[Je, \ < Naša naloga: 4 < f j i p r obuja in napredek naroda! | S?! ! Naš namen: .... I '< ; N t . i - y e dinosti in slogi do cilja . »P C\ ‘^^************* sSr Mi % NARODNI VESTNIK NATIONAL HERALD. % Največji slovenski dvotednik i g t Zedinjenih državah. H The Largest Semi-Weekly m \ the United States of America. URADNO GLASILO SLOVENSKEGA KAT. PODP. DRUŠTVA SV. BARBARE, FOREST CITY, PA. — OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENIAN CATHOLIC BENT SOCIETY ST. BARBARA, FOREST CITY, PA. štev. 49. No. DULUTH, MINN., THURSDAY, JUNE 18. 1914. — ČETRTEK, 18. JUNIJA 1914. Volume IV.—Letnik IV. CARRANZOV vojskovodja VILLA SAJE ODSTOPIL. * B ARi Cli s y ILL AJEVI ZASTOPNIKI TO ZANIKUJEJO, GOTOVO PA * ' " ” ** JE, DA JE NASTAL SPOR MED VODJEM KONSTITU- CIONALISTOV IN GLAVNIM VOJSKOVODJEM. POSRE¬ DOVALNI POIZKUSI V KRITIČNEM STADIJU. UPOR¬ NIKI NA POHODU V GLAVNO MEKSIKANSKO MESTO. ■V/asbington, D. C., . Najnovejši pojav v 17. junija, meksikan- ki krizi je konflikt med genera- ‘K*, a t J,| 4 ; olnoma sprla, ter da je podal Vi svojo ostavko kot drugi šef 4 ons “M*-, . '«i: ^vernega meksikanskega vojaške ■—* . n w i ^ M *f T ' maii I« Carranza, _ _ prvim šefom kon- ^šTVEHon,, itucionalistov in njegovim voj- —jo vod jem generalom Villa. Naj- 'vensko . ^ e j so prišle vesti, da sta se po- RUSTVO ' ititucionalistov ter poveljnik a pasa. To poročilo je pa 'bilo ta- DtoiTvtj] °j Cementirano, in Villajevi za- Ullco »Mn.)!* »pniki v E1 Paso > Tex -> zatr J u J e - 'h*ph j, da ni nobenega nesporazuma ‘-o« Li Carranzom in Villam. Povod *:■ »m govoricam je dala aretacija arranzovih uradnikov v Juarezu a povelje polkovnika Tomas Or- olasa, poveljnika tamošnje gar- izije, ki je napačno razumel Hlajevo povelje. Vsi uradniki Vitro IT. M tinskega, brzojavnega in poizve¬ di jivalnega urada so bili aretovani 'i a - prepeljani v mesto Ohihuahua, Ikotler jih odpeljejo v Tor ne on, m er se nahaja Villa. TI. Perez oreu, Carranzov časnikarski za- opnik, je izginil. Vsa zadeva je zavita v tajin- jveno temo. Da je nastal spor * 7 ;e 3? H Carranzom in Villijem, je go- . citf ko. Spor je nastal radi iineno- /‘ob Baal*-' r -S' Poveljnikov. jomP 4 ®” 4 Niagara Falls, Ont., Canada 17. , mja. — Posredovalna pogaja- l rllJ tV0 StAJt. a so prišla v kritičen stadij. A- e nkanska delegata sodnik La- sr in Lehman, sta se sestala v 8 Zabaranom in Cabrerom, sto P n ikom Carranze v AVashing- •;$ nu - 9 oem so se posvetovali, ni ' ano - Posredovalci so izgubili 5 fJ ?j * kau ‘ r ° upanje, da bi bilo mo' ifc Da praviiti mir v Meksiki. pashington, D. C., 17. junija „J r Charle8 A. Towne, bivši zvezni »ffliptor iz Minnesote, je naznanil, .. , 1 '' /PVova odvetniška firma v ’ ^'i - T'u ° r ^ U 'P re t r £ a 'la vsako zve- i p Huertovo vlado. Huerta je že i* jti sem naznanil, da Toivne ni ^ ov zas topniik v AVashingtonu Fjshington, D. C., 17. junija. cV tr tabampo, blizu Mazatlan- , <$! L, ertoT a topničarka “'Gueire- Kn s S tQ ? lla na 'dno tojmičarko 'n $$ ltl “Bionalistov, “Tampico”. ; j 0 J poro; ča kontreadmiral Ho L ' °i u so prisostvovale ame- ladj iT: S ^ a ^ vr šila samomor. v e ‘*New Orle- Y” in Preble”. Kapi- P r vi strojnik na “Tampi- ‘Perv i« '"»ST” . 'M k- ;* p* 1 .,* 1 #- S*4*WWija _ p - - ’ -• *** ed 0 'i e j 3sre ^ ov alna pogajanja JaraPails, Ont., Canada, 17. ; i j P°'oasi od rok. Amerikam Oertovi ’elegati se ne mo- *niti za Huertovega na- ^ik a P % l0Žiti Za tri dni ’ ker i"‘ Psoval ° rme ^ n0 kon ^ erenco s0 argentinski uashington. poslanik V. “rali im OTlon m ashi ngt v red 8 ’ ■ u> ' u -> 1V • J u,ni J a - — v ^ n ° sta Ve, P milijonov dolar- : do i 7 Vf a papirnatel ga denarja hod V kra hkeim. Novi denar ^ jtg a 6 prec ej razlikoval od seda- , ezjjj, l2dak ga bodo na podlagi •do rif, n f! v ' nih bank Bankovci p : $10, $20, $50 in $100. Braziljanski poslanik da Gama je pozval aimerikansko vlado, naj posreduje v prid Louis Terrazas, sina, najbogatejšega moža v Mek¬ siki. Terraza so vrgli pred krat¬ kim v ječo k o nt s i tuc ion a 1 ist i. Torreon, Mex., 16. junija. — General Villa se pripravlja za po" hod v glavno meksikansko mesto. Sedaj zbira armado, 'brojeičo 50, 000 mož. Tem se pridruži še 30,000 Zapatistov. Vladajoča suša ter raz¬ dejanje železniških prog s strani zveznih meksikanskih vojakov bo¬ de generalu Villa njegov načrt o- telžkočala. Mazat lan, Mex., 16. junija. — Razmere v obleganem mestu so vedno slabejše. Epidemične bolez¬ ni strašno razsajajo med prebival¬ stvom, ki je vsled primanjkovanja živeža itak že tako oslabljeno. Poročila iz Aeapuleo naznanja¬ jo, da zvezni vojaki v vedno več¬ jem številu dezertirajo, ter da vza¬ mejo seboj orožje in streljivo. Zvezni parnik “Limantuor” je prišel v Lapaz, da vzame na krov živino ter jo prtiipelje v Guaymas, ker je dovoz živeža na kopnem vsled upornikov onemogočen. Torreon, Mex., 16. junija. — Zvezno vojaštv-o razdira železniške pS-oge, 'kar po zatrdilu upornih častnikov izvršitev njihovih načr¬ tov eelo ovira. General Villa pa je trdno prepričan, da ne 'bode na ju¬ gu veliko opraviti, čim pade me¬ sto Zatatecas, katero naskakujejo že nekaj dni. Provinci Ohihuahua ter Coahuila tvorita v večjem de¬ lu puščavo. Tam je le malo studen¬ cev, krme za živine pa sploh ni. Pehota bi morala umreti žeje, alt o bi poizkusila prekoračiti puščave. Brez železniške zveze ni misliti na odpravo čet. Nižje proti jugu pa meni Villa, da ne bode toliko od¬ visen Od želenic. Tam je nekaj rek in potokov, db katerih bi korakalo vojaštvo. Na jugu se mu pridruži general Obregon z 8000 možmi, ter z vzho¬ da prihajajoči general Gonzalez z 14.000 možmi pehote. Kakor se ču- je, se porniče na severozapadu ge¬ neral Zapata s 30.000 možmi, tako, da bode zbral Villa kakih 80.000 mož, s katerimi bode obkolil zvez¬ no glavno mesto. TVashington, D. C., 16. junija. — Začasna odgoditev mirovne kon¬ ference v Niagara Falls radi ne¬ navzočnosti argentinskega minist¬ ra je dala predsedniku Wilsonu in 'državnemu tajniku Bryanu pri¬ ložnost, stikati za naslednikom Hir erte. Še vedno je malo upanja, da bi sklenil gen. Caranza premirje. Iz meksikanskega zveznega glav nega mesta je prišla brzojavka, naznanjajoča, da je sklical Huerta zbornico k posebnemu zasedanju. Kakor naznanjajo, “je rešiti za¬ devo, -ki je velike važnosti za re publiko Mexico.” Tukaj .si ne znajo tolmačiti br¬ zojavke. Mnogi so mnenja, da je sklenil Huerta odstopiti. NOV DENAR. h D. C., 17. FRIEDMANOV SERUM. Berolin, Nemčija, 17. junija. -- BerolinSka medicinska družba je zaključila prepir o vrednosti ali ne vrednosti dr. Friedmanovega seru¬ ma zoper jetiko. Odlični zdravniki so izjavili, da je ta serum za nič, in nekateri celo svarijo pred upo¬ rabo. PREISKAVA KATASTROFE “EMPRESS OF IRELAND”. Pod predsedstvom lorda Mersey se je začela v Quebec, Canada, preiskava. Izjava kapita¬ na Kendalla. Quebec, Canada, 17. junija. Pod predsedstvom lorda Mersey se je tukaj začela preiskava katastro¬ fe “Empress of Ireland”, pri ka¬ teri je kakor znano izgubilo živ¬ ljenje nad 1000 0 ‘se.b. Londonski odvetnik. Butler Aspinall in več tukajšnjih pravnikov brani Cana- dian Pacific družbo katere last je bil potopljeni parnik. Vse priče, katerih je okoli 70, so navzoče. Najvažnejše je vprašanje, ali j >■ kršil kapitan “'Storstada” prome¬ tne določbe na vodi, ko je zadel s svojim parnikom v “Empress of Ireland.” Natančno število mrt¬ vih je tžko določiti. Odvetnik Newcom.be je izjavil, da je po nje¬ govi preiskavi izgubilo življenje 1011 oseib, ter da so jih 463 rešili. Natančnega vzroka potopa parni¬ ka še niso dognali. “Empress of Ireland” leži na poškodovani stra ni, in tudi dobri potapljači ne mo¬ rejo dognati nič natančnega. Kot prva priča je bil zaslišan pred kraljevo preiskovalno komo- sijo kapitan Kendr.ll, vodja potop¬ ljene ladje. Tekom več ur trajajo¬ čega zaslišanja je izjavil, da je bi¬ lo trčenje med “Empress of Ire¬ land” in tovornim parnikom “Storstad” neizogibno, a da je dal povelje, zapreti neprodirne varstvene oddelke Jele po. kolizi¬ ji. Odločno pa zatrjuje-, da se je držal prave po'ti, o^h pa je voda gnala “Empress of Trelamd” pro¬ ti “Storstadu.” Povedal je tudi, da je po trčenju švignil iz notri- ne velikanski plamen. PRESETENLJIV IZPAD PRIMARNIH VOLITEV. Sedanji guverner Eberhart je po¬ polnoma pogorel. Hammond in Lee sta bila nominirana guvernerskim kandi¬ datom. MLINI ZGORELI. Glen Falls, N. Y., 17. junija. — Požar, ki je nastal v napravah W ith erb e e J S h e r in an družbe v Port IIenry danes. ponoči je napravil škode za $750,000. STEVENSON UMRL. Bloommgton, lil., 16. junija. -— Tukaj so pokopali Ad 1 ai E. Ste- vensona, podpresednika Združe¬ nih -držav pod Clevelandovo dru¬ go administracijo. Bivši podpred¬ sednik Fairbanks, g.iv Dunne in drugi znani možje so se udeležili pogreba. NA VISLICE OBSOJEN. Springfield. I'.l, 17. junija. -— Dižavno vrhovno sodišče je potr¬ dilo smrtno pbs r di>o za IIarry Spnncer radi unnn plesne učite¬ lji • Mrs. Mildred Rexroat USODEPOLNA IGRA. Chicago, 111., 17 junija. — Igra¬ joč se s samokresom, je ustrelil 12 let stari Arthur Feltz svojo ma¬ ter ter smrtno ran i mlajšega brat¬ ca. VELIKANSKA ZAPUŠČINA. St. Louis, Mo, 17. junija, — Železniški magnat in finančnik J imes Campbell je zapustil kato¬ liškemu vseučilišču v St. Louis za zgradbo velike medicinske fakul¬ tete večji del svojega premoženja, Ivi se ceni na 40 milijonov dolai" )' e PROTI ALKOHOLU. "H Kansas City, Kans., 17. junija. — Da ljudje ne bi pili toliko alko¬ holnih pijač, je tukajšnja podru¬ žnica temperenčne zveze žensk sklenila postaviti več vodnjakov z ledeno vodo. Volilci naše države so se pri pri¬ marnih volitvah izjavili za guver¬ nerska kandidata AVinfield Scott Hammanda ter William E. Lee, ki se bodeta pri glavnih'volitvah po¬ tegovala za 'guvernersko čast. Se¬ danji guverner Eberhart je pro¬ padel z veliko večino glasov. Hamimond, nominirani demo¬ kratski kandidat, je bil rojen 1. 1863 v 'Southborough, Mass., ter je prišel 1. 1884 v Minnesoto, kjer je bil najprej učitelj na višji šoli v Mankato. V zadnjih treh kam¬ panjah je -bil imenovan kot guver¬ nerski kandidat, toda šele letos se je izjavil, da sprejme kandida¬ turo. Kandidat je domokrat, podpira ga najbolj Linehova struja demo¬ kratske stranke, Willam E. Lee, republikanski guvernerski kandidat proti seda¬ njemu guvernerju Eberhartu, je bil rojen 1. 1852 v Alton, 111., ter je prišel še v mladosti s svojimi starši v Minnesoto. Svoje čase je 'bil pismonoša med Little Falls in Long Rrairie, kuhar v neki kem- pi v gozdu ter prodajalec v neki groceriji. L. 1885 je bil izvoljen v zakonodajo. Lee kontrolira ban¬ ke v Lond Brairie, Broweville, Eagle, Bend in Bertram. Pred dve ma leti je bil kandidat proti gu¬ vernerju •Ehejdu}3:j.n, - Za šerifa v St Louis countv sta bila imenovana sedanji šerif Mei" ning, ki je -tudi Slovencem dobro znan, ter njegov nasprotnik Ma- gie. Pri -glavnih volitvah bodo mo¬ rali volilci voliti med tema kandi¬ datoma. DOMOVJA BREZPOSELNIH. Berolin, Nemčija, 17. junija. — Carl Legien, znani socialistični po¬ slanec in predsednik glavnega di- rektorija strokovne socialistične zveze, kritizira na podlagi svojih opazovanj socialne razmere v Ame¬ riki, ter pravi, da je položaj arae- rikanskih -delavcev slabši, kakor položaj delavcev v Evropi. “ Amerikanski -delavec je v ne¬ katerih ozirih na boljšem, kakor evropejski, če ima delo. Toda za¬ koni v Ameriki ne zahtevajo od¬ povedi, kakor v Evropi. Amerika je dežela, kjer delavec nikdar ne ve, če bode imel drugi dan še delo ali ne.” Nadalje kritizira delav¬ ska stanovanja v Ameriki, češ, da so veliko slabejša, kakor stanova¬ nja delavcev v industrijalnih kra¬ jih Evrope, OBSODBA MORILCA. Ir on ton, Ohio, 17. junija. — Pristojno sodišče je obsodilo vče¬ raj 19 let starega Charley Near-da v smrt na električnem stolu, ker je dne 13. maja uismrtil Mrs. Nan- cy Massie, njeno hči in sina. Pa- ikoril se ho za svoj čin dne 2. okto¬ bra. Neard je trikratni Timor pri¬ znal. HRANILIŠČE ZGORELO. Jvlilford, Mass., 16. junija. --- V nekem armenskem hranilišču je nastal požar, ki je zahteval sedem žrtev. Dvajset drugih je bilo težko ranjenih. Za časa požara se je na¬ hajalo v hiši okoli 80 mož. PORAZ RADIKALCEV. Rim, Italija, 16. junija, — Radi¬ kalci pod vodstvom bivšega župa¬ na Ernesto Nathana so pri mest¬ nih volitvah pogoreli. Proti njim so se združili katoličani ir. morna- histi ter zmagali na celi črti. PROTITRUSTNI ZAKONI PRED SPREJETJEM. Predsednik Wilson želi, da bodo sprejeti do konca meseca ju¬ lija, nakar odide kongres na počitnice. Washiington, D. C., 16, junija. — Po sprejetju zakona o pristoj¬ binah za Panamski prekop se ha" vi sedaj zvezni kongres s proti- trustno predlogo, katero bode tre¬ ba rešiti še tekom tega zasedanja. Predsednik AVilso-n želi, da bodo ti zakoni sprejeti do konca mese¬ ca junija, nakar bode kongres od- goden. Demokratski vodje senata -so bili poklicani v Belo hišo, ker jim je naznanil predsednik Wilson svoje želje. Obče mnenje je, da bo¬ do sprejeti protitrustni zakoni brez velikih ovir. Kakor se euje, bode imenoval predsednik Thomas D. Jonesa iz Chicage guvernerjem zveznega sveta. Podguverner postane Char¬ les S. Ha-mlin iz Bostona. Disciplinarna preiskava se vr¬ ši proti senatorjema Overmanu in Clintonu, katera dolžijo, da so ra¬ bili seuatske pisemske ovitke, ki so poštnine prosti, za privatne svr- he, tako za vstanovitev družbe za izikoričševanje nekega zlatega rud nika v North Carolina. Senatorja sta sama zahtevala preiskavo. NET TI *JE V PARIZU. Pariz, Francija, 16. junija. — Glavno francosko mesto je obiska¬ lo strašno neurje, pri katerem je izgubilo osem oseb življenje. N 'd Pariz se je zlila velikanska mno¬ žina vode, ulice so bile -podobne mnogih mestih se je podal tlak ter deročim gorskim potokom. Na ■se pokazale luknje. Promet je bil popolnoma ustavljen. Prava pani¬ ka je nastala, ko so ugasnile vse plinove in električne svetilke. Mno go hiš se je podrlo, iz nekaterih so morali prebivalci bežati, ker je nevarno-st, 'da se isto-tako podere¬ jo. Podsulo je več oseb, ognjega- sci so na rešilnem delu. Napravlje¬ na škoda je velikanska. ROOSEVELT V LONDONU. London, Anglija, 17. junija. — Pred kraljevsko geografi-eno dru¬ žbo je predaval bivši predsednik Roosevelt o svojem raziskovanju in potovanju po Brazilii.j Ponovil je to, kar je povedal pred geogra- fično družbo v A^ashingtonu. Po¬ slušalci so ga navdušeno pozdra¬ vili. VELIKA PODPORA. Ann Arbor, Mich., 17. junija. — Narodna -zveza za proučevanje ter zatiranje jetike naznanja, da je prodala-meseca decemibra 44,000,- 000 kolekov Rdečega križa. Izku- pili so zanje $440.000. PASTOR ODVEDEN. Detroit, Mich. 17. junija. — Pa¬ stor Louis R. Patmont iz AVestvr lle, IH. je zapet izginil, in policija ga sedaj išče. Njegovi prijatelji se bojijo, da je bil zopet odveden. Poslednji pot je izginil za dva me¬ seca, in ko so ga našli v neki kleti zvezanega, je zatrjeval, da je bil odveden, ker je deloval za tempe- r en mike v državi Ilinois CESAR OZDRAVEL. Dunaj, Avstrija, 16. junija. — Cesar Fran Josip je popolhoma ozdravel, ter se v kratkem poda v Isl. Zdravnika dr. Kerzla, ki ga je tako uspešno zdravil, je povi¬ šal v vitežki stan, dr. Ortnerju je pa podelil komodorski križec Leo¬ poldovega reda. PO VELIKIH IZGREDIH NASTAL MIR V BUTTE. Na rudarje je pomirljivo vplivala vest, da pride v Butte pred¬ sednik zapadne rudarske zveze, Moyer. Butte, Mont., 17. jun. — Vest, da pride predsednik zapadne ru¬ darske zveze Charles A. Moyer iz Denverja posredovat, je zelo po- mirjlivo vplivala na rudarje. Iz¬ gredov in demonstracij ni več, in guverner Stewart je izjavil, da od¬ potuje domov v Helena. Unijski vodje pravijo, da bode takoj po ■mirljivo vplivala na rudarje. Iz- iseben odsek, ki bode raziskal raz¬ mere v uniji, vsled katerih je pri¬ šlo do razkola. AVashington, D. C., 16. junija. — Kongresna delegacija iz Montane je pod vodstvom senatorja AVTlso- na v Beli 'hiši prosila predsednika, naj ima v pripravi zvezne čete za Butte, ako bi se izgredi ponovili. Tudi guverner 'Stewart je brzo¬ javno naprosil predsednika za vo¬ jaštvo. Butte, Mont., 17. junija. — Ru¬ darji tukajšnje lokalne unije št. 1 “AVestern Federation of Mi- ners” so danes glasovali o vpra¬ šanju, če morajo rudarji na zahte¬ vo pokazati svojo člansko karto ali ne. Izid glasovanja še ni znan. V torek se je vršilo glasovanje obeh struj. Vladal je ves čas mir in red. KONEC SPLOŠNE STAVKE. Rim, Italija, 17. junija. — Ge¬ neralni štrajk je končan, po Ita¬ liji vladajo zopet redne ra,zme,re. Vlada je z vso odločnostjo nasto¬ pila ter zadušila revolucionarno gibanje. Okoli 50'demokratev je že vilo obsojenih v daljše zapor¬ ne kazni, več drugih se nahaja v ječi. POLOŽAJ NA BALKANU VEDNO KRITIČNEJŠI. V Atenah vlada mnenje, da je no¬ va vojna neizogibna. Naskok mohamedancev na alban¬ sko prestolico Drač. BEG IZ JEČE. Dunaj, Avstrija, 17. junija. — Veliki vohunski proces, ki bi se moral vršiti ta teden pred porot¬ nim sodiščem v 'Crnovicah, se naj- brže ne bode nikdar vršil, ker sta oba obtoženca, brata Gierowsky, pobegnila iz ječe. Obtožena sta bi¬ la rusofilske propagande, vohunst¬ va in veleizdaje. Posrečilo se jima je, pobegniti v avtomobilu čez ru¬ sko mejo. Več jetniških paznikov so aretovali, ker so baje pomagali beguncem uiti RADI SUFRAGET. London, Anglija, 16. junija. — Da sufragetke ne ibi nadlegovale kraljevske dvojice pri dirki v Ascot, je tzastražilo vsa pota in dohode 1000 policajev iz Londona, ter 100 najboljših detektivov. Po¬ licaji so tvorili špalir od gradu AVindsor do dirkališča. V vseh krajih dežele so organi' zovale oblasti privatne organiza¬ cije s policijsko oblastjo. Namen teh organizacij je, onemogočati sufragetarn njihovo vedno drznej¬ še razdiralno delo. IME GA JE IZDALO. New Vork, N. Y., 16. junija. — Ko je prišel Barnay Jasmunskie" wieoz, kurjač na parniku “New A'ork”, v katerega je pred nekaj dnevi na morju zavozil parnik “Pretoria”, danes v glavni urad družbe, kjer bi moral biti odliko¬ van za njegovo junaško vedenje pri koliziji, gotovo ni slutil, da bo¬ de neprijetno presenečen. Odliko¬ vanja namreč ni dobil, pač pa ga je nek detektiv aretoval, in ga bo¬ de spremil v Chicago, kjer se bode moral zagovarjati pred pristojni¬ mi oblastmi radi roparskega na¬ pada. Ko je Barney izvedel, da mu je namenjena nagrada, je navedel svoje pravo ime, kar ga je spravi¬ lo v ta položaj. Atene, Grška, 16. junija. — Gr¬ ški begunci iz Male Azije prina¬ šajo poročilo o strašnem krvopre¬ litju, katero so uprizorili Turki v mestu Phokis, 25 milj severno od Smirne. Okoli sto Grkov, med te¬ mi duhovnike, starčke in otroke, so poklali. London, Anglija, 17. junija. — Turška vlada še mi odgovorila na spomenico, katero ji je poslala Gr¬ ška, in kakor kaže, jo bo Viso¬ ka Porta sploh ignorirala. Nape¬ tost med obema deželama je veli¬ kanska, vlasti imajo polne roke dela, da če le mogoče preprečijo novo vojno. V Atenah splošno /la- da mnenje, da je vojna neizogi¬ bna. Petdeset prebivalcev mesta Menemen blizu Smirne je bilo pri hrambi mesta ubitih od Turkov. Drač, Albanija, 17. junija. — Uporni mohamedanci so napra¬ vili nov naskok na mesto. S težki¬ mi topovi so začeli z Rasbula stre¬ ljati na prestolico. Albansko top¬ ništvo strelja nazaj. Očividno je, da hočejo mohamedanci pregnati kneza Viljema, ker hočejo vladar¬ ja mohamedanske vere. Mornar¬ ji z bojnih ladij mednarodnega brodovja pred Dračem so zasedli tuja poslaništva ter konzulate in napravili barikade okoli knezove palače. A r ee avstrijskih torpedovk I je odplulo v Skader po 1500 Alali" ! sorv, ki so udani knezu Viljemu. London, Anglija, 16. junija. — Poročevalec “Times” naznanja iz Drača, da se sicer veliko porabi smodnika, ne da bi imela kaka stranka zaznamovati kaj prida vspehov. A^elika Britanija pošlje še eno bojno ladijo v Drač, da ču¬ va kneza Viljema in njegovo rod¬ bino. VROČA KRI. Havana, 16. junija. — Polkov¬ nik Charles M. Aguirre, prejšnji policijski šef na Havani in posla¬ nik na Peru, je ustrelil svojega družabnika Gen.-roso Canala. s ka¬ terim je prišel v prepir. Canala so zadele štiri krogle. SVARILO. Edmonton, Alti. '17. junija. — Al. Booth, Likajšiiji varstveni iti zdravniški komisar svari ljud¬ stvo pred nakup nn petrolejskih delnic, o katerih vrednosti se ljud¬ je n.so prej poučili. Odkar so od- kri > petrolejske vrelce v Disco- vevv, se je po postavah države Al¬ berta organizovalo 227 ». »trolej- skih družb s kapitalom več kot $200 000,000 — na papirju. PRVA MISEL. V slučaju nezgode ali nenadne bolezni je mnogo odvisno od prve misli. Vedno se domislite na Tri- nerjevo ameriško zdravilno gren¬ ko vino, ker to zdravilo izpodbuja vse organe k njih naravni delavno sti ter daje telesu toploto in udo¬ bnost. Tudi olajšava zapeko, ki je navadna v takih slučajih, in pospe suje prebavo. Pri nerazpoložen ju in slabi prebavi je Trinerjevo ame riško zdravilno grenko vino dra¬ goceno zdravilo, kakor tuldi pri zapeki ženske, blede in bolehne, naj poizkusijo to zdravilo, ker večkrat hitreje pomaga nego kate¬ rokoli drugo. V drobovih neprili- kah v 'zvezi z bolečinami je to zdra¬ vilo priporočljivo. V lekarnah Jos. Triner, izdelovatelj, 1333—1339 S. Ashland ave., Chicago, 111. Tisti, ki potrebuje zdravila za nadrgnje- nje bolestnih delov telesnih, naj poizkusijo Trinerjev liniment. Aločan je in izdaten. — Advr. M. Pogorel box 226 m § mk NARODNI VESTNIK 18. SLOVENSKO KATOLIŠKO I l, PODP. DRUŠTVO SVETE BARBARE ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA. Inkorporirano dne 31. januarja 1902 v državi Pennsylvanla. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: JOŽEF PETERNEL, Box^95, Willock, Pa.^^ I. podpredsednik: KAROL ZALAR, Box 547,^ Forest City,JPa. H. podpredsednik:' ALOJZ TAVČAR, 299 N. Cor. Srd St., Rock Springs, Wyoming. Tainik- JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. II Tainik- JOHN OSOL1N, Box 492, Forest City, Pa. Blauainik' MARTIN MUHIC, Box 537, Forest City, Pa. Pooblaščenec- JOSIP ZALAR. 1004 North Chicago St., Joliet, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN J. IVEC, 900 North Chicago Street, Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St.^ Pittsburgh, Pa. I nadzornik: JOHN TORNIC, Box 622, Forest City, Pa. Il' nadzornik: FRANK PAVLOVČIČ, Box 705, Conemaugh, Pa III nadzornik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Avenue, Cleveland, Ohio. POROTNI ODBOR: Predsednik- MARTIN OBERŽAN, Box 72, East Mineral, Kansas. I porotnik: MARTIN STEFANČIČ, R. R. No. 2, Pittsburgh, Kansas. n porotnik- MIHAEL KLOPČIČ, 169 Victor Ave., Detroit, Mich. UPRAVNI ODBOR: Predsednik- ANTON HOČEVAR, R. F. D., No. 2, Box 11%, Bridgeport, O. I upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135. Broughton, Pa. 1L upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt, 111. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBAN, P. O. Box 707, Forpst City, Penna. Društveno glasilo: “NARODNI VESTNIK”. IZ URADA PREDSEDNIKA UPRAVNEGA ODBORA S. K. P. D. SV. BARBARE. Z dne 21 maja 1.1. sem razposlal na vse postaje S. K. P. .D. Sv. Bar¬ bare poročilne listine za prejembo knjig in druzih tiskovin, katere bi se morale vrniti nazaj predsedniku upravnega odbora, da bocie mo¬ goče natančno vedeti, ali so prišle vse tiskovine na postaje, kakor je bilo naročeno, ali ne od raznih tidkarn, ki- so listine oziroma tiskovine pošiljale direktno na postaje. Večina izmed cenjenih tajnikov mi je že iste vrnila nekaj jih je .pa še, od katerih jih še nisem prejel. Zatoraj uljudno prosim vse one sob. tajnike, kateri še niso vrnili poročila upravnega odbora, da to sto¬ rijo kakor hitro jim čas dopušča, da 'bode odlboru mogoče stvar ure¬ diti. Nadalje sem opazil, da veliko tajnikov ni prejelo “Mesečnih po¬ ročil” za I. razred, 'kakor je zahtevano na listini. Tukaj se je pa uri- nila pomota in 'bi moralo biti stavljeno vprašanje: “ASESMENT PO¬ STAJE S. K. P. D. Sv. BARBARE” ker ta knjiga je mesečno poro¬ to, in >se mora izpolniti vsaki mesec, kakor je že bilo prej označeno. Zatoraj upam, da bodo cenjeni tajniki to upoštevali in to knjigo ta' bili za mesečno poročilo. Istotako sem tudi opazil, da je veliko postaj, katere niso prejele knjige, letno poročilo članov in članic. Ta knjiga se je razposlala še meseca januarja in jo je moral vsak tajnik vrniti glav. tajniku, da je bilo mogoče pričeti poslovanje po novem sistemu. To knjigo- je zopet vrnil glav. tajnik nazaj, da se potem lahko uknjiži člane(ice) v ime¬ nik in zapisnik oporok. Upam, da bodo to cenjeni tajniki tazumeli ter da ne bode kakšnega nezadovoljstva. Nadalje sem prejel razne zahteve od postaj za listine suspendova- ni ali črtani člani, zopet sprejeti. Tudi te je potreba, da bode še bolj mogoče pravilno poslovanje. Tem potom uljudno naznanjam, da so se listine že naročile 'ter bodo v obliki suspendavalnih listov. Kakor hi¬ tro jih bode tiskarna imela v redu, jih prejme vsaka pssitaja eno knji¬ go. Nadalje tudi prosim, da so sob. tajniki pazljivi pri izpolnjevanju raznih knjig in listin, posebno mesečnih poročil (Asesment postaje S. K. P. D. Sv. Barbare.) Kakor že poročano. Tako se prihranijo mo ¬ goče pomote, katere včasih povzročijo veliko nepotrebnega dela. Za¬ toraj še eokrat uljudno prosim, da cenjeni sob. tajniki upoštevajo zgoraj navedeno, in v slučaju, da kateri izprevidi kaj koristnega za naši slavno organizacijo, hode njihov nasvet vedno dobrodošel. Kakor sem že večkrat povdarjal, znano mi je, da hode težak pri¬ četek, toda ko se bode pričelo, bode v olajšavo sistem, kateri je sedaj v veljavi. Istotako tudi priporočam cennjenim članom in članicam, da stopimo skupaj ter na delo za organizacijo S. K. P. 'D. Sv. Barbare. Anton Hočevar, predsednik uprav, odbora. dethjGilbert in Aurora, s katerimi sem prišel v dotiko, ter se jim za¬ hvaljujem za izkazano mi gosto¬ ljubnost in prijaznost. — John Move-rn. — V soboto je pripeljal v opa¬ zovalnico St. Lukas’ bolnico v Du- luth rojak Anton Jerič iz Ely svo jo ženo, kateri se je nenadoma o- mračil um. Nesrečnica je mati še¬ stih otrok, 'katerih najmlajši je star šele dva meseca. Upati je, da rojakinja kmalu ozdravi ter vr¬ ne k svoji družini. — V našem uradu »o se zglasili: John Petrič s soprogo iz Hibbing na poti v Rochester, kjer poišče njegova žena, zdravniške pomoči; Anton Mrhar iz Rainy, Minn, na poti v AVillard, 'Wis., kjer obišče svojega brata, J. B. Mihelič iz Au- rore, ter Pred Sile od tam, grede za delom v Montano; Mohor Mla¬ dič iz Chicage po opravkih na ran¬ ge ; Math Ka-psch iz Ely po oprav¬ kih, F. Kalčič iz Ely, spremit svo" |jo družino, ki se Vrača v stari kraj v Črnomelj na Kranjsko. — Potrtega srca se zahvaljuje žalujoča rodbina Rožičeva iz New Dulutha vsem onim, ki so nam po¬ magali iskat ponesrečena sinova Jožefa in Franceta, ter vsem onim, ki so nam pri tej strašni izgubi po¬ magali na ta ali oni način. Zahva¬ lo izrekamo tudi uredništvu tega lista za izkazano pomoč. Srčna za¬ hvala posebno možem in fantom iz New Dulutha, ki so se zelo tru¬ dili pri iskanju izgubljenih dečkov dokler jn na žalost nismo našli v vodi mrtva. Iskreno zalivalo izre¬ kamo nadalje rojaku Matija Pret- nerju in Jakobu Skala, ki sta veli¬ ko žrtvovala za olajšanje našega gorja.Nadalje se zahvaljujemo Štefanu Agnichu iz Ely, ki nas je prišel tolažit po svojem prijatelju Nick Ohernichu ter bratu Hrvatu Antonu Radoševiču. Še enkrat iskerna zahvala vsem skupaj. Bog vam stoterokrat pla¬ čaj, kar ste nam storili dobrega. Jožef Rožič s ženo in otroci. — Pri o-dpotovanju v staro do¬ movino pozdravljam svojega sina in ženo, oba brata tet svakinjo in Jack Kramarja, ter vse prijate¬ lje in znance v Chi-sholm, Minn. Posebno pozdraljam Charles Zgon ea, Blaž Jesiha, Jernej Jakiča in Marjetinega brata; Želim vsem o- ‘bilo napredka in srečno svidenje! Frank Janežič. — Ponovno opozarjamo vse na¬ ročnike, ki še -niso poravnali zao¬ stale naročnine, da to store do konca tega meseca, da moremo skleniti polletni račun. N. V. je edini slovenski -list ki izhaja po dvakrat na teden na osmih stra¬ neh s sedmimi kolonami, a vedar kljub večjim stroškom ni dražji. Upoštevajte to in storite svojo dol žnost, kakor jo izvršuje N. V. na- p-ram naročnikom. Pipestone. — V celem okoličju so nastale poplave, ko se je dva¬ krat utrgal oblak. Minnesota re¬ ka je zelo narasla. Železniški pro¬ met je deloma ustavljen, nekaj po¬ staj je pod vodo. Pri Jasper je utonilo sto praši¬ čev in v pokrajini Trosky je po¬ ginilo več sto glav goveje živine. Rock reka je za čevelj višja, ka¬ kor je bila za časa poplave pred 18 leti. Farmerji trpijo veliko ško¬ do. imel govor, kateremu je prisostvo¬ vala velika množica ljudi. Lber- hart kakor znano zopet kandidi¬ ra za guvrenerja. — Tužnim srcem naznanjam po širni Ameriki žalostno vest, da mi je dne 24. maja umrla mati Mari¬ ja Klemenc-Adamovka v Črnom¬ lju, ter enega sina laa lju. Pokojnica je zapustila dva si¬ nova v Črnomlju, ter enega sina in hčer v Ameriki v Hibbing, Naj v miru počiva! — Žalujoča Marija Zubrhieh in Frank Klemenc. POSLEDNJI BOJI ZA MEKSI- KANSKO CESARSKO KRONO. Zgodovinski spis. Priredil za “N. V.” Milutin. Rochester. — Tukaj je umrla Mrs. David Ellioitt za pe-lagro. To je bil prvi slučaj te bolezni v dr¬ žavi Minnesota in državni zdrav¬ stveni urad je potrdil diagnozo tu¬ kajšnjih zdravnikov. Tower. — V rudniku North A- merican se je začelo sedaj precej dobro -delati. Ker pa čaka še pre¬ cej delavcev na delavsko priliko, ni nikomur svetovati tja hoditi za -delom. Virginia. — Odvetniki so vloži¬ li te dni več odškodninskih tožb, v katerih zahtevajo cd raznih družb odškodnino v skupnem znesku $13.000. Ma-tt Hills zahteva od M. A. Hanna družbe $5.000 za poškod be, katere je zadobil 28 julija 1911 pri delu v Brunt rudniku v Iromvoo-d, John Svvanson tudi $5000 od Oliver Iron Mining dru¬ žbe -za poškodbe, zadobljene 10. sept. 1912 v Alpena rudniku ter Charles Valentine $->000 za po¬ škodovano roko, katero si je po¬ habil pri delu za tvrdko O-sterberg & Johnson v tem mestu. Razpra¬ ve se bodo vršile avgusta meseca. — Sodnik Carey je zopet «bso- dil več brezposelnih delavcev, ki so iskali nočišča na tovornih vo- zeh. Ker niso mogli plačati denar¬ ne globe po $5.00, jih je poslal sodnik za 20 dni v okrajni zapor. —- Trupli Andreja Furmana in Andreja -Sestaki ki sta utonila pred dvema -tedni v Ely jezeru, so dne 14. junija potegnili iz vode. — V Alpean rudniku last Oli¬ ver Mining družbe, je zasulo Ni¬ kola Sevelji. Vse pr.z-i levanje, ga rešiti, je bilo zaman. Dobili so ga izpod zasutja že mrtvega. Sevelj je bil s1ar 27 It, ter zapušča v sta¬ rem in »ju ženo z otrokom. (Dalje). III. Vojskovodja brez vojakov. Obmorska trdnjava Vera Cruz, zgrajena po ziste-mu baštijon m nekdaj najboljša utrdba države, se dandanes ne more dolgo upira¬ ti sedanjemu strašnemu napadal¬ nemu orožju. Dolgo se ne more braniti niti od morske strani niti od kopnega. Na jugu se dviga v dveh visokih etažah bastija “San- tiago”, gotovo najvažnejša utrd¬ ba trdnjave, ker obvladuje tukaj morju se bližajoče zapadne višine, sipine, ki segajo tik do zidov for" ta, kolodvor in največji del ladje¬ delnice “Sacrificio-s.” Nasproti mestu in Santiago, lo¬ čen od te bastije po kakem 700 metrov širokem, toda zelo globo¬ kem morskem rokavu, se nahaja na ogromni, iz morja kipeči ska¬ li fo-rt ‘ ‘ San Juan de Ull-oa”, s ka- trega je mogoče obvladati vse me¬ sto, ladjedelnico in oba dohoda k njej. Ako je fort dobro oborožen, ter da se nahaja v njem izvežbano topništvo, bi 'bilo izkrcanje v Ve¬ ra Cruz nemogoče, in tudi sovra¬ žnik se ne bi mogel držati v mestu, tudi če bi ga zavzel. Kakor Santiago na jugu, tako ima tudi bastija “Cencepcion” na severu nalogo, braniti napade s kopnega in z Ulloa z morja. Se¬ verno od Concepcion bastije se raz prostira do vznožja prve obrežne terase štiri kilometre dolga -pešče¬ na planjava. Med Santiago in Concepcion se nahajajoče trdnjavske gra-dbe se dvigajo le malo nad trdnjavskim obzidjem. Opremljeni so le z dve- mi ali štirimi topovi. Najvažnejše trdnjavske gradbe se nahajajo ob straneh trdnjavskih vrat, skozi katera vodi glavna cesta v Mek" siko. Za časa našega prihoda v Vera Cruz je bilo v vseh trdnjavskih gradbali 58 'montiranih topov in 50 (!)) topi-^arjev. Posadka for- Miners National Bank EVELETH, MINN. ««« <5 vi s *!, p Kapital, preostanek tn delnica odgovornost $ 74 . 000.00 ■m>K « » » Pošiljamo denar In prodajamo parobrodne k na vse strani sveta. Mi vas zavarujemo v zanesljivih družbah. Poselite nas. iiiiiiiiiiiiiiiiiiii[iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiii»iiiiiiiiiiiii l ni l | ll milili PaclcageinGlass loucarmgt Štirna i dTllg a Ki**" . -;o J V a 1 . v ra :ca d za sedanje sl ibe čase še pre- dobro. Pevci in pevke, igralci i:i igralke so svojo nalogo častno rešili. Obširnejše poročilo priob¬ čimo v prihodnji številki. — Policijski. načelnik Tomas Finngan je ukazal, da morajo no¬ siti vsi psi nagobčnike. To pa vsled tega, ker je bilo -zadnje čase popa-denih več oseb. MICHIGAN. Marquette. — Iz poročila, kate- tero je izdal lovski in ribiški dr¬ žavni urad, je razvidno, da je bi¬ lo meseca maja izvršenih 138 are¬ tacij. Aretovanci so se v 124 slu¬ čajih pregrešili zoper ribiške ter v 14 slučajih zoper lovske zakone. Skupna svota plačanih denarnih glob znaša $1.552.34. Grand Rapids. - Petru Spina je prisodilo sodišče znesek $1.2^0, katt-r-jga mora pl a -Pi Grčat Nor¬ thern zUeznica tcŽiteljn za maj¬ hen lv,s zemlje, na kateri ima že¬ lezniška družba nekaj poslopij. -- Okoli 1,100 akr .v zemlje je b.li. ,;vv dano v Itase.< countv na mesečni razprodam državnega zemljišča. Prodajali s* aker po $ 6 . 00 . OHIO. Akron. — Tu je umrl dne 23. maja rojak Ivan Jankovič. Pogreb se je vršil dne 26. ma¬ ja in pokopali smo ga v bližnjem Barbertonu, kjer je že več naših rojakov pokopanih. Pogreba so se udeležili društveni bratje društva “Dolenjec” društva “Triglav” štev. 48. in mnogo druzega občin¬ stva. Pokojnik zapušča tu v Akronu ženo ter šestero nepreskrbljenih otrok v starosti od 8. mesecev do 16. let . žalosten je bil pogled na majhne otročiče, kateri so plakali za svojim nepozabnim očetom. Po¬ kojni je bil doma pni Igu na Kranj¬ skem in je bil star 40 let, ko je umrl. Trn je bival 5 let; bil je zna¬ čajen in priljubljen človek. Član S. N. P. J. je bil -tri leta in -pol; bil je vedno naprednega mi¬ šljenja. m m il Most'. modemi bottling. Iplant i«*” 1 «"' iiiltUUH THEO.HAMM BREWINOCO.ST.PAUL iiiiiiiiiiimiiiimiiMimiuiiimmiimimiiiiiniiiniimiiiiiiiiiuiiiHiiiiiiiiiiiiiiniiiiii ta Ulloa je T1 ld)stajala iz nekega španskega kapitana in deset mož, vsi že precej poštami, medtem, ko je nadzoroval zunanje trdnjav¬ sko zidovje en častnik, ki je razpo lagal s 40 možmi, in katere je raz¬ delil v posameznih trdnjavskih gradbah. Prišli smo tedaj dne 28. februarja 1867 v eno najvažnej¬ ših trdnjav države, katero naj bi branili pred sovražnikom, ki nam je bil že za petami •— branili brez topništva. To dejstvo gotovo ni moglo oživiti upa in poguma bra¬ niteljev. Vojakov ni bilo, posebno ne topničarjev, zato pa je bilo več generalov. Še pred našim prihodom je pri¬ šel v trdnjavo “general arteleri- je”, Cueva, s še dvema drugima generaloma v Vera Cruz, da smo imeli tedaj za vsako četo general¬ nega poveljnika in vrh tega še ge¬ neralno prefekturo in generalno povelj-ni-štvo. In v-si ti generali skupaj so imeli komaj toliko lju¬ di pod seboj, kakor en avsfrij-ski polkovnik v vojnem času. Ker “topničarski general” Cueva top¬ ničarjev ni mogel stresti iz roka¬ va, naj bi napravil znani naborni adjutant še zadnji obupni poizkus pridobiti od odhoda čakajočih Avstrijcev one, ki bi bili najbolj sposobni za to službo. Z novim nabornim -poslom ni bi¬ lo mnogo sreče, pač pa sem dobil izmed že zapriseženih Avstrijcev za topništvo že v dveh dneh 80 mož, seveda večinoma pešce in ja- a -tudi nekaj pravih topničar JAY W. ANDERSON, zastopnik za Duli j 352 WEST MICHIGAN ST. Telephone Grand B. BUSH, zastopnik za Virginia, Minn Prvi in centralni oddelek Gary) - odS»« sta kraj jeklarne v Minnesoti, sta edina kraja, ki se ! r 41 t A_? Vl tvornice MINNESOTA STEEL KOMPANI JE, ki stane S25,000 ,-a"- okraju "bo in je že vstanovilo tisoče jeklarskih delavcev svojo Izvrstne prilike za vsakovrstno trgovino. Stanovanjske lote merijo 30 in 33x100 čevljev in stanejo ^ naprej, in sicer $25.00 do $100.00 naplačnine, ostanek v mesecu ^ po $10.00 do $15.00. — Trgovske lote od $700.00 naprej, četrtma »r ostanek $25.00 na mesec. Cene so take, da sedaj lahko se vs ^ Prebivalstvo šteje že danes 2000, konec tega leta ^ el0 ^° t0 po moderna izboljšanja, tako da lahko sami izračunite, kaj do kolikor se tiče zvišanja cene; zato kupite sedaj. Za popolne podatke pišite ali se pa zglasite na Gary Land Company 202 Palladio Building Duluth, lP f ZASTOPNIK ZA EVELETH Max Volčanšek, Jones Street, Eveleth, Mi* “-P£ ' radi ^ ih ' e bil svoj jnel t udi se je re vež .»dušo šele drug 1 da •Hev petek 21 dobi (31 let) s delih Anton poklica; za-p nepreskrbljeni j bil mo-ž-z tilnika brezm io terorizmu go: (V. poštarico r in. maja dva orc pripeljala v p novomeškega o. Na somu je r, pošti. na ielezn zadel dim ob 5. uri 55 ob prazni osel -lezniee. Troje u is en toz oseb *«i!i s tira. Dva “ ŽAletni pravu k-sperg iz Ljubi, ph delavec Pr S ® sja bila lahke - ■ - til lahko ra ^ P a na -nosu »tov - . Je v-sled t *® zamude. 't® baron, . v elika zve- -Poljanskih kle Ir^da se u »ijotien S V,? \? a P°St a] kak fcskrJ ' Sled ^ tli«;. K baron Hibbing. — Matt Kočevar, ki biva blizu Kinney je bil aretovan 13 junija, ker so našli pri njem srno. Obsodili so ga na 60 dni za¬ pora. Proti njemu je dvignil obto¬ žbo gozdni čuvaj AVood. — Guverner E b er Kart je prišel te dni na svoji kampanji sem, tu VAŽNO ZA ROJAKE. Kdor hoče imeti dobro narejeno obleko naj pride v moj« krojačni- eo. Imam mnogo vzorcev vsako¬ vrstnega blaga, da si lahko vsak izbere < Cene primerne za -delo jam¬ čim. Imam v zalogi tudi vsakovrst¬ no opravo. Frank Žasar. krojač in trgovec, Chisholm, Minn. haee. (Nadaljevanje na šesti strani.) Našim gospodinjam! v Med trgovinami je velik razlo¬ ček, in slovensko ljudstvo bo go¬ tovo najboljše in najpoštenejše postreženo v edini slovenski na¬ selbini na -hisholm. Mi vemo, -ka¬ ko težko Slovenci služijo denar; mi vemo kaj potrebujejo -za živ¬ ljenje, in mi sinov selej priprav¬ ljeni postreči jih z najboljšim bla¬ gom po kolikor mogoče nizkih ce¬ nah. Pridite in prepričajte se! Pesavento & Stonich, grocerija Chisholm, Minn. V založbi Narodnega Vestnika j® DELAVSKI ODŠKODNINSKI ZAKOK ZA DRŽAVO MINNESOTO (Minnesota AVorkmens Compensation Act! Cena 30 Centov Navodila kako postati drž Cena 15 Centov C?.* 1 «*«. «.?,* 1 *U HaL:? igre >>°v fcžj 4 ** z; spl ' v er s s- a Jie sa Dri ^ '.>1 b -F* S ' "^ir* N Sat . Po« Te u^ 0l Pi N5;>i‘V 'PsaL h e bi • t JO v 3(1 to «u -5s-. N A K O D NI VESTNIK 1914. 'S ^0 Ni ^3, 'S i. Iz stare domovine. kranjsko. 'ar Na skednju posestnika P ° Za Peterlina v Kosezah je iz- ' r Cil nedavno požar, ki je uničil i »/ipni in skedenj soseda, ki 1 S ' tudi Fran Peterlin. Prvi J P S)0 K škode in je bil zavaro- Jia ° 18OO K, drugi ima 6000 K 'ode in j e bil ' zavar0ivan na 2400 ^Eop. Ko se je vraealdne 11. ma- ponoči gostilničar Ivan ob 11. . , i. lar iz Podgorice domov, ga je a ce sti napadel neki mož iz ta- lOŠnje Med nevihto dne zadela v gručo ljudi okolice ter mu vzel uro. jozdevnega roparja je orožništvo ■etiralo. Strela ubila. ^obtinhCerklje v krškem okraju, trela je udarila v dežnik, pod ka~ ^iVjao« prim so stali na pr o »tem polju po- lOtČCv estnik Josip Ferenčak in posest- oUm Skovl hčerki Rozalija Horženova Marija Slovenčeva iz Skopice. Ferenčak in Slovenčeva sta bila na aes tu mrtva, Horženova se je čez rekaj časa zopet zavedla. Ustrelil se je 17. maja po Go- I M I * J cnjskem splošno ziiani mesar, go- tilničar in posestnik Lovro Prr r tavc p 0 domače ‘ ‘Pernuš ” na Ja- . orn iku radi slabih gmotnih raz- ^ nrrw r Mož je bil svoj čas zelo pod- Ot,HJ e ten in je imel tudi pred leti go- ^ tilno v Kranjdki gori pri ‘‘Pošti”, ladel se je revež tako nesrečno, da ' je svojo dušo izdahnil po groznih ukah šele drugi dan. Umrl je v petek 29. maja v naj¬ lepši dobi (34 let) star nadučitelj - Brusnicah Anton Sila kot žrtev vojega poklica; zapušča vdovo in oje nepreskrbljenih otročičev. — okojnik j bil mož-značaj, ki ni u- donil tilnika brezmejnemu nasil- ivuin terorizmu gospodujočih na- protnikov. Bivšo poštarico na Suhoru sta ne 11. maja dva orožnika iz Ljub~ ane pripeljala 'V preiskovalni za- >or novomeškega okrožnega sodi- :u. Na sumu je radi nerodnosti a pošti. Nesreča na železnici. 30. maja je d strani zadel dunajski brzovlak, i pride ob 5. Uri 55 minut v Ljub- jano, ob prazni osebni vlak držav- :e železnice. Troje vozovi brzovla" in en voz osebnega vlaka so Skočili s tira. Dva pasažirja in si¬ lil ser 24-lethi pravnik Jožef grof uersperg iz Ljubljane in 26-letni aški delavec Fr. Serravato iz Tr¬ ta sta bila lahko poškodovana. rvi je bil lahko ranjen na kolenu, I JJfll/ '5 dednji pa na nosu in na roki. — [|H fin 1» ^ rz °da)k je vsled tega imel 57 mr UUI wn ,.,|Qut zamude. 'Gospod baron, — se vsak pri¬ klon — velika zver ste zdaj f irt ^ ^^Ijanskih klerikalnih krogih $J. ** g°vori, da se je dr. Šušteršič s r°ji m i patrijotičnimi govori v de¬ NO»T aOMMi »OTTU SO PUkNT uiuiuituiuniifii n J u stopnik za Pi , e Ttl«pho»e 5 * £a VirfliniSi __ J.«**’ mejvsS ***** |tL '•‘‘‘»j!«' *** W e g ae *j* merodajnim krogom tako Jrikupil, da postane v kratkem — * saron. .ir* ,0 io v Manj kakor baron ne mo- ,e Postati vsled reda, ki mu ga je ■-skrbel nekdanji ministrski Nsednik baron Beck. Če se ta ppanja uresničijo, potem bodo mo- : a 1 klerikalci seveda preskrbeti za j^enado in bakljado in za ta slu' Da j zapojo dr. Šušteršiču lepo emco iz i gre “Cevlljar-baron”: t a j si baron bogat — Pa ne po- 1 p si 'koval podplat — Pri ,as doma.” Spoved pred zakonom in drago acana odveza pri njej. ‘‘S. N.” ji , . e ^°d je šel gospod k spove- F ® lz Polni verske dolžnosti pred ašt °’ ‘^Povodnlik, duhovnik be¬ lil ” eg f T .! da ’ ga v Praša, kedaj je odh 28 i ^ s P° ve di- “Ko sem- itim?] ni gimil ' azi i e P re,< ^ dvanaj- tik 'n*' ’ odgovarja skesani greš- u,; ae daj Vam ne morem dati Spovel 06 ne J e voljno P ater - — toež' . 31160 porine stotak skozi ^ spovednici in reče patru: ta ah!? berite neka 'j sv. maš tt u ® n . e ub °gega grešnika!” Pa- zrn *j e T >r i pogledu na bankovec ,v etli 3 u de i an ' sbe S a kesa — za- a Prav^ FaZ ’ de . sna roka Negova tik 7 1 z v nam enje sv. križa in greš- iol Vo a ^ si . Pomirljive besede: Ak¬ ter 6 1 . td ' P° katerem mu pa- po trdi] 1110 ^ S ^°' z mre žico listek s lein « <>m ’ da *i e °'Pravdl confessio- Odvezani grešnik PeUj. u 3 e ^to svojim znamcem in | v PotreK neOZen / enim ’ da naj store te } )()f | 1 P° njegovem vzgledu, da ki t a ]/ J lme i| sitnosti prd poroki, °) o neka ^ v& e stane ko nava- a vendar je spoved z enim potom v cerkev opravljena. Zopet preiskave v Ljubljani. — “S. N.” piše: Državna policija v Ljubljani ima v zadnjem času zo¬ pet preko glave posla. Preglavice ji delajo — dijaki. To pot so na vrsti realci. Kaj so dijaki zakri¬ vili, nam ni znano, vemo samo to, da je bilo že več realcev klicanih na policijo, kjer so jih strogo za¬ sliševali. Preiskava se nadaljnje, uvedla pa se je baje brez vednosti ravnateljstva. Kakor se zatrjuje, ge dijake ovadil neki profesor, ki je imel v dijaških vrstah nekega svo¬ jega zaupnika. Kolikor smo infor¬ mirani, skuša oblast izslediti, ako so ljubljanski dijaki v zvezi “s posknšenim atentatom” trgovske¬ ga akademika Schaeferja v Zagre¬ bu na barona Skerlecza_ To do¬ mnevanje, da bi bili ljubljanski di¬ jaki v zvezi s Schaeferjem, je na¬ ravnost blazno. Prvič je za vsa¬ kega razumnega človeka jasno ka¬ kor beli dan in dokazano, da o kak šnem ‘‘poskušenem atentatu” Mi- lutina Schaeferja sploh ne more biti govora, drugič pa je docela iz¬ ključno, da bi bili ljubljanski di¬ jaki v kakršnikoli zvezi z zagreb¬ škimi trgovskimi akademiki. Za¬ to smo prepričani, da se bo tudi ta najnovejša akcija naše policije končala z istim fiaskom, kakor vse nijene dosedanje. V policijskih krogih se seve zatrjuje, da bodo to pot spravili na dan naravnost presenetljive stvari. V koliko se bo to pričakovanje vresničilo, to ho pokazala bodočnost. Duhovnik o kranjskih razmerah. ‘ ‘ S. N. ” piše: V roke smo dobili pi¬ smo, ki ga je pisal znan kranjski duhovnik, ki je bil še nedavno te ga steber klerikalne stranke. Mož piše med drugim: “Škofu in nje¬ govi ošabni stranki z dr. Žlindro vred bo zapel mrtvaški zvon preje nego si oni to mislijo. Le še tepci in analfabeti so njihov materijah katerega imajo na ta ali na drug način privezanega. Toda s tem ne bodo dolgo prevzetovali. Saj ima¬ mo nekaj skušnje in obzorja. Zato le krepko vztrajajmo in trpimo! Zora puca, bit če dana. Kar sem ordinarijatu napovedoval, to se je deloma že zgodilo, namreč reakcijo v ljudstvu zoper klerikalce kranj¬ ske. Govorili so Notranjci ob rav¬ no minulih volitvah. Kmet jim bo zrastel čez glavo. Ta proces je na¬ ravna posledica, a ta proces je škof Jeglič z divjo silo pospeševal.... Rečem lahko, da sem več prestal sredi med kranjskimi 1-azmerami, kot kamen na cesti. Vzeli so mi vse, ždravje, čast in svobodo. Vse so mi pobrali. Pobegnil sem, ker se mi studijo in gabijo razmere. Se¬ daj sem zadovoljen, da ne vidim več hinavščine in hudobije, kakr šne ni več nikjer na svetu. S svo¬ jim denarjem, s svojimi žulji in močmi smo noč in dan neprestano zidali hleve za koritarje, ki sedaj žro brez zaslug....” Tako piše duhovnik, ki ima globok vpogled v koruptue razmere, ki jih je kleri¬ kalna stranka ustvarila v kranj¬ ski deželi. Kmečka vojska za tolovajske tolpe pod Gorjanci. Z Dolenjske¬ ga se pordča: Kakor je posneti iz poročil, ki prihajajo iz vseh vasi, ležečih na pobočjih ali v bližini Gorjancev, tu že ne gre več samo za navadno tatinško družbo, ki že mesec uganja svoj zločinski času se en del tolpe potika v bliži¬ ni Orehovice, Stare vasi, Muha' rovcu in sploh v vaseh v šentjer- nejskem okraju. Drugi del pa go¬ spodari okoli Gabrija in Zajčeve¬ ga vrha. Pred kratkem so na Ga- brijslki gori zažgali vinski hram possetnika Brulca iz Gabrja. Zgo¬ relo je vse, kar je bilo gorljivega, vino so baje kmetje še pravočasno rešili, ko so Ogenj opazili. Ker se politične in druge varnostne obla¬ sti nič ne brigajo, da bi se tej tol¬ pi prišlo na sled, so se kmetije ce¬ lih vasi sami organizirali v oboro¬ žene nočne straže. Pri tem jih zda" tno podpirajo tudi posamezni oro¬ žniki, katerih je pa premalo, ker je rokovnjaška tolpa se že preveč razširila in ker politične oblasti predrejeno ji orožništvo ravno se¬ daj preveč izrablja za molenkost- ne svoje posle. Orožnik, ki pride k več er utrujen od takih patrulj, je zvečer namesto počitka, primo¬ ran se žrtvovati še za nevarno preganjanje 'rokovnjačev. Tu je večja pomoč neobhodno potrebna. V šentjernejskem okraju so se kmetje sami oborožili in dostikrat ponoči zasledujejo rokovnjače. Se¬ veda brezuspešno. Jih preženejo iz ene vasi, pa že v drugi vasi pokra dejo. Kmetje se obračajo do orož¬ niških postaj za uspešnejšo pomoč, če ne, so se domenili, da se vzdig¬ nejo sami, oboroženi tudi s puška¬ mi in vilami, te : r napravijo splošno takozvano “štrajfengo” po vseh bližnjih gozdovih. — V kolikior se je doslej dalo dognati, obstoji ro' kovnjaška tolpa deloma iz ciga¬ nov, nekaterih tatinskih domači¬ nov, deloma tudi iz delomržnjih elementov, ki še zdaj vsled konca zgradbe belokranjske železnice prebivajo tam. PRIMORSKO. Starinske najdbe v Tržiču. Pred tedni so izkopali v Tržiču ostan¬ ke dveh 'starih paganskih oltarjev iz 'rimskih časov. Oltarja sta še ja¬ ko dobro ohranjena in se domne¬ va, da sta bila posvečena paganski boginji studencev, ker se je že ta¬ krat nahajalo v Tržiču kopališče. Postopanje laških zdravnikov s slovenskimi delavci Pred kratkem si je pri delu zlomil delavec Ben¬ čič na postaji Ilerpelje-Kozina re¬ bro. Brzojavilo se je zdravniku dr. Avieniju za takojšnjo, zdravniško pomoč. Dr. Avieni pa je brzojavil nazaj, da naj se Benčič, če je res težko poškodovan, prepelje v bol¬ nišnico. Na ponovno zahtevo se je pa dr. Avieni vendar potrudil v Herpelje, a to šele čez par dni. Tu je konstatiral, da ima delavec Ben¬ čič zlomljeno rebro in se izgovar¬ jal, da bi bil preje prišel, če bi bil to vedel, a izgovarjal ise je na — nejasnost brzojavke. — Čudno je to postopanje tega laškega ■zdravnika proti slovenskemu de¬ lavcu, kajti jasno se kaže pri tem, da zdravnik nalašč ni hotel priti na slovensko brzojavko delavca. Kaj bi se lahko pripetilo, če hi vsak zdravnik pustil svojega paci- jenta, pa recimo, če je to smrtno nevarno bolan in potrebuje talcoj- opraviti radi tatvine keliha stolne cerkve v Kopru. Drugi pa je 37 letni Ivan Stenovicli, doma v Tr¬ stu. Oba sleparja sta se seznanila v koprski kaznilnici, kjer sta oba presedela že več let. Strela je ubila na produ ob Soči pod St. Andrežem 431etnega Jos. Batiča, ko je vozil gramoz.^ Bil je na mestu cmrtev # Zapušča ženo in \eč malih otrok. Umrl je 20. maja pri Sv. Luciji cnb Soči ugledni in priljubljeni ve¬ leposestnik Ignacij Kovačič v 75 letu svoje starosti. Pokojnik je bil svojčas tudi deželni poslanec. Pri¬ zadeti rodbini sožalje! Napad. V Lokovcu je napadel do sedaj še neznan storilec Učite¬ lja Toho z nožem in mu prerezal obleko na roki in na prsih. Pri tem je učitelj na omenjenih mestih dobil več ali manj hude poškodbe in je moral iskati zdravniške po¬ moči. Življenje si je hotel vzeti v Tr¬ stu 191etni zasebni uradnik Jakob Cozzi s tem, da je izpil steklenico bencina. Zdravnik rešilne postaje mu je izpral želodec in ga pustil nato v domači oskrbi. Vzrok sa¬ momora je baje nesrečna ljubezen. Prijet tat. Ko se je vrnil želez¬ niški uslužbenec Milan Banu v svo je stanovanje v rivi del Lloyd v Trstu, zasačil je nekega tatu, ki je ravno odpiral omaro, v kateri je bilo več obleke in tudi nekaj denarja Ko je tat zagledal Banna, skočil je skozi okno in pobegnil, vendar pa ga je Bann ujel in od' dal stražniku. Je to 181etni dninar Fran Matovac; ki je policiji dobro znan. Pri njem so našli več stvari, ki so Bannova lastnina. ŠTAJERSKO. Iz Frama pri Mariboru poroča¬ jo, da trosi tamkaj nekdo po go- ždu zastrupljeno meso, vsled če¬ sar je že 12 psov poginilo. Orožni¬ štvo naj stori svojo dolžnost. V Judenburgu je bil izvoljen za župana Rudolf Foest, tovarnar ia deželni poslanec. Umrla je v Konjicah hišna po' sestnica Marija Bečko. Zgorelo je domovanje posestni¬ ka Janeza Germovškega na Fod- vincih. Zgorela je hiša z mnogimi živili ter hlev z 9 prasei. Posestnik trpi veliko škodo. Reguliral se hode potok Bistrica v marnberškem okraju z državni¬ mi, deželnimi in zasebnimi doneski Iz Brežic. Šofer graščaka Pon- graca iz Zagreba je vozil pred kra" kim silno naglo s kolodvora proti mestu. Nasproti je privozil hlapec Poljanec s tovornim vozom. Konji so se drvečega avtomobila ustra¬ šili in voz je šel Poljancu čez no ¬ ge ter mu jih je strl. Iz Maribora. Drava je zelo nara- stla, preplavlja že v 'bregove Pri stavbi elektrarne na Fali je reka napravila precejšnjo škodo. V Sp. Poljskavi so se fantje med ■oboj zravsali, pri čemur je bil ne¬ ki železničar Matija Rus tako tež¬ ko ranjen, da je umrl. Iz Maribora. Obesil se je bivši banji in si zlomil desno nogo Po¬ klicani zdravnik je obvezal nesre¬ čneža za silo, nato pa so ga prepe¬ ljali v bolnišnico usmiljenih tora tov v Št. Vidu oh Glini. Težka nezogda na železnici. Pri Grabštanju sta delala na progi dva prožna delavca. Ko je prišel mimo osebni vlak, sta se umaknila, ven¬ dar pa ju je zadela deska neke stopnice in ju vrgla ob 'bližni zjid. Oba sta bila težko poškodovana in so ju prepeljali v deželno bol¬ nišnico. Probate Gourt Notices. Samostojno Slov.-Hrv. Podporno Društvo Složni Bratje Ustanovljeno 1 svečana 1913, Eveleth, Minn. Društveni odbor: Predsednik: Jolin Intihar, Box 123. Podpredsednik: Fr. Okoren, Box 71§. I. tajnik: Frank Peterlin, T}ox 706. II. tajnik: Anton Lavri«. Blagajnik: Josip Francelj, Grand Av. Bolniški odbor: Frank Blatnik, predsednik. Math. Hrovat za mesto. Gregor Gregorčič za Spruce Loc. Frank Platnar. Nadzorniki: John Tanko. Frank Štrukelj, John KapuŠ. Društveni zdravnik: Dr. Johnson. Bedne seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani Joslp-a Francelj. Dragi rojaki Slovenci in HrvatiI Zanimajte se za naše podporno dru¬ štvo, katero vam nudi lepo podporo v slučaju bolezni. Order of Hearing on Petition for Admi- nistration. State of Minnesota, County of St. Louis. SS. IN PROBATE COURT. IN THE MATTER of the Estate of Zalmon Laven, Decedent. THE PETITION of Harry Laven having been filed in this Court, re presenting, among *>ther things, that Zalmon Laven, then being a res - ident of the County of St. Louis, State of Minn., died intestate, in the County of St. Louis, State of Minnesota, on the 4th day of March 1914; leaving estate in the County of St. Louis, State of Minnesota, and that said petitioner is the attorney in fact of the heirs of said decedent, and praying that Letters of Administration of the estate of said decedent be granted to said Harry La¬ ven. IT IS ORDERED, That said petition be heard before this Court, at the Pro¬ bate Court Rooms in the Court House in Duluth, in said County, on Monday, the 29th day of June 1914, at ten o’clock, A. M., and ali persons intere- sted in said hearing and in said matter are hereby cited and required at said time and plače to show cause, if any there be, why said petition should not be granted. ORDERED FURTHER, That this Or¬ der be served by publication in the “Narodni Vestnik” according to law, and that a copy of this Order be served on the County Treasurer of St. Louis County not less than ten days prior to said day of hearing, Dated, Duluth, Minn., June lst, 1914. By the Court S. W. GILPIN, Judge of Probate. Attest: A. R. Morton, Clerk of Pro - bate. Seal, Probate Ct., So. Louis Co., Minn. N. V., June 4, 11, 18, ’14. John Skull Edini slovensKo-hrvatski saloon MESSABA, -:- MINN. PRVI SALOON OD DIPE. Priporoča Slovencem in Hrvatom svoj dobro založeni saloon v mnogo- brojen poset. Ti prihraniš denar ako pošiljaš denar v staro domovino po Miners State Bank Veliko ljudi ve za naše nizke cene, in ti se poslužijo v svojo korist naše banke pri pošiljanju denarja v staro domo¬ vino. Zakaj ne bise tudi ti? Ako plačuješ več, nego spodaj navedene cene, si izkoriščan. 50 kron.$ 10.35 100 kron.$ 20.50 200 kron.$ 41.00 500 kron.$102.35.... 1000 kron.$204.25.... V zgoraj navedenih cenah je vpošteta poštnina in “mo- ney order”. Ako primerjaš naše cene z drugimi ter k istim prišteješ poštnino in stroške za “money order” (denarno na¬ kaznico), prišel boš do zaključka, da so naše cene najnižje. Za priložnost tistim, katerim je nemogoče čez dan priti do nas, bode MINERS STATE BANKA odprta vsako sredo in soboto od 7. do 8. zvečer in ravno tako ob plačilnih dneh. Miner’s State Bank Chisholm, Minn. Plačuje 3% od hranilnih vlog. — Zavaruje poslopja. šnje pomoči, čakati kar par dni? iScherbaumov portir, 73 let stari ves posel po vaseh, ampak razni do¬ godki kažejo, Ida je opraviti z do¬ bro organizirano večjo tolovajsko družbo. Vlomi v vinske hrame in kleti ter v posamezne hiše sredi vasi, se ne vrše več natihoma, am¬ pak banda postaja naravnost na¬ silna in poredna. Stražijo kmetje na eni strani vasi, čujejo na na¬ sprotni strani razbijanje po vra¬ tih in ko pbihite tja, so rokovnja¬ či navadno že odnesli, kar so hote¬ li, oglasijo se pa zopet na kakem drugem kraju. Največje poželje- nje imajo po suhem svinjskem me¬ su, pijači in denarju, vzamejo se¬ boj pa tudi obleko, tobak ali sploh kar jim prid v roke. So slučaji, ko so posameznim kmetom pobrali vso obleko cele družine. Nobena še tako varno zaprta zidanica ni več varna pred njimi > Znani so tudi slučaji, da čakajo v gozdih ali samotnih potih ljudi, ki se vra- čaljo z dela s par kronami zasluž¬ ki v žepu. In to se godi že več ko mesec dni od prve do zadnje vasi ki leže ob Gorjancih. V zadnjem Lahkomiselnost in hudobnost je to, kakor jo more narekovati le najhujša narodna nestrpnost. Izjalovljena goljufija. Na poli¬ cijskem ravnateljstvu v Trstu se je zlasil te dni neki človek, ki je naznanil, da sta mu ponudila dva /neznanca ponarejene bankovce ou 20 kron vtnakup. Hlinil se je baje, da jih bo kupil, obenem pa celo fctvar naznanili policiji. Dogovoril se je baje, da mu neznanca proda- sta >za 2000 K dobrega denarja za 10.000 K ponairejenih 20kronskih bankovcev. Neznanca sta ovadite¬ lju povedala, da so bankovci izvr¬ stno ponarejeni in da jih ne more nihče razločiti od pravih. Kupčija se je tudi sklenila in ko je drugi dan prišel kupec ponarejenih ban¬ kovcev na domenjeni prostor, kjer naj bi mu neznanca prodala pona¬ rejene bankovce, prijela je polici¬ ja enega neznanca in mu odvzela z žico prevezan omot. Ko so omot odprli, našli so zgoraj in spodaj dva prava bankovca po 20 K, med obema paje bili prazen bel papir, ki je bil na robu pobarvan, kako- pravi bankovci. Tako sta hotela sleparja opehariti s 40 K kupca za 2000 kron. V bližini kraja, kjer je bil prvi sldpar aretiran, stal je njegov tovariš, ki je hotel pobeg¬ niti, ko je videl, da je policija nje¬ govega tovariša prijela. — Zvita tička sta 451etni Peter Norbedo, ki se je pred dalj časom izdajal za sodnega zemljemerca. Znan je tu¬ di iz afere, ko je s sodiščem imel Franc Klampfer v svojem stano vanju. Testament je napisal s kre do na omaro. . .Iz Ruš poročajo, da je 181etni delavec Franc Waleher surovo pretepel svojega pohabljenega očeta, ker mu ta ni hotel dati de¬ narja za pijačo. KOROŠKO. Železniška nesreča. Pri predzad¬ nji postaji pred Beljakom je sko¬ čil te dni raz tovorni vlak sprevod¬ nik Anton Pemberger tako nesreč¬ no, da je padel in prišel z levo roko pod voz, ki mu jo je zmečkal. Tudi je zadobil več poškodb po telesu in ima majbrže tudi hrbteni¬ co poškodovano. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico. Poškodbe so smrtnonevarne in so mu zdravniki morali takoj odrezati levo roko. V Glini je utonila 91etaa Ana Kopejnik. Šla sta z enako staro Josipino Moser čez brv, ki so jo postavili vojaki in ki je obstojala iz dveh hlodov. Pri tem je Ani Ko¬ pejnik spodrsnilo in je padla v >no. Njena tovarišica je pokli¬ cala očeta, ki je otroka potegnil iz vode. Vsi rešilni poizkusi so bili zaman. Težka nezgoda pri delu. Pri Briioklu se je ponesrečil delavec v tamošnji tovarni za klorovo ap- fao. Pri obešanju neke verige se je ta odtrgala in je padel delavec z vsem odrom nad 20 m globoko. Priletel je tako nesrečno ob beton¬ ska tla, da se je poškodoval na lo- Vsi na krov za PEERLESS NIČ NI BOLJŠEGA KOT DOBER IN ZADOVOLJIV ČIK, DA IMATE MIRNE ŽIVCE IN ČISTO GLAVO. STROJNIKI POCESTNIH ŽELEZNIC SO NAJBOLJ ZAPOSLENI DELAVCI NA SVETU. — ŠTARTATI—VSTAVITI —PAZITI NA PROMET — OSKRBOVATI POTNIKE — VSAKO MINUTO JE TREBA DELATI. To bi bilo slabo delo, če bi ne imeli PEERLESS, s katerim bi preganjali sit¬ nosti. Vendar vse te neprilike se po¬ zabijo in delo gre gladko izpod rok, ako l bogat, omlajen in zadovoljiv tobak. PEERLESS Long Cut Tobacco i v F.F.ADAMS&CO, * Th* Anurim Tobscco Co., PEERLESS je napravljen iz pristnega južno Kentucky-škega tobaka, ter je staran tri do pet let tako, da se dobi iz njega poln, zrel okus in bogat vonj. Ta tobak smo izdelovali že pred petdesetimi leti — in ga še vedno izdelujemo. Močni, živahni možje nečejo rabiti druge- ag tobaka, kakor hitro so okusili PEERLESS — za¬ to ker nima nobeden tobak istega okusa kot PEER¬ LESS. Ta tobak da popolno zadovoljstvo, kakor ga dobite iz dobrega kosila. Poskusite PEERLESS skozi en teden za žve¬ čenje in kadenje, in nikdar ga ne boste pustili. — Prodaja se povsod po 5c zavoj. Druge velikosti po lOc, 20e in 40c v zavojih in 45c v kositerni škatljici. THE AMERICAN TOBACCO COMPANY. 4 NARODNI VESTNIK “Narodni Vestnik” National Herald. Slavenic Sami-Weekly. Owned and published by the Slovenlan Prtnting & Publlshing Company a Corporation. Plače ol Business: Duluth, Minnesota, 405 W. Michigan Street. _ National Herald Issued every Monday and Thursday; subscriptlon yearly $2.OD _ The test Acvertlsmg mediurr. among Slovenians in the Northwest. Rates on appllcation c ntered as second-dass matter May >i. 1911 at the post Office Duluth, Mlnn., un der the tet March 3, 18?9." _ „NARODNI VESTNIK« Izdaja Slovenska tiskovna družba, Duluth, Mlnn. »hala vsak ponedeljek tn četrtek zvečer na 8. straneh Naročnina stane: Za Ameriko In Canado za celo leto . $2.00 za pol leta $1.00 Za Evropo za celo leto . . _• . $3.00 _ Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne sprejemajo. Denarne poslljatve m dopisi se naj pošiljajo na našlo«: “Narodni Vestnik”, 405 W. Michigan Street, Duluth, Mlnn. Telephone, Melrose 1113. Cenjeni gospod: — Vaš članek, objavljen v številki z dne 8. jan. “American Leader” ter naslovljen “Osebna svoboda” smo oitali z veli¬ kim zanimanjem. Ker popolnoma soglašamo z vami glede te¬ ga važnega predmeta, bomo z veseljem pri" občili ta članek v našem listu ter ga tudi po¬ jasnili. Vprašanje je življenske važnosti za tuje¬ rodno prebivalstvo te dežele ter smo prepriča¬ ni, da bo i c merno cenilo vaše nesebično delo v njegov prid. • Udanj L. M. Nowaezyk. Resno upamo, da se bo prebivalstvo te de¬ žele pravočasno vzbudilo ter odvrnilo nevar" nosti, ki pretijo njegovi svobodi. Da pa bomo uspešni v tem boju, je treba, da odbijemo vsak napad na prostost, tudi v slučaju, da ne spo¬ znamo popolnoma jasno namena te ali one odredbe. Ako dopustim, da se vklene našega soseda,* bo prišla kmalu vrsta tudi za nas. Raditega je treba, da se združimo ter odbija¬ mo kakeršenkoli napad na osebno svobodo, 'brez ozira na to, iz katerega izhaja ali proti kateremu je obrnjen. PODJETNOST GOSPODARSTVA. OSEBNA SVOBODA. x. (Konec.) ■Pomenljivo je, da moramo 125 let po spre" jemu konstitucije Zdr. držav pričenjati z bo¬ jem za osebno svobodo. Zanimivo pa je tudi vprašanje, kako je prišlo vse to. Do gotove meje nam 'pojasnjuje to posebno stanje eko¬ nomski in deloma tudli socijalni razvoj v pre¬ teklem stoletju. Kot psihologieen temelj naj služi dejstvo, da so bili -prvi priseljenci, ki so prišli kot verski izgnanci iz Anglije v Ameriko, neupogljivega značaja, ki so hoteli imeti prostor, kjer bi lah¬ ko brez motenja izvrševali svoje verske šege. Da raztegnejo isti privilegij tudi na druge, jim spočetka niti na um ni prišlo. Tako zasle¬ dimo teokracijo prvih časov Nove Anglije. V teku časa so prišli v to deželo še drugi, ki so iskali istih svobodščin in sledila je verska svo¬ boda kot potrebna protiutež proti prvotnim puritanskim težnjam. Z versko svobodo pa je prišla tudi svoboda v drugih 'zadevah, dokler se ni tega vtelesilo v konstitucijo Združenih držav. Ena najodličnejših prikazni preteklega sto¬ letja je presenetljivo naraščanje prebivalstva te dežele in vedno napredujoča koncentracija slednjega v mestih. Tudi delo je postalo zelo raznolično ter se je špecijaliziralo. Ko je ome¬ jil mož svoje produktivno delo- na vedno ožje polje, je postal bolj odvisen od drugih glede stvari, katere je potreboval. Radi tega je tudi stopil v ožji, tesnejši in intimnejši stik z drugi¬ mi. Naravna posledica tega je bila, da je po" stalo individuelno gibanje posameznika bolj omejeno. Saj je celo naložitev davka na žganje povzročila pred sto leti oboroženo ustajo. Kakor pa je postala osebna svoboda posa¬ meznika bolj omejena, je bil posameznik na drugi strani oproščen veliko sitnosti in skrbi bolj primitvnih časov, ko so bili skoro vsi ljudje enaki ter so proizvajali eno in isto. Vedni in tesni stik ter tekmovanje privede do boljšega medsebojnega razumevanja ter cen- jenja, ker se vedno bolj spoznava brezpomem- bnost posameznika v življenju naroda in ker se utrdi prepričanje, da se ne more naziranj posameznika usiliti drugim. Iz tega izvirata pa tudi upoštevanje drugih in toleranca, da sme živeti vsak svoje življenje tako, kot se mu zdi najbolj primerno. Vsakdo ve, da se živi v velikih mestih mnogo bolj svobodno življenje 'kot pa v majhnih, kjer je delo vseh ljudi sko¬ ro isto ter manjka 'raznoličnosti in vsakovrst" nih zabav. Nahajamo se sredi dveh teženj, ki sta ši nasprotni, ki pa izvirata iz istih pogojev. Na eni strani je opaziti težnjo, da se omeji svobo¬ do posameznika, na drugi pa se jo hoče raz¬ širiti. Kako se bo našlo primemo središče med obema težnjama, bo pokazala bodočnost. Ža sedaj kaže, da upošteva večina ljudii veliko bolj slabe strani našega brezprimernega nara¬ ščanja kot pa dobre in posledica tega je, da je večina za omejitev gotovih svobodščin. Pov¬ sod in vedno naletimo na zakone ali zakonske osnove, s katerimi se hoče omejiti ali iztrebiti to ali ono, resnično ali namišljeno zlo. Slabo pri tem pa je, da ne izprevidijo predlagatelji tega ali onega sredstva, da bi z njim odpravili mogoče dotično zlo, da bi pa obenem zatrjevali ali omejili splosno delavnost naroda ali enega dela njega. Oni tudi pozabljajo, da je omejevanje osebne svobode pričetek socijalne bolezni s tako dale" kosežnemi posledicami, da je boljše pustiti na miru vsa zla kot pa dotakniti se svobode po¬ sameznika. . American Leader” ibilježi z zahvalo, da so njegova prizadevanja, da se vzbudi narod, na¬ letela na odobravanje. Naj omenimo sledeče pismo med mnogimi, katere smo dobili od ured mkov različnih listov: Poljski list “Gwiazda”, Philadelphia, Pa., 19. jan. 1914. Mr. Louis N. Hamerling, Woolworth Buillding, - New York City. - Med agrarnimi deželami na svetu vedo pač Združene države najboljše, dobiti kolikor mo¬ goče veliko vrednost za svoje pridelke. Ne samo trgovina, tudi produkcija je organizo- vana. V Združenih državah imamo že danes kakih 1800 skladiščnih zadrug, katere so vsta" novili 'farmerji, in tem zadrugam pripada naj¬ manj 200.000 gospodarjev, ki se bavijo v prvi vrsti s pridelovanj eni žita. Dobro organizovanih mlekarskih in živino¬ rejskih zadrug pa niti ni potreba posebej o- menjati. V kakšni meri skrbijo skladiščne za¬ druge za pomnožitev dohodkov, nam dokazuje vzgled 250tih zadrug v državi Illinois, katerim se je posrečilo 1. 1910, da so dobile pri bušlju 8 cente več ter s tem dobička 2:1 milijona do" larjev. Na ta način so mogle Združene države v preteklem letu doseči za svoje gospodarske proizvode še večjo vrednost, kakor leto poprej. Kljub ne baš zadovoljivi letini koruze, je leto 1913 preseglo rekord, katerega so postavile Združene države 1. 1912 glede kmetijskih pri¬ delkov za skoraj polnih 50 milijonov dolarjev. Sedaj znaša skupna vrednost gospodarskih proizvodov v Uniji nič manj kot $9,750.000,- 000 . Leta 1890 je znašala vrednost gospodarskih proizvodov 2:46 milijard dolarjev, leta 1900 4,717, leta 1903 5:9, leta 1910 8:69 in leta 1913 9:75 milijard dolarjev. Vrednost se je tedaj v triindvajsetih letih početvorila, v zad¬ njih 13 letih več kot podvojila in v zadnjem destletju se je dvignila za 65 odstotkov..... To je pripisovati vedno višjim cenam in le de¬ loma večji proizvajalni zmožnosti dežele. Od skupne vrednosti odpade na zemeljske pridelke 6:1 milijard dolarjev, ostanek 3:65 milijard na živino itd. Z ozirom na lastno upo¬ rabo farmerjev iu za množino, ki se porabi za seme ali rejo, so vredni zemeljski pridelki približno 3 milijarde, živina itd. okli 2j4 mi¬ lijarde. Vrednost zemeljskih pridelkov se raz¬ deli kakor sledi: koruza 1692, bombaž 789, seno 787, pšenica 610, oves 440, ječmen 96, sladkorna pesa 34, mlekarstvo in perutninstvo 814 milijonov dolarjev. V primeri k temu navedimo še nekaj šte¬ vilk o vrednosti teh proizvodov leta 1903, Ta¬ krat so pridelali koruze za 962:8 milijonov, pšenice za 443, ovsa za 267.6, ječmena za 60:2, bombaža za 660:55 ter tobalka za 55:5 milijo¬ nov dolarjev. REVOLUCIJA V ALBANIJI. “Tribuna” poroča iz Brindisi ja: Neki alban¬ ski vodja, ki je dospel sem, je.izjavil na vpra¬ šanje, ali bi bil mogoč Sporazum med vlado in miuzlimanskimi Albanci, da je tak sporazum popolnoma izključen. Muzlimani ne bodo prej odložili orožja, predno me bo vihrala nad Al¬ banijo zastava polmeseca. Na prvo znamenje se bo Zbralo nad 20.000 vstašev. Vstaši imajo dosti orožja in municije in tudi več topov Iz Drača poročajo j smrti Arifa Kikmeta" glavnega provzročitelja nemirov v Albaniji, da ga je policijski prefekt v Elbasanu ustrelil. Prej je bil Arif Kikmet policijskega prefekta smrtno ranil. V Draču in okolidi je sedaj dne 3. junija vse mimo, ker čaka prebivalstvo na uspeh sestan¬ ka in pogajanj kontrolne komisije z vstaši. Avstro-ogrska divizija obstoječa iz bojnih la¬ dij “Vriibus Unitis”, “Tegethoff” in “Zri- ny” bo ostala pred Dračem. Kontrolna komisija je odšla 3. t. m. ob 2. popoldne v Šjak, da se pogaja z vstaši. Ob 7. zvečer je že zopet prispela v Drač. Vstaši vstrajajo pri voji zahtevi, da dobe mohame¬ danskega glavarja, v osfalih zahtevah so pri¬ pravljeni popustiti. Komisija pravi, da je njena misija sedaj končana ter to sporočila tudi 1 knezu. Knez pa, ki se je ojunačil, ker vidi pred Dračem toliko vojnih ladij, na katere lahko zbeži, si je pri¬ držal odločitev .Knez je porabil čas, ko so se vršila pogajanja, da se je pripravil na majhno akcijo. Pozval bo vstaše, da naj odlože orožje, sicer da jih bo s silo razorožil. Tako si namreč to predstavlja knez Wied, ki ostaja čez noč na raznih vojnih ladjah, podnevi pa se pripe¬ lje v Drač. Teh njegovih potov vojne ladje ne smejo spremljati s streljanjem, sicer bi nje¬ govi “podaniki” videli, da igra knez z njimi skrivalnico. V Draču je med tem zavladala popolna anarhija, ker nobeden ne ve, kdo ima pravzaprav glavno besedo, knez, ministrstvo ! ali kontrolna komisija. Avstro-ogrski in itali-1 janski poslanik si nagajata, kolikor si more¬ ta. Če bi tudi vstaši ne stali pred Dračem, bi bil ta položaj nevzdržljiv. Kaka brezglavost vlada v Draču in zlasti v knežji palači, doka¬ zuje tudi sledeče poročilo: V kritičnem položa¬ ju, v katerem se nahaja Albanija, misli knez, da je našel najboljšo rešitev v imenovanju holandskega polkovnika Thomsona za armadne ga poveljnika. Thomsona imajo vse stranke ra¬ de ter uživa pri ljudstvu velik ugled. Knez ga je imenoval najprej za poveljnika Drača, po¬ tem pa je izjavil, da ga bo postavil na čelo vse oborožene sile, orožništva,, policije in Re¬ gularne milice. Thomson naj bi bil zasedel mesto Esad paše. Sprejel je ponudbo, obenem pa je zahteval od kneza, da uredi njegovo raz¬ merje napram njegovemu predstojniku gene¬ ralu de Weeru, ker ne more biti vojni minister in imeti nad seboj človeka, ki more vse nje¬ gove naredbe preprečiti. Tudi obstoja med Thomsonom in de Weerom očiten spor. De Weer se protivi Thomscnovi zahtevi’. Zato sku¬ ša knez de Weera odstraniti. Poklical ga je k sebi in mu zapovedal, da naj gre v Skader, da tam organizira orožništvo De Weer se je kneževemu povelju uprl in se pritožil pri kon¬ trolni komisiji, med tem pa je ostal v Draču in Thomson, ki ga je knez imenoval za vojnega ministra, ne more nastopiti svoje službe. Iz Petrograda poročajo, da bodo velesile od¬ poslale 200 mož mednarodne skadrske posadke v Drač. Ta oddelek bo stal direktno pod po- veljništvom mednarodne kontrolne komisije. Nemška in Angleška sta izjavili 1 , kakor poro¬ čajo iz Rima, da sta pripravljeni poslati pred Drač po eno vojno ladjo. V Rimu so mnenja, da to še ni mednarodna okupacija, pač pa prvi korak za tako okupacijo. Rusija in Franco¬ ska bosta poslali tudi po eno vojno ladjo. Vsa¬ ka izmed teh štirih ladij bo imela s seboj 250 do 300 mož. MODERNA PRIPOVEDKA. V holandskem Haagu je živel pred 25 leti reven pismonoša, ki se je imenoval Sneeders. Cele dneve od zjutraj do večera je bil na cesti ter hodil iz nadstropja- v nadstropje. In 'ko je končal svoje trndapolno delo, ni iskal zabav, ni hodil v gostilne in ni tratil svojega proste¬ ga časa, ki mu ga je preostajalo zelo malo. Komaj je obesil na kljuko svfoje breme, je hi¬ tel domov, sedel za mizo ter imel edino skrb, da se je učil in učil. Sosedje so ga imeli za čudaka, toda pismonoša, se ni brigal za to. Začel se je sam učiti latinski in šlo mu je 'zelo, zelo težko. Ko se mu je zdelo, da že zna, je vzel k sebi na stanovanje mladega dijaka. In pre¬ pričal se je, da mnogo stvari v knjigah ni razu¬ mel, da ne zna dobro izgovarjati in da si je marsikaj slabo razlagah Toda dal se je podu¬ čiti od dijaka. Učil se je od njega in polagoma se je začel učiti še ostalih predmetov iz latin¬ skih šol. 'Seznanil se je tudi z drugimi dijaki, vabil jih na navadne zabavne večere k sebi, izposojeval si od njih knjige in končno' je začel tudi znanstveno delovati. Posvetil se je sta¬ tistiki in socialnim vedam. Tu pa tam je po¬ nudil kakemu časopisu svoje članke, ki so mu jih natisnili. Pred leti je izdal knjigo, do danes pa že celo vrsto knjig, ki jih je javnost vedno z večjo pohvalnost sprejemala. Zdaj pa je holadnska vlada zasebnega učenjaka, ki je do tega časa ostal pismonoša ter nosil pisma po hišah, brez vseh predsodkov imenovala za uni¬ verzitetnega profesorja. Tako je iz navadne¬ ga pismonoše Sneedersa postal brez protekcij, brez šol in brez doktorata sedanji visokošolski učitelj in splošno uvaževani učenjak profesor Sneeders. Ljubezen, ki se vzbudi, da ne vemo, kdaj in kako, ljubezen, katero vzgoji spoštovanje in češčenje, ljubezen, ki ne pozna sebičnosti, ki vse žrtvuje, vse odpušča, vse daruje; ljubezen, iskrena in čista, katera kar najvišje vznaša mišljenje in čuvstvoanje naše, katera zaradi popolnega zatajevanja ne uživa samo nebe¬ ških sladkostij, temveč tudi zemeljske bole¬ čine, ker se nobeden zemljan ne more docela iznebiti svoje nravi — takšna ljubezen je pra¬ va in samo takšna more biti tudi večna. P. Pajkova, Aforizmi o ljubezni. Ljubezen je najlepša kal, ki jo more pognati človeško srce, a zato tudi najnežnejša in naj¬ bolj potrebna opore — trdega kola egoizma. In vsajena mora biti zato v ograjen svet,, ki je njega lastnina vpisana v knjigi življenja na ime dveh bitij, za vsakega ena nerazdelna polovica, kakor bi rekli juristi. # . . Dr. I. Šorli, Romantiki življenja. Ljubezen je možu nekaj izbornega, ženski pa pomeni ves obstanek; ona je nje ponos, nje življenje. P. Pajkova, Aforizmi o ljubezni. Ljubezen, ki se tudi modremu v srce ukrade, kakor pravi Homer, ki pametne ljudi in če- stite sivobradce zapeljuje v take smešnosti, da se vedo kakor slepa kura, ni vredna bole¬ čin, katere zadaja; njena radost je svetla pa votla pena; vzdigne se v zrak in poči! Fr. Levstik, Zbrani spisi III. Največja prodaja fonogr a f 0v ki ima najslajši, najjasnejši, naj- ter krasno okičena S4 o '00 zaradi tekmovanja pa prodajamo se- stroji prodajali so s f dos J j Kanade zaeno z 12 najboljšimi pesmami daj te stroje Širom ZdruZ. držav in rv«. ._ criri _ : „ „„„ □ aj te stroje sirom " -f še . a cenika in 500 iglami za samo katere si lahko sami izberete iz našega ^ LAHKE OBROKE istotako prodajamo dobro poznane"VICTOR govoreče stroje ter COLUM¬ BIA gramofone. Pišite po naš novi, bogato ilustrovam cenik, katereča Vam pošljemo poštnine prosto. Saul Birns, 117 2 nd Ave., Dept. 47 New York □ □ □ □ Najmodernejša slovenska tiskarna v Ameriki Tiskarna Narodni V estni! 405 West Michigan Str., Duluth^ v: n" i" 1 ' r i €*> i* tr ;.hw šii ; JJa raS ,- ^ ! d?* jokrf! idrzat' i lahki ,o iokrd 4 rža ' io P« t0 4» <,4?'S4?V i ?V4*V4V'J4^5 t ?V4-rV4?V4? , ^4>f-;!;.V4?V4? V V 'l> 'I' * fFIRST NATIONAL BANI i'4 Chisholm - - Minn. n* !je bl belili v oranje, v , obdelovanje, v s 3 jf iu pa tudi vdobi razvoja a je rabimo razne 1 oves, oralov in orai 8 I 1 i, V glavnem i r celinske pluge (( iu v strniščne pil ough). Za spodn vanje rabimo sp i$ng (subsoil plough tisčenje spodnjih pit a« pac-ker. Za širo rabimo brano iplug (disc pl ou g r ?ttmoppqo m 'ja rastlin rabimo j in okopovalnike aotike (boe), pj * sploh vse stroj ®ere rabimo za med rastujoč S Kapital $25.000. Preostanek $29.318 Osebna odgovornost $ 5 , 000 . 000 . y4 V i'4 V A'4 Obrestuje denar po 3 o Prodaja parobrodne liste in pošilja dena l it p J'4 na vse strani. Posebno pozornost dajemo Slovence ^ 1 1 Pridite in se prepričajte! Najgotovejši je gotovo na farmi, in zato je tudi dena^J 13 ) naložen na zemljišču. Če imate zeml] isc v e ’^ domačijo in imate zagotovljen kruh; nlC . briga, če so časi dobri ali slabi, če so stav e > ■ in brezdelnost v industriji. Vi ste n ?P r ^ s t 0 nt ec vr> epo b r ^ i? Kupite od kompamje, ki lasti zemlj 0 ’/ 1 ,^ & imate stalno delo in stalni zaslužek, m je v vašo korist, ker je zemlja vedno če se čisti in obdeluje m spreminja v pravljena vam pomagati, če potreba '.bul«** vam puinagcui, ^ r . n QVl Iron Range železniška kompanija je vs 3 £ z.ciCLiiidiia j - cO 1 ’- več lepo se razvijajočih naselbin po St. r ty, Minn. Zemlja se zamore kupiti od >, prej na lahka odplačila. Pišite za p° r slovenskem jeziku na: L. B. ARNOLD, Land ZJ S’ br, 110 Wolwin Building J ) 86 obdeloval V . n * mnogo sf mle ^ se pa prjp zeml ia obdel, mer napredeva ;J. mor a posluži- S?.'“ “roji! S hkos ' ^ ima S**** ■k h Plug b< 5 ? o elova « ‘t-jV.Ha u ' 10 ua<] C- U »«* zdi h>. o w -»i ker ^ £ 0(11 , ^ •'na • ae e ža Ua i , ’ da . 0< i t, v 0 m ls eb>, ha, e. N narodni vestnik 1914. • • •• Poljedelstvo in gospodinjstvo. > jt J £ _ ibdeloanje zemlje. (Dalje. , pU segniti in razpadli gtr °L In rastlinski ostanki so imenom “humus” m r’ Ca važno vlogo v obde |m» s v rodovitnosti zemlje. humus iz 'm « tt i y L zemlje izčrpa, Se b ^godilo, že sejemo eno se 1 leto za letom brez da stvar bo obdelovanje ^ n0j i]o°hasnilo. Humus na- odprto, luknjičasto ni olje malo ’ /C najboljši fizični sestoj, ti je trda, stlačena, bo po¬ da že preeej rahlejša ako pod- , r Vi % ,‘S s • n J*f P°sebi r** a k ii • A travo, katera raste na mji. I| ) ein0 . eden najboljših pn-po’ Čkov pridržati mokroto v zem- t bo pomagal lahki pešcem LHi zadržavati mokroto, težko Cto zemljo bo pa toliko zra- [ da ho mokrota lozje vlezla \ kotičke. XaiveČ je pa humus vreden, ker lilijo rastline v njem zivez, m ži¬ ga potrebuje vsaka živeča m zv ijo zijajoča se stvar, in tu sem spa' tudi vse rastline. V trolme- u m gnitju humusa se pa tvo- c (plough ci plan). V glavnem razdelimo nge v celinske pluge ((breakmg ougli) in v strniščne pluge (stub- plough). Za s-podnjeplastno delovanje rabimo spodnjepla- iplug (subsoil plough) in stroj tlačenje spodnjih plasti (suh - rface packer. Za široko obde- yanje rabimo brano (harrovv) žalni plug (disc plougli) in sli- ap a oCnfBAoppqo 'eCpojo mio voja rastlin ra imo razne osi- iluike in okopovalnike (eultiva- .1 r), motike (hoe), pralceswee" l\J Al Bn r '’ ™ s pHh vse stroje in oro- I V***" a. katere rabimo za ofodelova- 1 zemlje med rastujočimi rastli¬ na. kar se tiče obdelovanja zemlje stvar ni mnogo spremenila; lemenile so se pa priprave s ka¬ dmi se zemlja obdeluje, in če če farmer napredovati in tek- Ivati, se mora poslužiti najbolj- I 1 orodjev in strojev. Vlada Iruženih držav polaga jako mno- | na razvoj kmetijstva, in kme- F& orodja ter stroji Amerike dkriljujejo vse stroje in orodja eta. Smešno je toraj, da se naj¬ ti 0 še rojaki, ki se držijo fcrče- k starokrajskih kos, katere so ameriške razmere za nič. Far- er > ki ima glavne stroje, kot rezalni plug, bratno, kulti- 1 °r in potrebna ročna orodja Precej dobro opremljen z pri- )ami za obdelovanje zemlje, 1 s troji bodo nadomestili še rnge ’ 'treba je pa, da jih rabi z 7|Pfe . ^ «. je oranje ,, i. k en ostavna stvar, vendar id' ( L Se v tiče bbdelovanja zemlje je Ii * i a ® e iše. Od oranja je mno- fh . a °dvisno kako in kolikokrat jtC ^ i , p> £ „ ^^ ne D e njivo (Obdelovali. Za- LftJt 1 ' ič .Jr. e je pa trelba zemlio nreo- ave ®i hi. V« ct Ae iv", .p nfP^fčasni , & h* v ^! e k° 'je mogoče in ob °asu, ker s skrbnim pra- . .n r ilo eloi m oran jem prihranili bo- C m eIoin stroške. ll/ hO J C°s oratorja I vt brazda, oran i a odvisna od g l0 - , . rji ; r , ( ^ ’ e ge brazde, vendar ne dl ‘ r T ^ ol S e če je brazda •, Brazda a * i J r r . I fl m x:„„ odrez. r* »,-i r [C P je ravna lepo in resnica je, da ® jednako široko in glo- ana in obrnjena skozi 1 1 2 bo! l n na i ho povsod ena ,j J10 ^-ko hočemo njivo ta- oibsejati, je jako ko vi ^ 2em ij a pri oranju to- leč em aZfla ’ da se drobi, in da po- j! (aa,, 0 , z ° ran ° njivo še isti dan z er Šim prej bomo zemljo prehranili tem lepše se bo drobila in tem več vlage bomo pridržali v zemlji. Če pa orjemo njivo v je¬ seni in je me mislimo takoj v je¬ seni obse j ati, pa ni tako važno ta* kojšnjo vlačenje, četudi je pripo¬ ročljivo, vendar bodo dež, zrak, solnce in mraz razdrobili rezi na¬ rejene s pljugom. Zemljo pa ne orjemo le radi rahlanja nje, am¬ pak tudi zato, da podorjemo gnoj, strnišče in razne živalske in rast¬ linske ostanke tako globoko, da ne bodo pozneje na poti brani in kul¬ tivatorju. Orati je treba vselej kadar je zemlja trda in stlačena, kajti ora¬ nje je edino sredstvo s katerim je mogoče zemljo zopet toliko zrah¬ ljati, da jo je mogoče obsejati in doseči dobičkonosni pridelek. Čas oranja je odvisen od raznih oko¬ liščin, vendar v splošnem je naj¬ boljše, da preorjemo njive kakor hitro smo jih v jesen izpraznili Ra¬ no jesen, oranje da brazdi dovolj časa, da bo postala kompaktna, in bo zbudilo tudi semena plevela k kaljenju, katera bo potem mraz zamoril za vedno. Tudi zalega mr česjadja se raapoloži z jesenskih o- ranjem vplivu mraza, ki jo v veli- pa tudi pri jesenskem oranju izje- ki meri vnjči za vedno. Vendar so me, in težko ilovnate zemlje ni o- rati dokler je toliko mokra, da bo¬ do brazde špehaste in take kot o- inet ali rnort. Tako oranje bi več škodilo kot hasmilo. Natančno se pa ne more povedati ravno kedaj je najboljši čas orati njive, ka¬ tere mislimo obsejati drugo po¬ mlad. Kajti pridelki niso le odvi¬ sni od jesenskega oranja, ampak so odvisni še v večji meri od konč¬ nega pripravljanja njive in od ob¬ delovanja. Vendar je priporočlji¬ vo, da se preorje v jeseni zemljo, katero se namerava spomladi obse¬ jati, posebno je to potrebno za no¬ vo zemljo, ki je poraščena s travo, zadeteljišča, strnišča, in one njive, na katere smo navozili gnoj. 'Z je¬ senskim oranjem se spojijo vsi o- stanki rastlin, z doljmimi plastmi zemlje, brazde preinrznejo in vsled tega postanejo rahle, in v jeseni preorana celina bo za vse boljša kot ona, katero smo preorali šele spomladi. Ako pa ni bilo v jeseni prilike, da bi strnišče preorali, naj se vsaj spomladi pred oranjem pred iška, ker tudi to bo spojilo strnišče z zemljo in bo zemljo v splošnem zboljšalo. Kako globoko je treba orati je mnogo odvisno od letnega časa, od kakovosti zemlje in, od fizičnega sestoja spodnjih z eniških plasti. V jeseni je treba v splošnem globeje orati kot spomladi, zato ker ima zemlja več časa, da se dovolj vle- že in stlači. Ako smo zemljo orali globoko in je bilo podnebje tako, da se brazde niso povsem vlegle, takrat bo treba zemljo dobro ob¬ delati predno se obseje. Težko zemljo je treba orati glo¬ beje kot lahko. Težka zemlja je naravno stlačena, posebno je stla¬ čena spodnja plast, in vsled tega je dobro, če spravimo spodnjo plast v jeseni na površje. Tudi vsled podoramja živalskih in rast¬ linskih ostankov je priporočljivo, da jih podorjemo v težki zemlji precej globoko, ker to bo zabrani- lo, da se težka zemlja ne bo preveč stlačila in vlegla, Lahke zemlje je povsem druga¬ če orati,, Njih spodnje plasti na¬ vadno niso preveč stlačene in vle" žane, zato je boljše, da je gnoj zme šan z gornjimi plastmi. Ako orje¬ mo lahko 'zemljo preveč globoko, postala bo mogoče tako rahla, da jo bo treba stlačiti predno se ob¬ seje. Ako bomo orali zemljo vedno jednako globoko, napravila se bo pod brazdami trda, stlačena plast. To ni dobro; zato naj se orje eno leto manj, drugo leto bolj globo¬ ko. Novo zemljo ni orati v prvič preveč globoko. Ako hočemo imeti brazdo šest, sedem, ali celo osem palcev globoko ni treba, da bi do segli to globočino pri prvem ora¬ nju, ampak orje se vsako leto ne¬ koliko globeje, da se doseže zaže- ljena globočina polagoma. Težke ilovnate zemlje je pa tre¬ ba včasih jako globoko prerahlja ti, kajti spodnje plasti težkih ze¬ melj bi se sicer tako vlegle, da bi ne pustile vode skozi. Oranje spo¬ dnjih plasti težke zemlje naj se pa le vrši kadar je zemlja dovolj su¬ ha, ker z oranjem mokre zemlje jo.bomo 'le še bolj stlačili v kepe. Spodnje zemske plasti se orje s pljugom, ki je nalašč narejen za¬ to. Imenuje se spodnjeplastni ipljug ali “subsoil plough”. S tern pljugom se razreže in razrije zem¬ lja pod vrhno brazdo in zato mo¬ ra teči rezalo spodnjeplastnega pljuga za in pod vrlmo brazdo. Ta pljug pa ne prinese zemlje na po¬ vršje, ampak jo samo zrahlja in slednja vrlina brazda pokrije spo¬ dnjo zrahljano zemljo. Na lahkih zemljah ni vporablja- ti spodnjeplastnega pljuga ker so itak dovolj rahle. Tudi za srednje" težke zemlje ni potreba spodnje- plastnega pljuga. Z umno rotacijo pridelkov, kateri zahtevajo oran¬ ja lažne globokosti, bomo tudi precej težko zemljo spravili v tak fizični stan, da ne borno potrebo¬ vali spodnjeplastnega pljuga, ako bomo to ali ono leto posebno globo¬ ko orali. Tlačenje spodnjih plasti zemlje dosežemo z vporabo orodja ali stro ja, kojega namen je spojiti spod¬ nji del bražde z dnom na katerem brazde ležijo. To obdelovanje je potrebno 'tam kjer postane zemlja po oranju in kultivaciji jako rahla in odprta. Spodnjeplastno tlačenje ima na¬ men olajšahi kapilarno močenje ze¬ mlje in pomagati, da gnoj hitreje trohni. To delo je potrebno le v krajih kjer pritisne navadno suša. Dobro se pa obnese tudi po druzih krajih, če je 'zemlja lahka. Tlačen¬ je spodnjih plasti zemlje se doseže z nalašč zato 'napravljenem stro¬ jem, ki se imenuje “subsurface packer”; vendar se doseže povo- ljno delo tudi z rezalnim pljugom (di'se plough), ako se postavijo re¬ zala navpik in se pljug nekoliko obteži. Isti, ki hočejo tlačiti spodnje plasti z valarji, ne delajo prav, ker valarji stlačijo vrhno plast, ne pa spodnje. (Dalje prihodnjič). Okrevanci potrebujejo kako toniko in krvno okrepčilo, ad dapridejo zopet na pot k zdravju in popol¬ nem okrevanju. Vesela družba neozdravljivih jetičnih v ke i.i mogoče zabraniti, oziroma se jo rešiti. Tepci in butci pravijo, da je Lilo človeku že ob porodu na¬ menjeno, da bo jetičen; da je to božja volja v katero se mora člo¬ vek radovoljno ud ati in trpeti na tem svetu, da bo dosegel na onem svetu tem večje plačilo. Vendar znanstvo je dandanes že precej spodrinilo vraževero, in znanstvo trdi na podlagi potrpežljivih pre- kovanj, da zamore človek odpra¬ viti vse isto kar je človek provzro- eil, in da je tudi jetika ozdravlji¬ va, če se jo začne zdraviti še pra¬ vočasno. Djali smo, da povzroča jetiko posebni bakciil ali tros, katerega JETIKA ALI SUŠICA. (Tuberciilosis).) (Dalje.) Mnenje, da je sedež jetike v me¬ stih ni vtemeljeno. To se sklepa, ker živi človek na deželi v naravi na svežem zraku; vendar, če se o- piramo na statistiko države Min¬ nesota, bomo uvideli, da je na de¬ želi toliko jetike kakor v skupaj se držečih mestih Minneapolis in St. 'Paul, kjer živi nad pol miljona ljudi. V Olmsted okraju, kjer je malo druzega kot farmer, je umr¬ lo leta 1911 za jetiko 45 oseb, ali percerituaulno dve sto ljudi na 100.000 prebivalcev; v St. Louis okraju, kjer se peča prebivalstvo večinoma 'z rudarstvom in indust¬ rijo, je umrlo leta 1911 za jetiko 182 oseb, ali percentualno 111 oseb na 100.000 prebivalstva; v Koochi- ching okraju, kjer je največ go¬ zdarstva, so umrle leta 1911 za je¬ tiko 3 osebe, ali percentualno 46 oseb na 100.000 prebivalstva; v Hennepin okraju, kjer je mesto Minneapolis s 325,000 prebivalci, je umrlo leta 1911 za jetiko 454 oseb, ali percentualno 136 oseb na 100.000 prebivalstva; v Ram- sey okraju, kjer je mesto St. Paul z 200.000 prebivalci, je umrlo leta 1911 za jetiko 308 oseb, ali 137 na 100.000 prebivalcev itd. Skupaj je umrlo v Minnesoti leta 1911 za je¬ tiko 2,247 oseb, ali pe'rcentualno 108 na 100.000 prebivalcev. Kakor se odpravlja kuga med nevednim in vraževernim ljudst¬ vom s procesijami, tako so tudi ne¬ izobraženi ljudje mnenja, da jeti" Strežkinja in neozdravljivo dekle v bol¬ nišnici v Cuenea blizu St. Paul, Minn. seje človeštvo. Vse kar je torej storiti za odpravo jetike je, da neba Človeštvo sejati jetično seme, in da se zahrani razvoj istemu se¬ menu, ki je že ysejano. Jetika se da ravno tako iztrebiti iz človešt¬ va v gotovem času, kakor so od¬ pravili rumeno mrzlico iz južnih močvirnih krajev, kjer se je misli lo v času teme, da je nebeška moč vstoličila to bolezen in je neodpra¬ vljiva. Znanstvo je že marsikaj iz¬ našlo. Vsi stroji temeljijo na mi¬ slecih in idejallstih, in čim -bolj bo človeštvo verjelo znanstvenikom, čim bolj bo skušalo jim pomagati v tem in onem in tudi v odpravi jetike, tem manj človeštva bo vr¬ gla jetika v prepad smrti. Z molit¬ vami se še ni dosegla niti najmanj¬ ša korist za človeštvo, in če bi lju¬ dje ne mislili ina drugo, kot na psalme, bi človek še danes ne imel nobenega orodja in nobenega stro¬ ja. •Tetika se zamore uspešno iztre¬ bljati le če zdravi in bolni sode¬ lujejo. Treba je verovati znanstve¬ nikom; treba se je z'vso vnemo boriti zoper to beto kugo; in kada- bo človeštvo na isti stopinji znan¬ stva, da se ne bo več pohlevno udalo v božjo voljo, ampak bo vporabilo vsa poznana orožja v bit vi zoper tuberkulozo, takrat bo strebilo jetiko v eni generaciji. Za odpravo jetike je treba; naj- prvo isolirati one, 'ki jo sejejo in razširjajo. Te je treba ločiti in d j ati v tak kraj, da ne bodo več bolnišnici “Cuenea” pri St. Paul, Minn. nevarni človeštvu. To se mora sto¬ riti; stori se pa naj z Ijubeznjivo- stjo in sočutjem do bolnika in ta¬ ko, da ne bode njegovo sorodstvo bolj prizadeto kot potreba. Ljudstvo tvori državo, zato naj bi država storila vse, da se iztrebi razsajanje smrtonosne bele kuge. Razne države store manj ali več v te svrhe. Minnesota, na priliko, je zgradila bolnišnice za neozdrav¬ ljivih in sanatorije za ozdravljive. ” Minnesoti je okoli 10.000 je¬ tičnih, koje ni več mogoče ozdra¬ viti, ker je bolezen že preveč vko- reninjena. Mnogi teh še upajo na ozdravljenje, vendar to upanje se konča v največ slučajih z bližno smrtjo. Vse kar se zamore za te nesrečnike dn nesrečnice storiti je, da jim preskrbi ljudstvo potom države čim več mogoče vdobno- sti za one dni, ki se bližajo hipoma koncu_ V državi Minnesota je 1 ’ večih okrajih -bolnišnica za neo¬ zdravljive jetične. Tu so na -raz¬ polago vse vdobnosti za bolnika, in v teh bolnišnicah so nastavlje¬ ni zdravniki in strežnice, ki bla¬ žijo -bolečine in gladijo pot v grob. Vsi bolniki, za katere je pa še upanje, da so ozdravljivi, naj bi se djali v sanatorije. Te naj bi se nikakor ne mešalo z neozdravlji¬ vimi. Za te je treba razveseljive okolice in živahne družbe, poleg življenja v svežem zraku, počitka : n obilice tečne hrane, katera sred¬ stva so najvažnejša v novodobnem zdravljenju jetičnih. Taki sena- toriji stanejo sicer denar, a dolž nost človeštva je, da skrbi potoni države za ozdravljenje onih, ki so še ozdravljivi, o-nih, ki so sorod nikom in prijateljem tako dragi. Severov v Zivljenski balzam (Severa s Balsam of Life) se rabi in priporo¬ ča v to svrho, ker je znan za njegove krepčil¬ ne in tonične kakovosti. Vpliva na prebavne organe, jih spodbuja k pravilnem delovanju, ter s tem okrepča celi ustroj. Priporoča se pri zdravljenju zapeke, neprebave in slabe pre¬ bave in jetrne otrplosti. Cena 75 centov. Severova zdravila prodajajo vsi lekarnarji. Vprašajte sa¬ mo za Severova. Ako jih nima lekarnar, naročite jih od nas W. F. Severa Co. .--■-V-'-” 1 '.! '• 'h. CEDARRAPIDS / I0WA Naročajte se na največji slov. polutednik “Narodni Vestnik”. Home beer- Beer enjoys a reputation for quality unique and enviable in the industry. It is a known and admitted fact that Blatz is the finest tasting beer brewed. If you want the best flavored beer possible to buy—buy Blatz for your home. Gives greater satisfaetion—^costs no more. Aiways the same good old Milvvaukee —leads them ali Val. Blatz Brewing Co. Branch Duluth, Minn. “Cuenea”, St. PaulSka bolnišnica za neozdravljive jetične. ! Dopisi. Walsenburg, Colo. Cenjeno uredništvo Nairodnega Vestnika: — Gotovo ste že misli li, da je Blatnik zaspal za kakšnim plotom, ker se že tako dolgo ni¬ sem oglasil. Toda temu ni tako, še vedno dobro eujem, samo časih se mi rado malo zadremlje, pa še ta¬ krat le na eno oko, medtem. ko gledam z drugim in pazim, kaj se 'godi okoli Blatnika. Naznaniti moram, da. sem se bil podal Obiskat svoje rojake Tiogo in Gardon naselbine. Povedati mo¬ ram, da je težko dobiti tako vljud¬ nih in izobraženih rojakov, kakor so tamošnji. Izpričuje nam to, da je vsak n sir o cen ne samo na enega, ampak na več slovenskih delavskih listov. Tudi v Watoenlburg ’se. Slo¬ venci zelo zanimajo za liste, ki sim patizirajo z delavci. Nam naspro tujočih listov tukaj ni. Tudi joli- etske pšenice ne sušimo tukaj, pa če bi se kaka obesila, bi jo hitro odnesla sapa, ker piha tukaj na vse moči. Zadnji teden je prilomastil v Walsenburg tudi nek slovenski er nosuknež ali spovednik, ki je pri¬ šel, kakor je trdil, po slovenske in štrajkarake pregreške, svoje je pa pustil tam nekje za Denveirjem v Louisville. Mogoče jih je pa tudi pozabil, da se mu bodo bolj vležali, da jih ne bo mogla odnesti sapa proti nebu. Toda hitro smo iga spo¬ znali, da mu je več za dolarje, ka¬ kor za spoved in za walsenburške grehe. Mislim pa, da je jako malo toli zaželjenih dolarjev dobil, ker ga je tako ujezilo, da je v cerkvi raztresel hostije po tleh. To ti j- 1 res lep dušni pastir. Dam mu do¬ ber svet, naj jo zopet odrine eez veliko lužo doli v Kočevarje, kjer bi morda dobil službo kozjega pa stirja, za kaj drugega tako ni spo¬ soben. Pa tudi zoper nas štrajkar- je je na široko razklepal čeljusti, ter zatrjeval, da štrajkarji ne bo¬ mo nikdar dobili tega, kar zahte¬ vamo. Znabiti je bil plačan od kompanije, da bi dobil kako skriv¬ nost v -spovedni omari od štrajkar- jev, pa mu je izpodletelo. Čim manj prileti takih ptičev v Wal- sen-burg, tem boljše je. Za nas za" do ,tujeta tukajšnja dva duhovni¬ ka, ki nista zoper nas, kar je res skoraj čudež. Zato pa ne potre¬ bujemo" nobenih hinavcev od dru¬ god. Sploh -pa štrajkarji nimamo nič grehov, dolarjev pa tudi ne preveč, da bi jih metali takim ro- komavharjem v bisago. Pretečeni teden sem bil tudi v ČTrinidad, kjer pa niso bili nič za¬ dovoljni z Blatnikom. Očitali so mu namreč, da jih je preveč grdo “na-malal” v listih. Toda pogovori¬ li smo se vseeno, ker sem jim zatr¬ dil, da ni mel takrat Blatnik no¬ bene druge barve. Tako so se pri .toževali Kezanje in Becanje, da sem vse imenoval skebe, dasi temu ni 'ako. Danes pa povem, -da sem našel v Trinidad tudi precejšnje število unijašev iz -goraj navede¬ nih krajev. Toda bojim se, da bo¬ de preseglo število sk-ebov -ono u- nijašev. Čast onim, katerih sicer ni veliko, a so na strani unije. 0- nim, ki ste v naših zvestih vrstah, kličem, naj nam ostanejo zvesti tudi v nadalje, in udrite po ske bih, če so mogoče tudi vaši -sorod¬ niki. Dobro jih poznate, kateri so in odkod, za-torej le po njih, da m bo govorjenja, da samo Blatnik biča skebe po listih. Saj vas j več, ki znate tudi -pe'ro sukati, za- več zakaj se ne oglasite! — Tam sem obiskal tudi našega rojaka Pr. Kreka, ki me je prav uljudno sprejel ter mi lepo postregel, ako- ravno je bilo že pozno ponoči Drugače se pa s Trinidadom ns morim nič kaj pohvaliti. S pozdravom, Frank Blatnik. kov beseda, da se mora dopisnika N. V. s silo izpoditi z Aurora, Minn. Ti čuki niti ne pomislijo, da bode še mnogo vode preteklo po strugi St. Louis river, pre-dno bodo zamo-gli postati državljani in učiti pravice, katerih -se sme dr¬ žavljan posluževati. Naj gospod “kepten” rajše svoje pajdaše po¬ uči, kako postati državljan, kakor pa hujškati proti osebam, do kate¬ drih nima pravice. Nova zaušnica, katero hoče ta g. “kepten” v podobi g. Hudson k svojim, ne veliko v-eč vrednim, (tovarišem g. Rashe-l-om zadati na¬ šim volilcein in davkoplačevalcem je ta, -da sta si omislila nabaviti auto-truek-voz za navažanje gra¬ moza na ceste. Celo spomla-d -ponu¬ ja neka tvrdka tak voz po vseh naselbinah toda kolikor do danes vemo, ga aočejo nikjer kupiti. Le gg Hudson in Rashel hočeta na visak način -dobiti to umotvorno po¬ šast. In tu nastane vprašanje za¬ kaj ? Slovenci so si -pričeli naba- vati konje, vozove itd., nadejajoč se, da bode več zaslužka na cestah jn enakih napravah v poletnem ča¬ su. Računata ta dva gospoda na veliko znižanje delavskih moči. Se¬ veda to bi bilo v-se res dobro. Toda ob času. tako vzorne pro-sperite-te kaikor je 1914, se mora gotovo po¬ skusiti s sličnim auto-truekom, da se brezposelnost še pomnoži. Ne zadostuje nam, da hodi nepregled¬ na množica dan za dnevom okoli rudnikov, iskajoč si dela za svoj obstoj. Račun -se jima morda po¬ sreči ter bosta na ta način odtrga¬ la kruh tem zaposlencem na -town- ship cesti. Išto-tako bodo morali posestniki konj stopiti v nepotre- .bno pokoj in živino prodati. Bolj potrebno, kakor tak voz, (bi bilo, da Se omenjena gospoda pobrigata za notranji ustroj naše Aurore. Slučajno se je nam nudil lep prizor, na kako dobrih pozici¬ jah se nahajamo. V-sem je gotovo znano, da ni dolgo tega, kar se je nesrečno užgala v-spenjačna napra¬ va Meadow rudnika. Rudeči, kate¬ rega je g. “kepten” odslovil, bil je prvi ki je opozoril mestnega štrojnika »a nevarnošt, ki preti u- ničiti Meadow rudnik. Služba je služba. -Strojnik se je zalbaval pri mizi z neko drugo osebo in prete¬ klo je celih enajst minut, pre-dno je začela parna piščal hreščeče na¬ znanjati nevarnost. Požarna bra-m- ba je opremljena z nekim skoro gotovo predpotopnim autom-obilom ilma tudi polževo liitro-st. Ropot automobila se ti skoro pol ure sli¬ ši in čakaš, kaj se bode novega pripeljalo. No pa kaj čemo kriti¬ zirati, ko nam je -dobro 'znano, da se Elija gotovo ni vozil v nebesa tako počasi. Take nedostatke gg. Hudson in Rashel je potreba odpraviti, ne pa preprostemu delavcu odvzeti še zadnji pičli zaslužek. 'Spomnita se vajunih sladkih besedi ob času vo¬ litve in pa zaušnic, ki jih -dajeta danes svojim volilce-m. Trgovino g. Rashel -pa primerno priporoča¬ mo Slovencem; kupujejo naj svo¬ je potrebščine pri svojem rojaku Slovencu. Slovenskemu gostilničar ju, ki je drage volje za prenos in tolmačenje N. V. g. Hudson-u da¬ mo ob topi priliki prijazno nagra¬ do. Prav je, da zve za take raz¬ prave. Toda -predstava naj ne bo¬ de pristranska. A. E. P. pa na take, katerim je list sredstvo j kljaja, ki so ga na sleparski način za -dosego svojih privatnih koristi. Oprimimo se z vso odločnostjo la- predne-ga časopisja, pa bodo kma¬ lu izginili iz naših vrst izdajice vsake baže. Pozdrav vsem naprednim Slo¬ vencem to in on-stran oceana. Naročnik. Holton, Mich. Cenjeni urednik: — Priloženo pošiljam naročnino, da ostanem še nadalje naročnik naprednega li¬ sta Narodni Vestnik. Pri tej prili¬ ki želim tudi nekoliko opisati tu¬ kajšnje razmere. Tukaj nas j'e pre¬ cej Slovencev, in spomladi sta pri¬ šla dva nova naseljenca na farme, u -sicer Ivan Mikulič ter Andrej Nemanič. Tukaj je treba pridnih rok in umne glave, pa gre. V listih se mnogo bere o brezposelnosti zato bi svetoval delavcem, naj si 'kupi¬ jo kos zemlje in se naselijo na farme. Ne silim, da ravno tukaj, ampak -kjerkoli, kjer je dobra ze¬ mlja. Na farmi je človek sam svoj gospodar, ni več suženj kapitali¬ stov. Vzbudite -se torej, in otresite se jarma, ki vas žuli. Koncem dopisa pozdravljam vse formerje širom Amerike, Narodne¬ mu Vestniku pa želim obilo novih naročnikov in predplačnikov. Frank Debeljak. Franklin, Kans. Cenjeno uredništvo: — SKPD sv. Barbare postaja štev. 44, je imela dne 7. junija svojo redno mesečno sejo, na -kateri se je raz" im-otrivaio poleg drugih točk tudi o združitvi društev, oziroma Jed- not in Zvez. Skoraj vsa društva, ki se strinjajo s tem načrtom, so se že oglasila v javnosti in nazna¬ nila, pod kakšnimi pogoji bi -bilo najboljše, da se ta misel uresniči. Od društva sv. Barbare pa še do danes ni prišlo nič v javmo-st, sploh se naš glavni odbor ne zmeni za združitev, čeprav je konvencija jo pripoznala in poslala svoje zastop¬ nike na skupno konferenco v Chi¬ cago. Videti je, da so nekateri glavni odborniki zoper združitev ter da se ne marajo -ozirati -na škle - pe konvencije. Naš gl. tajnik se je celo izrazil, da se društvo sv. Barbare ne bode pridružilo Skupni organizaciji. Naše društvo pa ni zadovoljno s tem, da bi glavni taj¬ nik -sam odločeval o tem, ampak h-oče, da se -članstvo izjavi, ali je za združitev ali ne. Na naši seji je bil enoglasno sprejet predlog, da naj da glavni odbor na splošno glasovanje to vprašanje. Vsak član naj potem izrazi svoje mnenje, ali dati se mora članom tudi prilika glasovanja po svojem prepričanju. Potem 'bodemo kmalu videli, ako organizacija siv. Barbare ni za zdru rite v. Glasovnice se morajo dati tiskati, in 'sicer -tako, da -dobi vsak član eno. Glasuje pa lahko- d-oima ali -pri seji. Glasovnice naj bi -bile prilično take: Član dr. sv. Barbare postaja št. .. zakrivili ravnatelji Zajaozek, Har- geneimer in Pregowski in -pa bla¬ gajnik T\vartawski. Poljski list v Sibiriji. V Novo- nikolajevskem izhaja poljski list “Tydzien Potoki”. Urejuje ga od¬ vetnik dr. Bulyho. Zagovarjati ho¬ če interese Poljakov, katerih tam prediva mnogo. Ti Poljaki so -po¬ tomci upornikov izza poljske re¬ volucije 1. 1863, drugi so tja prišli prostovoljno kot delavci, uradniki, pbrtniki in poljedelci. Dunajski zdravnik o bolgarskem carju. Soproga bivšega bolgarske¬ ga ministerskega predsednika ge¬ nerala R. Petrova je nedavno te¬ ga iskala zdravniške pomoči pri znanem dunajskem profesorju in zdravniku za živčne bolezni dr. Sehirma. Ko je gospa povedala, da je Bolgarka, sta se jela ragovarja ti o nesreči, ki je lani zadela Boi- gairijo. Profesor je rekel med dru¬ gim gospe: “Jaz sem, gospa, vna¬ prej zrl 'nesrečo Bolgarske, še pred prvo bolgarsko vojno, ko sem bil poklican -k vašemu kralju, da ga Zdravniško preišče-m Takrat sem rekel kralju: Vaše veličanstvo, vi ste zelo bolni Vaši živci so docela razstrojeni. Zato se ali odrecite prestolu ali pa se čim najmanj e mešajte v državno politiko. Ako tega ne storite, zapomnite si do¬ bro, boste izvršili ali izredno veli¬ ka dela ali pa največ je buidalosti”. Kralj Ferdinand ni poslušal na¬ svetov dunajskega profesorja in je res storil največjo -buda-lost, ki jo je mogel zagrešiti — izval je bra¬ tomorno vojsko s Srbijo. Krvavi cvet s Kosovega polja. Belgradsko žensko društvo bnegin je Ljubice je letos na Vidov dan prodajalo cvetke s Kosovega po¬ lja, cvetlice, ki jih Tarki imenuje¬ jo “Knpoček”, to je — “krvavi cvet” Ta cvetka rase in cvete sa¬ mo na Kosovem polju in sicer sa¬ mo na prostoru, kjer se je baje bi¬ la znamenita kosovska -bitka 1. 13- 89. Narodna legenda piravi, da je ta cvetka vzniknila iz krvi srbskih junakov, ki so padli na Kosovem. Ako se cvetlica utrga, vonja baje po 'sveži krvi. Zbirka za te cvetke se porabi za božji hram v Grača- niei na Kosovem, ki ga je zgradila srbska kraljica Ljubica, “Zakaj ne, gospod” Mogoče že jutri!” Kaj hoče general s temi besedami? Ali se šali? Gotovo, sem si mislil, ker vendar ve, da nikdar v svojem življenju nisem bil top¬ ničar, in da razumem o topovih, bombah in granatah toliko, kakor zajec na boben. Torej, brez skrbi, saj si osebni adjutant generala Perez‘Gomeza , sem se tolažil. “El general -Perez-Go-mez su fue!” me je nagovoril drugo ju¬ tro -poveljnik glavne straže, in vi ste ostali tu? Kam je šel gene¬ ral? Ali se vrne?” “Kaj tako naglo vprašujete, jaz o vsem tem ne vem nič.” “O, prijatelj, vi samo nočete ni¬ česar'vedeti. Kot generalov adju¬ tant morate vendar vedeti, a mol¬ čite -” Zadnjih besed živahnega Špan¬ ca že več nisem, slišal, ampak sem odhitel v stanovanje mojega šefa, kjer sem našel generala Cu- eva, Ta me je zelo prijazno spre¬ jel ter mi čito oficijelno nazna¬ nil, da se je odpeljal general Pe’ rez-Gomez v pretekli noči s pred¬ zadnjo ladjo, ki ima prepeljati le- gijonarje v Evropo, v Havano, kjer namerava živeti kot zasebnik s svojo rodbino. (Dalje prihodnjič. SKBiaiifiBiHiffiifilfiffiffilfiSSHiSBiifil,. * Svoji k svojim! * * ... -. Lfj Podpisani priporoča cenjenim rojakom ■ L£ gospodinjam iz mesta Biwabik in okolice Ul .% ijj jeno in bogato založeno sv °jo | grocerijsko trgov ifi h £ S £ S * V zalogi ima občeznano “Cremo’ m , daje krmo za živino, kakor: oves, koruzi’ .^jt Cene zmerne, postrežba solidna. Naročil'^ T0l ri' • _J««, DATA 17T _ jo tudi na dom. ROJAKI PODPIRaj^ 6 ^' Za mnogobrojen poset ln naklonjenost se ul| U) j M A T H. V I D A c slovenska trgovina ^ p bivvabik, minn. Mo* al i ZGUBLJENO. Tem potom naznanjam rojakom v okolici Hughes, Minn., da mi je voznik izgubil “Pack Sack” v ka¬ terem sem imel 33’ Winchester Automatic Rifle, Eastman Postal Card 'Size Camera, vrhnjo suknjo, nekaj obleke, več Real Estate Deeds in nekaj drugih vrednostnih 'listin. Stvar je izgubljena približ¬ no eno miljo severno od Fisher- jeve in Globočnikove Farme in si¬ cer na potu med Fisherjem in Har- riganom. Če kateri rojak najde to ali pa zve kedo da je našel, je prošen, da mi javi proti primerni nagradi. Zgubljeno je bilo dne 10. junija okolu 3. ure popoldne. (15, 18, 22—6) GEO. L. BROZICH. POSLEDNJI BOJI ZA MEKSI- KANSKO CES. KRONO. (Nadaljevanje druge strani.) NAROČAJTE SE NA NAJVEČJI SLOVENSKI DVOTEDNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. na Cuyuna železnem Nova naselbina z evliko bodočnostjo. 'VVoo-dland P ar ’- je ravno razdeljen v lote. Pravi park z lepi lese 1 is "-' zap rt ° ”j e ,ntr> 3 cert vozF 01 ,ot &f‘ve8* a,p0 , -ri flS „ iflP lezal i>»l-p° ,dra: !> e ' J st ok* le ' hier® 0 !- /vnp, neka jem, ravno kot pod, samo nekaj blokov od krasa senčnatim reke' in od rudnikov.. To je prostor kjer kupite nekaj C re so sedaj po $100. do $250., na lahka mesečna odplap ** se bodo zvišale, kakor hitro se bo otvorilo več rudniko^ cestna železnica. Za podrobnosti se obrnite n- Barrovvs Reaity Co. 312 PROVIDENGE BLDG., DULUTH, ali FIRST NAT‘L BANK, BARROl *■“' -čnik •\Vheele 1 leseno ^ ‘ MO y pl za grabn> i ‘tf. p8 1 rob š dl1 m za« : l rd ■ Angležu J e . trie tresel kako ^•Vnri torškik iietj® 0 P r palic, po b treba opre gle sfrcati n ’’ je . Pove; Kadar greste nazaj v stari kraj zahtevajte “tiket" Baltimore and Ohio železi CHICAGO do NEW Y0RKA Ib^- Pišite : R. 0. HAASE, Northwestern Passenger Agent, ST. PAUL, po parobrodno knjižico, ki kaže vdobnosti te železnic« parnika. Aurora, Minn. Cenjeno uredništvo: — Ti nesre¬ čna para N. V. Zakaj si se obreg- nig ob g. “keiptna” Meadow rud¬ nika. Sedaj je zapretil vsem “Au- strians”, da jih odslovi. Mi pa z ■mirno vestjo konštatujemo, da on ni bil v listu N. V. označen kot kepten”, temveč kaikor supervi- zor našega town-shipa. Pravico mu imamo narekavati take grehe, ka¬ kor so Hilli označeni v listu N V. Mi smo državljani Združenih’dr¬ žav in obenem davkoplačevalci. Ne straši nas njegovih podirepni- Murray, Utah. Cenjeno uredništvo: •—• Nazna¬ niti -moram, da se mi je list Narod¬ ni Vestnik jako priljubil, ker ne 'prinaša le splošno zanimivih stva¬ ri, amipak tudi podučne članke za gospodarstvo, gospodinjstvo in zdravje Take razprave so nam Slo¬ vencem zelo koristne, le žal, da se ljudstvo vse premalo zanima za napredno časopisje V našo nasel¬ bino prihaja Narodni Vestnik v precejšnjem številu, nekateri ima¬ jo pa tudi Glas Naroda iz New Yorka, iz katerega se -pa proletari- jat ne more poučiti o svojih te¬ žnjah in pravicah Ljudje okoli G. N. se ob v-saki priliki obregnejo ob 'kako -dobro idejo, ki nam bi bi¬ la v korist, v-se to pa iz sebičnih namenov. Toda napredni Sloven¬ ci so že spoznali zvito taktiko o- menjenega lista te'r se obračajo od njega. Čas je tudi že, da ljudstvo spregleda in da zna razločevati dobro od slabega, ljullke od pšeni¬ ce. Število- naročnikov naprednih listov vedno in stalno raste, kar je tudi prav. Vsak Slovenec, kot delavec, bi moral biti naročen na napredne, delavske liste, ki mu odpirajo oči in ga poučujejo, ne (Mesto za križ) Glasujem za združenje.. (Mesto za križ) Glasujem proti združenju. Podpis člana. Društveni uradniki naj potem glasovnice preste j e j-o ter naznani¬ jo rezultat glavnemu tajniku v gla¬ silu. To- je sklep našega -društva, ki iprOsi obenem glav. tajnika, da to 'zadevo prej ko mogoče uredi. Nadalje so naprošeni vsi društve¬ ni tajniki, da ta sklep upoštevajo. Z bratskim pozdrav-o-m vsem čla¬ nom in članicam. ODBOR. IZ SLOVANSKEGA SVETA. Žrtev aviatike. Iz Moskve poro¬ čajo: Aviatik Gaber Wlynsky je padel iz višine 20 metrov ter si zlomil -obe- nogi. Njegov mehanik, ki je bil ž njim kot pasažir, je ob¬ ležal mJrtev. Aparat se je popolno¬ ma razbil. Projekt velikanskega vodovoda za Petrograd. Iz Petrograda -poro¬ čajo : Ministrski -svet je odobril na¬ črt, da se za mesto Petrograd zgra¬ di vodovod, ki bo dobival vodo iz Ladožskega jezera. Vodovod bo moral dajati vsak dan 51,400.000 vedelr vode in bo stal 47,600.000 rubljev. Sleparije pri posojilnici v Sta- nislavovu. Iz Stanislavova poroča¬ jo : Proti ravnateljem in nadzorst¬ venemu svetu tukajšnje posojilni¬ ce so uvedli kazensko postopanje. Bilanca izkazuje 1,200.000 priman- jev. Moštvo naj bi dobilo še isti dan zmožnega častnika. Nek av¬ strijski topničarski častnik, ki je -pri “ruleta” v Cordovi vse zai¬ gral, se je namreč javil ža pre-stop k meksikamski obrežni arteleriji ter je že drugi -dan prevzel vežba- nje izbranih 80 -mož. Razdelil jih je na njemu odkazane tri bastije, ter je začel s pomočjo podčastni¬ kov, katere je sam imenoval, v-e- žbati vojake. Francosko moštvo je prevzelo dve -manjši trdnjavski gra-dbi, Španci so se razdelili po ostalih bastijah. Tako smo spra¬ vili skupaj topničarski zbor, bro- ječ okoli 250 mož. Takoj se je začelo v vseh fortih živahno vežbainje, kajti na d^n o-dhoda zadnjih Francozov je bilo tedaj skrbeti za to, da se novi mo¬ žje vsaj za silo naučijo rabiti to¬ pove. Rekruti " ako smem tako imenovati ljudi, ki so se vojskova¬ li že v treli delih sveta - so se ze¬ lo potrudili, da je imel general Cueva pravo veselje z njimi. Ra¬ zumel je le -malo francoski, a kljub temu se je držal najrajše fortov, kjer so mu udarjala na uho po¬ velja v njemu nerazumljivem je¬ ziku. Toda videl je, da vežbanje dobro napreduje. Nek večer je prišel gene-ral Cu¬ eva na verando kavarne Diligenci- as, kjer je že bila zbrana gruča častnikov. Podal je roko topničar - skemu častniku, ter -mu rekel, o- brnjen k meni: Do-n Conra-do, star mož sem že, mnogo -sem slišal o izbornosti av¬ strijskega to-pničarstva; vaš tova¬ riš me ni samo prepričal o tem, ampak je celo vzbudil v meni mne nje, da je vsak Avstrijec rojen topničar ’ Prestavil sem ta pozarav, ki je bil laskav že vsled tega, ker Špan¬ ci -zelo neradi kaj hvalijo, kar se ne tiče njegovega naroda. Odgo¬ voril sem mu: “No, general, -potem moram na¬ zadnje še jaz postati topničar!” “Porque na, senor? Puede ser 'ya manana,” je odgovoril Cueva ter prisedel k nam. božjo voli« > ■idiš? • • ■ je gledal straser mlada, plavc oblečenim Tuikoi lihti t obraz; obi nj . sn h, razoran obr §riaski strasti . , • Bililbej! . . je ; tek je napadal . . • Jjjhee imed obeh ni -č-i ropot pohištva . . . i pa je našla žen *ij:en samokres . . . bor pohot! . . . Tu \ neusmi Ijal je nekaj po tur V prejšnjih letih. BITTER-W1NE f , J'ter ’ v TRI NEROVO Horke vino h r JOSEPH TR1NER 616-622 S.Ashland Ai ^CHICAGO, UL _ Velikokrat slišimo, kako so naši pradedje živeli m bt so bili zdravi. Živeli so vedno po zahtevah narave in brezy* ke razkošnosti. Sicer je pa to absolutno nemogoče za ljutf.- 1 žive v mestih, da bi jim dalo tako življenje zadovoljstvo. >• navadno življenje, kakor primanjkljaj svežega zraka in >■- čne svitlobe, vplivajo zelo slabo na nas in nas prisilijo, dantf ramo iskati zdravila, katera pomagajo vzdržati naše pry D; ne organe pri pravem delovanju. Kot tako zdravilo je o poznano Pl Povest. *y? a ' Na i ga im - ^ godrnjal < Trinerjevo zdravilno grenko vino. Kaj^i si Prvi učinek tega zdravila je, da očish vse zaosta e ( ne, ki ne bi smele biti tam, posebno ostanke neprebavne ne, ki so se vstavili v drobu. Ti stari ostanki jedil z astrup -, celi život. Drugo sredstvo je, ojačiti notranje preprečiti ponovno bolezen. Mi priporočamo nada ] rabo tega zdravila V BOLEZNI ŽELODCA V BOLEZNI JETER V BOLEZNI ČREVESJA ker pn>f? To zdravilo navadno daje popolno zadovolnost in sicer zato, Kei moč. Ravnotako je v raznih drugih slučajih, kot pri zapeki, nervozn 05 .. bolečinah in ujedi, bledi in rumeni barvi kože, zgubi mori, lenem z "° apetita in izgubi spanca. DOBI SE V LEKARNAH. JOS. TRINER, IZDELOVALEC 1333-1339 SOUTH ASHLAND AVE. ;H icag° p TRINERJEV LINIMENT je precej m očno zdravilo, lahko se ga P 0I f er , ( r oljem. Večkrat se pripeti, da bolečine v u dih, sklepih in ze pri prvi uoorabi. Imeitp cm vprlnr. r»v. vaLoL rlfl i«? lahko °? "e zadeni!” F k °dgovar "Tiose m Pt ' r otep 5 rieju^ te ’ Pooiag; T: t4 °i” ga i ,L , kl P a z " 3 v st «'kel l ri He u >5ov Pa -- ^er. - i Hi) 'rik. ri Pala -vrf at . ^ bi) en .. Hiti* kij ^di 111 S( , Pa- i .ha rih,V>ri le nina oljem. Večkrat se pripeti, da bolečine v ll dih, sklepih in T 1 /* 0 fakoi ^ ^ ’ .. - - - vVjtj le L Pa k Narodni vestnik 18. junija 1914. ZA SVOBODO IN LJUBEZEN ROMAN Z BALKANA. Spisal Marko Stojan. 'd l* s (Dalje.) A V It IfUBO** — - * M*** j, e zaklical poročnik Wheeler, ki je kil prvi na vrhu. “ T G ^ kn o je zaprto z leseno oknico! ” ^ notr i j e terna,” je šepnil Ivan divjemu Marku, ki je visel , v , ge j e dobro, kako so se glasno odprla in zaprla vrata; nato i razburjen in hripav moški glas, ki mu je odgovarjal glas zacU n,jj 0 j n jezno . . . Nato je zatonil razgovor v srditem, ne¬ ke • • ■ si je'bil instinktivno izbral okno, skozi katero je sijala luč.O stala tri so bila temna. ^'"kai tudi, čort vozmi!” je zagodrnjal Kozakov, ki je lezel z [ Kem in Estournellom na četrto. Prokletol” je vzkliknil Dušan zdajci z zamolklim, 'groznim gla~ i Onikaj . • * tukaj! . . . [V variše je prešinilo kakor blisk. Dušan je bil zgrabil omrežje okna zobema rokama in ga ziačel .• v a koir nor. v meneči se več za potrebno previdnost, so 'hiteli ostali k njemu. OLij.' na tla in plezal kvišku, oni se je vzpenjal počez po divji mahoma je visel pod razsvetljenim oknom črn grozd človeških te- a 'lP a J'o“j k aterim so stokale veje in se lomile s turobnim ječanjem, ka- 1 slutijo tudi one nekaj temnega, groznega. ‘ ^ 8amo poročnik Wheeler je ostal trdovratno na svojem mestu, ti- ^a^onetno leseno oknico z rokami. ■Zdajci pa j zagrabil, piraje se z nogami v grčavi rogovili brajde, rob zidu in zamahnil s stisnjeno ^desnico daleč za svojo H . r, tipico za ealty c, 151 Ulij '*J **hter*jt e “% )hio 1 kako trčba opremiti ljubavna gnezda za ptičice, ki bi dale živ- ’ če bi mogle sfrčati iz rok okrutnega gospodarja . . . Za. božjo voljo;” je jeknil Ivan z glasom, ki ni bil več člove" ‘Kaj vidiš? . . . Povej . . . govori vsaj: kaj vidiš? . . . Dušan! Dušan! ...” Dušan je gledal strašen prizor. Žendka — mlada, plavolasa ženska . . . se je borila z elegantnim, sko oblečenim Turkom, kakor na življenje in smrt . . . Nje ni el videti v Obraz; obrnjena je bila s hrbtom proti njemu. Videl je utka: suh, razoran obraz, oči izbuljene, debele uštnice razklenje- živinski strasti . , . "Halil hej! . . .” je šinilo Dušanu po možganih kakor v snu. Turek je napadal . . . hoteč podreti žensko na tla, na preprogo Nihče imed obeh ni črhnil besedice; slišalo se je samo hropenje »e, ropot pohištva . . . Zdajci pa je našla ženska trenotek . # . posegla je v nedrije, iz- majhen samokres . . . krov grohot! . . . Turek je je bil ujel za roko in jo stisnil . . . 1 ji zapestje v neusmiljenem prijemu . . . Nato je kriknil . . # arjul je nekaj po turško Dva zamorca v bogati obleki sta planila v čumnato . . . Eden izmed njiju je iztrgal ženski samokres. Dušanove roke so krvavele od nečloveškega napora. ■Bil je prepričan, da je nesrečnica, ki se bori proti trojni premoči — njegova ljubljena Jerica. Ivan, ki se je bil vzpel do njega, je videl v njej svojo, sestro! Niti zdaj, ko je omahnila pod rokami napadalcev in pokazala svoje obličje, nista zapazila razlike: bila sta oba v tistem stanju pe¬ klenske groze in obupa, ko zatemni človeku um, spomin, razsodnost . vse, vse . . . Dušanove roke so krvavele. Toda omrežje se je majalo . . . zid se je drobil! . . . A znotraj . . . tam ... o Bog! . _ . ženska je omahnila — pa¬ dla je! . . . ‘Zamorca sta pokleknila k njej s satanskim režanjem na obrazih . . . prijela sta jo da se ni mogla več geniti. Hald bej je planil . _ . blazen, zverinski ... z groznim, norim rezgetanjem . . . Vse to se je zgodilo z nečuveno naglico. Zdajci pa . . . Ivan je ravno položil prst na jeziček svoje pištole . . . se je začul z leve zamolkel tresk, kakor od lomečega se lesa . . . naša prijatelja sta se ozrla . _ . Anglež je bil razbil oknico in o tvor 11 prvi pot- Zaklel je kakor star krmar. ‘‘Al!ali il allab:” je zarenčal nato in skočil s poluglasnim poro¬ gljivim iian hom v temno odprtino. “Zmaga!” je viknil Dušan ta hip in vrgel odtrgano mrežo preko glavo na vri . . . “Noter, bratje!” “Ivan, Marko, Kazakov in EstourneHe so plan : li za njim, dočim je sledil Jankvič poročniku Wheelerju . . . Halil bej se je premagoval z naporom in samozatajevanjem, ki bi ga mogli imenovati junaško — ako bi zaslužilo to polivalo samozata- jevanje takšnega lopova v tako zločinskih okolnostih in s tako nizkim namenom. Toda njegovo junaštvo je bila zgolj strahopetnost ki se je bala instifctivno, položiti grešno roko na Jerico, dokler jo brani lady Hele¬ na, ki jo ščiti vodja srditega Arnavta. Vedel je, da bi izpolnila trma¬ sta Angležinja svoj obet in jo branila do zadnjega; da pride do Jerice, bi moral pogaziti Heleno -— in potem, gorje njemu! Lahko si mislimo, kako razdraženo razpoloženje je nastalo v brez¬ vestnežu vsled tega neradovoljnega čakanja. Njegove zverske misli so se omamljale z Jeričino lepoto od ure do ure bolj in hlepele po tre" notku, ko si utrga nedotaknjeni cvet; razvnemale so se ob zapreki sami in plamtele tem razuzdaneje, čim so morale čakati . . . potrpeti Halil bej je tekal po svojih sobah kakor nor, grabil se za senci, bil se z rokami po prsih in mrmral ogabne besede, ki jili ni mogoče prevesti v našo pošteno materinščino. Stal je na pragu, ki loči raz¬ sodnost od popolnega brezumja ... od strastne besnosti, ki se ne plaši ničesar več . . . Obenem pa je čutil, kako raste v njem slepo, živalsko sovraštvo ■do lady Helene . . . Ah, ta ženska! Zakaj mu brani . . _ zakaj mora stati vmes? Kdo ji je rekel, da naj se vsili za varuhinjo Jeričine ne¬ dolžnosti? . . . Ha'ha, nedolžnosti; Halil bej že ve, koliko je vreden ta božji dar . . . Prokleta babnica! Raztrgal bi jo z golimi rokami, razgrizel ji belo grlo, zdrobil bi jo . . . da mi Alija Kemala! In vendar — tako lepa je, tako nežno krasna . _ . Ali je ni škoda za grobega Aruavta? Ah, če bi vedel Halil bej, kako dobiti pismo, ki ga ima Ali Kemal — tisto strašno pismo, v katerem je dokazano, da je ‘bil zme¬ njen z zarotniki zoper življenje padišahovo! . . . Da, potem . . . Bospor je molčečen . . . Ali Kemal bi izginil brez sledu ... in ti, ohola Angležinja, albionska hči, bi padla v naročje Hvalilovo, rada ali neraida! Hej, to bič ti našepetal ušesa o temnih, peklenskih stra¬ steh! . . pradedje*! uh narave in o nemogoč Ijenje svežega ^ lin nas p risl , . /Hrzati nase rtV S * Prihajač. Povesi. — Spisal Dr. Fr. Detela. ira ino (Dalje.) . Bog ne zadeni!” je branil Peter. “Ne smejo misliti, da mi je še jjojio dekleta. Naj ga ima, ko si ga je izbrala.” it [Nič!” je godrnjal oni. “Jaz ga 'bom pa na svojo roko. Moker hiti.” Peter ga je odgovarjal, da se je Jernej vdal naposled; a le na E > 1° je slutil Peter in ni še hotel iti spat, ko sta se bila razšla. Pozno se je vračal Stržen domov in dobre volje je bil. Izza ogla stopil Jernej, in preden se je oni prav zavedel, ga je vzdignil e i od tal kakor otep slame. j Pomagajte, pomagajte!” je kričal Stržen in brcal v Jerneje- ! naročju. Hiho, tiho,” ga je tolažil fant, “ljudje že spe. Ne bo nič hude- I ® 10 namočiti bo treba cepcev, ker imamo jutri mlačev.’ U’ za() ,X, Ve ,kr v e P' ki r o ; ki pa zgrabita Jerneja odzadaj, da je izpustil Strže- ostrašen je stekel gospod domov in razbijal ob hišna vrata, da Tas * za ooli lajati psi. A 1 K A**, kaj takega pa še ne!” se je togotil doma ves zasopel To #11 z a umega pa se ne' se je logom uuma > Peter, nihče drugi!” Tekel je v gornjo sobo k oknu, '•am° Djrte so "Le, JU lil u C Ul i O. 0 - ■ c zaškripala vrata nad Čedinovim hlevom. . : čakaj, lopov!” je siknil med zobmi Stržen in »tiskal pesti. mah je bil trezen. IV. Teman oblak izza gore Privlekel se je nad polje, Nad poljem v sredi je obstal, Nebo je čez in čez obdal. ’ tffL S. Jenko. miti čedin niti Mejač nista mislila več. Če je^ šel župan i/i' ij/fcv 1 ’ *l e naredil Čedm velik ovinek, da ga ni srečal; če je stala k ; a Pred hišo in se na nasprotnem pragu prikazala čedinka, sta t(] F ^Sunili ob e . P Aala se je huda ura. Mejačevi so bili naložili pšenico in jo spra |s S re ho; čedinovi na sosednji njivi pa so nakladali na vso moč, J, ^ Padaiedebele kaplje. I ^ rem '° pomagat?” je dejala tiho Minica Tinetu. [ | Pride na misel, neumno ženšče!” je zarohnel brat in C1 sledile iz krčme Čeidinovemu vozu, ki je v plohi hitel ( |7 r Vil; P a se je na paši Mejačeva krava davila nad repo in je . p . , na pomoč, je šel Čeldin mimo na svoj pašnik in tam žabi ' ^ lr jn, naj pazi, da živina ne dobi repe. i lei , 8 ? 1 ' P°žar o vetru se je razširil prepir izjdveh imovitih hiš ./; Kar j e Lilo starših in previdnejših mož, so vlekli s Cedi- , fUt j ^ le Lolj na tihem in med seboj; mlajši in odločnejši pa so se /J in ker so bili ti mnogo glasnejši, se je videlo, kakor % 1 t il Da Mejačevi strani Kdor je prišel k županu na posodo uB J 2a Lavlj a i na čedina; a če ni dobil, je šel naravnost k Godinu na župana zabavljat; in radostno sta poslušala oba soseda, kako je potepuh, ki sta ga v prejšnjih časih podila iz hiše, obiral z umazanim jezikom nasprotnikovo hišo. Ni ga bilo več prijaznega občevanja med vaščani, namesto tega se je čnlo povsod sirovo zabavljanje in hudobno zbadanje. O, kako se je bilo vse izpremenilo! Vesel te izpremeUibe pa je bil Stržen. Daši je nekoliko trpela njegova kupčija, je bil on zdaj vendar prva oseba v vasi. Kar si je izmislil on, temu je moral pritrditi župan; zakaj nihče ni znal tako govoriti “gospe” županji. Docela je spravil pod svoje okrilje Stržen Tineta, čigar živahnost mp je bilo posebno po godu. Vedno sta tičala skupaj, zdaj pri županu, zdaj v štacuni, ali pa sta lazila okrog in zbijala norce. Materi je močno ugajalo to prijateljstvo, očetu pa nič; in ko je jel Tine zanemarjati delo in uganjati burke, “ki niso za kmeta”, je padla semtertja proti Strženu kakšna beseda, ki jo je morala županja pogladiti. A tako smešno je znal Stržen vse obrniti, da se je moral smejati vsakdo, in kmalu se je navadil tudi Tine ugovarjati očetu, in mati je mor*la miriti in braniti svojega ljubčka. Ponočnega napada ni omenjal Stržen nikjer, dasi mu je prišel cesto na misel in mu gnal kri v lice; a Črtil je Petra strupeno in le gledal, kako bi ga jezil in mu škodoval. Če je šla Minica na polje, je lezel za njo; zvečer je sedel zraven nje na klopiei in vezal otrobe in se smejal na ves glas svojim šalam; v nedeljo pa se je ustopil v cer¬ kvi na žensko plat, da so se pohujševale najpobožnejše duše, za njeno klop ji je šepetal vsakovrstne neslanosti na uho. Petru pa je bilo dolgčas. Med tednom so ga motili opravki, ker je delal zdaj še mnogo pridneje ko prej; prvi je vstajal, zadnji hodil leč. A ko je hodil v nedeljo popoldne po rodnem polju, se mu je po¬ besila glava, in zdelo se mu je, kakor da je zapuščen od vsega sveta. Vrnil se je domov, in mati, ki se ji je smilil, ga je opominjala, naj gre na vas med fante. Ni se mu ljubilo. Moleč je poslušal mater, ki mu je pripovedovala to in ono, da bi ga razvedrila, a njegove misli so uha¬ jale drugam. Truden na duhu je šel spat, in mučile so ga sanje. Zdelo se mu je, kakor da bi bili izumrli vsi ljudje in on sam ostal na širni zemlji, da jo obdeluje. Delal je na dolgi, dolgi njivi in pulil trnje in osat; a komaj je otrebil en 'konec, je bil drugi že zopet zarastel, in od vseh strani je pritiskala goščava. Na vrtu so mu glodali zajci drevje, in če jih je zapodil, so se vračali trumoma od druge strani. V zelnik mu je ušla živina, in ko jo je izganjal, mu je nastavil divje domač vol roge. Ves poten se je prebudil, in na uho mu je bil hrup iz Mejačeve kreme. T,am je modroval med majhno, a glasno družbo gospod Stržen. “Povsod je napredek,” tako je dejal, “le Dramlje dremljejo. To se mora predrugačiti, gospa Mejačeva. Mi maramo napraviti najprvo či¬ talnico ali vsaj bralno društvo, da bo imel človek kam iti o deževnem vremenu in da se spravi pošten tarok skupaj Potem — Tine, ali imaš kaj grla? — Jaz sem ‘dober basist.” In zapel je s hreščečim glasom “Pridi Goren’c.” “Tristo medvedov! Pomagajte no! Ali hom sam pel? — Ha, ha, kaMna grla so to! To bo pevsko društvo; kaj, gospa županja? Le počakajte, to bo še življenje! Kar prekrstiti bomo morali Dramlje. He, gospodična, ali se že kaj veselite?” se je obrnil na Minico. “O, kaj pa,” je dejala ona posmešno; on pa ji je pravil, da ga obiščejo v kratkem prijatelji, sami ljubljanški gadje. “Tristo medvčdov, to bo pa beseda in ples! Ha, to bodo gledali naša dekleta! Kaj, gospodična? Vedite, da sem jaz že ves Dramljan. Živio Dramlje!” (Dalje prihodnjič.) FIRST NATIONAL BANK ELY, MINN. Vloge 3. junija 1914 -- $420,952.22 Glavnica in preostanek - $62,500.00 Naša banka Vam je na razpo¬ lago. Pri pošiljanju denarja v stari kraj se obrnite na nas in zvede¬ li boste naše nizke cene. Prodajamo parobrodne liste za vse črte. Ta banka je določena za na¬ laganje denarja iz poštne hra¬ nilnice in je član novega fede¬ racij skega reservnega sistema. 500 AKROV ZEMLJE dve milje južno od mesta Eiv, Minn. Izvrstna kmetijska zemlja. County bo delala cesto čez zem¬ ljišče. Kdor se zanima za kmetijst¬ vo, je tukaj lepa prilika. Zemljiš¬ če pokaže brez vseli stroškov Anton Hočevar, Ely, Minn. FIRST NATIONAL BANKA DULUTH - minn. Glavnica. $500.000. Preostanek in nerazdelien dobiček-$1,550.000. V to banko vlaga država svoje vrednosti. Obresti hranilnih vlog se plaču|e|o od dneva vloge. KJE JE Frank Vesel, doma iz Dolenje vasi pri Ribnici. Bil je v Chisholmu na 1. maja in je neznano kam odšel. Prosim cenjene rojake za nje¬ gov naslov, ali se pa naj sam javi. ■Stephen Zgonc, (6—18) Chisholm, Minn. Cenik za šilo in knjige pošlje¬ mo na zahtevo zastonj. KNJIG0TR2NICA SOJAT & JURKOVICH Bo* 448 DULUTH, MINN. Naznanjam Slovencem in bratom Hrvatom, da sem zopet otvoril SALO O N na VIRGINIA, MINN. 207 Chestnut Street. Na razpolago vsakovrstne pija¬ če in smodke. — Jamčim dobro postrežbo ter se priporočam za obilen poset. MATT. PRIJANOVICH, Zakaj JOSIP MANTEL prodaja HEATH & MULLI- GAN barvo ? Zato, ker je najobljša, in jo dobite cenejše, kakor tudi vsako drugo stvar. Posebno znižane cene na vrata in okna. Josip Mantel, Ely, Minn. BERITE IN RAZŠIRJAJTE “NARODNI VESTNIK”. Ljudje, ki poznajo dober tobak, kadijo HAVANA CIGARE Posku ite cigaro =S. N. P. J.^ ki je najboljša cigara na Range. VAROS in IBY so tudi dobre cigare. LOUIS TILLMAN AURORA MINN. CENTRALNA LEČA. ČISTO NA NOVO OPREMLJENO. SOBE S PARNO KURJAVO, TOPLO IN MRZLO VODO. UREJENE PO NAJBOLJ MO¬ DERNEM NAČINU. Park Hotel ILIJA RATKOVICH, lastnik ŠTEV. 531, VOGAL ZAPADNE ŠESTE AVENUE IN SUPERIOR STREET TELEFON: MELROSE 1673. DULUTH, MINN. SE PRIPOROČA SLOVENCEM ZA OBILEN POSET. CENE ZMERNE, POSTREŽBA TOČNA. KDOR HOČE DOBRO. PODUČNO ČTIVO. NAROČI NAJ SE NA ‘NARODNI VESTNIK”. NAJVEČJI SLOVENSKI PGLU- TEDNIK V ZJEDINJENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ZNAK DOBRE OBLEKE Cloihing Co DVE VELIKI TRGOVINI DULUTH SUPERIOR Brtwi no Companv 1 Cena za vse enaka. — Obleka za možke in lante; najboljše blago po primernih ln poštenih cenah. SLOVENSKA GOSTILNA Frank Medved CHISHOLM, MINN. Phono 10L PRIPOROČA SE CENJENIM ROJAKOM V OBILEN POSET. NAJBOJSA POSTREŽBA Z VSAKOVRSTNIMI PIJACAML Fitger Brevving Co. Duluth - Mina. VeMua slovenskih gostilničarjev toči Fitger prvo, v sodčkih In stekleni¬ cah varjeno Iz pristnih snovij. Josip Geržin zastopnik za ELY, 8 18 Iz dnevnika malega poredneža. Ameriška humoreska. (Dalje.) Rekel sem včeraj brzojavnemu uradniku, če li rad hodi v en vus in mu pravil, kako zelo so meni všeč podobne predstave, da pa ni¬ mam denarja za vstopnino. Odgo¬ voril mi je, da me pomiluje, po¬ daril mi pa ni počenega groša. (Je ga Elza vzame, se ji pri tem stiska ču ne bo posebno dobro godilo. 0- pazil sem, kako je Elzi pomignil z očmi, ko sem napeljal pogovor na cirkus; nima dobrega srca. Ker torej ni šlo drugače, sem obljubil papa, da oplevem cel vrtiček, če mi bo dal krono, in papa je bil za¬ dovoljen. Ko sem prišel iz sole, je nekoliko pršilo, a kljub tem snem se spravi? na delo in se trudil kot suženj, da poprej zaslužim dogo¬ vorjeno svotico. Po čaju je prišel papa gledat, kako se mi je delo izponeslo, in ali verjameš, ljubi dnevnik, da^sem populil vse mlade čebulice, četu¬ di sem jih dobro poznal in razloče¬ val od plevela? 'Zdi se mi, da nik¬ dar ne bom dobil te krone. Za¬ stonj sem se trudil, zastonj potil. Pričnem naj kar od kraja. Cir¬ kus je prišel in kot lepe sanje zo¬ pet hitro izginil. Karlček in jaz sva mu šla naproti; za vse sva se pobrigala 'kar majtančneje. Naj¬ prej sva letela za vozom, na kate¬ rem so sedeli godci, potem pa te¬ kla naprej ter počakala, dokler se ni cel izprevod lepo razvrstil mimo naju. Videla sva bivole, povodnje konje, dva slona, žirafo, katera ima talko dolg vrat, da bi lahko celo pot pred sabo požrla, potem groznega tigra in dva strašna le¬ va, o katerih pravijo, da ne ugri¬ zneta, če jima tudi glavo pomoliš v žrelo, česar pa jaz ne morem verjeti Bilo je še mnogo večjih in imenitno zabaval. Predstava je bi¬ la krasna — brez goljufije — in pavliha naravnost imeniten. Gotovo me je oblila rdečica, ko je pred zbranim občinstvom s pr¬ stom pokazal name ter rekel: “ V čem sta si podobna mali deček on¬ di in preroik Jonas?” Nihče ni odgovoril. “Slon ga je izbruhnil,” je pove¬ dal sam. Ljudje so se krohotali ua se pretege, jaz sem si pa mislil, da pavliha presneto slabo zgodbe 'zna, kajti Jona vendar ni izbruhnil slon, temveč riba. Sploh se pa ni¬ sem zmenil za neslan dovtip, ker je bilo dovolj zabave. Čudovito lep je bil mali konji¬ ček in zona me je spreletevala, ko so ga jezdarile mlade deklice in med ježo skakale skozi obroče. Ka ko nevoščljiv sem bil malim de¬ čkom, ki so se smeli prekucavati in skazovati zbranemu občinstvu svoje mlade umetnosti! Zdihoval sem, ker ni moj oče telovadec v kakem cirkusu. Hišo naj bi prodal in šel, pa kaj se hoče, ko mu manj¬ ka častiželjnosti in slavohlepja. Ko bom velik, si bom sam izbral svoj poklic. Med predstavo sem premišljeval in pretehtal natančno vse okolišči ne ter sklenil, da grem k cirkusu v službo. Nič več mi ne bo treba ho¬ diti v šolo, nikoli več ne bom oz - merjan in meščani se mi ne bodo mogli posmehovati. Ko se je popoldanska predstava končala, sem šel Suzi obiskat, ker sem upal, da me povabi na večer¬ jo. Ni se mi izpolnilo upanje. Rekel sem doktorju, da bi šel rad še k večerni predstavi, če bi imel le 50 krajcarjev, a Suzi mi je segla v besedo: “Ne, enkrat je za¬ dosti zate in vrhutega zvečer po¬ tem prepozno prideš domov.’ Ostal sem v hotelu, dokler nista odšla, in Suzi mi je pri odhodu še naročala: “Jurček, pojldi narav¬ nost domov in bodi priden, da ne bo mama v skrbeh!” Imel sem dovolj časa. Moj načrt je bil gotov. Z raznimi dečki smo se igrali približno do devetih, po manjših divjih zverin, med kate¬ rimi so posebno oči nase vlekle j ^ em sem se pa splazil k vozovom, prelepe deklice — še veliko lepše i Ri so bili last cirkusa, splezal na kot Suzi in Lili, ki so sedele na prvega, se zavil v odejo, ki sem jo slonih in na grbastih dromedar -1 na g e l na vozu ter se vlegel. Vedel .jih. sem, da bodo oh dveh ponoči odri- Bilo je veliko lepše kot zadnja vojaška parada. Zamudil sem kosi¬ lo, pa ni mi bilo dosti ležeče na tem, ker sem na lakoto prav čisto pozabil. Čudil sem se s kako hitri¬ co so si znali ti ljudje postaviti svoj šotor. Šel sem domov, kjer nili; slišal sem, da so se o tem menili. Moja namera je zahtevala, da me nehote vzamejo s seboj in ko me drugi dan najdejo, sem jim hotel reči, da sem sirota brez star¬ šev in da se hočem posvetiti njiho¬ vemu poklicu. Prepričan sem bil, znil in ne bo te več.” Strašno je bilo! Čas je mineval grozno poča¬ si. Zdanilo se je popolnoma. Lev si je pričel lizati žrelo in prevze¬ tno mahati z repom. Omedlel sem. (dalje prihodnjič). I \ Smešnice. Oče svojemu na vseučelišče od¬ hajajočemu sinu: .Posebno se čuvaj ženske. Ženska je kača, lažnjiva in zvija¬ čna. Še najmanj nevarne so lepe ženske, ker je zmeraj lahko upati, da te kdo izpodrine. Mežnar Šepetavec je padel v vodo, a na srečo je bil navzočen velik, močan tujec, ki je pogumno skočil v vodo in je mežnarja spra¬ vil na kopno. -— 'Siromak, je rekel veliki moč¬ ni tujec mežnarju. Malo kasno sem vas dosegel .... Vi ste zdaj gotovo veliko vode popili . .. — O, prosim, je s spoštljivo hva¬ ležnostjo vzkliknil mežnar Šepe- tavček ... veliko vode, ampak vse na vaše zdravje. Pepček je z očetom gledal veli¬ ko množico, ki se je pozimi drsa¬ la pod Tivolijem. Posebno ga je zanimala elegantna dama, ki je po ledu švigala in delala kolo¬ barje. Dama je končno začela zareza- vati v led črke, da je Pepčka ze¬ lo navdušilo. — Ata, kaj pa dela ta lepa go¬ spa? — Pismo piše. V tem trenotku se je drsajoči dami primerila nezgoda, izgubila je ravnotežje in — obsedela na ledu. — Ata, kaj da dela ta gospa zdaj, je naglo vprašal Pepček. — Saj vidiš, pečat je pritisnila na pismo. RAZPRODAJA KNJIG. Narodna biblioteka, nepopolna. 6 snopičev,. •® PO* #!! .(ji TRL N E W DULUT hTmT^ -leži od 3 do 12 'blokov od glavnega uhoda velikani STEEL PLANTA in je Idaues najboljše, najsigumejše investiranje dem« se sami lahko prepričate. Predno kupite lote, oglejte dj vse zemljišče. N E W DULUTH CENA LOT OD $400 NAPREJ. - LAHKA MESEČNA ODPLAČILA. Če kupite od nas, kupite od lasi nikov in ne od agentov, Za brezplačna pojasnila obrnitese na: NEW DULUTH REALTY C0. 5 SO. 5th AVENUE WEST DULUTH, I Glavni zastopnik za Eveleth: JOHN SCHWAB. . Alta. C ana(1 ‘f: 10 ruda« eV v %■> ,8 “ k 00 pe katere so »ti upanje? da b ponesrečence. p " 3 «vn°č sooJ le | L in otroci vhod {S*«** Z . , :i j ponesrečenih i ni bilo mogoče 1 glorija, ki se je p ari dopoldne, je j a je bilo slišati NA JOHN LAMUTH SLOVENSKI GOSTILNIČAR. American Exchanp Bank' VIRGINIA — MINN. Najbolj pripravna banka za Slovence in Hrvate v mestu. Pošiljamo denar na vse strani sveta in prodajamo vožne liste. 3% obresti od vlog. Izrežite ta kupon in pošljite izpolnjenega na The Kinzel-Burke Rew No. 2 Lyceum Building, Duluth, Min ‘' GA” SUFR lap*. i 9 mini kJS* ni f' ia

i«e m la v r , . J U' v ^ti šnicc es vi ste Prosim pošljite mapo jeklarne pri Gaiy Naslov: . Ime BERITE IN RAZŠIRJAJTE “NARODNI M. J. MURPHY, predsednik. GB0 ’ L ' FIRST STATE OF ELY PRVA DRŽAVNA BANKA se vljudno priporoča za vse bančne posle, na vse strani sveta ter čekovni promet, lira 11 kakor j‘V* 3°| 0 od sto 0