List K* korlvtl «i*l»v-•k«g* l|ud«tva. D«Uv cl mo opravičeni do V0«g* kar produciralo.
Thil pap or i« 4« voted to th« inurMta of th* working cUm Worker* ar« •ntltUd to all what th«y produ©«.
iDMrMK iMOa«-eiMi	o*«- I tf"T. »I iM post offim
ChtoMO U1 und*» th* Aet of Concrwt* of Mareb «rd. l*7t
OHict: 4008 V. 31. Str., Ctoafi, III.
"Delavci vse h dežela, združite se!'
PAZITE'
na it«vtlko v okl«p«|u-ki m n*Ka|a pol«« va« tega naslova, prtl«pl|«-n«ga «podajali	.
na ovitku. Ako (392)
I« *t«vilka . t «da t vam • prihodnl« *t«vilko natega liata po-točm naročnina. Prosimo. ponovit« I« tak «t.
Štev. (No.) 391.
Chicago, III- 9. marca March) 1915.
Leto (VoL) X.
■■i —
Poglavje iz sedanjih dni.
Kakor gadi ao začeli pihati nekateri samozvani generali,, ker ni na njih ukaz za Slovensko Ligo vae padlo na kolena, da bi molilo nove ma-like. Po nekaterih čaaopisih ae jc že pričela gnojna airovoat, katero smatrajo zmerjalei za "odločnost" ali za "radi kal i sem," moteči ae v teh pojmih prav tako kakor v neštetih drugih.
Na naa ne napravi tako pijano zabavljanje niti najmanjšega vtiaka, zakaj psovka še nikdar ni bila argument. In žalitev zbesnelega človeka ni žalitev.
Z argumenti smo se še vedno radi pomenili in po našem mnenju so take debate le zdrave. Umstveni boji so bili še vedno plodoviti; ampak umstveni so morali biti. Na strani ligašov pa opažamo prav malo takega orožja, zato pa tem več golid in gnojnice.
Ali če mislijo nekateri" mogotci, da nas s tem uženo v kozji rog, se zelo motijo. Kajti mi imamo svojo nalogo, ki nam jo diktira naše prepri-čanje, naš program in koristi proletariata. pa jo bomo izpolnjevali do konca.
Na sumničenje, ki so ga začele raztresati nekatere podle duše, se nam ni treba ozirati. Saj ni "Prolctarec" skrit; vsakdo ga lahko čita; in kdor ga čita takega, kakršen je, ne pa da mu podtika, česar v njem ni, mora razumeti naš program, našo taktiko in našo pisavo.
Duševne revčke, ki piskajo, da podpiramo Avstrijo, moremo le obžalovati. "Prolctarec" je HI prvi slovenski list v Ameriki, ki je opisal grehe oficielne Avstrije, iz katerih se je izeimila sedanja vojna. Takrat večina ameriških slovenskih listov še ni vedela, na katero stran naj bi stopila, ftt ravno "največji" so sc gugali semintja kakor tuta žival v basni, ki je imela na desni in
na levi po en otep sena, pa ni vedela, kje naj bi pokusila.
No ene besede ni bilo v "Proletsreu," ki bi se mogla tolmačiti kot nagovor oficielne Avstrije.
Ali nekateri kratkovidncŽi menijo, da ne more biti v tej vojni za človeka druzega stališča kakor za Avstrijo ali pa za zaveznike. Iu če nisi za Avatrijo, moraš blatiti ncslovanske narode, zmerjati Nemce, pljuvati na Madjare. To je zanje merilo. Če ne opsuješ Nemcev kakor steklih psov, si "izdajalec."
Vraga! Kakšen izdajalec! Izdajalce česa in če ga?
Mi bi bili izdajalci edino tedaj, če bi storili kaj protisocialističnega. O tem pa ne morejo biti sodniki naši nasprotniki, in zavedamo se tudi, da nismo zagrešili nič takega.
Ali mi si tudi ne damo vzeti pravice, da se imenujemo Slovenci. In čc se naši nazori ne strinjajo z mišljenjem drugih, nismo zato nič slabši Slovenci. Prav zato, ker smo Slovenci, pa smatramo tudi za svojo dolžnost, da obvarujemo svoje rojake dejanj, ki jim morajo po našem prepri-črnju le škodovati.
Dosedanji razvoj ligaškega vprašanja pa je že sam pokazal, da je bila diskusija, ki smp jo mi pričeli, zelo koristna in zato tudi potrebna.
• Treznim ljudem, ki mislijo brez predsodkov iu sodijo po dejstvih, bi eno priporočili: Citajo naj slovenske časopise zadnjih par mesecev. In potem nsj nam kdo pove: Kaj hočejo pravzaprav ligašiT
Temu, kar označuje en list kot cilj Lige, nasprotuje drugi, ki jo tudi zagovarja. Ali v enem in istem listu je en člsnek v nasprotju z drugim.
(Vsa nismo vse čitali?
Liga pošlje zastopnika na mirovno konferenco.
Liga odnese spomenice poslanikom držav, ki ae Vojskujejo z Avstrijo.
Liga ne bo ničesar zahtevala, ampak prosila bo.
Liga hoče zedinjenje Jugoslovanov v skupno državo.
Liga hoče avtonomijo Slovencev.
Liga hoče enakopravnoat Slovencev v Avstriji.
Liga pričakuje oavoboditev Slovencev od Kuaije.
Liga nabiraj denar, da se pokrijejo stroški spomenice, deputacij itd.
Liga naj nabira denar, da bo podpirala rojake v starem kraju.
Nismo li Čitali vsega tega in še več druzega, toko da jc nasprotij cel kup T Kaj torej hoče Liga!
Naj se nam ne odgovarja: Ustanovimo jo, potem sc že zmenimo, kaj hočemo. Tako se usta-• navija veteransko društvo, in še njegovi člani vedo, da hočejo nositi .uniformo in hoditi za pogrebi. Organizacije se snujejo zaradi ciljev. Najprej je treba jasno vedeti, kaj se hoče. Potem se lahko pravi ljudem: To in to nameravamo; če odobravate to, se nam pridružite.
Od tistega časa, ko smo mi pričeli debato, so s«' prvipompozni nameni Ligašev v listih nc-\erjetno skrčili. Ni li to najboljši dokaz, da je bilo treba pokazati .na teatralnost, s katero se je ta akcija pričela? In ni li res, da se pravi izročati narod hlamažam, če se stopa pred svet z gro-movitimi frazami, z velikanskimi programi, in kadar sc prisili svet, da gleda na nas, moramo
priznati: Parturiunt monteg, naseitur ridiculus m us?
O, radi verjamemo, da jih je med Slovenci v Ameriki veliko, ki bi radi videli uresničeno narodno avtonomijo, drugi zedinjeno Slovenijo, tretji Jugoslavijo. Tudi mi bi radi videli jugoslovansko republiko. Pa je tudi dosti takih, ki bi se radi šli pretepat za Avstrijo, in Velesrbi so tukaj in Velehrvate. Ne izhaja li Ameriški Slovenec, ki je ves črnorumen iu Narodni List, ki je že pohrustal vso Srbijo?
združitev in narodna neodvisnost taka igrata, da nam ni treba za to nič druzega kakor Lige v A-meriki? Kdo ame varati narod z bajko, da prihaja krvavi carosvobajat Slovence? Kdo ae sme lagati, da mislijo velesile bolj na naše kakor na svoje interese?
Agitacija na taki podlagi omogoča velike besede; ali velike besede še nikakor niso znamenje moči. A kar mora ljudstvo v prvi vrsti vedeti, je to, da mora samo biti močno, če hoče kaj doseči. Zato se ne sme opajati, ampak čim resnej-ši je položaj, tembolj se mora navajati na treznost in na sistematično delo.
Zato naj gadi sikajo, kolikor jih je volja, mi bomo vršili svojo nalogo in prepričevali ljudstvo, da se mora zanašati nase in na svojo moč; čim se zanaša na kaj druzega, je že ogoljufano, ker je odvisno od onega, na kar se zanaša.
In nikdar ne bomo dovolili, da se zasujejo ljudstvu oči s peskom in se potem žejno prepelje preko vode. Opraviti imamo z delavci. Sovražnik delavstva po vesoljnem svetu je kapitalizem. Hoj proti kapitalizmu je za delavstvo najnujnejši, najvažnejši. Kdor ga hoče odvrniti od tega boja, je kapitalističen hlapec in škodljivec delavstva.
Zda| se torej jasni.
Zakaj se snuje "Slovenska Liga?"
Dolgo so slepomišili s frazami, od katerih pričakujejo, da bodo imele v sedanjem času sugestiv-no moč. Na vsa vprašanja so odgovarjali danes l^^tako, jutri drugače, in pojutršnjem so se zopet ^^ zvili na drugo stran.
Zdaj so naposled pokazali pravo barvo: Vse «druževanje Jugoslovanov, vse reševanje naroda, vsi visoki nacionalni ideali so humbug; pravi namen je ustanovitev politične organizacije, o kateri pa zopet nočejo povedati, kakšna da bo.
Razodel je to tajnost "Glas Naroda" v štev. 49 z dne 1. marca. In nam je popolnoma prav, da so gospodje naposled povedsli, kar so ves čas t4> jili; druzega Tiič ne zahtevamo kakor jasnost.
Ali Herkuli, ki so se lotili tega dela, bi vendar šc nadalje radi v kalnem ribarili in špekulirajo z lahkovernostjo in nerazsodnostjo ljudstva, ki ga po svoji stari navadi podcenjujejo. Kdor sntf-jc politično stranko, je namreč dolžan povedati, kakšen je njen program. Na to pa so ligaški očetje sopet pozabili, misleči da je dovolj, čc nekaj za-pojo o reprezentaciji in o celokupnem narodu.
No, take fraze ne nadomestijo manjkajočega programa in so prosto slepilo.
"Slovenska Liga" bo politična organizacija. Dobro. Vsakdo ima pravico, da snuje organizacije, kakršne hoče. Ali čc je Liga politična, potem je predrznost, sko govore gospodje o reprezentaciji celokupnega naroda, kajti politična organizacija n<£ rc-sre repr"»*f.otirati nikogar kakor svoje
člane, in organizacija, ki 8e postavlja na politično stališče, dokumentira s tem strankarstvo ter se sama odreka vsakega zastopanja kakšne celokup-nosti.	' ^
"Glas Naroda" pravi, da Liga ne bo stranka, kakršne so v stari domovini. To verjamemo. Kajti v Ameriki se ne more voditi avstrijska, kranjska, štajerska politika. Stranka, ki hoče v Ameriki živeti, ne pa lc eksistirati na papirju, se'mora baviti x ameriškimi razmerami, z ameriškimi dogodki, z ameriškimi vprašanji, z ameriškimi volitvami. Torej ne more biti taka, kakršne so stranke v Evropi.
Ali s tem, da se pravi, kakšna stranka ne bo, šc ni povedano, kakšna da bo. In to je važnejše. To je sploh prva naloga politične stranke, ki stopa v življenje. To je dolžnoat onih, ki predlagajo u-stanovitev organizacije.
Zakaj začetniki Slovenske Lige ne povedo tega?
"Glas Naroda" pravi, da smo uganili, kaj se namerava. O, ni se zmotil. Seveda smo videli, kam pes taco moli, zato se tudi nismo dali zmesti z de-klamacijami o osvoboditvi stare domovine. Pa tudi aedaj ugibamo še marsikaj, česar se gospodje ne upajo povedati, ker se opravičeno boje, da bi prehitro doživeli blamažo, če bi že zdaj prišli z vso resnico na dan.
Ampak tudi doaedanjc priznanje je nekaj vredno. Kdor ima možgane, mora po konstataciji iz New Yorka razumeti, da gre za atrankarstvo.
Pod tako zastavo je pa združevanje naroda ibsohltno nemogoče; kajti stranke imajo namen, da ločijo tisto, kar ima neenake interese in neenake nazore. Politična stranka lahko združuje enake interese in enake misli, ne pa celih narodov.
Ves čas so gospodje pravili, da hočejo z Ligo ustvariti nekaj, kar bi obsegalo vse Slovence. Če bi bilo to resničuo, bi morala biti Liga popolnoma nepolitična in baviti bi se smela izključno z rečmi' ki se ne dotikajo nobenih strankarskih vprašanj. Morala bi biti nekakšna rahla vez, ki nc bi nikomur branila, da ostane zvest svoji stranki; morala bi biti družba, v kateri je socialist lahko socialist, klerikalec lahko klerikalec, demokrat lahko demokrat, republikanec lahko republikanec i t. d.
Toda Liga bo politična organizacija. Torej ji ne more pristopiti nihče, ki pripada kakšni obstoječi politični stranki, ako sc ji noče izneveriti. Kajti na dveh stoleh ni mogoče sedeti in nobena stranka na svetu ne bo trpela, da bi pripadali njeni člani še kakšni drugi stranki.
Nc vemo, če so gospodje imeli jasen namen, da to povedo; ampak hote ali nehote so povedali, da za socialista ni prostora v Ligi. Česar pa sedaj gotovo še niso mislili povedati, povemo mi: Liga se snuje kot organizacija proti socializmu.
Seveda ima tudi to pravico. Ampak pošteno bi bilo, da bi to priznala. Če noče razobesiti svoje prave zastave, nam je tudi vseeno; ali mi zaradi tega ne bomo Blepi.
Tolmač Lige v "Glasu Naroda" pravi, da sc ne misli na trenutno akcijo, ampak na nekaj traj-
nega. Dobro. Če hoče biti organizacija trajna, mora biti pripravljena na trajno politično delovanje. Komu pa hočejo gospodje natveziti, da ss more politična stranka v Ameriki trajno haviti z vprašanji v deželah onkraj luie, pa trajno ignorirati ameriške razmere? Liga hoče biti trajna organizacija, torej bo morala biti amerilka organizacija.
Gospodje, ki so zasnovali ta načrt, že razumejo, da je tako. Naravno pa je, da ta politična organizacija ne bo socialistična. Saj je sicer ne bi bilo treba, ker je Jugoslovanska Socialistična Zveza že štiri leta na svetu. Nova politična organizacija mora biti torej protisocialistična.
Čimbolj gospodje to doslej taje, tem jasneje je, da je tako in da ne more biti drugače.
Razumljivo nam je to popolnoma. Razredni boj preseda mnogim gospodom. Ali nerodno je to naravnost povedati v deželi, v kateri jc skoraj vse slovensko ljudstvo delavsko in si zaradi tega vsi časopisi nadevajo delavsko ali pa cclo socialistično ime. Kar jc sitno naravnost, bi rsdi dosegli po ovinkih. In nacionaln^jfftcrcsi Slovencev so vaba, s katero hočejo speljati ljudstvo na svojo pot.
Iluzije bodo kmalu pri kraju; njih usoda je vedno kratkotrajnost. Potem se bodo pokazala suha dejstva v vsej nagoti; in vpričo njih se bo iztreznil marsikdo, ki se sedaj še opaja ob frazah.
Hajke o celokupnosti naroda je pa že sedaj konec. Kajti čc bi jo bili gospodje resno hoteli, bi bili poiskali sredstvo, ki spaja, nI pa onega, ki mora razdvajati.
Cesa naj Iščemo v Mehiki?
Zedinjenc države imajo vsakovrstne preglavice zaradi evropske vojne. Ene jim delajo države, ki se koljejo, druge jim pripravljajo domači špekulanti, ki bi radi čimveč dobička iztlačili iz vojne. Nemčija razglaša blokado Anglije, Anglija objavlja blokado Nemčije; kamor pomoli ameriška trgovina svojo roko, povsod je pripravljena kakšna zauka. Note se pošiljajo iz Washingtona v Berlin in London, iz Berlina in Londona v Washington. Bitnosti in brige na vseh koncih in krajih.
Doma se porajajo druge nerodnosti zaradi vojne. Rezerven častnik nemške armade razstre-ljuje kanadske mostove. Drug nem. rezervist dolži mornariškega atašeja pri nemškem poslaništvu v Ameriki Boy-Eda, da ga je hotel s prialeparjenim ameriškim potnim listom poslati kot Špiona v Evropo. Novi zapletijaji!
Roosevelt je že videl načrte dveh evropskih velesil za napad na Zed. države. Povedal sicer ni, kateri državi sta to; ali kdo ne bi verjel Roo-sevcltu, če pravi, da je kaj videl? Zato "žrtvuje" ^ svoje štiri sinove za armado. Od stoterih strani prihajajo klici, da se moramo pripravljati za vojno, tako da se pametni ljudje že komaj branijo
tega navala.
Ali vodje ameriške politike v Washingtonu go tiči, ki se ne ustrašijo nobenih težav, ampak jih še sami iščejo.
Mehiko! — Odkar je Wilson odpoklicaj ameriške čete iz Vera Cruza, je bilo tiho in mislili smo, da bomo zdaj imeli mir s to rečjo. Saj je vlada razglašala, da smo tudi napram Mehiki nevtralni.
Toda naenkrat se moramo zopet silno zanimati za ondotne stranke, za ondotne boje, za on-dotno anarhijo, sploh za Mehiko. Državni tajnik Bryan izjavlja, da je ondotni položaj zelo slab, predsedniku Wilsonu ae zdi situacija tako resna, da je odgodil svoje potovanje v San Francisco na svetovno razstavo za nedoločen čas, in v ofici-elnih krogih že govore o skupni ekspediciji Zedinjenih držav in takozvanih Abccednih držav južne Amerike v Mehiko, na ta način, kakor so poslale velesile ob času bokserske vstaje ekspedicijo na Kitajsko.
Položaj v Mehiki gotovo ni tak kakor v nebesih. Vojskujejo se in ropajo, konfiscirajo, delajo vjetnike, in marsikaj ae zdi človeku tam anarhično. To so splošna dejstva, o katerih ni dvoma. Kako je v resnici s posameznostmi, tega pa nihče natančno ne ve. Kajti če je v časnikarskih vesteh o evropski vojni polno laži, jih je v vesteh o mehikanskih dogodkih razmeroma še več.
Prijetno najbrže ni v Mehiki. Toda še marsikje na svetu ni prijetno, pa washingtonska politika vendar ne vtika v vse neprijetne reči svojega
nosu. Zakaj naenkrat zopet v mehikanske? Kaj nas srbe mehikanske zadeve?
Pred kratkim so na zapadu odkrili zaroto ameriških kapitalistov, ki so pripravljali pravo oboroženo ekspedicijo v Mehiko. Seveda bi se s tem predrzno kršila nevtralnost Zedinjenih držav, ali kapitalisti sc niso še nikdar zmenili za take reči, ako jc šlo za njihove interese. Ko je vlada izvedela, kaj ae godi, je morala aeveda nastopiti. Preiskava se razvija počasi; ako bi bili kakšni stavkarji v preiskavi, katerim je namenjena ostra sodba, bi šla atvar najbrže hitreje.
Ali če Zedinjenc države ne morejo trpeti, da bi z njih vednostjo privatne osebe rekrutirale vsakovrstne vagabunde, organizirale vojsko in z njo napadale sosedno državo, vendar ne pozabijo, kaj so dolžne kapitalistom. Zedinjenc države priznavajo, da je položaj v Mehiki "zelo slab,", "zelo resen," in so pripravljene same aranžirati ekspedicijo, katere ne morejo dovoliti privatnim kapitalistom.
Jloji trajajo v Mehiki že ves čas; neprenehoma se napadajo vojske sovražnih strank, predsedniki se nastavljajo in odatavljajo, ljudje se zapirajo, železnice se razdirajo, in v glavnem je program teh zabav vedno enak.
Ali Zedinjene države so izhajale, preden so poslale vojake v Vera Cruz; izhajale so, ko so ae vojaki vrnili iz Vera Cruza. ('emu ae je zdaj tre-
ba vznemirjati? Kakšni ameriški interesi so zdaj prišli v nevarnost? In kaj naj ae doseže s pa namensko ekspedicijo?
Nič se ni izpremenilo; le kapitalisti, ki imajo svoje interese v Mehiki, so postali nepotrpežlji-vi. Njim gre za miljone; petrolejski profiti, zemljiški profiti in še razni drugi profiti so v nevarnosti in zato morajo Zedinjene države postati nervozne in zato mora aevenia in južna Amerika mobilizirati.
Prav nobenega druzega vzroka ni za razburjenost v Washingtonu. Prav brez skrbi bi se predsednik Wilson lahko odpeljal v San Francisco. Prav gotovo ne bo medtem ne Carranza ne Villa ne Obregon napadal Zedinjenih držav.
Karkoli bi sc storilo proti Mehiki, bi bilo le v interesu velekapitalistov, ki izkoriščajo ljudstvo v Zedinjenih državah in bi radi dobili še v Mehiki širše polje za izkoriščanje. Oni bi najrajši videli, da se dežela anektira. Dobiček bi imeli oni. Žrtve, denarne in krvne, naj nosi izkoriščano ljudstvo.
Kapitalist v najbolj absolutistični monarhiji je bolj svoboden kakor delavec v najbolj demokratični republiki.
Kako se more človek, ki ljubi ruski narod, navduševati za glavnega krvnika tega naroda?
GOSPODIN FRANJO.
ROMAN—SPISAL PODL1MBARSK1.
"Stoj, Trkulja, zda j ni čaaa, drugikrat mi razložiš svoje bolečine!" Vilar ae je ozrl, pričakujoč še od druge strani odgovora na svoje vprašanje.
Zdajci ae je oglasil na drugem koncu skupščine visok mož, oni Batinič, ki ga je bil Trkulja izpodbujal, naj govori. Sunkoma mu je vrela trda beseda iz ust. "Preteklo je pet mesecev in na našo prošnjo nismo dobili odgovora. Pritožba ra-jc-siromakov nič ne izda v Sarajevu, zanjo nimajo lepe besede. Dobro vedo, da so vsi ti drvarji sužnji zaslužka in vsakdanjega kruha. No, naj ne napenjajo preveč strune, da ne poči. Trkulja govori v okoliših, ker je vezan na svojo rodbino in bi rad tukaj umrl, & mi, ki nismo navezani, ti povemo iraravnost, da zapustimo delo vsi in ga pojdeino iskat v Srbijo in Rumunijo, ako se Tr-kulji ne prekliče odpoved. Ako noče zlo od tebe, beži ti od zla — pravi naša prislovica in po njej se hočemo ravnati.' Vsenaokrog so pritrjevale glave, in fesi so so gibali kakor cvetoč mak ob vetru.
Mirno je povzel Vilar: "Ne vem sicer določeno, *toda zdi so mi, da je imela \aša prošnja ta učinek, da so mene poslali semkaj, Čital sem jo pri deželni vladi v Sarajevu, kjer so mi naročili, da spravim zadevo z vašo hrano kolikor mogoče v red. Vlada me je tudi pooblastila, da smem sprejemati in nastavljati delavce po svoji uvid-nosti. V sled to pravice sprejemam Trkuljo Iva po preteku desetih dni nanovo v službo. Tega vlada ni dovolila, da bi si sami nabavljali živila, ker je ' s kontraktom vezana na liferanta iu ker se boji, da bi si sami ne privoščili tisto krepke hrane, ki je potrebna pri vašem težkem telu. Tudi ste ji predaleč od mesta. Zato ostane stvar pri starem, no odločno hočem pritisniti na liferanta zaradi cene, S tem je stvar končana in zdaj hajdi vsak na svoje delo!"
Drvarji so se počasno razhajali. Spotoma so postajali in se ozirali na novega gospodarja, ki se jim je močno prikupil. Drugače je govoril, nego so bili vajeni slišati gozdarjevo besedo.
"Gospod inženir, bojim se, da zanaprej ne bo mogoče vzdrževati reda pri nas. To so ljudje sirovih značajev, in ako jim človek le enkrat po-puati, onda gre vsa disciplina k vragu," je rekel. Gajer, stoječ ob inženirjevi strani.
"Vi ste bili gotovo vojak."
"Bil. Zato vem, kaj je disciplina."
"Med vojaki in delavci je razloček: Oni po večini prisiljeni prisegajo in služijo, ti pa so svobodni ljudje, ki zapuste delo, kadar hočejo. Treba. je drugače ravnati z njimi. Prosim, spremite me v kolibo! Rad bi si jo ogledal."
Po vsej dolgosti kolibe je stala primitivna miza, sestavljena iz obsekanih vej; takšne so bile tudi klopi. Ob straneh je bila nastlana slama in listje za ležišče. V steni so bili zabiti žeblji za obešanje obleke. Tu in tam si je pritrdil delavec tudi majhno polico k steni. V kotu je bilo s pregrinjalom oddeljeno in zastrto prebivališče. Vilar je korakal naravnost proti kotu ter odgrnil zastor. Ko je bil zagledal na lično sestavljeni mizici napol izpraznjeno čašo ter kakšnih pet zlato-glavih steklenic, na tleh poleg slamnioe pa baš toliko že obglavljenih in praznih, je pomajal z «lavo, so nasmehnil in zamrmral: "Ruski vjet-ki."
"To je vaše letovišče?"
"Moje."
"Po čem plačujete te zlatoglavkeJ"
"Te so od našega liferanta."
"Vem, od Samojla. Ceno bi mi povedali, da si jih nabavim tudi jaz."
Gajer je začutil nekaj toplega pri ušesih: odmev, ne vesti, ampak strahu je udaril tjakaj. Iz-kušajoč potlačiti neznani glas, je nerodno dejal: "Ako ugodno, gospod inženir . . . čašico — "
"O, ne pijem, dokler ne vem cene. Mačka v vreči ne. kupujem. Jaz pijem in jem samo ono, kar morem plačati."
Zdaj je Gajer spoznal, -kam meri zbadljivo-ironftki. namig inženirjev. Kakor bi se bilo nekaj utrgalo v njem in kakor da mu grozi pogin, tako ga je pretreslo. Zbral je svoje misli in se postavil v vojaški postoj, topo in malodušno zroč nasprotniku v oči. Ni tako plašijivih ljudi, kakor so stari vojaki. Dolgoletna disciplina jim jo umorila čut samozavesti in ob najmanjšem pogrešku, kadar pride na dan, jih navda smrten strah.
Pri odhodu je pogledal Vilar so enkrat na steklenice ter rekel s poudarkom: ''Novi rod bo treba začeti z novo disciplino. Pri glavah jo treba uvesti."
Pod kolibo je obsekaval delavec močno bukov; temu je velel, naj ga spremlja in mu kaže stezo, ki drži v Volčji Dol k drugi partiji delavcev. Stez jo bilo več, ker delavci iz Volčjega Dola so hodili v Medvedji Dol spat in po hrano. Prvi je bil od drugega dobre četrt ure oddaljen. Steze so se vile med grmadnim štorovjem in vejevjem zdaj po mehki bregoviti zemlji, zdaj po mahovitem skalovju. Mestoma je bila ta golava po nalivih razorana in razjedena, zato ni bilo mogoče apešno stopati po njej. Vilar je naletel na mnogo popolišo, kjer so drvarji pozimi pod pro-porolim drevesom, padlim v nevihti ali vslod 8ta-ro8ti, zanetili ogenj, da so so ogreli. Ponekod jo iz njih že poganjalo mlado rastlinje, drugod je puhtel iz njih So duh smodišča. Ožgana hosta, ogoroli hlodi, posušeno grmičjo, to je bilo vso, kar je ostalo od pragozda na izkrčeni goličavi, iz katere so moleli sknlnati grebeni. Korenito je posegel človek v stvarstvo prirodo. Tudi nad krčo-vino se je razprostiral še pragozd, pa gori takrat še ni prodiral drvar, najbrž zato ne,*ker ni dobil vode za splav, zakaj Oskova je izvirala v mo-
čnem pramenu nedaleč od kolibe, tam kjer so prvič zapele sekire.
Na polpoti mu je prišel naproti Bierkopf, ki je šel iz Volčjega Dola. Ko bi bilo mogoče, stopiti kam na stransko stezo, gozdar bi bil napravil velik ovinek, samo da ae ogne Vilarju — to je ta zapazil. Bierkopf ga ni ogovoril, obrnil pa se je k njegovemu spremljevalcu, rekoč: "Kaj ti tukaj hodiš?"
"Stezo kažem gospodu."
"Si ae ponudil — a? Ti se rad odtegneš delu. Pazi!"
"Jaz sem ga poklical," se je ozlovoljil inženir. "No sedaj se lahko vrne." Potem je vprašal: "Kdaj lahko prevzamem administrativne knjige? Rad bi se čim prej poglobil v poslovanje."
"Popoldne vam jih pošljem po služabniku. Tudi denar priložim, kar ga je ostalo. Vse je v redu. Kar ae tiče vašega poslovanja, so vam itak že vs<' razložili v konaku, zato meni ne bo treba kaj pristaviti."
"Vem, da je treba k Samojlu dvakrat ali trikrat na teden pošiljati voz po meso in druga živila in da moram vsakih deset dni v Tuzlo po denar."
"Vse drugo stoji črno na belem v računskih knjigah."
"Gospod gozdar, ali ne bo ta gora kazala nekoč lica kraškega pečevja, ker je vse tako na golo posekano in pomandrano," je pozvodoval inženir, glede po goličavi. "Z drevjem ste kar po-metli."
"To je moja stvar," je pikro odgovoril gozdar z izrazom sovražnosti v pogledu.
"O, prosim, nikakor si' nočem vmešavati v vaš delokrog, ampak skromna prijazna pripomba brez osti pouka in očitka mi bo pa ventlar dovoljena." Gozdar se je odurno nasmehnil. Vilar je šel daljo.	i '
Volčji Dol so drvarji imenovali ravno usedlino, na kateri je izviral, oni pritok, ki je po žlebovih odvajal hlode k Oskovi. Tudi tu jo inženir sklioal delavce, ki so ob paznikovi odsotnosti kazali še več nezadovoljnosti nego oni v Medvedjem Dolu. Posebno so so pritoževali zaradi Gajerja, kako okrutno ravna z njimi. "Svaka sila do vremena!" so vikali eni, drugi: "Bog ne plača avake subote, a on plača," in tretji celo: "Bolje je, da nas dušmani gaze mrtve nego žive!" Trdo so bile te besede kakor skalnata plast. Rohneli so, da jim paznik nalaga denarne globo in jim trga pri plači, da jih zmerja in predlaga za odpust od dela. Vilar jim je obljubil daleko-sežtio podporo in pomoč: dnino bi) sam deli], skrbel bo za cenejšo in boljšo hrano, sam bo sprejemal delavce in z njimi ravnal pravično in človekoljubno. Hvaležno so zrli na dobrega gospoda, ki jim toliko obeta. Ko se je odslovil, jim je zaklieal: "Bogu božje, caru carevo, pa mirna Bosna!"
Povratno pot jo ubral kraj pritoka po zelo strmi stezi. Pletel se je po gradioztiem gozdu, zdelo se mu je, da se mu duša širi v sočutju do drvar-jev-trpinov. Vso pot je nekaj toplega obvevalo njegovo srce.
Bierkopf administrativnih knjg in aktov ni ipoalal po služabniku, sam jih je prinesel proti večeru v Vilarjevo sobo. Namršil in razčetinil jo las'», obrvi in zalizce, kolikor mogoče je stisnil ustnice in zbulil oči, kar je kazalo, da so je silno razburil. Razdražen jo zabrusil knjige na mizo. "To je vaše, gospod inženir, uredite si po svoje! Ali to vam povem, da vam ne dovolim zadrževati drvarjev pri njih poslu, sklicevati jih na skupščino, hujskati jih lifi predstojnike, sploh; politiko uganjati z njimi."
Vilar je stopil bliže k njemu. "O politiki jim nisem govoril, a povedal som jim, da so bo pošteno in pravično ravnalo z njimi. Sklical sem jih, ker bom imel opravka z njimi in jih moram spoznati. Nikakor se ne smete vznemirjati, gospod gozdar, nisem prišel kot sovražnik poil to streho, tudi ne kot predstojnik, ampak kot enakovreden; fcttako prawn iu inAkv>u*bder. uradnik. Midva morava složno delti za korist vlade in tlela vcev, saj zato sva plačana. In po mojih nazo-* rih mora biti delavec zadovoljen, potem bo njegovo delo dobro. Če skraja kaj zagrešim proti obstoječemu redu, tega novincu nikar no zamorite! Kadar pridem v svoj red — in brez jezo iu krika bi rad to dosegel, onda uvidite, da bo ta red na vso strani pošten in pravičen. Tako so govori!''
"Vi sto delavee hujskali, kršili ste disciplino — "
"To vam je rekel paznik, čigar glas pri meni ne velja. Sem vam že razložil, O čem som govoril drvarjem, in tudi od paznika ste zvedeli." Stopil je nazaj k mizi in začel prekladati prinesene knjige. Bierkopf mu jo prestol denar, ki ga je moral oddati po računih, sprejel potrdilo, potem je zapustil sobo.
Tisti večer je Vilar dolgo brskal po imenski, plačilni, nakupni in blagajniški knjigi. Vso je našel v redu, vso so je lepo stikalo in ujemalo, kar so tiče suhih številk, no po meritorni strani — kakor se izražajo predpisi številčnih vrabcev — so mu je zdel Samojlov cenik mnogo previsok. V imenski knjigi jo stala polog imen zabeležena po-rabnost, zanesljivost in vodenje vsakega delavea, potoni, od kod je, kdaj jo nastopil službo, in kratek popis osebe. Trkulja, Batinič in Se nekaj drugih je imelo beležko: malkontent, agitator. Mnogo imen je bilo prečrtanib in zapisano je bilo, kam so dotični delavci odšli. Nekaj Turkov in Srbov je bilo zaznamovanih za begune, ki so ušli v Turčijo, Srbijo in ne ve se kam. Med imeni
ae je nahajalo eno, ki je stalo aamo zase, izven abecedne vrste, takorekoČ golo, brez zabeležene domovine in porabnosti, brez osebnega opisa, line ■e je glasilo Atif Sarajlija. V pripombo je bilo s svinčnikom zapisano, da je konfident, glasom zapisne številke 125 iz leta 1880. Vilar s«' ni spominjal, da bi bil človeka takšnega imena videl med drvarji, a spomnil se je, da je v kazinski dvorani orožniški nadporočnik Buzduga govoril z okrajnim načelnikom o njem kot o nekakem o-rožniškem zaupniku in ogleduhu. "Nemara je detektiv ali kaj?" Odprl je sveženj listin ter poiskal številko 125. Z njo je bilo lansko leto okrajno načclnistvo naznanilo vodstvu delavske kolonije na Konj-planini, da prideli po ukazu deželne vlade bosenskoga Turka Atifa Sarajlijo drvarjem za paznika, za kar se je sam ponudil; in ker je velč deželnega jezika v vseh njegovih obratih, pregovorih in rekih, naj pazi na mišljenje delavcev, posebno domačih. Oblast ga bo, kadar treba, pošiljala kot konfidenta po tuzLanskem o-kraju, za kar dobi vodstvo od slučaja do slučaja potrebne ukaze. Mož je zaprisežen na zvestobo, vernost in molčečnost. Ker je oblast z nastavljanjem domačih orožnikov na slabo naletela in izkusila, da se v podobnih slučajih ne more zaupno zanesti (v originalu ji' stalo: kann nicht vor-trauensselig bauen) na poštenje domačih ljudi, zato kaže Atifa Sarajlijo oprezno nadzorovati v njegovi delavnosti. Vsa stvar je silno tajna. Pi-slednji dve besedi sta bili Črno in potem še rdeče podčrtani, tako da bi se bil Vilar kmalu prestrašil, da ima takšno uradno skrivnost v svojem območju. Iz druge temu aktu priložene listine, ki je bila označena istotako kot najstrožja tajnost, jo razvidel, da so poslali pred tednom Atifa Se« rajlijo na njegov ogloduški posel.
Pozno v noč je Vilar zložil vse te knjige in listine ter jh zaklenil v stensko omarico. "Ta je lepa — je pomislil, ko je legel v posteljo — zdaj naj nadzorujem konfidonte, ogleduhe in ovaduhe. Naposled bodo i oni mene nadzorovali sredi teh groznih številk. In ti dopisi so tako strogo tajni, da bi jih človek najrajši vrgel v podstrešje podganam, naj jih požro, da ne pridejo nepoklieaneu v roke."
Misel na inženirja Bierkopfu tisto noč ni dala miru. Na vse strani je premišljeval, kaj bi se dalo storiti, da ostane volk sit in jagnjc celo. Prej se ni nikdar spomnil, da ravna nepošteno, ko jemlje od Somojla na škodo delavske hrane najboljša vina in na račun te hrane obira piške, puri- in gosi ter se masti s slastnimi bifteki, ne da bi kdaj kaj plačal za to dobrote. Somojlo mu jo ponudil, in on jo hlastno segel po hlagodati. Tako jo zastonj jedel in pil on in paznik Gajer, in nekaj malega je odletelo tudi za Atifa, za služabnika in hlapca, ne da bi ga kaj ugriznila vest. Spomnil ae je, da sta s Samojlom že naračunala ceno teh zastonjskih živil na 7% one vsote, ki so jo plačevali drvarji za hrano. Dalje je dajal Samojlo 10% popustka od zneska, ki ga je dobival za živila. In tega popustka ni odračutial drvarjem, ampak spravljal ga je v svoj žep. Vse to mu mora zdaj odpasti. Ta kisli inženir ni takšen, da bi pustil vse pri starem in bi hotel z njim kaj deliti. Silno je obžaloval, da je neprestano prosil v tuzlanskeni konaku in pri deželni vladi za zvišanje plače in podpiral svoje moledovanje s tem, da ne opravlja samo napornih gozdarskih poslov, ampak tudi inženirska in administrativna dela. U-slišan je bil, pa kako! Mreinc pri vladi mu niso zvišale plačo, ampak inženirja so mu poslale v pomoč! O, kako je bilo neumno! Mari bi bil molčal, vso bi bilo šlo po starem, in niti raztrgal bi se ne bil v službi. Kako je bilo do sedaj krasno! Koliko se jo zaslužilo! Kako lepo sta se razumela s Samojlom! Kako imenitno mu jc postregla gospa Ktclka! Oh, še njeno dušo in telo bi naposled vkljub Buzdugi spravil na svojo stran! Od vseh strani mu jo teklo skupaj in v par letih bi bil obogatel. Potem bi se povrnil v svoj rojstni kraj, tam bi si kraj veliko oeste postavil lično hišo in ne trebalo bi več služti tujim ljudem. O mali nebeška, kakšno neumnost je napravil! Dobrot s»' j ebil proobjedel, pa je Sol na led plesat kakor osel. Bierkopf jo bil sicer energičen, brezobziren in neustrašen človek, kadar je šlo za njegov žep, a mahoma se jo prestrašil, omaloduŠil, ko je videl, da pridejo njegove lopovščine lahko na dan. Zagazil je v kolomaz in čim več ga meša, tem nc-jet neje puhti iz njega.' Ko je dobil iz Sarajeva odlok, da pride inženir, se je še tolažil, da bosta skijpaj ščipala delavce; ko pa je prvič zagledal tega domišljavega človeka, ki. ne pije in ne igra, jo že vedel, tla so njegovi tajni upi splavali po vodi. Kako so jo danes širokoustil pred drvarji! To je slabo, da imajo takšni ljudje mnogo kavalirske domišljavosti in se radi ponašajo, ako dosežejo v ulogi poboljša rja uspehov. Da bi falot le po preteklosti no brbal! Naj si uredi, kakor hoče, ali kar je bilo, to naj pusti spati smrtno spanje. V prihodnosti naj bo, kakor so mu zdi, da le preteklih grehov 110 odkrije! Ako odkrije — potem adio služl»ica, in še prejete odstotke bi moral nemara povrniti drvarjem. Tej službi se pa no mara odreči, ker mu poleg izdatne plače nese tudi pri lesnih prekupeih lepe priboljške.
Bierkopf jo bil sin gozdarja, ki jo služil poljskemu grofu v Galiciji. V mladosti jo hodil na realko, ki j«» ni dovršil, ko rmu jo bolj ugajalo pohajkovanje po razsodnih grofovih gozdih nego sedenje za knjigo. Po grofovi priprošnji so ga sprejeli v kadetno šolo, kjer si je prilastil dosti vnanje izobraženosti, še več fia domišljavosti. Takrat ga jo začela mikati vojaška slava, ki je pa ni maral doseči z junaško smrtjo na bojnem polju, ampak s povišanjem v vedno višja dostojanstva. Neprestano je sanjaril o oni visoki gos-poščini, ki od pamtiveka s kónja ukazuje tolpam, Vleče bogato plačo in si privošči udobno življenje. Dosegel je že nadporočnika, a tu mu jc izpodlcte« lo. Pri neki umazani stvari so mu dokazali, da ni poštenjak, in izginiti je moral z vojaSkega po-zorišča. Na njegovo srečo je priSla okupacija. Ker
iti mogel s sabljo v roki čez Savo, je ši l v Sarajevo kot pisar in uradnik velike transportne družbe Rotter et Peršič. Leto pozneje je prestopil k družbi, ki je dobila dovoljenje, da prične svoje kulturno delo ob Konj-planini. Nastavila ga j<? za gozdarja, ker je bil njegov oš* tudi gozdar. Ko je deželna vlada spoznala, kakšne ogromne dobičke dela družba, jo je primorala, da ji je za 200.000 goldinarjev prodala naprave za splav lesa po Oskovi. Tako jc prišel Bierkopf v službo de-* žolne vlade, ki je skraja nastavljala vsakega, kdor se ji je ponudil: brivske pomočnike za carinske, trgovske koinije za davčne uradnike itd. Bierkopf je bil srčno zadovoljen z novim položajem, nikdar se ni nadejal, da tako udobno leže
v	mah, blagroval se je, da mu je izpodrsnilo pri vojakih. Tako bogatih dohodkov, kakor jih je i-mol pod Konj-planino, bi ne bil tam nikdar deležen, ker nikdar bi nc bil dosegel dostojanstva rdeče pod vlečene ga plašča. Njegova nekdanja vojaška slavohlepnost, ki itak ni slonela na etični podlagi, se je izpremenila v dobiČkažoljnost, v nizko grabežljivost. Ves je bil v krempljih umazanega egoizma. "Pa čemu toliko besedi o poštenjaku, ki se je rodil v Tarnovu!" mi poreče ki itičar. Zato preneham z Bierkopfovim životopi-so m.
Drugo jutro je hlapec Marko Krpica zapre-gel voz, da se odpelje v lian ob Spreči po živila. Z njim se je odpeljal Bierkopf. Samojlo se je zelo začudil, ko je zagledal prijatelja, ker gozdar se jc bil oglasil pri njem z denarjem za preteklo dekado še le pred par dnevi.
"Kaj pa ti tukaj? Bog pravični — kakšen si! Ali si bolan?" je vzkliknil Samojlo, ko je pomagal prijatelju z voza. "Tako si upadel in medel, ves iztrkan, kakor bi bil ušel z mrtvaškega odra. Pa ni bila morda zopet Lavra iz 'Rdeče svetilne' pod Konj-planino?"
"Oh, vso noč nisem spal. Ko bi ti vedel —n je zastokal gozdar ter se oprl ob Samojlovo ramo.
'Prav, da je polkovnir zdravnik Raps tukaj Lahko to pregleda in ti kaj napiše. Pa precej, ker je pri meni in moji Ženi že odpravil in odhaja."
"Zdravnik? On ni zanesljiv in odkritosrčen človek. Ta bi lo grabil in grabil, p^odajpl svojo lažiučenost ter se slinil krog gospode," je poti-homa govoril Bierkopf in cukal Samojla za rokav. Zaslišal je bil v veži zdravnika, katerega je smatral za nevarnega Človeka, stoječega že blizu gospode v konaku. Kolikor mogoče je zatrl medlost in upalost na licu ter se poizkusil prebibati v najboljše duševno razpoloženje, kar se mu jc tudi posrečilo. Oči so se mu neprijetno svetile in nos jo rdeče kakor navadno Strel v božji svet.
"Zdravstvu j te, gospod gozdar!" je prijazno pozdravila gospa Etelka, stopivši z zdravnikom na prag. "Vselej sem srečna, kadar vas vidim."
"Ker Čumurpaša prinese denar," je pripomnil zdravnik in z veselim pogledom obrsnil vse navzoče.
"O, tudi brez tega. Saj danes ga ni prinesel, ker ga je še le pred par dnevi. Vesela sem, kei^ je naš prijatelj tako tolažljive in zadovoljive zunanjosti."
Glej babo, si je mislil Bierkopf — a njen soprog me je smatral za ubeglega mrliča.
"Lahko mu je, ker biva vedno med gorami in na svežem zraku. In nese mu — ej—ej! Da sem jaz le tri lota na njegovem mestu, pa bi si kupil vilo kje v bližini mesta."
Gozda»* se jc popolnoma osrčil. Zdravnikove besede so ga potolažile, ker so opravičevale njegovo grabežljivo poslovanje. Vsak drugi bi na njegovem mestu prav tako gospodaril zase, le ta vražji inženir noče. Dalje so ga one besede prepričalo, da so v mostu itak poznal^ii.jegove manipulacije in gotovo so jih smatrali za umestne, ker so jih pokrivali s plaščem krščanske molčečnosti in jih niso ustavili. V prisiljenem nasmehu jo pokazal svoje zobe in sladko in premišljeno je odgovoril: "Rajši bi bolnike prenašal na ramah, nego imel opravka s sirovimi in predrznimi delavci. To so sitnosti in težave, gospod doktor. Tem ljudem že nobena stvar več no diši. Pomislite, do venomer zabavljajo živilom, ki jih
vi	vsak mesec pregledate."
Zdravnik se je vspel in pogledal v daljo. "Živila so zdrava, dobra, tečna, na to lahko stokrat prisežem in sem tudi že prisegel, tla bom vestno in točno vršil svojo zdravniško dolžnost. Meso vidim že v mestu vsak dan. Takšno meso kakor danes — saj ga na Dunaju ni dobiti! Dal sem si odrezati krajček, in takšen biftek mi jc spekla gospa, tla so jo kar tajal v ustih. To umete delikatno, gospa. In tisti pšenični cmoki poleg, malce opečeni in pošvrkani z maslom — rečem vam — nebeška jed!" Bierkopf jo poslušal kakor zamaknjen v petje rajskega ptiča. Nekaj vodenega se mu je steklo v ustih in pogoltnil je slino. "Tudi gospodu gozdarju napravite takgno predpoldanico, gospa!" je svetoval zdravnik. "Slabo izgleda naS Čumurpaša."
"Pa ros ni takSen kakor drugokrati. Moj biftek ga že pozdravi."
"Kaj je pa novega pod Konj-planino? Inženirja ste zdaj dobili. Dolgo so odlašali in cincali, naposled ste ga vendar izbozali. Ta vas razbremeni, odvzame vam nekaj vašega težavnega posla."
"Ta me razbremeni, ta. Oh bojim se, da bom sedaj se teže služil. Pomislite, ta človek hujska drvarje zoper hrano, da je slaba in predraga."
"Kaj? Jaz vso to vidim, vzamem na dlan, prodno se skuha za drvarje. In vse je naravnost znamenito. Pečenke in torte pa niso zanjo, ker jih ne morejo plačati. To povejte inženirju! In drvarjem recite, da jim zavidam za planinski zrak in da bi si oblizal vsak dan vseh deset prstov, ko bi mogel piti vodo iz Oskove. Kaj pa delavci v pvemogokopih — a? Kakšen zrak morajo žreti! Apropos"— kako pa kuhajo jutranjo prežgan-ko?"
(Nadaljevanje.)
ADVERTISEMENT
Avstr. Slovensko
UiM II. iuunrlt mL
Bol. Pod. Društvo
Ukcrvortra*« M. f«bnva • i MM « úrtmv i KftoiH
Setfei: Frontenac, Kaos.
OLAVNI URADNIKI: Predsednik: MRATIN OBERŽAN, Box 72, E. Minaral, Kana Podpreds.: JOHN GOR&EK,Box 179, Radley, Kana. Tajnik: JOHN ČERNfi, Box 4, Breezy Hill, Mulberry, Kani. Blagajuik: FRANK STARClC.Box 245.. Mulberry. Kaiu Zapisnikar: LOUIS BREZN1KAR, L. Box 38, FronUna". Kaa»
NADZORNIKI:
PONG RAC JURŠE, Box 207 Rdley, Kana MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, h ana ANTON KOTZMAN, Fron t ©mac. Kana.
POROTNI ODBOR. JOSIP SVATO, R. 4, Woodward. Iowa FRANK STUC1N, Box226, Jenny Luid, Ark MATIJA 6 ET IN A, Box 23, Frauklin, Kans
Pomožni odbor:
FRANK SELAK, Box 27, Frontenac. Kani». JOHN MIKLAVC, Box 227, Frontenac, Kan«. Sprejemna pristojbina oa 16. do 45 leta znaša $1.50.
V« dopisi »e naj blagovolijo pošiljati, gl. tajniku Vtr deiiirne Do«iljatvt pa gl blagajnika
BODOČNOST BELGIJE.
Takoj potem; ko sta padli belgijski trdnjavi Liege in Na-mur, jc pisala "Vosaische Zeitung," da je nujno potrebno, da se spoji Belgija /. Nemčijo, ne zato, da bi nekoliko miljonov za-vratne morilske druhali (?) dobi-18 čast "pripadnikov rajba," temveč ker so Antwerpen, dohod b kanalu, in druge koristi, izhajajoče iz priklopitve Belgije, 'naravnost neprecenljive. Se prej, preden je padel Antwerpen in so Nemci prodrli do morja,, je frank-furtarska revija "Das Freie Wort" označila besede grofa Pavla lloensbroecka za zelo modre, da je neposredno utelešenje Belgije takorekoč nemogoče, prav tako, kakor tudi, da bi ostala podvržena dežela samostojna. Poleg tega, da bi se niti Valoni niti Flam-ci ne podvrgli germanizaciji in bi ostali veleizdajski živelj en masse, bi bia tudi velika zapreka belgij-aki katolicizem in klerikalizem, kakor misli avtor, ki prav duhovniškemu vplivu pripisuje silni od-
rpor Belgijcev. Nemška država mon pre4 vsem nastopiti kot protestantska sila. Z ozirom na belgijske težave naznačuje pisatelj te le pogoje "nove Belgije:"
1.	Belgijske trdnjave se razrušijo, ostane samo Antwerpen.
2.	AntwerpBko trdnjavo zasedejo Nemci v obrambo proti Angliji.
3.	Kraljestvo izgine in dežela pride pod varuštvo in pod nemško nadzorstvo, ki bo odločevalo o vsakem važnem vprašanju.
4.	Pod to upravo, nad katero je nemško nadzorništvo, se more potem pripustiti deželni zbor, ki pa se bo bavil samo z notranjimi vprašanji, narodnim gospodarstvom.
5.	Poleg velike vojne odškodnine morajo Belgijci plačati nemški državi na leto toliko in toliko miljonov davkov, katerih prora-Čunjenje se prepusti nemškim finančnikom.
6.	Belgijske armade ne bo več, temveč samo redaivtvo za vzdrža-vanje reda; popolnoma pod nemškim vodstvom.
7.	Belgijski Kongo mora postati nemška kolonija.
8.	Belgija izgubi diplomatsko zastopstvo v inozemstvu in ifem-ški konzuli in poslaniki prevzamejo varstvo belgijskih interesov.
9.	Belgija bo imela v Berlinu zastopnika, ki bo pri državni vladi posredovalec v belgijskih stvareh.
10.	Belgija preneha biti suverena ter postane succrena država, kateri bo gospodar Nemčija. Velika Britanija kot vrhovni gospodar mnogo indijskih in malajskih držav nam predstavlja dobro to razmerje. Tako je Francoska su-eerena pirenejske republike Andore.
Če bo res vse tako, se bo seveda šele pokazalo,
"Vossische Zeitung" in "Das freie Wort" tudi ne bosta sami odločevali.
ANEKDOTA IZ NEBES
Znani štajerski pisatelj Koseg-ger je objavil sledečo anekdoto:
Zasanjalo se mi je, da je Vse-gamogoči sedel na sodniški stol in poklical mogotce tega sveta predse. Pozval je Mojzesa in ga vprašal: Kaj si ti prinesel človeštvu?
—	Mojzes je odgovoril: Postavo.
—	In kaj je človek naredil iz nje?
—	Greh.
Poklical j«- Karla Velikega* Kaj si dal človeku t—Kari je odgovoril: Oltar. — Kaj je naredil iz njega? — Plamtcčo grmado.
Poklical je Napoleona: Kaj si prinesel svojemu narodu? — Napoleon je dejal: Slavo. — Kaj je naredil iz nje? — Sramoto.
Tako jih je klical po vrsti in vsi so se pritoževali, kako je človek onečastil njihove darove. Naposled je Bog vprašal svojega sina: Povej mi, sin moj, kaj si. pa ti prinesel človeku? — Mir, je odgovoril Jezus. — In kaj je naredil iz njega?
Jezus ni odgovoril. S prebodeni-ma rokama si je zakril obraz in se je zjokal.
OALIÔKI BEGUNCI NA ŠTAJERSKEM.
Naši katoličani uče, da je socia liže m smrten greh: Ave Marija g» slika celo kot hudiča. .Kako se to vjema z dejstvom, da je bil škof Spaulding socialist in da je tudi njegov naslednik socialist?
"G raze r Tagblatt" piše: Južno od Lipnice je nastalo zadnje mesece pravcato mesto, ki služi za bivanje gališkim beguncem. Na prostem polju (vidno z železnice) stoji že 25 prostornih barak; nadalj nih 25 gradijo. Taborišče obdaja ograja iz bodeče žice, tako da je mogoče le na enem mestu priti noter in ven. Najprvo so je mislilo pripraviti tu zasilno zavetišče za 6000"osčtr; zgraditi se je mislilo 12 barak, vsaka za 500 oseb. Ka sneje se je zgradilo 25 barak, v katerih biva sedaj okoli 14,000 o-seb. Vse barake so zgrajene na eden in isti način; vsaka ima pri tličje in podstrešje urejeno za bi vališče. Begunci leže na širokih, iz desk zbitih ležiščih. 2000 je slam nic, drugi morajo bežati na lastni obleki, odejah ali kar so princsK s seboj. Barake sicer ne nudijo komodnega bivališča, varujejo pa •ljudi vsaj pred mrazom in mokroto. V vsaki baraki so peči in več štedilnikov, katere lahko begunci menjaje rabijo. Ker ni oken, razsvetljujejo barake z električno lučjo. Vsak dan prihajajo novi begunci, tako da ne morejo dovolj hitro graditi novih barak. V taborišču sta dve baraki urejeni kot bolnišnice. Umrlo je doslej 30 o-seb, porodov je bilo 33; dva dojenčka sta umrla. Hrana je bolj vojaška. Zjutraj je mlečna kava: ker pa ni dobiti vedno dovolj mleka, pijo moški črno kavo. Opoldne se dobi riž, na katerega vlivajo govejo juho, pomešano s kosci mesa. Jed se deli v vojaških pločevinastih skledicah, in sicer v porcijah kakor so pri vojakih običajne. Malo je doslej bilo kruha; 30 de« kagramov za osebo se je izkazalo za premalo in se bode sedaj skušalo dobiti po 50 dekagramov. Prijetno življenje to ni. Begunce muči domotožje in morda tudi pomanjkanje običainega dela. Nekaj so jih že razposlali na Ogrsko in južno Štajersko delat.
značilna aretacija
le Nabrežine nad Trstom poročajo: "Zaprli so znana socialisti-na agitatorja v Nabrežini Marico in Frandoliča, češ, da sta hujskala po gostilnah vojake k uporu in nepokorščini."
Kratka, ali značilna vest! So-druga Marica in Frandolič, oba zelo delavna v nabre/inskem delavskem gibanju in zaradi tega ondotnim podjetnikom trn v peti, sta kljub svoji navdušenosti za socializem vseskozi mirna, trezna iu preudarna moža. Mogoče je torej, da gre za navadno dcuuncia-cijo. Če sta pa po svojem socialističnem prepričanju res kaj rekla, kar je po utilitarističnih naukih smrten greh, jima gre od poštenih ljudi le čast. Kajti v takih časih, kakršni so sedanji, je treba v Avstriji veliko poguma, da ne skrije človek svojega prepričanja v žepu.
Obenem pa osvetljuje ta vest tudi resničnost avstrijskih oficiel-nih poročil o splošnem navdušenju za vojno.
svojega zaveznika in sultanu pošiljati brzojavne pozdrave. Ali nositi bremena je druga reč.
Ljudstvo jih pa nosi kakor osel ali vel bi (si — ne, A»' drugače. Kajti osel strese tovor, če mu je pre-težak in velblod ga ne vzdigne Ljudstvo pa nosi vse in se še Zh livaljuje gonjaču, ki ga biča.
ZA INVALIDE.
Vojaki, ki so postali vsled ran, dobljenih v vojni ali vsled vojnih naporov za delo nezmožni, imajo v Avstriji pravico do "penzije za invalide". Ta peuzija je odmerjena Vzastaralem zakonu z dne 27. decembra 187."», reči se mora, da silno skromha. Dobi jo le oni vojak, ki je v svojem civilnem poslu za.delo res popolnoma nezmožen, in peuzija s«« ravna po faktični in ne titularni šarži vojaka. 1'rostak dobi (i K, poddesetnik H K. desetnik 10 K. četovodja 12 K, narednik 14 K mesečno. Poleg in val i-ditetne rente dobivajo avst. vo jaki, ki so bili pred sovražnikom ranjeni, brez ozira na šaržo, posebno "doklado za ranjence." Ta doklada s*» ravna poobsegu pohabi jenosti. ter znaša 8 K, 16 K ali pa 23 K 33 v na mesec. Kdor je izgubil roko ali nogo, dobil n. pr. 16 K, kdor je oslepel na obe očesi, dobi 23 K 33 v. Popolnoma oslepeli vojaki in pa oni, ki so tako pohabljeni, da potrebujejo posebno nego in nadziranje, imajo tudi pravico, da se sprejmejo, v zavod za vojaške invalide.
Nekoliko bolje je poskrbljeno za invalidne častnike. Tako dobi n, pr. rezervni kadet ali poročnik, ki je invalid, 50 K mesečno, ter še posebno doklado za ranjence, ki znaša 33 K 3* v, 66 K 67 v, oziroma 150 K.
Da, te "penzije" niso več skromne, temveč naravnost beraš-ke. Dali bi tistemu računarskemu umetniku, ki nam zna povedati, kako se bo človek, ki je postal za delo popolnoma nesposoben, preživel s šestimi kronami, t. j. z enim dolarjem in 10 centi na mesec. Tudi 23 kron 33 vinarjev za obe očesi je sijajna odškodnina! Človek bi šel kar prodajat svoje oči!
In vendar ima ta stvar še drugo stran. Mi seveda želimo, da bi bilo za uboge žrtve kronanih falo-tov vsaj tako preskrbljeno, da jim vsaj kruha ne bi manjkalo, Če sí) že zdravi udje pri hudiču.
Ali pomislimo, koliko takih žrtev zahteva zločinska vojna za mo-narhične in kapitalistične interese. Doslej računajo čez tri mil jone pohabljencev. Že te beraške odškodnine, ki so bolj zasmehovanje kakor odškodnine, bodo zahtevale o-gromne svotc, ki jih bo treba plačevati desetletja. In kdo jih bo plačeval? Ne Francjožef, ne Miklavž, ne Vilče, ne Džordž, at^pak plačevalo jim bo zopet delavno ljudstvo.
Da. lahko je napovedovati vojno in izdajati manifeste 'svojim' narodom. Lahko je Boga imenovati
VSE PREMALO BOLNIŠNIC
Ljubljanski listi poročajo:
Pred kakimi petimi tedni s«; je ustanovila' v Ljubljani zasilna vojaška bolnica z glavno (Milnico v nekdanji Virantovi hiši, sedaj poslopje šolskega kuratorija, iu s podružnicami v šoli pri sv. Jakobu, v šoli .na ('o j z« vem grabnu in v 1. drž. gimnaziji. Zdravniško oskrbo v teh Inilnicali so prevzeli polkov-ni zdravnik dr. \Vagner, dr. I pa vic, dr. Ora/.eu in dr. Iloegler. Skrb za te bolnice, deloma za post rezls» ran ji licem, deloma za nabiranje darov, za kuhinjo iu druge potrebe so prevzele ljubljanske gospe in gospodične.
Bolnišnic jc nemalo. Zdravnikov tudi; kajti štirje zdravniki za štiri bolnišnice bi morali biti ču-dodelci, če bi hoteli zmagovati delo. Le živega materijala jim ne bo zmanjkalo, zato skrl>e topovi in puške, pomagajo pa še malo bajoneti. kolera iu tifus.
VILJEMOVE ULICE.
Po nemških mestih v Avstriji so začeli krstiti ulice po najslavnejšem nemškem cesarju. V Gradcu ¡in Celju so v ta namen izbrali največje ulice, ki se zanaprej imenujejo Kaiser Wilhelm Gasse.
Resnično, ti "veliki" dogodki nas prav malo vznemirjajo. V Evropi sc odrasli ljudje še vedno radi igrajo in mislijo, da so ordeni, medalje, imena ulic, trakovi in naslovi zelo važne reči. Ljudem, ki so zares odrasli, se zde smešne.
Le kot znamenja so te krstitve ulic zanimive. Po njih se lahko-spozna, česa pričakuje nemška buržvazija od vojne. Viljem je že cesar bodoče Velike Nemčije, kateri bo pripadala tudi Avstrija. Čez Dunaj se že gleda v Berlin, kajti odtam prideju vsi blagoslovi.
Za Viljema* pa bo treba tedaj izbrati drug naslov. Eure Majestät je lahko vsak bavarski in saksonski kralj; Eure Majestät bo tudi bodoči dunajski vazal; vaše veličanstvo je celo Peter in Ni-kola. S tem se ne može zadovoljiti največji kajzer. Torej upajmo, da se bo imenoval vsaj Eure Goett-lichkeit — vaše božanstvo.
Če se ne pokvarijo računi na kakšen način.
MILJONI V ZRAKU.
Tekom sedanje svetovne vojne še menda ni minul noben teden, ne da bi se bilo noročalo o nesreči kakšnega letala, bodisi da ic padlo na tla ali pa bilo sestreljeno iz zraka. Veliko število letal je bilo v teh šestih mesecih vojne uničenih ali pa vpepeljenih. Posebno velike so po nemških vesteh izgube na francoski in angleški strani. Saj so Angleži o priliki svojega leta na nemško obalo izgubili štiri letala naenkrat in ko so bile nemške čete svoj čas zasedle Rheims, so vplenilc onli baje cel letalni park, čegar vrednost se je cenila na miljon mark.
Koliko stane letalo? "L* Aero-phile" strokovno glasilo, piše: -<-Cene zračnih vozil so različne in se ravnajo po velikosti in dobroti letala. Najdražji dvokrovnik s 100 konjskimi silami stane okrog 45.000 K., najboljši enokrovnik je pa mogoče napraviti že za 30.000 kron. Seveda ima samo 60 konjskih sil. Da pri ceni ne odloča samo motorjeva moč, priča dejstvo.
Vabilo na zabavo in veselico
ki jo prirede
skupno Jugoslov. soc. klubi
v proslavo "Pariške komune" v Chicagi
dne 13. marca, t. 1. v "Narodni dvorani"
na vogalu 18 ceste in Raei<ne ave.
Na programu je lepa igra "Mladi Junak", plen in prosta zabava. Govoril bode sodrug E. Kristan.
Cisti dobitek je namenjen v podporo listu ' 'Proletarac" in "Rad olika 8trata".	v
Prtčetek toino#ob osmih zvečer Vstopnina j« la možke 26c. ženske v spremstvu so vstopnina proste.
Za mnogoštevilno udeleibo vabi
ODBOR.
J
da imajo enokrovniki s 50 do 80 konjskimi silami enotno ceno 20 tisoč kron. Najcenejši dvokrovnik stane 12,000 K, a ima samo 25 konjskih sil. Brez motorja stane letalo poprečno 10 do 15 tisoč kron, z motorjem približno še enkrat toliko.
Prav poceni letala še torej niso, a še mnogo dražji so zrakoplovi. Za zrakoplove je potreben mnogo dražji materijal, pa tudi mnogo večji so. Tako se stroški za posamezen Zeppelinov zrakoplov ne računajo na deset ali sto-tisoče, marveč dosezajo miljon mark. In par takih miljonov je že sfrčalo iz zraka.
PEGASTI LEGAR
Kakor poroča zdravniški oddelek deželne vlade koroške, se tekom tedna od 10. do 16. jan. v Beljaku ni pripetil noben nov slučaj marogastega legarja. V taboru rusinskih beguncev pri Vol-šperku jc v tem času obolelo na marogastem legarju 23 oseb, ki so bile z nekaterimi drugimi izolirane v posebnem oddelku. V celem je v volšperškem taboru obolelo 55 oseb. Od teh jih je 9 ozdravelo in 8 uinrlo. — Zdravstveni oddelek dež. vlade naznanja nadalje, da je od 17. do 23. jan. o-bolelo na marogastem legarju v šotoru galiških. beguncev v Vol-šperku 66 oseb. Tekom tega tedna je umrla na marogastem legarju le 1 oseba.
Sanitetni oddelek tuftra njega ministrstva sporoča: Od 24. do 30. januarja je bilo naznanjenih 767 slučajev pegastega legarja, med temi 7 slučajev v Gradcu, 464 slučajev v Talerhofu, 11 slučajev v Knittelfeldu, 2 slučaja v Ober-wolzu, 1 slučaj v Eisenerzu, 29 slučajev v St. Micliaelu, 83 slučajev v Wolf8bergu. Razen v Eisenerzu gre za osebe, ki so dospele z bojišča, oziroma so bile zaposlene v koncentracijskih taboriščih.
KOZE.
Da je morala dobiti epidemija koz v Avstriji prav nevarne oblike, dokazuje sledeči razglas, ki ga je izdala vlada:
"Ker so se med ranjenci, ki se vračajo z bojišča, pojavile koze, je vojno ministrstvo naroČilo vsem vojaškim poveljstvom in železniškim načeljstvom, da smejo biti pri prihodu ili prevozu vlakov z ranjenci samo one vojaške in civilne osebe na peronu, katerih navzočnost je iz službenih ozirov brezpogojno potrebno. Nadalje je vojno ministrstvo odredilo, da morajo o-ne osebe, ki se vporabljajo za o-krepčevanje in odvažanje ranjencev, dokazati, da imajo zanesljivo cepljene koze. Osebe, ki morajo direktno priti z bolniki itT?anjen ci v dotiko, morajo imeti ves čat svojega službenega delovanja pralen površen plašč, ki pokriva vso obleko."
Zdi se nam pa, da ima ta prepoved dvojen namen. Da so se koze v Avstriji bolj razširile, nego vlada priznava, radi verjamemo. Ampak ranjenci prinašajo z bojišč še nekaj, kar je vladi enako ali pa še bolj zoprno kakor koze: namreč resnico. Od ranjencev je prebivalstvo izvedelo marsikaj, kar je vlada tajila. Oni so prinesli vesti '6 hudem trpljenju vojakov, o stradanju, o strašnih izgubah in tudi o porazih, ki so jih ofieielna poročila slikala kot zmage. Zato bi na jrajši napravili kitajski zid okrog ranjencev.
ZASTOPNIKI PROLETARCA
ARKANSAS.
Tort Smith — Jenny Lind: Trank Oo-
renc F. F. D. 3, Box 165 in Jos. Ko-gaj, Box 182.
Hartford: Louis Slamnik, box 36. Huntington: Karol Petri?, box 204.
COLORADO. Pueblo: Charles Pogorele, 808 Moffat
8t. in Jos. Hoievar. LeadvlUa: Joe Zaklek, 310 W. 2nd 8t. Walaenburg In druge naselbine: Frank Blatnik, box 711.
IOWA.
Woodward: Jaok Bergant, R. 4, box
87.
INDIANA. Clinton: Viktor ZupanÄiÄ. 858 N. 9. 8t. Indianapolis: ,T. Bruder, 710 Holmes st.
KAN8AS.
Corona: Blafc Mexori, box 162. Columbus: Martin Jureiko, R. R. 3. box 60.
Franklin—Girard: Fr. Wegel, box 88.
; in John Pogainik, box 274.	•
! Frontenac: John Bedene, box 154. Radlej: John Oorlek, P. O.
Stone City: Mike Fine, box 406. Mulberry. Anton Bular R. F. D. 1. Dunkirk Plttaburg: Thomaa Wolk, B.
R. box 172. Pittsburg: Andraj Podleanik R. R. 8, box 102; Jakob Selak It. R. 8.
MICHIGAN
Copper Country: Anton Murn, 511 —
5th Bt., Calumet, Mich. Detroit: F. C. Oglar, Joe Preimer in Thoe. Petri«.
MINNESOTA.
Za ceJo Minn. Louia Vessel. Aurora: John Oraien, box 344. Biwablk: Frank Mahuii, box 122. Chlaholm: Math. Rirhter, box 308. Ely: John Teran, box 432. Eveleth: Jacob Ambroiii, 419 Pierce
st. in Max Volianlek. Gilbert—McKiniey: John Koncilju, bx 43.
MISSOURI.
St. Louia: V. Cainkar, 2213 Gravois av.
MONTANA. Bear Creek: Frank Daaiiek, P. O.
Klein: M. Meznarich, box 127. East Helena: J. B. Mihellch, L. B. 200. Red Lodge: John Gerkman, box 44. Roundup in okolica: Frank Novak, box
136.
NEW YORK. New York City: L. Markun, 129 E.
29. St.
OHIO.
Barberton: John Halant, 436 — lit St.
in Fr. Zmrzlikar, box 121. Bridgeport: John Zahkar, box 375. Cleveland: Anton Pozareli, 5810 Prossa Ave., Math PetrovW, 1168 E. 76 St., Andrej Bogataj, 1095 E. 71. St. in Louis Stegovec, 1107 E. 61 8t. Collin wood: Dominik Bliimmel, 16216 I'ark Grove Ave., Anton Kuiaik, 452 —158 St. in Joe Kuniii, 439 E. 156 St.
East Palestine: Jack Istenich, 436 E.
Martin St. Olrard: Frank Ban, box 365. Olencoe: Nace Zlemheregr, L. Box 1. Youngstown: John Petri«, box 680 in
M. Urbas, box 431. Piney Fork: Louis Glaser, box lPi. Struthers: John Rayer, box 357. OREGON.
Oregon City: Frank Sajovic, 131—18th St.
OKLAHOMA. Adamson: John Zabavnik, box 31. PENNSYLVANIA.
Bessemer: Jak. Popetnik, bo* 159. Broughon: Jacob Polenc, box 181. Meadow Lands: Jos. Bizjak, box 253. Claridge: John Mlakar, box 68, in Fr.
Zurman, box 255. Conemaugh: Andrej Vidrich, Anton Ga-brenja in Frank Pavlovii«, box 523. Canonsburg: John Koklich, box 276. iJlinlo: Frank Kauii*, box 72. Darragh: Karol Slavi?, box 252. Export in cela Pa.: John Prestor, box 120.
Fiti Henry: Frank Indof, box 113. Forest City in Vandling: Frar\ Rataic,
box 685 in Anton Draaler, box 9. Garrett: Stephen in Mrs. Zabric, R.
F. D. box 53. Greensburg: F^ank Matko, Key Stone Hotel.
W. Newton: Jos. Zorko, R. F. D. 3, box 50.
Wlckhaven: Luka Kralj, box 68. WlUock: Jak. Miklauiii, L. Box 3. Herminie: Jos. Brie, box 136. Imperial: Ig. Murshetx, box 328. Irwin: Louis Brie, R. F. D. 8, box 106. Johnstown: Math. Gabrenja, R. F. D. 1, box 120, in Jseob Koejan, 274 Lnneu fit.
Lloyd all: Anton 8trm!iiar, box 51. Manor: Fr. Demiar, box 253. Marl anna: Louis Miheve, box 25. Morgan: J. Kvartii, box 453. Pittsburgh: BUI. Novak, 6568 Rowaa Ava. in Anton Zidaniek, 4084 WUlow Street.
Roadlnf: John Pezdire, 843 River 8t Smith ton: Joseph Radisek, Central
Hotel.
South Pork: Frank Podboy, box 862, in Jakob Rupert, box 238. Bo Fork. Potovalnl zaatopnik as eelo Pa. Mike Oebaiek.
UTAH.
Scofield: John Brezovar, box 27. Winterquartera: Vine. Raunikar, box
78.
Blackhawk: Val. Krall. Murray: Vine. Braniselj, box 1.
W. Virginia. Davis in okolica: John Kriiman£i£,
box 283.
Thomas: Frank Kocjan, box 272.
WASHINGTON. Roalyn: John Zobec, box 19 in Geo. Jana£ek, box 188.
WISCONSIN. West Milwaukee: Frank Bender, 639— 37. Ave. Thomas Stepich, 500 So. Pierce St.
Kenosha: Frank fcerovec, 18 Howland Ave.
Milwa-ikee- Ig. Kulljan, 229 — 1st ave. in John Krainc, 371 National Ave. WYOMING Frontier: John Widitx, box 79. Sublet: Anton Blasich, box 75. Superior: Lucas Groser, box 341. Snsle: John Peternel, box 51. Sweetwater: Pavel Hrihar, P. O. Reliance: Lovr. Uftentfnik, box 96. Rock Springs: Math Batich, box 427 in F. S. Tavcher, 674 Ahsay Ave. Gunn: Frank Tominc, box 20.
ILLINOIS. Aurora: John Blaschitz, R. F. D. 4, box 68.
Chicago: Frank Alel in Frank Zaje,
4008 W. 31 St. De Pue: John Koman, box 86. Johnston City: John Siivnik, box 599. JoUat: Jos. Ivaretich, 205 Moran St. La Salle: Vencel Obid, 418 Berlin St.
in John Rogel, 427 Berlin St. Livingston: Frank Krek, P. O. Nokomia: John Mekinda, box 607. Panama: Jos. Fer.janfit, box 10. 8prlngfleld: . Frank Bregar e. o. F.
Kramzar R. R. 8. Staunton: Anton Ausec, box 158 in Joe
Mostar, box 351. Waukagan—North Chicago: John Za-kovftek, 759% Marion 8t., in John Mahni*, 425 Belwedere St. Witt: John Zupantift, box 34.
NOVI ZASTOPNIKI
Frank Pu n car, 477 — 53rd Ave. West Allia, Wis.
Frank Oregorka, 2 East Casier Street. Little Falli, N. Y.
Joseph Umck, Box 7 Frontenac, Kan>.
list za inte sei k delavskega
uud! rva, IZHAJA VSI KI lOKEK.
- Lastnik im j«d*)at«lii -
jMgeslovinska dalanka tiskovna diviba i .hieigo, Miitiii., __
Naročnina: Za Air. riko $2.00 is celo leto, $1.00 xa pol k*ta. Za Evropo $2.10 sa celo leto, $1.26 sa pol leta.
Oglasi pa dogovoru. Pri spremembi bivališča je poleg novega natnantit tudi tiari naslov.
— m*uu*tut«
if
v AaMrtbi. —
Vse pri tot be glede nerednega poiiljanja t tal* in drugih nerodnosti, je poiiljati
predsedniku družbe IV. Podlipcu, 5030 W. 25. Pl. Cicero, lU.
PROLETARIAN
0«md mm4 pobili •»•»y T«iiJ.f by
Ssstk Slaiic Wor» man's Pakiabiag Coupa"!
CMeigo, Ulinaii.
Subscription raes: United SUtes and Canada. $2.00 n year, $1.00 for half
{ear. Foreign countries $2.60 a year 1.26 for half ye sr.	-:
Advertising rates on agreement.
NASLOV ( S DURESS):
"PROLFTAREr '
«— W. II. STKEfcT. CHICAGO, ILUNOIS
KAJ PA IZOBRAZBA.
O velikih rečeh se sedaj razpravlja meti ameriškimi Slovenci in z velikimi besedami se to dela. Ali kdor «e ne da preslepiti z zvokom in bobnenjem, mora opaziti, da je v vsem silno veliko puhlega, pa naj se frazerski deklamatorji jeze, kolikor se hočejo.
Zadnjo nedeljo je bil v Chicagu shod zaradi "Slovenske Lige". Ko se je pričel, se je pokazalo, da sklicatelji sami niso vedeli, zakaj ln čeoiu so ga sploh sklicali. Pričela se je debata, ki se je morala loviti po zraku, ker sploh ni bilo dnevnega reda. In večjidel je bila ta debata tako prazna, da je človeka obhajalo usmiljenje. Shod se jc zaključil brez vsakega sklepa, ker ni imel o čem akleipati.
Predsednik je naglasil, da kale ta shod kakor tudi slovenako časopisje v Ameriki, da hodimo še v prvi razred ljudske šole.
S tem je zadel resnico. Kdor ima vsaj malo okusa, mora biti žalosten vpričo načina slovenskega časopisja v Ameriki, strah pa ga mora obhajati vpričo duševne puščobe, ki se razliva po večini teh listov. Pripisati je to predvsem dejstvu, da je večina slovenskih časopisov v Ameriki ustanovljena zaradi kupčije, ne pa zaradi stvsr-nih potreb, najmanje pa z namenom, da bi izobraževali ljudstvo.
To pa je točka, o kateri bi bilo po našem prepričanju najbolj potrebno razpravljati, in sicer resno razpravljati.
Debatira se pri nas o bodočnosti Slovencev, o ureditvi nove Evrope, o mogočnih političnih nalogah; in če ae malo popraska, zazija strmeča nevednost.
Kdaj je še moglo neznanje izvršiti kaj velikega t Kdaj so neved neži dosegli in uživali svobodo?
Tudi nam ni vseeno, kakšna bo bodočnost Slovencev. Vemo pa, da se tudi stavba te bodočnosti ne more zgraditi brez temelja, pa naj se ozremo kamorkoli od Atlantl škega do Tihega oceana.
Slovencpnj. se ne bo dobro godilo, če nekateri pozamezniki med njimi obogate; Slovenci ne bodo svobodni, če doseže ta i}li oni izmed njih matcrijalno neodvisnost. Veliko pa jih je že, ki bi se na ramah ljutistva radi povzpeli tlo prostosti, pa skušajo sugerirati narodu, da je to pot tlo njegove svobode.
Ali kadar govorima mi o svobodi, mislimo na dnigačno svobodo, katere ni brez enakih pravic.
Vsa ta vprašanja imajo svoje korenine v materialnih razmerah. Kjer jc lakota, ni svobode, ni neodvisnosti, ni nobene veličine. Socialno vprašanje je najvažnejše. Ce mora delavec od gladu umirati, je zanj vseeno, ali se godi to pod Francjožefom, poti Miklavžem ali pa i/xl Petrom. In čc je tlržava, v kateri ne najde posla v nobeni tovarni, republika, ne olajša to prav nič njegove bede.
Zato jo absurdno, v mnogih slučajih naravnost hudobno, če se sedaj govori o osvoboditvi Slovencev. Naj so razpade Avstro Ogrsko, naj se ustanovi posebno slovensko kraljestvo, naj so krona dr. Šnšteršič v ljubljanski šen-klavški cerkvi, zato vendar ne bodo Slovenci svobodni ne v Evropi ne v Ameriki. Kajti osvoboditi se morejo le z vsemi narodi
vred, če otresejo jarein kapitalizma.
Toda nikdar nismo trdili, da se pride z enim skokom do zadnjega cilja. Če vemo, da so govorice o osvoboditvi Slovencev pusto iar-latanstvo, vendar ne zainetujemo ideje narodne samostojnosti in zagovarjamo združitev Jugoslova nov. Seveda tudi to ni tako eno stavno, kakor govore pridigarji nacionalizma, ki mislijo, da s«Lpre delavajo meje v resnici tako kakor na papirju in da se urejajo razmere narodov, kakor se otepa jo hruške.
Ampak bodisi kskorkoli: Je li naše ljudstvo sploh sposobno, ds realizira kak.inekoli večje cilje t In če Jie jaupamo v božji čudež ali pa v carjevo osvoboditev, se smemo zanašati le na ljudstvo.
Tetlaj pa je vprašanje vseh vprašanj: Je li to ljudstvo sposobno t
Če hočemo govoriti resnico, mo ramo povedati, da ni.
To ni nikakršna žalitev. Naroc ni sam kriv, da ni dobil potrebne duševne hrane; svojo dolžnost so zanemarili tisti, ki bi bili morali skrbeti zanjo.
Ali nam ne gre sedaj za rekri-iniiiaeije. Naše ljudstvo je zaostalo, to je dejstvo, in s tem dejstvom moramo računati. Pomanjkanje i-zobrazbe škoduje ljudstvu v sedanjosti in v, bodočnosti. Danes mu je otežčana eksistenca, za bodočnost mu je oneinogočccno resno delo.
Kaj bi bilo, čc bi na to malo pomislili in se o tem malo pomenili?
Če govorimo o ameriških Slovencih, moramo govoriti o delavcih. Tista peščica inteligence, polinte-ligence in četrtinteligence, kar jo je tupatam razsejane, izgine v morju delavstva. Ce se hoče torej kaj storiti za slovenski narod v Ameriki, je treba kaj storiti za slovenske delavce.
Šarlatani so vedno ljubili neumen narod. Njega je bilo najlaže zaslepljevati in najlože izkoriščati. Tudi cerkev ljubi nevednost, ki se tolaži z nebeškimi upi. Če nam je pa res kaj za narod, tedaj je treba skrbeti, da se reši nevednosti; poleg neizogibnega gospodarskega in političnega boja je najbolj treba izobrazbe.
Kdor je prepričan, da je njegova stvar pravična, se ne more bati izobraženega ljutistva, ampak mora želeti in pospeševati njegovo umstveno osamosvojitev.-
'V Ameriki pa bi bilo v tem o*k ru treba začeti od temelja, ali še točneje: Moral bi se šele položiti temelj.
Težave, spojene s takim ciljem, so velike. Prav nič ne dvomimo o tem. Ali nepremagljive niso. In največji napori ne bi bili pretežki, zakaj sadove bi resnično uživalo ljudstvo.
Načrti, po katerih bi se dal doseči tak cilj, so lahko različni. V kratkih besedah se seveda uobe den ne da razložiti. Povedali pa bo mo v nadaljnih člankih nekatere misli, iz katerih se nemara porodi poraben načrt.
PROSPERITETA.
llola, kaj je to? Pojde li mister Wood row Wilson rt* med socialiste t Kar je dejal zadnjič tam
ue bi pogrešal. On se zelo moti. Bogastvo visoke družbe je napra vilo kariero mnogih umetnikov.
le v svojem govoru za Bcrcau pevcev in profesionalnih oseb." College, kjer naj se izobražavajo I Tako. Zdaj je Wilson slišal, kar državljani iz južnega Kentucky, mu gre. Še hujše klofute so pa
se je glasilo tako brezbožno, da je res dišalo čisto po socializmu. Predsednik Zedinjenih držav je popolnoma pozabil na svoje dolžnosti do vzvišene skupine velebo-gatašev, tlo smetane naše družbe, pa je dejal nekaj o njej, kar ti je mislil, ne da bi se bil spomnil, kakšen smrten greh zagreši s tem.
Wilson je dejal, da ne bi niti pes zalsjal, če bi takozvana družba višjih štiristo zginila z zemeljskega površja. Ta cvet vsega cvetja je prezident karakteriziral z besedami: "Ta družba je za ljudi, ki so nehali delati, iti nima jo enostavno nič važnega več izvršiti."
No, to še ni socializem; le — kakor smo rekli-— nekoliko diši
to aevetla za nas, ki imamo o raz merju med ¿lružbo in bogastvom še nekoliko radikalnejše nazore od našega prezidenta. V tem se seveda strinjamo z njim, da Di svet lahko odstranil "višjo družbo," pa je ne bil prav nič pogrešal. Le to priznavamo miss Anne, tla bi začetkoma za njo vzdihova le nekatere suženjske duše, laka ji, parasiti parasitov, ki se štejejo srečne, če smejo miljonarjem vrata odpirati, stremena držati In njihove pljunke brisati.
Toda za te posamezne kreature ne gre, če se govori o družbi. Tudi za par umetnikov in pevcev ne gre, ki so nagrehli bogastvo, ker so se prikupili kapitalistom. Z zadnjimi besedami, ki smo jih ci
rali razglašati njihovo božanstvo in njih kipe postavljati v tempel ne kakor nekdaj kipe rimskih cesarjev.
Družbo in trgovino vzdržuje tisti denar, ki ga zapravljajo miljo
se je delslo vse z največjo tajnostjo; torej so mogli psč le zarotniki vedeti, kaj se snuje. In kdor hoče biti sprejet med zarotnike, mora menda prepričati tovariše, da je z njimi enakega mnenja tu da odobrava njih načrU( in hoče sodelovati pri njih izvetlbi.
Iz tega pa sledi z železno" logi-
narske dame, misli «niss Anne. To kt\: T*j,li P0"™1 ¿« "»«d «m de-je jedro njenega narodnega go- latl ravno t0' kar ■» ^ tisti, ki
spodsrstva. ln v Ameriki je polno Časopisov, ki resnično objavljajo tako duševno uboštvo.
Megalouianija, Gr#saenwahn i-menujejo neki simptom, ki se jsv-lja pri raznih duševnih boleznih. Človek bi skoraj mislil, da povzročajo velika bogastva tudi nekakšen umobol. Kapitalisti zaprav
jih je zasledoval. Torej je njih sokrivec. —
Ali to šc ne more biti vse. On mora biti glavni krivec. Kajti nemogoče si jc misliti, ds bi dosegel neznsnec zaupanje zarotnikov, tako zaupanje, da ga pooblaste s sodelovanjem pri izvršitvi atentata, če ne sodeluje že pri izdelovanju načrta. Preden more doseči naj-
ljajo res velikanske svote tsko manjg0 trohico zaupanja, mora po nemarnem, da mora njih raz premagati vsak dvom in sum: to sipnost razburjati revnejše slo- pft nj drugače mogoče, kakor da je. Ali če mislijo, da igrajo 8C sam pokaže navdušenega za te svote za vzdržavanje trgovine "propagando dejanja", da sam
in družabnega življenja res kakšno vlogo, se motijo tako kakor tista žaba, ki je mislila, da posta ne vol, če se napihne. Za ples
izreče take ideje, torej — tla zapeljuje ljudi.
Seveda so tudi atentatorji lahko nepremišljena gobezdala. Ampak
po njem. Ali to je dovolj. Wilson I tirali, je mi*s Anne nehote nekaj se je s svojimi brezbožnimi bese j povedala, kar naj bi bila rajša za dami zameril družbi. In dobil je molčala, če je hotela poveličavati odgovor, ki ga uiora tembolj bo-1 bogastvo. Priznala je namreč, leti, ker je gospod prezident, kar kar mi že od nekdaj trdimo, da vemo o njeni, galanten moz. Od. tudi v umetnosti ne odločuje ta I govorila mu je dama, miss Anne lent, ženialuost, tlelo, ampak Ea Morganova.	pital, Lahko znaš. česar v tisoč-
llči železniškega kralja ve, kaj let jih še nihče ni znal; ampak to je bogast vo. ~ Morda in* pozna na ni nič. Prikupiti se moraš kapi-j rodno gospodarske teorije, ali j talistom, to je vse. Ti ne sineš praktično se žo spozna. In to je slikati, pisati, klesati, kakor ti u velika prednost. Mi u. pr. vemo kazuje 4bog', ki ga nosiš v svojih kaj je miljon. Ali kdo izmed nas prsih, ampak tako, kakor je kapi ga je že imel? Miss Morganova talistom všeč. Ti imaš talent, ali pa lahko razpolaga z njimi kakor oni imajo denar. To, moj fantič, mi z nikli in dimi.	odločuje
. Miss Anne je odgovorila Wilso "Bogastvo visoke družbe je nanu tako le:	pravilo kariero mnogih umetni-
pri Morganovih dobi recimo par potem si ne izbero izmed pet mi-sto mojlistk, brivcev, frizerk, vrt- ljonov prebivalcev ravno enega, narjev, natakarjev, muzikantov da mu razodenejo svoje nakane, tlela. To delo trajc za nekatere Zarota, katero osnujejo taki Iju-par ur, za nekatere par dni. Vj^J«, ki se že naprej bahajo s svo-Ameriki je sedem rniljonov ljudi iirai velikimi deli. sploh ne more že dolge dolge mesece brez posla. 08tati tajna; zanjo ni treba preme-Kapljica v morje, katero zame- tenega policijskega zalezovanja, njava miss Anne z oplodilnim i ker 8e neprevedne klepetulje same
dežjem
izdajo v prvem saloonu.
Ali je nevesta z miljoni že kdaj fe 80. ->e v ^ zarotl uko varo-
poglodala v časopise, koliko velja ™la taJnost' d\*\ Je	ra™°
vsak dan sedanja vojna v Evropi? le ?n**m	Priti na
Sedaj traje sedem mesecev. Mi- «J«	* ^-arotnika.
tedaj ni druge, kakor da je poli-
44 Podlaga naše prave družbe počiva na denarju, in le tisti, ki delajo, dosežejo bogastvo. Vzemite n. pr. Carnegija in Fricka Ogromno bogastvo imajo, in to se je nakupičilo le s silnim delom Oni, ki delajo, odločujejo usodo družbe in trgovskega sveta. Druž ha ni odvisna od starih tradicij ali rodovnikov! Kdor ae sklicuje
kov, pevcev in profesionalnih o seb," pravi miss Anne. Koliko pravih talentov je propadlo, ko liko resničnih umetnikov je pogi nilo brez priznanja, koliko ženi alnih ljudi jc ubila lakota ali pa so si saini segli po življenju, ker si z vso svojo umetnostjo niso mogli zaslužiti vsakdanjega kru ha, tega modra Morganova hčer-
Anne naj sede k rsČunskemu stro ... . . .	. _ ; .
. . ,	x	clJa hotela tako zaroto m da jo je
ju, pa naj poizkusi izračunati, kje • , . . .	, J
J * 1 J y	njen detektiv pomagal osnovati,
če je ni sploh sam zasnovsl.
na svoje prednike, ne dela navad ka ne ve.
no sam nič v sedanjosti. Drnžba Ali iniss Anne ve, da sta si Car-iu njen razcvet je s svojo eksi- j nogie in Friek pridobila ogromno stenco odvisen od izdajanja de- bogastvo s silnim delom. To se Ktlo ima denar, ki je po popolnoma vjenia z resnico. Le
narja.
treben za izdajanje pri prirejeva-nju plesov in družabnih priredeb. pri katerih se zaposluje na tisoče ljudi? Bogatini so to!
Ali bi mogel trgovski svet eksi-stirati le eno samo minuto z onim denarjem, ki ga dajejo v promet oni ljudje, ki na tisoče sestavljajo delavski element! V nobenem slučaju ne! Trgovino vzdržuje v življenju na tisoče dolarjev, ki jih zapravlja 4višja družba.' To je dejstvo, ki bi ga moral dogna ti kakšen statistik. Prezident Wil ho n je dejal, tla bi svet lahko od
neltaj je prezrla dedinja rniljonov; tega bogastva nista pridobila s svojim delom; nakupičilo ga je delo drugih, ki zdaj seveda ne morejo prirejati sijajnih plesov, jour-fixov, soarej, čajnih večerov in vseh tistih razkošnih zabav, za katere se zapravlja na stotisoče dolarjev.
Če imajo ameriški kapitalisti sploh tako obsežno socialno obzorje, kot ga ima naša dolarska princesa, tedaj so morajo resnič no smatrati za nekakšne bogove in le čudimo se, da si še niso naje-stranil višjo družbo in nihče je li posebnih duhovnikov, ki bi mo-
bi bile sedaj države, če bi bilo vojskovanje odvisno od denarja ki ga tratijo bogatini. Tudi te miljarde, ki se kade, vžigajo zakopavajo, razstreljujejo, pogrezajo na suhem, na morju in v zraku, je moralo ustvariti delo ali ne delo M organov, Rockefel-lerjev, Carnegijev, Frickov, temveč delo miljonov delavcev, katerim se ne prireja diamanten ples v miljarderski palači, temveč kr-
Od česa mora newyorška policija odvračati javno pozornost, da je potrebovala tak bombni efekt? Tak efekt, ki je sumljiv že najbolj zaradi obsežnosti načrta, ki ga policija pripisuje "zaroti?" Cerkev, stari Rockefeller, mladi Rockefeller, Vanderbilt, Carnegie, še nekoliko drugih bogatašev, banke, vladni uradniki — vse nsj bi bilo šlo v zrak. Groza in trepet naj bi
vavi ples na zmrzlih poljanah ob se razširila po vsem meatu. In po-
godbi topov in strojnih pušk.
Kakor jo videti, je vrhunec go-spodičnine modrosti v tem, da je potrata glavni pogoj družabnega blagostanja. Kajti če bi šlo le za to, bi imel predsednik Wilson zopet prav. Kajti zapravljati denar ni tako velika umetnost, kakor misli miga Anne; to bi znali tudi brez velebogatinov. Teže Je ustvarjati vrednosti. Zapravlja lo bi se lahko brez miljonarjev; producirati se ne more brez delavstva. In zato je popolnoma resnično: Ako bi izginila "višja družba," je ne bi svet prav nič pogrešal, kajti brez nje bi ostalo tisio, kar je za družabni obstanek najvažnejše, ker je neizogibno: Ostalo bi delo. In delati ne bi bilo treba več za parasite.
lieija, ki pozna ves komplot, je a-retirala — dva mladeniča. Glavni atentator pa je taka ženialna glavica, da nese svojo bombo v cer-^ kev, ravno ko je maša, torej nar 1 vzoča množica ljudi, pa nese poleg bombe gorečo cigaro s sabo v cerkev!
Take bajke se mors jo pripove-dati zelo lahkovernim ljudem. Kdor pa ni lahkoveren, mora vprašati: Čemu je potrebovala ncw-yorška policija tako strašno ¡storijo? Kaj bi rada prikrila? Od česa bi rada odvrnila javno pozornost?
Anarhistična zarota
Kako dolgo so že obljubujejo delavstvu zlati časi! Predzadnja tolažba je obljubovala zboljšanje za konec zime, ko se poveča promet na Železnicah. Ali zima gre h kraju, o prosperiteti pa vsenao-krog ni nič opaziti. Zato pa je Pullmanova družba prod kratkim odpustila 3000 delavcev, ker so bila večja naročila preklicana zaradi negotovega kupčijskoga položaji?.
OD PANAMSKEGA PREKOPA
Odbor kovinarskega oddelka A-merican Fodoration of Labor je protestiral pri predsedniku Wilso-nu proti odredbi vlado, s katero naj bi se v panamskem prekop-nem ozemlju odvzelo uslužbencem prosto stanovanje in kurjava. Predsedniku so jo dokazalo, da bi pomenilo uvel javi jen jo tako odredbe dejansko zmanjšanje plačo.
PROHIBICIJA.
Boise, Idaho, — V senatu so jo sprejela vso državo obsegajoča prohibicijska predloga, ki prepoveduje izdelovanje, prodajo in transport opojnih pijač t dnom T. januarja 1916. Guverner je že vnaprej izjavil, da podpiše predlogo.
Pierce, S. D. — Sonat je sprejel resolucijo, s Vatero se uveljavlja uvedba prohibieije za vso državo.
Policija v New Yorku je izvršila velikansko reč. Kakor sama pripoveduje, ni le obvarovala eer-kcv svetega -Patrieka uničenja, ampak rešila je tudi obema Rocke-fellerjcnia, Carnegieju, Vandorbil-tu in šc drugim multimiljonarjein življenje.
Vsa stvar, kakor jo opisuje policija, jc zelo romantična. Meščanski,časopisi so v torek objavili cele romano o zaroti anarhistov, o fa-brikaeiji bomb, o atentatu v cerkvi, o razkritju zarote i t. d. Vsa istorija pa ima le eno kardinalno napako; spisana je natančno tako, kakor so bilo spisane že nešfoto podobne ¡storijo, imena v romanu so nova, roman sam pa so .¡.e odigral prav tako, kakor so se že kdove kolikokrat odigravali podobni romani.
Anarhisti so fabrieirali bombe; najprej so hoteli pognati v zrak
pozneje pa je policija prijela še drugega zarotnika, ki jo izdeloval bombe.
Aretacija prvega anarhista je bila zeio dramatična. 'K..- je -prtA I-s svojim tovarišem v cerkev, ua jo neki duhovnik odpeljal tlo klopi, kjer mu je nakazal sedež; ta duhovnik jo bil preoblečen policist. Pobožni verniki v klopeh okrog atentatorja so bili detektivi. Mod mašo so jo tovariš atentatorja sklonil k njemu in mu pošepetal v uho, da jo aretiran: tovariš jo bil detektiv. Aretirani atentator so jc povsem mirno vdal in odšel z os-korto k polieiji, kjer so ga vtok-nili pod ključ. Njegovo ime jo Frank Abarno, star jo 24 let in li-tograf. Drugi, ki so ga zaprli, jc 17 letni Charles Carbono.
Kako jo policija razkrila to strašno tajnost?
Zelo enostavno. Detektiv Frank
Papež je nezmotljiv.
Leta 1405. je imela katoliška cerkev tri papeže. Eden je bil Benedikt IX., sicer tat, ropar, morilec in prešestnik; njega je pri znavala fevdalna stranka. Drugi je bil Silvester II., katerega ji posadilo rimsko ljudstvo na tron; vladal je v utrjenem gradu v sa-binskih gorah. Tretji je bil Gre* gor VI. v Vatikanu. Vsak je ime noval druga dva brezverca, roparja, nečistnika in bogokletni« kt Vsak j/v fcij. torej cd papežr. imenovan za lumpa hi razbojnika.
Papež je nezmotljiv.
At. . . 4. ,	... Cesar Friderik II. je dal na
Mi nismo eksperti, kar se tiče j -,„ •	-
,	koncilu izvoliti novega papeža
Klomenta II., ki je bil leta 1046.
o božiču posvečen. Drugo leto
Čudno! Ni li izdelovanje bomb žo zadosten povod, tla poseže policija vmes! Od decembra je živel detektiv meti anarhisti, užival jo ftjih	zaupinj<\ .vedo] je
vso, kar so delali; atentatorja pa aretirajo So le zadnji hip, ko jo žo začel izvrševati atentat. Ni li to čudno?
atentatov; ali zdi so nam, tla postane tako odlašanje lahko prokle-
to nevarno. Kajti kakor so je žo . , ..	TW , ,
i-i i	... i je planu Benedikt IX, kakor ja
zgodilo, da je neproraounljiv slu- 1	iv«™« ja
čaj posegel v kombinacijo zarotnikov in jim popolnoma zmešal štreno, tako bi lahko posegel tudi v detektivske račune. Kaj pa, če bi so bilo bombo, ki so bile žo izdelano, vendar porabile drugod kjer no bi bil pretkani detektiv nič vedel o tem, ali pa če bi so bil
streb s svojo roparsko četo nai Rim in tlal zastrupiti 44 nemškega ppeža." Sveti oče je nezmotljiv! J
ŽENSKA VOLILNA PRAVICA.
cerkev svetega Patrieka, potom Raido, s pravim imenom Emollo
domove glavnih kapitalistov, vse veliko banko in ne vemo kaj še. Pripraviti so hoteli tako situacijo
—	pravijo kapitalistični časopisi
—	ki bi so dala' primerjati edino s francosko revolucijo. Vos New-York bi bil potopljen v morje gro-z^ in v petmiljonskem mostu bi bilo tako, kakor da je zemlja trčila s kakšnim kometom.
Ta konce sveta pa je preprečila policija. Razkrila je strašno zaroto. Atentator, ki je že prinesel bombo v cerkev, je bil aretiran,
Polignamij jo žo od decembra živel z anarhisti, dosegel popolno zaupanje Abarna, videl, kako so so izdelovalo bombo in zvedel za vso načrte.
Tukaj jo tista točna, ki nas sili na premišljevanje. Od nekdaj jo bilo tako občevanje policije z zločinci, zlasti pa, če je Slo za zaroto, sumljivo. Kako jo dobil detektiv Baldo prvo sled anarhistov, ni povedano. Ali od decembra je živel v družbi anarhistov in bil je navzoč pri fabrieiranju bomb.
Pierce, S. D. — Zbornica jc
zadnji akt odigral malo drugače, ¡^rejelii resolucijo za uvedbo žen-nego si jo on izračunal.	skc volilne pravice, in sicer s 57
Toda detektiv so jo popolnoma P™1' 30 Krovom. Ako sprejme zanašal na pravilnost svojih raču-! resolucijo tudi senat, se predloži nov, ker je užival neomejeno za Pri Prihodnjih volitvah volilcem
upanje anarhistov.
Lahko si mislimo, koliko je to vredno z njegovega stališča. Ali — kako si jo mogel tajni policist pridobiti tako zaupanje? Ljudje, ki pripravljajo atentate na cerkve, volekapitalisto, banke in visoko u-radnike, menda no nosijo srca na jeziku in ne kažejo neznanim ljudem, kako imenitno znajo fabri-cirati bombe?
Zarota je bila. To se pravi, ds
na glasovanje.
Jezus jo baje dejal: Dajte Bogu, kar je božjega in cesarju, kar je cesarjevega. To se pravi: Vsakemu, kar mu gre. Torej je bil socialist.
m
Živa vera baje hribe prestav lja. V Avstriji je dovolj vere. Zakaj ne prestavi Karpatov nekam za Moskvo?
r hO I. té I AHM
Oboroževalno hujskanje.
Nekateri izmed gospodov m» «i- j jalni igralci. Če čita človek njih i
Kdor kaj zasleduje ameriško časopisje, mora opažati, da se zadnje čaac zopet močneje razvijajo t agitacije, ki prete nevtralnosti Ze-dinjenih držav. Popolnoma nevtralen je v svojem srcu pač malo kdo; človek je človek, in nagnenje sa strankarstvo mu je prirojeno. Viri, iz katerih ae porajajo simpatije in antipatije, so tako različni, da jih ni mogoče vseh zasledovati. Da igrajo tudi tukaj gospodarska vprašanja zelo veliko vlogo, je naravno; ali dokler o-stanejo simpatije in antipstije v srcu, niso nevarne in jih ni treba nikomur zameriti.
Malo bolj kočljivo je že, če jih prinašajo ljudje po salonih na dan in ai potem zaradi njih razbijajo črepinje. Lahko bi se reklo, da i-majo le sami škodo od tega. Pa vendar ni tako, zakaj ti ljudje postanejo nesposobni za sodelovanje pri vsaki pametni reči.
Toda tudi o njih ne govorimo. V misli imamo hujskače, ki preže na vsako zadcvico onkraj morja, ki se bodisi res kaj dotika interesov Zedinjenih držav, ali pa bi s«' jih mogla kaj dotikati. Vse take zadeve se šiloma napihujejo, da bi iz njih nastala velika vprašanja, ki bi prisilila Zedinjenc države, da posežejo v vojno. Seveda bi eni radi videli Ameriko na strani zaveznikov, drugi na strani Nemčije, tretji bi brez obzira na Kvro-po radi izvalili konflikt z Japonsko.
< Vse te struje se v kapitalističnem časopisju prav lahko opazujejo. Z njimi vred se pa razvija agitacija za pomnožitev vojske in za oboroževanje.
V kongresu so nekaj mesecev sem nekateri "zastopniki naroda" neprenehoma tarnali, v kakšni nevarnosti je Amerika, če pride do resnega. Naš militarizem je sicer dobil mastne kose z mize, katero mora pogrinjati ljudstvo; zlasti za zgradbo novih bojnih ladij ao globoko posegli v žep. Ali vse to je še premalo. Kaj premalo! Vse to smatrajo le za drobtinc, pa zahtevajo eele hlebce.
molzna
jalni igralci govore, bi mislil, da ni v njih niti atoma utilitarističnega duha. Vodi jih le skrb za domovino in — blago srce. Tu je n. pr. eden, ki hoče militaristiČno rešiti vprašanje brezposelnosti. Armada naj se poveča za tristotisoč mož in tristo-tisoč brezposelnih bo rešeno. Par mesecev jih bodo gonili po kasar-niških dvoriščih in po vežbališčih in teh par mesecev bodo imeli kruha in streho nad glavo.
Potem bodo imele Zedinjenc države znatno rezervno armado; kaj naj potem odpuščeni rezervisti začno, ne briga očeta domovine.
I>rng modrijan hoče, da se re-krutira po nekakšnem turnusu, tako, da bi se sčasoma nabral kar poldrug miljon rezervne armade. Tretji, katerega so baje na
In država je najboljša krava!
General Crozier je dejal, da družbe odirajo vlado. Razumljivo je torej, da si kapitalisti žele takega odjemalca, ki se da odirati.
Predsednik \Vilson je v svojem zadnjem sporočilu kongresu dejal, da je utilitaristični duh tuj a-meriškemu ljudstvu, in da se ne vjema z ameriško zgodovino. Kapitalistom ni nič tuje, ker jim more polniti žepe, in militarizem je izvrstno sredstvo za to.
Odkar so prenehale javne molitve za mir po Ameriki, se giblje jo vsakovrstne "mirovne družbe' in prirejajo mirovne konference, zbore itd. Če imajo kaj soli v glavi, morajo razumeti, da ne more nobena beseda v Ameriki napraviti v Kvropi miru. Vsem tem mirovnim družbam jfa ne pride na
vdihnili milični častnični častni- misel, da bi nastopile za mir v A-ki, prihaja s sijajno idejo, da najjUieriki in protestirale proti poiz-se pod imenom prostovoljcev u- kusom, ki najbolj ugrožajo mir.
stanovi nekakšna privatna armada To smatra najbrže za pravi
Kdor se zanima, kakšni ljudj« pridigajo Evropi mir, se začudi,
plod ameriškega* duha.» Zakaj ne	najde med "najuglednejšimi"
bi bila v deželi, kjer so privatne	mirovnih družb prav tiste
železnice, privaten brzojav, priva-	ljudi, ki zahtevajo doma več vo-
ten telefon, privatni policisti,	jakov, več orožja in več ladij,
privatni detektivi, še privatna	\][ tudi to jc razumljivo. Cio-armada, katero bi kapitalistični §podje dobro vedo, da nima njih
podjetuiki dajali stricu Samu v najem, kakor dajejo smart podjetniki akebe i ti pretepače kom-jianijam v najem?
Nekateri obračajo svoje oči bolj
mirovni evangelij nobenega vpliva na mir v Evropi. Ampak lepo je kazati v javnosti miroljubno mišljenje in gnus pred klanjem; ¡lepo je pa tudi spravljati dobičke
na obrežja, ki niso nikakor utrje- od dobav, ki jih naročajo vojsku-na. Fortifikacije Zedinjenih dr- joče države. Članstvo pri mirovni žav so smešne. Treba nam je ve-j družbi velja par dolarjev: bode-likih, močnih, modernih trdnjav, ča žica, municija, vagoni in tisoč
In veliko, veliko več ladij nam je treba.
Ves ta patriotizem večinoma ni vreden pipe tobaka. Za njim ne stoji ljubezen do Zedinjenih držav, temveč ljubezen do žepa, ki ima pri takih rečeh prekrasne prilike za napolnjevanje.
Vsako povečanje armade mora kapitalizmu prinašati profite. Za večje število vojakov je treba več pušk, več topov, več municije, več vojašnic itd. itd.
reči, ki jih potrebujejo evropske države, ker je vojna, nosijo mi-ljone. ,
Kako bi se kapitalisti doma bra nili onega, kar jim prinaša v tu jini take lepe profite? Zato mora njih časopisje slikati hudiča na steno in njihovi političarji morajo pretakati krokodilove solze zaradi nevarnosti, v kateri je Amerika.
Kapitalistom in njihovim pod repnikom je treba bistro gledati na prste!
Kako Je na Porto Rico?
Porto Rico je otok, ki ga je pri-roda obdarila s čudovito blagim podnebjem. Zemlja jc rodovitna in nenavadno veliko pogojev je zbranih, da bi ljudje tam lahko srečno živeli. Porto Rico setpravi "bogata luka."
Bogat je otok res; ali ljudje na njem niso srečni. Naj ustvari pri-roda paradiž — kapitalizem zna prepoditi srečo iz njegs. Prepodil jo je tudi s Porto Rica in videti je, da opravlja to delo še temeljiteje, odkar vihra zastava strica Sama nad otokom. Kapitalistom rodi dežela bogate dobičke, delavci žive v nepopisni bedi. in če se jim posreči, da dosežejo malo zbolj&anja, uniči policija uspen njihovega boja, ki zna uvajati pravo strahovlado na otoku.
Brutalnosti, o katerih smo zadnjič poročali, se nikakor niso končale; v sredo, 3. marca jim je policija dodala nova barbarstva.
Predsednik ondotnega odseka A. F. of L. Santiago letata» j mel v Poncc velik shod, in ravno ko je govoril, je policija napadla zborovalce, in ko iih je razgnala. jc še streljala nanje. Njene žrtve so en mrtvec in mnogo ranjenih. Sedem oseb. med njimi nradnike delavske Federacije, je aretirala, razun tega je prijela tudi pred sednika omenjene organizacije in J. Martineza, predsednika orga nizacije tobačnih delavcev.
Ti ljudje so sedaj v zaporu, ne dovoli sc jim poroštvo in celo pravica, da bi govorili s svojimi odvetniki, se jim odreka.
Porto Hico Fed. of Labor je poslala predsedniku zvezne industrijske komisije Walshu pismo, v katerem prosi; nnj bi prišla komisija na Porto Rico in preiskala ondotno strahovlado.
Zelo obširno pismo, v katerem pravi eksekutiva organizacije, da je čitala poročila o njeni preiskavi coloradskih razmer, je izredno zanimivo. V davnih točkah izvaja sledeče:
"Otok Porto Rico bi moral biti vštet v te preiskave in komisija bi morala pred vsem svetom razgrniti položaj njegovih 600,000 poljskih delavcev. Na svetu ni de-žele, kjer bi bili delavci tako iz-koriščani kakor tukaj, industrij-
ski nemir vlada tu že celo deset-
Stavka je morala priti; z delavci so pregrozno ravnali in teh razmer ni bilo več mogoče prenašati. Delavci so mislili, da je prišel tre-notek za dejanja: ali očividno niso računali z oblastmi otoka, ki stoje pod kontrolo kapitalistov. Kljub dejstvu, da so morali delavci delati po 12 do petnajst ur na dan za 30 do 40 centov, so policija, oblasti in od sladkornih družb najeti profesionalni ubija-či terorizirali uboge delavce, ho-teči jih pognati nazaj na delo.
Stavkarji so bili postreljani, ■ ranjeni, pobiti, le ker so se boje-| vali za boljše razmere in boljše plače. Njih voditelje so pometali brez zaslišanja v ječe, ne da bi jim bili dali pravico obrambe. | Smrt, skrb in beda vlada na otoku. odkar je policija začela kru-šiti stavko.
Zato apelira Fed. of Labor na ^ imajo y Amenki V(>iik() {„m,UnJMik* «vezne industrijske! ^ vr pr veli« gesjo komisije F. P. Walsha, naj ^Ižupana liarrisona: Safety firat. prej napravi preiskavo, da i«vc| Kako je v re8I1ici z varnostjo v kongres Zedinjenih držav, kako tpm ^^ /na najbolje p0Vedati se streljajo pod praporom /edi koponerjeVR Htatistika. lanskega njenih držav delavci, ki ustvarja- leU ^ bUo y Chicaffu na žt.iozni.
jo bogastva.	0Ah ubitih 282 oseb, in sicer 100
Guverner Vager ni kljub P^o-; usjužbcnc«vt 13 potnikov in 169 testom uradnikov federacije i»»^- drugih. Na kolodvorih jih je bilo sar storil, da bi bil preprečil ali ubitih 17 na krjiifcfih 71. Največ prepovedal morilno brutalnost v |rtev je zahtcvala Chicago Mil-interesu zemljiških posestnikov. waukoo aiKj ^t. Paul Ry.. namreč Da bi guvernerju ofierelno razlo- 47 potrm Nortwestern 44. žil oložaj, je bil delavski zastop- y	^^ ^ ^ s
„ik v poslanski zbornici J. Aybar ^¡^¡^ in kulturo 282 oseb v s predsednikom organizacije Igle-i	, , t ...
hodit i po glavnih ulicah. Enako se godi v Ponce.
V	Majaguez je bil vodja stav karjev Anasor brutalno zlostav ljan. Najeti so bili stavkokazi da bi delali pod policijskim var stvom.
V	Checibo strašno besni polici ja in dva policijska uradika sta grozno zlostavljala strokovnega uradnika Juan Diaza. Delavcem so iztrgali zastavo Zedinjenih dr žav iz rok. Aretiranim ljudem ne dovolijo zagovornika. Vsa polici ja je na razpolaganje lastnikom zemljišč."
Pismo navaja še več posamezno sti, ki so takega značaja, da se človeku ježe lssje na glavi. In če ne bi bliže v Zedinjenih država doživeli podobnih reči, bi mislili da ni mogoče kaj takega.
SAFETY FIRST!
siasom pri njem, ter mu je predložil brzojave, ki dokazujejo, da so se sodniki, župani in policija raznih krajev zarotili z lastniki slad-konih plantaž za napad in postre-Ijanje nedolžnih stavkarjev. Težko ranjene so držali v zaporih in komaj se jih je posrečilo dobiti proti visokemu poroštvu na svobodo.
V Juneas so zaprli 14 stavkarjev v smrdljivo "jail." V Annseo je policija pet stavkarjev težko ranila. V Arecibo je glavar policije prepovedal delavecm vsak obhod in shod. Policiji je ukazal, naj rabi gorjače in revolverje, Če bi delavci imeli shod.
Stavkarjem sc je prepovedalo
enem letu ubitih na železnicah to, mislimo, jc zgovorno znamenje velike varnosti.
V drugih ozirih tudi ni nič bolje. Vsakovrstni lupeži imajo tukaj tako široko polje, da cvete njih rokodelstvo kakor marjetice na spomladnem travniku. Tatvino in vlomi so že čisto redni dogodki, na katere se je komaj še ozirati. Revolver je igračka. In večina gospodov lupežev se smeje policiji, kajti ta zna pač napadati brezposelne delavce, rešiti mesto rokov-njačev je pa zanjo prevelika umetnost.
Brez Boga bi cerkev lože izba jsla kakor brez hudiča.
RAZVOJ POLICIJSKEGA ŠKANDALA.
Nekaj tednov je bilo tiho o škandalih chicaškc policije. Zdaj sc zdi, da se približuje razvoj te tragikoiuedijc s hitrimi koraki do svojoga zaključka.
Državni pravdnik Hoyne je dobil glavno pričo, s katero hoče »|Kijiti železni obroč svojih dokazov. Ta priča je kral lupeškega trusta Ed. Rice, katerega je Hoyne nekoliko mesecev zaman iskal. Ricu nič ni dišala bližnja seznanitev z državnim pravdni-štvom in sodiščem; kajti daleč od teh ni kaznilnica, in vrhovni poveljnik kupčijsko organiziranih lupicev je dobro vedel, da je popolnoma zrel zanjo. Njegovi prihranki so mu dovoljevali dalj še izlete, pa je šel malo pogledat svet.
Hoynov detektiv je izvohal njegove sledove in se pripeljal v San Francisco. Prišel je le malo prepozno, kajti Rice je zapustil mesto svetovne razstave ravno par ur prej. Podobno Jc bilo tuof San Diego.
Detektiv se je vrnil, a ko je lote'ni zopet sedel na železnico, jc raztegnil svoje potovanje do državne meje našega južnega soseda. Mister Rice je namreč preživljal syoje dni v Mehiki. V El aao je bil že enkrat aretiran in Chicago so telegrafirali, naj pridejo ponj. Ali medtem je Rice dosegel, da so ga izpustili proti joroštvu in ko je prišel detektiv, mu ie čez mejo osle kazal, češ kaj je natu za par tisoč dolarjev !Zdaj glejte ,kako me vjametel
Naloga je bila res težavna, in bistri detektiv si jc zaman belil glavo, kako bi zvabil svojega moža na tla Zedinjenih držav. Rice bi bil najbrže ostal v deželi Ville in Carranze, da ni posegla v zadevo ženska roka. Ricovi ženi se je zstožilo p<? soprogu,, pa Je prišla k Hoynu in mu predlagala, naj zagotovi priči, da se ne bo bavil z njegovimi prejšnjimi lopovščinami oziroma, da ga ne b* kazensko preganjal, ona pa poskrbi. da se možiček vrne.
Tako se je zgodilo, in Rice se je s svojim častnim spremstvom vrnil pod krov strica Sama. Ali peljal se ni naravnost v Chicago. Ustavil se je v Laporte, Ind., kamor je prišel Hoyne in ga zaslišal. Zdi se, da je državni pravdnik zelo zadovoljen s tem rezultatom. V kratkem bo Ricc zaslišan pred veleporoto.
Po tem, kar pravi Hoyne, bodo Ricovc izpovedi veliko senzacionalne jše ml izjav, ki jih je lani podal Barney Bertseha, ki je bil v znani bitki z detektivi na ulici Randolph ranjen.
Rice je vodil vsa lupeška podjetja rokovnjaškega trusta, ki jc imel nekoliko miljonov letnega dobička in ki je izplačal največ podkupnim policijskim uradnikom. da so molčali in proteži-rali trustova podjetja.
Kolikor je prišlo doslej iz Hoynove okolice v javnost, sta bili v Chicagi dve četi rokovnja škega trusta. Eni je bil na čelu Roy Jones, drugi pa 'Doc' Stirling in 'Doc' Philips. Obe pa sta stali pod kontrolo "kralja" Rica Podjetje Barney Bertscheja, ki jc bil kralj "jasnovidcev", je bilo takorekoč konkurenčna» Policija jc od obeh jemala podkupnine.
Rice je baje tudi izjavil, da je bil spopad na ulici Randolph, kjer se je razvila prava revolver-ska bitka in sta bila razun Bertscheja še dva detektiva in požiralce Spira zadeti, namenoma izzvan od policije, ki se je hotela za vsako ceno ¡znebiti Bertscheja, ker ji je postal nevaren.
Glavjii stan, kjer so sc policiji izplačevale podkupnine, je bil po Rieovih izjavah v salonu Tom Kerwina na severni Dearborn ul. Vse skupaj je obsegalo velik aparat, ali najvažnejšo vlogo ie igral Rice, ki je bil glavni in odgovorni posredovalec med policijo in rokovnakarji. Zato jc za 1 lovna tudi najvažneje, da ga jc dobil za pričo.
Manjka mu zdaj še ena 'sila", ki je igrala znatno vlogo, namreč "Waco Kid", ki jo je bil z Ricem vred ubral v Mehiko, kjer je baje Se zdaj.
Rica niso pripeljali v Chicago, Hoyne je previden in noče povedati, kje da jc; le to pravi, da ni daleč od Chicago. Tudi za njegovo ženo ni znano, kje da jc.
Blato se meša in kmalu bo zasmrdelo do neba.
•	Zimski kašelj —
^	kateri — ni hoUI vdati nobenem nafii-
*	nu zdravljenja ali kataraga ata v »led A	kateregakoli vzroka zanemarjali — ae a	lahko hitro olajia in bolnik »pravi so-V	pet k zdravju, ako se uporabi
j Severa's | Balsam j f or Lungs
Zoper kašelj,
o»b*»kl kalelj. vnetj« up-■ ik», hrtpavurt !■ d»vioo p>wku«il« Severov li*l ¿.»m
M 1'IJula,
i'«n» K in hO i»
:
(Severov Balzam za Pljuča). Njegovo teiilno vrednoet je izkazal v mnogih tacih aludajik Sledeči je eden izmed. teh:
ola mil» hferka J« Imela ka*elj f« od »Ime. 1*11 JI S«««rov lt»U»m » Piliti* In k«» «»no por»Nli d v« »tek len tri. J* katolj popnlnoin» UtfiiuL Mi imamo Severove Pripravke vedno prt niti in ti «oSevarov K*-trul»tor. Severov Žlvl)en*kl lini-um, Severov Nervo-toa. Severov ¿eUxifnI crentec. Severov« .letriie krtttfl-Jloe In Severuvo UoUjartUko Olj«. Val ti wt ieborni pripravki."	J«»ephti»e Ratajri«k.
>1 K. Sta-iton St.. HikImiii. IV
into
Ake ete ee p n. hladi 11.
potk umi« Severa» fold and Grip TuWeW ISevero-V« Tablai« »oper prehlad la hrt pol
< «o* r> matov.
ta «nak« srbeta kutaa bo-'Hanl lahko hitro kn u»petno odpr*vi Seven»'» Skia Ointment (8«verovo Maxi- — | to »oper koiiM) boletnl.)
Ona AO centov.
Severeve Pripravke
imajo naprodaj lekarnarji
v »epov ik »lt. Zahtevajte Severov». Ako )th ne morete dobiti, narutijta Jih od
:
!
W. F. SEVERA CO., ""'.SwT'" •

J ; r^"ADAR potrebujete društvene po-trebščine kot zastave, kape, re-galije, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se na svojega rojaka
F. KERŽE COM
2711 South Millard	Avenue.
CHICAGO, ILL.
Cenike' prejmete zastonj.	Vse delo garantirano. . .....................

Edini slovenski pogrebnik i
MARTIN BARETINČIC
»4 BROAD STREET	TEL. 1475	JOHNSTOWN, PA.
Nepretirano ROJAKI! Oglasite se v moji gostilni kadar
^	greste v mesto ali iz mesta in prepričali se
boste, da točim najboljšo vsakovrstno pijačo. Ako pridete enkrat v mojo gostilno, sem zagotovljen, da boste ie prišli.
JOS. SLABE 216 So. Genesee Slr«et	Tel. m	Waukegan. Illlnol»
Sedaj je čas!
FARME Zemljišče za FARME
v Wisconsin in Michigan
Na farmi zamorete postati samostojen in neodvisen gospodar, zasigu-riti si boljšo bodočnost in preskrbeti sebi in «voji družini boljše življenje kot zamorete doseči v zaduhlih tovarnah, nevarnih rudokopih in velikomestih, kjer je brezposelnost na dnevnem redu.
Kupite si koa dobre in rodovitne zemlje v eni ali drugi teh držav in v kratkem bodete sprevideli, da ste napravili prav. Mi lastujemo nad sto tisoč akrov dobre in rodovitne zemlje poleg prijaznih mest in trgov, šol, železnic, cerkev, trgovin i. t. d., kjer sc nudijo vsakemu vsakovrstne ugodnosti ki jih farmar potrebuje. Dobro podnebje, zdrav in čist zrak, izvrstna in zdrava voda in prijazen svet.
Zemljo zamorete kupiti sedaj še po j ako nizkih cenah in izvan-redno ugodnimi pogoji, tako da si vsakdo lahko farmo kupi in pripomore do dobre in dobičkanosne domaeije. Poleg omenjene zemlje iniamo tudi nebroj že tudi deloma obdelanih farm na prodaj po isto-tako nizkih cenah in ugodnih pogojih.
Sedaj jc čas da si preskrbite potrebne informacije in podrobnosti glede zemlje in farm, posebno ako se nameravate že ietos naseliti ter s tem tim prej svoje blagostanje pospešiti. Vsa pojasnila Vam pošljem drage volje in popolnoma brezplačno. Pišite na:
. Mantel
GRIMMER LAND CO.
A
%
133 W. Washington St.
CHICAGO, ILL.
ZAPOMNITE SI: Vsak cent ki ga naložite na farmo ali zemljo ki ste jo pri nas kupili vam nosi najmanjc 10 odstotkov obresti, ne-vštevši skupička ki ste ga za svoje pridelke prejeli.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
J. P. Reading, Pa. Kakor lahko vidite v naših listnicah, imamo vedno premalo prostora. Prosimo, pišite prihodnjič le na eni strani.
Mnogim dopisnikom: Prosimo potrpljenja. List se ne da raztegniti. Kar je važno in porabno, pride. Kar se ne more objaviti, se ne more - - za vsako reč posebe. ne moremo navajati vzrokov.
DAROVI ZA ALOJZ KOROŠEC V FRANKLIN, KANS.
Društvo štv. 11 S. D. P. Z. v Dunlo, Pa. Darovali posamezni bratje $2.89. Nabrsla Josip Snhar
in Paul Jereb po stanovanjih $4.25. Skupaj $7.14. Poštnina 10c. Preostanek $7.04 poslano na blagajnika društva "Prolctarec" štv. 60 S. D. P. Z.
Jože Suhar, tajnik.
Neki iznajdljivi restavrater v New Yorku naknanja. da bodo poslej v njegovi restavraciji posebni dnevi, ko bodo cenjene dame lahko jemale svoje pse s seboj. V ta namen je dal napraviti take sedeže, da bodo dame la hko imele "svoje ljubljenčke" tudi pri mizi poleg sebe in jih ne bo treba puščati v garderobi, kjer bi se še lshko prehladili.
Zaksj ni človek pes!
P Ii OLE T AREC
SLOV. DELAVSKA
UstAMVÜ«" dM l«. »»«MU
PODPORNA ZVEZA
lahviMM-traM t* aprile ltOt v driavi Pmib.
Sedež: Cooemauflh. Pa.
GLAVNI UEADNIKIV.
Predaednik: FRAN PAVLOVÔlC, bo* 705, Conemaugh, Pa Podpre daedaik: JOÖIP ZOBKO, H. F. D.;8, bo* 60, Weit Newton, P*. Tajnik' ALOJZIJ BAVDEK, bo* 187, Conemaugh, P*. Pomoftni tajnik: IVAN PROBTOK, bo* 1B0, E*port, Pa. Blagajnik: JOttlP ŽELE, «108 St. Clair Aw, Cleveland, Ohio. . Pomoiai blagajnik: JOSIP MARINCIÔ, «09 St. Clair Av. Cleveland, O.
ZAUPNIK:
ANDREJ VIPRIH, bo* 52S, Conemaugh, Pa «
NADZORNIKI :
V II J KM SI TT K R, 1. uadeoruik, Look bo* 57, Conemaugh, Pa KRAN TOMAŽIC, 2. nadaornik, Oary, Ind., Tole*ton, Sta., bo* 73 NIKOLAJ POVftK, 3. n»da., 1 Craib st., Numrey HiU. N. S. Pitteburg, Pa
POROTNIKI:
IVAN' OORAKK, 1. porotnik, Bo* Radley, Kaniaa. j\KOB KOCJAN, 2. porotnik, 274 Lu un en Street, Johnstowu, Pa. ALJOZIJ KARL1NOKR, 3. porotnik, Girard, Kansas, R. V. D. 4. bo* «i«
VRHOVNI ZDRAVNIK.
F. J. Kern, M. D., 6802 Ht. Clair Ava., Cleveland, Ohio-	,
OLWNI URAD v hiif *t. 48 Main Street, Conemaugh, Pa.
PUMOtNl UDBOR.
Spendal Ivan, Conemaugh, Pa., box 273.
GaAnik Ivan, 425 Coleman Ave., Johnstown^ Pa
Gabreaaja Jakob, bo* 422, Contmaugh, »'a.'
Bovc Frank, R. F. D. 5, bot* 111, Jokaattwa, Fa.
öuhodolnik Ivan, box 781, South Fork, Pa.
Zoler Alojaij, box 514, Conemaugh, Pa.
PRIPRAVLJALI ODBOR ZA ZDRUiTEV SLOVENSKIH PODPORNIH
NAPREDNIH OttOANIZACIJ. Predsednik: Viljem Sitar, boi 57, Conemaugh, Pa., élan 8. D. P. Z. Zavertnik Joief, 2821 Crawford Ave., Ckicago, IU., ilau S. N. P. J. Martin Konda, 2658 So. Crawford Ave., Chicago, III., élan S. S. P. Z. Hraat Anton, P. O. New Duluth, Mmn., élan S. N. P. J. •Ufanéié Martin, bo* 78, Franklin, Kani., élan dr. av. Barbare. Frank J. Aleà, 4U08 W..31st St., Chicago, 111., ¿lan S. D. P. 1 P. D Goric k Ivan, oo* 211, Weat Mineral, Kana., élan A. S. B. P. D.
Uradno Olusilo; PROLETAREC, 4U08 W. 31at St., Chicago, IU.
Cenjena društva, oiiroma njih uradniki, «o uljudno prošeni, pošiljati »se Aopise in denar, naravnost ua glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj •• pošilja glasom pravil, edino potom Poštnih; Expresnih; ali Bančnih denarnih aakainic, nikakor pa ne potom privatnih ¿ekov.
V slučaju, da opasijo društveni tajniki pri poročilih glavuega tajnika kake ¡peeaanjkljivoati, naj to nemudoma naznanijo urad glavuega tajnika, da se v pri-hoda je popravi.
Še dva luescca iinaiuo do prvega maja, ki jc po Kvobodnom aklepu organiziranega zavednega prolotariata delavaki praznik. O pomenu tega praznika nam ni treba razpravljati na tem meatu. Delavatvo manifestira prvega maja predvsem svojo zrelost; s tem praznovanjem dokazuje, da ae kiiveda, kateremu razredu pripada; s svojo manifest ar i jo, ki ae vrši po vacm svetu sočasno, potrjuje, da je delavstvo vseh dežel in vseli narodov ena in enotna velika armada, ki stremi po popolni združitvi, da doseže v njej moč, ki je potrebna, da se reši iz kapitalističnega suženjstva.
Prvi majnik jo dan delavskega edinstva. Ka-. kor so delavci povsod izkoriščani iu zatirani v kapitalističnem sistemu, tako morajo biti složni v obrambi in v boju, če hočejo streti sile izkoriščanja in zatiranja.
IJrvi majnik je praznik boja, tistega boja, čigar cilj je reanična svoboda in enakost, boja, ki sc vodi "z uma svitlini mečem."
Prvi majnik pa je tudi praznik miru, svetovnega miru, iu mogočen protest proti vojni in militarizmu. Zato ima praznovanje prvega majnifta letos poseben pomen. Nekoliko milijonov naših bratov in tovarišev leži v evropskih zakopih s puškami v rokah, za kanoni, možnarji in mitraljeza-mi, na tuje povelje ubijajoči drug druzega. Več kakor miljon jih že leži pod zemljo, in še nekoliko miljonov jih loži no bolnišnicah. Za tuje interese, na tuj ukaz, sebi le na škodo, se koljejo tisti, ki so drug drugemu najbližnji.
. Vemo pa, da je tudi ta grozna, največje strahote z največjo blaznostjo iu z najgrozovitejšo i-iunijo prepletajoča tragedija posledica tistega kapitalističnega sistema, ki ubija delavce vsak dan po jamah, plavžih, jeklarnah, železnicah itd. ter napolnjujejo ves svet z reveži in pohabljenci.
Le zmaga delavstva more ustvariti razmere, v katerih bo človeštvo uživalo mir.
Boju za tako zmago je posvečen praznik prvega majnika.'
Tudi 44Prolctarec" hoče za ta praznik izpolniti svojo dolžnost. Kakor že zadnJa leta izide "ProletareG" tudi za ta dan v povečani obliki. Če bodo naročila zadostna, bo tiskan
najmanje na 16 straneh.
Ta številka bo izdana dne 28. aprila, tako da jo bodo vse naselbine lahko imele 1. maja.
Uredništvo in upravništvo sc potrudita, da storita najboljše, kar bo mogoče. Prirejeno in izbra-
no bo gradivo, ki bo gotovo zadovoljilo vse čitatelje in ki bo obenem najbolje služilo za propagando. List bo bogato ilustriran iu poskrbljeno bo, da bo tudi s tem delom čitatcljcm najbolje ustreženo.
Cesar pa ne moreta storiti upravništvo in u-redništvo sama, jc agitacija za razpečavanje te slavnostne izdaje.To je naloga, ki jo morajo prevzeti in izvršiti naši sodrugi po naselbinah in od njih pričakujemo, da jo izvrše čim temeljiteje. Komur je boj za osvoboditev proletariata resna zadeva, bo gotovo storil, kar je v njegovih močeh, da se Čimbolj razširi ta izdaja, ki bo prispe-vala razredni zavednosti in pronuji našega delavstva.
l!l>ravništvo računa, da izide slavnostne številke Proletarca
najmanje 16.000 iztisov.
To se lahko doseže, ako sc vsi sodrugi lotijo agitacije. In če se doseže, bo tudi nam mogoče napraviti tak list, da ga bodo vsi čitatclji veseli.
Sodrugi! Imejte pred «rtui, da je prvi majnik praznik, katerega si je delavstvo samo izvolilo in določilo, da torej ni nobenega cerkvenega in državnega praznika, ki bi mogel imeti enak pomen.
S to mislijo pojdite na delo in gotovo doseže-te uspeh.
Izpolnite in izr< žife'ta kupon, ter ga nam pošljite!
l llpravništvu "PROLETARCA"
4008 W. 31st St. CHICAGO, ILL.
Pošiljam :...... dol.......ceni. za
*
............iztisov majske številke
"Proletarca."
Pošljite na naslov:
Ime..............................
Ulica.............................
Mesto............................

OD PRIPRAVLJALNEGA ODBORA ZA ZDRUŽENJE
Vsem članom in članicam prizadetih organizacij na znanje.
- Prvo splošno glasovanje o združenju, ki se je vršilo pri petih organizacijah je končano in pri pregledu na rezultat uiora vsakega posameznega, napredno mislečega člana navdajati zadovoljstvo. Večina za združenje je namreč pri vseh zapopadenih organizacijah tako ogromna, da smemo z vso pravico pričakovati najlepšega vspeha. Natančne podatke o številu glasov za in proti, bodo izdale organizacije, oz. glavni tajniki istih v svojih glasilih.
Slovensko delavstvo, organizirano v raznih podpornih organizacijah, je pokazalo, da se zaveda in prav dobro razume, kaj mu treba v ohranitev naših podpornih organizacij, ne glede na razne puhle tvrditve nekaterih na en ali drug način zainteresiranih nasprotnikov združitve.
Toraj prvo glasovanje je končano. Drugo glasovanje se prične dne 15. marca t. 1. in vsa navodila, glasovnice i. t. d. prejmejo društva pravočasno od glavnih tajnikov svojih organizacij. Glasovanje se ima vršiti v istem smislu kot prvo; originalne glasovnice se hranijo pri društvih, a poročilo o izidu se pošlje glavnemu tajniku svoje organizacije in predsedniku pripr. odbora. , Kot rečeno, bodo prejela društva vsa potrebna navodila od gl. tajnikov svojih organizacij, vendar omenim naslednje: izpolnjene, na primer: kdor glasuje za predlog štev. 1., naj ne glasuje za predlog štev. 2 in naobratno, kdor glasuje za predlog štev. 2, naj ne glasuje za predlog štev. 1. Kajti ako kdo slučajno glasuje za oba ta dva predloga, bi bila do-tična glasovnica neveljavna. I stotako, kdor glasuje za predlog štev. 3, naj ne glasuje za predlog štev. 4 in naobratno. Za predlog štev. 5 in 6 se naj glasuje po prepričanju ne glede na druge predloge, lahko za oba ali pa proti obema, ali pa enega za, druzega proti.
Upam, da ae bode to glasovanj*e istotako lepo zaključilo, kot prvo, ter nas dovedlo do končnega cilja.
Viljem Sitter.
predsednik pripr.s, ;n predsednik pripr. odbora.
wwwv/. vv- >»»»« ►
< ►
! StranKa i!

Chicago, IU.
(KONEC.)
8 Tiskovni odbori.
1)	Za vodstvo s tiskom spojenih poslov voli vsaka narodnost na organizacija svoj tiskovni odbor treh članov, ki se volijo sočasno z glavnim odborom in na e-nak način. Tiskovni odbori poročajo glavnemu odboru, kateremu so odgovorni.
2)	Po svojem spoznanju ali na predlog kakšnega tiskovnega odbora skliče glavni odbor lahko skupno sejo vseh tiskovnih odborov.
3 Vsak tiskovni odbor se konstituira takoj po izvolitvi, izvoli iz svoje srede tajnika, ki je ob enim zapisnikar, in sklicuje svoje seje po potrebi.
4) Opravičene stroške tiskovnih odborov pokriva glavni odbor.
9.	Zvezni donesek.
1)	Lokalne organizacije odpoŠ Ijejo vsak mesec za vsakega člana sledeče zneske gl. tajniku:
<11. odb. skupne stranke po 5c.
Državi in okraju (State and Con nt v) skupaj po 5c. ,
01. zvezi po 5c. Skupaj 15c, izvzemši, če je gl. odbor ali splošno glasovanje sklenilo, pobirati še kakšne redne pri spevke, torej zvišati za mesečne prispevke.
Te zneske je poslati na podlagi izdelanega poročila vsak mesec -najkasneje do 10. za prejšnji mesec.
2)	Razpečavanje agitacijskih znamk, izdanih od glavnega odbo ra, je naloga krajevnih skupin
10.	Krajevni odbori.
1)	Vsaka krajevna skupina si izvoli toliko članov v odbor, kolikor jih potrebuje za redno po slovanje.
2)	Tajnik zastoja skupino v notranjih in zunanjih zadevah, vodi finančne knjige in pobira pristopnino in mesečne prispevke, sklicuje redne in izredne seje in vodi korespondenco.
3)	Zapisnikar vodi zapisnik, drugi odborniki pa izvršujejo posle po naročilu skupine (kluba)
11.	Dolžnosti članov.
1) Vsak član mora priznati program socialistične stranke in se po njem ravnati, ter izvrševati veljavne odredbe zborov in zasto-pov ter sklepe splošnih glasovanj
2)	Plačevati redne in eventualne izredne mesečue doneske.
3)	Kdor ostane tri mesece ne-Aopravičeno z doneski na dolgu, sc smatra za pasivnega člana.
4)	Oproščen je član, ako z zna njem skupine (kluba) ne plača doneskov zaradi stavke, brezposelnosti ali bolezni.
5)	Kdor zaostane z vplačevanjem leto dni, se briše iz J. S» Z.
12. Pravice Članov in članic.
1) Vse spore v skupinah in v zvezi uravnava razsodišče, v katero voli vaaka preporna stranka po dva razsodnika, ti pa petega za predsednika; pri enakosti glasov odločuje žreb. Ce noče prizadeti izbrati razsodnikov, mu jih izbere skupina. Razsodba se naznani skupini. Ako se razsodniki ne morejo zediniti, odloči predsednikov glas. Stranka, k' ni zadovoljna z razsodbo, lahke apelira na gl. odbor; najvišja instanca v Zvezi je zbor.
14. Odpoklic.
1) 01. tajnik zveze iu vsak član eksekutive se lahko odpokliče po sklepu večine članstva. Za tako zahtevo je treba podpisov 10% vsega članstva. V tem slučaju mpra gl. odbor razposlati vsem skupinam peticijo z obtožbo in obtožencev zagovor. Ce se izreče 20% vsega članstva s podpisi v 30 dneh po odpošiljat vi za odpoklic, mora gl. odbdr suspendirati obtoženca in razglasiti odpo-klicnc volitve. Kandidata proti obtožencu nominirajo chicaške organizacije in volitve se vrše po določbah v pravilih.- Ce je obtoženec, ki je prejemal plačo od Zveze , v odpoklicnih volitvah ponovno izvoljen, ima upravo do plače, ki mu je bila ustavljena ob času suspensije.
15. Sprememba pravil.
Si^rcminjati pravila sme le Jugoslovanski socialistični zbor, ali pn članstvo potom referenduma. Utemeljen predlog lahko poda vsaka skupina: gl. tajnik ga objavi v glasilih J. S. Z. Ako v treh mesecih ni podpore desetih skupin, je predlog propadel. Sicer gre na splošno glasovanje, ki se mora izvršiti v 6 tednih.
16. Kongres.
1) Jugoslovanski socialistični zbor se vrši najkasneje 6 mesecev po zboru Soc. Party.
Izredne zbore sklicuje gl. odbor Jugoslovanske socialistične zveze za Ameriko, če to zahteva dvetretiska večina vseh članov
sama ali pa na predlog gl. odbora.
2)	Prostor za zbor določi gl odbor.
3)	Vsaka skupina ima pravico do enega delegata, če šteje čez 60
članov pa do dveh. Ako je skupina čez tri mesece dolžna doneske, izgubi pravico do delegata.
4)	Člani gl. odbora imajo sedež in glas.
5)	Člani gl. odbora, gl. tajnik, po en zastopnik tiskovnih odborov, gl. uredniki zveznih glasil o-ziroma njih zastopniki imajo sedež iu <das, izvzemši vprašanj, ki bi se dotikali njih osebnih zadev.
C) Vozne stroške delegatov plača Zveza, dnevnice pa skupina, k delegata pošlje.
7) Predloge za zbor je treba noslati dva meseca pred zborom gl. odboru, da jih priobči vsaj pet tednov pred zborom v glasilih zveze.
Razne določbe.
1)	Ako se goji v kakšni skupini godba, mora biti zato poseben odbor s gvojo od skupinske popolnoma lojeno blagajno. Ta odbor upravlja vse godbene reči ln vodi korespondenco. Če pa vabijo godbo organizacije, ki ne pri-padajo stranki, mora predložiti vabilo članstvu skupine, da skle ne, če se sprejme ali ne. Za sodelovanje na socialističnih zabavah lahko zahteva odbor no $2.00 za vsakega sodelujočega člana; od tega pripade 50c odborovi blagajni, po $1.50 pa vsakemu članu godcu. Od zaslužka na socialističnih zabavah gre ena tretjina v odborovo blagajno. Če je v tej čez $100.00, se mora prebitek oddati blagajni skupine.
2)	Pevski zbori, telovadba, dramatični odbori i. t. d. se ne ločijo od skupine.
Filip Oodina, tajnik.
Socialistična Zveza besedo; kar bo tam povedala, bo kaj zaleglo, in tem več bo zaleglo, čim močnejša bo. Torej pomagamo tudi svojim rojakom v starem kraju najbolje s tem, če se v največjem številu pridružimo1 socialistični stranki, ne pa če gremo pod dežnik kakšne Lige, katero snujejo ljudje, od katerih se nikdar nič ne vidi in ne čuje, kakor če ua-nesejo prilike, da bi bilo mogoče pomolsti ubogo delavsko paro.
ISlovcnskim delavcem v Ameriki pa priporočam, naj ne verjamejo vsake izmišljene vesti, ampak naj čitajo delavske liste, naj čitajo člauke, kakršne prinašata Prolctarec in Olasilo, potem se bodo kaj naučili. Prepričati sem, da tedaj ne bo nobenih odpadni kov in delavci se bodo še krepke-je oklenili socialistične stranke, svoje stranke, edine, ki jih more rešiti iz sužnosti.
Ignac Žlembcrger.
Glencoe,
Cenjeni čitatclji Proletarca!
V vzhodni Ohio je do p<itnajst-tisoč rudarjev v stavki, in z njimi gladuje i zmrzuje približno
žave. Ali ne beže ravno iz teh držav delavci trumoma pred 'svobodo, y kateri b» nd lakote u minili ?
Da, delavstvo bi želelo tako
toliko žensk in otrok že leto dni. zmago, da bi padla vsaka tiranija, Med njimi je do petsto Sloven- da bi nastala Ijudovlada in se cev, ki se s svojimi tovariši vred prenehalo matcrijalno izkorišča-bojujejo za boljši košček kruha, nje in s tem tudi vojne. Ampak Strokovne, podporne in socialisti-'sedanja vojna sc ne vodi za to čne organizacije nas po svojih in od te vojne ne more delavsko močeh gmotno podpirajo, in le na ljudstvo nobenega naroda pričate se zaupno zanašamo, ne pa na kovati osvoboditve, vsakovrstne odrešenike, ki kriče Slovenska Liga, ki jo zdaj u po šovinističnih listih, kako bodo stanavljajo z velikim truščem, bo osvobodili slovenski narod v sta- podobna tisti podkupljivi družbi, ri domoviiji, medtem ko nns tukaj ki jo poznamo od skebanja v v Ameriki prezirajo. Pod imenom Wcatmorclandu, v Michiganu i. t. nekakšne Lige molzejo slovenski d., kjer so pomagali pahniti dc-narod in hočejo iz njega iztlaČiti lavce v še večjo bedo in revščino, denarja, pa sami neznajo povoda dasi jc bilo med njimi mnogo ti, čemu.	Slovencev ir. Slovanov.
Če bo kdaj mirovna konferen-! Slovenska liga bo metala Jugo-cn, ki bo urejevala razmere v Kv-j slovanski Socialistični Zvezi in ropi, ne verjamem, da bi smel a-!drugim delavskim organizacijam meriški Slovenec sesti z diploma- polena )>od noge, kadar bodo deti k zeleni mizi in z njimi glasova- lnle za korist slovenskega delav-ti o usodi Slovencev. Tn ravno ta- stva. Vsa ta Liga je špekulacija ko ne verjamem, da Slovencem po posameznih oseb, slovenskemu
vojni ne bo več treba hoditi s trebuhom za kruhom po svetu.
Tisti ljudje, ki zdaj tako z besedami rešujejo narode, nimajo niti pojma o svobodi, nli pa jim služi tudi ta beseda le za zaslep-ljevanje ljudstva. Po njihovih
narodu pa ne prinese nobene ko risti.
Če bo mirovna konferenca in bodo razmere take, da bo sploh mogoče kaj vplivati na njeno po avetovanjo in na njene sklepe, te daj verjamem, da bo imela vpliv
nazorih so Italija, Srbija, Črn« socialistična Internacionala. In Oora, Bolgarska pač svobodne dr-' Intemacionali ima Jugoslovanska
Superior, Wyo.
Cenjeno uredništvo 'Proletarca!'
Tudi* tukaj sc ne moremo z delovnimi razmerami nič pohvaliti, ker delamo po tri do štiri šihte na teden in imamo množico brez: poselnih, ki zaman čakajo na delo. Torej moram tudi jaz reči kakor mnogo dopisnikov: Nikomur nc svetujem, da bi hodil sem za delom.
Zaprli so tukaj tudi rov D, vsled česar je okrog 180 ljudi izgubilo delo, tako da so se razmere še bolj poslabšale.
Zabave smo imeli zadnje leto dosti, ker se je mislim sedem parov Slovencev poročilo, in to se mi zdi veliko, ker nas je. tukaj pravzaprav malo Slovencev.
Na društvenem polju je napredek dober. Podpornih društev i-mumo pet, tako da se vsakdo lahko zavaruje za slučaj, če pride kakšna nesreča ; in te so na dnevne mredu. Žal, da se tudi nejde-jo ljudje, ki govore, ne da bi sami vedeli kaj. Tako sem slišal nekega rojaka, ki jc nekaj ogo varjal delavsko podporno zvezo. Upozarjam take ljudi, naj puste to društvo pri miru; marsikateri-Člandv se ima že S. D. P. Z. zahvaliti za podporo in obrekovati ne bomo dali svoje organizacije.
Za bolnega sodr. Jojin Schnei-derja sta šla naša člana Jakoba PROL.	.	LU
Mivšek in Frank Kmetič nabirat pri rojakih, kajti naše društvo šteje le 11 članov. Nabrala sta 9 dol. 80c., za kar sc zahvaljujemo vsem darovalcem. Pozdrav vsem čitateljem tega lista!
Jakob Mivšek.
Meadow Land«, Pa.
Cenjeni sodrug urednik!
Pri aas se zlodie slabo dela. Delali smo po dva do tri dni na teden, potem so pa popolnoma nastavili. Nikomur na zemlji ni svetovati, da bi hodil sem. Po zimi nas porivajo po takih prostorih po rovu, da bi ga bi šel pred 5 ali 6 leti, če bi mi bil pokazal tak prostor, tožit, če bi le vedel, kje je taka sodnija. Zato nam pa vendar nc manjka zabave, samo čc je človek najde; samo malo draga je. Tako jc prišel zadnjič moj tovariš, ko sem bil ravno pri pisanju, in rac je pri tem opravilu • dregal, da sem se kar začudil. Mir sera imel šele, ko je šel s^at; potem pa je bil čisto miren in je spni kakor klada.
Ampak drugo jutro, ko se je zbudil! Držal se je za glavo, pa klel, da jc kar pokalo. Strmed sera ga vprašal, kaj da je, zakaj sc tako jezi?
Kaj se ne bi jezil? mi je odgovoril, ko me je tisti tvoj prijatelj počil za pet dolarjev!
Kateri moj prijatelj? sem vprašal.
Tedaj sera se spomnil, da je bil prejšnji večer prinesel neko pismo in pet Amerikanskih Slovencev od nekege znanca. V tem pismu mi je hvalil Amerikanskcga Slovenca in se rai ponujal, da mi ga naroči. Jaz seveda ne potrebujem te šare. Moj tovariš pa mi je pravil, kako je bilo, ko je bil na obisku v Aleksandriji.
Tisti svetnik — Je pravil — ki ti je poslal ono lepo pismo, je prinesel kar celo galono vina na mizo. Jaz, ki nisem imel vea dan ničesar pod zobmi, sem ga kmalu iniel v glavi. Tedaj pa rai je svetnik začel prigovarjati, naj vstopim v njegovo društvo. Izgovar-jal sem se, da sem že v svobodomiselnem društvu; ali pobožni mož ni pa ni odnehal, dokler mu nisem dal pet dolarjev. On pa mi
je svetoval naj odstopim od svojega društva, pa ostanem le pri njegovem. Poteu», ko je že unel dolarje, mi je pa 6e dejal, da bom moral hoditi seveda štirikrat na leto lf spovedi, in to ho veljalo vsakikrat dolar.
Kaj, dolar naj dam za spoved? se je jezil. Kajfti kupim mački mleka. Pa kam bom hodil k spovedi, ko že enajst let nisem bil? Odveze zdaj itak ne dobim; čemu bi torej dajal dolarje?
Kes lepa misel! Ali nekateri rojaki so začeli migati z ušesi, kakor zajec za grmom. Žalostno je, da se nekateri naši rojaki boje mednarodnega socializma. No, p£ se ne smemo čuditi naši neslogi, saj vidimo zrcalo v Evropi. Slišimo, kako se naši bratje bijejo sami med seboj; zakaj, ne vem-menda vsled same bratske ljubezni !
Pa vrnimo se v Reading. Znano je, da po Pennsylvaniji fabri-In Siuilo mu je v glavo: Prima-I ke večinoma obratujejo le po 10 ruha, svojih pet dolarjev hočem dni na mesec, nekatere celo nič.( nazaj! Pa je vzel pot pod nogo. Tedaj je slabo za nas delavce. I-Jaz sem med tem časom kuhal mamo tudi nekaj precej premož-prežganko, kajti za kaj druzegu uih rojakov in bogatih gospodov, pe nese v sedanjih časih. Preden ali žal, za napredek iu delavsko sem zaključil to pisanje, se je to- stvar so po večini mrtvi, dasirav-variš vrnil, ampak dolarjev ni no tako radi rabijo frazo: "Svoji prinesel s sabo. Doma je našel k svojim" Sploh se z napredkom samo ženo. Ta mu je pač oblju-; in izobrazbo ne moremo pohvaliti, bila, da bo govorila s svojim mo Vidi se pa, da so se dali nekate-žem in da dobi denar nazaj.	ri naši- sobojevniki izpreobrniti
Jaz se pa ne čudim. Tako vle- na ljubo svojim lepšim polovicam čejo cerkveni gospodje denar iz in to skoro takoj po poroki. Za-Ijudstva in tako so se naučili nji- kaj pa ne bi>rajši svojim sopro hovi pod rep ni ki. Eden opaja lju-igam raztomalčili pomen 'soeiali-di z nebesi, drugi z vinom, eden zrna, da bi one spoznale, da so v jih straši z hudičem, drugi jim zmoti? Žeujska, ki enkrat stvar obljubuje sladke dobrote. Dela- razume, je celo boljša agitatoriea vee delaj, muči se, pa daj nam, kot pa moški, tebi naj ¡m tla Bog. Sami so sicer Starim in modrim sodrugom pa bolj v prijateljstvu z Bogom in J svetujem, da ne umrite sicer za meni bi se zdelo bolj enostavno, j socializem a ne poslušajte preveč če bi se sami obračali do njega, farških pridig. Kajti oni prjdi-Ampak Bog ni tako neumen, da gajo le za sebe. nikdar pa ne na bi jim dajal, delavec pa pogosto vašo korist. Verski fanatizem
naredi ljudi mrtve za vsak napredek, ter so le molzna krava za farje in kapitaliste. Drugi vzrok, da zaostajamo v napredku, je pijača; tudi sam sebe ne odštevam. Vem, da delavec
združenju z glasovnico v roki lahko izvojujcmo delavsko zmago; ker šele potem bo delavec užival sad svojega produkta.
Deseti brat.
LI8TU V PODPORO.
ma je.
Pozdrav goin !
vsem zavednim sodru-j Simon Premro.
Newark, O.
Cenjeno uredništvo!
Zadnjič sem poročal» da je tu- ko pride z dela, rad popije stekle-kaj veliko brezposelnih, no sedaj uico ali več pive, ali čezmerno pi-poročam, da jih je še več. I*uu jančevanje pa v vsakem oziru podpisov brezposelnih delavcev škoduje. Znani so mi slučaji, ko smo poslali demokratičnemu me- ho se fantje napil i, seveda so se v stnemu zastopstvu. Kaj smo pa pijanosti stepli; potem pa plačali opravili s tem? Metali smo bob občutne denarne kazni. Kako lah-ob steno. Demokratje so to na- ko bi se ta denar obrnil za kakšne pravili za delavce, kar znajo, nam koristne namene. Morja se bo reč nič; saj delavci jih vseeno iz- vsled tega kdo čitateljev."Prolo-volijo. Mislil sem, da podje v no- tarca' hudoval nad menoj, priznavam letu na bolje, ali vraga — ti pa le moramo, da je žalostua še slabše gre. Koncem januarja resnica! Ni lepo, odkrivati take so ponovno začeli odstavljati, po »h*mere v javnosti, todj> upajmo, 3 ali 4 delavce na dan pahnejo na da se bo sčasoma med nami kaj cesto. Ne vem, kako dolgo poj- izprenienilo.
de to; enkrat mora biti tudi tega Jokamo se, da nima naš narod konec.	( nikakega ugleda, da je celo izpo-
Tukajšnji si. socialistični klub, stavljen in zaničevan. Zakaj pa i-je moral začasno prenehati; upati, '»ajo drugi narodi ugled? Zato, je, da se takoj obnovi, ko se spre- ker vrše svoje delo pod rdečo za-
A. O. stavo. Mi pa korakamo pod staro-verskimi banderi iz cerkve na "pitnik;" no pa naj bo povedano.
O delavskih tukajšnjih razmerah bi se ne vem kako izrazil: najrajši bi molčal. Ker pa bi si kdo mislil, da ne privoščim drugim
meje razmere.
James City, Pa.
Kakor se pričenja skoraj vsak dopis v sedanjem času, tako tudi moj: Delovne razmere so slabe
in nikogar ne iuorem vabiti sera. .....	, . .
Kako smo si preganjali dolge nas.h dobrot naj povem, da je ja zimske večere? S čitanjem na.! ko slabo Delamo ze od julija me-prednih časopisov, katerih priha-pretečeuega leta le po malo ja precej v našo naselbino. Svet 1 rve ,UPS,'(0 nam dah P° 5 se začenja zavedati in marsikomu < m na	<lelft- *atem 80 na,n
že padajo luskine z oči. Delavci ^ P° <1»1 Počitnice, 5 dni de-spoznavajo, da sta kapitalizem in »«, tako da zdaj delamo komaj 10 klerikalizem njih največja so- »« mesec, potem «n naj človek vražnika. Prav zato nas pa stra-, Prem.Ish' kak«no *'vljenje da je šijo farji, da nas bo hudi« vzel, 1,1 81 naJ pnvošei kaj boljša» če bomo čitali kaj pametnega, ii^avno ob sedanji neznosni dragi-česar ae moremo kaj naučiti in si "J' Taka je torej prosper,teta pripraviti boljšo bodočnost. Rav- ¡><><t vlado demokratsko- -kap.ta-no to pre povedo van je dokazdje,	administracije!
da so farji agenti kapitalizma. Slučajno m: prihaja v roke ne-Klerikalizem in kapitalizem se e ki neodvisni list iz Jolieta. Takoj ■nako boji t a socializma.	i »*	»trani ugledam dopis iz
Vsiljujejo pa delavcu svoje pobožne liste, Amerikanskega Slovenca in newyOrsko Marieko Človek res ne ve, ali urejujejo te liste odrasli ljudje ali otroci. Vidi se pa, dri jim gre le za to, da bi I . vtepli ljudstvu čim več neumnosti! in najhujši nasprotniki vsakega v glavo.	napredka. Jolietska cunja jc na-
Mi pa se bomo držali tega, kar m reč list slovenskih duhovnikov, jc pametno in zato priporočam najhujših sovražnikov in izkorl-delaveem, naj čitajo, kar jo res napredno. Pozdrav vsem citate-Ijem in čitateljicam Proletarca!
M. Debcvc.
Reading, Pa.
O Slovencih r Readingu se v naši javnosti prav malo čuje. Tukajšnji Slovenci lahko čitamo v naših listih o napredku naših rojakov v naselbinah drugih držav, kako si ustanavljajo gospodarske Zadruge, zidajo izobraževalne dome, kjer prirejajo razne dramatične predstave i. t. d. Mi vidimo, kako se med. njimi širi delavska
Chicage izpod peresa nekega "M. K. P ", ki hvalisa dobroto Avstrije, katere n- bo itak videl kot no jaz. Ifvaii tudi ondotni list Am. SI. in zagovarja sploh take liste, ki so prvi zagovorniki teme,
ščovalccv delavskih mas, ki s ka pital isti Vred tafo rekoč roka v roki poneumnjujejo in tlačijo k tlom revnega mezdnega delavca.
Jolietski jednoti pripadajo skoro vsi slovenski farji v Ameriki. Seveda ne zato, da bi prejeli v slučaju bolezni ali smrti kakšno podporo, kajti katoliški delavce znosi svojemu "pastirju" sto in sto krat več, nego potrebuje far za svoje razkošno življenje. Pri A. D. K. J. so duhovniki samo zato, da uče delavce klečeplaziti in pasje ponižni biti. Ti ljudie utep-ljejo ljudem v glavo, zakar sami
razredna zavest, zakar so porok ne dajo piškavega oreha. Delavec,
mnogi socialistični klubi mod nji- ki priporoča delavcem take be-
- Pri nas tega ni, ker nas je dnstoče, je res pomilovanja vre-
nn.
malo Slovencev in še tisti »o vsak drugega mišljenja. Eden hoče prekositi drugega, češ kaj me boš ti učil, ko sem pa modrejši od te-be! Nedolgo tega je Mr. Kočevar izgovoril pametno besedo, da bi si ustanovili socialističen klub.
den. Toda ne bo nič, gospodine, tudi slovenskemu delavcu se jo za čelo svitati v glavi, pridno posega po svojem, delavskem časopisju, ker ga nekaj nauči, ter ga spodbuja k organizaciji, bodisi že k strokovni ali politični. Le V sutih živ.

Jože Zavei t ni k 20c., John Ver-derbar 2.r>c., John Molek 25t\, Fr. Kvartič 25c., Frank llren 10c., Fr. Petrič 18c., Vsi člani društva "Franciaco Ferrer" št v. Kil S. N. IV .1 . rhieago 111. Jos IVtrov-čič, North Chieago, 111. 50c. — Soc. klub stv. 82 Carona, Kans #1.00. Skupaj ......... $ 2.73
Zadnjič izkazano 218.51
Prenapolnjena kaznilnica.
Upravnik kaznilnice v Jolictu Edmund M. Allen je poslal illnoia-kemu guvernerju Dutinju poročilo, v katerem se bridko pritožuje, da je njegov zavod že sedaj prenapolnjen in da koncem marca sploh ne bo več celic na razpolago, če pojde tako daljo. Položaj ni bil tak od leta 1878., ko so morali poslati 200 kaznjencev v Chester, da so preprečili prenapolnjenje v Jolictu.
Izmed 1800 kaznjencev v 900 celicah jih jo skoraj Četrtina iz okraja Cook. Upravnik naglaša, da ne bo izhoda, če se ne stori kaj, da se prepreči naval, ki nastaja vsled boja policije z revolverskimi junaki in s prepovedjo povratka v Chieago za parolirane kaznjence. Mnogi izmed zadnjih so podr-žani v kaznilnici le zato, ker ne morejo v državi dobiti dela, v Chieago se pa ne smejo vrniti.
Izmed 100 (jelic za žensko kaznjenke jih je 4i) praznih, ali po pravilih ne smejo biti v njih moški kaznjenci.
Ko je Allen nastojil svojo službo, je bilo v Joliet 1454 kaznjen-oov; sprejelo so jih jc od tistega časa 1507, odpustilo pa 1161, torej za 346 manj, nego je bilo sprejetih.
To so znamenja časa, proti katerim se nič ne opravi s statistiko, če ostanejo številke mrtve. Statistika jo koristna reč, ako so vzamejo njeni rezultati za podlago resnega dela. Gospodarsko razmere in kaznilnice so v najtesnejši zvezi, (o bi bilo v deželi le količkaj tiste hvaljene demokratične prosperiteto, ne bi bilo treba tarnati, da so kaznilnice prenapolnjene. Da niso so veliko bolj natlačene, jo dokaz, da so brezposelni delavci v vsej svoji bedi večinoma izredno pošteni ljudje.
Vsega do danes: $221.24
Prostori "Narodne Čitalnice" v West Allis, Wis. se nahajajo na 448 — 53rti Ave. Uradne ure pa so ob sredah od 7 do 8, ob nedeljah pa od 2 do 4 popoldan. Knjižničar čitalnice je ob enem titdi za-
•
stopnik Proletarca, toraj se lahko naročite pri njem v čitalniških prostorih ob zgoraj navedenem času.	Frank Puncar.
RUDNIŠKA NESREČA.
V	rudniku Gentry pri Hinton, \V. Va., ki je last Now River and Pocahontas Consolidated Coal Co., so je dne 2. t. m. ob 1 dopoldne primeril^ velika eksplozija. Rov jo spojen z drugim; v vsakem dela po osemdeset mož in vsi so bili v jami, ko se je zgodila eksplozija, vsled katere se je rov zasul. Učinek jo bil tako silen, da je v okoli-oi 300 oken počilo, črtice A. IV Cooper, ki je bil 7Ô jurdov od vhoda oddaljen, je bil pa ubit. Poldrugo uro se je valil iz zemlje gost, črn, smraden dim. Ventilacija je bila tako poškodovana, tla celo uro jji mogla delati.
Rešilna akcija se je takoj orira nizirala. Domače rešilno moštvo je takoj začelo delati, pomot* je pri šla tudi iz bližnjih naselbin, iz Glo-nallum, \Y. Va. so bili poklicani rešilni vozovi.
Pozno zvečer so je posrečilo spraviti deset živih in devet mrtvih rudarjev na dan. Vzrok eksplozije jo seveda neznan. To jo vedno tako, da so no pozna vzrok, če se ne more krivda podtakniti kakšnemu delavcu. Morda iznajdejo tudi tukaj So, da je kakšen rudar povzročil nesrečo. Da bi bila družba kriva, jo popolnoma nemogoče; kaj takega se še ni zgodilo. Povsod skrbe družbo za izdatno ventilacijo, za zanesljive varnostne naprave in povsod žrtvujejo za tako namene večino svojega zaslužka.
Niso li to reei, za katero jo zanimanje delavcev v prvi vrsti potrebno? A ravno od takih reči hočejo modrr ljudje odvrniti pozornost delavstva, in kjer so delavci kratkovidni, jim sedajo na lima-niee.
V	soboto so potegnili Se trideset zasutih delavcev živih na dan. Do tega časa so spravili 78 mrtvih trupel iz jame in zdaj nimajo u panja, da hi bil še kdo izmed za-
PTesenetljiv uspeh.
"Pozdravljam Vas in Vam da jem na znanje, da sem bila zelo bolna iu sem morala poklicati dva zdravnika. Povedala sta mi, da se moja kri suši. Želodec ni hotel prejemati nobene hrane. Tedaj sem se spomniia na Trinerjevo a meriško zdravilno grenko vino in sem poslala po šest steklenic. Po-užila sem štiri in se počutila popolnoma ztlravo. Sedaj je tega leto dni in želim priporočiti to zdravilo vsakemu. Jozefina Andr-le, Grami Rapids, Wis." Tako piše stara ^ospa, ki je dosegla presenetljiv uspeh. To zdravilo čisti drob, poživlja slast in krepi telo. Cena $1. V lekarnah. Jos. Triner, tvorničar, 1333—1339 S. Ashland ave., Chicago, 111.
Triners Liniment daje novo prožnost utrujenim mišicam m sklepom. Bolečino brzo olajša. Cena 25 ali 50c. * ___ t , _ ______
MODERNA KNIGO VEZNICA
Okusno, hitro in trpežno delo za privatnike in društva. Sprejemamo naročila tudi izven mesta.
Imamo moderne stroje. Nizke cene in poštena postrežba.
BRATJE HOLAN, 1633 Blue Isl&nd Ave., (Adver.)	Chieago, 111.
POTREBUJEM
Slovenko v starosti od 33 do 40 let za v službo, ali pa za samostojno gospodinjo. Poleg kuhinjskega mora tudi razumeti na kmetijske delo.	•
Poštena in resno misleča žen3) < naj se obrne za natančna pojasnila in naslov na upravnistvo Proletarca, 4008 W. 31 st St., Chieago, IU.
é*
»»
SODBA O COLORADSKIH BA RONIH.
Pred industrijsko komisijo so se gospodje kapitalisti, ki imajo v Coloradu profitarsko interese prali kakor tisti zamorec, ki bi JL»i 1 za vse na svetu rad bel postal. Zamorčeva koža jc ostala črna in kapitalisti so ostali izkoriščevalci.
Zdaj prihaja potrdilo tega dej stva od strani, ki še nikoli ni bila kapitalistom načeloma sovražna. Pod od se k kongresa za rud uiške zadeve, ki je dobH lani meseca januarja nalog, tla preišče razmere v Coloradu, jo zdaj predložil zbornici svoje poročilo, ki se temelji na zaslišavanju prič, in ti zapisniki sami obsegajo okrog 2000 strani strojeyisa.
Pododsekovo poročilo je za premoga rske barone vse kaj družeča kakor prijetno. * V njem so izredno ostre obtožbe proti coloradski državni milici zaradi njenega postopanja proti stavkujočiin ru-dorjeni in njih družinam. Poročilo tudi ostro kritizira splošne razmere v rudniških okrajih in navaja kršitve državnih zakonov. Le dokazov za zaroto ki bi bila imela namen zniževati produkcijo premoga, ni potlodsek našel.
Ker se je stavka končala, predli je bil potlodsek gotov s svojim poročilom, nc podaja v tem oziru nobenih posebnih predlogov, priporoča pa v splošnem za tak« shečaje razsodišča. čeS da so take ovire, kakršne je povzročila stavka v Coloradi, narodne važnosti, pa so mora zvezna vlada brigati zanje.
• Poročilo odklanja tudi zagovor mladega Rockefellerja, ki jo pred komisijo izjavljal, da ni odgovoren za eoloradske razmere, ker nc biva tam. Potlodsek konstatira, da morajo biti lastniki in ravnatelji odgovorni za svoja podjetja.
VELIKA PONUDBA ;
T« «Hkt tu •
NKHO rigam «*- «i l)at* prav tolik»"» kot po) rrnU N»
£
Drugi in tretji zvezek
imenika padlih, ranjenih in vjetih naših rojakov v sedanji evropski vojski.
Sestavljen po izvirnih poročilih vojnega ministrstva z ozirom na tretje zborno povoljništvo (corps) pri katerem službujejo izključno skoraj sami Slovenci. Tu so navedeni vojaki ljubljanskega, spod nje-štajerskega, spodnje-koroske-ga, tržaškega i t. d. pešpolka; naših lovskih bataljonov, dragonske-ga in domobranskih polkov; Slovenci drugih oddelkov in vojne mornarice, skupno nad 4000 imen. Vkupno je «lo zdaj navedenih nad 5000 ponesrečencev v vojski. Pri nekaterih vjetih je navedeno, kje so nahajajo v vjethištvu a pri nekaterih padlih naveden je celo grob, kjer so pokopani.
Cena za 2. in 3. zvezek je 35 centov, za vso tri tlo zdaj izšle zvezke, ki obsegajo 200 strani, pa samo 50 centov. Naročila in denar pošljite na:
FELIX M. DOLINAR 45 Vesey St., Dep. P. New York.
Kdo želi razprodajati imenike, naj piše po pogoje.
(Advertisement).
yLHr
Í P. LariJIanJ Co., Naw York City
WWWWWWuV. :
"Ako si nameravate naročiti irrafofon, ali importirane sloven ske grafofonske plošče, ofnuite se name. Imam v zalogi tudi ure, verižice, prstane in sploh vsakovrstne zlatnino in srebrnino. A, J. Terbovec, Box 25, Denver, Colo."
CHAS. IOCASEK, M, 0.
PRIZNANO DOBRI
ZDRAVNIK
NA ZAPADNI STRANI CHICAGE.
Dasiravno ie star zdravnik, vendar se do sedaj fte ni nikdar posluževal oglasov. K<tnr je bolan naj se znupno obrne <lo njoga. Kadar «te bolani, nc hodite k raznim zdravniškim mnzafom; edinole zdravnik, kateri je vrftf svojega poklica, more ozdraviti bolnika!
URADNE URE 8 do 10 dopoldan, in od t do'l popoldan Pridite na naslov:
1500 So. Crawford A ve.
Telefon l,awndale .1133 f UONE, CANAL S01«
POZOR! SLOVENCI! POZOR! SALOON
s modernim kegl|$čen Bivši Martin Potokar plače
Sveže pivo v nodčkih in buteljkah in druge raznovrstne pijafe ter linijske ■modke. Potniki dobe čedno prenotiAfe za nizko ceno. — Pontreiba tofna in i«-borna. — Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporočata
JAZBEC & OMAHEN
laaa S. Racfne A ve., Chieago, III
Pazite na ta
Nič v rudne ponaredim hlavnega Psin-Exp«*ller-js dobite faeto. ako niste parni. Pazite na sidro in ime Kichter 26c in 60c pri vseh dobrih lekarnarjih.
F. Ad. Richter & Co.
74-10 «asdlactaa SI.
NEW YORK, N. Y.
ANTON MLADIC moderna gostilna. Toči pilsenako pivo in vina. Kegljišče.	Tel. Canal 4184
2348 Blue Islnad Ave.
Chieago, IU. ~
_•_
CARL STROVER
Attorney at Law
Zastopa vi itik sodiščih.
specialist za tožbe v odškodninskih zadevah. St. sobe 1009
133 W. WASHINGTON STREET
CHICAGO, ILL. Telefon : Main 398»
Dr. W. C. Ohlendorf. M. D.
Zdravnik ta notranje bolMia ln raaeceiaifc .»dravmika preiskava brezpla<io«—pu Uli j« 1« adrarila 1021 Blu« Islamê A vs., Chicago. I'reduje od 1 da S pa-pal.; ad 7 do 9 s?a¿ar. liven Ckieaft ftiveéi bolniki aaj pièeja floreneko
BELL PHONE 131S-J FlSK
Matija Skender
SLOVENSKI JAVNI NOTAR
ZA AMERIKO IN STARI KRAJ
5227 Buller SI. Pitlsbargh, Pa
ALOIS VANA
— iulelovatelj —
sodovice. mineralne vode in rasnih neopojnih pijač. 1837 8o. Fisk St Tel. Csnsi 140*
LOUIS RABSEL
moderno urejen aalun
IA 460 6RARO ATE., KEROSIN, «It
Telefon 1199
J. A. FISCHER
Buffet
Ima aa razpolago vaakovratuo piv« viae, Binodke, L t. d.
Isvrat&i prostor za okrepčllo. 3700 W. 26th St.,	Clilcago, IU
Tel. LAWDdale 1761
Socialistične slike in karte.
"Piramida kapitalizmas slovenskim, hrvatskim in angleškim napisom.
"Drevo vsega hudega" s slovenskim napisom.
"Zadnji štrajk" s hrvatskim uapisom.
"Prohibition Dope" z a n gibkim napisom. Cene slikam so 1 konVad 15e; 1 tueat $1; 100 komadov\$7.00. Cene kartam: 1 komad 2c! 1 tueat 15c, 100 komadov 7,0e. PnStnjoo jdačarpi? pni za vb« kraje sveta.
.INTERNATIONAL PUB. CO. 1311 E 6th St.,
Cleveland. Ohio.
M. A. Weisskopf, M, D.
Iskusen sdravnik.
Uradu je od 12 A. M. —3 P. M. in od 8—10 P. M. V sredo in nedeljo večer neuraduje.
Tel. Canal 47«.
1801 So. Ashland ava.
Tel. residence: I^awndsle
'V^Važno uprašanje! ^
A mi opravil
Mš U MjWjl n Mjc»n»je f
Konzularne
vojašk«/vtv^07 ■*DOT*' • "4m ^/Milwaukee, W1*.
iui. i a n t.
Poročilo o razpečanih znamkah J. S. Z.
v mesecu februarju 1915.
Kuzdeljfito:
Dr t» v u M cito
Ark Ft. Hiuith ..................
Colo. Pueblo.....................
Illinois Livingston . . . ............
*' Chicago 6 . .................
44 Nokomis...................
14 Springfield................
44 Staunton ...................
4 4 - H. St. Louia.................
«• Chicago 1 ..................
44 Zeigler ....................
Indiana Clinton...................
Kansas Oarona....................
<< W. Mineral ................
44 Franklin...................
Mich. Detroit 01 ..................
Minn. Irontown..................
44 Ely.......................
Mo. St. Louie 14................
Mont. Klein....................
44 Ked Lodge .................
4 4 Waahoe..................
Ohio Youngatowa IS .............
" Cleveland 27 ................
44 Harberton.................
«« Akron.....................
«• Steubeaville ...............
41 Youngstowa 62 .............
«' • Neff.....................
Pa. N. S. Pittaburgh 3............
Caaonaburgh ...............
4 * Dunlo.....................
44 N. 8. Pittsburgh 131.........
44 Sygma.....................
* 44 Ilerminie 63 ................
44 Ellsworth . . . ..............
'« Me Keen Rocks ..............
44 8. 8. Pittsburgh............
«' Coneroaugh................
44 New Brighton..............
" W. Newton.................
Wash. Buckley...................
Wis. Milwaukee 9 ................
44 Kaciae....................
W. Allia...................
Wyo. Cambria.................
•« Bock Spriags ...............
" Cumberland.................
" Ounn ..................»•»
40 20 20 2M 40 45 13 5
15
16 3
50
25 29 20
¿0 7 10 20
20 25 15
7 11 5:1
15 15 IH :»»
8 21
Skupaj.......................V
Znamk ua roki 1. febr.........
Razpe^anih v februarju........ .
!S6
9
M
i
4. HO 1.00 5.40 10.00 4.00 4.60 .§0 2.00 2.50 2.50 2.50 .60 1.10 3.50 10.00 1.00 2.20 4.00 2.60 2.00 2.HO 4.00 4.50 1.50 .50 1.50 1.60 .30 5.00 2.50 2.90 2.00 2.00 . .70 1.00 2.00 2.00 2.50 1.50 .70 1.10 5.30 1.50 1.50 l.MU
:tjo .80
_2J10 trjti.oo
s
o k
4 £
¿1
2.40 .50
ti»
1* 5 L
C
2.40 .50
154M)
1.25
2.60 5.00
1.60
2.00
3.70
15.90
1.25
2.60
5.00
1.60 2.00
3.70
6.95
6.95
12.40 .55
4.15
4.30 $63.30
...2246
12.40 .55
4.15
4.30 *ti:<.30
POZOR!
Dotične, kateri to naročili
"Družinske koledarje"
in še ne plačali, uljudno prosimo, da prej ko mogoče pošljejo denar, da mi potem uredimo račune in plačamo tiskarno.
Zgubljenih.......................
Na roki dae 28. februarja............
Izjemnih snamk na roki dne 1. februarja Prejiaji ostanek ....................
9H0
32
......948
...".'.......115
..........120
Daao drtavi	Pa...
" ■«	111. .
t* 44	Ohio
44	Wia.
Zgubljenih.....
.124 . 52 . 15 . 10 . 10
235
211
Na roki dae 28. februarja.................
Dualnih znamk na roki dne 1. februarja.....
Dano organizacijam .........................
24
.. 154 . . 74
Na roki dne 28. februarja
KO
Tajniitvo J. a. Z.
PRIRPEVKI V FOND ZA ZVEZNO Nabrano p« sodr. jugosl. soe.
TI82LARNO	kluba št. 3, N. S. Pittsburgh.
u ¡¡3.00 ▼ mesecu februarju.	f».......................
Bedni meseini priapevki........#03 30 John Ujevich ................• ***
J. Bushbach in St. Blagicb, N. S.	• •»	m . 9Z
Pittsburgh. Pa.............. 5.15 Oddano blagajniku tega fonda $94.25
NEBESA IN ASTRONOMIJA.
Zvezdoznanatvo je realna veda, ki dela z daljnogledom, a apektro-akopom, a fotografijo, z matematiko. Na pravljice ne da nič.
Koliko prostora obaega naše osolnčje, ae ne vemo natančno. Znano pa jc, enači proga planeta Neptuna 7 miljard milj ali 28 miljard kilometrov. Izza Neptuna ao ae planeti. Zlasti pa so tam Še kometi.
Repatica iz leta 1811 potrebuje 3000 let, da pride okrog solnca in njena največja oddaljenost od solnca znana 54 miljard kilometrov. Komet iz leta 1680 potuje 8800 let okrog solnca in se oddalji od njega do 128 milpard kilo metrov.
Najbližje solnce izven našega aeolnčja jc zvezda Alpha v Cen-tavru. Oddaljena je od nas 40 tri-lionov kilometrov. Zvezda 61 v Labodu je od nas 460.000 krat, Sirius 625.000 krst tako daleč ka kor naše aolnee. Vega je 204.000 miljard, sedanja Polarna zvezda 344.000 miljard kilometrov od nas.
•Vse te zvw.de, ki so v resnici solnca, so le takorekoč naše aose de. Z daljnogledi se vidijo zvezde, ki so desetkrat, dvajaetkrat, stokrat bolj oddaljene.
Ge gledamo s naše ali pa z nasprotne zemeljske pole, s severa ali pa z joga na nebo, povsod vidimo, da je vse posuto z zvezds mi.
' Izza zvezd, ki jih vidimo s prostimi očmi, najdemo druge s navadnim daljnogledom. Izza teh
druge z večjim, dalje druge s ae večjim dalekogledom.
Ves neskončni svetovni ^ prostor je napolnjen s solne i, planeti, lunafhi, kometi, astronomičnimi meglami.
Kje so nebesa t
Drobne vesti.
V šali svojo aestro ustrelil. Iz Celja: Dne 20. jan. je sedel posestnika sin Josip Mulaj iz Sv. Lov-renca s avojo sestro Nežo v hiši neke poaeatniee v Mostah. Neža je vprašala svojega brata, kaj bi storil, če bi prišli zdaj razbojniki ali aovražni vojaki. Josip Mulej je na to vprašanje vzel iz žepa revolver, ga nameril na svojo sestro in dejal : 14Vaakega bi ustrelil." V tem hipu se jc revolver po nesreči sprožil in krogija je zadela Nežo Mulej v glavo, da je bila takoj mrtva.
Požar. Pred par dnevi je nastal ob 4. zjutraj v prodajalnici Pavla Kunateka v ftturjah ogenj, ki je uničil mnogo blaga. Škoda 18,000 kron, ki je pa popolnoma krita z zavarovalnino.
Od divjih lovcev ustreljen. Iz Celja poročajo, da je 20. jan. našel posestnik Jožef Butulcn lovskegs paznika Luko Juau mrtvega ob potoku. Jus jc ležal z glavo v vodi ter imel nekaj ran. Skoro gotovo je postal žrtev lovskih ta-tov.
Predrzna tatvina. V Pnlju je neznan zlikovec pri belem dnevu, namreč opoldne, a ponarejenim ključem odprl vrata prodajalne
zlatarja Zulianija in pobral iz izložbenega okna 150 prstanov, vrednih 1500 K, 10 ženskih ur, vrednih 600 K, 8 za pest ui h ur, vrednih 480 K, 50 zlatih obeskov, vrednih 600 K, ter 10 zlatih prstanov, vrednih 800 K. Neopaien, kakor je prišel, je tat tudi odšel s svojim plenom.
Odpad od katoliške vere. Krna Hobel, roje.ua v Motholičah, sedaj strežnica Rdečega križa v Marija nišču v Celovcu, je odpadla od katoliške cerkve ter prestopila k protestantski veri.
Samomor. V (iradcu se je ustrelil višji jetniški ravnatelj, Anton Markovič.
S konja je padel v Celovcu top-ničar 7. polj. top. polka Jožef Stelzer in se je hudo poškodoval na obrazu in nosu. Prepeljali so ga. v vojaško bolnišnico.
Nezgoda. liiletni ključavničarski tvrdk'. Ivan Curk iz Šiške je pri tvrdki Kastelie & Žabkar izdeloval neki strojni del, kateri mu je padel z mize na desno nogo in mu jo je ua stopalu tako tx»ško-doval, da je moral zapustiti delo in iskati zdravniške pomoči.
Pobegnil je iz norišnice pa Studencu Frane Vrhune, rojen leta 18911. v Železnikih, neoženjeni delavec in zelo nevaren osebni lastnini.
Legar. V Postojni in v okolici je izbruhnil legar. Oblasti so odredile varnostne odredbe.
Nesreča na ieleznici. Pri državni železnici, in Hicer na poataji Trat-Sv. Andrej, je bil uslužben kakor mizar 351etni Fr. Maudelj doma nekje a Kranjske. 13. jan. zjutraj je šel nesrečni Mandelj na delo. Ker je pa bilo že nekoliko kasno — bilo je že 5 minut čez 7. uro — si je hotel krajšati pot in je zato preplezal zidek ob železniški' progi na oni točki, kjer ae stekata ulica dei Navali in ulicu Broletto. In ravno ko je preplezal ta zidek in hotel naprej preko žel. tira, je pridirjal vlak, ki ob isti uri odhaja iz Trsta v Oorico, oziroma na Jesenice. Man delj je počakal, da vlak odide; ko pa je res vlak oddirjal mimo njega, je Mandelj skočil preko tira. Ni pa revež onazil, da je ravno v onem trenotku prihajal z nasprotne strani po drugem tiru vlak, ki ob isti uri prihaja iz Herpelj v Trst. In tako se je pripetilo, da je nesrečni Mandelj, ko je skočil preko prvega tira, po katerem je vozil odhajajoči vlak, skočil naravnost proti stroju prihajajočega vlaka, ki je nesrečneža takoj podrl ter ga potem vlekel za seboj nič manj nego 250 m daleč. Pri tem je bil nesreč než skoro zmečkan.
Železniška nesreča. Dne 17. januarja se je peljala posestnica Frančiška Črne iz Sneberjev s svojima dvera hčerkama in s po-sestnico Cecilijo Hribar k maši v I). M. Polje. Pred .železniškimi prehodom ostane z vozom, ker se bliža brzovlak a konj se splaši. ■Vsi so bili lahko poškodovani.
Zaprli so v Mariboru topničar-ja Riderja, ker je tekom več me secev poneveril nad 90 vreč ovsa in ga prodajal gostilničarju Grah nerju kot "prihranjeno krmo."
Povozil je 11. jan. zjutraj tovorni vlak pri Gratweinu nad (Iradceni ženo železniškega čuva ja Trummerja. Dobila je take poškodbe, da je kmalu umrla.
Požar. .V Koševniku pri Črnem vrhu je nastal 17. januarja dopol dne požar, ki je upepelil hišo, hlev, poleg tega je poginilo v dimu 8 goved, 1 konj in prašič. Gospodar Anton Mikuž ae nahaja v vojni, kakor ttldi Se trije njegovi bratje. Doma sts le oče in mati. V drugem nadstropju real^nega poalopja v Ljubljani ae je užgala 14. jan. ponoči v sobi 7. rarreda iz dosedaj še nepojasnjenega vzroka oprava. Ogenj ae je razširil, ne da bi bil to kdo opazil, tako, da je zgorel celi podij a katedrom
ter je pregorel tudi strop, ftele pred začetkom poduka so zapazili da tli'cela soba in hiteli gasiti. Poklieati je bilo treba požarno hrambo, ki je po daljšem naporu zadušila ogenj. Dejstvu, da je bila soba zaprta in da vsled tega ni mogel sveži zrak do ognja, se je zahvaliti, da se ni zgodila večja nesreča. Domneva se, da je povzročila požar kaka neprevidno zavržena cigareta. Skoda je precejšnja. Poduk na realki je moral za ves dan odpasti. — Kakor ae naknadno poroča, je povzročila ogenj defektna centralna kurjava pod tlakom v II. nadstroju. Tleti je najbrže začelo že dolgo, predno je izbruhnil ogenj. Ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo z načelnikom Turkom je bilo takoj na mestu ter tekom dveh ur posekalo goreče tramove in odstranilo tla in strop ter pogasilo ogeni. Vročina v gorečem objektu je bila neznosna in tireba je bilo največjega napora, da je moštvo zmoglo svojo težko nalogo ter preprečilo večjo nesrečo.
M&rogaati legar. Zdrs vat ve ni oddelek deželne vlade poroča, da je bil vsled dveh transportov beguncev iz tabora v Ktnihelu na Štajerskem zanešen v Volšperk marogasti legar. Tam je bilo do sedaj 33 slučajev te bolezni z dvema smrtnima slučajema. Da se ne ho širila bolezen naprej, ae je vse potrebno ukrenilo. Nadalje so bili konstatirani trije slučaji ma-rogastega legarja na ranjencih z južnega bojišča, došlih 9. januarja v.Be!jak. Bolniki so v izoliranem paviljonu (oddelku) javne bolnišnice v Beljaku.
Jeaeniiki kolodvor ni več odgovarjal vedno večjemu prometu, zato so »'a prezidali in bo kmalu povečanje končano. Predelani kolodvor so otvorili 11. januarja. Zgradili so pokrit, takozvan otoč-ni peron, kakršen ae nahaja n. pr. na celovškem glavnem kolo-vorti. Potniki gredo nanj skozi pokrit predor in jim ni treba več hoditi čez tračnice ter čakajo na vlake pod streho. Izhod je dvojen. Potniki lahko znajo, kako naj hodijo, ker je dovolj informacijskih napisov. Ločen od osebnega je tovorni promet. Izboljšanje kolodvora ae je z ozirom na omejen prostor izvedlo srečno. Otvorili so povečani kolodvor v navzočnosti vladnega svetnika Kor-dina. Ljubljančani lahko zavidajo Jeseničane radi njih modernega kolodvora.
Zasbčen vlomilec. Strojar in posestnik Jakob Dermota v Železnikih ae je zbudil ponoči, ker je čul v svoji hiši sumljiv Sum. Ko stopi z električno lučjo v pritlično sobo, zspazi, da izkuša neki mož s sekiro odpreti v steno zazidano omaro. Vlomilec se prestraši, vrže proč sekiro in hoče pobegniti, a Dermota mu zastavi pot. Vlomilec je 201etni delavec Ivan Be-nedičič iz Železnikov, ki je prejš nje čase delal pri Dermoti. Bene-dičič je priznal, da je hotel iz omare vzeti nekaj kronic.
LASTUJTE FARMO IN BODITE NEODVISNI.
V Evropi rojeni ljudje so že pokazali svojo zmožnost pri obdelovanju farm v Arkansasu in Louisi jan i. Pričeli ao z obdelovanjem 10 do 20 akrov zemlje s svojo družino, vsi nspredujejo in nekateri so celo postali bogati. Ravno taka prilika čaka vas danes. Zemlja je po ceni in na lahke obroke za izplačati. Pišite, ali se pa osebno o-glasite za pojasnila pri L. M. Allen, P. T. M., Ročk Island, Room 71* I ¿a Salle Station, Chicago, 111. Naši nasveti so koristni vsem a-grikulturnim naseljencem. (Ad.)
GLAVNICA IN
PREBITEK
$500,000.00
James F. Slfplna,
predsednik.
Adolph J. Krasa,
blagajnik.
Chrlstian R. VValUck,
I.	podpreds.
Emaouel Bcraoek.
II.	podpreds.
AMERICAN STATE BANK
1825—37 Blue Island Ave., blizo 18-ste ulice.
PREJEMA ULOOE
Na hranilne uloge daje 3% obresti. Na čekovni račun daje najpovolnejšo postrežbo.
POŠILJAMO V DOMOVINO KRON 100 ZA *17.50
in jamčimo, da se denar ne izgubi, temveč se vam povrne, ako bi se ne izplačal.
DAJEMO POSOJILA .
s povoljno nizko ceno na poslopja v Chicagu. Ako imate stavbišča (lote) vam pomagamo zgraditi hišna poalopja in to na mesečno odplačevanje, mesto da plačujete atanarino, plačujete avoj dom,	_
SPREJEMAMO TIRJATVE DENARJA V STARI DOMOVINI
Ako imate denar v stari domovini in ga želite dobite aem, tedaj ae obrnite do naa.
SLOVENSKO HRVATSKI ODDELEK
dati 'Vam hoče vsa pojasnila, ki jih potrebujete. Glsvni zastopnik je M. V. Squarcy.
Pošiljamo denar v staro domovino cenejše—kod kedaf poprej!!!
Sedanji Ca« poill|amo denar po sledečih cenah:
10 kron za 20 kron za 50 kron za 100 kron za 200 kron za 250 kron za
$ 2.05 $ 4.05 $ 9.95 $19.65 $39.25 $49.20
300 kron za $ 58.95 350 kron za $ 68.85 400 kron za $ 78.50 450 kron za $ 88.45 500 kron za $ 98.00 1000 kron za $196.00
Hitita postiti stdij!
Izrabiti ugodno priliko!
Za tfeiar |»iiai!
KASPAR STATE BANK
1900 Blue Island Ave., Chicago, 111.
Največja slovanska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tiskarna =
2144-6* Bine laland Avenne, Chicago, II».
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Nafia posebnost so tiskovine za društvo in trgovce.
"PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni
3 pristne pijače. 2 zdravilne.
POZOR SLOVENSKI GOSTILNIČARJI!
" Tukaj se Vam nudi prilika, da si prihranite denar, ako kupite od tvrdke A. HORWAT. To pa radi tega, ker jas ne plačujem dragih agentov aH " managerjev" in opravljam sam vse posle.
Moje tvrdka je prva in edina samostojna v Ameriki, ki importira iz Kranjskega: brtnjerec, tropino vec la all-T0Tk0. Pomnite, da so v resnici samo one pijače pristne, ki nosijo na steklenici napis: "IMPORTED". Tudi izdelujem iz kranjskih zeliM Oreako Vino ln Kranjski Oren «ec (Bitters), te vrste pijače so najbolj zdravilne, kolikor jih je bilo Se kedaj na trgu. Prodajam same na debelo. 1'iftite po cenik.
A. H O R W A T, 600 N. Chicago, JOLEET, ILL.
V VAŠO LASTNO KORIST.
Ali ste že kdaj premišljevali, zakaj da bi morali kaditi samo e-no vrsto cigaret in ne drugih! Ali ste že prifili do tega, da bi morala biti vnakn stv^rA pa naj si bode potem cigareta ali kaka hišna potrebščina, dobre, najboljše kakovosti? Ako niste še, potem je čas. da ae ravnate po tem in da gledate na to, da dobite za denar tudi vrednost v blaigu. NEBO' cigarete z ustnikom in ŽIRA brez ustnika ao najboljše za to ceno. Protcžiraj-te sami sebe s tem, da kupite NEBO IN ŽIRA cigarete, narejene po avetovno znani firmi valed poštenosti in točnosti. NEBO cigsre-te z ustnikom in ŽIRA brez ustnika se prodajajo po 5c. To ao cigarete, katere vsebujejo vac, kar zahteva atrasten in izkuien kadi lee.
trincri
BiriiR-wiNi
'«'»HOv*
norke vino
l, >91«»h t»i«*s •» •II t «M
STEDEN JE.
Dozdeva se nepotrebno, priporočati narodu, naj si hrani svoj največji zaklad— zdravje—ki se ne da zopet tako lahko pridobiti, ako je enkrat zgubljeno. In vendar vidimo pred nami nevrjetno nevarnost, kakor če bi narod vabil bolezen in smrt v svoja telesa. Hranite si svoie zdravje bolj kot svoje aoiarjfe. Mi nuaimo onim, ki so izgubili svoje dobro zdravje in ga žele zopet nazaj pridobiti
Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino
To naravno zdravilo, obstoje«* iz «istega rde-«ega vina in zdravilnih zelii« ima «©stokrat zelo hiter i n dober u«inek, ako se ga redno uiiva pri
okorelih (etrih, zapeki, zgubi slasti, nenadni slabost!, bolečinah v črvih, krčih,
* želodčnem katarn.
in pri vseh boleznih, kjer ie
ga oslabilo. To sredstvo oja«a sestav ter ga uspo«ob'ja. da deluje bre«
trk*1 - ' * ' ......
prenehanja. V boleznih V LEKARNAH
treba hitro iz«il«enje telesa, ne da bi se sestav ter ga uspoaob' ja. da d« lodca, jeter in droba deluje dobro.
JOS. TRINER
Izdeluločl kemik
1333*1339 So. Ashland Ave.
Chicago, DL
Trin*rj«v linimant imejt» »»dno pri roki. Mogoč«, «la ga n« rabit« dan«s, sel o dobro vam bo »*tr«f«l jutri pri olajtonju bolečin v milicah ali skUpih. C«na 25c in SOc, po polti 35« in 60«.