»Trimalo« je več kot sedem tisoč občanov
Kot je 2e nekaj let navada se žele s podelitvijo nagrad in priznan) končuje/o v&a ob&tnska trimska
lekmovanga. Slovesna podelitev je bila letos 7. ja-nuarja v veliki dvoranr Dfuibenega doma Stadion In lahko zapišemo. da je bila dvorana polna, saj si je komisija za Sportno rekreacijo pri ZTKO prizade-vala, da so bili povabljeni vsi. ki tako ati drugača sodelujejo v šporino rekreacijskem programu. Na priredltvi je bilo za leto 1961 podeljeno 70 pokalov in več kompietov medalj. pnka2an pa je bil Se Elanov raklamnl tilm
Navada je, da ob koncu leta potegnemo črto pod opravljenim delom ter ugotovimo. kaj je bilo nare-jerrega, ka) od tega jq bilo dobro in kaj slabo. Tudi v telesni kultun se temu ne izognemo, saj nas uspefi-nosi ah nogativne anahze pogosto postavijo na bolj realna tla, pa naj gre za vrhunski Sport ali pa za množidnost in Sportno rekreacijo.
V tem zapisu se bomo bol| posvetili rezultatom, dosaienim v množifinosti in cekreaciji. vendar se bomo v nekaterih točkah dotaknih tudi vrhunshega Sporta. ker obstajajo nekatere stifine točke, ki bi se jih dalo primerjati. K temu razmišljanju nas iz dne-va v dan apodbujajo vsa vablla na mnozične akcije, kakor tudi rekreacijska tekmovanja v obliki lig in lurmrjev, ki jih zasledimo v vseh večjift m manjših krajlh ter drugeoblike rekreacijskevadbe, kot npr. koiesarite z naml. tecite z nami. rekreacijsko stre-l)anje, vadba v telovadnicah in trim kabinetih, Coo-perjev test. teiaji piavania m smutanja ter podob-no. Mislimo. da že sedaj lahko ugolovimo, da kar zadeva množičnost m Sportno rekreacijo ni nobe-nega dvoma več. da sta se mnogo boij razmahniii m razfilnli, medtem ko ostaja vrhunski Sparl neka-ko na islem mestu, Ce ie ne nazadnje, kljub temu. da mu je bil namenien levji delej lelesnokulturnega
denarja v pnmerjavi s športno rekreacijo. Zastavlja se vprašanje, kako )e v tem sodobnem ŽMjenju, ki Ijudi peha za vedno večjimi ugodnostmi in presti-Jem. mogoCe pridobiti v tako kratkem Času takšno množico Ijubiteljev telesnokulturne dejavnosti. od katere ni koristi, če gledamo nanjo zgolj pridobitni-iko Tu se lahko ponovno vpra&amo, kako vrhunski Sporiniki oziroma tisti, ki naj bi lo bili. gledajo na športno udejstvovanje. Zavse udeležence všportm rskreaciji lahko brez kakršnegakoli dvoma zapi&e* mo. da je telesnokultumo udajstvovanje življenje, razvedrifo. zdravje, izkušnje in Se marsikaj Koliko-krat na vse to pomialijo vrhunski Sportniki? Bojimo se, da bol| poredko. Zato ne bi bilo napak, da bi bila razmejitev med vrhunskim šporiom. kakršnega si želimo m Sportno rekreacijo natanČnejSa, da se ne bi eni kot drugi velikokrat dopolnjevad aii ce(o meSali ter se imeli za nekaj kar niso, kot smo že prej pisali. To )e bil nazadnje tudi citj portoroških prizadevanj. ki pa so žaf kaj kmalu zvadenela in so danes domala ie pozabljena. saj se vsaj za Ljublja-no z letošrijim letom spet predvideva v telesni kul-turi nov "vozni red-, ki glede tinanfinih sredstev ponovno nebo v prid množičnosti in športni *e-kreaciji, ki pa k!jubtemunadal|ujetasvojzmagoviti pohod
Da pB tudi v Sportni rekreacijj Je ni vse v najlep-Sem redu, pfedvsem organizirana fekreacija v de-lovnih kolektivih, pove naslecjnje razmJšljanje: V fiasu gospodarske stabilizacij^, ko težimo za tem, da br na vsakem koraku prihranili prav vsak dinar, smo marsikje zategnili pasove. Tako so se ponekod odpovedalt zares vsemu nepolrebnemu, drugje pa so spel i2 proračunov zelo nekritično črtali invasti-cije v lemeljni zivljenjski standard detavcev. s čirner so napravili stabilizaci|i jn shupnrm prizadevanjem
po učinkovitejših rezuftatih deia prav medvedjo uslugo.
Očitno je, da so slabo dojeii smisef stabidzacije in pnteli varčevati na popolnoma napačnem kon-cu, !o \e pri skrbi za detavca, od kateraga se tedatje veL zahteva Seveda pa takih in podobnih primerov neosvežčenosti oziroma nepoznavanja pomena zdravega natrna življenja nikakor ne smemo pos-ploševati, ker so se nekje le lotili vprašanja učinko-vitejSega dela in veCje produktivnosti na pravem Koncu V taklh in podobmh pnmerih pa seveda niso mogli mimo osnovnih potreb delavca, njego-vega pofiutja. razpoloženja in s tem tudi njegove pripravljenosti, da bi Se bolj zavihal rokave Misli-mo, da je \z trte zvito. kar trdijo nekatere delovne organizacije. da so delavci nezainteresiram za ak-livno razvedrifo. Na|br± v teh primerih škriplje prt organizaciji rekreacije, saj bi težko verjeli, da so Se danes med nami Ijudje. ki jih rekreacijska aktivnosl ne zanima Poseben problem so organizatorji športne rekreacije. tako pokllcani kot amaterski Po pnčakovanju njihova izobrazba ni najustreznej-Sa. saj večina med njjmi nima niti ustreznega leča-ja, po drugi strani pa jih je obCutno premalo. poieg tega tudi ntmajo dovolj časa za šport, sa) na delov-nth mestih oprauljajo povsem drugo delo. Velik problem predstavfja tudi izmensko delo. ki prepre-čuje množičnost in skupne akcije. organizatorji pa se pritozujejo tudi nad pomanjkanjem objekiov
Komisija za Sportno rekreacijo pri ZTKO Beži-grad ai je tudi za leto&nje leto zadala kar obsežen program dela. med ostalitn tudi spodbujanje delov-nih kolektivov z več kol 500 zaposlenimi, da si čimprej omisiijo poklicnega organizatorja aktivne-ga oddiha, kajti mveaticije v delavca so se 6e vedno dobro Obrestovale. Druga veija naioga je akcija
-IŠčemo najboljSo KS v Sponni rekreaciji«, ki jo je sprožil Partizan Siovenije, katere osnovni namenje vzpodbudilev hitrejiega razvoja samoupravnib odnosov v telesni kulluri in da se na tej osnovt prispeva k uresničevanju ustavne funkci/e KS v razvoju temeljnih oblik in vsebine Sporino rekfea-tivnih dejavnosti m zadovo!|evartja vsakodnevnih potreb delovnih Ijudi in občanov rta tem področju 5 tega stališča ie naloga te akcije. da spodbudi vse druzbene dejavnike v zdruieoem detu in KS. da razvijejo organizacijske. programske kadrovske, matenalne m druge pogo)e za hitrejše m uspešnej-&e približevanje iportno rekreativnih dejavnosti nai&iršim slojem delovnih tjudi in občanov.
Naj na koncu zapišemo Se neka) podatkov o lekmovanjih, akcijah in drugih prireditvah v letu 1981 Organizirano je bilo 12 športno rekreativnih tekmovan). katerih se je udeležito nad 3000tekmo-valcev. na akcijah (elesnokultumega minrfnuma (tecite z narrn kolesarite z nami. Cooperjev test. plavafni m smučarskt ietaji ler reKreacijska vadba v telovadnicah), ki so potekale v obliki redne vadbe. pa je sodelovalo nad 2300 ijudi. V množičnih šport-no rekreativnih pnreditvah, ki so imele namen pre-veriti telesno pnpravljenosl udetezencev, je sode-lovalo nekaj nad 2000 IjudK kar pom&ni. dajev letu 1981 v programu komisije za športno rekreacijo pri ZTKO Bežigrad sodelovalo okolf 7300 rekreativcev
Še en podatek je gotovo zanimiv, in stcer. da )e btla v tekmovanju za pokal množiCnosti pri moških ponovno uspešna detovna organizacija ČGP DE-LO. pri ženskah pa ELEKTROTEHNA, kar je brez dvoma veiika zasluga športnih relerentov v teh delovnih kotektivih.
BRANK0 MIHELČIČ