France Bevk:
Kozliček, jagnje in teliček.
Kavkaška narodita.
;i ^ivet je pasiir. ki je gnal nekoč svojo Čredo ria paso. a je na potu izgubil kozlička. jagnje in te-liČka. Ko je nastala noč, so vsi trije sedli na pisano trato. V biižini pa so staaovali raedved, volk iu lisica. o. Ponoči sta volk in meclved poslala lisico k ojiim trem, naj  izpfosi košček  mesa za  večerjo.
Lisica je izpolnila naročilo. kozliček pa je odgo-vor-il: s-Mi sami bi vas radi prosili za kak grižljaj. Nocoj. ko seui iskal prenočišča za raoja tovariša, je prisla k njima neka Hsica. Morda je hil tudi voMc. tega se ne spominjata več natancno. Raztrgala sta jo na kose in jo pojedla. Ostaia je samo velika kost. kaiero seiu pojedel jsz, ko sem se vrnil. Toda hacni smo še vedno. Le verjemi mi. lisica! Prisegam ti pri tvojem  življenju,  niti  koščka nimaino  več.«
Pri teh kozliČkovih besedah je postalo lisico groza in strah, že se je pricela umikati. Ko pa je kozliček nehal govoriti. je z velikimi skoki zbežala v blažnji gozd. Na svoja tovariša, medveda in volka. je čisto pozabila.
Ta dva sta dolgo čakala. Ko se pa lisica le ni vrnila, se je napotil volk k onira trein.
»Kaj pa ste vi?« jih je vprašal. »Ali ste morda kaka gospoda? Lisico sva poslala k vam, da bi dobila kaj za potl zob, zakaj ji niste nicesar dali?«
»Da, pravkar sem vas hotel za isto prositi, je rekel kozlicek. »Ko sem nocoj iskal prenočišca za moja prijatelja, je bil prišel k nji-ma neki volk. Morda je bil tudi medved, ona dva se ne spominjaia več natančno. In to žival sta na kosce raztrgala in jo po-jedla. Le ena kost je ostala, ki sem jo pohrustal, ko sem se vrn-ii. Toda lačni smo Še vsi prav pošteno. Volk! Pri tvojem življenju prisegam, niti koščka nimamo več.«
\olka je postalo pri ieh kozličkovih besedah groza in strah. Že se je začel umikati. Koraaj pa je kozliček izgovoril, je z velikimi skoki zbežal v bližuji gozd. Na svojega tovariša. medveda, je popolnoma pozabil.
Ta je dolgo Čakal. Ko lisice m volka le ni bilo. se je sam napotil k onim trem.
»Kaj se pa potepate tod okrog, kcio vam je dal pravico. da se tu nastanite?« je vprašal. »Svoja tova-riŠa sem poslal k vam po košček mesa. Kje je meso in kje sta moja tovariŠa?«
^Jaz sem te hotef za isto prositi,« je odgovoril kozliček. »Nocoj. ko sem iskal ppimernega prenočišca zame in za moja tovariša, je bil prišel k ujima neki medved. Morda pa je bil tudi volk. In ta dva sta ga na kosce raztrgala in pozrja. Zarae je ostala samo ena kost. Toda  lačni  smo Se  vsi  skupaj.«
Medveda je bilo prav tako groza in strah kot prej volka in Hsico. Storil je isto kot njegbva tovariŠa, po-begnil je v gozd.
•~Zdaj.« je rekel kozliček svojima tovarišeina. >zdaj se bodo vsi irije srečali v gozdu. Tn ko bodo drug od drugega izvedeli. da smo jih nalagali, se bodo vrnili in nas bodo požrli. Dvignita se. pojdimo proč!«
Šli so v gozd in našli poševno drevo. Kozliček in jagnje sta splezala nanj, teliček pa ni mogel plezati. zato je sedel na prvo vejo.
Medtem so se dobili v gozdu lisica, volk in uied-ved. Drug od dmgega so izvedeli, kako so jiJi fcozli-ček, jagnje in teliček potegnili za nos. Sklenili so, da poiščejo lažnike.
Najprej so šli na trato, na kateri so si bili oni trije postlali za noč, a niso jih našli. Nato so šli po sledu njihovih stopinj in prišli do posevnega drevesa.
K-o je teliček zagledal divje zveri, se je tako pre-sfrašil, da je skoraj padel z veje. KozliČek |>a je spoznal nevarnost in mu je zaklical:
^Ti, telicek, opravi z največjim, jaz bom zgrabil Tolka in ga raztrgal, a ti. jagnje, ae spravi na lisico.^
Medved, volk in lisica so v resnioi verjeli, da imajo te živali nadnaravno moč in so pobegaili glo-boko v gozd.
Kozliček, jagnje ia teliček pa so mirno prenočili pod drevesom. Naslednjega jutra jih je iskal in našel pastir, ki jih je odgnal k svoji čredi.
,v
f,                      Je-li res tako pobožen ?