St. 744- Trst, četrtek dne 21. marca 1912. Ljubljana Leto HI. Posamezna št. 6 vin. „Jutro“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih - zjutraj. Rokopisi se ne vračajo, nefranki-Giavno uredništvo in uprava ja v Trstu, ulioa S. NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK rana pisma se ne sprejemajo. — mamu uiouhouu m upmvo jv * irsiu, uiiua o. Francesco d' Assisi, št. 20, kamor naj se naslovijo vse denarne pošiljatve in dopisi. — Za Ljubljano in okolico je uredništvo in uprava v hotelu „Mali6‘ v Ljubljani. — Po pošti sprejemano stane Jutro" mesečno K 1.50, četrtletno K 4.50, celoletno K 18.— za inozemstvo celoletno K S8.—. — Naročnina se plačuje vnaprej. — Oglasi: i mm. visokosti četverostolpne vrste 6 vinarjev, pri večkratnem oglaSevanju primaren popust. Mali oglasi: 5 vinarjev za besedo. — Za odgovor je priložiti znamko. Prijateljem, Jutra*. Iz vrst naših starih naročnikov, ki či-tajo Jutro* od začetka njegovega izhajanja in znajo ceniti važnost na vse strani neodvisnega političnega, strogo narodnega in demokratičnega dnevnika, za naše javno življenje, smo dobili več predlogov, kako postaviti * Jutro* na noge, omogočiti mu spopolnitev, ki je potrebna za njegov obstoj in razvoj. Jutro" se nahaja v največji nevarnosti! Iz Ljubljane ga je pregnala zloba in dobič-kaželjnost ljudi, ki so hoteli iz moralnega kapitala, ki si ga je pridobilo ljubljansko «Jutro», z ene strani kovati cekine, z druge strani pa ustvarjati si politično karijero. S preselitvijo v Trst je pa Jutro» mnogo trpelo in vzdržati bi se ga moglo samo s kapitalom, tega pa ni bilo, ker ono nima radi svoje neodvisnosti nikjer nobene zaslombe, nobene podpore od kake stranke ali posameznih premožnih oseb, pač pa se nam stavljajo povsod same ovire. Tisekje pa drag, zaplembe stanejo denar, ki ga ijutro» nima in zato smo že sklenili ustaviti nadaljnje izhajanje „Jutra‘, ali odvrnilo nas je od tega ravno zanimanje naših naročnikov za usodo Jutra» tn njihovi predlogi, po katerih bi se ijutro* moglo rešiti m izvrševati še na dalje svojo težko nalogo na vse strani neodvisnega političnega dnevnika in zato se obračamo danes na naše prijatelje s pozivom, da stopijo v vrste onih, ki so pripravljeni prispevati za „Jutrov* sklad, s pomočjo katerega naj se * Jutro* reši in zmaga nad zlobo in intrigami. Težko smo se odločili za ta korak, ali naši prijatelji so nairi dajali poguma in so nam govorili oziroma pisali, da se odzove našemu pozivu gotovo vsak pravi prijatelj Jutra*, ki želi edinemu slovenskemu neodvisnemu političnemu dnevniku obstoj in prospeh. Česar en sam Človek ne more stonti, če tudi je dve leti posvetil vse svoje moči tjutru* in izdržal pri tem ogromne telesne in duševne napore, premorejo toliki tisoči prijateljev «Jutra» in ako prispeva vsak naš prijatelj za Jutrov skladu tudi majhen znesek, se bo nabrala svota, s katero se osi-gura Jutru* obstoj, uredništvu in upravi se pa omogoči izvesti pri listu potrebne reforme, da bo moglo biti tJutro* tudi urejevano tako kakor bi mi sami želeli. Prosimo hitre pomoči! Mi ne moremo več izhajati — priznavamo to odkrito — in komur je stalo do tega, da «Jutro» šc izhaja, mu priskoči takoj na pomoč. Ko je prenehalo izhajati v Ljubljani Jutro*, so mnogi jokali. ijutro* je vendar še izšlo, ali sedaj mu bije zadnja ura in samo, ako vsak naš prijatelj stori takoj svojo dolžnost nasproti njemu, mu bo osiguran obstoj. Na delo torej, prijatelji, za Jutrov» sklad ! Prispevke sprejema naša glavna uprava v Trstu in podružnica v Ljubljani. Urednišfvo in uprava «Jutra» LISTEK. Nostradamus. ENAJSTO POGLAVJE. Floriza. VI. Vrviftna lestvica. „Ja“, je odgovoril Bourocan kratko. „V dokaz ...“ je izpregovoril Corpodi- bale. Toda Trinquemaille mu je stopil na nogo. Henrik je stal v mračnem molčanju. Bil je pijan strmenja in sovraštva. Ti dve čuvstvi sta vreli drugo poleg drugega v njegovem srcu. Omahoval je, nezmožen vsakega giba in vsake besede. „Dobro‘', Je povzal Royal. „Odvedite mi ga tja in pazite mi nanj, dokler ne pridem. Pri smrti božji in hudičevi 1 Ako ga ne najdem, ko pridem — razrmete! — se lahko skrijete v trebuhe svojih mater, pa si vzamem vseeno vašo kožo“. Kakor bi trenil, so štirje klateži obkolili Henrika, in vsa čudna' skupina je skoraj mahoma izginila za uličnim vogalom. Nekdo „Tegettbof.“ Danes se vrši v Trstu patriotična slavnost prve vrste: v morje bodo porinili dri-dnavt „Tegetthof*, ki naj pomnoži združeno nemško-avstrijsko brodovje in k tej slavnosti so prišli mnogi člani vladarske hiše, razni državni dostojanstveniki in mnogo avstrijskih kakor tudi ogrskih parlamentarcev, in kateri poslednji hočejo videti stvar, za katero so dovolili vladi toliko in toliko milijonov kron. Slovenci nimamo nobenega povoda sodelovati s kakim posebnim navdušenjem pri tej slavnosti, ki nas stane sicer veliko denarja, od česar pa mi nimamo prav nič. „Slovenecu bo sicer trdil, da je močno avstrijsko brodovje koristno tudi za Slovence, ker stanujemo ob morju, v deželah, ki bi si nekatere rada prisvojila naša sosedinja Italija in tega argumenta se poslužujejo tudi naši klerikalni poslanci, kqkar se opravičujejo pred svojimi volilci radi glasovanja za vse zahteve vojaške, posebno mornariške uprave, ali oni krogi, ki forsirajo gradnjo velikih vojnih ladij, imajo pred očmi vse kaj druzega kot interese slovenskega naroda, ki jim je ravno tako pri srcu kot — italijanski narod. Interesom Velike Nemčije ima služiti avstrijsko vojno brodovje, tem interesom ima služiti tudi novi dridnavt „Tegetthof‘, ki ga danes spustijo v Trstu v morje. In kaj imajo interesi našega naroda skupnega z interesi Velike Nemčije ? Nič, nasprotno, interesi Velike Nemčije stojijo v direktnem nasprotju z našimi interesi, ker mi hočemo živeti in se razvijati na naših tleh, Nemci nas hočejo pa poteptati in vstva-riti na grobovih slovenskih narodov veliko nemško državo, ki bi segala od Belta do Adrije in do Egejskega morja. To niso nobene fantazije, to je realnost, ker Nemci svojih namenov niti ne prikrivajo, oni govorijo in pišejo o svojih načrtih odkrito in da svoje načrte uresničijo, morajo imeti v prvi vrsti močno brodovje, kakor ga imajo tudi sovražniki Velike Nemčije in zato vedno pomnožujejo in spopolnjujejo svoje vojno brodovje, zato pomnožuje in spopol-njuje svoje vojno brodovje tudi njena zaveznica Avstro-ogrska. Tudi novi dridnavt „ Tegetthoff bo služil v prvi vrsti interesom Velike Nemčije. Angleška in Francoska mornariška uprava ga uvrstite v svojih zabeležbah gotovo v seznam menških dridnavtov in to stori gotovo tudi nemška mornariška uprava; na nov avstrijski dridnavt .Tegetthof* bi že danes lahko razobesili zastavo nemške vojne mornarice — — — — Tako se misli povsod? ni to samo naše mnenje, samo, da mi naša mnenja odkrito povemo, tudi povodom spušjanja v morje dridnavta „TegetthofaM, medtem ko drugo slovensko časopisje ali molči, ali se pa celo navdušuje za vse te parade, za vse izdatke za vojno mornarico. Naj se to lakajsko časopisje navdušuje tudi danes — slovenski davkoplačevalci se gotovo ne bodo navduševali. pa je prisostvoval vsemu temu ter slišal in videl vse. In ta človek je zamrmral: „Samo sin kralja je mogel govoriti s kraljem tako. Čudovito je bilo. So ljudje, o usoda, ki trdijo, da si prazna beseda. Toda jaz se te dotikam, čutim te, objemljem te! Kakšno kruto sovraštvo med očetom in sinom 1 In jaz sem tisti, ki je prižgal to bak-ljo ! Koga bo požgala ? . . .“ Tako govoreč je Nostradamus trepetal. Njegov obraz je v pravem pomenu besede obseval njegovo misel — in kdor bi ga bil videl, bi bil prisegel, da razsvetljujejo ta obraz od znotraj bogvekakšni žarki, ki jih ljudje navadno ne vidijo. Royal de Beaure-vers je stopil k njemu. „Ali ste slišali ? Ali ste videli ?“ „Vse, vse! Otrok, kaj boš storil s kraljem ?“ „Ne vem“, je odgovoril Beaurevers ma-šinalno. Nostradamus je skoraj zarjul od veselja. Odgovor mladega moža mu je odprl cel paradiž maščevanja. Ako bi bil dejal Beaure-vers: Ubil ga bom! bi se bil bal Nostradamus, da se porušijo njegove sanje. Toda j Beaurevers ni vedel, kaj bo storil. Torej se ! je porajalo v njegovi glavi nekaj strašnejšega • od umora. Nostradamus ni silil vanj. So v Pal v? „Buči, buči morje adrijansko, kdaj prineseš univerzo nam slovansko“. Lj ubij ana-Kranjsko. umi in rudeči kompromisarji. Iz Spod. Šiške se nam poroča: Ob priliki naših občinskih volitev se je veliko govorilo o raznih kompromisih, med temi tudi o kompromisu med klerikalci in socijalnimi demokrati, ki so bili itak po večini že sami med seboj iz nemškega tabora. Znano je kako so se takrat zaganjali soc. demokrati ob vesti o tem kompromisu. Na shodu pred volitvami je g. Anton Kristan v dokaz za te neresnice stavil protidokaz, da se je stranka Mohorjanov poganjala za kompromis z Gospodarsko stranko, ki sestoja iz Nemcev: Oroszya, Zelenka, Kreutzerja i. dr. ter iz slovenskih klerikalcev: Pogačnika, Zajca, Orehka i. dr. Ta kompromis pa da je vodil neki gospod, o katerem zdaj vemo, da bi rad postal odbornik šišenskega Sokola. S tem je bilo vse govorjenje o kompromisu med soc. demokrati in klerikalci „ovrženou. Te vesti pa so zopet oživele, ko se je vložil rekurz, ki sta ga podpisala 1 klerikalec in 1 Nemec in sicer eden tistih Nemcev, s katerimi zdaj Anton Kristan sedi kot sozadrugar ne pri koritu, ampak pri mizi in baje prazni blagajni vodovodne zadruge. Ker onemu prvemu dokazu ne verujemo več, ali bi nam hotel g. Kristan zdaj navesti še kak drugi dokaz, da se soc. demokrati niso prav nič poganjali za kompromis s klerikalci in Nemci, oziroma, če jih ti šišenski patrijotje niso snubili za kako ženitev pri občinskih volitvah. Z ozirom na upauje, da bo Schwarz še predno gre v penzijon, kamor so ga klerikalci že 1. 1908. poslali, vendar le rešil naš rekurz, da je torej upati na nove volitve, to javno vprašanje ni morda kaka nagajivost, nego je važno za usodo bodočih novih volitev. Mi bi bili radi glede tega vprašanja bolj na jasnem, kot smo bili zadnjič. Kajti če kdo n. pr. tatvine osumljeni hoče s tem dokazati svojo nedolžnost, da zavrača krivdo na drugega, ni s tem svojo nedolžnost še prav nič dokazal. G. Anton Kristan, Vi imate besedo ! človeškem življenju zaključne besede, in Beaurevers je bil rekel eno izmed njih. „Odhajam“, je dejal mladi mož po minutnem molku. „Kam ? ., .* „Za njim“. Nostradamus se je zasmejal s čudnim smehom, ki je vlil vročico v Royalove žile, ter stopil k vrvični lestvici, ki je še vedno visela z okna. „Pa tole?1 je dejal. Beaurevers je vzplaml. Val krvi mu je zalil ohraz. Nato je jel drgatati in zajecljal: n Kaj — tole? ..." Nostradamus ni imel časa, da bi odgovoril : Beaurevers je že držal za lestvico ... Nostradamus pa je počasi odšel, glavo sklonjeno pod težo strašnih misli, ki so se mu valile po možganih . .. V tem trenotku je maršal de Saint-An-dre, ki je slonel ob zidu, zavzdihnil, odprl oči, pogledal v zrak in zagledal tara zgoraj j človeka, ki je stopal po poslednjih klinih in | naposled izginil skozi odprto okno. Saint-| Andrfe se je vzravnal, in smehljaj mu je zaigral v kotih usnic. Zagodrnjal je: .Ohol Kaj hudiča se je zgodilo? Da, da; o ti kuga, kakšne neprilike!.. . Kje pa so mrcine ? Bogme, kralj jih je zapodil v beg. Hm! Zdi se mi, da sem dobil nekaj Kregarjeva afera pred celjsko poroto. Kakor že znano, pride takozvanaKregar-šte-fetova afera pred celjsko poroto. To so dosegli klerikalci pri svojih nemških prijateljih v Gradcu, oziroma tudi na Dunaju. To je značilno v marsikaterem oziru. Klerikalci se venomer ponašajo, da imajo „ogromno* večino slovenskega ljudstva v svojih rokah. Ker se porotna klop rekrutira iz mož iz ljudstva in sicer v Ljubljani po pretežni večini iz slovenskega ljudstva, se mora iz tega dosle-no izvajati, da mora biti porotna klop tudi po „ogroraniu večini v rokah klerikalcev. Drugače to v smislu klerikalnih baharij ne more biti. Kako pa je to, da klerikalci tej svoji lastni .ogromni* večini ne zaupajo, če ji postavijo pred sodbo enega najboljših svojih mož, enega največjih svojih poštenjakov: Kregarja ? Po klerikalnem receptu, da stoje njeni možje strogo na katoliški podlagi, mora biti Kregar nedolžen kot angelj, drugače ne stoji več strogo na katoliški podlagi. In kot tak katoliški mož bi moral imeti ne samo pogum ampak po vzorcu prvih kristjanov mučenikov, bi si pri svoji čisti iesti moral naravnost želeti, priti pred sodnike, ki so drugače njegovi največji sovražniki. Vsaj krščanska vera uči, kako sladko je, po nedolžnem trpeti. V tem slučaju pa to odpade, kajti prvič je Kregar eden največjih katoliških poštenjakov, drugič pa ima pred seboj sodnike iz tistega ljudstva, katerega „ogromna“ večina pripada h katoliški stranki. Kako je potem to razumeti, da se poštenjak Kregar boji te ogromne večine ? Mi si te zagonetke ne moremo drugače razlagati, kakor smo že zgorej omenili, da je na Kranjskem ogromna večina ljudstva v resnici klerikalna, in da hoče Kregar postati n učenik, ki želi trpeti po nedolžnem —pred celjsko poroto, ki jo klerikalzi še niso zase „zogromnovečinili.“ Kmetje, pamet, pamet! Iz občinstva se nam poroča: Mi tožimo o draginji mleka in imamo prav. Še bolj prav pa bi bilo, če bi se kdo najdel, da odpravi vzroke te draginje. Kje drugje pa so ti vzroki, kakor v mlekarskih zadrugah ? Klerikalci so svojčas veliko takšnega kakor sunek v ramo! Navsezadnje, dvajset tisoč tolarjev je že vredno, da človek malce potrpi". Potipal se je naglo, začutil v roki šumenje dragocenega papirja in se zasmejal. .Dvajset tisoč tolarjev! Še šestdeset tisoč, in moj šesti milijon bo popolen. Šest milijonov j je ponovil z glasom polnim spoštljive resnobe. So ljudje, ki izgovarjajo besedo „denar* z enako pobožnostjo, kakor pravi kristjani v katakombah besedo „Bog“. Saint-Andrfc je bil izmeh teh čudnih pobožnjakov. In po tem vzdihljaju do svojega boga je nehal občutiti svojo rano in radost mu je preplavila srce. .Pojdimo čakat dneva, da potegnemo denar“, je dejal sam pri sebi, .ter položimo teh ubogih dvajset tisoč tolarjev k njihovim vrlim brarcem. Zbogom, sire, zabavajte se dobro! Ah, kako je lezel po lestvici, kakor veverica ! .. .“ In je odšel. Maršal de Saint-Andrč je bil skopuh Toda nihče ni vedel tega, morda niti on sam. Saj je lastno velikim strastem, da se same sebe ne zavedajo. Saint-Andrč je veljal 'za premožnega in celo za razsipnega človeka. Rad je delil tolarje med louversko služinčad, trudečo se bobnali o koristi in dobičku, ki ga vživa kmet od mlekarskih zadrug. In odkar so župniki in kaplani po Kranjskem postali tu-mlekarji, od tedaj so začele mlekarne rasti, kakor gobe po dežju. To so kmalu občutila bližnja mesta in njih okolica. Konsum mleka se je na trgu zmanjšal, a ob enem podražil. Pravzaprav so je konsum povečal v potrebi, zmanjšal se je le po pokritju te potrebe. Zakaj tisti, ki so preje mleko ponujali, so ga odslej začeli nositi v mlekarne, ki so jim bile bližje in so videli, da dobe denar za prodano blago. Za izkupiček so si nakupili žganje, Saj, kavo in druge take dotlej kmetu še neznane novotarije. Kar je prišlo še v mesto, to je bila in je še navadno le brozga, dostikrat s primeski, ki so zdravju naravnost škodljivi. Da se pri tem porablja tudi veliko vode, to navsezadnje ne bi bilo še najmanjše zlo. Ali zdaj pa nastane vprašanje: Kakšen dobiček pa je imel, oziroma ima kmet od prodaje mleka v zadruge ? Odgovor je čisto lahek: V zadrugo se oddaja mleko po 14 vinarjev, v mestu se ga prodaja po 22—24. Tako je prišlo, da je danes na kmetih težje dobiti mleka, nego v mestu, pa če ga tudi plačaš po isti ceni, kakor ga dobiš v mestu. Mleko je na kmetih prenehalo biti vsakdanja življenska hrana, nadomešča ga žganje, čaj in kava zelo dvomljive vrednosti. Pri tem se seveda prav nič ne uvažuje koliko večje hranilne vrednosti je mleko, kakor pa vse druge novo-tarske brozgarije; isrotako nihče ne računa, koliko več stanejo te za kmeta moderne brozgarije. Da Vam povem en sluč&j, ki sem ga doživel te dni na Brezovici. Pride stara ženska in prinese posodo mleka v zadrugo. Ženici se je videlo, da trpi pomanjkanje in da jo tarejo vsakdanje skrbi. „Koliko pa dobite za liter mleka“, jo vprašam. ,7 krajcarjev", mi odgovori. „In koliko krav imate?* „Oh, eno samo kravto“. „Pa kaj zaju trkujete namesto mleka?* „Čaj, gospod, čaj imamo pa rum“. ,Kaj vas je več doma?“ „Oh, seveda, hčer imam omoženo, pa kopico malih otrok*. «In ti se hranijo z rurao-vim čajem, namesto z mlekom ?* Mati, ali Vas ne stane več ta brezvrednostna broz-garija, kakor če bi pa kapljico mleka pov-žili doma, namesto, da ga semkaj nosite ?“ „Ej seveda stane to več, pa ker «gospod“ tako priporočajo, naj nesemo mleko v zadrugo, morajo že vedet, da je tako bolj prav za nas*... Naj si iz tega slučaja ustvari vsakdo sam zase komentar. Pristavtti imam le še, da ta zadruga oddaja mleko v Reko nekemu čifutu. Preiskava radi volilnih sleparij v šmihel-ski občini ustavljena ? Iz Novega mesta se nam poroča: Ne bomo veliko zgrešili od resnice, če vrjamemo vestem, da je Zurc s svojim pogostim potovanjem v Ljubljano vendarle dosegel, da se je preiskava radi znanih volilnih sleparij v njegovi občini kratko-malo ustavila. In sicer tako ustavila, kakor se je radi tistega „dacaija“. Že prve poizvedbe so nedvomno dognale, da je bil Zurc največ prizadet in pa vavtovški župnik. Da pa bi taka dva možakarja prišla pred javno obtožbo, tega Novomesto ne prenese. Tako-zvani novomeški „škrici“ bi potem ne vedeli nikamor drugam pohajati v gostilno, če izgube Štemburja. To pa bi bilo preveč zahtevati od njih. Naši gostilničarji, ki imajo istotako dobre gostilne in postrežbo, kot se je dobi pri Štemburju v Kandiji, in ki plačajo večje davke, lahko poginejo ali pa se obešajo klerikalcem na vrat, samo, da Stem-bur ne trpi kake škode. In tako ostanejo največje volilne sleparije na Kranjskem po- okrog tega ljubljenca Henrikovega. Brez pomisleka je izdal tisoč tolarjev za lep čipkast ovratnik. Njegovi konji so bili najbolje osedlani, na njegovi mizi je vladalo razkošje, po njegovi obleki so se ravnali vsi gizdalini, njegova hiša je bila v resnici dom visoke osebe, ki hoče imeti sebe vreden okvir. Z eno besedo, niti najmanjša reč ni kazala, da bi bil Saint-Andre skopuh, z ničimer se ni razodevala njegova brezmejna ljubezen do zlata, in na njegovem obraza ni bilo videti nikake žalosti, kadar je podpisaval svojemu oskrbniku kak velik izdatek. Toda . . . Toda, Saint-Andrč je obedoval brez veselja ob tej rafinirano obloženi mizi, za katero je štel denarce, ne da bi se branil; Saint-Andrč, ki je pokrival svoje metrese z dragulji in lepotičjem, ni mogel razumeti, kako je mogoče ljubiti žensko; Saint-Andrfe je oblačil brez volje in brez radosti in brez preziranja svoje bogate svilnate in kožuho-vinaste obleke; Saint-Andrč, ki je kupoval najljepše konje, ni razumel veselja, s katerim zajaše jezdec žlahtuega žrebca ; j Saint-Andre ni poznal življenja, on ni živel, on je sanjal sen, in lo v tem snu je igral svojo ulogo. In vzdramil se je šele v globoki kleti, pred svojimi zaboji, polnimi denarja. Takrat je kip oživel. Človek je vztrepetal. Ljubezen je napela njegovo srce. Strast je zavrela v njegovi duši.., In Saint-Andrč je spoznaval kopane v poslopju nad zeleno Krko, da se reši čast one hiše tudi nad Krko, iz katere ie sinah svojega očma z glavo navzdol vrgel iz hiše ter še ko je ves pobit v krvi ležal čez hišni prag, kot Indijanec teptal po njem. Iz tiste hiše so skakale tudi gospodinje čez okno ter se pred divjim gospodarjem skrivale med sodi v vinski kleti pri prijatelju, ki mu stoji še danes zvesto na strani. Ker zgradba belokranjske železnice našim okoličanom ne bo prinesla bogve kako boljšo moralo, je trdno upati, da se bo pri prihodnjih volitvah šo bolj sleparilo, kot se je že zdaj. Enkrat pa bo vendar vsega tega konec, ker če je le kaka pravica še na svetu, temu mora biti konec. Nad našo dolenjsko metropolo se ne sme vresničiti znani nemški pregovor: Die kleinen hangl man, die gro-ssen Lumpen lasst man laufen. Na ljubljanskem gradu je še prav vse tako, kakor je bilo. To biležimo le radi tega, da ne bo kdo mislil, da slavna uprava morda spi, ali da se ji ne ljubi delat, ali pa celo, da je sploh ni. O, je uprava, in se na vse kriplje trudi, da na ljubljanskem gradu ostane vse tako kakor je bilo. Ta skrb pa ni majhno delo, kakor bi si kdo mislil Ljubljančani bodite torej veseli in hvaležni, da je vsaj tako kot je. In — hvala bogu — tako pa je kot je bilo svojčas, ko se na ljubljanskem gradu ni prav ničesar naredilo za udobnost Ljubljančanov in tujih obože-vateljev razgleda raz našega ljubljanskega gradu. Išče se dobra ideja. In sicer se išče taka dobra ideja, po kateri bi se dalo doseči, da bi naši klerikalci še hitreje, še z večjom parom poklerikalili če ne celo Ljubljano (ker je to iz gotov h ozirov še nemogoče) pa vsaj celo deželo. So sicer že zdaj pridni pri tem delu, ampak vendar gre š? vse prepočasi. Da pa čim preje pridejo do svojega cilja, tem bolje, to mora vsak uvideti ki nima še skisanih možganov. Gre se torej le za dobro idejo, kako jih pognati do tega cilja. In taka dobra ideja se išče. Kdor jo najde, ali jo pa slučajno že ima, blagovoli se zglasiti. Honoriral mu jo bo ves slovenski narod, če ne drugače, pa z že znano nehvaležnostjo sveta. Ljubljančanke vun z rožami I Ljubljančanke ! Nikar ne mislite, da bo to čmeri-kavo vreme večno trpelo. Za dežjem mora priti solnce, za zimo pa spomlad. In če je še v naravi tudi ni, v koledarju bo že, ko zagledajo te vrstice svoj beli dan v beli Ljubljani. In če bi je tudi v koledarju še ni bilo, pri Vas dične Ljubljančanke mora biti spomlad v vsakem letnem času. Kakor ima vsaka svoje ljubeče srce, tako mora imeti vsaka Ljubljančanka svoje rože in cvetlice Do zdaj so bile zavarovane v ječi med stenami zdaj pa je prišel čas, ko si kot človeško srce tudi rože požele po prostosti. Le vun z rožami, ki zlasti ljubijo ta čas prehoda zime v spomlad. Vzamite si za vzgled okna hiše štev. 3 na Starem trgu, kjer se vsako spomlad prikažejo prve in izginejo tik pred zimo zadnje rože, ki se po svoji vrsti menjajo z vrsto letnega časa. Mislimo, kar se da v eni hiši narediti, bi gse dalo prav povsod po celi Ljubljani. Kako lepo in kak buš v tem neprijetnem času prijeten utis bi to napravilo, ako bi prvi dan pri boda spomladi vsaka Ljubljančanka na vsakem oknu, na vsaki hiši pozdravila z rožami, ki v tem času najlepše cveto. Nazaj so priromali. Na sv. Jožefa praznik so imele ljubljanske pobožne ženice nenavadno važen opravek. Ko so zvedle, da je naš Škot odpravil praznike in da pride tukaj srečo življenja, ki mu je mogla dati slast ženskega objema, pijanost, ki je ni našel v kupah španjolskih vin ... Poklekal je in obožaval ter nahajal absolutno srečo v tej ekstazi svoje skoposti . . . Kaj se je bilo zgodilo z Lagardom ? Poveljnik železnega škadrona je bil tekel naravnost v Louvre. Lagarda so odnesli skoro šiloma njegovi ljudje, veseli, da pridejo tako poceni iz nevarnega boja. Bili so kruti, krepki mesarji, ki so pač že stokrat izpostavili svojo kožo brez kakršnegakoli razburjenja ali strahu. Toda nikoli še niso bili doživeti takšnega praznika. Vraga! Be-snež, ki je bil navalil nanje, je bil res vreden vpoštevanja. Odkod se je vzel ? Kje se je bil naučil teh peklenskih sunkov, s katerimi jih je obdelaval ? Brez sramote se je mogel človek umeknlti sablji, ki je bila kakor vihar in blisk in strela, vse v enem. Ko se je Lagardu vrnila zavest, je tekel v Louvre. Tam so ga gotovo čakali. Vsa vrata so se odprla pred njim. Našel je Katarino de Medicis v njeni molilnici. Ko je zagledala Lagarda, je prebledala. Ni ji ga bilo treba izpraševati, niti dvakrat pogledati ; spoznala je brez tega, da se je delo ponesrečilo. Samo njene ustnice so vztrepetale. Lagarde ni mogel prenesti zlovešče jasnosti njenih oči, ki so počivale na njegovem obrazu. Povesil je glavo in zamrmral: naš deželni patron prvi na vrsto, doČlm na Štajerskem vsi prazniki ostanejo kakor so bili, so si v svoji priprosti domišljiji to novost tako razlagale, da se kranjski svetniki izselijo na Štajersko. Pa ker so imele veliko zaupanja nanje, posebno pa na sv. Jožefa, so vedno upale, da bo ljubi Bog to stvar vendar kako drugače obrnil. Zakaj to dobro vedo, da je Bog vendar le več, kakor pa ljubljanski škof. Na praznik sv. Jožefa so stavile vse svoje zaupanje. In jih ni goljufalo. Kakor smo že poročali, se je v Ljubljani in povsod na Kranjskem tu odpravljeni praznik ravno tako praznoval, kakor navadno druga leta. Vsaj dopoldne. Nekaj najbolj nestrpnih izmed njih je šlo čakat na južni kolodvor ali se kdo iz Kranjske pregnanih vrne nazaj ali ne. In glejte, njih prošnje so bile uslišane. Privozi na postajo ves okinčan vlak, iz katerega so izstopili, čeravno ne tisti, ki so jih ženice pričakovale, vendar pa taki, ki so pobožne ženice zagotovili, da so iz Kranjske na Štajersko pregnani prazniki srečno in slavno priromali zopet nazaj. In sv. Jožef je bil prvi med njimi. Koliko stane navadna obravnava? Ljudem, ki radi veliko tožbarijo in ki zlasti pri sodišču iščejo zgubljeno čast, morda vstre-žemo, če jim povemo, koliko zna odvetnik računati za navadno kazensko razpravo. Navada je, da mora stranka, ki tožbo izgubi, plačati odvetnika nasprotne stranke. Pravzaprav to tudi mora plačati, ker to določa tudi kazensko pravni red Ampak navada je, da ijudje, ki že naprej vedo, da bo nasprotnik tožbo izgubil, si nalošč vzamejo odvetnika, češ, le plačaj hudič. In navada je, da se taki reveži prav nič ne brigajo koliko sme odvetnik za svoj posel računati. Odvetnik kar pove, toliko je mojih stroškov, te morate plačati. Kdaj jih boste plačali ? Stranka, če ni pri denarju — in največ takih se toži — odgovori: kadar bom mogel. Po tem odgovoru se potem napravi tudi račun. Čim daljši rok, tem višji je znesek. So seveda tudi častne izjeme med odvetniki in"teh naravno tukaj niti v mislih nimamo. In so odvetniki, ki se s takimi lapalijami ali vma-zanim perilom sploh ne pečajo. Je pa povsod tudi v tem prvotno (pri Grkih in Rimljanih) tako častnem stanu izjeme, ki jim je dobro došla vsaka tožba, tudi če kot juristi že naprej vedo kako bo izid obravnova. Ako sodnik sam ne varuje strank pred takimi zagovorniki, stranke navadno »pošteno “ »gor* pličajo. To pa že zato, ker se ne brigajo, koliko morajo plačati odvetniških stroškov. Kakor smo iz nekega slučaja iz neke vojašnice posneli, bo v Ljubljani v tem oziru kmalo že davno potrebni red storjen. To smo videli tudi pri razpravi v slučaju Prešel in Gruntar. Preselejv zastopnik je na sodnikovo vprašanje koliko bo računal, odgovoril, da še ne ve, da pa ne more tako po ceni narediti, ker so bile potrebne dolgotrajne informacije, spisi i. t. d. Sodnik (dr. Nagode) pa gaje odločno zavrnil, rekoč: Za take navadne tožbe jaz ne aljustiram več kakor 25 K in pri tem je računjeno prav vse skupaj. Kar pa se več naredi, ni potrebno. G. dr. Nagode bo imel pri svoiem sedanjem poslu kot kazenski sodnik še mnogo prilike v prid strankam to vrsto lulike iztrebiti. Kajti da se dobe odvetniki, ki za 10 minut trajajočo razpravo računajo 58 K, to je vendar ne le malo, ampak že veliko preveč. Stranke pa najbolje store, če si puste odvetniške stroške pregledati ali odmeriti pri dotičnem sodišču. Voda na ljubljanskem barju. Vsled trajnega deževja je bilo ljubljansko barje v pondeljek na več krajih pod vodo. Ljubljanica je tako nagloma naraščala, da so popoldne morali zatvornice ob Gruberjevem prekopu odpreti. Po vremenskih znakih z dne 19. t. m. še ni upati na stalno lepo vreme. Kurijoziteta stolnega mesta Ljubljane. Vsako mesto ima svoje posebne posebnosti ali če hočete raje, svoje kurijozitete. Tudi deželno stolno mesto Kranjske, naša bela Ljubljana, ni brez njih. Pa kaj mislite, katera bi bila največja ? Uganite! Pa nam poročajte! »Društvo jugoslovanskih slušateljev trgovskih ved na Dunaju“ javlja, da se je na občnem zboru 8. t m. izbral za poletni seme- ster sledeči upravni odbor; predsednik: Radovan Lajtmanovič, stud. exp ac.; podpredsednik: Leon Jelenc, stud. exp. ac.; tajnik: Fran Kovačič, stud. exp. ac; blagajnik : Milan Planinec, stud. exp. ac.; knjižničar: Fran Turk, stud. exp. ac.; gospodar: Milenko Staj-kovid, stud. exp. ac. V nadzorovalni odbor sta bila izvoljena: Grgur Kombol, stud. exp. ac. in Milan Panišič, stud. exp. ac. Zaeno prosi društvo vse one, na katere se je obrnilo za podporo, da mu pomorejo i z najmanjšim prispevkom, ter tako moglo izvrševati svojo nalogo: z dajnjem moralne in materijelne podpore svojim članom pomnožiti število slušateljev trgovskih znanosti, v svesti si, da se posvečuje tem naukom najmanj dijakov, dočim naše razmere zahtevajo še mnogo takih trgovsko naobraženih ljudi. Dosedaj so društvu prispevali: Privilegovana deželna banka za Bosno in Hercegovino v Sarajevu 50 kron, Srbska hranilnica v Rumi 20 kron, katerim se tudi tem potom naj-toplaje zahvaljujemo. Vse dopise naj se naslov-ja : Milan Planinec, Wien IX. 1. Postfach 11. Elektroradiograf .Ideal'1 v Ljubljani. — Danes zadnji dan krasnega sporeda, popoldanski in večerni spored, oba stojita na višini časa. Omeniti je velekomične točke : Lemke, igralec klavirja, Maks in njegov pes, kakor tudi veseloigro „Gospodična odvetnica*. Zvečer kot dodatek umetniški film „Romeo in Julija“, tragedija Jutri „Rešitev iz morskih globin". V soboto »Fric gre v Tripolis®, zvečer »Vampirska plesalka". Trst- Primorje. Za „Jutrov“ sklad so nam poslali dalje : g. Lovro Humer, hotelir na Jesenicah 5 K; g. Jakob špicar, hranilnični uradnik na Jesenicah 5 K; g. Fran Medica, Mori (Tirolsko) 3 K; g. Anton Flis, Bivio p. Nabrežina 1*50 K. Iskrena hvala vsem ! Naše dopisnike iz Primorja prosimo, da nam pošiljajo krajša poročiia, ki naj bodo v prvi vrsti stvarna. Malenkostni lokalni osebni prepiri ne spadajo v javnost in zato smo morali tudi danes „škartirati“ nekoliko dopisov. Kratki, jedrnati in stvarni naj bodo vsi dopisi in prav radi jih bomo priobčevali, kakor priobčujemo n. pr. vse, kar nam pošlje naš volosko-opatijski dopisnik, ki ga stav-jamo vsem drugim za vzor. Zaplembe. Sedaj so začeli pleniti že — Edinost-1, ki sicer pri merodajnih ni slabo zapisana! Kam pridemo še, ako se bo tako nadaljevalo ? „Edinost“ plenijo radi pisave povodom afere s tržaško poroto, v kateri se menda sploh ne bi smelo pisati, četudi je samo najvišje sodišče že izreklo svojo besedo in anuliralo sklepe tržaškega višjega deželnega sodišča, kar vendar pomeni, da deželno sodišče v Trstu ni imelo prav. Molčati se o tena ne more in ako si oni. ki imajo pravico „pobeljevati“ liste, domišljujejo, da bodo z zaplembami kaj dosegli, se čisto gotovo motijo. Praznični Trst. Ker se je pripeljalo v Trst radi spuščanja v moije novega drid-navta „Tegetthofa“ mnogo visokih oseb, je dobil Trst praznično obleko že včeraj in sicer na ta način, da so policijski stražniki in uradniki, kakor tudi vojaki v paradnih uniformah. Na Gorsu smo videli celo eno črno-rumeno zastavo in smo se čudili. Drugače nič posebnega, samo v pristanišču je bilo včeraj dopoldan dosti živahno življenje: razni veljaki so se prevažali na šalupah k sv. Andreju; policija v paradnih uniformah jim je delala pred namestnišveno palačo špalir. Trst pač ni Dunaj in tudi Ljubljana ne ; nič smisla ni tukaj za take patriotične prireditve. Razni veljaki, ki so se včeraj vozili v avtomobilih skozi Trst, so menda čudno gledali in jim marsikaj ni šlo v glavo. Mi pa vse to razmemo in se nič ne čudimo. Nesreča v puljski luki. Ko je prihajal predsinočnjim ob 11 in pol parnik »Bosnia* parobrodarske družbe „Dalmatia* v puljsko luko je udaril vanj tender vojne mornarice, ki je vozil v Barbarigo več mornarjev in oficirjev. Parnik ni poškodovan, pač pa je bil močno poškodovan na sprednjem delu tender v katerega je začela prihajati voda. „Bosnia* je takoj spustila čolne in rešila mornarje, in oficirje, ki bi drugače 'utonili, v pr/i vrsti mornarja Spanjola ki je padel in udaril s sencem ob kotel in se tako poško loval, da so ga prepeljali v žalostnem stanju v mornariško'bolnico, kjer je gotovo že umrl. Bilo je še nekaj mornarjev ranjenih, ali ne tako nevarno. Poškodovani tender so rešili na ta način, da je prišel drugi tender, ki je izsesal vodo iz njega in ga odpeljal v arsenal, kjer ga popravijo. — Je res malerozna ta „Dalmatia“. To ni prvi slučaj, da se je zgodila nesreča njenemu parniku, ravno v puljski luki je pred nedolgim časom njen parnik „Šibenik“ potopil neko jadrnico. Štajerska in Koroška Celje. Vlada namerava predložiti državnemu zboru poročilo za stavbo novih sod-nijskih poslopij v Avstriji. Dobijo jih Gradec, Maribor in Ptuj, a Celja se ni nič omenilo, kjer so tako nezdravi in nezadostni prostori, samo da še dobiva mesto Celje visoko najemnino. Kaj porečete k temu vi nemško-nacijonalci, poslanec Marchkl V Ali Vam je kaj mar za zdravje celjskih sodnikov, drugih sodnih uslužbencev ter jetnikov? V celjski okolici se snuje slovenska požarna bramba s sedežem v Gaberjih. Vsta-novni občni zbor bo 24. t. m. Slovenci pristopajte k njej v obilnem številu ter jo po-dupirajte. S. ta Trsi, g® Via Carduccl (poleg kavarne New- | IvHka dvorana. Damska če- i Parfumerije in tualetnl | predmeti po naj nižji ceni. .........| Uofnn TO Homa Podloga 'za moderne | Proti Izpadanju las „Brenselhaarwasser“ K 2—3 Va£ilU Ca UdlllD. frizure, piet«ni5, kodri, j Za negovanje lica — lilijino ml«ko K 8—4 (tinudeau) itd. Zunaujn naročila natančno po uzorcu | „(’rema Princese Matildeu Pariz K 2.— pošilja po pošti. :...............—= | Lilijin pudar K. 3—. Ilaartod (prašek) odstrani takoj nadležne kocine na telesu itd. K 3 4. Rarva za lase, zajamB. nečkodlj. K 5. Navodila k vsem predmet, brezplačno. Celje. Gostilno „pri zvezdi*, prej Leraeš, v sedaj dr. Božičevi hiši, prevzela je gdč. amka Lebič. Torej zopet ena nova slovenska gostilna. • u ?ellari8 Pr' Celju. Za občinskega tajnika le baje imenovan neki Bechine znani poulični postopač, pretepač in večen študent. Svoj ras je hotel postati namestnik g. prof. Su-JjaSa na celjski nemški gimnaziji kot „pro-iesor' slovensčine. Visoko je letal, a nizko padel znani Bechine. Ptuj. Namestnija je določila, da mora na ptujskem mestnem uradu opravljati posle politične oblasti prve inštance konceptni uradnik s ptujskega okrajnega glavarstva. Namestnija je vendar isprevidela, da na ptujskem magistratu ni človeka, ki bi znal |e posle vestno in nepristransko izvrševati, kepa nezaupnica za Ormoža in ptujske nemškutarje in ob enem zadoščenje Slovencem. Ormož. Znamo tu za okrajnega sodnika slovenskega" odpadnika Pupacherja. Pravosodno ministrstvo je preziralo enoglasni sklep 32 občinskih odborom (33 jih pa je) 10 okrajnega odbora v Ormožu, in ga nastavilo namesto Slovenca dr. Preskerja. Ministrstvo se ni oziralo na posestno stanje in imenovalo po zahtevi nemškega Volksrata in nemčurja odvetnik dr. Delpina. Občinski predstojniki nameravajo opustiti uradovanje v prenesenem delokrogu. V tem se zopet vidi da so štajerski deželni poslanci napram minister-stvo Stiirgh-Hohenburger brez pravni. Pomagati si moramo sami. C. kr. okrajno sodišče v Celju hoče naše ljudstvo in naše občinske urade vedno bolj ponemčevati. Sedanji vodja nadsvetnik Gal-linger pošilja občinskim uradom nemške dopise, v katerih zalneva, da morajo 'poklicat^ od sodišča imenovane varuhe mladoletnih otrok, od tistih sprejemati obljubo in vse to potrditi v zapisniku, ki je priložen, seveda samo v nemškem jeziku. Tak dopis dobila je občina Svetina in ga vrnila, rekoč, da župan ne razume nemško. Namesto slovenskega dopisa dobila je občina obvestilo, da po obstoječih jezikovnih naredbah mora sprejemati nemške dopise in jih reševati Svetujemo Vam g. vodja, da pieberete celo naredbo še enkrat natančno. Našli boste, da morete za slovensko stranko sestaviti slovenski zapisnik. Kako morete potem pošiljati nemške zapisnike občinam v izpolnitev ? Maribor. Dramatično društvo v smislu sklepa sestanka narodnih društev v Mariboru dne 21. januarja 1912. vljudno prosimo vsa društva na štajerskem, ki goje dramatiko, naj blagovolijo vposlati našemu društvu zbrani materijah Bliža se čas za uresničenje »zveze dramatičnih društevu, a še nam večina ni poslala poročil Ker bo z izbiro in sestavo precej dela, prosimo nujno za gra-tivo in poročilo. Konkurs. Nad imetjem neprotokolirane tvrdke Jozefine Dvvorschag iz Trbovelj je dovoljen konkurz. Konkurznim komisarjem določen je deželno sodni svetnik dr. Jošef Kotnik pri‘okrožnem sodišču v Celju začasnim oskrbnikom odvetnik dr. Juro Krašovec iž Celja. Pasiva značajo precej. Slovenska imena železniških postaj. Južna železnica uvaja v svoje seznamke po malem (!) na Štajerskem tudi slovenska imena. Zal se jih Slovenci sami premalo poslužujejo. Na štajersko-koroški progi visi v vseh postajonačelniških pisarnah zraven blagajne seznamek slovenskih in nemških imen postaj — uradaikom na razpolago, če bi kdo zahteval vozni listek v kraj s slovenskim imenom! Zatorej zavedni Slovenci, zahtevajte na vseh postaja vozne listeke — v slovenskem jeziku! Nova šulferajns' « en Ul 05 n Mali oglasi. Proda se damsko kolo, po£ ve se pri podružniei „Jutra“ v Ljubljani. Lepo meblovano s 1. aprilom v Ljubljani, Poljanska cesta St. 3. Soba je pripravna tudi za pisarno, Fotograf A. Jerkič ul. 7. Umetniški izdelki, stalne cene. PrnHam dobrega domačega sur. masla 10—16 X lUCUtm ^ na teden, cena je 2 K 60 vin., v .Jreh, natančni naslov pove uprava Jutra v Trstu. Izdajatelj, glavni in odgovorni urednik Milan Plnt-Tiska Tiskarna Dolenc (Fran Polili) v Trstu. ©©©©& Zastopstvo in zaloga svotovnoznanih pisalnih strojev Underwood in L. C. Smith & Bros. The Rex C.° ©@©Lj ubljana Šelenburgova ul« 7 — Telefon 38 SUKNA in modno blago za gospode in gospe priporoča izvozna hiša Prekop Skorkovsky in sin v Humpolcu, Češka. Vzorci na zahtevo franko. — Zelo zmerne cene. — Na zeljo dajain tukaj izgotovljati gospodke obleke. ZEFIRE Čitajte in strmite! 600 kosov, med njimi v ognju pozlačena ura za 4 K 20 vin. Krasna v ognju pozlačena, fina anker rem. ura s pozlačeno ploščo s številkami in 36 urnim dobrim idočim orodjem s triletno garancijo. Krasna kravatna igla z samili briljantom, v ognju pozlačen prstan si gospode ali dame, krasen collier z 150 orijentalskih biserov, najmodernejši ženski nakit, krasni gumbi za manšete, ovratnike in prsa, 3% double zlato; 6 kosov pravih platnenih robcev, krasno pisalno orodje iz niklja, krasno toaletno zrcalo v etuiju, lepo dišeče toaletno milo, vezan notes, 72 angleških pisarniških peres, 20 korespondenčnih predmetov, ki so neobhodno potrebni za vsako družino. Vse skupaj, z zlato uro vred, ki je sama vredna toliko, stane samo 4 K 20 vin. Odpošilja se po poštnem povzetju po eksportni trgovini H. Spingarn. Krakov št. 328 Pri naročilu dveh paketov dodam še lep žepni nož z dvema ojstrinama brezplačno. Pri vsakem nadaljnem paketu še en nož. Komur ne ugaja, se vrne nazaj in je torej vsak riziko izključen. (830) otototototototototototototototo „JUTRO“ se prodaja v Ljubljani po 6 vinarjev v naslednjih tobakarnah: Južni kolodvor, na peronu. Državni kolodvor. Blaž, Dunajska cesta. Sever, Krakovski nasip. Pichler, Kongresni trg. Češark, Šelenburgova ulica. Dolenec, Prešernova ulica. Fuchs, Marije Terezije cesta. Mrzlikar, Sodna ulica. Šubic, Miklošičeva cesta. Pirnat, Kolodvorska ulica. Šenk, Resljeva cesta. Kotnik, Šiška. Tivoli, na želez. prel. pri Nar. domu. Košir, Hilšjerjeva ulica. Stiene, Valvazorjev trg. Sušnik, Rimska cesta. Ušeničnik, Židovska ulica. Kleinstein, Jurčičev trg. Križaj, Sp. Šiška. Wisiak, Gosposka ulica. Kuštrin, Breg. Tenente, Gradaška ulica. Velkavrh, Sv. Jakoba trg Sitar, Florjanska ulica. Blaznik, Stari trg. Nagodč, Mestni trg. Kanc, Sv. Petra cesta. Treo, Sv. Petra cesta. Kušar, Sv. Petra cesta. Podboj, Sv. Petra cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Bizjak, Bohoričeva ulica. Remžgar, Zelena jama. Svetek, Zaloška cesta. Likar, Glince, Strkovič, Dunajska cesta. Klanšek, Tržaška cesta. Tulach, Dolenjska cesta. Novo pogrebno podjetje Prevoz mrličev na vae krajo TRST — Oorao štv. 47 (vogal Piazza O. aoldbni) - Telefon.; 14-Oa Zastopstva v Nabrežini, na Opčinah in pri Orehu (Noghere), in v Miljah z razprodajo pogrebnih predmetov. Vozovi z bogato opremo od najenostavnejših do najbolj luksurijoznih. — Krasna izbora vencev iz umetnega cvetja, biserov in porcelane. — Zaloga pravovoščenih sveč lastnega izdelka s prodajo na drobno in na debelo. Vsi pogrebni predmeti so stalno na izbero. — Stalne, cene brez konkurence, postrežba točna, splošno pohvalna — Nočna naročila se sprejemajo v zalogi, ul. Tesa št. 31. — Telefon. 14-02. Higienična Tpifnljn m 20 prodajalnih prostorov. Centrala: ulica Stadion. Tel. 1773. Čisto domače, filtrirano mleko paateui* zirano, ohlajeno na nizko tem- Hlekarna : I-11 vili HI II penaturr. Najfinejše čajno maslo pristno domače. Specijaliteta 1 Sterilizirano mleko za otroke! Naravni led v kosih in kolih iz tovarne v Banah. Spomiabni za datr\e in dekliee so o ogromni izberi o oseh najnovejšilj barvah, kroja ii{ vzbujajočega ehiea po priznano nizkih eenah. Velika zaloga parejenik oblek, za gospode in dečke ter konfekcija za dame in dekliee. Jlngleško skladišče oblek O. cBernatovič. Ljubljana Mestni trg št. 5. S Vekoslav Plesničar TRBT uUoa OluUa 20 TRBT Trgovina z vsakovrstnim jestvinsklm blagom, razpošilja blago v mestu franko j '* na dom in na deželo po dogovoru. Postrežba točna in solidna. - Konkurenčne cene Električne žepne svetiljke po K. 1.50 in več, kakor tudi vse pritikline tičoče se elektricitete, znanstveni in praktično vporabni aparati, Lupronove pile — — slavnoznane za električno luč — ki se lahko porabijo v vsaki hiši in v vsaki družini v spalnicah, kleteh, temnih hodnikih itd. Vse to je sl. občinstvu na razpolago v dobro opremljeni trgovini Anton Scacoz — Trst, Corso 26 — telefon št. 2496. PODRUŽNICA LJUBLJANSKE KREDITNE BANKE Trst, Plazza della Borsa 10 Centrala v Ljubljani — Podružnica v Gorici, Celovca, Sarajeva Splitu la Celja. Delniška glavnica K. 8,000.000. Rezervni zaklad K. 800.000. obavlja najkulantneje vse bankovne in menjalne posle ter kupuje in prodaja pod jako povoljnimi pogoji devize in vse vrste denarja.-----------------Vloge na knjižice obrestuje za sedaj s čistimi ^tl|a°|0 Prodaja irečke na majhne mesečne obroke. K 1 i I * i VVDROVA I TOVARNA i HRANIL š fe PRA6A-VKI i ..UVDROVKA ta dobra žitna kava. otroška moka. oblati in drugi izdelki edino svoje vnste. Čajopb »Domači Prijatelj;- Zahtevajte cenik, fj ^^^sredh^^Bankals^iazz^onteross^ 3 I Podružnica v Trstu Obrestuje vloge: 4liU Obrestuje vloge: ____________ ^gjl01 /4 51 0| 4 0 ■ : 2 0 ■ 4 0 ™ 4 II 01 8 |0 povmčno obreatovanje na knjižice na računu in fixne uloge premijne vloge Vse bančne transakcije. Uradne ure od 9-12, 2-5. Fr. P. Zajec Ljubljana, Stari trg it. 9. M priporoča kot prvi slovenski izprašani in oblastveno konces. optik in strokovnjak svoj optični zavod, kakor ščipalnike in očala natančno po znanstvenih in zdravniških predpisih, toplomere, zrakomere, mere za višino, daljnoglede itd. Vsa popravila izvršujem točno in solidno v svoji po najnovejšem sistemu z električnim obratom urejeni delavnici. Ceniki brezplačno. — — ¥ £><3£><3£> <5E><3£><3^><3D <3^><3E><3gX3li>X3E> <3<3E> <£><3S*3£><£><3£<3><£><3 Restavracija „AUBORA” Via Or. Oarducci 13. Na povratku iz umetniške turneje po Italiji, v zadnjem času tri mesece v gledališču Apollo v Rimu prvi oiganslti srtoslto-ogralti zbor ■ HtUNGARtA -J- pod vodstvom ravnatelja Štefana Krema. Proizvajajo se z narodnimi godali najlepše godbene in pevske točke. Narodni ples „CZARDAS“ v kostumih. --------— ee-------- Vsaki večer konoert od 7—12 ure ponoči. — Vstop prost. Toči se izvrstno pivo Goess, od danes naprej bavarsko pivo B o o k, Goessalvatox>. Za obi’ni obisk se priporoča prav toplo G-. Domino«, restavrater. £><3£><3£><3g>^E>^£><3E><3S><3E><3gX3£><3l!g><3^<3<3S><3E><3^><3?><3S><3E><3£><3S><3 & * S> 00 'O ® rt “ s 11 3 co M O O- prNa obroke! -^i Velika zaloga izdelanih oblek Velika izbera letnih in zimskih oblek za gospode in dečke, sukenj, površnikov vseh kakovosti. — Specijaliteta v veznji. Velika izbera volnenega blaga. — Najzmernejše cene. Adolf Kostoris - Trst Ul. S. Giovanni št. 16,1. uadst., zraven .Buffet Automatico“ Tel. 251, Rim. II. “D O M O 30 ■ -MM *« QC 'I P B 9 M ® V “S a V* co 03 -li JQ -kjIB Ctf ca Um md O T3 :: Velikanska zaloga izgotovljenih oblek :: zet možke, ženske in otroke Velikanska zaloga Najnižje stalne cene. Ul. delle Torri 2 — TRST - Ul. S. Lazzaro 17 (za cerkvijo S. Antona novega) vsakovrstnih najmodernejših oblek, površnikov, dežnih plaščev i. t. d. i. t. d. Obleke po meri od K 50.— naprej. Nova knjiga! Arcibašev: Slike iz revolucije. V tej knjigi je zbranih več povesti znanega ruskega pisatelja, ki so veren odmev velikega boja proti carskemu absolutizmu in za svobodo. Povesti so pisane z markantnimi potezami in jih bo vsakdo bral z zanimanjem. Izvod stane K I.GO, po pošti 20 vin. več. Naroča se pri založniku Stefanu Klavsu — Ljubljana, Križevniška u-lica 5. in pri vseh knjigarnah na Slovenskem., Denar je poslati naprej. Tudi znamke! Kmetska posojilnica ljubljanske okolice p. z. z n. z. li 0 GHD obrestuje hranilne po v Ljubljani % 2 10 brez vsakršnega odbitka. Stanje hranilnih vlog: dvajset milijonov. ^ Popolnoma varno naložen denar. Rezervni zaklad: K 710.000.