Glas Svobode. GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI. GLAS SVOBODI5 SLOVEN'fO WKEKLV DtTOTio To T«. iKTMin* O* Tal Liwwi>a OuMrb {J^sj^nJ^Jj naSim cenjenih naročnikom. Prva polovica leta je minila in potekla je tudi naročnina mnogim našim cen. naročnikom. Ker do zdaj še nimamo gl. zastopnika na poti za list, obračamo se do vsih cen. naročnikov, da se sami spomnejo svoje dolžnosti in nam pošljejo ono malo svotico, da jih moremo tako še v zanaprej pri števati našim stalnim naročnikom. Če to stori vsak sodrug in somišljenik, potem smo brez slabi za bodočnost in veliko lažje se bomo borili za naše delavske pravice in svobodomiselno stvar, kar je naša naloga. Obenem vabimo tudi ostale rojake, da pristopijo v naše kolo in se naroče na "Glas Svobode". Vsak slovenski delavec je dolžan čitati svoje delavsko glasilo, katero razkrinkava in biča njegove tlačitelje in izkoriščevalce. Od boja do zmage! Upravništvo. Razgled po 8Yetu. RUSIJA. Bobrinsk, 9. julija. Vojaki disciplinarnega bataljona, katerih je bila dvair» i»j. juliju do:nu odpustiti. Ta zakon je bil uveden v sviiio znižanja pomanjkanja med viličarjem, ker bo s tein število delavcev v vinogradih pemnozeno. V jtvžni .Franciji postaja položaj zopet resneji. 1'ctvod temu daje nezadovoljnost gkfde novih postav proti jxmarejevalcem vina in enakim predlogam v državnih zborih. 7'udi aretacija 30 oseb, obdolženih, da so gtevarsko |*islopje v Nat'-bonne zažgali, je ljudstvo ogorčiia. Župani .'n dnrgi občinski uradniki sklicujejo seje in sklepajo odložiti svoje službe, ako se ne oproste ob-dolženi in se vqjaki ne odstranijo. Rarun tega zahtevajo tudi špre-metnbj postav glede ponarejevanja vina!. ITALIJA. lircsaa, 9. julija. V sled aretacije nekega človeka, kateri je na dan proslavnjenja Garibaldija izrekel svoje zauče vanje proti italijanski zastavi, so delavci v Bresda pnre dili >ptosno stavko, katera se je takoj v polnem obsegu uvedla. Mesto je brez svetlobe in vojaki so bih prisiljeni proti izgrednikcui 2. um-žjein .postopati; veliko jih je bilo ranyenih. Položaj se smatra resnim. NEMČIJA- Uenolin, 9. julija. V Mesenič, Poznansko, se je pravda proti morilcu Kosicki končala. Radfumora zakotjih Grei-cr in njih ličere je tfl trikrat na smrt obsojen. Tukiajšni svetovalni tajnik Benedikt, kateri je v času svojega službovanja užival splošen ugled in največje spoštovanje, je bil radi goljufije, vršeče se več let. ponarejanja uradnih knj'ig in zlorabenja u-radnega postopanja v davkarskih zadevah, na tri leta ječe obsojen. JAPONSKO. Tokio, 9. julija. Najbolj raz-širjeni list "Asahi" priobcuje pogovor neimenovanega japonskega pomorskega strokovnjaka o položaju imeti Japonsko in Zdruzeni-mi drža,vani:. Veščak je rekel, da se presta vi j en j c amerikanske mornarice iz atlanti-škega v pacifično morje ne ■ nore smatrati kot demonstracija proti Japonski. Hitri razvqj in strategic-na važnost dbali mirnega morja sta zadostna uzruka premestenja mornarice. Dokler ne bo zbranih vsaj trideset vojnih ladij na obalah unii-uega morja, tako dolgo stvar ns'ina nikakega jxunena. — ' Dotičui časnik obravnava iato zadevo v ugodnem članku v istem smislu. Tudi dVuigi znameniti Časniki ne pripisujejo pronester.yu a-■meriške mornarice nobene posebne važnosti. IMatoko, 9. julija. Iz Feza sc javlja, -slaništvo sta se združila v svrho oprostenja vjetega generala. Haag, 9. julija. Princ Yi Tjvin Clii, načelnik koreanske delegacije, se je iv inozemsko n mirovnem klubu pritožil čez vodenje Japoncev, kateri so v s led okupacije Korco posedli. KIul!: e izrekel svoje sožale-vnnjr gkde žalostnega položaja Koreje. Rotterdam, 9. juVja. Stavkajoči delavci pri ladjenicah, kateri hočejo - stavko vporabljeuje vsjxnijac pri izkladanju ?ita iz ladij preprečiti, postajajo od dne do dne bolj bojevati. N'apali na ljudi, kateri se branto poimožiti njih vrste, se pogostokrat vršijo. .Ker so se stavkar-ji zagrozili, da bodo ladje in drugo imetje poškodovali, -o se in jomo \ h nastavili močni oddelki konjiče. Ladje, iz katerih -e blago izklaua, stražijo redniki. pristanišče jc pripiirlo )več vojnih ladij. Ameriške vesti. Dimmit ali plinif Ilo:>e, Idaho, 9. julija. \">e kaže, du. Ch arles H. Mover, predsednik z a pad 1'.e aveze rudokopov in premo-garjev ne bo pred s'reilo nastopil kol priča. \"čerajštil dan se je spolni 1 z č:-tar.jem > nlnijskili spisov, tioečili se eksp'oziie pri llradleyjtr v San Francisco. Znano je, da je Harry Orchard pravil, da je on vtgel bonfl*> v napadu tia liradleyja in sicer ]x> naročilu HajAvooda. Res je, da se je pri Bradley ju zgodila eksplozija, katera je sledil :ega mučno telesno poškodovala. Orchard pa to ni zakrivil, ker pri dokazovanju se je pokazalo, d® on niti vedel ni, da se bo zgodila, ter jo n» mogel prouzročiti. NoLarjalr.o potrjene izjave v tej zadevi obsegajo 400 strani, pisane s -tri cm. Zagovornik Harrow jc precital te izjave,ivsebina kojih nam jc iz prejšnih obravnav znana. I Ved Bradley v teh priseženih izjavah pravi, da je eksplozijo pro-vzročil plin. V teh izrekih jioijisoijc vse podrobnosti dogodjaja. Pravi, da je isti dan, 'Kadeč srnodko, šci proti hišnim, vratinr ; hkrati je šinil na koncu smodke bled plamen, nakar je sledil pok razstrelbe. V istem hipu ga je zagnalo skozi prednjo hišr.o steno na tir poulične železnice. I »radiev je rekel, da je že več dni pred eksplozijo duh plina hišo navdajal; trdil je tudi, da ni bil nikdar predsednik lastnikov rudnih in ]) reinožu h jam v Californiji in da tudi ni nikoli skušal člane za-nadne zveze ■ riTdoko])ov in prono-garjev iz Calitornije izgnati. Dve drugi .priiji -ta te izjave Bradlepja jxitrdile. Percy Cum-mings, stanujoč v isti hiši, je pričal, da je malo pred eksplozijo hišo zapustil, da pa ni n-ikake bombe pred vrati ml. J. 1». Heilly, prodajalec, stanujoč blizo Hradleyjove hiše, je pričal, da je eno ali dve ni miti pred raz^trei-l)o 5cl mano hiše, brez, da bi zapa-zil bombo — pač ,pa, da je videl ija-I»onskega služn&a snažiti stopnico pred hišo. —£- Slednje dni §0 se tukaj vsake-vrste shodi onih oseb vršili, katere -o glavni igralci v tej tožbe trski drami. Zagovorniki so imeli večur-ni jxigovor z Hawoodom in Mo-verjem, drž ivni.' pravdluk pa z Or-ahardom, Mel^artland< m in G-ditigom. Že zdaj se vidi, da se tožba, kakor se je mislilo, ne 1» jo. juiilja končala, marveč, dai bo najmanj do konca niesoca julija trajala Konečiia obsodba naših sodrugov. New Haven, Conn., 9. julija. Iz iioise je včeraj j prišel sem nek detektiv v iianu-m da bi K. VV. Bec-clwrja iz Denvlra, Colo., pregovoril iti v Boise,jda bi v tožbi proti 11aywoodit priil. K. W. Beecher je v Ueinertt.lletTV Oroliar v najem. Orchard, kateri je živel talkrat I Kid drugim imenom, je bil samo en mesec v penveru takrat, poton pa je 1. ženo in otrokom nenadoma zgb nil. \ Irši se je našla ix>soda s smodnikom iti (linamitove kapice. llcecher se ni odloč i, če l>o šol v Moi^1 ali ne. I'i'tU'tna jt'ai ca ScU mitzn- San Francišco, <>. julija. Zupan Sohnitz je bil včeraj v petletno ječo <1)>ojeiT, rVcdenj je šo lnik izgovoril sodbo, sta se on in Sclmutz .-jxiji5*i|{ela z besedami. Sodnik je o-biral Solimitza z bridki ni besedanu Proti temu je Schmitz izrazil svoje ogorčenje, češ, (ki ne stoj i pred sodni j sk'ui stolo n zato, da bi nmi kdo pridigoval o morali, marveč ;ia sprejme -tvojo obstwllxi. Tudi drugi viharni jurizi ri so se j>ri izrekanju sokHk* vršili Kt» ije sodnik izrekel sodbo, so zbrani |x>shišalci zagr:ne-li v krik priizninja. 'Dobro, »lo-bni!" je nekdo zaVjiil v ozadju, nakar je množica živahno pritrjevala. Nekateri so vihteli klobuke, drugi v razburjenosti |x»4;akali "a stole, zavladalo je jo dvorani sploŠnol viharno gibanje. Ko je zagovornic Fairail ojjoui-nil sodnika na nedostojno tem bi sc ta pr:zor ne godil." V vsem sc je črt sodnika proti obtožencu jasno kazal. Fnkrat jc eden Schmituovih zagovornikov, sodnikov govor prekinil s protiv-nim ogovor« ni, nakar -mu jc sodnik rekel: 'Yi, Mr. Metson (hue biotičnega zagovornika), bi sc mog.i prav za [*rnv radi poskus ene ga jkkL kupovanj al enega izmed porotnikov zagov^jati." Nato je Metsoi* rekel, da sodnik s takim ojxizkain j»rcsto|>uje ^nejo njegovih pravic ter da on z vso odločnostjo odklanja te vrste surovosti. Zagovorniki obtoženca so predlagali dovoljenje nove obravnave, sodnik pa je jircdlog točno odbil. Tudi j>redlog, da bi se sodba prej re izrekla, dokler ni nriziv na višje sodišče rešen, je bil odbit. V solioto dne 6. julija je zvcziiu sodnik K. M. Laudis izrekel konično obsodbo nad sodrugoma M. \ . Kondatoin in Ivan Kakerjo:n. Konda je dobil eno leto (k^kor jvri j*rvi obravnavi dne 1. marca t.l.) in Kaker dni zajxira. Po zaslu gah našegui odvolkata M r. L. Sal-tiela je pa sodnik Land i s v torek dne 9. julija so dr, Kaker.ju znižal 5>olovico pečene kazni in odredil, da ima Kakttr za svoj "zločin" prcsc deti samo še^t tednov. Sodr. Konda je pO navodiht odvetnikov vložil prošnjo za priziv na najvišje zve zino sodišče. Prošnja še ni rešena. •10. julija je Ivan Kaker nastopil kazen." Zraven še lahko omenimo, da jc bil ob istem času, ko se je izrekla obsodba na Konilaitoun in Kaker-jem, v istej sodni dvorani navzoč tudi jvrvi bogatin na svetu, milijar-dar in kralj olja, John 1). Ročke feller. Sedel je naj strani in oj>azo-val, kako s*; ubogim delavcem deii "pravica", med tem ko je on — mul tirni lijonar— varen |>red justič-nimi-klofutami. Kaj je Rodkefeller [jozneje mislil, ko ga je sodiHK Landis takoj za Kondatom in Ka-kerjem vzel v klešče, o tem ni znano. Z otbsodbo urednika in bivšega lastnika našega lista je torej končana dolgotrajna pravda, katero so j »n aročili katoliški duhovniki in od katere so si obetali cel venec trim n-fov. Kaj so dosegli farji? Za svoje koristi čisto nič; dva sodraga sta sicer natisnjena v kmtek zapor, toda to ne bo prinasak* fat jem niti naj matije divitlende. Mi |>a lahko re-če:no, j za nas velikanski korak k napredku. C'as Svobode, katen-mu so hoteli duhovniki na vMik način zaviti vrat, zre sedaj v Icjjšo bodočnost kot je kedaj j:oprej. Stotine novih naroč niko\ ?.no pridobili med bojem, stotine rodi sonuljenikov je jx>mno-ži|i> jiaao straniko in Narodna Jed-nota. \ katero so se farji tako div c zaganjali, jc za časa lx»ja narasi.i / a petna."st novih društev, lo so fakti. katere m je treba Kajwmniti. ("r: a četa 11 torej n č dosegla, roti nam. Črna pika na faršikvm jilašču, kate-n> je vtisnil duhoven Podgoršek je ost:.h ncizbrisana in vsaki čas jo lahko pokažemo s prstom. H koncu rečemo le >e toliko, da boja še ni konec. Xe osebni to nveč načelni ilK>j bomo nadaljevali do skrajnosti. Glasno botno gtnori'i ljudstvu, kaj je klorikalizem in verski Uimllnig iu natančno označili j>o-trebo, da se ta dvatisočlctna rak-rana 111 človeštvu izžge in ostrani ra vselej. Rockefeller in sodnik Landis. Chikaški zveziui sodnik, Kene-savv M. Laudis si je minoli teden stekel nevenljivo slavo. Prisilil je John D. Hockefellera, največjega kapitalista na svetu, da je prišel na njegov eourt in pričal v priti vlade proti največjemu trustu. kateremu je on sam (Rockefeller) predsednik. Nobenemu sodniku v Združenih državah sc do zdaj tega se ni posrečilo. Sodnik Landis ima oj>raviti z Standard Oil kompanijo v državi Indiana, katera je podružnica velikanske Standard petrolejske družbe, ki se razteza po celej Ameriki in t,udi v Evropi. Omenjena kompanija je namreč zato- ž«nn, da je imela s Chicago & Alton železniško družbo več let tajno pogodbo, po katerej je ta železnica petrolej.ski družbi prevažala oetrolej j>o veliko znižani ceni, kakor jia določa postava. Ta protipostavna pogodba je bila dokazima in sodnik Laudis je pri obravnavi dne L'<»\ junija vpraSal glavne reprezentante toženo kom-panije: 1.) Ali je Standard Oil Co. v ludiani poti tesno kontrolo jodnake družbe v New Jersey? 2.) Koliko odstotkov na prvotni kapital znaša vsakoletna dividen-da Standard Oil komp. v New Jersey?-U.) Koliko |>rofita sta imeli obe kompanijo — ena v Indiani, druga v New Jersey — v letih 1!K).'5—o? — Zagovorniki in zastopniki mogočnega trusta so |>a na ta vprašanja trdovratno obmolknili. Sodnik je tedaj izdal svoj poziv na Iiockefellorja, kot gl. predsednika celega trusta in zajedno na drugo osobje, ki prvaei Standard Oil ('o.,, da ima priti kot priče v /.vezino sodišče iu odgovoriti na dotiena vpraša-nja. Takrat je pa začumelo v kapitalističnem taboru. limoni listi so se norčevali iz sodnikovega pozi va iu šepetalo se je, da bodo Iiockefellorja milijoni rešili vsakega nadležnega pričanja po sodiščih. Toda zmotili so se. Sodnik Landis jo odločno izjavil, da Rockefeller mora j>riti pred njv-tfa, ali bodo pa zvezini policaji storili svojo dolžnost. Sodnijski pozivi so bili dostavljeni vsem petrolejskim ma^natom, le Iio-ekefellerju ga niso mogli dostaviti. Multimilijonar se je zaprl na svoj dom Forest Hill v Cle-velnndu in 35 zvezini h policajev jo zastonj oblegalo hišo; vrata so jim bila ves eas zaprta. Zastonj je Rockefeller prosil, da bi jja Landis rešil pota k chikaškemu sodišču: zastonj je tudi bila njegova prošnja, da bi ga sodnik zaslišal v svoji privatni pisarni, ne j»a pred puhli kom v odprti sodni .dvorani. Zvezni pravdnik Sims je naročil U. S. marshalom, da ako do 6. juliju Rockefeller,ju ne dostavijo poziva, imajo potem pravico vdreti v njegovo stanovanje iu im šiloma privesti v Chi-eago. Ko je kralj oljif videl, da tu neha vsaka šala, je v noči 4. julija j>ri stranskih vratih mimo policajev skočil na automobil in se j>o blUkovo odpeljal na železniško postajo iu od tam z vlakom proti Chicagi. Pred sodnika Landisa je Ro-ekefeller prišel natančno ob do-ločonej uri. VT pričo neštetih gle-daleev se je vsedel na svedoški stol zraven sodnikove mize —* klobuk jo položil na tla — in jecljajo povedal na sodnikova vpfrišanja, da je Indiana Standard Oil Co. kontrolirana po je-dnaki družbi v New Jersey, da zadnja plačuje 40'/t na ustanovni kapital ($100,000,000) letne divi-dende, in da celokupni profit Standard Oil Co. v Indiani in New Jersey jo znašal 1. 1903—•"> do :100 milijonov dolarjev. S tem jo Rockefeller zadostil Stric Sa-mu in je bil prost. Obsodba nad Standard Oil Co. in Chicago & Alton železnico se razglasi 3. avgusta. Zvezni pravdnik je izjavil, da bode trust olja plačal denarno kazen, katera bo znašala najmanj 2!) milijonov dolarjev. To bo največja denarna kazen, katera se je kedaj Štela v Združenih državah. Somišljeniki! Spominjajte se obrambnega skladal -s,: OLAS SVOBODE HIX)V 1'INSKI TEDNIK Z* KOBIBTl I)lUT>Ht LiuMnt. A^TDGTXAJ "OD BOJA DO ZMAGE"I "KDOR NE MISLI SVOBODNO. SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO") Stev. 28. Chicago, 111., 12. julija 19071 Loto VI. Na de vinski skali. Zgodovinska povest. Tretji del. (Nadaljevanje.) IV. Menih Dominik se ni potrudil prikrivati svojega prezirat ja do starega patrijarhovega legata. O-tročja in neumna pripomnja škofa Kukanje je meniha Dominika tako jezila, da bi bil najraje pograbil svoj pergament in ga vrgel škofu ol> glavo. Toda. premagal je svojo nevoljo in zaduši 1 ostre besede, ki so nnu silile na jez:k. Ne iz sjx>što-vanja do Škofa, marveč ker je vedel, da »e 1» dobil drugega človeka, ki bi hotel biti igrača v njegovih rokah, vedočdobro, da je.mogoče tako zlorabljati samo bitje, ki n'tna ne razuma, ne srca, ne dostojnosti, ne samospoštovanja. Dominik se je zadovoljil s tom, da je vino-vič naročil škofu, naj se'dobro nauči obtožnice in je potem šel drugam presti niti svoje nad vse drzne spletke. V snmostaiwi' je že davno vse spalo. Dominik je šel tiho jx> prostornem hodniku, ko začuje za 'nekimi vratmi rahlo šušljanje. Zdelo se onu je, da sliši pritajene žen-kc glasove in zato se je po prstih približal vratom. Pri ključavnci je videl, da gori v sobi luč in prislusku-jč je hitro spoznal, da se pogovarjata Jurjeva soproga Herm in sužnja Zulejkas. "Moj mož je dober in plemen t z vsemi ljudmi, samo ne z menoj. je tožila Hema. "Z Vami ni dober? Saj ste vendar njegova soproga in njegovega stanu." "Soproga: sem njegova, a pravzaprav lč po imenu in vedno seen v strahu, da me odpodi od sebe, saj mc tre ljubi." "Saj me ne ljubi?" Počasi je Zu-lcjka ponovila te besede. "Ah, de-vimski vladar Vas ne ljubi?" "Ne." Solze so zalile Hemi oči in ihte je dostavila: "Moj mož ljubi drugo žensko — lepo in bogato meščanko, Katarino Zoranovo, netja-kinjo prvegai čeidadskega konzula. "Ah!" se je Zulejki izvilo iz prsi. "Videla som jo danes prvič. I^cpa je v resnici in ponosno je sedela .poleg goriškega grofa in vse se ji je klamjalo, medtem ko sem jaz le po milosti grofa Majnharda dobila skromen sedež pri slavnosti." Z žarečimi pogledi in zadržuje sapo je Zulcjka poslušala Ilemo. V njenem srcu pa se je razvila strastna ljubosumnost. Obšlo jo je divje so.vraštvo do Jurjeve ljubice an iskreno usmiljenje do Jurjeve soproge. Santa je spoznala, da bi se tiho in ponižno vdaki v svojo usodo, ako bi Juri ljubil svojo ženo in priznala si je, da bi se nikdar ne drznila, povzdigniti svojih pogledov do devinskega vladarja. Ali ljubico Jurjevo je smatrala za sebi ravno, ne oziraje se na njen stain. Ni si sicer domišljala, ckn si pridobi Jurjevo ljubezen, ali vsaj izpodriniti in odstraniti je hotela svojo tekmovalko in pridobiti Hemi njenega soproga. Sanjal« je, da bo to trhamf njenega sovraštva, če zmagajo legitimne prcmcc Jurjeve soproge in če bo lepa in bogata Katarina ravno tako nesrečno ljubila Jurja Devinskega,, kakor temnopolta uboga soržnja. "Zakaj, milostiva gospa, se skrivate pred svojim soprogom? Rekli ste mi, da Vas ie danes prvič videl." "Ker vem, da ene sovraži in da me neče pozlnatr." "Tako si ne pridobite nikdar njegove ljubezni," je zatrjevala Zulej-ko. "Skrbite, da Vas bo mnogokrat videl, bodite vedno veseli in ljubeznivi; glejte, da bodete vedno lepi m zapeljivi. Ako hočete, Vas naučim, česar tukajšnje dame ne vedo, jaz vem, kako se dobe sijajne oči in cvetoče obličje, ko biseri lept zobje in ko rože bujne ustne." Dominik se je, čuvši te besode, nasmehnil. Tak pogovor ga ni mogel zanimati in zato je odšel. - ^Zulejka pa je ostala še dolgo pri Hemi in jo je učila, kako se mora lepotičiti in kako se mora vesti, da vzbudi v srcu svojega moža ljubezen. Vročekrvna Atabka sevedai ni l>oj,:nila, da bi Homa morda po nje nih navodilih mogla v Jurju vzbuditi hipno ljubezensko poželjenjc, na pa tna'jde in resnične ljubezni. Zaupni razgovor devinske vladarico Helene s sužnjo Zulejko je prekinila služkinja z naznanilom, ki je razburilo Hemo, kakor še nikdar nobena stvar, in je Zulejko do skrajnosti presenet:lo. Služkinja je namreč naznanila obisk, in koj za njo je vstopil v sobo Juri De-vinski. Hernial se je spomnila v tom tre-notku Zulejkinih nasvetov in kakor onamtjena veselja je padla na Jurjeve prsi in mu ovila rok v okrog vratu. "Ah, moj gospod, kako sem sreč-nai, da »me obiščete," Juri je bil tako presenečen, da se ni čisto nič branil ljubeznivostim svoje žene. Nekaj trenotkov je kar nepremično stal na svojem .mestu, prav kakor bi ne pojmil, kaj se godi okrog njega in ž njim. Potem pa je če tudi z lahko roko vendar odločno potisn:l liano od scl>c. "Pustite take otročarije, gospa," je rekel z ostrim poudarkom, "Cas zato ni primeren." In ko je Hema začeli ihteti, je osorno nadaljeval: "Ne jokajte, nego poslušajte me. Moj nanren je lrl že včeraj, ila Vas tu predstav m kot svojo soprogo. *S te n m., n hotel javno :zraziti svoje spoštovanje do Vols in pokazati, da imam bo1jše pojme «i zakonu, kakor drugi velikaši, ki menjavajo svoje soproge, kadar se jim zljubi. Ali zgod:le so se stvari, vsled katc-r"h nti ni mogoče, storiti to, ker em nameraval. "Razumem,'' se je oglasil Nikolai Rogonja, k' je lil z Jurjcm stopil v sobo in je mirno slonel pri vratih, "adaj Vam tega pač ni več treba za Vaše namene." Jurja ta zradljiva pripomnja ni spravila iz ravnovesja. "Nikolaj Rogonja — bog naj vas varuje, da bi imeli kdaj takega prijatelja, kakršen ste vi." Potem se je Juri zopet obrnil k svoji ženi. "Čujte me, Hema. Morda bo že jutri tisti dan, ko mi napove velik dvl goriških, istrskih in furland-skih velikašev vojno na življenje m na snrt. Morda bom že v kratkem siromak, ki ne bo imel zavetja, Kjer bi mogel mirno spati; morda kmalu tie bom imel ničesar drugega več, kakor svoj meč. Kdo bi pač tnogel povedati, kaj prinese ta vojna. Vi ste pač moja žena, Hema, ali veže naju samo cerkveni blagoslov in ničesar drugega, in zrJto se ta vez lahko pretrga. Vi ste mlada in lepa cvetka in popolnoma nedotaknjena — lahko dobite možsa izmed najod-ličnejš:1i velikašev, ki Vas bo znal j*> vrednosti ceniti. In da me me bodete napačno sodili, Vam ponudim vse, kar imam, vse svoje gradove in vse svoje vatsi, sa:no De v in mi pustite, ker tam sem rojen in tam hočem umreti." Hema je gledala Jurju v oči ah razumela ga ni. Le to ji je bilo jasno, da ji je ponudil vse svoje gradove, izvzemši Dcvin. "Jaz »nisem imela nič dote, moj gospod," je rekla tiho, "in zato nimam nobene pravice do Vaših gradov in vasi." "Kaj mislite storiti, gospa?" "Kar mi bodete svetovali." "Pri meni ne morete ostati. Ničesar Vam več ne morem ponuditi, ne bogastva, ne varnosti, ne miru, ne ljubeani Jaz tudi nečem, da bi ljudje rekli: Iloma je zapustila svojega moža v trenotku največje nevarnosti. Naj pade rajši name sramota, da sem Vas nezvesto zapustil." Juri se je obrnil od svoje žene in je naročil Nikokrju Rogonji; "Spremite mojo ženo k grofu Majnhardu in recite mu, da seen jo jaz zapustil, recite, da sem grdo ;n nepošteno ravnal, recite, kar hočete. Vez, Iki ime veže s Hemo, se lahko pozneje pretrga," Po teh besedah se je Juri spoštljivo prikloni svoji ženi in je naglo odšel. Zavit v svoj plašč je hodil Juri nekaj časa po mestnih ulicah, ki so bile vse polne ljudstva. Prisluškoval je tod in tain in .povsod je čui svoje ime, povsod je slišal, da ga kolnejo kot krivoverca in mu žele, kar ?e more komu najslabšega želeti. Zazeblo gai je v srce, ko se je taie in spoznal, da svira Katarina anjo »mrtvaški nape v. . (Dalje prih.) 0 papeški nezmotljivosti. (Govoril škof J. Strosst&ayer n« t at ikonskem koncilu 1870.) Toda, tu slišim od vseh stran i j; "Ni-li bi! Peter v Rimu?" ."Ni-h bil križan z glavo navzdol?" "Vsaj se še nahajajo njegove pri/.nice, iz katerih je uč i, in oltarji, na katerih je maše val v ten večnem me-tu?" Da je bival'Peter v Rimu, to vemo iz ustnega) poročila; in če bi tu-di t lil rimski škof, kako morete iz tega njeg vega dostojanstva izvajati njegovo vrhovno moč? Scah-ger, eden izmed najbolj učenih tnož, je natrmiost trdil, da se mora epjskopat Petrov in njegovo bivanje v Rrntu prištevati med najsmešnejše stvar*. (Ponovno kričanje; "Zaprite mu usta! Naj se pobere s prižnicel") Cenjeni bratje! Ja2 sem pripravljen molčati, toda ni-li boljše na takem zboru, kakoršen je naš, poskusiti vse, kakor naroča dpostol in verovati Je v to, kar je dobro? Mi vsi pa imamo le jednega diktatorja, kateremu se morajo klanjati vsi in pred njim molčati, — da, t'udi sam Nj. Svetost Pij IX. Ta poveljnik je —• zgodovina! To ni nobena pravljica, z katero se more postopati, kakor postopa lončar 3 svojim loncem. Zgodovina je veliko več kakor dijamant, s katerim sc režejo v steklo besede, katere pa sc ne dado izbrisati. Dosedaj sem sc opiral le na- zgodovino, in če nisem našel v apostol sk h dobah -nobenega sledu o papeštvu, pa jc to njegova krivda, ne moja. Iločete-li iz mene napraviti človeka, k: jc obdolžen laži, pa učinlte to, ako morete! Slišim ob svoji devici besede: "Ti si Peter in na to 4ra!o pozida n svojo cerkev." Ker v dobi apostolov nisem našel niti sledu o papeštvu, pravil sem aai.n k sebi, da v cerkveni zgodovmi ne najdem tega, česar iščem. Dobro! Pravim to javno. Jas gledal za kakim papežem v pnih štirih stoletjih, a nisem ga videl, Nihče izmed' vas ne bode dvomil o velikem pomenu škofa v Ilippo, velikega in ženijalnega Avguština. Ta pobožni učitelj, čast in dika katoliške cerkve, je bil zapisnikar na koncilu v Mclive. Med sklepi tefia častivrednega zbora nahajamo te odlične besede: "Kdor bi se hotel sklicevati na tiste, ki so prek morja, sc natj od nikogar v Afriki ne sprejme v cerkev." Afrikanski škofje so tako tnalo priznavali rimskega škofa, ne ve, da so bili koncili ski> oani od cesarjev, ne da bi se b lo papeža o tem obvestilo, da, sklicalo se je koncil večkrat tmh proti njegovi volji I Kdo ne ve, o mislili tako, kakor mi. Sv. Ciril pravi v svoji četrti knjigi o Trojici: "Mislim, da se mora pod skalo razumeti trdna, vera apostolov."" Sv. HiSarij, škof poitierski, pravi v drugi knjigi o Trojici: "Skala je blagoslovljena in samo skala vere, ki so jo Petaova usta izpovedala.' In v šesti knjigi piše: ' To jc skala izjavljene vere, na katero je bila postavljena cerkev. "Jlog," pravi sv. Hijeronim v šesj,i knjigi o sv. Matiji, "je zgrrali! svojo cerkev na tej skali, in to jc tista skala, od katere je do lil Peter svoje ime.' Nadalje pravi sv. Zlatoust v svoji 53. propovedi o Mat ji: Na tej skali hočem sezidati svojo ccrkev — torej na tej voro'z])ovedi. — Veroiz-|)oved apostolov se je namreč glasila: "Ti si Krist, sin živega boga." Med vsem: učitelji krščanskega stiroveka zavzema sv. Avguštin, kar sc tiče učenosti in svetosti, prvo mesto: slišite torej, kaj piše on v svoji drugi obravnavi o prvem pisnim sv. Janeza: "Kaj pomenijo besede: hočem ppstaviti svojo ccrkev na tej skali? Na tej skali, torej veri, ki jc pravila: Ti si Krist, sin živega boga! In v 1-4. razpravi o sv. Janezu najdemo s'edeče velepo-membno mesto: "Na tej skali, katero si izpovedal, bočen pozi*lati svojo cerkev, kajti Krist ravno jc bil tista skala." In veliki škof jc tako malo veroval, da jc bila cerkev postavljena na sv. Petru, da je rekel v svoji 13. propovedi k svojim poslušalcem: "Ti si Peter in na tej skali, katero si izi»vedal, na tej skali, kateiro si -e naučil tpoznati, to je na tvoji izjavi: Ti si Krist, sin živega >l>oga, — hočem zgraditi svojo cerkev, — sam na sebi torej, ki sem s n živega boga, — nikdar pa sebe na tebi."" I11 kakor je razlagal sv. Avguštin to zloglasno mesto, tako sc je mislilo v vsem krščanstvu njegove dobe. • Povzamem vse Še jedenkrat in trdirnj 1. Jezus je dal apostolom isto oblast kakor Petru; 2. apostoli niso nikdar priznavali Petra m namestnika Jezusa Krista in za iiezJ noti ji vega učitelja cerkve; 3. Peter mi nikdar mislil 11a to, iHistati papež, in nikdar ni ravnal tuko, kakor bi ravnal kot papež; 4. koncili prvih štirih stoletij so sicer priznavali visoko mesto rimskega škofa v cerkvi — zaradi Rima seveda, toda prisojali so mu sa-rmo častno prednost, nikdar pa sodno moč; 5. sveti očetje niso razumevali kočljivega stavka: "Ti si Peter in na tej skali postavim svojo cerkev" tako, kakor da je cerkev ,]jostavlje-41a i>a Petru, ampak na skali (ne: super Petram, temveč: super pe-tram*), to je na veroizpoved! tega apostola. In takti končam 7. zmago zgodovine in razuma ki z dobrim namenom in krščanskim prepričanjem trdim, da ni Jezus Krist prisodil Petru nobene vrhovne oblasti in da n so rimski škofje vladarji cerkve eo ipso, ampak da 'so postali to 'e s tem, da so si polagoma prilastili vse škofovske pravice drugo za drugo. (litas: "Molči, nesramni protestant! Molči!") Jaz nisem nesramni protestant! Ne, in tisočkrat ne! Zgodovina ni niti katoliška, niti lu-teranska. niti G,rni:nijanska, niti angleška, uiti kalvinistična, niti grško-razkolnška. niti ultramontanskal Ona je to, kW ie. — torej mnogo mogočnejša, ko vse kan fesi je, vsi zakoni ekumeničn:b koncilov! Ako si upaš, piš: proti njej, toda ne moreš je odstraniti, — ravno tako kakor ne moreš uničiti Kolosc-ja, ako i7)-noikneš jedno opeko. Ako sem kaj rekel, Icar sc ne strinja z Tgodovino, pa mi to dokazi iz nje, S ti* jaz prekličem to brez obotavljanja; todti imejte potrpežljivost in uvidite, tla še nisem rekel vsega, kar bi hotel in imogcl; in če bi tudi gr- (Nadaljevanje na 3. strani.) *) pet ras pcruen ja namreč v grščini: kamen ali skala. (Nadaljevanje a 2 strani.) mad a čakala na Šentpetrskem trgu na mene, — bi ne molčal, in moram zat6 nadaljevati I Monsignor Dupanloup je v svojih znamenitih opazkah o tem vatikanskem (koncilu rekel, db, bi morali, ako proglašeno Pija IX, za nezmotljivega, po naravnem zakonu" mišljenja tudi trditi, da so bili vsi njegovi predniki ravno tako nc-jjmotljivi. Tu pa se oglasa zgodovina > svojim silnim glasom in nam jratrjuije, ot do življenja zakril. Človek torej ni jedel od dreves: žlvfjenja, ni mu torej bilo podeljeno večno življenje in je ostal umrjoč. Po hebrejskih naukih je č!oyek ujnrjoč, Njegovo življenje obstoji edino v življenju, ki se prenaaa od roda do roda. Po naukih Hebrejcev z,-tenore !e ljudstvo večno živeti. Cc Bog reče:' Vi boste živeli in ne boste umrli," — reče to ljudstvu, a ne posameznemu človeku To od Boga človeku podeljeno življenje je vsacega posameznega človeka le začasno, minljivo, umrjoče; to življenje pa >c prenaša od roda do roda naprej, ako izpolnujcjo ljudje pogoje, katere jim je Bog naloži k Ko e Mozes v>e postave zbral in rekel.,"da te Dostave niso v nebesih, temveč v srcu vsakega človeka, — je rekel: wG!ej, položil sem danes prod Tebe življenje in dobro, smrt trt hudo: zapovem ti danes, da ljubiš Boga in hodiš po njegovih potih ter da držiš njegove zapovedi, da bo življenje v Tebi." In nadalje: "Nebo in ženijo kličem danes za pričo proti vam. Dal sem varn na izbiro življenje in smrt, blagoslov in prekletstvo, db si izbereš življenje in da si obrabita ti in tvoje seme življenje; da bo>te svojega Boga ljubili, njegovo besedo ubogali in njemu sledili: kajti to jc tvoje življenje in njega obstanek." Med našim pojinocu o človeškem življenju in med pojmom Hebrej-cev obstoji glavna razlika v tem, da po naših pojmih naše minljivo, od roda do roda prehajajoče življenje ni pravo žiVljenje, temveč zgrešeno, iz nekega vzroka začasno pokvarjeno življenje; po pojmih Hebrejcev pak je to pozemsko življenje baS pravo, najvišje bogatstvo. Po naših nazoriii j/e prehod tegb zagrešc-nega življenja od roda do roda ponavljajoče se prekletstvo. Po mne- nju Hebrejcev pa je najvišja sreča, ki jo ije človek v stlanu doseči, in sicer le s spolnoVanjem volje božje. Kristus je vzol ta pojim o življc nju za podlago svojemu nauku glede pravega ali večnega življenja, 111 postavlja to v nasprotje osebnemu in minljivemu življenju. "Iščite v pismu" — pravi Kristus Hebrejcam (Janez 5, 39- —; "kajti vi menite, d>.u i nate v njem večno življenje." Neki učenec je uprašal Kristusa (Matevž 19, 16-, kako bi zadobvi večno življenje. Kristus je odgovoril na uprašanje o večnem življenju in rekel: "Če hočeš priti v, življenje (011 ne ipravi "večno življenje", ampak samo "življenje"), izpolnuj zapovedi." Ravnotako je govoril tudi pismouku:^'Stori to, in živci boš'' (Iji-Jka io, 28), in reče samo "živel", ne da b: pristavil besedico "večno", — Kristus je torej v obeh slučajih določi1!, kaj nam je pod izrazom "večno življenje" razumeti; Hebrejcem je rekel isto, kar je v njihovi postavi 'često rečeno, namreč: da obstoji večno življenje v iz-polnjevanjai božjih zapoveilij. Kristus uči ono večno življenje v nasprotju s časnim osebnim življenjem, katero jc Bog Izralcem ol>-ljubi'l, — si" 1110 s t um razločkom, da je po pojmih Hebrejcev namenjeno večno življenje samo izvoljenemu izraelskemu ljudstvu, ako apolnujc p stave, ki so bile predpisane izključno Izraelcem; ]*j naukih Kristusovih pa traja to večno življe-otje naprej v sinu človekovem, in da je treba v dosego istega spolnova-nje Kristusovih postav, ki oznanu-jejo voljo božjo vesoljnq:nu človeštvu. Osebnemu življenju ne postavlja Kristus nasproti življenja onstran groba, temveč občno, s sedajnhn, preteklim ir> prihodnjim življenjem vesoljnega človeštva združeno življenje, — t. j. življenje sinu človC' kovega. Rešitev življenja od smrti jc po hebrejskih nauk h obstojalo v izpolnitvi volje božje, ki je zadržana v njegovih Bapovedi'h. Le pod tem pogojem oslane življenje ncuniče-■no: isto je prehajalo od roda do roda v tem 'jndstvu, ki si ga je Bog 'zvolil. Ris'tev življenja od smrti jc glasom Kristusovih naukov baš takošno spolnovanje njegovih zapovedi j, ki v sel m je jo voijo božjo. Le pod tem i^ogojein ne propade osebno ž vljenje, marveč traja večno i:i neminljivo v sinu človekovem, — tako uči Kristus. Razlika je le v tem, da ji bila služba božja pri Mo-zesu le služba bo/, j a onega edinega ljudstva; služba < četa Kristusovega ipa služba božja vsega človeštva. \* rodovih e 'ega ljudstva je bil trajni obstanek živ'j en j a dvomljiv, ker jc lahko izrmrlo ljudstvo samo in ker je bil ta trajni obstanek odvisen le o.I potomstvi. NadaLjno trajanje življenja 1*1 nauku Kristusovem pa jc nedvcrnljivo, ker ie življenje po mjegovfem nauku preneseno na sina človekovega (vesoljno človeštvo), ki živi po volji otca. Vzcm no pa, da pomen j a jo besede Kristusove o poslednji sodbi, o koncu sveta in druge besede v evangeliju sv. Janeza — obljubo prihodnjega življenja za umrle človeške duše: — potem Še ostane vendar-le vedno brezdvontno, da ima njegovmaftik o luči sveta, o božjem kra jepis — oni za njegove poslušalce kakor tudi za tias sedaj razumljivi ipomen, da je pravo resnično življenje samo življenje sinu človekovega, ki živi po volji očeta. To =e mora tembolj priznati, ker vsebuje nauk of resničnem življenju jk> volji onega, ki je izvor ali oče življenja, — pojnn neunrjočno-sti in on stranskega življenja!. Morda bi bilo pravičnejše smatrati, da je ljudem po tem življenju, ki so ga preživeli na tem svetu v spolno vanju volje božje, — usojeno še večno življenje zkv njih otroke, družine, ljudstvo in Človeštvo, — sploh za vse, kar ne vzame z osebnim življenjan konca. (Dalje pride.) Ali ne znate le, da g. Emil Bach-imaii, 580 S. Centre Ave., Chicago, Ilk, i zde ta "najbolje društvene zastave, znake in regalije? V slučaju potrebe se obrnite nanj in prepričali se bodete. Moja nebesa in moj bog. (IV. E. irinuner v "People's Press".) Moji predniki in stariši so veliko mislili in računal na posmrtno življenje — na bolje življenje na o-nem svetu. Vrjeli so v dušno eksistenco L11 nai podlagi tega so se veselili nebeškega plačila onkraj groba. — V svojej mladosti, ko se jc še enoj razum napaja! le ob idejah in veri' mojih starih, sem tudi jaz vrjel da človek najde svoj končni cilj, sLr.ib ali dober, šele — po smrti : v nebesih ali peklu ... Stariši so umrli in ostal sem sam. Rase! sem telesno, rasel je moj razum in s tem je rasel tudi moj — d'van. Moji stariši, moji dragi, ki so me tolikanj ljubili v življenju, nimajo zame najmanjšega poročila, kako da se jim godi 11a "onem svetu". Najmanjše poslanice, bodisi v katere j size obl'ki. tic dobim od njih, da bi vsaj zvedel, čc so se jim res izpolnile nade, da jih je bog, katerega so tolikanj molili in Častili v življenju, tam res nagradi'! z nebeškim veseljem. Nobene besedice od nikoder — grolsovi trdovratno molčijo, a jaz pa stojim in gledam —1 I* ►gomolce, kako sc plazijo po kolenih, skIq>ajo roke in z ncka-klm pomilovanjem opazujem, kako ti sužnji lastnega razuma prihajajo k 'meni sn me prosijo, da bi tudi jiaz z njimi molil boga ter čakal na "ix>vračilo" — po smrti. V resničnem življenju navadno izgubimo vsako upanje do prijatelja ali sorodnika, ki je odšel v daljni boljši kraj z obljubo, da nam bo pisal od tam in po močeh gmotno pomagal, a ni držal obljube. Poza-l/mo ga'kmalu in tudi dotični kra j, od koder ni nobeneg a glasu niti pomoči o ^Jemu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svo^e, mogočo so popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji coni napravi Dr. V. K. Simonek Zobozdravnik. 544 BLUE ISLAM) AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 433. Pozor! Pozor! Slovenci- "Salon" z MODERNIM KEGLJIŠČEM Sveže pivo v aodčklb in buteljkah in druge raznovrstne naravne pijače— najboljše in najfinejšo unijsko smodke. Potniki dobe Čedno prenočišče zd nizko ceno. Postrežba točna in izborita. Vsem Slovencem in drugim Slovanom so priporoča Martin Potokar, 564 S, Centre be. Chicago, III. KMETIJA Prihodnji postbni vlak gre na kraj naših zemljišč dne lfl. julija. Zadnje tri mesece smo tam že prodii 30 kmetij. Pridite in oglejte si kraj osebno. Z^mljase prodaje od $S.oO do $15 aker, Gram Johnson & Co. 184 La Salle Nt. Room 1104, CHICAGO _________._________ "Glas Svobode" [The voick op Liheuty] WEEKLY Publishod by The Glus Svobode Co 6G9 Loomis St. Chicago, 111 Entered the OffWw »t Chicago. ill.. »» Second Clan Matter. Subscription $1.50 par year. Advertisements on agreement. Frvi svobodomiselni list s a slovenski narod v Amerik'. "Gifts Svobode" lxide vaalt petek .> valja za AMERIKO: sa celo leto ................•,JW ta pol leta ................. ZA EVROPO: ca celo leto ............kron 10 ta pol leta .............kron 6 Naslov za dopise in pošiljatve jo 101hh Svobodo1 669 Loomis St. Chicago, III Organizirana banda veleinorilcev, veletatov, vetegoljufav in dnug.h takib delainičev bo tako dolgo živela in sesala vašo kri. dokler ne bode vsak delavec socialist. Glaroviti llaywoodov proces v Boise, Idaho, je obenem tudi bitka med delaven n in delodajalcem. Razredr.a bitka med socializmom in kapitalizmom.. Zverina Orchard je nedavno pisal nekam? svojemu prijatelju, da gtu je bog navdahnil z mislijo, da je glasno pred vsem svetom izpove dal svoje zločine. — Ubogi bog, ki se pnist š kompromitirati od. takih velebainditOV. K-vkšni kontrasti po sodnih dvoranah! Njcgow Veličanstvo, nekronani kralj Amerike, kralj olja in bilijonov, John D. Rockefeller, se je zadnjo"soboto toliko ponižal, da je v zvezition sotlnljskan iposlopju chikaškem zabodel i>ti svedoški sto1., na katerem je pred nekaj tedni sedel — urednik Glasa Svobode. "Bil je zgodovinski prizor," pišejo chi-kaški listi, ko jc kralj olja, sključen in z sklenjenem i rokami, kakor da moli, pravil sodniku Landisu, da je Standard Oil Co. v New Jersey v letih 1903—5 napravila do tristo milijonov dol. dobička. Pisatelj teh ■vrstic, ki je bil tudi navzoč, je pa le nekaj težko pogrešal: nobenega farja -karnoto je rekel: "Ameriški višji poveljniki mornarice, in častniki so briljantne figure na banketih, plesih in koncertiW, ia v bitki na odprtem morju so pa za nič " — To jc precej močna cigara za po s pot lo v Washington^. Prod par leti je ta gospoda kar norelo divjega veselja, ko je "Jap" na debelo klal Ruse v Mandžuriji in pošiljal v zrak ruske ladije, a danes razočarano gleda, kako isti Jap iz sar.mh "siippatij" obrača svoj nož iproti Ameriki. Največji hu nor pri vsem tem pa je. tta je naš Roosevelt — nekdanji "divji jezdec'' 1— vzel besede imenovanega japonskega admirala mirno na znanje. Ukazal pa je, da se v kratkem prirede velike vojaške vaje na morju. Za komentar še majhen odlomek iz "Chioa^fo Aanerlcan" z dne 4. julija: M: (Amerikanci) smo vedno za imir. Lahko pa pokažemo, da srno tiKli mladi in krepki, za "fajt", čs je treba 1 Gorje ram torej, "Žcpsi",'! — ce pridete v roke ameriškim umiforma-nin cika r jem. Farški business z molitvami, mašami, t koti za v nebesa itd. že peša. Za to h 1110 puu kmalu imeli farške banke, farške družbe za š:fkarte, farške notarske pisarne itd. itd. itd. Obenem bo budi vsak pop izdaj.il svoj ču-opis. To pa radi tega, ker so hudobni ljudje začeli opuščati farške teatre in zahajati v posvetne. Far lio torej- prisiljen pridigati po easopsih namesto v cerkrah, kjer ga več nima kdo pokušati. \ Cle-ve'aiuhs. kjer je farški bus ime s s najbolj ranjen, imajo farji žc tako 'cunj tco. Ta cunj'ca — Danica ji pravijo — ima ipoleg izvirnega rokovnjaškega jezika, pristnokaMlškega masla, preplankanih in pogretih nebo vpijoči h bedastoč, tudi to dobro lastnrist, tku brezplačno inserira pro-tikatoliške liste. Bogu je drago, da se je rodil ta list —in nam tudi. Če imaš nosni katar, čtaj Da 11.00 in krhal boš tri dni. Komar, ti pa pojdi spat! — V Chicagi ne dobiš tovornega konja iz|x>.f j»et dolarjev na dan. Do-b'ši; a lahko človeka1 l. j. delavca za dva dolarja in tudi za poldrugi dolar ma dan. Človek je torej cenej', kot živ:.': delavec, ki sc pusti plačati za vsak piškavi deiar, je jxitem-takem najcenejša roba na semnju, 1.jer kupuje ka'pltal'st. In k 'dar pridejo volitve, ko se gre zato, da »e predrugačijo naše gosjjodarske m jx>litične razmere, pa ic delavec Še tako neumen. novem občnem volilnem pravu. Zmagali so socijaini demokrati v velikem številu, priborili 87 poslanskih imest. Ne tua/ Nemškem, Prancoz-kein, Angležkem, v teh starih deželah fabrik, industrije, v teh deželah prvega po tam k a socialističnega gibanja — nimajo državni parlamenti toliko social no-demokratiČnih jxi. slanccv, kakor jih bo imel maš avstrijski državni zbor. Računilo sc je, da bo prišlo jxj občnem volilnem jjnatvu toliko klerikalcev, —• in kar je isto, — krščanskih socialistov, v državni zbor, da IxmIo avstrijske vlade uničevale liberalizem in od cerkva neodvisen socializem. Ali prišlo je drugače, in tlobro disciplinirani socijaini demokrati bodo pre-križavali vsako tako teženje. Avstrijski Slovani so dali veliko število socijalno demokratičnih j poslance v. Žal, da Slovenci nobenega! Kmetje na Kranjskem volili so kandidate, katere je priporočal fa* rovž; drugače j>:u na slovenskem Štajerskem. Tam <0 si kmetje v dveh volilnih okrajih sami pomagali ter proti volji farovža sami izbrali in tukli izvolili svoje kmete-kafndidate, in to v Savinski dolini in v okna jih Šaleške doline. V okrajih Laško, Sevnica, Brežice je dobil knet Ros iz Hrastnika 3500, klerikalni advokat tir. Bcnkovič j>a 44°« glolsov. Kmet v laškem in sevni-šketn okraju je še revež. Socijaini demokrati v Trbovljah, Hrastniku co jx) večjem volili Rosa. Nikjer na Kranjskem niso kmetje dosegli tako veliko manjšino, kakor v tem štajerskem okraj-u. V mestu Maribor pa so slovenski posvetnjaki žc pri jn-vi volitvi glasovali za soc. demokrata in s svojimi glasovi pripomogli istemu tlo zmage. Trstu so ttlkli slovenski ljudje glasovali za soc. demokratične kandidate; tam sta izvoljena dva. Na Kmmjskem so le kočevski kmetje volili poslaU-ca proti kandidatu farovza. Kmeti 90 volili z večino tisoč gtasov kneza Atrersperga, farški pa so se za-vzonali za nekega starega profesorja. Neki v sok i ifcui cesarske rodbine je želel, da Aticrsperg ne zmaga; farovž je to željo upošteval, — pa ni šlo. — Glede meščanov na Kranjskem je volilni aaikon določil le za Ljubljano jedrnega poslanca, ' drugi meščani .■-o imeli voliti s kme-t: in delavci. V Ljubljani bil je izvoljen pri drugi, ožji volitvi župan, liberalec ilribar. Priprvi volitvi mui jeunanjkal jeden glas do večine. Na Kranjskem so kmetje volili vse, kar jim jc velel valiti duhovnik. Med de etimi kranjskimi f ^lanci, katere je volil kiK-t. so le trije kmetje. V Ljubljani Vnel jc mcšorln, ki je duhovniku nasproten, precej težak boj*. Nemci 1 t.im postavi'i svojega kan 1 data 11 -ocialni dcinoknatl svojega. Nemcev je bilo malo gla-fov, ^•>c. ileiuokratov pa tudi Ic nekaj čez C*00. Vol tev v Ljubljani jc •okazala. da kranjsko meščanstvo, kar pa ni uradnik, ni bogslgavcdi kr.lko trvn ške obrooie, v "gospode", — či. nist> j>rcstari! (Dalj.' pr'de.) Poglavje o pasjih dneh. Času printerna studijo. Y Blazni kov i pratiki, ki jc namenjena krščansko dostojnim ljudem slovenske govorice, se nahaja j>oleg druzih svetnikov tudi dvoje pasjih tin i. Ivdo je uvrstil ta dva pasjaka tnetl dbojes|x>lne svetnike v j>ratiki •mi ni znano in se zato tudi ne bri-gam. Ampak nekaj tlmzega je. kar vodi čldveka, da bi se zanimal zato paru v pasjo podobi. Zdrav razum človekov namiguje misli, da imate pasji podob: v dostojni, krščanski pratiČni zbrki .svoj vzrok oziroma namen, in da morati uplivati kolikor toliko na koni|K)z'cijo (sestavo) vkupmh dostojnih svetnikov in >vetnic, bodis. že ra
  • ratike kot premaganci pasje nature in tla tako obojesj iltii >vetniki triumfira-io nad njimi, ali j»a: da s«> meseca julija in augusta pa^aki pripami« gli do večjega števila svetnikov in svetnic. Kug teli dveh teor.j jc mogoča; lahko pa je tudi, da temu ni tako in tla so kaki drugi vzroki ali name-uri ozir. po-meni ,v teh pasjakih. Če je stvar taka. teda,j bi lahko rekli, da so pasjaki v pratiki zaradi tega, tla vzdržujejo navidezno ravnotežje med čisto svetostjo in pa itoro grcŠTiostjo, ki se lahko predstavlja s pa>yaki in k: ima svoj višek običajno v julij j u in angustu. Ta teorija (primera) se strinja napt»sled tudi s simetrijo (sorazmernostjo) praktične kompozicije z azirom na realno (resnično) življenje na tem siv/u. Z druge strani napr. bi našli lahko še cn vzrok o pasji navzočnosti v pratiki, 'in ta bi bil poslednji. Pratika je •namreč urejena nekoliko obsežViejc kot koran ali *sv. pi-firvo; urejena, je nekako v tlvomc-rilnem obsegu: etenui in materija.-no, t. j. du$a*to in telesno ozir. fizično. Eterno sliši izven nature, to jc izven pratikc; materijalno su.-i paiv prat ko. Pasja eter-ija jc |k> svtijem bistvu ijven nature — pri svojem manufaktorju; materija, prenesena v poddbi in sptxnin pa v pratiki, kjer je uvrščena ostala spominska materia obojspolskih svetnikov. Podobe vzbujajo spomin ; jioscb-110 če je človek fanatičen si brez teh ne more poklicati spomina, ki si ga želi. Dober primer Kito so razne mošeje iu cerkve. Če je stvar navsezadnje taka, da so pasje 1I110vi v pratiki, glede -milosti pri mami faktorju (ustvarite-llju) — dajati po zasluženjo.r njih častilcem svoje < n losti — avtonomni, t. j. enakopravni, tero5. Pa vi ilia iz lote 531c ta dva patnona za te milosti. Če so pa vse tu navedene teorije zgrešene in tla so pasjaki jjrišli v pratiko po svojem velikem zašili? žeitju v stanju ttmobolnosli (najvišji rekordi v nevarnosti te bolezni ptvtieso te živali), tedaj je Pav lili a proti hišnim vratim. hkrati' jc ši-kurent pasjih dni 111 1x> tretji pa-sjak v Hlaznikovi pratiki in sicer zabeležen v mesecu ledu — prihodnjega stoletja. Undesirable. Listnica urednlitvB. ltEZdirCIJA Sodnug l'. K.. J Brooklyn, N. V.: Preveč osebno in nialovažno za >iirjo javimst. Cerkvam mi ne daje • no nobenega pardona, potem naj >e notri eden obnaša dostojno an slabo. Pa brez zamere! Ostali sodrugi dopisniki naj liani trudi oproste, da s;mj več dopisov odložili, lini — bolj lokalnega jx> inena — x> žc zastareli, a tlringi zo-pet vsebujejo stvari, o katerih jc Gl. Sv. že veliko pisal. Sodrugi naj nam raje pišejo o delavskem giba nju v social >tičnem s nisln in obenem propagirajo za socializem. O-sebn h napadov samokrajevnega značaja in brez večje važnosti za stranko ne bomo priobčevali. jitiilic piUke skupiti ne, dr-aite dana .»3. lipnja 1907. u Allegheny, Pa. Sakupljeni radni narod tn.f ovoj skupštini, baveči se sa dogmljaji-1:11a, ko ji su se dogodili, oil patla Kuhena I lederv nrveve vlade, pa do tlanas, iz'avljuju sl edeče: Naseljeno radničtvo u ovoj okolici sa tiapet ni zanimanjem jinatilo je cieli rati hrvatske vlade kao i hrvatskog sabora te uvidija, da kroz eleli rad gore naznačene vlade, kao i saboro, ni je Vinjen niti jedan VHŽniji korak 11 jx»dlzanju ekonom-s-ktlxva:,je;n došli na kormilo d .tiaš-nje vlade i narodtitig zastupstva. Korak, ko j i -o poduzeo glede je-zičnog pitanja, tlrž nno opravdanim, oli drži 110 takodjer. da bi isti bio u k rat kom vr emenii riešcn, kad bi današnje vladaiučc stranke Hrvatske i 1'garske pust le narod, da bir3 svt»je Z3sUa; nike |x> občem, tajnom i izravnam pravu'glasa. Dt»k se an isto 1)0 je uvesti, do toga tir ž i 1110, da ciell njihov ra1: 2IO 214 E. 112 SI , n l. ouakdia ti co. Now York, N. Y. M0CN0 BLAGO Najbrže, da Bte videli žo kako oznanilo in si predstavljal, kako po ceni so blago dobi. Ali so spominjate, kako slabo blago sto dobili in si sauii sebi rekli: "Nikoli več tam ničesar no kupim". Večina naB ima tako skušnjo, in eo je vi ni-Bte imeli, štejte se srečnim. Mnogokrat vidite take predme-to rznamovane in tako lepo popisane, da se vam priljubijoin sijih hočete nabaviti. Grete in si jih ogledate in najdete, da niso niti polovice ono vrednosti ali kakovosti knkor opisano, To je glavni vzrok, da mi no navajamo naših cen po o-glasih. Nekatere prodajalne trde, tla cena tega ali onega predmeta jo za polovico znižana. Mi tega ne storimo, kajti vsakdo vč, da nekaj dobička moramo imeti, ker sicer ne bi mogli ekBistirati. Naša trgovina obstoji vie 15 tlo 20 let in todo-kazujeli da zadovoljimo ljudstvo. Pridite k nam in ai oglejte blago in ceno. V zalogi imamo najlepšo vrsto oblek,slamnikov, klobukov, letno spodnjo obleke itd. Pridite in oglejte si nase vzorce za inožke obleke. Slovenska Narddna Dopisi. s sedežem v Chicago, Illinois, predsednik: John Stonjcii, 559 S. Centre Ave., Chicago, 111. Polpredaotluik: Matija Strohen, 413 Main Str. Lu Sallo,lll. Tajnik: Martin Konda, 060 Loomis St., Chicago, 111. Zapisnikar: Anton Mladič, U37 Bluo Island Ave., Chicago, 111. Blagajnik: Frank Klobučar, 9(517 Ewing Ave., South. Chicago, 111. !Dan. Badovinac, I »ox 65, Du pue, 111. John Veuščaj, 1111 Clarence Ave. Chicago, III. Matija Stbouen, 443 Main Str. La Sallo, III. ! Martin Potokar, 564 S. Centre Ave., Chicago, 111. Mohor Mladic, l»17 S. Centre Ave., Chicago, III. Jakob Tisol,9002 Strand'St. So. Chicago, 111. ! Martin Skala, Box 1050 Ely, Minn. JosiP Matko, Box IH1 Claridge, Pa. Matija Pečjak, 81fl Chestnut St. Johnstown, Pa. V8E DOPISE naj blagovoli; društveni zastopniki pošiljati na I. tajnika Martin Konda; denarne pošiljat ve pa blagajniku Frank Klobučarju. Osrednji odbor S. N. P. Jednote ima vsaki tretji četrtek svojo redno mesečno sejo, Opozarja sn vsa društva, ki imajo vprašanja do odbora, da pravočasno dopošljojo svojo dopise jednotnemu tajniku. Ernest Haeckel: Svetovne Uganke. Prireja J. K—r. Spto3la no. benega, — da, cesto smo prunorani celo kar naravnost priznati obžalovanja vredno nazadovanje. Iz tega oč.tnega nesoglasja pa ne izhaja samo neprijeten čut notranjega razpon in neresničnosti, temveč budi nevarnost hudih katastrof (silovitih preobratov) na političnem in soci-jalnem polju. Ne le pravica, ampak tudi sveta dolžnost vsakega otlkn-tosrcnega in človeštvo ljubečega znanstvenika je torej, da pomaga podvoji najboljši vesti to nesogla-sje ublažiti in iz njega izvirajoče nevarnosti preprečiti. To pa sc pO našon globokem prepričanju more zgoditi le £ neutrtidljivim iskanjem liste resnice, iti potem ko smo isto spoznali, da jo tudi pogumno in ne prikrito pred vsem svetom izpove-eno. • Napredek v spoznavanju narave Ako si predočimo nepopolnost naravoslovnih ved počelkom 19. stoletja ter jo primerjamo z visokim razvojem koncem te dobe, nnora sc slehernemu veščaku zdeti ta napredek v teku tako kratkega časa uprav velikanski. Vsaka posamezna panoga raraVoznanstva sme se ponašati, da se je v teku našega stoletja, — osobito v drugi |*>lovici — ne samo glede obsega mogogčno razširita, • nanveč -se tudi čudovito poglobila. V mikroskopičneni*) spoznanju najmanjših stvari j, kakor tudi v te-leskopičnem razi.skavo.nju naj ve- j čjih,, zadobili smo zdaj ncpreccn-Ijhe vpoglede v stvari, o katerih se naravoslovcem pred sto leti niti sanjalo ni' in ki so se sploh zdele nemogoče. Zboljšaiii načina . nikrosko-pičnega in biologičnega**) preiskovanja nam niso le vsepovsod v kraljestvu cnoceličnih (enostaničnih) protistov***) odkrili "neviden svet Claridge, Pa. — Malokdaj za-j ide i/, naše naselbine kaki dopis j v časnike, zatorej Vas prosim, i cenjeni urednik, da vzamete te vrstice v "(Jlas Svobode", kate-' ri je glnsilo naše S. X. P. -ledno- \ le. V tuknjšni naselbini živi precejšno število Slovencev, l>*>-j lavci vsili narodnosti} so zbrani v osmih društvih, med temi je tu- j di naše društvo "Bratoljub", pripadajoče k S. N*. P. J. Slednja Jednotn je v našem kraj.ii začela jako napredovati vz.Ho zaničevanju, katerega so jej vneti katoličani iz početka izknzevali — pa delavci v Claridge so se tudi začeli prebnjevati k zavednosti in medjusobnem bratoljtvbn. Tukaj šni možakarji starega kopita trdijo, da smo udje društva "Bra-to'jjub" sami .soeijatisti. In če. bi bilo tudi res — ali je to kuj nesramnega ali nečastnega? So* eijalizm spremlja pota delavcev IP^P^^P^® I katera vedejo delavce h življenja , ki je na oblikah neskonc- zn(i0voljn08ti, on se ogihlje onih potov, na katerem se šopiri kapi- Kako se vednost prostituira kot plačana služabnica kapitalizma. Boise, Idaho, H. "julija. — Iltigo Mnensterborg. profesor psihologije na'vseučilišču v Harvard, se jo pretekli teden mudil tukaj, da "študira" Oreharda. ICoj ko se je povrnil v Boston, j«* javno izrekel, da Orchard no govori dru-zetra l<<> resnico, ZagovoruiŠtvo obtožencev je nato izdalo sledečo izjavo, katero sta podpisala pravdnika Darrow in Richardson : "Profesor Hugo Muonsterher-gova izjava, da Orchard — kateri se je priznal morilcem — govori samo pravico, ni nič druze-ga. ko plačano pričevanje. 1'ro-fesor je prišel sem, da kot uslužbence MeOlure-vega nmgnzina, kateri ji* ob istimi času pri občeval življenjepis Orchardn, potrdi in vkrepi, kar je ta življenjepis obsegal. Ta pripovedka se. je mogla jako skrčiti in prečrtati, ko so prve priče zagovornikov veliko Orehardovih trditev označile kot laž. Stem je ta pripovedka zgubila vsn v redil' v «.,<,nzneijo-nalnem pogledu. Vsled toga je bilo potrebno v interesu izdajateljev magazina. da pošljejo sem vešeakn, katerega naloga bi bila v celo stvar vcepiti kaj znuiini-vosti. "Profesor Muonatorberg je bil tukaj gost obtoževal nega urada; drugo stroške je pa plačalo založništvo magaziua. Profesor 11' vidri Orchard a ko je pričal in sploh niti besede ni slišal, katere bi on govoril; tudi 11' vilel in ni slišal Ilaywooda, Moyerju in Pettibonejn, ravno tako ni občeval z njihovimi zagovorniki. O11 je prišel sem iz golega namena, da zasluži svojo mezdo in nam se zdi, da njegovo govorjenje o 110 bogat, aiarveč nam tudi v naj bolj niajčkiui celici (stanici) pokazali skupni (elementarni organizem" < prvinski sestav), iz čegar ^ družabnih staničnih zvez, takozva-i' ' .. . ..,.,.,,. ' ,1 Ko bi I< tuli tkoaim ah nitij, je sestavljeno telo vsake večstanične rastline m živali kakor tudi človeka. To ana tomično znanje* ) jc največjega pomena; i>to se spopolnuje z embrio-logičnim dolkazon, da se je namreč vsak,višji mnogočeličeti organizem razvil iz ene same enoAavne celice, — iz "oplodene jajčne celice". Ve-lcvažna, na tej znanosti (utemeljena teorija o celkuh nam je še le odprla pravo razumevanje za fizika-1'čnc in konične kakor tudi za psi-hologične (d ušes lov ne) življenjske procese, — one skrivnostne pojave, katere so si poprej razlagali kot učinek nadnaravne "življenskc moči ali pa "neumrjoče duše". Tudi pravo bistvo razn h bolezni j je postalo zdravniku šele (pfltom stem združene celuhroe patologije**) jasno in razumljivo. talizin in kateri peljejo dclavee samo do pogube in do hlapčev- *) muitomifno znanje je ona vc da, katero sino si pridobili vsled podrobnega temeljitega preiskava-n.:,a |K>s;u nežnih delov kake stvari, "andtovaein" je grška beseda in znači: prerezati, razsekati; n. pr. zdravniki razkosajo mrliča, da na poedinih delih študirajo vzroke bolezni afli nastopivše smrti ; to jc anat<>mično preiskavanje. **) eelulama patologija: ntuuk o celičnih boleznih. Opomini. Pod tem naslovou "Svetovne zagonetke" prinašali 1*>-demo velezanrmivc raapnave svetovno znanega nemškega učenjaka Krnesta I laedkelna. Naših čitatc-Ijev naj nekoliko suhoparni uvoJ nikar ne plaši. Vsaka poznejša razprava bo tem interesantnejša in v najvišji meri poueljiva. Pod črto j. no obrazložili nekatere manj znane znanstvene izraze. Upamo, da s"no Stem našim ukaželjnim naročnikom ustregli. IZJAVA! v Claridge vsi delavci spadali v delavsko organizacijo, ko bi se vsi Slovenci tukaj naročili na " Gl. Sv. opusti, zraven pa se maziljeno porogujejo, katere je roka "postave" zadela. Tudi, če pojedine osobe trpe, to ne zadene prav nič glasilo S, X. P. J. Ako ti Amerikinezarji pišejo, da Gl. Sv. boga zaničuje, oni, s tem mislijo, da je prestopil iiiVjo dostojnosti, če očita farjem njih pregrehe, katere si dovoljujejo nasproti ženskam. Vi. pripadniki rimskega moloha niste druzega učinili, kakor, da ste na glavah .M. Koude in J. Kakorja spletli zmagoslaven vence in še to, da hodeta imenovana zana-prej še bolj natanko pazila na obnašanje farjev. Vi pravite, da boir ve koliko duš je Gl. Sv? p<>-gubil. ne vem če je to res ali ne, vem pa zagotovo, da vas naše duše prokleto malo brigajo, temveč pa dolarji, katere vi izčrpavate iz naših žepov. Vi ste odpadniki pravega nauka in prišel bo kmalu čas. da vas bo delavstvo potisnilo med staro šaro, katero miši in podgane glodajo. Vi sra-movatelji S. X. P. J., vi oviralei vsega napredka, ali ste že pozabili, kako ste J. S. K. .1. nasprotovali, jo črnili in obrekovali, vzlie temu pa se je razvila v košato drevo. S. X. P. .1. pa bo v krat- Denver, Colo. — Hlagovolite natisniti moj dopis v cenjeni list "Glas Svobode". Ravnokar mi je A. S. prišel v roke in razvidel sem iz njega, da Slovenecv« ne hoče druzega, kakor povzdigniti se na oblake in nad celim svetoril. Človeku se kar gabi, če čita reči, kakoršne so tiskane v štev. 2 S. Amcrikine-zarja. Pravi, da so se zbrali oI>-laki nad ehicaško svobodomiselnostjo, kako je da se zabliskalo Ker nameravam v par tednih , in kako je slednjič treščilo. Od radi posebnih uzrokov tlčočih se kot pa je oblačno nebo, blisk in mojega premoženja ozir. dediine tresk izšel T Vi faruceljni tega ne povedale! Vaše zakrite objave, vašo vohunstvo je to storilo — da se je pa pisala nemoralna stvar, ste vi krivi, ker vi ste ne sramne reči uganjali, katere so dale "Gl. Sv." povod o njih pisati. To je bila njegova sveta dolžnost, ker bolje je, da se naenkrat nekoliko ljudi na vaših delih poljujša. kakor pa, da hi na vse veke. in v v*ih kotih uganjali pohujševati je. Povejte mi 110. vi.izdajalci Kri-stove vere iu lenuhi ali smo delavci — trpini zato v Ameriko prišli, da bi nas vodili po pravih vzvišenih naukih Kristovih. Vedno tožite, da ste malo plačani, ko mastne novec v žep vtikate; zakaj pa ne odslovite vaših kuharic, če vam res tako hudo gre — zakaj si ne kuhate sami. vsaj časa imate le preveč, vsaj more to marsikateri premogar delati, če- kom vse dni'-!«- Jednote prekosila in ne bo iloljjo, ko bodo vsi Slovenci v Ameriki združeni v enaka pr a via in ravnila, katera so podlaga S. X. P. J. Noben ameriški državljan, kateri ooni svobodo, se no bo vklcnil v tako duševno tiraustvo. kakoršno veje i/, pravil katoliških JedilOt. Naj ono trm na temu mestu tudi žalostno novico o smrti rojaka Koščaka, doma nekje od Grosupljega; v Ameriko je prišel pred osmi let', bolehal je že dolgo časa v Salida, Colo. Pred 14 dnevi se je prišel sem zdravit in je bil v deželni bolnici samo 8 dni. Pripadal ni k nobenemu slo venskemu društvu; res žalostno je to in težko je razumeti, kar ni slovenske naselbine, kjer bi se ne nahajalo kako slov. društvo. K sklepu kličem vsim zavednim rojakouv krepki živijo! — Glasu Sv. pa mnogo vspoha v boju proti hudobam, katere tlačijo delavstvo, namreč: farštvo in ka-pitalizm! Joe Debeve, 44r20 Humbotd St. Pullman, m., 10. jnl lfM)7. — Cenjeno uredništvo Glas Svobode v Chieagi, III.: Prosim, da pri obe te v našem priljubljenem listu sledečo žalostno vest: Tukaj je umrl nagle smrti rojak John Pele, star let, rojen v Ribnici tia Kranjskem. 1'služ-ben je bil pri tukajšnji Pullman Car Co. in se je pri delu prehladil nakar se ga je kmalu lotila hitra sušica, tako da je v teku osmih dneh umrl v Alexian Brothers bolnici v Chicngi. V stari domovini zapušča žalostno mater in enoga brata. K sklepu naj omenim, da umrli rojak ni bil pri nobenem podpornem društvu, katerih je vendar šest v bližnjem So. Chicagu. Tukaj je zopet en vzgled za rojake, ki ujso pri nobenem j>od-pornem društvu. Zatorej, kdor še ni pri nobenem podpornem društvu, naj pristopi sedaj, ko ima še lepo priložnost. Nesreča nikdar ne počiva, zato pa mora človek hiti previden in pripravljen za vsak slučaj. S pozdravom Frank Levstik. o Orohardovem resnicoljubi ju ni nič druzega, ko izkazovanje hvaležnosti za prejeti denar. "Profesor Muensterborgovi na. zori zadostujejo pač mešetarski reklami v s vrbo / votopisa nu>ri)l-ea, za vsed rug o pa je nj«^cyfa izjava brez vsekake vrednosti. Clarence Harrow, E. F. Richardson. Slovenske notice. — Mitiolo nedeljo so nas obiskali gg. Ivan Agnič, Steve Agnič in Paul Schnellcr. vsi trije iz Calume-ta. Midi. Prišli so v .Chicago jx> kupčij skill opra vkih in so se tu mudili več d ni. Da se jc našni calu metskitu prijateljem skrbelo za obu lo zabavo, posebno zadnjo nedeljo, je samoobsebi umevno. — Dne 30. jamija je v La Sa le, III., umrl nagle smrti rojak Anton Avbelj. Našli so .mrtvega pri Fr. Prodniku. O pravom vzroku njegove smrti sc ne ve še nič natančnega. Pokojnik je bil star 27 let in doma iz Ljubljane. V Ameriki jc bil pit let. Listnica upravnlitva. Opozarjamo opetovano svojd ce* njene naročnike, ki se preselijo, da nam poleg novega naslova naznanijo tudi stari naslov, kar jih ne stane mnogo truda, nam se pa dolgotrajno zamudno iskanje prihrani. Delavci! Pristopajte k delavskim unijam, kjer se nahajajo v vašem okolišču. Posebno veljaj to rudarjem v Minnesoti in drv god po itapadu, koder ima West ern Federation of Miners svoj* lokalne nnije. Organizacija je moč, s ktero računajo vali delodajalci. Delavec je opravičen do viega produkta, k&r ga sam producira. Podporna Jednota. v staro domovino oditi, naznanjata vsim. osobito onim v Jo-liet in drugod, kateri so se pri meni naročili na nov časnik " Jugoslovenski Gospodar v Ameriki", da sem (*1 istega odstopil in ravno tako od "Jugosl. nasel-nUikega društva". \V. 16th str. Chicago, 111. Obenim toplop riporočam vsim svojim rojakom g. Alexander T<». mana kot poštenjaka v vsih ozirih. Moja srčna hvala vsim, katerih zaupanje sem zadobil in so se že po prvi izdaji ".Tngosl. Gospodar v Ameriki", nanj naročili. Preskrbo! sem, da bodo vsi dobivali list v redu in Če bi se pripetila kaka pomota, »e čutim jaz odgovornega zato. Živili! Frank Pleško. 75 W. 23rd PI.* V Chicago, III., 11. julija 1907. ---- *) »likros — majhen; skopein , gledati. ojazoMati; mikroskop — drobnogled; temu nasproti teleskop — daljnogled, kakoršnega rabijo zvezdogledi. **) biologija — nauk o bistvu življenja, življenjeslovje. ***) protos — prvi; pro t isti — najenoitovnejšc praiivalice, obstoječe ie samo ene celice. Kufiga Zdravje Vsa pisma naslavljajte na sledeči naslov Ozdravljena od slabokrvnosti, kaslja, triko bolezni v pršili in zlatenice. Ozdravljen od reumatizma v rokah in nogah. The Collins N. Y. Medical Institute 1-XO Wost 34th Kt. NEW YORK, N. Y. Potem smete mirne duše biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja Kdo je povzročil po-tres v Friscu? "V jutranjih'listih sem citat vest, dh hoče državna pcrsekucLja v Boise, Idaho, dokazati po Harry Or-cliardu, da je unija Western Federation of Miners odgovorna tudi za — veliki potres v San Franciscu. Tukaj sc pa že vse neha, kar počne ta onajnareka bamdal Ej, Hennessey?" "Bodi no paimeten, Mr. Dooley; kdo bo vraga to dokazal I Potres je vendar povzročila narava." "Oh, ti n:si na pravej |>oti, Hennessey. Narava ni imela, tam nič opraviti. Alt m'sl's, da je bila straš. na katastrofa, ki jc uničila cvetoči San Francisco, res posledica kakega potresa? — Pamet, pameti Nič druzega ni bilo, kot rezultat velikanskega komplota iz ^tToTNuijili krogov" \V. F. of M. z Movcfeni, Haywoodom in Pettibonocn na čelu. Zločin jc pa. odkril kralj Mc-Partlard. Na, prepričaj sc sam, kaj časnik pravi." Dooley čita: Harry Orchard jc včeraj na sve-doškem stolu govoril tako-le: "Bila je temna in viharna 1106—" Odvetnik od , zagovorništva: "Kterega leta je bilo to?" Orchard (naglo) : "Kako bi jaz to vedel!" Državni pravdn;k: "Jaz ugovarjam proti temu upnaianju, "your honor", pr:ča vendar ne more tožiti samega sebe." Zagovornik: "In zakaj ne?" Pravdnik: "častivredni zagovornik sc ne rab: vtikati v vsako besedo! — Jaz son edini v tej sodni dvoranr, ki smem to storiti." Orchard nadaljuje sto jo izpoved: "Bib jc temna in viharna noč — kakor sem prej rekel —; jaz sem sedet thai stopnicah in delal bombe. Ravnokar som nastul štiri-dc set tisoč funtov dina-:nita v eden stari škorenj, ki mi ga je dal Haywood, kar dobim "per special" pismo od Pettibona* Pisal mi je, da pride v San Francisco poseben vlak, ina katerem 1*k1c deset rudniških magnatov iz zapada. Moja naloga pa je, da se moram dobro pripraviti in pognati v zrak celo mesto, kakor hitro pride parnik z mag-nati —" Zigovoruištvo: "Parnik? Malo prej ste pa rekli, da Vam je pisal o vlaku—" Orchard (naglo-: "Parnik, parnik! O vlaku sploh nisem govoril. ' Pravdnik: "Ja-z ugovarjam, "your honor", mi vsi dobro vcmo, da Orchard govori le o panniku. Priča, nadaljuj!" Orchard: "Takoj sem najel sobo no Washington str. iti tam sem naredil še petindvajset bomb. Rabil sem nitroglicerin, dinamit in "saltpeter", katerega son našel na Ar-nnourjevih šunkah. Bombe in ško-renj z dina mitom sem naložil na voz iti mož, z imenom Smith, je vse skupaj odpeljal na Folsom str. ob morskem bregu. —" Zagovorništvo: "Kje je zdaj ta Smith ?" Orchard: "Umrl jc. — Well, v pristanišču seru potem delal vso noč m polagal bombe na primeren prostor pri vodi. Med dinamit sem postavil steklenico kisline, a na za-niašek od steklenice' sem pa pritrdil vrvico, s katero sem potom iz varne daljave odrnašil steklenico in tako povzroči! eksplozijo. Da povem na kratko. Parnik je prišel in potniki so se izkrcali na smlio. Jaz sem vse opazoval od daleč, toda poznal sem vsaccga, ki jc prišel — z vlakom, kajti potniki so še imeli "PulVnati-cliecke" na klobukih. Čakal nisem fitč. Potegnem za, vrv, steklenica sc je odmašila, tftnamit užgal — in ves San Francisco sc ji strahovito zazibal, hiše so pokale in čez malo ča«a je b:!o celo mesto v razvalinah, katere je oblianil velikanski plamen ... Ljudje so pa mislili, da je bil potres." Zagovorništvo: "Ah se Vam jc potecn nakana obnesla, ste ubili kapitaliste ?" Orchard: "No sir, onih rt»d>i vi škili magnatov sploh ni bilo na dotičnem v4aku .. ■" V sodni dvorani jc bilo vse tiho. Poslušalcem jc malo manjkalo, da niso groze odrevcncli; Haywood jc bil bled kot stena; Orchard si je vi-lial brke, državno pravdništvo je pa — triumfiralo. „ \ "Ali je kaj tacega mogoče, sc jc začudil Hennessey, "kje imajo pa dok'aze?" . "O, dokazi so žc tam," odvrne Dooley. "V San Francisou, v sobi na Washington str., kjer je Or. chard stanoval, so našli — zamaši*, pritrjen na vrvici, katerega jc Orchard rabil, ko jc s pomočjo kisline zažgal dinamit. Da jc zamašek dober "proof", dokazuje tudi to, ker se nahaja na njertv "union label". "Miners Magazine". Nota. Za. vsebino oglasov v Gl. Sv. ni odgovorno uredništvo miti uprav-ništvo. POZOR! Soba, 1 vso hiSno opravo opremljena »e od nesramnosti ' ter delile pri tem svojim mladoletnim varovankam nekak "nazorni pouk". Te odkrite ln-scdc -o bile izgovorjene ravno tako krepko, kakor so zadele v živo zakupili* ce morale, ki so v svoji hinavski ogorčenosti radi popaČenosti sveta tako brezmejno nesramno. Govorila je seveda brezuspešno. Kaj sc briga fanotična, zakrknjena 'Vnedolžnost' za iposlcdice svojega početja, do ;.cr še ima veljavo le na: idr sna {*>Šte-nost! O, ko bi mogel Krstu s vi leti te cestulnarje iu hinaivc.e ki sc dandanes javno iiu prod svctcin k 11 jc-govitn naukom pri zna v r jo! Njega, ki ga Je bila sama krotkost, obšel bi ogenj svete jeze in s temi novodobnimi farizeji, ki govorijo ?!a M«> in jKJbožno, delajo jjck brez srca, — obračuna! t ko, kakor jc obračunal nekdaj v Jeruzalemu z oderuhi, ko jih iz templju) s korobacu 11 napodil. Pri tem sc nehote spominjamo na nrše svete može v talarj:h, ki so baš tako ogorčeni nad "popačenostjo" loveusKili odpadnikov in brezvercev pri listu Gl. Sv. in pri Jednot'. .ledini položaj. Hobson, na potu v Indijo, jc rekel: "Če pridem zdrav v Indijo, poten lx>m (prepričani, da je k temu pripomoglo moje dobre prebavlje-njc." To 1 na vel:k [»omen. On je dobro znal, da je vsako delo (kIvis-110 od zdravja, a nobeno veliko dcio sc pa ne more izvršiti, če ni človek perfektno zdrav zelišče deluje izvrstno na želodec, doprinese dober apetit, vzdrži spanec in stori, da ima vsak veselje do jedi in dela. Ono napravi novo, č:sto kri, zdravo ob.ičjc in telesno moč. Dobiva sc v vseh lekarnah in pri izdelovalcu Josipu Trincrju, 799 So. Ashland Ave., Chicago, 111. Poboji za dobro prebavo so: 1) Slat? 2 Zdrav in delaven Želodec za izvedbo aaimi liujočega procesa. .»btomach* BITTERS Kadar ni naravne J-elje'ilo^jcdi, ali je želodec nesposoben hrano pre. baviti, oatunelhrnna v Želdecu in je podvrstam kisanju in gnilobi To je neprebavnost. Kadar isto zanema-rimo'dljo časa, nastane kronična nepre-bavnOBt. Težu v želodcu, slovolja, glavo bol in drugi znaki so pokažejo. Gdribaldijcva oporoka. Pretekle dni je obhajala Italija looletn co rojstva svojega heroja Garibaldija. Pri tej priliki je easo-ipisje priol>čilo njegovo kuriozno oporoko, ki sc glasi: Caprera, 2. jr/ija 1883 Dodatek moji oporoki: i. Ker jc absolutna moja voljia, naj se moje truplo sežge, odrejam sledeče: J. Moje telo sc sežge na kraju. ki sem si ga izbral ter jc zaznamovan z moti ko. 3. Giava nosilke sc mora pri slon :t i <*•;: zid. na zapndni strani motike. Glava in spodnji del nosilke se privežeta ob motiko iri ob zid z železnimi verigami. 4. Moje telo v železni krsti bo imelo odkrilo gtovo, a oblečeno naj lx> v rdečo srajco. 5. Načelniku ic na«j naznani moja smrt šele poton. ko l>o moje truplo popolnoma sežgano. 6 Za grmado se naj mmeče mnogo drv. — (?. Garibaldi. — Garibaldi sc je namreč bal, da bi oblasti preprečile sežganjc njegovega! trupla. Ta dodatek jc sedaj prvič obeli Klan jen. KJE ZDRAVILO ZOPER TO? SEVEROV VV F. SEVERA CO. I o« t UOIAAH ŽELODČNI GRENCEC No vemo za boljše. Toni novo zdravilo; let /e tlela izvrstne učinke, povrne naravno slast, poepira prebavljt nje ivj oljuje in p n iuži nssimilacijo hrane in tako pomaga k rasai teles«. Za ali okrevajoče ljudi ga ni boljšega zdravi a. Požirek pred jedjo bo vas okropil. Co,,a -'oc 111 *» 00 tri pisma "Soverov Želodčni Gacnčcc jo dobro zdravilo ter bi ga moral uživat vsak, ki trpi 11a želodcu. Eno steklenico sem samo popil ter sem rešen vseh želodčnih boleznij." "Uveriln sem s«-, da mi je VašŽelodčni G renčeč pomo-gel. V treh dneh sem ozdravila. Nečutim nikake težave v želodcu.'1 ' Severov Želodčni Grenčec pomogol mi je do zdravju po-lajšal prebavo, in povrnil slast tako da sem zdaj zdrav in močan s pomočjo Vašega zdravila." Spomin pri Živalih, Da rnajo konji in psi dober spo-imin, da |io več letih sjx>znajo svojega gos[)odarjai ali svoje staro biva išče, za!o jc več dokazov. Toda tudi . opica ima dober spomin, kar dokazuje sledeči slučaj: Pred leti so kupili z* njujorški rooloski vrt leipo mlado op:co. Nekega dne jc bilo pred kletko zbranega več občinstva, ko je opica postala naenkrat vznemirjena ter sc je z vso silo začela zaletavati proti eni strani, kakor da hoče n . vsak način ven. Končno jc čuvaj zag'eclal na tisti strani siromašno oblečenega dečka in ta jc povedal, da jc pred štirimi leti prodal to opico, ko sta živela dve leti skupaj* Sedaj po tolikih letih je živra'1 spoznala svojega gospo-cbrja ter hotela k njemu. Opica jc bila vsa srečna, ko jo je deček skozi kletko |H>gladil po glavi. I^ndc Ptitmer, MorrinsviUc, Mu Anna Sulowski, Prospet Plains, N. J Jos. Paaiakornia, Duck Mountain, Pa. Prodaja se v vseh lekarnah. Zdravniški nasvet pošljemo na zahtevo vsakemu zastonj xxl_ Pozor rojaki!!! Jakob Dudenhoefer ■ VINOTRZEC == 339 Grove Street, Milwaukee, Wisconsin. Priporoča vsim slovenskim salonom svoja izvrstna vina in likerje. Ima v zalogi tudi I111-portirana vina likerje, kakor tudi lastnega pridelka. P.J.Dedricu je pooblaščen sprejemati naročila in denar. Potujočim rojakom po Zdr. državah, onim v Chicagi in drugim po okolici naznanjam, da točim v svojem novoureje-nim "saloonu" vodno svežo najfinejše pijače-"atlas beer" in vsakovrstna vina. Unijsko smodke na razpolago. VrBaee-mu v zabavo služi dobro uro-jeno kegljišče in igralna miza (pool table). Solidna postrežba zagotovljena. Zn obilen obiBk bo vljudno priporoča: MOHOR MLADIC 617 S. Centre Ave. blizo 19 ulioe Chicago, III. Xasclniska komisija v Evropi Člani ameriške naselniškc komisije so zekuj na svojem potovanju po Evropi iu Aziji, da prouče izselni-ške metode tamošnjih držav'. Predsednik te komisije, senator Dilling-ban iz Venmonta, je došel na Du-raj, član \V:ll:am Wheeler pa sc prior.kuje v Trstu. Bennett iz New Yorka bo proučil Grško in Malo Azijo, senator Latimer iz Južne Karolire pa je odpotoval na Nemško, in odbomi član Howell '7 New Terseva obišče končno skandinavski polotok (Svetlijo in Norve-gijo). Ko bo predsednik Dilling-liaun zvršl svoj |>oscI v Avstriji, odide v Rusijo. , ODPRTO PISMO Cenjeni Collins Medical Institute! Veliko slavnost Vam sporočam za Vaša zdravila, ker sem se jaz tako popolnoma ozdravil z njimi, ko sem 4 tedne težko bolehal na drobu, a me Minnesotski zdravniki niso mogli ozdraviti. Lepa Vam toraj hvala ter Vam. ostajam hvaležni Frank Bambich, Box 55 McKinley, Minn. VODAK-OVA GOSTILNA 663 Loomis ul. na vogalu 18. PI. I ni a lepo urejeno za zabave in dvorane za zborovanja. TELEFON canal 704 J Kasparjeva držav-na banka. 623 Blue Island Ive. Chicago, III. plačuje od vlog 1. jan. pa 30 jun. in od 1. jul. pa do 30 dec, po 3 odstotke obresti. Hranilni prtdal za S3, na leto. Pošilja se denar na vso dele sveta in prodaja se tudi vozne listke (šifkarte). Denar so posojuje na posestva in zavarovalne police. Kako živi Lev Tolstoj, Sloveči pisatelj grof Tolstoj jc kljub svoji visoki starosti še vedno čil m zdrav na svoji "Jasni Polja-n'i". Njegovo življenje je strogo umerjeno. Točno ob 8. uri vstaja, malo zaijtrkuije, nakar se sprehaja jk> eno uro. Ob 10. uri gre v svojo pisarno ter pregleda ogromno vsak. da njo po*to. Največ korespondenci j dobiva iz Amerike, pa ttidt s kmeti mnogo dopisuje, ker ga prosijo za svet Na) važnejša pisma odgovarja ali sam aH pa mu pomaga kdo iz njegove rodbine. Veliko paž-njo posvečat Tolstoj novemu g'ba-nju v Rusiji. Po kosilu začne takoj pisati. Sedaj piše Čitanko za mole Bolečine v hrbtu In nogah izginejo popolnoma, ako se ud parkrat nariba z Dr. RICHTERJEV1W SidroPainExpellerjem Kodbinako zdravilo, katero se rabi v mnogih deželah proti reumatizmu, seiatiki, bolečinam na straneh, neuralgiji, n bolečinam v prsih, proti nf" glavo- in zolwbolu. V vseh lekarnah, 25 in tt 60 centov. F. AD. RICHTER & Co. , »5 Purl St. New York. Telesni ustroj... W. F. Severa Co. cmUr Poštnim potom lahko | ylagate denar. ^ Do zamoremo vslužill tudi zunanjim vlagateljem uvedli ^ smo da vlojte sprejemamo poStnlm potom. VI lahko denar t n» vsaki pošti za nas vložite s pripombo naslova. Vloge fl •prejemamo od $1.00 naprej. Pišite po navodila na • J\ SOUTH CHICAGO SAVIKBS BAHK m | 278—92nd Street Chicago, III. n 1 ATLAS BREWING CO. " aluje na dobrem glasu, kajti ona pridelujo najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena. | LAOER MAONET | ORANAT j -Uazvaža pivo v steklenicah na vse kraje. Kadar otvoriš gostilno, ne zabi so oberniti do nas, kajti ■ tni to bodeuio zadovoljili. BI SI tka is ruskega timetskega življenja. V Sa'cnigarod je v noči 26. do 27. may a pirialo v vaški kčmi med seljaki in policijo (io apopadka. Na poscstivu "Stcptiaija ekonomija" delajo ktnetji bližnjih vasi. Počet« ko:?i maja so vprizonili stavko, ker pogqji, ikk! kateri ni so delali, so bili neznosni: odrašeem so dobili 15 do 20 kopejk (8 do 10 centov), nedoraščeni pa lokopejk vsaki dan 3« hrano. Kdor ni hotel celi dan biti brez tople jedi, je mogel vsaj enkrat na dan iti domu. Ako se je vpoštevala hoja na dom in čas tie lovu ni a, so delavci vsaki dan 19 do jo ur potrosili; za počivat^je jim je torej ostalo le 4 do 5 ur. Brej sni dan je gospodarstvo posestva nastavilo skoro 200 delavcev iz bližnjih vasi ter je zvišalo dnevno plačo za 5 kopej'k; h tem pa jc šc oblju bik> delavce hraniti. Na to so prej sni delavci sklenili delo tako dolgo ustaviti, dokler se tudi njim plača na 50 kope j k (centov) ne zviša. Sklenili so pregovoriti nove dclav-cc, da tudi oni delo ustavijo, če pa to ne bo šlo, j vedeti, da bodo od'govonii zato, če bi skušali delavce od dela odvračati- Kmete bližniJi vasi pa to tu prestrašilo, sklenili so po »oči sicrivši iti na po moč svoj m sodela vco:n. Na večer maja se je podalo 30 do 35 hlapcev na posestvo. Po polnoči so dospeli na namenjeni kraj — padli so v zasedo. Policija na konjih je takoj sprožila skupni strel na kmete., potem pa je z golimi sffchljani začela .čokati begoče. To se je zgodilo na nrostein polju, kjer je licgočim kmetom bilo ne-mogoče najti kako zavetje. Pol ture je trajala gonja, veliko jih je bilo težko ranjenih iu čudno,je, da nikdo 111 na pol;n bil ustnrtcn. tJrugr" dan je v vasi dosj>el kaz-nilni oddelek dragoncev. Zastopniki ol/črnskega, okrožnega iti deželnega iiracSa so bili kinalo na licu dogodkov. Iskanje jx» deležnikih "oboroženega napada" se je takoj začelo-Načelnik policije je sklical prebivalce bližnih vasi pred se ter jim jc dal en dan časa izroditi mu vodie upornih kmetov, če se to ne zgodi, b- izvršil riibczctl iu vaseh. Pomilovanjih okolščin ni nikakor hotel priznati. Tako deluje v Rusiji vlada "reda in posta\e". Dejstvo, da je b'lo na mednarodnih izložbah razdeljenih 3N svetinj ined protlajalce svetov noznanega Anchor Pair Expellerja, dokazuje, da sc o tem sredstvu trdi le resnica. Za revmat zem iu nervozr.ost ui nič boljegu. Cena 25c iu 50c. Društvena zest. Sodrugi, somišljeniki! Najos-trejši meč, ki bode kapitalizmu in njega zavezniku, klerikalizmu usekal smrtonosne rane, je Boci-jalistično in svobodomiselno ča-sopisje. K temu spada tudi "Glas Svobode". Segajte po njem! Širite ga med prijatelji, znanci in cosedi! Vsak nov naročnik je nov korak do zmage. THE PINKERTON LABOR I < SPY". (Pinkertonski delavski ovaduh.) Knjižica, katera opisuje nezaslišano ovaduštvo v uniji W. P. of M., in katera morda reši življenje Moyeru, Haywoodu in Pet-tibonu. Vsak slovenski dclnvec, ki je angleščine vešč, bi mora! to knjižico čitnti. Stane 2oc iti se lah-ko naroči pri upravništvu "Glasa Svobode". CENI F ZADOVOLJSTVO v ŽIVLJENJU se uživa, ako, sta mož in žena popolnoma zdrava. Osebe, ki so težko bolriSfc'ria želodcu ali jetrah, so vedno Smerne, nezadovoljne in sitne. Naobratno so pa osebe, kojih želodec redno prebavlja zavžito hrano, odločne, vesele in polne življenja. Vsekako pa ima lahko vsak človek zdrav želodec, ki redno prebavlja, ako le rabi tOflBPH.TMNEa'8 knjig, ki se dobivajo v zalogi Svobode": 'Glas" Trinerjevo zdravilno ^nko vino, 4 V^'*^ ki pospešuje slast do edi in prebavnost. Ali veste, da jioiircRio pomeni trdno zdravje, ako se dobro prebavljena hrana ______—spremeni v telesu v čisto kri, ki je glavni pogoj Življenja. Naročila za ta pripomoček so tako ogromna, da so pričeli to izvrstno sredstvo kar na debelo ponarejati, da bi varali ljudstvo. Ali naši čitatelji vedo. da je edino pristno Trinerjevo zdravilno, grenko vino Xa redni mesečni seji mit, društva "Danice" >t. 44 S, N. P. J. v Conemaugh, Pa., dne 23. junija n 07 .je bila volitev delegata za tre. t je gl. zborovanje S. N. P. J-. ki se vrši prve dni septembra v L,a Salle, lit, Z veČino glasov je bil izvoljen na«> l»rat predsednik Frank Podboj. Društvo ima sv«(je redne seje po r.ava li vsako četrto nedeljo v me-secu točno ob 1. airi popoldne. Pozdrav ! Martin Črnetič, tajnik. Prisperki za OBRAMBNI SKLAD "Slov. Sovb Obrambne Zvezi t Chicigi, !!l. Izkaz od zadnjega tedna: $216. 20. Mladcniško Podfci. društvo "Danico" št. 44 S. N. P. J. v Conc-nraugh, Pa., $1600. — Posamezni člani istega društva $4-5°* Skupaj do danes: $2136.70. — Živeli ............—.6oc Za srečo,— povest......—.50c Amerika..............—.20c Spisi Andrcjčetovcga Jožeta, — trije zvezki, vsak zvezek je ccloten i-, sam •za-se ter obreza vsak par krajših, mičnih pripovedk; zvezek po..........—.20c Beatin dnevnik........—.30c Knjige pošiljamo poštnine prosto. Kdor '-j imeti eno tih knjig, naj nam poštnim potom posije naročnino. m m najboljše domače zdravilo in namizno vino na svetu. Dober tek. Izborilo prebavljanje. Trdno zdravje. To je zdravilo, kakeršnemu ni para na svetu. Ako je rabite, odvzamete mnogo Močni živci. Močne mišice. Dolgo življenje. bolezni od sebe. branite bolezni. Rabite je, da vam bodo boljše dišale jedi, kot krepealo in čistilca krvi, POZOR! Kedarkoli rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot lek, tedaj ne smete uživati drugih opojnih in slabih pijač. V LEKARNAH V DOBRIH GOSTILNAH Jože Triner 799 So. Ashland Ave., CHICAGO, ILLINOIS. Mi jamčimo za pristnost in polno moč naslednjih specielitet: Tritierjev brinovec, slivovka, tropinjevec, konjak. PRIJETNO ZIMSKO IN POMLADANSKO •Ali0 hoiete p""™"« ^xt'-^l'""'"pohlstvo "rl N a z d a r rojaki! Slovencem in drugim braton Slovanom priporočava svoj lepo urejeni Saloon^ Točiva vedno svežo pivo in pristne druge pijače. Raznovrstne fine Bmodke na razpolago. Za ohilou poset so priporočava brata Košiček 590 S. Centre Ave. Chicago, |||, Tolnjo » Utllj'i In dru«» kr»j« ub *