Josip Vandot Pri Torklji Triborklji Maruša je bila le enkrat lahkovema, a ji je biJo žaJ, da je bila lahkoverna. Saj ni iinela prav nič od vscga tega, le smejali so se ji, da je je bilo sram in je bila vsa rdeča, Da je postala lah-koverna, je bil kriv samo stric Toraa-žek, kd je vedno govoril prav resno, a se je v vsaki njegovi besedi skrivala zvijača ali pa še celo bridka hudomuš-nost. Gledai jc prav nedoJžno m sc je krotko posmehnil, pa je ¦človeka že imel na svoji Hmanici, da se je otepa-val na vse pretege, a mu ni nič poma-galo. Nasedel je stricu Tomažku, ki se mu je požteno smejal. No, če se jc stric Tomažek smcjal, bi še> ne bilo hu-do. A da se je človeku smejala vsa vas, je pa failo že malo bolj nerodno in neprijetno. To je poizkusila tudi Maruša, a ji ni bilo vse to nič všeč, ker je morala bisti tri dni rdeča do ušes. Stric Tomažek je tistt večer pripove-doval o lovu na divje živali. Zabavljal je Čez lovce, ki streljajo s pu&ko, ko jim ni prav nič treba streljati. Saj člo-v&k iahko pride do divjačine na eno staven naČin. Tudi stric Tomažek ima rad divjačitno, ker je jako okusna. A še na misel mu ne pride, da bi jo stre-ljal. Če se mu zljubi divjačine. gre v jjozd in počaka za grmom. Zajec pride iz goščave. zagleda strica Tomažka, začudi se mu in od strmenja sede na tla. Stric Tomažek pa zdirja okrog zaj-ca, enkrat, dvakrat, trikrat. Zajcc ob-rača glavo za njim, obrača, dokler si od samega obračanja ne zlomi vratu m pade mrtev na tla. StriiC Tomažek pa ga nesc domov, da si za praznik napravi lcpo pojedino. Maruša se mu je smejala, ko je tako pripovedoval. Stric Tomažek ni bil nič hud, ker se mu je smeja/a, temveč jo je gledal nedolžno in resno. »Marušica, oemu nočeš verjeti?« ji ji; rekcl, »Le sama poizkusi. pa boš 197: videla, da ne lažem. Zival je žival in obrni jo, kamor hočeš% nazadnje pa le ostane žival.« A Maruša je bifla nevemo dekletce in ni hotela verjeti. 5e drugo jutro so jcsmejala, ko se je domisIUa, kakolovi stric Tomažck divjacino. »No, če že zajca ulovi tako lahko, bo še lažc ujel domačo žival,« si je mislila. »Recimo, našega Fižka, ki se še lajati ne upa, temveč samo cvili, če mu pokažeš prst. Oh, seveda — naš Fižekl« Posmejala se je in stopila na dvori-šče. Tarn je bil IHžek privczan k debe-kmu kolu in je dremal leno v božje jutro. MaruŠa je stopila k njemu, a ga ni pcboiala kakor navadno. Grdo ga jt; pogledala, ker se ji je zdcl Fižek danes prav posebno grd. Saj je bil ves krmežljav in zavaljcn, umazan ia kos-mat, da so mu oči le še komaj glcdale izza kosmatin. »Zakaj si tak, Fižek?« ga je pokre-gala. »Sram mc je tcbe, ki si taka po-kveka. Da te vidi zdajle stricTomažek, bi zdirjal trikrat okrog tebe in ti bi si zlomil vrat, a bi te ne bilo prav nič škoda. Še sama bom zdirj&la da vidim, če je stric Tomažck govoril resnico, iu da te kaznujem. ker si taka grdoba!« Pes sc je skobacal na nogc in jo gl&i dal z neumnimi očmi. Maruša je zdi^^H jala okrog njcga, Fižek sc je obračajH za nj-o, da je hipoma pozabil na svojoH leaobo. Da ga ni ovirala vrv, bi bil Šofl celo poskočil za njo, kcr je tnislil, d^H se Maruša z njim samo igra. Cvilil jzd. Vklela ga je. kako J^ vosti. Tod so prepevale samo pticc, obletaval ozko trato, ležučo nedalcč otl tod so skakalc samo veverice in jo gle- senožeti, onkrat nizkega grmovja. clale z živimi očmi. In studcnci so žu- Sla je tja. a ptič je nenadoma zakra- boreli i>n tu in tam jc stopila iz go- kal presunJjivo in zbcžal preko drc- ščavc celo srna in st ozrla plašno na- vesnih vrhov nekam dalcč. Maruša pa njo. Se dolgonogi zajec bi sc bil skoro je zagledala žensko. ki je Icžala na trati zadel vanjo, ko je drvel sam Bog vc in bridko stokala. Bila je stara in ob- pred čim po strmini. raz ji je bil vcs nagrbančen. ^M »Oha,« je zavpila Maruša nad njim- »Zakaj zdihujete, teta?« jo je >-p»H Zajec jc obstal in jo pogledal neumno. šala sočutno in se sklonila nad njo. ¦ A žc je zavekal prav glasno in sc za- »Joj, spota/kirila som se ob korcnino^« podil v drugo stran. Maruša pa sc je je tarnala žcreska. »Nisem gledala pod- zasmcjala za njim in glejte — Fižek sc, pa sem padla in sem si izvinila no- je bil pozabljen im pozabljeno jc bilo go. Nemara scm si jo cclo zlomila vse, kar je morala prestati zaradi ker mc v gležnjih tako silno peče. Po- njega. TTiagaj mi, dtklica, pa bodi, ktloT si žc !¦¦ Ker so pele ptice tako lepo, jc mo- Zc-nica je bila drobna in suha in AUi rala tudi Maruša zapeti. Više in više ruša jo je dvignila prav lahko. Prijcla je stopala v goro in sc jc že bližala jo je pod pazduho in jo vodila prcko senožctim. ki so so samatno razprosti- trate do ozke steze, ki sc je vila po rale med gozdovi, pokrivajočimi strmo gozJu nekarn daleč navkrebcr. Zenica goro skoro do skalovja, ki se je dvigalo jc samo stokala in ji z roko kazah, vrh gore nararaost proti jasnemu gor- kam naj krrac. Maruša jo je ubogaht. skcmu nebu. Maruša je vedela, da jt kcr sama ni poznala steze, saj ni ho- onkraj senožeti vci! trat, kodnr zorč dila še nikoli po nji. najdebclcjše in najslajsc jagodc. Zato Tu in tam se jc ozrla ženici v obraz. je odšla naravnost preko senožeiti in je Pač ji jc bilo licc raskavo in razorano. Še vedno prepevala, ker ji jc bilo pri a oči so ji bile dobre in lepe, tako t'<' srcu veselo. brc, da boljših Maruša še ni victela ri Žc so je bližala gozdnejnu obronku, koli. Zato pa se ji je žcnica smilila -¦¦¦¦ ko je hipoma obstala in umolknila;. Crn bolj m Se lepše in previdneje jo ju pod- ptič, vclik ko vran, a 5e bolj črn ko pirala in vodila po strmi stezi. VTan je vzplahutal nacl njo m zakrakal Zenka je obstala za tri trenotke, da s hripavim, čudnim glasom, ki ni bil se odsope. Maruša je stopila na levo prav nič podobcn vranjemu. Vrtel se striin. da jo prime pod levo pazduho- je v krogu nad Marušo in glasno pr- 2e jo je sprt varno vodila. ko ii je oe- 198 -^ hote pogledala v obraz. Tedaj pa so na širok stol in obstala pred njo. Pa se ji noge skoro ustaviie in mraz ji je je hipoma stočiia v stran in jc skoro šinil do srca. Jcj. ta obraz ni bil več na glas zavpila. Saj obraz, ki ga prav- naguban in tudi oči niso bilc več Uiko kar vidi, ni črn in tudi nima hudobnih lcpe in dobre kakor šc prcd tremi hipi. oči, kakTŠnc je imcl na stezi, tudi ne Obraz je bil čra kakor tisti ptič, ki lepih m dobrih oči ki jih je \idela doli ga jc vidcla prejle na senožeti, a oči na trati. Ta obraz je bel, da še sneg ne so se bleščale tako hudobno, da je mo- more biti bolj bcl, joj, bil je trd in ne- rala povesiti pred njimi svoj pogled. gibon, kakor da je izklcsan iz kamena. Rokc so sc ji stresle in že ji je prišla Iz tega obraza so strmele nepremicno v jjlavo miscl. da bi pobtjjnila. in mrzlo velike, sive oči, ki so bile A ženica je prav tisti trenotek brid- tako hladne, kakor da gleda iz njih ko zastokala, Pa se je Maruši spet smi- sama gorska zimu. Iila in jo je vodiia naprej. Samo v ob- Maruša se jc zdrznila od strahu raz se ji ni upala več poglcdati, ker jn jl- stopila v stran. A ko je sedaj po- jo je bilo strah m se je bala tistih hu- gledala ženici v obraz, ni več videla dUi oči. kamcnrtega Hca ki zimskih oči. Zenici »Teta, aii je še daieč do i-aiego. dc- se je oforaz spet smehljal in odi so ji ma?« je vprašala. bUe lope in dobre kakor doli na gorski »Ni daleč, pfičica, ni daleč,« ji jc trati. J odvrnila žonica;. »Le še tri ovtnke okrog »K.aj naj pomcni to?« je ugibalafl klanca pa sva doma. Dobro me drži, »Uboga ženica ima kar tri obraze, IS™ da ne pflifcm!« vendar \-idim samo cno glavo. Maru- Prešli sta tri ovinJce in steza je za- šica, tebi se je zmedlo nekje v glavi.« vilamed črnlkasto. tupatam r. mahom Naglo se je zavrtcla okrog stola. In obraslo skalovjf. Trem skalam sta sc glej — žc je vidcla črni obraz m hu- izognili in stopili č;z studentc, ki je dobn«o oči; zavrtela se je naprej — fn curel iz skalc in so v srebmem traku že je zrla v zimske oii in v kameniti pretakal skozi zeleno mahovje. Onkraj obraz. Šc za dva koraka sc je zavrtela tretje skale jc stala lična koča, tako — in že so jo spet gledale lepe in do- Jična, kakor da. jc izre^ljana iz naj- brc oči. Marušo jc bilo strah in zaradi gladkejše smrekovine. Črn ptič jc sc- strahu še sama ni vodela. da se je pri- del na slemenu in MaruSa ga je spo- čcla vrteti okrog žtmicc' tako naglo, ka- znala takoj — bil je ptič, ki je krožil kor se je vrtela doma na dvorišču na scnožeti okrog njc. Okrog Fižka ko mu je hotela zlomiti Trudoma je žcnica stopila čez prag. vrat. Vrtela se je in vrtc-la, da ji je po- A Maruša je ni izpustila, tcmveč jo je stalo vroči;. A nič drugega ni videla skm-o prenesla v vežo. Posadila jo je nego tri obraze, ki so jo gledali tako 199 čudno, da se jih je naposled resnično Torklja Triborklja pra jc strah otrok. ustraiila. Zasopla je šinila v kot in St ker je njen obraz vedno prav tak, ka je hotela tam potuhniti in neopazno kršcn je otrok: dober ali pa hudoben. pobegniti iz koče. Ce zaloti otroka, ga naveže na parklje- A tam pri durih je tedaj vzplahutalo vo verigo in mora plesati okrog nje ir. frfotaje je priletel črni vran v vežo. tako dolgo, dokler ne vidi na TorkJjt V kljunu je držal šop rumenkastih li- Triborklji samo lepega in smejočega stov Bog ve katere rastlinc. Te liste je so obraza. 0. Torklja Triborklja je hu- položil ženici na koltrno in je odbrzel da in >nič napak bi ne bilo, če bi se tudi iz veže kakor scnca. Zenica je prijela Maraše ertkrat privoščila. Se sam stric Hsto in si je z njimi drgnila zatekle Tomažck bi jo povedel k Torklji Tri- gležnje. Nfti zaječala ni več, tenrveč borklji, če bi se ne bal, da tudi njega je že čez pet trenotkov skočila na no ne naveže na verigo. A kako naj stric ge in pričela naglo hoditi po veži. Tomažek plcše okrog nje, ko j« že Naposlcd se je ustavila pri MaruSi. tako star in so mu noge polne skmine? »Glejte, pa som spet zdrava,« ji; rekla Matuša ni bila lahkoveroa, pa stricu m jopogledala 5 srojimi dobrimr očmi. Tomažku ni prav- nič verjela, najsi je »Moj vran je taeniton ptič, pa najdc šo tako lepo pripovedoval. Zdaj pa vse, česar mi je trcba... Pa zakaj Se vidi., da je stric Tomožek kljub svoji tne bojiš in čomu sc skrivaš?« norčavosti vendarle govonl resnico. A »Bojim se vas. teta,« je odvrnila Ma- Torklje Triborklje se pa lo ni bala; če ruša plašno. »Oh, tri obrazc imatc in je še do sedaj ni navezala na verigo, dveh me ju tako strah.« jc pač tudi pozneje ne bo. In čemu naj 2enica se je i>osmejala. »Kje neki se je boji, ko ji noče ntč hudcg«? imam tri obrazel« je dejala. »Marušica, »Teta, ne vem, kaj bi vam rckla,« je tebi sc samo zdi. Le poglej me, pa boš odvrnila. »Stric Tomažek je veliko go- videla.« voril o vas, da bi &c vas morala prav Maruša se je okrenila m stopila Za prav bati. A sc vas nc bojim, kes. okroj! ženicc. Pa je res še zagledaia imate en obraz tako lep, a druga dtH črni obraz, in ko se je zasukala še en- obraza mi nista nič mar.« ™ krat, je res še videla zimske oči. Nc- TorkJja jo je pogladila T>o lasch in ji liote sc je spet prKela vrteti okrog rekla: »Marušica, prav imaš. Tehi se ženice. prav tako kakor se je bila su- noinm pokazati kaikor drutjim otto- kala okrog Fižka, a čim bolj se je vr- kom. A glcdati te pa le hočem z vsemi tela, tem manj je videla črni obraz in tremi obrazi; zakaj, ti f>a povem tedaj, zimskc oči. Naposled se jo smehljal ko pojdeš od mene. Dancs še ne moreš pred njo samo še nagubani obraz m oditi — glej, že se večcri in v tcmi ne dobre, lope oči, ki so jo gledalc in Se boš hodila jvo črnem gozdu. Spala bo^ ji prijazno smehljak. kar pri meni.« d »In vendar imato tri obraze,« ju re- Maruša se je ozrla skozi ozko okeS kJa. »Pa čeprav rae gledate zdaj tako ce in je vidcla visoke, skslnate vrhov« lepo. Bala bi so vas, da nimate dobre- ki so sc pravkar kopali v rožni vcčerM ga obraza.« zarji. Videla je pod gorami tudi dolii^H Ženica se ji je še vedno smejala. ki se je že zagrinjala v sivkast mrs« »No, pa naj bo po tvojem,« je dejala in je vedela. da nocoj ne more nikjH naposied. »Če že "vidiš na meni tri oV ttiot več. A to se ji ni zdelo prav rnc raze, jih pa vidi! Veš, Marušica. jiiz neprilično, še celo všcč ji jc bilo. sem Torklja Triborklja, a o Torklji »Joj^ smejali so se mi zaradi Fižka^" Triborklji si pa gotovo že slišala.« si je rekla. »Pa me je moralo biti sranB Kaj bi Maruša ne bila slišala! Še sam Zdaj pa naj le 9krbL malo zaradi n)^| stric Tomažck ji je večkrat nagaja! in ne, kcr me na noč ne bo domov. OraH jo strašil s Torkljo Triboi^kljo, ki do- gič se mi gotovo ne bodo smejali.« fl muje pod Črnim vrhom, tam, kjer He In zopet je vzplahutalo nad prago^| tri črne skaVe dotikajo s svojimi vrhovi. m v veio je vzSrfotal črni vTan. S 200 jlM krempljih je držal lcpo pteteno in po- Pa je pUa toplo mleko in ugibala, barvano kosarico, pokrito z belim pr- kje je neki Torkija Triborklja. Nema- tičem, in jo postavU na mizico v kotu. ra je bila ponoči odsla v dolino. da Pa je zopet odprhutal iz veže kdo ve ujame zanikrncga .pobiča in ga privede kam \ goTski mrak. sem gor v kočo, da bo plesal -okrog nje Torklja Triborklja je razpoložila na in se naučil, 'kaj jeprav m kaj ni prav. dva lesena krožnika jestvme, ki jih je Tak plcs pa bi MaTuša \idela kaj rada, vzela iz košarice. Posadila je Marušo ,saj ga ie ni videla nikoli. Gotovo je na stol in ji potisnila vilice v roko. zanimiv in rvernara bi se morala sme- »Jcj!« ji je veleia. »Vem. da si laena. jatt, da šc nikdar tako. Zato pa se nikar nc branil« A že ie stopita Torklja TriborkUa v In Marusa se ni branila. Pridno j- vežo. Maruša jo je pogledala, a dsines nabadala rožno gnjat iti prigrizovala se je je bald še manj nego vč^raj. bcli kruh. Torklja pa ji jc pripovcdo- Torkija je šla okmg inize in Maruša s« vala, da ji vsak dan pošiljajo jt^iila je čudila, 'ker na Torklji ni videla vec scstre, ki jih ima šest in ki stanujcjo treh obrazov, tcmveč samo encga, ki v najstrmeišem jarku Čmcga vrha, ka- je bil mil in prijazen, da nikoli tega. mor še ni priplczal in ne bo priplczal »Tcta, ali res nimate več treh obra- živ Človek, pa naj je še tako predrzen zov?« je vprašala zavzcta. »Glejtc, ka- in pogumen. Sestre so prav take kakor menitega ni več, še manj pa čmega. ona, samo podivjane so bolj, iker dan Kam ste ju dali, teta?« za dnem ne vidijo nič drugcga nego Triborklja sb je posmehnila in po- divje koze, ki varno plezajo po mrkih kimala z glavo. »Prav, prav, da ju ne skalah Črnega vrha, in tu pa tain prev- vidi^ več « je odvmila. »Seveda imam zetnega orla, ki zakraži nad skttlnatitni še tri obraze, a ti jih ne vidiS. ker si vrhunci in vrešči, da je še celo Torkelj se jim privadila. Vcš, kdor se privadi strah. mojetnu črnemu obrazu, se privadi vsa- Maruša jo je poslušala ra gledala. ki ncsrcvi v življt'.nju, pa jo premaša, Včasi jo Torklja Triborklja pkrcnila kakor je trcba. Kdor sc privadi kiimc- glavo, da je Maruša zaglodala črni ali nitemu obrazu, se ne ustraši nobenih pa kameniti obraz. Toda to je ni veu udarcev, ki ga z njfani usoda tepe v živ- plašilo, ker «e je privadila Torkljinih Ijenju, temveč jih prenaša s prav takim obrazov in nazadnjc ji jt bilo vseeno, obrazom. kakor jc moj tretji. Pa živi a\i jc g\eila\a ^ Lttu, kamemti aU pa 2adA>vo\j«o m veselo, kakoT boš iWeU dobri obraz. ti. ki si se privadila mojirn obrazom. Po večerji ji je Torklja postlala na Le ne boj se, Maruša! Torklja Tri- klopi ob zidu. Maruša je bila zaspana, borklja se ne zlaže nikoli.« pa se je kar zleknila po Icžišču in za- I-c malo je Maruša razuinela te be- spala, 5e preden je utegnila pomisliti. sede, ker je bila še premajhna, da bi Sanjalo se ji ni prav nič. ker jc prc- jih razumela. A vendar se je tudila ih trdno spala. Zbue odvrnila Maruša. »Prav lepo vas po- vcdela, da stnc Tomažek ni hud. Smeje zdravlja in mi je namčila, da jo pridite » Pa se danc!' a ne s»m<> strlJu ,To- kmalu fcaj obiskat. Rada bi vidcla. ka- mafku. temvec TOemu- kar '"•" hudcSa ko plešetc s skmino v nogah... ln bndkega na svetu. Pa si ne morc pomagitti. Gledala je bila Torklji Trt- Stric Tomažek jc zagodrnjal nevšeč- borklji v trtobrazc. ,pa jc ne more uža- no. »Saj sem rekcl, da si \Ttavka,« je lostiti nobena ncsreča, ki jo hoče po- rekel. »Pri Fižku sem vkiel, kako sc tipati. Nesreči se zasmeje narav-no&t v znaš sukati, Pri Torklji te pa nisem obraz, kakor bi se ji zasmcjali tudi vi. videl. To je moral biti pravi direndaj, 6i> bi pogledali Torkljj Triborklji pm da je še Torklji presedalo. Pa te je za- pravi obraz. |H