Politični ogfled. Avstrijske dežele. Dunaj. Včeraj so svetli cesar imenovali novo vlado ali ministre za avstrijsko skupino dežel. Na čelu novi vladi je grof Badeni, doslej cesarski namestnik v Galiciji. Novi predsednik ministerstva je vreden našega zaupanja, za njini pa še tudi grof Ledebur, minister za poljedelstvo. 0 drugih pa ne moremo tega reči; zato se pa tudi nove vlade ne veselimo, pa se je tudi ne bojimo. — Vsled novih mestnih volitev imajo sedaj na Dunaju protisemitje v občinskem zastopu dve tretjini večine, liberalcev je v njem le ena tretjina, a žal, da protisemitje so sicer krščanski, ne pa vsi katoliški možje, torej še od njih ni čiste pravice pričakovati, da-si so veliko bolji od doslenjih liberaluev. Češko. Na shodu zaupnih mož mladočeške stranke se jih je zbralo čez 1300, o njih sklepih zna se le to, da čejo Mladočehi ostati stari t. j. v nasprotju tudi z nuvo vlado na Dunoju. Ako pa si jih hoče pridobiti na svojo stran, dajo se ji oni že dobiti, treba ji je samo izpolniti njim njih želje! Lepo, toda ali ima pa tudi vlada voljo za to ? Težko, da jo ima za vse želje mladočeške stranke! — Dr. Plener, prejšnji vodja liberalcev, ne vzprejme poslaništva za trgovinsko zbornico v Hebu. Mož stori v tem le prav, saj ima se.daj dovolj mastno službo. Štajersko. Kolikor se doslej vidi, obdrži se nemška konservativna stranka na kmetih in da-si liberalci in nacijonalci rujejo zoper njo na vse kriplje, nemški kmetje so dosli značajni in se ne dajo speljati na liberalcev limauice — zoper svoje duhovnike. Prav je tako, kdo ve pač bolje, česa je kmetu treba, kakor oni, ki žive in trpe s kmetom! Liberalni kričači so torej pri kmetih s svojira ščuvanjem zoper konservativne poslance pogoreli skorej povsod, le sem ter tje so napravili zmešnjave med kmeti, ali tudi tara se kmetje že kesajo, da so jih bili poslušali. Koroško. »Kmečka zveza« obstoji skorej iz samih neraškutarjev, dela pa se, kakor da ji gre največ za gospodarske koristi slovenskih kmetov. Slovenski kmetje store torej dobro, če ji ne zaupajo ter si ne pustijo več metati peska v oči po možeh, ki so v tej »kmečki zvezi«. Na shodu v Borovljah so to že tudi storili in padla je marsikateia grenka zoper njo. Prav, saj jo pošteno zasluži! — Nova humberška cesta je jako slaba, kmelje se branijo voziti po njej, ker se jim smili vprežna živina in vendar ima deželni predsednik, baron Schmid-Zebicrow, spominek na njej, češ, da je postal s to cesto —• dobrotnik kmeta ! Kranjsko. Občni zbor »Slov. matice« se zadnjo sredo ni mogel vršiti, ker je prišlo premalo udov na-nj; še le včeraj se je vršil, pa sodimo, da ludi pri malem številu udov. To ni dobro! — V Bohinjski Bislrici bi radi dobili novo c. kr. okr. sodišče, ker imajo Ijudje daleč v Radovljico ter zato obilih stroškov in zamudo časa. Vse resnica, da bi le novo sodišče ne stalo tudi novih stroškov! Primorsko. V Gorici so imeli nove volitve v deželni zbor. Tu si stojite dve stranki nasproti, slovenska in laška, obe imate blizo enako število poslancev in kar je huje, slov. stranka ni jedina in iz tega ima koristi le laška. Tudi drugod se godi taka med Slovenci, na škodo slov. ljudstva. Istersko. Novi deželni glavar v Poreču postane nekl dr. Rizzi, doslej župan v Pulju. Mož je nestrpen Lah in torej ni za tako službo v dežoli, ki ima večinoma hrvatsko prebivalstvo. Za to pa se pač malo zmeni laški ces. namestnik v Trstu. Hrvaško. Ker pride svitli cesar, pri sedanjih Hrvatih kralj, sredi tega meseca za dva dni v Zagreb, delajo sj velike priprave za slovesen vsprejem Nj. veličanslva. Škoda je, da pride s svitlim cesarjera tudi sedanji predsednik ogerske vlade, razupiti baron BanfTy, hrv. ljudstvo ga ne bode veselo. Ogersko. S prvim oktobrom se začne nova doba v ogerskih deželah, kajti tega dne se vpelje ondi nesrečna novotarija — civilni zakon, draga in pohujšljiva naprava! Huda skušnja za katoliško prebivalstvo in Rog ve, če ne tudi za jude, ki so je v prvi vrsti krivi! — Državni proračun kaže še nekaj več prihodkov, kakor stroškov, vendar pa sodijo možje, katerim gre v tej reči vera, da je stvar narobe t. j. več je &troškov, kakor pa prikodkov, vendar pa vlada to zakriva, boječ se trpke graje, katero zasluži njeno gospodarstvo. Vnanje države. Rim. Veliko se piše v listik o pogovoru Sv. očeta v Rimu z nekim ruskim plemenilašem, posebno za to, ker pravijo Sv. oče, da je v sedanjih časik mir Ijudem le na jeziku, sicer pa štrli vsa Evropa svotlih bajonetov, orodja za silno vojsko, katera ji ne izostane in ji more biti že stoji na pragu. Pogovor je brž ko ne izmišljen, toda kar se v njem trdi, je resnično. Italijansko. Veselje, katero se je une dni kazalo v Rimu o 251etnici. odkar je Rim glavno meslo »rešene« Italije, je že potihnilo in ljudein se godi sedaj, kakor človeku v jutru po tem, ko se je bil na večer prenapil — narejenega vina. Franeosko. Sedanji predsednik republike, Faure, je vidno v rokak iramasonov, kajti v svojih listih imajo za-nj kvale na cente in mož jo tudi zasluži po redu, saj se ogiblje kalol. cerkev in podi iz ljudskih šol redovnice nič manj, kakor je bilo to v začetku hvaljene republiške vlade. Nemško. V nemško cesarstvo škili ne malo naših žgečih Nemcev in hvalijo ga na vse moči. Nemci sami pa ne outijo te sreče veliko, kajti trumoma se selijo v Ameriko in samo letos, v šestih mesecih, je nad 16.000 ljudij neslo svoja šila in kopita prek morja, v novi svet, da si poišče novo domovino. Rusko. Ne samo v Ameriki, tudi na Ruskem so podjelni ljudje; tam misli nekaj takik skopati kanal z Raltiškega morja v Grno morje; za to pa bode treba najmanj do 200 milj. rubljev. — Ge je nekaterim nemškim listom verjeti, širi se na Ruskem kolera in se je bati, da jo dobimo tudi sosedje ruski. Bog nas je varuj! Oolgarsko. Sin kneza Ferdinanda je bil katoliški krščen a govorica gre, da ga da oče seckij vpisati v razkolniško cerkev, ker je prebivalstvo razkolniško in neki tirjn, da bodi tudi prihodnji vladar ud razkolniške cerkve. Mogoče je že, ali ne verjamemo še te govorice, ker je prežalostna. Turško. Vlada dela sitnobe komisiji v Carigradu, ki se poteguje za uboge Armence, ker trpijo sila preganjanja od turskik uradov. Se ve, da lo lurska vlada taji ali vsaj zmanjšuje in nazadnje to neki naj ne skrbi druge vlade! Prazni izgovori! Marokansko. Na meji so se sprijele čete BeniHallel in Uled-Tazzi in na obeh straneh jih je padlo nekaj. Uzrok teh pobojev med zamorci pa ni znan in tudi konca še jim ne vemo. Kitajsko. Vlada je odstavila one uradnike, ki niso branili nemških misijonarjev v okraju Sz. Gvanskem, ko jih je pogansko ljudstvo napadlo in pomorilo. Amerikansko. V severnih državah Amerike je bila letos obilna žetev in žita se bode lakko veliko izvozilo v dežele, v katerih ga primanjkuje. Kakor se kaže, tedaj ne bode cena žitu višja.