Uredništvo in upravništvo:
Kolodvorske
ulico štev. 16.
Z urednikom so more govoriti vsak dan od 11. do 12. uro.
Rokopisi so ne vračajo.
Inserati:
Šeatstopna petit-vrsta 4 kr., pri večkratnem ponavljanji daje b« popust.
ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ob £5. uri zvečer.
Velja
za I^ubljano
v upravnigtvu:
za colo lotofl gld., 7.a pol leta S gld., za četrt leta 1 gld GO kr., na mese« GO kr., poSiljatev na dom velja mesečno 9 kr. več.
Po pošti velja
za oololeto 10 gl., za pol leta 6 gld., za čotrtlota 2 gld. 60 kr. in za jeden m«BCC 85 kr.
V Ljubljani v ponedeljek, 5. januvarija 1885.
Štev. 3.
Tečaj II.
„Frau Hurtig.“
Čudovita stvar v istioLj) e s n i š k i g e n i j I Koder mi drugi navadni slabotni ljudje le površje vidimo in njegove vedno se menjajoče prikazni, tam prodira
raške narave. Našemu kratkovidnemu očesu predstavljajo se le pojedinci z vso svojo individualno nedostatnostjo, urno zginjajoči v življenskem krogotoku, — on pa, ljubljenec božanstva, ustvarja si vekovite podobe, vzete iz bogatega zaklada neusahljive pesniške domišljije ter jih obdaja z vsemi atributi ne-venljive bitnosti! Oglejmo si zlasti Shake-^spearjeve značaje, te prave tipe in pra-£obraze posvetne modrosti ali norosti, človeške veličine aH podlosti, in vsak izobraženec iz-,med nas bode radostno pritrdil, da so prikazni, ustvarjene za vse veke, označujoče ') kreposti in zmote ne posameznih oseb, tem-več splošnega človečanstva!
Terinf* npjg»"jj»i"«»jaih velikega an
babura, da ji ni para z lepa, .Frau Hurtig". lastRTcr' neke besnlce v Jiasicheapu, slavno-znanakrčmarica „Pri merjaščevi glavi", Z&čud&iii- jn gledamo, strme poslušamo njeno žlobudranje, naposled še le spoznamo, da smo se varali ter da to ni krčmarica iz londonskega predmestja, temveč sorodnica naša s Sočinega obrežja, vrla G,(m£&nka „Sol-a“. Kaj za Boga ste se tako našemili na svoje stare dni, ljubezniva nam tetka!!
Zmotili smo se — a kedo nam bode zameril našo zmoto, ako je le površno prebrskal odurno zmes prostih lažij in padlih zabavljic, naperjenih proti zmerno narodni stranki in njenemu tako
.zvanpm^ »voditelj11- Pr0f. ^ 11 ^1 ,j P j" , katero je „Soča“ nakupičila v svoji zadnji številki!
Polemizovati proti goriški „Soči“, nam tedaj ne pride na misel. Drage volje prepuščamo razsodnim čitateljem, razkrivati jasna protislovja neolikanega goriškega „pisatelja"; niti očitnih nržij pTenSenitega glasila ne bodemo zavračali. Kaj bi to naposled koristilo takim ljudem nasproti! Zatrjujmo slovesno pred gleškega pesnika predstavili smo v sobotni fcsem svetom, da je „Ljub. List* celo prvo
številki svojim čitateljem, (jebelotrebušnega Jeto bil zgolj zasebno časnikarsko pod-
S i r Jo h ilFa 11 s t f f . uprav nrntntin gosto-	------- -----j
j besedne podlosti, dovtipnega razkošneža, strahopetnega bahača, moža, v kojem se združujejo vse lastnosti najzrnatejšega ciničnega materializma. In ker se nikakor ne spodobi, da bi tak mogotec ostal brez dostojnega spremstva, dodali smo mu dva rekruta njegova, vzeta iz istegaShakespearjevegaigrokaza. „Schwac “ lich“ in Mgullenk_§.lb“ ju imenuje nemflj prevod, in odkrito moramo reči, da smo s sami obradostili te klasične trojice. »Fali' staff, Schwachlich, Bullenkalb",	_
mari živž te podobe v istini le na gledališkem iattMmp segati v nedvomno pravo
odru, ali jih morda ne opazujemo dan za tivne oblasti — tudi ta „sport“ radovoljno ^dnevom tudi v politični komediji, igrani v nagi, .odstopimo goričkim protTvnikom. Vindei1 se L-b^li Ljubljani? Toda glei. še a* niatnn> hilLnu- Jiam vidi dokaj''prisiljenoštTv glasnem „ho-sitili pipnimivPffn prizoia in uže nam prihiti iianah", katerega so zadnje osobne spre-zopet dobra znanHT tudi proizvod Shake- apembe v šolskih krogih provzročile na Soči-spearjeve muze, Fallstaffova vela ljubica,	obrežji. Mi vsaj se nekako nejasno še
ženica ravno tako podlega mišljenja, kakor, jspominamo one dobe — tega bode sedaj ko-njen ljubimec, moralno oglodana i ona, jezična||naj štiri leta — da je „Slov. Narod", po
j^etje, vzdržano na lastni risiko od podj etnega lastnika, dokazujmo, daje njegov bivši urednik ne le nikakeršnega gmotnega dobička, temveč precejšnjo materijaln o zgubo imel, vrzimo goriškim obrekovalcem stokrat in stokrat v obraz neovržno resnico, da so infamno laž 'edoma trosili po svetu, — otresli sa do kakor tepeni psi batin in izza prihod-J njega plota vun se bodo z nova zakadili v mirno mimo idočega potnika!
Tolmačiti in r>a svoje zavijati uradna
!avo ekseku-
svoji navadi izvrstno poučen vsled intimnih zvez z dunajskimi vladnimi krogi, svojim vernikom kot čisto gotovo resnico oznanjeval veselo v6st, da na mesto ranjkega nadzornika Pirkerja nikdo drugi ne pride nego profesor Erjavec, mož, dobro in častno znan slovenskim izobražencem, baje tudi dokaj poznat v uredniških predalih goriške „Soče“. Ne znamo, ali se tedaj v Gorici »Slovenski Narod" in njegovi pokrovitelji niso smatrali pravimi »kranjskimi rodoljubi", ali se je od istih mal prevračljivo mnenje te gospfide zopet prekopicnilo na drugo stran, ali pa je morda ljubljansko grozdje le nekoliko — prekislo raznim goriškim gourmandom?
Toda proč iz besnice slovenske „Frau Hurtig", vun iz zaduhle, strupene sopare, dvigajoče se iz moralnega brezna. Le v slovo še nekaj resnic goriškim »prijateljem"!
Yes svoj žolč razlili ste nad grešno glavo nekdaj tudi od vas proslavljenega prof. Šuk-obsipan ste ga z obilnimi psovkami in
VfiBSlo
Listek.
Naše ribiške razmere.
(Dalje.)
Umen gospodar mora poznati najprej svoj teren in plemena dotičnemu kraju najbolj primerna, in izmed teh zopet skrbeti za povzdigo onega, ki donaša več dobička, ki je več vredno.
V	Ljubljanici se na pr. prav dobro počuti klin, platnica, mrena itd., toda nikdo ne bo gojil teh plemen, ako v6, da je voda tudi izvrstna za krape. Poleg znanja posameznih vodi in izvestnih daljic merodajne so za način delovanja lastnosti posameznih plemen, s čim se hranijo, kdaj in kako se množijo, v kakih krajih najrajši bivajo, katera plemena bivajo koristno skupaj, kake sovražnike imajo.
Pisatelj tega se peč& nekaj let z ribištvom, skušal se je poučiti o tej stvari; prehodil je med tem časom večino gorenjskih dolin, opazoval vode, izpraševal in nabiral gradivo. Se vč da, v vsaki grapi ni namakal
vrvice, zato naj ne sodijo te razprave preostro oni, ki ta ali oni kraj bolje poznajo.
Vsi ljudje vse vedo in veselilo ga bo, če se posreči zbuditi večje zanimanje za stvar, dati povod popravam in dopolnilnim vestem. Ne le gorenjske vode so sposobne za boljša plemena, tudi drugod se nahajajo izvrstni potoki, katerih pisec malo ali nič ne pozn&. Gorenjska jih ima največ, sem prihaja mnogo tujcev, željnih dobre ribe v petek in svetek, železnica daje priložnost, spraviti blago hitro v večja mesta. Kakor hitro postane produkcija večja, se je polasti tudi trgovina na korist posameznih in cele dežele.
Po koristi, katero more voda donašati, t- j- po ceni plemen, se dajo ta glede naše dežele tako uvrstiti: postrv, sulec, lipan, krap, som in ščuka, belice in med belicami je zopet klin, ne ravno na trgu, ampak v dobrih vodah za ribiča najzadnji zaradi posebnih lastnosti.
Da je postrv povsod najvišje cenjena, ne provzroči toliko večja dobrota in okusnost njenega mesa mimo drugih salmonidov. Lipan sme se imenovati bolj okusen, sulec nič manj. Postrvi povzdiguje ceno razen njene lepše obleke,
o ste se oddahnili, ko ste izvedeli novico o njegovem imenovanji na oddaljeno, da si po vsem častno službeno mesto v avstrijski stolici. Prenaglili ste se s svojimi zmagoslavnicami! Vaši besni napadi ne bodo niti za las ne omajali poštenega prepričanja v možu, kateri predobro pozna vaše zmote in slabosti, premalo pa nizko, plahooko bojazen pred ljudmi! V domovini in na tujem, v Ljubljani in na Dunaji, povsod bode vam tako neljubi nasprotnik profesor Suklje povzdignil energični svoj glas, dosledno svareč narod slovenski pred takimi zapeljivci, takimi lažiproroki, kakor se dandanes na kvar naši pošteni stvari prikazujejo v na-brodnemtaboru!
In še nekaj! Srce vam je vtripalo radosti, mislečim: zdaj po Šukljejevem odhodu bode konec tej preklicani zmerni stranki na Kranjskem. Ljuto se varate, zvezdogledi goriški, meteorologične tabele goriške zvez-darne niso pravilne in v um ter vašim pristašem se vremena še ne bodo tako kmalu zjasnila! Da bi zadeli jedro s svojo trditvijo, oči-
katera daje tej ribi pri večini jedcev tudi takrat domišljeno slast, kadar ni dobra, kadar se namreč drsti, še posebna prednost, katere nimajo njeni sorodniki. Ta žival je jako trdnega življenja, mogoče je tudi živo daleč prenašati, živi dolgo zaprta v majhnem prostoru in ostane zdrava; da se privaditi na pičo v bajarjih, ki obsegajo malo kvadratnih sežnjev, raste tu in se odebeli. Opitajo jih največ s konjskim mesom, ker je najceneje.
Postrv ima debelo, trdno kožo ter ostane mrtva tudi v toplem vremenu 12 in več ur dobra, je mogoč torej tudi z mrtvo daljši promet. Potem je primerne visokosti kakor namizna riba za gostilničarje in zasebnike, za porcije najbolj pripravna. Vse to jo stavi tržno na prvo mesto. Razen najvišje gmotne koristi ribiču je postrvi umetno množenje najlažje in po mnogih skušnjah najbolj vspešno.
Za hrano ni zbirčna. Postrv ima dober želodec; ni lepo, toda res je, požrešnost je njena slabost. Nasičena si pa privošči miru in počitka za prebavo, pe zmeneč se za najboljšo hrano in se nerada umakne nadležniku. Najbolj ji teknejo žužki — po temeljitih pre-
tajoč kranjskim „klobasarjem“ politiko »slepe udanosti in cvička", podtikajoč jim grdo-sebične, samopašne namene, moralo bi se pač uresničiti vaše prorokovanje, morala bi stranka naša razpadati vsled odhoda jednega posameznega moža. Toda baš, ker temu ni tako, ker pnliiirpa _i/1eja združuje ngša Jjrdela, .jnisel namreč, da se narodno vodstvo ne sme ^izročiti poosobljeni malomarnosti in Apolitičnemu nerazumu, da ne smemo krmila v roke dati napol omikanim fantastom in nravno bolestnim, lastne domišljavosti pijanim hujskačem, baš ta vzvišena misel oživlja naše bojne rajde, in kmalu se bodete uverili, da je „tudi v novem letu v vojvodini kranjski častna straža slavne vlade" ravno tako odločna, nič manj podjetna, nego je bila lansko leto, ko je velikemu vašemu maliku na notranjskem volišči v prah in pepel razdrobila glineno podnožje svoje nekdanje popularnosti.
Zmerna narodna, stranka je sestavljena iz resnih, pypmižijopih-7nač;|jev. 0na~šeu2ira na cfelelne koristi, želi sprijazniti se z aemškirai sodeželani na zdravi podlagi dejanjske ravno-pravnosti; predobro pozna načelo, merodajno za vsak narod, da je kruh opozicije vedno grenak ter da mora vsaka st.raiiW. katera ne obupa nad svojo bodočnostjo. ~3elati na to, da nrqi ali slei	»lad™ ob jeTTrTem pa
CTanl lijuca ■stranka. Sedaj pa oglejte si svoje lastne pristaše, ozrite se po lastnih svojih kolovodjih, preiskujte njih duševno zmožnost, njih delavnost in izvedenost, in morda bodete spoznali celo s svojimi brljavimi očmi, da je politična frakcija, katera je na ščit povzdignila dr.Val. Z arnika ter vojno zastavo izročila romantičnemu dr. Janezu Tavčarju, »»pač zadrega vsaki vladni sistemi, nobeni pa trdna zaslomba. In če se takim elementom posreči, prodreti s svojimi zmedenimi idejami, potem bode kmalu vsakemu istini-temu domoljubu vsklikniti: Finis Sloveniae, uničena je bodočnost naroda slovenskega!
Nadaljevati smo hoteli, toda „Frau Ilur-tig“ se več brzdati ne more, na stežaj odpira svoje brezzobne čeljusti, da nas in prijatelje naše zopet počasti s kopico svojih laskavih pridevkov. Shakespearjeva „Frau Hurtig“ pač ni ušla svoji „mili usodi“; zadela jo je v podobi biričevega biča, kateri ji je do dobrega prerahljal omehkuženo njeno okostnico. Goriška sorodnica je pač po vsem varna pred takim strahom. Prvič je stoletje naše mnogo bolj prosvitljeno, nego je bila temna srednjeveška doba angleškega Henrika IV., potem je le za nekoliko časa se utaknila v zanimivi kostum Fallstaffove ljubice, in naposled je tudi — goriška „Soča“ kar čez noč pregnala svoje stare muhe ter sedaj glasno hvalo prepeva „pravični dunajski vladi!" Drugega si i mi nikdar nismo želeli, radujemo se naglega prevrata, le da nekoliko
iskavah Angležev — raznovrstne muhe in mušice, ki letajo ob vodi, so ji v toplem času najbolj v slast, dokler se jih ne preobjč. Razen teh ceni tudi črviče, polžke, kapa in — ropa; resnica je, mnogo postrv se ud& kanibalizmu, posebno večja se ne peča več tako rada z drobnimi grižljeji in se zanaša na večji kose. Najbolj se množi postrv, kjer ni nič ali le malo drugih rib, v mrzlih potokih in potočkih, ne bi da ji nizka temperatura posebno ugajala, ampak ker na njene ikre prežijo vse vodne živali, ne le ribe jih pobirajo, tudi vodne miši in ptiči, celo majhni vodni pajki jih znajo navrtati in izsesati. Potem ima postrv v primeri z drugimi ribami malo iker in debelih, da so lehko najti; vrh tega je drest v zimi, ko je tudi v vodi hudo za vsakdanji kruhek. Preteče tri do pet mesecev, da more zapustiti zarod gnezdo in se zna skrivati, da pride iz največje nevarnosti. Namen umetne ploditve in reje ni drugi, nego varovati zarod v teh mesecih pred vsemi nezgodami. Kjer so druga plemena, katera imajo mnogo in brezmerno zaroda, more pomoči po-strvem do prevladanja le človek, če tudi jim
še dvojimo o stalnosti njegovi. Toda „For Brutus is cm honorouble man“ trdi Mark Anton,
„Pošten možak je tudi Brut in poštenjaki so vam drugi vsi“.
Zakaj bi neki ravno goriško „Sočo“ uže za naprej izključili iz te častne družbe?!
F. Š.
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
O bodočem delovanji državnega zbora poroča „Politik“ naslednje: Državni zbor pričel jbode po zdanjih počitnicah svoje delovanje s kongrua-vprašanjem; v februvariji se bode vršila budgetna debata, in v merodajnih krogih se misli, da se bodo drugi nujni posli dovršili do 24. marcija, da se bode tedaj zasedanje sklenilo. V tem slučaji bi se zasedanje zaključilo s prestolnim govorom, v katerem se bode omenjalo delovanje parlamenta v pretečeni zakonodavski dobi, kakor tudi glavna naloga bodočega zborovanja. V o-litve se bodo najbrže uže v aprilu razpisale, volitve same pa se bodo vršile v juniji, tako da volilno gibanje pade v mesec maj. Ker bodo delegacije letos na Dunaji zborovale, ni treba da bi se državni zbor zaradi volitev delegacij * sešel k posebnemu zasedanju, marveč sklical se bode kratko pred delegacijami. Poročila, da se bodo deželni zbori sklicali v spomladi, so po polnem napačna, zborovali bodo v juliji, avgustu in septembru.
Državni poslanec Fran grof Coronini sklical je na 11. dan t. m. svoje volilce v Gorico, da bode poročal o svojem delovanji v državnem zboru.
Vstop opozicije v hrvatski sabor zvršil se je ta pot bolj mirno in mirno so se vršile tudi razprave. V petek nadaljevala se je debata o idemniteti. Govorilo se ni nič posebnega novega; govorniki raznih strank govorili so s svojega stališča, in nekateri opo-zicijonalci vzbujali so celo smeh s sojimi frazami.
Tuje dežele.
Med Nemčijo in Angleško nastaje vedno večji prepad zaradi avstralskega vprašanja. Avstralske naselbine se upirajo temu, da je Nemčija v slednjem času polastila se ozemlja, kajti oni zahtevajo Avstralijo za Avstralce ter tudi javno izražajo, da jim angleška politika ne zadostuje več.
V	Prusiji jel je zopet cvesti kulturni boj. Kakor poroča „Germania“ se je z lito-grafovanim reskriptom kolonjske vlade, kateri se je vsem županom kolonjskega vladnega okrožja doposlal, prepovedalo vse duhovensko poslovanje onim duhovnikom, kateri so se na podstavi dobljene dispenze v raznih osamljenih duhovnijah naselili. Dotični gospodje so menili, da se vsled dispenze morejo zopet
sicer voda po polnem ugaja. Za vodo ni posebno zbirčna, živi in raste celo v močvirnati vodi, če vanjo zaide, le na okusu zgubi. Nje naravni element so hladni potoki in reke s kremenastimi peščenimi tlemi, alpinske in gorske vode, kjer se tok spreminja, kjer menjavajo globine s plitvinami. Da je zmožna ta žival aklimatizacije v daljnih krajih, dokazali so Angleži; prenesli so ikre, Mad6 jih z ledom, iz Angleške v Avstralijo, jih tam zvalili in spustili mladiče v pristne potoke z najboljšim vspehom,
Ker postrv rada j<5, zraste po sporočilu praktikov v dobrih vodah, kjer najde dovolj priležne hrane, v treh letih do polu funta. Učenjaka Necker in Kneder celo trdita, da ima zrasti v jednem letu do funta, ako ima toliko povoljne hrane, kolikor je more povžiti.
Lipan je jako lepa in okusna riba, mnogi mu dajejo prednost pred sorodniki, vender stoji v ceni pod postrvijo in tudi pod sulcem, katera se preminja od 70 kr. do goldinarja. Vzrok temu je njegova nežnost in občutljivost. Zaprt v polterji preživi k večjemu teden dnij zdrav, pri prenašanji potrebuje več vode, ka-
vrniti v svojo domovino ter so na vabilo ne-caterih cerkvenih predstojnikov prevzeli v osamljenih duhovnijah duhovenske službe. Zdaj pa omenjena naredba prepoveduje dotičnini duhovnikom izrečno vsako javno duhovnu opravilo, ne smej o spovedovati, ne kršče-vati in tudi ne deliti bolnikom slednje tolažbe. „
Poročila iz Španije o potresu so vedno bolj žalostna. Zemlja se odpira na mnogih era jih, hiše se podirajo in mnogo ljuilij in ilvaTij najde smrt pod razvalinami.
Parižki uradni list objavlja imenovanje generala Lewala vojnim ministrom.
S kitajskega bojišča pripovedujejo najnovejša francoska poročila, da so Francozi dn6 3. t. m. vzhodno od Chua naklestili 6000 Kitajcev.
Dopisi.
Iz Planine, 4. januvarija. (Izv. dopis.) Vlnogo let .sem ima blaga knežja rodovina Windisch-GraetzovaJjudomilo navado, zbrati t.ii jf^SnjfrTtBnžnfl j fin mladino ~§kolo božičnega drevesca ter jo obdarovati s toplo zimsko obleko in druzimi božičnimi darili. Prejšnja ieta se je to obdarovanje vršilo navadno uže >red prazniki; letos se je pa zavoljo bolezni in smrti princesinje Elizabete moralo odložiti do dnč 3Q. decembra. Ta dan bil je pa zopet vesel in'pozabljiv našim ubožčekom. Ta dan je marsikatero revče, ki je poprej v hudem mrazu v očetovih, maternih, bratovih ali pa še cel<5 v Adamovih črevljih v šolo in cerkev hodilo, dobilo poleg bele štruce, jabolk, orehov itd. trdno in gorko obuvalo ali pa po potrebi kako drugo oblačilce, katero ga bode varovalo v sedanjem mrazu silne burje in druzih nezgod.
Neusmiljena morilka davica, katera je pretečeno leto mnogo nadepolne mladine položila v prezgodnji grob, pričela se je zopet oglašati v Lazah pa tudi v Planini ter ponavljati svoje morilno delovanje. Ker pa ta nepoklicana klatilka šolsko obiskovanje zelo moti in mladino v učenji ovira, bil bi uže tudi skrajni čas, da bi se izumil kak paragraf, po katerem bi se ta nebodijetreba iz dežela iztirala ali pa v dosmrtno ječo vtaknila, kjer naj bi delala pokoro za svoje nečloveško dejanje.	—&■
Od Sv. Ane na Mali Gori, 1. januvarija. (Izv. dop.) O čem naj piše človek v tem dolgočasnem zimskem časi. Megla, kamor se človek ozre, in enakomerna bela odeja, ki pokriva celo zemljo. Ko bi človek vsaj nekoliko zamogel pogledati v daljavo ali ko bi vsaj zamogel vpreti svoje ok6 v jasno nebo! A vsled gostih megel ne eno ne drugo ni mogoče. Ni čuda, da je samotarskemu mežnarji na Mali Gori izginila vsa domišljija in da so otrpnile vse njegove moči.' Ne samo, da ni nobenega človeka blizu njega niti svojih znan-
tero je treba pogosto svežiti; kakor hitro se voda ogreje, je po njem. Ker ima kožo tanko, je mrtev za toploto jako občutljiv, kmalo mu odstopijo rebra od mesa, zgubi na okusu in ni tako mičen. Lipan torej ne strpi prevažanja in mora se použiti blizu tam, kjer je bil ujet. Ne priporočajo ga veščaki in praktiki za umetno ploditev v postrvskih vodah ne le zaradi nižje cene, ampak posebno za to, ker ljubi strastno postrvine ikre. Cela tropa se jih spravi nad gnezdo, tu brska in išče in ne odneha, dokler ni zadnje dosegljivo jajčece pozobano. Razen tega naglavnega greha prebije svoje dni v nedolžnosti. Lipan ni ropar; pobira žužke vrh vode, le po zimi, kadar teh ni, brska po tleh in išče pod kamenjem male živalice. Spomladi in po letu, ko vse mrgoli nad vodormušic in hroščev, je zanj najboljši čas, nabije si želodec do trdega in še ne jenja pasti se ter pobira prav drobne muši-čice v pozni mrak, baje le za kratek čas. V jeseni, ko donaša voda mnogo čebel in osa, dobi od te piče prijeten duh po strdi, ta čas je tudi najbolj spitan in najboljšega okusa.
(Dalje prihodnjič.)
cev, svojih sosedov, starih ribniških svatov na Veliki Gori ne vidi več. Zares, dolgočasno je biti tak6 zapuščenemu, tako osamljenemu v tem času, ko tudi narava utrujena spi pod belo mrtvaško odejo, ko noben grm ne zeleni, noben tič svoje pesmi ne drobi.
In vender ni mežnar od Sv. Ane najne-srečnejši človek! Dospela so mi ravnokar najnovejša poročila, najnovejše novice. Malo zakasnjeno prihajajo sem gori do mene. Saj ni čuda. Pot v tako strmino in to ob tem času, ko leži precej debelo sneg, ni kar si bodi. Od tod pride, da je meni na novega leta dan novo, kar je drugim morda uže s starim letom v spomin zatonilo. Naj si bo, kakor uže hoče. Še prehitro so mi prišle te novice, kajti vesele niso. Žalostno senco razgrinjajo čez človeštvo. Izneverjenje, tatvina, goljufija in samo-umor, na to naleti človek povsod, kamor se ozrč in v družbi s tem jok in stok solzč tisočerih! Kam smo prišli? Komu naj človek še zaupa, seda.i ko je na dnevnem redu, da pri-int.eli nriiatpilia. okrade ter ga brezvestno ob ^g_imetje spravi?
l|uclna .slVai' je. človek. Nesreča sočloveka mu je vedno v nekako tolažilo. Ne da bi se nad tujo nesrečo veselil, Bog nas obvaruj škodoželjnosti, a nehotč se človeku vzbudi misel: »Glej, saj nisi sam nesrečen, nesrečni so tudi drugi in morda še bolj nego ti.“ Tudi mežnar od Sv. Ane ima človeške slabosti. Umevno je tedaj, da je v tej nesreči, ki je zadela zadnji čas toliko rodbin , iskal in tudi našel svoji nezadovoljnosti zdravila. Kolikokrat je poprej blagroval ljudi, ki žive v srečnih razmerah, to je take, ki imajo novcev na razpolaganje, kolikor hočejo, a danes si ni mogel kaj, da ne bi bil vzdihnil: „Hvala Bogu, da sem ubožen in reven! Če bi bil imel denar, kedo ve, če ne bi bil kedaj oprtil svojega koša, naložil vanj denarja ter nesel ga v kako eskomptno banko. In če bi se mi bila potem taka zgodila, kakor se mnogim drugim, kako nesrečen bi sedaj bil! Kajti imeti in zgubiti se desetkrat huje občuti, kakor nikdar imeti. Marsikomu se bo ta tolažba zdela zelo naivna, a meni je vender hladila pekoče srce.
Pa še nekaj bi se dalo pri tej priložnosti reči. Po škodi, pravijo, je vsak moder. Jaz sem tudi prepričan, da se bodo vedeli oni, ki so si osmodili peroti, ali se morda še huje opekli, v prihodnje bolje varovati. A previdnosti naj bi se iz tega tudi drugi učili. Ribničanom, svojim domačinom, kojih blagor mi pred vsem na srcu leži, dovoljujem si dati nek svet. Sicer v ribniški dolini ni ne celih ne pol miljonarjev. Vendar prebivalec ribniške doline ni ravno ubožen. Varčen, kakor je, ima več ali manj imetja. Je pa tudi dokaj tacih, o kojih se po vsej pravici trdi, da imajo „pod palcem." Ti imajo svoj denar okrog po svetu razkropljen. Kako nevarno je imeti dandanašnji denar v tujih rokah, o tem so nas poučili dogodki zadnjih dni. Kaj ko bi se imoviteji možje ribniške doline enkrat sešii ter preudarjali o tem, bi se li ne dal ustanovit kak denarni zavod, postavim kaka posojilnica, kakor jih ima uže več druzih krajev, tudi za ribni ko dolino. Kolikor zamore tak priprost človek, kakor je mežnar, izrekati sodbo o tacih zadevah, mislim, da bi bilo to gotovo v srečo cele ribniške doline. Mnog ribniški prebivalec mora hoditi daleč iskat na posodo denarja, kar je v zvezi z mnogimi stroški, a drug nosi ravno tako daleč vlagat svoje denarje. Če bi se pa ustvaril tak denarni zavod, odpali bi prvič ti troški. A razun tega bi bilo neprecenljive vrednosti to, da bi se vedelo, komu se svoj denar zaupa in komu se na posodo da. Ribniška dolina ni tako velika, da bi ljudje drug druzega ne poznali. Ravno ta okoliščina pa bi neizmerno pospeševala kredit in posledica tega bi bila, da bi se povzdignila obrtnija, katerej le prevečkrat manjka potrebnega kapitala. Naj to na vse strani preudarijo možje, ki so vsled svojega premoženja poklicani, govoriti v tej zadevi odločilno besedo! Če bi te vrstice dale povod, da bi se res kaj izpeljalo v tem oziru, ne bi se mežnar od svete Ane nikdar kesal, da jih je pisal.
Razne vesti.
— (Kaj so vojaku primeri, če nima poguma.) Ne davno pošlje na Dunaji vojaka prostaka njegov višji iz vojašnico v bljižno kavarno z naročilom, da naj tam menja 3 desetake. Vojak pride do kavarne, a ne upa so vstopiti notri, temveč ostane pred rratmi in čaka. Čez nekoliko časa približa se mu kakih trideset let star mož ter ga popraša, kaj da tukaj stoji. Ta mu natanko in odkritosrčno razloži, kaj da je njegov posel, a ob onem tudi povč, da si ne upa iti v kavarno. Neznani ponudi se na to kaj prijazno, da hoče on zmenjati bankovce ter prinesti mu drobiž, na kar mu vojak hvaležnega srca izroči desetake. Oni odide, ta pa čaka in čaka, a onega ni nazaj. Nek postrešček, ki je vojaka opazoval in kojemu se je to čakanje le malo predolgo zdelo, stopi konečno k njemu vprašaje ga, kaj da vender tako dolgo tukaj čaka, na kar mu ta celo stvar razjasni. Postrešček popelje potem vojaka v kavarno, tu gledata po prijaznem ptujcu, a ga ne ugledata. Bil jo je po drugi strani popihal z denarjem. Misliti se da, kako se je prestrašil ubogi vojak. Začel je tožiti in jokati, da se je vsem smilil. Začeli so zanj nabirati in takoj je bilo ne samo 30, ampak celo 36 goldinarjev skupaj, tako da je tudi za prestani strah nekoliko plačila dobil. Na tihem pa je pač obljubo storil, da no bode nikdar več tako boječ, kakor je bil.
— (Defravdacija.) Skoro ne mine dan, da bi se ne čalo od katere strani, da je tu ali tam zvršila se kaka defravdacija. Iz Ne utre se poroča v ogerske liste: Uže nekaj dni so bile razširjene vesti, da je nekdo ponaredil nekaj menic, ter da so vsled tega tukajšnji denarni zavodi oškodovali za 150000 gld. Dne 2. t. m. pa so to govorice postale istina, zaprli so nekovega Edvarda pl. Birlyja, v odličnih krogih spoštovanega moža. Birly je izdaval menice s ponarejenimi podpisi. Osebe pa, katerih podpise je Birly zlorabil, so bili njegovi najboljši prijatelji.
— (Tatvina na pošti.) IzBelgrada se poroča: Nekdo ukral je na pošti zavitek, kateri je bil adresovan na kralja Milana, v njem pa je bilo vrednosti 40 000 frankov. Bil je kinč, namenjen kraljici Nataliji.
Domače stvari.
—	Nj. veličanstvo blagovolilo je z Najvišjim sklopom z dne 28. decembra 1884 naj milosti vej o potrditi od deželnega zbora kranjskega skleneni zakon, s katerim se prenarejajo nekatera določila deželnih zakonov z dnč 19. decembra 1874, št. 37, in z dne 26. oktobra 1875, št. 27.
Ta za celo deželo kranjsko tako koristni zakon jo v tesni zvezi z zboljšanjom domačega šolstva in ima izredno važnost tudi v finančnem oziru. Znano je, da je načrt zakona sestavil ter se zanj v deželnem zboru jako toplo potezaval bivši urednik „ Ljubi j. Lista", deželni poslanec g. prof. Šu kij e, Zakon se glasi:
Po nasviitu deželnega zbora Svoje vojvodine kranjske ukazujem tak6:
Člen I.
Členi II., V., VI., VII. zakona z dnč 19. decembra 1874 (dež. zak. 37) in § 1. zakona z dn6 26. oktobra 1875 (dež. zak. št. 27) se razveljavljajo v svoji sedanji besedi in na njih mesto stopajo sledeča določila:
§1. Mestni občini ljubljanski se daje pravica, pobirati v sedanji meri šolnino na javnih mestnih ljudskih in meščanskih šolah, in sicer v ta namen, da se bodo z njo pokrivale stvarne šolske potrebščine.
Občinskemu zboru glavnega mesta ljubljanskega pristoji, šolnino na omenjenih šolah znižati ali po polnem odpraviti.
§ 2. Normalno-šolski zaklad prevzame izplačevanje aktivitetnih prejemkov učiteljskega osebja na vseh splošnih javnih ljudskih šolah vojvodine kranjske v njih polnom obsegu.
Ako dohodki normalno-šolskoga zaklada ne bi zadostovali v pokritje teh in drugih njegovih potrebščin, razpisati je po deželnem zakonodavstvu za normalno-šolski zaklad posebno 10°/0 deželno priklado na vse direktne davke (na ordinarij z vsomi državnimi prikladami).
Nedostatek, kateri se potem še pokaže pri
normalno-šolskem zakladu, pokrije se iz deželnega zaklada.
§ 3. Šolska poslopja zidati, dajati jim notranjo opravo ter jih vzdrževati, v obče ljudsko šolo nastanjevati, plačevati troške za kurjavo, razsvetljavo in snaženje šolskih prostorov in skrbeti za vse druge stvarne šolske potrebščine, dolžnost jo šolske občine, v glavnem mestu ljubljanskem pa dolžnost mestne občine ljubljanske.
Člen II.
Ta zakon stopi v veljavo s 1. januvarijem 1885.
Ob jednem pa je zadobil Najvišje potrdilo tudi sklep deželnega zbora kranjskega z dne 16. oktobra 1. 1., vsled kojega se bode v pokritje primanjkljaja normalno-šolskega zaklada pobirala leta 1885. 10 °/0 priklada na celo predpisano svoto vseh neposrednih davkov po vsej deželi, in vsled kojega se ima nedostatek, ki se potem še pokaže uže pokriti iz deželnega zaklada.
— (Jour-fiie „Literarno-zabavnoga kluba") bil je po svoji zanimivosti tako odličen, kakor_haie še nobeden njegovih prednikov. Udeležilo se ga jo 30 gospodov, in zabava bila je tako živahna, da se pred 111/i uro nikdo ni vzdignil s svojega sedeža ter zapustil veselo družbo. Stola-ravnatoliom je bil izbran g. prof, Šuklj e, toplo nizdr^ljes^od-CfilegaJiliitia. Predaval je g. Do-
}£nec, inrinn naiiinhoyitBišib mladih slnmn.clrih pravnikov. Za predmet si je izbral thema „ O voznini na železnicah" ter je tako okusno, ob jednem pa tako stvarno razpravljal na . pr vi videz -suho-narno^tearino. da mu je z vseh stranij donela glasna pohvala. Eazpravo njegovo priobčimo v našom „ Listku11. Potem je predsednik s krepkimi besedami spominal „Učiteljskega Tovariša", nagla-ševaje izrodno važnost učiteljskega glasila za narodni razvoj, ter je napival navzočnemu ustanovi- C telju in uredniku našega pedagogičnega lista,	(
mnogozaslužnemu šolskemu vodji Andr. Praprot-	J
n i k u. Napitnica se je sprejola z burnim odobra- ^	(
vanjom in ginjeno se je zahvaljeval cenjeni pro- c < slavljenec za častno priznanje. Na dnevnem redu' ^ je bil tudi razgovor o javnih predavanjih na korist ..Narodni Soli", in prof. Šuklje je poudarjal vzvišeni pomen tega zavoda. Sklenilo se je, da se tudi letos napravijo takajjra^avagja, in sicer so se oglasili v to svrho gg .[.dr. Bleivveis, kateri bode iz svoje bogate psihiatrične prakse si izbral gradivo„?jjrof. Senekovič „0 elektriki" inJdr. Babnik „0 slovanski ženi“! Vspored je tedaj na vsak način jako interesanten. Omenjati nam je tudi, da se je napivalo prof. Š u k 1 j o j u, kateri bode kmalu ostavil slovensko domovino in se pre-selil v dunajsko stolni«). Laskavi nanifaiiV.i odgo-voril je prof. Suklje v daljšem, jako pohvalno sprejetem govoru, v kojem je razložil misli, ki so merodajne bile njegovemu političnemu delovanji ter spodbujal zbrane somišljenike, naj z^estL ostanejo svoji častni zastavi in načelom, zajcater^ sa^bode {jn tudi na.. Dunaji vedno potegoval. Konečno še dostavlja, da je nevtrudni Utatistik literarno-za-bavnega kluba razveselil družbo z novico, da je klub s svojimi srečkami „ Narodnega doma“, nakupljenimi v jednom zadnjih večerov, do sedaj uže dva dobitka bil dobil. Brez ugovora obveljal je njegov nasvet, da se dobitka z nova v „jour-fixu“ na dražbi prodasta in dohodek izroči blagajniku na-šoga „Narodnega doma". Bilo je precej kasno, ko se je razšla vesela družba, in gotovo je vsak sam pri sebi izražal željo, da bi še mnogo tako zanimivih večerov mogel doživeti v prijateljskem krogu. Bog daj!
— (Dobil je, kar je iskal.) Iz kamniškega okraja se nam piše: Dne 27.decembra m. 1. šel je Blaž Špenko iz Polja pri Spodnjih Gameljnah — od kje, ni znano — nekoliko natrkan proti domu. Prišedši v Skaručno naleti na Prana Tonija in Martina Štera. Ne da bi se bila tadva le količkaj menila zanj, jamo ju oni se vsako-jakimi priimki in psovkami pozdravljati. Nekoliko časa ga poslušata, a ko le ni hotel jenjati, bilo je Martinu Steru zadosti. Poišče si polence ter jih založi Špenkotu nekoliko čez glavo. Poškodbe so le majhne. Morda si vsled tega zapomni, kako se ima v prihodnje ljudem nasproti obnašati. Da se bode imel pa Šter zaradi tega, ker si je sam pravico storil, prod sodnijo zagovarjati, jo samo ob sobi umevno, in morda pride tudi on do prepričanja, da je bolje iti pijancu s pota, nego z njim se pravdati.
— (Kranjska eskomptna banka) obrnila so je do svojih upnikov, da jej dovolijo moratorij do konca leta 1885; in med onimi upniki, kateri so jej dovolili moratorij, je tudi mestna občina ljubljanska.
— ((rosp. prof. M. Valjavec) čitaljednč 20. m. m. v filologično - historičnem oddelku jugoslovanske akademije znanostij in umetnostij v Zagrebu razpravo o naglasu v zdanjem času pri glagolih ua e v novoslovonščini.
— (Drsališče) pod Tivolijem je vsak dan prav dobro obiskovano, saj pa je tudi ledona sko-rija zdaj zopet po polnem trda in varna postala. Mnogo imajo veselja drsalci, in jutri ga bodo imeli še več, kajti ob ugodnem vremenu s vi rala bodo od polu 12. ure do polu 1. ure opoludne na drsališči vojaška godba.
— (Pretep.) Iz ljubljanske okolice se nam piše: Dne 1. t. m. pila sta v gostilni Mihe Jeučka v Sadinavasi kmetska sinova Andrej Selan in Fran Brajer, oba iz Zadvora. Ko sta ga oba uže precej imela, sporečeta se, in kakor je pri takih priložnostih navada, nazadnje tudi sprimeta. Selan bil je močneji, kajti vrgel je svojega nasprotnika nekolikokrati ob tih,. Med ruvanjem pomikala sta se čedalje bolj vratom in konečno bila sta v veži. Tu pa potegne razjarjeni Brajer svoj nož iz žepa ter rani Selana dvakrat na glavo. Ta je baje hudo poškodovan. Sodnija bode stvar natančneje preiskovala.
— (Iz Krškega) se nam piše: Našega bralnega društva zabava na Silvestrov večer je bila prav lepo in še dovelj dobro obiskovana. Do-padlo se je lepo petje in tudi komični prizori g. P.: „Želodec“, ^gledališki ravnatelj**, „dolenjska železnica “, so bili prav primorni za ta večer in kaj zabavni. Jednako velja tudi o družbini igri „Mrzla kuhinja**, katero je priredil novi tajnik g. K. Hvala novemu odboru za prijeten večer!
— (Vodstvo „Narodnega doma" v Novem mestu.) [Dober svet.] Po Dolenjskem je nekaj domoljubov vzelo po 1 akcijo za 50 gold. za novomeški „Narodni dom**. Obljubili so plačevati navadno po 2 gld. na mesec. To izneske je nekaj časa na pr. v Krškem (od koder se nam to piše) pobiral g. V. Zdaj se pa to pobiranje ne vrši več. To bode škodovalo „Nar. domu*1. Po mesečnih doneskih je lažje plačevati, kakor velike svote na jedenkrat.
— („Kresa“) 1. snopič prinaša naslednjo vsebino: Arabela. Eoman. Spisala Pavlina Pajkova — V celici. A. Puntek. — Sonet. Mirko. — Slika in srce. Novela. Spisal dr. Stojan, — Mušica in smreka. Iv. Slemec. — Narodno pripovedke. Priobčuje M. Valjavec. — O narodnih pesnih koroških Slovencev. Spisal Schoinigg. — Kavovec in njega plod. Spisal M. Cilenšek. — Pozoj. Šimon Rutar. Neprodirnost v fiziki nepotreben izraz. Pr. Hauptmann. — Koroško-slovenska prisega od 1. 1601. Dr. J. Sket. — Drobnosti. — List izhaje vsakega prvega v meseci po jeden snopič na 3	4 polah pod uredništvom dr. J. Šketa v Celovci. Velja za vse leto 4 gld., za pol leta 2 gld. Za dijake samo 3 gld. za vso leto.
— (Nesreča na železniškem tiru.) Iz Celja se poroča: Pred nekaterimi dnevi prišel je na tukajšnjem kolodvoru železnišk delavec Janez Gorjaniek pri premikanji železniških voz pod kolesa. Nesrečneža opazil je še le čez nekaj minut drug delavec. Pomoč ni nič pomagala, bil je uže mrtev.
— (Starinsko najdbe.) Iz Celovca se poroča:	Pri Št. Juriji zasledile so se zanimljive starinske najdbe. Nekov posestnik je hotel porabit kamenje podrte kapelice ter ob tej priliki izkopal marmeljnate plošče z rimskimi napisi. Napisi so ne mogo prav dobro razločiti, kor je precej apnenca na plošči. Gotovo jo, da ni niti kamenje niti pisava iz krščanske dobe. V okolici Št. Jurija našla se jo uže marsikatera starinska dragotina. Našli so tu užo železno kačo in rimske novce, katore so oddali celovškemu historičnemu društvu.
— (Silna burja) napravila jo prošli četrtek v Trstu mnogo škode. Z jedne hiše vrgel jo vihar dimnik na streho sosednje hiše tako močno, da je streho prebil ter padel v stanovanje, kjer je tri delavce ranil.
— (Dalmatinsko vino.) Iz Spijeta se poroča, da se po dalmatinskem vinu zelo povprašuje ter da je cena primerno visoka. Posestniki so je večinoma uže prodali; posebno mnogo so je pokupili Švicarji, Tirolci in vinotržci iz drugih krajev.
Meteorologično poročilo.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu.“
Metlika, 4. januvarija. Metličanji imajo čast, čestitati svojemu vrlemu poslancu Šukljeju.
London, 5. januvarija. Kanalna eskadra dobila je od admiralitete povelje, naj bode pripravljena za takojni odhod. Po poročilih Daily-News“ taki ukazi niso nič izrednega, da se namerava s tem le zaprečiti dajanje dopusta častnikom in moštvu.
London, 5. januvarija. „Times“ prinašajo članek proti vladni politiki v Egiptu ter priporoča ministrom, naj rajši demisijonirajo, kakor da bi čakali proti kabinetu obrnem votum dolenje zbornice.
Madrid, 4. januvarija. Uradno je kon-statovano, da sta bili pri potresu v Alhami 302 osebi usmrteni, 280 ranjenih in da se je 1300 hiš podrlo.
Zagreb, 4. januvarija. (Iz sabora.) Včeraj je predlagal Folnegovič, naj se prepeljejo kosti Zrinskega in Frančipana v Zagreb. — David Starčevič napadal je zopet vlado po svoji navadi; predsednik moral mu je odtegniti besedo.
Telegrafično borzno poročilo
z dn6 5. januvarija.
gld.
Jednotni drž. dolg	v	bankovcih..................82'25
»	»	»	»	srebru.....................83'30
Zlata renta.........................................104-60
5% avstr, renta.....................................97’75
Delnice n&rodne banke............................... 864' —
Kreditne delnice.................................... 294'50
London 10 lir sterling..................................103-60
20 frankovec............................................ 9-765
Cekini c. kr........................................ 5'80
100 drž. mark............................................60-30
Tuj oi.
Dn4 3. januvarija.
Pri Maliči: Wohlmuth, gozdar, z Dunaja. — Ranzin-ger, lastnik steklarnice, iz Kočevja. — B'ichtenau, posestnik, z Bleda. — Bučar, trgovec, iz Dolenjske.
Pri Slonu: Vidic, trgovec, z Dunaja. — Rosinger, po-tovalec, iz Trsta. — Weiskopf, potovalec, iz Linča. — Zechner, stavbeni podjetnik, iz Brežic.
Pri Južnem kolodvoru: Vončina, trg. pomočnik, iz Idrije. — Knapek, uradnik južne železnice, iz Zagorja.
Umrli so:
Dn6 3. januvarija. Pavla Heller, zasebnica, 34 1., Mestni trg št. 23, otrpnenje.
Dn6 4. j anu vari j a. Marija Dolinar, hči hiš. posestnika, 15 L, Krakovske ulice št. 27, jetika.
V civilni b61nici:
D n 6 2. januvarij a. Anton Rešek, delavec, 29 1., jetika. — Karel Švare, delavec, 60 1., opešanje.
V vojaški b61nici:
Dn6 3. januvarija. Fran Jaburek, žendarm. stražvodja, 35 1., jetika.
Srečke
z dn6 3. januvarija.
Trst:	58	86	46	1	16.
Linec:	10	13	48	24	37.
1	a 3 Q	Čas opazovanja	Štanjo barometra v mm	Tempe- ratura	Vetrovi	Nebo	Mo- krina v mm
		7. zjutraj	744-16	— 2-2	vzh. sl.	obl.	j
	a	2. pop.	742 52	— 0-4	svzh. sl.	»	000
	m	9. zvečer	742-46	— 2-2	»	»	
	c	7. zjutraj	741-86	- 2-8	vzh. sl.	obl.	Tt"
	rt	2. pop.	741-82	— 0-8	svzh. sl.	>	0 00
		9. zvečer	742-70	— 2-2	vzh. sl.	»	
il
z Dunaja
stanuje v hotelu „pri Maliči", II. nadstropje, sobi št. 23—24.
Zdravi vsak dan od 9. do polu 1. ure in od 2. do 4. ure popoludnž.
Vse operacije, najmodernejšim zahtevam sedanje dobe ugajajoč, izvršujejo se brzo in sigurno. (134) 8
Tržne cene.
V Ljubljani, 3. januvarija.
Hektoliter banaške pšenice velja 7 gld. 22 kr. domače 6 gld. 60 kr.; rež 6 gld. 4 kr.; ječmen 4 gld.
65 kr.; oves 2 gld. 92 kr.; ajda 4 gld. 71 kr.; proso 5 gld. 69 kr.; turšica 5 gld. 40 kr.; 100 kilogramov
krompirja 2 gld. 86 kr.; leča hektol. po 8 gld. kr.
bob 8 gld., fižol 8 gld. 60 kr. — Goveja mast kilo po 92 kr., salo po 82 kr., Špeh po 68 kr., prekajen po 72 kr., maslo (sirovo) 84 kr., jajce 3‘/2 kr.; liter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 64 kr., telečjega 64 kr., svinjina
66 kr., drobniško po 36 kr, — Piške po 50 kr., golobi 17 kr.; 100 kilo sena 1 gld. 69 kr., slame 1 gld. 51 kr.
Seženj trdih drv 7 gld. 80 kr.; mehkih 5 gld. 20 kr.___
Vino, rudeče, 100 litrov (v skladišči) 24 gld., belo 20 gld.
lSH5aSrHSaS^SaSH5HSHr25aSHSB5B5BS,H525i£
Marsala-Florio
sicilijansko medicinično desertno vino, od slavnega profesorja dr. Mantegazze priporočen kot izborno krepčevalno sredstvo za rekonvalescente J2 in vsled dolgotrajne bolezni opešane osebe, dalje tudi za slabotne žene in deca. V stekle-K nieali po 1 gld. v	(107) 15—6 BJ
H lekarni Piccoli v Ljubljani	jjj
j"	Dunajska	cesta.	3
^5asasa52sasas2sas!SEsasE5as55as2faf:Hsa^
V založništvu našem je ravnokar izišla na svitlo knjiga:
Vtoium
Zbirka najboljših kratkočasim n vsuli stanov.
Nabral Anton Brezovnik,
učitelj.
12 pol v 8°. Mehko vezana stane 60 kr., franko po pošti 65 kr.
Ip Klmajr & M Baiierj
knjigotržnica v Ljubljani.
■f,
v-
Zaloga zemljevidov
c. kr. generalnega štaba.
Mera 1:75000.
Listi so po 50 kr., zloženi za žep, prilepljeni na platno po 80 kr.
II. t. KlEinmajr & Fefl. Bamlieii-ova
knjigarna v Ljubljani.
------------------------------"M
Odgovorni urodnik J. Naglič.
Tiskata in zalagata Ig. t. Kleinuiayr & Fed Bamberg v Ljubljani