SOCIALNO PARTNERSTVO OKOPI CIVILNE DRUŽBE POLITIÈNA MITOLOGIJA TEORIJE INCESTA OIKOI èasopis kritiko znanosti M XXn, 1994. *. 168169 Revijo subvencionirajo Ministrstvo za znanost in tehnologijo, Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije. Po mnenju Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, {t. 415 - 24/94 mb {teje revija med proizvode, za katere se pla~uje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. vsebina Darij Zadnikar 5 O SPEKTAKULARNIH TEORIJAH Socialno partnerstvo Igor Luk{i~ Igor Luk{i~ Nenad Zako{ek Birgitt Haller, Christian Schaller 11 SOCIALNO PARTNERSTVO – KAKO NAPREJ? 25 SOCIALNO PARTNERSTVO V AVSTRIJI 35 HRVA[KA DR@AVA IN ORGANIZIRANI INTERESI: ALI JE MOGO^E SOCIALNO PARTNERSTVO? 47 SOCIALNO PARTNERSTVO ALI “TR@NO GOSPODARSTVO BREZ PRIDEVNIKOV”? Urejanje konfliktov na na~in socialnega partnerstva v ^e{ki republiki 1990-1993 Urejanje konfliktov na na~in socialne partnerstva v ^e{ki republiki 1990-19 Monika ^ambalikova 63 DELAVSKO GIBANJE IN SOCIALNO Sándor Kurtán 73 PARTNERSTVO V SLOVA[KI REPUBLIKI SEDANJI POLO@AJ SOCIALNO PARTNERSTVO NA MAD@ARSKEM OKOPI CIVILNE DRU@BE Andrej Klemenc Zinka Kolari~ Lojze Ude Mitja Horvat Zinka Kolari~ 91 PABERKOVANJA O NEVLADNIH ORGANIZACIJAH, POLITIKI IN TEORIJI 107 NEPROFITNO/VOLONTERSKE ORGANIZACIJE V SLOVENIJI 121 JAVNO DOBRO 135 OB NOVEM ZAKONU O DRU[TVIH 143 VLOGA HUMANITARNIH NEPROFITNO/ VOLONTERSKIH ORGANIZACIJ V SLOVENSKEM SISTEMU BLAGINJE 90-IH LET Politi~na mitologija Teorije incesta Mitja Velikonja 153 NEDOKONÈANE ZGODBE -SODOBNA POLITIÈNA MITOLOGIJA Dorijan Ker`an 181 ZAGATE TEORIJ INCESTA OIKOE Arthur P. J. Mol in Gert Spaargaren 199 OKOLJE IN NARAVA V KONTEKSTU DRU@BE TVEGANJA 219 EKOLOGIJA JE NOV SISTEM POMENOV Intervju z Ulrichom Beckom Darko Mikec 223 INTEGRALNO PLANIRANJE VIROV V ENERGETIKI Borut Petrovi~ Jesenovec 233 PERMAKULTURA prikazi in recenzije 239 Jürgen Habermas, FAKTIZITÄT UND GELTUNG (Darij Zadnikar) Claus Offe, DER TUNELL AM ENDE DES LICHTS (Andrej Klemenc) Clive Gamble, TIMEWALKERS: The Prehistory of Global Colonization (Iztok Saksida) Edward E. Evans-Pritchard, LJUDSTVO NUER (Rajko Mur{i~) Suzette Heald in Ariane Deluz (ur.), ANTHROPOLOGY AND PSYCHOANALYSIS. An Encounter Through Culture (Dorijan Ker`an) Herman Tuchle, C. A. Bouman, J. Le Braun, ZGODOVINA CERKVE – 3. DEL: Reformacija, protireformacija in katoli{ka obnova (1500-1715) (Mitja Velikonja) DRU@BENI NAUK CERKVE (Ale{ Primc) Jiddu Krishnamurti, PROBLEMI @IVLJENJA (Bogomir Novak) Nancy Friday, MOJ SKRIVNI VRTI^EK. @enske seksualne fantazije (Zdenka [adl) povzetki 255 O spektakularnih teorijah Dru`bene teorije devetdesetih so v Sloveniji izgubile tisto spektakularnost, ki so jo imele pred desetletjem. Nih~e si ve~ ne domi{lja, da bi lahko danes vodili teoretske razprave kot nekak{no uverturo rockovskemu happeningu. Pa vendar so bili izpostavljeni filozofi in sociologi v tem ~asu skoraj tako znani kot njihov estradni pendant. Vsak kolikor toliko izobra`en mladec je moral zablesteti na salonskih `urih z enigmati~nim lacanovskim `argonom, {e celo najbolj re`imski funkcionarji so pri~eli koketirati in se li{pati s postmarksisti~no terminologijo. Razumevanje kompleksne in konfliktne dru`benosti se je omejevalo na preproste, hkrati pa odmevne teoretske modele. Popularna je bila teorija civilne dru`be, ki je okosteneli in ne`ivljenjski socializem opisovala skozi dihotomni model dr`ava vs. civilna dru`ba. Teorijo je v primerjavi s klasi~nimi teoretskimi koncepti resda obvladovala prepro{~ina, vendar je v ~asu prebujanja protisocializma zmogla ve~jo mobilizacijsko mo~. Nova dru`bena gibanja, civilnodru`bene pobude, skupine intelektualcev, disidentov in prizadetih ob~anov so podpisovali peticije, ki so jih objavljali v javnih medijih, organizirali alternativne simpozije in tiskali neukrotljive revije, ki so jezile vladajo~e dr`avne strukture. Na dr`avo se je pritiskalo, naj prevzame odgovornost, v razmerah, ko je ideolo{ko razgla{ala svoje samoodmiranje, ter tako v soo~anju s civilno dru`bo poka`e svoj pravi obraz. Depolitizirana dru`ba je zase zahtevala politi~no sfero. Oblast je kmalu izkusila, da represija nima prihodnosti, ter se poskusila reformirati tudi tako, da se je odprla nepravo-vernim teoretskim vplivom. Marsikateri kritik socializma je postal resen sogovornik na simpozijih, ki jih je organizirala prenavljajo~a se partija v upanju, da bo s hibridnimi konstrukti, kot je npr. nestrankarski pluralizem, ohranila politi~no prednost. Kakorkoli `e, oblast se je nau~ila poslu{ati teorijo, civilizirala se je in tako za~ela prakticirati popreje zgolj deklariran razsvetljenski ideal. Intelektualce je zajela evforija samopomembnosti, saj se v zgodovini redkokdaj zgodi, da jih jeml-jeta resno tako ljudstvo kot tudi oblast. Slovenija je postala sodobna dru`ba, kjer so pravila spektakelske dru`be odrejala pomemben prostor tudi dru`beni teoriji. Med teorijo in spektaklom pa obstaja etimolo{ka vez: teoretik ali spektator je v obeh primerih gledalec. Heroi~na teorija osemdesetih let ni bila voyeursko izvzeta iz dru`benih bojev, bila je pravi primer leninske vojskujo~e se teorije. Ostane 5 vpra{anje, kdo je stal v ozadju, na varni distanci? Kdo je bil dejanski spektator? Je bilo res tako, da so tisti, ki naj bi ravnali, gledali in tisti, ki naj bi gledali, ravnali? So teoretiki postali ljudstvo in ljudstvo opazovalci? Gotovo je, da je ljudstvo imelo svoje razumnike in da so ti, skupaj s heroi~nimi intelektualci, postali Demos. Demos pa je bil za gr{ke intelektualce nekaj onkraj politike, drhal brez politi~ne forme. Slovenija se je tej pasti ognila in se formirala kot politi~na dr`ava. V parti-tokratski evforiji, ki jo omejuje logika malih {tevil, ni ~udno, da je politika povsem absorbirala civilno dru`bo. V~eraj{nji alternativci postanejo ministri, poslanci in dr`avni uradniki. Toliko doktoratov in akademskih naslovov, kot jih krasi na{e dr`avne pisarne in strankarske vrhove, ni videti niti v najbolj razvitih dr`avah! Civilna dru`ba je umrla, danes pa le {e razumniki, ki so v osemdesetih letih, zaradi pomanjkanja dr`avljanskega poguma, pogledovali z varne razdalje, ~redni{ko podpisujejo pamflete, ki v protestni{ki preobleki slavijo rezervnega Führerja. ^asopis za kritiko znanosti, domi{ljijo in novo antropologijo je tudi v teh ~asih politi~ne evforije ohranil distanco hladnokrvne dru`bene teorije in se navdu{eval nad temami, ki grejo onkraj spektakularnih teoretskih dihotomij. Ta teorija je bila manj spektakularna kot tista v osemdesetih letih, manj primerna za “alternativo”, ker nima ~emu biti alternativa. Tudi z nerazumljivimi `argoni se ne da ve~ navdu{iti brucov, le tu in tam pridobi{ novega adepta, ki zmore ponavljati fraze starih junakov. V morju politi~ne evforije smo hoteli biti svetilnik, ki ka`e pot k druga~nim temam od tistih, ki si jih je domi{ljala nacionalna partitokracija s svojimi “usodnimi” zadevami. Nehote smo odpirali teme, za katere danes vidimo, da niso sledile “Evropi” in “svetu”, ampak da smo jih odpirali isto~asno. Medtem, ko smo pisali o new ageu ali o virtualni resni~nosti ter so se nam pos-mihali tisti, ki so vajeni teoretskih juna{tev in te`kih besed, se v tej “Evropi” in “svetu” niso mogli na~uditi, kako jih je lahko prehitel kdo v de`eli, za katero niti ne vedo, kje je. Medtem, ko nekateri neuspe{no promovirajo znanost s komercialnimi podvigi in prevodi v dvomljivo angle{~ino, se mi lahko pohvalimo, da nas citirajo tudi v tujih revijah. Tema neokorporativizma res ni spektakularna, je pa dovolj pomembna, da nem{kojezi~na znanstvena revija opozori, da jo je v Sloveniji obravnaval “Casopis za kritiko znanotri”. Droge, hendikepiranost, o~etovstvo, toleranca itd. so teoretske teme, ki so bile obravnavane tako, da so dostopne {iroki strokovni javnosti. Dru`boslovje in humanistika se pri nas pogosto prito`ujeta, da se jih “ne razume”. “Ne razume” pa se jih tudi zato, ker sta nerazumljivi. Temeljna naloga teorije je, da komunicira s svojo javnostjo. ^e te ni, jo pa mora ustvariti. Tudi literat, naravoslovec in tehnik se morata zanimati za dru`boslovje in humanistiko, kot je samo po sebi umevno, da naravoslovec lahko bere leposlovje, filozof pa je lahko techno-freak. “Vse, kar je sploh mogo~e misliti, je mogo~e misliti jasno. Vse, kar je mogo~e izre~i, je mogo~e izre~i jasno.” /L. Wittgenstein, Logi~no filozofski traktat, 4.116/ Z jasnostjo ne mislimo 6 poenostavljanja teorije, ampak brisanje `argona, ki deli bralce na posve~ene in neposve~ene, `argona, ki proizvaja teoretske sekte. Sredi devetdesetih ima Slovenija prilo`nost, da se normalizira. ^e so se ljudje do zdaj obna{ali kot tisti va{~ani, ki so po vojni streljali na filmsko platno, ko so tam videli Nemce, je upati, da zdaj jemljejo politike toliko resno kot reklame za pralne pra{ke. Volilna udele`ba se je normalizirala. Vro~ekrvne`i, ki {e blodijo iz stranke v stranko i{~o~ svojega odre{itelja, bodo pod nadzorom evropskih standardov politi~nega obna{anja. Zdaj se lahko teorija glasno vpra{a, po kak{nem modelu se bomo normalizirali. Razmi{ljanja o socialnem partnerstvu in nevladnih organizacijah niso teoretski prispevek revoluciji ali izrednim razmeram, so premi{ljanje tranzicije kot normalizacije, kot dru`bene umiritve, ne da bi precenjevali teoretski domet in omejitev, ne da bi zaupali v utopijo nekonfliktne dru`be. ^e koga hibrid socialnega partnerstva moti, si bo lahko pomagal s teorijami incesta. ^e koga nevladne organizacije dolgo~asijo z duhom socialnega pragmatizma, naj se ozre na podobe politi~ne mitologije. Normalizacijo si, seveda, vsak predstavlja po svoje. Klasi~na levica obuja mit socialne dr`ave in polne zaposlenosti, desnica posega po neokonzervativnih receptih vsesplo{ne privatizacije in obnove “vrednot”. Socialna dr`ava pa je birokratizirana, draga in neu~inkovita, zato so ji volivci obrnili hrbet in omogo~ili neokonzervativno revolucijo, ki pa je poglobila dru`beno bedo in socialno anomi-jo. Sta v procesu normalizacije mo`ni le ti dve alternativi ali pa gre za skrajnosti? Je dr`avo mogo~e instrumentalizirati, namesto da nas ona manipulira s svojim socialnoskrbstvenim totalitarizmom? Je dr`avi mogo~e predpisati odgovornosti, namesto da v imenu “vrednot” prena{a bremena s prora~una na ramena pavperi-ziranih dru`in? Spektakularna teorija na to ne more odgovoriti: enkrat je specta-culum, pogled, drugi~ pa theoria, gledanje, je torej nekak{en patolo{ki narcis, ki se ukvarja sam s seboj ali pa zaradi sebe. Guy Debord je ponudil teorijo dru`be spektakla. That’s another story! Darij Zadnikar 7 SOCIALNO PARTNERSTVO Igor Luk{i~ Socialno partnerstvo – kako naprej? Socialno partnerstvo se samo razume kot alternativa razrednemu boju in tekmovanju na trgu. Na ravni politi~nih doktrin je socialno partnerstvo del korporativizma in nasprotje liberalizmu in socializmu. Posku{a se umestiti med obe veliki doktrini in se razgla{a za tretjo pot.1 Namesto antagonisti~nega nasprotja med delavskim razredom in razredom kapitalistov, ki vodi v neizprosen razredni boj, naj bi se razreda med seboj pomirila in sodelovala za skupni blagor obeh in hkrati v prid celotne dru`be. Zato je najvi{ja vrednota razredni mir oziroma socialni mir, ki tvori temu trezni humus za samorazumevanje delavcev in kapitalistov. Razredni sovra`niki ali tekmeci postanejo socialni partnerji, sodelavci na skupnem projektu. V skladu z novo pozicijo v diskurzu delavci postanejo delojemalci, stran kapitala pa zastopajo delodajalci.2 Eni in drugi so organizirani v zdru`enja in predstavniki teh zdru`enj so predstavniki dveh glavnih socialnih partnerjev. Tretji partner je vlada, ki po svojih pristojnostih prena{a dogovore med partnerji v zakonodajni postopek in v z ustavo in zakoni uokvirjen politi~ni sistem. Vlada povezuje parlamentarni sistem, ki je utemeljen na strankah, s sistemom socialnega partnerstva, ki je utemljen na interesnih zdru`enjih. Druga povezava med obema sistemoma, ki tvorita dvotirno strukturo3 politi~nega sistema, poteka s strankami. Socialdemokratske stranke so praviloma tesno povezane s sindikati, libe- 1 Za tretjo pot so se razgla{ali fa{isti~ni korporativizem, socia-listi~no samoupravljanje v SFRJ, avstrijsko socialno partnerstvo in evro-komunizem. Fa{isti~ni korporativizem je miril v dvajsetih letih razdivjane dru`bene boje, socialisti~no samoupravljanje je mirilo dru`-bene boje na nacionalni, verski in razredni osnovi v Jugoslaviji, socialno partnerstvo je ti{alo nacionalne, verske in razredne boje (ki so Avstrijo pripeljali v dr`avljansko vojno v tridesetih letih), evroko-munizem je sku{al pomiriti katoli{ko-kapitalski blok s socia-listi~nim v Italiji in [paniji. Vsem {tirim doktrinam je skupno razumevanje dru`bene-ga izhodi{~a – zgodovinski kompromis ^asopis za kritiko znanosti, domi{ljijo in novo antropologijo, let. XXII, 1994, {t. 168-169, str. 11-24. 11 Igor Luk{i~ med razredom dela in kapitala, ki je marsikje posredoval tudi kompromise na drugih konflikt-nih to~kah. 2 Novo poimenovanje je pomembno zato, da se vsa energija medsebojnega sovra{tva, ki se je nabrala v stoletja traja-jo~ih ostrih in krvavih politi~nih bojih, opusti na odlagali{~u terminov in prepusti drugemu diskurzu, ki jo lahko ob~asno zato zelo uspe{no revitalizira. 3 Pojem dvotirne strukture je vpeljal in razlo~no obdelal Stein Rokkan (1966) na primeru Norve{ke. Rokkan govori o numeri~ni demokraciji, ki pomeni prvi tir, in korporativnem pluralizmu, ki pomeni drugega, in utemeljuje temeljno tezo, da glasovi {tejejo, vendar viri odlo~ajo. S tem je pokazal na vsebinsko premo~ korpora-tivnih ustanov in sistema odlo~anja nad strankarsko-parlamen-tarno-demokrati~no strukturo. 4 Neposredno dostopno je tisto, kar je hegemon-sko, vladajo~e, za kar `e obstajajo vzorci ~utenja in interpretacije ob~utenega. Tak{no ob~uteno je priznano kot dejanski fakt in prava empirija. Ko se govori o empiriji, se pozablja, da gre za vrsto faktov, o katerih obstaja predhodni konsenz, da so empirija, medtem ko za druge, ki niso v nizu hegemonske predstave, velja, da so utopija, teorija, ideologi- ralne, kr{~anske (ljudske), republikanske ipd. pa praviloma z zdru`enji delodajalcev. Zdru`enja uveljavljajo svoje interese tako tudi s strankami, ki pa so v sodobnih razmerah nesposobne, da bi prek strankarsko-parlamentarnega sistema re{evale vse nakopi~ene in urgentne zadeve ekonomske in socialne politike. Glede razmerja med socialnim partnerstvom in razrednim bojem so se oblikovala razli~na stali{~a. Tako npr. Klose trdi, da je socialno partnerstvo nadomestilo razredni boj, Matzner pa meni, da je socialno partnerstvo “oblika preme{~anja konflikta – razredni boj za zeleno mizo” (cit. po Spiegel, 1978: 7). Razredni boj je inkorporiran v kapitalisti~ni na~in produkcije, zato ga je mogo~e odpraviti samo skupaj s kapitalizmom. Socialno partnerstvo ne odpravlja razrednega boja, kot zase praviloma misli, temve~ odpravlja samo svojo percepcijo, ki vidi v razrednem boju zgolj stavke, spopade med delavci in policijo, delavske demonstracije, razbijanje strojev, kaznovanje delavcev od upravljavskih struktur ali lastnikov, skratka nekaj neposredno4 dostopnega na{im ~utilom. Razredni boj ostaja imanentna sestavina kapitalskega na~ina produkcije in poteka v raznih posredovanjih tudi na politi~ni ravni. Vsaki mediaciji pa ustrezata tudi dolo~ena samopercepcija in samorazumevanje. Ena od mediacij razrednega boja je tudi socialno partnerstvo, ki ni zgolj institucija, temve~ tudi njej ustrezno celovito razumevanje delovanja dru`be. Socialno partnerstvo je zato mogo~e v dru`bah, kjer delavstvo in upravljavci pristajajo in ustvarjajo partnerski konsenz. Delavstvo ni tako neu~akano, da bi se mu mudilo v socializem prerazdelje-vanja ustvarjenih dobrin. Izku{eno delavstvo ima zavest o tem, da dobrine niso samo ekonomska kategorija in da se bitka ne vodi zgolj o delitvi ~utnega materiala, ki ga ve~inoma pooseblja denar, temve~ gre tudi za stabilnost dru`be, na kateri je mogo~e graditi kakovost `ivljenja. Ima tudi zavest o tem, da spreminjanje dru`benih razmer poteka samo tam, kjer se hkrati dogaja tudi samospreminjanje posameznikov, in da je to dolgotrajen proces. Prav tako imajo izku{eni upravniki kapitala zavest o tem, da delo ni samo makroekonomska postavka: pla~e, temve~, da gre za celovite ljudi, ki delajo in reproducirajo kapital in dru`bena razmerja, v katerih je kapitalska produkcija sploh mogo~a kot produkcija kakovostnega `ivljenja. Oba dru`bena pola razumeta sebe in drugi protipol s stali{~a celotne dru`be, razumeta drug drugega kot nujno dopolnilo za lasten obstoj, ne pa {ele njegovo odpravo kot pogoj za lasten razcvet. Socialno partnerstvo ne poteka vedno v vidnih institucionaliziranih formah. Delodajalci enostavno vnaprej upo{tevajo pozicijo delavcev in delavci vnaprej upo{tevajo pozicijo delodajalcev. Za ve~ let se v~asih zdi, da je zavest o lastnih razli~nih pozicijah povsem izginila. Nekateri interpretirajo tak{na razdobja 12 SOCIALNO PARTNERSTVO Socialno partnerstvo – kako naprej? kot utopitev delavstva v svetu kapitala ipd. Isti so praviloma proti sodelovanju med delavstvom in delodajalci, ker so slednji pripravljeni na dogovor le, ko “jim gre za nohte” in je torej njihov interes le v tem, da zmanipulirajo delavce. S stali{~a moralne forme zavesti in s stali{~a moralne prakse to nedvomno dr`i. Toda politi~ni boji nikoli niso potekali po merilih morale! Ohranitev sveta kapitala je v interesu celotne dru`be, ne le razreda kapitalistov ali vladajo~e elite. To se je v zgodovini delavskih in drugih dru`benih bojev moderne dobe kazalo vedno znova. Razni socializmi so bili lahko le obrobni projekti, pripeti na kolo svetovnega kapitalskega sistema, ki so si tu in tam umi{ljali, da lahko sami pre`ivijo, svet kapitala pa si tu in tam umi{lja, da jih lahko razbije z izolacijo.5 Socialno partnerstvo je kot alternativa socializmu in liberalizmu, jasno, za obe doktrini sporno.6 Prav tako pa je doktrinarno nekompatibilna s pluralizmom7. V skladu s pluralizmom se suverenost oblasti ka`e v neodvisnosti vlade od interesnih skupin v dru`bi. Nobena od interesnih skupin naj ne bi imela dostopa do vlade in s tem monopola na predstavni{tvo dolo~enih funkcio-nalih interesov. Vsi interesi morajo biti podvr`eni tekmovanju: tekmujejo za dostop do oblasti in po pravilu naj bi to uspelo le najbolj organiziranim, najmo~nej{im, najbolj {tevilnim. Tekmovanje je stalno, ena dobljena bitka ne pomeni za prihodnje bitke nobene prednosti. Zato je za pluralizem nesprejemljivo, da se sindikati in zdru`enja delodajalcev pogovarjajo z vlado mimo parlamenta, ki je institucija splo{nega predstavni{tva ljudi kot dr`avljanov in tvori jedro dr`ave. Eden od temeljev socialnega partnerstva je ideologija socialnega partnerstva. V grobem to pomeni naslednje: najvi{ji vrednoti sta socialni mir in stabilnost politi~nega sistema, ki ju zagotavlja sodelovanje med partnerji. Partnerji drug drugemu priznavajo pogajalsko mo~ in avtonomijo. Drug drugemu priznavajo mo~ za uresni~itev dogovorov znotraj lastnih vrst, kar pomeni, da je stopnja centralizacije v organizacijah zelo visoka, prav tako pa je visoka stopnja koncentracije. Dogovori na vrhu so lahko preverjeni po demokrati~ni proceduri ali vsiljeni ~lanstvu z avtoriteto vodstva. K ideologiji socialnega partnerstva sodi tudi nepriznavanje osnih ideologemov pluralizma in vulgarnega marksizma: tekmovanja med skupinami in nepomirljivega boja med razredi. Namesto tekmovanja in razrednega boja socialno partnerstvo ponuja sodelovanje, oblikovanje skupnega interesa med dru`-benimi skupinami, ki imajo indentiteto in zavest o skupnem interesu toliko razvito, da so organizirane in da nastopajo kot pomembni politi~ni dejavnik. Ideologija socialnega partnerstva ne nasprotuje ideologiji demokracije, temve~ gre mimo nje. Dopolnjuje jo tam, kjer ja, prikazni ipd., to je nefakt. 5 Od tu lahko socializem na Slovenskem razumemo kot strategijo pospe{enega pripenjanja na zahodno ekonomijo, nikakor ne po njegovi lastni samopercepciji, temve~ toliko bolj po njegovih dejanskih u~inkih in s stali{~a interpretacije zgodenega. 6 Isto stali{~e se prevaja tudi v pravno formo. Pravniki zavra~ajo socialno partnerstvo zato, ker ni ustavno in praviloma niti z zakoni regulirano. In tudi biti ne more, saj je pravno mogo~e regulirati samo razmerja, ki so mi{ljiva znotraj koncepta liberalne dr`ave. 7 Ko govorimo o pluralizmu, govorimo o hegemonski percepciji ameri{kega tipa in ne o raznih vrstah koncepcij pluralizmov, od katerih so nekateri (npr. socialni pluralizem) korpora-tivizmu zelo blizu in vklju~ujejo socialno partnerstvo kot eno svojih legitimnih oblik posredovanja interesov in samorazumevanja dru`benih skupin (prim. Pelinka, 1981; Beyme, 1974). SOCIALNO PARTNERSTVO 13 Igor Luk{i~ 8 O kapitalisti~ni dr`avi in njeni navezavi dr`ave v kapitalizmu na kapital je potekala ostra diskusija v {estde-setih in sredi sedemdesetih let: Connell, Private Power and American Democracy; Domhoff, Who Rules America?; Miliband, The State in Capitalist Society; Poulantzas, The Problem of Capitalist State; Offe, Razredna vladavina in politi~ni sistem idr. dela. 9 Podrobneje o tem glej v tej {tevilki ^asopisa za kritiko znanosti, “Socialno partnerstvo v Avstriji”. ideologija demokracije ne more zagotoviti u~inkovitega delovanja politi~nega sistema, to pa je najbolj izrazito ravno v politiki (ali trga) delovne sile (pla~e in cene, za{~ita pri delu, delovne razmere ipd.) in socialni politiki. V kapitalisti~ni dr`avi je stran kapitala strukturno privilegi-rana,8 poleg tega pa ima tudi empiri~no preverljivo bolj{e in tesnej{e stike z dr`avnim aparatom. O uvedbi socialnega partnerstva je mogo~e govoriti s priznanjem sindikatov kot relevantnega partnerja v pogajanjih z delodajalci ali vlado. Seveda pa je akt priznanja dejansko akt vzajemnega priznanja: tudi sindikati so morali priznati stran kapitala za pogajanja zmo`no in vredno stran, prav tako pa tudi vladno stran za arbitra in delavstvu naklonjenega pogajalskega partnerja, v nekaterih primerih pa celo kot predstavnika kapitalske strani. V nekaterih dr`avah se je akt priznanja zgodil s sklenitvijo formalnega socialnega pakta, drugje je bil socialni pakt sklenjen bolj zavito (npr. s pripustitvijo socialdemokracije v vlado, s podpisom nekega dogovora o pla~ah ipd.). V tem smislu lahko govorimo o dveh tipih socialnega partnerstva: – stalna oblika, naravnana na dolgi rok z razvitimi institucijami in vzorci medsebojnega komuniciranja med socialnimi partnerji, in – kratkoro~en tip, naravnan na re{itev dolo~ene ekonomske ali {ir{e dru`bene krize z nekim dogovorom med socialnimi partnerji, ki pa odmre skupaj s prebroditvijo krize. Prvi primer socialnega partnerstva razvija Avstrija, ki je pojavu celo dala ime (Sozialpartnerschaft)9, mo~no je razvito na Nizozemskem in v Skandinaviji. Drugi tip se je uveljavil kot eden od mehanizmov za ustavljanje galopirajo~e inflacije zlasti v Mehiki in Izraelu. Jedro avstrijskega modela socialnega partnerstva je Paritetna komisija s tremi pododbori (za cene, pla~e in od leta 1992 za mednarodna vpra{anja) in svetom za gospodarska in socialna vpra{anja. Socialno partnerstvo je utemeljeno na obveznem ~lanstvu v delavski, kmetijski in gospodarski zbornici in na prepletanju interesnih zdru`enj s strankami. V socialnem partnerstvu sodelujejo {e sindikati. Zdru`enja so centralizirana, za njih velja koncentracija predstavljanih interesov in imajo monopol na predstavni{tvo. Demokrati~nost v zdru`enjih je {ibka, tako da imajo vodstva veliko mo~. Posebno mesto imajo izvedenci in njihovi odnosi do politi~nega odlo~anja. Izrael in Mehika sta primer socialnega partnerstva, ki je bilo vzpostavljeno s socialnim sporazumom, katerega osnovni cilj je bil zni`anje galopirajo~e inflacije. V Izraelu je vlada poskusila zni`ati inflacijo s tripartitnim trimese~nim sporazumom (package deal) o zamrznitvi cen in pla~ s sindikati in z delodajalci ob koncu leta 1984. Sporazum je rodil sadove, vendar se je 14 SOCIALNO PARTNERSTVO Socialno partnerstvo – kako naprej? izkazalo, da brez zmanj{anja prora~una in dolgoro~nega tripar-titnega dogovora o rasti cen in pla~ dolgoro~nega uspeha ne bo. Zvrstili so se {e trije dogovori, ki niso zmogli nadzirati rasti cen. Sredi leta 1985 je vlada razglasila in za~ela izvajati stabilizacijski program, za katerega ni iskala predhodnega soglasja pri dotedanjih partnerjih. Po {tirinajstih dneh je podpisala sporazum o pla~ah s predstavniki sindikatov in delodajalcev, da bi umirila demonstracije in stavke (Bruno, Piterman: 1987, 8). Inflacija se je v kratkem bistveno zmanj{ala, uspeh pa ni bil ve~ji, ker niti delavci niti podjetniki niso verjeli, da bodo cene mirovale in so zato postavili dvig nominalne pla~e v dogovoru leta 1986 na zelo visoko raven. Primer Izraela ka`e, da zaupanje med tremi vitalnimi udele`enci ni na ravni socialnega partnerstva, in to jih vodi v vedno nove pakte, ki pa so vsi v naprej obsojeni na neuspeh.10 V Mehiki so decembra 1987 vlada, sindikati, farmarji in delodajalci podpisali sporazum z naslovom Ekonomski solidarnostni pakt (Pacto de Solidaridad la Estabilid Economica). Glavna heterodoksna sestavina programa za zbijanje inflacije je po Volj~evem (1990: 32) mnenju dogovor med vlado in posameznimi zdru`enji, ki zastopajo vitalne sektorje gospodarstva, glede implementacije politike dohodka. Delavska stran se je sprijaznila z zmernostjo pri zahtevah po dvigu pla~, poslovne`i so sprejeli odpiranje gospodarstva in nadzor nad cenami, vlada pa je sprejela zni`anje prora~una. Mehika je bila ena najuspe{-nej{ih pri zni`evanju inflacije prav po zaslugi zaupanja med socialnimi partnerji. V za~etku osemdesetih letih so s pohodom reganizma in te~arizma socialnemu partnerstvu mnogi napovedovali konec.11 Dejansko pa je `e sredi devetdesetih, zlasti pa v za~etku devetdesetih let ponovno zacvetelo. Zahodne demokracije so se zna{le pred navalom poceni delovne sile z Bli`njega in Daljnega vzhoda, neposredno v obliki migracij in posredno s ponudbo blaga po bistveno ni`jih cenah. Nizke cene blaga in delovne sile z Vzhoda vsebujejo socialna razmerja, v katerih delavci niso za{~iteni, imajo nizke potrebe, niso organizirani itd. S prodorom poceni blaga se najeda tudi dru`bene pridobitve na Zahodu, predvsem socialni standardi. Po drugi strani na Evropo pritiska Mednarodni monetarni fond s politiko neolibe-ralizma, ki se sklada s prvo napetostjo. Dr`ave Evrope so te te`nje za~utile kot pritisk na njihovo identiteto kot evropskih dr`av. V obrambi pred temi pritiski so ponovno mobilizirale vse vitalne dru`bene sile, torej v prvi vrsti delavska in deloda-jalska zdru`enja. Po razpadu socialisti~nih sistemov se je v novonastalih dr`avah razgradil tudi sistem vodenja socialne in ekonomske politike. V vseh teh dr`avah so najkasneje v treh letih `e 10 Patrick Minford (1986: 403) ugotavlja, da se je od leta 1975 v Izraelu zvrstilo `e ve~ dogovorov. Po njegovi oceni je v Izraelu tako, kot je bilo v Italiji, kjer so vlade odhajale in prihajale, Izrael pa je razdiral in uvajal nove stabilizacijske dogovore in programe. 11 Med {tevilnimi deli naj navedemo samo naslednje: Peter Gerlich, E. Grande in W. Mueller (ur.), Sozialpartnerschaft in der Krise, Boehlau, Dunaj, Koelen, Graz, 1985. SOCIALNO PARTNERSTVO 15 Igor Luk{i~ ustanovili posebne tripartitne organe, v katerih se o politiki pla~, socialni politiki in nekaterih vpra{anjih ekonomske politike pogovarjajo in usklajujejo medsebojna stali{~a predstavniki delavcev, delodajalcev in vlade. Novonastali sistemi znotraj svojih okvirov razvijajo tudi socialno partnerstvo. SOCIALNO PARTNERSTVO V SLOVENIJI Zavest socialnega partnerstva se je na Slovenskem razvijala od {estdesetih let naprej v tedaj hegemonskih formah, opera-cionaliziranih v socialisti~nem `argonu. Prve prepoznavne oblike pa so bile uvedene v sedemdesetih letih, ko sta celo Ustava SFRJ in Ustava SRS opredelili dru`bene dogovore in samoupravne sporazume. [lo je za socialno partnerstvo samoupravnega tipa, v katerem so bile vloge med nosilci (zgolj s stali{~a zahodne prakse) zabrisane. Razmere za socialno partnerstvo zahodnega tipa so se za~ele zarisovati v za~etku devetdesetih let. Z uvajanjem privatizacije je potekalo tudi ukinjanje participacije delavcev v delavskih svetih. Nekaj ~asa je bil polo`aj nepregleden in neurejen: v nekaterih podjetjih je bila dru`bena lastnina, pa ni bilo delavskih svetov, nekje je bila me{ana ali zasebna lastnina, pa so delavske svete ohranili ipd. Samoupravljanje se je razgrajevalo, zaposleni pa niso imeli novih mehanizmov za sood-lo~anje v podjetjih in zavodih. Vojna za lastnino in novonastalo podjetni{tvo je vnesla v predstave o dru`benem miru mo~an dvom, ka`e pa, da bodo v razmerah stabilnosti {olani delavci in mened`erji ustvarili hierarhijo vrednot, v katerih bo tudi mesto za revolvera{e, free riderje, hitre obogatitve, moralno dvomljive poslovne poteze ipd., vendar ne na njenem vrhu, kot je bilo to v letih 1991-94, temve~ na obrobju dru`benega sistema. Druga pomembna zna~ilnost, ki je prispevala k razmisleku o institucionalizaciji socialnega partnerstva v novi obliki, je bil ~edalje mo~nej{i ob~utek, da “vlada vodi svojo gospodarsko politiko brez posluha za tegobe delavcev” (Jo`ica Puhar). Vlada je namre~ do`ivljala mo~an odpor sindikatov, ni pa se z njimi posvetovala pri pripravi ukrepov. Polo`aj je postal neobvladljiv. Sindikati so grozili s splo{no stavko, ki bi bila ~isto mogo~a glede na nara{~anje nezadovoljstva med delavci zaradi nara{~a-nja brezposelnosti, zni`evanja pla~ in nejasne perspektive. V Sloveniji je bilo za~etno obdobje gradnje identitet socialnih partnerjev dolgo tri leta. Vlada ob vzpostavitvi strankarske demokracije ni bila dovolj trdna, da bi jo sindikati in gospodarska zbornica lahko priznali za partnerja v dogovorih. Poleg tega je vodila gasilsko gospodarsko politiko v razmerah izgube 16 SOCIALNO PARTNERSTVO Socialno partnerstvo – kako naprej? tr`i{~, ob denacionalizaciji, lastninjenju, pove~evanju {tevila nezaposlenih in v razmerah spreminjanja form politi~nega delovanja. Gospodarski zbornici Slovenije nekateri niso zaupali, ker ni bila utemeljena na podjetjih privatne lastnine in ~e{ da je leglo rde~ih direktorjev. Po institucionalni strani se je izku{nja socialnega partnerstva za~ela graditi `e leta 1990. Tedaj je bil v okviru Ministrstva za delo, kmalu po ustanovitvi prve vlade po strankarskih volitvah, ustanovljen Svet za zaposlovanje, v katerem so bili zastopani predstavniki ministrstva, zbornice in sindikatov. Vlada se za njegove sklepe ni menila in sveta ni upo{tevala. Bil pa je to zametek tripartitnega dogovarjanja v novi slovenski dr`avi. Na tej osnovi so se oblikovale zahteve, da se vzpostavi tripartitni organ, ki bo zdru`eval predstavnike vlade (ne le ministrstva za delo), predstavnike sindikatov in predstavnike delodajalcev. Na tem organu naj bi razpravljali o vseh pomembnih zadevah gospodarske in socialne politike. [e med prvo vlado je bila dana formalna pobuda, da se tak svet ustanovi. Vlada je imenovala delovno skupino, ta je gradivo pripravila, vendar je vlada odlo~anje o tem zamrznila zaradi drugih prednostnih nalog (osamosvajanje). Tedaj je vlada vztrajala pri stali{~u, da tripartitni organ ne sme biti institucionaliziran. Zanimanje vlade je bilo tedaj vezano predvsem na obvladovanje rasti pla~ in na zmanj{anje inflacije. Velimir Bole je jeseni 1991 predlagal, da se oblikuje socialni pakt po vzoru Mehike in Izraela, katerega cilj bi bil zni`anje inflacije.12 Po njegovem predlogu naj bi se sindikati zavezali, da ne bodo stopnjevali zahtev za pove~anje pla~ v skladu z indeksiranimi pogodbami, temve~ da bodo pristali na vnaprej zadana nominalna povi{anja, ki bodo manj{a od rasti cen. Koeficient indeksacije bi bil tako manj{i od ena. Vlada naj bi se zavezala, da bo oklestila prora~un, obvladovala pla~e javnega sektorja, zadr`evala cene izdelkov javnega sektorja, da bo te~aj drsel v skladu z dogovorjeno politiko ipd. Delodajalci bi morali pristati na dogovorjena pravila spreminjanja cen proizvodov. Po Boletovi oceni bi bilo tak sporazum mogo~e skleniti za kratko obdobje v ve~ fazah, kot je bil to primer v Mehiki in Izraelu. Pri analizi konkretnih razmerij v Sloveniji pa Bole (1991: 34) ugotavlja, da ne obstaja organizacija delodajalcev, ki bi neposredno nadzorovala ustrezne cene proizvodov. Le dr`ava je imela tedaj mo`nosti neposrednega nadzora nad cenami. Zato je predlagal, da se pri sklepanju dogovora upo{tevajo predvsem sindikati in dr`ava. Od podjetij in sektorjev pa bi v sklepanje dogovora uvrstili le tista, ki so v monopolnem polo-`aju: predvsem kmetijstvo, ve~ji del prehrambne industrije, ~rno metalurgijo in proizvodnjo naftnih derivatov. Bole je podal tudi predlog kvantifikacij okvirnega porasta cen in pla~ in 12 Bole opozarja, da je inflacija v oktobru zna{ala `e 20% mese~no; ravno pri tej stopnji je inflacija leta 1989 v Jugoslaviji u{la z vajeti. SOCIALNO PARTNERSTVO 17 Igor Luk{i~ 13 Na predlog Zveze sindikatov Slovenije so bila v 27. to~ki IX. amandmaja k ustavi SRS leta 1989 sprejeta dolo~ila, ki so omogo~ila sindikalni pluralizem in so opredelila sindikate kot neodvisne delavske organizacije. To je bila osnova za ustanavljanje novih sindikatov in za odliv ~lanstva iz do tedaj edinega sindikata. 14 Ideologija pluralizma se je na Slovenskem v osemdesetih letih najprej izrazila na sindikalnem terenu. Prevladalo je mnenje, da bi sindikalni pluralizem izbolj{al za{~ito delavcev in stopil na ~elo stavk. Ta ideologija se je napajala pri izkustvu poljske Solidarnosti, ki ji je uspelo kot sindikatu popolnoma preobraziti politi~no dru`bo. reakcij nanje, ~e bi jih presegli. Izdelal je osnutek stabilizacijskega programa, katerega osnovni cilj je bil zmanj{anje inflacije. Vlada in gospodarska zbornica sta se za njegov predlog zanimali, vendar jima kaj ve~ tedaj ni uspelo storiti. Bole je namre~ predlagal hitro ukrepanje: vpeljavo dogovora in na tem utemeljene politike zni`evanja inflacije `e v zadnjem ~etrtletju 1991. Te`ave, ki so tedaj prepre~evale sklenitev trdnej{ega sporazuma in institucionalizacijo socialnega partnerstva, so bile na strukturni ravni: {ibka vlada, nemo~ni sindikati in nepriznavanje gospodarske zbornice. Peterletova vlada je na eni strani zasedla polo`aj s pomanjkljivo samozavestjo, ki je bila upravi~eno utemeljena na neizku-{enosti, na drugi pa z velikanskim projektom ideolo{kega, poli-ti~nega, gospodarskega in lastninskega preustroja Slovenije in deloma tudi Jugoslavije. V razmerah razpadanja socializma vlada ni gojila simpatij do sindikatov, ki so bili obravnavani kot ostali-na socializma, in jih tudi ni vklju~evala v odlo~anje o vodenju ekonomske in socialne politike. Podobno je bilo njeno stali{~e do gospodarske zbornice. Vlada je bila {ibka ne le zaradi neizku{enosti, temve~ tudi zaradi prevelikega {tevila raznovrstnih strank, ki so se v njej zgnetle. Bila je nestabilna in nepredvidljiva, ker so se razmerja sil v vladnih vrstah hitro spreminjala. Tak{na vlada pa je bila neprimerna pogajalka in neprimerno jamstvo za uresni~evanje sporazuma med socialnimi partnerji. Sindikati so zaradi reorganizacije izgubili ~lanstvo.13 Dve leti so se ukvarjali s ponovnim vpisovanjem ~lanov. V ~asu tega procesa je bilo popolnoma nejasno, kolik{na je mo~ katerega od sindikatov. Poleg tega so bili na udaru t.i. delavski privilegiji iz socializma, kot so npr. monopol na delovno mesto in pravica do zaposlitve, samoupravljanje itd. Sindikat si je v razmerah, ko se je bojeval za eksistenco, te`ko privo{~il obrambo “delavskih privilegijev”, saj bi s tem tvegal konflikt z nanovo organizirano politi~no dru`bo. V tak{nih razmerah se je namesto {tevila ~lanov kot merilo mo~i uveljavilo ideolo{ko merilo – sindikat, ki je bolj udrihal po socializmu in starem re`imu, je ve~ veljal in se ve~ pojavljal v javnosti, pri oblasteh pa je njegova beseda ve~ zalegla. V tak{nih razmerah boja za ~lanstvo se je sindikalni pluralizem14 pokazal kot boj med ideologijami. Boj za pluralizem namesto enotnosti je toliko o{ibil pozicije sindikata, da so postali nezanesljivi in zato nezanimivi za pogajanja tako s stali{~a vlade kot s stali{~a gospodarske zbornice. Vlada je posku{ala vnesti preglednost v sindikalnih vrstah z zakonom o reprezentativnosti sindikatov. Ideja zakona je bila, da bi zmanj{ali {tevilo sindikatov in jih prisilili k ve~ji koncentraciji. Ko je zakon pri{el v skup{~ino, so prevladala strankarska merila in namesto visokega praga za pridobitev reprezentativnosti so bila sprejeta merila, ki so dejansko vsem 18 SOCIALNO PARTNERSTVO Socialno partnerstvo – kako naprej? sindikatom omogo~ila pridobitev statusa reprezentativnosti. Merila so naslednja: – demokrati~nost, – najmanj {estmese~no neprekinjeno delovanje, – neodvisnost od dr`avnih organov in delodajalcev, – financiranje prete`no iz ~lanarine in lastnih virov, – dolo~eno {tevilo ~lanov (za zveze in konfederacije najmaj 10% delavcev iz posamezne panoge, za panoge, poklice ali ob~ine pa 15% ~lanov). Na osnovi teh meril je Ministrstvo za delo, socialne zadeve in dru`ino izdalo odlo~bo o reprezentativnosti 19 sindikatom. Gospodarska zbornica je bila organizirana na obveznem ~lanstvu in je predstavljala organizacijo podjetnikov in podjetij. Vendar pa ji novi oblastniki tega statusa niso hoteli priznati, ker naj bi bila ekspozitura nekdanjega re`ima in levih sil. Podobno stali{~e so zagovarjali tudi v nekaterih glasnih sindikatih. Po drugi strani podjetja niso kontrolirala cen, temve~ je to ve~inoma delala vlada, tako da zbornica v socialnem partnerstvu ni imela mo`nosti nastopiti z neko dru`beno mo~jo, o kateri bi se lahko pogajala in jo nadzorovala v zameno za nadzor nad mo~jo drugih dveh partnerjev. Tako nobeden od potencialnih socialnih partnerjev ni imel potrebne identitete za to, da bi se lahko razmerja socialnega partnerstva za~ela vzpostavljati. Postopno, zlasti po volitvah 1992, se je sistem ustalil. Vlada se je utrdila, sindikati so se konsolidirali in pre{teli, zbornica je pridobila potrebno legitimnost. Proces socialnega partnerstva se je za~el hkrati z utrjevanjem in s ~i{~enjem vlog teh treh glavnih partnerjev. Nova delovna skupina, ki so jo oblikovali vlada, sindikati in delodajalci, se je konstituirala {ele v za~etku leta 1994. K temu je odlo~ilno prispevala ustanovitev Zdru`enja delodajalcev Slovenije, februarja 1994. Delovna skupina je pripravila dogovor o politiki pla~, ob tem pa tudi predlog za ustanovitev tripartit-nega organa, najvi{je institucije socialnega partnerstva. Ustanovitev tripartitnega organa je bila tudi rezultat spoznanja (ki je temeljilo na izku{njah pri sklepanju kolektivnih pogodb), da bi bilo treba sodelovanje med partnerji institucionalizirati, ne pa prepustiti ob~utljivosti sindikatov, da vedno znova izsilijo dogovore, ko je polo`aj `e nevzdr`en in ko `e na~enja stabilnost ekonomske politike in ogro`a socialni mir. Najpomembnej{i pobudniki za vzpostavitev tripartitnega organa so bili sindikati, zlasti najve~ji med njimi, Ministrstvo za delo, socialne zadeve in dru`ino in na koncu Zdru`enje delodajalcev Slovenije. Zbornica in vlada sta pri tem stali ob strani, vendar sta v klju~nem trenutku podprli njegovo ustanovitev. Tripartitni organ Ekonomsko-socialni svet je bil oblikovan na temelju dogovora o politiki pla~ v gospodarstvu za leto SOCIALNO PARTNERSTVO 19 Igor Luk{i~ 1994. Dogovor je bil sklenjen aprila 1994, podpisali pa so ga premier Janez Drnov{ek za vlado, za delodajalce predsedniki Obrtne zbornice, Gospodarske zbornice in Zdru`enja delodajalcev Slovenije, za delojemalce pa predsedniki {estih najve~jih reprezentativnih sindikatov. Dogovor o politiki pla~ naj bi bil separat socialnega sporazuma, do katerega naj bi se podpisniki dokopali {e leta 1994. V prvem delu dogovor dolo~a rast pla~ v letu 1994 in metodologijo za njeno preverjanje. Pod to~ko devet pa podpisniki ustanavljajo Ekonomsko-socialni svet. S pravni{kega stali{~a je tak{no ravnanje milo re~eno sporno, saj je svet mo~nej{a institucija od dogovora o politiki pla~ za eno leto. Po drugi strani pa je stvar zelo enostavna: vlada ni hotela pristati na ustanovitev tripartitnega organa, zato so sindikati pogojevali podpis dogovora o pla~ah s podpisom dogovora o ustanovitvi tripartitnega organa. Z vezano trgovino je dogovor o pla~ah prinesel oboje. Na prvem mestu podpisanega akta stoji interes vlade, na drugem, ~e ho~ete v dodatku, pa interes sindikatov in nekoliko tudi delodajalcev. S tem dogovorom o pla~ah je vlada pristala na skupen organ, v katerem bo kot sogovornike priznala predstavnike delodajalcev in predstavnike sindikatov. To je dejansko socialni sporazum. Vsi trije partnerji so s tem podpisali izjavo o vzajemnem medsebojnem priznavanju in pripravljenosti, da se o vpra{anjih iz ekonomske in socialne politike dogovarjajo in sporazumevajo. Sprejeli so skupen vzorec politi~nega vedenja in re{evanja problemov, ki je povsem druga~en od tistega, ki so ga reproducirali v letih 1990-93. Kljub temu da je bil socialni sporazum `e dose`en, so se partnerji dogovorili, da bodo pripravili {e akt, ki bo eksplicitno nosil naslov Socialni sporazum, sprejet pa naj bi bil do konca leta 1994. Dogovor dolo~a, da vsak partner v ESS imenuje pet ~lanov. Sindikati in delodajalci so imenovali svoje vrhove, predsednike organizacij, medtem ko je vlada imenovala podpredsednika, ministra za ekonomske odnose in razvoj, ministrico za delo, dru`ino in socialne zadeve, svetovalca vlade za ekonomske odnose, sekretarko v Ministrstvu za finance in predstavnika Zavoda za makroekonomske analize in razvoj. Svet je sprejel tudi pravila delovanja. Kot temeljna podro~ja si je dolo~il socialni sporazum, socialne pravice, zaposlovanje, delovna razmerja, kolektivno dogovarjanje, cene in davke, pravno varnost, sodelovanje z ustreznimi mednarodnimi organizacijami, skratka vse, kar sodi v ekonomsko-socialne zadeve. Med pristojnostmi sveta so poleg tega, da o problemih razpravlja, tudi naslednje: sodeluje pri pripravi zakonodaje, oblikuje stali{~a o prora~unskem memorandumu in dr`avnem prora~unu in oblikuje stali{~a o gradivih, osnutkih in uredbah, odrebah in zakonih. 20 SOCIALNO PARTNERSTVO Socialno partnerstvo – kako naprej? Pravila predvidevajo, da bo imel ESS svojega profesionalnega sekretarja in strokovno slu`bo ESS, financiranje pa ureja vlada. Morebitne delovne skupine, ki jih bo ustanovil ESS, bodo krili vsi partnerji do ene tretjine. Pravila dolo~ajo, da seje ESS niso odprte za javnost. To na~elo je v nasprotju z na~elom javnosti, na katerem slonijo vse sodobne demokracije. Je pa v skladu z u~inkovitostjo, saj odkriti pogovori med socialnimi partnerji niso mogo~i pred o~mi predstavnikov javnosti. Slednji mimogrede zakuhajo afero iz stali{~, ki so bila izre~ena, vendar pri sklepanju dogovora niso dobila ve~ine in so za delovanje organa povsem nepomembna in obrobna. Javno je praviloma lahko le delo tistih organov (kar velja praviloma za na~elo javnosti v demokracijah), pri katerih do dejanskih odlo~itev in vsebinskih razprav prihaja v predhodnih neformalnih sre~anjih. KAKO NAPREJ? Ekonomsko-socialni svet je `e imel ve~ sej in pokazale so se prve slabosti in te`ave. Glede na to, da sodelujejo s strani dveh partnerjev “{pic” funkcionarji, v imenu vlade pa ne, je svet nekoliko neuravnote`en. [e zlasti so bili problemi pri prakti~nem delovanju, saj podpredsednika vlade velikokrat ni bilo na seje sveta, kar je vladni strani zbijalo kredibilnost, pri drugih dveh partnerjih pa vzbujalo dvom v resno pripravljenost vlade na sodelovanje. Vladna stran je resno omajala medsebojno zaupanje, ko je brez razprave na ESS predlagala dr`avnemu zboru spremembe zakona o soupravljanju. Dr`avni zbor je predlog vlade zavrnil in s tem tudi implicitno dal vladi vedeti, da mora predhodno uskladiti (ali vsaj upo{tevati) stali{~a delodajalcev in sindikatov s svojo vizijo. V prihodnje bi morali dose~i, da bo vladna stran prihajala na seje s pooblastilom, tako da bodo dogovori dejansko obvezovali vlado in upravljali njeno ravnanje v razmerju do parlamenta o zadevah, za katere je pristojen ESS. Na zasedanjih se je pokazala te`ava tudi na strani sindikatov. S pluralizmom sindikatov in s fakti~nim razmno`evanjem smo dobili tudi sindikat, ki gradi identiteto na pluralizmu, kar je za utrjevanje socialnega partnerstva izrazito kontraproduktivno. Obstoj ve~ sindikatov se da prese~i tako, da se ustanovi krovna koordinacija, ki je dejansko nadomestek centralnega organa enotne organizacije. Posamezni sindikati lahko prek centrale uveljavijo svoje delne cilje, ki jih mogo~no podpre vsenacionalna zveza in sodeluje pri dolo~anju skupnega okvira sodelovanja z vlado in delodajalci. V tak{ni zvezi se mo~ posami~nih sindikatov ponderira: ve~ji so veliko mo~nej{i kakor kot posami~no, SOCIALNO PARTNERSTVO 21 Igor Luk{i~ 15 Boj med najve~jim sindikatom – Zvezo svobodnih sindikatov – in najglasnej{im sindikatom, to je Neodvisnost – Konfederacija novih sindikatov, se je izrazito zaostril pri vpra{anju prenosa lastnine socialisti~nih sindikatov v nove razmere. Najglasnej{i sindikat je najve~jemu celo o~ital sodelovanje z delodajalci, ta pa je javnosti sporo~il, da je ~lanov v Neodvisnosti – Konfederaciji novih sindikatov namesto 162.000 le 25.401, kar se da sklepati tudi iz klju~a za sklic kongresa tega sindikata. manj{i pa so tudi mo~nej{i, vendar so v odnosu do drugih sindikatov {ibkej{i, ker se ob njih uti{ajo in nimajo ve~ mo`nosti igrati nacionalnih, to je predvsem politi~nih melodij. Med sindikati na Slovenskem divja spor o pristopu do politike: najbolj mno`i~en sindikat je zainteresiran za socialno partnerstvo z vsem, kar prina{a s sabo, saj bi si v tak{nih razmerah {e okrepil mo~, hkrati s tem pa bi narasla mo~ vsem sindikatom. Drugi {tevil~no najmo~nej{i sindikat pa gradi na tekmovanju z ve~jim bratom in tako namesto vrednot socialnega partnerstva `e v vrstah sindikatov vna{a prvine pluralisti~ne ideologije.15 Tak{no ravnanje v na~elu ni slabo, slabo je s stali{~a enotnosti sindikatov in njihove pogajalske mo~i do vlade in delodajalcev. Ker niso enotni in se prepirajo med seboj, dogovor med vlado in delodajalci enostavno ni mogo~ ali pa do njega pride po mukotrpnih obto`evanjih in prerekanjih. Tak{no ravnanje ni v prid gradnji odnosov socialnega partnerstva. Na strani sindikatov bi zato morali dose~i poenotenje preden pride do seje sveta, tako da bi le-ti nastopili z enotnim stali{~em kot en partner. Nesprejemljivo je, da bi se ESS {e raz{iril, saj `e dosedanja {tevil~nost komaj omogo~a njegovo u~inkovito delo. Podobna nesoglasja so prihajala na dan tudi na strani delodajalcev, tako da bi tudi ta partner moral uskladiti stali{~a pred zasedanjem ESS. Ekonomsko-socialni svet glede na zasedbo obravnava preve~ obrobne in nedodelane zadeve. Zato bi bilo nujno razvejati delo sveta na komisije ali pododbore, ki bi pripravili usklajeno gradivo za delo sveta. Nesprejemljivo je, da “{pic” funkcionarji izgubljajo ~as na sejah z osnutki raznih dogovorov in pravil ter poslu{ajo mnenja o posami~nih te`avah in pogledih tega ali onega predstavnika zdru`enja ali vlade. Za glavno nalogo si je ESS postavil izdelavo socialnega sporazuma za leto 1995. Na mizi so se pojavili predlogi, ki so `e bili deloma usklajeni decembra 1993 in ki so bili pripravljeni za leto 1994. Udele`enci se niso niti toliko potrudili, da bi na besedilu popravili letnico, ~rtali zakone, ki so `e bili sprejeti, in opustili besedilo, ki govori o ustanovitivi ESS, ki `e deluje. Vlada je pripravila predlog, v katerem niti z besedo ne omenja ESS, glavni namen sporazuma pa vidi v tem, da bi sindikati in delodajalci podprli vladno politiko. Vlada s tem predlogom sporazuma priznava, da je bil ESS izsiljen, in zato se trudi vrniti stanje na raven pred april 1994, torej pred ustanovitev ESS. Predlog delodajalcev izhaja iz dosedanjega delovanja ESS in posku{a spraviti v sporazum naslednje pomembne korake za krepitev tega organa in s tem socialnega partnerstva. Socialni sporazum za leto 1995 mora v prvi vrsti vzpostaviti razmere, v katerih bo krepitev zaupanja med socialnimi part- 22 SOCIALNO PARTNERSTVO Socialno partnerstvo – kako naprej? nerji in s tem v delo Ekonomsko-socialnega sveta sploh mogo~a. V najkraj{em ~asu je treba socialnemu sporazumu vzeti ideolo{ki naboj tako, da se ~imprej sprejme. Sicer se bodo podalj{evale razmere, v katerih socialni sporazum deluje le kot gro`nja – namre~, zdaj zbornica zdaj sindikati razgla{ajo, da ne bodo podpisali socialnega sporazuma, ~e ne bo ugodeno eni od njihovih zahtev. Zdi se, da zaenkrat nobenemu od partnerjev ne ustreza, da bi do podpisa sporazuma pri{lo. Podpis tega sporazuma pa je gotovo zelo pomemben ~len v nadaljnji graditvi sistema socialnega partnerstva v Sloveniji. Igor Luk{i~, doktor politologije, docent na Fakulteti za dru`bene vede v Ljubljani. Avtor knjige Liberalizem versus korporativizem (1994). VIRI IN LITERATURA ARTSTEIN in SUSSMAN (1990): Wage policy during disinflation: The Israeli stabilization program of 1985, Bank of Israel Economic Review. BOLE, Velimir (1991): Ponudbeni udar in indeksacija, EIPF, Gospodarska gibanja, {t. 221, oktober. BOWLER, Shaun (1987): “Corporatism and the “Privileged Position” of Business”, v: West European Politics, let. 10, {t. 2. BRUNO, Michael (1986): “Sharp disinflation strategy: Israel 1985”, v: Economic Policy, april. BRUNO, Michel in PITERMAN, Sylvia (1987): “Israel’s Stabilization: A Two-Year Review.” Referat na konferenci o stabilizaciji inflacije: Izku{nje Izraela, Argentine, Brazilije, Bolivije in Mehike. Toledo, [panija, junij. DAHL, Robert in Lindbloom, C. E. (1976): Politics, Economics, and Welfare, University of Chicago Press, Chicago. VOLJ^, Marko (1990): Toward stabilization and growth? The recent experience of Mexico, World Bank (preliminary draft, neobjavljeno). LINDBLOOM, C. E. (1977): Politics and Markets, Basic Books, New York. LUK[I^, Igor (1994): Liberalizem versus korporativizem, Znanstveno in publicisti~no sredi{~e, Ljubljana. MARIN, Bernd (1983): “Organizing Interests by Interest Organizations”, v: International Political Science Review, let. 4, {t. 2. MINFORD, Patrick (1986): “Discussion”, Economic Policy, april. Pravila delovanja Ekonomsko-socialnega sveta, avgust 1994. Dogovor o politiki pla~ v gospodarstvu za leto 1994, 25.4.1994. PELINKA, Anton (1981): Modellfall Oesterreich? Moeglichkeiten und Grenzen der Sozialparnerschaft, Wilhelm Braumueller, Universitas- Verlagsbuchhandlung, Dunaj. ROKKAN, Stein (1966): “Numerical democracy and corporate pluralism”, v: Robert Dahl (ur.): Government and Oppositions in Western Democracies, Yale University Press, New Haven, 1966. SOCIALNO PARTNERSTVO 23 Igor Luk{i~ ROTHSTEIN, Bo (1987): “Corporatism and Reformism: The Social Democratic Institucionalization of Class Conflict” v: Acta Sociologica, let. 30, {t. 3-4. Socialni sporazum za leto 1994 (predlog), 20. 12. 1993 in 22. 12. 1993 (popravljena verzija). Pripravila tripartitna pogajalska skupina za pripravo socialnega sporazuma. Socialni sporazum, skupne podlage za pogajanja, 10. 3. 1994 (predlog skupine sindikatov). Socialni sporazum za leto 1995, Koncept pristopa k vsebinski opredelitvi socialnega sporazuma za leto 1995. Zdru`enje delodajalcev Slovenije, 6. 10. 1994. Sozialpartnerschaft, Vereinbarung zwischen der Bundeskammer der gewerblichen Wirtschaft, der Bundeskammer fuer Arbeit und Angestellte, dem Österreichischen Gewerkschaftsbund und der Präsidentenkonferenz der Landwirtschaftskammern Österreichs, Dunaj, 23. 11. 1992. SPIEGEL, Peter (1987): Die grossen fünf der österreichischen Gesellschaft. Eine Analyse der Grundsatzprogramme der Sozialpartnerverbaende Österreichs, VWGÖ, Dunaj. STANOJEVI], Miroslav (1994): Neokorporativizem in sindikalni pluralizem. (neobjavljeno) Intervjuji v okviru raziskave Re{evanje konfliktov na na~in socialnega partnerstva v Sloveniji in ^e{ki in Slova{ki Republiki, Center za politolo{ke raziskave, IDV, FDV, Univerza v Ljubljani. 24 SOCIALNO PARTNERSTVO Igor Luk{i~ Socialno partnerstvo v Avstriji Avstrija je paradigma socialnega partnerstva1 Korenine socialnega partnerstva v Avstriji segajo v obdobje, ko se je v vodilnih evropskih dr`avah razcvetala industrializacija, v Avstriji pa zanjo ni bilo pravega posluha. Nekateri zato govorijo o zakasnitvi industrializacije in kapitalizma, pri ~emer pozabijo povedati, da jemljejo kriterij iz vzorca, ki ga je postavila vladajo~a misel. Dejansko je Avstrija ubrala druga~no pot industrializacije in ta njena izbira je bila kronana z oblikovanjem socialnega partnerstva, ki je postal pojem. Tudi zato sta bila tako ekonomski kot politi~ni liberalizem v Avstriji zelo {ibka. Po drugi strani pa sta bili mo~ni dve mno`i~ni gibanji, usmerjeni proti kapitalizmu in liberalizmu: politi~ni katolicizem in socializem. Obe gibanji sta v okviru svojih politi~nih strank oblikovali predstave o ureditvi dru`be, ki bi temeljila na korporativizmu. Namesto pojma razred, katoli{ka politi~na doktrina uporablja izraz stanovi, ki implicirajo enakost in harmonijo v dru`bi.2 V vrstah socialisti~nega gibanja sta socialno partnerstvo najjasneje formulirala misleca avstromarksizma in politika Karl Renner in Otto Bauer, ki sta izrazila pripravljenost socialdemo-kracije za sodelovanje z dr`avo in utemeljila nujnost velike koalicije leta 1918 zaradi razrednega ravnovesja med kapitalisti in delavci. Renner je kot dr`avni kancler leta 1919 sklical industrijsko konferenco, ki naj bi na{la re{itev za institucionalizacijo nadzora nad cenami in pla~ami. Leta 1920 je velika koalicija propadla, z njo pa tudi za~etki socialnega partnerstva. Razmerje 1 Prva verzija teksta s tem naslovom je bila objavljena v knjigi Igor Luk{i~, Liberalizem versus korpora-tivizem, ZPS, 1994. Za ^asopis za kritiko znanosti je bil ~lanek predelan in obnovljen. 2 Pelinka (1981: 2) ugotavlja, da se je “stanovska in socialnopartnerska komponenta kr{~anskoso-cialne zgodovine idej konkretizirala – deloma v izkrivljeni obliki – v leta 1934 oklicani nedemokrati~ni ’avtori-tarni stanovski dr`avi’”. Po vojni je {tafetno palico politi~nega katolicizma prevzela ÖVP, v kateri so `e od ustanovitve odlo~ilno vlogo igrala velika ekonomska zdru`enja. ^asopis za kritiko znanosti, domi{ljijo in novo antropologijo, let. XXII, 1994, {t. 168-169, str. 25-34. 25 Igor Luk{i~ 3 Bernd Marin je v delu Paritätische Kommission, Afgeklerter Technokorporatisums in Österreich, Dunaj, 1982, podrobneje predstavil in analiziral delo Paritetne komisije od njene ustanovitve do za~etka osemdesetih let. 4 Dru`boslovci so pojav socialnega partnerstva takoj opisali kot “uspe{no stabilizacijsko politiko sodelovanja med vlado in velikimi zdru`enji na podro~ju politike dohodka” (Lehmbruch, 1985: 85). dru`benih sil se je z obvladovanjem povojne krize prevesilo v prid iniciative kapitala. Leta 1934 se je udejanjil avtoritarni tip korporativizma, ki je vztrajal do konca vojne. Prvega maja 1934 je Dollfuss izdal novo ustavo, s ~imer je bila “stanovska dr`ava uradno rojena” (Pelinka P., 1988: 65). Demokrati~no voljeni parlament so nadomestili imenovani predstavniki poklicnih stanov. V sedmih poklicnostanovskih telesih naj bi sedeli predstavniki delodajalcev in delojemalcev, oboji dolo~eni od re`ima. Dr`ava je bila urejena po na~elih enciklike Quadragesimo anno (1931), kar so izpostavljali tudi {tevilni ideologi nove katoli{ke stanovske dr`ave. Hkrati so vezali identiteto dr`ave na fa{izem. Tako lahko Pelinka (1972: 275) sklene, da je bila “za megleno steno stanovske programatike in retorike interesna odvisnost te dr`ave jasno vidna”. Kot doktrinarno osnovo socialnemu partnerstvu so avstrijski ekonomisti razvili t.i. avstrokeynesianizem. Od leta 1945 se je v kooperativnem ozra~ju ponovno odprla diskusija o vpeljevanju socialnega partnerstva. V obdobju od 1947 do 1951 so sprejeli pet sporazumov o nadzoru nad cenami in pla~ami. Leta 1951 je bil ustanovljen Gospodarski direktorij, katerega delovanje se je izjalovilo iz ustavnopravnih razlogov. Nov zagon je socialno partnerstvo dobilo {ele leta 1957 z ustanovitvijo Paritetne komisije za vpra{anja cen in pla~ (Paritätische Kommission für Preis- und Lohnfragen)3. Komisija je bila ustanovljena kot reakcija na dogodke na Mad`arskem leta 1956. Politi~na elita je videla, da je v neusklajenem razmerju med pla~ami in cenami skrit mo~an potencial nezadovoljstva, ki lahko nenadoma preraste v neobvladljiv protest in prenos demokracije na ulice. Sprva je komisija delovala poskusno. Drugo in tretje leto so jo pustili pri `ivljenju, ker so bili uspehi opazni, postopno pa se je kar prijela in za`ivela svoje neodvisno `ivljenje, kot sestavina politi~nega procesa. Komisija je najprej delovala s pododborom za cene, leta 1962 je oblikovala pododbor za pla~e in leta 1963 svet za gospodarska in socialna vpra{anja.4 Od tedaj je ta komisija jedro socialnega partnerstva. Po dveletni diskusiji so jo leta 1992 opremili {e z enim pododborom, ki se ukvarja z mednarodnimi vpra{anji. Avstrija bo 1. 1. 1995 postala ~lanica Evropske unije in prav spremembe, povezane z njenim novim statusom, najbolj vznemirjajo socialne partnerje. Paritetna komisija je neodvisna od vlade in parlamenta in tako predstavlja osnovni organ avtonomije sistema socialnega partnerstva v razmerju do odlo~evalnih mehanizmov organov parlamentarizma. Avtonomija socialnega partnerstva pomeni, da spremembe na ravni parlamentarizma neposredno ne vplivajo na raven socialnega partnerstva. Pojem relativne avtonomije pa ozna~uje soodvisnost obeh sicer avtonomnih sistemov. Pelinka (1981: 26 SOCIALNO PARTNERSTVO Socialno partnerstvo v Avstriji obèni zbor Paritetne komisije Formalno odloèanje "predsedniški dogovori" predsednikov štirih združenj pododbor za mednar. vprašanja svet za gosp. in soc. vprašanja pododbor pododbor za plaèe Delavska zbornica Gospodarska zbornica Avstrijsko sindikalno združenje Kmetijska zbornica Neformalno odloèanje Predhodno odloèanje Delojemalska združenja Delodajalska združenja Shema 1: Struktura Paritetne komisije za vprašanja plaè in cen 38) ugotavlja, da je lahko samo relativna avtonomija socialnega partnerstva “funkcionalno optimalna re{itev za stabiliziranje dru`be”, ker je le tako lahko “stabilnosti prijazen instrument”. Socialno partnerstvo je “produkt dolo~ene konstelacije poli-ti~nega sistema”, ki se je udejanjilo kot “institucionalizacija konsenza elit” (Pelinka, 1981: 34) paralelno na ravni strank in parlamentarizma ter na ravni gospodarskih zdru`enj. Konsenz elit je posredovan z uravnote`enjem socialnih akterjev.5 Ta paralelnost se je prekinila v obdobju 1966-1987, ko je socialno partnerstvo zaradi propada velike koalicije {e posebej izkazalo svojo avtonomijo nasproti parlamentarizmu. Pelinka razlikuje dva med seboj prepletajo~a se, vendar strukturno razlo~ljiva sistema socialnega partnerstva: avtonomnega in neavtonomnega. Pomen razlikovanja je predvsem v tem, da se izpostavi avtonomno socialno partnerstvo kot posebnost avstrijskega sistema neokorporativizma. Avtonomno socialno partnerstvo je konkretizirano v Paritetni komisiji za vpra{anja pla~ in cen. Delovanje avtonomnega sektorja socialnega partnerstva temelji na {tirih na~elih: neformal-nosti – socialno partnerstvo ni zakonsko regulirano; intimnosti – delo Paritetne komisije sloni na osebnem razumevanju maj- 5 Avstrija je tipi~ni primer konsociativne ali konkordan~ne demokracije in korpora-tivizma. Prepletanje teh dveh praks zagotavlja Avstriji visoko dru`beno in politi~no stabilnost. SOCIALNO PARTNERSTVO 27 Igor Luk{i~ 6 Minister za industrijo, trgovino in obrt ima zakonsko pravico, da pose`e v dolo~anje cen dolo~enega blaga, vendar se to do sedaj {e ni zgodilo. Tak{en poseg bi bil sankcija za celoten sistem socialnega partnerstva. hnega {tevila predstavnikov velikih taborov (Lager); centralizaciji – pri delu komisije je pomembno soglasje vrhov organizacij; in prepletanju – funkcionarji imajo {tevilne funkcije, tako da nastopajo hkrati kot predstavniki dr`ave in zdru`enj, s tem pa zagotavljajo legitimacijo s toleriranjem. Vse odlo~itve sprejema Paritetna komisija “soglasno in ne javno” (Marko, 1991: 21). Avtonomnost Paritetne komisije je postala tudi formalno jasna leta 1966 po koncu velike koalicije, ko se je predstavnik vlade odpovedal pravici glasovanja, da bi s tem ne ogrozil ravnovesja med velikima taboroma. Ob~ni zbor Paritetne komisije deluje kot druga instanca, sestaja pa se praviloma enkrat letno. V ~asu gospodarskih kriz se sestanki zvrstijo tudi {tirikrat v letu. Pododbor za vpra{anja pla~ sestavljajo samo predstavniki {tirih zdru`enj. Vsaka nova kolektivna pogodba, ki jo `eli skleniti eden od 15 sindikatov, mora biti obravnavana na tem pododboru. Svet za gospodarska in socialna vpra{anja slu`i kot koope-racijski gremij ekspertov {tirih zdru`enj. Deluje v {tevilnih delovnih skupinah, ki pripravljajo predloge za sre~anja predsednikov velikih zdru`enj. Paritetna komisija nima mo`nosti za sankcioniranje nespo-{tovanja odlo~itev. Njena avtoriteta je zasnovana na zmo`nosti zdru`enj, da uveljavijo sprejete odlo~itve6. Pri delovanju Paritetne komisije so konflikti z utrjeno delitvijo vlog ritualizirani, odlo~itve pa so z neformalnimi stiki prejudicirane. Teren neformalnega socialnega partnerstva dolo~a vklju~e-vanje gospodarskih zdru`enj v razli~ne procese odlo~anja v politi~nem sistemu. K neformalnemu delu socialnega partnerstva Pelinka (1981: 12) uvr{~a naslednja podro~ja: – socialno zavarovanje, ki je zakonsko utemeljeno, vendar pa na tem terenu delujejo organi samouprave zdru`enj; – podpore na trgu dela, o katerih se imajo zdru`enja mo`nost pogovarjati z vlado; – denarna in kreditna politika; – fondi za agrarno politiko; – sodna oblast – delodajalska in delojemalska zdru`enja imajo v dolo~enih sodnih postopkih pravico do strokovnega sodnika. Na teh podro~jih so tako na zvezni kot na de`elni ravni zdru`enja potegnjena v soodlo~anje skupaj z organi dr`ave. Na teh podro~jih zdru`enja svetujejo in sodelujejo v raznih komisijah, odlo~ilno besedo pa ima vedno resorni organ (minister, de`elni svet). Pomembno pri tem je, da zdru`enja nastopajo skupaj nasproti dr`avnim organom in ne posami~no. Socialno partnerstvo pomeni najprej uravnote`eno sodelovanje temeljnih gospodarskih zdru`enj. Predpostavka njegovega 28 SOCIALNO PARTNERSTVO Socialno partnerstvo v Avstriji delovanja je homogeno nastopanje delodajalske in delojemalske strani, kar zahteva monopol posameznih zdru`enj na organizacijo njihovih interesov in visoko stopnjo centralizacije v teh zdru`enjih. Organizacija zborni~nega sistema temelji ravno na principu monopola in centralizacije interesnega predstavni{tva, temu principu pa sledi tudi organizacija najve~jega sindikata ÖGB. Za socialno partnerstvo je odlo~ilno, poudarja Pelinka (1981: 47), da “krovne organizacije in ne posamezne de`elne zbornice ali deli zborni~nih organizacij (npr. poklicne skupine ali sekcije) sodelujejo v procesu odlo~anja socialnega partnerstva”. Centralizacija je instrument solidarnostne izravnave med razli~nimi interesi posameznih panog tako v vrstah delojemalcev kot v vrstah delodajalcev. Politi~na cena te solidarnosti je odpoved dolo~enih oblik politi~ne participacije. Uveljavlja se posebna vrsta politike, ki jo je Lehmbruch imenoval “summit diplomacy”. “Centralisti~nim strukturam velikih zdru`enj ustrezajo posredno demokrati~no legitimirane instance nasproti neposredno demokrati~no legitimiranim”7 (Pelinka, 1981: 51). Majhno {tevilo stavk, {e posebej “divjih stavk”, daje posebno legitimacijo sistemu socialnega partnerstva. Sicer pa socialno partnerstvo v Avstriji nasploh v primerjavi z drugimi zahodnimi politi~nimi sistemi pu{~a bistveno manj prostora za konflikte, ki vznikajo v bazi. Monopolizacija ima pri delovanju sindikata (ÖGB) tudi drugo plat: razdelitev kompetenc med 15 posameznih sindikatov. Centralizacija gre z roko v roki z visoko stopnjo organiziranosti, ki pomeni predvsem delitev pristojnosti med posamezne ~lene zdru`enja. Delojemalce organizirata in predstavljata Avstrijska sindikalna zveza in Zbornica za delo in name{~ence, delodajalce pa Gospodarska zbornica in Predsedni{ka konferenca kmetijskih zbornic. Druga temeljna gospodarska zdru`enja kot npr. Zdru`enje avstrijskih industrialcev, ki zdru`uje pribli`no 1900 podjetij s pribli`no 430.000 zaposlenimi, s ~imer dosega organizacijsko stopnjo 70%, je preko {tevilnih osebnih in institucionalnih vezi posredno vklju~eno v eno ali drugo skupino ali v eno od navedenih {tirih osnovnih zdru`enj socialnega partnerstva. Vsa {tiri zdru`enja so vezana na stranke, preko katerih prihajajo njihovi predstavniki tudi v parlament. Delojemalska stran je povezana s socialdemokratsko stranko, delodajalska pa z ljudsko stranko. To dvojno predstavni{tvo zagotavlja izpopolnitev neposredne oblike sodelovanja, katere nosilec so zdru`enja, s posredno obliko, ki poteka preko strank. “Stranke so osebno in institucionalno prisotne v zdru`enjih, zdru`enja pa so prav tako zastopana osebno in institucionalno v strankah” (Pelinka, 1981: 17). Leta 1978 je bilo kar 51,8% poslancev v avstrijskem nacionalnem svetu vodilnih funkcionarjev v gospodarskih zdru`enjih. 7 Diskusija o soodlo~anju, ki je v ZRN porodila zakon o sood-lo~anju, se je v Avstriji usmerila v paritetno, “nadpodjetni{ko sood-lo~anje”, kar dejansko pomeni socialno partnerstvo. Tako imenovano “znotrajpodjetni{ko soodlo~anje” v Avstriji ni na{lo pravih zagovornikov. SOCIALNO PARTNERSTVO 29 Igor Luk{i~ 8 Tudi v obdobju, ko je imela socialisti~na stranka absolutno ve~ino in je tvorila enostrankarsko vlado, je socialno partnerstvo do`ivelo zmagoslavje npr. s sprejemom “arbeitsverfassunggesetz”. Tedaj bi socialisti~na ve~ina lahko sprejela zakon, ki bi ustrezal programu SPÖ, vendar se je odlo~ila za proceduro preko institucij socialnega partnerstva. 9 Temeljni problemi s stabilnostjo so vezani na pokazatelje in kriterije. Marko omenja med kriteriji stabilnosti tudi kvaliteto `ivljenja in s tem v zvezi indikatorje latentnih konflitov, ki jih ljudje ponotranjajo, ka`ejo pa se v alkoholizmu, boleznih psiho-somatske narave, samo-morilstvu ipd. Zaenkrat politologija teh indikatorjev {e ni vzela v pretres in jih vklju~ila v resno analizo politike. Prisotnost zdru`enj v strankah se ka`e pri sestajanju parlamentarnih frakcij. Strankarska dr`ava gre z roko v roki z dr`avo zdru`enj – dolo~ena mesta v vladi so rezervirana za funkcionarje dolo~enih zdru`enj. Avstrijski politi~ni sistem ima dve temeljni potezi, ki omogo~ata, da socialno partnerstvo deluje tudi preko strank. Prvo potezo ozna~uje pojem koncentracije, ki pomeni majhno {tevilo relevantnih akterjev v politi~nih procesih – npr. dvoinpolstrankarski sistem, {tiri gospodarska zdru`enja. Drugo potezo pa ozna~uje pojem postebrenja dru`be, ki ozna~uje soobstoj dveh (ali treh) velikih stebrov, taborov. Tabori imajo svojo politi~no strukturo, temeljijo pa na mo~ni dru`beni identifikaciji ljudi z njimi, in ta identifikacija se prena{a neposredno v politi~ni prostor. Zna~ilnost tak{ne dru`be je sovra`nost med tabori na ravni mno`ic, na ravni elit pa se dosega soglasje, ki utemeljuje stabilno demokracijo. Socialno partnerstvo je razvilo tudi posebne oblike sodelovanja politikov in ekspertov. Specifika delovanja ekspertov na relaciji zdru`enja-dr`ava je v tem, da eksperti neposredno delujejo z odlo~evalnimi gremiji. Tako njihova dejavnost ni omejena samo na svetovanje, temve~ se eksperti velikokrat pojavljajo kot odlo~evalci. V parlamentarizmu je delovanje ekspertov ostro lo~eno od delovanja politikov. Pelinka za Avstrijo ugotavlja, da se tudi eksperti rekrutirajo po kriteriju lagerske pripadnosti, tako da je vnaprej zagotovljena njihova lojalnost posameznemu taboru. Zanimivo je, da je tudi svet nacionalne banke sestavljen po na~elu socialnega partnerstva. Polovico ~lanov sveta voli vlada, drugo polovico pa zdru`enja delodajalcev in delojemalcev. Avstrija ne vodi klasi~ne monetarne politike, ampak je v ospredju uravnavanje razmerja med cenami in pla~ami. Tako posredno skrbijo tudi za trdnost valute. Stabilnost je primarna vrednota politi~nega sistema Avstrije, ki se na terenu zdru`enj izkazuje kot stabilnost v lastnini in delitvi dohodka, to pa vpliva na stabilnost gospodarstva. Pelinka opozarja, da socialno partnerstvo ni primerno sredstvo za spreminjanje dru`be v njenem temelju. Nasprotno, socialno partnerstvo je ravno zaradi stabilnega razdeljevanja dohodka glavni stabilizator avstrijskega politi~nega in dru`benega sistema. @iv-ljenjske mo`nosti so v Avstriji ostale nespremenjene, to je neenako razdeljene. Socialno partnerstvo ni zmanj{alo socialnih neenakosti, prav tako jih ni pove~alo. Vrednota stabilnost skozi integracijo8 ima prednost pred vrednoto inovacija skozi konflikt. Stabilnost9 je tesno povezana s pojmom socialnega miru, ki je v Avstriji temeljna norma. Pelinka (1981: 66) trdi, da je socialno partnerstvo konkretizacija “negativnega miru”, saj “konfliktov ne odpravlja (aufheben), temve~ jih ritualizira in 30 SOCIALNO PARTNERSTVO Socialno partnerstvo v Avstriji civilizira”. Socialni mir zagotavlja predvsem na ta na~in, da zagotavlja nadaljnjo eksistenco partnerjem v konfliktu, s ~imer ne pristaja na prakso, teoretizirano v teoremu “igre z ni~elno vsoto”. Tako socialni mir pomeni harmonijo v okviru statusa quo, ki ga hkrati reproducira. Meje socialnega partnerstva so se najprej in najbolj ostro pokazale na podro~ju, za katerega ni bilo razvito, to je na podro~ju uvajanja atomske energije. Kapital in delo sta v Evropi dosegla visoko stopnjo soglasja o tem, da je treba graditi atomske centrale, saj je njihova gradnja zagotavljala nov cikel gospodarske rasti. Predvolilni boj leta 1976 je v Avstriji razvnel javnost proti gradnji jedrskih elektrarn, tako da se nevladna ÖVP ni hotela vklju~iti v odlo~anje in prav tako ne zdru`enja, ki delujejo v njenem okrilju. Namesto tega je zahtevala sprejem odlo~itve v parlamentu. Nazadnje je o tem odlo~al referendum, novembra 1978, na katerem se je ve~ina odlo~ila proti uporabi jedrske energije. Rezultat je bil plebiscitarni ne soglasju, ki se je pred tem `e oblikovalo v okviru socialnega partnerstva in ki sta mu botrovali obe veliki stranki. Hkrati je pomenil ostro kritiko parlamentarizma, socialisti~ne parlamentarne ve~ine in vlade. Ta odlo~itev je tedaj pomenila tudi to, da veter dru`benih sprememb piha socialnemu partnerstvu ne v hrbet, temve~ v obraz. Najbolj{a argumentacijska osnova socialnega partnerstva je neobstoj alternative, ki bi lahko prepri~ala zlasti glavne akterje socialnega partnerstva. Avstrija je postala “model” in SPÖ je za~ela propagirati “tretjo” pot “med kapitalizmom in komunizmom” (Cap, 1980: 348-349), za katero je bilo zna~ilno tesno povezovanje gospodarske politike s politiko (Pelinka P., 1988: 106). Avstrijsko socialno partnerstvo je mogo~e definirati kot “vmesni stadij” med poznanimi pojavnimi oblikami sistema tradicionalnega kapitalizma in nami{ljenim sistemom socialisti~ne dru`be (Pelinka, 1981: 58-59). Socialno partnerstvo prepre~uje vrnitev v kapitalizem 19. in zgodnjega 20. stoletja, vendar prepre~uje tudi napredovanje v konsekventni socializem. Posledica socialnega partnerstva je gospodarska rast kot motor realnega dohodka, ne da bi bilo pri tem zastavljeno vpra{anje delitve. Socialno partnerstvo je tako zgrajeno na pozitivnem konsenzu glede rasti in na negativnem konsenzu glede delitve dohodka. Socialno partnerstvo je tudi instrument za upravljanje celotne dru`be. Njegovi uspehi so ve~ji na ravni socialne politike kot pa na ravni gospodarske politike. Socialno partnerstvo se je v Avstriji iz pojma, ki je povzemal razli~ne kooperacijske vzorce med zdru`enji na terenu gospodarske politike, razvilo v pojem, ki pomeni dru`beno in politi~no sodelovanje. Najve~ji uspeh socialnega partnerstva je zmanj{evanje socialnih in politi~nih konfliktov. Usmeritev v profit, ki je SOCIALNO PARTNERSTVO 31 Igor Luk{i~ 10 Marko poro~a, da v nekaterih primerih zdru`enja ne upo{tevajo niti minimalnega kriterija demokrati~nosti, to je neposrednih volitev delegacij na najni`ji organizacijski ravni. Poleg tega pa je med ~lanstvom in Paritetno komisijo (odvisno od organizacije) od dve do osem ravni. 11 Leta 1970 in 1975 v gospodarsko zbornico v sekcijo za industrijo sploh ni bilo volitev v celi Avstriji, leta 1985 pa niso volili predstavnikov v nobeno njeno sekcijo. Sekretar zvezne gospodarske zbornice je ugotovil, da volitve niso potrebne, ker volilci izra`ajo soglasje k izboru v organih vrhovnih zdru`enj s tem, ko niso predlagali alternativ za kandidate. motor kapitalisti~nih tr`nih sistemov, dopolnjuje usmeritev v zmanj{evanje konfliktov celo za ceno zmanj{evanja profita. Zmanj{anje konfliktov predstavlja izpopolnitev ciljev sistema gospodarske in dru`bene ureditve, ki se s socialnim partnerstvom ne more v temelju ni~ spremeniti, pa~ pa je opremljen z novimi upravljalskimi mo`nostmi. Socialno partnerstvo je sicer trdo`iva ustanova, vendar je kljub temu nenehno izpostavljeno kritiki, ki prihaja iz {tirih teoretskih usmeritev: liberalizma, marksizma, s stali{~a pravne dr`ave in s stali{~a demokracije. Liberalna kritika za ozna~itev socialnega partnerstva uporablja termine “dr`ava zdru`enj” (Verbandestaat), “dr`ava zbornic” (Kammerstaat) in tudi “dr`ava sindikatov” (Gewerkschaftstaat). Socialnemu partnerstvu nasprotuje v dveh klju~nih to~kah: ker med posameznika in dr`avo vriva mogo~na zdru`enja in ker deformira ali celo ukinja prosto tr`no ekonomijo. Liberalisti~na pozicija nasprotuje predvsem vklju~evanju delavskih zdru`enj v upravljanje ekonomije in dru`be. Marksisti~na kritika gradi na tezi, da je socialno partnerstvo samo krinka bur`oazije za nadaljnje neomejeno vladanje kapitalizma in izkori{~anja. Socialno partnerstvo je izdaja delavskega razreda. Vzpostavlja razredni mir, namesto da bi zaostrilo razredni boj do kon~ne zmage delavskega razreda in uvedbe diktature proletariata. Bolj analiti~en marksizem ugotavlja, da je socialno partnerstvo mo`no le toliko ~asa, dokler obstaja ravnote`je mo~i med razredi, dolgoro~no pa v vsakem primeru deluje nasproti interesom delavskega razreda. Izhodi{~e kritike s pozicij pravne dr`ave je izvenustavni status socialnega partnerstva, s ~imer tudi ni podvr`en ustavno legalnim kriterijem in nadzoru. Kritiki ozna~ujejo socialno partnerstvo kot “protivlado” (Gegenregirung) ali “obvlado” (Neben-regirung). Socialno partnerstvo je za to kriti{ko pozicijo tipi~en primer izvotlitve in spodkopavanja ustavne ureditve, saj de`eli vladajo zdru`enja, njihova vladavina pa ni pokrita z ustavno normo. Organi, ki jih ustava predvideva kot organe vladanja, pa dejansko nimajo predpisane in predvidene mo~i, zato je treba tak{no stanje nemudoma odpraviti. Demokrati~na pozicija kritike socialnega partnerstva izhaja iz ugotovitve, da socialnemu partnerstvu primanjkuje demokra-ti~na legitimnost. Organi socialnega partnerstva niso voljeni po na~elu splo{ne volilne pravice in po na~elu en ~lovek en glas.10 To velja zlasti za partitetno komisijo. Ker ni podvr`ena volilnemu prepihu,11 je tudi ni mo`no nadzorovati in zamenjati z demokrati~nimi sredstvi. Poleg tega socialno partnerstvo zamenjuje demokrati~ni princip ve~inskega odlo~anja s principom soglasja (vsaj v Paritetni komisiji). Princip paritetnega predstavni{tva je neupravi~en, saj delojemalska zdru`enja 32 SOCIALNO PARTNERSTVO Socialno partnerstvo v Avstriji zastopajo veliko ve~je {tevilo ljudi kot pa delodajalska zdru`enja. Ker ni predvidenih mehanizmov participacije, se kot posledica vzpostavljata apatija in vegetiranje. Birokratskoadministrativni subsistem je dobil primat nad oblikovanjem politik, tako da “demokrati~nopoliti~na dimenzija slu`i samo {e legitimiranju” (Marko, 1991: 15). H kritikam socialnega partnerstva s stali{~a demokracije je treba dodati {e veliko mo~ ekspertov, tako da nekateri govorijo celo o tehnokratski revoluciji, Marin pa je za Avstrijo skonstruiral izraz “tehnokorporativizem”. Avstrijsko socialno partnerstvo se je v diskusiji o neokorpo-rativizmu vzpostavilo kot model za sposobnost pre`ivetja neokorporativne usmeritve. Njegov obstoj trdno pri~a o tem, da korporativizem in diskusija o korporativizmu ni produkt lepega vremena. Odslikava korporativne tendence, ki v nasprotju s fa{isti~nimi koreninami niso etablirani proti, temve~ ob sistemu parlamentarizma in strankarske dr`ave. Lehmbruch (1979a: 180) ugotavlja, da primer Avstrije predstavlja “tretjo alternativo – namre~, korporativisti~no vlado interesnih skupin”, ki jo postavlja ob `e uveljavljena sistema strankarske in administrativne vlade. Leta 1992 so socialni partnerji po dveletni diskusiji sprejeli nov dogovor o socialnem partnerstvu. Dogovorili so se za nove cilje, ki so vezani na vklju~itev Avstrije v Evropsko unijo. Socialno partnerstvo so v tem dogovoru opredelili kot “posebno vrsto govorne in vedenjske kulture in (kot) pripravljenost prizadetih zdru`enj, da oblikujejo kompromise navznoter in navzven ter predstavljajo razli~ne interese v okviru skupnih ciljev in vseh dru`benih interesov. To predstavlja stalni temelj pogovorov in teko~o izmenjavo informacij.” V razpravi je sodelovala tudi vlada, vendar so podpisniki dogovora samo veliki {tirje: tri zbornice in zveza avstrijskih sindikatov. Zaradi lagerske strukture dru`be imata vodilno vlogo v avstrijski politiki SPÖ in ÖVP, medtem ko so liberalna, komu-nisti~na in zelena stranka izrinjene iz procesa soodlo~anja. Celo sindikalna organiacija ÖVP nima pomembnega vpliva na sindikalni strani socialnega partnerstva. Politi~na struktura se je za~ela sredi osemdesetih let polagoma spreminjati. Okrepili so se liberalci, poleg tega pa so se pojavili {e zeleni. Po zadnjih volitvah leta 1994 je politi~na struktura `e toliko spremenjena, da mnogi napovedujejo zaton socialnega partnerstva v Avstriji. Liberalna stranka, Liberalni forum in Zeleni so velikima strankama pobrali `e toliko glasov, da koalicija med SPÖ in ÖVP ne pokriva ve~ 80% volilnega telesa kot v petdesetih in {estdesetih letih, temve~ samo 60%. Napovedi o zatonu imajo tudi socialno mo~. Po vojni rojene generacije so se oku`ile z japijevsko mentaliteto in jim sodelovanje na na~in socialnega partnerstva pomeni tradicionalizem in SOCIALNO PARTNERSTVO 33 Igor Luk{i~ 12 Anton Pelinka (1974: zape~ek, ob katerem naj se grejejo veterani. Generacijski kon-333) je {e pred poplavo flikt se v avstrijski politi~ni eliti bije tudi na ravni ohranitve ali rAav zs pt rri aj ov itme he ndovveahl tzi apov opustitve oblik socialnega partnerstva. Generacija, ki je skusila primer “postklasi~nega vojno in kri ob delitvah predvojne Avstrije, vztraja na obliko-parlamentarizma” zaradi vanju konsenza vseh prizadetih. Mlaj{a generacija pa se bolj njene “postmoderne stru- ogreva za tekmovalnost z ni~elno vsoto, konsenz, stabilnost in kp toul irt eoloz gdir up `ae nt rj d” .ijoM, l adja{ i je posledice za strukturo dru`be pa je pri tem ne zanimajo.12 bilo socialno partnerstvo Avstrija vstopa v Evropsko unijo v negotovosti. Sistem spo-moderna struktura in se razumevanja, ki ga je razvila, je na veliki preizku{nji. Vsekakor navdu{ujejo nad post- pa se izkazuje, kar lahko preberemo tudi iz volilnih rezultatov, msoo dd ee jranni mskio ot bo l,ikk aa mr i s, o ki da se medeni tedni socialnega partnerstva, ki so bili oprti na bile v ZDA moderne – s stabilne volilne razultate dveh velikih strank in na izku{njo pluralizmom kot vojne generacije, nekako iztekajo. Igor Luk{i~, doktor politologije, docent na Fakulteti za dru`bene vede v Ljubljani. Avtor knjige Liberalizem versus korporativizem (1994). LITERATURA CAP, Joseph (1980): “SPÖ und ’Dritte Weg’: Zuckerbrot und Peitsche”, v: Josef Hindels, Peter Pelinka (ur.): Roter Anstoss. Der “Österreichische Weg”. Sozialistische Beiträge , Jugend u. Volk, Dunaj, München. GERLICH, Peter, EDGAR, Grande, MÜLLER, W. C. (ur.) (1985): Sozialpartnerschaft in der Krise. Leistungen und Grenzen des Neokorporatismus in Oesterreich, Böhlau Verlag, Dunaj. LEHMBRUCH, Gerhard (1979): “Liberal Corporatism and Party Government”, v: Schmitter in Lehmbruch (ur.): Trends Towards Cor-poratist Intermediation, Sage, London. LUK[I^, Igor (1991): Demokracija v pluralni dru`bi?, Znanstveno in publicisti~no sredi{~e, Ljubljana. LUK[I^, Igor (1994): Liberalizem versus korporativizem, Znanstveno in publicisti~no sredi{~e, Ljubljana. MARIN, Bernd (1987): “From consociationalism to technocorporatism: the Austrian case as a model-generator?”, v: Ilja Scholten (ur.): Political Stability and Neo-corporatism, Sage, London. MARKO, Joseph (1991): “Verbände und Sozialpartnerschaft”, neobjavljen tipkopis. PELINKA, Anton (1972): Stand oder Klasse? Die Christliche Arbeiterbewegung Oesterreichs 1933 bis 1938, Europaverlag, Dunaj, München, Zürich. PELINKA, Anton (1974): “Postklasischer Parlamentarismus und Sozialpartnerschaft”, v: Österreichischer Zeitschrift für Politik-wisenschaft, vol. 2, {t. 3. PELINKA, Anton (1981): Modelfal Österreich? Möglichkeiten und Grenzen der Sozialpartnerschaft, Wilhelm Braumüller, Universitäts-Verlagsbuchhandlung, Dunaj. PELINKA, Peter (1988): Sozialdemokratie in Österreich, HPT Verlag, Dunaj. 34 SOCIALNO PARTNERSTVO Nenad Zako{ek Hrva{ka dr`ava in organizirani interesi: je mogo~e socialno partnerstvo? 1. POLITIÈNI IN DRUŽBENOEKONOMSKI KONTEKST Da bi analizirali mesta organiziranih interesov v Hrvaški, posebno velikih interesnih skupin, kot sta sindikalno organizirano delavstvo in združenje zasebnih delodajalcev, je nujno upoštevati njihov politièni in družbenoekonomski kontekst. Zato bom v uvodu razèlenil glavne determinante tega konteksta, ki pomembno vplivajo na pojavne oblike organiziranih interesov, na njihovo dinamiko in odnose z institucijami oblasti. 1.1 STRUKTURA POLITIÈNE MOÈI Glavna politièna posebnost Hrvaške je danes koncentracija politiène moèi, kar neposredno vpliva tako na strukturo družbene moèi kot tudi na mehanizme artikulacije in posredovanja organiziranih interesov. V primerjavi z drugimi srednjeevropskimi postsocialistiènimi državami, v katerih ni niti eni politièni stranki uspelo dalj èasa dominirati na politiènem prizorišèu, se je v Hrvaški po letu 1990 vzpostavila stabilna prevlada ene same desnopopulistiène stranke, danes vladajoèe stranke Hrvatska demokratska zajednica (HDZ). Ta je z volilnim sistemom dobi- ^asopis za kritiko znanosti, domi{ljijo in novo antropologijo, let. XXII, 1994, {t. 168-169, str. 35-46. 35 Nenad Zakošek 1 Na volitvah leta 1990 je HDZ v prvem krogu volitev za prvi dom sabora dobil okoli 41% glasov in kar 69% mandatov (v vseh treh saborskih svetih je imel okoli 58% mandatov). Na volitvah za pred-stavni{ki dom leta 1992 je HDZ dobil okoli 44% glasov in skoraj 62% mandatov, medtem ko je v februarju 1993 za drugi, `upanijski dom dobil ravno tako 44% glasov in 59% mandatov. O volilnih rezultatih primerjaj Ivan Grde{i}, Marjana Kasapovi}, Ivan [iber, Nenad Zako{ek: Hrvatska u izborima 94., Zagreb, 1991 in tudi Mirjana Kasapovi}, Nenad Zako{ek, “Election and the Emerging Party System in Post-Socialist Croatia”, referat na XVI. svetovnem kongresu IPSA, Berlin, 1994. la v obeh hrva{kih saborih absolutno ve~ino parlamentarnih mandatov.1 Monopolisti~no in centralisti~no strukturo politi~ne mo~i podpira tudi ustavna konstrukcija, {e bolj pa politi~na praksa polpredsedni{kega sistema: v rokah predsednika kot nasploh izvr{ne oblasti, nad katero dominira, je zdru`ena velika mo~. Kot protiute` pa hkrati manjkata samostojna zakonodajna in sodna oblast, ki sta bistveni element vsakega liberalno-demo-krati~nega pluralisti~nega sistema: predsednik kot vrh izvr{ne oblasti, ki je obenem tudi strankarski vodja HDZ, skupaj z najo`jim strankarskim vodstvom prek uveljavljenih strankarskih mehanizmov popolnoma nadzoruje bistvene personalne odlo~itve v drugih dveh vejah oblasti. Struktura politi~ne mo~i v Hrva{ki je izrazito centralizirana in monopolizirana in zato ni stabilna. Zaradi populisti~nega zna~aja HDZ, ki je vse do danes ostal kombinacija stranke in mno`i~nega gibanja, v njem nenehno prihaja do frakcijskih bojev in razkolov. Teh spopadov ne more prepre~iti niti nevpra{ljiva avtoriteta strankarskega vodje, ki mora svojo mo~ nenehno uporabljati za notranjo arbitra`o in za vzpostavljanje kakr{negakoli `e frakcijskega ravnote`ja. Boj za oblast vpliva na dr`avne organe, tako na posamezne resorje izvr{ne oblasti kot tudi na lokalne strukture oblasti, to pa izrazito destabilizira delovanje oblasti. Frakcijski boji poleti 1994 so se kon~ali z odcepitvijo zmerne frakcije HDZ in z ustanovitvijo stranke Hrvatski nezavisni demokrati (HND), s ~imer je parlamentarna ve~ina vladajo~e stranke v predstavni{kem domu omejena samo {e na nekoliko mandatov. Populisti~ni zna~aj vladajo~e stranke vpliva tudi na njen avtoritarni politi~ni stil vladanja. To se ka`e najprej v nepripravljenosti, da bi se konsenzualno, skupaj z opozicijskimi strankami oblikovala osnovna pravila in institucionalni okvir politi~nega delovanja (ustava, volilni zakon, parlamentarni poslovnik). Nasprotno, stranka in njen predsednik razumeta svojo izvolitev kot izraz plebiscitarne volje ljudstva, da lahko o vsem suvereno odlo~ata, ne da bi se dogovarjala s politi~nimi nasprotniki. Drugi~, HDZ si pripisuje izklju~evalno legitimnost nacionalne dr`avotvorne politi~ne sile: v tej perspektivi se ka`e kot edina resni~na domoljubna politi~na sila, ki edina predstavlja ves narod – opozicija se marginalizira kot nekom-petentna, nedomoljubna, ideolo{ka stran hrva{ke tradicije in zato pravzaprav nepotrebna. Domoljubna mobilizacija se prav tako izkori{~a za nevtraliziranje kritike oblasti: prevladuje patri-arhalno-avtoritarno izena~evanje politi~ne skupnosti z dru`ino, v kateri ni prostora za legitimno nasprotovanje “o~etovski” avtoriteti karizmati~nega vodje in politi~ne sile, ki jo vodi. 36 SOCIALNO PARTNERSTVO Hrva{ka dr`ava in organizirani interesi 1.2 NEUGODNE DRU@BENOEKONOMSKE RAZMERE Na dru`benoekonomske determinante artikulacije in organizacije interesov v Hrva{ki najbolj vpliva ve~letna gospodarska kriza in na~in transformacije in privatizacije gospodarstva. Gospodarska kriza se ka`e na razli~nih ravneh:2 a) Zaradi vojne {kode in z vojno povzro~enih komunikacijskih in infrastrukturnih te`av (pomanjkanje elektri~ne energije, pretrgane cestne in `elezni{ke poti itd.), zaradi razpada jugoslovanske dr`ave in tr`i{~a, zaradi izgube tr`i{~a v Vzhodni Evropi po zlomu komunizma in tudi zaradi strukturne neprilagojenosti v obdobju 1990-1993 je pri{lo do gospodarske recesije in zmanj{anja nacionalnega proizvoda za ve~ kot 50%. b) Najbolj neposredna posledica strahovitega upada proizvodnje je bilo ob~utno pove~anje nezaposlenosti: stopnja nezaposlenosti je narasla z 9% v letu 1990 na okoli 15% v letu 1991 in se v letih 1992 in 1993 ustalila na 18%. c) Velik prora~unski primanjkljaj zaradi stro{kov obrambe in zaradi bremena socialnih izdatkov (posebno za pregnance in begunce) se je pokrival z inflatorno monetarno politiko. To je pomenilo kontinuirano rast mese~ne stopnje inflacije povpre~no za 7% v letu 1990, 11% v letu 1992, 21,5% v letu 1992 in 30% tik pred za~etkom uvajanja ostre antiinfla-cijske politike v letu 1993. ~) Pri nenehnem zmanj{evanju proizvodnje in visoke inflacije so realne pla~e nenehno padale; na koncu leta 1992 in na za~etku leta 1993 je povpre~na pla~a zna{ala do 100 DEM. Gospodarska kriza in prora~unski primanjkljaj sta bila velik problem in pritisk na vlado. Tak{en polo`aj v na~elu ni neustrezen za za~etek socialnega partnerstva med vlado, sindikati in delodajalci. Toda opisane populisti~ne in avtoritarne te`nje vladajo~e strukture so bile pomembna ovira za korak v smeri socialnega partnerstva: bolj kot korporativisti~nemu sporazumevanju je bila izvr{na oblast naklonjena centralisti~nim intervencijam in administrativnemu urejanju in omejevanju, nujno potreben del legitimnosti pa je dobivala s populisti~no mobilizacijo. Vlada je zato v teh {tirih letih vedno znova sku{ala vsiliti gospo-darskopoliti~no re{itev, ne da bi pristala na elementarni dogovor s potencialnimi socialnimi partnerji (in tudi ne na kakr{nokoli u~inkovito parlamentarno sodelovanje v tem procesu): o tem pri~a neobstoj socialnih programov, pogosto administrativno dolo~anje pla~, poskusi avtoritarnega prepre~evanja stavk (primeri uvajanja delovne obveznosti) in sprejemanje zakonskih predlogov, ki omejujejo svobodo sindikalnega zdru`evanja. Drugi neustrezen vidik dru`benoekonomskega polo`aja je model privatizacije in strukturnega preoblikovanja gospodarstva, izbranega za Hrva{ko, {e posebej pa na~in uvajanja tega 2 Ve~ina tu predstavljenih podatkov je povzeta iz strnjenega pregleda dru`benoekonomskih razmer v Hrva{ki v tekstu Bo`e @aje “Krieg und Krise”, v: Ost-West Gegeninformationen, V., {t. 4, 1993: 27-30. Nekateri novej{i podatki pa so povzeti po dnevnem tisku. SOCIALNO PARTNERSTVO 37 Nenad Zakošek 3 Primerjaj Narodne novine, {t. 19, z dne 23. 4. 1993. Zakon je bil kasneje ve~krat dopolnjen in spremenjen, niso pa se bistveno spremenile glavne zna~ilnosti modela privatizacije. 4 Gre za podjetja, ki obsegajo `eleznice, elektrogospodarstvo, vodno gospodarstvo, izkori{~anje gozdov, potni{ko pomorsko ladjevje, ceste, po{te in telekomunikacije, naftno industrijo, radiotelevizijo in dr`avno zalo`ni{ko hi{o Narodne novine. Po ocenah Urada za ekonomijo javnih podjetij Vlade Republike Hrva{ke zna{a vrednost teh podjetij skoraj 30 milijard DEM (primerjaj Globus z dne 27. 5. 1994, str. 4). 5 Primerjaj statistiko hrva{kega fonda za privatizacijo, ki je bila objavljena v Ve~ernem listu 23. 5. 1993. 6 Glavno vlogo so pri tem igrala arbitrarna pooblastila uprave fonda za privatizacijo in celo osebno predsednika fonda kot tudi postopki dr`avnih bank, ki so v nekaterih primerih v skladu s politi~nimi direktivami prodajale dolo~ene pakete delnic privilegiranim kupcem. Najbolj ilustrativen primer je privatizacija ~asopisa Slobodna Dalmacija in na~in prodaje delnic tega ~asopisa, ki jih je imela Splitska banka. modela v prakso. Privatizacija se je pokazala pomanjkljiva v vseh bistvenih pogledih – socialni pravi~nosti, gospodarski u~inkovitosti in za{~iti delavskih pravic: a) Z zakonom o preoblikovanju dru`benih podjetij3 se je oblikoval formalni okvir za transformacijo podjetij, v katerih so do konca leta 1992 povsem ukinili institucije samoupravljanja. Velika ve~ina podjetij, ki do tega datuma ni izvedla privatizacije, je bila de facto podr`avljena in pod nadzorom fonda za privatizacijo. b) Polo`aj delavcev v podjetjih in zlasti varnost njihovih delovnih mest sta postala neustrezno za{~itena in izpostavljena nevarnostim ne samo zaradi odpravljenih samoupravnih za{~it, temve~ tudi zaradi ukinitve posebnega delovnega sodstva (t.i. sodi{~ zdru`enega dela): delovni spori so prepu{~eni rednim sodi{~em, katerih za{~ita je bolj po~asna in neu~inkovita. c) Pred za~etkom formalnega spreminjanja ekonomije so bili njeni najpomembnej{i sektorji spremenjeni v dr`avna podjetja, ki jih upravlja vlada oziroma njena posamezna ministrstva: s tem je podjetjem pripadal ve~ji del prej{njega dru`-benega kapitala v gospodarstvu (ne upo{tevajo~ kmetijskih zemlji{~)4. S tem dr`ava dr`i v rokah – to pa pomeni tudi pod politi~nim nadzorom – velik kapitalski – intenzivni sektor industrije. ~) Sprejeti model privatizacije se kljub mo`nosti, da zaposleni kupujejo delnice s popustom in z ve~letnim odpla~evanjem, v sedanjih razmerah gospodarske krize ni pokazal u~inkovit: po zadnjih objavljenih podatkih se je od 20 milijard DEM, predvidenih za privatizacijo do maja 1994, privatiziralo le okoli 40%.5 d) Privatizacijski proces ni zadovoljil meril socialne pravi~nosti. Ta bi bila izpolnjena, ~e bi se del premo`enja distribuiral brezpla~no med vse zaposlene (ali celo med vse dr`avljane). Prav tako ni omogo~il ustreznega nadzora nad prodajo podjetij niti enakih mo`nosti za nakup privla~nih podjetij. Na mnoge problemati~ne postopke pri privatizaciji ka`ejo tako javni protesti kot tudi sodne to`be mnogih izigranih ponudnikov in tudi protesti delavcev v nekaterih privatnih podjetjih.6 2. POLITIÈNI RAZCEPI IN SOCIALNA DINAMIKA Na možnost vzpostavljanja socialnega partnerstva v èetrtletnem obdobju 1990-1994 je moèno vplivala dinamika spreminjajoèih se politiènih in socialnih razcepov. Zato se je treba ustaviti na tej dinamiki, še zlasti na dogajanju znotraj sindikalnega gibanja. 38 SOCIALNO PARTNERSTVO Hrva{ka dr`ava in organizirani interesi 2.1 OBDOBJE SOCIALNOPOLITI^NE POLARIZACIJE (1990-1991) Po volitvah leta 1990 in s HDZ-jevsko osvojitvijo oblasti se je oblikoval vodilni nacionalno-konservativni politi~ni blok. Okoli nove vladajo~e stranke so se zbirali razli~ni politi~ni in socialni akterji, ki so podpirali HDZ-jev program. Hkrati sta se nadaljevala izoliranje in potiskanje sil, ki so jih povezovali z zru{eno komunisti~no ureditvijo; {e posebno so `eleli oslabiti nekdanjo re`imsko komunisti~no stranko (SPD), ki je dobila po volitvah status najve~je opozicijske stranke. V tem kontekstu so bili pomembni poskusi, da se razbije in marginalizira Zveza samostojnih sindikatov Hrva{ke (SSSH) kot najve~ja sindikalna centrala, nastala s preobrazbo socialisti~nih sindikatov. V SSSH je bil ob pomo~i posameznih udele`encev blizu novi oblasti spodbujen razcep na kongresu v maju 1990. Del sindikata, ki se je izlo~il, je oblikoval Konferenco neodvisnih sindikatov Hrva{ke. Toda pokazalo se je, da v sindikalnem gibanju ni lahko uveljavljati politi~nih ciljev, tudi za tisto politi~no silo, ki je premo~no zmagala na volitvah. Kljub razcepu je SSSH-ju uspelo ohraniti svoj polo`aj, programsko in organizacijsko se je obnovil in ohranil velik del ~lanstva (okoli 550.000 konec leta 1990)7. 7 Podatek je povzet po predavanju predsednika Zveze sindikatov Dragutina Lesarja na prvem saboru SSSH v decembru 1992., Sindikalna akcija, 41/42, 1992, Posebna priloga, str. 3. 8 Primerjaj to s poglavjem “Temeljni politi~ki sukobi u Hrvatskoj nakon izbora 1990. godine” v knjigi Mirjane Kasapovi} z naslovom Izborni i strana~ki sustav Republike Hrvatske, Zagreb, 1993, str. 64-72. 2.2 OBDOBJE DOMOVINSKEGA ZBIRANJA (1991-1992) Prvotna dinamika dru`benopoliti~nega spopada med novim vladajo~im antikomunisti~nim blokom in silami, obto`enimi za kontinuiteto bolj{evi{ke tradicije, se ni obdr`ala. Hrva{ko-srbski razcep v Hrva{ki, ki je ves ~as obstajal, je prevladal in prerasel v vojno, potiskajo~ v ozadje razcep med nacionalno-konservativ-nim in nekdanjim re`imskim blokom.8 V trenutku oboro`enega srbskega odpora in agresije JLA na Hrva{ko se je oblikovala {iroka koalicija vseh politi~nih in socialnih sil, ki so podpirale neodvisnost in obrambo Hrva{ke. Simboli~no in organizacijsko se je to izrazilo v ve~strankarski vladi demokrati~ne enotnosti, ki se je oblikovala v avgustu 1991. V kontekstu teh dramati~nih dogajanj je slabel politi~ni pritisk, ki je `elel izsiliti diferenciacijo med sindikati. Vse tri velike sindikalne centrale, vklju~no s SSSH-jem, so odigrale izrazito domoljubno vlogo. Ravno tako je pomembno, da se je po za~etnih poskusih oblast odpovedala temu, da bi vojne razmere izkoristila za slabitev SSSH-ja: v prvih tednih vojne je pri{lo do mno`i~nega aktiviranja sindikalnih aktivistov v hrva{ko vojsko, toda potem je bil sprejet sindikalni protest in aktivisti so dobili vojni razpored na delovnem mestu (tj. v sindikalni centrali ali SOCIALNO PARTNERSTVO 39 Nenad Zakošek 9 To informacijo je v pogovoru povedal funkcionar SSSH-ja Bo`o @aja. 10 Tu|man je dobil 56,4% glasov, njegov glavni nasprotnik, vodja liberalcev Dra`en Budi{a, pa samo 22,2%. (Primerjaj Poro~ilo {t. 32 Volilne komisije Republike Hrva{ke z dne 12. 8. 1992.) 11 Zanimivo je, da pogajanja niso bila speljana po rednih vladnih kanalih znotraj resorja ministrstva za delo, ampak je odlo~ilno pogajalsko vlogo odigral minister za zunanje zadeve Mate Grani}, {tiri dni pred najavljeno stavko pa je bil klju~ni sestanek sindikalnih voditeljev s predsednikom Tu|manom. na terenu)9. Po umiritvi odprte vojne v Hrva{ki se ni ve~ obnavljal stari razcep med novim re`imskim blokom in silami, obto`enimi “bolj{evizma”. Za novo razporeditev politi~nih sil in oblikovanje politi~nega prizori{~a sta bila bistvena nova delitev vlog v vojni in odnos do neodvisne Hrva{ke; stari ideolo{ki in politi~ni razcep je izgubil svoj pomen. 2.3 OBDOBJE KONSOLIDACIJE OBLASTI HDZ-JA (OD VOLITEV V AVGUSTU 1992 DO DANES) Po volitvah v avgustu 1992 se je razpustila koalicijska ve~-strankarska vlada in oblikovala se je nova HDZ-jeva s predsednikom [areni~em na ~elu. Na volitvah za predstavni{ki dom je bila potrjena visoka legitimnost HDZ-ja, vidna s parlamentarno ve~ino; na so~asno izvedenih predsedni{kih volitvah je Franjo Tu|man dobil petletni mandat na osnovi velike ve~ine glasov.10 Nova vlada se je spoprijela s te`kim gospodarskim stanjem in {e posebno z galopirajo~o inflacijo, pri ~emer ji nadzor nad pla~o pomeni enega od najpomembnej{ih instrumentov antiinflacijske politike. Tak{na politi~na usmerjenost odpira prostor za nov spopad s sindikati ali pa za mogo~ konsenz. Nova, na volitvah legitimirana enostrankarska vlada HDZ-ja je bila soo~ena s sindikalnim delovanjem, kjer je najve~ja sindikalna centrala, SSSH, potrdila svoj dominanten polo`aj med delavci in dobila pomembno javno podporo: ta polo`aj je SSSH {e posebno demonstrirala s protestno akcijo v marcu 1992, ko je proti predlogu zakona o delovnih odnosih (tega je {e prej{nja vlada spravila v parlamentarno proceduro) zbrala celo 340.000 podpisov. Vlada je bila tedaj prisiljena umakniti svoj predlog. V novem polo`aju je najprej pri{lo do zaostrovanja spora med vlado in SSSH-jem. V novembru 1992 je vlada ne da bi se dogovorila s sindikati, z enostranskim administrativnim ukrepom sku{ala omejiti rast pla~. Zaradi o~itnega vladnega ignoriranja sindikatov sta bili tudi drugi dve centrali, KNSH in HUS, prisiljeni podpreti SSSH, ki je na vladni postopek odgovarjal z gro`njo splo{ne stavke (v teh razmerah je zlasti HUS za~el demantirati imid` provladnega neavtonomnega sindikata). Navsezadnje je bila gro`nja odprtega spopada med vlado in sindikati odpravljena s pogovori in z umikom vladnega predlo-ga:11 s splo{no kolektivno pogodbo so bile oblikovane osnovne smernice politike pla~. Spor v novembru 1992 in njegov razplet – tj. skupni nastop glavnih treh sindikalnih central, pogajanja in opustitev vladnega vsiljevanja re{itev pomenijo svojevrstno prelomnico v dru`beno-politi~ni dinamiki hrva{ke dru`be. Po tem sporu so se zmanj{ale napetosti in spori tako znotraj sindikalnega gibanja (~eprav 40 SOCIALNO PARTNERSTVO Hrva{ka dr`ava in organizirani interesi niso bili odpravljeni) kot v odnosu med vlado in sindikati. Z nastankom nove vlade v aprilu leta 1993 pod vodstvom predsednika Valenti}a je tudi na strani vlade prevladovala vsaj deklarativna usmeritev za dogovarjanje s sindikati. V praksi se je socialno partnerstvo te`e izvajalo in pomembno zaostajalo za deklaracijami. Po uvedbi ~vrste antiinflacijske politike v oktobru 1993 in s popolno zaustavitvijo inflacije se je zmanj{al, vsaj v prvem obdobju, tudi potencial socialnega konflikta, popustil pa je tudi pritisk za pove~evanje pla~, saj je bila v razmerah blage inflacije zabele`ena njihova realna rast. 3. GRADNJA INSTITUCIJ KORPORATIVNE REGULACIJE IN FORMIRANJE SOCIALNIH PARTNERJEV Valenti}eva vlada je pristala na institucionalizacijo socialnega partnerstva v ekonomiji in javnih slu`bah. Preden prika`emo sporazume, s katerimi so bila oblikovana tripartitna oz. dvopar-titna telesa, je pomembno zapisati kratek pregled sedanje strukture (jesen 1994) glavnih socialnih partnerjev, tj. sindikalnih central in zdru`enj delodajalcev, ki sodelujejo v kooperativnem usklajevanju z vlado. 3.1 SINDIKATI Obdobje pluralizacije sindikatov (1990-1993) je proizvedlo veliko {tevilo posameznih sindikatov: nekateri so od vsega za~etka pripadali sindikalni centrali, drugi so se dodatno pridru-`ili sindikalnim zdru`enjem ali pa celo prehajali iz enega v drugega. Sindikalni pluralizem se je v nekaterih ekonomskih sektorjih, industrijskih vejah in dejavnostih iztekel v obstoj konkuren~nih sindikatov, ki pripadajo razli~nim sindikalnim centralam; kljub temu pa je v ve~ini primerov v eni dejavnosti ali stroki dominanten ali celo izklju~no navzo~ le en sindikat. Pri tem je pomembno poudariti, da se v Hrva{ki me{ajo razli~ni principi sindikalnega zdru`evanja: obstajajo ~isto strokovni sindikati (npr. strojevodje, medicinske sestre), sindikati dolo~ene veje (sindikat kovinarjev v SSSH-ju, ki zdru`uje vse zaposlene v metalni industriji, podobno so v Neodvisnem sindikatu znanosti in visokega izobra`evanja organizirani vsi zaposleni na univerzi in v znanosti), nekateri sindikati pa zdru`ujejo le segment zaposlenih v nekem velikem javnem podjetju (npr. v INI). Sindikalne centrale, ki zdru`ujejo zaposlene zunaj javnih slu`b, so SSSH, HUS in KNSH (podatki o {tevilu ~lanov so utemeljeni z ocenami ali pa so od sindikalistov samih): SOCIALNO PARTNERSTVO 41 Nenad Zakošek – SSSH zdru`uje 23 sindikatov (kovinarji, tekstilci, delavci v kmetijstvu, prehrambeni industriji in vodnem gospodarstvu, delavci v energetiki in kemi~ni industriji, delavci v lesni industriji, gozdni delavci, gradbinci, zaposleni v gostinstvu in turizmu, delavci v trgovini, zaposleni v prometu, delavci na `eleznici – imajo 4 sindikate –, pomor{~aki, zaposleni v zdravstvu in socialni za{~iti, zaposleni v komunalnih slu`bah, pred{olski vzgoji, zaposleni na televiziji, po{tarji). Ta najmo~nej{a sindikalna centrala {teje okoli 700.000 ~lanov, je dobro organizirana in se tudi mo~no pojavlja v javnosti. @eli ohraniti neodvisno politi~no pozicijo tako glede na vlado in HDZ kot na opozicijske stranke. Predsednik SSSH-ja Dragutin Lesar je vplivna javna osebnost z zgrajeno karizmo sindikalnega voditelja. – HUS zdru`uje v glavnem delavce v javnem sektorju ekonomije in ima okoli 100.000 ~lanov. ^eprav so njegovi za~etki vezani na usmerjenost HDZ-ja, da bi razcepil in nadzoroval sindikalno podro~je, je HUS leta 1993 dobil nekoliko bolj neodvisno pozicijo. V javnosti sku{a potisniti v ozadje podobo provladne sindikalne centrale. – KNSH je najmanj{a sindikalna centrala, ima samo od 20.000 do 30.000 ~lanov in zdru`uje le zaposlene v elektrogospodarstvu, del delavcev v INI in letali{ko osebje. Kljub svoji marginalni poziciji si prizadeva ustvariti politi~no samostojno pozicijo. Sodeluje s SSSH-jem in HUS-om, ima pa tudi razvejene mednarodne stike. Poleg teh central delujeta {e dve zdru`enji sindikatov v javnih slu`bah: – Matica hrva{kih sindikatov javnih dejavnosti (MHSJD) zdru-`uje zaposlene v znanosti in visokem {olstvu, del srednje-{olskih profesorjev, bibliotekarje, medicinske sestre in del zaposlenih v ustanovah socialne za{~ite. Ima okoli 30.000 ~lanov in je manj{a od dveh central, zaposlenih v javnih slu`bah. Po znotrajsindikalnem primerjanju je blizu SSSH-ju. – Koordinacija hrva{kih sindikatov javnih delavcev in name{-~encev (KHSJSN) zdru`uje ve~ino osnovno{olskih u~iteljev, del srednje{olskih profesorjev, zaposlene v pravu in pravosodju, v bankah in pla~ilnem prometu, ustvarjalcev v kulturi in kontrolorje letov. Ima okoli 90.000 ~lanov. V javnosti je koordinacija postala prepoznavna po borbenem nastopu predsednic osnovno{olskega in srednje{olskega sindikata Mirjane [poljar in Vesne Kani`aj in po organizaciji dveh velikih (ve~inoma neuspe{nih) stavk u~iteljev v letu 1994. 42 SOCIALNO PARTNERSTVO Hrva{ka dr`ava in organizirani interesi 3.2 ZDRU@ENJE DELODAJALCEV Najprej je delodajalsko stran v pogajanjih z vlado in s sindikati zastopala Hrva{ka gospodarska zbornica (HGK). Gre za paradr`avno organizacijo, ki zdru`uje podjetja v posameznih ekonomskih sektorjih in regijah in ki ima tudi trdno regulativno in arbitra`no vlogo. Zaradi svojega paradr`avnega zna~aja (kar nedvoumno potrjuje tudi politi~ni nadzor kadrovske politike v HGK-ju od vladajo~e stranke) so bili sindikati “soo~eni” s predstavniki oblasti v dvojnem smislu. Tak{no stanje je bila logi~na posledica slabosti privatnega sektorja hrva{kega gospodarstva. V zadnjem letu se razvija prostovoljno zdru`evanje privatnih delodajalcev. V maju 1993 je bilo ustanovljeno Hrva{ko zdru`enje delodajalcev (HUP); u~inkovito je za~elo delati {ele decembra istega leta. ^lani HUP-a lahko postanejo privatna podjetja oziroma podjetja, ki so prete`no v privatnih rokah, ne glede na velikost (delodajalec mora zaposlovati vsaj enega delojemalca). Po najnovej{ih podatkih (avgust 1994) HUP zdru`uje `e okoli 600 privatnih in me{anih podjetij z okoli 80.000 zaposlenimi (posamezna podjetja imajo od 5 do 1000 zaposlenih)12. Zdru`enje deluje po na~elu eno podjetje en glas (ne glede na {tevilo zaposlenih ali velikost kapitala), lastnik ve~ podjetij ima ve~ glasov. Po za~etnem obdobju, v katerem se je HUP usmeril predvsem na razvoj lastne organizacijske mre`e (oblikovanje regionalnih podru`nic in razli~nih vej), se v zadnjem ~asu intenzivneje vklju~uje v pogajanja socialnih partnerjev, {e posebno v izdelavo na~rta novega zakona o delu. HUP {e posebno odlo~no zahteva, da dobi izklju~ujo~o pravico zastopanja delodajalskih interesov v tripartitnih pogajalskih institucijah, tj. da se HGK kot paradr`avno organizacijo povsem izklju~i iz tripartitnosti. Z javnimi nastopi javnih upraviteljev (ravnatelj @eljko Ivan~evi}, predsednik Ivica Todori}, eden od najve~jih privatnih podjetnikov v Hrva{ki) si HUP prizadeva, da bi ohranil popolno politi~no neodvisnost, se pa tudi nedvoumno zavzema za socialno partnerstvo in za sodelovanje s sindikati. 12 Te podatke je v intervjuju za Vjesnik predstavil ravnatelj HUP-a @eljko Ivan~evi} (Vjes-nik, 11. 8. 1994, str. 10). 3.3 ZAÈETKI TRIPARTITNOSTI Hrva{ka vlada je februarja 1994 pristala na oblikovanje Gospodarsko-socialnega sveta (GSV), da bi institucionalizirala lastno deklarativno usmeritev na dru`benopoliti~nem sporazumevanju in odgovorila na zahteve sindikatov. Podpisniki Sporazuma o oblikovanju, pristojnostih in delovanju Gospodarsko-socialnega sveta so Vlada Republike Hrva{ke, tri sindikalne centrale (SSSH, HUS in KNSH) ter HGK in HUP kot pred- SOCIALNO PARTNERSTVO 43 Nenad Zakošek stavnika delodajalcev. Sporazum v 7. èlenu opredeljuje naslednje funkcije GSV-ja: - spremlja, preuèuje in ocenjuje vpliv gospodarske politike in postopkov gospodarske politike na gospodarsko stabilnost in razvoj kot tudi na socialno stabilnost in razvoj; - preuèuje in ocenjuje vpliv sprememb cen in plaè na gospodarsko stabilnost in razvoj; - razpravlja in predlaga osnove za politiko plaè; - razpravlja in predlaga osnove za politiko cen; - razpravlja o konceptualni osnovi pred izdelavo paketa zakonov s podroèja dela in socialne varnosti in tudi o vsakem posameznem zakonu, preden gre predlog na sejo Vlade Republike Hrvaške; - zavzema se za mirno reševanje kolektivnih delovnih sporov; - uresnièuje idejo o trostranskem sodelovanju Vlade Republike Hrvaške, sindikatov in združenih delodajalcev pri reševanju gospodarskih in socialnih vprašanj in problemov...13 Èeprav se je z ustanovitvijo GSV-ja institucionaliziral mehanizem korporativne tripartitnosti, ki se po svojih pristojnostih ne razlikuje od svojih vzorov na Zahodu, je njegovo delovanje v praksi povezano z neštetimi težavami. Še zlasti so z njim nezadovoljni sindikati, ki kritizirajo, da je GSV sedaj bolj za kamuflažo kot pa da bi služil za dejansko korporativno reguliranje. Seje GSV-ja so od ustanovitve dalje le enkrat meseèno. Na njih sta se obravnavala politika plaè in nov zakon o delu, po mnenju sindikatov pa vlada ne kaže pretirane zavzetosti za dogovarjanje. 3.4 ZAÈETKI SOCIALNEGA PARTNERSTVA V JAVNIH SLUŽBAH Sporazum, s katerim je bil ustanovljen GSV, izkljuèuje iz tripartitnosti predstavnike, zaposlene v javnih službah. Tu ne gre za rešitev, ki jo je zagovarjala vlada, temveè je takšno strukturo zahtevala najveèja sindikalna centrala, SSSH. Da pa iz socialnega partnerstva le ne bi bili izloèeni zaposleni v javnih službah in njihovi sindikati, je vlada v marcu 1994 oblikovala analogno bipartitno telo, t.i. Svet za socialno partnerstvo v javnih dejavnostih; v njem so bili poleg 4 predstavnikov vlade še 4 predstavniki dveh sindikalnih central (MHSJD-ja in KHSJSN-ja). 6. èlen “Sporazuma ...” nekoliko ožje opredeljuje pristojnosti Sveta: - spremlja, preuèuje in ocenjuje vpliv gospodarske, socialne in razvojne politike na sektor javnih dejavnosti; - razpravlja in predlaga osnove za politiko plaè in politiko cen v sektorju javnih dejavnosti; 44 SOCIALNO PARTNERSTVO 13 Narodne novine, {t. 10, 11. 2. 1994, str. 246. Hrva{ka dr`ava in organizirani interesi – razpravlja o konceptualnih osnovah pred izdelavo predpisov s podro~ja javnih dejavnosti, dela in zaposlovanja ter socialne varnosti; – spodbuja mirno re{evanje kolektivnih delovnih sporov in idejo socialnega partnerstva...14 V javnih slu`bah je polo`aj sindikatov mnogo slab{i kot v drugih gospodarskih sektorjih. Ve~ja zakonska pooblastila vlade pri politiki pla~ oziroma njen status edinega delodajalca zmanj{ujejo mo`nost za socialno partnerstvo. Zato niti ne pre-sene~a dejstvo, da Svet sploh {e ni za~el delovati, je pa vpra{anje, ali bo zami{ljena bipartitnost sploh za`ivela. Hkrati pa smo v zadnjem letu pri~e, da je bilo ravno v javnih slu`bah nekaj ve~jih spopadov (med katerimi sta najpomembnej{i dve veliki stavki u~iteljev), kar govori o velikem konfliktnem potencialu v tem sektorju. 4. “ CONFLICT AGENDA” HRVA[KIH SOCIALNIH PARTNERJEV Na koncu se naj na kratko posvetimo {e najpomembnej{im spornim problemom in izvorom konfliktov (do sedaj ve~inoma med vlado in sindikati), da bi lahko na osnovi tega dobili vpogled v perspektivo socialnega partnerstva v Hrva{ki. Na svojevrstnem “dnevnem redu sporov” (“conflict agenda”) so najpomembnej{i naslednji trije problemi: a) Ena od najbolj spornih to~k v odnosu med vlado in sindikati je bila izdelava novega zakona o delu; zaradi globine spora je bilo v zadnjih nekaj letih zavrnjenih `e ve~ na~rtov tega zakona. Kon~ni predlog zakona – ki je delno `e rezultat sodelovanja socialnih partnerjev, ni pa dobil pristanka sindikatov – je v septembru pri{el v parlamentarno proceduro. Za sindikate so sporne naslednje to~ke: – reguliranje odpovedi, oziroma dol`ina odpovednega roka, – na~in organizacije stavke in predvsem pravica delodajalca na lock-out, – polo`aj sindikata v podjetju in na~in za{~ite sindikalnih poverjenikov pred represijo delodajalca, – pomanjkanje mehanizma soodlo~anja: predvideni sveti delojemalcev bi imeli le informativno in svetovalno vlogo, sindikati pa zahtevajo re{itev po vzoru nem{ke zakonodaje. b) Nere{en je ostal spor okoli na~ina dolo~anja pla~: vlada zahteva, da se ve~je {tevilo elementov prepusti zakonski ali administrativni regulaciji, sindikati pa vztrajajo pri deregulaciji in dolo~anju pla~ izklju~no s kolektivnim dogovarjanjem. c) Sindikati kritizirajo model privatizacije, predvsem njegovo izvajanje v praksi, saj omogo~a njegovo zlorabo. SOCIALNO PARTNERSTVO 45 14 Narodne novine, {t. 25, 29. 3. 1994, str. 888. Nenad Zakošek Posamezne stavke so nasprotovale privatizaciji. Sindikati tudi v imenu na~ela solidarne pravi~nosti zahtevajo brez-pla~no razdelitev enega dela delnic vsem zaposlenim. 5. SKLEP Na prihodnost socialnega partnerstva v Hrva{ki in na njegovo u~inkovito uporabo kot obliko neokorporativne regulacije socialnih konfliktov v gospodarstvu bodo vplivali naslednji elementi: a) notranja dinamika v HDZ-ju, oziroma natan~neje relativni vpliv tehnokratov, ki so naklonjeni socialnemu dogovarjanju, in radikalov, ki so naklonjeni instrumentalizaciji in podrejanju sindikatov; b) konsolidiranje sindikalnega gibanja in raz~i{~evanje medsebojnih odnosov med nasprotujo~imi si sindikalnimi centralami; c) nadaljnji potek in tempo privatizacije ve~jega dela ekonomije, ki je {e vedno v dr`avnih rokah, in ustvarjanje pravega privatnega podjetni{kega kapitala (nad ravnijo drobnega gospodarstva); ~) dokon~anje svobodnega interesnega zdru`evanja delodajalcev in stopnja njihove odprtosti za socialno partnerstvo; d) kakovost {e ne dokon~anega pravnega reguliranja socialnih in ekonomskih odnosov: predvsem vpra{anje delovnih razmerij, stavk, delavskega soodlo~anja, delovnega sodstva; e) na koncu, ne pa najmanj pomembno, razvoj GSV-ja v resni~ni mehanizem tripartitnega korporativnega sporazumevanja, ki bi slu`il za prepre~evanje in re{evanje potencialnih nesporazumov. Prevedel iz hrva{~ine mag. Andrej Luk{i~ Nenad Zako{ek je doktor politi~nih ved, zaposlen na Fakulteti za politi~ne vede v Zagrebu. V zadnjem ~asu se ukvarja s politi~nim sistemom Hrva{ke. 46 SOCIALNO PARTNERSTVO Birgit Haller, Christian Schaller Socialno partnerstvo ali “tr`no gospodarstvo brez pridevnikov”? Urejanje konfliktov s socialnim partnerstvom v ^e{ki republiki 1990-19931 1. UVODNE OPOMBE Ob poskusu novega strukturiranja kapitalisti~no organiziranih dru`b in ekonomij ter ponovni vzpostavitvi narodnih gospodarstev po novodobnih organizacijskih principih, se v politi~nih in gospodarskih diskusijah odpira vpra{anje o mo`nostih u~enja na podobnih primerih in zgledovanja po modelih. Eden mo`nih modelov za obvladovanje socialnoekonomske sistemske transformacije so korporativisti~ne strukture in mehanizmi, zavestno vodenje ter usmerjanje socialnih in ekonomskih problemov in procesov s pomo~jo kooperacije in koordinacije med “dr`avo”, delodajalci in delojemalskimi organizacijami, to je oblika socialnega partnerstva, kakr{no obstaja v Avstriji. Socialno partnerstvo navajajo v dru`boslovni in ekonomski literaturi kot “uspe{nico” za ponovno izgradnjo gospodarskih sistemov po letu 1945, prav tako pa poznej{i gospodarski razvoj (Avstrija je po ve~ini gospodarskih kazalcev uvr{~ena bolje kot popre~je OECD) potrjuje uspe{nost re{evanja konfliktov v okviru socialnega partnerstva. Kritike socialnega partnerstva so se prvi~ pojavile v sedemdesetih, pogosteje pa v osemdesetih letih, in sicer ne toliko zaradi manj{ih ekonomskih uspehov kot zaradi perspektive teorije demokracije, konkretno zaradi pomanjkanja demokrati~ne legitimacije in transparence odlo~itev v okviru socialnega part- 1 Skupina avtorjev in strokovnjakov ^e{ke akademije znanosti iz Prage (dr. Zdenka Mansfeldová in dr. Lubomir Brokl) in Slova{ke akademije znanosti iz Bratislave (dr. Monika ^ambá-liková) je v obdobju 1992/93 raziskovala “Mo`nosti re{evanja konfliktov s socialnim partnerstvom v ^e{ki in Slova{ki republiki” (projekt 4177 Avstrijske narodne banke). Ker je v tem delu poseben ~lanek namenjen Slova{ki, se najin ~lanek bolj posve~a razmeram v ^SFR in ^e{ki republiki. V kon~ni obliki je bil ~lanek predlo`en decembra 1993, zato nekatere podrobnosti najinih ocen ve~ ne dr`ijo. ^asopis za kritiko znanosti, domi{ljijo in novo antropologijo, let. XXII, 1994, {t. 168-169, str. 47-61. 47 Birgit Haller, Christian Schaller Vendar pa so v glavnem {e vedno veljavne – ~e se lahko pri tem zana{ava na poro~ila medijev. 2 Intervjuje so opravili ~e{ki oz. slova{ki sodelavci pri projektu jeseni 1992 in pomladi 1993 (14 intervjujev s predstavniki zdru`enj in 8 s predstavniki strank). nerstva, zaradi zmanj{anja mo~i (posredno) demokrati~no legitimiranih institucij, kot sta parlament in vlada... Ocene socialnega partnerstva v Avstriji so postale bolj kriti~ne in skepti~ne, hkrati pa je Avstrija za nekatere “nove demokracije” prva “zahodna” soseda in tudi soseda, katere pozicije ne ob~utijo kot prete~e dominantne (kot velja to za Nem~ijo). Predstavniki politike in gospodarstva v Avstriji in sosednjih “novih demokracijah” so se dogovorili o mo`nosti avstrijskega modela za politi~ni in ekonomski razvoj na tem obmo~ju. Tako bi lahko bilo – poleg korporativisti~nih modelov Nem~ije in Portugalske – tudi avstrijsko socialno partnerstvo mo`en model v novonastali ^e{ki republiki. V naslednjem prispevku bova najprej analizirala funkcijo in delovanje “Svetov za gospodarski in socialni dogovor” (RHSD) ter dve zna~ilni konfliktni temi v ~e{kem RHSD, nato pa bova, na osnovi intervjujev s predstavniki delodajalskih in delojemal-skih zdru`enj in strankarskih predstavnikov2, kriti~no ocenila mo`nost socialnega partnerstva v ^e{ki republiki. 2. “SVETI ZA GOSPODARSKI IN SOCIALNI DOGOVOR” (RHSD) KOT INSTITUCIONALNE OBLIKE UREJANJA KONFLIKTOV S SOCIALNIM PARTNERSTVOM V ^SSR 2.1 UVOD V nadaljevanju bova podala kratek pregled nastanka, razvoja, institucionalne ureditve in kompetenc tripartitnega posredovanja v prej{nji ^SSR in v ^e{ki republiki, pri ~emer se bova omejila na obdobje 1990-1992. Izhajala bova predvsem iz uradnih virov tripartitnih organov (statuti, poslovniki) oz. iz ocen dela RHSD v sindikalnih zdru`enjih (glej seznam virov). 2.2 MOTIVI ZA INSTITUCIONALIZACIJO RHSD Po politi~nem prevratu, izpeljanem z “`ametno revolucijo” decembra 1989, je bila takratna ^SSR pred prehodom v plura-listi~no-reprezentativno demokracijo, hkrati pa tudi pred prehodom v tr`no gospodarstvo. Ta reformna strategija je bila povezana predvsem z gospodarskopoliti~nim konceptom federalnega finan~nega ministra Klausa in je predvidevala hitro odpiranje dr`ave tujemu kapitalu, privatizacijo in liberalizacijo cen. Federalna vlada se je pod Klausovim vplivom programsko zavzela za “tr`no gospodarstvo brez pridevnikov” (s ~emer se je omejila od previdnej{ih transformacijskih modelov, ki bi temeljili na 48 SOCIALNO PARTNERSTVO Socialno partnerstvo ali “tr`no gospodarstvo brez pridevnikov”? ve~ji socialni odgovornosti dr`ave) (Kosta, 1991, 301-304; Klaus, 1991, 113-123). Ta “{okterapija” pa naj bi bila s politi~nega in socialnega vidika toliko zanimiva, da bi si vlada z njo zagotovila podporo sindikatov in nastajajo~ih zdru`enj podjetnikov. Ker tudi na novo formirana in strankarsko neodvisna Sindikalna krovna zveza CSKOS ni `elela biti izklju~ena iz sistemsko-gospodarskih sprememb, je z vlado sklenila sporazum, po katerem bi se v nekak{nem skupnem svetu posvetovala in soodlo~ala o gospodarskih in socialnih vpra{anjih (Siegrist, 1992, 28-40). Na federalni ravni je bil ta “Svet za gospodarski in socialni dogovor” sklenjen 3. oktobra 1990, vanj pa je bila poleg CSKOS vklju~ena {e nekoliko {ibkej{a Krovna zveza podjetnikov; pri tem `e takrat konkuren~ne delodajalske in delojemalske zveze niso bile zastopane v RHSD. Kmalu zatem sta bila tudi v ^e{ki in Slova{ki republiki ustanovljena analogna RHSD (RHSD ^SFR 1992: Protokol o pogajanjih 1990-1992). Po letu 1991, ko so postale te`nje po lo~itvi federacije ve~je in je postalo delo federalnega RHSD te`je, je postala vloga RHSD na republi{ki ravni pomembnej{a. Vlada in zdru`enja so se pri tem zgledovala predvsem po portugalskem tripartitnem modelu (intervju z izvr{nim sekretarjem Tripartitnega sveta ^SFR Pavlikom, 24. 5. 1993), ker so bile tam paralele z dr`avo v prehodu v demokracijo najo~itnej{e. Kot neke vrste vzor pa so slu`ili tudi skandinavski in avstrijski modeli (predvsem funkcionarji delavske zbornice in sindikatov so leta 1990 okrepili stike z vzhodno- in srednjeevropskimi reformnimi dr`avami). 2.3 INSTITUCIONALNO-ORGANIZACIJSKI OKVIR RHSD RHSD so veljali za “prostovoljne, iniciativne organe” (statuti RHSD ^SFR/^R/SR 1990-1992, ~l. 1), pri ~emer niso bili formalno zakonsko institucionalizirani. V obdobju 1990-1993 so si za tak{no institucionalizacijo prizadevali sindikati kot naj{ib-kej{i partner v tripartitu (intervjuji s predstavniki zdru`enj 1992, CSKOS 1993). Federalni RHSD je do svojega razpada decembra 1992 (konec ^SSR) sestavljalo 21 ~lanov (po 7 predstavnikov vlade, Zveze sindikatov in Krovne zveze delodajalcev, med slednjimi tudi predstavniki kmetijskih zadrug), pri ~emer se predstavniki vlade po juliju 1992 niso ve~ udele`evali sestankov. Do poletja 1992 sta bila po tem zgledu ustanovljena tudi RHSD v ^R in SR, zatem pa je bilo {tevilo predstavnikov vlade zmanj{ano na {tiri. Za sestavo delegacij posameznih zdru`enj je bil izdelan interni klju~, pri ~emer so bile zastopane najpomembnej{e panoge in kjer je – na federalni ravni – veljalo sorazmerje po SOCIALNO PARNERSTVO 49 Birgit Haller, Christian Schaller republikah. Poskusi, da bi bila v tripartitu zastopana tudi “alternativna” sindikalna zdru`enja, ki jih v CSKOS ni, so bili do sedaj neuspe{ni. Predsedstvo je v federalnem RHSD vodil namestnik ministrskega predsednika ^SSR, poslovanje in organizacijo dela pa je v koordinaciji s predstojni{tvom tripartita (po en predstavnik vseh treh delegacij) vodil izvr{ilni sekretariat, ki ga je financirala in dolo~ila vlada. Izvr{ilni sekretarit je bil odgovoren tudi za koordinacijo z RHSD na republi{ki ravni (npr. tudi skupne priprave na sestanek), kjer so nemalokrat predhodno obravnavali dnevni red federalnega tripartita (statut RHSD ^SSR, oktober 1990). Sprva so zasedali le na plenarni ravni (skupaj 30 sestankov, 1990-junij 1992) (CSKOS 1993), kasneje pa so za “predtripartitna” pogajanja postale pomembnej{e najprej neformalne in nato {e formalno institucionalizirane delovne skupine. Sode~ po intervjujih s predstavniki zdru`enj, je ostal neformalni prostor posvetovanj in odlo~anj {e naprej pomemben, predvsem tudi zato, ker so bila ta sre~anja pogosto improvizirana in v veliki meri nepripravljena. Tudi v zdru`enju so bila stali{~a pogosto dolo~e-na {ele med pogajanji v RHSD (v sodelovanju s strokovnjaki). ^e tripartitna pogajanja niso bila (in niso) javna, morajo biti, po dogovoru, rezultati objavljeni na tiskovni konferenci. To verjetno tudi zato, da bi z ve~jo javno prisotnostjo dvignili dejansko skromno legitimnost in politi~no relevantnost RHSD. Kar zadeva splo{ne institucionalne okvirne pogoje, je potrebno poudariti, da je bila za razliko od avstrijskega socialnega partnerstva koncentracija in centralizacija predstavnikov zdru`enj (predvsem delodajalcev) manj{a in da delitev vlog med vlado in delodajalci do konca leta 1993, zaradi zelo velikega {tevila podr`avljenih podjetij, ni bila jasno definirana. Poudariti je treba tudi mo~no pozicijo vladnih predstavnikov, katerih formalna privolitev (imajo torej polno pravico glasovanja, medtem ko so se v paritetni komisiji v Avstriji vladni predstavniki temu odpovedali) je bila pogoj za statutarno zave-zujo~ tripartitni sporazum. Statutarna zavezanost pa je v ~asu raziskave obstajala le na papirju. Za vse partnerje so formalno zavezujo~i samo konsenzualni dogovori: ^e se ena od strani “zaradi pomembnih razlogov” dogovora ne dr`i, mora to sicer obrazlo`iti, sankcionirati pa tega RHSD ne more (statut RHSD ^SSR, januar 1992, ~l. 2). V realnosti je iz tega sledilo (in sledi), da tripartitnih sporazumov {e zdale~ ne moremo ena~iti s poli-ti~no zavezanostjo in transformacijo sporazumov parlamentarnih in vladnih pogajanj. Iz intervjujev je razvidno, da predvsem pri vladi prevladuje oportunisti~na strategija: odlo~itve RHSD se upo{tevajo takrat, kadar to komu “politi~no” ustreza in kadar lahko na ta na~in legitimira lastne interese. Vlada seveda ima mo`nost odlo~itve RHSD prezreti, tudi zato, ker vladni kolegij 50 SOCIALNO PARTNERSTVO Socialno partnerstvo ali “tr`no gospodarstvo brez pridevnikov”? v zadnjem ~asu pogosto uveljavlja druga~ne pozicije kot nekdanji ministri v tripartitu (intervju z izvr{nim sekretarjem Pavlikom, 24. 5. 1993). Ker pa ve~insko stali{~e ni niti statutarno zavezu-jo~e, si je – kakor dokazujejo protokoli in ocene intervjujev – v ~asu raziskave 1990-1992 RHSD prizadevala za konsenz. Za predpartitna pogajanja leta 1992 niso bile institucionalizirane in specializirane samo `e omenjene delovne skupine. Institucionalno diferenciacijo je spremljala tudi valorizacija RHSD v obeh republikah in ve~je kompetence njihovih izvr{ilnih sekretariatov (raz{iritev pooblastil za koordinacijo, posredovanje informacij in selekcija, izdelava delovnega programa) (RHSD statuti CR in SR, 1992), zaradi ~esar se je pove~al pomen vladnih predstavnikov. To je predvsem v Slova{ki republiki vodilo k jasnemu kriti~nemu stali{~u sindikalnih predstavnikov (KOZ SR 1993: Ocenitev dejavnosti RHSD v SR 1992). 2.4 VSEBINSKI PROFIL DEJAVNOSTI RHSD Ker si “vlada” kot najmo~nej{i partner prizadeva, da bi na federalni in republi{ki ravni postavila odbore za posvetovanje in dogovarjanje o splo{nih gospodarskih, socialnih in politi~nih vpra{anjih, teh pa po drugi strani zakonsko ne bi dokon~no dolo~ila z jasnimi pravicami in dol`nostmi, so si udele`enci zastavili {tevilna gospodarska, socialna in politi~na vpra{anja o sicer v glavnem pozitivno ocenjenih oblikah informiranja in diskusije: RHSD pa so v svojem realnopoliti~nem pomenu (spremembe sporazumov) ostali dokaj omejeni, pri ~emer je federalni tripartit 1992 dokon~no izgubil svojo funkcijo. Kljub temu se zdi smiselno na kratko ozna~iti dejavnost RHSD, da bi tako lahko ocenili mo`nost delovanja tripartitnih organov in interne konflikte. Ena najpomembnej{ih kompetenc RHSD je sklenitev splo{ne pogodbe, ki vsako leto dolo~a gospodarske, socialne in politi~ne delovne programe na podro~ju kompetenc parlamenta in vlade (zakoni), kakor tudi socialnih partnerjev (smernice za kolektivna pogodbena pogajanja). Dolo~ijo se tudi cilji in okvirni pogoji za razvoj cen in osebnih dohodkov. Splo{ne pogodbe so dejansko politi~ne samo delno, pravno pa neza-vezujo~i sporazumi, kar – poleg delno zelo splo{nih principov in opisov ciljev – vodi do tega, da ostajata izpolnjevanje in nadzor splo{ne pogodbe odprta in da je pogodba nemalokrat podvr`ena poskusom revizije. RHSD torej ne more sankcionirati kr{ilcev pogodbe. Kolektivne pogodbe so na pano`ni ravni in na ravni podjetij sicer pravno zavezujo~e, vendar pa se tudi te zmeraj ne izvajajo po predpisih (izjave intervjuvancev). Iz SOCIALNO PARNERSTVO 51 Birgit Haller, Christian Schaller tega sledi, da velja samo za obliko pogovorov, ne pa tudi za spremembe obse`nih polletnih delovnih programov, da RHSD predstavlja “splo{no spo{tovano obliko dialoga” (RHSD statut CR 1992, ~l. 1): “(1) Objekt splo{nega zanimanja RHSD ^R so osnovna vpra{anja gospodarskega in socialnega razvoja, predvsem – cilji in sredstva gospodarskega strukturnega in socialnega razvoja, upo{tevajo~ regionalne vidike, – pogoji gospodarskega tekmovanja, – delovnopravni odnosi in kolektivna pogodbena pogajanja, – razvoj zaposlovanja in trga delovne sile, – razvoj dohodka in `ivljenjskih stro{kov, – zdravstveno skrbstvo, varnost pri delu, vpra{anja v zvezi z okoljem, – poklicno in strokovno {olanje in vzgoja, – pogoji za obstoj in razvoj kulture, – koncept razvoja in delovanja tripartita, – najpomembnej{i povodi za regionalni tripartit, – povezanost z mednarodnimi sporazumi na obravnavanih podro~jih, – za delovanje pomembni kontakti s slova{kim RHSD in evropskimi institucijami “tripartitnega dialoga”, – informacije informacijskega centra tripartita, – sporazum o splo{ni pogodbi za urejanje delovnega trga, dohodka, `ivljenjskega standarda in zadol`enosti za delovanje podjetnikov.” Pri pregledu protokolov zasedanj kakor tudi ocen internih informacijskih materialov in intervjujev s predstavniki zdru`enj in strank sva ugotovila, da so bile v obdobju 1991-1993 najpo-membnej{e konfliktne to~ke v RHSD na federalni in republi{ki ravni splo{na pogodba ter razvoj in urejanje osebnega dohodka. V RHSD ^R so se leta 1992/93 pojavili {e problemi z novo ureditvijo sistema socialnega zavarovanja in obdav~enjem podjetnikov. V naslednjem poglavju bova na kratko orisala koflikte in interesne koalicije o konkretnih pravnih vpra{anjih v RHSD ^SSR IN ^R. S tem `eliva prikazati, kako zlahka tr~i ob svoje meje splo{ni kon~ni konsenz tripartita kot foruma za diskusijo o gospodarskih in socialnopoliti~nih vpra{anjih za zagotovitev gospodarske rasti in – delno – tudi socialnega miru (kar je bila najpogosteje kon~na definicija intervjuvancev). 52 SOCIALNO PARTNERSTVO Socialno partnerstvo ali “tr`no gospodarstvo brez pridevnikov”? 3. KONFLIKTNE TEME V RHSD 3.1 UREJANJE PLAÈ Problem plaè in njihovo urejanje je bilo v obdobju raziskave 1991-1993 gotovo vzrok veèine konfliktov v RHSD. V duhu protiinflacijske monetarne politike sta federalna pa tudi èeška vlada menili, da bi morali plaèe v glavnem urejati centralistièno (sprva splošno, kasneje manj obsežno). Sindikati so se v tripartita pri urejanju plaè upirali, vendar pa s temi svojimi pogledi nikoli niso uspeli. V nadaljevanju želiva opisati in interpretirati osnovne znaèilnosti precej stihijskega razvoja konfliktnih linij. Spori med vlado in predstavniki delojemalcev v tripartitu so dosegli prvi višek v nizu diskusij o pripravah in sprejetju splošne pogodbe za leto 1992, pri èemer predstave o urejanju plaè na federalni in na republiški ravni niso bile usklajene. Decembra 1991 je èeška vlada predložila predlog zakona o urejanju plaè za leto 1992, ki je zadeval le - dominanten -državni sektor. Medtem ko so delodajalci predlagali, da naj bi plaèe urejali šele po njihovem 9-odstotnem porastu v obdobju treh mesecev, so bili sindikati proti takšnemu urejanju, ker da je tržno neprimerno in diskriminira državni sektor. Kompromis v okviru èeške splošne pogodbe iz leta 1992 je nadalje predvidel, da bi urejanje plaè veljalo samo za državna podjetja z veè kot 150 zaposlenimi, in to šele potem, ko bi v obdobju enega leta nominalna plaèa porasla za 5 odstotkov veè kot cene. Federalni vladni predlog so ob koncu leta 1991 v primerjavi s èeškim spremenili toliko, da je maksimalna dovoljena rast plaè do 10 odstotkov (brez urejanja plaè), s èimer so predvideli širši manevrski prostor za razliène panoge; dovoljeno povišanje plaè se preverja štirikrat letno. Obseg “dovoljenega” povišanja plaè je bil še naprej vzrok za nastajanje konfliktov v tripartitu. Sprva so v federalnem RHSD dosegli konsenz o odpravi naèrtovanega urejanja plaè, vendar pa je vlada napovedala, da ga bo ponovno uvedla v drugi polovici leta 1992. Novi predlog vlade, sprejet 22. 4. 1992, je predvidel možnost veèjega povišanja plaè (neodvisno od dobièka v podjetjih). Urejanje plaè ne bi veljalo za privatna in sindikalna podjetja in za podjetja, katerih delež tujega kapitala je veèji od 30 odstotkov. Koaliciji sindikatov in delodajalcev v RHSD je z grožnjo, da ne bodo podpisali splošne pogodbe, za krajši èas uspelo prepreèiti urejanje plaè (april 1992). Kmalu zatem pa je vladi ponovno uspelo uveljaviti urejanje plaè (glede na želje socialnih partnerjev), ki je zajemalo tudi podjetja z veè kot 50 odstotno državno udeležbo. Po razdelitvi države so se èeški socialni partnerji najprej odloèili, da bodo dokonèno odstopili od zahteve po uravna- SOCIALNO PARNERSTVO 53 Birgit Haller, Christian Schaller vanju pla~. (Izvr{ni sekretar Pavlik, intervju 24. 5. 1993: “Nikoli ve~ ne bo pri{lo do urejanja pla~, od tega principa smo se dokon~no poslovili.”) Pomembno pri tem je bilo, da je bilo realno povi{anje pla~ pod mejo, pri kateri se uvede urejanje pla~. Zato urejanje pla~ ni bilo vklju~eno v splo{no pogodbo za leto 1993, ~eprav so bila {e naprej predvidena ~etrtletna posvetovanja o razvoju pla~ in cen. Ker so v prvem ~etrtletju leta 1993 pla~e v nekaterih panogah ponovno neproporcionalno porasle, je vlada spet tehtala mo`nost urejanja pla~. V {tevilnih sindikatih so za tak ukrep pokazali nekaj razumevanja, {e naprej pa so izra`ali skrb, da bi tak{no urejanje {lo na ra~un dr`avnih podjetij z nizko povpre~no pla~o. Na zasedanju ~e{kega RHSD 27. 5. 1993 je vlada predlo`ila predlog urejanja pla~ s {tevilnimi variantami. Poleg tega, da bi uvedli dolo~en nivo dvigovanja pla~, naj bi odslej bilo mo`no izvajati sankcije proti podjetjem s prevelikim dvigovanjem pla~. Urejanje pla~ {e naprej ne bi zadevalo privatnih podjetij in podjetij z manj kot 24 delavci. Sindikalna krovna zveza je julija 1993 vladni predlog o urejanju pla~ odklonila, ker je vlada `elela kriterije formulirati druga~e, kakor je bilo dolo~eno s splo{no pogodbo. To mnenje je v konsenzu z vsemi tremi predstavniki zastopala tudi “stalna delovna skupina za politiko pla~” pri RHSD. RHSD je opustil zamisel o vsedr`avnem urejanju in predlagal lastno re{itev za kak{nih 20 velepodjetij, v katerih so se pla~e najo~itneje povi{ale. Nesoglasje v RHSD se je pojavilo ob vpra{anju samostojne tripartitne komisije, ki bi izvajala sankcije za nedovoljeno povi{anje pla~. Ta predlog so sindikati zavrnili. Vlada si je {e naprej prizadevala uveljaviti princip urejanja pla~. Kljub nasprotovanju sindikatov v RHSD velja od 1. 7. 1993 uzakonjeno urejanje pla~, ki zaenkrat zadeva samo dr`avna in privatna podjetja z ve~ kot 24 zaposlenimi in za~ne veljati, ko se pla~e realno pove~ajo za ve~ kot 5 odstotkov. Protesti sindikatov niso bili uspe{ni. ^e povzamemo, lahko ugotovimo naslednje: Konflikt v zvezi z urejanjem pla~ se je v obdobju 1991-1992 v glavnem omejil na vlado in delojemalce, delodajalci so ostali ob strani: ker je urejanje pla~ do julija 1993 prizadevalo samo dr`avna velepodjetja, predstavniki delodajalcev, ki so zastopali privatna podjetja, niso imeli potrebe po neposredni vklju~itvi v konflikt. Ko pa je vlada jeseni 1993 napovedala, da se bo urejanje pla~ v letu 1994 nadaljevalo (tudi za privatna podjetja), so zdru`enja podjetnikov temu postopku vehementno nasprotovala (Der Standard, 4. 11. 1993, str. 21). 54 SOCIALNO PARTNERSTVO Socialno partnerstvo ali “tr`no gospodarstvo brez pridevnikov”? 3.2 SISTEM SOCIALNEGA ZAVAROVANJA IN OBDAV^ITEV PODJETIJ V za~etku leta 1993 so bili sprejeti novi zakonski predlogi o socialnem in zdravstvenem zavarovanju in o dav~ni reformi. Ta zakon je prizadel predvsem majhna in srednja podjetja (ob~utno pove~anje skupne dav~ne obremenitve in postopno zvi{evanje davkov). Osnovni principi socialnega zavarovanja so bili sprejeti `e ob koncu leta 1990 v federalnem RHSD, zakonski predlog o socialnem zavarovanju pa je pristojni minister za delo predlo`il maja 1991 v federalni vladi. To je spro`ilo konflikt med federalnim in slova{kim ter federalnim in ~e{kim RHSD glede ustanovitve skupnega fonda, o ~emer konsenz ni bil sprejet. Po volitvah junija 1992 se je pomen tripartitnih svetov na ravni republik pove~al, ker so bili, zaradi bolj ali manj gotove delitve dr`ave, odgovorni za novo ureditev dav~ne reforme ter socialnega in zdravstvenega zavarovanja. Ker so predlo`eni zakonski osnutki predvideli tudi mo~no finan~no obremenitev podjetij, konflikti med vlado in delodajalci niso bili izklju~eni. Pomembna sporna to~ka je bila `e od samega za~etka neenotna osnova za odmero davka, kar je zadevalo predvsem dohodek od denarnega premo`enja. V ^R se je konflikt razvil nekoliko kasneje. Avgusta oz. septembra 1992 sta bila oba zakonska osnutka (dav~na reforma ter socialno in zdravstveno zavarovanje) pred-lo`ena v tripartitu, kjer so ju konsenzualno obravnavali – delo-dajalska stran namre~ pove~anih dav~nih obremenitev svojih strank ~lanic {e ni tematizirala. Konflikt se je za~el {ele, ko so oba zakona izglasovali v parlamentu in ko so bile objavljene obra~unske tabele. Delodajalci, predvsem iz malih in srednjih podjetij, so nasprotovali visoki dav~ni obremenitvi, ki bi po njihovem mnenju povzro~ila likvidacijo {tevilnih malih in srednjih podjetij. V RHSD so delodajalci, katerih predsednik delegacije je bil hkrati predsednik zdru`enja (srednjestanovskih) ~e{kih podjetnikov, zahtevali neposredna pogajanja s finan~nim ministrom in izredno sejo ~e{kega tripartitnega sveta. Delodajalci so v RHSD uspeli toliko, da je le-ta pristal na kompromis o ni`ji dav~ni stopnji. Sindikati so delodajalce podpirali, ker je bila ena njihovih najpomembnej{ih zahtev odpiranje novih delovnih mest, dosegljiva le s pove~anjem in stabilizacijo privatnega sektorja. Zanimivo je, da se vladna koalicija s premierom Klausom dolgo ~asa ni v prvi vrsti posve~ala reformi socialnega zavarovanja, je pa nato popustila pritisku dr`avnega zdravstva, ki je – ker ni bilo ve~ financirano direktno iz dr`avnega prora~una – zahtevalo ve~je prispevke od zavarovancev. SOCIALNO PARNERSTVO 55 Birgit Haller, Christian Schaller Socialno zavarovanje je bilo do takrat “zastonj”, ker zaradi avtomatiènega financiranja iz proraèuna prispevkov za socialno zavarovanje in drugih dajatev v obdobju komunistiènega režima državljanom niso individualno odvajali. Dejstvo, da so podjetniki novo urejanje sprva sprejeli in so mu nasprotovali šele v zaèetku leta 1993, ko so se zaèela že prva odvajanja, je treba verjetno pripisati pomanjkanju doslednih internih in javnih razprav o posledicah novih zakonov. Vse veèja davèna obremenitev je izhajala tudi iz novega davka na plaèe. Podjetniki so v RHSD dosegli spremembo zakona, s èimer se je splošna podjetniška davèna obremenitev s 45 odstotkov letnega dohodka zmanjšala na 35 odstotkov. Vlado je zapoznela protestna reakcija delodajalcev presenetila, sindikati se v konflikt niso vmešali, ker novi ukrepi njihovih èlanov niso neposredno prizadeli. Konèno je vlada popustila zahtevam podjetnikov: Delodajalci so vlado uspešno uporabili za svoje interese, s èimer so si predvsem mala in srednja podjetja, ki so jih dolgo èasa v tripartita imeli za “nekaj veè” (ocena pisem bralcev v dnevnem èasopisju, jeseni in pozimi 1992/93), - vsaj prehodno - zelo dvignila ugled. Glede najpomembnejših spornih toèk, “urejanja plaè" (in s tem tudi okvirja splošne pogodbe) in “davène oz. social-nozavarovalne zakonodaje”, lahko za RHSD Èeške republike reèemo, da so bili delodajalci v obdobju 1991-1993 v svojih zahtevah uspešnejši od sindikatov in da so RHSD uspešneje izkoristili za svoje interese. 4. OCENA MOŽNOSTI UREJANJA KONFLIKTOV NA NAÈIN SOCIALNEGA PARTNERSTVA V ÈEŠKI REPUBLIKI Intervjuji s predstavniki združenj in strank so izhajali iz naslednjih desetih funkcijskih kriterijev (glej npr. Pelinka, 1981; Gerich/Grande/Müller, 1985; Tälos, 1993), ki so bili povzeti po literaturi o avstrijskem socialnem partnerstvu (v nesistematiènem zaporedju): - visoka politièna zavezanost tripartitnim odloèitvam in osrednji pomen tripartita kot mesta za reševanje sporov, - soglasnost o odloèitvah v tripartita, - institucionalizirana prepletenost posameznih združenj s predvsem eno politièno stranko, - centralizacija oblikovanja volje v združenju, - zavezanost odloèitvam v združenju, - omejena možnost informiranja, sodelovanja in kontrole baze, - koncentracija interesov združenja, - obstoj in veliko število strokovnjakov v združenju, 56 SOCIALNO PARTNERSTVO Socialno partnerstvo ali “tr`no gospodarstvo brez pridevnikov”? – avtonomija socialnih partnerjev pri odlo~anju, – skupne predstave socialnih partnerjev o svojih ciljih. V nadaljevanju bova na osnovi empiri~nega poizvedovanja v okviru projekta preverila izpolnjevanje teh kriterijev v ^e{ki republiki v obdobju 1991-1993. Za merilo bova vzela avstrijsko situacijo v povojnem ~asu do sedemdesetih let – “vzor~ni model Avstrija” (Pelinka, 1981) –, ko je bilo socialno partnerstvo skoraj neizpodbitno stabilna institucija. Tripartitne odlo~itve v ^e{ki republiki za delovanje vlade in parlamenta niti pravno niti politi~no niso obvezujo~e. Temu so mo~no oporekali sindikati, ne pa tudi delodajalci. Vladni stranki ODS (Demokrati~na narodna stranka) in ODA (Demokrati~na narodna zveza) si ne prizadevata za zavezanost vlade tripartit-nim odlo~itvam, medtem ko vse druge stranke (vladne in opozicijske) to zahtevajo. Celo na svojem osrednjem podro~ju, pri socialnih in gospodarskopoliti~nih vpra{anjih, tripartit ni mesto re{evanja sporov. Zato statut RHSD sicer predvideva soglasje pri odlo~itvah, ne predvideva pa sankcij pri njihovem morebitnem kr{enju – tripartit je torej za vlado le posvetovalni organ, ne pa samostojni nosilec odlo~itev. Tako delodajalci kakor tudi delojemalci odklanjajo institucionalizirano prepletenost s politi~nimi strankami na splo{no kakor tudi z dolo~eno stranko. Po drugi strani pa obstajajo povezave v smislu lobijev in kandidiranih (1992) posameznih predstavnikov zdru`enj na strankarskih listah. Tako pri delodajalcih kot pri delojemalcih je oblikovanje volje v posameznih zdru`enjih mo~no vertikalno centralizirano. Na ravni krovnih zdru`enj pa se zdi centralizacija glede na posamezna zdru`enja {ibka. Odlo~itve sprejema vodstvo zdru`enja, zaradi ~esar sindikati za delojemalce niso atraktivni. Niti na delodajalski niti na delojemalski strani ne obstaja v zdru`enjih zavezanost najpomembnej{im odlo~itvam “navzdol”, ki bi presegla zgolj “moralno” zavezanost. Doslej ~lanstvo v zdru`enjih ni bilo obvezno (podobno avstrijskemu ~lanstvu v zbornicah). Vladni predlog o obveznem ~lanstvu so delodajalci odklonili, sindikati pa o njem sploh niso razpravljali. Na delodajalski in delojemalski strani ~lanstvo redno informirajo o to~kah dnevnega reda in rezultatih tripartitnih zasedanj, intervjuvanci so poudarili, da lahko baza “prispeva tudi predloge”. Vendar pa ni formalnega in u~inkovitega postopka sodelovanja. Predvsem sindikalna baza pri sprejemanju odlo~itev v tripartitu ni neposredno udele`ena – in se zato tudi ne ~uti neposredno prizadeta. Interesi zdru`enj niso monopolni. Razen glede interesov, zastopanih v tripartitu in v obeh krovnih zdru`enjih, obstaja mo~na konkurenca med posameznimi zdru`enji. Tako obstaja pri delojemalcih (poleg alternativnih sindikatov, ki so blizu KP) SOCIALNO PARNERSTVO 57 Birgit Haller, Christian Schaller dominantno krovno zdru`enje, v katerem pa je ravnote`je interesov, zaradi mo~no razli~nih pano`nih in regionalnih interesov, ki so o~itni {e pri tripartitnih pogajanjih, zelo te`ko dose~i. Tudi na delodajalski strani se posku{ajo oblikovati samostojna zdru`enja kot opozicija krovnemu zdru`enju. Mo~na koncentracija interesov zdru`enj je omejena tudi s tem, ker je vloga delodajalcev v dr`avnih podjetjih delno pri{la v konflikt z vlogo vlade in s tem, da kmetijska zadru`na zdru`enja izpolnjujejo dvojno vlogo, delodajalcev in delojemalcev hkrati. Delodajalci in delojemalci razpolagajo z internimi strokovnjaki in tudi z zunanjimi svetovalci. Ta sistem je pri delojemalcih bolje urejen kot pri delodajalcih. Kot lahko sklepamo iz intervjujev, je sprejemanje odlo~itev v tripartitu politi~no motivirano in je manj odvisno od strokovnih mnenj. Formalne avtonomije socialnih partnerjev v smislu monopo-lizacije odlo~itev pri “delu” in “kapitalu” ni, ker vlada kot tretji partner ni samo udele`ena pri vseh pogajanjih, temve~ praviloma tudi dose`e svoje interese. Pri vseh treh skupinah v tripartitu pa obstaja konsenz o tem, da je tripartit, kljub kritiki, pomemben princip. Za zdru`enja je pomemben, ker zagotavlja gospodarsko rast, za stranke pa, ker vzpostavlja in zagotavlja socialni mir, ki je za gospodarsko rast nujen. Gledano v celoti, lahko re~emo, da gre za konsenz vseh partnerjev. 5. SKLEP Pri kon~ni oceni mo`nosti socialnega partnerstva v ^e{ki republiki bova za primerjavo {e enkrat uporabila Avstrijo, pri ~emer bo poudarek na primerjavi izena~enosti funkcijskih kriterijev za socialno partnerstvo v obeh de`elah. Avstrijski model socialnega partnerstva izhaja iz konkor-dan~ne demokracije, ki vklju~uje vse organizirane, konflikta zmo`ne velike skupine (delo in kapital). Socialno partnerstvo temelji na principu soglasja, vsak partner lahko s svojim vetom onemogo~i sprejem odlo~itve. Socialno partnerstvo se je etabli-ralo v Avstriji z namenom, da bi v fragmentirani dru`bi ustanovili institucionalizirano mesto za re{evanje sporov in da bi bilo {tevilo konfliktov, katerih cilj naj bi bila konsenzualna re{itev, minimalno – problem, pred katerim je v obdobju transformacije tudi ~e{ka dru`ba. Avstrijska dru`ba je bila in je – ~eprav danes le {e delno – stabilna me{~anska dru`ba z uspe{no delujo~imi tr`nimi mehanizmi in ustreznimi socialnimi plastmi in skupinami, ki so institucionalizirane v skupine in interesna zdru`enja. Ta izhodi{~a {e danes manjkajo v ^e{ki republiki. Na podro~ju gospodarskih, socialnih in politi~nih 58 SOCIALNO PARTNERSTVO Socialno partnerstvo ali “tr`no gospodarstvo brez pridevnikov”? odnosov {e zmeraj vlada negotovost. Podoba, interesi in medsebojni odnosi najpomembnej{ih (na novo nastalih) socialnih plasti in skupin so nejasni in nestabilni. Vladna politika je zainteresirana predvsem za nemoteno krepitev privatnega kapitala. Vsebino socialnega partnerstva temu ustrezno enostransko in ozko tudi razume. Dokler bo vladi ob tem manjkala {e politi~na volja, da bi bila pri sprejemanju odlo~itev zdru`enja udele`ena ne le s predlogi, temve~ dejansko u~inkovito, ne bo manjkalo osnovnega izhodi{~a za vzpostavitev socialnega partnerstva. V ^e{ki republiki ni institucionaliziranega sodelovanja med strankami in zdru`enji. Sodelovanje med vsemi organiziranimi konflikta zmo`nimi velikimi skupinami pa je za socialno partnerstvo zelo pomembno. Te velike skupine, stranke in zdru`enja so v Avstriji kadrovsko in institucionalno med seboj prepletene, kar je izhodi{~e za medsebojno vplivanje, pa tudi upo{tevanje. Kot alternativa dejanskemu tripartitnemu sodelovanju obstajajo v ^e{ki republiki lobiji, ki pri re{evanju sporov in pomembnih vpra{anj dajejo vtis uspe{nega sodelovanja (Poglavje 3, Konfliktne teme v RHSD). Vendar pa lobiji ne morejo biti alternativa socialnemu partnerstvu. Oblikovanje volje v zdru`enjih se izvaja mo~no centralizirano, obstaja pa majhna zavezanost odlo~itvam vrha vodstva znotraj zdru`enja. Stopnja organiziranosti zdru`enj je (kot reakcija na prej{njo obvezno organiziranost) dokaj nizka, ~lani so manj lojalni in bolj pasivni. Centralizacija na podro~ju zdru`enj je pomemben funkcijski kriterij za socialno partnerstvo, zagotavlja njegovo homogenost in s tem olaj{uje pogajanja partnerjev. Zdru`enja so lahko relevantni politi~ni partnerji le ob visoki stopnji organiziranosti in lojalnosti ~lanov. Pomen obveznega ~lanstva za delodajalce in delojemalce, s katerim zdru`enja postanejo relevantne velike skupine, so v ^e{ki republiki priznali le delno. ^e pa se visoka stopnja centralizacije ne more opreti na visoko identifikacijo ~lanov z njihovimi predstavniki, ima to – kjub izpolnjevanju tega funkcijskega kriterija – negativen u~inek na socialno partnerstvo. Za ~lane zdru`enj ne obstaja formalni participacijski postopek. To je sicer po eni strani pogoj za to, da lahko vodstvo odlo~itve sprejema avtonomno, po drugi strani pa vodi v veliko distanco med bazo in vrhom, kar ote`uje uveljavljanje odlo~itev. Interesi zdru`enj kljub obstoju krovnih zdru`enj niso jasno koncentrirani in monopolizirani. Raz{iritev delovnih podro~ij posameznih podjetij na delojemalski strani temelji na obstoju alternativnih sindikatov in zelo razli~nih pano`nih in regionalnih interesih znotraj krovnega zdru`enja. Ta diagnoza velja delno tudi za delodajalsko stran. Problemati~na je tudi vloga zadru`nih zdru`enj in dr`ave kot delodajalke. Reprezentacijski SOCIALNO PARNERSTVO 59 Birgit Haller, Christian Schaller monopol krovnih zdru`enj pa je pogoj za socialno partnerstvo. Razcepljenost ote`uje enakovredno razdelitev vlog v tripartitu. Zdru`enja imajo na voljo strokovnjake, pri ~emer je birokratska struktura pri delojemalcih bolje izgrajena. Zdi pa se, da je vloga strokovnjakov v tripartitu manj{ega pomena, ker pri sprejemanju odlo~itev dejansko nimajo vpliva. Zna~ilnost avstrijskega socialnega partnerstva je sodelovanje med predstavniki zdru`enj in strokovnjaki, ki na ta na~in sodelujejo pri sprejemanju odlo~itev. Stokovnost strokovnjakov zagotavlja, da odlo~itve socialnega partnerstva niso videti “politi~no” motivirane, temve~ “strokovno kompetentne”, kar pove~a njihovo legitimnost v javnosti. V ^e{ki republiki tripartit ne deluje avtonomno; dejansko ni podro~ja, kjer bi lahko zdru`enja odlo~ala avtonomno, brez vklju~evanja vlade. Za avstrijsko situacijo je zna~ilna “relativna avtonomija” socialnega partnerstva, ki stabilizira Avstrijo. ^e socialno partnerstvo ne bi imelo nikakr{ne avtonomije, bi postalo odvisno od strankarske konkurence. ^e pa bi imelo absolutno avtonomijo, bi pri{lo do neposredne konkurence med socialnim partnerstvom in parlamentarizmom. Delna avtonomija, kakr{na sedaj obstaja v ^e{ki republiki, je prob-lemati~na, ker je socialno partnerstvo {ele v nastajanju in je strankarski sistem {e nestabilen. Spremembe v ve~inskih odnosih lahko z dominantnimi interesi vplivajo na strukturo socialnega partnerstva, ker se ta {e ni uveljavila kot avtonomno “nepopustljiv element”. Skoraj presenetljivo je, da je za stranke in zdru`enja princip socialnega partnerstva kljub vsemu pomemben. Verjetno zato, ker sta najpomembnej{a cilja tripartita zagotovitev gospodarske rasti in socialnega miru. V Avstriji je poleg gospodarske rasti skupni interes socialnih partnerjev tudi konsenz o stabilnosti dru`bene razdelitve dohodka. Na ta na~in socialnega partnerstva v ^e{ki republiki ne moremo razumeti, vsaj ne toliko ~asa, dokler bodo za gospodarsko politiko zna~ilne neoliberalne ideje. Za delovanje ureditve po na~elih socialnega partnerstva morata torej biti zagotovljeni dve pomembni izhodi{~i, namre~ centralizacija oblikovanja volje v posameznih zdru`enjih in omejena mo`nost sodelovanja baze. Prav ta dva funkcijska kriterija sta se v Avstriji v osemdesetih letih izkazala kot prob-lemati~na in ogro`ata stabilnost socialnega partnerstva (glej med drugim Karlhofer 1993). Brez interne demokracije in mo`nosti sodelovanja v pogovorih bodo zdru`enja izgubila lojalnost ~lanov in s tem legitimnost. Prevedla Tamara Bosni~ 60 SOCIALNO PARTNERSTVO Socialno partnerstvo ali “tr`no gospodarstvo brez pridevnikov”? Birgitt Haller (1961) je zaposlena na In{titutu za konfliktne {tudije na Dunaju. Po izobrazbi je magistra politologije in diplomirani pravnik. Sodelovala je v raziskavi o socialnem partnerstvu na ^e{kem in Slova{kem. Ukvarja se z `enskimi {tudijami in politi~nim sistemom Avstrije. Christian Schaller (1961) je sodelavec In{tituta za konfliktne {tudije na Dunaju. Po izobrazbi je doktor politologije. Ukvarja se s politi~nim sistemom Avstrije. VIRI CSKOS (^e{koslova{ka konfederacija sindikalnih zdru`enj) (1993) Pisno stali{~e: Ocena dejavnosti tripartitnih svetov (RHSD) v ^SSR, ^R in SR 1990-1992, Praga (marec 1993), Manus. KOZ SR (Slova{ka konfederacija sindikalnih zdru`enj) (1993). Pisno stali{~e: Ocena splo{ne pogodbe za leto 1992, Bratislava (30. 1. 1993), dokument. RHSD ^R (1990-1993). Protokol o pogajanjih (to~ke dnevnega reda) seje ~e{kega tripartita 1990-1993, Praga, Manus. RHSD ^R (1992). Poslovnik RHSD ^R, Praga (12. 11. 1992), Manus. RHSD ^R (1992). Statut RHSD ^R, Praga (12. 11. 1992), Manus. RHSD ^SSR (1992). Poslovnik RHSD ^SSR, Praga (28. 1. 1992), Manus. RHSD ^SSR (1992). Protokol o pogajanjih (to~ke dnevnega reda) seje federalnega tripartita, Praga, Manus. RHSD ^SSR (1992). Statut RHSD ^SSR, Praga (28. 1. 1992), Manus. LITERATURA GERLICH, Peter, GRANDE, Edgar, MÜLLER, C. Wolfgang (1985): Sozialpartnerschaft in der Krise (Socialno partnerstvo v krizi), Dunaj. KARLHOFER, Ferdinand (1993): “Geschwächte Verbände – stabile Partnerschaft?” (“Oslabljena zdru`enja – stabilno partnerstvo?”), v: Emmerich Tálos: Sozialpartnerschaft. Kontinuität und Wandel eines Modells, str. 117-130. KLAUS, Václav (1991): “Marktwirtschaft ohne Adjektive: Der Weg der CSFR” (“Tr`no gospodarstvo brez pridevnikov: Pot ^SSR”), v: ÖGB: Allmeilmittel Marktwirtschaft? (Splo{no zdravilo tr`no gospodarstvo?), Letopis 1992, ÖGB, Dunaj 113-123. KOSTA, Jiri (1991): “Ökonomische Aspekte des Systemwandels in der Tschechoslowakei” (“Ekonomski aspekti sistemskih sprememb na ^e{koslova{kem”), v: Rainer Deppe, Helmut Dubiel, Ulrich Rödel: Demokratischer Umbruch in Osteuropa (Demokrati~ni prevrat v vzhodni Evropi), Frankfurt/M., 301-325. PELINKA, Anton (1981): Modellfall Österreich? Möglichkeiten und Grenzen der Sozialpartnerschaft (Avstrijski model? Mo`nosti in omejitve socialnega partnerstva), Dunaj. SIEGRIST, Mario (1992): “Hilfe zur Selbsthilfe” (“Pomo~ k samopomo~i”), v: Ost-West-Gegeninformationen (Vzhodno-zahodne obojestranske informacije), 4. letnik, {t. 2, 38-40. TÁLOS, Emmerich (1993): Sozialpartnerschaft. Kontinuität und Wandel eines Modells (Socialno partnerstvo. Kontinuiteta in spremembe nekega modela), Dunaj. SOCIALNO PARNERSTVO 61 Monika ^ambalikova Delavsko gibanje in socialno partnerstvo v Slova{ki republiki – sedanji polo`aj Predstavnik delavcev – tudi v okviru sistema kolektivnih pogajanj in tripartitnega sistema – je na Slova{kem sindikat. Glavni predstavnik sindikatov je Konfederacija zdru`enj sindikatov Slova{ke (Konfederácia odborovych zväzov Slovenskej republiky – v nadaljevanju KOZ SR). KOZ SR zdru`uje 44 posameznih {tevil~no mo~nih zdru`enj sindikatov. V okviru Konfederacije so posamezna zdru`enja sindikatov v veliki meri samostojna. Kot samostojna Konfederacija sindikatov je februarja 1990 nastala Konfederacija umetnosti in kulture (Konfederácia umenia a kultúry – v nadaljevanju KUK). KUK je sestavljena iz manj{ih zdru`enj in asociacij, ki zdru`ujejo del kulturnih sodelavcev in del slova{kega Zdru`enja sindikatov svobodnih poklicev. [e pred nastankom tripartita v ^SFR sta obstajali dve centrali sindikatov – ^S KOZ (^eskoslovenská konfederácia odborovych zväzov) in KUK, ki sta vodili pogajanja z “Vlado nacionalnega sporazuma”. Po nastanku tripartita (1990) je imel v tej vladi eno mesto tudi predstavnik KUK-a. KUK je od KOZ SR uradno neodvisen. Marca 1990 je Centralni svet sindikatov razpadel in s tem se je obdobje sindikatov v starem pomenu kon~alo. Nekateri ~lani sindikate zapu{~ajo. Drugi (manj{i del) ustanavljajo svoje – alternativne – sindikate. Pogoj za nastanek alternativnih sindikatov je Zakon o zdru`enjih. Ta zakon ne ^asopis za kritiko znanosti, domi{ljijo in novo antropologijo, let. XXII, 1994, {t. 168-169, str. 63-72. 63 Monika Èambalikova dovoljuje zanemarjanja katerihkoli sindikalnih organizacij ali omejevanja njihovega {tevila. Najpomembnej{a alternativna zdru`enja sindikatov na Slova{kem v tem trenutku so: – Neodvisni kr{~anski sindikati Slova{ke. Teoreti~na osnova je pape{ka enciklika (Rerum novarum, Centenssimus ano). – Neodvisno zdru`enje sindikatov Slova{ke. [tevilo ~lanov tega alternativnega sindikata uradno ni znano, je pa po ocenah sindikata samega majhno. – Zdru`enje sindikatov ^e{ke, Moravske in Slova{ke. To zdru`enje bi lahko ozna~ili kot levo usmerjeno. Leta 1992 je imelo 180.000 ~lanov in je bilo edino sindikalno zdru`enje, katerega {tevilo ~lanov se je nenehno pove~evalo. Ni v celoti organizirano, je pa edino sindikalno zdru`enje, ki je organizirano tudi po posameznih pokrajinah (najmo~neje v ^e{ki republiki). Vodi regionalno sindikalno politiko, organizira pravna posvetovanja za ~lane itd. Zdru`uje ~lane razli~nih poklicev. To zdru`enje je bilo aktivno v celi Federaciji, po razpadu ^e{koslova{ke pa ima na Slova{kem manj{i pomen. Odnos “uradnih” sindikatov do alternativnih je zani~ljiv. V tripartitu jim ne `elijo omogo~iti mesta. Predstavni{tva so v tripartitu urejena po proporcionalnem principu – en predstavnik (skupaj 7) na nekaj deset tiso~ sindikalistov. Po tem principu alternativni sindikati ne morejo zahtevati pravice do zastopni{tva. Problemi alternativnih sindikatov so: – pri procesih odlo~anja ne morejo sodelovati, – pomanjkljivo sodelovanje z mednarodnimi delavskimi organizacijami, – proporcionalni dele` premo`enja sindikatov, ki so ga do sedaj izkori{~ali le nasledniki prej{njih sindikatov, tj. uradni sindikati (Konfederacija zdru`enj sindikatov Slova{ke in Konfederacija umetnosti in kulture). Lahko re~emo, da so bili alternativni sindikati na Slova{kem do sedaj skorajda neznani in nepomembni. Po razpadu revolucionarnih sindikatov so odpravili tudi regionalne sindikalne organe. Danes so sindikati organizirani po profesionalnem principu, tj. obstajajo posamezna zdru`enja, sestavljena iz osnovne organizacije in centrale. Sindikalisti menijo, da ti regionalni organi delujejo pomanjkljivo, ker centrale niso sposobne prepoznavati in uspe{no re{evati posameznih problemov. Konfederacija zato priporo~a osnovnim organizacijam ustanavljanje novih regionalnih organov. Strankarski sindikati – na Slova{kem uradno ne obstajajo. Tudi v okviru KOZ SR obstajajo zdru`enja, ki `elijo ve~ samostojnosti, ki so aktivna in katerih stali{~a se ne ujemajo zmeraj s stali{~i Konfederacije. Do sedaj pa so bila vsa zdru`enja 64 SOCIALNO PARTNERSTVO Delavsko gibanje in socialno partnerstvo v Slova{ki republiki – sedanji polo`aj sindikatov na Slova{kem lojalna konfederaciji. V prihodnosti ni ra~unati z lojalnostjo v starem pomenu, temve~ z enotnostjo, ki bo temeljila na pogajanjih in strategiji. Kot posledica privatizacije bodo nastale tudi nove gospodarske strukture in novi gospodarski organi. Struktura sindikatov naj bi v prihodnje ustrezala novi gospodarski strukturi. KOLEKTIVNA POGAJANJA IN TRIPARTITNI POGOVORI Kolektivna pogajanja so bila v (pogojih) ^SFR in so {e danes na Slova{kem urejena z Zakonom o kolektivnih pogajanjih – Zakon {t. 2/1991. Ta zakon dolo~a, da se z njim “urejajo kolektivna pogajanja med pristojnimi sindikalnimi organi ali sindikalnimi organizacijami in delodajalci, z mo`nim sodelovanjem dr`ave; cilj kolektivnih pogajanj je kolektivna pogodba”. Ta zakon dolo~a tudi subjekte pogajanja in njegov cilj, ne dolo~a pa predmeta pogajanj – le-ta je lahko karkoli, kar je za pogajalske strani zanimivo. Pri pogajanjih o vsebini kolektivne pogodbe pa je vendar potrebno upo{tevati dolo~ene zakonske zahteve. Zakon sicer ne izklju~uje pogodbe, katere cilj ni bil sklep kolektivne pogodbe, vendar pa tak{na pogajanja pravno niso urejena (so takoreko~ extra lege). Kolektivno pogodbo lahko definiramo kot dvostransko pisno delovnopravno dejanje, ki ima zna~aj normativnega akta, ki je nadalje rezultat kolektivnih pogajanj med dvema subjektoma (pogajalskima partnerjema) in ki ureja individualne in kolektivne odnose med delojemalci in delodajalci, kakor tudi pravice in dol`nosti pogajalskih strani. Pojem “kolektivna pogajanja” je v~asih napa~no razumljen kot sinonim za pojem “tripartitni pogovori”. Tripartitni pogovor (tristranski pogovor) je pogovor med predstavniki vlade in njenih organov, sindikalnimi organizacijami in organizacijami delodajalcev. Pristojni organi tripartita v ^SFR – Svet gospodarskega in socialnega sporazuma (Rada hospodárskej a sociálnej dohody – v nadaljevanju RHSD) in podobni republi{ki organi – niso bili ustanovljeni z zakonom, temve~ na podlagi medsebojnega dogovora. Sporazum o ustanovitvi sveta na nivoju federacije je bil podpisan 3. 10. 1990. V naslednjih tednih sta bila sprejeta tudi RHSD v ^R in SR. Vsebina pogovorov med tremi partnerji naj bi bila: predlogi konceptov in pravnih dolo~il osnovnih ukrepov na gospodarskem, socialnem in delovnopravnem podro~ju. Rezultat tak{nih dogovorov naj bi bil sporazum – splo{ni sporazum, ki bi urejal pogoje in odnose na teh podro~jih. SOCIALNO PARTNERSTVO 65 Monika Èambalikova Splo{ni sporazum – za razliko od kolektivnih pogodb – ni pravni, temve~ politi~ni dokument. Izpeljave tega sporazuma ni mogo~e izsiliti s pravnimi, temve~ s politi~nimi sredstvi. Med splo{nim sporazumom in kolektivnimi pogodbami ni pravne povezave, vendar pa vsebina splo{nega sporazuma, na osnovi politi~nega konsenza pogajanj tripartitnih organov, vpliva na kolektivne pogodbe. EKONOMSKO OZADJE ZA^ETKOV SOCIALNEGA PARTNERSTVA NA SLOVA[KEM Slova{ka ekonomija se je do leta 1989 razvijala v okviru gospodarskega in politi~no-voja{kega vzhodnoevropskega bloka. V o`jem pomenu se je slova{ka ekonomija razvijala kot sestavni del ~e{koslova{ke ekonomije v razmerah socialisti~nega planskega gospodarstva, centralno-administrativne delitve in prerazdeljevanja sredstev in dohodka, subvencijske politike dr`ave in centralnega reguliranja cen. Posledice tak{ne gospodarske politike za slova{ko ekonomijo niso bile jasne. Po eni strani je Slova{ka pri centralni razdelitvi v okviru federacije pridobila, po drugi strani pa je tak{na gospodarskopoliti~na strategija vodila v neproporcionalni razvoj in deformacijo gospodarstva. Deformacije so bile v primerjavi s ~e{kimi ve~je: strukturne deformacije (terciarne dejavnosti so ostale nerazvite, prvi in drugi sektor sta deformirana, v smislu prevelikega poudarka na osnovnih surovinah in energiji, zahtevna in okolju neprijazna proizvodnja z majhnim izkoristkom), majhna zmogljivost gospodarstva, nazadovanje gospodarsko-tehni~nega razvoja (s tem je bila proizvodnja orientirana na manj zahtevne vzhodne trge). Rezultat tega koncepta je bila tudi polna zaposlenost (prezaposlenost) in izena~evanje dohodkov. Osnova za gospodarske reforme po novembru 1989 je program makroekonomske stabilizacije s konkretno obliko: monetarna restriktivna politika. Po delitvi ^SFR (1. 1. 1993) je, kakor je bilo tudi pri~akovati, gospodarski polo`aj na Slova{kem te`ji. Ekonomski razvoj Slova{ke v letih 1993-1997 naj bi dolo~evali naslednji faktorji (3, 4): – potreba po poglobitvi notranjega ravnote`ja, ki je povezana s prenovo soglasja med delovno produktivnostjo in gospodarskimi kazalci, predvsem osebni dohodki, – proces privatizacije, odpis dolgov enim in nate~aji za nekatera druga podjetja, vstop privatiziranih podjetij v druge re`ime, – dovr{itev institucionaliziranega okvira tr`nega gospodarstva, predvsem uvajanje v novi dav~ni sistem, 66 SOCIALNO PARTNERSTVO Delavsko gibanje in socialno partnerstvo v Slova{ki republiki – sedanji polo`aj – ustanovitev javnopravnih fondov (fond za zdravstveno, socialno in delovno zavarovanje), – posebni faktorji (obrambna zveza, carinska zveza, integracijsko sodelovanje, socialni mir). Gospodarstveniki opozarjajo na to, da zahteva uresni~itev gospodarskih reform dosledno restriktivno gospodarsko politiko. Alternativa tak{ni politiki bi bilo inflacijsko financiranje gospodarstva in splo{no ogro`anje uresni~itve gospodarske reforme. Dejansko stanje in razvoj slova{kega gospodarstva bo dolo-~alo oblikovanje socialnega partnerstva in njegovih akterjev, ciljev, prioritet in strategije. Predstavniki delodajalcev in delojemalcev podpirajo transformacijske procese, isto~asno pa sindikalisti kritizirajo potek transformacije in zahtevajo ni`je socialne stro{ke. To protislovje sindikalnih predstavnikov – po eni strani se zavedajo, da je transformacija, vklju~no s socialnimi stro{ki nujna, po drugi strani pa posku{ajo dr`avljane {~ititi pred negativnimi posledicami – se navzven ka`e kot protislovje v sedanji sindikalni politiki. Po takratnem namestniku predsednika sindikatov (KOZ SR) F. Kureja so sindikati pri pripravi splo{nega sporazuma za leto 1993 izhajali iz treh to~k: “Najprej smo poizku{ali s splo{nim sporazumom zagotoviti jasno prezentacijo in zagotovilo vlade, da bo vodila tak{no politiko, ki bo postopno o`ivila gospodarstvo. Nadalje smo si prizadevali ustvariti prostor za aktivno ekonomsko politiko, ki bo vodila oblikovanje tr`no-gospodarskega okolja in ki bo podpirala delovanje majhnih in srednjih podjetij. Tretja to~ka, ki izhaja iz prvih dveh, pa je na~in re{evanja politike pla~ in socialne politike. Seveda je politika pla~ popolnoma liberalizirana in je torej breme dogovora o pla~ah predvsem na kolektivnih pogajanjih med delodajalci in delojemalci. V socialni politiki pa to breme nosita vlada in dr`ava.” V zvezi s tem je F. Kurej {e dejal: “Zavedamo se, da ima problem vrednosti dela dve strani medalje. Ena je za nas privla~na. ^e dolo~amo vi{ino minimalne pla~e glede na rast `ivljenjskih stro{kov in potro{ni{kih cen, vodi to v vi{anje minimalne pla~e. ^e pa izhajamo iz delovne produktivnosti, je {e slab{e... Naredili bomo vse, da bi se minimalna pla~a valorizirala. Koliko pa bo to zneslo?” (Odborárske spektrum, 2. 8. 1993, str. 7) Ta razkol se je v 6. ~lenu splo{nega sporazuma Slova{ke republike za leto 1993 pokazal na ta na~in: “Sindikati in delodajalci se zavezujejo, da bodo pri sklenitvi kolektivne pogodbe na podro~ju pla~ in pri njenem nadzoru izhajali iz naslednjih kriterijev: a) na podro~ju nominalnih pla~ iz ocene razmerja med: – dele`em pla~ pri realizirani produkciji in profitnim dele`em pri realizirani produkciji, SOCIALNO PARTNERSTVO 67 Monika Èambalikova b) pri realni pla~i pa iz ocene razmerja med rastjo pla~e in rastjo `ivljenjskih stro{kov v primerljivem ~asovnem obdobju.” Hkrati je v 2. ~lenu splo{ne pogodbe zapisano: “Sindikati in delodajalci potrjujejo svoje interese na principih brezinflacijskega razvoja in na stabilnosti valute, ki so zagotovljeni predvsem z zakonom o dr`avnem prora~unu za leto 1993 in vladnih ukrepih.” KOZ SR je junija 1993 imenovala pet najpomembnej{ih zahtev do vlade. Pod naslovom Prioritete sindikatov so bile objavljene 2. 7. 1993 v Odborárske spektrum (Sindikalni spektrum): “V gospodarski politiki zahtevajo sindikati zamenjavo restriktivnega ’{ok’ principa z alternativo, ki bo omogo~ala razvoj. Kot prvo potezo v finan~ni politiki predlaga KOZ SR odpravo nezmo`nosti pla~evanja podjetij. V procesu privatizacije manjka pojasnitev sistemskih pristopov v drugem koraku. Tudi pomen t.i. delnic uslu`bencev (ESOP) bi moral biti jasnej{i. KOZ SR predlaga, da bi postopali podobno kot v drugem krogu privatizacije kuponov in dolo~ili natan~en dele` delnic. V politiki zaposlovanja mora biti izdelan koncept politike zaposlovanja, katere posledica bo zaustavitev recesije in ki bo v re{evanje tega problema vklju~ila vse dejavnosti. Izhajati mora iz jasno definiranih strukturnih sprememb v gospodarstvu in iz pri~akovanih posledic privatizacije. V socialni politiki pri~akujejo sindikati predvsem socialno odgovornost, ne pa pokroviteljstva dr`ave, pri ~emer naj bi izhajali iz socialnega zavarovanja.” Sindikat tudi sporo~a, da “je vlada priznala upravi~enost zahtevanih prioritet.” (Odborárske spektrum, {t. 26, 1993, str. 6.) V objavljenih, splo{no formuliranih prioritetah ciljev so tri-partitni ~lani enotni. Osnova in vsebina tripartitnih pogajanj je iskanje kompromisa in konsenza med razli~nimi predstavami o na~inu in poteku dosega teh ciljev. Za sedanjo sestavo slova{kega tripartita je zna~ilno, da prostora za tak{no iskanje in dogovarjanje ne nudi samo trem neposredno udele`enim stranem v tripartitu. RHSD SR je hkrati tudi prostor za {irok dru`benopoliti~ni dialog, pri katerem lahko sodelujejo posredno ali neposredno tudi drugi dru`beni in politi~ni subjekti. Morda ta mo`nost sodelovanja pri dru`-benem dialogu in soodlo~anje s pomo~jo tripartita spodbuja tudi interes dru`benih in politi~nih subjektov do delovanja in obstoja tripartita. Interes ka`e tudi vlada. Vsekakor je vladi danes bolj do organiziranega dialoga kot do “neorganiziranih gro`enj”. Podobno situacijo je analizirala Middlemansova v delu Politika v industrializirani dru`bi: “Vlade so bile dejansko zainteresirane za mo~ne sindikate – v nasprotju z Bismar-ckovo strategijo so se voditelji britanskih konzervativcev zavedali prednosti organiziranih gro`enj pred neorganiziranimi – in 68 SOCIALNO PARTNERSTVO Delavsko gibanje in socialno partnerstvo v Slova{ki republiki – sedanji polo`aj so tudi podpirale ustanavljanje delavskih organizacij” (R. Dahren-dorf: Moderny sociálny konflikt, Bratislava 1991, str. 98). O utemeljitvi in pomenu tripartita danes na Slova{kem nih~e ne dvomi. Problem, o katerem premi{ljujejo tudi sindikalisti in se danes tudi o njem vedno bolj govori, je (ne)spo{tovanje sporazuma. 30. 1. 1993 so sindikati predstavili “Stali{~e KOZ SR do dejavnosti RHSD SR”. V tem dokumentu je zapisano, da “na osnovi dosedanjega delovanja sporazum ka`e, poleg prednosti, ki izhajajo tudi iz dejstva obstoja RHSD, tudi negativne izku{nje. Gre predvsem za prepozno ali nepopolno vladino predstavitev materialov za zasedanje RHSD, za nedosledno kontrolo izvajanja sklepov RHSD in za pogosto neprisotnost nekaterih vladnih predstavnikov na zasedanjih.” KOZ je pri{el do naslednjega sklepa: “Formalno gledano RHSD SR izpolnjuje zahteve pogajalskega organa v tripartitnih odnosih; vendar pa ima v praksi le omejeno vlogo in po mnenju KOZ SR izpolnjuje svojo nalogo samo delno. Poleg tega ima KOZ SR zaradi udele`be pri RHSD pred javnostjo vlogo pritrdilnega vladnega partnerja pri tistih zadevah, ki imajo velike socialne posledice, in to tudi v primerih, ko se KOZ ne strinja z vladnimi ukrepi.” [e leta 1991 so si sindikati prizadevali (npr. v “Glavne programske usmeritve in cilji sindikalne politike”) za pravno ureditev vloge RHSD in obveznosti splo{nega sporazuma. Iz dokumentov in izjav sindikalnih predstavnikov in tudi delodajalcev pa se da razbrati, da ve~ ne zahtevajo zakonodajne ureditve in pravnih zagotovil sklepov splo{nega sporazuma. Vzdr`ujejo tak{no dru`benopoliti~no atmosfero, v kateri bo za vse udele`ence popolnoma razumljivo in ugodno obdr`ati politi~ni dogovor. Na za~etku, ob ustanavljanju novih “ponovembrskih sindikatov” in zvez delodajalcev, so le-ti razumeli svojo avtonomijo in neodvisnost bolj kot neodvisnost od politi~nih strank, kot neodvisnost v smislu lastnih konceptov in strategij dru`bene transformacije. Na 11. kongresu KOZ SR junija 1993 je predsednik KOZ SR A. Engli{ omenil mo`nost spremembe sindikalne usmerjenosti do tega vpra{anja: “Nau~ili smo se, da sta nadstrankarstvo in politi~na neanga`iranost dva razli~na pojma. Na{a dol`nost je, da ostanemo nadstrankarski. Ne moremo pa ostati nepoliti~ni. To smo posku{ali pri prvih volitvah – to je bilo neizbe`no. Zdaj pa je potrebno na{o taktiko, na{o sindikalno politiko, spremeniti. Ta sprememba mora biti v o`ivitvi kontaktov s politi~nimi strankami – seveda v zvezi z na{im edinim ciljem, namre~, da bi na{i socialni programi pri{li v ustavo.” V zvezi s preu~evanjem socialnega partnerstva na Slova{kem smo opravili tudi intervjuje s predstavniki zvez, od katerih je SOCIALNO PARTNERSTVO 69 Monika Èambalikova imela ve~ina mesto v tripartitu SR (v RHSD). Poglejmo, kako ti predstavniki delojemalcev in delodajalcev ocenjujejo: - POMEN IN CILJE TRIPARTITA Po mnenju vpra{anih je RHSD tista instanca, ki je odgovorna za re{evanje konfliktov. Sedanji te`ak gospodarski polo`aj zahteva re{evanje problemov v okviru tripartita. Tripartit ima bistveno vlogo pri vzpostavitvi “demokracije s konsenzom” v smislu upo{tevanja interesov vseh prizadetih. Od tod izhaja njegova legitimnost. Nekateri predstavniki delojemalcev so mnenja, da sindikati pri kolektivnih pogajanjih ne bi imeli pogajalskega partnerja, ker so delodajalci {e {ibki, in da bi morali bistvene konflikte re{evati na relaciji sindikati – vlada. Delojemalci menijo, da delodajalska stran v RHSD ni homogena (kar verjetno ote`uje sodelovanje). [e vedno se v veliki meri dr`ava povezuje z vlogo delodajalca. Iz tega izhaja tudi nezadovoljstvo z mo~no vlogo dr`ave v RHSD. Po pri~akovanjih naj bi se po kon~ani privatizaciji vlada umaknila. Pogovori in odlo~itve v zvezi s splo{nim sporazumom se zdijo prej oblika diskusije o svetovanju in pojasnjevanju stali{~, sklepi pa imajo samo priporo~ilni zna~aj. Vpra{ani so bili tudi mnenja, da bo splo{ni sporazum lahko le delno uresni~en in da je lahko njegova uresni~itev merilo delovanja tripartita. Odlo~itve tripartita naj bi bile za parlament in vlado obvezujo~e, pa ne zaradi zakonskih dolo~il, temve~ zaradi dru`bene odgovornosti, ki jo imata. Pravno zavezanost so problematizirali tudi v tem smislu, da je potemtakem tudi sindikat dol`en izpeljati svoje odlo~itve tudi navzdol – ~e pa tega ne bi mogel zagotoviti, bi bil pravno odgovoren. Tudi vlada ima interes svojo politiko legitimirati s tripartitom. Vpra{ani predstavniki zvez so bili mnenja, da vlada izko-ri{~a tripartitnost kot svetovalni organ in da odlo~itev tripartita ne spo{tuje. Za najpomembnej{i politi~ni cilj so vpra{ani imenovali gospodarsko rast. Gospodarska reforma je po njihovem mnenju izhodi{~e za razre{itev socialnih problemov in zagotovitev socialne varnosti. Vsi so mnenja, da je gospodarskopoliti~ni razcvet osrednji gospodarskopoliti~ni cilj – temu cilju je potrebno podrediti vse druge. 70 SOCIALNO PARTNERSTVO Delavsko gibanje in socialno partnerstvo v Slova{ki republiki – sedanji polo`aj - PREPLETANJE MED STRANKAMI IN ZVEZAMI Nobena stranka nima institucionaliziranega odnosa z zvezami delodajalske in delojemalske strani in jih tudi finan~no ne podpirajo. Odnosi so izklju~no osebne narave. SDL in KDH sodelujeta z zvezami (KDH predvsem s podjetniki, zlasti z Zvezo kr{~anskih podjetnikov, manj intenzivno s kr{~anskode-mokrati~nimi sindikati) in upo{tevata njihova stali{~a. Zdru`enja podjetnikov i{~ejo navezavo s strankami predvsem v zvezi z dav~no reformo in socialnim zavarovanjem. Sindikati i{~ejo v zvezi s socialno zakonodajo podporo pri vseh strankah. Po mnenju vodstva sindikatov bodo lahko sindikalisti v parlamentu uspe{ni samo takrat, ko bodo pri pogajanjih dajali prednosti sindikalnim interesom pred strankarskimi. Cilj je, da bi v parlamentu ustvarili sindikalni lobi. Na parlamentarnih volitvah junija 1992 so sindikalisti kandidirali na kandidatskih listah KPTschM, ^e{koslova{ke socialne demokracije, Liberalne socialne unije in Dr`avljanskega gibanja. Na Slova{kem pa na listah Stranke demokrati~ne levice (SDL), Slova{ke nacionalne stranke (SNS), Gibanja za demokrati~no Slova{ko (HZDS) in Slova{ke socialne demokracije (SD). S ciljem, da bi oblikovali sindikalni lobi, obstajajo tako med delodajalci kot med delojemalci neformalni in osebni kontakti s strankami. Bolj ko se krepi pogajalska (tj. ne soodlo~ujo~a) vloga RHSD, intenzivnej{i so kontakti med sindikati in delodajalskimi zdru`enji po eni in ideje o lobiju po drugi strani. Politi~ne stranke smatrajo tripartit za pomemben in{trument pri re{evanju konfliktov, pri ~emer pa naj tripartit ne bi re{eval gospodarskih in socialnopoliti~nih problemov, temve~ naj bi pripomogel le z nasveti. Procesi politi~nih in gospodarskih sprememb na Slova{kem in oblikovanje lastne dr`avnosti so povezani z novimi mo`no-stmi. Hkrati so ti procesi povezani tudi s socialnimi stro{ki in te`avami. Ideja socialnega partnerstva na Slova{kem ne bo prinesla le razdelitve socialnega prihodka in le prednosti. Socialno partnerstvo je institucionalizirano v razmerah, ko se z distributivno pravi~nostjo misli razdelitev socialnih stro{kov in problemov. V kolik{ni meri bodo akterji (predvsem sindikati) sposobni sprejeti obliko in stro{ke gospodarske reforme, bo pokazal ~as. Do sedaj so bila nasprotovanja sindikatov in delodajalcev gospodarski in socialni politiki vlade zelo kultivirana in {ibka. Prevedla Tamara Bosni~ SOCIALNO PARTNERSTVO 71 Monika Èambalikova Monika Èambalikova je zaposlena na Inštitutu za sociologijo na Slovaški akademiji znanosti v Bratislavi. Po izobrazbi je doktorica sociologije. Možnosti za vzpostavitev socialnega partnerstva je preuèevala v sodelovanju z Inštitutom za konfliktne študije na Dunaju. LITERATURA MLYNÁR, Z. in drugi (Haller, Schaller, Brokl, ^ambáliková, Mansfeldová) (1993): Möglichkeiten sozialpartnerschaftlicher Konfliktregelung in der Tschechischen und Slowakischen Republik (Mo`nosti re{evanja konfliktov na na~in socialnega partnerstva v ^e{ki in Slova{ki republiki). Projekt 4177 jubilejnega fonda Avstrijske narodne banke, Innsbruck. [UBRT, B. (1991): Kolektivne vyjednávanie a kolektivne zmluvy, PRÁCA, Bratislava. Kolektiv (1993): Návrh rozvojovej stratégie hospodárstva slovenskej ekonomiky, Centrum strategickych {túdii, Bratislava. OKÁLI, I. (1993): Stratégia o`ivenia alebo pre`itia. ELITA, Bratislava. 71 SOCIALNO PARTNERSTVO Sándor Kurtán Socialno partnerstvo na Mad`arskem 1. PREOBRAT IN INTERESNO ZASTOPSTVO Najspektakularnej{i dogodki ob spreminjanju sistema na Mad`arskem so bili: ustavnopravne spremembe, nastanek ve~strankarskega sistema, demokrati~ne volitve in vzpostavitev resni~nega parlamentarizma. V tem smislu se je pogled opazovalcev in dru`boslovcev usmeril predvsem na stranke in na nove demokrati~ne institucije. Kako pa se je preobrat dotaknil interesnih zdru`enj, kaj se je zgodilo v mezosferi1 politi~nega sistema? Ker na Mad`arskem ni bilo nobenega tako mo~nega opozicijskega sindikalnega gibanja kot na Poljskem, se je ta vidik pomaknil v ozadje. Obstajali pa so {e drugi, globlji vzroki. Medtem ko se je namre~ makrosfera zaradi volitev in stabilizacije strankarskega sistema utrjevala (to – ~eprav z velikimi zadr`ki – velja tudi za mikrosfero), je v mezosferi “manjkala sredina” (Ágh, 1992), kar v novi mad`arski demokraciji razumemo kot deficit. Dru`beni interesi so lahko tako dejansko artikulirani in agregirani le v omejenem obsegu.2 Mad`arski novinarji, politiki in dru`boslovci vse pogosteje uporabljajo izraze kot interesno usklajevanje, socialni partner, socialno partnerstvo. Ne brez razloga, kajti institucionalno gledano obstaja na Mad`arskem makrokorporativni mehanizem urejanja interesov, ki, formalno gledano, ka`e podobnosti z avstrijskim socialnim partnerstvom. 1 Pod makrosfero razumem najvi{jo raven politi~nega sistema, najvi{je dr`avne organe (predsednik, parlament, vlada) in stranke. Pod mikrosfero pa razumem po eni strani civil society, po drugi strani pa lokalno politiko. Mezo-sfera je svet interesnih organizacij, ki povezuje zgornjo in spodnjo raven, s tem ko interese civilne dru`be posreduje makrosferi. 2 Ta okoli{~ina se {e poslab{a s tem, da ima mad`arski strankarski sistem “nere{en zna~aj” (Bihari, 1991), tj., ni jasno, katere stranke zastopajo ali `elijo zastopati interese katere skupine. ^asopis za kritiko znanosti, domi{ljijo in novo antropologijo, let. XXII, 1994, {t. 168-169, str. 73-87. 73 Sándor Kurtán 3 Tako leta 1967 ustanovljen De`elni svet kmetijskih zadrug ni ve~ imel pravice, da bi kot nadrejeni organ dajal posameznim zadrugam kakr{nakoli navodila – kar je bila prej navada pri kmetijskih zadrugah. 4 Po gospodarskih reformah iz leta 1968 sistem direktno ve~ ne usmerja gospodarstva. Dr`avno vodstvo posku{a posamezne gospodarske panoge motivirati za izvedbo na~rta narodnega gospodarstva z obdav~enjem dohodka, cen, obresti, davkov in carine oz. z dr`avnimi dodatki, restrikcijami in preferencami, torej z “regulatorji”, dolo~enimi s pravnimi akti. V nadaljevanju bi `elel podati kratek pregled o tem, koliko so dani po eni strani institucionalni, po drugi pa politi~no-organizacijski pogoji za tak{no interesno usklajevanje. Na koncu se bom na kratko dotaknil vpra{anja, ali je v obdobju prehajanja v tr`no gospodarstvo in v pluralisti~no demokracijo “mo~en korporatizem” zahodnoevropskega tipa sploh mogo~. 2. INSTITUCIONALNE PREDPOSTAVKE Najpomembnej{i organ, kjer se koncentrirajo interesi, je Svet za interesno usklajevanje. Nastal je oktobra 1988, ko se je takratna vlada “v interesu, da se ustanovi institucionalni sistem gospodarskega interesnega glasovanja”, obrnila na najvi{je odbore najpomembnej{ih interesnih zdru`enj (sindikat, mad`arska gospodarska zbornica, industrijske zadruge, poljedelske zbornice, zbornice potro{nikov) in jih pozvala, naj imenujejo svoje predstavnike v ta svet. Ta korak, da bi namre~ o razli~nih gospodarskih interesih odlo~ali na makroravni, lahko razumemo kot institucionalizacijo prej{njih, prikritih struktur. Seveda so bile tudi na Mad`arskem o~itne poteze enostrankarskega sistema, kjer so imeli enotni sindikat in malo{tevilne, `e prej delujo~e interesne organizacije transmisijsko vlogo med vrhom stranke in ljudstvom in so tako tudi delovale, tj. “kvazi”, kot dopolnilo centraliziranega dr`avnega aparata, ko so se pojavili uradi. Ta model se je zrahljal zaradi posledic previdne gospodarske reforme v drugi polovici {estdesetih let.3 Veliko pomembnej{e pa je bilo podro~je ministrstev. Ker so bila organizirana po posameznih gospodarskih vejah, so ~ez nekaj ~asa prevzela posredni{ko pozicijo za tiste sektorje, za katere so bila odgovorna. To se je okrepilo {e s tem, da so najpomembnej{e odlo~itve, npr. zakone, pripravljala in se o njih pogajala prav ta ministrstva. S {tudijo o pripravljanju zakona so lahko dokazali, da “je bilo za predlogi sprememb pogosto mogo~e prepoznati interese in glede na problem oblikovano politi~no mnenje tistega sloja, ki je pripadalo dru`beni sferi posameznega ministrstva” (Pokol, 1985). Te razmere so silile razli~ne interesne organizacije v vzpostavitev dobrega odnosa s centralnimi oblastmi. Tako se je na Mad`arskem vzpostavil latentni aparatski (interesni) pluralizem. Do tajnih sporov med interesnimi skupinami je prihajalo tudi, ko so te posku{ale vplivati na pomembne gospodarske oz. gospodarskopoliti~ne odlo~itve (npr. na razdeljevanje finan~nih in drugih virov). Za kulisami so potekala zelo ostra pogajanja. Ker so bili po letu 1968, ko je bila izvedena reforma mad`arskega planskega gospodarstva, t.i. “gospodarski regula-torji”4 pomembno sredstvo, s katerim so gospodarske enote 74 SOCIALNO PARTNERSTVO Socialno partnerstvo na Mad`arskem? “prisilili” k izpolnjevanju na~rta, je prav vsakoletno pogajanje o teh regulatorjih {telo med najpomembnej{e dejavnosti mo~nih gospodarskih skupin – (kvazi) lobijev te`ke industrije, poljedelstva (in kasneje finan~nih krogov). Vse to je pripeljalo do sistema t.i. upo{tevanja interesov, s katerim so bili razdeljeni viri “od zgoraj” (in ne z demokrati~no zagotovljenimi institucijami) mo~nim, konflikta zmo`nim dru`benim skupinam. Ta avtoritarni korporatizem mad`arskega tipa in aparatski pluralizem sta bila glavni obliki izra`anja interesov in njihovega izvajanja v poznem kádárizmu. Sredi osemdesetih let je bilo torej pogajanje (npr. o vpra{anju pla~) splo{no raz{irjen vzorec. Ker sta bila zna~ilnost dr`avnega socializma majhno {tevilo institucij z monopolnim polo`ajem in centralizirana dr`ava, se je sama po sebi pojavila potreba po interesnem glasovanju na makro ravni. (O izrekanju interesov, npr. o vpra{anju pla~ na ravni podjetij in na makro ravni, so `e od sedemdesetih let izvajali sociolo{ke raziskave, glej Héthy, 1971.) Manjkala je srednja raven. To pa je razumljivo, kajti v razmerah planskega gospodarstva so lahko najpomembnej{e odlo~itve sprejemali le v centrih mo~i. Ko se je leta 1988 prehod v tr`nogospodarske metode okrepil in je bil med drugim vpeljan novi dav~ni sistem, so razli~ne dru`bene skupine in njihove zveze vse glasneje izra`ale svoje interese. Tako je bil oktobra ustanovljen de`elni svet za interesno usklajevanje, katerega cilj je bilo oblikovanje pomembnih pla~no-politi~nih odlo~itev. To pa je bil le prvi korak v smeri tripartitne koncentracije interesov. Zaradi poslab{anega gospodarskega polo`aja in zaradi razli~nih vladnih odlo~itev, ki so mo~no prizadele tudi podjetja, se je na obeh straneh, torej med delojemalci in delodajalci, pojavila `elja, da bi lahko na najvi{ji ravni sodelovali pri sprejemanju pomembnih gospodar-skopoliti~nih odlo~itev. Okvir za uresni~enje teh prizadevanj je bil proces sistemskih sprememb. Izku{nje iz let 1988 in 1989 ka`ejo na probleme, ki delno obstajajo {e danes. So bile organizacije, ki jih je vklju~ila vlada, pravilne in edine mogo~e? Manjkali so predstavniki drobne obrti, le Komunisti~na zveza mladih (kot predstavnik mladih) se je udele`ila kot opazovalka. Tudi nova skupina zasebnih podjetnikov ni bila zastopana. Zadruge so se udele`ile diskusij, predsedstva v de`elnem svetu pa se jih niso `elela udele`iti. [e pomembnej{e pa je bilo, da sta se {e po ustanovitvi novega organa vrh sindikata in vlada sre~ala na lo~enih pogovorih, ker so se prvi raje pogajali z “najvi{jimi lastniki”, z dr`avo, kakor s socialnim partnerjem – z gospodarsko zbornico, ki je zdru`evala predstavnike posameznih dr`avnih podjetij. SOCIALNO PARTNERSTVO 75 Sándor Kurtán 5 Vpra{anje je, ali imenovani osnovni zakoni, {e posebej radikalna sprememba ustave, dejansko odsevajo osnovni politi~ni konsenz med najpomemb-nej{imi politi~nimi mo~mi. Obstajajo znaki za to, da danes konzervativna vladna koalicija pravne dr`ave, parlamentarne ve~ine in opozicije ne razume enako kot liberalne stranke. 6 Izraz socialni partner se pogosto pojavlja v statutu. Svojevrstna poteza preobrata na Mad`arskem, “iztr`ena revolucija”, je bila dobro izhodi{~e za to, da se je usklajevanje interesov utrdilo kot nekaj samo po sebi umevnega. Enkratno dejanje za to seveda ne zado{~a, vendar pa bi lahko bil dober za~etek. ^eprav so najpomembnej{i osnovni zakoni preobrata temeljili na konsenzu takratnih opozicijskih sil, kon~nega dokumenta pogajanj Nacionalne okrogle mize niso podpisale vse stranke. @e takrat so se kazala nasprotja med politi~nimi silami. Sporazum med zmagovitim Mad`arskim demokrati~nim forumom (UDF) in najmo~nej{o opozicijsko stranko (Zveza svobodnih demokratov), ki naj bi omogo~il stabilno vlado po volitvah leta 1990, tudi ni imel dolgotrajnih posledic: `e nekaj mesecev zatem se nekatere stranke sporazuma niso ve~ dr`ale. In predlog Zveze mladih demokratov iz pomladi 1991, da naj bi se pogajalo {est strank o najpomembnej{ih gospodarskih in politi~nih vpra{anjih (mad`arski Moncloa – pakt), ni pripeljal do `elenega rezultata. V mad`arski politiki so torej obstajale pobude, da bi se v kriti~nih trenutkih ukrepalo in da bi se sklepali kompromisi, vendar pa se ta mehanizem ni utrdil.5 To so bile okvirne razmere, v katerih je bil avgusta 1990 ponovno o`ivljen Svet za interesno usklajevanje (v nadaljevanju SIU), sicer z nekoliko spremenjenim imenom – kot znak politi~nih sistemskih sprememb, vendar pa v novi obliki in z novimi nalogami. Cilji in naloge so bili dokon~no opredeljeni {ele v leto dni kasneje (20. septembra 1991) objavljenem statutu. Po tem statutu so njegove naloge “re{evanje osnovnih in ob{irnih gospodarskih, pla~no-politi~nih, socialnih in delavno-pravnih vpra{anj, ki zadevajo akterje podro~ja dela. Cilj Sveta za interesno usklajevanje je artikulirati interese, tj. prizadevanja delojemalcev, delodajalcev in vlade, o njih glasovati, prepre~e-vati mogo~e nesporazume ter na osnovi izmenjave informacij, raziskav predlogov in alternativ izdelati sporazum. Svet za interesno usklajevanje zaradi tripartitnega delovanja sodeluje pri re{evanju konfliktov na podro~ju dela” (statut). ^lani Sveta za interesno usklajevanje so vlada, interesna zdru`enja delojemalcev in interesno zdru`enje delodajalcev. Svojo dejavnost opravljajo na dveh ravneh: na plenarnem zasedanju (ki zaseda pribli`no na {tirinajst dni) in na razli~nih stalnih odborih, pododborih in posebnih ad hoc komisijah. Stalni odbori so: Odbor za pla~e in delo, Gospodarski konzul-tativni odbor, Informativni odbor, Goodwill odbor, Odbor za pla~no politiko, Odbor za trg delovne sile, Odbor za varnost pri delu, Odbor za privatizacijo, Socialnopoliti~ni odbor in De`elni svet za izobra`evanje. Za pripravo in koordinacijo, za zagotavljanje stalnega pretoka informacij med socialnimi partnerji in za kontakte med SIU in ministrstvi je bil ustanovljen sekretariat, v katerega partnerji6 delegirajo po enega sekretarja. 76 SOCIALNO PARTNERSTVO Socialno partnerstvo na Mad`arskem? Delovanje sekretariata je financirano iz dr`avnih sredstev in iz prora~una Ministrstva za delo.7 Poleg ciljev in strukture so najpomembnej{a seveda pooblastila, ki jih ima SIU. V zvezi s tem lahko iz statuta povzamemo naslednje: Informacija: Socialni partnerji informirajo parlament o svojem mnenju glede vseh temeljnih osnutkov zakonov, ki zadevajo pod-ro~je dela; njihovo mnenje mora vlada prilo`iti osnutku zakona. Konzultacija: Socialni partnerji imajo pravico do konzultacij o vseh pomembnih vpra{anjih, ki jih postavijo partnerji (npr. gospodarska politika, razli~ni vladni ukrepi). Imajo tudi pravico do razprave o zakonih. Stali{~e: SIU lahko parlamentu, ministrstvom, vladi in gospodarskim organizacijam predlo`i predloge. Odlo~itve o pomembnih vpra{anjih: sistem pla~ (najni`ja pla~a, splo{ni pla~no-tarifni sistem, izjeme pri splo{nem pla~nem mehanizmu, dopla~ilo k dohodku), zakonsko dolo~en delovni ~as in delovne razmere so lahko sprejete samo s privolitvijo socialnih partnerjev. Prav tako so lahko zakonski osnutki izdelani samo s privolitvijo socialnih partnerjev. SIU kot celota zakonsko ni utrjen, vendar pa so pravkar imenovane kompe-tence dolo~ene z novo delavsko ustavo iz marca 1992: “O vpra{anjih nacionalnega pomena glede delovnih odnosov in razmerij se vlada posvetuje z najpomembnej{imi organizacijami delojemalcev in delodajalcev v Svetu za interesno usklajevanje.” (§ 16) Pomembne to~ke so {e: “Vlada v dogovoru s Svetom za interesno usklajevanje v interesu varovanja zaposlitve dolo~i s tem zakonom neskladna pravila, ki zadevajo zaradi gospodarskih razlogov predvideno prekinitev delovnih odnosov, ki bi zajela ve~jo skupino delojemalcev.” Oziroma: “Vlada izvede osrednja pogajanja o pla~ah v Svetu za interesno usklajevanje.” (§ 17, ~l. 1a in 2) Vendar pa so bile z Zakonom o zaposlovanju (februar 1991) zagotovljene nekatere kompetence tudi Odboru za trg delovne sile. Socialni partnerji se v skladu s statutom zavezujejo le-te upo{tevati, ~e pride do sporazuma. Sestanki SIU so javni, v medijih se o njih stalno poro~a, poleg tega pa v mad`arskem uradnem listu izide uradno poro~ilo o plenarnem zasedanju. Najznamenitej{i primer javnega zasedanja SIU se je zgodil kmalu po o`ivitvi te institucije, ko je oktobra 1990 pri{lo do t.i. blokade. Jezni zaradi nepri~akova-nega povi{anja cen bencina so taksisti in transportna podjetja zabarikadirali glavne ceste v Budimpe{ti in drugih ve~jih mestih in tako ohromili promet v dr`avi. Po vro~ekrvnih poli-ti~nih razpravah in dolgotrajnih pogajanjih so sklicali sejo SIU in neposredno jo je prena{ala televizija. Tako je lahko cela 7 Leta 1991 je vsota teh podpor zna{ala 4,3 milijona forintov, leta 1992 bo zna{ala verjetno 11 milijonov forintov, za leto 1993 pa je predvidenih 7,3 milijona forintov. (Za primerjavo: Raziskovalni in{titut za delo dobi dodatek, ki zna{a pribl. 30 milijonov forintov.) SOCIALNO PARTNERSTVO 77 Sándor Kurtán država spremljala potek sprejemanja kompromisov. Ta primer je pokazal, da se lahko gospodarski problemi zelo dobro rešujejo s pogajanji in z interesnim usklajevanjem - seveda, èe je socialnim partnerjem do tega. Èe povzamemo: SIU, formalno gledano, deluje na celotnem gospodarskem podroèju in kaže temu primerne podobnosti z neokorporatistiènimi strukturami zahodnoevropskih demokracij. Dejanske kompetence pa ima ta oblika interesnega usklajevanja le pri delovnih odnosih, kjer je v teku tudi opravnomoèenje. 3. POLITI^NO-ORGANIZACIJSKA IZHODI[^A Institucionalne predpostavke za koncentracijo gospodarskih interesov na deželni ravni so na Madžarskem torej dane. Veliko vprašanje pa je, èe so posamezni socialni partnerji sploh sposobni uèinkovito sodelovati pri interesnem glasovanju in s tem dejansko uresnièevati kooperacijo. V tem pogledu je glavni problem organizacijska razcepljenost in notranja razcepljenost zvez delojemalcev, po drugi strani pa naravnanost vlade do SIU. S samorazpustitvijo Madžarske socialistiène delavske stranke (USAP) in z razpadom državnega socializma je državni sindikat oz. njegov najvišji organ (SZOT - Deželni svet sindikata) izgubil politièno zaslombo. S tem se je po eni strani zaèel razpad do takrat vladajoèega enotnega sindikata - kar je bilo razvidno iz zmanjševanja števila èlanov in iz odcepljanj -, po drugi strani pa so nastali novi sindikati. “Stari” sindikat je poskušal demokratizirati moèno centralizirano strukturo. Devetnajst panožnih sindikatov se je marca 1990 preoblikovalo v konfederacijo 140 sindikalnih zvez. Vendar pa to ni prineslo radikalnih sprememb. “Preobrazba SZOT in nova kadrovska postavitev sta le delno ustrezali zahtevam èlanov in spreminjajoèim se okolišèinam; do preobrazbe je prišlo predvsem zaradi interesnih bojev in odloèitev znotraj iz nekdanjega sindikata nastale sindikalne birokracije, pri èemer so se odloèitve sprejemale znotraj najožjega kroga.” (Héthv, 1990) Ta proces demokratizacije je bil samo delno iskren in še do danes ni bil popolnoma izveden. To in še druge, iz leta 1988/89 izhajajoèe izkušnje delojemalcev so pripeljale do tega, da je veliko èlanov sindikat zapustilo in da je popularnost te organizacije še naprej upadala (glej tabelo 1). Ko je marca 1988, z ustanovitvijo Zveze mladih demokratov kot od USAP neodvisne organizacije, neostalinistièni politièni sistem (od 1956) zaèel razpadati, so že tekle priprave za ustanovitev neodvisnega sindikata, do katere je prišlo maja istega leta (še pred usodno partijsko konferenco USAP). Ustanovitev 78 SOCIALNO PARTNERSTVO Socialno partnerstvo na Mad`arskem? Marec Maj Januar Februar Maj 1988 1989 1990 1991 1992 Mediji 73 75 69 69/63* 58/63** Cerkve 64 65 68 67 57 Vlada 64 56 55 45 32 Parlament 63 61 57 50 29 Sindikati 48 51 - 41 36 Vpra{anje se je glasilo: “Ste zadovoljni z navedenimi institucijami?” (0 – “zelo nezadovoljen”, 100 – “zelo zadovoljen”) *Mediji: 69, TV-Radio: 63, **Mediji: 58, TV: 58, Radio: 63 Vir: Népszabadság, 16. julij 1992 Tabela 1: Ocena najpomembnej{ih institucij8 Demokrati~nega sindikata znanstvenih delavcev je – podobno kot se je zgodilo pri strankah – spro`ila plaz novih sindikatov. Delojemalci so nadaljevali tam, kjer so za~eli `e pred sto leti: pri postavitvi novih organizacij. Interesno zastopstvo delojemalcev se je zatem ekstremno razcepilo. Danes deluje pribli`no 2500 do 3000 sindikatov (pravi podatki niso na razpolago).9 “O institucionalizaciji neodvisnih sindikatov ni bilo jasnih predstav, politi~no pa so bile formulirane “antiteze” pano`nih struktur. Vlogi delojemalcev in delodajalcev morata biti lo~eni, organizacija mora izstopiti iz nomenklature, notranja demokracija `ivljenja organizacije, “obnova od spodaj”, je dobila primarni pomen.” (Thoma, 1991) S~asoma sta sledila {e integracija in nastanek razli~nih konfederacij. Naslednjih sedem ima na strani delojemalcev Sveta za interesno usklajevanje vodilno vlogo (v oklepaju je dano {tevilo ~lanov iz leta 1991):10 – Magyar Szakszervezetek Országos Szövetsége (MSZOSZ) (De`elna zveza mad`arskih sindikatov) (1,100.000) – Független Syakszervezetek Demokratikus Ligája (LIGA) (Demokrati~na liga neodvisnih sindikatov) (250.000) – Munkástanácsok Orszáagos Szövetsége (MOSZ) (De`elna zveza delavskih svetov) (45.000) – SzolidaSIUtás Szakszervezeti Munkaásszövertséeg (Sindikalna delavska zveza Solidarnost) (150.000) – Értelmiségi Szakszervezeti Tömörülés (ESZT) (Zdru`enje sindikatov akademikov) (90.000) – Szakszervezetek Együttmüködési Fóruma (SZEF) (Kooperacijski forum sindikatov) (750.000) – Autonóm Szakszervezetek (Avtonomni sindikati) (350.000) 8 Po mnenjski raziskavi, ki jo je izpeljal In{titut za raziskavo javnega mnenja Szonda-Ipsos, v sodelovanju z Mad`arskim in{titutom za raziskavo javnega mnenja, Népszabadság, 16. julija 1992. 9 Pogosto tvorijo delojemalci nekega podjetja, urada ali institucije svoj sindikat. Kot primer naj navedem: Sindikat otro{kih jaslic mesta Kecskemét, Neodvisni sindikat voznikov metro-ja linije sever-jug itd. 10 Trenutno je v teku registracija Konfederacije sindikatov, delavskih svetov in kr{~ansko-socialnih grupacij interesnega zastopanja. Ni {e jasno, ali gre pri tem za povzetek sindikatov, ki ne pripadajo nobeni konfederaciji ali pa spet enkrat posku{ajo ustanoviti organizacijo, ki bo blizu vladi. SOCIALNO PARTNERSTVO 79 Sándor Kurtán 11 Mad`arski sindikati ne `elijo objaviti liste ~lanov in s tem posredovati natan~nih podatkov o {tevilu ~lanov. 12 Zakonski osnutek so predlo`ili poslanci Zdru`enja mladih demokratov, Zdru`enja svobodnih demokratov in Mad`arskega demokrati~nega foruma. (Slednji je predsednik De`elnega zdru`enja delavskih svetov.) Za trenutek so se vodilne opozicijske sile zdru`ile v boju proti preostanku partijske dr`ave. LIGA in delavski sveti so podprli pro{njo. Pri teh konfederacijah je treba razlikovati ne le med starimi (MSZOSZ) ali iz SZOT izhajajo~imi (Autonome, ESZT, SZEF) in novimi (LIGA, Delavski sveti, Solidarnost) organizacijami, temve~ tudi, da je npr. MSZOSZ pano`ni sindikat in da je ESZT strokovni sindikat, ki poleg tega na strani delodajalcev nima socialnega partnerja, ker zdru`uje dr`avne uslu`bence; da je MSZOSZ {e zmeraj centralisti~no organizirana in stremi k delovanju na de`elni ravni; da LIGO in delavske svete, nasprotno, zanima re{evanje lokalnih interesnih konfliktov. (Nekateri sindikati menijo, da si bodo svoje zastopstvo zagotovili s tem, da bodo pristopili k ve~ konfederacijam hkrati.) Vendar pa ni samo veliko {tevilo konfederacij odgovornih za to, da je koordinacija med zvezami delojemalcev tako te`ka. Eden osrednjih problemov delojemalcev je bil in je problem legitimacije. Staro-nova MSZOSZ je izgubila veliko ~lanov, dr`i se je “znamenje” nasledstva starega sistema. Novim sindikatom je sicer uspelo pridobiti del delojemalcev, vendar pa je vpra-{anje, kak{no podporo dejansko u`ivajo.11 Tudi ti namre~ ne u`ivajo velikega ugleda. To je razvidno tudi iz tega, da jim je uspelo pridobiti le del “pobeglih” ~lanov stare SZOT. Do 1988 je bil tako reko~ vsak delojemalec ~lan sindikata (kar je pomenilo pribl. 4,5 milijona ~lanov), medtem ko je zdaj v sindikatih aktivno organiziranih pribli`no 2,7 milijona delojemalcev. K temu majhnemu ugledu delojemalskih interesnih zdru`enj pripomorejo tudi drugi dejavniki. Ob nara{~ajo~i brezposelnosti nara{~a tudi strah, da bi zaradi nepriljubljene sindikalne dejavnosti v kriti~nih trenutkih zbujali pozornost in s tem izgubili delovno mesto. Ob tem se prebudijo refleksi iz kádárskega obdobja: iskanje individualnih mo`nosti za napredovanje oz. mo`nosti za zagotovitev danega `ivljenjskega standarda pa tudi lojalnost do nadrejenih. Vse to nasprotuje nastanku solidarnosti in s tem sindikalnemu gibanju. Prav tako velik problem, ki pa ima mnogo obse`nej{e poli-ti~ne posledice, pa je vpra{anje lastnine sindikata. Kako razdeliti lastnino SZOT? Ta problem je pripeljal do spora, ki mu ni videti konca in v katerem so si stali nasproti predvsem MSZOSZ na eni in nove konfederacije na drugi strani. Pri tem pa so imele tudi slednje pri mnogih vpra{anjih razli~no stali-{~e. Junija oz. julija 1990 ustanovljena Okrogla miza je zaradi tega vpra{anja razpadla – ne samo zaradi nepopustljivosti MSZOSZ, ampak tudi zato, ker novi sindikati niso delovali dovolj fleksibilno. Razumljivo je, da v razmerah, ko je legitimnost sindikatov dvomljiva, nekatere konfederacije i{~ejo za{~ito pri strankah. Najbolj o~itno je to pri odnosu MSZOSZ do Mad`arske socialisti~ne stranke. LIGA je bli`e liberalno orientirani Zvezi svobodnih demokratov, delavski sveti pa tesno sodelujejo z Mad`arskim demokrati~nim forumom. 80 SOCIALNO PARTNERSTVO Socialno partnerstvo na Mad`arskem? Naposled se je v ta kompleks vpra{anj poleti 1991 vme{al {e parlament. Na podlagi predloga treh poslancev12 je bil izdan zakon, ki zahteva od MSZOSZ, naj objavi podatke o svoji lastnini. MSZOSZ se je obrnila na ustavno sodi{~e in do odlo~itve le-tega ni `elela objaviti poro~ila. Ko pa je ustavno sodi{~e prepoznalo le nekaj ~lenov kot protiustavnih, je bila MSZOSZ prisiljena slediti zakonskim predpisom. Na osnovi zakona je bil ustanovljen tudi organ za upravljanje lastnine MSZOSZ, v katerem so delovali le LIGA in delavski sveti.13 V zvezi s problematiko sindikalne lastnine se je `e na samem za~etku pojavilo vpra{anje “sindikalnih volitev”, ki bi lahko razkrile dru`beno utrjenost posameznih konfederacij in ki bi lahko slu`ilo kot osnova za razdelitev sindikalne last-nine.14 Izhajajo~ iz tega, bi lahko dolo~ili tudi velikost dele`a delojemalcev pri SIU. Socialni partnerji so se lahko dogovorili le o obliki volitev, medtem ko ~as {e vedno ni dolo~en (~eprav bi po zakonu morale biti `e zdavnaj izpeljane). Legitimacija sindikatov je tako {e vedno negotova. Kon~no je tukaj prevladal predlog vlade, po katerem naj bi se volitev udele`ili vsi upravi~enci. To pa je imelo tudi problemati~ne vidike: glasove bi lahko oddali tudi tisti (kmetje, ~lani zadrug, mene-d`erji, podjetniki), ki s sindikati nimajo ni~ skupnega in zastopajo povsem druga~ne interese. To pomeni, da bi sindikalna vpra{anja, ki sodijo med osebne pravice, postala objekt javnega prava. Vendar pa predlog vlade, da bi lastnino nekdanje SZOT (tukaj gre v prvi vrsti za nepremi~nine) razdelili v nekaj let trajajo~em procesu, pri sindikatih ni naletel na pozitiven odziv. S tem stali{~em je vlada, ki je `elje sindikatov vse pogosteje zaob{la, dosegla to, kar sindikatom samim ni uspelo: {est od sedmih konfederacij se je septembra 1992 sporazumelo o tem, kako naj bi potekala razdelitev sporne sindikalne lastnine. Ta razdelitev naj bi v prvi vrsti zagotovila potrebno infrastrukturo za delovanje konfederacije.15 Lastnina pano`nih sindikatov pa naj bi se na osnovi sindikalnih volitev razdelila v dveh korakih. Od za~etka novembra 1992 se je odnos med sindikati in vlado zaostril. [est konfederacij je predlo`ilo paket, ki je poleg gospodarskih terjatev zahteval tudi prenovo SIU. Za dosego svojih ciljev so – v okviru zakona – pripravljeni izpeljati tudi demonstracije in stavko. S tem se je verjetno za~elo novo obdobje v zgodovini SIU. Ne samo delojemalska stran, tudi delodajalska je, ~eprav v nekoliko manj{em obsegu, razcepljena. Delodajalci so v SIU zastopani z devetimi organizacijami (v oklepaju je {tevilo ~lanov in {tevilo zaposlenih pri ~lanih): – Munkaadók Országos Szövetsége (MaOSZ) (De`elna zveza delodajalcev) (4500; 2,000.000) 13 Sistem je odpravil drugi zakon, po katerem so sindikalno ~lanarino avtomati~no trgali od pla~e. Zdaj lahko ~lanarino trgajo samo s privolitvijo delojemalca. MSZOSZ je zatem za~el kampanjo za avtomati~no trganje od pla~e, ki jo je podprl ve~ kot milijon aktivnih delojemalcev. To je pokazalo, da je MSZOSZ {e zmeraj {tevil~no najmo~nej{i sindikat. 14 Zdaj razpravljajo o novih volitvah: o volitvah v svete podjetij, predvidene z novo ustavo, kakor tudi o delegaciji v vodilne organe socialnega zavarovanja. 15 Na~rtovana delitev je: Lastni{ka Odstotek skupina nepremi~nin MSZOSZ 43 LIGA, Delavski sveti 32 SZEF, ESZT, avtonomni 22 Solidarnost, Sindikati zunaj konfederacije 3 Proti tak{ni razdelitvi so manj{i sindikati in Solidarnost, ker pri razdelitvi niso udele`eni. SOCIALNO PARTNERSTVO 81 Sándor Kurtán 16 Predsednik MaOSZ je bil do januarja 1993 ~lan predsedstva UDF; vmes je bil tudi neodvisni odposlanec in je novembra 1992 ustanovil novo stranko; predsednik MaOSZ je ~lan predsedstva UDF. 17 To ni ni~ novega: “V trikotniku dr`ava-vodst-vo podjetnikov-deloje-malci je bil odnos med udele`enci {e v kádárskem obdobju protisloven in spremenljiv: dva sta sklenila zvezo proti tretjemu in kombinacije so se neprestano spreminjale” (Szalai, 1992). – Vállakozók Országos Szövetsége (VOSZ) (De`elna zveza podjetnikov) (5800; 60.000) – Magyar GyáSIUparosok Országos Szövetsége (MGZOSZ) (De`elna zveza mad`arskih industrijcev) (80; 150.000) – Ipartestületek Országos Szövetsége (IPOSZ) (De`elna zveza cehov) (120.000; 300.000) – Kereskedök Országos Szövetsége (De`elna zveza trgovcev) (35.000; 100.000) – Ipari Szövetkezetek Országos Szövetsége (De`elna zveza industrijskih zadrug) (3.000; 300.000) – Általános Fogyasztási Szövetkezetek Országos Syövetsége (De`elna zveza splo{nih zadrug potro{nikov) (ni podatkov) – Mezögazdasáagi Syövetkezetek és Termelök Országos Szövetsége (De`elna zveza kmetijskih zadrug in proizvajalcev) (600-800; 300.000) – Magyar Agrárkamara (Mad`arska kmetijska zbornica) (120; ni podatkov) Gospodarska interesna zdru`enja igrajo nepomembno vlogo in tudi predstavniki trgovine, drobne obrti in zadrug nimajo ve~jega vpliva. Najpomembnej{i udele`enci delodajal-ske strani so prve tri organizacije: De`elno zdru`enje podjetnikov, De`elno zdru`enje mad`arskih tovarnarjev in De`elno zdru`enje delodajalcev (nastalo iz gospodarske zbornice). Podjetniki, ki so pred privatizacijo, pogosto pripadajo ve~ delodajalskim organizacijam, z utemeljitvijo “za vsak primer”. Vodilno vlogo ima o~itno MaOSZ, ker ima ustrezen aparat, strokovno znanje in potrebne zveze. Med najpomembnej{imi zdru`enji obstaja neke vrste tekmovalnost, ki ima delno osebno, delno pa politi~no ozadje.16 [e vedno pa je odprto vpra{anje, ali zado{~a korporativisti~no interesno zastopanje ali pa je potrebno neposredno politi~no zastopanje. Pri volitvah 1990 se je pojavila stranka podjetnikov, vendar je dosegla le majhne uspehe. Ob~asno se v medijih pojavljajo vesti o nastanku ali o`ivitvi podobne stranke. Polo`aj delodajalskih zdru`enj je prav tako nejasen. Ker je dr`ava {e zmeraj najve~ji lastnik, “se pri njih me{ajo {e stali{~a lastnikov in (nasproti dr`avi) stali{~a delojemalcev. To je tudi razlaga za to, da pri nekaterih osnovnih gospodarskih vpra{anjih nimajo jasno izoblikovanega mnenja. V sporih s SIU se postavijo na stran vlade ali na stran sindikatov. Tako lahko pride do tega, da je pri sklepanju pogodb odlo~ilna vlada.” (Bossányi, 1992)17. Vidimo torej, da sta obe strani, delodajalska in delojemal-ska, mo~no fragmentirani in notranje razcepljeni. To ne krepi le polo`aja vlade, temve~ blokira tudi sklepanje kompromisov. Na Mad`arskem zdaj torej ne grozi tista nevarnost, na katero opozarja avstrijski avtor: “Vsekakor se socialni partnerji ne 82 SOCIALNO PARTNERSTVO Socialno partnerstvo na Mad`arskem? smejo okrepiti prej kot politi~ne stranke, ker bi se sicer poru{ilo ravnote`je, ki obstaja v Avstriji” (Kohlmaier, 1990). Kako pa se v odnosu do SIU vede tretja stran, vlada? @e ob razglasitvi vlade maja 1990 je ministrski predsednik Antall govoril o “pomenu prepre~evanja oz. zadu{itvi konfliktov med socialnimi partnerji pri spreminjanju gospodarskih odnosov”. Zato je bil tudi uspe{en nastanek novega ministrstva za delo.18 Tudi vladni uslu`benci so dali svoje izjave, v katerih je poudarjen pomen u~inkovitega interesnega glasovanja (pri tem so ob~asno navajali avstrijski primer). Tudi gospodarski program iz aprila 1991, imenovan Kupa (po takratnem finan~nem ministru), se je ukvarjal s tem vpra{anjem in kriti~no ugotovil: “Nastali sistem SIU ne odra`a dejanskih interesnih odnosov, pojavljajo se izkrivljeni interesi. Institucija interesnega glasovanja se {e ni razvila.” Program zato tudi predvideva nastanek ve~stranskega glasovalnega mehanizma na ve~ ravneh. (Vendar se v tej smeri {e ni veliko zgodilo.) Tudi sodelavci ministrstva za delo opa`ajo pomanjkljivosti SIU: “... danes je pravna infrastruktura {e pomanjkljiva, tako pri prepre~evanju kot pri re{evanju konfliktov” (Herczog-Pál, 1991). Praksa pa ka`e, da vladi ni do re{evanje sporov znotraj SIU, nasprotno, na razli~ne na~ine ve~krat sama pripomore k ohromitvi te institucije. Zato se predstavniki vlade pogosto pogajajo brez pooblastila o odlo~anju. Obstaja ve~ primerov (novi zakon o delu, sestava samouprave socialnega zavarovanja), kjer je znotraj SIU pri{lo do konsenza. V parlamentu pa so bili sprejeti zakoni s povsem druga~no vsebino, ker so poslanci vladne koalicije (z vladnim molkom) s prilagojenimi predlogi stvar speljali v drugo smer. Tako enega najpomembnej{ih elementov tripartitne kooperacije (ki je tudi v statutu SIU), namre~ element verodostojnosti in zanesljivosti, ne morejo uveljaviti. V drugih primerih pa je bil ~as za razpravo o zakonih ali vladnih ukrepih prekratek. Zgodilo se je, da so socialni partnerji razpravljali o zakonskem predlogu, ki je bil parlamentu `e predlo`en. Tudi udele`ba predstavnikov delodajalcev in delojemalcev na sestankih parlamentarnih odborov ni urejena. ^e so `e povabljeni, se njihovi strokovni argumenti pogosto izgubijo v politi~nih prepirih. “Dana{nja vlada meni, da so prepla{enost in delitev partnerjev, izredna pogajanja in politi~ne kampanje zelo primerni za to, da ohranjajo socialne partnerje mirne. Vlada {e naprej izvaja metodo kádárskega obdobja, po kateri se z mo~nimi skupinami skrivoma, v ozadju, sklepajo pogodbe, medtem ko so {ibkej{e skupine ali tiste, ki se javno organizirajo, izklju~ene. Tak{no zastopanje interesov ne vodi v kooperacijo, temve~ jih usmerja v dr`avno upravo in strankarske organizacije.” (Lengyel, 1992). 18 Ker reforma dr`avnih financ ni bila izpeljana, so na~ela razdelitve prora~una ostali enaki. Spremenila so se kve~jemu “mo~na” ministrstva. Prej {ibka podro~ja ({olstvo, kultura, zdravstvo, sociala) so ostala enaka in so imela torej tudi znotraj vlade {ibko pozicijo. SOCIALNO PARTNERSTVO 83 Sándor Kurtán 19 Zaradi nezadovoljstva z delovanjem interesnega glasovanja na Mad`arskem kdaj pa kdaj predlo`ijo javnosti predlog o drugi, korpo-rativni parlamentarni zbornici. @e na primeru odnosa do sindikatov lahko ocenimo stali{~e vlade. LIGA se je zmotila, ko je menila, da bo lahko ob pomo~i vlade delovala proti MSZOSZ (in tako okrepila lastni polo`aj). To ni prineslo nobenega oprijemljivega rezultata, kajti dogodki dokazujejo, da je vlada bila (in je) zainteresirana za razdor med delojemalci, ne pa za dejansko re{evanje problemov. Tak{no vedenje ne izhaja samo iz dejstva, da je dr`ava najve~ji lastnik, temve~ tudi iz splo{nih potez vladne politike: iz paternalisti~ne, avtoritarne dr`e (Bossányi, 1992), ki jo pogosto razkazuje. Znaki te dr`e so razvidni tudi iz vladne razglasitve o odnosu do sindikatov (julij 1992): “Vlada spo{tuje neodvisnost sindikatov, zagotavlja svobodno organiziranje delojemalcev in izdaja tak{ne zakone, ki so potrebni za uveljavitev sindikalnih pravic; hkrati zagotavlja pogoje za u~in-kovito interesno zastopanje.” Pomembna je formulacija, da “vlada sprejema odgovarjajo~e zakone”. Seveda tudi na Mad`arskem ve~ino zakonskih predlogov da vlada, vendar pa ta stavek vsebuje tudi opozorilo: va{a svoboda je odvisna od nas. Tako se ustvarja vtis, da ima SIU za vlado prej vlogo alibija. Zato niha tudi pomen interesnega glasovanja. V redkih primerih (npr. blokada taksistov) se za kratek ~as pojavi v ospredju, potem pa spet postane nepomemben in za vlado institucija, ki jo lahko prezre. 4. JE SOCIALNO PARTNERSTVO NA MADŽARSKEM MOGOÈE? Interni prepiri sindikatov so do sedaj hrome~e vplivali na dejavnost Sveta za interesno usklajevanje. Kakor smo videli, pa tudi stali{~e vlade ne pripomore k taki politiki, ki bi ugodno vplivala na u~inkovito socialno partnerstvo. Kako lahko v tak{nih okoli{~inah ocenimo delovanje SIU na Mad`arskem? Sociolog L. Héthy meni: “Danes lahko re~emo, da je tripartit pognal korenine. ^e obstajajo dileme ... potem le-te ne obstajajo v prvi vrsti glede na upravi~enost obstoja tripartita, temve~ se vrtijo okrog naslednjega: kak{en naj bo ta tripartit, katera so tista vpra{anja, o katerih se morajo zdaj najmo~nej{i udele`enci – vlada in delavske organizacije – posvetovati, kak{ne naj bodo institucionalne oblike dialoga?” Tudi ima prav, ko nadalje pravi: “Tisti, ki danes dvomijo o elementarnem pomenu tripartita, mistificirajo oz. precenjujejo legitimnost parlamenta in vlade” (Héthy, 1992)19. Héthy jasno vidi problemati~ne strani tripartitnega interesnega glasovanja. Sporno je le, ko meni, da je za tripartit pomembna le prisotnost legitimnega in reprezentativnega interesnega zastopstva. Novinar K. Bossányi, ki se 84 SOCIALNO PARTNERSTVO Socialno partnerstvo na Mad`arskem? ukvarja z gospodarskimi vpra{anji, gre pri svoji kritiki {e za korak dlje: “Razloge za sedanjo nefunkcionalnost vidim v izbiri udele`encev, v dolo~itvi funkcij in nalog, v nepre~i{~enosti institucijskega sistema glasovanja in pogajalskega mehanizma kakor tudi v nejasnosti okoli uravnavanja in politi~nih kontaktov v ozadju” (Bossányi, 1992). Seveda je interesno usklajevanje med delojemalci, delodajalci in dr`avo potrebno. Tudi ni dvoma o tem, da je po spremembi sistema nujen socialni pakt ali neka vrsta socialnega pakta: pomanjkanje le-tega je v mad`arski zakonodaji ena najve~jih pomanjkljivosti dana{nje vladne koalicije. Vpra{anje je, ali bi lahko kooperacijo in interesno usklajevanje izpeljali le v obliki avstrijskega socialnega partnerstva, torej v obliki “mo~nega korporativizma”. Po drugi svetovni vojni se je v Zahodni Evropi raz{iril neo-korporativizem v razli~nih oblikah. V enostranski mad`arski literaturi pa se o ozadju pogojev makrokorporatizma – ki je le ena vrsta neokorporatizma – ne spra{ujejo. Ne zado{~ajo le opozorila o “otro{kih boleznih”, “nepre~i{~enosti” itd. interesnega glasovanja (to seveda je realni problem). Uresni~itev makrokorporativisti~ne razli~ice neokorporativizma je odvisna od cele vrste “trdih” predpostavk: skupnogospodarska naravnanost koncentracije, ki bo obsegala vse sektorje, keynezianski konsenz, koncentracija in centralizacija interesnih zdru`enj, prepletenost s strankami, vladna udele`ba socialne demokracije (ali v vsakem primeru prisotnost mo~ne, s sindikati povezane socialne demokracije), neformalnost odborov znotraj socialnega partnerstva (Lehmbruch, 1985). Poleg teh med drugim omenjajo kot pozitivne dejavnike konjunkturni gospodarski razvoj in majhen obseg dr`ave (Schmidt, 1981). Glede na slednje so ti pogoji na Mad`arskem prisotni le v zasnovi ali jih pa sploh ni. To pripelje do vpra{anja, ali je avstrijski primer (ki sicer ni edinstven, je pa vendar rezultat zelo specifi~nega zgodovinskega razvoja, glej npr. Tálos, 1991) za Mad`arsko sploh uporaben. Verjetno od tukaj izhajajo dejanski vzroki za nefunkcionalnost Sveta za interesno usklajevanje. L. Lengyel meni, da je korpo-rativni etatizem (tj. mehanizem, ki s sredstvi dr`avne uprave in strank formalno ali neformalno vodi pogajanja in glasuje med interesnimi skupinami) v prihodnjem na Mad`arskem mogo~. Za to bi po njegovem mnenju morali biti izpolnjeni {tirje pogoji: ustrezna volja gospodarstvenikov; zdru`itev strank in socialnih partnerjev; dr`avno ali poldr`avno vodenje zdravstvenega, u~nega in zaposlovalnega sistema; (strankarskopoliti~na) partitetna razporeditev vodilnih mest v dr`avnih in komunalnih gospodarskih organizacijah. Meni tudi, da ti pogoji ne zado{~ajo za socialno partnerstvo, vsaj ne po avstrijskem modelu. Trenutna prizadevanja vlade vodijo prej v avtoritarni korporativizem SOCIALNO PARTNERSTVO 85 Sándor Kurtán (L. Lengyel tudi te mo`nosti ne izklju~uje) – torej vrnitev na varne, `e v kádárskem obdobju znane oblike. Kar pa Mad`arska danes potrebuje, ni enostavna kopija ali posnemanje mo~nih korporativizmov, temve~ socialni pakti (podobni {panskim v sedemdesetih letih). Prevedla Tamara Bosni~ Sándor Kurtán je bil rojen 1951. leta. [tudiral je fiziko in znanstveni socializem. Od leta 1990 je asistent za politi~no znanost na Ekonomski univerzi v Budimpe{ti. Objavljal je tekste o novem mad`arskem parlamentu in o avstrijskem poli-ti~nem sistemu. Prevedeno po predlogi: Sándor Kurtán, “Sozialpartnerschaft in Ungarn?” V: Emmerlich Talos (ur.), Sozialpartnerschaft. Kontinuität und Wandel eines Modells. Verlag für Gesellschaftskritik, Dunaj 1993. LITERATURA ÁGH, Attila (1992): “A politika és a társadalom párbeszéde: a mezo- és makropolitika kapcsolata Nyugat-Európában és Magyarországon” (“Dialog politike in dru`be: spojitev mezo- in makropolitike v zahodni Evropi in na Mad`arskem”), v: Budapest papers on Democtatic Transition, {t. 16. BIHARI, Mihály (1991): “Change of Regime and Power in Hungary” (“Sprememba re`ima in oblasti na Mad`arskem”), v: Kurtán, Sándor in drugi. BOSSÁNYI, Katalin (1992): “Szociális partnerek – pórázon” (“Socialni partnerji na vrvici”), v: Mozgó Világ, {t. 1. HERZOG, László in PÁL, János (1991): “Érdekegyeztetés és konfliktuskezelés Magyárorszagon” (“Interesno usklajevanje in re{evanje konfliktov na Mad`arskem”), v: Európa Fórum, {t. 3. HÉTHY, Lajos (1991): “Munkateljesitmény, érdek, hatalom, körnjezet” (“Delovna u~ionkovitost, interesi, mo~ in okolje”), v: Új Íras, {t. 2. HÉTHY, Lajos (1990): “A kormány és a szakszevezetek” (“Vlada in sindikati”), v: Társadalmi Szemle, {t. 11. HÉTHY, Lajos (1992): “Borulékony suszterszék” (“^evljarski stol, ki se zlahka prevrne”), v: Figyelö, 4. 6. 1992. KOHLMAIER, Franz (1990): “Sozialpartnerschaft als Vorbild für Osteuropa?” (“Socialno partnerstvo kot model za vzhodno Evropo?”), v: Khol, Andreas/ Ofner, Günther/ Stirnemann, Alfred: Österreichisches Jahrbuch für Politik 1990 (Avstrijski letopis za politiko 1990), Dunaj. KURTÁN, Sándor, SÁNDOR, Péter in VASS, Lászlo (1991): Magyarország Politikai Évkönyve 1991 (Politi~ni letopis Mad`arske 1991), Budape{ta. KURTÁN, Sándor, SÁNDOR, Péter in VASS, Lászlo, Magyarország Politikai Évkönyve 1992 (Politi~ni letopis Mad`arske 1992), Budape{ta. 86 SOCIALNO PARTNERSTVO Socialno partnerstvo na Mad`arskem? LEHMBRUCH, Gerhard (1985): “Sozialpartnerschaft in der vergleichenden Politikforschung” (“Socialno partnerstvo v primerjalnih politi~nih raziskavah”), v: Gerlich, Peter in Grande, Edgar in Müller, Wolfgang C.: Sozialpartnerschaft in der Krise (Socialno partnerstvo v krizi), Dunaj. LENGYEL, Lászlo (1992): “Berendezkedés” (“Ureditev”), v: 2000, {t. 6. POKOL, Béla (1985): “Az érdekkepviséleti szervek a politikai akaratképzésben” (“Interesna zdru`enja v politi~nem pocesu ustvarjanja volje”), v: Tarsadalomtudomanyi Közlemények, {t. 1. SCHMIDT, Manfred (1981): “Politische Steuerung der Ökonomie in Kleinstaaten” (“Politi~no vodenje ekonomije v majhnih dr`avah”), v: Österreichische Zeitschrift für Politikwissenschaft, {t. 1. “Statut de Rates für Interessenabstimmung” (“Statut sveta za interesno usklajevanje/odlo~anje”), v: Kurtán, Sándor in drugi, 1992. SZALAI, Erszébet (1992): “Menekülés elore – a hatalom szerkezetének dinamikája 1991-ben” (“Pobeg naprej – dinamika strukture mo~i v 1991”), v: Kurtán, Sándor in drugi, 1992. TÁLOS, Emmerich (1991): “Sozialpartnerschaft, Verbände und Wirtschaftsmacht” (“Socialno partnerstvo, zdru`enja in gospodarska mo~”), v: H. Dachs in drugi: Handbuch des politischen Systems Österreichs (Priro~nik politi~nega sistema Avstrije), Dunaj. THOMA, Lászlo (1991): “A magyar szakszervezetek átalakulása 1988-1990” (“Preobrazba mad`arskih sindikatov 1988-1990”), v: Kurtán, Sándor in drugi, 1991. SOCIALNO PARTNERSTVO 87 OKOPI CIVILNE DRU@BE Andrej Klemenc Paberkovanja o nevladnjih organizacijah, politiki in teoriji “Spet de`uje, prekleta vlada!” (popularno italijansko reklo) “Neprofiten, ne-posloven, ne-vladen so vse nikalnice. Ne moremo pa ne~esa definirati s tem, kar ni. S ~im se torej vse te ustanove ukvarjajo? Skupno jim je – in to je nedavna ugotovitev – da je njihov namen spremeniti ~love{ka `ivljenja.” (Peter F. Drucker: Nove realnosti) V ZAÈETKU JE BILA ŽELJA PO OBNOVI UTOPIÈNIH ENERGIJ V zadnjem èasu se na Slovenskem za tiste oblike družbenega povezovanja, ki jim ponavadi reèemo društva ali združenja, pojavlja in uveljavlja nov izraz. Vendar se izraz ne uporablja le kot sinonim za društva, ampak vèasih celo kar kot sinonim za vso civilno družbo ali vsaj za razliène civilnodružbene odbore, ki postavljajo kot stvar politiène diskusije in razmisleka tiste teme, ki jih je po njihovem preprièanju strankarsko parlamen- ^asopis za kritiko znanosti, domi{ljijo in novo antropologijo, let. XXII, 1994, {t. 168-169, str. 91-106. 91 Andrej Klemenc 1 ^e je bila “divja participacija” kot hegemon-ska oblika kolektivne akcije novih dru`benih gibanj simbolno in vsebinsko usmerjena proti tradicionalizmu izklju~evanja “drugih” (“nepartijcev”, `ensk, “Bosancev”, pankerjev itd.) in pravnemu nor-mativizmu kot sredstvu politi~nega izklju~evanja “ne(samoupravno)orga-niziranih delovnih ljudi in ob~anov” – ter tako vsaj na negativen na~in moderna in univerza-listi~na in posledi~no kompatbilna s konceptom parlamentarne poli-ti~ne vladavine – pa dana{nje oblike “divje participacije” izra`ajo predvsem te`nje obrambe “na{osti” pred vdorom druga~nega (“centralizma”, “tujega kapitala”, “tujcev”, “Neslo-vencev”, “beguncev”, “narkomanov”) v fanta-zmatsko idiliko (nacionalne ali lokalne) skupnosti. O samem pojmu “divje participacije” glej ve~ v Kokk: 1992. tarna ma{inerija ob{la ali obravnavala pomanjkljivo in brez upo-{tevanja vseh relevantnih zornih kotov. Te prakse nadaljujejo dolo~en tip politike, ki so ga v osemdesetih letih simbolizirala t. i. “nova dru`bena gibanja”, namre~ politiko “divje participacije”, usmerjene k javnemu vplivanju skupin tako ali druga~e prizadetih in zaskrbljenih dr`avljanov na odlo~itve oblasti. V javnosti se pojavljajo ~udne kreature, ki se predstavljajo in podpisujejo kot direktorji nevladnih organizacij na Slovenskem; celo politi~ne stranke, predvsem tiste, ki jim ni uspelo prestopiti praga parlamenta, se prav tako imajo za nevladne organizacije. V hegemonski politi~ni kulturi strankarske kolonizacije politi~nega prostora, “taborni{tva” in “na{osti” je seveda skepticizem glede strankarske (ne)iniciranosti in instrumen-talizacije “civilnodru`benih iniciativ” povsem upravi~en. Toda boj kot aktualno politi~no beletristi~no vpra{anje, kdo od “velikih demiurgov” je zadaj, je politi~no relevantno dejstvo, da te iniciative v veliki ve~ini sploh ne posku{ajo ve~ govoriti z mesta neke alternativne (in partikularne) ob~osti, ter tako vsaj po intenci modernizirati politi~ni prostor. Prej obratno, z ostajanjem na ravni empiri~ne zdravorazumske konkretnosti sokon-stituirajo pred ali celo proti moderen politi~ni prostor na neko fantazmatsko centralno moralno razsodi{~e naslovljenih zahtev. Od patosa civilne dru`be kot kraljestva lepih du{ je ostalo le pateti~no moralizirajo~e ~akanje. Le da se ne ~aka ve~ na Godota, ampak na kralja Matja`a. ^eprav manj intenzivno kot v optimiti~nih in heroi~nih osemdesetih letih, lahko danes patos civilne dru`be zaznamo v t. i . “NGO community”. S pomembno razliko. In to ne le glede odpovedi heroi~nim aspiracijam po novodru`benogibanjski revoluciji, temve~ predvsem na sami ravni delovanja. Aktualno-politi~no “za{pi~ene” nevladne civilnodru`bene iniciative so le del rasto~ega in spreminjajo~ega se univerzuma, ki ga lahko lociramo med skupnosti, trg in politiko. Da prav njihov anti-modernizem najglasneje odzvanja po kanalih politike morale nacionalnih medijev, nas {e ne sme napeljati k sklepu, da je “divja participacija”1 tudi danes znamenje modernisti~nega pri~akovanja novega in druga~nega – prej je lahko znamenje regresije pri~akovanja vojsk kralja Matja`a ali Kristusa kralja. Bolj kot medijsko odmevnim vre{~anjem bi kazalo prisluhniti tistim vsakodnevnim drobnim spremembam na mikroravni posameznikov, njihovih odnosov do drugih, do lastnih teles in in{titucij, ki bi jih bilo mogo~e ozna~iti za tiho revolucijo. Besedne zveze “sprememba posameznika”, “tiha revolucija”, “prakse vsakodnevnega `ivljenja” itd. nas seveda usmerijo v nevidni kozmos religij nove dobe. In ~eprav so newagerski trendi vse bolj popularni tudi v `ivljenjskem svetu nevladnih organizacij, si ta svet, za razliko novodobne regresije v priva- 92 OKOPI CIVILNE DRU@BE Paberkovanja o nevladnih organizacijah, politiki in teoriji tizem, prizadeva vzpostaviti in oblikovati odnose z modernimi abstraktnimi sistemi prava, trga in politike prav v imenu za{~ite pred kolonizatorsko ekspanzijo njihovih racionalnosti. Simbolna politika novih dru`benih gibanj je od svojih za~etkov v poznih {estdesetih naprej radikalno zavra~ala idejo kakr{nekoli organizacije tudi na ta na~in, da so bili tisti, ki so poosebljali organizacijske ve{~ine in kulturo, radikalno simbolno in manj radikalno tudi realno izgnani in tabora alternativ-cev. V nasprotju s tem nastajajo~a kultura nevlanih organizacij predpostavlja in zahteva organizacijsko kulturo. Nastanku “~loveka organizacije” kot sodobne hi tech razli~ice slu`nosti instituciji, ki zastopa subjekt za neko drugo institucijo, se posku{ajo nevladne organizacije upreti z raz{irjanjem in demokratizacijo komunikacijskih in organizacijskih ve{~in. Toda alternativa izhodu iz po{te kot paradigmatske prispodobe klasi~ne socialnodemokratske ureditve dru`be ni ve~ leninska ideja dr`ave, oblikovane po meri kuharice, ampak virtualna politika {e kako realno delujo~ih elektronskih mre`. In ~e je v radikalizirani modernosti postmodernega sveta do zavesti o sebi pri{la dialektika zavra~anje pravil in kulture organiziranja v totalitarni kult Od patosa civilne dru`be kot kraljestva institucije Zavra~anja, to {e ne pomeni lepih du{ je ostalo le pateti~no likvidacije duha uporni{tva. Ta si zdaj daje du{ka s hackersko denacionalizacijo moralizirajo~e ~akanje. Le da se ne in deprivatizacijo formalno sicer javnih ~aka ve~ na Godota, ampak na kralja podatkov, ki pa jih javnosti dostopne in Matja`a. javno relevantne ve~krat naredijo {ele prakse heckerjev. Gre torej za specifi~no moderen antimodernizem, ki se v svojih prizadevanjih po oblikovanju samoomejitvenih kapacitet znanstveno-tehni~ne, blagovno-tr`ne in birokratsko-upravljalske modernizacije integrira v svetovna infrastrukturna omre`ja, oblikovanih (in vzdr`evanih) od zahodnih (zahodnoevropskih in ameri{kih) novih dru`benih gibanj. Metafori~no re~eno, nevladne organizacije ne gredo v Evropo, ampak gradijo skupni evropski dom, ki pa si ga za razliko od Gorba~ova (kot politi~nega o~eta sintagme o skupnem evropskem domu) ne predstavljajo v fizikalno-prostorskem smislu zgradbe, temve~ v informacijsko-virtualnem smislu mre`e elektronskih ko~. Delovanje, ki je bilo na Slovenskem prej vedno odvisno od nekega prese~i{~a in sredi{~a dru`benega – in poli~nega in je na in{titucije, ki so ga utele{ale, po eni strani naslavljalo z bolj ali manj velikim javnim pompom (in disidentsko dr`o) proteste, peticije in pro{nje, po drugi strani pa moledovalo za prostore, finance in spletkarilo proti konkurenci za te materialne vire, se je usmerilo na oblikovanje od spodaj iniciranih medsebojnih povezav, ki priznavajo in {~itijo integriteto in identiteto delu- OKOPI CIVILNE DRU@BE 93 Andrej Klemenc 2 Za sam topos nevladnih organizacij je najbolj konstitutivna prav ta liberalna vera v samoorganizacijske sposobnosti dru`be in v sposobnost dru`benega nadzora nad oblastjo. V tem kontekstu sta parlamentarizem in strankarska demokracija samo akcidentalna glede na heroizem prak-ti~ne dr`avljanske dr`e in brez nje ne moreta garantirati svobode. Nadzor nad izvr{no oblastjo pa tudi nad tistimi institucijami, ki so bile priklicane k `ivlje- In ~eprav so newagerski trendi vse bolj popularni tudi v `ivljenskem svetu nevladnih organizacij, si ta svet, za razliko novodobne regresije v privatizem, prizadeva vzpostaviti in oblikovati odnose z modernimi abstraktnimi sistemi prava, trga in politike prav v imenu za{~ite pred kolonizatorsko ekspanzijo njihovih racionalnosti. nju prav za to, da bi oblast omejevale in posredovale informacije za njeno kritiko (stranke, mediji), se pravi “nadzor nad nadzorniki”, je sr` soudele`be javnosti. Obenem pa se v nasta-jajo~i postparlamentarni zdru`eni Evropi bruseljske tehnokracije in evropskega parlamenta kot debatnega kluba obnavlja tudi koncepcija nevladnih organizacij kot prostovoljnih in brezpla~nih nadzornikov nad implementacijo odlo~itev jo~ih, in na oblikovanje mre`e povezav, ki naj zagotovi materialno neodvisnost od enega samega in edinega vira, pa naj si je ta dr`avno ministrstvo ali lokalni kralji z Betajnove. Nastajajo mre`e medsebojnih povezav, pretokov informacij, sredstev in ljudi, obveznosti, dogovorov in akcij, katerih institucionalna vozli{~a in kri`i{~a so nemalokrat zunaj Slovenije, zanje pa Slovenija ni zunaj. Razli~ni mednarodni centri in organizacije po{iljajo kot pomo~ razvoju civilne dru`be v Vzhodni in Srednji Evropi v ta prostor misijonarje liberalne vere v samoorganizacijo dru`be in soudele`bo dr`avljanov v politi~nih procesih. Z njihovo pomo~jo se organizirajo seminarji, izdajajo knjige in priro~niki, odpirajo podporni centri itd. Nemalokrat prav te mednarodne mre`e vzpostavijo ne vladne “{e ne” organizacije kot nasprotje/dopolnilo samozadostnih in samov{e~nih nacionalnih organizacij, naslonjenih na establishment do te mere, da niso ve~ sposobne zaznati trpljenja prizadetih in/ali potencialno ogro`enih, kaj {ele z oblikovanjem in mobilizacijo solidarnosti anga`irati civilnodru`bene potenciale solidarnosti.2 In prav s stiki z mednarodnimi nevladnimi organizacijami se oblikujeta organizacijska in politi~na kultura, ki nista omejeni le na ve{~ine pisanja zapisnikov, objavljanja v rubrikah Pisma bralcev in tihega lobiranja politikov prek sorodstvenih in prijateljskih zvez, temve~ se poslu`uje elektronske po{te, desk top publishinga in marketinga na eni ter strate{kega razmisleka o mo`nosti oblikovanja zavezni{kih koalicij ter prednostih in slabostih nasprotnikovih sredstev na drugi strani. Politi~na socializacija dru`beno ni ve~ omejena na sposobnost pisanja zapisnika in preverbo realizacije zadol`itev, temve~ zastavlja vpra{anja o ciljih, sredstvih, taktiki, zavezni{tvih, logistiki in strategiji. Paradigma omejenosti v korporativno dru`benopo-liti~nost nacionalne dr`ave, “koju koko{ preleti za dva dana”, kot se glasi stavek v znanem slovenskem filmu, je le {e ob~a-sna no~na mora v oblikujo~i se slovenski “NGO community”. Imeti se za nevladno organizacijo danes v Sloveniji pomeni tudi sooblikovati specifi~no obliko kapacitet za mo`nost eti~no odgovornega dejanja onstran (in ne vedno nujno tudi proti vsakemu izmed) `e obstoje~ih in za vpra{anje kompatibilnosti opcij3 blokiranih socialnih dizajnov privatnosti, dela in politike. Poudarek na nevladnosti lahko v specifi~nih slovenskih razmerah razumemo ne toliko kot nasprotovanje vladi ali morali~no obsodbo “politike” (~eprav tudi ti toni {e niso povsem izzveneli) 94 OKOPI CIVILNE DRU@BE Paberkovanja o nevladnih organizacijah, politiki in teoriji kot predvsem distanciranje od korporativne zraslosti ekonomskih, socialnih, kulturnih in znanstvenih podsistemov v enoten organizem, ki v gro`nji razpada ni ve~ sposoben aktivirati lastnih obrambnih in imunskih sistemov, ampak `ivi v kroni~ni odvisnosti od zavestnih odlo~itev s stresno preobremenitvijo prav tako obolelih (in tako pravilnega odlo~anja nesposobnih) mo`ganov. Nevladnost tako v prvi vrsti ni bojni krik novonastajajo~ega podjetni{tva po “laissez fairu” in ekspanziji horizontov individualnih opcij, temve~ je usmerjena tudi in predvsem na vpra{anje samoregulacije in samoomejitve individualnih opcij4, torej na radikalno individualizirano etiko kolektivne odgovornosti kot osnovne solidarnosti. Ta ni ni~ ve~ omejena le na profesionalno, slojevsko, razredno ali nacionalno solidarnost, temve~ so ji v lu~i solidarnosti do “narave” celo zahteve po ob~e~love{ki solidarnosti vse preve~ partikularisti~ne. Da bi prispevali k obnovi utopi~nih emancipacijskih energij, smo zgoraj namerno tendenciozno in enostransko interpretirali teko~o rabo oznake “nevladne organizacije” na Slovenskem kot znamenje ~asa. Toda usoda pojmov “nova dru`bena gibanja” in “civilna dru`ba”, za katere se zdi, se da bi jim danes najraje odpovedali tudi tisti, ki so jih zaplodili v njihovi slovenski rabi, nam narekuje previdnost pred tem, da kateremukoli splo{nemu in v sebi neizdiferenciranemu pojmu zaupamo vlogo materialnega nosilca utopi~ne energije5. Je koncept nevladne organizacije (NVO), kakr{en se nakazuje v teko~i dnevni (in dru`boslovni) ravni na Slovenskem, to sploh sposoben biti? Je v primeru pozitivnega odgovora na to vpra{anje mogo~e tudi na “nevladne organizacije” nasloviti o~itek, da zapolnjujejo izpraznjeno mesto “proletariata” v strukturi {e ne moderniziranih eshatolo{kih samorazumevanj dru`be, o~itek, ki ga je za nazaj novim dru`benim gibanjem nalepil ugleden slovenski sociolog srednje generacije? LIBERALNA ENAÈBA Kaj je skupnega dandanašnjemu francoskemu združenju obèudovalcev klasiènih ženskih nogavic, rimskokatoliški Cerkvi, trgovskemu združenju uvoznikov kakava iz 17. stoletja, nemškemu avtomobilskemu klubu, Greenpeaceu, združenju ljubiteljev plzenskega piva, ameriškemu sindikatu zaposlenih v avtomobilski industriji, norveški firmi za predelavo rib, japonskemu združenju delodajalcev, Amnesty International, gasilskemu društvu iz Zg. Kašlja, surinamskemu združenju paraplegikov, španski monarhistièni stranki, bangladeškemu Rdeèemu polmesecu in študentski organizaciji, ki je izdajatelj publikacije, ki jo držite v rokah? Jasno, po vsebini in zgodovini prav niè in (nad)dr`avnega aparata. Ta koncept lahko zasledimo v evropski politi~ni misli kot komplementaren obdobju monarhi~nega absolutizma, npr. pri pruskem cesarju Friedrichu I. Toda, ~e si je le ta predstavljal pohod razsvetljenstva kot iztrebljanje medvedov, volkov in ostalih “divjih zveri” ter izsu{evanje mo~virij in vsesplo{no kultivacijo pokrajine, je danes velik del “dr`av-ljanskega monitoringa” usmerjen prav na za{~ito tega, kar je bilo “travmatsko jedro” Friedrichove fantazme. Proces razsvetljenstva je razkrojil ne le predpostavke o bo`jem izvoru in nezmotljivosti oblasti, temve~ tudi lastno vero na Razumu utemeljene oblasti. 3 Kompatibilnost opcijskih naborov vse bolj postaja osrednje vpra{anje refleksivne modernizacije, v lu~i katere se dosedanja modernizacija ka`e kot tog in lastno modernost-no substanco ogro`ujo~ “nemoderen” splet sektorskih modernizacij. O tem ve~ Offe: 1990. 4 Osrednje sociolo{ko vpra{anje v tem kontekstu ni (ve~) vpra{anje oblikovanja individuali-ziranih kapacitet za eti~ni premislek in eti~no ravnanje, ampak razmerje med njimi in institucionalnimi dizajni. Primerjaj Offe: 1993. 5 Postavlja se tudi vpra{anje, ali je pojmovno mi{ljenje po ozave{~enju dialektike razsvetljenstva sploh {e OKOPI CIVILNE DRU@BE 95 Andrej Klemenc lahko primeren “materialni nosilec” emanci-pacijske utopije oz. ali ni razum `e kot tak samopo{kodovan in samozvezan do te mere, da danes kot edini materialni substrat utopije lahko nastopa “telo” in ne “~rka”. Na tej to~i se v na{i moderni postmoderni lomita koncepta “refleksivne modernizacije” in “postmoderne”. Glej tudi Zeman: 1993. 6 To, da normalno iz dr`avnega prora~una niso financirane samo tiste stranke, ki se jim ne uspe prebiti med parlamentarne, stvari ne poenostavi. Tudi parlamentarne stranke dobijo v nekaterih dr`avah (npr. Avstrija, Nem~ija) sredstva za politi~no izobra`evanje strankarskih aktivistov pravzaprav po kriteriju “javnega dobra” (usposabljanja dr`avljanov za politi~no participacijo), ki je eden izmed kriterijev za financiranje dejavnosti nevladnih organizacij in tudi nekatere neparlamen-tarne stranke dobijo v nekaterih dr`avah povrnjena sredstva za udele`bo v volilni kampanji. Na~eloma sicer lahko razlikujemo med organizacijo kot tako ter njenimi dejavnostmi, toda prakti~na vrednost tega razlikovanja je odvisna prevsem od organiziranosti in u~inkovitosti nadzornih in{titucij – ra~unskih sodi{~, finan~ne policije itd. dobro morate biti podkovani v sociologiji, da v pisani dru{~ini izlu{~ite prvo skupno formalno zna~ilnost – da gre pri vseh teh diahrono, sinhrono in vsebinsko lo~enih organizacijah prav za to, da so organizacije. Potemtakem gre seveda za koncept, ki je prek refleksije postal tavtolo{ki. Dele`ni pa ste morali biti prav temeljite dresure sociolo{kega formaliziranja, da se vam bo po dolgotrajnem premi{ljanju posvetilo skrito bistvo, specifi~na razlika – da gre za organizacije, ki nimajo ni~ skupnega z vlado. So torej ne-vladne organizacije. Kar pomeni zgolj to, da jih formalno ni ustanovila vlada in da kot organizacije niso financirane iz prora~una, ~eprav so prora~unsko lahko financirane nekatere njihove dejavnosti. To in ni~ ve~. Se pravi, da lahko med nevladne organizacije {tejemo industrijo z vsemi njenimi zdru`enji vred, ne glede na to, ali so na strani dela ali kapitala, vse oblike politi~nega zdru`evanja, ki niso financirane iz dr`avnega prora~una, in vse oblike interesnega zdru`evanja, ki jih ni ustanovila dr`ava. Ker po logiki parlamentarne demokracije vlade ne ustanavljajo strank, temve~ obratno, stranke formirajo vlado, bi ideal-notipsko lahko celo politi~no stranko, ki “je v vladi”, tako lahko obravnavali kot nevladno organizacijo. Kajti odlo~ujo~i kriterij ni ta, ali je stranka v vladi, temve~, ali je njena dejavnost financirana iz dr`avnega prora~una ali ne6. Po tej logiki bi imele nekatere nevladne organizacije mo`nost, da (so)odlo~ajo, kaj bo kdaj in v kak{ni obliki na dnevnem redu vladne seje. Dolo~ale bi lahko vladno politiko in {e vedno veljale za nevladne, medtem ko bi npr. formalno povsem nepoliti~na zdru`enja, ki bi jih ustanovila vlada – npr. klub obo`evalcev dr`avne modrosti – de jure morala veljati za vladno organizacijo. ^e bi vse stranke zmogle shajati brez sredstev iz dr`avnega prora~una, bi torej lahko pri{lo do paradoksa, da bi bile na oblasti nevladne organizacije, medtem ko bi organizacije, ki bi bile ustanovljene z mesta oblasti po volji in dogovoru taistih organizacij, veljale za vladne. Obrazec “re{evanje s poenostavljanjem” nam sugerira, da iz registra nevladnih organizacij ~rtamo politi~ne organizacije. ^e `e ne vseh, pa vsaj politi~ne stranke, torej akterje, ki si za svoj telos zastavijo osvojitev simbolnega mesta politi~ne oblasti. Seveda bi bilo treba biti pri tem sila previden. V ~asu pred slovensko pomladjo je bilo marsikatero dru{tvo protopoliti~na organizacija, med njo in po njej pa je v novonastalem polo`aju marsikatera civilnodru`bena iniciativa videla perspektivo pre`ivetja v tem, da se je okvalificirala za politi~no stranko. Celo tiste iniciative, ki jim je uspelo, da so jih za parlamentarne stranke okvalificirali volivci, so v dobr{nem delu opravljale tudi servisne dejavnosti za dru`bena gibanja – npr. Zeleni za 96 OKOPI CIVILNE DRU@BE Paberkovanja o nevladnih organizacijah, politiki in teoriji celo vrsto predpoliti~nih in na lokalne posami~ne cilje usmerjenih okoljevarstvenih dejavnosti. Verjetno nam bi poteza “izklju~enja” strank iz univerzuma nevladnih organizacij v slovenski javnosti, trpe~i zaradi neis-tovetnosti lepe du{e in politi~nega delovanja, gotovo prinesla odobravanje. Ima pa tudi metodolo{ko prednost pred simpli-cisti~nim binarnim kodiranjem, zasidranim v pozitivisti~nemu mainstreamu amerikaniziranega dru`boslovja, ki si pomaga z lepljenjem etiket vladno – nevladno, profitno – neprofitno, kot da bi {lo za lepljenje industirijskih standardov. Poleg kriterija, kaj nevladne organizacije po svojem pravnem statusu so, nas obogati {e za izvorno aristotelovsko distinkcijo glede cilja, h kateremu te`ijo. Pa je s to lepi du{i v{e~no gesto te`av res konec? Za misel, ki si natika pla{nice, da bi je prastrah politike ne stra{il drugje kot ukro~en v areni strank in parlamentov, `e mogo~e. A v zadnjih dvajsetih letih so politolo{ke {tudije iz pti~je perspektive teorije (neo)korporativizma7 in iz `abjih perspektiv policy {tudij v razvitih demokracijah razkrile impozantno mo~ in obseg vpliva deloda-jalskih, delojemalskih, strokovnih in celo ljubiteljskih zdru`enj na oblikovanje poli-ti~nih dnevnih redov in sprejemanje odlo~itev. Celo liberalni puritanci si danes ne zatiskajo ve~ o~i pred vlogo in pomenom posredni{kih teles in organizacij v politiki. Na Slovenskem na `alost ne moramo ra~unati, da bi nas o na{i neizbe`ni posredovanosti s politi~nim in vklju~enosti v politi~no, pou~ila empiri~no podkovana znanost. V politi~ni kulturi polisa je za resno in obse`no analizo politik (policy analysis) malo prostora. Kot v polisu, kjer se politika dogaja nekje vmes in vzporedno z literarnim ustvarjanjem, obiskom teatrov, atletskimi in borilnimi ve{~inami ter zabavo ({e) ni mesta za policijo, ga o~itno ni tudi za policy. ^etudi torej politi~ne stranke izlo~imo iz `eljene mno`ice NVOjev, se s tem nismo re{ili vpra{anja oblik in na~inov vpliva NVOjev na definiranje razlike med politi~nim in nepoliti~nim ter na oblikovanje in izvajanje dr`avnih politik. Opredeliti, kaj je in kaj ni, ter v primeru da je, pod kak{nimi pogoji in kdaj lahko postane predmet politi~nega odlo~anja, je seveda v temelju politi~ni dose`ek. NVOji lahko delujejo politi~no `e s tem, da jim uspe depolitizirati mo`ne spore glede alternativnih koncepcij predmeta, na katerem utemeljujejo svoj obstoj. Toda tudi odre{en balasta politi~nih strank ostaja koncept nevladnih organizacij {e vedno presplo{en in nedore~en. 7 Glede korporativizma in neokorporativizma, njunega medsebojnega razmerja ter razmerij do liberalizma, dr`ave in demokracije glej Luk{i~: 1992b in 1994, in Lehmbruch: 1992. V ~asu pred slovensko pomladjo je bilo marsikatero dru{tvo protopoliti~na organizacija, med njo in po njej pa je v novonastalem polo`aju marsikatera civilnodru`bena iniciativa videla perspektivo pre`ivetja v tem, da se je okvalificirala za politi~no stranko. OKOPI CIVILNE DRU@BE 97 Andrej Klemenc 8 Alternativa kopi~enju pridevnikov bi bila definicija teh organizacij kot razblagovlje-nih/dekomodificiranih in razdr`avljenih/deeta-tiziranih organizacij. Tak{na strukturna definicja definira topos nevladnih organizacij kot nekaj kar: 1. ni strukturirano po blagovni formi, se pa na to formo kot hege-monsko dru`beno formo navezuje in od nje ni neodvisno; 2. ne internalizira principa administrativne racionalnosti (v smislu znamenite opredelitve Maxa Webra), vendar ni neodvisno od Toda po teh kriterijih so danes najve~ja nevladna organizacija v Sloveniji zasavski premogovniki, za katere {e pti~i ~ivkajo, da ne bodo nikdar in nikoli prinesli nobenega profita, temve~ bodo ves ~as svojega obratovanja brezno denarja davkopla~evalcev. birokratske regulacije in abstraktnih dru`benih sistemov. Seveda ima tak{na definicija svojo vrednost le, ~e sprejmemo tezo o blagovni formi kot celi~ni obliki posredovanja med kapitalisti~no dr`avo in dru`bo. 9 Glede tega, da bodo zasavski premogovniki v letu 1994 porabili ve~ kot dvakrat toliko prora~unskih sredstev kot je v letu 1995 prora~unsko namenjenih celotnemu ekolo{ke-mu prestrukturiranju Ponavadi se ga posku{a dore~i z metodolo{ko strategijo, ki bi ji lahko dodali pridevnik “pridevni{ka”. Da bi omejili topos, se nevladnim organizacijam dodajo pridevniki neprofitnosti (“nonprofit” oz. “non for profit”), prostovoljnosti, formalnosti in samostojnosti v kombinaciji s kriteriji njene formalno opredeljene namembnosti. Torej npr. formalne, samostojne, prostovoljne, neprofitne, ve~namenske organizacije na podro~ju zdravstva in zdravstvenih storitev. Deskriptivizem, vreden zlatih kardeljanskih ~asov zdru`enih proizvajalcev in uporabnikov, svete alianse administracije in ekspertize, ki vodi kri`arsko vojno proti neznosni lahkosti sleherne metafore8. V `ivem govoru seveda vsak tak pridevnik nujno nastopa kot metafora in njegovi u~inki se izmuznejo njegovi znanstveno vnaprej dolo~eni namembnosti. Vzemimo pr. neprofitnost. Funkcija tega pridevnika naj bi bila, da iz univerzuma nevladnih organizacij izlo~i tisto, kar v vsakdanjem jeziku imenujemo podjetni{tvo, industrija ali pa kar “biznis”. Toda po teh kriterijih so danes najve~ja nevladna organizacija v Sloveniji zasavski premogovniki, za katere {e pti~i ~ivkajo, da ne bodo nikdar in nikoli prinesli nobenega profita, temve~ bodo ves ~as svojega obratovanja brezno denarja davkopla~evalcev9. In to vedo tako oni kot vlada, ~eprav ne eni ne drugi ne vedo, da so s tem de facto spremenili premogovnike v socialnovarstveno nevladno neprofitno organizacijo, ki nima za opravljanje svoje de facto funkcije ne ustreznih kadrov ne programov in ne sredstev. Tega ne eni ne drugi sicer ne vedo, toda oni to po~no! Vsaj v aktualnih slovenskih razmerah empiri~ni kriterij neprofitnosti oz. profitne nenemembnosti (non for profit) ne izlo~uje iz univerzuma navadnih organizacij velikega dela industrije, ki mora fingirati kot da se ji gre za profit, dejansko pa vdana v usodo svoje nacionalekonomske brezperspektivnosti v imenu socialnega miru ~aka, da bo dr`ava partnersko poskrbela za transfuzijo bolnim delom narodovega telesa. Na drugi strani slovenskega nevladnega neprofitnega praktikuma pa lahko sre~amo {tevilne neformalne ali polformalne entuziasti~ne skupine, ki ob pomanjkanju dr`avne politike razvoja nevladnega neprofitno-volunterskega sektorja s heroizmov Camusovega Sizifa laj{ajo breme nefleksibilnosti in strukturnih pomanjkljivosti nenapisanih in nepodpisanih vladajo~ih praks socialnega partnerstva. Te skupine niti ne razmi{ljajo o formalizaciji in regulaciji svojih prizadevanj, saj od nje na osnovi lastnih preteklih izku{enj ne pri~akujejo nobenih koristi, kve~jemu birokratsko- 98 OKOPI CIVILNE DRU@BE Paberkovanja o nevladnih organizacijah, politiki in teoriji administrativne sitnosti. Nova zakonodaja o dru{tvih bo verjetno sicer po sodobnem evropskem okusu liberalizirala ustanavljanje dru{tev in regulacijo njihovega ravnanja, bojimo pa se lahko, da bo to hkrati tudi ni~ kaj evropska politika prepu{~enosti dru{tev samim sebi, se pravi predvsem mecenom in politi~nim botrom. Dokler bo na slovenskem vladala zmes liberalisti~nih doktrin in zamol~anih korporativisti~nih praks, si nevladne organizacije ne morejo obetati institucionalnega okolja, ki bi jim omogo~alo kaj ve~ kot vegetiranje med alternativnostjo in karititivnostjo. TEORETSKE OSNOVE KRITIKE LIBERALIXE ENAÈBE Pojem nevladne organizacije bi lahko kritièno oznaèili kot èlen liberalne enaèbe, ki da enotno mero ne le tistemu, kar se med sabo razlikuje tako po smotru kot po notranji organizacijski obliki, èasu in obsegu, temveè tudi tistemu, kar se med sabo razlikuje po mestu in vlogi v družbeni strukturi. Od prevoda èlankov nemških politiènih sociologov Clausa Offeja in Helmuta Wiesenthala “Dve logiki kolektivne akcije - Teoretiène beležke o družbenem razredu in organizacijski obliki”, ki je izšel v skoraj pred desetletjem objavljeni in razprodani knjigi “Družbena moè in politièna oblast”, se teoretska razglabljanja le težko oz. le nevede ali mize lahko ognejo razmisleku o strukturnem mestu družbenih organizacij ter razcepu med monološkim in dialoškim tipom kolektivne akcije. Offe je paè postal referenèni avtor. Najsi duh èasa še tako izriva “razrednost” (in celo “strukturo”) na stranski tir, je teorija teorija tudi zaradi tega, ker se ne ukloni prisilni amneziji duha èasa. Offejeva in Wiesenthalova zastavitev namreè omogoèa razlikovanje med organizacijami, ki izhajajo iz že danega interesnega nabora in za katere obstajajo nedvoumni kriteriji resniènosti njihovih interesov, ter organizacijami, ki se ne morejo izogniti postavljanju dveh tipov vprašanj, namreè ne le “kaj hoèemo”, ampak tudi “kdo smo”, in so ujete v dialektiko posredovanja med njima, tudi èe med njima noèejo ali ne znajo posredovati. Obstajajo nevladne organizacije, ki so strukturno razcepljene med tistim, kar je že opredeljeno kot zaželeno in za kar obstajajo nedvoumni kriteriji resniènosti interesov (trg) in med nujnostjo dialoške kolektivne akcije, usmerjene k temu, da sploh ugotovimo, kaj je “naš" interes in kako sploh priti do mesta, s katerega ga lahko spoznamo10. Analogno s konceptom razsredišèenega in razcepljenega subjekta v sodobni filozofiji bi tu lahko govorili o razsredišèenih in razcepljenih organizacijah. slovenskega gospodarstva, sta nas v Po{tnem predalu 29 Sobotne priloge Dela, dne 24. 11. 1994 pou~ila znana slovenska okolje-varstvena politika. To, da sta spregovorila z mesta zaskrbljenih dr`avljanov, ne pa s parlamentarnega poli-ti~nega odra (ob tem, da jima je ta pri`nica moderne politike dostopna), bi lahko interpretirali po eni strani kot kontinuiteto uspe{ne korporativne deparla-mentarizacije dr`avne politike na preseku energetskih, socialnih in ekolo{kih politik, po drugi strani pa kot neuspeh (zgolj)parla-mentarnostrankarsko oblikovanih (nekdanjih) civilnodru`benih iniciativ po razdr`avljenju omenjenih politik. 10 Primerjaj Offe (1984). Luk{i~ (1994,153) ugotavlja, da interes “ne nastopa kot na sebi dana, nesprejemljiva in iz drugih kategorij izvedljiva postavka” in citira stali{~e Suzane Berger, po katerem interesov ni mogo~e opredeliti mimo vpliva nacionalnozgodovinskega izkustva, strukturiranja relacij med interesi, intraorganizacijskih dejavnikov itd., ter tako “ni mogo~e definirati “realnega” interesa skupine, ki bi bil dan z dru`benoekonomsko strukturo in ki bi ga lahko razlikovali od “oblik” tistih interesov, ki bi bili dolo~eni z nacionalnimi posebnostmi in politikami” (citat po Luk{i~: 1994,153). OKOPI CIVILNE DRU@BE 99 Andrej Klemenc 11 V zvezi s tem je simptomati~na razsodba Ustavnega sodi{~a RS, ki dolo~be o obveznem ~lanstvu v Zdravni{ki zbornici ne smatra kot kr{enje ustavne pravice do svobode zdru`evanja, saj po mnenju sodnikov ~lanstvo v omenjenem zdru`enju po pravilih tega zdru`enja ne izklju~uje mo`nosti v~lanjenja v druga zdru`enja. Glede svobode nezdru`evanja `ivijo zdravniki torej {e vedno v obodobju predme{~an-skih svobo{~in. 12 Po raziskavi D. Fink Hafner so zdravniki kot skupina pritiska po anketi, izvedeni med slovenskimi parlamentarci na 4. mestu leta 1992 ter na 5. mestu leta 1994, na podro~ju specifi~nih politik pa jim parlamentarci na podro~ju zdravstvene politike pripisujejo najve~ji vpliv. Glej Fink-Hafner: 1994. 13 V mislih imamo lanskoletni simpozij o alternativni medicini, ki ga je po peticiji proti po{asti alternativne “znanosti”, ki so jo podpisali predstavniki priro-doslovnega, geolo{kega, zdravni{kega, geografskega in filozofskega dru{tva, Dru{tva matematikov, fizikov in astronomov ter rektorja obeh univerz, organizirala. Ve~ o tem “naglem sodi{~u na Novem trgu 3/I.” v enakonaslovljenem ~lanku B. Zavrnika. ^e zastavimo vpra{anje tako, potem {e nismo odgovorili, katera nevladna organizacija si v danem ~asu in prostoru tudi dejansko izrecno zastavlja oba tipa vpra{anj oziroma ozavesti svoj strukturni polo`aj. Na to lahko odgovorijo samo ustrezno teoretsko zasnovane empiri~ne {tudije in ne teoretski razmislek kot tak. Lahko pa ta seveda `e v naprej tudi definira tip organizacije, ki tega posredovanja ni zmo`na. Obstajajo namre~ tudi nevladne organizacije, ki jih {e vedno definira cehovska enotnost stanovskosti in strokovnosti, posredovalna telesa, ki se jih kljub modernizaciji (ali prav zaradi nje) {e ni lotil enotnost razkrajajo~i liberalni virus pluralizma identitet in strokovnih praks in ki se oklepajo bodisi tradicije bodisi karizmati~nih vodij ali pragmati~no uspe{nih me{etarjev. EKSKURZ: DR@AVNOMONOPOLNI CEHOVSKI RITUALI, PRIVATIZACIJA ZDRAVSTVA IN POLITIKA ZDRAVJA Danes se ne bi sli{alo ve~ noro, temve~ samo {e paradoksno, ~e bi dejali, da je na oblasti ta ali ona stranka oz. koalicija, da pa nam na podro~ju politike zdravja vlada koalicija ideolo{kih aparatov dr`ave ter stanovskostrokovnih zdravstvenih nevladnih organizacij. Lahko bi celo za to navedli celo vrsto indicev ali celo dejstev: 1. da v zdravstveni politiki “uporabnikov” sploh ni ve~, temve~ lahko govorimo kve~jemu o “porabnikih” zdravstvenih storitev, kar je na normativni ravni v primerjavi s kardeljansko koncepcijo troedinosti dogovarjanja “uporabnikov” “izvajalcev” in “dru`bene skupnosti” v samoupravnih interesnih skupnostih regresija glede participativne demokracije v zdravstveni politiki; 2. da v zdravstvenem resorju od ministra navzdol do upravnika pode`elskega zdravstvenega doma v veliki ve~ini odlo~ajo zdravniki, ti pa so z zakonsko prisilo v~lanjeni v enotno zdravni{ko zbornico11; 3. da empiri~ne raziskave lobi-ranja v slovenskem parlamentu ka`ejo zelo visoko mesto, ki ga parlamentarci pripisujejo zdravnikom kot skupini pritiska12. Strokovno stanovskemu zdru`enju slovenskih zdravnikov uspeva, da ob pomo~i nekaterih drugih strokovnostanovskih organizacij s kvaziinkvizicijskimi posegi izriva iz prostora uradne politike zdravja vse tiste oblike razumevanja in prakticiranja zdravja, ki `e s svojo simboliko na~enjajo vladajo~i konsenz o medicini, njenem predmetu, metodah in poslanstvu13. O~itno si zdravniki kot pripadniki zdravni{kega korpusa ne smejo postaviti vpra{anja o tem, kdo so in kaj je njihovo poslanstvo. Jih je tega vpra{anja res za vse ve~ne ~ase re{ila Hipokratova “zakletva”? Dvom vodi v norost in le, ~e je metodi~en, v znanost. Zato mora institucija, ki ji je skrb za zdravje nevpra{ljivi temelj poslanstva, 100 OKOPI CIVILNE DRU@BE Paberkovanja o nevladnih organizacijah, politiki in teoriji skrbeti za stalen nadzor nad pravilnostjo metode. Tudi za institucijo medicine {teje najprej le ta in {ele potem rezultati. [tejejo seveda tudi ti, toda bognedaj, da bi napa~ne metode privedle do pravilnih rezultatov. Herezija je vendar gro`nja Organizaciji, in kdo bi se lahko brez nje boril proti bolezni? Zdravni{ka zdru`enja in zbornice seveda niso vladne organizacije, pa vendar zasedajo oblastno mesto glede definicije meje med zdravjem in boleznijo, strokovnim in nestrokovnim ter, foucaultovsko re~eno, generirajo dolo~eno politi~no tehnologijo telesa. Na ta na~in ohranja vladajo~o organicisti~no metaforiko telesa tudi kot politi~ni dispozitiv hierarhi~ne enotnosti organizacije in z gesto gospodarja dopu{~a obstoj na divje in neregulirano tr`i{~e alternativnih zdravstvenih storitev izgnanih koncepcij in praks. Med trgom in druga~nostjo, ki ji je v vsakem trenutku mogo~e odre~i strokovnost, je vzpostavljen simboli~ni ena~aj. Ta u~inkuje tudi kot svarilo vsem tistim zdravnikom, ki sicer nimajo nobenih “hereti~nih” strokovnih aspiracij, vendar bi zaradi teh ali onih razlogov raje {li “na svoje”. Iti na svoje semanti~no {e ne pomeni nujno iti med tiste, ki bi iz togosti in neu~inkovitosti javnega zdravstva kovali privatni dobi~ek. Toda ~e v stihijskih procesih privatizacije zdravstva zakonodaja te`i k vzpostavljanju ~istih javnih ali privatnih oblik in se javno zdravstvo namesto deregulacije in deinstitucionali-zacije {e bolj regulira z birokratsko normo, ~e se uveljavi konkuren~na klavzula, ki zahteva od zdravnika izbiro med javno slu`nostjo in privatno samosvojostjo, ~e se z vsemi sredstvi prepre~uje, da bi v javnih zavodih kot najemniki javne infastrukture prakso opravljali privatni zdravniki, potem je tudi med privatizmom in “iti na svoje” postavljen ena~aj14. V lu~i simbolne politike do druga~nih praks zdravja in materialne politike privatizacije zdravstva se nam pravnozakonski dose`ek formalnega izena~enja javnega in zasebnega zdravstva ka`e kot krinka formalnega izena~enja tega, kar je po svoji strukturni ume{~enosti v politiki zdravja neenako. V takih pogojih pa so lahko tudi nevladne neprofitne volunterske organizacije v najbolj{em primeru le obli` ~lovekoljuba (ki se kaj hitro lahko spremeni v nad klienti gospodujo~o libidinalno ekonomijo `rtvovanja in usmiljenja), ne pa akter zdravstvene politike, ki je partner in konkurent javnemu in zasebnemu zdravstvu na dolo~enih podro~jih zdravstvenih storitev. 14 Osnovne poteze problematike privatizacije zdravstva je mogo~e zasledti v zapisu o okrogli mizi o politi~nih in sociolo{kih vidikih privatizacije. Glej Rus: 1994. Pojem nevladne organizacije bi lahko kriti~no ozna~ili kot ~len liberalne ena~be, ki da enotno mero ne le tistemu, kar se med sabo razlikuje tako po smotru kot po notranji organizacijski obliki, ~asu in obsegu, temve~ tudi tistemu, kar se med sabo razlikuje po mestu in vlogi v dru`beni strukturi. OKOPI CIVILNE DRU@BE 101 Andrej Klemenc 15 Novodru`benogibanj-sko inspirirana dru{tva so `e znala perfidno pervertirati birokratsko likvidacijo simbolnega s tem, da so si nadela na videz “nerazumna” imena, ki so v oblast-ni{ki realizem enotnosti imena in stvari vnesla nominalisti~no zmedo. Mariborsko “Dru{tvo prijateljev delfinov” tako s svojim imenom referira na imena socrealisti~nih dru{tev prijateljev mladine, malih `ivali itd. in jih denuncira kot gole znake. Obenem Obstajajo namre~ tudi nevladne organizacije, ki jih {e vedno definira cehovska enotnost stanovskosti in strokovnosti, posredovalna telesa, ki se jih kljub modernizaciji (ali prav zaradi nje) {e ni lotil enotnost razkrajajo~i liberalni virus pluralizma identitet in strokovnih praks in ki se oklepajo bodisi tradicije bodisi karizmati~nih vodij ali pragmati~no uspe{nih me{etarjev. denuncira tudi pred-moderno razumevanje prostora s tem, da je sprovociralo okoljevar-stvene tradicionaliste h glasnim protestom zaradi tega, ker dr`ava financira njihove dejavnosti, “~eprav v Mariboru sploh ni delfinov” kot je v svojem protestu zapisala ena od okolje-varstvenih prvobork. LIBERALNO PREKRŠÈEVANJE Pravkar smo na terenu družboslovja zagrešili greh prekršèe-vanja. V duhu èasa smo z nominalizmu lastno samoumevnostjo preimenovali društva v nevladne organizacije. Konec koncev nas k temu še vedno sili obstojeèa zakonodaja, ki v dikciji še vedno veljavnega Zakona o društvih veleva, da se vse oblike neprofitnega prostovoljnega združevanja poimenujejo za društva, in ne le, da se za društveno opredeli dejavnost združenja. To obvezno enaèenje med organizacijami, ki se v svojem samorazumevanju in samopoimenovanju imajo za “nevladne”, “neprofitne” in javnosti služeèe (public servising), tistimi organizacijami, ki jih prvenstveno obvaduje semantika druženja in združenega oblikovanja prostega èasa in tistimi združenji, ki so si v pogojih omejevanja privatne iniciative svoje privatistiène nagibe skrila pod etiketo društvenih dejavnosti, je lahko legalno, dokler ne bo sprejet nov zakon o društvih, in legitimno na podroèju prava. Na podroèju družboslovja pa bi bilo bolje slediti ravnanju filozofije jezika, ki v primeru razliènih poimenovanj za nek dozdevno enoten “predmet” predpostavi, da morajo za te razlike obstajajati dobri razlogi in refektira njihove semantiène in semiološke znaèilnosti. Prav zakonska prisila poimenovanja društev za društva in posledièna sivina in nerazpoznavnost, ko se nam v registru tistih 12.000 formalno registriranih društev stran za stranjo do nezavesti pojavlja oznaka “Društvo za ...” in potem ponavadi sledi suhoparen opis dejavnosti društva15 , kaže na to, kako se topika društev radikalno razlikuje od topike nevladnih neprofitnih organizacij. Zaukazani pojmovni realizem in funkcionalizem ne pušèata nobenih možnosti za oblikovanje imena kot simbolnega presežka nad funkcijo organizacije. Šele možnost besednih iger, pomenskih koketiranj znakov in asociativnih iskanj referentov omogoèa oblikovanje njene simbolne identitete, ki ne potrebuje veè preprostih in utesnjujoèih kodov kraja in namembnosti, da bi se èlani v njej prepoznali kot kolektivni akterji in v tej kolektivni identiteti svojo lastno dru-gost, dopustili sebi biti nekdo drug in ne le funkcionalni element družbe oz. njenih podsistemov. In šele možnost oznaèevalnih iger omogoèa tudi marketizacijo dejavnosti organizacije in s tem njeno materialno neodvisnost nasproti državi, lokalni skupnosti ali mecenom. 102 OKOPI CIVILNE DRU@BE Paberkovanja o nevladnih organizacijah, politiki in teoriji MARGINALIJE O DRU[TVIH, NEVLADNIH ORGANIZACIJAH, CIVILNI DRU@BI IN DR@AVI Topos dru{tev in topos nevladnih organizacij se med seboj razlikujeta. Ne pripadata homogenemu prostoru in istemu ~asu, temve~ dvema razli~nima diskurzivnima formacijama. ^e je sicer v konceptu NVO prostor tudi za dru{tva, pa {ele argumenta-tivno podprt teoretski konstrukt lahko najde v analizah praks dru{tev zametke nevladnih organizacij16. Za konec bomo samo be`no skicirali razliko med obema toposoma, skico, ki temelji na poenostavljanjih in pretiravanjih, katerih namen je zgolj pro-vokacija samoumevnosti pozitivisti~nega pogleda. Topos dru{tev je topos instrumentalizacije dru{tev kot oblik dru`enja in zdru`evanja za opravljanje tistih funkcionalnih dejavnosti, ki jih nacionalna dr`ava prepusti skupnostim, da bi jih modernizirala ne da bi se od njih distancirala z moderno utemeljujo~o zarezo med sabo in civilno dru`bo. Manj kot je dr`ave kot nacionalne dr`ave, bolj se ta kot paradr`ava vzpostavlja v dru{tvih. Dru{tva postanejo kraj, kjer posamezniki dodatno in prostovoljno urijo v disciplinah za pridobivanje zmo`nosti, kako sodelovati v k cilju usmerjenem razgovoru in pridobijo vedenje, kako ga voditi, kako pisati zapisnik, voditi dokumentacijo, kam in kako naslavljati sklepe in pro{nje. Mesto prostovoljne samoprodukcije produktivnih in discipliniranih teles, mesto popularizacije znanosti, utrjevanja vere v znanstveno Resnico, praktizacije znanstvenih dose`kov, a tudi dru`enja in zabave zunaj doma~ije in dru`ine, organizatorji simbolne reprodukcije skupnosti in na{osti, ko se je ob pohodu modernizacije organska skupnost `e za~ela razkrajati. Tako so bila slovenska dru{tva `e vselej sredstvo tehni~ne modernizacije in oblika dominacije logike skupnosti nad logiko moderne, brezosebne in odtujene dru`be. In od svojega rojstva celo {e po rojstvu Slovenije kot samostojne dr`ave tudi nadomestek za manko slovenske dr`ave kot take. Kot dr`ava brez ozemlja NSK pred NSKjem. Z dru{tvi smo vstopili v proces modernizacije na na~in, ki nam je omogo~il, da smo v procesu, s katerega ni mogo~e izstopiti kot z lojtrnika, ~e uporabim slovito metaforo Maxa Webra, lahko vsakokrat, ko je bila ogro`ena na{a narodna bit, potegnili za zasilno zavoro kulturnega antimodernizma, ki {e danes odzvanja iz razumni{kih zahtev po politiki morale in k spo{tovanju doma, dru`ine in (znanstvene) Resnice. Slovenska gasilska dru{tva v 19. in za~etku 20. stoletja ka`e tako dojeti ne kot nevladne organizacije, temve~ kot nosilce tehni~ne modernizacije pode`elja in obliko nacionalne politike, kot modernizirajo~o silo v politi~ni korpus oblikujo~ega se slo-vanstva/slovenstva. Slovenske planinske organizacije kot kolo- 16 ^e izhajamo iz zunaj~asovnega kriterija namembnosti, potem lahko najdemo npr. okoljevarstvene organizacije na Slovenskem `e v za~etku petdesetih let tega stoletja z ustanovitvijo lovskih in ribi{kih dru`in, zvez in dru{tev, torej skoraj dve desetletji pred oblikovanjem razpoznavnih, od drugih dru`benih diskurzov razlikujo~ih se ekolo{kih diskurzov, ki organizacijam {ele omogo~a, da se pripoz-najo kot okoljevarstvene, naravovarstvene, okoljske ali ekolo{ke. Zanimivo je, da se je npr. Zveza ribi{kih dru`in, ki jo obi~ajno klasifikacija dru{tev okvalificira kot okolje-varstveno/naravovarstveno nevladno/neprofitno/ ve~namensko organizacijo, kot okoljevarstvena izrecno registrirala {ele v leto{njem letu, torej po skoraj dveh desetletjih okoljskih bojev na Slovenskem. OKOPI CIVILNE DRU@BE 103 Andrej Klemenc 17 o tretjem sektorju glej nializatorje gorskega prostora kaže obravnavati ne le kot real-Kolariè: 1994. nega tekmeca nemškim društvom, ampak tudi simbolnega tek- meca avstroogrski armadi. Jakoba Aljaža kot slovenskega Cecila Rhodesa, ki bi anektiral planete, èe bi le mogel. Èe je sam akt poimenovanja, kot je vedel že Nietzsche, oblastni akt par excelence, potem jih gre obravnavati ne kot nevladne organizacije, temveè kot teritorialno obrambo pred TO. In tako naprej bi prek Kreka do Kardelja veljalo v maniri “nouvelle historie” raziskovati vsakokratno “vladnost” in “državnost” društev kot mikrokozmos nacionalne paradržave. V nasprotju s to korporativno umešèenostjo društev v telo nacionalne države je topos nevladne organizacije umešèen v liberalistièno horizmo med državo in civilno družbo. V njem leži potencial posredovanj med eno in drugo ob njunem soèasnem razlikovanju in notranjem diferenciranju. In prav zaradi te relativne ne vezanosti na nacionalno državo nevladne neprofitne organizacije onstran (vendar ne neodvisno od) svetovnega trga oblikujejo mednarodno civilno družbo. Pluralizem se bo kot politièna substanca slovenske države uspel uveljaviti le kolikor bo uspel iz društev narediti nevladne organizacije, iz teh pa tretji sektor ekonomije17. Kajti prav v tem sektorju je mogoèe zapopasti Arhimedovo toèko poskomunistiène modernizacije, postavljene pred izziv soèasnosti nadaljnje modernizacije in vzpostavitve institucionalnih osnov moderne. V pogojih politiène ekonomije potrpljenja je ta toèka slejkoprej heroizem inteligentnega državljanskega samoomejevanja, potrpljenja in mobiliziranja potencialov solidarnosti do soljudi in narave ter etike odgovornosti, ne pa heroizem žrtvovanja za stvar naroda, vere, stanu ali, kar je pro forma navsezadnje isto, za demokracijo, èlovekove, otrokove in ženske pravice, okolje itd. Resnièno odprta družba bo morala omehèati svoje toge formalne institucionalne dizajne, da bi ti skozi dialog lahko sledili tako avtopoetiènim kriterijem diferenciranih subsistemov kot tudi etiki samoomejevanja ekspanzije lastnih opcij v korist poveèanja medsebojne kompatibilnosti usmeritvenih zmožnosti. Andrej Klemenc, dipl. politolog, brezposelen. LITERATURA ÈERNAK-MEGLIÈ, Andreja (1994): Legalni in fiskalni okviri delovanja neprofitnih volunterskih organizacij v Sloveniji, tipkopis, Ljubljana. ÈOPIÈ, Vesna (1994): Zakonske mo`nosti za delovanje neprofitnega sektorja, tipkopis, Ljubljana. 104 OKOPI CIVILNE DRU@BE Paberkovanja o nevladnih organizacijah, politiki in teoriji FINK-HAFNER, Danica (1994): Organised Interests in a Policy-Making Process in Slovenia; tipkopis, Ljubljana. JURAS, Alexander; LONTZEN, Hans-Peter; GIESECKE, Marcus (1992): “Sodelovanje med okoljevarstvenimi nevladnimi organizacijami in vlado v Zahodni Nem~iji”, ^asopis za kritiko znanosti, domi{ljijo in nono antropologijo, {t. 148-149, let. XX, Ljubljana, str. 129-134. KLEMENC, Andrej (1994): “Manevrska struktura civilne dru`be”, Razgledi, {t. 9, let. 43, 29. 4. 1994, Ljubljana, str. 15-16. KOLARI^, Zinka (1994): Neprofitne/volunterske organizacije v Sloveniji, tipkopis, Ljubljana. KNOBLAUCH, Hubert (1992): “Nevidna nova doba. ’New age’, privatizirana religija in kultski milje”, ^asopis za kritiko znanosti, domi{ljijo in novo antropologijo, {t. 148 -149, let. XX, Ljubljana, str. 91-107. LUK[I^, Igor (1992a): “Stoletje korporativizma?”, ^asopis za kritiko znanosti, domi{ljijo in novo antropologijo, {t.148/149, let. XX, Ljubljana, str. 11-17. LUK[I^, Igor (1992b): “Preoble~eni korporativizem na Slovenskem”, ^asopis za kritiko znanosti, domi{ljijo in novo antropologijo, {t. 148/149, let. XX, Ljubljana, str. 47-55. LUK[I^, Igor (1994): Liberalizem versus korporativizem, Znanstveno in publicisti~no sredi{~e, Ljubljana. NORDIN, Ingemar (1993): “Dr`ava, tehnologija in na~rtovanje”; ^asopis za kritiko znanosti, domi{ljijo in novo antropologijo, {t. 152/153, let. XXI, Ljubljana, str. 95-110. OFFE, Claus; WIESENTHAL, Helmut (1985): “Dve logiki kolektivne akcije. Teoreti~ne bele`ke o dru`benem razredu in organizacijski obliki”, v: OFFE, Claus: Dru`bena mo~ in politi~na oblast, Delavska enotnost, Ljubljana, str. 219-263. OFFE, Claus (1987): Nova dru`bena gibanja: izziv mejam institucionalne politike, Delavska enotnost, Ljubljana. OFFE, Claus (1990): “Modernost, utopija in racionalizacija. Utopija ni~elne opcije modernosti in modernizacija kot normativno-politi~ni kriterij”, ^asopis za kritiko znanosti, {t. 127(2), let. XVIII, Ljubljana, str. 16-39. OFFE, Claus (1993): “Spona in zavora. Moralni in institucionalni vidiki ’inteligentnega samoomejevanja’”, ^asopis za kritiko znanosti, domi{ljijo in novo antropologijo, {t. 152/153, let. XXI, Ljubljana, str. 47-67. OFFE, Claus (1994): Der Tunnel am ende des Lichts. Erkundungen der Politischen Transformation im neuen Osten, Surkhamp, Frankfurt/M.; New York. PRIBAC, Igor (1992): “Korporativizem in Hobbes”, ^asopis za kritiko znanosti, domi{ljijo in novo antropologijo, {t. 148/149, let. XX, Ljubljana, str. 5-7. PRIBAC, Igor (1994): “Poslu{nost zakonu in poslu{nost drugemu”, ^asopis za kritiko znanosti, antropologijo in novo domi{ljijo, {t. 164/165, let. XXII, Ljubljana, str. 5-11. RUS, Veljko (1994): “Najprej u~inkovitost, potem pravi~nost?”, Delo, Sobotna priloga, 12. in 19. 11. 1994, Ljubljana. SALAMON, Lester (1992): Americas Nonprofit Sector: A Primer, Fundation center, New York. SEC, Steven; TOTH-NAGY, Magdolna (1994): “Public Participation in Central and Eastern Europe”, v: BOWMAN et al.: Manual on Public Participation in Environmental Decision Making, The Regional Environmental Centre for Central and Eastern Europe, Budapest. OKOPI CIVILNE DRU@BE 105 Andrej Klemenc VAN DER ZWIEP, Karl: “Public participation – How to Use It”, v: BOWMAN et al.: Manual on Public Participation in Environmental Decision Making, The Regional Environmental Centre for Central and Eastern Europe, Budapest. ZAVIR[EK, Darja (1991): “Zgodovinska ikonografija totalne ustanove in fenomen ’bolezen-`enska’”, ^asopis za kritiko znanosti, domi{ljijo in novo antropologijo, {t. 138-139, let. XIX, str. 13-32. ZAVRNIK, Braco (1993): “Naglo sodi{~e na novem trgu 3/I”, Delo, Sobotna priloga, 26. 6. 1994. ZEMAN, Zdenko: “Kritika cini~nega uma: telo vs. bomba”, ^asopis za kritiko znanosti, domi{ljijo in novo antropologijo, {t. 152/153, let. XXI, Ljubljana, str. 39-46. 106 OKOPI CIVILNE DRU@BE Zinka Kolariè Neprofitno-volonterske organizacije v Sloveniji 1. UVOD: OPREDELITEV KONCEPTUALNEGA POLJA Sistemati~no raziskovanje neprofitno-volonterskih organizacij se je pri~elo v poznih 70-ih letih. Seveda so tradicionalne {tudije o humanitarnih organizacijah, socialnih servisih, socialni politiki itn. potekale `e veliko pred tem. Raziskovanje neprofitno-volonterskih organizacij se je pri~elo najprej v ekonomskih, nato pa {e v politolo{kih in sociolo{kih znanostih. S~asoma je raziskovanje teh organizacij postalo eno od interdisciplinarnih podro~ij v dru`benih znanostih. Oblikovalo se je kar nekaj teoreti~nih paradigem za interpretacijo vloge teh organizacij v dru`bi, pri~elo se je njihovo empiri~no raziskovanje, v poznih 80-ih letih pa tudi mednarodno primerjalno raziskovanje. Vzrok za pri~etek mednarodnih primerjalnih {tudij je potrebno iskati v velikih razlikah v strukturi, obsegu in vlogi teh organizacij v razli~nih socialnih, ekonomskih, politi~nih in kulturnih okoljih. Raziskave so pokazale, da imajo neprofitno-volonterske organizacije pomembno vlogo v ve~ini zahodnih industrijskih dru`b, da tranzicijski procesi v postsocialisti~nih dru`bah odpirajo prostor za organizacijske alternative monisti~no organizirani socialni dr`avi in da nevladne organizacije (NGO) igrajo pomembno vlogo tudi v razvoju de`el tretjega sveta. Raziskovanje je pokazalo, da so te organizacije obstajale in obstajajo dejansko v vseh dru`bah, tako v ~asu kot v prostoru. ^asopis za kritiko znanosti, domi{ljijo in novo antropologijo, let. XXII, 1994, {t. 168-169, str. 107-120. 107 Zinka Kolariè Znanstveno raziskovanje neprofitno-volonterskih organizacij se je pri~elo v ~asu, ko so politiki v ve~ini zahodnih razvitih dru`b intenzivno iskali izhode iz krize dr`av blaginje. Odgovornost za preskrbo dr`avljanov s kolektivnimi dobrinami in storitvami so posku{ali prenesti z dr`ave na druge akterje. Tako leve kot desne politi~ne sile so prepoznale v neprofitnih organizacijah prilo`nost za zmanj{evanje odgovornosti dr`ave ter bla`itev izrazito negativnih u~inkov privatizacije. Seveda so pri tem pripisovale neprofitno-volonterskim organizacijam razli~ne funkcije, cilje in naloge. Desne, liberalno-konserva-tivne politi~ne sile so poudarjale potrebo po redefiniranju klasi~nih (represivnih) funkcij dr`ave ter zmanj{evanju njenih socialnih funkcij z o`ivljanjem retrogradnega tipa solidarnosti v najo`jih okoljih ter obnavljanjem liberalnega vzorca o ve~ji odgovornosti (svobodi) posameznika za svojo blaginjo. Leve politi~ne sile pa so videle v neprofitno-volonterskih organizacijah mo`nosti za zmanj{evanje funkcijske in stro{kovne neu~in-kovitosti javnih slu`b, izziv njihovi rutinizaciji, standardizaciji, specializaciji in birokratizaciji ter prilo`nost za ve~jo participacijo ljudi na vseh podro~jih dru`benega `ivljenja. Za prve naj bi nove organizacijske oblike pomenile zapolnitev (substitut) prostora, ki bi ga Raziskave so pokazale, da imajo zapustila dr`ava, za druge pa komple-neprofitno-volonterske organizacije mentarno dopolnilo javnim (dr`avnim) pomembno vlogo v ve~ini zahodnih slu`bam pri zagotavljanju blaginje za ljudi. Pri poimenovanju organizacijskega industrijskih dru`b univerzuma, ki je lociran med privatnim profitnim sektorjem na eni in javnim sektorjem na drugi strani, ne obstaja soglasje. Uporabljajo se razli~ni termini: neprofitne organizacije/sektor, dobrodelne organizacije, volonterske organizacije, nevladne organizacije, neodvisne organizacije, iz davkov izvzete (tax-exempt) organizacije itn. Vsaka od teh poimenovanj izpostavi eno od karakteristik teh organizacij ter zanemari druge. “Neprofitnost” izpostavlja dejstvo, da cilj teh organizacij ni pove~evanje profita njihovim ustanoviteljem; “dobrodelnost” izpostavlja podporo, ki jo te organizacije prejemajo od privatnih donatorjev; “prostovoljnost” izpostavlja na~in izvajanja dejavnosti; “neodvisnost” izpostavlja relativno avtonomno vlogo teh organizacij v odnosu do dr`ave itn. Ameri{ki znanstveniki (A. Etzioni, T. Levitt, W. A. Nielsen) so intermediarni (posredovalni, posredni{ki) organizacijski prostor, ki je lociran med trgom in dr`avo, poimenovali “tretji sektor” (Anheier, Siebel, 1993). Ta sektor vklju~uje vse organizacije, ki se zaradi tega ali onega razloga ne prilegajo v diho-tomijo privatnega in javnega sektorja in ki niso ne profitno orientirana podjetja ne vladne agencije. Tretji sektor naj bi po A. Etzioniju predstavljal alternativo pomanjkljivostim, povezanim 108 OKOPI CIVILNE DRU@BE Neprofitno-volonterske organizacije v Sloveniji z maksimizacijo profita na eni strani ter racionalizacijo in birokratizacijo na drugi strani, pri ~emer naj bi kombiniral fleksibilnost in u~inkovitost trga ter pravi~nost in predvidljivost javnega sektorja (dr`ave). Izraz tretji sektor naj bi pokril tako ameri{ki nonprofit sector, kot tudi angle{ki non-statutory sector, francoski economie sociale in nem{ki gemeinnutzige Organizationen. Organizacije, ki sestavljajo tretji sektor, proizvajajo dobrine in storitve v skupno dobro (javno korist). Ker se pojavljajo v nejasno razmejenem vmesnem prostoru med javnim in privatnim sektorjem, imajo ambivalentno vlogo ter predstavljajo polje inherentnih protislovij in hibridne organiziranosti. V odnosu do organizacij, ki sestavljajo javni sektor, se neprofitno-volonterske organizacije pojavljajo tam, kjer javni sektor ni sposoben zadovoljiti vseh razli~nih potreb ljudi. Javni sektor pa ima prednost pred neprofitno-volonterskimi organizacijami tam, kjer ni dopustna selektivnost oziroma kjer je potrebno zagotoviti univerzalno zadovoljitev potreb. V odnosu do privatnih profitno orientiranih organizacij pa imajo neprofit-no-volonterske organizacije prednost takrat, ko je finalni produkt te`ko defini- Tako leve kot desne politi~ne sile so rati ali meriti, oziroma ko uporabniki prepoznale v neprofitnih organizacijah nimajo dovolj informacij za evalvacijo kakovosti in s tem za izbor produktov prilo`nost za zmanj{evanje odgovornosti (dobrin in storitev). dr`ave ter bla`itev izrazito negativnih Neprofitno-volonterske organizacije u~inkov privatizacije. karakterizira visoka stopnja fleksibilnosti in odzivnosti na potrebe ter ve~je kapacitete za inovacije in eksperimentalne akcije. Zaradi pluralnega sistema finansiranja je zanje zna~ilna manj{a dr`avna kontrola in s tem manj{e podrejanje birokratskim pravilom. To odpira mo`nost za razli~ne, tudi bolj osebne in neposredne oblike dela z ljudmi. Zaradi visoke stopnje zaupanja ljudi imajo mo`nosti za anga`iranje volonterjev ter pridobitev privatnih donacij, s ~imer zmanj{ujejo lastne stro{ke in stro{ke dr`ave. Karakterizira jih tudi visoka variabilnost organizacijskih oblik in s tem mo`nost za ve~jo izbiro pri uporabnikih. Pomanjkljivosti neprofitno-volonterskih organizacij pa je L. M. Salamon (1990) opredelil kot: nezadostnost, partikularizem, amaterizem oziroma volontarizem in paternalizem. Posebej poudarja, da distribucija dobrin in storitev neprofitno-volonterskih organizacij lahko vodi v segmentacijo in diferenciacijo uporabnikov ter njihovo lo~evanje po kulturnih, ideolo{kih, socialnih, rasnih ipd. karakteristikah. Neprofitno-volonterske organizacije OKOPI CIVILNE DRU@BE 109 Zinka Kolariè pa karakterizira tudi mnogovrstnost in konfliktnost ciljev npr. med ohranjanjem avtonomije in neformalnosti na eni strani ter odvisnostjo od finanserjev in potrebo po dolo~eni stopnji formalne organiziranosti na drugi strani. Kljub na{tetim pomanjkljivostim pa analitiki sogla{ajo, da so neprofitno-volonterske organizacije neizogiben instrument plu-ralizacije, demokratizacije in svobode v postmodernih dru`bah. 2. POJMOVNE OPREDELITVE IN TIPOLOGIJA NEPROFITNIH ORGANIZACIJ Tako kot ne obstaja soglasje pri poimenovanju organizacijskega kompleksa, ki se nahaja med trgom in dr`avo, ne obstaja tudi ena sama definicija tega kompleksa. L. M. Salamon in H. K. Anheier navajata naslednje tipe definicij: a) legalna definicija: definicija, ki je zapisana v zakonih posamezne dr`ave; b) ekonomska definicija: definicija, ki opredeljuje organizacije glede na vir prihodkov; organizacija je neprofitna, ~e so glavni vir njenih prihodkov prispevki (ve~ kot polovica) donatorjev, ~lanarina itn.; c) funkcionalna definicija: definicija, ki poudarja funkcijo organizacije, ki je v produkciji dobrin in storitev v skupno dobro (javno korist); d) strukturalno-operacionalna definicija: definicija, ki poudarja osnovno strukturo in delovanje organizacij; po tej definiciji spadajo med neprofitno-volonterske organizacije tiste, ki: – so formalno konstituirane; – so nevladne/privatne glede na svoje ustanovitelje; – so neprofitno distributivne; – so samostojno vodene in upravljane ter – vklju~ujejo pomemben del prostovoljnega dela. Po mnenju obeh avtorjev je strukturalno-operacionalna definicija najbolj uporabna in ekonomi~na. Zajame vse organizacije, ki imajo dolo~ene skupne strukturalne zna~ilnosti ne glede na podro~je njihovega delovanja in geografsko lokacijo. Naslednji korak v konceptualnem opredeljevanju je izoblikovanje tipologije neprofitnih organizacij. Tipologija je teoretsko “orodje”, ki nam omogo~a identificirati vrste oziroma tipe organizacij, ki obstajajo v stvarnosti. Celovito tipologijo vseh organizacijskih entitet v dru`bi je mogo~e izoblikovati na osnovi naslednjih kriterijev: Prvi in najsplo{nej{i kriterij je kriterij ciljev, namenov in poslanstva organizacij. Na osnovi tega kriterija je mogo~e vse organizacijske entitete v dru`bi razdeliti na profitne in nepro-fitne. Profitne organizacije so tiste, ki so prvenstveno namenjene 110 OKOPI CIVILNE DRU@BE Neprofitno-volonterske organizacije v Sloveniji Vse organizacijske entitete v družbi Profitne organizacije Vladne / javne NPO Delujejo v javno korist - storitveni servisi - zagovorniške organizacije - fundacije Neprofitne organizacije Nevladne / privatne NPO Profesionalne NPO Volonterske NPO Mešane NPO Delujejo v korist èlanov - èlanski klubi - profesionalne organizacije - sindikati - politiène stranke - kooperative 1. Kriterij cilja, namena, misije 2. Kriterij ustanovitelja / lastnika 3. Kriterij Izvajalcev aktivnosti 4. Kriterij klientov / uporabnikov 5. Kriterij funkcije Shema 1: Tipologija NPO pove~evanju dobi~ka njihovih delni~arjev, v nasprotju z neprofitnimi organizacijami, ki z opravljanjem javnih storitev in proizvodnjo javnih dobrin slu`ijo javnemu dobru (bonnum communis, public good). Kriterij ustanovitelja (lastnika) nam omogo~a nadaljnjo tipizacijo neprofitnih organizacij. Ustanovitelj je tako lahko bodisi vlada/dr`ava bodisi so to privatni akterji. Na osnovi tega kriterija je mogo~e vse neprofitne organizacije razdeliti na javne/vladne NPO in na nevladne/privatne NPO. Nadaljnjo tipizacijo nevladnih/privatnih neprofitnih organizacij nam omogo~a vpra{anje, kdo so izvajalci njihovih dejavnosti. V tej vlogi lahko nastopajo (polno ali delno zaposleni) profesionalci ali pa prostovoljci, tako da vse nevladne NPO lahko razdelimo na ~iste profesionalne, na ~iste volonterske in na me{ane. ^etrti kriterij je kriterij ciljne skupine oziroma klientov (uporabnikov). NPO lahko deluje v korist vseh ~lanov dru`be (v javno korist) ali pa v korist ~lanov posebne/posamezne skupine. Glede na kriterij funkcije lahko med NPO, ki delujejo v korist vseh ~lanov, uvrstimo storitvene servise, zagovorni{ke OKOPI CIVILNE DRU@BE 111 Zinka Kolariè Kultura (ve~namenska) 996 Kultura (namenska) 433 [port (ve~namenski) 1363 [port (namenski) 2406 Sociala (veènamenska) 850 Sociala (namenska) 1115 Razvoj (ekon./soc./pros.) 457 Izobra`evanje in raziskovanje 170 Okolje 625 Živali 449 Pravo in odvetni{tvo 18 Mednarodne organizacije 30 Poslovna 44 Profesionalna 816 Tehnièna 404 Fundacije, skladi 7 Gasilska dru{tva 1395 Vojaška 500 Verska 17 Etnièna 39 Ostalo 90 Tabela 1: Prostovoljne organizacije in dru{tva v Sloveniji po podro~jih (razen ob~ine Jesenice) organizacije in fundacije. Med organizacije, ki delujejo v korist ~lanov, pa lahko uvrstimo razli~ne klube, profesionalne in strokovne organizacije, sindikate, politi~ne stranke, kooperative itn. Na osnovi te tipologije lahko opredelimo vrste/tipe organizacij, ki so predmet na{e analize. To so: 1. nevladne/privatne neprofitne organizacije (vladne/javne NPO niso predmet na{e analize); 2. volonterske in me{ane NPO (~iste profesionalne NPO, ki so v Sloveniji v procesu nastajanja in ki so registrirane kot dru`be z omejeno odgovornostjo, niso predmet na{e analize); 3. tiste NPO, ki delujejo v javno korist nasploh, kot tudi tiste, ki delujejo v korist posebne dru`bene skupine (~lanov); 4. vse vrste NPO glede na funkcije, razen politi~nih strank in sindikatov. 112 OKOPI CIVILNE DRU@BE Neprofitno-volonterske organizacije v Sloveniji 2500 2000 1500 1000 500 1 23456789 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 Graf 1: Prostovoljne organizacije in dru{tva v Sloveniji po podro~jih (razen ob~ine Jesenice) 3. ZBIRANJE IN KLASIFICIRANJE PODATKOV O VOLONTERSKO-NEPROFITNIH ORGANIZACIJAH V SLOVENIJI Pri oblikovanju klasifikacije podatkov1 smo se naslonili na ICNPO (The International Classification of Nonprofit Organizations) klasifikacijsko shemo. Ta je bila izoblikovana v okviru mednarodnega raziskovalnega projekta neprofitnih organizacij, ki ga izvaja Johns Hopkins University. Iz klasifikacije ICNPO smo ohranili podro~je, na katerem organizacija deluje, dodali pa smo {e en kriterij, to je kriterij ciljne skupine, ki ji je delovanje organizacije namenjeno. Ta ciljna skupina je lahko bodisi celotna dru`ba bodisi posamezna dru`bena skupina. V na{i klasifikacijski shemi smo opredelili naslednja podro~ja: 1. kultura in umetnost 2. {port in rekreacija 3. socialna/zdravstvena varnost in blaginja 4. ekonomski, socialni in prostorski razvoj 5. izobra`evanje in raziskovanje 6. okolje in `ivali 7. pravo in odvetni{tvo 8. mednarodne organizacije in klubi 9. poslovna, profesionalna in tehni~na zdru`enja in klubi 10. fundacije in skladi 11. gasilska dru{tva 1 Podatke o prostovoljnih organizacijah in dru{tvih v Sloveniji smo zbrali v ob~inskih in v republi{-kem registru prostovoljnih organizacij in dru{tev. Vsebujejo podatke o: imenu/nazivu organizacije; njenem sede`u/naslovu; letu registracije. Poseben problem so podatki o letu vpisa v register. Vpisne knjige so namre~ po drugi svetovni vojni nekajkrat posodobili in organizacije “preregistri-rali”. V 21-ih ob~inskih registrih, v registru mesta Ljubljane in v republi{kem registru so zraven letnice “preregis-tracije” ohranili tudi leto prvotne registracije oziroma leto prve registracije po drugi svetovni vojni. Drugje tega podatka nismo zasledili. 0 OKOPI CIVILNE DRU@BE 113 Zinka Kolariè NP 45-49 50-54 55-59 60-64 65-69 70-74 75-79 80-84 85-89 90-94 SKUPAJ Kultura (ve~namenska) 0 0 1 3 0 2 4 3 3 3 28 47 Kultura (namenska) 0 3 0 2 1 1 2 3 4 0 4 20 [port (ve~namenski) 0 5 5 2 1 1 3 9 3 2 24 55 [port (namenski) 0 4 18 7 2 7 9 25 20 4 36 132 Sociala (ve~namenska) 0 1 0 0 0 0 0 0 0 1 7 9 Sociala (namenska) 0 3 2 7 4 5 20 26 10 5 22 104 Razvoj (ekon/soc/pros) 0 2 1 3 0 0 1 3 2 2 17 31 Izobr. in raziskovanje 0 1 2 2 0 0 4 6 1 1 20 37 Okolje 0 1 12 8 1 5 3 8 5 2 6 51 @ivali 0 4 5 4 2 4 7 12 7 2 22 69 Pravo in odvetni{tvo 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 6 8 Med. organizacije 0 0 1 0 1 0 0 0 0 0 11 13 Poslovna 0 0 0 0 0 1 2 1 0 1 11 16 Profesionalna 0 8 35 15 35 28 26 80 49 14 59 349 Tehni~na 0 2 0 4 1 0 3 10 6 5 15 46 Fundacije, skladi 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 6 Gasilska dru{tva 0 1 0 0 0 0 0 0 1 0 0 2 Voja{ka 0 0 0 0 1 1 1 0 0 0 3 6 Verska 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 10 11 Etni~na 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 16 18 Ostalo 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 21 26 SKUPAJ 0 36 83 57 49 55 85 186 112 49 344 1056 Tabela 2: Prostovoljne organizacije in dru{tva po podro~jih in po ~asu, registrirana na republi{ki ravni 12. dru{tva, oblikovana na voja{ki, verski in etni~ni osnovi 13. drugo Drugi kriterij, to je kriterij ciljev/namenov skupine, ki jih `eli organizacija skozi svoje delovanje dose~i, se nam je zdelo smiselno uporabiti pri organizacijah, ki delujejo na podro~ju kulture in umetnosti, {porta in rekreacije ter na podro~ju zagotavljanja socialne in zdravstvene varnosti ter blaginje. Tiste organizacije, ki delujejo v korist vseh ~lanov dru`be in posku-{ajo zadovoljiti njihove razli~ne potrebe in interese, smo imenovali “ve~namenske”. Tistim, ki delujejo predvsem v korist ~lanov posamezne dru`bene skupine in posku{ajo zadovoljiti njihove specifi~ne potrebe, pa smo rekli “namenske” organizacije. Pri organizacijah, ki delujejo na drugih navedenih 114 OKOPI CIVILNE DRU@BE Neprofitno-volonterske organizacije v Sloveniji 1000 900 800 700 600 500 400 300 200 100 NP 45-49 50-54 55-59 60-64 65-69 70-74 75-79 80-84 85-89 90-94 Graf 2: Prostovoljne organizacije in dru{tva po ~asu registracije podro~jih, ta ~rta lo~nica ni tako jasna; je pa seveda mogo~e re~i, da so ene bolj “ve~namenske” (gasilska dru{tva npr.), druge pa bolj namenske. Zbrani podatki ka`ejo, da je bilo od konca druge svetovne vojne do konca marca 1994 v Sloveniji registriranih 12.224 prostovoljnih organizacij in dru{tev. Od tega je bilo na ob~inski ravni registriranih 11.168 prostovoljnih organizacij in dru{tev, na republi{ki pa 1.056. Najve~ organizacij in dru{tev je bilo registriranih na podro~ju {porta in rekreacije. Na drugem mestu so organizacije in dru{tva, registrirana na podro~ju zagotavljanja socialne/zdravstvene varnosti in blaginje. Na tretjem mestu so organizacije s podro~ja kulture in umetnosti. Na ~etrtem mestu so gasilska dru{tva, na petem profesionalna, tehni~na in poslovna dru{tva in na {estem mestu dru{tva za za{~ito okolja in `ivali itn. (Glej tabelo 2) Med organizacijami, ki so registrirane na republi{ki ravni, so absolutno na prvem mestu profesionalne organiacije in zdru`e-nja (349), na drugem mestu so organizacije s podro~ja {porta in rekreacije (187), na tretjem so organizacije za za{~ito okolja in `ivali (120), na ~etrtem mestu so organizacije za zagotavljanje socialne/zdravstvene varnosti (113), na petem mestu pa so organizacije s podro~ja kulture in umetnosti (67). Gasilskih dru{tev na republi{ki ravni ni, razen zveze gasilskih organizacij. Je pa na republi{ki ravni registriranih kar nekaj izobra`evalnih (37), razvojnih (31), eti~nih (18), mednarodnih (13) in verskih (11) organizacij, ter organiacij s podro~ja prava in odvetni{tva (8). Na republi{ki ravni je registriranih tudi 6 fundacij, medtem ko je na ob~inski ravni registirana le ena. 0 OKOPI CIVILNE DRU@BE 115 Zinka Kolariè 4. ZNA^ILNOSTI NEPROFITNO-VOLONTERSKIH ORGANIZACIJ V SLOVENIJI Za slovenske neprofitno-volonterske organizacije je zna~ilno, da je bila dinamika njihovega ustanavljanja/registrianja ves ~as po drugi svetovni vojni kontinuirana in relativno velika. Na ra~un preregistriranja nekaterih organizacij izpred vojne je bila velika ob koncu 40-ih in v za~etku 50-ih let. Nekoliko je upadla v 60-ih letih. Po sprejetju zakona o dru{tvih v drugi polovici sedemdesetih let je mo~no narastlo ustanavljanje prostovoljnih organizacij in dru{tev. V ~em je bistvena razlika med organizacijami, ustanovljenimi pred letom 1974 (sprejet zakon o dru{tvih), in po njem? Razlika je v na~inu ustanavljanja organizacij in v stopnji njihove avtonomije: – V prvem obdobju so se prostovoljne organizacije ustanavljale “od zgoraj navzdol” v skladu z dr`avnimi – ali lokalnimi – partijskimi pobudami in direktivami. Bile so paradr`avne entitete, katerih vodstva so bila postavljena, finansi-rana in kontrolirana od dr`avnih in partijskih struktur (Svetlik, 1992, str. 208). To je veljalo tako za kulturno-prosvetna dru{tva, za {portna dru{tva, za RK, za lovske dru`ine in do neke mere celo za gasilska dru{tva. Potrebno pa je opozoriti na to, da je to veljalo predvsem za krovne organizacije na republi{ki in ob~inskih oziroma regionalnih ravneh. Te so imele zaposlene in pla~ane profesionalce. Kljub temu pa so bile to na ravni izvajanja aktivnosti vseeno povsem volonterske organizacije. – V drugem obdobju so se prostovoljne organizacije ustanavljale “od spodaj navzgor”, v skladu z iniciativami in interesi dr`avljanov. Nastajale so namenske organizacije na lokalnih ravneh, ki so posku{ale postopoma izoblikovati tudi svoja krovna telesa na ob~inskih in na dr`avni ravni. Preko teh so komunicirale z dr`avo pri iskanju finan~ne podpore za svoje delovanje kot tudi pri izvajanju pritiska ob oblikovanju dolo~enih, za podro~je njihovega delovanja pomembnih sistemskih odlo~itev. Iz tabele 2 je razvidno, da se je tudi na republi{ki ravni dokaj intenziven proces ustanavljanja prostovoljnih organizacij in dru{tev pri~el v 50-ih letih. Ustanovljenih je bilo 50 profesionalnih organizacij; sledilo je ustanavljanje organizacij na {portnem (namenske) in ekolo{kem podro~ju. Tretji sektor naj bi predstavljal alternativo pomanjkljivostim, povezanim z maksimizacijo profita na eni strani ter racionalizacijo in birokratizacijo na drugi strani, pri ~emer naj bi kombiniral fleksibilnost in u~inkovitost trga ter pravi~nost in predvidljivost javnega sektorja. 116 OKOPI CIVILNE DRU@BE Neprofitno-volonterske organizacije v Sloveniji V 60-ih letih je mogo~e zaslediti omembe vredno dinamiko le na podro~ju ustanavljanja profesionalnih organizacij. Se je pa proces ustanavljanja novih organizacij mo~no intenziviral v 70-ih letih, predvsem v drugi polovici 70-ih let. Profesionalnim organizacijam sledi ustanavljanje socialnih (humanitarnih) namenskih organizacij, potem {portnih namenskih organizacij, organizacij za varstvo `ivali in tehni~nih dru{tev. V 80-ih letih je intenziteta ustanavljanja novih organizacij na republi{ki ravni upadla. Proces se nadaljuje le na podro~ju profesionalnih organizacij, sociale in {porta. Se pa ta dinamika mo~no pove~a v za~etku 90-ih let. Ustanavljajo se ve~namenske organizacije s podro~ja kulture in {porta. Mo~no poraste {tevilo novih organizacij s podro~ja izobra`evanja in raziskovanja. V tem ~asu nastanejo prakti~no vse organizacije s podro~ja prava in odvetni{tva, poslovne in mednarodne organizacije. Vse fundacije, vse verske organizacije in {tevilne etni~ne organizacije (upo-{tevati je treba, da so etni~ne organizacije obeh najve~jih narodnostnih manj{in, mad`arske in italijanske, registrirane v ob~inah, kjer ti manj{ini `ivita) so prav tako registrirane v 90- ih letih. To izrazito dinamiko registriranja novih organizacij na dr`avni ravni v za~etku 90-ih let lahko “pripi{emo” tranzicijskemu procesu iz socializma v postsocializem. Pri tem je potrebno upo{tevati razli~ne dejavnike: – odstranjene so bile nekatere formalne ovire za registriranje npr. verskih organizacij, – spremenili so se ne le ekonomski, temve~ tudi {tevilni drugi pogoji, iz katerih je iz{la potreba po novih, npr. etni~nih organizacijah, – mo~ni so vplivi od zunaj in te`nja po posnemanju tujih izku{enj, npr. pri ustanavljanju mednarodnih organizacij. Kot drugo zna~ilnost slovenskih neprofitno-volonterskih organizacij lahko navedemo njihov “~lanski” zna~aj. Dolo~ilo leta 1974 sprejetega in {e vedno veljavnega zakona o dru{tvih pravi, da dr`avljani ustanovijo dru{tva zato, da zadovoljijo dolo~ene svoje potrebe in interese. To seveda ne pomeni, da delujejo zgolj v korist ~lanov, da so torej members servising organisations, kar do neke mere velja npr. za {portne klube ali za profesionalna dru{tva. Nikakor pa to ne velja npr. za namenske socialne organizacije (dru{tvo paraplegikov, dru{tvo za pomo~ du{evno prizadetim otrokom) ali za gasilska dru{tva ali za lovske dru`ine, ki so tipi~ne ~lanske organizacije. Zato se nam zdi potrebno vpeljati razlikovanje med ~lanskim karakterjem organizacije in ciljno skupino oziroma skupino uporabnikov, ki ji je delovanje organizacije namenjeno. ^lanska organi- Distribucija dobrin in storitev neprofitno-volonterskih organizacij lahko vodi v segmentacijo in diferenciacijo uporabnikov ter njihovo lo~evanje po kulturnih, ideolo{kih, socialnih, rasnih ipd. karakteristikah. OKOPI CIVILNE DRU@BE 117 Zinka Kolariè Za slovenske neprofitno-volonterske organizacije je zna~ilno, da je bila dinamika njihovega ustanavljanja/ registiranja ves ~as po drugi svetovni vojni kontinuirana in relativno velika. 2 Ti viri so: ~lanarine; donacije posameznikov in pravnih (doma~ih in tujih) oseb; lastna ekonomska dejavnost organizacije; finan~na podpora dr`ave organizaciji kot taki in/ali dolo~enemu projektu, ki ga izvaja (viri: dr`avni prora~un); sredstva razli~nih skladov; sredstva nacionalne loterije. Podobne zakone, kot je slovenski zakon o dru{tvih iz leta 1974, so v drugih socialisti~nih dr`avah (Mad`arska, Poljska) sprejeli ob koncu 80-ih let, torej `e v sklopu tranzicijskega procesa iz socializma v postsocializem. Slovenija ima tukaj petnajstletno prednost, ki sicer ne more biti vir samozadovoljstva, je pa lahko branik pred ihtavim posnemanjem tujih obrazcev in izku{enj. zacija lahko sicer deluje prete`no v korist svojih ~lanov (npr. {portni klub), lahko pa deluje prete`no v korist dolo-~ene dru`bene skupine (namenska organizacija) ali celo v korist vseh ~lanov dru`be (ve~namenska organizacija). Kot tretjo zna~ilnost slovenskih neprofitno-volonterskih organizacij lahko navedemo dvojni princip njihove organiziranosti. Organizirane so lahko na majhnih lokalnih ravneh (raven vasi, raven krajevne skupnosti, raven ob~ine) in povezane v zveze na ob~inskih, regijskih ali na dr`avni ravni. Te krovne organizacije imajo praviloma zaposlenega vsaj enega profesionalca. Njihova naloga je, da reprezentirajo svoje ~lanice v odnosu do vlade na eni strani, na drugi strani pa, da jih servisirajo v informacijskem in izobra-`evalnem, pa tudi v finan~nem smislu. Osnovne organizacije so praviloma ~iste volonterske organizacije, tako v smislu izvajanja aktivnosti kot tudi v smislu upravljanja organizacije. Upravni odbori so sestavljeni iz prostovoljcev, in to tako ~lanov organizacije kot tudi uporabnikov in celo predstavnikov lokalnih oblasti. Neprofitno-volonterske organizacije pa so lahko organizirane tudi na nacionalni ravni in nimajo svojih osnovnih organizacijskih enot na ni`jih, regionalnih ali lokalnih ravneh. Tudi te organizacije so lahko povsem volonterske, tako na ravni izvajanja aktivnosti kot tudi na ravni upravljanja (tak{nih je ve~ina profesionalnih organizacij), lahko so pa me{ane organizacije z zaposlenimi profesionalci, ki upravljajo organizacijo, in volon-terji kot izvajalci aktivnosti organizacije (nekatere novej{e organizacije na socialnem podro~ju). Kot zadnjo skupno zna~ilnost neprofitno-volonterskih organizacij v Sloveniji lahko navedemo pluralnost njihovih virov finan-siranja.2 Pluralnost finan~nih virov je nujen pogoj za avtonomijo organizacij. Ni pa to tudi zadosten pogoj. Zato si velja ob koncu zastaviti {e vpra{anje o karakterju odnosa med dr`avo/vlado in neprofitno-volonterskimi organizacijami v Sloveniji. Vsekakor pa je potrebno poudariti, da je bila dinamika ustanavljanja novih organizacij v Sloveniji najbolj intenzivna v drugi polovici 70-ih let. Podobne zakone, kot je slovenski zakon o dru{tvih iz leta 1974, so v drugih socia-listi~nih dr`avah (Mad`arska, Poljska) sprejeli ob koncu 80-ih let, torej `e v sklopu tranzicijskega procesa iz socializma v postsocializem. Slovenija ima tukaj 118 OKOPI CIVILNE DRU@BE Neprofitno-volonterske organizacije v Sloveniji petnajstletno prednost, ki sicer ne more biti vir samozadovolj-stva, je pa lahko branik pred ihtavim posnemanjem tujih obrazcev in izku{enj. 5. SEDANJI IN @ELENI ODNOSI MED VLADO IN NEPROFITNO-VOLONTERSKIMI ORGANIZACIJAMI V SLOVENIJI Pri iskanju odgovora na postavljeno vpra{anje se velja nasloniti na tipologijo odnosov med vlado/dr`avo in neprofitno-volonterskimi organizacijami, izoblikovano na osnovi naslednjih dimenzij: – bli`ine in oddaljenosti med vlado in prostovoljnimi organizacijami (v smislu komunikacij in kontaktov) ter – odvisnosti in neodvisnosti med njimi (v smislu finansiranja in kontrole – Kuhnle in Selle, 1992, str. 30). Na osnovi preproste 2x2 matrike je mogo~e identificirati {tiri idealne tipe odnosov med vlado in volonterskimi organizacijami. Bližina Oddaljenost Odvisnost Integrirana odvisnost Loèena odvisnost Neodvisnost Integrirana avtonomija Loèena avtonomija Na osnovi dosedaj zapisanih ugotovitev o prostovoljnih organizacijah in dru{tvih v Sloveniji bi lahko odnos med njimi in dr`avo opredelili kot odnos “lo~ene odvisnosti”. Definiramo ga lahko kot: – visoko stopnjo kontrole, ki jo izvaja dr`ava nad prostovoljnimi organizacijami in dru{tvi, – srednjo stopnjo finansiranja dejavnosti dru{tev z dr`avne strani in kot – nizko stopnjo komunikacij in kontaktov med dr`avo/vlado in prostovoljnimi organizacijami. Ta nizka stopnja komunikacij in kontaktov pomeni predvsem to, da vlada ne “ra~una” resno s temi organizacijami pri zadovoljevanju potreb ljudi oziroma pri zagotavljanju blaginje za dr`avljane. ^e je to tip odnosov med vlado/dr`avo in prostovoljnimi organizacijami v Sloveniji, se zastavlja vpra{anje o mo`nem in `elenem odnosu v prihodnosti. Po na{em mnenju je to odnos “integrirane odvisnosti”. Definiramo ga: OKOPI CIVILNE DRU@BE 119 Zinka Kolariè – kot nizko stopnjo kontrole, – kot srednjo stopnjo finansiranja neprofitno-volonterskih organizacij z dr`avne strani in – kot visoko stopnjo komunikacij in kontaktov med vlado in neprofitno-volonterskimi organizacijami. To bi pomenilo, da vlada “ra~una” na neprofitno-volon-terske organizacije tudi kot na izvajalce javne slu`be oziroma dolo~enih delov, ki jih javni zavodi ne morejo izvajati ali jih ne izvajajo dovolj kakovostno. Na tak{ni osnovi bi se neprofitno-volonterski sektor lahko okrepil (v smislu bolj{e organiziranosti in ve~je profesionalizacije) ter spro`il (zaradi konkurence) proces preoblikovanja javnega sektorja. Sinergetski u~inki obeh sprememb bi prinesli novo kakovost v slovenski sistem blaginje. Zinka Kolari~ (1951), dr. sociologije, zaposlena na Fakulteti za dru`bene vede v Ljubljani, docentka za podro~je socialne politike. REFERENCE ANHEINER, H. K., SIEBEL, W. (1990): The Third Sector – Comparative Studies of Nonprofit Organizations, De Gruyter Publications, Berlin/New York. ESPING-ANDERSEN, G. (1990): The Three Worlds of Welfare Capitalism, Princeton University Press. KOLARI^, Z., SVETLIK I. (1987): “Jugoslovanski sistem blaginje v pogojih ekonomske krize”, IB revija za planiranje, let. 21, {t. 8-9, Ljubljana. KUHLE, S., SELLE, P., (1992): Government and Voluntary Organizations, Avebury. SALAMON, L. M., ANHEIR, H. K. (1992): “In Search of the Nonprofit Sector - The Problem of Classification”, Voluntas, Let. 3., {t. 3. SALAMON, L. M. (1993): The Global Associational Revolution - The Rise of the Third Sector on the World Scene, The John Hopkins University (w. p.). RUS, V. (1991): Deinstitucionalizacija in privatizacija dru`benih dejavnosti. Raziskovalno poro~ilo, Ljubljana. SVETLIK, I., (1992): “The voluntary Sector in a Post-Communist Country: The Case of Slovenia”, in Kuhnle, S., Selle, P. (ur.): Government and Voluntary Organisations, Avebury. VAN TILL, J. (1988): The Shifting Boundaries of the Independent Sector, Independent Sector Research forum “Looking forward to the Year 2000 - Public Policy and Philantropy”, San Francisco. 120 OKOPI CIVILNE DRU@BE Lojze Ude Javno dobro 1. POJEM JAVNEGA DOBRA 1.1. Javno dobro je po uveljavljenem stali{~u pravne doktrine stvar, ki jo pod enakimi pogoji, dolo~enimi z zakonom ali predpisom lokalne skupnosti, lahko uporablja vsakdo. To na drug na~in povedano pomeni, da ne sme nih~e – tudi lastnik stvari ne – onemogo~ati ali ovirati drugim uporabe javnega dobra. Praviloma je javno dobro tudi izven pravnega prometa, ne sme biti torej predmet pogodb o prenosu nepremi~nin, zlasti na primer prodajnih in menjalnih. ^e je javno dobro v lasti dr`ave ali lokalne skupnosti (ob~ine, mestne ob~ine), je mogo~e na javnem dobru priznati pravnim in fizi~nim osebam na podlagi pogodbe o koncesiji pravico posebne rabe. 1.2. Bistvo javnega dobra je torej v pravici vseh, da ga v skladu s pogoji, dolo~enimi z zakonom ali predpisom lokalne skupnosti, uporabljajo. Javno dobro je namenjeno uporabi neopredeljenega kroga ljudi (publicis usibus destinatae). S pravico drugih uporabljati stvar je seveda omejena lastninska pravica, katere bistvo je sicer v tem, da lahko lastnik stvari, kolikor temu ne nasprotujejo zakon ali pravice tretjih, s stvarjo po svoji volji ravna in druge izklju~i iz vsakega posega v stvar. 1.3. Javno dobro mora biti po na{em pravu opredeljeno s predpisom. Zakon ali predpis lokalne skupnosti predpisujeta na~in in pogoje uporabe javnega dobra. Stvar pridobi status ^asopis za kritiko znanosti, domi{ljijo in novo antropologijo, let. XXII, 1994, {t. 168-169, str. 121-134. 121 Lojze Ude javnega dobra na podlagi predpisa, to je zakona ali podzakonskega predpisa oziroma predpisa lokalne skupnosti. 1.4. Uvodoma naj {e poudarimo, da javno dobro v prej{nji pravni ureditvi ni bilo posebno poudarjen pravni institut. Dobrine v splo{ni rabi (to je pojem, ki ga je na primer v 14. ~lenu uporabljala Ustava SRS iz leta 1974) so bile po ustavni ureditvi dru`bena lastnina, na njih ni bilo mogo~e pridobiti lastninske pravice, temve~ le pravico posebne rabe pod pogoji in na na~in, ki jih je dolo~al zakon. Dobrine v slo{ni rabi so bile tudi izven pravnega prometa. Predpisi, ki so urejali dru`be-nolastninska razmerja na posameznih podro~jih (na primer na podro~jih gospodarske infrastrukture, na podro~ju uporabe prostora in urejanja naselij itd.), so dolo~ali tudi na~in in pogoje uporabe dobrin v splo{ni rabi. 1.5. Z uveljavitvijo nove ustave, ki temelji med drugim na klasi~ni lastninski pravici (glej zlasti ~lena 33 in 67 Ustave RS iz leta 1991), upo{tevajo~ pri tem seveda njeno gospodarsko, socialno in ekolo{ko funkcijo, pa se je vnovi~ pojavila potreba po natan~nej{i opredelitvi pojma “javno dobro” oziroma po natan~nej{i ureditvi tistih pravnih institutov, ki so s tem pojmom v zvezi oziroma ki opredeljujejo njegovo vsebino, kot so na primer vpra{anje lastnine (ali je lahko javno dobro v lasti zasebnika), vpra{anje omejevanja pravnega prometa, ureditev pravic posebne rabe na podlagi pogodbe o koncesiji, sistem varstva pravic oziroma upravi~enj v zvezi z uporabo javnega dobra itd. 1.6. V primerjalnem pravu je pojem javnega dobra (ali javne lastnine) gotovo eden od osrednjih institutov, pomembnih za oblikovanje lastninskih razmerij. Francoski civilni zakonik iz leta 1803 v par. 538 na{teva javna dobra, kamor sodijo `eleznice, ceste, ulice, reke, prista-ni{~a, sidri{~a ipd. Po par. 540 so javno dobro tudi voja{ki objekti (obzidja, utrdbe, okopi, trdnjave). Vendar je za francosko pravo pomembnej{i pojem javne lastnine, kamor sodijo stvari, namenjene neposredni uporabi vseh ljudi ali nemotenemu izvajanju javne slu`be, ~e imajo za tako slu`bo odlo~ilen pomen oziroma so nepogre{ljive za njeno opravljanje. Pojem javne lastnine je seveda {ir{i kot pojem javnega dobra. Na javni lastnini zasebni subjekti ne morejo pridobiti lastninske pravice, zaradi ~esar so stvari, ki spadajo v javno lastnino, izven pravnega prometa. Uporabo stvari v javni lasti urejajo upravni organi in upravna sodi{~a, ki tudi nudijo prizadetim pravno varstvo. 1.7. Po italijanskem pravu (civilni zakonik iz leta 1942) so javno dobro po 822. ~lenu morska obala, luke in pristani{~a, reke, potoki, jezera in druge vode, ki so po zakonu javne vode, ter objekti, namenjeni nacionalni obrambi. Javno dobro so tudi, ~e so dr`avna last, ceste, avtoceste, `eleznice, aerodromi, 122 OKOPI CIVILNE DRU@BE Javno dobro akvadukti, nepremi~nine zgodovinskega pomena, nepremi~nine arheolo{kega in umetni{kega pomena, ~e tako dolo~a zakon, muzejske zbirke, pinakoteke, arhivi, knji`nice in druge dobrine, ki so po zakonu podvr`ene re`imu javnega dobra. Podobna je tudi pravna narava tistih dobrin, ki so last province ali ob~ine (824. ~len). Po pravni teoriji so javno dobro stvari, ki so v lasti javnopravnih subjektov in so namenjene zadovoljevanju javnih potreb ter podvr`ene javnopravnemu re`imu. Namen posameznih stvari pa je tisti, ki lahko tudi pri stvareh v zasebni lastnini pripelje do javnopravnih omejitev, ki se nana{ajo na pravni promet z njimi in na njihovo uporabo (take so na primer omejitve v pogledu kulturnih spomenikov, ki so v lasti zasebnih subjektov, v pogledu stvari gospodarske infrastrukture ipd.). 1.8. Po nem{kem pravu, ki sicer v dr`avljanskem zakoniku (BGB) iz leta 1896 javnega dobra ne opredeljuje, pa spadajo med stvari v splo{ni rabi javne poti, mostovi, reke, jezera, morje, morske obale in zrak. Javno dobro so stvari, ki so pod enakimi pogoji Javno dobro je po uveljavljenem namenjene rabi vseh ljudi. Vendar javno stali{~u pravne doktrine stvar, ki jo dobro ni nujno v dr`avni lasti ali lasti lokalne skupnosti. Lastniki javnega dobra pod enakimi pogoji, dolo~enimi z so lahko tudi zasebnopravni subjekti. zakonom ali predpisom lokalne Sicer{nje lastninske pravice so v primeru skupnosti, lahko uporablja vsakdo. To javnega dobra omejene s splo{no rabo. na drug na~in povedano pomeni, da ne Stvari, ki spadajo med javna dobra, niso povsem izven pravnega prometa. O sme nih~e – tudi lastnik stvari ne – mejah in vsebini rabe javnega dobra onemogo~ati ali ovirati drugim odlo~ajo upravni organi in ne sodi{~a. uporabe javnega dobra. Ker pa stvari, ki jih {tejemo za javno dobro, niso povsem izven pravnega prometa in ker so pod dolo~enimi pogoji lahko tudi predmet posesti in stvarnih pravic (na primer slu`nosti), se razvijajo v zvezi z njimi tudi civilnopravna razmerja. O takih razmerjih pa odlo~ajo redna sodi{~a. 1.9. Avstrijski ob~i dr`avljanski zakonik (ODZ) iz leta 1811 uvr{~a v par. 287 med stvari, ki spadajo v okvir javnega dobra, ceste, veletoke, reke, morska pristani{~a in morska obre`ja, to je stvari, ki so vsem dr`avljanom “dopu{~ene le za rabo”. Glede ureditve pravnih razmerij v zvezi z javnim dobrom je avstrijska ureditev podobna nem{ki. Stvari, ki predstavljajo javno dobro, so lahko tudi v zasebni lasti. Za lastninska razmerja veljajo sicer splo{ni predpisi, kolikor jih seveda posebni javnopravni predpisi z uveljavitvijo splo{ne rabe ne izklju~ujejo. O vsebini splo{ne rabe odlo~ajo praviloma upravni organi in ne sodi{~a. Sodi{~a odlo~ajo le izjemoma, na primer v sporih o posesti (o motenju posesti) in o slu`nostih. OKOPI CIVILNE DRU@BE 123 Lojze Ude 2. USTAVNI POJEM JAVNEGA DOBRA 2.1. Ustava RS iz leta 1991 pojma “javno dobro” ne opredeljuje, temve~ v 70. ~lenu le pravi, da se na javnem dobru lahko pridobi posebna pravica uporabe pod pogoji, ki jih dolo~a zakon. Ker ustava sama pojma javno dobro vsebinsko ni opredelila, je pri uporabi tega pojma o~itno izhajala iz pravnega standarda, opisanega v t~. 1 tega prispevka. 2.2. V zvezi z ustavnim tekstom pa se zastavlja vpra{anje, ali je javno dobro lahko v zasebni lasti ali pa mora biti izklju~no lastnina dr`ave ali lokalne skupnosti, torej lastnina javnih pravnih oseb. O tem vpra{anju bo v prispevku {e govor. @e sedaj pa ka`e poudariti, da Ustava RS v 70. ~lenu ne izklju~uje zasebne lastnine na javnem dobru, ki je na primer kot javno dobro opredeljeno v zakonu ali v predpisu lokalne skupnosti. Ustavno besedilo je treba razumeti v tem smislu, da je mogo~e tedaj, kadar je javno dobro v dr`avni lasti ali v lasti lokalne skupnosti, na tak{nem javnem dobru pridobiti na podlagi pogodbe o koncesiji le posebno pravico uporabe. 2.3. Pojem javnega dobra iz ustave je treba razlikovati od pojma naravno bogastvo. Tudi tega pojma ustava ne opredeljuje, temve~ v 70. ~lenu le pravi, da zakon dolo~a pogoje, pod katerimi se smejo izkori{~ati naravna bogastva in da zakon lahko dolo~i, da smejo naravna bogastva izkori{~ati tudi tuje osebe. Naravna bogastva so bila po prej{nji ustavni ureditvi (pred amandmaji iz leta 1989) zemlji{~a, gozd, vode in vodotoki, morje in morska obala, rude in druga naravna bogastva (dolo~ba 103. ~lena Ustave SRS iz leta 1984, ki je bila ~rtana z amandmajem XXIX iz leta 1989). Prej{njo ustavno ureditev omenjamo zaradi tega, ker je pomembna za razumevanje vsebine pojmov “naravno bogastvo” v novi ustavi. Nova ustava je upo{tevala, da se je izoblikoval v prej{nji ureditvi pojem “naravno bogastvo” kot pravni standard. Vendar je bila {ele zakonodaja tista, ki je dala temu pojmu povsem dolo~no vsebino. V okvir tega pojma sta pravna teorija in zakonodaja {teli tudi `ivalski in rastlinski svet (divjad, ribe, ptice, plodovi), poleg rud tudi druge minerale, nafto in plin, ne pa samih zemlji{~ (gradbenih, kmetijskih, gozdnih). 3. ZAKON O VARSTVU OKOLJA 3.1. S sprejemom zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, {t. 32/93) je zakonodajalec o~itno sku{al uveljaviti neke vrste “krovni zakon” (ta pojem so uporabljali udele`enci razprave v postopku sprejemanja tega zakona), ki naj bi vseboval nekatere 124 OKOPI CIVILNE DRU@BE Javno dobro splo{ne pojme, pomembne tudi za oblikovanje novih lastninskih razmerij. Med te pojme uvr{~a zakon zlasti pojma “naravne prvine” in “naravne dobrine”. Med naravne dobrine pa {teje zakona “naravno javno dobro, naravne vire, naravne vrednote in naravno bogastvo”. Pri tem je treba pripomniti, da na{ pravni sistem ne pozna hierarhije zakonov. Na{ pravni sistem ne pozna tako imenovanih “sistemskih”, “temeljnih”, “splo{nih”, “organskih” ali “krovnih” zakonov na eni strani in posebnih zakonov na drugi, ki bi bili med seboj v hierarhi~nem razmerju na ta na~in, da bi morali posebni zakoni upo{tevati izhodi{~a hierarhi~no vi{jih zakonov. Ne glede na to ugotovitev pa seveda zahteva na~elo pravne dr`ave medsebojno harmoniziranje pravnih predpisov, tudi zakonov, ki so sicer med seboj prirejeni. Zato bo morala zakonodaja tudi v prihodnje upo{tevati v zakonu o varstvu okolja opredeljene splo{ne pojme. Kolikor bi `elel zakonodajalec v katerem od novih zakonov odstopiti od splo{nega pojma iz zakona o varstvu okolja, bo treba to razliko seveda v postopku sprejemanja novega zakona izrecno prikazati in obrazlo`iti. 3.2. Zakon o varstvu okolja je pri opredeljevanju pojma “naravno bogastvo” odstopil od ustavno opredeljenega pojma “naravno bogastvo” oziroma od pojma, ki ga o~itno uporablja ustava, ne da bi njegovo vsebino izrecno opredelila. Ustava razume pojem “naravno bogastvo” v smislu, kot smo ga opredelili v t~. 2.3. tega prispevka. Po dolo~bi tretje to~ke 5. ~lena zakona o varstvu okolja pa so naravne dobrine sestavine narave, pomembne za zadovoljevanje ~lovekovih materialnih in duhovnih potreb in interesov in so lahko izklju~no ali hkrati naravno javno dobro, naravni viri ali naravne vrednote. Redke, dragocene ali vrednej{e naravne dobrine pa so po tej zakonski to~ki naravno bogastvo. S tako opredelitvijo je, kot re~eno, zakon o varstvu okolja uveljavil pod pojmom “naravno bogastvo” drugo vsebino. V zakonu je uporabljeni pojem o`ji od pojma, kot ga razume ustava. 3.3. Po dolo~bi 3.1 to~ke 5. ~lena zakona o varstvu okolja pa so naravno javno dobro povr{ine v javni lasti, in sicer negrajeni deli zemlji{kega, podzemnega, vodnega, morskega in zra~nega javnega dobra, na katerih sta dostopnost in gibanje pod enakimi pogoji omogo~ena vsem. Za opredelitev pojma “javno dobro” je pomemben {e 16. ~len zakona, ki v prvem odstavku dolo~a, da je javno dobro, ki je sestavina ekosistemov kmetijskih zemlji{~, gozdov, podzemnega sveta, krasa, voda, morja in nerodovitnega sveta, lastnina republike ali lokalne skupnosti (razmejitev med republi{kim in lokalnim naravnim javnim dobrom se dolo~i z zakonom), v tretjem odstavku predvideva mo`nost pridobitve posebne pravice uporabe na naravnem javnem dobru, v ~etrtem odstavku pa dolo~a, da se OKOPI CIVILNE DRU@BE 125 Lojze Ude posameznim obmo~jem status naravnega javnega dobra dolo~i, ukine ali ponovno vzpostavi s predpisom vlade oziroma predpisom lokalne skupnosti. 3.4. Na podlagi teh zakonskih dolo~b je mogo~e dolo~iti pojem naravnega javnega dobra. Za opredelitev vsebine tega pojma je pomembno, da gre za naravne in ne umetne (grajene) dele zemlji{kega, podzemnega, vodnega, morskega in zra~nega sveta, da sta na naravnem javnem dobru dostopnost in gibanje pod enakimi pogoji omogo~ena vsem in da pridobi nepremi~ni-na status naravnega javnega dobra s predpisom vlade ali lokalne skupnosti, ki dolo~ita v skladu z zakonom tudi re`im uporabe. 3.5. Pri opredelitvi pojma “naravno javno dobro” zakon o varstvu okolja ni odstopil od pojma “javno dobro”, kot ga razume ustava. Pojem “naravno javno dobro” je namre~ mogo~e uvrstiti v okvir {ir{ega pojma “javno dobro”, ki pa poleg naravnih vsebuje tudi umetno zgrajene oziroma urejene nepremi~nine in objekte, ki so prav tako namenjeni uporabi vseh. 4. ZAKON O GOSPODARSKIH JAVNIH SLU@BAH 4.1. Pojma “javno dobro” zakon o O mejah in vsebini rabe javnega dobra gospodarskih javnih slu`bah (Uradni list odlo~ajo upravni organi in ne sodi{~a. RS, {t. 32/93) ne dolo~a. @e v drugem odstavku 1. ~lena pa pravi, da se z gospodarskimi javnimi slu`bami zagotavljajo materialne javne dobrine kot proizvodi in storitve, katerih trajno in nemoteno proizvajanje v javnem interesu zagotavlja Republika Slovenija oziroma ob~ina ali druga lokalna skupnost zaradi zadovoljevanja javnih potreb, kadar in kolikor jih ni mogo~e zagotavljati na trgu. Gre za proizvode in storitve na podro~jih gospodarske infrastrukture, kot so energetika, promet in zveze, komunalno in vodno gospodarstvo. 4.2. Materialne javne dobrine, ki se zagotavljajo z gospodarskimi javnimi slu`bami, so po dolo~bi prvega odstavka 5. ~lena zakona o gospodarskih javnih slu`bah pod enakimi z zakonom ali odlokom lokalne skupnosti dolo~enimi pogoji dostopne vsakomur. Po dolo~bi prvega odstavka 9. ~lena pa se lahko objekti in naprave, namenjeni za izvajanje gospodarskih javnih slu`b, ki so dolo~eni kot javno dobro, uporabljajo samo na na~in in pod pogoji, dolo~enimi z zakonom. Po drugem odstavku istega ~lena lahko predpi{e pogoje in na~in javne, posebne in podrejene rabe objektov in naprav, namenjenih za izvr{evanje lokalnih gospodarskih javnih slu`b, lokalna skupnost. Iz teh zakonskih opredelitev je o~itno, da posameznih storitev gospodarskih javnih slu`b (na primer storitev cestnega, 126 OKOPI CIVILNE DRU@BE Javno dobro vodnega gospodarstva itd.) ni mogoèe uživati, kolikor doloèeni objekti (na primer ceste) niso opredeljeni kot javno dobro, namenjeni uporabi vseh oziroma uporabi neopredeljenega kroga ljudi. Èeprav, kot reèeno, zakon o gospodarskih javnih službah pojma “javno dobro” vsebinsko ne opredeljuje, pa oèitno raèuna na že uveljavljen pravni standard in je glede uporabe tega pojma docela skladen z ustavo. 5. VRSTE JAVNEGA DOBRA 5.1. JAVNE CESTE Po veljavnem zakonu o cestah (Uradni list SRS, št. 2/88) je javna cesta prometna površina, ki je splošnega pomena za promet in jo lahko vsak prosto uporablja ob pogojih in na naèin, doloèen z zakonom. Javne ceste so izven pravnega prometa. Med javne ceste spadajo vse kategorizirane ceste. Veljavni zakon ceste razvršèa na magistralne, regionalne in lokalne, med javne ceste pa šteje tudi javne poti. To so dovozne poti, vaške in poljske poti, gozdne poti ter druge krajevne poti, s katerimi ne gospodarijo organizacije združenega dela, temveè jih uporablja, obnavlja in vzdržuje krajevna skupnost. Tudi pripravljajoèi se zakon o cestah (predlog je bil objavljen v Poroèevalcu 1994, št. 25, str. 25) bo podobno kategoriziral javne ceste. Med javne ceste naj bi spadale avtoceste, magistralne ceste I. in II. reda, pokrajinske ceste L, II. in III. reda ter obèinske ceste, med slednje pa lokalne ceste in javne poti. V 2. toèki prvega odstavka 13. èlena pa predlog tega zakona pravi, da lahko javno cesto doloèene kategorije vsak prosto uporablja na naèin in ob pogojih, doloèenih z zakonom in drugimi predpisi. Razlika v primerjavi s sedanjo ureditvijo pa so moènejša upravièenja lastnika. Na prometnih površinah, ki niso kategorizirane kot javne ceste, je promet dovoljen na naèin in pod pogoji, ki jih v skladu s predpisi o varnosti cestnega prometa doloèijo lastniki. Vendar razlika v primerjavi z ureditvijo ni velika, saj, kot reèeno, predlog zakona uvršèa med javne ceste tudi obèinske ceste, med katere pa spadajo tudi lokalne ceste in javne poti. Javno dobro seveda ni le cesta sama, temveè so tudi vsi objekti na cesti, kot so mostovi, predori, galerije itd. 5.2. VODE, VODOTOKI, VODNA ZEMLJIŠÈA Po doloèbi drugega odstavka 2. èlena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81, 29/86 in Uradni list RS, št. 15/91) so naravni vodotoki, naravna jezera, naravni izviri, obalno morje, OKOPI CIVILNE DRU@BE 127 Lojze Ude javni vodnjaki in vodna zemlji{~a dobrine v splo{ni rabi (glej o tem pojmu t~. 1.4). Vodna zemlji{~a pa so struge, korita, opu{~ene struge in prodi{~a, ki jih voda od ~asa do ~asa {e poplavlja, pa tudi dno obalnega morja in morska obala do vi{ine najvi{jega vodostaja v ~asu plime. Po dolo~bi 8. ~lena zakona so tudi vodnogospodarski objekti in naprave v splo{ni rabi in so izven pravnega prometa. Vodnogospodarski objekti in naprave po svoji naravi in namenu zagotavljajo varstvo pred poplavami in erozijo ter bolj{o ~asovno razporeditev voda. Pa~ pa po tem zakonu priobalna zemlji{~a, to je pribre`na zemlji{~a nad vi{ino srednje letne vode ali nad vi{ino najvi{jega vodostaja plime v {irini najmanj 10 metrov, zemlji{~a med visokorodnimi nasipi in 5 metrov za njimi, niso v splo{ni uporabi. Zato pa zakon o urejanju prostora (Uradni list SRS, {t. 18/84 in 25/89) dolo~a, da na morski obali, na obre`ju jezer in vodotokov, na gorskih vrhovih in grebenih, na obmo~jih z zna~ilnimi kra{kimi pojavi, kakor tudi na obmo~jih, pomembnih za rekreacijo na prostem, niso dovoljeni posegi, ki so v nasprotju z njihovimi zna~ilnostmi in ki omejujejo prost dostop. To pa je formulacija, ki pravni re`im teh nepremi~nin pribli`uje pravni ureditvi javnega dobra. 5.3. KOMUNALNI OBJEKTI IN NAPRAVE Zaenkrat je {e v veljavi zakon o komunalnih dejavnostih (Uradni list RS, {t. 8/82), ki lo~i komunalne objekte in naprave individualne rabe in komunalne objekte in naprave skupne rabe. Komunalni objekti in naprave individualne rabe so tisti, s katerimi se nudijo uporabnikom individualno dolo~ljive in merljive komunalne storitve oziroma proizvodi (na primer oskrba z vodo, kanalizacija, odvoz smeti itd.). Komunalni objekti in naprave skupne rabe pa so tisti, s katerimi se nudijo uporabnikom individualno nedolo~ljive in neizmerljive komunalne storitve. To so javni parki, nasadi, drevoredi, zelenice, javna otro{ka igri{~a, javna razsvetljava, po`arnovarnostne naprave, odvajanje padavinskih voda, hodniki, pe{ poti, dovozne poti in druge javne povr{ine in zemlji{~a. Veljavni zakon uporablja pojem “skupna raba”, ki ni docela identi~en pojmu “splo{na raba”. Ni namre~ nujno, da bi bili vsi komunalni objekti in naprave skupne rabe namenjeni komurkoli. V~asih bodo namenjeni dolo~enemu zaklju~enemu krogu ljudi, le da v tem krogu ne bo mogo~e individualno dolo~iti in izmeriti posamezne komunalne storitve. Kolikor pa se pojem skupne in pojem splo{ne rabe pokrivata, so komunalni objekti in naprave skupne rabe v bistvu javno dobro. 128 OKOPI CIVILNE DRU@BE Javno dobro V zvezi z javnimi površinami je treba opozoriti še na problem razmejitve javnih površin in skupnega funkcionalnega zemljišèa iz stanovanjskega zakona. Stanovanjski zakon (Uradni list RS, št. 18/91 in 21/94) v drugem odstavku 9. èlena doloèa, da je skupno funkcionalno zemljišèe tisto zemljišèe, ki služi veè stanovanjskim hišam neposredno ali posredno in ne sodi med dobrine v splošni rabi. Oèitno pa je, da bo morala zakonodaja opredeliti razmejitev med javnimi površinami v splošni rabi, torej med javnim dobrom, in funkcionalnim zemljišèem, ki služi veèstanovanjskim hišam. 5.4. LUKE, PRISTANIŠÈA Po 2. èlenu zakona o lukah (Uradni list SRS, št. 7/77 in 29/86) so luke namenjene praviloma javnemu prometu. Luke javnega prometa so luke, ki so odprte za domaèi promet, in luke, ki so odprte za mednarodni promet. To pa pomeni, da lahko luke uporablja vsakdo, seveda pod pogoji in na naèin, doloèenimi z zakonom in drugimi predpisi. Tudi iz še veljavnega (bivšega zve-znega) zakona o pomorski in notranji Vstava RS iz leta 1991 pojma lavno plovbi (Uradni list SFRJ, št. 22/77) je dobro” ne opredeljuje, temveè v 70. razvidno, da so luke in pristanišèa javno #e71„ le pravi üa se na javnem üobru dobro (oziroma po prejšnji terminologiji ^ lahko pridobi posebna pravica uporabe dobrine v splošni rabi). To izhaja zlasti iz 17. in 18. èlena, ki nalagata oziroma P°d pogoji, ki jih doloèa zakon. zavezujeta organizacijo ali organ, ki izkorišèa luko oziroma pristanišèe za javni promet, da pod enakimi pogoji omogoèi vsaki fizièni ali pravni osebi uporabo operativne obale, lukobranov in drugih objektov v luki oziroma pristanišèu in ki zavezujeta organizacijo ali organ, da vzdržuje luko ali pristanišèe tako, da zagotovi varno plovbo. 5.5. LETALIŠÈA Zakon o zraèni plovbi (Uradni list SFRJ, št. 45/86, 24/88, 80/89, 29/90 in Uradni list RS, št. 58/93) doloèa, da so letališèa namenjena javnemu zraènemu prometu in jih lahko uporabljajo vse fiziène ali pravne osebe. Isto izhaja iz bivšega zveznega zakona o izkorišèanju javnih letališè (Uradni list SFRJ, št. 12/64). OKOPI CIVILNE DRU@BE 129 Lojze Ude 6. DRUGE STVARI V SPLO[NI RABI 6.1. GOZDOVI Po dolo~bi 5. ~lena zakona o gozdovih (Uradni list RS, {t. 30/93) je lastnik gozda zavezan, da svojo lastninsko pravico na gozdovih izvr{uje tako, da je zagotovljena njihova ekolo{ka, socialna in proizvodna funkcija. Med lastnikove obveznosti spada tudi njegova dol`nost, da dovoli v svojem gozdu prost vstop in gibanje drugim osebam in da v njem dovoli ~ebelar-jenje, lov, rekreativno nabiranje plodov, zelnatih rastlin, gob in prosto `ive~ih `ivali. Po dolo~bi 24. ~lena zakona, razen izjemoma (zaradi zavarovanja sadik, varstva pred divjadjo, varstva vodnih zajetij itd.), tudi ograditev gozda ni dovoljena. Gozdne ceste pa lahko uporabljajo po dolo~bi 39. zakona na lastno odgovornost tudi drugi uporabniki. Seveda zaradi teh upravi~enj drugih in obveznosti lastnika gozda {e ni mogo~e {teti za javno dobro. Zlasti njegovo gospodarsko izkori{~anje je pridr`ano lastniku. Nekatera upravi~enja drugih (prost dostop, nabiranje gozdnih plodov) pa so vendarle podobna upravi~enjem v zvezi s stvarmi, ki jih {tejemo za javno dobro. 6.2. NARAVNE ZNAMENITOSTI, KULTURNI SPOMENIKI Po dolo~bi 31. ~lena zakona o naravni in kulturni dedi{~ini (Uradni list SRS, {t. 1/81, 42/86 in Uradni list RS, {t. 26/92) je imetnik (zlasti lastnik) kulturnih spomenikov in naravnih znamenitosti med drugim dol`an tudi omogo~iti ob~anom prost dostop. ^eprav v zelo omejenem smislu, gre tudi tu za neko obliko splo{ne uporabe oziroma uporabe neopredeljenega kroga ljudi. 7. LASTNINSKA PRAVICA NA JAVNEM DOBRU 7.1. Kot smo `e navedli (glej t~. 1.4), iz ustavnega besedila ni jasno razvidno, ali je lahko stvar, ki je opredeljena kot javno dobro, v zasebni lasti oziroma v lasti fizi~ne ali pravne osebe, ali pa mora biti dr`avna lastnina oziroma lastnina lokalne skupnosti. Osnutek nove ustave je v 67. ~lenu dolo~al, da na javni lastnini, ki predstavlja javno dobro (dobrine v splo{ni rabi), ne 130 OKOPI CIVILNE DRU@BE Javno dobro more nih~e pridobiti lastninske pravice. Na javnem dobru se lahko pridobi pravica posebne uporabe in le izjemoma lastninska pravica pod pogoji, ki jih dolo~a zakon. Ta dolo~ba pa na koncu v ustavo ni bila vne{ena, uveljavljeno pa tudi ni bilo razlikovanje med javno in zasebno lastnino, temve~ je bil uveljavljen pojem lastnine kot enovite pravne kategorije. Ustava vsebuje le dolo~bo, da se lahko na javnem dobru pridobi posebna pravica uporabe pod pogoji, ki jih dolo~a zakon. 7.2. Iz tega besedila nujno ne izhaja, da mora biti javno dobro v lasti dr`ave ali lokalne skupnosti. Dolo~bo 70. ~lena je mogo~e razumeti tako, da je tedaj, kadar je javno dobro v lasti dr`ave ali lokalne skupnosti, mogo~e na takem javnem dobru pridobiti le posebno pravico uporabe. Ni pa nujno, da je javno dobro vedno v lasti dr`ave ali lokalne skupnosti. Glede na sedanja lastninska razmerja to po na{em mnenju niti ni mogo~e. Ne morejo biti vsa priobalna zemlji{~a v dr`avni lastnini ali v lasti lokalnih skupnosti. Tudi vsi naravni izviri se ne morejo {teti za dr`avno last ali last lokalne skupnosti, ~e so na zemlji{~ih, ki so v lasti fizi~nih in pravnih oseb. Zaradi tega se zavzemamo za stali{~e, da javno dobro ni nujno v lasti dr`ave ali lokalne skupnosti. 7.3. Isti zaklju~ek je mogo~e napraviti tudi na podlagi zakona o gospodarskih javnih slu`bah. Po dolo~bi prvega odstavka 76. ~lena tega zakona so vsi objekti in naprave na podro~jih gospodarske infrastrukture (energetika, promet in zveze, komunalno in vodno gospodarstvo, drugi objekti gospodarske infrastrukture) sicer last republike ali ob~ine oziroma mesta Ljubljane, vendar ne tedaj, ~e so bili zgrajeni s sredstvi pravnih in fizi~nih oseb. V lasti dr`ave ali lokalne skupnosti so zlasti tedaj, kadar so bili zgrajeni s sredstvi, ki so se zbirala v okviru samoupravnih interesnih skupnosti na podro~jih gospodarske infrastrukture ali pa s samoprispevkom. To pa pomeni, da so sredstva gospodarske infrastrukture tudi v zasebni lasti. To pravilo velja po na{em mnenju tudi za tiste objekte in naprave gospodarske infrastrukture, ki spadajo v okvir javnega dobra. 7.4. Sicer pa niti stali{~e o izklju~ni lastnini dr`ave in lokalnih skupnosti na sredstvih, ki jih uvr{~amo med javna dobra, ne bi pripeljala do bistveno druga~ne ureditve. V tem primeru bi moral zakonodajalec, ko bi vezal pojem javnega dobra izklju~no na lastninsko pravico dr`ave ali lokalne skupnosti, predpisati drugim lastnikom, torej drugim pravnim in fizi~nim osebam dol`nost, da dovolijo uporabo stvari neopredeljenemu krogu ljudi. Na ta na~in pa bi pri{li do podobnega pravnega re`ima. 7.5. Kako bo z lastnino na nekaterih stvareh, ki predstavljajo javno dobro, bo seveda opredelila tudi bodo~a zakonodaja, ki bo na primer urejala ceste, vode, luke, letali{~a itd. OKOPI CIVILNE DRU@BE 131 Lojze Ude 8. PRAVICA POSEBNE UPORABE 8.1. Ustava RS v 70. ~lenu dolo~a, da se na javnem dobru lahko pridobi posebna pravica uporabe pod pogoji, ki jih dolo~a zakon. To posebno pravico uporabe (natan~nej{i izraz je: pravica posebne uporabe) je mogo~e pridobiti na podlagi pogodbe o koncesiji. To pogodbo urejata zakon o varstvu okolja in zakon o gospodarskih javnih slu`bah. 8.2. Zakon o varstvu okolja govori o koncesijah na naravnih dobrinah, kamor spada tudi naravno javno dobro. Na podlagi dolo~be prvega odstavka 21. ~lena lahko republika ali lokalna skupnost proti pla~ilu podeli koncesijo na naravni dobrini, ki je v njeni lasti, pravni ali fizi~ni osebi, ~e je ta usposobljena za njeno upravljanje, rabo ali izkori{~anje. Koncesija se podeli na podlagi javnega razpisa, predmet koncesije pa je pravica do upravljanja javnega dobra ali pravica do posebne oziroma podrejene rabe. Podlaga za podelitev koncesije je koncesijski akt (23. ~len), ki vsebuje tudi opredelitev obsega in morebitne izklju~enosti koncesije ter opredelitev na~ina upravljanja, rabe ali izkori{~anja naravne dobrine. 8.3. Zakon o gospodarskih javnih slu`bah ureja v ~lenih 29-53 koncesionirano gospodarsko javno slu`bo. Seveda ureja predvsem opravljanje gospodarske javne slu`be preko koncesioniranja na podlagi Nova ustava je upo{tevala, da se je pooblastila koncedenta. Pogosto pa bo izoblikoval v prej{nji ureditvi pojem mogo~e opravljanje koncesionirane gospo-“naravno bogastvo” kot pravni darske dejavnosti le ob isto~asni prepu-standard. stitvi javnega dobra v posebno uporabo. Tako bo na primer potrebno priznati v okviru koncesijskega razmerja konce-sionarju izkori{~anje zgrajene ceste, energetskega objekta itd. Da bo potrebno v okviru koncesijskega razmerja priznati pravico do posebne uporabe, je razvidno tudi iz nekaterih drugih dolo~b zakona, ki govore o vsebini koncesijskega akta, ki med drugim dolo~i tudi pogoje za uporabo javnih dobrin, ali pa o koncesijski pogodbi, ki ureja tudi prenos objektov in naprav (odkup koncesije) in morebitno restitucijo po prenehanju koncesije. 9. PRAVNI PROMET 9.1. Eden izmed elementov javnega dobra naj bi bila tudi izklju~itev pravnega prometa s stvarmi, ki so javno dobro. Vendar pa take splo{ne prepovedi javnega prometa z javnim dobrom na{ pravni sistem ne vsebuje. Niti ustava niti zakon o varstvu okolja in zakon o gospodarskih javnih slu`bah ne izklju~ujejo pravnega prometa s stvarmi, ki so javno dobro. 132 OKOPI CIVILNE DRU@BE Javno dobro 9.2. Od veljavnih zakonov na primer zakon o cestah v tretjem odstavku 3. ~lena dolo~a, da so javne ceste izven pravnega prometa. Ker v pravnem sistemu nimamo splo{ne dolo~be, ki bi javna dobra izvzela iz pravnega prometa, bo seveda treba v vsakem od posebnih zakonov, ki bodo urejali posamezna podro~ja in v zvezi z njimi posamezne vrste javnega dobra, urediti tudi pravni promet z javnim dobrom in ga eventualno tudi v celoti izklju~iti. Seveda pa je izklju~itev smiselna le tedaj, ~e bi bila povezana z izklju~no lastninsko pravico dr`ave ali lokalne skupnosti. 9.3. Poudariti pa je treba, da pomeni izklju~itev pravnega prometa le izklju~itev mo`nosti s pravnimi posli obligacijskega prava prena{ati lastninsko pravico na javnem dobru (na primer s prodajno ali menjalno pogodbo). Javno dobro pa je mogo~e tedaj, kadar je izven pravnega prometa, prenesti z upravnim aktom, na primer z aktom o podelitvi koncesije. 10. PRAVNO VARSTVO 10.1. V na{em pravnem sistemu se je zaradi tega, ker so bile dobrine v splo{ni rabi dru`bena lastnina in praviloma izven pravnega prometa, uveljavilo najprej stali{~e, da posamezne pravne in fizi~ne osebe ne morejo s to`bo v civilnem sporu zahtevati varstva svojih upravi~enj na javnem dobru. Sodi{~a so odklanjala na primer posestno varstvo pred civilnim sodi{~em, ~e{ da na stvareh v dru`beni lastnini, ki so v splo{ni rabi (na primer na javni cesti), ni mogo~e pridobiti stvarnih pravic in posesti. Spor o pravicah uporabe javnega dobra po tem starem stali{~u nikoli ne spada v sodno pristojnost. 10.2. Vendar pa sta sodna praksa in kasneje tudi zakon o nepravdnem postopku iz leta 1986 (Uradni list SRS, {t. 30/86) uveljavila sodno pristojnost v primeru mejnega spora, in to tako tedaj, ~e gre za dolo~itev meje med zemlji{~i, ki so v lasti ob~anov in civilnopravnih oseb ter zemlji{~i v dru`beni lastnini, kot tudi tedaj, ~e gre za mejni spor med zemlji{~i, ki so vsa v dru`beni lastnini. Praksa sodi{~ v biv{i Jugoslaviji je dopu{~ala tudi nekatere premo`enjskopravne spore v zvezi z javnim dobrom (na primer glede uporabe javnih cest) in je na ta na~in uveljavila sodno pristojnost. 10.3. Ali je mogo~ v zvezi s pravico uporabe javnega dobra civilni (premo`enjskopravni) spor pred sodi{~em, je odprto vpra{anje. Kot re~eno, pa se sodna praksa in pravna teorija vse bolj zavzemata za stali{~e, da so nekateri civilni spori, o katerih odlo~ajo sodi{~a, mogo~i. Upravni organi namre~ izvr{ujejo predvsem nadzor nad izvajanjem zakonskih predpisov, ne varujejo pa pravic posameznikov – fizi~nih in pravnih OKOPI CIVILNE DRU@BE 133 Lojze Ude oseb. To stali{~e sicer {e vedno ni splo{no sprejeto in uveljavljeno, iz njega pa je razvidna smer razvoja. Vsekakor bi kazalo uveljaviti sodno pristojnost za nekatere tipi~ne premo`enjsko-pravne spore (na primer za spor o lastnini na javnem dobru, za spor o poseganju v lastninsko pravico, za spor o motenju posesti itd.). Seveda pa bo dolo~ena pristojnost upravnih organov v primeru, ~e sprejmemo stali{~e o sodnem varstvu, {e vedno nujna. Zaradi tega bo morala zakonodaja razmejiti pristojnost med upravnimi organi in sodi{~i. V zvezi z javnim dobrom in varstvom pravic se zastavlja tudi vpra{anje tako imenovane popularne to`be, podobne, kot jo na primer pozna 156. ~len zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, {t. 29/78, 39/85 in 57/89). Po tej dolo~bi lahko vsak zahteva od drugega, da odstrani vir nevarnosti, od katerega grozi njemu ali nedolo~enemu {tevilu oseb ve~ja {koda, ter da se vzdr`i dejavnosti, iz katere izvira vznemirjanje ali {kodna nevarnost, ~e nastanka vznemirjanja ali {kode ni mogo~e prepre~iti z ustreznimi ukrepi. Prou~iti bo treba, ali je glede na na{ sistem sodnega varstva mo`no in smiselno uveljaviti popularno to`bo tudi zaradi oviranja ali prepre~evanja splo{ne rabe javnega dobra. Lojze Ude, doktor pravnih ved, sodnik Ustavnega sodi{~a Republike Slovenije, redni profesor na Pravni fakulteti v Ljubljani. 134 OKOPI CIVILNE DRU@BE Mitja Horvat Ob novem Zakonu o dru{tvih 1. SPLO[NA VPRA[ANJA ^lovek je dru`beno bitje in svobodno zdru`evanje je zato eden temeljnih na~inov njegove uveljavitve kot posameznika. Svobodno zdru`evanje pa je tudi za celotno dru`bo, njeno demokrati~nost in mo`nost materialnega in duhovnega razvoja potrebno kot zrak za dihanje. Svoboda misli, govora in zdru`evanja so medsebojno tesno povezane in ~loveku omogo~ajo dru`beno udejanjanje. Zato ne more biti nobenega dvoma, da je svobodno zdru`evanje v demokrati~ni dru`bi moralna in politi~na nujnost. Ustava Republike Slovenije med ~lovekovimi pravicami in temeljnimi svobo{~inami v 42. ~lenu zagotavlja pravico do zbiranja in zdru`e-vanja. V drugem odstavku je vsakomur zagotovljena pravica, da se svobodno zdru`uje z drugimi. S tretjim odstavkom so dolo~ene meje mo`nega omejevanja teh pravic, in sicer so dopustne le zakonske omejitve pravice do zdru`evanja, ~e to zahteva varnost dr`ave ali javna varnost ter varstvo pred {irjenjem nalezljivih bolezni. Republiko Slovenijo dalje obvezuje {e Evropska konvencija o priznavanju pravne osebnosti mednarodnih nevladnih organizacij iz leta 1986, ki jo je z zakonom ratificiral Dr`avni zbor leta 1993. Med pravnimi akti zakonske narave je zaradi dolo~b Ustave Republike Slovenije nujno upo{tevati tudi splo{noveljavna na~ela mednarodnega prava in mednarodne pogodbe, ki Slovenijo obvezujejo. V tem okviru moramo upo{tevati zlasti Mednarodni pakt o dr`avljan-skih in politi~nih pravicah. Njegov 22. ~len dolo~a v prvem odstavku, da ima vsakdo pravico do svobodnega zdru`evanja z drugimi, vklju~no s pravico ustanavljati sindikate in se jim pridru`iti za zavarovanje svojih interesov. Edine omejitve, ki jih pakt dopu{~a v drugem odstavku tega ~lena, so tiste, ki jih dolo~a zakon in so v demokrati~ni dru`bi potrebne za nacionalno in javno varnost ter javni red ali varstvo javnega zdravja ali morale, ali pa pravic in svobo{~in drugih. Ta dolo~ba ni ovira za zakonske omejitve glede te pravice, ki veljajo za ~lane oboro`enih sil in policije. Zaradi sprememb v dru`benem in pravnem sistemu Republike Slovenije je nujno opozoriti na pomen zagotovljene pravice do svobodnega zdru`evanja. Za razliko od pravnega reda, v katerem je dovoljeno le tisto, kar je izrecno ^asopis za kritiko znanosti, domi{ljijo in novo antropologijo, let. XXII, 1994, {t. 168-169, str. 135-142. 135 Mitja Horvat dovoljeno, je temeljna zna~ilnost novega pravnega reda Republike Slovenije ta, da je dovoljeno vse, kar ni s pravnim redom izrecno prepovedano. Zato je pomen z Ustavo Republike Slovenije zagotovljene pravice do svobodnega Zakon o dru{tvih mora biti splo{en. Poleg temeljnih na~el prostovoljnosti, samostojnosti, neprofitnosti in javnosti naj bi dolo~al le minimalne pogoje za ustanovitev, delovanje in registracijo dru{tev oziroma za pridobitev statusa pravne osebe. njihovo ustanovitev in dejansko delovanje, ne pa za nastopanje v pravnem prometu. Za slednje je potrebna registracija, ki naj za{~iti pravice tretjih oseb, ki z asociacijami stopajo v pravna razmerja. Izhajajo~ iz tega, se nam vsak zakon, zdru`evanja veliko ve~ji, kot se zdi na prvi posledi~no tudi Zakon o dru{tvih, ka`e kot pogled. Z njo so namre~ postavljeni temelji za nujno zlo, ki naj prispeva k pravni dr`avi, kar najrazli~nej{e oblike interesnega zdru`evanja posameznikov, ne da bi ~akali na poseben zakon, ki bi “dovoljeval” njegovo posebno pojavno obliko. Seveda pa vpra{anje ni tako preprosto re{ljivo, zato najprej poglejmo, kaj spremenjeni pristop pomeni. dolo~a tudi Ustava Republike Slovenije. O problematiki nevladnih organizacij v demokrati~nih dru`bah in njihovem statusu je bil v za~etku leta 1993 organiziran pod pokroviteljstvom Sveta Evrope seminar. Udele`ili so se ga tudi {tevilni strokovnjaki Sveta Evrope, Ugotovimo lahko, da najrazli~nej{e pojavne ki se ukvarjajo s problematiko nevladnih orga-oblike subjektov civilne dru`be lahko svoje nizacij. Del sre~anja je bil namenjen tudi vpra-zdru`evanje, in temu posledi~no svoje delova- {anjem bodo~e pravne ureditve tega podro~ja. nje, utemeljijo na tako {iroko zagotovljeni Sklepi in stali{~a, sprejeti na seminarju, so ustavni pravici. To pomeni, da ni ve~ potrebe, potrdili, da je za celovito pravno ureditev vseh kot je bilo doslej, da bi se najrazli~nej{e aso- oblik interesnega zdru`evanja potrebno pripra-ciacije ustanavljale kot dru{tva, ~e to ne viti ve~ zakonov, med katerimi sta najpotrebnej-ustreza njihovi dejavnosti. {a zakon o dru{tvih ter zakon o nevladnih in Spremembe v dru`benih odnosih so namre~ v zadnjih letih vzpodbudile nastajanje raznih asociacij posameznikov (mirovni{ka, ekolo{ka gibanja, mladinske in {tudentske organizacije, nevladne organizacije), ki jih glede na njihov zna~aj, na~in ustanovitve in organiziranosti ni bilo mogo~e registrirati niti po Zakonu o politi~nem zdru`evanju niti po Zakonu o dru{tvih. Te asociacije bi `elele delovati kot organizacije civilne dru`be in kot mednarodnih nevladnih organizacijah. Podro~je ustanavljanja zasebnih skladov pa bo potrebno urediti z ustreznim zakonom o ustanovah. Z zakonom o dru{tvih je potrebno uzakoniti tak{no pravno ureditev ustanavljanja in delovanja dru{tev, ki bo njihovim ~lanom omogo~ila enostavno in ustrezno uresni~evanje osebnih interesov, seveda upo{tevajo~ dolo~be celotnega pravnega reda Republike Slovenije. Zakon o dru{tvih mora biti splo{en. Poleg take sodelovati pri urejanju raznih podro~ij. V temeljnih na~el prostovoljnosti, samostojnosti, zvezi s tem je bilo predlagano, da bi poiskali neprofitnosti in javnosti naj bi dolo~al le mini-sistemsko re{itev tudi za ureditev statusa vseh malne pogoje za ustanovitev, delovanje in regi-interesnih organizacij, ki se po veljavnih pred- stracijo dru{tev oziroma za pridobitev statusa pisih ne morejo registrirati. Ena od opcij je pravne osebe. S tem bi bile asociacijam zago-bila tudi ta, da se namesto zakona o dru{tvih tovljene kar naj{ir{e mo`nosti za uresni~evanje pripravi splo{en registracijski zakon, ki bi interesov, ki jih v civilni dru`bi, kot tretjem dolo~al minimalne pogoje za ustanovitev, regi- sektorju v dr`avi, uresni~ujejo posamezniki. stracijo in delovanje vseh oblik interesnega zdru`evanja na podro~ju civilne dru`be. S pravnega vidika je nujno opozoriti, da je namen ustvarjanja zakonov v tem, da pravice in obveznosti subjektov omejujejo, nikakor pa ne dajejo. Glede asociacij to seveda velja za Poglejmo na kratko, kak{na je vsebina teh na~el. 136 OKOPI CIVILNE DRU@BE Ob novem Zakonu o dru{tvih A) NAÈELO PROSTOVOLJNOSTI Na podlagi z ustavo zajamèene pravice do svobodnega združevanja ni mogoèe predvideti obveznega združevanja v društva. Naèelo prostovoljnosti pomeni, da nikogar ni mogoèe prisiljevati v združevanje z drugimi, niti ni dopustno predvideti kakršnegakoli avtomatizma združevanja na podlagi doloèenih lastnosti posameznikov. B) NAÈELO SAMOSTOJNOSTI To naèelo se nanaša na delovanje društev pri uresnièevanju njihovih ciljev. Društva si s temeljnim aktom samostojno doloèijo podroèje svojega delovanja, pri tem pa so v skladu z ustavo omejeni zgolj iz razlogov varnosti države ali javne varnosti ter varstva pred širjenjem nalezljivih bolezni. C) NAÈELO NEPROFITNOSTI Zaradi širokih možnosti uveljavljanja osebnih interesov je združevanje v društva možno zgolj za uresnièevanje tistih, katerih namen ni ustvarjanje dobièka. Kolikor društvo v skladu s pravnim redom Republike Slovenije opravlja doloèene dejavnosti, s katerimi ustvarja dobièek, ga mora uporabiti za izvajanje osnovne dejavnosti, za katero je društvo ustanovljeno. È) NAÈELO JAVNOSTI Brez naèela javnosti delovanja društev si seveda ne moremo predstavljati uresnièevanja z ustavo zajamèene pravice do svobodnega združevanja. 2 njim je zagotovljena bistvena sestavina delovanja društev tako glede notranjih razmerij v društvih kakor tudi delovanja društva kot celote v družbi. Posebej pa velja opozoriti na v praksi premalo upoštevano dejstvo, da se veljavnost pravnih norm, ki so vsebovane v doloèenem pravnem redu, razteza na delovanje vseh sub- jektov v dru`bi, tako na ob~ane in njihove organizacije kot tudi na dr`avne organe. Zakon o dru{tvih ureja le specifi~na vpra{anja, ki niso posebej urejena v drugih pravnih normah in aktih. Glede vseh vpra{anj in razmerij, v katere vstopajo ~lani dru{tev ali dru{tva oziroma njihove zveze, je zatorej potrebno uporabljati norme, ki jih dolo~ajo podro~ne ureditve, ~e ni z zakonom o dru{tvih dolo~eno vpra{anje urejeno druga~e. Na podlagi predstavljenega lahko sklenemo, da je nujno sprejeti nov zakon, s katerim bo ustanavljanje in delovanje dru{tev urejeno na na~in, ki ustreza dose`eni stopnji dru`bene in pravne ureditve v Republiki Sloveniji ter sorodnih demokrati~no urejenih evropskih dr`av. Glede na {iroko paleto oblik, v katerih lahko ob~ani in njihove organizacije uresni~ujejo svoje interese, je potrebno sprejeti tak zakon o dru{tvih, ki bo dopu{~al njihovo ustanavljanje in delovanje le skladno z vsebino ustavne pravice do zdru`evanja. Le na tak na~in bo mo`no tudi u~inkovito delovanje dr`avnih organov, ki morajo skrbeti za varovanje pravnega reda v Republiki Sloveniji. Nenazadnje pa pomeni ustrezna pravna ureditev na podro~ju dru{tev tudi prispevek h krepitvi pravnega reda Republike Slovenije kot celote. 2. KRATKA PREDSTAVITEV NOVEGA ZAKONA O DRU[TVIH Ker je integracijski okvir asociacij zavest o lastnih in skupnih interesih, je s predlaganim zakonom dolo~eno, da se fizi~ne osebe zdru`ujejo v dru{tva zaradi skupnih interesov, ki jih opredelijo v temeljnem aktu. Z namenom krepiti pravni red v Republiki Sloveniji, zakon omejuje samostojnost le na tak{no delovanje, ki je dolo~eno v statutu dru{tva in je v skladu s pravnimi normami, ki urejajo podro~je, na katerega spada. ^eprav je na prvi pogled to razumljivo samo po sebi, je glede na trenutno stanje nujno potrebno, saj pri re{evanju konkretnih vpra{anj nudi pravno podlago za pravilno ravnanje subjektov. Izhajajo~ iz na~ela neprofitnosti, S pravnega vidika je nujno opozoriti, da je namen ustvarjanja zakonov v tem, da pravice in obveznosti subjektov omejujejo, nikakor pa ne dajejo. OKOPI CIVILNE DRU@BE 137 Mitja Horvat predlagani zakon ne dovoljuje zdru`evanja v dru{tva z namenom pridobiti dobi~ek. Za ures-ni~evanje teh interesov pravni red Republike Slovenije omogo~a druge oblike udejstvovanja. Vendar pa dru{tva z opravljanjem svoje dejavnosti lahko ustvarijo dobi~ek, zato predlagatelj meni, da je potrebno z zakonom dolo~iti, da ga je potrebno uporabiti za izvajanje s temeljnim aktom dolo~ene dejavnosti dru{tva. Zagotovitvi pravne varnosti oseb, s katerimi dru{tva vstopajo v medsebojna razmerja, je namenjena dol`nost, ki dru{tvom nalaga izbiro tak{nega imena dru{tva, ki se jasno razlikuje od imen drugih dru{tev. Iz imena dru{tva mora biti dalje razvidno, da so se ob~ani zdru`ili v dru{tvo, prav tako pa mora biti iz njegovega imena razvidna dejavnost, ki jo bo izvajalo. Iz teh razlogov mora biti ime tak{no, da ni zava-jajo~e. Prav tako z vidika varovanja javnega reda ni dopustno, da bi dru{tva izbrala `aljivo ime. Ker zdru`evanje v dru{tva temelji na ustavni pravici, ki je zajam~ena vsem ob~anom, je vpra{anje omejevanja izredno ob~utljivo. V~lanjevanje v dru{tva je omejeno le pod pogoji, ki so za vse enaki in vnaprej dolo~eni. Predlog zakona vsebuje tiste omejitve, ki jih dru{tva in njihove zveze ne morejo spremeniti oziroma jih morajo upo{tevati v svojem temeljnem aktu. Javnost dru{tev se nana{a tako na delovanje dru{tva v celoti kot na podatke, ki so vpisani v register dru{tev. Dru{tvo mora v svojem temeljnem aktu dolo~iti na~ine uresni~evanja tega na~ela in jih dejansko izvajati. Glede samega akta ustanovitve predlog zakona dolo~a najmanj deset (variantno tri ali pet) polnoletnih ob~anov, ki dru{tvo ustanovijo na ustanovnem zboru, na katerem sprejmejo sklep o ustanovitvi in temeljni akt dru{tva. ^e ima dru{tvo manj kot 15 ~lanov, bi bilo oblikovanje vseh predvidenih organov nesmiselno. V tak{nih primerih predlagani zakon predvideva zgolj izvolitev zastopnika dru{tva, saj je na ta na~in zagotovljeno predstavljanje dru{tva, vsi ~lani pa skupno opravljajo naloge, ki bi jih sicer opravljali organi dru{tva. Iz same narave pravice do svobodnega zdru`evanja z drugimi izhaja, da se ne iz~rpa z zdru`evanjem ob~anov v dru{tva. Ker gre v primeru pravice do svobodnega zdru`evanja z drugimi za pravico, ki je dana posameznikom, dolo~a predlog zakona mo`nost, da se lahko dru{tva, ki pa so civilne pravne osebe, zdru`u-jejo v zveze dru{tev, in zanje dolo~a primerno uporabo predpisov, ki veljajo za dru{tva. Posebna pozornost je namenjena tudi mednarodnim dru{tvom in njihovim zvezam. Predvidene so tri temeljne mo`nosti, in sicer: dru{tva, ki se ustanovijo ali imajo sede` na obmo~ju Republike Slovenije, dru{tva, ki jim je status priznan po mednarodnih pogodbah, in slednji~ tak{na, ki so sicer ustanovljena po tujem pravu, pa pridobijo za svoje delovanje dovoljenje Vlade Republike Slovenije. Ureditev polo`aja simpatizerjev in ~astnih ~lanov izhaja iz obstoje~e prakse delovanja dru{tev. Predvsem na {portnem podro~ju obstajajo najrazli~nej{e oblike podpore delovanja dru{tev, ki se ka`ejo predvsem kot navijanje za dolo~en klub in podobno. Ker pogojno imenovani navija~i niso ~lani dru{tev z vsemi pravicami in obveznostmi, ki bi izhajale iz rednega ~lanstva (npr. igranje na tekmi, sprejemanje odlo~itev), ampak so le na dolo~en na~in zainteresirani za ~imbolj{e opravljanje dejavnosti (npr. zmago v prvenstvu), po drugi strani pa so seveda tudi dru{tva zainteresirana za njihovo podporo, predlagani zakon predvideva mo`nost, da se njihov polo`aj uredi s temeljnim aktom dru{tva. Glede ~astnih ~lanov je predvidena podobna ureditev polo`aja, pri ~emer bodo dru{tva s temeljnimi akti predvidela ~astno ~lanstvo v primerih, ko imajo dolo~ene osebe posebne zasluge za dejavnost, s katero se dru{tvo ukvarja, ali za samo dru{tvo. Tak{na dolo~itev daje zakonsko podlago poenotenju in ureditvi njihovega polo`aja, saj niso novum, ampak v razli~nih oblikah v praksi `e obstajajo. Posebno poglavje predlog zakona namenja registraciji dru{tva, na ~emer je pravzaprav te`i{~e problematike. Glede na dosedanjo razpravo je {e naprej dolo~ena pristojnost upravnih organov za notranje zadeve. Bistvo registracije je zagotavljanje pravne varnosti vseh, ki vstopajo v razmerja (zlasti pravna) z dru{tvi. Zato predlog zakona nastanek civilne pravne osebe in za~etek opravljanja dejavnosti dru{tva, dolo~enih z njihovim temeljnim aktom, ve`e na vpis dru{tva v register dru{tev. Glede same registracije predlagani zakon vsebuje dolo~be, s katerimi pristojni organ in dru{tva sili k hitremu delovanju, po drugi strani pa dru{tva zavezuje k predlo`itvi vseh za ta namen potrebnih dokumentov. 138 OKOPI CIVILNE DRU@BE Ob novem Zakonu o dru{tvih Ker so za opravljanje vsakr{ne dejavnosti potrebna finan~na sredstva, vsebuje predlagani zakon tudi dolo~be, s katerimi opredeljuje naslove, iz katerih lahko dru{tva zbirajo potrebna sredstva. Da bi prepre~ili zlorabe, so predvideni le omejeni viri financiranja kakor tudi zagotavljanje podatkov o materialno-finan-~nem poslovanju, ki je sicer lahko preprostej{e, pomembna pa je zahteva za izkazovanje resni~nega stanja. Glede prenehanja dru{tva predlagani zakon dolo~a dve mo`nosti, in sicer po volji ~lanov ali po samem zakonu. Po volji ~lanov dru{tvo preneha obstajati, ko njegov najvi{ji organ sprejme tak{en sklep. Zastopnik dru{tva o tak{nem sklepu obvesti organ, pristojen za registracijo dru{tev. Po samem zakonu pa prenehajo obstajati dru{tva, ki dejansko prenehajo delovati in po nepotrebnem obremenjujejo register dru{tev. V obeh primerih izda pristojni organ odlo~bo, kar je namenjeno varovanju dru{tev pred samovoljnim ravnanjem, saj je izbris iz registra dru{tev mo`en le na podlagi pravno-mo~ne odlo~be. Ker dru{tva v ~asu svojega obstoja lahko ustvarijo premo`enje, je v skladu z na~elom neprofitnosti potrebno urediti vpra{anje njegovega prenosa v primeru prenehanja dru{tva. Predlagani zakon skladno z na~elom neprofit-nosti dolo~a kot ni~no razpolaganje s premo`e-njem po prenehanju dru{tva z njegovo delitvijo med ~lane dru{tva. V skladu z na~elom samostojnosti predlagani zakon dolo~a, da mora sklep o prenehanju dru{tva vsebovati tudi ime po dejavnosti sorodnega dru{tva, na katerega se po poravnavi vseh obveznosti prenese preostalo premo`enje dru{tva. V primeru ugotovljenih prora~unskih sredstev se le-ta vrnejo prora~unu. ^e dru{tvo iz kakr{negakoli razloga ob prenehanju ne sprejme tak{nega sklepa, dolo~a predlagani zakon pristojnost dr`avnega organa, ki naj izvede likvidacijski postopek. S kazenskimi dolo~bami so posebej kot pre-kr{ek sankcionirana ravnanja v nasprotju z nekaterimi dolo~bami tega zakona. Predvidene so denarne kazni za dru{tva in njihove zastopnike. S prehodnimi in kon~nimi dolo~bami so urejena vpra{anja, ki se odpirajo ob sprejetju predlaganega zakona. Na~eloma so neproble-mati~ne dolo~be o uskladitvi aktov in delovanja dru{tev s tem zakonom uradna dol`nost, po kateri je treba v primeru prenosa pristojnosti odstopiti spis pristojnemu organu, ne da bi za to bilo potrebno posebno dejanje dru{tev, in pooblastilna dolo~ba za izdajo navodila o registru dru{tev. Druga~e pa je z dolo~bo, ki ureja vpra{a-nje gospodarske dejavnosti. Dru{tvom, ki so jo doslej opravljala po Zakonu o dru{tvih (Ur.l. SRS, {t. 37/74), namre~ odvzema to pravno podlago in jim v primeru, da jo `elijo opravljati {e naprej, nalaga obveznost uskladitve s pravnim redom Republike Slovenije na podro~ju izvajanja pridobitne dejavnosti. Toliko na kratko o vsebini predlaganega novega zakona o dru{tvih. V nadaljevanju si na podlagi predstavljenega oglejmo {e vpra{anja, ki se s predlaganim novim zakonom odpirajo v praksi in dvigujejo precej prahu. 3. ODPRTA VPRA[ANJA Od vseh odprtih vpra{anj bom obravnaval le tista, ki v obravnavi predlaganih re{itev vzbujajo najve~ pozornosti. Doslej je bilo najve~ pozornosti posve~ene ureditvi posebnega polo`aja nevladnih organizacij, dru{tev, katerih dejavnost ima pomen splo{ne, javne dru`bene koristi oziroma uresni~ujejo tudi naloge javnega sektorja, neprofitnost, {tevilo ustanoviteljev, vloga temeljnega akta, nadzor nad opravljanjem dejavnosti ter finan~nim poslovanjem dru{tva, opravljanje gospodarske dejavnosti in premo-`enje dru{tev. Glede nevladnih organizacij se kot temeljni problem pojavlja stali{~e, da gre za posebno pravno entiteto. Za obdobje pred spremembami dru`benega in politi~nega sistema v Republiki Sloveniji je bilo zna~ilno favoriziranje “dru`benega sektorja”. Tako se je le s te`avo prebijala zasebna iniciativa in delovanje. Mo`nost za preboj dru`benega je na obravnavanem podro~ju dajala pravna ureditev dru{tev. Z vsemi deklaracijami ~lovekovih pravic in svobo{~in je predstavljala mo`nost delovanja posameznikov, ki so `eleli uresni~evati svoje posebne, bodisi osebne ali strokovne interese. Z leti se je bolj in bolj odmikal tudi ~as, ko je bila pravna ureditev civilne dru`be splo{no znana in nenazadnje tudi v veliki meri zadostna. Izguba znanja s tega podro~ja, po drugi strani pa vse mo~nej{i razmah pomena civilne OKOPI CIVILNE DRU@BE 139 Mitja Horvat dru`be mednarodnih razse`nosti in vse ve~ja strukturiranost podro~ij delovanja posameznih subjektov civilne dru`be so v na{em prostoru pripeljali do stanja, ko pravna ureditev zgolj z Zakonom o dru{tvih ni mogla zadovoljiti vseh potreb. Tako se je pove~al pritisk na upravne organe, pristojne za registracijo dru{tev, da naj bo razlaga zakona bolj nere-striktivna, tako da bo mogo~e na tej podlagi registrirati nove in nove subjekte, ki s svojo dejavnostjo niso zgolj klasi~na ljubiteljska dru{tva. Hkrati s tem pa se je za~ela kazati potreba in kasneje tudi zahteva, naj zakonodajalec re{i nastalo utesnjujo~o situacijo in da prosto pot razmahu civilne dru`be. Tako smo v danem trenutku pri~a pritiskom, ki so sami s seboj v nasprotju. Preko zakonodajnega postopka, katerega rezultat naj bo nov zakon o dru{tvih, naj se uredijo vse oblike subjektov civilne dru`be, ki jih lahko zbirno imenujemo tudi nevladne organizacije. Tako pregled mednarodnih pravnih aktov kot tudi tujih pravnih ureditev poka`e, da nevladne organizacije niso posebna pravna entiteta, ampak zbirni pojem za pisano paleto zasebno-pravnih subjektov (npr. gibanj, dru{tev, fundacij, dobrodelnih, humanitarnih in podobnih organizacij), zato je tak{en pritisk privedel do zapleta, ki ga lahko primerjamo z gordijskim vozlom. Tudi na sestankih z eksperti Sveta Evrope smo odprli to vpra{anje in pri{li do skupnega spoznanja, da gre za zbirni pojem, zato seveda tega instituta ni mogo~e urediti v zakonu, ki ureja eno od njegovih pojavnih oblik ali, ~e ho~ete, sestavnih delov. Podobno je z vpra{anjem tistih dru{tev, katerih dejavnost ima pomen splo{ne, javne dru`bene koristi oziroma ki uresni~ujejo tudi naloge javnega sektorja, le da odgovor ni enak. Podobnost je v stiski, ki izhaja iz pomanjkanja ustreznih pravnih podlag za njihovo ustrezno registracijo. Seveda dru`ba je oziroma bi morala biti zainteresirana za tovrstne nevladne organizacije, zaradi njihovega nesporno velikega pomena za uresni~evanje interesov posameznikov in njihovih organizacij. Razli~nost pa je v stiski na drugi strani. Te`ko, da ne re~em pravno nemogo~e je urediti vsako specifi~-no delovanje dolo~e-nega ali dolo~enih vrst dru{tev, ~e `elimo spo{tovati temeljno sistematiko pravnega reda. Kolikor `elimo ustvariti splo{en zakon, uporaben za vse subjekte, na katere se nana{a, ne moremo vanj vna{ati dolo~b o izjemah. V prvem delu tega prispevka je `e bil govor o tem, da je v pravnem redu Republike Slovenije dovoljeno delovanje subjektov, ki je v skladu s celotnim pravnim redom, ~e ni z zakonom izrecno prepovedano. Zato sta seveda obstoj in delovanje tovrstnih dru{tev omogo~ena. ^e pa nastopajo posebna vpra{anja, ki bi jih bilo potrebno posebej urediti, mislim, da Zakon o dru{tvih ni prava pot, ampak bo potrebno za vsako posebno vrsto dru{tev, ki opravljajo “splo{no, javno koristno” dejavnost, sprejeti poseben zakon, ki bo lahko ustrezno uredil vso speci-fiko. Nenazadnje smo tudi v omenjenem obdobju omejenih mo`nosti delovanja civilne dru`be poznali dru`bene organizacije, ki naj slu`ijo za ilustracijo mo`ne re{itve vpra{anja. Neprofitnost je podobno abstrakten pojem kot nevladne organizacije. Ure in ure seminarjev so bile posve~ene temu vpra{anju in premnoge vrstice so bile zapisane o njem, pa {e vedno nismo pri{li do enopomenskega razumevanja in njegove sprejetosti v dru`bi. Vendar imam ob~utek, da gre pri izpostavljanju tega vpra{anja za sprenevedanje ali pa dejansko neznanje ter nepripravljenost za sprejetje njegovega pomena. Nikakor pri dolo~itvi neprofitnosti za dru{tva ne gre za onemogo~anje njihovega delovanja, ki bi ga “nekdo” `elel dose~i. Neprofitnost je ena od temeljnih zna~ilnosti vseh nevladnih organizacij. Ne da bi posebej zahajal v podrobnosti, naj poudarim, da je pravica zdru`evanja v Ustavi Republike Slovenije zajam~ena v poglavju ^lovekove pravice in temeljne svobo{~ine, profitnost pa je zna~ilnost podjetni{tva, ki je urejeno v poglavju Gospodarska in socialna razmerja. Kolikor dru{tvo v skladu s pravnim redom Republike Slovenije opravlja dolo~ene dejavnosti, s katerimi ustvarja dobi~ek, ga mora uporabiti za izvajanje osnovne dejavnosti, za katero je dru{tvo ustanovljeno. 140 OKOPI CIVILNE DRU@BE Ob novem Zakonu o dru{tvih Zaradi tega gre za temeljno nezdru`ljivost obeh institutov. Neprofitnost kot temeljno na~elo za ustanavljanje dru{tev tako pomeni, da dru{tva ni mogo~e ustanoviti z namenom pridobiti dobi~ek. Ne pomeni pa to na~elo, da dru{tvo oziroma njegovi ~lani ne bi mogli opravljati dolo~enih dejavnosti, ki so enkratne, ob~asne ali stalne, s pomo~jo katerih pridobivajo sredstva za opravljanje osnovne dejavnosti, zaradi katere so se posamezniki zdru`ili in ustanovili dru{tvo. Pomeni le, da ni mogo~e s tak{nimi dejavnostmi ustvarjenega dobi~ka deliti med ~lane dru{tva v obliki finan~nih sredstev. Glede ustanoviteljev dru{tva se postavlja vpra{anje minimalnega {tevila posameznikov, ki lahko ustanovijo dru{tvo. Z najrazli~nej{imi argumenti se pojavljajo {tevila 3, 7, 10, 20. Menim, da z izjemo {tevila 3 nobeno ni plod resnega razmisleka in utemeljenih razlogov. Glede na dejstvo, da Ustava Republike Slovenije vsakomur jam~i svobodo zdru`evanja in da ne daje podlage za omejevanje glede {tevila ustanoviteljev, menim, da je vsakr{no tovrstno omejevanje v nasprotju z ustavo. Morda je v tem smislu tudi {tevilo 3 omejevalno, saj bi na~eloma bilo prvo v po{tev prihajajo~e {tevilo 2, ~e naj velja z Ustavo Republike Slovenije zajam~ena svoboda zdru`evanja z drugimi; vendar pri odlo~itvi za {tevilo 3 sledim ve~tiso~letni tradiciji, znani zlasti v rim-skopravni ureditvi. Med obravnavanimi vpra{anji se mi s pravnega stali{~a ka`e za najpomembnej{e odprto vpra{anje temeljnega akta dru{tva. Njegovo bistvo je v tem, kako natan~no naj bo dolo~ena njegova vsebina v zakonu. Glede na celotno strukturo in ume-{~enost Zakona o dru{tvih v pravnem redu Republike Slovenije, je temeljni akt prav gotovo najpomembnej{i akt. Glede na abstraktnost zakona bomo {ele iz temeljnega akta lahko razbrali pravo naravo in delovanje dru{tva. Ker Ustava pri zagotavljanju ustavne pravice ne omogo~a nikakr{ne omejitve pri dolo~e-vanju njegove vsebine, je mogo~e vsebino temeljnega akta v zakonu dolo~iti le z uporabo dolo~b, ki se nana{ajo na pravno dr`avo. Tako je z namenom pomagati dru{tvom pri pripravi temeljnega akta in zaradi pravnega varstva ~lanov dru{tva in tretjih oseb, ki stopajo z dru-{tvi v razmerja, potrebno z zakonom dolo~iti vpra{anja, ki jih morajo dru{tva s temeljnim aktom urediti. Nadzor nad opravljanjem dejavnosti in finan~nim poslovanjem dru{tva je {e posebej ob~utljivo vpra{anje, saj se nenehno pojavlja vpra{anje “policijskega” obravnavanja uresni~e-vanja zagotovljenega svobodnega zdru`evanja. Zlasti v pogovorih z `e omenjenimi eksperti Sveta Evrope je bil odgovor na to vpra{anje, da je dolo~en nadzor seveda potreben, nikakor pa ni sprejemljivo, da bi ga opravljal upravni organ, ki je pristojen za registracijo dru{tev. Tako je seveda nadzor nad opravljanjem dejavnosti in finan~nim poslovanjem enak, kot velja za vse subjekte v dru`bi, in ni nikakr{ne potrebe po posebni vrsti nadzora, ki bi bil dolo~en za dru{tva. Opravljanje gospodarske dejavnosti in pre-mo`enje dru{tev sta seveda vpra{anji posebnega pomena, ne da bi pri tem zmanj{eval pomen kateregakoli od spredaj obravnavanih. Njun pomen je druga~en zaradi pomembnih finan-~nih posledic, ki so za vsak subjekt {e kako pomembne. Ne glede na neprofitnost oziroma v dopolnitev zgoraj predstavljenega, je tudi za delovanje dru{tev, tako kot za ve~ino uresni~e-vanja interesov sploh, potrebno zagotoviti finan~na sredstva. Za uvod v odgovor na ti dve vpra{anji naj {e enkrat opozorim na te`ko dedi{~ino, ki jo na podro~ju civilne dru`be nosimo iz dru`benolast-ninskega obdobja na{e zgodovine. Zlasti z “nesre~-nim” 10. ~lenom Zakona o dru{tvih iz leta 1974, ko je bila uzakonjena mo`nost izvajanja gospodarske Tako pregled mednarodnih pravnih aktov kot tudi tujih pravnih ureditev poka`e, da nevladne organizacije niso posebna pravna entiteta, ampak zbirni pojem za pisano paleto zasebnopravnih pravnih subjektov (npr. gibanj, dru{tev, fundacij, dobrodelnih, humanitarnih in podobnih organizacij), zato je tak{en pritisk privedel do zapleta, ki ga lahko primerjamo z gordijskim vozlom. OKOPI CIVILNE DRU@BE 141 Mitja Horvat dejavnosti, se je zaradi pomanjkanja ustreznih oblik podjetni{kega delovanja pove~al pritisk na registracijski organ. Dru{tva, ki so ob svoji temeljni dejavnosti kot dopolnilno opravljala {e gospodarsko dejavnost, so bila vse {tevilnej{a. Samo po sebi to seveda ni problemati~no. Z vidika nastalih sprememb v Republiki Sloveniji lahko re~emo bolje zasebna iniciativa skozi zadnja vrata kot nobene. Danes pa tak{no mnenje ne vzdr`i resnej{ega obravnavanja. Stanje se je seveda popolnoma spremenilo in polo`aj je obraten. Sedaj ni ve~ omejenih mo`nosti za gospodarsko oziroma podjetni{ko delovanje. Zasebna iniciativa je bila sprva spodbujana, sedaj pa je `e povsem normalna. Smo v fazi prestrukturiranja oziroma transfor-miranja vsega dru`benolastninskega. Ob tem je s pravnega stali{~a nevzdr`no, da ob zajam~eni svobodni gospodarski pobudi in prepovedi dejanj nelojalne konkurence, dolo~eni s 74. ~lenom Ustave Republike Slovenije, in ob vsej zakonodaji, ki ureja {iroke mo`nosti gospodarskega delovanja zasebno-pravnih subjektov, obstaja mo`nost opravljanja gospodarske dejavnosti subjektu, ki se vpi{e v register dru{tev. Podlaga oziroma namen zakona o dru{tvih je urediti vpra{anja, ki izhajajo iz pravice do svobodnega zdru`evanja, ne pa vpra{anje s podro~ja gospodarskih razmerij. Mislim, da bi druga~no stali{~e ali ureditev vpra{anja prispevalo k zmanj{anju pravne urejenosti na podro~ju opravljanja gospodarske dejavnosti. Zadnje vpra{anje, ki sem ga `elel obravnavati v pri~ujo~em prispevku, je vpra{anje premo`enja dru{tev. Gre za prav tako ob~utlji-vo vpra{anje, vse probleme, ki se okoli njega pojavljajo, pa vidim kot posledico nedoslednega delovanja tako dru{tev kot tudi dr`ave. Ne glede na razli~ne pojavne oblike se ka`e interes, da bi z zakonom o dru{tvih spreminjali lastninsko pravico na premo`enju dru{tev. Najla`e je tak interes re{ljiv v tistem delu, kolikor posamezni ~lani dru{tev ali njihove strokovne slu`be `elijo olastniniti premo`enje dru{tva. To seveda ni mogo~e, saj ne gre za dru`beno lastnino. Lastnik je `e znan, zato seveda ne pridejo v po{tev modeli, ki so predvideni na dru`beno premo`enje. V ve~ini primerov je lastnik dru{tvo kot pravna oseba zasebnega prava. Dodatno pa se zaplete v primerih, kadar je dru{tvom ali zvezam dru{tev zemlji{koknji`no (ali pa {e tako ne) dano v uporabo premo`e-nje javnopravnega subjekta. Ne glede na mo`nosti specifi~nih situacij mislim, da bi tudi v takih primerih morali spo{tovati splo{no pravno ureditev lastninskopravnih razmerij, kar pomeni, da je lastnik tisti, ki je vpisan v zem-lji{ki knjigi. Kolikor so stvari nejasne ali celo sporne, ne vidim razloga, da bi s tem vpra{a-njem obremenjevali zakon, saj je na voljo dovolj pravnih poti, po katerih je mogo~e raz-re{evati konkretne situacije. 4. SKLEP Zavedam se, da je problematika, obravnavana v tem ~lanku, nadvse kompleksna, zato si ne domi{ljam, da sem zadovoljil slehernega bralca. Upam pa, da bo ob branju vsak lahko za~util, da v tako strnjeni obliki ni mogo~e do konca predstaviti podro~ja in dati vseh odgovorov. ^e sta mi vsaj osvetlitev temeljnih dilem in vpogled vanje uspela, sem ve~ kot zadovoljen. Mitja Horvat, magister prava, asistent na Katedri za upravnopravne znanosti Pravne fakultete v Ljubljani. 142 OKOPI CIVILNE DRU@BE Zinka Kolari~ Vloga humanitarnih neprofitno-volonterskih organizacij v slovenskem sistemu blaginje v 90-ih letih 1. OSNOVNE ZNAÈILNOSTI SLOVENSKEGA SISTEMA Oznako humanitarne organizacije uporabljamo za organizacije, ki delujejo na podro~jih, ki jih s socialno politiko regulira dr`ava. Socialno politiko razumemo v {ir{em smislu, ko ta vklju~uje poleg regulacije skrbi za otroke, ostarele, prizadete in marginalne skupine tudi zdravstveno, izobra`evalno in zaposlitveno politiko. V na{ih tabelah so humanitarne organizacije pod oznako socialno/zdravstveno varstvo, izobra`evanje in raziskovanje, socialni razvoj in versko podro~je. K njim lahko pri{tejemo {e mednarodne organizacije in fundacije, ki posegajo na ta podro~ja. Sintagma “sistem blaginje” je bila vpeljana v razprave o krizi in izhodih iz krize sodobnih dr`av blaginje v drugi polovici 80-ih let. Presegla naj bi ozkost pojmov, kot sta dr`ava blaginje in socialna dr`ava na eni ter socialna politika na drugi strani. Dr`ava namre~ ni edini akter, ki je odgovoren za blaginjo dr`avljanov. Poleg nje so {e drugi akterji, ki spadajo v okvir civilne dru`be. Sistem blaginje je odprt in univerzalen koncept, ki vklju~uje razli~ne sektorje, v okviru katerih poteka produkcija storitev (od javnega preko privatnega, profitno orientiranega, in nepro- ^asopis za kritiko znanosti, domi{ljijo in novo antropologijo, let. XXII, 1994, {t. 168-169, str. 143-150. 143 Zinka Kolariè fitno-volonterskega do neformalnega), producente in uporabnike storitev, njihove vrednote in norme, kot tudi odnose med njimi, ki nastajajo pri upravljanju, finansiranju, proizvodnji in distribuciji storitev. Omogo~a pa tudi prou~evanje odnosov med strukturnimi elementi sistema blaginje kot tudi odnosov med sistemom in njegovim okoljem (Svetlik, Kolari~, 1987, str. 23). Prvi korak pri analizi vloge humanitarnih organizacij predstavlja pojasnitev specifi~ne strukture slovenskega sistema blaginje. Ta struktura je rezultat razvoja socialne politike v Sloveniji (in biv{i Jugoslaviji) v preteklih 40-ih letih. Gre za “tridelni” sistem z naslednjimi konstitutivnimi elementi (Kolari~, 1990, str. 247): 1. V prvem, formalnem delu slovenskega sistema blaginje je centrirana vsa formalno organizirana in profesionalizirana produkcija storitev, ki jo izvajajo v socialnih slu`bah zaposleni in od dr`ave pla~ani profesionalci. Pomemben segment tega prvega dela je (bila) tudi formalno organizirana in profesionalizirana produkcija {tevilnih storitev v okviru podjetij (od zagotavljanja toplih malic, rekreacije, po~itnic, otro{kega varstva, zdravstvenega varstva, izobra`evanja, prekvalificiranja itn. za zaposlene). 2. Vse tiste socialne storitve, ki niso proizvedene v prvem, formalnem delu sistema blaginje, ali niso tam proizvedene v zadostnem obsegu, morajo biti proizvedene v obliki samopomo~i in vzajemne medsebojne pomo~i med ~lani dru`ine, sorodstva, sosedstva, skupin prijateljev itn. Gre za neformalno, prostovoljno in nepla~ano produkcijo socialnih storitev, katere obsega ne meri statistika in ki ji socialna politika ni posve~ala nobene posebne pozornosti. V vmesnem prostoru med formalnim in neformalnim delom slovenskega sistema blaginje poteka delno formalno organizirana in delno neformalna, delno profesionalizirana, delno nepro-fesionalizirana, delno pla~ana in delno nepla~ana produkcija socialnih storitev. To~neje: a) Na skrajnem robu formalnega dela sistema blaginje se odvija “siva” produkcija socialnih storitev. Je privatno organizirana. Njeni nosilci so posamezniki, praviloma zaposleni v dr`av-nih socialnih slu`bah. Uporabnikom ponujajo storitve na komercialni osnovi oziroma za direktno pla~ilo. Ta produkcija socialnih storitev je sicer nelegalna, vendar tolerirana, saj bla`i deficite formalnega dela sistema blaginje. b) Na skrajnem zgornjem robu neformalnega dela sistema blaginje pa poteka od prostovoljnih organizacij in dru{tev organizirana produkcija socialnih storitev. Ta je praviloma neprofesionalna in nepla~ana oziroma delno pla~ana. Predstavlja pomembno razbremenitev za neformalni del sistema blaginje, medtem ko dr`ava na to produkcijo posebej ne “ra~una” (odnos nepovezane odvisnosti). 144 OKOPI CIVILNE DRU@BE Vloga humanitarnih neprofitno-volonterskih organizacij ... Mreža javnih socialnih zavodov /V Neformalne socialne mreže 1 V Sloveniji smo se s tak{nim polo`ajem sre~ali v za~etku 80-ih let. Dele` narodnega dohodka, namenjen dru`benim dejavnostim, je pri~el upadati. Na podro~ju izobra`evanja je padel s 4,31 v letu 1979 na 3,29 v letu 1988, na podro~ju otro{kega varstva z 1,67 na 1,50 in na podro~ju socialnega varstva z 0,46 na 0,35 v letu 1988. To je pomenilo, da so morali javni zavodi izvajati programe z bistveno manj sredstvi, kot so jih imeli na razpolago prej. Shema 1: Struktura slovenskega sistema blaginje (do sredine 80-ih let) 2. SPREMEMBE V SLOVENSKEM SISTEMU BLAGINJE V 80-IH LETIH V slovenskem sistemu blaginje pripada osrednje mesto javnemu sektorju, to je dobro razviti mre`i formalno organiziranih in profesionaliziranih javnih zavodov. Funkcioniranje tak{nega sistema blaginje je problemati~no samo po sebi zaradi nara{~ajo~ih stro{kov oziroma zaradi problema u~inkovitosti. Posebej proble-mati~no pa postane funkcioniranje tak{nega sistema v pogojih ekonomske krize, ko za~ne dr`ava omejevati sredstva za javne socialne zavode, ker posku{a prerazdeliti narodni dohodek v korist ekonomskih organizacij. Obenem iz legitimizacijskih razlogov ne omejuje (re`e) programov, tako da se obveznosti javnih zavodov za izvajanje programov ne zmanj{ujejo.1 Z raziskavo, ki smo jo izvedli sredi 80-ih let, smo identificirali vrsto ukrepov, s katerimi so se javni socialni zavodi posku{ali prilagoditi kontinuiranemu zmanj{evanju sredstev, potrebnih za njihovo funkcioniranje. Te ukrepe smo povezali v tri strategije: strategijo racionalizacije, komercializacije in eksternalizacije (Svetlik in drugi, 1988, str. 347-357; Kolari~, Svetlik, 1987, str. 24-27). 1. V strategijo racionalizacije smo uvrstili tiste ukrepe, s katerimi so posku{ali javni socialni zavodi poiskati “notranje OKOPI CIVILNE DRU@BE 145 Zinka Kolariè rezerve” oziroma z manj{imi stro{ki proizvajati storitve v nespremenjenem obsegu. [lo je predvsem za var~evalne in omejitvene ukrepe, zaradi katerih je pri~ela upadati najprej kakovost, potem pa tudi koli~ina proizvedenih storitev. 2. V strategijo komercializacije smo uvrstili ukrepe, s katerimi so posku{ali javni socialni zavodi diverzificirati svojo ponudbo in neposredno prodati svoje storitve razli~nim uporabnikom. Zaradi poglabljanja ekonomske krize, s katero je bilo povezano upadanje kupne mo~i uporabnikov, ta strategija ni imela {irokega “manevrskega prostora”. 3. Za nas raziskovalce je bila {e posebej pomembna tretja strategija, strategija eksternalizacije. Sestavljali so jo ukrepi, s katerimi so se javni socialni zavodi “odpirali” v svoja okolja, in sicer zato, da bi v njih poiskali in mobilizirali neformalne in polformalne potenciale za produkcijo nekaterih storitev, ki bi jih morali sicer sami proizvesti. Po strategiji eksternalizacije je posegla ve~ina javnih socialnih zavodov v Sloveniji (od domov za ostarele preko vrtcev in vzgojnih zavodov do zavodov za prizadete osebe). Prostovoljce so pri~eli vklju~evati v izvajanje svojih aktivnosti ali pa so razvili nove programe, s katerimi so nudili pomo~ otrokom, mladostnikom, ostarelim in invalidnim osebam na njihovih domovih. Najve~ tak{nih programov so razvili centri za socialno delo. V izvajanje teh programov so zraven svojih profesionalcev (socialnih delavcev, psihologov, sociologov) vklju~ili prostovoljce in tako inicirali nastajanje novih, me{anih oblik zagotavljanja storitev, ki jih ozna~ujemo s terminom welfare mix. V za~etku 90-ih let, ko se je Slovenija soo~ila s skokovitim nara{~anjem brezposelnosti, je bila ve~ina teh programov “prevedena” v programe javnih del. To pomeni, da so prostovoljce, vklju~ene v izvajanje programov, zamenjale brezposelne osebe. V za~etku leta 1994 je tako teklo ve~ kot 50 programov pomo~i ostarelim in invalidom na njihovih domovih, ca. 7 programov varstva otrok na domovih, 25 programov pomo~i dru`inam z vedenjsko motenimi in prizadetimi otroki in odraslimi osebami ter ca. 20 programov pomo~i mladostnikom (vedenjsko motenim mladostnikom, mladostnikom, ki se znajdejo v du{evni ali materialni stiski, mladostnikom, ki so izpadli iz procesa {olanja itn.). Vsi ti programi lahko te~ejo v obliki javnih del najve~ dve leti. V tem ~asu se izoblikujejo vsi elementi, ki so potrebni za nastanek samostojne neprofitne profesionalne organizacije. Izoblikuje se mened`er programa, izoblikujejo se izvajalci programa oziroma producenti storitev in izoblikuje se mre`a uporabnikov. Ti nekatere storitve pla~ajo, medtem ko za druge, tiste, ki spadajo v nacionalni program, zagotovi sredstva dr`ava (na osnovi koncesijske pogodbe). Programi javnih del so tako realna osnova za nastanek novih neprofitnih organizacij. 146 OKOPI CIVILNE DRU@BE Vloga humanitarnih neprofitno-volonterskih organizacij ... Rezultat ukrepov, ki tvorijo strategijo eksternalizacije, je tako notranje diferenciranje in zgo{~anje srednjega dela slovenskega sistema blaginje. Natan~neje re~eno: v vmesnem prostoru med mre`o formalno organiziranih in profesionaliziranih javnih zavodov na eni strani ter neformalnimi socialnimi mre`ami na drugi strani se pojavljajo nove oblike zagotavljanja storitev in novi akterji. Vendar pa nove welfare mix oblike zagotavljanja storitev (ki jih inicirajo javni zavodi) in profesionalne neprofitne organizacije niso edina “inovacija” v srednjem delu slovenskega sistema blaginje. Vmesni prostor med mre`o javnih zavodov in neformalnimi socialnimi mre`ami se polni tudi z novimi, ~isto volonterskimi in me{animi (zaposlen eden ali dva profesionalca, dejavnost organizacije pa izvajajo volonterji), neprofitnimi organizacijami. Ustanavljajo jih dr`avljani in so prej reakcija na nove probleme (problem beguncev, problem u`ivanja mamil, problem brezposelnosti) kot pa posledica sprememb politi~nega sistema. To so ve~namenske organizacije (organizacija za razvijanje prostovoljnega dela, za spodbujanje du{evnega zdravja itn.), ki delujejo v korist {ir{e dru`be, kot tudi namenske organizacije, ki delujejo v korist dolo~ene skupine uporabnikov. Med temi je najve~ zaupnih telefonov za otroke, za `enske, za mladostnike, potem organizacij, ki nudijo pomo~ zasvojenim z mamili in njihovim star{em, organizacije, ki nudijo nasvete in informacije brezposelnim, organizacije, ki nudijo pravno pomo~ lo~enim, itn. Direktna posledica politi~nih sprememb z za~etka 90-ih let pa je vsekakor poja~ana humanitarna dejavnost katoli{ke cerkve oziroma verskih organizacij. Majhno {tevilo teh organizacij v na{ih tabelah nam pove samo to, da mnoge med njimi niso bile in {e zmeraj niso formalno registrirane. To pa seveda ne pomeni, da niso obstajale in delovale tudi v okviru socialisti~nega sistema. Cerkev formalno ni smela posegati v proces vzgoje in izo-bra`evanja in ustanavljati svojih zavodov. So pa cerkveni ljudje, predvsem redovnice (Sestre Kristusa Odre{enika, Marijine sestre, Sestre usmiljenke) ves ~as na javno “neviden” na~in varovale otroke, nudile pomo~ bolnim ostarelim in invalidom, vodile “zaveti{~a” za brezdomce in zapu{~ene in to praviloma v tesnem sodelovanju s centri za socialno delo v posameznih lokalnih okoljih. V okviru posameznih `upnij so prav tako delovala {te-vilna duhovna gibanja, ki so jih vodili laiki in na osnovi katerih so nastajale skupine samopomo~i in vzajemne medsebojne pomo~i. Tak{na gibanja so bila in so npr.: Prijateljstvo bolnikov in invalidov, Vera in lu~, Marijino delo itn. Leta 1990 je bila ustanovljena Slovenska Karitas. Sestavljajo jo tri {kofijske Karitas, v katere se povezujejo `upnijske Karitas. Tri {kofijske in nekaj `upnijskih organizacij je tudi formalno registriranih. Slovenska Karitas je postala iniciator ustanavljanja OKOPI CIVILNE DRU@BE 147 Zinka Kolariè verskih neprofitnih profesionalnih organizacij, kot so gimnazije, otro{ki vrtci, domovi za ostarele in materinski domovi. Vsi ti delujejo ob finan~ni podpori dr`ave oziroma na osnovi koncesijskih pogodb. [kofijske in `upnijske Karitas so tudi mobilizirale in organizirale skupine prostovoljcev, ki pomagajo beguncem, socialno ogro`enim dru`inam, zasvojenim z mamili itn. Oblikujejo se tudi skupine katoli{kih izobra`encev in {tuden-tov, ki nudijo svetovalno pomo~ (Svetovalnica v Mariboru) pa tudi vsakr{no drugo pomo~ (Servis dobrote mladih v Ljubljani). Z vsemi navedenimi spremembami se je izoblikovala nova struktura slovenskega sistema blaginje, ki jo lahko ponazorimo na na~in, prikazan v shemi 2. Mreža javnih socialnih zavodov "Welfare mix" oblike profesionalne neprofitne in > o SP S organizacije Stare prostovoljne Nove prostovoljne organizacije in društva organizacije in društva Neformalne socialne mreže Shema 2: Nova struktura slovenskega sistema blaginje 3. HIPOTEZA ZA 90. LETA Vse navedene oblike produkcije storitev in njihovi akterji, ki polnijo vmesni prostor med formalnim in neformalnim delom slovenskega sistema blaginje, so potencial za nastanek mo~nega neprofitno-volonterskega sektorja. Po {tevilu so humanitarne organizacije na drugem mestu med vsemi v Sloveniji registriranimi prostovoljnimi organizacijami in dru{tvi. ^e k tem pri{teje-mo {e verske organizacije in ve~ino fundacij ter vse `e nastale neprofitne profesionalne organizacije, cerkvene in civilne (te niso registrirane po zakonu o dru{tvih in tako niso zajete v na{ih klasifikacijah), potem se {tevilo humanitarnih organizacij 148 OKOPI CIVILNE DRU@BE Vloga humanitarnih neprofitno-volonterskih organizacij ... pribli`a {tevilu {portnih neprofitnih volonterskih organizacij, ki jih je najve~ v Sloveniji. Seveda vse organizacije, ki so bile oziroma so registrirane, ne delujejo. To velja predvsem za {tevilne krajevne organizacije RK, ki so svojo dejavnost prenesle na ob~inske in na republi{ko organizacijo. Vsekakor pa nam dve dejstvi, in sicer veliko {tevilo teh organizacij ter intenzivnost sprememb ravno v tem delu slovenskega sistema blaginje, dovoljujeta postavitev naslednje hipoteze: Neprofitno-volonterskemu sektorju bi lahko kot producentu storitev pripadlo drugo mesto v strukturi slovenskega sistema blaginje, takoj za javnim sektorjem in pred privatnim profitno orientiranim sektorjem. Na ta na~in bi se izoblikoval nov tip sistema blaginje, ki ne bi bil v celoti identi~en ne s socialno-demokratskim, ne z liberalnim, niti s konservativno-korpora-tivisti~nim modelom (Esping-Andersen, 1990), bi pa vseboval elemente vseh treh. Dodaten argument, na katerega opiramo navedeno hipotezo, je ugotovitev, da daje slovenska vlada pri prestrukturiranju sistema blaginje prednost strategiji deinstitucionalizacije pred strategijo ~iste privatizacije. Strategija deinstitucionalizacije se nana{a na dve podro~ji: na podro~je finansiranja produkcije storitev in na podro~je distribucije storitev: – Deinstitucionalizacija na podro~ju finansiranja produkcije storitev pomeni premik od na~ela, po katerem je dr`ava ekskluzivni finanser javnega sektorja, k na~elu pluralizma finanserjev; dr`ava je samo eden izmed finanserjev tako javnega kot tudi vseh drugih sektorjev. – Deinstitucionalizacija na podro~ju distribucije storitev pa pomeni premik od na~ela univerzalne dostopnosti storitev k na~elu selektivne dostopnosti. Natan~neje re~eno: na~elo univerzalne dostopnosti velja za tisto koli~ino in vrste storitev, ki jih definira nacionalni program; nad to mejo velja na~elo selektivne dostopnosti glede na potrebe in kupno mo~ uporabnikov. Z implementacijo te strategije bi vlada dala mo`nost vsem producentom storitev, tudi neprofitno-volonterskim organizacijam, da se potegujejo za razli~ne finan~ne vire, vklju~no z njenimi. Hkrati bi spodbudila povpra{evanje uporabnikov po vseh tistih storitvah, ki jih ne obsega nacionalni program. Posledice tega bi bile naslednje: 1. Javni sektor bi lahko kot “predestiniran” izvajalec nacionalnega programa obdr`al prvo mesto v slovenskem sistemu blaginje. Ta socialnodemokratska komponenta je v Sloveniji oprta na konservativno-korporativisti~ni element – dostopnost storitev iz nacionalnega programa je namre~ vezana na obvezne sisteme socialnega zavarovanja; le za tiste posa- OKOPI CIVILNE DRU@BE 149 Zinka Kolariè meznike in skupine, ki izpadejo iz obveznih zavarovalnih shem, se storitve iz nacionalnega programa finansirajo direktno iz prora~una. 2. Z odprtim dostopom do vladnih finan~nih virov, na katere se ve`e pravica do izvajanja nacionalnega programa, bi si neprofitno-volonterski sektor kot producent storitev lahko zagotovil drugo mesto v strukturi slovenskega sistema. Na tej osnovi bi ta sektor lahko konkuriral javnemu povsod tam, kjer njegove storitve niso kvalitetne, in ga dopolnjeval tam, kjer njegove storitve niso zadostne. Ta liberalna komponenta v slovenskem sistemu blaginje se lahko opre na {e zmeraj zelo pomembno in nenadomestljivo vlogo neformalnih socialnih mre`. 3. Povpra{evanje uporabnikov po tistih storitvah, ki jih ne obsega nacionalni program, je osnova za izoblikovanje privatnega profitno orientiranega sektorja. Glede na relativno majhno kupno mo~ uporabnikov, oblikovanje tega sektorja nima velikega manevrskega prostora. Zato mu vsaj v 90-ih letih lahko pripi{emo zadnje mesto v slovenskem sistemu blaginje. Dr`ava na prvem mestu, civilna dru`ba na drugem in trg na zadnjem mestu je mo`na in `elena struktura slovenskega sistema blaginje za devetdeseta leta. Zinka Kolari~, (1951), dr. sociologije, zaposlena na Fakulteti za dru`bene vede v Ljubljani, docentka za podro~je socialne politke. REFERENCE ESPING-ANDERSEN, G. (1990): The Three Worlds of Welfare Capitalism, Princeton University Press. KOLARI^, Z. (1990): Socialna politika in dru`bene spremembe, doktorska disertacija, Ljubljana. KOLAR^, Z., SVETLIK I. (1987): “Jugoslovanski sistem balginje v pogojih ekonomske krize”, IB revija za planiranje, let. 21, {t. 8-9, Ljubljana. RU@ICA, M. (1987): “Socijalna politika 80-ih: kontinuitet ili promena socijalne politike?”, Sociolo{ki pregled, let. 21, {t. 1-2, Beograd. SVETLIK, I., HOJNIK I., KOLARI^, Z., VOJNOVI^, M. (1988): “Three Ways of Welfare System Restructuring” v Evers, A. in Wintersberg, H. (ur.): Shifts in the Welfare Mix: Their Impact on Work, Social Services and Welfare Policies, European Center for Social Training and Research, Vienna. 150 OKOPI CIVILNE DRU@BE litièna mitolog teorija ince, Mitja Velikonja Nedokon~ane zgodbe – sodobna politi~na mitologija 1. MIT DANES Vsaka sprotna zdaj{njost je ujeta v indikativnem precepu: 1 Anton Sovre, med distanciranjem od starih mitov, ki naj bi jih enkrat za vse- Predsokratiki, str. 68. lej prerasli, torej med zavestnim zapu{~anjem, izrinjanjem mit-skega iz vseh por dru`benega `ivljenja, in njegovim nezavednim vzpostavljanjem, vnovi~nim za~aranjem sveta, (ne)hotnim snovanjem, novo mitotvornostjo. Zgodovina mitologije je torej tudi zgodovina demitologizacijskih sku{njav in (ne)uspehov. Tako je filozof Ksenofan Kolofonski `e v 6. stoletju pr. n. {. zapisal, da ko bi goved in konji imeli roke in znali delati podobe, bi upodabljala goved goveje, konji konjske like bogov.1 Pavel v Svetem pismu opozarja, kako bodo u{esa odvra~ali od resnice, obra~ali pa se k bajkam (2 Tim 4,4). Na podoben na~in je potem kr{~anstvo skozi celo svojo zgodovino obpotne religije ali notranje herezije sproti zavra~alo ali demoniziralo kot poganske izmi{ljotine, usmiljenja vredne zablode ali trdovratne neresnice. Tudi stoletja novega veka zaznamujejo stalni valovi demitologizacijske ihte in prizadevanj, tako da bi se prvi hip lahko upravi~eno vpra{al, kaj mitskega je sploh {e ostalo. Toda ta boj urejene misli zahodne civilizacije s svojo narobno stranjo se nadaljuje, kar pomeni le eno: da se divja misel bajeslovnega zajemanja resni~nosti znotraj nje neprestano obnavlja. Obstajata torej dva nasprotna diskurza: glasnej{i demitologizacijski, ki na ^asopis za kritiko znanosti, domi{ljijo in novo antropologijo, let. XXII, 1994, {t. 168-169, str. 153-179. 153 Mitja Velikonja 2 Glej tudi Nikola temelju vedno novih znanj in dejstev naznanja in razkrinkava Dugand`ija, Svjetovna stare mite, in manj o~iten, zato pa ni~ manj mo~an ali u~inkovit religija, str. 100. mitski, nova politi~na religioznost, ki na osnovi teh istih znanj 3 V knjigi Mythes et in dejstev prede nove velike mitske zgodbe. mythologies Stalne, a neuspe{ne borbe z mlini na veter sodobnih mitolo-politiques, str. 180. gij dokazujejo obstojnost, regenerativnost mita tudi v spremenjenih dru`benih, politi~nih in religijskih razmerah. Preobra~ajo nereflektirano razsvetljensko vero v prevlado vedenja, v radikalno ali postopno zamenjavo predsodkov z argumenti, dogem s kritiko; na enak na~in pa iz nje izhajajo~o logiko delovanja poli-ti~ne oblasti, ki naj bi bilo racionalno, transparentno, zasnovano na posvetnih temeljih, osvobojeno starih zmot. Najvi{ji mit od~arane, pozitivne dobe je mit o stanju brez mita. Sodobne dru`be izrinjajo mitologijo iz svoje sredine oz. jo locirajo v svojo pred-pisno preteklost, kot davni panteon ali kot (kristjanizirane) poganske obi~aje. Razsvetljene generacije smo jo navajene tla~iti na za~etne strani velikega berila ~love-{tva kot nekaj nepovratno odmaknjenega in oddaljenega. Zgodovina naroda ali dr`ave – tista pisana – je videti o~i{~ena iracionalnih, verovanjskih primesi. Vendar pa prav ta delitev izdaja njeno bajeslovno naravnanost: besno, jeznorito zatrjevanje, da svoje ni mit, izdaja mitskost, neukinljivo nezmo`nost, da bi bivajo~e zajeli zgolj v racionalnih terminih. Bajeslovje je lahko del intelektualnega diskurza in dru`bene prakse ter ima s svojo retori~no strategijo razgla{anja ve~nostne utemeljenosti povsem prakti~ne, oprijemljive razse`nosti. Konsolidira oblast. Prav zaradi tega pa je lahko tudi pudenda origo, sramotno poreklo mnogih bistvenih dogajanj v dru`bi, saj se v njej kotijo demoni, da jih lahko potem ozave{~eni izganjajo, dramatizirajo vpra{anja, na katera `e vnaprej odgovarjajo. Mitologija je v svoji pola{~evalski sli sposobna prikazati svet okoli svojih naslovnikov kot izklju~no sovra`en, intrigantski, surov. Izho-di{~e vselej implicira natan~no dolo~eno nadaljevanje. Vsak bajeslovni sistem – sedanji politi~ni ali nacionalni ni izjema – je onstran racionalnih utemeljitev, je diskretno pred njimi in emocionalno u~inkuje na svoje naslovnike v vseh njihovih odlo-~itvah. Tudi v tistih najpomembnej{ih, strate{kih. To seveda ne pomeni, da bi jim v svoji demistifikatorski vnemi lahko odrekli racionalno zgradbo, fundiranost ali notranjo konsistentnost. Ravno nasprotno: iracionalni so za vsakogar od zunaj, navznoter pa jih odlikuje popolna razumska razlaga – seveda na vrednotni, ~ustveni in verovanjski osnovi – obstoje~ega. Vzro~no-posledi~na veriga se ustavi pri neki zadnji – oz. prvi – resnici. Druga~e re~eno, bajeslovje je dognan, holisti~ni pogled na urejen svet, najpomembnej{a resni~nost, ki korenini v nekaj nevpra{ljivih dogmah in usmeritvah. Mistifikacija gre v{tric z racionalizacijo.2 154 POLITIÈNA MITOLOGIJA Nedokon~ane zgodbe – sodobna politi~na mitologija Za za~etek vzemimo preprosto dejstvo, da mit deluje. U~inkuje. V ~em pa je njegova prepri~evalna mo~, odkod njegova sposobnost, da prevzame svoje naslovnike, da korenito spremeni njihov pogled na svet in njihova dejanja? Predvsem v mehanizmu zamenjevanja splo{nega z osebnim. To splo{no, ki `e po definiciji deluje kot nasilno uniformirana partikularna izbira, pridobiva v politi~ni mitologiji razli~na imena: nacionalno, dru`beno, razredno, versko, svetovnonazorsko ipd. V mitskem diskurzu postane to edina veljavna (in dovoljena) osebna identifikacija. Lo~itev in delitev med “zasebnim” in “javnim” v ~loveku izgine: posameznik se “pozunanji”, njegov mikrokozmos obvladajo “velike” teme. Raoul Girardet ugotavlja, da pride do rojstva politi~nega mita v trenutku, ko se dru`bena travma – tesnobne situacije, kriza ali pomanjkanje – prelevi v psihi~no.3 Dru`-beno, politi~no, razredno, nacionalno itn. postane osebno. Vladajo~a mitska razlaga sveta si prisvoji, preplavi ~lovekovo potrebo po osmi{ljevanju sveta, saj poleg sebe ne trpi nobene druge. In prav v tem je njena dis-tinktivna posebnost, s katero odstopa od drugih, ki praviloma nastopajo posamezno ali po dve skupaj. Politi~na Franz Seifert: Mladi Siegfried POLITIÈNA MITOLOGIJA 155 Mitja Velikonja 4 V ~lanku Miti in ide- religioznost in univerzalisti~na retorika zahtevata ordinatio ad ologije 1., str. 44-47. unum: le eno unitarno identifikacijo, ki pridobi metafizi~ne 5 Glej tudi Milan Mati}, razse`nosti. V njej so zajete vse druge prej omenjene, Mit i politika, str. 106. strankarska, nacionalna, verska itn. Vse so poni`ane – in obenem povzdignjene – na njene sestavne dele; sama pa je krona vseh, vse pove`e v smiselno celoto, ki posameznim delom odreka kakr{enkoli izvensistemski obstoj. Na nekem drugem mestu sem podrobneje opisal razmerje med mitologijo in ideologijo, med samoumevno zavezanostjo tradiciji prve in v prihodnost usmerjenim projektivnim aktiviz-mom druge.4 Stara mitska zgodba je odli~en latentni potencial, ki ga politika lahko vnov~i v svojih aktualnih pretenzijah. Ideolo{ko sklicevanje na svete zgodbe depolitizira zdaj{njost, podeljuje sedanjim odlo~itvam samoumevnost. Obujanja bajeslovnih zgodb seveda ne gre razumeti zgolj v smislu zarote vladajo~e elite in zvitih politi~nih praktikov;5 prav tako pa ne le kot zavezujo~ih starodavnih predstav, ki vedno in povsod vplivajo na pripadnike mati~ne skupine, ki se neproblemati~no vle~ejo v sodobnost. ^e bi pristal na prvo pojasnitev, bi pojmovanje politike skr~il na enodimenzionalno razmerje med vse-mo~nimi in prekanjenimi vladajo~imi in infantilno, nebogljeno mno`ico. Enostavno naj bi {lo za dirigirano indoktriniranje in poneumljanje naslovnikov. Toda noben (politi~ni) sistem ne more delovati izklju~no na podlagi represije in terorja. Po drugi varianti pa bi neproblemati~no sprejel usodno zavezanost pripadnikov skupnosti nespremenljivim, ve~nim obrazcem, ki od in za vselej determinirajo njihovo delovanje. Ne; ideolo{ko izbiranje in izrabljanje mitologije je stvar prevladujo~e mentali-tete, ki je {ir{a od pojma oblasti, in ki vklju~uje tudi vladane. Oboji so soudele`eni pri njenem oblikovanju in si v tej dvojni simbiozi drug drugemu podeljujejo legitimnost. Mit je nedokon~ana zgodba, odprta mo`nost, ki zahteva od vedno novih generacij sprotno osmi{ljevanje, do-polnjevanje, odgovarjanje na zijo~o zev. V to do-kon~anje pa se vme{a aktualna ideologija, interes zdaj{njosti. Druga~e re~eno: mit je konvencija preteklosti, ideologija pa inovacija sodobnosti. Prvi je lahko opora drugi, ni pa to nujno; ideologija lahko deluje tudi mimo njega. Mitologija ni posnetek resni~nosti, ampak laboratorij njenega nastajanja in obnavljanja. Je torej tista vrsta dru`bene predstave, ki zahteva in dose`e aktivnost. V mitskem diskurzu ne gre le za odzven preteklosti, popa~eno kronologijo ali zarotni{ke umisleke: mit napeljuje na to~no dolo~ene vedenjske obrazce; v njem “se `ivi”. Naslovnik vedno znova in ob razli~nih zgodovinskih okoli{~inah zapolnjuje strukturno nedokon~anost mita, ideolo{ko doda sveti zgodbi `eljeni zaklju-~ek. Druga~e re~eno, ~lovek mit do-`ivi. 156 POLITIÈNA MITOLOGIJA Nedokon~ane zgodbe – sodobna politi~na mitologija Tudi ~as, ki ga `ivimo, ni prinesel samoumevnega odpovedovanja mitologijam; v tem oziru ga ne zaznamujeta ne konec ideologij (Bell), niti razpad metanarativov (Lyotard). Ravno nasprotno: ob racionalnem pojmovanju npr. vsakdanjega `iv-ljenja ali politi~ne sfere, ki je v ta namen razvilo cel spekter institucij in organizacijskih oblik, je stalno prisoten tudi njemu subverziven, mitski, verovanjski tok, katerega izbira temelji na predsodkih, sodbah, ~ustveni (ne)naklonjenosti. Zaprto je v ~arni kolobar utemeljevanja: iz (ob)sodbe izpeljano dejstvo vedno le dokazuje upravi~enost le-te. Mitologija, pogosto tudi ideologizirana, je kot koherenten sistem verovanja neukinljivi del vsake politike in dru`bene prakse. In to ne le, kot se rado poenostavljeno prikazuje, v totalitarnih re`imih ali prehodnih obdobjih, ko so dolo~ene dru`bene predstave in situacije priti- Stalne, a neuspe{ne borbe z mlini na veter sodobnih mitologij dokazujejo obstojnost, regenerativnost mita tudi v spremenjenih dru`benih, politi~nih in religijskih razmerah. Preobra~ajo nereflektirano razsvetljensko vero v prevlado vedenja, v radikalno ali postopno zamenjavo predsodkov z argumenti, dogem s kritiko; na enak na~in pa iz nje izhajajo~o logiko delovanja politi~ne oblasti, ki naj bi bilo racionalno, transparentno, zasnovano na posvetnih temeljih, osvobojeno starih zmot. perzno in ne sledijo komparativisti~ni metodi medsebojnega primerjanja. Bolj kot za karkoli drugega mi je pri navajanju {lo za to, da poka`em vso ~asovno in prostorsko {irino pojava, njegovo aplikativnost v razli~nih okoljih. Sodobne politi~ne mitologije je nemogo~e adekvatno razvrstiti v nekaj vnaprej pripravljenih razlagalnih predal~kov (mitologije prehoda, reda, revolucije itn.). Zato je njihovo tukaj{nje klasificiranje le delno: posamezne med njimi segajo “~ez okvirje”, se nadaljujejo tudi v drugih delih prispevka. Vklju~il sem tudi “predsodobne”, arhetipske zglede, iz katerih se je napajala kasnej{a mitska produkcija. Iz obravnave pa sem – s te`kim srcem – izpustil rane do absurdnih skrajnosti. V obeh primerih je le najbolj o~itna. Mitolo{ka produkcija ni enostavno le njihova posledica, ampak v enaki meri tudi njihovo izhodi{~e, eden od vzrokov, ki so “nemo” implicirali le eno re{itev. Permanentna napetost, negotovost, kriza, ki jo ideologizacija starih bajeslovnih zgodb in sproduciranih so~asnih “dejstev” povzro~a, je namre~ tudi najbolj{a klima za njeno reprodukcijo. Toda poleg mitologije prehodnih stanj in totalitarnih re`imov obstaja tudi tak{na, ki spremlja “obi~ajne” razmere, s katero so pre`eta mirna obdobja. Od prej{nje se v marsi~em razlikuje. Pri~ujo~i prispevek je nekak{en uvod v bolj poglobljena prou~evanja teh pojavov, saj bi si vsak od njih zaslu`il posebno, podrobnej{o obravnavo. Nanizani primeri so namerno izbrani karseda dis- POLITIÈNA MITOLOGIJA 157 Mitja Velikonja 6 R. Girardet, ibid., str. 70-80. ve~ino razse`nosti mitologij balkanskih narodov in Slovencev, s katerimi sem se `e oz. se {e bom ukvarjal posebej. 2. POVEST O DOBRIH LJUDEH (KULT VODJE IN MITOLOGIJA TOTALITARIZMA) Adolf Wamper: Genij zmage. Mitologija totalitarizma temelji na nekaj prepoznavnih elementih, povezanih v nepredirno kon-stelacijo: dru`bi kot skladnem in urejenem organizmu; avantgardi posve~enih; izena~e-vanju politike, dru`be, naroda, vodilne stranke ter vodje, in to brez kakr{negakoli preostanka; slavni preteklosti; prelo`eni gratifikaciji, torej naknadni nagradi za sedanje odpovedovanje; “vakcinaci-ji”; mesijanski viziji in kultu osebnosti. Posvetno veli~anstvo, voditelj, lahko nastopa v ve~ komplementarnih podobah.6 Prvi~, kot za{~itnik: stari zaslu`-ni borec, ki je znova anga`iran, da resta-vrira age d’or in njene vrednote. Gre za arhetip Cincinatusa, ki ga simbolizirata `ezlo in pravica. Zatem kot mlad voj{~ak (Aleksandrov arhetip), ki ga odlikujejo hrabrost, neustavljivost, elan, 158 POLITIÈNA MITOLOGIJA Nedokon~ane zgodbe – sodobna politi~na mitologija ambicioznost; simbolizira ga me~, s katerim razbija okove in pobija nestvore. Tretji~, kot utemeljitelj reda in zakona, zato tudi simboli~no dr`i roko na utemeljujo~em besedilu. Solonov arhetip zakonodajalca zaznamujeta odlo~nost in gotovost. In nazadnje je vodja lahko prikazan tudi kot prerok, ki oznanja novo dobo, ki utiri zablodelo kolo zgodovine v pravo smer. To je Mojzesov arhetip; njegova osebna usoda je identi~na z usodo njegove skupine. ^e povzamem vse {tiri: prikazani so kot zagrizeni borci in odre{itelji, ki se uspe{no zoperstavljajo zli usodi v mra~nih ~asih in ki te`ave ter sovra`nike triumfalno premagajo. Pogosto eni zgodovinski osebi obesijo ve~ nasprotujo~ih si nali~ij (npr. Napoleonu, Mussoliniju ali de Gaullu). Kulta osebnosti, ki pridobiva razse`nosti obo`evanja anti~nih in srednje-ve{kih vladarjev, se ne da preprosto odpraviti le kot prisilnega, konformnega ali demago{kega; pri kultu batju{ke Stalina npr. je {lo za docela realno in pristno spo{tovanje.7 Voditelj prevzame nase vso konstelacijo dotedanje zgodovine in se prikazuje kot napovedani odre{enik. So~asna mitotvorna zavest prikazuje voditelja skozi prizmo razli~nih perspektiv: bo`je, znanstvene, zgodovinske in osebne. Njihove dejanske in mitsko elaborirane usode so si praviloma povsem izklju~ujo~e, saj so njihova dejanja reinterpretirana, izvzeta iz konkretnega konteksta in histori~nega sosledja. Sij karizme jih naredi nepomembne. Proces heroizacije8 implicira dolo~eno adekvatnost med obravnavano zgodovinsko osebnostjo in trenutnimi potrebami dru`be oz. vladajo~e mentalitete. Prvi~: vedno lahko ra~una na bo`jo pomo~, saj naj bi bil sam bog, od boga poslan ali pa izvr{evalec njegove previdnosti. Reference ostanejo iste kot v davni preteklosti, ko so vladarja imeli za boga, za bo`jega miljenca ali za najvi{jega sve~enika. Bo`ja volja je bila tudi kraljeva.9 Zgledi pobo`anjenj vodij iz novej{e zgodovine so zgovorni sami zase. Garibaldija so imeli za svetnika, v Neaplju za drugega san Gennara. [kofje so Mus-solinija veli~ali kot bo`jega poslanca; primerjali so ga s Fran-~i{kom Asi{kim in pape`em Sikstom V. Na {panskih kovancih za 5 pezet iz leta 1957 izvemo, da je Francisco Franco Caudillo de Espana por la G. de Dios. K taki (pol)bo`ji umestitvi mnogo prispeva tudi slavilna ikonografija in tirtejska umetnost nasploh; spomnimo se le upodobitev Napoleona Jacques-Louisa Davida. Vladimir Majakovski je v pesnitvah Komsomolska in Vladimir Ilji~ Lenin iz leta 1924 naravnost po bo`je veli~al osebnost umrlega voditelja revolucije; ta naj bi tudi po smrti {e `ivel med svojimi.10 L. N. D`rnazjan opozarja na (pol)bo`ansko ~a{~enje Stalina: novi bog je jeklen, hladen in mo~an, podoben poganskegu ma{~evalnemu bogu, ki kaznuje. Glavna triada v pesmih, ki so ga povzdigovale, je veliki, o~e, sonce. Japonski 7 L. N. D`rnazjan, Kult in kle~epla{tvo, str. 1675. 8 R. Girardet, ibid., str. 81-82. 9 V srednjeve{ki Srbiji so bili skoraj vsi vladarji po smrti avtomati~no povzdignjeni v svetnike. Pape` je iz povsem poli-ti~nih razlogov v kri`arski vojni padlega kralja Ludvika IX. proglasil za svetnika (sveti). 10 Zgovoren je verz o Leninu iz druge pesnitve: Bogu ni novo, ~e mu pojo hozana. POLITIÈNA MITOLOGIJA 159 Mitja Velikonja 11 Robert N. Bellah, Civilna religija v Ameriki, str. 1664-1666. Mitologija, pogosto tudi ideologizirana, je kot koherenten sistem verovanja neukinljivi del vsake politike in dru`bene prakse. In to ne le, kot se rado poenostavljeno prikazuje, v totalitarnih re`imih ali prehodnih obdobjih, ko so dolo~ene dru`bene predstave in situacije pritirane do absurdnih skrajnosti. V obeh primerih je le najbolj o~itna. cesar je {ele po katastrofi v 2. svetovni vojni uradno priznal, da ni bo`anstvo. Posebej u~inkovite in `ive so impregnacije z biblijsko mitologijo. Zgodovina pozna kar nekaj bi~ev bo`jih in gospodarjev sveta v sedlu, ki so motili evropski red in ustrahovali njegove ohranjevalce. Oliver Cromwell se je imel za Gideona (Sod 6, 7 in 8), neusmiljenega, a bogaboje~ega izvr{evalca bo`je volje z ognjem in me~em; tudi druga~e se je opiral na Staro zavezo. Mesijanski duhovnik Thomas Münzer iz nem{kega kme~kega upora iz prvih desetletij “konfesionalnega” 15. stoletja se je podpisoval z Gideonov me~. Martin Luther se je prepoznal v apostolu Pavlu. Ko se je v drugi polovici 18. stoletja Pari`anka Catherine Theot proglasila za novo Devico, je napovedala sko-raj{nji prihod odre{enika; to prerokovano vlogo so med revolucijo podtaknili Robespierru. Aleksander Blok je v revolucionarni pesnitvi iz 1918. Dvanajst opisoval dejanja dvanajstih rde~ih gardistov med ostanki starega re`ima; vodja teh novih apostolov – s krvavo zastavo v roki – je sam Jezus Kristus. Podobe iz sovjetske revolucije so prevzemale zna~ilnosti svetopisemskih: Marx je nastopal kot Mojzes, Lenin kot Jezus, njuna izbrana dela pa kot Biblija. Tudi v civilni religiji ZDA je precej pomenljivih podobnosti med Ameriko kot obljubljeno de`elo in Evropo kot Egiptom; G. Washington je kot od boga poslani Mojzes, A. Lincoln pa Jezus.11 F. Tu|man je na eni izmed svojih tiskovnih konferenc izjavil, da bi {el tudi v pekel v korist in za interese Hrva{ke. Vuk Dra{kovi} je 1991. na nekem opozicijskem mitingu z govorni{kega odra izzival nasprotnike, naj kar streljajo nanj; svoje prista{e pa rotil, naj z njimi nikar ne obra~unajo, naj ga ne ma{~ujejo. Re~eno z Renejem Girardom, njegova mu~eni{ka smrt bi o~istila v dru`bi nakopi~eno nasilje, ga z morilskim kanaliziranjem nanj za~asno ukinila. Zgleden primer kristolo{kega samo`rtvovanja kot za~etka nove ureditve. Tak{no logiko je v implicitni obliki mogo~e opaziti tudi v Hitlerjevi izjavi, ki je 1936. leta zbranim zatrdil – parafrazirajo~ Jezusa – da to, kar ste, ste skozi mene. Drugi~: zanimivo je, kako jih poleg tesne zveze z bogom odlikuje tudi znanstveni um: prikazani so kot vrhunski misleci, znanstveniki, pronicljivi teoretiki in praktiki svojih idej. Vodja v sebi zdru`uje borca, odre{enika in u~itelja. Mussolinija so slavili kot misleca, glasbenika, pisca itn. Stalin je bil “doma” v lingvistiki. Kot teoretiki so “uspevali” tudi drugi socialisti~ni 160 POLITIÈNA MITOLOGIJA Nedokon~ane zgodbe – sodobna politi~na mitologija voditelji, od Tita do Kim Il Sunga (njihove umotvore so povzemala visokotira`na Izbrana dela). Dokaz, da niso izpustili peresa iz rok niti tedaj, ko so morali dr`ati me~. V antiki so Julija Cezarja imeli za novega Dioniza in novega Aleksandra. Tretja naveza je torej zgodovinska: voditelje povezujejo z najve~jimi osebnostmi nacionalne in tudi {ir{e zgodovine. Duceja so primerjali s Cezarjem, Machiavellijem, Napoleonom, Garibaldijem, Mazzinijem in von Bismarckom. Etiopski cesar Haile Selasie naj bi bil potomec Menelika I., ki je bil sin starozaveznega kralja Judeje in Izraela Salomona. Biv{i gruzin-ski predsednik Z. Gamsahurdija, tudi sam prej disident, si je `elel, da bi ga imenovali gruzinski Havel. Novi voditelji radi privzemajo geste in podobe iz `ivljenja svojih velikih zgodovinskih vzornikov. Znana je slika Lenina, kako nagovarja zbrane na strehi oklepnega avtomobila; tudi B. Jelcin je v podobno zapletenem trenutku, 19. 8. 1991, na strehi blindiranega vozila obsodil pu~iste iz Kremlja. Pogoste so reminiscence na katero od velikih polpreteklih obdobij, torej ohranjanje toka tradicije. Krmilo oblasti naj bi zaupali zaslu`nemu in popularnemu voditelju iz bolj{ih ~asov. Stari junak naj bi umiril razmere in dr`avo pripeljal tja, kamor je nekdaj `e bila; ponovno naj bi ji dal stari lesk. Vrnil naj bi se le pere fondateur. Tako so Francozi ostarelega tigra Clemen-ceauja, ki je novembra 1917 prevzel krmilo vlade, imenovali o~e zmage. Nemci so v weimarskem ~asu, 1925., predsednika rajha, starega feldmar{ala von Hindenburga, do`ivljali kot resta-vratorja predvojnega obdobja; v njem so videli nekak{nega nadomestnega cesarja. Podobno pri slavnem mar{alu Petainu, junaku Verduna, ki je 1940. prevzel krmilo kolaboracionisti~nega re`ima v Vichyju; ali kasneje, 1958., pri de Gaullu. Zgovorne so njihove starosti: v novo pomlad svojega politi~nega `ivljenja so vstopili pri 76., 77., 84. oz. 68. letih. Imeli naj bi tudi skoraj neomejene duhovne in organizacijske sposobnosti. Franc Jo`ef je v svoji nostalgi~ni monarhi~ni vnemi nosil naslove vseh svojih de`el.12 Mussolini, fondadore dell’Impero je na vrhuncu svoje mo~i zdru`eval devet najvi{jih dr`avnih funkcij.13 Hitlerja so imeli za ~udodelca in voja{kega genija. Voditelj si zaslu`i nov naziv, kakr{nega ni nosil {e nih~e v zgodovini; odtod Fuhrer, Duce, Caudillo, Conducator, Poglavnik, Vo`d itn. Postane tovari{ Jekleni, `elezni kancler ali – primer iz novej{ega ~asa – `elezna lady. Zanimivo je, kako jih upodablja oficialna umetnost (slikarstvo, film, knji`evnost, slavilne pesmi): vsi so stalno med ljudmi – izolirani, a pristopni; nedotakljivi, a predani ljudstvu; prvi med enakimi. Totalitarizem goji prepoznavno ikonografijo. Novi Ubuji radi nosijo uniforme, celo vite{ke oklepe. Upodobljeni so na konjih, z me~i in praporji v rokah ali v letalih. Priljubljeni motivi so 12 Bil je cesar Avstrije, kralj Mad`arske, ^e{ke, Dalmacije, Hrva{ke, Slavonije, Galicije in Ilirije, nadvojvoda toskanski in krakovski, vojvoda luksembur{ki, salzbur{ki, bukovinski, {tajerski, koro{ki, kranjski in veliki knez transilvanski. 13 Zoran \. Slavujevi}, Savremeni politi~ki mit, opomba na strani 99. Bil je predsednik vlade, vodja stranke, {ef nacionalega sveta kor-poracij, notranji minister, minister za kolonije, minister kopenske vojske, minister vojne mornarice, minister vojnega letalstva in minister za propagando. POLITIÈNA MITOLOGIJA 161 Mitja Velikonja 14 R. Girardet, ibid., str. tehnika, mladost in {port; fascinacija nad mo~jo in hitrostjo; 78. industrijo, voja{ko tehniko in pompoznimi stavbami. Skupna lastnost velikih totalitarnih re`imov je bilo izkori{~anje “bonusa novega”: zavra~ali so dotedanje in so~asne `e uveljavljene na~ine politi~nega sistema. Druga~e re~eno, ukinili so politiko. Franco je vzpostavil diktatorsko oblast z izgovorom, da so [panci siti politike; v nacizmu so zahodni demokraciji zoperstavljali germansko; fa{isti so uvajali korporativni parlament. Pogosto pa so politiko poistovetili z voditeljevo usodo. Naslednja je torej obsceno izena~evanje dru`benega, nacionalnega, strankarskega z osebnim. V mitu l’etat, c’est moi! je vse eno. Napoleon III. se je po uvedbi diktature dal oklicati za francoskega cesarja s pretvezo, da s tem izra`a voljo naroda. Skozi Hitlerjeva usta naj bi govorile `elje vseh Nemcev. De`urno geslo je bilo en narod, ena dr`ava in en vodja (Fuhrerstaat). Tudi pri de Gaullu je pri{lo do procesa identifikacije osebne in kolektivne usode (njegova usoda je tudi usoda Francije14). Zgovorno je ena~enje, ki si ga je privo{~il F. Tu|man, da je njegova usoda usoda HDZ in Hrva{ke nasploh. Tudi druga~e ga imajo za nosilca prav vseh hrva{kih te`enj, ki so se uresni-~ile, posebej tistih po svobodi. Podobno je veljalo tudi za voditelja “avtonomne pokrajine Zahodna Bosna” F. Abdi}a, znanega kot Babo. Ime ustanovitelja ali zaslu`nega voditelja je simbolno geslo, pe~at, vtisnjen njegovemu stvarstvu: dr`avi (Bolivija, Pennsylvania, Rodezija), organizacijam (Hitlerjugend) in ulicam; nagradam, donacijam in odlikovanjem. Prav tako pa tudi mestom, ki tako zares postanejo mesta-heroji: Titovo Velenje, U`ice, Korenica, Titograd; Stalingrad, Sankt Petersburg/Leningrad, Kirov, Sverdlovsk; Washington; Ho{iminh itn. Vodjo spremlja skupina izbranih, ki tudi poznajo pravilno pot in izpolnjujejo njegove neronisti~ne ambicije. ^e uporabimo Dumezilovo klasifikacijo dru`benih in kozmi~nih funkcij: voljo Velikega sve~enika politi~ne religije, kateri sledijo Delavci, izvr-{ujejo Voj{~aki, njegova podalj{ana roka, stisnjena v jekleno pest. Nacisti so govorili o rasni higieni in pogosto uporabljali metaforo o mr~esu ali o mikrobih, ki jih je treba izkoreniniti. Njihovo vodilo je postal politi~ni in rasni boj na `ivljenje in smrt. Pripadnost in “zgodovinska naloga” opravi~ita vsakr{en mandat; borci so le nema in gluha orodja, izvr{evalci na~rta, ki se mora dogoditi. Uporabljajo t. i. metodo vakcine: potrebno je majhno zlo, da bi bilo skupini prihranjeno ve~je. V mitologiji totalitarizma nastopajo tak{ne stranke in njihovi borbeni odredi, ki “~istijo” zdravo dru`beno telo, ki lo~ujejo pravi~ne od prekletih. Dobijo zgovorna imena, npr. Mo~ne roke (predhodniki nacisti~ne SA), juri{niki, eskadroni smrti. Totalitarna oblast je obsedena s ~i{~enjem: v ~asu francoske revolucije so najbolj zagrizeni pre~i{~evali svoje vrste (t. i. epuration); to je postalo zgled za kasnej{e Stalinove 162 POLITIÈNA MITOLOGIJA Nedokon~ane zgodbe – sodobna politi~na mitologija ~istke. Metafora se ohrani tudi v mitologiji reda: razkrinkavanje korupcije v najve~jih italijanskih strankah, ki je doseglo vrhunec pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami, je dobilo ime akcija ^iste roke (podobno tudi na Poljskem). Trenutna ideologija pragmati~no povzema, prilagaja ali zavra~a tako stara mitska izro~ila kot ugotovitve sodobne znanosti. Na ta na~in je v nacisti~ni Nem~iji – mimo prepri~ljivih argumentacij o enotni biogenetski osnovi ~love{kih ras – nastala zgodba o Herrenvolk, o njegovi biolo{ki predestiniranosti za nujno zgodovinsko nalogo. Med arijce, raso s posebno kulturno obvezo, so {teli Aleksandra Velikega, Cezarja, Marca Pola, Rogerja Bacona, Giotta, da Vincija, Galileia, Voltaira, Kanta, Goetheja, Galvanija in Watta. Nacisti so izna{li nem{ko matematiko in arijsko fiziko. [e ve~, ideologija lahko znanosti eksplicitno in zavestno oporeka. Mussolini je npr. svoj mit direktno zoperstavil resnici.15 Nem{ki minister za vzgojo in izobra`evanje je 1933. leta profesorje podu~il, da ni treba ugotavljati, kaj je res, ampak ~e je v smislu nacionalsocialisti~ne revolucije. Mitski relief totalitarizma se spogleduje s slavnimi, velikimi zgodbami iz zgodnej{ih ~asov. V komunisti~ni Kitajski sta taka dogodka jeseni 1927. zatrta vstaja `etve in dolgi pohod v letih 1934-1935. Mitologija nacizma je poleg zgodb o udarcu v hrbet `idovsko-socialdemokratske zarote 1918. leta, o novi Evropi, `ivljenjskem prostoru na vzhodu, podvigih princa Evgena Savoj-skega svojim potrebam prilagodila {e stari mit o Nibelungih. Carlo Barbieri: Usmrtitev Cesara Battista 15 “Mi smo ustvarili svoj mit. Mit je vera, je strast. Zanj ni potrebno, da bi bil resni~en. Resni~en je na osnovi dejstva, da je dober, da je up, da je pogum. Na{ mit je Nacija, na{ mit je mo~ Nacije! In temu mitu, njegovi mo~i, ki jo `elimo popolnoma uresni~iti, podrejamo vse drugo!” je izjavil pred pohodom na Rim 1922. leta. POLITIÈNA MITOLOGIJA 163 Mitja Velikonja Izvirnik te juna{ke pesnitve je nastajal med 7. in 8. stoletjem, v visokem srednjem veku pa je dobila enovito podobo, pre`eto z vite{kim duhom, vdanostjo prijateljev in to`bo za padlimi junaki. Ti motivi so v ~asu nacizma do`iveli {tevilne upodobitve. Prepoznavna zna~ilnost mitologije totalitarizma je mesijanska vizija, gluha zazrtost v obljubljeno prihodnost, joachimovski mit o neizbe`ni tretji dobi. Socialisti~ni projekt naj bi se nepreklicno zaklju~il v komunizmu (spomnimo se le plakata, na katerem Lenin in Stalin obljubljata Vstopna postaja: socializem – izstopna postaja: komunizem!). V frankisti~ni [paniji so napovedovali ~isto kr{~anstvo. V nacisti~ni mitologiji naj bi arijska rasa – potem ko bi postopoma iztrebila druge – zavladala svetu. 3. NOVI MOLOHI (Mitologija nacionalizma) Tak na~in razmi{ljanja implicira edinost in urejenost naroda v terminih univerzalnega kozmi~nega reda, kot v religijah. Pri vseh teh totalitaristi~nih podjetjih je bila glavna skrb namenjena iskanju (izgubljene) enotnosti osebnega in skupinskega (dr`av-nega, dru`benega, politi~nega, nacionalnega ali pa vsega skupaj). M. Barres je tako predlagal formulo socializacije du{, torej restrukturacijo psihi~nega in obenem dru`benega. [e dlje segajo cilji fa{isti~ne in nacisti~ne ideologizirane mitologije: dr`ava je vse, ~lovek ni ni~, je zatrjeval Duce; A. Rocco, ideolog stranke, pa je bil prepri~an, da je posameznik le sredstvo uresni~evanja nacionalnih ciljev. @ivljenje posameznika mora biti na~rtovano in usklajeno s skupnostnim: odtod organizacije za vse starosti, sloje in oba spola dr`avljanov: v fa{isti~ni Italiji Balilla, Figli della Lupa, Giovane Italiane in Dopolavoro, v nacisti~ni Nem~iji pa so v projektu podru`bljanja ljudi nastali npr. Jungvolk, Hitlerjugend in Nem{ko `enstvo. Podobne zglede lahko najdemo tudi v nekdanjih realsocialisti~nih sistemih. Odli~nost naroda se je pri nekaterih in s~asoma – a ne popolnoma – otresla bo`je utemeljenosti, izvoljenosti; zamenjala jo je “naravna”. Tako obstaja kar nekaj narodov in dr`av, ki se imajo v nacionalnih mitologijah za izbrane, predestinirane z bo`jo voljo: @idje, Rusi (edini narod bogonosec), Ameri~ani (pisatelj Melville je trdil, da smo Ameri~ani poseben, izbran narod, Izrael na{ega ~asa), Srbi in Angle`i. Slednji so celo poudarjali te`ko breme belega mo`a in civilizacijsko poslanstvo, ki jim je bilo zaupano s kolonialnimi osvajanji. Izhodi{~e mnogih nacionalnih mitologij je bo`je poreklo svojega naroda in dr`ave. Francozi naj bi nastali z maziljenjem njihovega utemeljitelja, o~eta francoske nacije Klodovika I. Merovinga, sv. Clovisa, preko goloba, ki naj bi priletel naravnost iz nebes. 164 POLITIÈNA MITOLOGIJA Nedokon~ane zgodbe – sodobna politi~na mitologija Ohranili pa da so se zato, ker se je nacionalni mu~enici Ivani Orleanski javil “bo`ji glas”. Tudi fa{isti~na mitologija pozna “bo`ansko” utemeljenost naroda. Drugi pose`ejo po biblijski terminologiji: stara Jugoslavija je bila domovina troedinega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev; Hitlerjev rajh pa da je bil tretji (po joachimovskem zgledu) in tiso~letni (Razodetje). Francosko nacijo naj bi zamejeval `e obstoje~i, “naravni” okvir, geografske lo~nice v obliki {estero- ali osmerokotnika (razen proti severovzhodu, torej v zgodovinsko problemati~nih Alzaciji in Loreni); in skladna notranja geografska sestava. Nemci take “naravne” meje ne poznajo, kar je postalo dober alibi za politiko osvajanja vzhoda in jugovzhoda. Nastane cela mitologija meje, ki zdru`uje in varuje okoli ognji{~ zbrano skupnost in ki jih lo~uje od ogro`ujo~ih nestvorov tam izza. Na ta ali oni na~in povzdignjen narod – novi sacrum – se vsem drugim narodom predstavlja kot arhetip, njihova ikona. Zgodovinar J. Michelet je Francijo poveli~al v nation type, nation symbole oz. nation exemplaire. Tudi npr. Slovenija naj bi imela vse, kot to izdaja stari socialisti~ni grb (ali tisti nad vhodnimi vrati v Ple~nikovo NUK): gore, rodovitno prst in morje – seveda pod sijo~o zvezdo. “Naravna” izbranost dolo~enega naroda ohrani vse prepoznavne zna~ilnosti “bo`anske”. Nacisti~na ideja o Volku presega “zemeljsko” pojmovanje naroda: njeno argumentiranje je povsem v polju metafizi~nega. [lo naj bi za misti~no enost naroda z njegovo “naravo”, “kozmosom”, “tlemi”; imel naj bi kolektivno du{o in rasno dolo~enost, ki izhaja iz biolo{kih kvalitet; to naj bi bila podlaga arijsko-nordijske rase. Volkisch gibanje je poudarjalo izjemne karakteristike germanskega ljudstva, tevtonske krvi. Kot zgodovinska podlaga je njegovim zagovornikom slu`ila Tacitova Germania. Naslednja “ve~nostna” opredelitev naroda je zgodovinska. De`urni mitografi, poeti narodobudnih pravljic, sku{ajo rojstno uro svojega naroda pomakniti ~imdlje v preteklost in tako upravi~iti svojo dolgove~no samoniklost, “zgodovinske” pred-pravice in zahteve. Gre za igro kdo je bil prej. Tako naj bi bili Albanci direktni potomci Ilirov, balkanskih staroselcev; dejansko pa so nastali iz ostankov neromaniziranega paleobalkanskega prebivalstva, med katerimi so imeli mo~an dele` Iliri in Dardan-ci.16 [vicarji mitologizirajo nastanek svoje dr`ave iz 1291. (ve~na zveza). 16 Ignacij Voje, Nemirni Balkan, str. 35-37. 17 M. Mati}, ibid., str. 273. Novi voditelji radi privzemajo geste in podobe iz `ivljenja svojih velikih zgodovinskih vzornikov. Znana je slika Lenina, kako nagovarja zbrane na strehi oklepnega avtomobila; tudi B. Jelcin je v podobno zapletenem trenutku, 19. 8. 1991, na strehi blindiranega vozila obsodil pu~iste iz Kremlja. POLITIÈNA MITOLOGIJA 165 Mitja Velikonja Gavril Gorelov: Maksim Gorki Eno tipi~nej{ih obele`ij novega veka je obo`evanje dr`ave, njeno povzdigovanje na mitski piedestal. Prej{njo srednjeve{ko ~lovekovo identifikacijo, ki je bila primarno religijska (najprej je vsak bil kristjan), zamenja nacionalna. ^lovek postane predvsem pripadnik svoje dr`ave: vernika izpodrine dr`avljan. Proces sekularizacije je 18 M. Ker{evan, Religija i (dez)integracijski procesi u Jugoslaviji, str. 24. Primerjaj tudi R. N. Bellah, ibid., in N. Dugand`ija, ibid., str. 129-169. 19 Npr. rodna gruda, naravno bogastvo, gozdovi, polja in reke, gorski vr{aci in obale; zgradbe, spomeniki preteklosti, prometne `ile, meje; znanstveni dose`ki, tehni~ne pridobitve, voja{ka sila. eden najva`nej{ih tokov promocije nacije kot nove politi~ne skupnosti in novega mitiziranega absoluta ~lovekove pripad-nosti.17 Na ta na~in je postopno uga{ala politi~na mo~ religije in cerkvenih organizacij. Konsekventno je prihajalo do poenotenja oz. niveliziranja vseh drugih razlik (regionalnih, religijskih, jezikovnih, etni~nih...) znotraj meja dr`ave. Nova nacionalna mitologija postane legitimacijsko vezivo nacionalne dr`ave. Predstavlja se kot zastopnica splo{nega interesa, volje vseh, in namerno zanemarja prej{nje razlike. Kljub temu pa moramo ugotoviti, da so prav prej omenjene specifi~nosti postale njen integralni del. M. Mati} trdi, da je prihajalo do procesa nacionalizacije dru`be razli~no hitro: najprej v Angliji, `e v 14. stoletju (~eprav je cerkev ohranila svoj “dr`avni” polo`aj do danes), v Franciji po revoluciji 1789.; drugod po Evropi pa {ele v 19. in 20. stoletju. Cela paleta sodobnikov tega procesa ga je utemeljevala na razli~ne na~ine: filozofa von Herder in Fichte sta v nacijah videla del bo`jega plana. Prvi je govoril o nacionalnem karakterju in o tem, da ima vsak narod svojo du{o, narodni duh (Volkgeist), po kateri ga lahko prepoznamo; drugi pa je zatrjeval, da narod postane narod z vojno in s skupnim bojem. Nacionalna dr`ava naj bi ustrezala ~lovekovi naravi (Hobbes, Rousseau, A. Smith). E. Burke je narod ozna~il za naravnost ve~no kategorijo. Nova misti~na tvorba, mi-skupina, ki zdru`uje ob~estvo posve~enih, je torej nacionalna dr`ava. @eljeno notranjo povezanost simbolizirajo zna~ilne besede, kot Zdru`ene dr`ave, Zdru`eno kraljestvo, Sovjetska zveza ipd. Integracijski faktor nacije in dr`ave postane civilna religija, ki pa mora zadostiti trem zahtevam: da jo lahko sprejmejo vsi, ne glede na konfe- 166 POLITIÈNA MITOLOGIJA Nedokon~ane zgodbe – sodobna politi~na mitologija sionalne razlike; da religiozno utemelji narod; da ima posebno 20 Z. \. Slavujevi}, podporo dru`benih in dr`avnih ustanov.18 Tak{na deifikacija ibid., str. 103. dr`ave in naroda je neke vrste lai~ni misticizem oz. sakralizira- 21 M. Mati}, ibid., str. ni pozitivizem (R. Girardet). Svetost pridobi tudi vse, na ~emer 225. ta skupnost materialno temelji.19 Mit se “materializira”: v tavto-lo{kem krogu mit sakralizira materijo, ta pa potem dokazuje upravi~enost mita. ^lovekova identifikacija z usodo naroda oz. nacionalne dr`ave postane “primarnej{a” od prej{nje zavezanosti kr{~anskemu ob~estvu. Narodna pripadnost je pripisan, ne pa pridobljen status; ~lovek jo dobi `e z rojstvom – in ne {ele s kasnej{im obredom (krstom, posvetitvijo). Druga~e re~eno, potreben je le po-rod, da je posameznik `e del tistega, kar se imenuje na-rod. Na posebnih oltarjih, ki so jih v ~asu francoske revolucije nameravali postaviti v vsaki ob~ini, bi moralo biti zapisano: Dr`avljan se rodi, `ivi in umre za domovino. Tudi v novem veku so dr`ave, dolo~ena politi~na gibanja ali stranke svojim odlo~itvam ali strategijam pogosto (po)iskala bo`jo legitimnost. Znanih je nekaj svetih zvez (npr. Sveta liga Avstrije, Poljske in Bene{ke republike 1684., Sveta aliansa avstrijskega, ruskega in pruskega vladarja 1815.). Nem{ki cesar Viljem II. je 1889. zatrjeval, da so nauki socialnih demokratov bo`jim postavam nasprotni. Naslov himne kraljevine Jugoslavije je bil Bo`e pravde. Za japonsko cesarsko hi{o je veljalo, da njeno poreklo in politi~na mo~ izvirata naravnost od boginje sonca Amaterasu; ta naj bi namre~ za vladarja zemlje poslala svojega vnuka. Podobno je carska rodbina v Rusiji utele{ala tudi versko oblast do prevratnega 1917. Nacisti so trdili, da je bog z njimi (Gott mit uns). Konec petdesetih let je v vlado tedanje [panije – v razmerah razrahljane modre diktature – prvi~ vstopilo religiozno-politi~no gibanje tehnokratske usmeritve z mesijanisti~nim imenom Opus Dei (Bo`je delo). J. F. Kennedy je v svoji nastopni poslanici 1961. leta napovedal, da mora biti tu, na Zemlji, bo`je delo sad na{ih naporov. Zavezovanje bogu je nasploh pogosta stalnica nagovorov ob sprejemu najvi{jih dr`avnih dol`nosti. Predsednik srbske paradr`ave na Hrva{kem G. Had`i} je svojo zaprisego pred skup{~ino za~el z Zaklinjem se svemogu~im Bogom da }u... V legitimiranju nove ureditve sku{ajo njeni nosilci z razgla{anjem njene brez- oz. zunaj~asovnosti prikriti njen skoraj{nji nastanek. Odnosi med novimi politi~nimi mitologijami in obstoje~o cerkveno organizacijo ter (prevladujo~o) religijo so (bili) precej razli~ni. V prvih letih revolucije v Franciji je obstajala mo~na te`nja, pravo gibanje razkristjanjevanja: stara verovanja in kulte so njegovi protagonisti zamenjevali z novimi. Katoli{ka cerkev je imela veliko vlogo pri ohranjanju fa{isti~nega re`ima20 in frankizma. Med Hitlerjem in protestantsko cerkvijo pa je pri{lo POLITIÈNA MITOLOGIJA 167 Mitja Velikonja do spora prav zaradi konkurence glede duhovne oblasti nad mno`icami.21 Na Cipru je bil za predsednika dr`ave 1968. izvoljen tamkaj{nji nad{kof gr{ke pravoslavne cerkve Makarios III. V islamskem svetu sta vera in boj za boga klju~na elementa nove fundamentalisti~ne religiozne/politi~ne mitologije. Zanimiva je situacija na Poljskem: katoli{ka cerkev je v vsej novej{i zgodovini pomembno sodelovala v boju z mo~nimi sosedi in pri krepitvi narodne zavesti. Po padcu komunizma pa si prizadeva stopiti na prizori{~e kot politi~na sila, zlasti s sklicevanjem na moralno prenovo in pretekle zasluge. Na Balkanu je bila religija vseskozi prepoznaven dejavnik nacionalnega povezovanja, v posameznih zaostrenih obdobjih celo sredstvo za prisilno nacionalno enotnost (M. Ker{evan). Imela je narodno-budno funkcijo. Zglede lahko najdemo v nacionalnih uporih in osvajalnih/osvobodilnih vojnah; `alostna vrhunca sta seveda obdobji iz druge svetovne vojne in {e potekajo~i spopadi na teh tleh. Hrvati se imajo za prve Slovane, ki so izgovorili ime Kristus. Zagreb{ki {kof Strossmayer iz 2. polovice prej{njega stoletja je zatrjeval, da pomeni slu`iti narodu slu`iti Bogu; obenem pa je De`urni mitografi, poeti opozarjal na nevarnost italijanskega narodobudnih pravljic, sku{ajo rojstno nacionalizma, ki da je na prsih rimske uro svojega naroda pomakniti ~imdlje cerkve. V sporu med bosanskimi in “mati~nimi” Srbi glede mirovnega na~rta v preteklost in tako upravi~iti svojo za BiH poleti 1994 se je Srbska dolgove~no samoniklost, “zgodovinske” pravoslavna cerkev kot ustanova vseh predpravice in zahteve. Gre za igro Srbov povsem postavila na stran prvih; kdo je bil prej. torej proti uradni beograjski liniji. 4. PRIHODNOST PRETEKLOSTI (Mitologija prehoda) Stari mit je tisti latentni potencial, na katerega se lahko skupnost vedno zanese. Posebej v te`avnih razmerah deluje kot lu~ v temi, lux in tenebris. Obdobje prehoda v novo dru`beno stanje je obenem posledica in vzrok mitskega zajemanja stvarnosti in se navezuje na prej opisano mitologijo re{itelja. Ni le enostavni rezultat nakopi~ene napetosti, ampak to – preko razli~nih medijev vplivanja – tudi povzro~a. Obrazec je pri vseh tranzicijah enak: mra~na doba preganjanja in stiske zahteva spremembo. Novi vodja ali stranka mora storiti, kar zahteva klic krvi, etni~ne meje, civilizacijsko poslanstvo, razredni cilj, odprti grobovi, nacionalni interes, zakon zgodovine ali bo`ja volja: privesti svoje varovance v `eljeno in zahtevano novo stopnjo. Back to the future: kraljestvo teme nadomesti “nova stara” idila, obnovljena zlata doba. 168 POLITIÈNA MITOLOGIJA Nedokon~ane zgodbe – sodobna politi~na mitologija Toda {e pred tem je v tej mitologiji zapisana pravilna pot: odpovedovanje, `rtvovanje, smrtni boj, v katerem se bo skupnost odre{ila, prenovila, iz~istila (pre`iveli bodo le pravi~ni in najmo~nej{i), nabrala mo~i za `ivljenje v zmagi. Najbolj zaostreni obliki mitologije prehoda sta mitologiji revolucije in vojne. Poudarjam, skupnost: bajeslovna zavest je – {e posebej v dobi prehoda – organicisti~na. Dru`bo, dr`avo, narod, stranko, vodjo in pogosto tudi cerkev pojmuje korporativno, kot dru`ino ali usklajeni organizem, v katerem vsak ud, vsak del pozna svojo nalogo; dru`i jih utele{eni in upodobljeni um, glava telesa. Izven te harmoni~ne, brezhibne povezanosti naj bi bili deli nesposobni samostojnega pre`ivetja, posebej zaradi vedno ogro`ajo~ih sosedov. Simbol tak{ne `eljene enotnosti (snop s sekiro) je italijanski fascio (prilagojeni fasces, znamenje vrhovne oblasti starega Rima). Spomnimo se grba nekdanje ZSSR, avnoj-ske Jugoslavije (zublji posameznih plamenic se zdru`ijo v skupen ogenj) ali grbov njenih republik (povezano `itno klasje ali listje kake druge kulturne rastline se nagiba k petokraki). Mit o naciji kot organski enotnosti je izvrsten alibi totalitarni dr`avi.22 Tudi na gospodarskem podro~ju: tako nacizem kot fa{izem sta poznala tak{ne krovne organizacije (konfederacija nem{ke industrije oz. nacionalni svet korporacij). Po podobni logiki naj bi delovala tudi dogovorna ekonomija v socializmu. Edinole v okope zbita skupnost – seveda pod komando nezmotljivega vodstva – naj bi bila sposobna pre`iveti vse skrite pasti prehodnega obdobja. Vrhovna oblast mora biti enodu{na; odtod tudi te`nja po brisanju vseh delitev znotraj nje (posvetna/cerkvena). @e Rousseau (oblikovanje civilne religije) in Hobbes (treba je povezati dve orlovi glavi) sta izpostavljala nevzdr`nost delitve. Podobnega mnenja sta bila tudi Saint-Simon (iskal je harmonijo med materialnimi in duhovnimi mo~mi) in Comte (iskal je novo, moderno duhovno mo~).23 V ozadju teh `eljenih scenarijev prihodnosti lahko zasledimo nostalgijo po izgubljeni enotnosti oblasti, npr. v obliki cezaropapizma, in po neki novi zvezi med sferama verovanja in vednosti po sholasti~nem vzoru. V nekaterih drugih okoljih, npr. v pravoslavni Rusiji, Tur~iji ali na Japonskem sta avtoriteti ostali povezani {e v 20. stoletju. Arhetip mita prehoda je sam prehod ~ez tisto mejo, ki najbolj radikalno fizi~no lo~uje `ivljenje na zemeljski povr{ini: ~ez vodo. Zgleda iz biblijske mitologije (prehod ~ez Rde~e morje) in anti~ne zgodovine (Cezarjevo pre~kanje Rubikona) postaneta referenci novove{kim tranzicijam. Ameri{ki naseljenci so za~eli znova v novem Kanaanu po prejadranem Atlantiku. Kasneje, v ameri{ki revoluciji, je bil tak dogodek Washingtonov prehod reke Delaware; v mitologiji jugoslovanske NOB pa 22 Z. \. Slavujevi}, ibid., str. 97. 23 R. Girardet trdi, da so `eleli ustvariti nekak{no moralno teologijo politike. Glej str. 144-154. POLITIÈNA MITOLOGIJA 169 Mitja Velikonja 24 V knjigi The re{itve ~ez Neretvo in Sutjesko. Slovencem reki Kolpa in Sotla Rhetoric of Religion. predstavljata ve~ kot le geografsko lo~nico z jugom, Balkanom; 25 Glej tudi M. Mati}, pomenljivo je, da Dragonja take konotacije nima. ibid., str. 163. Vsaka bolj ali manj korenita politi~na in dru`bena sprememba predruga~i tudi jezik, na~in komuniciranja, skozi katerega nastaja nova (mitska) konceptualizacija obstoje~ega. Znani so primeri uporabe novoreka ali posameznih neologizmov, skovank, `argona, birokratskega ali tehnicisti~nega jezika, okraj{av in ozalj{av ter uporabe mrtvih jezikov. Znotraj politi~nih govorov pa se pojavijo novi simboli, parole, parabole, programske sintagme, druga~en ton, grandomanski izmisleki ipd. Re~eno z metodolo{kim principom analogij K. Burka24, besede ka`ejo na Besedo, dejanja so utemeljena z Dejanjem, dogajanja z Dogodkom. Nacisti~ni govori so tako izklju~evali pogojnik in uporabljali le povedni in velelni naklon: nikoli zahteve ali upa,25 vedno le obljubo in afirmacijo. Goebbels je, misle~ na Lenina in Mussolinija, priznal, da so bili le veliki govorniki sposobni ustvariti bolj{evizem in fa{izem. V vojnem besednjaku je pogosto govorjenje o re{ilnem tajnem oro`ju, zadnjem, toda odlo~ilnem adutu v tej igri mo~i. Tako je bilo npr. v zadnjih letih 2. svetovne vojne v Nem~iji (V1 in V2); z njim grozi tudi vodja upornih bosanskih Srbov Karad`i} (skrivnostni protiletalski {~it). Kamikaze, bo`anski veter, naj bi Japoncem – tako kot tajfun, ki je potopil invazijsko mongolsko ladjevje v 13. stoletju – 1944. in 1945. leta prinesli zmagoviti preobrat. Novi ~asi, novo olje, pou~uje sodobne Slovence neko reklamno sporo~ilo. Mitologija prehoda je zavezana magi~nemu pridevniku novi: novi vek, novi svetovni red, nova ekonomska politika v Sovjetski zvezi v dvajsetih letih, New Deal; nova estetika, umetnost in kultura. Angle{ki priseljenci so svojo kolonizacijo do`ivljali kot sveti eksperiment. V novem svetu je {lo za nov za~etek tistih, ki so se naveli~ali iztro{enosti in izprijenosti starega (New York, England, Orleans, Zealand, Nova Lisboa, Novaja Zemlja). Ali nova Jugoslavija (Nova Gorica), v kateri naj bi v novem ~asu presegli nasprotja in polo`aj stare. Toda novost v mitski zavesti ni nikoli sama: vedno jo krepijo sentimentalne aluzije na age d’or, razcvet narodove enodu{nosti, zapravljeno plemenitost in razigranega sozvo~ja starih dobrih ~asov, ki si jih prizadeva obnoviti. Odtod nostalgija po npr. stari monarhi~ni Franciji (Ancien Regime), preden so jo pretresli modernizacijski valovi; ali po stari Srbiji, izgubljeni zibelki srbstva, najprej po zmagi Turkov in potem {e po veliki selitvi. Srednjeevropejci sanjajo o svoji zlati dobi fin-de-siecla, ki je nepreklicno mimo. Nekateri zgledi segajo {e dlje v preteklost, npr. do [parte, rimske republike ali vite{kih ~asov in klene fevdalne urejenosti srednjega veka. Pri navajanju in sakraliziranju tak{nih slavnih referenc se popolnoma 170 POLITIÈNA MITOLOGIJA Nedokon~ane zgodbe – sodobna politi~na mitologija izgubi smisel za kro-nolo{ko sosledje dogajanj. Zgled se prelevi v zunaj~asovni in zato potencialno ponovljivi izgubljeni raj. Vsak mit o zlati dobi pa se zaklju~i na enak na~in: z mitom o Velikem povratku tega ~asa, o povrnitvi tega bla`enega obdobja narodove zgodovine, v vsem svojem sijaju. Nujni del mitologije prehoda je tudi smiselno nadgrajevanje pretekle zgodovine. Izposojanje zgledov razblini tranzicijsko meglo. Nove politi~ne tvorbe postanejo samoumevne naslednice svojih prednic, nacionalna zavest pa najde potrditev v starih vzorih. Anti~ni Rimljani so se radi navezovali na Trojance. Francozi so v razburljivem ~asu na prelomu 18. stoletja iskali svoje vzore v [parti, pri Trojancih, rimski republiki in potem cesarstvu; revolucija 1848. pa v tisti iz leta 1789. Moskva naj bi bila novi in zadnji, tretji Rim, saj ~etrtega ne bo nikoli. Gr{ki na~rt Katarine Velike iz 80. let 18. stoletja je poleg izgona Turkov iz Evrope predvideval tudi rekonstruiranje bizantinskega imperija z ruskim vladarjem na prestolu.26 M. Eliade pi{e, kako so se romunski intelektualci iz 18. in 19. stoletja – zaradi zavesti o latinskem jeziku – imeli za potomce Rimljanov; Mad`ari pa so zavest o svoji plemenitosti in zgodovinski misiji na{li v mitu o poreklu Hunorja in Magorja v herojski sagi o Arpadu.27 Teroristi~na IRA v svojem manifestu iz 1971. leta odkrito priznava, da ~rpa izku{nje in inspiracijo iz prvobitne irske tradicije. V irskokatoli{kem izro~ilu {e vedno `ivi stari keltski mit o juna{kem Cu Chulainnu, ki na koncu tragi~no umre: nenazadnje je upodobljen v kipu v spomin upornikom iz vstaje 1916. v Dublinu. Nacisti so razdelili nem{ko zgodovino na tri rajhe: prvi od 962. do 1806. leta; drugi, pod prusko dinastijo Hohenzollern, je trajal od 1871 do 1918; Hitlerjev, za~en{i 1933. leta, pa naj bi trajal 1000 let. Mussolini je na enak na~in “obnovil” rimski imperij; Rim je namre~ ve~no mesto. Del vladajo~ega diskurza pri na{ih ju`nih sosedih je tudi vje~na Hrvatska. Naslednja zna~ilnost mitologije prehoda je obsedenost z zaroto nasprotnikov. Ponavadi gre za klavrne, a najbolj zakrknjene ostanke premaganega re`ima, za reakcionarje, ki Gavril Gorelov: Stalin 26 B. Jezernik, ibid., str. 200. Eden njenih vnukov je bil celo kr{~en za Konstantina, gr{ka guvernanta pa ga je u~ila gr{~ine. 27 Mircea Eliade, Mit i zbilja, str. 163-164. POLITIÈNA MITOLOGIJA 171 Mitja Velikonja 28 Okoli revolucije se je gnetlo sovra`nih in sumljivih pittovcev, izstradovalcev, zalogar-jev, puntarjev, bodalar-jev, alarmistov, kon-trarevolucionarnih aris-tokratov, rojalistov, rde~ih pet, klavcev, ustrahovalcev, vitezov iz Koblenza idr. 29 R. Girardet, ibid., str. 31. `elijo ponovno vzpostaviti svojo mra~no oblast, preteklo stanje. In to na vse na~ine, tudi z najbolj umazanimi sredstvi. Zanimivo je, kak{ne razse`nosti pridobijo npr. podobe in nakane tajnih policij ali obve{~evalnih slu`b prej{njih re`imov v mitskem imaginariju novih: ti kot da se no~ejo naveli~ati zgodb o njihovi pretkanosti in ogro`ajo~i konspiraciji. Postanejo de`urni krivci za aktualne probleme in primerno sredstvo o`igosanja politi~nih nasprotnikov: spomnimo se le povojne obsedenosti z gestapovskimi agenti ali “nevarnosti”, ki jo postsocialisti~nim dru`bam pomenijo stare strukture (Securitate, Stasi, udbomafija ipd.). Prebarvani mo`je sence postanejo vladarji kraljestva teme. Sprovocirani strah pred hugenotsko zaroto zoper kralja in dvor je spro`il krvave pokole v {entjernejski no~i 1572. leta. Med francosko revolucijo so nosilce starega re`ima obto`evali zarote s kruhom, povezav z razbojniki in zunanjimi sovra`-niki.28 Eden od vrhuncev je bil znani veliki strah med 20. 7. in 6. 8. 1789. leta. Francijo so v zadnjih dvesto letih pretresale tri velike zarote: jezuitska, `idovska in prostozidarska.29 Na Kitajskem so konec 70. let glasno obra~unali z bando {tirih. V Srbiji so poleti 1994. opazili pravo poplavo razli~nih prerokovalcev in napovedovalcev prihodnosti, ~arovnikov in izganjalcev hudi~a; med drugim so ti pojasnjevali tudi mehanizem svetovne zarote proti Srbiji. Spopad z zaroto pridobi razse`nosti bajeslovnega boja s po{astjo: brezobzirno, brez kompromisov, do konca. Za izkoreninjenje te mra~ne organizacije so dovoljena vsa sredstva. Ta boj se nikoli ne kon~a: le tako lahko ohranja skupnost v nenehni napetosti, ki “zahteva” odlo~no ravnanje, brezpogojno podreditev politiki oblasti, ki `e ve, kaj dela. Obdobje krize je vzrok in obenem posledica razli~nih govoric, sumni~enj, napovedi in scenarijev, ki pridobivajo nekatere mitske razse`nosti. Izzvane razmere in dramatizirane okoli{~ine potem “samoumevno” narekujejo potek dogodkov, strategije njihovega preseganja. Klju~ re{itve naj bi bil pri vladajo~i garnituri, torej tisti, ki je situacijo zaostrila. Druga~e re~eno: oblast re{uje tisto, kar je sama zapletla. Prav v aktu preloma naj bi se izkazala njena mo~ in potrdilo, upravi~ilo zaupanja ljudi vanjo. V tem smislu lahko razumemo v postju-goslovanskih republikah pogosto ponavljan rek Pri prelasku rijeke konji se ne mijenjaju. Re`im na oblasti torej generira krizo, ki potrjuje njegovo legitimnost: gre za staro münchhau-sensko prakso podeljevanja predpostavk lastne legitimnosti. Naj{ir{i razmah pa tudi v mitologiji prehoda zavzamejo prav zgodovinski zgledi in osebnosti. Praviloma nastopajo v parih: epizode in junake iz politi~ne in voja{ke zgodovine spremljajo dogodki in osebe iz kulturnega in znanstvenega `ivljenja. Bojevniku stoji tesno ob strani kulturnik. Npr. ob L. Kossuthu, ki je 1848. in 1849. vodil boj za neodvisno Mad`arsko, med 172 POLITIÈNA MITOLOGIJA Nedokon~ane zgodbe – sodobna politi~na mitologija vstajo ubiti pesnik S. Petöfi. Indikativna je situacija v Ukrajini, kjer sta bila na eni strani izmeni~no povzdigovana dva junaka: hetman I. B. Hmelnycki, ki je sredi 17. stoletja postavil svojo de`elo pod oblast ruskega carja, in kasneje hetman I. S. Mazepa, ki je sku{al dose~i samostojnost svoje de`ele. Simbol ukrajinske kulture pa postane od prve polovice 19. stoletja domoljubni pesnik T. [ev~enko. V Makedoniji se sposobnemu carju Samuelu pridru`ujejo prosvetitelji Ciril in Metod in kasneje Kliment in Naum; iz obdobja boja proti Turkom pa G. Del~ev v je~i umrlima pesnikoma Dimitriju in Konstantinu Miladinovu. Mitologija dru`b, ki se zvijajo v kr~ih prelomnih obdobij, povzema tako slavne kot tragi~ne like in dogajanja iz preteklih obdobij, ki vsaj malo spominjajo na sedanja. Na Mad`arskem obstaja kar nekaj mo~nih zgledov: hunske mo~i in neugnanosti kralja Atile, {irine de`el svetega [tefana, renesanse v Korvinovem ~asu, dogodkov 1848.-1849. in mad`arske vstaje 1956. ter usode I. Nagyja. Na ^e{kem so taka asociativno te`ka dogajanja, gibanja in osebnosti Jan Hus, taboriti, razcvet ob prelomu 19. stoletja, prelomi 1938., 1948. in 1968. leta. Moldavci so ponosni na svojega kneza [tefana Velikega iz druge polovice 15. stoletja, saj je tedaj dr`ava v bojih s Poljaki in Turki do`ivela svoj najve~ji obseg. V albanskem mitskem spominu ima vidno mesto narodni junak Skenderbeg, ki se je sredi 15. stoletja upiral premo~nim tur{kim osvajalcem. Hrvati obujajo spomin na bitko s Turki 1715. z vsakoletno prireditvijo Sinjska alka. Irci imajo dolgo tradicijo uporov zoper mo~nej{e Angle`e, t. i. rebellions, risings in troubles (med drugimi Ulster Rising 1641., velikono~na vstaja Easter Rising 1916. in spopadi od 1969. dalje). S padcem komunizma je pri{lo – v nekaterih krogih in strankah – do rehabilitacij tistih osebnosti, ki so bile v tem ~asu sporne ali osovra`ene. Do vrnitve starih demonov (Adam Michnik), klicanja besov je pri{lo v Ukrajini z obujanjem spominov na nacionalista Bandero, na Slova{kem na vodjo kolaboracionisti~nega re`ima Tisa, v Romuniji na Antonescuja, na Mad`arskem na Hortyja, v Srbiji na D. Mihajlovi}a in na Hrva{kem na Paveli}a. Pa tudi Stalin, Hitler in Mussolini ostajajo pri nekaterih strankah reference velikih, modrih ali odlo~nih mo` (pri komunisti~nih in velikoruskih nostalgikih ter (skrajnih) desni~arjih v Nem~iji, Avstriji ali Italiji). Revolucija pomeni preporod v vseh sferah dru`benega `ivljenja, je regeneration, kot so proces imenovali v francoski revoluciji. Zato je njena samopredstava najbolj ~ista, zgo{~ena Obrazec je pri vseh tranzicijah enak: mra~na doba preganjanja in stiske zahteva spremembo. Novi vodja ali stranka mora storiti, kar zahteva klic krvi, etni~ne meje, civilizacijsko poslanstvo, razredni cilj, odprti grobovi, nacionalni interes, zakon zgodovine ali bo`ja volja: privesti svoje varovance v `eljeno in zahtevano novo stopnjo. POLITIÈNA MITOLOGIJA 173 Mitja Velikonja 30 Katoli{ke de`ele so reformo za~ele 1583., protestantske dve stoletji kasneje, Rusija {ele po bolj{evi{ki revoluciji, medtem ko so orientalske kr{~anske cerkve – popravljenega – sprejele 1923. leta. in zaostrena oblika mitologije prehoda. Mitizirano mesto postane zgodovinski prelom, ki do`ivi svoj krvavi, a odre{ujo~i vrhunec v kon~nem, odlo~ilnem obra~unu med dobrim in zlom. Ponavadi gre za oboro`eni boj “golorokih” mno`ic z reakcionarnimi silami; tako je bilo v vseh velikih osvobodilnih vojnah in revolucijah v zadnjih dveh stoletjih. Nasproti pravi~nim stojijo tako zunanji (pre`e~i sosedi) kot notranji sovra`niki; vsaka revolucija ima namre~ svojo Vendejo. Nastane tudi revolucionarni mitski panteon. V mnogih de`elah ga sestavljajo junaki ali mu~eniki osvobodilne vojne, npr. W. Tell v [vici in Garibaldi ali C. Battisti v Italiji. Med francosko revolucijo so bili to mu~enci svobode, predvsem sveta trojica Marat, Chalier in Lep-eletier de Saint-Fargeau, med sovjetsko Kotovski, ^apajev, Lazo in Parhomenko. Postanejo tako del ljudske kot potem nacionalne mitologije, njihove podvige pa pridno obdeluje tudi oficialna umetnost. Zgled levi~arskim upornikom po svetu je postal “Che” Guevara, vitez gverile, ubit 1967. v Boliviji. Na drugem delu sveta je bil popularen stri~ek Ho, Ho [i Minh. 5. NA KOLENA PRED OBSTOJEÈIM! (Mitologija reda) Vsaka sedanjost je nujno leibnizovski najbolj{i izmed svetov. Mitologija, posebej tista ideologizirana, prilagojena imperativu tistega zdaj in tukaj!, ni omejena le na izredna dru`bena stanja ali obdobja totalitarnih re`imov. Njeno skrivno kohezivno mo~ – in ne zgolj sledi, izgubljene atavizme – lahko najdemo tudi znotraj “normalnih” razmer, v vsakdanjem `ivljenju in v obi~ajni politi~ni praksi. Mitologija ohranja red v dinami~nem ravnovesju in ga krepi. Gre za mitologijo normalnosti, ki ima stabilizatorsko vlogo v dru`bi, ki ohranja red v spremembah. Zoperstavlja se odsotnosti smisla v mirnej{ih obdobjih. Novi red postane izhodi{~e: celotno stvarstvo se za~ne znova. Prelomi ~as. Njegovo obvladovanje, izmojstritev svojega lastnega, pravo-~asnega `ivljenjskega ritma je konstitutivna to~ka vsakr{nega dojemanja sveta, vozli{~e mitskega imaginarija. Obvladovanje zgodovine je namre~ le drugo ime za gospostvo, za obvladovanje sedanjosti. Tako kr{~anski svet {teje svojo zgodovino po Kristusu, ki ga lo~i od nerazodete dobe pred njim; leto je Gospodovo, Anno Domini. Delitev ostane tudi v na{em {tetju. Francoska revolucija je pomenila njenim nosilcem dovolj usoden dogodek, da so vpeljali novo leto{tetje; uvedli so nov koledar in poimenovanje mesecev. Uvajanje novega gregorijanskega koledarja so spremljale povsem posvetne intrige: z ostajanjem na starem, julijanskem, so hotele cerkvene organizacije dokazati svojo samostojnost.30 Prazniki imajo pred- 174 POLITIÈNA MITOLOGIJA Nedokon~ane zgodbe – sodobna politi~na mitologija vsem memorialno funkcijo; ob~estvo se zbere okoli skupnega spomina. Npr. v ZDA je teh dnevov kar precej: spominski dan padlim vojakov, zahvalni dan, dan neodvisnosti, dan veteranov in rojstna dneva G. Washingtona in A. Lincolna itn. Danes najprej sebi podeli bla`enost. V vseh ~asih: na kovancih rimskega cesarja Hadrijana tako beremo Sre~na Italija, Zlati vek in Umirjena de`ela. Renesansa da je bila nova zlata doba. Razsvetljenci so svojo dobo v navdu{enju antropocentri-zma imenovali doba razuma, filozofsko ali Voltairovo stoletje. F. D. Roosevelt je govoril o enem svetu (one world). V zadnjih letih, po ukinitvi bipolarne delitve sveta, se govori o krasni novi svetovni ureditvi. Evropa da bo zdru`ena. In nenazadnje, v zadnjem ~asu se veliko razpravlja o new age. Sedanjost je lo~ena od obdobja teme: tako so npr. novove{ke generacije grdile srednji vek, revolucionarne predrevolucijski ~as, trobila novega sistema starega, novonastale dr`ave prej{nje `ivljenje v skupni dr`avi. Skupnost pravi~nih goji predstavo o svoji izklju~enosti, lo~enosti od ogro`ajo~ega sveta; zato razvije celo mitologijo meje, okopov, zidov, utrdb, branikov pred barbari. Staro kitajsko civilizacijo je pred mongolskimi jezdeci branil mogo~ni Veliki zid. Francozi so se med vojnama po~utili varne za Maginotovo linijo; nacisti so za primer zavezni{kega izkrcanja na francoski obali zgradili Atlantski zid. Ameri~ani so razvili pravo mitologijo meje (frontier) in hrabrih pionirjev, ki so jo pomikali ~edalje globlje v neznano. Evropo {e bolj od prej-{njega berlinskega zidu oz. `elezne zavese ideologije deli – kot ji pravi Samuel P. Huntington – `ametna zavesa kulture. Bavbav je vedno drugje. Evropski Zahod in Rusija sta se tako skozi zgodovino obkladala s so~nimi zmerljivkami in pregovornimi slab{alnicami. Prvi da je bil dekadenten, v novej{em ~asu utele{enje gnilega kapitalizma; druga pa azijska despo-tovina, ~arovnica na Vzhodu. Komunizem naj bi bil vzhodna prikazen. Ameri~ani so – ob zaostritvah odnosov, npr. v ~asu obeh svetovnih vojn – Nemce imenovali Huni. Znani so kleni balkanski vzdevki, ki so postali sinonim narodne pripadnosti drugih. V {e trajajo~i vojni je Srbija med drugim dobila vzdevek balkanski Paragvaj, v katerem dobijo zato~i{~e najhuj{i krvniki. Toda le majhen korak in kratek ~as lo~i obsojanje zgodovinskih ipd. sovra`nikov in medsebojne antagonizme od zglednega sodelovanja: tako ve~ni konkurentki Francija in Nem~ija sedaj ubrano tvorita glavno os zdru`ujo~e se Evrope. Stare rane sta za~asno zacelila Mitterand in Kohl, ki sta se pred desetletjem ritualno rokovala pri Verdunu. Podoben preobrat je sedanje novo partnerstvo med Muslimani in Hrvati v BiH. Novi junaki postanejo garanti, varuhi obi~ajnosti. Zgolj nekaj zgledov. Znana je usoda ameri{kega politika Biggyja 31 Mircea Eliade, Mit i zbilja, str. 166. 32 Kadi pipo, je strasten ribi~, `ivi v navadnem stanovanju in se nevsiljivo obla~i... V njem se je lahko prepoznal vsakdo. Skratka, prava mera v vsem, eden izmed nas: po burnem obdobju nenehnih prevratov in sprememb je predstavljal podobo urejene Francije, osebne kreposti in splo{nega dru`benega napredka. 33 Ibid., str. 70. POLITIÈNA MITOLOGIJA 175 Mitja Velikonja 34 Iz intervjuja z njim, ki ga je iz hambur{kega Der Spiegel povzelo Delo, Sobotna priloga, 13. 8. 1994, str. 28. 35 Primerjaj tudi R. Girardet, ibid., str. 108. Novi ~asi, novo olje, pou~uje sodobne Slovence neko reklamno sporo~ilo. Mitologija prehoda je zavezana magi~nemu pridevniku novi: novi vek, novi svetovni red, nova ekonomska politika v Sovjetski zvezi v dvajsetih letih, New Deal; nova estetika, umetnost in kultura. Muldoona, ki je postal s svojim upiranjem aristokraciji Hill Streeta najprej nacionalni heroj, skoraj polbog; potem pa sta se ga tisk in radio naveli~ala in ga kazala zgolj v grdi lu~i.31 Francija 1951.: stari mit o odre{eniku do`ivi za moderno dobo in parlamentarno demokracijo zna~ilno modifikacijo. Re{itelj ni ve~ veliki junak, ampak povpre~ne`: propagandni stroj je Antoina Pinaya prikazoval kot preprostega ~loveka vsakdanjih okusov in dejanj.32 R. Girardet upravi~eno zatrjuje, da so tako heroji izjemnosti kot heroji normalnosti v istem mitolo{kem prostoru,33 na istem kontinuumu. Maratonsko 68-letno vladarsko obdobje Franca Jo`efa, patriarha monarhi~ne Evrope, je v kolektivnem spominu mnogih srednjeevropskih narodov ostalo zapisano kot doba spokojnosti, urejenosti in varnosti. Zato ni presenetljivo, da mnogi – znani so primeri tudi iz na{ih krajev – niso mogli verjeli novici o njegovi smrti. Zaradi dolgega `ivljenja so ga namre~ ljudje ena~ili s stabilnostjo na~ela habs-bur{ke celote. Podobno nostalgijo zbuja pri Angle`ih viktorijansko obdobje, ~as 64 let trajajo~e vladavine kraljice Viktorije (1837-1901), v katerem je imperij do`ivel svoj vrhunec. Zopet specifi~en je {e sve` primer iz sosednje Italije. S. Berlusconi je pri{el na oblast z obljubami ~ude`ev (milijon delovnih mest v enem letu), kot re{itelj domovine pred levico, predvsem pa kot ~lovek novega. Ta mitologizirani uspe{ni podjetnik (iz ni~ – ex nihilo – da je ustvaril drugo najve~jo gospodarsko skupino v Italiji) naj bi postal prav tako dober politik (vodja stranke z zgovornim naslovom Forza Italia, ki jo je v {tirih mesecih pripeljal na oblast) in ljudstvu popolnoma predani predsednik vlade (spal naj bi le {e tri ure in pol).34 Njegova filozofija oblasti ima prepoznavne totalitarne primesi: tako da so njemu nenaklonjeni mediji tisti, ki ovirajo njegov direkten stik z ljudstvom. [e ena od velikih zgodb o neposredni demokraciji, neoviranem izra`anju volje ljudi, ki jo je npr. ju`ni del biv{e SFRJ nazadnje do`ivel v jogurtni revoluciji. Omenjene reminiscence o les belles epoques so praviloma del besednjaka tudi razli~nih narodnja{kih politi~nih strank v bolj umirjenih razmerah. Zgodba o izgubljenem raju pa je `e prej do`ivela tudi druga~no usodo: z razsvetljenstvom se je “natural-izirala”. Oblikoval se je mit o naravnem stanju, o preprostem in nedol`nem otro{kem obdobju ~love{ke zgodovine, najeksplic-itneje pri Rousseauju. Tudi danes ga lahko – v razli~nih modificiranih oblikah – sre~amo v samih nedrjih verovanj in praks nekaterih gibanj, npr. vegetarijancev, nudistov, ekologov, zagov- 176 POLITIÈNA MITOLOGIJA Nedokon~ane zgodbe – sodobna politi~na mitologija ornikov svobodne ljubezni itn.35 Razli~ica tega mita je tudi 36 Zadnji trije primeri vra~anje k zemlji, k enostavnemu, a preskrbljenemu in mirne- so iz knjige Ale{a Debe- mu `ivljenju na pode`elju, k vrednotam samozadostne skupnosti ljaka. in povezanega sobivanja. Povratek v varno doma~ijo naj bi bil edini odgovor brezdu{nemu ritmu urbaniziranega in motoriziranega sveta. Oziroma, kot se je izrazil Petain ob kampanji vra~anja k zemlji, ki si jo je njegov re`im {irokopotezno zastavil, a je naletela na klavrn odmev: Zemlja ne la`e. Na drugem koncu sveta je Mahatma (velika du{a) Gandhi kot nasprotje kapitalisti~ne produkcije in zahodne politike zagovarjal vra~anje k predindustrijski preprostosti in na~inom proizvodnje. Severnokorejski re`im {e vedno goji ideologijo Juche (zana{anja nase). R. Girardet opa`a kulminacije mitologij zlate dobe in “uhojenih stezic” ob vrhuncih dru`benoekonomske evolucije, ob pospe{enih procesih spreminjanja, ko se stara ravnovesja poru{ijo; npr. v Franciji pred revolucijo in po drugi svetovni vojni. Zamegljenost vsakdana postane berljiva {ele skozi le~e preteklih zgodb in podob. Zanimiv je fenomen melanezijskih kargo kultov, predstav tamkaj{njih domorodcev o ~ude`ni poravnavi krivic iz kolonialnega obdobja: pri~akujejo namre~ otovorjene ladje, s katerimi jih bodo obiskali in obdarili predniki. Na Zahodu nostalgijo po starih dobrih ~asih zelo pogosto in s pridom uporablja – poleg narodnja{kih, ljudskih strank – tudi sodobna ekonomska propaganda (zdrava hrana, materiali, turizem itn.). Vsakdanje `ivljenje v razvitem svetu ponuja vedno nove mite pre`ivetja. Socialisti~no Jugoslavijo je pre`emal mit o samoupravljanju delovnih ljudi in ob~anov. Novi junaki postanejo utele{enje kreposti in vneme: v socialisti~nih re`imih so slavili udarnike, ki so se izkazali s preseganjem delovnih norm (Stahanov v ZSSR, Sirotanivi} v Jugoslaviji, Hennecke v NDR). Sodobne demokrati~ne dru`be se kitijo s konstrukti kot socialna dr`ava, dr`ava blaginje, z – law and order – razrednim mirom, pravi~no dru`bo itn. Ogelni kamen America Way je mit o self-made man: rek Pomagaj si sam in bog ti bo pomagal so ameri{ki naseljenci vgradili v svojo mitologijo in moralno tradicijo. V 60. letih je mlade obvladovala uporni{ka mitologija jagod in krvi. Dana{nje yuppije obvladuje samo-predstava jaz, jaz, samo jaz.36 Nekateri avtorji opozarjajo na milenaristi~no naravo antinuklearnega gibanja v zahodnoevropskih dr`avah. Nove mitologije nastajajo tudi okoli nekaterih specifi~nih novosti sodobne dru`be, npr. mno`i~ne kulture, okoli markantnej{ih medijskih osebnosti in umetni{kih zvezd. Tudi {portna dogajanja in dose`ki lahko pridobijo nacionalno ali politi~no te`o: {portne manifestacije ali uspehi so “dokaz” mo~i naroda ali dr`ave, {ampijoni postanejo narodni junaki, POLITIÈNA MITOLOGIJA 177 Mitja Velikonja 37 R. Girardet, ibid., str. {portne zvrsti, tehnike in taktike “izkazujejo” nacionalne 15. 38 N. Dugand`ija, ibid., str. 13. zna~ilnosti (mo~, borbenost, zvitost, prodornost, hitrost ipd.). 6. NADALJEVANJE NEDOKONÈANIH ZGODB Demitologizacijski valovi zarisujejo obale novih mitologij, novo razumljivost. Zato je zanimivo opazovati spremembe v sakralizaciji “zadnjega vzroka” in hkrati “prvega po~ela”. Prikazana sta kot nujnost, ki deluje na binarnih opozicijah ter zato ne pu{~a kaj dosti odprtega prostora za izbiro. Deifikacijo (Bog, bo`ja volja in previdnost, bo`ji izbranci) iz predrazsvet-ljenskih obdobij je nasledila naturalizacija (Narava, naravni zakoni, red in naravni razvoj). Njej scientifikacija (Znanost, zakoni znanosti, znanstveni napredek, znanstvena resnica), kulturalizacija (Kultura, kulturni narod, kulturna potreba, kulturno poslanstvo) ali historizacija (Zgodovina, zgodovinske meje, zgodovinski narodi, zgodovinsko poslanstvo). Kljub temu, da je sosledje idealtipsko nasnovano in da je v dejanskosti opaziti me{anje vseh petih vodil, pa glavni tok ni vpra{ljiv. ^eprav se navidez prizemlji, racionalizira, ohrani vse bistvene lastnosti metafizi~nega. Ka`e torej, da sodobni ~lovek v pogojih nove nepreglednosti (Habermas) ostaja tudi v obnebju mitolo{kega pojasnjevanja stvarstva. V dobi postmoderne pozabe vedno znova rad prepusti razlago kompliciranega vsakdanjega dogajanja preprostim razlagalnim mehanizmom: binarni, manihejski opoziciji dobro/zlo, odlo~ilni vlogi vodje, posve~evanju dogodkov in krajev, predpisani usodi, neovrgljivim zakonom delovanja, ve~/manjvrednim dru`benim skupinam. Miti sedanjih politi~nih plemen se ne razlikujejo kaj dosti od velikih svetih mitov tradicionalnih dru`b.37 [e vedno namre~ velja, da je za dru`bo najve~ja nevarnost prav nevernost. Tudi danes je ~lovek v neposrednem stiku s svojimi miti v enaki meri arhai~en, kot so Stari z njihovimi najmodernej{i. V napisanem mi je {lo za izpostavljanje dejstva, da mitologija o(b)staja predvsem tam, kjer je ni: kjer se zainteresirani na vse kriplje branijo, da bi jo ukinili. Bajeslovno zajemanje resni~nosti ni nikoli le pri drugih, kot to praviloma z zadr`anjem, ~e ne kar z odkritim gnusom opazujemo, ampak tudi in prav toliko pri nas samih. Gre namre~ prav za ugotavljanje tega, koliko je kaka dru`ba pripravljena razpravljati o sebi, o svojih svetinjah in mitskih tiradah, ne da bi se pri tem po~utila ogro`ena.38 Ugotovim torej lahko, da funkcija mita ni le pretvarjanje zmuzljivih, nepredvidljivih in neurejenih razmer v konsistenten red; kaosa v kozmos. To - gola konsolidacija - je le polovica zgodbe, ki velja le za tradicionalni mit. Tisti ideologiziran, v 178 POLITIÈNA MITOLOGIJA Nedokon~ane zgodbe – sodobna politi~na mitologija funkciji sedanjosti-za-prihodnost, pa vna{a nered ravno v ta obsto-je~i red. Iz starega kozmosa producira novi kaos, zaostri mir do obra~una, spodbudi prelom, prehod, preskok, podre urejeno, da lahko – s svojo zveli~avno intervencijo – vzpostavi svoj mir, svoj red, kozmos. Razmere naredi neznosne, da se lahko izka`e. Mit ni zgolj obramba, ampak tudi napad na obstoje~e, da bi to postalo druga~no. Oba procesa se vselej odvijata so~asno, eden proti/ob drugemu, kot neustavljivi ritem vedno novih (de)mitologizacij. Obstoj dru`be in njeno samo-predstavo moram zato opazovati ravno skozi to nenehno in divjo dialektiko napetosti in pacifikacij, spopadov in pomirjenj. Demitologizacij vedno novih mitov. Mitja Velikonja, magister sociologije, asistent na Fakulteti za dru`bene vede v Ljubljani. IZBRANA LITERATURA ARIES, P: Eseji o istoriji smrti na zapadu, Pe~at, Beograd, 1989. BELLAH, R. N.: “Civilna religija v Ameriki”, Nova revija, Ljubljana, 103/1990, str. 1661-1673. BURKE, K.: The Rhetoric of Religion, University of California Press, Berkeley, Los Angeles, London, 1970. CASSIRER, E.: The Myth of the State, Yale University Press, New Haven and London, 1967. DEBELJAK, A.: Temno nebo Amerike, Wieser, Celovec-Salzburg, 1994. D@RNAZJAN, L. N.: “Kult in kle~epla{tvo”, Nova revija, Ljubljana, 103/1990, str. 1674-1679. DUGAND@IJA, N.: Svjetovna religija, Ideja, Beograd, 1980. ELIADE, M.: Mit i zbilja, Matica Hrvatska, Zagreb, 1970. GIRARDET, R.: Mythes et mythologies politiques, Seuil, Paris, 1986. HEWITT, M.: Welfare Ideology and Need, Barnes and Noble Books, Harvester Wheatsheaf, 1992. JEZERNIK, B.: “O~i, da ne vidijo”, Nova revija, Ljubljana, 93-94/1990, str. 199-217. KER[EVAN, M.: “Religija i (dez)integracijski procesi u Jugoslaviji”, Pogledi, Split, 4/1983, str. 23-32. MATI], M.: Mit i politika, Radni~ka {tampa, Beograd, 1984. ROBESPIERRE, M.: Izbrani spisi, KRT, Ljubljana, 1989. SLAVUJEVI], Z. \.: Savremeni politi~ki mit, Radni~ka {tampa, Beograd, 1986. SOVRE, A.: Predsokratiki, Slovenska matica, Ljubljana, 1988. VELIKONJA, M.: Miti in ideologije (1.), Razgledi, Ljubljana, 15(1022), 12. 8. 1994, str. 44-47. VOJE, I.: Nemirni Balkan, DZS, Ljubljana, 1994. POLITIÈNA MITOLOGIJA 179 Dorijan Keržan Zagate teorij incesta i. V britanski humoristi~ni nadaljevanki A bit of a do, ki so jo pri nas prav primerno prevedli z naslovom Na{e cenjeno sorodstvo in smo si jo nedavno lahko ogledali, je pri{lo do zabavnega zapleta. Nose~a Jenny, ki je h~i Laurencea in Liz, se je poro~ila s Paulom, sinom Teda in Rite. Na tej poroki sta se Liz, Jennyjina mati, in Ted, Paulov o~e, malce preve~ zbli`ala in rezultat njunega zbli`anja je bila Lizina nose~nost. To samo na sebi ni pravzaprav ni~ posebnega, toda poglejmo si, kako se s tem (lahko) zapletejo na novo sklenjene sorodstvene vezi. ^e bosta Liz in Ted dobila otroka, bo ta otrok hkrati Jennyjin in Paulov polbrat ali polsestra1. Skratka mlada zakonca bosta obenem sestra (Jenny) in brat (Paul) nara{~aja, ki ga pri~akuje-ta njuna pre{u{tna star{a. In ne le to, njun otrok bo imel ob rojstvu strica/teto, ki bo zanj hkrati uterinski in agnatski sorodnik, ali obratno, otrok, ki ga pri~akujeta Liz in Ted, bo imel uterinskega in agnatskega ne~aka/ne~akinjo v eni sami osebi (otroka, ki ga pri~akujeta Jenny in Paul kajpak). Skratka, nenadoma se znajdemo na spolzkem podro~ju, kjer lahko kaj hitro zdrsnemo v incest. Françoise Héritier na za~etku svoje knjige Les deux soeurs et leur mere (1994: 9) denimo navaja primer Michela Leirisa, ki ni `elel imeti otrok, ker bi se mu po njihovem rojstvu zdeli spolni odnosi z njiho- 1 @al slovenski jezik ne pozna izraza, ki bi z eno samo besedo ozna~eval bratovstvo/ sestrstvo, kot so denimo angle{ki siblings, francoski germains ali nem{ki Geschwister. ^asopis za kritiko znanosti, domi{ljijo in novo antropologijo, let. XXII, 1994, {t. 168-169, str. 181-195. 181 Dorijan Keržan 2 Pri tem mislimo na krvne sorodnike na eni strani in na sorodnike, ki so to postali s poroko. Dodati je treba, da obstajajo v razli~nih dru`bah poleg krvnega in poro~nega kriterija tudi drugi, ki odrejajo sorodstvo. Za francoski izraz parents par alliance lahko uporabimo dva prevoda, sorodniki po sva{tvu (sva{tveni sorodniki) in pri`enjeni sorodniki, kot je zapisala Zoja Sku{ek (1993). Slednji se zdi primernej{i in natan~nej{i, saj konoti-ra prav poroko kot socialno dejstvo, ki ustvari sorodstvo. Kajpada bi lahko uporabili tudi izraz primo`eno sorodstvo, a ga iz prakti~nih razlogov opu{~am, za alibi pa naj bo dejstvo, da ga je opustila tudi Sku{kova. Kljub temu je izraz sva{tvo ostal povsod tam, kjer gre za pomen odnosa med posamezniki, in v primeru, ko se sorodstvo vzpostavi `e s spolnim odnosom, ko je izraz pri`enjeno sorodstvo kajpada povsem neprimeren. Ted = Rita Paul prešuštvo otrok Laurence = Liz Jenny vo materjo incestni. Videti je torej, da incest presega le problem spolnih odnosov med najbli`jimi sorodniki, kakor ga obi~ajno razumemo, presega pa celo nekatere teoretske modele, ki so incestu pripisali zna~ilnosti, ki sicer veljajo za eksogamijo. Kako dale~ segajo incestne prepovedi, so posku{ale odgovoriti `e mnoge teorije, razkorak med njihovimi stali{~i pa je ogromen. Da bi bila stvar jasnej{a, predlagam za za~etek, pogojno re~eno, definicijo incesta, ki, upam, obsega dovolj {iroko polje, da ga bo mogo~e prikazati kot {iroko zastavljen socialni fenomen. Incest mi bo pomenil v dolo~eni dru`bi prepovedan ali neza`elen spolni odnos med posameznikoma, ki sta v tej dru`bi razumljena kot kakr{nakoli sorodnika. II. V vsaki dru`bi, dana{nji kot pretekli, imamo posameznike, ki se med seboj lahko poro~ijo, in tiste, ki se ne smejo; prav tako pa lo~imo med tistimi, ki med seboj lahko spolno ob~ujejo, in tistimi, ki ne smejo. Ta pravila in prepovedi se v razli~nih dru`bah razlikujejo, vendar ne poznamo dru`be, ki tako ali druga~e vsaj delno ne bi regulirala spolnega in poro~nega vedenja svojih pripadnikov. Kako ta regulacija v razli~nih dru`bah poteka in koga zadeva, je odvisno od sistema sorodstva, ki obvladuje dru`beni sestav. ^e sledimo Lévi-Straussu in njegovim naslednikom, lahko sorodstvene sestave delimo na tri velike skupine. Na elementarne sisteme, kjer klasifikacija in nomenklatura omogo~ita takoj{nje definiranje razli~nih vrst sorodnikov.2 Ti sestavi definirajo vse ~lane skupine kot sorodnike, med njimi pa lo~ijo tiste, ki se med seboj lahko poro~ajo, in tiste, ki se ne smejo. Krog dovoljenih poro~nih partnerjev je majhen, zato so se v tak{nih poro~nih sistemih uveljavile tako imenovane preferen~ne poroke. Kompleksni sistemi sorodstva pa so tisti, ki se omejijo na definiranje kroga sorodnikov, ki je obi~ajno precej o`ji kot pri elementarnih sistemih, izbiro zakonca pa prepu{~ajo drugim, predvsem ekonomskim in psi- 182 TEORIJE INCESTA Zagate teorij incesta holo{kim faktorjem. Tretji tip sorodstvenih sestavov se imenuje polkompleksni. Zanj je zna~ilna agnatska (sistem Omaha) ali uterinska (sistem Crow) unilinearna filiacija. Od elementarnih sistemov se, grobo re~eno, razlikujejo po tem, da prepovedujejo dolo~ene poro~ne izbire, medtem ko jih elementarni predpisujejo (Héritier, 1994: 370). V praksi seveda ni povsem elementarnih in povsem kompleksnih sestavov. Prvi so omejeni z biolo{kimi danostmi, ki vedno omogo~ajo ve~ re{itev, drugi s prepovedjo incesta (Lévi-Strauss, 1981: X). Tako tudi v najbolj strogih elementarnih sorodstvenih sestavih obstaja dolo~ena svoboda izbire in v najbolj ohlapnih kompleksnih dolo~ena stopnja omejitve. Nas zanimajo predvsem omejitve. Raznolikost omejitev (poro~ne izbire) oziroma prepovedi (incesta) je osupljiva. Tako v nekaterih dru`bah {tejejo za incest spolno ob~evanje najo`jih sorodnikov (v jedrni dru`ini), ponekod so prepovedi raz{irjene do kognatskih sorodnikov dolo~ene stopnje, spet drugod pa prepovedi veljajo ali pa so vsaj bolj ostre za samo agnatske ali samo uterinske sorodnike. Poleg tega razli~ne dru`be za sorodnike nimajo enakih kriterijev. V sodobni, pogojno re~eno, zahodni dru`bi je sorodstvo predvsem krvno in {ele sekundarno tudi pri`enjeno, nekatere dru`be pa poznajo izredno subtilne klasifikacije sorodstva, iz katerih izhajajo poro~ne in spolne prepovedi. V Lévi-Straussovi optiki je prepoved incesta mo~ povsem zadovoljivo pojasniti s sociolo{kimi razlogi, saj za razlago poro~nih prepovedi po njegovem mnenju biolo{ka kavzalnost ni pomembna. To~ka, na kateri se pri njem pojavi prepoved incesta, je prehod med naravo in kulturo. Opozicija med njima kajpada ni niti primitivno dejstvo niti objektivni vidik svetovnega reda, temve~ umetna stvaritev same kulture. Distinkcija med naravo in kulturo pa ima pri Lévi-Straussu zlasti metodolo{ko vrednost. Tako je ~lovek hkrati biolo{ko bitje in socialni posameznik (Lévi-Strauss, 1981: 3). ^loveka od `ivali lo~uje dejstvo, da ~lovek nima ve~ svojega naravnega okolja, svojega ekosistema, zato prehoda med naravo in kulturo po Lévi-Straussu ni smiselno iskati na razvojni (evolucijski) ravni. Razlikovanje med naravnim in kulturnim procesom je mo`no le na podlagi kriterija obstoja oziroma neobstoja pravil na podro~jih, ki so podvr`ena nagonskim determinantam (Lévi-Strauss, 1981: 10). ^e pravila predstavljajo kriterij kulture, je kriterij, ki ozna~uje naravo, univerzalnost, kar pomeni, da vse, kar je pri ~loveku univerzalnega, pripada redu narave. Prepoved incesta je socialno pravilo in torej sodi v red kulture, V Lévi-Straussovi optiki je prepoved incesta mo~ povsem zadovoljivo pojasniti s sociolo{kimi razlogi, saj za razlago poro~nih prepovedi po njegovem mnenju biolo{ka kavzalnost ni pomembna. To~ka, na kateri se pri njem pojavi prepoved incesta, je prehod med naravo in kulturo. TEORIJE INCESTA 183 Dorijan Keržan 3 Poroka s kri`nim bra-trancem/sestri~no pomeni poroko s h~erjo/sinom materinega brata ali o~etove sestre. Ve~ o tem denimo Sku{ek, 1993: 63. hkrati pa je edino pravilo, ki ima po Lévi-Straussovem mnenju univerzalen zna~aj, kar ga uvr{~a v naravo. Poleg univerzalnosti pa prepoved incesta v naravo uvr{~a kajpada tudi dejavnost, ki jo prepoved zadeva. Prepoved incesta torej s svojo univerzalnostjo spada v naravo (k biologiji ali psihologiji), s svojo naravo pravila pa je socialni fenomen (Lévi-Strauss, 1981: 28). Izvir prepovedi incesta torej ni niti povsem naraven niti povsem kulturen, pa~ pa je ukrep, s katerim se dopolni prehod od narave h kulturi. V naravo spada, ker je pogoj za kulturo, v kulturo pa, ker uvaja pravilo, ki ni odvisno od nje. Prepoved incesta je povezava med naravo in kulturo. Pred njim kulture {e ni, z njim narava preneha obstajati, je proces, s katerim se narava prese`e (prim. Lévi-Strauss, 1981: prvih nekaj poglavij). Prepoved incesta se pojavlja na izjemno razli~ne na~ine, v razli~nih oblikah in obsega razli~ne stopnje sorodstva. V nekaterih dru`bah se omeji le na najbli`je sorodnike, v drugih pa se lahko zlije denimo z eksogamnimi pravili. Ne obsega nujno torej samo realnega, biolo{kega, sorodstva, temve~ lahko izhaja tudi iz klasifikacije pripadnikov dru`be, ki so razporejeni v ter-minolo{ko dolo~ljive razrede. V tem primeru so za posamezni-ka(-co) kot poro~ni partnerji prepovedane vse `enske (mo{ki), ki spadajo v dolo~en terminolo{ki razred. Tu gre za tako imenovane klasifikatorne sorodnike, ki spadajo v razrede denimo matere, sestre, o~eta, brata ipd., lahko pa se delitev pojavlja tudi na generacijski ravni, ko so vsi drugospolni pripadniki starej{e ali mlaj{e generacije bolj ali manj absolutno prepovedani, pripadniki iste generacije pa ne (denimo Mundugumorji z Nove Gvineje). Prav zato teorije, ki prepoved incesta utemeljujejo s stra{nimi posledicami spolnosti med krvnimi sorodniki, nimajo racionalne osnove, {e posebej, ~e poleg prepovedi klasifikacijskih sorodnikov upo{tevamo primere preferen~ne poroke med kri`nimi bratranci in sestri~nami (denimo pri avstralskih plemenih Murgnin in Kariera).3 Skratka, s splo{nega vidika “izra`a prepoved incesta prehod od naravnega dejstva krvnega sorodstva h kulturnemu dejstvu zavezni{tva” (Lévi-Strauss, 1981: 35). Bistvo prepovedi incesta je po Lévi-Straussovem mnenju prav v dejstvu, da gre za pravilo. ^e narava prepusti zakonsko zvezo naklju~jem in arbitrarnosti, kulturi ne ostane nobena druga izbira, kot da sama na tem podro~ju uvede red. Klju~na vloga kulture je zagotovitev obstoja skupine in prepoved incesta je ena od oblik posredovanja (Lévi-Strauss, 1981: 37). To posredovanje pa pomeni le to, da skupina razdeli poro~ne pravice med dru`inami in omogo~i (ali predpi{e), da lahko dru`ine stopajo v sva{tvo le ena z drugo in ne same s seboj (Lévi-Strauss, 1985: 79). S tem skupina izrabi prednosti socialnega 184 TEORIJE INCESTA Zagate teorij incesta pred naravnim, kolektivnega pred individualnim in organiziranosti pred arbitrarnostjo. Ob tem velja opozoriti {e na drugo stran prepovedi incesta. S prepovedjo nekaterih razredov posameznikov se pojavijo drugi razredi, v katerih je potem treba iskati spolnega in poro~nega partnerja, kar pomeni, da je vsaka prepoved tudi neke vrste predpis. Skratka s prepovedjo dolo~ene skupine sorodnikov se takoj izoblikuje {e druga, ki je, v nasprotju s prvo, predpisana. Prepoved incesta je za dru`bo konstitutivna. @ensk, primernih za poroko, v skupini bodisi zaradi striktne eksogamije bodisi zaradi monopola posameznikov v skupini ni dovolj, torej jih je treba poiskati drugod. Zato sta le dve mo`nosti, vojna ali menjava, oziroma s slikovitimi Tylorjevimi besedami, “either marrying out or being killed out” (navedeno po Héritier, 1994: 21). Vojna ne more zagotoviti nemotenega dotoka potrebnih `ensk, zato je menjava edina re{itev zagate. S tem postane poro~na izbira ekonomska kategorija, ki temelji na menjavi. Ta {ele omogo~a delovanje prepovedi incesta in eksogamije, ki je socialno raz{irjen izraz prve. @enska, ki je prepovedana enemu, je drugemu ponujena. V znamenitem Eseju o darilu je Mauss pokazal, da se menjava v primitivnih dru`bah ka`e z recipro~nostjo menjave darov, ki ni ekonomskega zna~aja, pa~ pa je totalno socialno dejstvo. In ~e je menjava totalen fenomen, vanjo spadajo tudi najbolj dragocene dobrine - `enske. Tako tudi eksogamija in prepoved incesta zahtevata recipro~nost. @ensk ne more ponuditi le ena stran. Prepoved incesta s tem ni ve~ pravilo, ki prepoveduje poro~iti se s sorodnicami, temve~ pravilo, ki obvezuje dati jih drugemu. “Je pravilo darila par excellence” (Lévi-Strauss, 1981: 552). ^e je menjalna oziroma ekonomska narava, iz katere izhaja prepoved incesta, le te`ko ovrgljiva, ovrgli je niso niti denimo sociobiologi, se pri Lévi-Straussovi teoriji zastavi zlasti vpra{anje, zakaj in kako lahko prepoved incesta umestimo na tisto to~ko, ki za ~loveka lo~uje naravo in kulturo. Temeljno vpra{anje pa je `e, ali sploh lahko govorimo o razcepu med naravo in kulturo, kot to razume Lévi-Strauss. Razcep je lahko le model, s katerim je morda olaj{ana kaka znanstvena ideja (ali ideologija), sicer pa gre za navidezen problem. Vse, o ~emer ~lovek razpravlja, najsibo na `ivilskem trgu s trnovsko solatarico ali pa v visokih hramih u~enosti, je za nas vedno `e posredovano s tistim, kar imenujemo kultura, ali ~e sem bolj natan~en, vse to Prepoved incesta je za dru`bo konstitutivna. @ensk, primernih za poroko, v skupini bodisi zaradi striktne eksogamije bodisi zaradi monopola posameznikov v skupini ni dovolj, torej jih je treba poiskati drugod. Zato sta le dve mo`nosti, vojna ali menjava, oziroma s slikovitimi Tylorjevimi besedami, “either marrying out or being killed out” TEORIJE INCESTA 185 Dorijan Keržan `ivi svoje `ivljenje v jeziku, zato so navidezni razcepi med naravo in kulturo re{ljivi le na ravni analize govorice oziroma besedila. Lévi-Straussovi dokazi so v tej optiki te`ko dokazljivi, edino dejstvo, ki dejansko postavlja prepoved incesta v kulturo, je dejstvo prepovedi same, ki vedno deluje skozi medij govorice; to, ali je sama prepoved univerzalna in celo {e njen predmet (spolnost), pa nima s prepovedjo incesta, kot nekak{no carinsko izpostavo med kulturo in naravo, nobene zveze. III. Jack Goody se je pri svojem obravnavanju incesta lotil z druge strani. Povsem je zanemaril vpra{anje izvira incestnih tabujev, osredoto~il se je raje na vpra{anje njihove recepcije in razumevanja. Po njegovem mnenju nerazumevanje in nestrinja-nje glede incesta izhaja iz modernega evropskega dojemanja sorodstva, ki za svoj center jemlje jedrno dru`ino in bilinearni sorodstveni sestav, medtem ko ima ve~ina dru`b, ki jih pre-u~evalci incesta obravnavajo, unilinearnega. V bilinearnih dru`bah so odnosi med ~lani dru`ine in sorodniki po materini ali o~etovi strani uravnote`eni, v unilinearnih dru`bah pa imajo ve~jo te`o bodisi o~etovi (v patrilinearnih) bodisi materini (v matrilinearnih) sorodniki. Na podlagi analize prepovedane in kaznive spolnosti pri matrilinearnih A{antijih in patrilinearnih Talenzijih je Goody predlagal trojno tipologijo spolnih prepovedi in prekr{kov, ki ustreza njegovi za~etni delitvi na incest, pre{u{tvo in ne~istovanje (Goody, 1969: 22): – spolni odnosi s ~lanom/~lanico lastnega rodu (intra-group sexual prohibition), – spolni odnosi z `eno ~lana rodu (group-wife prohibition), – z drugo poro~eno `ensko (extra-group prohibition). Goody predlaga, da incest omejimo na kategorijo prekr{kov v skupini (intra-group). Kategorija `ena ~lanov skupine (group-wife) je po njegovem mnenju bli`je pre{u{tvu kot incestu, saj je vzrok prepovedi dejstvo, da je `enska poro~ena v skupini, ne pa njeno sorodstvo s komerkoli. ^e `enska ne bi bila poro~ena s ~lanom rodu in ~e tudi ne bi bila ~lanica rodu, bi {lo za preprosto ne~istovanje. Problem te delitve pa je v tem, da se je Goody povsem osredoto~il na prvo skupino prekr{kov in jih razglasil za incest, ~eprav je pri Talenzijih mnogo huj{i prekr{ek druga kategorija. Tretji primer, ki ga Goody obravnava, so Nuerji (od tod dalje povzemam po Evans-Pritchard 1990, Goody 1969, Héritier 1994 in Douglas 1988). Beseda rual za Nuerje pomeni tako incest kot nesre~o, ki jo ta prina{a. Posledicam, denimo boleznim, zlasti ko`nim, se je mo~ izogniti z `rtvovanjem. Poroka pri Nuerjih ni dovoljena 186 TEORIJE INCESTA Zagate teorij incesta med ~lani klana, bli`njimi kognati, bli`njimi naravnimi sorodniki, bli`njimi sorodniki po posvojitvi, bli`njimi pri`enjenimi sorodniki in med osebami, ki so si med seboj v razmerju o~e-h~i v starostnem sistemu. Prepoved je striktnej{a za agnatske kot uterinske sorodnike. Pri uterinskih sorodnikih so dovoljenje za poroke dosegli z `rtvovanjem vola, ki so ga prepolovili. Ritual pri mejnih primerih torej prelomi sorodstveno vez. @enska ali mo{ki se lahko poro~ita v materin klan, a ne v njen maksimalni rod. ^e, kot je pri Nuerjih pogosto, progenitor ni tudi legalni o~e, se progenitorjevi sinovi ne bodo smeli poro~iti v o~etov minimalni rod, ker je fiziolo{ka zveza socialno prepoznana s pla~ilom progenitorju. Ta namre~ dobi kravo iz poro~ne kompenzacije za svojo naravno h~er. Tudi za deklico, ki je v rod pri{la z ugrabitvijo, velja, da je razumljena kot h~i ugrabitelja. @ivina njene poro~ne kompenzacije ji omogo~i sorodstvo z vsemi tistimi, med katere je ta `ivina razdeljena. Tisti, ki lahko zahteva del `ivine iz poro~ne kompenzacije, s tem postane dekletov sorodnik. Nuerji sorodstvene odnose dolo~ajo v terminih `ivine, socialna struktura pa temelji na seriji legalnih porok, ki jih potrdi transfer `ivine. “Njihov dru`beni idiom je idiom za govedo” (Evans-Pritchard, 1993: 35). Zanimivo pri Nuerjih pa je, da se lahko mo{ki, ki mu je umrla `ena, poro~i z njeno sestro le, ~e mu `ena ni dala otrok. Mo` in `enina sestra sta za Nuerje namre~ sorodnika prek `eninega otroka. Ko se h~i poro~i, dobi sestra njene mame kravo iz poro~ne kompenzacije in Nuerji menijo, da ne more hkrati dobiti krave in se poro~iti z o~etom h~erke svoje sestre. To hkrati tudi pomeni, da ima tisti, ki pla~a `ivino, pravico do otrok. Mo{ki se torej ne sme poro~iti s sorodnico. Sorodstvo pa je pri Nuerjih zelo razli~nih vrst: klansko, t. i. buth sorodstvo kolateralnih rodov in posvojitve, uterinsko sorodstvo, sorodstvo po star{ih, kognatsko sorodstvo, sorodstvo prek otroka med pri`enjenimi sorodniki in sorodstvo, sklenjeno s sprejetjem poro~ne kompenzacije. Prepovedi sorodstva veljajo tudi za konkubinat, kjer se prepovedi raztezajo na enakem podro~ju kot pri poroki, ~eprav se zdi, da so pravila manj stroga. Strogo prepovedan je pri Nuerjih odnos z `enami o~eta, uterinskega brata, sina in uterinskega strica. Podobno razumejo tudi odnos o~eta in sina z isto `ensko, kajti mati se preko o~eta zdru`i s sinom. Najhuj{a oblika incesta pa je vsekakor z materjo, ute-rinsko sestro in h~erjo. Kazen je v tem primeru takoj{nja smrt. Bolj ko je sorodstvo oddaljeno, manj{a je kazen. Pomembno pa je vedeti, da se poroka potrdi {ele z rojstvom otroka, {ele potem `ena postane ~lanica sorodstva. Podoben polo`aj kot pri Nuerjih je tudi pri plemenu Guro. Storilca incesta pri njih imenujejo “tisti, ki pogleda sorodnika”, pri ~emer so mi{ljene sorodnikove genitalije. Absolutne incestne TEORIJE INCESTA 187 Dorijan Keržan prepovedi pri njih veljajo za jedrno dru`ino. Poroka se zopet dovr{i s pla~ilom poro~ne kompenzacije nevestinim agnatskim sorodnikom, ki jo morajo ti spet porabiti za poro~no kompenzacijo. @enske ni mo~ izbrati iz sorodne veje, poro~na kompenzacija pa mora kro`iti v obratni smeri kot `enske. To pomeni, da se nobena `enska ne more poro~iti v vejo, iz katere je njena veja prejela poro~no kompenzacijo v zadnjih {tirih generacijah (Deluz, 1994). Prepoved dveh `ensk, ki je zelo izrazita pri Talenzijih in malo manj tudi pri Nuerjih, pri prvih pa velja tudi za huj{i prekr{ek kot obi~ajen incest (Héritier, 1994: 188), torej prepoved spolnih odnosov z `enami ~lanov klana, Goody uvrsti v kategorijo pre{u{tva. ^e eksogamijo, pravi Goody, lahko pove-`emo s prepovedjo spolnih odnosov v skupini, je neposredno ne moremo povezati s prepovedjo spolnih odnosov z `enami ~lanov skupine, saj te `enske spadajo v skupino dovoljenih `ena in ne morejo biti izklju~ene s poro~nimi pravili. Toda Goody spregleda, da se socialni status teh `ensk s poroko spremeni. Po poroki tudi one postanejo ~lanice prepovedane skupine in kot take so prepovedane ne glede na njihovo krvno nepovezanost s ~lani klana. Postanejo pri`enjene sorod-nice. Goodyjeva napaka je, da vztraja pri nepovezljivosti konceptov prepovedi incesta in eksogamije, ker naj bi bila prva povezana le z bilateralno skupino, kjer je referen~na skupina elementarna dru`ina, druga pa z unilinealno nasledstveno skupino, torej klanom ali rodom. IV. Goodyju lahko o~itamo tudi delitev na znotrajrodovno (intra-group, intralignager) in zunajrodovno (extra-group, extralignager) delitev pre{u{tva, saj lahko tudi tu govorimo o incestu, a, kot pravi Françoise Héritier, o incestu posebne vrste. Gre za incest drugega tipa, ki pove`e dva istospolna sorodnika, ki sta delila istega spolnega partnerja, preko katerega sta ob~e-vala tudi sama. Skratka gre za homoseksualen spolni odnos med dvema sorodnikoma, ki se vzpostavi s posredovanjem skupnega spolnega partnerja. Njun stik se uresni~i s prehodom telesnih sokov med udele`enci spolnih iger (v nadaljevanju povzemam Héritier /1994/, de Jong /1991/ in Douglas /1988/). V telesu tretjega, posrednika(-ce), se zdru`ita (dotakneta) iden-ti~ni substanci dveh sorodnikov in ta stik identitet opredeljuje incest drugega tipa. Sicer pa je bilo `e v Svetem pismu stare zaveze zapisano, da dve identiteti ne sodita skupaj, saj je prepovedano sejati dve vrsti semena na isto polje in oble~i obla~ilo iz dveh tkanin (Douglas, 1988: 53). 188 TEORIJE INCESTA Zagate teorij incesta Prepoved incesta, kot jo razume kr{~anska tradicija, izhaja iz starorimskega prava, kjer je bila prepoved poroke v sorodstvu zapisana v zakonu. V direktni liniji je bila prepoved neskon~na, v kolateralni pa je zajemala tri generacije od skupnega prednika, kar je {est rimskih stopenj.4 Prepoved je bila kognatska, torej je veljala za sorodstvo po mo{ki in `enski veji, dedni sistem pa je bil na~eloma enakopraven. V stari rimski zakonodaji so bile vse zveze znotraj {estih stopenj (rimskega {tetja) incestne, gre{nike pa so vrgli s skale, ob seriji pokor, ki naj bi pomirile bogove in od ljudi odvrnile posledice prekr{ka, ki so se kazale zlasti v vremenskem registru. Ker se partnerji razli~nih socialnih plasti med seboj niso smeli poro~ati, je rimsko pravo dovolilo prile`ni{tvo. Incest drugega tipa se je v rimskih zakonih pojavil {ele po letu 300 n. {. Prepoved je bila stalna in je pomenila, da se mo{ki (ali `enska) ni smel poro~iti s sestro svoje umrle soproge (brata svojega umrlega soproga), razen kadar zakon ni bil konzumiran, denimo, kadar je bil eden od partnerjev neploden. Zakon so torej potrdili {ele rojeni otroci, z njihovim rojstvom je bila poroka dokon~no zape-~atena, veljati pa so za~ele prepovedi. Zakonca sta v starem Rimu postala eno meso, kar ne pomeni omejitev le za njiju, pa~ pa tudi za njune krvne sorodnike. Krvni sorodnik istega spola namre~ deli zakon~evo substancialno ideniteto. Na~e-lo enega mesa implicira substancialno identiteto krvnih sorodnikov istega spola, torej o~eta in sina, matere in h~ere, dveh bratov in dveh sester in tako naprej. V Bizancu je bila poroka prepovedana do sedme stopnje po rimskem sistemu, tako v krvnem kot v pri`enjenem sorodstvu, kar je povzela katoli{ka cerkev, le da je stopnje {tela po kanonskem na~inu, kar pomeni, da je sedma kanonska stopnja enaka {tirinajsti rimski. Prvi~ se je pojavila tudi prepoved poroke v duhovnem sorodstvu (la parenté spirituelle), med botrom in kr{~encem, in prepoved pri posvojencih, s ~imer je socialno star{evstvo odvzelo primat biolo{kemu. Zanimivo je tudi to, da pri`enjeno sorodstvo, kjer so bile prepovedi jasne, ni bilo pogojeno le s poroko, saj so `e spolni odnosi ustvarili odnos sva{tva5 (de Jong, 1991: 36). Ta razvoj, ki ga je karak-terizirala progresivna {iritev poro~nih prepovedi, je {el z roko v roki s {irjenjem kr{~anstva. Nenavadno pri tem je, da so se vse te prepovedi razvile v ~asu, ko so bile cerkvene poroke prej izjema kot pravilo. Kr{~anski zakon je seveda moral biti monogamen in ve~en, a 4 Po rimskem {tetju se stopnje {tejejo preko posameznikov. To se pravi, da prepoved v {esti stopnji pomeni, da sta imela zakonca lahko `e skupne praprastar{e oziroma sta bila lahko sorodnika v ~etrti generaciji. V kanonskem {tetju pa stopnje zadevajo generacije, kar pomeni, da se kanonsko {tetje stopnje v primerjavi z rimskim podvoji. Prepoved incesta, kot jo razume kr{~anska tradicija, izhaja iz starorimskega prava, kjer je bila prepoved poroke v sorodstvu zapisana v zakonu. V stari rimski zakonodaji so bile vse zveze znotraj {estih stopenj (rimskega {tetja) incestne, gre{nike pa so vrgli s skale, ob seriji pokor, ki naj bi pomirile bogove in od ljudi odvrnile posledice prekr{ka, ki so se kazale zlasti v vremenskem registru. 5 V tem primeru je treba torej uporabljati sva{tveno in ne pri`enjeno sorodstvo, obakrat pa gre za francoski izraz parents par alliance oziroma angle{ki affines. TEORIJE INCESTA 189 Dorijan Keržan zanj cerkvena ceremonija ni bila potrebna (de Jong, 1991: 36). Zato morda ni presenetljivo, da se razcvet protiincestne zakonodaje ni za~el v pokristjanjenem rimskem imperiju, temve~ v germanskih kraljestvih. Subtilna klasifikacija dovoljenih in nedovoljenih spolnih zvez je temeljila na strahu pred onesna`enjem (pollution), umazanija pa je, kot je nekje zapisala Mary Douglas, naperjena proti redu in njena odprava je pozitiven poskus organiziranja dru`be. Tipi~no onesna`enje (polucija) je polucija s krvjo, zlasti ob menstruaciji (prvi) in rojstvu (prvega) otroka. Prav kri je bila temeljni kamen Durkheimove teorije prepovedi incesta, ki temelji na ideji totemizma. Totemski klani so bili po njegovem mnenju eksogamni in matrilinealni. ^lani klana naj bi verjeli, da med seboj delijo skupno substanco, ki je tudi substanca skupnega totema. Eksogamni patrilinealni klani naj bi se razvili kasneje, eksogamijo pa naj bi prevzeli po analogiji od matrilinealnih. Durkheim eksogamije ni, kot nekateri drugi avtorji, omejil le na prepoved krvnih sorodnikov, temve~ jo je raz{iril tudi na nesorodnike. Zavrnil je tudi mnenje, da obstaja univerzalna groza pred spolnostjo med krvnimi sorodniki. Vzroke eksogamije je iskal bolj v totemih samih kot v klanskem sistemu. S tem je eksogamija postala posledica religije oziroma natan~neje tabujev. Trdil je, da so `enske v ~asu pubertete, menstruacije in rojstva podvr`ene ritualni izlo~itvi, ker je bila njihova kri po splo{nem mnenju nevarna. Tabuji, ki so zadevali `enske, so se povezovali s tabujem pre-litja krvi ~lana klana in tabujem uboja in pou`itja totema. Skratka eksogamijo in prepoved incesta pojasnjuje univerzalna groza pred krvjo, kar {e posebej velja za `enske, saj so “kroni~no prizori{~e krvavih dogajanj” (Durkheim, 1992: 120), klju~ do sistema pa je verovanje, da imajo ~lani klana skupno substanco s totemom. Toda vrnimo se k pokristjanjeni Evropi. Do prve ve~je {iritve kroga prepovedanih poro~nih partnerjev v Evropi je pri{lo leta 517, ko je bilo razgla{eno, da so spolni odnosi z bratovo vdovo, `enino sestro, kru{no materjo, prvim ali drugim bratrancem, vdovo uterinskega ali agnatskega strica in kru{no h~erko prepovedani (de Jong, 1991: 38). Tak{ne zveze so postale incestne in nevredne poroke. V {estem in sedmem stoletju so se poleg cerkve v poro~no prakso in torej v problem incesta za~eli vme{avati tudi posvetni vladarji, do pravega izbruha posvetnega boja proti incestu pa je pri{lo v osmem stoletju, ko so karolin{ki vladarji okrepili vezi z Rimom. V tem ~asu so bili cerkveni pogledi glede krvnega sorodstva ostrej{i kot frankovski, vendar v glavnem ve~jih razhajanj ni bilo. Tako krst kot birma sta ustvarila duhovno sorodstvo in botri so postali nesprejemljivi poro~ni in spolni partnerji. Toda s {iritvi-jo prepovedi, ki so sledile prehodu z rimskega na kanonski 190 TEORIJE INCESTA Zagate teorij incesta sistem {tetja stopenj sorodstva, je pri{lo do odpora tako pri tistih, ki zaradi tega niso mogli najti poro~nega partnerja, kot pri duhovnikih, ki so te prepovedi morali vsiljevati (de Jong, 1991: 41). Poseben problem je bilo duhovno sorodstvo, saj so ga nekateri izkori{~ali za razveze zakona, {e posebej v plemstvu. ^e je mati namre~ postala krstna ali birmanska botra svojih otrok, je zakon avtomatsko prenehal veljati. Med 5. in 9. stoletjem je bilo precej razprav, ali je v tak{nem primeru dovoljena ponovna poroka. Prav tako so bili problemati~ni primeri, ~e je `ena zapustila impotentnega mo`a, ~e je mo` odslovil nezvesto `eno, ~e je eden od poro~nih partnerjev {el v samostan, v primeru razveze zaradi razli~nih ver in tudi v primeru gobavosti in incesta. Gre kajpada za problem incesta drugega tipa, {e posebej med `ensko in svakom oziroma mo{kim in svakinjo. Tudi ~e je imel poro~en mo{ki spolne odnose s h~erko svoje `ene, ki izhaja iz njenega prej{njega zakona, zakon ni mogel obveljati zaradi incesta drugega tipa.6 Ponovna poroka je bila mo`na, a ne za krivca, temve~ za tistega, ~igar zakon je bil preklican, kar pomeni, da to niso bila obi~ajna pre{u{tva. Incestna zakonodaja je torej grozila, da bo spodkopala stabilnost kr{~anske poroke. Na koncilu v Mainzu leta 847 (de Jong, 1991: 43) je bilo sklenjeno, da se pri`enjeno sorodstvo izena~i s krvnim. Spolni odnosi so povzro~ili enost mesa, kar je odpravilo razcep med krvnim in pri`enjenim/sva-{tvenim sorodstvom, hkrati pa so tudi nezakonski spolni odnosi ustvarjali sorodstvene odnose. @e samo spolni odnos je vse sorodstvo spolnega partnerja izlo~il iz mno`ice dovoljenih poro~nih partnerjev. V sredini 9. stol. je bila incestna zakonodaja dokon~ana in prepovedane so bile poroke med sorodstvom do sedme kanonske ({tirinajste rimske) stopnje. Tak{ne prepovedi so ostale vse do leta 1215, ko je ~etrti lateranski koncil zmanj{al {tevilo prepovedanih stopenj na {tiri kanonske (de Jong, 1991: 44 in Héritier, 1994: 109). V karolin{ki dobi so kralji poro~na vpra{anja povsem prepustili Cerkvi, toda {ele po tridentinskem koncilu (1545 -1563) je postala poroka tudi pogodba (Héritier, 1994: 109). Poroka je s tem postala ireverzibilna, njena nelo~ljivost pa je {la vse do prepovedi ponovne poroke. [e vedno pa je Cerkev priznavala dva mo`na razloga za razvezo zakona, incest in namen `ene, da ubije mo`a. V Rimu so bili pri`enjeni sorodniki skupina krvnih sorodnikov poro~nega partnerja, v evropskem 6 S tako prakso se kasneje relativno pogosto sre~ujemo pri plemstvu in v kraljevskih rodbinah, saj je bila to edina legalna pot do lo~itve. Tabuji, ki so zadevali `enske, so se povezovali s tabujem prelitja krvi ~lana klana in tabujem uboja in pou`itja totema. Skratka eksogamijo in prepoved incesta pojasnjuje univerzalna groza pred krvjo, kar {e posebej velja za `enske, saj so “kroni~no prizori{~e krvavih dogajanj” (Durkheim, 1992: 120), klju~ do sistema pa je verovanje, da imajo ~lani klana skupno substanco s totemom. TEORIJE INCESTA 191 Dorijan Keržan 7 Zna~ilno je denimo, da v anti~ni Gr~iji mitski primeri incesta, najsi-bo med bogovi (Zeus in Hera sta le najbolj razvpita) najsibo med ~love{kimi junaki (Ojdip kajpak), predstavljajo nekak{en inverzen vzor, saj gre za dogajanje v nad~love{kem svetu, obi~ajni smrtniki pa pa~ ne smejo po~eti tistega, kar je dovoljeno bogovom in polbo`jim junakom. 8 Kanterburijski nad{kof Teodor (668-690) je zapisal, da se mora `enska po porodu o~i{~evati 40 dni, preden sme ponovno v cerkev, ~e pa je prestopila cerkveni prag v ~asu menstruacije, ji je nalo`il tritedenski post (Douglas, 1988: 61). srednjem veku pa se stvari obrnejo k spolnosti, saj se prepovedi raz{irijo na sorodnike tistega, s katerim se je posameznik spoznal prek spolnosti. Obstajata dve teoriji (de Jong, 1991: 46-47), zakaj se je Cerkev tako zavzemala za prepoved incesta. Po prvi je s tem lahko veliko pridobila, saj je iskanje mo`nih poro~nih partnerjev vklju~evalo tudi lokalno duhov{~ino, kar je Cerkvi zagotavljalo nadzor nad poro~nimi navadami in ji omogo~ilo vsiljevanje kr{~anske poroke. Druga teorija pa meni, da je bila pro-tiincestna zakonodaja del {ir{e cerkvene politike, ki je zajemala tudi zakone proti drugim vrstam porok, proti posvojitvi in proti prile`ni{tvu. Namen teh prepovedi je bil zmanj{ati {tevilo mo`nih mo{kih dedi~ev, kar bi privedlo do pogostej{ih in bogatej{ih daril Cerkvi. Kako naj bi to delovalo v praksi, ni jasno, poleg tega pa je bilo darovanje Cerkvi v srednjem veku mo~no raz{irjeno tudi brez njenih posebnih posredovanj. Zato je treba za pojasnitev srednjeve{kih prepovedi incesta ubrati druga~no melodijo. Dejstvo, da so prepovedi tako raz{irjene in skrajne, pri~a o tem, da je le malo mo`nosti, da cerkvena ali posvetna zakonodaja ne bi imeli nikakr{nega zaledja za tako mo~na ~ustva o incestu. Zato de Jongova predvideva, da sta bila cerkveno in ljudsko mnenje do neke mere skladna in sta se ob stiku le {e okrepila. Po drugi strani pa so bile kazni za incest formalno zelo podobne kaznim za druge spolne prekr{ke, kot so bili denimo spolni odnosi v nedeljo ali na prazni~ni dan. Skratka gre za vpra{anje greha, ki vodi v one~i{~enje, v umazanijo (pollution). Z grehom, ki je storjen z nespo{tovanjem dru`benih pravil, se vzpostavlja ne~istost. Namen strahu pred ne~istostjo (pollution) pa je prepre~itev stika med stvarmi, ki jim to ni dovoljeno. Na tem mestu si velja zastaviti vpra{anje, kaj ozna~uje stvari, ki jim ni dovoljen stik, in zakaj jim ni dovoljen. Prva mo`na interpretacija izhaja iz lo~itve spolnega na eni strani in svetega na drugi, kjer spolnost, {e zlasti pa incest in pre{u{tvo, spada v red, ki je v nasprotju s svetim. Svet je (Douglas, 1988: 8) razdeljen na stvari in dejanja, ki so prepovedana, in tista, ki niso; med prepovedanimi pa ena posku{ajo zavarovati sakralno pred profanim, druga pa profano pred vdorom svetega.7 Celoten kompleks pravil predpostavlja, da je ~love{ka spolnost nekaj nevarnega in umazanega, ki ogro`a sveto. Simptomati~no je denimo, da so morale porodnice, preden so se po porodu vrnile v cerkev, skozi proces o~i{~enja.8 Legitimna spolna sfera je bila torej omejena, saj je {tevilo dovoljenih partnerjev drasti~no zmanj{ano. Simbolna verovanja razli~nih ljudstev, ki se ti~ejo incesta, pre{u{tva in ne~istovanja, se pravi spolnega vedenja na splo{no, so povezana s korpusom razli~nih odnosov in predstav, ki se ne omejujejo le na 192 TEORIJE INCESTA Zagate teorij incesta sveto in profano, temve~ segajo onkraj tega k osnovnim predstavam in odnosom o svetu. Prvotna in primarna lastnost ~lovekovega telesa, razcep dveh spolov, je izvir nekaterih najglobljih konceptualnih zasnov, ki jih obvladuje temeljna opozicija med identiteto in diferenco (Héritier, 1994: 228). Substan-cialnost se med posamezniki prena{a s telesnimi sokovi, krvjo, spermo, slino, materinim mlekom. Substanca potuje po eni strani skozi genealo{ke linije do novorojenega otroka, druga pot substance pa se uresni~uje s spolnimi odnosi (najbolj zna~ilno seveda z mo{ko ejakulacijo).9 Vendar se z izmenjavo telesnih sokov spolna partnerja ne uvrstita v register identitet (v tem primeru bi bili vsaki ponovljeni spolni odnosi prepovedani), temve~ se identiteta vsakega od spolnih partnerjev vpi{e v register drugega in {ele spolni odnosi s tretjim lahko privedejo do kratkega stika, ~e gre pa~ za naslednjega partnerja, ki je v sorodu s katerimkoli od prej{njih spolnih partnerjev posameznika. Pa tudi v tem primeru ne gre za incest (drugega tipa kajpak) med sedaj udele`enima partnerjema, temve~ za incest dveh istospolnih sorodnikov, ki sta se substancialno zdru`ila prek tretjega. Héritierjeva (1994: 308-309) meni, da oba tipa incesta vedno delujeta skupaj. Celo v primeru Ojdipa, ki velja za incest prvega tipa par excellence, se prek Jokaste, ki je bila skupni spolni partner tako Ojdipa kot Laja, sre~ata o~e in sin in med njima tako pride do incesta drugega tipa. Podobno je tudi v primeru zveze posameznika z o~etovo `eno, denimo v poligamnem primeru ali ob ponovni poroki, kjer gre za dvojni incest prvega in drugega tipa.10 Z incestom drugega tipa se torej uresni~i kopi~enje identitet v enem samem telesu. Posledice tega kopi~enja se bodo nujno pokazale v enem od treh registrov, vremenskem, ki predstavlja naravno okolje, biolo{kem, ki zastopa ~lovekovo telo, ali socialnem, ki predstavlja dru`beno zakonitost. Prekr{ek, storjen v enem od registrov, ne bo nujno sankcioniran v tistem, v katerem je storjen, pa~ pa v kateremkoli. Ker je vsak posameznik absolutno identi~en le samemu sebi (posameznikovi lastni identiteti sledijo istospolni dvoj~ki, nato bratje ali sestre, kjer je bistvena spolna identiteta, nato paralelni bratranci in sestri~ne itd.), je masturbacija hud prekr{ek, saj gre ob ejakulaciji za kopi~enje identitete par excellence. V Evropi 19. stol. je bila masturbacija prepovedana z gro`njo hiranja in osu{itve (verjetno pa~ semena), z izgubo substance in hiranjem v lastni vro~ini. Skrivna ideja tega je v predstavi, da je seme lokalizirano v kosteh in pomemben del v mo`ganih. Incest drugega tipa, kot ga je zastavila Héritierjeva, omogo~a razumeti ne le incest prvega tipa, temve~ nekatere sorodstvene prepovedi, ki jih sicer ni mo~ pojasniti. To velja zlasti za 9 Vpra{anje je, kaj je s to teorijo v primeru denimo Trobriandcev. Ti so matrilinearni, veliko vlogo pri otrocih pa odigra materin brat (avunkulat). [e bolj zanimivo pa je, da verjamejo, da spolni odnos nima nobene vloge pri spo~etju otroka, kar pomeni, da je tudi o~etova vloga kaj majhna: otroka pono~i prinesejo duhovi, o~etova vloga pa je omejena le na odprtje poti za njegovo rojstvo (Malinowski, 1993). To pomeni, da se substanca pri njih prena{a le matrilinearno, se pravi le po materinih sorodnikih, incestne prepovedi pa so najmo~nej-{e v paru sestra-brat (Fox, 1988: 53). Primerjalne analize o prepovedi spolnosti v uterinski in agnatski liniji `al nimam. 10 Za incest drugega tipa gre najprej, ker je posameznik pri{el v stik z o~etovo substanco prek skupnega spolnega partnerja, za incest prvega tipa pa, ker je, prvi~, o~etova `ena sorodnik po sva{tvu, in drugi~, ker je o~e prenesel v svojo drugo `eno substanco posameznikove matere, ki se je kumuli-rala v njem, ko je z njo spolno ob~eval. Skratka s spolnim odnosom z o~etovo drugo `eno je posameznik pri{el v stik s substanco lastne matere, ki jo je o~e zasejal v svojo drugo `eno. TEORIJE INCESTA 193 Dorijan Keržan 11 Zanimivo je, da je Prerok za sorodstvo po mleku razglasil tudi posvojitev, sorodstvo po mleku pa se vzpostavi s tem, da kru{na mati petkrat ponudi svoje prsi posvojenemu otroku. islamsko sorodstvo po mleku (Héritier, 1994: 309-325), kjer so prepovedani vsi tisti, ki so s posameznikom delili materino mleko, poleg tega pa {e vsi, ki so si delili isto dojiljo, njim pa so prepovedani tudi dojilja sama, njeni otroci, njihovi zakonci in nasledniki:11 “Ne poro~i se z materami, ki so te dojile ali s sestrami po mleku /.../ vse sorodstvo, ki je vzpostavljeno po mleku, je prepovedano. Nezakonito je poro~iti se ali spolno ob~evati z dvema `enskama, ki sta sestri.” (Williams, 1961: 119). Prepovedi v mle~nem sorodstvu se za~nejo z dojiljo, preidejo na njene prednike, neposredne naslednike (otroke), na dojilje prednikov, potem naslednikov, nato na dojilje pri`enjenih sorodnikov itd., kar izhaja iz ljudskega verovanja, da materino mleko pride od mo{kega. Mo{ko seme naj bi se v `enskem telesu izrazilo skozi mleko. Otrok, ki ga hrani `enska, je razumljen kot otrok njenega mo`a, saj njeno mleko prihaja od njenega mo`a, torej je otrok hranjen z mlekom tega mo{kega. To pomeni, da sta otroka, ki ju hrani ista dojilja, sorodnika po mleku; toda kar je bolj subtilno, de~ek in deklica, ki med seboj nista v krvnem sorodstvu (sta od razli~nih star{ev) in sta ju hranili razli~ni dojilji, ki pa sta soprogi enega mo{kega, s tem postaneta otroka po mleku tega mo{kega in sta torej brat in sestra po mleku, ~eprav nista imela iste dojilje, poroka med njima pa je kajpada prepovedana. V. Problema incesta torej ni mo~ omejiti le na spolne odnose v jedrni dru`ini. Njegova prepoved se nana{a tako na reprodukcijske strategije kot na socialno segmentacijo. Kro`enje teko~in med telesi, kot ena od temeljnih predpostavk prepovedi incesta, nam ne omogo~a razumeti le spolnih prepovedi in zapovedi, temve~ celotno kozmologijo razli~nih ljudstev, ki temelji na osnovnih opozicijah, izhajajo~ih iz ~love{kega telesa (Héritier, 1994: 227-228). Skratka koncept incesta, kot je bil predlagan v uvodu, presega biolo{ko sfero in sega v ekonomijo (Lévi-Strauss) in kozmologijo (Héritier in Douglas), to pa ka`e na nujnost skupnega branja razli~nih teorij incesta. Dorijan Ker`an, podiplomski {tudent socialne antropologije na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. 194 TEORIJE INCESTA Zagate teorij incesta LITERATURA BELL, Vikki (1993): Interrogating Incest, Feminism, Foucault and the Law, Routledge, London. DELUZ, Ariane (1994): “Incestuous fantasy and kinship among the Guro”, v: Deluz, Heald (ur.): Anthropology and Psychoanalysis, Routledge, London, str. 40-50. DOUGLAS, Mary (1988): Purity and Danger, Routledge & Kegan Paul, London (prva izdaja 1966). DURKHEIM, Émile (1992): “Prepoved incesta in njeni izviri”, v: Durkheim: Samomor, Prepoved..., SH, Ljubljana, str. 77-137. EVANS-PRITCHARD, E. E. (1990): Kinship and marriage among the Nuer, Clarendon Press, Oxford (prva izdaja 1951). EVANS-PRITCHARD, E. E. (1993): Ljudstvo Nuer, SH, Ljubljana. FOX, Robin (1992): Kinship & Marriage, Cambridge University Press, Cambridge (prva izdaja 1967). FOX, Robin (1988): Rde~a svetilka incesta, SH, Ljubljana. FREUD, Sigmund (1985): “Totem and taboo”, v: Freud: The origins of religion, Penguin, Harmondsworth (nem{ki original prvi~ izdan 1912-1913). GOODY, Jack (1969): “A Comparative Approach to Incest and Adultery”, v: Goody J.: Comparative Studies in kinship, Stanford University Press, Stanford, str. 13-38. GOULD, Stephen Jay (1991): Darwinova revolucija, Krt, Ljubljana. HEALD, Suzette (1994): “Every man a hero: Oedipal themes in Gisu circumcision”, v: Deluz, Heald (ur.): Anthropology and Psychoanalysis, Routledge, London, str. 184-209. HÉRITIER, Françoise (1994): Les deux soeurs et leur mere, Éditions Odile Jacob, Pariz. HÉRITIER, Françoise (1979): “Symbolique de l'inceste et de sa prohibition”, v: Izard, Smith: La fonction symbolique, Gallimard, Pariz, str. 209-243. HIATT, L. R. (1994): “Indulgent fathers and collective male violence”, v: Deluz, Heald (ur.): Anthropology and Psychoanalysis, Routledge, London, str. 171- 183. De JONG, Mayke (1991): “To the limits of kinship: anti-incest legislation in the early medieval West (500-900)”, v: Bremmer: From Sappho to de Sade, Routledge, London, str. 36-59. KUPER, Adam (1991): The invention of primitive society, Transformations of an Illusion, Routledge, London (prva izdaja 1988). LÉVI-STRAUSS, Claude (1981): Les structures élémentaires de la parenté, Mouton, Pariz (prva izdaja 1947, dopolnjena 1967). LÉVI-STRAUSS, Claude (1985): “Dru`ina”, v: Lévi-Strauss: Oddaljeni pogled, SH, Ljubljana, str. 63-88. MALINOWSKI, Bronislaw (1993): “O~e v primitivni psihologiji”, ^asopis za kritiko znanosti, let. XXI, {t. 162-163, str. 53-59. MEAD, Margaret (1962): Sex and Temperament in Three Primitive Societies, Mentor Books, New York (prva izdaja 1935). SKU[EK, Zoja (1993): “O~etje in o~etovstvo”, ^asopis za kritiko znanosti, let. XXI, {t. 162-163, str. 61-73. WILLIAMS, John Alden (1961): Islam, George Braziller, New York. TEORIJE INCESTA 195 Ilustracija: Maxfield Parish O O M Arthur P. J. Mol, Gert Spaargaren Konec narave – narava v okolju refleksivne moderne in dru`be tveganja 1. OKOLJE IN NARAVA V KONTEKSTU DRU@BE TVEGANJA Vpra{anje, ki si ga zastavljava v tem prispevku, je, ali z namenom, da bi dobili jasenej{i pregled glede ogro`anja in nezmo`nosti nadzora, lahko natan~neje razvrstimo okoljske probleme. Odgovor je po najinem mnenju mogo~e skicirati s poskusom posredovanja med konceptom “dru`be tveganja” Ulricha Becka in konceptom “pozne oz. refleksivne moderne” Anthonyja Giddensa. Beck v vsem svojem delu referira okoljske probleme, da bi utemeljil svojo analizo dru`be tveganja. Za~enja z definicijo koncepta onesna`evanja okolja ali tveganja, ki je hkrati enostavna in vseobse`na. Za ilustracijo svoje analize uporablja zelo razli~ne probleme, kot so jedrska energija, zastrupljanje prehranjevalnih verig s pesticidi, onesna`evanje zraka in smog, geneti~ni in`eniring, u~inek tople grede, degradacija krajine, tanj{anje ozonskega sloja in mnoge druge pojave postopnega uni~evanja okolja. ^eprav ne namenja veliko pozornosti konceptualnim problemom, v celotnem opusu poudarja dva vidika tveganj. Prvi~, v kontekstu dru`be tveganja pridobijo tveganja novo dimenzijo v primerjavi s tveganji v prej{njih ~asih. Beck ^asopis za kritiko znanosti, domi{ljijo in novo antropologijo, let. XXII, 1994, {t. 168-169, str. 199-218. 199 Arthur P. J. Mol, Gert Spaargaren hkrati poudarja nara{~anje objektivnega slab{anja okolja in spreminjajo~i se zna~aj tega slab{anja, ki je dobilo `e globalne in nepovratne dimenzije. Drugi~, Beck poudarja dru`beni zna~aj okoljskih problemov tako, da napada tiste teoreti~ne sheme, ki tako kot v devetnajstem stoletju utrjujejo nasprotje med “dru`bo” in “naravo” kot med dvema posebnima kategorijama ali entitetama. Tisti, ki se do tedaj tega niso zavedali, so bili ob ~ernobilski katastrofi nenadoma “soo~eni” s koncem obstoja narave kot “zunanje” za reprodukcijo dru`be. Narava je “ponotranjena”, povle~ena je v dru`bo in je postala imanentni sestavni del sodobne dru`be. ^eprav ekolo{ki sociologi nikoli niso {iroko uporabljali nezgodovinskih definicij narave in okolja, ki prevladujejo v ekolo{kih znanostih (zdi se, da se pojavijo tudi v Beckovi definiciji), se Beckov opis “konca zunanje narave” nana{a predvsem na spreminjajo~ se odnos med dru`bo in naravo v procesu prehoda v refleksivno moderno. Verjameva, da proces “ponotranjanja” narave s strani dru`be vsebuje ve~ komponent, vendar zanje Beck ne ponudi nobene nadaljnje pojmovne opredelitev. Spreminjajo~i se odnos med dru`bo in naravo v (nastajajo~ih) danostih refleksivne moderne pripada najmanj trem razli~nim spletom transformacij. Te vsak na svoj specifi~en na~in vodijo k razli~-nim pomenom izraza “konec zunanje narave” in prav tako pomenijo razli~ne vrste tveganj. Predvsem obstaja “konec narave” v smislu konca nedotaknjenosti naravnih sistemov s strani ~loveka. V nasprotju do narave kot divjine ali pode`elja koncept “podru`bljene narave” ni ve~ omejen na urbana oz. naseljena podro~ja. Zaradi trenda globalizacije modernosti lahko re~emo, da se ta koncept nana{a na konec narave, ki je onstran “meje” (frontier). Ideja, da “vse ~love{ko `ivljenje poteka v krajih, ki jih je ustvaril ~lovek” (Giddens, 1991: 166), se lahko nana{a na estetske, moralne in kulturne vrednosti, ki se (kot je to tako slikovito predstavil Mc Kibben (1991)) ponavadi pripisujejo tej zunanji naravi. Drugi~ omenja Beck “konec narave” kot jo sestavljajo naravni, od ~love{kih posegov neodvisni procesi. V tem smislu so skoraj vsi naravni procesi v tem smislu podvr`eni ~love{kemu posegu in nadzoru. V Beckovih analizah igra (zaradi posebne zgodovinske oblike uporabe tega programiranja) osrednjo vlogo nadome{~anje naravnih procesov z “naravo, ki jo programira ~lovek”. Z instrumentalizacijo znanosti in tehnologije je ~love-{tvo vpreglo naravo, da bi se prilagodila njegovemu cilju Beck poudarja dru`beni zna~aj okoljskih problemov tako, da napada tiste teoreti~ne sheme, ki tako kot v devetnajstem stoletju utrjujejo nasprotje med “dru`bo” in “naravo” kot med dvema posebnima kategorijama ali entitetama. 200 OIK o z Konec narave – narava v okolju refleksivne moderne in dru`be tveganja neomejene materialne rasti. Zdaj, ko prihaja dru`ba tveganja, pa se sre~ujemo s tveganji, ki so nelo~ljivo povezana z organizacijo proizvodnje in porabe v sodobni industrijski dru`bi. Tretja pomembna preobrazba v odnosu med dru`bo in naravo se je zgodila v trenutku, ko so se arhitekti narave pri-bli`ali svoji lastni vrsti in postali arhitekti ~love{ke narave: “^e se projekt tehni~nega podjarmljanja in izpopolnjevanja narave zami{lja in izvaja v dalj{em obdobju, se mora prej ali kasneje (in to kasneje je zdaj) uporabiti tudi na ~love{ki naravi” (Beck, 1986: 48).1 Tveganja, ki so vpletena v ta projekt, obravnava Beck zelo vznemirljivo, opozarja namre~ na nevarnost, da moderni genetski in`eniring lahko omogo~i “sodobno barbarstvo” (Beck, 1988). Prvi dve razli~ici podru`bljanja narave sta vzrok za zaskrbljenost ekolo{kega gibanja `e od njegovih zgodnjih dni dalje. Tretji razli~ici je bilo doslej namenjeno dosti manj pozornosti. Misliva, da Beck zaslu`i vso podporo, ko si prizadeva za uvajanje ekolo{ke perspektive v razpravo o tveganjih, ki so vklju~ena v omenjene procese. Po najinem mnenju nam bo ugotavljanje razlik med raznimi sestavnimi procesi znotraj spreminjajo~ega se odnosa med dru`bo in naravo omogo~ilo, da bomo izdelali natan~nej{o oceno spreminjajo~e-ga se zna~aja tveganj in ekolo{kih problemov na prehodu v obdobje refleksivne moderne. Poudarek, ki ga daje Beck rasto~i gro`nji neposredno povezani z ve~anjem globalizacije, se nana{a predvsem na drugo vrsto tveganj modernizacije2. Najhuj{i ekolo{ki problemi so se pojavili s spremembami v svetovnih ekolo{kih procesih kot posledica izpustov snovi, ki nastajajo v proizvodnji in porabi. Lahko se strinjamo z Beckom, da bi bilo bolje analizirati globalne probleme, kot pa razmi{ljati o kontinuumu med lokalnimi in globalnimi. Torej obravnavati tanj{anje ozonskega pla{~a ali u~inek tople grede kot posebno kategorijo tveganja. Globalna tveganja lahko prizadenejo vse ~love{tvo, nadzor nad njimi pa bi bilo mogo~e dobiti le z na ravni celega planeta usklajeno akcijo. Toda v Beckovi tezi o nastajajo~i dru`bi tveganja ostaja nejasno razlikovanje med globalnimi tveganji kot posebno kategorijo tveganj in med objektivnim slab{anjem okolja, ki je lahko in bi moralo biti analizirano z vidika (spreminjajo~e se) industrijske organizacije proizvodnje in porabe. Metafora bumeranga, kot jo uporablja Beck, lahko ilustrira nujnost tega razlikovanja. Ko opisuje u~inek bumeranga, Beck omenja onesna`evalce, na primer podjetja, ki ne morejo ve~ pobegniti od posledic svojih tveganj povzro~ujo~ih dejav- 1 “Das Projekt der technischen Unterwerfung und Perfektionierung der Natur, weitergedacht und durchgeführt, muss früher oder später (und dieses Später sind wir) auch auf die Menschennatur Übergreifen.” 2 Beck dejansko namenja prvi kategoriji samo omejeno pozornost. Tveganja z obse`nimi posledicami so temna stran sodobnosti in ta tema~nost ob~utno izvira iz dojetega pomanjkanja nadzora nad ekolo{kimi problemi, ki so ukoreninjeni v celotni globalizaciji. OIKO Z 201 Arthur P. J. Mol, Gert Spaargaren nosti. Po Becku, pa tudi po Enzensbergerju (1974), so tveganja za~ela prizadevati tudi bogate ljudi kot glavne predstavnike modernizacije. Ne sre~ujejo se samo z nevarnostmi, ki ogro`ajo njihovo lastno blaginjo, temve~ tudi s slab{anjem in uni~eva-njem okolja ter z izgubljanjem vrednosti dobrin, od katerih je odvisna njihova prihodnost. Meniva, da ve~ina empiri~nih primerov, uporabljenih kot ilustracija u~inka bumeranga, poteka v procesih, ki jih je na~elno mogo~e analizirati brez sklicevanja na u~inke globalizacije. Lahko re~emo, da Beckov opis u~inka bumeranga vsebuje isto politiko (oziroma pomanjkanje politike) in probleme, ki igrajo glavno vlogo v razpravah o sonaravnem razvoju ali ekolo{ki modernizaciji. Edina razlika je, da Beckov opis teh procesov temelji na druga~ni, negativnej{i in bolj pesimisti~ni presoji dana{nje empiri~ne okoljske politike tako vlade kot tudi poslovnih krogov. 2. REFLEKSIVNA SODOBNOST IN DRU@BA TVEGANJA; SKLEPNE OPOMBE “Odkritje znanstvene negotovosti je osvoboditev politike, prava in javnosti od patroniziranja tehnologije.” (Beck,1992: 109) Kritika znanosti in tehnologije je eden od osrednjih elementov Beckove analize dru`be tveganja. Na~in, s katerim se 202 OIKO Z Konec narave – narava v okolju refleksivne moderne in dru`be tveganja (naravoslovni) znanstveniki lotevajo ekolo{kih tveganj, je v njegovem delu prikazan kot tehnokratska patronizacije dru`be. Da bi zadr`ali svoj monopol glede diagnoze nevarnosti, se togo dr`ijo tehni~nih in znanstvenih postopkov celo tedaj, ko to dr`o izzivajo nove nevarnosti. Nevarnosti, ki se izmuznejo skozi luknje v zakonih, v tehnologijah in politiki, nas potiskajo iz industrijske dru`be v dru`bo tveganja. Nastajajo~a dru`ba tveganja vklju~uje reorganizacijo industrijskega tkiva moderne in zanjo je zna~ilen vstop v novo fazo moderne, ki se imenuje “refleksivna moderna”. ^eprav Beck uporablja izraza “dru`ba tveganja” in “refleksivna moderna” kot medsebojno zamenljiva, meniva, da se prvi koncept nana{a predvsem na avtorjevo (v celoti pesi-misti~no) empiri~no projekcijo sedanje dru`be v bli`njo prihodnost, drugi koncept pa ozna~uje procese dru`benih sprememb, ki napeljujejo sociologe k raz{iritvi pogleda in vsebine obstoje~ih teorij modernosti. Najine kriti~ne misli o Beckovem delu so bile usmerjene predvsem na njegovo sliko dru`be tveganja, ugotavljava pa, da je ve~ina njegovih idej o refleksivni moderni in njihovih implikacij spodbudnih za ekolo{ko sociologijo in “^e se projekt tehni~nega vrednih nadaljnje raz~lenitve. Misliva, da podjarmljanja in izpopolnjevanja vsaj naslednje Beckove teme zaslu`ijo narave zami{lja in izvaja v dalj{em posebno pozornost: obdobju, se mora prej ali kasneje – Nemir in bojazni nestrokovnjakov, ki so jih povzro~ili ekolo{ki problemi (in to kasneje je zdaj) uporabiti tudi oziroma tveganja, se lahko le delno na ~love{ki naravi” pojasnijo s psiholo{ko sestavo posameznikov in bi jih bilo treba analizirati v zvezi z glavnimi spremembami, ki vplivajo na profil tveganja sodobnih dru`b. – Med institucijami, ki so vklju~ene v te procese sprememb, sta izredno pomembni znanost in tehnologija zaradi svoje osrednje vloge v organizaciji dojemanja ekolo{kih tveganj. – S prihodom tveganj, ki zaradi globalizacije delujejo kot neizbe`na, je v dojemanju ekolo{kih tveganj pri{lo do nove dimenzije. Ker so s posameznih vidikov te teme podrobneje razdelane v zadnjem delu Anthonyja Giddensa, bova v nadaljevanju prikazala njegovo iskanje konceptualnih obogatitev in preciziranj. 3. ANTHONY GIDDENS O EKOLO[KIH TVEGANJIH IN NEDAVNI MODERNI Anthony Giddens je do pred nekaj leti koristno uporabljal jasno razliko med dvema razli~nima podro~jima svojega dela: OIK o z 203 Arthur P. J. Mol, Gert Spaargaren na eni strani je bil razvoj formalne sociolo{ke teorije kot konceptualnega okvira za analiziranje sodobne industrijske dru`be, na drugi strani pa plodna uporaba te formalne teorije za oblikovanje dru`bene teorije (Mouters in dr., 1987: 96). V njegovem novej{em delu so meje med navedenima podro~je-ma – med njegovo formalno teorijo in njegovo dru`beno teorijo – postale bolj nedolo~ene. To je med drugim povezano tudi s temami in koncepti, ki jih je v prej{njem obdobju bolj malo obdeloval, so pa postavljene prav v `ari{~e analiz, predstavljenih v knjigah “Posledice moderne” (1990) in “Modernost in samo-identiteta” (1991). Koncepte tveganja, bojazni in zaupanje, vlogo ekspertnih sistemov in zna~aj radikalizira-ne sodobnosti je analiziral ne samo, da bi jih vstavil v svoj splo{ni koncepcijski okvir, temve~ jih je hkrati uporabil za to, da bi osvetlil `go~e moralne in dru`bene dileme, na katere mora ~love{tvo zdaj dati odgovore. Vzporednice, ki jih lahko potegnemo med deli Becka in Giddensa, niso omejene le na osrednje teme, s katerimi se ukvarjata. Podobno kot Beckova teorija dru`be tveganja ali pa teorija ekolo{ke modernizacije, tudi Giddensovi spisi o (nedavni) moderni (5.1) razpravljajo skoraj isto~asno o nekaterih pomembnih Nevarnosti, ki se izmuznejo skozi preobrazbah v sodobni dru`bi. Giddens luknje v zakonih, v tehnologijah in in Beck menita, da ekolo{ka vpra{anja politiki, nas potiskajo iz industrijske (in {e posebej njihovo nara{~anje v tve-dru`be v dru`bo tveganja. ganja z obse`nimi posledicami) spadajo med najte`je dru`bene probleme, ki pospe{ujejo prehod v radikalizirano ali pozno moderno. Toda razlog, zaradi katerega je Giddensovo delo bolj zanimivo med ekolo{kimi sociologi, niso toliko te vzporednice, temve~ predvsem njegove konceptualne dodelave v primerjavi z Beckovo analizo glede bojazni, tveganja in zaupanja ter vloge ekspertnih sistemov (5.2). Giddens daje tudi bolj izdelano obdelavo globalizacije in njeno povezavo s tveganjem in zaupanjem. Meniva, da je njegova sociolo{ka ocena globalizacije in specifi~nega vpliva tveganj z obse`nimi posledicami na profil tveganja (nedavne) sodobnosti odlo~il-nega pomena za razumevanje “alarmisti~nih elementov” v teko~i ekolo{ki debati (5.3). Toda ~eprav nas Giddensova analiza globalizacije in vpliva tveganj z obse`nimi posledicami osve{~a glede apokalipti~nih horizontov sodobnosti, ne misliva, da bi ta del analize moral nujno biti nelo~ljivo povezan z njegovo diagnozo moderne kot “Juggernaut society” (5.4). 204 OIKO Z Konec narave – narava v okolju refleksivne moderne in dru`be tveganja 3.1 NEDAVNA MODERNA KOT DRU@BA TVEGANJA Sodobne dru`be se razlikujejo od prej{njih zaradi svojega izrednega dinamizma. Hitrost, {irina in globina dru`benih sprememb povzro~ajo, da je ta svet “svet, ki je zbezljal” (1991: 16). Po Giddensovem mnenju dinamizem sodobne dru`be izhaja iz (i) razdvojitve ~asa in prostora, (ii) razrahljanja dru`benih odnosov, ki je s tem omogo~eno, in (iii) refleksivnega urejanja in preurejanja dru`benih odnosov. Dru`beni odnosi so “dvignjeni” iz njihove dru`bene vsebine in preurejeni (po vsem svetu) v ~asovno-prostorskih dimenzijah. Visoko raven ~asovno-prostorskega oddaljevanja omogo~ata dva tipa “mehanizmov za rahljanje medsebojnih odnosov”: simboli~ni znaki in ekspertni sistemi. Ekspertni sistemi dobivajo v sodobnih dru`bah vsepre`emajo~ pomen. Vsiljujejo se v dnevno `ivljenje vseh sodobnih dr`avljanov, ki vozijo avtomobile, obiskujejo zobozdravnike in uporabljajo vodo iz vodovoda. Za svoje pravilno in primerno delovanje so ekspertni sistemi odvisni od zaupanja, ki ga v njih vlagajo nestrokovnjaki. S tem je zaupanje izjemno pomembno povezano s ~asovno-prostorskim oddaljevanjem. Refleksivnost moderne se nana{a na uporabo znanja v organizaciji in preobrazbi dru`benega `ivljenja, in tako se znanje lahko spreminja v lu~i novih informacij.3 [ele zdaj, proti koncu dvajsetega stoletja, smo za~eli dojemati osupljiv zna~aj te refleksivnosti sodobnih institucij. Sodobnost, kot pravi Giddens, je “ureditev, ki ni ve~ tradicionalna, v kateri pa trdne danosti tradicij in navad tudi niso zamenjane z gotovostjo racionalnega znanja”. Ideja o modrosti bo`je previdnosti.4 Iz razsvetljenstva izhajajo~a ideja modrosti bo`je previdnosti se ka`e za napa~no. Sre~ni pogledi na svetlo, po bo`ji previdnosti zanesljivo prihodnost, so zna~ilni za prvo fazo moderne, ki jo Beck opisuje kot fazo enostavne modernizacije. V sedanji fazi pozne ali visoke sodobnosti smo se za~eli zavedati dejstva, da je ideja “zanesljivosti znanja” spodkopana celo v naravoslovnih znanostih. Prenehanje za~a-ranosti z znanostjo povzro~a, da je vsakdanje `ivljenje nere{ena uganka in dvom postaja stalnica dru`benega `ivljenja. V oko-li{~inah negotovosti in izbiranja med ve~ mo`nostmi postaja tveganje temeljna kategorija. V tem smislu pomeni `iveti v pozni moderni `iveti v dru`bi tveganja. Giddens jemlje koncept dru`be tveganja ne samo za opis spreminjajo~ega se profila tveganja sodobnosti, temve~ tudi za opis sprememb v sami naravi vsakdanjega `ivljenja: “@iveti v dru`bi tveganja pomeni `iveti s prera~unanim pristopom do odprtih mo`nosti za akcijo, pozitivno ali negativno, s katero smo – kot posamezniki in vsi skupaj – neprestano soo~eni v na{em sodobnem dru`benem bivanju” (1991: 28). 3 ^eprav se Giddens poglavitno ukvarja z refleksivno sodobnostjo na podlagi znanja iz dru`benih ved, prav tako meni, da to velja za naravoslovne vede, glavni Beckov predmet: “... refleksivnost sodobnosti dejansko spodkopava gotovost znanja celo v osrednjih podro-~jih naravoslovja. Znanost je odvisna ( ... ) od metodolo{kega na~ela dvoma.” (Giddens, 1991: 21) 4 Modrost bo`je previdnosti Giddens opredeli kot “idejo, da pove~ano posvetno razumevanje narave stvari v bistvu vodi k varnej{emu in sre~nej{emu obstoju ~love{kih bitij”. (Giddens, 1991: 28). OIKO Z 205 Arthur P. J. Mol, Gert Spaargaren 5 To skico o razpolaganju z znanjem nestrokovnjakov bodo zlahka prepoznali tisti, ki so seznanjeni z Gid-densovim delom, saj gre za eno glavnih niti, ki potekajo v njegovih spisih od “Novih pravil sociolo{ke metode” (1976) do “Ustave dru`be” (1984). 6 Te razlike seveda ustrezajo razredni strukturi sodobnih dru`b. Misliva, da ekolo{ka tveganja z obse`nimi posledicami `e po svoji naravi postavljajo vpra{anja tehni~ne in politi~ne kontrole, zavesti o zaskrbljenosti za eksistenco itd., tega pa ni mogo~e obravnavati v okviru teorije ekolo{ke modernizacije. 3.2. TVEGANJE IN ZAUPANJE V POZNI MODERNI Nestrokovnjaki imajo precej znanja in so sposobni dejavniki, saj morajo znati marsikaj o okoli{~inah svojih akcij, da bi mogli zadovoljivo `iveti svoje vsakdanje `ivljenje. To znanje iz dneva v dan spretno uporabljajo. V povezavi s tem je tudi povratno nadzorovanje akcij, ki je stalni pojav v dru`benem `ivljenju. ^love{ka bitja je treba obravnavati kot sposobne akterje tudi kadar je njihovo znanje omejeno in ni vsestransko na razpolago.5 V analiziranju pozne moderne je Giddens svojo interpretacijo usposobljenega akterja bistveno raz{iril s presku{anjem vpliva abstraktnih sistemov, ki se vsiljujejo v vsakdanje `ivlje-nje, s presku{anjem spreminjajo~ih se odnosov med splo{nim, ne-ekspertnim znanjem in med vklju~enim ekspertnim znanjem ter z ugotavljanjem razla{~evalnega u~inka abstraktnih sistemov. Z vme{avanjem abstraktnih sistemov v vsakdanje `ivljenje “zavest tveganja prodira v delovanje skoraj vsakogar” (1991: 112). Analizi strate{kega vedenja in prou~evanje strategij nadzora, ki jih uporabljajo ljudje v svojem vsakdanjem `ivljenju, zdaj dobivata obliko prou~eva-nja, kako ljudje (s prera~unljivim pristopom do odprtih mo`nosti delovanja) izbirajo mo`ne opcije med ne{tetimi dogodki, uporabljajo~ pri tem oceno tveganja, da bi naredili smisel iz prihodnosti kot “ozemlja protidejanske mo`nosti”. Razmi{ljanje z vklju~evanjem tveganj je na~in, da se stabilizirajo rezultati, je na~in koloniziranja prihodnosti. Toda to ima tudi vznemirja-jo~e vidike, ki so po Giddensu povezani s spreminjajo~im se profilom tveganja sodobnosti. Razmi{ljanje ob upo{tevanju tveganj je negotovo za posameznika oziroma posameznico, ker on ali ona ve, da noben `ivljenjski slog ne more biti popolnoma zavarovan pred profilom sodobnega tveganja, ~eprav se `ivljenjski slogi razlikujejo glede vrst tveganja, ki jih povzro~ajo6. Ta pove~ana zavest o tveganjih v obse`nih segmentih prebivalstva je, skupaj z znanjem o tveganjih kot tveganjih, pomembna prvina “subjektivne strani” sodobnega profila tveganja. “Objektivna stran” so dolo~ene kategorije tveganj, med katerimi so za ekolo{ko sociologijo najpomem-bnej{a naslednja: (i) tveganja, ki izvirajo iz podru`bljene narave, in (ii) tveganja, ki izvirajo iz globalizacije. Kako lahko torej posamezniki nadaljujejo svoje vsakdanje `ivljenje v (znanih) okoli{~inah tveganj? Giddens razvija svoj koncept “temeljnega sistema varnosti” in postavlja trditev, da vsakdo 206 OIK o z Konec narave – narava v okolju refleksivne moderne in dru`be tveganja razpolaga z “za{~itnim zapredkom” (kokonom), ki ga varuje pred groze~imi dogodki, ki lahko povzro~ijo resno vznemirjenost. Temeljni sistem varnosti vsebuje “ravnote`je tveganja in zaupanja” in je zasidran v prakti~no zavest. V okviru dnevne rutine so potencialno nevarni dogodki “izolirani” z naravnim odnosom do vsakdanjega `ivljenja. Toda, kadar vidimo resno avtomobilsko nesre~o ali ~e do`ivimo katastrofo, kot je ~erno-bilska, se te rutine pretrgajo. Taka sre~anja z nevarnostmi opisuje Giddens kot “usodne trenutke”, ki ogro`ajo varovalne zapredke ljudi (1991: 114). Kadar pride do usodnih trenutkov, se navadno poi{~e ekspertno znanje, ki preskrbi ljudem potrebne informacije za oceno, kolik{no in kak{no je tveganje v nastalih razmerah. Primeri, ki jih uporablja Beck, da bi orisal nastajajo~o dru`bo tveganja, so ve~inoma usodni trenutki, v katerih se nestrokovnjaki sre~ujejo z ekolo{kimi tveganji. Tudi na “antropolo{ki {ok”, ki je sledil ~ernobilski katastrofi, gledamo kot na obse`en usodni trenutek: pove~ana zaskrbljenost, zavest o sodobnosti kot dru`bi tveganja, zavest, da lastna ~utila ne morejo ve~ pomagati in da je mo~ pre{la na ekspertne sisteme. Giddens ume{~a te polo`aje v (raz{irjeni) sociolo{ki prikaz ~love{kega delovanja, s tem pa daje njihovo podrobnej{o sliko in podaja konceptualna orodja za analiziranje “uravnote`itvene mo~i”, s katero ljudje razpolagajo in jo razvijejo, kadar se dogajajo antropolo{ki {oki. “Vsakdanja iznajdljivost in inteligentnost imata dialekti~en nadzor nad razlastitvenimi u~inki abstraktnih sistemov” (...)”. Izgubljanje spretnosti se sre~uje s ponovnim pridobivanjem spretnosti, razla{~anje vodi do ponovnega prila{~anja in izguba mo~i lahko spro`i ponovno pridobivanje mo~i. Toda v kontekstu dru`be tveganja ima Giddensova analiza dialekti~nega nadzora druga~en poudarek v primerjavi z njegovim prej{njim prikazom tega koncepta v lu~i posplo{enih odnosov mo~i. Vsepre`emajo~i pomen abstraktnih sistemov, ki se vsiljuje v `ivljenje vsakogar, pomeni izgubo mo~i prebivalcev, toda ne v smislu prenosa mo~i na dolo~ene posameznike ali skupine. Obstoje~e oblike nadzora se ne spodkopavajo predvsem s prenosom mo~i zaradi pomanjkanja (zanesljivih) informacij. ^eprav je ekspertno znanje na~eloma dostopno vsakomur, ~e le ima ~as in denar, da bi si ga pridobil, ve~inoma lahko postanemo strokovnjaki samo na enem ali dveh strokovnih podro~jih. Po Giddensu je to razlog, zakaj so ekspertni sistemi “neprosojni” za ve~ino Medtem ko je bil dru`beni in ekolo{ki vpliv prvega poro~ila Rimskega kluba prav gotovo pozitiven, kljub temu da (ali pa morda prav zato) je vseboval groze~a in negativna pri~akovanja za prihodnost, ima lahko dana{nje {irjenje ekoapokalipti~ne prihodnosti dramati~no druga~ne posledice na upravljanje okolja. OIKO Z 207 Arthur P. J. Mol, Gert Spaargaren ljudi. Inteligentnost ~loveka je “omejena” s prirojenim pomanjkanjem informacij, potrebnih v dru`bi, v kateri vlada ekpertno znanje. Ker je “prenos mo~i na abstraktne sisteme podlaga za nastajanje tveganj z obse`nimi posledicami”, ima vsepovsod prisotni vpliv abstraktnih sistemov svojo temno stran, kot bo prikazano v naslednjem poglavju. 4. TVEGANJA Z OBSE@NIMI POSLEDICAMI IN PROFIL TVEGANJA (NEDAVNE) MODERNE “Mogo~e se je `e zgodila dolgoro~na, nepopravljiva ekolo{ka {koda in morda vsebuje pojave, ki se jih {e ne zavedamo,” (Giddens, 1990: 173) Vsakdanje `ivljenje v razvitih dru`bah ni nujno bolj tvegano, kot je bilo prej, pravi Giddens. Nevarnosti, ki so ogro`ale `ivljenje velikih segmentov evropskega prebivalstva v 19. stoletju, so obvladali ekspertni sistemi, kot je npr. ekspertni sistem za preskrbo z varno pitno vodo iz vodovoda. Na drugi strani pa so se pojavile nove nevarnosti, na primer zastrupljanje hrane, sodobni Prenehanje za~aranosti z znanostjo promet in podobno. Kot prispevek k povzro~a, da je vsakdanje `ivljenje razpolo`ljivim dejavnikom podalj{evanja nere{ena uganka in dvom postaja `ivljenjske dobe v zahodnih industrijskih de`elah, so, kot se dozdeva, “elementi stalnica dru`benega `ivljenja. zmanj{evanja tveganja postali bistveno vplivnej{i od novih vrst tveganj” (Giddens, 1991: 116). “Objektivna” stran profila tveganja moderne dru`be se je spremenila v tem smislu, da so dolo~ene kategorije tveganj izginile, dodane pa so ji nekatere druge. ^eprav ({e) ne vidimo u~inkov na podatke o `ivljenjski dobi prebivalstva, lahko ugotovimo, da je nastala nova kategorija tveganj in je odlo~ilno spremenila profil modernega tveganja (in tudi njegovo subjektivno stran): tveganja z obse`nimi posledicami, ukoreninjena v globalizaciji. Tveganja z obse`nimi posledicami so tveganja, ki so oddaljena od nadzora povpre~nih dejavnih ljudi, hkrati pa ogro`ajo `ivljenja milijonov prebivalcev in tudi ~love{tva kot celote. V nasprotju z ve~ino starih in tudi novih tveganj glede zdravja so tveganja z obse`nimi posledicami oddaljena ne samo od nadzora posameznikov, temve~ tudi od nadzora organizacij in dr`av, zato imajo zna~ilen vpliv na splo{no dojemanje tveganja v sodobnih dru`bah. Pri nestrokovnjakih spodbujajo posebne na~ine boja s tveganji, bri{ejo meje med racionalnimi in iracionalnimi bojaznimi (ali je racionalna stalna zaskrbljenost glede spopada z jedrskim oro`jem ali glede 208 OIK o z Konec narave – narava v okolju refleksivne moderne in dru`be tveganja neke mogo~e eko-katastrofe?) ter so mote~a za vsakogar, ker “nih~e ne more pobegniti”. Mote~i vidiki tveganj z obse`nimi posledicami niso vezani le na nevarnost samo, temve~ tudi na dejstvo, da ne moremo opraviti nikakr{ne zanesljive ocene teh tveganj. Po Giddensu je ob tveganju z obse`nimi posledicami ocena tveganja (kot klju~nega sredstva za na{e kolonizi-ranje prihodnosti) sama po sebi zelo tvegana zadeva. Tveganja z obse`nimi posledicami so temna stran sodobnosti in ta tema~nost ob~utno izvira iz dojetega pomanjkanja nadzora nad ekolo{kimi problemi, ki so ukoreninjeni v celotni globalizaciji. Citat na za~etku tega poglavja se nana{a na globalno segrevanje in tanj{anje ozonskega pla{~a kot na poseben primer tveganj z obse`nimi posledicami. Giddens gleda na ekolo{ka vpra{anja kot na glavni vzrok za apokalip-ti~en zna~aj (nedavne) moderne. Ta vpra{anja krepijo ob~utek, da je `ivljenje v tej sodobnosti podobno jahanju gradbenega `erjava (juggernaut)7. V Giddensovem poro~anju o moderni se ekolo{ki problemi pojavljajo predvsem kot ilustracije podivjanega zna~aja sodobnosti. ^eprav njegova analiza prispeva k razumevanju apokalipti~nih obzorij ekolo{ke reforme, se hkrati dozdeva, da podcenjuje mo`ne strategije za ponovno pridobivanje nadzora glede ekolo{kih segmentov profila sodobnega tveganja. Misliva, da je strategijam, namenjenim popravljanju projektantskih napak ekspertnih sistemov, ki se nana{ajo na podru`bljeno naravo, namenjeno premalo pozornosti zaradi mo~nega poudarjanja dveh procesov v nedavnih OIK o z 209 7 Giddens vidi “jugger-nauta” visoke sodobnosti kot “nekak{en podivjan motor velikanske mo~i, ki ga lahko skupaj, kot ~love{ka bitja, upravljamo do neke stopnje, ki pa prav tako grozi, da bo u{el na{emu nadzoru in se razletel (Giddens, 1990: 139). Arthur P. J. Mol, Gert Spaargaren Giddensovih delih. Prvi~, ~eprav avtor konceptualno daje prostor nasprotnim te`njam, je njegov glavni poudarek na razla{~ujo~ih u~inkih abstraktnih sistemov, ki ob tem, da postajajo raz{irjeni do globalnih dimenzij, proizvajajo v bistvu nerodne, ~uda{ke in napete razmere in dogodke. Za ekolo{ka tveganja z obse`nimi posledicami je re~eno, da so utemeljena na prenosu mo~i na ekspertne sisteme. Ti postajajo “sistemi znanja in mo~i, ki se glede virov in referenc sklicujejo sami nase”. Giddens sicer poudarja pomen tega prenosa mo~i na ekpertske sisteme, toda (vsaj v svojem delu o pozni moderni) komajda omenja na~in, kako so v sodobni dru`bi ti sistemi sami vklju~eni v splo{ne odnose mo~i. Misliva, da ti sistemi igrajo bolj odlo~ilno vlogo, ko gre za strategije, kako zadr`ati nadzor nad ekolo{kimi posledicami modernosti. Drugi~, Gid-densova analiza nedavne sodobnosti je osredoto~ena predvsem na dialekti~ni odnos med osebnim in planetarnim, pri tem pa poudarja vpliv tveganj z obse`nimi posledicami kot globalnih problemov na refleksivne procese oblikovanja identitete. Izguba mo~i delujo~ega ~loveka v odnosu do abstraktnih sistemov vodi glede tveganj z obse`nimi posledicami do “ob~utka ujetosti v velike valove globalne preobrazbe” (Giddens, 1990: 184). Ko nekdo za~uti, da mu je v okoli{~inah resnih gro`enj odvzeta spretnost obvladovanja odnosov v dru`bi, ima to (po Giddensu) lahko za posledico oblikovanje neke vrste “mentalitete borca za pre`ivetje”. Razmi{ljanje o pre`ivetju je v ekolo{kih razpravah res zelo vidno in pomembno in je zmeraj povezano z globalno dimenzijo krize okolja in z njenim zna~ajem kot tveganjem velikih razse`nosti. “Survivalizem” in druge prilagoditvene reakcije na ekolo{ke vidike profila tveganja, karakteristi~nega za sodobnost, dobivajo (kot bova dokazovala v naslednjem poglavju) nek splo{ni pesimisti~ni prizvok, kadar so omejeni samo na tveganja z obse`nimi posledicami, ki so le neznaten segment profila tveganja, in kadar obdelujejo predvsem na dialektiki globalnega in osebnega kot eni od ve~ ravni analize. 5.4. “JUGGERNAUTSKA” DRU@BA IN POSTMODERNA UREDITEV Giddens razvija v navezavi na svojo formalno teorijo, usmerjeno na oblikovanje koncepcijskega okvira za analiziranje moderne, tudi to, na kar midva gledava kot na ekvivalent Beckove projektivne dru`bene teorije. Za Giddensa so to realisti~ni utopi~ni modeli in bi morali ustrezati dvema glavnima predhodnima zahtevama. Prvi~, morali bi nam zagotoviti mogo~e prihodnosti moderne dru`be. Drugi~, ti v prihodnost 210 OIKO Z Konec narave – narava v okolju refleksivne moderne in dru`be tveganja obrnjeni modeli bi morali biti povezani z dejanskimi usmeritvami razvoja in bi zato morali biti realisti~ni. Med teko~im institucionalnim razvojem in prihodnjimi dogodki mora biti vzpostavljena zveza. Giddens nam daje dve v prihodnost usmerjeni projekciji, obe neposredno povezani z njegovimi skrbnimi obdelavami razvoja moderne. Za prvo, precej negativno projekcijo “juggernautske” dru`be so zna~ilni razsulo mehanizmov ekonomske rasti, rast totalitarne oblasti, jedrski spopad {irokih razmer in ekolo{ko razpadanje ali katastrofa. Apokalipti~ni zna~aj tveganj z obse`nimi posledicami je raz{irjen v prihodnost in ko da je podoben Beckovi dru`bi tveganja. Drugi, bolj pozitiven, realisti~ni utopi~ni model postmoderne ureditve bi lahko ozna~ili kot sistem, v katerem ni ve~ pomanjkanja in kjer sta, podobno kot pri Lovelockovi hipotezi o Gaji, sistem globalne koordinacije in planetarnega varstva glavni institucionalni spremembi. Poudarjava, da je pomembno, da se (ekolo{ki) sociologi usmerijo na projektivne dru`bene teorije v razmerah refleksivne moderne. Meniva pa, da nam konceptualno razlikovanje definicij ekolo{kih problemov dovoljuje prese~i dihotomijo pozitivnega in negativnega, ki ^love{ka bitja je treba obravnavati jo pogosto najdemo v projekcijah sodob- kot sposobne akterje tudi kadar je ne dru`be, utemeljenih na vpra{anjih okolja in usmerjenih v prihodnost. njihovo znanje omejeno in ni vsestransko na razpolago. 6. EKOLO[KA SOCIOLOGIJA IN REFLEKSIVNA SODOBNOST Dvojna hermenevtika je v dru`benih znanostih dobro znan pojav in ena od pomembnih lastnosti, ki lo~ijo dru`bene znanosti od naravoslovnih (Sayer, 1984; Giddens, 1984). V dru`-benih znanostih rezultati raziskovanj, na primer spreminjajo~e se znanje delujo~ih ljudi, vplivajo na predmet raziskovanja, se pravi na dru`beno prakso, in ga spreminjajo. To pomeni, da “realnost” nikoli ne more biti poznana tako kot v naravoslovnih znanostih. Refleksivnost moderne je raz{irjanje dvojne hermenevtike na raven sodobne dru`be in sistema reprodukcije. Ve~ina dru`benih dejavnosti in materialnih odnosov z naravo je predmet stalnega preiskovanja in spreminjanja v lu~i novih informacij, ki se pojavljajo o njih. Modernost je ustanovljena in zgrajena ob refleksivno uporabljanem znanju, toda nikoli ne bomo povsem prepri~ani, da se to znanje ne bo nenadoma spremenilo. V pogojih refleksivne moderne dru`bene znanosti na tako ali druga~e “kolonizirajo prihodnost” z rekonstruiranjem dru`- OIKO Z 211 Arthur P. J. Mol, Gert Spaargaren benih ustanov in dru`bene prakse. “Predvidevanja prihodnosti” postajajo del sedanjosti in tako delujejo tudi na to, kako se prihodnost dejansko razvija.” (Giddens, 1990: 177-178) Spreminjajo~e se medsebojno delovanje dru`benih znanosti in prihodnosti v pogojih refleksivne sodobnosti spro`a potrebo, da se formalne in konceptualne sociolo{ke teorije dopolnijo s projektivnimi, v prihodnost usmerjenimi teorijami takega tipa, kakr{nega razvijata Ulrich Beck in Antony Giddens. Refleksivna modernost zahteva, da sociologi sodelujejo pri “odpiranju oken v prihodnost” z oblikovanjem projekcij teh prihodnjih dru`b in s tem tudi pri ustvarjanju teh dru`b. Giddens poudarja, da bi morali biti ti “realisti~ni utopi~ni modeli” povezani s teko~im razvojem institucij in utemeljeni na formalnih sociolo{kih teorijah. Kot sva opisala v tem ~lanku, sta Beck in Giddens razvila projektivne realisti~ne utopi~ne modele za sodobno, zahodno dru`bo pri njenem spopadanju s problemi okolja. Ko se ukvarjata s krizo okolja, dajeta apokalipti~ne napovedi dru`be tveganja (Beck) ali “juggernautske” dru`be (Giddens), to pa ni preve~ nenavadno za sedanje razpravljanje o okolju in moderni. ^eprav priznavava vrednost analiz obeh avtorjev o vlogi ekolo{kih vpra{anj v preobrazbi od enostavne v refleksivno moderno, so prepri~anja ’eko-alarmistov’, utemeljena na projekcijah, usmerjenih v prihodnost in splo{ne pesimisti~ne napovedi o mo`-nostih nadzora in upravljanja ekolo{kih problemov ob uporabi sodobnih institucij, najbr` usmerjena nasprotno od ekolo{ke reforme, o kateri sva razpravljala v najinem prej{njem delu o ekolo{ki modernizaciji (Spaargaren in Mol, 1992). V vsem ~lanku sva pretresala te apokalipti~ne, v prihodnost usmerjene projekcije in okvirne teorije o refleksivni moderni, v katere so te projekcije vgrajene. Najino razpravo posku{ava skleniti z domnevo, kaj je pravi pomen apokalipti~nega horizonta ekolo{ke reforme. Razprava je razdeljena na dve stopnji; prva ugotavlja razliko med tveganji z obse`nimi posledicami in ekolo{kimi tveganji drugih dimenzij, druga pa vrednoti odnos med tveganji z obse`nimi posledicami in ekoapokalipti~nim pogledom na svet. Giddens povezuje najbolj groze~e vidike prihodnosti s posebnim delom odnosa med okoljem in dru`bo, z globalizi-ranim tveganjem z obse`nimi posledicami. Zaskrbljenost glede eksistence, trajno navzo~a v velikih segmentih sodobne dru`be, te`ave, da bi dobili nadzor nad ekolo{kim poslab{e-vanjem in ga upravljali, pa tudi omejene mo`nosti za uspe{ne znanstveno-tehnolo{ke intervencije so po Giddensovem ^eprav je ekspertno znanje na~eloma dostopno vsakomur, ~e le ima ~as in denar, da bi si ga pridobil, ve~inoma lahko postanemo strokovnjaki samo na enem ali dveh strokovnih podro~jih. 212 OIKO Z Konec narave – narava v okolju refleksivne moderne in dru`be tveganja mnenju primarno povezani z vse globalnej{imi hotenji, ki ogro`ajo celo ~love{tvo. Ekolo{ka modernizacija je povezana z razli~nimi vidiki odnosov med dru`bo in okoljem. Teorija ekolo{ke modernizacije, izra`ena v jeziku teorij refleksivne moderne, je program, ki pripada fazi “enostavne modernizacije”, v kateri je uporaba znanosti in tehnologije v obvladovanju ekolo{kih problemov jasna. Ekolo{ka modernizacija je tudi razli~na od teorije refleksivne moderne, ker ne poudarja tako zelo odnosa med globalnim in individualnim, temve~ se osre-doto~a na strategije ekolo{ke reforme, na srednji ravni med dr`avnimi vladami, ekolo{kimi gibanji, podjetji in delavskimi organizacijami. V svojih delih o pozni moderni namenja Giddens precej ve~ pozornosti (zavesti o) izgubi nadzora posameznikov, postavljenih pred tveganja z obse`nimi posledicami, ki so posledica globalizacije, manj pozornosti pa namenja obdelavi mo`nosti “obvladovanja” drugih ekolo{kih problemov na srednjih ravneh ob pomo~i med drugim tudi znanosti in tehnologije. Toda midva bi rada poudarila, da so problemi, na primer onesna`enost podzemne in povr{inske vode, kemi~ni in gospodinjski odpadki, regionalni problemi – kisli de` in Sodobnost, kot pravi Giddens, je razpr{ena onesna`enost, ki jo povzro~a “ureditev, ki ni ve~ tradicionalna, v visoko tehnolo{ko kmetijstvo, mo~no razli~ni od tveganj z obse`nimi posledi- kateri pa trdne danosti tradicij in cami; zato jih ne bi smeli povezovati navad tudi niso zamenjane z neposredno z ekoalarmisti~nimi pri~ako- gotovostjo racionalnega znanja”. vanji, pri katerih se v pogojih (pozne) moderne poudarja nemo`nost obvladovanja teh problemov ob pomo~i sodobnih institucij, kot so znanost in tehnologija ter dr`avne intervencije. Ti problemi seveda so, kot opozarja Beck, tako ali druga~e povezani z vedno bolj globalnim svetovnim sistemom, toda ne tako, da jih ne bi mogli – na~eloma in prakti~no – precej obvladovati postopki, ki izhajajo iz ekolo{ke modernizacije. To nas privede do drugega dela razprave: do odnosa med ekoalarmisti~nim svetovnim nazorom in tveganji z obse`nimi posledicami. Misliva, da ekolo{ka tveganja z obse`nimi posledicami `e po svoji naravi postavljajo vpra{anja tehni~ne in politi~ne kontrole, zavesti o zaskrbljenosti za eksistenco itd., tega pa ni mogo~e obravnavati v okviru teorije ekolo{ke modernizacije. Toda obotavljava se, da bi povezovala posebne prvine sodobnosti glede njenega profila tveganja z lastnostmi sodobnih dru`b kot dru`b tveganja, pri ~emer je distribucija ekolo{kih tveganj prevladujo~a logika dru`bene reprodukcije. Meniva, da bi ekolo{ki sociolog moral biti previden glede povezovanja apokalipti~nih in “juggernautskih” dru`benih razvojnih teorij s splo{nim pomenom ekolo{kih problemov ne OIK o z 213 Arthur P. J. Mol, Gert Spaargaren 8 Primer je podrobneje opisan v besedilu “Zdrava pitna voda iz vodovoda?”, objavljenem v Èasopisu za kritiko znanosti {t. 166/167. samo zaradi konceptualnih temve~ tudi zaradi politi~nih razlogov. V poskusu odgovora na vpra{anje, zakaj je pomembno, katera “okna v prihodnost” se odpirajo in kateri realisti~ni utopi~ni modeli se razvijajo, bi se rada obrnila nazaj na primer zdrave pitne vode iz vodovodne pipe8. o katerem je bil govor v prvem delu najinega ~lanka. Trdiva, da je lahko problem, kako zagotoviti zdravo pitno vodo, trajno re{en z ekspertnim sistemom in z uveljavitvijo ekolo{ke modernizacije. V pogojih refleksivne moderne pa so razvoj tega dru`benega problema in predlagane re{itve med drugim odvisni tudi od razvoja ekolo{ke razprave. Strogo ekolo{ko upravljanje v smislu ekolo{ke modernizacije lahko spodkopljejo ukrepi, ki so lahko rezultat vedenja nestrokovnjakov do sodobnih ekpertnih sistemov za preskrbo s (varno) pitno vodo iz pipe, ~e to vedenje povzro~a ob~utek ogro`enosti. Dru`bene znanosti so v releksivni sodobnosti zaposlene z urejanjem dru`benega `ivljenja in izdelavo predlogov mogo~ih prihodnosti sama po sebi oblikuje koloniziranje prihodnosti. Medtem ko je bil dru`beni in ekolo{ki vpliv prvega poro~ila Rimskega kluba prav gotovo pozitiven, kljub temu da (ali pa morda prav zato) je vseboval groze~a in negativna pri~akovanja za prihodnost, ima lahko dana{nje {irjenje ekoapokalipti~ne prihodnosti dramati~no druga~ne posledice na upravljanje okolja. Med teorijo dru`benega tveganja (ali bolje: teorijo tveganja z obse`nimi posledicami) in teorijo ekolo{ke modernizacije vlada neka napetost glede pogledov na obvladovanje prihodnjih ekolo{kih problemov v mejah sodobnosti; nekako tudi dopolnjujeta druga drugo, posebno {e glede: – uvajanja nestrokovnjakov in lai~nih dojemanj v teorijo o okolju in sodobnosti in njihovega povezovanja z razvojem profila tveganja sodobnosti; – opozarjanja na razne vidike odnosa med okoljem in dru`bo in poudarjanja neprimernosti teorije ekolo{ke modernizacije pri ravnanju s tveganji z obse`nimi posledicami; – analiziranja refleksivnega zna~aja znanosti in tehnologije pod pogoji pozne sodobnosti. Zaradi teh razlik meniva, da bo sre~anje teh dveh formalnih sociolo{kih teorij o odnosu med okoljem in sodobnostjo plodno. Prevedla Melita Rogelj 214 OIKO Z Konec narave – narava v okolju refleksivne moderne in dru`be tveganja Arthur P. J. Mol (1960) in Gert Spaargaren (1954) sta {tudirala okoljske znanosti na Univerzi za poljedelstvo v Wageningenu (Nizozemska), kjer sta tudi opravila magisterija in od leta 1987 v okviru Oddelka za sociologijo intenzivno sodelujeta pri razvoju teorije ekolo{ke modernizacije, ki je tudi predmet njunih doktorskih nalog. Rezultat tega sodelovanja so tudi {tevilni ~lanki O okolju in tehnologiji, nacionalni in mednarodni ekolo{ki politiki, nizozemski sociologiji okolja in teoreti~ni sociologiji, ki sta jih objavila bodisi kot posameznika bodisi skupaj. Sta pridru`ena urednika revije Society and Natural Resources. V zadnjem ~asu se Spaargaren ukvarja predvsem s teorijami akterjev in `ivljenjskih stilov v sociologiji okolja, Mol pa je leta 1993 kot sourednik objavil knjigo European Integration and Environmental Policy. LITERATURA RADHAM, R. J. (1986), Theories of Industrial Society, London: Croom Helm. BECK, U. (1986), Risikgesellschaft. Auf dem Weg in eine andere Moderne, Frankfurt: Suhrkamp (Risk-society. On the way towards an other modernity). BECK, U. (1987), “The Anthropological Shock: Chernoyl and the Contours of the Risk Society” Berkely Journal of Sociology 32. BECK, U. (1988), Gegengifte. Die organisierte Unverantwortlichkeit, Frankfurt: Suhrkamp (Antidote. The organized unrespon-sability). BECK, U. (1992(1989)), “From Industrial Society to the Risk Society: Questions of Survival, Social Structure and Ecological Enlightenment”, Theory, Culture & Society 9, str. 97-123. BECK, U. (1992), “How Modern is Modern Society?”, Theory, Culture and Society 9, str. 163-169. BRADBURY, J. A. (1989), “The Policy Implications of Differing Concepts of Risk”, Science, Technology and Human Values, 14, str. 380-199. BRESSERS, H. Th. A. (1988), “Effluent charges can work: the case of the Dutch water quality policy”. V F. J. Dietz in W. J. M. Heijman (ur.), Environmental policy in a market economy, Wageningen: Pudoc. BROWN, J. (ur.) (1989), Environmental Threat: Perception, Analysis and Management, London/New York: Belhaven. BUTTEL, F. H., A. P. HAWKINS in A.G. POWER (1990), “From limits to growth to global change. Constraints and contradictions in the evolution of environmental science and ideology”, Global environmental change, december 1990, str. 57-66. BUTTEL, F. H. in P. J. TAYLOR (1992), “Environmental Sociology and Global environmental Change: A Critical Assessment”, Paper presented at the ISA conference Current Developments in Environmental Sociology, Woudschoten, the Netherlands, June 1992. BIJKER, W., T. P. HUGHES in T. PINCH (ur.) (1987), The social Construction of Technological Systems. New Directions OIKO Z 215 Arthur P. J. Mol, Gert Spaargaren in the Sociology and History of Technology. Cambridge (Mass): MIT Press. CALLON, M., J. LAW in A. RIP (ur.) (1986), Mapping the Dynamic of Science and Technology, London: Macmillan. Department for the Environment (1989), National Enivironmental Policy Plan, Den Haag: SDU. DIELEMAN, H. et al. (1991), Kiezen voor preventie is winnen. Naar een preventief beleid van bedrijf en overheid, Den Haag: NOTA (Choosing for prevention is gaining. Towards an preventive policy of enterprize and administration). DIETZ, T., R. S. FREY in G. ROSA (1992), “Risk, technology and society”. V R.E. Dunlap an W. Michelson (ur.), Handbook of environmental sociology, Westport, CT: Greenwood Press. DOUGLAS, M. (1986), Risk Acceptability According to the Social Sciences, London: Routledge & Kegan Paul. DOUGLAS, M. in A. WILDAVSKY (1982), Risk and Culture. The Selection of Technological and Environmental Dangers, Berkeley (CA): University of California Press. DRYZEK, J. S. (1987), Rational Ecology. Environment and Political Economy, Oxford/New York: Basil Blackwell. ENZESBERGER, H. M. (1974 (1973)), “A critique of political ecology”, New Left Review, 84, str. 3-32. FEENBERG, A. (1979), “Beyond the politics of survival”, Theory and Society 7, str. 319-360. FISCHHOFF, B., S. LICHTENSTEIN, P. SLOVIC, S. L. DERBY in R. L. KEENEY (1981), Acceptable Risk, New York: Cambridge University Press. GIDDENS, A. (1973) Class Structure of Advanced Society, London: Hutchinson. GIDDENS, A. (1984), The Constitution of Society. Outline of as Theory of Structuration, Cambridge: Polity Press. GIDDENS, A. (1990), The Consequences of Modernity, Cambridge: Polity Press. GIDDENS, A. (1991), Modernity and Self-Identity. Self and Society in the Late Modern Age, Cambridge: Polity Press. HOFSTEE, E. W. (1972), Milieubederf en milieubeheer als maatschappelijke verschijnselen, Amsterdam: Noord-Hollandse Uitgevers Maatschappij (Environmental deterioration and environmental management as social phenomena). HOGENBOOM, J. (1992), “Risico-ervaring moet het onderspit delven. Gekwantificeerd risico geeft onvolledig beeld”, Wetenschap en Samenleving, 44, 2, str. 6-11 (Risk perception tate defeat. Quatified risks provide incomplete information). HUBER, J. (1982), Die verlorene Unschuld der Ökologie. Neue Technologien und superindustrielle Entwicklung, Frankfurt am Main: Fisher (The lost innocence of ecology. New technologies and superindustrialized development). HUBER, J. (1985), Die Regenbogengesellschaft. Ökologie und Sozialpolitik, Frankfurt am Main: Fisher (The Rainbow Society. Ecology and social politics). HUBER, J. (1991), Umwelt Unternehmen. Weichenstellungen für eine ökologische Marktwirtschaft, Frankfurt am Main: Fisher (Enterprizing the environment. Propositions on an ecological market economy). JÄNICKE, M. (1988), “Ökologische Modernisierung. Optionen und Restriktionen präventiver Umweltpolitik” (Ecological 216 OIK o z Konec narave – narava v okolju refleksivne moderne in dru`be tveganja modernisation. Options and restricitons of preventive environmental policy). V U. E. Simonis (ur.), Präventive umweltpolitik (Preventive environmental policy), Frankfurt am Main: Campus. JOAS, H. (1988), “Das Risiko der Gegenwartsdiagnose”, Soziologische Revue 11, str. 1-6 (The risk of future diagnosis). LATOUR, B. (1987), Science in Action: How to Follow Scientists and Engineers through Society, Milton Keynes: Open University Press. McKIBBEN, B. (1989), The End of Nature, New York: Random House. MISA, T. J. in S. WASTAWY ELBAZ (1991), “Technological Risk and Society: the interdisciplinary literature”. V F. Ferré (ur.), Technology and Politics, Volume 11 of Research in Philosophy and Technology, JAI Press, str. 301-386. MOL, A. P. J., G. SPAARGAREN in A. KLAPWIJK (ur.) (1991), Technology en Milieubeheur. Tussen sanering en ecologische modernisering, Den Haag: SDU (Technology and environmental management. Between end-of-pipe and ecological modernization). MOUTERS, Q. J. et al. (1987), Anthony Giddens, een kennismaking met de structuratietheorie, Wageningen: Department of Sociology Wageningen Agricultural University (Anthony Giddens, as introduction to the theory of structuration). OPSCHOOR, J. B. (1987), Duurzaamheid en verandering: over ecologgische inpasbaarheid van economische ontwikkelingen, Inaufural Lecture, Free University of Amsterdam (Sustainability and change: on ecological limits of economic developments). OPSCHOOR, J. B. (1992), “Sustainable Development, the Economic Process and Economic Analysis”. V J. B. Opschoor (ur.), Environment, economy and sustainable development, Amsterdam: Wolterns-Noordhoff, str. 25-52. PAPPER, D. (1984) The Roots of Modern Environmentalism, London: Croom Helm. PERROW, C. (1984), Normal Accidents, Living with High Risk Technologies, New York: Basic Books. RIP, A. (1986), “Chemisatie en gevarencultuur”, Wetenschap en Samenleving, 38 (Chemistaion and the culture of dangers). SAYER, A. (1984), Method in Social Science. A realist approach, London etc.: Hutchinson. SCHNAIBERG, A., N. WATTS in K. ZIMMERMANN (ur.) (1986), Distributional Conflicts in Environmental Resources Policy, Hants (GB): Gowur. SCHWARZ, M. in M. THOMPSON (1990), Divided We Stand. Redefining Politics, technology and Social Choice, New York etc.: Harvester Wheatsheaf. SIMONIS, U. E. (1989), “Ecological modernisation of industrial society: three strategic elements, International Social Science Journal, 121, str. 347-361. SLOVIC, P. (1987), “Perception of Risk”, Science, 236, str. 280-285. SPAARGAREN, G. (1987), “Environment and Society: Environmental sociology in the Netherlands”, The Netherlands’ Journal of Sociology, 23, no. 1, str. 54-72. SPAARGAREN, G. in A. P. J. MOL (1991), “Ecologie, technologie en sociale Verandering. Naar een ecologisch meer rationele vorm OIKO Z 217 Arthur P. J. Mol, Gert Spaargaren van produktie en consumptie”. V A. P. J. Mol, G. Spaargaren en A. Klapwijk (ur.), op cit., str. 185-208 (Ecology, technology and social change. Towards a more ecologically rational form of production and consumption). SPAARGAREN, G. in A. P. J. MOL (1992), “Sociology, environment and modernity. Towards a theory of ecological modernization”, Society and Natural Resources, vol. 5, no. 4, str. 323-344. SWAAN, A. de, (1989), In care of the state. Health Care, Education and Welfare in Europe and the USA in the Modern Era, Cambridge: Polity Press. TELLEGEN, E. (1983), De milieubeweging, Utreecht/Antwerpen: Het Spectrum (The environmental movement). WEALE, A. (1993), “Ecological Modernisation and the Integration of European Environmental Policy”. V J. D. Liefferink, P. Lowe and A. P. J. Mol (ur.), European Integration and Environmental Policy, London: Belhaven. VELEMA, W., F. BOER in T. VERHEUL (1989), “Is ons drinkwater nog te vertrouwen? Aardappelen koken in Spa blauw”, Intermediar 25, no. 8, str. 21-25 (Is our drinking water still safe? Cooking potatoes in mineral water from bottles). WILDAWSKY, A. in K. DAKE (1990), “Theories of Risk Perception: Who Fears What and Why?”, Daedalus, 119, str. 41-60. WYNNE, B. (1987), Risk Management and Hazardous Waste. Implementation and the Dialectics of Credibility, Berlin etc.: Springer Verlag. 218 OIK o z Intervju z Ulrichom Beckom Ekologija je nov sistem pomenov Ulrich Beck, rojen leta 1949, profesor sociologije in direktor sociolo{kega in{tituta münchenske univerze, je eden najbolj izzivalnih nem{kih sociologov. Svetovno znan je postal po objavi svoje knjige Risikogesellschaft (Dru`ba tveganja) leta 1985. Njegova zadnja knjiga Die Erfindung des Politischen (Odkritje politi~nega) se ukvarja z na novo dolo~enim politi~nim ob~evanjem po koncu konflikta med Vzhodom in Zahodom. Pred kratkim je iz{el pri Suhrkampu tudi zvezek Riskantnih svobo{~in (Riskante Freheiten), posve~en “Individualizaciji `ivljenjskih form v moderni” ( Individuali-sirung von Lebensformen in der Moderne), ki ga je uredil Beck. Intervju smo povzeli po leto{nji oktobrski {tevilki ~asopisa Psychologie Heute. Ali lahko novo “zavezni{tvo z naravo” zapolni orientacijski vakuum, ki se po zlomu socializma pojavlja tudi na liberalnem Zahodu? V principu lahko, meni sociolog Ulrich Beck, te`ava pa je samo v tem, da je tudi narava najpoprej ni~ drugega kot prazen pojem. Sami bi ga morali zapolniti s kulturnim smislom. Psychologie Heute: Kak{no “smislotvorno” vlogo bi lahko danes pripisali negotovosti ekologije? Ulrich Beck: S propadom ureditve vzhod-zahod smo zdrsnili v izredno politi~ne ~ase, tudi kar se ti~e ekolo{kega vpra{anja. Moja osrednja teza je: ni ve~ kr{~anskodemokratske stranke (CDU), socialne demokracije (SPD), zelenih (Die Gruenen), zvezne vojske (Bundeswehr). Obstajajo samo {e fikcije, ki se sicer tako imenujejo, so pa vsebinsko prazne. Na primer konzervativ-ci: Do sedaj je bil njihov posel antikomunizem, ki jih je dr`al skupaj. Zdaj pa se je to lepilo spremenilo v prah. V spopadu za kulisami pa gre za to, kako ta vakuum zapolniti. PH: Do sedaj ga bolj zapolnjuje nacionalizem kot pa ekologija... Beck: Pri tem pa se spregleda, da sta nacionalizem in ekolo{ko vpra{anje razli~ni ^asopis za kritiko znanosti, domi{ljijo in novo antropologijo, let. XXII, 1994, {t. 168-169, str. 219-222. 219 Intervju z Ulrichom Beckom sredstvi za integracijo in tako, to ne dru`be. Mnogi so “Ekolo{ka tehnika, ki si to nalepko res pomeni, da bi moralo prepri~ani – ker pov- zaslu`i, mora o svojih posledicah biti tako tudi v sinodbrvelzasdmatiaseplnroazsnt i–n,a razmi{ljati pri svojem lastnem razvoju.” dru`benem smislu. da bi bil lahko nacio- PH: ^e je “narava” nalizem tisti, ki bi zagotovil novo stabilnost. zgolj prazna oznaka, ki jo lahko poljubno za-Toda da ekolo{ko vpra{anje zadeva eksistenco polnimo, ali ne obstaja nevarnost njene zlorabe? vsakega posameznika in da ima poleg tega mednarodni pomen, je ve~inoma spregledano. Beck: Ker je pojem narave tako prazen, lahko iz njega izpeljemo tudi avtoritarne ali PH: Toda ali ne povzro~i ekolo{ko vpra{anje diktatorske dru`bene modele. Tudi nova des-namesto vspodbude in zaupanja prej neko vrsto nica si lahko nadene modernisti~ni videz. Po fatalizma, ki je v skladu z motom, da ~love{tvu drugi strani pa si je mogo~e tudi bolj prizade-tako ali tako `e dolgo ne gre ni~ ve~ dobro? vati za demokrati~ne forme. To je tisto, kar je spoznal tudi ameri{ki podpredsednik Al Gore: Beck: Dr`i, toda na drugi strani povzro~i ekolo{ko vpra{anje aktivira dru`bo, lahko tudi mo~no remoralizacijo in nov u~inkovit zapolni intelektualni in politi~ni vakuum. Gore pomenski sistem. Ekolo{ko vpra{anje aktivira je to spoznanje oblikoval politi~no, s tem ko precej duhovnih tokov: kr{~ansko motiviranih je na ekolo{ko temo vezal konzervativne, – kar lahko zaznamo po veliki resonanci kr{~anske in socialisti~ne tendence. Njegov Cerkve do te tematike; socialisti~nih idej – ker “New Deal” pomeni povezati ekologijo in gos-nastopa proti industrializaciji; konzervativnih, podarski razvoj ter ponuditi nove mo`nosti za ~eprav ne v politi~nem, pa~ pa v izvornem kariere in pridobivanje mo~i. smislu ne~esa, kar velja ohraniti. PH: Je kaj podobnega mogo~e tudi v PH: Imajo vse te skupno duhovno jedro? Nem~iji? Beck: Te`ava je prav v tem, da je jedro Beck: Za kaj takega moramo spraviti v votlo. Pri okoljskem gibanju gre vedno za to, skupen dialog razli~ne skupine. Nave`emo se da se narava ponovno “sestavi” (widerherzu- lahko npr. na konzervativna gibanja in jim stellen) in obrani. Toda v zgodovinskih obdob- lahko o~itamo, da so slabi konzervativci, ker jih je bila narava obravnavana zelo razli~no. delujejo takoreko~ uni~ujo~e namesto ohranju-Narava vendar sploh ni narava, temve~ pojem, jo~e (konzervirajo~e). Do sedaj pa {e nisem norma, spomin, utopija. Katere predstave se videl nobenega nem{kega politika, ki bi bil torej ve`ejo na naravo? Ogromno, neskon~no sposoben izkoristiti intelektualni potencial, ki jih je! Nekatere imajo pred o~mi pragozd ali ga ponuja ekolo{ka tema. Povedano druga~e: samoto gora s hudourniki, druge gri~evnato vsi govorijo o tej temi, toda ne umestijo je toskansko pokrajino ali kulturo parkov in politi~no. Hitro jo zdrobi`ijo v tehniko in pokrajine petdesetih let, se pravi visokokultivi- moralo, pri tem pa je narava predpostavljana rano naravo. Ekologi govorijo o svojih ble{~e- kot nekaj samoumevnega. Toda je predvsem ~ih (hochglanz) modelih mre`, turisti~ni kata- nekaj kulturnega. Okoljsko gibanje se je vedno logi jo predstavljajo kot pa{o za o~i, torej: razumelo kot moralno in tehni~no gibanje, ne pojem narave je prazen, popolnoma prazen. pa kot politi~no, kulturno in dru`beno, kar v Na njem ni mogo~e utemeljiti kritike industrij- resnici je. skega sistema. PH: Ali naj bi potemtakem varuhi okolja PH: Je lahko naravoslovni pojem narave najprej deklarirali kulturna ozadja svojih temelj za ekolo{ko gibanje? prizadevanj? Beck: Ta ne nudi nobene politi~ne ali nor- Beck: Samo tega ne! Sicer je pomembno, mativne dr`e. ^e je nekaj naravoslovno tako da se predre naivnost in brezvsebinskost 220 OIKO Z Ekologija je nov sistem pomenov pojma narave, toda prihodnost. Kaj to “Pojem narave je prazen, popolnoma na {tevilnih podro~jih pravzaprav pomeni? varstva okolja so prazen. Na njem ni mogo~e utemeljiti Spet je pred nami razli~ne predstave o problem vakuuma in kritike industrijskega sistema.” tem, kako kaj spre- tega, da lahko vsakdo meniti. Obstajajo poljubno zapolni predstave o ekolo{ki dav~ni zakonodaji in {e pojem s pomeni. [e celo recikla`ni sistem cel kup drugih predlogov. Pravzaprav je jasno, embala`e Zelena pika (das Gruene Punkt) se kaj bi bilo potrebno storiti. Toda kako osvojiti pona{a z ekolo{ko etiketo. Toda spremeniti se mo~, kako aktivirati ljudi – na to je {e treba ne bi smela embala`a, temve~ produkcijski najti odgovor. Pri tem je varstvo okolja ven- pogoji in produkti. Ti zakladi z deponij, to je darle neko ozadje, na katerega se lahko – celo vendar histerija! moralno – mo~no sklicujemo. PH: Kaj imate proti temu, ~e so Nemci sve-PH: Torej bi predpisali ekolo{kemu gibanju tovni prvaki v zbiranju in sortiranju odpadkov? to, kar sami imenujete “zeleni makiavelizem”? Beck: Problem odpadkov je tipi~ni primer Beck: Izraz uporabljam samo ironi~no-pole- za sedanji na~in napredovanja: ker ni videti mi~no. Niccolo Machiavelli je vendarle bil taktik re{itve problema kot celote, se ga obesi na in tehnokrat oblasti. “Dobrodelnost je potrebno vsakega posameznika. Tako je industrija pre-previdno dozirati in {ele na dolgi rok ljudem prosto vse ob~ane spremenila v nepla~ane dajati, krute ukrepe pa je potrebno izvesti prostovoljce za sortiranje odpadkov, v skladu z takoj” – to je bil npr. eden od njegovih prego- geslom: ~e `e ne moremo demokratizirati pro-vorov. O oblastnih igrah v dru`bi je razmi{jal izvodnje, pa dajmo vsaj odpadke. Popolnoma popolnoma tehni~no. Njegove misli o politiki absurdno je, da naj bi problem re{ili porabniki, in oblasti so bile zelo cini~ne. Toda kljub temu ne pa proizvajalci! In presenetljivo, da ljudje je ekolo{ko vpra{anje politi~no vpra{anje. Tudi ne reagirajo s kri~anjem ogro`enih, pa~ pa z tu bodo zmagovalci in pora`enci, heroji in pod- mazohisti~no marljivostjo ves ~as sodelujejo. le`i. Temu lahko damo politi~no podobo in za Kar se ti~e gospodinjskega zbiranja in sortiranja to potrebujemo tudi ko{~ek makiavelizma. odpadkov, ni praznikov. In kar je {e bolj ~udno – nih~e jih niti ne zahteva! PH: ^e preneseva ta vzorec na gospodarstvo, to pomeni, da morajo politiki npr. precej bolj PH: Kaj lahko storimo? podpreti proizvajalce aparatov na son~no energijo, ki bi bili potemtakem zmagovalci, Beck: Vpra{ati se moramo, kateri pogoji medtem ko bi jedrska industrija, ki se je v proizvodnje so sprejemljivi. ^e bi lahko to javnosti tako ali tako dr`i vloga podle`a, dolo~ili, bi lahko spremenili gospodarstvo! S izgubila. palico, torej z dramatiziranjem okoljskih gro`enj v javnosti, in s koren~kom, se pravi z Beck: Tovrstna sprememba v industrijskih nudenjem novih tr`nih prilo`nosti. panogah bo seveda s seboj prinesla izredne konflikte. Toda zame je kapitalizem veliko bolj PH: Ali ni gospodarstvo preve~ prepleteno, sposoben u~enja in prilagajanja, kot se mu to da bi bilo mogo~e izigravati en del proti v splo{nem pripisuje. Dober primer iz pretek- drugemu? losti je njegova sposobnost re{itve socialnega vpra{anja. Naslednji primer bo varstvo okolja. Beck: Industrija je v sebi `e razcepljena. Vzpostavile se bodo nove, zelo atraktivne Eden mojih najboj `ivih vtisov pri razpravah v panoge, ker je tematika okolja globalna in velikih koncernih je bila prav izku{nja, kako je odpira globalna tr`i{~a. Hitra rast storitvenih razcepljen sam mened`ment. Tam obstajajo dejavnosti je samo uvertura za prihajajo~e razli~na povezovanja in koalicije. Kar je od spremembe. Ne gre za kozmeti~no moderniza- zunaj videti kot enotna politika podjetja, je cijo, temve~ za postati dejansko sposoben za dejansko radikalno druga~e. Torej je ta politika OIKO Z 221 Intervju z Ulrichom Beckom “Kar se ti~e gospodinjskega zbiranja in sortiranja odpadkov, ni praznikov. In kar je {e bolj ~udno – nih~e jih niti ne zahteva!” PH: ^e je vodstvo industrije `e deloma razrahljano, kako je potem mogo~e prestrukturiranje v nov na~in proizvodnje? trhla in kapricasta. Tak koncern je kot del~ek nekdanje Nem{ke demokrati~ne republike: vsi mislijo, da je stabilen in da bo zdr`al. In potem se sesuje. Navznoter se je v veliko podjetjih najvi{je vodstvo, se pravi takoreko~ “partija”, `e distanciralo od svoje lastne politike. PH: Vendar imajo predstavniki gospodarstva vedno zelo trdno dr`o, kadar se pojavijo v javnosti. Beck: To vara – celo tisti, ki navzven zastopajo staro politiko, so pogosto v sebi zlomljeni. Razlike v mnenjih se internalizirajo v identiteti ljudi. In potem naprej v njihovih dru`inah. Tam stoji mened`er pred zahtevami svojih otrok in ti pred zahtevami svojih prijateljev. To je eksistencialni spor med generacijami. Veliko mened`erjev je v psiholo{ki “obdelavi”, ker ne vzdr`ijo ve~ teh konfliktnih degger – ki ni ravno kronska pri~a, na katero napetosti. ^e jih pripravimo do pogovora o bi se lahko ~lovek skliceval ob vsaki teh temah, se jih veliko skoraj razjoka: skoraj prilo`nosti – je z neko prispodobo pokazal, stalno se po~utijo na zato`ni klopi in imajo kak{na bi morala biti tehnika, namre~ “na svet velike te`ave s svojo obrambo. Toda prizadeta bi morala igrati kot na gosli”. Ko smo enkrat ni samo vodstvena raven: v okolje obremenju- tako dale~, bomo videli, da je bilo ekolo{ko jo~ih industrijskih vejah se in`enirji zaradi svo- vpra{anje darilo nebes za samoreformacijo jega na~ina dela soo~ajo s problemi na podro- neke do sedaj fatalisti~ne industrijske moderne. ~ju svojega ljubezenskega `ivljenja. In koncerni imajo te`ave pri iskanju strokovnjakov. Prevedel Andrej Klemenc Beck: Ne potrebujemo le alternativ, kar se ti~e konkretnih vpra{anj, potrebujemo tudi povsem druga~no predstavo o tehniki. Do sedaj se je tehnika orientirala po tem, kaj je gospodarno, funkcionalno in u~inkovito. Ekolo{ka tehnika, ki si to nalepko res zaslu`i, mora o svojih posledicah razmi{ljati pri svojem lastnem razvoju. Tehnika se ne sme zamisliti nad temi stranskimi posledicami {ele naknadno. PH: Kdor to danes posku{a, se mu ponavadi smejijo... Beck: Toda tako ne sme ostati, ~e se uveljavljajo alternative dana{nji tehniki, ~e je vse skupaj postalo veliko dru`beno gibanje. Hei- 222 OIKO Z Darko Mikec Integralno na~rtovanje energetike UVOD Pred prvo naftno krizo podjetja za oskrbo z energijo niso bila zainteresirana za razumevanje `elja in potreb svojih porabnikov. Kot monopolna podjetja so zagotavljala porabnikom energijo in skrbela za zanesljivo, v vsakem trenutku zadostno ter poceni oskrbo z energijo. Na podlagi analiz porabe energije v preteklosti so bile izdelane prognoze bodo~e porabe, kar je bila osnova za investicijske odlo~itve o raz{iritvi zmogljivosti v oskrbi (gradnja novih energetskih objektov, izbolj{anje izkoristkov elektrarn, zmanj{anje izgub prenosa in distribucije). Potro{niki so bili pri tem le pasivni udele`enci. V sedemdesetih oziroma v za~etku osemdesetih let se je situacija drasti~no spremenila in podjetja za oskrbo z energijo so za~ela spodbujati aktivno sodelovanje potro{nikov pri programih u~inkovite rabe energije z namenom, da bi zni`ala njeno porabo in dosegla `eljene spremembe na krivulji obremenitve.1 Nikogar ni presene~alo, da so si podjetja z razli~nimi reklamnimi akcijami prizadevala prodati ~imve~ svojih izdelkov, toda ko so za~ela velika ameri{ka podjetja za oskrbo z energijo v reklamnih spotih spodbujati manj{o rabo elektri~ne energije, se je zdelo tak{no ravnanje povsem paradoksalno. Koncept, ki se je skrival za novo poslovno politiko podjetij, se imenuje Least Cost Planning (LCP) oziroma Integrated Resource Plan- 1 T. Fatur, D. Mikec, Integralno na~rtovanje energetike, Prva slovenska konferenca SLOKO CIGRE, Ljubljana, 1993. ^asopis za kritiko znanosti, domi{ljijo in novo antropologijo, let. XXII, 1994, {t. 168-169, str. XXX-XXX. 223 Darko Mikec 2 P. Hennicke, Das Einspar-Kraftwerk steht in der Küche, Umwelt und Wissenschaft, 1993. 3 A. Nydegger et. al., Zur Übertragbarkeit von Energiesparprogrammen amerikanischer Elektrizitätswerke auf der Schweiz, St. Gallen, 1987. 4 Cyntia G. Praul et. al, “Delivering Energy services: New Challenges for Utilities and Regulators”, v: Annual Review of Energy, {t. 7, 1982, str: 371-409. ning (IRP)2. Metodo na~rtovanja, ki prihaja iz ZDA, lahko ozna~imo s slovenskim izrazom “celovito na~rtovanje energetike” oziroma “integralno na~rtovanje energetike (INE)”. RAZVOJ KONCEPTA LEAST-COST PLANNING V ZDA Polo`aj v ameri{kem elektrogospodarstvu pred prvo naftno krizo bi lahko ozna~ili z visoko stopnjo rasti porabe in padajo-~imi cenami elektri~ne energije. Ekonomija obsega in izkori{~a-nje najbolj ugodnih hidroenergetskih potencialov so ve~ kot petdeset let zni`evale ceno kilovatne ure elektri~ne energije. V sedemdesetih letih se je gospodarska situacija naglo spremenila. Vi{ji stro{ki kapitala, visoke nominalne in realne obresti ter inflacija so bistveno poslab{ali finan~ni polo`aj elektrogospodarstva. Vzroki za nastale te`avne razmere so bili: a) v obdobju 1970-1980 se je cena nafte realno pove~ala za trikrat, kar je pomenilo, da je bil velik del kapitala negospodarno nalo`en v elektrarne na teko~e gorivo, ki so v letu 1973 prispevale kar 16,9-odstotni dele` skupne proizvodnje elektri~ne energije;3 b) poostrene varnostne in ekolo{ke zahteve pri gradnji, obratovanju in nadzoru jedrskih elektrarn so bistveno pove~ale stro{ke proizvodnje elektri~ne energije. Nominalni stro{ki za nove jedrske elektrarne so narasli od 165 $/kW v letu 1970 na 2200 $/kW v letu 1980, kar je pomenilo trikratno realno pove~anje stro{kov. Podobna situacija je bila tudi pri termoenergetskih objektih, kjer so se stro{ki v enakem obdobju pove~ali od 144 $/kW na 1090 $/kW oziroma realno podvojili. V obdobju 1979-1983 je bila stornirana gradnja 46 jedrskih elektrarn in 15 termoelektrarn s skupno mo~jo 51 GW;4 c) trdna korelacija med rastjo dru`benega proizvoda in porabo elektri~ne energije, ki je veljala v {estdesetih letih, se je povsem poru{ila. Naftni embargo, visoke cene elektri~ne energije in gospodarska recesija so nepri~akovano zni`ali porabo elektri~ne energije. Povpre~na letna stopnja rasti porabe elektri~ne energije, ki je bila v {estdesetih letih 7%, se je v obdobju 1974-1980 zmanj{ala na 2,9%; d) pove~ali so se mejni stro{ki za dolgoro~ne kredite s 6% v {estdesetih letih na 16% v letu 1980. Visoke obresti so podjetja za oskrbo z elektri~no energijo prisilile, da so dvignila rendite na lastni kapital, kar je za kapitalno intenzivno elektrogospodarstvo pomenilo bistveno pove~anje skupnih stro{kov poslovanja; e) inflacija in rasto~i realni stro{ki so poslab{ali investicijsko sposobnost elektrogospodarstva. Pri gradnji novih elektrarn 224 OIKO Z Integralno na~rtovanje energetike se je dele` lastnega kapitala elektrogospodarstva zmanj{al s 60% v letu 1965 na 30% v letu 1980.5 Prav visoki investicijski stro{ki in ostri ekolo{ki predpisi so vodili razvite dr`ave k iskanju gospodarnej{ih mo`nosti za zadovoljevanje potreb po elektri~ni energiji. Upravne oblasti (Public Utility Commission – PUC) v ZDA so videle izhod iz nastalih razmer v var~evalnih programih pri porabnikih in so silile podjetja za oskrbo z energijo, naj za~nejo uvajati koncept LCP. Kljub za~etni skepsi pri uvajanju koncepta integralnega na~rtovanja energetike LCP ni ostal le “lepa teorija”, saj je sedaj v uporabi v ve~ kot dvajsetih ameri{kih zveznih dr`avah in je v {tevilnih dr`avah v fazi priprave (primerjaj sliko 1). 5 W. Herpich, T. Zuchtriegel, W. Schulz, Least-Cost Planning in den USA, R. Olden-bourg Verlag, München, 1989. 6 Laest-Cost Planning, Der Weg zum Umbau unseres Energieversorgungssystem, Greenpeace Studie, Hamburg, 1992. Q LCP v uporabi [] LCP v fazi uvajanja [] LCP v razvojni fazi LCP ni naèrtovan | nobenih aktivnosti v smeri LCP Slika 1: Raz{irjenost koncepta LCP v ZDA6 KAJ SE SKRIVA ZA POJMOM INTEGRALNO NA^RTOVANJE ENERGETIKE (INE) Pojem Least-Cost Planning oziroma integralno na~rtovanje energetike se v ZDA uporablja zelo razli~no. Porabniki elek-tri~ne energetike razumejo pod tem pojmom nizke stro{ke za elektri~no energijo, za ekologe pomeni varovanje naravnih virov, lastniki podjetij za oskrbo z energijo vidijo v tem konceptu primerno obrestovanje vlo`enega kapitala in manj{e tveganje pri investicijah, za upravne oblasti (Public Utility Commissions) pomeni LCP u~inkovito rabo energije, podjetja za oskrbo z energijo razumejo LCP kot tr`ni mehanizem, s katerim se da izbolj{ati odnose s potro{niki, in sicer z bolj{im poznavanjem. V nasprotju s tradicionalnimi na~ini planiranja v energetiki, ki so pri iskanju mo`nosti za pokrivanje bodo~ih potreb po OIKO Z 225 Darko Mikec 7 Dilip R. Limaye, Demand-Side Management in North America: Trend and Prospects, Vatenfall Conference on Demand Side Management, Washington, DC, 1990. energiji omejeni le na stran oskrbe, se pri metodi LCP enakovredno vrednotijo vse mo`nosti na strani oskrbe in porabe. LCP je torej koncept planiranja v energetiki, katerega ekonomsko jedro je integralno planiranje proizvodnje in porabe energije s ciljem zni`ati skupne stro{ke energetskih storitev. Pri vrednotenju se poleg ekonomskih upo{tevajo tudi sociolo{ki in ekolo{ki kriteriji. Pri tem velja naslednje pravilo: ~e so proizvodni stro{ki za dodatno proizvedeno kWh elektri~ne energije ve~ji od stro{kov za privar~evano kWh, je gradnja novih energetskih objektov negospodarna, investicije elektrogospodarstva pa morajo biti usmerjene v ukrepe u~inkovite rabe energije. Znano je geslo idejnega avtorja metode LCP Amoryja Lovinsa: “NEGA-Watti namesto MEGA-Wattov”, s katerim je hotel poudariti, da je potrebno prihranjeno energijo vrednotiti po enakih kriterijih kot dodatno proizvedeno. Za uresni~itev strate{kih ciljev podjetij za oskrbo z energijo je LCP u~inkovit tr`ni mehanizem, ki isto~asno predstavlja tudi potro{ni{ko orientirano politiko podjetij (slika 2). Potro{nike je potrebno spodbujati k var~ni rabi elektri~ne energije, toda {e vedno je samo njihova odlo~itev, ~e to ponudbo tudi sprejmejo. varèevanje z energetskimi varstvo viri okolja zmanjševanje onesnaženja izboljšanje življenjskega standarda manjši stroški energetskih storitev poveèanje izkoristka obratovanja zmanjšanje potrebnega kapitala izboljšanje energetskih storitev pri porabnikih zadovoljevanje potreb in želja izboljšanje energetski storitev zagotavljanje/ izboljšanje življenjske ravni in produktivnosti Slika 2: Skupne koristi koncepta integralnega na~rtovanja energetike7 Metodologija LCP je uspe{no dokazala, da je dolgoro~ne mejne stro{ke mo`no zni`ati le z medsebojno usklajenim na~r-tovanjem vseh mo`nosti pri oskrbi in porabi. Kako pomembna 226 OIKO Z Integralno na~rtovanje energetike je optimalna izbira tehnologij pri oskrbi in porabi, nam pove naslednji primer. Za proizvodnjo 100 enot toplote se lahko danes porabi 38 ali pa tudi 333 enot primarne energije. Le 33 enot se porabi v primeru, ~e se uporabljajo toplotne ~rpalke in elektri~na energija, proizvedena v hidroelektrarnah, 333 enot pa v primeru, ~e se uporabi elektri~na energija, proizvedena v termoelektrarnah, in elektri~no uporovno gretje. Opisana sta bila dva ekstremna primera, cilj optimalnega planiranja pa je izbira optimalne tehnologije, ki s ~im ni`jo porabo primarne energije zagotovi `eljeno energetsko storitev. Energetska storitev = funkcija(energija, tehnologija)8 8 R. Haas, Strategien verbraucherseitiger Energiepolitik, Elektrizität in der Kreislaufwirtschaft, Graz, 1992. 9 W. Herppich, Least-Cost Planning, Probleme und Lösungsansätze der Implemtierung von Energiesparprogrammen, Schulz-Kirchner Verlag, Idsten, 1993. Enak nivo energetskih storitev se lahko dose`e z manj{o porabo energije in energetsko var~nimi napravami ali pa obratno z ve~jo porabo energije in energetsko manj var~nimi napravami. Pri razli~nih mo`nostih za dosego `eljenega nivoja energetskih storitev je potrebno upo{tevati tudi ekonomske vidike in `eljeni nivo zagotoviti s ~im ni`jimi skupnimi stro{ki. Gospodaren porabnik elektri~ne energije se bo odlo~il za tak{no kombinacijo (energija, tehnologija), ki mu bo pri najni`jih stro{kih prinesla najve~je prihranke. KAKO IZKORISTITI VARÈEVALNI POTENCIAL Po klasi~ni ekonomski teoriji var~evalni potencial pri potro{nikih ne obstaja, ~e so izpolnjeni naslednji trije pogoji9: a) cene elektri~ne energije ustrezajo dolgoro~nim mejnim stro{kom za zagotovitev dodatne energije, b) porabniki so informirani o stro{kih za porabljeno elektri~no energijo ter o variabilnih in fiksnih stro{kih pri posameznih tehnologijah za transformacijo kon~ne energije v koristno energijo, c) porabniki ne smejo imeti kratkoro~nih likvidnostnih te`av. Na vseh podro~jih, kjer se cene ne morejo oblikovati tr`no, ker trg ne obstaja, kot je to v elektrogospodarstvu, je potrebno za pravilno narodnogospodarsko vodenje ponudbe in povpra{e-vanja vpeljati vrednotenje dobrin po dolgoro~nih mejnih stro{kih. V primeru, da cene elektri~ne energije ne ustrezajo dolgoro~nim mejnim stro{kom, poraba elektri~ne energije z narodnogospodarskega vidika ni optimalna. Prenizke cene elektri~ne energije namre~ porabnikov ne spodbujajo k var~evanju z njo, saj so prihranki prenizko ovrednoteni. Posledica neustreznega vrednotenja elektri~ne energije je pove~ano povpra{evanje po njej, OIKO Z 227 Darko Mikec zaradi ~esar je potrebno graditi vedno nove proizvodne energetske objekte. V praksi je dejansko var~evalni potencial odvisen od subjektivne ocene rizika pri potro{nikih in od {tevilnih realnih ovir. Potro{niki pogosto nimajo potrebnih informacij o energetsko u~inkovitih napravah in tehnologijah. Zbiranje informacij jim povzro~a samo stro{ke (dodatna izguba ~asa in napor), ki so ve~krat vi{ji kot nastali stro{ki pri nakupu energetsko manj var~nih in cenej{ih naprav. Veliko potro{nikov ni pripravljenih ali sposobnih ob nakupu narediti finan~ne analize z upo{teva-njem treh faktorjev: stalnih in spremenljivih stro{kov ter `iv-ljenjske dobe posameznih naprav. Nenazadnje je pomemben faktor, ki lahko bistveno vpliva na odlo~itve porabnikov: pomanjkanje finan~nih sredstev (likvidnostne te`ave) za nakup energetsko var~nej{ih, vendar dra`jih naprav. Programi v okviru koncepta LCP temeljijo na predpostavki, da vsi potenciali za var~evanje z energijo niso v celoti izkori{~e-ni. Podjetja za oskrbo z energijo iz lastnega interesa pokrijejo stro{ke informiranja potro{nikov in jim pomagajo pri nakupu s finan~nimi subvencijami, ter jih na ta na~in spodbudijo k nakupu energetsko var~nih tehnologij. Amory Lovins je zapisal: “Najprej se moramo sprijazniti z mislijo, da je nakup energetsko var~ne naprave enakovreden majhni elektrarni v lastni hi{i ali podjetju. ^e torej instaliramo energetsko var~no svetilko, ki rabi 15 vatov elektri~ne energije, toda zagotavlja enako svetilnost kot normalna 75-vatna svetilka z `arilno nitko, smo isto~asno zgradili majhno elektrarno. Elektrarna proizvaja 60 vatov, torej neporabljenih vatov. Prihranjena energija je dana na razpolago podjetju za oskrbo z elektri~no energijo, ki jo lahko odda drugemu porabniku, ne da bi jo bilo potrebno na novo proizvesti.” Podjetja za oskrbo z energijo se tako izognejo dragi gradnji novih energetskih objektov ali pa vsaj odlo`ijo gradnjo za dolo~en ~as. Nosilci ukrepov in programov v okviru LCP so podjetja za oskrbo z elektri~no energijo in nadzorne oblasti. Naloga podjetij za oskrbo z energijo je razviti, ovrednotiti in izpeljati ustrezne instrumente, medtem ko jih morajo nadzorne oblasti poli-ti~no motivirati in postaviti tak{ne zakonske okvire, da bodo podjetja za oskrbo z energijo iz lastnega interesa uresni~ila skupne narodnogospodarske cilje. Pravila igre v “ekonomiji izogibnih stro{kov” v tr`no usmerjenem gospodarstvu so enostavna: var~evanje z energijo mora biti tako za porabnika kot za ponudnika energije vsaj tako zanimivo kot dodatna raba energije. Novost pri uporabi tr`nih mehanizmov je po eni strani ustvariti spodbude in tak{ne robne pogoje, da bo raba energije ~imbolj u~inkovita in da se bodo podjetja za oskrbo z energijo spremenila v podjetja za oskrbo energetskih storitev. Pri tem velja princip “koren~ka in palice”. 228 OIKO Z Integralno na~rtovanje energetike Po eni strani je potrebno prepre~iti gradnjo novih elektrarn, kadar je ta dra`ja od ukrepov var~evanja energije (koren~ek -zanimive renditne stopnje pri investicijah v energetsko var~ne tehnologije) in po drugi strani prepre~iti neposredno vklju~evanje stro{kov za nepotrebne in drage elektrarne v ceno elektri~ne energije (palica).10 10 Fereidoon P. Sioshan-si, “Restraining Energy Demand, The Stick, The Carrot, or The Market”, 7th International Energy Conference, London, 1992. INSTRUMENTI ZA REALIZACIJO VARÈEVALNIH POTENCIALOV Za uspešno realizacijo potencialov varèevanja z energijo je razvita vrsta razliènih varèevalnih programov, ki jih lahko združimo v tri veèje skupine: - informativni programi - so najbolj razširjen programski tip, katerih namen je izboljšati osnove, na podlagi katerih se odloèajo potrošniki, in hkrati poveèati energetsko in ekološko osvešèenost potrošnikov, - programi finan~nih spodbud - namenjeni so za spodbudo in pomoè pri nakupu varènih naprav, saj se na ta naèin potrošnikom skrajša kritièni èas vraèanja vloženega kapitala, - tarifiranje - ustrezno oblikovane tarife in cene elektriène energije, temeljeèe na dolgoroènih mejnih stroških, spodbujajo porabnike k racionalni rabi energije. ARGUMENTI ZA IN PROTI VARÈEVALNIM PROGRAMOM Argumenti proti var~evalnim programom so na prvi pogled prepri~ljivi, vendar jih pri podrobnej{i analizi lahko delno ali v celoti ovr`emo, ker so obi~ajno ekonomsko povsem neutemeljeni. Najve~krat omenjeni argument je izpad dohodka pri podjetjih za oskrbo z energijo, ki ima enak vpliv na tarife kot zvi{anje stro{kov. Kadar so var~evalni programi uspe{ni, se namre~ enaki fiksni stro{ki porazdelijo na manj{o koli~ino energije. Vendar v praksi {e nikoli niso bili dose`eni tako veliki prihranki energije, ki bi pripeljali do dejanskega zni`anja porabe energije. Ob upo{tevanju nujnega odpisa iztro{enih proizvodnih naprav in dejstva, da so v~asih stro{ki var~evalnih programov celo ni`ji kot variabilni stro{ki proizvodnje elektri~ne energije, je omenjeni argument neutemeljen. V nadaljevanju bom nanizal {e druge argumente, ki jih najpogosteje navajajo nasprotniki koncepta: – Free Rider Problem – s finan~nimi olaj{avami, ki jih nudijo podjetja, pridobijo le potro{niki, ki bi tudi brez ustreznih programov investirali v energetsko var~ne naprave (finan~no mo~na gospodinjstva). Ker imajo dejansko gospodinjstva z OIKO Z 229 Darko Mikec manj{imi prihodki ve~ energetsko potratnih naprav, se da problem omiliti s skrbnim na~rtovanjem var~evalnih programov. V ZDA imajo posebne var~evalne programe, ki so namenjeni izklju~no revnej{im dru`inam. – Vpra{ljiva pravi~nost var~evalnih programov – kdor ne sodeluje v var~evalnih programih, je kaznovan z vi{jimi cenami elektri~ne energije. Koristi var~evalnih programov torej niso pravi~no razdeljene. Pri oblikovanju programov se zato v ZDA uporablja pri vrednotenju var~evalnih programov poseben test, imenovan No-Loser Test. Z vidika tega testa so dovoljene subvencije za posamezne var~evalne programe le do vi{ine, ki ne povzro~i ve~jega povi{anja cen elektri~ne energije, kot bi bilo povi{anje brez var~evalnih programov. Prakti~no to pomeni, da subvencije ne smejo prese~i razlike med mejnimi in povpre~nimi stro{ki. – Rebound Effect – s finan~nimi subvencijami za nakup energetsko var~ne naprave se potro{nikom realno pove~ajo prihodki, kar ima lahko za posledico ve~je povpra{evanje po energetskih storitvah (energetsko var~ne naprave se intenzivneje uporabljajo oziroma se stanovanja ogrevajo na vi{jo temperaturo). – Snap-back Effect – zaradi pove~anja realnih prihodkov se pove~a povpra{evanje po elektri~nih napravah (ko potro{-nik prejme finan~no subvencijo, kupi ve~ji hladilnik, kot ga je prvotno na~rtoval). Oba zadnja o~itka sta dejansko upravi~ena. Posamezne ameri{ke empiri~ne {tudije so pokazale, da ta efekt lahko zmanj{a 20 do 50% skupnega var~evalnega potenciala. Zagovorniki koncepta integralnega na~rtovanja energetike se strinjajo z navedenimi argumenti, vendar pa hkrati navajajo veliko argumentov, ki govorijo v prid konceptu: – Ukrepi racionalne rabe energije so obi~ajno gospodarnej{i kot gradnja novih kapacitet za oskrbo. Ker do danes {e ne poznamo ekolo{ko neopore~nega postopka za pridobivanja elektri~ne energije, pomeni vsaka dodatno proizvedena kilo-vatna ura elektri~ne energije novo kapljico strupa za okolje. – Pri podjetjih za oskrbo z energijo na~elno velja, da ni pomembna koli~ina prodane elektri~ne energije, temve~ ustvarjeni dobi~ek (razlika med prihodki in izdatki). ^e se z izvajanjem var~evalnih programov v okviru koncepta LCP zmanj{a koli~ina prodanih kilovatnih ur elektri~ne energije, se lahko kljub temu dobi~ek podjetja pove~a, ~e so se stro{ki poslovanja zmanj{ali. – Dokler so mejni stro{ki proizvodnje, prenosa in distribucije elektri~ne energije vi{ji kot mejni stro{ki za privar~evano energijo, je z narodnogospodarskega vidika gospodarneje var~evati energijo. 230 OIK o z Integralno na~rtovanje energetike - Strateško ima varèevanje energije bistveno prednost pred strategijo širjenja proizvodnih kapacitet, saj se zmanjša nezanesljivost pri planiranju novih kapacitet. UÈINKOVITOST VARÈEVALNIH PROGRAMOV Uspeh varèevalnih programov se lahko ovrednoti z razliènimi kriteriji. Splošno velja, da so za uspeh posameznih varèevalnih programov najbolj pomembni naslednji faktorji: - Udeležba potrošnikov pri programih je najpomembnejši faktor, ki se ga žal ne da zanesljivo napovedati. - Tehnièni oziroma ekonomski varèevalni potencial je možno dobro oceniti, vendar je toènost ocene odvisna predvsem od kvalitete zbranih podatkov o porabi in porabnikih. - Pri planiranju je pomemben element tudi èas, kajti za varèevalne programe so znaèilni tipièni “življenjski” cikli. Po doloèenem èasu število udeležencev pri programih naglo pade. Izvajanje varèevalnih programov je dinamièen proces, ki ne zahteva, da se posamezni programi izpeljejo do konca. Kadar se vmes spremenijo robni pogoji, je možno doloèene programe ustaviti in zamenjati z novimi. STANJE V SLOVENIJI V preteklih štirih letih so se v Sloveniji zgodile pomembne spremembe. Slovensko gospodarstvo se je po politièni odcepitvi od nekdanje Jugoslavije znašlo v krizni gospodarski situaciji. Izpad jugoslovanskega tržišèa in preusmeritev na zahodne trge sta sprožila vrsto težav, ki pomenijo prelomnico v razvoju slovenskega gospodarstva. Od prestrukturiranja elektrogospodarstva kot ene kljuènih infrastrukturnih dejavnosti bo v veliki meri odvisna uspešnost razvoja celotnega slovenskega gospodarstva. Za vkljuèevanje Slovenije v enoten evropski elektroenergetski sistem se bo predvsem treba odpovedati dosedanjim tradicionalnim naèinom vrednotenja elektriène energije in metodam planiranja ter hkrati upoštevati stroge ekološke predpise. Slovensko elektrogospodarstvo se sreèuje s problemi zaradi velike porabe in neustreznih cen elektriène energije (ki jih doloèa država) ter nekaterih neravnotežij v oskrbi (npr. primanjkljaj regulacijske moèi in rezerve v sistemu, zelo razgibana krivulja obremenitve itd.). Slovenija poskuša rešiti te probleme z novo energetsko strategijo. Trendi v elektroenergetiki in izkušnje iz posameznih razvitih držav so lahko zelo koristne in pouène pri iskanju rešitev in smernic nadaljnjega razvoja slovenskega elektroenergetskega OIKO Z 231 Darko Mikec gospodarstva. Obstaja ve~ razlogov, zaradi katerih bi morala biti Slovenija zainteresirana za koncept integralnega na~rtovanja energetike: – LCP je dober na~in za zni`anje energetske intenzivnosti in s tem pove~anja konkuren~ne sposobnosti slovenskega gospodarstva, – z upo{tevanjem dejstva, da v Sloveniji ni bilo interesa za investicije v u~inkovito rabo elektri~ne energije, lahko z veliko zanesljivostjo trdimo, da obstajajo neizkori{~eni var~evalni potenciali v vseh sektorjih kon~ne porabe, – s konceptom LCP je mo`no omiliti ekolo{ko problematiko, povezano s proizvodnjo elektri~ne energije v termoelektrarnah na premog, – z u~inkovitim izvajanjem var~evalnih ukrepov je mo`no odlo`iti gradnjo elektrarn in tako dolgoro~no zmanj{ati potrebna investicijska vlaganja. Razumljivo je, da je v sedanji situaciji te`ko narediti miselni preskok in zamenjati gradnjo novih elektrarn z var~evalnimi programi, saj obstaja {e veliko ovir, ki zavirajo oziroma onemogo~ajo {ir{e aktivnosti na strani porabe. Pomembnej{e ovire je mo`no zdru`iti v {tiri ve~je skupine: – tehni~ne ovire – pomanjkanje znanja in strokovnih ocen o mo`nih var~evalnih ukrepih; pomanjkanje merilne in nadzorne opreme za zadovoljivo spremljanje rabe energije, – ekonomske ovire – prenizke cene elektri~ne energije in neupo{tevanje eksternih stro{kov, – institucionalne ovire – neustrezna zakonodaja, pomanjkljive informacije o energetsko u~inkovitih tehnologijah, – finan~ne ovire – omejeni skladi za izvajanje var~evalnih programov in pomanjkanje investicijskih sredstev. Koncept LCP je zagotovo eden izmed dobrih na~inov, kako premagati omenjene ovire in izkoristiti var~evalne potenciale ter zni`ati skupne stro{ke obratovanja elektroenergetskega sistema. Za uspe{no implementacijo LCP je potrebno podrobno analizirati posamezne ukrepe, ki se uspe{no uporabljajo po svetu, in jih prirediti specifi~nim slovenskim razmeram. Osnova za uvajanje LCP v slovensko elektrogospodarstvo je vsekakor tak{na energetska zakonodaja, ki bo proizvodna in distribucijska podjetja motivirala, da bodo iz lastnih koristi spodbujala u~inkovito in ekolo{ko sprejemljivo rabo elektri~ne energije. Darko Mikec (1963), magister metalurgije, zaposlen v ACRONI – Jesenice, avtor ve~ strokovnih prispevkov s podro~ja energetike. 232 OIKO Z Borut Petrovi~ Jesenovec Permakultura Besedo permakultura sta v sedemdesetih letih skovala Bill Mollison in David Holmgren in je skraj{ano ime za PERMAnentno agriKULTURO (“trajno kmetijstvo”). Naj vas izraz ne zavede. V za~etku je morda res pomenil tak-{en na~in pridelovanja hrane, ki bi upo{teval ekologijo, naravno zdru`bo {tevilnih rastlinskih in `ivalskih vrst, sposobnost samoobnavljanja ekosistemov in trajno rodovitnost, kasneje pa se je termin vse bolj razvijal, dokler ni postal sinonim za pravi `ivjenjski stil, za “prakti~no filozofijo” oziroma za `ivljenjsko dr`o do vsega `ivega in ne`ivega na na{em planetu. Ko je Bill Mollison v za~etku sedemdesetih let zgro`en ugotovil, da narava, v katero je bil noro zaljubljen, ka`e znake umiranja, da kon-vencionalno kmetijstvo zemljo nezasli{ano iz~r-pava in uni~uje, da ima energetska po`re{nost “civiliziranega sveta” za posledico ekolo{ke katastrofe in da so naravni ekosistemi zaradi onesna`evanja vse bolj ogro`eni, se je trdno odlo~il, da bo nespametnemu, samouni~eval-skemu hlastanju po ~imve~jem pridelku za vsako ceno postavil nasproti svojo, okolju prijaznej{o vizijo. ^eprav Bill Mollison nasprotuje konven-cionalnemu kmetijstvu, pa je ves ~as osredo- to~en na iskanje konstruktivnih re{itev iz slepe ulice, v katero nas je pripeljalo. Uvod v perma-kulturo je knjiga, iz katere veje pozitivno mi{lje-nje, veselje do `ivljenja in prepri~anje, da je narava prelepa, da bi se jo izpla~alo `rtvovati. Temeljno sporo~ilo njegove knjige je, da se z naravo ni treba boriti – ~e ho~emo pre`iveti, se moramo nau~iti z njo sodelovati. Uvod v permakulturo lahko razumemo tudi kot priro~-nik, ki nam nudi stvarne napotke za `ivljenje v harmoniji z naravo. “Menim, da je harmonija z naravo mo`na samo tedaj, ~e opustimo prepri~anje o na{i ve~vrednosti nad svetom narave. Levi Strauss je rekel, da je na{a poglavitna napaka ta, da smo se vedno imeli za krono stvarstva v tem smislu, da smo vzvi{eni nad vsem. Nismo vzvi{eni nad drugimi oblikami `ivljenja – vsa `iva bitja so stvaritev @ivljenja. ^e dojamemo to resnico, lahko razumemo, da vse tisto, kar po~nemo z drugimi oblikami `ivljenja, po~nemo tudi sami s seboj. Kultura, ki bo to razumela, ne bo ~utila neustavljive potrebe, da mora uni-~evati skoraj vse, kar je `ivo.” (Bill Mollison: Uvod v permakulturo.) Uvod v permakulturo je nova in dopolnjena izdaja prvih dveh knjig o permakulturi: Perma- ^asopis za kritiko znanosti, domi{ljijo in novo antropologijo, let. XXII, 1994, {t. 168-169, str. 233-235. 233 Borut Petrovi~ Jesenovec kulture 1 (Mollison in Holmgren, 1978) in Permakulture 2 (Mollison, 1979). Nova knjiga poleg tega vsebuje dodatne prispevke Billa Mollisona, povzetke iz njegove knjige Perma-kultura – prakti~ni priro~nik (1988) in informacije, povzete iz te~ajev o uvajanju permakul-ture (1981-1985). Knjiga je bogato opremljena z ilustracijami. Knjiga Uvod v permakulturo je razdeljena na sedem poglavij. V prvem nas Bill Mollison seznani s temeljnimi na~eli permakulture. To je “teoreti~ni” del, v katerem spoznamo na~in mi{ljenja v duhu permakulture, ki na prvo mesto postavlja eti~na na~ela. “Ve~krat sem v prispodobi rekel, da je treba k pokrajini pristopiti z aikido na~inom, se pravi, da udarce balansiramo, da zoperstavljanje nasprotnika preoblikujemo v na{o mo~ in da uporabimo vsako stvar pozitivno. Nasproten odnos bi bil k pokrajini pristopiti z karatejskim na~i-nom, to pomeni, da od pokrajine izsilimo koristi zase in pri tem uporabimo dosti te`kih udarcev. Toda ~e napadamo naravo, napadamo (in na koncu uni~imo) sebe.” (Bill Mollison: Uvod v permakulturo.) V prvem poglavju so navedeni stvarni napotki, kako lahko uredimo posestvo, da bomo prihranili kar najve~ energije. Velik poudarek je na “biolo{kih potencialih” posestva. Namesto umetnih gnojil Bill Mollison priporo~a zastiranje, uporabo zelenih gnojil in sajenje legumi-noznih rastlin (npr. lucerne, akacije, jel{e); namesto kosilnic ima raje gosi, ki se hranijo s plevelom; namesto pesticidov si raje pomaga z rastlinami, ki odganjajo {kodljivce, ipd. V drugem poglavju se nau~imo prepoznati pozitivne strani na{ega posestva; spoznamo, kako moramo pri na~rtovanju upo{tevati vpliv podnebja, povr{ja, vrste tal, vodnih virov in vetrov, da ne poru{imo naravnega ravnote`ja; nau~imo se, kako ustvarimo ~imve~ ugodnih mikroklim in kje naj speljemo poti. Morda vas bo zanimalo, kako se lahko zavarujete pred nevarnostjo po`ara, kako se ubranite pred erozijo ali kako v sistem ogrevanja vklju~ite svetlobo, ki se odbija od vodnih povr{in pred hi{o. Permakultura ne obravnava samo konkretnih podro~ij z dolo~enim podnebjem, ampak nam hkrati svetuje pravilen PRISTOP k tem podro~-jem. Ker gre za pristop do pokrajine (ki upo-{teva ekologijo, naravne ekosisteme, var~evanje z energijo) in ne samo za zna~ilnosti dolo~ene pokrajine, je permakultura uporabna v vseh delih sveta – od tropskih, subtropskih, pu{~av-skih, zmernih do polarnih podro~ij. Naj vas ne zmoti dejstvo, da je knjigo napisal Avstralec – v njej boste na{li {tevilne koristne predloge tudi za slovenske razmere. 234 OIKO Z Permakultura V tretjem poglavju so opisani na~rti gradnje hi{e. Izvemo na primer, kako postavimo hi{o, da nam poleti v njej ni prevro~e, pozimi pa je v njej kljub zmanj{ani porabi energije prijetno toplo. Priporo~ljivo je, da si na strehi omislimo ru{o ali pustimo, da hi{o obrastejo plezalke. ^etrto poglavje obravnava vrt. Prepri~ani bodite, da Bill ni prav ni~ navdu{en nad “lepo urejenim” okopanim vrtom, na katerem v ravnih gredah najdete tu pa tam kak{no zelenjavo. Raje vidi, ~e vrt bujno prera{~ajo {tevilne vrste rastlin, posajene v me{anih posevkih, pa ~eprav se vam bo tak{en vrt morda zdel “napol podivjan”. V petem poglavju boste na{li obilo koristnih informacij o sadovnjakih. Morda {e niste pomislili, da v sadovnjaku poleg sadnih dreves lahko raste tudi marsikaj drugega. [esto poglavje bo zanimivo za rejce doma~ih `ivali, saj obravnava na~ine njihovega hranjenja in navaja primere za koko{i, gosi, race, pra{i~e, koze, krave idr. Lahko si mislite, da Bill nima rad `ivali v “kletkah”. Namesto vsakodnevnega krmljenja lahko prehranjevanje uredimo tudi tako, da si `ivali same “postre`ejo” s sadovi grmov in dreves. Tisti, ki mislijo, da si permakulturo lahko privo{~ijo samo kmetje in ljudje s posestvom ali predmestnim vrtom, se zelo motijo. V zadnjem, sedmem poglavju boste izvedeli zanimive predloge za pridelovanje hrane v mestu. Nekateri naslovi podpoglavij so {e: “Recikliranje v naselju”, “Eti~no ravnanje z denarjem” in “Vizija ekolo{ko osve{~ene dru`be”. Ko boste vzeli knjigo v roke, vam bo postalo jasno, zakaj je ideja permakulture zelo primerna za dana{nji ~as. Zato ni ~udno, ~e se po celem svetu pojavlja vse ve~ skupin, organizacij in nadobudnih posameznikov, ki uresni-~ujejo njena na~ela v praksi. Permakultura je na~in za re{evanje na{ega planeta pred one-sna`evanjem, ekolo{kimi katastrofami, lakoto in ~love{ko nevednostjo. “Odziv javnosti na permakulturo je bil me{an. Strokovni krogi so bili razburjeni, ker sva povezala arhitekturo z biologijo, poljedelstvo z gozdarstvom in gozdarstvo z `ivinorejo. Tako so bili skoraj vsi, ki so se imeli za strokovnjake za posamezna podro~ja, raz`aljeni. Toda {ir{a javnost se je odzvala popolnoma druga~e. Mnogi ljudje so razmi{ljali podobno. Bili so nezadovoljni z obstoje~im kmetijstvom in so se nagibali k bolj naravnim, ekolo{kim na~inom kmetovanja.” (Bill Mollison: Uvod v permakulturo.) Knjigo Uvod v permakulturo priporo~am vsem tistim, ki jih zanima ekolo{ko kmetovanje, pa ne vedo, kako naj se ga lotijo; tistim, ki `e pridelujejo hrano na biolo{ki na~in, pa jih zanima pove~anje pridelka; tistim, ki se trudijo, da bi okolico hi{ ~imbolj uredili, pa to naredijo tako, da postane sterilna; tistim, ki imajo radi `ivali in ne njihovega mu~enja; in vsem tistim, ki `elijo v svoje domove in prednje vnesti ve~ `ivljenja. Ni toliko pomembno, koliko zemlje imate – pomembna je va{a pripravljenost, da naredite kaj pozitivnega. OIKO Z 235 v ¦*S8S Iiiiftii Habermas RiktiziiiU undGeftung imlib ikllKfeTJbdlll fiiis*itfc Jürgen Habermas FAKTIZITÄT UND GELTUNG (Prispevki k diskurzni teoriji prava in demokrati~ne pravne dr`ave) Suhrkamp, Frankfurt/M. 1994, ~etrta, raz{irjena izdaja, 704 str. Teoretski opus Jürgena Haber-masa je fascinanten, pa ~e ga ocenjujemo s stali{~a obsega ali pa vsebinskega prispevka, ki je izjemno odmeven. To potrjuje `e kar ~etrta izdaja njegove najnovej{e knjige v letu in pol od prvega natisa. Za na{e razmere, kjer vlada borna humanisti~na in dru`bo-slovna kultura, je nedoumljivo, da lahko knjiga, ki zahteva tolik{en teoretski napor in vztrajnost, do-se`e tak{en odmev. Bralno ob~e-stvo o~itno ni omejeno na ozek krog strokovnjakov. Fakticiteta in veljavnost (odslej: FuG) je hkrati delo, ki Haber-masa postavlja ob bok klasi~nim filozofom, saj ni mogo~e prezreti, da njegov opus prevzema obrise sistema, ki segajo od temeljnih filozofskih teorij k antropologiji, filozofiji zgodovine, etiki itd. Zadnje delo bi bilo v tej lu~i lahko protiute` Heglovim Temeljnim ~rtam filozofije prava. Ta podobnost s sistemskim mi{ljenjem kla-si~ne filozofije je danes `e zadosten razlog za sumni~enja vseh, ki stavijo na razdrobljenost sodobnega uma. K analogijam s starej-{imi filozofskimi sistemi prispeva predvsem podjetje rekonstrukcije na subjekt osredoto~ene filozofije s stali{~a komunikativno-ling-visti~ne paradigme. Razlika med Habermasom in njegovimi kritiki pa je tudi razlika v odnosu do dedi{~ine, je razlika med dekon-strukcijo in rekonstrukcijo. Haber-masovo delo gotovo ni tako kon-troverzno kot Heglova filozofija prava, zaslu`i pa pozornost vsaj zaradi dveh razlogov: tisti, ki jih zanima teorija komunikativnega ravnanja in jim je znano Haber-masovo socialno filozofsko delo, bodo v FuG iskali vitalne zmo`-nosti teorije na novem podro~ju; drugi razlog je {ir{i in pomemb-nej{i, izhaja pa iz potrebe po teo-reti~ni utemeljitvi demokrati~ne pravne dr`ave v ~asu tranzicije k novemu svetovnemu redu ob koncu komunizma in koncu nebrzdane ekonomske rasti brez ekolo{kih omejitev. V knjigi je najprej obravnavano razmerje med fakticiteto in veljavnostjo ter teorijo komunikativnega ravnanja. Gre za lingvisti~-no-komunikativno redefiniranje problematike, ki se jo lotevajo po-znej{a poglavja. Drugo poglavje skicira interpretacijske strategije sociolo{kih teorij prava in filozofskih teorij pravi~nosti ter social-nointegrativno funkcijo prava na primeru konceptov Parsonsa in Webra. Naslednji dve poglavji po-sku{ata rekonstruirati klasi~ne pravne koncepte s stali{~a diskurzne teorije prava, naslanjajo~e se na diskurzno etiko, ki jo je Habermas utemeljil vzporedno s teorijo komunikativnega ravnanja v za-~etku osemdesetih let (Moralna zavest in komunikativno ravnanje, 1983). Naloge se loteva najprej na podro~ju sistema pravic in nato ob principih pravne dr`a-ve. Peto in {esto poglavje soo~i diskurzno teorijo prava z najvpliv-nej{imi pravnofilozofskimi koncepti in razpravami v Nem~iji in ZDA. Sedmo in osmo poglavje raz-jasnjuje normativno izpolnjen pojem deliberativne politike ter s sociolo{kega gledi{~a preizku{a pogoje za pravno-dr`avno urejevanje poteka oblasti v kompleksnih dru`bah. Teorijo demokracije obravnava predvsem z gledi-{~a legitimacije. Deveto poglavje sintetizira pravnoteoreti~na in dru-`benoteoreti~na razmi{ljanja v pojem procedurne pravne paradigme. ^etrti ponatis nam poleg izpopolnjenega znanstvenega aparata in spremne besede prina{a {e tri popreje `e objavljene spise: 1. Pravo in morala (Tanner Lectures 1986), ki obravnava razmerje legitimitete in legalitete ter idejo pravne dr`ave; 2. Ljudska suverenost kot procedura (1988) in 3. Dr`avljanstvo in nacionalna identiteta (1990). Habermasov FuG moramo razumeti tudi kot prispevek k rekonstrukciji histori~nega materia-lizma, ki se jo je lotil `e pred tremi desetletji. Poleg o~itka, da se je Marx omejil na paradigmo produkcije in ni docela presegel stranpoti na subjekt naravnane filozofije, je temeljni o~itek, da ni razdelal ustrezne teorije demokracije. Stranke internacionalizirane dr`avljanske vojne in dr`avnega socializma so togo prevzele Marxo-vo kritiko ideologije, ki se je na-na{ala na naravno pravo, in prevzele zgolj dedi{~ino revolucije. Levica, ki ni premogla teorije demokracije, dr`avljanskih pravic in pravne dr`ave, se je zlahka zgubljala v nedemokrati~nih praksah, kr{enju pravic in totalitarizmu. Habermasov prispevek k rekonstrukciji emancipacijske teorije je RECENZIJE 239 bil mnogokrat kritiziran s stali{~a, da je preabstrakten oz. da teorija komunikativnega ravnanja in koncept idealne govorne situacije ne moreta zadovoljivo pojasniti vloge institucij in njihove demokrati~ne preobrazbe. FuG posku{a odpraviti to pomanjkljivost. V kolik{ni meri bo Habermasu uspelo, pa bo pokazala diskusija, ki strokovno javnost pretrese vsaj za desetletje vsaki~ ob izidu njegovih temeljnih knjig. Na neugoden odziv ali vsaj ignoranco bo delo naletelo tudi pri tistem bloku strokovnjakov, ki se zadovoljujejo s slavospevi Zahodu ob propadu komunizma in ne vidijo usodnega kri`i{~a, ki bi moralo spremeniti `ivljenje prihodnjih generacij. Evropa brez vizije ni nikakr{na Evropa. Socialna in ekolo{ka dr`ava v realnosti tr`nih zakonov, svetovnega gospodarstva megakoncernov, gro-ze~ega rasizma in religioznega fundamentalizma, diktature ko-mercializiranih medijev in kulture, kompjuterizirane tehno-birokraci-je ni enostavno re{ljiva vizija. Niti teoreti~no, {e manj dejansko! FuG je med drugim rezultat petletnega raziskovalnega projekta oz. financiranja Leibnizovega programa nem{ke raziskovalne skupnosti, ki je Habermasu omo-go~ilo, da je oblikoval delovno skupino, ki je na koncu objavila vrsto knjig s podro~ja pravnopo-liti~ne filozofije: K. Günther, Der Sinn für Angemessenheit (1988), B. Peters, Rationalität, Recht und Gesellschaft (1991), I. Maus, Zur Aufklärung der Demokratietheorie (1992), B. Peters, Die Integration moderner Gesellschaften (1993), L. Wingert, Gemeinsinn und Moral (1993) in R. Forst, Kontexte der Gerechtigkeit (1994). Darij Zadnikar Claus Offe DER TUNELL AM ENDE DES LICHTS Erkundungen der politischen Transformation im neuen Osten Frankfurt/Main, New York; 1994 300 str. Kar se je moralo zgoditi, se je zgodilo. Dru`boslovec Offejeve-ga kalibra in renomeja si dandanes pa~ ne more privo{~iti, da bi mu v spopadu z globalnim dru`benim fenomenom padla zastavica na ~asovnici medijske fasci-nacije. Tvegati mora, da tudi brez zadostnega predznanja regional-nih(e) zgodovin(e) in jezikov “vzhodne in srednje Evrope” s pomo~jo v zahodni in ju`ni Evropi ter deloma tudi v Latinski Ameriki razvitih politi~no-sociolo{kih kategorij sondira nekatere transformacijskih vidike de`el vzhodne in srednje Evrope, {e preden pade medijski mrak in ostro sovje oko lahko na pogori{~u strasti zgodovine v pepelu razpozna strukture zgodovinske nujnosti in umnosti. Celotna knjiga je spreten ko-la` razli~nih sonda` aktualnih dogajanj, ki so se kot ~asopisni in revijalni ~lanki rojevale od leta 1989, sedaj pa v knji`ni predelavi in dodelavi dajejo vtis, kot da je bila prej napisana knjiga, celo ve~, da je bila tekstualnost pred samo realnostjo, da je bila knjiga zasnovana, {e preden so se dogodki, ki so jo inspirirali, utegnili zgoditi. Knjiga ni zgodovinska, ker so kot zgodovinska mo`na le dela o tej ali oni srednje- in vzhodnoevropski dru`bi/dr`avi. Srednja in vzhodna Evropa (CEE) je le ide-alnotipski u-topos konceptualnih preokupacij, za razliko od ve~ine anglosaksonskega dru`boslovja, ki verjame v CEE kot realno eksi-stirajo~i topos. [e manj je delo zgodovinsko – Offe je namre~ prepri~an, da je posel dru`bene teorije predvsem dekonstrukcija mitov, utopi~nih predstav in la`-nih postavk, “prakti~na” vrednost pa v formulaciji vpra{anj, ne pa iskanju odgovorov. V samem delu se distanca do Zgodovine reflek-tira v citiranju Hobsbawnove opazke o zgodovinarjih, ki so za nacionalizem to, kar so pridelovalci maka za heroinske odvisne-`e: “(they) supply the essential raw material for the market”. Obe distanci – do CEE kot realnega toposa in do zgodovine kot konceptualnega toposa – sta tisto, kar v poplavi CEEntizma in CEEntologije odlikuje knjigo, v kateri je premestitev predmetnega podro~ja vom alten Westen auf den Neuen Osten le navidezna. Slu`i le za to, da bi si zahodni pogled v zrcalu Vzhoda lahko izostril sliko, na kak{ne na~ine in kako zanesljivo so v zahodnih kapi-talisti~nih demokracijah uspeli “deloma in za~asno obvladati moder-nizacijske probleme”, ki so sedaj v za zgodovinsko izkustvo Zahoda neznani konstelaciji so~asnosti procesov nastajanja nacionalne, ustavne, pravne, demokrati~ne in socialne dr`ave pred politi~nimi elitami “novih demokracij”. In ne 240 RECENZIJE le pred njimi – gigantizem so~as-nosti, v katerem se morajo po “tri-umfu Zahoda” novodobni la`nivi baroni za lase povle~i iz mo~virij, ima po Offeju globalne vplive na stabilnost in krizno dinamiko zahodnih dru`b ter projekt njihove evropske integracije. Izhajajo~ zgolj iz lastnih zgodovinskih izku{enj in iz izku{enj s tretjim svetom, lahko zahodne politi~ne in ekonomske elite napa~no diagnosticirajo poli-ti~no ekonomijo novega Vzhoda. Liberalnotr`na ortodoksija ima lahko za posledico pino~eizacijo Vzhoda, ne da bi lahko, `e vpletena v politi~no metaforiko “skupne evropske hi{e”, obravnavala suspenz demokracije kot nekaj, kar se dogaja zunaj lastnega dvo-ri{~a v prostorsko (^ile) in kulturno (Kitajska) “drugem” svetu. Po drugi strani pa je lahko zahodni dr`avni paternalizem nad dr`a-vami CEE morebiti sicer priro~no takti~no politi~no sredstvo instru-mentalizacije politi~nih elit CEE za krepitev lastnega strate{kega polo`aja znotraj zahodnoevropske skupnosti, toda v tem primeru bi zunanji klientelizem novih elit vodil do premajhnega pritiska k dru-`beni modernizaciji, v razvoj od plana h klanu (ne pa trgu) in k dilemi, ali dolgoro~no nevzdr`no vzdr`evanje “satelitov” ali tveganje eskalacije “antiimperialisti~nih” resentimentov na horizontu inflacije neuresni~enih pri~akovanj. Tudi v perspektivi sociolo{ke politekonomske diagnoze je, tako kot v naslovu knjige, osrednja metafora predor. Toda ne gre za pre-drtje ovir, ki onemogo~ajo lu~i, da bi prodrla onstran, na drugo stran. Klju~ za uspeh transformacije novega Vzhoda ni v anga`i-ranju giganti~nih energij moder-nisti~nega prediranja ovir, temve~ v heroi~ni dr`i dr`avljanskega ob-na{anja. V predoru, ki je na koncu lu~i, se zaslepljeni z lu~jo ob nenadnem prehodu v obmo~je somraka znajdejo v dvokolons-kem istosmernem strukturnem zastoju. Voznikov nih~e ne obve- sti, niti zakaj stojijo niti kako dolgo bodo morali stati. Nenadoma se za~ne po~asi ena izmed kolon premikati. Uspeh transformacije je odvisen to~no od tega, ali bodo vozniki v drugi koloni dovolj civilizirani, da bodo v dr`avljanski veri, da se bo promet vendarle uredil, potrpe`ljivo (in z ugas-njenimi motorji) ~akali, da se tudi njihova kolona kon~no premakne. Z drugimi besedami – poli-ti~na ekonomija postkomunizma je politi~na ekonomija potrpljenja, potrpljenja v veri, da bomo – ne da bi za vsako ceno vedno poizku{ali maksimizirati svoje individualne opcije in ne da bi se prete`no zana{ali na sredstva javnega transporta – kon~no speljali tudi mi. In analogno temu vloga dr`ave ni vloga no~nega ~uvaja ali urarja, ki naravna uro, ali loko-motive/vla~ilca, ki bo z gigantsko silo premaknil celotno kompozicijo, ampak je predvsem vloga prometnega policaja. Policaja, ki ga ob opisanem zastoju ne bo zanimalo, ali so ljudje po predpisih privezani z varnostnimi pasovi in ali mogo~e v temi predora ne po~no ~esa takega, kar je za javne povr{ine nespodobno, niti se ne bo bohotil z eksem-plari~nim kaznovanjem neu~akan-cev, ki bi hoteli “vsko~iti” v pre-mikajo~o se kolono, ampak se bo, ~etudi pe{, prebil skozi stoje~o kolono in poskrbel, da se bodo ob~asno, ~etudi na ra~un tistih, ki so se po izbiri nevidne roke uvrstili v “pravo” kolono, premaknila tudi druga. V tem smislu je nastanek pravne in demokrati~ne dr`ave pogojen z nastankom socialne dr`ave – kar je zgodovin-skorazvojno gledano paradoks – na individualni ravni pa z republikansko dr`o, ki je kognitivno sicer ne pogojuje ve~ vera v razum in transcendentalno umnost institucije, pa~ pa bolj skromna, ~eprav {e vedno razsvetljenska vera v mo`nost igre s pozitivno vsoto. Toda politi~nokulturna odsotnost kodov moderne reprezentaci- je, {ibkost kognitivnih, materialnih in organizacijskih kapacitet novih strank kot nosilcev repre-zentacijske forme legitimnosti je vzrok, da le te kodirajo svoj diskurz prvenstveno o vpra{anju identitete brez posredujo~e navezave na vpra{anja interesov. Etnizacija politike v tej lu~i ni v logi~nem nasprotju in racionalno nezdru-`ljiva z zahodnja{kim politi~nim univerzalizmom, se pravi “iracionalen” relikt tribalizma, ampak specifi~no “racionalen” odgovor na kognitivno in materialno nezmo`-nost politi~nih akterjev, da v ob-stoje~ih strukturnih protislovjih vzpostavijo diskurzivno realnost igre s pozitivno vsoto, ki bi zapeljala vse oziroma vsaj veliko ve-~ino lastnikov legitimacijskih delnic (oz. volilnih glasov). Te`ava je toliko ve~ja, ker so nacionalizmi vzhodne in srednje Evrope zgodovinsko konstituirani kot antiintegracijski, narodi pa kot Kulturnation, ne pa kot Staatsnation. Dodatna te`ava, ki ji Offe posveti obse`no in po na{em mnenju najbolj pregnantno osmo poglavje z naslovom “Pravne poti politike preteklosti: diskvalificiranje, kaznovanje, resitucija”, je prav nujnost in nezmo`nost “obra-~una s preteklostjo”. Ta se v praksah vladajo~e politike preteklosti ka`e ne toliko kot obra~un s praksami, miselnimi in vedenjskimi vzorci starega re`ima, temve~ predvsem kot poskus politi~ne likvidacije katerihkoli dedi~ev kakr{negakoli socializma. Po Offe-ju, ki je sicer zadr`an tudi do radikalnega pledoajeya prijatelja Jona Elsterja (ki trdi, da iz komunizma ni iz{el nih~e nedol`en, zato tudi ne moremo postaviti nikogar pred sodi{~e), te`avnost pravnega jus-tificiranja preteklosti politi~no nara{~a sorazmerno z “`ametno-stjo” prehoda v liberalno demokracijo. Toda le-ta se lahko vzpostavi le, ~e se proti “agentom” starega re`ima dosledno uporabijo pravna logika in pravna sredstva, RECENZIJE 241 upo{teva na~elo, da starih krivic ne smemo kompenzirati na ra~un tretjega (tj. potencialnih `rtev popravljanja krivic `rtvam), dolo~i ~asovni horizont negativnih sankcij (od kdaj v preteklosti do kdaj v prihodnosti), upo{teva ne le pravna procedura temve~ tudi pravna logika kaznovanja (npr. kazen kot sredstvo za prepre~itev ponovitve kazenskega dejanja), itd. Pravica zmagovalca (Zahoda) si v interesu zmagovalca samega ne more privo{~iti triumfalne demonstracije politi~ne morale v fundamentalnem smislu, ker mora politika kaznovanja onstran pra-vi~nosti kalkulirati s politi~no fun-damentalnima vpra{anjema sistemske in socialne integracije “novega vzhoda”. Sporo~ilo zadnjega poglavja, v katerem avtor analizira tudi nekdanjo mednarodnopoliti~no vlogo socialisti~nega lagerja pri vzpostavljanju voja{kega in politi~nega ravnovesja, krotenju nacionalnih sporov navznoter in omejevanju eskalacije spopadov v tretjem svetu, bi lahko strnili v ugotovitev, da po razpadu socializma ni v postsocializmu le Vzhod, temve~ na nek na~in {e bolj radikalno tudi sam Zahod. Izguba okornega, toda robustnega tekmeca, ki je kapitalizem veliko bolj kot lastna ekonomska dinamika prisilil k izgradnji socialne dr`ave, se ka`e v klimi splo{nega nezadovoljstva z institucijo socialne dr`ave in destabilizirane mednarodne ekonomije kot nevarnost strate{ke izgube potencialov, s katerimi je Zahod obvladoval destabilizacij-ske u~inke svojega modernizacij-skega ekspanzionizma. V lu~i razkrite delnosti in za~asnosti kapi-talisti~ne obvladljivosti moderni-zacijskih te`av se nam zgodovina spet enkrat poka`e v vsej privla~-nosti svoje grozljive kontingen-~nosti in odprtosti. Toda ta groza je od Kanta dalje tudi izhodi{~e sublimnega. Andrej Klemenc Clive Gamble TIMEWALKERS: The Prehistory of Global Colonization Phoenix Mill: Alan Sutton, 1993 Kako to, da ljudi najdemo povsod, da prakti~no ni ko{~ka kopnine na Zemlji, kjer se ljudje ne bi naselili – in to zgodaj ali celo zelo zgodaj: v grobem je bilo osvajanje kontinentov in ve~ine otokov kon~ano najkasneje pred 13.000 leti, kar je skrajna zgornja ~asovna meja ameri{ke kolonizacije. To vpra{anje je rde~a nit knjige z nekoliko zagonetnim naslovom Timewalkers: The prehistory of global civilization – zadnje knjige enega od najbolj{ih poznavalcev paleolitske arheologije in pleistocenske antropologije, avtorja, ki je bil doslej bolj znan po svojih paleolitskih delih, posebej po obravnavah gornjega (ali poznej{ega) paleolitika v Evropi. S Timewalkersi – s potovanjem v ~as in prostor ~love{ke-ga osvajanja Zemlje – si je Gamble zastavil ambiciozni cilj, ki pa je vendarle logi~no nadaljevanje njegovega sicer{njega interesa: kolikor je le mogo~e konsistentno bi namre~ `elel razlo`iti dogajanje, katerega kon~ni u~inek je bila globalna kolonizacija in nazadnje tudi uresni~evanje sanj o ni~ manj sanjski globalni komunikaciji, za katero je videti, da jo podpirajo sodobni elektronski mediji (ki pa nazadnje ni ni~ drugega kot utemeljevanje in utrjevanje hegemonije vladajo~ih elit z drugimi materialnimi sredstvi). ^e je globalna komunikacija `e fikcija, ki jo vladajo~e elite kot iluzijo ponujajo marginaliziranim ~love{-kim populacijam (v~asih bi temu na kratko rekli kar “opij ljudst- va”), pa je kolonizacija realnost in prav sre~anju z realnostjo kolonizacije je namenjen prvi, teoretsko najpomembnej{i, del Time-walkersov. Ko so se evropski zavojevalci konec 15. stoletja podali na ponovno osvajanje sveta, so se nujno in skorajda brez izjem soo~ili z dejstvom, da je bil svet, ki so ga odkrivali, `e davno odkrit, da ne odkrivajo ni~ novega. In vendar so se morali pretvarjati, da ga odkrivajo na novo, tokrat v imenu ne~esa drugega, v imenu “civilizacije”, oziroma ~isto navadnega kapitalskega pohlepa – sanje o globalni komunikaciji so bile s tem rojene in to dejstvo je bilo posebej kruto za populacije, ki jih je ta pohlep na svoji poti “odkrival” in uni~eval. @e iz uvoda je videti, kako zelo plodno izhodi{~e si je Gamble izbral za razlago kompleksnega in s predsodki izjemno obremenjenega evolucijskega dogajanja, katerega izid je, vsaj s sta-li{~a makroevolucijske dinamike, slej ko prej pi~el: od plemena, katerega zgodovino punktuirajo razmeroma {tevilni speciacijski dogodki, katerih se{tevek so trije rodovi in prek deset vrst (maksimalna {tevilka je 16), je ostala ena sama vrsta. Vendar pa ta vrsta dandanes naseljuje prav vsak zemeljski koti~ek, in samoumevnost, da namre~ sapienti (Homo sapiens) lahko naseljujejo tako ve~ni led kot tropski gozd, tako visokogorske predele kot pu{~ave, je slej ko prej presenetljiva in vredna pozornosti. Clive Gamble je znal to pozornost dobro izkoristiti in rezultat je doslej najbolj iz~rpen pregled fosilnega in arheolo{kega materiala, ki se nana{a na evolucijo homininov in na prakti~ne vidike pre`ivetja v najbolj raznolikih ekosistemih. Gamblov pregled pri tem sploh ni kaj vem kako obse-`en, kot bi nemara pri~akovali od obdelave in primerjave fosilnega materiala, ki je pogosto nepregleden, v sebi protisloven in pogosto bodisi ne daje pravega klju~a 242 RECENZIJE za genealo{ko klasifikacijo ali pa je teh klju~ev preve~ (npr. fosilni material iz zgodnjega pleistocena, pribl. 2 do 1,6 milijona let pred nami v vzhodni in ju`ni Afriki; ali pa srednjepleistocenski material od pribl. 400.000 do pribl. 130.000 let v vzhodni, ju`ni in severni Afriki, na Bli`njem vzhodu, v Evropi in prav letos se tej pisani fosilni {ari pridru`uje tudi vzhodnoazijski material). Ne izgublja se v nepotrebnih drobnarijah, kot bi nemara pri~akovali od obdelave skupnostnih sistematik in pre`i-vetvenih strategij, s katerimi so se rojevale, `ivele in umirale (in pogosto izumirale) homininske populacije. In ne pusti se zmesti danes `e prakti~no nepre{tevni zbirki arheolo{kega materiala, ki predvsem v razli~nih formah kamnitih orodij spremlja hominine zadnjih 2,5 milijona let; pri tem je vse bolj res, da kamna o~itno niso obdelovale/i samo samice/samci vrst iz rodov Homo; prav tako je res, da klasi~ni, razvojnoprogre-sisti~ni pogled na zgodovino kamnitih industrij ne zdr`i ve~ kritike: tako kot npr. sapiente najdemo v povezavah s srednjepaleolitskimi industrijami, najdemo, kaj vem, neandertalce v povezavah z gor-njepaleolitskimi orodnimi oblikami; in, nazadnje, vemo, da so Tas-manijci pred sto leti izdelovali veliko bolj groba orodja kot pred 20.000 leti. Podobna nihanja, vzponi in padci (tako v evoluciji kot v ekologiji, argheologiji in zgodovini), so zagotovo spremljali populacije ho-mininov v vsej dolgi, petmilijon-ski zgodovini in za streznitev, za to, da nehamo gledati nase kot na nekaj posebnega in odli~nega, je zares skrajni ~as. Gamblovi Timewalkersi so doslej nemara najpomembnej{i korak na poti k streznitvi. Ne morebiti zato, ker se mu ne bi dalo oporekati na vrsti to~k; ker mu ne bi bilo mogo~e o~itati tega, da je mestoma nedosleden, da mestoma preve~ ekstenzivno in, kot bi bil v zadregi, uporablja koncepte, za katere vemo, da s prepogosto rabo otopijo in postanejo kontrapro-duktivni; temve~ zato, ker je sku-{al dosledno realizirati vodilo, ki sta si ga zastavila s Chrisom Strin-gerjem, ko sta skupaj pisala monografijo o neandertalcih (Stringer, C. in C. Gamble, In search of the Neanderthals: Solving the puzzle of human origins, Thames & Hudson, New York, 1993): z novimi odkritji naj gre skupaj tudi novo mi{ljenje, nova in bolj natan~na razlaga dogajanja v evoluciji homi-ninov in posebej v evoluciji homi-nov. Nova in bolj natan~na razlaga ne implicira samo dobre obve-{~enosti o dogajanju na terenih evolucijske antropologije in arheologije, temve~ zlasti dobra vpra-{anja in dobra izhodi{~a za razlago. Prav to dvoje pa je tisto, kar posebej odlikuje Gamblove Time-walkerse in zaradi ~esar so eno od redkih del, ki se ukvarjajo s ~love{ko predzgodovino in pri tem ne izdajo svojega bralca. Iztok Saksida Edward E. Evans-Pritchard LJUDSTVO NUER Opis na~inov pre`ivljanja in politi~nih institucij enega izmed nilotskih ljudstev Studia Humanitatis; [KUC FF, Ljubljana, 1993 334 str., cena: 2.625 SIT Prevodov antropolo{ke literature imamo na Slovenskem tako zelo malo, da je prav vsaka izdaja knjige z antropolo{ko tematiko svojevrsten praznik, {e posebej ~e dobimo delo, ki sodi v okvir najbolj temeljnega jedra etnografsko monografskih opisov ljudstev z vseh koncev sveta. Brste~e {ole antropologije na Slovenskem bodo s tem delom dobile gotovo izjemno pomemben kreativni impulz. Edward E. Evans-Pritchard je glede na metodo in stil opisovanja svojih izsledkov {e pripadal “objek-tivisti~ni” antropolo{ki {oli. Kot znanstvenik je dosledno uporabljal “objektivno” 3. osebo, kadar je pisal “o stvareh samih”, ni nikoli opisoval svojih vtisov, razen v opisih pogojev svojega dela. Toda antropolo{ki tekst je zmeraj za~a-sen, nikoli ne more dati “o stvari” kon~ne besede in je zmeraj bolj ali manj okvirna “zgodba”. Pre-u~evanje kakega ljudstva ali kake kulturne oz. socialne sestavine je {e kako odvisno od raziskovalca in njegove sposobnosti prodreti v jedro stvari. Doslej so ponovljena opazovanja zmeraj razkrila tudi nove razse`nosti stanja na terenu. Tako pa~ to je. S tem, da so antro-polo{ki teksti zgodbe, pa {e ne pomeni, da je antropolo{ka aktivnost “zgodbi~arstvo”. Nasprotno: antropolo{ka metodologija je enako stroga kot metodologija katerekoli druge znanosti. Toda vseeno je treba zelo resno vzeti uvodno opozorilo o tem, kak{ne te`ave je imel Evans-Pritchard po prihodu med Nuere zaradi narave svojega dela. [e posebej pomembno je, da je med Nueri pre`ivel v nekaj presledkih kak{no leto, kar v bistvu zado{~a kriterijem sedanjega metodi~nega na~ela, da mora biti raziskovalec, ki raziskuje kako tuje ljudstvo, na terenu vsaj leto dni ({e najbolje dve leti in ve~). Ker je njegovo odpravo med Nuere inicirala in financirala kolonialna oblast, s katero so bili takrat v stalnem sporu, ga Nueri nikoli niso mogli sprejeti kot preprostega “radoved-ne`a”, ampak so ga imeli najmanj za vsiljivca, ~e `e ne za sovra`ni-ka. Ta kolonialni polo`aj razisko-valca-antropologa je tudi razlog, da pri pisanju o Nuerih ne najdemo niti trohice sentimenta v zvezi s pristnimi in prijaznimi “divjaki”. A vseeno, kljub temu, da je Evans- RECENZIJE 243 Pritchard `e lahko izhajal iz izku-{enj s terenskim delom Malinow-skega ali Radcliffe-Browna, se je bil vendarle nekako prisiljen potruditi `iveti kot Nuer, ~e jih je hotel raziskovati. To pomeni, da si je kupil nekaj govedi in skrbel zanje, saj “Nuer in njegova ~reda sestavljata korporativno skupnost...” (57). Ob dodatnem dejstvu, da se je bil primoran nau~iti tudi nuerskega jezika, kar je danes eden od ob~e sprejetih antropo-lo{kih zakonov, in da je ve~ino informacij sprejemal na podlagi neposrednih pogovorov (kolikor mu je ob zvi{eni zaprtosti Nuerov pa~ sploh uspevalo voditi pogovore; praviloma brez pomo~i prevajalca, kar je bila pogosta antro-polo{ka praksa v njegovem ~asu) in na podlagi skrbnega opisovanja in popisovanja “dejstev”, je popisano in sistematizirano in razlo-`eno gradivo naravnost osupljivo. Vpra{anje je sicer, ~e Evans-Prit-chardovim shemam lahko verjamemo v vseh to~kah, toda vseeno ostaja njegov opis `ivljenja Nuerov nekak{en standard, ki se mu mora pribli`ati vsak antropolog. Kaj je pri tem tako vznemirljivega? Vsak, ki je `e kdaj delal na terenu, ve, da je v razmeroma kratkem ~asu (in v presledkih) domala nemo-go~e zbrati vse potrebne informacije za tako kompleksno zastavljen prikaz `ivljenja (in v drugi knjigi religije) nekega ljudstva. Ali je prav to, da je bil Evans-Prichard prisiljen k izjemno konciznemu poizvedovanju, in da je gradivo dopolnjeval z lastno imaginacijo (jasno seveda, da znotraj zelo strogih pozitivisti~nih na~el znanstvene metodologije) razlog, da je lahko spisal tako prepri~ljivo monografijo? Gotovo. Prav v bistvu spodletelo sre~anje z Nueri in relativno kratko bivanje med njimi sta bila razloga, da je ta monografija postala klasika, saj je bil antropolog Evans-Pritchard prisiljen vanjo investirati samega sebe. Nazorna demonstracija “emi~nega” (notranjega, “insiderskega”) pristopa, torej poistovetenja z informatorji in ob~utenja njihovega na~ina `iv-ljenja na najneposrednej{i na~in, je {e danes dovolj prepri~ljiva, da na podlagi te izku{nje antropologi prakti~no brez rezerve in izjem uporabljajo metodo neposrednega terenskega opazovanja z udele`-bo (ki pa si je ni, da ne bo pomote, izmislil Evans-Pritchard!). Ima pa to kro`enje med obje-ktivisti~nim znanstvenim pristopom in subjektivnim “utapljanjem” v tujo kulturo tudi svoje {ibkej{e plati, ki jih lahko v tem zapisu le be`no omenim. Ena od kritik, ki jih antropologi naslavljajo na delo Evansa-Pritcharda v zvezi z ljudstvom Nuer, je recimo ta, da pri opisu nuerske religije (v knjigi, katere prevoda ({e?) nimamo) Evans-Pritchard ni bil metodolo-{ko dosleden, saj ni (glede na okoli{~ine, v katerih je delal) mogel zaobse~i interakcij v celotnem plemenu/ljudstvu. Danes je na~in predstavitve materiala del etnolo-{ke dejavnosti, in prav na to to~-ko so etnologi (antropologi) vedno bolj ob~utljivi. Ena od temeljnih to~k, zaradi katere je to delo postalo klasika, je Evans-Pritchardov opis sorodstvene oz. klanske dru`bene strukture pri Nuerih. To je strahotno zapleten sistem, ki ga ob prvem branju nikakor ne moremo razumeti (beremo ga lahko samo tako kot matemati~ne knjige, z lastnim skiciranjem in razvozlavanjem struktur s svin~nikom v roki in z veliko mero potrpe-`ljivosti). Shematski prikaz navz-kri`nih pravil klanske, rodovne in plemenske ureditve je eden od najvi{jih dometov socialnoantro-polo{kega {tudija dru`bene organizacije sploh (stvar sama je bistveno bolj zapletena recimo le {e pri kak{nih avstralskih staroselcih) in je eden od tistih dose`kov, zaradi katerih se je socialna antropologija ~vrsto zasidrala med “resne” znanosti. Vpra{anje pa je seveda, ~e je sistem, kot ga je opisal Evans-Pritchard, v resnici epis- temolo{ko brezhibno korespon-diral s takratnim stanjem na terenu, ali pa je v tem primeru vendarle {lo zgolj za nekak{en antropologov “idealni tip” predstavitve dru`benega sistema. To vpra{anje je {e zmeraj odprto, in – roko na srce – antropologi si ga ne zastavljajo preve~ radi. Dodati pa je treba, da antropologom pri dru`-beni ureditvi tak{nih ljudstev, kot so Nueri, povzro~a veliko te`av specifi~na anarhi~na ureditev dru`-benega sistema (brezdr`avna “urejena anarhija” (210) brez poglavarjev). Zapletena struktura nuerske dru`bene ureditve gre od rodov (agnatskih, torej rodov po mo{ki liniji s skupnim prednikom) preko klanov (eksogamni sistem rodov) do plemen, politi~no ureditev pa {e dodatno zaplete te`ko umljiv sistem razdelitve (oz. zdru`evanje) plemen na primarne in sekundarne plemenske odseke. Razlaga politi~ne ureditve je tu in tam izjemno zahtevna in jasno ka`e tudi na te`ave Evansa-Pritcharda pri njenem opisovanju (253-259). Na~in `ivljenja (pravzaprav na~ine pre`ivljanja) Evans-Pritchard v dobri funkcionalisti~ni maniri postavi v konkretne ekolo{ke pogoje, ki tak{no `ivljenje narekujejo, in se zaveda, da se za antropologa za~nejo zares zanimive stvari {ele onkraj teh naravnih danosti. Ekologija namre~ lahko pojasni nekatere demografske poteze, ne pa narave strukturnih razmerij plemen in plemenskih odsekov (221). Toda vseeno zaradi osredoto~eno-sti v materialne vidike kulture (gospodarjenje s ~redo, prehrana, biva-li{~a etc.) nekoliko zanemarja prikaz duhovnih vidikov kulture. To delo, ki ga imamo kon~no v slovenskem prevodu, je eno tistih, brez poznavanja katerih noben etnolog in socialni/kulturni antropolog (ali katerikoli dru`bo-slovni raziskovalec, ki uporablja etnografsko metodo, {e posebej tehniko opazovanja z udele`bo) ne bi smel oditi na teren. Rajko Mur{i~ 244 RECENZIJE Suzette Heald in Ariane Deluz (ur.) ANTHROPOLOGY AND PSYCHOANALYSIS An encounter through culture London, Routledge, 1994 Antropologija in psihoanaliza sta se vse od ustanovitve slednje pogosto sre~evali na razli~nih poljih refleksije. Njuno sodelovanje se je za~elo `e z znamenitim besedilom “ustanovitelja” psihoanalize Sigmunda Freuda Totem in tabu. Odtlej so antropologi bolj ali manj uspe{no posku{ali pre-na{ati psihoanaliti~no metodo in njene izsledke na antropolo{ko prakso, pa tudi psihoanalitiki se niso branili etnografskega gradiva, ~e jim je le lahko koristilo v njihovih analizah. Toda razcep med njima je bil kljub temu velik, saj se je psihoanaliza posve~ala zlasti posamezniku, antropologijo pa je zanimala predvsem dru-`ba. Kljub nekaterim avtorjem, ki so v antropologijo posku{ali vnesti psihoanaliti~no teorijo in prak- so, pa jasno zastavljene strategije medsebojnih odnosov med obema poljema nikoli ni bilo. Morda najbolj uspe{no sta se antropologija in psihoanaliza sre~evali pri analizi sanj pri psihoanalizi in mitologije pri antropologiji, saj gre v obeh primerih za temo, ki jo je mo~ analizirati na podlagi podobnih ali celo istih kognitivnih modelov in konceptov. Vendar se je vsemu navkljub te`ko ubraniti vtisa, da gre med psihoanalizo in antropologijo za vrsto zgre{enih sre~anj, in zbornik Anthropology and Psychoanalysis to le potrjuje. Knjiga je nastala na pobudo antropologov, zato so tudi avtorji v njej v glavnem antropologi, ki so se posku{ali spoprijeti s psi-hoanaliti~no prakso v antropologiji, oziroma psihoanalitiki, ki ta poskus komentirajo. Giulia Sissa se je v svojem ~lanku “Interpreting the implicit: George Devereux and the Greek myths” spoprijela z najbolj klasi~-nim od mitov, z mitom o Ojdipu. Pri tem na podlagi Lévi-Straus-sove, Vernantove, Ricoeurjeve, Bol-lackove in analize Marie Delcourt ugotavlja, da so vse interpretacije Ojdipa presegale samo Sofoklo-vo dramo. Tako je Lévi-Strauss segel dale~ v obmo~je avtohtonosti mita, Vernant in Delcourtova pa sta Ojdipa preu~evala kot dramo tiranije. Prispevek se kon~a z Devereuxovo interpretacijo mita, ki se omeji na dejstvo, da Ojdip ni prepoznal svojih star{ev, kar naj bi bil njegov temeljni greh. Ariane Deluz v ~lanku “Incestuous fantasy and kinship among the Guro” najprej opi{e poro~na pravila in prepovedi Gurojev, nato pa na podlagi mitov in kipcev, posve~enih fertilnosti, analizira njihov odnos do incesta. Opira se zlasti na pesem znanega gurojske-ga pevca Bolije, v kateri gre za incest med o~etom in h~erjo. Zanimivo je, da je incest zavit v besedno igro. Ob koncu Deluzova ugotavlja, da je odnos do incesta v soglasju s sistemom sorodstva in poro~nimi strategijami, ki temeljijo na menjavi, in da se kompleksnost incestnih fantazij mo~no odra`a v dru`inskem `ivljenju Gu-rojev in v njihovi poro~ni strategiji. Florence Bégoin-Guignard v kratkem komentarju naka`e mo`-nost psihoanalize pri tovrstni analizi incesta. V ~lanku “Islam, symbolic hegemony and the problem of bodily expression” David Parkin primerja verska praznovanja med muslimanskimi ljudstvi v Keniji. Pri tem ugotavlja, da so praznovanja pri nekaterih ljudstvih bolj arabska, druga bolj svahilska. Prva so precej bolj omejena in stro`ja od drugih, kar avtor pove`e s po-liti~nimi razlikami med ljudstvi. Bolj arabska ljudstva veljajo za vi{ja, svahilska pa za ni`ja, kar je posledica mnenja verskih voditeljev, da uporaba telesa in glasu, se pravi ples in petje, ogro`a njihovo avtoriteto, izra`anje s plesom in petjem pa je pri svahilsko govore~ih ljudstvih izrazitej{e. Avtor ob koncu ugotavlja, da ta interpretacija ni ni~ manj speku-lativna od kakr{nihkoli drugih, saj je vsako ~love{ko delovanje in izra`anje vedno povezano z mnogo razli~nimi asociacijami, ki pa so vedno povezane z razmerjem mo~i med visokim in nizkim, ~is-tim in ne~istim itd. Nigel Rapport je za osnovo svojega prispevka “Trauma and ego-syntonic response: the Holocaust and ’The Newfoundland Young Yids’, 1985” vzel izku{njo skupine mladih `idovskih intelektualcev, med katerimi je bil tudi sam, ob dogodkih leta 1985 v Kanadi. Ob tedanjem sojenju privr-`encem nacizma, ki so zanikali obstoj holokavsta, in reakcijah tiska na sojenje, zlasti “kozerije”, ki je opozarjala, da je nesprejemljivo soditi nacistom zaradi njihovega mnenja, je prikazal, kako en sam dogodek zdru`i posameznike, ki jih motivirajo razli~ni vzgibi, v kolektiv, ki ga dru`i retori~-no soglasje. V psihoanaliti~nem RECENZIJE 245 komentarju Dina Gertler opozarja, da je Rapport spregledal globino travme holokavsta za @ide, vendar Rapport vztraja pri svojem. Iain Edgar v ~lanku “Dream imagery becomes social experience: the cultural elucidation of dream interpretation” na podlagi izku{enj analize sanj pove`e meta-fori~no naravo sanj z dru`beno resni~nostjo, pri ~emer ga zanimajo predvsem dru`beni pomeni, ki jih sanjajo~i posamezniki pri-pi{ejo lastnim sanjam. Pomen sanj je po Edgarjevem mnenju povezan zlasti s posameznikovim dojemanjem sebe in sveta, ki je vedno pogojeno s kulturnimi metaforami. Prispevek “Psychoanalysis, unconscious phantasy and interpretation R. H. Hooka” se sanjam posveti z druge strani in prika`e, kako se pacient z zavestnimi raz-mi{ljanji pribli`a nezavednemu oziroma kako se posameznikove zavestne fantazije uresni~ijo v nezavednem. Sanje delujejo na podoben na~in kot mit, pravi Hook, in razkrivajo bolj strukturiranost misli kot njihovo vsebino. Zato niso mehanizmi sporo~anja, tem-ve~ na~ini refleksije, kar implicira, da za psihoanalizo ni va`na toliko struktura razlage kot njen proces. Henrietta Moore se v svojem ~lanku “Gendered persons: dialogues between anthropology and psychoanalysis” posveti lacanov-ski psihoanalizi, na podlagi katere se spra{uje o posamezniku, njegovi identiteti in spolni razliki. Opozarja na dejstvo, da so antropologi pri analizi posameznikove identitete vedno zanemarjali spolno (gendered) komponento, laca-novski psihoanalizi, temelje~i zlasti na pomenu jezika, pa o~ita falocentrizem. Ob tem ugotavlja, da psihoanaliza antropologiji omogo~a vpogled v pospoljeno (gendered) subjektiviteto, antropologija pa psihoanalizi socialni diskurz, v katerem posamezniki {ele postanejo pospoljeni subjekti. Florence Bégoin-Guignard pa v svojem komentarju ugotavlja, da tudi lacanovska psihoanaliza ni presegla analize ojdipske faze malega de~ka. Psihoanalitik Charles-Henry Pradelles de Latour v ~lanku “Laca-nian ethnopsychoanalysis” s po-mo~jo znamenitih Trobriandcev ponovi lacanovsko psihoanalizo in ponovno opi{e ve~ino temeljnih Lacanovih postavk in ugotovitev. Njegov kolega Bernard Doray pa v “Lacan and anthropology” komentira predhodna prispevka in poudari komplementarnost Laca-novih in Lévi-Straussovih pogledov. S ~lankom “Indulgent fathers and collective male violence” se L. R. Hiatt zopet vrne k bolj an-tropolo{ki analizi. Na podlagi analize murinba{kega mita o incestu in paricidu prika`e funkcijo in pomen obrezovanja de~kov na prehodu iz otro{kega v svet odraslih. Ugotavlja, da je paricid v mitu nezavedno upravi~en, obre-zanje pa se izka`e za svarilo pred incestom v prihodnje in kazen za incestne igrice s sestrami v otro-{tvu (murinba{ki otroci se med seboj svobodno spolno igrajo). Tudi Suzette Heald se v ~lan-ku “Every man a hero: Oedipal themes in Gisu circumcisiom” ukvarja z obrezovanjem de~kov. Z obredom obrezovanja de~ek odide iz materinega sveta in postane tak kot o~e, {ele obrezanje opredeli njegovo spolno identiteto in pravico do `ene in hi{e. Obrezanje je akt podreditve o~etu in tistemu, kar o~e predstavlja, avtoriteto kulture, ki jo predstavlja incestni tabu. S ~lankom Gillian Gillison “Symbolic homosexuality and cultural theory: the unconscious meaning of sister exchange among the Gimi of Highland New Guinea” se avtorica vra~a k izvorom sorodstvenih sistemov in Devereuxovi tezi, da je temelj sorodstvenih sistemov v mo{ki homoseksualnosti. Na podlagi mitov in obredov, ki vklju~ujejo sveto pi{~alko, ki jo uporabljajo ob obredih obrezovanja de~kov in je `enskam obi~ajno prepovedana, razen ob poroki, prika`e ambivalenten odnos mo{kih in `ensk do pi{~alke in pomen, ki ga ima za ene in druge – za mo{ke predstavlja `en-sko telo, za `enske pa o~etov falus. R. H. Hook v sklepu knjige, “Psychoanalysis as content”, opozarja na prednosti vzporedne uporabe ugotovitev tako psihoanalize kot antropologije. Dorijan Ker`an Hermann Tuchle, C. A. Bouman, J. Le Braun ZGODOVINA CERKVE - 3. del: Reformacija, protireformacija in katoli{ka obnova (1500-1715) Dru`ina, Ljubljana, 1994 469 str., cena: 2.949 SIT PRELOMA V ZGODOVINI CERKVE Zgodovina institucije je zgodovina bojev za njeno ohranjanje. 246 RECENZIJE V obdobju, ki ga zajema tretji izmed {estih zvezkov Zgodovine Cerkve, zgodnji novi vek, je zahodno kr{~ansko ob~estvo pre`i-velo dvoje usodnih dogajanj. Prvo, na katerega je tudi osredoto~ena vsebina celotne {tudije, je bila protestantska reformacija. Njeno nastajanje in razvoj presegata vzro-~no-posledi~no logiko v razlaganju dru`benih pojavov: {lo je za edinstven splet notranje- in zuna-njecerkvenih vplivov, osebne zavzetosti in dru`bene podpore, verskih in politi~nih interesov, oko-stenelosti stare in iskanja nove samoumestitve vernika v tistem ~asu. Nesmiselno je zato vsakr{no poudarjanje zgolj enega od njih: tak{no navija{tvo (ne)hote zamegli vso {irino in ve~plastnost tega drugega poglavitnega razkola v organizaciji kr{~anske skupnosti. “Vesoljna” cerkev je bila na za~etku 16. stoletja v globoki duhovni, moralni in tudi gospodarski krizi. Izgubljala je svoj srednje-ve{ki polo`aj: vse bolj se je kompromitirala z nebrzdanimi politi~-nimi apetiti, spori na samem Svetem sede`u, korupcijo, razvratom, simonijo in nepotizmom. Na nepredvidene izzive tedanjosti je odgovarjala z jalovimi sholasti~ni-mi metodami in pre`ivelimi ideali. Kapljica ~ez rob potrpljenja nasprotnikom rimske samovolje pa je bilo pape`evo {irokogrudno podeljevanje odpustkov, ki so postali spokorno dejanje, tudi za `e umrle. Praksa, povzeta v reku “ko kovanec zazveni, du{a v nebo zleti”, je pri najbolj krepostnih vernikih zbujala obilo zgra`anj in ostre kritike. Eksplozivno dejanje wittenber-{kega meniha Martina Luthra je pomenilo tisti odlo~ilni vzgib, ki je nakopi~eno nem{ko nezadovoljstvo kanaliziralo v versko nove vode. Namesto golega kljubovanja kuriji je oblikoval preprosto, toda kleno, zavra~ajo~o, a u~inkovito reformatorsko doktrino. Protirim-sko in protiklerikalno ~utenje je dobilo svojo oprijemljivo re{itev: ob obsojanju odpustkov, pobo- `njakarstva, pape{ke nadoblasti in nezmotljivosti vesoljnih koncilov je posebej poudarjal neukinljivo gre{nost ~loveka in njegovo strogo lo~enost od boga. Pravi kristjan se mora – po njegovo – zavedati svoje neminljive gre{nosti ter pristati na bo`jo sodbo, kakr{na-koli pa~ `e je. Slepo mora zaupati in biti predan edino zveli~avni veri, sola fides. Vsa resnica naj bi bila v Svetem pismu, brez kas-nej{ih reinterpretacij nosilcev kr{~anskega izro~ila, zborov; in seveda brez nepotrebnega razko-{ja. Za slavnega Wittenber`ana je bila edina prava cerkev tista nevidna, v verniku samem. Dejavna dedi{~ina srednjega veka novemu je bila nelo~ljivost verskih gibanj od politi~nih oblik. Protestantsko konservativno revolucijo (zaradi radikalnega vra~anja h kr{~anskim osnovam) so `e od samega za~etka spremljali in omo-go~ali tudi povsem posvetni, poli-ti~ni interesi. Luthra so pred pritiski za{~itili kuriji nenaklonjeni nem{ki de`elni knezi; nastal je nov cerkveni red, lutrovske (in tudi druge) de`elne ali nacionalne cerkve. Na~elo leta 1555 sklenjenega augsbur{kega verskega miru je bilo cuius regio, illius est religio, ~igar vlada, tega vera. Tudi v Angliji so bili vzroki lo~itve anglikanske od rimske cerkve osebne (razveljavitev poroke kralja Henrika VIII.) in versko-politi~ne narave (`e dalj ~asa slabe zveze z Rimom). Zopet posebna sta primera verskih gibanj pod vodstvom Ulricha Zwinglija in Jeana Kalvina. Francoski hugenoti so bili – poleg tega, da so bili povezani kot cerkveno ob~estvo – tudi poli-ti~na skupina, notranja opozicija, ki se je dejavno vklju~evala v boj za oblast. Na Nizozemskem se je vstaji zoper {panski teror pridru`il tudi boj za druga~no, kalvinisti~no veroizpoved. Razlike med protestanti in katoliki so botrovale mnogim po-liti~nim in vojnim spopadom med njimi in jih ideolo{ko spodbujale: med bolj krvavimi so hugenotske – verske in dr`avljanske – vojne (kar 8 po vrsti) v 2. polovici 16. stoletja in tridesetletna vojna v letih 1618-1648. Toda kljub temu – tako avtorji pri~ujo~e {tudije – je bila reformacija predvsem duhovno gibanje, ki je osebno versko do`ivetje in zavezanost zoper-stavila pretiranemu poudarjanju institucij in zakramentov; neposredno besedo svetega pisma do skrajnosti razosebljenim teolo{kim spekulacijam; bratsko skupnost o{abnemu klerikalizmu. ^eprav so `e pred protestantsko obstajali poskusi katoli{ke reforme, pa je prva slednjo prehitela in pospe{ila. [ele ta zunanji opomin je zdramil pape{ko oblast, da je za~ela hitreje in temeljiteje uveljavljati zamisli o vsestranski cerkveni in verski prenovi. Ta naj bi instituciji povrnila sijaj nekdanje mo~i in lepote. Vzniknili so novi meni{ki redovi: med njimi so bili najglasnej{i jezuiti. Vrhunec prenovitvenih naporov pa je bil cerkveni zbor v Tri-dentu, ki je s presledki zasedal od 1545. do 1563. leta. Toda kljub poglobljenim doktrinalnim razpravam na eni strani (o milosti, o izvirnem grehu) in prizadevanjem po reorganizaciji cerkvene prakse in institucij na drugi (boj proti zlorabam, odpadni{tvu, brezbo`ni literaturi; dajanje napotkov za versko in nravno prenovo klera in ljudstva) mu ni uspelo uresni~iti glavnega cilja, odprave verskega razkola. Pape` je ohranil svojo nadrejenost nad koncilom. Samoreformni napori za doseganje ~istosti vere in cerkve so se nadaljevali tudi v naslednjih desetletjih; za osvajanje izgubljenega so bila dovoljena vsa, tudi politi~na in voja{ka sredstva. Do katoli{ke restitucije je pri{lo mdr. v Franciji (v obliki galikanizma), v Avstriji, na Poljskem, ^e{kem, Mad`ar-skem in v nekaterih nem{kih de-`elah. Glavni rezultat potridentin-skih reform katoli{ke cerkve je bil kurialni centralizem. Notranjo kre- RECENZIJE 247 pitev in konsolidacijo so spodbudila tudi mnoga duhovna gibanja (npr. janzenizem in obo`evanje Device Marije), organizacije (npr. misijonske kongregacije) ter mis-ti~na gibanja (npr. kvietizem). Bil je to ~as sv. Terezije Avilske in sv. Janeza od Kri`a, Blaisa Pascala in Jacquesa B. Bossueta. Pa tudi Reneja Descartesa, Thomasa Hobbesa in Johna Loc-ka. Drugi pomemben dogodek, morda v tistem ~asu manj bu~en od protestantskega, zato pa toliko daljnose`nej{i, je bilo prodiranje znanstvene misli v vse pore tedanjega dru`benega `ivljenja. Za~en-{i z italijansko renesanso je prihajalo do kritike dotedanjega izro-~ila, zavra~anja enkrat-za-vselej razodete resnice, legitimnosti dvoma razmi{ljajo~ega ~loveka. Evropa se je za~ela ozirati k svojim poganskim klasikom, mojstrom antike, in k ~astitljivim starim in sosednjim kulturam. Kljub deklarativni naklonjenosti temeljnim teolo{kim naukom so najlucidnej{i naravoslovci tega ~asa prihajali v ostre konflikte z njihovo dog-mati~no brezprizivnostjo. Cerkev tako dolgo ni priznala Kopernikovih ugotovitev o heliocentri~-nem vesoljskem sistemu; Galilea Galileia je morala inkvizicija prisiliti, da se jim je odpovedal: Giordano Bruno, prvi med misleci, ki je metafizi~no tolma~il Kopernikov sistem, pa je kon~al na grmadi. Toda za~el se je nepovraten proces: veda se je otresla spon vere, kartezijanski skepticizem je za~el prevladovati nad togim in poslu{nim fideizmom. Kriti~ni racionalizem in empirizem sta prestopila obotavljive okvire prej-{njega, v najbolj{em primeru natu-ralisti~nega humanizma. Pozabljen je bil ogelni kamen srednjeve{ke teorije spoznanja, zajet v izrekih kot razum i{~o~a vera (fides quae-rens intellectum) in z vero podkrepljen razum (ratio confortata fide) Toma`a Akvinskega. Pri~ujo~a knjiga zaradi vse kompleksnosti obravnavane prob- lematike in ~asa ne more biti zgolj zgodovina cerkve: razmere znotraj nje so potegnile za seboj {e dogajanja na vseh drugih vitalnih podro~jih dru`be. Zato njena zgodovina pomeni tudi prerez so~a-sne evropske in vedno bolj tudi svetovne dru`be, njenih verskih, kulturnih, intelektualnih, umetnostnih in svetovnonazorskih tokov; politike, gospodarstva in diplomacije. @al je v {tudiji preskromno zastopana zgodovina cerkva bizantinskega obreda: o ruski naj bi bilo ve~ govora v naslednjem, 4. delu zbirke. Zgodovinsko pomemben je bil v tem obdobju tudi premik v delovanju cerkve, ki je izgubila ve~ji del svoje dotedanje zunanje in notranjepoliti~ne vloge. Pre-vladujo~i unitaristi~ni politi~ni tip, absolutisti~ni centralizem, si je v prizadevanjih po notranji strnje-nosti in vsestranski edinosti podredil delovanje verskih ustanov, bodisi v obliki dr`avne cerkveno-sti (na Zahodu), bodisi de`elnih cerkva (v Nem~iji). Potridentinska katoli{ka cerkev na eni strani ter protestantske in reformacijske cerkve na drugi pa so pridobile nov vzgon in vpliv v dru`benem `iv-ljenju, moralnih vpra{anjih in v zadevah vsakdanjega `ivljenja. Reformacija ni bila le nov verski odklon od rimske cerkve, ampak je slednjo v mnogih ozirih temeljito prevetrila, jo prisilila k prepo-trebni notranji samoreformi. Skupaj z renesanso je pomenila za~e-tek postopnega razblinjanja trdnega temelja eti~nega in religioznega sveta, ki je – sporom navkljub – obstajal v srednjem veku. Mitja Velikonja DRU@BENI NAUK CERKVE Mohorjeva dru`ba, Celje 1994 662 str., cena: 3.200 SIT (bro{.), 4.200 SIT (vezana) Najnovej{a knjiga iz zbirke Teolo{ki priro~niki pomeni doslej najbolj sistemati~no predstavitev katoli{kega dru`benega nauka na Slovenskem. V prvi vrsti gre za izbor pomembnej{ih tekstov, ki se ukvarjajo s socialnimi vpra{anji. Vsebino zajetne knjige sestavljajo: popotnica “Knjigi na pot” dr. Alojzija [u{tarja; {tudija “Sto let katoli{kega dru`benega nauka”, ki jo je napisal dr. Janez Juhant; prevodi besedil, ki formirajo cerkveni dru`beni nauk (pape{ke okro`nice, pisma, enciklike, govori in pa dokumenti II. vatikanskega cerkvenega zbora), in njihove kratke predstavitve, ki so delo dr. Janeza Juhanta in dr. Rafka Valen-~i~a, profesorjev na ljubljanski teolo{ki fakulteti. [tudija prof. Juhanta je uvod v razumevanje katoli{kega dru`-benega nauka. V njej avtor najprej pojasni pojem dru`benega nauka, opredeli njegov okvir ter teore-ti~ne in prakti~ne predpostavke njegove realizacije. V nadaljevanju 248 RECENZIJE {e predstavi njegovo genezo in analizira njegov vpliv na svetovna dogajanja in na dru`bene tokove v na{ih krajih. Z besedno zvezo “kr{~anski dru`beni nauk” se ozna~uje socialno u~enje Cerkve, ki temelji na kr{~anskem dojemanju Boga kot edinega in popolnega gospodarja ~loveka in sveta. Na~elo enakosti vseh ljudi pred Bogom in iz nje izhajajo~e na~elo solidarnosti med ljudmi naj bi bila osnovna principa uravnavanja med~love{-kih odnosov. To samorazumevanje je bilo najbolj `ivo v najzgodnej{ih za~etkih kr{~anstva, ko je v javnosti nastopalo tudi kot izrazito socialno gibanje, potem pa se je ob politi~nih in gospodarskih interesih poznosrednjeve{ke cerkve sprevrlo in se obrnilo v svoje nasprotje. Velike zgodovinske zablode cerkve: osvajalne vojne, ko-pi~enje bogastva, kopi~enje poli-ti~nega vpliva, so le zunanji kazalci radikalnega odmika od prvotnega samorazumevanja. Potem, ko je zaplavala v kalne vode profanosti, je Cerkev potrebovala skoraj tiso~ let, da je iz njih izplavala. K temu so jo dobesedno prisilile okoli{~ine. Vpra{a-nje njene preorientacije (reorien-tacije) ob koncu 19 st. je bilo vpra-{anje njenega obstoja. Kr{~anski dru`beni nauk je star torej toliko kot Cerkev, vendar se mu do konca prej{njega stoletja ni posve~ala kot posebnemu u~enju. Druga~nemu razvoju v novej{em ~asu so botrovale zgodovinske okoli{~ine: Ko je izgubila politi~no in gospodarsko mo~, je bila Cerkev postavljena v polo`aj, ko je morala na novo osmisliti svoj obstoj, rezultat te re-animacije je tudi sistemati~ni dru`-beni nauk Cerkve, katerega naj-odli~nej{i dokumenti so zbrani v knjigi, ki je sedaj predmet na{e pozornosti. Za tistega, ki je prvi jasno uvi-del potrebe Cerkve in ~asa, velja pape` Leon XIII. Velik del svojih mo~i je usmeril na podro~je mo- ralne teologije in dru`benega nauka. Njegova velika zasluga je, da je s socialno okro`nico Rerum novarum (1891) (tudi drugimi) utemeljil novej{i cerkveni socialni nazor. Ta se je takrat, v svojih za~etkih, posve~al pere~im socialnim, politi~nim razmeram in {e posebej tedaj aktualnemu delavskemu vpra{anju. Nasploh velja od Leona XIII. naprej, da je dru`-beni nauk Cerkve vedno aktualen, to pomeni, da je v vsakem obdobju usmerjen na najbolj izpostavljena socialna vpra{anja in probleme, katerim Cerkev posku{a najti odgovore in re{itve v duhu evangelija in ob predhodnem skrbnem spoznavanju znamenj ~asa. Cerkev se v okro`nici Rerum novarum obra~a najprej na samo sebe, potem na institucijo dr`ave, na koncu pa {e na delavce in delodajalce (zdru`ene v delavskih organizacijah). To je trojna delitev dru`benih vlog, po kateri ima vsak svojo, veliko in pomembno nalogo pri zagotavljanju ob~e blaginje. Magna Charta dru`benega nauka Cerkve, kakor tudi imenujejo to znamenito okro`nico, konkretno dolo~a pristojnosti, dol`no-sti in naloge vseh treh (zgoraj omenjenih) dru`benih dejavnikov pri graditvi pravi~nega ekonomskega in socialnega reda. Pomembne pape{ke okro`-nice in govori do Janeza XXIII., ki so zbrane v knjigi, so: Quadra-gesimo anno (Ob {tiridesetletnici), Mit Brennerder Sorge (S peko~o skrbjo), Divini redemptoris (Bo`ji odre{enik), Radijski govori na binko{ti in bo`i~ med leti 1941-1945 so poleg dru`beno ekonomskih in eti~nih vpra{anj posebno pozornost posve~ale ~lovekovemu dostojanstvu, dru`ini in sv. zakonu, lotile pa so se tudi politi~nih problemov; predvsem so vse ostro nastopale v obrambo demokracije, nasproti socializmu, komunizmu, nacizmu in vsem drugim totalitarnim re`imom, ki zaradi barbarskih izhodi{~, z la`nivo in zavaja-jo~o demagogijo ne morejo ustva- riti dru`be blaginje, ki jo obljubljajo. Na nevarnost komunizma, ki uni~ujo~e deluje tako na dru-`bo v celoti kot na posameznika, je opozorila `e okro`nica Rerum novarum in za njo {e mnoge druge, najbolj izrazito pa okro`nica Pija XI. Divini redemptoris (1937). Ta in druge tematsko podobne okro`nice so imele precej{en vpliv tudi pri nas, saj je bila po vsaki taki objavi manj mogo~a kakr{na-koli vi{ja oblika so`itja med komunizmom in kr{~anstvom, katerega zagovorniki so bili v najve~ji meri kr{~anski socialisti, ki so bili v tridesetih letih na Slovenskem {e vedno predstavljali pomembno politi~no strujo. Okro`nica Mit brennerder Sorge, ki jo je Cerkev pod Pijem XI. izdala nekoliko prej istega leta, je bila uperjena zoper nacional-socializem v Nem~iji. Velik mejnik v zgodovini Cerkve je nastop pape`a Janeza Dobrega (1958-1963) v ~asu rasto~ih medblokovskih nasprotij (npr. kubanska kriza), na drugi strani pa tudi hudih socialnih in ekonomskih problemov, predvsem v de`elah Afrike, Azije in Latinske Amerike. Bil je po dolgem ~asu prvi, ki je poudaril pomen kmetijstva, do katerega nesluteni razvoj industrije in tehnike ne se`e v tem je videl najve~ji razlog tedaj aktualnega migracijskega vpra{anja. Janez Dobri je priob~il zelo veliko socialnih okro`nic, od katerih sta v pri~ujo~i knjigi objavljeni dve. Mater et magistra (Mati in u~ite-ljica) obravnava socialna in ekonomska vpra{anja. Njen pomen je v prikazu svetovnega gospodarstva in socialne soodvisnosti: V ~asu tehnike se na svetu ni~ ve~ ne zgodi, ne da bi vplivalo na druge dele sveta. Odnosi med ljudmi na vseh ravneh morajo zatorej temeljiti na zaupanju in na nujnem priznavanju naravnega reda in resnice. Druga okro`nica Pacem in terris (Mir na zemlji) raz~lenju-je vpra{anje ~lovekovih pravic in dol`nosti, ki temeljejijo na ~love-kovi naravi in bo`jem odre{enj- RECENZIJE 249 skem na~rtu: “^e ho~emo, da bo dobro in uspe{no urejeno, mora vsako ~love{ko so`itje zmeraj imeti temeljno na~elo, da je ~lovek oseba; to se pravi, da je po naravi obdarjen z razumom in s prosto voljo; `e samo po tem je nosilec pravic in dol`nosti, ki hkrati in neposredno izvirajo iz njegove narave. Prav zato so pa tudi kot vsesplo{ne in nedotakljive popolnoma neodtujljive. ^e pa gledamo na dostojanstvo ~loveka v lu~i od Boga razodetih resnic, ga moramo postaviti samo {e vi{e, zakaj ljudje so odre{eni s krvjo Jezusa Kristusa ter so tako po milosti Bo`ji otroci in prijatelji ter postavljeni za dedi~e ve~ne sla-ve.”(Str. 282-283.) Najvidnej{a zasluga Janeza XXIII. pa je, da je pripravil in sklical drugi vatikanski cerkveni zbor (1962-1965), prelomnico v cerkveni zgodovini, ki bi jo lahko na kratko ozna~ili kot sestop (svetosti), pristop (svetosti) k ~loveku. Novega duha lahko za~utimo `e iz predgovora pastoralne kon-stitucije Gaudium et spes (Veselje in upanje), zaklju~nega dokumenta zbora, kjer beremo: “Gre za re{itev ~love{ke osebe in pravilno zgraditev ~love{ke dru`be. V sredi{~u na{ega razpravljanja je torej ~lovek, ~lovek v svoji enoti in celoti, s telesom in du{o, s srcem in vestjo, z razumom in voljo.” (Str. 321.) Da bi mogel “na vsakemu rodu prilagojen na~in odgovarjati na ve~no vpra{evanje ljudi o smislu ~lovekovega sedanjega in prihodnjega `ivljenja”, je koncil mnogo mo~i posvetil pro-u~evanju svojega ~asa in iskanju bo`jih znamenj v njem. Splo{na ugotovitev je naslednja: “Novi dobi dajejo pe~at nagle spremembe, ki polagoma zajemajo ves svet” (str. 322). V svojem preiskovanju se je koncil dotaknil mnogih konkretnih vpra{anj in podal odgovore, ki jih izrazito preveva duh strpnosti, so`itja in medsebojne odgovornosti. Ta pastoralna konstitucija {e danes v veliki meri dolo~a stali{~a Cerkve do dru`benih zadev. V knjigi najdemo tudi dve okro`nici sedanjega pape`a Janeza Pavla II. Gre za okro`nici O skrbi za socialno vpra{anje in Ob stoletnici. Naj po vsebinskem opisu knjigo {e “tehhni~no” predstavim. Je prava {tudijska izdaja, saj vsebuje stvarno kazalo, pregledna kazala, sezname literature, komentarje, skratka vse, kar je potrebno za celovit in lahak dostop do vedenja o snovi. Knjiga vsebuje tudi slikovni material, tako da si po napornem branju lahko odpo-~ijemo tudi s pogledom na podobe svetih o~etov, tvorcev kr{~an-skega dru`benega nauka. Ale{ Primc Jiddu Krishnamurti PROBLEMI @IVLJENJA Ljubljana, MK, 1994 163 str., cena: 2.347,80 SIT Krishnamurti (1889-1985) je indijski filozof in psiholog. Njegova dela so posve~ena ~lovekovi osvoboditvi v smislu nenavezano-sti. Kot za nekatere zahodne filozofe tudi zanj lahko re~emo, da nas njegove besede prizadenejo le v sebi~nem egu, ne pa tudi v duhovnem jazu. Pri~ujo~e delo je namenjeno predvsem mladini kot neke vrste vodi~ za osebno izpopolnjevanje in samovzgojo v smislu kritike na{e civilizacije in kulture skupaj z institucionalizirano vzgojo in izobra`evanjem vred. Prav tako pa Krishnamurti zastavlja pere~a vpra{anja tudi odraslim, ki so `e izgubili otro{ko radovednost in domnevno zakrneli v stereotipnih obrazcih. Avtorjevo izhodi{~e je, da naj vsakdo sam i{~e resnico in odgovore na `ivljenjske probleme brez zunanje ali notranje prisile. Glavna tema Problemov `iv-ljenja je spoznanje samega sebe. Kako je mo`no to nalogo sploh razumeti? Krishnamurti odklanja pot samospoznanja prek posrednih izku{enj drugih (u~iteljev, duhovnikov, knjig), ker so neposredne izku{nje nenadomestljive. Prevzemanje tujih izku{enj vodi posameznika v nove odvisnosti, posnemanje in zmedo. Ve~ina `al ~aka le na zunanje spodbude, hitro izgubi iniciativo in stagnira v povpre~ju in tako zaradi slabe ustvarjalnosti propada tudi dru`ba. Specifi~nost Krishnamurtijeve-ga opisa `ivljenjske poti je v tem, da se`e preko obstoje~ih ideologij, {olskega znanja in religij. Sledenje znanega ne more nadomestiti spoznanega. Krishnamurti ne ceni avtoritet, idej, prepri~anj, religij strahu, posrednih izku{enj, ker to razdvaja razli~ne kulturne skupnosti. Smisel `ivljenja vidi v svobodi in ustvarjalnosti. Ve~ina pa reagira na spremembe s pasivnim prilagajanjem ali upiranjem. Glede na to ni jasno, ali si spremembe res `elimo. Brez temeljite spremembe v sebi ne moremo postati celoviti, ampak ostanemo parcializirani, kakor so tudi na{e misli. Res je tudi, da se celovitega ~loveka ve~ina boji, ker je izven modelov. Brez inteligence, ki se ne da razviti s {olskim znanjem, ni mogo~e razumeti in uvideti globine in {irine `ivljenja v njegovi celovitosti. Za uvid v celoto je potrebna inteligenca, ki se razvije sama kot posledica umirjenosti. Vzgoja bi morala pomagati pri osvobajanju posameznika in razvijati inteligenco za razumevanje sveta in sebe. Seveda pa je kakr-{enkoli napredek v samospozna-nju mo`en le na osnovi iskrene te`nje. Ni lahko spoznati samega sebe, ker to prepre~uje strah in ujetost v dru`bene norme ter kulturne obrazce reagiranja. To Krishna-murtijevo diagnozo je mogo~e primerjati s Platonovo prispodobo o votlini, ki jo opisuje v Dr`avi. Tudi 250 RECENZIJE za Platonove “su`nje” je potreben pogum za dosego vi{jih ciljev. Le nekateri dose`ejo kon~no stopnjo spoznanja, vendar tudi ti niso izven `ivljenjske nevarnosti. Tako za Platona kot za Krishnamurtija je svoboda onkraj danega ~utne-ga sveta. Spoznanji sveta in sebe potekata vzporedno. V predpostavkah, da ideje niso resnica, da kon~ne kontrolne to~ke, ki vse obvladuje, ni in da smo v spoznavanju samih sebe glede na odprtost za neskon~no morje izku{enj vedno na za~etku, je Krishnamurti sokratik oz. gnostik. Delno je podoben tudi psihologom “kontrolne teorije” (Glasser, Good, P. Russel) po nasvetih posamezniku, da stopijo na samostojno pot, delno pa se od njih razlikuje, ker ne priznava izbire in discipline. Ugotavlja pa, da tudi notranja samoza{~ita v~asih odpove. Za Krishnamurtija je glavni `ivljenjski problem strah, vendar ne toliko odkriti strah kot prikriti. Strah je globlji in {ir{i pojav v na{em `ivljenju, kot si to obi~ajno mislimo. Strah nas je vsake (neza-`elene) spremembe, izgube znanega in poti v neznano (poznamo `e celo psihologijo upiranja spremembam), spoznanja samega sebe, celo ljubezni in dobrote. Postopno zbiranje izku{enj o sebi {e ne pomeni samospoznava-nja. Stalna pozornost nas napravi ob~utljive za vse, kar je “sedaj in tukaj”. Tega stali{~a ne zastopajo le budisti~ni avtorji, ampak tudi Peter Russell v delu Sedaj, ko razlikuje med izkustvenim in neiz-kustvenim jazom ter med zunanjo in notranjo stranjo evolucije. Tudi Krishnamurti razlikuje med dvema vrstama zavesti, vendar se bolj ukvarja z notranjo revolucijo kot z zunanjimi reformami. Meni, da je edina prava revolucija intrain interpersonalna. Metoda samo-spoznanja ni izbirna, je pa selektivna v smislu odpustitve negativnih du{evnih pojavov/vplivov v njihovem nastanku. Njihov izvor je v sebi~nem jazu/zavesti s stra- hom, nasiljem, ambicioznostjo-po-nosom. Krishnamurti vendarle verjame v mo~ vzgoje zavesti. ^e se ho-~emo osvoboditi vplivov, ki nas pogojujejo (zmotijo, zmedejo, omejujejo, ve`ejo), se jih namre~ najprej zavedamo v smislu spoznanja mehanizmov zavesti. Vsaka razumska primerjava, identifikacija in samoanaliza vodi v {e ve~jo odtujenost. Misli so `e rezultat `elja, te pa so rezultat delnih zaznav. @elje nastajajo `e zato, ker na{e sposobnosti ne morejo ostati neusmerjene. Misli niso dober vodi~ `eljam. Svoboda misli za Krishnamurtija ne obstaja, ker je misel odziv spomina, znanja, izku-{enj in asociacij ob dogodku. Analiza poka`e, da nasilje izvira iz strahu, strah pa iz ob ob~utka ogro-`enosti. Strah opazujemo v celoti, ~e `ivimo z njim s tiho-ob~utljivo zavestjo, ne da bi ga secirali na delce, ga spominsko reducirali na pretekle izku{nje ali ga postopno odpravljali po njegovih dejavnikih. Odpraviti razliko med opazovalcem in opazovanim pomeni odpraviti sebe (sebi~ni jaz) kot sestavino strahu, nasilja, (u`aljene-ga) ponosa. Ve~ina je prepri~ana, da ima vsak strah zunanji izvor. Zato so tudi akcije pogosto (na-pa~no) usmerjene navzven namesto navznoter. Enako kot strah odpravimo tudi nasilje, ki je v za-vra~anju, ubijanju, samoizolaciji, ostrih besedah, ubogljivosti iz strahu, ravnodu{nosti (apatiji). Nasilje je mo`no razumeti {ele z vidika celotnega ~love{tva. To pa pomeni sprejeti tudi svojo samoto, nepripadnost dolo~eni dru`bi in pri-padnost ~love{tvu. Negativnih vplivov niti ne obsojamo niti ne opravi~ujemo. Krishnamurti sicer ve, da ~lo-vek organizacijsko pripada dolo-~eni dr`avi, religiji, partiji ali drugemu delnemu sistemu (ker ne verjame kot Marx v odmiranje institucij), vendar pa ne bi smel (p)ostati od teh institucij psiho- lo{ko odvisen. Psiholo{ka nena-vezanost pomeni dominacijo duhovnega jaza nad empiri~nim, ki je v nenehni interakciji z zunanjim svetom. Krishnamurti tudi ve, da osvobajanje od iluzij zlahka vodi v nove iluzije, zato resnici ne sledi, ampak jo le spoznava, tudi ~e gre za nenasilje (ahimsa v Gandijevem primeru). Ve~ina ne more ostati nenasilna za ceno popolnega nasilja drugih nad njimi, ker to pomeni, da se posameznik pusti tudi ubiti. Glavni problem je, kako se izogniti strahu. Po avtorju sta vera in znanje premalo, ker sta ujeta v spone tradicije, ki onemogo~a zavesti hitro prilagajanje, poglabljanje pozornosti in jasnosti. Avtor ne sprejema vere kot zunanje avtoritete in varnosti, sprejema in presega jo v izvornem smislu iskanja poglabljanja resnice ljubezni, skupnosti, enega. Pri tem ne privilegira nobene svetovne religije, kar pomeni, da pot pozornosti ni vezana zgolj na budizem (glej npr. Zavedanje Anthonyja De Mella) ali na kako drugo religijo, ki je en del nasprotja konfliktnega sveta. Strahu se ne moremo znebiti direktno, ampak preko opazovanja `elja in drugih psihi~nih pojavov. Bistvo `elje je nasprotovanje, ker je `elja vezana na odnos med u`itkom in razo~aranjem. @elje nastanejo s prijetnimi ob~utki in simboli v smislu “imeti predmet”. @elje so pohlepne, posesivne. Besede so simboli, ki prina{ajo tak-{ne ali druga~ne ob~utke, ti pa ideje, misli in dejanja. Resnica pa ni `elja, simbol ali ob~utek, ampak je v odnosih, ki so vedno novi, vendar so zrcalo nas samih. Kadar smo “ujetniki” rutine, ne moremo do`iveti ni~ novega. Racionalna kultura nas prikraj{uje za globoka do`ivetja. ^e delamo to, kar bi radi, iz tega ~rpamo `ivljenjsko mo~, tudi ~e je delo {e tako nepriznano. Ko se borimo za realizacijo svojih ciljev, se borimo za to, kar nismo zaradi gesla “ve~ in bolje”, RECENZIJE 251 ker smo omejeni z ovirami. Te izginejo le, ~e smo pozorni, tako da znamo “prisluhniti in videti”. Krishnamurti veliko razpravlja o ljubezni, ki jo pogosto napa~no razumemo, ker je ne povezujemo s svobodo. Ljubezen pomeni notranje in zunanje o~i{~enje, ki se rodi, ko zavest razume probleme sveta, ki jih je sama ustvarila s projekcijo strahu navzven. Avtor navdu{uje mladino za celostno, nenaporno, svobodno bivanje, ki omogo~a tudi ve~jo ustvarjalnost dejavnosti brez razsi-pavanja energije za ideje in akcije. Vsako posnemanje drugih in zavzemanje za dru`beni polo`aj je delna aktivnost, ki je razcepljena med tem, kar je, in tem, kar naj bi bilo. Mladina vrednote preprosto `ivi brez boja in nasilja. Ne boji se praznine zavesti. Kriti~nosti do ustanov odraslih ne ka`e v obto`evanju in samo-obto-`evanju, ampak v nezadovoljstvu kot veselju do ustvarjanja. Psihologi neumorno ponavljajo, da star{i in {ola ne bi smeli otroka in mladostnika zastra{evati in mu vzbujati slabe vesti, vendar pa pozabljajo povedati, za kak{no ceno so se ali se niso tudi sami pripravljeni odpovedati strahovom. Vzgoja vzgojitelja v smislu osvobajanja od priro~nih (po Heidegger-ju zuhandene) strahov in skrbi ni dejavna brez (naj se sli{i {e tako rousseaujevsko paradoksalno) opustitve normativnih okvirov dru`be dela in storilnostne {ole z dominantnim idealom dobrega strokovnjaka po modelu “postati nekaj ali dobiti nekaj”. Ve~ina odraslih `eli mladino kontrolirati. Znotraj svojega kulturnega modela i{~e le zadovoljstvo, ki bi prineslo sre~o. Ne i{~e iskrenosti, zbranosti, predanosti in pozornosti, ker te`ko to~no definira svoje cilje. Krishnamurti zanika, da nam trud prina{a sre~o, ker izvira iz jaza. Sre~en ~lovek vidi resni~no stanje in razume in v celoti sprejme vse, kar je. Trud je vedno konflikt, boj. Krishnamurti tematizira trud podobno kot boj zgolj negativno kot “beg od tega, kar res je”. Cilj je popolna, brezpogojna odprtost na vseh ravneh. Brez brezpogojne ravni ni mo-`na “revolucija od znotraj”. Krish-namurti vidi kot alternativo ustvarjalnosti obstoj stati~ne dru`be z vedno istimi napakami oz. slabimi navadami. Ljudje se ne bi smeli reducirati na ponavljajo~e stroje. Resnice ni brez neposrednega izkustva. Nih~e je ne more zagotoviti z avtoriteto, katere bistvo je posnemanje in podrejanje. Resnica je razumevanje celovitosti `ivljenja in ne ideja, znanje ali mi{ljenje. Sre~a je le posledica resnice. Krishnamurti sicer priznava pomen znanja, ker brez njega ne bi mogli opravljati poklica, vendar znanja in vzgoje ne omejuje le na poklic. Koristno znanje deluje nasprotujo~e kot proces `elje. Zanj je znanje nekaj, ~esar se ne da ovre~i ali nadalje metodi~no reducirati. Znanje je razlaga tega, kar je bilo umu predlo`eno kot problem ali naloga zaradi radovednosti. Znanje prina{a tudi avtoriteto, tehtnost, pomembnost, dostojanstvo, ob~utek vitalnosti itd. Slabost znanja je v tem, da nas razdvaja, ~e ne vsebuje ljubezni. Znanje ima ambivalentno vlogo zadajanja bole~ine in obvarovanja pred njo. @iveti brez strahu pomeni `iveti brez modelov, ki nas priklenejo na dolo~en na~in bivanja. ^e jih ho~emo prese~i, opustimo najprej miselne omejitve, ne delujemo in ne izbiramo. ^e vidimo jasno, kaj smo, tega, kar razumemo, ni ve~ problem sprejeti. Problemi nastanejo, kadar ne vidimo jasno. Ko postanemo preprosti, postanemo ob~utljivi, stvari hitro zaznavamo in sprejemamo. Zato je potrebno razumeti svoje zavore, navezanosti in strahove, od katerih sku{amo najve~krat pobegniti z identifikacijo z dolo~eno skupino. Svoje probleme re{ujemo le z neposredno izku{njo ter jih na novo razi{~emo v smeri nedejavne dejavnosti in brez`eljnosti `elje. Da gre za ta arhai~ni princip uravnote`enja in identifikacije z enim, je razvidno iz avtorjevih stali{~, po katerih je samospo-znanje spoznanje na{ega odnosa do sveta. Ta odnos je v odzivanju zavesti na dra`ljaje, ki spro`ijo razli~ne “napadalno-obrambne procese”. Tako pridobivamo znanje o odnosih, v katerih domini-rajo napa~na pri~akovanja zaradi razli~nih `elja. Krishnamurtijev radikalizem pomeni neimenovano negativno dialektiko do dose`kov obstoje~e kulture. Cilji, ki so vezani predvsem na mo~, uspeh, ugled, polo-`aj, povezujejo negativno asociativno s posnemanjem, trudom, strahom, zavistjo, la`nim spo{to-vanjem drugega in mi{ljenjem kot omejevalnim, kolektivnim in izolacijskim procesom, ki ne re{i nobenega problema, ker jih s svojo naravo {ele producira. Tako je tudi s samoizpolnitvijo, ki jo `eli-mo zaradi zavesti o lastni nepomembnosti in negotovosti. ^eda-lje te`e je biti ustvarjalen, ker se posameznik s starostjo iskanja resnice ~edalje bolj boji, ~love{tvo pa tudi ne sme tvegati, da bi doseglo vse, za kar je sposobno. Revolucija od znotraj je za Krish-namurtija edini pogoj vitalnosti dru`be, ker je pot iz razdvojenosti zahodne kulture. Bralec sam pa mora presoditi, ali je Krishnamur-tijevo razlikovanje “zrna od plev” zanj sprejemljivo. Dr. Bogomir Novak 252 RECENZIJE Nancy Friday MOJ SKRIVNI VRTIÈEK @enske seksualne fantazije KRT, Ljubljana 1992 186 str. Imate seksualne fantazije in ste ženska? Èe je tako, potem stavim, da o tem molèite. Ali pa ste o tem zagotovo trdno molèale, preden ste prebrale knjigo Nancy Friday o ženskih seksualnih fantazijah. Morda molèite še naprej. Toda zagotovo ne molèite veè same sebi. Res je, tudi moški svojih seksualnih fantazij ne obešajo na veliki zvon. Toda njihove fantazije in spolne podobe (so) že tako od-zvanjajo(le) dovolj moèno - v pornografiji, spolnem nasilju in zlorabah, umetnosti, reklamah, modi, šalah, v rekvizitih in izumih (moškosredišène) kulture, nenazadnje, odmevale so v glavah in mednožjih njihovih žensk. O njih najbrž niso nikdar molèali -najmanj ne sami sebi. Èe so molèali, v to niso bili prisiljeni. Moškim kljub vsemu ni vselej uspelo skozi telo ženske prodreti (tudi) v njeno glavo. Vrtièek, na katerem je obdelovala svoje domi{ljijsko polje, je bil visoko ograjen in skrbno varovan. Spolnost, ki se je odvijala v glavah `ensk, ni bila skoraj taka kot v resnici, lahko je bila (in bila je, `al in ne-`al) bolj{a kot v resnici. Kakorkoli `e, Slovenci in Slovenke smo kon~no preplezali zid tega skrivnega vrti~ka in ugledali Alice v ~ude`ni de`eli. Osupli, zgro`eni, presene~eni ali potrjeni – zbirka `enskih miselnih seksualnih pustolov{~in je odjeknila kot strel v ti{ini(o). Katoli{ka cerkev u~i, da seksualne fantazije pomenijo trpljenje, da so nevarne, greh, vir seksualnega nasilja, prekr{kov in napa~nega vedenja. “Gre{nik” se mora zaradi “ne~istih podob” sramovati in ~utiti krivega ter fantazije po vsej sili zatreti. Nancy Friday in “njene” `enske, ki so spregovorile, razmi{ljajo (ali se vsaj spra{ujejo) druga~e. Avtori~ina skorajda zarotni{ka solidarnost, ki jo iz`areva v spodbujanju in veri v seksualno osvobajanje `ensk, je spodbudila in odprla zama{ene kanale javnega govora o `enskih seksualnih fantazijah. Ugotovitve? Tu jih je nekaj. Prvi~. Mesto skrivnih roman-ti~nih sanj(arjenj) v `enskem ima-ginariju vse bolj zasedajo (ali pa se jim pridru`ujejo) manj skrite seksualne fantazije. Osvobojenost od romanti~ne fikcije in naracije ter moralnih zadr`kov je (lahko) za~etek svobode za seksualnost in rabo neposrednega seksualnega jezikovnega izrazja. Kjer se seksualna fantazija pri~ne, se morala kon~a. Vse poti od Rousseauja vodijo k M. de Sadu, pravi kontroverzna Camille Paglia. Tudi Nancyjine `enske so se odpravile na pot. Nekatere so prispele do samega de Sada, druge so se mu “nevarno” pribli`ale, spet druge so krenile po druga~-nih poteh. Toda, res, vse so obrnile hrbet Rousseauju: `enske ne ~akajo (ve~) na resni~ne in/ali imaginarne prince, da bi jih zasuli s sentimentalno ne`nostjo in ro- manti~nim besedjem, niti ne ~a-kajo na spolnost samo. Prikli~ejo si (ali pa se njihovemu samodejnemu pojavljanju zgolj prepustijo) slike `ivahnih, drznih, mo~nih, spreminjajo~ih se in kontrastnih barv. V tej raznobarvni fantazijski orbiti so raznoliki sateliti: mo{ki ali `enska, odrasli ali malo mlaj{i, ~lovek ali `ival, partner, sorodnik ali tujec, z obrazom ali brez njega, eden, dva, trije, {tirje ali kar cel stadion seksualnih partnerjev in opazovalcev. Neredko pa se pojavijo kar vsi, v razli~nih kombinacijah, ekipa. Drugi~. Dru`bene prepovedi in represija seksualnih potreb in `elja ne izkoreninijo, pogosto jih (celo) intenzivirajo. Seksualni u`i-tek, ki ga nudi fantazija, je ({e) ve~ji, ko se njena vsebina odvija kot (v) posmeh dru`benim prepovedim in moralnim zadr`kom. Poganstvo, ki ga je `elelo izkoreniniti kr{~anstvo, cveti in se bohoti. @enske se seksualno osvobajajo, naj se sli{i {e tako kli{ejsko. Tretji~. @ivljenjska izkustva in /ali neizkustva sooblikujejo fantazije, fantazije spreminjajo, sooblikujejo in spodbujajo nova `ivljenj-ska izkustva. ^etrti~. Odpravi eno obliko hierarhije in pojavila se bo druga. Za protiute`. Kadarkoli poteka iskanje ali se dose`e seksualna svoboda, je za ovinkom sadoma-zohizem, je prepri~ana C. Paglia. To, kar pritegne pozornost in primerjavo z navedeno mislijo, ni potreba “Nancyjine” aktivne ~lani-ce `enskega gibanja po novi mo{-ki (seksualni) nadvladi, ampak njen komentar. @enske, osvobojene izpod jarma mo{ke prevlade, naj bi {ele (za)hrepenele po mo{-ki prevladi v postelji. Gre tu za novo, svobodno izbrano, samo-dolo~ujo~o in samo-definirano seksualnost? Za vrsto eksperimentiranja, preizku{anja lastne zmo`-nosti soo~anja in upravljanja seksualnih impulzov, u`itka, (nasilnih) emocij, ki ni odvisno od dru`benih prisil in kontrole? Je to RECENZIJE 253 eksperimentalna, provokativna dr`a, iskanje meja? Izzivanje kot izraz in spodbuda osvobajanja `enske seksualnosti in emocional-nosti v kontekstu kontrolirane de-kontrolizacije seksualnih impulzov in emocij druge polovice 20. stoletja (C. Wountas)? Ali pa gre zgolj za vsiljene domi{ljijske predstave, za poganjek, seksualno lovko patriarhalizma, samoprispevek `ensk za njegovo ohranjanje? Skratka, pljunek na lastno `ensko lice, kot bi zasikala prenekatera feministka? Morda imamo preprosto opraviti zgolj z dejstvom narave, ki je vselej relativno neodvisno, oziroma mo~nej{e, od prisil katerekoli (tudi patriarhalne, seksis-ti~ne) dru`be. Peti~. Izpovedi potrjujejo medsebojno (duhovno) izoliranost `ensk. Distanco, ki poraja ob~utke njihove edinstvenosti, izjemnosti v nenormalnem, ne~istem, perverznem. Branje fantazij drugih `ensk ({ele) pomaga pri tem, da identificirajo, (si) priznajo in izrazijo svoje lastne ter (obotavljajo~e) opustijo samoobsodbe, ob~utke sramu in krivde. [esti~. Toda povsem brez krivde pri `enskah vendar ne gre. Ob~utki krivde kljub vsemu klju-kajo tudi srca sodobne, seksualno osvobojene Eve. V “gre{nici” se tu in tam prebudi glas Marije, nevarnost zahajanja v “hudi~eve skrajnosti” se zmanj{a. Polet na perutih, ki jih ({e vedno) lepi in stri`e dru`ba (v meni, v tebi), ima trd pristanek. Toda `elja vedno znova vzleta. Sedmi~. Tedaj fantazijski svet gre{nice Eve naseljujejo ne le Adami, ampak tudi druge Eve. Seksualno prebujene `enske (tiste bolj odkrito `enskoljubne in tudi tiste, ki so to manj odkrito ali le ob~asno ali pa to sploh niso) “gostijo” druge `enske v svojem fantazijskem svetu pogosteje, kot bi si (spodobno misle~i) mislili. Iz razli~nih razlogov. Zaradi sam-skosti ali osamljenosti. Zaradi ~ust-vene nezadovoljnosti in/ali sek- sualne nezadovoljenosti v hetero-seksualnem paru. “Fantazijske lez-bijke” so tudi tiste, ki so zadovoljne, tiste, ki niso niti zadovoljne niti nezadovoljne (ali nezadovo-ljene), in spet tiste, ki imajo spolnost preprosto preve~ rade. Skratka vse, ki jih ne ustavi niti tako mo~na pregrada, ki jo obi~ajno, tudi v njihovem vsakdanjem `iv-ljenjskem in (fizi~no) seksualnem svetu, predstavlja – spol. Osmi~. Seksualne fantazije se pojavljajo kot na~in ali oblika rasti. Kot spremni pojav spolnih dejanj fantazije intenzivirajo in dodatno stimulirajo seksualne aktivnosti. V najslab{em primeru (ali najbolj{em, ko gre za spolno pri-kraj{anost) povzro~ijo golo pote-{itev spolnega nagona. Z vdaja-njem fantazijam `enske odkrivajo svobodo, ki ni omejena s predsodki, dvojno moralo, modeli, z dvojnostmi – ni lo~evanja med moralnim in nemoralnim, med mo{kim in `enskim, normalnim in nenormalnim, `enskam ustreznimi in neustreznimi hrepenenji in pri~akovanji. Sprejemanje lastnih fantazij, in preko njih sprejemanje lastnih seksualnih potreb in `elja, pomeni sprejemanje enega od izrazov sebe, jaza. Pomeni kr~enje daljave, ki `ensko lo~uje od lastnega telesa, nje same in drugih. Kot poslu{anje in neovirano izku{anje/”odfantaziranje” notranjih ob~utkov, `elja, radosti prispevajo k duhovni rasti, k osvo-bojenosti od krivde in strahu. Je napredovanje k studencu, v katerem se napaja oslabljena (odvzeta in/ali nepriznana) mo~. Preko fantazij se `enske lahko pove`ejo in zbli`ajo s tem, kar resni~no so v danem trenutku oziroma razpo-lo`enju. To jim omogo~i, da spoznajo spremembe v odnosu do sveta ter v intimnih odnosih, ki se (povezano) dogajajo okoli njih in znotraj njih. Fantazije tako funkcionirajo kot vir samospoz-navanja in afektivnih preferenc. @enske pridobivajo vpogled v stanje lastnega celostnega (emo- cionalnega, seksualnega, duhovnega in kognitivnega) osebnega razvoja. Fantazije in odprtost do (lastnega in partnerjevega) izrekanja prispeva k skupni rasti, k utrjevanju ali (p)o`ivitvi seksualnega so`itja in ~ustvenih razmerij. S fantazijami `enske resda tudi be`ijo od (mo{kih) partnerjev, pogosto pa se jim povsem na novo tudi pribli`ajo. Celo be`anje (fantaziranje o drugih osebah) je lahko – prebiramo – oblika, spodbuda ali izraz (najtesnej{ega) ~ust-venega, predvsem pa (ponovnega) seksualnega zbli`anja dveh oseb. Branje, ki ne le odkriva in razkriva, ampak tudi po`ivi in pomiri. @enske in mo{ke. Zdenka [adl 254 RECENZIJE 1 1 . i ¦ K ,:¦{; CÜ §rl ; iS i ^p-K-^ ¦¦&& % .:i! ' K, r ' jlV * ^¦s^".-. ¦J^Jaj ¦** t %j ^. : .*- ¦ ¦ F9Tm If >«=L*L ^-is1-* ft-äfe* Igor Luk{i~ SOCIALNO PARTNERSTVO – KAKO NAPREJ? (Povzetek) Avtor v prvem delu predstavlja socialno partnerstvo kot alternativo pluralisti~ni koncepciji politike in koncepciji razrednega boja. Njegova teza je, da socialno partnerstvo ne ukinja razrednega boja, kot se samo razume, temve~ je z njim {e vedno posredovano. Med temeljne vrednote socialnega partnerstva avtor uvr{~a stabilnost in socialni mir. V drugem delu avtor opisuje oblikovanje in prve izku{nje pri delu Ekonomsko socialnega sveta v Sloveniji, ki predstavlja osrednji steber sistema socialnega partnerstva. Po njegovi oceni bi morali za pove~anje u~inkovitosti sistema socialnega partnerstva razvejati delo ESS na pododbore in zagotoviti enoten nastop sindikatov, delodajalcev ter poobla{~en nastop vladnih predstavnikov pri razpravah na ESS. Klju~ni pojmi: socialno partnerstvo, razredni boj, Slovenija, sindikati, Ekonomsko socialni svet, korpo-rativizem. Igor Luk{i~ SOCIALNO PARTNERSTVO V AVSTRIJI (Povzetek) Avstrija predstavlja paradigmo socialnega partnerstva. Avtor najprej predstavlja zgodovinske razloge za nastanek specifi~nega re{evanja industrijskega konflikta v Avstriji. Nato opisuje glavne zna~ilnosti socialnega partnerstva, zlasti mesto in pomen paritetne komisije z njenimi tremi pododbori in enim svetom, in vlogo glavnih {tirih zdru`enj. Posebej izpostavlja vlogo ekspertov. Njegova ugotovitev je, da se socialno partnerstvo poslavlja z generacijo, ki ga je postavila. Mlaj{a generacija socialno partnerstvo ~uti prej kot breme, ker je zagledana v ameri{ke forme politike in ekonomije. Vstop Avstrije v Evropsko unijo zato ne bo usoden za socialno partnerstvo bolj, kot je bila in je menjava vodilne in vlada-jo~e generacije. Klju~ni pojmi: socialno partnerstvo, Avstrija, paritetna komisija. Nenad Zako{ek HRVA[KA DR@AVA IN ORGANIZIRANI INTERESI: ALI JE MOGO^E SOCIALNO PARTNERSTVO? (Povzetek) Avtor v prvem delu analizira politi~ne razmere na Hrva{kem, ker je to po njegovem mnenju klju~nega pomena za razumevanje mo`nosti socialnega partnerstva. Avtor ugotavlja, da struktura politi~ne mo~i na Hrva{kem ni stabilna, kar se najbolje vidi na primeru HDZ. Nato predstavlja dru`benoekonomske razmere, kjer pozornost usmerja na ekonomsko krizo in na na~in transformacije in privatizacije. Avtor je razdelil obdobja razvoja hrva{ke politike po letu 1990 na obdobje polarizacije (1990-1991), obdobje domovinskega zbiranje (1991-1992) in obdobje konsolidacije oblasti HDZ (od 1992 do danes). V tretjem delu se avtor ukvarja z opisovanjem in analizo nastajanja korporativnih struktur in s formiranjem socialnih partnerjev: delodajalcev in sindikatov. Na koncu predstavlja {e tri najpo-membnej{e to~ke spora med socialnimi partnerji: zakon o delu, na~in dolo~anja pla~ in model privatizacije. Klju~ni pojmi: socialno partnerstvo, sindikati, Hrva{ka, HDZ, korporativizem. Birgitt Haller Christian Schaller SOCIALNO PARTNERSTVO ALI “TR@NO GOSPODARSTVO BREZ PRIDEVNIKOV”? (Urejanje konfliktov na na~in socialnega partnerstva v ^e{ki republiki 1990-1993) (Povzetek) Avtorja analizirata funkcijo in delovanje Svetov za gospodarski in socialni dogovor ter dve zna~ilni konfliktni temi v tem svetu, nato pa v drugem delu na osnovi intervjujev s predstavniki delodajalskih in sindikalnih zdru`enj ter strankarskih predstavnikov kriti~no ocenjujeta mo`-nosti za vzpostavitev socialnega partnerstva na POVZETKI-ABSTRACTS-ZUSAMMENFASSUNGEN 257 ^e{kem. Avtorja v tekstu na ve~ mestih primerjata izkustvo ^e{ke republike z izkustvom socialnega partnerstva v Avstriji in ugotavljata {tevil-ne razlike, pa tudi skupne to~ke. Klju~ni pojmi: socialno partnerstvo, Avstrija, ^e{ka. Monika ^ambalikova DELAVSKO GIBANJE IN SOCIALNO PARTNERSTVO V SLOVA[KI REPUBLIKI – SEDANJI POLO@AJ (Povzetek) Avtorica opisuje razmerja med sindikati na Slova{kem in razmerja med sindikati in strankami. Posebej opisuje kolektivna pogajanja in tri-partitne dogovore. Na koncu predstavlja stali{~a delodajalcev in delojemalcev do ciljev socialnega partnerstva in do prepletanja med strankami in zdru`enji. Klju~ni pojmi: socialno partnerstvo, sindikati, Slo-va{ka. Andrej Klemenc PABERKOVANJA O NEVLADNIH ORGANIZACIJAH (Povzetek) Avtor najprej povzame in reflektira rabo izraza “nevladne organizacije”, ko se je pojavila v govorni rabi v zadnjem ~asu. Poudarek na “nevladnosti” avtor interpretira kot poskus distanciranja od dru`benopoliti~ne zraslosti ekonomskega, znanstvenega, kulturnega in socialnega podsistema v preve~ in premalo moderen organizem. Ta zraslost kr{i pravila avtopoeti~-nosti subsistemov in logike funkcionalne diferenciacije in obenem predstavlja toleran~ni prag za prakse, ki se `elijo regulirati po na~elu vzajemne samoregulacije in samoomejitve ekspanzije opcijskih horizontov. Avtor zazna resenti-mente civilne dru`be in novih dru`benih gibanj, ki so navzo~i v samorazumevanju nevladnih organizacij in avtorju slu`ijo kot referen~no ozadje razlikovanja med t.i. “alternativno politiko” v osemdesetih in “devetdesetih letih”, opozori pa tudi na recidive politike lepe du{e in “laissez faira” v diskurzih nevladnih organizacij. V nadaljevanju avtor z uporabo koncepta strukturne in raz- redne selektivnosti organizacij, kot jo je razvil C. Offe, kriti~no obravnava sam koncept nevladnih organizacij kot liberalno ena~bo, ki vzpostavlja prakso “krivice z ena~enjem” in ki ni sposoben postaviti posredovanja med “kdo smo” in “kaj ho~emo” kot klju~nima vpra{anjema diskurzivne-ga oblikovanja kolektivne identitete. Kot proti-strup proti sociolo{kemu niveliranju zgodovine, ki se izra`a v uporabi koncepta nevladne organizacije kot splo{nega ekvivalenta za gilde, cehe, ~lanska zdru`enja in sodobne interaktivne organizacijske mre`e avtor predlaga foucaultovsko inspirirano preu~evanje njihove vloge in pomena v razli~nih diskurzivnih formacijah. V kratkem ekskurzu o politiki zdravja na Slovenskem avtor namigne na organicisti~no zraslost elementov cehovstva, sindikalizma in profesionalne etike v boju uradne proti t.i. alternativni medicini na Slovenskem. Organizacizem Institucije skupaj z institucionalnim dizajnom privatizacije zdravstva politi~no izni~i dose`ek formalnega izena~e-nja javnega in zasebnega zdravstva, ne da bi mu bilo za to potrebno uporabiti pripoznane forme in sredstva politike. Klju~ni pojmi: nevladne organizacije, civilna dru`ba, nova dru`bena gibanja, strukturna in razredna selektivnost organizacij, kolektivna identiteta, dis-kurzivne formacije. Zinka Kolari~ NEPROFITNO-VOLONTERSKE ORGANIZACIJE V SLOVENIJI (Povzetek) Znanstveno raziskovanje neprofitno-volon-terskih organizacij se je pri~elo v ~asu krize dr`a-ve blaginje v razvitih industrijskih dru`bah. Pokazalo je, da te organizacije obstajajo v vseh dru`-bah, tako v ~asu kot prostoru. Vendar pa ne obstaja konsenz o poimenovanju organizacijskega univerzuma, ki je lociran med privatnim profit-nim in javnim sektorjem in ki naj bi predstavljal alternativo tako pomanjkljivostim trga kot tudi birokratske racionalizacije. Po mnenju avtorice je za re{itev tega problema najbolj uporabna strukturalno-operacionalna definicija kot sta jo oblikovala L. M. Salamon in H. K. Anheier. Avtorica v nadaljevanju poda kriterije razvr{~a-nja neprofitno/volonterskih organizacij in ugotovi, da je za slovenske organizacije zna~ilna rela- 258 POVZETKI-ABSTRACTS-ZUSAMMENFASSUNGEN tivno visoka in kontinuirana dinamika ustanavljanja po letu 1945, v kateri izstopajo sedemdeseta leta, ko je z liberalizacijo zakonodaje pri{lo tudi do kvalitativnih sprememb v smislu organizacijske dinamike “od spodaj navzgor”. Vendar se je kljub temu do devetdesetih let, ko sicer so padle ideolo{ke pregrade, ohranil kot dominanten tip odnosov med dr`avo in neprofitno/volonter-skimi organizacijami vzorec “lo~ene odvisnosti”, ki bi se, v primeru da bi Slovenija prilagodila tuje zglede svojim specifi~nim izku{njam, lahko spremenil v `eljen in mo`en odnos “integrirane odvisnosti”. Klju~ni pojmi: neprofitne-volonterske organizacije, tretji sektor, dr`ava blaginje, L. M. Salamon, H. K. Anheier, Slovenija. Lojze Ude JAVNO DOBRO (Povzetek) Avtor najprej opredeli pojem javnega dobrega kot univerzalno dostopne, iz pravnega prometa praviloma izvzete in s predpisi opredeljene stvari, ki jo lahko, pod zakonsko opredeljenimi pogoji, uporablja vsak. Nato predstavi temeljne razlike v ustavni opredelitvi javnega dobrega v sedanji in prej{nji slovenski ustavi in skozi primerjalno pravo na kratko ori{e zgodovino koncepta od za~etka 19. stoletja. Izhajajo~ iz dejstva, da veljavna slovenska ustava pojma javno dobro ne opredeljuje, avtor izpostavi dilemo, ali je javno dobro lahko lastnina zgolj javnih ali pa tudi privatnih pravnih oseb. Na primeru Zakona o var-stu okolja v nadaljevanju avtor opozori na neisto-vetnost pojma javno dobro in naravno bogastvo ter v okviru obravnavanja vrst javnega dobra na te`ave, ki se pojavljajo v obstoje~em pravnem redu. Glede na te`ave z umestitvijo javnega dobra v pravni red, nespecificirano opredelitev lastnine in neizvzetost iz pravnega prometa opozori na odprta vpra{anja, povezana z njegovim pravnim varstvom, {e posebej vpra{anje popularne to`be ter razmejitve pristojnosti med upravnimi organi in sodi{~i. Klju~ni pojmi: javno dobro, pravni red, pravno varstvo, primerjalno pravo, lastnina, popularna to`ba. Zinka Kolari~ SPREMEMBE V SLOVENSKEM SISTEMU BLAGINJE V 80-IH LETIH (Povzetek) V slovenskem sistemu blaginje ima osrednjo vlogo dobro razvita mre`a formalnih organizacij t.i. javnega sektorja, ki pa se v pogojih ekonomske krize soo~a s problemom imperativa ohranjanja programov ob zmanj{ujo~ih se sredstvih. Kot alternative temu avtorica navede strategije racionalizacije, komercializacije in eksternaliza-cije. Po avtori~inem mnenju je slednja zaradi odpiranja formalnih organizacij v okolja, da bi mobilizirale neformalne in polformalne potenciale, najbolj izzivalna za spremembo dokaj togega slovenskega “welfare mixa”, v katerem ima javni sektor (pre)veliko vlogo. Z anga`ira-njem prostovoljcev in kasnej{im programom javnih del so se oblikovali elementi za nastanek samostojnih neprofitnih organizacij: manager programa, (neodvisni) izvajalci programov in mre`a uporabnikov. Vmesni prostor med formalno mre`o javnih zavodov in neformalnimi socialnimi mre`ami pa se polni tudi z novimi ~isto volonterskimi ali polvolonterskimi organizacijami, ki jih ustanavljajo dr`avljani oz. verske organizacije. Tudi zaradi dr`avnega preferiranja deinstitucionalizacije (pred privatizacijo) javnega sektorja bi lahko neprofitno/volonterskemu sektorju v strukturi slovenskega sistema blaginje pripadlo drugo mesto, takoj za javnim in pred privatno-profitnim sektorjem. Na ta na~in bi se izoblikoval nov tip sistema blaginje, ki ne bi bil v celoti identi~en ne s socialnodemokratskim, ne z liberalnim niti s konzervativno korporativisti~-nim modelom. Klju~ni pojmi: slovenski sistem blaginje, “welfare mix”, neprofitne-volonterske organizacije, racionalizacija, komercializacija, eksternalizacija. Mitja Velikonja NEDOKON^ANE ZGODBE (Sodobna politi~na mitologija) (Povzetek) Mitolo{ko zajemanje in konstruiranje resni~-nosti je prisotno tudi v sodobnih dru`bah in to v stalnem konfliktnem dialogu z glasnej{im demi-tologizacijskim, razsvetljenskim razlagalnim to- POVZETKI-ABSTRACTS-ZUSAMMENFASSUNGEN 259 kom. Opazimo ga lahko v samopredstavljanju totalitarnih re`imov, v obo`evanju vodje, v ~a{-~enju naroda; v kriznih situacijah, ob prehodih in prelomih, pa tudi v mirnih obdobjih in demo-krati~nih dru`bah. Mit je konvencija preteklosti, na kateri gradi ideolo{ka inovacija sodobnosti. Je nedokon~ana zgodba, ki jo dopolnijo ideolo{ke aspiracije, interes zdaj{njosti. Medtem ko tradicionalni mit ohranja stari red, negotovost presega z urejenostjo, pa ideologizirani mit obsto-je~e napada, spodbuja vdore kaosa v kozmos, da bi nastal nov red. Taka dvojno posredovana mitologija je kot koherenten sistem verovanja neukin-ljivi del vsake politike in dru`bene prakse. Klju~ni pojmi: politi~na filozofija, politi~na mitologija, mit in razsvetljenstvo, tradicionalni mit in ideo-logiziran mit. Dorijan Ker`an ZAGATE TEORIJ INCESTA (Povzetek) Razumevanje prepovedi incesta je eden klju~-nih problemov socialne antropologije, zlasti tistega njenega dela, ki se ukvarja s problemi sorodstva. V ~lanku so predstavljene tri teorije incesta, ki vsaka na svoj na~in odgovarjajo na vpra{a-nja, ki se postavljajo ob incestu. Claude Lévi-Strauss meni, da je prepoved incesta mejnik na prehodu ~love{tva iz narave v kulturo. Jack Goody vidi v problemu incesta iluzijo, saj je koncept incesta v antropologiji raztegnjen dale~ onkraj njegovega obi~ajnega razumevanja spolnih odnosov med najbli`jimi sorodniki. V nasprotju z njim pa Françoise Héritier problematiko incesta raz{iri tudi preko obi~ajno razumljenega sorodstva, opozori na razli~ne strategije ustvarjanja sorodstvenih vezi in poka`e na povezanost prepovedi incesta in sorodstvenih vezi s kozmologi-jo razli~nih ljudstev. ^lanek ne `eli soditi, katera od teorij je pravilna, temve~ opozoriti na nujnost njihovega vzporednega branja. Klju~ni pojmi: socialna antropologija, sorodstvo, teorije incesta, Claude Lévi-Strauss, narava in kultura. Darko Mikec INTEGRALNO NA^RTOVANJE ENERGETIKE (Povzetek) Spoznanje o omejenih virih energije in rastoèa skrb za varstvo okolja je spremenila naèin razmišljanja pri naèrtovanju energetskih sistemov. Koncept Least-Cost Planning (LCP) oziroma integralno naèrtovanje energetike (INE), ki med seboj primerja možnosti na strani oskrbe in porabe elektriène energije, in je predstavljen v tem èlanku, je v Evropi nov pristop naèrtovanja energetskih sistemov, o katerem teèe vroèa diskusija tudi v Sloveniji. Možnosti za varèevanje energije v Sloveniji nedvomno obstajajo, vendar je za izdelavo konsistentnega programa razvoja slovenske energetike in vkljuèitev metodologije integralnega naèrtovanja energetike potrebno usklajeno delo ter znatna strokovna podpora slovenskih energetikov, energetskih podjetij in politike. Kljuèni pojmi: Least-Cost Planning, integralno na~rtovanje energetike, energetski sistemi, energetsko podjetje, energetska politika. Igor Luk{i~ SOCIAL PARTNERSHIP – WHICH STEP TO TAKE NEXT? (Abstract) In the first part, the author presents social partnership as an alternative to the pluralist conception of politics and to the conception of class struggle. His thesis is that social partnership does not abolish class struggle, as social partnership is understood in itself, but that it is nevertheless mediated by class struggle. According to him, the fundamental values of social partnership include stability and social peace. In the second part, he outlines the formation and first experiences of the work of the Economic and Social Council of Slovenia, which represents the main pillar of the system of social partnership. His assessment is that in order to increase the efficiency of the system of social partnership, 260 POVZETKI-ABSTRACTS-ZUSAMMENFASSUNGEN the work of the Economic and Social Council should be diversified into subcommittees and that during discussions of the Economic and Social Council, a performance on an equal footing should be ensured of trade unions and employers, together with an authorized performance of governmental representatives. Key words: social partnership, class struggle, Slovenia, trade unions, Economic and Social Council, corporativism. Igor Luk{i~ SOCIAL PARTNERSHIP IN AUSTRIA (Abstract) Austria represents a paradigm of social partnership. The author first outlines historical reasons for the creation of a specific approach to resolving the industrial conflict in Austria. He continues by detailing the main characteristics of social partnership, particularly the place and the significance of the parity commission with its three subcommittees and one council, and the role of all four main associations. He underlines in particular the role of experts. He establishes that social partnership is departing the stage along with the generation which instituted it. The younger generation experiences it more like a burden, since it is centered on American forms of politics and economy. Therefore, the integration of Austria into the European Union will not be fatal to social partnership any more than a change in the generation leading the political process and the ruling age group. Key words: social partnership, parity commission, Austria. Nenad Zako{ek THE CROATIAN STATE AND ORGANISED INTERESTS; IS SOCIAL PARTNERSHIP POSSIBLE? (Abstract) In the first part, the author analyses political situation in Croatia, which – according to the author – is of crucial importance for understanding the possibilities of social partnership. The author affirms that the structure of political po- wer in Croatia is not stable, which is best seen in the case of the HDZ (Hrvatska demokratska zajednica – Croatian Democratic Community) party. In the following sections, social and economical conditions are presented, focusing on the economic crisis and the modes of transformation and privatisation. The author divides the development of Croatian politics after 1990 into three periods: the period of polarisation (1990-1991), the period of the tendency towards Croatian national unity (1991-1992), and the period in which HDZ consolidated its position as the leading party (from 1992 to the present day). In the third part, the author describes and analyses the emergence of corporate structures and the forming of social partners, i.e. employers and trade unions. Finally, the three major points of disagreement between the social partners are presented: the law on labour, the way of determining salaries, and the model of privatisation. Key words: social partnership, trade unions, Croatia, HDZ, corporativism. Birgitt Haller, Christian Schaller SOCIAL PARTNERSHIP OR “MARKET ECONOMY WITHOUT EPITHETS”? (Solving Conflicts in the Manner of Social Partnership in the Czech Republic during 1990-1993) (Abstract) The authors analyze the function and the activities of Councils for Economic and Social Agreement and two characteristic contentious issues in this regard. In the second part, based on interviews with representatives of associations of employers and trade unions and with representatives of political parties, they provide a critical assessment of possibilities for the establishment of social partnership in the Czech Republic. On several occasions throughout the text, the authors compare the experience of the Czech Republic with the experience of social partnership in Austria and establish numerous differences as well as points in common. Key words: social partnership, Austria, Czech Republic. POVZETKI-ABSTRACTS-ZUSAMMENFASSUNGEN 261 Monika ^ambalikova WORKERS’ MOVEMENT AND SOCIAL PARTNERSHIP IN SLOVAKIA – THE CURRENT SITUATION (Abstract) The author outlines relations between trade unions in Slovakia and relations between trade unions and parties. She draws attention in particular to collective negotiations and tripartite agreements. She concludes by presenting views of employers and employees on the goals of social partnership and on intertwining between parties and associations. Key words: social partnership, trade unions, Slovakia. Andrej Klemenc GLEANING ABOUT NONGOVERNMENTAL ORGANISATIONS (Abstract) The author first summarises and discusses the use of the term “non-governmental organisations”, which has appeared recently in colloquial usage. He interprets the emphasis on “non-governmentalism” as an attempt at distancing from the sociopolitical unity of economic, scientific, cultural, and social subsystems into a too modern and insufficiently modern organism at the same time. This unity breaks the rules of autopoetics of subsystems and the logic of functional differentiation, and at the same time represents a tolerance threshold for practices which seek to regulate themselves according to the principle of the mutual self-regulation and self-restriction of the expansion of horizons options. The author perceives resentments of civic society and new social movements which are present in the self-understanding of non-governmental organisations, and they serve the author as a referential background for the distinction between the so-called “alternative politics” of the eighties and “of the nineties”. He also calls attention to the reappearances of “belle ame” and “laissez faire” politics in the discourses of non-governmental organisations. The author continues by using the concept of structural and class selectivity of organisations as developed by C. Offe as an example, and critically treats the concept of non-governmental organisations as a liberal equation, which restores the practice of “injustice by equalisation”, and which is incapable of mediating between “who we are” and “what we want” as the key of the discourse forming collective identity. As an antidote to the sociological levelling of history, which expresses itself in the use of the concept of non-governmental organisation as a universal equivalent for guilds, membership associations, and modern interactive organisation networks, the author suggests a study inspired by Foucault of their role and significance in different discourse formations. In a short excursus on the politics of health in Slovenia, the author alludes to the organicist unity of elements of guild organisations, syndicalism, and professional ethics in the struggle between official and so-called alternative medicine in Slovenia. The organicism of the Institution together with the institutional design of the privatisation of health service, annihilates the achievement of the formal equalisation of public and private health services without the need to use acknowledged political methods. Key words: non-governmental organisations, civic society, new social movements, structural and class selectivity of organisations, collective identity, discourse formations. Zinka Kolari~ NON-PROFIT-ORIENTED AND VOLUNTARY ORGANISATIONS IN SLOVENIA (Abstract) The beginnings of scientific research of nonprofit-making and voluntary organisations coincides with the crisis of the welfare state in developed industrial societies. In general, the results have shown that such organisations had existed in all the societies, both in terms of time and space. However, there is no consensus about the naming of that particular sphere of organisation residing between private profit-oriented organisations and public institutions, the sphere which is supposed to provide an alternative both to the deficiencies of the market and to the practices of bureaucratic rationalisation. The author holds that the most widely applicable solution to this problem is contained in the structural/operational definition as formulated by L. M. Salam- 262 POVZETKI-ABSTRACTS-ZUSAMMENFASSUNGEN on and H. K. Anheier. In further sections the author proposes criteria which she finds relevant to the classification of non-profit-oriented and volunteer organisations. She states that the history of Slovene organisations is characterised by a relatively high and continuative dynamics of their founding after 1945, with the 1970’s differing in that the liberalisation in legislation brought about several qualitative changes in terms of the organisational dynamics “from the bottom upwards”. However, until the beginning of the 1990’s, which indeed saw the downfall of ideological barriers, the predominant type of relations between the state and non-profit-oriented and voluntary organisations remains that of “separate dependence”. In case Slovenia successfully adopts foreign practice to its specific experience “separate dependence” might transform into the desirable and possible relationship of ’integrated dependence’. Key words: non-profit/voluntary organisations, third sector, welfare state, L. M. Salamon, H. K. Anheier, Slovenia. Lojze Ude NATIONAL ASSETS (Abstract) The author first defines national assets as universally accessible, which are, as a rule except-ed from legal transactions, and defined by regulations, and which any person can use under legally defined conditions. He then presents the basic differences between the present constitutional definition of national assets and the former Slovenian constitution. By using Comparative Law he briefly outlines the history of the concept from the beginning of the 19th century onwards. Pointing to the fact that the cur rent Slovenian constitution does not define the idea of “national assets”, the author exposes a dilemma that national assets can be owned by legal entities only, or by individual physical persons as well. The author continues by taking Environmental Protection Legislation as an example, and calls attention to the lack of clarity between the notions of “national assets” and “natural resources”, and the different ways different kinds of national assets are treated, pointing to the resulting problems that appear in the exist- ing legal order. With regard to the problems associated with the incorporation of national assets into the legal order, the unspecified definition of property, and its non-exemption from legal transactions, he calls attention to the issue of open questions connected with legal protection, especially the questions of “actio popularis” (popular action), and the demarcation of jurisdiction between administrative bodies and courts of justice. Key words: national assets, legal order, legal protection, comparative law, property, “actio popularis” (popular action). Zinka Kolari~ CHANGES IN THE WELFARE SYSTEM IN SLOVENIA IN THE 1980’S (Abstract) A well-developed network of formal institutions belonging to the so-called public sector plays the key role in the welfare system in Slovenia. Economic crisis caused this network to face the necessity that individual programmes be kept operating on the one hand and the problem of ever-decreasing means on the other. As an alternative to such a state of affairs, the author puts forward the strategies of rationalisation, commercialisation, and externalisation. The latter strategy implies the process of formal organisations opening into their environments in order to mobilise informal and semi-formal potentials and is as such, maintains the author, the most challenging strategy of all in view of a rather inflexible Slovene “welfare mix”, which is still (over)dominated by the public sector. Recruitment of volunteers and subsequent programme of public works gave the basic elements needed for the establishment of independent non-profit-making organisations: i. e. programme managers, (independent) individuals or groups operating the programmes, and the network of users. The sphere between the formal network of public institutions and informal social networks is being constantly filled with new purely volunteer or semi-volunteer organisations founded by individuals and religious organisations. The state itself tends to prefer de-institu-tionalisation (over privatisation) of the public sector and that is one of the reasons for which POVZETKI-ABSTRACTS-ZUSAMMENFASSUNGEN 263 non-profit-making and/or voluntary sector might win the second place in the structure of Slovene welfare system, i. e. immediately after the public sector and before its private profit-making counterpart. A welfare system of a new type and form would thus come into existence; it would not share identity neither with the social democratic, nor with liberal, nor with conservative corporate models. Key words: slovenian welfare system, “welfare mix”, non-profit/voluntary organisations, rationalisation, comercialisation, externalisation. Mitja Velikonja UNFINISHED STORIES (Contemporary Political Mythology) (Abstract) The use of mythology in the formation of reality is present even in contemporary societies, in the sense of a constant conflictive dialogue with the louder, demythologizing, Enlightenment-derived, explanatory flow. It can be found in self-presentations of totalitarian regimes, in personality cults, in the worship of a nation; it is present in critical situations, during transitions and at turning points, but also during peaceful periods and in democratic societies. Myth is a convention of the past ,the basis of ideological innovations of the present. It is an unfinished story complemented by ideological aspirations, the interest of the present moment. While the traditional myth preserves the old order and surmounts uncertainty by means of organization, the ideologized myth attacks the existing order, encourages chaos to break into the universe, with the purpose of creating a new order. Such a two-way communicated mythology is a coherent system of beliefs and as such it forms an ineradicable part of any politics or social practice. Key words: Political philosophy, political mythology, myth and Enlightenment, traditional myth and ideo-logicised myth. Dorijan Ker`an THE DILEMMAS OF THEORIES ABOUT INCEST (Abstract) The comprehension of prohibition on incest represents one of the key problems of social anthropology, especially of the branch dealing with problems concerning relatives. The article presents three incest theories. Each of them gives its own answers to the questions which arise in connection to incest. Claude Lévi-Strauss believes that the prohibition on incest represents a milestone in mankind’s transition from the nature to culture. Jack Goody sees the problem of incest as an illusion since the concept of incest in anthropology extends far beyond its usual definition of being an intercourse between nearest relatives. In contrast to Goody, Françoise Héritier extends the problems of incest even beyond relatives in the usual sense, points out to different strategies of kinship ties making and shows the connection between the prohibition of incest together with kinship ties and cosmology of various peoples. It is not the intention of this article to pass judgement on these theories, but to point out that they should be taken into account simultaneously. Key words: social anthropology, keenship, theories of incest, Claude Lévi-Strauss, nature and culture. Darko Mikec INTEGRAL ENERGETICS PLANNING (Abstract) The consciousness that energy resources are limited, and growing environmental concern have changed the way of thinking in energetics systems planning. This article presents the concept of Least-Cost Planning (LCP), that is, integral energetics planning (IEP), which compares possibilities in the field of supply and consumption of electrical energy; it is a new European approach to the planning of energetics systems and the subject of animated discussion in Slovenia as well. Energy could be saved in Slovenia, but to provide a consistent Slovene energetics development programme and to incorporate an integral energetics planning methodology, teamwork will be needed, as well as substantial sup- 264 POVZETKI-ABSTRACTS-ZUSAMMENFASSUNGEN port from Slovene energetics experts, energetics companies and politicians. Key words: LCP, integral energetics planning, energy systems, energy company, energy policy. Igor Luk{i~ SOZIALPARTNERSCHAFT – WIE WEITER? (Zusammenfassung) Im ersten Teil des Aufsatzes wird die Sozialpartnerschaft als Alternative zur populistischen Politik und zum Konzept des Klassenkampfes vorgestellt. Der Autor vertritt die These, daß die Sozialpartnerschaft den Klassenkampf, wie er sich selbst versteht, nicht aufhebt, sondern immer noch durch ihn vermittelt wird. Die bedeutendsten Werte der Sozialpartnerschaft liegen in der Stabilität und dem Sozialfrieden. Im zweiten Teil beschreibt der Autor die Gründung und erste Arbeitserfahrungen des Sozial-Wirtschafts-rats (SWR) in Slowenien, der die Hauptstütze der Sozialpartnerschaft darstellt. Der Autor schlägt vor, die Effektivität des Systems der Sozialpartnerschaft zu steigern, und zwar durch die Gliederung des SWR in Ausschüsse und das gemeinsame Auftreten der Gewerkschaften, der Arbeitgeber und der bevollmächtigten Regierungsvertreter bei den Debatten im SWR. Schlüsselworte: Sozialpartnerschaft, Klassenkampf, Slowenien, Gewerkschaften, Sozial-Wirtschaftsrat, Korporativismus. Igor Luk{i~ SOZIALPARTNERSCHAFT IN ÖSTERREICH (Zusammenfassung) Österreich stellt ein Paradigma der Sozialpartnerschaft dar. Im Text werden zunächst die historischen Gründe für die Entwicklung spezifischer Lösungen von Industriekonflikten in Österreich vorgestellt. Dann werden die wesentlichen Merkmale der Sozialpartnerschaft beschrieben, besonders der Stellenwert der Paritätskommission mit ihren drei Ausschüssen und einem Rat, so wie die Rolle der vier Hauptverbände. Die Rolle der Experten wird besonders hervorgehoben. Der Autor stellt fest, daß sich die Sozialpartnerschaft mit der Generation, von der sie errichtet worden ist, verabschiedet. Die jüngere Generation empfindet die Sozialpartnerschaft eher als Belastung, weil sie die amerikanischen Formen von Politik und Wirtschaft bevorzugt. Der Generationswechsel in den Leitungs- und Regierungskörpern wird für die Sozialpartnerschaft entscheidender als der Beitritt Österreichs in die EG. Schlüsselworte: Sozialpartnerschaft, Österreich, Paritätskommission. Nenad Zako{ek KROATIEN ODER ORGANISIERTE INTERESSEN: IST EINE SOZIALPARTNERSCHAFT MÖGLICH? (Zusammenfassung) Im ersten Teil des Textes analysiert der Autor die politischen Verhältnisse in Kroatien, da sie entscheidend die Möglichkeiten einer Sozialpartnerschaft mitbestimmen. Er stellt fest, daß die Struktur der politischen Macht nicht stabil ist, was sich am deutlichsten am Beispiel von HDZ (der Kroatische demokratische Verband) ablesen läßt. Dann werden die wirtschaftlichen und sozialen Verhältnisse vorgestellt, besonders die Wirtschaftskriese, die Transformation und die Privatisierung. Der Autor teilt die Entwicklung der kroatischen Politik nach 1990 in drei Zeitabschnitte ein: die Polarisation (1990 - 1991), das heimatliche Bewußtsein (1991 - 1992) und die Konsolidation der Macht von HDZ (seit 1992 bis heute). Im dritten Teil beschäftigt sich der Autor mit der Beschreibung und Analyse der Entstehung korporativer Strukturen und mit dem Formieren der Sozialpartner: der Arbeitgeber und der Gewerkschaften. Zum Schluß stellt er die drei wichtigsten Punkte im Konflikt der Sozialpartner vor: das Arbeitsrecht, die Art der Gehaltsbestimmung und das Privatisierungsmodell. Schlüsselworte: Sozialpartnerschaft, Kroatien, HDZ, Korporativismus. POVZETKI-ABSTRACTS-ZUSAMMENFASSUNGEN 265 Birgitt Haller Christian Schaller SOZIALPARTNERSCHAFT ODER “MARKTWIRTSCHAFT OHNE ERNTE” (Zusammenfassung) Die Autoren analysieren die Funktion und Wirksamkeit der Räte für wirtschaftliche und soziale Verträge und stellen die zwei wichtigsten Konfliktthemen vor. Im zweiten Teil beurteilen sie mit Hilfe von Interviews mit Vertretern von Arbeitgeberverbänden, Gewerkschaften und politischen Parteien die Möglichkeiten für die Sozialpartnerschaft in der Tschechischen Republik. Die Autoren vergleichen die tschechischen und österreichischen Erfahrungen mit der Sozialpartnerschaft, wobei sie viele Unterschiede, aber auch Ähnlichkeiten entdecken. Schlüsselworte: Sozialpartnerschaft, Österreich, Tschechische Republik. Monika ^ambalikova ARBEITERBEWEGUNG UND SOZIALEPARTNERSCHAFT IN DER SLOWAKISCHEN REPUBLIK – AKTUELLE LAGE (Zusammenfassung) Die Autorin beschreibt die Beziehungen zwischen den Gewerkschaften und den politischen Parteien. Sie stellt die kollektiven Verhandlungen und die trilateralen Abkommen vor. Zum Schluß werden die Stellungen der Arbeitgeber und Arbeitnehmer zu den Zielen der Sozialpartnerschaft und der Verflechtung von Parteien und Verbänden vorgestellt. Schlüsselworte: Sozialpartnerschaft, Gewerkschaften, Slowakische Republik. Andrej Klemenc GEDANKENSPLITTER ÜBER NICHT REGIERUNG ORGANISATIONEN (Zusammenfassung) Der Autor beschreibt und reflektiert über den Gebrauch des Begriffs der “Nicht Regierung Organisationen”, wie er in letzter Zeit oft in der Umgangssprache auftaucht. Die Betonung der “Nicht-Zugehörigkeit zur Regierung” interpretiert er als Distanzierungsversuch von der gesell-schafts-politischen Verwachsenheit der wirtschaftlichen, wissenschaftlichen, kulturellen und sozialen Subsysteme in einen zu sehr und zugleich zu wenig modernen Organismus. Diese Verwachsenheit verstößt gegen die Regeln der Autopoesis von Subsystemen und die Logik der funktionalen Differenzierung und stellt gleichzeitig die Toleranzgrenze für Praktiken dar, die sich nach dem Prinzip der gegenseitigen Selbstregulation und Selbstbeschränkung der Expansion von Optionshorizonten regulieren wollen. Der Autor nimmt Resentiments der Zivilgesellschaft und neuer gesellschaftlichen Bewegungen in dem Selbstverständnis der “Organisationen, die nicht zur Regierung gehören” wahr. Sie dienen ihm als Referenz für die Unterscheidung der sogenannten “alternativen Politik” in den 80-er und “90-er” Jahren. Er macht auf einen Rückfall in die Politik der “schönen Seele” und des “laissez faire” im Diskurs dieser Organisationen aufmerksam. Der Autor verwendet die von C. Offe entwickelten Konzepte der strukturellen und klassenorientierten Selektivität von Organisationen, behandelt kritisch das Konzept der nicht zur Regierung gehörenden Organisationen als einer liberalen Gleichung, die eine Praxis der “Ungerechtigkeit mit einem Gleichheitszeichen” herstellt, aber keine Vermittlung zwischen den wesentlichen Fragen (“wer sind wir” und “was wollen wir”) der diskursiven Bildung von kollektiver Identität aufrecht erhalten kann. Als Gegenmittel zur soziologischen Nivellierung der Geschichte, die sich im Gebrauch des Konzepts von nicht Regierung Organisationen als allgemeinem Äquivalent für Gilden, Vereine und moderne interaktive Netzwerke abzeichnet, schlägt der Autor ein von Foucault inspiriertes Studium ihrer Rolle und Bedeutung in unterschiedlichen Diskursformationen. In einem kurzen Exkurs über die Gesundheitspolitik in Slowenien deutet der Autor auf die organizistische Verwachsenheit von Elementen der Gilden, Gewerkschaften und der professionellen Ethik im Kampf der offiziellen gegen die alternative Medizin in Slowenien. Der Organizismus von Institutionen mit dem institutionellen Entwurf der Privatisierung des Gesundheitswesens vernichtet politisch den Erfolg einer formalen Gleichsetzung der öffentlichen und der privaten Medizinpraxis, ohne daß er dabei auf 266 POVZETKI-ABSTRACTS-ZUSAMMENFASSUNGEN anerkannte politische Formen und Mittel zurückgreifen müsste. Schlüsselworte: “nicht Regierung Organisationen”, Zivilgesellschaft, neue gesellschaftliche Bewegungen, strukturelle und klassenorientierte Selektivität von Organisationen, kollektive Identität, diskursive Formationen. Zinka Kolari~ GEMEINNÜTZIG-VOLONTÄRE ORGANISATIONEN IN SLOWENIEN (Zusammenfassung) Die wissenschaftliche Forschung auf dem Gebiet der gemeinnützigen Organisationsformen begann in der Kriese der Staatskassen in entwickelten Industriegesellschaften. Solche Organisationen existieren in allen Gesellschaften, Räumen und Zeiten. Aber es besteht kein Konsens über die Benennung des Organisationsuniversums, der zwischen dem privaten profitorientierten und dem Öffentlichkeitsbereich loziert ist und eine Alternative sowohl zu den Mängeln des Marktes als auch zur birokratischen Rationalisierung darstellen sollte. Nach Meinung der Autorin, ist für die Lösung dieser Schwierigkeiten die von L.M. Salamon und H.K. Anheier formulierte strukturell-operationelle Definition am geeignetsten. Die Autorin formuliert die Kriterien für eine Einteilung der gemeinnützigen/ volontären Organisationen und stellt fest, daß für die Gründung derartiger slowenischen Organisationen nach dem Jahr 1945 eine relativ starke und kontinuierliche Dynamik kennzeichnend ist. Besonders wichtig waren die 70-er Jahre, als die Liberalisierung der Verfassung qualitative Veränderungen im Sinne einer “bottom up” Organisationsdynamik einführte. Trotzdem dominiert bis zu den 90-er Jahren, als die ideologischen Barrieren zwar fielen, in den Beziehungen des Staates zu den gemeinnüzigen Organisationsformen das Muster der “getrennten Abhängigkeit”, das man, falls Slowenien fremde Modelle seinen spezifischen Erfahrungen anpassen würde, in eine mögliche Beziehung der “integrierten Abhängigkeit” transformieren könnte. Schlüsselworte: gemeinnützigen/volontären Organisationen, der dritte Sektor, Wohlfart Stadt, L.M. Sa-lamon, H.K. Anheier, Slowenien. Lojze Ude DAS GEMEINWOHL (Zusammenfassung) Zunächst wird der Begriff des Gemeinwohls bestimmt und zwar als eine öffentlich zugängliche, aus dem rechtlichen Umgang ausgeschlossene und durch Vorschriften geregelte Angelegenheit, die unter Beachtung von Gesetzen von jedermann gebraucht werden kann. Der Autor beschreibt, wie in der neuen slowenischen Verfassung im Unterschied zur alten das Gemeinwohl behandelt wird, und zeichnet kurz die Geschichte dieses Konzepts seit dem Anfang des 19. Jh. nach. Durch die Tatsache, daß in der gültigen slowenischen Verfassung der Begriff des Gemeinwohls nicht bestimmt wird, kommt es zum Dilemma, ob das Gemeinwohl nur öffentliche oder auch private Rechtssubjekte betrifft. Am Beispiel des Umweltschutzgesetzes wird auf die Unterscheidung der Begriffe Gemeinwohl und Naturschätze aufmerksam gemacht und die Schwierigkeiten verdeutlicht, die in der bestehenden Rechtsordnung im Rahmen der Behandlung von verschiedenen Arten des Gemeinwohls auftreten. Hinsichtlich der Schwierigkeiten bei der Einordnung des Gemeinwohls in die Rechtsordnung, die unspeziefische Bestimmung des Eigentums und die Einbezogenheit in den rechtlichen Umgang wird auf die offenen Fragen aufmerksam gemacht, die mit dem Rechtsschutz verbunden sind, insbesondere auf Fragen der Populäranklage und der Abgrenzung der Zuständigkeit von Gerichten und Verwaltungsstrukturen. Schlüsselworte: Gemeinwohl, Rechtsordnung, Rechtsschutz, Eigentum, Populäranklage, Vergleichsrecht. Zinka Kolari~ VERÄNDERUNGEN IM SLOWENISCHEN WOHLSTANDSSYSTEM IN DEN 80-ER JAHREN (Zusammenfassung) Im slowenischen Wohlstandssystem nimmt das gut entwickelte Netz von formalen Organisationen des öffentlichen Bereichs eine zentrale Position ein, in Zeiten einer Wirtschaftskrise wird es jedoch mit dem Problem des Imperativs POVZETKI-ABSTRACTS-ZUSAMMENFASSUNGEN 267 der Aufrechterhaltung aller Programme bei verringerten finantiellen Mitteln konfrontiert. Als Alternative bieten sich Rationalisierungs-, Kom-merzialisierungs- und Externalisierungsmaßnah-men an. Nach Meinung der Autorin ist die letztere, wegen der Öffnung der formalen Organisationen, um die nicht-formalen und halb-formalen Potentiale zu mobilisieren, am interessantesten, weil sie den rigiden slowenischen “welfare mix”, in dem der Öffentlichkeitsbereich eine (zu) grosse Rolle spielt, herausfordert. Mit dem Engagement von Freiwilligen und dem Programm der Öffentlichkeitsarbeit wurde die Basis für die Bildung von gemeinnützigen Organisationen geschaffen: der Programmmanager, (unabhängige) Programmgestalter und ein Benutzernetz. Der zwischen dem formalen und dem informalen Sozialnetz liegende Raum wird langsam durch neue Volontärorganisationen aufgefüllt, die von Staatsbürgern bzw. religiösen Gemeinschaften gegründet werden. Der gemeinnützige Bereich könnte in der Struktur des slowenischen Wohlstandssystems den zweiten Platz einnehmen - hinter dem Öffentlichkeitsbereich und vor dem profitorientiertem Privatbereich. So würde ein neues Wohlstandssystem entstehen, das sich sowohl vom sozialdemokratischen, als auch vom liberalen oder konservativen System unterscheiden würde. Schlüsselworte: slowenischen Wohlstandssystem, “welfare mix”, gemeinnützigen/volontären Organisationen, Rationalisierung, Kommerzialisierung, Exter-nalisierung. Mitja Velikonja UNVOLLENDETE GESCHICHTEN (Die moderne politische Mythologie) (Zusammenfassung) Das mythologische Auffassen und Konstruieren der Wirklichkeit findet auch in modernen Gesellschaften statt, und zwar im ständigen Konflikt mit den demythologisierenden, aufklärerischen Strömungen. Man kann es in den Selbsterklärungen von totalitären Regimen, im Anbeten von Führern und Nationen entdecken; in Krisensituationen, bei Übergängen und Brüchen, aber auch in Friedenszeiten und in demokratischen Gesellschaften. Der Mythos ist eine Konvention der Vergangenheit, auf der die ideologi- sche Gegenwartsinovation aufbaut. Es ist eine unvollendete Geschichte, die von der ideologischen Aspiration, den Gegenwartsinteressen ergänzt wird. Während der traditionelle Mythos die alte Ordnung aufrecht erhält und dadurch die Unsicherheit überbrückt, greift der ideologi-sierte Mythos die bestehende Ordnung an, fordert den Einbruch des Chaos in den Kosmos, um eine neue Ordnung herzustellen. Eine solche doppelt vermittelte Mythologie ist als kocher-entes Glaubenssystem ein unerlässlicher Teil jeder Politik und jeder Gesellschaftspraxis. Schlüsselworte: politische Philosophie, politische Mythologie, Mythos und Aufklärung, traditionelle und ideologische Mythos. Dorijan Ker`an SACKGASSEN DER INZESTTHEORIEN (Zusammenfassung) Das Verstehen des Inzestverbots ist ein zentrales Problem der Sozialanthropologie, besonders, wenn man sich mit den Verwandschafts-problemen beschäftigt. Im Text werden drei Inzesttheorien vorgestellt, die jede auf ihre Art die Fragen, die sich an der Inzestproblematik stellen, beantwortet. Claude Lévi Strauss versteht das Inzestverbot als Meilenstein im Übergang des Menschen von der Natur zur Kultur. Jack Goody sieht im Inzestproblem eine Illusion, da das Konzept des Inzests in der Anthropologie weit über die üblichen Auffassungen der Geschlechtsbeziehungen unter nahen Verwandten ausgedehnt wird. Françoise Héritier dagegen dehnt die Inzestproblematik über die üblichen Verwandschaftsbeziehungen aus, macht auf verschiedene Strategien der Bildung von verwand-schaftlichen Bezeihungen aufmerksam und beschreibt die Verbundenheit des Inzestverbots mit der Kosmologie bei verschiedenen Völkern. Der Autor will die Theorien nicht nach ihrer Richtigkeit urteilen, sondern auf die Notwendigkeit eines parallelen Lesens aufmerksam machen. Schlüsselworte: Sozialanthropologie, Verwandschaft, Theorien des Inzests, Claude Lévi-Strauss, Natur und Kultur. 268 POVZETKI-ABSTRACTS-ZUSAMMENFASSUNGEN Darko Mikec INTEGRALE ENERGIEPLANUNG (Zusammenfassung) Die Erkentnis, daß die Energiequellen nicht unausschöpfbar sind, und die wachsende Sorge für eine gesunde Umwelt haben die Energieplanung sehr beeinflußt. Das Konzept des Least-Cost Planning (LCP) bzw. die integrale Energieplanung (IEP), das die Möglichkeiten der Stromversorgung und des -verbrauchs vergleicht und in diesem Text vorgestellt wird, bedeutet für Europa einen neuen Weg der Planung von Energiesystemen, die auch in Slowenien viel besprochen werden. In Slowenien bestehen Möglichkeiten für Energieersparnisse, aber für die Erstellung eines konsistenten Entwicklungsprogramms, das die Methodologie der integralen Energieplanung berücksichtigen würde, müßten Fachleute intensiv zusammenarbeiten und von Energieunternehmen und Politik unterstützt werden. Schlüsselworte: Least-Cost Planning, integrale Energieplanung, Energiesysteme, Energieunternehmen, Energiepolitik. Übersetzt von [pela Ko{nik Virant. POVZETKI-ABSTRACTS-ZUSAMMENFASSUNGEN 269