List K* korlvtl «i*l»v-•k«g* l|ud«tva. D«Uv cl mo opravičeni do V0«g* kar produciralo. Thil pap or i« 4« voted to th« inurMta of th* working cUm Worker* ar« •ntltUd to all what th«y produ©«. iDMrMK iMOa«-eiMi o*«- I tf"T. »I iM post offim ChtoMO U1 und*» th* Aet of Concrwt* of Mareb «rd. l*7t OHict: 4008 V. 31. Str., Ctoafi, III. "Delavci vse h dežela, združite se!' PAZITE' na it«vtlko v okl«p«|u-ki m n*Ka|a pol«« va« tega naslova, prtl«pl|«-n«ga «podajali . na ovitku. Ako (392) I« *t«vilka . t «da t vam • prihodnl« *t«vilko natega liata po-točm naročnina. Prosimo. ponovit« I« tak «t. Štev. (No.) 391. Chicago, III- 9. marca March) 1915. Leto (VoL) X. ■■i — Poglavje iz sedanjih dni. Kakor gadi ao začeli pihati nekateri samozvani generali,, ker ni na njih ukaz za Slovensko Ligo vae padlo na kolena, da bi molilo nove ma-like. Po nekaterih čaaopisih ae jc že pričela gnojna airovoat, katero smatrajo zmerjalei za "odločnost" ali za "radi kal i sem," moteči ae v teh pojmih prav tako kakor v neštetih drugih. Na naa ne napravi tako pijano zabavljanje niti najmanjšega vtiaka, zakaj psovka še nikdar ni bila argument. In žalitev zbesnelega človeka ni žalitev. Z argumenti smo se še vedno radi pomenili in po našem mnenju so take debate le zdrave. Umstveni boji so bili še vedno plodoviti; ampak umstveni so morali biti. Na strani ligašov pa opažamo prav malo takega orožja, zato pa tem več golid in gnojnice. Ali če mislijo nekateri" mogotci, da nas s tem uženo v kozji rog, se zelo motijo. Kajti mi imamo svojo nalogo, ki nam jo diktira naše prepri-čanje, naš program in koristi proletariata. pa jo bomo izpolnjevali do konca. Na sumničenje, ki so ga začele raztresati nekatere podle duše, se nam ni treba ozirati. Saj ni "Prolctarec" skrit; vsakdo ga lahko čita; in kdor ga čita takega, kakršen je, ne pa da mu podtika, česar v njem ni, mora razumeti naš program, našo taktiko in našo pisavo. Duševne revčke, ki piskajo, da podpiramo Avstrijo, moremo le obžalovati. "Prolctarec" je HI prvi slovenski list v Ameriki, ki je opisal grehe oficielne Avstrije, iz katerih se je izeimila sedanja vojna. Takrat večina ameriških slovenskih listov še ni vedela, na katero stran naj bi stopila, ftt ravno "največji" so sc gugali semintja kakor tuta žival v basni, ki je imela na desni in na levi po en otep sena, pa ni vedela, kje naj bi pokusila. No ene besede ni bilo v "Proletsreu," ki bi se mogla tolmačiti kot nagovor oficielne Avstrije. Ali nekateri kratkovidncŽi menijo, da ne more biti v tej vojni za človeka druzega stališča kakor za Avstrijo ali pa za zaveznike. Iu če nisi za Avatrijo, moraš blatiti ncslovanske narode, zmerjati Nemce, pljuvati na Madjare. To je zanje merilo. Če ne opsuješ Nemcev kakor steklih psov, si "izdajalec." Vraga! Kakšen izdajalec! Izdajalce česa in če ga? Mi bi bili izdajalci edino tedaj, če bi storili kaj protisocialističnega. O tem pa ne morejo biti sodniki naši nasprotniki, in zavedamo se tudi, da nismo zagrešili nič takega. Ali mi si tudi ne damo vzeti pravice, da se imenujemo Slovenci. In čc se naši nazori ne strinjajo z mišljenjem drugih, nismo zato nič slabši Slovenci. Prav zato, ker smo Slovenci, pa smatramo tudi za svojo dolžnost, da obvarujemo svoje rojake dejanj, ki jim morajo po našem prepri-črnju le škodovati. Dosedanji razvoj ligaškega vprašanja pa je že sam pokazal, da je bila diskusija, ki smp jo mi pričeli, zelo koristna in zato tudi potrebna. • Treznim ljudem, ki mislijo brez predsodkov iu sodijo po dejstvih, bi eno priporočili: Citajo naj slovenske časopise zadnjih par mesecev. In potem nsj nam kdo pove: Kaj hočejo pravzaprav ligašiT Temu, kar označuje en list kot cilj Lige, nasprotuje drugi, ki jo tudi zagovarja. Ali v enem in istem listu je en člsnek v nasprotju z drugim. (Vsa nismo vse čitali? Liga pošlje zastopnika na mirovno konferenco. Liga odnese spomenice poslanikom držav, ki ae Vojskujejo z Avstrijo. Liga ne bo ničesar zahtevala, ampak prosila bo. Liga hoče zedinjenje Jugoslovanov v skupno državo. Liga hoče avtonomijo Slovencev. Liga hoče enakopravnoat Slovencev v Avstriji. Liga pričakuje oavoboditev Slovencev od Kuaije. Liga nabiraj denar, da se pokrijejo stroški spomenice, deputacij itd. Liga naj nabira denar, da bo podpirala rojake v starem kraju. Nismo li Čitali vsega tega in še več druzega, toko da jc nasprotij cel kup T Kaj torej hoče Liga! Naj se nam ne odgovarja: Ustanovimo jo, potem sc že zmenimo, kaj hočemo. Tako se usta-• navija veteransko društvo, in še njegovi člani vedo, da hočejo nositi .uniformo in hoditi za pogrebi. Organizacije se snujejo zaradi ciljev. Najprej je treba jasno vedeti, kaj se hoče. Potem se lahko pravi ljudem: To in to nameravamo; če odobravate to, se nam pridružite. Od tistega časa, ko smo mi pričeli debato, so s«' prvipompozni nameni Ligašev v listih nc-\erjetno skrčili. Ni li to najboljši dokaz, da je bilo treba pokazati .na teatralnost, s katero se je ta akcija pričela? In ni li res, da se pravi izročati narod hlamažam, če se stopa pred svet z gro-movitimi frazami, z velikanskimi programi, in kadar sc prisili svet, da gleda na nas, moramo priznati: Parturiunt monteg, naseitur ridiculus m us? O, radi verjamemo, da jih je med Slovenci v Ameriki veliko, ki bi radi videli uresničeno narodno avtonomijo, drugi zedinjeno Slovenijo, tretji Jugoslavijo. Tudi mi bi radi videli jugoslovansko republiko. Pa je tudi dosti takih, ki bi se radi šli pretepat za Avstrijo, in Velesrbi so tukaj in Velehrvate. Ne izhaja li Ameriški Slovenec, ki je ves črnorumen iu Narodni List, ki je že pohrustal vso Srbijo? združitev in narodna neodvisnost taka igrata, da nam ni treba za to nič druzega kakor Lige v A-meriki? Kdo ame varati narod z bajko, da prihaja krvavi carosvobajat Slovence? Kdo ae sme lagati, da mislijo velesile bolj na naše kakor na svoje interese? Agitacija na taki podlagi omogoča velike besede; ali velike besede še nikakor niso znamenje moči. A kar mora ljudstvo v prvi vrsti vedeti, je to, da mora samo biti močno, če hoče kaj doseči. Zato se ne sme opajati, ampak čim resnej-ši je položaj, tembolj se mora navajati na treznost in na sistematično delo. Zato naj gadi sikajo, kolikor jih je volja, mi bomo vršili svojo nalogo in prepričevali ljudstvo, da se mora zanašati nase in na svojo moč; čim se zanaša na kaj druzega, je že ogoljufano, ker je odvisno od onega, na kar se zanaša. In nikdar ne bomo dovolili, da se zasujejo ljudstvu oči s peskom in se potem žejno prepelje preko vode. Opraviti imamo z delavci. Sovražnik delavstva po vesoljnem svetu je kapitalizem. Hoj proti kapitalizmu je za delavstvo najnujnejši, najvažnejši. Kdor ga hoče odvrniti od tega boja, je kapitalističen hlapec in škodljivec delavstva. Zda| se torej jasni. Zakaj se snuje "Slovenska Liga?" Dolgo so slepomišili s frazami, od katerih pričakujejo, da bodo imele v sedanjem času sugestiv-no moč. Na vsa vprašanja so odgovarjali danes l^^tako, jutri drugače, in pojutršnjem so se zopet ^^ zvili na drugo stran. Zdaj so naposled pokazali pravo barvo: Vse «druževanje Jugoslovanov, vse reševanje naroda, vsi visoki nacionalni ideali so humbug; pravi namen je ustanovitev politične organizacije, o kateri pa zopet nočejo povedati, kakšna da bo. Razodel je to tajnost "Glas Naroda" v štev. 49 z dne 1. marca. In nam je popolnoma prav, da so gospodje naposled povedsli, kar so ves čas t4> jili; druzega Tiič ne zahtevamo kakor jasnost. Ali Herkuli, ki so se lotili tega dela, bi vendar šc nadalje radi v kalnem ribarili in špekulirajo z lahkovernostjo in nerazsodnostjo ljudstva, ki ga po svoji stari navadi podcenjujejo. Kdor sntf-jc politično stranko, je namreč dolžan povedati, kakšen je njen program. Na to pa so ligaški očetje sopet pozabili, misleči da je dovolj, čc nekaj za-pojo o reprezentaciji in o celokupnem narodu. No, take fraze ne nadomestijo manjkajočega programa in so prosto slepilo. "Slovenska Liga" bo politična organizacija. Dobro. Vsakdo ima pravico, da snuje organizacije, kakršne hoče. Ali čc je Liga politična, potem je predrznost, sko govore gospodje o reprezentaciji celokupnega naroda, kajti politična organizacija n<£ rc-sre repr"»*f.otirati nikogar kakor svoje člane, in organizacija, ki 8e postavlja na politično stališče, dokumentira s tem strankarstvo ter se sama odreka vsakega zastopanja kakšne celokup-nosti. ' ^ "Glas Naroda" pravi, da Liga ne bo stranka, kakršne so v stari domovini. To verjamemo. Kajti v Ameriki se ne more voditi avstrijska, kranjska, štajerska politika. Stranka, ki hoče v Ameriki živeti, ne pa lc eksistirati na papirju, se'mora baviti x ameriškimi razmerami, z ameriškimi dogodki, z ameriškimi vprašanji, z ameriškimi volitvami. Torej ne more biti taka, kakršne so stranke v Evropi. Ali s tem, da se pravi, kakšna stranka ne bo, šc ni povedano, kakšna da bo. In to je važnejše. To je sploh prva naloga politične stranke, ki stopa v življenje. To je dolžnoat onih, ki predlagajo u-stanovitev organizacije. Zakaj začetniki Slovenske Lige ne povedo tega? "Glas Naroda" pravi, da smo uganili, kaj se namerava. O, ni se zmotil. Seveda smo videli, kam pes taco moli, zato se tudi nismo dali zmesti z de-klamacijami o osvoboditvi stare domovine. Pa tudi aedaj ugibamo še marsikaj, česar se gospodje ne upajo povedati, ker se opravičeno boje, da bi prehitro doživeli blamažo, če bi že zdaj prišli z vso resnico na dan. Ampak tudi doaedanjc priznanje je nekaj vredno. Kdor ima možgane, mora po konstataciji iz New Yorka razumeti, da gre za atrankarstvo. Pod tako zastavo je pa združevanje naroda ibsohltno nemogoče; kajti stranke imajo namen, da ločijo tisto, kar ima neenake interese in neenake nazore. Politična stranka lahko združuje enake interese in enake misli, ne pa celih narodov. Ves čas so gospodje pravili, da hočejo z Ligo ustvariti nekaj, kar bi obsegalo vse Slovence. Če bi bilo to resničuo, bi morala biti Liga popolnoma nepolitična in baviti bi se smela izključno z rečmi' ki se ne dotikajo nobenih strankarskih vprašanj. Morala bi biti nekakšna rahla vez, ki nc bi nikomur branila, da ostane zvest svoji stranki; morala bi biti družba, v kateri je socialist lahko socialist, klerikalec lahko klerikalec, demokrat lahko demokrat, republikanec lahko republikanec i t. d. Toda Liga bo politična organizacija. Torej ji ne more pristopiti nihče, ki pripada kakšni obstoječi politični stranki, ako sc ji noče izneveriti. Kajti na dveh stoleh ni mogoče sedeti in nobena stranka na svetu ne bo trpela, da bi pripadali njeni člani še kakšni drugi stranki. Nc vemo, če so gospodje imeli jasen namen, da to povedo; ampak hote ali nehote so povedali, da za socialista ni prostora v Ligi. Česar pa sedaj gotovo še niso mislili povedati, povemo mi: Liga se snuje kot organizacija proti socializmu. Seveda ima tudi to pravico. Ampak pošteno bi bilo, da bi to priznala. Če noče razobesiti svoje prave zastave, nam je tudi vseeno; ali mi zaradi tega ne bomo Blepi. Tolmač Lige v "Glasu Naroda" pravi, da sc ne misli na trenutno akcijo, ampak na nekaj traj- nega. Dobro. Če hoče biti organizacija trajna, mora biti pripravljena na trajno politično delovanje. Komu pa hočejo gospodje natveziti, da ss more politična stranka v Ameriki trajno haviti z vprašanji v deželah onkraj luie, pa trajno ignorirati ameriške razmere? Liga hoče biti trajna organizacija, torej bo morala biti amerilka organizacija. Gospodje, ki so zasnovali ta načrt, že razumejo, da je tako. Naravno pa je, da ta politična organizacija ne bo socialistična. Saj je sicer ne bi bilo treba, ker je Jugoslovanska Socialistična Zveza že štiri leta na svetu. Nova politična organizacija mora biti torej protisocialistična. Čimbolj gospodje to doslej taje, tem jasneje je, da je tako in da ne more biti drugače. Razumljivo nam je to popolnoma. Razredni boj preseda mnogim gospodom. Ali nerodno je to naravnost povedati v deželi, v kateri jc skoraj vse slovensko ljudstvo delavsko in si zaradi tega vsi časopisi nadevajo delavsko ali pa cclo socialistično ime. Kar jc sitno naravnost, bi rsdi dosegli po ovinkih. In nacionaln^jfftcrcsi Slovencev so vaba, s katero hočejo speljati ljudstvo na svojo pot. Iluzije bodo kmalu pri kraju; njih usoda je vedno kratkotrajnost. Potem se bodo pokazala suha dejstva v vsej nagoti; in vpričo njih se bo iztreznil marsikdo, ki se sedaj še opaja ob frazah. Hajke o celokupnosti naroda je pa že sedaj konec. Kajti čc bi jo bili gospodje resno hoteli, bi bili poiskali sredstvo, ki spaja, nI pa onega, ki mora razdvajati. Cesa naj Iščemo v Mehiki? Zedinjenc države imajo vsakovrstne preglavice zaradi evropske vojne. Ene jim delajo države, ki se koljejo, druge jim pripravljajo domači špekulanti, ki bi radi čimveč dobička iztlačili iz vojne. Nemčija razglaša blokado Anglije, Anglija objavlja blokado Nemčije; kamor pomoli ameriška trgovina svojo roko, povsod je pripravljena kakšna zauka. Note se pošiljajo iz Washingtona v Berlin in London, iz Berlina in Londona v Washington. Bitnosti in brige na vseh koncih in krajih. Doma se porajajo druge nerodnosti zaradi vojne. Rezerven častnik nemške armade razstre-ljuje kanadske mostove. Drug nem. rezervist dolži mornariškega atašeja pri nemškem poslaništvu v Ameriki Boy-Eda, da ga je hotel s prialeparjenim ameriškim potnim listom poslati kot Špiona v Evropo. Novi zapletijaji! Roosevelt je že videl načrte dveh evropskih velesil za napad na Zed. države. Povedal sicer ni, kateri državi sta to; ali kdo ne bi verjel Roo-sevcltu, če pravi, da je kaj videl? Zato "žrtvuje" ^ svoje štiri sinove za armado. Od stoterih strani prihajajo klici, da se moramo pripravljati za vojno, tako da se pametni ljudje že komaj branijo tega navala. Ali vodje ameriške politike v Washingtonu go tiči, ki se ne ustrašijo nobenih težav, ampak jih še sami iščejo. Mehiko! — Odkar je Wilson odpoklicaj ameriške čete iz Vera Cruza, je bilo tiho in mislili smo, da bomo zdaj imeli mir s to rečjo. Saj je vlada razglašala, da smo tudi napram Mehiki nevtralni. Toda naenkrat se moramo zopet silno zanimati za ondotne stranke, za ondotne boje, za on-dotno anarhijo, sploh za Mehiko. Državni tajnik Bryan izjavlja, da je ondotni položaj zelo slab, predsedniku Wilsonu ae zdi situacija tako resna, da je odgodil svoje potovanje v San Francisco na svetovno razstavo za nedoločen čas, in v ofici-elnih krogih že govore o skupni ekspediciji Zedinjenih držav in takozvanih Abccednih držav južne Amerike v Mehiko, na ta način, kakor so poslale velesile ob času bokserske vstaje ekspedicijo na Kitajsko. Položaj v Mehiki gotovo ni tak kakor v nebesih. Vojskujejo se in ropajo, konfiscirajo, delajo vjetnike, in marsikaj ae zdi človeku tam anarhično. To so splošna dejstva, o katerih ni dvoma. Kako je v resnici s posameznostmi, tega pa nihče natančno ne ve. Kajti če je v časnikarskih vesteh o evropski vojni polno laži, jih je v vesteh o mehikanskih dogodkih razmeroma še več. Prijetno najbrže ni v Mehiki. Toda še marsikje na svetu ni prijetno, pa washingtonska politika vendar ne vtika v vse neprijetne reči svojega nosu. Zakaj naenkrat zopet v mehikanske? Kaj nas srbe mehikanske zadeve? Pred kratkim so na zapadu odkrili zaroto ameriških kapitalistov, ki so pripravljali pravo oboroženo ekspedicijo v Mehiko. Seveda bi se s tem predrzno kršila nevtralnost Zedinjenih držav, ali kapitalisti sc niso še nikdar zmenili za take reči, ako jc šlo za njihove interese. Ko je vlada izvedela, kaj ae godi, je morala aeveda nastopiti. Preiskava se razvija počasi; ako bi bili kakšni stavkarji v preiskavi, katerim je namenjena ostra sodba, bi šla atvar najbrže hitreje. Ali če Zedinjenc države ne morejo trpeti, da bi z njih vednostjo privatne osebe rekrutirale vsakovrstne vagabunde, organizirale vojsko in z njo napadale sosedno državo, vendar ne pozabijo, kaj so dolžne kapitalistom. Zedinjenc države priznavajo, da je položaj v Mehiki "zelo slab,", "zelo resen," in so pripravljene same aranžirati ekspedicijo, katere ne morejo dovoliti privatnim kapitalistom. Jloji trajajo v Mehiki že ves čas; neprenehoma se napadajo vojske sovražnih strank, predsedniki se nastavljajo in odatavljajo, ljudje se zapirajo, železnice se razdirajo, in v glavnem je program teh zabav vedno enak. Ali Zedinjene države so izhajale, preden so poslale vojake v Vera Cruz; izhajale so, ko so ae vojaki vrnili iz Vera Cruza. ('emu ae je zdaj tre- ba vznemirjati? Kakšni ameriški interesi so zdaj prišli v nevarnost? In kaj naj ae doseže s pa namensko ekspedicijo? Nič se ni izpremenilo; le kapitalisti, ki imajo svoje interese v Mehiki, so postali nepotrpežlji-vi. Njim gre za miljone; petrolejski profiti, zemljiški profiti in še razni drugi profiti so v nevarnosti in zato morajo Zedinjene države postati nervozne in zato mora aevenia in južna Amerika mobilizirati. Prav nobenega druzega vzroka ni za razburjenost v Washingtonu. Prav brez skrbi bi se predsednik Wilson lahko odpeljal v San Francisco. Prav gotovo ne bo medtem ne Carranza ne Villa ne Obregon napadal Zedinjenih držav. Karkoli bi sc storilo proti Mehiki, bi bilo le v interesu velekapitalistov, ki izkoriščajo ljudstvo v Zedinjenih državah in bi radi dobili še v Mehiki širše polje za izkoriščanje. Oni bi najrajši videli, da se dežela anektira. Dobiček bi imeli oni. Žrtve, denarne in krvne, naj nosi izkoriščano ljudstvo. Kapitalist v najbolj absolutistični monarhiji je bolj svoboden kakor delavec v najbolj demokratični republiki. Kako se more človek, ki ljubi ruski narod, navduševati za glavnega krvnika tega naroda? GOSPODIN FRANJO. ROMAN—SPISAL PODL1MBARSK1. "Stoj, Trkulja, zda j ni čaaa, drugikrat mi razložiš svoje bolečine!" Vilar ae je ozrl, pričakujoč še od druge strani odgovora na svoje vprašanje. Zdajci ae je oglasil na drugem koncu skupščine visok mož, oni Batinič, ki ga je bil Trkulja izpodbujal, naj govori. Sunkoma mu je vrela trda beseda iz ust. "Preteklo je pet mesecev in na našo prošnjo nismo dobili odgovora. Pritožba ra-jc-siromakov nič ne izda v Sarajevu, zanjo nimajo lepe besede. Dobro vedo, da so vsi ti drvarji sužnji zaslužka in vsakdanjega kruha. No, naj ne napenjajo preveč strune, da ne poči. Trkulja govori v okoliših, ker je vezan na svojo rodbino in bi rad tukaj umrl, & mi, ki nismo navezani, ti povemo iraravnost, da zapustimo delo vsi in ga pojdeino iskat v Srbijo in Rumunijo, ako se Tr-kulji ne prekliče odpoved. Ako noče zlo od tebe, beži ti od zla — pravi naša prislovica in po njej se hočemo ravnati.' Vsenaokrog so pritrjevale glave, in fesi so so gibali kakor cvetoč mak ob vetru. Mirno je povzel Vilar: "Ne vem sicer določeno, *toda zdi so mi, da je imela \aša prošnja ta učinek, da so mene poslali semkaj, Čital sem jo pri deželni vladi v Sarajevu, kjer so mi naročili, da spravim zadevo z vašo hrano kolikor mogoče v red. Vlada me je tudi pooblastila, da smem sprejemati in nastavljati delavce po svoji uvid-nosti. V sled to pravice sprejemam Trkuljo Iva po preteku desetih dni nanovo v službo. Tega vlada ni dovolila, da bi si sami nabavljali živila, ker je ' s kontraktom vezana na liferanta iu ker se boji, da bi si sami ne privoščili tisto krepke hrane, ki je potrebna pri vašem težkem telu. Tudi ste ji predaleč od mesta. Zato ostane stvar pri starem, no odločno hočem pritisniti na liferanta zaradi cene, S tem je stvar končana in zdaj hajdi vsak na svoje delo!" Drvarji so se počasno razhajali. Spotoma so postajali in se ozirali na novega gospodarja, ki se jim je močno prikupil. Drugače je govoril, nego so bili vajeni slišati gozdarjevo besedo. "Gospod inženir, bojim se, da zanaprej ne bo mogoče vzdrževati reda pri nas. To so ljudje sirovih značajev, in ako jim človek le enkrat po-puati, onda gre vsa disciplina k vragu," je rekel. Gajer, stoječ ob inženirjevi strani. "Vi ste bili gotovo vojak." "Bil. Zato vem, kaj je disciplina." "Med vojaki in delavci je razloček: Oni po večini prisiljeni prisegajo in služijo, ti pa so svobodni ljudje, ki zapuste delo, kadar hočejo. Treba. je drugače ravnati z njimi. Prosim, spremite me v kolibo! Rad bi si jo ogledal." Po vsej dolgosti kolibe je stala primitivna miza, sestavljena iz obsekanih vej; takšne so bile tudi klopi. Ob straneh je bila nastlana slama in listje za ležišče. V steni so bili zabiti žeblji za obešanje obleke. Tu in tam si je pritrdil delavec tudi majhno polico k steni. V kotu je bilo s pregrinjalom oddeljeno in zastrto prebivališče. Vilar je korakal naravnost proti kotu ter odgrnil zastor. Ko je bil zagledal na lično sestavljeni mizici napol izpraznjeno čašo ter kakšnih pet zlato-glavih steklenic, na tleh poleg slamnioe pa baš toliko že obglavljenih in praznih, je pomajal z «lavo, so nasmehnil in zamrmral: "Ruski vjet-ki." "To je vaše letovišče?" "Moje." "Po čem plačujete te zlatoglavkeJ" "Te so od našega liferanta." "Vem, od Samojla. Ceno bi mi povedali, da si jih nabavim tudi jaz." Gajer je začutil nekaj toplega pri ušesih: odmev, ne vesti, ampak strahu je udaril tjakaj. Iz-kušajoč potlačiti neznani glas, je nerodno dejal: "Ako ugodno, gospod inženir . . . čašico — " "O, ne pijem, dokler ne vem cene. Mačka v vreči ne. kupujem. Jaz pijem in jem samo ono, kar morem plačati." Zdaj je Gajer spoznal, -kam meri zbadljivo-ironftki. namig inženirjev. Kakor bi se bilo nekaj utrgalo v njem in kakor da mu grozi pogin, tako ga je pretreslo. Zbral je svoje misli in se postavil v vojaški postoj, topo in malodušno zroč nasprotniku v oči. Ni tako plašijivih ljudi, kakor so stari vojaki. Dolgoletna disciplina jim jo umorila čut samozavesti in ob najmanjšem pogrešku, kadar pride na dan, jih navda smrten strah. Pri odhodu je pogledal Vilar so enkrat na steklenice ter rekel s poudarkom: ''Novi rod bo treba začeti z novo disciplino. Pri glavah jo treba uvesti." Pod kolibo je obsekaval delavec močno bukov; temu je velel, naj ga spremlja in mu kaže stezo, ki drži v Volčji Dol k drugi partiji delavcev. Stez jo bilo več, ker delavci iz Volčjega Dola so hodili v Medvedji Dol spat in po hrano. Prvi je bil od drugega dobre četrt ure oddaljen. Steze so se vile med grmadnim štorovjem in vejevjem zdaj po mehki bregoviti zemlji, zdaj po mahovitem skalovju. Mestoma je bila ta golava po nalivih razorana in razjedena, zato ni bilo mogoče apešno stopati po njej. Vilar je naletel na mnogo popolišo, kjer so drvarji pozimi pod pro-porolim drevesom, padlim v nevihti ali vslod 8ta-ro8ti, zanetili ogenj, da so so ogreli. Ponekod jo iz njih že poganjalo mlado rastlinje, drugod je puhtel iz njih So duh smodišča. Ožgana hosta, ogoroli hlodi, posušeno grmičjo, to je bilo vso, kar je ostalo od pragozda na izkrčeni goličavi, iz katere so moleli sknlnati grebeni. Korenito je posegel človek v stvarstvo prirodo. Tudi nad krčo-vino se je razprostiral še pragozd, pa gori takrat še ni prodiral drvar, najbrž zato ne,*ker ni dobil vode za splav, zakaj Oskova je izvirala v mo- čnem pramenu nedaleč od kolibe, tam kjer so prvič zapele sekire. Na polpoti mu je prišel naproti Bierkopf, ki je šel iz Volčjega Dola. Ko bi bilo mogoče, stopiti kam na stransko stezo, gozdar bi bil napravil velik ovinek, samo da ae ogne Vilarju — to je ta zapazil. Bierkopf ga ni ogovoril, obrnil pa se je k njegovemu spremljevalcu, rekoč: "Kaj ti tukaj hodiš?" "Stezo kažem gospodu." "Si ae ponudil — a? Ti se rad odtegneš delu. Pazi!" "Jaz sem ga poklical," se je ozlovoljil inženir. "No sedaj se lahko vrne." Potem je vprašal: "Kdaj lahko prevzamem administrativne knjige? Rad bi se čim prej poglobil v poslovanje." "Popoldne vam jih pošljem po služabniku. Tudi denar priložim, kar ga je ostalo. Vse je v redu. Kar ae tiče vašega poslovanja, so vam itak že vs<' razložili v konaku, zato meni ne bo treba kaj pristaviti." "Vem, da je treba k Samojlu dvakrat ali trikrat na teden pošiljati voz po meso in druga živila in da moram vsakih deset dni v Tuzlo po denar." "Vse drugo stoji črno na belem v računskih knjigah." "Gospod gozdar, ali ne bo ta gora kazala nekoč lica kraškega pečevja, ker je vse tako na golo posekano in pomandrano," je pozvodoval inženir, glede po goličavi. "Z drevjem ste kar po-metli." "To je moja stvar," je pikro odgovoril gozdar z izrazom sovražnosti v pogledu. "O, prosim, nikakor si' nočem vmešavati v vaš delokrog, ampak skromna prijazna pripomba brez osti pouka in očitka mi bo pa ventlar dovoljena." Gozdar se je odurno nasmehnil. Vilar je šel daljo. i ' Volčji Dol so drvarji imenovali ravno usedlino, na kateri je izviral, oni pritok, ki je po žlebovih odvajal hlode k Oskovi. Tudi tu jo inženir sklioal delavce, ki so ob paznikovi odsotnosti kazali še več nezadovoljnosti nego oni v Medvedjem Dolu. Posebno so so pritoževali zaradi Gajerja, kako okrutno ravna z njimi. "Svaka sila do vremena!" so vikali eni, drugi: "Bog ne plača avake subote, a on plača," in tretji celo: "Bolje je, da nas dušmani gaze mrtve nego žive!" Trdo so bile te besede kakor skalnata plast. Rohneli so, da jim paznik nalaga denarne globo in jim trga pri plači, da jih zmerja in predlaga za odpust od dela. Vilar jim je obljubil daleko-sežtio podporo in pomoč: dnino bi) sam deli], skrbel bo za cenejšo in boljšo hrano, sam bo sprejemal delavce in z njimi ravnal pravično in človekoljubno. Hvaležno so zrli na dobrega gospoda, ki jim toliko obeta. Ko se je odslovil, jim je zaklieal: "Bogu božje, caru carevo, pa mirna Bosna!" Povratno pot jo ubral kraj pritoka po zelo strmi stezi. Pletel se je po gradioztiem gozdu, zdelo se mu je, da se mu duša širi v sočutju do drvar-jev-trpinov. Vso pot je nekaj toplega obvevalo njegovo srce. Bierkopf administrativnih knjg in aktov ni ipoalal po služabniku, sam jih je prinesel proti večeru v Vilarjevo sobo. Namršil in razčetinil jo las'», obrvi in zalizce, kolikor mogoče je stisnil ustnice in zbulil oči, kar je kazalo, da so je silno razburil. Razdražen jo zabrusil knjige na mizo. "To je vaše, gospod inženir, uredite si po svoje! Ali to vam povem, da vam ne dovolim zadrževati drvarjev pri njih poslu, sklicevati jih na skupščino, hujskati jih lifi predstojnike, sploh; politiko uganjati z njimi." Vilar je stopil bliže k njemu. "O politiki jim nisem govoril, a povedal som jim, da so bo pošteno in pravično ravnalo z njimi. Sklical sem jih, ker bom imel opravka z njimi in jih moram spoznati. Nikakor se ne smete vznemirjati, gospod gozdar, nisem prišel kot sovražnik poil to streho, tudi ne kot predstojnik, ampak kot enakovreden; fcttako prawn iu inAkv>u*bder. uradnik. Midva morava složno delti za korist vlade in tlela vcev, saj zato sva plačana. In po mojih nazo-* rih mora biti delavec zadovoljen, potem bo njegovo delo dobro. Če skraja kaj zagrešim proti obstoječemu redu, tega novincu nikar no zamorite! Kadar pridem v svoj red — in brez jezo iu krika bi rad to dosegel, onda uvidite, da bo ta red na vso strani pošten in pravičen. Tako so govori!'' "Vi sto delavee hujskali, kršili ste disciplino — " "To vam je rekel paznik, čigar glas pri meni ne velja. Sem vam že razložil, O čem som govoril drvarjem, in tudi od paznika ste zvedeli." Stopil je nazaj k mizi in začel prekladati prinesene knjige. Bierkopf mu jo prestol denar, ki ga je moral oddati po računih, sprejel potrdilo, potem je zapustil sobo. Tisti večer je Vilar dolgo brskal po imenski, plačilni, nakupni in blagajniški knjigi. Vso je našel v redu, vso so je lepo stikalo in ujemalo, kar so tiče suhih številk, no po meritorni strani — kakor se izražajo predpisi številčnih vrabcev — so mu je zdel Samojlov cenik mnogo previsok. V imenski knjigi jo stala polog imen zabeležena po-rabnost, zanesljivost in vodenje vsakega delavea, potoni, od kod je, kdaj jo nastopil službo, in kratek popis osebe. Trkulja, Batinič in Se nekaj drugih je imelo beležko: malkontent, agitator. Mnogo imen je bilo prečrtanib in zapisano je bilo, kam so dotični delavci odšli. Nekaj Turkov in Srbov je bilo zaznamovanih za begune, ki so ušli v Turčijo, Srbijo in ne ve se kam. Med imeni ae je nahajalo eno, ki je stalo aamo zase, izven abecedne vrste, takorekoČ golo, brez zabeležene domovine in porabnosti, brez osebnega opisa, line ■e je glasilo Atif Sarajlija. V pripombo je bilo s svinčnikom zapisano, da je konfident, glasom zapisne številke 125 iz leta 1880. Vilar s«' ni spominjal, da bi bil človeka takšnega imena videl med drvarji, a spomnil se je, da je v kazinski dvorani orožniški nadporočnik Buzduga govoril z okrajnim načelnikom o njem kot o nekakem o-rožniškem zaupniku in ogleduhu. "Nemara je detektiv ali kaj?" Odprl je sveženj listin ter poiskal številko 125. Z njo je bilo lansko leto okrajno načclnistvo naznanilo vodstvu delavske kolonije na Konj-planini, da prideli po ukazu deželne vlade bosenskoga Turka Atifa Sarajlijo drvarjem za paznika, za kar se je sam ponudil; in ker je velč deželnega jezika v vseh njegovih obratih, pregovorih in rekih, naj pazi na mišljenje delavcev, posebno domačih. Oblast ga bo, kadar treba, pošiljala kot konfidenta po tuzLanskem o-kraju, za kar dobi vodstvo od slučaja do slučaja potrebne ukaze. Mož je zaprisežen na zvestobo, vernost in molčečnost. Ker je oblast z nastavljanjem domačih orožnikov na slabo naletela in izkusila, da se v podobnih slučajih ne more zaupno zanesti (v originalu ji' stalo: kann nicht vor-trauensselig bauen) na poštenje domačih ljudi, zato kaže Atifa Sarajlijo oprezno nadzorovati v njegovi delavnosti. Vsa stvar je silno tajna. Pi-slednji dve besedi sta bili Črno in potem še rdeče podčrtani, tako da bi se bil Vilar kmalu prestrašil, da ima takšno uradno skrivnost v svojem območju. Iz druge temu aktu priložene listine, ki je bila označena istotako kot najstrožja tajnost, jo razvidel, da so poslali pred tednom Atifa Se« rajlijo na njegov ogloduški posel. Pozno v noč je Vilar zložil vse te knjige in listine ter jh zaklenil v stensko omarico. "Ta je lepa — je pomislil, ko je legel v posteljo — zdaj naj nadzorujem konfidonte, ogleduhe in ovaduhe. Naposled bodo i oni mene nadzorovali sredi teh groznih številk. In ti dopisi so tako strogo tajni, da bi jih človek najrajši vrgel v podstrešje podganam, naj jih požro, da ne pridejo nepoklieaneu v roke." Misel na inženirja Bierkopfu tisto noč ni dala miru. Na vse strani je premišljeval, kaj bi se dalo storiti, da ostane volk sit in jagnjc celo. Prej se ni nikdar spomnil, da ravna nepošteno, ko jemlje od Somojla na škodo delavske hrane najboljša vina in na račun te hrane obira piške, puri- in gosi ter se masti s slastnimi bifteki, ne da bi kdaj kaj plačal za to dobrote. Somojlo mu jo ponudil, in on jo hlastno segel po hlagodati. Tako jo zastonj jedel in pil on in paznik Gajer, in nekaj malega je odletelo tudi za Atifa, za služabnika in hlapca, ne da bi ga kaj ugriznila vest. Spomnil ae je, da sta s Samojlom že naračunala ceno teh zastonjskih živil na 7% one vsote, ki so jo plačevali drvarji za hrano. Dalje je dajal Samojlo 10% popustka od zneska, ki ga je dobival za živila. In tega popustka ni odračutial drvarjem, ampak spravljal ga je v svoj žep. Vse to mu mora zdaj odpasti. Ta kisli inženir ni takšen, da bi pustil vse pri starem in bi hotel z njim kaj deliti. Silno je obžaloval, da je neprestano prosil v tuzlanskeni konaku in pri deželni vladi za zvišanje plače in podpiral svoje moledovanje s tem, da ne opravlja samo napornih gozdarskih poslov, ampak tudi inženirska in administrativna dela. U-slišan je bil, pa kako! Mreinc pri vladi mu niso zvišale plačo, ampak inženirja so mu poslale v pomoč! O, kako je bilo neumno! Mari bi bil molčal, vso bi bilo šlo po starem, in niti raztrgal bi se ne bil v službi. Kako je bilo do sedaj krasno! Koliko se jo zaslužilo! Kako lepo sta se razumela s Samojlom! Kako imenitno mu jc postregla gospa Ktclka! Oh, še njeno dušo in telo bi naposled vkljub Buzdugi spravil na svojo stran! Od vseh strani mu jo teklo skupaj in v par letih bi bil obogatel. Potem bi se povrnil v svoj rojstni kraj, tam bi si kraj veliko oeste postavil lično hišo in ne trebalo bi več služti tujim ljudem. O mali nebeška, kakšno neumnost je napravil! Dobrot s»' j ebil proobjedel, pa je Sol na led plesat kakor osel. Bierkopf jo bil sicer energičen, brezobziren in neustrašen človek, kadar je šlo za njegov žep, a mahoma se jo prestrašil, omaloduŠil, ko je videl, da pridejo njegove lopovščine lahko na dan. Zagazil je v kolomaz in čim več ga meša, tem nc-jet neje puhti iz njega.' Ko je dobil iz Sarajeva odlok, da pride inženir, se je še tolažil, da bosta skijpaj ščipala delavce; ko pa je prvič zagledal tega domišljavega človeka, ki. ne pije in ne igra, jo že vedel, tla so njegovi tajni upi splavali po vodi. Kako so jo danes širokoustil pred drvarji! To je slabo, da imajo takšni ljudje mnogo kavalirske domišljavosti in se radi ponašajo, ako dosežejo v ulogi poboljša rja uspehov. Da bi falot le po preteklosti no brbal! Naj si uredi, kakor hoče, ali kar je bilo, to naj pusti spati smrtno spanje. V prihodnosti naj bo, kakor so mu zdi, da le preteklih grehov 110 odkrije! Ako odkrije — potem adio služl»ica, in še prejete odstotke bi moral nemara povrniti drvarjem. Tej službi se pa no mara odreči, ker mu poleg izdatne plače nese tudi pri lesnih prekupeih lepe priboljške. Bierkopf jo bil sin gozdarja, ki jo služil poljskemu grofu v Galiciji. V mladosti jo hodil na realko, ki j«» ni dovršil, ko rmu jo bolj ugajalo pohajkovanje po razsodnih grofovih gozdih nego sedenje za knjigo. Po grofovi priprošnji so ga sprejeli v kadetno šolo, kjer si je prilastil dosti vnanje izobraženosti, še več fia domišljavosti. Takrat ga jo začela mikati vojaška slava, ki je pa ni maral doseči z junaško smrtjo na bojnem polju, ampak s povišanjem v vedno višja dostojanstva. Neprestano je sanjaril o oni visoki gos-poščini, ki od pamtiveka s kónja ukazuje tolpam, Vleče bogato plačo in si privošči udobno življenje. Dosegel je že nadporočnika, a tu mu jc izpodlcte« lo. Pri neki umazani stvari so mu dokazali, da ni poštenjak, in izginiti je moral z vojaSkega po-zorišča. Na njegovo srečo je priSla okupacija. Ker iti mogel s sabljo v roki čez Savo, je ši l v Sarajevo kot pisar in uradnik velike transportne družbe Rotter et Peršič. Leto pozneje je prestopil k družbi, ki je dobila dovoljenje, da prične svoje kulturno delo ob Konj-planini. Nastavila ga je topovi in puške, pomagajo pa še malo bajoneti. kolera iu tifus. VILJEMOVE ULICE. Po nemških mestih v Avstriji so začeli krstiti ulice po najslavnejšem nemškem cesarju. V Gradcu ¡in Celju so v ta namen izbrali največje ulice, ki se zanaprej imenujejo Kaiser Wilhelm Gasse. Resnično, ti "veliki" dogodki nas prav malo vznemirjajo. V Evropi sc odrasli ljudje še vedno radi igrajo in mislijo, da so ordeni, medalje, imena ulic, trakovi in naslovi zelo važne reči. Ljudem, ki so zares odrasli, se zde smešne. Le kot znamenja so te krstitve ulic zanimive. Po njih se lahko-spozna, česa pričakuje nemška buržvazija od vojne. Viljem je že cesar bodoče Velike Nemčije, kateri bo pripadala tudi Avstrija. Čez Dunaj se že gleda v Berlin, kajti odtam prideju vsi blagoslovi. Za Viljema* pa bo treba tedaj izbrati drug naslov. Eure Majestät je lahko vsak bavarski in saksonski kralj; Eure Majestät bo tudi bodoči dunajski vazal; vaše veličanstvo je celo Peter in Ni-kola. S tem se ne može zadovoljiti največji kajzer. Torej upajmo, da se bo imenoval vsaj Eure Goett-lichkeit — vaše božanstvo. Če se ne pokvarijo računi na kakšen način. MILJONI V ZRAKU. Tekom sedanje svetovne vojne še menda ni minul noben teden, ne da bi se bilo noročalo o nesreči kakšnega letala, bodisi da ic padlo na tla ali pa bilo sestreljeno iz zraka. Veliko število letal je bilo v teh šestih mesecih vojne uničenih ali pa vpepeljenih. Posebno velike so po nemških vesteh izgube na francoski in angleški strani. Saj so Angleži o priliki svojega leta na nemško obalo izgubili štiri letala naenkrat in ko so bile nemške čete svoj čas zasedle Rheims, so vplenilc onli baje cel letalni park, čegar vrednost se je cenila na miljon mark. Koliko stane letalo? "L* Aero-phile" strokovno glasilo, piše: -<-Cene zračnih vozil so različne in se ravnajo po velikosti in dobroti letala. Najdražji dvokrovnik s 100 konjskimi silami stane okrog 45.000 K., najboljši enokrovnik je pa mogoče napraviti že za 30.000 kron. Seveda ima samo 60 konjskih sil. Da pri ceni ne odloča samo motorjeva moč, priča dejstvo. Vabilo na zabavo in veselico ki jo prirede skupno Jugoslov. soc. klubi v proslavo "Pariške komune" v Chicagi dne 13. marca, t. 1. v "Narodni dvorani" na vogalu 18 ceste in Raei. list za inte sei k delavskega uud! rva, IZHAJA VSI KI lOKEK. - Lastnik im j«d*)at«lii - jMgeslovinska dalanka tiskovna diviba i .hieigo, Miitiii., __ Naročnina: Za Air. riko $2.00 is celo leto, $1.00 xa pol k*ta. Za Evropo $2.10 sa celo leto, $1.26 sa pol leta. Oglasi pa dogovoru. Pri spremembi bivališča je poleg novega natnantit tudi tiari naslov. — m*uu*tut« if v AaMrtbi. — Vse pri tot be glede nerednega poiiljanja t tal* in drugih nerodnosti, je poiiljati predsedniku družbe IV. Podlipcu, 5030 W. 25. Pl. Cicero, lU. PROLETARIAN 0«md mm4 pobili •»•»y T«iiJ.f by Ssstk Slaiic Wor» man's Pakiabiag Coupa"! CMeigo, Ulinaii. Subscription raes: United SUtes and Canada. $2.00 n year, $1.00 for half {ear. Foreign countries $2.60 a year 1.26 for half ye sr. -: Advertising rates on agreement. NASLOV ( S DURESS): "PROLFTAREr ' «— W. II. STKEfcT. CHICAGO, ILUNOIS KAJ PA IZOBRAZBA. O velikih rečeh se sedaj razpravlja meti ameriškimi Slovenci in z velikimi besedami se to dela. Ali kdor «e ne da preslepiti z zvokom in bobnenjem, mora opaziti, da je v vsem silno veliko puhlega, pa naj se frazerski deklamatorji jeze, kolikor se hočejo. Zadnjo nedeljo je bil v Chicagu shod zaradi "Slovenske Lige". Ko se je pričel, se je pokazalo, da sklicatelji sami niso vedeli, zakaj ln čeoiu so ga sploh sklicali. Pričela se je debata, ki se je morala loviti po zraku, ker sploh ni bilo dnevnega reda. In večjidel je bila ta debata tako prazna, da je človeka obhajalo usmiljenje. Shod se jc zaključil brez vsakega sklepa, ker ni imel o čem akleipati. Predsednik je naglasil, da kale ta shod kakor tudi slovenako časopisje v Ameriki, da hodimo še v prvi razred ljudske šole. S tem je zadel resnico. Kdor ima vsaj malo okusa, mora biti žalosten vpričo načina slovenskega časopisja v Ameriki, strah pa ga mora obhajati vpričo duševne puščobe, ki se razliva po večini teh listov. Pripisati je to predvsem dejstvu, da je večina slovenskih časopisov v Ameriki ustanovljena zaradi kupčije, ne pa zaradi stvsr-nih potreb, najmanje pa z namenom, da bi izobraževali ljudstvo. To pa je točka, o kateri bi bilo po našem prepričanju najbolj potrebno razpravljati, in sicer resno razpravljati. Debatira se pri nas o bodočnosti Slovencev, o ureditvi nove Evrope, o mogočnih političnih nalogah; in če ae malo popraska, zazija strmeča nevednost. Kdaj je še moglo neznanje izvršiti kaj velikega t Kdaj so neved neži dosegli in uživali svobodo? Tudi nam ni vseeno, kakšna bo bodočnost Slovencev. Vemo pa, da se tudi stavba te bodočnosti ne more zgraditi brez temelja, pa naj se ozremo kamorkoli od Atlantl škega do Tihega oceana. Slovencpnj. se ne bo dobro godilo, če nekateri pozamezniki med njimi obogate; Slovenci ne bodo svobodni, če doseže ta i}li oni izmed njih matcrijalno neodvisnost. Veliko pa jih je že, ki bi se na ramah ljutistva radi povzpeli tlo prostosti, pa skušajo sugerirati narodu, da je to pot tlo njegove svobode. Ali kadar govorima mi o svobodi, mislimo na dnigačno svobodo, katere ni brez enakih pravic. Vsa ta vprašanja imajo svoje korenine v materialnih razmerah. Kjer jc lakota, ni svobode, ni neodvisnosti, ni nobene veličine. Socialno vprašanje je najvažnejše. Ce mora delavec od gladu umirati, je zanj vseeno, ali se godi to pod Francjožefom, poti Miklavžem ali pa i/xl Petrom. In čc je tlržava, v kateri ne najde posla v nobeni tovarni, republika, ne olajša to prav nič njegove bede. Zato jo absurdno, v mnogih slučajih naravnost hudobno, če se sedaj govori o osvoboditvi Slovencev. Naj so razpade Avstro Ogrsko, naj se ustanovi posebno slovensko kraljestvo, naj so krona dr. Šnšteršič v ljubljanski šen-klavški cerkvi, zato vendar ne bodo Slovenci svobodni ne v Evropi ne v Ameriki. Kajti osvoboditi se morejo le z vsemi narodi vred, če otresejo jarein kapitalizma. Toda nikdar nismo trdili, da se pride z enim skokom do zadnjega cilja. Če vemo, da so govorice o osvoboditvi Slovencev pusto iar-latanstvo, vendar ne zainetujemo ideje narodne samostojnosti in zagovarjamo združitev Jugoslova nov. Seveda tudi to ni tako eno stavno, kakor govore pridigarji nacionalizma, ki mislijo, da s«Lpre delavajo meje v resnici tako kakor na papirju in da se urejajo razmere narodov, kakor se otepa jo hruške. Ampak bodisi kskorkoli: Je li naše ljudstvo sploh sposobno, ds realizira kak.inekoli večje cilje t In če Jie jaupamo v božji čudež ali pa v carjevo osvoboditev, se smemo zanašati le na ljudstvo. Tetlaj pa je vprašanje vseh vprašanj: Je li to ljudstvo sposobno t Če hočemo govoriti resnico, mo ramo povedati, da ni. To ni nikakršna žalitev. Naroc ni sam kriv, da ni dobil potrebne duševne hrane; svojo dolžnost so zanemarili tisti, ki bi bili morali skrbeti zanjo. Ali nam ne gre sedaj za rekri-iniiiaeije. Naše ljudstvo je zaostalo, to je dejstvo, in s tem dejstvom moramo računati. Pomanjkanje i-zobrazbe škoduje ljudstvu v sedanjosti in v, bodočnosti. Danes mu je otežčana eksistenca, za bodočnost mu je oneinogočccno resno delo. Kaj bi bilo, čc bi na to malo pomislili in se o tem malo pomenili? Če govorimo o ameriških Slovencih, moramo govoriti o delavcih. Tista peščica inteligence, polinte-ligence in četrtinteligence, kar jo je tupatam razsejane, izgine v morju delavstva. Ce se hoče torej kaj storiti za slovenski narod v Ameriki, je treba kaj storiti za slovenske delavce. Šarlatani so vedno ljubili neumen narod. Njega je bilo najlaže zaslepljevati in najlože izkoriščati. Tudi cerkev ljubi nevednost, ki se tolaži z nebeškimi upi. Če nam je pa res kaj za narod, tedaj je treba skrbeti, da se reši nevednosti; poleg neizogibnega gospodarskega in političnega boja je najbolj treba izobrazbe. Kdor je prepričan, da je njegova stvar pravična, se ne more bati izobraženega ljutistva, ampak mora želeti in pospeševati njegovo umstveno osamosvojitev.- 'V Ameriki pa bi bilo v tem o*k ru treba začeti od temelja, ali še točneje: Moral bi se šele položiti temelj. Težave, spojene s takim ciljem, so velike. Prav nič ne dvomimo o tem. Ali nepremagljive niso. In največji napori ne bi bili pretežki, zakaj sadove bi resnično uživalo ljudstvo. Načrti, po katerih bi se dal doseči tak cilj, so lahko različni. V kratkih besedah se seveda uobe den ne da razložiti. Povedali pa bo mo v nadaljnih člankih nekatere misli, iz katerih se nemara porodi poraben načrt. PROSPERITETA. llola, kaj je to? Pojde li mister Wood row Wilson rt* med socialiste t Kar je dejal zadnjič tam ue bi pogrešal. On se zelo moti. Bogastvo visoke družbe je napra vilo kariero mnogih umetnikov. le v svojem govoru za Bcrcau pevcev in profesionalnih oseb." College, kjer naj se izobražavajo I Tako. Zdaj je Wilson slišal, kar državljani iz južnega Kentucky, mu gre. Še hujše klofute so pa se je glasilo tako brezbožno, da je res dišalo čisto po socializmu. Predsednik Zedinjenih držav je popolnoma pozabil na svoje dolžnosti do vzvišene skupine velebo-gatašev, tlo smetane naše družbe, pa je dejal nekaj o njej, kar ti je mislil, ne da bi se bil spomnil, kakšen smrten greh zagreši s tem. Wilson je dejal, da ne bi niti pes zalsjal, če bi takozvana družba višjih štiristo zginila z zemeljskega površja. Ta cvet vsega cvetja je prezident karakteriziral z besedami: "Ta družba je za ljudi, ki so nehali delati, iti nima jo enostavno nič važnega več izvršiti." No, to še ni socializem; le — kakor smo rekli-— nekoliko diši to aevetla za nas, ki imamo o raz merju med ¿lružbo in bogastvom še nekoliko radikalnejše nazore od našega prezidenta. V tem se seveda strinjamo z njim, da Di svet lahko odstranil "višjo družbo," pa je ne bil prav nič pogrešal. Le to priznavamo miss Anne, tla bi začetkoma za njo vzdihova le nekatere suženjske duše, laka ji, parasiti parasitov, ki se štejejo srečne, če smejo miljonarjem vrata odpirati, stremena držati In njihove pljunke brisati. Toda za te posamezne kreature ne gre, če se govori o družbi. Tudi za par umetnikov in pevcev ne gre, ki so nagrehli bogastvo, ker so se prikupili kapitalistom. Z zadnjimi besedami, ki smo jih ci rali razglašati njihovo božanstvo in njih kipe postavljati v tempel ne kakor nekdaj kipe rimskih cesarjev. Družbo in trgovino vzdržuje tisti denar, ki ga zapravljajo miljo se je delslo vse z največjo tajnostjo; torej so mogli psč le zarotniki vedeti, kaj se snuje. In kdor hoče biti sprejet med zarotnike, mora menda prepričati tovariše, da je z njimi enakega mnenja tu da odobrava njih načrU( in hoče sodelovati pri njih izvetlbi. Iz tega pa sledi z železno" logi- narske dame, misli «niss Anne. To kt\: T*j,li P0"™1 ¿« "»«d «m de-je jedro njenega narodnega go- latl ravno t0' kar ■» ^ tisti, ki spodsrstva. ln v Ameriki je polno Časopisov, ki resnično objavljajo tako duševno uboštvo. Megalouianija, Gr#saenwahn i-menujejo neki simptom, ki se jsv-lja pri raznih duševnih boleznih. Človek bi skoraj mislil, da povzročajo velika bogastva tudi nekakšen umobol. Kapitalisti zaprav jih je zasledoval. Torej je njih sokrivec. — Ali to šc ne more biti vse. On mora biti glavni krivec. Kajti nemogoče si jc misliti, ds bi dosegel neznsnec zaupanje zarotnikov, tako zaupanje, da ga pooblaste s sodelovanjem pri izvršitvi atentata, če ne sodeluje že pri izdelovanju načrta. Preden more doseči naj- ljajo res velikanske svote tsko manjg0 trohico zaupanja, mora po nemarnem, da mora njih raz premagati vsak dvom in sum: to sipnost razburjati revnejše slo- pft nj drugače mogoče, kakor da je. Ali če mislijo, da igrajo 8C sam pokaže navdušenega za te svote za vzdržavanje trgovine "propagando dejanja", da sam in družabnega življenja res kakšno vlogo, se motijo tako kakor tista žaba, ki je mislila, da posta ne vol, če se napihne. Za ples izreče take ideje, torej — tla zapeljuje ljudi. Seveda so tudi atentatorji lahko nepremišljena gobezdala. Ampak po njem. Ali to je dovolj. Wilson I tirali, je mi*s Anne nehote nekaj se je s svojimi brezbožnimi bese j povedala, kar naj bi bila rajša za dami zameril družbi. In dobil je molčala, če je hotela poveličavati odgovor, ki ga uiora tembolj bo-1 bogastvo. Priznala je namreč, leti, ker je gospod prezident, kar kar mi že od nekdaj trdimo, da vemo o njeni, galanten moz. Od. tudi v umetnosti ne odločuje ta I govorila mu je dama, miss Anne lent, ženialuost, tlelo, ampak Ea Morganova. pital, Lahko znaš. česar v tisoč- llči železniškega kralja ve, kaj let jih še nihče ni znal; ampak to je bogast vo. ~ Morda in* pozna na ni nič. Prikupiti se moraš kapi-j rodno gospodarske teorije, ali j talistom, to je vse. Ti ne sineš praktično se žo spozna. In to je slikati, pisati, klesati, kakor ti u velika prednost. Mi u. pr. vemo kazuje 4bog', ki ga nosiš v svojih kaj je miljon. Ali kdo izmed nas prsih, ampak tako, kakor je kapi ga je že imel? Miss Morganova talistom všeč. Ti imaš talent, ali pa lahko razpolaga z njimi kakor oni imajo denar. To, moj fantič, mi z nikli in dimi. odločuje . Miss Anne je odgovorila Wilso "Bogastvo visoke družbe je nanu tako le: pravilo kariero mnogih umetni- pri Morganovih dobi recimo par potem si ne izbero izmed pet mi-sto mojlistk, brivcev, frizerk, vrt- ljonov prebivalcev ravno enega, narjev, natakarjev, muzikantov da mu razodenejo svoje nakane, tlela. To delo trajc za nekatere Zarota, katero osnujejo taki Iju-par ur, za nekatere par dni. Vj^J«, ki se že naprej bahajo s svo-Ameriki je sedem rniljonov ljudi iirai velikimi deli. sploh ne more že dolge dolge mesece brez posla. 08tati tajna; zanjo ni treba preme-Kapljica v morje, katero zame- tenega policijskega zalezovanja, njava miss Anne z oplodilnim i ker 8e neprevedne klepetulje same dežjem izdajo v prvem saloonu. Ali je nevesta z miljoni že kdaj fe 80. ->e v ^ zarotl uko varo- poglodala v časopise, koliko velja ™la taJnost' d\*\ Je ra™° vsak dan sedanja vojna v Evropi? le ?n**m Priti na Sedaj traje sedem mesecev. Mi- «J« * ^-arotnika. tedaj ni druge, kakor da je poli- 44 Podlaga naše prave družbe počiva na denarju, in le tisti, ki delajo, dosežejo bogastvo. Vzemite n. pr. Carnegija in Fricka Ogromno bogastvo imajo, in to se je nakupičilo le s silnim delom Oni, ki delajo, odločujejo usodo družbe in trgovskega sveta. Druž ha ni odvisna od starih tradicij ali rodovnikov! Kdor ae sklicuje kov, pevcev in profesionalnih o seb," pravi miss Anne. Koliko pravih talentov je propadlo, ko liko resničnih umetnikov je pogi nilo brez priznanja, koliko ženi alnih ljudi jc ubila lakota ali pa so si saini segli po življenju, ker si z vso svojo umetnostjo niso mogli zaslužiti vsakdanjega kru ha, tega modra Morganova hčer- Anne naj sede k rsČunskemu stro ... . . . . _ ; . . . , x clJa hotela tako zaroto m da jo je ju, pa naj poizkusi izračunati, kje • , . . . , J J * 1 J y njen detektiv pomagal osnovati, če je ni sploh sam zasnovsl. na svoje prednike, ne dela navad ka ne ve. no sam nič v sedanjosti. Drnžba Ali iniss Anne ve, da sta si Car-iu njen razcvet je s svojo eksi- j nogie in Friek pridobila ogromno stenco odvisen od izdajanja de- bogastvo s silnim delom. To se Ktlo ima denar, ki je po popolnoma vjenia z resnico. Le narja. treben za izdajanje pri prirejeva-nju plesov in družabnih priredeb. pri katerih se zaposluje na tisoče ljudi? Bogatini so to! Ali bi mogel trgovski svet eksi-stirati le eno samo minuto z onim denarjem, ki ga dajejo v promet oni ljudje, ki na tisoče sestavljajo delavski element! V nobenem slučaju ne! Trgovino vzdržuje v življenju na tisoče dolarjev, ki jih zapravlja 4višja družba.' To je dejstvo, ki bi ga moral dogna ti kakšen statistik. Prezident Wil ho n je dejal, tla bi svet lahko od neltaj je prezrla dedinja rniljonov; tega bogastva nista pridobila s svojim delom; nakupičilo ga je delo drugih, ki zdaj seveda ne morejo prirejati sijajnih plesov, jour-fixov, soarej, čajnih večerov in vseh tistih razkošnih zabav, za katere se zapravlja na stotisoče dolarjev. Če imajo ameriški kapitalisti sploh tako obsežno socialno obzorje, kot ga ima naša dolarska princesa, tedaj so morajo resnič no smatrati za nekakšne bogove in le čudimo se, da si še niso naje-stranil višjo družbo in nihče je li posebnih duhovnikov, ki bi mo- bi bile sedaj države, če bi bilo vojskovanje odvisno od denarja ki ga tratijo bogatini. Tudi te miljarde, ki se kade, vžigajo zakopavajo, razstreljujejo, pogrezajo na suhem, na morju in v zraku, je moralo ustvariti delo ali ne delo M organov, Rockefel-lerjev, Carnegijev, Frickov, temveč delo miljonov delavcev, katerim se ne prireja diamanten ples v miljarderski palači, temveč kr- Od česa mora newyorška policija odvračati javno pozornost, da je potrebovala tak bombni efekt? Tak efekt, ki je sumljiv že najbolj zaradi obsežnosti načrta, ki ga policija pripisuje "zaroti?" Cerkev, stari Rockefeller, mladi Rockefeller, Vanderbilt, Carnegie, še nekoliko drugih bogatašev, banke, vladni uradniki — vse nsj bi bilo šlo v zrak. Groza in trepet naj bi vavi ples na zmrzlih poljanah ob se razširila po vsem meatu. In po- godbi topov in strojnih pušk. Kakor jo videti, je vrhunec go-spodičnine modrosti v tem, da je potrata glavni pogoj družabnega blagostanja. Kajti če bi šlo le za to, bi imel predsednik Wilson zopet prav. Kajti zapravljati denar ni tako velika umetnost, kakor misli miga Anne; to bi znali tudi brez velebogatinov. Teže Je ustvarjati vrednosti. Zapravlja lo bi se lahko brez miljonarjev; producirati se ne more brez delavstva. In zato je popolnoma resnično: Ako bi izginila "višja družba," je ne bi svet prav nič pogrešal, kajti brez nje bi ostalo tisio, kar je za družabni obstanek najvažnejše, ker je neizogibno: Ostalo bi delo. In delati ne bi bilo treba več za parasite. lieija, ki pozna ves komplot, je a-retirala — dva mladeniča. Glavni atentator pa je taka ženialna glavica, da nese svojo bombo v cer-^ kev, ravno ko je maša, torej nar 1 vzoča množica ljudi, pa nese poleg bombe gorečo cigaro s sabo v cerkev! Take bajke se mors jo pripove-dati zelo lahkovernim ljudem. Kdor pa ni lahkoveren, mora vprašati: Čemu je potrebovala ncw-yorška policija tako strašno ¡storijo? Kaj bi rada prikrila? Od česa bi rada odvrnila javno pozornost? Anarhistična zarota Kako dolgo so že obljubujejo delavstvu zlati časi! Predzadnja tolažba je obljubovala zboljšanje za konec zime, ko se poveča promet na Železnicah. Ali zima gre h kraju, o prosperiteti pa vsenao-krog ni nič opaziti. Zato pa je Pullmanova družba prod kratkim odpustila 3000 delavcev, ker so bila večja naročila preklicana zaradi negotovega kupčijskoga položaji?. OD PANAMSKEGA PREKOPA Odbor kovinarskega oddelka A-merican Fodoration of Labor je protestiral pri predsedniku Wilso-nu proti odredbi vlado, s katero naj bi se v panamskem prekop-nem ozemlju odvzelo uslužbencem prosto stanovanje in kurjava. Predsedniku so jo dokazalo, da bi pomenilo uvel javi jen jo tako odredbe dejansko zmanjšanje plačo. PROHIBICIJA. Boise, Idaho, — V senatu so jo sprejela vso državo obsegajoča prohibicijska predloga, ki prepoveduje izdelovanje, prodajo in transport opojnih pijač t dnom T. januarja 1916. Guverner je že vnaprej izjavil, da podpiše predlogo. Pierce, S. D. — Sonat je sprejel resolucijo, s Vatero se uveljavlja uvedba prohibieije za vso državo. Policija v New Yorku je izvršila velikansko reč. Kakor sama pripoveduje, ni le obvarovala eer-kcv svetega -Patrieka uničenja, ampak rešila je tudi obema Rocke-fellerjcnia, Carnegieju, Vandorbil-tu in šc drugim multimiljonarjein življenje. Vsa stvar, kakor jo opisuje policija, jc zelo romantična. Meščanski,časopisi so v torek objavili cele romano o zaroti anarhistov, o fa-brikaeiji bomb, o atentatu v cerkvi, o razkritju zarote i t. d. Vsa istorija pa ima le eno kardinalno napako; spisana je natančno tako, kakor so bilo spisane že nešfoto podobne ¡storijo, imena v romanu so nova, roman sam pa so .¡.e odigral prav tako, kakor so se že kdove kolikokrat odigravali podobni romani. Anarhisti so fabrieirali bombe; najprej so hoteli pognati v zrak pozneje pa je policija prijela še drugega zarotnika, ki jo izdeloval bombe. Aretacija prvega anarhista je bila zeio dramatična. 'K..- je -prtA I-s svojim tovarišem v cerkev, ua jo neki duhovnik odpeljal tlo klopi, kjer mu je nakazal sedež; ta duhovnik jo bil preoblečen policist. Pobožni verniki v klopeh okrog atentatorja so bili detektivi. Mod mašo so jo tovariš atentatorja sklonil k njemu in mu pošepetal v uho, da jo aretiran: tovariš jo bil detektiv. Aretirani atentator so jc povsem mirno vdal in odšel z os-korto k polieiji, kjer so ga vtok-nili pod ključ. Njegovo ime jo Frank Abarno, star jo 24 let in li-tograf. Drugi, ki so ga zaprli, jc 17 letni Charles Carbono. Kako jo policija razkrila to strašno tajnost? Zelo enostavno. Detektiv Frank Papež je nezmotljiv. Leta 1405. je imela katoliška cerkev tri papeže. Eden je bil Benedikt IX., sicer tat, ropar, morilec in prešestnik; njega je pri znavala fevdalna stranka. Drugi je bil Silvester II., katerega ji posadilo rimsko ljudstvo na tron; vladal je v utrjenem gradu v sa-binskih gorah. Tretji je bil Gre* gor VI. v Vatikanu. Vsak je ime noval druga dva brezverca, roparja, nečistnika in bogokletni« kt Vsak j/v fcij. torej cd papežr. imenovan za lumpa hi razbojnika. Papež je nezmotljiv. At. . . 4. , ... Cesar Friderik II. je dal na Mi nismo eksperti, kar se tiče j -,„ • - , koncilu izvoliti novega papeža Klomenta II., ki je bil leta 1046. o božiču posvečen. Drugo leto Čudno! Ni li izdelovanje bomb žo zadosten povod, tla poseže policija vmes! Od decembra je živel detektiv meti anarhisti, užival jo ftjih zaupinj<\ .vedo] je vso, kar so delali; atentatorja pa aretirajo So le zadnji hip, ko jo žo začel izvrševati atentat. Ni li to čudno? atentatov; ali zdi so nam, tla postane tako odlašanje lahko prokle- to nevarno. Kajti kakor so je žo . , .. TW , , i-i i ... i je planu Benedikt IX, kakor ja zgodilo, da je neproraounljiv slu- 1 iv«™« ja čaj posegel v kombinacijo zarotnikov in jim popolnoma zmešal štreno, tako bi lahko posegel tudi v detektivske račune. Kaj pa, če bi so bilo bombo, ki so bile žo izdelano, vendar porabile drugod kjer no bi bil pretkani detektiv nič vedel o tem, ali pa če bi so bil streb s svojo roparsko četo nai Rim in tlal zastrupiti 44 nemškega ppeža." Sveti oče je nezmotljiv! J ŽENSKA VOLILNA PRAVICA. cerkev svetega Patrieka, potom Raido, s pravim imenom Emollo domove glavnih kapitalistov, vse veliko banko in ne vemo kaj še. Pripraviti so hoteli tako situacijo — pravijo kapitalistični časopisi — ki bi so dala' primerjati edino s francosko revolucijo. Vos New-York bi bil potopljen v morje gro-z^ in v petmiljonskem mostu bi bilo tako, kakor da je zemlja trčila s kakšnim kometom. Ta konce sveta pa je preprečila policija. Razkrila je strašno zaroto. Atentator, ki je že prinesel bombo v cerkev, je bil aretiran, Polignamij jo žo od decembra živel z anarhisti, dosegel popolno zaupanje Abarna, videl, kako so so izdelovalo bombo in zvedel za vso načrte. Tukaj jo tista točna, ki nas sili na premišljevanje. Od nekdaj jo bilo tako občevanje policije z zločinci, zlasti pa, če je Slo za zaroto, sumljivo. Kako jo dobil detektiv Baldo prvo sled anarhistov, ni povedano. Ali od decembra je živel v družbi anarhistov in bil je navzoč pri fabrieiranju bomb. Pierce, S. D. — Zbornica jc zadnji akt odigral malo drugače, ¡^rejelii resolucijo za uvedbo žen-nego si jo on izračunal. skc volilne pravice, in sicer s 57 Toda detektiv so jo popolnoma P™1' 30 Krovom. Ako sprejme zanašal na pravilnost svojih raču-! resolucijo tudi senat, se predloži nov, ker je užival neomejeno za Pri Prihodnjih volitvah volilcem upanje anarhistov. Lahko si mislimo, koliko je to vredno z njegovega stališča. Ali — kako si jo mogel tajni policist pridobiti tako zaupanje? Ljudje, ki pripravljajo atentate na cerkve, volekapitalisto, banke in visoko u-radnike, menda no nosijo srca na jeziku in ne kažejo neznanim ljudem, kako imenitno znajo fabri-cirati bombe? Zarota je bila. To se pravi, ds na glasovanje. Jezus jo baje dejal: Dajte Bogu, kar je božjega in cesarju, kar je cesarjevega. To se pravi: Vsakemu, kar mu gre. Torej je bil socialist. m Živa vera baje hribe prestav lja. V Avstriji je dovolj vere. Zakaj ne prestavi Karpatov nekam za Moskvo? r hO I. té I AHM Oboroževalno hujskanje. Nekateri izmed gospodov m» «i- j jalni igralci. Če čita človek njih i Kdor kaj zasleduje ameriško časopisje, mora opažati, da se zadnje čaac zopet močneje razvijajo t agitacije, ki prete nevtralnosti Ze-dinjenih držav. Popolnoma nevtralen je v svojem srcu pač malo kdo; človek je človek, in nagnenje sa strankarstvo mu je prirojeno. Viri, iz katerih ae porajajo simpatije in antipatije, so tako različni, da jih ni mogoče vseh zasledovati. Da igrajo tudi tukaj gospodarska vprašanja zelo veliko vlogo, je naravno; ali dokler o-stanejo simpatije in antipstije v srcu, niso nevarne in jih ni treba nikomur zameriti. Malo bolj kočljivo je že, če jih prinašajo ljudje po salonih na dan in ai potem zaradi njih razbijajo črepinje. Lahko bi se reklo, da i-majo le sami škodo od tega. Pa vendar ni tako, zakaj ti ljudje postanejo nesposobni za sodelovanje pri vsaki pametni reči. Toda tudi o njih ne govorimo. V misli imamo hujskače, ki preže na vsako zadcvico onkraj morja, ki se bodisi res kaj dotika interesov Zedinjenih držav, ali pa bi s«' jih mogla kaj dotikati. Vse take zadeve se šiloma napihujejo, da bi iz njih nastala velika vprašanja, ki bi prisilila Zedinjenc države, da posežejo v vojno. Seveda bi eni radi videli Ameriko na strani zaveznikov, drugi na strani Nemčije, tretji bi brez obzira na Kvro-po radi izvalili konflikt z Japonsko. < Vse te struje se v kapitalističnem časopisju prav lahko opazujejo. Z njimi vred se pa razvija agitacija za pomnožitev vojske in za oboroževanje. V kongresu so nekaj mesecev sem nekateri "zastopniki naroda" neprenehoma tarnali, v kakšni nevarnosti je Amerika, če pride do resnega. Naš militarizem je sicer dobil mastne kose z mize, katero mora pogrinjati ljudstvo; zlasti za zgradbo novih bojnih ladij ao globoko posegli v žep. Ali vse to je še premalo. Kaj premalo! Vse to smatrajo le za drobtinc, pa zahtevajo eele hlebce. molzna jalni igralci govore, bi mislil, da ni v njih niti atoma utilitarističnega duha. Vodi jih le skrb za domovino in — blago srce. Tu je n. pr. eden, ki hoče militaristiČno rešiti vprašanje brezposelnosti. Armada naj se poveča za tristotisoč mož in tristo-tisoč brezposelnih bo rešeno. Par mesecev jih bodo gonili po kasar-niških dvoriščih in po vežbališčih in teh par mesecev bodo imeli kruha in streho nad glavo. Potem bodo imele Zedinjenc države znatno rezervno armado; kaj naj potem odpuščeni rezervisti začno, ne briga očeta domovine. I>rng modrijan hoče, da se re-krutira po nekakšnem turnusu, tako, da bi se sčasoma nabral kar poldrug miljon rezervne armade. Tretji, katerega so baje na In država je najboljša krava! General Crozier je dejal, da družbe odirajo vlado. Razumljivo je torej, da si kapitalisti žele takega odjemalca, ki se da odirati. Predsednik \Vilson je v svojem zadnjem sporočilu kongresu dejal, da je utilitaristični duh tuj a-meriškemu ljudstvu, in da se ne vjema z ameriško zgodovino. Kapitalistom ni nič tuje, ker jim more polniti žepe, in militarizem je izvrstno sredstvo za to. Odkar so prenehale javne molitve za mir po Ameriki, se giblje jo vsakovrstne "mirovne družbe' in prirejajo mirovne konference, zbore itd. Če imajo kaj soli v glavi, morajo razumeti, da ne more nobena beseda v Ameriki napraviti v Kvropi miru. Vsem tem mirovnim družbam jfa ne pride na vdihnili milični častnični častni- misel, da bi nastopile za mir v A-ki, prihaja s sijajno idejo, da najjUieriki in protestirale proti poiz-se pod imenom prostovoljcev u- kusom, ki najbolj ugrožajo mir. stanovi nekakšna privatna armada To smatra najbrže za pravi Kdor se zanima, kakšni ljudj« pridigajo Evropi mir, se začudi, plod ameriškega* duha.» Zakaj ne najde med "najuglednejšimi" bi bila v deželi, kjer so privatne mirovnih družb prav tiste železnice, privaten brzojav, priva- ljudi, ki zahtevajo doma več vo- ten telefon, privatni policisti, jakov, več orožja in več ladij, privatni detektivi, še privatna \][ tudi to jc razumljivo. Cio-armada, katero bi kapitalistični §podje dobro vedo, da nima njih podjetuiki dajali stricu Samu v najem, kakor dajejo smart podjetniki akebe i ti pretepače kom-jianijam v najem? Nekateri obračajo svoje oči bolj mirovni evangelij nobenega vpliva na mir v Evropi. Ampak lepo je kazati v javnosti miroljubno mišljenje in gnus pred klanjem; ¡lepo je pa tudi spravljati dobičke na obrežja, ki niso nikakor utrje- od dobav, ki jih naročajo vojsku-na. Fortifikacije Zedinjenih dr- joče države. Članstvo pri mirovni žav so smešne. Treba nam je ve-j družbi velja par dolarjev: bode-likih, močnih, modernih trdnjav, ča žica, municija, vagoni in tisoč In veliko, veliko več ladij nam je treba. Ves ta patriotizem večinoma ni vreden pipe tobaka. Za njim ne stoji ljubezen do Zedinjenih držav, temveč ljubezen do žepa, ki ima pri takih rečeh prekrasne prilike za napolnjevanje. Vsako povečanje armade mora kapitalizmu prinašati profite. Za večje število vojakov je treba več pušk, več topov, več municije, več vojašnic itd. itd. reči, ki jih potrebujejo evropske države, ker je vojna, nosijo mi-ljone. , Kako bi se kapitalisti doma bra nili onega, kar jim prinaša v tu jini take lepe profite? Zato mora njih časopisje slikati hudiča na steno in njihovi političarji morajo pretakati krokodilove solze zaradi nevarnosti, v kateri je Amerika. Kapitalistom in njihovim pod repnikom je treba bistro gledati na prste! Kako Je na Porto Rico? Porto Rico je otok, ki ga je pri-roda obdarila s čudovito blagim podnebjem. Zemlja jc rodovitna in nenavadno veliko pogojev je zbranih, da bi ljudje tam lahko srečno živeli. Porto Rico setpravi "bogata luka." Bogat je otok res; ali ljudje na njem niso srečni. Naj ustvari pri-roda paradiž — kapitalizem zna prepoditi srečo iz njegs. Prepodil jo je tudi s Porto Rica in videti je, da opravlja to delo še temeljiteje, odkar vihra zastava strica Sama nad otokom. Kapitalistom rodi dežela bogate dobičke, delavci žive v nepopisni bedi. in če se jim posreči, da dosežejo malo zbolj&anja, uniči policija uspen njihovega boja, ki zna uvajati pravo strahovlado na otoku. Brutalnosti, o katerih smo zadnjič poročali, se nikakor niso končale; v sredo, 3. marca jim je policija dodala nova barbarstva. Predsednik ondotnega odseka A. F. of L. Santiago letata» j mel v Poncc velik shod, in ravno ko je govoril, je policija napadla zborovalce, in ko iih je razgnala. jc še streljala nanje. Njene žrtve so en mrtvec in mnogo ranjenih. Sedem oseb. med njimi nradnike delavske Federacije, je aretirala, razun tega je prijela tudi pred sednika omenjene organizacije in J. Martineza, predsednika orga nizacije tobačnih delavcev. Ti ljudje so sedaj v zaporu, ne dovoli sc jim poroštvo in celo pravica, da bi govorili s svojimi odvetniki, se jim odreka. Porto Hico Fed. of Labor je poslala predsedniku zvezne industrijske komisije Walshu pismo, v katerem prosi; nnj bi prišla komisija na Porto Rico in preiskala ondotno strahovlado. Zelo obširno pismo, v katerem pravi eksekutiva organizacije, da je čitala poročila o njeni preiskavi coloradskih razmer, je izredno zanimivo. V davnih točkah izvaja sledeče: "Otok Porto Rico bi moral biti vštet v te preiskave in komisija bi morala pred vsem svetom razgrniti položaj njegovih 600,000 poljskih delavcev. Na svetu ni de-žele, kjer bi bili delavci tako iz-koriščani kakor tukaj, industrij- ski nemir vlada tu že celo deset- Stavka je morala priti; z delavci so pregrozno ravnali in teh razmer ni bilo več mogoče prenašati. Delavci so mislili, da je prišel tre-notek za dejanja: ali očividno niso računali z oblastmi otoka, ki stoje pod kontrolo kapitalistov. Kljub dejstvu, da so morali delavci delati po 12 do petnajst ur na dan za 30 do 40 centov, so policija, oblasti in od sladkornih družb najeti profesionalni ubija-či terorizirali uboge delavce, ho-teči jih pognati nazaj na delo. Stavkarji so bili postreljani, ■ ranjeni, pobiti, le ker so se boje-| vali za boljše razmere in boljše plače. Njih voditelje so pometali brez zaslišanja v ječe, ne da bi jim bili dali pravico obrambe. | Smrt, skrb in beda vlada na otoku. odkar je policija začela kru-šiti stavko. Zato apelira Fed. of Labor na ^ imajo y Amenki V(>iik() {„m,UnJMik* «vezne industrijske! ^ vr pr veli« gesjo komisije F. P. Walsha, naj ^Ižupana liarrisona: Safety firat. prej napravi preiskavo, da i«vc| Kako je v re8I1ici z varnostjo v kongres Zedinjenih držav, kako tpm ^^ /na najbolje p0Vedati se streljajo pod praporom /edi koponerjeVR Htatistika. lanskega njenih držav delavci, ki ustvarja- leU ^ bUo y Chicaffu na žt.iozni. jo bogastva. 0Ah ubitih 282 oseb, in sicer 100 Guverner Vager ni kljub P^o-; usjužbcnc«vt 13 potnikov in 169 testom uradnikov federacije i»»^- drugih. Na kolodvorih jih je bilo sar storil, da bi bil preprečil ali ubitih 17 na krjiifcfih 71. Največ prepovedal morilno brutalnost v |rtev je zahtcvala Chicago Mil-interesu zemljiških posestnikov. waukoo aiKj ^t. Paul Ry.. namreč Da bi guvernerju ofierelno razlo- 47 potrm Nortwestern 44. žil oložaj, je bil delavski zastop- y ^^ ^ ^ s „ik v poslanski zbornici J. Aybar ^¡^¡^ in kulturo 282 oseb v s predsednikom organizacije Igle-i , , t ... hodit i po glavnih ulicah. Enako se godi v Ponce. V Majaguez je bil vodja stav karjev Anasor brutalno zlostav ljan. Najeti so bili stavkokazi da bi delali pod policijskim var stvom. V Checibo strašno besni polici ja in dva policijska uradika sta grozno zlostavljala strokovnega uradnika Juan Diaza. Delavcem so iztrgali zastavo Zedinjenih dr žav iz rok. Aretiranim ljudem ne dovolijo zagovornika. Vsa polici ja je na razpolaganje lastnikom zemljišč." Pismo navaja še več posamezno sti, ki so takega značaja, da se človeku ježe lssje na glavi. In če ne bi bliže v Zedinjenih država doživeli podobnih reči, bi mislili da ni mogoče kaj takega. SAFETY FIRST! siasom pri njem, ter mu je predložil brzojave, ki dokazujejo, da so se sodniki, župani in policija raznih krajev zarotili z lastniki slad-konih plantaž za napad in postre-Ijanje nedolžnih stavkarjev. Težko ranjene so držali v zaporih in komaj se jih je posrečilo dobiti proti visokemu poroštvu na svobodo. V Juneas so zaprli 14 stavkarjev v smrdljivo "jail." V Annseo je policija pet stavkarjev težko ranila. V Arecibo je glavar policije prepovedal delavecm vsak obhod in shod. Policiji je ukazal, naj rabi gorjače in revolverje, Če bi delavci imeli shod. Stavkarjem sc je prepovedalo enem letu ubitih na železnicah to, mislimo, jc zgovorno znamenje velike varnosti. V drugih ozirih tudi ni nič bolje. Vsakovrstni lupeži imajo tukaj tako široko polje, da cvete njih rokodelstvo kakor marjetice na spomladnem travniku. Tatvino in vlomi so že čisto redni dogodki, na katere se je komaj še ozirati. Revolver je igračka. In večina gospodov lupežev se smeje policiji, kajti ta zna pač napadati brezposelne delavce, rešiti mesto rokov-njačev je pa zanjo prevelika umetnost. Brez Boga bi cerkev lože izba jsla kakor brez hudiča. RAZVOJ POLICIJSKEGA ŠKANDALA. Nekaj tednov je bilo tiho o škandalih chicaškc policije. Zdaj sc zdi, da se približuje razvoj te tragikoiuedijc s hitrimi koraki do svojoga zaključka. Državni pravdnik Hoyne je dobil glavno pričo, s katero hoče »|Kijiti železni obroč svojih dokazov. Ta priča je kral lupeškega trusta Ed. Rice, katerega je Hoyne nekoliko mesecev zaman iskal. Ricu nič ni dišala bližnja seznanitev z državnim pravdni-štvom in sodiščem; kajti daleč od teh ni kaznilnica, in vrhovni poveljnik kupčijsko organiziranih lupicev je dobro vedel, da je popolnoma zrel zanjo. Njegovi prihranki so mu dovoljevali dalj še izlete, pa je šel malo pogledat svet. Hoynov detektiv je izvohal njegove sledove in se pripeljal v San Francisco. Prišel je le malo prepozno, kajti Rice je zapustil mesto svetovne razstave ravno par ur prej. Podobno Jc bilo tuof San Diego. Detektiv se je vrnil, a ko je lote'ni zopet sedel na železnico, jc raztegnil svoje potovanje do državne meje našega južnega soseda. Mister Rice je namreč preživljal syoje dni v Mehiki. V El aao je bil že enkrat aretiran in Chicago so telegrafirali, naj pridejo ponj. Ali medtem je Rice dosegel, da so ga izpustili proti joroštvu in ko je prišel detektiv, mu ie čez mejo osle kazal, češ kaj je natu za par tisoč dolarjev !Zdaj glejte ,kako me vjametel Naloga je bila res težavna, in bistri detektiv si jc zaman belil glavo, kako bi zvabil svojega moža na tla Zedinjenih držav. Rice bi bil najbrže ostal v deželi Ville in Carranze, da ni posegla v zadevo ženska roka. Ricovi ženi se je zstožilo pwku«il« Severov li*l ¿.»m M 1'IJula, i'«n» K in hO i» : (Severov Balzam za Pljuča). Njegovo teiilno vrednoet je izkazal v mnogih tacih aludajik Sledeči je eden izmed. teh: ola mil» hferka J« Imela ka*elj f« od »Ime. 1*11 JI S«««rov lt»U»m » Piliti* In k«» «»no por»Nli d v« »tek len tri. J* katolj popnlnoin» UtfiiuL Mi imamo Severove Pripravke vedno prt niti in ti «oSevarov K*-trul»tor. Severov Žlvl)en*kl lini-um, Severov Nervo-toa. Severov ¿eUxifnI crentec. Severov« .letriie krtttfl-Jloe In Severuvo UoUjartUko Olj«. Val ti wt ieborni pripravki." J«»ephti»e Ratajri«k. >1 K. Sta-iton St.. HikImiii. IV into Ake ete ee p n. hladi 11. potk umi« Severa» fold and Grip TuWeW ISevero-V« Tablai« »oper prehlad la hrt pol < «o* r> matov. ta «nak« srbeta kutaa bo-'Hanl lahko hitro kn u»petno odpr*vi Seven»'» Skia Ointment (8«verovo Maxi- — | to »oper koiiM) boletnl.) Ona AO centov. Severeve Pripravke imajo naprodaj lekarnarji v »epov ik »lt. Zahtevajte Severov». Ako )th ne morete dobiti, narutijta Jih od : ! W. F. SEVERA CO., ""'.SwT'" • J ; r^"ADAR potrebujete društvene po-trebščine kot zastave, kape, re-galije, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se na svojega rojaka F. KERŽE COM 2711 South Millard Avenue. CHICAGO, ILL. Cenike' prejmete zastonj. Vse delo garantirano. . ..................... Edini slovenski pogrebnik i MARTIN BARETINČIC »4 BROAD STREET TEL. 1475 JOHNSTOWN, PA. Nepretirano ROJAKI! Oglasite se v moji gostilni kadar ^ greste v mesto ali iz mesta in prepričali se boste, da točim najboljšo vsakovrstno pijačo. Ako pridete enkrat v mojo gostilno, sem zagotovljen, da boste ie prišli. JOS. SLABE 216 So. Genesee Slr«et Tel. m Waukegan. Illlnol» Sedaj je čas! FARME Zemljišče za FARME v Wisconsin in Michigan Na farmi zamorete postati samostojen in neodvisen gospodar, zasigu-riti si boljšo bodočnost in preskrbeti sebi in «voji družini boljše življenje kot zamorete doseči v zaduhlih tovarnah, nevarnih rudokopih in velikomestih, kjer je brezposelnost na dnevnem redu. Kupite si koa dobre in rodovitne zemlje v eni ali drugi teh držav in v kratkem bodete sprevideli, da ste napravili prav. Mi lastujemo nad sto tisoč akrov dobre in rodovitne zemlje poleg prijaznih mest in trgov, šol, železnic, cerkev, trgovin i. t. d., kjer sc nudijo vsakemu vsakovrstne ugodnosti ki jih farmar potrebuje. Dobro podnebje, zdrav in čist zrak, izvrstna in zdrava voda in prijazen svet. Zemljo zamorete kupiti sedaj še po j ako nizkih cenah in izvan-redno ugodnimi pogoji, tako da si vsakdo lahko farmo kupi in pripomore do dobre in dobičkanosne domaeije. Poleg omenjene zemlje iniamo tudi nebroj že tudi deloma obdelanih farm na prodaj po isto-tako nizkih cenah in ugodnih pogojih. Sedaj jc čas da si preskrbite potrebne informacije in podrobnosti glede zemlje in farm, posebno ako se nameravate že ietos naseliti ter s tem tim prej svoje blagostanje pospešiti. Vsa pojasnila Vam pošljem drage volje in popolnoma brezplačno. Pišite na: . Mantel GRIMMER LAND CO. A % 133 W. Washington St. CHICAGO, ILL. ZAPOMNITE SI: Vsak cent ki ga naložite na farmo ali zemljo ki ste jo pri nas kupili vam nosi najmanjc 10 odstotkov obresti, ne-vštevši skupička ki ste ga za svoje pridelke prejeli. LISTNICA UREDNIŠTVA. J. P. Reading, Pa. Kakor lahko vidite v naših listnicah, imamo vedno premalo prostora. Prosimo, pišite prihodnjič le na eni strani. Mnogim dopisnikom: Prosimo potrpljenja. List se ne da raztegniti. Kar je važno in porabno, pride. Kar se ne more objaviti, se ne more - - za vsako reč posebe. ne moremo navajati vzrokov. DAROVI ZA ALOJZ KOROŠEC V FRANKLIN, KANS. Društvo štv. 11 S. D. P. Z. v Dunlo, Pa. Darovali posamezni bratje $2.89. Nabrsla Josip Snhar in Paul Jereb po stanovanjih $4.25. Skupaj $7.14. Poštnina 10c. Preostanek $7.04 poslano na blagajnika društva "Prolctarec" štv. 60 S. D. P. Z. Jože Suhar, tajnik. Neki iznajdljivi restavrater v New Yorku naknanja. da bodo poslej v njegovi restavraciji posebni dnevi, ko bodo cenjene dame lahko jemale svoje pse s seboj. V ta namen je dal napraviti take sedeže, da bodo dame la hko imele "svoje ljubljenčke" tudi pri mizi poleg sebe in jih ne bo treba puščati v garderobi, kjer bi se še lshko prehladili. Zaksj ni človek pes! P Ii OLE T AREC SLOV. DELAVSKA UstAMVÜ«" dM l«. »»«MU PODPORNA ZVEZA lahviMM-traM t* aprile ltOt v driavi Pmib. Sedež: Cooemauflh. Pa. GLAVNI UEADNIKIV. Predaednik: FRAN PAVLOVÔlC, bo* 705, Conemaugh, Pa Podpre daedaik: JOÖIP ZOBKO, H. F. D.;8, bo* 60, Weit Newton, P*. Tajnik' ALOJZIJ BAVDEK, bo* 187, Conemaugh, P*. Pomoftni tajnik: IVAN PROBTOK, bo* 1B0, E*port, Pa. Blagajnik: JOttlP ŽELE, «108 St. Clair Aw, Cleveland, Ohio. . Pomoiai blagajnik: JOSIP MARINCIÔ, «09 St. Clair Av. Cleveland, O. ZAUPNIK: ANDREJ VIPRIH, bo* 52S, Conemaugh, Pa « NADZORNIKI : V II J KM SI TT K R, 1. uadeoruik, Look bo* 57, Conemaugh, Pa KRAN TOMAŽIC, 2. nadaornik, Oary, Ind., Tole*ton, Sta., bo* 73 NIKOLAJ POVftK, 3. n»da., 1 Craib st., Numrey HiU. N. S. Pitteburg, Pa POROTNIKI: IVAN' OORAKK, 1. porotnik, Bo* Radley, Kaniaa. j\KOB KOCJAN, 2. porotnik, 274 Lu un en Street, Johnstowu, Pa. ALJOZIJ KARL1NOKR, 3. porotnik, Girard, Kansas, R. V. D. 4. bo* «i« VRHOVNI ZDRAVNIK. F. J. Kern, M. D., 6802 Ht. Clair Ava., Cleveland, Ohio- , OLWNI URAD v hiif *t. 48 Main Street, Conemaugh, Pa. PUMOtNl UDBOR. Spendal Ivan, Conemaugh, Pa., box 273. GaAnik Ivan, 425 Coleman Ave., Johnstown^ Pa Gabreaaja Jakob, bo* 422, Contmaugh, »'a.' Bovc Frank, R. F. D. 5, bot* 111, Jokaattwa, Fa. öuhodolnik Ivan, box 781, South Fork, Pa. Zoler Alojaij, box 514, Conemaugh, Pa. PRIPRAVLJALI ODBOR ZA ZDRUiTEV SLOVENSKIH PODPORNIH NAPREDNIH OttOANIZACIJ. Predsednik: Viljem Sitar, boi 57, Conemaugh, Pa., élan 8. D. P. Z. Zavertnik Joief, 2821 Crawford Ave., Ckicago, IU., ilau S. N. P. J. Martin Konda, 2658 So. Crawford Ave., Chicago, III., élan S. S. P. Z. Hraat Anton, P. O. New Duluth, Mmn., élan S. N. P. J. •Ufanéié Martin, bo* 78, Franklin, Kani., élan dr. av. Barbare. Frank J. Aleà, 4U08 W..31st St., Chicago, 111., ¿lan S. D. P. 1 P. D Goric k Ivan, oo* 211, Weat Mineral, Kana., élan A. S. B. P. D. Uradno Olusilo; PROLETAREC, 4U08 W. 31at St., Chicago, IU. Cenjena društva, oiiroma njih uradniki, «o uljudno prošeni, pošiljati »se Aopise in denar, naravnost ua glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj •• pošilja glasom pravil, edino potom Poštnih; Expresnih; ali Bančnih denarnih aakainic, nikakor pa ne potom privatnih ¿ekov. V slučaju, da opasijo društveni tajniki pri poročilih glavuega tajnika kake ¡peeaanjkljivoati, naj to nemudoma naznanijo urad glavuega tajnika, da se v pri-hoda je popravi. Še dva luescca iinaiuo do prvega maja, ki jc po Kvobodnom aklepu organiziranega zavednega prolotariata delavaki praznik. O pomenu tega praznika nam ni treba razpravljati na tem meatu. Delavatvo manifestira prvega maja predvsem svojo zrelost; s tem praznovanjem dokazuje, da ae kiiveda, kateremu razredu pripada; s svojo manifest ar i jo, ki ae vrši po vacm svetu sočasno, potrjuje, da je delavstvo vseh dežel in vseli narodov ena in enotna velika armada, ki stremi po popolni združitvi, da doseže v njej moč, ki je potrebna, da se reši iz kapitalističnega suženjstva. Prvi majnik jo dan delavskega edinstva. Ka-. kor so delavci povsod izkoriščani iu zatirani v kapitalističnem sistemu, tako morajo biti složni v obrambi in v boju, če hočejo streti sile izkoriščanja in zatiranja. IJrvi majnik je praznik boja, tistega boja, čigar cilj je reanična svoboda in enakost, boja, ki sc vodi "z uma svitlini mečem." Prvi majnik pa je tudi praznik miru, svetovnega miru, iu mogočen protest proti vojni in militarizmu. Zato ima praznovanje prvega majnifta letos poseben pomen. Nekoliko milijonov naših bratov in tovarišev leži v evropskih zakopih s puškami v rokah, za kanoni, možnarji in mitraljeza-mi, na tuje povelje ubijajoči drug druzega. Več kakor miljon jih že leži pod zemljo, in še nekoliko miljonov jih loži no bolnišnicah. Za tuje interese, na tuj ukaz, sebi le na škodo, se koljejo tisti, ki so drug drugemu najbližnji. . Vemo pa, da je tudi ta grozna, največje strahote z največjo blaznostjo iu z najgrozovitejšo i-iunijo prepletajoča tragedija posledica tistega kapitalističnega sistema, ki ubija delavce vsak dan po jamah, plavžih, jeklarnah, železnicah itd. ter napolnjujejo ves svet z reveži in pohabljenci. Le zmaga delavstva more ustvariti razmere, v katerih bo človeštvo uživalo mir. Boju za tako zmago je posvečen praznik prvega majnika.' Tudi 44Prolctarec" hoče za ta praznik izpolniti svojo dolžnost. Kakor že zadnJa leta izide "ProletareG" tudi za ta dan v povečani obliki. Če bodo naročila zadostna, bo tiskan najmanje na 16 straneh. Ta številka bo izdana dne 28. aprila, tako da jo bodo vse naselbine lahko imele 1. maja. Uredništvo in upravništvo sc potrudita, da storita najboljše, kar bo mogoče. Prirejeno in izbra- no bo gradivo, ki bo gotovo zadovoljilo vse čitatelje in ki bo obenem najbolje služilo za propagando. List bo bogato ilustriran iu poskrbljeno bo, da bo tudi s tem delom čitatcljcm najbolje ustreženo. Cesar pa ne moreta storiti upravništvo in u-redništvo sama, jc agitacija za razpečavanje te slavnostne izdaje.To je naloga, ki jo morajo prevzeti in izvršiti naši sodrugi po naselbinah in od njih pričakujemo, da jo izvrše čim temeljiteje. Komur je boj za osvoboditev proletariata resna zadeva, bo gotovo storil, kar je v njegovih močeh, da se Čimbolj razširi ta izdaja, ki bo prispe-vala razredni zavednosti in pronuji našega delavstva. l!l>ravništvo računa, da izide slavnostne številke Proletarca najmanje 16.000 iztisov. To se lahko doseže, ako sc vsi sodrugi lotijo agitacije. In če se doseže, bo tudi nam mogoče napraviti tak list, da ga bodo vsi čitatclji veseli. Sodrugi! Imejte pred «rtui, da je prvi majnik praznik, katerega si je delavstvo samo izvolilo in določilo, da torej ni nobenega cerkvenega in državnega praznika, ki bi mogel imeti enak pomen. S to mislijo pojdite na delo in gotovo doseže-te uspeh. Izpolnite in izr< žife'ta kupon, ter ga nam pošljite! l llpravništvu "PROLETARCA" 4008 W. 31st St. CHICAGO, ILL. Pošiljam :...... dol.......ceni. za * ............iztisov majske številke "Proletarca." Pošljite na naslov: Ime.............................. Ulica............................. Mesto............................ OD PRIPRAVLJALNEGA ODBORA ZA ZDRUŽENJE Vsem članom in članicam prizadetih organizacij na znanje. - Prvo splošno glasovanje o združenju, ki se je vršilo pri petih organizacijah je končano in pri pregledu na rezultat uiora vsakega posameznega, napredno mislečega člana navdajati zadovoljstvo. Večina za združenje je namreč pri vseh zapopadenih organizacijah tako ogromna, da smemo z vso pravico pričakovati najlepšega vspeha. Natančne podatke o številu glasov za in proti, bodo izdale organizacije, oz. glavni tajniki istih v svojih glasilih. Slovensko delavstvo, organizirano v raznih podpornih organizacijah, je pokazalo, da se zaveda in prav dobro razume, kaj mu treba v ohranitev naših podpornih organizacij, ne glede na razne puhle tvrditve nekaterih na en ali drug način zainteresiranih nasprotnikov združitve. Toraj prvo glasovanje je končano. Drugo glasovanje se prične dne 15. marca t. 1. in vsa navodila, glasovnice i. t. d. prejmejo društva pravočasno od glavnih tajnikov svojih organizacij. Glasovanje se ima vršiti v istem smislu kot prvo; originalne glasovnice se hranijo pri društvih, a poročilo o izidu se pošlje glavnemu tajniku svoje organizacije in predsedniku pripr. odbora. , Kot rečeno, bodo prejela društva vsa potrebna navodila od gl. tajnikov svojih organizacij, vendar omenim naslednje: izpolnjene, na primer: kdor glasuje za predlog štev. 1., naj ne glasuje za predlog štev. 2 in naobratno, kdor glasuje za predlog štev. 2, naj ne glasuje za predlog štev. 1. Kajti ako kdo slučajno glasuje za oba ta dva predloga, bi bila do-tična glasovnica neveljavna. I stotako, kdor glasuje za predlog štev. 3, naj ne glasuje za predlog štev. 4 in naobratno. Za predlog štev. 5 in 6 se naj glasuje po prepričanju ne glede na druge predloge, lahko za oba ali pa proti obema, ali pa enega za, druzega proti. Upam, da ae bode to glasovanj*e istotako lepo zaključilo, kot prvo, ter nas dovedlo do končnega cilja. Viljem Sitter. predsednik pripr.s, ;n predsednik pripr. odbora. wwwv/. vv- >»»»« ► < ► ! StranKa i! Chicago, IU. (KONEC.) 8 Tiskovni odbori. 1) Za vodstvo s tiskom spojenih poslov voli vsaka narodnost na organizacija svoj tiskovni odbor treh članov, ki se volijo sočasno z glavnim odborom in na e-nak način. Tiskovni odbori poročajo glavnemu odboru, kateremu so odgovorni. 2) Po svojem spoznanju ali na predlog kakšnega tiskovnega odbora skliče glavni odbor lahko skupno sejo vseh tiskovnih odborov. 3 Vsak tiskovni odbor se konstituira takoj po izvolitvi, izvoli iz svoje srede tajnika, ki je ob enim zapisnikar, in sklicuje svoje seje po potrebi. 4) Opravičene stroške tiskovnih odborov pokriva glavni odbor. 9. Zvezni donesek. 1) Lokalne organizacije odpoŠ Ijejo vsak mesec za vsakega člana sledeče zneske gl. tajniku: <11. odb. skupne stranke po 5c. Državi in okraju (State and Con nt v) skupaj po 5c. , 01. zvezi po 5c. Skupaj 15c, izvzemši, če je gl. odbor ali splošno glasovanje sklenilo, pobirati še kakšne redne pri spevke, torej zvišati za mesečne prispevke. Te zneske je poslati na podlagi izdelanega poročila vsak mesec -najkasneje do 10. za prejšnji mesec. 2) Razpečavanje agitacijskih znamk, izdanih od glavnega odbo ra, je naloga krajevnih skupin 10. Krajevni odbori. 1) Vsaka krajevna skupina si izvoli toliko članov v odbor, kolikor jih potrebuje za redno po slovanje. 2) Tajnik zastoja skupino v notranjih in zunanjih zadevah, vodi finančne knjige in pobira pristopnino in mesečne prispevke, sklicuje redne in izredne seje in vodi korespondenco. 3) Zapisnikar vodi zapisnik, drugi odborniki pa izvršujejo posle po naročilu skupine (kluba) 11. Dolžnosti članov. 1) Vsak član mora priznati program socialistične stranke in se po njem ravnati, ter izvrševati veljavne odredbe zborov in zasto-pov ter sklepe splošnih glasovanj 2) Plačevati redne in eventualne izredne mesečue doneske. 3) Kdor ostane tri mesece ne-Aopravičeno z doneski na dolgu, sc smatra za pasivnega člana. 4) Oproščen je član, ako z zna njem skupine (kluba) ne plača doneskov zaradi stavke, brezposelnosti ali bolezni. 5) Kdor zaostane z vplačevanjem leto dni, se briše iz J. S» Z. 12. Pravice Članov in članic. 1) Vse spore v skupinah in v zvezi uravnava razsodišče, v katero voli vaaka preporna stranka po dva razsodnika, ti pa petega za predsednika; pri enakosti glasov odločuje žreb. Ce noče prizadeti izbrati razsodnikov, mu jih izbere skupina. Razsodba se naznani skupini. Ako se razsodniki ne morejo zediniti, odloči predsednikov glas. Stranka, k' ni zadovoljna z razsodbo, lahke apelira na gl. odbor; najvišja instanca v Zvezi je zbor. 14. Odpoklic. 1) 01. tajnik zveze iu vsak član eksekutive se lahko odpokliče po sklepu večine članstva. Za tako zahtevo je treba podpisov 10% vsega članstva. V tem slučaju mpra gl. odbor razposlati vsem skupinam peticijo z obtožbo in obtožencev zagovor. Ce se izreče 20% vsega članstva s podpisi v 30 dneh po odpošiljat vi za odpoklic, mora gl. odbdr suspendirati obtoženca in razglasiti odpo-klicnc volitve. Kandidata proti obtožencu nominirajo chicaške organizacije in volitve se vrše po določbah v pravilih.- Ce je obtoženec, ki je prejemal plačo od Zveze , v odpoklicnih volitvah ponovno izvoljen, ima upravo do plače, ki mu je bila ustavljena ob času suspensije. 15. Sprememba pravil. Si^rcminjati pravila sme le Jugoslovanski socialistični zbor, ali pn članstvo potom referenduma. Utemeljen predlog lahko poda vsaka skupina: gl. tajnik ga objavi v glasilih J. S. Z. Ako v treh mesecih ni podpore desetih skupin, je predlog propadel. Sicer gre na splošno glasovanje, ki se mora izvršiti v 6 tednih. 16. Kongres. 1) Jugoslovanski socialistični zbor se vrši najkasneje 6 mesecev po zboru Soc. Party. Izredne zbore sklicuje gl. odbor Jugoslovanske socialistične zveze za Ameriko, če to zahteva dvetretiska večina vseh članov sama ali pa na predlog gl. odbora. 2) Prostor za zbor določi gl odbor. 3) Vsaka skupina ima pravico do enega delegata, če šteje čez 60 članov pa do dveh. Ako je skupina čez tri mesece dolžna doneske, izgubi pravico do delegata. 4) Člani gl. odbora imajo sedež in glas. 5) Člani gl. odbora, gl. tajnik, po en zastopnik tiskovnih odborov, gl. uredniki zveznih glasil o-ziroma njih zastopniki imajo sedež iu od noge, kadar bodo deti k zeleni mizi in z njimi glasova- lnle za korist slovenskega delav-ti o usodi Slovencev. Tn ravno ta- stva. Vsa ta Liga je špekulacija ko ne verjamem, da Slovencem po posameznih oseb, slovenskemu vojni ne bo več treba hoditi s trebuhom za kruhom po svetu. Tisti ljudje, ki zdaj tako z besedami rešujejo narode, nimajo niti pojma o svobodi, nli pa jim služi tudi ta beseda le za zaslep-ljevanje ljudstva. Po njihovih narodu pa ne prinese nobene ko risti. Če bo mirovna konferenca in bodo razmere take, da bo sploh mogoče kaj vplivati na njeno po avetovanjo in na njene sklepe, te daj verjamem, da bo imela vpliv nazorih so Italija, Srbija, Črn« socialistična Internacionala. In Oora, Bolgarska pač svobodne dr-' Intemacionali ima Jugoslovanska Superior, Wyo. Cenjeno uredništvo 'Proletarca!' Tudi* tukaj sc ne moremo z delovnimi razmerami nič pohvaliti, ker delamo po tri do štiri šihte na teden in imamo množico brez: poselnih, ki zaman čakajo na delo. Torej moram tudi jaz reči kakor mnogo dopisnikov: Nikomur nc svetujem, da bi hodil sem za delom. Zaprli so tukaj tudi rov D, vsled česar je okrog 180 ljudi izgubilo delo, tako da so se razmere še bolj poslabšale. Zabave smo imeli zadnje leto dosti, ker se je mislim sedem parov Slovencev poročilo, in to se mi zdi veliko, ker nas je. tukaj pravzaprav malo Slovencev. Na društvenem polju je napredek dober. Podpornih društev i-mumo pet, tako da se vsakdo lahko zavaruje za slučaj, če pride kakšna nesreča ; in te so na dnevne mredu. Žal, da se tudi nejde-jo ljudje, ki govore, ne da bi sami vedeli kaj. Tako sem slišal nekega rojaka, ki jc nekaj ogo varjal delavsko podporno zvezo. Upozarjam take ljudi, naj puste to društvo pri miru; marsikateri-Člandv se ima že S. D. P. Z. zahvaliti za podporo in obrekovati ne bomo dali svoje organizacije. Za bolnega sodr. Jojin Schnei-derja sta šla naša člana Jakoba PROL. . LU Mivšek in Frank Kmetič nabirat pri rojakih, kajti naše društvo šteje le 11 članov. Nabrala sta 9 dol. 80c., za kar sc zahvaljujemo vsem darovalcem. Pozdrav vsem čitateljem tega lista! Jakob Mivšek. Meadow Land«, Pa. Cenjeni sodrug urednik! Pri aas se zlodie slabo dela. Delali smo po dva do tri dni na teden, potem so pa popolnoma nastavili. Nikomur na zemlji ni svetovati, da bi hodil sem. Po zimi nas porivajo po takih prostorih po rovu, da bi ga bi šel pred 5 ali 6 leti, če bi mi bil pokazal tak prostor, tožit, če bi le vedel, kje je taka sodnija. Zato nam pa vendar nc manjka zabave, samo čc je človek najde; samo malo draga je. Tako jc prišel zadnjič moj tovariš, ko sem bil ravno pri pisanju, in rac je pri tem opravilu • dregal, da sem se kar začudil. Mir sera imel šele, ko je šel s^at; potem pa je bil čisto miren in je spni kakor klada. Ampak drugo jutro, ko se je zbudil! Držal se je za glavo, pa klel, da jc kar pokalo. Strmed sera ga vprašal, kaj da je, zakaj sc tako jezi? Kaj se ne bi jezil? mi je odgovoril, ko me je tisti tvoj prijatelj počil za pet dolarjev! Kateri moj prijatelj? sem vprašal. Tedaj sera se spomnil, da je bil prejšnji večer prinesel neko pismo in pet Amerikanskih Slovencev od nekege znanca. V tem pismu mi je hvalil Amerikanskcga Slovenca in se rai ponujal, da mi ga naroči. Jaz seveda ne potrebujem te šare. Moj tovariš pa mi je pravil, kako je bilo, ko je bil na obisku v Aleksandriji. Tisti svetnik — Je pravil — ki ti je poslal ono lepo pismo, je prinesel kar celo galono vina na mizo. Jaz, ki nisem imel vea dan ničesar pod zobmi, sem ga kmalu iniel v glavi. Tedaj pa rai je svetnik začel prigovarjati, naj vstopim v njegovo društvo. Izgovar-jal sem se, da sem že v svobodomiselnem društvu; ali pobožni mož ni pa ni odnehal, dokler mu nisem dal pet dolarjev. On pa mi je svetoval naj odstopim od svojega društva, pa ostanem le pri njegovem. Poteu», ko je že unel dolarje, mi je pa 6e dejal, da bom moral hoditi seveda štirikrat na leto lf spovedi, in to ho veljalo vsakikrat dolar. Kaj, dolar naj dam za spoved? se je jezil. Kajfti kupim mački mleka. Pa kam bom hodil k spovedi, ko že enajst let nisem bil? Odveze zdaj itak ne dobim; čemu bi torej dajal dolarje? Kes lepa misel! Ali nekateri rojaki so začeli migati z ušesi, kakor zajec za grmom. Žalostno je, da se nekateri naši rojaki boje mednarodnega socializma. No, p£ se ne smemo čuditi naši neslogi, saj vidimo zrcalo v Evropi. Slišimo, kako se naši bratje bijejo sami med seboj; zakaj, ne vem-menda vsled same bratske ljubezni ! Pa vrnimo se v Reading. Znano je, da po Pennsylvaniji fabri-In Siuilo mu je v glavo: Prima-I ke večinoma obratujejo le po 10 ruha, svojih pet dolarjev hočem dni na mesec, nekatere celo nič.( nazaj! Pa je vzel pot pod nogo. Tedaj je slabo za nas delavce. I-Jaz sem med tem časom kuhal mamo tudi nekaj precej premož-prežganko, kajti za kaj druzegu uih rojakov in bogatih gospodov, pe nese v sedanjih časih. Preden ali žal, za napredek iu delavsko sem zaključil to pisanje, se je to- stvar so po večini mrtvi, dasirav-variš vrnil, ampak dolarjev ni no tako radi rabijo frazo: "Svoji prinesel s sabo. Doma je našel k svojim" Sploh se z napredkom samo ženo. Ta mu je pač oblju-; in izobrazbo ne moremo pohvaliti, bila, da bo govorila s svojim mo Vidi se pa, da so se dali nekate-žem in da dobi denar nazaj. ri naši- sobojevniki izpreobrniti Jaz se pa ne čudim. Tako vle- na ljubo svojim lepšim polovicam čejo cerkveni gospodje denar iz in to skoro takoj po poroki. Za-Ijudstva in tako so se naučili nji- kaj pa ne bi>rajši svojim sopro hovi pod rep ni ki. Eden opaja lju-igam raztomalčili pomen 'soeiali-di z nebesi, drugi z vinom, eden zrna, da bi one spoznale, da so v jih straši z hudičem, drugi jim zmoti? Žeujska, ki enkrat stvar obljubuje sladke dobrote. Dela- razume, je celo boljša agitatoriea vee delaj, muči se, pa daj nam, kot pa moški, tebi naj ¡m tla Bog. Sami so sicer Starim in modrim sodrugom pa bolj v prijateljstvu z Bogom in J svetujem, da ne umrite sicer za meni bi se zdelo bolj enostavno, j socializem a ne poslušajte preveč če bi se sami obračali do njega, farških pridig. Kajti oni prjdi-Ampak Bog ni tako neumen, da gajo le za sebe. nikdar pa ne na bi jim dajal, delavec pa pogosto vašo korist. Verski fanatizem naredi ljudi mrtve za vsak napredek, ter so le molzna krava za farje in kapitaliste. Drugi vzrok, da zaostajamo v napredku, je pijača; tudi sam sebe ne odštevam. Vem, da delavec združenju z glasovnico v roki lahko izvojujcmo delavsko zmago; ker šele potem bo delavec užival sad svojega produkta. Deseti brat. LI8TU V PODPORO. ma je. Pozdrav goin ! vsem zavednim sodru-j Simon Premro. Newark, O. Cenjeno uredništvo! Zadnjič sem poročal» da je tu- ko pride z dela, rad popije stekle-kaj veliko brezposelnih, no sedaj uico ali več pive, ali čezmerno pi-poročam, da jih je še več. I*uu jančevanje pa v vsakem oziru podpisov brezposelnih delavcev škoduje. Znani so mi slučaji, ko smo poslali demokratičnemu me- ho se fantje napil i, seveda so se v stnemu zastopstvu. Kaj smo pa pijanosti stepli; potem pa plačali opravili s tem? Metali smo bob občutne denarne kazni. Kako lah-ob steno. Demokratje so to na- ko bi se ta denar obrnil za kakšne pravili za delavce, kar znajo, nam koristne namene. Morja se bo reč nič; saj delavci jih vseeno iz- vsled tega kdo čitateljev."Prolo-volijo. Mislil sem, da podje v no- tarca' hudoval nad menoj, priznavam letu na bolje, ali vraga — ti pa le moramo, da je žalostua še slabše gre. Koncem januarja resnica! Ni lepo, odkrivati take so ponovno začeli odstavljati, po »h*mere v javnosti, todj> upajmo, 3 ali 4 delavce na dan pahnejo na da se bo sčasoma med nami kaj cesto. Ne vem, kako dolgo poj- izprenienilo. de to; enkrat mora biti tudi tega Jokamo se, da nima naš narod konec. ( nikakega ugleda, da je celo izpo- Tukajšnji si. socialistični klub, stavljen in zaničevan. Zakaj pa i-je moral začasno prenehati; upati, '»ajo drugi narodi ugled? Zato, je, da se takoj obnovi, ko se spre- ker vrše svoje delo pod rdečo za- A. O. stavo. Mi pa korakamo pod staro-verskimi banderi iz cerkve na "pitnik;" no pa naj bo povedano. O delavskih tukajšnjih razmerah bi se ne vem kako izrazil: najrajši bi molčal. Ker pa bi si kdo mislil, da ne privoščim drugim meje razmere. James City, Pa. Kakor se pričenja skoraj vsak dopis v sedanjem času, tako tudi moj: Delovne razmere so slabe in nikogar ne iuorem vabiti sera. ..... , . . Kako smo si preganjali dolge nas.h dobrot naj povem, da je ja zimske večere? S čitanjem na.! ko slabo Delamo ze od julija me-prednih časopisov, katerih priha-pretečeuega leta le po malo ja precej v našo naselbino. Svet 1 rve ,UPS,'(0 nam dah P° 5 se začenja zavedati in marsikomu < m na <>c., John Molek 25t\, Fr. Kvartič 25c., Frank llren 10c., Fr. Petrič 18c., Vsi člani društva "Franciaco Ferrer" št v. Kil S. N. IV .1 . rhieago 111. Jos IVtrov-čič, North Chieago, 111. 50c. — Soc. klub stv. 82 Carona, Kans #1.00. Skupaj ......... $ 2.73 Zadnjič izkazano 218.51 Prenapolnjena kaznilnica. Upravnik kaznilnice v Jolictu Edmund M. Allen je poslal illnoia-kemu guvernerju Dutinju poročilo, v katerem se bridko pritožuje, da je njegov zavod že sedaj prenapolnjen in da koncem marca sploh ne bo več celic na razpolago, če pojde tako daljo. Položaj ni bil tak od leta 1878., ko so morali poslati 200 kaznjencev v Chester, da so preprečili prenapolnjenje v Jolictu. Izmed 1800 kaznjencev v 900 celicah jih jo skoraj Četrtina iz okraja Cook. Upravnik naglaša, da ne bo izhoda, če se ne stori kaj, da se prepreči naval, ki nastaja vsled boja policije z revolverskimi junaki in s prepovedjo povratka v Chieago za parolirane kaznjence. Mnogi izmed zadnjih so podr-žani v kaznilnici le zato, ker ne morejo v državi dobiti dela, v Chieago se pa ne smejo vrniti. Izmed 100 (jelic za žensko kaznjenke jih je 4i) praznih, ali po pravilih ne smejo biti v njih moški kaznjenci. Ko je Allen nastojil svojo službo, je bilo v Joliet 1454 kaznjen-oov; sprejelo so jih jc od tistega časa 1507, odpustilo pa 1161, torej za 346 manj, nego je bilo sprejetih. To so znamenja časa, proti katerim se nič ne opravi s statistiko, če ostanejo številke mrtve. Statistika jo koristna reč, ako so vzamejo njeni rezultati za podlago resnega dela. Gospodarsko razmere in kaznilnice so v najtesnejši zvezi, (o bi bilo v deželi le količkaj tiste hvaljene demokratične prosperiteto, ne bi bilo treba tarnati, da so kaznilnice prenapolnjene. Da niso so veliko bolj natlačene, jo dokaz, da so brezposelni delavci v vsej svoji bedi večinoma izredno pošteni ljudje. Vsega do danes: $221.24 Prostori "Narodne Čitalnice" v West Allis, Wis. se nahajajo na 448 — 53rti Ave. Uradne ure pa so ob sredah od 7 do 8, ob nedeljah pa od 2 do 4 popoldan. Knjižničar čitalnice je ob enem titdi za- • stopnik Proletarca, toraj se lahko naročite pri njem v čitalniških prostorih ob zgoraj navedenem času. Frank Puncar. RUDNIŠKA NESREČA. V rudniku Gentry pri Hinton, \V. Va., ki je last Now River and Pocahontas Consolidated Coal Co., so je dne 2. t. m. ob 1 dopoldne primeril^ velika eksplozija. Rov jo spojen z drugim; v vsakem dela po osemdeset mož in vsi so bili v jami, ko se je zgodila eksplozija, vsled katere se je rov zasul. Učinek jo bil tako silen, da je v okoli-oi 300 oken počilo, črtice A. IV Cooper, ki je bil 7Ô jurdov od vhoda oddaljen, je bil pa ubit. Poldrugo uro se je valil iz zemlje gost, črn, smraden dim. Ventilacija je bila tako poškodovana, tla celo uro jji mogla delati. Rešilna akcija se je takoj orira nizirala. Domače rešilno moštvo je takoj začelo delati, pomot* je pri šla tudi iz bližnjih naselbin, iz Glo-nallum, \Y. Va. so bili poklicani rešilni vozovi. Pozno zvečer so je posrečilo spraviti deset živih in devet mrtvih rudarjev na dan. Vzrok eksplozije jo seveda neznan. To jo vedno tako, da so no pozna vzrok, če se ne more krivda podtakniti kakšnemu delavcu. Morda iznajdejo tudi tukaj So, da je kakšen rudar povzročil nesrečo. Da bi bila družba kriva, jo popolnoma nemogoče; kaj takega se še ni zgodilo. Povsod skrbe družbo za izdatno ventilacijo, za zanesljive varnostne naprave in povsod žrtvujejo za tako namene večino svojega zaslužka. Niso li to reei, za katero jo zanimanje delavcev v prvi vrsti potrebno? A ravno od takih reči hočejo modrr ljudje odvrniti pozornost delavstva, in kjer so delavci kratkovidni, jim sedajo na lima-niee. V soboto so potegnili Se trideset zasutih delavcev živih na dan. Do tega časa so spravili 78 mrtvih trupel iz jame in zdaj nimajo u panja, da hi bil še kdo izmed za- PTesenetljiv uspeh. "Pozdravljam Vas in Vam da jem na znanje, da sem bila zelo bolna iu sem morala poklicati dva zdravnika. Povedala sta mi, da se moja kri suši. Želodec ni hotel prejemati nobene hrane. Tedaj sem se spomniia na Trinerjevo a meriško zdravilno grenko vino in sem poslala po šest steklenic. Po-užila sem štiri in se počutila popolnoma ztlravo. Sedaj je tega leto dni in želim priporočiti to zdravilo vsakemu. Jozefina Andr-le, Grami Rapids, Wis." Tako piše stara ^ospa, ki je dosegla presenetljiv uspeh. To zdravilo čisti drob, poživlja slast in krepi telo. Cena $1. V lekarnah. Jos. Triner, tvorničar, 1333—1339 S. Ashland ave., Chicago, 111. Triners Liniment daje novo prožnost utrujenim mišicam m sklepom. Bolečino brzo olajša. Cena 25 ali 50c. * ___ t , _ ______ MODERNA KNIGO VEZNICA Okusno, hitro in trpežno delo za privatnike in društva. Sprejemamo naročila tudi izven mesta. Imamo moderne stroje. Nizke cene in poštena postrežba. BRATJE HOLAN, 1633 Blue Isl&nd Ave., (Adver.) Chieago, 111. POTREBUJEM Slovenko v starosti od 33 do 40 let za v službo, ali pa za samostojno gospodinjo. Poleg kuhinjskega mora tudi razumeti na kmetijske delo. • Poštena in resno misleča žen3) < naj se obrne za natančna pojasnila in naslov na upravnistvo Proletarca, 4008 W. 31 st St., Chieago, IU. é* »» SODBA O COLORADSKIH BA RONIH. Pred industrijsko komisijo so se gospodje kapitalisti, ki imajo v Coloradu profitarsko interese prali kakor tisti zamorec, ki bi JL»i 1 za vse na svetu rad bel postal. Zamorčeva koža jc ostala črna in kapitalisti so ostali izkoriščevalci. Zdaj prihaja potrdilo tega dej stva od strani, ki še nikoli ni bila kapitalistom načeloma sovražna. Pod od se k kongresa za rud uiške zadeve, ki je dobH lani meseca januarja nalog, tla preišče razmere v Coloradu, jo zdaj predložil zbornici svoje poročilo, ki se temelji na zaslišavanju prič, in ti zapisniki sami obsegajo okrog 2000 strani strojeyisa. Pododsekovo poročilo je za premoga rske barone vse kaj družeča kakor prijetno. * V njem so izredno ostre obtožbe proti coloradski državni milici zaradi njenega postopanja proti stavkujočiin ru-dorjeni in njih družinam. Poročilo tudi ostro kritizira splošne razmere v rudniških okrajih in navaja kršitve državnih zakonov. Le dokazov za zaroto ki bi bila imela namen zniževati produkcijo premoga, ni potlodsek našel. Ker se je stavka končala, predli je bil potlodsek gotov s svojim poročilom, nc podaja v tem oziru nobenih posebnih predlogov, priporoča pa v splošnem za tak« shečaje razsodišča. čeS da so take ovire, kakršne je povzročila stavka v Coloradi, narodne važnosti, pa so mora zvezna vlada brigati zanje. • Poročilo odklanja tudi zagovor mladega Rockefellerja, ki jo pred komisijo izjavljal, da ni odgovoren za eoloradske razmere, ker nc biva tam. Potlodsek konstatira, da morajo biti lastniki in ravnatelji odgovorni za svoja podjetja. VELIKA PONUDBA ; T« «Hkt tu • NKHO rigam «*- «i l)at* prav tolik»"» kot po) rrnU N» £ Drugi in tretji zvezek imenika padlih, ranjenih in vjetih naših rojakov v sedanji evropski vojski. Sestavljen po izvirnih poročilih vojnega ministrstva z ozirom na tretje zborno povoljništvo (corps) pri katerem službujejo izključno skoraj sami Slovenci. Tu so navedeni vojaki ljubljanskega, spod nje-štajerskega, spodnje-koroske-ga, tržaškega i t. d. pešpolka; naših lovskih bataljonov, dragonske-ga in domobranskih polkov; Slovenci drugih oddelkov in vojne mornarice, skupno nad 4000 imen. Vkupno je «lo zdaj navedenih nad 5000 ponesrečencev v vojski. Pri nekaterih vjetih je navedeno, kje so nahajajo v vjethištvu a pri nekaterih padlih naveden je celo grob, kjer so pokopani. Cena za 2. in 3. zvezek je 35 centov, za vso tri tlo zdaj izšle zvezke, ki obsegajo 200 strani, pa samo 50 centov. Naročila in denar pošljite na: FELIX M. DOLINAR 45 Vesey St., Dep. P. New York. Kdo želi razprodajati imenike, naj piše po pogoje. (Advertisement). yLHr Í P. LariJIanJ Co., Naw York City WWWWWWuV. : "Ako si nameravate naročiti irrafofon, ali importirane sloven ske grafofonske plošče, ofnuite se name. Imam v zalogi tudi ure, verižice, prstane in sploh vsakovrstne zlatnino in srebrnino. A, J. Terbovec, Box 25, Denver, Colo." CHAS. IOCASEK, M, 0. PRIZNANO DOBRI ZDRAVNIK NA ZAPADNI STRANI CHICAGE. Dasiravno ie star zdravnik, vendar se do sedaj fte ni nikdar posluževal oglasov. K91«»h t»i«*s •» •II t «M STEDEN JE. Dozdeva se nepotrebno, priporočati narodu, naj si hrani svoj največji zaklad— zdravje—ki se ne da zopet tako lahko pridobiti, ako je enkrat zgubljeno. In vendar vidimo pred nami nevrjetno nevarnost, kakor če bi narod vabil bolezen in smrt v svoja telesa. Hranite si svoie zdravje bolj kot svoje aoiarjfe. Mi nuaimo onim, ki so izgubili svoje dobro zdravje in ga žele zopet nazaj pridobiti Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino To naravno zdravilo, obstoje«* iz «istega rde-«ega vina in zdravilnih zelii« ima «©stokrat zelo hiter i n dober u«inek, ako se ga redno uiiva pri okorelih (etrih, zapeki, zgubi slasti, nenadni slabost!, bolečinah v črvih, krčih, * želodčnem katarn. in pri vseh boleznih, kjer ie ga oslabilo. To sredstvo oja«a sestav ter ga uspo«ob'ja. da deluje bre« trk*1 - ' * ' ...... prenehanja. V boleznih V LEKARNAH treba hitro iz«il«enje telesa, ne da bi se sestav ter ga uspoaob' ja. da d« lodca, jeter in droba deluje dobro. JOS. TRINER Izdeluločl kemik 1333*1339 So. Ashland Ave. Chicago, DL Trin*rj«v linimant imejt» »»dno pri roki. Mogoč«, «la ga n« rabit« dan«s, sel o dobro vam bo »*tr«f«l jutri pri olajtonju bolečin v milicah ali skUpih. C«na 25c in SOc, po polti 35« in 60«.