GOSPODARSTVO  V  SVETD
Ekonomski položaj Francije
Po svoji gospodarskd Sitrukturi Bodi Francija med tiste indu-6trijske države, v katerih ima kmetajetVo pomembno vlogo, za-radi česar se razlikuje od dru-gih držav v Zahodni Evropi. Za-radi ugodne sestave zernljišča in raznovrstnega podnebja je 60 od-stotkov površine Francije obde-lovalna zemlja. (Kmetijstvo za-posluje treljino delovnega pre-bivalstva.) Zato je Franoija četrtl proizvajalec pšendce in iretjd proizvajalec krompdria na svetu.
Bogata ležišča železne rude In boksita (v tem je Francija prva v Evropi) so omogočila razvoj metalurgije. S svojo proizvodnjo jekla (v letu 1955 12 milijonov ton) je Francija zasedla peto mesto na si'etu. Ceprav ima bo-gata ležišča črnega premoga, s svojo letno prodzvocLnjo premoga — približno 55 mildjo-nov t-on — ne more zadovoljiti svojih po-treb.  To pomanjkljivost pa po-
ravnava z uvozom premoga in s hitrim pospeševanjem proizvod-nje električne energije. Z 49 mi-lijardami kilavatnjh ur v letu 1955 (vež kot polovica te-ga je bidroenergaja) je Francija za-sedla tretje mesto v Evropi.
Fovojni ekonomski razvoj Firancije
Razvoj francoskega povojnega gospodarstva označujeta posto-pen porast proizvodnje in stabi-lizacija splošnega gospodarskega stanja. Prva povojna leta so bila značilna po inflaciji, nestabUno-sfci cen, čedalje večjem proračun-skem deficitu in po visoki pasivl v pla6i!ni bilanci. Od leta 1950 se francosko gospodarstvo naj-prej stopnjema stabilizira in po-tem razvija hitreje. V letu 1955 je doseglo rekordno proizvodnjo, kar vidimo iz nasle&nje tabele:
Premog (v mjlijoinih ton) Elektridna energija (v milijardah
kilovatnih ur) Surovo jekJo (v tisočah ton) Alumiinij (v tisočih ton) AvtonnobUi ( v tiso&ih kosov)
nekaterih vendarle pomemben:
Povpretje
Žito (v mdlijondh stotov) Koruza (v milijonih stotov) Sviojsko meso (v tdsočnh ton) Mleiko (v milijonjh hektolitrov)
To poveianje kmetijske proiz-vodaije so dosefiH z izboljšavami semenskih vrst, z večjo uporabo gn.oj.il in z večjo stroono opremo (od 1948 do 1954 se je število traktorjev v kmetijstvu dvignilo z 71 tisoč na 230 taso*).
Povečana proizvodnja j« ugod-no vplivala na izvcw. Tako so delo-ma uravnovesiJi trgovinsJco bilanco (leta 1955 so pokrili več kakor 90 odstotkov uvoza). Do tega povečanja je prišlo zaradJ izvoza kmetijskih pridelkov, su-rovln in napolpredelanih Izdel-kov, kar lepo vidimo v strukturi francoskega izvoza, v katerem industrijskl izdellci zavzemajo samo 37 odstotkov.
Ceprav velik del teh uspehov Irancoskega ekonomskega raz-voja lahko tolma-čimo z ugodno konjuntoturo, kii je pred nekaj leti nastala v vsej Evropi, so vendarle v veliki meri tudi re-zultat dolgoročne ekonornske po-li,tike, kl je dobila svoje temelje že v letu 1946. Razen tega je tudi zaključek indokitajake vogne po-zitlvno vplival na gospodarskl razvoj Francije.
Načrt modernizaoije proizvod-nje, sprejet 1946. leta, sd je za-etavil nalogo, da razvije pred-vsem tri sektorje: energetiko, črno metalurgijo in transport. Kačrt so uresničili z dvo-letno za-mudo leta 1952, kljub pt>membnl ameriški pomoči (od 1948. Jeta do 1953. leta }e Francija samo kot ekonomako pomoč prejela od ZDA nad 3.100 milijonov dolar-jev). Pozitivne izkušoje s tem načrtom so vplivale, da so spre-jeli drugi načrt za obdobje 1954 do 1957. Njegovi calji &o širš!, ker načrt obsega več sektorjev. Plan med drugim določa povečsnje in-dustrijske proizvodnje za 30 od-stotkov (v primerjavi s 1952. le-tom), kmetiiske proizvodnje za
aogti za 60 odstolkov (leta 1957 naj bd zgraddii 240 tisoč stano-vanj) itd. Glede na tempo gaspo-darskega razvoja v letu 1955 (ko je obseg industrijske proizvod-nje nara&el za 11 odstotkov v primeri z letom 1954), je videtl, da bodo pravočasno uresnifetH osnovne  naloge  drugega načrta.
Krepitev vloge države v gospodarstvu
Krepitev državne Intervencije v francoskem gospodarstvu po drugi svetovni vojni ne moremo pojasnjevati samo kot Izraz splošnih teženj v razvoju kapita-lističnega gospodarstva, marvei tudi kot izraz potreb speciJEične-ga gospodarskega položaja.
V Francijd je nacionalizacija zasegla velike banke (Narodno banko in štiri velike depozitne banke), rudarstvo, elektro-gospo-darstvo in posamezna velika podjetja v avtomobidski, letalski in v drugjh strokah stro.joe in-dustrije. Zelezmice so bile držav-na last že pred vojno. Nacio-nalizacijo je navdahniia težnja, da si država s kreditno politiko in z energetskami bazamd v glav-nem zagotovi vodilno vlogo v francoskem gospodarstvu.
I)a bi dosegla stabilizacijo all znižanje cen nekaterih predme-tov široke potrošnje (zlasti v ob-dobju inflaeije, takoj po vojni), je država plačevala razliko med ceno pri proizvajaloih in ceno v trgoviol. Država je že v dobl med obema voinama subvencio-nirala proizvodri.jo nekaterih iz-delkov s tem, da jih je odkupo-vala po določMji ceni, ki je bila redno višja od tržne (sladkorna pesa, vino). Pozneje, v povojirih letih je država čedaije bolj po-gosto izpodbujala izvaz posamez-nih proizvodov (aladkor, pšendea,
cem plačevala razMko med v!Sjo doraačo ceno in nižjo ce.no na sveitovnem tržašču. Danes pjejjt-ma te subve-ncije okrog cvem tisoč izvoznih p.odjetdj.
Skupni znesek proračuii.sJcih subvenoij je 1-eta 1955 dosegel 174 milijard frankov (od tega za iz-voz 72 milijard) ali tekaj vei kakor 4 odstolke proračuosikih izdatkov. Subvencije torej obre-men.jujejo že tako deiicitarnl francoski proračun.
Vrednost imvesfcicij se je v času 1949 do 1955 dvigaila od 2.296 na 2.830 mil-ijjard frankov, če jo ra-čunamo po cenah iz leta 1952. Obseg inves-ticij v fcmetijslvo, in-dustrijo, javna dela in promet sa od I»i9. leta do leta 1955 ni iz-premenil. Nekaj časa je bil celo manjši od tistega iz leta 1949, se-daj pa koleba okrog zneska 1.750 mdlijard frankov. Zato se je nji-hov delež v nacionalnem proiz-vodu od 1949. do 1955. leta znižal s 14,2 na 10,9 odstotka. Po ne-katerih cenitvah je več kakor 50 odstotkov francoskega strojnega parka starega že 20 let.
Delež javnega sektorja ]e v francoskih investicijah na po-membnem mestu, dasiravno se stalno manjša. Leta 1947 so javnl skladi krili 53 odstotkov vlože-nih investicij, leta 1949 — 64 od-stotkov, leta 1951 — 50 odstotkov in leta 1953 — 31 odstotkov.
Delež javnega sektorja v finan-siranju investicij je mnogo večji na francoskih prekomorskih oze-mljih. V letu 1952 je država fi-nansirala 76 odstotkov vseh prekomorsk/h :nvestic/j, ieta 1954 — 68 odstotkov iii leta 1955 — 80 odstotkov. V ustreznih letih so investicije v francoskih pre-komo-rsMh pose&tih dosegale zneske 120, 110 ln 109 miLijard frankov.
Gospodarski odnosi med Francijo in Jugoslavijo
Francija je pomemben gospo-darskd partner Jugaslavije, — ne toliko po svojem sedanjem po-ložaju v naši zunanji trgovini kakor po možnostih za razširitev vzajemndh ekonomskih odnosov. V letu 1954 je bila Francija na še-stem mestu v našem uvozu (5,7 milijarde dinarjev in z 2,7 milijarde našega izvoza v Fran-cijo). Del uvo-za iz Francije smo kr:li z njenim deležem v tripar-fcitni pomoči, ki smo ga porabili za nabavo opreme iin surovdn. Od leta 1951 do 1955 je v okviru tripartitne pomo-či Jugoslavija prejela od Francije nekaj več kakor 32 milijonov dolarjev.
N. Pctrovl«
Amerišha proizvodnja sintetičnega kavčuka
Po podatkih, ki jih je objavilo združenje proizvajalce" kavčuka, so ameriški proizvajaloi dosegli meseca januarja 1956, rekord v proizvodnji, s tem da so proiz-vedli okrog 100.000 ton sintetič-nega kavčuka.
Proizvodnja litega železa v Vel. Britaniji
V četrtem l&nskem četrtletju je znašala proizvodnja Litega železa v VeKki Britaniji 1,040.710 ton v primeri z 879.680 ton v tretiem četrtletju. V letu 1955 je
številne šole za meha-nizacijo kmetijstva
V zaičetku tego meseca je v Sovjetski zvezi pričel pouk v šo-lah za mehaniike ki manipulante s kmeMgskimi stroji. Takih Sol-skih ustaoov je približno 900. Po-sejane so po vseh pokrajinah in republikah. Predvidevajo, da se bo letos vanje vpisalo 150 tisoč ljudi s sedemletBO šolsko izo-brazbo. Cez eno leto bodo preje-li naslov svoje špecialnosbi — traktorist — strojnifc.
Švedska proizvodnja jekla
švedska proizvodnja surovega železa se je v letu 1955 povečala za 25 odstotkov in dosegla 1-mi-lijon 173 tisoč ton, mediem ko je proizvodnja gobastega železa po-rasla za 42 odstotkov in dosegla 74 tisoi ton. Proizvodnja jekla se je povečaJa za 15 odstotkov in dosegla 2 m.ilijona 125 tisoč ton, proizvodnja tržnega železa in je-kla pa je dosegla 20-odstotnl dvig in se povzpela na 1 milijon 502 tisoč ton.
Od leta 1937, ko so na Sved-skem proizvedli 1 milijon ton je-kla, se je ta proizvodnja več ka-kor podvojdila.
Kanadsko gospodar-stvo v 1. 1853
Leto 1955 je pomenilo za ka-nadsko gospodarstvo najbolj uspešno leto. Narodni bruto pro-izvod so ocenili na 26,2 milijarde dolarjev, kar pomcni v primeri s
prejSnjim   letom   poveCanje   za 9 odstotko-v.
V  kmetijstvu so imeli rekord-oo žetev, tako da je pridelek žita znašal 494 midijonov bušlov, ka* je skoraj  60°/» več kakor  pa v prejšnji žetvi.
Skuipni indeks industrijske pro-lzvodmje je v primeri z letoin 1939 dosegel 262, v rudarstvu so zaznamovali pomemben napredek v proizvodinji rud, kovin, goriva in zlaita. Letaa proizvodoja jekla se je povečala za 43"/» io je do-segla 4,4 milijone ton, kar pa vendar ni zadoščalo povpraševa-ngu, ki sta-lno narašča.
V    predelovatod   indiustriii   Je proizvodni   indeks   pokazal   po-rast za 7,7«/».
Sredi septembra lani je bilo ˇ Kanadi zaposlenih 5 milijonov 495 tdsoč ljudi, s čimer se je šte-vilo nezaposlenih zmanjšalo od 168 na 138.000.
Trgovinskn   izmenjava med Avstrijo in ČSB
S trgovskim sporazumom, !d sta ga sklenMi Ceškoslovaška in Avstrija za leto 1956, se bo obseg trgovske jzmenjave po-ve<^al od 12 milijonov v letu 1955 na 18.75 milijonov dolax-jev lelos. Ceškoslovaška bo iz-važala stroje, orodje, motorna kolesa, Uvvornjake, brezšivne cevi za petrolejsko industrijo itd. Uvaiala pa bo sadje, vino, spec:adni papir, umetno svilo, blago iz kavčiika, plemenito je-klo, valjano bJago, krogli^ne le-žaje, električne stroje in ic-dustrijske  naprave.
RAZVOJ NflJVEČJIH ZAH0DN0EVB0P5KIH DB2A7
Tabela kaže porast prebivalstva, proizvodnje in povprečja proizvodnje na prebivaJca v štirih največ-jih zahodnoevropskih deželah. Podatki veljajo za leto 1954 v primerjavi z letom 1901.