom Na travnike ga razstresemo že v jeseni. Zgodaj spomladi je treba trav- nik seveda prebranati, da se morebitni ostanki zdrobijo in pogreznejo v rušo. Napačno je potresati svež gnoj na travnike, ker ga zimske p>adavine izpere- jo, dušik pa izhlapi, ostane pa polno nestrohnjena stelja, ki samo ovira rast. Umetna gnojila koristijo travnikom le na zemljiščih z uravnanim vodnim stanjem, na nevtralnih (razkisanih) zemlji- ščih in na tistih, ki vsebujejo dovolj humusa Gnojila na iz- črpani zemlji le kratkotrajno učinkujejo in po njih zemlja še bolj osiromaši Na tako zemljo razstresemo umetna gnojila šele po gnojenju s kompostom ali hlevskim gnojem. Na) ostane med nami Ke žen Si lU ega «iitena (Za|)Oved, ki je ni v Svetem pismu.) Te zapovedi Sveto pismo res ne premore. Župnik in kaplan iz Podlehnika, ki sta v božjih zapovedih dobro {x>dkovana, se tega gotovo zavedata. Majhna šx>ekulacija v trgovanju ki sta si jo privoščila, se jima v ne- besih ne bo štela v greh, ker so tam od nekdaj bili prizanesl Ijivi z ljudmi, ki na zemlji oznanjajo božjo besedo. Cerkveni sadovnjaki so po »milosti božji« letos dobro obrodili in sadje je bilo treba prodati, ker ga v župnišču ne morejo vsega pojesti in vkuha- ti. Agilen nakupovalec KZ Pod- lehnik Ivan Hriberšek je v tem pogledu šel župnišču iskreno na roko in si bo gotovo zaslužil »nebeško kraljestvo« za uslugo, katero je storil župniku in ka- planu iz Podlehnika. Božja služabnika namreč nista hote- la, da bi posvetni ljudje vedeli, da se ukvarjata s tako posvet- nim delom kot je predaja sad- ja in izbrala sta si druga ime- na. Župnik Jagodic si je privzel ime Zupančič, kaplan Cvetko pa Vogrinec. Tako sta se tudi podpisala na računih v globoki veri, da nihče ne bo zvedel, ko- liko denarja sta prejela za prodano sadje Nakupovalec KZ Hriberšek pa je seveda molčal kot grob Ali je za ta molk prejel odvezo za vse trgovske grehe, ali pa sta mu kaplan in župnik, obljubila večno kralje- stvo, tega ne vemo. Nobena stvar pa ni tako skrita, da bi ne prišla na dan. Tako se je počasi razvoljala skrivnost imena Zupančič in Vogrinec Župnik in kaplan sta nemara mislila, da se bo tudi sodišče ravnalo po svetopisem- skem reku: .. odpusti jim, saj ne vedo kai delajo ... na žalost pa obstajajo zakoni, ki ne do- puščajo psevdonimov v trgova- nju in tako sta bila obsojena Po posvetnih zakonih na zapor, pa tudi vestni nakupovalec KZ Hriberšek bo odsedel 7 mese- cev v zaporu. Tako bodo vsi trije imeli priložnost razmišlja- ti o zapovedi, ki je ni v Sve- tem pismu in si z gorečo mo- litvijo izprositi vsaj milost v . nebesih. -el Ptujske kronike pripovedujejo... I. novembra 1875. Otvoritev hi- ralnice v predmestju Kaniža v prisotnosti zastopnikov me- stne občine in Štajerske hra- nilnice, ki je poslopje sezida- la tn ga izročila v upravo deželnemu odt>oru. V pred- aprilski Jugoslaviji je bila tu banovinska hiralnica, ki se je pozneje preselila v Muretin- ce Danes se v nekdanji hi- ralnici nahaja interni oddelek ptujske bolnice 30, novembra 1878. Ze tretja poplava v toku te jeseni. Drava se je razlila tja do Sv. Roka, Sv Vida in Tumišča. Napravila je veliko škodo po polju in na obrežjih Drave ter Studenčnice 25. novembra 1879. Katarinin letni in živinski sejem se za- radi živinske kuge ni mogel vršiti, dočim se je na lesnem sejmu na levem bregu Drave lahko nemoteno trgovalo. Tega dne so ukinili vojaški kordon nasproti okuženim občinam župnije Sv. Urban, kjer se je kuga najprej po- javila, in sicer po živini, na- kupljeni v Krapinskih topli- cah. Ta kužna t)olezen se je razširila skoraj po vsej Sp. Štajerski. Vojaški in sanitar- no policijski ukrepi so še na- dalje ostali v veljavi na de- želni meji proti Hrvatski in Kranjski. 9. novembra 1880. Ob 7.30 zju- traj je ptujske prebivalce prestrašil sorazmerno močan, 8 sekund trajajoči potres. Večina hiš je razpokala in nekaj dimnikov se le podrlo. K sreči, razen prestanega strahu, ni bilo večje nezgcde Drugače je bilo v Zagrebu, kjer ie potres povzročil veli- ko škcdo II. novembra 1883 Iz Ptuja se je izvozilo mnogo jabolk, in sicer v Nemčijo ter Turčijo. Mnogi kupci so ponujali kme- tom za sadje sramotno nizko ceno in ga z dobičkom dalje prod^iali. Kmetje so vozili jabolka na trg navadno v so- dih Nekemu kupcu se je pri tehtanju zdela teža nekega soda sumljiva, zato ga je od- prl in videl, da je bil do tre- tjine napolnjen s cunjami 9. novembra 1887. Ptuj je dobil svoj lastni občinski statut in s tem avtonomijo. Pri prvih volitvah po novem načinu je bil izvoljen za občinskega svetovalca poznejši dolgolet- ni nemškutarski župan Josip Omig. Stari ptujski občinski svetovalci niso »sejali« v da- našnjem občinskem poslopju. temveč v arhitektonsko zani- mivi stavbi na današnjem Slovenskem trgu z balkonom na pročelju. Tu je biia svoje- časno trgovska hiša Franca Guffante iz 1- 1646. ki je bil trikrat mestni sodnik v Ptu- ju. Z balkona so mestni očet- je zrli na Orfejev spomenik, ki so ga takrat uporabljali m sramotilni kamen, kjer so iz- postavljali večje ali manjše »zločince«. Poslopje v današ- nji oblilci izvira iz leta 1827, ko je bila stara stavba po- polnoma predelana Novo ma- gistra tno poslopje so sezidali šele v letih 1906'1907. -ej. Gostovanje zagrebške ^Komedije" v ptujskem gledališču Uprava Doma JLA je pova- bila za ponedeljek, 21 novem- bra t. 1. na gostovanje v Ptuj člane zagrebške »Komedije« s predstavo »SKUPNO STANO- VANJE«. Predstava bo v ponedeljek, 21. novembra 1955, ob 20. uri v ptujskem gledališču Nastopa 13 igralcev, ki jih vodi Mira Sušnik. Predprodaja vstopnic pri gle- dališki blagajni v nedeljo itti ponedeljek. Uprava Q URADNI LIST št. 49 — 9. novembra 1955 520. Odlok o dajanju premij za proizvodnjo premoga ob dnevih tedenskega počitka in ob držav- nih praznikih — 757. 521. Odločba o dopolnitvi od- ločbe o določitvi višine depozi- ta za zavarovanje izplačil za in- vesticijska dela — 757. 522. Odločba o spremembi od- ločbe o določitvi višine depozita za zavarovanje izplačil za zida- nje stanovanjsKih hiš — 758. 523. Pravilnik o pogojih in načinu poslovanja odkupnih po- staj — 758. 524. Odredba o pogojih in na- činu kupovanja žita po indivi- dualnih potrošnikih — 759. 525. Odredba o višini povra- čila stroškov (tarifi) za pregled sadja, namenjenega za izvoz — 759. 526 Navodilo o pošiljanju po- datkov in evidenci o zaposlerah tujih državljanih — 759. 527. Navodilo o spremembah in dopolnitvah navodila o zdrav- stveni izkaznici — 761. 528. Odločba o rokih za poši- ljanje poročil o proizvodnji in dobavi premoga — 762. 529. Prva sprememba Sezna- ma cepiv in zdravil za veteri- narsko uporabo, za katera je bilo izdano dovoljenje za pro- met — 763. 530. Popravek uredbe o setvi kultur v ožjem državnem ob- mejnem pasu — 763. Pri nabavi potnih listov in viz ste obračajte na posloval- nico PUTNIK, ki vam vse to v najkrajšem času uredi. V po- slovalnici PUTNIK dobite železniške vozovnice za tu in ino- zemstvo tudi za tri dni vnaprej. Ne pozabite, da najudobneje potujete le s PUTNIK-ovimi avtobusi. Kolektivi in podjetja, izberite si primemo izletno točko za praznik Republike, vse drugo vas oskrbi poslovalnica PUTNIK Ptuj. OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ Sobota, 19. novembra 1955, ob 14. uri: Bratko Kreft; »CELJ- SKI GROFJFk<, drama v pe- tih dejanjih. Osemnajstič. Gostovanje v Varaždinu (Na- rodno kazalište »August Ce- sarec«). Zaključna predstava za dijaštvo. Sobota. 19. novembra 1955, ob 19.30: Bratko Kreft: »CELJ- SKI GROFJE«. Devetnajstič. CJostovanje v Varaždinu (Na- rodno kazališče »August Ce- sarec). Izven Nedelja, 20. novembra 1955, ob 16. uri: Bratko Kreft• »CELJ- SKI GROFJE«. Dvajsetič, Go- stovanje v Zelini pri Zagre- bu (Dom kulture). Sreda. 23. novembra 1955, ob 16. uri: Franz Streicher: »KAM IZ ZADREG«, veselo- igra v treh dejanjih (v doma- čem narečju). Abonma red LMS-1. Četrtek, 24. novembra 1955, ob 16. uri: Franz Streicher: »KAM IZ ZADREG«. Abon- ma red LMS-2. Četrtek. 24. nov. 1955, c*} 20. uri: Franz Streicher- »KAM IZ ZADREG«, veseloigra v treh dejanjiht v domačem na- rečju). Četrtič Abonma red »A« in IZVEN Petek, 15. novembra 1955, ob 19.30: John Patrick: »VROC^ KRI«, komedija v treh deja- njih (petih slikah). Osmič. CJostovanje v Ormožu (Dom »Partizana«). Predorodaja vstopnic pri Trgovskem pK>d- jetju »VZOR«. Po levi nogi se je poparila z vrelo vodo mala Danica Sovdat iz Zabjeka 23; s črepinjo si je pri padcu poškodvala desno nogo Kristina Kandrič iz Trgo- višča 12; cev je padla na levi- co Francu Cehu iz Krčevine 1; koš železa je poškodoval levo nogo Francu Merkušu iz Sel 3; padla je in si poškodovala nogo Renata Galušek iz Ptuja, Pre- šernova ulica; zaletela se je v vrata in si poškodovala obraz Angela Zoreč iz Kicarja 40: ne- znanec je udaril s topim pred- metom po glavi Antona Nedelj- ka iz Ločkega vrha 61; pri na- laganju lesa si je poškodoval glavo Leopold Fuks iz Podvinc št. 127; desno roko si je z do- mačim mlinom poškodoval Izi- dor Voršič iz Moravč 35; pri padcu po stopnicah si je poško- doval rebra in glavo Martin Kramberger iz Hrastja 18; des- no roko si je poškodoval pri padcu Ivan Sagadin iz Prepo- Ija 53; neznanci so poškodovali po glavi, rokah in nogah Ivana Mušiča iz Save 3; rebra so po- škodovali 3 moški Francu Fur- janu iz Senežc 44; levo roko in nogo je poškodoval domači mlin Alojzu Pesku iz Slovenje vasi; z lestve je padel in si poško- doval tilnik Jožko Slana iz Tr- govišča 49; na cesti je padla in si FHDŠkodovala rebra Rozalija Bedrač iz Dežna 17: neznanec je zabodel v hrbet Ivana Metli- čarja iz Kungote 28; pri pK)di- ranju drevja je r>oškodoval hlod nogo Francu Mlakarju iz Sta- nošine 32. Vsi imenovani 90 se oziroma =p še zdraviio v ptujski bolniš- nici Drcbne zan mivosti z vsega sveta SKORAJ DVE LETI ZE SPI Angležinja PauUna Pitcherje doživela v marcu lanskega le- ta avtomobilsko nesrečo Po ti- stem je zaspala in od takrat spi. To čudno bolnico hranijo umetno in v vsem tem času se ni prebudila ali odprla oči. Edini zunanji znak da živi. po- kaže s tem, da od časa do časa premakne glavo. Zdravniki me- nijo, da ima težke notranje po- škodbe v glavi. DESET MILIJONOV GOBAVCEV Po podatkih neke francoske knjige je danes na svetu še vedno okrog 10 milijonov go- bavcev. Vendar jih od tega ve- likega števila zdravniško pomoč uživa samo okrog 100.000 med- tem ko so drugi prepuščeni sa- mi sebi. 80.000 TATOV V ZDA Po podatkih nekega ameri- škega časopisa je v Združenih državah Amerike 80.000 tatov V preteklem letu je bilo v ZDA 1,600.000 zločinov, tatvin in raz- bojništev. Kriminal je torej v tej državi velik problem, DREVO, KI DAJE MLEKO V Indiji raste drevo, ki daje sok, ki Je skoraj enak kravje- mu mleku Poleg svoje hranil- ne vrednosti je tudi dobro zdra- vilo proti naduhi. KOPRIVE KOT GNOJILO V sosednji Avstriji uporab- ljajo za vrtne posevke svoje- vrstno gnojilo V jeseni poža- njejo koprive in jih stlačijo v stare posode ter zalijejo z vo- do. S to vodo zalivajo vrtnine, ki zelo hitro rastei-o in dajejo debelejše plodove. Kopriva na- vadno raste na dobri humusni zemlji in zato vsebuje mnogo rudninskih snovi VPLIV OSEBNOSTI NA POTEK BOLEZNI Ze dolgo ie znano, da bolni- kov osebni značaj vpliva na potek bolezni Dobrodušne ose- be, veselega značaja veliko hi- treje ozdravijo kakor mrzlo- volaieži. sitneži in pssimiistič- ne narave To ie važno pred- vsem pri srčnih boleznih astmi tubp-^^^"lnzi ^^lodčnih boleznih in tudi pri raku. Rojstva, poroke in smrti na ptujskem občinskem področju Rojstva: Elizabeta Kokol, Ga- bemik 7, je rodila sina; Tere- zija Belšak. Muretinci 16 — Ivanko; Avrelija Vihar, Videm 20 — Cvetko; Lidija Potočnik, Maribor — Jadrana; Alojzija Ferlič, Marjeta 64 — Franca; Matilda Vrtačnik, Ptuj — Li- dijo; Katarina Medved. Pleterje 42 — Antona; Rozika Kolarič, Podvinci 140 — Milana; Ceci- lija Slana, Trgovišče 9 — Silvo; Marija Petek, Sobetinci 14 — Marijo; Emilija Kralj, Trgovi- šče 4 — Stanislava; Danijela Zunkovič. Zlatoličje 58 — Mira- na; Elizabeta Svenšek, Zakl 30 — Staaiislava; Marija Lah, Ptuj — Martina; Ljudmila Hergan. Sp. Jablane 15 — Štefana; Ka- tarina Rudolf. Cezanjevci 49 — Marjana; Antonija Ivančič, Lovrenc 28 — Venčeslava; Ro- ža Požgan, Prepolje — Darjo; Marija Foršnarič, Veliki Okič 7 — Silvo; Cecilija Cafuta, Tržeč 27 — Marjana; Marija Gojko- šek, Draženci 56 — Štefko; Ne- ža Mohorič, Radomerščak 3 — Janjo; Genevefa Rašl, Traovska vas 60 — Janeza; Antonija Mur- šec, Biš 58 — Dušana; Kata- rina Gavez Gradišče 116 — Franca; Zofija Slatinšek, Ptuj — Tomislava; Terezija Milošič, Ptuj — hčerko; Neža Kelenc, Ptuj — Sonjo. Smrti: Marija Mere, Podleh- nik 22, roj, 1910, umrla 10, XI. 1955: Franc Horvat, Ptuj, roj. 1955. umrl 8. XI 1955; Jadran Potočnik. Maribor, roj. 1955, umrl 6. XI. 1955; Marija Smi- goc, Ptuj, roj 1868, umrla 7. no- vembra 1955. Porok ni bilo. V Staršah so našli utopljenca Deveteo- n vemara t 1. so na- šli na obrežju Drave v Staršah utoni jenca. Zr katereqa se je pozneje uqoiov lo de je Jože Fra? 2 Vuhreda Om-^n-pn; je skoči v Dravi že 22 ok obra in je torej cel h 17 dn- pl val do Starš MESTNI KINO PTUJ predva- ja od 18 do 21 novembra amer barvni film »OSTRO- GA« in od 22 do 24. nov. amer. barvni film »BELA STAR«. KINO MURETINCI predvaja 19 in 20 nov ameriški film »ČLOVEK DIVJEGA ZAPA- DA«. Kdo ugane? Trije dečki so hoteli kupiti oranžado Vsak je imel 10 di- narjev Oranžada stane 25 din, dečku, ki jim je posodil koza- rec, pa so dali ? dinarja. Koliko je plačal vsak deček, če je vsa- kemu še ostal 1 din? V sobi s«^ štirje koti. v vsakem kotu sedi pes Za vsakim psom 30 -še trije psi \f\ na repu vsake- ga pca =ed' še eden Kolibo psov je v sobi? odprti brzopotezni turnir poedincev v ptuju Sahov^o društvo Ptuj orga- nizira v četrtek, 24. t. m., ob 16. uri odprto brzopotezno tek- movanje v počastitev Dneva re- publike. Igra .se v prostorih do- ma JLA. Cas razmišljanja je 5 sekund za potezo. SD Ptuj vabi pripadnike JLA, mladino ter ostalo prebivalstvo, da se pri- javijo za ta turnir Prijave se sprejemajo pred začetkom tur- nirja od 15.30 do 16. ure. Igralo se bo po skupmah v predtek- nK)vanju in v finalu. Najuspeš- nejši igralci bodo nagrajeni. moStveni turnir slovenskih mest V nedeljo, 13 t. m., so se v MaritKDru zopet pomerili šahisti slovenskih mest v moštvenem brzopoteznem turnirju. To pot so nastopili tudi ptujski šahisti, ki so zasedli deveto mesto 14 moštev se .le razvrstilo tako: Maribor 88 točk. Ljubljana 87,5. Kram 82. Celje 66 5 Ravne na Koroškem 63 5. Trbovlje 61 5 Radovljica 54. Tržič 47,5 Ptuj 41, Murska Sobota 33, Kooer 32.5 A^dov^čina 26 Ilirska Bi- strica 24 in Gornja Radgona 21 točk.