Štev. 50. V Mariboru 15. decembra 1881. Tečaj XV.
List ljudstvu v poduk.
Izbnja Tsak četrtek in velja g poštnino vred in v Mariboru a pošiljanjem na doni za celo leto B rlil, za pol leti 1 gld. KO kr., za četrt leta 80 kr. — Naročnina se pošilja oprsTiilštva v dijaškem semenišču (Knabenseminar). — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list bre/. posebne naročnine.
Posaiue§ne liste prodaja knjigar Novak na velikem trgu po o kr. —
ltokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr., dvakrat 13 kr., trikrat 10 kr.
Vabilo k naročitvi.
Z novim letom prične „Slov. Gospodar" svoj 16. tečaj. Vse ostane pri starem. Naj nam toraj p. 7i. deležniki tiskovnega društva pa tudi p. n. naročniki ostanejo zvesti in Še novih privabijo.
Deležnina znaša 5 fl., naročnina za celo leto 3 fl., za pol leta 1 fl. 60 kr., za četrt leta 80 kr. Denar se naj pošlje po nakaznicah in stari naročniki naj prilepijo dosedanjo adreso ali zapišejo njeno Številko.
Opravništvo „Slov. Gospodarja".
Im Namen Seiner Majestät des Kaisers!
Das k. k. städt. del. Bezirks-Gericht in Cilli hat heute Uber die von Anton Wretschko gegen Dr. Lavoslav Gregorec wogen der Uebertretung nach den §§ 19 u. 22 des Pressgesetzes vom 17. Dezember 1862 Nr, 6 R. G. B. de 1863 erhobene Anklage in Anwesenheit des Anton Wretschko als Ankläger des auf freien Fuss befindlichen Angeklagten Dr. Lavoslav Gregorec des Yertheidigers Dr. Josef Sernec nach der am 19. September 1881 vorgenommenen Hauptverhandlung auf Grund des vom Ankläger gestellten Antrages auf gesetzliche Bestrafung des Dr. Lavoslav Gregorec und Veröffentlichung des Straferkenntnisses im Sinne des § 39 Pressgesetzes zu recht erkannt: Dr. Lavoslav Gregorec, 41 Jahre alt, katholisch, ledig, Professor der Theologie und verantwortlicher Redakteuer der periodischen Druckschrift „Slovenski Gospodar" in Marburg, sei schuldig, dass er als verantvortlicher Redakteur der in Marburg erscheinenden periodischen Druckschrift „Slovenski Gospodar" den ihm von Anton Wretschko, Abt und Stadtpfarror zu Cilli mitgethoilten Aufsatz des Inhaltes:
Častiti gospod urednik!
Zadni list „Slov. Gosp." št. 32, dne 11. avgusta 1.1. poroča: „daje Coljska konferenca sprejela predlog, naj se pri celjskem tiskarji, g. Raknši ne tiska več kronika lavantinske škofije". To ni res! prosim, da v prihodnem listu to le objavite: Pastoralna konferenca za tri dekanije je bila v Celji dne 6. julija t. 1. Pri tej konferenci so se pretresovale samo vprašanja, od preč. ordinariata odločene: kej? in pri komu? se naj kronika lavantinske škofije tiska, ni predmet pastoralne konference; še menj pa predlog „da nobeden duhovnik naj ne kupuje pri njem tiskovin za farni urad". Kaj takega objavljati je po postavi prepovedano in se zna kaznovati. Kot predsednik imenovane konference moram reči: da naš napisnik takih predlogov nima, in da jih po takim ni bilo treba „pritrditi". V Celji dne 14. avgusta 1881. Ant. Vrečko, m. p., opat in dekan., welcher Aufsatz eine Berichtigung im
Sinne des § 19 des Pressgesetzes vom 17. Dezember 1862 Nr. 6, R. G. B. de 1863 der in der periodischen Druckschrift „Slovenski Gospodar1, Nr. 32 vom 11. August 1881 gebrachten Notiz: „(Celjska konferenca) je sprejela predlog mnogozaslužnega župnika: preč. ordinarijatu se izreče želja, naj se pri celjskem tiskarji g. Raknši ne tiska več kronika lavantinske škofije, dalje naj nobeden duhovnik ne kupuje pri njem tiskovin za farni urad, dokler bo njegova „Cillier Zeitung" tako grdo psovala kat. duhovščino pa slovenski narod. Vsi navzoči gospodje iz celjske, laške in novocerkevške dekanije so pritrdili", mitgetheilten That-sachon enthält in der Nummer 35 vom 1. September 1881 der periodischen Druckschrift „Slovenski Gestfodar" wie folgt: „(Preč. g. Celjski opat) je uredništvo poslal zastran našega poročila o predlogu v pastoralnej konferenci celjske) v štev. 32 pa iz „Siidst. Post" vzetega sledeči popravek: pastoralna konferenca za 3 dekanije je bila v Celji dne 6. 1.1. Pri tej konferenci so se potresovale samo vprašanja od preč. ordinarijata odločene. Kej? in pri komu? so naj kronika lav. škofije tiska, ni predmet konference, še menje da naj nihče pri g. Rakuši ne kupi tiskovine. Tak predlog bi kaznovan bil, ka bi se lehko tožilo, in ga tudi v zapisniku konference ni zapisanega", aufgenommen, somit ein im § 19 des Pressgesetzes vom 17. Dezember 1862 Nr. 6. R. G. B de 1863 bezeichnetes Schriftstück nicht unverändert abgedruckt habe, und werde daher wegen dor hindurch begründeten Uebertretung nach den §§ 19 und 22 des Pressgetzes vom 17. Dezember 1862 Nr. 6 R. G. B. de 1863 in Gemässheit des letztbezogenen § mit Anwendung des § 266 St. G. zu einer Geldstrafe im Betrage von zehn Gulden ö. W. zu Gunsten des Armen-fondes der Stadtgemeinde Marburg, an Stelle welcher Geldstrafe im Falle der Uneinbringlichkeit derselben eine acht und vierzigstiindige Arreststrafe zu treten hat und gemäss § 389 St. P. 0. zum Ersätze der wegen dieser Uebertro-tung anerlanfenen Kosten des Strafverfahrens und Strafvollzuges verurtheilt. Weiters werde gemäss § 39 des Pressgesetzes vom 17. Dezember 1862 Nr. 6 R. G. B. de 1863 der Redaction der in Marburg erscheinenden periodischen Druckschrift „Slov. Gosp." die Verpflichtung auferlegt, vorstehendes Erkenntniss gemäss § 20 Abs. II. desselben Gesetzes in das nach dein Tage der eingetretenen Rechtskraft dieses Straferkenntnisses nächstfolgende Blatt der periodischen Druckschrift „Slovenski Gospodar" und zwar auf der ersten Soite desselben auf Kosten des Vorurtheil-ten Dr. Lavoslav Gregorec aufzunehmen.
Grozovita nesreča na Dnnaji.
Blizu cesarskega dvora na Dunaji proti za* padu skoraj tik poslopja za državni zbor je se dne 8. decembra zvečer ogenj vnel v teatru, ali
Deieinjl list Ina '/, pale „Cerkvene priloge" kot prilog«.
gledališči, imenovanem „Ringtheater", in je okolo 1000 ljudi strašna smrt dohitela. Grozna novica!
L. 1873 so stavili „Ringtheater". Delali so v petek in svetek; potrošili 700.000 gld., in ko je bil dodelan, so v njem igrali vesele igre. Sedanji ravnatelj g. Javner dal je znotranje prostore krasno okinčati, kar ga je stalo blizu sto tisoč goldinarjev. Poslopje imelo je v nadstropji in pri tleh, v ložah in o čveternih galerijah za 1740 ljudij sedežev in prostora za 3000. Za svečavo je bil plin ali „gaz". Proti ognju imelo je služiti železno zagrinjalo, katero se je lehko spustilo med igrališče in gledalce. Priredjenih bilo je mnogo kadij polnih vode. Telegraf je bil napeljan do požarne straže in policije. In vkljub temu je v plamenu našlo 917 ljudi strahovito smrt.
Dne 8. decembra, praznik čistega spočetja blažene Marije, so naznanili neko novo igro, katero je spisal in vglasbil nedavno umrli Offen-bach. Ljudje so bili radovedni in radogledni. Šlo jih je toraj mnogo v „Ringtheater." Gledališče bilo je natlačeno. Točno ob 3/il zasvira godba veselo poskočnico — toda prav za prav bila je — mrtvašnica. Kajti 5 minut pred sedmo uro se vzdigne in proti gledalcem močno napne židano in pozlačeno zagrinjalo in z igrališča zasvetijo se prestrašenim ljudem švigajoči plameni. Eden strežnikov je baje svetilnico z vinskim cvetom napolnjeno prevrgel, ali pri naglem prižiganji lučij ogenj zatoril, ki je hipoma švignol navzgor proti strehi, kder je vse prepreženo z vožinci in sploh cela sprava za pregibanje gledališčnega orodja. V dveh ali treh minutah je vse igrališče v plamenu, strežniki so vsi zmedeni, nekateri ranjeni, pečeni, drugi zbežijo. Nikomur ne pride na misel: železno zagrinjalo, ne kadi z vodo, ne telegraf. Le toliko je še eden storil, da je zaškr-nol in zaprl plinove cevi, da so hipoma vgasoile vse luči po celem gledališči. Grozen dim se vleže po vseh prostorijah. Vse to se je vršilo strahovito naglo. Ubogi gledalci so, zagledavši prvi plamen, bili uže v smrtnej nevarnosti, in precej v gosti dim in trdo temo zaviti. Vse beži, ali v prenaglem pobegu v smrt biti; le iz lož in pritličnih prostorij reši se večina, oni v galerijah se pa skoraj vsi, v temi iskajoč izhoda, zamotajo, za-pšejo, obležijo, pohodijo, raztrgajo, v dimu zadušijo in naposled v strašnem ognji zgorijo. Le kakih 80 oseb je našlo dveri na mostovž, ter je 4 nadstrope visoko poskakalo v podložene blazine in prte.
Med tem, ko se je tako nepopisljivo strašno godilo v gledališči, je zunaj stoječa množica mislila, da so vsi obiskovalci rešeni, in zato so tudi zvečinoma roke križem držali in oči pasli v strahovitem ognji, ki je kmalu vse poslopje zajel. Se le črez dobro uro se je zazvedelo, kolika nesreča da se je zgodila, ko so namreč prve mrtvece našli in jih iz gledališča nositi začeli. Do jatra so jih nanosili blizu 300, in sedaj ni
mogoče popisati občne osupnjenosti in žalosti, pa kriča in joka, obupa in togota onih, ki so svoje med mrtveci našli, ali zazvedeli, da še gorijo.
Gledališče je gorelo od četrtka do torka; še v nedeljo so našli 37 mrličev, ki so na stopnicah k četrtej galeriji vkup stlačeni kakor opeke ali cigli v ciglenci goreli. V pondeljek bil je slovesen pogreb. Mnogi mrliči bili so močno ožgani, da jih ni bilo mogoče spoznati in od nekaterih so le majhni ostanki bili videti. Največ jih je pa do čista zgorelo, med temi tudi poljski poslanec Pen-kovski z ženo vred.
Vse mesto Dunajsko je zatopljeno v neznano žalost. Na veliko tolažbo mu je izredna darežlji-vost za onesrečene in jihove zapuščene reveže; svitli cesar so takoj poslali 10.000 fl. državni zbor je dovolil 50.000 fl. po vseh večjih mestih avstrijskih in zunanjih pobirajo in do sedaj je nabranih 300.000 fl. Gledališče bilo je zavarovano za 200.000 fl. in pohištvo za 100.000 fl.
Naši slovenski poslanci so tudi bili v velikej nevarnosti. Opravili so svoje zasebno posvetovanje i v zbornici. Graf Margheri nasvetuje iti v „Ringtheater". Toda drugi so opomnili, da bode preveč gnječe ter so odšli na sprehod in tako skoraj go-tovej smrti odrinoli.
Grozna nesreča je storjena, dal Bog, da bi bila vsem v svaritev in jednake nezgode zabranila.
Gospodarske stvari.
Za gozde, loge ali lese je treba bolje skrbeti.
Kdor ni slep, ta lehko zapazi, kako neusmiljeno drevesa, gozde, lese, loge, hoste poseka-vajo, za nadomestek pa malo ali nič ne skrbijo. Cele gore so uže slečene. Za potrebno kurjavo, ! za steljo po zimi skrbijo l judje čedalje težkeje. Zavoljo deset ali jedenajst zadnjih slabih letin so kmetovalci nemilo posekavali svoje gozde, ker od drugod ni bilo denarjev dobiti. Najhujše pa divjajo tisti posestniki, kateri se bližajo tretjej po-siinej dražbi. V svojej jezi posekajo vse, kar le morejo. Sekiro položijo drevesu na korenje, katerega drugače nebi dali za nič posekati. Ne prizanašajo nobenemu; še pitovnega drevja se lotijo, posebno: črešenj, orehov, grušek. Nihče jim tega ne zabrani, čeravno vse upije, da tako pokonča-vanjc ni prav.
Ni dvomiti, da bodo gosposke temu s postavami začele v okom prihajati. Vendar škodo narejeno bodo morali ljud je sami popravljati. Mlademu drevju bodo morali prizanašati, ledine, go-ličave pogozdavati, t. j. z drevjem zasajati, da nastane zopet večjo število pitovnega drevja, ali log, les, gozd. Vzaiuimo pogozdovanje tukaj v premišljevanje in kmalu bodemo zapazili, da to ni zelo lehko delo. Ako hočemo srečo imeti pri tem opravku, moramo paziti 1. kakšna je zemlja, ka-
tero hočemo pogozditi, 2. kako imamo drevesni nasad napraviti in 3. kako mladi nasad oskrbovati, da ne gre pod zlo, ampak veselo raste.
Najprvlje moramo tedaj pomisliti, kakšno zemljo da imamo prazno. Kajti tako najleži za-zvemo in izberemo tisto drevje, katero v njej najbolje raste. V prodnati, šodrasti, peščeni zemlji stori: smreka, bojka, bor, breza in mecesen. Ta drevesa storijo tudi v izpitej irneuovanej zemlji. Če je pa pred posekanjem gozd bil precej gost in se v njem več časa listje ni grabljalo, tako smemo nasaditi tudi: jelke, bukve, jesene, lipe in breste. Navadna glinasta zemlja je ugodna večini naših boljših listnatih dreves. Zaiuoremo tedaj v takšno zemljo zasajati: javor, bukev, hrast, brest, brezo itd. Vendar tudi tukaj imamo paziti, da zemlja ni predolgo pusta, in brez nabada ležala, in dalje, da ni od trave in grmovja preprežena in naposled, da ni po čistem grabljanji izpita in ubožana redivuih tvarin. Na takšnej slabej zemlji stori le: smreka, bor in breza. Če zemlja ni pre-sušna, stori dobro tudi jelša.
Zopet drugače je z ilovnato zemljo. Ta je skoro zmiraj vlažna in mokrote ne prepušča. Tukaj je treba naj poprej zemljišče prerezati in pre-rovati z globokimi grabni, da se voda hitro od-ceja in dalje spravlja. Drugače je s pogozdovanjem vse zastonj, edina jelša, vrba in jesen še stori, pa slednji uže slabo. Tukaj si pomagamo s tem, da zemljo v večje kupe zmečemo in v te kupe nasadimo smreke in bore, ki sedaj dobro rastejo in zemljo z odpadajočim šilovjem itd. zboljšavajo. Jednako je pomagati v močvirnem in šotastem svetu!	(Konec prih.)
Kaj naši karpi (kari!) radi jedo.
Ribstvo je močno proti nekdanjim časom pro-palo. Sedanje dni poprijemajo se ga zopet česteje ali pogosteje. Najhasnovituejše ribe so pri nas postrve, solači (roti), ščuke, karpi ali karti, se ve, kder je voda totiui ribam primerna. V ugodnej vodi pa je zopet karf najboljša riba. Potrebuje najmenje postrežbe in daje največ dobička. Hitro raste pa njegova hrana ni predraga. Praktični Amerikanci so to kmalu zapazili in si naročujejo iz Evrope karfov v zarejanje.
Karf je meso pa tudi rastlinsko hrano. Jako mu dišijo žuželke, n. p. kobilce pa tudi zrezano meso mu tekne in zdrobljeni kruh. Da se karfom z meseno in rastlinsko hrano ustreže, svetujejo vrli ribiči sledeče sredstvo. Preden se v ribnik vode napusti, poseje se zemlja s prosom. Isto je svetovati, da tudi v izpraznjeni ribnik vsejamo prosa. Dobro je primešati nekaj semena od povodnih rastlin. Proso zvabi na milijone žuželk v posejani ribnik ter zapustijo ondi svoje zalege. Tudi mnogo prosenih zrn, korenine in kocenja ostane v ribniku in tako je bogata miza karfom pogrnena. Kdor tako dela, dobiva iz ribnika toliko debelih karfov v dveh letih, kolikor drugi
komaj v treh ali štireh. Prosa in prosene slame | pa še ima kot nameček.
Ravna pa se naj tako: jeseui se voda ko-I likor mogoče čisto iz ribnika spusti. Potem se ; ima skrbeti, da po zimi ribnik prazen ostane. Tako mu tla zima globoko premrazi. Spomladi se s plugom potegnejo brazde po ribniku, da vsa voda hitro odteka. Sredi maja se gre sejat proso. Orati ui treba. Dosta je, če proso z brano dobro povlačimo.
List „Pferdezüchter" poroča, da nameravajo vojaške žrebčarijske štacije v Slov. Gradci, Konjicah in Jurkloštru odpraviti, ako se posreči, žrebce pri posestnikih v rejo dati. Mahrenberg dobi državnega žrebca, če ne 1. 1882, pa gotovo 1. 1883. Na razpolaganje dani žrebci valonskega plemena v Savinjskej dolini bodo prestavljeni v Rabski dol.
Štajerski šampanjevec delati je začela vrlo slovenska firma: Paul Simon in tovarši v Mariboru. Močno ga hvalijo zarad njegove dobrote pri nizkej ceni.
Sejmi na Koroškem. 27. decembra: v Eber-steinu.
Dopisi.
Iz Središča. (M o d r i n j a k o v a svečanost). (Konec). Šator, o kojem se je vršil banket, bil je tako prostoren, da je ena polovica šatora bila za blizo 200 udeležencev banketa, druga polovica pa za razno drugo občinstvo. — „Table d'hqteu je prevzel predseduik slavnostuega odbora g. Ču-lek in priznati se mora, da je to izvrstno in požrtvovalno izvršil. Jedila so bila vse hvale vredna, vino pa je kazalo bližino ljutomerskih goric ; vsak si je mislil pri sebi : pri totem ostanemo. Pri taki dobri postrežbi pa tudi občinstvo ui moglo tužno biti, ampak bilo je navdušeno, veselo. — Drugo, kar nas je navduševalo je bila muožica izobražencev, ki nam je porok, da naši trgi in mesta niso na veke za Slovence zgubljena. Prvi prostor pri banketu je zavzemal slavni naš Božidar Rajč, njemu na strani Hrvat dr. Jurinac iz Varaždina in predsednik „Sloge" dr. Geršak. — V bližini tem so bili č. g. duhovniki in hrvatski gostje, potem na obeh straneh gosti iz Ptuja, Ormoža, Ljutomera, Središča in okolice, na sredini pa pevci. Začetna napitnica dr. Geršaka je veljala presvitlemu cesarju in pri tem so pevci zapeli cesarsko himno, kojo je občinstvo stojé poslušalo. — Potem napije g. Božigar Rajč vrlim Središčanom, kateri so uzor naših trgov, kar pokažejo pri raznih prilikah, osobito pri volitvah, ker vsigdar rešijo narodno čast. — Dr. Jurinac iz Varaždina napije slovan-skej vzajemnosti. Ta gospod je to napatnico spremil s takim izvrstnim in navdušenim govorom, da bratom Hrvatom čestitamo, da imajo tako zmožne velikane; mi pa želimo, da bi vsi Hrvati bili mislih dr. Jurinac-a in gotovo bodo na boljšem
oni i mi. Slava toraj iskrenemu vrlemn bratu dr. Jurinac-u. G. fil. cand. Požar napije slovenskej mladini in v obširnem govoru dokaže, „da slovenski narod nobena sovražna moč uničiti ne more, in če se sovražnik drzne o tem dvomiti, potem naj gre mej našo mladino, videl in spoznal bode, da je to mladina, katero zamore le slovenska mati roditi. Ponosen sme biti naš narod na svojo mladino." — Konečno svojega govora napije g. Požar predsedniku društva „Sloga" g. dr. Ger-šaku, kod vodji Slovencev ormožkega okraja. — G. dr. Jurtela napije g. Božidaru Rajču, naštevaje njegove umožnosti in zasluge za slovenski narod, Robič napije očetu Slovencev dr. vit. Blehveis-u, hvaležno spominjajoč se njegovih zaslug. — Ta in napitnica dr. Štefanu Kočevarju v Ceiji ste se telegrafično dotičnikom naznanile. G. Cagran napije bratom Hrvatom osobito dr. Jurinac u in želi, da bratovska vez Hrvatov in Slovencev ostane nerazrušljiva, močna. — Potem so se prečitale razna došla pisma med temi od dr. Bleivveisa in dr. Kočevarja, ter telegrami iz Beča, Gradca, Zagreba, Maribora, Trsta, Ljubljane itd. Mej vr-šečim se baketom so pevci vrlo pevali razne slovenske pesni in g. Sever je deklamacijsko nalogo dobro rešil. — Sledilo je več govorov in kazalo se je, da vsak hoče svojo navdušenost razodeti; med temi se je posebno g. Vinko Dečko odlikoval.
V lepem bratovskem društvu smo ostali skupaj pozno v noč, mej tem, ko je nekaj občinstva zvečer šlo v gostilniške prostore g. Sajnkoviča, (čegar dobre postrežbe nc morem zamolčati) na ples, in rajalo se je do jutra. Povprek moramo pripoznati, da je ta veličastno izvršena slavnost ne samo na čast vrlih Središčanov in Ormoškega okraja, ampak tudi za celi slovenski narod, ude ležencem pa bo to ostalo v nepozabljivem lepem spominu. Slavnostnemu odboru predsedniku gosp. Čuleku in podpredsedniku g. Čagranu pa lepa hvala, da sta s požrtvovalnim trudom sijajno izvršitev slavnosti omogočila. — Hvala pa tudi društvu „Sloga", oziroma predsedniku dr. Geršaku, da se je osnovala svečauost, ki je Slovence za daljši boj navdušila. — Povprek pa hvala vsem, ki so k svečanosti gmotno ali duševno kaj pripomogli.	M. R . . . č.
Iz Celovca. (Svečanost.) Danes 4. dec. so rokodelci „katoliškega rokodelskega društva" sijajno in velikansko svečauost na spomin veselga goda velečastitemu gospodu k. š. svetovalcu in c. k. profesorju A n d r ej E i n š p i 1 e rj u napravili. Dvorana je bilo tako natlačena, kakor še poprej nikdar. Peli so rokodelci izvrstno. Hvala rokodelcem : Gospod profesor Andrej pa je tudi tako lepe svečanosti vreden, kajti on je že črez 4000 goldinarjev društvu podaril. Bog živi prečestitiga da-ritelja še mnogo let! — V okolici Ebersteinskej se klati ponarejeu denar, goldinarji iz kositerja narejeni. — Grebenjčane smemo računiti med najhujše nemškutarje. Podpira jih tudi znani rogo-
I vilež, imenovan: „Deutscher Schulverein". Učitelj i Čeh dobil je 50 fl. „Ehrengabe", slovenski „Jude-' ževih grošev."
Iz Gotovelj pri Žavci. (Priden učitelj.) Naša fara pošilja svoje otroke v Žavec v šolo. Lansko leto pa je to šolo zapustil vsled nevarne plučne bolezni naš marljivi narodni učitelj, obče-spoštovani g. Karol Pestevšek. Koliko dobrega in koristnega za kmeta so se učenci pri tem vnetem učitelji naučili, kako lepo vbrano so nedolžni otročici bodi v cerkvi bodi v šoli ali na paši njegove pesnice prepevali itd. to vemo le mi štarši najbolje. Veselili smo se toraj že, ko nam je novica prišla, da g. Karol letošnjo jesen zopet v šolo stopijo. Toda naš up je šel po vodi in zdaj znamo, da so se učiteljstvu ta vrli mož celo odpovedali in našo službo zapustili. Dolžnost mi je, se Vam blagi, veleučeni, zvesti, izgledni gospod učitelj iz celega srca za ves Vaš trud pri odgoji naše mladine v imenu vseh učencev in faranov zahvaliti, ter želimo, da se kmalu čvrsto ozdravite in zopet Vam prirojeni poklic sadapolno nastopite ! Bog Vara plati!	-r-
Iz Ptuja. (Nekaj, kar mora biti.) Kmalu poteče leto, malo dni in nastopimo novo. Tudi v novem letu bode nam delati in nčiti se. Ali to bi ne zadostovalo nam Slovencem. V novem letu mora biti naše delovanje večje in bolje vsestransko, kakor je bilo vtem letu, posebno učiti je se nam treba. Da se človek učiti more, treba mu jo pa raznih pripomočkov. Za nas štajerske in koroške in prekmurske Slovence najpripravniši in najbolji pripomoček je „Slovenski Gospodar". Ta list se mnogo z gospodarstvom peča, on svoje bralce (čitatelje) loto za letom podučuje v gospodarskih rečeh ter jih navaja po zgledu drugih izobraženih narodih pečati se razumno, napredo-valno s sadje- in vinorejstvom, gozdarstvom, živi-norejstom, poljedelstvom itd. Kmetski človek zazve tako za mnogo dobrih skušenj, ki bi mu drugače neznane ostale. Zato mu je naročevanje listov, kakor je „Slovenski Gospodar" potrebno in koristno. Den denes imamo mnogo zastopov, kdor se o kmečkih zadevah govori, posvetuje in sklepa. Taki zastopi so okrajni zastopi, državni in deželni zbori; tudi krajni in okrajni šolski odbori imajo za kmeta veliki pomen, ker se posvetuje o šolskih rečeh, zaradi kterih mora kmet težko plačevati. „Gospodar" je dozdaj o delovanji takih zborov in odborov vedno poročal; kazal je, kako so se možje, voljeni od kmetov obnašali. Pred volitvami za razne zbore, odbore in zastope podučeval in svaril je voldce, kjer je bilo treba, spodbujal in priporočal je tam, kjer se mu je zdelo to koristno. Tega „Gospodar" tudi v bodoče ne bode opustil. To je druga dobra lastnost „Gospodarja", ktero mora vsak poštenjak pripoznati, zarad te lastnosti mora ga vsak Slovenec priporočati, naročiti in brati. Gospodar še ima več dobrih lastnosti, kterih i denes našteval ne bom. Z novim letom, naroči si
naj vsak Slovenec, bodi si tega ali onega stanu, „Slov. Gospodarja". Možje ki poznajo imenitnost „Gospodarja" za nas Slovence naj delajo pojedini in združeno na to, da v prihodnjem letu ne bode slovenske vasi, v ktero bi ne prihajal saj en „Gospodar", da bode vsaka krčma ta list dobivala in imela. Nehajmo enkrat mlačni biti, roke križem držati, od drugih pomoči pričakovati. Začnimo sami delovati, sicer bode prepozno!
Dr. Jurtčla.
Iz Krškega ob Savi. (Poziv!) Slovensko slovstvo v obče napreduje in tudi šolska literatura po Slovenskem ne zaostaja. A slovensko slovstvo zasluži danes še večje prozornosti; treba bo tedaj na tem polji še z večjimi koraki napredovati. V pospeh narodnega našega slovstva in v pomno-žitev slovenskega pedagogičnega slovstva nameravajo podpisani s tem nekoliko pripomoči, da so se je odločili, izdajati leto za letom pod naslovom: „Pedagogični letnik", knjigo, katera bode na kacih 200 straneh velike osmerke, prinašala razovrstnega šolskega blaga. Teoretični del bode obsegal temeljite spise iz šolskega in učiteljskega življenja sploh, razprave o razuih važnih šolskih in učiteljskih vprašanjih, razmatrovanje pedagogičnih in didaktičnih načel. Praktični del bode pa zadržaval izborne članke o splošuej in posebnej metodiki, razpravljal obravnave o vseh predmetih sedanje ljudske šole, nekoliko z ozirom na predpisane učne načrte, največ pa na podlagi pridobljenih izkušenj — lastnih iu drugih. Sploh naj bi nam učiteijem ,,Pedagogični letnik", ki utegne v dodatku imeti poleg šolskih migljejev in naznanil tudi imenik vseh učiteljev in šol z dotičnimi pla čami, sčasoma nadomestoval slovensko pedagogiko in metodiko, katere tako težko pogrešamo. Da pa ta svoj sklep izpeljemo, potrebujemo obilne podpore. Zato si dovoljujemo vabiti vse p. u. uči-teljstvo in šolske prijatelje po vsem Slovenskem v obilno naroČevanje in sodelovanje. Naročnina stane 1 gl. (kasneje bode cena knjige večja) in naj se blagovoli pošiljati do 1. aprila 1882 g. Božidar Valenta-tu, nadučitelju v Krškem. Šolski pisatelji pa naj izvolijo svoje izvirne izdelke (prevodov se ne bode sprejemalo) poslati do junija 1882 g. Ivanu Lap a j ne -tu, ravnatelju meščanske šole v Krškem. Čisti dohodek pri razprodaji te knjige, ki izide v bodočih velikih počitnicah, se bode razdelil med pisatelje; zaradi tega se bode poslana tvarina na tanko pretrcsovala in dobro izbirala. V Krškem, 1. decembra 1881. J. Bez-laj, meščanski učitelj; Fr. Jamšek, nadučitelj v Rajbenburgu na St., J. Lapajne, šolski voditelj, J. Ravnikar, ljudski učitelj, B. Vale n t a, nadučitelj.
V Pekrah pri Lembahu je 24. novembra pogorelo poslopje Antona Robiča in le previdnosti božji se moramo zahvaliti, da ni bilo vetra in da
so ljudje ogenj hitro zapazili, ter rešili bližnja poslopja, ki so bila v nevarnosti. Govori se, da je ogenj triletni otrok z žveplenkami zatrosil. To je torej spet glasen opomin, da se morajo žve-plenke skrivati, kder so pri hiši majhni otroci. Tukaj je to že tretji slučaj v nekterih letih, da so majhni otroci z žveplenkami ogenj zatrosili, dasiravno prejšnje dvakrati ni bilo tolike nesreče, Enkrat so si bili otroci na neki prefti zakurili, kar pa je k sreči mimogredoča ženska opazila, ter nevarnost odvrnila; drugokrat pa so r biio zaprti otroci postelj vžgali in bi bili lehko s biio vred zgoreli, ko ne bi bil eden že toliko pameten, da je tako dolgo skoz okno kričal, dokler niso ljudje na pomoč prišli. Še enkrat torej opominjam : Ne dajajte otrokom žveplenk v roke in ne puščajte žveplenk na takem kraji, kder otroci sami do njih pridejo. Nesrečo je laglje zabraniti, nego popraviti.
Od Zidanega mosta. (Župan v Loki. Čital sem v Slov. Gosp. pod naslovom „Slovenec «me zopet Slovenec biti", nekaj vrstic, o katerih sem sodil, da bi dobro bilo si je zapomniti; kajti razvidno je v njih, da smo prav ravnali, če smo slovenski uradovali. Tudi kraj. šol. svet Razborski že dalje časa v materiuščini piše in pošilja poročila, prošnje, naznanila, itd. kamor si bodi. Enako se je doposlal tudi 2 oktobra 1881 1. proračun za šols. potrebe občini Zabukovski, Jurkloštrski, kakor tudi predstojništvu občine Loke. Ali zadnjo se spodtekue nad slovenščino, te pošlje proračun nazaj zahtevajoč, da naj mu to v nemščino prestavijo. „Nr. 1358. Wird dem löbl. Ortsschulrath Rasbor das Praeliminare zur gefälligen Uebersetzung iu die deutsche Sprache rtlckgesendet. Gemeindeamt Laak, 3. Nov. 1881. Jul. Kramer m. p. Kakor seje v Slov. Gosp. bralo, je slovenski jezik za vsakovrstno poslovanje in in uradovanje priporočati, toliko bolje pa še tam, kjer nemščino le lomije, ali celo ne zastopijo. Ako pišemo c. kr. okraj, glavarstvu ali slav. okr. šol. svetu v Celje, se nam zmiraj tudi v slovenščini odpisuje, zakaj bi se v občinskih pisarnah drugače godilo? Slovenščine nezmožni ali jo zaničevajoči „piirgermeistri", kakoršen je v Loki, pa bi naj pobrali „šila in kopita".
Politični ogled.
Avstrijske dežele. S vitli cesar in cesarica nameravata po novem letu potovati na Italijansko, obiskavat, italijansko kraljevsko rodbino v Turinu, — V državnem zboru zaradi nesreče v ,,Ring-theatru" v petek ni bilo seje, pač pa v soboto, pondeljek in torek. Za onesrečene pri požaru in jihove zapuščene siromake dovolilo se je 50.000 gold., potem pa dalje obravnavalo o prenaredbi vojaške postave. Ta booe zvečiuoma po vladinih nasvetih sprejeta. Nemški liberalci, zlasti nemško-
pemski poslanci hočejo oditi, pa tovarši jim branijo, pač Skoda, kajti brez teh kričačev bi zbornice veliko leži zborovale. Okolo 20. decembra podajo se poslanci domov na praznike. Naš poslanec g. dr. Vošnjak je vprašal predsednika železniškemu odboru, kaj je 8 prošnjami za železnico Spod. Drauberg Celje. Predsednik baron Geedel mu je odgovoril, da je prožnje prevzel nemški poslanec in odbornik Falke, pa še ni hotel poročati. Sedaj je upati, da se bode reč brzeje vršila, in je mogoče, da se od Drauberga nad Slov. Gradec do Celja potegne železnica. — Veselo znamenje, kako slovenstvo tudi uže v kranjskih mestih tal pridobiva, nam je novica iz Ljubljane, da je ondi 200 obrtnikov zborovalo in za celo Kranjsko osnovalo obrtniško zadrugo. Toda v odbor so izvoljeni sami iskreni Slovenci, ki bodo izvrstnega g. Horaka proglasili za predsednika. Slava kranjskim slovenskim obrtnikom.
—	Med ogerskimi poslanci je mnogo republikancev, nedavno je eden zahteval, naj se takšni ljudje, ki kralje in cesarje pobijajo, ne štejejo med zločince, ter ne izročujejo niihovim gospo-skam v kaznovanje. Takšno govorjenje je res strašno in minister Tisza ga je sam zavračal. Hrvatski sabor se skliče dne 20. januarja drugega leta,
Vnanje države. Italijanska vlada je baje tirjala na Dunaji, naj bi mi odstopili južno Tirolsko. S tem je pa naletela hudo pri Bismarku in ga sedaj na vso silo tolaži, in obeta, poboljšati se. Tako pa ravna le, ker išče pri Bismarku zaslombe proti Francozom. — Na Ruskem delajo v Moskvi priprave za sijajno kronanje carja. — Bulgari in Rumuni se podpirajo drug drugega, da bi nadzorovanje brodarstva na Donavu sami izvrševali. — Turški sultan še vedno omahuje, kaj bi naj zastran zgubljene Bosne in Hercegovine storil. — Francozi in Angleži, pa tudi Span-jolci se prepirajo zavoljo dežel v Afriki, vsak hoče svoj kos dobiti, a nobeden drugemu ničesar ne privošči; med Spanjolci in Francozi je kaus zavoljo Maroke in temi in Angleži zavoljo Egipta.
—	Irci čedalje huje razsajajo zoper Angleže; skoraj vsaki dan pripeti se kakšen umor. Angleži pošiljajo vedno več vojske na Irsko. — Severni Amerikanci žugajo z vojsko, če bi Chilenci in Peruvijanci v južnej Ameriki ne hoteli kmalu potrebnega miru sklenoti. — V Arabiji razsaja kolera.
Za poduk in kratek čas.
Čitalnica mariborska. (Govor g. profesorja Majcigerja ob 201etnici čitalničnej.;
V. Sledeče leto je napravila Mariborska čitav-nica zopet v Kartinovih prostorijah veliko, lepo besedo, ktero bi se morda po pravici gospejna imenovati mogla, kajti najbolj značivni značaj te besede je bilo sodelovanje prečastitih gospž, slo-
venskih in čeških, ki so s prekrasnim petjem besedi vtisnile pečat milobe in krasote. Na prvem mestu naj bode tu imenovana Cehinja, gospodična Kleterjeva, ki je kot operna pevkinja graškega gledališča naprošena po čitavničnem odboru blage volje prišla in našo besedo z ginljivim svojim glasom poviševala. Druga Cehinja, kteri je čitavnica veliko dolžna, je bila častita gospa Wendlerjeva, ki je s premilim svojim glasom poslušalce pri tej besedi očarovala. Med Slovenkami naj bodo tukaj častno omenjene kot izvrstne pevkinje pri ti besedi prečastita gospa obče znanega rodoljuba doktorja Dominkuša in pa grofica Thnrn.
Krasna in velevažna je bila beseda sledečega leta 1865 in sicer dne 23. septembra prav Slomšekova beseda, velevažna posebno iz dveh ozirov, prvič se je o ti priliki vtemeljil fond za stavljenje Slomšekovega spomenika in drugič so se takrat sošli skoraj vsi veljaki Slovenskega naroda v razne posvete in pomenkovanje. Zbrani so bili takrat Dr. Bleiweis, Kosta, Toman, Ein-spieler, Herman, Razlag in mnogo drugih. Njihovi pogovori so bili v marsičem zanimivi za Slovenski narod.
Sledila je potem leta 1866 tako imenovana gledališčna beseda, pri kteri se je v Kar-tinovi dvorani prvikrat igrala javno gledališčna igra. Predstavljali so namreč čitavnični udje veselo igro „Črni Peter" prestavljeno in priredjeno od neumorno delavnega dr. Preloga. Kot igralci 80 se posebno odlikovali Br. Prelog, g. Dr, Berdajs in njegova častita gospa. To je bilo prej ko ne prva gledališčna igra, ki se je v Mariboru pred odličnim občinstvom javno igrala.
Ker je število Citavničnih udov od dve do dve se množilo, je odbor leta 1867 sklenil se iz prijaznih pa pretesnih gospod Sramelnovih prostorov preseliti v prostorne sobane Čeligijeve : Gam-brinushale, kjer je čitavnica več let se dobro počutila. Ker pa je vendar mesto bilo nekoliko od roke in zvunaj mesta, se je čutila potreba društvo v mesto nazaj preseliti in tako je prišlo v gosp. Čeligijevo hišo sred mesta v tako imenovano „Griib". Zdaj je prišel oni nesrečni čas, ko je začel po Slovenskih pokrajinah veti duh zanikova-nja in razdiranja. Tudi Mariborska čitavnica je pogubni upliv te nesrečne dobe čutiti začela. Bra-tovska zastopnost med udi je nehavala, veselje do društva ginilo in tako je prišlo skoraj do razpada. Tu se je pač pokazala na malem, slavna gospoda, resnica besede: „Sloga jači, nesloga tlači". Prišlo je do razprodaje po dražbi se ve da dobrovoljui, velikega dela pohištva, ktero je bilo poprej za drage denarje z velikimi žrtvami posameznih udov nakupljeno. Preselilo se je društvo v gostivnico g. Pomprejna, kjer pa je jela društvu popolnoma sapa pojemati. Nastopila je za Mariborsko čitavnico mrkla doba pravega mrtvila. Najboljši narodnjaki so se obupno in žalostno od nje obračali.	(Dalje prih.)
Sinešnica 50. Dokaz, daje hudič. — I Mož in žena sta se prepirala, je-li hudič ali ne. Da je hudič, je mož ženi tako dokazal: Ko ne bi bilo hudiča, ne bi bilo pekla; ko ne bi bilo pekla, bi vsi v nebesa prišli, ko bi vsi v nebesa prišli, bi tudi ti tje prišla; ko bi pa ti v nebesa prišla, nebesa ne bi bila več nebesa; torej mora biti pekel in v peklu hudič.	+
Razne stvari.
(Izjava!) Odbor katoliškega tiskovnega društva nikakor ne odobruje nego močno obžaluje neprimerno polemiko dopisa iz Celja v 49. štev. „Slov. Gospod."	Odbor.
(Prečastni gospod Aleksander Sovič.) župnik pri sv. Trojici v Halozah, zadel je v dunajski stvarni loteriji glavni dobiček, ter dobi ono, od Njih Veličanstev cesarja^ in cesarice podarjeno, krasno mizno pripravo. Čestitamo izvrstnemu narodnjaku !
(Senegačnikove žene) pri Novi cerkvi niso zastrupili, ampak po razsodbi c. kr. komisije je bolezen imela to raj sedež v možganah, in poseben stan še mlade, komaj 9 mesecev omožene gospodinje, bil je tako nagle smrti kriv. Predenj je leto obleklo, postal je Senegačnik že drugokrat udovec. Siromak!
(Iz Ruš) se nam piše, da je na Cinkovi gla-žuti oženjeni hlapec, po imenu Jernej Predan, iz Hoč doma, strašno smrt našel. Peljal je namreč drva za peč, steza je bila polska, voz se zvrne, hlapca dobi pod sebe ga stisne glavo mu pa zmučka, da je bil takoj mrtev. Oča trojnih otrok; nesrečna udova, kako jih bode preredila!
(Nagla smrt.) Na Sladkigori je t. t. m. na-gloma umrl posestnik Matija Brenee 70 let star. Pravijo, da je celi dan drva sekal in pridno žganje pil, tako, da je zvečer domov prišedši kar od mrtvouda zadet na klopi zaspal. Žalostno, da je tukaj toliko žganjarij in ljudstvo ta strup v svojo škodo brezmerno pije. Bodi ta nesrečni dogodek posebno žganjepivceni v svarilo!
(Dva lepoznanska lista) imamo Slovenci. V Ljubljani izhaja „Zvon" in v Celovci „Kres". Obadva sta vrla lista, ter stane vsak 4 fl. za celo leto. ' fl. za pol leta. Zvon ima mnogo lepe zabavne tvarine, Kres pa donaša tudi znanstvene razprave. Priporočujemo obadva!
(Slovenski uradovati) sklenol je krajni šolski svet okolice celjske.
(Pravico javnosti) prejela je od ministerstva javna šola dekliška šolskih sester v Celji.
(Potres v Zagrebu) je bil dne 1. dec. prav močen pa škode in naredil.
(V Trbovljah) je premogov voz pal na delavca in mu rebra polomil.
(Sodnijo prestaviti) nameravajo iz Vranskega v Brašlovce in iz Gornjega grada v Mozirje. Ali to res kaže?
(Odbor juž. Štirsk. hmeljarskega društva) vabi k občnemu zborovanju dne 22. dec. t. 1. ob 1. uri popoldne pri „Kroni" v Žavci.
(Pri požaru na Dunaji) je zgorel komis Ritter iz Maribora in slovenski dijak Jos. Mašek, pravd-nik, doma iz Radovljice na Kranjskem.
(f August Senoa) najizvrstnejši pisatelj hrvatski je umrl v Zagrebu.
(f Janez Prazen) župnik v Skalah je umrl star 75 let.
(V Mahrenbergu) je pri Hoedelnu pal hlapec s štale v guiuno in mrtev obležal.
(V Ziberčah pri Cmureku) je 12letni učenec 7letno učenko na poti domov zgrabil in jej z nožem vrat prerezal. Paglavec se še niti ne kesa.
(Ustrelil) se je „Schwabov" knjigovodja v Ptuji._
Loterijne številke:
V	Trstu 10. decembra 1881: 89, 10, 5, 17, 67.
V	Linci „	„ 43, 69, 36, 32, 60.
Prihodnje srečkanje: 24. decembra 1881.
j'riiklic. *)
„Slovenski Gospodar" je 8. decembra 1881 štv. 49 objavil popravek čast. gospoda opata, Anton a Vrečko, h koncu pa dostavil raznih opazk, v katerih se je zoper opata kar bodi krivega reklo; posebno pa, da podpira „freimaurerjim" prijazno „Celjanko", kar ni res. Podpisani urednik „Slovenskega Gospodarja" obžalujem, da sem v svojem listu prostor dal imenovanim opazkam, in prekličem vse, kar se je v „Slovenskem Gospodarju", štv. 49, in tudi v štv. 46 in 48 proti ča-stitemu gospodu Celjskemu opatu žalega pisalo.
V	Mariboru dne 15. dec. 1881. Dr. Lavoslav Gre-gorec, m. p., odgovorni urednik „Slov. Gosp."
1-2 Orglarsko službo išče
priden, še mlad, orglar, doslušen vojak, samičen in spreviden z dobrimi, pričali.
Adresa: Karol Šoniandl pri sv. Jakopu v Slov. goricah. Pošta: St. Jakob in Wind.-Buheln.
Očitna zahvala.
Podpisano cerkveno predstojništvo izreka gg. Dencelnovim sinovom v Mariboru za čisto doneči zvon iz najboljšega brona, kterega so vlili letos za faro sv. Urha v Strojni, najtoplejšo zahvalo in si šteje v veselje izvrstnega in v primeri z vrednostjo blaga ne dragega zvonarja vsim čast. cerkvenim predstojuištvom na Slovenskem z dobro vestjo priporočiti.
Pri sv. Vrhu v Strojni 9. dec. 1881.
•Voal|i Skerbinr, farni oskrbnik.
Ciašpar Kebemik, Janez Šapek, cerkvena ključarja.
*) To doposlano objavimo, da listu in uredniku prihranimo tožbenske situobe, za katere nimamo ne časa pa ne denarjev, akoravno nam upanja na srečen izid ne manjka.
1-2
Organist
dobro izurjen, samskega stana, 30 let star, ob ednem izučen spreten mizar, pošten, trezen in pohleven človek, se priporočuje prečastiti duhovščini v službo; prevzame tudi mežnarijo, če je treba. Adresa: Josip Radoslavov, na Črešnjevcu, Post Wind.-Feistritz.
1-3 Oznanilo.
Četrtega januarja 1882 ob 9. uri zjutraj bo minueudo licitacija za zidanje novega šolskega poslopja na Bizeljskem pri Brežicah po že predloženem strošku in načrtu za zidanje.
Tisti, kateri bi radi zidanje tega poslopja po minueudo licitaciji prevzeli, si lahko stroške in načrtež v občinski pisarnici na Bizeljskem ogledajo.
Krajni šolski svet na Bizeljskem pri Brežicah dne 10. decembra 1881.
Prvosednik:
Pečnik. Oznanilo.
zavoljo razpisanih 4 celih po 140 fl. in 3 polovičnih štipendij po 73 fl., ki se oddajo 1. marca 1882 ob pričetku novega šolskega leta na sadje-in viuorejski šoli v Mariboru in za katere se prošnje vlagaje do 20. decembra t. 1.; naj se pogleda v štev. 48. „Slov. Gosp."	2—2
1-2 Prostovoljna dražba.
V stolnem farovži v Mariboru se bo v četrtek 29. decembra 1881 ob 9. uri prcdpolduevom sledeče po dražbi prodajalo: 2 para volov, 4 krave, 2 telički, 2 konja, več rej enih svinj, kočija, razno kmetijsko orodje itd. K tej dražbi se p. n. kupovalci vljudno vabijo.
2-2
Krčmo na račun
Mlin na oflajo
ima ob dobri vodi v Vudini pri Ptuj i s potrebnim stanovanjem in zemljiščem vred.
Franc Kolen ko.
3-3
Sadovna drevesa
visoka, posebno zlate parmene in mošan-celjni, so na prodaj v Radgoni, drevo po 30 krajcerjev.
v Povprašajo se naj gospodje: Krempl v Crešnovcah, Bračko v Orebovci, pošta Radgonska, (Radkersburg) in Pavel vitez plem. Hempel v Gradci, Haydngasse Nr. 10 II. nadstropje.
3-3
Mlin na prodaj
je v Slov. Bistrici. Ovi mlin ima 4 tečaje, vedno in močno vodo. Kdor hoče več izvedeti, ta se naj obrue do posestnika.
Za postne dni
priporočam lepe velike marijaceljske ]>olŽe9 slanike, jegulje, šveicarski in štajerski sir, vsake vrste suhor (Zwieback), laške kostanje ruske sardine, ruski in kitajski čaj itd.
31.. IJerdiijs
2—2	v Mariboru.
prevzeti želi nek oženjcn IIIOŽ. Povpraša se v g. Leon-ovi tiskarni v Mariboru.
„Foncière",
Peštansko zavarovalno društvo
zročilo je opravništvo za Celje in okolico gospod-u
Franc Wallaiid-u.
Imenovano društvo spada mej najbogatejše zavarovalnice; ima 10 milijonov goldinarjev ustanovnega kapitala in daje nad 16 milijonov goldinarjev poroštva. Od leta 1865 do 1880 se je izplačalo nad 22 milijouov gold. škode.
jC" Zavaruje po ceni zoper ogenj in na življenje itd. Pregleduje škode točno in plačuje popolnoma.
Čast. naročila sprejema iu vsakovrstne razjasnila daje, ter se z odličnim spoštovanjem priporoča
Franc Wallaud
zastopnik „Fonriere"-Peštaiisko zavarovalni' družbe 3—3 v Celji, (iraearsko predmestje.
teeeeeeeaeeeeeeeai