Štev. 1.	V Ljubljani, 1. prosinca 1898.	XXXVIII. leto.
Učiteljski Tovariš
Glasilo „Slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani".
Urejujeta : Jakob Dimnik in Engelbert Gangl
učitelja v Ljubljani-
Izdajatelj in odgovorni urednik:: Jakob Dimnik, Šubičeve ulice št. 3.
"Vse"biza.a,: In hoc signo vinces! — Carniolus: Iz starih časov. — Jakob Dimnik: Na delo! — Učiteljstvu na Goriškem. — Fr. Orožen: Ustavoznanstvo. — Naši dopisi. — Vestnik. — Uradni razpisi učiteljskih služeb. — Listnica uredništva.
In hoc signo vinces!
; današnjim dnem začenja „Učiteljski Tovariš" osem-
._ i intrideseto leto svojega življenja. Mnogo let je to —
^ mnogo veselih, a še več žalostnih let. Jasno nam stopajo pred oči dogodki, ki izpričujejo, da je moral prehiti mnogoteri težak boj, obilo neprilik in težkoč, ko je stopil v javnost pod vodstvom blagega pokojnika Andreja Praprotnika, da zastopa koristi slovenskega učitelj-stva in šolstva, da se poteza v kritiških, resnih in hudih časih, ko je veljal naš stan v javnosti — tudi med tedanjimi naobraženci — mnogo manj, nego je to resnično danes, za njega čast in ime; da pomaga šoli in stanu do napredka, da mu pribori med narodom ugled in vpliv, s katerim zamore doseči učitelj med njim mnogo več, nego z vso svojo učenostjo in pridnostjo. Tu rečemo lahko, da ni brez ugleda nikakega vpliva in brez vpliva ni plodnega in koristnega delovanja. Če pa ni tega, preneha faktična potreba sleharnega stanu: odložiti mora kopje in kot spomladi pregnani zimski duh ostaviti svoje mesto, da ga zagrne pozabljivost v črni grob.
Danes stojimo na tako trdnih tleh, da se oziramo brez bojazni v bodočnost, ki nam ne hrani črnih grobov, nego ki nam čuva svetle dneve popolne naše zmage, našega velikega vstajenja k lepšemu in lažjemu življenju! Osemintrideset dolgih let orje naš list pusto njivo, ki nam rodi kruh — plačo našemu delu! Ob tem trudapolnem delovanju pa nismo zabili šole, katere blagostanje in napredek je izročen rokam našim. Izobrazili smo svoj narod, da se danes zaveda svojega bitja in žitja, da je jak v ljubezni do rodnih tal, da ceni pero in knjigo, kar nam svedoči najjasneje — novi šoli najlepše izpričevalo — družba sv. Mohorja!
Ali priznati moramo, da smo pozabljali tekom dolgih let ob takem delu preveč — sami sebe. Učitelj slovenski je slekel občutno kožo ter oblekel trdo skorjo, se je zakopal v svoje delo s toliko vnemo in resignacijo, da so ga zapredle in prepredle v njem vse mreže pozabljenja in preziranja.
Potem pa hipoma, kakor da bi ga obsenčil blagi duh, se je zavedel samega sebe, svojega visokega zvanja in svoje moči: prešinil nas je novi, sveži, samozavestni, svo-
Iz starih časov.
Pospod naducitelj Jožef Killer je priobčil v 17. številki D. O. L. Z.*) sledeči zanimivi podlistek: O, tožni, ubožni čas nekdanje „šumaštrije"! Jaz sem vžil tvoje veliko trpljenje ter redke radosti tvoje! Pač je bilo to le nekoliko let; pa tem grenkejši je bil ta čas bridke izkušnje! Moral sem mu žrtvovati svoja mlada leta in še zdaj, ko je ta 'čas že davno minil, me zazebe kar pri srcu, ko se spomnim nanj. Sam sem si ogrenil svoje mlade dni še bolj, ker se nisem kazal dovolj pokornega iti ponižnega proti tedanjim šolskim oblastnikom. Zato sem dobil svojo prvo službo v kraju, ki mi je bil odločen za nekako pokoro. Poslali so me visoko gori na hribe, v osamljen kraj, kjer ni bilo možno nikako
*) Mi ta izborni časnik, ki se bori neustrašno za prava in za čast novodobne šole, priporočamo kar najtopleje svojim čitateljem, posebno onim učiteljskega stanu. Izhaja dvakrat na mesec ter stane le dva goldinarja na leto. Naročuje se pri upravništvu na Dunaju V./2. Diehl-gasse 52. Prestavljavec.
občevanje, da bi mi razvedrilo dušo. Mislila je pač mero-dajna gospoda, da se spokorim v taki samoti popolnoma. Zal, da „gospodom" nisem mogel izpolniti te želje, tega veselja; ostal sem garjeva ovca v ovčnjaku gospodovem!
Vinotoka meseca 1. 1865. sem dobil svoj prvi „dekret" kot „začasni podučitelj". O plači v dekretu ni bilo govora, a toliko več o dolžnostih. Sicer sem bil vajen stradanja že izza gimnazijskih let, in tudi na takratni dvorazredni preparandiji se mi ni godilo bolje. A vendar vse to ni bilo nič proti temu, kar sem trpel v svoji prvi službi. Moja mati si je bila na ustih prihranila nekaj dvojač; te mi je dala, ko sem odhajal v službo. Pot me je vodil per pedes v šest ur oddaljeno mesto, kjer sem se moral predstaviti gospodu dekanu. A že takoj, ko sem stopil pred visokega gospoda, sem pokvaril vse. Mislil nisem niti v sanjah na to, da bi mu ponižno poljubil roko, katero mi je podal v pozdrav. Le trdno sem segel gospodu v roko ter mu jo krepko stisnil in stresel. A takoj je zatemnelo njegovo obličje, in mož je postal čudovito resen.
bodo ljubeči in po nji hrepeneči duh, ki nam je dvignil glave, razplainenil duše in vnel srca v boju za svoje pravice, za svoj obstanek, za zasluženi kruh! In tako delamo nekaj let sem v tem smislu . . .
Plašno so začeli gledati nekaterniki tako početje, tako odločnost, so majali z glavami in z ramami in se bali nas, ki smo stopili na dan. Kaj takega niso bili vajeni od nas. A navadijo se nas počasi vsi, in ne bo dolgo, ko nam bode moral pritrditi vsakdo, da smo započeli pravo delo. Nihče nas ne pozna bolj, nego se poznamo sami. Svoje potrebe poznamo in svoje rane, znamo svojo zgodovino, znamo svojo žilavost, a znamo tudi svojo veljavo, zatorej se cenimo in spoštujemo sami! Zategadelj pa se — kakor smo pisali zgoraj — oziramo brez bojazni v bodočnost, ker smo močni sami v sebi, ker se bolj kot na vse drugo opiramo na to svojo moč, ki nas bode vodila tako neustrašno in odločno tudi v bodočih dneh, o katerih se nadejamo, da nam bodo pravičnejši, nego so nam bili dnevi neprijazne, črne preteklosti!
In danes, ko pošiljamo osemintrideseto novo leto svoj list svojim zavednim tovarišem in tovarišieam ter odkritim prijateljem svojim, nas navdaja iznova prepričanje, da zmagamo samo v tem znamenju, v znamenju samozavesti, prepričanja, svobode in vsestranskega napredka, a pred vsem v znamenju odkritosrčnega medsebojnega prijateljstva in sloge.
Vse to nam je pripomoglo do danes toliko, da nas upošteva slovenski narod pričenši pri preprostem krae-tiču pa tja do naših voditeljev vseh stanov in vseh strank, in to je prvi plod težkega dela in trdega boja našega! —
Odkritosrčni smo proti vsakomur, zatorej zahtevamo tudi odkritosrčnosti od vsakogar: veselimo se rastočega števila svojih prijateljev, ne bojimo se odkritega boja z nikomer, ker smo neomajno prepričani o svojem pravu, a zaničujemo zavratne spletkarije in nepremišljeno početje, pa naj izvira to izmed ali izven naših vrst!
Začeli smo odločno boj, da si ustanovimo povoljno eksistencijo. Zal, da moramo prositi leto za letom, naj se nagradi primerno naše delo — saj se ne more plačati nikdar zadosti! Kadar priborimo svojemu stanu trdno socijalno stališče, takrat bomo stopili z isto vnemo in odločnostjo na drugo polje, na polje duševnega svojega
napredka in bomo pokazali tudi tamkaj svojo čilo moč, svoje čisto navdušenje. Dosti imamo misli, a bedno naše materijelno stanje nas sili, da danes samo gojimo te misli. Danes verno, da storimo dosti — če ne preveč — za takšno plačilo! Obupali bi že, da nimamo visokega spoštovanja do ljudske šole, da nismo prepričani o nje življenski potrebi za naš narod. A v vsem in vsakem nam je treba podpore: ne z razdruženjem, nego z združenjem dosežemo svoj zmoter!
Na delo!
„Vse nam bo lahko storiti, Ako združimo moči".
t ubil ej no leto je nastopilo. Dne 2. grudna t. 1. bo 50 let, odkar je nastopil vlado Nj. Veličanstvo cesar Frančišek Jožefi. Vsi avstrijski narodi, vsi stanovi, vse korporacije, vsa društva, vsa mesta, trgi in vasi se pripravljajo ter tekmujejo med seboj, kako bi lepše in dostoj-neje proslavljali petdesetletnico Njegovega vladanja, čegar modrosti, previdnosti in dobroti dolgujejo toliko zahvale. Tako, kakor za vladanja Njegovega, ni se za vladanja nobenega drugega cesarja iz slavne habsburške rodovine povzdignila Avstrija, in tudi svetovna zgodovina ne ve imenovati vladarja, ki bi svoje podložnike obsipljal s takimi dobrotami ter jih tako modro vodil po poti, ki pelje k časni in večni sreči, kakor naš sedanji cesar. Zato bo pa zapisano ime Njegovo v zgodovini z zlatimi pismeni, in premnogi dobrodelni zavodi, ustanove in raznovrstni spomeniki, ki se bodo postavili letos v proslavo na plodo-nosno 50 letno vladanje Nj. Veličanstva presvetlega cesarja Frančiška Jožefa I., bodo spominjali potomce na redki in veliki praznik, ki so ga praznovali vsi avstrijski narodi in stanovi 1. 1898.
Tudi slovensko učiteljstvo ne bo zaostalo za drugimi stanovi. In kako bi bilo to tudi drugače mogoče! Saj nam je podaril On novi šolski zakon, ki nas je rešil težkih spon, v katere je bilo vkovano šolstvo in učiteljstvo pred tem zakonom. Zato pa tudi ne mine prilika, pri kateri bi slovenski učitelj ne pokazal svoje lojalnosti, bodisi pri pouku v šoli, bodisi s svojim delovanjem zunaj šole.
Razna učiteljska društva so že ukrepala, kakšen spomenik postavijo v proslavo cesarjeve 50 letnice. Tudi
„Dobivali bodete 100 goldinarjev letne plače in za pj-iboljšek se Vam prepusti tudi ogledovanje mrličev." — „Le 100 goldinarjev, in drugega nič?!" povprašam ves osupel, „saj ob tem ne bodem mogel živeti!"
„Res ni veliko, a dovolj za Vas. Mladina naj se zadovoljuje z malim! Vrhu tega bodete dobivali tudi prosto stanovanje, za kar pa bodete morali pomagati staremu šumaštru — pri mežnarjenju. Stari šumašter je pripravljen Vam dati hrano za mesečnih 7 goldinarjev."
Da niso bili moji starši resnično ubogi, in da sem vedel za kak izhod, bi jo bil gotovo takoj popihal drugam ; a tako sem moral ostati. Gospod dekan mi je dal še vsepolno ostrih opominov, potem me je odpustil. Toda roke mi ni več podal, pa saj bi je itak ne bil poljubil, kakor mu je tudi kasneje nisem nikoli.
Za nekoliko iluzij siromašnejši, sem ubral pot pod noge proti.svojemu cilju, t. j. proti vasi, ki se mi je z visoke gore smehljala v dolino. Pot me je vodila mimo župana, dobrosrčnega gorjana. Njemu sem se moral predstaviti. Mož se mi dobrovoljno nasmehlja ter me povabi, naj
sedem na klop, ki je stala pred hišo. Na to veli dekli, naj mi prinese skodelico kaše. Okrog mene so se zbrali vsi županovi otroci, hlapci in dekle, manjkalo tudi ni niti psa niti mačke. Vsi pa so me zvedavo pogledovali ter delali svoje ne baš duhovite opazke o novem „ta malem šumaštru". Dasi sem bil lačen, da se mi je paj-čevina delala po želodcu, vendar nisem spravil vase več nego le nekaj žlic te jedi. Potem pa sem v spremstvu župana samega šel dalje.
Naposled se visoko gori pokaže — cerkev, župnišče in napol podrta šola. Poleg te je bila še gostilnica, na katero sem pa jaz moral zaradi svojih sijajnih dohodkov popolnoma pozabiti. To vse je bila vas. Vse druge hiše in koče so bile daleč na okolo raztresene, kakor v hribih sploh. Vzprejem pri gospodu župniku je bil za čuda kratek. Le malo je namignil z glavo v pozdrav, potem je rekel: Peljite podučitelja k šomaštru! In s tem je bilo „avdijencije" konec.	Carniolus.
(Dalje prih.)	(«U*
»Zaveza slovenskih učiteljskih društev" je sklenila, postaviti v trajen spomin na jubilejno leto krasen spomenik, ki utegne postati velikega pomena v zgodovini slovenskega šolstva in učiteljstva. V proslavo na plodonosno 501etno vladanje Nj. Veličanstva cesarja Frančiška Jožefa I. je sklenila „Zaveza slovenskih učiteljskih društev", ustanoviti v Ljubljani šolski muzej slovenskega in istrsko-hrvatskega učiteljstva. Slavni direktorij „Zaveze" je storil že vse potrebne korake za gmotno podporo*) ter izvršil tudi vse priprave. Sedaj pridemo pa na vrsto slovenski in istrsko-hrvatski učitelji sami, da se odzovemo tej lojalni dolžnosti svoji ter podpiramo in poveličujemo muzej s pošiljatvami raznih predmetov. Kaj se bode vse sprejemalo v muzej in kako bode uravnan, o tem se je že poročalo deloma pri IX. glavni skupščini „Zaveze", podrobneje podatke sta pa objavila oba naša strokovna lista. Pisalo se je torej že dovolj o uredbi, upravi in namenu muzeja, zdaj se je pa treba lotiti dela ter pripravljati razne predmete, ki jih namerava ta ali oni razstaviti v muzeju.
V naslednjem ponovimo v kratkem obseg muzeja ter podajamo nekak načrt, kako naj se pripravijo predmeti posameznih skupin za razstavo v muzeju:
1.	skupina: Pedagogišk o-l iterarni proizvodi. 1. Razstavni predmetje tega oddelka so lahko samo-stalna dela, zvezki, snopiči, brošure i. t. d. ali razprave, pripovedke, pesmi i. t. d., ki so izišle v časopisih ali zbranih delih. Samostalna dela, brošure, zvezki in snopiči morajo biti vezani, ali vsaj trdno broširani in obrezani; razprave, pripovedke se morajo pošiljati trdno broširane ali pa v mapah. Na vsaki pošiljatvi mora biti lepo in razločno zapisano z rond ali latinsko pisavo (ali tiskan) naslov pisatelja (sestavitelja, prireditelja, prelagatelja) dela, razprave, povesti, pesmi, kompozicije i. t. d.
2.	Kdor ne želi, da bi njegovo delo porota presoje-vala, naj blagovoli to posebej naznaniti. Ta opazka se sme zapisati tudi pri naslovu dotičnega dela.
3.	Vpošiljati se smejo tudi dela in razprave umrlih tovarišev.
Ta skupina bo obsegala: 1.) Dela in razprave o pedagogiki in sicer a) občno vzgojeslovje; b) duše-slovje; c) zgodovina vzgojeslovja; č) šolsko zakonodaj-stvo; d) šolsko zdravstvo.
2.)	Dela in razprave o didaktiki in sicer a) občno ukoslovje; b) podrobno (specijelno) ukoslovje; c) nazorni nauk, čitanje, računstvo, realije.
3.)	Učne in pomožne knjige: Abecedniki» Berila; knjige za zemljepis in zgodovino, za prirodoznanstvo in prirodoslovje, za risanje in pisanje, za deška in dekliška ročna dela.
4.)	Mladinski spisi: Teoretiški del o mladinskih spisih, o knjižnicah za mladino in o ljudskih (narodnih) knjižnicah, potem pravi mladinski spisi in sicer zabavni in poučljivi.
5.)	Perij odični spisi: Strokovni listi, učiteljski koledarji, šematizmi in ročni katalogi.
6.)	Godba in petje: Pesmarice, pevske šole, šolske, narodne in cerkvene skladbe.
Vsaka pošiljatev se bo zabilježila v muzejski katalog, ki bo obsegal te-le razpredele: a) Številka; b) Naslov del
*) Slavni občinski svet ljubljanski je v seji dne 21. grudna 1897. 1. dovolil za šolski muzej 200 gld. letne podpore. Uredn.
in razprav; c;) Ime pisateljevo; Č) Založnik ali izdajatelj; d) Kraj založništva; e) Izdaja; f) Vrednost; g) Opazka.
Naslovi člankov in spisov, ki so objavljeni po raznih časopisih, pa niso izišli v posebnih odtiskih, se bodo zapisovali v posebni knjigi s pisateljevim imenom, virom, kje so bili natisnjeni in letnico, kdaj so bili objavljeni.
II.	skupina: Leposlovni in drugi proizvodi. Tudi za to skupino veljajo ista navodila, kakor za I. skupino.
III.	skupina: Metodiško-tehnični proizvodi (učila) bo obsezala: 1.) Učila za otroške vrtce: Predmeti (modeli) in podobe za nazorni nauk, pletarska dela, izšivalna dela, omarice (stolpi) za stavljenje, tnodelirska dela, igre in igrače.
2.)	Učila za I. razred: Podobe in predmeti za nazorni nauk, čitalni in računski stroji, table, pisalno orodje in zvezki za I. razrted.
3.)	Učila za srednjo stopnjo: Predmeti in podobe za nazorni nauk, čitalni stroji, nazorni pripomočki za domoznanstvo, učila za risanje in lepopis.
4.)	Učila za višjo stopnjo (meščanske šole): Modeli in podobe za nazorni nauk, aparati, oprave, predloge, karte, načrti, tabele, table, stojala i. t. d. za računstvo, pisanje, zemljepis, zgodovino, prirodoznanstvo (soma-tologijo), prirodoslovje, kemijo, telovadbo, godbo, deška in dekliška ročna dela, kmetijstvo i. t. d.
5.)	Učila za nadaljevalne tečaje, za obrtne šole, obrtne nadaljeval niče in obrtne strokovne šole: Modeli in podobe za nazorni nauk, predloge, zbirke vzorcev i. dr.
6.)	Učila za učiteljišča: Predmeti in podobe za nazorni nauk, aparati, karte, podobe za psihologijo, geografijo, zgodovino, prirodoznanstvo (somatologijo), prirodoslovje, kemijo, kmetijstvo, ročna dela za kandidate in kandidatinje.
IV.	skupina: Vzorni šolarski izdelki. Vsi izdelki naj se pošiljajo lepo urejeni v mapah, v škatljah ali v zabojčkih, kakor se že kaže potreba. Na mapi, škatlji ali zabojčku bodi lepo zapisano ime šole in dotičnega učitelja, oziroma učiteljice. Umevno je ob sebi, da spadajo v ta oddelek poleg lepopisnih, slovniških, spisnih in risarskih izdelkov tudi deška in dekliška ročna dela.
V.	skupina: Učne knjige, ki so se rabile po slovenskih šolah. Če le možno, naj se pošiljajo te knjige take, kakoršne so izišle, namreč glede na zunanjo obliko.
VI.	skupina: Učne knjige, ki se dandanes rabijo po slovenskih šolah. Ta oddelek bo na razpolago založnikom in knjigotržcem.
YII. skupina: Učila, šolske in pomožne knjige, mladinski spisi in šolske potrebščine, ki jih razstavijo trgovci in obrtniki. Ta skupina bo tako urejena, kakor I., II. in III. skupina ter veljajo zanjo tudi ista navodila.
YIII. skupina: Telovadno orodje in igrače, kupljene in narejene. Vsakemu predmetu iz te skupine naj se pridene natančen popis in navodilo o uporabi.
IX. skupina: Šolske klopi in drugo šolsko orodje, ki je razstavijo razni trgovci in rokodelci. Tudi predmetom iz te skupine se prideni navodilo o uporabi.
X.	skupina: Slike, načrti in modeli šolskih poslopij, dvorišč in vrtov. Kdor je dober risar, lahko sam nariše šolsko poslopje, dvorišče in vrt; kdor pa ni risar, naj pa pusti svoje šolsko poslopje fotografo-vati. Vodstvo muzeja si bo prizadevalo, da pridobi polagoma slike vseh slovenskih šolskih poslopij ter načrte in modele vzornih šolskih poslopij z dvorišči in šolskimi vrti.
XI.	skupina: Kronika najvažnejših dogodkov glede na slovensko učitelj stvo in šole. Zapiski glede historiškega razvoja slovenskih in istrsko-hrvatskih šol, ki se nahajajo v starih šolskih zapisnikih in v arhivih; opisi, slike in črteži raznih sedanjih in sta-rejih šolskih običajev; delovanje zaslužnih slovenskih in istrsko-hrvatskih učiteljev.
XII.	skupina: Spominske knjige, v katere se zabilježujejo važnejši dogodki in delovanje „Zaveze" in drugih slovenskih in istrsko-hrvatskih učiteljskih društev. Vsako društvo si nabavi v ta namen posebno, lepo vezano „spominsko knjigo", v katero naj se natančno zabilježi zgodovina in delovanje dotičnega društva. Natančno naj se navede, kdaj se je društvo ustanovilo in kdo je ustanovitelj.
Dela torej dovolj! Treba se je pa lotiti dela takoj in ne čakati šele poziva si. direktorija „Zaveze", ker le-ta je z raznim drugim delom preobložen, posebno glede na gmotno podporo muzeja. Zato prosimo predsednike posameznih učiteljskih društev, da na podstavi teh navodil vsakdo v svojem delokrogu uprizori potrebno agitacijo ter pozivlje posamezne člane na delo, in to kar najhitreje! Le z delom, marljivim, vstrajnim delom in z združenimi močmi bo mogoče „Zavezi" izvršiti dano nalogo, ki se pa ne sme kazati samo v lepih besedah, marveč v dejanju, zakaj: „Mit Redensarten ist nichts gethan, unser Jahrhundert fordert p a e-dagogische Thaten" — pravi Dittes.
Čas, kdaj, oziroma do kdaj in komu naj se upoš-ljejo pripravljeni predmeti za muzej, bo si. direktorij „Zaveze" že pravočasno naznanil. Kdor želi za sedaj še kakih pojasnil ali podatkov, naj se blagovoli obrniti na podpisanca.	Jakob Dimnik, poročevalec.
Učiteljstvu na Goriškem.
„V gmotnem oziru zanemarjeno, preganja se, če je svojih misli." „Učit. Tov." št. 22. 1897. 1.
J^esede, katere smo zapisali kot moto temu članku, je govoril deželni poslanec in odbornik g. dr. Henrik Turna pred svojimi volilci. Gospod poslanec je bil sam ljudski učitelj, in če sploh kateri slovenskih poslancev, bodisi na Štajerskem, Kranjskem, Koroškem, v Istri ali na Goriškem, ve, kako grenak je učiteljski kruh in v kako malih porcijah se nam reže, ve to gotovo najbolje g. poslanec dr. Henrik Turna. Ne da se pa tajiti, da je med slovenskim učiteljstvom vseh slovenskih pokrajin učiteljstvo na Goriškem gmotno najbolj zanemarjeno, a najbolje se godi v tem oziru učiteljstvu na Štajerskem. Res je sicer, da n. pr. Goriška ali Kranjska nista tako bogati deželi, kakor je Štajerska, vendar to gotovo ni glavni vzrok, da je učiteljstvo na Goriškem gmotno najbolj zanemarjeno. Ce ima učiteljstvo na Štajerskem ugodnejše gmotne razmere, je to zasluga ondotnega uČitelj-stva samega. Le poglejte jih, kako se gibljejo leto za
letom za izboljšanje gmotnega stanja, kako pridno prirejajo shode, ulagajo peticije na deželni zbor i. t. d. S takim nastopom obračajo pozornost nase ter pridobivajo poslance na svojo stran.
Tudi na Kranjskem smo se začeli precej živahno gibati in če uživamo danes zaupanje vseh narodnih poslancev, je to zasluga učiteljstva samega, ki se je začelo zavedati svojega stanu ter tirjati svoje pravice.
Zal, da takega gibanja za ugled in pravice stanu ne zapazimo med učiteljstvom na Goriškem. Ne moremo pa dati tega izpričevala vsemu učiteljstvu, kajti kaki trije, štirje se bore in delajo za izboljšanje gmotnega stanja, kar le morejo, a pojedinci ne morejo doseči tega, kar bi laglje in mnogo preje doseglo združeno učiteljstvo. Gospodje poslanci izprevidevajo že sami, da je treba zanemarjenemu učiteljstvu kakorkoli že in čimpreje priti na pomoč. V tem našem mnenju nas podkreplja pisanje, ki smo je prejeli nedavno od g. poslanca dr. H. Turne. Ta gospod nam piše: „Slavno uredništvo! Kot član deželnega šolskega sveta za Goriško dolžan sem poučevati se točno ob učiteljskih razmerah; v to služi naj mi Vaš cenjeni list v prvi vrsti, v drugi direktna Vaša poučila. Proseč, da mi pošljete ves letnik 1897. in naročuje se na sledeče, tudi prosim, da me obvestite o vsem, kar zadeva koristi učiteljstva na Goriškem in se da uporabiti v deželnem zboru ali deželnem šolskem svetu. Z najodličnejšim spoštovanjem dr. Henrik Tuma, deželni odbornik v Gorici."
Izkušnja življenja nas uči, da marsikdo, ki se povspne do kakega odličnega mesta, čestokrat prerad pozabi, kaj je bil ter hodi prezirljivo preko trpečih slojev, ampak gleda le na to, od katere strani se mu bodo bolje in lepše klanjali ter klečeplazili okolo njega. Nikakor pa ne moremo trditi tega o g. poslancu Tuini in odkrito povemo, da smo bili tega pisma neizrečno veseli, veseli tembolj, ker vemo, v kako žalostnih razmerah se nahaja učiteljstvo na Goriškem.
Na učiteljstvu goriškem samem je pa, da se že vendar začne gibati ter odkrivati merodajnim krogom svoje rane. V ta namen dajemo primorskemu učiteljstvu svoj list na razpolago ter borno dragevolje objavljali v njem vse, kar bi utegnilo koristiti našemu stanu in posebe še učiteljstvu z Goriškega. Dragevolje bomo stopili tudi z g. poslancem dr. Tumom v direktno zvezo ter ga obveščali o vsem, kar bi bilo v korist goriškemu učiteljstvu. V ta namen pa prosimo svoje primorske tovariše, da se večkrat zglašajo pri nas bodisi z dopisom, bodisi s privatnim pismom. Na delo tedaj! Pomagaj si sam, in pomagal ti bode Bog!
Ustavoznanstvo.
(Spisal Fr. Orožen.)
M.
Ljudsko zastopstvo.
2. Deželni zbori.
leželni zbori so zastopi posameznih avstrijskih dežel in zborujejo navadno v dotičnih glavnih mestih. Cesar skliče deželni zbor vsaj vsako leto edenkrat v posvetovanje o deželnih rečeh ter more vsak čas razpustiti deželni zbor in razpisati nove volitve.
Člani deželnih zborov so ali taki, ki so že po svojem dostojanstvu deželnozborski poslanci (virilni gla-
sovi) in sicer nadškofje, škofje in vseučiliški rektorji, ali pa od ljudstva voljeni poslanci. V deželni zbor volijo štiri volilne skupine in sicer: 1. Veleposestvo. 2. Mesta, trgi. 3. Trgovinske in obrtne zbornice. 4. Kmetske občine. Prva, druga in tretja skupina volijo neposredno, t. j. vo-lilci volijo sami dotične poslance; kmetske občine pa volijo posredno ali po volilnih možeh deželne poslance. Na 500 prebivalcev spada eden Volilen mož.
Pogoji za aktivno volilno p r a v i c o v deželni zbor so v obče tisti kakor za državni zbor. Peta volilna skupina doslej ne voli v deželni zbor. Izvoljeni poslanec pa imej avstrijsko državljanstvo, vse državljanske pravice, starost vsaj 30 let in aktivno volilno pravico v prvih štirih volilnih skupinah dotične dežele. Vsak volilec sme samo v enem volilnem okraju in navadno le osebno voliti. Izjemoma je dovoljeno volilcem v veleposestvu po pooblaščencu, volilcu v veleposestvu, voliti.
Deželni poslanci uživajo glede na nedotikljivost (imuniteto) one pravice kakor državnozborski poslanci in so voljeni pri občnih volitvah na dobo šest let. Pri vstopu v deželni zbor obljubijo namesto prisege deželnemu glavarju, da bodo zvesti in pokorni cesarju, spoštovali zakone in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti.
Deželni zbori imajo različno število poslancev in sicer:
Dežele in kronovine	cerkveni dostojanstveniki	vseučiliščni rektorji	iz veleposestva	iz mest in trgov	iz trgovin, in obrt. zbornic	iz kmetskih občin	skupaj	>oo
Dolenja Avstrija	2	1	16	30	4	20	73	6
Gorenja Avstrija	1	—	10	17	3	19	50	6
Salzburško	1	—	5	10	2	8	26	4
Tirolsko	7	1	10	13	3	34	68	6
Predarelsko	1	—	—	5	1	14	21	4
Koroško	1	—	10	9	3	14	37	4
Štajersko	2	1	12	21	6	23	65	6
Kranjsko	1	—	10	8	2	16	37	4
Goriško in Gradišče	1	—	6	5	2	8	22	4
Istra	3	—	5	11	2	12	33	4
Dalmacija	2	—	10	8	3	20	43	4
Češko	V*	2	70	72	15	79	242	8
Moravsko	2	—	30	31	7	31	101	6
Šlezija	1	—	9	10	2	9	31	4
Galicija	8	2	44	20	3	74	151	6
Bukovina	1	1	10	5	2	12	31	4 ■
Trst z okolico ima samostalen občinski zastop, kateri zboruje v dobi zborovanja deželnih zborov tudi kot deželni zbor.
Deželnega glavarja in njega namestnika imenuje cesar izmed deželnih poslancev na šest let. Deželni glavar vodi deželni zbor, kateremu predseduje, otvarja po cesarju sklicani deželni zbor in ga sklepa po izvršeni nalogi ali po cesarjevem naročilu in določuje vzpored de-želnozborskim sejam.
Delokrog deželnega zbora je omejen na deželne reči. Seje so javne in le izjemoma tajne. Vlada predlaga deželnemu zboru zakonske predloge o deželnih rečeh, vendar ima to pravico tudi deželni zbor. Po deželnem zboru vzprejeti deželni zakon predlože cesarju v
potrjenje. Deželni zakon zadobi seveda le za dotično deželo veljavo in sicer šele s cesarjevim potrjenjem.
Za veljavno sklepanje treba navzočnosti nad polovico vseh poslancev in potem zadostuje nadpolovična večina, pri enakosti glasov ne obvelja predlog. Za predloge o premembi deželnega reda pa je treba, da so navzočne 3/4 vseh poslancev in pri glasovanju se zahteva dvetret-jinska večina.
Deželni zbor razpolaga z deželnim premoženjem in sme v pokritje troškov razpisati deželne priklade do 10°/o, za večje priklade treba cesarjevega privoljenja.
Deželni odbor je upsavna in izvrševalna oblast deželnega zbora in se voli izmed deželnozborskih poslancev. Načeluje mu deželni glavar in v njega odsotnosti po deželnem glavarju določeni deželni odbornik. Kranjski deželni odbor n. pr. ima razven deželnega glavarja še štiri odbornike, in sicer volijo 1 poslanci iz veleposestva, 1 poslanci mest, trgov, trgovinske in obrtne zbornice, 1 poslanci kmetskih občin in 1 vsi deželni poslanci skupaj. Deželni glavar kranjski ima 3000 gld. letne plače, deželni odborniki pa po 1400 gld. Deželni odbor podpirajo pri poslovanju zato nastavljeni deželni uradniki.
Funkcijska doba deželnih odbornikov se sicer neha z razpustom deželnega zbora, vendar pa poslujejo deželni odborniki še tako dolgo, da novovoljeni deželni zbor voli novi deželni odbor. Deželni odbor pripravlja vse za deželno-zborsko zasedanje potrebno in preiskuje poročila o volitvah novovoljenih deželnih poslancev ter poroča o tem deželnemu zboru, kateri ima verifikacijo novovoljenih poslancev.
V ogerskih deželah je samo eden deželni zbor in sicer za Hrvatsko in Slavonijo. Hrvatsko-sla-vonski deželni zbor šteje 121 poslancev, med katerimi imajo virilne glasove: Nadškofa v Zagrebu in Kar-lovcih, katoliški in pravoslavni škofje, veliki prošt zagrebški, veliki župani (7), grof Turopoljski in polnoletni velikaši (knezi, grofje in baroni), katerih je 18. Deželni zbor voli izmed sebe 40 poslancev v ogerski državni zbor. Delokrog deželnega zbora obsega notranjo upravo, nauk in bogo-častje in pravosodje, v katerih rečeh je dežela samostalna.
(Dalje prih)
Naši dopisi.
Iz Semiea. Dne 28. vinotoka 1. 1. je pokosila nemila smrt tukajšnjo učiteljico gdč. Irmo Šigon. Rojena je bila v Ljubljani 1. 1870., kjer je tudi dovršila svoje študije 1. 1890. Službovala je v Spodnji Idriji štiri leta in opravljala svojo službo prav vestno, vneto in z najboljšimi uspehi, kar izpričujeta pohvalni pismi c. kr. okrajnega šolskega sveta v Logatcu in krajnega šolskega sveta v Spodnji Idriji. Z istim uspehom je službovala od leta 1894. na trirazredni ljudski šoli v Semiču. Vsled svojega marljivega poslovanja v šoli si je nakopala bolezen, ki jo je mučila skoro dve leti; dne 1. prosinca 1. 1. pa je dobila dopust za nedoločen čas, da bi okrevala, toda bolezen je bila neozdravljiva, in smrt ni prizanesla tudi tej še tako mladi naši koleginji. Pri pogrebu dne 30. vinotoka se je pokazalo, kako priljubljena je bila učiteljstvu tega okraja. Zbralo se je mnogo gospic učiteljic in gospodov učiteljev. K zadnjemu počitku so jo spremili tudi otroci semiške in štrekljevske šole. Pogreb je vodil prečastni gospod dekan Anton Aleš z domačima gospodoma kape-lanoma. Učitelji so zapeli pred hišo in na pokopališču pri sv. Duhu nagrobnico. Na gomili blage pokojne je govoril
v slovo spretno in ginljivo gospod naduoitelj Franc Še-tina. V govoru je povdarjal posebno njeno vestnost in neutrujenost pri šolskem delovanju, ljubezen do mladine in do svojih roditeljev, ki jih je vkljub svoji pičli plači izdatno podpirala. Govor je končal s tem, da ona zasluži radi svoje delavnosti in kolegijalitete, da se ohrani med učiteljstvom v blagem spominu. In tako bodi!
Iz Kopriviiika. V Bohinjskih gorah na Koprivniku, daleč proč od posvetnega šuma nad 1050 m visočine nad morjem se je blagoslovila v dan 3. listopada 1. 1. slovesno nova šola — jednorazrednica s poludnevnim poukom. S Koprivnika in Gorjuš so se zbrali dečki in deklice ob 10. uri v novem šolskem poslopju v vsem kakih 70 ter paroma se napotili pod vodstvom gospice učiteljice Stane Zarnik v župno cerkev k sv. maši, katero je daroval g. župnik A. Payer. Po službi božji se je podala zopet šolska mladina na grič k šoli, kjer se je zbralo tudi že obilo naroda iz Koptivnika in Gorjuš. Domači g. župnik A. Payer je blagoslovil praznično okrašeno šolsko poslopje, po bližnjih gorah pa je odmevalo pokanje topičev. Po blagoslovu izpregovori in opominja domači g. župnik pričujočo mladino, da mora biti vedno pokorna in tudi hvaležna do vseh, kateri se bodo ukvarjali ž njo. Na to se g. c. kr. okrajni šolski nadzornik A. Zumer obrne do staršev ter jim v prav poljudnem govoru svetuje, naj redno pošiljajo svoje otroke v šolo, gospici učiteljici pa na srce polaga ljubezen do šole in mladine, otrokom pa naroča hvaležnost do učiteljev in staršev, katero naj goje v molitvi in učenju.
Spomnil se je tudi presvetlega cesarja, in navdušeno se mu je zaklicala trikrat slava. Na to pa se -je šolska slovesnost nadaljevala v gostilni Janeza Korošca, kjer so se pri kozarcu vina razveseljevali in navduševali domači in tuji gostje.
Prvi slovenski pesnik Valentin Vodnik je zapisal v krstno knjigo, „kjer je duše pasel" S1 ji leta, sledeče: „Planinam brez cirkve, Nova fara Skuz Povele cesarja Jožefa II., Plačo Bledske gosposke, Železo Bistriške fužine, Mujo Ko-privnikarjov in Gorjušmanov v 1. 1791." Ko bi sedaj živel, bi nasvetoval brezdvomno, da se vpiše v kroniko: „Planinam brez šole, Nova šola, Na povelje Franc Jožefa I., Plača občine Srednjavas, Podpora deželnega odbora, Tlaka Koprivnikarjev in Gorjušcev v 1. 1895." (ker se je pred 2 letoma pričelo zidati.) Ravno ob stoletnici ustanovitve fare 1891 je sporočil podpisanec tedanjemu g. c. kr. okr. šolskemu nadzorniku za radovljiški okraj Fr. Levcu, da odstopi posestnik in gostilničar Janez Korošec potrebni stavbeni prostor za šolo brezplačno, če se zida. Gospod Fr. Leveč je vplival potem v si. c. kr. okr. šol. svetu v Radovljici, da se je šola ustanovila tudi v Bohinjskih gorah v prospeh vere, omike in blagostanja našega naroda.
Jož. Korošec.
Iz krškega okraj a. (Okrajna učiteljska k o n-fe renči j a.) Letošnja okrajna učiteljska konferencija se je vršila v Krškem dne 29. mal. srpana m. 1. po vsporedu, ki ste ga že naznanili v cenjenem svojem listu. Točno ob 9. uri otvori predsednik, g. c. kr. okrajni šolski nadzornik Andrej Šest sejo z običajnim nagovorom. Da mi poročilo ne naraste, se bodem oziral le na najvažnejše točke. Svojim namestnikom je g. predsednik imenoval g. Fr. Lun dr a, nadučitelja na Raki; zapisnikarjema sta bila izvoljena gdč. Hermina Prhavčeva in nadučitelj Janko Leban. Odsotni so bili 4. Iz poročila predsednikovega posnamemo, da je bilo minulega šolskega leta v krškem okraju 25 javnih ljudskih šol, jedna meščanska in 2 ekskuredni šoli. Število šolskih otrok je bilo: šolo-dolžnih v vsakdanji šoli 7284; v ponavljalni šoli 1908; — šolo obiskujočih je bilo v vsakdanji šoli: 6164, v ponavljalni šoli: 1757. V druge ljudske, obrtne in višje šole je hodilo 171 otrok. Vseh šolo obiskujočih otrok je torej bilo 8092; — 1100 jih je ostalo brez pouka in to zbok dušne ali telesne hibe, zaradi prevelike oddaljenosti, zaradi pomanjkanja prostora in nemarnosti dotičnih staršev. Učiteljev je bilo 56, in sicer: 18 def. nadučiteljev, 12 def. učiteljev, 15 def. učiteljic, 2 prov. učitelja, 6 prov.
učiteljic in 3 pomožni učitelji. Celodneven pouk je bil v Krškem, v Leskovcu v 3. razredu, v Št. Rupertu v 3. razredih, v Veliki dolini v 3. razredu, v Kostanjevici v 2., 3. in 4. razredu, v Št. Jerneju v 4. razredu, v Mokronogu v vseh razredih in v Radečah v 2. in 4. razredu. Po vseh drugih šolah in na obeh ekskuredtiih šolah je bil pouk poludneven. — Napredek je bil splošno povoljen, po nekaterih šolah in razredih prav dober. Učiteljstvo napreduje v duhu časa ter vtši svojo dolžnost. Vendar, pravi gosp. nadzornik, je opazil nekatere nedostatke. Obširno obravnava predmet za predmetom ter daje uči-teljstvu dobre pedagoške migljaje. Obširno tega ne bodem popisoval, ker imaš, dragi „Tovariš" večno nedostajanje prostora.*) Toliko pa rečem, da je vsak nepristranski ud konferencije lahko iz te razprave spoznal, da je g. Šest vešč in praktičen šolnik. Nekoliko vendar posnamem iz njegovega zanimivega in poučnega govora: Vsa tvarina za nazorni pouk se piši tudi v „Tednik". — Otroci naj umejo to, kar čitajo. Bere naj se nekaj časa posamez, potlej skupno (v koru), zdaj dečki, zdaj deklice. Ko otroci berilo dobro čitajo, naj je povedo s svojimi besedami, in to v nižjih razredih na stavljena vprašanja, v višjih brez vprašanj. Otroci naj se na vseh stopinjah uče tudi na pamet primernih sestavkov v vezani in nevezani besedi. Posebno priporoča v to pregovore in izreke. Ge je pod berilom podpisan pisatelj, naj se otrokom pove, kdo je bil dotičnik, a le na kratko. — Glede slovnice zahteva g. nadzornik, da mu po vseh šolah znajo dobro sklanjati in spregati. Na 3 in 4 razrednicah pa morajo otroci poznati vsa besedna plemena, dalje naj znajo analizovati stavke, ločeč razne stavke (glavne in zavisnike).	(Dalje prih.)	Lualius.
Iz Krškega. Občni zbor „Pedagogiškega društva v Krškem." O priliki letošnje okrajne učiteljske konferencije v Krškem dne 29. mal. srpana, je zborovalo tudi „Pedagogiško društvo"- ob 3. uri popoludne na prijaznem vrtu gospoda Gregoriča. Razen odbora se je zbralo še 41 društvenikov. Predsednik presrčno pozdravi navzoče, se jim zahvali na obilni udeležbi, otvori zborovanje in poroča o društvenem delovanju od zadnjega občnega zbora blizo tako-le: Pedagogiško društvo je imelo od zadnjega občnega zbora, ki se je vršil dne 7. vel. travna 1. 1. dvoje zborovanj in sicer 8. vinotoka v Boštanju in 6. vel. travna v Škocijanu. Oba zbora sta bila jako živahna in primeroma prav dobro obiskana, kar je večini navzočih tako znano, deloma, ker so bili sami prisotni, deloma pa, ker so popise zborov čitali v časopisih. Kakor znano, izdalo je „Pedagogiško društvo" v minulem letu društveno knjigo t. j. VI. „Pedagogiški letnik." Tako knjigo namerava tudi izdati to leto in sicer jeseni. Odbor ima že precej gradiva nabranega, manjka mu pa še jako gmotne podpore, zato prosim vse navzoče častite društvenike, da ostanejo še nadalje zvesti domačemu društvu, ob jednem pa skušajo pridobiti tudi kaj novih udov.
Tajnik prečita zapisnik zadnjega zborovanja v Škocijanu.
Blagajnik predloži letni račun, kateri kaže dohodkov 381 gld. 56 kr. in stroškov 343 gld. 26 kr. Preostanek 38 gld. 30 kr. se porabi za prihodnjo knjigo, kake nagrade pa sodelovalcem zdaj ni mogoče dati. Pregledoval-cem računa se volita gospoda Franc Lunder in Jakob Pretnar, katera račun takoj natanko pregledata in skupščina istega po njihovem predlogu potrdi in odobri.
Došli dopisi se prepuščajo bodočemu društvenemu odboru v rešitev.
Za spomenika umrlima tovarišema Mateju Močniku in Ivanu Tomšiču se dovoli po 2 gld., tedaj skupaj 4 gld. iz društvene blagajnice.
Pri volitvi novega odbora so bili soglasno izvoljeni vsi dosedanji odborniki. Ko se je še novoizvoljeni odbor konstituiral in izvolil predsednikom gospoda Jožefa Bez-laja, njegovim namestnikom in tajnikom gosp. Ivana Rupnika in blagajnikom gosp. Florijana Rozmana,
zaključi predsednik zborovanje s trikratnim Živio! in Slava! presvetlemu vladarju Frančišku Jožefu I. Po zborovanju je nabral med veselo družbo okrajni šolski nadzornik gosp. A. Šest 14 gld. 50 kr. za učiteljski konvikt v Ljubljani.	Ivan Rupni/c.
V e s t n i k.
Cesar Franc Jožefova ustanova za učiteljske sirote na Kranjskem : Gospod Rodič Ivan, nadučitelj v Stopical), 2'50 gld. Gdč. Ivanka D o lin ar, učiteljica v Višnjigori, 2'40 gld.
Učiteljski konvikt: G. Josip Petrič, trgovec s popirjern in šolskimi potrebščinami, izdelovatelj šolskih zvezkov v Ljubljani, tretjino čistega dobička od šolskih zvezkov v prid konviktu 440 K. Tvrdka Fran Ksav. Souvan, trgovina z manufakturnim blagom v Ljubljani, 5°/o od iztržka v prid konviktu 55 K. G. Krener Bogomir, učitelj v Škofjiloki, nabral na nabiralno polo 63-70 K; gdč. Janja Miklavčič. učiteljica v Kranju, 7*20 K; g. Janko Rudolf, učitelj na Vrabčah, 2 K in ne 1 K, kakor je bilo citati v zadnji številki.
Najvišje odlikovanje. Deželni predsednik kranjski, baron Hein je imenovan cesarskim tajnim svetnikom in ljubljanskemu knezoškofu, oziroma goriškemu knezonadškofu, dr. Jakobu M i s s i i je cesar podelil red železne krone prve vrste.
"Važne izpremembe na najvišjih upravnih mestih in najvišja odlikovanja: Tržaški namestnik vitez Rinaldini gre iz zdravstvenih ozirov v pokoj. Pri tej priliki je odlikovan z redom železne krone 1. vrste. Na njegovo mesto pride sedanji bukovinski namestnik, grof Go6s. Istotako stopi v pokoj koroški namestnik, baron Schmidt-Zabierovv, ki je pri tej priliki odlikovan z velikim križem Franc Jožefovega reda. Na njegovo mesto pride štajerski dvorni svetnik Frey den egg.
Imenovanje. Z odločbo z dne 11. ni. m. je cesar imenoval dvornega svetnika Antona Reze k a sekcijskim šefom v naučnem ministerstvu.
Osobne vesti. V krškem okraji so provizorično nastavljeni: gdč. Pavlina Brezovšek na drugo mesto na Trebelnem in izprašana učiteljska kandidatinja Pavlina Tomšič na drugo mesto v Št. Ruprtu. Na Studenci suplira bolno gospo Marijo Ge puder umirovljeni učitelj Ivan J ar m. G. Matej Jenko, izprašani učiteljski kandidat, prišel je kot pro-vizorični učitelj v Dole v litijskem okraji. Nadučiteljem je imenovan v Selah pri Ptuju g. Franc Meško, učitelj v Št. Jurji ob Pesnici; učiteljem na deški šoli ptujske okolice imenovan je g. Hinko Druzovič, podučitelj v Poličanah. Stalni podučitelj je postal v Slopercah on-dotni začasni podučitelj g. Fortunat Jelovšek; gdč. Justina Vuga, učiteljica v Ajdovščini, imenovana je stalnim podučiteljicam v Selah. G. Ivan Šober nameščen je za suplenta v Runeču; suplentinji sta postali gdč. Marija Fürst v Lembahu ter gospa Marija Pogrujc, učiteljica ženskih ročnih del v Hajdini.
Umrl je v bolnici v Gradcu gosp. Vinko Šrimpf, suplent pri Sv. Frančišku v Savinjski dolini. Lahka mu žemljica!
Bela žena. V Vrbovein pri Ilirski Bistrici je umrl 5. m. m. tamošnji učitelj g. Anton Simončič, star 35 let. N. v m. p.!
Domovinska pravica ljudskih učiteljev. Upravno sodišče je v nekem slučaju odločilo, da ima definitivno nameščeni ljudski učitelj domovinsko pravico v oni občini, kamor je premeščen na redno službo.
Prof. Anton Foerster, znameniti slovenski glasbenik, je praznoval 20. grudna 1897 šestdesetletnico svojega rojstva. Foerster si je pridobil za slovensko glasbo kot pravi umetnik neminljivih zaslug. Do današnjih dni deluje izza mladih svojih let neumorno k povzdigi in pravemu napredku naše koncertne, cerkvene in gledališke glasbe. Njegova Muza nam je podarila mnogoteri biser, ki nam je v čast in ponos. Naj bi v beli Ljubljani, ki mu je kot rojenemu Čehu postala njegova ljuba druga domovina, preživel še obilo let v sladki zavesti, da je koristil narodu slovenskemu tako, kot bi bil njega rojeni sin! Na mnogaja ljeta!
Stalna razstava učil na I. mestni deški ljudski šoli v Komen-skega ulicah je dobila pet jako lepih okraskov. Gg. učitelja Iv. Kruleč in Ant. Razinger sta namreč izvršila kot priznana kaligrafa pet različnih napisov, ki vise ob stenah in krase razstavo kaj okusno. — Ne moremo si kaj, da ne bi opozorili iznova slov. učiteljstvo na to znamenito razstavo. Naj si jo ogleda vsak, komur se nudi prilika!
Za šolski muzej slovenskega in istrsko-lirvatskega učiteljstva je dovolil si. občinski svet ljubljanski s v seji dne 21. m. m. 200 gld. redne letne podpore. Želeti bi bilo, da se tudi posamezna učiteljska društva odzovejo svoji dolžnosti ter čimpreje vpošljejo svoje prispevke. Kakor kažejo priprave, bo delal muzej veliko čast „Zavezi", oziroma slovenskemu in istrsko-hrvatskemu učiteljstvu. Torej, le na delo!
Književnost in umetnost. Pod tem zaglavjem bomo priobčevali vse važnejše prikaze na polju književnosti in umetnosti in objavljali o vsem, kar dobimo v roke, nepristranske in pravične ocene. Posvečevali bodemo zlasti vso pozornost proizvodom pedagogiškega, didaktiškega ali metodiškega sodržaja. Seveda se bodemo morali ozirati pred vsem na prostor.
Novo književno podjetje. Odbor „Društva za zgradbo učiteljskega konvikta" je sklenil, da začne z izdavanjem mladinske knjižice, ker nam nedostaja berila za našo mladino in ker je prenehal gospod Gabršček z zalaganjem in izdajanjem dosedanje „knjižnice za mladino." Prvi zvezek izide kmalu in prinese izvirno povest našega tovariša-pisa-telja, gosp. Ivo Trošta. Ako razpečamo ta prvi zvezek „Zabavnih listov za slovensko mladino", bomo nadaljevali, sicer ne. Ker je poveril odbor podpisancu uredništvo „Zabavnih listov za slovensko mladino", si usojam
javiti to cenjenim tovarišem in tovarišicam, da bodo pripomogli k hitremu razpečanju I. zvezka. Gospodo pisatelje in pisateljice mladinskih spisov pa prosim, da založe prazno uredniško miznico s primernimi spisi, ki ugajajo večini naše mladine tem bolj, čim krajši so. Založnik, gosp. R. Milic, izplača vsakemu tudi nekoliko nagrade, a nekaj čistega iztržka si je izgovorila blagajnica konviktova. Vsakemu svoje! E. Gangl,
učitelj v Ljubljani.
Plače državnih slug in plače učiteljev. Vlada je izdelala načrt zakona o uredbi plač državnih slug ter določila v ta narnen štiri plačilne razrede in šicer: 1. razred 700 gld.; II. razred 600 gld.; III. razred 500 gld. in IV. razred pa 400 na leto. Vrh tega bodo dobivali še za vsakih stalnih 10 službenih let v civilni državni službi 50 gld. kot službeno starostno doklado, ki se bo štela v penzijo (dvakrat priznana). Aktivitetna doklada se odmeri po razmerah službenega kraja in sicer s 50, 30, 25 in 20°/o od plače. Po tem načrtu doseže državni sluga lahko 1150 gld. letne plače!
Ako primerjamo s tem učiteljske plače, dobimo natančno merilo, koliko cenijo merodajni činitelji učitelja in šolo!
Če misli kdo, da so temu krive „revne" dežele, ki plačujejo učiteljstvo, se zelo moli, kajti tudi država daje priliko nekdanjemu slugi priti v 10. in 9. činovni razred, ne pa učitelju; o tem nas poučuje ta-le slučaj.
Ko se je posvetovalo o uredbi uradniških plač, se je stavil tudi predlog, da bi smeli priti tudi vadniški, godbeni in telovadni učitelji na učiteljiščih v 9. činovni razred. Pridobil bi dotičnik ne toliko na plači, ampak temveč na veljavj in ugledu.
Naučni minister se je izrekel zoper ta predlog, češ, vadniški učitelji so prav za prav vendar le ljudski učitelji. Poslanska zbornica se je temu udala!
Vse drugače so pa stvari pri drugih državnih uradih, n. pr. pri sodniji. Ko se je uvedel civilno procesni red, je bilo treba pomnožiti pisarniško osobje in ustanovila so se nova uradniška mesta, oziroma novi razredi. Ce pregledamo zadnje imenovanje, vidimo, da so postali jetničarski pazniki in sodnijski sluge kancelisti v 11. činovnem razredu, kancelisti so postali kancelijski olicijali druge vrste v 10. činovnem razredu, ki se pa pomaknejo še lahko kot kancelijski oficijali prve vrste v 9. činovni razred.
Jetničarskemu pazniku ali sodnijskemu slugi je odprta pot celo v 9. činovni razred, učiteljstvu se je pa porinil pred ta razred močen zapah!
Komentara k temu ni treba; dejstva sama govore dovolj glasno; dolžnost šoli prijaznih državnih poslancev bodi, da se ta napaka popravi čimpreje učiteljstvu v prid in da se tudi ljudska šola podržavi, če nas dežele ne bodo hotele plačevati tako, pakor plačuje država bivše jetni-čarske paznike in sodnijske sluge.
Koleginja Janja popravlja: Slavno uredništvo „Učit. Tov." v Ljubljani. Na podlagi § 19. tiskovnega zakona — zahtevam (! Uredn.), da vsprejmete v Svoj list neizpreinenjen nasledni popravek:
1. Ni res, da sem jaz lotila se konvikta z napadom. 2. Ni res, da jaz konvikta ne podpiram. 3. Ni res, da sem nasprotnica zvezkov v prid konviktu. 4. Ni res, da bi jaz odvračala, katero koleginjo od delovanja za konvikt. Res pa je: 1.) da nisem nikoli in nikjer delovala zoper konvikt ne z besedo — ne z dejanjem. 2.) Res je, da sem na shodu dne 5. dec. prečitala pismo koleginje, katera v toplih besedah priporoča ustanovitev lastnega društva, kateremu bi mej drugimi bil tudi namen nabirati svoj fond, iz katerega bi dobivale podporo učiteljice — in bi ne bile odvisne od milosti učiteljev. 3.) Res je, da sem to misel odobravala jaz, kakor vse druge. 4.) Res je, da sem na shodu 5. dec onim kole-ginjam, ki so rekle, da opuste „Učit. Tov." in vsako nabiranje bodisi za konvikt ali za Franc Jožefovo ustanovo — odgovorila, naj tega še ne store, temveč počakajo — kakšno stališče bode zavzel „Učit. Tov." ozir. „Slov. učit. društvo" — napram učiteljicam v bodoče. 5.) Res je, da sem nabirala za konvikt na vposlano krajcarsko knjižico št. 14 — in do sedaj nabrala 3 85 gld. — katere svote pa še nisem vposlala — ker sem bila namenjena nabirati do popolnega izkupa knjige. Vidi se, da ne morete čakati, zato Vam jo v prilogi vračam — svoto 3 85 gld. — 25 za poštnino pa po nakaznici. 6.) Res je, da podpiram tudi Franc Jožefovo ustanovo, ki je namenjena tudi učiteljskim otrokom. — V to svrho sem dala 3'60 gld. iz svojega, kar je izkazano v št. 2. „Učit. Tov." 1897. 1. in v št. 20. „Učit. Tov." 1896. 7.) Res je, da uporabljam v svojem razredu izključno le Petričeve zvezke in tukajšni založnik g. K. Florian Vam lahko potrdi, da sem bila jedna prvih, ki so zahtevali te zvezke — in katerih sem tekoče šolsko leto razdelila uže nad 400!
Janja Miklavčič, učiteljica.
Dostavno opozarjam g. urednika „Učit. Tov.", če mu je znano, kdo se kliče imenom? Jaz si za svojo osebo to prepovem!
Dostavek uredništva. Vidite, cenjena koleginja, da vstrezamo dragevolje Vaši želji, čeprav bi to prav lahko opustili, ker Vaš „popravek" ni stvaren, ampak bolj osoben. Iz tega sklepate prav lahko, da bi dali prostor tudi Vašemu dopisu „Iz krogov kranjskih učiteljic." Stvar bi ostala bolj pri domu in bi ne zašla v nepoklicane kroge. Pa, pustimo to, zvonjenje po toči ne pomaga nič, preidimo torej takoj k Vašemu „popravku". Vsemu temu, kar pravite Vi pod 1., 2. in 4, da ni res, pravimo mi, da je res in sicer iz teh-le nagibov: Ad 1: „Iz krogov kranjskih učiteljic" pišete: „Znano Vam je, s kako marljivostjo, vstrajnostjo in veseljem so jele delovati mnoge izmed nas za učiteljski konvikt — od katerega ne bodo imele nobene koristi." — Ad 2: Res je, da do 16. grudna 1. 1., ko je prinesel naš list notico „Napaden konvikt". nimamo v blagajnični knjigi „Društva za zgradbo učiteljskega konvikta" na Vaše ime zabilježenega niti jednega beliča. Ad 4: Svoj „res je" podpiramo z razlogi, ki smo jih navedli pod 1. Ge pa niste nasprotnica zvezkov v prid konviktu, nas pa veseli in nam je žal, da .smo to zapisali: storili smo to zato, ker nam je precej zanesljiva oseba pravila, da ste se s početka proti vili tem zvezkom, danes pa damo vero Vašim besedam.
Ne strinjamo se povsem tudi v Vašim „Res pa je". Ad 1: To trditev zavračamo zopet z besedami, ki ste jih pisali iz krogov kranjskih učiteljic, koje smo zapisali zgoraj pod 1. To trditev zavračate tudi sami v odstavku „Res pa je" pod 2, ker ste čitali na shodu pismo koleginje, katera v toplih besedah priporoča ustanovitev lastnega društva, kateremu bi bil namen nabirati svoj fond. To podkrepljate v „popravku" zopet pod 3, ker ste to misel odobravali. — Kar „popravljate" pod 4, ne spada k stvari; omenimo pa mimogrede, da „Učit. Tovariš* še ni nikdar zavzemal stališča napram posameznim učiteljicam in ne napram posameznim učiteljem, ampak vedno le napram koristim učiteljskega stanu in šole. To stališče bo zavzemal tudi v bodoče. — Kar pišete pod 5, Vam dragevolje potrdimo, da smo 21. m. m. — torej pet dni potem, ko ste čitali notico „Napaden konvikt" — prejeli prvo Vašo pošiljatev za prodane marke v prid konviktu in sicer 3 60 gld. -f-25 kr.; potrjujemo tudi, da ste si od te pošiljatve uračunili 5 kr. za znamko na nakaznici in 20 novčičev pa za priporočeno pismo, v kojem ste nam poslali „Popravek". To je res'velikodušna naklonjenost do konvikta! — Kar popravljate pod 6, zopet ne spada k stvari, čeprav dragevolje in hvaležno priznamo, da smo prejeli od Vas dne 16. mal. travna 1896 res 90 kr. in dne 6. prosinca 1897 pa 2 70 gld , naprej pa nič več! — Za „popravek" pod 7 smo se opravičili še zgoraj.
Še nekaj glede Vašega vprašanja v dostavku. Imenom kličemo svojce, prijatelje, kolege in tudi koleginje, ker jim s tem kažemo nekako posebno naklonjenost; Vas, cenjena koleginja, pa kličemo zato tako, ker se čestokrat prav radi podpišete: „Koleginja Janja". Prosimo, prepričajte se v „Učit. Tovarišu" 1. 1890. stran 10; zato nam blagovoljno oprostite, če se ne bomo ozirali na Vašo prepoved.
Res, škoda je časa in truda za tako delo, ker ne koristi nikomur. Ali bi ne bilo bolje za ves naš stan, ko bi delovali složno? Tolaži nas prepričanje, da je rned nami še veliko koleginj, ki sodijo vso stvar trezno in premišljeno ter bodo tudi v bodoče hodile z učitelji, s svojimi kolegi, z roko v roki; to ne bo le v korist šoli, ampak v korist stanu in vsakemu posamezniku izmed učiteljstva. Ženska emancipacija še ni prinašala nikomur koristi, ker nima zdrave podlage. Ta prikazen je le nekaka osvetoželjnost nad gotovimi osebami, ali nad kakim stanom, ali tudi nad moškimi sploh. Emancipirana ženska nima mika, nima ljubeznjivosti in ženska, ki ni ljubeznjiva, je i zgreši la svoj poklic. Njo razodevajo še zunanji znaki: čmeren obraz, nevolja nad vsem, nagubančeno čelo in — domišljija. One koleginje, ki hočejo biti take, se bi rade ločile od svojih kolegov,- v družbi kolegov bodo pa ostale tudi v bodoče vse prijazne, ljubeznjive in kolegijalne tovarišice in vsem tem kličemo vsi učitelji: Rog jih živi in vedno dobrodošle v naši družbi!
„Ljubljanski Zvon" bodo prejemali učitelji in učiteljice po znižani ceni in sicer za 4 gld. na leto in 2 gld. za pol leta. Priporočamo ta slovenski leposlovni list ne samo učiteljem, ampak tudi učiteljicam.
„Soča" bo izhajala z novim letom po dvakrat na teden ter bo veljala na leto samo 6 gld.
„Slovenski Narod" dobiva učiteljstvo po znižani ceni in sicer za 12 gld. na leto s poštnino vred. Ljubljanski učitelji ga dobe za 10 gld. na leto.
Naznanilo „Pedagogiško društvo" izda v kratkem knjigo z nastopno vsebino: I. V spomin petdesetletnega vladanja Njegovega Veličanstva cesarja Frančiška Jožefa I. (s sliko). II. Stvarna in slovnična obravnava 220. sestavka v III. berilu: „Cesar Franc Jožef I." HI. O porabi modelov z 225. podobami (prevod iz angleščine). IV. Odlični hrvaški in srbski pedagogi. V. Pogled na slovensko pedagogiško polje I. 1896. in 1897. VI. Odborovo poročilo o delovanju „Pedagoškega društva" leto 18%—1898. pri tej priliki prosi odbor cenjeno učiteljstvo naj kmalo do-pošlje letnino, da bode odbor vsaj brez skrbi glede tiskovnih stroškov. Tudi ima še mnogo prejšnjih knjig v zalogi. Prosimo sezite po njih. — Veselo novo leto !
Svoji k svojim. „Učiteljski Tovariš" se dobiva v Ljubljani v teh-le kavarnah, oziroma gostilnah: Kavarna „Evropa" na Dunajski cesti; kavarna Mayrjeva v Filipovem dvorcu v Špitalskih ulicah; „Narodna kavarna" v Zvezdi; kavarna „Narodni dom" in kavarna „Valva-zor" na Sv. Petra nasipu. — Gostilna J. Košenina (Na Pergerš) na Marije Terezije cesLi ; v tej gostilni se dobiva zelo okusna in cena hrana in dobra pijača; priporočamo to gostilno posebno tovarišem z dežele, kadar prihajajo v Ljubljano; gostilna „Vipavska zadruga" naRregu; tu se dobi izvrstna vipavska kapljica in dober prigrizek. Torej, tovariši, le: Svoji k svojim! Tudi učiteljstvo na deželi ima svoje izbrane gostilne in kavarne, posebno v krajih, kjer so sodnije in davkarije in tudi v drugih večjih krajih. Tovariši, zahtevajte v teli gostilnah, da se naroče na naš list, da bode tudi ljudstvo čitalo, po čem težimo in koliko delamo. Kdor nam pridobi takega naročnika, naj nam ga blagovoli naznanili, da ga potem v listu priporočamo kolegom in koleginjain. Isto velja tudi tovarišem s Primorja in Štajerskega. V Kranju ima naš list gostilničar g. Peter Mayr ml. Kogar privede pot v Kranj, naj gre kar naravnost k našemu Petru, kjer bo gotovo izvrstno in prav cenö postre-žen, tembolj, ker je g. Peter znan kot velik prijatelj učiteljev in podpornik učiteljskega konvikta. Še jedenkrat: Svoji k svojim!
Z Goriškega. Goriška dežela ima v resnici od bogov zaničevane učitelje; ali ti bogovi so živi in plezajo vedno više ob kolu materijalne sreče in časti po hrbtih sestradanih učiteljev. Naša dežela je uboga, zato so nje zastopniki res v težkem položaju, ko gre za zboljšanje plač
in naše učiteljstvo v ogromni večini rado trpi nekoliko iz rodoljubja, ali tu prihajajo še drugi faktorji v poštev, tako da ob skromni plači učiteljstva trpi še preziranja in poniževanja. Pred par leti so nekega učitelja kar odstavili, češ, da ne zna poučevati. 25 let je učil, 25. leto kar najedenkrat je postal nezmožen. To je bila le pretveza; vsemogočneži so imeli druge vzroke, s katerimi se niso upali na dan. Da je res pri nas pravo „paševanje", da smo učitelji resnično hlapci, s katerimi se ne postopa po zakonih, nam očitno kaže še drug slučaj. Letos so dobili nekateri učitelji mesta, ki niso bila niti razpisana. Ako bi bila mesta razpisana, prosili bi bili vrednejši in starejši. Da so pa razmere v resnici škandalozne, kaže nam dejstvo, ki je v zvezi z odpravo pripravnice v Kobaridu. Ta slučaj nam kaže očitno, da gorje tistemu, ki ni Renjainin od neke „persone gratissime". Iz vsega, kar se je z nami počenjalo do zdaj, razvidirno in sklepamo, da učiteljstvu ni treba posebno ukvarjati se s šolo; učitelj ne bodi značajen ter ne izobrazuj se nadalje, temveč klečeplazi in — dobro ti bode!
Koroški deželni šolski svet se je ugrel zadnji čas za ustanovo meščanske šole v Velikovcu ter je že priporočil ustanovo deželnemu odboru. Koroška že ima po našem mnenju dovolj meščanskih šol, a to za dečke kakor za deklice. Prej nego potreba take šole v Velikovcu, je menda dotične oblasti naklep, s tem nekak slovensk značaj tega jedinega mesteca na Koroškem oslabiti.
Deželni zbori. Kranjski, štajerski in goriški deželni zbor se je sešel v 28. dan m. m. Koroški in tržaški bosta začela zborovati v 10. dan t. m. in istrski pa v 17. dan t. m. Zasedanje deželnih zborov zasleduje učiteljstvo paznim očesom in gotovo ne brez vzroka; saj imajo deželni poslanci v rokah našo eksistenco, ker nam določujejo plače. Letos se bode reševalo to za učiteljstvo toli pereče vprašanje v štajerskem in kranjskem deželnem zboru. Želeti bi bilo, da bi se tudi v goriškem deželnem zboru spravilo to vprašanje na dnevni red in bi se stvar v prvi vrsti vsaj toliko daleč privedla, da se gg. poslanci zjedinijo za deželni šolski zaklad.
Pomanjkanje učiteljev na Kranjskem. V zadnji številki 1. 1. smo poročali, da gredo naši izprašani kandidatje službovat večinoma v sosedno Štajersko, ali gredo pa kam drugam s trebuhom za kruhom. Ni dovolj še to, da mladega naraščaja nimamo; ni dovolj, da nam umirajo krepke moči v najlepši moški dobi tako pogosto, da strese človeka groz-nica, češ, zdaj, zdaj bo prišla vrsta tudi nate. Pomanjkanje učiteljev bo postalo v najkrajšem času še večje, kajti ravnokar čujemo, da izstopajo stari učitelji iz učiteljske službe. Učitelj J. Rajner iz D. M. v Polju gre k neki zavarovalni družbi v službo, ker z učiteljskimi dohodki ne more živeti! Stalni učitelj Al. Gorjup iz Postojine gre k sodniji, in mož ima popolnoma prav, saj mu bo dana prilika, priti celo v 9. či-novni razred. Za njim bo šel še marsikdo.
Opozarjamo naše gg. deželne poslance, da se čim preje in resno lotijo tega našega perečega vprašanja ter ga rešijo tako, da bode v korist učiteljstvu, šoli in — deželi! Povdarjamo pa še jedenkrat, da sto tisoč bo komaj zadostovalo.
Uradni razpisi učiteljskih služb.
Št. 1393
o. šol. sv. Na dvorazrednici na Rlokah je stalno popolniti drugo učno mesto z dohodki IV. plačilnega razreda.
Dotične prošnje je vlagati semkaj do dne 8. prosinca 1898.
C. kr. okrajni šolski svet v Logatcu, dne 16. grudna 1897.
Št. 1333
o.šol.sv. Na dvorazrednici v Grahovem pri Cerknici je stalno, oziroma začasno popolniti izpraznjeno drugo učno mesto z dohodki IV. plačilnega razreda in prostim stanovanjem.
Dotične prošnje je vlagati semkaj do dne 31. grudna 1897.
C. kr. okrajni šolski svet v Logatcu, dne 16. grudna 1897.
Št. 1592
o.šol.sv. Na jednorazredni ljudski šoli v Svibnjem pri Radečah je stalno ali začasno popolniti službo učitelja-voditelja z letnimi 450 gld., 30 gld. funkcijske doklade in 80 gld. stanarine.
Pravilno opremljene prošnje za to službo naj se predpisanim potom semkaj vlagajo do 20. prosinca 1898.
C. kr. okrajni šolski svet v Krškem, dne 13. grudna 1897.
Št. 2135
o. šol. sv. Na jednorazrednici v Vrbo ve m je stalno oziroma začasno popolniti mesto učitelja-voditelja z dohodki IV. plačilnega razreda.
Dotične prošnje je semkaj vlagati do dne 20. prosinca 1898.
C. kr. okrajni šolski svet v Postojini, dne 23. grudna 1897.
Listnica uredništva:
Prosimo, prerezite in preberite; ako Vam ugaja, obdržite 1. številko in pridobite nam vsaj še jednega naročnika; če se pa ne strinjate z našim programom, nam blagovolite vrniti 1. številko pod istim zavitkom. Vsem, ki so z nami in zoper nas: Srečno in veselo novo leto!
Izhaja 1., 10. in 20. dne vsakega meseca ter stane za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. Udje „Slovenskega učiteljskega društva" plačajo na leto 3 gld. naročnine in 1 gld. udnine. — Spisi naj se blagoizvolijo pošiljati odgovornemu uredniku (uredništvu) v Ljubljani, Šubičeve ulice št. 3; naročnino pa prejema g. Frančišek Črnagoj v Ljubljani (Barje). — Vse pošiljatve naj se pošiljajo franko. — Oznanila in poslanice se računajo za celo stran 15 gld., pol strani 8 gld., 1\z strani 5 gld., 1I* strani 4 gld., 1I& strani 2 gld.; manjši inserati po 8 kr. petit
vrsta. Večkratno objavljenje po dogovoru. Priloge poleg poštnine še 3 gld.
Y
P
MÉHIEMMÍ
¥0 VA RIS
1898




y
Glasilo „Slovenskega učiteljskega društva
v Ljubljani
a

^ Osemintrideseto leto ^

Uredila.
t
J. DitnniK ™ E. Gangl
Izdavatelj in odgovorni trrednik::
JARO** DIMNIK
mestni učitelj
7«	\
li if. >
r
Natisnila JV{iličeva tiskarna v Ljubljani
UČITELJSKI TOVARIŠ
GLASILO „SLOVENSKEGA UČITELJSKEGA DRUŠTVA"
V LJUBLJANI
OSEMINTRIDESETO LETO ^
4
,'tT't 't. fft f f	C"

UREDILA
J. DIMNIK in E. GANGL
IZDAVATELJ IN ODGOVORNI UREDNIK;
JAKOB DIMNIK
MESTNI UČITELJ
K l K Vrv
ACH
V LJUBLJANI
NATISNILA R. MILIČEVA TISKARNA
KAZALO.
I, Vzgoja in pouk. Na strani				Na strani	
Kako bi se izboljšalo šolsko obiskovanje? Ljudevit Stiasny . . .	129				6g
Kako je postopati šolskim vodstvom glede nravno zanemarjenih		Učiteljem-čebelarjem. Fr. Bojina.......			66
otrok. Ljudevit Stiasny..............	267	Učiteljsko gmotno stanje na Goriškem. . , . . .	• • ,	258,	265
Kako naj bi se drugi deželni jezik uspešno poučeval? Štefan Pri-		Učiteljstvu na Goriškem...........			4
možič .....................	43	Vabilo k pristopu v društvo „Jubilejska samopomoč".			217
Kako slove krstno ime Njegovega Veličanstva uradno slovenski?		Vdanostna izjava ljubljanskega učiteljstva. E. Gangl			174
Fr. Leveč...................	146	Občni zbor „Vdovskega učiteljskega društva". . . .			227
Katere lastnosti goji učitelj-vzgojitelj ? Jos. Korošec......	81	Vesele praznike!.......... . , ,			73
Kdaj so električni tokovodi človeškemu življenju nevarni, in kako		V ime sprave. P. Leska...........			9
naj šola šolsko mladino opozori na to nevarnost? Iv. Kruleč .	10				57
Kmetijski pouk v ljudski šoli. A. Likozar.........	226	Zaveza slovenskih učiteljskih društev.......		182,	195
Močnikovo razštevanje. L. Lavtar............	106	Iz „Zaveze slovenskih učiteljskih društev".....			110
Naše ljudsko šolstvo. (1848—1898) Fr. Leveč........	162	X skupščina „Zaveze slovenskih učiteljskih društev".			162
0 pravopisju v slovenski ljudski šoli. Janko Leban......	68				57
Sadjarstvo v ponavljalni šoli. Fr. Bojina.........	250				
Slovenski pravopis. Fr. Leveč .............	115	III. Književnost in umetnost.			
Spisje v ljudski šoli. Fr. Potokar............	188				
Ustavoznanstvo. Orožen Franc, stran 4 in dalje.		Bezlaj Josip: Geometrijsko oblikoslovje za dekliške, meščanske šole.			221
Zlati jubilej Nj. Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. Jakob Dimnik	171	Brvar Karol: Savinjski glasovi.........			30
		Bučar Ivo: Biserojla jasna vila.........			203
II. Razni spisi.		Cerin Josip: Pesmarica „Glasbene Matice".....			118 159
Adresa slovenskega učiteljstva Nj, Veličanstvu, ........	170	Dimnik Jakob: f Cesarica Elizabeta.......			221
Anton Bonaventura..................	121	Dimnik Jakob: Pripovedke iz avstrijske zgodovine. .			203
Bratje Slovani!...................	105	Dimnik Jakob: Zlati jubilej preljubega cesarja Franca Jožefa I. 174,			202
Cesarica Elizabeta f. Nje životopig, žalostna smrt in pogrebne sve-		Družba sv. Mohorja..............			45
čanosti. 209—216.		Emmer J.: Kaiser Franz Josef I........			30
Cesarjeva zahvala.................216,	273				44
Češkemu učiteljstvu!.................	145	Gangl E.: Iz luči in teme...... . , , ,	t t		272
III, občni zbor „Društva za zgradbo učiteljskega konvikta* v Ljub-		Gangl E.: Zabavni listi za slovensko mladino. 1.	. 102,	111,	127
ljani......................	13	Gabršček A.: Knjižnica za mladino.......			118
Hrvatskomu učiteljstvu.................	137	Gabršček A.: Slovanska knjižnica........	. 119,	131,	203
In hoc signo vinces!.................	1				
Istrskemu učiteljstvu..................	225	Hubad Franc: Franc Jožef I.........			203
„Jubilejska samopomoč". (Pravila)............	164	Hribar Anton: Popevčice milemu narodu.....			278
Jubilejski koncert „Zaveze"...............	162	Hribar Dragotin: Ilustrovani narodni koledar za leto	1899. .		278
Kako pomagati učiteljstvu na Goriškem?..........	261	Jansky Karel : Cesar in kralj Franc Jožef I. . . .			94
Močnikova slavnost..................	193	Josin-Gangl: Drugo berilo in slovnica......			222
Morituri vos salulant! ................	25	Kaspret Anton: Zgodovina srednjega veka.....			14
Na delo! Dimnik Jakob................	2	Korun Fran: Skladbe. — I..........			15
Najvišje obvestilo...................	265	Kosi Anton: P«ronospora ali strupena rosa. , . .	• r		15
Občni zbor „Narodne Šole"...............	218	Kosi A. i Sto narodnih legend.........			131
Nezakoniti razpisi nadučiteljskih mest............	153	Kosi A.: Štirideset napevov..........			102
Ob petdesetletnici vladanja Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I.	257	Kosi Anton: Zabavna knjižnica za slovensko mladino.	— VII.		95
Oklic.......................	146	Leban Janko: Andrej baron Cehovin.......			203
Olajšave. M. Poklukar................	126	Leban Janko: Na različnih potih........			131
0 naši stanovski organizaciji. E. Gangl..........	18	Lehman M.: Cesar Franc Jožef I........			102
Položaj primorskega učiteljstva............241,	249	Lehman M.: Kristus na Oljski gori.......			102
Poročilo finančnega odseka o novi uredbi službenih dohodkov uči-		Leveč Franc: Slovenska Matica.........			30
teljskega osobja na Kranjskem in o prenaredbi dotičnih zakonov.	58	Leveč Franc: Slovenski pravopis........			77
Potreba III. mestne deške šole v Ljubljani. Jakob Dimnik . . .	242	Orožen Franc: Metodika zemljepisnega pouka. . .			45
Pozdravljena, naša bodočnost!.............	65	Orožen Franc: Nastenski zemljevid Palestine (—mn—	) • •		52
Pozdravljeni bodite! E. Gangl.............	169	Paulin Alf.: Prirodopis rastlinstva.......			131
Poziv okrajnim učiteljskim društvom............	49	Pedagogiško društvo v Krškem: Slavnostni letnik.			174
Poziv slovenskemu in istisko-hrvatskemu učiteljstvu......	42	Personalstatus...............			222
Regulacija učiteljskih plač na Kranjskem..........	89	Dr. Pogačnik-Leban: „O jetiki, sušici ali deri". . .			119
Slavnostni prolog. E. Gangl..............	177	Podobe za šolo in dom. Iv. Kruleč......			45
Slovenskemu narodu..................	114	Pole s podobami za šolo in dom........			85
XXIX. občni zbor „Slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani". .	19	Primožič Štefan: Ročni katalog........			222
Slovenskemu učiteljstvu.............41, 113, 217		pl. Benzenberg Pavla: Ženska ročna dela za pouk na	ženskih uči-		
Spomenica gg. deželnim poslancem in šolskim oblastnijarn na Go-		teljiščih................			14
riškem.....................	33	Butar Simon: Zemljepis za spodnje in srednje razrede avstrijskih šol.			14
Stanje i želje hrvatsko-slovenskog učiteljstva Istre. Božo Dubrovič	178	S. J.: Pobožni otrok.............			252
Na	strani
Schreiner-Bezjak: Prva nemška vadnica. (—mn—).....15, 51
Selški D. L.: Šol nam dajte!.............203
Sitsch Albert: Obrtno računstvo.............70
Stenski zemljevid slovenskih pokrajin...........,	44
Stiasny Ljudevit: V Petrograd..............78
Der Süden................... 239,	255
Širola Stjepan: Gusarski dvor..............203
Širola Stjepan-. Novi ljubavni listar............252
Širola Stjepan: Novi Robinson..............222
Širola Stjepan: Novi šaljivdjija..............203
Širola Stjepan: Otkriveno blago.............203
Dr. Tavčar Ivan: Povesti. — II.............14
Trost Ivo: Pri stricu.................127
Trstenjak Davorin: Život i rad Ivana Filipoviča.......278
Učni načrti. —mn—................78
Varjačič Ljudevit: Milim pokojnicirna...........85
Zupan Tomo: Naš cesar Fran Josip 1...........203
IV. Dopisi.
Iz Bele krajine....................252
Z Bleda......................62
Iz Divinščine pri Proseku. f Ivan Štrukelj.........205
Z Goriškega. . 22, 30, 45, 46, 69, 86, 133, 157, 238, 245, 254, 262,	278
Z Gorenjskega....................46
Z Gorenjskega. (V spomin f Andreju Vavknu.).......132
Z Gorenjskega....................140
Iz Gradca....................70, 150
Iz Idrije......................39
Iz Istre..................... 237,	253
Iz kamniškega okraja. M. Janezič...........-110
Iz kamniškega okraja.................189
Iz Koprivnika. Jos. Korošec............................6
Iz kranjskega okraja................ 253, 263
S Krasa..................... 23, 255
S Krškega. Iv. Bupnik................................6
S Krškega.....................204
Iz krškega okraja. Lucilius............................6
Iz krškega okraja. ..................205
Iz Ljubljane, (f Fr. Kokalj). Dimnik J...........52
Iz Ljubljane, (f Andrej Lukežič.) ............150
Iz Ljubljane.........................166
Z ljubljanskega učiteljišča................38
Iz logaškega okraja.......•........110,	174
Z Notranjskega....................62
Iz novomeškega okraja. ................156
Iz postojinskega okraja............. 157, 204,	238
S Preserja. (Svitoslav Knific.) A. Likozar.........279
Iz radovljiškega okraja, (f Anton Triplat.).........69
Iz radovljiškega okraja............ 102, 141, 175,	237
Iz Semiča. (f Irma Šigon.) .............................5
Iz sežanskega okraja..................236
Od Soče desnega brega.................53
Iz Solkana.....................86
S Tolminskega............... 23, 38, 239,	269
Iz Tomišlja.....................269
Iz Št. Vida nad Ljubljano................203
Iz Vodic......................245
V. Pod črto.
Iz starih časov. Carniolus..............................1
Ob novi knjigi starih povesti. . .............41
Izkopavanje starin v znožju Vezuva. Al. Gangl.......49
Na	strani
Knjige „Slovenske Matice" za leto 1897......................65
Viktor Globočnik. Juraj Rezek.............81
Dr. Janez Mencinger. Premec..............89
Knjige „Slovenske Matice" za 1. 1897. T. Doksov ......97
Govor na koncu šolskega leta 1867. Iv. Šega........105
Ivo Trošt......................
Adam Mickievvicz....................129
Prva pot v ljubljanske šole in prvi dan v njih. L.......145
Leopold Potrebin......................
Davorinu Trstenjaku. Božidar Flegeric..........233
VI. Umrli tovariši.
Baznik Anton....................270
Cebin Peter..........................79
Ferk Jakob.....................32
Kimovec Jernej..............,.....71
Knific Luka.............'........206
Kobali Milan. . ...................23
Kokalj Franc....................47, 52
Koller Franc..........................................23
Kraus Jožef.....................79
Kristan Josip. ....................207
Lukežič Andrej....................150
Regulec Franc....................23
Sima Janez.....................95
Simončič Anton. ................................7
Šigon Irma. ...............: . . . .	5
Šrimpf Vinko........................................7
Štrukelj Ivan.......................205
Triplat Anton....................54
Vavken Andrej....................112(>iU
VII. Odlikovani tovariši.
Barle Jožef. ....................104
Bunc Ivan.....................271
Koncilija Franc....................271
Lavrenčič Ivan....................271
Luznar Jakob....................39
Majhnič Katarina...................271
Medič Jožef.....................271
Pezdič Ivan....................271
Punčuh Leopold...................271
Stegnar Srečko....................271
Thuina Ivan. . . . ,................271
Zarnik Martin....................271
Vili. Cesarja Franca Jožefa I. jubilejska ustanova za učiteljske sirote na Kranjskem.
V	vseh številkah.
IX. Učiteljski konvikt.
V	vseh številkah.
X. Vestnik.
V	vseh številkah.