NOVI TEDNIK NT&RC Odgovorni urednik NT Branko Stomejčič Urednica NT Milena Brečko Poklic ŠT. 46-LETO 54-CIUE. 18.11^1999-C Med skrlmi in pričakovanji I Pričelo je snežiti. Pod belo odejo bo do pomladi narava počivala. Živali si še iščejo varna !atočišča in zbirajo zaloge hrane. Kaj pa ljudje? zanje ne bo zimsicega spanja, veliko dela ju skrbi je še pred njimi. O nekaterih pišemo tudi v tem časopisu. So Italijani na Golteh ffišitev za ta zimski turistični center? Je prav, da so hmeljarji odklonili "štrik za vrat"? pij odpuščeni delavci šoštanjske tovarne usnja vzamejo, kar jim ponujajo? vprašanja in ifkrbi, tam nekje na obzorju pa pričakovanja... KOMU PRIPADAJO OTROCI? Dvoboj za zaupanje, v katerem kratko potegnejo otroci, in očetje? Je vsaka mama, tudi najslabša, res boljša od _dobrega očeta? vroča tema na strani 10. Ne za poraz, za prepire grel V rokometnem loncu se kuha hudo vroča juha. Kakšno zvezo imajo klofute s porazom v Izraelu? Stran 19. UMOR IZ LJUBOSUMJA V hiši dveh umorov na Slancah je umor zakrivilo _ljubosumje. Stran 29._ PREMALO POGUMA S Karmen corišek o poslovni odličnosti. Stran 6. DOGODKI Zaprto zdravilišče, zaprta cesta Policija ovadila predsednika krajevne skupnosti - Vlada objavila razpis za zbiranje ponudb čeprav je vlada prejšnji te- den odstopila od namere, da v primeru ponovnega neus- peha pri prodaji oziroma od- daji zdravilišča v Rimskih Toplicah v najem celotni kompleks preuredi v dom upokojencev, so Rimljani v soboto dopoldne protestno zaprli magistralno cesto Laško - Zidani Most. Zapora, ki so jo postavili v križišču v Šmarjeti, je trajala le pol ure, v tem času pa so domačini, zbralo se jih je bli- zu 400, pripravili krajši kul- turni program. »Zlasti tistim, ki ne živijo v Rimskih Topli- cah, se zdi naša zapora nesmi- selna, češ da smo na vladi dosegli svoje, vendar smo s sobotnim zborom hoteli drža- vi sporočiti, da smo njen resen sogovornik in da bomo vztra- jah pri oživitvi zdravilišča v turistične namene,« je pove- dal predsednik sveta krajevne skupnosti Rimske Toplice Drago Zupan in dodal, da je zadovoljen, ker so krajani v tolikšnem številu podprli pri- zadevanja krajevnega vodstva. Nekoliko manj pa je bil zado- voljen te dni, ko je ugotovil, da je policija proti njemu kot fizični osebi vložila ovadbo. Krajevna skupnost namreč uradno ni prijavila zapore. Agencija za prestrukturiranje in privatizacijo je pred dnevi že objavila informativni javni raz- pis za prodajo ali pa za oddajo zdravilišča v Rimskih Toplicah. V obeh primerih bodo imeli prednost tisti, ki bodo ponudili najkrajši rok obnove in oživitve zdravilišča, pri odkupu pa bo imel prednost pri izbiri tisti, ki bo ponudil najvišjo kupnino. Šele na osnovi informativneg razpisa, ki bo zaključen sredi decembra, bo agencija pripra- vila javni razpis. JI, Foto: SHERPA Rimljani vztrajajo pri svoji edini zahtevi - oživitvi zdravilišča v turistične namene. Negativni rezultati revizije Celjski župan Bojan Šrot je na redni novinarski konferenci v ponedeljek pove- dal, da so končno znani rezultati revizij- skega pregleda poslovanja celjskega skla- da za razvoj obrti in podjetništva za leto 1998. V revizijski hiši Start iz Ljubljane so o poslovanju izdelali negativno mnenje. Zupan Šrot revizijskega poročila ni želel podrobneje komentirati, prav tako pa je dejal, da se še ni odločil, ali so očitki poslovanju sklada oziroma njegovi odgo- vorni osebi v tem času, predsedniku sklado- vega upravnega odbora Romanu Gracerju, tolikšne teže, da bo vložil ovadbo ali ne. Povedal je, da je bila revizija zelo dolgotraj- na, saj so imeli revizorji težave s pridobiva- njem dokumentacije, prav tako pa je bilo nemogoče izpeljati revizijo poslovanja še za leta nazaj, saj skladova dokumentacija ni bila dosegljiva. Z izvlečkom iz revizijskega poročila se bodo celjski svetniki seznanili na decembrski seji. Ob tem je župan Šrot še dejal, da ugotav- ljajo spomo poslovanje sklada tudi iz začet- ka letošnjega leta, ko je takratni predsednik upravnega odbora Gracer z eno od poslov- nih bank v Celju sklenil škodljivo pogodbo o vezavi skladovega, posredno pa seveda pro- računskega denarja. Tako naj bi 69 milijo- nov tolarjev, z aneksom o podaljšanju po- godbe pa še dodatnih 5 milijonov tolarjev do leta 2003 vezal po temeljni obrestni meri -i- 3 odstotke, s tem pa ostali člani upravnega odbora naj ne bi bili seznanjeni. Glede prihodnje usode Sklada za razvoj obrti in podjetništva Celje, ki je bil ustanovljen leta 1994 in še do danes ni registriran kot pravna oseba oziroma se po zakonsko veljavnih predpisih v obliki, v kakršni je bU zamišljen, tudi ne more, pa je Šrot še dejal, da se sam najbolj ogreva za vključitev sklada v delo občinskega upravnega oddelka za gospo- darstvo. I. STAMEJCIČ Cepiva Še ni v Zavodu za zdravstveno varstvo Celje še vedno niso prejeli že pred časom naročenega cepiva proti gripi. Ljubljanski inštitut za varovanje zdravja, ki je dobavitelj za vso Slovenijo, je namreč dodatne doze moral naročiti pri drugem proizvajalcu. V celjskem zavodu, ki je zaradi velikega zanimanja naročil še 500 doz cepiva, opozarjajo, da za cepljenje tudi v prihodnjih dneh, oziroma takoj, ko bo cepivo prišlo, še ne bo prepozno. Za zdaj namreč ni še prav nobenih znakov kakšne epidemije gripe. Narašča le število obolelih z virozo. JI Lefloseje znova pisalo v Narodnem domu v Ce- lju bodo v ponedeljek, 22. novembra ob 11. uri, pred- stavili Letopis '99 občin Ce- lje, Dobrna, Štore in Vojnik. »Prelomnica tisočletij, od katere nas loči le še majhen korak, kar sama vabi, da se ozremo nazaj. Pregleduje- mo dogodke, ki so nas bolj ali manj usodno zaznamova- li, spominjamo se ljudi, ki so za seboj pustili sled,« k predstavitvi letopisa vabi glavni urednik Jože Vol- fand. Sicer pa so avtorji leto- pisa po lanskem prvencu, spisanem zgolj za Mestno občino Celje, letos pod drobnogled vzeli še dogaja- nje v občinah Dobrna, Voj- nik in Štore. IS izdatki ušij z vajeti »Skušali smo narediti ■ več, a kopice želja, zdri nih v proračun, ne morf več pokriti. Vseh predlj nih proračunskih izdat ne obvladujemo. Poraba prevelika in prihodke nn mo uskladiti z odhodki,« dejal velenjski župan Sre Meh pred razpravo o reba su proračuna na torko zasedanju mestnega svet Napovedal je tudi, da se do v letu 2000 morali osn točiti le na najnujnejše na be, neizogibno pa bodo iz ke proračunskih porabni krojili zgolj prihodki. V ; njih petih letih, denimo, b žijo v velenjskih osnovnih lah 1400 učencev man stroški občine na tem pod ju niso nič manjši. Tudi številnih drugih področjili potrebno varčevati, je še nil Meh in pristavil, da in prednost v proračunu os( dohodki vseh proračuni porabnikov, sledi plačilo terialnih stroškov, vse os pa je odvisno od prihodko rebalansom proračuna za 1999 so predvideni ski prihodki in odhodki v vi treh milijard tolarjev, kar j( osem odstotkov manj ko planu proračuna. Za prir no in drugo porabo občini z rebalansom predvic skupni prihodki in odhodki višini 2,8 milijarde tolarj oziroma 6 odstotkov manj načrtovanih, za program sri stev stavbnih zemljišč v viš 145 milijonov tolarjev ozii ma 40 odstotkov manj od i črtovanih in za delo krajevr skupnosti ter mestnih četrti višini 57 milijonov tolarji kar je šest odstotkov manj ^ de na načrtovani proraču Mestni svetniki so predlog i balansa potrdili, pri tem pa odbor za gospodarske javi službe zahteval, da morajo prihodnjem letu prednosti poravnati vse dolgove, nasta v minuhh dveh letih. K.l Proti podvajanju Celjski svetniki so v četr- tek razpravljali o ustanovi- tvi Zavoda za gospodarjenje z javnimi objekti, ki naj bi gospodaril s 15 javnimi ob- jekti v občinski lasti, vredni- mi več kot 3 milijarde tolar- jev oziroma le odstotek manj kot petino celotnega občin- skega premoženja. Zavoda v Celju ne bo, saj je po razpra- vi, v kateri so svetniki sogla- sno ugotavljali, da gre za podvajanje institucij, župan Bojan Šrot predlagano usta- novitev umaknil. Po predlogu naj bi Zavod za gospodarjenje z javnimi objek- ti letno razpolagal z 72 milijo- ni tolarjev, za vršilca dolžnosti direktorja zavoda bi imenovali Ivana Pfeiferja, zdajšnjega di- rektorja Komunalne direkcije MOC, gospodaril pa naj bi z rekreacijskimi objekti G vec, letnim kopališčem, I rim gradom. Celjsko kt športno-rekreacijskim ki pleksom v mestnem pai Slovenskim pokopališč športnim letališčem, str čem in športno-rekreacijs centrom Griček, mestno tr co. Celjskim domom v Ba živinskim sejmiščem ter a' portom ob Kidričevi, javr parkirišči in Garažno hišo ( zija. V razpravi so svetniki i nili, da bi prišlo z ustanav njem zavoda do podvajanja vrstnih institucij v mestni ol ni, spraševali pa so se ti zakaj se ne dodelijo širša po lastila ter zagotovi kadrovs okrepitev obstoječe KomuH ne direkcije, ki z delom ' objektov gospodari že zdaj- IZ OBČDSfSKffl SVETOV Slavili bodo septembra PODČETRTEK - Svetniki so se v prvi obravnavi odločili, da bo Podčetrtek slavil občinski praznik 9. septembra, pri čemer bodo zadnjo besedo izrekli na prihodnji seji. Gre za spomin na mesec, ki pomeni začetek razvoja Atomskih toplic, temelja pospešenega razvoja teh krajev. (BJ) Proti podelitvi koncesije PODČETRTEK - Svetniki so obravnavali osnutek odloka o koncesiji za pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka na območju občine Podčetrtek. Kljub temu, da gre za eno od obveznih gospodarskih javnih služb, so odlok zavrnili z uteme- ljitvijo, da pomeni za občane novo finančno obremenitev. (BJ) Koliko bo stala zima? DOBJE - Na območju Dobja so zadnjo zimo odšteli za vzdrževanje cest nad 2 milijona, letos pa v proračunu planirajo 1,9 milijona tolarjev. Svetniki so na zadnji seji na predlog župana Franca Salobirja izbrali celjsko cestno pod- jetje, za nekatere ceste podjetje Biro-izkop iz Suhe pri Dobju ter za krajše odseke kmetovalce-pogodbenike, podobno kot lani. (BJ) Asfalt do šentjurske občine DOBJE - Svetniki so se seznanili z letošnjimi naložbami, predvsem na cestnem področju. V občini so asfaltirali ceste Dobje-lovska koča, Repuš-Pridol in Jezerce-Suho, v vrednosti približno 8 milijonov tolarjev, pri čemer podlaga ni všteta. Prav tako so asfaltiran cesto Presečno-Žegar, vse do meje šentjurske občine, za kar bodo prejeli 4 milijone tolarjev sredstev za demografsko ogrožene. Vrednost naložbe je 19 milijonov tolarjev. (BJ) Za Dobje hrastov list? DOBJE - Občina namerava pridobiti celostno podobo s pomočjo posebne komisije, ne z javnim razpisom. Komisija se bo povezala s strokovnjakom Heraldice iz Ljubljane, z Valtom Jurečičem. V Dobju so doslej omenjali predvsem svojo naravno dediščino, hrastov list z želodom, ki je v povezavi z imenom Dobje. (BJ) Denar za politične stranke DOBJE - Svetniki so odločili, da pripada političnim stran- kam, katerih kandidati so bili izvoljeni v občinski svet, 20 tolarjev na mesec za vsak dobljeni glas na volitvah. Strankam bodo denar nakazali enkrat letno. (BJ) Razvojne možnosti Lesiinega KOZJE - Svetniki so potrdili obsežni razvojni projekt CRPOV za KS Lesično, ki ga je občina naročila v ljubljanskem podjetju Populus. Sestavljale! projekta celostnega razvoja podeželja in vasi, ki je na Kozjanskem redkost, so podrobno preučili obstoječe stanje ter našli številne možnosti razvoja v kmetijs- tvu, turizmu ter drugod. Med drugim so predvideli oživitev srednjeveškega trga Pilštanj. (BJ) Za nove domove v Vo jniku VOJNIK - Svetniki so sprejeU sklep, da bo Občina Vojnik zagotovila najmanj štiri lokacije za izgradnjo stanovanjskih objektov, v katerih ne bo poslovnih prostorov. Za socialna stanovanja bodo uredili že obstoječe stanovanjske objekte, v katerih naj bi bilo najmanj 60 neprofitnih in 20 profitnih stanovanj. (NMS) Žalec prepustil stanovanja VOJNIK - Svetniki so sprejeli ponudbo za brezplačen prenos stanovanjskih objektov na območju občine Vojnik, ki so bili doslej v lastni občine Žalec. Občina Vojnik bo od Občine Žalec sprejela petnajst stanovanjskih enot v uUci Pot v Konjsko, 1 enoto v Socki ter dve enoti v Novi Cerkvi. (NMS) P iH|-Bllli'Hiiin]P DOGODKI J} Izračuni zasefali razočaranje Industrija usnja Vrhnika je z obvestili o višini odškodnin sprožila novi val neodobravanja med odpuščenimi delavci v Šoštanju odpuščeni delavci šoštanj- tovarne usnja so vztrajali izplačilu odpravnin in mi- 0lo sredo jim je na pogaja- njih na Vrhniki matično pod- ; ftje, ki je do tedaj dokazovalo, |a do odpravnin niso upravi- ^feiii, naposled ponudilo spo- Ijazum o izplačilu odškodni- ) je. Ta naj bi znašala 51 odstot- i^ov od osnove, za katero bi (upoštevali polovico povpreč- I je plače v zadnjih treh mese- I [ih, pomnoženo s številom de- ; ovnih let pri delodajalcu. Prvi zračuni, ki so jih delavci pre- i\i v soboto in ponedeljek, pa 0 znova zanetili nezadovoljs- vo, kajti po njihovi presoji so irecej preskopi. Hi lavci se zavedajo, da bi bili ^ede na ponujeni sporazum, 1 ga je sprejelo vodstvo Indu- irije usnja Vrhnika, prikrajšani a polovico odpravnin, a kljub emu so novico o izidu poga- anj večinoma sprejeli z olajša- ijem. A tudi tisti, ki so bili iporazum pripravljeni sprejeti, »do o tem, ali naj podjetje ■endarle tožijo zaradi odprav- lin, zdaj na novo razmislili irav zaradi prenizkih izraču- lov odškodnine v okviru že I iko prepolovljene odpravni- I ?. »Podjetje pri izračunu ni .poštevalo naših dejanskih ovprečnih plač, kajti končne sote odškodnin so od 15 do 20 dstotkov prenizke. Vsakdo je ihko zase izračunal približno soto odpravnine in jo prepo- lOvil, a zneski ne ustrezajo. Za [udi, ki so ostali brez dela in irez prihodnosti, je pomem- len vsak tolar, zlasti pa je zanje »leče spoznanje, da podjetje »ti v zadnjem trenutku ni po- leno,« je povedal Lojze Gla- senčnik, ki je zastopal šoštanj- ske usnjarje na pogajanjih na Vrhniki. V ponedeljek je že po- slal vodstvu protestno pismo zaradi nepravilno obračunanih odškodnin. Prvi izračuni so ka- zali, da bi bili najbolj oškodova- ni ravno delavci, ki so delali v podjetju najdlje. Ilustrativen je primer delaivke, ki je bila v Šoštanj ski tovarni zaposlena kar 32 let in je delala na normo. Glede na obvestilo, ki ga je prejela z Vrhnike, naj bi ji pri- padala odškodnina v višini 294.000 tolarjev, kar pomeni, da so se pri izračunu odškodni- ne oprli na povprečno plačo, ki naj bi znašala komaj 36.000 tolarjev. Delavci izgubljajo še zadnje zaupanje v nekdanjega delodajalca. Številni, kakšnih sto jih je, pa v uspešna pogaja- nja že od vsega začetka niso verjeli, saj so se že pred tem organizirali po svoje in najeli odvetnika, ki naj bi tožil matič- no podjetje zaradi neizplačanih odpravnin. Šoštanjsko podjetje Rednak d.o.o. je 9. novembra kupilo obrat konfekcije šoštanjske to- varne usnja in zaposlilo se- demdeset nekdanjili delavcev. Z delom v obratu, ki se po novem imenuje Konfekcija Rednak, so že začeli v ponede- ljek, 15. novembra. Industrija usnja Vrhnika - uprava vztraja, da so izračuni korektni - je pripravljena delav- cem izplačati odškodnine v vi- šini 51-odstotne odpravnine v dveh delih: prvega do konca leta, drugega do marca prihod- nje leto. Do konca tega leta lahko računajo na izplačilo hra- nilnih vlog iz interne banke podjetja, tudi na izplačilo preo- stale tretjine letošnjega regre- sa, neizplačan lanski regres pa bi podjetje poravnalo v višini 20 odstotkov v roku enega leta. Odpuščeni delavci lahko vza- mejo ponujeno ali se odločijo za tožbo. Če ponudbo sprej- memo, podjetje v zameno zah- teva od delavcev, da se odpo- vejo vsem preostalim terja- tvam. KSENUA LEKIČ Kakšne plače si zaslužilo direktorji? V Celju so mestni svetniki v četrtek odločanje o tem, ali naj določijo osnove in meri- la za sklenitev individualnih pogodb o zaposlitvi direk- torjev v javnih podjetjih in skladih, katerih ustanovitelj oziroma večinski lastnik je občina, odložili do decem- bra, ko na zasedanju mest- nega sveta pričakujejo tudi jasno stališče Nadzornega odbora MOC o tem vpraša- nju. Razprava o določanju meril za direktorske plače v javnih podjetjih oziroma skladih, ka- terih večinski lastnik je občina. se je v Celju začela že v prejš- njem mandatu, na oktobrski seji pa so svetniki opozorili, da se s pripravo meril mudi, saj bo spomladi po poteku man- data treba skleniti kar nekaj novih individualnih pogodb, na novih osnovah pa naj bi temeljila tudi plača novoime- novanega direktorju celjskega stanovanjskega sklada Slavka A. Sotlarja. V občinskih stro- kovnih službah so merila pri- pravili, pri tem pa so za določi- tev izhodiščne plače direktorja javnega podjetja ali sklada omejili z 90 odstotki osnovne bruto plače župana. Svetniki so v razpravi od- ločno vzeli v bran zdajšnje plače direktorjev in opozarja- li, da bi omejevanje njihovih plač na 9 desetin županove pomenilo le negativno selek- cijo kadrov, saj naj bi se jim plače občutno zmanjšale. menda celo prepolovile. Če- prav o konkretnih izplačilih tokrat niso govorili, pa je izra- čun ob dejstvu, da županova bruto plača znaša 550 tisoč tolarjev, dokaj preprost. Pro- tiargumentom župana Šrota in še nekaterih svetnikov, da je položaj direktorjev v javnih podjetjih neprimerljiv z me- nedžerskim delom, saj so ko- nec koncev monopolisti na svojem področju in se jim za delo ni treba potegovati na trgu, večina svetnikov tokrat ni prisluhnila. So pa občin- skim strokovnim službam naložili, da do prihodnjega zasedanja pridobijo konkret- ne podatke o zdajšnjih izpla- čilih direktorjem, ter odloča- nje o potrjevanju meril prelo- žili dotlej, da bo tudi Nadzor- ni odbor MOC podal jasno stališče do tega vprašanja. __ I.STAMEJČIČ Otvoritev plinovoda v Štorah V petek, 19. novembra, bodo pred sejo občinskega sveta Štore pri skupni kurilnici simbolično odprli končano prvo in drugo fazo gradnje plinovoda v naselju Lipa in spodnjih Štorah. Plinovod so preko koncesije začeli lani poleti graditi Sloven- ski plinovodi, za kar so porabili okoli sto milijonov tolarjev, občina pa je poravnala stroške plinovoda do objektov, ki so v njeni lasti. S 1. januarjem prihodnje leto bodo Slovenski pUnovodi prešh pod italijanskega lastnika, ki pa je predstavni- kom občine Štore že obljubil nadaljevanje napeljevanja plino- voda v delu naselij Kompole, Prožinska vas in Laška vas. V prvi in drugi fazi se je na plinovod priključilo 66 manjših in nekaj večjih porabnikov, kakšen bo odziv v nadaljevanju, pa še ni znano. TV Obnova občinske stavbe V Kozjem nameravajo v tem tednu začeti s celovito prenovo trške stavbe, v kateri imajo prostore občina, uprav- na enota, KS in policijska pisarna. Občina, ki je investitor, namenja v letošnjem proračunu za prenovo 4 milijone tolarjev, v celoti pa naj bi stala 10 milijonov. Obnoviti želijo hišno pročelje, urediti zunanje in notranje stopnice, zamenjati stavbno pohištvo ter strešno konstrukcijo. S prenovo stavbe, ki je po končanem denacionalizacijskem postopku znova v cerkveni lasti, želijo zaključiti sredi aprila 2000. Po dogovoru, ki so ga dosegli pred kratkim, je dalo župnišče Kozje stavbo občini v brezplačni najem za tri deset- letja. BJ Urejena Slovenija Turistična zveza Slovenija je na posebni prireditvi v Uškem razglasila vse rezultate turistično-ekološkega pro- jekta Moja dežela - lepa, urejena in gostoljubna. Na odru kulturnega centra se je letos zvrstilo kar nekaj predstavnikov krajev in mest ter organizacij s širšega celjske- ga območja. Med večjimi mesti je priznanje letos dobilo ''elenje, ki mu sledita Nova Gorica in Ljubljana, med prednjimi mesti so zmagale Slovenske Konjice, med manjši- ■^i mesti pa je komisija kot najbolj urejeno ocenila Spodnjo 'f^rijo. V kategoriji izrazito turističnih krajev je prvo mesto Pfipadlo Podčetrtku, med turističnimi kraji se je najbolj ukazalo Laško, med izletniškimi pa Mozirje. JI Prva dela Že V teku v Šempetru v Savinjski dolini so se začela prva dela, ''^Vezana z gradnjo novega železniškega prehoda za cesto 'foti Podlogu in Grušovljam. Namesto sedanjih dveh bo zgrajen samo en železniški 'f^hod, na severni strani železnice pa bo na novo zgrajena J^^^ezovalna cesta. Zato so prejšnji teden že skrajšali hmeljsko ■■čnico, kjer bo nova cesta. I^osebna komisija občine Žalec si je ogledala vseh 19 križanj ^st z železniškimi tiri. Po zadnjih podatkih naj bi po predlogu '''tiisije pet prehodov uredili z avtomatskimi zapornicami, '^katere pa naj bi ukinili ali pa povezali z drugimi, že fejenimi prehodi. T. TAVČAR PO SVETU Piše: DAMJAN KOSEC, POPtv Tudmanu šteti dnevi Zdravstveno stanje hrvaš- kega predsednika Tudmana je slabo. Kot je znano, je bil pred skoraj tremi tedni ope- riran na črevesu in od takrat leži v zagrebški 'bolnišnici Dubrava. Čeprav so sporoči- la zdravniškega konzilija precej skopa, v javnost le pri- curljajo nekatere podrobno- sti o zdravljenju. 77-letnega predsednika zdravi izbrana osemčlanska ekipa strokovnjakov, ki ji je v tem času uspelo ustaviti krva- vitve na notranjih organih. Po- leg tega je predsednik imel hude motnje v prebavilih. Njegovo stanje naj bi se tako poslabšalo predvsem zaradi tega, ker je bil operiran pre- pozno, namreč šele štiri do pet dni po predrtju debelega črevesa. Neodvisni hrvaški časniki so tudi poročali, da je hrvaški državni poglavar že nekaj časa priključen na apa- rature, tudi tisto za dializo. Novi list je celo zapisal in to na naslovnici, da zdravniki ne morejo nič več storiti za pred- sednika. Zaradi vsega tega so se v njegovi matični stranki premislili in niso razpustili sa- bora, kot je bilo predvideno, ker bi potem v primeru pred- sednikove smrti nastalo brez- vladje. Zna se zgoditi, da bodo skupaj s parlamentarnimi vo- litvami, ki so napovedane za 22. december, tudi predsed- niške. Kdo bo Tudmana za- menjal na čelu HDZ, se še ugiba, največ možnosti pa imajo Mate Granič, Vladimir Šeks in IvičPašalič. Kot kažejo raziskave, bi zunanji minister Granič tudi v primeru kandi- dature na predsedniških voli- tvah ugnal opozicijske proti- kandidate tipa Dražen Budiša in Ivica Račan. Tesno zmago Trojkovskego V Makedoniji je bil drugi krog predsedniških volitev. Za položaj naslednika Kira Gligorova sta se potegovala kandidat opozicije Tito Pet- kovski in kandidat vladajo- če VMRO-DPMNE Boris Trajkovski. Prvi je v prvem krogu volitev dobil 32,7 od- stotkov glasov, drugi pa sla- bih 21. Zato je bil drugi krog precej presenetljiv, saj je s 53 odstot- ki glasov zmagal Trajkovski. In to predvsem po zaslugi Al- bancev, ki predstavljajo kar tretjino prebivalstva, po njiho- vem mnenju pa je socialde- mokrat Petkovski preveč pro- srbsko usmerjen. Socialde- mokrati so vladajočo stranko obtožili, da naj bi v nekaterih okrožjih poneverila volilne li- stiče in ustrahovala Albance. Mednarodni opazovalci OVSE so sicer našteli nekaj nepravil- nosti, kljub temu pa so sam potek, izvedbo in izide volitev označili za legitimne. Comdessus zapušča MDS Michel Caradessus, direk- tor Mednarodnega denar- nega sklada, se je po skoraj 13 letih vodenja te pomem- bne finančne institucije od- ločil za odhod. Kot pravi tri- krat zapored izvoljeni di- rektor, gre za odstop iz osebnih razlogov. 66-letni francoski finančni ekspert pravi, da je zdaj naj- primernejši čas za odstop, saj kljub še vedno odmevnim posledicam zadnje azijske krize makroekonomski ka- zalci svetovnemu gospodars- tvu kažejo dobro. V trinajstih letih je sklad pod Camdessu- sovini vodstvom razrešil hu- de finančne krize v Mehiki, Braziliji in Rusiji. Med njego- vimi nasledniki že poteka os- ter boj. Znano je samo, da bo Evropejec, medtem ko drugo najpomembnejšo finančno institucijo Svetovno banko vodijo Američani. Kljub mne- nju, da je prav Camdessus dal skladu človeški izraz, pa je med njegovo zapuščino tu- di problem revščine, ki se z odpisom dolgov najrevnej- šim državam ni prav nič zmanjšala. Turčijo spet streslo Severozahod Turčije je spet stresel močan potres. Njegova moč je bila 7,2 stopnje po Richterju, sre- dišče pa je bilo kakih 150 kilometrov od Carigrada, na območju, ki ga je avgusta prizadel katastrofalni po- tres, ki je terjal 17.400 žrtev. Za posledicami tokratnega potresa je umrlo najmanj 547 ljudi, najhuje pa je prizadel mesta Duzce, Kaynsali in Bo- lu. Območje je nato prizadelo še več popotresnih sunkov z močjo med 4 in 5,4 stopnje po Richterju, ki so še dodat- no prestrašili ljudi. Seizmo- grafi opozarjajo, da se bodo tla še tresla in da zadnji po- tres ni posledica avgustov- skega tresenja tal. Hiša pokopalo stanovalce V italijanskem mestu Fog- gia se je zrušila šestnad- stropna stavba, ki je pod se- boj pokopala najmanj 62 ljudi. Vzrok nesreče še ni povsem znan, najverjetneje pa ga je treba iskati v po- manjkljivi gradnji. Hiša se je v prah sesula ob treh ponoči, ko je večina sta- novalcev spala. Preživeli so povedali, da so v stavbi že več dni poslušali škripanje, tako je bilo tudi tik pred nesrečo. Za- radi najhujše tovrstne nesreče v zadnjih 40 letih v Italiji je vlada sklenila, da bodo stro- kovnjaki pregledali več kot tri milijone zgradb po državi. Ob- staja namreč podatek, da je bilo v 60. in 70. letih zgrajenih več stotisoč stavb brez upošte- vanja varnostnih ukrepov. Vla- da pa je v Pbggii tudi razglasile izredne razmere. j 6, • 18. november 1999 3 DOGODKI Komu zaupati občino? Kandidati za šoštanjskega župana, ki se bodo pomerili na nadomestnih volitvah v nedeljo, 28. novembra, bodo v Šoštanju nadomestne volitve za župana, na kate- rih bo na dvanajstih voliščih lahko glasovalo približno 6.300 volivcev. Tisti, ki bodo na dan volitev odsotni, bodo lahko predčasno, od 23. do 25. novembra, glasovali na sedežu občinske volilne ko- misije, zahtevke za glasova- nje po pošti pa morajo posre- dovati do 21. novembra. Vo- livci, ki zaradi bolezni ne bodo mogli na volišča, mo- rajo najkasneje do 25. no- vembra volilni komisiji spo- ročiti zahtevo za glasovanje na domu. Šoštanjčani bodo izbrali žu- pana med petimi kandidati. Predstavljamo jih v vrstnem redu, kakršen bo tudi na gla- sovnicah. Darko Menih, član SDS, 51-letni profesor športne vzgoje, ravnatelj šoštanjske OŠ Karla Destovnika Kajuha: »Zavzemal se bom za izenačen razvoj mesta, naselij in vasi, nadaljevanje gradnje infra- strukture in cest v mestu in na podeželju, dokončanje asfalt- ne ceste Šoštanj-Črna, reševa- nje stanovanjskih problemov, pridobitev zemljišč na ob- močju tovarne usnja in nogo- metnega igrišča pri Vili Širo- ko, ureditev obrtne cone, no- va delovna mesta v malem gospodarstvu in subvencioni- ranje obrestnih mer podjetni- kom, uvedbo srednješolskega programa v Šoštanju in pro- storov za mlade, sanacijo zdravstvenega doma, večjo podporo društvom, premiš- ljeno prostorsko politiko, boljše pogoje kmetovanja ter pridobivanje državnih sred- stev za razvojne projekte.« Milan Kopušar, član LDS, 38-letni ekonomist, vodja premoženjsko pravnih zadev v Komunalnem podjetju Vele- nje, sedanji podžupan: »Vidim številne probleme in poznam zelo enostavne rešitve. Občina se mora začeti ukvarjati z re- sničnimi problemi, ne pa da se ukvarja sama s sabo. Kot župan bom združil ves poten- cial, ki želi delati, razmišljati in ustvarjati novo podobo ob- čine. Ne bom se zapiral v ozke politične kroge. Prepričan sem, da lahko za občino nare- dim več kot kdorkoli drug. Naredil bom red v občinski upravi, zaključil že začete in- vesticije, poskrbel bom za parkirišča, graditev nove so- dobne šole in otroških igrišč, nadaljnjo izgradnjo sistema daljinskega ogrevanja, sanaci- jo plazov in ustrezno komu- nalno infrastrukturo.« Drago Koren, član SKD, 40- letni univerzitetni diplomira- ni inženir geodezije, vodja iz- postave Območne geodetske uprave v Velenju: »Po izvolitvi se bom najprej seznanil s sta- njem v občinski upravi, pre- gledal bom vse že začete inve- sticije in poskrbel, da se bodo uspešno zaključile. Storil bom vse, da se čimprej sprej- me prostorski plan občine in se tako sprosti težko pričako- vana gradnja na območju ce- lotne občine. Sklical bom vse predsednike krajevnih skup- nosti, da se bomo dogovorili o programu dela. Takoj bo treba pospešiti priprave na izgrad- njo nadomestne osnovne šole, saj se bliža čas, ko bo treba šolo Bibe Roecka zapreti. Nujna bo realizacija zazidal- nega načrta za področje drob- nega gospodarstva na območ- ju žal propadle tovarne us- nja.« Cvetka Tinauer, 42-letna diplomirana pravnica in ma- gistra managementa, direk- torica zasebne družbe, ni članica nobene politične stranke: »Obljube lahko rea- liziraš le, če imaš moč odlo- čanja. Celo leto sem aktivno delovala v občinskem svetu, vendar v vrstah opozicije in ne oblasti. Edina od vseh lan- skoletnih županskih kandi- datov sem kandidirala tudi v svet svoje krajevne skupno- sti. Menim, da mi je kot predsednici uspelo dokazati, da znam, hočem in zmorem ustvarjalno delati skupaj z drugimi, tudi drugače misle- čimi. V letu dni smo v mestu opravili veliko in vredno de- lo. Iskreno si želim svoje znanje deliti v dobrobit ce- lotne občine. Prepričana sem, da bi mi v primeru zau- panja vseh občank in obča- nov uspelo uspešno voditi tu- di občino Šoštanj.« Matjaž Natek, član ZLSD, 66-letni upokojeni prosvetni delavec, dolgoletni ravnatelj šoštanjske osnovne šole: »Kot župan bom poskušal nadalje- vati vse tisto, kar je ljudem prinašalo boljši vsakdan in mir. Prizadeval si bom, da bom k sodelovanju vabil re- snično uspešne posameznike, ne glede na njihovo politično ali versko prepričanje. Živeti moramo znati skupaj. Prepri- čan sem tudi, da se je treba zavedati, da za doseganje last- nega uspeha ni potrebno rušiti dela drugih. Kljub težavam, s katerimi se soočamo v teh ča- sih, menim, da ima občina Šoštanj lahko lepšo prihod- nost. Z ljudmi, ki so priprav- ljeni pomagati, z negovanjem dobrih sosedskih odnosov in z jasno opredeljeno razvojno vizijo kraja verjamem, da lah- ko uspemo.« .-M.„;^.„ KL PODRŽAVj Koalicijski vrh LJUBLJANA, 10. noveij bra (Deloj - Predstavni vladne koalicije, ki so sestali na predlog Marja;! Podobnika, so se dogovoj li, da bodo še pred predv lilno mrzlico izpeljali p kojninsko reformo, sprej^ proračun za leto 2000 i ratificirali premoženjs]< pravni sporazum s Hrvašk Vlada bo tudi pospešila i vajanje zakona o denacioii lizaciji. i Na beraški palic LJUBLJANA, 10. n vembra (Delo) - Zaraj skopo odmerjenih pror; čunskih sredstev grozi ni katerim slovenskim sod( čem izklop ogrevanja, t lefonskih zvez ih elektt ke. Razmere naj bi začasi rešili z denarjem iz pror^ čunskih rezerv, kako t prihodnje leto, pa pravi sodni minister Tomaž M rušič še ne ve. I Kučan opozarja LJUBLJANA, 11. noveil bra (Delo) - Predsednik U lan Kučan je pisno opozot predsednika državnega zb ra Janeza Podobnika predsednika vlade Janei Drnovška o odgovorno| obeh ustanov pri volilni z konodaji. Da bi bile no\ parlamentarne volitve la ko že po novi ureditvi, m| rajo biti vsi zakonodajni pl stopki pri volilnem sisten zaključeni še pred 16. jul jem 2000. > Vlada dela redj LJUBLJANA, 11. noveli bra (Delo) - Vlada je sprej la spremembe zakona, s k terim naj bi po skrajšane; postopku poskrbeli za uzi konitev večje pristojnosti! bolj učinkovit nadzor vefi rinarske oblasti v držaf Predlog zakona opredeljii tudi status pooblaščenej veterinarja. Skromen odziv j LJUBLJANA, 13. n( vembra (Delo) - Večil imetnikov delnic s pra| co do izbire se je odločil da ostane še naprej deli čar pidov. Za pokojninsjj bone se je namreč odlo| lo le nekaj manj kot j odstotke delničarjev pr| nih oziroma polpraznl pidov. Privatizacijska lii nja, ki znaša 170 milija| tolarjev, s prvo fazo te; vladnega projekta ni i| manjša. I Bo bencin dražji' LJUBLJANA, 16. novei bra (Delo) - Petrol napo| duje podražitev dizelske goriva in kurilnega olja, vi di pa bo, tako kot ON Istrabenz, poslal dopolni k vlogi za podražitev bevA na. Obe naftni družbi sta'; pred dvema mesecema zst tevali podražitev benci^ brez dajatev (ne gre za ce na črpalkah) za 21 oziroil 24 odstotkov. V PetroUi Istrabenzu trdijo, da že V leto prodajajo bencin z : gubo. j Nagrajeni ob občinskem prazniku v Šmartnu ob Paki so zaključili pestro in obsežno praznovanje občinskega praznika prav na martinovo, ki je izbranidatum po patronu tamkajšnje cerkve. Župan Ivo Rakun je na slavnostni podelitvi občinskih priznanja poudaril pomen več dobrih akcij, zlasti uspelih naložb na komunalnem področju, pohvalil pa je tudi dejavna društva, kulturnike in uspešne podjetnike. Podelil je štiri priznanja občine. Ivo Rudnik je prejel občinski grb, Rozalija Klančnik in Bernarda Podkrižnik sta prejeli plaketi, posmrtno priznanje pa so dodelili Martinu Hrastniku. Posebna priznanja župana so prejeli scenarist Jože Napotnik, izjemni trener mariborskega nogometnega kluba Bojan Prašnikar in učiteljica Slavica Pečnik. S priložnostnim koncertom mešanega mladinskega pevskega zbora Šmartno ob Paki so praznično sejo občinskega sveta še požlahtnili. JOŽE MIKLAVC Nicvec samoprispevkov? Prebivalci Krajevne skup- nosti Sv. Florijan (bivše Stoj- no selo) v občini Rogaška Slatina se v nedeljo niso od- ločili za krajevni samopris- pevek za prihodnje petletno obdobje. Referenduma se je udeležilo nad 43 odstotkov volilnih upravičencev. Od vseh voliv- cev je »za« uvedbo glasovalo nekaj več kot 30 odstotkov, proti je bilo nad 12 odstotkov. Tudi, če bi vsi, ki so prišli na volišče, glasovali »za«, to ne bi zadostovalo, saj bi moralo biti za uvedbo samoprispevka (po lani sprejeti noveli zakona o lokalni samoupravi) več kot 50 odstotkov od vseh volivcev v tej lokalni skupnosti. V KS Sv Florijan so želeli z zbranim denarjem urediti sre- dišče kraja s pločnikom, jav- no razsvetljavo in parkiriš- čem, sodelovati pri urejanju sakralnih objektov, urediti komunalno infrastrukturo, dokončati cesto v Ravnocerje ter zgraditi avtobusni postaja- lišči. V občini Rogaška Slatina plačujejo trenutno samopris- pevek še v dveh od treh krajev- nih skupnosti. V KS Sv. Flori- jan se bo dosedanji iztekel 31. decembra letos, v KS Kostriv- nica konec aprila 2002, v mestni KS Rogaška Slatina pa ga ni več od konca junija letos. Tam o novem samoprispevku razmišljajo, vendar dvomijo v uspeh referenduma. Tako kaže, da se bomo Slo- venci v prihodnje udeleževali ter strinjali z uvajanjem samo- prispevkov le še za svojo vasi- co aj^i ulico. Zakon to namreč omogoča. BRANE JERANKO Pozorno branje razpisov Po rebalansu letošnjega proračuna občine Kozje, ki ga je sprejel občinski svet na zadnji seji, znašajo skupni prihod- ki in odhodki nad 379 milijonov tolarjev. To je 102 milijona več kot po prvotnem proračunu. Njihova letošnja primerna poraba znaša 269 milijonov. Občini je uspelo pridobiti veliko dodatnega denarja iz različnih ministrstev. Tako je med proračunskimi številkami 13 milijonov tolarjev za posodobitev zdravstvene postaje Kozje, blizu 12 milijonov za zaključek čistilne naprave v Podsredi, 13 milijonov za demografsko ogrožene za lokalno cesto Lesično-Zagorje, 25 milijonov akontativnih sredstev za odpravljanje škode po letošnjih neurjih na cestah, 18 milijo- nov za sanacijo dveh plazov, 5 milijonov za prizidek vrtca Kozje ter 4,5 milijona za športno igrišče v Lesičnem. BJ Št. 46.» 18. iioyeiiiii«r 199^ GOSPODARSTVO Na Golte prihajajo Italijani RTC Golte prodan za 95 milijonov tolarjev - Novi lastniki obljubljajo razvoj od petka dalje se RTC Gol- ig »ponaša« z novim lastni- |.(,ni. Ljubljansko podjetje [^pspatex oziroma njihov ppoblaščenec Goran Kana- lne je položil 10 odstotkov j^iroma 9,5 milijona tolar- jev varščine, center na mo- ^irski planini pa bo skupno prodan za 95 milijonov to- larjev. v ozadju podjetja Lespatex je skriva italijanski kupec iz Južne Tirolske, točneje firma Reden iz Campo Turrsa, ki Ima v lasti smučišča v Italiji, :j Češkem in Slovaškem, se- jaj pa očitno prihaja še v Slo- venijo. Na dražbi na celjskem sodišču je bil med drugimi opazovalci tudi lastnik južno- ijrolskega podjetja Hermanu Reden. Kakor je neuradno sli- šati, naj bi nov lastnik dobro poznal smučišče nad Mozir- jem, saj je z bivšim vodstvom sklenil nekaj kupčij, med dru- gim naj bi jim prodal žičnico, s čimer se podjetje Reden tudi ukvarja. Italijani oziroma Ljubljančani, imajo, šteto od petka, 8 dni časa za sklenitev kupoprodajne pogodbe s ste- čajnim upraviteljem Zvoni- mirjem Kristijanom Mirtom, po 15 dneh pa morajo plačati celotno kupnino. Po zagotovilih novih lastni- kov naj bi v letošnji sezoni na Golteh ujeli zadnji vlak - torej omogočili normalno smuča- nje, kar naj ne bi bilo pretež- ko, saj vsa potrebna dovolje- nja (menda) še veljajo. Nekaj časa potrebujejo, da uredijo potrebne »papirje«, par dni. potrebujejo še za remont, sre- di decembra pa naj bi Golte živele kot lani. Tako se menda za prihod- nost RTC Golte ni bati: prak- tično dogovorjena končna iz- gradnja dovozne ceste mimo kmetije Ročnik, zgradilo naj bi se akumulacijsko jezero, obnovil hotel... Načrti, ki jih poznamo predolga leta, naj bi se drugo leto končno začeli uresničevati, temu pa dodanih nič koliko postelj v Zgornji Savinjski dolini, saj sezona na Golteh ne bi bila več odvisna od naravnega snega, temveč bi trajala 5 mesecev. O teh načrtih sicer novi last- niki še ne govorijo, slišati jih je od drugih, ki dobro poznajo razmere na zgornjesavinj- skem smučišču. Tudi direkto- rica Lespatexa Margareta Gregorič pravi, da je še prez- godaj za kakršnekoli informa- cije, da pa je treba k urejanju stanja na Golteh pristopiti strokovno. »Vendarle investi- cije v prihodnjem letu bodo in smučišče bo zagotovo šlo na- prej. Preprepričana sem, da italijanski partner ni Golte ku- pil zato, da bi denar nekam vložil, saj ni diletant. Cilj je, da se Golte razvijajo, saj gre za eno najlepših smučišč,« zago- tavlja Margareta Gregorič. Podjetje Lespatex se ukvarja z različnimi posli, predvsem z gradbenim materialom, last- niki so pa poleg slovenskih v večini italijanski partnerji. Podobno, torej razvoj cen- tra Golte v prihodnjem letu, obljublja tudi stečajni upra- vitelj Zvonimir Kristijan Mirt, ki se bo takoj po podpi- su kupoprodajne pogodbe (verjetno v torek) pogovoril s kmeti (ti še vedno ostajajo lastniki zemljišč, na katerih so smučišča) o ustrezni odš- kodnini. »Prva faza stečaja je tako zaključena, sedaj pa je na potezi publika v Mozirju in celotni Zgornji Savinjski dolini. Če je nekdo priprav- ljen vložiti skoraj milijon mark, je to kapital, ki je ne- kaj vreden. Če Zgornjesavinj- čani ne bodo razumeli, da so Golte vseeno njihove in da se turizem dogaja po celi dolini, potem iz vsega skupaj ne bo nič,« je prepričan Mirt. »Je pač tako, da smučarja na smučišču ne zanima, kdo je lastnik, pač pa ga zanima vsa ostala infrastruktura, možno- sti ogledov.... Zgornja Savinj- ska dolina se mora prodajati kot enoten turistični proi- zvod in čas bi bil, da bi župa- ni začeli delati kot eden,« pravi Mirt in dodaja, da sta na potezi predvsem ljubenska županja Anka Rakun in mo- zirski župan Jože Kramer. mmm urška selišnik Celjske gazele Revija Gospodarski vest- nik je objavila seznam pet- sto najhitreje rastočih podje- tij v Sloveniji. Na lestvico - glavno merilo je bila rast čistih prihodkov od prodaje med letoma 1994 in 1998, se je uvrstilo tudi petdeset pod- jetij s širšega celjskega ob- močja. Med njimi se je najvišje, na 14. mesto, uvrstila celjska tu- ristična agencija Palma, ki je v petih letih povečala svojo pro- dajo za skoraj šestnajstkrat. Po rasti storilnosti pa se je Palma uvrstila celo na tretje mesto. Med prvimi stotimi gazelami so še podjetja Ahac iz Stopč, Kota iz Petrovč, Ma- kler in Bimex iz Celja ter Tornado iz Zreč. Do dvestote- ga mesta se je uvrstilo trinajst podjetij, do tristotega enajst, do štiristotega devet, v zadnji stotniji pa je enajst podjetij s Celjskega. V razvrstitvi gazel glede na največji delež izvoza se je na deseto mesto uvrstilo podjetje Baumulier Dravinja iz Slo- venskih Konjic, SIP Mobil iz Šempetra pa je prvi na lestvici največjega donosa kapitala. To podjetje se je visoko uvrsti- lo tudi v okviru svoje branže med proizvodnimi gazelami, kjer sta visoko na lestvicah tudi podjetji Trgohlad iz Šent- jurja in Matjaž iz Petrovč. Med trgovskimi gazelami iz- stopa podjetje Ahac, med sto- ritvenimi gazelami na po- dročju gradbeništva pa pod- jetje Urankar iz Laškega. JI LTOkot gospodarska družba Lokalna turistična organiza- cija za območje občine Podče- trtek, ki so jo ustanovili z odlokom prejšnji teden, bo povezala 11 soustanoviteljev, med katerimi je občina. Orga- nizacija bo gospodarska druž- ba, za katero bo občina ob ustanovitvi zagotovila 923 ti- soč tolarjev, nato pa del denar- ja turistične takse in drugih proračunskih sredstev. Poslej bodo lahko pridobili status turističnega območja, z njim pa krajšo in lažjo pot do dr- žavnega denarja za razvoj turi- stične infrastrukture. (BJ) Hmeljarji odklonili »štriJk za vratom« Neuspela javna dražba Hmezad Kmetijstva v stečaju - Konzorcij ponuja nekaj manj kot 500 milijonov tolarjev v ponedeljek ni uspela pr- la javna dražba premoženja Imezad Kmetijstva Žalec, li stečajnem sodišču v Ce- li se je sicer zbralo veliko pazovalcev, vendar nihče d prisotnih ni pristopil kot upec hmeljske žičnice z lasadi na približno 960 hek- arih zemljišč po izklicni ce- li 825 milijonov tolarjev, ključno s pravno osebo. r: Kakor ocenjuje konzorcij kmetijskih zadrug in hmeljar- jev, je izklicna cena vsaj za 30 odstotkov previsoka. »Direk- torji zadrug smo se dopoldne pred dražbo sicer dogovorili za nakup, zbrali denar za varš- čino, vendar smo potem v so- delovanju s predsedniki za- drug ugotovili, da je cena ob- (^utno previsoka,« je pojasnil Rudi Trobiš iz kz Petrovče, ki e predsednik konzorcija. »Če 'i sprejeli kupnino, damo '^trik za vrat< vsem hmeljarjem Savinjske doline, pa tudi za- drugam, ki so prevzele 80 od- stotkov kredita - skratka, gre za preveliko obremenitev pri nakupu na kilogram hmelja.« Vseeno so v konzorciju ta- koj pripravili novo ponudbo in jo izročili stečajnemu sena- tu, stečajni upravitelj Zlatko Hohnjec, ki je v torek pove- dal, da je še prezgodaj govoriti o nadaljnjih korakih pri pro- daji premoženja Hmezad Kmetijstva, pa jo je dobil v teh dneh. V ponudbi so zapisane ugotovitve, zakaj v konzorciju menijo, da je cena previsoka. Ugotavljajo, da v vrednosti ce- nitve niso upoštevane dena- cionalizacije, arondacije in komasacije; da ima premože- nje Hmezad Kmetijstva v ste- čaju političen pomen, da ima konzorcij podporo vseh spod- njesavinjskih občin in mini- strstva za kmetijstvo, saj so .edini zmožni zadržati konti- nuiteto proizvodnje hmelja in konkurenčno nastopati. Zato pričakujejo, da se bosta sodiš- če in stečajni upravitelj odlo- čila za prodajo premoženja s pogajanji in dogovori brez razpisa druge javne dražbe - vrednostno so svojo ponudbo za nakup Hmezad Kmetijstva v stečaju ocenili na največ 60 odstotkov ocenjene vrednosti, torej na nekaj manj kot 500 milijonov tolarjev. Oglasilo se je tudi Združenje lastnikov razlaščenega premo- ženja. Člani so v pismu, naslov- ljenem na stečajni senat Okrož- nega sodišča v Celju, zapisali, da je imel Hmezad Kmetijstvo v najemu od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS približno 1.000 hektarov zemljišč, za veli- ko večino pa so vloženi denacio- nalizacijski zahtevki. Z dražbo bi se lahko vzpostavilo stanje, ki bi onemogočilo vračanje kme- tijskih zemljišč znanim lastni- kom, kar pa bi lahko privedlo do dolgotrajnih in dragih sodnih tožb med lastniki zemlje in last- niki žičnic. Edina pot je, po mnenju združenja, takojšnja vr- nitev kmetijskih zemljišč dena- cionalizacij skim upravičencem v Savinjski dolini. URŠKA SELIŠNIK Certifikat icalcovosti za CRI V celjskem Centru za reha- bilitacijo invalidov so v pe- tek slovesno prevzeli znak kakovosti ISO 9001. Prilož- nost so izkoristili za pred- stavitev svojega dela ter stro- kovno razpravo o novih pro- gramih usposabljanja in vključevanja v delo za inva- lide in težje zaposljive ose- be. V CRI imajo po besedah di- rektorja Radivoja Kota ambi- cije postati osrednja instituci- ja za invalide v tem predelu Slovenije, v preteklem letu pa so poleg prizadevanj, usmer- jenih v izpolnjevanje standar- dov za pridobitev znaka kako- vosti ISO 9001, veliko pozor- nosti namenili tudi razvija- njem novih programov in na- ložbam. Tako so v naložbe, vključno s prenovo gornje eta- že svoje poslovne stavbe na Ipavčevi ulici, vložili skupaj 42 milijonov tolarjev. Nove programe so razvijali zlasti v rehabilitacijski dejavnosti, nekaj novitet beležijo v izde- lavi ortopedskih pripomoč- kov, invalidom in ostalim, ki te pripomočke potrebujejo, pa se skušajo čimbolj pribli- žati z dobro založeno izposo- jevalnico otropedskih pripo- močkov. V lesnih delavnici, ki zaposluje 40 delavcev, so ku- pili nov obdelovalni stroj. CRI Celje je v zadnjih letih ustanovil preko 40 invalid- skih podjetij, še zdaj pa redno nudi raznolike oblike pomoči 32 podjetjem. Od začetka lan- skega leta v okviru javnih del v CRI razvijajo projekt takoi- menovanega socialnega pod- jetja, v katerem nudijo delo invalidom in težje zaposlji- vim ljudem. Pri zagotavljanju prostorov za delo socialnega podjetja so CRI precej poma- gali v Mestni občini Celje, podjetje pa zdaj zaposluje 47 ljudi. Socialno podjetje je ena od oblik premoščanja razko- raka med socialno sfero in podjetništvom, odlikuje pa se zlasti po tem, da vključenim omogoča popolno prehodnost med različnimi bolj ali manj zahtevnimi oblikami vključe- vanja v delo. Socialno breme družbe lahko socialno podjet- je, za katerega v CRI Celje upajo, da ne bo ugasnilo s potekom programa javnih del konec leta, lajša preko svojega proizvodnega in storitvenega pfograma, uveljavlja pa tudi za manj mobilne osebe pri- merno obliko dela na domu. I. STAMEJČIČ Foto: GREGOR KATIC Podelitev znaka kakovosti ISO 9001 so v CRI Celje izkoristili tudi za dan odprtih vrat svojega podjetja. Vse po Mercator jevi podobi Mercator Jelša je včeraj "^prl prenovljen in posodob- 'i^n market Toplice v Podče- 'f^ku. Market, ki sodi med ^^čje Jelšine poslovne enote, Nobil novo zunanjo podo- 7. razširjena in še bogatej- tudi ponudba blaga. Kot je povedal Marjan Ba- 'č. direktor Mercatorja Jelše, prenove marketa v Podče- '^'ku niso lotili zato, ker bi bil "Vkt že dotrajan, ampak so l^^ako po izgledu kot po zalo- ^•losti morali uskladiti s ^dardi, ki veljajo za vse ^^rcatorjeve trgovine. Kot je '•^^no, je šmarsko trgovsko ^etje Jelša postalo del po- ''^^'nega sistema Mercator le- poleti. Mercator ima sedaj v Jelši 51-odstotni lastniški delež, ki pa ga namerava sča- soma povečati na vsaj 75 od- stotkov. V enem letu bo po Merca- torjevih standardih obnovlje- nih in posodobljenih vseh tri- deset Jelšinih poslovnih enot, ki so večinoma na širšem šmarskem območju. Že pri- hodnje leto bo Mercator Jelša pričel z gradnjo novega trgov- skega centra v Šmarju, super- market pa nameravajo zgra- diti tudi v Slovenskih Konji- cah. Mercator bo, kot kaže, postavil svoj center tudi v Šentjurju, po sicer nepotrje- nih informacijah pa naj bi lokacijo pridobil tudi v Ce- lju. JI Smo Celfaiii premalo pogumni? Pred kratkim se je končalo ocenjevanje slovenskih podjetij za priznanje RS za poslovno odličnost - Edini resnično razpoložljivi vir za doseganje konkurenčne prednosti je človeški kapital, pravi direktorica celjskega podjetja Racio Karmen Gorišek standard kakovosti ISO 9000 je že skoraj nuja, pravi izziv za dobra podjetja po- staja model poslovne odlič- nosti. Po dveh uspešno izve- denih pilotnih projektih v letih 1996 in 1997 je bilo lani prvič podeljeno prizna- nje RS za poslovno odlič- nost. Dobilo ga je podjetje Hermes SoftLab. Razglasitev letošnjega ocenjevanja bo v začetku decembra. Cilj, ki ga ima vlada s podeljevanjem priznanja, je podoben kot drugod po Evropi - oznanjati kakovost v Sloveniji ter spodbujati slovensko gospo- darstvo na domačem in tujih trgih. O upravljanju kakovosti in gospodarskem razvoju so go- vorili tudi na jesenski medna- rodni konferenci v Portorožu, ki so jo pripravili The Arthus School of Business z Danske, ministrstvo za znanost in teh- nologijo, ministrstvo za eko- nomski razvoj in Slovenska razvojna družba. Na konfe- renci, kjer so se zbrali vodilni svetovni strokovnjaki z obeh področij, to je poslovne odlič- nosti in ekonomskega razvo- ja, je izredno zanimanje in veliko pohvalnih kritik požel tudi referat mag. Karmen Go- rišek, direktorice celjskega podjetja za kadrovski mana' gement Racio. Goriškova, ki je v svojem referatu govorila o sprostitvi moči zaposlenih, ugotavlja, da tudi organizaci- je, ki se borijo za obstanek v popolnoma nepredvidljivem poslovnem svetu, ravnajo ta- ko kot živi organizmi. Vendar pri tem pazijo, da njihov cilj ni le prilagoditev na trenutne razmere na trgu, ampak predvsem razviti sposobnost odkrivanja novih poslovnih možnosti, še preden obstoje- če ugasnejo. »Odlična podjet- ja se torej odločajo za zahtev- no pot transformacije, kar pa ne pomeni le vnosa posamez- nih programov sprememb, ampak sposobnost nenehne- ga spreminjanja,« pravi Kar- men Gorišek. Za kakšna podjetja sploh lahko rečemo, da so poslov- no odlična? Kadar govorimo o poslovni odličnosti podjetij, radi pou- darjamo, da so to vitalna pod- jetja, torej takšna z visoko stopnjo notranje energije ter sposobnostjo upravljanja raz- ličnosti kultur, spolov in živ- ljenjskih stilov. Sklepamo, da so takšna, ker imajo visoko konkurenčne proizvode ali storitve, pomembne tržne de- leže in dobre finančne rezul- tate. Vendar je vse našteto gotovo tudi posledica nečesa globljega. Raziskovanja so dokazala, da je sidro vitalno- sti globoko v kulturi podjetja, ki omogoča ali pa onemogoča re-invencijo zaposlenih. Tak- šna podjetja, v katerih zapo- sleni verjamejo, da imajo moč vpliva na dogajanja, kjer čuti- jo pripadnost ter delajo v Karmen Gorišek je magistra socioloških znanosti ter direktori- ca in solastnica podjetja Racio Celje, ki je specializirano za področje upravljanja s človeškimi viri. Svoji karierno pot je pričela kot raziskovalka in svetovalka ter bila nosilka prvega slovenskega projekta prestrukturiranja kadrov na regionalni ravni v Sloveniji, za kar je prejela strokovno priznanje. Kot sodelavka ITEO v Ljubljani je razvila sodobne pristope kreira- nja strategij človeških virov kot dela poslovnih strategij podjetij ter kot svetovalka managementu sodelovala v števil- nih projektih bivših jugoslovanskih in slovenskih podjetij. okolju, ki je naklonjeno no- vim idejam in kjer tudi konf- likte izkoristijo kot pogon na- predka, so se povzpela med zmagovalce. Zaradi takšnih ugotovitev je prišlo pri uprav- ljanju organizacij do korenitih sprememb. Ne zadostuje več le upravljanje s profilom, am- pak vse bolj upravljanje vred- nosti organizacije. Kateri so ključni izzivi, s katerimi se v novem svetu dela srečujejo organizacije? Osnovni značilnosti nove ekonomije sta globalizacija in tehnološki razvoj. Od ljudi se pričakuje mobilnost, sposob- nost delati na daljavo ter znati ravnati v negotovosti in neja- snosti. Močan pritisk na rast dohodka pa zahteva še druge veščine. Želeno rast namreč lahko dosežejo le ustvarjalni, inovativni ljudje, ki bodo našli nove kupce in razvili nove proizvode. Odlična podjetja kreirajo opogumljajočo kul- turo in pridobivajo sodelavce, ki so sposobni delati na posa- meznih projektih in v timu, in ki so pripravljeni na nepresta- no učenje in izmenjevanje in- formacij. Ne morejo jim več ponuditi stalnega dela, lahko pa jim ponudijo okolje, kjer se bodo razvijali in večali svo- jo zaposljivost. Ko njihovo delo v podjetju ne bo več po- trebno, bo njihova konku- renčnost na trgu dela večja. Delajo torej kot partnerji s podjetji in ne za podjetja. Ključni premik v svetu dela podjetij pomeni premik od lo- jalnosti zaposlenih do njiho- vega strinjanja in angažiranja. Glavna konkurenčna pred- nost ne samo za podjetja, ki prodajajo znanje, ampak tudi za vsa druga, postaja intelek- tualni kapital. Talenti, kot re- dek vir, bodo postavljali svoje pogoje, to je samostojno in kreativno projektno delo, vi- soko plačilo in možnost, da sami upravljajo svoje eko- nomsko življenje. Strokov- njaki, drzni intelektualni ka- pitalisti, se bodo povezovali s podjetji v obliki različnih de- lovnih statusov - z delovno bazo doma in v manjši meri kot redno zaposleni. Tisti skriti talenti, ki pa so že v podjetju, bodo skrbno varo- vani kot najbolj dragocen vir - človeški kapital. Le-tega bo podjetje preoblikovalo v strukturni kapital in z njim nastopilo na trgu. Razvoj možganov postaja torej kri- tični faktor uspeha. Kakšne značilnosti bodo morali imeti ljudje, ki bodo delali v organizacijah pri- hodnosti? Posebno zanimivo oprede- litev je v svoji knjigi The Hun- gry Špirit navedel Charles Handy. Odličnemu obvlado- vanju posla in namenskemu projektnemu razmišljanju je dodal še močna čustva: strast in ponos. Če se vrnemo v sedanjost - ali poslovna odličnost že po- staja vrednota tudi v Slove- niji? Da. V Sloveniji od leta 1994 poteka akcija Priznanje RS za poslovno odličnost, ki jo vodi Urad za standardizacijo in meroslovje pri ministrstvu za znanost. Razvoj tega prizna- nja je sprožil novo kulturno gibanje, ki ne pomeni samo nagrajevanje dobrih poslov- nih rezultatov posameznih podjetij, temveč predvsem spoštovanje ljudi, njihovega znanja, njihovih čustev in nji- hovih posebnosti. Z zado- voljstvom ugotavljam, da se je v zadnjih petih letih pri nas močno povečalo vedenje o najsodobnejših pristopih in primerjavah doseganja kon- kurenčne prednosti sloven- skih podjetij. Vrednote, kaj in kdo je odličen, se odmikajo od iluzij hitrega in kratkoroč- nega materialnega uspeha, ki so značilne za tranzicijo. Vse bolj se ceni vrednost celotne organizacije. Že od samega začetka so- delujete v skupini strokov- njakov, ki ocenjuje podjetja. Kakšne so vaše ugotovitve? Pri vseh podjetjih, ki sode- lujejo v ocenjevanju poslovne odličnosti, vidimo, da višajo in kvalitetno spreminjajo pristo- pe ravnanja z ljudmi. Tisti, ki ocenjujemo podjetja, ugotav- ljamo, da se število točk, ki jih podjetja v oceni dobijo, iz leta v leto povečuje. Že lani so najboljša slovenska podjetja zbrala krepko preko 400 točk od največ 1000 možnih. Treba je povedati, da ocenjujemo po evropskem modelu, oziroma po standardih evropske po- slovne odličnosti. To pomeni, da so možne primerjave s konkurenco v tujini. Da je res tako, dokazuje podjetje Her- mes SoftLab, ki je doma dobi- lo priznanja za poslovno odlič- nost, uvrstilo pa se je tudi v evropski vrh. Prav tako je raz- veseljivo, da se povečuje tudi število podjetij, ki se prijavijo, in da je veliko takšnih, ki kan- didirajo več let zapovrstjo. Ne gre namreč samo za to, da neko podjetje dobi priznanje, ampak predvsem pomeni, da tisti, ki sodelujejo v akciji, ho- dijo po poti k izboljšanju vseh dejavnikov poslovanja. Pome- ni tudi, da imajo podjetja že usposobljene notranje preso- jevalce kakovosti. Sodelovanje v akciji je to- rej za podjetje pomembno tako navznoter kot navzven. Priznanje za poslovno od- ličnost, ki ga vsako leto obi- čajno podelijo proti koncu le- ta, ima vsekakor veliko težo in je zelo pomembno za ima- ge podjetja. Poslovna odlič- nost zagotavlja, da je podjetje kos konkurenci, sama ocena, ki jo dobi kandidat, pa je pri- merljiva navzven. Poleg tega pa lahko podjetja ob ocenje- vanju ugotovijo, kje so šibka in kje so njihove priložnosti. Je bilo doslej med kandi- dati za ocenjevanje poslov- ne odličnosti tudi kaj podje- tij s Celjskega? Mislim, da ne. Morda niso dovolj pogumna, da bi se pri- javila, ali pa imajo premalo informacij o tem, kaj to sploh je in kako poteka celotni po- stopek. Morda zato ni odveč poudariti, da je ocenjevanje poslovna tajnost, saj nikoli ni izpostavljeno, koliko točk je dobilo posamezno podjetje. V ocenjevalnih komisijah, ki so praviloma majhne, so stro- kovnjaki različnih profilov. Iz- brani so po posebnih kriteri- jih, licence, ki jih imajo, pa morajo obnavljati vsako leto. Vsak ocenjevalec ocenjuje podjetje v celoti in ne samo svojega strokovnega področ- ja. To pomeni, da mora biti vsak sposoben oceniti podjet- je z vseh vidikov. Ocenjevanje poteka od pomladi, ko pod- jetja oddajo vlogo, ki pa mora biti napisana popolno in pra- vilno, v skladu z zahtevano metodologijo, sicer se je ne da oceniti po kriterijih, ki so, kot že rečeno, evropski. Po- datki, koliko podjetij je sode- lovalo letos, bodo znani šele novembra. Vsi, ki sodelujemo v projektu priznanj za poslov- no odličnost, želimo, da bi v prihodnje še več podjetij šlo iz svojih lupin in se pokazalo tudi drugim. V zadnjih letih je veliko slovenskih podjetij pridobi- lo standarde kakovosti. V kakšnem odnosu sta stan- dard ISO in poslovna odlič- nost? Osnovni standard kakovo- sti ISO 9000 je šele prva stop- nja v razvoju kakovosti in s tem gradnji poslovne odlično- sti nekega podjetja. Prihod- nost namreč pripada inteli-. gentnim organizacijam, ki bo- do znale ravnati s svojim zna- njem, ga dvigovati, širiti in pretvarjati v inovativne pro- cese. Odlična podjetja dajejo veliko težo intelektualnemu kapitalu, ki pomembno dolo- ča njihovo tržno vrednost. Človeški kapital je zato tako za podjetje kot deželo, še zla- sti, če je številčno majhna kot Slovenija, edini resnično raz- položljivi vir. Pamet in srce voditeljev pa sta tisto, kar bo odločilo, ali bomo uspeli sprostiti moč ljudi in združiti ves intelektualni kapital v na- šo konkurenčno prednost. liMiiiliiiM JANJA INTIHAR Od leta 1990, ko mag. Kar- men Gorišek deluje in biva tudi v Pragi, je razvojno - svetovalno področje poglo- bila predvsem na izzive člo- veškega potenciala v proce- sih transformacije podjetij ter graditve poslovne odlič- nosti v različnih kulturnih okoljih. Posebno pozornost namenja tudi razvoju pod- jetniških programov za mla- de. Njeno sodelovanje se ve- že na domača in tuja podjet- ja ter različne institucije. Je članica slovenskih, čeških in mednarodnih strokovnih asociacij. Strokovni članki mag. Gorišek so objavljeni v številnih publikacijah. BAROMETEI Eko povečuje prikodke Velenjska družba Eko, od lanskega leta deluje v q\ viru francoskega podjetj, Sylea, bo te dni zaključila 60( milijonov tolarjev vredno na ložbo v posodobitev proj zvodnje in skladiščnih pro štorov. Vstop tujega kapital; je izredno poživil rast podjet ja, ki je specializirano za \i delovanje kabelskega vezj; za avtomobilsko industrijo Oktobra lani je bilo v Eki zaposlenih 161 ljudi, dane« jih je preko 270, z rastjo pro dajo pa se bo število zaposle- nih še povečevalo. Direktoi podjetja Andrej Glušič napo. veduje, da bodo letos ustvj rili blizu 3 milijarde tolarje\ prihodka, že prihodnje lete pa naj bi se prodaja povečal; za kar 40 odstotkov. Nov diskont na Lavi žalsko podjetje Arka je \ objektu Giga-sporta na La\i odprlo diskontno trgovine Hardi. Gre za diskont pc ameriškem vzorcu, v kate rem prodajajo kakovostne iz delke manj znanih blagovnili znamk, ki so od konkurenč: nih cenejši za 20 do 30 odstot kov. Petina izdelkov, ki jih ponujajo v Celju - večinoma gre za vakumirana in konzer- virana živila, uvažajo iz Italije Podjetje Arka, ki zaposluje 7( ljudi, lani pa je ustvarilo blizt milijarde tolarjev promet^ ima diskonte še v ljubljan- skem BTC in v Kočevju, v kratkem pa naj bi jih odprl še v nekaterih drugih večjih slo- venskih mestih. Arka je pro- store v Celju vzela v najem in jih tudi dodatno uredila. Di- skont ima tisoč kvadratnili metrov prodajnih površin, na preostalih 500 najetih kva- dratnih metrih pa bodo v kratkem organizirala še do- datno ponudbo. Jata bo imela diskont, žalska slaščičarna Vanilija manjšo pekarno s slaščičarno in picerijo, zraven pa bosta še trafika in proda- jalna zelenjave. Paron V Moskvi Na pohištvenem sejmo Mebel 99, ki se je v Moskvi pričel 16. novembra, zaprli pa ga bodo štiri dni kasneje se letos prvič predstavlja tu- di štirinajst slovenskih proH zvajalcev pohištva. Sloven-I ska podjetja, med njimi tudi Paron Laško, predstav- ljajo najnovejše program^ kuhinjskega pohištva, spal- nic, dnevnih sob in jedilnic- Skupni nastop je podprt tu- di s posebnih sejemskim ka- talogom v ruskem jeziku. Regionalni razvoj Območna gospodarska zbornica Celje pripravlja da- nes dopoldne posvet o pO" krajinah in regionalnem raz- voju. Andrej Horvat iz min'' strstva za ekonomske odno- se in razvoj bo govoril o Z'^' konu o skladnem regioii'''' nem razvoju ter o evropsk''' strukturnih skladih, Dubr ka Breznik iz Maribora pa predstavila vlogo zborni^^J na tem področju. Št. 46.-18. novftnb«r %99t GOSPODARSTVO 7 Za tretjino višji dobičelc Skupina Gorenje ustvarila 1,6 milijarde tolarjev dobička - Kmalu novi poslovni in skladiščni prostori v BiH in na Češkem Gorenje je v letošnjih devetih mese jih dosegla 9-odstotno vrednostno rast prodaje in ustvarila 35 odstotkov več jobička kot v enakem obdobju lani. l^tos so v izgradnjo nove tovarne in v jeicatere druge pomembne programe vložili že 6,5 milijarde tolarjev. Uprava jružbe ocenjuje, da bodo do konca leta uresničili ambiciozno zastavljeni plan ju dosegli načrtovani dobiček. 'skupina Gorenje beleži rast že četrto leto zapored. Prihodki od prodaje so bili (letošnjih devetih mesecih za 6,8 odstot- ka višji od prihodkov v enakem lanskem obdobju. »To je glede na razmere v pano- gi bele tehnike, ki pomeni 89 odstotkov poslovanja Skupine Gorenje, dober re- zultat,« pravi predsednik uprave Jože Stanič. »Kljub optimističnim napovedim namreč cene bele tehnike na najbolj konkurenčnih trgih Evrope še naprej pa- dajo, saj ponudba krepko presega pov- praševanje. Vrednostna rast prodaje v Gorenju je predvsem odraz intenzivnih aktivnosti na trgu in spremenjene ponud- be.« Gorenje je v devetih mesecih prodalo preko 1.500.000 gospodinjskih aparatov in doseglo 9-odstotno vrednostno rast prodaje. Dobiček, ki znaša 1,6 milijarde tolarjev, je za 35 odstotkov višji kbt v enakem obdobju prejšnjega leta in pome- ni 77 odstotkov načrtovanega dobička za leto 1999. Gorenje je letos namenilo za naložbe 6,5 milijarde tolarjev. Večina denarja je šla za izgradnjo nove tovarne^ hladilno-zamrzovalnih aparatov, ki bo po besedah Jožeta Staniča do konca pri- hodnjega leta že usposobljena za proi- zvodnjo s polno zmogljivostjo. Nova tovarna bo stala 7,7 milijarde tolarjev in je največja Gorenjeva naložba v zadnjih dvajsetih letih. V njej bodo lahko izdelali 5.600 aparatov na dan ali 1,3 milijona na leto. V letošnjih devetih mesecih so izpe- ljali še nekaj drugih pomembnih naložb. V programu pralnih strojev so postavili novo prašno lakirnico, v programu ku- halnih aparatov novo avtomatsko linijo za izdelavo pečic, posodobili pa so tudi brizganje plastike. Poleg tega bo Gorenje v kratkem pridobilo nove poslovne in skladiščne prostore v Bosni in Hercegovi- ni in na Češkem. ^M^sfcis&i*..^^*^ JANJA INTIHAR Nemogoče je mogoče tudi v Prekmurju Kovinotehna je v soboto v Murski Soboti odprla že svoj enajsti Super Center s tehničnim in drugim blagom. Center ima 2200 kvadratnih metrov prodajnih površin, nahaja pa se v M nakupovalnem centru, kjer je bila doslej znana Slavičeva tehnična trgovina, sicer franšizna enota Kovinotehne. Super center, v katerem je zaposlenih 24 ljudi, ponuja 20 tisoč izdelkov, med njimi zlasti široko paleto vseh vrst inštala- cij, kovinskofinalnih izdelkov, orodij, malih in velikih gospo- dinjskih aparatov, akustike, posode, stekla, porcelana, kovin- ske galanterije in ostalih izdelkov za široko rabo. Z novo tehnično trgovino se je zaokrožila prenovljena ponudba celot- nega murskosoboškega nakupovalnega centra, ki meri 8 tisoč kvadratnih metrov. Poleg Kovinotehne so v njem še Mercator s svojim hipermarketom in nekateri drugi ponudniki. Kovinotehna je z novim centrom dopolnila svojo malopro- dajno mrežo v severovzhodni Sloveniji, kjer je s po enim prodajnim centrom prisotna še v Mariboru in na Ptuju. Njena prodajna mreža tako obsega že dobrih 32.000 kvadratnih metrov in je razpredena po vsej Sloveniji. JI Lilija med prvimi Podjetje Elektroinženiring Lilija iz Celja bo jutri dopold- ne odprlo svoje nove poslov- ne prostore v Ulici mesta Grevenbroich. Slovesnost bodo združili z že tradicio- nalno predstavitvijo delova- nja delovnih dvigal. Podjetje Lilija, ki je bilo istanovljeno leta 1989, se je lamreč v zadnjih letih uvelja- ilo prav z izposojanjem de- ivnih dvigal. Prvega so kupili red sedmimi leti, danes pa h imajo že šest, ki jih posoja- li po vsej Sloveniji, pri tem pa a sedaj nimajo kakšne moč- lejše domače konkurence. V btkem bodo kupili tudi pre- gibno lestev za prevoz kritine na streho in bodo, tako vsaj iaže za sedaj, prvi v Sloveniji, Si jo bodo lahko posojali. Kot je povedal direktor in lastnik podjetja Bogdan Lili- ja, so se sprva ukvarjali le s projektiranjem, ob poplavi le- ta 1990 pa so dejavnost razši- rili še na elektroinštalacije in število zaposlenih povečali na pet. Druga večja prelomnica v 'azvoju podjetja je bila slo- venska osamosvojitev, ko so se specializirali še za vgrajeva- nje in vzdrževanje dvigal. Nji- hovi poslovni partnerji so po- leg Splošne bolnišnice Celje vsa pomembnejša podjetja na Celjskem. Danes je v podjetju Lilija zaposlenih trinajst ljudi, ki so v preteklem letu ustvarili do- brih 64 milijonov skupnih pri- hodkov, kar je za 42 odstotkov več kot leto poprej. Bogdan Lilija napoveduje, da bodo le- tos dosegli še boljše poslovne rezultate, že prihodnji mesec pa naj bi v okviru svojih po- slovnih prostorov odprli tudi trgovino na debelo in drobno z elektro materialom. JI Možnosti malih in velilciii Drugo regijsko srečanje Velikega in malega gospo- ilarstva, ki so ga organizi- |dli Šaleški razvojno pod- jetniški center, Območna "brtna zbornica Velenje, Zgornjesavinjski podjet- niški center. Območna obrtna zbornica Mozirje in ^avinjsko-šaleška območ- ja zbornica, bo.v četrtek in Petek, 18. in 19. novembra, v Velenju. Predstavili bodo razvojne ■Možnosti velikega in malega gospodarstva ter položaj v ^3leško-savinjski regiji. Da- ''es popoldan bo regijski Posvet županov, na katerem ''odo opozorili na razvojne Usmeritve posameznih ob- fin. Jutri se bodo nadaljevali "^dividualni razgovori med "(leleženci srečanja, pred- ''^vile pa se bodo tudi'po- slovne banke. K. L. Vodstvo Elkroja med novinarsko konferenco. EJIcroj za novo tisočletje Od minulega tedna se zgornjesavinjsko podjetje Elkroj ponaša z novo proda- jalno na Celovški cesti 32 v Ljubljani. Ljubljanska prodajalna se je tako pridružila Elkrojevim prodajalnam v Krškem, Šošta- nju in na Prihovi, v njih pa prodajajo lastno žensko in moško kolekcijo. Kakor je na novinarski konferenci v Ceki- novem gradu v Ljubljani pove- dala direktorica podjetja Ma- rija Vrtačnik, so se za trgovi- no v Ljubljani odločili zato, da tudi v glavnem mestu in okolici ponudijo svoje izdel- ke in da kupci povedo, ali je Elkrojeva poslovna usmeritev prava. Hkrati je Vrtačnikova predstavila podjetje ter pou- darila, da se tudi v tekstilnih podjetjih, čeprav se o njih go- vori precej negativno, skriva veliko strokovnega znanja in da je Elkroj razširjen po celem svetu, čeprav se včasih skriva pod drugimi blagovnimi znamkami. Modno revijo, ki so jo pri- pravili ob odprtju trgovine in prehodu Elkroja v novo tisoč- letje, je predstavila kreatorka Urška Marolt. Direktorica Vr- tačnikova je na kratko sprego- vorila še o pozitivno začrtanih smernicah, ki jih je za tekstilna podjetja pripravili ministrstvo za gospodarstvo. Na dolgi rok bodo poskrbeli za odpravo ta- ko imenovanih »Ion poslov«, v ospredju pa naj bi bili skupni nastopi slovenskih tekstilcev. U. SELIŠNIK Vrednostni papirji delnišlcili družb * v tednu od 10.11.1999 do 16.11.1999 46.-18. november 1999 m KULTURA Življenje v Celju na razstavi v Muzeju novejše zgodovine Celje bodo po besedah direktorice Andreje Rihter v začetku prihodnjega leta od- prli stalno postavitev Živeti v Celju. Razstava, ki jo skrbno pripravljajo že kakšna štiri leta, bo temeljila na pre- pletu klasične postavitve muzejske zbirke in ambientalno scenske postavi- tve, ki bo prikazanim eksponatom in dokumentom vdahnila življenje. Življenje v Celju v razdobju enega sto- letja bo vsebinsko prikazano na življenju treh generacij, živečih od začetka 20. sto- letja do današnjih dni. Da bi obiskoval- cem čimbolj približalo celjski vsakdan zadnjega stoletja, bo poudarek v postavi- tvi dan na tri tipične sloje prebivalstva. Predstavljeno bo delavstvo (z zbirko teht- nic, Emove posode in zlatarskih izdel- kov), meščanstvo (skozi življenje Glavne- ga trga) in obrtništvo, ki bo skozi živo obrtniško uhco s šestimi delujočimi obrt- nimi delavnicami frizerja, modistinje, krojača, urarja, zlatarja in črkoslikarja oziroma trgovca z barvami postavitvi vdahnilo svojevrsten pečat. »Čez nekaj let,« pravi muzejska kustosinja Tanja Ro- ženberger Šega, »se bodo poklici zame- njali, saj želimo prikazati kar največ za Celje značilnih obrti.« V muzeju so zado- voljni z odzivom javnosti, pri oblikovanju »obrtniškega« dela postavitve pa zlasti obrtnikov in območne obrtne zbornice ter poklicne in strokovne srednje šole, ki so pomagali v zbiranju eksponatov in dokumentov za stalno zbirko. Muzejsko postavitev Življenje v Celju bo spremljal vodnik po razstavi, v katerem bo vse v muzejskih prostorih prikazano do- polnjeno še z besedami, hkrati pa načrtu- jejo tudi številne postavitvi dopolnjujoče prireditve in delavnice. »Usmerjene zlasti k srednješolski mladini,« poudarja direktori- ce Rihterjeva, saj pričakujejo, da si bodo Življenje v Celju prihajali ogledovati mladi iz vse Slovenije, »pa tudi k starejšim, ki jim bomo v muzeju posvetili posebno pozor- nost še zlasti ob nedeljah.« MHHMHMMHMMi I. STAMEJČlČ V Muzeju novejše zgodovine Celje so letos, vključno z vsemi aktivnostmi in razstavami, našteli že 56.403 obi- skovalce. Po obisku izstopa zlasti Her- manov brlog, saj si je samo otroški muzej od začetka leta ogledalo 10.926 otrok, le 4 manj kot tisoč obiskovalcev pa so našteli v Pelikanovem ateljeju, ki je bil zaradi poplave prve mesece leta še zaprt. V muzeju so zadovoljni tudi z naraščajočim obiskom ob nedeljah, za- to za prihodnje leto načrtujejo privla- čen »nedeljski« muzejski program. Njegov atelje je ^ ulica ^^ladinski center Celje bo v petek, 19. novembra, ob 20. uri predstavil dela mla- dega, zanimivega slikarja - Janeza Jevnikarja ml. V zadnjih treh letih je raz- stavljal v večih slovenskih krajih (pretežno v gostin- skih lokalih), med drugim lani v Slovenskih Konjicah. Kot sam opisuje svoja dela, so slike narejene z nitro lak sprej i na lakirani šelesha- mer, pri izdelavi pa uporab- lja slikarsko lopatko, obča- sno čopič, papir, polivinil ter konzerve kot šablone. Nje- gov atelje je ulica. AB Vrnimo otroice pravljicam v Gallusovi dvorani Cankar- jevega doma v Ljubljani pri- pravlja Slovenski odbor za Unicef v nedeljo, 21. novem- bra zvečer, gala dobrodelni koncert En svet, eno upanje. Kot edina plesna skupina se bo na koncertu, s TV preno- som na 1. programu TVS ob 21. uri, s štirimi koreografija- mi predstavil tudi Plesni fo- rum Celje. Gala dobrodelni koncert je osrednji dogodek, s katerim se Slovenci s svojo solidarnostjo umeščamo v svet. Namenjen bo zbiranju sredstev za Unice- fove programe pomoči otro- kom, prizadetim v vojnih spo- padih, katerih število se iz leta v leto povečuje. Geslo letošnjega koncerta je Vrnimo otroke pravljicam! Gostitelji nedeljske- ga večera bodo slovenski am- basadorji Unicefa Milena Zu- pančič, Tone Pavčdc in Lado Leskovar, voditelja koncerta pa Blažka Muller in Jernej Šugman. Na koncertu se bodo pred- stavili: Revij ski orkester RTV Slovenije pod vodstvom Moj- mira Šepeta, Elda Viler, Djordje Balaševič, Tereza Kesovija, Tin- kara Kovač, Oto Pestner, Oliver Dragojevič, Andrej Šifrer, Adi Smolar, Akademski pevski zbor Tone Tomšič, Ansambel Gašperji, Grega in Slavko Avse- nik. Mladinski pevski zbor Tr- bovlje, Otroški pihalni orkester GŠ Zagorje in kot edina plesna skupina večera z dvajsetimi ple- salci Plesni forum Celje. Celjski plesalci bodo nastopili v štirih koreografijah Goge Stefanovič- Erjavec; z odlomkom iz Sadne opere, s koreografijami pesmi Kam so šle vse rožice. Zemlja pleše v izvedbi Lada Leskovarja in ob projekciji filma Nikoli v nedeljo v izvedbi Nane Mou- skouri. Častni pokrovitelj koncerta je predsednik države Milan Ku- čan, posebna gostja pa bo Uni- cefova ambasadorka Nana Mouskouri. IS ZAPISOVANJA Zid v glavi Piše: TADEJ ČATER Ja, letos obhajamo, kakor bi dejal vaški župnik, deseto obletnico, ko so se zrušili zido- vi, ki so delili vzhodno od zahodne Evrope. Pravzaprav praznujemo deset let padca berlinskega zidu. In živimo v času, ko so romani Johna Le Carreeja čista fikcija. Še več; s padcem berlinskega zidu je li- teratura Johna Le Carreeja po- stala zares literatura. Osvobo- jena vsega dokumentarnega. Vsega, kar je vsebovalo identi- fikacijski znak. Vzhodnim Nemcem ni več treba plezati po zidu. Vzhodnonemškim vojakom ni več treba streljati na tiste, ki plezajo po zidu. Sedaj lahko streljalo po tistih, ki so ta zid porušili. Ja, tako kot so eni srečni, so drugi zaradi padca zidu ozi- roma zidov nesrečni. John Le Carree je kljub svoji irelevant- nosti lahko srečen. S svojo lite- raturo se je končno vpisal v literarne enciklopedije. Hm, kam pa so se lahko vpisali oziroma drugače, kam se sploh lahko vpišejo vsi tisti, ki se po padcu zidu niso znašli v novi situaciji, ki jo narekujejo kapitalistični zakoni? Se lah- ko vpišejo sploh kam dru- gam, kot na urad za brezpo- selne? Kot na urad, na kate- rem delijo socialno pomoč? Pa čeprav ne gre niti za brezpo- selnost niti za socialno pomoč. Gre enostavno zato, da je vzhod izgubil svojo identiteto. Da so vzhodnjaki izgubili del svoje lastne biti, ki so jo gradi- li vse tam od začetka hladne vojne naprej. Neprepoznav- nost vzhoda še nikoli ni bila tako zelo ogromna, kot je da- nes, ko se v Parizu na enaind- vajsetem srečanju Socialistič- ne internacionale sestajajo vo- ditelji socialističnih in social- demokratskih strank. Ko se tam mudi tudi Borut Pahor kot predsednik edine sloven- ske stranke, ki je del Sociali- stične internacionale. Ja, tai- sti socialist, ki se je pred tem udeležil tudi že slavnostnega plesa na Dunaju. Ki ni bil del socialističnega protokola. Ali pač? Hm, Socialistična interna- cionala je pač vsaj tako zelo neprepoznavna, kot je nepre- poznavna vzhodnjaška iden- titeta. Ker tako kot obstaja ta Socialistična internacionala, tako obstaja tudi vzhod. Pa čeprav bi ga vsi radi izbrisal Pa ga žal ne morejo. Ne mon mo. Ker vzhod živi še vedno naših glavah. Tako kot zid, l smo ga zrušili. Vsaj navidei no. Kaj to pomeni? Preprosi to, da smo s tem. ko sm zrušili betonski zid, zgradi miselni zid. Ki ga je vsekah težje zrušiti kot pa tistega k tonskega. Ki ga je težje prepk zati. Pa čeprav se s tem, k plezamo preko njega, ne m stavljamo kroglam indoktr niranih vojakov. Pardon! A nastavljamo se kroglam u doktriniranih vojakov, se p nastavljamo miselnim pušč cam vase zaverovanih zahoc njakov. Kar pomeni, da t miselni zid bolj kot v glavai vzhodnjakov, živi v glavai zahodnjakov. In da so zahoa njaki tisti, ki zavirajo identi teto zahoda, ki povzročaji njegovo neprepoznavnost. h to zgolj zato, da bi se lahh sami prepoznali. Da bi obd žali svojo lastno identitet progresivnega zahoda. Ne ve jamete? Socialistično internaciond vodijo zahodnjaki. Ti so tisti ki diktirajo njen tempo. Njei razvoj. Ti so tisti, ki odločajo katera socialistična in social demokratska stranka je pri menia za to vse prej kot sodu listično združbo. Ti so koncu tudi tisti, ki ne dovolijo popol ne zrušitve vseh zidov. V redi komunizem je kajpak Ž zdavnaj padel Že zdavna, pred berlinskim zidom. Sic6 zrušitev tega zidu sploh ne bila možna. Pa vendar; kaj j tisto, kar stresa hlače zahoi njakom? Kaj stresa hlače zfl hodnim politikom takoimi novanega socialističnega if' socialdemokratskega pedigtt ja? Odgovor je preprost; strd pred socializmom, v katerep se sami zatekajo, ker dobfi vedo, da socializma sami nif ne poznajo. Mlada celjska pianista ^ na odru V petek, 19. novembra, ob devetnajstih bo v veliK' dvorani Narodnega doma v Celju klavirski koncert Sinio na Dvoršaka in Gregorja Deleje. Prireditev, na katero sta pianista, nekdanja dijaka 1. gimii'' zije v Celju, povabila še nekaj glasbenikov, prireja gimnazij; sko kulturno društvo Antona Aškerca. Oba pianista sta sedaj študenta glasbene pedagogike na univerzi v Mariboru, ^ šest let sodelujeta v klavirskem duetu, leta 1997 pa sta ^ pomočjo Antona Šepetavca na I. gimnaziji v Celju ustanovila mladinski orkester, v katerem letos ustvarja trideset mladih glasbenikov. Na petkovem koncertu se bosta Simon DvoršaK in Gregor Deleja predstavila z deli Mozarta, Beethovna- Rossinija, Liszta, Dvoraka in Moszkowskega, violistka Urš^ Doler bo krstno izvedla Elegijo za violo in klavir v e-mol^' skladatelja Gregorja Deleje, predstavila pa se bosta flavtist Luka Železnik in mariborski akordeonist Viljei^ Babic, ki bo tokrat prvič nastopil v Celju. N.-N|||| 70 let kulture v Libojah Svoboda, društvo prosvetnih delavcev Ludvika Oblaka Liboje, praznuje letos 70 let delovanja. Osrednja slovesnost je bila v soboto v dvorani Kulturnega doma. O zgodovini društva je govorila Darja Baloh, sedanja predsednica društva, ki je poudarila, da je bila skrb za kulturo v kraju vedno prisotna, da pa so bili pogoji za aktivno delovanje društva včasih bolj, drugič manj ugodni, odvisno od razmer in prizadevnosti članov. Na slovesnosti so podelili priznanja, ki so jih prejeli Anton Mlinaric, ki je društvu predsedoval celih 18 let, vrtec in podružnična osnovna šola, tamburaška in dramska skupina ter Godba Liboje. V kulturnem programu so nastopili Har- monikarski orkester Glasbene šole Risto Savin Žalec, ki ga vodi Andreja Turnšek, Savinjski kvintet trobil pod vodstvom Alberta Zaveršnika, učenci osnovne šole in tamburaška skupina pod vodstvom Braneta Meseca. T. TAVČAR Zlati jubilej polzelske knjižnice Letos, ko Kulturno umet- ništvo društvo Polzela praz- nuje 100 let, na Polzeli praz- nujejo tudi 50 let knjižnice, ki deluje v okviru tega druš- tva. Zametki knjižničarstva se- gajo že v leto 1899, saj so že takrat prejemali in prebirali časopise, leta 1914 pa je knjiž- ničar Lapornik poročal o iz- posoji knjig. Do leta 1946 je zabeleženih še več dogodkov, ki so zapisani v priložnostni brošuri Pol stoletja knjižnice na Polzeli. 17. novembra 1946 pa je dan, ko je novoustanov- ljena knjižnica prvič odprla vrata. Imenovala se je Ljud- ska knjižnica osvobodilne fronte in bila odprta ob nede- ljah po maši. Knjižničarja sta bila Jožefa Korber in Milan Gerželj, ki je bil knjižničar vse do leta 1978. Danes knjižnico vodita Majda Cvikl in Zinka Vybihal, v njej je včlanjenih 250 članov, ki lahko izbirajo med 8100 knjigami. Ob prilož- nostni slovesnosti je nastopil mešani pevski zbor Oljka, ki ga vodi Marko Slokar. Savina Vybihal in Marko Šinkovič sta orisala zgodovino knjižnice in recitirala dela znanih pišočih Polzelanov in mladih litera- tov. Obenem je bila v avli Kul- turnega doma razstava doku- mentov, knjig, zapisov in fo- tografij o knjižničarstvu na Polzeli. T TAVČAR Majda Cvikl in Zinka Vybihal, ki sedaj vodita knjižnico na Polzeli. Št. 46.-18. november 199^^ KULTURA 9 Pred velikiiii Klicem dobrote prihodnji teden, v sredo, 24. novem- l,ra, bo v dvorani Celjskega sejma tra- dicionalni koncert Klic dobrote. V ok- j,jru Slovenske Karitas ga pripravljata j|(ofijska Karitas Maribor in Dekanij- ;ler 199^1 NASI KRAJI IN UUDJE Dva sejma z eno vstopnico Na razstaviščih Celjskega sejma so včeraj dopoldne odprli dva sejma; v dvorani L 3. mednarodni sejem za za- ključna dela v gradbeništvu in renovi- ranje Domofin, v dvorani D in sejem- skem atriju pa 5. sejem Eko, ki bosta obiskovalcem na ogled do nedelje, 21. novembra. Sejem Domofin pripravlja mešano podjetje Cespo, na njem pa se predstav- lja 223 razstavljavcev iz 20 držav, od tega naposredno podjetja iz Slovenije, Italije, Avstrije, Češke, Poljske, Hrvaške, ZRJ in celo Indije in Pakistana. Sejem spremlja poseben katalog z referenčnimi podatki razstavljavcev, novost letošnje priredi- tve, ki jo je včeraj dopoldne slovesno odprl predsednik Obrtne zbornice Slo- venije Miha Grah, pa je poseben de- monstracijski objekt, na katerem v treh fazah prikazujejo posamezna zaključna dela ter materiale in opremo za ta dela. Prednosti sejma, ki jih potrjujejo tudi obiskovalci, pa so predvsem specializi- ranost ter vsa ponudba za ta dela in novosti na enem mestu. Bienalnega sejma Eko, ki je bil v Celju nazadnje spomladi leta 1997, včeraj pa ga je odprl minister za okolje in prostor dr. Pavle Gantar, se udeležuje 55 raz- stavljavcev iz 10 držav, neposredno pa so predstavljeni razstavljavci iz Slovenije in Avstrije. Sejem, tako kot tudi sejem Domofin, spremlja vrsta strokovnih pos- vetovanj in razprav, posebno pozornost pa so letos namenili usklajevanju okolj- skih predpisov s tistimi, ki veljajo v državah Evropske skupnosti, in predsta- vitvi nacionalnega projekta Eko šola kot način življenja, saj celostno okoljevars- tveno vzgojo predstavlja več kot 30 os- novnih in srednjih šol iz vse Slovenije. Oba sejma bosta do nedelje odprta dnevno med 9. in 18. uro, z eno vstopni- co, ki bo za odrasle veljala tisoč tolarjev, za učence, dijake, študente in upokojen- ce pa 500 tolarjev, pa si obiskovalec lahko oj',leda oba sejma. mmmmm is 0 povezovanju Dravinjske doline Gostje zadnjega srečanja članov podjetniškega kluba Rogla - konjiški župan Ja- nez Jazbec, bistriški župan dr. Ivan Žagar in oplotniški župan Vlado Globovnik - so s podjetniki razpravljali o možnostih udejanjanja skupnih projektov za razvoj Dravinjske doline. Opozorili so, da jc dobre volje za povezovanje veliko. Res pa je, da je potrebno o velikih skupnih projektih tudi temeljito premisliti, saj so ob nedodelani in hitro spreminja- joči državni razvojni strategiji napake lahko tudi usodne. V razpravi so bile izpostavlje- ne tiste točke, kjer se je sodelo- vanje že začelo; na primer skupni turistični razvoj Pohorja in sanacija območij ob Dravinji. »Tudi pri tem ni šlo brez težav, a verjamemo v uspehe,« je po- vedal bistriški župan, konjiški pa izpostavil, da je pomembno že, da si občine med sabo ne nagajajo. In kje bi lahko občine na območju vodotoka Dravinje našle nove skupne projekte, za katere bi pridobile državna in tudi evropska sredstva? Med izpostavljenimi ' kon- kretnimi problemi je bila iz- gradnja parkirišča za avtopre- voznike. V občini Slovenska Bi- strica, kjer imajo ob lastnih av- toprevoznikih težave še z mnogimi, ki se tu ustavijo v tranzitu, so sicer že našli dokaj primerno lokacijo, v občini Op- lotnica zaenkrat prevelikega zanimanja med samimi pre- vozniki še ni, v občinah Konjice in Zreče pa iščejo ustrezno reši- tev. Ena se je pojavila tudi na meji med občinama Konjice in Oplotnica. Bila bi primerna, saj je v bližini avtoceste, v prvi fazi je prostora za sto parkirišč in spremljevalne objekte. Možnosti za povezovanje ob- čin so tudi pri pripravi projektov razvoja podeželja in kmetijstva, pri izgradnji obrtnih con in predvsem pri ekoloških projek- tih. Prav ta področja namerava slovenska država tudi bogato sofinancirati. Žal, pa je tu nedo- rečene in z Evropo neusklajene še mnogo slovenske zakonoda- je, kar ovira dolgoročno načrto- vanje in sprejemanje odločitev, so opozorili zbrani. , ' '^-v;./ VM. Pripravljeni na zimo Podjetje za Vzdrževanje in obnovo cest v Celju (VOC) je na tiskovni konferenci predstavilo izvedbeni pro- gram zimske službe v sezoni 1999/2000. Program obsega 45 točk, ki so predstavljene na okoli sto straneh. VOC ima za dobro in učinkovito delo na terenu de- vet vzdrževalnih enot s sede- žem na Lavi v Celju, kjer je tudi glavno dežurstvo za zim- sko službo. Vzdrževalne eno- te so v Mozirju, Latkovi vasi in Velenju, v Celju, Rimskih Toplicah in Slovenskih Konji- cah ter v Šentjurju, Podplatu in Lesičnem. V 2. prednost- nem razredu skrbi VOC za 187 km cest, v 3. za 522 in v 6. za devet kilometrov cest ali skupaj 719 km. Za učinkovito delo pri čiščenju cest v dru- gem in tretjem prednostnem razredu bodo potrebovali 41 vozil za pluženje in 20 vozil za posipanje. Na zalogi imajo 1800 ton soli in 3000 m^ posip- nih materialov, nabavili pa so tudi 5000 novih snežnih kolov za označitev cestišč. Pripravljenih imajo 33 točk za opazovanje stanja na ce- stah, od koder bodo sporočali podatke najmanj enkrat dnevno, s kritičnih mest pa tudi pogosteje. PripraviU so lokacijo mest za izločanje vo- zil v primeru večje količine . zapadlega snega, prednost pri čiščenju in posebne pozor- nosti pa bodo deležni kritični odseki, kot so klanci in sote- ske, med njimi prelaz Črni- vec, cesta v Logarsko dolino, cesta na Golte in Roglo, cesta ob TE Šoštanj, klanci na Koz- janskem, soteska proti Vita- nju in drugje. V letošnji zimski sezoni, ki uradno traja od 15. novembra do 15. marca, je prišlo do dveh večjih novosti. Trojane bodo v novi zimi v celoti čistili delavci iz Ljubljane do stičišča avtoce- ste in stare ceste pri Vranskem, prevzeli pa so tudi del ceste v smeri proti Motniku. Ceste 1. in 2. prednostnega razreda so prevozne, če zapade do 10 cm snega, ostale pa, če zapade do 15 cm snega. Pogoj za vožnjo je popolna zimska oprema vseh vozil v prometu. Pri VOC Celje so pripravlje- ni na zimsko službo, računajo pa tudi na pripravljenost vseh drugih, ker le tako ne bo pri- hajalo do zastojev in nesreč. Denar za zimsko službo je zaenkrat zagotovljen za dva meseca, v Celju pa naj bi me- sečno porabili okoli 80 milijo- nov tolarjev, v primeru izjem- nih vremenskih pogojev pa morda še kakšen tolar več. TVRABL Pod gradom in v Hajdini S svojimi prireditvami so se v Martinov praznik aktivno vključila tudi kulturna društva. V domu krajanov v Zagradu v Celju je Martinov večer v petek pripravilo tam- kajšnje Moško pevsko društvo Pod gradom. Pokušino vipavskih, haloških in domačih vin so oplemenitili z mnenji znanih strokov- njakov o kuUurni pitja in zdravi prehrani, seveda pa so pripravili tudi bogat kulturni program. V njem so poleg domačega zbora, ki ga vodi Matjaž Železnik, sodelovali še instru- mentalni kvintet Dori, duet Palir, ženski vokal- ni kvartet Pušeljc iz Mozirja, moški vokalni kvartet Petrol iz Celja, trio Dukat, s skečem pa je sodelovala tudi domača dramska skupina KUD Svoboda Zagrad. Seveda ni šlo brez krsta vina, v Zagradu to najbolje opravi dolgoletni gledališki ustvarjalec Lenart Horvatič, z ve- drim nasmehom in hudomušno besedo pa je vse skupaj v šopek povezal Slavko Zgozdnik. Moško pevsko društvo Prosvetnega druš- tva Anton Bezenšek s Frankolovega pa se je v soboto udeležilo velikega martinovanja v Hajdini pri Ptuju, kjer so praznovali tudi ob- činski praznik. Frankolovčani že vrsto let so- delujejo z njihovim moškim pevskim zborom in tako so na prireditvi, ki nosi naslov: »Na martinovo. mlado vino pride na Hajdino«, s svojo pesmijo, pod taktirko Darinke Stagoj, sodelovali v kulturnem programu krsta vina V Zagradu so krst vina zaupali dolgoletnemu gledališkemu ustvarjalcu Lenartu Horvatiču. in proglasitvi naziva Kletarja letnika v tam- kajšnji cerkvi. Skupaj z domačim zborom pa so zapeli tudi pred cerkvijo ob nagovoru župana ob občinskem prazniku, ki mu je, med številnimi gosti, k občinskemu prazniku čestital tudi vojniški župan Beno Podergajs. ŽIVKO BEŠKOVNIK, Foto: MIŠO Žalski smučarji štartajo s sejmom V žalskem Smučarskem klubu Gozdnik so z rednimi treningi mladih tekmoval- cev pričeli sicer že pred tremi meseci, vendar je njihova glavna akcija v tem času organizacija sejma rabljene in nove smučarske opreme, ki ga že nekaj let pripravljajo v telovadnici stare osnovne šole v Žalcu. Letos bo ta sejem 25., 26., in . 27. novembra. Na sejmu bodo tako kot vsako leto komisij- sko prodajali staro rabljeno opremo, novo opremo za zimske športe pa bo prodajala žalska Žana, ki je tudi pokrovitelj sejma. V klubu se tudi pospešeno pripravljajo letošnjo tekmovalno sezono in organizacijo najrazličnejših oblik izobraževanja. Tako bo- do v času božično novoletnih počitnic organi'' zirali smučarske tečaje v Libojah, če bo sneg seveda, v času zimskih počitnic pa bodo osnovnošolske otroke pripravili svojo tradi' cionalno šolo smučanja na Rogli. Pred dnevi pa sta Smučarsko društvo Unio^ Celje in SK Gozdnik Žalec podpisala dogov^ o medsebojnem sodelovanju na področju rim voja, organiziranosti in popularizacije smu^ nja v celjski regiji. F'^ DESKANJE PO SPLETU Kupuj varno O kupovanju preko Inter- neta je bilo napisanega že ogromno. Pravzaprav ne mi- ne dan, ko ne bi v kakšnem časopisu zasledil zapisa o tej ali oni internetni trgovini, o astronomskih številkah pro- daje in kaj vem kaj še vse. Se mi pa tudi velikokrat zgodi, da me kakšen znanec vpra- ša: »Poslušaj, pa je nakupo- vanje preko Interneta res varno?« Običajno se moj odgovor glasi, da je nakupovanje var- no toliko, kot je varna sama spletna trgovina, kar pa prav- zaprav ni posebej koristen odgovor. Zato v takšnih pri- merih prav rad priporočim obisk kakšne znane trgovine, kjer so lepo napisani pogoji za nakup in ostale podrobno- sti v zvezi z varnostjo in za- sebnostjo. V prihodnje pa bom priporočal kar spletne strani Safe Shopping (www.safeshopping.org), ki jo je na splet postavilo zdru- ženje American Bar Asocia- tion. Spletna stran je zelo eno- stavna in hkrati pregledna, kar mi je pri vsej stvari najbolj všeč. Pri elektronskem poslo- vanju je namreč že kar v na- vadi, da je treba ob pisanju o njem uporabljati kar največ strokovnih izrazov, tako da na koncu navaden smrtnik sploh ne ve več za kaj gre. No, tu so stvari postavljene tako, da je običajnemu deskarju vse jasno. V ločenih poglavjih so razložene osnove varnosti, zasebnosti, navedeni in raz- delani so načini plačevanja, pojasnjeno je, kaj moramo vedeti o prodajalcu in izdel- ku, pravnih pogojih, dostavi, katere podatke moramo shraniti, kam se lahko pritoži- mo, če bi kaj šlo narobe. 2a nameček je dodanih še nekaj koristnih nasvetov. Prvi nasvet je prav enosta- ven, a zelo koristen: Če se vam zdi, da ste izvedeli prg. malo podatkov pred naku- pom in se ob tem dejstvu ne počutite v redu, potem pač ne kupite izdelka. Sledite svojim občutkom. Enostavno, ha? V nadaljevanju so vsi nasveti več ali manj izpeljani iz tega preprostega načela. Prepričaj- te se, da ste prebrali vse, kar vam je namenil trgovec. Pre- pričan sem, da bodo ti nasveti koristili marsikateremu dvomljivcu, še bolj pa tistim, ki so preveč zaupljivi in naiv- ni. Zgodb o prevaranih kupcih je namreč na tone, čeprav sem prepričan, da se razmer- je med razočaranimi in zado- voljnimi kupci na Internetu precej bolj nagiba v korist slednjih kot pa v realnem sve- tu. Eden izmed nasvetov govo- ri tudi o internetnih dražbah, kjer se je zgodilo že marsikaj. Dražbe na Internetu namreč postajajo vse bolj popularne, z njimi pa se seveda veča število ljudi, ki nimajo najbolj poštenih namenov. Če boste pazljivo prebraU napisano, vas ne bo treba biti strah, da bi se opekli. In če se boste nasvetov tudi držali, jasno. Seveda to ne pomeni, da se vam ob nakupu ne more zgo- diti nič neprijetnega, boste pa možnosti za kaj takega zmanjšali na minimum. Ki ni- so v tem primeru nič večje kot v primeru, če skočite poi špecerijo v supermarket ali na tržnico. Vasja Ocvirk vasja@eurocom.si SI. 46.-18. november %999 NASI KRAJI IN UUDJE i3 Trideset let zdravniic na Planini Janez Šmid, dr, med., po ^du Šentjurčan, se je pred ^desetimi leti ustavil na »lunini pri Sevnici, si ogle- ja) kraj in zdravstveni dom se odločil, da bo tam vsaj ifKaj časa ostal. Od takrat- ,fga 1. novembra je minilo lolgili trideset let. Na Plani- jjpri Sevnici bo še nekaj let, ffprav se počasi menda po- javlja. Že zdaj se lahko lohvali, da je zdravnik z lajdaljšim stažem na Plani- li, kjer so z organiziranim [dravstvom začeli že davne- a leta 1839! »Na Planini se je zvrstilo ve- jco zdravnikov, takorekoč so j podajali kljuko zdravstvene- 3 doma. Najdlje je ostal dr. [epič, dvajset let! No ja, sam em ga za deset let že prehitel... daj se na vso srečo pojavljajo Dožnosti za novega zdravnika, i me bo začel nadomeščati in udi nadomestil.« Ob tridesetletnici nepretr- ^nega požrtvovalnega dela plošnega, družinskega zdrav- nika na Planini, ki je v dolgih letih imel okoli pol milijona pacientov, je krajevna skup- nost zanj pripravila sprejem, ki so se ga udeležili podžupan občine Šentjur Janez Čoki in mnogi prijatelji. Zapel mu je moški pevski zbor pod vods tvom Mateja Romiha, v kate- rem je »dr. Šmid prepeval kar 28 let. Večer sta olepšala zdravnikova prijatelja, odlič- ni citrar Miha Dovžan in pevka Joži Kališnik. O zdravnikovi priljubljenosti na Planini je govoril predsed- nik KS Planina Roman Plan- ko. Zdravnik Šmid je skorajda zaščitni znak sodobne Plani- ne. Močno je pomagal pri ob- novi in posodobitvi zdravstve- nega doma in zdravstvene službe, velike zasluge ima pri uspešnem krvodajalstvu, učinkovit je bil na področju kulture, turizma... Je krajevni zgodovinar in etnolog, ki je zaradi dela na terenu uspel ohraniti marsikatero zanimi- vost, ki priča o bogati zgodo- vini Planine in zaselkov. Mnogo je stvari, ki so pove- zane z dr. Janezom Šmidom, zato ni čudno, da ga imajo krajani radi. Na sprejemu, ki ga je bil izjemno vesel, je med drugim povedal: »Ko sem pri- šel na Planino, sem imel ogromno dobre volje in ener- gije, da sem pomagal bolnim ljudem. Hvaležen sem usodi, da sem prišel sem, med te čudovite ljudi. Bil sem in sem še družinski zdravnik. Dano mi je bilo veliko napraviti tudi na drugih področjih. Veliko sem potoval in našel, zbiral in zapisoval, ohranjal, da se ni izgubilo in uničilo. Še bom reprezentiral lep kraj, lepo oazo v mirnem okolju. Sicer pa mi delo z ljudmi daje ne- verjetno energijo.« T.VRABL Va posnetku od leve zdravnik Janez Šmid in Joži Kališnik, 1^ spredaj predsednik KS Planina Roman Planko. POGLEJMO-POJEJMO Avtobus poln brez prijavnice Vse naše zveste bralce, ki * se prijavili po telefonu, in ^ posebej tiste, ki so nam Pridobili nove naročnike, 'oino prihodnjo soboto, 27. lovembra, še zadnjič v letos speljali na enodnevni izlet. Kot smo zapisali že v prejš- nji številki Novega tednika, se ^omo tokrat podali na Slomš- ke domačijo na Ponikvi, od ^fn v Žičko kartuzijo in nazaj ^roti Ponikvi na kmečki turi- •^m Fatur, kjer nam bodo pri- javili nadvse okusno kosilo. ^ bodo ponudili, naj ostane ^'^ivnost, bo pa zagotovo tek- ^0 vsem. To je tisti kmečki Prizem, kjer že vrsto let žre- J^mo potnice za izlet 100 dečkih žensk na morje. Ker je ves november tako ali drugače povezan z vinsko kapljico, bomo za zaključek obiskali še vinorodne Sloven- ske Konjice in v podjetju Zla- ti grič degustirali nekaj sort vina. K vinu sodi tudi kakšna zdravička, zato smo s seboj povabili godca Francija Mu- leja, ki sicer že več kot 20 let s svojo harmoniko spremlja folklorno skupino Antona Tanca iz Marija Gradca pri Laškem. Še to - za vse prijavljene in povabljene velja, da se tokrat zberemo najkasneje ob 7.45 na avtobusni postaji Izletnika v Celju, kajti odpeljah se bo- mo natanko ob 8. uri. MOJCA MAROT Zlata nagrada Novega tednika Le v enem časopisu tistega dela naklade, ki gre v prodajo v kioske, in v enem časopisu iz naklade, ki je namenjena naročnikom, bomo vsak teden odtisnili žig z napisom »ZLATA NAGRADA NOVEGA TEDNIKA«. Če boste žig našli v svojem izvodu, pridite z njim v uredništvo Novega tednika, kjer vas čaka lepa nagrada Zlatarne Stožir iz Celja. V akciji bomo do konca leta med zveste kupce in naročni- ke Novega tednika razdelili 66 zlatih nagrad Zlatarne Stožir. Srečo vam želimo in opozarjamo, da bo žig vsakič odtisnjen na drugi strani časopisa, zato ga vsakič pazljivo prelistajte. 46.-18. november 1999 m _NASI KRAJI IN UUDJE Dve desetletji hotela Dobrna Toplice Dobrna poslovale z izgubo - Hotel Dobrna ima od Ioni štiri zvezdice Minuli petek je bila v Topli- cah Dobrna prireditev ob 20- letnici Hotela Dobrna, vodstvo Toplic pa je obiskovalcem predstavilo predvsem novosti v tem hotelu. Dopoldne pred prireditvijo je bila novinarska konferenca, na kateri so predstavili poslovne rezultate. Z lanskimi v Toplicah Dobrna niso bili najbolj zado- voljni, čeprav so leto zaldjučili s pozitivnim rezultatom. Kot je povedala Vanja Strniša, v vods- tvu Toplic Dobrna še vedno me- nijo, da je poslovno tržna usme- ritev v zdravstveni turizem pra- vilna in da bo zagotovila ustrez- ne poslovne učinke. V prvih devetih mesecih letos so ustvarili 736.941.600 tolarjev prihodka iz prodaje storitev, kar je 7 odstotkov manj kot v ena- kem obdobju lani, družba To- plice Dobrna, d. o. o. pa ima v prvih devetih mesecih skoraj 37 milijonov tolarjev izgube. »Glavni razlog za takšen rezul- Direktor Toplic Dobrna Darko Urbancl z gosti v obnovljenih prostorih. tat pripisujemo zmanjšanemu obsegu dela, ki je pogojen pred- vsem z zmanjševanjem števila tujih nočitev v Sloveniji ter z manjšim deležem napotenih gostov iz ZZZS. Načrti za leto 1999 so bili v glavnem uresniče- ni, osnovne smernice razvoja Toplic Dobrna pa temeljijo na zdraviliškem turizmu, kakovo- sti storitev in strokovnosti,« je povedala Strniševa. V zadnjem letu so v Toplicah Dobrna obo- gatili balneološko ponudbo v hotelu Dobrna, kjer so na novo uredili podvodne masaže, bi- serne kopeli, finske savne in turško savno, pridobili so nov fitness ter usposobili bolniško sobo. In hotel Dobrna, ki je v minu- lem tednu praznoval 20 let? Zgrajen je bil leta 1979, deset let po tem pa so ga prvikrat pre- novili in posodobili recepcijsko avlo in kavarno. Manjše preu- reditve so takrat izvedli tudi v poslovnem delu zdravstva, de- lu bazena in savnah. Leta 1991 sta dobili novo podoba soba Dobrna in soba Kompas, večje spremembe pa so pričeli v ho- telu Dobrna izvajati v letu 1996. Takrat je bila obnovljena hotel- ska kuhinja, konec novembra so bila zaključena obnovitvena dela v avli hotela in v kavarni, ki je pridobila dodatnih 100 se- dežev. Leto pozneje so uredili prezračevanje in klimatizirali prostore v zdravstvu, ob obno- vi vodovodnih instalacij pa sc obnovili blatne in termalne ka peli ter v lanskem letu še trak) podvodnih masaž. Lani so novo opremili glavno restavra. cijo, v nastanitvenem delu so usposobili nastanitvene sa be tako, da je hotel Dobrna konec leta pridobil štirih zvez. dice. V začetku letošnjega leta so zaključili s prenovo savn, pridobili turško savno, uredili vstopni prostor za bazen in na novo opremili recepcijo baze- na. Poleti so nadaljevali z ob- novo ravnih streh, jeseni pa so nekaj hotelskih sob preuredili v bolnišnično sobo, namenje- no nepokretnim oziroma slabo pokretnim pacientom. Kot j? poudarila Vanja Strniša, so vsa vlaganja izvedli z lastnimi sredstvi. V prihodnjem letu na- meravajo doseči 110 tisoč noči- tev, spremenili pa bodo obde- lavo tujih trgov, na katere so v Toplicah Dobrna že pred nekaj leti v glavni meri usmerili po- slovne cilje in dejavnosti. NINA M. SEDLAR Foto: GREGOR KATIC Zidana ruta za Tončko Ulaga V Laškem so v času martinovanjo pripravili zanimiv in pester program Martinova nedelja, ki je bila vrhunec letošnjega tretjega martinovega v Laškem, je na Aškerčev trg v središču mesta privabila preko dva tisoč lju- di. Mnogi so prišli na Marti- nov sejem, še več pa je bilo takšnih, ki so skupaj z ljud- skimi pevci in godci ter v družbi dobrih znancev in ko- zarca vina želeli na prijeten način preživeti morda eno zadnjih lepih nedelj v tem letu. Okoli Aškerčevega trga je bilo postavljenih okrog tride- set stojnic, žal večinoma kra- marskih, vendar je bilo tudi nekaj svetlih izjem z medico in lectom, rožicami iz krep papir- ja, kovaškimi izdelki ter slad- kimi dobrotami iz kmečke pe- či. Svojo stojnico je letos spet postavilo tudi turistično druš- tvo iz Velike Polane, ki je v Laško pripeljalo še folklorno skupino in župana Štefana Pr- šo. Med ljudmi sta se spreha- jala nepogrešljiva berač in pič- kurin, iz Kranja pa je pričel lajnar Rastko Tepina. Farna cerkev sv. Martina je bila spet pretesna za vse, ki so se želeli udeležiti praznične svete ma- še v čast farnemu patronu. Med mašo, ki jo je v prisotno- sti domačega dekana Jožeta Horvata in monsignorja Stani- slava Dolšaka iz ljubljanske nadškofije vodil mariborski pomožni škof dr. Jože Smej, so blagoslovili obnovljene fre- ske v obeh baročnih kapelah in prezbiteriju. Nekoliko zadržano razpolo- ženje na trgu v času maše se je malo pred poldnevom prevesi- lo v zabavo, za katero so naj- prej poskrbeli godbeniki, ljud- ski pevci in skupine s prikazi nekaterih šeg, nato pa še an- sambel Vigred. Na odru se je zavrtel celo župan Jože Rajh, ki je po starem običaju najbolj pridni gospodinji izročil zidano ruto. Letos si jo je nadela Tonč- ka Ulaga iz Debra, ki dela tako dobro sirarsko skuto, da je za- njo na razstavah kmečkih do- brot na Ptuju že trikrat dobila zlato medaljo, lani pa še kipec za kakovost. JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIC Na Aškerčevem trgu so se najprej zavrteli člani folklorne skupine Anton Tanc iz Marija Gradca. Št. 46.-18. november 199^ NAŠI KRAJI IN UUDJE | Q Poštarji že nosijo Icartice Razdeljevanje zdravstvenih l(artk bo na Celjskem zaključeno do konca novembra - Brezplačni telefon za vsa vprašanja in prijavo morebitnih nepravilnosti po več kot enem letu priprav se je na (;eljskem kot tretji regiji v Sloveniji pričelo iivajanje zdravstvenih kartic, ki bodo nado- jiestile več kot štiri desetletja nespremenjene | jn že zastarele zdravstvene izkaznice. Na na- jem območju bo razdeljenih okrog 190.000 j Itartic. Prvi so jih že prejšnji teden dobili j Laščani in Radečani, zadnji bodo na vrsti; zavarovanci, ki živijo na območju nekdanje j občine Žalec. Uvedba kartic bo skupaj z name-; stitvijo vse potrebne opreme zaključena pred-j iidoma do konca tega meseca. -> Zu.arovanci bodo kartico prejeli po pošti kotj vrednostno pošiljko. V pismu bosta tudi knjižica. z informacijami o tem, kako ravnati s kardco, ter; izpis podatkov, ki so shranjeni v čipu kartice. V; celjski območni enoti Zavoda za zdravstveno! zavarovanje Slovenije opozarjajo, naj ljudje po-.^ šiljko vsekakor prevzamejo, da jim je ne bo i treba kasneje dvigovati na pošti ali pa sedežu; zavoda, priporočajo pa tudi, da je treba podatke • skrbno pregledati in vsako morebitno nepravil-i nost čim prej sporočiti na najbližjo izpostavo; zavoda ali pa na brezplačno telefonsko številko i 080-11-30, ki je za vsa vprašanja v zvezi z, uvedbo kartic na voljo že od 1. novembra. \ »Pričakujemo kar nekaj problemov, saj v za-^ vodu dopolnjujemo spremembe osebnih podat-: kov naših zavarovancev samo enkrat na me-; sec,« je povedala direktorica celjske območne' enote Marina Senčar Borič. »Tako se lahko] zgodi, da kartice ne bo dobil otrok, rojen v zadnjem mesecu, prispela pa bo na ime pred j iratkim umrle osebe. Možne so tudi nepravil-i losti zaradi nedavne spremembe priimka ali pa j pri naslovih tistih, ki so se preselili, spremembe^ naslova pa niso javih pravočasno.« \ Kartice samo zavarovanim i Vse kartice so že potrjene. Za otroke do 18.; leta in za upokojence za eno leto, za vse ostale ^ pa za tri mesece. Pred obiskom zdravnika torej' v tem času kartic ni potrebno potrditi, razen če ■, je prišlo do sprememb podatkov, na primer o) delodajalcu ali naslovu prebivališča. Kartice ne-.j katerih upokojencev bodo potrjene samo za tri mesece, vendar v zavodu pravijo, da se jim zaradi tega ni treba prav nič razburjati. Na kateremkoli od štiriindvajsetih samopostrežnih terminalov, kohkor jih je nameščenih v naši regiji, bodo lahko kartico potrdili za eno leto. Med zbiranjem podatkov o zdravstvenih za- varovancih so v celjski območni enoti ugotovili, da okoli 1500 ljudi nima urejenega zdravstvene- ga zavarovanja. Marsikdo tega sploh ni vedel, saj niso redki primeri, ko delodajalci sploh ne prijavijo svojih delavcev, ali pa jih prijavijo, vendar prispevkov ne plačujejo. Kot je povedala vodja oddelka za obvezno zavarovanje Sergeja Rajh Travner, je zavod vse takšne ljudi kar nekajkrat pozval, naj si uredijo zavarovanje, vendar je bil odziv izredno slab. Mnogi so se tudi zgovarjali, da zdravstvenega zavarovanja ne potrebujejo, češ da niso nikoli bolni. Kakorkoli, vsi ti in tudi ostali, ki zaradi različnih razlogov do 15. decembra ne bodo prejeli kartic, lahko to uredijo v svoji izpostavi ali pa na sedežu območ- ne enote v Celju. Razen v Zdravstvenem domu Celje, kjer ima- jo dva samopostrežna terminala za potrjevanje kartic (eden je v glavni avli, drugi pa ob vhodu v dispanzer za predšolske otroke), je po en termi- nal nameščen še v Splošni bolnišnici Celje, v zdravstvenih domovih v Laškem, Radečah, Slo- venskih Konjicah, Šmarju in Žalcu ter v zdravstvenih postajah Dobrna, Štore, Vojnik, Rimske Toplice, Zreče, Vitanje, Planina pri Sevnici, Bistrica ob Sotli, Kozje, Podčetrtek, Rogaška Slafina, Polzela, Prebold m Vransko. Terminal imajo tudi v celjski poslovni enoti Adriatica, od decembra dalje pa bo ncuneščen tudi na sedežu območne enote ZZZS v Celju. V teh dneh so svoje profesionalne kartice in kode za dostop do podatkov na karticah zava- rovancev prejeli tudi zdravstveni delavci, pričelo se je tudi že nameščanje čitalcev kartic. »Vemo, da prinašajo kartice kar nekaj negotovosti, saj so tako zavarovanci kot zdravstveni delavci navajeni na zdravstvene izkaznice, vendar smo prepričani, da bo kmalu konec prav vseh za- dreg,« meni Marina Senčar Borič. Da bo res tako, tidi tudi Stanislav Čuber, dr, med., direktor Območne enote ZZZS Krško, kjer imajo kartice že več kot leto in pol. »Ljudje imajo do kartice zelo skrben odnos, pri uporabi nima nihče, tudi starejši, prav nobenih težav,« pravi direktor krške območne enote in poudarja, da se bo morala stroka kmalu izjasniti, katere medicin- ske podatke bi še veljalo vnesti v čip kartice. Morda na koncu ne bo odveč opozorilo, da potem, ko boste prejeli zdravstveno kartico, stare izkaznice nikar ne vrzite v smeti. Drugod po Sloveniji, razen v krški regiji' in Novem mestu, bo namreč uvajanje kartic končano šele sredi leta 2000. Če bi se v prihodnjih mesecih odločili za obisk katere od zdravstvenih ustanov na primer v Prekmurju, si z novo kartico ne bi mogli kaj prida pomagati. Sožitje generacij Zavod za zdravstveno zavarovanje je uvedel še eno novost - s 1. novembrom je ustanovil Vza- jemno zdravstveno zavarovalnico, ki ima sedež v Ljubljani, poslovne enote pa so povsod tam, kjer so doslej imeli oddelke za prostovoljno zdravs- tveno zavarovanje. Zavarovalnica posluje na na- čelih vzajenmosti, neprofitnosti ter dolgoročne varnosti in stabilnosti. Načelo vzajemnosti pome- ni, da si bodo zavarovanci v primeru bolezni ali poškodb pomagali med seboj pri pokrivanju stioškov za zdravstvene storitve. »Gre za medge- neracijsko izravnavo sti-oškov, s katero sta starej- šim in zdravljenja bolj poti-ebnim osebam doseg- ljiva prostovoljno zdravstveno zavarovanje za doplačila in ustrezna zdravstvena varnost,« po- jasnjuje direktorica celjske Vzajemne Bojana Ja- ger. Načelo neprofitnosti pomeni, da zavaroval- nica ne bo ustvarjala dobička, ampak bo morebit- ne presežke namenjala za razhčne ugodnosti svojim članom v obliki bonusov. Vsi dosedanji zavarovanci za prostovoljno zdravstveno zavarovanje (na Celjskem jih je nekaj manj kot 113 tisoč, od tega jih ima 19 tisoč individualne pogodbe) so s 1. novembrom avto- matično poštah zavarovanci Vzajemne. »Za za- varovance se s tem ni prav nič spremenilo,« pravi Jagrova, »saj zavarovalni pogoji in s tem kritje zdravstvenih storitev ostajajo enaki kot v ZZZS. Vsekakor pa lahko zavarovanci že kmalu pričakujejo novo, še bolj pestro ponudbo pro- stovoljnih zdravstvenih zavarovanj.« ammmmmmmmmmmm janjaintihar Prometna odrešitev pod Šaleškim gradom Na zelo prometni cesti Celje-Velenje-Dravograd pred naseljem Šalek v Velenju so se •komunalni delavci lotili rekonstrukcije odcepa v križišču za naselje Gorica. Občina je skušala Urediti odcep že pred leti, a ji to ni uspelo zaradi različnih zadržkov nekaterih lastnikov zemljišča. Sporazum je zdaj obrodil sadove in kmalu bo na tem delu ceste Velenje-Dravograd Promet bistveno sproščen, saj bo ob delovnih izmenah več sto vozil prosto zavijalo iz svojega prometnega pasu v naselje Gorica, sproščeno pa bo tudi vozišče v smeri proti Slovenj Gradcu. JOŽE MIKLAVC 18 NASI KRAJI IN UUDJE Najbolj urejena postaja Slovenije železniška postaja Šent- jur je v preteklih letih že prejela priznanja za ureje- nost, letos pa so jo Sloven- ske železnice in Turistična zveza Slovenije proglasile za najbolj urejeno v Slove- niji. Za najbolj urejeno je bila izbrana v svoji kategoriji, saj ocenjujejo postaje v dveh sku- pinah s tremi podskupinami (tako so letos med prejemniki najvišjega priznanja v svojih kategorijah ob Šentjurju še že- lezniške postaje Ljubljana, Divača, Poljčane, Šentilj in Hrpelje-Kozina). Šef postaje Šentjur Mihael Bučar, ki živi v tem kraju, pravi, da jim pri skrbi za čistočo, urejenost okolja in ocvetličenje poma- gajo sponzorji, KS Šentjur- mesto ter občina (župan Jurij Malovrh je bil nekoč železni- čar). Letos so prejeli tudi mestno priznanje za urejenost okolja. Zaščiteno šentjursko po- stajno poslopje je med naj- starejšimi na svetu. Zgradili so ga leta 1846, ob Južni železnici od Dunaja proti Trstu. Tako so v Šentjurju v znamenju preteklosti uredi- li starinsko železniško kret- niško postojanko, trenutno pa si prizadevajo za postavi- tev signalne varnostne na- prave iz prejšnjega stoletja, ki je zaenkrat še v Dravogra- du. Sicer pa so v Turistični zve- zi Slovenije med vsakoletno akcijo Moja dežela - lepa in gostoljubna poleg železniških postaj prav tako pozorni na urejenost gasilskih domov in Visoko priznanje Turistične zveze Slovenije so izročili šefu železniške postaje Šentjur Mihaelu Bučarju prejšnji teden na prireditvi v Laškem (na fotografiji na desni strani). bencinskih servisov. Med bencinskimi servisi je za ure- jenost prejel letos priznanje Petrolov bencinski servis v Slovenskih Konjicah, med gasilskimi domovi pa gasil- ski dom v PGD Šalek v Vele- nju. lH^^ BRANE JERANKO Stanovanjska hiša Majstrovih iz Spodnje Rečice ob Savinji je zdaj zaščitena pred vodno ujmo. ] Mojstrovi varni pred vodno ujmo Izgradnja po poplavi v letu 1990 porušenega jezu na Sa- vinji v Spodnji Rečici v Zgor- nji Savinjski dolini je čakala skoraj osem let, nov Graš- činski jez pa sedaj varuje industrijski kompleks v Na- zarjah ter porečje Savinje proti Spodnji Savinjski doli- ni. Tik ob porušenem jezu je celih devet let trepetala Ama- lija Krajnc, Maj strova Malč- ka v Spodnji Rečici, ker je veliko betonsko podporo med koritom Savinje in nji- hovo enonadstropno stano- vanjsko hišo porušila povo- denj hkrati z že omenjenim jezom. Delavci podjetja PUV Celje, ki so po besedah Ama- lije Krajnc zgradili pravo utrdbo pod njihovo hišo, v teh dneh zaključujejo obsež- na dela, gradnjo zaščitnih škarp od jezu do Majstrove hiše. »Po devetletnem trepe- tanju, kdaj bo divja voda spodnesla našo hišo, smo si zelo oddahnili. Najbrž s tem ne bi bilo še nič, če ne bi sredi leta srečala ministra Pavleta Gantarja, ki mi je osebno za- gotovil, da bo hiša kmalu zaš- čitena.« JOŽE MIKLAVC Čebele in mlado vino na Ponikvi. Turistično olepševalno društvo Ponikva je že osmič pripravilo Martinove dneve, ki so trajali tri dni. Osrednja prireditev je bila v Slomškovem kulturnem do- mu, kjer se je predstavilo se- demnajst domačih čebelarjev. Postavili so velik čebeljnak in ob njem razstavili čebelarsko orodje, več vrst medu in izdel- ke iz medu. O sodobnem če- beljarjenju je govoril dr. vete- rine Drago Goručan. Deve- tindvajset domačih vinograd- nikov se je predstavilo z mla- dim vinom, ki so ga mnogi obiskovalci razstave z vese- ljem pokušali. Vinogradniki so se dogovorili, da bodo pri- hodnje leto ustanovili sekcijo. Društvo prijateljev mladine je pripravilo razstavo, na prosto- ru med cerkvijo in kulturnim domom pa je bil Martinov sejem. Turistično olepševalno društvo je za svoje delo letos dobilo občinsko priznanje, ob koncu leta bo pripravilo silve- strovanje z dva tisoč lučkanii v pozdrav novemu letu, radi pa bi preko programa Phare za- poslili tudi dve domačinki. T.VRABL Št. 46.-18. november 199C SPORI 19 Ne za poraz, za rokometne klofute gre! Če skupek dobro plačanih profesionalcev tako zlahka prepusti zmago družbi borbenih amaterjev, je v moštvu potrebno nekaj spremeniti Kazenska odprava Seada Hasanefendiča se j5 v toplem Tel Avlvu klavrno končala. Name- jto želenega maščevanja zaradi starih neuspe- hov z Železničarjem in lvryjem, se je celjski ifener po tesnem porazu znašel pod ploho liritik, ki so (za zdaj le navidezno) zamajale njegov stolček, celjski pivovarji pa so zašli v globoko krizo. Ta je tudi odraz odnosov v flcipi, ki kar kličejo po spremembah. Moštvo 5e očitno ni dovolj menilo za opozorila direk- lorja Vlada Privška, ki je bil že pred potova- njem v Izrael prepričan, da bodo domači idcoristili sleherno poigravanje in neresnost. »Igrali smo zelo pametno. O tem moramo nenehno razmišljati, kajti med nami in vrhun- slcimi evropskimi ekipami je ogromna razlika. V prvem delu smo imeli slabo obrambo, saj nismo znali zadržati Manaskova in Stefanoviča. To sem v nadaljevanju spremenil in Makedoncu prilepil čuvaja, Stefanoviču in desni strani celj- skega napada pa pustili nekaj več prostora. To je bil moj riziko, ki je uspel. Jasno mi je, da nasprotnik zadeva ne glede na obrambno for- macijo, tveganje s spremenjeno obrambo je bilo zato še večje. Bili smo zelo nervozni in igralcem sem govoril, naj ne zaključujejo prehitro ter diteval, da proti vratom sprožijo le en strel in 10 iz izdelanega položaja. Vesel sem, da so me poslušali! Tek- mo sta odločili dve Manaskovi zapravljeni sedemmetrovki, b bi se pivovarji lahko odlepi- l, mi pa smo dobili krila. Celja- 11 so med najmočnejšimi v Evropi, zato je zmaga za nas fliko presenečenje in še večji speh. Ugnali smo veliko kvali- etnejšo ekipo!«, se je nadalje- lanja izraelske pravljice po tek- al veselil zgovorni Hapoelov strateg Amir Pupeko, ki nika- lor ni mogel razumeti nena- vadne predstave Celjanov. Podkupliena, zmedena ali neumna? To je izraelska plat dogod- kov v Rishon Le Zionu, celjska je veliko temnejša. Poraz sam Sead Hasanefendič: »Ne vem, kaj naj zamerim igralcem!« po sebi ni posebej tragičen in nihče ne dvomi, da se bodo Celjani v Golovcu Izraelcem dvojno, če ne trojno oddolžili in zmagali v skupini. Problem je že dolgo igra in njeno vode- nje, zato je ne\imestno in sme- šno s prstom kazati na dom- nevno podkupljena ukrajinska sodnika Shala in Konoplyasti- ja, ki se resnično nista proslavi- la. Če sta zares bila pod »fi- nančnim vplivom« Hapoela, potem sta svojo nalogo opravi- la slabo, saj »svojim« nista zna- la zagotoviti mirnejše zmage. Med njune grehe lahko šteje- mo 14 kazenskih minut Celja- nov in nekaznovanost doma- čih, dopuščala sta, da se gledal- ci še pred koncem obeh polča- sov sprehajajo po igrišču, ru- menim sta večkrat odvzela žo- go v napadu in jih kaznovala s petimi sedemmetrovkami (Ha- poel 3), domači so prosti strel ob polčasu izvedli kar izven igrišča (za nameček sta Kokša- rova poslala na klop, Hasane- fendiča pa razveselila z rume- nim kartonom), po zadnjem golu pa prav tako nista zausta- vila igralnega časa. Njuno po- četje zagotovo zasluži pozor- nost odgovornih pri EHF. Povabilo k zmagi Moštvo, katerega vratar za- drži kar 26 nasprotnih strelov in ob tem doseže več kot 52- odstotno uspešnost (letos 47, sicer pa 43), običajno ne izgu- bi. Toda Celjani so domače kar vabili k zmagi in ti so ponuje- no sprejeli. Kljub temu se je zdelo, da je v igri še dovolj rezerv, ki jih Hasanefendičevi fantje utegnejo uporabiti, ko bo potrebno. Podoben vtis je ostal tudi ob koncu in najhuje je, da pivovarji niso izkoristili (v primerjavi z domačimi) ogromne premoči v vseh ele- mentih, kakor tudi potencia- lov in možnosti, temveč so od zmage preprosto odstopili. Trener je znova stavil na Ma- naskova (med tednom je na treningu imel bližnje srečanje z Vugrincem) in v prvem pol- času se mu je ta oddolžil s 100- odstotnim učinkom, ki pa se je ob »policajih« Livgotu in Oleni- ku porušil (v tem je npr. Peric videl vzrok poraza), padla je tudi njegova zanesljivost pri kazenskih strelih. Desna stran napada je bila ohromljena. Vu- grinec, ki ga je izraelski trener uvrstil med najboljše na stari celini, je zadel le enkrat in zapravil 4 žoge, Pungartnik se je v kotu ohladil, saj zanj ni bilo uporabnih žog, enako se je na črti godilo Škrbiču. Polo- žaj se je po prihodu Šerbca in Banfra v nadaljevanju še po- slabšal, Hasanefendič pa ni reagiral na »izobčenje« Mana- skova, ko bi v napad lahko poslal golov željnega Pajoviča, saj je težko verjeti, da bi izrael- ski obrambi uspelo pokriti dva bombarderja. Presekana vez je težave povzročala tudi Kok- šarovu, ki v nadaljevanju sploh ni prišel do izraza. Vsaj protinapad je deloval zaneslji- vo, vendar z igro na postavlje- no obrambo je nekaj hudo narobe. Gostje so najvišjo prednost imeh pri 4:8, sicer pa kar 8-krat vodili za 3 in vsaj petkrat imeli možnost narediti občutnejšo razliko. V nasprot- ju je Hapoelu uspelo štirikrat izenačiti (na 1, 14, 22 in 23), edino vodstvo pa je zadoščalo za zmago. To si je Hapoel po dolgem napadu priboril po- tem, ko je najboljši domači igralec Idan Maymon po de- snem krilu ubežal Stefanoviču in s strelom v levi zgornji kot 10 sekund pred zvokom sire- ne ukanil še Perica. Časa za izenačenje ni bilo dovolj. Ura je tekla, gledalci so pridrveli na igrišče, naši pa med njimi slalomirali do sredine centra, kjer je Banfro brezglavo, slabo in nekoliko prehitro še zadnjič sprožil. Kje iskati vzroke? »TekiTia je imela veliko inten- ziteto in ne vem, kaj naj mojim igralcem sploh zamerim. Srečali so se s čvrsto obrambo na čelu z vratarjem Zaikmanom in niso vedeli, kaj početi z žogo. Mana- skovu je skoraj vse uspevalo, igralci so se borili do skrajnosti. Ne vem, kje naj iščem vzrok. Sodnika sta nas očitno oškodo- vala. Za zmago bi verjetno mo- rali igrati na meji idealnega, saj sta nam po tekočem traku do- sojala izključitve, penale in pre- dolge napade. Prebrodili smo krizo in nisem imel občutka, da bi bili nervozni. Tu in tam bi lahko kdo odigral ali streljal bo- lje. S Šerbcem in Banfrom sem želel osvežiti postavo, kar smo preizkusili že v Trebnjem. Po mojem zaradi tega ni škripalo, v obrambi smo dobili nov im- pulz. V Celju bomo gladko zma- gali in 1. mesto ne bi smelo biti ogroženo,« je svojo filozofijo pojasnjeval vidno razburjeni Hasanefendič, ki bi si za rezer- vo lahko prihranil vsaj razlago o slabi igri,, ki naj bi jo njegovi v prihodnjih mesecih do odločil- nih obračunov vsekakor še do- gradili. To je »odlika« vrhunskih moštev Kje potemtakem iskati poduk, če napak po mnenju trenerja domala ni Bilo? Ob vsem tem pa je voda na mlin gostov bilo tudi vzdušje v dvorani. Sicer bojda silno vro- čekrvni navijači so tokrat us- tvarili ozračje kot na kakšni šolski proslavi, duška pa so si dali šele ob nenadejani zmagi. Barve Hapoela (skupaj z žen- skim delom kluba ima 7-krat manjši proračun od celjskega) branijo amaterji, ki se dopold- ne porazgubijo po službenih obveznostih, večer pa si rezer- virajo za trening. Profesionalec je le Litvanec Argildas Gedvi- las, vendar brez vidnega učin- ka, medtem ko je npr. David Balsar prvi izraelski maneken in na domačem trgu reklamira vse vidnejše francoske blago v-, ne znamke. Privšek: »Razmere smo uredili!« o dogodkih v Izraelu je bilo pričakovano več besed tudi na novinarski konferenci pred go- stovanjem v Italiji, ki po,napo- vedih celjskega tabora seveda ne bo le formalnost, kajti »mor- da se bo italijanskim prvakom posrečilo vpreči vse sile. Napa- ka se ne sme ponoviti, iz tega smo se nekaj naučili!« V nada- ljevanju je direktor Privšek raz- ložil, da kakšnih posebnih ukre- pov niso sprejeli in da »smo vse rešili s pogovori z igralci. Tak- šna je tudi klubska politika reše- vanja nastalih težav. O podrob- nostih ne bom govoril, to je stvar kluba. Verjemite, da smo sposobni sami premagati prob- leme in doseči zastavljen cilj!« Hasanefendič se je najprej izog- nil odgovoru na vprašanje, če so se dogodki V celjskem tabo- ru pred gostovanjem v Tel Avi- vu odrazili v igri, je pa ponovil svojo tezo, da je vsakdo na igrišču hotel storiti le najboljše, končno pa diplomatsko zanikal zastavljeno mu vprašanje. Po njegovem bi Peric ubranil prav vsak drug strel, ki pa se je May- monu tokrat prav čudežno po- srečil, imel pa je tudi občutek, da na obrambo 3-2-1 domači niso mogli zabiti gola. Žuborenje v taboru Celjanov je vodilnim uspelo vsaj delno prikriti, težje pa bo zaustaviti vrelo vodo pod celjskim po- krovom, ki se bo do konca sezone ob zdajšnjem statusu quo zanesljivo nakopičila. Že veliko prej je namreč pricurlja- la informacija, da bodo takrat odslovili kar 6 igralcev, ogrože- ni pa se počutijo predvsem do- mači rokometaši. O imenih se ' v krogih blizu GPL že na veliko govori. Ne glede na to, kako bodo uspeh najti pot iz zaklete- ga labirinta, pa je vendarie tre- , ba vedeti, da se bo v Celju še naprej igral rokomet. In to vr- hunski! PRIMOŽ ŠKERL Foto: GREGOR KATIC Bo nekdo naposled uvidel, da je Alešu Pajoviču potrebno ponuditi več bombarderskih priložnosti? V ospredju športnih do- godkov v Tel Avivu to soboto ni bil rokomet, temveč nogo- metni obračun Izraelcev in Dancev (0:5) za uvrstitev na EP, ki ga je spremljalo preko 80 tisoč gledalcev. Za roko- metni derbi je vedel le malok- do, kljub slabi reklami pa je bila dvorana s kapaciteto 1500 sedežev skoraj polna. Preostali izidi 3. kroga - skupina A: Kiel-Ademar Leon 39:24. Sandefjord- Montpellier 21:27. Vrstni red: Kiel 6, Ademar Leon, Sandef- jor in Montpellier 2. Skupina B: Iskra-Alpi Prato 26:23. Skupina C: Skjern-Zaporožje 16:20. Suhr-Badel Zagreb 23:35. Vrstni red: Badel Za- greb 6, Zaporožje 4, Suhr 2, Skjern 0. Skupina D: Kaustik Volgograd-Partizan 24:22. Fotex-Barcelona 23:31. Vrst- ni red: Barcelona 6, Fotex, Kaustik Volgograd in Parti- zan 2. Poraz v Izraelu je IZ po vrsti v 63 evropskih tekmah Celja Pivovarne Laško (od sezone 92/93). Uspeha nad Celjani so se doslej veselili Barcelona, Badel Zagreb, Zamet, Gote- borg. Teka Santander, VVallau, Portland San Antonio, West Wien, Fotex in Caja Cantabria. fe!.iil:i!fffl!!l!Wfg!:71 20 ŠPORT mmnmmmmmmBmmm mammm Na miting polovično pripravljeni Pred vrhunsko plavalno prireditvijo v Celju v soboto in nedeljo se na bazenu Golovec obeta vr- hunska plavalna prireditev z udeležbo večjega dela najboljših v glavnem sred- njeevropskih plavalcev, med katerimi je več kot 50 nosilcev odličij iz velikih tekmovanj, 40 pa jih je že izpolnilo normo za Sydney 2000. Na 14. mitingu za pokal mesta Celja bo v vodo sko- čilo približno 300 plavalcev iz Slovenije, Hrvaške, Ma- kedonije, Madžarske. Češ- ke, Slovaške in Rusije, med- tem ko se Jugoslovani zara- di denarne suše tekmovanja skoraj zagotovo ne bodo udeležili. Najbolj zveneče ime pla- valnih obračunov bodo sve- tovni prvak na 50 delfin v malih bazenih Hrvat Miloš Miloševič, svetovni prvak na 200 prsno Rus Andrej Kar- nejev in njegov rojak ter no- silec olimpijskega odličja Vladislav Kolikov. Najzani- mivejši obračun gre pričako- vati v kraljevski panogi 50 prosto, ko naj bi se na štart- nih kamnih pojavila vsa šprinterska smetana držav nastopajočih. Glede na za- sedbo je v nevarnosti tudi najkvalitetnejši rezultat celj- skih mitingov, ki ga je leta 1996 na 100 hrbtno s časom 55,14 postavil Tomislav Karlo (Mladost Zagreb). Plavalni miting kot vsako leto zadnjega desetletja pri- haja ob nepravem času, ven- dar ga je domači Marines Neptun primoran organizi- rati (strošek dosega 11 tisoč mark), saj tako ohrani mesto v mednarodnem koledarju in si zagotovi udeležbo svo- jih plavalcev na mitingih v tujini. Ponavljajoče se teža- ve z bazenom (prvi trening v Golovcu so Celjani opravili šele včeraj) so hendikepirale domače tekmovalce, ki so plan treningov in priprav do- slej le polovično izpolnili, zaradi vsakodnevnih voženj v velenjski pokriti bazen pa je članstvo kluba upadlo na 50. Največ problemov pred decembrskim EP v Lizboni bo zaradi tega irnela celjska državna rekorderka na 200 delfin (2:16,04) Urška Roš, ki v svoji paradni panogi lovi normo za 01, do katere ji manjka dobrih 8 desetink, v Celju pa jo čakajo nastopi še na polovico krajši progi ter 200 in 400 prosto. Klub ji ne more financirati dragih pri- prav. Plavalna zveza pa »ča- sti« le plavalce z izpolnjeni- mi normami. Od Marinesovih predstav- nikov si vidnejše dosežke v celjskem bazenu poleg Ro- ševe lahko obetamo še od Sandre Jockovič (200 me- šano, 200 in 400 prosto), Mihe Josta (200 delfin, 100 in 200 prosto) ter Mihe Le- nasija (100 in 200 prosto), zanimiv pa bo tudi nastop enega najobetavnejših slo- venskih plavalcev Martina Vrhovška, sina nekdanjega Celjana in rekorderja v hrbt- nem slogu Danija Vrhovš- ka, ki je kasneje odšel v Ljubljano. Odličja najbolj- šim (najvišja denarna nagra- da je 800 mark) bodo med drugimi podeljevali znani celjski športniki. Najboljše plavalce v tej se- zoni čakajo štirje pomembni nastopi. Po lizbonskem EP in atenskem SP (marec) v ma- lih bazenih bo EPZ zaradi 01 v Sydneyu pohitela še z let- nim EP v Helsinkih (junij in julij 2000). PRIMOŽ ŠKERL »Veletrgovcem« četrti naslov Moštvo Kovinotehne Hrib je četrtič zmagalo in postalo zmagovalec občinske veteranske ligei malem nogometu ter se bo potegovalo tudi za naslov najboljšega v zimski ligi, ki se prične 4 decembra in je logično nadaljevanje letne lige, kjer so prav tako bili prvaki. V konkurenci i; moštev je Kovinotehna Hrib osvojila 58 od 66 možnih točk in dosegla gol razliko 120:31, od tegi je Milovan Radič zadel 44-krat (najboljši vratar prvenstva je član drugouvrščenega žalskega Sipr, Jurko). Na sliki: Kovinotehna Hrib - Rajko Medjo (vodja), Branko Juračič, Borivoj Simii (kapetan), Dragan Suknovič, Ivan Mavrek. Spodaj: Budimir Nikolič, Mičo Jovič, Dušan Srdi{ Dževad Zukič (manjka najboljši strelec ekipe Milovan Radič). Pi PANORAMA LigaSi-Moba 14. krog: Publikum-Potro- šnik 2:0 (0:0) Hodžar 53, Ka- čičnik 85. Primorje-Rudar (V) 2:1 (1:0) Lavrič 47. Vrstni red: Maribor Pivovarna Laško (-1) 33, SCT Olimipja 27, HIT Gorica 24, Publikum (+1) in Rudar (V) (-1) 22, Primorje 20, Mura (-1) 19, Dravograd 18, Korotan (-1) in Domžale (- 1) 17, Feroterm Pohorje 6, Potrošnik 4. ^SNL 15. krog: Ivančna Gorica- Šentjur 4:1 (1:1) Obrez 5. Esotech Šmartno-Elan 0:3 (0:1). Končni vrstni red po jesenskem delu: Tabor Seža- na 40, Koper 36, Esotech Šmartno 29, Elan 28, Železni- čar Ligro in Zagorje 27, Alu- minij 26, Montavar Rogoza 19, Živila Triglav 18, Ivančna Gorica in Jadran Šepič 17, Drava 14, Nafta in Šentrjur 13, Črenšovci 10, Avtoplus Korte 3. UIMN 6. krog: EM Celje Pelikan- Lesna ind. Litija 1:4. Vrstni red: Lesna ind. Litija in Sevni- ca 15, Puntar Alpcommerce in EM Celje Pelikan 13, Me- teorplast 8', Beton Divert 6, Vulk. Stipič 5, Orkan Zbelovo 4, Family Shop in Tomaž Poe- tovio 2. Evropska liga 7. krog: Pivovarna Laško- Maccabi Elite 87:92 (49:51)^ Goljovič 26, Hafnar 21, Drag- šič 13, Lisica 12, Jurak 9, Kune 4, Nachbar 2. Vrstni red: Maccabi in Asvel 12, 01ympiakos 11, Varese 10, Ul- ker in Pivovarna Laško 9. UgaKofinska 10. krog: Krka Telekom- Savinjski Hopsi 92:77 (49:41) Kobale 29, Kahrima- novič 13, Udrih in Cizej 12, Kadič 5, Ovčina 4, Nikitovič 2. Rogla Atras-Pivovarna Laš- ko 66:86 (40:46) Šporar 17,- Radovič 11, Benič 6, Pučnik 5, Jokič in Herman 4, Manoj- lovič, Tomašič, Zimrajh in Šrot 2 za Roglo Atras, Goljo- vič 18, Kune 16, Hafnar 14, Lisica 13, Jurak 8, Žarkovič 5, Nachbar, Kazaferovič in Gilič 4 za PIL. Vrstni red: Union Olimpija 20, Pivovar- na Laško in Krka Telekom 19, Triglav in Slovan 16, Zagorje 15, Savinjski Hopsi in ZM Maribor 14, Helios 13, Rogla Atras 12, Loka kava in Kraški zidar 11. i.Bsia 7. krog: Bežigrad-Elektra 78:58 (38:34) Črešnik 14, Bo- žič in Vugdalič 10, Milic in Rizman 9, Nuhanovič, Mali- čevič in Kovačevič 2. Banex- Radenska Creativ 103:80 (43:45) Ravnihar 24, Sivka 23, Jesenek in Lušenc 14, Keb- lič 13, Strnad 10, Marinšek 3, Makovec 2. Kemoplast-GD Hrastnik 101:85 (44:29) Zor- ko 22, Novakovič 20, Toma- žin 17, Rovšnik 9, Kočar 8, Maček 7, Gajšek 6, Ribezi 5, Martinovič 4, Jovanovič 2, Košak 1. Vrstni red: Bežigrad, Nova Gorica, Radenska Crea- tiv in Ten Krško 12, Ilirija, Kemoplast in Banex U, Union Olimpija ml. in GD Hrastnik 10, Elektra 9, Simp Radovljica in Jurij Plava Laguna 8. 2^KLvzhod 7, krog: Celje-Lastovka 101:49. Rogaška 98-Litija 79:97. Vrstni red: 1.SKL(Ž) 8. krog: Ingrad Celje-BTC Legrad 84:44 (42:23) Grobel- nik 20, Ramšak 19, Knez in Obrovnik 9, Deak 8, Potočnik 6, Veble 4, Jelušič in Vodopi- vec 3, Sušin 2, Pertinač 1. Vrstni red: Ingrad Celje 16, Imos Jezica 14, SKB Jezica ml. 12, ADD Ilirija (-1) 11, BTC Legrand (-1) in Odeja Marmor 10, Pomurje Skiny 9, Maribor (-2) 8. Savinjska košaHcarska liga 2. krog: Norma Soft-Tris Vr- bovec 34:42 (17:22), ŠD Mo- zirje-Polzela 95:93 (86:86, 71:71, 28:28), Prebold-Griže 20:0 (b.b.), KK Velenje-Laško 67-56 (30:23). Vrstni red: Tris Vrbovec 4, Polzela 3, Pre- bold, KK Velenje, ŠD Mozirje, Norma Soft in Laško 2, Pizze- rija 902 1, Griže izključene. Ligapivakov 3. krog: Hapoel-Celje Pivo- varna Laško 24:23 (13:14) Manaskov 8, Stefanovič 4, Kokšarov 3, Pajovič, Škrbič in Banfro 2, Pungartnik in Vugri- nec 1. Vrstni red: Hapoel 6, Celje Pivovarna Laško 4, Iskra 2, Alpi Prato 0. IJIDRL 9. krog: Trebnje-Celje Pivo- varna Laško 26:30 (9:16) Ma- naskov 8, Vugrinec 7, Stefano- vič 6, Škrbič 3, Šafarič 2, Pungartnik, Banfro, Pajovič in Šerbec 1. Gorenje-Prule 67 25:26 (13:14) Astafei 6, Ka- vaš, Rozman in Sovič 4, M. Oštir 3, Gavriloski in Gajšek 2. Radeče-Inles Riko 26:25 (15:9) German 8, Trbojevič 5, Bon 4, Privšek in Plazar 3, Sotlar in Rantah 1. Vrstni red Celje Pivovarna Laško 18, Pru le 67 16, Prevent 14, Trebnji 12, Gorenje in Dobova 9, Inlei Riko in Radeče 8, Termo 7 Slovan 6, Jadran 2, Hotel Morje Potrorož 0. 1.ADRL(Ž) 9. krog: Žalec-Burja 43:1| (22:7) Derčar 10, Randl 8 Kline, Strmšek in Zidar 6, Bu bik 4, Jager 2, Potočnik 1 Končni vrstni red po jesen skem delu: Robit Olimpiji 18, Krim NR 16, Žalec 12, N Degro Piran 11, Vegrad in Jelo vica 10, Gramiz Kočevje 6, Baje Daewoo Izola 5, Branik 2, Burja 0. 2J)0L 6. krog: Beltinci-Šoštanj Topolšica 1:3 (25:18, 30:32, 21:25, 20:25). SIP Šempeter- Brezovica 2:3 (22:25, 25:21 18:25. 25:19, 13:15). Vrstni red: Brezovica 17, IGM Hot 14, SIP Šempeter in Ljutomei 13, Šoštanj Topolšica 12, Bel tinci 11, Termo Lubnik 9, Pf vačina 6, Fužinar GOK IGEM II., Kovinar Kočevje in Krka 4, Črnuče 1. 2.D0L(Ž) 6. krog: Tabor Maribor-B&l Utrip Šempeter 0:3 (12:25, 23:25, 21:25). Benedikt-Ka- juh Šoštanj 1:3 (21:25, 15:25, 25:20, 19:25). Vrstni redi B&L Utrip Šempeter 16, OD Krim in Frupi ŠOU K2 Spori 14, Infond Branik II. 13, Kaju^ Šoštanj 11, Gradb. Stane Me- žica in Solkan 9, Tabor Mari- bor 8, Benedikt 6, Kemipla* II. in Asics Kamnik 4, Mladi Jesenice 0. HOKEJ Liga 6. krog: Slavija M Optima' Celje 8:4 (2:1, 6:2, 0:1). Vrst- ni red: Acroni Jesenice (-1' 10, Olimpija (-2) in M Slavijo Optima 8, Bled (-1) 6, Jeseni- ce mladi (-1) 4, Marc In'- Ti voh (-1) 2, Triglav (-2) i" Celje 1. ŠPORTNIKLErA Odslej boste v vsaki številki našega časopisa našli kupon, s katerim boste glasovali za najboljše športnike. Tokrat le opozo- rilo. Dobili smo namreč kar nekaj kuponov, na katerih niso bila imena športnikov s Celjskega, le za tiste z našega območja pa lahko glasujete, zato prosimo za več previdnosti v prihodnjih tednih. In še nekaj: ni potrebno glasovati samo za tiste športni- ke, ki smo jih omenili v prejšnji številki. Bili so le nominiranci, izbira pa je vaša in lahko namenite glas kateremu koh športni- ku, ki si po vašem mnenju zasluži priznanje za svoje dosežke v iztekajočem se letu. Zadnji teden bomo izžrebali tudi nekoga, ki bo prejel nagrado fitness studia Top-fit, ki je pokrovitelj naše akcije. Nagrada je enomesečni brezplačni obisk njihovega studia v Ipavčevi ulici v Celju. Št. 46.»18. november ^999 ŠPORT 21 Esotech in Šentjur še upata Drugoligaški nogometaši so končali z jesenskim delom prvenstva - Pomlad še boljša? V 15. krogu sta oba pred- jtavnika s Celjskega doživela yisoka poraza. Esotech Šmart- „0 je na domačem igrišču Ijonil proti Elanu, bolj priča- jiovana pa je nova »ničla« obubožanega Šentjurja v ivančni Gorici. Šmarčani so želeli jesenski : del prvenstva zaključiti z zma- go v derbiju, ki bi bila najlepše slovo od zvestih privržencev. Toda razpledo se je v nasprotju 5 pričakovanji. Že v 20. minuti je dobil rdeči karton Borštnar, potem pa se je šmarška mreža zatresla kar trikrat. »Vijoličasti« so zaključili prvo polovico pr- venstva tako, kot so bili vajeni v prejšnjih krogih: presenetlji- va zmaga in že v naslednjem Idogu boleče razočaranje. Pri Esotechu se seveda zavedajo. da bo ob bolj konstantni formi lahko zbrali še kakšno točko več, zato bodo med premorom vse prej kot počivali. Tretje me- sto na prvenstveni lestvici je nekako pričakovano in realno, letošnja zasedba je vendarle, kljub velikim spremembam, dosegla lansko in zelo verjeten je (le kaj spet porečejo v klu- bu?) vsaj poskus naskoka na drugo mesto, ki je trenutno v lasti Kopra. »Razumljivo je, da bomo skušah zasesti drugo mesto, ki prinaša ogromno. Vprašanje je le, ali bomo za kaj podobnega sposobni,« je poja- snil trener Esotecha Drago Ko- stanjšek, ki je minulo nedeljo kljub igralcu manj napadal Elan in tako vnovič razkril svojo »napadalno trenersko dušo«, ki jih je pri nas, predvsem v drugi ligi, še premalo. Šmarča- ni pa prav zaradi praviloma napadalne taktike in pristopa lahko pripravljajo preseneče- nja. Res da večkrat, kot bi bilo potrebno, doživijo tudi razoča- ranja, toda napad je prava vizi- ja za vstop v domačo elitno konkurenco v novem tisočlet- ju V šentjurskem taboru ni de- narja, ni volje, ni niti upanja na boljše čase; ni vzdušja. Apatija je v zadnjih tednih zajela tudi igralce, ki so na zadnji tekmi proti Ivančni Gorici dobro za- čeli in povedU, toda potem je novinec Goran Stankovič kar štirikrat pobral žogo iz svoje mreže. Kapetan in strelec zad- njega gola Dejan Obrez je pre- viden v napovedih pred nada- ljevanjem prvenstva: »Kolikor poznam razmere v klubu, se vse tja do sredine februarja ne bo zgodilo prav nič. Potem bi se utegnilo spremeniti na bolje. toda zaenkrat o tem, verjemite mi, ne razmišljam. Upam pač na najboljše, čeprav ničesar ne pričakujem.« Katastrofalne razmere in nemogoči pogoji za delo so se v drugi polovici jesenskega dela odražali tudi na rezulta- tih. Šentjur je kar 12 točk na- bral v prvih osmih krogih. Zadnjič je zmagal 26. septem- bra proti Železničarju (1:0), dva kroga kasneje je osvojil še točko proti Nafti na domačem igrišču, sicer pa nanizal same poraze. Ekipa, ki bi v normal- nih razmerah lahko realno ra- čunala na zgornjo polovico pr- venstvene lestice, se bo pri- hodnje leto borila za obstanek v drugoligaški konkurenci. Vzporedno bo potekal še hujši in pomembnejši boj: za golo preživetje! TOMAŽ LUKAČ NA KRATKO Beaver Creek: Celjski smu- čar Bernard Vajdič si je v inter- nih kvalifikacijah slovenske izbrane vrste zagotovil nastop na naslednji veleslalomski tekmi za svetovni pokal v ZDA. Na preizkušnji prihod- nji teden bodo nastopili še Košir, Kune, Pavlovčič, Kob- lar in Reberšak. Ljubljana: Na prvem pre- glednem tekmovanju v strelja- nju z zračnim orožjem so bili doseženi naslednji rezultati in uvrstitve. Stand. zr. pištola, člani: 2. Simon Veternik (Mrož Velenje) 571, 3. Cveto Ljubic (Celje) 570, 4. Damjan Sajovic 570, 6. Peter Tkalec 567, 8. Andrej Brunšek 563, 10. Janez Štuhec 555. Pištola, mladinci: 3. Pauh Knez 544. Članice: 2. Ksenja Maček 376. Stand. zrač. puška, mladinke; 6. Vojka Matek 375, 11. Urška Belaj 366. Puška, člani: 20. Vili Ravnikar 572 (vsi D. Po- ženel Rečica). Članice: 11. Zdenka Pušnik (Kovinar Što- re) 379. Ravne na Koroškem: Celj- ska plavalca invalida Daniel Pavlinec in Marko Kužner sta na regijskem prvenstvu v svo- jih kategorijah slavila na 50 prsno, prosto in hrbtno. Kuž- ner je s 56,40 popravil svoj najboljši dosežek na 50 prsno, Pavlincu pa je s 43,51 enako uspelo na 50 hrbtno. Državno prvenstvo bo 11. decembra predvidoma na istem prizoriš- ču. Celje: Izidi 3. kroga ŠKL, dijakinje: SKŠ Ruše-ŠC Celje 30:41, ll.Gimn. Maribor- Gimn. Celje Center 62:15. Di- jaki: SKŠ Ruše-ŠC Celje 35:115, ll.Gimn. MB-Gimn. Celje Center 63:43. Izola: Kegljavke Miroteksa so v zaostali tekmi DP brez obolele Kardinarjeve ugnale domači Mehano s 7:1 in z 2660 keglji postavile rekord kegljišča. Z enakim izidom so v soboto odpravile še Gradnjo IGEM, zbrale kar 2701 kegelj in zadržale vodstvo na lestvi- ci. Ljubljana: V soboto se bo- sta v dvoboju kadetskih repre- zentanc pomerili izbrani keg- Ijaški vrsti Slovenije in Nem- čije. Zelene barve bosta brani- li Celjanki Zorica Gluvič in Dobrila Vučenovič. Selektor A reprezentance Lado Gobec pa je istega dne zakazal zbor ženske ekipe, ki jo prihodnje leto čaka SP v poljskem Poz- nanu. Med njimi sta Mirotek- sovi mladinki Ratajčeva in Ko- štomajeva. Polzela: Domači lokostrel- ski klub je pripravil finale co- mo pokala D-3, na katerem je nastopilo 116 slovenskih, hr- vaških in avstrijskih tekmo- valcev. V disciplini CU je sla- vil Karli Gradišnik (Indiana Log. doHna), v CBB Franc Ro- mih (Polzela) in v olimpicu za mladince Peter Virant (Ža- lec). Šempeter: Stane Skok je zmagovalec Martinovega ša- hovskega turnirja pred Štefa- nom Sinčkom in Marjanom Vitancem. Žalec: Na zadnji tekmi ci- klusa turnirjev v pospešenem šahu je bil najboljši Milan Matko pred Radom Rajkovi- čem (oba Velenje). V skup- nem seštevku je zmaga pri- padla mednarodnemu moj- stru Vladimirju Ivačiču, Du- šan Brinovec (Žalec) pa se je uvrstil na 2. mesto. Nogometaši ostali brez urnika v I. SNL sta do konca je- senskega dela prvenstva os- tala še dva kroga. Toda so- botni reprezentančni uspeh proti Ukrajini utegne stvari ^staviti na glavo, zato je /čerajšnja povratna tekma :valifikacij za nastop na Euro 2000 (po zaključku re- dakcije), odločala o nadalj- njem razporedu DP. Lahko se zgodi, da bodo slo- venski nogometaši kakšen krog ali dva odigrali še letos, da bi bil spomladanski del krajši in bi se končal pred evropskim prvenstvom. Obema ekipama s Celjskega to zagotovo ne bi odgovarjalo. Velenjski Rudar namreč še vedno ne najde iz- hoda iz krize. V zadnjih petih tekmah so »knapi« le dvakrat remizirali ui kar trikrat izgubiU, kar jih je vrglo na 5. mesto. Ob jezeru, sodeč po vse večjih te- žavah z igralskim kadrom, ki zaradi nastopov v Intertotu ne imel prave priložnosti za teme- ljito pripravo na prvenstvo, ko- maj čakajo na »zimski spanec«. Prav nasprotno bi si morali želeti na Skalni kleti, kajti zadnji rezultati so izvrstni, če- prav bodo še kako pogrešali točki, ki so ju izgubili v Ru- šah. Tam si je klubsko kazen 40 tisoč tolarjev prislužil Aleš Kačičnik, ki je jezo stresel minulo nedeljo proti Potro- šniku, ko je bil podajalec pri Hodžarjevi »ročni spretnosti«, drugi gol pa je zabil kar sam. Toda Celjani bodo prihodnjo sredo zaključili z domačimi aktivnostmi in se podali na turnir v Iran. Po vrnitvi najbrž ne bo pravi trenutek za še kakšen krog domačega pr- venstva. Najbrž bodo vsi že željni počitka, zato verjetno tudi Publikumu »podaljšek« prvega dela sezone ne bi ustre- zal. Idealen razplet bi bil ko- nec jeseni v Novi Gorici, po možnosti z zmago nad HIT- om, zagotovo pa se nihče ne bi pritoževal nad remijem. Ru- meno-modri bodo imeli v me- stu vrtnic dodaten motiv, saj bo na nasprotni strani trener Edin Osmanovič, znameniti mladenič, ki je »težil« s siste- mom 4-4-2, nogometašem vcepil manjvrednostni kom- pleks, zaradi katerega smo gledali zelo malo napadalnega nogometa, takoj po dogovoru z Goričani pa je na Skalni kleti vehementno napovedal: »Pri Publikumu bodo že še videli, kdo je pravi trener,« in dodal- kletvico, ki na tem mestu ni- ma prostora. Celjska zmaga prihodnjo nedeljo bi ga zago- tovo umirila. Maccabi vendarle premočan Laškim košarkarjem se v Treh lilijah ni uspelo oddol- žiti Maccabiju za poraz v prvem delu, medtem ko je bil obračun s francoskim Asve- lom na sporedu sinoči (po zaklj. redak.). Izraelski prvak je domačim nanesel še peti poraz v Evroli- gi (87:92). Kljub ugibanju o poškodbi se je na parketu po- javil McDonald, na katerega je pazil Hafnar, ki je ob zelo do- brem metu zbral še 21 točk. Ta element so Laščani tudi sicer močno popravili - za 2 točki metali s 64 odsotno uspe- šnostjo, trojke pa s solidnimi 43 odstotki. Goste je »vle- kel« Američan Huffman, ka- teremu gre večji del zaslug za preobrat dogodkov na igrišču in končno zmago, zavidanja vreden pa je bil njegov učinek iz igre (8:9). PRIMOŽ ŠKERL KQnec za Hapse 8. krog pokala Saporta: Arsenal Tlila-Savinjski Hopsi 67:59 (32:24). Polzelani so v Rusiji zapravili še zadnjo vozovnico za drugi del tekmovanja, zanje usoden pa je bil tudi domači poraz Estoncev. Varovancem Borisa Zrinskega tako ni uspelo ponoviti dosežkov zadnjih treh sezon, do konca ligaškega dela pa jih čakata še obračuna s prvo Pameso in zadnjo Delto. Strelci za SH: Kobale 17, Cizej 12, Kahrimaovič 11. Preostala izida: Zadar-Pamesa 60:70 (33:39), Delta Tartu-Achilleas 60:70 (23:38). Vrstni red: Pamesa 16, Zadar 14, Arsenal TUla 12, Achilleas 11, Savinjski Hopsi 10, Delta Tartu. PRIMOŽ ŠKERL Vivod tudi na Japonsko po odiicje Celjski atletski veteran Branko Vivod bo izvrstno sezono sklenil na odprtem veteranskem prvenstvu v Kumamotu. Vivod, ki je letos trikrat preskočil 170 cm, v svoji panogi (sreda) meri na odličje. Žlahtnost bo odvisna od zbrane konkurence, ki Vivodu do včerajšnjega odhoda še ni bila znana, prav tako pa je vprašljiv nastop njegovega večnega konkurenta Američana Fosberyja. Celjski veteran se bo tokrat preizkusil še v metu krogle (ponedeljek), po njegovih napove- dih pa bi met okoli U m zadoščal za finalno osmerico. Edini slovenski predstavnik na Japonskem se bo po vrnitvi pričel pripravljati na EP prihodnje leto na Finskem. Drago potovanje in bivanje so neumornemu veteranu omogočili CP Celje, Kovintrade in Etol. PRIMOŽ ŠKERL ŠPORTNI KOLEDAR SOBOTA,20J1. No^oiiKt Liga Si.Mobil, 15. krog - Ve- lenje: Rudar (V)-Domžale (17). MoB nogomet 1.SLMN, 7. krog - Koper: Fa- mily Shop-EM Celje Pelikan. Košcdca Pokal RS, četrtfinale - Ma- ribor: ZM Maribor-Pivovarna Laško (20), Škofja Loka: Lo- ka kava-Savinjski Hopsi (19). l.B SKL, 8. krog - Šoštanj: Elektra-Kemoplast (17,30), Nova Gorica: Nova Gorica- Banex (20). 2.SKL vzhod, 8. krog - Ro- gaška Slatina: Rogaška 98- Bistrica (18), Celje: Celje-Ru- še (19). l.SKL (Ž), 9. krog - Ljub- ljana: ADD Ilirija-Ingrad Celje (17). Savinjska košarkarska li- ga, 3. krog - Polzela: Polzela- Prebold (9,10), Tris Vrbovec- ŠD Mozirje (10,20), Pizzerija 902-Norma Soft (11,30). RolmiMst Liga prvakov, 4. krog - Fi- rence: Alpi Prato-Celje Pivo- varna Laško (21). OdMpa 2.D0L, 7. krog Šoštanj: Šoštanj Topolšica-Krka, Ko- čevje: Kovinar Kočevje-SIP Šempeter. 2.D0L (Ž), 7. krog - Šoštanj: Kajuh Šoštanj-Asics Kamnik, Šempeter: B&L Utrip Šempe- ter-Frupi ŠOU K2 Šport. Plavanje Celje: 14. medn. miting za pokal mesta Celja (16, tudi v nedeljo ob 10). NEPEiJA,21.11. No^oiml Liga Si.Mobil, 15. krog - Nova Gorica: HIT Gorica- Publikum (13,30). Umelnosino drsanje Celje: Drsalna revija in za- klj. Evropskega pokala (16). TDREK, 23.11. No^onst Pokal RS, četrifinale (po- vratna tekma) - Maribor: Ma- ribor Pivovarna Laško-Publi- kum (16). ^.46.. 18.iioveiiil>er 1999 PISMA BRALCEV 23 , ODMEVI Dvomi po Huanu 1. spoštovani gospod Aluje- dejstvo je, da predstave spadajo in dejstvo je, da fin v osebnem zapisovanju naslovom Dvomi po jiianu izrecno zapisala, da je ^lezen razumljiv razlog. Dejstvo je, da poznam 3 ,5ebke, ki še danes hranijo stopnice za odpadlo pred- tavo, ki bi se imela zgoditi U. lilija letos na gradu, pa se ^radi slabega vremena ni. )ejstvo je, da vstopnice hra- lijo zato, ker jim je bilo nekaj Ini po omenjenem datumu v iledališču povedano, da bo iredstava nadomeščena. Dejstvo je, da so eni od teh teh oseb ob septembrskem -novičnem vpisovanju abon- naja zagotovili, da predstava K) - januarja v dvorani. In lajmanj trije ljudje v dobri leri, da jim na gledališki bla- 3Jni dajejo prave informaci- e, še kar čakajo, da se jim bo godil Sen kresne noči. Dejstvo je, da so vsi trije res ibiskovalci »upokojenskega ibonmaja«, kakor ga sami nenujejo, res pa je tudi, da em ob ponovnem preverja- iju zapisanega ugotovila, da 0 svoj termin za predstavo »gledališki blagajni povsem galno zamenjali za tisti ne- ečni 11. julij, ker jih v času jihove predstave v Celju pač ibilo. Tako da res ne drži, da 1 bila odpadla predstava upokojenskega abonmaja« - le, odpadla je zadnja predvi- lena »redna« predstava, kar la bistva ne spremeni. Toliko o boleznih in pre- Itavljanjih predstav. Sicer pa, gospod Alujevič, srčno upam, lia vam zapis, ki bi se koncu bncev lahko nanašal na slo- vensko gledališko sceno nas- ploh, ne bo ogrozil ponovne- ga imenovanja. Bilo bi res ža- lostno, če bi bile tako po-, ^embne reči odvisne od ne- ^kšnega osamljenega, pa še !isto osebnega zapisa v časo- pisu in to izpod peresa neke 'politične povratnice, ki itak lima pojma o zapletenosti )ledališkega posla. A če misli- da bi kaj pomagalo, se ihko v vsaki kolumni do ^onca leta poskušam odkupi- i s krepko tiskanim pripi- 'Orn: Slovensko ljudsko gle- dališče si zasluži izkušenega Poslovodnega direktorja, ^inpak ob vseh številnih do- 'fih kritikah, ki jih celjskemu gledališču namenjajo mediji '^di na temo predstave Don to najbrž ne bo potreb- no, kajne? S spoštovanjem, PIKA KUKERL P.S.: Mislite si, kar si hočete, '''^pak igralce in igralke re- ^fiično globoko spoštujem, ^(zgovornosti za bolezen pač ''Očem naprtiti nikomur. Ob J^ebiranju vašega dramaturš- [ učinkovitega naštevanja 'lihovih bolezenskih stanj in %Qh in požrtvovalnosti, pa ?' se morda le splačalo vpra- \ kaj neki jim povzroča vse I strašne reči? Pa ne, da bi ^^ko bilo (tudi) pomanjka- nje alternacij? Na, pa sem spet zašla v sveto preprošči- no! Se opravičujem. Napad na pluralnost medijev Svet za radiodifuzijo (SRDF) nima nobenih poob- lastil v postopku razpisovanja prostih frekvenc. Za upravlja- nje z radiofrekvenčnim spek- trom jč po zakonu pristojna Uprava RS za telekomunika- cije (URST), ki po lastni pre- soji izdaja in odvzema zača- sna dovoljeiija, razpisuje pro- ste frekvence, zbira in ocenju- je vloge prosilcev ter popolne odstopi v obravnavo SRDF. Zakonodaja s področja me- dijev opredeljuje tri vrste ra- dijskih programov: javne, lo- kalne nekomercialne in ko- mercialne. Radio Ognjišče so- di v zadnjo kategorijo. Svet je v skladu z zakonom in svoji- mi pooblastili postopal tudi pri izbiri vlagateljev na zad- njem razpisu. Svet smatra, da je Radio Ognjišče zelo kako- vosten program z raznolikimi programskimi vsebinami in mu seveda nikoli ni odvzel nobenega radijskega dovolje- nja. Nasprotno, Radio Ognjiš- če je edini komercialni radio v Sloveniji, ki mu je bilo v prete- klosti dodeljenih toliko dovo- ljenj, da danes s svojim pro- gramom pokriva približno 80 odstotkov prebivalcev Slove- nije. Primerljivo slišnost ima- jo samo javni nacionalni pro- grami RTV Slovenija. Glede dodelitve frekvence na Kalvariji: Radio Ognjišče se je, prav tako kot njegov kon- kurent Radio Fantasy Mari- bor, s popolno vlogo prijavil na razpisano oddajno točko na Kalvariji. Na svoji 3. seji je SRDF obravnaval prispeli vlo- gi in ugotovil, da je iz tehnič- nega mnenja razvidno, da Ra- dio Ognjišče južni del mesta Maribora že pokriva s signa- lom z oddajne točke Boč, in da program ni slišen samo v predelu, ki se razteza zahod- no od Maribora proti Koroški. Radio Fantasy na razpisanem območju sploh ni slišen. Ugo- tovljeno je bilo tudi, da Radio Ognjišče oddaja z razpisane oddajne točke brez bodisi rednega bodisi začasnega ra- dijskega dovoljenja, kar v žar- gonu poimenujemo kot »od- dajanje na črno«. Člani SRDF so na podlagi navedenih in- formacij odločili, da predlaga- jo dodelitev radijskega dovo- ljenja Radiu Fantay Maribor. Stranka, ki ocenjuje, da SRDF z odločitvijo krši, njene pravi- ce, ima seveda možnost spro- žiti ustrezne pritožbene po- stopke. Glede »oddajnikov, ki jih čaka podobna usoda«, pa sle- deče: SRDF ni dodelil frek- vence na Križni gori (Lož) no- vemu vlagatelju, čeprav je URST Svetu odstopila v obravnavo dve popolni vlogi, in sicer vlogo Radio Ognjišče in Radia 94. Lastnik ozemlja, predvidenega za oddajno toč- ko, je rimskokatoliška cer- kev, in ta je poskušala »izsili- ti« dodelitev frekvence Radiu Ognjišče z naknadno odpo- vedjo soglasja lastnika zem- ljišča Radiu 94. Svet se je zato odločil, da frekvence ne po- deli, in obenem predlagal URST, naj na oddajni točki čimprej razpiše dve prosti frekvenci, s čemer bi bila za- deva najustrezneje urejena. Iz istih razlogov SRDF ni do- delil frekvence v Pečarovcih, temveč je URST predlagal po- novni razpis, ki naj drugače uredi pridobivanje soglasij lastnikov zemljišč. Na Trdino- vem vrhu in Trški gori bi priš- lo v primeru dodelitve frek- vence Radiu Ognjišče do veli- kega dvojnega prekrivanja s signalom s Kuma, kar je v nasprotju z načelom ekono- mične izrabe frekvenčnega spektra kot omejene javne dobrine. SRDF ocenjuje, da je orga- nizirano izvajanje pritiska, ki mu je kot neodvisni organ izpostavljen v zadnjih tednih s strani enega izmed podjetij, ki so kandidirala na razpisu, nesprejemljivo, saj je očiten namen iniciatorjev vplivati na odločanje SRDF v njihovo ko- rist. MATJAŽ GERL, sekretar SRDF Še SO poštenjaki Dolgo sem premišljeval, ali naj napišem pismo ali ne, na- to pa so me drugi le prepričali in tako vam sedaj pišem v zvezi s pismom gospoda Pe- tra Pregrada, ki je bilo objav- ljeno v Novem tedniku z 7. oktobra 1999 pod naslovom »Še so poštenjaki«. Najprej so mi ga omenili prijatelji, ko pa sem ga še sam prebral, me je čudno stisnilo pri srcu. Namreč tistega dne sem bil tudi sam v loteriji v Stanetovi 13 v Celju, kakor gospod Pregrad, le da sem tja prišel kasneje. Med pisanjem loto listkov sem na pultu opa- zil moško denarnico. Ker sta bila tam še dva gospoda, sem ju pobaral, če jo je kdo izmed njiju kar tako pustil. Odgovo- rila sta mi, da ni njuna, zato sem odšel do uslužbenca in mu povedal, da je nekdo po- zabil denarnico. On pa mi je odgovoril, da že ve, od koga je. Čudno se mi zdi le to, kako je takoj vedel čigava je in za- kaj ni lastniku, ko je ta plače- val in shranjeval srečke, re- kel, naj vzame denarnico. Ta- ko sem denarnico pustil pri uslužbencu in odšel. Za konec bi rekel le še to, da mi je popolnoma vseeno, komu gre zahvala za pošte- nost in upam, da nisem koga s tem pismom užalil. Vsem bralcem pa sporočam, naj bo- do previdni, ko kam gredo, da ne bodo česa pozabili. Ni- koli se namreč ne ve, ali bo oseba, ki bo našla vašo stvar, poštena ali ne. Gospoda Pre- grada pa lepo pozdravljam in mu želim veliko sreče. ZLATKO FLIS, Lokarje pri Šentjurju DrŽava popustila Rimljanom v NT sem prebrala članek v zvezi z Zdraviliščem v Rim- skih Toplicah. Kako resen je ta problem, je jasno že vsako- mur, ki vsaj malo spremlja dogajanje glede oživitve tega zdravilišča. Nimam neposredne kori- sti ne škode glede tega, pa vendar me prizadene vsak neuspeh, ki ga vedno znova in znova doživljajo krajani Rimskih Toplic. Za to očitno zavlačevanje obnove zdravi- lišča so krivi dobro znani ljudje iz občine Laško, ka- kor tudi vlada države Slove- nije. Vsa. prizadevanja tako krajanov kot predstavnikov KS Rimske Toplice za oživi- tev zdravilišča »poteptajo« na občinski, nato še na dr- žavni ravni. Če se bodo dogodki odvijali še naprej v to smer, kar je v škodo samega kraja, bo kraj, kot so Rimske Toplice, izginil z zemljevida, ostale bodo le še vasi Globoko, Ogeče in Šmarjeta. Kraj je bil nekoč zelo znan kot zdravilišče z odlično ter- malno vodo, sedaj pa umira po zaslugi ljudi, katerih inte- res je samo razvoj in širitev samega mesta Laško. Rimske Toplice, ki so tudi del občine Laško, pa naj životarijo in po- časi propadejo. To je cilj tistih, ki imajo za usodo zdravilišča v Rimskih Toplicah v rokah škarje in platno. Poslušala sem Drnovškov odgovor na vprašanje g. Zupana, kaj bo država po 8 letih vendarle storila za oživitev zdravilišča, pa je bil odgovor tako močno zavit v meglo, da ga ni bilo mogoče prepoznati, še manj ugotoviti, kaj resnično name- ravajo storiti glede zdraviliš- ča. To je po mojem očiten dokaz za namerno zavlačeva- nje oživitve tega zelo po- membnega objekta za razvoj Rimskih Toplic. Ker pa dvomim, da boste moje pismo objavili v Novem tedniku, češ, da si spet nekaj izmišljam, vam pošiljam fo- tokopijo članka, v katerem si g. Turnšek Lurd (to je kraj, kjer izvira najbolj kakovost- na voda za laško pivo) eno- stavno prisvaja kot planino nad Laškim, čeprav je Lurd (kraj, ne planina) v Rimskih Toplicah. To je pravzaprav stara romarska pot s cerkvi- co, posvečeno Mariji, ki je že dolgo znana ljudem sirom po Sloveniji kot kraj v Rimskih Toplicah (nikoli ni bilo ome- njeno Laško). ANTONIJA KRAŠOVEC, Škofce Iahvale/" ifOHVALEji Zahvala za pomoč Pred kratkim smo v Laš- kem (na Valentinčičevi) ob- novili staro kapelico, ki je bila v zelo slabem stanju. Ob- novo smo načrtovali že dlje časa, vendar je za nas pred- stavljala prehudo finančno breme. Na pobudo gospoda Matevža Kolarja pa so se de- la začela, saj je zagotovil, da se bo v obnovo vključila tudi občina Laško, ki je zagotovi- la del sredstev. Veseli smo, da so s prostovoljnimi pris- pevki pomagali tudi sosedje. Tako smo propadu iztrgali še en kulturni spomenik. Ka- pelica je zopet lepa, kar nam je v ponos in v veselje. Za pomoč se zahvaljujemo obči- ni Laško, sosedom, posebej pa Matevžu Kolarju. Družini Toplišek in Oblak, Laško Cesta V Dol v Frankolovem je od 15. oktobra nova asfaltirana ce- sta, ki vodi v Dol. Še pred nekaj tedni je bila cesta ma- kadamska, krajani pa smo potihem upali, da bo dobila asfaltno prevleko. Če se vrnemo nekaj deset- letij nazaj, ugotovimo, da je cesta na sedanji trasi nastala iz kolovozne poti leta 1967, krajani pa so jo ves čas do- grajevali in obnavljali. Močni nalivi so to cesto večkrat razdejali, tako da je bilo zelo težko voziti po njej. Leta 1989 smo krajani začeli s pri- pravljanjem podlage za as- falt, ker smo bili na sezna- mu čakajočih prav na vrhu. Ko so se na občini pred ne- kaj tedni odločili, da v nekaj dneh dobimo asfalt, smo bili vsi navdušeni in lotili smo se še zadnjih pripravljalnih del. Ni nam žal časa, truda in denarja, ker se sedaj že lah- ko vozimo po trdi in črni podlagi. Ob tej priložnosti bi se v imenu vseh rada zahva- lila najprej občini Vojnik, KS Frankolovo in vsem, ki se kakor koli pripomogli k te- mu, česar se danes veseli- mo. Hvala vsem! URŠKA PUNGARTNIK, Dol pri Frankolovem Človek ni vedno sam Bolezen nikdar ne vpraša, koga in kdaj prizadene. Ta- ko je prizadela tudi mene. V prvem trenutku sem pomi- slila, da sem sama in osam- ljena, vendar sem kmalu spoznala, da so med nami še ljudje, ki človeku radi pri- skočijo na pomoč. Zato bi se rada zahvalila podjetju Tuš, posebno gospodu direktor- ju. Enaka zahvala gre tudi NT-RC in socialni službi, ki je organizirala dobrodelno pomoč. S toplino v srcu se spomi- njam nesebične pomoči oče- sne ambulante mojemu sinu Klemenu. Posebno se zahva- ljujem dr. Zeliču ter vsem se- stram, enako se zahvaljujem dr. Krofliču iz ORL oddelka. Prav tako bi se rada zahvalila osebni zdravnici dr. Alenki Rak, ZD Vojnik, sestri Vesni Bohar za vso pomoč in gospe Jelki - Gabrijeli Sopar. Vsem se še enkrat prav lepo zahva- ljujem. BREDA ARČAN z družino ODGOVORI NA VPRAŠANJA BRALCEV NOVEGA TEDNIKA Kartica zdravstvenega zavarovanja Ali bodo na kartici samo podatki o obveznem zavaro- vanju (zaposlenih) ali tudi podatki o dodatnem zavaro- vanju? Če teh ne bo ali bo potrebno imeti za dodatno zavarovanje še vedno listek? Na kartici zdravstvenega zavarovanja so tako podatki o obveznem zdravstvenem zavarovanju, kot tudi podatki o prostovoljnem zdravstve- nem zavarovanju (razen pri otrocih in nekaterih kategori- jah odraslih oseb, ki PZZ ne potrebujejo, saj obvezno zdravstveno zavarovanje za- nje krije stroške za zdravstve- ne storitve v celoti). Z uvedbo kartice preneha potreba tako po uporabi zdravstvene izkaznice, kot tudi »zelene« trodelne iz- kaznice za prostovoljno zdravstveno zavarovanje pri Zavodu. To načelo velja za regije, kjer je sistem kartice že uveden, torej za Krško, Novo mesto in nekje do konca tega leta tudi za celj- sko regijo. V ostalih delih države bo kartica postopo- ma uvedena do 30. 6. pri- hodnjega leta, zato naši za- varovanci za primer, da bi uveljavljali zdravstvene sto- ritve v kateri od regij, ki kar- tice še niso uvedle, do takrat še obdržijo zdravstveno iz- kaznico (ki mora biti v ta- kem primeru tudi potrjena) in izkaznico za prostovoljno zdravstveno zavarovanje. Tisti zavarovanci, ki so pro- stovoljno zavarovani pri Adriaticu, podatkov o teh za- varovanjih še nimajo na karti- ci. Te podatke bodo lahko v roku približno meseca dni vpisali na kartico preko sa- mopostrežnih terminalov, za navodila glede uporabe papir- ne izkaznice pa naj se obrne- jo na izdajatelja te izkaznice. Glede na to, da bomo dobi- li kartico zdravstvenega za- varovanja po pošti, sprašu- jem, kako jo bomo dobili, če smo takrat, ko jo bo poštar prinesel odsotni (dopust, službeno potovanje)? Pošta dostavi kartico s pri- poročenim vrednostnim pi- smom. Proti podpisu jo vroči- jo tudi svojcem, če naslovnika ni doma. V primeru, da pošilj- ke nimajo komu vročiti, jo lahko zavarovanci v nasled- njih 8. dneh dvignejo na svoji pošti. Po tem času se pošiljka vrne v službo za poslovanje s" kartico na Zavodu v Ljubljani. V takem primeru zavarovanci sporočijo tej službi (tel. št. 061/17-21-466) ali najbližji iz- postavi Zavoda, da zaradi od- sotnosti niso prejeh kartice. Poslana jim bo ponovno. Vsa vprašanja v zvezi s kartico lahko naši zavarovanci naslavljajo na ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE Celje, Gregorčičeva S, 3000 Celje ali pokličejo po telefonu (063) 42 02 367, vsak delovni dan med 7. in 15. uro. 46.-18. november 1999 24 INFORMACIJE - ROMAN »Lepo bi bilo verjeti vašim besedam, gospod, prelepo, da bi moglo biti res!« je trudno odgovoril Ivo, se počasi dvignil na noge in se zahvaljeval župniku za izkazano dobroto. »In ne zamerite mi, če je v meni umrla vera v pravičnost!« se je opravičeval, ko je zapiral za sabo težka farovška vrata. ■ »Le kaj bo, če umira vera že pri takih zdravih koreninah, kot je oče Ivo?« se je spraševal za njim župnik in začel tiho moliti za božjo pomoč. Naj zima še toliko grize s svojimi ledenimi zobmi in otepa z mrzlim repom, se z vsakim daljšim dnem vrača sonce, dokler končno ne prebudi nove pomladi v vsej njeni prelestni lepoti. Življenje, ki se z vsakim pomladnim soncem neustavljivo prebudi, prebudi tudi v ljudeh neko prvinsko moč, ki je močnejša od sleherne sile, katero so si v vsej zgodovini našega obstoja ustvarili najmogočnejši zavojevalci. Nič drugače ni bilo to pomlad. Sonce je celilo stare rane, dela je bilo ob obnavljanju razrušenih domov obilo in prav neza- vedno se je življenje vračalo v ustaljene vode. Ljudje so se, kot že nič tolikokrat doslej, pričeli navajati na novo oblast. Spoz- nali so, da bo treba molčati in navidezno ubogati ter se znajti po svoje. In spoznali so, da bo kljub vsemu treba živeti, se ljubiti, rojevati in na koncu umirati. Kdor pride do tega spoznanja, ta se zave svojega poslanstva v življenju in mu postane le malo mar minljiva oblast nekih, na duši tako zelo ubogih ljudi, ki v svoji zmoti mislijo, da se je Bog vseh sedem dni le zaradi njih trudil, ko je ustvarjal svet. Čeprav predsednik okraja Stane in Milivoj nista po Ankinem brezuspešnem posredovanju zaradi očeta nikoli več govorila o Osojnikovih, je najbrž pomladno sonce vse bolj oživljalo lepo Ankino podobo v Milivojevem srcu. »Veliko več mislim na to žensko, kot bi bilo potrebno!« se je znova našel v mislih na Anko in premišljeval, kako bi jo lahko znova sreča, ne da bi kdorkoli opazil, kako ga vleče v njeno bližino. »Stane, po vseh vaseh v okraju, razen v Doljni vasi, so že bila letošnja predavanja o škodljivosti koloradskega hrošča, ki se širi po krompirju. Mislim, da bi tudi tamkajšnje ljudi morali poučiti, kako se ubranijo tega ameriškega zajedavca!« »Ne vem, zakaj se toliko brigaš za tiste puntarje,« je zlovoljno, z neprijetnimi spomini v srcu, odvrnil Stane. »Ne glede na vse neprijetne dogodke, ki si jih imel z ljudmi iz Doljne vasi, te, tovariš predsednik, opominjam, da moramo gledati na vse vasi in zaselke na našem področju enako!« je malo povzdignil glas Milivoj, da ga je Stane še bolj začudeno pogledal in skomignil z rameni. »Dobro, če misliš, da je tako pomembno, pa pojdi eno nedeljo v tisto vas, čeprav menim, da v tisto zaostalost še koloradski hrošč ne bi zavil!« je posmehljivo dostavil, da je prekril razburjenje, ki ga je še vedno čutil, kadar je pomislil na Doljno vas. V Doljni vasi pa ljudje niso razmišljali o kakšni zaostalosti za drugim svetom. Živeli in delali so v sozvočju z naravo, ki je sama povedala, kdaj je potrebno posejati seme v zemljo in kdaj požeti letino. Bridki vojni čas se je v zavesti ljudi že umaknil malo v pozabo ob čisto vsakdanjih skrbeh za preži- vetjem. Nihče ni niti pomislil, da jih nova oblast zapostavlja, manj ko se je vtikala v njihova življenje, bolj so bili zadovoljni. Zato so bili ljudje prav začudeni, ko je razglaševalec izpod stoletne lipe pred cerkvijo povedal, da pridejo naslednjo nedeljo v Doljno vas tovariši iz okraja pripovedovat o škodljivosti koloradskega hrošča. »Predavanje o tej novi nadlogi, ki prihaja iz Amerike,« je važno, v duhu tistega časa, poudaril bobnar, »se bo vršilo na dvorišču Dolinarjeve kmetije, v nedeljo ob treh popoldan!« Milivoj ni hotel nič prepustiti naključju. »Bolje bo, da bo predavanje bolj pozno. Ljudje se bodo potem hitreje razšli po opravkih okoli živine, tako bova z Anko kmalu ostala sama!« se je nasmihal v svojih skrivnostnih mislih dan ali dva preden je šel v Doljno vas. Anka, ki se ji seveda ni niti najmanj sanjalo, kakšne načrte ima z njo zviti Milivoj, se je sprva zelo čudila, zakaj neki bi naj potekalo poučevanje ljudi o nevarnem, drobnem hroščku, ki ga še skoraj nihče ni do tedaj videl, prav na njenem dvorišču. »Nihče me ni nič vprašal, če jaz vse to sploh dovolim!« se je zlovoljna nad odločitvijo, katero je izvedela od oglaševalca pred cerkvijo, jezila pri Osojnikovih. »Le kdo te bo v teh časih kaj vprašal,« je zamolklo odgovori oče Ivo in se znova dušil v hropečem, suhem kašlju. Vso zim( je bolehal za posledicami prehlada, katerega je staknil i zaporu. »Ko bo prišlo pomladno sonce, bo vsa nadloga rninila,« se je pozimi tolažil, zdaj pa je vse bolj spoznaval, daš« mu za vselej uničili zdravje in boleče je spoznal bližanjt poslednjega časa. ■ »Zaprt sem bil skupaj z ljudmi, ki nekaj vedo!« je znova poprijel za besedo, ko ga je popustil mučen kašelj. »In ti so m povedali, da nam bodo pobrali vso zemljo, mi pa'se borni hranili ob kotlih! Tako pravijo, da je v Rusiji, s katero nas hočejo zdaj zbratiti!« »Če bo tako, bo upor!« je trdo odgovoril Ivan. »Povem vam da se že nekaj šušlja po okoliških vaseh!«. »Ivan, nikar ne nasedaj zopet kakšni nori propagandi!« seji oče strogo zazrl v sina. »Vem, da si močan in se nikogar ni bojiš, toda poizkusi svojo moč nasproti podivjanemu konju Zagotovo obležiš pohojen in zlomljen!« Še nekaj bi rai povedal Ivo, pa ga je znova prekinil zlovešče hropeč kašelj. »K zdravniku boste morali, oče,« je svetovala Anka očetu, k( ga je zopet malo popustilo in je z olajšanjem globoko zadihal »Zame je samo eden zdravnik, ki me bo kmalu ozdravil vsel mojih težav, otroci moji!« je bridko odgovoril oče, da so sj otroci v spoznanju bližajočega se konca očetove poti pomenlj« vo spogledali in žalostno povesili poglede. 1 »Kdo pa pride v nedeljo pripovedovat o tej novi >zverini<, ^ napada krompir?« je botel Jožek spremeniti mučen razgovol na bolj veselo stran. »Nič ne vem, koga bodo poslali, a zagotovo vem, da Stanetu ne bo!« si ni mogla Anka kaj, da bi ne omenila njegovega imena. Pri tem je pozorno gledala sestro Franico in z olajša' njem ugotovila, da je njena rana že zaceljena in jo ob Staneto- vem imenu ne zaboli več prehudo. »Zaradi mene bi tudi on lahko prišel,« ni preslišala Franic^ sestrinih besed. »Le kako morete ženske tako hitro odpuščati barabam?« je razburil Ivan. »Jaz mu porinem vile v trebuh, če se le prikaŽf v naši vasi!« »Le nikar tako, sin moj!« se je slabotno, a z odločnostjo ^ glasu oglasil oče Ivo. »Samo z odpuščenjem in ljubezni)" premagaš zahrbtno sovraštvo. Če pa na hudobijo odgovoriš^ novo hudobijo, samo podvojiš nesrečo.« »No, potem pa kar čakajmo, da nas še naprej bičajo p" sklonjenih hrbtih!« se ni dal Ivan in jezno odšel iz hiše. Nekaj časa so ostali tiho, vsak s svojimi mislimi in sani" očetov kašelj, ki ni in ni hotel popustiti, se je slišal iz hiše. »Domov bom morala,« se je prva oglasila Anka. Šh 46.-18. november 199' 291 Hiša dveh zločinov Četrtkov umor v Slancah pojasnjen, motiv zanj je bilo ljubosumje - Pred 18 leti umor v isti hiši v majhni beh hiši v Slancah jievilka 1 na obrobju mesta felje se je v četrtek ponoči jgociil umor. V petek zjutraj so l,jli policisti že na očeh sose- dov, bližnjih in daljnih, ki so je spraševali, kaj se je zgodilo, ja je območje hiše zavarova- no s trakovi, na katerih piše (Policija«. Nekateri pa so že fedeli. Nekateri so se tudi spomnili, da se je v tej isti hiši jekoč že zgodil umor. Umorjenega je poznal le ma- )kdo, sicer pa so bili ljudje, ki sino jih v Slancah pri Teharjali spraševali to in ono, redkobe- sedni, saj umorjenega niso poz- nali in so o njem vedeli zelo malo ali pa nič. Najbližji sosedje leto, da se je v hišo, ki je gostila že mnoge podnajemnike, vselil pred dobrima dvema mesece- ma, da ga ni bilo veliko videti in da mu je ime Peter Da ga obča- sno obiskuje neka ženska, da včasih pred hišo stoji kakšen avto, morda dva avtomobila. V usodni noči tudi niso ničesar slišali, vse je bilo tiho, kot običaj- no. O tem, s kom se je družil, ni bilo nikomur znano, tudi ne, kje tela. Peter B. (34), oče štirih otrok iz dveh zakonskih zvez, li imel kakšnega interesa, da bi jpoznal koga od sosedov, še Ranj, da bi s kom vzpostavil osedske odnose. Od sosedov in starih Teharča- 10v smo v dopoldnevu po moru še izvedeli, da sta lastni- ca hiše v Slancah številka 1 brat h sestra Pavličeva, oba stara okoli šestdeset let, ki sta že dolgo na tujem: on nekje v Ameriki, ona na Nizozem- skem. Odšla sta po tem, ko je bil njun oče umorjen, to pa se je zgodilo pred davnimi osemnaj- stimi leti. Kot je ugotovilo sodiš- k, je očeta Pavlica umoril lasten sin oziroma brat sedanjih lastni- kov. Kraj krvavih spominov. Iz- vemo še, da sta si lastnika hiše v skrhanih odnosih. Ko je lastnica (sestra) pred kratkim izvedela, da je brat oddal polovico hiše v najem nekemu moškemu, je enako storila sama in za stano- valko (najeiTuiico) izbrala žen- sko, ki naj bi živela v njeni, levi polovici hiše. Po pripovedova- nju ljudi iz soseščine pa se (zdaj že pokojni) Peter s tem, da bi imel sosedo, ni strinjal. Temu naj bi se uprl tako, da je na Mesto krvavih dogodkov. vhodnih vratih zamenjal klju- čavnico in s tem nesojeni sosta- novalki preprečil vselitev. V četr- tek popoldne ga je spet obiskala ženska, ki so jo sosedje videva- li... Obiskala je Petra, zunaj hiše, v drvarnici pa je bil še nekdo, ki ga je razjedalo ljubosumje. Že dlje časa je sumil, da ima žen- ska, s katero živi in ima dva mladoletna otroka, prijatelja, da se z nekom sestaja. Tega dne ji je sledil, se okoli 19. ure skril v drvarnici in čakal, da žena odi- de in da se potem sestane z moškim, ki mu zadnje čase povzroča toliko neprespanih noči. Dočakal ga je okoli 21.30 ure, ko je prišel v drvarnico po kurjavo. Za zdaj je za javnost znano le to, da je osumljenec, star 50 let in doma iz okolice Celja, zgrabil za nek topi pred- met in z njim udaril Petra po glavi. Kdo ve, kaj se je dogajalo ob njunem srečanju. Sta se moška najprej prepirala, sta se nemara tepla, je bil napad osumljenca nenaden, takojšen? Je bil prišle- kov (osuirdjenčev) prvotni na- men le ta, da se s Petrom pogo- vori, ga odvrne od nadaljnjih srečanj z žensko, ki je njegova dolgoletna življenjska spremlje- valka? Na vsa ta in druga vpra- šanja bo dala odgovore nadalj- nja preiskava in obravnava na sodišču. O tem, da se je moralo zgoditi nekaj hudega, je policijo obve- stila Petrova prijateljica. Ob vrni- tvi domov jo je namreč začudi- lo, da moža v pozni uri ni doma, potem pa so jo obšle zle slutnje. Vmila se je k hiši v Slancah številka 1. Luči so bile ugasnje- ne, vhodna vrata zaklenjena. Kot je bilo med preiskavo ugo- tovljeno, je morilec po krvavem dejanju šel v hišo, tam pogasil luči, zaklenil vrata in odšel skozi okno. Ženska, ki je čez poldru- go uro vstopila v hišo, je tam zagledala sledove krvi, krvne madeže je opazila tudi na dvo- rišču. Poklicala je na policijsko postajo. Okoli polnoči so bili policisti in kriminalisti že na de- lu, prav tako preiskovalni sod- nik. Med drugim so opazili, da krvni sledovi vodijo tudi k bliž- njem vodnjaku. Celjski poklicni gasilci so vodnjak izpraznili, v njem pa je ležalo truplo. Kot smo (med drugim) izvedli na ponedeljkovi novinarski konfe- renci, pokojni Peter B. ni umrl zaradi udarca s topim predme- tom in drugih udarcev, ampak je smrt nastopila zaradi utopi- tve. Po pretepu je bil v stanju globoke nezavesti, sicer pa bi bil zaradi poškodb umri najkasne- je v dvajsetih minutah po storje- nem zločinu nad njim. V petek zgodaj zjutraj so preiskovalci prijeli osumljenca, našli so ga na njegovem domu. in ga v nedeljo s kazensko ovadbo privedli k preiskovalne- mu sodniku, ki je zanj odredil pripor Osumljenec je na pogo- voru s kriminalisti dejanje priz- nal. MARJELA AGREŽ Foto: SHERPA V petek zarana je bilo treba kraj zločina in sledi temeljito zavarovati. Prvi mož madžarslce policije v Celju v okviru delovnega obi- ska pri Policiji R Slovenije je gospod dr. Peter Orban, ge- neralmajor in načelnik dr- žavne policije Madžarske, v torek obiskal (z ožjimi so- delavci) tudi Policijsko upra- vo Celje. V krajšem razgo- voru z direktorjem celjske policijske uprave Dušanom Mohorkom je beseda tekla predvsem o problematiki mamil in o izkušnjah pri za- tiranju organiziranega kri- minala. M.A. Martin b.p. v soboto od 22. ure do nedelje do 6. ure je na ob- močju PU Celje potekala po- licijska akcija, poostreni nadzor prometa. Glede na to, da je bila sobota v zname- nju Martina in martinovanj, so bili rezultati akcije spod- budni. Policisti so se namreč v ak- ciji osredotočili na voznike, ki bi se Martinu preveč posveti- li, potem pa pozabili, da je pijanim osebam prepoveda- no sesti za volan. In seveda nevarno. Zaradi alkohola ljudje umirajo, tudi in zlasti na cestah. V akciji je sodelovalo 41 po- licistov in 8 starešin, ki so ustavili 582 vozil in ugotovili 32 kršitev cestnoprometnih predpisov ter kršitelje predla- gali v postopek pri sodniku za prekrške. 27 kršiteljev so mandatno kaznovali, kar 184 ustavljenih voznikov pa je moralo (tudi) pihati. Pri 26 voznikih so zaznali sledi al- kohola (do 0,5 promila), pri šestih pa je naprava izmerila, da imajo v krvi nad 1,0 promi- la alkohola. Najvišja izmerje- na pijanska vrednost je bila 2,18 g/kg. Bojan Vrečic, načelnik Inš- pektorata policije na PU Celje, je na ponedeljkovi novinarski konferenci rezultat poostre- nega nadzora ocenil kot do- ber in pri tem poudaril zaslu- ge medijev, ki so opozarjali na pasti in posledice martino- vanj. Tako se je zgodilo, da je za volanom sedelo veliko več soprog in prijateljic (brezal- koholnih prostovoljk) kot običajno, taksisti pa so imeli dela, da že dolgo ne toliko. Tako je drugi letošnji Marti- nov vikend minil brez hujših prometnih nezgod. Te so v letošnjem letu terjale že 34 smrtnih žrtev, kar je enako kot lani do 15. novembra. M. AGREŽ PROMETNE NEZGODE Ukleščen med pločevino Zunaj naselja Spodnje Stranice se je, v torek 9. no- vembra popoldne, pripetila nezgoda, v kateri se je ena oseba hudo telesno poško- dovala, gmotna škoda pa znaša približno 1 milijon 300 tisoč tolarjev. Cveto K. (41) iz Straže pri Dolu je vozil osebni avtomo- bil iz smeri Stranic proti Fran- kolovem. Zunaj naselja Spod- nje Stranice je zapeljal na nas- protni vozni pas v trenutku, ko mu je nasproti, pravilno po svojem voznem pasu, pri- peljal voznik avtobusa, 44-let- ni Mato B. iz Ljubljane. Vozih sta trčih, voznik Cveto K. pa se je hudo poškodoval. Iz ob- jema pločevine so ga reših celjski poklicni gasilci. S kolesom v robnik Na lokalni cesti v Zrečah se je, v četrtek 11. novembra popoldne, pripetila nezgo- da, v kateri se je hudo tele- sno poškodovala voznica kolesa. Anica N. (26) iz Brega pri Zrečah, je vozila kolo po Zla- kovški cesti iz smeri Zlakove proti Zrečam. Med vožnjo po klancu navzdol je izgubila ob- last nad vozilom, zapeljala na nasprotni vozni pas, trčila v robnik cvetlične grede in pad- la ter utrpela hude telesne poškodbe. Smrtna s pobegom Okoli polnoči v noči s če- trtka na petek se je na neka- tegorizirani makadamski cesti Ljubno - Savina - Po- žežnik pripetila nezgoda, v kateri je ena oseba izgubila življenje, drugi udeleženec pa je ponesrečenca pustil na cesti in peljal dalje. Pri ogledu kraja tragične nesreče so policisti med zbi- ranjem obvestil ugotovili, da je 31-letni Anton Z. iz Krnice vozil neregistrirani kmetijski traktor s polpriklopnikom iz smeri Ljubnega proti Požež- niku, Stanislav M. (71) iz Savi- ne pa je stal na priključku med traktorjem in prikolico. Med vožnjo po makadamski cesti je Stanislav M. padel s priklopa, prikolica pa je zape- ljala čezenj, tako da je na kra^ ju nesreče umri. Voznik trak- torja, ki je nesrečo zaznal, je peljal naprej vse do doma. Če kaj veš, poklici 113 V četrtek, 11. novembra med 19. in 20. uro, se je na lokalni cesti Kamence - Nez- biše, zunaj naselja Kamen- ce, pripetila nezgoda, v kate- ri je bila ena oseba hudo ranjena. Janeza B. (70) iz Kamene je med hojo po cesti zbil nezna- ni voznik neznanega vozila ter ga, hudo telesno poškodo- vanega, pustil ležati na kraju nesreče. Zaradi razjasnitve okoliščin nesreče se policisti obračajo na vsakogar, ki bi kar koli vedel o tem dogodku. Pokhče naj na najbližjo poUcijsko po- stajo ali številko 113. izgubil oblast nad vozilom Na glavni cesti zunaj nase- lja Vinska Gora se je, v petek 12. novembra popoldne, pri- petila nezgoda, v kateri sta bili dve osebi hudo telesno poškodovani, ena pa lažje. Na vozilih je škode za prib- ližno poldrugi milijon tolar- jev. Milena T. (19) iz Žalca [e vozila osebni avtomobil iz smeri Velenja proti Arji vasi. Med vožnjo po klancu navz- dol je zapeljala na desno ban- kino, izgubila oblast nad vozi- lom ter zapeljala na levi vozni pas. V tem času je iz nasprot- ne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila, 30-let- ni Jože R. iz Črne na Koroš- kem, vozih pa sta trčih. Hude telesne poškodbe sta utrpeli potnici v vozilu Jožeta R., 36- letna Gabrijela R. iz Črne na Koroškem in 54-letna Cvetka H., začasno živeča v Avstriji. Voznica Milena T. je bila lažje ranjena. Na strehi v potoku Na regionalni cesti zunaj naselja Ljubija se je, v nede- ljo 14. novembra zjutraj, pri- petila nezgoda, v kateri je ena oseba utrpela hude tele- sne poškodbe, gmotna ško- da pa znaša okoli 400 tisoč tolarjev. Hinko Ž. (31) iz Mozirja je vozil osebni avtomobil iz sme- ri Soteske proti Mozirju. Zunaj naselja Ljubija je v desnem ostrem ovinku zapeljal levo z vozišča in po nekaj metrih vožnje po travi s sprednjim delom vozila trčil v nasip poto- ka Ljubija. Vozilo je v strugi potoka obrnilo na streho, voz- nik pa je utrpel hude telesne poškodbe. M.A. Sl.46.«18.iioveiiii>er 1999 30 Vse sta zakuhala Robert in Rajko Ne vejo nic o tem, s tem nimajo nič, so žrtve nameščenega procesa, so enotni zagovori prvoobtoženega Amidžiča in vseh ostalih obdolžencev Prejšnji in ta teden še je nadaljevala glavna obravna- va zoper osem oseb, ki jih obtožnica bremeni kaznivih dejanj v trgovini s heroi- nom. Do torka se je zagovar- jala večina obdolžencev, zdaj je na vrsti dolgotrajen dokazovalni postopek, pred- vsem številna pričevanja in poslušanja tajno posnetih telefonskih pogovorov (menda okoli 300 kaset) med obdolženci in ostalimi, ki so bili kakor koli poveza- ni z osmerico na zatožni klopi. Prvoobtoženi Muho Ami- džič z vzdevkom Hari je na glavni obravnavi zanikal vse obtožbe iz obtožnice: da se je združil z Žavskim in Dakičem zaradi skupnega interesa, to je nakupa heroina in prodaje na celjskem in velenjskem narkomanskem trgu. »Jaz pri vsem tem nimam nič in to je absolutna zmota,« je vztrajal. Z večino obdolženih se ni ni- koli družil, z njimi ni nikoli poslovno ali kako drugače sodeloval, nekaterih sploh ne pozna, je Amidžič navajal v svojem zagovoru. Vsa zadeva je konstrukt policije in maš- čevanje predvsem dveh poli- cistov-kriminalistov, Roberta Mravljaka in Rajka Kozmelja. Mravljak naj bi ga ovadil predvsem zato, ker pred leti ni hotel sodelovati z njim in mu posredovati informacije o (zdaj že pokojnem) Veselinu Jovoviču - Vesu in njegovih, dodatno sovraštvo pa naj bi si nakopal zato, ker je Jovoviča celo obvestil o predvideni po- licijski akciji. »Rajko Kozmelj se je zelo potrudil, da bi me ovadil, saj je k sebi poklical celjske narkomane in vlomil- ce ter jim obljubil, da jim bo črtal grehe, če bodo govorili proti meni,« je podkrepil trdi- tev, da so vsi dokazi zoper njega pridobljeni nezakonito, s prevarami policije. Sploh pa Amidžiču ni jasno, zakaj je iz obtožnice črtan domnevni sostorilec Zlatko Petrovič in zakaj med obdolženimi ni tu- di Mišela Čretnika. S to ugan- ko se ukvarjata tudi drugo in tretjeobtoženi, vsi trije pa so prepričani, da je Petrovič dal policiji lažne informacije v za- meno in za nagrado za izpu- stitev iz obtožbe. Amidžič je še povedal, da se je v letu 1997 veliko družil s polici- stom Stanetom Brglezom, ki naj bi zanj posredoval, ko je imel na državni meji težave s policijo v zvezi s potnimi listi- nami. Ker roka roko umije, naj bi tudi on Brglezu ponudil v zameno sodelovanje pri »atomski bombi na policiji,« kot naj bi se o heroinski prei- skovalni zadevi izrazil Brglez. »Na nobeni kaseti ni posneto, da bi jaz kdaj govoril o mami- lih, če pa sem govoril o 100 kilogramih, pa to lahko po- meni tudi 100 kilogramov zla- ta ali 100 kilogramov zelja, kot je tudi telefonski pogovor o ženskah lahko povezan z odvisnostjo, če je človek odvi- sen od žensk,« obrazložil ne- katere izraze, ki naj bi se v tajno posnetih telefonskih pogovorih ponavljah in bili povezani s heroinom oziro- ma trgovanjem z marriiU. Amidžičev zagovornik odvet- nik Žiga Klun je senatu pred- lagal, da naj se javnost sezna- ni z vsebino vseh kaset, vse- bino pa je treba tudi prepisati. Amidžič je zahteval nepo- sredno soočenje s Stanetom Brglezom. »V celoti zavračam vse očit- ke, mamil nisem nikoli užival, tudi jih nisem nikoli posedo- val. Nikoli se nisem z niko- mer hudodelsko združeval, pol kilograma mamila jaz ni- sem zakopal v gozdu, kot se mi očita. Kriminalist Robert Mravljak mi je zagrozil, da bom obžaloval, če ne bom sodeloval s policijo, moji tele- fonski pogovori pa nimajo nobene povezave z mamili. To je nevzdržno!« je v svojem zagovoru uvodoma povedal obdolženi Željko Žavski - Zec. Dejal je še, da ni imel razloga, da bi se ukvarjal z mamili, saj imata z ženo že od leta 1995 zelo donosno podjetje. Tudi če bi kdaj po- treboval denar, se z mamili ne bi nikoli ukvarjal. Ob navedbi, da mu kriminalisti med prei- skavo niso hoteli odgovarjati na njegova vprašanja, pa zdaj ne dovoljuje, da bi mu sodiš- če ali tožilstvo postavljalo vprašanja. Na vprašanja bo odgovarjal šele potem, ko bo dobil odgovore od kriminali- stov, je bil odločen Željko Žavski. Tretjeobtoženi Davorin Dakič - Daki je v svojem za- govoru povedal, da z Amidži- čem in Žavskim ni imel nikoli ničesar, mamilo, ki so ga pri njem našli, je imel za lastno uporabo, sicer pa s kaznivimi dejanji, ki mu jih tožilec očita, nima nobene zveze. Da na vprašanja ne bo odgovarjal, se je odločil in to na torkovi glavni obravnavi tudi pove- dal. ; Obdolženi Miran Rep - Re- pek je v zagovoru navedel, da ni nikoli posredoval pri pro- daji heroina, da se s soobdol- ženci ni nikoli družil, ampak so to le njegovi znanci. Repu je potem odvetnik Jernej Ko- kalj svetoval, naj se ne zago- varja in naj ne odgovarja na vprašanja, kar je obdolženi upošteval. Obdolženi Džemal Kadrič - Džemo iz Velenja se ni želel zagovarjati, zato je njegov za- govor, dan v preiskavi, pre- bral predsednik senata sod- nik Branko Aubreht, ki, mi- mogrede, zapleten postopek vodi zelo korektno in profe- sionalno. Na posebno vpraša- nje njegovega zagovornika odvetnika Kristijana Gnilška, s čim se preživlja, pa je Kadrič odgovoril, da ima v najemu lokal Tropic v Velenju, da z ženo in 18-mesečnim otro- kom živi v majhnem stanova- nju in da žena, ki je bila pred porodom zaposlena kot šivi- lja, zdaj od države prejema okoli 40 tisoč tolarjev socialne pomoči. Obdolženi Boštjan Zakraj- šek - Gogo se je zagovarjal s trditvami, da najmanj osem- deset odstotkov oseb, zajetih v obtožnici, ne pozna, torej ni imel z njimi nikoli ničesar. Dejal je tudi, da je bil narko- man, da je bil dve leti na metadonu in da je imel 8 gramov heroina, ki mu ga je policija zasegla, zgolj za last- ne potrebe. »Gre za napako v obtožnici, vse skupaj je zre- žirano s strani policije.« dejal in od senata zahteval neposredno soočenje z An. tonom Mestinškom, osebo ki naj bi ji junija lani prodalj gramov heroina za 35 tisof tolarjev. Povedal je še, da bo podal kazensko ovadbo zo. per celjsko policijsko postajo oziroma policista-kriminalj. sta Rajka Kozmelja, ker naj bi ga ta v preiskavi nagovar. jal k lažem. Na vprašanja m želel odgovarjati. Glavnj obravnava se je nadaljevala včeraj z zagovori preostalili dveh obdolžencev, Amirjj Omeroviča in Roberta Do brajca. MARJELA AGRE2 Čas je za zimsko opremo! Od 15. novembra do 15. marca je čas, ko morajo biti vozila opremljena s predpi- sano zimsko opremo. Gre predvsem za pnevmatike, po katerih je bilo v minulih dneh veliko povpraševanje, čakalne vrste pa dolge. Vulkanizerjem in prodajal- cem avtomobilskih pnevma- tik je veliko povpraševanje si- cer pogodu, saj temu sledi dober zaslužek, bi jih bilo pa dobro spomniti, da je vsako leto sredi novembra čas, ko stopi v veljavo posebna odredba notranjega ministrs- tva. Na to bi morali misliti še pred navalom kupcev oziro- ma voznikov, ne pa da se je zgodilo, da so nekateri vulka- nizerji in prodajalci ostali brez zimskih gum in da so bile vrste čakajočih za zame- njavo zelo dolge. Voznike vozil, ki pozimi oziroma v zimskih razmerah nimajo prepisane opreme, lahko policisti kaznujejo z de- narno kaznijo 20 tisoč tolar- jev, takšno vozilo pa lahko policist tudi začasno izloči iz prometa. Po posebnem pravilniku o dimenzijah, skupnih masah, osnih obremenitvah vozil ter osnovnih pogojih za opremo vozil v cestnem prometu, so zimska oprema le pnevmati- ke, in sicer: pnevmatike za zimsko ra- bo (M-i-S) na pogonskih kole- sjh ali radialne pnevmatike na vseh kolesih ali pnevmatike s poletnim pro- filom, če ima vozilo v priboru verige za pogonska kolesa, avtobusi in tovorna vozila pa morajo imeti v vozilih tudi lopato. Vse naštete pnevmatike morajo imeti na tekalni plasti po obsegu in širini najmanj 4' mm globoke žlebove. Sicer pa policisti svetujejo: Vozilo naj ima vsa štiri ko- lesa opremljena z zimskimi pnevmatikami, ki so izdelane tako, da jim tudi nizke tempe- rature ne zmanjšujejo prož- nosti in funkcionalnosti, s tem pa je tudi vožnja v zim- skih razmerah zares učinko- vita in predvsem varna. Pametno je že pred začet- kom zime, med zimo pa tudi večkrat, preveriti raven in ka- kovost zavorne tekočine, saj je brezhibno delovanje zavor v zimskem času še kako po- membno. In še: Vožnji v zimskih raz- merah je še posebej v prid uporaba luči tudi v dnevnem času, v vozilo pa pozimi sodita tudi metlica in strgalo za od- stranjevanje ledu s stekel. Z zasneženega vozila je treba pred vožnjo vedno očistiti ves sneg, sicer vas lahko doleti de- narna kazen v višini 10 tisoč tolarjev. Da je v zimskih razme- rah treba voziti še bolj previd- no, počasneje itd., pa najbrž ni treba posebej poudarjati. M.A. MINI KRIMIČI Zakaj slab TV signal? Prebivalci Mozirja in okolice so že lep čas negodovali zaradi motenj pri sprejemu določenih televizijskih signalov, s tem pa so seznanili tudi vzdrževalca naprav. Ta je pri pregledu siste- ma na Medvednjaku na Golteh ugotovil, da je na začetku no- vembra nekdo vlomil v omari- co sistema in iz nje ukradel repetitor z napajalno enoto. S to ugotovitvijo je bil vzrok slabega sprejema televizijskih progra- mov pojasnjen, podjetje Elektro Turnšek pa je oškodovano za dobrih 500 tisoč tolarjev. Vlom v 3 kontejnerje v noči na 11. november je nekdo, v Škof j i vasi na ob- močju čistilne naprave, vlomil v tri kontejnerje z orodjem, iz njih pa pobral več vrtalnih strojev in drugega orodja. Podjetje Ingrad (VNG) iz Ce- lja je oškodovano za približ- no 755 tisoč tolarjev. Ves cas na oceh Vlado J. je 13. novembra do- poldne izbiral v trgovini Bau- max na Mariborski cesti v Celju in izbral motorno žago, plinsko peč in nekaj vodoinštalacijske- ga materiala v skupni vrednosti 102.387,00 slovenskih tolarjev Vse to je naložil na nakupoval- ni voziček, ki pa ga je poskušal spraviti mimo blagajne, ki ta- krat ni obratovala. Ko je že odpel varnostno verigo in že mislil, da je čisto blizu uspeha, ga je prijel varnostnik, ki je Vlada spremljal z očmi in zaz- nal njegovo namero. Osumlje- ni se bo zagovarjal na sodišču. Desetkrat casio v četrtek, U. novembra med 14.30 in 16. uro, je neznani sto- rilec vlomil v vitrino z urami v prodajalni na Krekovem trgu v Celju. Izbral si je deset ur, toda samo znamke Casio. Drogerija Hartman je oškodovana za okoli 100 tisoč tolarjev. Častilec Martina Anton P. iz okolice Šentjur- ja je v nedeljo častil Martina, potem v Žegru v avtomobilu malce zadremal, ko je prišel k sebi, pa je ugotovil, da je, med tem ko je spal, nekdo segel v njegovo kuverto in iz nje po- bral za okoli 200 tisoč tolarjev bankovcev. Pustil mu je le ne- kaj malega cvenka za seme. Besen, ker mu ni ustregla Minulo soboto zvečer je v znani gostinski lokal v Tepanju vstopil 22-letni Primož E. iz Draže vasi in vihravo zahteval, da mu točajka postreže s pija- čo, alkoholno seveda. Ker je ženska presodila, da je mlade- nič že čez mero okajen, ga je zavrnila, to pa je Primoža tako zelo razjezilo, da je začel razbi- jati kozarce, za nameček pa je v vhodna steklena vrata zalučal steklenico. Lastnici Tatjani P. je povzročil za okoli 100 tisoč to- larjev gmotne škode. Na sodišče tudi Edin Trije velenjski policisti so v nedeljo zvečer odšli k proda- jalni Fimex na Rudarski cesti v Velenju, kjer je nekdo razbil izložbeno okno, v bližnji Can- karjevi ulici pa so izsledili in ustavili osebni avtomobil z voznikom in štirimi potniki. Med legitimiranjem je eden od potnikov, za katerega se je potem ugotovilo, da je 22- letni Edin L., pričel skozi ok- no vozila policiste zmerjati, svojih osebnih dokumentov pa jim ni hotel pokazati. Ne- nadoma je sunkovito odprl vrata in enega izmed polici- stov z njimi udaril v desno nogo, da je le-ta utrpel lahko telesno poškodbo. Nasilnika so ostali možje postave ob- vladali, mu nadeli lisice in ga postavili v prostor za pridrža- nje. Zaradi poskusa prepreči- tve uradnega dejanja se bo moral zagovarjati na sodišču. Vlom v 2 izložbi v ponedeljek, 15. novembra okrog pol treh^ je neznani stori- lec vlomil v izložbo prodajalne Coming na Stanetovi ulici v Ce- lju. Iz izložbe je ukradel video kamero Sony digital, s tem pa -je podjetje Elektrotehna Set iz Ljubljane oškodoval za 199.990,00 slovenskih tolarjev V noči na 15. november je bilo vlomljeno tudi v trgovino AH Sports na Šlandrovem tr- gu v Žalcu. Nekdo je iz izlož- be pobral za okoli 100 tisoč tolarjev nožev, nabojev in zračno pištolo. Vloma je osumljen 16-letni D.M. M. A. Šl. 46. -18. novemlMr %99% KRONIKA I Q Grozljivi prizori morije na sodišču V razpravni dvorani videoposnetki z umorjenimi v Tekačevem v sredo, 10. novembra, se je nadaljevala glavna obrav- nava zoper obdolženega Kri- stijana Kamenika, javnost pa se je imela priložnost sez- naniti z video posnetki s Icraja zločina, takoj po štiri- kratnem umoru, katerega je obtožen Kamenik. Na začetku je sodni izvede- nec balistične stroke Franc Sabljič nadaljeval pričevanje, ko je odgovarjal na vprašanja Kamenikove obrambe. Med drugim je dejal, da so sledi športnih copat, zaseženih med preiskavo v Kameniko- vem stanovanju, zanesljivo nastale v času umora in da je bil obdolženi na kraju zločina prisoten, kar je v nasprotju z njegovim zagovorom, da v Te- kačevem ni bil še nikoli. Na pokojnega Štefana Poharca naj bi bil streljal v kleti ob stanovanjski hiši, ko je priti- snil cev pištole na žrtvino de- sno sence, pri tem pa je bil v razkoračenem položaju, kle- te sklonjen nad njegovim tele- gram, je izpovedal izvedenec. Sledil je ogled posnetkov, ki so jih izdelali kriminalisti med preiskavo dan po zloči- nu. Spremljal jih je tudi ob- dolženec, od grozljivih po- snetkov mlak krvi na tleh in trupla Frančiške Poharc, umorjene v veži, do trupla nedolžne mlade Viktorije Krušlin, ki je neposredno pred zločinom sedela za mizo in prebirala časopise, kamera pa jo je našla v kuhinjskem kotu, vso zvito.Štefan Poharc, ustre- ljen y kleti gospodarskega po- slopja, je imel roke na hrbtu, vklenjene v lisice, na njego- vem truplu so bili znaki fizič- nega maltretiranja. Helena Krušlin je bila umorjena v kle- ti, njeno truplo je ležalo zveri- ženo med gajbicami z jabol- ki... Po končani projekciji je izvedenec Sabljič še dodatno pokomentiral nekatere polo- žaje umorjenih, ki so po nje- govi oceni skladni z doseda- njimi izsledki sodnih izveden- cev, naprimer patologov in ba- listov. Kamenikova zagovornica odvetnica Marjetica Nosan, ki je na obravnavi izrazila trd- no prepričanje, da njen varo- vanec res ni bil nikoli v Teka- čevem, je predlagala vrsto do- datnih dokazov in zaslišanj, opozorila pa je, da so na video posnetku mnoge sledi obuval ob truplu Poharca in da iz njih ni mogoče razbrati, kdo vse in predvsem kdaj jih je zapustil. Morda celo preiskovalci sa- mi? O večini predlogov ob- rambe je senat odločal izven glavne obravnave. MARJELA AGREŽ NOČNECVETKE • v torek, 9. novembra po- poldne je bilo bučno v Akvari- ju na Razlago vi, kjer ste se prepirala dva, ki se nista mo- gla sporazumeti glede cvenka v blagajni. Vjekoslav in Aura se bosta srečala s sodnikom za prekrške, ker sta v lokalu krši- la javni red in mir. • V četrtek je bil kraval v loka- lu Bambus v Zadobrovi, kjer sta si mišično moč izmenjava- la Mitja O. in Aleksander R. Seveda sta bila med predstavo tudi primerno glasna. • Prejšnji teden so prihajale pritožbe iz »objekta« Vrtnica. Lastniki mirnih lokalov so tar- nali, da ne morejo delati, nji- hove stranke pa jim bodo ušle. če se ne bo umirilo, so opozar- jali. Policisti so zadevo preve- rili in ugotovili, da glasbeni ropot in vpitje prihaja iz loka- la Tango pub v igralnici Soja. >Lastnik glasnega lokala je pre- jel plačilni nalog. • Dejan Š. je v petek popoldne policiji naznanil, da sta ga na Gosposki pretepli dve neznani barabi in mu vzeli kar čeden pušeljc bankovcev. • Simona je v petek zvečer prijavila, da jo je v stanovanju pretepel Janez O. Policisti so potem ugotovili, da je bila Simona res tepena in da jo je res tepel Janez. • Darinka se je v soboto zve- čer obrnila na policiste, ker ji je njen pijani soprog Janez grozil. O grožnjah so se polici- sti sami prepričali in, misleč da bo zdaj v hiši mir, odšli. Pa so se kar kmalu vrnili, zdaj je namreč poklicala Janezova hči in povedala, da njen ati razbija premično imovino. Ker se Janez ni hotel poboljša- ti in strezniti, je noč preživel med policijskimi zidovi. • V gostilni Medved v Verpe- tah je bil na Martinovo soboto zvečer pretep. Ivan K. je med prepirom ploznil Janeza Š. • Irma je v soboto obiskala Davi- da. Nič kaj prijazno se nista gledala, med rastočim prepirom pa je Irma Davida obsipala z žaljivkami, kar je možaka hudo razkurilo. Irma se je v trenutku znašla na tleh, potem pa jo je David še brcnil. M.A. GORELO JE Vnelesoseškarie v torek, 9. novembra zve- čer, je izbruhnil požar v sta- novanjski hiši na Maribor- ski cesti v Celju. Med zbiranjem obvestil so policisti zabeležili, da je Dar- ko J. tega večera zakuril v štedilniku v manjši podstre- šni sobi, ker so bile zraven štedilnika naložene razne kartonske škatle, so se te za- radi vročine vnele, ogenj pa se je hitro razširil po vsem prostoru. Zaradi hitre inter- vencije gasilcev celjske po- klicne brigade je bila škoda razmeroma majhna, okoh 50 tisoč tolarjev. Pogorel kozolec v soboto, 13. novembra okrog treh, je v Laškem za- gorelo na kozolcu, last Ka- roline G. Ogenj je kozolec popolno- ma uničil, s kozolcem vred pa so zgoreh trije vozovi, puhal- nik, okoli pol tone koruze, nekaj desk in vsa krma. Požar so pogasili gasilci iz Laškega, nastala gmotna škoda pa znaša približno 2 milijona tolarjev. Policisti in kriminalisd vzrok požara še ugotavljajo. Gorelo na Prešernovi Pred Taverno Koper . na Prešernovi ulici v Celju je 15. novembra zvečer marsikoga presenetil ogenj. Zagorelo je v treh zabojni- kih za smeti, postavljenih pred taverno. Ogenj, ki je poš- kodoval zabojnike in del fasa- de lokala, so pogasili celjski gasilci in zaposleni v Kopru, gmotna škoda pa znaša okoli 200 tisoč tolarjev. M.A.^ Radarji bodo... • v petek, 19. novembra dopoldne na območju Laškega, v popoldanskerh času pa na območju Žalca, • v soboto, 20. novembra dopoldne na območju Šentjurja pri Celju, popoldne pa na območju Slovenskih Konjic, • v nedeljo, 21. novembra dopoldne na območju Šmarja pri Jelšah, popoldne pa na območju Velenja, • v ponedeljek, 22. novembra dopoldne na območju Žalca, v Popoldanskem času pa na območju Laškega, •v torek, 23. novembra dopoldne na območju Slovenskih Konjic, popoldne pa na območju Šentjurja pri Celju, •v sredo, 24. novembra dopoldne na območju Rogaške Slatine, popoldne pa na območju Žalca ter •v četrtek, 25. novembra dopoldne na območju Celja, popoldne pa na območju Šmarja pri Jelšah. • Laserski merilnik hitrosti bo v času od 22. novembra do 1. decembra pogosteje nameščen na območju Velenja in Mozirja. St. 46.-18. november 1999 32| ZANIMIVOSTI NINA VAS OPAZUJE Celje je vsaj nekje na vrhu f Pa so vsaj nekje Celjanke na vrhu. Res je, da je ta 43-letna Celjanka po narodno- sti Ukrajinka, res pa je, da je poskrbela za takšno vznemirjenje v mestu ob Savinji, kot že dolgo nobena. Dekle, ki je zdaj že v rodnem mestu, po domače, pobrisala jo je pred policijo, je namreč okužena z virusom HIV. Koliko Celjanov je medtem okužila, ne vedo, vsaj uradno ne, vedo le to, da je bilo dekle delovno in pridno. Vsaj tako pravijo uradni viri. In ko smo že pri bolezni, ki se prenaša s seksom, ne moremo mimo za Sloven- ce najbolj tipičnega vprašanja: ali jo je ali jo ni? Gre za svetovnega popotnika Zvo- neta Šerugo, ki je pred dnevi izdal svojo šesto knjigo, od tega peto v samozaložbi »Poti v neznano«, v njej pa opisuje zad- nja potepanja po svetu in to v skupini, ki je štela vedno več žensk kot moških. V tej knjigi opisuje nenehne prepire z Mar- jano, ki pa je na tiskovni konferenci, ki jo je organiziral tik pred martinovim v naj- večji slovenski vinoteki pri Simonu Bra- dešku, ni bilo. V Indoneziji je namreč staknila malarijo in čudežno ostala živa. Zvone Šeruga je povedal, da ga vsi kar naprej vprašujejo, ali je spal z Marjano in z drugimi lepimi dekleti, ki so ga sprem- ljale na poti. Njegove žene Romane Dobnikar-Šeruga, urednice Nedela, to- krat ni bilo na potovanjih in kdor pozna Zvoneta, je skoraj prepričan, da mu nje- gova seksualna žilica ni dala miru, kljub temu pa je na to vprašanje tako diplo- matsko odgovoril, da še danes ne vemo, kaj je res in kaj ne. Shšah smo tudi, da je za svojevrsten delovni škandal poskrbel tudi drugi Do- lenjec na stalnem delu v Ljubljani, radij- ski napovedovalec in humorist Sašo Hri- bar. Njegovemu direktorju Andreju Ro- tu, to je tisti možakar, ki ga je v Slovenijo iz Argentine pripeljal Lojze Peterle in ga potem, ko se pri časopisu ni ravno izka- zal, brez vsega vrgel na cesto, nakar so ga vzeli na RTV Slovenija, je bilo namreč dovolj Sašovega dokaj boemskega pri- hajanja v službo - mimogrede, Sašo ni nikoli zamudil nobene oddaje, zato naj bi ga poklical k sebi v pisarno in mu rekel. »Tako, zdaj je tega dovolj. V službo boš prihajal tako kot moraš, to je točno ob deveti uri.« Sašo je mirno rekel »ja« in prišel v službo v petek točno ob deveti uri, tako, kot mu je ukazal odgovorni urednik radijskega programa. O tem, kako si je ta že nekaj minut pred osmo uro zjutraj pulil lase, pa o tem, kako si jih je pulil nekaj minut po osmi uri v petek dopoldan, ko Hribarja ni in ni bilo, na programu pa je bila njegova oddaja Ra- dio Ga-ga, po radijskih hodnikih samo govorijo. »Prišel sem tako, kot ste mi ukazali,« naj bi baje odgovoril Sašo in vprašal: »Kaj hočete: mene ali oddajo? Če hočete oddajo, mi pustite delati.« Se je pa izvedelo, kar je bilo dolga štiri desetletja dobro varovana skrivnost. In sicer o Klubu samomorilcev, ki je pred leti vznemirjal ne samo prebivalce ta- kratne Juge, ampak najbolj takratno mi- lico. V tistem času je bilo kup skrivnost- nih smrti in to sinov znanih pesnikov, pohtikov... Je šlo res za naključja? Govo- rili so, da je bil pred dnevi takrat glavni organizator v Ljubljani, govorili pa so tudi, da Kluba sploh ni bilo in da so bih samomori pač naključni. Kakorkoli, no- vinar in humorist Tone Fornezzi-Tof, ki se je vrgel v odkrivanje zgodovine tega kluba, trdi, da bo v nekaj dneh povedal vso resnico. Pred dnevi je bil namreč pri njem možakar, ki se je prišel izpovedal. MMMHHMHi NINA KAVRAN-ADLEŠIČ Vinska kraljica Martina Stegovec in vinski princesi Lara Žnidaršič in Polona Švab. Foto: Ludvik Kramberger Vinska princesa Prejšnji četrtek smo dobili v Sloveniji že peto slovensko vinsko kraljico. To je Marti- na Stegovec iz Sv. Martina v Vipavski dolini. Njena prva spremljevalka pa je Polona Švab iz Lovnika, z Zorinove vinogradniške kmetije, ki ima svoje vinograde na Slad- ki gori v občini Šmarje pri Jelšah in na drugi strani Pe- čice v Lovniku, ki sodi že v haloški vinorodni okoliš. Zorinova Valter in Ana sta se odločila za resno vinograd- ništvo in vinarstvo že pred leti, vanj vključila sina Valter- ja, ki se mu je kmalu pridruži- la še Polona Švab, s katero načrtujeta skupno življenje. Letošnje leto sta Valter, ki je postal pri hiši tudi glavni vi- nar, in Polona opravila tudi sommelierski tečaj v Maribo- ru, oba sta tudi šolana kletar- ja, Polona pa še obiskuje višjo gostinsko šolo v Mariboru. Da je lahko sodelovala v nate čaju za izbor slovenske vin ske kraljice, je morala izpol njevati naslednje pogoje: kan didatka ne sme biti starejS od 25 let, ne sme biti poroile na, izhajati mora iz vinograd niške družine, na sprejem nem izpitu pa mora odgovar jati na vprašanja komisije i področij splošne razgledano sti, vinogradništva, vinarstvi sommelierstva in tujega jezi ka, ter sposobnosti izražanji in javnega nastopanja. Polona Švab se je na Zori novi vinogradniški kmetiji močno vživela v neposredw delo pri pridelovanju vina, ^ bolj pa jo veseU področje prc mocije in ponudbe vina. Ob skovalcem rada pojasnjuji vse bistvene sestavine vinski kulture. Za Zorinove je znači) no, da so se specializirali pridelavo predikatnih vin, i rej poznih trgatev, izborom' godnih izborov, ledenih vi' suhih jagodnih izborov. Z so tudi po posebnih trgat^^ ki so jih opravili na bo^| večer ob baklah. Letos sdH delali Prešernovo vino, 9 jagodni izbor, kat^f grozdje laškega rizlinga sol gaU 8. februarja dopoldne > globokem snegu. D. U TRAČNICE v Košnici ali na Teharju? Celjsko Cestno podjetje ima težave z geografijo. Na gradbišču novega mostu v Košnici pri Celju so namreč postavili tablo, na kateri piše, da gradijo »most čez Košnico pri Teharjih«. Že res, da so si z novimi cestami kraji vsak dan bližje, tako blizu pa tudi še ne. Capljanje Slovence jezi capljanje za Evropo. Včasih se izkaže, da je to dobro, tako kot po zad- njem odkritju, da v javnih hišah celjskega in mariborske- ga območja gospodari aids. Tokrat imajo prav tisti, ki se hudujejo, da prevzemamo od Evrope le slabo, dobro pa pre- zremo. VITEZI BELEGA MESTA št. 46.-18. november 19991 REPORTAŽA 33] Eksotični otok glasbe in smeha HHHB Dominikanska republika - tropski raj, ki zaradi čudovitili plaž in toplega sonca privablja vse vec turistov sonce, vedno toplo morje in kilometri na- iiJobnejših belih peščenih obal, katerih ^niljene kotičke lahko dneve dolgo odkri- jmo z ljubljeno osebo, za marsikoga ostaja- , zgolj nedoživete mladostne sanje. Toda jcšnih rajskih obal je na svetu kljub razvija- liiemu se turizmu še vedno dovolj in tudi Id okriljem ne pretirano dragih turističnih fanzmajev se lahko v iskanju samotnih plaž od.ue na Maldive, Tajsko, Indonezijske oto- ea!i pa na drugi konec sveta, na vsepovsod pevane Karibe. In tu na otoku Hispaniola »ži Dominikanska republika, ena izmed dr- jvic, kjer tujci že dolga leta odkrivajo čare rezskrbnega življenja v tropih. iinikanska republika obsega večji del dru- ega največjega karibskega otoka Hispaniola. Z edno toplim podnebjem, ugodnimi cenami, [ijaznimi domačini, dokaj razvito infrastruktu- ) in rednimi letalskimi poleti, postaja vedno olj priljubljen cilj evropskih in ameriških turi- tov. K sreči le majhen del obal zasedajo veliki otelski kompleksi, tako da je dežela zelo pri- ^čna tudi za individualne obiskovalce. K temu eliko pripomore tudi ohlapne vstopne formal- losti, saj za prestop meje za- bstuje potni list in povrama Etalska vozovnica. Plačati je sba le 10 ameriških dolarjev a turistično karto. Tropski raj s temperaturo narava na iribih ne skopari, saj se tudi zimskem obdobju le redko usti pod dvajset stopinj Cel- ja. Hladnejše noči se obeta- f le v osrednjem, najbolj hri- pvitem predelu, kjer se nad ^emi vrhovi ponosno dvigu- I tudi najvišji vrh Karibov, 075 m visoki Pico Duarte. Hlo sonca, bujno rastlinje in jdno toplo morje pogojujejo ueroma srečno življenje aanov. Za naša pojmovanja so veči- noma revni, toda kljub prepro- stemu življenju veUko bolj ve- seh. in nasmejani kot večina Evropejcev. Domačini so veči- noma mulati, potomci špan- skih kolonizatorjev in črnih sužnjev. Na prave belce je z izjemo tujcev že kar težko na- leteti, saj beU domačini pred- stavljajo vrh premožne elite, za katero veljajo drugačna pravi- la. Po nagnetenih mestnih in blatnih vaških ulicah se prišle- ku ob pogledu na vse čudovite odtenke rjave polti usta kar sama razlezejo v nasmeh. In smeh je nekaj, česar je na tem karibskem otoku vedno in za vse dovolj. Dnevi so namenjeni v prvi vrsti glasbi in plesu in morda še dominu, bejzbolu in peteUnjim bojem. Ritem, ki daje pečat vsemu dogajanju na špansko govorečem delu otoka Hispa- niola, se imenuje merengue. Ob glasbi bobnov, kitar in guire - nekakšnega ribežna, se vse zavrti s pospešeno hitrostjo. Merengue je neprestano priso- ten v vseh kotičkih dežele, ra- zen - kakšna ironija, v turistič- nih naseljih. Peščenih plaž dovolj za vse Tudi v bolj turističnih ob- močjih v okolici Puerto Plate, Semane, Boca Chice in Punta Cane je začuda le nekaj zalivov zasedenih s hoteli, tako da si je moč brez posebnega truda vsak dan poiskati zajeten kos osamljene peščene plaže, okrašene z zibajočimi se vrho- vi kokosovih palm in penečimi se valovi turkiznega morja. In kot da to še ne bi bilo dovolj, se marsikje le nekaj deset metrov od obale začenja barviti koral- ni greben. Za plavalce in de- skarje zoprne skale nad ozko plitvino se z masko in plavutmi spremenijo v pravi »diznilend« narave. Morje in koralni gre- ben sta pravzaprav glavna adu- ta, na katera stavi tukajšnji turi- zem. Toda glavni pečat deželi vseeno dajejo ljudje. Hoteli za vsakršen zep Za spoznavanje karibske dr- žave, ki je velika za dobri dve Sloveniji, je skoraj obvezno vsaj osnovno znanje španšči- Dolge peščene plaže so največji magnet za turiste. ne, razen seveda v hotelih in turističnih krajih, kjer sta pogovorni jezik predvsem angleščina in nemščina. Cene preprostih a čistih sob za dve osebi se gibljejo od 5 do 20 ameriških dolarjev. Manjši hotel ali penzion je moč najti domala v vsakem malo večjem kraju. Velik del hotelov v Dominikanski republiki se ponaša s ponudbo »aH included«. Pogosto za popolno oskrbo s hrano in pijačo ni potrebno plačati nič več kot npr. za polni penzion ali celo polpenzion v kakem drugem hotelu. Kdor si ne upa ali ne želi zapustiti hotelskega udobja, se lahko pridruži kateremu izmed izletov v de- ževni pragozd, tovarno cigar, ruma ali pa se odloči za ogled prestolnice otoka. Mesto se ponaša s starimi španskimi zgradbami in velja za prvo mesto, ki so ga Evropejci zgradih v Ameriki. Tu je tudi velikanska grobnica slovite- ga morjeplovca Krištofa Kolumba. Za tovrstne izlete je potrebno odšteti 25 do 50 USD, za 200 USD in več pa si je moč privoščiti obisk Haitija ali sosednjih otokov Kube, Bahamov, Portori- ka... Kako potovati Potovanje po otoku je enostavno in poceni. Težave nastopijo le v najbolj turističnih krajih, kjer skušajo lokalni prevozniki tujcem zaraču- nati vsaj nekajkratno tarifo. Zato se je dobro pred vsako vožnjo pozanimati za običajno ceno. V Dominikansko republiko je z redno letal- sko linijo najceneje leteti iz Milana, za okoh 1400 DEM (povratna vozovnica). Cene turi- stičnih aranžmajev se gibljejo od 1600 DEM navzgor za dva tedna počitnikovanja. Najce- nejša možnost je ponudba »last minute«, s katero lahko iz večjih evropskih letališč letite na Karibe že za manj kot tisoč DEM. wmmmmmmmmm/mmm igor fabjan 'Vsakdanja podoba z ulic. KAJ BI DANES KUHALI? Piše: MAJDA KLANŠEK Paprikaš s fižolom, polnjeni kroketi, korenčkova solata s kislim zeljem, marmeladne košarice. Paprikaš s fižolom Potrebujemo: 30 dag bele- ga fižola, 1 kg svinjine, 2 veliki čebuli, 2 žlici olja, 1 pločevin- ko olupi j enega paradižnika, 1 žličko mlete paprike, 2 žlici paradižnikove mezge, 1 por, 1/4 1 juhe, sol, poper. Sestavi- ne so za 4 osebe. Priprava: dan prej namoči- mo fižol, odcejenega in opra- nega naslednji dan skuhamo. Spražimo sesekljano čebulo, dodamo na kocke narezano meso in pražimo. Dodamo odcejeni fižol, paradižnikovo mezgo, mleto papriko, sol in poper. Zalijemo z juho, ko zavre, temperaturo zmanjša- mo, pokrijemo in kuhamo 1 uro. Opran por narežemo na rezance, ga vmešamo v papri- kaš, dodamo narezane olup- Ijene paradižnike in kuhamo še deset minut. DosoUmo, po- popramo. Polnjeni kroketi Potrebujemo: 75 dag krompirja, 3 rumenjake, 1 jaj- ce, šopek peteršilja, 15 dag ementalerja, drobtinice, mo- ko, olje, sol, naribani muškat- ni orešček. Priprava: kuhan, olupljen krompir še vroč stisnemo. V nizki posodi ga premešamo, da se posuši. Posebej zme- šamo rumenjake, dodamo sol in muškatni orešček ter dve žlici sesekljanega peter- šilja. Dobro premešamo. Vmešamo v krompir in obli- kujemo krokete. Z nožem naredimo vdolbinico in va- njo stisnemo po kockico ementalerja. Krokete pova- ljamo v moki, jajcu in drobti- nah ter jih na vroči tempera- turi ocvremo. Korenčkova solata s kislim zeljem Potrebujemo: 50 dag ko- renčka, 50 dag kislega zelja, 5 dag kaper, malo pomarančo, listke mete, limonin sok, olje, sol, poper. Sestavine so za 6 oseb. Priprava: opran in nariban korenček premešamo z opra- nim kislim zeljem. Primešamo kapre in Umonin sok. Oluplje- no pomarančo narežemo na kocke, pri tem pa sok shranju- jemo.Zamešamo ga z oljem, soljo in poprom in s tem preli- jemo solato. Po želji lahko do- damo še limonin sok.; , Marmeladne košarice Potrebujemo: zajesto: 40 dag moke, 10 dag sladkorja, 15 dag masla, 3 jajca, nariba- no limonino lupinico, pecilni prašek, sol. Za nadev in do- datke: 8 žlic marelične mar- melade, 8 žlic višnjeve mar- melade, rumenjak, sladkor v prahu, 1/2 dl mleka. Priprava: na delovni površi- ni pripravimo moko, dodamo hmonino lupinico, malo soli in pecilni prašek in premešamo. Dodamo narezano maslo sob- ne temperature in sladkor ter testo s prsti nadrobimo, tako da dobimo drobtinice. Vmeša- mo tri razžvrkljana jajca, kate- rim smo dodali limonin sok in jih zlijemo na dobljene drobti- nice. Hitro zamesimo gladko testo, ga ovijemo v plastično folijo in postavimo v hladilnik za eno uro. Modelčke namažemo z ma- slom, jih potrosimo z moko, pomokarno tudi delovno povr- šino. Če je testo premehko mu lahko dodamo še malo moke. Testo razvaljamo na 5 mm de- beline in ga narežemo na 8 delov, veUkosti za modelčke. Pečico segrejemo na 180 sto- pinj C. V vsak modelček stisne- mo kvadrat in z nožem odre- žemo testo, ki gre čez rob. V vsako košarico damo žličko marmelade in prekrijemo s kvadratkom. Robove namaže- mo z mlekom. Rumenjak za- mešamo z dvema žlicama vo- de in ga dobro premešamo. Namažemo zgornji del koša- ric, postavimo v pečico za eno uro, ohlajene previdno vzame- mo iz modelčka in potrosimo s sladkorjem v prahu. Polnjeni kroketi Marmeladne košarice Čas za nabiranje štorovk Štorovke so poznojesenske gobe, ki raste- jo v tesnih družinskih skupnostih. Nekateri jih imenujejo tudi mraznice. Rastejo v vlaž- nih gozdovih na trhlih štorih in .skritih koreninah. Vedno rastejo v velikih skupi- nah. Najdemo jih tudi na deblih živih dre- ves, večinoma na bukvah, vrbah, topolih in na drugih listnatih drevesih. Velikokrat jih zasledimo tudi na panjih posekanih smrek. Kjer se štorovke pojavijo množično, tam rastejo navadno več let. : m Rastišče štorovke so zelo znane, pogoste in razširje- ne po vsej Sloveniji. V višjih legah začnejo rasti že konec avgusta, drugod se pojavljajo ob koncu septembra, največ jih zraste v mesecu oktobru, včasih se njihova rast zavleče tudi v november. Štorovke rastejo v šopih in večjih skupinah kot saprofit (gniloživke) na požaga- nih štorih iglavcev (največ je to smreka) in listavcev (sadno drevje). Štorovke so tudi paraziti (zajedalke), ki napadajo debla in ko- renine živih dreves. Značilno za štorovke je tudi, da rastejo v velikih skupnih kopicah (iz enega rastišča), ki velikokrat štejejo tudi do 100 gob. Bolj posamezno rastejo iz zemlje. Miceliji štorovk se ponavadi spletajo v goste niti, ki prodi- rajo po zemlji od drevesa do drevesa. V napadenih deblih se vzpenjajo pod skorjo navz- gor in s tem počasi in vztrajno preprečujejo rast živega dre- vesa. Zato gozdarji štejejo štorovke za nevarne gozdne škodljivce. Škodo povzročajo tudi v sadovnjakih in vrtovih. Značilnosti štorovke spoznamo po manjših klobučkih medeno rumene do rjave ali okraste do temno rjave barve, tem- nejše na sredini klobučka. Spoznamo jih tudi po belka- stem obročku, ki je rjavo obrobljen in po bolj ali manj luskastem klobučku. Klobu- ček ima ponavadi podvit rob, pozneje je sploščen z rahlo grbo na temenu. Mlade gobe imajo navadno na sredi neko- liko redkih, nitkastih lusk. Pri mladih gobah je klobuček štorovke rjavo rumen kot med, pozneje pa postane li- sičje do umazano rožnato rjav. Luskice na klobučku lah- ko spere dež, potem je klobu- ček gladek. Pri zrelih gobah so spodnji, v kopicah rastoči klobučki pokriti z belim tro- snim prahom zgornjih gob. Lističi so pri mladih gobah beli, pri starejših gobah pa dobijo rožnato rumeno ozi- roma krem ali celo rjavo bar- vo. Na površju so videti kakor potreseni z belo oziroma čr- no moko. Bet štorovk je va- Ijast in proti dnišču nekoliko odebeli en. Pri mladih gobah veže bet z robom klobučka bela tanka mrenica, ki pusti, ko se pretrga, na betu bel oziroma rumenkast in naž- lebkan obroček. Sicer pa je bet drobno kosmičast in tem- nejši v dnišču. Meso štorovk je belo, včasih rjavkasto, ne- koliko greneče, včasih trpko. ima pa prijeten vonj po go- bah. S kuhanjem postane me- so štorovk milega okusa. Uporabnost ^ štorovke so pogojno užitne gobe, ki jih je potrebno 10 minut kuhati in nato vodo, v kateri so se kuhale, odliti. Su- rove štorovke povzročajo prebavne motnje. Užitni so samo klobučki, beti'so preveč trdi. Pri kuhanju se voda tem- no obarva, prav tako gobe. Klobučki mladih gob so pri- merni za vlaganje v kis in za pripravo gobovih juh. Pri vla- ganju štorovk v kis se pripo- roča, da jih vlagamo v manjše kozarce, kajti ko jih odpre- mo, moramo vsebino čimprej porabiti. Najprej samo štorovke ku- hamo 8 minut v slani vodi, jih odcedimo, dodamo v kis in nato kuhamo še 5 minut. S sterilno zajemalko štorovke poberemo in naložimo v ste- rilizirane kozarce, dodamo začimbe in kozarce dobro za- premo. Štorovke so primerne tudi za zamrzovanje, niso pa primerne za sušenje. Juha iz štorovk Potrebujemo: 5 dag slani- ne, čebulo, por, 20 dag što- rovk, 2 krompirja, vodo z ju- šno kocko, 3 žlice kisle sme- tane, žlico moke, svež peter- šilj, malo soh. Priprava: slanino seseklja- mo, dodamo na tanko nare- zano čebulo ter opran, na ko- lobarje narezan por in vse skupaj z malo vode dušimo 20 minut. Štorovke očistimo, narežemo na večje kose in jih z nakockanim krompirjem dodamo čebuli in poru. Ko se krompir zmehča, jed zalije- mo z vodo, ki smo ji dodali jušno kocko. V kisH smetani nato razmešamo moko in ju- ho zgostimo. Po potrebi še malo solimo. Preden damo juho na mizo, jo potresemo s sesekljanim peteršiljem. Telečji zrezki s štorovkami Potrebujemo: 4 telečje zrezke, sojino olje za pečenje, 30 dag svežih štorovk, čebu- lo, debel paradižnik, kislo ku- marico, 3 žlice kisle smeta sol, poper, začimbe po ok (koriander, baziliko). Priprava: telečje zre potolčemo, nasolimo in n tro opečemo po obeh i neb. Na sojinem olju i prepražimo sesekljano či lo, dodamo oprane in nai ne štorovke, jih posolimo, popramo, začinimo s k( drom in baziliko in odj dušimo 15 minut. Na ml gobe narežemo zrel, olun paradižnik in drobno s kljano kislo kumarico, i povremo, primešamo smetano in vložimo zrez Namaz iz štoroi Potrebujemo: 30 dag rovk, jušno kocko, strok sna, 6 dag surovega m rumenjak, žlico gorčice, poper. Priprave: štorovkam stranimo bete. Klobuke k mo 20 do 15 minut v vo( smo ji dodali jušno kock kuhane zmeljemo na m reznici. Dodamo strt česei posohmo. Posebej umeši surovo maslo, popopri ter dodamo ohlajene gobi rumenjak. Dobro prem mo in namažemo na prep no kruhove rezine. Gobova potica i štorovk Očiščene, oprane in na če narezane gobe popar na hitro odcedimo ter jil maščobi prepražimo skup drobno narezano čebulo peteršiljem. Gobe nato s kljamo, dodamo jajca in 1 smetano, popopramo in ^ limo. Vse skupaj dobro i mešamo. Medtem drugo posodo bro namažemo z maščobe obložimo z rezinami slani Nato položimo na dno de v mleku namočen in c kruh, nanj damo plast P nanje zopet kruh in p( spet gobe, itd. To ponavlj tako dolgo, dokler ne poi mo vse mase. Pri tem je no le to, da je vrhnja kruh. Posodo nato pokri) in na zmerni vročini peČ približno eno uro. BOJAN SE9 Št.46.-18. november 19^: INFORMACIJE 35 POQLIDAM TVOJI JČIVUI IN rovEM TI. kakIin SI~ Da je lahko obuvalo - ob svoji osnovni nalogi ščititi stopalo in nogo - tudi najboljši pokazatelj človeškega značaja, del njegove intimnosti, celo pesniški, erotični navdih... to vemo že od njegadni. Da so poleg tega tako kot prava začimba pri hrani tudi nepogrešljiv modni dodatek, tudi. Pravzaprav so te modrosti poznali že stari Egipčani in Rimljani, saj so njihove legendarne sandale stilno usklajevali s transparentnim kalazirisom oziroma drapirano togo. Seveda so si sandale, okrašene z dragim kamenjem, smeli privoščiti le višji sloji ljudi, revnejši so hodili bosi. Prav zaradi slednjega so obuvala častili kot simbol moči, bogastva, družbene uveljavitve in avtoritete. Človek, ki seje v tistih časih lahko ponašal z obuvalom, je okolici že od daleč sporočal, daje »nekdo«, ki ga je treba spoštljivo obravnavati. Da pa je imelo to varovalo in olepševalo nog mnogo globji, intimni pomen, dokazuje tudi podatek, da so jih ponekod dajali celo pokojnikom v grob. Kar po nekaj parov. Pri nekaterih kulturah je še danes v veljavi običaj, da mora ženin iz nevestinega čevlja spiti vino - da bo bolj uspešno opravljal zakonske obveznosti... Zavijte v pravo prodajalno ¥ošH SENTIERO' ČEVLJI MASilNfrALV _ZA VELIKOSTI STOPAL OD ŠT. 47 DO ŠT. 52_ Premajhen kralj Če odmislimo našega jamskega prednika, ki si je za zaščito proti mrazu okrog stopal zavezal živalske kože, bi prve zametke čevljev lahko našli v romaniki, ko so si začeli ovijati noge z usnjenimi trakovi. Zares prave čevlje pa zgodovina mode prvič omeni v obdobju gotike, sredi 14. stoletja. To so bili - gledano iz današnje funkcionalne perspektive, rahlo prismuknjeni kljunasti čevlji, precej daljši od stopala, zato je bila za hojo v njih brez dvoma potrebna določena spretnost... Bleščeči razcvet pa so čevlji doživeli v baroku in rokokoju. Predvsem moški. In predvsem po zaslugi velikega revolucionarja na področju mode, kralja Ludvika XIV. Ker se je na francoskem dvoru v času njegovega vladanja rodila tudi visoka moda, ni naključje, da so bili prav on oziroma njegovi modni podaniki izumitelji moških čevljev in gležnjarjev z visoko peto. Menda, hudomušno ugotavljajo zgodovinski zapiski - zaradi skromne telesne višine njegovega veličanstva. Pruga teza pa pravi, da so si visoke pete moški izmislili zaradi potovanj na konjskih hrbtih, kajti s takšnimi čevlji so tudi na tleh obdržali dostojanstveno, zapovedovalno držo. Neustavljivo privlačni V obdobju empirja so blesteli nizki plesni čevlji brez pete, v obliki baletnih copat, skoraj enaki za oba spola. Pogosto so bili sešiti iz blaga, znani so tudi svileni plesni čeveljci za enkratno uporabo. Čevlji na prelomu stoletja pa znova postavljajo ostre meje med moškimi in ženskimi modeli. Velika moška uspešnica iz dvajsetih let so dvobarvni, spectator imenovani čevlji iz bele irhovine in telečjega usnja. »Neustavljivo privlačni,« je pisalo ob njih v takratnem modnem časopisju. Tudi za satenaste, večerne tango čevlje so imeli pripravljene same pohvalne presežnike. Veliko zgodb in anekdot se je spletlo v tem obdobju, ko je postal čevelj - ne le obuvalo, temveč predmet modnega poželenja, dodatek, ki so ga začeli kreatorji obravnavati individualno, včasih celo kot pravo umetnost. Spodn j e zrcalo človeške duše Pa današnja fllozoflja nošenja čevljev? Morda pove dovolj že odgovor na vprašanje, kaj nam ob pogledu na dogajanje v modnem kotlu letošnje jesensko-zimske sezone najprej pade v oči. Čevlji, vendar! Če kaže verjeti tovrstnim anketam, večina ljudi posveča največjo pozornost čevljem in večina med njimi sogovornika tudi najprej pogleda - v čevlje. Prav čevlji, spodnje zrcalo človeške duše, namreč povedo o lastniku mnogo več, kot bi lahko sam izrazil s celo kopico besed... Vsekakor so čevlji tisti človekov spremljevalec, ki na pragu novega tisočletja predstavlja enega izmed najbolj pogosto obravnavanih modnih tem, merilo okusa, postaja po vzoru nekaterih zgodovinskih vzdušij celo statusni simbol. Dobro oblikovan moški čevelj Noga zagotovo ni najbolj privlačen anatomski del, a dobro oblikovan čevelj jo lahko naredi mehkejšo in manjšo. Če čevlje primerjate z rokavico, kise tesno prilega roki, potem velja isto zanje: nobenih izboklin in razpok spredaj, gladko tekoča linija usnja, ki sledi od narta do prstov na nogi. Podplat mora ublažiti pritisk čevlja. Debeli in dvojni podplati naredijo čevelj debel, prav nič eleganten. Čevlje z dvojnim podplatom, ki jih dandanes nosijo mnogi poslovneži, so začeli izdelovati po drugi svetovni vojni čevljarji, ki so se zgledovali po vojaški industriji. Ti čevlji so primernejši za vdor v vojaški tabor kot pa za hojo po pisarnah in mestnih ulicah. Pete morajo biti nizke in slediti morajo liniji čevlja. Najpomembnejše pa je, da sta podplat in peta tesno speta na rob čevlja, in to brez širšega roba na zunanji strani. Najprej pa opazimo zgornji del čevlja, to je del usnja, ki prikriva zgornji del obuvala. Če je nizko na nartu, je prednji del čevlja videti krajši, s tem pa tudi noga. Pri iskanju kakovostnih čevljev moramo biti torej pozorni na obliko konice čevlja, podplate in pete ter na zgornji del, ki mora biti dovolj kratek, da ohrani lep videz. Izbira pravega čevlja Nesmiselno bi bilo soditi, kateri čevlji so primernejši. Na splošno velja, da čevlji ne smejo biti videti niti pretežki niti prelahki. Pri izbiri pravega čevlja pa moramo biti pozorni tudi na njegovo skladnost z oblačilom. Ženske imajo rade, da se barva čevljev ujema z barvo obleke. Čevlji, ki jih nosi poslovni moški, pa ne smejo biti nikoli svetlejši kot obleka. Črna in rjava bosta še naprej najprimernejša izbira barve čevljev, ki se prilegajo poslovni obleki. Čevlji so morda najbolj praktičen del moške garderobe. In čeprav pri nakupu razmišljamo predvsem o njihovi uporabi, pa so lahko najbolj viden znak mesta v družbi in sloga moškega. Moški, ki kupuje fine usnjene čevlje, dokazuje, da spoštuje kakovost, da zaupa svojemu okusu in prihodnosti. Podobno kot drugi kakovostni izdelki bodo dobro izdelani čevlji leta dolgo služili svojemu namenu, če bodo seveda pravilno negovani. ^46.-18. november 1999 361 GUSBA MED NOTAMI • 26. novembra bo začela ekipa televizijske oddaje Po domače snemati novoletno oddajo z naslovom Dobro- došli v Sloveniji. Scenarist je Jože Galič, v štirih pokrajinah pa bo nastopilo 16 ansamb- lov. • Rogaški odmev bo za silve- strovo igral na kmečkem tu- rizmu Medved v Zgornjih Jab- lanah pri Cirkovcih. Vodja an- sambla Mirko Žumer (063- 814-012, 041-203-346) išče no- vo pevko. Zaželene so pevske izkušnje. • V petek, 19. novembra, bo ansambel Mikola v kultur- nem domu v Vojniku s pričet- kom ob 20. uri predstavil tret- jo kaseto in drugi CD »Le muzika«. • Kvintet Dori vabi na pred- stavitveni koncert, ki bo v če- trtek, 25. novembra, ob 19.30 uri v Treh lilijah v Laškem. •V četrtek, 18. novembra, bo v Kulturnem centru Laško koncert iz abonmaja polk in valčkov. Nastopil bo ansam- bel Gašperji, kot gosta pa Slavko Avsenik in njegov sin Grega. Koncert se bo začel ob 19.30 uri, pokrovitelji pa so občina Laško, Pivovarna Laš- ko, vinogradnik Slavinec, Zla- tarna Guček in Trgovina in okrepčevalnica Marjeta Ivana Strniše Rimske Toplice. TV Nagrade evropske podružnice MTV Triumf mladoletnice Britney Spears, razočarani Backstreet Boys Prejšnji četrtek je evrop- ska podružnica največje »glasbene« televizije MTV v irskem Dublinu že šestič za- povrstjo podeljevala nagra- de za naj dosežke v prete- klem letu. Smetana svetovne glasbene scene se je tokrat potegovala za naslove naj- boljših v kar sedemnajstih kategorijah, več kot polovi- co nagrad pa so tudi tokrat pobrali ameriški glasbeniki. 17-letna Britney Spears je bila nominirana v štirih kategorijah in na presenečenje mnogih tu- di zmagala v vseh - proglašena je bila za najboljšo žensko iz- vajalko in najboljšo pop izva- jalko, zmagala je v kategoriji debitantov, njena mega uspe- šnica »Baby One More Time« pa je postala pesem leta. Poleg Britney je več kot eno nagrado (dve) dobil le še irski boy-bend Boyzone (album leta, najboljša britansko-irska' zasedba). Tre- nutno najbolje prodajana sku- pina na svetu Backstreet Boys je kljub trem nominacijam zmagala le v eni kategoriji (bend leta), po eno nagrado v mednarodni konkurenci pa so prejeU še Will Smith (moški izvajalec), Fatboy Shm (dance), Whitney Houston (R&B), Offs- pring (ročk), Emeninem (hip- hop) in Blur (video). Zaradi vse večje amerikanizacije evrop- ske pop kulture so letos prvič podeljevali tudi »nacionalne« nagrade - Len Marlin je bila proglašena za naj nordijsko iz- vajalko, temnopolti R&B pevec Xavier Naidoo za naj nemške- ga izvajalca, med Italijani pa so bili najboljši Elio e le Storie Tese. Prestižno nagrado Free Your Minds, ki jo podeljuje Amnesty International, je letos prejel Bono, pevec irskih su- perzvezdnikov U2, ki se mu je na že vnaprej posnetem govo- ru za njegov prispevek k bolj- šemu svetu zahvalil sam gene- ralni sekretar Združenih naro- dov Kofi Anan. Skoraj tri ure dolg TV spek- takel v dvorani Point Theater je suvereno vodil Ronnan Kea- ting, šef dvakrat nagrajenih Boyzone, zadnje čase pa tudi nadvse uspešen solo artist. Že vajen nastopanja pred več sto- milijonskim TV avditorijem - leta 1997 je vodil Izbor za po- pevko Evrovizije - je brez vid- nih spodrsljajev na ogromni. več etažni oder, okrašen »kriptonitom« in stiliziraniu plameni, vabil nagrajence, J deljevalce in nastopajoče, prvi izmed slednjih se je p cej nerodno predstavil amert ko ročk veteran Iggy Pop] udarno popevko »Lust Por n ve«, za njim pa so se ni( neskončno dolgimi EPP blo in zahvalami nagrajencev ? stili še Mariah Carey, Marii Manson, Puff Daddy, Whitii( Houston, Offspring, Jamiroc ai in Britney Spears. STANE ŠPEGfi GLASBENA UGANKA Ali jih poznale? V prejšnji številki Novega tednika smo v glasbeni uganki Ali jih poznate objavili fotografijo, na kateri so bili Betka Šuhel, Alfi Nipič in Albin Rudan. Odgovori vam niso delali posebnih težav, saj so bili na večini dopisnic (prejeli smo jih kar 51) pravilni. Tudi tokrat smo bili radodarni z nagradami, kot ste bih radodarni z odgovori. CD našega pokrovitelja založbe MIMIK Mira Klinca iz Liboj bodo tokrat dobili: Kari Marinšek, Slovenska 55 B, Ljubljana, Ivan Kamplet, Grobelno 60, Grobelno in Jožica Praprotnik, Šaleška cesta 13, Velenje. Vsi ostali so se znašU v bobnu, iz katerega bomo konec leta ob zaključku nagradne igre izžrebali še nekaj nagrajencev. Danes objavljamo fotografijo z dvema simpatičnima glasbe- nikoma različnih generacij. Povezujeta ju kitari in ljubezen do glasbe ter dobra volja. Ugotoviti je treba ime in priimek obeh. Gospodična sodeluje v zanimivi glasbeni skupini štirih simpa- tičnih deklet, gospod igra v skupini glasbenih veteranov Vitezi polk in valčkov. Odgovore, napisane izključno na dopisnice, sprejemamo do ponedeljka, 22. novembra. TV titi.wij,i.ii].j.,i.ijiia GUVSBA 37 GLASBENI EX-PRESS Več kot 600.000 ljubiteljev glasbe je v preteklih nekaj lesecih glasovalo na velikem »referendumu«, ki naj dal do- )nčni odgovor, kdo so bili najvplivnejši glasbeniki tega jočletja. Velika večina glasovalcev je bilo laikov, glasovali pa ) predvsem Evropejci, zato je potrebno rezultate jemati s [ecejšnjo rezervo, nesporni zmagovalci referenduma pa so ;asluženo) THE BEATLES. Slavna liverpoolska četverica je v jtegoriji naj bend daleč za sabo pustila skupine Queen, The olling Stones, U2, Oasis, Nirvana... John Lennon je bil foglašen za najvplivnejšega glasbenika in avtorja (drugi je bil jul McCartney), LP »Sgt. Peppers Lonely Hearts Club Band« pa a album tisočletja. Queen so napisali in odigrali naj pesem sočletja »Bohemiam Raphsody«, Madonna je postala naj evka, Elvis Presley pa naj pevec. Med jazzisti sta najbolj enjena Louis Armstrong in Miles Daviš, med klasiki pa /olfgang Amadeus Mozart in Ludwig Van Beethoven. ETERNAL, nekoč kvartet, Edaj pa le še duo brez mena- erja, se je s prvim singlom iVatcha Gonna Do« z novega Ibuma, ki je izšel ta ponede-' ek, uvrstil na šestnajsto me- 0 angleške lestvice. Sicer so- den dosežek je za to pred led ajpopularnejšo britansko de- liško R&B zasedbo, ki je na višku kariere sredi devetdese- tih brez težav zasedala najviš- ja mesta, velik neuspeh. Pre- cej bolje se godi njenim tek- micam SPICE GIRLS. Bivše in sedanje spajsice se "kot za stavo izmenjujejo na vrhu bri- tanske lestvice - Geri Halli- well je letos že drugič zasedla prvo mesto, najprej z osladno »Mi Chico Latino«, zdaj pa še z otožno »Lift Me Up« - prvi single »Look At Me« z njenega LP-ja »Schizophonic« je »le« prilezel do drugega mesta. Emma Burtun alias Baby Spi- ce je trenutno na drugem me- stu s priredbo deset let stare uspešnice »What 1 Am« Ameri- čanke Eddie Brickell, med pr- vih deset pa najdemo tudi nov single »Northern Star« z istoi- menskega prvega solo izdelka Melanie Chisholm alias MEL C. Nekaj vodilnih britanskih in ameriških bendov (Oasis, Beastie Boys, Garbage, Everything But The Girl, Ocean Colour Scene, Gene...) se je z ducatom priredb poklo- nilo eni izmed najvplivnejših angleških new-wave skupin THE JAM. Bolj ali manj po- srečene verzije glasbenih kreacij, ki jih poznavalci in kritiki uvrščajo med najboljša dela v zgodovini britanske ročk godbe (pod vsemi je pod- pisan še vedno zelo cenjeni in aktivni Paul Weller), najdete na izdelku založbe Epic »Pire and Skill: The Songs of the Jam«. Kultna ameriška glam ročk zasedba KISS bo svoj novolet- ni koncert v kanadskem Van- couverju posnela in spomladi prihodnje leto objavila na al- bumu »Kiss Alive IV«. Najuspešnejšo ameriško heavy-metal skupino vseh ča- sov VAN HALEN je tik pred začetkom snemanja materiala za novi album zapustil Gary Cherone. Nekdanji pevec pred leti tudi pri nas precej popularnih Extreme je po Da- vidu Lee Rothu in Sammyju Hagarju že tretji frontman, ki je pustil na cedilo brata Van Halen. ZKP RTVS j,e v začetku tega meseca na domači trg »lansi- rala« nov album »Zavzemi svoje staUšče« skupine Vl^LLBLOT. Po obetavnem prvencu »Ista laž« (1995) in solidnem nadaljevanju »A veš, kaj mislim« (1997) je to že tretji LP te koroške ročk za- sedbe, ki jo širša slovenska javnost pozna tudi kot sprem- ljevalce primorske pevke Tin- kare Kovač. Wellblot so vseh enajst skladb posneli v studio Jork v Dekanih, za končno zvočno podobo izdelka pa je poskrbel veteran Jadran Ogrin. Dvospolni pop mongoloid STEPS se je s svojim novim albumom »Steptacular« takoj po izidu zavihtel na prvo mesto britanske lestvice najbolje pro- dajanih albumov in s tem v zadrego spravil precej pozna- valcev, ki so kot glavne kandi- date za No.l pozicijo napove- dovali irske fantiče WESTLIFE in njihov istoimenski prvi LP. Na tretje mesto je tako padla kanadska lepotica Shania Twain - njen album »Come On Over« je na lestvici že neverjet- nih 68 tednov - četrto mesto pa je zasedla odlična soul pevka Mary Gray z LP debutom »On How Life Is«. Peti so še vedno mlačni sredinski rockerji Tra- vis, na šesto mesto pa se je uvrstila skupina SIMPLV RED z najnovejšim albumom »Love And Russian Winter« iz dolge serije vrhunskih pop izdelkov, ki jih je Mick Hucknall (na sU- ki) z ekipo studijskih glasbeni- kov posnel v zadnjih petnajstih letih. Natanko deset let po izidu v več milijonski nakladi pro- danega albuma »The Road To Hell«, ki se je na britanski lestvici zadrževal kar 76 ted- nov (dva tedna tudi na najvišji poziciji), je CHRIS REA prejšnji teden objavil njegovo nadaljevanje »The Road To Hell Part 2«. Prvi single »New Times Square« se je že povz- pel v zgornjo polovico večine evropskih lestvic. Dobra tri leta po izidu ne preveč uspešnega albuma »Hey Man« se na sceno spet vrača heavy-metal zasedba MR. BIG. V Ameriki zelo cenjen, pri nas pa predvsem po baladi »To Be With You« znani bend, ki so jo leta 1992 v »Ti in jaz« poslovenili Sank Ročk, je pole- ti z novim kitaristom Richiem Kotzenom (ex-Poison) posnel album »Get Over It«. Z mešani- co ostrih rockovskih pesmi in balad so Mr. Big obeležili dese- to obletnico prisotnosti na sve- tovni glasbeni sceni. Čeprav se LP »... Baby One More Time« najpopularnejše naj srnice na svetu BRITNEV SPEARS še vedno odlično pro- daja - 42 tednov po izidu je še vedno na petem mestu Billboar- dove lestvice, do sedaj pa so samo v ZDA prodali več kot šest milijonov kopij - so šefi založbe Jive prikupno 17-letnico že za- prh v studiu, kjer pod taktirko mojstrov instant pop uspešnic nastaja material za njen drugi album. Še pred izidom novega albuma, ki naj bi izšel sredi prihodnjega leta, bo moč tik pred božičem kupiti video ka- seto in DVD »Time Out With Britney Spears« z vsemi njeni- mi videospoti in nekaj posnetki s snemanj in koncertov. Pop diva TINA TURNER je ob izidu svojega novega LP-ja »Twenty Four Seven«, ki se je že uvrstil med prvih deset na večini evropskih lestvic, naja- vila svojo poslovilno turnejo. Zdaj že šestdesetletna dama bo svoj zadnji pohod po velikih svetovnih odrih začela v ZDA spomladi in ga konec prihod- njega leta s serijo 17 nastopov po Evropi tudi končala. JUDGE JULES je bil veliki zmagovalec prve podelitve na- grad vodilnega evropskega glas- benega magazina, ki se ukvarja s sodobno plesno glasbo. Jules je zmagal kar v treh kategorijah - najboljši klubski, naj radijski in najslabše oblečeni DJ. V sredo, 8. decembra, bo v Hali Tivoli, ob asistenci britan- skih raperjev Black Twang in domačih Psycho-klan, Cancel in Za narodov blagor, razgrajala kultna hip-hop združba PUBUC ENEMY. Neustrašni verbalni akrobati bi sicer morali pri nas nastopiti že leta 1992, vendar so koncert zaradi »vojnih razmer« odpovedali. Ogled tega mini fe- stivala vas bo stal 2700 SIT (za študente 2200 SIT). Že rahlo pozabljene SALT'N'PEPA se z zbirko največjih uspešnic »Best Of...« spet vračajo v prvo ligo ameriške pop hip- hop scene. Na njej je poleg številnih planetarnih hitov (»Twist And Shout«, »Lefs Talk About Sex«, »Whatta Man«, »Shoop«...) še nova skladba »The Brick Track«, v kateri so dekleta uporabila sample kultne »Another Brick In The Wall« art-rockerjev Pink Floyd. STANE ŠPEGEL 20 VROČIH RC VRTIUAKPOLKIN VALČKOV CEUSKIH 5 plus '99 LESTVICE-SINGLE t ^___ 38 RADIO - TELEVIZIJA NE PRESLIŠITE NA RADIU CEUE! PETEK, 19. NOVEMBRA OB T1.10:"~ Kje boste silvestrovali? Celjski radijci smo radovedni. In te dni nas že zanima, kje bo večina s Celjskega pričakala novo leto. Kako polni bodo gostinski lokali, kako novoletne aranžmaje prodajajo turistič- ne agencije in podobno. Vse to boste izvedeli, če boste Radio Celje poslušali v petek po enajsti uri. SOBOTA, 20. NOVEMBRA OB 21.00: Alpi Prato: Celje Pivovarna Laško Celjski rokometaši, ki nastopajo v evropski ligi prvakov, se bodo v soboto pomerili z italijanskim moštvom Alpi Prato. Tekma bo šele ob 21. uri in jo bomo p/enašali tudi na valovih Radia Celje. Reporter bo Dean Šuster. NEPEUA, 21. NOVEMBRA OB 10.10: Nedeljski zmenek - dr. Janez Šmid v nedeljo vas bomo povabili k poslušanju oddaje Nedeljski zmenek, tokrat z dr. Janezom Šmidom s Planine pri Sevnici, ki je tam splošni zdravnik že 30 let. Poleg tega je 28 let prepeval v pevskem zboru, je predsednik tamkajšnjega turističnega društva, krvodajalec, skratka človek, ki zares živi s krajem. Njegovo zanimivo življenjsko zgodbo bo v pogovoru predstavil Tone Vrabl. TOREK, 23. NOVEMBRA OB 9.10: Gost v studiu - župan Bojan Šrot Vsak mesec na Radiu Celje gostimo župana Mestne občine Celje Bojana Šrota. Tudi novembra bo tako. V torek se bo z njim pogovarjala Nataša Gerkeš, studijski telefonski številki 490-08-80 in 490-08-81 pa sta rezervirani tudi za vas, poslušalke in poslušalce. Radio Celje v Iranu Od 24. novembra do 4. decembra bo naš športni sodelavec Tomaž Lukač v Iranu z nogometaši celjskega Publikuma. Edini novinar bo, ki bo potoval z njimi, zato bomo imeh na sporedu Radia Celje vsak dan ob 9.15 Tomaževa javljanja. V njih bo prve dni kaj več povedal o Iranu in ljudeh, od 28. novembra dalje pa bodo poročila obarvana nogometno, saj se takrat prične turnir olimpijskih nogometnih reprezentanc Irana, Savdske Arabije in Kuvajta. Nastopili pa bosta tudi ekipi iranskega državnega prvaka Persepolisa in domači klub iz Tabriza. NGL SKRITA KAMERA • O uredniku športne redak- cije Marjanu Lahu, ki še ved- no velja za Laščana z najlepšo plavalno kožico med prsti, smo v tej rubriki pred nekaj tedni zapisali, da se ubada s problemom, kje dobiti nekaj sto milijonov tolarjev za plači- lo pravic za prenose s svetov- nega nogometnega prvens- tva, ki bo na Japonskem leta 2002. No, Marjanov problem je rešen, pravzaprav ga je re- šila konkurenčna TV hiša. Slovenski gledalci bodo na- mreč lahko nogometni spek- takel, prvi v novem tisočletju, spremljali na POP TV. Pri po- gajanjih, na katerih so prvič lahko sodelovale tudi komer- cialne TV postaje, so bih us- pešnejši od »nacionalke«. Po- vedano drugače, ponudili so več denarja, kot ga premore TVS. Ivo Milovanovič, šef RTVjevskega marketinga in honorarni nogometni ko- mentator, je zaradi tega neu- tolažljivo žalosten. Njegova pot na Japonsko, kjer menda edino še ni bil, je splavala po vodi. Za denar, ki bi ga v obliki reklam med prenosi lahko zaslužila njegova hiša, pa se ne sekira več. Njegova maksima je namreč postala: položnice za elektriko in RTV prispevek v vsako slovensko vas. • Janez Čuček, do nedavna popularni voditelj televizij- skega Dnevnika, se vrača na male ekrane. Ne bo sicer vo- Jurij Gustinčič dil najbolj gledane sloven- ske informativne oddaje, ampak bo upokojenskemu kolegu Juriju Gustinčiču in Borisu Bergantu, pred mnogimi leti je bil eden jpr- vih voditeljev TV Dnevnika, danes pa bolj znan kot stric popularnega Igorja E. Ber- ganta, pomagal komentirati najbolj mega silvestrski do- godek na planetu - »skok v novo tisočletje«. Kamere bo- do postavljene po vsem sve- tu, TVS pa bo 24-urno doga- janje prenašala v živo na svojem drugem programu. V vodstvu nacionalne hiše so bili prepričani, da so upo- kojeni kadri prave osebe za tak dogodek. • Rajko Gerič je postal novi voditelj televizijskega Dnev- nika. Nekateri nevoščljivi in kariere željni mladi kolegi, ki si to močno prizadevajo po- stati, a pri tem nikakor ne uspejo, se sprašujejo, ali je Rajko res toliko boljši od njih. Ali pa ga je nemara z napre- dovanjem nagradil odgovorni urednik informativnega pro- grama Lado Ambrožič, ker je Rajko kot predsednik sindi- kata zahteval revizijo poslo- vanja RTV-ja in jo s tem dobro podkuril Ambrožičevima »prijateljema« na vodilnih mestih - Janezu Čadežu in Janezu Lombergarju. • Zakaj je vendarle toliko pompa okoli martinovanja, se sprašuje legendarni vodi- telj informativnih oddaj, tre- nutno na delu na POP TV in glavna zvezda TV Popra na »nacionalki«, neuničljivi Mat- jaž Tanko. Konec koncev si lahko martinovo narediš ka- darkoli te je volja, kateri koh dan v letu, če žehš, je trdno prepričan. In se po tem tudi ravna, vedo povedati njegovi »prijatelji«. • Stojan Auer je zanikal go- vorice, da bi bil kriv za kakr- šnekoli nečedne posle, še manj, da je pri davkih ogolju- fal državo. Policisti so ovadbo kljub temu poslali preiskoval- nim sodnikom, saj popular- nega voditelja razvedrilnih oddaj med drugim sumijo, da si je iz svojega podjetja naka- zoval denar, izplačila pa za davkarijo priredil kot strošek financiranja izobraževanja v tujini. Ni sicer znano, kako bo Auer dokazoval, da je v tujini res bil, toda če bi sklepali po tistem, kar je v svojih oddajal pokazal, bi izobraževanje re- snično potreboval. STERlEOni^ Slovensko popularno glasbe- no sceno je moč zaobjeti z enim samim pogledom. Poleg že le- gendarnih Predina, Kreslina, Lovšina, Buldožerjev in nekaj njihovih pritiklin, je tu v zad- njem času Magnifiko, pa reci- mo Orleki. Veliko Meudov, ki nas - poslušakevl pkstdcev in kaj vem kaj še, ne žalijo s stupidnostjo svojih tekstov in glasbe, pa zdaj m mislim ri'a^.„., števati, ker jeAJzdtec očiten. Ta majhna ky6ta4eh0: botruje temu, da $m.Q Shvenci (poleg drugih ražilago\i, seveda) tesno vezani nek hrvaško glasbenp" sceno in ibip lahko vsakoth- densko spremljamo koncerte njihovih zvezd v naših klubih in raznoraznih žurališčih. V zadnji oddaji Stereotip je potekala debata v smeri, da ljudje raje poslušajo tujejezično glasbo. V bistvu nič novega in temu še stereotip ne bi mogli reči, zagotovo pa je eden izmed stereotipov, da slovenski jezik ni primeren za pop ali ročk glasbo. Že omenjeni legendar- ni primeri srednje inteligentne- mu Slovencu tovrstna razmiš- ljanja ovržejo, pojavijo pa se novi problemi, namreč, prob- lem okusa za začetek in težava z močjo medijev, ki propagira- jo, kar jim tržna logika v dolo- čenem trenutku pač prinaša. Vsak ima svoj okus, pravi rek, težava pa je, da se ob besedi okus ne pomisli, da nekateri, bohpomagi, pač nimajo okusa in da se temu v nekem smislu vseeno reče okus. Razprava o tem, kdo lahko trdi, kaj okus je in kaj ne, je brezpredmetna, običajno pa jo sprovocirajo ti- sti, ki ga nimajo. Zato ne pre- seneča, da uspejo raznorazni dolgolasi koštnini, ki se ne sra- mujejo svojih bebavih tekstov in primitivne glasbe, od katei so dostikrat boljše melodije n igračah, sintesajzerjih, ak mih na urah, glasba, ko telefonisti prevezujejo... Vsi i sti, ki okusa nimajo, se lah\ mirne volje skrijejo za re/con da ima vsak svoj okus. In če s laž večkrat ponovi, postane ri snica! Človeka ob vsem tem bega, še-ena stvar: zakaj hudiča sel ornenjerd plehkeži odločijo ra\ 110 ža to, da bodo »0lasben ki«? ^Piidi tukaj je pdšeben h odločajo šk bolj v smislu, c bodo vsepo]!isbd nastavljn svoje narcisoidne rilce, kerjij pač mera predhodne pozorn sti ni zadostovala in v svei popa vidijo svojo priložnoi Kako prepoznati tovrsti »glasbenike«? Že v začetku h riere (ta beseda jim pomei nekaj podobnega kot alelui kristjanom) se bodo pojavi na TV ekranu s svojim novi hitom, kije seveda šele prvi, pa ne boste čisto zagotovo v deli, če so prišli na TV, da I kaj zapeli, ali pa je vse skupi zgolj reklama za kakšne^ prepotentnega frizerja ali p poslednjega butikovca, I vztraja na narobe razumljei modi divjega zahoda izpn. časa filmov z Johnom VJa neom. Prepoznali jih boste t di po načinu petja in besediši teksta, ki zmeraj, poudarjati zmeraj!, kipi od samoglasn kov in vse skupaj izgleda h tekma v tem, da katerega i bi izpustil, saj lahko potem v: skupaj izgleda naravno. Če & dimo o spevnosti slovenščii po teh vzorcih, potem je i skrajni čas, da se vsi skupi naučimo hrvaščine! MOHOR HUDI BORUT KRAME m.!.WlJ.l.ii]J..I.IJIL.J FILM - TELEVIZIJA Prvi poljub Romantična komedija Pr- vi poljub predstavlja produ- centski prvenec igralke Drew Barrymore, ki je pri šestih letih zaslovela z vlogo v Vesoljčku (E.T.). Od takrat je nanizala vrsto vlog v fil- mih kot so Batman za vse čase, Nora ljubezen, Vse, kar si želiš. Vražja dekleta, lani pa smo jo gledali v filmih Poročiva se in Pepelkina lju- bezenska zgodba. Tokrat igra Josie Geller, in- teligentno 25-letnico, ki dela kot redaktorica pri časopisu in želi postati novinarka. Pri jdelu je vešča, v zasebnem živ- ljenju pa precej manj. Že v srednji šoli so jo klicali Ogab- nica Josie, ki tarna, da je ni zares poljubil še nihče. Vse to se kmalu spremeni, saj dobi nalogo, da se mora, preoble- čena v najstnico, vrniti v svojo nekdanjo šolo in napisati re- portažo... Drew pravi, da je film želela posneti, ker se čustveno do- takne prav vsakega: spomni- mo se namreč neprijetnih srednješolskih trenutkov, stvari, ki bi jih tokrat storili povsem drugače. David Arquette (poznamo ga iz Krika 1 in 2) igra Josiene- ga brata Roba, Michael Var- tan pa profesorja angleške li- terature Sama Coulsona, ki se zaljubi v Josie. Režiser filma je Raja Gosnell, ki je debitiral s filmom Sam doma 3, sicer pa se je 15 let ukvarjal z montažo. TC Asterix in Obelix proti Cezarju Kaj je bolje: poznati strip in s tem poznavanjem gledati še film ali biti stri- povski nevednež, pa kar na slepo zaja- drati v vode, ki sta jih izumila Uderzo in Goscinny, vode, ki so sedaj, preko Clau- da Zidija, preplavile še filmsko platno? Morda drugo. Jaz nisem imel izbora: kot večina nastopajočih v filmu sem, ko sem še majhen bil, bral strip in ob tem ne- skončno užival... in sedaj pogrešal neka- tere stvari. Obelix v filmu nikoli, ob tolčenju s prstom po sencah, ne izreče svoje slavne fraze: »Kako so neumni ti Rimljanu«, fraze, ki se je v trenutkih potrebe prilagajala okoliščinam, in se je občasno nanašala tudi na Angleže, Indi- jance, gusarje, v skrajno paradoksalnih zapletih pa tudi na Galce same. Saj res, gusarji! V skoraj vsakem stripu sta A&O preplavala kakšno morje ali pa vsaj reko in pri tem naletela na gusarje, ki so vedno znova kupovali novo barko na obroke - in potem sta jim vsako ubogo barko mimogrede potopila. Saj veste, s pomočjo magičnega napitka, ki daje neobvladljivo moč. Ampak to so že male zamere oboževalcev (ja, ampak to je film, ki je namenjen direktno oboževal- cem, česar se bomo lotili kasneje), ki recimo, da niso povsem merodajne. Bolj merodajno je tole: v filmu manjka iskre- čega, verbalnega stripovskega humorja. Verjetno obstaja težava v prenašanju stri- povskih dialogov na film, toda glede na to, da jim poskus občasno uspe - ne izvabi pa resnično krepkega krohota, kar bi moral - bo verjetno držalo, da so se ustvarjalci bolj posvečali drugim zade- vam. Paši za oči. Kostumom, scenografi- ji, tisočglavim množicam statistov (na- tančneje rečeno jih je bilo 1495), poseb- nim efektom. Na kaj že tole asocira? Vojna zvezd. Ja, tale film je Vojna zvezd po francosko oziroma evropsko. Iz več vzrokov. Enaka vrsta nesproščene resno- sti in prepuščenosti zunanji opremi je bila ena od motečih faktorjev pri VZ, tako tudi v pričujočem filmu, poleg tega pa imamo tukaj Roberta Benignija (ja. Življenje je lepo, in Roberta se od tedaj še ni spremenil, še vedno se z jezikom zma- že iz vsake situacije oziroma zna vsako »negativnost« obrniti sebi v prid... le da tokrat to počne z močnejšim priokusom hinavstva), Gerarda Depardieua (ki vid- no uživa v svoji vlogi neumnega Super- mena Obelixa), Christiana Clavierja (igral je v Obiskovalcih, in tokrat je dokaj prepričljivi bistri Asterix), avtori- tativni Gottfried John v vlogi »orlovske- ga nosu« Julija Cezarja, da ne govorimo o prsati manekenki Letitii Časti. (Mimo- grede, njen ljubimec Tragikomix je naj- bolj kot izrezan iz papirja.) Same zvez- de. Sami oboževalci originalnega stripa. Oboževalci, ki delajo za oboževalce. Obo- ž evalci, ki obenem poskušajo biti stripov- ski, preseči strip in biti tudi povsem filmski. Prevelika gorečnost in njo sprem- ljajoča naivnost - evo ga, že imamo prob- lem filma na pladnju, no, na platnu. Ampak naj se še tako trudim, ne morem izdelka povsem skritizirati, pa naj bo kriva sentimentalnost ali kaj dru- gega. Nekateri elementi preseganja origi- nala so odlični: Obelix končno kot rimski legionar, pomnožitev junakov, titanska borba med glavnima junakoma; nekate- ri so bolj podobni slepemu črevu (kaj seje zgodilo z lopovi, ki so nekje na sredini filma odpeljali skrinjo z zakladom iz galske vasice? Na začetku se zdijo po- memben del zapleta, ki bi ga ustvarjalca stripa zagotovo izkoristila tudi v nadalje- vanju - nato pa, puf!, in jih ni več), vse skupaj pa je predvsem lahka zabava in konec. Sicer pa, zakaj ne? Če že gledamo ameriške ekstravagance, zakaj ne bi še bolj domačih? Takšnih, ki sproti omenijo problem meddržavnih prostocarinskih con, recimo? Ne, že Julij Cezar jih, tako kot sedaj EU, ni dovolil. Tradicija ostaja. Naj torej ostaneta tudi A&O. Ne glede na moje besede bosta to tako ali tako storila. Sta pač neuničljiva. PETER ZUPANC V DRUŽBI S KANALOM A nimi stoletja V ponedeljek, 22. novem- bra, torek, 23. novembra in sredo, 24. novembra, bodo ob 23. 30 uri na sporedu trije nepozabni filmi moj- stra trilerjev Alfreda Hitch- cocka. Prvi bo na sporedu Raztr- gana zavesa, film iz leta 1966, v katerem so zaigrali Paul Newman, Julie Andrews, Lila Kedrova, Hansjoerg Felmy... Profesor Michael Arm- strong in Sarah Sherman, znanstvenika medplanetar- nega odbora in bodoča za- konca, se odpravita na sreča- nje fizikov v Kopenhagen. Armstrong že na ladji prejme skrivnosten telegram, da ga v eni od knjigarn čaka knjiga. Po prihodu se nastanita v ho- tel, kjer spoznata profesorja Manfreda iz Leipziga, ki se pretirano zanima za Michae- la... V torek bo na sporedu Se- ver - severozahod, v katerem so zaigrali Cary Grant, Eva Marie Saint, James Mason in drugi. Roger Thornhill (Cary Grant) je že globoko v vrtincu preganjanja, ko ugotovi, da ga je tujec, vohun Phillip Van- damm, zamenjal za nekega zelo iskanega ameriškega agenta. Pred zasledovalci se umakne na vlak za Chicago, kjer ga neznanka Eve Kendall skrije v svoj kupe. Sredi prerij ga izsledi letalo, ki običajno škropi pridelke, vendar iz nje- ga tokrat kosijo svinčene kro- gle. Roger pride« v južno Da- koto, natančneje na znameni- to goro Rushmore. Tu se s prebliski dokoplje do spre- jemljive razlage tega norega preganjanja... V trilerju Mamie, ki bo na sporedu v sredo zvečer, pa je zaigrala ena od Hitchcocko- vih plavolasih muz - Tippi He- dren, ob njej pa še Sean Con- nery, Diane Baker in drugi. Mark Rutland (Sean Con- nery) ne prijavi kraje, s katero je Marnie (Tippi Hedren) raz- bremenila sef njegovega pod- jetja Rutland & Co., v katerem se je pravzaprav hotela zapo- sUti. Mamie se po tem dogod- ku kot običajno zateče na kme- tijo, kjer jo čaka konj Forio. Na njem ji vedno uspe izgnati vso napetost in občutek krivde. To- krat pa jo tam pričaka Mark - ne samo kot izterjevalec, am- pak kot snubec. Pelje jo k svoji družini v Wykwyn, kjer Marnie spozna Lil, sestro Markove vdove in od tega trenutka dalje tudi svojo tekmico... Nedeljski film tedna 21. novembra ob 20. uri bo akcijska \ komedija Ta presneti mačkon. i Zajtrk prvakov Tisti, ki radi posežete po »odštekanih« knjigah Kur- ta Vonneguta, veste, zakaj gre. Zajtrk prvakov je eden njegovih najbolj znanih romanov, tokrat prestav- ljen na filmsko platno. Pri- kazali so ga na letošnjem festivalu LIFF v Ljubljani. V Celju bo predpremierno na sporedu v soboto, 20. novembra, ob 22. uri v ki- nu Union. Scenarij zanj je napisal Alan Rudolph in ga tudi reži- ral. Prve kratke filme je po- snel sredi šestdesetih, nato pa asistiral (tudi Robertu Altma- nu) in pisal scenarije za niz- kopropračunske filme. O Zaj- trku prvakov pravi, da se ne spomni nobenega drugega filma, ki bi bil boljše ogledalo ameriške potrošniške druž- be, ki je ne obtožuje, pač pa kruto opominja na to, kar jih je preplavilo. Zgodba pripoveduje o Dwaynu Hooverju, ki je vzoren oče, uspešen proda- jalec avtomobilov in spo- štovan član mestne komu- ne. S televizijskih zaslonov vsak dan udriha njegova dovršena reklama, a popol- na javna podoba ima made- že: njegova žena je živčna razvalina in tabletomanka, njegov sin je mevža, sam pa išče uteho v spogledovanju s tajnico. Počasi, a zaneslji- vo se pogreza v svoj domiš- ljijski svet. K sodelovanju je režiser povabil nekaj znanih igral- skih imen, kot so Bruce Wil- lis, Albert Finney, Nick Nolte in Barbara Hershey. Brezplačen ogled filma čaka prvih 20 obiskovalcev, ki bodo k blagajni kina Union v soboto, 20. novembra, pred predstavo ob 22. uri, prinesli kupon iz Novega tednika. Pohitite in se zabavajte! I--------------------1 I Novi tednik | ZAJTRK PRVAKOV | ' Kino Union, sobota, 20. novembra 1999, ' I predpremiera ob 22. ari I KINO Celjski kinematografi si pridržujejo pravico do spremem- be programa. Union: od 18. do 24. 11. ob 16., 1-8. in 20. uri ameriški film Asterix in Obelix proti Ce- zarju, 20. 11. ob 22. uri Zajtrk prvakov. Mali Union: od 18. do 24. U. ob 18.30 in 20.30 ameriški film Zbornica. Metropol: od 18. do 24. 11. ob 16.30, 18.45 in 21. uri ame- riški film Prvi poljub, 19. in 20. 11. ob 23. uri za ponočnja- ke Prvi poljub in 20.11. ob 10. uri v sobotni matineji Asterix in Obelix proti Cezarju. Dobrna: 20. ob 19. in 21. 11. ob 17. uri ameriški film 10 razlogov, zakaj te sovra- žim. Žalec: 19.11. ob 20. ter 21.11. ob 18. in 20. komedija Sesuti Harry. Gremo v kino! Cyrano de Bergerac je film, v katerem je Gerard Depardieu odigral istoimensko glavno vlogo. Nagrajenci z vstopnico za ogled filma so: Janža Lotrič, Ul. Toneta Melive 12, 3210 Slovenske Konjice, Tanja Kompan, Malgajeva 2a, 3000 Celje in Mladen Mirko vič. Kaj uho va 9, 3000 Celje. Tokrat nam napišite naslov znanstvenofantastičnega spektakla, v katerem smo lani poleti gledali Brucea Willisa. Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, do ponedeljka, 22. novembra. Trije reševalci bodo nagrajeni z Vstopnico za ogled filma Celjskih kinematografov. St.46.-18. november 1999 44 ZA AVTOMOBILISTE Prihaja lupo 3L Zahteve po čim skromnej- ši porabi so seveda nekaj povsem običajnega, zato se tudi avtomobili s porabo, ki skoraj ne presega tri litre (kar je ena izmed evropskih zahtev), rojevajo vse pogo- steje. Pri Volkswagnu imajo takšen avtomobil, sedaj pa se vozi tudi na slovenski avtomobilski trg. Lupo 3L, kot-je uradna ozna- ka tega avtomobila, se od stan- dardne izvedenka navzven ko- maj kaj razlikuje. Vendar so pri njegovi izdelavi uporabih vrsto lahkih materialov, deni- mo aluminij in magnezij. Tako je teža lupa 3L vsega 826 kilo- gramov, kar je bistveno oziro- ma 150 kilogramov manj kot običajna razhčica. Zanimivo je, da so zavoljo boljše aerodi- namike, ki je 0,29, za 10 mih- metrov znižali podvozje, med- tem ko je kolotek za 33 mili- metrov ožji. Uporabili so tudi posebne pnevmatike, tako da je kotalni upor kar najmanjši. Skratka, manjša teža in ugodna aerodinamika sta bistveno pri- pomogla k skromni porabi; vendar pa najpomembnejše dodaja motor. Volkswagen je razvil turbodizelski trivaljnik z gibno prostornino 1,2 litra ter močjo 61 KM pri 4000 vrtljajih v minuti. Pri tem je uporabil bolj ali manj znano tehniko (turbinski polnilnik, hladilnik polnilnega zraka), s posebno črpalko, ki skrbi za vbrizgovalno šobo, pa so dose- gli skoraj izjemen tlak (do 2000 barov), s tem pa posle- dično manjšo porabo. Kot pra- vi tovarna, poraba ne presega tri litre dizelskega goriva na sto kilometrov. Ob tem ima izjemno po- membno vlogo tudi avtomat- ski petstopenjski menjalnik, ki ima športni in varčni (eco) program, poleg tega pa je mo- goče tudi ročno prestavljanje tiptronic. Pri programu eco ima pomembno vlogo tudi si- stem stop-start. To med dru- gim pomeni, da avtomatika med recimo vožnjo po klancu navzdol oziroma tedaj, ko mo- tor ne pospešuje, samodejno prestavi v prosti tek, poleg tega ob določenih postankih ustavi delovanje motorja. Z vsem tem je bila dosežena obljubljena poraba, pri čemer je treba omeniti, da je tedaj, ko je vključen program eco, tudi moč motorja bistveno manjša. Pri Porscheju Slovenija, ki je uradni predstavnik Volkswag- na pri nas, ponujajo lupa 3L za 2,4 milijona tolarjev. Za sedaj še ni jasno, koUko varčnih lu- pov naj bi prodaU, toda upošte- vaje ceno najosnovnejše izve- denke (nekako 1,55 milijona tolarjev) je težko verjeti, da bodo slovenski kupci stah v vrsti. Sicer pa bomo videli. Na sliki: lupo 3L in prestav- na ročica petstopenjskega av- tomatskega menjalnika. Pet kandidatov za evropski avtomobil Približuje se čas, ko se bo- do začeli vrstiti različni na- tečaji za »naj« avto. V ospredju utegne biti boj za naslov evropski avtomobil; v tem izboru sodeluje 55 avtomo- bihstičnih novinarjev iz tako rekoč vse Evrope. Po sedanjih novicah se so v fuiale, ki bo na sporedu čez nekaj tednov, uvr- stili naslednji avtomobili: rover 75, škoda fabia, fiat multipla, toyota yaris in opel zafira. Gre v resnici za precej različne avto- mobile, poleg tega je letošnji izbor nekako enakomerno raz- deljen po razhčnih razredih, le v razredu kompaktnih enopro- storskih vozil se srečujeta dva kandidata (opel zafira in fiat multipla). Kot že rečeno, bodo rezultati končnega znani konec tega meseca. Prvi bugalti leta 2003 Slovita avtomobilska tovarna Bugatti, ki je v lasti Volks- wagna, je v zadnjih dveh letih postavila na ogled kar tri oziroma štiri prototipe različnih vozil. Večinoma jih poganjajo izjemno zmogljivi motorji, med drugim tudi osemnajstvaljnik. Toda vse doslej se na cesti ni pojavil še prav noben bugatti nove generacije, čeprav so bile napovedi pred časom dokaj pogumne. Vse kaže, da bo treba na čisto pravo rojstvo povsem novega bugattija z novim motorjem še nekaj časa počakati. Pri VW so namreč pred časom trdili, da bo to leta 2002, sedaj pa že pristajajo na leto 2003. Ni še jasno, kateri bugatti naj bi tedaj v resnici zapeljal na cesto. Šf. 46.'18.iipvember 199« ZA AVTOMOBHISTE | [0 Prenovljeni saxo in xsara HDI Citroen je svojega saxoa, avtomobil nižjega razreda, predstavil leta 1996. Sedaj ga je obnovil, tako znotraj kot zunaj, hkrati pa francoska avtomobilska tovarna slo- venskim kupcem po novem ponuja tudi xsaro z novim turbodizelskim motorjem HDI. Pri obnovljenem saxoju je najbolj očitna prednja maska z velikim znakom, drugačne so tudi luči, pa odbijači ipd. Tudi zadek je drugačen, pred- vsem pa so spremenih luči. Notranjost je prav tako spre- menjena, vendar so spremem- be manj očitne. Tisto, kar očem ni vidno, a je pomem- bno, je ojačana karoserija, kar pomeni, da je avtomobil var- nejši. Verjetno je pomembno tudi to, da je prenovljeni saxo ta hip še edini citroen, pri katerem velja 12-letna garan- cija pred prerjavenjem karo- serije, medtem ko bodo vsi drugi citroeni takšno garanci- jo dobili oziroma ponujah od januarja leta 2000 naprej. Pri motorjih ni bistvenih spre- Prenovljeni saxo. memb, kaže pa omeniti, da Citroen Slovenija kot uradni predstavnik Citroena pri nas, najmočnejše izvedenke VTS 1,6 16V ne bo imel v rednem ceniku, pač pa bo treba avto naročiti posebej. Druga letošnja novost iz Ci- troena* je xsara HDI. Gre za znan 2,0-litrski turbodizelski motor z neposrednim vbrizga- vanjem goriva (sistem skupne- ga voda), pri čemer se od one- ga, ki ga namenjajo večji xan- tii, razlikuje predvsem zaradi tega, ker nima polnilnika ohla- jenega zraka, poleg tega pa je turbinski polnilnik enostav- nejši. Po sedanjih načrtih bo xsara HDI na voljo le z bogatej- šim opremskun paketom SX. Pomoč pri iskanju ukradenih vozil Kraje avtomobilov seveda niso velik prob- lem samo pri nas, pač pa tudi v zahodnoe- vropskih državah, še posebej v Nemčiji, ki spada po tej strani med najbolj ogrožene države. Prav zaradi tega so se v zadnjem času v iskanje ukradenih avtomobilov v vzhodnoevropskih dr- žavah, tja gre namreč po mnenju nemške javno- sti največ ukradenih vozil, dejavneje vključile tudi avtomobilske revije oziroma časopisi. Po- gostokrat namreč objavljajo sezname ukrade- nih vozil oziroma njihove karoserijske številke, seveda tiste, ki so jih v omenjenih državah našli in jih ima poUcija na svojem parkirišču. Če bralci na podlagi dokumentov ugotovijo, da je na seznamu tudi njihov avtomobil, ki so jim ga ukradli, si lahko obetajo pomoč revije oziroma časopisa. Ni slabo. Kia se popravlja časi in z njimi poslovne številke se hitro spreminjajo. Še ni dolgo tega, ko je bilo poslovanje večine južnokorejskih avtomobilskih tovarn zavito v »črnino«. Sedaj prihajajo na svedo nekaj bolj obetavne številke, čeprav to ne pomeni, da so tovarne s Korejskega polotoka že zdrave. Tako pri Kii, ki je znotraj velikega Hyundaija, trdijo, da bodo imeli letos 116 milijonov dolarjev dobička. Če se bo to res zgodilo, bo to pomenilo, da bo tovarna dosegla najboljši poslovni rezultat vse od svojega obstanka. Še pred dvema letoma je imela Kia ogromno izgubo, ki še sedaj ni povsem sanirana, je pa seveda manjša. Pri Kii računajo, da bodo letos izdelali in prodaU 837 tisoč avtomobilov, naslednje leto pa že kar 1,1 milijona. Vsak mesec sedaj tovarna proda do 83 tisoč avtomobilov in upajo, da se jim bo tako počasi posrečilo zmanjšati stopnjo zadolženosti. Vse doslej je namreč veljalo, da je Kiin dolg 3,6-krat večji od njene vrednosti oziroma premoženja. Na sliki: kia clarus. Škoda gradi tovarno motorjev škoda postaja znotraj kon- cema Volksvvagen pomembna tovarna, kajti proizvodnja škod se povečuje iz leta v leto. Lani so v Mladi Boleslavi namreč izde- lali več kot 300 tisoč avtomobi- lov, v prihodnjih letih pa načr- tujejo povečanje proizvodnje na 400 tisoč vozil. Tudi zaradi tega so začeli v Mladi Boleslavi graditi tovarno motorjev. Po se- danjih načrtih naj bi v njej izde- lali do 500 tisoč motorjev. Se- veda to ne bodo agregati zgolj ^ škode, pač pa tudi za druge tovarne znotraj koncema ^olksvvagen. Investicija bo ^edna kar milijardo mark. 46,-IS. november 1999 46| IZ OTROŠKEGA SVETA Tuš za prosti čas otrolc Zavod za aktivno preživljanje prostega časa Celje začenja 29. novembra z dejavnostmi za mlajše osnovnošolce v celjskem Zavodu za ak- tivno preživljanje prostega časa pripravljajo v sodelova- nju z glavnim pokroviteljem, trgovskim podjetjem TUŠ iz Celja, »TUŠ-evo otroško šolo prostega časa«. Prostočasne dejavnosti bodo namenjene osnovnošolcem, učencem od 1. do 5. razreda, z njimi pa bodo začeli prihodnji pone- deljek, 29. novembra. Prijavnice za TUŠ-evo otroško šolo prostega časa so v svojih šolah mlajši osnov- nošolci v Celju prejeli že na začetku tega tedna. V TUŠ-evi otroški šoli prostega časa gre za celostni program, ki v vse- bini upošteva vse otrokove potrebe: fizične, intelektualne in delovne. Program vsebuje elemente varstva, vzgoje in izobraževanja otrok. Zastav- ljen bo tako, da bodo učence dnevno vključevali v progra- me med 13.30 in 15.45 uro, ta čas pa bodo preživeli v šport- nih dejavnostih (splošna vadba, gimnastika, plavanje, košarka, odbojka in tenis), izobraževanju (računalniš- tvo, angleščina in učna po- moč pri učenju), ustvarjalnih dejavnostih (likovna in us- tvarjalna delavnica), družab- nosti (ples) ali rekreaciji (po- hodništvo). Učenci se bodo lahko vklju- čiU v eno ali pet vsebin teden- sko, posamezne dejavnosti pa bodo organizirane dvakrat tedensko po eno uro. Zaradi načina dela je število prijav za posamezno vsebino omejeno na 15 otrok. Program TUŠ-eve otroške šole prostega časa bodo izva- jaU v prostorih Osnovne šole Frana Roša in v ŠRC Golovec. Ker se bodo dejavnosti zače- njale po pouku, bodo v TUŠ- evi otroški šoh prostega časa poskrbeli za organiziran brezplačen prevoz z matične osnovne šole do OŠ Frana Roša, po zaključku pa bodo otroci odšli domov v sprems- tvu staršev. Za kakovostno izvedbo programa bo kot strokovni vodja skrbela Antonija Mešl, ki ima kot dolgoletna ravnateljica OŠ Frana Roša bogate izkušnje pri delu z otroki in z vodenjem šole. Posamezne dejavnosti pa bodo vodili mentorji, stro- kovnjaki s posameznih po- dročij, učitelji, študentje in trenerji društev. mmmmmmmmmmmm is Na željo staršev bodo dnevno poskrbeli tudi za varstvo otrok do 17. ure. Starši bodo za vključevanje otrok v program TUŠ-eve otroške šole prostega časa mesečno prispevali simboli- čen prispevek od 1.500 do 2.600 tolarjev mesečno. V program TUŠ-eve otroške šole prostega časa pa se lah- ko učenci prijavijo s prijav- nico, ki so jo skupaj s pred- stavitveno zloženko v svojih šolah prejeli v ponedeljek. ZABATOE IGRE Karte Magic Lepo pozdravljeni, prijate- lji! Tole je nova rubrika, kjer bomo pisali o najnovejših trendih na področju zabave za mlade po letih in po srcu. Ne- kaj številk nazaj sem že pisal o igri Warhammer, ki se šele uveljavlja, danes pa bom teh nekaj besed posvetil že dodo- bra znani igri s kartami Magic: The Gathering. Zakaj? Ker bo to soboto v Kljubu turnir, ki sta ga pripravila Kljub in Črna luknja. In to s starejšuni, a zelo dobrimi izdajami Tempest, Stronghold in Exodus. Je že tako - te karte so kot vino: starejše so, boljše so. Vsaj tak- šno je splošno prepričanje. Ali pa avtorjem zmanjkuje idej. Za nevedne: kot rečeno je MTG igra s kartami, vendar precej daleč od taroka ali briš- kule, kaj šele pokra ali remija. Pri MTG je igralec namfeč po- stavljen v vlogo čarovnika, ki iz svojega vnaprej pripravljenega kupa kart vleče čarovnije, s katerimi mora poraziti nas- protnika, Karte so petih barv in imajo njim ustrezne lastnosti: bela poudarja viteštvo in zdra- vilstvo, zelena naravo v vsej svoji zdravilni in bojevniški moči, modra stoji za vodo, zra- kom in iluzijo, rdeča daje pred- nost ognju in divjim bojevni- kom, črna pa je gospodarica smrti, groze in podobnega. Vsak igralec se odloči, s kateri- mi barvami bo igral (to običaj- no pomeni eno ali dve barvi, lahko pa celo vseh pet) in temu prilagodi strategijo igre. Vsaka karta namreč, če jo želiš spra- viti v igro, stane določeno števi- lo magične energije - mane, ki mora biti za nameček še us- trezne barve (za bele uroke potrebuješ belo mano ipd.). Karte so iz izdaje v izdajo (teh je za enkrat okoli dvajset) po- polnoma različne, kar pomeni še bolj različne načine igranja, saj lahko edicije med seboj kombiniraš. Cilj pa je, da s svo- jimi pošastmi (seveda so te v obliki kart z različnimi last- nostmi) ali uroki (isto) nas- protnemu čarovniku ali čarov- nikom oddrobiš betico. Nove karte je potrebno dokupovati in to v obliki »starterjev« oziro- ma začetniških paketov, vna- prej pripravljenih kupčkov, ali pa tako imenovanih booster- jev, v katerih je 15 razUčnih kart. Te lahko nato vključiš v svoj kupček in ga s tem izbolj- šaš in tako v nedogled. Zadeva sicer deluje precej komplicira- no, a je v bistvu zelo preprosta, ko doumeš sistem. Vso zadevo kar dobro pojasnijo že zastonj- ski demonstracijski paketki, ki jih imajo na prodajnih mestih teh kart, delili pa jih bodo tudi n.q tiirnirin Še nekaj besed o turnirjih. Teh je nekaj vrst, eden od njih je tudi booster draft, ki se bo igral tokrat. Pri tem tipu igre ima vsak igralec pred sabo tri boosterje, enega odpre, iz nje- ga potegne karto, in ostanek da sosedu, nato pa se posto- pek ponavlja, dokler nima vsak pred sabo petinštirideset, kart, ki jim doda še svoje kar- te za mano in začne se igra. Pokaže se bolj trenutna zmož- nost improvizacije in iznajdlji- vosti, kot pa dolgoletna potr- pežljivost pri izgradnji najbolj- šega možnega kupčka. Kakor- koli, MTG je zanimiva igra, ki ji bom med temi vrsticami še posvetil kar nekaj prostora. GREGOR STAMEJČlČ Pod okriljem KUD Alma Karlin ustanavljajo klub lju- biteljev fantastike, ki bo skr- bel tudi za tovrstno zabavo. Poleg tega pa so izdali razpis za najboljšo kratko znans- tveno - fantastično zgodbo, katerega rezultati bodo zna- ni marca, zgodbe pa se bodo zbirale po slovenskih črnih luknjah. Več pa prihodnjič! Žabji ples Ob ribniku lepem v senci dreves v soboto začel se žabji je ples. Mnogo se žabic, žabonov je zbralo in brž odhitelo v žabjo dvorano. Žabec prevzetni vrti se z žabonko, žabji bend igra jima polko. Rege, zelenke, krastače, imajo izvrsten plesače. V ritmu se glasbe vrtijo, dokler proti jutru vsi ne zaspijo. ANJA GAJŠEK 4.b, OŠ Petrovče Ekološka osveščenost Mati narava, hvala za vse, kar si nam dala. Vendar, ali smo sposobni to naravno bo- gastvo ohraniti za naše lepše in naravno bogatejše življenje? Lepo in ohranjeno naravo po- trebujemo otroci, kasneje, ko odrastemo in tudi tisti, ki bodo živeli za nami. Narava nam daje zrak, svetlobo, toploto, mraz, dobrote in še drugo. Vsega tega se zavedamo na naši šoli OŠ Lava, in tako dva- krat v letu izvedemo akcijo zbiranja starega papirja. Zave- damo se, da bo z našim aktiv- nim zbiranjem starega papirja ohranjeno marsikatero drevo ali gozd. Tako sva se s sošol- cem Klemenom resno lotila dela in v dveh dneh zbrala 480 kg odpadnega papirja. Seve- da, starši pa so poskrbeli ža prevoz. Upava, da sva z naji- nim majhnim deležem odpad- nega papirja rešila delček dre- vesa. Če bomo vsi učenci in starejši tako osveščeni, bodo naši gozdovi še živeli. MATEJ KRAJNC, 4. a, OŠ Lava Kostanjev piknik l.a in 1. b devetletke smo imeh za šolo kostanjev piknik. Imeli smo se zelo lepo. Všeč mi je bilo, ko smo pekli kostanj. Tudi jaz sem ga pekla. V roki sem imela pahco in sem mešala kostanj. Pomagal mi je Tilen, mami pa je rezala kostanj. Ličkala sem koruzo. Iz koruze sem naredila rožico in sonček in vrtnico. Luščila sem fižol 2 Anjo. Dobila sem medaljo, ker sem tekmovala v tekanju. Še enkrat bi pekla kostanj zato, ker mi je Tilen pomagal. * MAJA ŠKOLNIK, OŠ Polzela Št. 46.-18. november 1999 v MODNEM VRTINCU ~~1 Q3 Kot kovinska pest v svilenih rokavicah Moška športna moda 1999/2000 - »Fant, ne imitiraj, raje inoviraj!« (Hugo Boss) Pripravila: VLASTA CAH-ŽEROVNIK Slogan znane modne hiše, pravzaprav namenjen tren- dovski dišavi, bi lahko brez slabe vesti prenesli tudi med moška oblačilna vzdušja za sezono jesen/zima 1999/ 2000. Namreč, moška mod- na filozofija temelji na eni sami inovaciji - posebno pri stilih oblačenja, ki jih moški svet - preverjeno - najbolj ljubi: športni, ležerni ele- ganci. Pokrite moške glave in vratovi Tistim, ki torej prisegajo na športnejši videz, so name- njeni slikoviti površniki s polnilom iz hi-tech materia- lov, ki varujejo pred vlago in vetrom. Krzneni ovratniki, kape in poudarjene kapuce na nostalgičnih plaščih, ka- kršne so nekoč nosili mor- narji, so elementi, ki vse bolj prodirajo v vsakdanjo, mla- dostno modo tudi v mestu. Ekološko neoporečne, ži- vahne barve in kup uporab- nih dodatkov - od zadrg, po- klopcev do vidnih in skriv- nih žepov oziroma žepov, tvorijo eno izmed najbolj všečnih športnih linij letoš- nje moške mode. Koža, pletenine in -druga koža Nepogrešljivi del moškega oblačenja so pletenine, ki v letošnji zimski sezoni s svo- jim razkošjem in nenavad- nostjo še posebej opozarjajo nase. Puloverji interpretirajo hiter ritem sezone, tisoče raz- ličnih navdihov ustvarja etnič- ne podobe, slikarijam podob- ne grafike in asimetrije. Vča- sih so »preveliki«, debelo in ročno pleteni, z voluminozni- mi, visoko stoječimi, drapira- Usnjen pogled v modno nebo: trendi z ulice. nimi ovratniki. Drugič so pu- loverčki oprijeti, skorajda prosojni. Spleteni iz mehkega kašmirja, nemalokrat v kom- binaciji s svilenimi nitkami. Čez pletenino, ki je včasih oblečena na golo kožo, pa - druga koža! Usnje je protago- nist v moški ležerni modi. Črne barve seveda, ki deluje tudi najbolj skrivnostno, ero- tično... Vendar tokrat usnje ni rezer- virano le za jakne, plašče in hlače. Modni kreatorji odkri- vajo nove možnosti za upora- bo in predlagajo, da ga moški preizkusijo še kot usnjeno majico, usnjeno srajco... Modni navdih preteklosti: delovna oblačila Vse, kar imajo moški na sebi pri težkem delu, mora biti praktično in udobno... No, pa brez hudomušnih na- migovanj, modni kreatorji so za »delovne fante« pripra- vili nostalgične, a še vedno aktualne srajce z velikim karom, ki so jih včasih nosi- li le gozdarji, hlače z opr- snikom, ki so bile prvotno namenjene le zidarjem in tesarjem, čepice, ki so ši jih ob močni burji povezniU čez ušesa pristaniški delav- ci... Flanela in spran bombaž sta materiala, ki dajeta videz izrabljenega in obnošenega. Stil malce celo spominja na vojaško modo, vendar zgolj zaradi olivno-rjavo-sive barv- ne palete. Značilnosti? Jakne z malce prekratkimi rokavi, pu- loverji s predolgimi rokavi - vse skupaj pa za dobro števil- ko preveliko. Menite, drage moje, da bo to vašemu naj- dražjemu všeč? Vseeno - tve- gajte in - predlagajte mu! Stran od detektorjev kovin! Nekateri čas pred novim ti- sočletjem imenujejo kar ko- vinsko-vesoljska doba. Novo- doben moški, ki želi vsaj z enim očesom ošvrkniti nove trende, mora na svoje fit telo in v skladu z nežno dušo (gro- bijani niso več »in«!) navleči vsaj en kos kovinsko svetleče tkanine. Ali pa kovine, ampak potem naj raje ne hodi prepo- gosto mimo detektorjev, ker mu bo neprestano »zvonilo«... In kaj je najbolj v kovinsko- modnih čislih? »Srebrna« Versace: postmoderni minimalizem. spodnja majica, ki spominja na opravo srednjeveških voja- kov, brezrokavnik ali pa - kar srečujemo že tudi na naših cestah - kovinsko svetleče hla- če in nepremočljive vetrovke. Skratka, svetiti se, je modna zapoved, ki moške prikazuje v nežnejši luči. Kot bi na močno kovinsko roko nadeli svileno večerno rokavico... Ampak, to je že zgodba pri- hodnjega tedna, ko si bomo ogledah še inovacije na ele- gantno-večernem moškem modnem prizorišču. Ne boste verjeli - tudi pri moškem že- leznem repertoarju v večerni modi - smokingu, moda pred- laga: »Ne imitirajte, temveč inoviraj te!« Mehko, nežno... pulover po Armanijevo. MODNI DOGODKI Elkrojeva predstavitev v Cekinovem gradu Na dobro pripravljeni modni reviji Elkrojevih ob- lačil v Cekinovem gradu so predstavili ekskluzivno moško in žensko kolekcijo za novo tisočletje, ki bo ob klasični ponudbi na voljo v novo odprti Elkrojevi trgovi- ni na Celovški cesti 32 v Ljubljani. Modni oblikovalki Urška Marolt in Jelena Stevančevič sta v ospredje postavili casual stil z modnimi akcenti, kot so zadrge, razporki, vezanje s trakovi, kontrastni šivi, preši- ti trakovi.... Modeh so izdela- ni v zeleni, rdeči, sivo beli in modri barvi, med materiali pa prevladujejo bombaž, meša- nice z elastinom, nylonom in poliamidi, plastificirani ko- smateni materiali in zmečka- Elkroj, kakršnega (še) ne voznamo. ne strukture. Dolžine hlač in kril so zelo različne: od dolži- ne capri do normalnih dolžin ah zelo dolgih modelov. Poleg širokega spektra El- krojevih izdelkov so za konč- ni videz manekenk in mane- kenov poskrbeli v Peku, lUV, Labodu in pleteninah Ros. Ka- kor je omenila direktorica El- kroja Marija Vrtačnik, bodo slovenski izdelovalci oblačil v prihodnje večkrat poskrbeli za skupne nastope, sploh na modnih sejmih v tujini. US, foto: STANE JERKO Nagradno vprašanje novembra: Kateri japonski modni kreator je pred kratkim odšel v pokoj? a) Paul Smith, b) Kenzo Takada, c) Gianfranco Ferre. St. 46. • 18. november 1999 KRONIKA S CEUSKEGA Celjani s poševnimi očmi Vse celjske kitajske kuhinje - Iz pekinškega Sheratona do restavracije ob Savinji - Kitajska izkušnja vojniškego podjetnika Ludvika Prekorška v Ljubljani je petnajst kitajskih restavra- cij, v Celju tri. Če ne bi bilo zamude pri gradbenih delih, bi bila gospa Ye Xiao Zhen iz Kitajskega dvora na Teharski cesti prva kitajska gostinka v mestu ob Savinji. Hišo, kjer so bili nekoč prostori Fotolika, je našla leta 1996, od pomladi 1997 je tam njena restavracija. Ob zelo prometni cesti se je za kitajsko restavracijo hitro razvedelo, predvsem od ust do ust. Tako kot drugod v Celju imajo na Teharski cesti bogato ponudbo kitajskih je- di iz različnih kulinarično pomembnih pro- vinc, tukaj predvsem iz Sečuana in Kantona (sečunska kuhinja je pikantnejša, kanton- ska bolj sladka). Včasih so morali naročati kitajske začimbe iz Avstrije, Italije in Nizo- zemske, danes jih oskrbi kitajski uvoznik iz Ljubljane. Gosti so s celotnega celjskega območja, pa tudi iz Maribora, Ljubljane, Posavja ter s Koroškega. Največ jih je pred novim letom, za rojstne dneve in različne obletnice, s poslovnimi partnerji... Med zna- nimi Celjani je gost Kitajskega dvora in drugih kitajskih restavracij v mestu ob Savi- nji Ivan Seničar, bivši slovenski veleposla- nik na Kitajskem. Mlada Ye Xiao Zhen s Teharske ceste je prišla v Slovenijo iz majhne kitajske provin- ce Zhejiang, južno od Šanghaja, kjer živi 70 milijonov ljudi. Iz majhne province za kitaj- ske razmere, ki je po tamkajšnjih merilih gospodarsko razvita. V njenem okraju Qing Tian govorijo lastni jezik, zelo različen od uradne kitajščine. V veliki državi živi 56 različnih narodnosti, med katerimi je Han, ki ji pripada gospa s Teharske ceste, najšte- vilnejša. S Kitajskega, kjer je končala višjo srednjo šolo, se je odpravila leta 1993, najprej v Italijo ter leto pozneje v Slovenijo, kjer ima njena teta s soprogom največjo kitajsko restavracijo v Ljubljani, Kitajski zid. V Ljubljani je obisko- vala tečaj slovenščine za tujce na filozofski fakulteti, danes govori slovensko zelo dobro ter večkrat pomaga pri prevajanju. V Celju živi skupaj z družino in lani sta prišla k njej tudi mama Ze E in oče Ze Pu. V Sloveniji je trenutno vsa družina, z izjemo starejšega brata, ki je na Kitajskem. Eden od njenih mlajših bratov je poročen s Slovenko. Gostinka s Teharske ceste v prostem času bere kitajsko literaturo ter gleda filme z video CD-jev, ki jih pošilja njen brat. Rada potuje, letos je bila na krajših počitnicah v Pulju. Prvo kitajsko restavracijo v celjski Ulici XIV. divizije, pri mostu čez Savinjo, sta imela gos- pod Yang Wei Fu in gospa Lu Hua Guang. Ko sta se lastnika restavracije z imenom Fu Hua vrnila na Kitajsko, ju je nasledila gospa Wang _ Hong Vi iz Pekinga. Svojo restavracijo Ming, kjer se lah- ko ponaša z nekdanjim ku- harjem iz pekinškega hotela Sheraton, z gospodom Zhou Zheng Qiangom, je odprla aprila letos. Ming pomeni nje- no dodatno ime ter ime nek- danje kitajske cesarske dina- stije. V Celje je prišla iz Ljublja- ne, kjer so imeli njeni sorod- niki kitajsko restavracijo Zla- ti pav ter je sodelovala pri vodenju in strežbi. V resta- vraciji pri mostu čez Savinjo pripravljajo jedi iz različnih kitajskih pokrajin, s poudar- kom na pekinški kuhinji, bolj blagi, manj pekoči in manj slani. Med jedmi je največja poslastica seveda pekinška raca, pripravljena na različne načine. Wang Hong Yi je v Pekingu, kjer je njen dom, doštudirala japonščino in an- gleščino, ki se je je učila že v srednji šoli. V pekinškem ho- telu HoUiday Inn je delala kot vodja službe za stike z jav- nostjo. Preden je prišla v Slo- venijo, je delala v velikem Sonyju, kjer je bila na čelu prevajalcev za japonščino in angleščino. V Ljubljano je prišla pred tremi leti. V njeno restavracijo Ming prihajajo gosti od blizu in da- leč, tudi iz Trbovelj, Maribo- ra in Ljubljane, kjer so jo spoznali v Zlatem pavu ter obiskovalci Celja iz zahodnih držav. Njen kuhar, ki se lahko ponaša z izkušnjami iz pekinškega hotela s petimi zvezdicami, je v Ljubljani pripravljal jedi med drugim za Marjana Podobnika, Štefko Ku- čan in osebje iz diplomatskega zbora. Wang Hong Yi živi v Celju, ki ji je priraslo k srcu, z družino. V prostem času rada posluša glasbo, saj se je že s tremi leti začela učid igranja na klavir. Učil jo je oče Wang Vong Ving, profesor glasbe, pri čemer je zanimivo, da je njena mama znana pevka Tian Bao Zhen. Med slovenskimi glasbeniki ji je zelo všeč New Swing Quartet. Navdušena je tudi nad Logarsko dolino. Prvo kitajsko restavracijo na celjski Hudinji, pri Mercatorju, je odprl avgusta 1996 veliki živilski podjetnik iz Vojnika Ludvik Prekor- šek, ki je ljubitelj kitajske kuhinje. Do odprtja lokala je prišlo po povabilu iz Mercatorja, njegovega dolgoletnega poslovnega partner- ja. 'V Prekorškovi kitajski restavraciji sta kuha- la kitajska kuharja, ki sta imela izkušnje tudi iz Nemčije. V začetku lanskega leta so lokal prevzeli kuharjevi sorodniki. Restavracijo z imenom Gui Lin vodi gosti nec Vang Hong Hu iz Avstrije, ki ima kitajske restavracijo v Celovcu. Celovška se prav take imenuje Gui Lin, po najlepši kitajski provinci z gorami pravljičnih oblik, od koder izvira. \ Celju delajo njegovi sorodniki iz provinci Zhejiang, južno od Šanghaja (od koder je pra tako lastnica restavracije na Teharski cesti] Za novega lastnika je bil začetek zaradi Prej korškovega oranja ledine lažji. Na Hudinji nudijo jedi iz različnih provinc, poudarkom na šanghajski kuhinji. Njihovi kuB barji so prišU v naše kraje z izkušnjami ii kuharske šole v domači provinci. Gosti priha jajo s celjskega območja, iz Maribora in Trbo velj, kjer odpirajo novo restavracijo. Osebje Hudinji ceni v prostem času kitajske filme ir televizijo ter obiskuje druge kitajske restavra cije po Sloveniji. Pravijo, da je Celje zelo lep( mesto, pa tudi tukajšnje vremenske razmeri so jim všeč. Na našem območju so kitajske restavracij« prav tako v Velenju ter Rogaški Slatini, kjer s( jo odprli pred kratkim. -v ; / :v.: i;:: BRANE JERANK( Wang Hong Yi in Zhou Zheng Qiang iz Ulice XIV. divizije. Ludvik Prekoršek Ye Xiao Zhen s Teharske ceste. Št. 46.' 18. november 199^