Leto LXIX
Stev. 178 a
V Ljubljani, v četrtek, 31. julija 1941-XIX Poiim™ ptožan* ,	Prezzo — Cena L 0.70
Naročnina mesečno 12 Lir, za inozemstvo 20 Lir — nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, za inozemstvo 50 Lir. Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate, Podružnicai , Novo me6to.
Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tnjega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano.


Iskala ntk daa zjutraj razen ponedeljka ia dneva po praznika.
g Uredništvo In npravni Kopitarjeva 6, Ljubljana. a Redazione, Amministrazionei Kopitarjeva 6, Lubiana. 5 =	Telefon 4001—4005.	|
Abbonamenti: Me«e 12 Lirei Estero, mete 20 Lire, Edizione domenica, anno 34 Lire, Estero 50 Lire. C. C. P.l Lubiana 10.650 per gli abbonamenti: 10.349 pex le inserzioni Filialet Novo mesto,
Concessionaria esclnsrva per la pubbliciia di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano.
Volno poročilo stev. 421
Uspešen letalski napad na Ciper
Vzhodni Afriki so b.li odbiti vsi sovražni poizkusi
Pri Tobruku in v
Glavni stan Italijanskih Vojnih Sil objavlja:
Naši letalski oddelki so bombardirali skladišča in pristaniške naprave v Larnaci na Ci p -r u. Bombe so izzvale obsežne požare.
Severna Afrika: Na bojišču pri Tobruku so bile močne sovražne patrole, ki so se skušale bližati našim postojankam, sprejete s takojšnjim in hudim protinapadom, ki je prizadejal velike izgube sovražniku. Na bojišču pri Sollumu so oddelki naših lovskih letal uspešno obsipali s strojniškim ognjem barake in motorna vozila in so jih več zažgali.
Angleška letala so bombardirala Bengazi.
Vzhodna Afrika: Delovanje topništva v odseku Uolchefit. V pokrajini Culqua-bert so prednji oddelki naših junaških čet zlo-
mili sovražne posknse, ki jih je podpiralo streljanje iz avtomatičnega orožja.
Vedno hujši udarci na Anglifo
Rim, 30. julija, lp. V Rimu živahno komentirajo uspehe nemških podmornic na Atlantiku. Poudarjajo, da je v zadnjem tednu Anglija na morju, in sicer na Sredozemskem morju in na Atlantiku, doživela celo vrsto hudih udarcev, ki bodo občutno vplivali na potek vojne.
Angleška propaganda se namreč trudi, da bi dokazala, da vojna na dveh frontah prinaša Angliji velike koristi. Dejstva pa dokazujejo ravno nasprotno. Na vzhodnem bojišču doživljajo oddelki rdeče vojske poraz za porazom. V odseku pri Smolensku se bo bitka pravkar zaključila z veliko nemško zmago. Na severnem finskem od-
seku so zavezniški oddelki prekoračili staro mejo in se sovražnik hitro umika ter brezuspešno trudi, da bi se rešil iz klešč, ki se stiskajo okoli njega. Na jugu pa zavezniške sile prodirajo v srce Ukrajine.
Na Atlantiku in na Sredozemskem morju so Angleži izgubili v nekaj dneh več vojnih ladij in mul 200.000 ton trgovskih ladij.
Pobuda je tedaj popolnoma v rokah sil Osi, in sicer na morju, kakor dokazuje nedavna bitka v Sirilskem prelivu, in na suhem. Na morju je zlasti bleščeče uspehe dosegla italijanska Mornarica, in sicer v pristanišču Malte, nu Atlantiku pa so izredno pomembni uspehi nemških podmornic.
Churchill in Roosevelt sta Izjavila, da naj Ameriška zasedba Islandije zaščiti angleško plovbo na Atlantiku. Toda uspehi nemških podmornic so dokazali, da si je nemška mornarica ohranila popolno svobodo.
Vzhodno bojišče:
Odbiti sovražni napadi pri Smolensku
Na vsem vzhodnem bojišču se boji razvijajo po načrtu
Berlin, 30. jul. lp. Kmalu, mogoče že danes ali jutri, bodo objavljene podrobnosti o bitki pri Smolensku. Nemške čete že čistijo ozemlje, medtem ko se vojskujejo še z zadnjimi oddelki ruske vojske, ki se še upirajo. Tedaj se bo tudi izvedelo, koliko ruskih vojakov je bilo zajetih in koliko vojnega gradiva je bilo zaplenjenega. Tudi dobro poučeni krogi v Berlinu so včeraj izjavljali, da bo število ujetnikov presegalo 400.000, nad 7.000 sovjetskih letal uničenih ter nad 7200 tankov uničenih in zaplenjenih itd.
Nemško poveljstvo pa že pripravlja operacije, ki bodo takoj sledile. Moskva, Leningrad, Kijev in Odesa so v neposredni nevarnosti. Romunske in nemške čete so na jugu zasedle Cetatea Altba (Akerman), ki je zadnje mesto Besarabije daleč v Ukrajini, in so najbrž že prekoračile poldnevnik Odese v smeri proti Harkovu.
fz Minska in iz Smolenska se je ena nemška kolona obrnila proti jugu, da bi napadla Kijev. Nemške in finske čete se vedno bolj bližajo Petro-gradu, toda Moskva je cilj, na katerega se obračajo vsi pogledi. Iz Smolenska se nemške kolone pomikajo ob železniški progi in ob avtomobilski cesti, ki gre skozi Borodino in doseže sovjetsko prestolnico, ki jo nemško letalstvo že zelo bombardira. Včeraj so Rusi sami objavili, da je nad Moskvo priletelo 450 nemških letal in tokrat jim je treba verjeti. Industrijski deli mesta, pa tudi središče Moskve je razdejano in divja požar na vse strani. Moskovska radijska postaja sicer hvali gasilce, toda »Pravda« piše, da s svojim delom niso kos svoji nalogi in da so gasilci silno nedisciplinirani ter samo povečujejo zmešnjavo.
V zaledju ruskih čet in med ruskimi oboroženimi skupinami mora naraščati zmeda, kakor poročajo dopisniki turških listov. Dopisniki turških listov pravijo, da se širijo upori med sovjetskimi enotami v drugi črti, posamezne čete in oddelki pa streljajo svoje politične komisarje. Skoraj vsi vladni uradi so že zapustili Moskvo, ker bo mesto kmalu padlo v nemške roke.
Kako prodira nemška vojska na Vzhodu
Berlin, 30. julija, lp. Nemški tisk danes pod velikimi naslovi ugotavlja, da so nemške čete v petih tednih prodrle 900 km globoko na rusko ozemlje, dnevno pa so prodrle torej za 25 km naprej. To so številke nemškega napredovanja na sovjetsko ozemlje. Nemški tisk poudarja, da se boji na vzhodu niso prav nič ustavili, dasi se angleška propaganda trudi to dokazati,.
Zločinski boljševiški načrti za vdor na Balkan
Stanislavov, 30. julija, lp. Posebni dopisnik Agencije Štefani poroča:
Madžarski generalni štab si je prilastil listine, ki so bile zaplen jene pri sovjetskem poveljstvu in ki jasno dokazujejo, da So boljševiki pripravljali veliko ofenzivo proti Osi in da so v tu namen tudi zbirali čete v Galiciji.
Nove izvirne listine o teh zločinskih namenili dokazujejo, da so rdeče čete nameravale napasti Madžarsko čez Karpate, kajti boljševiki so mislili, da je Madžarska najbolj ranljiva točka v sestavu Osi. V palači, kjer je bil sedež sovjetskega poveljstva ia kjer sedaj biva madžarski glavni stan, mi je častnik madžarskega generalnega štaba pokazal med drugim tudi ruski zemljevid, na katerem je sovjetsko poveljstvo zarisalo poti, po katerih bi se naj razlila sovjetska ofenziva proti Madžarski. Ko bi sovjetske divizije vdrle čez ktirpatske prelaze na madžarsko ravnino, tedaj bi morale v nekaj dneh doseči Budimpešto, nato .pa kreniti naprej na Balkan. Ta načrt ni v glavah -Stalinovih maršalov in generalov imel nobenega drugega cisja. kakor ta, da izžene Nemce in Italijane z Balkanskega polotoka. Pod poveljstvom generala Ivanova je bilo zbranih 16 divizij,
med temi nekaj oklepnih in nekaj brigad pehote, toda — bliskoviti nastop nemških in zavezniških sil je hitro prevrgel ta načrt vlusto-držcev v Kremlju.
Moč sovjetskega brodovja
Rim, 30. julija, mg. Sovjetska vlada je v zadnjih letih stremela predvsem za tem, da bi se okrepilo sovjetsko brodovje na Baltiku. Sovjetsko bro-dovje na tem odseku je četrti del vsega sovjetskega brodovja, ki je razdeljeno takole: na črno-morsko, na pacifiško, na baltiško in na brodovje Ledenega morja. Brodovje n3 Baltiku ima dve bojni ladji od treh, kolikor jih ima Sovjetska zveza. Vse tri bojne ladje pa so zelo stare in so še iz časov carske Rusije. To so: »Marat«, »Oktobrska revolucija« in »Pariška komuna«. Obe prvi sta na Baltiku in na Baltiku sta še dve križarki po 9000 ton, 15 rušilcev, 110 podmornic in nekaj manjših enot.
V Črnem morju je ena bojna ladja, in sicer »Pariška Komuna«, ki ima 23.000 ton, štiri križarke od 6000 do 8000 ton, 15 rušilcev, od tega 10 modernih, tri torpedovke in 38 podmornic razne tonaže, prav tako pa okrog 100 hitrih čolnov.
Na Pacifiku imajo Sovjeti samo lažje enote. Vendar pa tam grade dve bojni ladji po 25.000 ton in eno bojno ladjo, ki bo imela 35 000 ton. Prav tako grade štiri križarke, in sicer dve po 9000 in dve po 10.000 ton.
Finske čete na vzhodni obali jezera Ladoga
Stockholm, 30. julija, mg. Tukaj so izšle posebne izdaje listov, ki so objavile, da so finski oddelki zavzeli Sortavalo. Tako so finske čete sedaj dobile v roke postojanko, ki jim omogoča, da ob-drže vzhodno obalo jezera Ladoga trdno v svojih rokah. Med jezerom Ladoga in Onega so finske in nemške čete prodrle globoko čez staro mejo, zavezniške sile pa prodirajo v treh kolonah proti svojim določenim ciljem, Na vsem tem odseku napredujejo finske čete s sodelovanjem tehničnih svetovalcev nemške vojske, na ozemlju, ki je naravnost apokaliptično. Podrobnosti o posameznih doseženih točkah pa ni mogoče podali, ker so posamezne finske patrole že globoko v notranjosti in so že presekale vse sovjetske prometne zveze, sovjetsko poveljstvo pa tudi najbrž ne ve, kje ima še svoje oddelke in skupine.
Na tem odseku bojišče ni popolnoma določeno in omejeno tako, da bi se moglo govorili o sklenjeni fronti. Tod je vojskovanje zavzelo bolj značaj »puščavske vojne«. Finske patrole prodirajo naprej po ogromnem ozemlju in so z radijskimi postajami v zvezi s svojim poveljstvom, sovjetski oddelki pa s številnimi psi iščejo posamezne finske patrole. Sovjetski psi so sicer posebej izurjeni za to vojaško služI*), toda finski oddelki so znali računati tudi na instinkt psov. Psi so namreč zelo izstradani iu kadar se pes bliža kakšni patroli, mu finski vojaki vržejo meso, kruh ali pa kosti, da pes ne začne lajati in tako ne izda bližine sovražnika.
Finske čete so zajele ogromno sovjetskih vojakov. Pri Matkaselki so Finci zajeli cel sovjetski bataljon, vas pa so sovjetski vojaki popolnoma razdejali in uničili. Na vzhodnem bojišču pa sta padla dva svetovno znana finska atleta: Welko Tuoini-nen in Eskro Hjelt.
Na finskem bojišču so Finci zajeli tudi nekega finskega delavca, ki je v.letu 1932 odšel v Rusijo. Pripovedoval je. da je v marcu 19-10 zaprosil sovjetske oblasti, da naj ga premeste v Viipuri in je dobil delo v tamkajšnji pivovarni. Delavec je
Nemško vojno poročilo
Hitlerjev glavni stan, 30. julija, lp. Nemško vojno poročilo se glasi:
Ponovni sovražili poskusi, da bi osvobodili svoje silo. ki so obkoljene vzhodno od Smolenska, so bili odhiti. Sovražnik jc imel pri tem hude izgube.
Na ostalih delih vzhodnega bojišča sc hoji ra/.vijajo po načrtu.
Kakor je bilo že objavljeno s posebnim obvestilom, so podmornice v boju proti močno zastraženemu angleškemu ladijskemu sprevodu vkljub žilavi obrambi rušilcev. korvet in podmornic ter pomožnih križark potopile 19 trgovskih ladij s skupno 110.500 tonami, rušilec in eno korveto.
Pred škotsko vzhodno obalo je letalstvo potopilo tovorno ladjo s 00(10 tonami.
Bojna letala so ponoči z dobrim uspehom bombardirala pristaniške naprave v Grenili Yar-iiiorthu in neko letališče v vzhodni Angliji.
Pred severno afriško obalo so nemška in italijanska strmoglavila letala severno od Tohruka potopila veliko petrolejsko ladjo in hudo poškodovala oskrbovalno ladjo. Ostali uspešni napadi nemških bojnih letal so veljali angleškim barakam pri Marsa Matruhu.
V noči na 29. julij so bile bombardirane vojaške naprave oh Sueškem kanalu.
Sovražna letala niso bila nad semškim državnim ozemljem.
pripovedoval, da so boljševiki razdejali slaro slavno katedralo in kamenje porabili za zidanje hiš. Cerkev sv. Ilije je postala restavracija za železničarje.
Ker so sovjetski vojaki zažgali gozdove onstran Baltika, prihaja pepel teh požarov čez Baltik celo na švedsko ozemlje. Dasi je bil včeraj na Švedskem sončen dan, je vendarle sonce bilo zasenčeno zaradi oblakov dima, ki je prihajal z vzhoda po ogromnih gozdnih požarih v Rusiji.
Izredno finsko vojno poročilo
Helsinki, 30. jul. lp. Izredno vojno poročilo finskega vrhovnega poveljstva pravi, da so finske čete zasedle važno industrijsko središče Sortavalo pri jezeru Ladoga, ta kraj pa so Sovjeti popolnoma požgali, preden so se umaknili. Finske čete, ki so se izkrcale, so z letalom izzvale presenečenje ter so zasedle otoke Mancisari in Lunkulansari na jezeru Ladoga. Boj je bil zelo kratek, toda izredno
krvav. Po marcu 1940 so boljševiki vse otoke utrdili in tam zgradili nešteto utrdb.
Pri Hangoju je položaj nespremenjen, Nasprotni topništvi se dvobojujeta naprej in prav tako okoli trdnjave je delovanje patrol zelo živahno. Sovjetski ujetniki pripovedujejo, da je v trdnjavi zaprtih mnogo estonskih talcev. Mnogo je med njimi žena in otrok, ker hočejo Sovjeti Fince na ta način prisiliti, da ne bi bombardirali trdnjave. Ujetniki pripovedujejo tudi, da so izgube Sovjetov v tem odseku ogromne.
Helsinki, "50. julija, lp. Uradno poročilo poudarja, da so finske čete izpopolnile zasedbo ozemlja na severovzhodnem delu jezeru Ladoga do Tiirosu, ki leži onstran bivše finske meje. Finske čete so tudi zasedlo Mansicari in Lunkulansari. Sovjeti so hoteli zopet izkrcati svoje čete v tem odseku, toda ta |>oskiis se je ponesrečil in rdeču vojska je,imela velike izgube. Vojni plen je velik.
Finsko uradno poročilo pravi, da so v 14 dneh finske čete severovzhodno od jezera Ladoga zasedle mnogo več ozemlja, kakor pa so ga rdeče čete zavojevalc med zimsko vojno v letu 1939-40. Zasedeno ozemlje je tudi mnogo večje od onega, ki ga je Finska morala odstopiti Sovjetoiu po določilih moskovskega dik-tata
Smrt generala Schroder a
Berlin, 30. julija, mg. General von Schroder, vojaški poveljnik srbskih zasedenih krajev, je umrl včeraj v lIohenlychenu, kamor so ga pripeljali i z Belgrada, da bi se podvrgel zdravljenju zaradi posledic letalske nesreče, katere žrtev je postal v Belgradu. Pokojni general je bil skoraj 20 let pri mornarici, kjer je dosegel čin pod-admirala. V letu 1934 ga je Hitler dodelil letalstvu v činu generala, istočasno pa je bil imenovan za podpredsednika Nemške zveze za protiletalsko obrambo. General von Schroder je bil slar 58 le.t.
Za Schroderjevega naslednika ie bil imenovan letalski general Danckelmann.
Sovjetsko letalo sestreljeno nad Hrvatsko
Zagreb, 30. julija, mg. »Piccolo« objavlja ta Zagreba novico, da je včeraj zjutraj priletelo nad ozemlje južno od Banjaluke sovjetsko letalo, ki je bilo sestreljeno. Med razvalinami letala to našli trupla članov posadke.
Napad nemških podmornic na angleške parnike
Berlin, 30. julija li. Iz Hitlerjevega glavnega stana poročajo, da so nemške podmornice na Atlanskein morju dosegle nov velik uspeh. Napadle so skupino angleških ladij, katero so spremljale številne vojne edinice. Posrečilo se jiin je potopiti 19 trgovskih ladij s skupno 116.500 tonami. Potopljeni sla bili tudi dve spremljevalni ladji in sicer en rušilec ter ena torpedovka.
Bolgarski predsednik vlade obišče Budimpešto
Budimpešta, 30. julija, mg. Izvedelo se je, da bo predsednik bolgarske vlade prof. Filov obiskal Budimpešto v prvi polovici meseca avgusta, da bi se sešel 7, madžarskimi državniki. Madžarski politični krogi podčrtavajo pomen tega obiska, ki bo še bolj okrenil nrijateljske vezi med oi>fma d ržavama
Ukrepi proti Židom v Bolgariji
Sofija, 30. julija, mg. Bolgarska vlada po načrtu nadaljuje z ukrepi proti Židom. Novi ukazi so še bolj omejlii število Židov, ki lahko izvajajo svobodne poklice. V vsej Bolgariji bo smelo biti samo 21 židovskih zdravnikov, odvetnikov židovskega rodu pa bo smelo bili 20, arhitektov pa troje.
španski zunanji minister o zvezi Anglije in o morebitnem ameriškem vstopu v vojno
Nezaslišano izzivanje:
z Rusijo
Madrid, 30. julija lp. Španski zunanji minister Suner je dal dvema italijanskima časnikarjema izjavo glede zveze med Anglijo in Rusijo in glede sedanjega stališča Združenih držav Minister je dejal, da je Churchill bil prisiljen skleniti zvezo s Sovjeti zaradi vojnega položaja, kočljivega za Anglijo, da bi rešil svojo osebno politiko in svoj položaj, ki sta zadobila smrtne udarce. Prijateljstvo med demokratskimi voditelji ter med tolpami iz Kremlja bo najbolj škodilo angleškemu ljudstvu, ki bo izgubilo vojno.
Poseg Združenih držav v vojno bi pomenil polom za Ameriko in za svet. Po zmagi nad Rusijo bi Evropa gospodarsko zadoščala sama sebi, kar bi seveda pomenilo zlom za ameriško gospodarstvo. Potem bi pa tam prišlo do socialnega prevrata, čigar posledic ni mogoče niti slutiti. Sedanji demokratični red v Združenih državah se končava. Ameriško bogato in materialistično ljudstvo nima čuta za edinost in nima požrtvovalnosti ubogih narodov.
Težko je misliti, da ne bi ameriški državniki vedeli, kaj bo prišlo, če stopijo Združene države v vojno. Toda slavohlepje in trma nekaterih ljudi ter koristi kapitalističnih frustov bi uterf!lile nQ-polnoma uničiti dve celini
Ameriški senator predlaga zasedbo cele Južne Amerike
AVashington, 30. julija, lp. Senator Clark je javno izjavil, da si mora Amerika zavarovati nadoblast nad vso zahodno poluto in da mora za to ameriška vojska zasesti vse države .lužne Amerike in pa Kanado, v vseh teh državah pa morajo biti postavljene vlade, ki bodo poslušale samo Roosevellovc ukaze. Amerika se naj tedaj uo zanima za Evropo,' ampak naj takoj stori to in izvede zasedbo vseli teh držav. Senator Clark pa jo najbrž preveč povedal in predsednik Koose-velt je moral njegove predloge na konferenci g časnikarji zavrniti, da se javno mnenje v Južni Ameriki ne bi preveč razburilo.
Laži iz Amerike
Beril, 30. julija, lp. Iz \Vashingtona prihajajo poročila, ki pravijo, da v ameriški vladni hiši izjavljajo, da so Japonci že začeli izvajati sovražnosti proti Tajski. Te alartnistične novice pa naj bi opravičile stik med angleškim in ameriškim generalnim štabom, to pa naj bi zopet vplivalo na j vlado Nizozemske Indije, ki jo hočejo Anglosak-sou-ci popolnoma pridobiti na svojo slran.
Vojna na Pacifiku bi Ameriki najbolj škodovala
Slmrcnfev
iiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiii
toiednr
to pa radi tega, ker se cene tiskar-skim potrebščinam kakor tudi papirju večajo in moremo ceno koledarju obdržati le, če že sedai nakupimo vse potrebno za tisk. V tem času boste za tako lepo in pomembno našo knjigo storili največ, če »Slovenčev koledar« naročite in predplačate)
naročite iimjicege ■
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiifflinM
Gospodarstvo
Rim, 30. julija, lp. Popolo di Roma« proučuje razvoj sedanje gospodarske vojne na Pacifiku in pravi, da bo odslej vsa trgovina med Japonsko, Ameriko in Anglijo odvisna od vladnih dovoljenj. Toda to je nož z dvomi rezili. Japonska potrebuje petrolej in bombaž ter druge surovine, ki jih dovaža i/, anglosaksonskih držav in iz Južne Amerike, Amerika pa potrebuje japonsko svilo in če izbruhne vojna v Pacifiku, tedaj je v nevarnosti štiri peline svetovne proizvodnje kositra in kavčuka. Tedaj se moramo vprašati, kje se bodo ameriške Združene države mogle oskrbovati.
Turin, 30. julija, lp. Turinska štampa se vprašuje, če bo Roosevelt zaradi tega, ker je doživel poraz na Pacifiku, sprejel nadoblast Japonske na Daljnem Vzhodu, in sicer v območju od Vladivo-sloka do Singapurja. List meni, da bo predsednik Roosevelt skušal samo pridobiti na času, da bi se lahko vojskoval samo na eni fronti, in sicer najprej na Atlantiku, nato pa hi skušal likvidirati Japonsko na Tihem morju. Toda trojna zveza je bila prav sklenjena proti tej morebitnosti in tako se bodo Rooseveltovi načrti razblinili na Atlantiku in na Tihem morju.
Budimpešta. 30. julija, lp. Anglija in njeni ameriški prijatelji bi radi Evropo sunili v boljše-viški prepad, piše poluradni dnevnik »Pester Lloyd'. List podčrtava, da je Roosevelt pod ameriškim vplivom podpisal zavezniško pogodbo z boljševiki, na ta način pa ludi podpisal smrtno obsodbo za Anglijo.
Rim. 30. julija, lp. Zanimivo je proučevati odmev, ki so ga v Angliji in v Ameriki napravili koraki Japonske v Indokini. Amerika in Anglija sta za enkrat ukrepe vojaškega značaja prepustili maršalu Čankajšku. Anglija in Amerika sta se omejili na gospodarske sankcije, toda te sankcije najbrž ne bodo imele velikega vpliva, zalo so v Angliji in v Ameriki tako slabe volje. Med tem pa Angleži zbirajo svoje čete v Birmaniji in prevažajo avstralske čete v Singapoore. Ameriška vlada pa je Filipinom ukazala, da morajo mobilizirati. Nizozemska Indija bi bila prisiljena pridružiti se japonskim sklepom. Ne gre tedaj za javno vojno, kajti sedaj smo še v pripravljalni dobi, ko « obe stranki pripravljata svoje sile na strateških I točkah. Toda Japonska je ukrenila svoje korake [ v hotenem času in je prehitela svoje nasprotnike, I
Nemški časnikarji so že obiskali vzhodno bojišče ter sedaj po vrnitvi popisujejo svoje vtise z že od nemške armade zasedenega ozemlja. Časnikarji pripovedujejo, da vsakogar, celo strokovnjaka, preseneti obseg in množina ruskega oklepnega orožja. To potrjuje že močan vtis malo preostalih razvalin v Lvovu, ki so jih zapustile zadnje sovjetske četo. Lvov so nemške čete zasedle po osemdnevnih neprestanih b6rbah. Pri nadaljnjem napredovanju čez San in po ostali Galiciji, je nemška armada stalno zadevala na močne kolone ruskih tankov, ki so jo povsod napadale. Nemci niso imeli toliko tankov kakor Rusi, bili pa so dobro oboroženi z motoriziranim topništvom in protitankovsko obrambo.
Na zahodnem mestnem robu Lvova stoji na opuslošenem skladišču blizu kolodvora, kakor tudi po drugih ulicah med razbitimi hišami, na ducate ruskih tankov, ki so kot zadnja ruska obramba oslali v mestu. Medtem ko so na cestah, ki vodijo v samo meslo, oslali samo manjši lo Ionski tanki s 4.7 min topom, so nemški časnikarji pred samim mestom opazili množico težkih in najtežjih tankov. Tako so v neki ulici opazili tank, ki je imel že 7.5 cm top, malo dalje vstran je sameval kolos, ki je bil oborožen s 15 cm topom. Stroj izgleda izredno težak ter je ogromno povečan petnajstton-ski manjši ruski tank. Nemški vojaki so pripovedovali, da tak tank razvija zelo veliko hitrost. Zaradi močnega in težkega orožja je pa za borbe v bližini neroden. Zelo nevaren je pa v borbi na daljavo. Izgleda, da ima kolos za svojo obrambo samo eno strojnico, kar je gotovo pomanjkljivost. Zalo so nekateri nemški vojaki slvakali tudi nanj in metali ročne granate v topovske cevi. Zaradi plinov, ki so se razvijali pri eksplozijah teh granat, se je posadka tanka skoraj zadušila in vdala. Skoraj šestdeset ton imajo zopet druge vrste ogromnih tankov, ki so zgrajeni po vzoru francoskega borbenega orožja. Ti tanki imajo kar tri stolpičke ter so oboroženi z enim težjim in dvema lažjima topovoma. Za samoobrambo imajo na razpolago tudi več strojnic. Tudi li tanki izgledajo nepoškodovani. Čeprav Rusi dobro poznajo svoje kraje, so vendar na mehkejšem terenu prišli s temi kolosi v škripce in so obtičali v močvirju.
Pri pogledu na to rusko vojno orožje človek šele zasluti industrijo in organizatorične napore, ki ga to orožje predstavlja. Topovi, vlačilci in tanki so popolnoma novi in so bili zgrajeni v državi, ki pred dvajsetimi leti vojaške industrije skoraj imela ni. Vso to moderno in najnevarnejše orožje bi pa moralo imeti, kakor je to primer pri italijanskem in nemškem vojaštvu, tudi strokovno naobra-
Temelji ustaškega gibanja: Vera, družina in red
Na zadnjem velikem zborovanju usta-*ev v Karlovcu sta govorila tudi prosvetni minister dr. Budak in minister za zadružništvo tir. Sušič. Poglavnik dr. Budak je v svojem daljšem govoru poudarjal, da je iistnški državi treba delali, kdor pa tega ne bi hotel, Ik> moral oditi na prisilno delo. Potem je pa razvijal misli o temeljih, na kateri sloni red v neodvisni državi Hrvatski in je naglašal, dfl so ti temelji: vera, družina in red. Vera v Vsemogočnega in vera v pravično stvar. V neodvisni državi Hrvatski sta samo dve veri: rimskokatoliška in muslimanska. Ni pa priznana več vera, ki se je prej lako močno pospeševala in ki je bila samo »za izmenjavo žena« (starokatoliki). Sedanja Hrvatska oblast se nadalje v polni meri zaveda, da je lo li ko samo dobra in poštena družina temelj dobre in poštene urejene države. V treh mesecih se je sedanja oblast nu Hrvatskem že tako uredila, da je poglavnik izrecno prepovedal vsako samovoljno obračunavanje pocdincev z nasprotniki sedanjega režima. Zalo je tudi zakonita državna oblast, ki bo za težje prestopke uporabila tudi vse ostrine sedanje stroge zakonodaje. Prav tako se bo tudi pokret sam očistil vsemogoče navlake, ki se je nabrala v organizaciji po ustanovitvi neodvisne države, ko so se vsi poklicani in nepoklicani pričeli drenjati v ospredje, ter nekateri tudi zavzemajo še mesta. ki jih niso vredni. Po izjavi poglavnika rlr. Burlnka vse to. kar ni dobrega, bo odstranjeno ter bo vsak postavljen na odgovarjajoče mesto.
ki bi imeli lahko igro, če bi se jim posrečilo polastiti se oporišč v Indokini.
Nezadovoljnost s Churchillovo
izjavo
Washington, 30. julija, lp. V svojem govoru je Churchill izjavil, da je Amerika na pragu posega v vojno. Ta Churchiliova izjava je silno neugodno vplivala na ameriško javno mnenje. Ameriški časnikarji so zato vprašali Roosevelta, kakšno je njegovo mnenje o tej izjavi, toda Roosevelt ni maral ničesar odgovoriti.
Se en sporazum med Francko in Japonsko o Indokini
Vichy, 30. julija, lp. Japonska in francoska vlada sta včeraj zjutraj podpisali sporazum o »skupni obrambi Indokine«. Besedilo sporazuma je bilo takoj objavljeno in pravi med drugim:
»Japonska in francoska vlada sta obravnavali sedanji mednarodni položaj in sta priznali razloge, zaradi katerih bi Japonska morala smatrati, da se je skalil splošni mir v vzhodni Aziji in da preti nevarnost njej sami, če bi bila ogrožena varnost francoske Indokine.
Po drugi strani se je Japonska obvezala, da bo v vzhodni Aziji spoštovala pravice in koristi Francije, zlasti pa spoštovala ozemeljsko nedotakljivost Indokine. Francija se je zavezala, da ,ne bo z drugimi državami sklepala nobenega sporazuma, ki bi se nanašal na Indokino in bi nasprotoval japonskim koristim.
Zaradi vsega tega sta francoska in japonska vlada sklenili, da se obvezujeta vzajemno vojaško sodelovali za skupno obrambo Indokine, zaradi tega 6ta določili V6e potrebne ukrepe, ki pa bodo predmeti posebnih sporazumov.
Ta obrambni sporazum velja dokler bo trajalo stanje, ki ga je povzročilo.
Zapisnik o sporazumu sta podpisala japonski poslanik v Viehyju Kato ter podpredsednik francoske vlade admiral Darlan.
ženo moštvo. To pa izgleda pri Sovjetih ni slučaj. Nemški vojaki pripovedujejo, da so jim sovjetski ujetniki izjavili, da so se za vodstvo motoriziranih oddelkov pripravljali samo mesec dni. Na drdgein mestu so pa šele pred nekaj tedni premestili dobro izvežbano pehoto v te motorizirane oddelke. Zato pa tudi ta vrsta najnevarnejšega orožja vendarle ni bila tako nevarna, kakor bi bila, če bi bila imela dobro iizvežbano moštvo. Značilna je pa na drugi strani zopet okolnost, da so nemške čete v zapuščenih ruskih postojankah našle vse polno knjižic o zemlj&pisju Sovjetske Unije, navodila za politično naobrazbo vojaštva, tablice logaritmov, pisane podatke iz zgodovine, zemljevide z zaznamovanimi vojaškimi nalogami za topništvo. Vse to zopet dokazuje, da se je vodstvo sovjetske armade trudilo, da bi iz rdeče vojske napravilo zdravejši organizem.
Pogled na ljudi, ki sestavljajo rdečo armado, je grozen in pretresljiv. V bližini prejšnje rusko-liemške interesne meje so na pobočju nekega griča ob Sanu pripravili taborišče za ruske ujetnike. V njem je prostora za 50.000 vojakov. Tedaj, ko so bili tam nemški časnikarji, jih je bilo 3000. Na obsežnem prostoru so mrgolele rjave majhne postave, ki so si pripravljale barake. To niso bili pravi vojaki, temveč delavci iz delavskega bataljona, ki je bil zaposlen pri trdnjavskih delih. Bili so sami mladi fantje, z okroglimi glavami in čisto pristriženimi lasmi. Mnogi so imeli svetlomodre oči, ki so bile pogreznjene globoko v obraz in so negotovo zrle iz rjavozapečenih obrazov. Pri pregledu nekaterih barak je človek mislil, da je zašel v Azijo, ko se je znašel med ljudmi s svetlimi kitajskimi obrazi in med temnorjavimi Tibetanci. Pripadniki najrazličnejših narodov ruske veledržave! Delavci so oblečeni zelo slabo. Nedaleč vstran je ležalo na tleh 50 oficirjev, ki so bili prav tako v delavskem bataljonu. Njihove rjave »rubaške« in hlače so.bile ravno tako raztrgane kakor pri navadnih vojakih. Nekateri so imeli na nogah gumijasto obutev, drugi so pa bili kar bosi. Eden od njih je pripovedoval, da je svoje čevlje res dal za pest cigaret. V taborišču so tudi podofirirji, ki se pa skrivajo med navadnim moštvom in se nočejo izdati. Na koncu
Angleži so ze dolgo časa naznanjali, da jim Amerika pošilja vpdno več letečih trdnjav, ki bodo v zraku neiffemagljiva letala. Zdaj imamo pred seboj opise teb letal, ki so pred nekaj dnevi prvikrat Angleži z njimi poskušali nastopiti, Iz teh opisov pa je razvidno, da so te leteče angleške trdnjave sila nerodni stroji, kar bo vsakdo lahko takoj spoznal, zaradi česar gotovo ne bodo tako velike vloge igrale kakor so Angleži od njih pričakovali.
Resnica je, da ta velikanska letala lete lahko 12.000 metrov visoko ter lete z naglico menda kakih 500 kilometrov na uro. S te višine pa so cilji, katere morajo lionibardirati. videti le sila majčkeni. Če lako letalo vrže bombo samo iz višine 6000 metrov, jo mora vreči na svoj cilj cele 4 kilometre prej, preden prileti letalo nad cilj. Morda je res, kar pravijo, da imajo la letala nenavadno natančne merilne aparate, vendar je verjetnost zadetka iz višine 12.000 metrov prav gotovo zelo majhna. Poročajo tudi, da letalec iz te višine vidi celili 250 kilometrov daleč na okrog. Toda s prostim očesom ne more videti v tej daljavi kakih ciljev, marveč mora imeti za to posebne aparate, ki mu omogočajo gledanje Vse lo so seveda tehnične stvari, ki so že same na sebi važne. Toda važnejše je. kako. je z ljudmi, ki so za posadko v taki leteči trdnjavi.
Glede tega pa poročila vele tako le: Življenje v takem letalu je tako organizirano, da letalo lahko leti tudi podnevu, ne da bi se mu bilo treba bati kakega napada, toda to zahteva nenavadno zapleteno organizacijo. Vsi aparati morajo biti prvovrstni, kar se razume samo po sebi. Toda tudi ljudje morajo biti prvovrstni. Njihova telesna sposobnost mora bili brez hibe. Pravijo, da se je za posadko v teh letečih trdnjavah prostovoljno oglasilo mnogo sicer dobrih angleških letalcev, toda 80% izmed njih so morali zdravniki odkloniti, ker so spoznali, da njihov telesni ustroj nikakor ni sposoben, da bi prenašal take napore, kakršni so v tej višini. Leialsko moštvo za te leteče trdnjave namreč morajo telesno pri-
Železnlške zveze v Ljubljanski pokrajini.
L Informazione Economica Italiana poroča, da je železniški promet v Ljubljanski pokrajini sedaj že popolnoma normalen in pravi: Državne železnice so s čudovito hitrostjo obnovile v Ljubljanski pokrajini, kakor tudi v coni, ki. je priključena Reški pokrajini navadni in brzi potniški in blagovni promet, lo je bilo mogoče doseči le tako. da se je takoj začelo s popravili mostov, pristanišč in prog, ki jih je razdrla bivša jugpslovanska vojska. Na teh progah je v veljavi bivša italijansko-jugoslovanska tarifa s separatnimi cenami v Ljubljanski pokrajini in v tistih predelih, ki so priključeni Reški pokrajini.
Nova carinska letališča v Italiji. Z odredbo letalskega ministrstva sta bili stavljeni v seznam carinskih italijanskih pristanišč Foggia za navadna letala in Maršala za vodna letala.
Oddaja švedskega državnega posojila na Nizozemskem. Na temelju novih odredb je na Nizozemskem obvezno oddati oziroma ponuditi v odkup Nizozemski banki vse švedske vrednostne papirje. Gre za švedsko državno posojilo, ki ga morajo Nizozemci po posredovanju kake devizne banke ponuditi v odkup Nizozemski banki. Očitno gre pri tem za namero, izravnati zaostanke v nizozem-sko-švedskem plačilnem prometu.
Tuji delavci v Nemčiji. V listu »Reichsarbeiter-blatt« je objavil-državni sekretar nemškega delovnega ministrstva dr. Grup število v Nemčiji zaposlenih tujih delavcev. Iz tega članka posnemamo: »V zadnjih osmih letih je število tujih delovnih sil v Nemčiji stalno naraščalo. Sedaj v vojni je doseglo višek, ker je bilo na milijone nemških delavcev poklicanih pod zastavo in je zato nastalo veliko pomanjkanje delovnih sil. Na dan 1. aprila 1941 je bilo v območju nemške države poldrug milijon inozemskih delavcev, od tega en in četrt milijona moških in okoli četrt milijona žensk. Polovico tujih delavcev je zaposlenih v poljedelstvu, druga polovica pa v obrtu in industriji. V Nemčiji se nahajajoči tuji delavci so po veliki večini iz evropskih držav. Naslednji pregled nam da sliko o njihovi državni pripadnosti dne 1. aprila 1941: bivša Poljska 873.000; Češko-Moravski protektorat 150.000; Italija 132.000; Nizozemska 90.000; Belgija 87.000; Slovaška 79.000; bivša Jugoslavija 48.000; Danska 31.000; Francija 25.000; Madžarska 21.000; Švica 17.000; Sovjetska Rusija 10.000; Bolgarija 8000; Romunija 4000; Norveška 1400; Švedska 1200; Španija 1100; Grčija 5C0; Finska 200; Portugalska 100. Število vojnih ujetnikov v Nemčiji je znašalo v istem času okoli 1,400.000. Tudi ti so večinoma tako nameščeni, da po možnosti opravljajo svoj izučeni poklic.«
Nemški državni viseči dolgovi. V aprilu letošnjega leta so se nemški viseči državni dolgovi povišali od 38,23 na 40,76 milijard mark. Povišanje odpade v glavnem na državne menice in brezobrestne državne obveznice, katerih obtok znaša 38,36 milijard mark. Nadalje so se pomnožila tudi kratkoročna posojila od 1.92 na 2,13 milijard mark, obratni kredit pri Nemški banki pa je narastel od 0.18 na 0,24 milijard mark.
Premije za vskladiščeno žito v Italiji. Da bi bila dosežena čim hitrejša oddaja pšenice v skladišča, je vlada že pred nekaj tedni določila premijo
taborišča je v svojem prostoru tudi ujeti sovjetski general. Na razna vprašanja je odgovarjal v slabi nemščini. Na rdeči podlagi sta se mu na ovratniku svetlikali dve zlati zvezdi. Ujeli so ga med posadko nekega tanka.
Sovjeti so vrgli na bojišče mnogo dobrega materiala, ki se deloma spretno uporablja, deloma pa tudi ne. Topništvo je dobro. Vodstvo letal in tankov pa izgleda, da presega zmožnosti doslej v borbe posegajočega moštva. Odpor sovjetskega moštva je povsod zelo žilav in trd.
pravljati v celicah, ki so pod visokim pritiskom, kjer jih vadijo, kako naj skrbno porabljajo zaloge kisika. Med temi poskusi mora vsakdo vsaj za nekaj minut omedleti, da se navadi na omedle-vico in da pri»tem izgubi strah pred njo.
Ko je mošlvo enkrat tako pripravljeno, takrat šele začno letati v leteči trdnjavi. Toda pri teh poletih jih spremljajo zdravniki, kateri morajo vsakega moža posadke posebej skrbno nadzorovali. Zdravniki so tako pri teh poskusih dognali, da 7500 metrov visoko že začne vsakega močno boleti tisli zob, kateri ni bil pravilno plombiran. Zato morajo poslej vsakega moža iz te leteče posadke večkrat preiskati tudi zobni zdravniki.
Zapletenost pa s tem nikakor ni končana; Tudi preskrba s kisikom je za moštvo posadke različna. Topničarji in pa listo moštvo, ki mora opravljati v trdnjavi najtežja dela, dobe največ kisika, najmanj pa a« dobiva pilot sam, kar so kaj čudno sliši. V raznih višinah je seveda por-clja kisika različna. Tako morajo za vsakih novih 1500 m metrov višine dajati ljudem več kisika. Tisti več je spet za vsako skupino posebej določen.
človek v tisti veliki višini začne težje dihati, kar pa ne prihaja od pomanjkanja kisika, ki ga je dovolj, saj imajo na raznolaco aparate s kisikom, marveč prihaja težko dihanje od tod. ker je pritisk premajhen. Pljuča ne tnOrejo več dovolj močno potiskati krvi v ožilje, zaradi česar morajo prav tako ljudje kakor ves stroj biti pod visokim zračnim pritiskom! ki ga uravnava spet posebni stroj. Ko bi človek dobival v tej višini premalo kisika, lli gibanje njegovih rok In nog ne bilo več skladno, naknr hi tudi delovanje leteče trdnjave ne bilo več mogoče.
Iz vsega tega vidi [ho, kako zaplelcna mora biti .organizacija življenja v tej loteči trdnjavi. Iz tega ludi vidimo, da so leteče trdnjave tako komplicirane, da bodo v praksi naibrže mnogo manj pomenile, kakor si zdaj Angleži od njih obetajo.
20 lir za stot v sk'^dišče oddane pšenice. Premije gredo v breme državne blagajne. Da bi se pospešila oddaja drugih žitaric, so bile določene zato še premije na koruzo, riž, oves, rž, ječmen in fižol. Za hitro oddano koruzo je določena premija 15 lir na stot, za riž 16 lir, za oves, rž, ječmen in fižol pa po 20 lir. Premije so izplačane lastnikom takoj pri oddaji. Končno določene žitne cene so torej v Italiji letos naslednje: pšenica 190. oziroma 170 lir (brez premije), koruza 135, riž 146, oves 151, rž 166, ječmen 161 in fižol 180 lir metrski stot. Ker gredo »integracijske« cene v breme države, jih potrošniki ne bodo čutili.
Ležišča zemeljske smole' v Dalmaciji. Številni in-diciji, ki so govorili za to, da je v Dalmaciji večja količina mineralnih olj in večja ležišča zemeljske smole za asfalt, so po sedanjih točnih preiskavah potrjeni. V tistih dalmatinskih krajih, ki priključeni Italiji, so ta ležišča preiskali in ugotovili, da imajo mineralna olja. ter zemeljska smola, ki so jo našli, prav takšne lastnosti, kakor na ostalem Hrvaškem in v Albaniji.
Povišanje pristaniških pristojbin v Londonu. Rimska agencija L E. 1. poroča, da so v Londonu sedaj že četrtič povišali pristaniške pristojbine. Od avgusta leta 1939, torej od začetka vojne pa do danes so se londonske pristaniške pristojbine povišale ravno za 100%,
Konverzija 4'A% obligacij nemških državnih železnic. Nemške državne železnice so ponudile lastnikom 4% % obveznic nemških državnih železnic iz leta 1935, ki zapadejo 1. septembra 1. 1941, konverzijo v nove 3'A % obveznice, ki bodo odkupljene po nominalni vrednosti 1. septembra 1966. Konverzijo je mogoče izvršiti med 11 in 23. avgustom po tečaju 98,75. Nove 3 Va% obveznice bodo prišle v promet na borzo, jamstvo za njih pa bo prevzela »Nemška državna banka« (Deutsche Reichs-bank) in še nekatere druge banke.
Nemški velesejem v Konigsbergu. Takozvani nemški vzhodni sejem bi moral biti v Konigsbergu od 17. do 21. avgusta. Ker sedaj zaradi vojnih dogodkov to ni mogoče, je sejem preložen na čas med 12. in 15. oktobrom. Velesejem bo imel mednarodni, tehnični, stavbarski in poljedelski značaj.
Posestne izpremembe v Bački in Baranji. LTn-formazione Economica Italiana poroča, da bo madžarska vlada izvedla velike posestne izpremembe v Bački in Baranji, bivših jugoslovanskih pokrajinah ki sta bili sedaj priključeni Madžarski, da bo tako razveljavljeno stanje, ki ga "jd uvedla bivša Jugoslavija leta 1919. Vsa zemlja, ki je bila takrat odvzeta, bo sedaj brez ozira na posestnika ali lastnika postala državna last. Odškodnino za razlaščeno zemljo bo računala posebna likvidacijska komisija. Razlaščena zemlja bo razdeljena med madžarske kmete, ki jim je vsaj en član padel v sedanji vojni, v drugi vrsti pa tistim Madžarom, ki so se preselili na Madžarsko iz Bukovine. Načrt predvideva nadalje, da bo nekaj teh posestev ostalo javna last. Vsa ta dela bo vodil vladni komisar, ki bo določil tudi pogoje in ceno za prodajo nepremičnin.
Pasivna Hercegovina se ho lahko sama preživljala. Hrvatski listi pišejo o Hercegovini, ki je znana kot pasivna pokrajina in pravijo, da se bo lahko popolnoma sama preživljala, če bo vsak košček zemlje koristno uporabljen. Nekatere pridelke, kakor tobak, vino in razno sadje bo lahko celo izvažala. S tobakom se peča vsaka družina v Hercegovini. Letošnji tobačni pridelek bo obilen in tudi kakovostno dober.
Brezposelnost v Ameriki. Okoli 1. maja je bilo v Zeditijenih državah 5,110.270 brezposelnih. Kakor pravi >Iiifoimazione Economica Italiana«, je ta številka najvidnejša obsodba ameriškega demoplutokratičnega režima, ki navzlic neizmernemu bogastvu in velikim vojnim potrebam ne more odpraviti tako velikega števila brezposelnih.
Veliko bogastvo v Grčiji. Tudi Grčija ima velike zaklade rud, med katere spada zlasti boksit, ki so ga dozdaj le minimalno izkoriščali. Lela 1930 je znašala produkcija grškega boksila 2.300 Ion, leta 1939 — 185.000 ton in lansko lelo 178.000 ton. Skoraj vso izkopano rudo so izvažali v Francijo in Nemčijo. Italija, ki ima eno najbolj razvitih aluminijevih industrij, bo začela v večji mori izkoriščati grški boksit, za katerega se ne ve, koliko ga je, cenijo pa ga na 50 milijonov ton.
Ameriško vdiranje na Vzhod. Informazione Economica Italiana poroča, kako se skuša Amerika vgnezditi v angleška postoianke na Bližnjem Vzhodu. Ti nameni so vidni zlasti v Egiptu, Iraku, Palestini in Perziji, samor sili ameriška gospodarska ekspanzija. Tako se je zvedelo, da se pogaja ameriški avtomobilski trust General Motors z vlado v Teheranu za koncesijo za veliko avtomobilsko podjetje tega trusta v Perziji. Trust bi izdeloval nove avtomobile, posamezne nadomestne dele in jih montiral. General Motors bi tudi rad imel cestno mrežo za prevoz avtomobilov do Perzijskega zaliva, do Kaspiškega morja ter preko Turčije do Črnega morja.
Siidmarka daje največ jajc v Nemčiji. Ko je pred kratkim glavni vodja nemške zveze za ko-košjerejo postavil podvodjo te zveze v Gradcu, mu je rekel, da njegova naloga ni lahka, ker proizvaja Siidmarka v vsej Nemčiji največ jajc. Kokosjerejo bodo še pospeševali in bodo še bolj povzdignili znano štajersko kokoš.
Življenjska sila Pariza
Po zadnji objavljeni statistiki se je aprila meseca letošnjega lela rodilo v Parizu 2470 otrok, kar je za Pariz rekordno število, število sklenjenih zakonov, ki je v januarju 1911. lela padlo lia 832 parov, se je v aprilu dvignilo na 1525, v maju je pa zopet padlo na 933 zakonskih parov. V vsem so se smrtni primeri oseb, ki so slare nad 60 let, v prvih petih mesecih v primerjavi z isiinii meseci pred vojno, zvišali za 43%. Prirastek smrtnosti je pri odraslih znašal 22%, pri otrokih pa 12%.
Stroji in ljudje v sedanji vojski
Kvalisane »leteče trdnjave« so narodni stroji
Truplo
Jožeta Kastelica najdeno
Slovenski izseljenski duhovnik, ki se je pred letom dni smrtno ponesrečil na Aconcagui, najvišjem vrhu And v Južni Ameriki
Lani v marcu je v gorskih višinah Andah pod vrhom najvišje gore, 7180 m visoke Aconcague, izgubil življenje slovenski izseljenski duhovnik v Južni Ameriki Jože Kastelic. Jože Kastelic je lani
7. marca prišel do višine 6800 m. Tam je bilo zadnje taborišče ekspedicije, ki se je lotila Aconcague in katero je vodil g. Link. Tedaj so videli Kastelica zadnjič. Družba, ki se je vračala z vrha gore, ga je srečala v višini 6950 m. Bil je nekoliko izčrpan, ker je hotel na vsak način priti do vrha. Družba ga ni mogla pregovoriti, da bi se vrnil. Nadaljeval je pot sani, ker je bil prepričan, da bodo prišli za njim še drugi in da jih bo lahko dočakal. Na nesrečo pa so 8. in 9. marca nad Acon-caguo divjali silni snežni viharji in v teh snežnih viharjih je izgubil življenje na doslej še nepojasnjen način. Kljub temu, da je zapadlo mnogo novega snega, so se trije junaški planinci odpravili nazaj na goro. 14. marca so našli šotor in nekatere Kasteličeve reči razmetane po tleh. Njega samega niso našli nikjer, pa tudi ne križa, ki ga je hotel postaviti na vrhu najvišjega vršaca And. Dolgo časa so še iskali truplo ponesrečenca, končno pa so obupali vsi. Obležal je za vedno pod vrhovi Aconcague v večnem snegu in ledu.
Čudno naključje je hotelo, da so truplo ponesrečenega Kastelica, ki je tako zelo ljubil gore, zlasti pa naše slovenske planine — saj je imel v svoji sobi, ki si jo je kot izseljenski duhovnik uredil v Južni Ameriki, na steni obešeno sliko Blejskega otoka in sliko koče na Kredarici — našli skoraj ob obletnici njegove nesreče. Čudno snovanje mogočnih planin, zlasti pa ledu in plazov, ga je izpod vrha v enem letu zaneslo nekaj tisoč metrov v globino. 0 tem, kako so ga našli in kako so mu priredili zadnje domovanje, poroča v aprilski številki letošnjega leta »Duhovno življenje«, ki je sedaj prispelo iz Buenos Airesa v Argentini v Južni Ameriki. Pod naslovom »Cvetje na svežem grobu« poroča:
Ravno leto je minilo, ko smo dobili žalostno vest, da nam je Aconcagua vzela gospoda Kastelica. Lani 17. marca smo dobili potrjeno novico, da ga ne bo več nazaj. Letos prav isti čas pa so planinci odkrili njegovo truplo.
Prva poročila o njegovem najdenju smo dobili 20. marca. Negotove časopisne vesti so nam bile verodostojno potrjene, ko smo dobili tudi brzojavko od rojaka Ludovika Mahniča, ki živi v Puen-te del Inca. On je javil, da so našli in prinesli Kasteličevo truplo v Puente del Inca. Enako brzojavko je dobil tudi Link, ki je bil vodja ekspedicije, 6 katero se je g. Kastelic zgubil. Njemu je javil novico Semper, eden najbolj veščih hribo-lazcev, ki je bil lani 7. marca poslednji, ki je z g. Kastelicem govoril v šotoru, postavljenem na 6850 m višine. Tam je poslednjič prenočil in naslednji dan domnevno poskusil sam pot na vrh Aconcague. Semper je bil tudi letos med izletniki na Aconcagui in je mogel najbolj zanesljivo spoznati najdeno truplo, ker je vedel, kakšno obleko je imel g. Kastelic na sebi.
Neskladnost časopisnih poročil torej ni več mogla omajati zanesljivega dejstva, ki ga je dne 22. marca tudi potrdila ogledna komisi ja, ki je prišla v Puente del Inca, kjer je bilo truplo na mrtvaškem odru v kapelici.
Truplo 60 našli takole: Mendoški alpinski klub je organiziral ekspedicijo, ki jo je vodil na Acon-caguo podporočnik lluerta. Njihov naptjr je bil brezuspešen. Medtem pa je pogan,jač Caceres imel na skrbi mule in z njimi je zašei na mesto, kjer je odkril človeško truplo. Hitro je obvestil o tem ekspedicijo. Pohiteli so na mesto, ki ni posebno daleč vstran od Plaza de Mulas. Leži nekako na sredi med vrhom Aconcague in Plaza de Mulas v višini 5700 m. Tamkaj so našli truplo v vojaški obleki in ležeče na trebuhu z razprostrtimi rokami. Truplo je bilo v ledu. Bilo je močno očrnelo. Obleka je bila prav dobro ohranjena. Truplo ni kazalo zelo velikih poškodb. Na levem licu in pod ušesom je bila vidna rana.
Iz višine je prinesel truplo najbrž plaz.
Truplo so nato naložili na mulo in ga zanesli v Puente del Inca. Vsi, ki so poznali rajnega g. Kastelica, so takoj spoznali, da je truplo njegovo.
21. marca zjutraj je prišla tudi brzojavka od dr. Serdoča, salezijanskega ravnatelja v Mendozi, ki je naš rojak in je bil prijatelj rajnega g. Jožeta. Vprašal je g. Serdoč, kaj nameravamo napraviti s truplom in da naj takoj odločimo.
Po daljšem prevdarku in posvetovanju z nekaterimi sem spoznal, da je najprimerneje pokopati truplo
v Puente del Inca, na pokopališču, kjer počiva že cela vrsta tistih, ki so našli smrt na Aconcagui.
Ainerikanci, Angleži, Nemci, Švicarji, Čilenci____
Med njimi bo imel svoje poslednje počivališče tudi naš planinec gospod Jože, ki je tako zelo hrepenel po gorah in ki naj počiva tudi v njihovem gorskem pokoju.
Telefonično sem pooblastil dr. Serdoča, da naj on poskrbi vse potrebno za primeren pogreb.
Gotovo bi bila naša želja, da bi počival med tistimi, ki jih je toliko pokopal na Cakariti... Toda, kako premagati resne težave, kajti s prevozom so združeni ogromni stroški, ki jih mi ne zmoremo tako lahko v sedanjem kritičnem trenutku. Nadalje je velika neprilika tudi v tem, ker je s takim pre-
vozom tudi toliko raznih formalnosti, da kar zlepa niso vse izvršene in bi se tako lahko zgodilo, da bi nam truplo pripeljali ne da bi bilo mogoče obvestili pravočasno našo javnost, in bi ga nazadnje zakopali le lako, da bi malokdo vedel kdaj in kje. In še to je tudi stvar, ki je potrebna preudarka: vsakih pet let grobove prekopljejo in tako bi bilo treba vedno imeti to skrb in kdo ve, če se ne bi v brezkončni kameniti groblji na Cakariti njegov grob zgubil, tako da bi niti ne vedeli zanj.
Zato smo presodili, da je gotovo primerneje, naj počiva tamkaj v mirnem gorskem zatišju, nekaj slo metrov odmaknjen od drveče ceste, ki veže Argentino in Čile. Marsikateri prijatelj planin bo poslal nad njegovim grobom in zinolil zanj očenaš.
Pač pa bomo poskrbeli, da mu postavimo primeren spomenik, ki bo lahko 500 let pričal o idealnem slovenskem duhovniku, velikem ljubitelju planin, katerega zemeljski ostanki tamkaj počivajo. Tamkaj ne bo nihče prekopaval njegovega groba, temveč bo mirno čakal dneva svojega poslednjega vstajenja.
22. marca so ga položili k zadnjemu počitku. Na grob pa so mu položili venec nageljčkov v imenu Slovencev. Za dostojen pogreb je poskrbel rojak dr. Serdoč.
Naj v miru počival
Tržaški izorehodi:
Obisk pri sv. Justu
Katedrala sv. Justa — najstarejši tržaški spomenik
V Trstu, meseca julija.
Če začenjamo z opisi tržaških zanimivosti z obiskom pri sv. Justu. Ze zaradi tega, ker je malo mest na svetu, ki bi svojega zavetnika in patrona tako častila in slavila, kakor časti Trst svojega nekdanjega meščana, mučenika sv. Justa. Poleg tega pa je izprehod k sv. Justu, ki kraljuje v centru mesta na strmem griču, nadvse zanimiv, ker nas pripelje na mesto, ki je bilo že središče rimskega Trsta.
Tu, na vrhu griča, kjer je stal nekoč rimskim bogovom posvečen tempel, so se nam ohranili najzanimivejši ostanki rimske gradbene umetnosti iz poganske in krščanske dobe, združeni skupaj v katedrali sv. Justa. Iz poganske dobe so ostanki grobnih spomenikov, kovinski stebri in celo kamniti kip, ki stoji na oltarju.
Tržaški patron sv. Just je zgodovinska oseba. Po izročilu je doživel za vlade cesarja Dioklecijana leta 299. mučeniško smrt. Izročilo pripoveduje, da ga je izdala njegova prevelika pobožnost. Ko ga je pretor poklical, da žrtvuje bogovom, je ostal stanoviten ter se ni vdal, dasi so ga mučili. Potem so ga zvezali na rokah in nogah, obtežili s kamenjem ter ga zapeljali s čolnom na odprto morje, kjer sO ga vrgli v vodo. Toda, glej čudo, čim se je truplo dotaknilo morskega dna, so vezi odpadle ter je splavalo na površje. Naslednjega jutra ga je našel duhovnik Bastian na obrežju, ki se imenuje sedaj »Grumula«, ter ga pokopal. Skupaj s sv. Ser-vulom in sv. Sergijem tvori sv. Just svetniški triumvirat, ki varuje tržaško mesto, vendar časti pobožno tržaško ljudstvo kot svojega glavnega patrona predvsem njega.
Bližamo se katedrali sv. Justa po strmem drevoredu, ki vodi navzgor iz starega mesta. Pred nami vstaja stavba, ki ji ne moreš določiti nobenega sloga. Streha ima dva različna naklonska kota, kamenita fasada pa trojna, v razni višini vzidana okrogla okna. Vrala niso nič posebnega, razen srednja »porta dei Barbi« — oba kamenita nosilca sta ostanek starega rimskega nagrobnega spomenika. Kipi in okrasje, vzidani v fasado, so iz poznejših stoletij ter spominjajo na razne pomembne dogodke in može.
Prvotna bazilika, ki je bila najbrž v 6. stoletju zgrajena na ostankih poganskega templja, torej v času, ko se je večal Trst pod zaščito bizantinskih vladarjev, pa ni bila posvečena sv. Justu. Ta cerkev, zgrajena po vzorcu Konstantinove bazilike v Rimu, je bila posvečena Mariji. Bila je preprosta in enostavna. V njej so molili Tržačani za rešitev mesta, ko so ga napadali Langobardi in ko so se pojavili na obronkih opčinskih hribov hunski konjeniki. V njej so maševali tržaški škofje, ki so bili obenem tudi fevdni gospodje tržaškega mesta. Kmalu po dograditvi katedrale so pozidali na njeni desni strani, tam, kjer sta po izročilu pokopana mučenika sv. Just in sv. Servulus, njima posvečena kapelica. Do 14. stoletja je ta kapela stala za sebe; toda češčenje sv. Justa je postajalo čim dalje večje ter je to napotilo škofa Rudolfa Pedrazanija, da je obe svetišči združil v eno samo cerkev. Kapelo so podaljšali do čelne črte bazilike ter so obe cerkveni ladji združili s tretjo, srednjo ladjo. Pozneje so pa vključili v zgradbo še krstno kapelo, ki je stala na levi strani bazilike.
Zvonik, ki stoji neroden v svoji masivnosti na levi strani pred čelno črto cerkve, pa spominja bolj na bojevitost, kakor na pobožnost starih Tržačanov. Zgradili so ga leta 1337. — v resnici bolj kot branik, kakor pa kot klicatelja k molitvi ter se je dotikal mestnega obzidja. Strele so mu razbile prvotno piramidasto kamenito streho, tako da je postal še bolj podoben stražnemu grajskemu stolpu. Med oboki, ki so napol pogreznjeni v zemljo in v no-
Kaj nam veleva sedan.a ura?...
Ostanki rimske bazilike pri Sv. Justu.
tranjoet stolpa, so vzidani ljubki korintski stebri, ki se prav nesrečijo počutijo v taki masivni okolici.
V	zvonik je bilo nekoč vzidanih še veliko lepih rimskih ostankov, ki se sedaj nahajajo v muzeju. Visoko zgoraj pod streho vise težki zvonovi, pa bi prav tako lahko namesto njih gledala iz lin na Trst žrela starih topov, ki so včasih res delali družbo zvonovom, streljal pa je z njimi na sovražnika zvonar s svojimi pomočniki.
Nasproti zvonika stoji stara mrtvašnica, zgrajena na temeljih stare cerkvice sv. Petra. Za njo je bilo nekoč pokopališče, na katerem so pokopavali meščane od 14. do 19. stoletja. Med drugimi imenitniki je bil tu pokopan znani Napoleonov minister in lisjak Foucher, vojvoda Otrantski, ki se je na svoja stara leta zatekel v Trst. Njegove ostanke so kasneje prepeljali v Pariz. Na mestu pokopališča je sedaj lapidarij, muzej številnih rimskih starin in izkopanin, pod senco mogočnih platan.
Klasičen spomenik starodavnega poganskega Rima dela družbo krščanski baziliki z ostanki nekdanjega Kapitola in Jupitrovega templja. Ostanki jonskih stebrov, postavljeni v dveh vrstah, in tlak iz rimskih mozaikov ustyarjajo monumeiitalno sliko.
Ozadje katedrali pa tvori očrnelo zidov,je mogočnega kastela. Temelji izvirajo iz petega siolet.ja, na njih pa so gradili tržaški škofje zidove, nato Benečani in potem avstrijski vladarji. Zanimivo zgodovino ima ta grad za seboj. Konec 18. stoletja je stanoval v njem tržaški guverner. V napoleonskih vojnah so ga držali Francozi do leta 1813. ter so ga Avstrijci dolgo oblegali. Potem je služil kot vojašnica in jetnišnica, leta 1930. pa je prešel v last tržaške mestne občine. Ta ga je uredila v idealno postojanko, eno najbolj privlačnih točk mesta.
V	gradu je muzej, ogromna arena za 20.000 gledalcev; v poletnem času so tu kinopredstave, velike operne, koncertne in baletne prireditve. Ze nekaj let je ta arena pozorišče tržaškega festivala, ki je bil pred vojno velika privlačnost za tujce.
Težka je ta ura in usodna, da ne take! Velika, odločilna za človeštvo. Silna mora ljute vojske leži nad narodi in jih pritiska k tlom. V bolečinah so zvija človeštvo in ječi. Kaj se bo razvilo iu rodilo iz teh bolečin?
No mislimo pri tem na to, kaj bo končno meč odločil in kako sc bo politični obraz Evrope po tej siloviti borbi spremenil.
Vnanjo pojave v svetu, kakor v posameznem človeku, povzročajo in spremljajo vedno duhovne sile. Duh jc, ki vodi dejanja posameznika in vsega človeštva. Kak bo po tej drugi svetovni v o j a i duhovni obraz človeštva, — to nas danes zanima.
Ali imamo pričakovati boljših časov — ali še slabših?... Saj vemo, da »čase« delajo ljudje.
Ali naj bo duhovni sad druge svetovne vojne enak onemu prve?... Ivdo ne ve, da sc je po prvi svetovni vojni v duhovnem oziru obrnilo le na slabše? Prinesla je pravo moralno razdejanje. Kdo ne ve, da zaželenega miru ni prinesla? Da ni prinesla pravice med narodi. Da svet ni prišel do spoznanja. Da ni našel rešilne poti. 1)» je za-gazil še bolj na stranpota. Da se jc vedno bolj odvračal in oddaljeval od svojega stvarnika in gospodarja: od Boga. Da je versko življenje s strašno naglico nazadovalo. Da namesto stare vere nastopa nova vera: vera v golo in grobo materijo. l>a grobi niaterializem vedno bolj prevzema in zajema ljudi. Da so začeli vedno bolj skakati preko o.jnic nravnilt postav. Da je morala v zadnjih dvajsetih letih grozno padla. — Kdo potrebuje za to dokazov? O material i/a«' ij i in nravni propasti priča nedeljsko delo, vedno bolj se množeče ločitve zakonov, zato tudi množeči sc divji zakoni, razpad družin, ohožavanje telesnosti, pretirani kult nagote; najbolj kričeče in grozeče pa: zloraba zakonskega življenja in nešteti umori nerojenih. Dežele so polne skritih zločinov, toda tudi skriti zločini ne ostanejo brez kazni. Vrli vsega tega pa se kakor toča iz oblakov vsipljc ljudem iz ust ostudno-drzao bogokletstvo. Avtoriteta nima več veljave, ljudje imajo strah samo pred fizično silo. Razvade torej in zlorabe, grehi in zločini. ki jih prej skoraj nismo poznali. Ni čudno, da jc v isti meri tudi versko življenje nazadovalo. Razumljivo! Vera in nenravnost sc prenašata kakor ogenj in voda.
V Italiji zadaja vojska ni imela tako pogubnih posledic. Korenina naroda mora biti zdrava. Tudi število rojstev tam ni kaj padlo. A drugod
—	in ludi marsikje pri nas! Kako smo napredni
—	v slabem, v številu rojstev pa strahotno nazadujemo. To torej je v veliki meri sad prve svetovne vojske, njen duhovni napredek...
Ali bomo po drugi svetovni vojski padli spet za tako globoko stopinjo nižje?... Ali se svet še ne bo zavedel, da po tem potu dere v propast? Svet, kaj pa hočeš še hujšega, strašnejšega? Ali se hočeš popolnoma uničiti? Kdaj se boš zavedel, da ti je »težko proti ostnu brcati«? Da v boju z Bogom-Stvarnikom moraš podleči, doživeti katastrofo. Ce ti nista dve dosti, boš doživel šo tretjo.
Ali bo torej svet po tej drugi svetovni vojski prišel k pameti in krenil na drugo pot? Ali ho drvel po poti pogube vedno naprej, padal vedno bolj globoko? To je poleg vsega drugega veliko vprašanje naših dni.
A kaj moremo mi storiti, da bi so obrnilo na bolje? Kaj pripomoči k rešitvi to velikanske duhovne krize človeštva? — O tem bi morali razmišljati vsi.
mmb—mujmmmiimi—im mumilili iiiiib
Z grajskega zidovja in masivnih stolpov je prelep razgled na Trst in na morje. Privlačna točka na gradu je lepo in moderno urejena krčma z znano zbirko najboljših italijanskih vin.
V neposredni soseščini teh starinskih spomenikov pa je nastal leta 1935. spomenik novega Trsta. Iz mesta vodi k njemu »Via Capitolina« — do monumentalne spomeniške skupine padlih junakov Tretje Armade, delo slavnega kiparja Atilija Selve. Mogočna skupina bojevnikov v bronu, kom-ponirana z veliko umetniško silo, se učinkovito odbija od belega kamenitega podstavka. Obdana s temnimi cipresami in platanami prehaja planola sv. Justa v pobočje, spremenjeno v svojevrsten spomenik padlim junakom italijanskega fašističnega imperija. Vsaka žrtev vojne v Abesiniji, Libiji in na mnogih drugih bojiščih ima svoj spominski kamen, za ped visoko dvigajoč 6e iz iz zemlje. Na kamnu je vpisano ime padlega, njegov čin in kraj in datum smrti. Pisano cvetje obdaja te kamne, nad vsakim raste temna cipresa ali zelena smreka, sorodniki in prijatelji padlih pa dnevno prinašajo h kamnom šopke cvetja. Po številu kamnov sodeč je bil krvni davek, ki ga jc plačal Trst z življenji najbolj idealnih svojih mladih sil, zelo velik. Mesto pa se je oddolžilo svojim sinovom, ki so prelil i kri za veličino svoje domovine, na originalen, pieteten in lep način.
Spori
Aconcagua, najvišji vrh v Južni Ameriki.
Novi lahkoatlefskj rekordi1. V Kaliforniji je sedaj sezona velikih lahkoatletskih tekem, pri katerih so nekateri ameriški lahkoatleti dosegli nove rekorde. Tako je llarold Daviš tekel 200 vardov v 20,2 sekundah; 100 yardov pa jc pretekel v 9,4 sekunde. Steers je v Los Angelesu skočil v višino 2.11 m in s tem popravil svetovni rekord za t cm. Kalifornijska štafeta Reese — klemmer — Peter — Barnes je pretekla 2 mil ji v novem svetovnem rekordu 7:3+,5. Tudi novopečeni svetovni prvak v metanju diska je vrgel disk 52.35 m. švicarka Ilsebill Pfenning pa je v Lugahu s skokom dosegla svetovni rekord v skoku v višino, Američanki Diedrickson in Shilcv sta dosegli svetovni rekord 1.65 m. Angležinja Dorotliy Odam pa je popravila ta rekord v juniju I959 v Brcntfordu tla l.(>6 m. To višino je preskočila tudi Pfenningova.
Mednarodne športne tekme, katerih se udeleže tudi Hrvati. V okviru športnih tekmovanj Italija — Hrvatska z« pokal »Trofeo Roma« bodo tudi naslednja mednarodna športna tekmovanja: 8. do K), avgusta: Hrvatska — Madžarska v Zagrebu, 6. do H. septembra Hrvatska — Nemčija v Zagrebu, 12. do 14. septembra Madžarska — Hrvatska v Budimpešti, 26. do 28. septembra Italija — Hrvatska v Italiji.
Nov tehnični odbor hrvatske nogometne zveze. Imenovan je bil tehnični odbor hrvatske nogometne zveze: Bogdan Čuvaj, predsednik, dalje Ivan šuste. Bernard ItUgl, Ivan Hi-trec in tlnsan Demirovič kot odborniki.
Holandski prvaki v avto-dirkah. Na olimpijskem stadionu v Amsterdamu so bile avtomobilske dirke, katerim je prisostvovalo ogromno število ljudi. Sodelovali so profesio-nisti in diletanti, Med profesionisti je zmagal Van Vliet, med diletanti Remkes, v finalu 4
km Van der Voort, na 75 km pa AVnls. Posebno ostra je bila borba med Van Vlietom in znanim prvakom Derksenom.
Triestina — Reduci 6 : 1. Na pri jateljski nogometni tekmi, ki je bila v nedeljo med reprezentanco I riestine in goriškim klubom Reduci, je zmagala tržaška reprezentanca s 6:1.
Svetovni boksarski prvak v peresni teži. Po srečanju v ringu med Frnestom Weissom in Ginom Bondavallijem na Dunaju 4. julija, je proglašen kot svetovni boksarski prvak v peresni teži Gino Bondavalli.
Finski športniki kot letalci. V finskih vojnih poročilih zadnjega tedna so bila našteta večkrat imena znanih finskih športnikov, ki uspešno sodelujejo v finskem vojnem letalstvu. Kot letalci nastopajo na fronti znani smuški skakalec Laakso, dalje oba iz peleroboja znana atleta Jorma Kar. liunen in M. Kalima. Smučarski progaš P. Ka-plas, plavalec Sa.vai.to, strelski svetovni mojster V. P. Niinalainen ter njegov tSvariš Osmo Ran-tala in kolesar P. Savolainen.
Rokoborba v Bratislavi. V okviru mednarodnih rokoborb, ki bodo v Bratislavi od 10. do 17. avgusta bo tudi mednarodni turnir med rokobor-skimi reprezentancami Nemčije, Hrvatske in Danske. Turnir bo trajal dva dni.
Plavalne mednarodne tekme. Najboljše plavalko Danske. Holandske, Nemčije in Madžarske bodo merile svoje moči v reprezentančnih mednarodnih plavalnih tekmah, ki bodo 10. avgusta v Bratislavi. Tekme so zanimive v toliko, ker bodo tu tudi olimpijske plavalke Danske in Holan-jjjie. ^i se 1,0,10 srečale s tekmovalkami Nemci ic in Madžarske. Pričakujejo tudi ve? svetovnih rekordov, ker so se od olimpijskih iger vsa te plavalke že mnogo popravile in je torej verjetno, da bo presežen kakšen dosedanji svetovni rekord.
novice
Koledar
Četrtek, 31 julija: Ignacij Lojolski, spozna-valec in ustanovitelj reda; Janez Kolumbin, ustanovitelj reda.
Lunina sprememba: prvi krajec ob 10.10. Herschel napoveduje veliko dežja.
Petek, 1. avgusta: Vezi apostola Petra; Fides, mučenec — prvi petek.
Noyi grobovi
+ V šmarjeti je umrla gospa Marija Kal-čič, zasebnica. Pogreb bo v četrtek ob S zjutraj na farno pokopališče v šmarjeti. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Osebne novice
— V krogu svoje družine praznuje danes šestdesetletnico svojega življenja ga. Marija Dp-bevec. — Želimo ji, da bi v trdnem zdravju dočakala še mnogo srečnih let!
= Poročila sta se v cerkvi sv. Frančiška v Šiški gospod Ljubomir Antoniič, uiadnik Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, in gospodična Rada Košir, uradnica istotam. Novoporočoncema iskreno čestitamo in jima želimo obilno božjega blagoslova.
c<ma pet
post.) aerei (l
ti PliEMtKI PAPIR za zra(ho poŠto
CARTELLE da f)0'.r>0 fneti p tuistp Bt'ST.)XI rta 10 10 formato QUABTINTA BUiTONI rta 10110 formato OLANDINA RIOHIEDETELA OVUNQUE
MAPE s 50'50 pismi in nvitki ZAVITKI 1010 romata Ql'ARTIXA
zavitki man formata o lan din a
zahtevajte ga povsod „U NU3VISSIMS" - VIA PORTAMEDINA, 44 - napoli
Rdeči križ poroča
Pošto naj dvignejo v pisarni na Miklošičevi cesti 22 b: Erceg Ivan, Gajeva 10; Harb Boris, Milčinskega 3; Horvaš Branko, Stari trg 20; Hu-mer Dor.i, Učiteljska tiskarna: Kavčič Jerica, Frankopanska 13; Lindtner inž. Viktor, Aleksandrova 0; Mrdjenova Danica, Cegnarjeva 2-11; Ra-kušček Vinko, Finančna direkcija; Velkavrh Marica, Florijanska 40.
Zaradi odpremo pisem naj se zglase: Lam-pič Jožefa, Črnuče 15; Vrhove Franc, Kavškova 3; Wudler Boris, Hrenova 17.
Na poizvedovalni oddelek je prišlo nekaj obvestil o pogrešancih. Svojce naprošamo, da jih dvignejo v pisarni: Bevc Miha, Marinko Pepca,
Rusjan Evalda, Rusjan GojUo, Slojkovič Dragutiu. *
—	Kraj Veliko Mraševo, ki je spadal v okoliš pošte Cerklje ob Krki, se dodeli okolišu pošte Sv. Križ pri Kostanjevici. Iz okoliša pošte Sv. Križ pri Kostanjevici pa se izloči kraj Pristava, ker se nahaja sedaj na nemškem ozemlju.
—	Strojepisni tečaji — novi — dnevni in večerni prično 1. avgusta. Zahtevajte prospekt: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. — Telefon 43-82.
—	Važno za trafikante. V četrtek, dne 31. julija poteče rok za preureditev napisov v smislu odredbe o dvojezičnih napisih. Ker pa opažamo, da je še veliko trafikantov, ki svojih napisov niso uredili v skladu s to odredbo, zato vse tisle tem potoni zadnjič opozarjamo, da si nabavijo napisno tablo pri glavni zalogi tobaka v Ljubljani, v ostalih krajih pa tudi "pri vseh glavnih založnikih Ljubljanske pokrajine. Krlor po 1. avgustu ne bo imel napisne table, ga zadene kazen od 380 do 3800 lir.
—	»Cerkveni Glasbenik« 1341—XIX, št. 5-G.
je ravnokar izšel. Kdor izmed naročnikov ga ni prejel, oz. ni mogel prejeti, naj se oglasi in sporoči svoj sedanji naslov. Pri upravi lista (Seme-iiiška ulica 2-II) pa ga je mogoče dobiti dnevno od 10-12.
—	Izšel je nov Žepni italijansko slovenski slovar. Sestavil dr. Janko Tavzes, obsega 250 strani. 15.000 besed. Cena 16 lir. Knjigarna Ant. Turk, nasl., Ljubljana, Pražakova ulica 12.
—	Velik požar na Krasu. V Sv. Petni na Krasu je izbruhnil požar. Poslopje, ki ga je ogenj docela uničil, se je vnelo zaradi slabega dimnika, v katerem so tlele saje. Okrog 4 zjutraj je domače in sosede presenetil ogenj, ki se je bliskovito širil ter je povzročil okrog 200.000 lir škode, predno so ga gasilci po truda polnem delu pogasili.
—	Smrtna nesreča mladenke. Na cesti med Tržičem in Sv. Ivanom Devinskim se je pripetila tragična nesreča, ki je zahtevala mlado življenje. Sedemnajstletna Avrelija Basso se je peljala s kolesom po cesti proti Sv. Ivanu, pa jo je po nesreči podrl tovorni avtomobil. Pri padcu je s tako silo udarila ob trdi cestni tlak, da je obležala pri priči mrtva.
—	Študijske ustanove za osirotele učiteljske otroke. Posebna komisija, ki ii je zaupana skrb za nadaljnje šolanje osirotelih otrok, je sklenila podeliti deset novih študijskih ustanov za otroke tistih učiteljev, ki so v voini padli ali se še mude kje zunaj na bojišču. Študijska podpora za tistega, čigar oče-učiteli ie v voini padel, znaša po 2.000 lir. za otroke onih, ki so še živi, pa po 1000 lir.
—	Nov denar v Vatikanu. S preteklim ponedeljkom je prišel v vatikanski državi v promet nov kovan drobiž iz tako imenovaneca »acmonibala«, nove avtarkičn" zlitine in bakra. Po sporazumu z italijansko državo ie teea novega dpnaria za 800.000 lir. Seveda ostane še naprej kovanje zlatega denarja svobodno. Novi kovanci nosijo letnico 1940. Tudi novi kovanci imaio v Italiji zakonito veljavo kot so jo imeli prejšnji. Nakovali so jih v Kr. kovnici v Rimu.
—	Koliko prašičev ima Italija. Po zadnjem popisu živali, ki je bilo 19. marca 1930, so imeli v Italiji 3.313.000 prašičev. Za leto 1930 pa je Osrednji statistični urad ocenil to premoženje na 3,303.000 g'av. Kako se je svinjereja v Italiji lepo razvijala se vidi iz tega, da je število prašičev od 1876. do 1881. leta znašalo povprečno 1.164.000 glav, 10. ,ar-ca 198 2i08 tisoč, po štetju iz leta 1918. pa povprečno 2339 tisoč glav. Na vsak kvadratni kilometer poljske in gozdne zemlje je pred dvema letoma prišlo povprečno 11.6 prašičev. V zadnjih letih je domača prašičereja dala od 1.600.000 do 1.800.000 metrskih stolov masti ter od 2 do 2.100.000 stotov mesa, ki so ga deloma porabili za razne mesne izdelke. ki so jih kimovali ne samo domači, pač na tudi tuji trgovci. Stremljenja gredo zdaj za tem. da se ne samo ohrani sedanje število prašičev, oač
pa, da se kljub vojnim časom lo število, kolikor sc le da, še poveča, ker prašičje meso, slanina, mast in podobno lahko mnogo pomagajo pri sedanji prehrani. Zato so zdaj v Italiji prašičjereji posvetili še večjo pozornost.
Ljubljana
Prihod oo. kapucinov in minoritov
v Ljubljano
Z dovoljenjem prevzv. g, knezoškofa ljubljanskega dr. Gregorja Rožmana so se naselili oo. ka-pucini v Štepanji vasi pri cerkvici Božjega groba. Tu nameravajo postaviti majhen samostan in delovati za dušni blagor tamošnjega ljudstva. — Pri cerkvi sv. Mihaela na Barju se pa naselijo oo. mino r i t i. Marjani se njihovega prihoda veselijo, ker bo s tem oskrbljena redna služba božja v tej cerkvi. — Obe redovni družini imata v prvi vrsti namen, da omogočita svojemu duhovskemu naraščaju študij na klasični gimnaziji, oziroma na bogoslovni fakulteti ljubljanskega vseučilišč^.
Razdeljevanje živilskih nakaznic za mesec avgust
Mestni preskrbovalni urad obvešča vse trgovce na drobno, da bo razdeljeval živilske nakaznice za mesec avgust v četrtek 31. julija od 7.30 do 13. ure v II. nadstropju Mestnega doma po vrstnem redir ki bo razviden kar na mestu samem. Potrošniki pa bodo lahko dobili živilske nakaznice pri svoj'h trgovcih že od četrtka popoldne dalje.
Obenem poziva mestni preskrbovalni urad vse trgovce na drobno in peke, naj julijske odrezke vrnejo po naslednjem razporedu: trgovci z začetno črko A—L v soboto 2. avgusta, trgovci z začetno črko M—Ž pa v ponedeljek 4. avgu6t, V6i p°ki pa v petek 1. avgusta t. I. Po tem roku mestni preskrbovalni urad ne bo več sprejemal julijskih odrezkov. •
1 Nočni časlivci molijo presv. Zakrament v stolnici danes v četrtek od 8 do 9 zvečer. Molila se bo iz »Večne molitve« 8. ura: češče-nje preblažene Device in Matere Marije. Vljudno vabljeni!
1 Gostinske podjetnike opozarjamo, naj takoj dvignejo nakazila za sladkor, olje in mast za drugo polovico julija v prostorih aprovizacijskega urada mestnega poglavarstva II. nadstropje, ker sicer zapadejo koncem tega meseca. - Uprava.
1 Modernizacija Rimsko ceste. V zvezi s ka-traniziranjem Vegove ulice, Napoleonovega trga in Emonske ceste do križišča z Aškerčevo ulico bodo katranizirali tudi Rimsko cesto od Gradišča do Napoleonovega trga. Ker je ves ostali del Rimske ceste tlakovan, bo s katraniziranjem zadnjega dela Rimske ceste dosežena ureditev vseh rest, ki se stekajo na Napoleonov trg. To je prav umestno, saj nikakor ne gre. da bi med posameznimi že sodobno tlakovanimi cestnimi odseki ostali krajši deli neurejeni in tako zalagali z blatom in prahom bližnja urejena cestišča. Rimsko cesto so sedaj že razkopali in jo posipajo z gramozom ter valjajo. Prav tako, kakor načeta Emonska cesta pa mora čakati na lepo vreme, saj se katraniziranje dobro izpelje lahko le ob sončnem in suhein vremenu.
1 Previdnost pri vstopanju in izstopanju na tramvaj je potrebna. V torek opoldne se je peljala žena delavca z enoletno punčko v naročju s tramvajem na Poljansko cesto. Pri poljanski gimnaziji je hotela izstopiti. Še preden je voz popolnoma obstal, je mali stopila že na ceslo. Ker se je tramvajski voz še pomikal naprej, je mati izgubila ravnotežje in padla. Mala Viktorija, ki jo je držala mati v naročju, je odletela v velikem loku po tleh in se hudo pobila. Reševalci so prestrašeno mater in pobilo punčko hitro odpeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili, da si je otrok le temeljito odri kožo po životu.
1 Tržni dan v sredo. Slabo vreme je precej oviralo življenje in razvijanje tržnega dneva zadnjo sredo meseca julija. Živilski trg je bil srednje založen z vsemi potrebščinami in dobrotami. Na trg že prihaja izredno mnogo raznih domačih pridelkov. Lelos je fižol zelo dobro obrodil. Na izbiro je bil prav iep, fin in zdrav natiški fižol, ki je bil po 3 Lire kg. Nekatere prodajalke so sprva zahtevale celo 3.50 Lir za kg. Uvidele so pa, da je močna konkurenca in da je naprodaj obilo fižola, zato so morale cene znižati. Velika sezona za trnovsko in krakovsko glavnato solato je minila. Naprodaj jo je sedaj prav malo. Naravno jc, da se je nekoliko podražila. Včeraj je bila po 2 Liri kg. Zeljnate glave so bile po 1.50 Lir kg. Lep domači krompir je bil po 1.00 do 1.70 Lir kg, kifelčar po 1.70 do 1.80 Lir kg. Vedno več je na trgu raznih kumar. Debele in lepe kumare so bile po 1.50 do 1.80 Lir kilogram. Malih in izbranih kumaric za vlaganje ni bilo mnogo naprodaj. Paradižniki so bili po 3 Lire kg, paprika po 0 Lir kg. Splošno je bližnja in tudi daljna okolica postavila v sredo obilo raznih pridelkov na trg. V sredo je bil večji dovoz malin na trg. Bilo je vsega do 10 košar in škafov malin, ki so bile po 4 Lire kg, odnosno 4 Lire liter. Mnogo je bilo lisičk po 1 Liro liler. Neka ženska je ponujala lepega jurčka za 2 Liri. Tehtal je okoli četrt kg. Splošno so bile uvaževane cene, kakor jih je bil določil prehranjevalni odbor za tekoči teden.
1 Izpred kazenskegu malega senata. Mali kazenski senat v Ljubljani je v dvorani št. 79 razpravljal o dveh nepoštenih prilastitvah treh volov, ki jih je bila rekvirirala bivša jugoslovanska vojska. Po razsulu, kakor znano, je bilo ponekod mnogo volov brez gospodarja, drugod pa so bili hlevi natrpani z volini. Neki posestnikov sin Janez iz šmarske občine je kupil od dveh neznanih vojakov vola, vrednega 3000 din. Prodal ga je naprej nekemu kmetu, pri katerem so potem vola našli in ga izročili pravemu lastniku. Janez je bil sprva obtožen zločina tatvine vola, mali senat pa ga je obsodil le zaradi prestopka nakupa vola, ki je bil brez lastnika, na 1 mesec zapora in 45.00 Lir denarne kazni. — Neki posestnik pa je kupi! nekje na Dolenjskem par lepih volov za 3000 din. Bila sta vredna 0000 din. Posestnik je prodal enega vola sosedu in zahteval zanj 1600 din. Tudi on je bil zaradi prestopka nakupa sumljivih volov obsojen na 1 mesec zapora in 45.60 Lir denarne kazni. — Senat so tvorili: s. o. s. dr. Julij Felaher kot predsednik, gg. Ivan Kralj in dr. L. Pompe kol sosod-nika. Javno obtožbo je zastopal šef državnega tožilstva g. dr. Vilko Lavrenčak.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik. Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10, in mr. Bohinc ded., Rimska cesta 31.
Radio Ljubljana
Četrtek, 31. julija.-7.30 Poročila v slovenščini.
7.45 Simfonična glasba. Med odmorom ob 8 napoved časa. — 8.15 Poročila. — 12.80 Poročila v slovenščini. — 12.45 Komorna glasba. — 13 Napoved časa, poročila. — 13.15 Uradno vojno poročilo. — 13.17 Radijski orkester in solisti komornega zbora pod vodstvom Draga Maria Šijanca: Operetna glasba. _ 14 poročila. — 14.15 lzmenjalni koncert iz Nemčije. — 14.45 Poročila v slovenščini. — 17.15 Orkester Adamič. — 19.30 Poročila v slovenščini. — 19.45 Petje in melodije. — 20 Napoved časa, poročila. — 20.20 Predavanje v .slovenščini. — 20.30 Radijski orkester in komorni zbor pod vodstvom Dr. Marija Šijanca s sodelovanjem sopranistinje Valerije Heybal: slovenska glasba, med odmorom predavanje v slovenščini. — 21.50 Orkester pod vodstvom mojstra Manna. — 22.25 Operetna glasba (plošče). — 22.45 Poročila v slovenščini.
Iz Trsta
»Obhajilo« v Rojanu. Rojanska fara v Trstu časti kot svoja svetnika sv. Mohorja in sv. Fortu-nata, ki sta v soboto godovala. V nedeljo pa so praznovali Rojančani njun god kot farno »obhajilo« — tako nazivamo pri nas na Primorskem po domače drugod na Slovenskem udomačen izraz ■ižegnanje«. Pri nas namreč »obhajamo« praznik farnega patrona. V prelepi rojanski dolini, ki se dviga orl morja vedno navzgor med rojanskim in skorkolskim hribom ler se razširi pri cerkvi kakor amfiteater, zazidan z velikimi modernimi stavbami, dočim se blešče z obeh strmih bregov razkošne vile, *mes pa preprostejše, 'toda snažne in lepe hiše domačinov, ležeče med vinogradi, vrtovi in njivami, prebiva še vedno verno ljudstvo. Videlo se je to prav lepo v nedeljo. Slavnostno so ljudje okrasili svoje hiše in stanovanja ter se v veliki množici zgrnili k sv. maši, ki jo je imel domači župnik. Slovesnost je posebno povzdignila navzočnost tržaškega mestnega župana g eomin. dr. Luigija Ruzziera. Po maši pa se je razvila ob zvokih znane tržaške salezi.ianske godbe velika procesija z Najsvetejšim. Moderni in vojni časi so pustili tudi v Rojanu svoje sledove, v procesiji ni bilo več toliko mož in fantov, kot nekoč, zato pa je bil prav številen ženski svet, zlasti pa je imponirala s svojo številnostjo, po-božnostjo in lepim nastopom mogočna skupina dekliške Marijine družbe z zastavo.
Otrok poti vlakom. Žalostna nesreča se je pripetila v Tržiču. Mala 4 letna Tončka De Santis iz Via Trieste 124 se je igrala na kolodvoru med tiri. Zla usoda jo je zanesla na tir, po katerem je pridrvel vlak. Žadobila je hude poškodbe, katerim je kljub takojšnjemu prevozu v bolnišnico podlegla.
' Literarni večer akademske mladine. V sredo, 16. t. m., je priredila kulturna sekcija fašistične akademske organizacije literarni večer mladih talentov, ki se je vršil v dvorani G. Neri 4. Na programu so bila dela Silvane Dalmasso, Welle Scivales, Franke Roberti in Lide Fragiacomo. Obisk občinstva je bil zelo lep.
Nesreče in nezgode. V skladišču v Via Toric-celli 4 je nastal požar. Eksplodirala je steklenica bencina. Ognjegasci so ogenj hitro pogasili. Hude opekline sta dobila dva trgovska nastavljenca, 51 letni Jakob Papo in 28 letna Emilija Posedel. — Neprijetna nezgoda je zadela 40 letnega ognje-gasca Antonija Petrarulo. Hotel je pomiriti v Via Shataper 20 dve ženski, ki sta se pretepali, pa sta obe udarili po njem ter ga tako obdelali, da se je moral zateči v bolnišnico. — V Via Pigor 26 se je ponesrečil v lesnem skladišču zaposleni Stanislav Suklan. Na nogo mu je padel težek hlod ter mu jo poškodoval. — 88 letna Emilija Grassini v Via Cologno 29 v parku padla ter si zlomila obe roki. — Pri delu je padel na tla 17 letni Emil Ukmar iz Scale 300 ter se poškodoval. — Desni komolec si je zdrobila gospodinja Bianka Carra iz Vie Donadoni 9, ko se je prevrnila na cesti s kolesom. — Na tetanusu je zbolel 14 letni Herman Civitas. sin kmeta iz okolice mesta. Vsekal se je v desno roko in se je okužil z bacili tetanusa. V bolnišnici imajo malo upanja, da bi ozdravel.
Iz Gorenjske
Preosnova kmetijstva. Pooblaščenec za prehrano in kmetijstvo pri civilni upravi bo po kmetijskih strokovnjakih na novo organiziral kmetijstvo, ki bo moralo izpolnjevati dve nalogi, namreč zagotoviti prehrano domačemu ljudstvu ter se vključiti v vo.jno-produkci.jsko bitko. V večjih krajih bodo ustanovljeni prehranjevalni uradi. Da bi se kmetsko liudsivo čimprej seznanilo z idejo produkcijske bitke, bo država dala kmetom na razpolago vsa sredstva, da bodo lahko čimveč pridelali.
Svoj rojstni kraj Tržič je pred dnevi obiskal general Ringel, ki je bil pred kratkim odlikovan z nemškim viteškim redom železnega križa. Ob tej priliki se je vpisal tudi v »zlato knjigo« trži-ške občine.
Na svojem inspckcijskcm potovanju po Koroški se je 20. julija ustavil nn Jesenicah nemški prometni minister dr. Dorpmiiller ter si je predvsem ogledal dela pri obnovitvi karavanškega predora. Na Jesenicah- ga je pozdravil šef civilne uprave Kutschera, s katerim se je nato odpeljal na Bled.
Iz Belgrada
V svoji zadnji izjavi, ki jo je dal časnikarjem komisar za notranje zadeve Ačimovič, je kot predsednik sveta komisarjev poleg težav, s katerimi se mora boriti sedanja Srbija, tudi poudarjal, da je dala letošnja žetev dobre rezultate in da zato ni nobene nevarnosti za prehrano ljudstva. Organizacijo poljedelstva bo pa po mnenju Ačimovičevem. treba zelo spremeniti. Važna je tudi Ačimovičeva napoved o enotnem vodstvu šolske politike. Končno je komisar Ačimovič poudarjal, da so lako on kakor tudi vsi njegovi tovariši prepričani, da lahko zgrade bodočnost svoje dežele samo ob naslonu na Nemčijo. Sodelovanje z nemško vojaško upravo in sporazum z njenimi vodilnimi smernicami pa ne temelji samo v samo-obsebi umevni lojalnosti, temveč tudi v trdnem in odločnem notranjem prepričanju.
Gradbena dela belgrajske občine, Belgrajska mestna občina je sklenila popraviti nad 80 poslopij, ki jih je dosdaj uporabljala za svoje potrebe. Popravila bo izvedla v lastni režiji. V sedanjem gradbenem načrtu belgrajske mestne občine je predvsem popravilo občinske bolnišnice, raznih šol, otroških vrtcev, zavetišč in poslopij, v katerih so bili posamezni mestni uradi. Prav tako se nadaljujejo tudi vsa že pred vojno začeta dela ter n. pr. sedaj med drugim pospešujejo dovršitev nove velike mestne avtogaraže, ki bo stala 15 milijonov dinarjev.
»Obnova« poroča, da bo novi belgrajski kolodvor gotov že do jeseni. Kakor smo že poročali, bo novo postajno poslopje siaio med bivšo dvorsko čakalnico in glavno pošlo ter bo mnogo manjše od prejšnjih postajnih prostorov. Zato boao pa mnogo modernejši in praktičnejši.
Iz Spodnje štajersko
Prvi nastop okrožnega vodstva Štajerske dom. zveze za mesto Maribor. V nedeljo je bila v veliki Gotzovi dvorani prva akademija, ki jo je pripravilo okrožno vodstvo Štaj. dom. zveze za mesto Maribor. Celotna priprava akademije je bila v rokah Frischenschlager|a, glasbene točke je pa preskrbel dr Butscher. Akademija je bila pod geslom »Vodstvo in tovarištvo«. Samozavest članov Staj. dom. zveze je na akademiji jačal s svojim govorom slavnostni govornik Rossmann, zatem so pa člani izvajali razne glasbene točke.
Mariborsko gasilstvo na novi podlagi. V ro-tovški dvorani v Mariboru je imel šef urada za prostovoljno gasilstvo ter član glavnega urada redarstvene policije, policijski polkovnik Schnell iz Berlina zanimivo predavanje pred zastopniki gasfilstvf^i nemštva. V svojem predavanju-se je pohvalno izrazil o 'gasilstvu, ki ga je našel na svojem inšpekcijskem potovanju na Spodnjem Štajerskem. Med drugim je tudi dejal, da se je to gasilstvo v dosedanji obliki društev z ozirom na novi red preživelo. Bodoče gasilstvo bo namreč pomožna policija, v kateri bo vsem Spodnjim Štajercem pod vodstvom Nemcev omogočena 6lužba na podlagi prostovoljstva. Gasilstvo čaka med drugim tudi važna naloga, kakor zavarovati žetev. Novi gasilci bodo kot pomožna policija lahko nosili tudi orožje. Po predavanj je komisarični vodja prostovoljnih gasilcev v Mariboru Schmiederer predstavil polkovniku Schnellu službujoče gasilce, ki jih je polkovnik Schnell tudi zaprisegel.
Iz Nrvatske
Z odredbo poglavnikovo je upokojen dr. Fran Zarnik, vseučiliški profesor na vet. fakulteti v Zagrebu.
Minister za obrt, veleobrf in trgovino je imenoval posvetovalni odbor za potovalni urad Neodvisne države Hrvatske.
Hrvaški izveštajni urad (presbiro) je oni dan objavil v hrvatskem .dnevnem časopisju naslednje poročilo iz Sarajeva: »Iz Sandžaka so prispele novice, da Srbi izvajajo zločinstva in pravi pokolj nad muslimanskim prebivalstvom v Sandžaku. Blizu Beran je bil ubit musliman, ki je imel na telesu 28 ran. Prav tako je. bil ubit en musliman med Berani in Andrijevico, medtem ko so komiti v vasi Rojice (okraj Berane) nekemu muslimanu odsekaii glavo' s sekiro. Na cesti med Bijelim Poljem in Zmiljinceni sta bila ubita dva muslimana, v vasi Bistrici pri Bijelem Polju pa iz zasede zopet en musliman. V vasi Okrutnica (okraj Zjenica) je bilo na okruten način umorjenih šest muslimanov. Ta zverstva so v hrvatskem muslimanskem in katoliškem prebivalstvu Sandžaka, Hercegovine in Bosne, vzbudila največje ogorčenje in zgražanje. Muslimani iz Sandžaka so zaprosili za pomoč hrvatsko vojsko. Zaščita jim je bila poslana na najhitrejši način. Prav tako pa tudi zavezniške čete podvzeniajo slične potrebne ukrepe.«
Radi prevzema židovskih in srbskih trgovin in obratov so pri ravnateljstvu za gospodarsko obnovo ustanovili poseben posvetovalni odbor, ki se bavi z vsemi temi vprašanji.
Radi zmanjšanega dovoza povrtnine na zagrebški trg, kjer je zadnje dni primanjkovalo krompirja, je zagrebški župan izjavil, da bo vsako saboti-ranje na mestnih tržnicah najstrožje kaznovano. Istočasno ie zagrebška občina stopila tudi v stik z raznimi veleposestniki v Slavoniji radi pošiljanja slavonske povrtnine na zagrebški trg.

POSTNI PILOT
Tedajci je začel njegov motor pešati. »O, ubogi moj rep! Kaj bo zdaj, kaj bo:« se je izpraševal. »Motor se je ustavil. Ireba bo pristati.«
Toda namesto, da bi se spustil nizdol, se je začudil, kako da je letalo obviselo v ozračju.
»Tu je pa nekaj, kar ovira letalo!« si je mislil Mišek
Pa je takoj dognal vzrok. »Aha. pajčevina«, je dejal Mišek z drhtečim glasom. »Nesreča je tu!«
Letalo se je bolj in bolj bližalo omrežju pajčevine. Ubogi Mišek je ostal sam, začudeno gieria.je to čuriovitost. Niti zganiti se ni mogel, zdelo se je. da je uročen.
»Na. zdaj sem pa že v njegovih krempljih«, si je dejal ILišek in se vdalv usodo.
KULTURNI OBZORNIK
Jacobus Gallus: mixolydium«
>Missa super
V poročilu o novi izdaji le Gallusove duhovite umetnine poročevalec v »Cerkvenem glasbeniku« proti koncu piše: »Večkrat so prestavna znamenja pomanjkljiva, a izobražen pevo-vodja jih bo lahko sam popravil.«,— Ta, sam v sebi ves »pomanjkljivi« stavek bi kakega »izobraženega pevovodja« utegnil zapeljati, da bi res šel »popravljat«. Imel sem pred meseci v rokah delo takega »izobraženega« glasbenika, ki se je nad Gallusa resnično spravil in ga »popravljal«, pa sem videl — čuda — »mirabile mvsterium« — da jih označim z začetkom ene najslavnejših Gallusovih skladb — prečudno skrivnost, kako si »moderno« izobražen glasbenik Gallusa predstavlja in ga harmonično in — kar je še bolj čudovito — ritmično »popravi« — beri: zmrcvari. Zato naj najprej povem, da so prestavni znaki: višaj (8), nižaj (t') in vračaj ( ti ), kolikor jih ni napisal Gallus sam, pridejani tako, kakor jih je rabila Gallusova doba sploh, posebej pa še, kakor jih je na drugih enakih ali podobnih mestih rabil Gallus sam. — Seveda — če Gallusovo glasbo gledamo kot sodobno »izobraženi glasbeniki«, se nam bo morda prvi trenutek, preden smo tisto mesto dobro preudarili, zdelo, da bi naš, čisto in samo sodobnega lika in zvoka vajeni — ali razvajeni čut tu in tam želel drugačno rabo prestavnih znakov. Toda ali naj Gallusa nategnemo na sodobna kopita? Saj je lo mašo pisal pred 350. leti! Takrat je sedaj vladajoče harmonično naziranje še le zorelo. Zato Gallusu priznajmo pravico do izvirne, samosvoje, umetniško vsaj enako upravičene rabe izraznih pripomočkov, kakor si jo izobraženi glasbeniki pripisujejo danes. Če naj Gallusovi muzi nadenemo — čeprav samo po har-monski plati — moderno haljo, najbolj izobražen pevovodja Gallusa ne bo »popravil«, ampak ga bo prav gotovo pokvaril. Sicer se bo pa »popravljanfa« lotil samo premalo, enostransko izobražen, še pogumneje neizobražen glasbenik. Glasbenik, ki Gallusa in njegovo dobo vsaj za silo pozna, se ga gotovo ne bo ... Kdor glasbo starejših dob gre merit s sodobnim — morda kar napadalnim »komolcem«, lahko pride do prepričanja, kakor ga je tako usmerjen, zelo viden in slišen glasbenik menda vtepal svojim učencem, češ da Beethoven glasbenik sploh bil ni... Gallusa z njegovo glasbo torej pustimo takšna, kakršna sta ... Sicer sem pa kateremu koli »izobraženemu — ali neizobraženemu — pevovodju« — seveda tudi poročevalcu »C. gl.« za grajano »pomanjkljivost«, pa naj bi šlo samo za en pomanjkljivo rabljen prestavni znak, dati nagrado tisoč lir. če to pomanjkljivost dokaže. Sam sem zadovoljen s sto liraijn. ki mi jih bo dal, če se dokaz ne posreči. Pa mu navsezadnje še te lahko popustim. So pa glede notacije v tisku ostali štirje pogreški — enega je videl tudi poročevalec. Te si bo pa vsak malo pazljiv pevovodja res lahko sam popravil. V »Sanctusu« tenor temo v drugem taktu začne z e (ne s cis); v 6. taktu »Sanctusa« je druga tenorova nota « (ne cis); v 4. taktu »Benedictusa« ima alt zadnjo noto h; v tretjem »Agnus Dei« ima alt na besedr »dona« v 12. in 13. taktu obakrat
enako noti d (ne enkrat e). Prirejevalec. •
L. M. Škerjanc: Deset mladinskih skladb za klavir. Glasbena Matica ljubljanska je izdala v ličnem zvezku zbirko mladinskih skladb, ki so svojčas izhajale v mladinskem listu »Zvonček«. Skladatelj L. M. Škerjanc je s temi drobnimi deli daroval mladini prav dobre skladbice, ki bodo mirno lahko nadomestile tujo, večkrat precej slabšo tovrstno klavirsko literaturo. Škerjančeve mladinske skladbe so iskreno doživete, priprosto podane in umetniško pristno učinkujoče. Njihovo umetniško vrednost smo ponovno lahko spoznali na koncertnem večeru absolventa Glasbene akademije v Ljubljani, g. Adamiča, ki je izvedel vsa dela te zbirke. Iz teh del seva neka sveža vedrina, svetlost otroške misli, naivnih predstav in vedno spremljajočih, za otroka tako značilno preprostih domislic. Škerjanc je znal zajeti nekaj toplega, sončnojasnega, ki pripada otroškemu svetu, ga zanima in nanj učinkuje. Avtorju se je posrečilo poleg tega kljub preprosti grajenosti delom utisniti resnično umetniško vrednost, ki ni vsakdanja. Tudi s tehničnega pogleda se je omejeval na zmogljivost klavirskega naraščaja. Skladbe nudijo mladini in odraslim močno izraznost glasbene lepote. Zato bi moral imeti to zbirko vsak učenec klavirja. Zbirka — kakor je torej kvalitetna — zasluži čim večjega uvaževanja s strani klavirskih učiteljev, za nastopanje učencev glasbenih šol pri javnih prireditvah (javnih produkcijah). Z izdajo te zbirke je Glasbena Matica ljubljanska prav ustregla pomanjkanju mladinske klavirske literature, pri nas, ki se moramo zatekati drugam in včasih nuditi mladini morda slabše. Škerjančevo, zgoraj navedeno zbirko mladinskih skladb, moremo prav toplo priporočati bodisi z umetniškega bodisi za mladino dojemalnega kakor tudi zanjo tehnično zmogljivega vidika; zbirka je prav pomemben doprinos k domači
klavirski literaturi za mladino.	sil.
•
Ukrajinska opereta v Pragi. Dramsko osebje Ukrajinske narodne organizacije (UNO) v Parizu je sredi junija igralo opereto »Mesec in zora«, ki jo je zložil ukrajinski skladatelj M. Arkas. Besedilo je napisal M. Cirskoh, režijo pa je vodil J. Šeregi. fudi osebje orkestra so bili sami ukrajinski begunci. Plese je proizvajala mlada ukrajinska plesalka Taisa Volohova.
Ukrajinska drama v Pragi. V juniju je Dramsko društvo Ukrajincev iz Pariza priredilo v Pragi premiero velike petdejanske drame »Borina«, ki jo je spisala Lesja Ukrainka, Lesja Ukrainka je znana revolucionarna ukrajinska književnira.
»Legije in Falange«. To je naslov velike ilustrirane revije, ki izhaja v dveh izvodih, v Rimu in v Madridu. Nedavno je izšla posebna »proti-boljseviška številka« z mnogimi fotografskimi posnetki iz vojne proti Rusiji in s članki izpod peresa najodličnejših italijanskih in španskih novinarjev in književnikov.
Sida Knštitič, Osmijesi. Zbirka lirike. Nedavno je izšla v Zagrebu pričujoča knjiga te priznane hrvatske pisateljice in pesnice, ki se je ob tej priliki spominjajo hrvatski listi z dolgimi članki samih pohvalnih besed.
Forzano — pisatelj besedila nove LchArjeve opere. Franc Lehar je zložil novo opereto »(lign-lette«, ki sta ji napisala besedilo Carlo Lomhanlo in G. Forzano, kateri .je napisal besedilo že za več drugih oper in operet.
Stoletnica smrti Lermnntova. Dne 27. julija je minilo 100 let, odkar je umrl slavni ruski pesnik, 271etni pehotni poročnik Mihael Lermontov. Slovenci imamo več pesmi Lermontova v prevodu.
Časi se hitro izpreminjajo
Napoleonova smrt v pregnanstvu in njegova zmagoslavna pot
v Invalidski dom
Maja meseca 1821. leta je svetovno časopisje objavilo kratko novico naslednje vsebine:
»Dne 5. maja je umrl Napoleon po težki in trpljenja polni bolezni, ki je trajala 14 dni do tri tedne. Na njegovo pismeno željo so ga raztelesili in pri tem ugotovili, da je umrl od ogromnega raka, ki ga je imel v želodcu. Pomanjkljivosti njegovega značaja naj stopijo sedaj v pozabo in naj ta močni genij sprejme plačilo, ki odgovarja njegovemu spominu.«
Novica je vzbudila povsod ogromno senzacijo. Ugotovitev raka je dala predvsem angleški opoziciji mnogo povoda za razmišljanje. Kmalu so se pričele širiti govorice, da je bila ugotovitev raka pri Napoleonu enostavno izmišljena, samo, da bi svet ne mislil, da je nezdravo podnebje na otoku Sv. Helene povzročilo smrt pregnanega cesarja. Tudi v Nemčiji so bili krogi, ki so potrjevali te možnosti ter so pričeli raziskovati, če je rak sploh mogoče podedovati ali pa ne.
Devetnajst let pozneje je Francija prepeljala posmrtne ostanke velikega pokojnika v domovino ter jih je z največjimi častmi položila k večnemu počitku v Invalidskem domu. Ko je vlada predsednika Thierryja s tem svojim sklepom presenetila
poslansko zbornico, je v dvorani izbruhnilo velikansko odobravanje. Ploskali so ne samo vsi poslanci, temvč tudi vse galerije. Navdušenje zaradi prenosa Napoleonovih posmrtnin ostankov v domovino se je iz parlamenta preneslo na ulico in v časopisje, ki je navdušeno pozdravljalo vlado zaradi njene odločitve, s katero se je samo malo oddolžila spominu velikega moža. Predvsem so pa bili navdušeni stari veterani, ki so se udeleževali Napoleonovih vojaških pohodov. Pariško časopisje je tedaj pisalo takole- »Vtis, ki ga je napravil sklep poslanske zbornice, da se Napoleonov pepel prepelje v domovino, na invalide, je nepopisljiv. Vsi pohabljeni invalidi so ob novici, da bo zopet kmalu med njimi njihov veliki vojskovodja, od veselja jokali ter so bili presrečni, da ga bodo zopet lahko stražili. Oficirji so se komaj vzdrževali, da niso glasno dajali izraza svojemu veselju. Pred vsemi se je pa izkazal stari maršal Cone-gliano.«
15, december 18-10 je bil tisti veliki dan, ko je Pariz spremljal Napoleona na njegovi zadnji zmagoslavni poti v Invalidski dom. Po zatrjevanju pariških listov je šlo za pogrebom 800.000 ljudi.
Ameriški kovač orožja štev. t
Brezmejna moč in vpliv družine Du Pont de Nemours
Dobički, ki jih imajo sedaj razni ameriški magnati in vojni finančniki, ki s svojim kapitalom omogočujejo brezmejno oboroževanje in samo oboroževanje, presega vse dobičke, ki jih je ta vrsta industrije imela v raznih prejšnjih letih »konjunkture«. Na čelu liste magnatov in finančnikov, ki dane« največ zaslužijo v 'Ameriki, j« družina Du Pont de Nemours, ki jo danes v velikoameriškem oboroževalnem načrtu smatrajo za najbogatejšo na svetu. Že leta 1938 sta ji samo dve od njenih številnih podjetij vrgli uradno izkazani dobiček 150 milijonov dolarjev. Doseženi dobički v letih 1939 in 1940 pa so prekoračili že 400 milijonov. Vzpon francoske emigrantske družine Du Pont de Nemours do ekonomsko in politično vladajoče ko-vačnice orožja v Ameriki, je brez dvoma važen odlomek v socialni in gospodarski strukturi Združenih ameriških držav.
Konec 18. stoletja se je izselil Pierre Samuel Du Pont de Nemours z obema svojima sinovoma Viktorjem in Eleuthere-Irene iz Francije in se naselil v Ameriki, kjer so imeli tedaj trgovino z orožjem v rokah izključno Angleži. Pierre Samuel, zelo podjeten človek, ki je bil s svojim prijateljem Lavoisierom tudi zelo podkovan v kemiji, se je v Ameriki takoj znašel in je uvidel vse možnosti razvoja nove orožarne. Dovoljenje za ureditev majhnega laboratorija v Brandyvine, štiri milje stran od Walmingtona, na reki Delavvare, je imel kmalu v žepu. Kakor je Pierre Samuel čisto pravilno pričakoval in sklepal, se je podjetje izredno hitro širilo ter je že v prvih šestih letih dajalo 20% letno rento. Leta 1802 se je mlajši sin Eleuthere-Irene vrnil v Francijo in je iskal novega kapitala za
F Ameriki se lahko žena na smrt obsojenega moža takoj vdrugič poroči, čeprav ga niso še usmrtili
S precej zamotano zadevo se je moralo pred kratkim baviti sodišče v mestu Albany v državi New York. Moralo je namreč ugotoviti, če je Mrs Nellie Jones kljub temu, da še živi njen mož, vdova ali ne. Med razpravo so sodniki ugotavljali, da človek lahko tudi pri popolnem zdravju »juridično umre«. Mrs Jones je bila leta 1922. poročena s Clydom Montgomeryjem, ki je bil pozneje obsojen na smrt. Dan za njegovo usmrtitev je bil že določen in Mrs Jones je smatrala, da je že vdova ter se je v drugič poročila s Harryjem Jones. Za usodo svojega prejšnjega moža se dalje sploh ni več brigala, čeprav so izvršitev smrtne kazni nad njim še trikrat preložili in je sploh niso izvršili, ker so jo rajši spremenili v dosmrtno ječo. V tej okolnosti je drugi mož Moiitgomerijeve po 20 letih uvidel zadosten razlog za ločitev zakona. Smatral je namreč, da je prvi zakon njegove žene še veljaven, ker njen prvi mož še živi in se od njega tudi ni dala nikdar ločiti. Sebi pa na drugi strani tudi ne bi bil rad očital dvoženstva. Sodišče je po dolgih razpravah v zadnji stopnji razsodilo, da je zakon med Jo-nesom in njegovo ženo veljaven in da ga ni mogoče razveljaviti, ker je po amerikanskem zakonu mož, ki je obsojen na smrt, civilno že mrtev, pa čeprav smrtna kazen nad njim še ni bila izvršena. Gospa Jones je bila torej juridična vdova, ko se je v drugič poročila s sedanjim možem.
Darežljivi in blagoslovljeni Nil
Nil je druga največja reka na svetu in ima njegovo vodovje ob izlivu 6350 km dolgo |xit za seboj. Razen tega tudi Nil stalno namaka zemeljsko površino 2.8 milijonov km2, t. j. ozemlje, ki je tako veliko, kakor tretjina Evrope. Voda v Nilu je navadno rumena. Ko pa prične Nil junija meseca naraščati, postane skoraj temno zelena. Prevzame namreč barvo številnega rastlinstva, ki ga prenaša s seboj še iz zgornjega toka. Toda tudi ta barva ostane samo nekaj tednov ter 6e nato stalno spreminja. Nekaj časa je n. pr. voda skoraj rdeča. To je radi velike količine abesinske ilovice, ki jo prenaša dalje z drugo rodovitno plastjo in gno|em, ki ga potem odlaga na ozemlje, ki ga namaka. To je dragoceno nilsko blato, ki sj:>reminja Egipt v prave vrtove. Razen tega je v nilski vodi še polno magnezija, kalija in drugih soli, samih dragocenih gnojil, ki jih pusti vsako leto Nil v Egiptu skoraj do 100 milijonov ton.
Valček nilskega konja
V berlinskem Charlottenburgu je bila prejšnji teden začetna predstava Sarrasauijevega cirkusa, ki je pod svoje šotore privabila nad 5000 gledalcev. Po krajši komemoraciji pred kratkim umrlemu šefu, se je program odvijal s filmsko naglico ter je v napetem opazovanju držalo občinstvo več ur. Predstavo je začela gospa Trude Stosch-Sarrasani s skupino krasnih vrancev. Franc Ackerl je jmkazal svojega div-nega žrebca-lipicanerja v vseh umetnostih visoke šole, skupina tigrov, velikih mačk z demonsko elcganco, je pa mirno skakala sknzi goreče obroče. Sloni so zvesto in pokorno sledili sleherni besedi svjega gospodarja. Hitre in vitke cebre so elegantno skakale preko kamel. Zatem je nastopila skupina psov ter jc z vso J vnemo in lajanjem bila žogo, nakar je priko-
povečanje obrata v Ameriki. Napoleon, ki je takoj uvidel, da bi lahko na tem polju zadal težak udarec Angležem, mu je takoj zagotovil svojo podporo ter je francoskim državnim tvornicam naročil, da mu morajo dati na razpolago vse načrte in potrebne stroje, Na ta način se je podjetje v Brandyvine močno razširilo ter je promet postajal iz leta v leto vse večji. Eleuthere-Irene je po končanih Napoleonovih vojnah prišel še enkrat v Pariz. To pot sta ga podprla Talleyrand in Madame de Stael, ki sta odobrila vse njegove dalekos-ežne načrte. Leta 1820 so bile orožarne Du Pont de Nemours že uvedene v inozemstvu. Izdelovale so topove in granate ter so že dobivale velika naročila iz Francije, Anglije, Rusije, Turčije in od drugod. V Ameriški državljanski vojni so se postavile na stran Zedi-njenih ameriških držav, katerim so pošiljale najrazličnejše vrste orožja. Od tega časa dalje je družina Du Pont de Nemours postala najmočnejši kralj oboroževanja v Ameriki.
Zneski, ki jih je ta družina dobila za svoje orožje v zadnji svetovni vojni, so naravnost bajni. Pa tudi ni čudno, saj so zaveznikom dobavili 4% vse municije, ki jo je rabila bivša antanta. Od 2.5 milijonov funtov v letu 1914 se je proizvodnja municije v letu 1918 v tovarnah Du Pont de Nemours povečala na 400 milijonov funtov. Število zaposlenih delavcev se je v tem času dvignilo od 5000 na 100.000. Skupni znesek dobav v zadnji svetovni vojni je pa dosegel astronomsko številko ene milijarde in 250 milijonov dolarjev.
Vsa ta ogromna podjetja vodi danes Henry Du Pont de Nemours.
rakala v areno cirkuška zvezda, ogromni nilski konj, ki je najprej občinstvu pokazal svoje strašno zobovje, nato pa na gladkem in okroglem odru zaplesal ob zvokih cirkuške godbe valček ter je za svoj nastop žel burno odobravanje. — Zatem so se pa vrstile točke slavnih umetnikov in umetnic na trapecu, med katerimi so se nekateri metali iz višine v prepad z zavezanimi očmi, med padcem so se pa večkrat obračali. Ljudem je pri n jihovih igrah zastajalo dihanje. Za razvedrilo so končno poskrbeli še številni klovni in druge veseljaške skupine vseh mogočih narodnosti.
Berlinčani so z nastopom Sarrasanijevega cirkusa izredno zadovoljni in vsak večer polnijo cirkuške prostore in uživajo v dovršenih nastopih človeških in živalskih umetnikov.
Čudovita tiskarska redkost
Te dni je umrl v Padovi 85 let stari stavec Gech, ki je svoječasno postal slaven ne samo v Italiji, temveč po vsem svetu. Poleg številnih razkošnih in navadnih izdaj Dantejevega veleumotvora »Di-vina Commedia« je svojedobno tudi stavec Gech pripravil iadajo Danteje velepesnitve. Stavil in izdal jo je pa v izredno majhni knjižici, ki je štela samo 500 strani, posamezni verzi so pa bili stavljeni samo s črkami »corpus 3«, to je s tako majhnimi črkami, ki so bile velike samo toliko, kolikor znaša višina treh pik, postavljenih ena na drugo. Te črke so tako majhne, da jih je s prostim očesom težko spoznati ter rabi človek za čitanje takega teksta povečalno steklo. Pri tem je treba pomisliti, s kako težavnim delom se je moral boriti, šele stavec Gech, ki je te črke stavil. Gech se pa kljub temu ni dal ugnati ter je stavil dalje Dantejevo »Božansko komedijo« in je zato rabil polnih devet let in 35 dni, nato je pa oslepel. Knjiga je potem izšla, toda samo v tisoč izvodih, nakar so ves stavek uničili, Rezbar Antonio Farini iz Piaceze, ki je te črke izrezal, jc matrico podaril mestnemu muzeju Turinu z naročilom, da jih muzej ne sme nikdar več uporabiti.
Tisoč izvodov Gechove izdaje »Divine Comme-die« je med tem časom izginilo. Sam Bog ve, kam so vse odšli posamezni izvodi. Dejstvo je samo to, da jih danes ni mogoče več nikjer dobiti. Ker je ta izdaja izredna redkost, je naročil sam Duce, da so jo morali iskati po Italiji ter so končno res našli še en izvod, ki ga je za visok denar odkupilo prosvetno ministrstvo in ga hrani sedaj v svoji knjižnici.
AH je sploh živel maratonski tekalec ?
Vsak narod ima v svoji zgodovini junake in razne opise, ki jih zgodovinsko ni mogoče dognati in ugotoviti. Prav laka stvar izgleda z maratonskim tekačem, čigar junaški podvig živi še vedno dalje. Če je dejanje dotičnega vojaka, ki je po zmagoslavni vojni leta 490 pred Kr. roj. tekel z Maratona v v Atene in tam sporočil zmago na bojišču, potem «e pa mrtev zgrudil na tla, zgodovinsko dejstvo, ali pa samo junaška legenda, je danes težko ugotoviti. Hcrodot, ki nam je tako lepo opisal omenjeno bitko,takega tekača nikjer ne omenja. Prav tako o njem ne poročajo tudi ostali Herodotovi vrstniki, kar je vsekakor značilno. Tudi maratonska slika v Stoa Poikile nima o tekaču nobenih podatkov.
Prvič se maratonski tekač pojavlja v Plutarho-vih delih in to 600 let pozneje, Plutarh v svojih spisih pripoveduje, da je prinesel poročilo o zmagi v maratonski bitki neki Terzipos iz občine Erodai. Drugi pisatelji pa zopet trde, da se je ta 6el ime-
noval Eukles, zopet tretji, n. pr. Lukijan pa zagotavlja, da je bil neki Filipides. Vsekakor čudno, da sc številni pisatelji niti v imenu tekačevem ne strinjajo.
V olimpijskih igrah novejšega časa je dobil maratonski tek kot zgodovinsko izrof-ilo svojo označbo v teku na dolge proge. Pri prvih olimpijskih igrah, ki so bile 1896 leta v Atenah, je bil celo glavna točka vseh tedanjih športnih prireditev. Tedaj je na tej progi tekel mlad grški kmet Alojzij iz Amaruzija, vasi v bližini Aten, ki je pred vsemi drugimi tekači na 42 km dolgi progi prvi prišel na clj ter se ustavil v stadionu pred kraljevo tribuno S tem je tudi ta maratonski tek prišel v zgodovino kot zmaga helenskega športnega pojmovanja.
Če je grški vojak leta 490 pred Kr. roj. v res-nici živel aH pa ne, ali so si ga pa s?mo izmislili grški pisatelji, da bi s tem ljudem, predvsem pa mladini, prikazali brezmejno požrtvovanje in veličino, je danes čisto postranskega pomena. Važno je to, da se je ob ognju te ideje mladina stolet;n in stoletja navduševala in ogrevala za požrtvo"a,r udejstvovanje v javnem življenju.
Število prebivalcev v svetovnih velemestih
5% vsega prebivalstva na svetu živi v mestih, ki imajo več kot en milijon prebivalcev. Takšnih mest je na svetu 39, ki imajo skupno 93 milijonov prebivalcev. 15 od teh mest je v Evropi, 11 v Aziji, 10 v Ameriki, 2 v Avstraliji in j v Afriki (Kairo). 700 most na svetu ima več kot 100.000 prebivalcev, skupno približno 250 milijonov duš. Največ takšnih inest je v Evropi. V Nemčiji, na Češkem in na Poljskem 77, v Rusiji 65, v Veliki Britaniji 57, Italiji 24, Franciji 17 in v Španiji 11. V Ameriki je mest, ki imajo več kot 100.000 prebivalcev 92, na Kitajskem 50, na Japonskem 3H. v Indiji 38, v Braziliji pa 19.
Potujoči nebotičnik
Argentinska prestolnica je bila v zadnjem čunu mesto, v katerega so od vseh strani prihajali radovedneži, samo da hi videli, kaj vse premore moderna tehnična veda. Stvar je bila namreč v tem. Mestna občina je sklenila glavno ulico zaradi vedno večjega prometa razširiti za 140 m. Zato tudi ni bilo nobenih posebnih težkoč razen ene edine, 25 nadstropne palače argentinskega ministrstva za delo. Palača tega ministrstva je izredno lepa ter bi jo bilo škoda porušiti. Zato so sklenili, da jo bodo za 60 m premaknili na drugo mesto v ozadje. Za premaknitev ogromnega kamenitega kolosa, ki je težak 38.000 ton, so morali napraviti velike tehnične priprave. Najprej so ga položili na debele jeklene valjarje, ki so počivali na velikih kolesih. Nato je pa začela skoraj cela armada delavstva potiskati nebotičnik z glavne ceste na novo mesto, ki ga je zanj določila mestna občina. Prve dni jo šlo delo zelo počasi naprej ter so palačo premaknili dnevno samo za 1 meter, pozneje so jo pa na podlagi dobljenih izkušenj premikali že za dva metra. Posebne težave so imeli inženirji s tem, da so dnevno uredili za nebotičnik redno in nemoteno dovajanje vode, električnega toka in plina, kar se jim je pa tudi posrečilo ter je ministrstvo tudi med premikanjem palače nemoteno uradovalo.
Prva električna cestna železnica je začela voziti pred 60. leti
Točno pred 60 leti, leta 1881., je začela voziti prva električna cestna železnica. Z njo se je lahko tedaj ponašal Berlin. Tračnice so imele širino približno 1 m, proga je pa bila dolga 2.45 km. Proga je bila izpeljana po nasipu ter so zato dovajali električni tok za motorje potoin tračnic. Pozneje, ko so uvideli, da je na križiščih proge in ulic električni tok ubil več konj, so tračnice na teh mestih dobro izolirali. Motor prve električne cestne železnice je imel moč 5 konjskih sil ter je bila zanj predpisana hitrost 20 km na uro. Pri polni obteženosti z 20 osebami je pa navadno vedno dosegel hitrost 40 km. Vagon te železnice' je bil prav tak, kakršne so tedaj rabili za tramvaje s j<onjsko vprego ter je bilo v njem 12 sedežev in 8 do 14 stojišč. Leta 1890. so za motorje uvedli dovajanje toka od zgoraj. Prvo električno cestno železnico je izdelal Werner v. Siemens, katerega velepodjetje je še danes vodilno v elektrotehniki. Električne cestne železnice so še danes kljub silni motorizaciji v večini mest še vedno nosilci g'nv nega prometa.
Zbirka 50.000 muh
kot dediščina
Navaden zeniljan se je gotovo ne bi preveč razveselil. Zelo hvaležen je pa bil zanjo živalski muzej v Kopenhagenu, katerega se je v svoji oporoki spomnil znani danski strokovnjak za razislto-vanje žuželk in ostalega mrčesa VVill. Lundbeck. Tekom svojega znanstvenega raziskovanja je Lundbeck zbral 50.000 različnih in nekaterih zelo redkih muh ter jih je v svoji oporoki zapustil domačemu muzeju. Po Lundbeckovi smrti meseca maja t. 1. je muzej profesorjevo zbirko muli že dobil ter je nanjo zelo ponosen, ker so v njej nekatere muhe, ki jih je pokojni znanstvenik šel" odkril.
Maršal Suvorov in samopremagovanje
Maršal Suvorov je bil nekega dne izredno na taknjen. Razjezilo ga je pa obnašanje in zadržanje nekega vojaka. V silni jezi je že potegnil sabljo iz nožnice in je hotel z njo ravno zamahniti po vojaku. V zadnjem trenutku se je med maršala in vojaka pognal maršalov pohočnik in je zavpii: »Ekscelenca, gospod generalfeldmaršal Suvorov je včeraj naročil svoji aimadi, da se mora pod vsemi okolnostmi brzdati v jezi!«
»Tako!«, je ostro odvrnil maršal. »Je to res naročil? Potem je pa treba ubogati.«
Po teh besedah je mirno vtaknil sabljo v nožnico in je brez besedi odšel dalje.
Princ Evgen v tovarni ur
Princ Evgen se je ob neki priliki mudil v Genovi in si je ogledal tovarno ur. Z velikim zanimanjem si je ogledoval posamezne oddelke, naj-dalje se je pa zadržal pri mehaniku, ki je izdeloval posebno lepo uro. Ko je zapustil njegovo delavnico, je zagledal jia vratih napis: »Ljudje, ki nimajo dela, samo motijo.«
»Izgleda, da leti to tudi name?« ga je smeje vprašal princ Evgen.
»Samo na vas,« mu jo koraižno odgovoril mehanik. »Samo zaradi vas visi ta napis na vratih že 25 let Tedaj mi je namreč pripovedoval sorodnik, ki je služil v vaši vojski, o vaših zmagah Zaradi tega je drvelo vse k meni ter je hotelo vedno znova čuti poročila o vaših vojaških podvigih. Končno sem bil prisiljen pribiti na vrata gornii napis, da sem se na ta način otresel nadležnih obiskovalcev.«
Matija MaleSič	32
V zelenem polju rožo
Izvirna povest
»Glej, kako naklonjene so nama višje sile I Cvetoče jablane in hruške so nama nasute svojega belega cvetja na pot. Tako s cveti posuta pot ni dana vsakomur, Metka 1 Le nama!« lu zopet jo je hotel poljubiti.
Metka je prišla h pameti. >Kako si nepreviden! Naj kdo vidi!«
»Pa naj I Vseeno mi je! Predolgo sem hrepenel po tem večeru!« Tesneje jo je privil k sebi.
»Tebi je seveda vseeno! Jutri pojdeš, kaj bo z menoj, če naju kdo opazi, ti je deveta briga!«
»Še zmerom tako občutljiva? Meni je sedaj mnenje in obiranje vaških jezikov lanski sneg! Vojašnica je nakovala iz mene odpornejši duh!«
»Vem in sem občutila to že od Božiča, ko sli tako dosledno molčal.«
Tine je popustil v objemu. Zazrl se je tja v polje. »Ne zameri mi. Vein, da ni bilo prav. Ali kakršen sem, sem. Nisem tak ko drugi ljudje in kakršen bi moral biti, da bi bili ljudje zadovoljni z menoj. Včasih, kadar mi je hudo, bi iztresel ciganu svojo dušo. Ko mine trenutek slabosti, mi je žal in se kesam. Nisem imel kedaj komu potožiti, pisal sem tebi. Pozneje me je bilo sram slabosti. Menda nisi pisem komu kazala?«
Metki je odleg'o, da ni bil orožnik vzrok njegovega molka. Popustiti pa ni hotela: »Pa nisi morda pozneje, ko si bil boljše volje in te je bilo sram slabosti, pisal kateri drugi veselejših pisem ko meni!«
_ Tine je bil užaljen. Spustil jo je, zaril roke v žepe in ji obrnil hrbet. »Da sem rekel Vidi, bi me ne pustila toliko časa čakati!«
»Ce bi sploh prišla ponoči?! Pa saj se pomenita dovolj podnevi...«
Tine je bil razdražen. »Drugo je Vida, drugo jc tista, ki sem ji tožil v dneh nesreče, ki sem jo nosil v srcu in duši ter se spomnil na njo vselej, kadar sem bil žalosten in obupan ...«
Metka je spoznala, da je šla predaleč. Bilo ji je žal. »Da veš, kaj sem prestala te mesece!
Ljudje .. .<
»Čenče! Če boš naravnala svojo pot v smer, kamor bi jo radi videli opravljivi jeziki, zavoziš gotovo v gnojnico. Sicer pa: Mislil sem si, da bo današnji večer lepši!« Se vedno se ni obrnil k njej. Potegnil je cigarete in vžigalice iz žepa.
Prijela ga je za roko. »Ne prižigaj tu cigarete!«
»Pa če kdo vidi?! Prava reč, če raztrobi, kako sva si prišla brat levite in grenit drug drugemu Lep večer.«
Metki je bilo hudo, da ga je spravila v tako slabo voljo. Pa ni vedela, kaj bi rekla.
»Lep večer ko ga ni tam v mestu! Pot nama je posuta z belimi cvetovi, mesečina nama sveti, zvezde se nama smehljajo, polje, moje polje naju vabi, marjetice so se morda prav to noč prebudile ...« Prenehal je, nato se je naglo obrnil k Metki. O, to je bil zopet tisti Tine, ki je govoril o tem polju, o domači vasi tam v tetini kuhinji besede, kakršnih Metka še ni nikdar cula iz nobenih ust, besede, ki jih navadni ljudje ne govorijo, besede, ki se le berejo po knjigah. To je bil Tine,• sosedov študent, pesnik, ki je zložil pesem »Marjetica«.
Metka je drhtela. Kaj naj reče v lepe Tine-tove besede?
»Metka!« Mehak, nežen in drhteč je bil Ti-netov glas. Prijel jo je za obe roke in jo privil k sebi. »Čemu bi si grenila te lepe, kratke trenutke?«
Metka se ni branila. Pa popravi svoje prejšr nje besede ... Pa ga spravi zopet v dobro voljo... Pa mi ne greni teh lepih trenutkov.. . Pa ne zavre tok lepih Tinetovih besed ... O, kadar začne Tine, kipijo iz njegovih ust besede, da se človek čudi,
odkod jih jemlje... Pa saj je Tine dober... Njej je zložil pesem, Vidi ne... Ne, ne, gotovo Vidi ni zložil nobene pesmi, Vida bi se pobahala, kmalu hi zvedela vsa vas, Vida bi nalašč povedala komu, ki bi hitro sporočil Metki...
»Greva obiskat najino polje? Prebudit marjetice, če še spijo v cvetoči pomladi? Ko vitezi devete dežele pojdiva budit zaklete kraljične...« Potegnil jo je za seboj.
Metki je zastal korak, zopet jo jo zazeblo okoli srca. To je tisti Tine, ki ji je zložil pesem, ali... ali to ni več tisti Tine, katerega ustnice so se strahoma in rahlo dotaknile njenih v noči po igri ... Ko da je napravil smrtni greh, je tedaj zbežal od nje. .. Sedaj jo pritiska k sebi, ves drhti, oči mu gorijo v divjem, strastnem ognju, vse drugače ko tisti večer ... V polje hoče, vstran od ljudi...
O...
Metka, kam greš?
Tine je bil tako močan, njegove besede tako lepe, silne in vabljive, da ni imela kdaj primerjati sedanjega in nekdanjega Tineta. Tudi ni imela kdaj misliti sploh na kaj drugega ko nanj, fanta, da ga je bilo veselje in lepota pogledati, kakor je rekel predvčerajšnjim oče...
Šla je z njim v polje ko omamljena. Strah, ki se ga človek boji, skrivnost, ki bi jo človek rad odkril ... Po žilah kipi, v srcu greje, možgane pa ziblje v sladko omamo in pozabo...
Angel varuh si je tedaj pokril obraz in se razjokal. In je pobegnil od Metke. ..
»Zdaj pa res ne morem več vzdržati brez cigarete,« je vzdramil Metko Tinetov glas.
Zatisnila mu je usta z dlanjo in ga pridržala v senci kozolca. Ob meji Lokačcvega vrta je nekdo oprezal. Ko da je na straži. Postajal je, prisluškoval, bil ves nemiren in nestrpen.
France...
Tine je hotel zakleti. Le s težavo je Metka zatrla njegove glasove in jezo.
France ni kazal namere, da bi se mu kam mudilo. Vztrajno in neumno je na vse strani oprezal, prisluškoval in čakal.
Biti je moralo že proti deseti. Morda je bilo še bolj pozno. Metka se ni upala ni pomisliti, kaj porečejo doma. Domav pa tudi sedaj še ni mogla, preverno je stražil France.
Le prenaglo se je Tine odločil, da ga odvede s straže in ji pripravil priliko, da neopaženo tmiukne domov. Metka ga je krčevito prijela za roko in ga hotela vsaj še hip zadržati. Vso to pot s polja domov, ko je molčal in je šla ko v sanjah ob njem, je v vsej toposti v njeni glavi glodala misel da Tine izreče nekaj odrešilnega, velikega, važnSga . .. Pa ko da odrešilne in velike besede Tine ne pozna .. . Samo tiste lepe besede vrejo iz n jegovih ust, odločilnih ni... Sedaj niti lepih ni več ...
Tine pa ni razumel. Bežno se je še dotaknil s svojimi ustnicami njenih, pa se ji iztrgal in planil iz sence v mesečino. Ko da se mu mudi od nje. Že po treh, štirih korakih je obstal in si prižgal cigareto. Metka toliko da ni jeknila v silni boli...
France ni mogel ubežati, niti se potajitl.
»Kaj stikaš tod okoli?« ga je mračno vprašal Tine.
France je presenečen molčal.
»To ni prvič, da me zasleduješ .. .<
»Tebe? Nikakor! Kje pa si pustil njo?«
»Koga»«
»Metko!«
Pri vsej toposti je Metka sedaj spoznala, da se spoprimeta. Pa je ni niti ta nevarnost vzdra-mila iz toposti, preveč ji je šumela po glavi zavest, da besede Tine ni izrekel. Kake besede? Kaj ve! To bi morai vedeti Tine sam.
»Ali si ti njen varuh?«
»Ne varuh, pač pa ... pač pa, da veš, Metka bo moja, moja! Mora biti moja, nikogar drugega!«
Ibsen in družba
Več ali manj je znano, da je sloviti norveški dramski pisatelj, Henrik Ibsen, ljubil samoto in sovražil družbo. Kljub temu ga je pa ob neki priliki povabila na večerjo neka ugledna norveška družina. Ibsen je seveda povabilo odklonil ter se je opravičil takole: »Boljše je, la se povabilu ne od-zovem. Ker, če bi prišel v družbo, bi molčal in bi prav nič ne govoril. Iz strahu ali obzirnosti bi pa molčali tudi vsi ostali gostje. Če pa ne pridem, se bo družba jezila in bo govorila o moji neolikanosti. Tako bo imela vsaj zadosti gradiva za razgovor.«
Lažnjivcem se obetajo hudi časi
Star pregovor pravi, da ima laž kratke noge. S tem hoče pregovor samo poudariti, da pride vsaka, še tako skrita stvar, prej ali pozneje na dan. Po poročilih ameriškega tiska pa izgleda, da bo imela laž sedaj še krajše noge. V Ameriki je namreč sloviti specialist za živčne bolezni, Barnes, dokazal, da je pri človeku mogoče laž ugotoviti tudi z lahnim dotikom noge, predvsem palca na nogi. Prof. Barnes je izdelal tudi posebno napravo, ki jo de-nejo na palec obtoženca. Naprava pri zasliševanju pokaže točno širino vseh palčevih gibov in sodnik lahko takoj ugotovi, če mu obtoženec pravilno odgovarja na stavljena vprašanja, ali pa, če laže.
Če se bo prof. Barnesu posrečilo razširiti ta najnovejši izum, bodo nastopili za lažnivce res hudi časi. 1
Zgodovina moškega ovratnika
V zadnjih vročih dneh si je marsikdo pomagal tudi na ta način, da si je odpel ovratnik in se na ta način malo razhladil. Vedno pa ni bilo tako, ker recimo pred 150 leti ovratnik še ni imel svojega lastnega življenja ter je bil vedno prišit na srajci. Lastno življenje je pričel živeti ovratnik po zaslugi newyorškega čevljarja Mon-taguja, ki je bil velik ljubitelj lepih srajc ter je hotel vedno nositi čisto perilo. Zato je imela žena z njim mnogo opravka. Vsak dan je imela v perilu samo moške srajce, ker je mož ni hotel več obleči, samo če je imela najmanjši madež na ovratniku. Nekega dne je bilo njene potrpežljivosti konec. Ko ji je dal mož zopet srajco v perilo, ki je_ bila še čista, na ovratniku so se pa komaj pričeli kazati sledovi madežev, jo je pograbila tako močno, da je odtrgala ovratnik. Ko se je vsa jezna nate pripravljala, da bo zopet ovratnik prisila na srajco, je prišla na genialno misel, zakaj ne bi rajši pustila ovratnika samega in ga nato opranega in zlikanega pritrdila zopet z gubi na srajco. Koliko dela si bo na ta način tudi prihranila. In je tako tudi storila ter tako podarila ovratniku »lastno življenje«. Njena »iznajdba« se je pokazala za tako praktično, da so jo pričele posnemati prav vse sosede, nato pa tudi industrija moškega perila Tako je nastal moderni moški ovratnik, ki je od tedaj važen del moškega oblačila.
Mali oglasi
1 sjjjjte |
Dobe:
Služkinjo
vajeno kuhe in otrok — sprejmem takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9990.
Postavljalca kegljev
za večerne in popoldanske ure, iščem. Javiti se v Rokodelskem domu v Komenskega ulici 12.
Majhno
z vrtom, prodam. Dravlje, Kovaška ul. 7, Ljubljana.
Hišna goba
sodobno, strokovno sestavljeno obrambno sredstvo je inž. Prezl j ev
M E R U L I N - univerzal. Inž. Prezelj, Wol£ova ul. St. 3-1 — tel. 34—73. r
briljante in srebro
kupuje po najvišjih cenah
k. Božič, Ljubljana
Frančiškanska ulica 3.
Pozor!
Kupim trgovsko ali stanovanjsko hišo v centru Ljubljane od tri sto do milijon dinarjev. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Nudeča prilika« št. 89S9.

lileio:
Gostilno ali buffet
na prometnem kraju, brez inventarja, iščem. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Gostilna« št. 9991.
Oddalo:
Gostilno
s tujskimi sobami, oddamo ugodno v najem s 1. avgustom, event. prodamo. - Kolodvorska ul. 27 Točne informacijo prav tam.	n
Vsakovrstni
zlato kupuje
po najvišjih cenah CERNE, juvelir, Ljubljana Wo)fova ulica it a
Psa čuvaja
kupim. Ponudbe v upravo »Slov.« pod šifro »čuvaj« št. 10013.
50 do 60 pujskov
mešanega spola, od 6—8 tednov starih, domače vzreje, nemške pasme »Hesch«, krmljene izrecno s surovo hrano, odda Rudolf Krašovec, št. Vid pri Stični (na postaji).
LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI
_Predstave ob 16., 19. in 21. uri
Romantične pustolovščine, ljub. spletke in intrige
Beneške spletke
R.Villa, E. rle Giorgi, E. Glori, O. Calamai Ves film je opremljen s tekočimi slovenskimi napisi! Obenem predvajamo kratek film: OD SI RTE DO M AHMARIKE Kino Union, tclclon 22-21
Dlishovili reporfer
Napeti doživljaji na lovu za dnevnimi spzacijnmi HICHAltD TALMAUDE - LUANA WALTEHS
Kino Sloga, t e 1 e t o n 27-30
Izredno lep film globoke vsebine, ki bo marsikomu izvabil solze!
Odpuščanje
Amadfio Nazari — Leda Gloria — Carlo Dnse Vsi uuSi filmi so v celoti opremljeni s tekočimi slovenskimi napisi!
Kino Matica, teleion 22-41
Cercansi ingegneri iščemo inženirje
Naročajte in širite »Slovenca« !
uffici tecnici introdotti,
come corrispondenti da sviluppare lavoro in pompe, impianti, acque-dotii, trivellazioni, tu-bazioni. Scrivere con re-ferenze dettagliate alla
vpeljane v tehniško službo, kot dopisnike za razvoj dela s črpalkami, pri instalacijah, vodovodih, sondažah, cevovodih. — Pisati s podrobno navedbo priporočil na:
S. A. Audoli & Bertola,
Corso R. Parco 29, Torino
Lampade elettriche di tutti-i tipi o parqualsiasi applicazione, prodotta nei grandioai slabili-moriti di Alpignano (Torino), doiati di macchinario modernissimo e di laboratori sperimentali perfetti.
Richlndero (l.tint nlln-
PHILIPS S.A.I.
MILANU - VIA S. MARTINO. 20
Vsakovrstne električne žarnica, za različne uporabo, proizvod znanih, velikih tvornic v •Alpignano (Torino), opremljenih z najmodernejšimi stroji in z dovršenimi eksperimentalnimi laboratoriji ZaMevnjta OBnlk prt:
PHILIPS M. A.I. MILANO - VIA a MARTINO. 20
Globoko uialoščeni naznanjamo vnem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nas je za vedno zapustila po (lolgi, mučni bolezni naša predobra mama,
stara mama, gospa
Marija Katčič
sasebnica
Pogreb predrage pokojnice bo dne 31. julija ob 8 na farno pokopališče v Šmnrjeti. Šmarjeta, Ljubljana, dne 31. julija 1941.
Žalujoči soprog, sinovi, hčere, vnuki in vnukinje in ostalo sorodstvo.

ČETRTI GOST
33
Roman.
»To je star trik. Gross govori v svoji knjigi o žeparjih, ki s pomočjo take lažne roke izborno delujejo. Elegantno oblečena gospoda jih uporablja, da bi odvrnila od sebe sleherni sum. Ta ponarejena roka v fini rokavici mirno visi, medtem ko žepar s svojo pravo roko mirno pretipava ;.epe svojega soseda.«
»Ali je BIystone znorel?« je vzkliknil Sanders. »Le počemu bi se bavil s takimi stvarmi? Saj je vendar eden od naših najbolj znanih kirurgov!«
»Najbrž ne more drugače. To je neke vrste kleptomanija. Brez dvoma je Blystone zdaj premožen človek, ki ne potrebuje ne tujih ur in ne tujega denarja. Kako se je v njem razvila ta slabost, mi ni znano, a v svoji mladosfi se je z veseljem vdajal tej strasti. Nemara je prej kradel iz potrebe, zdaj pa ima še zmeraj svoj užitek pri tem. Mogoč-: pa je tudi, da se je temu že zdavnaj odrekel.«
Sir Stanley je umolknil in je čez nekaj minut spet povzel:
»Zdaj boste razumeli, kako da je v Blystone-ovem domu takšno čudno ozračje. Mislim, da mu zdaj nič več ne grozi nevarnost, da bi ga tirali na sodišče. Toda le pomislite, kaj je bito to zanj in za njegovo družino, kq so zvedeli, da je Hev odkril njihovo skrivnost! Ali ne pride v takem primeru človeku na mar. da bi taka oseba tiidi lahko umorila tistega človeka, le da bi ostalo njeno itne neomadeževano.«
Sanders na to ni znal odgovoriti. Toda še bolj kot usoda njenega očeta, je Sandersa zanimala usoda Murcije.
»Ali mislite, sir Stanley,« je dejal, »da je Mur-
cia Blystoneova vzela Fergussonove spise zalo, da bi iz njih zvedela za podrobnosti obeh umorov?«
»Mogoče, to je jako lahko mogoče.«
Sanders je mahoma začutil, kako je slab, mnogo bolj slab, kot je bil takrat, ko ga je zadela Fer-gussonova krogla.
»Menim, da vem, kaj si mislite,« je dejal, ko je videl, da se je sir Stanley globoko zamislil.
»Pri obeh zločinih so bile uporabljene velike količine atropina. Atropin pa je strup, ki ga ni moči baš lahko dobiti. Uporabljajo ga skoraj samo zdravniki, posebno pa taki, kakršen je Blystone, ki je specialist za operacije oči in možganov. A po drugi strani spet...«
Sir Stanley je odprl oči.
»Po drugi strani spet je pa to, da sleherni človek, ki ve odkod se dobiva atropin, prav lahko pride do njega. Rastlina, ki se iz nje proizvaja la sirup, je atfopina belladona, ki jo lahko zmeraj dobiš. V vsakteri botanični šolski knjigi vidiš sliko te rastline s črnimi plodovi, ki so„podobni češnjam. Ljudje, ki so poučeni o tem, kako se pridobiva atropin iz žil in listja (e rastline, si morejo izlahka nabaviti tega strupa. Sicer pa, dokler ne vemo, kako je prišel strup v pijačo ...«
»Aha, to ste mi hoteli povedati,« je utrujeno dejal sir Stanley. »Jaz že zdavnaj vem, kako je morilec to storil.«
»Torej vi ne verjamete, da je nekaj tuja, neznana oseba zastrupila pijačo, dokler je bila še v jedilnici?«
»Ne, ne verjamem!«
Tedajci so se zaslišali koraki Sandersove gospodinje. Potrkala je in prišla v sobo, rekoč:
»Neki gospod in neka gospodična želita govoriti z vami, gospod doktor. To sta sir Blystone in njegova gospodična hčerka.«
Sanders se je skušal v sebi pripraviti na ta obisk.
»Naj vstopita,« je dejal.
Petnajsto poglavje Skrivnost budilke
»Prišla sem, da bi...«
Ko je pa Murcia opazila sira Stanleya, je obstala sredi stavka. Blystone, ki je stal za njo na pragu, se je že zganil, ko da bi se hotel vrniti, toda premagal se je, zahrkal in stopil v sobo.
»O, Stanley!« je vzkliknil ln iztegnil obe roki. »Jako me veseli, da te vidim po tako dolgem času. Kako ti je? Kako se imaš, stari moj?«
»Pozdravljen, Dennis!« je skoraj razburjeno odzdravil sir Stanley. »Hvala, meni je dobro. Trudim se, da bi shujšal.«
Nastal je mučen molk, ki ga je prekinil Bly-stone, rekoč Sandersu:
»Gospod doktor, upam, da niste hudi, ko vam nisem prijavil svojega prihoda. Ali smem povsem odkrito govoriti z vami? Veste, dozdeva se mi, da ni bilo pametno od vas, da ste vzeli mojo hčerko s seboj na sinočnjo nevarno pustolovščino. No, hvala Bogu, da se ni nič hudega pripetilo. Priznam vam, da ste se izkazali kot jako junaški in drzni človek. Toda, menim, da veste tudi vi to, da spričo svoje kariere kot zdravnik ne bi bili smeli kaj takega storiti. Lahko bi za to stvar zvedeli neki ljudje in posledice bi bile nemara jako neprijetne, Re« je, da vi niste praktični zdravnik, vendar mislim, da vain smem jaz, kot stari stanovski tovariš, reči...«
»Oprostite, sir Dennis,« mu je Sanders segel v besedo, »če niste proti, pa bi pustili razgovor o tem. Vse je preveč resna zadeva. Dovolite, da vam povem, da smo zvedeli vse o tistih štirih urah in vaši čudni slabosti. Mimo tega mislimo, da bi bilo dobro, če b' gospodična MtiTcia vrnila tiste papirje ki jih je sinoči vzela in bi jih dala nadzorniku Mastersu. Potem bo pa vse v najlepšem redu. Prosim, da mi ne zamerite, da sem vam vse to tako surovo povedal. Tainle v omari je steklenica žganja;
predlagam, da bi ga malo srknili in se potem kaj lepega pomenili.«
»Hm,« se je oglasil sir Blystone.
»Presneto slab diplomat sem,« je opravičevaje se dodal Sanders, »vendar mi je ljubo, da sem vse naravnost povedal.«
Blystone si je z roko pogladil brado.
»Hvala, ne bom,« je dejal brez poudarka. »Zdaj mi pa zares ni za žganje. Sicer ste pa vse prav povedali. Jaz sem slabič, ki sem osramotil svojo družino.«
Vse je kazalo, da se bo začel dolg in mučen pogovor. Kaj takega pa sir Stanley sploh ni mogel prenesti.
»Bog pomagaj,« je vzkliknil, »ne govori vendar takih besed, Dennis! Od samih samoobtožb povzročiš tako zmedo, da se ti bo lastni otrok zgrudil na prsi in se razcedil v solzah, a ti boš stal kot padli angel. Saj to vse skupaj ni tako strašno! To, kar tebe tako liudo muči, je le družabna konvencija. Krasti ljudem ure iz žepov — kakšna oslarija! Ce imaš le za oreh pameti v glavi, pa pojdi na kak banket in ondi vzemi uro svojemu sosedu in jo pokaži in povej vsem, da se na ta način neznansko rad zabavaš. Smej se temu in se bodo tudi drugi smejali!«
Z Murcijo se je zgodila čudna sprememba. Ni bila več niti razburjena niti živčno prenapeta. Zrla je odkrito in vedro v Stanleya, ko je vzkliknila:
»Sir Stanley, veste, vi ste prekrasen človek!«
»Še kaj!« je odvrnil Merrywall. »Toda vi 'e meni zaupajte, pa bo kmalu vse urejeno. Ne dajte, da vas straši naš prijatelj Masters!«
Murcia se je živahno okrenila k njenemu očetu, rekoč:
»Očka. vse je prav, kar je povedal! Najbolje je, da človek s smehom predela vse te oslarije! Potem ti bom oprostila še tvoje razmerje s tisto strašno žensko...«
»Toda, Murcia!« je strogo dejal Bly6fone.
Za Ljudsko tiskarno 9 Ljubljani: Jož« Kramaril
Izdajatelj: inž. Jože Sodia
Urednik: Viktor Cenčil