»Učana.v gotovini
iSruzinski^A dni k
ILUSTROVAMI LIST ZA MESTO IN DEŽELO	iffl	Uti	lil	lllil
Številka 12 Leto vil
Posamezna Številka po
2 Din
Izhaja ob četrtkih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Tyrševa cesta 29/1. Rokopisi se ne vračajo. Poštni predal štev. 345. Račun Poštne hranilnice v'Ljubljani štev. 15.393.
Ljubljana, 28. marca 1935
Naročnina za četrt leta 20 Din, za pol leta 40 Din, za vse leto 80 Din. V Italiji za vse leto 40 lir, v'Franciji 50 frankov, v Ameriki 2 K dolarja. — Za odgovore je priložiti znamko.
Pri sodobnem izdelovalca zlata
Francozi so ga bili zaprli kot ,sleparja... zdaj so pa že na pol prepričani, da so mu storili krivico. Obisk pri modernem alkimistu v njegovi »čarovniški« kuhinji v San-Remu na italijanski rivieri
(šP) Pariz, marca.
Ali je Dunikowski alkimist? Ali prazen širokoustnež? Ali slepar? Ali pa genij?
Ne vemo. Ce bi mož počel svoje reči v srednjem veku, bi ga nemara sežgali kot čarovnika, ali pa proglasili za svetnika. Zakaj, Duni-kowslii ne trdi nič več in nič manj, kakor da zna iz prsti izdelovati zlato. To se pravi, ne ravno iz vsake prsti; ne, nekaj zlata mora že biti v njej, da ga Dunikowski spravi na dan. A vendar; če si kemiki zaman ubijajo glavo, kako Duni-kowski to napravi, mora že nekaj Čudnega biti na tej stvari.
♦
Dunikowskega so pred nekaj leti Francozi zaprli, češ da je navaden slepar. To pa menda le ne bo držalo. Drugače ga ne bi bili tako hitro izpustili. Zdaj dela svoje poskuse v severni Italiji, v letovišču San-Remu. In pravi, da od »pridelanega« zlata čisto spodobno živi, čeprav ima še zelo primitivno orodje.
Dopisnik nekega pariškega časnika je šel v San-Remo k novodobnemu alkimistu, da si ga ogleda pri delu. O tem je napisal tole poročilo:
Ustavil sem se v neki ozki iti blatni predmestni ulici. Na številki 8 zagledam na poštnem nabiralniku nalepljen listič z napisom: »L>uniiiowski«. Potrkam in vstopim. Skroftino stanovanje: dve sobici, opremljeni s posteljo in mizo, temačen hodnik in kuhinja. To je vse.
Toda ta kuhinja je znamenita: v njej, trdi slavni alkimist, se mu je izpolnila želja iskalcev vseh časov: kako se napravi zlato.
Že koj ko stopiš v ta prostor, te sprejme čudno ozračje: pred teboj stoji majhen in ozkoprsen mož ponižne zunanjosti s plahim pogledom, mož, ki pridobiva žlahtno kovino iz navadne prsti z žarki »Z«.
Že od nekdaj je bogastvo prihajalo iz bornih stanovanj. Toda danes živimo v dobi, ko ne verjamemo več resnici in si ne moremo predstavljati tega, kar sem jaz takrat videl:
V kuhinji-laboratoriju stoji Du-nikowski pred vegasto mizo, v majhni škatli pa prasketa električni tok. Pri slabotni luči spoznam, da je tisto na mizi stara škatla za cigare, v njej pa prst.
Iz teh 500 gramov prsti bo čarodej napravil 1 gram zlata ...
»Ne mislite, da sem čarovnik,« se zasmeje Dunikovvski. »O, ne bojte se. Edino, kar trdim je to, da sem z izpopolnitvijo teorije svojega očeta dal moderni kemiji popolnoma drugo osnovo, kakor jo je imela doslej.
»Dosti sem moral prestati,« povzame čez nekaj časa z grenkim nasmehom. »In še dosti bom pretrpel, preden bom pripomogel do zmage načelom, ki so temelj mojega raziskovanja in uspeha.
»Na Francoskem so me v začetku leta 1932 obsodili kot pustolovca; niso mogli verjeti, da bi moj stroj znal delati zlato. Hotel sem jim dokazati, toda ko sem prenesel svoje aparate v laboratorij pariške šole za obrt in industrijo, je nekdo vlomil vanj in mi pokvaril aparate, se preden sem jih mogel razkazati. Toda na sodišču mi niso hoteli verjeti in so me obsodili.«
Dunikowski se grenko nasmehne.
»Zato sem rajši prišel v San-Remo. Tu živim že od maja 1933 s svojo ženo in s štirimi otroki.«
»S čim se pa preživljate? Saj se ukvarjate menda samo s svojim izumom?«
»Zadeli ste; samo za svoj izum živim in samo od njega.«
In Dunikewski mi pokaže potrdila gg. Corbelattija, Carla, Bige in Pignottija — samih uglednih zlatarjev iz San-Rema. Njim prodaja Dunikovvski zlato sproti, kakor ga »pridela«.
»Tri mesece,« pove z nekim ponosom, »sem ga prodajal tudi italijanski narodni banki. Evo, poglejte potrdila!
»V zadnjih osemnajstih mesecih sem prodal nekaj več kakor eno kilo zlata, ki sem ga napravil s svojimi silno skromnimi sredstvi. Sami vidite, da nimam drugega orodja kakor tole malo škatlo. V njej lahko hkratu predelam samo pol kile prsti. Toda čez dobrih štirinajst dni bo gotov moj novi laboratorij in takrat bom lahko napravil po dvajset gramov zlata na dan.«
»A kako izdelujete to zlato?«
»Oprostite, ne izdelujem ga, temveč ga le pridobivam iz prsti. Kajpada mi služi v te namene samo zlatonosna prst. Takšna prst ie na primer na Cap-Martinu. Edina prednost mojega aparata pred drugimi je v tem, da spravi iz zlato-nosnih snovi mnogo, mnogo več zlata kakor po vseh dosedanjih postopkih.
»Rekel sem vam že, da se imam samo za naslednika svojega očeta, profesorja kemije na varšavski univerzi. Nekega dne je odkril čudno snov, ki je izžarevala svetlobo, podobno kakor radij: krstil jo je na ime proton.
»Moje delo je bilo v tem, da sem imel dodobra izrabiti lastnosti tega protona. In posrečilo se mi je; danes je vsa moja alkimija v tem, da izpostavim par miligramov protona učinku normalnih električnih tokov. Električni tok proton »oži-
prsti nastanejo posebni žarki in pod učinkom teh žarkov na prst se združijo molekuli zlata, ki jih ta prst vsebuje.«
»Kaj naj vam še povem? Kemijski poskusi so me napotili k zlatu in platini, kakor bi me bili lahko napotili kamorkoli drugam. Ne podim se za bogastvom, le ta stroka me najbolj zanima, zato sem se ji posvetil.
»Ali bom s tem izumom obogatel? Kaj vem! Danes mi je 42 let
in prestal sem že dosti bede in gorja; lahko mi verjamete, da usoda ne bi krivično storila, če bi me kdaj poplačala.«
In ko me je spremil iz stanovanja med radovednimi pogledi svojih otrok, me je za trenutek ustavil:
»Moje največje veselje je pa tole.«
In pokazal mi je vzorce prsti, ki mu jih ljudje pošiljajo z vseh koncev sveta, da jim jih preišče.
Nič se ne bom čudil, zaključuje dopisnik, če bo nekega dne potrkala sreča na vrata tega bornega stanovanja. Ko sem odhajal iz hiše tega čarovnika sem bil poln nasprotujočih si oDčutkov: v žepu sem imel kepica leskečačega se zlata, ki mi jo je Dunikowski dal s seboj za spomin: napravil jo je nalašč zame in vpričo mene.
Hudodelke iz ljubezni
•Sokriva umora svojega pokvarjenega očeta iz ljubezni do svojega dragega. — Ce se juristka izpozabi. — Najboljša prijateljica Mate Hori — njena ubijalka
(A) Dunaj, marca
Pred nekaj tedni sem sedel v Linču s Frido, Mikescbevo, devetnajstletno, katere ženin Rihard Deinham-mer je bil ustrelil njenega očeta. (O tem smo obširneje poročali lani v 28! štev. »Druž, ted.«. Op. ured.) Frido so bili ravno takrat izpustili iz zapora. Frida je vedela za umor., Sama je očeta, nadučitelja. Mikescha, ki je svojo hčer od njenega trinajstega leta .zlorabljal, izm&mila v zasedo: Frida je čakala, kdaj bo počil strel študenta Deinhammerja. Frida je videla, kako se je njen oče zgrudil na-tla. Videla ga je, ko je umiral. In pomagala je- študentu Deinbaramerju zabrisati -sledove. Pri preiskavi so jo zaslišali. Govoril sem z njo, ko so jo izpustili. Pred nekaj duevi so jo pa definitivno oprostili.
Frida Mikescheva je plavolaska, drobno, plaho in slabo razvito dekle. Nečloveški oče ji je vzel vero v nravnost in pravico na tem svetu. Če mu ni hotela biti po volji, jo je tepel. S tihim glasom, kakor bi iskala besede, se mi je Frida skušala opravičili:
-	.	»Rihard	me je ljubil. In Rihard mi
vi«, da se tako izrazim, v škatli | je hotel pomagati. Toda druge poti
Angleži v Berlinu
Angleški zunanji minister sir John Simon (na levi) in minister brez resora Anthony Eden sta šla v ponedeljek v Berlin, da jima je nemški kancler Hitler razložil, da eNmci z zopetno uvedbo vojaške obveznosti nikakor ne mislijo na vojno proti Angležem.
ni videl, kakor da očeta... očeta ustreli...«
In otrok, devetnajstletni otrok je zaječal. In potlej je rekla z velikimi očmi: »Ko iinaui pa Riharda tako rada, tako zelo... tako zelo rada...«
Riharda ima tako rada. Priznanje njene ljubezni do Riharda je bilo priznanje njene krivde. Na zatožni klopi je govorila o svoji ljubezni do Riharda. Nič več ni mogla prenašati sožitja z očetom. Zaradi Riharda ne. Na policijo ni marala iti. Zaradi matere, in zaradi bratov ne.
Sodišče je Frido. Mikeschevo oprostilo. Spoznalo jo je krivo: ljubezni do študenta Riharda...
Sodišče jo je spoznalo krivo ljubezni in jo je oprostilo.
Študentka — detomorilka
Preteklo pomlad je sedelo na zatožni klopi mlado dekle, juristka z roževinastimi naočniki nad umnimi očmi: postala je bila detomorilka.
Hilda je bila hči nekega uradnika v okolici Dunaja; njena roditelja sta bila vrla malomeščana in sta z velikimi žrtvami spravila svojo hčer v prestolnico na univerzo. Tam se jo Hilda seznanila z nekim tovarišem in se vanj zaljubila. Sedela sta sku-paj pri predavanjih in drug drugemu posojala skripta.
Hilda, modro dekle z roževinastimi naočniki, je postala mati in se je otroka odkrižala.
Aretirali so jo, in kmalu nato se je vršila razprava. Od žalosti in gorja strta roditelja sta prišla pričevat. Toda Ilildin proces ni poslal senzacija. Ko je bila pa vsa zadeva ‘nko na moč preprosta: dekle, ki je posia-lo hudodelka. Za takšne reči so paragrafi. In paragrafi ne vprašajo, ali je to hudodelstvo zagrešila iz ljubezni in neizkušenosti.
Študentko z roževinastimi naočniki so obsodili in obupana starša sta zaihtela na glas. Globoko je pobesila obsojenka svojo malo modro glavo z naočniki: srce se je strlo v njej...
Ljubezni ne obvaruje jus. In tudi roževinasti naočniki ne...
Prijateljica Mate Hari pripoveduje
Pred kakšnim letom dni je umrla v nekem švicarskem sanatoriju ženska kakih petdesetih let. Prijavljena je bila pod nekim nepomembnim imenom. Bolehala je na pljučih, vsak večer jo je dajala mrzlica iu z nobenim pacientom ni govorila. Časih so jo videli v veži sanatorija, kjer je sedela in v naglici preletela politične novice v dnevnikih.
Ta ženska je postala po svoji smrti p >dmet razgovorov vseh vohunskih central na svetu. Njeno pravo ime so šele tedaj izvedeli in z Nemškega so poslali na njeno krsto več prekrasnih vencev brez podpisov. Na enem teh vencev je bil baje napis: »Naši najzvestejši sobojevnici...«
Ta ženska je na smrtni postelji priznala, da je bila najboljša prijateljica Mate Hari. In vendar jo je ona sama izdala francoskim oblastvom, njo, Mato Hari, njo, ki jo je tako zelo ljubila...
*
Njeno ime srečamo v več knjigah o Mati Hari. Ta nemška vohunka je bila namreč tista, ki je plesalko pregovorila, da je stopila v nemško vo-
hunsko službo. Muta Hari je delala natauko po navodilih te Nemke. Med obema je zavladalo intimno prijateljstvo: spoštovali sta druga drugo, Mata Hari je pa zraven tega občudovala Nemkin fanatizem. Nemka se je borila, borila se je z vsemi sredstvi, ki jih je imela kot ženska na razpolago. Vedno iznova je šla čez mejo, zdaj v to državo, zdaj v drugo. Ona je bila tista, ki je prenašala listine, katere je Mata Hari izmamila francoskim častnikom...
Na smrtni postelji v švicarskem sanatoriju je prosila službujočega zdravnika in duhovnika, naj zapišeta njeno življensko izpoved. Zdravnik je po njeni smrti to izpoved objavil. In tik pred smrtjo je ta ženska, znana pod imenom »frhulein doktor«, izpovedala:
»Ljubila sem Mato Hari, kakor sem le koga ljubila v svojem življenju. Jaz Bern tista, ki sem to žensko pregovorila, da je začela delati za Nemce. Nekega dne mi je Mata Hari reklu: ,Zadosti mi je, trudna sem, odpočila bi se rada. Povejte to mojemu in vašemu šefu.‘ Več ur sem ji prigovarjala in skušala omujati njen sklep. Zaman. ,Tak pusti me vendar, umetnica sem, meni je samo do plesanja, politike mi ni več mar...'
Toda Mata Hari je že preveč vedela. Predobro je poznala naše načrte in našo organizacijo. Ce Mata Hari ne bo delala z nami, utegne delati zoper nas. In tega sem se bala. Zato sem ji prigovarjala, zato sem jo tolikanj prosila. Moj Bog, saj sem jo imela rada, kakor bi mi bila lastna sestra. Toda Mata Hari je ostala trdna. Tedaj sem pa odpotovala...
Odpotovala sem in podala poročilo: ,Mata Hari noče več, sem povedala, •Mata Hari je vsega sita in trudna../ Naš šef se je zelo zresnil: ,Zelo žal mi je, toda potem ne vidim druge možnosti kakor.:. Trenutek je pomislil, nato ja: pa mrzlo dejal: .Preden nas Mata Hari utegne Izdati — oprd-sfitp, na tem svetu Je. vse mogoče — moramo mi njo storiti neškodljivo. Kdo bo to prevzel?'«	r	s
Umirajoča vohunka se je obrnila k obema možema zraven njene postelje: k zdravniku in duhovniku.
»Gospoda, ljubila sem Mato Hari, toda bolj kakor vse drugo na svetu sem ljubila svojo domovino. Jaz sem bila tista, ki sem spravila Mato Hari v našo službo. Moja dolžnost je zato bila, da jo spravim s poti. Živa duša ni tako dobro vedela kakor jaz, kaj je vse ta ženska storila za nas in kako je delala. Odpeljala sem se nazaj v Pariz. Še enkrat sem jo hotela pregovoriti. Toda ona je ostala trdna in jioslovili sva se za zmerom. V hotelski sobi sem tedaj sestavila brezimno pismo francoskim oblastvom: v njem sem natanko opisala, s katerimi ljudmi je imela Mata zveze v Parizu, kaj je počela in kako.
Aretirali so jo. Izdala ni niti besedice o naši organizaciji. In potem so mi uajdražjega človeka na svetu ustrelili...«
»Fraulein doktor« je umrla s strtimi živci. Ubila je iz ljubezni, iz ljubezni do domovine, a tega umora do smrti ni mogla preboleti...
(Obširneje o usodi te nemške vohunke in njene obupne smrti smo priobčili v 38. štev. lanskega letnik«. Op. ured.)
*
Od ljubezni do hudodelstva Je pogosto en saiu korak. Najžlahtnejša čuvstvo je kaj rado gonilo za naj-nizkotnejše dejanje: Frida, plavolasa učiteljeva hči iz Linča je sokrivka umora svojega nečloveškega očeta. Hilda z roževinastimi naočniki, ki jo noč za nočjo študirala paragrafe, postane detomorilka. Nemška vohunka izda svojo najboljšo prijateljico. In vse, vse še enako zagovarjajo: vso priznavajo, da so krive ljubezni.,.
Čudni zbiralci
(*L) Praga, marca
Blizu Pferova živi neki upokojen železniški uradnik, ki utegne biti najnenavadnejši zbiralec na svetu. Ta inoz se namreč ukvarja s tem, da išče in spravlja kosti ljudi, ki so se s samomorilnim namenom vrgli pod vlak ali pa kako drugače prišli pri kakšni železniški nesreči ob življenje. Skrbno očiščene in spravljene kosti opremi ta mož z listki, na njih pa napiše imena žrtev in dan njihove smrti.
Nič manj čuden zbiralec ni neki mož iz Leipnika: ukvarja se z zbiranjem stekleničic z lizolom in drugimi strupi, ki so si nesrečni ljudje z njimi hoteli vzeti življenje.
Sesi rojstnih dni dona Juana
Komedija iz vsakdanjega življenja
(II) Dunaj, marca
»Za vojskovodjo, pesnika in modrijana je življenje ustvarilo tisoč čudes: doživljaj njihovih uspehov. Za preprostega človeka je pa eno sumo čudo: Čudo ljubezni.«
Te duhovite besede je izrekel znani madžarski dramatik Bus-Fekete. Navajamo jih, ker si pač ne moremo misliti primernejšega niotta za ljubavno povest sodobnega dona Juana.
Ta povest ni povest baš tega in tega gospoda, živečega baš tu in tu. Povest je slo in tisočev ljubezenskih junakov, ki žive in ljubijo med nami in jih srečavamo dan za dnem.
Ta povest je povest glavnega junaka najuovejše komedije dramatika Busa Feketeja.
*
Naš don Juan je zelo vsakdanji lekarnar v manjšem mestu, mož, ki slavi na odru šestkrat svoj rojstni dan: s 15, 25, 35, 45, 55 in 65 leti. Od dejanja do dejanja se torej nuš junak postara vselej za deset let, le njegova duša, zmerom ljubezni lačna in )>olna kopr-nenja po novih uspehih pri ženskah, ostane do konca mlada. Sest ljubezenskih postaj v življenju moža, od prve do poslednje ljubezni — en sam sklenjen krog okoli ženske. Zakaj, kakor smo že zgoraj rekli: Za vojskovodje, pesnike in modrijane ima življenje tisoč čudes: doživljaj njihovih uspehov. Za navadnega smrtnika je pa samo čudo ljubezni.
Petnajstletnega junaka občinstvo ne dobi pred oči, zato pa vse dejanje samo o njem govore na odru. Na koncu šele poči bomba: mladi mož je sklenil izrabiti priložnost, ko ravno njegovih staršev ni doma: preživel bo večer svojega petnajstega rojstnega dne pri mladi francoski vzgojiteljici...
Tudi kot pet in dvajsetleten mladenič kaže naš junak čudovito življensko moč in podjetnost: v komaj ]>et minut
trajajočem prizoru prevzame svojemu bratrancu nevesto in se sam poroči z njo.
Nadaljnjih deset let ni prav nič pogasilo ognja temperamentnega moža: petnajstletna služkinja pri ženinih starših je iznova užgala ljubezenski ogenj pri pet in tridesetletniku.
Šele deset let nato odkrije njegova žena, da je znal njen Hans — tako je junaku ime — vprav zgledno deliti svoje srce na dvoje in tako na svoj način urediti problem o ljubezni do dveh žensk.
Ko mu je pet in štirideset let, gre naš junak s poli vsem domačim konfliktom in se reši — v vojno. Poleti 1914 ostaneta dve ženski sami doma: žena in ljubimka. Vidimo ju, kako stojita druga drugi nasproti, kako se zmerjata in prepirata... dokler ne udarita v jok in ne padeta druga drugi v objem. Skrb za moža tam daleč na fronti potisne sovraštvo in ljubosumnost na stran. Strah ljudi združuje.
In spet preteče deset let: pet in petdesetletni nič več ne vara. Zdaj njega varajo: vara ga ljubimka, ki se je z njo poročil po smrti svoje žene.
Pet iu šestdesetletnik ostane sam. Ločil se je o 1 svoje druge žene in že dokaj sivolasemu donu Juanu pač ne kaže drugega, kakor da vdan v voljo božjo igra vlogo deda. Le enkrat, enkrat samkrat še, je starajočemu se gospodu namenjena zmaga — in spet je mademoiselle tista kakor takrat v maju, mlada vzgojiteljica njegovega vnučka, ki naj mu podari najslajšo vseh uric. Toda ded je to urico... zaspal. Mademoiselle najde starega moža spečega v naslanjaču; ne kaže ji drugega, kakor da ga lepo ogrne b toplo odejo, mu popravi pručico pod nogami in potem po prstih odide.
»Poslednjo ljubezen človek prespi,« pravi Bus-Fekete. Morda tudi predzadnjo — pravi življenje.
Dekle med dvema genttemanoma
Dvojčka, ki sta se zaljubila v isto dekle. — Ker se ona sama ni mogla odločiti, koga naj vzame, sta brata žrebala: zmagovalec je dobil njeno roko, premaganec je Sel v smrt
(tl) Pariz, marca
Miranda Carterjeva, 22 letna hči ameriškega milijonarja in kralja kositra, ni malo osupnila, ko jo je mladi dr. Floricel Barton prosil za ples. Kaj se ne bi začudila: saj je šele pred tremi minutami plesala z gospodom, ki je bil kakor jajce jajcu podoben mlademu zdravniku.
Dr. Barton je opazil to njeno začudenje in ji je stvar pojasnil.
»Malo prej ste plesali ?. molim bratom Jeanom. Dvojčka sva, zato sva tako presenetljivo podobna drug drugemu.«
Toda brata po vsej priliki nista imela samo enake zunanjosti temveč tudi enak okus. Kajti vse jo kazalo, da je vitka Američanka napravila na oba globok vtis.
Od tistega dne sta dvojčka vneto dvorila lepi Miss Carterjevi. Mlada Američanka je prišla s svojo guvernanto za nekaj tednov v Pariz, da si Od bliže ogleda prestolnico sveta; dvorjenje obeh bratov ji je bilo le v zabavo. Toda ko je začel Floricel postajati ljubosumen na Jeana, je na tihem pomislila, ali ji ne bi kazalo skrivaj dati Parizu slovo. Brata sta ji bila oba enako všeč in izbera bi se ji zdela mučna in nadležna.
Nekega večera, bilo je ravno po gle-
dališču, je pa prišlo do nepričakovanega pripetljaja.
Ko je Miranda po končani predstavi sedla zraven mladega zdravnika v avto, je opazila, da je mladi doktor nekam čudno nervozen. Zadnji sedež v avtu je kakor zmerom zavzel Jean. Zdravnik je pognal z veliko hitrostjo čez bulvare proti predmestju, feele ko so bili zunanji okraji mesta za njo, se je Miranda zavedla, da to pot ne gre za navaden nočni sprehod. Obrnila se je do zdravnika in ga vprašala, kam pelje. Toda zdravnik ni odgovoriL Bili so že zunaj mesta, avto je drvel s hitrostjo 90 km na uro. Čez kakšne pol ure pa voznik ustavi: bilo je pred vrati majhne, pritlične hišice.
»To je vila najinega strica; zdaj je prazna, ker se stric mudi na južnem Francoskem. Obema bi ustregli, če bi se odzvali najinemu vabilu in ostali nekaj ur tod. Tu se bomo namreč laže pogovorili kakor v mestu.«
Brata nista čakala odgovora. Vzela sta deklico pod roko in jo spremila v hišo. Koj nato so se za njimi zaloputnila težka hišna vrata.
*
Ko so bili v malem salonu, je povzel besedo Jean.
»Sklenila sva napraviti konce neznosnemu stanju. Floricel in jaz vas blazno ljubiva in ne on ne jaz se vam noževa odreči. Kdo od naju naj učaka
veliko srečo, da postanete njegovi, morate sami odločiti, čakala bova vašega odgovora do jutri zjutraj.«
Ure so se plazile s svinčeno počasnostjo. Ko so se ob sedmih zjutraj odprla vrata salona in sta brata vstopila, sta zagledala mlado Američanko spečo v naslanjaču. Na mizi je ležal listič s sporočilom, da se ne more odločiti: Jean in Floricel sta ji oba enako draga, zato naj brata sama odločita o svoji usodi.
*
Dne 14. marca je bila poroka na civilnem uradu; ameriško milijonarko je vzel dr. Floricel Barton. Pri slavnosti je bilo le malo najbližnjih sorodnikov. Floricelov brat ni prišel. Odpotoval je v Južno Ameriko, je pojasnil zdravnik radovednim sorodnikom.
Drugi dan je s palube nekega angleškega parnika skočil v morje neki potnik. Dva mornarja sta se takoj pognala za njim in ga skušala rešiti. Toda bilo je že prepozno: izginil je v valovih. V njegovi kabini so našli poslovilno pismo.
»Imel sem ameriški dvoboj,« se je bralo v tem pismu, »in izžrebal sein črno kroglo. Jean Barton.«
Fakirji v Srbiji
V Srbiji lahko vidite fakirske umetnije, kakršne poznajo drugače samo indijski jogiji. — Produkcije muslimanskih dervišev
V Beogradu, konec marca Znano vam bo, da žive v Indiji ljudje, ki znajo vpričo tisočev in tisočev gledalcev napraviti stvari, kakršnih mi navadni smrtniki nismo
Derviš si prebada prsi
zmožni niti pojmiti. Ti ljudje so se zaobljubili, da bodo vse svoje življe-nej posvetili bogu in veri: imenujemo jih jogije. S posebnimi telesni-
&
\
Prebadanje lic
mi in duhovnimi vajami se tako izpopolnijo, da postanejo popolni gospodarji nad svojimi čuvstvi in nad svojim telesom, a tudi njihovo duševno življenje postane popolnoma drugačno kakor naše. Ti ljudje nam s svojo trdno voljo lahko celo zunanji svet pokažejo v popolnoma drugačni luči, kakor ga vidimo sdcer.
Tako vemo na primer, da se takšni jogiji dado za več dni živi pokopati in vendar vstanejo potem živi in zdravi. Z iglami in dolgimi žeblji si prebadajo kožo, spe na samih šivan-
Banka Baruch
11, Ruo Auber, PARIŠ (9e)
Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. — Vrši vse bančne posle najkulantneje. — Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64, Bruxelles; Holandija: št. 1458-66, Ded. Dienst; Francija št. 1117-94, Pariš; Luxem-burg: št. 5967, Luxemburg.
Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice
kah — in vendar se jim nič ne zgodi.
Najbrž ne veste, da imamo tudi pri nas v Jugoslaviji Dekuj podobnega: derviški obredi, ki se vrše po »teki-jah« (muslimanskih samostanih) v Srbiji. In utegne se zgoditi, da bodo te derviške produkcije kaj kmalu postale privlačnost za marsikaterega našega in tujega izletnika, željnega senzacij.
Sicer so se taki skrivnostni derviški obredi vršili v tekijah že pred desetimi in dvanajstimi leti, toda o njih ni nihče nič vedel razen vernikov samih. Zdaj so si pa neki časnikar in več tujcev izprosili, da so smeli osebno prisostvovati tem obredom v muslimanski tekiji v Peči. Tako so videli nekaj, o čemer so doslej mislili, da se dogaja le v Indiji.
Derviška produkcija se je vršila v neki majhni dvorani med glasnim bobnanjem, trobljenjem in ropotom drugih primitivnih instrumentov. Ko so derviši prišli v versko ekstazo, so si začeli prebadati lica in prsi. Neka ženska je ob pogledu na ta prizor kriknila in se brez zavesti zgrudila na tla. Po končani produkciji so bili derviši še zmerom v ekstazi, ne .vedoč, kaj se okoli njih godi; iz ran jim je curljala kri.
Zanimivo je, da do nedavnega niti prebivalci Peči niso vedeli, da se sredi med njimi vrše te skrivnostne derviške produkcije. Ni čudo: obred prebadanja opravljajo derviši le redko in še takrat najrajši brez gledalcev. Nikakor se pa ne dado preprositi, da bi smeli prisostvovati tem njihovim obredom ljudje, ki imajo s seboj fotografske aparate.
Bacili v službi morilcev
Da dobi zavarovalnino, je okužil ženo in otroke s kolero. — Iz golega pohlepa zastrupil brata z bacili kuge. — Umor iz ljubosumnosti
(pl) Pri odkrivanju novih kriminalnih metod so »inteligentni« hudodelci že od nekdaj razodevali neverjetno domišljijo. Dostikrat bi jih lahko celo Wallace zavidal za njihovo iznajdljivost. Ti zločinci znajo korakati z duhom časa in celo dobrodelne pridobitve človeškega uma porabiti za svoje temne namene. To velja zlasti o tistih morilcih, ki spravljajo svoje žrtve s poti na najbolj rafiniran in najnizkot-nejši način: z bolezenskimi bacili. Kriminalna kronika zadnjih let je zabeležila celo vrsto takih primerov.
Nekateri se utegnejo še spomniti afere frankfurtskega zavarovalnega morilca Hopfa iz leta 1913, tik pred vojno. Ta mož je svoje žene — poročen je bil nič manj ko trikrat — in svoje otroke zavaroval na smrt. Njegove žene in otroci so vsi umrli za nalezljivimi boleznimi, toda nikomur ni takrat prišlo na um, da bi mogel biti družinski oče Hopf kriv njihove anrti. Šele več let nato so se jim odprle oči: Hopf je svoje naibližnje moril b tifuškimi in kolerskimi bacili. Gojil je te človekove smrtne sovražnike in svoje nevidne in zato tem straš-nejše zaveznike v posebnih cevkah, da jih je imel na razpolago, kadar je hotel koga spraviti s sveta.
Drugi dogodek, ki sega že v najnovejšo dobo, se je lani pripetil v Indiji. Bila sta dva bogata brata. Eden od njiju je imel posebno veliko premoženje, drugi si je pa hotel prilastiti vse bratovo bogastvo in se je res domislil peklenskega načrta: sklenil se je svojega brata odkrižati z bacili kuge. Pregovoril je dva zločinska zdravnika, da sta njegovemu bratu vbrizgala bolezenske baeile v kri. Hudodelska nakana se je posrečila, toda kaj kmalu je umor prišel na dan in porotniki so vse tri morilce obsodili na smrt.
Bacili kuge so menda sploh najbolj priljubljeni. Ti bacili igrajo tudi v
proslulem ameriškem procesu o Ethelt Regnaultovi usodno vlogo.
Preteklo poletje je umrla v neki newyorški bolnišnici mrs. Ethel Re-gnaultova, lepa ločena žena, ki so jo nekaj dni poprej pripeljali v bolnico z vsemi simptomi kuge. Zdravniki si te v Ameriki silno redke bolezni ni,-kakor niso mogli pojasniti in so zaman ugibali, kje se je mlada žena neki utegnila okužiti.
Sporočili so vso zadevo zdravstvenemu oddelku newyorške policije. In tedaj se je neki uradnik spomnil brzojavke, ki je prišla nekaj tednov poprej iz Čikaga. Brzojavka je poročala, da je iz laboratorija sivolasega profesorja R. Culmerja izginilo več stekle-ničic kužnih bakterij, ined njimi tudi z bacili kuge.
Kakor se je domneva, da bi mogla biti kakšna zveza med tatvino, izvršeno v tako oddaljenem kraju, in smrtjo Ethele Regnaultove, zdela prvi mali nezmiselna, je uradnik vendarle iz nekega instinkta dal zadevo preiskati.
In glej, na dan so prišle presenetljive reči. V Ethelo sta se bila zaljubila dva moža, imovit newyorški trgovec in neki lekarnar. Ona se je odločila za trgovca; to je spravilo ljubosumnega lekarnarja na hudodelsko misel. Prosil je svojega nečaka, laboranta pri profesorju Culmersu v Cika-gu, naj mu ukrade kulturo kužnih bacilov. Stvar se je mahoma razčistila. Lekarnarja so takoj aretirali in mož je vse priznal.
Za mal' d’nar|a dasf’ mnzLe !
Plošče - gramofone izposojamo, zamenjavamo, prodajamo in kupujemo
ELEKTROTON«
d. z o. z. pasaža nebotičnika
Irci v luči humorja
(>Dagen9 Nyheter«, Stockholm)
(tO) Celo Angleži sami, ki se jim pač ne more očitati, da bi bili preveč nežni do prebivalcev zelenega otoka, priznavajo Ircem njihove dejanske vrline; zlasti pa cenijo njihov način pripovedovanja sočnih zgodbic, zabeljenih e posebnim satiričnim duhom. Takšna je na primer dogodivščina z Ircem, ki je izgubil svojo pravdo pred vrhovnim sodiščem v Wa-shingtonu. Odhajaje iz sodnega poelopja ae je ves pobit ustavil pred alegoričnimi sohami Modrosti, Zmernosti, Dobrote itd., razpostavljenimi po parku okoli najvišjega sodišča. Ko je prišel do kipa Pravice, se je pa porogljivo zasmejal:
»Tak tukaj torej počivaš! Sicer sem res šele danes izvedel, da te ni več na svetu; da je tu tvoj grob, pa vidim šele zdaj.«
In druga, o mladem irskem priseljencu, ki se je bil ravno izkrcal v Ameriki. Njegovi rojaki,
ki so se bili že zdavnaj priselili, ga vprašajo, kaj misli in kako.
»Prišel sem, da si bom med vami pošteno služil svoj kruh.«
Tedaj stopi k njemu neki star Irec, mti toplo stisne roko in pravi:
»Ljubček moj, potem boš pa kmalu milijonar, zakaj med nami se ti pač ni treba bati konkurence!«	/
*
Irci v svojem humorju posebno ljubijo grozotno snov.
Tako je neki visok irski uradnik opazil, da mu je sluga pripravil črno obleko, čeprav je bil zunaj najlepši poletni dan.
»Mislil sem, da misli gospod iti na pogreb gospoda župnika,« se opraviči sluga.
»Kaj šel« odgovori njegov gospodar. »S tem pa nikakor nočem reči, da bi bil zoper njegov pogreb.«
Na nekem političnem shodu Lloydu Georgeu na čast, govornik ni mogel slavnega državnika dovolj nahvaliti.
»Sama Previdnost božja nam
ga je poslala! Za britansko cesarstvo je Lloyd George isto, kar je bila Jeanne d’Arc za Francoze.«
»Potem ga pa sežgimo na grmadi!« vzklikne tedaj navdušeno neki irski poslušalec.
*
Znano vam utegne biti, da se katoliški in protestanski Irci zelo dajejo. Tako je imel neki ujeden irski katoliški odvetnik^ iz Dublina razpravo v Ulstru, središču protestantov. Ko gre s postaje, vpraša nekega delavca, kje je cerkev.
»Tamle, blizu glavnega trga,« odgovori vprašanec in mu pokaže protestantsko cerkev.
»2e res... toda... rad bi vedel, kje je ona druga cerkev,« sili oprezno odvetnik.
»Aha, staro cerkev imate v mislih?« meni delavec. In mu pokaže drugo cerkev, takisto protestantsko.
»Niste me razumeli, prijatelj... Rad bi vedel... kje se zbirajo katoličani?«
»V peklu, gospod, v peklu!... Kje vraga naj bi se pa drugod?!«
Evo vam koj druge podobne, s to razliko, da si je tu katoličan privoščil protestanta.
Dogodek se je zgodil v Liverpoolu; neki Irec je ves vesel srečal svojega znanca, rojaka.
»Kaj pa ti tu?« ga vpraša in mu stisne roko. »Kaj pa počneš v teh hudih časih gospodarske krize?«
»O, ne moreš si misliti, kako prijetno delo imami Ne samo da so me najeli, da pomagam podirati neko staro protestantsko cerkev: še plačajo me za to!«
•
Alkohol igra v irskem vsakdanjem življenju prav tako važno kakor nesrečno vlogo. Za dokaz tole kratko zgodbico:
Neki irski protestantski škof je inkognito nadziral svojo škofijo; zato se ni vozil v svojem avtomobilu, temveč si je najel iz-voščka. Med vožnjo pa vpraša koči jaž svojega neznanega gosta:
»Na oko bi vas človek imel za duhovnika. Da niste nemara pastor?«
Da si prihrani učinek za konec
razgovora, škof ni hotel koj odkriti vseh kvart. Zato odgovori: »Njega dni sem bil res pastor... Zdaj pa nisem več.«
»Da, da,« prikima sočutno ko-čijaž, »njega dni sem tudi jaz imel svoje konje in kočijo. Bil sem sam svoj gospodar... O, kje so tisti časi!...«
In z vzdihom globokega obžalovanja doda:
»Ta prekleli alkohol je vsega kriv! O, saj ni samo vas pogubil, tudi mene je spravil na kant!«
Za sklep pa še tole zgodbico o vrlem irskem vojaku, ki je v svetovni vojni ujel nekega visokega nemškega častnika:
»Ali ste poročeni?... Ali imate žen6?« vpraša angleški svojega ujetnika.
Ozlovoljeno mu odgovori častnik po nemško:
»Nein! (Ne.)<
»Nine?« (Izgovori prav tako kakor ,nein‘: najn, t. j. devet) odreveni Irec. »Devet žen imate, pa ste še zmerom brez železnega križea prve stopnje?— Vašega cesarja pa res ne razumem!...«
Kaj beremo in slišimo drugod
Kratke zgodbe In zanimivosti od vsepovsod
Otroško perilo
je najbolj občutljivo
Amazonkina smrt
(sP) Pariz, marca
Helena ji je bilo ime; mlada je bila se, v vseh športih doma, starih in novih: znamenita kot lahkoatlelka, prvakinja sabljanja, znana avtoinobilistka >n slavna pilotka. Očeta so ji ubili v vojni, mati ji je umrla kot usmiljenka zavezniških čet v Solunu.
To je bila Helena, pravnukinja lorda Byrona (1788—1824), tistega znamenitega angleškega poeta, ki se je šel v začetku prejšnjega stoletja borit za osvoboditev Grkov izpod turškega jarma in pri njih tudi našel smrt.
Romantična kri njenega pradeda je tudi njo pognala v nepremišljene pustolovščine. V valu navdušenja se je v začetku tega meseca pridružila veni-zelistom, zbrala četo amazonk in se z njimi postavila na Strumo. Svojim tovarišicam je prisegla, da bo zmagala ali pa umrla.
Ko so vstajo zatrli, so uporniki zbegali proti bolgarski meji. Le Helena je držala svojo prisego. Po svojem pradedu je bila podedovala ne samo pustolovsko naturo, nego tudi njegovo bodalo. In to bodalo si je porinila v Prsi. Umrla je, ker ni mogla preboleti Poraza tistega, o katerem je bila prepričana, da postane novi grški odrešenik.
Pokopali so jo tam, kjer se je borila, v lepi romantični makedonski dolinici.
Lepa gresta
(oP) Zadnjič je nemški boksač Sclimeling tako temeljito zdelal svojega nasprotnika Steva Hainasa, da še danes leži. Drugi dan po znameniti borbi se je pa Schmeling spomnil in je poslal ženi premaganega tekmeca velik šop rož.
Lepa gesta, tem lepša, ker je prišla Iz velike Sake boksača, bolj vajene deliti udarce kakor podarjati cvetke.
Vljuden bojkot
(tO) Newyork, marca.
Ameriške židovke še zmerom bojkotirajo nemško blago, ker liitlerjevci preganjajo njihove rojake na Nemškem. Izmislile so si za to posebno uspešno metodo.
V trgovino pride članica protihitler-jevske lige in zahteva blago, o katerem ve, da ga uvažajo z Nemškega. Dolgo časa izbira in izbira, nato si ga da zaviti v paket in že hoče plačati — tedaj se pa spomni in nedolžno prosi Prodajalko, naj ji da pismeno potrdilo, da kupljeno blago ni nemškega izvora. Seveda ji prodajalka tega potrdila ne more dati — in kupčija se razbije.
V Ne\vyorku in Cikagu, pa tudi v drugih ameriških velemestih se je že mnogo trgovin vdalo temu premetenemu bojkotu in ne naroča več blaga z Nemškega.	(>;Ne\v-Yorker.)
Vse je relativno na tem svetu
(jp) Pariz, marca Polkovnik X. šteje že devetdeset let, pa je še zmerom čvrst in čil na duhu in telesu. Če je katera stvar, ki o njej noče misliti, je to smrt na splošno, posebej pa še njegova.
Te dui so mu sporočili, da je umrl neki njegov tovariš, tudi že blizu devetdesetih.
»Ubogi prijatelj!« je vzdihnil stari polkovnik.
Potlej se je pa zamislil:
»Prav za prav me novica še ni preveč začudila: že v Saint-Cyru (slavni francoski kadetnici, opomba ured.) se mi je zdel nekam rahlega zdravja.«
Mačka — morilka
(ii) Bern, marca
V švicarski vasici Sebachu se je odigrala majhna življenska drama, kjer je golo naključje rešilo nedolžnega človeka velike nesreče.
Neki kmetici sta oba njena dvojčka, stara šele osem mesecev, drug za drugim umrla, nepričakovano in v čudnih okoliščinah. Najprej so našli enega otroka nekega jutra zadušenega v zibelki, tri tedne nato pa še drugega.
Oblasti so se začele za stvar zanimati. Nekega dne so prišli orožniki in aretirali mater obeh umrlih dvojčkov, češ (,a je osumljena umora. Čeprav je nesrečna žena s solzami v očeh zatrjevala, da je nedolžna, ji niti najbližnji sorodniki niso verjeli. In le golemu naključju se ima zahvaliti, da je niso obsodili zaradi umora otrok.
V zibelko, kjer sta poprej spala dvojčka, je nekdo slučajno položil njuno punčko. In ko je nekega dne stopita mati obtožene kmetice v sobo, je zagledala domačo mačko, kako leži na Punčki, kakor je dolga in široka. Ko Je starka stopila v sobo, je mačka pri Priči skočila iz zibelke in planila ven.
To početje je zbudilo pri kmetičini
materi pozornost in sklenila je, da bo prihodnje noči mačko opazovala. In glej: vselej kadar je žival mislila, da je sama, je ročno skočila v zibelko, tam najprej punčko oblizala, potlej se je pa vlegla nanjo in lepo zadremala.
Kmetica je koj drugo jutro šla v mesto k zagovorniku svoje hčere in ga prosila, naj pride gledat, kaj počne mačka, in naj pripelje še policijske uradnike s seboj. Tako so tudi storili. Seveda ni zdaj nihče več dvomil, da sta nesrečna dvojčka prišla ob življenje samo po mačkini krivdi in da je nesrečna mati nedolžna. Žival je ponoči neopazno skočila v zibelko in s svojo težo zadušila oba dojenčka.
Taksi z godbo
(rP) Pariz, marca
V Parizu delimo po najnovejšem taksije v neme, govoreče, pojoče in rjoveče.
Ondan je neki ljubitelj godbe poklical šoferja taksija, na katerem je bral velik napis: T. S. F. (francoska kratica za radio). Ta napis pove, da razpolaga taksi z radijskim aparatom in da si potnik med vožnjo lahko z godbo slajša in krajša čas.
Gospod je vstopil, se lepo zleknil in segel po gumbu, da bi nanj pritisnil in zaslišal zaželeni koncert. Toda gumba ni bilo nikjer. Potrkal je na steklo in pozval šoferja, naj mu izda skrivnost svojega aparata.
»Nimam aparata, gospod,« je odgovoril šofer.
. »Kaj? Pa napis?!«
»Saj ravno napis to pove! Le dobro ga poglejte! Na tablici piše: ,Avto brez T. S. F.’«
Res je bilo tako, toda prvi dve besedi sta bili natisnjeni s prav majhnimi črkami, naslednje tri pa z velikanskimi začetnicami. Tako je človek videl od daleč samo T. S. F.
»Ta trik se mi dobro obnaša,« je smeje se zaključil šofer. »Ljudje se kar tepejo, kdo se bo peljal v mojem vozu.«
Gospod ni nič rekel. Toda ko je izstopil in je šofer kakor po navadi iztegnil roko po napitnino, mu je ;>oka-zal prazno dlan:
. Mislite si, da je tu prav majhen frank, samo od blizu ga morate pogledati, potein ga boste nemara videli. Nu, ta frank lahko spravite!«
S temi besedami je pustil osuplega šoferja ia šel.
Modi a beseda
(«p) i 'ariz, marca.
Znameniti francoski pridigar oče Lacordaire, eden izmed najodličnejših govornikov 19. stoletja, je ravno pred 100 leti dejal, mereč na slavno geslo francoske revolucije (Egalitč, Liberte, Fraternite: Enakost, Svoboda, Bratstvo):
>Ce hočete, da bodo vaše ustanove trajne, zapišite nad besedo ,Svobodo* besedo pokorščino, nad besedo .Enakost' besedo hierarhijo, nad besedo ,Bratstvo' besedo spoštovanje, nad vzvišenim simbolom .Pravice' božanski simbol dolžnosti.«
Milijarde v p**ah
Ali ste že razmišljali o ti-ni, koliko usnja izpremenimo pri hoji 7. obrabo podplatov na čevljih v prah? Na svetu je okoli 800 milijonov ljudi, ki nosijo čevlje, ali vsaj njim podobno obutev. Povprečno smemo reči, da obrabimo vsako leto približno za pol kile podplatov. Ta izguba znese na vsem svetu toliko, da bi s tem v prali izpremenje-nim usnjem lahko otovorili osem velikih oceanskih parnikov.
Železniški vlaki s svojo težo in hitrostjo neprestano obrabljajo tračnice, da se drobe od njih majceni kovinski delci. Izračunili so, koliko železa utegne zaradi tega trenja iti v izgubo pri vseh železnicah na svetu. Dobili so velikansko številko približno 250.000 ton, to je 25.000 železniških vagonov. In pri lem imamo v mislih samo tračnice, ne pa tudi izgube sto tisočev koles, ki se venomer vrte na tračnicah in se še bolj obrabijo kakor le-te.
Tudi denar v našem žepu se obrablja. Izračunili so, koliko srebra in zlata se odkrhne v prah: nič manj kakor eno tono zlata in 85 ton srebra na leto. Tako uničuje zob časa milijardne vrednote.
 1---------
Židovska zgodba
(pP) Dva Žida se srečata na Hudičevem otoku. Kot Zida postaneta liitro prijatelja in zaupata drug drugemu svoje gorje.
»Zakaj si prišel sem?« vpraša prvi svojega tovariša v nesreči.
»Dobili so me, ko sem vlomil v Koli-novo banko. Pa ti? Kaj si pa ti napravil?«
»Jaz?« zategne drugi. »Jaz sem pa bankir Kolin.«
Otresimo se tujk
(MK-1P) Otresimo se tujk!
To geslo je na Nemškem cvetelo že v svetovni vojni, še bolj pa je prišlo do veljave v Hitleriji. Stvar je zdrava, samo ne bi smela udariti čez plot. Zato mislimo, da bi geslo kazalo izpopolnili. Otresimo se tujk — as pametjo!
Na giessenski univerzi uči sociologijo neki Stoltenberg.
Ta gospod je pravkar izdal tri sto strani debelo knjigo o »besednem zakladu nemškega modrostnega nauka« (tako bi doslovno prevedli njegovo besedo za ,filozofijo*). Stoltenberg samo trebi iu trebi, nobeni tujki ne privošči več domovinske pravice v nemščini. Prav. Samo ne vemo, ali ima pri ustvarjanju novega nemškega besedišča zmerom srečno roko.
Tako je na primer začel pisati (naj nam bralci dovolijo, da par besed navedemo; kdor le malo razume nemški, bo tu našel dovolj snovi za smeh in zabavo): Entsprech-nisheit in Gegenisheit — za dosedanjo korelacijo in recipročnost. (Mimo grede: ml Slovenci imamo za to že zdavnaj svoja izraza: sood-nosnost in vzajemnost.) Veste, kaj se pravi »k o r e -spondirati« po stolten-beiiko? Schreibnissen — mi Slovenci pravimo že od pam-tiveka lepo domače: dopisovati.
Besedo »terminologijo« je gospod Stoltenberg prekrstil v »Genam«. Mi pravimo temu že dolgo in lepo: imenoslovje ali izrazoslovje.
In kaj bi rekli k besedam, kakršne so: Lieimis. Feindnis, Verstehsamnis in Mitliihlignis? Ali pa k besedi »volkszwischen«? To se pravi namreč »internacionalen«, ali jk) naše mednaroden.
Nemci se radi bahajo z vsem mogočim in prezirljivo gledajo druge narode. In vendar jih še mi maloštevilni Slovenci damo v koš, vsaj kar se tujk tiče.
*
V nekoliko drugačni zadregi so zadnje čase Francozi. Pojavljati se je
začela namreč televizija ali gledanje na daljavo, žično in brezžično. In za vse te reči je treba najti premeren izraz. Za televizijo ga sicer že imajo; rečejo ji stelevision. ali po najnovejšem »radiovisioiii. Toda to še daleč ni vse, treba je Se kopico drugih samostalnikov, pridevnikov in glagolov, izvedenk iz osnovnega korena.
Ne bomo se spuščali v podrobnosti, našteli vam bomo le nekaj nasvetov za novo tvorbo »televizijskih« besed, kakor smo jih brali v francoskih časnikih. Seveda so za zdaj res samo še nasveti iu predlogi; kaj se bo uveljavilo, bo odločil šele čas. Evo vam par najčudnejših:
Tolci magis te, visioteleiste, televisi-ologue in telecran-ondiste: vse to naj bi pomenilo po naše človeka, ki gleda slike na daljavo.
In potem: tčlčorama (po zgledu panorame), teleoptique, telooptiste ali tiileoriste, teletheaste in tčlčtheatre. Podobno predlagajo nekateri tudi za radio še nekatere nove besede k i k n r: radiorama, radioptique, radiotheanm.
1
m
I
... ne morda zato, ker so plenice občutljiva tkanina, temveč zato, ker morajo biti posebno čisto oprane, tako da ne za« ostanejo v njih bolezenske kali. Šele pri kuhanju takega perila v raztopini Schichtovega R a d i o n a, ko prehaja na milijone kisikovih me« hurčkov s čistilno peno mila vred skozi perilo, se uničijo vse bolezenske ka* li ter je perilo temelji« to oprano in razkuženo^
★ Kar je dobro za malo otroško perilo/ velja seveda še v večji meri tud! za vse drugo perilo v gospodinjstvu in družini.
DomaCi
Izdelek
--SCHICHTOV----^
Fradion
V pere vse foigijenično čisto
R.J. 2-35
zoper svojo staro navado začela vreščati in zmerjati iu venomer je skakala na mizo in na omare.
Sosedovim se je nenavadno obuaša-nje drugače tako prijazne živali zazdelo sumljivo. Nesli so jo nazaj v stanovanje njene gospodarice, lam jim jo pa udaril v nos smrad po svetilnem plinu. Pipica na plinskem kuhalniku je bila odprta in iz nje je uhajal plin.
Stara Uršula se je bila sesedla za mizo, pred njo je pa stala na pol prazna skodelica kave. Starko je bil očivid-no pri zajtrku omamil uhajajoči plin. Prenesli so jo ven in na svežem zraku se je hitro opomogla. Rešila jo je njena prijateljica sraka.
»Jajnine«
Ta izborna jed naše domače tovarne »Pekatete« (makaroni, špageti in juhine zakuhe) se vsepovsod po naši državi razpečavajo. Povsod jih vidimo v izložbah v Zagrebu, Beogradu, Skoplju, Splitu in po vseli drugih mestih in po deželi.
To je najboljši dokaz, kako se njih poraba širi in kako priljubljene so [>ostale pri občinstvu.
* Sraka jo je rešila
(šl) Beljak, marca V neki stari hiši v Beljaku ima že dolgo neka 82letna Uršula C. skromno enosobno stanovanje. V njem prebiva sama z udomačeno srako.
Te dni se je »Pepka. — tako je sraki ime — kakor že tolikokrat zatekla š hodnika k sosedom. Toda to pot je
m
Tehten razlog
»Kaj? Zastonj hočete v muzej?...« »Da — saj sem vnuk tistegale okostnjaka!«	(»Marlannet, Pariz)
Srečanje
(«M) Pariz, marca
Tole resnično zgodbo pripovedujejo po Parizu:
Na Operni aveniji se iznenada ustavi neki avtobus, tik pločnika, toda ne pri postajališču. Potnike na stojišču je silni sunek kar pometal vse vprek. Eden ie dejal:	1'okvar«! Sprevodnik je
stopil dol, da pogleda, kaj je. Toda kaj kmalu se je vrnil s smejočim se obrazom:
»Nič hudega! Le šofer je na pločniku zagledal nekega ožjega rojaku iz Marseilla. pa bosta malo pokramljala. Ko se tako redko pripeli, da bi človek v Parizu srečal starega znanca z juga!«
Sprevodnikovo narečje ga je izdalo, da je tudi on ju/.njak. Ni čudo potem, da so mu šoferjevo početje ni zdelo čudno. A »e prculen so se potniki dobro zavedli od osuplosti, jih je spet vrgel drugi sunek v nasprotno smer: avtobus je pognal.
3 leta — 50 kil
(<L) 1 London, marca
Angleški časniki so zadnje tedne polni vseh mogočih novic in slik o orjaškem detetu, oiroku i) ek ega nezaposlenega ribiča iz mesteca Lovestofta.
Otrok- je prišel popolnoma normalno na svet, pri rojstvu je tehtal tri kile in pol in je imel običajno velikost. Danes pa tehta že dobrih petdeset kil, čeprav mu je šele tri leta, velik je pa več ko en meter. Toda zato ne more ne stati ne hoditi in morajo neprestano paziti nanj, da se mu kaj ne zgodi.
V tukajšnjih časnikih pišejo znameniti zdravniki dolga poročila in domneve o vzrokih te čudne rasli. Toda pravega ne ve nihče.
Najlepše, na j čudovite j s e, najžalostnejše
(tO) London, marca Londonska radijska postaja je 16. marca prenašala program ameriške postaje družbo »International Broad-casting Co.«. Na programu je bil tudi kaj nenavaden dvogovor med ameriškim napovedovalcem in nekim mi-strom Britleyem. Le-ta se jo najprej predstavil občinstvu iu povedal, da je prepotoval 03 držav. Dvogovor je potekel takole:
Napovedovalec: »Kaj je bilo najčudnejše, kar sto videli na svetu, mister Britley?c Mr. B r i 11 e y : .»Najčudriejšn stvar, ki mi jo je bilo dano videti, je bil ueki Kitajec s štirimi očmi pod čelom. Toda neka druga roč me ni skoraj nič manj začudila: v Indiji sem namreč videl nekega Saduja, indijskega svetnika, ki se že celili dvajset let ni pre meknil z mesta, kjer čepi; ta Indijec je imel vse bolezni sveta.«
Nap.: »In kaj je bilo najlopše, kar ste videli na svetu, gospod Ilritley?
B r i 11 e y : »Ažurna jama na Ca-priju ...«
Nap.: »Kateri prizor na svetu je pa po vaše najmogočnejši na svetu?«
Britlev: »O tem ne bom niti trenutek pomišljal: pogled na veliki Canon coloradski.«
N a p.: »In kje je bil vaš najžalost-nejši prizor na svetu, gospod Britley?< B r i 11 e y : »V sovjetski Rusiji: tam dva meseca nisem videl niti enega smehljaja. V tej deželi ni vere ne nade ne zaupanja.«
(S programa »International Rroad-casting Co.«, 16. marca ob 17. uri)
Hitlerjeva sobota
(ijP) Pariz, marca
V diplomatskih krogih so opazili, da si Hitler izbira za svoje politične senzacije najrajši soboto. Le poglejte:
1. V soboto 14. oktobra je Nemčija stopila iz Zveze narodov;
2. V soboto 30. junija so s krvavim klanjem »očistili« narodnosocialistično stranko;
3. In spet v soboto (16. marca) je Nemčija uradno sporočila, da ne prizna več vojaških določb versajsko mirovne pogodbe.
In veste, zakaj se Hitler pri vseh leh velikih stvareh odloči ravno za soboto? Zato ker mu je najvoč do tega, kako sprejmejo njegove senzacMe Angleži. Angleški časniki imajo pa to lepo in hvale vredno krščansko navado, da v nedeljo ne dela.io. Prav tako si tudi angleški dižavniki privoščijo od sobote popoldne pa do ponedeljka opoldne zasluženi počitek. Tako ie nevarnost prve, neposredne reakcije na Hitlerjeve 3bombe« že znatno splahnela, ko se angleški časniki in gospodje državniki šele spomnijo, da bi kR-zalo zavzeti stališče. Saj je znano, da človek vsako stvar, ki jo prespi, z lepšimi očmi gleda kakor takrat, ko se je zgodila. In Angleži očividno vse stvari temeljito prespe, drugače M se ob i _j-navejših dogodkih na Nemškem morda vendarle nekoliko zamislili.
»Majestic« se pokaplja
Napisal Pierre Mayeur
(WI) Razkošna dvorana velikega oceanskega parnika se kopa
v luči tisočih žarnic. Godba igra nežen valček, ki se izgublja v bučnem hrupu gostov. »Majestic«, kraljica velikih ladij, pluje s polno paro v noč.
S»m samcat se opira slavni pianist Henry Jelkins na komolce in stre sanjavo predse. Med prsti, prekrižanimi na čelu, opazuje neko mlado lepo gospo, ki se prav blizu njega zabava v gruči dam.
Ta lepa gospa je Marjorie Fel-low, žena Georgea Fellowa, zna? nega petrolejskega magnata. Hen-ry opazuje to čarobno ženo in se z bridkostjo v srcu spominja mi-nilih žalostnih dogodkov.
•
r.
Ko je bilo Henryju Jelkinsu pet in dvajset let, je pričel svojo kariero. Nikdo ga ni poznal, nikdo se ni zmenil zanj, ko je igral večer za večerom v daytonski »01ym-pijk. S svojo materjo, odvetnikovo vdovo, je stanoval v neki predmestni vili. Zgodilo se je lepega dne, da je potrkala na vrata njune hišice Marjorie. 2e dolgo je bila sirota, takrat ji je pa umrl še stric, njen poslednji bližnji sorodnik. Revna in zapuščena je prišla tedaj najboljšo prijateljico svoje pokojne matere prosit za streho.
Mlado dekletce s prekrasnim sopranom je nameravalo poskusili srečo pri gledališču. Gospa Jelkin-sova je skušala mladenko zlepa in zgrda odvrniti od njenih »pregrešnih« nagnjenj. Henry pa, ki jo je seveda že zaradi svoje prevelike umetniške gorečnosti »razumel«, je vsekdar in na vse načine podpiral njena mladostna stremljenja. Poiskal ji je vzorno učiteljico, ki je nadarjeno učenko temeljito izšolala. Prav kmalu je po Henryje-
vi protekciji prvič javno nastopila v »01ympiji«.
Spočetka jo je imel za sestro, toda s časom se je do ušes zaljubil vanjo. Ko se ji je izpovedal svoje globoke ljubezni, je Marjorie priznala, da ga tudi ona ljubi. Objela ga je s tako toplim in ljubezni polnim pogledom, da mu je še današnji dan srce vztrepetavalo, kadar je mislil nanj...
Marjorie je postala v doihovini kmalu slavna. Zato ji je neki priznan dirigent ponudil angažman v newyorški »Metropolitanki«. Sprejela je z veseljem in odšla v New-york. Uspeh je sledil uspehu; Marjorie je bila v pičlem mesecu središče največjega ameriškega gledališča. Njena slava je rasla, njena pisma Henrvju so pa postajala od dne do dne krajša in hladnejša. Lepega dne so pa v časnikih natisnili novico, da jo je Georges Fellow, petrolejski magnat, vzel za ženo.
Henry je garal takrat ko črna živina, zato ga je porazna vest o Marjorijini poroki popolnoma strla. Več mesecev je ležal na smrt bolan. Končno je vendar materina požrtvovalnost premagala zahrbtno bolezen, toda mati je svojo zmago drago plačala: skrbi in prečute noči so jo upognile; umrla je.
*
Od tistih dob je minilo deset let.
1
Velika ljubezen »Milostljiva, tole je naše najboljše orožje: revolver kalibra 5 mm.«
»Dajte mi vsaj sedemmilimetrske-ga! Moja ljubezen je bila namreč zelo velika.«
Henry ni nikoli več videl Marjorie; šele pred nekaj dnevi jo je srečal na parniku. Vračala se je iz Anglije, kjer je morala urediti neko nepričakovano zapuščinsko zadevo, Henry je pa po uspešni turneji po Francoskem potoval v Ameriko. Vse dni se je ogibal Marjorie.
Nocoj pa, ko se je bližala ladja pristanišču, ga je prevzelo silno hrepenenje po njej. Nepremično jo je gledal, sledil je z očmi slehernemu gibu njenega vitkega telesa, občudoval je bleščeče zlato njenih las, božal je s pogledi njene prekrasno oblikovane roke, ki jih je pred leti, prežet ljubezni in strasti, vroče poljubljal.
Mislil je na tiste lepe dni, na bolečine, ki jih je pretrpel zaradi njene nezvestobe — in nenadoma ga je zazeblo v duši; sovraštvo je vzklilo v njej. Napol zaceljena srčna rana je začela znova krvaveti. Zdaj pa zdaj je slišal njeno besedo, njen srebrno zvonki smeli. Pravna je svojim družicam o otrocih, o svojih otrocih! Henryju se je stisnilo srce. Tam nekje v daljavi, se mu je zdelo, da vidi prijetno hišico, v njej srečno družinico — in ona, Marjorie, pestuje svoje skodrančke... On pa, ki je ljubil samo njo — in ne bo nikoli mogel ljubiti nobene druge, je sam in bo ostal sam in zapuščen do konca dni. Ljubezen, ki ga je skoraj spravila na oni svet, mu je za vselej strla srce.
V premišljevanju ga je nenadno prekinil rezek šum. Zdelo se je, kakor bi se voz proda speljal po pobočju brega. Godba je utihnila in vsi potniki so prestrašeni pridržali dih. Šum je postajal čedalje hujši, zdajci je pa strahovito treščilo; kristalni kozarci so popadali na tla in se zdrobili na tisoče koščkov. Z miz so tekle žlahtne pijače.
Ljudje so planili k izhodom.
»Majestic« je trčila z ledeno goro in se pričela potapljati.
Henry je stekel na vrat n? nos v svojo kabino po rešilni pas. Ladja se je čedalje bolj nagibala. Henryju se je posrečilo, da se je preril skozi begajoče potnike na palubo.
Tam je bilo vse brez glave. Svetilke so ugasnile, bilo je temno ko v rogu in veter je bril kakor za stavo. Potniki so vpili, jokali in prosili, tekali sem in tja, iščoči rešitve... Nekje je obupanec prižgal žveplenko — in takrat je zagledal Henry nekaj korakov pred seboj v obupu se zvijajočo žensko, ki je dvigala roke v temo in kričala kakor brez uma: »Moja otroka, moja otroka!«
Bila je Marjorie! Njuna pogleda sta se v tistem hipu srečala, fljen je bil slep, poln blaznega obupa, nezavesten skorajda, njegov suh in mrzličen. Sekundo, dve je gledal njeno neizmerno bolečino... Srce se mu je skrčilo od sočutja; sovraštvo se je umeknilo ljubezni.
Snel je svoj rešilni pas in ga ponudil njej.
»Vzemi!« je kriknil.
Marjorie se je krčevito zdrznila.
»Ti, ti? ... Ne, ne morem sprejeti rešitve iz tvojih rok ...«
»Misli na svoje otroke!« Kakor povelje so zvenele njegove besede. Marjorie je obstala kakor ukopa-na, gledala je v daljavo, daleč, daleč, bogve kam.
»Tvoja otroka, Marjorie, tvoja otroka!« Njegov glas je postal mehak in proseč. Marjorie se je vzdramila kakor iz težkih sanj.
:>Moja otroka, da, moja otroka... prav imaš. Daj za moja skodran-čka ... O IIenry, Henry ...«
Njene besede so zamrle v krčevitem joku.
Prijela je pas. V poslednjem trenutku!
Tisti mah se je zagnal visok in razpenjen val preko palube in ju ločil...
Drugo jutro je rešilna odprava potegnila iz vode na pol mrtvo Marjorie Fellow. Bila je nezavestna in popolnoma izčrpana.
Henry Jelkins je pa že pred več urami nedaleč od nje utonil v razpenjenih valovih.	*
»Le Zlatorog milo da belo perilo!« pravi ljudski glas. Naše vrle gospodinje, ki dobro vedo, kako silno čistilno moč ima Zlatorog-ovo milo in kako izdatno je obenem, ga ne hvalijo zaman. Z Zlatorog-ovim milom oprano perilo je lepo kot novo. Poskusite z njim prati tudi Vi in ne boste se kesali 1 Zlatorog-ovo milo je domač izdelek. Priporočamo ga najtopleje.
Batecki tedna
Negalantno
Na zemlji je doslej živelo okoli trideset milijard ljudi. Med njimi si jih je le kakih 5000 pridobilo ime v svetovni zgodovini. In med temi 5000 je samo ‘200 žensk. (»N. W. Journal«)
Svetovni listi
Indijsko uredništvo londonskega »Timesa« brzojavi vsak dan za tri velikanske stolpce poročil v London. Le enega objavijo, ostala dva pa služita zgolj za informacijo urednikom.
Moskovska »Pravda« zaposluje za 8 strani 292 urednikov.
Cardenas, sedanji indijanski predsednik Mehike, je bil po vreti stavec, davčni izterjevalec in jetniški paznik, ko se je neke temne noči odločil, skupaj s 9voiim edinim jetnikom pristopil revolucijski stranki in zapustil kaznilnico. (»N. F. Presse«)
proti An-pri neki
»Najboljši Dr. OETKER-ja so preparati" 1 kdor jih pokusi, trdi vsaki.
B u s i n e s 8
Ko se je Napoleon boril gležem, je bil zavarovan angleški zavarovalnici.
(Reklama zavarovalnice »National Life Insurance«)
Ločitvena tehnika
Na Kitajskem sestoji vsa ločitvena tehnika iz tega, da .mož svojo ženo vrže skozi vrata.
Marun al “Rašid.
in
lepa mužnfa
Napisal Maurus Jokal
Kratko pa jedrnato
Bolje trgovina brez denarja kakor denar brez trgovine. (Patenfltre, zagovornik razvrednotenja franc, franka) •
Geslo
Nikoli ni tako dobro, kakor mislimo, in nikoli tako ilabo, kakdr se bojimo.
Gamelin, šef francoskega generalnega štaba)
•
S i r o t a I
Upravitelj Vanderbiltove zapuščine je lani izdal za oskrbo in vzgojo desetletne Glorije Vanderbiltove 48 tisoč dolarjev (2 milijona Din).
(>New York Herald«) *
Vzrok in učinek
Taksa, da smeš prisluškovati, kako bivši nemški cesar cepi drva, znaša 3 funte (600 Din), da ga vidiš v avtu, pa poldrugi funt. Ves Doorn je obogatel od tujskega prometa.
(»Pestry tyden<)
*
Najbrž ima prav
Kolesa so najvažnejši izum. Ves svet teče na kolesih. Pozivam bralce tega lista, naj mi povedo izum, ki bi ga teže pogrešali!
(Dopis na »Daily Mail«)
Reklama
Ljudje božji: človek samo enkrat umre! Zato si kupite umetniško izdelan nagrobnik pri tvrdki Laušman.
(Letak v brnskem tramvaju)
Bilo je takrat, ko je vladal v Bagdadu kalif Hanin al Rašid Pravični.
Nekega večera ga je povabil njegov brat Ibrahim v svojo palačo. Tam je opazil Pravični postavno sužnjo s prekrasnimi modrimi očmi, kakor jih med Arabci le redkokdaj vidiš.
»Ibrahim,« je dejal kalif svojemu bratu, »kadar me ta sužnja lepo pogleda, mi zasije sedem nebes iz njenih oči, kadar me pa pogleda po strani, vidim v njenih očeh sedem peklov ... Povej mi, brat, kako je ime temu otroku.«
»Abela.«
»Dam ti tisoč denarjev za vsako črko njenega imena, če mi jo daš v last.«
»Ne, Harun; čeprav bi mi ponudil za vsako črko njenega imena dva tisoč denarjev, bi ti Abelajde ne dal.«
»Lej, lej! Podaljšal si njeno ime kt, za tri črke, in če bi še dalje barantal, bi nemara postalo suž-njino ime. tako dolgo kakor ime velikega mogula.«
»Ne, brat, res ji je Abelajda ime; za Abelo sem jo krstil iz nežnosti. Sicer pa ni za noben denar na prodaj.«
»Pa mi jo podari!«
Ibrahim se je raztogotil:
»Prisežem pri prerokovi bradi, da je ne prodam ne podarim!«
Harun al Rašid je vstal in jezen odšel iz bratove palače.
Harun al Rašid bi si bil prav lahko pomagal. »Podedoval« bi bil bratovo sužnjo, če bi se svojega tekmeca na »prijeten« način od-križal. Toda Hurun al Rašid je vedel, kaj je dolžan svojemu priimku »Pravični«, ki mu ga je narod sam prisodil.
V tej hudi stiski je šel k Abulu Jožefu, kadiju-kodhatu (sodniku vseh sodnikov), potožil mu je svoje srčne bolečine in ga vprašal za svet, kaj naj za božjo voljo stori, da bo lepa Abelajda postala njegova.
Pismar mu je obljubil, da bo zadevo uredil, in zaljubljeni kalif mu je ponudil deset tisoč denarjev za uspešno posredovanje.
Abu Jožef je na tihem poslal nepodpisano pismo Ibrahimu, in ga posvaril, da je njegovo življenje v veliki nevarnosti zaradi sužnje Abelajde.
Dobri mož se je prestrašil. Stekel je kar so ga noge nesle k sodniku vseh sodnikov, Abuju Jožefu.
»Kalif me hoče ubiti, ker mu nočem podariti svoje najlepše sužnje. V jezi sem celo prisegel, da mu je ne mislim ne prodati ne podariti. Saj bi mu jo zdaj dal, toda prisega me veže. Pomagaj mi, učeni mož, svetuj mi, kako bi se izvil iz te zagate. Deset tisoč denarjev ti ne uide.«
Abu Jožef se je delal, kakor da bi slišal nekaj čisto novega. Potegnil je iz skrinje velike na drobno popisane bukve, obračal jih je in čital tako dolgo, dokler ni našel tega, kar je iskal.
»Poslušaj me, Ibrahim, in stori,
KONGRES NAŠIH ČEVLJARJEV V BEOGRADU
Sredi meseca se je v Beogradu vršil kongres čevljarskih mojstrov in delavcev iz vse države. Na kongresu so razpravljali o težkem položaju in o obupnem konkurenčnem boju s tovarnami za čevlje. Govorili so tudi o čevljarskem zadružništvu kot najboljšem sredstvu v boju s tovarnami; kongres je zato pozval čevljarje, naj se organizirajo na zadružni podlagi. — O priliki kongresa so priredili tudi razstavo ročnih del. Na naši sliki vidimo del te razstave z velikimi reklamnimi napisi
kakor ti velim. Ce si prisegel, da deklice niti ne prodaš in niti ne podariš, pa bi jo zdaj vseeno dal, potem me ubogaj in jo podari svojemu svetlemu bratu od glave do pasu, od pasu do prstov na nogah mu jo pa prodaj, kajti potlej je nisi cele niti prodal, niti podaril in nisi prelomil svoje prisege.«
Tako se je zgodilo. Kalif je dobil Abelajdo, Ibrahim si je mel roke, da se je je tako lahko iznebil, Abu Jožef je pa poskakoval od veselja, ker je dobil od vsakega izmed bratov po deset tisoč denarjev.
Zadeve pa še ni bilo konec.
Koran prepoveduje svojim vernikom, da bi imeli bratove sužnje v svojem haremu. Abelajda še ni dobro sedla ob kalifovo stran, ko je ves razburjen pritekel učeni ulema in položil med kalifa in lepotico nabrušen meč, v znak, da je vsak stik med njima strogo prepovedan.
Harun al Rašid, ki mu je učenjak pred nosom ukradel kupo sladkosti, je besen zdirjal k pis-marju in ga za pet ran božjih prosil, naj mu pomaga.
»Zadeva je enostavna,« je odgovoril sodnik. »Daj Abelajdo nekemu svojemu sužnju za ženo, seveda tako, da bodo njun zakon takoj po poroki ločili. In tako bo žena Abelajda tvoja, še preden jo bo utegnil zakonski mož objeti.«
Abu Jožef je spravil spet deset tisoč denarjev v svojo malho za ta modri nasvet.
Kalif si je izbral za žrtev svojega vrtnarja, sužnja Sitima, pridnega in skromnega mladeniča. Harun je bil sam na poroki, da bi lahko odkupil od sužnja lepo Abelajdo. Hotel mu je podariti svobodo, nekaj denarja in žlahtnega konjiča.
Vrtnarček se je pa nekam glo boko zagledal svoji nevesti v oč in ko je kalif po končani poro! hotel obsuti sužnja s svojo milos jo, mu je Sitim dejal:
»Gospodar, ne maram ne svobf de ne denarja ne žlahtnega konj. ničesar nočem, samo ženo, ki si n jo dal. Naj ostanem tvoj zvesti suženj in njen mož.«
»Lopov!« se je zadrl Harun nanj in potegnil sabljo iz nožnice. Zamahnil je in siknil: »Crv, pogum imaš, da se norčuješ iz mene?«
»Gospodar, ne bojim se tvoje sablje,« je odgovoril suženj. »Harun al Rašid Pravični ne bo ubil svojega sužnja, da bi mu ukradel ženo, kajti potem ne bi bil več ,Pravični*.«
»Prav imaš,« je odvrnil Harun in spravil sabljo v nožnico. Zbegano se je ozrl na Abuja Jožefa, ki je stal poleg njega.
»Kaj naj počnem, učeni pismar?« je vprašal žalostno.
. >Sitim je še zmerom tvoj suženj in z njim lahko storiš, kar te je volja; podari ga Abelajdi, ker potlej ne more biti več njen mož, zakaj koran prepoveduje, da bi žena smela imeti svojega lastnega sužnja za moža.«
Kalif je tako storil. Abelajda je postala sultanka. Toda zdelo se ji je umestno, da je Sitima obdržala za sužnja ...
Tudi Abelajda je odrinila Abuju Jožefu za ta dobri nasvet deset tisoč denarjev.
Dobro je bilo v tistih časih učenim pismarjem!	(01*)
Matere, ki ne poznajo materinske ljubezni
(tL) Pri primitivnih ljudstvih trajajo ozki družinski od noša ji med materami in otroki le nekaj let, potlej se pa te zveze zrahljajo in otrok postane tako rekoč last vsega plemena.
Na Samoi puste dojenčke kratko-malo v oskrbi večjih otrok, ker bi bilo odraslim ljudem pod častjo, če bi se morali ukvarjati z deco in jo odgajati.
Pri Irokezih (nekem indijanskem plemenu) je za ženo nečastno, če dobi v petih letih dva otroka. Zato se ne bomo čudili, če nekatera plemena zagovarjajo detomor. Tako na primer tongajske žene v Južnem morju javno ubijejo svoje otroke, da dobe večji ugled v srenji. Tudi pri pastirskih plemenih v Avstraliji je običaj, da starši ubijejo svoja prva dva otroka, ker bi bila prevelika družina za mater prehudo breme.
V vlaku
(YK) Vsi smo Je to doživeli. Francoz pravi temu »napačni spomine, zdravniki si pa stvar razlagajo s trenutno funkcijsko motnjo možganov. In vendar: naj bo razlaga še tako vsakdanja in enostavna, doživetje take reči vendarle ni vsakdanja reč.
Georg Tormalen si je vzel nekaj dni dopusta. Bil je tako neznansko utrujen in izčrpan, da je imel razen nepremagljive potrebe po spanju in hrani le še eno edino željo: da bi videl košček zemlje, kjer ne bi bilo žive duše: gozdiček z zvončki in marjeticami, pa zeleno travo, dehtečo po vlažni zemlji, in modrikasto prelivajoč se potoček z vrbami ob bregovih. Samo to da bi videl in dihal — in nobene besede da mu ne bi bilo treba govoriti.
Poljubil je ženo in otroka, stopil v poslednji vagon, hvala Bogu, še je bil en oddelek prazen — in potem se je vse odigralo brez njegove volje. Gore, gradovi in mesta so švigala mimo njega, čez polje je šla procesija, belo oblečeni otroci s plapolajočimi svečami v rokah. Ljudje, živali in sence: vse je šlo mimo njega, le enakomerno udarjanje koles ob tračnice je ostalo z njim.
2e precej pozno je nekdo stopil v njegov oddelek. Najprej je nebrižno pogledal proti njemu. Potem pa še enkrat — kakor bi se bil zmotil in bi hotel zdaj to zmoto popraviti. Saj pozna to damo, ki je pravkar vstopila. Videl jo je že nekoč, doživel. Le kje? Kje? — — —
Obrnila je k njemu svoj mladi, nekam domišljavi obraz. Tuje ga je pogledala. Da, pozna jo — le od kod? Njegov spomin je vročično deloval. Šel je nazaj vase in iskal v preteklih doživljajih. Toda nikjer ni našel prostora, kamor bi jo lahko del. Da je ni nemara samo na cesti srečal? Ali pa le tako mimo grede kje na prireditvi? A ne, ne: bolj in bolj je vstajalo v njem spoznanje, čeprav mu ni hotelo postati popolnoma jasno: midva se od nekod poznava, blizu sva si, zelo blizu.
Silil se je, da bi mislil na svojo ženo in na sinčka. Pa ni mogel. Venomer mu je prihajala soseda na um.
»Oprostite — od kod vas poznam, gospodična?«
Zdrznila se je, ko je spregovoril.
»Šele zdaj,« je rekla, »šele zdaj, ko slišim vaš glas, se vas spet spomnim.«
Sladak, topel nasmeh ji je ožaril obraz, ko je rekla te besede. Kolikokrat, oh, kolikokrat je že poljubil ta usta! Le kje — kdaj je to bilo? Pa saj mu bo ona povedala, ona mu bo pojasnila to nerazumljivo stvar.
Toda ona je molčala in ga le zamišljeno gledala.
»Kdaj je bilo? Kje?« je vprašala.
»Oprostite,« je odgovorila, »ne znam si pomagati... ne morem se spomniti.«
Prav tiho je vprašala: »Vaše ime?«
Povedal ga ji je. Zardela je ko kuhan rak. Še nikoli ni slišala tega imena.	*
»Ne vem...« In potem tiše: »Ne, pomota mora biti.«
Na prihodnji postaji je izstopila. Zakaj je ni zadržal? Zakaj ni iztegnil rok po njej, ki je vendar bila nekoč njegova? Zakaj, le zakaj jo je pustil, da je odšla, kakor bi mu bila tujka?
Vstala je bila iz njegove speče zavesti, kakor vstane mlada zemlja spomladi. Od mrtvih mu je bila vstala, in on — on jo je pustil, da je šla nespoznana od njega! Kje. le kje se je začela laž te usode, da je doslej živel daleč od nje? In kako bo zdaj našel pot nazaj? — — —
Ze nekaj časa je bil spet sam. Vlak je drvel mimo hrumeče in bobneče reke, ki so jo mlade vode divje butale v baš ozelenele bregove. Moral je odtrgati pogled. Preveč ga je bolela ta sveža zelen, napovedovalka nove mlado' sti----------
NASI BRALCI
Dopisi iz vrst naših naročnikov in bralcev in naši odgovori
Spoštovani g. urednik!
Vaš »Družinski tednik« me silno zanima, zato že vsake številke prav' težko pričakujem. Največjo pozornost so mi pa vzbudili članki pod naslovom »Njene sanje«. Vsak list moram od začetka do konca glasno prežitati, pri tem me pa vsi domači prav'verno poslušajo. Potem pa debatiramo, kritiziramo in se navdušujemo za one gospe in gospodične, ki znajo tako junaško prenašati breme svojega življenja. Vsa čast' jim! Čudim se pa onim gospodičnam, ki so tako nezadovoljne same s seboj in vedno samo sanjarijo in fantazirajo o svojih idealih, med tem ko bi lahko bile ponosne na to, da so tako srečne, da si same lahko služijo svoj kruh. Če bi le malo pomislile, koliko je takih, ki bi rade bile na njihovih mestih in bi bile prav zelo srečne, če bi le imele službo, potem pač ne bi mogle bili tako nezadovoljne. Oprostite, Če tako govorim!
Moje življenje je vseskozi samo bridko razočaranje. Vse moje tako lepe mladostne sanje so se razblinile v nič, ker me že celih 24 let zvesto spremlja najzvestejša spremljevalka-nesreča. Zvesto me spremlja na vseh potih in sam Bog ve, ali se je bom kedaj otresla in vsaj za trenutek postala srečna?
Kako bridko sem bila razočarana, ko sem po končani trgovski šoli za-
so že, češ da ne moremo brez njih živeti, ali pa, da lahko izbirajo, ker nas je toliko. Naj spoznajo, da niso sami na svetu! V svoji sreči še pa spomnite nas ubogih brezposelnih in prepričana sem, da Vas bo minilo 6a-njarenje o tistih, ki tega dostikrat niso vredni.
Oprostite, če sem Vas mogoče dolgočasila s svojim pismom. Povedala bi Vam lahko še veliko, pa je bolje, da molčim.
Prav lepo pozdravim vse čitatelje, g. uredniku pa obljubim, da bom povsod in vsakomur priporočala »Družinski tednik«.
Hela
Spoštovani gospod urednik!
Ves čas z zanimanjem prebiram rubriko »Njenih sanj«, čeprav moram priznati, da sem izprva mislila, da so ti prispevki plod bistre domišljije katerega od urednikov, ki je hotel na spreten način privezati bralke na list. Čeprav se še nisem otresla V9eh teh pomislekov (naj bo gdč. Eva brez skrbi, odkrito priznamo, da se ne čutimo sposobne tako spretno ponarejati ženska pisma — ne glede na to, da tega n.e utegnemo in da se nam kot poštenim ljudem takšna reč upira. Op. ured.), se vseeno usojam poslati par vrst, v uteho ali v spodbudo, mor-
Ko sem po	Končan,	irgovsjc sou za-	da	pa	tudi ra70£aranje	nekaterih	do-
če a iskati	službo.	Pomislite, skoraj	>	pisnic	oz, bralk ki ^ jim vaem vjdi
4 leta ze zaman orosim in iščem sluz-	!	da	ne	poznajo življenja	takšnega,	kot
je	v resnici. Pustimo	na strani	vse
4 leta že zaman prosim in iščem službe! Vedno in vedno moram slišati enake odgovore: »Je že zasedeno!« ali pa: »Imamo že vse prenapolnjeno!« Samo dvakrat se mi je posrečilo dobiti mesto pri neki stavbni zadrugi, toda ko je njim zmanjkalo dela, sem tudi jaz ostala na cesti. Tako moram še vedno biti v breme svojemu staremu, upokojenemu očetu; razen mene mora preživljati še tudi tri starejše sestre, ki tudi ne morejo dobiti službe. Dve sta se mislili poročiti, toda nesrečno uboštvo je tudi njima kakor že nešteto drugim pretrgalo pot k sreči. Nista smeli postati srečni zato, ker sta ubogi! Njuna zaročenca sta spoznala, da moji starši ne premorejo bogastva, o katerem sta sama sanjala, zato sta se izneverila in si poiskala bogatih nevest. Po njunem mnenju je najboljša dota — denar. Pridne roke in zvesto srce so pa baje iz mode. Pa naj bo! Moški imajo pač svoje nazore, samo pri bogatih nevestah si iščejo sreče, za nas uboga dekleta pa ne marajo in se mislijo samo igrati z nami. Toda vedo naj, da ne maramo biti njihove igrače!
Jaz si mislim, da bi bila pač najbolj srečna, če bi si mogla sama, četudi težko služiti svoj kruh. Tedaj bi se upala junaško preriti skozi to bedno življenje. Sicer ne tajim, da je že tudi v meni tlela goreča iskrica upanja v veliko srečo, da bom nekoč mati in žena, da bom živela ob strani ljubljenega moža in z njim delila veselje in žalost. Ali po takšnih izkušnjah, kot sem jih imela priliko videti, sem morala zatreti misel na tako srečo — izgubila sem vso vero v moške. Do danes še nisem mogla verjeti nobenemu, ker sem jih spoznala za slabe in neznačajne.
Zato pa, drage čitateljice, vse one, ki ste tako srečne, da imate službo, bodite vesele in nikar ne tugujte za moškimi in se ne ukvarjajte z njimi, da ne bodo še bolj domišljavi, kakor
koristi? Mladost beži — nikdar več se ne vrne. Kaj ima od. življenja? Kje so oni ideali, ki jih je bilo nekoč polno njeno srce? Ali je res ljubezen samo prokletstvo?
Ne — tudi blagoslov je. Mati se vsa topi v solzah in vzame v naročje dete, poljubi ga na smejoča se usteča, v očkih se ji pa odpre nov svet, tako lep...
Ni 'ji žal mladosti — da ima le malega nebogljenčka, ki išče njenih grudi. Zopet žrtev — a sladka. Kolikokrat se zasanja, ko ji otrok spi v naročju. Ni ji žal strte mladosti, ne trpljenja, ne ponižanja, ne udarcev. Saj je še ena mladost, še dolgo življenje pred njo — ne v njej — pač pa v njenem ljubljenčku.
Njega bo vzgojila — njemu odprla vrata v svet, z njim se veselila — z njim trpela. Da le zraste, tako rada bo vse pozabila, samo da bo dete srečno.
Tako vidite, dekleta, ima vsaka stvar dve strani. Ne morda povsod v tako ostrih oblikah — bolj ali manj pa gotovo. Bog je rekel: žena, bodi možu pokorna in trpljenje bo tvoj delež.	Eva
Lepi zobje brez zobnega kamna tako preprosto I Vzemi
IARGOV
KALOOONT
PROTI ZOBNEMU KAMNU
iluzije in vso črnoglednost, pa vzemimo povprečno mero tega, kar mora ženska — mlada ženska pričakovati od zakona — od moža.
Prvo, kar je treba za zakon, je utr-jenost v trpljenju — zatajevanju same sebe. Dekleta, ako tega niste zmožne, potem si rajši same otirajte solze zapuščenosti in hrepenenje po ljubezni zatrite v kali. Ljubezen v zakonu je trpljenje, je odpoved, je blagoslov, je
Vsakdo, od nas takko prispeva k zboljšanju
v * *	*
ut caz^u^enpt.
ttgaMa
Če ne dcugoZe, s tern da pridobi vsa{ enega novega naeoZnUca
Dekle z 1% milijona Din vrednim krznom
Londonski manekin, gdč. Gloria, je dobila že več ponudb od angleških filmskih družb, pa je vse zavrnila, češ da rajši ostane manekin (model za pomerjanje oblek v velikih modnih trgovinah). Na sliki jo vidimo v poldrugi milijon Din vrednem plašču iz činčile.
Dobra roba se hvali sama, zato Dr. OETKER-ju ni potrebna reklama!
prekletstvo. Vzemimo vsakega malo in dobili bomo zakon, v katerem se vsaj znosno živi. Nam, ki smo vzgojene po starem »kopitu«, ki smo črtale že v zgodnji mladosti same romane, ki so se končevali s tako "zvonim »happy-endom«, kjer smo videle le iluzorne in značajne junake in device v prvi in edini ljubezni, nam, ki je vse to prišlo v kri in nismo znale svoje ljubezni in nazorov modernizirati, se obetajo mnoga razočaranja. Moški so se kaj hitro vživeli v novo dobo, med tem ko se nam mnogim upira. Dekleta smo brez preteklosti, brez romančkov, ki hranijo vse, da ponesejo v zakon v lastni dom, »njemu edinemu«. Koliko razočaranj do-žive taka dekleta »brez doživetij«, ko stopijo v zakon. Doslej so gledala v svojem partnerju »edino« svojega ljubimca, ki je ljubil samo njo in nobene druge. Kako boli, ko izve potem marsikatero kočljivost o »samo svojem« možičku.
Vsaka ženska, ki stopi v zakon, pričakuje od te zveze v prvi vrsti duševne utehe in v tej se šele razživi in postane ljubica — žena. Vsaki nepokvarjeni ženski je smisel in namen zakona svef. Vzemimo pa sedaj žensko, ki je naivna in neizkušena padla v roke človeku brez vsake srene kulture, ki je užival le v njeni nedostopnosti in nedotaknjenosti. Sedaj ko mu je žena, je dosegel vse, globljega čuta pa v njem ni. Nič mu ni sveto, nič nedotakljivo, duševno sožitje mu je neznana stvar.
Vživite se, dekleta, v duševno bol take žene! Zaprite oči in poglejte v duhu prizor, kjer prej ponosno dekle, sedaj duševno strta žena, kleči pred možem in ga prosi — o, ne lepe obleke — le razumevanja ga prosi. Pahne jo od sebe, z grdo kletvijo na ustih in gre v gostilno — v beznico, na cesto. V njegovih očeh je žena le histerično bitje, ki si jo lahko vzame kadar on hoče, ki je le stroj-robot, ustvarjen da služi njemu. — In žena? Zatre v srcu ponos, obriše solze z obraza. Otroci ne smejo videti solz, ne slišati tožbe. Vesel obraz mora videti otrok, da mu ne teži mladosti.
Dekleta, ali ste bile že kedaj res gladne? Imele pa ste vsega na razpolago in niste smele jesti? Pomislite na ta trenutek in pomislite na duševni glad takšne žene. Vsega ima in nič. Vsa se je žrtvovala, a kaj ji to
Odgovor Hake Gorenjki
Križ je, če ima človek smolo. Jaz na primer jo imam. Kako bi se bilo moglo drugače zgoditi, da bi bil pismo, ki ste mi ga zadnjič pisali, prebral šele v »Družinskem tedniku«? Ravno en dan prej sem moral na pot in tako ga nisem dobil v roke. Zdi se pa vendarle, da se je pismo zdelo uredništvu zanimivo in so ga brez moje vednosti poslali v stavnico. Naknadno javno proti temu protestiram.
Drugo je to, da naročniki, med njimi pa prav gotovo tudi Vi sklepate iz mojega molka, da Vam nisem vedel kaj odgovoriti. To je moja druga smola.
In naposled se mi ljudje smejejo, najbolj ravno naročnice. Ene so mi celo pisale, da me je Gorenjka imenitno »zagovorila«. In to je moja tretja 9mola. Kajti zagovorjenega ee ne čutim prav nič.
In zdaj dovolite, da preidem k stvari.
Gre namreč za sestanek, ki sem Vas zanj prosil glede na debato, ki se je razvila v »Naših sanjah«. Če imate res zakrknjeno in ledeno srce, kakor trdite, Vas takšnega sestanka pač ni treba biti strah. Vaša sodba o nas časnikarjih je popolnoma zgrešena, če mislite, da izrabimo vsako besedo, če jo človek še tako nedolžno zine.
Kar ee marjetic tiče, upam, da bodo kmalu začele cveteti; takrat Vam pri njih želim takega odgovora, kakor si ga prav na tihem želi Vaše srce.
S slaščičarnami pravite, da je izguba. Ne bom oporekal; posebno takrat to drži, če imamo visok datum. Toda na razpolago eo Vam še kavarne, na razpolago Vam je tudi uredništvo »Družinskega tednika«. Zakaj, draga moja Gorenjka, motite se, če mislite, da bi naj ta najin pogovor veljal ljubezni. Preveč banalno bi Jo bilo za naju. I za Vas, ki Vas duševno mnogo previsoko cenim — če namreč 9voja pisma res sami pišete — i za mene. Nego sem hotel z Vami govoriti kot časnikar o ženski in o ženskih vprašanjih .
Menda mi ne boste zamerili, če Vas ponovno javno povabim na ta sestanek?	Haka.
Pupin umrl. Naš slavni rojak Mi-hajlo Pupin, izumitelj premnogih praktičnih reči na polju brezžične telegrafije in radia, je umrl te dni v Newyorku, star 76 let Njegova zaslu-
Goeringova nevesta
Predsednik pruske vlade general Goering se v začetku aprila poroči z nemško igralko Emo Sonnemannovo. Na naši sliki igralka v prizoru iz Schvvarzove drame »Pruski princ« z igralcem Faulom Harlinanuom
ga je zlasti, da danes lahko brezhibno telefoniramo tudi na velike daljave. (Pokojni Pupin se je rodil v Idvoru v Banatu kot sin srbskega kmeta.)
Prostitucija se širi. V zagrebškem »Obzorju« so 13. t. m. ugotovili iz vrst zagrebških zdravnikov, da so v Zagrebu po ukinitvi javnih hiš in toleriranih žensk narasle spolne bolezni za 30%.
Konferena v Stresi. 11. aprila se sestanejo v Stresi v severni Italiji predsednik italijanske vlade in francoski in angleški zunanji minister Laval in Simon. Konferirali bodo o položaju, nastalem z zopetno uvedbo vojaške obveznosti na Nemškem.
Otrok s tremi nogami. V Sebesu na Ruskem je prišlo na svet dekletce s tremi ■ nogami. Dve od njih sta bili popolnoma normalno razviti, tretja, dosti manjša, se je pa začela na koncu hrbtenice. Deset dni po rojstvu je zdravnik otroku tretjo nogo odrezal. Operacija se je posrečila in dekletce bo obstalo.
Novi grobovi
Umrli so v Ljubljani: Ivan Čuček, viš. žel. revident v ix>k; ga. Ana Gaj-škova, fotografka; ga Katarina Mo-horičeva, stara 7(1 let; ga Jožica Ulrych, soproga žel. insp. v pok.; Franc Gajšek, fotograf; ga Frančiška Maher jeva, stara 85 let; Viktor Niefergall; Jernej B o 11 a r, magistrafni pis. ravnatelj v pok.; ga. Berta, vdova po dr. Trillerju. Pokopali so jo v rodbinski grobnici v Stari Loki; gdč. Zora Pahorjeva, dijakinja. — V ljubljanski bolnišnici: ga. Marija Vilfanova, roj. Jaroš, vdova po višjem davčnem upravitelju. Stara je bila 83 let; Franc Terti-n e k, inšpektor drž. žel. v pokoju. —
V Celju: ga. Ana Rodetova, roj. Likovič, stara 87 let. — V Majšperku: Karel K u b r i c h t, kapetan gen. štaba čeboslovaške armade v pok. in ravnatelj in solastnik tovarne Strojil d. d. v Majšperku. Star je bil 46 let. —
V Slovenjgradeu: Angel Hribar, višji komisar v pokoju. — V Slovenskih Konjicah: dr. Anton Prus, odvetnik in rezervni kapetan I. klase. — V Škofji Loki: Rihard Supnn, finančni nadpaznik v pokoju. — V Mariboru : Anton Vrtovec, državni upokojenec. — V Žalcu: Franc Roblek, veleposestnik, načelnik Savinjske posojilnice, bivši župan žalskega trga itd. Umrl je v 7i0. letu starosti. — Pokojnim večni mir, žalujočim naše sožalje!
5. nadaljevanje
»Ali zanesljivo veste?«
»Videl sem njegtt'«» listine. Sedem in šestdeset let mu je in je potomec stare in ugledne rodbine; nekateri njeni člani še žive. Ima dobro vzgojo, končal je visoko šolo za slikarstvo in si je kot portretist napravil ime.«
»A kako je potem mogel tako globoko pasti?« je z vidnim sočutjem vprašala Suzana.
>Pravi, da ga jo zaradi neke nesrečne ljubezni pred dvajsetimi leti minilo vse veselje do življenja.«
»Zaradi nesrečne ljubezni?«
»Da. Rekel mi je, da je začel popivati in zahajati v nočne beznice, tja, kjer pride človek samo ob denar, zraven se mu pa vsako noč odkrhne bos njegovega dostojanstva. Z željo po uživanju je rasel v njem odpor do dela, in tako je padel vse globlje in globlje.«
Deklica se je zamislila. Potem je pa nekam plaho vprašala:
»Ali vam je povedal ime te ženske?«
Jean se Je trenutek obotavljal, toda videč, kako se je njen nežni obrazek malone spačil od tesnobnega pričakovanja, je zatrdil:
»Ne, ni mi ga povedal. Dobro vzgojen človek nikoli ne izda ženske, ki jo je ljubil.«
Na dekličin obraz se je jela vračati kri.
»Ali vam je o čem drugem govoril? ... O svojem zasebnem življenju?«
»Dosti... a nič posebnega ... Kopica grenkih spominov...«
»In o oni ženski... ali ni nikdar več slišal o njej?« Suzani je spet zastal glas.
»Umrla je kmalu potem, ko ga je zapustila...«
»Zakaj ga je pa zapustila?... Ali vam tega ni povedal?«
Mladi Rus je zamišljeno pogledal deklico. Laž mu ni šla z jezika. Vprašal se je, ali ji ima pravico prikriti del resnice.
Potlej se je pa pogumno odločil kakor kirurg, ki mora tvegali operacijo.
»Menda je otrok vmes.«
»Otrok?«
»Da, punčka. Žena je bila poročena, otrok pripada torej po zakonu njenemu možu, ona se je pa bala, da je ne bi mož nagnal, če bi izvedel resnico, otroka pa obdržal, da se tako maščuje zaradi njene nezvestobe.«
»Ah, zato torej,« je zamrmrala Suzana, kakor bi govorila sama s seboj.
»Da... zaradi otroka!«
Deklica je zdajci začutila silno utrujenost. Čudna otožnost jo je obšla. Zamišljeno se je naslonila nazaj, toda videč, da se Jean ne zgane in da še zmerom stoji pri vratcih, se je zbrala in z navidez nebrižnini glasom dejala:
»Vaše novice so zelo zanimive. Odkrito vam priznam, da se mi še sanjalo ni, da ima moj varovanec tako pisano preteklost... Kar se pa vašega predloga tiče, ga sprejmem; mislim, da ste svojo nalogo dobro opravili.«
Ne čakajoč njen« zahvale, je zaprl vratca in zavzel svoj sedež za krmilom. Suzana mu je bila hvaležna za tolikšno obzirnost.
Deklica si je vnovič dejala, da je prav storila, ko se mu je zaupala. Res da ima njeno skrivnost v rokah — toda zakaj neki naj bi jo izdal, ko mu je pa že tolikokrat rekla, da ga je pripravljena plačati za njegovo molčečnost? Ne, tega ne bo storil; neki notranji glas ji je rekel, da ne.
Čudno: še nikdar ji ni prišla k zavesti neka posebnost skrivnosti, ki ju druži, njenega šoferja in njo, edinko njegovega gospodarja.
Ou je bil zanjo Jean, nič več; niti v sanjah ni ugibala, kdo neki se utegne skrivati za tem imenom, ki mu ga je sama izbrala.
In ta neznanec, čigar zasebno življenje je bilo zanjo zapečatena knjiga, čigar nesebičnost v denarnih rečeh ji je bila še danes nepojasnjena skrivnost, čigar gosposkega nastopa si sploh ni znala pojasniti — ta izredni šofer torej ie postal njen zaupnik in vanj je polagala danes vse svoje zaupanje.
A ne samo to; podzavestno se je čutila celo srečno nad tem, da jo druži neka skrivnost z mladim Rusom... Ta skupna skrivnost ustvarja med njima čudno zvezo... nekaj sladkega in pomirjajočega hkratu ... zavetišče soglasja, kjer nikoli ne bosta trčila drug ol>
-roman
UfcLMV
drugega, pa če bi se še tako sporekla.
In vendar si je bila v svesti, da je med vsemi njenimi prijatelji, znanci in posli Jean edini, ki se ji ne uklanja. On je edini, ki se ji drzne kljubovati in se postavljati malone vsem njenim muham po robu.
Toda naj sta bila že kakorkoli razpoložena drug proti drugemu, ona ošabno nepristopna, on pa prezirljiv in ponosen: kadar sta se spomnila Suzanine skrivnosti, sta pri priči pozabila sleherno zamero.
Mladi Rus ni nikdar niti z besedico namignil na uslugo, ki jo je storil Suzani; niti na um mu ni prišlo, da bi se okoristil z dekličinim zaupanjem. Nekega dne si je pa vendarle dovolil drznost, ki ae je je šele pozneje zavedel.
Vračala sta se ravno s skupnega jutrnjega izleta. Ko ji je pomagal pri razjahanju, jo je vprašal tako mimogrede:
»Niste mi še povedali, gospodična, ali vam smem čestitati...«
»Čestitati? Zakaj neki?«
»K vašemu zaročencu.«
»Kje ste pa izvedeli, da imam zaročenca?« je vzkliknila in se veselo zasmejala.
»Ali niste mar sami rekli pred nekaj dnevi, da vam bo gospod Kreuger predstavil eno izmed najboljših partij na svetu?«
»Ah, zdaj šele razumem: o onem malem gospodiču govorite!«
Prezirljivi usmev, ki ji je pri teh besedah skrivil ustnice, je bil za Rusa pravo razodetje. Nehote so se njegove oči zasmejale.
»Kaže, da je torej ta velika partija nekam majhna?« se je pošalil.
Suzana je ob njegovem dovtipu udarila v smeh.
»Dobro ste rekli! Majhen je in slabič po postavi, drugače so ga pa sami živci. Zame taka reč ni, ko se ogrevam le za velike ljudi; že ko sem ga zagledala, se mi je zdelo, da bi samo pihnila, pa ga ne bi nikjer več bilo.«
»Torej ne bo nič?«
»Kaj naj bi pa bilo? Malo je manjkalo, da se mu nisem zasmejala v obraz, ko sem ga prvič videla.«
»Strašni ste, gospodična! Siromak se mi kar smili; živo si lahko predstavljam, kako razočaran je moral biti.«
»Razočarana sem bila samo jaz; on je bil pa videti zelo navdušen nad samim seboj. Oče mi je znal o njem povedati toliko znamenitega, da sem res že mislila, bogve kakšen junak me čaka. Kaj hočete; moj veleugledni očka res ne pozna drugega kakor samo številke in milijone. Še zdaj se ni opomogel, da sem ga odklonila.«
Pripovedovala je lagotuo in tja-vendan, vsa srečna, da lahko s kom pokramlja, kakor bi imela pred seboj tovariša, ne pa šoferja.
Jean jo je z zanimanjem poslušal.
»Kaj vam pač mar: na enega izgubljenega ženina jih dobite deset drugih. Glavno je, da ste še zmerom prosti.«
»Prosta?« je zategnila. »Vam se zdi, da je to glavno?«
»Rekel bi!« je odgovoril nekam sanjavo. »Strašno mora biti, če se človek čuti vezanega za vse življenje; kar vživeti se ne morem v to misel, da ne bi nikdar več smel katere druge pogledati.«
Udarila je v razposajen smeh. »Glejte ga no: že spet modruje kot zagrizen sovražnik zakona! Meni se pa zdi, da je ni lepše reči, kakor če se človek za vse življenje zveže z bitjem, ki mu je drago. Nebeška zavest, da je ljubljeno bitje zmerom zraven vas — tak občutek vam mora biti hkratu tolažilen in sladak.«
»Ze, ako človek ljubi... vi pa niste zaljubljeni.«
»Ce bi mi bil oni mladi mož všeč, bi ljubezen lahko pozneje prišla.«
»Ne.«
»Zakaj tako odločno ,ue‘?«
»Ker iz denarne poroke pač nikdar ne more nastati ljubezenska.« »In zakaj ne, če smem vedeti?« Nasmehnil se je in ji nekam globoko pogledal v oči.
»Kaj vem! Bog ljubezni se rad ponorčuje iz človeškega črviča... Kaj so njemu mar razni naši na-
Idcat
«
Kongresni trg 3
kemično čiščenje, barvanje In svet-lolilianje
Nujna naročila se takoj izvršujejo!
črti in naklepi!... Ce boste kdaj ljubili, gospodična, sem prepričan, da si boste našli izvoljenca svojega srca čisto drugod, kakor vam jih bosta izbirala starša... našli v človeku, ki bo morda na glavo postavil vse vaše nazore o poroki. Toda ko boste to spoznali, bo že prepozno...«
»Preroka se hočete delati?« se je zasmejala, hoteč skriti občutje, ki jo je obšlo ob tej nepričakovani omembi ljubezni.
»Zakaj preroka? Ali res mislite, da je tako težko napovedovati te reči? Saj se po navadi tako dogodi!«
»Kar se mene tiče,<' je odločno izjavila, »vam lahko povem, da ne bom nikoli ljubila brez pameti... in še manj človeka, ki ne bi v njem videla ideala, kakršnega sem si ustvarila v svojem srcu. Vi še ne veste, kako trdna je moja volja in kako se ji morajo čuvstva pokoriti.«
»Naj vas nebo usliši in naj vam nikoli ne da dokaza, da v teh rečeh volja prav nič ne zaleže,« je resno dejal Jean. »Lahko si predstavljam, kakšen udarec bi bilo za vas ljubezensko razočaranje in ka-
Praktifen zdravnik
m
I
>Kitty, zdaj lahko odstopite svoj prostor Mabeli
bolnik že umira.« (»Lite«, Newyork)
ko bi prizadela vaš ponos ljubezen do nevrednega.«
Ali je nehote položil komaj zaznavno rezkost v te besede? Suzana je zardela in iznenada jo je obšla zadrega, da se ji ni dalo več govoriti z njim o teh stvareh. Obrnila se je in stekla po stopnicah.
XII
Pomlad se je obetala posebno prijazno tisto leto. Drevesa v parku so že veselo brstela in Suzana je vsako jutro veseleje dirjala na konju v prosto naravo.
Jeanu ni nikoli več govorila o njegovi jahalni obleki; kazalo je, da sta se brez besed sporazumela o njej. Sprijaznila se je sicer z njegovim suknjičem, a pri tem je pazila na dolžn« razdaljo in govorila z njim le toliko, kolikor je bilo neobhodno potrebno.
Sicer se je pa njen značaj zadnje čase čudno izpremenil. Docela nepričakovano je padla iz pretirano veselega razpoloženja v kar bolestno otožnost. In ker je bil Jean skoraj neprestano v njeni bližini, je bil pač on tisti, nad katerim je najrajši zlila svojo slabo voljo.
Mladi šofer je opazil, da je za slehernim dokazom njenega prijateljstva — dostikrat si njene ljubeznivosti sploh ni znal razlagati — pri priči sledila še večja zapetost, kakor bi hotela s to ošabnostjo popraviti prejšnji vtis in prekli ca ti pravkaršnjo ljubeznivost.
Tako si je mladi Rus nekega jutra, ko je hotel Suzani na njeno prošnjo utrgati vejico bodičja, razparal suknjič. Vejica je bila precej visoko in ko je iztegnil roko, je prezrl trnjev grmič, skrit za bo-dičjein. Nesreča sicer ni bila velika, toda Jeanu je bilo vendarle nerodno, tem bolj, ker je videl, kako se Suzana komaj premaguje, da ne udari v škodoželjen smeh. Deklica si je namreč dejala sama pri sebi, da do drugega dne suknjič pač še ne bo popravljen in da si bo zato hočeš nočeij moral obleči ko-njarsko obleko.
Toda kdo popiše njeno osuplost, ko zagleda Jeana drugo jutro v elegantnem rumeuo-sivem jahalnem žaketu, ki je njegovo visoko postavo še bolj spravil do veljave. Se nikdar dotlej ni mladi Rus tako malo spominjal na plačanega uslužbenca kakor tisti dan.
Ce bi bil šofer takrat videl njene oči, bi bil osupnil. Občudovanje, ponos in jeza: vse to jo je prešinilo kakor blisk, ko je z veščimi očmi premerila svojega šoferja.
Toda besedice graje ni bilo iz njenih ust. Zadovoljila se je za zdaj s tem, da se je naredila še nedostopnejšo kakor je bila že dotlej.
Pognala je konja, ne meneč sp za to, kam gre. Tako je bila že zdavnaj zunaj mesta, ko se je domislila, da bi se kazalo orientirati.
»Kje smo?« je kratko vprašala Suzana. Šofer je bil ustavil svojega konja nekaj metrov za njenim. Pogledal je okoli sebe in skomignil z rameni.
»Saj sem vam vendar rekla, da bi rada danes v Tivolski gaj.«
»Gospodična je ves čas brez besede jahala naprej... mislil sem, da pozna pot.«
»Ne izgovarjajte se! Dobro ste vedeli, kam želim, pa ste me vendarle pustili, da sem zgrešila.«
Niena zadirčnost je šoferja raz-Ijutila.
»Oprostite, gospodična,’« jo je zavrnil sicer vlju<’no, a z neprikrito zlobnostjo, »če jaham jaz spredaj, nosim vso odgovornost, da bova prav prišla; toda če moram jahati toliko metrov za vami, je to druga reč!«
»Kajpada! Že dolgo vas to grize in zdaj mislite, je prišla prilika, da mi vržete v obraz.«
»Ne razumem vas,« je odgovoril Jean, trudeč se, da se ne izpozabi.
»Zato pa jaz tem bolje razumem, kaj pomeni to vaše besedičenje.«
»Potem vas pa vljudno prosim, razložite mi!«
»Radi bi videli, da vam vendar že povem, kar vam gre.«
»Prosim, izvolite: poslušam vas.«
»0, ne mislite, da me boste ugnali s svojo porogljivo vljudnostjo. Povem vam, da ste smešni v tej svoji nadutosti. Mislili sle menda, da vas bo čedna obleka povzdignila v mojih očeh. Pa se motite: če ste v suknjiču ali žaketu, zadaj boste ostali, zato ste plačani!«
»Mislim, da nisem nikoli prosil drugega mesta,« je mrzlo odgovoril.
»Vem da ne — samo mislite si, da to mesto že zavzemate.«
Ze celo uro jo je dušilo in kar odleglo ji je, ko je zdaj lahko vrgla te besede v obraz človeku, ki ji je dan za dnem kljuboval.
Jean je vendar samo njen šofer in nič drugega! Od kod potem ta ponižujoči občutek, kakor bi se ji hotel postaviti ob stran — njej, milijonarjevi hčeri?
Rus je prebledel ko prt. Vse v njem je zadrhtelo od gneva in srda. S takšno sovražnostjo mu je bila zabrusila te besede, da si jih ni znal drugače razlagati, kakor da išče pretveze, kako bi se ga na najlepši način odkrižala — tako kakor se človek odkriža hlapca, če mu ni več po všeči.
Ozrl se je naokoli, ko da bi iskal poti, kako naj napravi konec temu mučnemu izletu. Toda kamorkoli je pogledal, povsod samo gozd in drevje; ne, tu ne sme Suzane same pustiti.
»Prisiljen sem ostati pri vas — danes še,« je rekel naposled. »Toda ne bojte se: to pot sem vas poslednjič spremljal.«
»0, če vam je tako težko, lahko greste; pot nazaj bom že sama našla.«
»Ne. Danes moram še ostati pri vas; danes izvolite še razpolagati z menoj.«
»In jutri?« je rekla že manj trdo. Kakor bi odrezal, jo je bila razdraženost minila.
Rus ni odgovoril. Njegove oči so vzdržale dekličin pogled.
In kakor po'slehernem izbruhu, tem silovitejšem, čitn malenkost-nejši je bil vzrok, je Kreugerjeva hči mahoma postala vsa majhna in kar na jok ji je šlo. Toda z železno voljo se je premagala — menda se vendar ne bo izpozabila pred človekom, ki ga je pravkar tako ponižala!
»Ali mislite, da bi po tej stezi prišla v glavni drevored?« ga je vprašala z glasom, ki naj bi bil ne-brižen, a je razločno izdajal pripravljenost za pobotanje.
» Poskusimo k
Zrahljala je vajeti in konj je zavil v naznačeno smer.
Jean je nekaj časa počakal, potem je pa še on pognal; toda gledal je, da je bil najmanj za tri konjske dolžine za njo.
Mlada milijonarka je komaj vidno obrnila glavo in pogledala po njem. Izpregledala je njegovo taktiko. Bolj kakor sleherna beseda užaljenosti ali jeze je ta poudarjena razdalja med njima izdajala, kako so ga zadele njene krivične besede.
Da, to pot je bil resnično srdit. In rekel je, da je danes poslednjič z njo...
Strah ji je legel v dušo. Čuden strah: tak strah kakor prime človeka, kadar se nenadno začuti samega. Strah jo je postalo vseh teh dni, ki bodo prišli, ko ne bo več imela spremljevalca, ko se bo moral '.živeti v čisto drugačne razmere, ko si bo morala iskati novega šoferja; in pri sleherni teh misli jo je neizrekljiva otožnost sti .lila za srce.
Na robu gozda se je zdajci ustavila. Tako brez volje je bita, da se ji ni dalo iti naprej ne nazaj. Obsedela je na sedlu in se sanjavo zagledala predse, ne meneč se za nič na svetu.
Jean je prijezdil do nje, a se ni ustavil. Jezdil je dalje, dokler ni srečal nekega človeka in ga vprašal za pot. Nato se jo obrnil nazaj.
Ko je bil vštric s svojo gospodarico, je šele opazil, kako bled je njen obraz in kako krčevito spačene njene ustnice: hotela je biti ošabna in nepristopna, pa se ji ni posrečilo.
Za god in praznik mati dobro ve,
otroci se Dr. OETKER-jevih kolačev vesele!
Kuhinja in dom
ledi iz špinaie
Špinačni zavitek za juho
Kuhano špinačo odcedimo in sesekljamo, primešamo ji nekoliko raztopljenega masla, rumenjak, Klalo soli, popra in snega iz beljaka.
Pripravimo si vlečeno testo, ga Pomažemo s špinačo in potresemo z drobtinicami. Testo zvijemo kakor za vsak navadni zavitek in ga, položenega v majhno omaščeno pekačo, pečemo v pečnici.
Kadar je zavitek pečen, ga zrežemo na ozke rezine, ki jih polagajo v juho.
Mlečna špinača
Očiščeno in oprano špinačo stresemo v krop in jo nahitro prekuhamo. (Krop naj bo malo slan, da De gre preveč redilnih snovi v izgubo.) Prekuhano špinačo odcedimo in jo splaknemo z mrzlo vodo. Kadar je špinača popolnoma ohlajena, jo izžemo in sesekljamo.
V kozici razbelimo sirovo maslo, V njem popražimo krušne drobtine, sesekljan peteršilj ali drobnjak, potem pa pridenemo še sesekljano špinačo in jo zalijemo s sirovim mlekom. Ko prične jed Vreti, jo še po okusu solimo in popramo. čez kakšne četrt ure je jed Pripravljena. Ce je pregosta, jo zalijemo še z mlekom.
Mlečno špinačo serviramo h govedini ali h krompirjevi kaši.
Makaroni s špinačo
Makarone nalomimo na majhne koščke in jih poparimo. V slani Vodi jih potem kuhamo kakšne pol Ure. Kadar so skuhani, jih stresemo na sito in jih preplaknemo z mrzlo vodo. Ohlajenim primešamo nekaj zajemalk g06te mlečne špinače. Na tako pripravljene makarone stresemo še v kisli smetani »tepeno jajce in vse dobro preme-iamo.
Vso to mešanico denemo v vročo in omaščeno pekačo ter pečemo v pečnici 20 minut.
Pečene makarone denemo v skledo in jih posujemo z nastrganim bohinjskim sirom.
Špinačni cmoki
Jajce spenimo s sirovim maslom In pridenemo v vodi namočeno in ožeto zemljo, nekoliko žlic kuhane in sesekljane špinače in primerno količino drobtinic.
Iz te zmesi oblikujemo precej majhne cmoke in jih kuhamo v slani vodi. (Najprej samo poskusni cmok!) Kuhane cmoke poberemo z zajemalko, jih polagamo v skledo in jih povrh zabelimo s popraženimi drobtinicami.
Cmoki so zelo okusni. K njim serviramo govedino in hrenovo, vinsko ali čebulno omako.
Klobasice iz špinače
Iz jajca, mleka, moke in ščepca soli napravimo testo kakor za krpice in ga zvaljamo v več testenih prtičev.
V slani vodi skuhamo očiščeno Ipinačo, jo odcedimo in sesekljamo, na to pa vmešamo nekoliko kisle smetane, malo soli, ščep popra, jajce, drobno sesekljan peteršilj in če drugače ne gre, še malo česnovega soka. S to zmesjo namažemo testene prtiče, jih zvijemo in polagamo drugega poleg drugega v omaščeno pekačo.
Pripravljene testene zvitke zalijemo s smetano in mlekom (prav na tenk<J!) in jih pečemo v zmerno vroči pečnici dobre četrt ure, dokler ne zarumene.
Pečene zrežemo na prst dolge klobasice in jih prinesemo na mizo kot samostojno jed, ali pa kot prikuho k mesu.	*
0 živcih in ihrlnosti
Besedici »živčen« (nervozen) in >živčnost« (nervoznost) čujemo sleherni dan, Časih po pravici, še večkrat pa po krivici izgovorjeni. Razlaga teh besedic nikakor ni preprosta.
»Živec« je osnovnica obeh besed in zanj vemo, da je organ, ki jma v človekovem telesu te in one lastnosti in dolžnosti, vendar zato izraza živčen in živčnost še nista
razumljiva.
Xnani so nam čutni živci in gib-m živci; čutni sporočajo vse vpli-
ve, dotike in občutke, ki se tičejo kože, matici (možganom), da jih zazna, gibni živci pa prenašajo povelja volje mišičevju, da izvrši zaželene gibe. Gre torej za neke vrste napeljavo, slično telefonskemu omrežju. Kadar pa nekaj ne deluje, se je gotovo napeljava nekje pokvarila; živci so oboleli.
Živčnost (nervoznost) pa ni za-visna samo od napak v omenjenem živčnem omrežju; važnejšo vlogo igra neki tretji živčni sistem. Moderna psihologija ga je krstila za vegetativen živčni sistem. Sta to v glavnem dva živca: nervus vagus in nervus sympathicus. Delovanje teh dveh živcev je popolnoma neodvisno od volje in zavesti. Njuno torišče je v obsežju prsne in trebušne votline; srce, želodec, ledvice in vse bezgavke so jima pokorni.
Nervus sympathicus spremlja vse žile tja v najfinejše živice in je povsod tesno zvezan s kožo. Tudi z vsemi zveznimi živci se dotika, čuti povsod z njimi, vendar se človek tega čutenja ne zaveda; zategadelj je njegovo ime (sočutni živec) prav gotovo upravičeno. Povsod v telesu so sočutna vlakenca, ponekod v kite zvita, ponekod zadrgnjena, ponekod fina, komaj vidna in na videz brez zveze z ostalimi vlakni. Kadar nastanejo v sočutnem živcu dražljaji, pospešijo vsi organi svoje delovanje, srce utripa hitreje, znojnice se odpro, slina zvodeni, želodec in črevesje se zganeta, krvna telesca spremene svojo obliko. Vsepovsod večji vzgon, večja živahnost!
Nervus vagus (begajoči živec) je pa pravo nasprotje svojega »sočutnega« tovariša. Njegovo delovanje je ovirajoče.
Ta menjava vzgona in oviranja, biča in vajeti, vzbuja različne pojave, ki smo jih krstili za živčne (nervozne). Vzemimo samo primere, ko človek hipoma pobledi ali zardi, ko se mu prično kar na lepem potiti roke, ko mu nagaja srce, ga zazebe v noge, mu odpove želodec, dobi drisko, astmo, kurjo polt in tako dalje. Stalno menjajoči dražljaji, ki sta jim podvržena ta živca, so najbrže odvisni od možganov, potlej pa predvsem od krvnih žlez (kalne in ščitne žleze, malih ledic itd.), prav gotovo pa tudi od duševnega razpoloženja, temperamenta in splošnega telesnega počutja vsakega posameznika.
Pojave živčnosti je mogoče zatreti le s pravilnim splošnim telesnim utrjevanjem vštric s smo-treno živčno razbremenitvijo. *
Nasveti za gospodinje
Platnu ne porumeni, če ga ovijemo v moder papir. Dobro je torej, če vse stranice v omari oblečemo 9 takšnim papirjem.
Rii ni dober in utegne biti tudi pršiv, če je roka, s katero smo segli vanj, postala bela, kakor bi jo potresli z moko.
Madeže od kave lahko očistimo, dokler bo Se popolnoma sveži. Prtiček ali prt napnemo čez lonec in kanemo na madež toliko vrele vode, da je ves madež pokrit. Precej nato splaknemo s čisto vodo, da ne ostanejo na perilu rjovi robovi.
Smrad n po smotkah se prav lahko iznebimo, če položimo na kavni vsedek žareč kos oglja. Že čez nekaj hipov bo smrad izginil.
Porcelanaste krožnike in sklede se ne odrgnejo, Če položimo med vsak kos košček pivnika ali kakšno mehko cunjico. To je važno zlasti za dragoceno posodo.
Gorile«1, plinski ali petrolejski očistimo z zobno ščetko, ki smo jo namočili v vročo Amonijakovo vodo.
Ponnuenclo perilo belimo tako, da ga prčeej po pranju izplaknemo v močnem plavilu in ga potem dalj časa sušimo na solne«. Perilo poslane belo ko sneg.	*
Drobit
Človek tudi brez želodca živi. To dokazujejo primeri, ko so morali ljudem zaradi raka ves želodec izrezati.
Pri jetičnih ljudeh je baje okoli 50 “/» več zobne gnilobe kakor pri drugih bolnikih.
Človekova koža izhlapi v 24 urah 935 gramov vode.
PRAVILO ZA VOLNO IN SVILO
To pravilo je zelo važno za vsako ženo, a glasi se: ako hočete imeti dolgo veselje z Vašimi lepimi volnenimi in svilenimi stvarmi, tedaj jih perite v mlačni raztopini Schichtove-vega Radiona.
GROF MONTE-CRISTO
Roman
Napisat Aleksandar Dumas
80. nadaljevanje
»Nič lažjega, madame,« odvrne Monte-Cristo. »Ta telovnik in to pismo sta dva važna dokaza; zato sem oboje poslal kraljevskemu prokuratorju. Saj razumele, gospod baron, v kriminalnih rečeh je pot k sodniku najkrajša. Mogoče vam je hotel kdo iz kaj vem kakšnih razlogov napraviti nepri-like.«
Audrea strmo pogleda Monte-Crista in izgine v drugi salon.
»To ne bi bilo izključeno,« meni zamišljeno Danglars. »Ali ni bil umorjenec nekdanji kaznjenec?«
»Da,« pritrdi grof. »Bil je na galejah, imenoval se je pa Cade-rousse.«
Danglars nehote prebledi. An-drea smukne iz drugega salona v predsobje.
»A podpišite vendar!« vzklikne Monte-Cristo. »Vidim, da je moje pripovedovanje zbudilo že kar preveliko pozornost; prosim vaju, gospa baronica in gospodična Dan-glarsova, ne srdita se preveč!«
Baronica vrne pero notarju.
»Gospod princ Cavalcanti!« pokliče notar. »Gospod princ Cavalcanti, kje ste?«
»Andrea! Andrea!« zavpije več mladih mož, ki so bili z njim že tako domači, da so ga klicali po krstnem imenu.
»Pokličite princa! Povejte mu, da je na njem vrsta, da podpiše!« zapove Danglars slugi.
Toda takrat se valovi množice zlijejo nazaj v glavni salon, kakor bi bili zagledali pri vratih strahotno pošast.
Saj so pa tudi imeli vzrok, da so z grozo planili nazaj. Zakaj prikazal se je bil orožniški častnik in postavil pred vrata salona dva orožnika, sam je pa krenil v spremstvu policijskega komisarja pioti Danglarsu.
Gospa Danglarsova zakriči in omedli. Danglars sam je mislil, da se proti njemu pripravlja nekaj strašnega; njegov obraz je bil spačen od groze.
»Kaj se je zgodilo, gospod?« vpraša Monte-Cristo in stopi proti komisarju.
»Kateri izmed vas, gospodje,« vpraša uradnik, ne da bi grofu odgovoril, »se imenuje Andrea Cavalcanti?«
En sam krik osuplosti vstane iz dvorane.
»Kaj pa je s tem Andreo Caval-cantijem?« vpraša s čudno slutnjo Danglars.
»Ušel je iz toulonske ječe.«
»In kaj mu očitajo?«
»Obtožen je,« odgovori hladno komisar, »da je umoril Caderous-sa, svojega nekdanjega tovariša v jetniški celici, v trenutku, ko je le-ta ušel po ponesrečenem vlomu iz hiše gospoda grofa Monte-Cri-sla.«
Monte-Cristo se hitro ozre naokoli.
Andreja ni bilo nikjer več.
XX
Cesta v ltelgijo
Nekaj trenutkov po prizoru, ki smo ga pravkar popisali, ni bilo v Danglarsovi hiši nobenega gosta več; izginili so bili, kakor bi bila kuga udarila mednje.
Danglars se je zaprl z orožniškim častnikom v svoj kabinet, gospa Danglarsova pa v svoj budoar. Evgenija se je s svojo nerazdruž-ljivo prijateljico gospodično Luizo Armillyjevo umeknila v svojo spalnico.
>Moj Bog, moj Bog! Takšna strašna reč!« zaječi Luiza. »Kdo bi si mogel to misliti! Gospod Audrea Cavalcanti... morilec ... pobegel kaznjenec!...«
Porogljiv usmev zaigra na Evge-nijinih ustnicah.
»Res, usojeno mi je bilo,« meni nebrižno. »Rešila sem se Moreerfa, da sem padla v kremplje Caval-cantiju!«
»O, ne primerjaj ju, Evgenija!« »Molči! Vsi moški so brez Časti; doslej sem jih prezirala, zdaj jih pa sovražim.«
»Kaj naj storiva?«
»Ravno tisto, kar sva imeli storiti čez tri dni... Odpotovali bova.«
»Torej se sploh ne misliš mo-žiti?«
»Poslušaj, Luiza, dovolj mi je že tega dolgočasnega meščanskega življenja. Doslej sem zmerom zaman hrepenela po svobodnem umetniškem življenju, ko je človek le od samega sebe odvisen in se na samega sebe lahko zanese. Cemu naj ostanem? Da me bodo, še preden bo mesec okoli, spet poskusili poročiti — s kom? Z gospodom Debrayem nemara, kakor so že govorili? Ne, Luiza, nocojšnja afera naj mi bo v opravičbo: Bog mi je priča, da je nisem iskala, usoda sama mi jo je poslala, naj bo zahvaljena!«
»Kako močna si in pogumna!« vzklikne občudujoče šibka plavolaska svoji črnolasi tovarišici.
»Kaj me še nisi spoznala? Zdaj pa na delo! Kaj je s poštnim vozom?«
»Na srečo je že tri dni naročen.«
»In potni list?«
»Tule je.«
Evgenija razgrne papir in bere: »Gospod Leon d’Armilly. Poklic: umetnik. Starost: ena in dvajset let. Lasje: črni. Oči: črne. Potuje s svojo sestro.«
»Imenitno! Kdo ti je priskrbel ta potni list?«
»Šla sem h grofu Monte-Cristu in ga prosila za priporočilna pisma na rimske in napolijske gledališke ravnatelje. Pri tej priliki sem mu tudi zaupala svoj strah, da bi potovala sama. Razumel me je in se mi sam od 6ebe ponudil, da mi priskrbi potni list na moško ime. Ze
V 24 URAH
barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. fekrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in puh
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
čez dva dni sem ga imela, potem sem pa še lastnoročno dopisala: s svojo sestro.«
»Torej nama ni treba ničesar drugega več kakor pripraviti kov-čege in odpotovati.«
»Premisli dobro, Evgenija!«
»0, premislila sem. Sita sem že neprestanih razgovorov o delnicah, menicah in mesečnih sklepih, o dviganju in padanju vrednostnih papirjev ... Namestu vsega tega, le pomisli, Luiza: svež zrak, prostost, ptičje žvrgolenje, lombardske ravnice, beneški kanali, rimske palače, napolijska obrežja! Koliko denarja imava, Luiza?«
Deklica vzame iz torbice majhno denarnico, jo odpre in našteje tri in dvajset bankovcev.
»Tri in dvajset tisoč frankov,« pove nato.
»In najmanj za toliko biserja in draguljev,« reče Evgenija. »Kaj hočeva še več! S pet in štirideset tisoč frankov lahko dve leti živiva j kakor princesi ali pa štiri leta brez j pomanjkanja. Toda še preden boj šest mesecev naokoli, si bova to glavnico podvojili, ti s svojim svi-ranjem, jaz pa s svojim glasom. Ti vzemi denar, jaz bom pa spravila skrinjico z dragocenostmi; ee bi že katera od naju izgubila svoj zaklad, bi vsaj drugi ostal. Zdaj pa brž še kovčeg!«
In prijateljici jamela vneto spravljati v kovčeg stvari, ki jih bosta utegnili potrebovati na potovanju.
»Tako, zdaj ga "zakleni, jaz se grem pa med tem preobleči.«
Odpria je neki predal, vzela iz njega dežni plašč iz višnjeve svile za gospodično Luizo in moško obleko s perilom in čevlji vred. Nato je z naglico, ki je dokazovala, da se ni nocoj prvič moško oblačila, smuknila najprej v čeveljčke, nato v hlače, si zavezala ovratnico in si zapela telovnik.
Izvrsten je Dr. OETKER-ja glas, prodrl je v najmanjšo gorsko vasi
»Imenitno!« vzklikne Luiza in 6e občudujoče zagleda v Evgenijo. »Toda kam boš dela svoje lepe črne lase? Bojim se, da jih ne boš mogla skriti pod klobukom.«
»Takoj boš videla.«
S temi besedami prime z levico debelo kito, z desno velike škarje in prihodnji mah so lepi črni lasje na tleh. Tako se je Evgenijina glava v nekaj minutah izpremenila v moško.
»O, ali ni škoda tako lepih las!« vzklikne z obžalovanjem Luiza.
»Kaj nisem zdaj stokrat na boljšem?« odgovori Evgenija poprav-ljaje si raztnršene kodre. »In ali nisem zdaj tudi lepša?«
»0, lepa si, zdaj še bolj kakor prej!« vzklikne občudujoča Luiza. »A kam misliva iti?«
»V Belgijo, če ti je prav; tam je najbliže meja. Od ondod bi se odpeljali čez Bruselj, Ličge in Aachen po Renu do Strasbourga in potem čez Sv. Bernard v Italijo. Ali ti je všeč tako?«
»Zakaj ne!«
»Kaj me tako gledaš?«
»O, občudujem te, ko si tako krasna! Človek bi res lahko mislil, da me hočeš odpeljati.«
In prijateljici udarita v vesel, razposajen smeh.
Nato utrneta luč, odpreta vrata in oprezno prisluhneta. Nikogar ni bilo nikjer. Tiho zavijeta na dvorišče; pri vratarju je še gorela luč.
»Hej, odprite!« zavpije Evgenija s kar se da nizkim glasom.
Vratar vstane in pogleda, kdo je. Ko pa vidi, da je neki moški, brez pomišljanja odpre vrata.
Evgenija in Luiza sta bili na cesti.
Ravno o pravem času pride takrat neki postrežček mimo njiju. Evgenija mu d£ svoj kovčeg in mu naroči, naj ga nese v Ulico zmage št. 36. Ko so bili tam, plača deklica postrežčka in potrka na okno. Za tem oknom je že čakala njena šivilja.
»Gospodična,« ji naroči Evgenija, »povejte vratarju, naj takoj za-preže kočijo. N&te, dajte mu tehle pet frankov za njegov trud, dvajset zlatnikov bo pa za vas.«
Četrt ure nato je bilo vse pripravljeno.
»Katero pot zapoveste, mladi gospod?« se obrne postiljon do Evgenije.
»V Fontainbleau,« odvrne Evgenija z nizkim glasom>
»Kako si rekla?« ji začudeno šepne Luiza na uho. »Saj si vendar ...«
»Nalašč sem dala krivo smer,« se nasmehne Evgenija. »Šivilja bo za dvajset cekinov molčala, če ji bo kdo obljubil štirideset, mu pa ne bo imela dovolj povedati o nama. Ko bova na bulvar«, bo postiljon že zavil drugam, ne boj se.«
In deklica-gospod skoči prožno v voz.
»Vidim, da imaš zmerom prav,« pritrdi učiteljica petja in zavzame prostor zraven nje.
Četrt ure nato je postiljon na
Evgenijino zapoved obrnil, zavil skozi vrata Sv. Martina in veselo pognal.
Gospod Danglars je prišel ob svojo hčer.
Konec drugega dela druge knjige
del
i
Gostilna pri zvouru
Pustimo zdaj gospodično Dan-glarsovo in njeno prijateljico na poti v Bruselj, pa se vrnimo k ubo gemu Andreju Cavalcantiju, ki je lako neusmiljeno telebnil tik pred ciljem na tla.
Andrea ie bil vzlic svoji mladosti zelo spreten in umen dečko. Videli smo ga, kako je ie pri prvih sumljivih glasovih neopazno smuknil k vratom, prekoračil dve sobi in zdajci izginil. V eni teh dveh sob je bila razstavljena zaročenki-na dota: skrinjica z dragotinami, kašmirski šali, bruseljske čipke in angleške tenčice — skratka vse, kar more primamiti dekliško srce.
Ko je stopal skozi to sobo, je Andrea pograbil dragulje in jih stlačil v žep; zdaj ko je imel z*
pot, se je tem laglje zavihtel na okno in skočil na tla. Potlej se je pognal v beg in tekel najmanj četrt ure, ne meneč se, kam ga pelje pot, z edino željo, da se čim bolj oddalji od nevarnega kraja, kjer so ga hoteli prijeti.
»Ali sem izgubljen?« se je vprašal. »Ne, vsaj dotlej ne, dokler bom hitrejši od svojih sovražnikov.«
Takrat zagleda pred seboj samotnega izvoščka; sedel je na kozlu in malomarno vlekel dim iz pipe.
»Hej, prijatelj!« ga ogovori Be-nedetto. »Ali je vaš konj zelo utrujen?«
»Utrujen? Od česa neki? Ves ljubi dan nisem peljal več ko štiri ljudi. Sedem frankov so mi plačali, od tega naj jih pa deset oddam gospodarju.«
»Ali bi jih hoteli razen teh sedem frankov zaslužiti še dvajset?«
»Zakaj nel Kaj naj storim?«
»Nekaj zelo lahkega, če ni vaš konj preveč truden, seveda.^
»Rečem vam, šel bo ko veter, sanio povejte, kam.«
»Proti Louvru. Dohitel bi rad nekega prijatelja, ki me je imel tu čakati, pa sem ga zamudil. Ali bo šlo?«
»Mora iti!«
»Ce ga ne vjameva do Bourgeta, dobite dvajset frankov; če ga ne vjameva do Louvra, trideset.«
»In če ga ujameva?«
»Pa štirideset!« meni po kratkem obotavljanju Andrea.
»Velja!« prikima kočijaž. »Kar vstopite!«
Andrea vstopi in konj potegne. Toda čeprav je bilo kljuse spočito, ga je vendar kmalu prehitel neki dvovprežni poštni voz.
»Ah!« vzdihne Cavalcanti sam pri sebi. »Ce bi imel ta poštni voz na razpolago in takšna konja!«
S poštnim vozom sta se pa peljali gospodična Danglarsova in gospodična Armilyjeva.
Ko se je izvošček ustavil v Louvru, mu reče Andrea:
»Že vidim, da svojega prijatelja ne bom več ujel. Nate trideset frankov, bom rajši tu prenočil pri ,Rdečem konju1, jutri si pa naročim drugi voz.«
S temi besedami našteje kočija-šu šest srebrnih petakov na roko in skoči lahkotno na tla.
Kočijaž veselo spravi denar v žep in počasi obrne konja nazaj proti Parizu. Andrea se napravi, kakor da bi šel proti krčmi pri »Rdečem konju«, toda ko se je drdranje voza izgubilo v daljavi, se požene v tek. Tako je tekel najmanj dve milji, potem se je pa ustavil, da se malo odpočije in da prouči, kaj naj stori.
Brez potnega lista ga v poštni voz ne bi sprejeli. Da mu v teh krajih ni obstanka, je bilo za moža, ki je v kriminalnih rečeh tako podkovan kakor Andrea, takisto jasno.
Andrea sede na obcestni kamen, si podpre glavo z rokami in se zatopi v razmišljanje.
Cez deset minut spet dvigne glavo; njegov sklep je bil storjen.
Brez pomišljanja si sleče površnik, potegne z njim po tleh, da postane ves prašen, nato pa zavije proti najbližnji krčmi.
Krčmar mu odpre.
»Konj se mi je splašil, prijatelj,« jame razlagati Andrea. »Vrgel me je iz sedla. Ali mi ne bi mogli po-„ soditi drugega konja? Še nocoj moram biti v Compiegnu, drugače bodo moji v silnih skrbeh.«
Krčmar pokliče hlapca in mu zapove, naj osedla belca; potlej pa zbudi svojega sedemletnega sinčka, da bo jahal za gospodom in pripeljal žival nazaj.
Andrea da krčmarju dvajset frankov; ko jih je jemal iz denarnice, je nalašč spustil na tla posetnico z imenom nekega odličnega znanca, da bi gostilničar mislil, da ima s tem imenitnikom opravka.
Belec ni bil hiter, zato pa tem vztrajnejši. V treh urah in pol je bil Andrea v Compiegnu. Tam je dečka odslovil in potrkal pri »Krčmi pri zvoncu«. Namenil se je, da se bo dobro najedel in tri ali štiri ure spal; s tem se bo najbolje oborožil za napore, ki ga še čakajo.
- »Prijatelj,« reče Andrea natakarju, ki mu je prišel odpirat, »iz St. Jeana prihajam; tam sem bil na večerji. Računal sem, da bom dobil voz, ki se bom z njim lahko o polnoči odpeljal, tedaj sem pa zašel in blodil štiri ure po gozdu. Dajte mi eno izmed vaših prijaznih sobic na dvorišče in prinesite mi mrzlo kokoš pa steklenico bor-dojca.«
Andrea je govoril mirno kakor le kdo. V ustih je imel smotko, roke so mu pa tičale v žepih; njegova oueka je bila elegantna, njegova brada baš dobro obrita: tako ga je človek res lahko imel za plemiča iz soseščine.
Med tem ko je nič hudega ne sluteči natakar pripravil njegovo sobo, je vstala tudi krčmarica; Andrea jo je pozdravil s svojim najljubeznivejšim smehljajem in jo vprašal, ali ne bi mogel dobiti štev. 3, to je tiste sobe, ki jo je
imel pri svojem zadnjem obisku v Compiegnu. Na žalost mu pa s štev. 8 niso mogli postreči; imel jo je namreč neki mlad gospod, ki je potoval %^vojo sestro. Prosta je bila pa še stev. 7.
Andrea se je zadovoljil z njo. Natakar mu je prinesel dehtečo kokoš in iskreče se starine; nato .je zažgal ogenj v kaminu.
Andrea je pospravil jedačo, kakor da se ne bi bilo nič zgodilo. Potlej se je zleknil na posteljo in zaspal spanje pravičnega.
Njegov načrt je bil takle: ko se bo zdanilo, bo vstal, odšel iz gostilne in si pri katerem kmetu nabavil drvarsko obleko s sekiro. Tako preoblečen bo hodil samo ponoči, podnevi se bo pa skrival, dokler ne pride do meje; ljudi se bo izogibal in bo pri njih potrkal le za košček kruha, kadar bo lačen.
HUMOR
Polovična voznin« na železnicah je
dovoljena obiskovalcem letošnjega spomladanskega velesejma v Ljubljani, ki ga bomo imeli v času od 1. do 11. junija. Popust velja za dopotova-nje v Ljubljano od vštetega 27. maja do 11. junija, za povratek pa od vštetega 1. do 16. junija t. 1.
Tudi razstavno' blago ima pravico do polovične voznine v zmislu določb tarife za prevoz blaga, zvezek 1—A—IX.
»Aeroput«, družba za zrakoplovni promet v Beogradu, je dovolila po-setnikom letošnjih ljubljanskih velesejmov od 1. do 11. junija in od 5. do 16. septembra 5()"/o popusta od cele tarife na svojih letalih.
IICZJIICO II CD IICD IICD IICD IICD IIC3l OIICD II CDIIC3II CD IIC3 IICD IIC
0 I
0 IZDELUJE:
barvano in tiskano blago =	iz	bombaža	in	umetne	svile.
g Zahtevajte samo izdelke te tovarne!
0DIICDIIOIICDIICDIICDMCrllCDIICDIIC3IICD!ICDIICDIICDIICDMCDIIcC
JUGOCESKA
NttsrnnsM-iilu
tekstilna antfastrija
KRANJ
Začetnik
»Vi gotovo še niste dolgo prodajalec?«
»Zakaj, milostljiva?«
»Ker vselej zardite, kadar poveste ceno.«
Tožna g*
Filmski igralec: »Evo zdravniškega izpričevala, da ne morem igrati.«
Režiser: »Če ste hoteli to izvedeti, bi se bili lahko obrnili naravnost do mene!«
Pečenka
»Ali ste bili s pečenko zadovoljni?«
»O, že... sicer je bila zelo majhna, a vzlic temu sem jo jedel dobre pol ure.«
Voli
»Rečem vam, tako velikih volov kakor jih ima Motovilčev Miha, še živ dan nisem videl; še do rogov jim nisem segel — in vendar tudi jaz ne spadam med najmanjše!«
Človekoljubno
»Res prijazen zobozdravnik! Po pomoti ini je izdrl z'!rav zob — zato mi je pa nato pravega popolnoma zastonj izpulil!«	(>Punch«)
Na plesu
»Gospodična, ljubim vas.«
»Govorite z mojo mamo.«
»Kaj vam ne pride na um — ona vendar ne sme o tem niti besedice vedeti!«
Telovadba p« radiu
»Moj mož vsako jutro koj vstane, kadar se začne radijska telovadba.«
»Ni mogoče — vaš mož še telovadi?«
»O, ne on, temveč sosedova Anči pri oknu!«
Nič mu ne moro
»Kaj bi storil, če bi ti rekel, da si bedak?«
»Užaljen bi bil in bi te tožil.«
»A če bi si to samo mislil?«
»Zoper to bi pa ničesar ne mogel.«
»Prav, potem sem si pa to samo mislil!«
Za milijonarjevim pogrebom
»Ali ste bili mar z njim v sorodu?«
»Ne.«
»Zakaj se pa potem jokate?«
»Ker nisem bil z njim v sorodu.«
Berač
»Lepo prosim, gospa, za majhen mi-lodar ...«
»Prav žal, nimam drobiža!«
»0 prosim, saj lahko izmenjam!;
Preteklost
Zadolžen oče svojemu sinu:	»Ne
razumem, zakaj si razdrl zaroko, ko je dekle vendar tako izobraženo in bogato!«
»Njena všeč.«
»Kaj? Njena preteklost? Tej pa re« nimaš ničesar slabega očitati!«
»Že res — samo nekoliko predolga
je!«
Lepa reč!
»Kaj imate pa tako razmršene lase, Mina? Saj danes menda ni prišel vaš zaročenec v kuhinjo?«
»Ne, gospodična, moj ne... zato pa vaš!«
Pomlad
Učiteljica: »Povej mi, Peter, zakaj nam postane spomladi tako lahko okoli srca?«
Učenec: »Ker zdaj nič več ire nosimo zimskega perila.«
Dobro spanj«
»Ali dobro spite?«
»Imenitno!«
»Kako dolgo?«
»Do dveh.«
»Kaj — samo do dveh?!«
»Da; do dveh imamo službo.«
Revma in protin
»Kakšna razlika je med revmo in protinom?«
»Ali naj ti nazorno povem? Če držiš prst v primažu in privijaš vijak, dokler ne moreš več prenašati, je to revma; če pa vijak še malo privije«, je to protin.«
Nevarno
Zdravnik: »Ali ste gospodu že povedali, da je postal očo dvojčkov?«
Sobarica: »Še ne, gospod doktor — zdaj se ravno brije.«
KRIŽANKA ST. 10
1			r		r~	\	t	
								
				♦				
								
0			■		■	10		
	♦	ti					♦	
ti			■		■	ti		
u			u		u,			
				♦			F	
		,						
								
Dlake,
cenjene
dame!
na licu itd. Vas ženirajo, kvarijo Vara lepoto, eleganco in sramežljivost »Venera« eliksir Vaa reši v par sekundah, brez bolečin, brez opasnosti vseh nepotrebnih dlak.
Naročite še danes lepo dišeči »Venera« eliksir, ne bo Vam žal. Dobi se ali po pošti pošlje:
1 steklenica za Din 10'— (predplačilo), na povzetje 18’—, dve Din 28—, tri Din 38—.
RUDOLF COIII. LJUBLJANA VII
Janševa 27 (prej Kamniška JO a)
1000'- plažam
ako Vam »Radio Balzam« ne odstrani kurjih očes, bradavic.
trde kože, bul itd.
Že dalj časa nisem nič naročil, ker ljudje poskušajo raznovrstna sredstva, a sedaj so se prepričali, da je Vaš preparat še najboljši, in ga zopet zahtevajo. Frane Maček, čevljarna, Dol. Logatec. Zahtevajte povsod v Vašem interesu samo »Radio Balzam«. Dobi se ali po pošti pošlje: 1 lonček za Din 10'— (predplačilo). Na povzetje Din 18'—, dva Din 28'—, tri Din 38'—.
RUDOLF C0TII, LJUBLJANA VII
Janševa 87 (prej Kamniška 10 a)
preteklost mi ni nič kaj
Pomen besed
Vodoravno: 1. pol planšarice, 5. popust, 6. lastnost denarnega zavoda, kamor nalagajo otroške denarje, 9. del obraza, 10. il, 11. zemljepisni pojem, 12. osebni zaimek, 13. glas, 14. oblika glagola »počivati«, 17. krasot, 18. borilnica (3. sklon).
Navpično: 1. so potrebna, če hočeš dan današnji uspeti, 2. časovni prislov, 3. up, 4. vrstilni števnik, 6. Sienkiewiczev roman, 7. last divje zveri, 8. del prstov (4. sklon množ.), 15. ribjih jajc, 16. svetopisemska oseba.
Rešitev križanke štev. 9
Vodoravno, po vrsti: para, pro-fos, arena, orest, rezina, ezav, anica, osaka, anapest, ar, m, a, eva, u, i, il, vsakemu, komet, aloma, apel, atelc, vas, vrv, eton, moja, najad, derer, mesojed, ni, m, d, kan, n, j, ar, fanatik, dokaz, rokav, oker, ajdova, napad, eolit, avenol, rana.
Uspeti vinskega sejma in razttave v Ljutomeru
Podružnica Vinarskega društva v Ljutomeru je priredila dne 12. marca t. 1. krasno uspelo vinsko razstavo in vinski sejem v kavarni g. Resnika. Že pri otvoritvi je
bila prostorna dvorana polna domačih in tujih gostov.
Predsednik g. Zemljič Fric jo ob 9. uri otvoril vinsko razstavo, pozdravil navzočne, imenoma g. sreskega načelnika dr. Farčnika kot zastopnika g. bana in podbana, nadalje g. šefa kmet. oddelka ing. Trampuža, g. ing. Gorjupa, gosp. Gombača, g. Zabavnika, g. župana Kuhariča in vse kmetijske strokovnjake.
Gosp. sreski načelnik je v imenu g. bana vse prisrčno pozdravil in naglašal upanje, da težave v vinogradništvu ne bodo trajale dolgo, da je torej treba vztrajati. S tem, da je razstavljeno nad 160 vzorcev vina, je dokazana zavednost vinogradnikov.
Gosp. župan Kuharic je pozdravil v imenu mestne občine vse navzočne in želel prireditvi vsestranski uspeh.
Gosp. predsednik Zemljič je naglašal sloves ljutomerskega vina. Ob tej priliki izražamo udanostni pozdrav Nj. Vel. kralju Petru H. a skupnim klicem: Živijo!
Gosp. ing. Gorjup je v daljšem poučnem govoru pohvalil korist vinske razstave, ki je nekaka praktična šola za vinogradnike. Omenja, da je obseg naših vinogradov ca 24.000 ha, a pridelek je bil lani 1© 7'5 hi do 10 hi na ha. Letos se obeta mnogo boljša vinska letina. Priporočal je pravo iz-, bero trt, da si ustvarimo naše enotne tipe vina. KonSno je opozoril na dve novi in nevarni trtni bolezni, in sicer na arikanozo ali pršico in bolezen stržena.
Po govorih se je potem na otvorjeni razstavi pričela pokušnja vina. Točilke in točilci so imeli ves dan do 7. ure zvečer obilo posila s postrežbo gostom. Z vsakim vlakom je prišla truma obiskovalcev, med temi je bilo tudi zelo mnogo inozemeev.
Prodano je bilo mnogo vina po 7—7-50 in 8 Din za liter. Splošna sodba je bila, da toliko kupčij ni bilo sklenjeno na vinski razstavi že par let. Računa se na 500 hi prodanega vina. Kupci so pokupili po največ sladka vina.
Ker je letošnje vino zelo dobro, je to vplivalo tudi na veselo razpoloženje. Razstava je dosegla popoln uspeh v praktičnem in gospodarskem oziru.
Ker je bila razstava tudi vsestransko poučna, so se udeleženci zelo pohvalno izražali o prireditvi in bodrili prireditelje, da vsak,o leto priredijo tak vinogradniški praznik.
Pripomniti je treba, da je tudi letos vse razstavljeno vino že prejšnji dan ocenila komisija strokovnjakov in bo lepo število razstavljalcev odlikovanih z lepo priznanico. Za diplome to leto ni zaprošeno, ker nam kmetijsko ministrstvo še ni doposlalo diplom za lansko razstavo, kakor je bilo obljubljeno.
Podporo je naklonila kr. banska uprava, Sreska kmetijska odbora v Ljutomeru in Ptuju ter Okrajna posojilnica v Ljutomeru. Obljubljena je pa tudi podpora od Združenja trgovcev v Ljutomeru. Za vse te zneske najlepša hvala.
Zahvaljujemo pa se tudi vsem, ki so na katerikoli način pripomogli k lepemu uspehu vinske razstave.
Odbor.
MALI OGLASI
Slali oglasi » »Družinskem tedniku« stanejo po Din P— beseda. Posebej se računa davek, in sicer za vsak mali oglas Din 1’50. Kdor želi odgovor ali dostavitev po pošti, naj priloži 3 Din v znamkah. Denar za malo oglase je treba poslati vnaprej, lahko tudi v znamkah.
TVRDKA A. & E. SKABERNE, Ljubljana, javlja, da jemlje do preklica v račun zopet hranilue knjižice prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov (Mestne hranilnice, Ljubljanske kreditne banke 'in Ljudske posojilnice). Istočasno opozarjamo na svojo inventurno prodajo.
Vabimo Vas H nakupu v naJceneJSi oblaillolel
UL. grcsfcer
Sv. Peira cesta 1%
NEPOTREBNIH DLAČIC na obrazu, rokah, nogah, prsih itd. se z lahkoto, liitro in zanesljivo odkrižate z uporabo Erbol-praška. — To sredstvo takoj odstrani dlačice s koreninami vred in stane z navodilom Din 15'—. — Po pošli razpošilja parfumerija Nobilior, Zagreb, Iliča 34.
LEPE DEKLIŠKE PRSI dobi lahko vsaka žena tudi v najtežjih slučajih že v kratkem času, če se masira s čudežnim eliksirjem Ean-de-Lahoro. — 1 steklenica z natančnim navodilom stane Din 40'—. Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior, Zagreb, Iliča 3-1.
BARVANJE LAS ni več potrebno pri strokovnjakih, ker si jih z Oro-barvo za lase, ki jo dobite v črni, rjavi, temnorjavi, svetlorjavi in plavi barvi, lahko vsakdo sam barva in je postopek zelo enostaven in stalnost barve zajamčena. 1 garnitura z navodilom stane Din 30'—. Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior, Zagreb, Iliča 34.
POSREDUJEM DENAR na hranilne knjižice vseh denarnih zavodov Rudolf Zoro, Ljubljana, Gledališka ulica 12, telefon 38-10. Pismeni odgovor 3 Din v znamkah.
OTROŠKI VOZIČKI, posteljice, mizice, ograjice, triciklje itd. solidiio izdelano in poceni pri '
S. Rebolj & drug,
Ljubljana, Gosposvetska 13, Kolizej.
PRVOVRSTNI PREMOG poceni in hitro dostavlja na dom priznana trgovina s kurivom Vrhunc Ivanka, Ljubljana, Bohoričeva cesta 25.
PROSIMO, da se javi gospodična s podpisom Claby v našem uredništvu, ker je zanio prišlo pismo.________________
MAKULATURNI PAPIR na prodaj. Vpraša se v upravi »Družinskega tednika«.
IZPADANJE LAS IN PRHLJAJ prepreči samo znano sredstvo Voda iz kopriv. Lasje postanejo spet bujni, vrne se jim lesk in postanejo popolnoma zdravi, če jo redno dvakrat na teden uporabljate. 1 steklenica z navodilom stane Din 30'—. Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior, Zagreb, Iliča 34.
POVERJENIKE SPREJMEMO v /seh krajih Dravske banovine, pa tudi drugod, kjer je večja slovenska kolonija. Ponudbe na upravo »Družinskega tednika« pod šifro »Lep postranski zaslužek«.
Izdaja za konsorcij »Družinskega tednika« K. Bratuša, novinar; urejuje in odgovarja Hugo Kern, novinar; tiska tiskarn. Merkur d. d. v Ljubljani; J	za	tikamo odgovarja O. Mihalek, »si v Ljubljani.