Danes posebna Izdaja DE v Ptuju mm,-*: masmssa gaasai^sžsssa zsstMštz ¥■ '<#* ~*aamBmm tmm&tmmm mssmmmBm HVALEŽNOST PA TAKA! Šolali smo jih mi, sedaj pa trdijo, da moramo delati čisto drugače, da mora hiti več o discipline in tako dalje ... Hvaležnost pa taka! Karikatura; AN DREJ NOVAK 8 ******** maamnamrn ■msKBBBaseFSB gmmmtmi KzmttMmm tmmsmsm eamarassm tna&aessmzB :?r Na rob plenumu ro sindikata industrije in rudarstva Referendum naj ne bo krinka demokracije Na zadnjem plenumu republiškega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva so člani analizirali zajetno gradivo o referendumih v nekaterih slovenskih podjetjih, ki ga je pripravila skupina strokovnih sodelavcev pri Republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije. Prav zajetno gradivo o referendumih pa je člane plenuma spodbudilo tudi k živahni razpravi. Skušajmo iz tega gradiva in pa seveda delno tudi iz razprave izluščiti nekaj najbolj tehtnih misli. Dvomljiva objektivnost REFERENDUMOV Iz analize zapisnikov o referendumih, ki jo je opravila skupina strokovnih delavcev pri republiških sindikatih, je moč razbrati, da je bila naj pogoste j-sa tematika referendumov v slo-venski industriji in rudarstvu Zniževanje ali delitev podjetij, sprememba predmeta poslovanja, odpoklic vodilnih delavcev, sprejemanje statuta podjetja, združevanje delovnih enot in Podobno. Člane plenuma pa je ne-dvomno najbolj zbodla v oči dvomljiva objektivnost c-, el izvedenih referendumov v Slovi eniji. Že santo suhoparen podatek, da kar za dvanajst izvedenih referendumov ni bilo pripravljenih skoraj nobenih analiz ali druge dokumentacije, ki je osnova za objektivno odločanje, nedvomno to potrjuje. Še bolj pa je ob že izvedeilih referendumih zaskrbljujoče to, da so bili zaposleni v tem ali onem podjetju tudi skrajno neobjektivno informirani, pa čeprav so bile pripravljene analize za izvedbo referendumov. Tako se je čestokrat zgodilo, da so bili referendumi vsiljeni, zaposleni pa so z referendumom, kot krinko demokracije, odločali le po volji tistih, ki so referendume pripravili. Prav zavoljo tega so se člani plenuma re- # s B S ■ B I I š i i POCENI NAČELNOST Osrednjo misel današnjega uvodnika smo si sposodili iz nedavne razprave v skupščini SR Srbije, v kateri je neki poslanec povedal naslednjo basen: Slonu se je življenje zazdelo nenadoma teilco in dolgočasno, rad pa bi živel veselo in svobodno. Ni vedel, kaj bi, pa je šel vprašat za nasvet modro sovo, ki ga ni razočarala. Rekla mu je, naj postane ptica, pa bo vesel in svoboden. Slon se je tega nasveta zelo razveselil. Ves vesel se je vrnil k svojim tovarišem in jim povedal, kako ga je poučila modra sova. Ti pa niso bili tako zelo navdušeni nad tem nasvetom in so ga vprašali, če mu je sova povedala tudi to, kako naj se spremeni v ptico? Jojme, je dejal slon, to sem jo pa pozabil vprašati! Odhitel je nazaj k sovi in jo vprašal, kako naj se spremeni v ptico. Sova pa ga je pokarala: Jaz sem tebi' dala načelen nasvet, ti. pa sam glej, kako ga boš konkretiziral! Vsaka basen ima svoj nauk in tudi ta, ki smo jo pravkar povedali, ni brez njega. In zdi se nam, da je ta nauk še posebno poraben v teh dneh, ko iščemo odgovor na mnoga vprašanja in ko ne manjka načelnih nasvetov, kako naj ta vprašanja razrešimo. Zal pa so ti nasveti tako zelo načelni, da z njimi ne vemo kaj početi. Prav zato pa je ta načelnost tudi tako poceni — en groš za cel koš. Cisto na kratko povedano je naša največja sedanja težava v tem, da imamo sredstev pač samo toliko, kot jih imamo — kar pomeni bolj malo — in da imamo hkrati celo mnogo želja. Ne bomo rekli, da so te želje neosno-vane: vsako bi lahko na dolgo in široko argumentirali. To velja za želje s področja financiranja šolstva in izobraževanja, to velja za številne želje in zahteve s področja socialnega zavarovanja, s področja prometa in zvez itd,, itd. Kaj bi naštevali naprej — le predolgo bi trajalo, če bi hoteli omeniti vsaj tiste, kar se nam s področja naših želja — in seveda tudi potreb — zde zelo važne. Most, ki naj bi povezal naše želje in naše možnosti, smo v načelu tudi že skonstruirali, imenujemo pa ga prerazdelitev narodnega dohodka. In zdi se nam, da je v načelu kar dobro zamišljen; manjkajo mu samo razni izračuni, brez katerih se stavbinci ne lotijo nobene gradnje, ker se pač-bojijo, da se jim ne bi vse skupaj podrlo. Naj si sposodimo iz sedanjih razprav naših '■'različnih forumov še eno misel — to pot iz razprav predsedstva slovenskih sindikatov. Neki diskutant je v zvezi s prerazdelitvijo narodnega dohodka dejal, da imajo v Franciji že trideset let zakon, po katerem mora vsak poslanec, ki Predlaga kako prerazdelitev, čisto točno povedati, kje naj Se kaj vzame, da bi se dalo drugam — pač tam, kamor Predlaga. Omenjeni diskutant se je zavzel za to, da bi Podoben zakon uvedli tudi pri nas — in nihče mu ni °Porekal. Načelne nasvete je lahko dajati, teže pa je konkretno Povedati, kako naj se uresničijo. Tu leži prava modrost, *:1 ni poceni: da bi do nje prišli, je potrebno mnogo trdega, natančnega dela, ki zahteva potreben čas, pa tudi Pripravljenost, da se odrečemo raznim iluzijam, ki jih le Prevečkrat tako naivns-pobožno še vedno gojimo. MILAN POGAČNIK BS IS n B H m B Bi K n 1 publiškega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva odločno izrekli proti temu, da bi bili referendumi v prihodnje še zmeraj krinka demokracije tistih, ki hočejo v'delovnih organizacijah uveljavljati svojo voljo. Ob tem morda še tale pripomba članov plenuma: tudi družbeno politične organizacije, zlasti pa sindikat, se doslej pri referendumih niso kaj dosti angažirala V mnogih primerih so zlasti vodstva sindikalnih organizacij sicer preštudirala materiale za referendum, če so bili na razpolago, niso pa dovolj zavzemala svojih stališč do referendumov in jih sporočala svojemu članstvu. Vsekakor se mora, po mnenju članov plenuma, v prihodnje v slehernem podjetju, kjer bodo še organizirali referendum, sindikat jasno izreči, ali je referendum sploh potreben, ali ne, se vprašati, ali bo referendum problem razrešil, ali pa ga bo morda še bolj zapletel. REFERENDUMI PREMALO ZASTOPANI V INTERNI ZAKONODAJI Med številnimi zaključki, ki so jih sprejeli člani plenuma republiškega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva, povzemamo najpomembnejše. Predvsem so člani plenuma predlagali, naj v delovnih organizacijah z interno zakonodajo, s statuti, pravilniki ali poslovniki opredelijo referendum vsaj z naslednjim: • Za katere primere naj referendum razpišejo in izvajajo obvezno po zakonu, za katere pa neobvezno. Z internimi samoupravnimi akti pa prav gotovo ni mogoče predvideti vsega odločanja z referendumom, zato pa (Nadaljevanje na 3. strani) -*M$| 1 k W A T Sobota, 3. decembra 19B8 Št. 47, leto XXn Prihodnjič: notranji odnosi in nagrajevanje po delu v Podjetju za popravilo voz J3 Dobova str. 2: O DELITVI PO DELU str. 3: NAČRTE IMAJO - < DENARJA PA NE str. 4: MLADOST NA KRILIH RAZPISNI POGOJI PRILAGOJENI DOSEDANJIM DIREKTORJEM str. 6: BOLJŠE INTELEKTUALNO DELO SE MORA SPLAČATI str. 7: STALIŠČE ZAKAJ SO PROSVETNI DELAVCI NA OSNOVNI SOLI »KATJE RUPENA-V NOVEM MESTU NEZADOVOLJNI Naše šolstvo v miniaturi Nekdanji učenci z .nedokončano osemletko prejemajo danes večje osebne dohodke kot njihovi učitelji Materialna osnova naših šol še zdaleč ne omogoča sodobnega izobraževanja Resolucija sindikalne podružnice novomeške osnovne šole »Katja Rupena« ni bila napisana kar čez noč. Že pred meseci so prosvetni delavci omenjene šolske ustanove opozarjali odgovorne druž-beno-politične forume v Novem mestu na povsem nerriogočo materialno situacijo. Potlej pa, ko je bilo jasno, da pomeni vsaka nadaljnja beseda samo še »bob ob steno«, kot temu pravimo, in da je v tem primeru popolnoma odpovedal star slovenski pregovor »Beseda ni konj«, so vzeli novomeški učitelji pero v roke: in sestavili reso.lucijo. Poslali so jo Skladu za šolstvo, Občinski skupščini Novo mesto, Občinskemu sindikalnemu svetu in drugim pristojnim forumom, en izvod resolucije pa so obdržali zase. Seveda v želji, da bi čim-prej pomenil učiteljem v Novem mestu samo še spomin na čase, ko je veljalo delo prosvetnih delavcev tako bore malo, kot velja danes, in ko so bivši učenci, ki so zaradi slabih učnih uspehov zapustili šolo že v pe-(Nadaljevanje na 6. strani) SINDIKATOV O PREDLOGU ZAKONA O FINANCIRANJU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA str. 8—10: POSEBNA IZDAJA V PTUJU AKCIJA »DE« ZA PTUJSKE OTROKE: Za srečno in varno otroštvo Smo proti vsakršnim akcijam, smo pa za vztrajno in trajno prizadevanje, ki mora obroditi uspeh, če seveda vsi podpiramo takšno prizadevanje. Ce pa ne, potlej si je vredno omisliti akcijo tako, kot smo si jo mi pred dnevi na Ptuju Okoli otroškega varstva smo zagnali tak vik in dvignili toliko prahu, da si ga vsi prizadeti »činitelji« ne bodo mogli zlepa izkrtačiti. V škripce smo spravili občinske može, ki so bojda pri referentih naročili kup podatkov, da bi si lahko ustvarili verno podobo o položaju otroškega varstva v občini. V delovnih organizacijah so zardevali, ko smo jih vprašali, če so že kdaj pomislili, kako imajo urejeno otroško varstvo njihovi delavci, kdo jih bo zamenjal za stroji in v organih upravljanja. Naša akcija je uspela. Po tem, kako so si v naslednjih dneh prizadevali na občini, da bi čez noč rešili varstvo dojenčkov, kako v teh dneh ljubeče razmišljajo v delovriih kolektivih, da bi letošnji dedek Mraz prinesel ptujskim otrokom kar največ, nam je malce žal, ker smo mislili, da je Ptujčanom malo mar za srečno in varno otroštvo njihovih najmlajših občanov. Toda, smo' mar problem otroškega varstva stresli iz rokava? Obnovimo našo akcijo. V njej so nas vodili naslednji podatki: v ptujski občini je blizu 20 tisoč otrok, od tega slaba polovica predšolskih in dobra polovica šolo obveznih. V organizirano varstvo je vključenih v petih vrtcih 320 predšolskih otrok in le 30 šolarjev je v šolskem varstvu. Ptujčanke so se prve vključile v našo akcijo z odgovori na vprašanje: Kako imate urejeno varstvo za svoje otroke? ® Starejši otrok je v vrtcu, mlajši pri sosedi, ker na Ptuju nimamo urejenega varstva za dojenčke. ® Dvajset kilometrov se moram peljati, če. želim videti svojega otroka, ker je V varstvu pri mami. 6 K sreči mi za to še ni treba skrbeti, ker nimam otrok; k sreči pa pravim zato, ker vem, da je na Ptuju otroško varstvo slabo urejeno. Marica Fajt, direktorica Centra za socialno delo, odpre namesto komentarja k izjavam Ptujčank debele mape. V njih so zapisane posledice slabe vzgoje in neurejenega varstva. Iz njih smo si tudi izpisali naslednje podatke: na območju krajevne skupnosti Ptuj je vključenih v varstvo 310 otrok, 430 jih varujejo sosede, stare matere, starejši otroci in naj- bolj pogosto cesta. Od teh ima kar dve tretjini otrok zaposlena oba starša. Posledice neurejenega varstva za šolarje pa se zrcalijo v podatku, da kar 69 šolskih otrok že nagiba k iztirjenosti. Na občinski zvezi prijateljev mladine so o vprašanjih otroškega varstva že večkrat razpravljali in o tem obvestili tudi samoupravne organe delovnih organizacij. Odmev pa je komaj slišati, razen iz TGA Kidričevo, ki je prispevalo izdatna s-redstva za otroško varstvo in šolstvo. In še en svetel primer pomnijo: Petovija je neki svoji delavki plačala oskrbnino v vrtcu. KAJ MENIJO V DELOVNIH KOLEKTIVIH? Iščemo odgovor na vprašanje: ali so samoupravni organi že kdaj obravnavali varstvo otrok svojih delavcev, so dali 'Nadaljevanje na 9. strani) RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA V RADOVLJICI DOLG DO NEZAPOSLENIH Pred petimi leti se je vselil »Sindikat ima neizkoriščena V hišo družbenih organizacij v sredstva. Približno 2 milijona Radovljici predsednik občinske- dinarjev bi lahko namenili, da ga sindikalnega sveta Jože Vi- se zaposlen; usposobijo za delo. dic. Za njega lahko rečemo, da Menim, da na tak način vrača-pozna poštevanko svoje občine, mo članarino, ki jo plačujejo razmere v 104 .delovnih organi- njihovi očetje in matere. Med zacijah, kolikor jih je v občini, nezaposlenimi je precej takšnih, mnoge občane in delavce, ki s ki nimajo pogojev, da bi šli v svojimi problemi prihajajo na uk, ker niso končali šole. Skup-sindikat. Človek je, ki hodi po no z zavodom za zaposlovanje tovarnah, če so v težavah, in se bomo zavzeli, da nezaposle-usmerja delo sindikata. ne usposobimo za delo, bodisi V radovljiški občini je sin- s priučevanjem, bodisi z dodat-dikat pogosto zaposlen s pro- nim šolanjem. Prvi pogoj za to blemi, ki ne sodijo popolnoma v je seveda, da nekatere tovarne njegovo pristojnost. Prav v zad- odpro mladim ljudem vrata, njem času je občinsko sindikal- Drugo možnost vidimo v turiz-no vodstvo razpravljajo o neza- mu in gostinstvu, ki lahko še poslenosti mladine in si tako zaposli določeno število /ljudi, naložilo težko nalogo, ki bi jo saj bomo na našem področju radi čimprej rešili. Ta problem , gradili več turističnih objektov. Pa je tudi glavna tema razgo- Tretja možnost pa je, da bi v vora: tovarnah izločili upokojence, ki »Iz gradiva, ki ga je pri- držijo vezanih še precej delov-pravil zavod za zaposlovanje, nih mest. Na njihovih delovnih je mogoče razbrati, da je ne- mestih bi lahko delali mlajši. zaposlene mladine v radov- Upokojencem bi življenjski ob-Ijiški občini precej. Zakaj se stoj moral biti zagotovljen s poje sindikat lotil naloge, ki bi kojnino. Četrta možnost bi bila jo moral rešiti zavod za zapo- zaposlitev v tujini. Naše vod-slovanje? Ali te stvari rešujete na dveh tirih?-« »Sindikati v naši občini so prišli do zaključka, da je nezaposlena mladina resen družben problem. S tem seveda nočemo razbremeniti zavoda skrbi, ki mu je naložena, da nezaposlenim išče delo in jih vključuje v proizvodnjo. Ta njegova naloga pa ni lahka in potrebna jim je opora. V naši občini je zdaj okoli 89 mladih ljudi, ki so nezaposleni. Večina med njimi išče zaposlitev prvič. Med prijavljenimi je kar 73 žensk. Industrija in ostale panoge gospodarstva zadnje leto niso zmožne zaposliti naravnega stvo je že navezalo stike Z be-priras.tka prebivalstva, ki pa v ljaškimi sindikati, ki imajo na naši občini ni velik. Ta pojav Koroškem močan vpliv pri zase nam zdi v naših pogojih ču- poslovanju.« den. Vzrok se lahko skriva v »Denar, ki ga sindikat daje počasnem gospodarskem naza- na razpolago za nezaposlene, dovanju. Prav zaradi tega meni občinsko sindikalno vodstvo, da moramo biti dovolj zavzeti. Tovarne premalo proučujejo svoj razvoj, zadovoljujejo se s sedanjim obsegom proizvodnje in nimajo načrtov za naprej.« »Ali nismo bili s pretira- boste torej prvenstveno uporabili za njihovo priučevanje za različna delovna mesta. Na splošno je. največ nezaposlenih z nizko izobrazbo. Kakšna pa je struktura šolske izobrazbe v podjetjih?« »Raven splošne izobrazbe v nimi razširitvami prejšnja leta podjetjih je nizka. V največjih preveč lahkomiselni in se nam tovarnah, kot je Veriga, ki ima sedaj »veliki skoki« maščuje- zaposlenih nad tisoč ljudi, je jo?« ' okoli 400 ljudi brez popolne »Saj ne zagovarjamo preti- osnovne šole. Tudi v Elanu, ki ravanj. Sleherno povečanje pro- ima okoli 500 delavcev, je skoraj izvodnje naj bo premišljeno, 200 ljudi brez osemletke. Š pretehtano in proučeno. Gospo- takšno strukturo seveda ni mo-darskih spodrsljajev si ne mo- goče izpeljati sodobne organiza-remo več privoščiti. Res pa je cije dela. Nizka raven splošne tudi, da se iz ene skrajnosti izobrazbe pa povzroča slabe od-zaletavamo v drugo. Zdaj je noše in najrazličnejše spopade, večina tovarn ubrala smer, ki Ljudje s precej nizko izobrazbo je za nacionalno gospodarstvo držijo pogosto vodilne položaje, zelo škodljiva, ker pelje v za- V naši občini imamo veliko pod-stoj. Tovarna, ki je izjema v jetje, ki zahteva za delovno me-občini, je blejska Vezenina, ki sto direktorja med ostalim niž-proučuje tržišče in iz zakonito- jo šolsko izobrazbo, kot za moj-sti tržišča črpa podatke, kakšen stra. To pa je narobe. Urejanje naj bo obseg njene proizvodnje notranjih odnosov v podjetjih in njena organska rast. Čeprav ne sodi v pristojnost občinskih se ta tovarna opremlja s sodob- vodstev, ker pa je občina ne-nimi stroji, redno zaposluje tud; kakšen delavski svet na občin-nove delavke. Rekel bi, da je s ki ravni, nam ne more biti podjetje, ki ima zdravo gospo- vseeno, kako so odnosi v pod-darsko rast.« ' jetjih urejeni. Gre končno za' »Delovnih mest za zapo- odnose med ljudmi, k; skupaj slitev je premalo. To velja še živimo. Če se sindikat vmešava posebno za ženske. Vemo, da pri razčiščevanju odnosov v po-slikanje razmer, takšne kot so, sameznih delovnih kolektivih, ljudem še ne zadošča, poiskati dela to z namenom, da pomaga moramo rešitve, ki jih zavod delavcem. V naši družbi je prav za zaposlovanje v zbranem gotovo njegova naloga, da raz-gradivu ni našel. Kaj torej mišlja, v kakšnem položaju so sindikati v občini predlagajo delavci.« in kaj nameravate storiti?« Z. TOMAŽEJ O delitvi po del« Izvlečki iz razprave na razširjeni seji RS ZSS dne 11. novembra 1966 Ing. Zorko Bernetič (GG Maribor): Ob tem, da smo nekako izdelali normative za nagrajevanje tehničnega opebja (to so pri nas ljudje s srednjo in nižjo strokovno izobrazbo), je to osebje začelo pritiskali, da nekaj napravimo tudi za »šefe«. Kako to izvesti? Mislim, da je nagrajevanje vodilnega osebja po delu bistveno za nadaljnji napredek celotne proizvodnje in gospodarjenja. Za tehnično izvedbo tega nagrajevanje pa je po mojem potrebno naslednje: • Najprej je potrebna natančna razmejitev pristojnosti pri odločanju, kar v podjetjih ni razčiščeno. • Nadalje je potrebno uvesti obvezno opredelitev vodilnega kadra. Če na primer neka študijska skupina izdela dva, tri projekte, je odgovorna za to. da so ti projekti pravilno'narejeni. O sprejemu projektov odločajo samoupravni organi, ljudje v teh organih pa niso sposobni preštudirati teh projektov in zato morajo strokovnjaki obvezno povedati, za kakšen predlog so. Če potem samoupravni organi ta predlog sprejmejo, so za projekt odgovorni strokovnjaki, ne pa samoupravni organi. • Tretji oisnovni pogoj je. da najdemo osnove za ugotavljanje uspeha organizacije proizvodnje. To zahteva zelo popolne metode planiranja in zelo popolne metode analize. Sposobnosti in učinkovitosti 'Posameznih ljudi ne moremo ugotavljati po občutku; to moramo dokazati in izračunati. Poleg popolnih metod planiranja pa je potrebna tudi zelo visoka izobrazba, vsaj visoka izobrazba vodilnih kadrov, da bo to lahko funkcioniralo. e Za vse to je potrebna tudi ustrezna morala. Mi, recimo, postavimo plan, na koncu leta pa ugotovimo, da je prišlo do poraznih rezultatov, bodisi zato. ker planiranje ni bilo v redu bodisi ker so nastopili momenti, ki jih nismo predvideli. Zato torej potrebujemo poleg vseh teh metod in analiz še oceno, ki jo lahko da le tisti, ki ima pregled nad vsem dogajanjem. Če pa tu odpove poštenost, ne pomagajo še tako dovršene in pravilne metode. In če ta krog sklenemo, potem vidimo, da so pogoj za realizacijo delitve dohodkov po delu za strokovnjake čim višja izobrazba ljudi, uporabne znanstvene metode dela v podjetju pri planiranju in analizira" iu in končno — primerna morala. Robert Ogorevc (Zavod za produktivnost tlela SRS): Gradivo in poročilo, pripravljena za razpravo o delitvi dohodka po delu, predstavljata odličen prispevek k proučevanju te problematike. Iz leta v leto je gradivo, ki ga pripravlja sindikat za svoje plenume, boljše. Toda nekaterih zadev sindikat ne more do konca analizirati — to pa zato, ker so statistični podatki. ki jih ima na voljo, zastareli. Statistiki bi morali predlagati oziroma od nje zah- tevati, da začne operirati z modernejšimi metodami zajemanja podatkov. V naših podjetjih bi morali končno že vendar ustanoviti službe, ki se bodo ukvarjale z vprašanjem produktivnosti dela. Na razpolago so znanstvene metode in treba je z delom samo začeti. Poseben problem je produktivnost na režijskih delovnih mestih fizičnega ali umskega značaja. Študije dela režijskih delovnih mest se nikakor nočemo lotiti, kot bi bilo treba. To je delno razumljivo: če bi to storili, bi ugotovili, da na enem ali drugem delovnem mestu opravljajo nepotrebna dela in da višina osebnih dohodkov ni opravičljiva. To področje pri nas ni proučeno. Videl pa sem gradivo o normiranju režijske dejavnosti iz Poljske. kjer so po sistematičnem proučevanju prišli do normativov za vzdrževalna dela. Pri nas pa pravimo, da to ni mogoče . . . Ludvik Arnuš (INGRAD, Celje): Rad bi poudaril, da se vloga sindikata ne sme omejiti samo na normiranje enega dejavnika proizvodnje, to se pravi na normiranje porabe časa. Sindikat, kot organizacija, naj v imenu svojih članov zahteva od strokovnih služb podjetij normiranji vseh dejavnikov proizvodnje. da dobimo normative za porabo materiala, strojnega dela in živega dela. Če bo'«o imeli te normative, ne bomo več govorili, da ne moremo normi- BREŽIŠKI SINDIKATI NA PRAGU OBČNIH ZBOROV SINDIKALNIH PODRUŽNIC Izbrati prizadevne in razgledane ljudi Ivan Živič: Formalni kifteriji, kot so stopnja izobrazbe, udeležba na sestankih, partijski staž in podobno, ne smejo odigrati odločilne vloge pri volitvah novih sindikalnih odborov Pred dnevi je bila v Brežicah razširjena seja občinskega sindikalnega sveta. Prva in najpomembnejša točka dnevnega reda je bila: razprava o pripravah na občne zbore sindikalnih podružnic. »Občni zbori sindikalnih podružnic bodo konec decembra, oziroma v začetku prihodnjega leta. Spet bomo morali oceniti rezultate naših skupnih prizadevanj v minulem mandatnem obdobju,« je na seji v Brežicah dejal Ivan Živič, predsednik občinskega sindikalnega sveta. »Ker smo v prihodnjem obdobju zainteresirani še bolj temeljito reševati naše skupne probleme, še temeljiteje se spoprijeti z neštetimi vprašanji v naših delovnih organizacijah, bo treba to pot bolj zavzeto in odgovorno izbirati predsednike sindikalnih podružnic, saj je v precejšnji meri prav od njih odvisno delo sindikatov. Ob tem, ko govorim o delu vodstev sindikalnih podružnic, mislim tudi na programiranje dela v sindikatih. Gre za to, da se s programiranjem spioh začne, da uskladimo politiko kadrovanja z nalogami naših sindikatov...« Razprava v Brežicah je pokazala, da ne moremo biti zadovoljni z delom sindikalnih podružnic v minulem obdobju na tem področju. Marsikje sindikat ni odigral svoje vloge, ker sindikalna vodstva niso pokazala niti minimalnega interesa do svojih internih problemov. Z edino željo, da ne bi prišlo do zamere pri »onih z uprave«, so sindikati vse prepogosto odrivali sindikalna vprašanja vstran in neprizadeto stali ob strani. S tem neodgovornim in obenem nepoštenim odnosom do volivcev PLENUM REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA DELAVCEV PROMETA IN ZVEZ PRED OBČNIMI ZBORI Minuli teden so se na plenumu republiškega odbora sindikata delavcev prometa in zvez člani pogovorili o pripravah na bližnje občne zbore sindikalnih podružnic, sindikalnih odborov Združenega železniškega podjetja, PTT podjetja Slovenije in cestnih podjetij Slovenije ter o pripravah na IV. redni občni zbor republiškega odboja. Na plenumu so se dogovorili, da bi bili občni zbori sindikalnih podružnic iz vseh treh sindikalnih odborov zaključeni do 20. marca prihodnjega leta. Občni zbor republiškega odbora pa naj bi bil med 20. marcem in 10. aprilom prav tako prihodnjega ' leta. Mimo tega, da so se člani plenuma pogovorili, kako bodo občne zbore tehnično izvedli, ?o posebej priporočili vsem Sindikalnim podružnicam, naj ne bodo občni zbori le gola formal- nost, marveč odraz dela sleherne sindikalne organizacije v delovnih kolektivih prometnih organizacij. Na minulem plenumu republiškega odbora sindikata delavcev prometa in zvez pa je bese-,da stekla tudi o kadrovskih pripravah na bližajoče se občne zbore. Člani plenuma so menili, naj se izvršni odbori sindikalnih podružnic temeljito pripravijo tudi na volitve v nove izvršne odbore. Predvsem naj ka- drovske komisije pri sindikalnih podružnicah, oz. izvršni odbori sindikalnih podružnic poskrbe, da bodo člani sindikata o izbiri kandidatov razpravljali javno in tudi odločali, katere ljudi bodo volili v nova vodstva podružnic. Poudarili so, naj bo kadrovska struktura izvršnih odborov sindikalnih podružnic in sindikalnih odborov podjetij predvsem odraz kadrovske strukture delovnih kolektivov prometnih organizacij. Kot je bilo še slišati v razpravi, naj bi člani sindikata v prihodnje predlagali v nova vodstva takšne ljudi, ki uživajo ugled med sindikalnim članstvom in ki so že doslej s svojim delom dokazali, da so vredni tega zaupanja. M. Z. pa so si sindikalna vodstva seveda nakopala nezaupanje. »Upravičeno se ljudje . vprašujejo v marsikateri delovni organizaciji, komu na čast sploh plačujejo članarino?«, je bilo slišati na sestanku v Brežicah. »Seveda se to dogaja samo' tam, kjer sindikat ne dela. Tem in drugim negativnim pojavom v naših sindikalnih podružnicah botruje v bistvu neodgovorno kadrovanje. Kadar zataji predsednik, zataji običajno tudi celotna sindikalna podružnica ...« Povsod tam, kjer je sindikat izpolnjeval svoje naloge, ljudje niso negodovali, češ /da sindikat sploh ni potreben. Sicer pa je ta pripomba značilna običajno le za tiste, ki imajo nadpovprečno visoke osebne dohodke. Ti ljudje so pogosto tudi mnenja, da je sleherni v podjetju lahko predsednik podružnice, da ni pomembno, kdo je zadolžen za to delo. Vsaj tako ugotavlja občinski sindikalni svet v Brežicah. »Vse prepogosto se dogaja, da predsednik sindikalne podružnice že na samem začetku občnega zbora preda besedo direktorju podjetja. To vsekakor ne govori v prid našim sindikalnim podružnicam. Da bo predsednik sindikata dejansko lahko kos svojim nalogam, bo treba v bodoče izbirati kar najbolj razgledane ljudi, predvsem pa paziti na to, da bodo imeli kandidati voljo do dela,« je na seji poudaril Ivan Živič. »Formalni kriteriji, kot so na primer partijski staž, udeležba na sestankih, stopnja izobrazbe in podobno ne smejo odigrati odločilne vlogo pri volitvah. Gre skratka za to, da ljudje izberejo iz svojih vrst tiste, ki se bodo zavedali sprejete dolžnosti in ki ne bodo obračali delu hrbet.« Na vprašanje, kako zagovarjati obstoj sindikata, so na sestanku v Brežicah menili, da kar največ z dobrimi primeri in čim manj s parolami ter načelnimi tezami. Seveda ne morejo služiti kot dober primer tista sindikalna vodstva, ki zaradi opozicije, določenih vodilnih uslužbencev drže roke enostavno križem in raje mirujejo, kot pa da bi se zamerila. In takih na območju Brežic ni tako malo. Seveda pa v nasprotju tem stoje sindikati, ki se zavedajo svoje vloge pri kreiranju pravic upravljavcev, in obenem svojih dolžnosti v določenih situacijah. Na srečo tudi teh ni tako malo v brežiški občini. In zato je povsem odveč zadrega, od kot vzeti dovolj prepričljive argumente, ki govore v prid sindikata in z njimi utišati vse tiste, ki si glede tega vprašanja še danes niso povsem na jasnem. A. ULAGA rati dela, da ne moremo organizirati proizvodnje. Vemo tudi, da organizatorjem proizvodnje ne moremo meriti dela na pet ali deset minut, ker njihov učinek ni v tem, da bodo npr. dnevno sprejeli pet odločitev. Bolje je, da sprejmejo eno samo odločitev, ki je pravilna in ki bo prinesla boljši dohodek. Oblike naših akcij so bile doslej nekoliko šablonske in preozke. Izživljali smo se v referatih, ki so sicer prišli v podjetje, vendar so jih ljudje pol prebrali, pol pa dali v predal, ker so bili pač preveč učeni. Po mojem mnenju bi morali določene stvari proučiti v strokovnih sindikatih, potem pa z živo besedo in ne z napisanimi re-refati iti v podružnice. Rajko Skubic (ŽTP Maribor): Odnosi, ki jih je prinesel novi zakon o organizaciji JŽ ter načela gospodarske reforme in pozitivne zakonodaje s tem V zvezi zahtevajo tudi mnogo resnejšo obravnavo vprašanja notranje delitve v naših podjetjih. Vse, kar je bilo v letu 1962 začeto, sedaj nadaljujemo in izpopolnjujemo. Posebno pozornost posvečamo ustanavljanju delovnih enot. Vsak progovni odsek, vsaka kurilnica skupno s strojnimi postajami, je delovna enota. Dohodek podjetja se deli na te enote po vnaprej določenih merilih, ki so trajnega značaja in se ne menjajo, če ostanejo delovne razmere enake. Vsaka delovna enota samostojno deli svoj dohodek na sredstva za osebne dohodke in sklade, sredstva za osebne dohodke pa po individualnih merilih za delo. Prav v teh dneh obširno razpravljamo o pripravah novih pravilnikov o delitvi dohodka v podjetju in pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov v sekcijah, naših delovnih enotah. V novih pogojih gospodarjenja, ko je podjetje v celoti navezano na svoje lastne dohodke, je potrebno pojem in kategorijo dohodka približati slehernemu proizvajalcu na železnici. Pojem mesečnih plač, neodvisnih od konkretnega osebnega dela in od dohodka podjetja zblede-va, sicer polagoma, a gotovo-Da bi kategorijo dohodka in odvisnost * osebnega dohodka čimbolj približali sodelavcem, bodo z novim letom vsa merila za delo izražena v točkah. Vrednost točke bo odvisna od poslovanja delovne enote in seveda od dohodka podjetja. Življenje demantira trditve, ki jih včasih slišimo, da pri delu železnic ni konkurence, da pri tej gospodarski dejavnosti obstaja monopolizem. Mi pa vsi čutimo in vemo, da je doba. ko je bila železnica edini prevoznik, torej monopolist, že za nami in da imamo med cestnim in železniškim prometom konkurenco. To je tudi prav: naj prevaža tisti, ki je družbeno cenejši. Seveda pa morajo biti vsa bremena s strani družbe enako razdeljena na vse prevozne panoge, sicer ne moremo govoriti o enakopravni konkurenci. Prav z ozirom na dejstvo, da si mora železnica v Sloveniti danes že zelo prizadevati, da obdrži dosedanje prevoze in da pridobiva še nove, uvajamo na železnicah merila, ki naj bi pritegnila k pridobivanju blaga za prevoz na JŽ ne samo neposredne, temveč tudi posredne proizvajalce. Iz urednikove pošle: Predsedstvo ObSS Ljubljana-Bežigrad je na svoji zadnji seji v posebni točki dnevnega reda razpravljalo tudi o razširitvi sindikalnega glasila Delavska enotnost. V daljši in zelo izčrpni razpravi so ugotovili, da se je vsebina Delavske enotnosti v zadnjem obdobju precej izboljšala. Vsebinske spremembe se po njihovem mnenju izražajo predvsem v tem, da sindikalno glasilo prinaša vedno več prikazov konkretne problematike v delovnih organizacijah ter načine in metode, kako ta vprašanja v podjetjih tudi razrešujejo. Prav zaradi tega in pa zavoljo vse večjega števila neposrednih razgovorov z ljudmi, ki lahko svobodno izražajo svoja mnenja, Delavska enotnost po mnenju članov predsedstva ObSS Ljubljana-Bežigrad postaja zanimiv in zelo koristen priročnik za slehernega sindikalnega delavca. Zaradi vsega tega se je predsedstvo ObSS Ljubljana-Bežigrad odločilo, da bo Delavsko enotnost naročilo na svoje stroške za vse člane plenuma, predsedstva in komisij. Istočasno pa predsedstvo priporoča vsem sindikalnim podružnicam v komuni, naj na svoje glasilo naroče vse člane izvršnih odborov sindikalnih podružnic. Vse to naj bi po mnenju predsedstva ObSS Ljubljana-Bežigrad pomenilo prvi korak v‘ prizadevan jih za čim-večjo razširitev Delavske enotnosti. Tako naj bi po že sprejetih sklepih oziroma predlogih v prihodnje prihajalo med bežigrajske proizvajalce več kot 500 novih Izvodov sindikalnega in njihovega glasila. .mo I L STIKI S TUJINO Razgovori o naših delavcih v Avstriji Minuli teden je bil v Ljubljani na republiškem svetu sindikatov razgovor o problemih, povezanih z zaposlovanjem naših delavcev v Avstriji. , Razgovora so se z ene strani Udeležili predstavniki avstrijskih sindikatov iz Koroške in Štajerske ter predstavniki zavodov za zaposlovanje teh dveh dežel, z druge strani pa predstavniki slovenskih sindikatov in predstavniki republiškega zavoda za zaposlovanje ter predstavniki obmejnih zavodov za zaposlovanje v Mariboru, Murski Soboti in na Jesenicah. Tema razgovorov je bila predvsem zaposlovanje naših delavcev v Avstriji v prihodnjem letu — to se pravi kakšne in koliko naših delavcev lahko zaposlijo v Avstriji. Mimo tega je bilo govora tudi o raznih drugih problemih, kot so to na primer vprašanje informiranosti naših delavcev o pravicah, kd jih imajo v Avstriji, obenem pa je bil izvršen tudi pregled rezultatov dosedanjega sodelovanja med na-' širni in avstrijskimi sindikati v zvezi z zaposlovanjem naših delavcev v Avstriji. O podrobnostih teh razgovorov oziroma o podrobnostih sodelovanja med slovenskimi in avstrijskimi sindikati bomo še poročali. ZAPISEK S PLENUMA REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA DELAVCEV STORITVENIH DEJAVNOSTI _ Temeljite priprave Dokaj poglobljena, čeprav morda le premalo konkretna analiza dosedanjega dela in učinkovitosti prizadevanj sindikalnih podružnic v kolektivih storitvenih dejavnosti, je pomenila uvod v razpravo na zadnjem plenumu republiškega odbora sindikata delavcev storitvenih dejavnosti. Na seji so razpravljali o pripravah na bližnje občne zbore osnovnih organizacij ZSJ v delovnih organizacijah, ki sodijo pod okrilje RO sindikata sioritve-nih dejavnosti. ____________________'______________________________ Če hočemo na kratko povzeti bistvene ugotovitve iz te analize (in kar so navzoči v razpravi dopolnjevali, oziroma dokazovali s konkretnimi primeri), potem velja zapisati, da ocena dejavnosti in učinkovitosti sindikatov v storitvenih dejavnostih ni ravno laskava, kar pa še ne pomeni, da je tudi pesimistična. problemih svojih kolektivov znale pravočasno nastopiti z lastnimi stališči in jih tudi zagovarjati, oz. uveljavljati. Zato pa je med preostalimi podružnicami še vedno preveč takšnih, ki v imenu upravnih in dostikrat tudi samoupravnih organov nastopajo zgolj kot informator ter prenašalec raznih stališč z vrha Dejstvo namreč je, da bi nekako polovico vseh podružnic, ki sodijo pod okrilje tega sindikata, lahko šteli med vsestransko aktivne in uspešne, ker so ob razpravah o raznoterih SINDIKALNO VODSTVO ŽALSKE OBČINE O STANOVANJSKI IZGRADNJI NAČRTE IMAJO — DENARJA PA NE! Občinsko sindikalno vodstvo v Žalcu se je na plenumu, ki 5e bil v četrtek pretekli teden, zaposlilo z razčiščevanjem stanovanjskega gospodarstva v občini. Občina Žalec, ki ima več lianjših industrijskih krajev, nima tistih značilnosti, kot jih imajo večja industrijska mesta, kjer bi lahko gradili strnjeno in v večjem obsegu. Stanovanjska izgradnja je spričo tega precej razdrobljena, razdrobljena pa so tudi sredstva, ki jih imajo v občini na voljo za gradnjo, obnovo in vzdrževanje stanovanj. , Za stanovanja zaposlenih ®krhijo v občini različno. Dej-,Vo je, da vse možnosti za Učinkovitejšo stanovanjsko izgradnjo še niso izčrpane. Kljub fernu, da se je v zadnjih letih stanovanjski sklad v občini bistveno povečal, še vedno ne zadovoljujejo vseh potreb. Potrebo-y.ali bi namreč še okoli 380 dru-'dnskih in 120 samskih stano-Vanj, če bi hoteli omiliti stanovanjsko krizo. Precej delav-Cev še vedno stanuje v neprimernih stanovanjih, v kleteh, na Podstrešjih in kozolcih. Sredstva, ki jih imajo za sta-, Ov^njsko gradnjo, podjetja izkoriščajo previdno. Po zbranih Podatkih so namreč delovne or-=anizacije vzele iz skladov skup-6 Porabe za gradnjo stanovanj Tanjša sredstva kot lani, pre-6zni dei denarja za stanovanja ernijejo iz stanovanjskega pri-Pevka, ki se sedaj zbira pri jjPdjetjih. Samo Kmetijski kom-su?at v Žalcu je namenil iz v ‘Uia skupne porabe za stano-s, Lja dodatnih 158 milijonov arih dinarjev, ostala podjetja s° iz skladov skupne porabe le neznatna sredstva. Na oiožaj v stanovanjskem gospostvu žalske občine pa vpliva dejstvo, da je banka vsa Kxx\xx> svoja sredstva, namenjena za stanovanjsko izgradnjo, vezala na dva stolpiča v Polzeli in na dva stolpiča v Preboldu, kar pomeni, da je kreditiranje druge stanovanjske gradnje nemogoče, ker so vsa bančna sredstva izčrpana. V žalski občini je sicer precej novih gradbišč, bolj sporno pa je, koliko časa se bo izgradnja zaradi pomanjkanja denarja zavlekla. V družbenem sektorju gradijo dva stolpiča v Preboldu in dva stolpiča v Polzeli, prihodnje leto pa bodo začeli z gradnjo upokojenskega doma v Žalcu in stolpiča z 12 stanovanji. V zasebni gradnji je 114 nedograjenih hišic v zazidalnih soseskah in približno 30 hišic izven zazidalnih sosesk. Računajo, da bodo prihodnje leto zgradili rekordno število stanovanj, okoli 150. Ker se je gradnja ponekod vlekla več let, bodo v prihodnjem letu skušali nadomestiti tisto, kar so zamudili lani in letos, ko so letno pridobili samo okoli 50 stanovanj. Do zastoja bo prišlo šele čez leto dni, ko se bo pokazalo na stanovanjskem trgu sedanje pomanjkanje denarja. Z. T. navzdol. Nerodno je, da v mnogih od takih podružnic še vedno menijo, da delajo povsem zadovoljivo. O vzrokih takšnega stanja bi lahko razpravljali v nedogled. Vendar člani plenuma tega niso storili, čeprav so opozorili na nekatere najvažnejše vzroke, oz. slabosti dosedanjega, ne vselej uspešnega dela. Ena takih ugotovitev je, da bi sindikat uspešno deloval tudi v kolektivih storitvenih dejavnosti, če bi, bolj kot doslej, pomagal pri razreševanju konkretnih problemov v svojih delovnih organizacijah. Pri tem pa enega od pogojev uspešnega dela pomeni avtonomnost v odnosu do višjih sin- ' dikalnih vodstev in do vseh samoupravnih organov ter političnih organizacij. Zakaj govorijo o avtonomnosti pri delu kot nujnem pogoju uspešnega in učinkovitega dela sindikatov? Enega od vzrokov smo že navedli: probleme najhitreje rešujemo, če jih obravnavamo na ustrezni ravni. Gre torej za delitev dela med raznimi organi, oz. organizacijami. S tem plenum RO sindikata delavcev storitvenih dejavnosti ni nameraval reči, naj sindikalne podružnice v prihodnje ne bi razpravljale tudi o tako imeno-novanih makro ekonomskih problemih in drugih splošnih pojavih v naši družbi. Vendar se bodo lahko uveljavile le tedaj, če se bodo v razreševanje raznih problemov in nasprotij poglobile v svoji delovni organizaciji. Dosedanje izkušnje pa kažejo, da so bile najuspešnejše tiste podružnice, ki so tako tudi ravnale in ki so do posameznih problemov zavzemale svoja stališča ter jih potem tudi zagovarjale. V takih kolektivih si je sindikat priboril ugled in veljavo in tako bolj ali manj neposredno prispeval k razvoju in utrjevanju samoupravljanja. Dosedanje izkušnje namreč opozarjajo, da marsikod zelo radi govore o bodočih nalogah in sploh stvareh, ki jih je že ali še bo treba razrešiti, v takem deklarativnem jeziku, da članstvo tega enostavno ne razume, oziroma te besede in napovedi jemlje kot prazno govorjenje. S tem ni rečeno, naj na bližnjih občnih zborih sindikalnih podružnic ne bi govorili tudi o bodočih nalogah. Nikakor ne, tudi o tem je treba spregovoriti. Toda te »bodoče naloge« naj temeljijo na analizah dosedanjega dela ter analizah vzrokov, ki so v konkretni delovni organizaciji pogojevali bolj ali manj uspešno delo in s tem tudi večjo ali manjšo učinkovitost prizadevanj sindikalnih podružnic. Če bodo po tej poti v prihodnje in povsod nastajali konkretni delovni programi (za to pa se, kot rečeno, RO sindikata delavcev storitvenih dejavnosti najbolj zavzema), potem je upravičen optimizem, da v prihodnje delo sindikata v teh kolektivih ne bo več slonelo na ramenih članov izvršnih odborov ali celo samo predsednikov podružnic, ampak na vedno večjem krogu sindikalnih delavcev neposrednih proizvajalcev, ki bodo v teh programih videli sebe, svoje mesto in svoje delovno področje. Za kolektive delovnih organizacij storitvenih dejavnosti, ki zavoljo specifičnosti pri svojem delu preživljajo veliko večje težave in probleme kot kdorkoli drug, je to zadnje — čim večje vključevanje članstva v razreševanje nasprotij in problemov — še posebej nujno in pomembno. -mG S 'C:> Več pozornosti Ko so na Centralnem odboru sindikata delavcev kmetijstva, prehrambene in tobačne industrije razpravljali o razvojnih možnostih teh dejavnosti za leto 1957, so ugotovili, da imajo proizvodne organizacije največ težav zato, ker se predelovalna industrija in prometne organizacije ne drže sklenjenih pogodb. Tako je letos zaradi nespoštovanja dogovorov propadlo mnogo zelenjave, pšenica pa je izpostavljena vremenskim neprilikam, kajti pridelovalci nimajo skladišč. Največ dohodka od proizvodov imata predelovalna industrija in trgovina, obe pa čakata, da bodo proizvajalci zgradili skladišča. Za proizvodnjo pa ne zaostajata le trgovina in kapacitete skladišč, temveč tudi promet oz. razvoj transporta. Drugo leto bo situacija še slabša, če^ ne bomo razvoja teh dejavnosti uskladili, če ne bomo prešli na bolj poslovne odnose, kar pa zahteva tudi dosledno spoštovanje sklenjenih pogodb. Člani CO omenjenega sindikata se bodo v kratkem o teh problemih pogovorili: s _predstavniki sindikata uslužnostnih dejavnosti in poskušali najti izhod iz doslej nesinhroniziranega razvoja proizvodnje in prometa. Manj zaposlenih, dvakrat večji efekt Analiza, ki so jo naredili sindikati, je pokazala, da je v 111 občinskih upravah v SR Hrvatski zaposlenih preko 15.000 delavcev. Med to »vojsko«, ki je zaposlena v občinskih upravah, ima kar 60 % nepopolno osemletko, visoko strokovno usposobljenost pa ima samo 7 % zaposlenih. Splitska občinska skupščina je bila prva, ki je naredila »prepih« med zaposlenimi na upravi in ki je obenem s tem tudi reorganizirala svoje delo. Na vseh sektorjih so organizirali skupinsko delo, delovna mesta pa s pravilnikom razvrstili v tri skupine: najbolj odgovorna, odgovorna in ostala. Za vsako delovno mesto so določili strokovno usposobljenost, ki jo mora imeti tisti, ki ga zaseda. Razen tega so združili nekatere doslej samostojne oddelke in organizirali sprejemno pisarno, kjer občani takoj dobe pojasnila, odgovore in rešitve na svoje vloge. Po reorganizaciji je 100 delavcev na občinski upravi manj, ažurnost pa je dvakrat večja. Kategorizacija zdravstvenih ustanov Občinski sindikalni svet v Stipu je s pomočjo republiškega odbora sindikata družbenih služb Makedonije organiziral razgovor s predstavniki zdravstvenih kolektivov, s samoupravnimi organi večjih delovnih organizacij in s predstavniki njihovih sindikalnih podružnic ter s službo socialnega .zavarovanja na temo: kako zagotoviti kvalitetnejše zdravstveno varstvo ter kako zainteresirati zavarovance in zdravstveno službo za čimboljše gospodarjenje s sredstvi, ki se zbirajo v skladih zdravstvenega zavarovanja. Udeleženci razgovora so menili, naj bi se v bodoče dohodek zdravstvenih ustanov bolj vezal na efekt dela, pri čemer naj bi odigrali večjo vlogo zdravstveni centri, zlasti pa naj bi se povečal strokovni nadzor. Pravice zavarovancev naj bi razmejili, kaj sodi v osnovno zdravstveno varstvo, kaj pa med tiste usluge, pri katerih morajo zavarovanci nekaj prispevati iz svojih sredstev. Izvzeta naj bi bila težka obolenja in pa zdravstveno varstvo predšolskih otrok. Zdravljenje defektnih oseb in njihovo usposabljanje za delo naj bi financirali iz posebej izdvojenih sredstev na nivoju republike. Ko so razpravljali o nujnosti, da se vzpostavijo trdnejši, zlasti ekonomski odnosi med zavarovanci, njihovimi delovnimi organizacijami in zdravstveno službo, so sklenili, naj zdravstveni center čimprej opravi kategorizacijo zdravstvenih ustanov. Po kategoriji,. v katero bodo razvrščene na osnovi pogojev, ki jih mora izpolnjevati posamezna zdravstvena ustanova, bodo tudi določili cene za zdravstvene usluge. S tem bi odpravili dosedanje razlike v cenah, ki niso z ničemer upravičene, se pa celo na. istem teritoriju močno razlikujejo. Referendum naj ne bo krinka demokracije @ Referendum naj postane resnično izražena volja članov delovne skupnosti, oblika socialistične demokracije, ne pa njena farsa ® Doslej pa se je čestokrat dogajalo, da so bili referendumi vsiljeni (Nadaljevanje s 1. strani) naj bi bile v njih čimbolj konkretno opisane situacije, v katerih se referendum — poleg navedenih tem — še lahko razpiše. • Člani delovne skupnosti morajo biti pravočasno, objektivno, razumljivo in v celoti obveščeni o gradivu referenduma, ki mora vsebovati vse možne posledice take ali drugačne odločitve. Če ta osnovni pogoj ni zagotovljen, so posebej poudarili člani plenuma, referendum ne more biti izveden, ker njegovi rezultati ne zagotavljajo objektivnosti. • Prav tako morajo člani delovne skupnosti natančno vedeti, kateri so organi referenduma, kdo jih imenuje in kakšno ije njihovo delo v posameznih fazah referenduma in njihova odgovornost za odstopanje od predvidenega postopka. • V interni zakonodaji je treba tudi natančno precizirati število glasov članov delovne skupnosti za sprejem ali zavrni- tev predloga — mimogrede povedano, člani plenuma so se ogrevali za 75-odstotno večino glasov vseh zaposlenih — in čigava je odgovornost za odstopa-. nje od statutarno določene večine. • Natančno mora biti tudi določeno, kdo je iniciator referenduma ter njegova odgovornost za nastale posledice. • In slednjič: čigava je samoupravna odgovornost za uresničitev sklepov referenduma, v kakšnem obdobju morajo biti sklepi uresničeni in določena odgovornost, če ti sklepi ne bodo uresničeni. NAMESTO ZAKLJUČKA Člani plenuma republiškega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva so se ob tem, ko so predlagali omenjene zaključke, zavedali, da s tem še niso storili vsega. Kajti vedno bodo odstopanja od še tako idealnih določil, so menili. Toda dobra pravna in življenjska oblika referenduma daje naprednim silam v delovnih organizacijah vse možnosti za uresničitev socialističnega referenduma. Vse, kar so povedali na plenumu, naj prispeva k edinemu cilju, da bo referendum postal resnično kolektivno izražena volja članov delovne skupnosti, oblika socialistične demokracije, ne pa njena farsa. M. Z. X>XSX>N«X>X>X>XVX>XSNV>XNXXXV^XXXX\VXX>X\XXXXX>XXXXXXXV>^XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX>X>NXX Ob zaključku leta mi podjetje za sestavo zaključnega računa d , Sl’edstev kolektivnega učinka izplača enomesečni osebni hodek. To izplačilo mi je vnaprej določeno za moje delovno j, esto s pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov. Ta enomesečni se XPre®ni osebni dohodek mi podjetje izplačuje že vsa leta. Ali Za - oscl)n' dohodek šteje med osebne dohodke, ki so podlaga lzračun nokoininske osnove? K. M. Celje Niste navedli, ali ste delo pri sestavi zaključnega računa Pravijali v rednem delovnem času ali v izven rednega delovni1 časa- lz vaših navedb pa sklepamo, da to delo ne spada v tawlr re(fnega dela na vašem delovnem mestu. Nagrade za W>,del° se P° izrecni določbi 2. točke 1. odstavka 3. člena Pok ■ nega zakona o osebnem dohodku, ki je podlaga za izračun So ,°lninske osnove in osnove za plačevanje prispevkov za ?ln° zavarovanje delavcev (Uradni list SFRJ, št. 29/66) ne aj.(.s'®Vai° za izračun pokojninske osnove, četudi so po splošnem delovne organizacije osnova za delitev osebnega doohdka. tačy ato menimo, da se vam nagrada za sestavo zaključnega una ne more upoštevati za izračun pokojninske osnove. M. VEHOVEC H 115. VPRAŠANJE: Imam 25 let pokojninske dobe in sem star 47 let. Delo kret-nika na železniški postaji Središče sem opravljal do leta 1863, ko sem zbolel na pljučih in srcu. Zavod za socialno zavarovanje mi je priznalo kot delovnemu invalidu III. kategorije pravico do dela na ustreznem drugem delovnem mestu kretnika, brez težjih fizičnih del. Čeprav obstaja tako delovno mesto, me železnica po veljavnih prometnih predpisih ne sme zaposliti na tem delovnem destu, ker sem invalid. Zato od leta 1963 dalje opravljam delo prtljažnega skladiščnika. To delo mi ne ustreza in je za moje zdravje škodljivo. Razen pljučne tbc imam okvaro srčne mišice, pljučno naduho, hiperacidni gastritis, znižan želodec, živčno razrvanost in revmatizem. Ker delo težko opravljam, me nameravajo premestiti na drugo železniško postajo, kjer naj bi opravljal dolžnost vratarja. Ali me smejo' premestiti na delovno mesto v drug kraj izven stalnega bivališča? Kaj naj ukrenem, ko se ne počutim več sposobnega za delo? ( P. I. Središče Z odločbo zavoda za socialno zavarovanje vam je bila zmotno priznana pravica do drugega ustreznega dela kretnika, ker takega dela kot delovni invalid po železniških predpisih ne smete opravljati. Z vašim pristankom vas je delovna organizacija zaposlila na delovnem mestu prtljažnega skladiščnika. Delovna organizacija vas ne more proti vaši volji premestiti na delovno mesto vratarja. Na zaposlitev v drug kraj izven vašega stalnega prebivališča vas sme napotiti brez vaše privolitve le tedaj' če vam je v drugem kraju preskrbljeno primerno stanovanje. Če se ne čutite več sposobnega za delo, lahko zahtevate ponoven pregled pred invalidsko komisijo in predlagate invalidsko upokojitev. Zahtevek vložite pri vašem komunalnem zavodu za socialno zavarovanje. M. VEHOVEC / Iz naše družbe KDO BO PREREZAL GORDIJSKI VOZEL V KOPRSKEM KOPALIŠČU IN PRALNICI ' BREZ ZAMERE Delavke v koprskem kopališču in pralnici (moških je v tem delovnem kolektivu tako malo, da bi jih lahko prešteli na prste), so pred kratkim napravile svojo naj večjo inventuro. Na sestanku, ki je trajal več ur, so delavke direktorju podjetja očitale, da ne skrbi dovolj za podjetje in njegov razvoj. Za njegovo delo so mu izrekle nezaupnico. Njegovih malomarnosti do podjetja se je v kratki dobi precej nabralo. Podjetje je postalo direktorju španska vas. O kakšnem strokovnem in poslovnem vodstvu sploh ne mpremo govoriti. Vse to povzroča med delavkami zaskrbljenost, da bodo lepega dne ostale brez dela. Delavke so se zavzemale za to, da dobijo v podjetje sposobnega človeka. Takšno njihovo stališče je neoporečno. Stvari pa so se zapletle, ko bi bilo treba kaj ukreniti. V podjetju so rekli: »Občina »am ga je poslala, občina ga naj tudi razreši.« Nihče v kolektivu se ne mara izpostavljati, čeprav vsi mislijo, da direktorja s takšnimi napakami v podjetju ne potrebujejo. Nezadovoljstvo delavcev ni dovolj, potrebno je tudi kaj storiti, da se vzroki nezadovoljstva odstranijo. Časi, ko so delovnim organizacijam na občini krojili direktorje, so minili. Danes je za to potrebna volja delavcev. Kjer je takšne volje in samozavesti upravljavcev premalo, ne pomagajo dosti tožbe, da je vsega zla v podjetju kriva občina, ki jim je takšnega človeka pripeljala, Z. T. iiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Pogovori z upravljavci ® Pogovori z upravljavci 1111111111II lll!!lllll! Illllllllllllli! Illlllilll »Neposlušnost« proizvajalcev Z Majdo Gartnerjevo, direktorjevo tajnico ljubljanske veleblagovnice »Na-ma«, kramljava o tem in onem, največ pa seveda o trgovini. Tovarišica Majda, kot jo v tej hiši kličejo, mi je že takoj na začetku dala vedeti, da se na trgovino dobro spozna, zlasti pa na razmere v njihovi hiši. Pravzaprav je zrasla s to ljubljansko hišo... Štirinajst let je že minilo, odkar se je tu zaposlila. In prav zavoljo zgovornosti Majde Gartnerjeve moja naloga ni bila naporna. »Po založenosti naše trgovine sprašujete? Založeni smo toliko, kolikor nam dopuščajo možnosti. Spet moram ponoviti staro: proizvodna podjetja še zmerom nimajo dovolj posluha za potrošnika. A prav zavoljo »neposlušnosti-« proizvajalcev nam nekaterih izdelkov zmeraj primanjkuje, povpraševanje po njih pa je res veliko. Trenutno gre za znane peči na nafto. Prodali bi vse, kolikor bi jih imeli na zalogi. Morda bomo s temi pečmi, le kaj boljše založeni, ko nam jih bo začela dobavljati celjska tovarna emajlirane posode. Po- lllll!II!l!l!llllllll!l!llll!illllll!llilllllll!l!lllll!lllllllll!lll|!!l!lllllil!l!l!!!!9l!!!lll'!!!I!!lllll!!llll trajniki mnogo sprašujejo tudi po kvalitetnih kamgamih, ki pa jih nimamo. Le z lastnimi devizami jih včasih nekaj preskrbimo. Pa tudi po gospodinjskih aparatih je veliko povpraševanja, denimo po pralnih strojih, ki jih je zlasti za dinarje težko dobiti.« »Mimogrede, kako ste se pripravili na novoletne praznike?« »V tretjem nadstropju nove veleblagovnice v Tomšičevi ulici bomo priredili otroški sejem. Nasploh imamo tretje nadstropje nove trgovine vedno pripravljeno za občasne akcije, kot je zdaj tale pred novoletnimi prazniki. Seveda bomo tudi za letošnje praznike pripravili vrsto novoletnih, okusno aranžiranih daril, tako da zlasti možem ne bo težko izbrati primernega darila za svoje žene. Že lani smo pripravili veliko teh daril in spoznali, da se nam to s trgovske strani res splača.« Majda Gartnerjeva me je dobesedno obsula s podatki. Povedala je, da so lani, ko je nova trgovina začela obratovati, naredili že 8 milijard S-din prometa in zabeležili nič manj kot 3,5 milijona kupcev, še več pa obiskovalcev. Letos, ko skromno proslavljajo 20. obletnico obstoja podjetja, pa bodo ta promet povečali še za najmanj dve milijardi S-din. Tolikšno povečanje prometa so kajpak dosegli z modernizacijo trgovine, predvsem s tem, ko so uvedli Samoi zbirni način postrežbe in kajpak s povečanjem prodajnih površin. V stari trgovini »Na-ma« pred Pošto so imeli pred otvoritvijo nove trgovine v Tomšičevi ulici le 800 kv. metrov'prodajnih površin, zdaj pa jih imajo že kar 4000 kv. metrov. »A ne samo to,« nadaljuje Majda Gartnerjeva, »tudi specializirano trgovino za opremo stanovanj smo organizirali v bivši poslovalnici pri Tromo-stovju. Prodajni prostor smo v tej trgovini povečali za dvakrat in ga je zdaj na voljo 1200 kv. metrov. S tem smo dosegli, da si ženin in nevesta, če prideta direktno z Magistrata v našo trgovino pri Tro-mostovju, lahko takoj v celoti opremita stanovanje. Le stanovanja jima še ne moremo preskrbeti,« se je hudomušno pošalila. Majda Gartnerjeva je v nadaljevanju pogovora načela najbolj pereč problem njihovega podjetja, in sicer problem lastnih obratnih sredstev, ki so Za trgovino nedvomito najpomembnejša. »Lastna obratna sredstva in kredite za trajna obratna sredstva smo v zadnjih desetih letih povečali od 103 milijonov S-din na 381 milijonov S-din. To pa je glede na izredno po- večan obseg poslovanja'še zmeraj preskromno. Tako zdaj prenizka obratna sredstva predstavljajo še vedno velik problem, ki močno ovira nadaljnji razvoj podjetja. Ob tako skromnih obratnih sredstvih si pomagamo na ta način, da jih letno kar največkrat, tudi dvajsetkrat obrnemo« »Tovarišica Majda, kot vem, ste vi tudi članica zbora delovne skupnosti občinske skupščine Ljubljana-Center. Ali ste kot odbornica kdaj načeli problem trgovine v skupščini?« »Trgovine v naši občinski skupščini posebej še nismo obravnavali, marveč se zmeraj o trgovini pogovarjamo le takrat, ko se nasploh pogovarjamo o gospodarjenju v občini. Prav zdaj bi bilo zelo potrebno, da tudi naša skupščina kakšno reče na račun trgovine. O marsičem bi se morali pogovoriti, kar tare trgovino v občini Center. Menim, da je problem trgovine v Ljubljani v temj da je premalo založena, zlasti z raznim,i-gospodinjskimi aparati. Pogovoriti bi se morali tudi o tem, kako naj bi organizirali še več specializiranih trgovin, da bi naše potrošnike res vsestransko zadovoljili.« M. Z. milil milil! USTANOVNI OBČNI ZBOR MEDOBČINSKEGA ODBORA SINDIKATA GRADBENIH DELAVCEV V CELJU Zakaj je kos kruha tako tenak ? V zadnji številki našega lista smo na kratko že poročali o ustanovnem občnem zboru medobčinskega odbora sindikata gradbenih delavcev v Celju. Prvotni informaciji bi tokrat dodali še nekaj podrobnosti iz razprave, ki je znova opozorila na sicer znane vzroke težav v gradbeništvu. Po vrsti se vtirjajo na skupni imenovalec: namesto da bi si gradbeni delavci odrezali večji kos kruha, si ga po nepotrebnem sami sebi trgajo od ust. V času po reformi je postalo več kot očitno, da s tako primitivno organiziranim gradbeništvom, kot ga imamo zdaj, ne PORTRETI IN SREČANJA T judje vse preveč idealizirajo poklic stevardese. Ob tem | j si vedno predstavljajo nasmejano in prikupno lepotičko na reklamah velike letalske družbe »Air France«. Ne vedo pa, da tem dekletom na letalih ni vedno tako lepo, da ima tudi poklic stevardese svoje nevšečnosti, kot temu pravilno ... Tako nekako mi je začela pripovedovati Tanja Orel, ki je preletela kot stevardesa na krilih velikega douglasa že lep kos sveta. »Kaj vse mora obvladati sodobna stevardesa...?« »Pravzaprav so zahteve za to delo kar precejšnje. Naj omenim le nekatere: znanje dveh tujih jezikov, trdno zdravje, uspešno opravljen enomesečni tečaj in potlej poskusno letenje, pa ...« No, ostalo že vemo: stevardesa mora biti privlačne zunanjosti in kar je še bolj po- MLADOST NA KRILIH membno, prikupnega vedenja. »Torej, v resnici poklic letalske stevardese ni tako rožnat?« »Kot se vzame. Prepričana pa sem, da ga marsikdo preveč poveličuje. Naporno delo je to. Na letališče je treba že dve uri pred vzletom, da človek utegne napraviti vse potrebno, potlej delo v letalu in potem spet ob pristanku ...« »KaJ$o izrabite postanke na tujih letališčih? Vas kaj mika prodreti v življenje tujcev?« »Običajno imamo samo toliko časa, da se pripravimo za nadaljevanje poleta oziroma povratek. Ce je slučajno na voljo več časa, ga izrabi posadka letala za počitek. Veste, stevardese se moramo pri svojem delu, ki ga ni tako malo, vedno smehljati. Najmanj kar je, moramo vedno biti dobre volje, ne glede na lastno počutje. Potniki pa so zahtevni in pričakujejo, da stevardesa ne bo nikoli zatajila.« »Tanja, kje vse ste že bili kot stevardesa?« »Evropo sem preletela že počez in podolž, če lahko tako rečem. Videla sem tudi že Afriko, delček Amerike, Cey-lona...« »Vas je kdaj strah?« »Niti najmanj! Za to nimam časa. Drugače je s potniki. Včasih je prav neprijetno. Si- tuacijo mora seveda reševati stevardesa.« »Ko se že pogovarjava o potnikih, kakšen je njihov odnos do prikupnih deklet v letalu?« »Zelo različen. Sem in tja zaidemo stevardese v nekoliko mučne situacije. No, vsa čast Angležem, ti so zares gentle-mani. Na žalost pa seveda niso vsi potniki Angleži.« »Pa dohodki...?« »Prejemki staverdes so zelo različni. V glavnem pa dobri. Sama sem zelo zadovoljna. Seveda so dohodki odvisni od števila letov oziroma od števila ur vi letalu ...« »Prejemate osebne dohodke v dinarskih sredstvih?« « »Seveda. Le dnevnice so včasih v trdni valuti.« »So krepke?« »Nekatere že. Alžirska znaša na primer, raje ne povem ...« »Tanja, leteti ste pričeli že z dvajsetimi leti, stevardesa ste že tretjo sezono. Koliko časa boste še ‘vzdržali’ pri tem delu, da tako rečem?« »Trenutno mi je vse to všeč. Prepričana pa sem, da je poklic stevardese primeren samo za nekaj časa. Koliko še...? Res ne vem. Bomo videli! ...« A. ULAGA bomo prišli nikamor. Gradbeni delavec ne more pričakovati, da bo v svojem podjetju dobil dovolj velik kos kruha, vse dotlej, dokler bodo o gospodarjenju odločali »na pamet« in po občutkd vodilni posamezniki, oziroma samoupravni organi, ki so bolj ali manj pod izključno njihovim vplivom. Nerazvite strokovne službe v podjetjih pravzaprav pogojujejo takšno stanje, čeprav hkrati drži, da velikih Oscilacij v dosedanji investicijski politiki tudi idealno razvite službe-ne bi mogle preprečiti. Vendar pa je spet res, da bi ne glede na vse zunanje vplive (po celjskih analizah zunanji vplivi povzročajo, dobro polovico problemov in težav, s katerimi se srečujejo gradbinci!) v kolektivih ob urejenih službah vsaj vedeli, kako gospodarijo in kje je varčevanje gospodarno, kje pa škodi. Prav ti podatki pa bi bili nadvse dragoceni, da bi se kolektivi laže odločali za proizvodno sodelovanje in na splošno za večjo delitev dela, kar., bi zniževalo stroške. Na ustanovnem občnem zboru medobčinskega odbora sindikata gradbenih delavcev v Celju (ki sicer, združuje tovrstne kolektive iz celjske, žalske, velenjske in šmarske komune) so poudarili, da bi bilo takšnega gospodarjenja »na pamet« oziro- ma odločanja zgolj vodilnih posameznikov ter morda še samoupravnih organov, ki so pod njihovim vplivom, veliko manj, če bi rse sindikalne podružnice v delovnih organizacijah gradbeništva že doslej bolj zavzeto in aktivno trudile pri razreševanju notranjih problemov -ter protislovij v podjetjih. Na področju omenjenih štirih občin namreč ni niti enega podjetja (čepr;v tamkaj deluje nekaj »velikih« gradbenih podjetij), ki bi bilo vsaj toliko organizirano, da bi zanj lahko trdili, da priprava dela, urejenost stroškovnega knjigovodstva, razvojni programi, raziskava tržišča itd. ustrezajo vsaj nekim najbolj minimalnim pogojem. Zato ni nič čudnega, če v teh podjetjih navzlic zelo zaostrenim pogojem gospodarjenja pri licitacijah še. zmeraj kar po občutku in na pamet določajo cene; sprejemajo naročila za vsak denar, samo da bi zaposlili svoje zmogljivosti. Zaposlitev zmogljivosti zgolj za lastno ceno ali celo pod njo je namreč po mnenju »mnogih« cenejša, kot da bi bili v podjetjih povsem brez dela. V posameznih primerih so takšne trditve morda tudi točne, vendar bi jih morali dokazovati izračuni. Teh pa nimajo, ker nimajo služb, oziroma te niso dovolj strokovne in učinkovite ... Treba se je torej prebiti iz tega za- čaranega kroga, da bi vendarle enkrat preprečili enostranost. in primitivizem pri obravnavanju teh zadev, pri katerih nihče ne misli na posledice in jih zato tudi preprečevati ne poskuša. Račune pa plačujejo delavci, saj je njihov kos kruha nujno manjši. . Nič čudnega torej, če se ob dosedanjih, zvečine neuspešnih, prizadevanjih sindikalnih podružnic, da bi vsa ta in druga Vprašanja vendar enkrat začeli tudi razreševati, namesto da se o njih samo pogovarjajo, gradbeni delavci vprašujejo, zakaj od svojih nizkih osebnih dohodkov plačujejo še sindikalno članarino, če pa od svoje organizacije nič nimajo. Dejstvo namreč je, da delavci niso sami Krivi sedanjih nizkih dohodkov, ampak so vzroki globlji; nekatere najvažnejše med njimi smo že omenili. Stvari pa se bodo spremenile na bolje, če bodo sindikalne podružnice v delovnih organizacijah gradbeništva vendarle bolj aktivno in z lastnimi stališči posegale v razprave o poslovnih in tudi o vseh drugih vprašanjih svojih podjetij, če bodo za probleme zainteresirale ves kolektiv in če bodo vztrajale pri uresničevanju sprejetih sklepov in stališč. Sele tako bodo sindikalne podružnice spet pridobile ugled med članstvom in avtoriteto v delovnih organizacijah. Pri .tem jim bo po najboljših močeh pomagal tudi novo ustanovljeni občinski odbor sindikata gradbenih delavcev v Celju. -mG i | F Muzika v čast direktorju | I p i p m 'M N.; 8 1 I 81 | I * | V Brežicah pravijo, da ima direktor Jože Podgoršek •■'■močno roko«. Z levo »vodi« Gostinsko podjetje Brežice, z desno pa drži za vrat tiste »spodaj«. Kljub temu. da opravlja svoje delo Jože Podgoršek honorarno — drugače je že leto dni v pokoju — je njegovo delovno področje na moč široko (pa čeprav ga v podjetju skoraj nikoli ne vidijo). V obratu Narodni dom so mi povedali, da med drugim sam odmerja osebne dohodke, črta, oziroma pripisuje honorarne ure, da lastnoročno kupuje za podjetje vino (čeprav ima podjetje svojega »nabavnega«), da sam odpušča in sprejema nove ljudi in končno, da je .tudi on tisti, ki odloča, kako sme oziroma ne sme sindikalna podružnica trošiti svoj lastni denar ... To je samo nekaj primerov »krepke roke« vodilnega uslužbenca Gostinskega podjetja Brežice. V Narodnem tj o mu pravijo, da je lonček potrpljenja poln. Nočejo se sprijazniti s tem, da se njihov direktor požvižga na mnenje sindikata in delavskega sveta. Toda, direktor se ne da ugnati kar tako. j. »Dokler sem jaz tu, boste delali, kot jaz hočem,. Nihče si ne bo ničesar izmišljeval ...« zagotavlja Podgoršek svojim ljudem. xVt/ 0sN5/ !xVt/ !xVf/m I !$5 S 'M || i Ko so pred kratkim prejeli v Narodnem domu kuverte z osčbnimi dohodki, so uslužbenci jokali. Na svoje oči sem videl, koliko je bilo v njih: natakarica je prejela 37 tisočakov, kuharica 38, nabavni 52, vajenka 10 tisoč S-din itd., itd. Slišal sem, da so po mnenju direktorja to dovolj visoki osebni dohodki za te ljudi. »Saj delajo v bistvu le dve uri na dan,« zatrjuje. Dejstvo pa je, da nima osebje v Narodnem dorhu nikoli prostega dne, da delajo pogosto 16 ur na dan, velikokrat pa tudi ponoči. Naj bo tako ali tako, v Gostinskem podjetju Brežice so uslužbenci slabe volje. Godrnjajo zaradi svojega direktorja in pravijo, da ne bodo več prišli na delo. Med drugirh tudi ne morejo razumeti, zakaj zahteva direktor, da igra orkester v Narodnem domu tudi med tednom., čeprav je vsem popolnoma jasno, da jim to prinaša samo Izgubo. Direktor pa si misli svoje in spet je obveljala njegova, Orkester igra tudi med tednom. Seveda na račun uslužbencev. Kaže pa, da bo prav kmalu odklenkalo muziki na čast direktorju. Zdi se, kot da enkrat na teden igrajo v Narodnem domu le še nekomu v slovo. A. ULAGA 1 « !| 1 S 1 I II I s 8 »Hill milil iiiiiiiiiiiiiiiimuiiii Nihče na cesto Železarna Store ima . zaradi same narave dela, pa tudi zavoljo zastarelih proizvodnih prostorov in naprav razmeroma veliko delovnih invalidov. ' Ravnajo pa lepše in bolj človeško z njimi, kakor na primer v Rudniku Sečovlje, kjer so letos odpustili devet svojih članov, ki so se ponesrečili pri delu: premeščajo jih na lažja delovna mesta. Kadar najdejo primerno delo za invalida v drugi delovni enoti, so vendarle včasih težave;. za zdrave člane je namreč takle »novinec« z zmanjšano delovno sposobnostjo ekonomsko breme. Železarji razmišljajo,, da bi morda kazalo ustanoviti poseben sklad, v katerega bi prispevale vse delovne enote sredstva za plačevanje delovnih invalidov, medtem ko sedaj plačujejo razliko med zaslužkom na lažjem delovnem mestu in poprejšnjim zaslužkom delovne enote, kjer se je delavec ponesrečil. Drugo in morda laže izvedljivo rešitev pa nekateri člani tega železarskega kolektiva vidijo v uvedbi stranske dejavnosti, primerne zdravim in invalidom. Če v črni metalurgiji ne bpdo beneficirana težja delovna mesta, bo zaradi podaljšanega delovnega staža na 35 let, kljub izboljšanemu higlensko-tehničnemu varstvu v Železarni Store poraslo število delovnih invalidov. V livarni sive litine in šamotarni pa še v nekaterih drugih obratih so s sistemskimi pregledi ugotovili pri mnogih delavcih začetne oblike poklicnega obolenja — silikoze, ki se ■utegne poslabšati, če obolelih delavcev ne premestijo k delu, kjer ne bo prahu. Zato ima predlog o ureditvi novega obrata, primernega za delovne invalide, vedno več pristašev. M. K. Ali veste ... da italijanski izvozniki dobijo »samo« 11.000 starih dinarjev za meter volnenega blaga, ki ga naša trgovska podjetja prodajajo po 24.000 starih dinarjev, razlika gre za carino, davek na promet, za grosistično "*n detajlistično maržo, ... da je v prejšnjem me-seču 54 podjetij na Hrvaškem izplačalo delavčevo samo 111 milijonov starih dinarjev zaslužka namesto 573 milijonov zaradi spremenjenih predpisov o Pr-a' čevanju obveznosti do skupnosti. Predvidoma prihodnji mesec kakih 20 delovnih organizacij s 24.000 delavci ne bo moglo izplačati niti minimalnih osebnih dohodkov■ Kaho gospodarimo Ljudje, ki po poklicni dolžnosti napovedujejo, kako |jg| bomo jutri živeli, nimajo lahkega niti hvaležnega dela. m Praksa je namreč pokazala, da življenje še tako dobro s|| premišljene in proučene napovedi KAKO BO JUTRI, po- gg gosto ovrže, druge spet postavi na glavo, le nekatere m sprejme in potrdi. V snomin si prikličimo en sam primer: |gg naša razmišljanja pred leti na temo: razvoj avtomobi- nn lizma. Nihče si ni takrat predstavljal, da bomo imeli na nn naših cestah tolikšen promet, kot ga imamo. V takratno gg napoved našega bodočega razvoja smo vključili premalo = znanstvenih resnic o razvoju našega gospodarstva in ||g| družbe, zato pač ni mogla biti točna. |= Krivično bi bilo, če bi ljudem, ki se ukvarjajo z na- =j povedovanjem naše prihodnosti, očitali neznanje, ne- gg strokovnost, pomanjkanje čuta odgovornosti za svoje delo itd. Resnica je najbrž drugačna: v zadnjih letih smo |||| izdelali v Sloveniji toliko prognoz in študij o našem go- =55 spodarskem razvoju v prihodnje, da se pod njimi šibijo s mize. 'V debelih zvezkih »načrtov družbenega razvoja«, i== »parcialnih študij razvoja« tega ali onega gospodarskega gg področja ali gospodarske panoge je nakopičenega nič gg koliko znanja, delovne vneme, strokovne prizadevnosti,. gg Kljub temu pa... Ko človek vgs ta kup papirja prelista, gg Kako bo jutri ? ( se ne more znebiti občutka, da so vse napovedi naše Prihodnosti izdelane preveč po starih receptih, na osnovi standardne metodologije planiranja, razen tega pa vse skupaj še vedno ne omogočajo jasnega vpogleda v naša naravna bogastva in proizvodne zmogljivosti, niti ne dajejo odgovora na vprašanje, kako bomo na Slovenskem jutri živeli. Ni torej čudno, če se prav zdaj, ob prebiranju gradiva o srednjeročnem načrtu razvoja Slovenije, gospodarski krogi pri nas spet razgrevajo v debatah ob vprašanju: ali imamo na Slovenskem jasen koncept razvojnih možnosti gospodarstva in družbe ali ga nimamo!? Če iščemo odgovor na to vprašanje ob upoštevanju takšnih dejstev, kot je zamotanost problematike v zvezi z EKK Velenje, hkratna rekonstrukcija treh železarn v Sloveniji, zastoj v stanovanjski gradnji, pomanjkanje vsakršnega določnejšega odgovora na vprašanje, katere so pri nas gospodarske panoge s komparativnimi prednostmi razvoja itd., bi lahko rekli— nimamo ga! Če pa vzamemo v naročje vse študije o gospodarskem razvoju Slovenije, ki jih je v zadnjih letih izdelal Zavod za gospodarsko planiranje SR Slovenije, in jih potežkamo, pa spet ne moremo reči drugače kot — imamo ga! Najbrž pa ne drži noben teh odgovorov. Resnica bo najbrž v sredi med obema: koncept gospodarskega razvoja imamo, vendar z njim nismo zadovoljni iz več razlogov: ker smo ga v metodologiji jugoslovanskega planiranja premalo prilagodili našim, specifičnim slovenskim • razvojnim možnostim (ker je torej premalo avtonomen), Predvsem pa, ker nam ne pomaga dovolj razmišljati, kako naj bi se delovne skupnosti vključile v mednarodno delitev dela in si s svojimi izdelki in uslugami priborile življenjski prostor ne le na domačem, ampak tudi na tujem trgu. Kaj torej predvsem pogrešamo v podobi našega jutrišnjega dne, ki nam jo pomagajo oblikovati različni Predlagani in že sprejeti družbeni načrti našega razvoja, Predvsem srednjeročni? Najprej: bolj dosledno upoštevanje specifičnosti geografskega položaja Slovenije, prednosti, ki jih ima naša republika glede povezave z Vzhodom in Zahodom. Kako skrbimo za razvoj prometnega omrežja, ^3 bi to prednost povečevali? Predlog družbenega na-crta bi moral upošteoati tudi, da nas je Slovencev malo, v Primerjavi z drugimi narodi, da živimo na majhnem Prostoru, da imamo za proizvodnjo na razpolago malo sUrovin, da pa smo zelo delavni (to ni samohvala, ampak Priznano dejstvo v evropskem gospodarskem prostoru). Iz teh ugotovitev bržčas sledi, da lahko največ pridobimo ? Prodajo svojih izdelkov in uslug na domačem in tujem trgu, če se odločimo za njihovo kvaliteto, ne toliko za kvantiteto. To pa spet pomeni, da je naša neodložljiva naloga in prvenstvena dolžnost: pospeševati razvoj tehničnih in drugih znanosti, dobro izšolati strokovnjake za potrebe gospodarstva in družbe. Na Slovenskem smo torej dolžni predvsem pospešeno razvijati znanost, če želimo utreti širšo pot za naš hitrejši gospodarski in družbeni razvoj. Je še čas, da tako zastavimo delo? Se! V republiški Magajni najmanj tri leta ne bo denarja za gradnjo tako trnenovanih »republiških investicijskih objektov«. Ker potemtakem ne bomo zaposleni s široko investicijsko delavnostjo v republiškem merilu, imamo lepo priložnost, ua utrdimo in razvijemo našo specifično ekonomsko thisel. VINKO BLATNIK UGOTOVITVE KOMTSIJE ZA DRUŽBENO SAMOUPRAVLJANJE PRI RS ZSS RAZPISNI POGOJI PRILAGOJENI DOSEDANJIM DIREKTORJEM Komisija za družbeno samoupravljanje pri RS ZSS je analizirala razpise, ki so bili objavljeni v dnevnih in tedenskih časopisih od 1. 11. 1965 do 26. 1. 1966. V tem obdobju je bilo objavljenih 60 % potrebnih razpisov za direktorska mesta v gospodarstvu in 49 % v družbenih službah. Ugotovili so, da 75% razpisov postavlja kot enega izmed pogojev višjo oz, visoko izobrazbo, od teh pa samo 12 % razpisov postavlja višjo oz. visoko izobrazbo kot edini posebni pogoj strokovnosti. V 41 % razpisov je določen kot najnižji pogoj srednja izobrazba, v 47 % razpisov pa lahko kandidirajo tisti, ki imajo samo nižjo izobrazbo. RAZPISNI POGOJI V večini razpisov gospodarskih organizacij so bili zahtevani pogoji takšni, ki so jih dosedanji direktorji izpolnjevali. Od 265 razpisov je bilo 32 % razpisov s takšnimi pogoji, ki jih dosedanji direktorji v posameznih primerih niso izpolnjevali. Ta odstotek pa ni zanesljiv (dejansko je verjetno še manjši!), ker smo upoštevali samo formalno izobrazbo direktorjev (šola, izpiti), delavski sveti pa so ob reelekciji, kar se je kasneje pokazalo, upoštevali tudi priznano izobrazbo. Znano je, da morajo razpisni pogoji izhajati iz zahtev delovnega mesta (profili) in zaradi tega ne smejo biti ohlapni; nesmiselno pa je, da za isto delovno mesto lahko konkurira eden z nižjo šolo, drugi pa s fakulteto. Poznavanje podatkov in posameznih primerov, kako je bila reelekcija izvedena, nas vodi do realnega zaključka, da pri izbiri direktorja člani organov upravljanja še niso v celoti upoštevali načela reelekcije — sposobnega naj zamenja bolj sposobni. Najbolje so to delo opravili tam, kjer dotedanji direktor ni kandidiral, kar pomeni, da so se laže in tudi bolj kvalitetno odločali. Pri izbiri novega direktorja so dali velik poudarek prav izobrazbi. To potrjuje izobrazbena struktura na novo izvoljenih direktorjev (vseh je 58) v gospodarstvu: 41 % z visoko oz. višjo izobrazbo, 35 °/o s srednjo in 24 % z nižjo strokovno izobrazbo. Ob prvi reelekciji direktorjev, ki je bila izvedena v začetku letošnjega leta pa je bilo 259 direktorjev (po podatkih, s katerimi razpolaga Komisija za družbeno samoupravljanje pri republiškem svetu sindikatov) gospodarskih organizacij ponovno imenovanih na dotedanja delovna mesta. Napravili smo zanimivo primerjavo med izobrazbo, ki so jo gospodarske organizacije postavile kot pogoj v razpisu za direktorsko mesto, in dejansko izobrazbo ponovno imenovanega (dotedanjega) direktorja. Pri pogojih smo upoštevali najvišjo in najnižjo za- htevano izobrazbo. Zaradi pomembnosti bomo navedli podatke v odstotkih: da so paritetne komisije pri dajanju predlogov in delavski sveti pri imenovanju posvečali izobrazbi premajhno pozornost, da so upoštevali priznano izobrazbo (ki jo je bilo moč pridobiti pred leti na osnovi dela) in ne formalno izobrazbo, ki jo posameznik lahko dobi z rednim ali izrednim študijem. Znano pa je, da praksa — sicer omogoča rutinsko delo, medtem ko daje formalna izobrazba takšno razgledanost, ki omogoča kreativno delo, ki je v novih pogojih gospodarjenja nujno potrebno. Ie vsega navedenega sledi zaključek, da bo treba v prihodnosti intenzivneje vplivati na organe upravljanja, da bodo razpisne pogoje oblikovali ustreznejše zahtevam delovnih mest in, da bodo od kandidatov zahtevali dejansko izobrazbo. Le tako bo faktor izobrazbe dobil ustrezno veljavo na vodilnih delovnih mestih, hkrati pa se bo tudi izobrazbena struktura vodilnega kadra izboljšala, kar je pogoj za večji gospodarski napredek delovnih organizacij. FRANCI POLAK M AL A ANK ET A JS M |S ‘ g > S-1 N O* 28 •8 * N r* zahtevana izobrazba ■S E |L cS § is-p .ti 5“ (8 e e > e c > visoka 62 6 višja 13 6 srednja 12 41 nižja 13 47 100 100 'E g c6 ”3 C 11 E in §5§ 9 9 26 56 100 Iz zgornje primerjave je razvidno, da so ponovno imenovani direktorji izpolnjevali najnižje zahteve po izobrazbi, kar pomeni, da so bili v številnih primerih v razpisih najnižji pogoji postavljeni zaradi njih in r* Vse dosedanje razprave o spodbudnejšem nagrajevanju v družbenih službah, zlasti v šolstvu, so po vkčini izzvenele v prosjačenje za višje osebne dohodke. Tudi na nedavnem. posvetu, ki ga je sklical kranjski občinski sindikalni svet za sindikalne delavce v družbenih službah, so udeleženci govorili o nepravilnem vrednotenju njihovega dela in pri tem menili, da bi se moral njihov sindikat bolj odločno in učinkovito zavzemati za stimulativnejše nagrajevanje v družbenih službah. Ce so njihove zahteve upravičene, presodimo iz odgovorov nekaterih udeležencev posveta, ki smo jih povprašali, kolikšne so njihove mesečne nagrade in na osnovi kakšnih meril se oblikujejo njihovi osebni dohodki. LEON ŠTRUKELJ, rentgenski tehnik, Zdravstveni dom Kranj: Mesečno dobim 100 tisoč. Višina osebnega dohodka je odvisna od izobrazbe in zadnje čase tudi od dolžine delovne dobe. Drugih meril za nagrajevanje nimamo in bi jih bilo tudi težko poiskati. PO SLEDOVIH REFORME s Družbena obrt je v zadnjih treh letih, sodeč po številu 1 organizacij, v stalnem upadanju. Položaj manjših druž- 1 benih obrtnih podjetij pa se je po gospodarski reformi g še poslabšal. Tako je bilo število zaposlenih delavcev v 1 družbeni obrti v prvem polletju letošnjega leta za 4%> 1 nižje kot v istem obdobju lani. Težave povzroča predvsem slaba oskrba obrtnih orga-jg nizacij z reprodukcijskim materialom. Še vedno namreč g primanjkuje na tržišču vseh vrst pločevine, bakra, kositra, §g vseh vrst kotnega, ploščatega in okroglega železja, okovja, g orodja, podplatnega usnja, bombažne in volnene preje, 1 kemikalij in nadomestnih delov za avto remonte in stroje. Spremembe na bolje, ki so jih pričakovali v obrti po g gospodarski reformi, so se pokazale doslej samo pri g oskrbi z lesom. Največja težava za obrt je oskrba z reprodukcijskim 1 materialom iz uvoza. Odobrene devizne kvote za potrebe 1 obrti zdaleč ne zadoščajo. Zaradi tega ni možen uvoz 1 nujno potrebnega reprodukcijskega materiala, kakor tudi 1 uvoz opreme, orodij in nadomestnih delov. Proizvajalci in H uvozniki, ki bi morali zagotoviti potrebno količino nado- gj mestnih delov tudi za obrt, te obveze ne izpolnjujejo. In čeprav je z novim deviznim režimom predviden B liberaliziran uvoz večine reprodukcijskih materialov, ki E jih obrt potrebuje, še danes nihče ne ve, kdo bo z njimi g založil obrt, kdo bo preskrbel nadomestne dele, skratka: M kdo bo omogočil kolikor toliko normalno delo družbene 1 obrti. -a- lll!l!ll!llll!i!lll!llllll!l||||||l!llllll!!llllll!!l!lllllllll!lllllllll!;i;!i!illill!l!l!l!llll!ll|lll|ll|!|!lllllll!!llll!ll!ll!!ll!li!l!l!!illlllll!!!!lllllll!!lllll!l!ll!llll!l!l!ll!l!!!!lllllli!l!!illil!lll!!lllll NACE MARCUN, razredni učitelj na Osnovni šoli Cerklje: Za triletno učiteljevanje dobim mesečno 70 tisoč, merila pa so: izobrazba, strokovni izpit in delovna doba. Na vsakih pet let službovanja zvišamo OD za 5 %. Poleg tega pa je v osebni dohodek vštet tudi vaški dodatek, ki znaša 5%. Nadrobnejših meril za nagrajevanje po delu nimamo. Za spodbudno nagrajevanje ni denarja, saj so na primer razlike med učiteljem, predmetnim učiteljem in profesorjem komaj 7 tisoč. ADA ŠEMROV, strojni knjigovodja, Gorenjska kreditna banka: Dobim 79 tisoč dinarjev fiksnega dohodka. Že eno leto pripravljamo pravilnik o nagrajevanju po delu. t^ri nas je mogoče za večino delovnih mest določiti merila za nagrajevanje. Vsi si želimo nagrajevanja po učinku, kajti zdaj ni bistvenih razlik med najnižjim in najvišjim osebnim dohodkom. DRAGICA , PIRIH, računovodkinja na občinski upravi: Mesečno dobim od 70 do 90 tisoč dinarjev, odvisno od vrednosti točke. Osnovna kriterija za število točk sta izobrazba in delovna leta. Za večino delovnih mest bi mogli pri nas uvesti nagrajevanje po delu. produktivnost V BESEDI IN PRAKSI „ 2e večkrat 'je bilo ugotovljeno, da je produktivnost — pojmo-širšem ali ožjem smislu — osnova za gospodarski napredek t0 življenjskega standarda. Ko pravim »že večkrat je bilo ugo-j^Veno«, mislim na vse naše in tuje študijske izsledke in na^ vsa n°r°vanja ter pisanje pred in po reformi. Tudi v zadnjem času, iz h °b analizah družbenega in gospodarskega razvoja, ob analizi d yrazbene oz. strokovne strukture kadrov in njihove zasedbe v dlhnih organizacijah Igle j Delo z dne 27. X. — uvodnik) in po-soh-ern’ poudarjamo, da bomo le s kadri, ki so strokovno uspo-Ux-ieui, ki imajo dovolj znanja (ne le poznanstev), dosegli večjo ylnkovitost in da bomo le s takimi kadri iz vloženih investicij °Se9li čim več. NaJVažNEJŠE: PRODUKTIVNOST DELOVNIH ORGANIZACIJ j Str°kovnjaki, ki se ukvarjajo s produktivnostjo dela, menijo, da Poleg individualne delovne učinkovitosti najvažnejša produktiv-y ^ 2 vidika delovne organizacije. Zakaj? Predvsem zato, ker le . ornPleksni organizaciji dela lahko pridejo do izraza vse indi-duaine sposobnosti in napori, ki skupaj z dano tehnologijo, de-dela ter izbranimi delovnimi metodami dajejo največji g . Vni in poslovni rezultat. V skladu s tem je potrebno, da so t Jej vplivajo na produktivnost in ki so, na grobo povedano, hnične, ekonomske in psihosocialne narave medsebojno povezani. ZAKAJ OSTAJAMO NA POL POTI? ž V Sloveniji je razširjeno mnenje, da je skoraj vsaka reorgani-„ Ctjja Podjetja obtičala na pol poti, ali pa propadla že ob prvih kusih uvajanja. Skratka, ni prišlo do realizacije pozitivnih spre-u^rnb v praksi in s tem do želenih rezultatov. Tisti, ki se poklicno (nrz reorganizacijami oz. bolje z dvigom produktivnosti iza Zav°d SRS za produktivnost dela), večkrat navajajo razne hin>v°re’ ni strokovnih kadrov po podjetjih, namesto strckov-(j„ °v odločajo nestrokovni ljudje, ki so velikokrat prišli iz druž-tf£i??°Htičnih vrst; situacija še ni zrela, ker še ne delujejo zakoni ®ca> ui posluha in razumevanja za uvajanje novih metod dela Pri«?*0 dalje. Zaradi takšnega stanja je prišlo do dejstva, da na stoi r Zav°d SRS za produktivnost dela, ki nosi republiški na-blih’ Praktično ne dela v naši republiki, temveč v sosednjih repu-Srbiji, BiH in drugod. Vprašati pa se moramo, ali nismo Thi potrebni boljših, sodobnejših metod dela, ki bi trt« pri- vedle na vsaj srednjeevropsko raven? Ali ni potem nedopustno, da svojo produktivnost zaneniarjamo in da zavod, ki je bil ustanovljen zato, da bi pri nas proučeval vzroke nizke produktivnosti in uvajal razne nove metode za dvig produktivnosti — ne izvršuje svojega poslanstva? Morda bo kdo dejal, da je tržišče neomejeno in da zato ne more biti republiških meja... To bi držalo, če bi znali najprej doma dvigniti produktivnost dela in potem šli še drugam. Tako pa pridemo do paradoksalnega stanja, da je pri nas veliko strokovnjakov nezaposlenih, predvsem z višjo in visoko izobrazbo, oziroma jih precej odhaja v inozemstvo, da pa k nam prihajajo nekvalificirani delavci iz sosednjih fepublik, obenem pa tožimo, da imamo slabo kvalifikacijsko strukturo kadrov. Po drugi strani pa k nam prihajajo v cilju proučevanja produktivnosti dela in izboljševanja organizacije dela tuje ekipe, npr. v Meblo, Iskro, MTT, naše ekipe (sicer ne vse, predvsem pa Zavod SRS za produktivnost dela) pa odhajajo v sosednje republike. STROKOVNJAKI IN »STROKOVNJAKI« Ali niso morda za takšno stanje še kaki drugi vzroki, razen teh, ki smo jih našteli? Ali ni morda vzrok za takšno stanje tudi nestrokovnost ali nesposobnost posameznikov, ki delajo na področju izboljševanja produktivnosti dela, ali pa morda njihova pretirana želja za osebnim dohodkom, ne glede na kvaliteto izvršenega dela, ali pa morda sam način dela, ki je neustrezen in podobno? Izjave vodstev nekaterih naših podjetij kažejo na to, da niso proti kvalitetnim uslugam in da imajo na razpolago tudi primerna finančna sredstva (saj inozemske ekipe niso prav nič poceni), seveda samo pod pogojem, da s temi sredstvi dosežejo viden rezultat. Kolikor pa namesto tega pride do tožb med podjetji (na primer Titan, Kamnik, Elektrokovina Maribor itd.) in ustrezajočim zavodom, ki dela tovrstne usluge — glede izvršenega ali ne-izvršenega dela, kvalitetno ali nekvalitetno opravljenega, do preverjanja obveznosti in obljubljenih ciljev — pa se seveda to hitro razve in učinkuje tudi kot »reklama« s takšno ali drugačno oznako. Nekatere izjave gredo celo do tega, da se izvajalcem organizacijskih uslug očita nestrokovnost oziroma nezadostno znanje. Naj omenim primer, da se je v nekem podjetju sodelavec Zavoda SRS za produktivnost dela predstavljal kot strokovnjak z dvema fakultetama in magistraturo iz pravne stroke, v resnici ima pa le srednješolsko izobrazbo. Ta »strokovnjak« dela na kadrov-sko-pravnem področju in lahko si zamislimo, kakšni so rezultati tega dela. Drugi, ki nima ekonomske fakultete, se predstavlja kot diplomiran ekonomist, tretji kot profesor, čeprav nima profesorskega izpita in podobno. Seveda to ne velja za vse, ki delajo na področju produktivnosti dela, ampak le za tiste, ki se postavljajo z izmišljeno kvalifikacijo in pa za samo vodstvo zavoda, ki to dopušča. ' »SOLJENJE PAMETI« Osebno menim, da zelo veliko govorimo — morda celo nekoliko preveč — o tem, da vodilni kadri naših podjetij nimajo ustrezne izobrazbe, da pa zelo malo ali skorajda nič ne govorimo o tistih, ki »solijo pamet« tem vodilnim »krmarjem«. Morda so ti, ki drugim pripovedujejo, kako delati, sami potrebni temeljitega znanja o tem, kaj je in kako lahko pospešujemo produktivnost dela? Če bi bilo več tega znanja, potem najbrž ne bi bilo toliko spodrsljajev in ne toliko fraz ter bizarnih definicij o produktivnosti dela. Tako npr. odgovarja direktor Zavoda SRS za produktivnost dela R. Andrejčič v Delu z dne 9. aprila 1966 na vprašanje novinarja: »Kaj bi bilo treba izpolniti, da bi dosegli povečano produktivnost dela« naslednje: »Produktivnost je stalno spreminjajoča se veličina, njeno rast je možno menjati, če smo spoznali oblike delovanja njenih činiteljev in predvsem načine in možnosti njihovega usmerjanja. Jasno je, da nam bo uspelo te činitelje obvladati v okviru srednjeročnega načrtovanja z ekonomskimi, organizacijskimi, finančnimi in tehničnimi prijemi«..,. Kakšni so ti »prijemi«, ne piše, pač pa v nadaljevanju pravi, da »teoretične rešitve za'nas niso problem — zadostuje družbena organiziranost« .... Morda je to vzrok, da na zavodu, ki ima naslov »znan-stveno-raziskovalna institucija« skorajda ni sledu o raziskovalnem delu, temveč se zanašajo zgolj na prakticizem. DVIG PRODUKTIVNOSTI SE MORA POZNATI V ŽEPU Ne bi razmišljal naprej o-vzrokih zaostajanja rasti produktivnosti; nedvomno so za to zaostajanje poleg objektivnih tudi subjektivni vzroki. Vprašamo pa se vseeno lahko: Prvič, kje so metode, ki jih zunaj v svetu poznajo kot zelo uspešne za /dvig produktivnosti? Drugič, zakaj so določene metode, ki smo jih uvajali in ki so same po sebi dobre, propadle?, Ali je vzrok zgolj v nestrokovno zasedenih delovnih mestih v podjetjih, v megleni družbeni situaciji pri nas ... ali pa je morda vzrok tudi v neznanju in pomanjkanju iznajdljivosti tistih, ki so si zadali nalogo povečati produktivnost dela? Mislim, da bi morali priti do tega, da bi bili rezultati, ki se tičejo povečevanja produktivnosti dela, javni. Obveljati bi moralo načelo, ki ga je svojčas podal predsednik Izvršnega sveta tov. Janko Smole nekako v tem smislu: »V izboljšanje produktivnosti v podjetju bomo verjeli' takrat, ko se bo to poznalo tudi v žepu vsakega proizvajalca.« Jaz bi pristavil še to: da produktivnost raste dejansko s kvalitetnejšim delom vsakega posameznika, kar se mora poznati v večji storilnosti in finančni realizaciji vsakega posameznika (in podjetja), ne pa samo v žepu tistega, ki dela razne organizacijske usluge. STANE, MOŽINA Inštitut za’ sociologijo in filozofijo pri Univerzi v Ljubljani Izobraževanje in kultura Polde Kejžar, sekretar ObK ZK Škofja Loka, o nagrajevanju intelektualnega dela olj še intelektualno elo se mora splačati V tišini in ob pripovedi umetnostne galerije Foto služba DE Na zadnjem plenarnem sestanku republiškega sveta ZS Slovenije je sekretar občinskega komiteja ZK Škofja Loka razvil svoje misli o današnjih problemih nagrajevanja intelektualnega dela. Razmišljanje je zanimivo, zato ga skoraj v celoti objavljamo. družbenimi dejavnostmi napačna. To je izrazit političen problem in mislim, da bo politika morala dati odgovor nanj. Osrednji problem se na videz postavlja ob vprašanju, ali so rezultati intelektualnega dela merljivi. Če so .tu neodkrite zakonitosti, bi pričakovali, da se bodo ljudje lotili raziskovanja le-teh. Nasprotno, že nekaj let nisem na straneh pedagoškega tiska čital niti ene razprave, ki bi se resno lotevala tega vprašanja. Kolikor vem, tudi drugod ni dosti drugače. Vsiljuje se Menim, da je problematika nagrajevanja v tako imenovanih negospodarskih dejavnostih (zlasti v šolstvu, pa tudi v upravi, zdravstvu itd.) mnogo bolj podobna problematiki nagrajevanja v službah gospodarstva, kot se to običajno danes po- e so (Nadaljevanje s 1. strani) tern razredu prejemali kot pri-hčeni delavci znatno večje mesečne prejemke od učiteljev .. NEPORAVNANI RAČUNI Pa vsebina resolucije...? Izvleček bi bil naslednji: »2e preteklo leto je bila Šola »Katja Rupena« prikrajšana za 5 % predvidenih sredstev, kar je sila neugodno vplivalo na programirano delo. V letošnjem letu je ustanova še povečala svojo dejavnost, saj je-odprla več novih oddelkov, sredstva pa so ostala enaka prejšnjim, Sola ima danes torej 43 oddelkov in le 23 učilnic, zato morajo delati učitelji v treh izmenah. Glede na okoliščine je normalno dej,o in učenje 1553 otrok domala nemogoče. Stavba zaradi odsluženosti in prenatrpanosti drhti med odmori in ob koncu pouka kot bolna starka. Koliko časd bo še vzdržala...? Vodstvo šole je letos spomladi opozorilo Sklad za šolstv-o in občinsko skupščino na številne finančne težave. Zalegla ni niti pismena dokumentacija. Odgovora enostavno ni bilo od nikoder. Računi, ki jih šola »Katja Rupena« ne -more poravnati, še glasneje govorijo o hudi finančni stiski na tej ustanovi. Za različne materialne izdatke dolguje šola več kot 3,5 milijona S-dm, do konca šolskega leta pa bodo narasli dolgovi na debelih 5 milijonov, Ob vsem' tem ni na šoli dovolj sredstev niti za osnovne dohodke zaposlenih. Prejemki se sučejo od 34 tisoč do 126 tisoč S-din in se niso zvišali že od 1. avgusta lani. Pedagoški kader pa ima 98 odstotno strokovno izobrazbo. Se res ne da ničesar ukreniti ...?« RAZVREDNOTENJE ŠOLSKEGA DELA »Občinski sindikalni svet v Novem mestu je ugotovil, da so znašali osnovni dohodki na šoli »Katja Rupena« letos v septembru 71.000 S-din v povprečju. To je manj, kot pa prejemajo prosvetni delavci v novomeški občini na drugih šolah,« je dejal na nedavni razširjeni seji predsednik ObSS Ludvik Kebe, »Zato je njihova zahteva po izrav-nanju prejemkov z drugimi prosvetnimi delavci v tej občini povsem na mestu. Vendar, glede na to, da je materialno vprašanje tudi na drugih naših šolah zelo pereče, vidim zaenkrat rešitev le v prerazdelitvi narodnega dohodka...« Tudi predstavniki občine, ki so prisostvovali omenjeni seji, so menili, da je vprašanje zares pereče, da pa danes v občinskem proračunu ni postavke, ki bi jo lahko znižali. Preveč smo osiromašili in razvrednotili naše šolstvo. Vsa čast učiteljem, ki še delajo v takih razmerah ...« je bilo slišati na sestanku v Novem mestu »Dejstvo pa je, da živimo nekje izven svojih možnosti. Nekdo bo moral udariti po mizi in povedati, katere šole potrebujemo, katere pa ne. Vsekakor je marsikatera šola druge in tretje stopnje odveč. Mar smo res tako bogati, da si lahko kaj takega privoščimo ...? Mar ni že davno prišel čas, da se poslovimo od sentimentalnosti in tudi pa tem področju pričnemo s selekcijo, ki bo vsem skupaj le v korist...?« Razprava v Novem mestu je potrdila, da so problemi osnovne šole »Katja Rupena« problemi našega šolstva nasploh. Pri vsem skupaj ne gre le za nemogoč odnos do prosvetnih delavcev, gre za osiromašenje in razvrednotenje šolstva v najširšem pomenu besede. Materialna osnova naših šol je namreč tako šibka, da ni govora o sodobnem pouku, o potrebnih učnih pripomočkih, o izobraževanju, kakršnega si samo želimo. Za solidno delo je potrebna solidna materialna baza. Namesto zaključka: Resolucija sindikalne podružnice šole »Katja Itupe-na« in pa materialni problemi ostalih šol na območju novomeške občine samo potrjujejo že nekajkrat izrečeno resnico, da ne more služiti letošnja potrošnja naših šol kot osnova za izračune, ki jih potrebuje novi zakon o financiranju vzgoje in izobraževanja. V nasprotnem primeru bi bilo vse delo v zvezi z novim zakonom gotovo jalovo. A. ULAGA je nagrajevanje po delu možno v gospodarstvu, da pa v službah, kjer se delavci ukvarjajo z intelektualnim delom, to že apri-ori ni mogoče. Toda tudi y delovnih organizacijah gospodarstva je danes zelo veliko del, ki so podobne narave kot dela v družbenih službah. Merjenje uspehov intelektualnega dela v gospodarstvu je torej hkrati problem merjenja uspehov dela in nagrajevanja v negospodarskih dejavnostih. V teh službah danes ljudje najbolj občutijo, da ni možnosti, da bi človek za boljše delo več zaslužil. Hkrati občutijo, da zaradi 'slabšega dela nihče slabše ne zasluži. Protislovje med delom in nedelom je tu še posebno zaostreno, ker so subjektivni faktorji precej zavrti. Tudi v imenu zahtev po miru, čistosti intelektualnega dela, se javno negira že samo prizadevanje za neko spodbudnejšo diferenciacijo pri nagrajevanju, Pač pa se problem nagrajevanja intenzivno prenaša na področje delitve med družbo in temi službami. Vsaka izmed teh služb zagotavlja, da je delitev narodnega dohodka med njimi in ostalimi Temeljne izobraževalne skupnosti naj bi vse izobraževalne programe enakopravno obravnavale ____________ V OČITNA NES Mnoga pričakovanja, da bo novi zakon o financiranju izobraževanja in vzgoje rešil številna nerešena vprašanja tako materialne prirode kot tudi samega sistema vzgoje in izobraževanja, dobivajo v javni obravnavi vse bolj realno osnovo. Soočenje razvoja tega področja družbene dejavnosti s celotnimi reformnimi prizadevanji nas postavlja v stvar-nejše okvire: vse bolj postaja jasno, da je rešitve treba iskati le v okviru sedanjega obsega splošne potrošnje, z določeno preporazdeiitvijo le-te in ob sočasnem usklajevanju celotnega vzgojno izobraževalnega sistema z resničnimi potrebami in možnostmi našega gospodarskega in družbenega razvoja. Kato so mnoge, sicer razumljive, zahteve o tem, katere dejavnosti, razen rednega šolstva, morajo še priti x zakon, nerealne, kajti zakon sam z naštevanjem vseli želja ne more že tudi zagotoviti materialnih sredstev za njihovo uresničitev. Po drugi strani pa enostavna proračunska tehnika izločanja nekaterih dejavnosti ali pa administrativno rezanje in dodajanje sredstev le na osnovi dosedanje potrošnje lahko samo podaljšuje životarjenje vseh tistih ustanov, ki smo jih že doslej financirali iz družbenih sredstev, pa nam je zanje vedno zmanjkovalo sredstev. programi vzgojno n ih izobraževal-ovredno- Očitno postaja vsem, da se bo z novim načinom financiranja izobraževanja in vzgoje moral pričeti proces intenzifikacije jn racionalizacije našega vzgojno izobraževalnega sistema v celoti. Morda bo v rednem, že tradicionalnem šolskem sistemu to dokaj trd oreh, saj to potrebo že dolgo čutimo in proglašamo, v praksi pa se stvari ne premaknejo naprej. Hitreje in laže bo šel ta proces v tako imenovanih dopolnilnih oblikah izobraževanja in vzgoje, kjer se je ta proces že delno začel, oz, kjer so se odnosi med porabniki izobraževalnih uslug in vzgojno izobraževalnimi ustanovami že mnogo bolj jasno in neposredno izoblikovali. Na nedavnih posvetih direktorjev delavskih univerz smo poskušali opredeliti položaj delavskih univerz v novem sistemu financiranja izobraževanja in vzgoje. Te ustanove so imele že doslej, z,a razliko od drugih vzgojno izobraževalnih zavodov, posebno mesto in status.. Čeprav .so bile te ustanove glede materialne preskrbljenosti v neugodnejšem položaju kot npr. redne šole, jim je prav to omogočilo, da so se hitreje znašle in prve tudi pričele poslovati po sistemu dohodka oz. neposrednega dogovarjanja s koristniki njihovih izobraževalnih uslug. V predlogu novega zakona je mesto delavskih univerz oz, njihovih dejavnosti zelo nejasno opredeljeno. Pojem izredno izobraževanje, kot ga formulira zakon, namreč ne vključuje vseh tistih dejavnosti pošolskega izobraževanja mladine in odraslih, ki so jih te ustanove doslej razvijale. Dokaj nerazumljivo pa je tudi, kako so sestavljavci zakona v prikazovanju finančnih podatkov obšli (hote ali nehote) to področje, Delavske univerze so lani dobile za nekatere svoje dejavnosti ca. 253 milijonov din iz družbenih skladpv. Tega podatka ne zasledimo niti med viri sredstev niti med prikazom potrošnje v letošnjem letu. Prav tako se v predvidevanju sredstev za 1. 1967 izobraževanje od • raslih nikjer ne omenja. To seveda pomeni, da so sestavljavci zakona formalno sicer vnesli v 41. člen možnost financiranja izrednega izobraževanja, pri kvantifikaciji pa so to področje enostavno izpustili. Delavskim univerzam pa ne gre le za formalno normativno priznanje, da je del njihove dejavnosti družbeno priznan in da zanjo lahko dobivajo sredstva iz. družbenih skladov. Moti jih predvsem administrativni in proračunski pristop, ki ni v skladu z osnovnimi načeli in izhodišče zakona. Če naj bi temeljno Izobraževalne skupnosti bile tisti samoupravni organizmi, ki bodo samostojno planirali in usmerjali razvoj vzgoje in izobraževanja na svojem področju, določali kriterije za delitev sredstev za delo vseh vzgojno izobraževalnih ustanov na svojem področju, bodo morale v marsičem zavreči dosedanjo proračunsko delitev sredstev zgolj po ustanovah oz. številu slušateljev ali številu zaposlenih. Osnovno merilo za delitev sredstev bodo morali postati zavodov, njihovo tenje s stališča družbenih potreb in možnosti skladov. Ocenjevati bo treba, katere dejavnosti bomo zaradi družbene pomembnosti v celoti ali pa le delno financirali, kdaj in kje .je mogoče v večji meri angažirati sredstva delovnih organizacij in sredstva posameznikov. Zaradi zgolj proračunske delitve sredstev smo doslej že tako minimalna sredstva neracionalno trošili in nismo znali dovolj izkoristiti že prebujenih osebnih interesov za sofinanciranje lastnega izobraževanja, Nihče ne more oporekati dejstvu, da obstaja očitno nesorazmerje med tem, kolikšna družbena sredstva dajemo pri nas npr. za posamezne zvrsti kulturno pro-svetne dejavnosti, Glasbene šole, kot šole za dopolnilno izobraževanje so npr, dobile lani sedem osmin vseh dohodkov iz družbenih skladov in le eno osmino iz vplačil posameznikov. Za vse drugo izobraževanje odraslih (splošno, družbeno in Strokovno) pa so družbeni skladi prispevali manj kot eno tretjino sredstev, prav7 toliko pa so prispevali slušatelji sami, Ob tem ne gre za to, da bi se prepričevali, katera izobraževalna dejavnost je v naši družbi pomembnejša, kajti vsaka na svoj način prispeva li kulturnejšim in humanejšim odnosom, k razvoju socialistične družbe v celoti. Gre nam predvsem za to, da v osnovi postavimo vse izobraževalne dejavnosti v enakopraven položaj. Vse vzgojno izobraževalne ustanove naj nastopajo pred temeljnimi izobraževalnimi skupnostmi s svojimi konkretnimi programi, le-te pa naj na osnovi splošno začrtanih smernic kulturno prosvetnega razvoja določenega območja in razpoložljivih sredstev dajejo sredstva za tiste dejavnosti, ki so pomembnejše in družbeno utemeljenejše. Merila za delitev sredstev je treba postaviti tako, da bomo z družbenimi sredstvi maksimalno stimulirali tudi prispevke delovnih organizacij In posameznikov. V naši praksi financiranja izobraževanja odraslih taki sistemi že obstajajo in prav bi bilo, da vse take dobre primere in izkušnje proučimo in nadalje razvijamo. TILKA BLAHA vprašanje, zakaj tako. In zdi se, da v takih razmerah zakonitosti, ki naj veljajo pri nagrajevanju intelektualnega dela, tudi ne bomo odkrili. Naj omenim zgodovinsko anekdoto. Naprava, ki jo imenujemo radar, je bila odkrita že leta 1915, pa so jo Angleži začeli uporabljati še-le v drugi svetovni vojni, ko so začele bombe padati nanje. Na nas te še ne padajo, imamo pa najvišje davke daleč naokrog in javljajo se glasovi, da jih bo treba še zvišati. Izkušnje iz praktičnega življenja mi vsiljujejo sklepanje, da problem nemerljivosti intelektualnega dela ni toliko objektivno tehnične narave, kot politične. Po mojem mnenju gre za pritisk etatistično birokratskih sil, ki vztrajno utemeljujejo svoj delež v dohodku s položajem, ki ga zavzemajo, ne pa na podlagi dela in njegovih rezultatov'. Značilno je tudi to, kar lahko povsod opazimo, da se brez rezerve priznavajo razlike v nagrajevanju po položajih, izredno astro pa se upirajo razlikam, ki bi nastale na podlagi dela. Prišlo je že tako daleč, da se klasificirajo vrste diplom. Normalno se zdi, da pravnik ne sme zaslužiti manj kot toliko in toliko, filozof malo manj, zdravnik malo več itd. Zakaj se taka mentaliteta, ki se je gojila v hierarhično urejenem državnem aparatu, lahko ohranja še danes? Poleg tradicije in drobnih človeških slabosti, ki imajo pri tem tudi določeno, a ne odločilno vlogo, delujejo tu po mojem prepričanju tudi nekateri sociološki faktorji. Predvsem gre za nagonsko varovanje sloja, kateremu pripadaš; zaradi strahu pred materialnimi razlikami, ki bi nastale znotraj sloja in bi porušile odnose, ki ljudi povezujejo kot sloj, je torej bolje tega procesa ne načenjati. So tudi ljudje, ki ne vidij0 konkretnih možnosti, da bi se vse to izplačalo. Verjetno je res, da se intelektualec ne bo pripravljen za 5000 S-din skregati tako, kot nekdo, ki nima vseh 'tistih pomislekov, ki jih ima intelektualec. Ne delam si nobenih iluzij, da bi bilo možno tu napraviti hiter prelom. Prepričan pa sem, da bi z diferenciacijo nagrajevanja po dela lahko potegnili precejšen del teh dejavnosti iz ležernosti. Ko-ko? Vsesplošnega recepta prav gotovo ni, gotovo pa bi lahko našli številne elemente za nagrajevanje, čeprav bi se poteri V posameznih dejavnostih tud1 malo razlikovali. Seveda pa je prvi pogoj za uspešno Iskanj6 talcih meril interes. Kjer nis° vidni direktni rezultati dela, Fa so vendarle prej ali ka.snej6 vedno vidne posledice vsakega dela. , Tudi delitev dohodka med družbo in posameznimi dejavnostmi kot konkreten rezulto* se po mojem mnenju ne more izogniti subjektivnosti. Sisteib' ska stran reševanja obsega diferenciacijo med delovnimi organizacijami na tem področju-da bo njihov dohodek bolj odvisen od kvalitete dela. Pole8 tega pa gre po mojem mnenji tudi za to, ali bomo recimo v politiki izobraževalnih skuprri' sti, upravnih odborov razil1*1 skladov, skupnosti socialnega zavarovanja itd. zmogli tolik5 smelosti, da bomo diferenciacij5 resnično uveljavili. Dohodek 1 teh službah namreč ne sledi aV tomatično delovnemu rezultat?: Rezultati npr. posameznih šol, k1 danes poučujejo učence, bodo Vidni šele čez 15 let. Zalo 5® subjektivna akcija najbrž r*e' obhodna. ,. Seveda pa bi morali tud1 vzbujati zavest o tem, da se notranji problemi družbenih slu2*" rešujejo tudi v njih samih, čeprav je re.s, da najbrž res ni s3' mo problem družbenih služb toče je v družbeni delitvi kaj ns' robe. Toda v družbenih službo? bi moral upostaviti take m3' j terialne odnose, da bodo ljudi | iskali merila za vrednotenJ-opravljenega dela. | (Nadaljevanje na nasl. strah1' Vedno in ob vsaki priliki skodelico kave Ml Izobraževanje in hultura Niti,pri delovnih organizacijah, niti pri študentih ni pravega zanimanja za kreditiranje štipendij ŠTIPENDIJ VEDNO MANJ V Zasavju so letos razpisali več kot tretjino manj štipendij kot lani za šolanje na srednjih oz. višjih in visokih šolah. Ponekod so se pogovarjali o tem, da bi kazalo ustanoviti sklad za kreditiranje štipendij. Vsi poskusi pa so padli v vodo. . A vendar ima kreditiranje “ipendij svoje prednosti. To so ugotovili tudi v nekaterih žalskih delovnih organizacijah, so obravnavali letošnjo poli-7*0 podeljevanja štipendij. Ven-pr kaj več niso sklenili. Ostalo j.6 Pri starem. Razlika je le ta, ?a je letos štipendij znano manj ,°t lani. Študentje menijo, da JPia kreditiranje več slabih kot Oobrih strani. Predvsem se boje ,fačati kredit po končanem šo-anju. saj človek prva leta v poklicu najbolj potrebuje denar ‘a življenjsko eksistenco. Slabo luč na kreditiranje pa meče tudi sedanji način podeljevanja štipendij. Štipendiranje predstavlja obveznost za oba partnerja samo v času šolanja, po končanem šolanju pa štipenditor običajno podari »štipendijo« z utemeljitvijo, da štipendista ne bo sprejel na delo. Razumljivo je torej, da se ob taki praksi delovnih organizacij študentje boje vzeti kredit, saj že zdaj dvomijo, da bi jih tisti, ki bi jih kreditiral, kasneje tudi zaposlil. Krediti zato pri študentih niso preveč popularni. (mv) Lni verzitetna knjižnica v Ljubljani — zatočišče za resen študij Foto služba DE h r^žice: Želijo, da se njihove pripombe prouče in upoštevajo ŠOLNIKU TAK POLOŽAJ. DA BO DELAL Z ZAVZETOSTJO Občinski odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti Rrcžice je 21. novembra skupno z ravnatelji in predsedniki Sindikalnih podružnic šol ter z svojimi republiškimi poslanci razpravljal o predlogu zakona o financiranju vzgoje in Izobraževanja. Sklenili so predlagati, naj se sprejetje tega zakona odgodi, ker je sedanji predlog zakona bistveno drugačen od njegovega osnutka, odmerjen čas za razpravo o njem pa je Prekratek. ‘tarfn4 dru§im 50 dejali, da je abmi t °snova za financiranje t6v,. u™° prenizka in ne zago-J a izravnave povprečnih , bih dohodkov ki io ip nrpd- Viri n™ dohodkov, ki jo je pred- JleVal ncn,i+iilr loge da mora zakon s stalnimi Dr-Val osnutek zakonskega ^ticlj °®a V 35‘ ^lenu- Smatrajo „ - tudi v celoti zagotoviti filtriranje izobraževanja na tlntlovi družbeno ovrednotenih H^hlativov. Dalje, da je treba vJt;i tak način financiranja, ki Sol ?me.ieval ekstenzivni razvoj D. in III. stopnje na račun kvalitete izobraževalnega dela. S temi in še drugimi pripombami je razprava v Brežicah v celoti podprla že izoblikovana skupna stališča RO sindikata delavcev družbenih dejavnosti in občasne komisije RS za obravnavanje sistema in financiranja izobraževanja. Z željo, da proučijo njihove pripombe, so le-te poslali pristojnim skupščinskim odborom, Sekretariatu za prosveto in kulturo in republiškim sindikalnim vodstvom. I. 2. boljše intelektualno Delo se mora splačati jtijevanje s prejšnje strani) §re še za metode J®vanja. Marsikaj je že se-br6zn°žno zajeti in diferencirati z.-^.^žav (dejansko strokovno Prizadevnost). Znanje in Stev^riost sta včasih vidna po rov Pritožb in upravnih spoti rij-M uradnika in sodnika). strokie 80 to lahko ugotovitve zHau ^njakov ali inšpekcij, to, Ve,nih institucij in podob-difergd bo začela izvajati ta '"V,"W UUMlVdU LWV.ll • del rila‘ Vei*jetno rezulta-^žtriert/.a nikoli ne bomo mogli na intelektualnem po- noožno odkrivati tudi neriti dročju do' podrobnosti. Toda uveljaviti bi morali vsaj tak sistem, da se bo boljše delo izplačalo. Prav v bližnji prihodnosti vidim izredno važno nalogo sindikatov tudi na tem področju. Na področju izobraževanja bo izredno pomembno, kako se bodo uporabljala sredstva, ki se bodo zdaj na to področje prelivala. Lahko postanejo impulz in baza za razvoj nove kvalitete, lahko tudi ne. Lahko se namreč zgodi to, da doživimo čez nekaj let isto kot Italijani, ki imajo najdražje šolstvo v Evropi, pa je kljub temu slabo. Stališče sindikatov o predlogu zakona o financiranju vzgoje in izobraževanj a IV. Predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov za Slovenijo je dne 21. 11. 1966 obravnavalo predlog zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja. Kot izhodišče za razpravo so mu bile tudi pripombe predloga, ki jih je izoblikovalo predsedstvo republiškega odbora Sindikata delavcev družbenih dejavnosti. Predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov s temi pripombami (objavljene bodo v Prosvetnem delavcu, poslane pa so bile skupščini SRS) soglaša in ponovno poudarja ter podpira vsa progresivna izhodišča in rešitve, ki jih vsebuje predlog, obenem pa meni, da je treba resno obravnavati in odpraviti vse tiste v pripombah navedene pomanjkljivosti, ki ogrožajo uresničitev nakazanih družbeno ekonomskih in družbeno samoupravnih smotrov novega sistema. Po mnenju članov predsedstva vrsta nezadostno domišljenih rešitev lahko povzroči večje težave, ko so dosedanje, in lahko samo spodbuja mnenje, da z zakonom ničesar ne urejamo in da bi bilo sprejemanje zakona bolje odložili. Sindikati so živo zainteresirani, da se nerešena vsebinska in sistemska vprašanja vzgoje in izobraževanja čimprej uredijo, zato predsedstvo republiškega sveta meni, da je treba zakon, če bo zadovoljivo odpravil pomanjkljivosti predloga, tudi čimprej sprejeti. Zavedajoč se dejstva, da je predsedstvo odbora Sindikata delavcev družbenih dejavnosti obravnavalo predlog zakona tudi z vidika odgovornosti do svojega članstva, kakor tudi okoliščine, da se je bilo na osnovi njihovih pripomb laže s širšega družbenega vidika poglobiti v posamezna manj poudarjena vprašanja, je predsedstvo republiškega sxeta Zveze sindikatov sklenilo, da podkrepi in dopolni omenjene pripombe še z naslednjim: I. * Spričo reformnih zahtev in sploh novih družbeno ekonomskih tendenc našega razvoja moramo prenehati s staro prakso fiktivnega in inflacijskega, nerealističnega in sploh strokovno dvomljivega, nedoločnega in dostikrat protislovnega - tiranja, pa naj se to nanaša na sredstva ali programe posan~ i družbenih dejavnosti. To vnaša, v področje izobraževanja ,.i vzgoje nestabilnost, ekonomsko nesmotrnost in končno ovira razvoj samoupravnih in dohodkovnih odnosov. Zato se predsedstvo opredeljuje za realno planiranje sredstev, ki bo obenem skladno s programi razvoja izobraževanja in vzgoje. II. Zaradi vse večje neusklajenosti med zaželenimi in stvarnimi potrebami družbe, kar je doslej na vseh področjih družbenih dejavnosti in tudi na vzgojno-izobraževalnem pogojevalo eks-tenzivnost, menimo, da mora biti republika prek svojih, naj-višjih družbenosamoupravnih organizmov povsem konkretno odgovorna za nadaljnji razvoj vzgojno-izobraževalnega področja. Prav tako pa morajo biti odgovorni vsi družbenosamoupravni organizmi, torej tudi v občinah in delovnih organizacijah. Zato podpiramo takšno sistemsko rešitev v zakonu, ki ob novi funkciji družbenega samoupravljanja prek izobraževalnih skupnosti upošteva občino in delovno organizacijo, predvsem pa vlogo republiške skupščine kot osrednjega družbenosamoupravnega in nacionalnega .organizma. V tem smislu je treba v okviru predložene koncepcije predloga zakona razumeti tudi naš predlog, da ceno izobraževanja (bolje družbeno dogovorjeni in ovrednoteni normativ, ki naj regulira odnose med skupnostjo in izobraževanjem) določata soglasno republiška skupščina in republiška izobraževalna skupnost, in sicer v skladu z zahtevam1 učnih načrtov in drugih zakonskih predpisov. Republiška skupščina je dolžna pokrivati morebitne materialne razlike do dogovorjene cene izobraževanja. III. Znana so dejstva, da nizka materialna osnova vzgoje in izobraževanja že lep čas zavira razvoj družbenosamoupravnih odnosov na tem področju. Neurejen položaj prosvetnih delavce^, kakor tudi položaj zlasti nekaterih šol, ki so neobhodno potrebne za nadaljnji družbeni in ekonomski razvoj, opozarjata na eni strani na nepravilno porazdelitev sredstev znotraj izobraževalne sfere, na drugi strani pa na nezadostnost sredstev za izobraževanje in vzgojo nasploh. Tudi predloženi sistem financiranja v predlogu zakona ne razrešuje zadovoljivo tega problema in je prav zaradi tega v nekaterih sistemskih rešitvah neprin-cipialen. Zaradi tega se predsedstvo opredeljuje za preporazde-litev sredstev v korist izobraževanja in vzgoje. Stališče predsedstva je, da to ne bi smelo pomeniti novih obremenitev gospodarstva (razen tistih sredstev, M jih delovne organizacije dodatno namenjajo izobraževanju), ampak predvsem preporazdelitev v okviru proračunske potrošnje (zlasti na račun drage in cesto neučinkovite državne uprave in drugih tovrstnih dejavnosti). Najbolj je bila poudarjena težnja, da bi predlog zakona morali tako dopolniti, da bi omogočil kar najučinkovitejše gospodarjenje z razpoložljivimi sredstvi. Torej ne gre samo za zahtevo po večjih sredstvih, ampak za takšne sistemske rešitve, ki bodo zlasti v srednjem, višjem in visokem šolstvu odpravljale že dolgo znane pomanjkljivosti v mreži in organizaciji šolstva, hiperprodukcijo določenih profilov kadrov, podvojitev izobraževalnih zmogljivosti, nenormalen izpad v vseh vrstah šol, slab odnos do strokovnih kadrov v delovnih organizacijah, skratka, da pridemo do takšnih izobraževalnih zavodov, ki bodo vzgajali kadre, kot jih gospodarstvo in družbene službe potrebujejo in pričakujejo. Ze dolgo govorimo o celi vrsti šol, ki so nam nepotrebne in ne ustrezajo stvarnim potrebam, ki so predimenzionirane itd., a vse doslej nismo storili ničesar konkretnega. Mišljenje, da je to mogoče urediti samo v okviru samoupravnih pravic in dolžnosti izobraževalnih delovnih kolektivov ali s splošno vključitvijo občanov v izobraževalno področje, je idealiziranje odnosov in nestvarno vse dotlej, dokler v sistemske rešitve ne vključimo diferenciranih interesov osnovnih nosilcev dela na eni strani', na drugi strani pa določneje ne izoblikujemo interesov in odgovornosti družbeno-političnih skupnosti na vseh nivojih. V. Glede na to ponovno poudarjamo, da povezovanje izobraževanja z gospodarstvom in družbenimi službami v predlogu zakona ni zadovoljivo rešeno. Gospodarstvo je postavljeno v položaj dodatnega financerja z neenako obremenitvijo na nestimulativen način, ker šole, ki naj bi jih prevzemalo gospodarstvo, v materialnem pogledu niso v enakem statusu z vsemi drugimi šolami in tudi družbena sredstva zanje niso odvisna od povečanja produktivnosti in rasti osebnega dohodka. S tem ne odpiramo novih procesov v odnosu med delom in kadri in ne stimuliramo niti na eni niti na drugi strani medsebojnih povezav. Zato se ne moremo zavzemati za instrumentarij, ki v obliki 25 % cene izobraževanja dodeljuje stalna sredstva posebnim izobraževalnim skupnostim, ampak predlagamo, da posebne izobraževalne skupnosti in vanje vključene šole enako obravnavamo kot druge izobraževalne skupnosti oz. ustanove. Predlagamo, da se v okviru obveznega prispevka iz osebnega dohodka procen-tualno in namensko določi del sredstev, ki ga ga lahko delovne organizacije zadržijo, če so pripravljene same ali združene z drugimi delovnimi organizacijami v posebnih izobraževalnih skupnostih financirati določene šole. Menimo, da je tako možnost povezav, če izvirajo iz resničnih interesov delovnih organizacij in če so ti interesi skladni s splošnimi družbenimi smotri, treba omogočiti ne le v okviru srednjega, ampak tudi v okviru višjega in visokega šolstva. VI. Predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije ni prepričano, da je predložena koncepcija izobraževalnih skupnosti in zlasti vloga temeljnih in republiške izobraževalne skupnosti najboljša in najbolj smotrna. Prav zaradi sredstev, ki jih družba na tej stopnji ekonomskega razvoja lahko daje za potrebe kadrov s srednjo, višjo in visoko izobrazbo, moramo še kako previdno razmisliti, kakšne rešitve bi bile najboljše. Celotnih generacij ne moremo izobraziti do najvišje možne meje, to je visoke izobrazbe. Razen tega pa je družbeno ekonomska nujnost, da izobrazimo tolikšno število kadrov, ki bi ustrezali sedanjim in perspektivnim potrebam. Predsedstvo republiškega sveta meni, naj bi občanom v okviru občine zagotovili možnost samostojno odločati, kako in kam bi usmerjali sredstva za osnovno, srednje, višje in visoko šolstvo. To pa bi bilo možno tedaj, če bi v okviru skupnega prispevka za izobraževanje določili proporce med posameznimi vrstami izobraževanja (del za osnovno šolstvo, del za srednje in del za višje oz. visoko šolstvo). Republiška izobraževalna skupnost naj bi opravljala funkcijo izravnavanja za vse stopnje, pri čemer bi morali doseči večje poenotenje zlasti na področju osnovnega šolstva. Odnose v zvezi z višjim in visokim šolstvom naj ne bi uravnavale temeljne izobraževalne skupnosti, ampak na osnovi dogovorov z njimi republiška izobraževalna skupnost. Pri srednjem, višjem in visokem šolstvu je potrebno spodbuditi povezovanje gospodarstva in družbenih služb z izobraževanjem prek svobodnega in iz interesa izvirajočega združevanja v posebnih izobraževalnih skupnostih. Predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov za Slovenijo se tudi ne more strinjati s predlagateljem zakona, ki ni upošteval ali vsaj zadovoljujoče odgovoril na nekatera stališča, izoblikovana v javni razpravi in tudi v sindikatih. Meni, da tak postopek ni v skladu s hotenimi postopki in smotri ob reševanju pomembnih družbenih zadev. PREDSEDSTVO REPUBLIŠKEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV ZA SLOVENIJO f \ ICO LJUBLJANA Uprava: Trnovski pristan 8, tel. 20-879, 21-747 Obrat: Gradaška 22, telefon 20-103 projektiramo, Vdelujemo in montiramo opremo za vse vrste kuhinj, samopostrežnih restavracij in gostinskih obratov primerne cenei izdelava solidna! ELEGANTNE SRAJCE IZ DIOLENA «111! milil 111111* POSEBNA IZDAJA V PTUJU ■r^elavska enotnost je glasilo Zveze sindikatov Slovenije, ki zajema okoli pol milijona B J članov, to se pravi tako rekoč vse proizvajalce in samoupravljavce naše dežele. Zato J_J naš list tudi posvečamo problemom, izkušnjam in uspehom naših delovnih ljudi. O problemih pišemo zato, da bi se seznanili z njimi, jih prikazali v pravi luči in tako storili prvi kora.k k njihovemu reševanju. O izkušnjah delovnih kolektivov pišemo zato, da bi jih posredovali drugim delovnim organizacijam in s tem olajšali njihovo iskanje prave poti. O uspehih delovnih kolektivov pa pišemo zato, da bi tem kolektivom dali družbeno priznanje in jim tudi s tem dali spodbudo za doseganje še večjih rezultatov. Pravijo, da smo novinarji radovedni in to drži. Nismo pa radovedni zaradi nas samih; naša radovednost izvira iz želje, da bralcem postrežemo z informacijami, ki jih zanimajo, do katerih pa morda sami ne morejo priti. Zato smo bili tudi v vašem lepem mestu »elo radovedni: spraševali smo o vsem, kar se nam je zdelo, da vas bo zanimalo z »eljo, da razjasnimo razne zadeve, ki jih čutite na lastni koži, ne poznate pa morda dovolj vzrokov; ki jih povzročajo. _ . Koliko smo v tem uspeli, boste pač najbolje presodili sami; mi pa se s svoje strani najlepše zahvaljujemo za pomoč, ki smo je bili deležni z raznih strani, predvsem pa o vašega občinskega sindikalnega sveta. IIP JZ onference samoupravljav-J\_cev v delovnih organizacijah ptujske komune so se že pričele. Prve ugotovitve kažejo, da so v ospredju razprav problemi, ki bistveno vplivajo na notranje odnose in na razvoj neposrednih oblik samoupravljanja, predvsem pa je 'v ospredju človek. Tako je konferenca samoupravljavcev v TOVARNI PERILA »DELTA« v Ptuju sprejeld, sklep, da mora uprava tovarne čimprej najti stanovanje za delavko Marijo Mesareč, ki stanuje v sobi brez oken in peči. Samoupravljanje v tem kolektivu je doseglo v zadnjih letih viden napredek. Po reformi se je spremenil tildi odnos do dela, neopravičenih izostankov sploh ni več, bolezenski izostanki so padli na 2 fl/o, kar je z ozirom na to, da so zaposlene pretežno ženske, majhen odstotek. Samoupravljavci v TOVARNI VOLNENIH IZDELKOV MAJŠPERK so poudarili, da razvoj samoupravljanja zavirajo zunanji vplivi — administrativni posegi v našem gospodarstvu, kar se iz- KONFERENCE SAMOUPRAV- LJAVCEV raža ravno v sistem,u oskrbovanja s surovinami in odobravanjem cen gotovih izdelkov. Odločno so postavili zahtevo, da se zmanjšajo administrativni posegi na minimum in da se čimveč bistvenih odločitev prepusti izključno samoupravnim organom in samoupravljavcem v delovnih organizacijah. V TOVARNI OPREME ZA PRALNICE IN GOSPODINJSTVO MARIBOR — OBRAT V KIDRIČEVEM so pove-povedali, da pri njih samoupravljanje ni dovolj razvito in da so samoupravljavci v obratu premalo informirani zlasti o gospodarjenju in ekonomskem položaju podjetja. V PEKARNI »VINKO RES« V PTUJU so poudarili, da je pri njih razvoj samoupravljanja prišel tako daleč, da ima vsak član delovne skupnosti možnost, da vpliva na vse vdločitve samoupravnih organov. Delovnim enotam bodo dali še večje pristojnosti. Tako in podobno tečejo besede samoupravljavcev na njihovih konferencah, na katerih beležimo zelo visoko udeležbo. KONFERENCE SAMOUPRAVLJAVCEV PA SO ISTOČASNO PRIČETEK VSEBINSKIH PRIPRAV NA OBČNE ZBORE SINDIKALNIH ORGANIZACIJ, KI SE BODO V PTUJSKI KOMUNI PRIČELI JANUARJA 1967. Izvršni odbori sindikalnih podružnic skrbno proučujejo vsa vprašanja, ki so jih izrekli delavci na konferencah samoupravljavcev, raziskujejo vzroke obstoječih problemov in pripravljajo predloge za njihovo rešitev. Vse to bodo obdelali v poročilu in v predlogu delovnega programa, o katerem bo razpravljajo in odločalo članstvo na občnih zborih. Obstoječa politična aktivnost, ki vlada v sindikalnih organizacijah, je povzročila vsebinske spremembe v delu sindikalnih organizacij. Kmalu se bodo začele JA.VNE razprave 6 predlogih kandidatov za nove izvršne odbore sindikalnih podružnic in za nove občinske odbore . sindikatov. OSMI PLENUM OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA PTUJ. KI JE SKLICAN ZA 16. DECEMBER 1966, BO MOČNO POUDARIL MESTO IN VIOGO OBČINSKIH ODBOROV SINDIKATOV V KOMUNI IN PRI REŠEVANJU PROBLEMOV V DELOVNIH ORGANIZACIJAH. FELIKS BAGAR ZMAGOVITA POT PTUJSKE DELTE Z roba propada pod vrh Predsednica delavskega sveta iz Delte se pred dobrimi štirimi leti še na cesto ni upala več podnevi, da je znanci ne bi nadlegovali z zoprnim vprašanjem: »Kdaj boste odnesli tovarniške ključe na občino?« Kazalo je namreč, da pojde Delta po gobe. Gospodarsko je bilo podjetje na tleh: zastareli stroji, slabi izdelki in revni zaslužki. Večina neprizadetih je revščino kon-fekcionarjev pripisovala slabemu tovarniškemu vodstvu, kar je deltaše tembolj bolelo. Verjeli so vase in prosili samo za kredit, da modernizirajo strojni park... Tik pred dvanajsto se jih je občinska skupščina usmilila. Ali je delt-ašem dala kredit iz zaupanja vanje ali zato, da ne pojde več kot 300 delavk in delavcev na cesto, ni važno. Brž ko so stare stroje zamenjali novi, so ptujski konfekcionarji dokazali, kaj zmorejo v znosnih delovnih razmerah. Od 1963. leta se je začela njihova zmagovita pot navzgor. Z roba propada so se povzpeli na šesto mesto med 322 jugoslovanskimi konfekcionarji, kljub temu, da so se konkurenčna podjetja najbrž ravno tak<^ trudila, da bi izboljšala poslovne uspehe ... organizacije dela, povem v brk, da se motijo. Naši delavci so z menoj vred hvaležni kranjskemu Zavodu za organizacijo dela, ki nam je za skromna dva milijona pomagal aktivirati notranje rezerve in izboljšati redno in končno kontrolo dela« Iz poslanega blaga izdeluje perilo zanje. Ne, izvaža pa z izgubo. Lani jim je izvoz 151.399 srajc in nekaj ženskih oblek vrgel dovolj deviz za nakup najpotrebnejših dodatnih strojev, rezervnih delov in reprodukcijskega materiala. »Tistim,, ki kričijo, da izvoz ni rentabilen,« direktor Samu-de je to posebej poudaril, »bi rekel, da ni izgube, če je organizacija dela v redu speljana.« V HIMO IMAJO ZA 10.000 S-DINARJEV NIŽJE OSEBNE DOHODKE OB DOBRI ORGANIZACIJI DELA JE IZVOZ RENTABILEN Delta izvaža 30 % svojih izdelkov. Pravzaprav opravlja usluge za inozemske naročnike. Da je Delta prišla na zeleno vejo, pa delavke in delavci najbolj občutijo pri osebnih dohodkih. Po gospodarski reformi so z 39.860 starih dinarjev poskočili na 87.033 dinarjev. To je letošnji septembrski povprečni zaslužek v' podjetju, medtem ko šivilje zaslužijo po 60.000 do 70.000 starih dinarjev na mesec oziroma povprečno 68.000 dinarjev. V mariborski tovarni HIMO, kjer je kvalifikacijska sestava veliko boljša — večina delavcev ima strokovno izobrazbo, medtem ko so delavke v Delti s priučevanjem ozko specializirali za posamezne faze dela — pa znaša povprečje OD komaj 58.000 starih dinarjev. Ta primerjava, predvsem pa hiter vzpon ptujskih konfekcio-riarjev med jugoslovanskimi tovarnami te vrste, je najboljši odgovor vsem, ki so dvomili v sposobnosti vodstva ... In ^prihodnost Delte? Verjetno bo lepa. Tovarna se je ozko specializirala. Namesto 50 izdelkov jih meče na trg samo še pet, toda tehnološko in estetsko dognanih ter zaradi velikoserijske proizvodnje — konkurenčnih. BODO PTUJSKI TRGOVCI IN DOMAČI PROIZVAJALCI NAŠLI SKUPEN JEZIK? LETOS NAJUSPEŠNEJŠI Heribert Samuda, direktor Delte, ki že štirinajst let zaseda to delovno mesto in na katerega so prvenstveno leteli očitki o- nesposobnem vodstvu, z velikim ponosom pove, da Delta še nikdar ni bila gospodarsko tako močna, kot letos. Namesto planirane milijarde 120 milijonov S-din so letos v tri četrt leta ustvarili milijardo 800 milijonov dohodka s prodajo svojih izdelkov, v svoje sklade pa je ta 360-članski delovni kolektiv shranil v tem času 135 milijonov starih dinarjev ali 90 milijonov več, kot je planiral. »Z obnovljenim strojnim parkom smo iz leta v leto povečevali proizvodnjo,« je dejal direktor Samude, »letošnja, za 27,5 % povečana produktivnost pa je predvsem zasluga boljše organizacije dela. Vsem tistim, ki podcenjujejo pomen dobre Km§ »žuli« trgomn® Neke j paberkov z večera bralcev Delavske enotnosti v Ptuju DELAVSKA OTNOST goiV Jlastlu HepuunSKeti« sveib 4 S J »a Slovenijo Izdaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani. Lisi le ustanovljen 20. novembra (942. Urejuje uredniški odbor. Glavni In odgovorni urednik MILAN POGAČNIK Naslov uredništva In uprave: Ljubljana, Dalmatinova ul. 4. poštni predal 313/VI, telefon uredništva 31 66 72, 31 24 02 ln 11 00 33, uprave 31 00 33. Račun prt Narodni banki v Ljubljani. St. NB 501-1-365 — Posamezna številka stane 50 N-par — 50 starih din — Naročnina Je četrtletna 6.50 N-dln — 650 starih din — polletna 13 N-dln — 1300 starih din ln letna 26 N-dln - 2600 starih din — Rokopisov ne vračamo — Poštnina plačana v gotovini — Tisk ln klišeji CZP »Ljudska pravica*. Ljubljane »Kupujem črne volnene rokavice, pa jih v ptujskih trgovinah ne morem dobiti... Trgovci bi se lahko le malo bolj potrudili in poskrbeli za boljgo založenost...,« mi je rekla dijakinja Nadja Urbančič. Gospodinja Zora Špoljar pa je tole pripomnila: »Odkar je trgovsko podjetje Panonija odprlo samopostrežno trgovino, kupujem v tej trgovini. Dobim vse, kar želim, maslo, testenine, sendvič, turško kavo. Lepa reč je tale samopostrežna, samo da bi jih bilo več ...« Prodajalka trgovskega podjetja Izbira Ivica Mlakar pa je še tole povedala: »V trgovini ne bi smeli reči nimamo ... pa vam vseeno zaupam, da sem danes našim potrošnikom že nekajkrat rekla nima,-mo. Veste, primanjkuje nam predvsem otroškega perila, ženskih nogavic in sploh otroške konfekcije...« ločil za temo o ptujski trgovini? Predvsem zavoljo tega, ker sem zvedel, da domača trgovska podjetja ne marajo dosti za izdelke domačih proizvodnih podjetij. In tudi zato, ker so v Ptuju povedali, da odnosi med tremi trgovskimi poti- ske trgovine bi bil veliko večji, če bi blago nabavljali skupaj.« jetji, to je med Panonijo, Merkurjem in Izbiro, niso najboljši. DOMAČA TRGOVSKA PODJETJA SE NE RAZUMEJO O razmerah v ptujski trgovini sem povabil . na razgovor Franca Čeboklija, komercialnega direktorja Delte, Janka Vogrinca, direktorja trgovskega podjetja Panonija, in Petra Gasparija, komercialnega vodjo trgovskega podjetja Merkur. Žal, pa je odklonil razgovor direktor trgovskega podjetja Izbira iz Ptuja. Zakaj sem se pravzaprav od- Na vprašanje, kakšni so odnosi med ptujskimi proizvajalci in trgovci, je odgovoril Franc Čebokli — DELTA. - »Odnosi so nekako srednji. Lahko pa bi bili še boljši. Boljši predvsem, če bi ptujski trgovci kupovali pri domačih proizvajalcih še več blaga ...« O posledicah, ker se tri domača trgovska podjetja med seboj ne razumejo in tako' prihaja včasih celo do nelojalne konkurence, kot temu pravimo, sem skušal zvedeti od Janka Vogrinca — PANONIJA. »Naš kolektiv je poskušal vse, da bi bili odnosi med Izbiro, Merkurjem in nami boljši. Toda vsa prizadevanja so bila zaman, - Letos bomo imeli že blizu sedem milijard bruto prometa, lahko pa bi ga naredili še več, če... Veste, v čem bi bila prednost, če bi vsa tri trgovska podjetja našla skupni jezik? Pri proizvajalcih bi lahko skupaj nastopali kot močni dobavitelji in s tem dobili večje super rabate, kot pravimo trgovci. Pa tudi dohodek ptuj- ZMOGLJIVOSTI NISO IZKORIŠČENE Kaj meni o trgovski mreži v Ptuju, sem vprašal Petra Gasparija — MERKUR. »Res, premalo je sodelovanja. In prav zavoljo tega je vsako trgovsko podjetje zase gradilo trgovske lokale, tako da imamo danes v Ptuju deset ali dvanajst trgovin s tekstilnim blagom in konfekcijo, po več trgovin s pohištvom, tehničnimi aparati itd. Zdaj se nedvomno vprašanje, če so vse te trgovine potrebne, samo ponuja. Vem le to, da te trgovine niso popolnoma izkoriščene. Če bi njihove zmogljivosti izkoristili do kraja, bi omenjeni trgovski lokali opravili še enkrat večji promet, kot ga imajo sedaj. S tem pa bi zanesljivo odpadel marsikateri očitek, da so trgovine premalo založene.« Vem, da s tem razgovorom problemov ptujske trgovine in odnosov z domačimi proizvajalci ne bomo razrešili. Je pa ta pogovor nedvomno pokazal, da bo le skupni jezik vseh treh trgovskih podjetij in pa seveda tudi ptujskih proizvajalcev blaga za široko potrošnjo pomagal razreševati vprašanja, ki smo v Tčasih so ji skoraj zaničlji' ^ vo rekli — tovarna v goz' ' ju. Danes pa ima ime, & ga izgovarjajo s spoštovanje1*1 Njeni dimniki so se čvrst6 vgnezdili sredi gozda in zvišk3 gledajo na vrhove smrek. Z8 njenimi zidovi pa trdo dela umno gospodari blizu 2000 d«' lavcev, za svojo tovarno, zaSe> za svoj kraj in komuno. Vzporedno s Tovarno gim*' ce in aluminija je raslo nase' lje njenih delavcev. Na deseti' ne stanovanjskih blokov Je razredčilo gozd. Med njimi v*' dijo asfaltna cestišča ih vsakih nekaj metrov stoji o*3' jekt družbenega standard3' Srce komune Delavci Kidričevega so si zg*3' dili zdravstveni dom, restavf3' cijo in ob njej veliko model' no dvorano za kulturne prir3' ditve, varstveno ustanov3 osnovno šolo, pekarno, trgoV' no. Na balkone blokov pa 5 obesili table obrtniki. Za te* skromnim opisom naselja so vknjiženi milijoni in miliF ni dinarjev, ki jih je kolek*' TGA prigospodaril za sve standard. Tiste dneve, ko sklepajo & moupravni organi o deli1 sredstev na sklade, je v tova1 ni še posebno gneča. Za P3 stavko — dotacije stoji dolg' vrsta družbeno političnih ", upravnih organizacij ptuj="‘| komune z velikimi in majhD1' mi lončki. In menda se še * zgodilo,- da ne bi v vsakeS nekaj kanilo. Samo v zadnjei’ letu jih je bilo, ... no, nek3' desetin. — Bolje, če vseh * naštejete, so mi rekli. Neka^ ri pa so v tovarni že stalno z3 stopani, kot da bi bili del k lektiva. Tako ima kolek*j TGA Kidričevo patronat h, osnovnima šolama v Kidri6^ vem in Žetalah ter nad P°' nirskim odredom v Leskov6"! Prav v Leskovcu so letos™ prispevek pionirji porabili 2 svojo knjižnico in mlečno kb hirijo. Vrtec je dobil poldr^j milijon. Krajevni skupn0^ tos posvetil s 27 milijoni jim tako uredil razsvetljavo ' asfaltiral naselje. A jih v tem zapisu načeli in »žulijo« ptujsko trgovino, bolj pa ptujske potrošnike. ki še Naštevanja pa še ni k oh1 Letos so odkupili na Ptuju novanjski blok v gradnji. ^ ljal bo 250. milijonov S-dih i> tri petine zneska so že por3*', nali. Pravijo, da bodo 1; tem blokom v glavnem r*5' li stanovanjsko vprašanje sV' j jih delavcev. In kako so poskrbeli osebni dohodki znašajo 103 ti- soč S-din. Lahko bi bili še V1 n ;V; KjPrašali r?ksna je l, . >"2e pred vojno, zlasti pa po-š. lcI>o gledališče po vojni in e,vilna gostovanja drugih gle-i j*; so vedno polnili to hišo,« l. dejal tov. Koren. »Zdaj hiša ko je lepo preurejena, predstav-‘Ja našo osrednjo kulturno ustavo. Toda bolj bi nas veselilo, a bi lahko ugotavljali tudi flaj večji obisk. Kljub gostovanjem poklicnih gledališč je ?v°rana zasedena povprečno h»rnaj osemdesetodstotno. Mor-:a nam bo kdo očital, da nismo ?ali pritegniti ljudi v hišo, to-:a mi se poslužujemo tako ad>a, tiska kot lepakov.« ; In kaj pomeni hiša amater-kako je z obiskom njiho-'a Predstav? »Pri DPD Svobodi je zelo 3r0sobna gledališka amaterska stuDma. Obiski njenih pred-Puhi S0 dobri. Toda tudi tu med tu? Iko pogrešamo delavcev, ti-izza strojev. Iz okoliških gledališko stavbo, če bo občinska skupščina sprejela predlog sveta za kulturo, se lahko nadejajo boljših časov. »Ptuj potrebuje ne le stalno gledališče, temveč tudi stalno publiko,« je dejal tov. Fridl. Primer, ki nam ga je navedel, pa kaže, da je interes mladih ljudi danes velik in živahen sicer za tehniko, avtomobilizem, medtem ko že do knjige včasih ni nikakršnega interesa. Zlasti za kulturno delo med delavsko mladino bi morali najti ljudi. Prosvetni delavci so danes z rednim delom preveč obremenjeni, na narodno zavest tudi danes ne moreš več trkati — vprašanje je sploh, na kaj lahko še danes trkaš! Ob koncu razgovora smo predsednika sveta za kulturo povprašali, kolikokrat je letos Občinska skupščina razpravljala o kulturi. Kar petkrat! »In zanimivo je to,« .je dejal tovariš Fridl ob koncu, »da je predlog o ustanovitvi občinskega sklada za pospeševanje kulturnih dejavnosti podprlo precej odbornikov zbora delovnih skupnosti, kar pomeni, da so delovne organizacije same pripravljene prispevati v ta sklad. Ptuj je letos iz občinskega proračuna dal za kulturo 114 milijonov 399.000 S-din, le milijon manj kot lani, kar pomeni 5,2 odstotka občinskega proračuna.« V Ptuju potemtakem NISO DALI KULTURE Z DNEVNEGA REDA. S. G. na delu, je zdravstveni kolektiv za prostore v hudi stiski. Stisko je kolektiv kirurškega oddelka reševal tako, da je stranske prostore vse bolj spreminjal v bolniške sobe. Tako sedaj praktično nimamo niti prostora, kamor bi shranjevali umazano perilo, da o slačilnicah in drugih prostorih, ki jih zdravstveni delavci potrebujejo za svoje delo, niti ne govorimo. Navzlic vsem hotenjem zaposlenih, da bi pridobili prostor za bolnike, pa četudi na račun za delo prepotrebnih prostorov, je gneča na kirurškem oddelku vedno večja. Samo podatek, ki zgovorno priča o tem: v istih prostorih je leta 1946 ležalo 2662 bolnikov — takrat so zabeležili 25.482 oskrbnih dni ob povprečni ležalni dobi 9,2 dneva, lani se je na kirurškem oddelku zvrstilo 3313 bolnikov, imeli so 31.609 oskrbnih dni, povprečna ležalna doba pa je bila 9,3 dni. Letos so te številke še poskočile. Načrte, kako omiliti stisko, s prostori v bolnišnici, so že pripravili. Narejen je skupni program razvoja bolnišnice in idejni projekt gradnje. Gradnja bi imela več faz, kakor bodo pač dopuščale finančne možnosti. Prva faza pa je gradnja kirurškega oddelka, ki je, kot rečeno, v najbolj kritični situaciji. Občinska skupščina je pokazala vse razumevanje za rešitev problema ptujske bolnišnice. Imenovali so posebno komisijo, ki bo proučila možnosti gradnje in njenega financiranja, v zvezi z njo pa bi rešili tudi potrebe zdravstvenega doma. Gradnjo pa naj bi podprle s prispevki zlasti delovne organizacije ptujskega področja. Ob koncu je dr. Mrgole dejal: »Prav je, da seznanite javnost z našimi težavami in predvsem z načrti. Doslej je namreč prevladovalo mnenje, da hočemo graditi kar naenkrat novo bolnišnico. Povem naj še enkrat, da je naša želja zgraditi najprej kirurški oddelek, da bi s tem lahko razbremenili druge oddelke. Vse ostalo, kar vsebuje idejni projekt, pa je stvar bodočnosti v nadaljnjih 20 ali 30 letih, ko bodo dotrajale tudi ostale stavbe, ki so nekaj mlajše od kirurgije.« I Na dveh valovnih dolžinah »Oddajamo na valovni dolžini 198,5 metra ali 1511 KHz.« Ob tem nagovoru poslušalcem ptujskega radia smo zmotili Francija Goloba, napovedovalca in novinarja. Medtem ko je magnetofon posredoval njegov glas v eter in medtem ko so ptujski poslušalci vlekli na uho, kaj so jim pripravili novinarji ptujskega radia, sva klepetala. »Oddajo imam na skrbi ob torkih in četrtkih, med tednom pa pripravljam reportaže-«, je skromno povedal v enem stavku vse svoje delovne obveznosti. Dodatna razlaga bi bila tudi nepotrebna, saj je dobro vedel, da mu kot poklicni kolega v mislih sledim na njegovi poti z magnetofonom v roki za izjavami za svoje reportaže. Teda danes si nisva grenila klepeta z reportažami. Franci Golob je tudi vodja poverjeništva Delavske enotnosti pri Občinskem sindikalnem svetu in najin pogovor sva speljala na to področje. »Kako; da smo imeli takšno srečo, da ste prevzeli poverjeništvo za naš-list?« »Ptujčani smo dolgoletni prijatelji Delavske enotnosti. Na ObSS so razmišljali, kako bi bolj učinkovito razširili vaše glasilo. V tem prizadevanju se je rodilo poverjeništvo, jaz pa sem dobil novo funkcijo.« Na Ptuju smo tako dobili prvo sindikalno poverjeništvo za Delavsko enotnost in »-prvega«'’ Francija Goloba. »Kakšen delovni program ste si zastavili?« »Združili bi radi troje: širili krog bralcev preko poverjenikov v sindikalnih podružnicah, posredovali želje me^L uredništvom in bralci in širili dopisniško mrežo. Ze prvi začetki v naših prizadevanjih kažejo, da »Bralci so zadovoljni z vsebino lista. Želeli bi pa seveda, da bi še bolj pogosto prihajali v naše kolektive. Vendar priznavajo, da ste v vaših člankih pomagali razvozlati že mnogokateri ptujski problem Sindikaliii delavci mi povedo, da se pri svojem delu pogosto opirajo na stališča v vašem listu. — Najhuje je s pobiranjem naročnine. Velikokrat je denarnica prazna, ko pride poverjenik. Nekaj bomo morali ukreniti glede tega, morda bi celo kazalo obračunati naročnino pri delitvi osebnega dohodka.« Radijska oddaja je šla h kraju. Med najinim klepetom sva ji na eno uho ves čas sledila, kajti Franci Golob je moral vmes nekajkrat pretakniti različna stikala, menjati gramofonske plošče in magnetofonske trakove. Vendar sva je bila zamisel ptujskih sindi- oboje pripeljala srečno do kon- katov zelo posrečena. Vse tri naloge izpolnjujemo uspešno.« V kratkem času so navezali ptujski poverjeniki na naš list preko 120 novih naročnikov. »Kaj sodijo bralci o našem listu, i težko pridobivate nove naročnike?« ca, on radijsko oddajo, jaz pa intervju. Ob slovesu mi je še zatrdil: »V začetku decembra bom poslal na vašo upravo poročilo o povečanju števila naročnikov Delavske enotnosti.« O DELITVI OSEBNIH DOHODKOV PO DELU V TOVARNI AVTOOPREME V PTUJU_ ŠE ENKRAT OD ZAČETKA Ze zelo dolgo se v Tovarni avtoopreme ni zgodilo, da bi delavci karkoli prejeli na račun uspeha enot, v katerih so zaposleni in — na račun uspeha podjetja kot celote. Še te osebne dohodke, ki jih zdaj prejemajo — večina kolektiva zasluži največ do 65.000 S-dinarjev, ni pa jih malo, ki dobivajo za svoje delo le po 45 do 50 tisočakov — bi pravzaprav morali vračati, če bi se dosledno držali sedaj veljavnega pravilnika ___ Ali to pomeni, da so bili vsi njihovi napori, da bi poskrbeli za resničrio delitev po delu, zaman, ali pa je njihova krivda le v tem, da so dopustili, da je pravilnik o delitvi osebnih do- hodkov kratko malo zastaral? Za odgovor smo prosili nekaj na slepo srečo izbranih članov kolektiva TAP. Vprašali smo jih, če vedo, kako se oblikujejo njihovi osebni dohodki; stih Za srečno in varno otroštvo Prihaja že precej ljudi, to-1^, tudi iz oddaljenejših vasi še kioralo gledališče pritegniti S« ljudi « Sost ko 3e letos z denarjem za Vafl?Vanja, sem povprašala to-sanča Fridla. Dejal je, da sicer H,n sodi, da materialna baza tu^ni Pogoj za uspešno kul-i(jpA? delo, temveč predvsem tenV1Zem ljudi, ki delajo na je * Področju. Nekaj takih ljudi Ptuju, a ko bi jih le bilo ?e veči tudi „ ?bčln" a ko Naj vseeno odgovorim na zastavljeno vprašanje. go-F^ska skupščina je letos za S-di ania gledališč dala 923.000 4qq za koncerte 400.000 S-din, ■ S~din pa tudi za pospe-toii?n;>e knjižničarstva. Prav ga ? smo dobili od republiške-Ws a za pospeševanje kul- li d dejavnosti. Doslej sta bi-biu ® Predstavi, šest naj bi jih So ?? konca leta. Aranžmaji celiplenjeni z mariborskim, Rtitn i01 in ljubljanskim mes|-tudi ° ,allščem. Predlagali smo sito ki gostovalo varaždin-in r.pledališče, ki je zelo dobro tudi Sl stiki z Varaždinom so Sicer^ zelo živahni.« v pt Večera smo izvedeli, da tiern UJU dozoreva misel o last-ToVa Pulpoklicnem gledališču. Fridl je pojasnil, da gre s strni,-!?0 ,amatersko gledališče Zarrto„i vnirn vodstvom. Ce bo iroatejli Uresni^ena. naj bi tudi ersko gledališče upravljalo (Nadaljevanje s 1. strani) > kdaj kakšen dinar za varstvo, bi bili voljni prispevati za gradnjo nove varstvene ustanove? • Erika Vičar, šef kadrovskega oddelka v TAP: Za otroško varstvo še nismo ničesar prispevali, vendar,.če bi zbirala sredstva za varstveno ustanovo vsa podjetja, bi se jim priključili tudi mi. • Janko, Kosi, vodja montažnega oddelka v Elektr#kovi-narju in predsednik komisije za gospodarstvo in občinskega odbora sindikata delavcev storitvenih dejavnosti: Naši organi upravljanja o tem niso razpravljali, ker so menili, da vprašanje varstva ni boleče za naše delavce. Imamo pa patronat nad vrtcem na Bregu in njihove prošnje smo vedno ugodno rešili. Ne morem govoriti v imenu organov upravljanja, vendar menim, da bi imel naš kolektiv posluh za nov Podobne izjave in zagotovila za pomoč smo dobili tudi v • nekaterih drugih ptujskih kolektivih. Pri tem nas vznemirja le vprašanje: so mar vse dosedanje prošnje občinske zveze prijateljev mladine in drugih prosilcev obležale v predalih in niso našle poti do samoupravnih organov ali pa jih predsedniki teh organov niso uvrstili v dnevne rede sej? Toda dobro voljo in obljube kolektivov kaže izterjati. Vladimir Vrečko, podpredsednik občinske skupščine: Menim, da je bila občinska skupščina že doslej pobudnik za urejanje varstva in je vlagala vanj, kolikor je največ mogla. Ob izgradnji nove šole smo lani preuredili staro šolo v varstveno ustanovo. 7> novo delitvijo narodnega dohodka pa ima skupščina manj sredstev. TGA Kidričevo ima na primer na skladih več denarja kot občinski proračun. Vse kaže, da bomo tudi prihodnje leto imeli zelo skromne denarne možnosti in že zdaj vemo, da bomo težko reševali probleme varstva za tolikšno število naših otrok. Tem bolj moramo računati na vzajemno zbiranje sredstev. Angelca Žiberna, predsednica občinske zveze prijateljev mladine: Na zadnji seji smo razpravljali o gradnji varstvene ustanove v Trubarjevem naselju. Predvideva jo tvtdi urbanistični načrt mesta Ptuj. V tem naselju živijo predvsem mlade družine, ki imajo približno 330 predšolskih otrok, od tega 40 dojenčkov. Zato smo menili, da bi morali zgraditi kombinirano varstveno ustanovo, za dojenčke, predšolske in šolske otroke. O tej naši želji smo obvestili vse družbeno politične organizacije in jih prosili, naj razmislijo o krajevnem samoprispevku. Pri zbiranju sredstev smo pa računali tudi na delovne organizacije, razliko bi pa zamašili s posojilom ali s sredstvi občinskega proračuna. Ptujčani, bi bili voljni dati kakšen dinar iz svojega žepa za vaše otroke? Tovarišica Kovačičeva, tajnica v Delti. Bi, če bi se vsi naši delavci odločili za samoprispevek. Tovariš Cvirn, direktor Kreditne banke: Menim, da je ureditev otroškega varstva pomembna naloga za vse, zato se ne bi težko odločil za prispevek. Tovariš Samuda, direktor Delte: Otroško varstvo pri nas ni urejeno. Reševati bi ga morali vsi občani, vsi samoupravljavci. Kot direktor podjetja bi prispeval svoj delež, prav tako pa bi skušal obrazložiti samoupravnim organom, da bi namenili del sredstev za nov vrtec. ali jim kdorkoli pove, zakaj se njihov trud ob mesecu v kuverti skoraj nič ne pozna in, kaj bi v podjetju morali storiti, da bi za večje in boljše delo sledilo tudi več denarja v plačilni vrečki. Povedali so tole: Lojzka Haužar, administratorka v splošnem sektorju: »Merila delitve so mi jasna, vendar ne razumem, zakaj vedno enako zaslužim ne glede na to, kaj in koliko ter kako delam. Sindikat nam tega ni razložil, nihče drug tudi ne, čeprav imamo bilten, iz katerega veliko izvemo, kaj se dogaja v podjetju.« Janez Kramberger, delavec v kopirnem oddelku: »Več naredimo in več prodamo, več dobimo! To vsi razumemo. Ampak takole je: mislim, da na splošno bolje odrežejo tisti, katerih predstavniki so sodelovali že pri pripravljanju pravilnikov, in tisti, ki imajo svoje ljudi v samoupravnih organih. Naša enota nima nikogar, ki bi bil član DS ali UO, pa edinole od mojstra izvemo, če se zgodi karkoli za nas važnega. Za nas pa je zdaj najbolj važno to. da bi radi več. zaslužili, ker tudi več delamo kot včasih, pa iz tega nič ni. Zakaj je tako, ne bi vedel odgovoriti!« Milica Bezjak, delavka v lakirnici: »Čeprav mislim, da je v današnjih časih lahko zadovoljen tisti, ki ima delo, se mi vseeno zdi, da bi morali več dobiti za tisto, kar naredimo. Če bi sindikat podrezal za boljše plače...« Vladimir Rola, pomočnik direktorja in predsednik komisije za delitev osebnih dohodkov: »Pred leti smo šli z decentralizacijo predaleč, pa nam je razdrobljenost povzročala samo sitnosti. Prejšnjih osem ekonomskih enot smo zato združili v tri, znotraj katerih se zdaj pripravljamo na ugotavljanje in delitev dohodka. Pri tem nameravamo upoštevati vse elemente, ki vplivajo na takšen ali drugačen gospodarski uspeh, tako da bodo ljudje nagrajevani tudi po poslovnem uspehu enot in ne le po individualnih merilih. Trenutne težave pa, so/ posledica tega, da smo sedaj’ veljavni pravilnik sestavili ob upoštevanju vseh pogojev, ki so nastopili takoj po reformi. Odtlej se je mnogo stvari spremenilo, zlasti podražili pa so se materiali. Tako bi naši ljudje celo morali vračati svoje dohodke, kaj šele, da bi delili učinek, če bi se le dosledno držali sedanjega pravilnika ... Kot rečeno, pa smo zdaj sredi največjega dela, da vse odnose in razmere končno uredimo.« Predsednik delavskega sveta v TAP, tovariš Župec je odgovoril: »Iz razgovorov ste lahko dobili vtis, da naši ljudje niso dovolj informirani. Je pa tako: kdor se zanima za probleme svojega podjetja, lahko izve vse, kar ga zanima. Komur pa je vseeno, kaj se godi v hiši, ker je z mislimi drugje — večina naših ljudi pa šteje med pol-proletarce — temu ni težko reči, da ni informirap. Torej si ne bi upal trditi, da imajo naši ljudje v celoti prav, kot ne smem reči, da se v tem motijo. Resnica bo nekje v sredini.« In še mnenje Dušana Žnide-riča, predsednika tovarniškega odbora sindikata: »V okviru sindikata nameravamo pred zasedanji samoupravnih organov razpravljati o predlaganem ‘ dnevnem redu in tako dovolj zgodaj poizvedeti za mnenje kolektiva, da bi ^sindikat lahko zavzel stališče do vseh važnejših problemov, med drugim tudi do zadev v zvezi z delitvijo osebnih dohodkov.« REZERVIRANI STOLPEC Strojne delavnice Ptuj fiAZSlRJENA ZADNJA TOČKA »USTNEGA ČASOPISA« V PTUJU PRETRGANE NITI SAMOUPRAVLJANJA Za zadnjo točko »ustnega časopisa« v Ptuju, ki ga je s pomočjo tamkajšnjega ob-x činskega sindikalnega vodstva priredilo naše uredništvo, sem na hitro s križnimi vprašanji ugotovila, da razen v izjemnih primerih delavsko samoupravljanje še ni odgnalo korenin do neposrednih proizvajalcev. Naša prireditev je bila v soboto zvečer, moja točka pa okoli desete ure, ko se solidnih ljudi že loteva spanec, zato sem iz ekspresne ustne ankete izbrala samo cvetke zoper dremavico. Prav posebnih težav nisem imela pri izbiri, kajti cvetk je bilo za razkošen šopek, čeprav po mnenju Ptujčanov in njihovih ponedeljskih komentarjih nisem odkrila najlepših. Cas mi namreč ni dopuščal, da bi obiskala vsa ptujska podjetja. n a B I ■ 88 m m m 59 ss »' ■ B S m B B K ES B B W. B E K B B B m 10 B B g a B S B DIREKTORJEVA TAJNICA: NEZADOSTNO V Petovii, ptujski tovarni alkoholnih in brezalkoholnih pijač, je bila direktorjeva tajnica zgolj slučajno moja prva anketiranka. Predsednika delavskega sveta ni bilo v podjetju, ta čas, ko sem čakala na direktorja, sem izkoristila za majhen samoupravni poskus v tajništvu. »Imate fiksen ali gibljiv zaslužek?« »Fiksnega. Zdaj ,rihtajo‘ nov pravilnik. Boljšega.« »Kakšen pa bo?« »Ja, to pa tovariša direktorja vprašajte. Mislim, da je že gotov.« »Koliko delovnih enot imate?« »Štiri.« »So delavne?« »Še kar.« DIREKTORJEV DEMANTI IN NOVA PAST Kmalu zatem ponovim ista vprašanja v direktorjevi sobi in — intervjuvančevi odgovori potrdijo, da starodavni pregovor »Laž ima kratke noge« še zmeraj drži. Stimulativnejšo delitev osebnih dohodkov bodo uvedli v Petovii, seveda, je rekel direktor. Kdaj? Kaj določnejšega je težko reči za upravo. V proizvodnji pa delavce plačujejo po učinku. Samoupravljanje še ni decentralizirano. Štiri delovne enote? Ne, ne, pomota ... Vendar... o gospodarjenju razpravljajo z delavci. Med drugim so kolektivno odobrili nakup dveh tekočih trakov za vsteklenifčevan j e pijač. Uredili ju bodo v stavbi, kamor nameravajo preseliti vso tovarno. »POZABILA SEM. KDO MI JE POVEDAL« Na dvorišču med transportnimi delavkami. Rahlo rosi. »Se boste še dolgo takole mučile z ročnim nakladanjem steklenic?« Silva Fridelj: »Menda- še. Kaj pa hočemo.« »Koliko zaslužite, če pridno delate?« »Zmeraj enako: 43.000 dinarjev.« Mimo pride Zofka Kovačičeva, prav tako transportna delavka : »Koliko zaslužite?« »Zmeraj enako. Nekaj več kot 40.000 dinarjev.« »Kdaj ste imeli zadnji sestanek v podjetju?« »Ne pomnim, kdaj.« Nato vprašam obe: »Sta -slišali, da se boste preselili?« Fridljeva: »Menijo se nekaj, ja. Pozabila sem, od koga sem slišala« Po ustnem časopisu so bili menda v Petovii slabe volje, ker sem si jih privoščila. Pravijo, da sem se pogovarjala s sezonskima delavkama, Mogoče. Toda direktorjeva tajnica ni sezonka. Na kolektivne sestanke pa najbrž tudi ne vabijo samo stalnih delavcev ... ŽALOSTNO-ZABAVNE IZ KMETIJSKEGA KOMBINATA PTUJ Na lanskoletni konferenci občinskega sindikalnega sveta v Ptuju je bilo med drugim rečeno, da kombinat bolje skrbi za prašiče kot za ljudi. Ko sem med ustnim anketiranjem omenila to Štefki Primožičev! in Katici Čehovi, strojnima knjigovodkinjama v ptujskem kmetijskem kombinatu, sta se prisrčno zasmejali kot dobri šali, ki jo prvič slišita. Potem sta zresnjeno trdili, da pri njih ni hujših stanovanjskih težav. Mogoče, no, med delavci ... Stanovanj pa da zares ne gradijo. »Kdo je predsednik delavskega sveta?« Primožič Štefka: »Toliko odborov in predsednikov imamo, da človek ne ve, kaj je kdo.« »Saj jih vendar vi volite.« »Bolj volijo kot volimo.« »O čem razpravlja vaša delovna enota?« »Že od pomladi nisem bila na sestanku, pozneje ga ni bilo.« Katica jo popravi: »Kasneje smo razpravljali o točkovanju. Ne samo enkrat.« »In o čem še?« »O točkovanju in pravilniku o osebnih dohodkih.« Več iz deklet nisem izvlekla, vendar dovolj, da je naslov ankete upravičen, zlasti ker je Čehova pred slovesom resno zagotavljala: »M i sli m, da se svet naše delovne enote večkrat sestane in rešuje, kar je potrebno.« IN — NA FARMI BEKONOV V MENIŠČU Friderik Vavpotič, ki z ogromnimi stroji meša krmila za bekone v sodobnih, komaj zgrajenih svinjakih, je. prav tako dejal, da hujše stanovanjske stiske ni v kombinatu. Večina delavcev je doma z okoliških kmetij, pač pa da se delavci pritožujejo nad osebnimi dohodki. Če je kdo kaznovan za kritiko? Ne, to pa ne. Sestajajo se malokrat, ker ni časa za sestanke. Kdor dela na dveh koncih, je od jutra do ve-cera vprežen. Letos so se vsega skupaj trikrat ali štirikrat sestali. Ja, če bi že hotela videti slaba stanovanja, bi morala na marof, tam stanujeio delavci, ki nimajo svoie zemlje. Vratar Ludvik Šandor, ki me je spremil k Vavpotiču, je potem, ko sva se vračala, pojasnjeval : »Tri milijarde smo investirali v hleve. Za delavska stanovanja ni denarja. In še skladišča za krmila nujno potrebujemo. Tri vagone krme pripeljemo vsak dan ...« »Kako pa vi stanujete?« »O, dobro. Imam sobo pa kuhinjo pa stranišče. Za nas štiri je dovolj.« »Ste skozi vratar?« »Sedem let sem bil hlevar. Boleham, zato so me premestili semkaj. Kar zadovoljen sem. 42.000 din dobim na mesec in do-datek, ne vem, kakšnega, od 3 do 5.000 dinarjev.« Vedel pa je, da so L oktobra uveljavili novi pravilnik o delitvi osebnih dohodkov in da so na farmi že izplačali od 43.000 do 80.000 dinarjev razlike za vse leto nazaj. Koliko sestankov so imeli? Od maja nobenega, potem se je popravil, menda je bil v avgustu zadnji ali v oktobru ... skupaj sta bila pa dva. Komaj mi je začel dopovedovati, kako pridem na marof. se je pred nama znašel Vavpotič št. 2 in eden izmed nezadovoljnežev z marofa. BESEDNA IGRA O PODRTEM STROPU »Vavpotič, ste upravljavec?« »Ja, sem.« »Če ste upravljavec, ste gospodar.« »Ja, sem, ponoči.« (Vavpotič št. 2 je nočni čuvaj na farmi). »Ne samo ponoči. Zakaj ne popravite hiše, v kateri stanujete?« »Prekleto, upravnika sem že večkrat prosil, naj pride pogledat, kako se mi strop ruši nad glavo. Za prašiče smo zgradjli hotele, ste jih videli? Za ljudi pa ni denarja.« »Upravljavec in gospodar ste, Vavpotič.« »A, hudiča sem.« Med razgovorom pred vra-tarno šem zabredla v plitvi bazen z razkužilom, namenjen prašičem, in si v temni deževni noči razkužila poleg čevljev še noge. Žrtev bi zlahka prenesla, če bi se jih držalo kombinate vo — samoupravljanje. RDEČICA EDINI ODGOVOR Strojne delavnice, uslužnost-ni obrat. Mlad delavec z modro čepico, potisnjeno na oči, sedi za avtomobilskim volanom in nekaj popravlja. »O čem zadnje čase pri vas največkrat gdvorite na sestankih?« Fant me debelo gleda. »Se pogovarjate o nizkih osebnih dohodkih ali o gospodarjenju?« mu poskušam pomagati pri odgovoru. Fant me še bolj debelo gleda. »Kaj bi po vašem mnenju kazalo najprej urediti?« Fart zardi. Rdečica je bila edini njegov anketni odgovor. Vodja obrata ga opraviči', da je vajenec (zanj je najbrž to zadostno opravičilo samoupravne nevednosti) in me popelje h Konradu Borku, članu sveta delovne enote. »Pri nas je nešteto problemov,« je dejal Borko. »Menimo se največkrat o delu tukajle in o gospodarjenju.« »Bi podrobneje pojasnili?« »O planu pa o tem, kako bi več naredili.« Borko se nagajivo smeje. Kasneje vodja obrata na samem: »Pri nas ni pravega interesa za gospodarjenje. Komaj tretjina /delavcev prihaja na sestanke. 'Sprašujejo pa, kdaj bp- ® mo skrajšali delovni čas in iz- gj boljšali osebne dohodke. Veči- IS na delavcev je priučena, doma |j s kmetije, zato se jim po ,ših- go tu‘ mudi domov.« Kdove, ali to pojasnilo ras- jg nično pojasnjuje samoupravno K pasivnost v tem podjetju? Ali S pa bi tukaj — in morda v drugih anketiranih podjetjih lahko ponovili ugotovitve z medobčinskega posvetovanja o delovnih enotah, organiziranega 22. oktobra v Tovarni glinice in aluminija »Boris Kidrič«: »Na splošno samoupravljanje ni javno. Samo v izjemnih primerih se člani samoupravnih vodstev prej posvetujejo s svojimi volivci, preden odločajo. Navadno sprašujemo, ali so delovne enote o čem razpravljale, ne povemo pa jim, o čem naj bi razpravljale oziroma o čem je treba sklepati in odločati ... Proizvajalcev ne pritegujemo k neposrednemu upravljanju in odločanju ali pa jih prepozno obveščamo o bistvenih gospodarskih vprašanjih ... Delitev osebnih dohodkov po vloženem delu še ni ustrezno urejena, zato se na sejah delovnih enot največ govori o zaslužkih ...« Ničesar ne trdim. Premalo delavcev sem anketirala. Moj šopek cvetlic naj bo samo skromen prispevek k temeljni analizi samoupravljanja, ki jo pripravlja ptujski občinski sindikalni svet. Janez Zamuda, predsednik IO sindikalne podružnice Podjetja za popravljanje voz J2, Ptuj: • Kako se pri vas pripravljate na konferenco samoupravljavcev? Za odgovor sem malo v zadregi, kajti naša Itonferenca o najbrž ravno v tistih dneh, ko bo tole objavljeno. No, vseeno ~, ko povem, da priprave za konferenco vodi poseben odbor, ki J takoj z anketo povprašal naš 149-članski kolektiv, kaj meni raznih samoupravnih in drugih vprašanjih. Čeprav odgovori na anketo zdaj, ko to govorim, še niso do končno obdelani, se nekatera vprašanja kar sama po sebi ponujajo kot sestavni del dnevnega reda naše konference samoupravljavcev. Odgovori na anketo so na primer razkrili, da J velika ,večina kolektiva za to, da samoupravljanje ne bi pomenilo le skrbi in obveznosti političnih organizacij, ampak nas vseh. Kakor je tak odgovor razveseljiv, pa vzbuja skrb, če spomnim, kakšne so te zadeve v praksi. Dokler namreč v podjetju gre vse v redu, mislim brez hujših težav, tolikoi časa ljudje niso preveč zainteresirani, da bi se aktivno vključena v samoupravno aktivnost, ker so po tihem prepričani, afi so za to bolj »poklicani« drugi; konkretno, politične organizaciji’ vodilni ljudje v podjetju in člani samoupravnih organov. Če P6 bi bilo karkoli narobe, potem kritike ne bi bilo ne konca nfi kraja. Skratka, problem je v tem, kako ljudi mobilizirati, da v* tudi v praksi ravnali tako, kot načelno mislijo. Drago Hasl upokojeni ravnatelj Študijske knjižnice in znani ptujski kulturni delavec: © Kakšne možnosti kulturnega življenja nudi Ptuj mladi generaciji poleg obiskovanja študijske, ljudske ali mladinski knjižnice, občasnih kino-matinej za mladino in plesnih tečajev? Naši mladim so zagotgvljene vse možnosti za kulturno udejstvovanje. Imamo glasbeno šolo, kjer se lahko mladi in' dividualno odločajo za učenje tega ali onega glasbila. Vsako Zet? imamo nekaj kvalitetnih umetniških koncertnih nastopov, & jih organiziramo skupno s Koncertno poslovalnico v Ljubiji' ni. O teh koncertih obveščamo šole in delovne organizacije' Imamo tudi gledališka gostovanja in posebej organiziramo predstave za mladino. Nekoč smo imeli celo mladinske abonmaji zdaj ne več, ker z gledališkimi hišami ne moremo zaključi definitivnih dogovorov, temveč se le sproti dogovarjamo za P°' samezne predstave. Mladina lahko sodeluje pri amaterski gle' dališki družini in lani jih je sodelovalo kar precej. Objektivno obstajajo možnosti za vsestransko kulturni udejstvovanje ptujske mladine. Vkolikor ni to množično, $l krivi subjektivni dejavniki. Pri koncertih npr. pogrešamo vet obiskovalcev iz vrst srednješolske in vajenske mladine. Zato bi bilo dobro tudi v Ptuju organizirati po vzoru Maribora, Ljubljane in Kopra tako imenovano »glasbeno mladino«. Tudi lavski klub zdaj še ne opravlja svoje funkcije v polni men-Ali ne bi kazalo ptujski mladini, da tudi zase v teh prostori" organizira klubsko življenje? Občinski sindikalni svet bi to za' misel gotovo podprl. Dr. Radini Visenjak direktor Zdravstvenega doma Kidričevo: © V Tovarni glinice in aluminija delajo delavci v zdravju škodljivih razmerah. Število obolenj in nezgod pri delu pa upada. Čemu pripisujete uspeh pri tem? V precejšnji meri smo uspeli znižati bolniški stalež s . ventivnimi ukrepi. Preventivi posveča obratna ambulanta z tretjino svojega časa. Tesno sodeluje s službo higiensko tehni ne varnosti, z vodstvom podjetja in organizatorji proizvodu] Znižanje staleža pa lahko pripišemo tudi domačemu bolniškem' oddelku. Tu zdravim.o lažje bolnike, ki jih ptujska bolnišnt\ zaradi prenapolnjenosti ne more sprejeti. Izkušnje kažejo, ' ozdravimo bolnika na našem bolniškem oddelku vsaj enkroj prej kot poprej, ko se je zdravil doma. Zdaj ga ne obremenjujemo z vsakodnevno včasih več deset kilometrov dolgo potr od doma do ambulante, razen tega pa ga prisilimo k mirov0‘ n ju in odvrnemo od domačega dela. ■ Vsa naša prizadevanja pa bi bila le polovična, če ne _ imela delovna skupnost tovarne tolikšnega razumevanja za V°' trebe ambulante, zdravstvenega doma in higiensko tehniču varnosti. Veliko večino tega, kar vidite v zdravstvenem dom'J je kupil delovni kolektiv TGA. Samoupravni organi so nam nili že lani znatna finančna sredstva za zaščito proti opeki1 nam z lugom. Letos pa obnavljamo in moderniziramo obratu ambulanto. PRI POBESNI IZDIH V PTUJU SO SODELOVALI: Milan Pogačnik, Mariola Kobal, Bojem Samarin, Sonja Gašperšič, Milan Živkovič, Ivanka Vrhovčak, Milan Govekar, Nena Luzar