D o p i s i. Iz Cirkovc. Ptujski »Štajerc«, po domače »giftna krota« je zares list, v katerem lahko vsak neumnež prodaja svojo budalost. Tudi neki dopisun iz Cirkovc se je začel posluževati te redke priložnosti. Tako je v predzadnji številki »Štaierca« ta dopisun (ki ga pa dobro poznamo) zopet napadel našega gospoda kaplana. Nimam namena zagovarjati g. kaplana, znal se bo že sam, a tega dopisuna, ki ni niti toliko vreden, da bi mu pljunil v obraz, moram Dokrtačiti da si bo zapomnil. Ko je še ta »Štajerčev« dopisnik dvomil o resničnosti »Štajerčevega« kvakanja, je Se imel vsaj nekaj pameti, nmogo že tudi ne več, ker ni bil trdno prepričan o lažnjivosti »giitne krote«; a zdaj, ko je začel celo sam prodajati svojo domišljavo modrost v Štajercevih iaslih, zdaj je pokazal svojo strašansko neumnost in zabitost. Gosp. kaplana na pr. imenuje: >Krasen vzor pravega klerikalčeka«. Potemtakem se ti štejeS seveda med liberalce. Moj ljubi dopisunček, stavim svojo glavo, da ne veš, kaj je klerikalizein in kaj liberalizem. Ako bi te vpraSal po pomenu teh besed, bi me gotovo gledal kakor bik nova vrata. Torej ne kvasi nekaj, česar sam ne razumeS! Že s tem, da dopisuješ »Štajercu«, si pokazal, da si postal izdajalec slovenskega naroda, odpadnik, nemčur! Fej te bodi! Moral si že poprej vedeti, da >Štaierc« kakor kak pes, ki ne ve, kako bi drugače pokazal da je tudi na svetu, oblaja vse, kar je odločno slovenskega. Nemca ali bolje rečeno nemčurja se nikdar ne dotakne. Da svari gospod kaplan mladino pred čitaniem »Štajerca«, ima čisto prav; naj že v mladosti spozna volka v ovčji obleki, da se ga bo pozneje lažje ubranila. To je ceio njegova dolžnost kot dušnega pastirja, da opozarja mladino na nevarnosti, ki ji pretijo. Da je gospod kaplan nasprotnik tistega neumnega lišpanja, bo tudi odobraval vsak pameten človek, ti, dopisnik, seveda ne, ker si tako neumen. Le čakaj, dopisunček, ko odrastejo tvoji otroci, se boš Se že praskal za uSesi! Primi se z& svoj umazani jezik, bodi tiho in pomisli malo, da ti tudi nisi vzgled dobrega katoličana. Da je gospod kaplan šiba za »Štajerca« in njegove prifrknjence, že veriamem. Bog daj le Se mnogo takih in še hujših šib! Kakor si ti, dopisun, gospod svojega časa, tako tudi vsak drugi človek, torej te čisto nič ne briga, kaj dela gospod kaplan v svojih urah! Da pa ljudstvo toliko greha stori, je kriva le ta umazana »giftna krota«, ta »Štajerc«, ki vlači v blato vse, kar ni tako umazano kakor on sam! Gosp. kaplanu pa kličemo: Le po »Štajercu« in njegovih podrepnikih, ne nehajte jih Sibati, dokler se ne spametujejo! Ti, dopisun pa imaš najmanj pravico dajati komu dobre nasvete ali pa kar komandirati gospodu kaplanu, naj nas zapusti! Smo Se drugi tudi tu! Ako se pa, dragi dopisunček, ne boS poboljšal ali pa za vselej umolknil, priobčil bom jaz prihodnjič o tebi nekaj tako zanimivega, da ti bodo od straba lasje vstajali in da si boš od same jeze odgriznil tisti svoj umazani jezik! Do tedaj pa zdravo! Zavednejši ž u p t j a n. Sv. Trojica v Slov. goricah. Slavno uredništvo naj blagovoli z ozirom na dopis v St. 31. z dne 30. julija 1903 pod naslovom: »Sv. Trojica v SIov. gor. (Novi krajni Solski svet)« na znanje vzeti ter v jedni prihodnjih številk objaviti, da jaz podpisani Anton Vogrin, kmet v Porčiču, pri zadnji volitvi načelnika ter namestnika v krajni Solski svet pri Sv. Trojici dne 12. julija 1.1. nisem volil nasprotno — ampak volil sem — po svojem premisleku — narodnega moža in kmeta v Gor. Verjanah Matevža Ploja. Dostavljam Se, da sem imenovanega, ker ni dobil dosti glasov kot načelnik, volil za namestnika, kar se lahko razvidi iz dotičnib, lastnorocno od mene pisanih volilnih listkov. Dopisnik o vsej zadevi ni bil dobro podučen ali pa goji proti meni morebiti kako osebno mržnjo. — Z odličnim spoštovanjem Ant. Vogrin. Krapina. (Kneippovo kopališce) v Krapini obiskalo je do sedaj čez 200 gostov in če se pomisli, da je bilo kopaliSče otvorjeno Se-le početkom meseca julija, je vendar dosedanji vspeh jako povoljen. — Med drugimi gosti so tudi rektor magnifikus g. Vekoslav Klaič, državni poslanee gospod Vekoslav Špincid, prečast. gosp. Ivan Talois, kanonik iz Dubrovnika, vseučiliSki profesor g. Bauer iz Zagreba in mnogi drugi odlični gosti. Dne 2. t. m. je bila veselica v kopaliSčnem parku v Dolcu, pri kateri priliki je tukajšno tamburaško in pevsko društvo uprizorilo opereto »Matek i Janica«, ki je izpala na občno zadovoljnost. Bili so prisotni tudi tamburaši iz Vukovara, kateri so odigrali in odpeli poslancu Špinciču pri njegovi mizi dve hrvatski pesmi, na kar se je on globoko ginjen med klici >živio Špinčič« zahvalil, naglasivSi osobito da je tu našel pravo slovansko zavest, na kar je zopet iz tisoč grl zavril klic »živio Špinčič«. Zvečer zažgal se je umeten ogenj, na kar se je pričela prav živahna zabava. S tem smo zaključili našo zabavo s željo, da nam slavno kopališčno ravnateljstvo priredi še več takih izvanrednih užitkov. J. B. Iz jngoslovanske Bosne. Z veliko hvaležnostjo sprejeli smo prvi blagodušni milodar 50 kron iz Selnice ob Dravi po velečastitem gospodu Tomažu Mraz, nadžupniku tam v pokoju, za prepotrebno novo krščansko katol. cerkveno napravo, filijalno cerkev bl. device Marije naše ljube Gospe in vedne pomočnice pn mestu Kozarac, v jugoslovanski Bosni in za tamkajšno lurdsko votlino ter kip Brezmadežne, sličen po lurdski prikazni. Bog stoterno poplačaj! Naša ljuba Gospa in vedna pomočnica obilno pomagaj za ta milodar krščanske slovanske ljubezni! — Rimo-katolički župni urad sv. Josipa u Prijedoru, dne 4. avgusta 1903. — Fr. Ante Babič, dekan i župnik.