5 2018 1.01 Izvirni znanstveni članek UDK 634.8:663.2(497.4)(091) Prejeto: 3. 10. 2017 Darja Mihelič prof. dr., znanstvena svetnica v. p., Murnikova ulica 18, SI–1000 Ljubljana E-pošta: mihelic@zrc-sazu.si Po sledeh zapisov o preteklosti trte, grozdja in vina na stičišču Alp in Jadrana IZVLEČEK Prispevek predstavlja zapise o sledeh vinogradništva in vinarstva v listinah in kodeksih ter v historiografskih in strokovnih delih od zgodnjega srednjega veka do 19. stoletja na prostoru med Alpami in Jadranom. Poudarek je na omembah sortnih vin, zlasti terana in refoška. Ime teran se je v zapisih že pred stoletji uporabljalo za trto in vino, ki so ga pridelovali na Primorskem, Notranjskem in v Istri. Od konca 17. do 19. stoletja se je to ime kot ime sorte umaknilo imenu sorodne trte refošk. O značilnostih, razlikah in sorodnostih obeh sort se mnenja strokovnjakov raz- hajajo. Pravda za kraški oz. istrski teran zato z vidika vsebinske razlike med trtama in grozdjem ostaja nedorečena. KLJUČNE BESEDE vinogradništvo na Slovenskem v preteklosti, trta in vino na Slovenskem v preteklosti, trta in vino v zgodovinskih zapisih, teran, refošk ABSTRACT FOLLOWING THE TRAIL OF RECORDS ABOUT THE PAST OF VINES, GRAPES, AND WINES AT THE JUNCTURE OF THE ALPS AND THE ADRIATIC The article presents records that follow the trail of viticulture and winemaking in documents and codices, as well as historiographical and scholarly writings from the early Middle Ages to the nineteenth century in the territory between the Alps and the Adriatic. Emphasis is on references to varietal wines, especially Terrano and Refosco. It was already centuries ago that the name Terrano appeared in records in relation to the vines and wines produced in the Littoral, Inner Carniola, and Istria. From the end of the seventeenth to the nineteenth century, the above-mentioned name as the designation of a vine variety gave way to the name of the similar vine Refosco. There are diverging expert opin - ions regarding the characteristics, differences and similarities between the two varieties of vine and grape. In terms of their substantial differences, the lawsuit over the Karst or Istrian Terrano thus remains unsettled. KEY WORDS viticulture in the Slovenian territory in the past, vines and wines in historical records, Terrano, Refosco 6 2018 DARJA MIHELIČ: PO SLEDEH ZAPISOV O PRETEKLOSTI TRTE, GROZDJA IN VINA NA STIČIŠČU ALP IN JADRANA, 5–22 K prvobitnosti trte Paleontološka odkritja fosilnih ostankov listov trti sorodne rastline dokazujejo, da so starejši od 100 milijonov let. Iz razdobja terciarja (60 do 2 milijona let pr. n. št.) je v Ameriki, Evropi in Aziji dokazan obstoj rodú te rastline, iz katerega izhaja tudi vinska trta. Bila je zelo razprostranjena in je rasla celó visoko na severu. V ledeni dobi (od slabih dveh milijonov do ok. 10.000 let pr. n. št.) se je njeno območje skrčilo – ohranila se je v toplejših, južnejših predelih (Iber- ski in Apeninski polotok, Grčija, Mala Azija, Kavkaz itd.) –, nato pa se je ob otoplitvi vnovič razširilo. 1 Človek je to rastlino poznal od začetka svojega obstoja. Tudi uporaba in predelava plodov vinske trte ima v človeški prehrani dolgo zgodovino – je le malo mlajša kot uporaba žita –, ki po ugotovitvah arheo- logov glede na najdene ostanke grozdnih pečk sega v čas mlajše kamene dobe, tj. več tisoč let pr. n. št.: na Srednjem vzhodu, nekaj kasneje v zahodni Azi- ji, Mezopotamiji, Egiptu in Grčiji. O prvih sledeh vinarstva je mogoče sklepati iz najstarejše ohranjene stiskalnice za vino v Armeniji. Radiokarbonska ana- liza črepinj posod za hrambo vina je pokazala na sta- rost dobrih 4000 let pr. n. št. 2 Ostanke divje vinske trte, povezane s človekom v Sloveniji iz 4. tisočletja pr. n. št., so odkrili ob izko- pavanju kolišča na Ljubljanskem barju. 3 Na vinarstvo na naših tleh smemo sklepati tudi po najdbi situle, bronastega vedra (z ročajem) z ornamenti iz 5. sto- letja pr. n. št., najdenega v Vačah pri Litiji. 4 Vedro je služilo za mešanje pijače (najverjetneje vina z vodo in drugimi sestavinami). Na njem je upodobljeno obre- dno pitje pijače. Vino je bilo v tesni zvezi z religijo. Stari Grki so častili boga vina Dioniza, Rimljani Bakhusa. Tudi pri kristjanih ima vino pomembno vlogo pri mašnem obredu, ki naj bi ohranjal spomin na poslednjo ve- čerjo, po kateri je Jezus učencem ponudil kelih vina, rekoč: »Vzemite in pijte iz njega vsi; to je kelih moje krvi …« Gre sicer za simboliko, a glede na barvo krvi bi mogli domnevati, da jim je ponudil rdeče vino; táko je tudi bilo obredno vino v srednjem veku. Šele v drugi polovici 15. stoletja je bilo v ta namen dovo- ljeno uporabljati belo vino. V Rimskem cesarstvu je bilo vino priljubljena pi- jača. Rimski učenjak Plinij starejši v svoji Naturalis historia (ok. 77 n. št.) med drugim omenja vinum pu- cinum, ki je uspevalo na obronkih blizu izliva Timava pri Devinu. 5 Pila ga je Livija, žena cesarja Avgusta, 1 Cunja, Prispevek, str. 37–98. 2 http://news.nationalgeographic.com/news/2011/ 01/110111-oldest-wine-press-making-winery-armenia-sci- ence-ucla/ 3 Tolar et al., The oldest macroremains. 4 http://www.vace.si/kastelic_situla_si.htm 5 Liber XIV, viii/60: http://penelope.uchicago.edu/Thayer/L/ Roman/Texts/Pliny_the_Elder/14*.html njegovim zdravilnim učinkom pa so pripisovali vi- soko starost (85 let), ki jo je dočakala. Špekulacije o tem, za katero vrsto vina (prošek, teran) naj bi pri tem šlo, v zapisih nimajo osnove. Rimljani so spodbujali in razširjali vinogradništvo na ozemljih, ki so jih obvladovali. V tem pogledu je bil zlasti zaslužen cesar Marcus Aurelius Probus (vla- dal 276–282). Njegovo načelo je bilo, da naj se vojaki v času mirú ukvarjajo z gojenjem vinske trte, pri če- mer naj bi izbirali kakovostnejše vrste trt. Današnjo Slovenijo in Istro so Rimljani osvojili v 2. stoletju pr. n. št. in ju obvladovali do prodora no- vih ljudstev oz. do propada zahodnorimskega cesar- stva (476 n. št.). Istre ti politični pretresi niso kdove kako prizadeli. Rimski je tu sledila ostrogotska, po letu 539 pa (do 788) bizantinska oblast. Pretorijanski prefekt, Senator Cassiodor iz Ravenne v pismih in ukazih, zapisanih v imenu ostrogotskega kralja Viti- gesa (536–540), v tridesetih letih 6. stoletja omenja, da je istrska pokrajina z ugodnim toplim podnebjem polna oljk in obdelanih žitnih polj ter bogata z vin- sko trto. Poetično pripoveduje, da v njej vsak sadež zori s trikratno rodovitnostjo. 6 Ljudstva, ki so od 4. stoletja prehajala ta prostor, vključno s Slovani, ki so se tu naseljevali v zadnjih desetletjih 6. in prvih 7. stoletja, kulture vinske trte niso poznala. Novi naseljenci so jo postopno prevzeli od tukajšnjih romaniziranih in romanskih starosel- cev. 7 Vino omenja zgodovina Langobardov diakona Pavla (iz ok. 800): langobardski kralj Alboin (druga polovica 6. stoletja) je premagal in ubil kralja Ge- pidov ter se oženil z njegovo hčerko Rosimundo, iz premagančeve lobanje pa je dal izdelati kupo za pitje. Ob neki priložnosti je ženi v njej ponudil vino in jo pozval, naj veselo pije s svojim očetom. Maščevala se mu je tako, da je z njegovim ščitonoscem skovala za- roto in ga dala umoriti. 8 Krščanski srednji vek je zaradi obrednih potreb spodbujal gojenje vinske trte. Ni slučaj, da omembe vinogradov in vina srečamo tudi v Capitulare de vil- lis (zbirka predpisov o opremi in založenosti dvorov, kjer je bival vladar s spremstvom na svojih potova- njih) vladarja frankovske države Karla Velikega iz ok. leta 800. 9 Predpisi omenjajo tudi trganje grozdja, 10 stiskalnico za grozdje, prepoved tlačenja grozdja z nogami 11 ter prevoz vina na vozovih. 12 Pojedino, ob kateri se je pilo vino, omenja tudi znameniti spis o spreobrnitvi Bavarcev in Karantan- cev v krščansko vero iz leta 870 v legendi o domisel- nem salzburškem duhovniku Ingu. Ukazal je pripra- viti gostijo, na kateri je verujoče sužnje povabil k sebi 6 Kos, Gradivo I., št. 24. 7 Valenčič, Vinogradništvo. 8 Diakon, Zgodovina Langobardov, str. 40–43, 80–83. 9 Capitulare de villis. 10 Prav tam, člen 5., str. 83. 11 Prav tam, člen 48., str. 87. 12 Prav tam, člen 64., str. 89. 7 2018 DARJA MIHELIČ: PO SLEDEH ZAPISOV O PRETEKLOSTI TRTE, GROZDJA IN VINA NA STIČIŠČU ALP IN JADRANA, 5–22 za mizo in jim dal postreči v zlatih kupah, pred nji- hove neverujoče gospodarje pa je dal zunaj kot psom postaviti kruh, meso in vino v umazanih posodah. Na vprašanje, zakaj to počne, jim je pojasnil, da s svojimi neumitimi telesi niso vredni druženja s tistimi, ki so se vnovič rodili v svetem studencu. S tem naj bi jih pripravil do tega, da so se dali krstiti. 13 V srednjem veku so trto gojili tudi na območjih, ki so bila zanjo manj ugodna, pri razvoju vinogradništva in vinarstva pa so imeli pomembno vlogo samostani. Vino v srednjeveškem in zgodnjenovoveškem pisnem izročilu prostora med Alpami in Jadranom Romanska tradicija pridelave vina se je med Al- pami in Jadranom ohranila še v srednji vek, temu pa sledijo pisne omembe vinogradov, trte in vina, obča- sno tudi dajatve v vinu v listinah, zlasti v darovnicah 13 Wolfram, Conversio, str. 68–69. oz. podelitvah ozemlja. 14 Tovrstne zgodnje omembe so ohranjene za Istro, Štajersko in Koroško, od 12. stoletja pa tudi za ostalo slovensko ozemlje. 15 Med zgovornejše zgodnje dokumente, ki slika- jo gospodarstvo Istre kmalu po frankovski osvojitvi (788), sodi zapis o sodnem zboru v Rižanu na Ko- prskem iz leta 804. 16 Njegovo bistvo je dogovor o sožitju istrskih mest in utrjenih krajev s cerkvenimi dostojanstveniki in z vojvodom Janezom kot pred- stavnikom nove fevdalne ureditve frankovske Istre. Sprte strani so na njem sklenile sporazum, ki je kot merodajne upošteval stare običaje. Zapis je v sloven- 14 Npr.: Kos, Gradivo II., št. 174 (861, 21. 3., Regensburg: da- rovnica slovanskega grofa Koclja freisinški cerkvi Matere božje omenja vinograde pri Blatnem jezeru); št. 536 (1000, grad Kamen na Koroškem: darovnica dveh slovanskih kmetij briksenski cerkvi omenja letno dajatev v vinu). O omembah vinogradništva v zgodnjesrednjeveških hrvaških listinah je pred kratkim pisal Knezović, Loza. 15 Valenčič, Vinogradništvo, str. 288–294. 16 Krahwinkler, »in loco …«; Mihelič, Istrsko gospodarstvo. Detajl z vaške situle: veljak in strežajka z vrčem vina in zajemalko (Zakladi Slovenije, str. 92). 8 2018 DARJA MIHELIČ: PO SLEDEH ZAPISOV O PRETEKLOSTI TRTE, GROZDJA IN VINA NA STIČIŠČU ALP IN JADRANA, 5–22 ski historiografiji znan predvsem zato, ker omenja načrtno kolonizacijo Slovanov na kmetijskem ozem- lju v zaledju istrskih mest, ki so ga ta po tradiciji obvladovala in uživala. Ponuja pa tudi vpogled v ta- kratno življenje, gospodarstvo in družbo teh mest in njihovega širšega okoliša, kjer se med drugimi kul- turami omenjajo vinogradi in stiskalnice (turculum). Od druge polovice 9. stoletja so si Benetke priza- devale okrepiti svoj vpliv v Istri in sklepale dogovore z istrskimi mesti. Leta 932 so se Koprčani beneške- mu dožu zavezali, da mu bodo vsako leto ob trgatvi izročili 100 amfor dobrega vina, leta 977 pa je – ker so listine o njem pogorele – prišlo do obnovitve tega dogovora. 17 Leta 1186 je koprski podestat skupaj s konzuli ob soglasju koprske komune vnovič ustano- vljeni koprski škofiji podaril 1000 kampov (550 ora- lov) vinogradov blizu Marezig, Kort in Momjana. 18 Tradicija vodenja notarskih knjig, ki se je na vzho- dni obali Jadrana in v Istri uveljavila od 13. stoletja, s številnimi zapisi poslovne narave ponuja vpogled takó v obdelavo vinogradov in pridelavo grozdja kot v sklepanje poslov v zvezi z vinom. V piranskih no- tarskih in kasnejših vicedominskih knjigah sledimo omembam vina in vinogradov od prvih zaznamkov o spoštovanju beneških predpisov pri prevozu vina iz Pirana v najstarejši ohranjeni notarski knjigi iz leta 1281 19 ter nato skozi ves srednji in prva stoletja no- vega veka. Kljub številnim omembam vina pa v teh zapisih od sortnega vina zasledimo le rebulo. 20 To vino se pred koncem 13. stoletja omenja tudi v Hu- minu oz. Furlaniji (o tem kasneje). Eno najbogatejših pisnih poročil o vrstah vina, ki so jih v srednjem veku poznali na ozemlju beneške republike in Svetega rimskega cesarstva, je Oto- karjeva »Avstrijska (Štajerska) rimana kronika«. 21 Pesnik in zgodovinopisec Otokar iz Geule (Otacher ouz der Geul) (r. ok. 1265, u. 1319/1321) je izhajal iz rodu zgornještajerskih vitezov Strettweg severno od Judenburga. Služil je plemiški družini Liechtenstein, katere izvorni grad leži na Spodnjeavstrijskem južno od Dunaja. Veliko je potoval v zvezi z diplomatski- mi zadolžitvami in se udeleževal vojnih pohodov. 22 Njegova v nemščini pisana kronika z več kot 98.000 verzi opisuje zgodovino Svetega rimskega cesarstva ter dežel Avstrije in Štajerske po zgodovinskih in ri- manih virih v razdobju od izumrtja Babenberžanov leta 1246 prek vladavine češkega kralja Otokarja II. in prvih desetletij vladavine Habsburžanov do leta 1309. To je tudi terminus post quem, leto, po katerem (in pred kronistovo smrtjo med 1319 in 1321, kar predstavlja terminus ante quem) je bilo delo zapisano. 17 Kos, Gradivo II., št. 380, 462. 18 Kos, Gradivo IV., št. 724. 19 Mihelič, Najstarejša, št. 177–180. 20 Npr.: SI PAK PI 9, vicedominska knjiga 7, folio 18 (1337, 12. 4.). 21 Ottokars Reimchronik. 22 https://de.wikipedia.org/wiki/Ottokar_aus_der_Gaal Ob opisu poraza Benečanov v spopadu z zvezo zaveznikov oglejskega patriarha Rajmunda v prvi polovici 80. let 13. stoletja kronist med zaseženim plenom premagancev omenja 17 vrst vina, to so: miljsko vino, rebula, grk, teran, muškat, Vindeplan, ciprčan, klaret, schafernac iz Genove, malvazija, pine- la, vino iz Arrasa, vino iz Ancone, briško vino Ecke, Tribian, vipavec in Patznaer. 23 Konkretno geograf- sko poreklo zaseženega vina v zapisu je razvidno pri miljskem vinu, grku, ciprčanu, schafernacu iz Genove, pri vinu iz Arrasa in tistemu iz Ancone, pri briškem vinu Ecke ter pri vipavcu, ne pa pri vinih rebula, te- ran, muškat, Vindeplan, klaret, malvazija, 24 pinela, Tribian in Patznaer, čeprav so se rebula, teran, mu- škat, klaret, malvazija in pinela ob naprednejših na- činih pridelave v prostoru med Alpami in Jadranom ohranili do danes. 25 V gradivu videmskih arhivov in bibliotek, ki za- deva slovensko zgodovino, 26 so od zadnjih desetletij 13. stoletja dalje ohranjeni zaznamki o vinogradih in brajdah pri Čedadu, v Furlaniji, zlasti v Brdih, redko tudi v Istri. Bili so predmet prodaj, zastav in pravd. Sredi 90. let 13. stoletja se omenjata prodaja vinske kleti (canipa) v Medani 27 in krčma (taberna) v Hu- minu. 28 Od takrat dalje si sledijo tudi omembe vina neimenovane vrste, ki je bilo predmet trgovanja in poravnavanja dolgov. Od sortnega vina se največkrat omenja teran (vinum terranum), v omenjenem gradi- vu prvič v zadolžnici iz decembra 1296, sklenjeni v Huminu. Dolžnik se je upniku zavezal do pusta do- staviti v Beljak določeno količino čistega terana (puri vini terani). 29 Teran je bil predmet nakupov (na kre- dit); odjemalci, ki so prihajali ponj v Čedad, so bili iz Bovca, Žirov, Loke, Kamnika in Kranja. Služil je kot plačilo, kot sredstvo za poravnavo dolgov in kot jam- stvo. Leta 1327 sta v Čedadu dobrega terana nabavila 23 Ottokars Reimchronik, str. 457, verzi 35004–35023: Man vant dâ zuo dem mâl / Muglære und Reinval, / kriechisch wîn und Terran, / Muscatel und Vindeplan, / wîn von Ciper ouch dâ lac, / claret unde schafernac / von Genû und Malvasin: / diu zweier hande wîn / daz houbet machent râz; / Pinol und wîn von Arrâz, /diu wîn sint gar stark, / und wîn von Ancôn der mark, / den wil man für den besten hân, / Ecke unde Tribian; / wîn von Wip- pach / und Patznær man dâ sach / und ander wîn genuoc: / die Venediære kluoc / grôzen mark heten dâ / datz Semper-Venesiâ. 24 Malvazija in muškat naj bi izvirala iz Grčije, točneje s Krete, prim. Sprandel, Von Malvasia, str. 25–26. 25 Alwin Schultz je v delu Das höfische Leben (1879) zapisal, da je vipavsko vino s Kranjske znosne kakovosti (str. 297); med južnimi vini je priljubljeno ciprsko vino (str. 300), posebej de- likatna je malvazija iz Neaplja in Peloponeza (str. 301). Pinela izvira iz zgornje Italije. Med južna vina sodita muškatel in tribian, ki je iz belega grozdja, raste v ankonski marki in drži kakovost. Otokarjevih sort Mugler, Terrant, Vin de Plant in Ekke avtor ne pozna (str. 301). Sklicuje se na delo Hamm, Das Weinbuch, prim. spodaj. 26 Otorepec, Gradivo. Na objavo me je opozoril Miha Kosi, za kar se mu iskreno zahvaljujem. 27 Prav tam, št. 150, 1295, 29. 1. 28 Prav tam, št. 191, 1296, 26. 7., Humin. 29 Prav tam, št. 204, 1296, 10. 12., Humin. 9 2018 DARJA MIHELIČ: PO SLEDEH ZAPISOV O PRETEKLOSTI TRTE, GROZDJA IN VINA NA STIČIŠČU ALP IN JADRANA, 5–22 tudi poslanca ortenburškega grofa Alberta (I.) – zanj in za grofico Graumayl. 30 Še pred koncem 13. stoletja se v zapisih teranu pridruži tudi rebula. Leta 1299 omenja plačilo za vinum rabiole notar Jernej iz Hu- mina (Bartolomeus notarius de Gemona). 31 Istega leta omenja rebulo v Furlaniji tudi notar Herman iz Humina (Ermanno di Gemona). 32 Odjemalec rebule je bil tudi goriški dvor, kot je razvidno iz zapisa iz leta 1326. Čedadčan je 1. maja 1325 v Trbižu grofici Goriške in Tirolske Beatrici izročil rebulo, ki jo je dolgoval njenemu pokojnemu soprogu Henriku (II.), grofu Goriške in Tirolske. 33 Nekaj omemb rebule – v dveh primerih gre za odjemalca po poreklu iz Loke, ki sta rebulo kupovala v Čedadu – je iz leta 1334. 34 Posebnost je tudi omemba vina s Krete (bonum vi- num de Creta) iz leta 1345. 35 Omembe sortnih vin se pojavljajo tudi v drugih pisnih virih iz istega okolja, ki jih Otorepčeva ob- java ni zajela. Zapis iz 13. novembra 1340, Gorica, omenja v Barbani pri Fojani (Collio) gojenje vin Ra- biola (rebula), Malvasia (malvazija), Terrano bianco e vermiglio (beli in rdeči teran), Moscatello (muškat) in Pignolo (pinela). 36 Zapis iz 14. avgusta 1390, Videm, med stroški za darila cesarskemu ambasadorju ob njegovem obisku v Vidmu navaja, da so mu izročili 20 steklenic (iz keramike ali stekla) vini terrani in 12 steklenic di Malvasia. 37 Zapis iz 13. avgusta 1396, Videm, omenja, da so v Vidmu generala dominikan- cev obdarili s šestimi steklenicami di Malvasia in dvanajstimi di Terrano bianco e vermiglio. 38 Po zapisu iz 18. marca 1408, Videm, so beneškega ambasadorja, ki je prišel v vlogi posrednika med podložniki pa- triarha in oglejske cerkve ter avstrijskega vojvode, v Vidmu nagradili z vinom iz Tira, z vino terrano in s šestimi steklenicami vina Romania, 39 ambasadorja avstrijskih vojvod pa so po podatku iz 23. oktobra 1411, Videm, pogostili z neopredeljenim vinom, z dvanajstimi steklenicami vina Romania in desetimi vina Terrano. 40 6. junija 1409 je bil v Čedadu, ki ga je obiskal, da bi v času cerkvenega razkola utrdil svoj položaj, pogostitve, na kateri so pili teran, deležen tudi papež Gregor XII. 41 Raznovrstno vino z območja med Alpami in Jadranom omenjajo tudi srednjeveški urbarji. Naj- starejši urbarji z omembami vina na Slovenskem so 30 Prav tam, št. 550, 1327, 4. 7., Čedad. 31 Prav tam, št. 218, 1299, 26. 4., Humin. 32 Biblioteca civica Vicenzo Joppi, Fondo Joppi »Notariorum«, prim. »Vigneto Friuli«. Tega podatka Otorepec ne navaja. 33 Otorepec, Gradivo, št. 523, 1326, 1. 10., Čedad. 34 Prav tam, št. 678, 1334, 10. 1., Čedad; št. 681, 1334, 30. 1., Videm; št. 702, 1334, 25. 11., Čedad. 35 Prav tam, št. 1010: 1345, 22. 9., Čedad. 36 »Vigneto Friuli«. 37 Annali del Friuli, str. 52. 38 Prav tam, str. 120. 39 Prav tam, str. 185. 40 Prav tam, str. 224. 41 Gualdo, Frammenti, str. 397–481. urbarji freisinške škofije. Pavle Blaznik je v objavi 42 združil noticio bonorum de Lonka iz ok. 1160, urbar loškega gospostva iz 1291, urbar klevevškega gospo- stva iz ok. 1306, urbar loškega gospostva iz 1318, urbar klevevškega gospostva iz 1318, seznam obve- znosti podložnikov v godeški, koroški in gadmar- ski županiji iz ok. 1360, fevdno knjigo s konca 14. in začetka 15. stoletja, računsko knjigo klevevškega gospostva iz 1395–1396, računsko knjigo loškega gospostva iz 1396–1397, računsko knjigo loškega gospostva iz 1437–1438 in urbar loškega gospostva iz 1501. Razen v noticii bonorum de Lonka v vseh be- sedilih srečamo omembe vina, marsikje tudi vinogra- dov in vinskih goric, desetine od vina in gornine (da- jatev od vinograda), viničarjev, vinske kleti in krčme. Od sortnih vin se v omenjenih objavljenih računskih knjigah loškega gospostva in v urbarju iz leta 1501 omenja rebula. 43 Knjiga zapisov (Notizbuch) freisinškega škofa Konrada III. za škofjeloško gospostvo pod 11. no- vembrom 1318 navaja vsa živila, ki jih je ključar Konrad, imenovan Raynisch, ob »primopredaji« 42 Blaznik, Urbarji. 43 Prav tam, str. 272–274, 281, 284, 285, 352. Grozd sorte beli teran (Škvarč, Stare sorte, str. 21). 10 2018 DARJA MIHELIČ: PO SLEDEH ZAPISOV O PRETEKLOSTI TRTE, GROZDJA IN VINA NA STIČIŠČU ALP IN JADRANA, 5–22 ključev prejel od svojega predhodnika, župana Av- guština. 44 Poleg raznih žit se v tej zvezi omenja tudi vino: vinum ribol (rebula), vinum Marchianum (vino iz Slovenske marke), vinum Wippacense (vipavec) in kis. Notar Eberlin je novemu ključarju izročil večje količine sira. Jeseni je Konrad prejel še novum vinum de Marchia (novo vino iz Slovenske marke) in mu- stum wippacense (vipavski mošt). Konrad de Intyca mu je izročil določeno količino vina terranum album in Ciuitate emptum (beli teran, kupljen v Čedadu). To vino iz stare, danes skoraj pozabljene sorte beli teran ni nujno uspevalo v sami okolici Čedada, am- pak je morda izviralo iz Brd oz. Furlanije. Sicer pa je 25. aprila 1321 zabeležena vnovična sprememba na položaju loškega ključarja, kjer je Konrada zamenjal Heintzlin. Ob prevzemu ključev je prejel žito, vino: vinum Marchianum iz Slovenske marke, tropfwein (podčépina), rabiol melius (boljša rebula), Chv o ltzeri- um, Wippacense (vipavec), kis iz vipavca, kis iz rebule, pivo (ceruisia) in sir. 45 Urbarji krške škofije in kapitlja na Koroškem iz razdobja od 1285 do 1502 46 nekajkrat omenjajo vino- grade (tudi opuščenega) in večkrat krčmo (taberna), vina pa ne. Pestrejše in številnejše so omembe v zvezi z vinom v urbarjih benediktinskega samostana Šentpa- vel na Koroškem iz let 1289/90 in 1371/72. 47 V njima je veliko omemb gornine, vinogradov, trgatve in vina – a ne sortnega; nekajkrat se omenjajo vinogradniki, stiskalnica (torculare), 48 enkrat krčma (taberna) 49 in nekajkrat zaposleni v gostilni (chellner). 50 Urbarji salzburške nadškofije: 51 za Brežice in Sevnico iz 1309, popis donosa fevdov gospodov iz Podsrede iz 1320, urbar za Ptuj iz 1322 ter urbar- ja za Sevnico in Brežice iz 1322 med dajatvami oz. prihodki gospostev omenjajo vino, nekateri od našte- tih virov še (neobdelane) vinograde, plačilo gornine in vinske desetine ter lastnika vinograda (gornika), v urbarju za Sevnico iz leta 1448 pa se omenjajo le vinogradi. Sortno vino se ne omenja nikjer. Ob omembah vina brez opredelitve se v urbarjih vinorodne slovenske Primorske 52 pogosto omenja te- ran, redkeje pa rebula. Med goriškimi urbarialnimi dohodki iz leta 1398 se omenjata vini teran (iz Šte- verjana, Cerova v Goriških brdih, Verse v Furlaniji in Štandreža pri Gorici) 53 in rebula (iz Števerjana in Cerova). 54 Med obveznostmi iz leta 1402 se v Pre- 44 … annotacio omnium, quae annotata sunt Chu o nrado clauigero dicto Raynisch in annona, vino et aliis a tempor assignacionis clauium, quod fuit Augustini eiusdem anni usque in presentem diem. Codex diplomaticus Austriaco-Frisingensis, str. 126–127. 45 Prav tam, str. 41–142. 46 Wiessner, Gurker Urbare. 47 Fresacher, St. Paul, Kärnten. 48 Prav tam, str. 81. 49 Prav tam, str. 118. 50 Ime mu je bilo Nikel: prav tam, str. 240, 242, 243, 265. 51 Kos, Urbarji salzburške nadškofije. 52 Kos, Urbarji slovenskega primorja. 53 Prav tam, str. 125, 126. 54 Prav tam, str. 125. serjah omenja neplačana dajatev v rebuli in teranu. 55 Leta 1523 se v Bukovici pri Renčah med obveznost- mi v goriškem uradu navaja, da županu od desetine pripada urna terana. 56 Urbar za Devin iz leta 1494 omenja, da je morala vsaka kmetija za tlako prepe- ljati voz terana na Sočo. 57 V Tomaju so številni kme- tje dolgovali dajatev v urnah terana. 58 V urbarju za Devin iz leta 1524 se omenja rebula. 59 Po urbarju za Vipavo iz leta 1499 se je v župi Slap v teranu plače- vala dajatev za pusto kmetijo v Gradišču pri Vipavi, 60 v župi Šturje pri Ajdovščini pa za prejem kmetije v Ustju pri Ajdovščini; 61 v župi Vrhpolje pri Vipavi se je v teranu plačevalo za pusto kmetijo, 62 v Budanjah pri Vrhpolju za kmetijo, 63 v Zemonu pri Vipavi pa od kleti. 64 Kmetje v Dupljah pri Vrhpolju so uprav- niku v župi dolgovali določeno količino terana. 65 Z vinarstvom so povezane tudi omembe vinskih goric, vinogradov, grozdja, vinskih tropin, vinogradnikov, vinogorskega čuvaja, desetine od vinograda, desetine od vina, gorskega prava, vinskega prava, vinske kleti, krčme in vinske mitnice. V urbarjih briksenske škofije 66 – škofijskega go- spostva Bled (iz 1253, z začetka 14. stoletja, iz 1306– 1309) in proštije na Blejskem otoku (iz ok. 1330, 1416, 1422, 1431, 1458) – zasledimo skupaj le štiri zaznamke o vinu brez opredelitve vrste. V registru gornjegrajskega benediktinskega sa- mostana iz leta 1426 67 je v savinjskem uradu navede- na lokacija Zun/ze Weyngarten, 68 na lokaciji ze laufen pa se omenjajo kmet vnder dem W eingarten in kmetje, ki so kultivirali šest vinogradov (haben Sechs Wingar- ten gepaut). 69 V uradu sv. Egidija so kmetje dolgovali gornino od vinogradov in činž od vina. 70 Sortna vina se v besedilu ne omenjajo. Srednjeveški urbarji (iz 15. stoletja) minoritov in dominikancev na Ptuju, 71 ki leži v vinorodnem oko- lju, redno omenjajo vinograde, gornino, vinsko dese- tino, pa tudi mošt, ne poročajo pa o vinskih sortah, ki so uspevale v vinogradih. Tudi novoveški (15. do 18. stoletje) urbarji za Belo krajino in Žumberk 72 vsebujejo številne omem- be v zvezi z vinom: vinske gorice, vinograde, krčenje 55 Prav tam, str. 128–129. 56 Prav tam, str. 156. 57 Prav tam, str. 212. 58 Prav tam, str. 215–216. 59 Prav tam, str. 218, 221. 60 Prav tam, str. 256. 61 Prav tam, str. 257. 62 Prav tam, str. 258. 63 Prav tam, str. 258–259. 64 Prav tam, str. 259. 65 Prav tam. 66 Bizjak, Briksenški urbarji. 67 Orožen, Oberburg. 68 Prav tam, str. 244, 321. 69 Prav tam, str. 250. 70 Prav tam, str. 299–303. 71 Pirchegger in Sittig, Pettau. 72 Kos, Urbarji. 11 2018 DARJA MIHELIČ: PO SLEDEH ZAPISOV O PRETEKLOSTI TRTE, GROZDJA IN VINA NA STIČIŠČU ALP IN JADRANA, 5–22 in kopanje v njih, mošt, vino, vinogradnike in gorske gospode, dajatev in desetino od vinograda in vina, krčmo, vinske mere, gorski red, gorski zbor itd., ven- dar sortnih vin ne omenjajo. Pomemben pisni vir za vinogradništvo, vinarstvo in vino na naših tleh v preteklosti so tudi računske knjige s popisi prihodkov in izdatkov zlasti v zemlji- škogosposkih agrarnih okoljih, kjer zadevajo proiz- vodnjo vina, a tudi v mestnih okoljih, kjer je bilo vino predmet trgovine. Ohranjene računske knjige pokri- vajo dele vseh treh slovenskih vinorodnih okolij: Go- riška brda, Vipavsko dolino in Kras na Primorskem, dolenjska gospostva Mokronog, Klevevž, Štatemberg in Kostanjevico ter vinorodno območje Bizeljskega v Posavju, kakor tudi Vitanje in gospostva ob zgornji Sotli, ki so pripadala vinorodnemu Podravju na Šta- jerskem. Med vrstami vin poznega srednjega veka se v računih za Goriško omenjata teran in rebula, na Freisinškem rebula in muškat, v Celju pa rebula, mal- vazija in pinela. Prek Škofje Loke so tržaško rebulo in muškat prevažali proti zgornji Štajerski in naprej. Z vinogradništvom so se na Slovenskem ukvarjali tudi na manj ugodnih območjih Gorenjske: do 13. stoletja na Bledu (gl. zgoraj) in do 16. stoletja na Škofjeloškem. 73 V mestnem okolju, kjer je bilo vino predmet blagovno-denarne menjave, računske knjige dajejo predvsem podatke o vrstah vina v obtoku in o nje- govih cenah. 74 Po podatkih računskih knjig iz 16. stoletja je bil cviček 75 najcenejše vino; služi lahko kot osnova za izračun razmerij cen različnih sortnih vin: črnikalec, prosek, vipavec in najcenejši teran, ki je bil bel in rdeč. Sladka vina (vipavec) so bila bolj cenjena od drugih. V Ljubljani so točili še vermut in tribijanec (stal je toliko kot goriški in furlanski te- ran). Na prehodu 17. in 18. stoletja so se v omembah vin pojavili še čividin (po kraju Čedad), refošk, rebula in bric (egkhwein, ki je bil cenovno izenačen s pro- sekom), muškatelec (stal je toliko kot črnikalec) in pivo, ki je bilo cenejše od cvička. Magistratni ceniki so maksimirali cene vina in glede na računske knjige zbijali ceno luksuznih vin. Konec 17. stoletja je bila med najdražjimi vini malvazija, med najcenejšimi pa teran, od katerega je bil kis le malo cenejši. Deželno vino ter malvazijo, pinelo in rebulo sre- čamo tudi med izdatki celjskih mestnih sodnikov v drugi polovici 15. in prvih dveh desetletjih 16. sto- letja. 76 Imeniten vir ne le za vino, ampak tudi za širšo kulinarično ponudbo poznega srednjega veka so za- piski oglejskega kanclerja Paola Santonina, ki je v 73 Bizjak, Medieval Account books, str. 124–143; Bizjak: Sred- njeveški obračuni. 74 Vilfan, Mestne računske knjige, str. 19–20. 75 Verjetno gre tu za priljudno slovenjenje imena March- Wein ali Marhwein, vina iz Slovenske marke, ki pa ni povsem ustrezno; prim. Granda, K zgodovini cvička, str. 299. 76 Bizjak in Žižek, Knjiga obračunov. drugi polovici 80. let 15. stoletja spremljal škofa Piet- ra Carlija iz Caorla na vizitacijskih potovanjih po pokrajinah Dravske doline, Zilje in južne Štajerske. 77 Santonino ob pestrih obrokih, s katerimi so ugle- dnim gostom postregli na gradovih, v samostanih, a tudi v meščanskem, redko vaškem okolju, praviloma omenja vino. Včasih opiše njegov okus: da je dobro, odlično, izvrstno, sladko, kislo (npr. v samostanu sv. Jurija v Podkloštru, kjer grozdje zaradi zgodnjega mraza ni dozorelo, ali pa v vasi Pečnica, kjer je bilo belo vino neznansko kislo), da vonja po kisu in plesni (rdeče vino v vasi Pečnica), da je bistro kot voda, da je lahko ali mlado. Santonino pogosto navaja, da so pili belo ali/in rdeče/črno vino. Na Štajerskem, kjer je bil v Savinjski pokrajini pozoren na vinograde, je zanimiva njegova omemba mešanja vina pri mizi. Geografsko poreklo ali vrsta vina se omenja redkeje: furlansko vino (Dravograd), 78 na gradu Lengberg so gostom postregli z belim in rdečim vinom iz samo- stana v Rožacu, 79 v Dropolah so pri župniku zaradi prebavnih težav pili rdeči salentinec, 80 pridobljen iz lahkega belega vina, na gradu Rožek pa so jim po- stregli z belim vinom iz Krmina. 81 Od sortnih vin Santonino omenja rebulo (v Dravogradu 82 in Lien- zu. 83 ). Na gradu Bekštanj so jedli smokve, kuhane v rebuli, 84 (zelo) sladke rebule so bili deležni v Celju. 85 V Dravogradu, 86 Vojniku 87 in Celju 88 so pili malvazi- jo, v Črešnjici pa malvazijo, za katero Santonino pri- pominja, da so jo pripeljali iz daljnih krajev. 89 Opisi vinarstva v polihistorskih in strokovnih delih od 17. do 19. stoletja V prvi polovici 17. stoletja za beneški del Istre zanimive zgodovinsko-geografske podatke, v katerih omenja tudi vinogradništvo in vinarstvo, nudi dolgo- letni škof novigrajske dijeceze, polihistor plemiškega rodú Giacomo Filippo T ommasini (r. Padova, 1595, u. Benetke, 1655) v svojem delu De' Commentari storici-geografici della Provincia dell'Istria, libri otto (1641). 90 Opisuje vsakodnevno življenje Istranov, njihove običaje, način obdelave tal, verovanje, zna- 77 Vale, Itinerario; v članku je uporabljen slovenski prevod San- tonino, Popotni dnevniki, sklici se nanašajo nanj. 78 Prav tam, str. 12. 79 Prav tam, str. 19. 80 Prav tam, str. 27 (… australis noster … album vinum leve in rubeum salentinum convertit: Vale, Itinerario, str. 156). 81 Prav tam, str. 46. 82 Prav tam, str. 12. 83 Prav tam, str. 15. 84 Prav tam, str. 61. 85 Prav tam, str. 89, 90. 86 Prav tam, str. 12, 13. 87 Prav tam, str. 87. 88 Prav tam, str. 89–90. 89 Prav tam, str. 85. 90 Tommasini, Commentari; delo je izšlo tudi v slovenskem pre- vodu: Tommasini, Zgodovinski komentarji; prim. še Darovec, Vinogradništvo in vinarstvo, str. 135–140. 12 2018 DARJA MIHELIČ: PO SLEDEH ZAPISOV O PRETEKLOSTI TRTE, GROZDJA IN VINA NA STIČIŠČU ALP IN JADRANA, 5–22 čilnosti pokrajine itd. V XXXIII. poglavju 91 opisuje način obdelave tal, vinogradov in oljčnih nasadov ter raznolikost grozdja in poljedelskih načinov. V Istri omenja dve vrsti trt: stare nizke 92 in visoke nasade na steblih (brajde), ki so jih v okolici Buj pri Sv. Petru vpeljali casinski menihi. V Istri so poznali tri vrste nizkih trt bele sorte grozdja, to so bile: pelosa (ko- smatica), ki so ji Pirančani pravili calcionesa, ribolla, ki je dajala močnejše vino, ter pirella, ki je po kako- vosti presegala prejšnji sorti. Med visokimi trtami je bila glavna črna sorta refosco, ki so ga imenovali terran grande (veliki teran). Po kakovosti mu je sledi- lo grozdje cropella in rdeča chernatizza (hrvatica), od belih pa cividin in tribiano; tam je uspevalo še šte- vilno drugo grozdje: moscato, malvasie, imperatoria in drugo. Na brajdah so gojili predvsem črno grozdje. Različni načini, ki so bili v rabi za pripravo vina, so opisani v XXXIV. poglavju. 93 Grozdje so z lupina- mi vred čez noč dali v vinsko kad, zjutraj so iztisnili mošt in ga prelili v sode, čez tropine pa nalili vodo in pripravili drugo vino, imenovano zonta (žonta). V Momjanu so mošt takoj nalili v sode, v Završju in Oprtlju pa so ga sedem ali osem dni vreli na tropinah. Niso delali zonte, ampak so za družino pripravili vino z vodo, imenovano scavezino. Bilo je zelo dobro in sladko, imenovali so ga vino alla lombarda, vendar je bilo poleti slabo obstojno in se je ponekod, npr. v Bu- jah, skisalo. V Motovunu so pustili grozdni sok vreti ves čas trgatve. Sodom so v ta namen odstranili zgor- nje dno in ga po končanem vretju ponovno namestili. Ta vina so bila močna in dobra. V Izoli, kjer so imeli dobre rebule (ribuole), so po prvi zonti z uporabni- mi jagodami pripravili še drugo. Iz obeh so spomladi pridobili zelo močan kis, kar so pripisovali tamkajšnji vodi. V Kopru so delali dobre muškate, ki so uživali ugled na tujem. Bili so sladki kot kretski. Plemenite muškate so delali tudi drugod v Istri. Grozdje so za kak dan položili na deske ali slamo, nato pa so ga stisnili. Belo vino so pokrili s tropinami in ga pu- stili poldrugi dan vreti. Vino iz izbranega grozdja je pridobilo muškatov vonj in sladkost. V Bujah so na dvanajst sodov vina dodali sod muškatovega mošta. Januarja ali februarja so vino pretočili v sode iz jelovi- ne. V XXXV. poglavju 94 je govora o kakovosti in zna- čilnostih istrskih vin, ki so bile različne. V preteklosti je bilo najbolj cenjeno vino iz Proseka, ki ga je po Tommasinijevem mnenju pila rimska cesarica Livija, Rimljani pa so ga imenovali Pucino. Proseškemu vinu je po kakovosti sledil koprski muškat, včasih pa ga je celó prekosíl. Koprski muškat iz čistega mošta je bil zelo sladek. V Trstu je bilo znano vino del rè (kraljev- 91 Prav tam, str. 96–99. 92 Omenja jih že Marin Sanudo leta 1483: Stari krajepisi Istre, str. 31. Nizke trte omenja tudi poročilo koprskega podestata in kapitana konec 16. stoletja; prim. Darovec, Vitam viti, str. 14. 93 Prav tam, str. 99–100. 94 Prav tam, str. 100–103. sko vino). 95 Po kakovosti so sledile sladke in blage rebule (ribolle) iz Izole in Milj. Slaven je bil tribbiano iz Pazinščine, v številnih krajih pa so poznali sladek ali mlad črni refošk (refosco nero). Piran je imel precej belega in črnega vina ter vino s Savudrije (del Carso). Podobno je bilo z Umagom, kjer so bila cenjena bela vina. V Novigradu so proizvajali močno črno vino, belo vino pa so plemenitaši uživali doma. Ta trta je rasla na brajdah. V novejšem času so začeli gojiti tudi muškat in refošk. Obilo močnega vina so imeli tudi na Poreškem. Močno vino iz Rovinja poleti ni bilo obstojno, zato so pogosto pili vino iz okolice Vrsarja in iz predelov blizu Pulja. V Bujščini so uspevala bela vina; če bi grozdje trgali kasneje, pa bi bila prva v deželi. Tovorili so jih v Ljubljano in Kranj. Momjan, Grožnjan, Završje in Motovun so imeli več vin, tudi zelo dobra. Proti Oprtlju in Buzetu so bila vina bolj lahka, ker grozdje zaradi hladú ni dozorelo. V okolici Svetvinćenta so redka vina zdržala do poletja. Nekaj istrskega vina so izvozili, večino pa so popili v deželi. V drugi polovici 18. stoletja je koprski razsvetlje- nec, gospodarstvenik, pisec in zgodovinar Gian Ri- naldo Carli skušal dokazati, da je na istrskih tleh mo- goče gojiti tudi izbrana vina. V svojih vinogradih nad Bertoki je vzgajal tokaj, Carmignano, Montepulciano, Liatico (aleatico) in druga toskanska vina. Književnik Alessandro Gavardo je Carliju posvetil pesnitev La Rinaldeide, kjer v šaljivem kontekstu opisuje hrano in pijačo, s katerima je Carli gostil prijatelje. Deležni so bili vin: Malvagia (malvazija), Borgogna (borgonja), Montepulciano, Claretto (klaret), Trebbiano, Montalci- no, Picolitto (pikolit), Refosco (refošk) 96 in Moscadello (muškat). 97 Dolgoročni uspeh Carlijevih vinarskih prizadevanj ni znan. Omembe vina v osrednji Sloveniji in kranjskem delu Istre so v drugi polovici 17. stoletja našle precej prostora v znamenitem delu Slava vojvodine Kranj- ske kranjskega polihistorja Janeza Vajkarda Valva- sorja. 98 Omenja rdeče in belo vino, v Istri tudi črno. Večkrat mu daje laskave pridevke. Vinorodne okoliše na Kranjskem obravnava predvsem v drugi knjigi. Pri opisu tal, dolin in polj na Dolenjskem (XXVI. poglavje) 99 je omenjenih več lokacij z vinogradi, ki se jim posebej posveča XXIX. poglavje. 100 Tamkajšnje vino se je imenovalo Marhwein (vino iz Slovenske marke), iz katerega so kuhali žganje. LIII. poglavje 101 govori o prebivalstvu Notranjske (Inner-Crain). Že naslov napoveduje, da bo govora o vipavskih vinogradih, okusnem (köstlich) kraškem 95 Vino da' Rè v zvezi z vasjo Podpeč (Monte de' Popecchi) pod kraškim robom omenja tudi koprski škof Paolo Naldini v delu Naldini, Corografia ecclesiastica, str. 368–369. 96 Pesnitev omenja refošk, ne pa terana. 97 Ziliotto, La Rinaldeide, str. 268 (32), 318–320 (82–84); Da- rovec, Vitam viti, str. 14–15. 98 Valvasor, Die Ehre. 99 Prav tam, str. 184–188. 100 Prav tam, str. 192–194. 101 Prav tam, str. 255–256. 13 2018 DARJA MIHELIČ: PO SLEDEH ZAPISOV O PRETEKLOSTI TRTE, GROZDJA IN VINA NA STIČIŠČU ALP IN JADRANA, 5–22 vinu in tovorjenju (olja in) vina prek dežele. Tudi LIX. poglavje 102 o tukajšnjih tleh in dolinah v na- slovu omenja plemenito (edel) kraško vino, v bese- dilu pa rdeča in bela vina vseh sort najboljše vrste. 103 Tudi opis vipavskih tal omenja slovita rdeča in bela vina, med slednjimi najbolj znanega Kindermacher- ja. 104 LXIV. poglavje 105 je namenjeno vinogradom 102 Prav tam, str. 262–266. 103 Prav tam, str. 263. 104 Prav tam, str. 265. 105 Prav tam, str. 269–270. in vinom na Notranjskem, ki jih avtor našteva tudi v naslovu. V besedilu omenja posamezne vinoro- dne okoliše, med njimi tudi vipavskega. Tam uspeva zelo kakovostno belo vino, pa tudi rdeče vino, ki ga imenujejo Terant. Na Vipavskem in na Krasu gojijo različna vina različnih vrst visoke kakovosti, 106 med katerimi imajo rdeča razna imena: Terant, Marcewin ali Marcemin, Pinol ali Pignol in Refosco. Tudi bela 106 Sto let kasneje se Alwin Schultz o vipavskem vinu ni izrazil laskavo, temveč je zapisal, da gre za vino znosne kakovosti: Schultz, Das Höfische leben, str. 279. Poglavje o vinogradih in vinih na Notranjskem (Valvasor, Die Ehre II, str. 269–270). 14 2018 DARJA MIHELIČ: PO SLEDEH ZAPISOV O PRETEKLOSTI TRTE, GROZDJA IN VINA NA STIČIŠČU ALP IN JADRANA, 5–22 vina se razlikujejo po sortah: vipavec (Wipacher) ali Kindermacher, beli teran (der weisse Terant), Cividin, Prosecker, Tscherneckaler, Muskateller in še druge vrste. Ta vina so močna, v nemških deželah jih prodajajo kot kretsko vino ali kot malvazijo (Malvasier). LXXI. poglavje 107 opisuje prebivalstvo Istre. 108 Omenja, da so bili pri delu v vinogradih v veliki meri udeleže- ni duhovniki. Poseben je bil tudi potek in način tr- gatve (trte so rasle po drevju, grozdje so trgali stojé na lestvah). Istrsko vino je bilo močno in prijetno, kupce je našlo v oddaljenih deželah. Razprostra- njenost vinogradov v različnih okoliših je razvidna tudi iz LXXVI. poglavja 109 o tleh in dolinah v Is- tri. LXXIX. poglavje 110 je namenjeno vinogradom v Istri in Liburniji, kjer se cedita olje in vino. Slednje je kar najbolj okusno (köstlichst). Največ je rdečega vina, ki ga cenijo tudi na tujem. Pri Bršcu so vina bolj črna kot rdeča, zato se je tega vina, ki ga imenujejo Berschetscher Wein, prijelo ime Wein-Dinte. Ta vina so sladka, gosta in nasitna. Vinogradi so bili tudi pri Pazinu, Boljunu, Gradini, Kršanu, Moščenicah, Pazu (Paßperg), Veprincu in Čepiću. Kršansko vino se je imenovalo Kerschaner, tisto iz Paza Paßperger, sladko rdeče vino iz Čepića pa Zepitscher Wein. K vinu se Valvasor vrne tudi v peti knjigi, 111 kjer skuša razvozlati lokacijo mesta Pucinum, ki ga je Pli- nij Starejši omenil v svoji Naturalis historia v zvezi s poreklom vina, ki ga je pila cesarica Livija, žena cesarja Avgusta. V polemiki z Janezom Ludvikom Schönlebnom zavrača njegovo mnenje, da naj bi šlo za Črni kal in črnikalec; ugotavlja, da ne prideta v poštev niti bršeško in kastavsko vino in Wein-Dinte, ampak da je vino izviralo iz zaledja tržaškega zaliva, tj. iz okolice Proseka ali Devina. V enajsti knjigi, ko govori o Novem mestu, Valvasor omenja, da v nje- govi rodovitni okolici uspeva vino, ki ga na splošno imenujejo March-Wein. 112 Tudi v zvezi z gradom in gospostvom Socerb omenja izborna okoliška vina čr- nikalec in neprekosljivo slastni Marzaminer. 113 Vinarstvu in vinu je pozornost namenil tudi de- želni zdravnik za Goriško pokrajino Anton Muznik. V delu Goriško podnebje 114 (1781) je opisal podnebje, rastje, živalstvo in druge značilnosti dežele, način ži- vljenja ter značaj in bolezni ljudi. V Kanalski dolini sta v njegovem času rasla trta in sadno drevje, vendar je bilo vino precej trpko. Vinogradi, sadovnjaki, po- lja in travniki so se razprostirali tudi na rodovitnem območju od izvira Vipave do Gorice. Trto in sadno drevje omenja tudi na Krasu. Pohvali vino, medtem 107 Prav tam, str. 285–288. 108 Gre za del osrednje Istre (Pazinsko grofijo/knežijo), ki je spa- dal h Kranjski. 109 Prav tam, str. 291. 110 Prav tam, str. 293–294. 111 Prav tam, str. 243–245. 112 Prav tam, str. 489. 113 Prav tam, str. 524. 114 Musnig, Clima goritiense; v članku je uporabljen in citiran prevod Muznik, Goriško podnebje. ko pivo uvažajo iz Ljubljane. Bogati pijejo tuja vina: ciprska, španska in francoska. Deseto poglavje 115 svoje knjige je Muznik name- nil vinu, ki je bilo poleg svile pomembno trgovsko blago. Opisuje način odbiranja (rdečega in belega) grozdja. Več vrst grozdja naj bi skupaj dajalo boljše vino, ker je mogoče sok slabšega grozdja popraviti z moštom boljše vrste. Pri grozdju kot muškat, garga- nja, pikolit, pinjol, pergolin, rebula, cevedin, refošk in trivian, kjer ima vsaka vrsta svoje odlike in lastno- sti, pa se pri takem postopku lahko dobra kakovost več vrst grozdja pokvari s slabo lastnostjo ene vrste. Črno vino se pripravlja tako, da se nabrano, odbra- no in očiščeno grozdje spravi v kadi, kjer se razkroji. Zmehča se mesnati del grozdov, da se sok laže izti- sne. Rdečkasta ali črnkasta barva se izluži iz kožic in primeša moštu. Začetek vrenja se spozna po šume- nju. Tedaj pripelje oskrbnik v vinsko klet najete de- lavce, ki v kadi bosi tlačijo grozdje, da se mesnati deli še bolj zmehčajo in se okrepi rdeča barva. Naslednji dan odstranijo peclje, iztisnejo sok in ga precedijo v večjo posodo. Odstranjene pečke, kožice in peclje spet vržejo v prvo kad in z njimi ponovijo postopek, dokler se ne iztisne ves sok in ostanejo grozdne tro- pine skoraj suhe, nato pa jih še mehanično stisnejo v stiskalnici. Sok, imenovan mošt, shranijo v sode, da v njih vre. Iz grozdja rebula, cevedin, pikolit, garganja, prosek, roženplac itd. se pridobivajo vina, ki so po lastnostih podobna španskim, grškim in celo tokaj- cu. Refošk je podoben burgundskemu vinu, vino iz navadnega črnega grozdja pa je podobno vinu Mon- tepulciana. Lastnosti pokrajine so namreč enake kot v deželah, kjer uspevajo omenjena kakovostna vina. Vina, ki jih tu pridelujejo, so črna in bela, navadna in kakovostna. Navadnega črnega vina pridobivajo zelo veliko. Po kakovosti in obstojnosti se razliku- je glede na lego zemljišča. Vino s hribovitega terena je finejše in slajše, a manj obstojno, tisto, ki raste v ravnici, pa je gostejše in trpkejše ter se ohrani tudi dve leti. Drugo črno vino je refošk, 116 ki je bolj ali 115 Prav tam, str. 129–147. 116 Muznik pozna sorto refošk, teran pa ne. Giovanni Panjek ugotavlja, da je terrano v furlanskih dokumentih splošno ime za lokalno vino, medtem ko je refošk sortno vino, ki izhaja iz kategorije teranov. To ponazori s kontekstom zapisa iz leta 1590, ki (v pridevniški obliki) omenja: gl'altri vini terrani, o garbi, o dolci, o rafoschi, o d'altra qualsivoglia qualità e bontà (druga lokalna vina, kisla, sladka, rafoška /?/ ali druge, kakr- šne koli že kakovosti). Refošk kot sortno vino (v samostalni- ški rabi) omenja Panjek k letu 1639: vini di monte et refoschi dolci (hribovska vina in sladki refoški): Panjek, La vite, str. 71. V beneškem narečju je Vin teran pomenil Vino nostrano o nostrale, che nasce da noi, njegovo nasprotje pa je bilo Vino navigato; prim. Boerio, Dizionario, str. 717. Da je Terrant iz- vedenka latinske oznake (vinum terre, terrestre, rurale) in po- meni lokalno oz. deželno vino (Landwein), meni tudi (Rolf) Sprandel, Von Malvasia, str. 45. S tako interpretacijo se na podlagi konteksta zapisa o procesu iz leta 1619 strinja tudi Aleksander Panjek (Panjek, Pravda, str. 295), ki se mu zahva- ljujem za omenjene reference. Pripomnimo, da od sortnih vin Boerio pozna malvazijo, rebule in refoška pa ne. 15 2018 DARJA MIHELIČ: PO SLEDEH ZAPISOV O PRETEKLOSTI TRTE, GROZDJA IN VINA NA STIČIŠČU ALP IN JADRANA, 5–22 manj sladek – odvisno od lege zemljišča in letine. V primerjavi z navadnim vinom ga je malo. Iz grozdja refošk pripravljajo tudi kakovostni refošk, ki postaja vse svetlejši, čim dlje ga hranijo, to pa je lahko več let. Najboljše belo vino pridobivajo iz grozdja pikolit, ki ne zaostaja za tokajcem. Na splošno pijejo tu črna vina; ne gredo hudo v glavo, so sladka, lahka, prijetna, redilna in diuretična. Učitelj vipavskih vinogradnikov Matija Vertovec je leta 1844 objavil prvi slovenski priročnik za vinar- je. 117 V njem opisuje porekla, vrste, sajenje in gojenje 117 Vertovec, Vinoréja; Malnič, Pričevanje. trt, skrb pred neprilikami in škodljivci, obdelavo vi- nogradov (od okopavanja in gnojenja do redčenja trt, cepljenja in trganja ter priprave mošta in vina), vpliv vina na zdravje, načine kletarjenja, vzdrževanje vin, neprijetne pojave pri vinih, domača in tuja žlahtna vina ter razne plati kupčevanja z vinom, ki pripeljejo tudi do zlorab. Popisal je trtne sorte, ki so jih gojili Vipavci do Soče, Brežani in Brici. Ob splošnem opisu značilno- sti trt navaja tudi podsorte. 118 Med žlahtnejšimi be- limi vrstami omenja rebulo (ena njenih podzvrsti je 118 Vertovec, Vinoréja, str. 20–31. Naslovna stran Vertovec, Vinoréja. 16 2018 DARJA MIHELIČ: PO SLEDEH ZAPISOV O PRETEKLOSTI TRTE, GROZDJA IN VINA NA STIČIŠČU ALP IN JADRANA, 5–22 zelenika), (tržaško) grganjo, v Brdih imenovano tudi šterjána, muškat(éljko), ki ima tudi podzvrst z rdečim grozdjem, muškatéljko cibebo, malvazijo, grganjo v Brdih in okoli Črnič, imenovano tudi podgorska gr- ganja, v Gorici pa rebula, belino ali bolníco, čedajc iz okolice Čedada, ki daje vino cividin, ena podsor- ta pa daje črno grozdje, ovčji répič, pinjélo, laško (v Proseku), pikolit, iz katerega so začeli delati suha (li- kerska) vina, lipovšico, sivko, zelén, rdečo pétljo, črni ošip, kostenico, rjávko ter sipo ali osipko (podzvrst je črna sipa). Kot manj žlahtne bele vrste Vertovec opredeljuje: gl(j)ero, iz katere so izšle brežanka, pro- sékar in rebula, dve podsorti se v Braniku imenuje- ta gljera špička, dalje volóvno ali volóvnik, v Brdih drénik (podsorti sta bela in črna volóvna), belopopko, dišečko, ki jo v Brdih imenujejo tudi sevšica, laško dišečko, ki ji ponekod pravijo smrdoduška, rečiglo, ošip ali cúndro, klarno mejo, vertenco ali rogátko, dolgo pétljo, brščino, egiptarco, ki ji na Brégu rečejo bolunska, marvinj (tudi javornik, glavačíca, rjava gla- vačíca, rumenják), belo glavačíco, meskljer, pérgolo in auguštáno. Rdeča sorta je rumeníja, črni ali črnovijo- lični pa sta oberfelder z Vrhpolja nad Vipavo in re- fošk, ki je žlahtna italijanska vrsta; iz njene podvrste z drobnim grozdjem Tržačani pripravljajo svoje slo- veče teráne, 119 nekateri goriški Furlani pa »zadušena« (neodvreta) vina. V to skupino sodijo še refoškát ali žúžovna, bersamin ali mersamin, rášpica (v Bregu rastrešenka), sladkočrn, penjel, penjélc, gnjet(íca) (v Ricmanju rešara, v Furlaniji kordovat), kisilc, tudi kurbín ali črnína in črna pergola. Vertovec omenja tudi prizadevanja za presajanje tujih sort: iz Tokaja na Ogrskem, renska rizling in traminec, peteršiljko ali špansko, portugalko in jakobšco. V dodatku (Pristavik) Vertovec našteva še trte, ki so bile tedaj zasajene na Dolenjskem, imena ne- katerih tujih trt, »kranjsko«-hrvaška imena trt na Kranjskem ob hrvaški meji in na Hrvaškem ter popis trtnih vrst, ki so jih gojili ali so bile vsaj znane na Štajerskem. Na Dolenjskem so uspevale: belina, javor, ipavši- na (tudi lipavšina, vipavšina), kavčnja, keržatna, ker- žovatna, rdeča in črna kraljevina, kratkopecel, kozji ses, (pod)lipec, lipina (rumena, zelena in črna), mo- zlevina, muškatelj (beli in črni), peles(ovna) (zelena in črna), podbelec, primoršina, rumeníja, zelenika, želodna, šipnja, špatna, škljina, tičina (bela, rumena, zelena in črna), črnina (volovna) in češplevna. »Kranjska« imena trt ob hrvaški meji in na Hrva- škem so bila: belina, belica, bobek, žuta dolgopetka, imbrina, javor, kavčina (črna), kraljevina (rdeča, siva), lipéc, lipovina, črna masnica, muškatelj (beli, črni), mučnik, okroglina, peles (rdeči, črni), podbel, rani- na, raninec, raša, smetnika, šipulina, zelenika (bela, črna, žuta), žuta žepelina, žlahtnina, tepenka, tepka, 119 Besedna zveza kaže, da Vertovec – v skladu s Panjekovim mnenjem – šteje teran oz. terane za lokalno vino. črna volovna in črnina. Na Hrvaškem so se razen omenjenih pojavljali še kozji sesec, rusa, malvazija in jakobšica. Trte na Štajerskem so imele slovenska in nemška imena, slovenska so imela tudi inačice, izpeljane iz imen lokacij, kjer so uspevale. Vertovec je trtne vr- ste za Štajersko razporedil glede na grozdje in obliko jagod, za vsako je podal opis značilnosti in navedel podvrste. Okrogle in debele jagode sta imeli volov- na in moršina. Okrogle in srednje debele jagode so bile značilne za gosjong, rabulino, zeleníko, pelésov- no, brenkovo rdečino, javor, belino, plavec, tokajo- vic, španjol, javšovec, tičino, lutenberšino, kadárko, muškat, hapšovino, gospinšico (pinot), vranek, sipo, krhljikovec, drobni refošk, debeli refošk (dolcedo), lipovšino, mavrovno (portugalka), mušico (silvanec), za zamurčka in modro laško. Okrogle drobne jago- de so imele sorte cigan, pikolit, kavka, rivček (laški rizling), burgunder, šampanjer, šilher, klešic, hrustec in muhovnik. Med vrste s podolgovatimi in debeli- mi jagodami so se uvrščale tantovina, šopatna, kozji sesèc, šipon in horvatovšak. Srednje debele podolgo- vate jagode so bile značilne za moslovino (veltlinec) in topolovino. Drobne podolgovate jagode so rasle na sortah postič, traminec in žlahtna mušica, moč- no podolgovate jagode pa na trtnih vrstah damascen, kozjak, ciprion in risaga. Vertovec posamezne sorte trt, grozdja in vina piše z veliko začetnico. Omembe terana, ki mu sicer pri- znava sloves in kakovost, so zapisane z malo zače- tnico, navadno v množinski obliki, ne kot posebno sortno vino. Vertovec izrecno navaja, da se tovrstna kakovostna vina pripravljajo iz grozdja podzvrsti trte refošk. 120 Nekdaj ugledni nemški strokovnjak za kmetij- stvo Wilhelm Hamm je leta 1865 objavil knjigo o vinu, 121 v kateri je opisal značilnosti številnih vin, ki so jih proizvajali in pili širom sveta. Med avstrijskimi vini omenja tudi vina na Koroškem, Kranjskem, 122 Primorskem 123 in Štajerskem. 124 Ugotavlja, da je na Kranjskem: na Krasu, Dolenjskem, Kočevskem, v Beli krajini in Žumberku s središči v Vipavi, Metli- ki, Novem mestu in Ljubljani stanje vinarstva slabo tako glede vinogradništva kot kletarjenja. Na dunaj- ski razstavi vin leta 1857 so se ta vina izkazala za najbolj kisla in z najmanj buketa v monarhiji – v tem pogledu so jih prekašala le koroška vina. Kdor bi že- lel na Kranjskem piti kaj boljšega od domače kislice, naj bi posegel po štajerskih vinih iz Slovenske marke (Marchweine), ki so bila nekoliko boljša od kranjskih. Hamm omenja, da je na Dolenjskem cenjeno doma- če vino Stadtburger (trškogorec) – Neustadtler (novo- 120 Dejansko je obratno, refošk je plemenita sorta iz vrste tera- nov. 121 Hamm, Das Weinbuch. 122 Prav tam, str. 143–145. 123 Prav tam, str. 145–146. 124 Prav tam, str. 154–156. 17 2018 DARJA MIHELIČ: PO SLEDEH ZAPISOV O PRETEKLOSTI TRTE, GROZDJA IN VINA NA STIČIŠČU ALP IN JADRANA, 5–22 meščan), ki pa je kislo. V kranjskem delu Istre opisuje sladko vino pikolit, ki izvira iz domačih vinskih sort; to so Ribola (rebula), glera, Shippa (beli vipavec), Di- shera in volovna. Kot najboljšo od njih ocenjuje rebu- lo. Navaja, da je Vipava središče glavnega kranjskega vinorodnega območja. Tam je najbolj cenjeno vino Oberfelder Kindermacher iz Vrhpolja pri Vipavi, ki pa je povprečno, kislo vino. Ugotavlja, da so na Primorskem v Istri tla apnen- časta. Klima in morje sta naklonjena vinogradništvu. O številnih tamkajšnjih vinih v tujini niti ne slutijo. V okolici Kopra, Poreča, Pirana, Milj, Rovinja, Pulja in Labina so tedaj gojili predvsem opojna in prijetna rdeča vina, ki pa so jih slabo kletarili. Namizna vina so imela splošna imena: vino tinto (črno vino) in vino rosso (rdeče vino). Boljša vina z ugodnejših južnejših leg proti morju so že prehajala od namiznih k liker- skim vinom. Sortna vina so bila sladka rdeča vina re- fošk, prošek in pikolit ter beli vini rebula in Cibedin (cividin). 125 Imena so imela po grozdju, iz katerega so bila pridelana, pogosto v povezavi z grozdjem Dolce- do. Posebno priljubljeni vini sta bili temni pikolit in refošk, ki sta bili težki, opojni in polni ter sta vsebo- vali tanin. Bela vina so bila mnogo manj priljubljena, bila pa so močna, suha in kisla. V zvezi s štajerskimi vini Hamm omeni pozitivne posledice prizadevanj avstrijskega nadvojvode Jane- za 126 za uvajanje plemenitih vrst trte, kot so rizling, traminec in rulandec. Kot boljše trte štajerskih vino- gradov navaja Kleinriesling (renski rizling), Welsche (laški rizling), Klav o ner (klevner), rothe Portugieser (portugalka), Sylvaner (silvanec), blaue Bodenseetrau- ben, blaue Franken (modra frankinja), Zierfahnerl, Veltliner (veltlinec) itd. Od manj znanih sort je na Konjiškem uspevala modra Kauka (kavka), ki je da- jala dobro, dišeče rdeče vino Vinarier (konjiško vino, črna kavka); zaradi osvežujočega svetlo rdečega soka je bila priljubljena modra Wildbacherska trta, 127 ki so jo gojili na žitnih poljih. Na splošno so bila štajerska vina kisla namizna, pogosto nekoliko suha in rezna, kljub temu pa močna in obstojna; plemenititi jih je bilo mogoče s skladiščenjem. Na Štajerskem je bilo dosti ugodnih vinogradniških leg, vina pa so pogosto privzela njihovo ime. Od belih vin so v mariborskem okolišu gojili rizling, rulandec in traminec, v okolici Kerschbacha je uspeval Radkersburger (radgončan), v okolici Ljutomera pa Grünauer (zelenika) in vino pozne trgatve Allerheiligenwein, Friedauer (ormo- žan), Altenberger, Brebronik, Eisenthürer in Nachti- gall, v okolici Radgone pa Murberger in Rosenberger. Hamm našteva še vina Schützenberg-Untersteiner, Gonobitzer (konjičan), Marburg-Tresternitzer (ma- riborsko-bresterniški), Koloszer, Weigelsberger, Schil- lerweine (Schilcher) (schiller): Stainzer, Ligister, Ligist- 125 Terana Hamm ne pozna. 126 Pulko, Razvoj vinogradništva. 127 Pri Vrtovcu: šilher. burger in Wildbacher. Rdeča vina so bila: Sausaler, Gonobitzer (konjičan): Clävner (klevner), Vinarier (konjiško vino, črna kavka), Marburger (mariborčan), Tresternitzer (bresterničan), Rittersberger in Verie-Vi- narier. Štajerska vina so bila bolj kot druga avstrijska primerna za izdelavo penečih vin, ki so jih proizvajali v tovarni v Gradcu (»Crême de Stirie« blanche in rose, »bela in rdeča štajerska smetana«). Na Štajerskem je bilo leta 1855 ustanovljeno trgovsko združenje šta- jerskih proizvajalcev vina. Štajerska vina so našla od- jemalce na Češkem, Moravskem, v Šleziji, Galiciji, na Beneškem in Primorskem, pa tudi na severu in vzhodu. Pravda za teran Pisni zapisi nedvomno kažejo, da se je ime teran že pred stoletji uporabljalo za vino, ki so ga pridelo- vali na Primorskem, Notranjskem in v Istri. Znana sta bila rdeči in beli teran. V zapisih od srednjega veka do 17. stoletja – sodeč po kontekstih omemb – ime teran označuje sortno vino, kot npr. imena rebu- la, malvazija, muškat in pinela. Sorodno kakovostno vino z imenom refošk se v obravnavanem prostoru omenja šele v 17. stoletju. Zdi se, da od takrat do 19. stoletja ime refošk postane ime žlahtne sorte, vzde- vek teran pa splošno »generično« ime za njeno raz- širjeno sorodnico. Morda je prav razširjenost vplivala na (začasno) »degradacijo« pomena vzdevka teran. V 20. stoletju se ime teran ponovno uveljavi kot ime za ugledno trto in vino (gl. spodaj). Toliko o imenu; kaj pa moremo (nestrokovnjaki na tem področju) iz po- ljudne in strokovne agronomske literature izvedeti o vsebini – značilnostih in razlikah trte, grozdja in vina sort teran in refošk? Definicija terana po slovenski Wikipediji je: »Te- ran je slovensko avtohtono rdeče vino. Pridelujejo ga na Krasu iz trte refošk.« O trti refošk Wikipedi- ja piše: »Številni zgodovinski viri temeljijo na tem, da je refošk ena od številnih avtohtonih trtnih vrst Furlanske krajine. Natančneje izvira z območja med Krasom in Koprskim primorjem.« Hrvaška Wikipe- dija pa teran opredeljuje takole: »Teran je autohtona istarska vinska sorta grožđa i crno vino koje se iz nje proizvodi. Iako je istog imena kao vino na Krasu u Sloveniji (kraški teran), radi se o dva potpuno razli- čita vina.« Značilnost kraškega terana – kar pove že njegovo ime – je, da uspeva na Krasu. To je po Wikipediji kamnito ozemlje, kjer vpliv vode na apnenec ustvarja posebne površinske oblike, jame in značilna podze- meljska pretakanja vodà. Klasični Krás je mednaro- dno geografsko območje, ki zajema Južno Primorsko, del Notranjske in Tržaško pokrajino v Italiji. Raz- prostira se med Tržaškim zalivom, Soško ravnino, Vipavsko dolino, gornjo Pivko, Brkini in Socerbsko planoto. Kraška ozemlja se ne nahajajo samo v Slo- veniji in Evropi, pač pa so razširjena skoraj povsod po 18 2018 DARJA MIHELIČ: PO SLEDEH ZAPISOV O PRETEKLOSTI TRTE, GROZDJA IN VINA NA STIČIŠČU ALP IN JADRANA, 5–22 svetu. Razen Slovenije je tudi vsa obala Balkanskega polotoka iz apnenca, od notranjskih planot in Istre do Albanije in Grčije, s skupnim imenom Dinarski kras. Domovina kraškega terana, vina kraškega vi- norodnega okoliša, pa leži med Tržaškim zalivom in Vipavsko dolino. Slovenija, ki je pred Hrvaško postala polnoprav- na članica Evropske unije, je ime teran zaščitila kot unikatno za vino iz grozdja trte refošk, ki uspeva na klasičnem Krasu, Hrvaška pa je po svojem vstopu v unijo pri Evropski komisiji dosegla izjemo uporabe imena teran za trto, grozdje in vino iz hrvaške Istre. Tudi laik okusi, da sta vini med seboj različni; kaj pa trti in grozdje? Za odgovor na to vprašanje so po- klicani agronomi. Njihove ugotovitve glede podob- nosti/različnosti sort pa se razhajajo. Slovenski vinogradniški strokovnjak Tit Dobršek je pred štirimi desetletji zapisal, da so sopomenke za trto refošk: teran, Refosco, Dolcetto nero, Teran noir, Bignone in Teran blauer. Njegovo poreklo izvira s slovenskega Krasa in iz Istre. Razen na slovenskem Krasu je trta razširjena v Istri, Dalmaciji in Italiji. Vino te sorte imenujemo kraški teran, v Istri istrski teran, pa tudi istrski refošk. 128 Strokovnjaka Primož Plahuta in Zora Korošec- Koruza, profesorica na Biotehniški fakulteti, med vinskimi trtami na Slovenskem navajata teran Istra 129 in sladki teran, ki je rdeča sorta s sinonimom pristav- ski teran, katere trse je še mogoče najti v starih istr- skih vinogradih. 130 Omenjata tudi briško glero kot redko belo sorto, doma v Goriških brdih in Vipavski dolini. Njene sopomenke so beli teran, beli refošk, teran bijeli, Terrano bianco grosso, rafošk bijeli, Re- fosco bianco in Solinovac. 131 Andreja Škvarč, Darja Marc in Davor Mrzlić med starimi primorskimi sortami trt 132 omenjajo sladki teran in ugotavljajo, da ga je mogoče najti v starih vinogradih slovenske Istre. Po zunanjosti spominja na refošk. Spodnja stran lista je gladka. Taka trta ra- ste v Pregari, Topolovcu in okoliških zaselkih, tudi na Hrvaškem. Pripominjajo, da je Vido Vivoda sorto z golim listom imenoval refošk. 133 Opišejo tudi beli refošk, ki raste v slovenski Istri. Podoben mu je beli teran. Je sinonim za sorto vitovska grganja. 134 Ome- nijo pa tudi beli teran, ki raste na krasu in je (tudi) sinonim za vitovsko grganjo, od katere se razlikuje po dlakavosti spodnje strani lista, ki je pri grganji gladka. Kot identične naštejejo sorte glera, prosecco, briška glera in števerjan. Avtorji navajajo, da Viktor 128 Dobršek, Vinogradništvo, str. 128. 129 Plahuta in Korošec-Koruza, 2x100 vinskih trt, str. 281. Na to in na zgornjo objavo me je opozoril dr. Miha Seručnik, za kar sem mu iskreno hvaležna. 130 Prav tam, str. 283. 131 Prav tam, str. 95. 132 Škvarč, Stare sorte. 133 Prav tam, str. 159. 134 Prav tam, str. 19. Vitolović 135 meni, da je to sorta, ki je znana tudi pod imeni rafošk bijeli, belina, sovinjak, solinovac, refosco bianco in terrano bianco. 136 Za vpogled v značilnosti trt in grozdja teran in refošk ter njune podobnosti in razlike sta zgovor- ni zlasti dve študiji: diplomsko delo (visokošolski strokovni študij – 1. stopnja) Manuele Štrakl iz leta 2016 137 in dvajset let starejša knjiga Vida Vivode Te- ran i refošk u Istri iz leta 1996, 138 ko je Slovenija šele vložila prošnjo za članstvo v Evropski uniji in še ni bilo ne duha ne sluha o zamisli, da bi na območju unije uveljavljala ekskluzivno pravico uporabe imena teran za svoje geografsko zaščiteno vino s Krasa. Štraklova je primerjala številne značilnosti sort refošk, teran, sladki teran, teran Istra in beli teran, pri čemer je na osnovi podobnosti v zaključku ugo- tovila, da gre pri sortah refošk in teran Istra za isto sorto. Vivodova objava je kompleksnejša; posega tudi v zgodovino prvih omemb obeh sort in kakovosti njunega vina ter navaja razširjenost terana v Istri (v 19. stoletju, pred pojavom trtne uši, je na teran od- padlo kar 4/5 istrske proizvodnje vina, v začetku 20. stoletja 2/3, sredi 20. stoletja pa 18,5 %). Omenja razhajajoča se mnenja številnih strokovnjakov glede istovetnosti in različnosti terana in refoška, znotraj katerih se pojavljajo tudi niansirane podvrste. Razha- janja stroke v identifikacijah sort so se jasno izrazila v referatih na posvetu vinogradnikov Istre, Kvarnerja in Slovenskega primorja v Portorožu leta 1960. Vi- voda v svojem delu navaja kar 71 z referencami opre- mljenih sinonimov, ki so jih različni avtorji – ne le na omenjenem posvetu – uporabljali za teran, delu pa dodaja tudi obsežen seznam relevantne literatu- re. Za informacijo in vtis povzemimo sinonime za teran, ki jih našteva: 139 Bignone, Cagnina, Crodari- na, Dolcetto, Dolcetto nero, Dolcino nero, Galizza, Gallizia, Gallizio, Istranin, Istrijanac, Istrijanka, Ma- gnacan, Rafošk, Refasco, Reffosco, Refosca, Refosca- re, Refosco, Refosco a raspo bianco, Refosco a raspo rosso, Refosco a raspo verde, Refosco blauer, Refosco d'Isola, Refosco d'Istria, Refosco dolce, Refosco Ma- gnacan, Refosco minuto, Refosco nero, Refosco ro- tondo, Refoscone, Refoscone del Friuli, Refoscone di faedis, Refoscone grosso, Refošk, Refošk crni, Refošk Istarski, Refošk kraški, Refošk crno, Refošk veliki, Rifosco, Rothsteiliger, Taran, Taranac, Tarin, Teran, Teran Black, Teran blau, Teran blauer, Terančić, Te- ranica, Teran crni, Teran drobno zrno, Teran crvenih peteljčica, Teran Istarski, Teran Kraški, Teran malog zrna, Teran noir, Terrano a raspo bianco, Terrano a raspo rosso, Terrano a raspo verde, Terrano del carso, Terrano di Canfanaro, Terrano di Corridico, Terrano d'Istria, Terrano mezzano, Terrano Pignoletto, Teran 135 Vitolović, Vinogradarstvo Istre. 136 Prav tam, str. 21. 137 Štrakl, Ampelografska okarakterizacija. 138 Vivoda, Teran i refošk. 139 Prav tam, str. 22–25. 19 2018 DARJA MIHELIČ: PO SLEDEH ZAPISOV O PRETEKLOSTI TRTE, GROZDJA IN VINA NA STIČIŠČU ALP IN JADRANA, 5–22 veliki, Teran velikog grozda, Teran veliko zrno in Te- ran zelenih peteljčica. Med različnimi referenti, katerih mnenja povze- ma Vivoda, se zdi prepričljivo izvajanje H. Vouka, ki je v referatu Reonizacija vinogradarske proizvodnje i sistem gajenja na području Krasa zastopal stališče: »Danas nema više nikakve sumnje, da je po ampelo- grafskom obilježju refoškova loza, koja daje na Krasu kraški teran, u Istri istarski refošk, a u Furlaniji izvr- sni furlanski crnjak – jedna i ista. Tipičnost kraškom teranu daje dakle, krško tlo i podneblje.« 140 Vivoda sam pa v zaključku izrazi drugačno la- stno prepričanje. Teran in refošk sta po njegovem mnenju stari, avtohtoni sorti grozdja v skupini črnih sort Istre. Loči teran z jagodami z rdečim pecljem, teran z jagodami z zelenim pecljem in refošk, ki se v vseh lastnostih povsem razlikuje od klonov terana, a ga kakovostno presega; je polnega, skladnega oku- sa, medtem ko je teran kisel in oster. S tem v zvezi še pripomnimo, da je bila konec prejšnjega stoletja izražena pobuda, da bi refošk (!) iz slovenske Istre zaščitili kot vino z geografskim poreklom. 141 Imen trt in grozdja ter sinonimov zanje je oči- tno več kot samih različnih sort trt, strokovnjaki pa so pri njihovi uporabi precej neenotni. Zato pogosta prekrivanja poimenovanj ne presenečajo. Med trtami in njihovimi plodovi obstajajo razlike. Vendar pa bi lai ka zanimalo konkretno: kolikšne in kakšne morajo biti razlike med dvema primerkoma trte in grozdja, da ju smemo opredeliti za različni/isti sorti? Zdi se, da je pravda kraški teran (refošk) in is- trski teran z vidika vsebinske razlike med trtama in grozdjem bolj zapletena, kot je videti na prvi pogled. Slovenski ugovori na odločitev Evropske komisije, da Hrvaški dopusti izjemo za rabo imena teran za vino iz hrvaške Istre, se morejo naslanjati predvsem na pravno osnovo – legalno pridobljeno pravico Slo- venije do izključne rabe imena teran za njeno vino, na geografsko poreklo slovenskega vina teran in na go- spodarske posledice, ki jih bo za kraške vinarje imela bruseljska odločitev o dopustitvi izjeme v rabi imena teran tudi za vino iz hrvaške Istre. Konec koncev pa gre pri tej zgodbi predvsem za kupca/odjemalca, ki ga ne zanima sámo ime trte in vina, ampak njegov okus, učinek in cena, mar ne? VIRI IN LITERATURA ARHIVSKI VIRI Biblioteca civica Vicenzo Joppi Fondo Joppi »Notariorum«. 140 Prav tam, str. 20. 141 Prim. Klenar, Refošk. SI PAK PI – Pokrajinski arhiv Koper, enota Piran Vicedominska knjiga 7, folio 18 (1337, 12. 4.). LITERATURA IN OBJAVLJENI VIRI Annali del Friuli ossia raccolta delle cose storiche appar- tenenti a questa regione. Vol. VI. (1388–1797) (compilati dal Francesco di Manzano). Udine: Giuseppe Seitz, 1868. Bizjak, Matjaž: Briksenški urbarji. Urbarji briksenske škofije. 1253–1464. Srednjeveški urbarji za Slo- venijo 5. Ljubljana: Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, 2006 (Thesaurus memoriae Fontes 3). Bizjak, Matjaž: Srednjeveški obračuni freisinške ško- fije = Die mittelalterlichen Abrechnungen des Hochstifts Freising. 1. Obračuni gospostev Škof- ja Loka in Klevevž 1395–1401 = 1. Abrechnun- gen der Herrschaften Škofja Loka und Klevevž 1395–1401. Loški razgledi, 52, 2005, str. 11–14; 2. Obračuni gospostev Škofja Loka 1399–1401 in Klevevž 1395–1400 = 2. Abrechnungen der Herr- schaften Škofja Loka 1399–1400 und Klevevž 1395–1400. Loški razgledi, 53, 2006, str. 315–368; 3. Obračuni gospostva Škofja Loka 1437–1439 = 3. Abrechnungen der Herrschaft Škofja Loka 1437–1439. Loški razgledi, 54, 2007, str. 353–380; Srednjeveški obračuni freisinške škofije = Medie- val accounts of the Freising Diocese. 4. Obračuni gospostva Škofja Loka 1439–1442 = 4. Accounts of the Škofja Loka estates 1439–1442. Loški raz- gledi, 55, 2008, str. 435–458; 5. Obračuni gospo- stva Škofja Loka 1441–1478 = 5. Accounts of the Škofja Loka estates 1441–1478. Loški razgledi, 56, 2009, 435–462; 6. Obračuni gospostva Škof- ja Loka 1477–1487 = 6. Accounts of the Škofja Loka estate 1477–1487. Loški razgledi, 57, 2010, str. 385–412; 7. Obračuni gospostva Škofja Loka 1486–1491 in Klevevž 1486–1487 = 7. Accounts of the Škofja Loka estate 1486–1491 and Kle- vevž estate 1486–1487. Loški razgledi, 59, 2012, str. 409–442. Bizjak, Matjaž: Medieval Account Books as a Source for Environmental History. Man, Nature and En- vironment Between the Northern Adriatic and the Eastern Alps in Premodern Times (ur. Peter Štih, Žiga Zwitter). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 2014 (Zbirka Zgodovinskega časopisa 48), str. 124–143. Bizjak, Matjaž in Aleksander Žižek: Knjiga obra- čunov celjskih mestnih sodnikov 1457–1513. Ce- lje: Zgodovinski arhiv, Ljubljana: Založba ZRC SAZU, 2010. Blaznik, Pavle: Urbarji freisinške škofije. Srednjeve- ški urbarji za Slovenijo. Zvezek četrti. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1963 (Viri za zgodovino Slovencev. Knjiga četrta). 20 2018 DARJA MIHELIČ: PO SLEDEH ZAPISOV O PRETEKLOSTI TRTE, GROZDJA IN VINA NA STIČIŠČU ALP IN JADRANA, 5–22 Boerio, Giuseppe: Dizionario del dialetto veneziano. Venezia: Tipi di Andrea Santini e figlio, 1829. Capitulare de villis. IV. Karoli Magni Capitularia. 32. MGH. Capitularia regum Francorum I. (ed. Alfre- dus Boretius). Hannoverae: Impensis bibliopolii Hahniani, 1883, str. 82–91. Codex diplomaticus Austriaco-Frisingensis. Sammlung von Urkunden und Urbaren zur Geschichte der ehemals freisingischen Besitzungen in Österreich. Wien: Historische Commission der Kaiserlichen Akademie der Wissenschaften, 1871 (Fontes re- rum Austriacarum. Oesterreichische Geschichts- -Quellen. Zweite Abtheilung. Diplomataria et acta. XXXVI. Band). Cunja, Radovan: Prispevek arheologije k zgodovini vinske trte in vina. Dežela refoška, Koper: Zgo- dovinsko društvo za južno Primorsko (ur. Dar- ko Darovec), 1995 (Knjižnica Annales 10), str. 37–98. Darovec, Darko: Vinogradništvo in vinarstvo kot poglavitna gospodarska panoga v severni Istri v obdobju Beneške republike. Dežela refoška. Vino- gradništvo in vinarstvo slovenske Istre (ur. Darko Darovec). Koper: Zgodovinsko društvo za juž- no Primorsko, 1995 (Knjižnica Annales 10), str. 121–140. Darovec, Darko: Vitam viti. Kozarec sonca. Dežela refoška II. Vinogradništvo in vinarstvo Slovenske Istre (ur. Darko Darovec). Koper: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, Znanstveno-raz- iskovalno središče Republike Slovenije Koper, 2000 (Knjižnica Annales 22), str. 9–16. Diakon, Pavel (Paulus Diaconus): Zgodovina Lango- bardov (Historia Langobardorum). Maribor: Za- ložba Obzorja, 1988. Dobršek, Tit: Vinogradništvo. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1978. Fresacher, Walther: Österreichische Urbare. III. Ab- teilung. Urbare geistlicher Grundherrschaften. 3. Band. Die mittelalterlichen Stiftsurbare Kärntens. II. Teil. Die mittelalterlichen Urbare des Bene- diktinerstiftes St. Paul in Kärnten. 1289/90 und 1371/72. Wien: Hermann Böhlaus Nachf., 1968. Granda, Stane: K zgodovini cvička. Ad fontes. Otorep- čev zbornik (ur. Darja Mihelič). Ljubljana: Založ- ba ZRC, ZRC SAZU, 2005, str. 281–301. Gualdo, Germano: Frammenti di storia veneta nei sommari di registri perduti di Alessandro V (1409–1410). Miscellanea G. G. Meersseman. I. Padova: Antenore, 1970 (Italia sacra: Studi e do- cumenti di storia ecclesiastica XV), str. 397–481. Hamm, Wilhelm: Das Weinbuch. Wein, Cultur und Wirkung des Weins. Statistik und Characteristik sämmtlicher Weine der Welt. Behandlung der Weine im Keller. Leipzig: Verlagsbuchhandlung von J. J. Weber, 1865. Klenar, Iztok: Refošk z geografskim poreklom. Ko- zarec sonca. Dežela refoška II. Vinogradništvo in vi- narstvo slovenske Istre (ur. Darko Darovec). Koper: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, Znan- stveno-raziskovalno središče Republike Slovenije, 2000 (Knjižnica Annales 22), str. 263–302. Knezović, Marin: Loza, vinogradi i vino u ranosre- dnjovjekovnim hrvatskim ispravama. Ekonomska i ekohistorija, 12, 2016, št. 1, str. 101–107. Kos, Dušan: Urbarji za Belo krajino in Žumberk (15.– 18. stoletje) I, II (Novejši urbarji za Slovenijo. Prvi zvezek). Ljubljana: Slovenska akademija znano- sti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Zgodovinski inštitut Milka Kosa, 1991 (Viri za zgodovino Slovencev. Trinajsta knjiga). Kos, Franc: Gradivo za zgodovino Slovencev v sred- njem veku. Prva knjiga (l. 501–800). Ljubljana: Leonova družba, 1902. Kos, Franc: Gradivo za zgodovino Slovencev v sred- njem veku. Druga knjiga (l. 801–1000). Ljubljana: Leonova družba, 1906. Kos, Franc: Gradivo za zgodovino Slovencev v sred- njem veku. Četrta knjiga (1101–1200). Ljubljana: Leonova družba, 1915. Kos, Milko: Urbarji salzburške nadškofije (Srednjeve- ški urbarji za Slovenijo. Zvezek prvi). Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1939 (Viri za zgodovino Slovencev. Knjiga prva). Kos, Milko: Urbarji slovenskega primorja. Drugi del (Srednjeveški urbarji za Slovenijo. Zvezek tret- ji). Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1954 (Viri za zgodovino Slovencev. Knjiga tretja). Krahwinkler, Harald: »… in loco qui dicitur Riziano …«. Zbor v Rižani pri Kopru leta 804 = Die Ver- sammlung in Rižana, Risano bei Koper, Capodistria im Jahre 804. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, 2004 (Knjižnica An- nales 40). Malnič, Andrej: Pričevanje Matije Vertovca o vinu iz Vinoreje za Slovence. Goriški letnik. Zbornik Go- riškega muzeja, 24, 1997, str. 23–34. Mihelič, Darja: Najstarejša piranska notarska knjiga. (1281–1287/1289). Ljubljana: Slovenska akade- mija znanosti in umetnosti, 1984 (Viri za zgodo- vino Slovencev. Knjiga sedma), št. 177–180. Mihelič, Darja: Istrsko gospodarstvo v luči rižanske- ga zbora. Acta Histriae, 13, 2005, št. 1 (XIX). Istra med vzhodom in zahodom. Ob 1200-letnici rižan- skega zbora, str. 97–112. Musnig, Antonio: Clima goritiense. Goritiae: Valerii de Valeriis, 1781. Muznik, Anton: Clima Goritiense = Goriško podnebje. Prevedel Silvester Kopriva. Ljubljana: Inštitut za zgodovino medicine Medicinske fakultete, Znan- stveno društvo za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije, 2000. Naldini, Paolo: Corografia ecclesiastica o'sia descrittio- ne della citta, e della diocesi di Givstinopoli Detto 21 2018 DARJA MIHELIČ: PO SLEDEH ZAPISOV O PRETEKLOSTI TRTE, GROZDJA IN VINA NA STIČIŠČU ALP IN JADRANA, 5–22 volgarmente Capo d'Istria: Venetia: Girolamo Al- brizzi, 1700. Orožen, Ignaz: Das Bisthum und die Diözese Lavant. Th. 2. 1, Das Benediktiner-Stift Oberburg. Mar- burg: Selbstverlag, 1876. Otorepec, Božo: Gradivo za slovensko zgodovino v arhivih in bibliotekah Vidma (Udine) 1270–1405. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umet- nosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Zgodovinski inštitut Milka Kosa, 1995 (Viri za zgodovino Slovencev. Štirinajsta knjiga). Ottokars Österreichische Reimchronik nach den Ab- schriften Franz Liechtensteins (Hg. Joseph See- müller). Hannover: Hahnsche Buchhandlung, 1890 (MGH. Deutsche Chroniken und andere Geschichtsbücher des Mittelalters 5/1). Panjek, Aleksander: Pravda o spornem hramu. Obi- čaj ustne kupoprodaje nepremičnin med kmeti na Krasu (Tomaj, 1819–20). Zgodovinski časopis, 70, 2016, št. 3–4, str. 290–312. Panjek, Giovanni: La vite e il vino nell'economia friu- lana. Un rinnovamento frenato. Secoli XVII–XIX. Torino: G. Giappichelli, 1992. Pirchegger, Hans in Wolfgang Sittig: Die mittelal- terlichen Urbare der Minoriten und Dominika- ner in Pettau. Die mittelalterlichen Stiftsurbare der Steiermark. I. Teil. Seckau, Pettau. Wien: Her- mann Böhlaus Nachf., 1955, str. 227–319 (Öster- reichische Urbare. III. Abteilung. Urbare geistli- cher Grundherrschaften. 4. Band.). Plahuta, Primož in Zora Korošec-Koruza: 2x100 vinskih trt na Slovenskem. Ljubljana: Prešernova družba, 2009. Pulko, Borut: Razvoj vinogradništva na Štajerskem od časa nadvojvode Janeza do danes. Agricultura, vol. 9, supl. 1, 2012, str. 21–30. Santonino, Paolo: Popotni dnevniki. Prevedel Primož Simoniti. Celovec, Dunaj, Ljubljana: Mohorjeva založba, 1991. Schultz, Alwin: Das höfische Leben zur Zeit der Min- nesänger. Erster Band. Leipzig: Verlag von Hir- zel, 1879. Sprandel, Rolf: Von Malvasia bis Kötzschenbroda. Die Weinsorten auf den Spätmittelalterlichen Märkten Deutschlands. Stuttgart: Franz Steiner Verlag, 1998 (Vierteljahresschrift für Sozial- und Wirt- schaftsgeschichte. Beihefte Nr. 149). Stari krajepisi Istre (ur. Darko Darovec). Koper: Zgo- dovinsko društvo za južno Primorsko, Znanstve- no-raziskovalno središče Republike Slovenije Koper, Pokrajinski muzej Koper, 1999 (Knjižnica Annales Majora). Škvarč, Andreja (ur.): Stare primorske sorte vinske trte = Varietà antiche dei viti della Primorska. Nova Gorica: Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod, 2015. Štrakl, Manuela: Ampelografska okarakterizacija žlah- tne vinske trte (Vitis vinifera L.) sort 'refošk' in 'te- ran' (Oddelek za agronomijo Biotehniške fakul- tete Univerze v Ljubljani). Ljubljana, 2016. Tolar, Tjaša, Jernej Jakše in Zora Korošec-Koruza: The oldest macroremains of Vitis from Slovenia. Proceedings of the 14th Symposium of the Interna- tional Work Group for Palaeoethnobotany, Krakov 2007 (Vegetation history and archaeobotany, vol. 17, suppl. 1 (Dec. 2008)). Berlin, Heidelberg: Springer, 2008, str. S93–S102. Tommasini, Giacomo Filippo: De' Commentari stori- ci-geografici della Provincia dell'Istria, libri otto con appendice. Archeografo Triestino, 4, 1837. Tommasini, Giacomo Filippo: Zgodovinski komen- tarji o Istri. Ljubljana: Založba Kres, 1993 (pre- vod: Sergij Šlenc). Vale, Giuseppe: Itinerario di Paolo Santonino in Ca- rinthia, Stiria e Carniola negli anni 1485–1487. Città del Vaticano: Biblioteca Apostolica Vatica- na, 1943 (Studi e testi 103). Valenčič, Vlado: Vinogradništvo. Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev. Zgodovina agrar- nih panog I. Ljubljana: Slovenska akademija zna- nosti in umetnosti, 1970, str. 279–308. Valvasor, Johann Weichard: Die Ehre des Herzog- thums Krain. Laibach, Nürnberg: Wolfgang Mo- ritz Endter, 1689. Vertovec, Matija: Vinoréja za Şlovenze. Ljubljana: Jo- sef Blasnik, 1844. »Vigneto Friuli« dalle origini al 1500 (a c. di Claudio Fabbro). Ducato vini friulani trent' anni di storia, Udine, 2002. Vilfan, Sergij: Mestne računske knjige kot zgodovin- ski vir. Zbornik ob devetdesetletnici Arhiva. Ljub- ljana: Zgodovinski arhiv Ljubljana, 1988 (Gradi- vo in razprave. Zgodovinski arhiv Ljubljana 8), str. 14–36. Vitolović, Viktor: Vinogradarstvo Istre. Beograd: Sa- vez poljoprivrednih inženjera i tehničara FNR Jugoslavije, 1960. Vivoda, Vido: Teran i refošk u Istri. Zagreb: Hrvatsko agronomsko društvo, 1996. Wiessner, Hermann: Österreichische Urbare. III. Ab- teilung. Urbare geistlicher Grundherrschaften. 3. Band. Die mittelalterlichen Stiftsurbare Kärntens. I. Teil. Gurker Urbare (Bistum und Kapitel). In Aus- wahl aus der Zeit von 1285 bis 1502. Wien: Verlag Adolf Holzhausens Nachfolger, 1951. Wolfram, Herwig: Conversio Bagoariorum et Caran- tanorum. Das Weißbuch der Salzburger Kirche über die erfolgreiche Mission in Karantanien und Pan- nonien. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Zveza zgodovinskih društev Slo- venije; Klagenfurt: Auslief[e]rung Hermagoras, 2012 (Dela, Razred I, 38; Zbirka Zgodovinskega časopisa 44). Zakladi Slovenije. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1979. Ziliotto, Baccio: »La Rinaldeide« di Alessandro 22 2018 DARJA MIHELIČ: PO SLEDEH ZAPISOV O PRETEKLOSTI TRTE, GROZDJA IN VINA NA STIČIŠČU ALP IN JADRANA, 5–22 Gavardo e la giovinezza di Gianrinaldo Carli (1720–1765). Archeografo Triestino, 59–60, 1946, str. 237–368 (1–132). SPLETNE STRANI http://news.nationalgeographic.com/news/2011/ 01/110111-oldest-wine-press-making-winery- armenia-science-ucla/ https://de.wikipedia.org/wiki/Ottokar_aus_der_ Gaal http://www.vace.si/kastelic_situla_si.htm http://penelope.uchicago.edu/Thayer/L/Roman/ Texts/Pliny_the_Elder/14*.html SUMMARY Following the trail of records about the past of vines, grapes, and wines at the juncture of the Alps and the Adriatic Grape vines have been around for as long as hu- manity. The use and processing of their fruits for hu - man consumption have a long history as well. The remnants of wild grape vines used by humans from the fourth millennium BC were discovered by ar- chaeologists in the Ljubljana Marshes. Viticulture was widespread in the Roman Empire and after their settlement in the area, the predecessors of the Slo- venes adopted the culture from both the Romanized and Roman natives. The written tradition – charters and codices – of the territory between the Alps and the Adriatic contain mentions of vineyards and wine from the early Middle Ages onwards. In Istria, wine is mentioned in a record on the judicial Assembly of Rižana dating to 804; Venice had the right to collect annual tributes in wine from Koper from the tenth century onwards. Since the thirteenth century, wine is mentioned in notary and vicedominus’ codices. Ot- tokar’s »Austrian Rhymed Chronicle« from the se- cond decade of the fourteenth century states no few- er than seventeen different varietal wines, known in the territory of the Venetian Republic and the Holy Roman Empire. The variety of wines in the area be - tween the Alps and the Adriatic is also mentioned in medieval records from the interior parts of the conti- nent, primarily urbaria and account books. A splen- did source not only for wines but also for a wider culinary offer of the late Middle Ages is the itinerary by the Aquileian Chancellor Paolo Santonino, who in the second half of the 1480s accompanied Bishop Pietro Carli from Caorle on his visitations through the provinces of the Drava Valley, Gail and southern Styria. The predominant varieties of wine mentioned in medieval sources are Ribolla, Malvasia, and Ter- rano, followed by Moscato and Pinella, and there are also references to wine from the Slovenian March. Viticulture and winemaking are also described by the seventeenth-century polymaths Giacomo Filippo Tommasini and Johann Weichard Valvasor. In the second half of the eighteenth century, wine and wine- making were studied by the provincial physician for Gorizia, Antonio Musnig. In the nineteenth century (1844), Matija Vertovec published a manual for Slo- venian winemakers, mentioning a great number of wines and their characteristics. Crucial to the knowl- edge of varietal wines in the nineteenth century was Das Weinbuch [The Book of Wine], written by a Ger - man authority on agriculture Wilhelm Hamm and containing descriptions of numerous wines that were produced and consumed around the world, including the territory of present-day Slovenia. Terrano was featured frequently in sources and among wines un- til the seventeenth century, when the first mentions appeared of similar Refosco. In the eighteenth and nineteenth centuries, Refosco became a recognised name for the variety of vine, grape and wine, and the label Terrano became a »generic« name for its wide- spread relative. The twentieth century, again, distin- guished and emphasised the differences between the two varieties, which have yet to be clearly defined. As a side note to the winemakers’ and political lawsuit over the (non)exclusive right to use the name Terrano in reference to the variety of wine from the Karst (and Istria), it may be established that the name Terrano in reference to the vine and wine produced in the Littoral, Inner Carniola, and Istria had already appeared in records centuries ago. From the end of the seventeenth to the nineteenth century, the name Terrano as the designation of a vine variety gave way to the name of the similar vine Refosco. There are diverging expert opinions regarding the characteristics, differences and similarities, even the authenticity of these two varieties of vine and grape, and numerous synonyms that they inconsistently use in reference to them overlap. The lawsuit over the Karst Terrano (Refosco) and Istrian Terrano seems to be very complex and unsettled in terms of the sub- stantial difference between the two varieties of vine and grape. Nevertheless, the said question concerns more the seller or buyer, who does not care as much about the name of the vine and wine as its taste, ef- fect and, most certainly, price.