Arboretum
Predstavitev Občine Domžale bo 1. maja 2011 od 9. do 18. ure
stran 11
Mednarodna konferenca
O bibliopreventivi v Domžalah
stran 18, 19
GLASILO OBCINE DOMŽALE
22. april 2011 Letnik LI, št. 5
Čistilne akcije
Očistili smo občino Domžale
V
-îtran 6, 7
Tradicionalno
9. kolesarjenje po krajih UE Domžale
stran 25
Intervju
Zborovodja Tomaž Pirnat
stran 4
čestitamo!
Priznanja Občine Domžale za leto 2011
Na predlog Odbora za občinska priznanja, proslave in prireditve ter sklepa, ki ga je sprejel Občinski svet Občine Domžale, so bila na slavnostni seji ob prazniku Občine Domžale, 19. aprila 2011 v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, podeljena letošnja priznanja Občine Domžale, hkrati pa tudi tri županova priznanja. Priznanja sta podelila Peter Verbič, predsednik odbora, in Toni Dragar, župan Občine Domžale.
Stran 2
Občina Domžale
Ob 1. maju - prazniku dela ter 9. maju - dnevu Evrope iskreno čestitamo in želimo prijetno praznovanje.
Toni Dragar, župan Občinski svet Občine Domžale Uredništvo Slamnika
Občina Domžale in balinarski športni klub budničar Količevo
ob 1. maju, prazniku dela, vabita na
tradicionalno
prvomajsko kresovanje
v soboto, 30. aprila 2011, od 20. ure dalje, na pokritem balinišču na Količevem.
Pripravili smo kratek kulturni program in prijetno druženje ob velikem kresu. Za zabavo bodo igrali Leteči muzikanti, manjkalo pa ne bo niti dobre hrane in pijače.
Iskrene čestitke ob 1. maju - prazniku dela in nasvidenje na Količevem.
Občina Domžale
Združenje borcev za vrednote
narodnoosvobodilnega boja Občine Domžale
Vabimo vas na
OSREDNJO OBČINSKO PRIREDITEV OB 27. APRILU -DNEVU UPORA PROTI OKUPATORJU,
v sredo, 27. aprila 2011, ob 15. uri, v Domu krajanov v Žejah.
Pozdravni nagovor: PeterJerman, podpredsednik Združenja borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Občine Domžale.
Slavnostna govornica bo ministrica za obrambo Republike Slovenije dr. Ljubica Jelušič.
V kulturnem programu sodelujejo: Godba Domžale, dirigent Damjan Tomažin Partizanski pevski zbor, dirigent prof. Fran Gornik Učenci Osnovne šole Dob Povezovalka Draga Jeretina Anžin
Dobrodošli in iskrene čestitke ob 27. aprilu - dnevu upora proti okupatorju
Občina Domžale Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Občine Domžale

Občina Domžale in Kulturno društvo Ihan vabita
NA OSREDNJO
OBČINSKO PROSLAVO
OB 9. MAJU - DNEVU EVROPE,
ki bo v nedeljo, 8. maja 2011, ob 18. uri, v telovadnici Osnovne šole Ihan
Slavnostna govornica: dr. Romana Jordan Cizelj, evropska poslanka
V kulturnem programu bodo nastopili:
Eva Černe Neža Drobnič MePZ Slamnik Gledališka skupina Petka
Program bo povezoval Gašper Papaž.
Po končani prireditvi vas vabimo na ogled stojnic društev.
Iskrene čestitke ob dnevu Evrope in prijetno praznovanje!
ooeo 22 36
& fdpftf in pmtůd
AKCIJA - PVC OKNA IN VRATA,
ugodne cene, vrhunska kvaliteta in hitra dobava. Zimski vrtovi, nadstreški, jeklene konstrukcije in stopnice. Izmere, svetovanje in izdelava načrtov.
041/627 068, 01/540 85 20, WWW.mke.Si
MKE d.o.o. Domžale, Mačkovci 27, Domžale
Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek, 13. maja 2011. Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 5. maja 2011, do 10. ure. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralnik na stavbi ali pa na e-naslov: slamnik.urednica@gmail.com.
2
domžale
22. APRIL 20II
ČESTITAMO
Priznanja Občine Domžale za leto 2011
ZLATA PLAKETA
Uroš SLAVINEC, roj. 29. 1. 1951^ stan. Domžale, Mačkovci 58 - za uspešno vodenje Skupine Helios ter prispevek k razvoju domžalske košarke Uroš Slavinec je svojo kariero takoj po zaključeni diplomi začel v Heliosu. Že leta 1979 je bil imenovan za člana uprave za področje ekonomike in financ, leta 1981 pa prevzel dolžnost predsednika uprave. Kariero v Heliosu je prekinil le v letih 1986-1990, ko je opravljal funkcijo predsednika tedanjega Republiškega komiteja za industrijo in gradbeništvo ter člana Izvršnega sveta RS. Po zaključku mandata je nadaljeval z vodenjem Uprave Heliosa, ki se je v 1996, v procesu lastninjenja, preoblikoval v delniško družbo. V času njegovega vodenja so se v Heliosu uresničili bistveni razvojni zasuki, tako da je danes največji proizvajalec barv in lakov v srednji in vzhodni Evropi. V okviru svojega proizvodnega programa skupina Helios na pomembnih trgih zaseda vodilne položaje. Izdelki Heliosa uspešno sledijo strogim zahtevam evropskih direktiv glede vsebnosti topil in izpolnjujejo vse najpomembnejše ekološke trende v smislu prehoda na okolju prijazne snovi. V okviru Heliosa so združeni praktično vsi pomembnejši proizvajalci barv in lakov na območju Slovenije in drugih držav na območju nekdanje Jugoslavije. Proizvodna podjetja ima tudi na svojih najmočnejših trgih, to je v Rusiji in Ukrajini. Skupino sestavlja preko 30 hčerinskih družb v 17 državah in jo po prihodkih od prodaje uvršča na 13. mesto med proizvajalci barv in lakov v Evropi. Ob funkcijah v Heliosu Uroš Sla-vinec opravlja številne pomembne dolžnosti in funkcije v različnih inštitucijah, nadzornih svetih najpomembnejših podjetij, zavarovalnic in bank v Sloveniji, kjer se je zlasti izkazal s svojim strokovnim delom. Uroš Slavinec je tudi prejemnik nagrade Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne dosežke trajnejšega pomena v gospodarstvu (1997) in priznanje za Managersko osebnost leta 2006. Zelo pomemben je tudi njegov delež pri razvoju košarke in uspešnih nastopih Košarkarskega kluba Helios. Kot mlad, perspektiven košarkar se je leta 1970 pridružil domžalskemu košarkarskemu klubu, ki je igral v 2. zvezni jugoslovanski ligi. Postal je kapetan ekipe in s klubom uspešno igral vse do leta 1978. Košarki in domžalskemu košarkarskemu klubu je ostal zvest vse do danes. Bil je njegov predsednik v letih 1988 do 1990 in od leta 1996 vse do danes. Z Urošem Slavincem so povezani vsi uspehi in delo v klubu v zadnjem obdobju, tako rezultati v množičnem delu z najmlajšimi rodovi košarkarjev kot kvalitetnemu razvoju košarke. Vrhunec njegovih naporov pri delu v klubu in tudi zanj največja nagrada pa je prav gotovo naslov državnih in pokalnih prvakov Slovenije v sezoni 2006/2007.
Neprecenljiva so tudi njegova prizadevanja za prenovo dvorane Komunalnega centra, ki počasi dobiva vsebino in podobo, kakršno potrebuje in si zasluži mesto Domžale. Zlata plaketa, za katero je predlagan, naj bi bila zahvala za opravljeno ter vzpodbuda za
nadaljnje uspešno delo - tako pri vodenju glavnega pokrovitelja košarkarskega kluba, podjetja Helios d.d., kot pri nadaljnjem razvoju
košarke v Občini Domžale.
SREBRNI PLAKETI
Simfonični orkester Domža-le-Kamnik, ustanovljen 1971, Domžale, Taborska 10 - ob 40-letnici, za prispevek k bogatemu kulturnemu življenju v Občini Domžale
Simfonični orkester Domžale-Kamnik je nastal jeseni leta 1971, z združitvijo salonskega orkestra Zavoda za glasbeno izobraževanje Domžale in kamniškega Komornega orkestra. Pobudnik in prvi dirigent je bil prof. Tomaž Habe, ki je orkester vodil vse do leta 1993 in bil obenem tudi njegov umetniški vodja. Orkester so v štirih desetletjih vodili še Aleksandar Spasič, Stefan Garkov, Simon Dvoršak in Simon Krečič. Izoblikovani program dela vsako leto prinaša že skoraj znameniti novoletni koncert, brez katerega si Domžalčani ne znamo predstavljati prestopa v novo leto, letni koncert ter številne druge koncerte, s katerimi zaznamujejo svoje jubileje ter jubileje glasbenikov. Velikokrat so nastopali skupaj z različnimi pevskimi skupinami, največkrat z Mešanim pevskim zborom Svoboda Mengeš. Ponosni so na številna sodelovanja z znamenitim pianistom, Dom-žalčanom, Acijem Bertoncljem. Simfonični orkester Domžale-Kamnik je v Sloveniji ena redkih, če ne celo edina neprofesionalna glasbena skupina, za katero so značilni tudi tematski koncerti. Z njimi so nastopali ob slovenskem kulturnem dnevu, na koncertih ob obletnicah pomembnih glasbenikov, spominjamo pa se tudi njihovih nastopov v okviru festivalov komorne glasbe v Grobljah in festivala Musica aeterna v Kamniku ter na gostovanjih na glasbenih večerih v Bovcu. Nastopali so tudi v okviru domačih gledaliških predstav Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan - operetah Planinski roži in Ptičarju. Orkester ima blizu 60 članov. Sestavljajo ga ljubitelji glasbe: učenci osnovnih šol, dijaki in študenti različnih smeri, obrtniki, zdravniki, ekonomisti, komercialisti, inženirji strojništva, organizatorji dela, glasbeniki instrumentalisti in učitelji glasbe. Orkester odlikuje tesna povezanost med glasbeniki, ki jih različnost združuje, tako da se drug od drugega učijo, medsebojno sodelujejo, se dopolnjujejo, prilagajajo, predvsem pa uživajo ob skupnem igranju in to prenašajo tudi na poslušalce. Čeprav so glasbeniki amaterji, sta njihov program in glasba profesionalna, judem všečna, predvsem pa velika priložnost za mlade glasbenike in njihove orkestrske začetke. Simfonični orkester je pomemben za kulturno življenje Občine Domžale, saj je v štirih desetletjih s svojo kakovostno rastjo, predvsem pa s številnimi prijetnimi nastopi obogatil glasbeno življenje v naši občini.
Prostovoljno gasilsko društvo Dob, Ul. 7. avgusta 20 - ob 120. letnici obstoja, za uspešno delo
Prostovoljno gasilsko društvo Dob je bilo ustanovljeno leto 1890 in je v letu 2010 praznovalo 120 let
svojega obstoja. Leta 1955 je bil razvit prvi prapor Gasilskega društva Dob, leta 1970 pa je bil prenovljen in dozidan gasilski dom. V letu 2000 se je predalo v uporabo gasilsko vozilo za prevoz moštva, v zadnjem letu pa so pričeli uresničevati potrebo po lastnem vadbenem prostoru in sodobnem gasilskem domu. Načrte so pričeli uresničevati z nakupom zemljišča ter gradnjo gasilsko krajevnega doma.
Ker se zavedajo, da je le tehnično in fizično usposobljen gasilec lahko dober gasilec, posebno skrb namenjajo tekmovanjem. V Sloveniji skoraj ni gasilskega tekmovanja, na katerem ne bi vsaj enkrat zmagali, pohvalijo pa se lahko s številnimi odličnimi uvrstitvami na državnih prvenstvih v skupni državi Jugoslaviji. Z osvajanjem prvih mest na državnih prvenstvih so si zagotovili udeležbo na gasilskih olimpijadah v Vocklabrucku v Avstriji, v Varšavi na Poljskem, v Berlinu v Nemčiji, v Herningu na Danskem, v Varaždinu na Hrvaškem in Ostvi na Slovaškem. Tekmovalne skupine so se domov vedno vračale z zlatimi tekmovalnimi značkami. Omenimo še, da so že 31-krat ob prazniku Krajevne skupnosti Dob organizirali tekmovanja za pokal KS Dob, njihove dve moški in ena ženska desetina pa se vsako leto udeležijo tekmovanj, ki jih razpisuje Gasilska zveza Domžale. Udeležba na mnogih mednarodnih tekmovanjih je leta 1979 pripeljala do začetka tesnih prijateljskih vezi s FF Hagenbrunn iz Avstrije, s komandantom Rudijem Gilgom na čelu in vsemi Hagen-brunnčani. Sodelovanje so utrdili s podpisom listine o sodelovanju. Člani društva se ves čas strokovno izpopolnjujejo, sajse vsako leto blizu 30 članov in članic usposablja v okviru Gasilske zveze Domžale in v Izobraževalnem centru na Igu, med člani pa imajo tudi več poklicnih gasilcev, od katerih jih je kar 14 zaposlenih v Centru požarne varnosti Domžale in podjetju Tosama. Posebno skrb namenjajo tudi uspešnemu društvu Mladi gasilec. Ob intervencijah na področju požarne nevarnosti se vključujejo tudi v pomoč ob poplavah in neurjih ter sodelujejo pri prostovoljnih akcijah (neurje -Železniki, Kamnik; neurja in toča na Ptuju; lanska neurja v Občini Domžale). Znani so po svoji požrtvovalnosti, strokovni usposobljenosti, preventivnih akcijah in tesnem sodelovanju s krajani in krajankami v KS Dob.
BRONASTE PLAKETE
Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Domžale, ustanovljeno 1994, Domžale, Ljubljanska cesta 36 - ob 20-le-tnici uspešnega dela, predvsem na področju domoljubja Veteranska organizacija združuje preko petsto članov z območja nekdanje občine Domžale. V svojem letnem delovnem načrtu ima več kot 50 aktivnosti, ki jih vsako leto v celoti uresniči. Poleg osnovne skrbi za svoje člane, udeležence vojne za Slovenijo, je glavna naloga organizacije krepitev domoljubja. S tem namenom tako v Občini Domžale kot tudi drugod po Sloveniji skrbi za seznanjenje učencev osnovnih šol in srednje šole z dogodki, ki so neposredno vplivali
Uroš Slavinec, dobitnik zlate plakete
/ ■ ^ #
1 H

%
T
Simfonični orkester Domžale-Kamnik
Prostovoljno gasilsko društvo Dob
¥
Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Domžale
na našo samostojnost. K temu pomembno prispevajo tudi člani, ki v svečanih veteranskih uniformah sodelujejo na prireditvah v spomin in počastitev dogodkov iz bližnje in daljne zgodovine slovenske države.
Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Domžale vsako leto organizira pohod Slovenija 1991, katerega se udeleži več kot petsto udeležencev, med katerimi so večinoma dijaki Srednje šole Domžale. Pohod združuje spoznavanje kulture, vrednot domoljubja in zgodovine naših prednikov s telesno kulturno aktivnostjo na poljuden, mladim všečen način. Poleg tega prirejajo tudi različna predavanja, razstave in druge dogodke, katerih namen je krepitev zavesti in ljubezni do naše domovine.
Draga JERETINA ANŽIN, roj. 9. 11. 1964, stan Domžale, Trubarjeva ulica 3 - za dolgoletno in uspešno delo na kulturnem »odročju
Draga Jeretina Anžin je od leta 1994 zaposlena v Osnovni šoli Rodica. V vseh teh letih skrbi za razvejano in kakovostno življenje na področju kulturnega delovanja šole. Njeno delo zajema sodelovanje pri založniški dejavnosti Osnovne šole Rodica, v okviru katere so izdali priročnik Učna pot ob Mlinščici, Zbornik šola ob bregu Mlinščice, Pesniško zbirka: Srce je pesem, pesem je srce, ureja pa tudi občasno šolsko glasilo Mladost - prijateljstvo in skrbi za
Draga Jeretina Anžin
javne prireditve. Sodeluje tudi v gledališki dejavnosti, v okviru ka-
tere besed
pripravlja scenarije in vezna ila ter piše krajša dramska
rajs
besedila in recitacije. Vodi različne prireditve in koncerte, organizira in vodi pa tudi gledališke skupine Osnovne šole Rodica na različnih prireditvah tako v občini kot tudi drugod.
Draga Jeretina Anžin od leta 1979 deluje tudi v Kulturnem društvu Miran Jarc Škocjan in aktivno sodeluje pri izvajanju vsakoletnega Kulturnega poletnega festivala Studenec. Pomembno prispeva k rasti in uveljavljanju kulturne ter gledališke dejavnosti na Studencu, saj sodeluje tudi kot voditeljica prireditev, konferenc, radijskih oddaj ali pogovorov. Kot karakterna igralka se je izredno izkazala v jubilejni predstavi leta 1979 - Hlapec Jernej in kasneje v vlogi učiteljice. Pomembna je tudi njena vloga leta 1981 v predstavi Martin Krpan, igrala pa je tudi v drugih predstavah. Draga Jeretina Anžin je bila tudi predsednica Zveze kulturnih društev Občine Domžale. Z veseljem pomaga mnogim kulturnim društvom kot povezovalka programa, za katerega sama napiše tudi tekst, izkazala pa se je tudi kot voditeljica občinskih proslav.
Milan SKOČAJ, roj. 2. 6. 1948, stan. Preserje, Gajeva ulica 58 -za uspehe na področju podjetništva, prispevek k razvoju javne razsvetljave ter uspešno delo na področju športa
Milan Skočaj
Milan Skočaj je domžalski podjetnik, brez katerega si razvoja javne razsvetljave v Občini Domžale ne moremo predstavljati, saj do njegovega prihoda, z izjemo javne razsvetljave v centru Domžal, te praktično ni bilo. Je tudi predsednik Športnega balinarskega kluba Budničar Količevo ter redni sponzor in donator različnih društev v občini.
Kot električar je od leta 19691984 delal v Javni razsvetljavi Ljubljana, nato pa začel z delom na področju vzdrževanja, obnove in izgradnje javne razsvetljave v nekdanji Občini Domžale - najprej kot kooperant Komunalnega podjetja Domžale, nato pa je do nedavnega kot koncesionar Občine Domžale celovito skrbel za to področje. Po njegovi zaslugi imamo sedaj moderno infrastrukturo tudi na tem področju. Sicer pa je vzdrževanje javne razsvetljave v občini Domžale le manjši segment dela njegove obrti in kasneje tudi podjetja. Novogradnje na avtocestah, magistralnih cestah in sema-forizacija po Sloveniji so plod dela tega uspešnega poslovneža iz naše občine. V Občini Domžale živi od leta 1971. Sedaj kot upokojenec svoj čas in moči posveča Restavraciji Park v Športnem parku Domžale in tako nadaljuje uspešno tradicijo nekdanjega Repovža. Nekdanjega podjetnika Milana Skočaja dobro poznajo tudi vsi zdajšnji, še bolje pa nekdanji predsedniki krajevnih skupnosti, saj so z njim v okviru finančnih možno-
SLAMNiK JE GLASiLO OBČiNE DOMŽALE, iZHAJA V NAKLADi 12 000 iZVODOV iN GA PREJEMAJO VSA GOSPODiNJSTVA BREZPLAČNO. • V.D. ODGOVORNE UREDNiCE MATEJA A. KEGEL, 040 423 325 • E-NASLOV: SLAMNiK.UREDNiCA@GMAiL.COM • ČLANi UREDNiŠTVA JANEz StibRič, ROMANA KARNER, JANEz ERžEN, TíNA zAJC, MARiJA pUKL, VERA VOJSKA, DOMiNik JANEz HERLE, KATARíNA KARLOVSEK iN MARKO OSOLNik • TEHNíčNí UREDNíK JANEz DEMŠAR • LEKTORÍCA NATASA V. JERič • UREDNištVO GLASiLA SLAMNiK JE NA LJUbLJANSKi CESTi 61 V DOMžALAH • UREDNiŠTVO HELENA URŠič TEL.: 722 5050, FAx. 722 5055, SLAMNiK@KD-DOMzALE.Si • URADNE URE: OD PONEDELJKA DO PETKA OD 9. DO 13. URE, OB SREDAH TUDi OD 14. DO 16. URE. • PRiPRAVA za TiSK: iR iMAGE D.O.O., MEDVEDOVA 25, 1241 KAMNiK. • TiSK: SET D.D., VEVŠKA C. 52, 1260 LJUBLJANA - POLJE. • PRiPRAVA PRiSPEVKOV: PRiSPEVKE V DiGiTALNi OBLiKi JE POTREBNO ODDATi V DOC zAPiSiH, DiGiTALNE FOTOGRAFiJE PA LOčENO V JPG FORMATU (BREz STiSKANJA) NAJMANJ 200 DPi. TO JE POSEBEJ POMEMBNO zARADi KVALiTETE TiSKA FOTOGRAFiJ. PRiSPEVKi, NATiSNJENi NA PAPiRJU, MORAJO BiTi zARADi OPTičNEGA PREPOzNAVANJA BESEDiL PRiNTANi V ARiAL ALi TiMES NEW ROMAN POKONčNiH FONTiH VELiKOSTi 12 (DO MAX 16) PT.
22. APRIL 20II
domžale
3
sti Občine Domžale vedno našli skupni jezik za razvoj področja javne razsvetljave. Funkcijo predsednika Balinarskega športnega kluba Budničar, ki tekmuje v 1. slovenski balinarski ligi, opravlja že več kot 10 let, pred tem pa je bil generalni sponzor in donator tega uspešnega kluba. Tudi pod njegovim vodstvom Balinarski športni kljub Budničar posebno pozornost namenja mladim balinarjem, ki že osvajajo naslove državnih prvakov in medalje na evropskih mladinskih prvenstvih. Milan Skočaj je tudi športnik, v mlajših letih je bil vratar v slovenski rokometni ligi.
NAGRADE
Moški pevski zbor Radomlje, Prešernova ulica 43 - ob 40-le-tnici neprekinjenega prepevanja, s katerim skrbi, da slovenska pesem ne potone v pozabo Moški pevski zbor Radomlje je v letu 2010 praznoval 40 let neprekinjenega delovanja pevskega društva, ki v Občini Domžale skrbi za to, da slovenska pesem ne potone v pozabo. V teh 40. letih so organizirali veliko koncertov, pevskih revij in predvsem ponesli ime Radomelj in Občine Domžale po svetu, saj so s svojimi nastopi navduševali ljubitelje slovenskih pesmi tudi v tujini. Vsako leto pripravijo samostojni koncert, na katerega povabijo tudi zbore iz sosednjih občin, s katerimi vzorno sodelujejo. Zbor nastopa na različnih revijah pevskih zborov in številnih prireditvah v občini. Njihove organizacijske sposobnosti se zlasti pokažejo vsake štiri leta, ko pripravijo revijo obrtniških zborov. Ponosni so lahko tudi na to, da v zboru pojejo ustanovni člani tega društva, kar kaže, da so pravi prijatelji in ljubitelji zborovskega petja.
Društvo mladi gasilec OŠ Rodica, Kettejeva 13, Domžale - za dolgoletno uspešno vzgojno-iz-obraževalno ter humano delo
Društvo Mladi gasilec OŠ Rodica, ustanovljeno v šolskem letu 1979/80, je v vseh letih neprekinjenega delovanja pod mentorstvom Marjana Ručigaja dosegalo izjemne uspehe na področju izobraževanja učencev o požarni preventivi, varovanju okolja, prvi pomoči in seveda na tekmovalnem področju gasilskih veščin. V društvo je bilo doslej včlanjenih več kot 400 učencev, ki so dosegli velike uspehe - med drugim so v letu 2010 postali državni prvaki v kategoriji starejših pionirjev, v kategoriji mlajših pionirjev pa so osvojili drugo mesto. Društvo se lahko pohvali z najvišjimi tekmovalnimi dosežki na občinskem, regijskem in državnem nivoju. Marsikateri učenec oz. učenka se je kasneje odločil za aktivno delovanje v katerem od prostovoljnih gasilskih društev ali pa to dejavnost sedaj opravlja poklicno. Zanesljivo pa so nekdanji člani društva pridobljena znanja in izkušnje odnesli v svoje življenje in poklic, veščine samozaščitnega ravnanja pa prenašajo tudi na svoje otroke. Društvo bo svoje poslanstvo opravljalo tudi v bodoče.
Frančiška ROŽIČ, roj. 20. 3. 1950, Sveta Trojica 5, Dob - za plemenito delo v rejništvu
"rančiška Rožič je aktivna rejnica od leta 1975, mati dveh odraslih hčera in sina ter rejniška mama. V rejništvu je imela doslej skupno 10 otrok, s katerimi še danes ohranja stike. Rejnica je bila že v času, ko je bilo rejništvo v materialnem smislu slabo urejeno, kljub temu pa je vsem rejencem nudila vsebinsko bogato življenje in jih podpirala ter spodbujala, da so se razvili v zdrave in zadovoljne posameznike. Z otroki zna vzpostaviti primerno navezanost, je skrbna, zanesljiva in odgovorna, z možem Jožetom pa vedno najdeta skupno pot za domače in rejence. Vzorno sodeluje s strokovnimi delavci in institucijami. Rada ima ljudi, rada ter jim pomaga, ti pa jo cenijo in spoštujejo. Je članica Društva upokojencev Dob, aktivno dela v Krajevni orga-
nizaciji RK Dob, v Društvu rejnic in rejnikov Domžale ter Društvu podeželskih žena Domžale. S tekmovanj Dobrote slovenskih kmetij ima srebrno in zlato priznanje.
Kulturno društvo Domžalski ro-gisti, ustanovljeno 1991, Domžale, Jarčeva 12 - ob 20-letnici za opravljanje kulturnega poslanstva, s katerim promovirajo tudi Občino Domžale Kulturno društvo Domžalski ro-gisti je bilo ustanovljeno decembra 1991, z vadbo pa so glasbeniki začeli že kakšen mesec prej. Predsednik društva je od ustanovitve dalje Gregor Otmar Rettinger, umetniški vodje pa so bili Andrej Volkar, Matevž Oman in Ivan Kozarič.
Kroniko domžalskih rogistov skrbno beleži Gregor Otmar Rettinger. Tako so do sedaj našteli 722 nastopov po domovini in tujini. Vsako leto opravijo do 50 nastopov, med katerimi so različne otvoritve, spominske svečanosti, lovske razstave in mednarodna tekmovanja.
Skozi leta delovanja je njihova kakovost rasla, na kar kažejo tudi rezultati s tekmovanj v tujini, kjer so dosegli vrsto uspehov - osvojili so že devet zlatih rogov in en srebrni rog. Vsi njihovi nastopi so zelo navdušujoči, še posebej pa je odmeval njihov nastop ob stoletnici Lovske zveze Slovenije v Cankarjevem domu, kjer so predstavljali del lovske kulture in njenega delovanja. Kulturno društvo Domžalski ro-gisti so pomemben del domžalske kulture. Zelo radi nastopajo v občini, z veseljem pa se odzovejo tudi na vabila drugih organizatorjev. S svojo značilno glasbo promovirajo tako občino Domžale kot tudi Slovenijo v tujini.
Športno društvo Vir - Nogometni klub Vir, ustanovljen v letu 1980, Vir, Zoisova ulica 43 - za uspešno 30-letno delo na področju nogometa
Nogometni klub Vir deluje pod okriljem Športnega društva Vir in je v zgodovini svojega delovanja dosegel že mnoge tekmovalne uspehe. Še posebej uspešni so od leta 2009, ki je bilo za Nogometni klub Vir prelomno, saj je klub močno razširil področje svojega dela. Poleg članske, veteranske in ženske nogometne ekipe posebno pozornost namenjajo otroškim in mladinskim selekcijam. V okviru Mladinske nogometne šole NK Vir delujejo selekcije od U-5 do U-12. Klub je uspešen tako na organizacijski kot tekmovalni ravni. Otroške in mladinske nogometne ekipe sodelujejo v prvenstvu ter na občinskih, državnih in v zadnjem času tudi mednarodnih turnirjih, kjer dosegajo lepe tekmovalne uspehe. Članska nogometna ekipa uspešno igra v peti slovenski nogometni ligi.
Ob prizadevnem delu na nogometnem področju in skrbno načrtovani organizaciji rednih treningov vseh kategorij, Nogometni klub Vir v okviru Športnega društva Vir sodeluje tudi pri organizaciji drugih prireditev. Pomemben je tudi njihov prispevek pri vzdrževanju, obnovi in novogradnji vseh ššportno-rekreativnih površin v Športnem parku Vir, ki postaja pomemben prostor za tekmovalni in rekreacijski šport ter druženje vseh prebivalcev KS Toma Brejca Vir.
Čestitamo!
Na slovesnosti ob 19. aprilu -prazniku Občine Domžale, so bila podeljena tudi županova priznanja
Letos so jih prejeli:
Viktor JENIČ, roj. 1. 7. 1955, stan. Gorjuša 15, Dob - za plemenito in nesebično delo na področju krvodajalstva
Vsi se zavedamo, da je kri nenadomestljivo zdravilo, vsak izmed nas pa potencialni prejemnik krvi. Ljudje si lahko pomagamo le med seboj, zato je zelo pomembno, da so med nami krvodajalci, ki redno darujejo kri in tako pomagajo vsem, ki jo potrebujejo. Eden izmed njih je tudi Viktor Jenič z Gorjuše, ki je kri prvič daroval 31. marca 1976, od tedaj pa se krvodajalskih akcij redno udeležuje. Krvodajalec in plemenit človek Viktor ne daruje le krvi, temveč tudi citoforezo in plazmoforezo. S svojim nesebičnim darovanjem je pomagal številnih ljudem. Kri je daroval 70-krat, citoforezo 11-krat in plazmoforezo 37-krat. Skupaj je tako plemenito in nesebično delo opravil že 118-krat. Viktor Jenič se redno udeležuje krvodajalskih akcij v okviru Območnega združenja RK Domžale, obenem pa se redno odziva tudi na vabila pristojne državne institucije.
Plesni par Špela in Matej KRALJ, Plesni klub Fredi, stan. Dra-gomelj 121/a, Domžale - za uspehe v plesu
Špela (roj. 11. 8. 1979) in Matej (roj. 26. 7. 1988) Kralj plešeta že vse svoje življenje. Brat in sestra se lahko pohvalita, da sta v mlajši in mladinski konkurenci pravzaprav dosegla vse, kar je bilo mogoče, sedaj pa uspešno plešeta na članskem parketu in sodelujeta na mnogih mednarodnih članskih turnirjih, kjer sta se že velikokrat uvrstila v polfinale in finale. Uspešno sta plesala na lanskoletnem svetovnem prvenstvu, pa letos v Šanghaju na svetovnem prvenstvu v standardnih in latinskoameriških plesih. Špela in Matej Kralj v Sloveniji spadata med najperspektivnejše plesne pare, saj sta na zadnjem državnem prvenstvu postala državna prvaka. S svojimi učnimi in plesnimi uspehi sta vzor mladim plesalcem in plesalkam ter ponos staršem in Plesni šoli Fredi, odlikuje pa ju tudi prijaznost in pripravljenost nastopati na dobrodelnih prireditvah.
Urša OREHEK, roj. 1994, stan. Prečna ulica št. 12, Domžale - za dosežene uspehe v golfu, še posebej za drugo mesto na Orange bowlu
Golfistka Urša Orehek, članica Golf kluba Arboretum, je kljub svoji mladosti dosegla že vrsto uspehov. Naštejmo samo najpomembnejše: na Bledu je premagala mednarodno konkurenco z rekordom igrišča, bila peta na odprtem prvenstvu Nemčije, v sosednji Avstriji je leta 2010 na mladinskem tekmovanju premagala vso mednarodno konkurenco mladih igralk golfa, na Orange bowlu, neuradnem svetovnem prvenstvu do osemnajst let v golfu, pa je z osvojitvijo drugega mesta postala najboljša slovenska golfistka vseh časov.
Čestitamo!
SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBCINE DOMŽALE Ob 19. APRILU - PRAZNIKU OBČINE DOMŽALE
»Ad astra per aspera« -skozi trnje do zvezd
Občinski svet Občine Domžale
V torek, 19. aprila 2011, je v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale potekala slavnostna seja Občinskega sveta Občine Domžale, ob 19. aprilu - prazniku občine Domžale. V polni dvorani so bili posebne pozornosti deležni letošnji nagrajenci in dobitniki priznanj Občine Domžale, kot gosti pa so se županu Toniju Dra-garju in podžupanoma, Andreji Pogačnik Jarc in Lovru Lončarju, pridružili še častni občan, dr. Miroslav Stiplovšek, župani in predstavniki sosednjih občin. Na sejo so bili povabljeni tudi predstavniki pobratenega mesta Koprivnica, ki pa so se zaradi neljubega dogodka na cesti žal pridružili šele na koncu seje.
Slavnostno sejo so odprli rogisti iz Kulturnega društva Domžalski rogisti, sicer tudi prejemniki nagrade Občine Domžale ob 20-letnici opravljanja kulturnega poslanstva, s katerim promovirajo tudi Občino Domžale. Sledil je nagovor župana Občine Domžale, ki je ponovno zelo slikovito opisal trenutno zelo dobro delovanje in sodelovanje članov Občinskega sveta, ki je nujno potrebno za razvoj občine Domžale ter blagostanje občank in občanov. »Danes smo se zbrali zato, da v čast generacij, ki so si v kateremkoli obdobju prizadevale za gospodarski razvoj občine Domžale in kvalitetno življenje občank in občanov, pa tudi tistih, ki v mestu živijo še danes, proslavimo 19. april 1952, dan ko so bile Domžale proglašene za mesto,« je uvodoma povedal Dragar in se nato preusmeril v opis delovanja Občine Domžale in Občinskega sveta: »Ponovno bom primerjal naše delo, delo občine in občinskega sveta, z družino, ki je v naših življenjih najbolj pomembna. Z družino, katere del so različne liste, stranke, krajevne skupnosti, društva, organizacije, podjetja ali posamezniki z različnimi idejami in željami, torej kopico popolnoma različnih subjektov s skupnim ciljem. Vsi si želijo najboljše. Nov mandat smo pričeli v negotovosti, nezaupanju in popolnoma razdrobljeni družini, lahko bi rekli, družini ločenih staršev, kjer sta imela tako oče, kot mati vsak nekaj otrok v skrbništvu. Mar nismo bili razdeljeni na dve močni stranki s podporo manjših? Situacija bi se lahko le še poslabšala. Oče bi lahko ščuval svoje otroke proti materi, mati ravno obratno. Pa bi družina, v našem primeru občanke in občani, dobili tisto, k čemur stremimo v vseh naših obljubah? Seveda ne. Tega smo se zavedali tudi mi. Namesto da bi bili eden drugemu kamen spotike, smo raje stopili skupaj. Oče in mati, najmočnejša člena v družini, sta se navkljub razlikam v mnenjih odločila za boljšo pot, ki jo lahko v družinskem življenju v takšni situaciji uberemo. S pogovori, kompromisi in dobrimi nameni smo stopili skupaj in se podali k uresničitvi istih, torej skupnih ciljev. Ciljev, ki so nam vsem enaki. Ciljev, ki si jih vsi želimo doseči.« Ob pogledu na publiko, ki se je dobrosrčno nasmehnila, je bilo vi-
deti razumevanje sporočila, ki ga je podajal župan. Da bi se odmaknil od družine, je enako situacijo opisal še s prispodobo igre: »Zdelo se mi je, kot da smo na začetku mandata vlekli dva konca vrvi in dosegali le to, da je en čas vodila ena, en čas pa druga stran. Vendar nobena ni zmagala in nagrada, ki bi jo lahko vsaj nekdo dobil, je ostala nedotaknjena. Sedaj smo končno dosegli to, da je večina stopila skupaj, na eno stran, pozabila na zamere in se skupaj podala po že vnaprej želen rezultat pri doseganju ciljev, to je po zmago.« V nadaljevanju je župan povedal še nekaj več o bližnji ter daljni preteklosti, ki občini Domžale in svetu ni prizanesla ne z ekonomskimi kazalci, ne z naravnimi nesrečami, vendar pa je skozi daljše obdobje prinesla veliko dobrega. Poudaril je, da ni nobenega dvoma, da lahko občina kvalitetno izvajala svoje naloge ob ustreznih pogojih - tako materialnih, kot tudi kadrovskih. Rezultati razvoja so po njegovem mnenju dokaz predanosti in odgovornosti, s katero Občina Domžale opravlja svoje delo. »Med nami so bile, so in vedno bodo razlike. To je za razvoj naše občine nujno potrebno, saj nikakor nikoli ni le ena stran tista, ki ima dobre rešitve. Odpiramo najnujnejše projekte, se o njih pogovarjamo, iščemo možne rešitve in jih uresničujemo. Vemo, da so stvari z lahkoto izvedljive in jih je možno izpeljati. Zato smo k temu tudi pozitivno naravnani. Ponovno - skupaj,« je še dodal Dragar.
Zupan je nato čestital vsem nagrajenkam in nagrajencem ter jim izrazil željo, da bi bili ponosni na nagrado, ki so jo prejeli, saj so med redkimi izbranci, ki jo prejemajo. Vsem se je iskreno zahvalil za dosedanje dosežke, jim zanje čestital in jim zaželel še veliko uspehov pri nadaljnjem delu. »S svojim preteklim delom ste poslali pomembno sporočilo vsem tistim, ki vam sledijo in dokazali, da ste odgovorni in da svoje zmožnosti s trdim delom razvijate in da v tem vztrajate tudi takrat, ko bo na vaši poti več ovir kot spodbud, ko se vam bo zdelo, da vaše strokovno delo nikomur nič ne pomeni,« so bile besede, s katerimi je pred nadaljevanjem programa še enkrat čestital vsem nagrajenkam in nagrajencem, ob prazniku občine Domžale, pa vsem občankam in
občanom iskreno čestital in zaželel prijetno praznovanje. V nadaljevanju se je program vrtel
okoli zgodovine kina v Domžalah, ki ima svoje začetke v letu 1925, ko se je v telovadnem društvu Sokol pojavila želja in potreba, da bi tudi v Domžalah dobili prvi kino. Razvoj filma je bil nato v razcvetu vse do izgradnje multipleksa Ko-losej v Ljubljani, ki je krojil usodo dvorane v Domžalah, kot tudi številnih drugih dvoran v Ljubljani in okolici. Leta 2009 se je Kulturni dom Franca Bernika zaradi nerešljive situacije s kino dvorano v kompleksu SPB odločil oživiti kino dejavnost v Domžalah in svojim kulturnim programom dodati tudi filmske vsebine. V enem letu se danes vrši povprečno 190 filmskih projekcij. Skozi celotni program so se na filmskem platnu vrteli odlomki slovenskih filmov skozi čas, ki ih je odlično dopolnjevalo petje Neže Drobnič s skupino. Nastopila sta tudi plesalca Špela in Mateja Kralj, ki sta priznanje župana prejela za uspehe v plesu. Po dolgi in naporni vožnji, ki jo je prekinil zastoj na avtocesti, se je ravno po podelitvi priznanj Občine Domžale, slavnostne seje udeležil še župan mesta Koprivnica, Zvonimir Mršić. Občina Domžale s Koprivnico sodeluje že več kot tri desetletja. V tem času so se med občinama, društvi in organizacijami ter drugimi subjekti, predvsem pa posamezniki, spletle čvrste vezi. Sodelovanje se je ohranjalo skozi vsa obdobja, se krepilo pred
jNih
;pilo predvsem na področju gasilske organizacije, nikoli pa niso prenehali tudi stiki med vodstvoma obeh občin. Vodstva so redno obiskovala svoje prijatelje ob njihovih občinskih praznikih in si izmenjavala izkušnje. V zadnjih letih smo sodelovanje nadaljevali z obiskom posameznih delegacij s področij vzgoje in izobraževanja, obrtništva in podjetništva, narejeni pa so bili tudi prvi začetki sodelovanja pri pridobivanju evropskih sredstev. Zaradi spremenjene zakonodaje na Hrvaškem in nadaljevanja dobrega sodelovanja so tokrat ponovno podpisali sporazum o sodelovanju in prijateljstvu med občino Domžale in mestom Koprivnica.
Zabavnemu zaključku slavnostne seje je sledil sprejem župana Občine Domžale Tonija Dragarja.
4
intervju
22. APRIL 20II
TOMAŽ PIRNAT
Druženje je pomembna komponenta skupnega dela
Ob vsakoletnem spremljanju revije pevskih zborovJavnega sklada za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Domžale, je pri meni vedno znova pustila vtis energija zborovodje Tomaža Pirnata. Zato odločitev za pogovor z njim, skozi katerega bi ga predstavili tudi širši javnosti, ni bila težka. Ravno obratno. Dolgoletni Domžalčan, ki danes sicer živi v Moravčah, je tisti, ki ga mladi navdušenci nad instrumenti s tipkami v vlogi učitelja spoznavajo v Glasbeni šoli Domžale. Mladi pevci in pevke ga spoznavajo kot zborovodjo pri mednarodno uspešnem Mladinskem pevskem zboru RTV Slovenije. Vsi ostali, predvsem ljubiteljski pevci in pevke, pa so ga in ga še vedno spoznavajo skozi različne pevske zasedbe, kjer predaja svoje znanje in bogate izkušnje. Tomaž Pirnat je oseba, ki navduši, ki razume, in predvsem, ki se zaveda pedagoškega dela z mladimi. In prepričana sem, da se ravno v tem skriva ključ do njegovega uspeha, ki ga žanje s tistimi mladimi, ki imajo priložnost sodelovati z njim skozi zborovsko petje. Morda je za njegovo razumevanje mladih pevcev in pevk »kriva« njegova mladost, morda to, da je tudi sam oče, morda pa je pozitivna posledica tega le to, da je dober pedagog, ki razume potrebe in muhe mladih. Vsekakor je pri svojem delu uspešen. Kje se skriva razlog za uspeh, pa nam je zaupal tudi skozi pogovor.
Pred nekaj dnevi ste se vrnili iz Prage, kjer ste z mladinskim pevskim zborom RTV v svoji kategoriji osvojili zlato medaljo. Čestitke za zelo lep uspeh. To ni edini uspeh, za vami je kar nekaj mednarodnih in nacionalnih uspehov. Kaj je potrebno za to? Hvala za čestitke. Za tak uspeh je potrebnega precejodrekanja in dela. Treba je imeti skupino pevcev, ki se trudijo za isto stvar, zborovodjo, ki jih zna usmerjati. Treba je imeti primeren program in voljo ter željo.
To pa ni vaš prvi takšen uspeh.
Vsakič, ko gremo na kakšno tekmovanje, prinesemo domov katero od nagrad. Ta je ena izmed bolj prestižnih, saj smo na tekmovanju zmagali. Tudi sicer lahko trdim, da smo kar uspešni.
Pa se na tovrstna tekmovanja pripravite kaj drugače, kot se npr. na slovenske nastope?
Nastopi so eno, tekmovanja so drugo. Razlika je v zahtevah, ki jih postavlja organizator tekmovanja, ter zahtevah koncerta. Trudimo se, da vsak nastop ali tekmovanje enako dobro izpeljemo. Na tekmovanjih običajno organizator predvidi določeno minutažo, določeno zvrst skladb in obvezne skladbe, ki jih izvajamo. Na samostojnem nastopu program izberemo glede na to, kaj od nas želi organizator oz. si to zastavimo sami (tematika, obdobje, skladatelj).
Koliko zborov vodite, poleg mladinskega RTV?
Trenutno vodim še Komorni zbor Limbar iz Moravč, v katerem pa delujeta tudi moški del tega zbora, ki se imenuje Narciseki, ter ženski del, ki se imenuje Trajnice.
Od kod ideja za Narciseke, ki so bili zanimiv vložek na letošnjem območnem srečanju pevskih zborov v Grobljah?
Idejo so dali fantje kar sami, saj je v tem zboru že od nekdaj navada, da fantje radi prepevajo tudi v moški zasedbi. Ker tudi sicer delujejo v cerkvenem moškem zboru, je odločitev na dlani. Ker nam je dobro steklo, smo se odločili, da bi se resneje predstavili tudi na reviji. Dela smo se lotili z vnemo in zdi se mi, da se prav zabavamo.
Vsekakor je bilo na zadnjem koncertu opaziti zanimivost v vašem zboru ^ kar nekaj ženskih predstavnic je v veselem pričakovanju ^ Kako boste to praznino zapolnili v času njihove odsotnosti? So Narciseki mogoče napoved samostojnega moškega dela?
Vsekakor se bomo trudili, da bomo z mešano zasedbo delovali kar se da nemoteno tudi v letošnji sezoni. Letos praznuje KID Limbar svojo 15-letnico in v okviru praznovanja bo jeseni organiziran tudi predstavitveni koncert ob izidu nove zgoščenke. Do takrat bomo naše vrste pač dopolnjevali na različne načine. Osnovna zasedba je seveda mešana in taki bomo vedno tudi nastopali. Je pa za to potrebno nekaj logističnih prijemov.
Pred tem ste v naši občini vodili tudi druge pevske zbore. Katere?
Začel sem z Mešanim pevskim zborom KD Groblje, vseskozi pa sem deloval kot pevec v Domžalskem komornem zboru, ki mi je bil po odhodu gospoda Karlija Leskovca zaupan v vodstvo. Vodil sem ga do leta 2006.
Če se ozreva po domžalski zborovski sceni, kakšna je vaša ocena? Je bogata? Je konkurenčna?
Zborovska scena v Domžalah je vsekakor nadpovprečna, sploh če jo primerjamo z ostalimi primerljivimi regijami. Izjema so samo večji centri, kot so Ljubljana, Celje, Maribor ali Koper. Vsak od teh večjih centrov ima svoje specifične posebnosti. Sicer pa se mi zdi, da naše območje izstopa v številčnem in kvalitativnem smislu.
Kaj pa preživetje zborovskega petja? Večina stvari (vsaj petje) je osnovana na prostovoljnem delu. Vendar uspešni zbori, predvsem tisti bolj ambiciozni, odhajajo na gostovanja tudi v tujino. Kako lahko pri nas zborovsko petje, predvsem bolj ambiciozno, preživi?
Obstajajo osnovna sredstva, ki jih v okviru kulturnega delovanja zagotavlja vsaka občina posebej. Za bolj ambiciozne zbore, predvsem tiste, ki razmišljajo dolgoročneje in razvijajo lastne projekte, so predvideni razpisi na Ministrstvu za kulturo - JSKD. Vsak zbor si lahko poišče sponzorja, to ni greh, je pa težko. Precej pripomore tudi iznajdljivost predsednika zbora in samih pevcev. Najboljši zbori so vabljeni tudi k projektom, kjer jim je zagotovljen prevoz, bivanje in podobno. To pa so bolj ali manj glavni stroški, s katerimi se zbori ukvarjajo. Včasih pa pevci tudi sami prispevajo za določen strošek, če se tako dogovorijo.
Program, repertoar se spreminja iz leta v leto. Na kakšen način pravzaprav izbirate program, je to vaša domena ali se usklajujete znotraj zbora?
Zborovodjeva naloga je, da izbere program po dogovoru z umetni-
škim odborom. Na žalost se še vedno dogaja, da so zborovodje talci svojih pevcev in drugih »vztrajnih šepetalcev«. Program se izbira glede na potrebe, ki bodo nastale v prihajajoči sezoni. Če gre za točno določene projekte oz. tekmovanja, se zborovodja pozanima kakšne so zahteve projekta oz tekmovanj, predvidi smiselno nit, minutažo ter druge parametre koncerta. To je lahko ena plat izbire programa, druga plat je nagnjenost zborovodje in tudi pevcev k določenim zvrstem, skladatelju, vsebinam. Ne smemo pozabiti tudi prave težavnostne stopnje, ki se da izbirati tako, da zbor postopoma raste in pridobiva na kvaliteti.
Vaš najljubši skladatelj, avtor, morda zvrst?
Vsak od teh skladateljev, ki jim lahko rečemo, da so znani ali pa priznani, so priznani zaradi svojega dela in vsak od njih ima zagotovo kakšno delo, ki mi je tehtno in mi je všeč. Se pa najdejo pri njih tudi skladbe, ki mi niso pri srcu.
Če narediva primerjavo, kaj je lažje in kaj prijetnejše, voditi otroški/mladinski pevski zbor ali voditi odrasli pevski zbor?
Meni osebno je čisto vseeno. Za nakatere bi zagotovo bil trd oreh delati z mladino, ker je pristop nekoliko drugačen, vsaj pri meni. Kar se kvalitete dela tiče, seveda ne, a mladina potrebuje za motiviranje drugačne prijeme kot odrasli, ki že malo bolj vedo, zakaj sedijo na vajah. Z mladimi je po drugi plati bolj prijetno delati, ker so precej bolj iskreni in ne kalku-lirajo. Starejši so seveda veliko bolj izkušeni, tempo dela je lahko čisto drugačen. Kvaliteta na koncu je vselej odvisna od pravega in zadostnega dela.
V ljubiteljskih pevskih zborih se najdejo pevci, ki recimo ne poznajo notnega zapisa. Kako se spopadate s takšnimi situacijami?
Ljubiteljski zbori se razlikujejo po kvaliteti iz dveh razlogov: zaradi kvalitete pevcev, pri tem imam v mislih predvsem njihovo glasbeno inteligenco. Zelo pomembna pa je tudi kvaliteta zborovodje. Vsekakor je v redu, če poznajo notni zapis oz. se ga lahko sčasoma priučijo. To ni tako velika ovira, kot se sliši, gre predvsem za praktično znanje, ki ga človek dobi na vajah. S hitrim branjem not se skrajša predvsem prvi del študija.
Kaj pa primerjava med mešanim pevskim zborom (kot je recimo KID Limbar) in samo moškim pevskim zborom ali samo ženskim pevskim zborom? Je dela manj ali se vam zdi, da so poslušalci prikrajšani, če poslušajo samo »enospolni« zbor?
Vsekakor je težava pri predstavljanju, ker publika je bolj vajena mešane zasedbe. Po izkušnjah prihaja pri delu z moško zasedbo do manj problemov kar se tiče organizacijskih zadev, recimo nakupa uniforme. Pri delu z ženskim zborom gre v večini primerov za bolj resen in natančen pristop na samih vajah. Določene stvari pa terjajo precej diplomatskih spretnosti, da se dogovorijo. Če imaš srečo, se lahko pri mešani zasedbi obe stvari lepo dopolnjujeta ali pa, obratno, do konca zakomplicirata.
Zborovsko petje ni le tisto, kar vidimo na odru. Je vse še kaj dru-
gega. Med drugim tudi tkanje vezi, povezovanje. Kako vi gledate na to ozadje?
Jaz mislim, da je to pravzaprav enako pomembno kot petje in nastopanje. Ljudje, ki delujejo v takih ansamblih na ljubiteljskem nivoju, so v zbor vstopili tudi s potrebo po druženju, na tak način zbor tudi osebnostno raste. Družimo se ob najrazličnejših priložnostih: rojstnih dnevih, rojstvih, porokah, na gostovanjih, intenzivnih vajah. Če se zbor odpravi na večdnevno gostovanje ali kaj podobnega, se prigodijo raznorazne mogoče, nemogoče situacije, ki jih vedno povezujejo, sploh, če skupina že v osnovi vedno razmišlja enako in je to po mojem mnenju ena izmed najbolj vrednih stvari v življenju.
Kljub svoji mladosti imate za seboj kar nekaj pomembnih, uspešnih zborovskih izkušenj. Kako je pravzaprav potekala vaša glasbena pot?
To je po mojem mnenju čisto običajna pot nekega glasbenika. Izobraževanje se je začelo v Glasbeni šoli v Domžalah, pri prof. Romani Bizjak Saje ob klavirju, nato sem nadaljeval študij na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani, sledila je Akademija za glasbo v Ljubljani. Izpopolnjeval sem se na Visoki šoli za glasbo v Gradcu, pri prof.
Johannesu Prinzu. Veliko sem naučil tudi na različnih seminarjih, ki potekajo ali v Sloveniji ali v tujini. Predvsem pa seveda na koncertih
-	boljših in predvsem slabših!
Lik zborovodje. Nekdo, ki stoji pred skupino, ki ustvarja nekaj prijetnega našim ušesom. Vendar to ni vse. Kaj prinaša zboro-vodstvo, kaj je še vse poleg tega, kar vidimo na koncertu?
Tukaj bi se mogoče pokazala drobna razlika med tem, ali gre za odrasel zbor ali za mlajši zbor, kjer mora biti zborovodja še ata in mama, pa še malo klovna. Načeloma gre za to, da je zborovodja strokovni in umetniški usmerjevalec glasbenega poustvarjanja zbora. Zborovodja ustvari glasbeni izraz, zvok zbora, z zborom premosti tehnične ovire ter na koncu skupaj s pevci poustvari neko glasbeno umetnino. Zborovodja naj bi bil zgled ostalim pevcem z osebnostnimi kvalitetami, družil naj bi se s pevci tudi po pevskem delu. Sicer pa menim, da bi moral biti dirigent, zborovodja prvi med enakimi. Brez pevcev zborovodje ne obstajajo.
Ne le zborovsko petje, zboro-vodstvo, tudi sicer ste glasbeno ustvarjalni. Na kakšen način in kako?
Ker sem učitelj v glasbeni šoli, kjer poučujem nauk o glasbi in klavir, precej časa namenim kore-petiranju - spremljanju mladih glasbenikov, večkrat me prosijo, da spremljam otroške ali mladinske zbore. Več kot dvajset let sem dejaven kot organist ljudskega petja v Domžalah, v prostem času zagrešim tudi kakšno priredbo, če me zanjo zaprosi zbor ali skupina. Veliko notografiram
-	prepisujem starejše notne zapise ali rokopise.
Kot rečeno, aktivni ste v Glasbeni šoli Domžale. Tam ste med učitelji za klavir in orgle, kajne?
Ja, v glasbeni šoli deluje več aktivov glede na skupino instrumentov, ki jih poučujemo. Sam sem član aktiva za Nauk o glasbi ter aktiva za klavir in orgle.
Bi rekli, da so Domžalčani, glede na vaše izkušnje v glasbeni šoli, glasbeno usmerjeni, da je veliko glasbeno nadarjenih mladih?
Glasbeno nadarjene ljudi je vedno treba poiskati in jih zatem tudi izbrusiti. Najbrž povprečje nadarjenosti ni nič drugačno kot v ostalih regijah naše dežele. Moram pa reči, da je povpraševanje po glasbenem izobraževanju zelo veliko, nad slovenskim povprečjem. Zato tudi težko vpišemo vse tiste, ki jih šolanje zanima. Glede na to, da imamo odličen pedagoški kader, pa so rezultati zelo dobri.
Zborovodja je tisti, ki vse skupaj usmerja. Ki ima nadzor. Ste tudi sicer človek, ki želi imeti nadzor nad situacijo?
Nikakor.
Kako vam potem ustreza vloga zborovodje?
Na začetku so me v to dejavnost malo prisilili, star sem bil 20 let in nisem prav dobro vedel, kaj bi sam s sabo, in predvsem, kaj naj počnem s pevci. Počasi sem spoznaval, kakšna je moja vloga, kaj ljudje pričakujejo od mene, kaj sam pričakujem od sebe in pevcev in vse je postalo lažje. Zdaj nimam več težav.
Kdo pa je Tomaž Pirnat, ko ni zborovodja, ko se ne ukvarja z glasbo?
Očka. Soprog. Prijatelj. Navijač Slovenije. Ljubitelj glasbe.
Mateja Kegel
sam
www.sam.si
VABLJENI NA 20. ROJSTNI DAN
PODJETJA SAM D.0.0. DOMŽALE
V soboto, 14. maja od 9.00 do12.00 ure, pred trgovino SAM JARŠE, Zg. Jarše, Preserska cesta 1, Radomlje
nastop Eve Černe in Godbe Domžale
Napihljiva igrala za otroke Nagradna igra Popusti Pogostitev
22. APRIL 20II
aktualno
5
5. MEDNARODNI FESTIVAL GORNISKEGA FILMA DOMŽALE
Preprosto očarljivo ^
V nedeljo, 10. aprila, se je začelo zares in po uvodnih dnevih z veseljem lahko zapišemo, da 5. mednarodni festival gorniškega filma Domžale znova opravičuje svoj sloves izjemnega, drznega in čutnega filmskega gorskega popotovanja.
Začelo se je v nedeljo ^
Prvi so 5. mednarodni festival gorniškega filma Domžale obiskali prav najmlajši ljubitelji
gora, katerim smo letos prvič namenili pester program, ki je obsegal gorske pravljice »v živo«, čutno doživljajsko pot in risanke, med katerimi jih je najbolj navdušila ruska risanka Maša in medved. Pestro dogajanje v Štihovi dvorani Cankarjevega doma pa je v naslednjih besedah strnila ena izmed avtoric otroškega programa, Irena Ce-rar: »Ja, v bistvu smo bili vsi zelo zadovoljni; tako otroci kot tudi
mi, izvajalci programa. Obisk in odziv sta izpolnila vsa naša pričakovanja. Očitno smo program pravilno vsebinsko zasnovali glede na starostne skupine in bilo je res odlično.«
Igra poslednje generacije je bila več kot le pripoved
John Porter je s svojo zgodbo o igri poslednje generacije na uvodnem predavanju festivala odprl povsem nove dimenzije plezanja v najvišjih gora sveta v času, ko je svet hladna vojna razdelila med vzhod in zahod. Čutna izpoved angleškega alpinista je bila ob neverjetnih posnetkih prepletena s humorjem in žalostnim pridihom, saj je njegova generacija, ki je živela tako pol-
no življenje, zaradi številnih žrtev priplezala skoraj do lastnega izumrtja. A izkušeni angleški alpinist je »zlato generacijo« in plezalsko zelo plodna sedemdeseta in osemdeseta leta v uvodu predavanja slikovito opisal z besedami: »Verjetno smo bili vsi pod vtisom hladne vojne in smo v duhu časa plezali z atomsko energijo.«
Svečana otvoritev
Na svečani otvoritvi, ki jo je v Linhartovi dvorani duhovito povezovala Maja Moll, je za glasbeno podlago poskrbela etno zasedba Volk folk iz Ilirske Bistrice. Častni pokrovitelj festivala predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Turk se iz zna-
V Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma podeljene nagrade 5. mednarodnega festivala gorniškega filma Domžale
Mednarodna žirija v zasedbi Aldo Audisio (Italija), Beno Hvala (Slovenija), Igor Koller (Slovaška), John Porter (Velika Britanija) in Tadej Golob (Slovenija) je med prijavljenimi filmi glavno nagrado mesta Domžale podelila francoskemu filmu iz kategorije narava in kultura, z naslovom Potovanje na konec zime (Voyage au bout de I'hiver) - avtorjev Anne Véronique et in Erik Lapied. Med podeljevalci nagrad je bil tudi župan Občine Domžale, Toni Dragar. Slovenski film Sfinga, avtorjev Vojka Anzeljca in Gregorja Kresala, je dobil nagrado občinstva in posebno pohvale žirije, ki je o slovenskemu filmu zapisala: ''So trenutki, ko se tradicija sreča s sedanjostjo, in slovenski film SFINGA, posnet v Severni triglavski steni, živo in domiselno prikazuje takšne trenutke skozi dva vzpona, ki ju ločuje 30 let.''
Človek, ki je najbolj zaslužen, da je Slovenija sploh dobila svoj festival gorniškega filma, je domžalski alpinist svetovnega ugleda in direktor festivala Silvo Karo.
Festival je glasnik slovenske gorniške kulture
Silvo Karo je v ta projekt, ki je v petih letih postal osrednji tovrstni nacionalni dogodek in hkrati pridobil še veliko mednarodno veljavo, vložil veliko prostovoljnega dela in časa ter v Slovenijo v teh letih pripeljal zelo kvalitetno tovrstno filmsko produkcijo. Na dosedanjih festivalih so se prav zaradi njegovega uglednega imena v svetu vrhunskega alpinizma zvrstili tudi nekateri najbolj ugledni alpinisti in
ostali raziskovalci nekoristnega sveta.
»Tudi letos smo se trudili
Takoj po zaključku festivala je Silvo takole razmišljal o pravkar končanem letošnjem programu: »Ja, vsebino smo še povečali in zdaj na koncu bomo videli, ali smo tudi s festivalskim obiskom presegli dosedanja leta. Mi smo se seveda trudili, tako kot vsako leto, da bi bil festival še boljši, še bolj bogat in upam, da nam je uspelo. Jaz sem zaenkrat zelo zadovoljen z obiskom in tudi z vsem ostalim.«
Pomembna festivalska novost: gorske pravljice za otroško domišljijo ^
Med glavne novosti letošnjega festivala sodi tudi program za otroke, ki je ponujal pravljice v živo. Pravljično dogajanje v Štihovi dvorani Cankarjevega doma je bilo sprejeto več kot odlično, kar je potrdil tudi Silvo Karo, ki je kljub obilici dodatnega dela z novostjo vesel, da je program za najmlajše doživel svoj krst: »Otroški program je letos novost, čeprav smo že prej razmišljali o tej ideji, vendar do sedaj nikoli nismo imeli časa za tovrstni program. Letos smo videli, da je bila to dobra odločitev in kljub obilici dodatnega dela sem zelo vesel, da nam je to končno uspelo izpeljati. Ni nam žal, saj je bil otroški program res dobro sprejet in lahko povem, da imamo na to temo že kopico idej za prihodnje leto. Tudi iz tujine bomo v bodoče dobili zanimive animirane filme z otroško in mladinsko gorniško vsebino, kar pomeni, da bomo obseg otroškega programa v bodoče poizkusili še povečati.«
Dean Potter je napolnil Linhartovo dvorano
Letošnji festival je gostil tudi štiri ugledne predavatelje: Johna Por-terja, dr. Iztoka Tomazina, Igorja Kollerja in največjega svetovnega zvezdnika ekstremnih športov, Deana Potterja, ki so vsak na svoj, a podčrtano zanimiv, doživet, humoren in čustven način predstavili svoje udejstvovanje v svetu gora, strmih sten in celo neba. Med vsemi predavatelji pa je občinstvo najbolj pritegnila prav zgodba o Akrobatu Deana 'otterja, v kateri je pokazal, da človeške sanje ne poznajo meja. Obisk kralja sten in neba Yo-semitov ter osebnega prijatelja je Silvo Karo pokomentiral z besedami: »Ja, zelo sem bil vesel in počaščen, ko je Dean sprejel moje povabilo na festival in obisk Slovenije, kajti znano je, da on ni tiste vrste športnik, pustolovec, ki bi imel masovna predavanja po svetu. Zato sem res vesel, da je prišel k nam in slovenskemu občinstvu predstavil svoj pogled na zares neverjetne stvari, ki jih je zmožen početi. Obiskovalci so ga imeli priložnost spoznati v živo in tudi on je preizkusil gostoto slovenskega zraka v naših gorah. Upam, da se bo še kdaj vrnil.«
Žirija se je odločila za epsko zgodbo Potovanje na konec zime
Odločitev žirije pa je direktor festivala Silvo Karo pospremil s sledečim komentarjem: »Odločitev žirije je po mojem mnenju ustrezna. Žirija je bila sestavljena iz strokovnjakov različnih področij - kulture, televizije, fotografije, alpinizma, filma - in je vsekakor bila dovolj strokovna za ocenjevanje filmov. Jaz upam, da bodo tudi ljudje in ustvarjalci
filmov sprejeli njene odločitve. Jasno pa je, da je bilo v tekmovalnih kategorijah veliko odličnih filmov. Mnogi med njimi bi si še zaslužili nagrado, žal pa je število nagrad, kot na vsakem tekmovanju, omejeno.« Vse ostale podrobnosti o nagradah, obrazložitev žirantov ter o festivalskem dogajanju najdete na spletni strani festivala www. imffd.com.
nih razlogov otvoritve ni mogel udeležiti osebno, zato je njegovo poslanico prebral predsednikov svetovalec za zdravstveno in socialno varstvo ter humanitarna vprašanja mag. Franc Hočevar, ki je poudaril pomembnost festivala za Slovenijo in v predsednikovem imenu čestital tudi vsem avtorjem prijavljenih del in organizatorjem festivala. Med uvodnimi projekcijami je navdušil film Leteti ali umreti
Med filmskimi projekcijami uvodnega dne je občinstvo zagotovo najbolj navdušil film o največjem svetovnem zvezdniku ekstremnih športov, Američanu Deanu Potterju. Film je na uglednem festivalu v kanadskem Banffu dobil posebno nagrado žirije. Že sam naslov filma Leteti ali umreti, ki za mnoge nosi grozljivo in hkrati vznemirljivo sporočilo, je osupnil občinstvo. Še bolj doživeto izpoved o Akrobatu pa so od Deana Potterja osebno izvedeli obiskovalci skoraj dve uri dolgega ponedeljkovega predavanja v polni Linhartovi dvorani, kjer je Dean v živo predstavil svojo kariero, vključno z najnovejšo in izjemno drzno športno inovacijo - free-BASE.
Nekdanji olimpijec Miroslav Cerar: »Zastrašujoče pogumno!«
Med številnimi uglednimi gosti otvoritve festivala je bil tudi nekdanji vrhunski športnik, dvakratni olimpijski prvak, štirikratni svetovni in desetkratni evropski prvak na konju z ročaji - Miroslav Cerar. Legendarni slovenski telovadec je spregovoril tudi o pomenu festivala za slovensko gorniško kulturo: »Mislim, da smo na tem področju izjemno bogati. Prav je, da je prišlo do festivala in da se ta odpre čim širši množici. Festival je čudovi-
ta predstavitev, ne samo človeške zmogljivosti in sposobnosti, ampak tudi naravnih lepot.« Kot nekdanji vrhunski športnik pa je gospod Cerar pokomentiral tudi filmsko predstavo Deana Potterja in njegove sposobnosti pospremil z besedami: »Zastrašujoče pogumno! Sicer bi rekel, da malo znam čutiti z njimi, čeprav nisem tovrstnega kova, oziroma še daleč od teh mojstrov, ki so zares vredni občudovanja.«
Toni Dragar, župan Domžal: »Mi ostajamo zvesti temu festivalu
Za obstoj festivala se moramo zahvaliti Občini Domžale, ki je podprla vizijo in idejo svojega svetovno priznanega alpinista in direktorja festivala Si va Kara. Župan Domžal Toni Dragar ni skrival navdušenja ob vnovičnem odprtju vedno bolj mednarodno uglednega festivala: »No, lahko rečem, da je bila odločitev, da Občina Domžale podpre ta tip festivala, ki ga v Sloveniji še nismo imeli, odlična. Zelo smo zadovoljni, da je odziv v slovenski in širši mednarodni javnosti zares dober. Vsaj po mojem mnenju je prepoznavnost Domžal in Slovenije s tem festivalom postala boljša. Mi ostajamo zvesti temu festivalu in močno upam, da kolega Silvo ne bo obupal in da bomo skupaj nadaljevali. Želimo si, da bi festival ostal tradicionalen, tudi takrat, ko se spreminjajo garniture ^ Naj prireditev pride do 10., 15., 20. _ obletnice. Sicer pa se mi zdi, da je zadeva znova popolnoma uspela, saj je tudi letos program izjemno kvaliteten. Verjamemo, da bomo na koncu vsi zadovoljni. Jaz bom v četrtek tukaj in se že veselim podelitve glavne nagrade mesta Domžale avtorju zmagovalnega filma, za katerega verjamem, da bo zares dober.«
6
očistimo domžale 2011
22. APRIL 20II
OČISTIMO DOMŽALE 2011
S skupnimi močmi
smo očistili občino Domžale
Za nami je še ena uspešna vseob-činska čistilna akcija - Očistimo Domžale 2011. Tudi letos so pri čiščenju občine sodelovale vse krajevne skupnosti, ki so v sodelovanju s šolami, društvi, hišnimi sveti lastnikov stanovanj, podjetji in krajani prispevale k bolj čisti in lepši občini Domžale. Pobudnik in glavni organizator čistilne akcije je bila Občina Domžale, ki je že pred čistilno akcijo očistila nekatera večja odlagališča: Žeje - Dobovlje, Rudnik, gozd za gradom Črnelo, gozdRova - Kolovec, viadukt pod AC Šumberk, Žabje - gozd Brdo pri Ihanu, še vedno pa izvaja čiščenje odlagališča ob Kamniški Bistrici.
Večina osnovnih šol in vrtcev je čistilne akcije izvedla že v petek, 8. aprila, večina krajevnih skupnosti in samostojnih skupin pa se je organiziranega čiščenja naših krajev lotila v soboto, 9. aprila. Lokalno organizacijo so v celoti prevzele in odlično izvedle krajevne skupnosti, ki so določile zbirna mesta za začetek akcije v svojih krajih, poskrbele, da so udeleženci dobili osnovne pripomočke in oblikovali delovne skupine. Vrečke za smeti in rokavice je preko JKP Prodnik zagotovila Občina Domžale. Ker ob učinkovitem delu porabimo veliko moči, je Občina tistim krajevnim skupnostim in skupinam, ki so sporočile približno število sodelujočih v čistilni akciji, zagotovila tudi malico.
Kot vsako leto, smo tudi letos naleteli na pozitivne odzive glede čistilne akcije. Veliko število udeležencev (sodelovalo je približno 2.500 občanov) priča o tem, da se prebivalci Občine Domžale dobro zavedamo pomena čistega okolja. Kot so nam sporočili iz JKP Prodnik, je bilo v Center za ravnanje z odpadki Dob v čistilni akciji pripeljano 63.820 kg oziroma 477 m3 materiala, vendar bodo nekatera društva še izvajala čistilno akcijo, tako da podatki še niso dokončni. Iskreno se zahvaljujemo vsem skupinam in posameznikom, ki so sodelovali v čistilni akciji Očistimo Domžale 2011: vsem krajevnim skupnostim Občine Domžale in skupinam, ki so sodelovale v njihovem okviru, Ribiški družini Domžale, Rodu skalnih taborov, Društvu Šola zdravja, PGD Domžale, ŠRK Domžale, Bratovščini odraslih skavtinj in skavtov, OŠ Venclja Perka, OŠ Domžale, OŠ Dragomelj, OŠ Roje, OŠ Preserje in Vrtcu Mlinček iz Radomelj ter vsem drugim, ki so (ali pa še bodo) žrtvovali svoj čas in trud, da bi pripomogli k lepši in bolj čisti občini Domžale!
Upamo, da je občinska čistilna akcija postala že navada in da bomo tudi prihodnje leto skupaj očistili naše kraje! Že zdaj pa vas vabimo, da se v čim večjem številu udeležite svetovne čistilne akcije World Cleanup 2012, ki bo 24. marca prihodnje leto. Slovenska ekipa Ekologi
Čistilna akcija v PGD Domžale - mesto
V soboto, 9. aprila, smo imeli člani PGD Domžale - mesto čistilno akcijo. Prav tako smo sodelovali v akciji Očistimo Domžale 2011 in ekipa gasilcev je pomagala pri čiščenju brega Kamniške Bistrice. Sonce je pomagalo in tako smo temeljito očistili gasilski dom, okolico doma ter ob tej priložnosti pregledali tudi gasilsko opremo. Po nekaj urah dela je dom zasijal v čistoči, mi pa smo se tudi dobro okrepčali z dobro malico ter prijetno poklepetali v senci. Ob tej priložnosti bi čestitala naši
brez meja je ena od glavnih organizatorjev te akcije, zanimanje pa je izrazilo že veliko držav s celega sveta. Tako bomo spet imeli priložnost, da naredimo nekaj plemenitega za naš planet. Več informacij o akciji lahko dobite na: www.ebm. si.
S takšnimi čistilnimi akcijami res veliko prispevamo k bolj čistemu planetu, vendar pa naša skrb za okolje ne sme biti omejena zgolj na en dan v letu. Za čisto okolje si moramo prizadevati prav vsak dan. Morda potem v prihodnosti morda takšne akcije sploh ne bodo potrebne ^
O čistilni akciji so povedali ^
Predsednik Sveta KS Dob, Jurij Milanovič: »V KS Dob smo bili veseli pobude Občine Domžale, da tudi v letu 2011 organizira vse-občinsko čistilno akcijo. Kot vsako leto so se društva in krajani, ki delujejo in živijo na območju KS Dob, velikodušno odzvala in pomagala, da je kraj, v katerem živimo, lep in očiščen nesnag sodobnega načina
življenja. S soncem obsijana sobota je kar vabila v naravo in krajani KS Dob smo vabilo v zelo velikem številu sprejeli. Na različnih zbirnih mestih se nas je zbralo preko 280 in, oboroženi z vrečami in rokavicami, smo samo v enem dopoldnevu zbrali za sedem velikih zabojnikov odpadkov, ki so ležali vsepovsod. Društvo upokojencev Naš dom iz Doba pa je po zaključku čistilne akcije pripravilo okusno malico in prijetno družabno srečanje. Kot predsednik Sveta KS Dob bi se v svojem imenu in v imenu Občine Domžale rad zahvalil Športnemu Društvu Dob, Čebelarski družini Dob-Krtina, Jamarskemu društvu, Kulturnemu društvu, ZB Dob-Krtina, ŠRD Konfin - Sv. Trojica, društvu upokojencev NAŠ DOM, PGD Dob, PGDŽeje-Sv. Trojica, TRD Turnše-Češenik, društvu Mladi boksar Dob, društvu Žejan, Društvu mladih Dob ter vsem ostalim krajankam in krajanom za sodelovanje pri letošnji čistilni akciji Očistimo Domžale (KS Dob) 2011. Hvala in že sedaj povabljeni na čistilno akcijo 2012.« Predsednik Sveta KS Rova, Albin Vodlan: »Pri realizaciji čistilne akcije so sodelovali krajani, Lovska družina Domžale, PGD Rova, Turistično kulturno društvo Rova in Strojni krožek Domžale. Očistili smo manjše črno odlagališče ob cesti v Dolenje, več manjših odlagališč v kolovškem gozdu in vse smeti, ki so ležale ob cestah v naši KS. Tako se je nabralo za tri
male in en velik kontejner smeti. Vsem udeležencem čistilne akcije in uslužbencem Občine Domžale se zahvaljujem za pripravo akcije in za dobro sodelovanje. Občini Domžale se zahvaljujem tudi za financiranje malice, komunalnemu podjetju Prodnik pa za odvoz smeti.«
Predsednik Sveta KS Ihan, Janez Gregorič: »Na čistilni akciji v Ihanu se nas je zbralo pričakovano število. S smetmi smo napolnili dva kontejnerja, poleg tega pa smo papirnate in steklene odpadke oddali na ekološke otoke, kamor tudi sodijo. Že v petek sta se nam pri tej akciji pridružila vrtec in šola v Ihanu. Pričakovali smo še več odpadkov, a smo bili prijetno presenečeni, da je teh zadnje čase bistveno manj.«
Predsednica Društva Šola zdravja, Zdenka Katkič: »Iz Društva Šola zdravja nas je bilo od 25 do 30, pridružila se nam je tudi ena družina. Čistili smo okrog Spara in Petrola, vse do podhoda, potem pa smo čistili še ob Kamniški Bistrici. Pričeli smo malo pred 9. uro in končali ob 11. uri. Napolnili smo vseh 15 prejetih vreč.«
Marjan Ručigaj iz KS Jarše-Ro-dica: »V naši krajevni skupnosti je čistilna akcija v petek, 8. aprila 2011, potekala v otroškem vrtcu Ostržek in moram jih pohvaliti, saj so res temeljito očistili okolico vrtca in del okolice Mlinščice. Čistilo je 54 otrok, 7 vzgojiteljic in kuharica. Za ostale krajane je akci-
ja potekala v soboto, 9. aprila 2011, s pričetkom ob 9. uri. Zbralo se nas je 64 članov različnih društev in organizacij. Sodelovali so Turistično društvo (19 udeležencev), PGD (11 udeležencev), OŠ Rodica (20 udeležencev), Društvo mladih (10 udeležencev), KD Groblje (3 udeleženci) in Svet KS (3 udeleženci). Skupaj pa nas je našo okolico čistilo 128. Na zbornem mestu pred gasilnim domom smo dobili natančne informacije o tem, kako naj ločimo odpadke in katere skupine bodo čistile določene rajone ter dobili rokavice in vreče. Organizirali smo tudi prevoz vreč v kontejner z manjšim traktorjem. Uspešno čistilno akcijo je večina zaključila ob 12.30, nekatere skupine pa tudi pozneje. Po uspešnem delovnem dopoldnevu se nam je zelo prilegla malica, pa tudi žejo smo pogasili, za kar so poskrbeli jarški gasilci. V zadovoljstvo vseh udeležencev je čistilna akcija uspela, naš kraj z okolico je očiščen in s tem namen dosežen. Vsi skupaj pa moramo poskrbeti, da bomo smeti sproti odlagali v primerne zabojnike. V imenu organizatorja se vsem čistilcem zahvaljujem za osveščenost in njihovo pripravljenost prispevati k lepši občini in lepšemu domačemu kraju. V bodoče vabimo tudi tiste, ki letos niso utegnili, da se nam pridružijo pri čiščenju našega kraja.«
Ekipa Očistimo Domžale 2011 Občine Domžale
Čistilna akcija v KS Jarše-Rodica
mladini, saj so se na Kvizu mladine GZ Domžale odlično odrezali. Mladinska ekipa, ki so jo sestavljali Klavdija Kovač, Samo Čevka in Matevž Hemetek, ter pionirji v sestavi Blaž Kovač, Ema Kokalj in Klemen Košak so osvojili tretje mesto. Za njihove uspehe jim vsi člani društva čestitamo. Tako smo uspešno zaključili dan in ga nadaljevali vsak na svojem koncu, z lepo mislijo o opravljenem dobrem delu.
Sonja Pavlišič PGD Domžale - mesto
Čisto, zdravo in urejeno okolje, čiste vode in zrak, so bogastvo, ki nam ga je poklonila narava, sami pa za urejenost in čuvanje okolja ne skrbimo dovolj. Temeljno načelo - vsak človek naj ureja okolje predvsem v svoji bližini, v širšem okolju pa z medsebojnem sodelovanjem društev v kraju. Pri tem ne gre le za enkratno očiščevalno akcijo, ampak za celoletne dejavnosti, s katerimi bomo spodbujali aktivni odnos posameznika do narave in do okolja. Tudi v letošnjem letu smo se v naši KS množično udeležili te akcije. Za vodjo tega projekta je bil s strani sveta KS pooblaščen Marjan Ručigaj.
Na zbirnem mestu pri gasilskem
domu nam je podal navodila, poskrbljeno pa je bilo tudi za delovne rokavice in vrečke za odlaganje raznih odpadkov. Razdelili smo se v več skupin in prevzeli čiščenje vseh ulic, železniške in avtobusne postaje ter zemljišča ob železnici in cesti od Zg. Jarš pa vse do Rodice. V to akcijo smo se vključila vsa društva in tudi učenci OŠ Rodica z učiteljico Dani Volčini, katerim gre prav posebna zahvala, saj so se zelo marljivo lotili dela in z nami vztrajali vse do zaključka akcije. Embalaža z odpadki se je hitro polnila, za odvoz smeti do kontejnerjev pa je poskrbel Franci Klemenc z mladima gasilcema. Odpadki nastajajo v vsaki naši dejavnosti, povsod, kjer smo doma, v
podjetju, šoli (v OŠ Rodica imajo organizirane zelene straže, ki skrbijo za čisto okolje šole). Večje učinke za izboljšanje stanja lahko dosežemo le z množičnim sodelovanjem v skupnih akcijah. Z organiziranim zbiranjem odpadkov (z ekološkimi otoki) se povečuje tudi kakovost življenja. Pa ne zgolj zaradi zakonskih predpisov in sankcij, ki jih ti prinašajo, temveč v prvi vrsti zaradi nas samih in zaradi generacij, ki prihajajo za nami.
Nikoli si ne dovolimo, da bi z odvrženo embalažo ali z drugo nesnago okrnili naše okolje, da ne bomo metali smeti po tleh, v vodo ali kamorkoli drugam, pač pa le v koše za smeti in da bomo s svoji-
mi dejanji opozarjali in ozaveščali soljudi.
Akcijo smo uspešno zaključili ob 13. uri in se po končanem delu okrepčali z malico, ki so jo pripravili člani PGD Jarše-Rodica, financirala pa jo je delo občina in delno naša KS.
Želimo, da bi se za ohranjanje zdravega in lepšega okolja našel sleherni izmed nas in na svoj način prispeval k lepši in bolj zdravi naravi. Zahvala vsem, ki ste sodelovali v projektu Očistimo KS Jarše-Rodica, saj nam bo le s skupnimi močmi uspelo, da bo naš kraj postal takšen, da bomo lahko ponosni nanj.
Nevenka Narobe
22. APRIL 20II
očistimo domžale 2011
7
AKCIJA SE NI KONČANA
Kako uspešna je bila letošnja akcija Očistimo Domžale 2011
Glede na uspešnost lanske državne akcije OČISTIMO SLOVENIJO, ki se j'e j'e udeležilo rekordnih 250.000 Slovencev, nas jje precejj naših občanov spraševalo, kdaj bo letos taka akcija.
Zal je bila letos državna čistilna akcija omejena le na zbiranje podatkov o vseh divjih odlagališčih v naši okolici, ki naj bi jih zbrali in javili občini ali republiki. Na osnovi tega bo v letu 2012 ponovno organizirana, ne samo vseslovenska, ampak kar SVETOVNA ČISTILNA AKCIJA, kateri bi naj se pridružila večina držav sveta. Ker smo menili, da je od zadnje uspešne akcije ostalo še kar nekaj neočiščenih področij, obenem pa so nastala marsikod nova, smo se odločili, da tudi v letošnjem letu organiziramo občinsko akcijo
OČISTIMO DOMZALE 2011
- v soboto, 9. aprila. Pri tej
naj bi ob pomoči krajevnih skupnosti, občinskih služb, Prodnika in prostovoljnih gasilskih ter ostalih društev ponovno očistili mesto Domžale in okolico.
komaj dobro tretjino tistega, ki smo mu bili priča lani, ko je bila vsedržavna akcija. V Krajevni skupnosti Slavka Šlandra je poleg krajanov sodelovala močna skupina Društva šola zdravja - 30 ljudi in gasilcev PGD Domžale - mesto. Očistili smo okolico Spara, McDonaldsa in Petrola ter brežine Kamniške Bistrice od Vira do brvi pri plinski postaji in sotočje Rače. Gasilci so predvsem čistili strugo Kamniške Bistrice in odstranjevali drevesa ob koritu reke in naplavine. Skavti so očistili področje Pustovke in del Šumberka, Kinološko društvo Domžale svoje področje in del Šumberka, Smučarsko skakalni klub Sam Ihan pa je očistil področje okoli skakalnic in okoliškega hriba. Akciji Očistimo Domžale 2011 so se pridružili tudi učenci OŠ Domžale, ki so očistili okolico šole, Češminov park in del obrežja Kamniške Bistrice. Na področju Krajevne skupnosti
Simona Jenka je akcija bila omejena predvsem na Športni park in okolico Centra Ten - Ten pri čemer velja zlasti pohvaliti udeležbo TVD Partizana in gasilcev. Zal je bilo tudi tu bistveno manj udeležencev kot pred letom dni. Na področju Krajevne skupnosti Venclja Perka je bilo 7 udeležencev ter 12 gasilcev PGD Stob - De-pala vas, ki so prizadevno očistili področje okoli Depale vasi, vzdolž železnice, Prešernove, Obrtniške, Zelezniške, Partizanske in okolice ter Vodovodne, divje odlagališče pri g. Oberwalderju in okolico pokopališča.
Občinske akcije Očistimo Domžale 2011 se je po naši oceni udeležilo od 250 do 300 ljudi in mladine iz vseh treh KS mesta Domžale. Z udeležbo so se izkazali predvsem gasilci in športna društva, manj pa sami krajani KS, z izjemo članov sveta krajevnih skupnosti.
Vsekakor bi morali naslednjič
predhodno in dolgoročno obveščati krajane o tej pomembni akciji. Da je lanska akcija imela pozitiven učinek na odnos naših krajanov do okolja, priča bistveno manjša količina zbranih odpadkov kot lani. Vsem udeležencem se za udeležbo lepo zahvaljujemo! Akcija Očistimo Domžale 2011 s tem še ni končana. Prosimo vse krajane, da, če le opazijo nova odlagališča smeti, obvestijo o tem krajevno skupnost na tel.: 01/72110-64, kjer bodo vašo informacijo evidentirali in o tem obvestili občinske službe in s tem republiški štab, ki že pripravlja akcijo za leto 2012.
Obenem pa pozivamo vse krajane, ki puščajo smeti na neprimernih krajih, da to naredijo na za to določenih odlagališčih ali v zbirnem centru v Dobu.
dr. Franc Habe, predsednik koordinacije KS mesta Domžale
Informacija o akciji z natančnimi podatki o času in mestu ter načinu zbiranja odpadkov je bila posre-
dovana preko Slamnika in Radia Hit vsem občanom v občini. Zal je bil odziv glede na lepo vreme
ŠD Vir na čistilni akciji
V soboto, 9. aprila 2011, je potekala občinska čistilna akcija Očistimo občino Domžale. Člani in članice Športnega društva Vir so tudi na Viru, kot vsako leto, sodelovali pri čistilni akciji in očistili podro-
čje Športnega parka in okolice. Smeti ni bilo veliko, kar je dober pokazatelj o ekološki osveščenosti Virjanov in Virjank ter ostalih obiskovalcev Športnega parka Vir. Prav tako je naše društvo uspešno izvedlo tudi delovno akcijo - obnovili smo igrišče, pokosili travo ter
porezali grmičevje okoli parka, povečal pa se je tudi parkirni prostor. Zahvala vsem članom in članicam ŠD Vir za udeležbo na čistilno-delovni akciji OČISTIMO VIR 2011, hvala pa tudi KS Vir in njenemu predsedniku Alešu Tekavcu ter Občini Domžale za pomoč in materialno-finančna sredstva, brez katerih akcije ne bi mogli izvesti.
Očistili smo Radomlje
Ob informaciji, da bo 9. aprila v Občini Domžale potekala akcija Očistimo Domžale, smo se v Krajevni skupnosti Radomlje, ob soglasju vseh društev, ki delujejo na tem območju, odločili, da v sklopu čistilne akcije tudi mi očistimo Radomlje. K sodelovanju v akciji smo povabili tudi tu delujoča vrtca Kekec in Mlinček. Pobuda je bila s strani vrtcev ter vseh vrtcev pozitivno sprejeta. Vreme na pred referendumsko soboto je bilo kar primerno in ugodno za izvedbo 'očiščevanja'. Pripravljeni na akcijo smo se malo pred deveto uro odpravili na zbirni mesti, ki sta bili pred vrtcem Kekec in Gasilskim domom Radomlje. Čeprav je v začetku kazalo
na majhno udeležbo, mimogrede - pogrešali smo nekatere obraze, za katere bi po našem mnenju bilo primerno, da bi bili tu, se nismo dali motiti in smo se kljub temu zadovoljni opremili s čistilnimi vrečkami in zavzeli svoj teren. Prečesali smo bregove Mlinščice, Kamniške Bistrice, okolico teni-
škega igrišča, skratka celotno območje Radomelj ... Čeprav je bila to vse splošna čistilna akcija, mi vendar dovolite izreči zahvalo vzgojiteljicam obeh vrtcev, ki so dan pred uradno akcijo vzorno počistili širšo okolico vrtcev, Teniškemu klubu Radomlje, ki je poskrbel za temeljito očiščenje teniškega igrišča in okolice, vsem staršem, ki so svojim malčkom pokazali, kako je nujno poskrbeti za okolje, ribičem, ki so nesebično prečesali bregove ob Kamniški Bistrici in tam našli kar nekaj pogrešanih stebričkov, in gasilcem, ki so temeljito prečesali okoliško gmajno.
Po zaključku čiščenja nas je v gostišču Zlata kaplja čakala malica. O, kako se je prileglo pol klobase in nam, ki smo še iz drugih časov, pričaralo kar malo nostalgije po starih sindikalnih srečanjih. Verjamem, da smo se po končani akciji, v kateri je sodelovalo okoli 120 udeležencev, vračali domov zadovoljni in veseli, da smo naredili nekaj dobrega za vse, ob ugotovitvi, da smeti nimajo strankarske barve in se delijo le po načinu predelave. Pa tudi spoznanje, da je bilo pobranih smeti veliko manj, kakor lani, nam vzbuja optimizem, da se v nas počasi dogaja premik v glavah in kaže nadaljevati s takim delom.
Danica Merlin
Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek, 13. maja 2011. Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 5. maja 2011, do 10. ure. Prispevke
lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralnik na stavbi ali pa na e-naslov: slamnik.urednica@gmail.com.
Seznam prodajalcev na tržnem prostoru v Domžalah v aprilu in maju 2011
NAZIV PRODAJALCA	PRODAJNI ARTIKLI	DNEVI PRODAJE
ČERNIVEC ALOJZIJ, Radomlje	mleko iz mlekomata	24 ur na dan
SRČEK D.O.O., Lukovica	vse vrste kruha in peciva ter vse vrste piškotov in testenin	torki, srede, petki, sobote
HUBAT d.o.o, Mengeš	rezano cvetje, pelargonije, enoletnice, lončne krizanteme, ikebane	od 15. aprila dalje
GLOBOČNIK DUŠAN, Radomlje	salame, klobase, šunke, pršut ...	sobote
ZAVOD JERMAN, Vače	pečenice, krvavice, klobase, salame in dimljeni izdelki	srede, petki, sobote do 30. 4. 2011
LOBODA ŠTEFI, Domžale	vse vrste zelenjave	petki, sobote
VI-JA d.o.o., Zalec	sveče	četrtki, petki in sobote
KLEMENC KATARINA s.p., Litija	trajnice, enoletnice, okrasno grmičevje, sadike zelenjave, domači šopki rož, jagodičje, nasadi v manjših posodah	22. 4., 23. 4., 30. 4., vsi dnevi v obdobju od 3. 5. do 21. 5., 28. 5. 2011
SVETEK FRANC, Ljubljana	vse vrste zelenjave, sadje, kislo zelje, repa in kisle glave	torki, srede, petki, sobote
HAUPTMAN MARTIN, Šmartno pri Litiji	različne vrste zelenjave	sobote
ERKLAVEC VALENTIN, Domžale	različne vrste zelenjave	torki, srede, petki, sobote
SAŠO ZALJEC s.p., Domžale	sveče: nagrobne, elektronske nagrobne, dišeče in dekorativne	petki, sobote
OCVIRK PETRA s.p., Laško	različne vrste nogavic	7. 5. 2011
TEZAK IVAN, Vitomarci	sadike plodovk, kapusnic in začimbnic	vsi dnevi od 15. 4. do 20. 5. 2011
BOHINEC JAMNIK DRAGICA, Kamnik	zelenjavne in okrasne sadike, semena in plodovi	vsi dnevi
ROGO d.o.o., Domžale	suha roba	v aprilu: torki, srede, petki, sobote; v maju: sobote
PETERKA BREDA, Domžale	pletenine lastne proizvodnje	22. 4., 23. 4., 30. 4., 6. 5., 10. 5., 13. 5., 21. 5., 24. 5., 28. 5., 31. 5.2011
8
meditacija
22. APRIL 20II
MILENKA TRKOVNIK VLADIMIROV
In to je ta pot učenja.
Motivacijski trening s tehniko pozitivnega mišljenja
Pogovor z Milenko Trkovnik Vladimirov je bil spontan. Zanimiv. Poln spoznanjo medčloveških odnosih, o pomenu lastnega razvoja in pomenu pozitivnega za naše življenje. Bogata znanja moje sogovornice človeka navdahnejo z optimizmom po eni strani, po drugi strani pa se toliko znanja lahko tisti, ki so na začetku poti, tudi ustrašijo. Ustrašijo, kaj vse je potrebno za dosego notranjega ravnovesja, ki nam omogoča lažji sprehod skozi naše življenje ^
Kaj je bistvo vašega dela, s čim se ukvarjate?
Razvijam program pozitivnih medčloveških odnosov, med drugim sem avtorica tehnologije ki obsega sto ur programa ali deset stopenj s končnim pisnim izpitom. Ta tehnologija je že leta 2004 na Gospodarski zbornici Slovenije dobila priznanje za posebej kakovosten projekt, bil je projekt leta, testiran na 1500 uporabnikih. Sicer pa sem imela skoraj 20 let podjetje, za menoj je več tisoč ljudi s katerimi sem delala. Danes, ko sem tik pred upokojitvijo, pa veliko pišem, napisla sem sedem knjig, moj zadnji CD je izšel januarja letos. Sicer pa me zanima vse pozitivno. V zadnjem času, ko se je izobraževalni trg dobesedno sesul, ko podjetja nimajo za tovrstna izobraževanja, sem na tržišče poslala urgentni program za pomoč v stiski. Kaj to pomeni? Ko me pokličejo, pridem do npr. družine, v katerokoli domače ali delovno okolje in poskušam rešiti agresivne, psihično naporne situacije, ki so danes v velikem porastu. Zavedati se moramo, da ko se ena vrata zapro, se na drugi strani odpre okno. Trenutno se največ ukvarjam ravno s tem.
Se pravi medčloveški odnosi?
Razvojpozitivnih medčloveških odnosov.
Ce pogledamo Slovence kot družbo, smo bolj pozitiven narod ali negativen?
Slovenci smo najprej zelo prijeten narod. Imamo tudi nasprotja, po eni strani imamo čudovito naravo, čudovite planine, blizu je morje. Po drugi strani pa je ta naša majhnost pri Slovencih povzročila, da so precej introventni, zaprti, delovni, a zelo dobri ljudje. So pa v krizi, tako kot je danes človeštvo v krizi.
Slovenci se zelo obremenjujemo z majhnostjo našega naroda. Recimo kakšen manjši narod kot smo mi, pa zna svojo majhnost izkoristiti kot prednost. Slovenci pa iščemo izgovore, smo negativni, ali vendarle znamo poiskati tudi dobre plati te majhnosti?
Slovenci znamo poiskati dobre plati, vplivati na svoj značaj in se trudimo biti vsak dan boljši. Vsak človek je svobodno bitje in ima možnost izbire. Pozitivno je po mojem mnenju to, da znaš v vsaki stvari, še tako nezanimivi, poiskati dobro. Pozitivnost ni sama po sebi umevna, potrebno se je učiti biti pozitiven, znati živeti, vedeti kaj
je življenje in biti dober gospodar svojemu življenju. Treba ga je živeti, ne životariti. Če to želimo doseči, moramo ljudem dati znanje. Danes se srečujemo s slabo učinkovitostjo v vseh delovnih okoljih, srečujemo se s pomanjkanjem inovativnosti. Kdor je danes realno pozitiven je konkurenčen, ker ni bolan, ker ima urejene družinske ali samske odnose ker ima pravo smer v življenju.
Vaše zgoščenke ni priporočljivo poslušati med vožnjo. Zakaj pa ne?
Ker ima toliko elementov, da umiri, nekoga tudi zasanja. Ima toliko frekvenc na področju energije notri, da se lahko zaspi, spregleda kakšno luč na semaforju. Za poslušanje si je treba vzeti čas. Dejstvo je, da imamo vsi časa dovo samo spoštljivo ne znamo ravnati z njim. Naša energija je povsod razpršena, ne vzamemo si časa za dob )ro vsak dan, ali vsaj enkrat tedensko.
Kako bi nekomu, ki ne ve čisto dobro kaj to je, predstavili meditacijo?
Meditacija je duhovna beseda, pomeni zgoščenost ali zbranost naših mislih, čustev na točno določeno stvar. Govorimo o preprosti, popolnoma fizični meditaciji. Na primer, ko pomivamo posodo, smo za tistim krožnikom, lončkom popolnoma prisotni ne le telesno, tudi v duhu. Ko smo odsotni, razbijemo, potem se jezimo. Težava je, da vse te količine energije, ko jo imamo letentno v sebi in je ne odpiramo, je ne potrebujemo. Po-
ljj-,
tem smo strogo na fizični energiji, zgolj tisti in prihaja do spopada, se zapletamo, saj včasih ne znamo, včasih niti nočemo prestopiti in povezati naš um in srce. Odgovor na to so lahko preproste meditacije, že s temi pridobimo energijo.
Meditacija ni samo tisto, ko se v tišini popolnoma sprostimo, ampak dejansko lahko vsak del svojega življenja meditiramo na nek način^
Seveda, vozimo avto pa nekdo vozi grdo, agresivno, nam celo pokaže osle zato ker mi vozimo tako kot je, po pravilih. Kaj lahko naredimo? To da mu ne vrnemo enako. Če ne sledimo črednemu nagonu, sledimo sebi se srečujemo s svojim srcem, svojim umom, povezujemo ti dve energiji, je že doseženo meditivno stanje. Če nagovorimo sami sebe, se motiviramo, ko gradimo odnos do samega sebe, potem lahko zmoremo tiste višje nivoje.
Prej ste omenila meditacijo in duhovnost. Kakšna je povezava med eno in drugo? Obstajajo vzporednice?
Tako je. Človek, ki se naslanja ali išče odgovore samo v strogo suhem umu, mu kaj hitro zmanjka, kajti človek je trojka v enem. Človek je telo, duša in duh. Človek ni samo um, je tudi čustvo,
jl
Mesarstvo
Capuder-Brezje
Sveže domače meso Meso pripravljeno za žar
Domači suhomesnati izdelki
PESTRA PONUDBA MESA ZA ZAR
Vsem strankam in občanom voščimo vesele velikonočne praznike.
Delovni čas:
sre, čet.: od 9. do17. ure pet.: 9. do 18. ure sob.: 8. do 14. ure
Brezje 23, 1233 Dob tel.: 01 724 90 02 Gsm: 031 540 638
srce, občutek, intuicija, energija. To pomeni, če ti hrane ne daješ svoji duši in svojemu duhu, temveč samo telesu, se zgodi to, kar se dogaja, kar gledamo vsak dan na ekranu, izumetično. Vendar ta lakota po duši, po duhu, spoštovanju, ljubezni, tisti pravi odgovorni ljubezni kaže prav na to, da ljudje svojo energijo nevrotično uporabljajo za neke negativne izbore, ker nimajo stika s svojo notranjostjo, s svojim srcem. To pa je že vstop v višje duhovne ravni, pa je to čisto vseeno ali si katoličan, islamist, šiva, budist. Gre za to, da naše srce, naš um mora iskati in se povezovati z višjim, da sploh dojame kaj je to življenje. Seveda nekateri to lažje storijo v sodelovanju ali komunikaciji z bogom. Pomembno je, da mi vemo, da imamo možnost.
Pomembno pa je, da se gre skozi vaš tečaj po vrsti. Nikakor se ne da preskakovati stopenj, kajne?
To je tako, kot bi človek prestopil kar vse stopnice hkrati, pet stopnic pa malokateri človek preskoči, mora biti treniran za to. Dejstvo je, da je vera samo pot, vzpodbuda, da bi mi prišli višje v svoji zavesti, da bi postali boljši, bolj sledili sebi, da bi sploh razumeli in sprejeli svoje življenje, ga spoštovali in ljubili. Ko enkrat stopimo na to pot, odpadejo agresivnosti, nasilje.
Opisali ste, kako delate z ljudmi v kriznih situacijah. To je del mediacije, s posameznikom, družinami, družbo. Potem ste v vlogi mediatorke? Del lujem kot svetovalka. Ko me nekam pokličejo, najprej posnamem stanje, prinesem v družbino mir, ljubezen na tej duhovni ravni in nato začnem delati. Delam pa tam in s tistimi, kjer je najbolj potrebno in rezultati so zelo dobri. Rekla bi, da se najbolj pozna pri tem delu to, da prihajaš ne samo z znanjem, ampak tudi občutkom, srcem, Kubezenijo in to ljudje začutijo. Poiskati moramo pozitivno jedro, ustvariti pozitivno ekologijo in frustracijo nenehno spreminjati v komunikacijo. Vse to pa je silno naporno.
Ali obstaja znotraj meditacije ena resnica, ali so vse meditacije dobre?
Meditacij je več vrst, primerjava je podobno, kot če rečemo, da imamo več bogov. Cilj pa je samo eden. Pomembno je, da tisti, ki želi meditirati, se odloči in izbere tisto meditacijo, ki je primerna njegovemu tipu energije, tudi glede na njegove sposobnosti in zmogljivosti. Vedeti moraš kaj je zate prav in dobro, v katerem času in koliko. Drugače pa je vsaka meditacija, ki je strokovno podprta primerna. A ne smemo pozabiti, da je potrebno iti po vrsti. Tudi v osnovni šoli nas niso poslali direktno v 8. razred, pač pa smo razrede izdelovali po vrsti. Sistem v meditaciji je popolnoma enak, tudi zato sem jaz pri delu izjemno stroga in ne dovolim preskokov.
Koliko tečajnikov je običajno v eni skupini?
Pri meni so skpine majhne, običajno od 10 do 15 tečajnikov ali celo manj.
Kje pa potekajo meditacije, tečaj?
Delam po vsejSloveniji, kamor me povabijo.
Ko opravimo vaš program, ali to pomeni, da samo naredili le nekaj zase, ali dejansko lahko to znanje
enih
pridobiti toliko svojega časa, da z ahkoto opravljate vsa dela, ki ste jih do sedaj. To je to. Zavedati se moramo, da energijo varčujemo tam, kjer delamo vse s polno prisotnostjo. Ne smemo biti odsotni, polovica tu, polovica nekje drugje, ker to pomeni navzkrižno energijo, izguba energije. Seveda pa moramo ovrednotiti, koliko lahko kakšen dan dejansko naredimo. Kdo odloča o tem kako bomo razporedili svoj čas? Koga bomo poslušali, sebe ali okolje? Prvi vidik, kjer smo na pozitivnosti ali negativnosti je, da frustratorji zelo frustrirajo, zelo kritizirajo. Mo-tivatorje pa prepoznamo, ker nas spodbujajo, ker nas razumejo, ker nam rečejo, naj se ne sekiramo, če nekaj ni bilo kot smo želeli, nismo imeli energijo, nas čisto umirijo, da gremo počasi naprej. To so motivatorji.
Pa je lahko ena oseba po eni strani motivator za nekoga in fru-strator za drugega?
Lahko, ampak to kaže na njegov velik problem v duši in duhu. Nihanja v energiji so grozna, bipolarnih motenj je ogromno, ampak te nastajajo zaradi načina življenja. Predvsem se moramo ljudje več vračati k naravi, izvoru. Postati moramo bolj skromni, bolj enostavni, bolj hvalaženi. In brez vsega tega nastajajo te motnje, depresije, ki so v porastu. Od mladih naprej, vsa nasilja, odvisnosti, vse to je klic, ki se imenuje kdaj boš začel ljubiti samega sebe.
Vaše delo v številkah?
Sedem knjig, štiri zgoščenke, štiri avdio kasete, 5 videokaset. Nekatere so razprodane. In potem v tisoče gredo udeleženci, jih ne štejem, to me nič ne zanima.
prenašamo, dajemo naprej?
Seveda lahko. Po ^ urah programa in izpitu dobite diplomo. Program sicer ni šolsko verificiran, sama sem se v programu izobraževala šest let, od tega tri leta v tujini, da sem prišla do vsega tega znanja. V življenju sem 25 let delala na tem programu, v katerega sem se zaljubila, bistvo vsega je samo pozitivnost. Moj program so tudi vse moje verificirane knjige.
Današnje življenje je, pravimo, en sam stres. Kako si lahko zaposlen človek, ki dela od jutra do večera, vzame čas, da gre skozi vaš program?
Ze to, vzeti si čas pomeni vzeti si čas za svojo dušo, svojega duha,
Kje je vaša motivacija?
Moja motivacija je bog. Skromnost in preprostost, neizmena hvaležnost za vse. Moja tretja knjiga nosi naslov: Hvala ti, življenje. Hvaležnost za čisto vse, kar je življenje prineslo. Prineslo je zato, da bi postali boljši, ne samo jaz, vsakdo. Poleg tega popolno zaupanje in popolno predajanje.
Kakšno je vaše sporočilo našim bralcem?
Sporočila bi jim, da živimo v zelo lepem kraju. Tu pod Alpami. Da smo blizu Ljubljane in na podeželju. Srečala sem ogromno čudovitih ljudi. Zelo rada živim v tem vaškem delu (Dob, op. a.), zato smo se iz Ljubljane tudi preselili. Povedati moram, da mi je vsak človek drag in do trenutka, ko mu je treba začeti pomagati, ničesar ne sodim, popolnoma zaupam in sprejemam. Pri svojem delu sem vezana na potovanja, želela pa tudi za našo občino kaj narediti. Pred leti sem e predavala v knjižnici in še danes me ludje prosijo, da bi se povezali. Zelim si, da bi čimveč ljudi stopilo na to pot, da bi našli pravi, uravnotežen duh.
Mateja Kegel
SELiTEV
LASNO-NEGOVALNEGA SALONA NATAŠA
Cenjene stranke obveščam, da se s 1. majem 2011 selim v nove prostore na Ljubljanski c. 91
(nekdanji frizerski salon MIJA, nasproti Policije). tel: 01 721 34 84 GSM: 031- 580 649
Nataša Dežman s.p.,
Ljubljanska c.91 1230 DOMZALE
dent
d.o.o.
ZASEBNA ZOBNA ORDINACIJA ZOBOTEHNIČNI LABORATORIJ Krašnja 57a, 1225 Lukovica Tel.: 01/723 45 22, 031/684 212
popolna zobozdravstvena oskrba in svetovanje zobna protetika z uporabo sodobnih materialov zdravju prijazna brezkovinska keramika beljenje zob
22. APRIL 20II
društva
9
TURISTICNO-REKREATIVNO DRUSTVO TURNSE-CESENIK
Za
nov zagon s svežimi mocmi
Naslov sem si izposodila iz glasila Zvonček, ki je letos že desetič prišlo med tiste, ki ga izdajajo - med člane in članice TuristiCno-rekre-ativnega društva Turnše-Češenik, ki so se na občnem zboru zbrali sredi marca 2011 in pohvalili njegovega urednika Maksa Jerana. Ta je v letošnjem Zvončku zbral vse, kar je bilo v društvu storjenega v letu 2010. In tega ni bilo malo!
Že po tradiciji je občni zbor začel pevski zbor s pesmijo o Turnšah in Češeniku, dveh vaseh, kjer je doma sloga, kjer so doma veseli ljudje, ki drug z drugim ustvarjajo lepšo prihodnost. Po izvolitvi delovnega predsedstva, tudi tokrat je občni zbor vodil Feliks Lam-pret, smo prisluhnili predsedniku Armandu Reji, ki je predstavil številne aktivnosti, ki so jih opra-
vili pridni člani in članice. Manjkalo ni tradicionalnega taborjenja, s katerim polepšajo počitnice vsem, zlasti pa otrokom, ki tudi zaradi krize ne gredo nikamor na počitnice; dokončno so uredili brunarico (posebej pohvaljen Aleš Marinček) in imeli v njej že kar nekaj prijetnih prireditev; nadaljevali so z uresničevanjem programa ohranjanja naravne in kulturne dediščine (ličkanje, koline, prvomajski golaž, sejmula, miklavževanje ...), pomagali pri organizaciji koncerta godbe ob ribniku, se imeli prijetno na mar-tinovanju in piknikih, sodelovali na pustovanju, skrbeli za lepše oko je in naravo (čistilne akcije, skrb za kozolčke), krepili telo in duha (uspešno delo Smučarske sekcije, tek na Hribarjev hrib, pohodi, izleti, odprtje večnamenske ploščadi), uspešno nastopa njihov pevski zbor in še kaj bi se našlo. Predsednik Armando Reja je ob tem pohvalil prav vse člane in članice ter se posebej zahvalil Maksu Jeranu, Petru Brojanu, Alešu Marinčku in Barbari Marinček, tajnica Katja Kolenko Jeraj pa se je ob tem priložnosti zahvalila novemu (staremu) predsedniku Armandu Reji.
V letu 2011 bodo svoje nadaljevali in skušali doseči cilje, ki morda v lanskem letu niso bili doseženi: »Bogat načrtovani progam bo naš
Krajevna organizacija Društva izgnancev Domžale
Vse naše člane in članice pa tudi vse ostale, ki bi se skupaj z nami želeli udeležiti osrednje prireditve in zborovanja izgnancev in be-
Sincev ob 70-letnici izgona Slovencev in ob 20-letnici delovanja ruštva izgnancev Slovenije, obveščamo, da bo osrednja prireditev
v soboto, 4. junija 2011, ob 11. uri
pri zbirnem taborišču za izgon Slovencev,
grajskih hlevih v Brestanici pri Krškem.
Iz Domžal bo brezplačni avtobus odpeljal v soboto, 4. junija 2011, ob 8. uri, vračali se bomo pozno popoldne.
V	teh dneh ste bili vsi, ki ste se za prireditev, ki bo namenjena tudi prazniku slovenskih izgnancev - 7. juniju, zanimali, obveščeni o odrodu iz Domžal in ste se najbrž že prijavili. Vsi, ki se še niste prijavili, storite to 10. maja 2011, na tel.: 070/706-346 ali 041/634-505. Prvi vikend v juliju 2011 bomo namenili obisku nekdanjega italijanskega koncentracijskega taborišča na Rabu, ogledali pa si bomo tudi Goli otok in Grgur. Prijave zbiramo do 10. maja 2011, na že omenjenih številkah.
V	teh dneh je svoj okrogli življenjski jubilej praznoval naš predsednik, Jože Kveder. Iskreno mu čestitamo in že imo veliko zdravja ter prijetnih srečanj. Na zdravje, Jože!
Vsem pa prijetne prvomajske praznike!
D. I.
Posvet - šport za vse in mladi
TVD Partizan Domžale in Športna unija Slovenije sta organizirala posvet na temo Šport za vse in mladi, ki je bil 8. aprila 2011. Srečanje je bilo namenjeno spoznavanju akcije Veter v laseh in primeri dobrih praks pri izvajanju te akcije. Predstavili so se nekateri izvajalci, ki zelo uspešno motivirajo mlade, da se pridružijo športnim aktivnostim, ki jih ponujajo v tej akciji. V Občini Domžale je projekt Veter v laseh zelo uspešno izpeljan s strani Osnovne šole Rodica, ki
izvir in izziv za letošnje leto,« je poudaril novi (stari) predsednik Armando Reja in predstavil novo ekipo, v kateri so tudi nekateri dosedanji člani. Ob tem je dejal, da je bilo v zadnjih letih narejenega zelo veliko in povabil k delu društva prav vse, ki si to želijo. Posebej je za leto 2011 izpostavil naslednje naloge: dokončanje otroškega igrišča; ureditev prostora, ki bo zanesljivo lažja, ker so z lastniki prostora uredili pogodbo za naslednje tri leta, dosegli pa tudi, da bodo ti priznali njihova vlaganja v ureditev prostora. Posebej je vse prisotne zaprosil za pomoč pri organizaciji letošnje Čudežne noči, ki zanesljivo bo, to so izjavile že čarovnice, ki se pridno pripravljajo na slavnostni dogodek, društvo pa ima že tudi zagotovilo, da letos vreme bo. V razpravo so se vključili tudi gostje, ki so v imenu Komisije za turizem Občine Domžale,
Sveta Krajevne skupnosti Dob in nekaterih društev (PGD Dob, Naš dom - Društvo upokojencev Dob) pohvalili delo in sodelovanje Turistično-rekreativnega društva Turnše-Češenik ter članom in članicam zaželeli še veliko uspešnega dela in tudi sodelovanja.
Kot navadno so člani in članice Turistično-rekreativnega društva Turnše-Češenik po uspešno opravljenem občnem zboru in izvolitvi novega vodstva pripravili prijetno družabno srečanje, kjer je beseda tekla tudi o dobrem delu v letošnjem letu, kjer se bodo zanesljivo kdaj pa kdaj spomnili še na eno misel iz Zvončka, ki za Turistično društvo Turnše Češenik ne velja, jo je pa dobro poznati: Sreče je dovolj za vse. Le ne smeš je drugim krasti. Bodimo vendar ljudje. Ne drug drugemu pošasti! Ob tem pa še en lep utrinek, za katerega je krivo Turistično-rekrea-tivno društvo Turnše-Češenik: Podokničar se v svojih spominih na 25 let podoknic Nedeljskega prav posebej rad spomni podoknico v Turnšah. Čestitamo!
Vera
občni zbor Društva Sožitje
prostorih engšu.
V lepem sončnem petku, 25. marca 2011, je bil sklican redni letni občni zbor medobčinskega Društva Sožitje Mengeš, v na Slovenski cesti 28 v M Po kratkem uvodnem kulturno-plesnem nastopu oseb z motnjami v duševnem razvoju je predsednica mag. Tatjana Novak pozdravila vse navzoče, še prav posebej predstavnika Občine Mengeš, podžupana Boga Ropotarja, in podpredsednika Zveze društev Sožitje Ljubljana, Jožeta Košmrlja. Nekaj misli je bilo namenjenih tudi mednaro-
dnemu dnevu Downovega sindroma, ki je vsako leto 21. marca.
Glede na dnevni red zbora je bilo podano in sprejeto celovito poročilo o delu v preteklem letu, tako vsebinsko kot finančno, sledila je potrditev programa dela za leto 2011 ter finančni plan za leto 2011. Istočasno so bile izvedene volitve v organe društva za naslednje mandatno obdobje 2011-2015. Občni zbor se je zaključil z obdaritvijo mamic z rožico in kratkim medsebojnim druženjem.
OBMOCNO ZDRUZENJE RDECEGA KRIZA DOMŽALE V LETU 2010
Aktivnosti, ki bodo pripomogle k blaženju posledic spremenjenih razmer v letu 2011
res poskrbi za izvrsten in dinamičen program športnih iger. Predstavili so se tudi nekateri drugi izvajalci akcije: Univerzitetna športna zveza Primorske, SD Cirkovce in SD Gaberje. Vsi navzoči so se strinjali, da se z veliko prostovoljnega dela in s pomočjo športnih društev ter Sportne unije Slovenije, projekt Veter v laseh mora obdržati kot športna akcija za vse otroke, ne glede na njihovo športno pripravljenost. Vsak od nas je prinesel kakšno dobro izkušnjo in predlog za izboljšanje te akcije, zato smo se na koncu strinjali, da, kljub veliki odgovornosti in zahtevnosti projekta Veter v laseh, ta akcija ponuja veliko dobre športne zabave in jo je treba peljati naprej.
Primož
Območno združenje Rdečega križa Domžale je skupaj z 12 krajevnimi in občinskimi organizacijami na območju petih občin (Domžale, Mengeš, Trzin, Moravče in Lukovica) uresničevalo in izvajalo humanitarni program ter naloge, sprejete za leto 2010, vključevali pa so se tudi v program nacionalne zveze združenj Rdečega križa Slovenije.
Ob pomoči številnih prostovoljcev so izvajali naslednje naloge: lajšanje težav občanov in zagotavljanje vsakovrstne pomoč, tako s področja socialnega programa, preventivno zdravstvene dejavnosti, prve pomoči in usposabljanja prostovoljnih enot za civilno zaščito, krvodajalskih akcij, zbiranja krvi in darovanja človeških organov, dela z mladimi in preprečevanja raznih zasvojenosti med njimi, letovanja zdravstveno in socialno ogroženih otrok, pomoči pri nakupu učbenikov. Posebej dobrodošla je bila pomoč prostovoljcev na srečanjih, obiskih starejših, bolnih in invalidnih oseb, izletih, pri zagotavljanju toplega obroka v javni kuhinji ter nudenju bivanja in namestitve brezdomcev v bivalnike. Odprto je bilo skladišče za rabljena oblačila, obutev, posteljnino in druge predmete, nadaljevali pa so tudi z razdeljevanjem pomoči Evropske skupnosti in drugih darovalcev v obliki hrane za ogrožene prebivalce.
1.625 krvodajalcev
V	letu 2010 so po planu Zavoda za transfuzijske medicino izvedli dvodnevni krvodajalski akciji: v januarju z udeležbo 409 krvodajalcev, v maju z udeležbo 394 krvodajalcev in enodnevno akcijo v Mengšu z udeležbo 98 krvodajalcev. Samostojno je darovalo kri 724 občanov. Skupno je darovalo kri 1.625 občanov in vsi po vrsti si zaslužijo iskrene čestitke.
Prva medicinska pomoč za voznike motornih vozil, člane enot civilne zaščite, podjetja in šole
V	letu 2010 so za 1002 kandidata izvedli 67 tečajev za voznike in 63 izpitov, štiri tečaje in izpit so izvajali tudi v srednji šoli in gimnaziji Domžale v okviru izbirnih vsebin. Opravljenih je bilo pet 12-urnih tečajev za podjetja, javne zavode, samostojne podjetnike, ki morajo po zakonu imeti določeno število usposobljenih zaposlenih za prvo pomoč. Tri ekipe Občine Domžale so se udeležile 14. regijskega tekmovanja ekip PP na Igu, posebej izurjena prostovoljna ekipa prve pomoči, ki deluje na območju ob-
čin in države, pa se mesečno izobražuje in je vedno v pripravljenosti za pomoč na kriznih žariščih.
V	okviru poizvedovalne dejavnosti so v letu 2010 opravili tri poizvedovanja. V okviru humanitarno socialne dejavnosti najprej omenimo topli obrok, ki se razdeljuje v javni kuhinji.
Javna kuhinja
Javna kuhinja je v letu 2010 delovala 260 dni, povprečno pa je dnevni obrok prejemalo do 15 občanov. To pomeni, da je bilo razdeljenih preko 3.869 toplih obrokov, ki jih pripravljajo v Gostišču Bunkež Jarše, po ceni 4 evrov. Ob praznikih je bil dnevni topli obrok nadomeščen s suhimi obroki hrane - paketi. Opozarjajo na veliko fluktuacijo brezdomcev in neredno dnevno prihajanje na topli obrok. Za to področje finančna sredstva zagotavlja Občina Domžale.
Bivalniki za brezdomce
V	sklopu javne kuhinje sta postavljena dva bivalnika za brezdomce.
V	letu 2009 je Območno združenje Rdečega križa Domžale gostilo pet brezdomcev, ki niso imeli možnosti bivanja. Zaradi krize se javlja vse več brezdomcev, zato so potrebe po namestitvi zelo velike -predvsem v zimskem obdobju. RK pričakuje pomoč pri povečanju števila namestitev za brezdomce.
obiski, srečanja, izleti, letovanja starejših, bolnih in invalidnih občanov
Ena izmed pomembnejših dejavnosti so tudi delo, pomoč, spremljanje prostovoljcev v medge-neracijskih skupinah, v katere so vključeni starejši, invalidi in bolni. Njim so namenjena tradicionalne novoletna srečanja, obiski, nudenje pomoči, svetovanja in pogovori, pomembno je tudi spremljanje socialnega stanja posameznika in družine. Tako so prostovoljci v krajevnih organizacijah na srečanjih in obiskih gostili 1.217 starejših, bolnih, invalidnih občanov, pripravili pa tudi tri izlete ter obiskali devetdesetletnike. Trije starejši socialno ogroženi občani so sedem dni okrevali v zdravilišču Debeli rtič. Del sredstev je zagotovilo občinsko združenje, del fundacija FIHO, ostalo krajevne in občinske organizacije iz članarin, donacij, prispevkov krajevnih skupnosti itd.
Pomoč socialno ogroženim občanom in družinam
V	letu 2010 je bila posebej pomembna pomoč družinam in posameznikom, ki so se znašli v socialnih stiskah. Rezultati kažejo,
da so se potrebe povečale za več kot četrtino - glede na leto 2009, zlasti pri eno starševskih družinah, starejših upokojencih z nizkimi pokojninami ter ekonomskimi migranti. V letu 2010 je na Območnem združenju Rdečega križa Domžale povprečno iskalo pomoč 5.018 oseb, od tega 1.200 veččlan-skih družin in 54 enočlanskih družin. Pomoč so pripravili tako na nivoju območnega združenja kot občinskih in krajevnih organizacij, povsod pa je bila posebej dragocena pomoč prostovoljcev.
Hrana in pralni praški, oblačila, obutev
Razdeljevali so več vrst pomoči:
-	iz akcije FIHO - Lepo je deliti so razdelili 1.375 prehrambenih paketov in 967/3 kg vreč pral. detergenta (2.901 kg);
-	z lastnimi sredstvi smo ob koncu leta nakupili 250 prehrambenih paketov s 250 vrečkami 3 kg pralnega detergenta (750 kg);
-	dva krat so razdeljevali hrano, ki jo je namenila Evropska skupnost. Javili so se na razpis Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja ter dobili hrano iz intervencijskih zalog Evropske skupnosti v korist najbolj ogroženih oseb v Sloveniji.
Skupaj je bilo razdeljenih 1.625 prehrambenih paketov in 2.901 kg pralnega detergenta, 8.666 litrov UTV mleka, 5.307 kg testenin, 656 kg sladkorja, 2.690 kg riža in 3.585 kg moka.
Opozarjajo na problem prostorov za skladiščenje materialne pomoči ter velike stroške najemnin.
Do hrane EU so bili upravičeni vsi ogroženi občani občin Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin. Po kriterijih MDDSZ so pomoč prejemale osebe, napotene od centra za socialno delo, brezdomci, brezposelni, prejemniki denarne pomoči in ostali upravičenci, poslani od krajevnih organizacij Rdečega križa po občinah. V letu 2010 je bila razdeljena pomoč 5.018 osebam.
Iz skladišča za rabljene predmete in oblačila, obutev in druge predmete, namenjene socialno ogroženim občanom, je bilo razdeljenih 600 kg rabljenih oblačil in obutve, ki so jih darovali občani.
Denarne pomoči
Drugi sklop pomoči socialno ogroženim občanom predstavljajo denarne pomoči (plačilo stanarin, stan. stroškov, zdrav. storitev, zavarovanj in pripomočkov, električne energije, ogrevanja, nakup oblačil
obutve, vrtcev, kosila, malice v šolah, šole v naravi, kurjave, letovanje socialno ogroženih otrok na Debelem Rtiču in drugo). Socialna komisija je na 17 sejah odobrila pomoč 363 družinam in posameznikom.
V	juliju in avgustu je bilo pomoči za nakup šolskih potrebščin za osnovnošolce in dijake vključenih 160 otrok iz 84 družin. V letu 2010 so se finančne pomoči občanom povečale za cca. 20 %. Veliko pozornost je pokazala Občina Domžale, s povečanjem dodatne pomoč za blažitev stisk občanov. Skupaj je bilo za te pomoči razdeljenih blizu 30 tisoč evrov.
Zdravstveno in socialno letovanje otrok in starejših
V	času šolskih počitnic in novoletno božičnih praznikov je brezplačno sedemdnevno letovanje na Debelem rtiču koristilo 21 socialno ogroženih otrok ter trije socialno ogroženi starostniki.
Boj proti odvisnosti
Program boja proti odvisnostim so izvajali preko mentorjev na osnovnih in srednji šoli, največkrat ob posebnih priložnostih, kot so: teden boja proti kajenju in alkoholu, stigmatizaciji in diskriminaciji okuženih z virusom HIV in za aidsom ter preprečevanje te bolezni. Izdanih je bilo veliko število zloženk, gradiv in drugih preventivnih materialov. Na srednji šoli smo izvedli tudi predavanje o krvodajalstvu pred darovanjem krvi dijakov.
V	letu 2010 so prvič sodelovali v akciji Občine Domžale Medgene-racijsko sožitje. Predstavili so dejavnosti Rdečega križa, med njimi načine zdravega življenja, krvodajalstva in nudenje prve pomoči ter druge, predvsem preventivne aktivnosti.
3.110 registriranih članov v občini Domžale
Območno združenje Rdečega križa Domžale je imelo v letu 2010 v Občini Domžale registriranih 3.110 članov, ki delujejo v krajevnih organizacijah Domžale, Ihan, Vir, Dob, Krtina, Jarše Rodica, ostalih 2.507 je iz drugih občin. Območno združenje RK Domžale ocenjuje, da je bilo zaradi nesebičnega dela zaposlenih in strokovnjakov, v prvi vrsti pa številnih prostovoljcev v krajevnih organizacijah, delo dobro opravljeno. Hkrati pa se zavedajo, da bodo za uresničevanje svojega poslanstva v oteženih pogojih dela potrebovali še več sredstev, predvsem pa ljudi, ki bi radi pomagali vsem, ki pomoč potrebujejo. Ob tej priložnosti se prav vsem zahvaljujejo za pomoč, hkrati pa so veseli, ker so rezultati opravljenega dela v letu 2010 dobro izhodišče za aktivnosti, ki bodo pripomogla k blaženju posledic spremenjenih razmer v letu 2011.
Vera Vojska
10
društva
22. APRIL 20II
ZDRUZENJE BORCEV ZA VREDNOTE NARODNOOSVOBODILNEGA BOJA OBČINE DOMZALE
Leto v znamenju 70-letnice ustanovitve OF slovenskega naroda
Peta seja skupščine Združenja borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Občine Domžale, ki je bila namenjena pregledu v letu 2010 opravljenega dela, predvsem pa dogovorom o delu v letu 2001, je bila konec marca. Od 54 delegatov se je skupščine udeležilo 49 delegatov iz vseh krajevnih organizacij.
Po pozdravu Marije Majhenič, predsednice domžalske borčevske organizacije, ter izvolitvi delovnega predsedstva, ki ga je vodila Anka Cerar, smo najprej prisluhnili predsednici, ki je podala Poslovno poročilo za leto 2010. V njem je najprej ocenila, da so se gospodarske in politične razmere še naprej poslabševale, konec leta pa smo že zaznali rahel pozitiven premik. Zal pa je slaba gospodarska situacija pustila posledice tudi v političnem nastopanju, slabšanju socialnega stanja prebivalstva ter pomanjkanju socialnega dialoga, kar je prineslo zmanjšanje ugleda in zaupanja ljudstva v vlado, prepočasi so se reševali tudi drugi problemi. Ugotovila je, da je ugled Zveze združenj borcev v porastu, da se je krepila predvsem publicistična in založniška dejavnost, med njimi je končana Monografi-
ja o XIV. Diviziji, revija Svobodna misel pa je obogatila svojo vsebino s prilogo Novi razgledi. Poročala je, da je v domžalskem združenju na dan 31. 12. 2011 včlanjenih 720 članov; v letu 2010 je bilo sprejetih 41 novih članov, preminulo jih je 26, umrlih smo se prisotni spomnili z minuto molka. Posebej je pohvalila aktivnosti pri organizaciji in izvedbi ter obisku številnih spominskih prireditev, tako v občini, v Sloveniji, pa tudi v tujini, skrb za spomenike, spominska znamenja in vzdrževanje okolice. Pohvalila je Občino Domžale, pozabila pa ni čestitati prejemnikom priznanj v letu 2010: zlato plaketo Je prejel župan Občine Domžale Toni Dragar, srebrni plaketi pa Pepca Zebovec in Peter Kos. Poročala je tudi o krepitvi informacijske mreže, podpisu Listine sodelovanja O DOBRI NAMERI ter uspešnem delovanje Pokrajinskega sveta ZB osrednje slovenske pokrajine. Uvodno informacijo k finančnemu poročilu je podal Peter Jerman, podpredsednik Združenja borcev za vrednote NOB Občine Domžale.
Program Združenja borcev za vrednote NOB Občine Domžale
za leto 2011 je zelo bogat. Predsednica Marija Majhenič je predstavila najpomembnejše naloge:
•	sprejem mladih v vrste borcev za vrednote NOB,
•	krepitev vrednot NOB,
•	spominske prireditve,
•	skrb za spomenike in spominska znamenja NOB,
•	uresničevanje pravic žrtev vojnega nasilja,
•	skrb (obiski) za še živeče borce
NOB,
•	udeležba na pogrebnih svečanostih umrlih članov s prapori in po želji z govorom - za aktivne borce,
•	pridobivanje finančnih sredstev - donacijza delovanje (tudi preko evropskih sredstev, udeležba na delavnicah),
•	sodelovanje z Zvezo veteranov vojne za Slovenijo, z Zvezo častnikov Slovenije, Društvom izgnancev Slovenije, Zvezo društev vojnih invalidov in drugimi organizacijami v zadevah skupnega pomena,
•	v letu 2011 bodo krajevne organizacije ZB pridobile finančna sredstva za nakup uniform, zveza bo prispevala cca. 30 odstotkov potrebnih sredstev,
•	posodobitev elektronskih pro-
gramov v zvezi z vodenjem računov in plačilnega prometa in programov, kar bo omogočalo ažurnost poslovanja,
•	dodelitev priznanj(srebrna plaketa),
•	organizacija srečanj še živečih borcev.
Sprejemu poročil Verifikacijske komisije ter Nadzornega odbora je sledila razprava, v kateri je Andreja Pogačnik Jarc, podžupa-nja Občine Domžale, pozdravila prisotne ter jim zaželela prijetno in uspešno delo. Govorila je o izjemnem in potrebnem delu organizacije, ki mora gojiti vrednote (tovarištvo, spoštovanje, pogum, poštenost, solidarnost) NOB, jih širiti ter tako ohranjati živ spomin na NOB, na upor, zmago in pozitivne vrednote, ki morajo ostati del vsakdan. Posebej je opozorila na načrtno in vztrajno pomoč občine pri skrbi za spomenike in spominska obeležja. Na predlog Marije Majhenič, predsednice Združenja za vrednote NOB Občine Domžale, so nato prisotni
soglasno sprejeli IZJAVO v zvezi z mnenjem mlade N.Si ob izdaji kovanca z likom Franca Rozmana Staneta, partizanskega komandanta. V nadaljevanju razprave so sodelovali: Almira Zemljič, Peter Škufca, Urška Perko, na vprašanja in pobude pa je odgovarjala Marija Majhenič, predsednica Združenja borcev za vrednote NOB Občine Domžale.
Delegati so z večino glasov sprejeli poslovno-finančno poročilo za leto 2010, nato pa na predlog dveh krajevnih organizacij zaradi slabega zdravja dosedanjih članov izvolili nove, in sicer: iz KO Vir namesto Pepce Zebovec Marjana Furlana, iz KO Dragomelj pa
namesto Petra Kosa Lojzeta Podobnika.
Ob koncu so se udeleženci seznanili, da je spominske kovance z likom komandanta Franca Rozman Staneta moč kupiti v večjih poslovalnicah Deželne banke, se dogovorili, da se ob pripravi predlogov sprememb in dopolnitev Statuta, posebna skrb nameni določitvi pristojnosti krajevnih organizacij za vrednote NOB, beseda pa je tekla tudi o obisku koncentracijskega taborišča Auswitz. Ob koncu pete seje skupščine Združenja borcev za vrednote NOB Občine Domžale se je predsednica zahvalila za prisotnost in razpravo ter vse povabila, da se v čim večjem številu udeležujejo vseh prireditev v spomin na dogodke NOB, predvsem pa na prireditve, ki bodo namenjene 70- letnici osvobodilne fronte slovenskega naroda. Prva priložnost bo že 27. aprila 2011 ob 15. uri, ko bo osrednja občinska prireditev, ob dnevu upora v Domu krajanov v Zejah, kjer bodo nastopili Partizanski pevski zbor, Godba Domžale in Osnovna šola Dob ter povezovalka Dragi Jeretina Anžin. Slavnostna govornica bo ministrica za obrambo, Ljubica Jelušič. Dobrodošli.
Vera Vojska
osrednja slovenska prireditev ob 70-letnici ustanovitve of
bo v soboto, 7. maja 2011, ob 13. uri na prešernovem trgu v ljubljani.
Dobrodošli!
knjižnica domžale: rogovor roslanke cvete ZALOKAR-oražem o ekološki hrani in njeni prodaji
Neposredno sodelovanje prinaša uspeh in zadovoljstvo
Pogovori, ki jih poslanka Cveta Zalokar-Oražem ob ponedeljkih zvečer pripravlja v Knjižnici Domžale, prinašajo vedno nove zanimive vsebine. Tako je bilo tudi v pogovoru s Borisom Fra-som, predsednikom Zveze združenj ekoloških kmetov Slovenije - Zveze Biodar, in Bojanom Ažmanom, potrošnikom, ki je predstavil zanimive ideje o povezavi med ekološkimi kmeti in skupinami potrošnikov. Srečanje v Knjižnici Domžale je bilo tudi priložnost za predstavitev bio prigrizkov, ki so jih udeleženci, med njimi veliko mladih, tudi poskusili.
V začetku nas je poslanka Cveta Zalokar-Oražem seznanila s stanjem ekološkega kmetijstva na Slovenskem ter nas opozorila na nekatere pasti, katerih se je treba ogniti. Nato nas je Boris Fras informiral s programom akcij, katerih cilj je informiranje in promocija ekološko pridelanih izdelkov na notranjem trgu, in posebej spregovoril o programu Bio užitek. Pohvalil je prizadevanja in podporo sogovornice ter zaželel več podporo največjih od-ločevalcev o pridelovanju hrane. Povedal je, da je ekološko kmetijstvo nastalo predvsem v želji za varovanje okolja, tudi v dobrobit živali, pa tudi to, da se z njim že ukvarjajo tudi večje kmetije. Zakonodaja na tem področju je zelo stroga, vse pridelano mora imeti ustrezne certifikate, obstaja stalna kontrola pridelkov, nekaj več informacij pa je podal tudi o akciji programa Bio užitek, ki odgovarja tudi na vprašanje, kako do ekološke hrane 30 odstotkov ceneje, pa tudi na vprašanje, kako zagotoviti neposreden stik med kmeti in uporabniki na osnovi partnerskega sodelovanja, kjer je prisotna tudi socialna naravnanost obeh strani, solidarnost in zagotovljeno preživetje ekološkega kmeta. Posebej je bilo poudarjeno, da hrane ni moč izdelovati v laboratorijih in različnih delav-
nicah, temveč le v naravi, kakor tudi, da je zdravo hrano moč dobiti predvsem na tržnicah, manj pa na policah trgovin. Na kratko je predstavil tudi najpomembnejše dejavnosti Zveze: vsestransko spodbujanje razvoja ekološkega kmetijstva v Sloveniji, promocija edine slovenske registrirane blagovne znamke za ekološka zdravila Biodar, mednarodno sodelovanje, skrb za trajno varovanje okolja v kmetijstvu, pomoč članom pri trženju ekološko pridelanih in predelanih živil, podpora članom v vseh vprašanjih ekološkega kmetovanja, izvajanje projektov na področju ekološkega kmetijstva, promocije in trženja. Potrošnik Bojan Ažman je v svojih prizadevanjih za različne načine neposrednega sodelovanja ugotovil, da se moramo kupci združiti, hkrati pa je ekološko pridelovanje hrane tudi priložnost za zaposlitev. Naravna hrana, ki jo sam imenuje hrana s človeško podobo, je človekova pravica. Skupaj z Borisom Frasem sta se strinjala, da uspeh prinašajo skrajšane verige prodaje - od kmeta direktno do kupca, skupaj pa sta predstavila tudi različne načine neposrednega sodelovanja ekoloških kmetov in potrošnikov, predstavila pa tudi konkretne rezultate, ki sta si jih ogledala v Franciji. Tako lahko govorimo o partnerskem kmetovanju, o sistemu tedenskih košaric, ko pridelovalec ekoloških pridelkov v košarice pripravi želene izdelke, za katere se dogovarja z uporabniki, možna pa je tudi prodaja na domu. Zelo zanimiva je bila predstavitev sodelovanja po sistemu »posvojitve« kmeta, ki dogovorjeno skupino potrošnikov redno oskrbuje z ekološkimi pridelki, se z njimi dogovarja, hkrati pa ima tudi priložnost, da v primeru potrebe plačilo s strani potrošnikov dobi vnaprej. Potrošniki pa ob tem znajo razumeti tudi njegove probleme, ki npr. nastanejo zaradi naravnih nesreč. Pri vseh odnosih
med pridelovalci ekoloških pridelkov in uporabnikov si vsi prizadevajo, da bi bila hrana zdrava in kvalitetna, pa tudi ne predraga oz. dražja kot na tržnici. Ob tem pa je bilo posebej izpostavljeno tudi vprašanje, ali je ekološko pridelana hrana bolj zdrava, kvalitetnejša. Strokovnjaki so že večkrat potrdili, da je ekološko pridelana hrana bolj zdrava, kvalitetnejša, ima več mineralov in vitaminov, pa tudi boljšo kontrolo. Posebej je bilo poudarjeno, da moramo vsi, ki razmišljamo o
neposrednem sodelovanju s pridelovalci ekoloških pridelkov -pa naj bo o partnerskem kmetovanju, sistemu tedenskih košaric ali prodaji na domu, vedeti, da je tovrstno sodelovanje najboljše na
lokalnem nivoju, kjer ni daljših prevozov. Ob tem pa potrošniki ne smemo pozabiti, da bo, če bomo želeli jesti le ekološko pridelano hrano, morali spremeniti prehranske navade.
Prve poti sodelovanja med ekološkimi kmeti in potrošniki so že zgrajene, nekatere že precej uho-jene, še več pa je takih, ki čakajo, da bomo začeli po njih stopati. Vsi, ki smo bili na pogovoru in ki smo poskusili bio prigrizke, smo se prepričali, da so nam proizvodi ekološkega kmetijstva všeč. Ce bodo postali pomemben del naših prehranskih navad, pa je odvisno predvsem od vsakega posameznika posebej. Velja poizkusiti, morda za začetek pokličemo modro številko 080 88 21, ali pogledamo na www.biouzitek si. Ce pa sledimo ugotovitvi, da je potrebno tovrstne aktivnosti voditi na lokalni ravni, potem ste
VSAK TOREK, med 16. in 18. uro, vabljeni na TRZNE DNEVE Demeter in ekoloških pridelovalcev. Cakajo vas na sedežu Društva Ajda Domžale, Podrečje 10. Dobrodošli!
Vera
Kmet ali kmetavz
V Knjižnico Domžale sem v ponedeljek, 4. aprila, povabila na zanimiv pogovor in srečanje na temo neposrednega sodelovanja pri prodaji ekološke hrane v imenu Zveze združenja ekoloških kmetov Slovenije njihovega predsednika Borisa Frasa, potrošnika, ki išče drugačne poti do zdrave in kvalitetne hrane Bojana Ažmana in seveda občanke in občane, da bi skupaj iskali načine, kaj naj naredimo za to, da bi prišli do poceni ekološke hrane ter skrajšali poti v prehranski verigi, zaradi katerih postaja hrana vsak dan dražja. Prav gotovo je Boris Fras eden najbolj prodornih, samosvojih in pokončnih slovenskih kmetov, takšnih z veliko začetnico. In v tem smislu je zanimiva duhovita pripomba o razliki med kmetom (ki mora kot poklic ponovno pridobiti na veljavi in ugledu) in kmetavzom (človekom, ki je pri-tlehen, zabit in neumen) uglednega skladatelja in glasbenika Aleša Kersnika, ki se zadnja leta z vsem žarom ukvarja z ekološkim kmetovanjem.
Boris Fras je ekološki kmet, prideluje oljčno olje, ekološko vino refošk in zelenjavo. Je družbeno angažiran, aktiven in ljudem odpira oči, ko jih opozarja na številne dileme, povezane s hrano. Tudi pri pridelavi ekološke hrane poudarja predvsem individualnost, povezanost in sodelovanje ljudi. Ni do-
volj le s police v trgovskem centru vzeti biolimone, važno je, da se ob tem vzpostavijo tudi drugačni, bolj neposredni in prijateljski odnosi med kupci in kmeti. Ljudje morajo poznati ljudi, ki jim pridelujejo hrano, z njimi vzpostaviti stik, jim morda priskočiti na pomoč in jim pomagati, kadar ni dovolj pridelka za preživetje. Veliko izkušenj pri tem je dobil v Franciji, kjer je takšno partnersko sodelovanje precej razvito. Zavrača kakršne koli posrednike, na primer razvojne regionalne organizacije, ki le nekaj koordinirajo, pišejo študije in raziskave, ali pa velike trgovce, ko ponujajo posredovanje in služijo predvsem zaslužkarstvu, nadzoru in obvladovanju.
Tudi slovensko kmetijstvo je v veliki krizi, za nami so leta popolnoma napačnih strategij, odločitev in usmeritev. Pridelamo vse manj hrane, vsak dan propade v povprečju ena kmetija, kritičen J^ posebej položajmalih kmetij. Temu gre žal v prid tudi popolnoma zgrešena evropska politika subvencij, ki ne daje pravih rezultatov in je škodljiva. Važne so le površine in največje subvencije vlečejo veliki kmetje, v Evropi tudi kronane glave in Cerkev. Hrana je tu obrobnega pomena. Pred dnevi nam je kmetijski ekonomist dr. Stane Kavčič povedal, da Slovenija bistveno več plača za subvencije kot je vrednost vse pridelane hrane.
A kmetje se morajo odločiti sami. Fras pove izkušnjo iz Francije: en ekološki kmet na en ha zemlje lahko pridela zelenjavo za okoli 20 družin in s tem primerno zasluži. To pa je nekaj, kar lahko udeja-ni marsikdo, če je le pripravljen delati. Skupaj s kupci, ki kmeta »posvojijo«, pripravijo setveni načrt, potrebno je zavzeto delo, brez škropiv, strupov, z domačimi semeni, na zdravi zemlji - in potem sta zadovoljna z ekološko pridelano hrano skupaj s kupcem, ki sam lahko preveri, kako se prideluje njegova hrana. Ni visokih stroškov, ni pakiranja, prevažanja, ni marž in kmetu ni treba tratiti časa s prodajo na tržnicah - prideluje sezonsko pestro hrano in v naprej ve, da ima kupca. Takšna hrana je zdrava, ekološka in za tretjino cenejša od tiste v trgovini. Razvija se solidarnost, prijateljstvo, sodelovanje, druženje. Imajo tudi mojstrske tečaje za začetnike, aktivni so tudi v mestih pri zaščiti zemljišč in nastajanju mestnih vrtičkov. Idilično? Ne, skrajno
resnično in verjetno. Počlovečeno. Seveda pa Fras podpira tudi druge manj socializirane oblike prodaje, kot so na primer zabojčkarstvo (to v Ljubljani že teče), naročniško naročanje po internetu. Važno je, da ni vmesnih zaslužkarjev in prekupčevalcev.
Pogovor je bil zanimiv, inovativen, drugačen in tudi provokativen. Doseženo je bilo bistveno, vsi skupaj smo razmišljali o zdravi hrani in pridelavi, a ob tem tudi o medčloveških odnosih, ki jih moramo ob tem gojiti. Ob vsej glasnosti o krizi pa se lahko tudi vprašamo, le kaj je z nami in kje je zdrava pamet. Toliko dobre zemlje, zaraščanja, opuščenih kmetij, ob tem pa množica odtujenih, depresivnih in razočaranih ljudi, mnogokrat brez dela in zaposlitve, po drugi strani pa pomanjkanje ekološko pridelane hrane? Mar ni na dlani, kaj nam je storiti. Tudi brez države in brez čakanja na pomoč od zgoraj. Priložnosti je vedno dovolj^
Cveta Zalokar - Oražem
KRAJEVNA SKUPNOST JARŠE-RODICA
v nedeljo, 1. maja 2011, vabi na tradicionalni pohod na rudnik
pri radomljah
Zberemo se ob 7. uri, pri gasilskem domu v Jaršah. Za hrano in pijačo bo poskrbljeno! Vljudno vabljeni!
22. APRIL 20II
društva
11
Novi prostori domžalskih krajevnih skupnosti
13. aprila 2011, je za domom (Ljubljan-
V sredo, Domžalskim ska 58, 1230 Domžale) potekala svečana otvoritev novih prostorov krajevnih skupnosti Simona Jenka, Slavka Šlandra in Venclja Perka, ki so se je udeležili tudi župan Toni Dragar, podžupana Andreja Pogačnik Jarc in podžupan Lovro Lončar, predstavniki občinskih služb, občinski svetniki ter člani državnega zbora, predstavniki Upravne enote Domžale, svetnice in svetniki vseh treh krajevnih skupnosti in izvajalci, ki so obnovili nove prostore.
»Danes je pred nami trenutek izpolnitve želja vseh treh krajevnih da bi prišli do novih,
povedal
predsednik KS Slavka Šlandra in predsednik koordinacije vseh treh krajevnih skupnosti. Po njegovih besedah se je lani na županovem kolegiju prižgala njihova iskrica, da bi nekdanje prostore hišnika Domžalskega doma obnovili in v uporabo dodelili vsem trem krajevnim skupnostim. »Zupanu Toniju Dragarju, članom kolegija in občinskim službam se toplo zahvaljujemo za to potezo. Posebej bi se radi zahvalili Oddelku za investicije in gospe Sonji Spruk, ki je bila operativno zadolžena za obnovo, gospodu Iztoku
Obrezi ter izvajalcu za kvalitetno opravljena dela in obnovo,« je še dodal gospod Habe. Skupna investicija naj bi se se poplačala sorazmerno hitro, saj so krajevne skupnosti v bodoče razrešene plačila najemnine. Prostori namreč ostajajo last občine, krajevne skupnosti pa morajo skrbeti za njihovo vzdrževanje in ogrevanje. Novi prostori, klet z arhivom, pritličje s skupno pisarno, čajna kuhinja, sanitariji, sejna soba in manjša pisarna, so razporejeni v treh etažah, v skupni izmeri 113 kvadratnih metrov. Poleg boljše lokacije, saj se prostori nahajajo v neposre-
pn predvsem Dolgih 30
skupnosti,
pa lastnih prostorov. et je bil naš sedež na Slamnikarski 14, v hiši družine Obervalder, na vsega 80 kvadratnih metrih, ki smo jih imeli v najemu. Tamkajšnje razmere so zaradi starosti prostorov in tudi drugih uporabnikov prostorov v bližini iz leta v leto slabše. Tako smo že pred leti zaprosili občino, da ob novogradnjah v centru podpre naše želje po novih prostorih,« je
dni bližini občine Domžale, sedežev številnih organizacij, služb in društev, so krajevne skupnosti s selitvijo dobile tudi večje in seveda nove prostore, ki bodo omogočali boljše delo njihovih služb ter boljše kontakte s krajani. Ob otvoritvi so jim s kulturnim programom nesebično priskočili na pomoč KD Godba Domžale ter dve podjetji, za kar so se jim v imenu vseh treh krajevnih skupnosti in krajanov lepo zahvalili. Na koncu se je novih prostorov razveselil tudi župan Občine Domžale, Toni Dragar: »Občina Domžale ve in zna ceniti aktivnosti krajevnih skupnosti. Vsem želimo omogočiti normalne pogoje za delo. Želim si, da kmalu zagotovimo dobre pogoje za delo vsem krajevnim skupnostim, ki jim to še ni omogočeno. Prostor, ki ga imajo na voljo vse tri krajevne skupnosti, je primeren in je blizu vsem občankam in občanom iz mesta. Obenem se je za svojo prisotnost zahvalil tudi KD Godba Domžale ter jim zaželel veliko sreče na prihajajočem mednarodnem tekmovanju v Splitu.«
Vsem krajevnim skupnostim želimo v novih prostorih veliko uspešnega dela!
Domžalski veterani na praznovanju dneva slovenske zastave
V	nedeljo, 10. aprila, je Društvo Heraldica Slovenica na GEOS-SU - geometrijskem središču Slovenije organiziralo slovesnost ob dnevu slovenske zastave. Zastava z belo modro in rdečo barvo je bila povzeta po grbu dežele Kranjske, kjer je bil moder orel z rdečimi šapami na beli podlagi. Določili so jo slovenski izobraženci na Dunaju, v marcu 1848. Sicer našo zastavo sestavljajo panslovan-ske barve, kakršne so tudi na večini zastav slovanskih držav.
V	času slovenskega preporoda, 7. aprila 1848, je študent prava Lovro Toman (kasneje je postal poslanec v dunajskem Državnem zboru) s svojimi prijateKi pri gostilni Zlata zvezda na Wolfovi ulici v Ljubljani prvič razobesil slovensko zastavo. V tem primeru je šlo za protest proti nemški zastavi,
ki so jo istega leta na ljubljanskem gradu izobesili privrženci Nemcev.
V času slovenske osamosvojitve je bil dodan še grb s tremi zvezdami celjskih knezov ter likom Triglava in morja pod njim. Na slovesnosti je sodelovala častna enota Slovenske vojske in policijski orkester. V kulturnem programu so poleg pesnika Toneta Kuntnerja sodelovali še zbor in posamezniki iz gimnazije Litija. Kot osrednji govornik je nastopil Ivan Oman, član prve slovenske vlade. Spomnil nas je na zgodovino naše zastave in njeno pomembnost za identiteto posameznega naroda, poudaril pa je tudi, da bi bil odgovor, če bi danes vprašali Slovence, ali je to tista Slovenija, za katero so glasovali na plebiscitu leta 1990, zelo pogosto - ne.
Neizobešanje zastave ob državnih praznikih sicer ni kaznivo ali vsaj sumljivo, kot v polpretekli zgodovini, je pa potrditev naše samobitnosti in spoštovanje zgodovine ter vseh tistih, ki so s svojimi dejanji pripomogli k temu, da danes živimo v Evropi in svetu priznani samostojni in suvereni državi.
Ob katerih praznikih izobešamo zastave
•	8. februar - slovenski kulturni praznik;
•	27. april - dan upora proti okupatorju;
•	1. in 2. maj - praznik dela;
•	25. junij - dan državnosti;
•	17. avgust - združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom;
•	15. september - dan vrnitve Primorske k matični domovini;
Vseslovenski kegljaški turnir paraplegikov
Slovenski paraplegiki, Društvo paraplegikov
posebej jubljanske
pokrajine, ki združuje tudi paraple-gike z območja občine Domžale, je letos ob prazniku občine pripravilo že 13. turnir v ke Občine Domžale.
je blizu 50 š
janju za Pokal deležilo se ga
športnikov in športnic iz vseh devetih pokrajinskih društev Zveze paraplegikov Slovenije. Kot navadno se je tekmovalo posamično in ekipno, tekmovanje pa je brez zapletov potekalo na kegljišču v Kamniku, saj žal kegljišča v Domžalah nimamo. Sodili so Slavko Tomc, Franci Grubar in Grega Grubar. Ekipno so bili najboljši kegljači DP ljubljanske pokrajine (1684 podrtih kegljev), druga je bila ekipa DP jugozahodne Štajerske (1634), tretja pa ekipa DP severne Štajerske (1604). Med kegljači je zmagal Anton Kanc iz Novega mesta, drugi je bil Miran Jernejšek, tretji pa Roman Hrženjak iz Celja.
Med dekleti je zmagala Senka Iva-niševič, pred Cvetko Štirn, obe sta bili iz ekipe gostiteljev ter Marto Janežič iz Murske Sobote. Med tetraplegiki in veterani je prvo mesto osvojil Aleš Povše (Celje), pred Hasanom Čauševićem (Ljubljana) ter Ludvikom Škrabanom (Murska Sobota).
Na prijetni slovesnosti v Gostišču Kovač so pokale in priznanja podelili župan Toni Dragar, svetnica Vera Vojska, direktor Zavoda za šport in rekreacijo Domžale, mag. Janez Zupančič in predsednik društva Gregor Gračner. Zupan Toni Dragar se je ob čestitkah zahvalil organizatorjem za odlično tekmovanje in obljubil nadaljnje sodelovanje občine. Skupajz Gregorjem Gračnerjem, ki je poleg zahvale Občini Domžale želel uspešno pot še naprej, pa sta se Cvetki Štirn, odlični športnici in organizatorki, zahvalila za uspešno opravljeno delo.
Vseslovensko tekmovanje kegljačic in kegljačev so na 13. tekmovanju za Pokal Občine Domžale, poleg glavnega pokrovitelja Občine Domžale podprli še: Zavod za šport in rekreacijo Domžale, Klimer Stirn d.n.o. Podrečje, Verpex - Peter Ver-bič ml. Jarše, Borut Ložar Domžale, Avto GP - Peter Govejšek, Brege, Lanser d.o.o. Brege, MG instala-terstvo Krtina, Helpy d.o.o. Trzin, Brawn Forman Worldwide d.o.o.
Turistično društvo Ihan vas vabi na
5. prvomajski pohod po ihanskih hribih.
Zbor na igrišču v Ihanu, 1. maja 2011, ob 9. uri, povratek na igrišče ob 12. uri.
prispevek za golaž in pijačo: 3 evre, za otroke do 15 let brezplačno.
vljudno vabljeni!
iiir^tfo druÎLvë
društvo šola zdravia
slamnikarska c. 18, Domžale telovadbaZ30@gmail.com
Vabimo, da se nam pridružite v Češminovem parku, vsak delovni dan ob 19. uri.
skupaj bomo pol ure telovadili, izvajali vaje »1.000 gibov«. vaje so primerne za vsakogar. v pol ure bomo razgibali vse sklepe in vse dele telesa.
Gibanje je zelo dobro za zdravje, zato se moramo gibati vsaj 30 minut na dan.
območno združenje Rdečega križa Domžale vabi
na krvodajalsko akcijo
v petek, 20. maja 2011, in v ponedeljek, 23. maja 2011,med 7. in 13. uro v Domžalskem domu.
Hvaležni smo vam, saj opravljate plemenito humano dejanje. vaša kri pomaga vsem, ki jo potrebujejo, in rešuje življenja.
iskrena hvala!
•	23. november - dan Rudolfa Maistra;
•	26. december - dan samostojnosti in enotnosti.
V Občini Domžale izobešamo zastave še na dan občinskega praznika - 19. aprila.
J. Gregorič
ARBORETUM vOLCJI POTOK -20. POMLADANSKA PRIREDITEv BO MED 23. APRILOM DO 2. MAJEM 2011
Dva milijona tulipanov in veliko prijetnih trenutkov
Ljubljana, Igor Bizilj Češnjice, Šmit - Vehovar Videm-Dobrepolje, Avto servis Božo Kveder Krtina, Profi-ksing d.o.o. Javorščica, Janez Mal Moravče, K-dom d.o.o. Radomlje, Pekarna Kancilja Domžale, Merca-tor d.d.. Zavarovalnica Triglav d.d., A.D.M. design d.o.o. Soteska, Av-toprevozništvo Franc Peterka Moravče in Zveza paraplegikov Slovenije. Vsem iskrena hvala!
Pred kratkim je bila v Arboretumu Volčji Potok novinarska konferenca, na kateri so predstavili letošnjo jubilejno pomladansko prireditev, ki bo med 23. aprilom in 2. majem 2011. V tem času bo poleg tradicionalnih prireditev, razstav in sejmov, tudi vrsta novosti, saj se vodstvo arboretuma trudi, da bi dogajanja popestrili in v času krize ljudem ob obisku parka omogočili sprostitev in številne prijetne trenutke. Ob tem so predstavili tudi nekatere novosti, posebej pa še svojega partnerja Življenjsko zavarovalnico KD Življenje, ki je prijatelj in podpornik Arboretuma Volčji Potok.
Velikokrat smo že lahko prebrali, da je Arboretum Volčji Potok lep prav vsak letni čas. Pa je vendar čas, ko je v tem čudovitem parku še posebej zanimivo. To je čas spomladanske razstave tulipanov, razstave cvetja in vrtnarstva, orhidej in eksotičnih rastlin, dreve-sničarjev, zelo obiskan pa je tudi vrtnarski sejem. Obiskovalci se radi ustavljajo ob razstavi vrtne opreme, letos jih bo zlasti veliko na razstavi, ne pozabite pa tudi, da vas vse to in še več v Arboretumu Volčji Potok, ki je v poletnih mesecih odprt od 8. do 20. ure, čaka med 23. aprilom in 2. majem 2011. Pa pojdimo lepo po vrsti!
Razstava tulipanov
Letošnja pomladanska prireditev je 20. po vrsti. V vseh teh letih se je število tulipanov kar nekajkrat pomnožilo in od leta 1994 vas v Arboretumu Volčji Potok pričakuje kar dva milijona tulipanov. Še posebej zanimivi so zaboji s siljenimi tulipani, ki so kot šopki razporejeni po celem parku. Najbrž ste si že izbrali svoj najljubši tulipan, pa vendar si ne pozabite pogledati prav posebnih papagajskih in polnjenih tulipanov, presenetili pa vas bodo tudi zeleno obrobljeni.
Razstava drevesničarjev
Med kvaliteto bivanja prištevamo tudi ozelenitve prostorov. Bogat asortiment okrasnih rastlin, med katerimi boste lahko našli tudi kakšno posebej za vaš vrt, vas pričakuje.
Razstava orhidej in eksotičnih rastlin, metuljev
Orhideje so v zadnjih letih postale najbolje prodajane sobne rastline, saj barvita eleganca cvetov vedno znova očara. Letos bo ljubitelje eksotičnih rastlin očarala bogata zbirka kaktusov, ki jih je Arboretum Volčji Potok poklonil Dušan Hrovatin. Sprehodite se po razstavi in doživite utrip sušnih in puščavskih krajev, ne pozabite pa obiskati tudi zbirke metuljev.
Razstav cvetja in vrtnarstva
Največji grosisti cvetja so v arbo-retumu stalni in vedno dobrodošli gostje. Letos jih boste srečali v drevoredu, kjer bo med drugim tudi tekmovanje za pokal Arbo-retuma, ljubitelji cvetja pa si boste lahko ogledali 20 velikih šopkov
za dvajset pomladanskih razstav in glasovali za najlepšega.
Razstava vrtne opreme
Različni tlaki, vrtne ure, svetilke, vrtne posode, ribniki, zimski vrtovi, mize, stoli - vse to je ponudba vrtne opreme, ki jo boste srečali v spodnjem angleškem parku.
Vrtnarski sejem
Z raznovrstno ponudbo rastlin, čebulic, semen, vrtnega orodja in še marsičesa se boste srečali na parkirnem prostoru pred vhodom v park.
Svet ledene dobe in dinozavrov
Že lanski obisk dinozavrov je med obiskovalci povzročil pravo evforijo, zato so se v Arboretumu odločili, da jih povabijo tudi letos. Tako si boste med več kot 56 dinozavri lahko ogledali alozavra, ti-ranozavra, centrozavra, stegozavra in še vrsto drugih zavrov. Hkrati so se odločili, da nam predstavijo tudi ledeno dobo z vsemi njenimi ledenodobnimi velikani, kot so: sabljezoba mačka, jamski medved, veliko zver, ptico ropacijo velikanko in druge ...
Ne pozabite, da pripravljajo urice zavrologije, delavnice, vsak četrtek, petek in soboto ob 20.30 pa ste povabljeni na nočne oglede dinozavrov in ledenodobnih velikanov
Otroško igrišče
Vodstvo arboretuma ugotavlja, da je otroško igrišče, ki postaja in ostaja ekološko zelo primerno, eno od najbolj obiskanih delov parka, kjer tako otroci kot njihovi starši najdejo priložnosti za sprostitev. Prepričajte se!
Bogastvo zelenjave
Letos ne bo samo veliko cvetja, ampak si boste lahko ogledali tudi, kakšno bogastvo zelenjave lahko posadimo - pa naj bo za hrano ali e za okras. Ne spreglejte skoraj 3000 m2 površin, namenjenih zelenjavi!
Novi so tudi nasadi trajnic, posebej pa opozarjajo na svoj PRODAJNI CENTER ARBORETUM VOLČJI POTOK, ki je eden najlepših v državi. Ni, da ni ..., pravijo obiskovalci.
Še in še bi lahko pisali o letošnji 20. cvetlični razstavi v Arboretu-mu Volčji Potok, pa ne bi napisali vsega. Zato je najbolje, da najlepši park v Sloveniji obiščete sami in preživite v njem veliko prijetnih trenutkov. Verjemite, da bodo prazniki neprimerno lepši na sprehodu med cvetjem in vsem ostalim, kar med 23. aprilom in 2. majem 2011 ponuja Arboretum Volčji Potok.
In ne pozabite! Še vedno lahko kupite letno vstopnico po bistveno ugodnejši ceni, saj sta Arboretum in Občina Domžale tudi letos sklenila dogovor o ugodnejših cenah letnih vstopnic za občane in občanke Občine Domžale.
Vera
12
iz življenja in dela političnih strank
22. APRIL 20II
LDS DOMŽALE
Obisk predsednice LDS Katarine Kresal v Domžalah
V okviru priprav na kongres LDS je Domžale obiskala predsednica Katarina Kresal, tudi ministrica za notranje zadeve, ter sekretar Uroš Petohleb.
Po pozdravu predsednika domžalske LDS, Antona Preskarja, ki je na kratko predstavil sodelovanje LDS v občini, je predsednica LDS, Katarina Kresal, predstavila politično življenje v državi. Politika je po njenem mnenju v Sloveniji postala brutalna, ne izbira več metod, vzdušje je neproduktivno, novice pa so v glavnem samo negativne. V takšnih pogojih je zelo težko delati. Ob tem se je vprašala, ali je res vse slabo? Opozorila je, da je povsod nezadovoljstvo, podpora vsem političnim strankam se niža, odgovorov na najpomemb-
nejša vprašanja pa ni. Zdi se, da vsi kar nekaj čakajo. Mediji so naklonjeni predvsem aferam, manj pa novicam, kaj se tudi vrednega in dobrega dela v stranki, skupini ali na posameznem območju. S sodelavci ter sodelovanjem občinskih organizacij LDS v bo obiskala čim več okolij ter tudi tako skušala še bolj spoznavati klimo v posameznih okoljih. Prepričana je, da se v pogovorih z ljudmi, z iskanjem pristnih stikov in dajanjem odgovorov na vprašanja - v okviru okroglih miz in problemskih konferenc, da povečati prepoznavnost stranke.
Predstavila je delo vlade, ki skuša z novimi dogovori in sistemom delovanja, sprejemati kvalitetnejše odločitve za zmanjšanje posledica krize. Povedala je, da je večina ciljev, ki si jih je za to obdobje zastavila LDS, v prioriteti slovenske vlade, kar je dobro. Prepričana je, da bomo na kongresu ugotovili uresničitev večine naših ciljev. Politiko stranke vodi na temeljih, sprejetih na prejšnjem kongresu
in v zadnjem volilnem obdobju. Prepoznavni želimo biti predvsem z ohranjanjem umirjene politike in trezno glavo, predvsem pa z odločitvami, ki bodo izboljšale življenje.
Kljub temu, da je že večkrat povedala, zakaj je ministrica resorja za notranje zadeve, je tudi v Domžalah še enkrat odgovorila na to vprašanje: »Vseeno mi je. Zame ni dobrih in slabih resorjev, povsod je kaj slabega in kaj dobrega.« Iz dosedanjih izkušenj lahko reče, da ljudje do njenega dela niso negativno razpoloženi. Nasprotno, dobi veliko pohval, ne glede na to, da je npr. povišala kazni za prehitro vožnjo ter spremenila kar nekaj drugih stvari, ki so pomenile »minus« za državljane. Predsednica, Katarina Kresal se je zahvalila za naš pismeni predlog sprememb manifesta in statuta in poudarila, da smo prvi v Sloveniji, ki smo strokovno pripravili pripombe in predlagali spremembe, ki jih je na obisku predstavil mag. Peter Pengal. Pohvalila je naš prispevek ter povedala, da sama razmišlja podobno in bo naš predlog resno preštudirala in predlagala,
da se ga u Pa e g '
pošteva.
domačih logov.
; nekaj iz do LDS DOMŽALE veseli, da" se je občinska uprava, tudi po dolgem prepričevanju z naše strani, odločila, da predlaga pravilnik o merilih in postopku za dodeljevanje mesečnih subvencij za otroke, ki čakajo na vključitev v organizirano varstvo, hkrati pa še enkrat opozarjamo, da je priprava dvoletnega proračuna za leto 2011 in 2012 brez sprejete vizije in strategije razvoja občine neprimerna. Pol mandata novega županovanja bo finančno zakoličeno brez strategije, ki jo župan »pripravlja« že peto leto, nikoli pa še ni prišel z njo pred občinske svetnike. To dopušča usklajevano delovanje tako imenovane »opozicije« z SDS na čelu in pozicije (stranke LTD župana Tonija Dragarja).
LDS Domžale
SOCIALNI DEMOKRATI
Kako smo čistili Domžale
V soboto 9. april je potekala čistilna akcija Očistimo Domžale. Žal moramo ugotoviti, da je večini prebivalstva našega mesta zelo malo mar kakšna je naša okolica. Po odpadih sodeč se smeti zelo rade odlagajo kjerkoli in kadarkoli, ko pa se organizira dan čistilne akcija organizatorji ostanejo sami, z redkimi društvi, ki se z veseljem lotijo

čiščenja parkov in ostali skupnih površin. Žal sem bil zelo razočaran nad odzivom v centru mesta. Na parkirišču za Veleblagovnico sem z vsem potrebnim materialom (vrečke, rokavice) zaman čakal someščane, ki bodo sodelovali
MLADI FORUM SD
v čistilni akciji. A ne boste verjeli ostal sem sam s svojima dvema otrokoma. Okoli makedamske-ga parkirišča, v parku Univerzale in na parkirišču Univerzale smo nabrali kar nekaj vrečk in srečali kar nekaj sovaščanov, ki so se raje obrnili stran, kot da bi z veseljem priskočili in pomagali. Kot sem med čiščenjem opazil, sprehajalci psov radi pobrane iztrebke z vrečko vred zalučajo v grmovje. Verjamem, da je to hitreje kot poiskati koš in odpadek odložiti v za to primerno posodo. Tudi mladina se rada zbira na določenih mestih. Nič zato. Vendar zelo lepo bi bilo, če bi počistili za seboj, ali pa bi se vsaj udeležili čistilnih akcij in bi solidarno pomagali pospraviti to, kar so nasmetili skozi leto.
Vem, da je današnji tempo hiter in da je težko najti čas še za take akcije. A veliko sokrajanov se najde, ko je potrebno kritizirati o čistoči kraja, ko pa lahko svoje prepričanje pokažejo z dejanji, kritikov ni nikjer.
Srčno upam, da se bo čistilna akcija ponovila jeseni in, da bo takrat udeležba boljša kot je bila tokrat. V nasprotnem primeru morajo občinske službe razmisliti o strogem kaznovanju onesnaževalcev okolja in po potrebi uvesti redarsko službo, ki bo to lahko nadzirala.
Peter Žibert
Plastika je tihi morilec
Zavedamo se, da so rešitve okolj-ske problematike kompleksne in
da ni enostavnih rešitev, na videz
dobra rešitev pa lahko hitro postane nov problem. Kot posamezniki ne bomo rešili globalnih težav z okoljem, lahko pa z vzornim ravnanjem, majhnimi ukrepi in boljšimi navadami jasno demonstriramo svoj odnos do okolja in na lokalni ravni omejimo nastajanje odpadkov ter s tem v določeni meri prispevamo k čistejšemu okolju. Z resolucijo, ki smo jo sprejeli v Mladem forumu SD se zavzemamo za omejevanje nastajanja novih odpadkov z večanjem deleža povratne embalaže ali njene reciklaže. Nekaj pomembnih izhodišč resolucije: Slovenija brez plastičnih vrečk. Plastične vrečke biološko niso razgradljive, saj razpadajo tudi do 1000 let. Samo eden izmed največjih trgovcev v Sloveniji daje letno v uporabo kar 165 milijonov plastičnih vrečk. Nekatere države so popolnoma prepovedale proizvodnjo in distribucijo plastičnih vrečk, druge so uvedle davek na plastične vrečke. V MF SD zato spodbujamo zakonsko
SVETNISKA SKUPINA ZARES
Domžale - filmsko mesto
V času volilne kampanje je bilo kar nekaj besed namenjenih tudi razvitosti filmske dejavnosti v naši občini. Če v teh dneh pogledamo malo okoli sebe, hitro vidimo, kako zelo »filmsko razvita« občina smo in to nam je lahko v veselje
in ponos. Ob tem pa tudi malo razmisleka, kaj je naša dolžnost in naloga za prihodnost. Projekt Mestni kino, ki živi pod
okriljem Kulturnega doma, se je dobro prijel, ponujajo nam kvalitetne, vsebinsko bogate in nepozabne filme. Morda obisk vedno ni najboljši, a oblikuje se stalna in hvaležna publika. Tudi v prihodnje je treba je zagotoviti primerna sredstva, s katerimi bomo sledili posodabljanju tehnike in to je prav gotovo dolžnost nas, politikov. Seveda pa tudi zgled, ki ga moramo dajati, ne le v času velikih predvolilnih besed, ampak tudi zdaj, ko moramo stvari stati ob strani tudi z obiskom. Samo korajžno naprej,
Jure, Matjaž in Milan. V aprilu se je odvijal tudi Festival gorniškega filma, peti po vrsti, katerega srce in duša je znani alpinist Silvo Karo, s pomočjo sodelavcev Društva za gorniško kulturo. Zaradi tehničnih možnosti ga večina sicer poteka v Ljubljani, a nosi naše ime, glavno nagrado podeljuje naša občina in lepo je videti in vedeti, da ga vodstvo občine tudi izdatno finančno podpira. Časi so za organizatorje hudi, zato jim je treba pomagati, da ostanejo in zdržijo. Nekatere filme bomo videli tudi v Domžalah, res so prekrasni in prinašajo vpogled v alpinizem, pohodništvo, tuje kulture, pa tudi zgodovino našega planinstva. Ob festivalu je tudi bogat vzporedni program, gosti, predavanja ^ Tokrat je bilo še posebej slovesno na premieri filma o vzponu v steni Sfinge. Domžalčani, lahko smo onosni, da je to tudi naš festival. aprilu se odvija tudi 4. filmski festival Togetherness, posvečen spominu na snemalca in našega sokrajana Nenada Jovičića, ki ga ob direktorskem vodenju Taje
pVo
Gubenšek
društvo Domžale
pripravlja Muzejsko ale. Tudi tu se je
zbrala pisana druščina entuzia-stov in ljubiteljev, ki orje ledino na svojem področju. Ob festivalu izdajo zbornik, pripravijo razstavo in pogovore, tu je natečaj kratkega filma, poudarek je na sodelovanju z drugimi kinematografijami bivše skupne države. Kako lep in neprecenljiv spomin na Nenada Jovi-čića, ki nam je zapustil vso svojo filmsko dediščino. In nenazadnje - tudi promocija naše občine. Seveda ne smemo tudi mimo FKK Mavrica, ki prav tako opravlja svoje poslanstvo na tem področju, marljivo in vztrajno snemajo vse naše pomembne dogodke in nas razveseljujejo z množico prireditev in razstav.
Janez Kosmač, predsednik kluba, postaja že prava legenda, pozitivno pa je, da ob tem vzgajajo tudi nove generacije snemalcev, fotografov in ljubiteljev.
Zaključek: Občina Domžale je gotovo med najbolj filmsko aktivnimi občinami, velika podpornica tovrstne ustvarjalnosti in pri tem moramo tudi vztrajati. Toliko zagnanih ljudi, kreativnosti in ustvarjalnosti ne sme ostati brez podpore. Lepo pa bi bilo, če bi vsi skupaj tudi pokazali svojo pripadnost z udeležbo in obiskom, kre-atorji in akterji pa naj med seboj sodelujejo in si medsebojno dajejo podporo.
Cveta Zalokar-Oražem
prepoved brezplačnega razdeljevanja plastičnih vrečk, obdavčitev prodajnih plastičnih vrečk, uvedbo papirnatih vrečk in vreč iz naravnih materialov (npr. konoplja), država naj subvencionira prehod na naravi prijaznejšo embalažo. Omejevanje nastajanja novih odpadkov. Količino odpadne embalaže je moč pomembno zmanjšati z različnimi ukrepi, ki ne pomenijo velikih vlaganj. Predvsem javna uprava lahko daje dober zgled vsem državljanom. Ob tem predlagamo takojšnjo uvedbo strogega ločevanja odpadkov v vseh javnih ustanovah, takojšen prehod z ustekleničene vode na vodo iz pipe v vseh javnih ustanovah, radikalno zmanjšanje porabe papirja z dejanskim e-poslo-vanjem.
Embalažo v ponovno uporabo ali reciklažo. Zavzemamo se za povratno embalažo, ki je bila nekdaj pravilo, danes pa je izjema. Poleg zmanjševanja količine odpadkov je enako pomembno tudi , da povečujemo delež odpadkov , ki se recikliran vrne v proizvodne procese. Ob tem predlagamo obdavčitev nerazgradljivih, toksičnih in drugih materialov, ki niso prijazni okolju, spodbujanje »čistomatov« in podobnih avtomatskih naprav , kjer si lahko vsakdo natoči čistilo ali druge tekočine v svojo embalažo, finančno spodbujanje izdelovanja povratne in trajnejše embalaže ter izdelovanja embalaže iz recikliranega materiala, uvedba povračil za vrnjene plastenke in pločevinke, poostren nadzor nad pravilnim ločevanjem odpadkov in njihovo reciklažo. V Mladem forumu SD smo sprejeli resolucijo Plastika je tihi morilec, ker nam ni vseeno, v kakšnem okolju živimo mi in bodo živele prihodnje generacije. Z ukrepi že zamujamo, zato ne moremo čakati na jutri; takoj je potrebno uveljaviti ukrepe za zmanjševanje uničevanja našega življenjskega prostora. Zato to resolucijo naslavljamo na javnost in pristojne organe: Državni zbor RS, Vlada RS, Ministrstvo za okolje in prostor RS. Od slednjih pričakujemo, da bodo naše predloge in možnost njihove hitre uveljavitve resno in skrbno preučili.
Mladi forum SD
Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek, 13. maja 2011. Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 5. maja 2011, do 10. ure.
SDS DOMŽALE
»Manj škode povzroči tisti, ki prizna svojo zmoto, kot tisti, ki v njej trmasto vztraja!«
Modrost izkušenih
Vse, kar je človeškega, je na nek način moč razumeti. Tudi vse tisto, kar je negativnega, pokvarjenega, nerazumnega in nerazumljivega. Vendar to nikakor ne pomeni, da je vse pravkar navedeno moč do neskončnosti tolerirati. To, kar se v Sloveniji dogaja na politčnem parketu danes, ni več moč ne razumeti, še manj pa tolerirati. Da se nekaj strahovito prestrašenih ljudi tako krvavo neusmiljeno oklepa oblasti, je popolnoma nerazumno in velikanski večini prebivalk in prebivalcev Slovenije totalno nerazumljivo dejanje in na žalost tudi stanje.
SDS
Svinčene maske se ne le krušijo v ničvredne opilke, temveč v zajetnih kosih padajo in kažejo do skrajnosti izmaličeno podobo tistih, ki so jih desetletja nosili. Z do konca sprevrženim "ponosom" in v maniri strahovladja - najprej kričečega in trdoročnega, potem pa vse bolj pervezno hinavskega, spretno vsajenega v nadzor skorajda vsake pore družbenega so-bivanja.
Sistem, katerega je s trdo totalitarno roko desetletja gradila "krvavo-revolucionarna" povojna politična nomenklatura, ki je že med vojno spretno in na trenutke grozljivo opravila z vsemi, ki se ji niso poklonili, ta sistem se vedno bolj strašljivo in vedno bolj grozljivo kaže kot mentalni genocide
("po
lastnega naroda.
Oblast, ki so si jo neštetokrat irefarbani" politični samodržci obeh spolov!) prisvojili in je še danes niti v sanjah ne mislijo tako zlahka prepustiti komurkoli, še najmanj pa slovenskemu narodu dobrohotečim ljudem ali celo narodu samemu (v imenu katerega so desetletja počeli vse tisto, kar nikakor in nikoli ne bo prepoznano kot človeško, kaj šele kot dobronamerno!), je očitno še edino, vsaj na videz "varno polje" njihovega trenutnega obstoja, obstoja teh ljudi, za katere bi bilo skorajda mogoče trditi, da nimajo ne srca, ne duše. Ne vsi, da ne bo slučajno kakšne nepotrebne pomote! Nikakor ne vsi! Še kako verjamemo, da je nekaterim poštenim posameznicam in posameznikom, ki še vedno podpirajo svoje čelne predstavnice in predstavnike v posameznih "inkriminiranih" po-itičnih strankah, hudo težko pri srcih, da jih je pošteno sram in da bi prenekateri izmed navedenih preprostih ljudi najraje "spokal" in odšel, pa tega enostavno ne (z) more, ker je njegov "družbeni obstanek" tako preklemansko vitalno soodvisen od sistema, v katerem živi in dela. In prejema plačo! Vse pogosteje je slišati nekdaj goreče podpornike SD-ja, LDS-a in celo Zaresa, kako se, tu pa tam, glasno pridušavajo in preklinjajo svojo "strankarsko vodstveno elito". Žalostno, da bolj biti ne bi moglo.
Robert Hrovat, predsednik SDS Domžale www.domzale.sds.si
Naši najmlajši in prostor zanje
V Ženskem odboru SDS Domžale ocenjujemo, da se že predolgo vleče problematika v zvezi z odklanjanjem najmlajših otrok v vrtce. Predvsem je pereča problematika I. starostne skupine, saj je ta številka prevelika in bi morali takoj začeti s sprejemanjem ukrepov za zmanjšanje števila otrok, ki so odklonjeni za vstop v vrtec. Še predobro vemo, kakšen zalogaj je za starše plačilo zasebnega varstva, in kaj pomeni, ko otroka pustimo v varstvo nekomu, ki morda nima potrebne strokovne izobrazbe ali morda prostora, v katerem otrok biva skozi dan. Pa smo v to na žalost prisiljeni zaradi zakonov, ki jih mora občina upoštevati ali pa morda zaradi preslabo zastavljene strategije razvoja naše občine v pre-
teklosti. Predvidevam, da bi lahko bil zagotovljen prostor za vse naše otroke že v preteklosti ali pa morda uvedena subvencija za otroke, ki ne dobijo prostora v vrtcu. Pa temu žal ni bilo tako. Verjamemo v trenutno občinsko oblast, da dela na boljšem razvoju Občine tudi na tem področju, in prav tako verjamemo, da bo kmalu dovolj prostora za vse naše najmlajše in za manjše skrbi nas, staršev. Kajti le s skupno močjo bomo lažje dosegli zastavljene cilje, želje in možnosti.
Urška Kabaj Pleterski Ženski odbor SDS Domžale
www.domzale.sds.si
LISTA TONI DRAGAR -LISTA ZA vse GENERACIJE
Prihaja ^
proračun 2011-2012
Rekli boste: dolgo je trajalo ^ Res je. Ampak žal (zaradi statutarnih in poslovniških zavez) ni bilo mogoče prej izpeljati postopka za sprejem. Letošnje leto smo se odločili, da pripravimo proračun za dvoletno obdobje. Tako rekoč glavni akt, ki definira projekte, aktivnosti in dogajanje v občini naj bi bil sam po sebi tisto, kar občina najbolj potrebuje,
LTD
^oni Dragar
Lista	genEJi^ije
da funkcionira. Nekateri pravijo, da nimamo vizije razvoja občine. Menim, da je proračun kot tak že neke vrste vizija, saj vsebuje vse elemente, ki so za vizijo potrebni. Delovanje občinskega sveta je in mora biti načrtovano vnaprej. Kar tudi je. In jasno je, da imamo vizijo kam pripeljati Domžale. V
na prvo mesto po razvitosti občin v RS in zagotoviti najvišjo možno stopnjo kvalitete življenja občanov, ki v
občini bivamo. Kako? Z ukrepi, ki so predvideni v proračunu in v načrtu razvojnih programov. Še besedo ali dve okoli postopka sprejema(nja) dvoletnega proračuna. Mislim, da je bil postopek, ki je za nami, dovolj dolg in tran-sparenten ter da smo zagotovili zadostno mero konsenza okoli proračuna, da je bil/bo sprejet z veliko večino in da lahko začnemo nemoteno izvajati zastavljene projekte. Lahko vam obljubimo, da se bo v mandatu, ki je pred nami, veliko delalo.
Kamal Izidor Shaker LTD
22. APRIL 20II
iz življenja in dela političnih strank
13
PETOtVERBlC
f^^ ZA DCMÍALE
fA
Delo v društvih okrnjeno -občina pomagaj!
V Domžalah deluje približno 180 različnih društev. Skorajvsa se
iridobivanje financ.
pri Na
ukvarjajo z enakim problemom -bi
odboru za javne finance in premoženje smo zato oblikovali posebno pobudo, ki smo jo naslovili na župana, da določi v okviru razpoložljivih resursov osebo (ali
jo na novo zaposli), z namenom pridobivanja Evropskih sredstev, ki bi jih lahko namenili tudi za
društva. Kot cenejša rešitev je tudi najem podjetja ali agencije, ki se profesionalno ukvarja s področjem črpanja sredstev. Vsekakor s tem pripomoremo k boljšemu delovanju društev oz. jim omogočamo, da nadgradijo svoje delo in vsebine. Sama se namreč zaradi zakonskih morejo prijavljati na razpi-preostane jim drugega, kot da čakajo na sprejetje proračuna. Skoraj odveč je poudarjanje, da se lahko po enakem postopku koristijo tudi sredstva za novo nastale podjetnike, ali mikro podjetja. V situaciji, ko iz dneva v dan spre-
ovir ne se. Ne
mljamo, kako nam država draži poslovanje in se celo veliki giganti usmerjajo na delo v tujini, bi moral biti prvi in glavni interes občine, da ponudi novo nastalim podjetjem učinkovite rešitve in podporo. Vse, kar v Domžalah premoremo, je točka Vem, kjer se podjetje lahko ustanovi. Nudijo tudi usmeritev na razpis. Pomoč pri birokratskih postopkih, ki običajno spremljajo razpise, pa že ni v osnovni dejavnosti točke Vem.
Priložnost, ki jo druge občine že nekaj let uspešno izkoriščajo v Občini Domžale, polzi iz rok. Časa je do leta 2015. Ga bomo znali izkoristiti v prid tistim, ki bi z njim lahko ustvarili dodano rednost?
V svetniški skupini Peter Verbič se zato zavzemamo, da se ponudijo učinkovite rešitve, ki občanom zagotavljajo boljši jutri.
Danijela Horvat občinska svetnica -Peter Verbič Lista za Domžale
23 LET SLS
»Politiki
spreminjamo
predznak!«
12. maja bo Slovenska ljudska stranka praznovala svojih 23 let; spominjamo se zgodovinskega dogodka, ko so v Unionski dvorani v Ljubljani z ustanovitvijo Slovenske kmečke zveze slovenski kmetje skupajz izobraženci in ostalimi naredili korak, ki je bil dovolj trden, da stranka živi, se razvija in dela še danes.
Z ustanovitvijo predhodnice SLS, takrat znane kot Slovenska kmečka zveza, ki je prva demokratična politična stranka po II. svetovni vojni v Sloveniji - je bilo ustvar-
jeno najbolj množično gibanje za demokratične spremembe in osamosvojitev Slovenije. To je naša zgodovina, na katero smo upravičeno ponosni. Sedanjost pa nam vedno znova ponuja priložnosti za dosežke, na katere smo lahko ponosni že sedaj. Dragi člani in podporniki Slovenske ljudske stranke! Veseli smo, da s svojim delom tudi danes, tako kot pred 23 leti, podpirate vrednote, za katere se ves čas zavzema Slovenska ljudska stranka, in jih pomagate tudi soustvarjati. Vašo srčno podporo, znanje in neprecenljive izkušnje si pri svojem delovanju želimo ne le danes, ko nam je mnenje javnosti bolj naklonjeno, ampak tudi v trenutkih težjih preizkušenj in v prihodnjih družbenih ter političnih izzivih. Želimo si, da skupaj obeležimo prijetne spomine na naše politične začetke, pokažemo našo notranjo moč, enotnost in nacionalni ponos ter dokažemo, da delamo za ljudi, za dobrobit Slovenk in Slovencev. Zato vas vabimo, da se nam v soboto, 14. maja 2011, s pričetkom ob 10. uri, pridružite na slavnostnem delu statutarnega Kongresa Slovenske ljudske stranke, ki bo v Festivalni dvorani na Bledu.
NOVA SLOVENIJA
Za prostovoljno članstvo v Kmetijsko gozdarski
zbornici Slovenije
Nova Slovenija je vložila pobudo za začetek postopka za vložitev sprememb in dopolnitev Zakona o kmetijsko - gozdarski zbornici Slovenije. Predlog novele odpravlja obvezno članstvo v zbornici in poenostavlja volitve v njene organe. V skladu z zakonom nam je
mlS/
jvovn Siotfetti/a
predsednik Državnega zbora razpisal 60 dnevni rok, da zberemo 5000 podpisov podpore za vložitev zakona v Državni zbor RS. Do 15. aprila smo zbrali potrebno število podpisov podpore in naslednji te-
v pa
Pred Upravno enoto Domžale je tudi Občinski odbor NSi Domžale uspešno zbiral overovljene podpise podpore zakonu.
Nova Slovenija se zavzema za prostovoljno članstvo v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije zato, ker želi:
•	zbornico po meri članstva,
•	učinkovito delovanje zbornice in njenih organov,
•	da zbornica svojim članom ponudi več kot ponuja sedaj,
•	finančno razbremeniti slovenskega kmeta,
•	sredstva, ki se potratno porabljajo za splošne in neposredne volitve v organe zbornice, preusmeriti v strokovne naloge,
•	spoštovati Ustavo RS, ki pravi: »Vsakdo ima pravico, da se svobodno združuje z drugimi«.
Nova Slovenija Kmetijsko gozdarske zbornice NE ukinja in ne posega v njeno delovanje! Prav tako Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije zaradi neobveznega članstva ne bo propadla. Morala pa bo biti učinkovitejša.
OO NSi Domžale
POSLANKA V EVROPSKEM PARLAMENTU
Se bomo vkrcali na
evropski razvojni vlak?
Evropski Bruselj in Ljubljana sta trenutno dva politično zelo različna svetova. Če ne verjamete, primerjajte dnevna reda aprilskih sej Evropskega parlamenta in Državnega zbora! Se večja je razlika, če primerjamo odmevne teme v obeh parlamentih. Prispevek pišem v bruseljski pisarni pozno popoldne, po treh dneh intenzivnih razprav v odboru, pristojnem za industrijo, raziskave in energetiko. Ukrepanje proti globalnemu segrevanju je še vedno med najpomembnejšimi evropskimi vsebinami. Slovenija je sprejela del obveznosti evropskega podnebno-energetskega paketa, v katerem si je Unija zastavila cilj, da bo do leta 2020 znižala emisije za 20 % in povečala delež obnovljivih virov energije za 20
%. Po priporočilu znanstvenikov bi razvite države morale sprejeti višje cilje od navedenih, če želimo globalno segrevanje ustaviti pri 2 0C. Stališča, ali lahko EU sama še zviša svoje podnebne cilje, so zelo različna. Nekateri trdijo, da je po gospodarsko-finančni krizi EU znižala svoje izpuste že za 17 % in da bo dosegla 20 % do leta 2020 brez kakšnih posebnih naporov. Zato bi morali cilj zaostriti. Drugi opozarjajo, da mora evropsko gospodarstvo okrevati, da je njegov investicijski potencial zaradi krize manjši in da ga zato ne smemo izpostaviti novim okoljskim zahtevam. Večina je menila, naj obstoječih ciljev ne spreminjamo, moramo pa se potruditi, da jih bomo resnično dosegli. Problematično je predvsem
doseganje cilja glede energetske učinkovitosti. Evropski voditelji so namreč dosegli dogovor na načelni ravni, da bodo države članice do leta 2020 izboljšale svojo energetsko učinkovitost za 20 %. Vendar pa cilj ni bil prenesen v zakonodajne dokumente, njegovo doseganje pa močno šepa. In prav to je področje, ki bo v ospredju pozornosti na evropski ravni v prihodnosti. Pričakujemo natančne akcijske načrte držav članic o učinkoviti rabi energije, Evropska komisija bo spremljala njihovo izvajanje. Največje znižanje porabe pričakujemo pri porabi energije v stavbah in v prometu. Vemo pa, da moramo poleg zahtev oblikovati tudi spodbudne mehanizme, ki bodo pomagali k uresničevanju ciljev. Te vidimo predvsem v ustrezno oblikovanem večletnem evropskem proračunu, ki bo zagotovil dovolj sredstev za sofinanciranje projektov. Usmer-
jena naj bi bila v evropski raziskovalni program, razvoj novih tehnologij, izobraževanje ustreznih kadrov, izvajanje infrastrukturnih projektov, oblikovanje ustrezne kohezijske politike, ^ V okviru obstoječega sistema trgovanja z ogljikom bodo po oceni Evropske komisije zbrana velika finančna sredstva, s katerimi bodo države članice razpolagale po svoji lastni presoji. Nujno bi bilo, da bi ga namenile za razvoj v nizkoogljično družbo, saj so bila s tem namenom tudi zbrana. In kako se bo glede navedenega opredelila Slovenija? Ker družbena razprava o tem skorajda ne poteka, to ne bo odločitev Slovenije, temveč nekaj ministrov v vladi. Sprašujem se, komu je v interesu, da v slovenskih javnih razpravah ne izstopajo razvojna vprašanja? Kdo si želi Slovenke in Slovence prepričati v brezizhodnost in nas narediti brezbrižne? Evropski vlak bo odpeljal mimo nas, zadnji čas je, da vlakovodja zapiska in nam omogoči, da se vkrcamo nanj.
Dr. Romana Jordan Cizelj
POSLANKA ZARES V DRŽAVNEM ZBORU
Zagotovimo si hrano za prihodnost.si
Precej neopazno je šla mimo javnosti razprava o strategiji slovenskega kmetijstva do leta 2020, ki jo je pred kratkim sprejel Državni zbor. Strategija in vizija pač, boste rekli, prazne črke na papirju, ki v praksi ostajajo neuresničene in prezrte. Vseeno pa se ob takšnih dokumentih dogodijo razgibane razprave, kresanje različnih mnenj in prioritet, pa tudi skriti vplivi pomembnih lobističnih krogov iz ozadja. Tudi tokrat. V parlamentarno proceduro smo dobili obsežen dokument, različne komisije, združenja in stroka so ga usklajevali dolge mesece. Marsikaj dobrega in pomembnega za prihodnost slovenskega kmetijstva je v njem, še posebej je dobro, da je prevladalo zaskrbljeno zavedanje, kaj se nam dogaja s kmetijskimi zemljišči (v zadnjih letih smo jih izgubili neverjetno veliko, zato jih je treba zaščititi) in skrb, kako bomo zagotovili dovolj kvalitetne in varne hrane za lastno prehrano, saj se nam v dogaja prava katastrofa na področju samooskrbe. Tu so bili predlagani dobri
in korektni predlogi. Ko pa sem bolj podrobno pregledala strateški dokument, sem presenečena ugotovila, da v njem ni omenjenih treh pomembnih vsebin, ki se kažejo kot izjemno pomembna za prihodnost kmetijstva. Lahko si samo mislim, kaj je bilo zadaj, da se tega niso želeli dotakniti, saj so to pomembne strateške vsebine.
V	dokumentu tako ni bilo ničesar o škodljivi uporabi fitofarma-cevtskih sredstev (FFS), torej pesticidov, herbicidov in fungici-dov, in to kljub zavedanju, kako škodljivi so za zdravje ljudi, če jih zaužijemo skupaj s hrano, pa tudi za kvaliteto zemlje in prsti ter za mnoga živa bitja, ki so njihove posredne žrtve, na primer čebele.
V	Sloveniji smo na tem področju dopustili preveč svobode, tako pri uporabi, prodaji kot tudi nekontroliranem uvažanju iz sosednjih držav. Zato sem predlagala in tudi uspela, da smo v dokument zapisali, da je potrebno nadaljevati z ukrepi za zmanjšanje uporabe FFS.
Druga vsebina, ki se je strategija
ne dotika, je problematika gojenja gensko spremenjenih rastlin. Zdi se mi nenavadno, da v prvotnem tekstu nihče poskrbel, da bi se opredelili tudi do tega problema, ki vse bolj ostro posega na področje kmetijstva. Doslej je bila Slovenija uspešna in se je dovolj dobro upirala pritiskom v zvezi z gojenjem GSR, čeprav so agresivne mednarodne multinacionalke (npr. zlovešči Monsanto) in ZDA močno pritiskale na evropsko politiko, da bi gojenje teh rastlin sprostili. Trenutno je dovoljeno gojenje le ene vrste koruze (MON810), a prav je, da tudi v Sloveniji jasno povemo, da ne želimo, da se omogoči gojenje teh rastlin. Lahko postanemo prava mala oaza brez GSR, saj tudi sosednje države tega ne omogočajo. Zato sem bila izjemno vesela, da smo v tekst resolucije na moj predlog unesli tudi dopolnilo, da je bomo zavzemali za prepoved gojenja gensko spremenjenih rastlin. V zadnjem času smo na eni strani seznanjeni z izjemnim zmanjšanje kmetijskih površin v Sloveniji, po drugi strani pa zaskrbljeni, ker so vse bolj prisotni pritiski in tudi stihijsko ravnanje v zvezi z gradnjami bioplinarn in načrti,
da bi se lahko tudi do 40 % kmetijskih zemljišč (jasno je, da so interesi veliki za prekmursko ravnico) namenilo za gojenje rastlin za proizvodnjo elektrike in biogoriv. Pri tem so skoraj v celoti zaobšli kmetijsko področje, močni lobiji pa imajo povezave z gospodar-sko-energetskimi oblastmi. Zato se v ozadju bije oster spopad za zemljišča ter s tem povezane zaslužke. Sprva se je načrtovalo, da bo v Sloveniji mogoča gradnja bioplinarn, a manjših, ob kmetijah in večjih farmah, ki bodo kot gorivo uporabljali odpadke, gnojevko ^ Nikakor pa ne si-lažne koruze z najboljših polj. Zato smo v strategijo, spet na mojo pobudo, dodatno vnesli določilo, ki med cilje na področju rodnosti tal in potenciala kmetijskih zemljišč uvrša tudi varstvo kmetijskih zemljišč pred zasajanjem kmetijskih rastlin za potrebe energetike in proizvodnje biogoriv.
Kako bomo strategijo in njene cilje uveljavljali v praksi, bo pokazala prihodnost. Dejstvo pa je, da bodo dopolnila, za katere sem vesela, da so jih moji poslanski kolegi in kolegice podprli, vendarle kazali jasno usmeritev in tudi interes večine v Državnem zboru. Ne bo jih tako zlahka pozabiti in prezreti.
Cveta Zalokar-Oražem
tih komunističnega totalitarizma demokratično Slovenijo. Prav ti moralni spački so imeli v tej državi 16 let možnosti nebroj, da bi »razčistili« z vsem, kar jih
žuli. 16 let (na 45 let »podlage«)
so vladali temu ubogemu, prestrašenemu, vsega hudega vajenemu in pregovorno ubogljivemu (nikoli pa upogljivemu!) narodu in se trudili na vse kriplje in na vse, legalne in (predvsem) nelegalne načine dokazovati, kakšne barabe so slovenski osamosvoji-telji, ljudje, ki so dobesedno nosili svoje glave na prodaj, ko so ti, ki danes na vse grlo kričijo »Primite tatu!«, odpeketali (mnogo njih z dobesedno poblatenimi spodnjicami) v »varne cone«, kjerkoli so že po njihovem v tistih usodnih časih bile.
Čeprav so slovenski osamosvoji-telji že miljardokrat odgovarjali pred nešteto komisijami, čeprav so odgovorili na trilijon vprašanj, čeprav še danes prav ti, osamo-
svojitelji imenovani, že skorajda moledujejo, ne le prosijo, one, druge, ki jih že desetletja obtožujejo najrazličnejših »packarij«, naj vendarle, za Boga milega, že enkrat umaknejo vse oznake »tajno« in »interno« (te oznake so trenutnim oblastnikom ne le znane, temveč sila ljube!) in tudi vse druge, pa da se (končno) vidijo vsi bav-bavi, ki v dokumentih z nevedenimi oznakami hipotetično tičijo, se to ne zgodi. »Kričači« že vedo, zakaj ne. Narod bo pa v kratkem izvedel, kajti odgovor je zelo preprost: leta poveličevani in malikovani politični oligarhi, ki, vsi po vrsti pripadajo totalitarnemu sistemu razmišljanja (ta je tudi njih način življenja!), bodo razkrinkani. Pokazala se bo njihova vzgoja, katero so jim krvavo zares vcepili v zamegljene glave njihovi politični učitelji, dandanašnji tudi v svetu prepoznani kot totalitaristi najhujšega kalibra.
»Ljudje, bodite pogumni in ne spreminjajte svojih mišljenj po trenutnem vetru, četudi svet okoli vas misli drugače. Bodite pogumni, ljudje, in spremenite le tista prepričanja, ki se ne skladajo več z vašo podobo. Samo s tem boste postali - vi sami!«
Daniel Levin
Rožljanje z orožjem še nikoli v zgodovini človeštva ni prineslo nič dobrega. Se prav posebej ne takrat, ko je bilo udejanjeno s pritlehnimi, po oblasti hlepečimi nameni. Nikoli! Predvsem pa ne »na dolgi rok«.
O, ja, ko je potrebno braniti domače ognjišče, rodno grudo in družino - takrat je nuja in dolžnost vzeti v roke vse tisto, s čimer si človek lahko pomaga. Vse, poudarjam: in modrost in orožje! Takrat je nujno poslušati čisto vest in goreče srce! Samo takrat! Ko pa rožljanje z orožjem postane politično manipulativno orodje, takrat pa vrag šalo vzame. Samo strahopetci, ki so se v času procesa slovenskega državnega osamosvajanja poskrili v varne hotele sosednjih zahodnih držav, si danes drznejo vpiti, da je nujno do konca razčistiti z vsem, kar je povezano z orožjem in njega potmi v času boja za suvereno, samostojno, svobodno in po le-
Takrat bo slovenski narod - namesto dnevnika »Večer« - podelil tem ljudem prave »veče-rove bobe« za njihova dejanja, ne le za njihove sarkastično-cinične izjave.
Mogoče bo med dobitniki tudi dr. Ciril Ribičič. Kdo ve?!? Nikoli se ne ve! Slovenski narod ima spomin!
Časa ni moč zavrteti nazaj. Niti ga ustaviti. Neusmiljeno teče. Mogoče zdaj prihajajo ne le trenutki dokončne streznitve, temveč tudi trenutki usodne treznosti. Trenutki, ko bodo nekateri, hoteli to, ali pa ne, morali doumeti, da je nekaj, kar je bilo znotraj totalno gnilo, navzven je pa že hudo zau-darjalo, zrelo za - odvoz na smetišče. Zgodovine. Enkrat in močno upam, da za vselej!
Robert Hrovat, poslanec SDS v Državnem zboru RS www.roberthrovat.sds.si
14

storejsi
22. APRIL 20II
ČESTITAMO!
Pevski večer za 80. rojstni dan Toneta Juvana
ISKRENE ČESTITKE OB 90. ROJSTNEM DNEVU, TOVARIŠ MIHA BERNOT
Še vedno sem vnet domoljub in vem, kaj pomeni imeti svojo državo
Med številnimi jubilanti se je letošnje pomladi posebej veselil tovariš Miha Bernot, ki se je odločil, da svoj visok življenjski jubilej praznuje tudi s sodelavci in sodelavkami, s katerimi je vrsto let sodeloval, še posebej v teritorialni obrambi. Med povabljenimi je bil tudi naš župan Toni Dragar, ki je slavljen-cu čestital in mu zaželel še veliko zdravih let.
Mož, ki zase in za svojo družino pravi, da so zaživeli šele ob prihodu v Domžale, ima izreden spomin. Na prijetnem srečanju se je spomnil prvih stikov z vsemi, ki smo bili nekdaj sodelavci in sodelavke, danes pa iskreni prijatelji. Spomnil se je zgodb in dogodkov, ki smo jih mlajši pozabili, on pa jih je ohranil in nas na poseben, prav samo njegov iskriv in veder način, spomnil nanje. Rosne dni, kot je njegovo otroštvo v lanskoletnem intervju na poti do 90. rojstnega dne imenoval Janez Gregorič, je preživel v Lukovici - v Kersnikovem mlinu, od koder ga je življenjska pot vodila v Kamnik in od tod na Bežigrajsko meščansko šolo ter zaposlitev v Titanu v Kamniku.
Mladi fant je bil v času druge svetovne vojne prisilno mobiliziran v nemško vojsko in po krajšem urjenju na Poljsko odpeljan na Rusko fronto. Po treh mesecih je dobil dopust. Lahko se je odpeljal le do Celovca, naprej ni bilo mogoče. Pa je mlad fant vzel stvari v svoje roke, si v Celovcu pridobil posebno dovoljenje do Kamnika, od koder do Domžal, kjer je spoznal prve aktiviste in partizane, ni bilo daleč. Od tu teče zanimiva pripoved, kako je preko Janeza Praprotnika - Pa-strička poiskal zvezo s partizani. Nekaj dni je preživel pri Vidali-jevih v Stobu, nato pa ob pomoči Ančke Majnik - Smolnik odšel na Šumberk, srečal Nika Sršena, ki ga je skupaj z manjšo skupino usmeril proti Vrhpolju na Moravškem. Tri mesece je bil sestavni del terenske čete Kamniško-Zasavskega odreda, po usposabljanju v Beli krajini obveščevalec, pomočnik načelnika obveščevalnega centra. Jeseni 1944 je bil premeščen na Koroško za načelnica OC v Koroškem odredu in tod ostal do konca vojne, ko je s partizani napredoval do Celovca, do Koroškega vojnega področja. To v praksi ni nikoli zaživelo, saj so se morale partizanske enote zaradi Angležev vrniti nazaj v Jugoslavijo. »Ko je bilo konec vojne, sem si neskončno želel, da bi dopolnil svojo pridobljeno izobrazbo, za katero v mladih letih ni bilo časa. Pa ni šlo, saj sem bil v Ljubljani razporejen v na novo sestavljeno oklepno mehanizirano enoto in premeščen v Beograd,« obuja spomina jubilant. Pot ga je nato vodila po vrsti krajev skoraj vseh jugoslovanskih republik. Posebej rad se spominja Čapljine, kjer ga je spremljala tudi žena. Med osemletnim službovanjem sta se mu prav tod rodila sin Brane in hči Nuška. Posebej hudomušno opisuje poti, ki sta jih z ženo, navadno vsak zase, delala med Hercegovino in rodno Slovenijo. Svojo delovno pot je leta 1966 zaključil na Vrhniki, par let kasneje pa predvsem z lastnimi rokami ustvaril topel dom v Domžalah, na Krakovski ulici, kjer
z ženo in hčerkino družino prijetno živijo še danes.
In tu smo pri njegovi ugotovitvi, ki sem jo napisala v začetku, da je z družino resnično zaživel šele s prihodom v Domžale. Ko je z zidanjem hiše zaključil, se je spet v večji meri vključil v tedanje javno življenje. Lotil se je formiranja teritorialne obrambe na domžalsko-ka-mniškem območju. Še prav dobro se spominja domžalskega župana Jožeta Pogačnika in Vinka Gobca, kamniškega župana, v sodelovanju s katerima je poskrbel za formiranje Teritorialne obrambe na dom-žalsko-kamniškem območju. Po uspešnem oblikovanju tega področja se je za nekaj časa umaknil, nato pa se leta 1971 vrnil med vojaške starešine in prevzel delo v Zvezi rezervnih starešin, pomagal pa je tudi v organizaciji borcev NOB, kjer je skupaj s sodelavci posebno skrb namenil urejevanju POT SPOMINOV, ki je združila spominske dogodke, obeležja in spomine na leta druge svetovne vojne. Pomembne naloge je 12 let opravljal kot sekretar Občinskega odbora ZRVS Domžale. Najlepši njegovi spomini so povezani s številnimi uspešnimi tekmovanji ekip, sestavljenih iz vojaških starešin in članov tedanje ZSMS, ki so po uspešnih nastopih sloveli po vseh Sloveniji, saj so večkrat osvojili tudi naslove najboljših ekip. Vselej so bili deležni pohval tovariša Mihe Bernota, ki je bil na njihovo usposobljenost in uspehe neizmerno ponosen. Kot je bil ponosen na Spominsko pot. Nepozabno je njegovo spremljanje vseh pohodnikov, organiziranje vsakoletnih prireditev, podeljevanja priznanj, praktičnih daril in posebnih čestitke jubilantom, pa za najmlajše je tudi vedno poskrbe. Znal pa je pohvaliti tudi vse, ki so
skrbeli za posamezne postaje na Spominski poti.
Kljub visoki starosti ostaja prijatelj Miha vitalen in mladosten. Verjamem, da mu pri tem pomagajo številni spomini na otroštvo, mladost, vojno in živahno starost. K temu zanesljivo prispeva njegova spoštovan žena. »Skupaj sva že desetletja in lepo nama je, spoštujeva drug drugega in sva srečna,« rad pove in pohvali svoja otroka: Braneta in družino, ter Nuško z družino. Nu-škin mož, Bine Kladnik, je predsednik združenja vojaških starešin in tast je zelo ponosen nanj, tako da mu je že pred leti v hrambo izročil rodbinsko palico, na kateri so kar trije Mihi: stari oče, oče in on sam. Vesel je bil vseh daril, še posebej županovega in spominske sablje, ki sta mu jo v imenu obeh združenj podarila Janez Gregorič, predsednik Združenja veteranov vojne za Slovenijo, njegov član je tudi tovariš Miha Bernot, in zet Bine. Je tudi član Združenja za vrednote NOB Domžale, od koder mu je prišla voščit predsednica Marija Majhenič, ter član borčevske organizacije Simona Jenka, katere člani in članice so se tudi radi udeležili spominskega srečanja. Na njem so govorili spomini, predvsem pa jubilant Miha Bernot, ki je prav za vsakega udeleženca našel ravno pravi spomin za včeraj ter dobre besede za danes in jutri. Iskrene čestitke, tovariš Miha Ber-not, in veliko zdravja vam želim v imenu vseh, ki smo bili ob jubileju z vami in vas spoštujemo, pa imamo tudi radi. Naj vam bodo vsi dnevi prijetni, vam in vašim najbližjim, ter naj vam pravnukinja Eva prinese tisto, kar vam želimo vsi skupaj - srečo in veselje.
Vera Vojska
Če je tvoje življenje tako povezano z glasbo in še posebej petjem, kot je življenje znanega domžalskega glasbenika, Toneta Juvana, potem ni potrebno veliko razmišljati, kakšno darilo mu podariti za življenjski jubilej. Glasbo, pesem, nekaj prijaznih besed in prijateljstvo, ki povezuje. Tako je v sredo, 6. aprila 2011, v Tomčevi pevski sobi, Župnija Domžale skupaj s Cerkvenim pevskim zborom Domžale, Oktetom bratov Pirnat ter kvintetom Pirnat in slavljenčevim sinom, pianistom Miranom Juvanom, pripravila PEVSKI VEČER OB 80-LETNICI TONETA JUVA-NA. V njem je kot pevec sodeloval tudi slavljenec, ki se je ob tej priložnosti spomnil svoje življenjske poti, pa tudi poti pokojnih: očeta ter prijateljev Nejka Pirnata in Roka Lapa, pomembno vlogo pri slovesnosti je imel filmar Karel Steiner, ki je posnel kratke filme, in Meti Cerar, ki je zasnovala program in programski list. In tako je ves večer govorila pesem in slavljencu povedala, da mu vsi skupaj želimo vse naj boljše ob visokem življenjskem jubileju, da cenimo njegov prispevek h kulturni, predvsem pa novejši glasbeni in pevski zgodovini, v kateri je prav na vseh področjih pustil del svojih življenjskih moči ter tudi del srca. Vse, kar je namreč slavljenec Tone Juvan delal na pevskem in glasbenem področju, je delal iz srca, iz ljubezni do glasbe in petja, z željo, da petje polepša življenja vseh, ki imajo pesmi radi.
Pevski večer so s svojimi pesmimi prepletli pevci in pevke Cerkvenega pevskega zbora, ki ga vodita Ksenija in Janez Kozjek; jubilantovi prijatelji Oktet bratov Pirnat pod vodstvom Jožeta Dolinarja, ki jim je pomagala solistka Urška Pavli; kvintet Pirnat, posebej pa je bil z aplavzi nagrajen slavljenec Tone Juvan, ki se je v dveh krajših filmih spomnil svojih prijateljev Nejka Pirnata in Roka Lapa, svojemu pokojnemu očetu pa namenil arijo očeta iz opere Traviata. Na klavirju je nastopajoče spremljal pianist Miran Juvan.
Življenjska pot Toneta Juvana se je začela 26. aprila 1931 v Stobu, v bližini bajerja Stobovšak, na majhni kmetiji. Glasba je bila že od zgodnjega otroštva njegova zvesta spremljevalka, naklonjenost do nje
je podedoval po očetu - poklicnem glasbeniku, ki je igral trobento v tedanji operi. Pri očetu je dobil prva znanja igranja trobente, se že pri 15 letih vključil v Domžalsko godbo, ki ji je zvest še danes. Vmes pa je kar 42 let igral vodilni inštrument, bil 15 let kapelnik in imel več drugih funkcij. Njegovo ime bo v Godbi Domžale imelo vedno pomembno mesto. Leto 1949 je zaznamovala njegova vključitev v Cerkveni pevski zbor Župnije Domžale. Vanj se je vključil na tetino željo, pa tudi zato, ker je bil tedaj eden redkih, ki je poznal note. Zboru je ostal zvest, z njim in drugimi zbori pa je večkrat organiziral tudi različne skupne koncerte, posebej ljubi so mu bili tisti, ko so peli v spomin na dolgoletnega domžalskega župnika dr. Matija Tomca. Ob tem nas je spomnil tudi zborovodje Boleta, ki mu je nekoč povedal: »Ko te ob petju začne spreletavati srh, veš da si na pravi poti, da si zastrupljen s pesmijo in da ozdravitve ni.« Prepričana sem, da je prav v povezavi s petjem jubilant vse življenje na pravi poti in da ga najbrž tudi še sedaj ob kakšnem nastopu spreletava srh. Pa se vrnimo v njegovo mladost. Po zaključku študija na elektrotehniški srednji šoli si je želel študirati naprej, pa razmere za to niso bile ugodne, zato je začel z rednim študijem na Glasbeni matici. Nato se je prav na predlog prof. Matije Tomca lotil tudi študija solo petja, ob katerem se mu je uresničila še ena od želja - začel je namreč igrati tudi klavir. Od tod ga je ljubezen do petja vodila v številne pevske zbore, med katerimi ima posebno mesto vodenje Mešanega pevskega zbora Svoboda Domžale. Deset lepih let je povezanih s pevci in pevkami, številni nepozabni koncerti in uspehi, veliko dobrega petja in prijateljstva, ki je ostalo do danes. Z najboljšimi občutki se je spomnil tudi petja v pevskem društvu Lira, s katerim je prepotoval precejšen del sveta. Kasneje je vodenje zbora in dal prednost Domžalski godbi. Rad se spominja svojih vodenj pevskih zborov in godbe, pa na poučevanje v Glasbeni šoli Domžale je zelo ponosen. Rad je učil mlade glasbenike, se veselil njihovih uspehov. Posebej rad se spomni mladih trobilcev, ki so velikokrat nadaljevali svoja igranja v različnih
glasbenih skupinah - največkrat v godbi.
Posebej je treba zapisati, da je njegova pevska pot tesno povezana z Oktetom bratov Pirnat, edinstveno pevsko skupino, katere dolgoletni umetniški vodja je bil prav slavljenec Tone Juvan. Da bi pesem zvenela čim lepše, si je najprej prizadeval vodja okteta Nejko, prav posebej pa Tone Juvan, ki je ob petdesetletnici Okteta bratov Pirnat zaradi zaslug za ta pevski sestav postal častni član okteta. Rad se spominja tudi prireditev, ki jih je pokojni Stane Stražar, najbolj znanj po pisanju številnih kronik, v spomin na viteza Adama Ravbar-ja pripravil na Krumperku. Rad je sodeloval z njim in uspešno vodil združene pevske zbore iz Domžal, Doba in Ihana, ki so zapeli različna dela, povezana z dogajanji na gradu Krumperk. Zbor in soliste je najprej spremljala Godba Domžale, pozneje orkester v manjši zasedbi.
Posebno mesto ima v njegovem življenju prof. Matija Tomc, s katerim je veliko sodeloval. Zato je vedno rad sodeloval pri pripravi koncertov in razstav, posvečenih obletnicam njegovega rojstva in njegove smrti. Posebej rad pa obudi spomine na svojo baritonsko vlogo v njegovem Slovenskem božiču. Pevski večer je bil tudi priložnost, da se je s spoštovanjem poleg očeta, ki je glasbo in petje prinesel v njegovo življenje, spomnil tudi pokojne žene Mari, s katero sta v letu 2007 praznovala zlato poroko. Vselej mu je bila v oporo in zato ji je hvaležen, hkrati pa je ponosen na oba sinova, ki glasbeno in pevsko tradicijo družine Juvan uspešno nadaljujeta.
Tako smo se v Pevskem večeru ob 80-letnici uspešnega pevca, glasbenika in kulturnega delavca Toneta Juvana ob njegovi pomoči sprehodili skozi življenje in se ustavljali ob pomembnih postajah. Težko je zapisati vse, kar je spoštovani Tone Juvan ustvaril in poustvaril na tem področju, težko prešteti njegove številne priredbe, pevce in pevke, ki so mu kot zborovodju navdušeno sledili, glasbenikom, ki jih je naučil mnogo več, kot le igranje instrumentov, le sam ve, kolikokrat doslej je v več kot šestih desetletjih kot kapelnik, kot tro-bentar in kot zaljubljenec v glasbo pohitel igrat v Domžalsko godbo. In še bi lahko naštevali. Nekaj tega je bilo zapisanega tudi v pesmi, ki mu jo je ob jubileju recitirala Mara Vilar, iskrena zahvala je bila v vo-ščilu Cerkvenega pevskega zbora, v katerega imenu mu je čestital zborovodja Janez Kozjak, pa tudi v čestitkah ostalih prisotnih, med katerimi je bil tudi jubilant Velj-ko Vulikić. Gospod Tone Juvan je lahko ponosen na svoje dosežke na kulturnem in znotraj tega glasbenem in pevskem področju, ponosen pa tudi na številna priznanja, med njimi je tudi zlata plaketa Občine Domžale, ki jih je dobil za svoje predano delo. Naj bo ljubezen do glasbe in petja tudi v prihodnje na vaši življenjski poti, gospod Tone Juvan, in naj vam prihodnja leta vašega življenja prinesejo veliko zdravja, ljubezen do glasbe in petja pa naj vas ohranjata mladega.
Vse najboljše ob 80. rojstnem dnevu!
Vera Vojska
22. APRIL 20II
mlojsi
15
Mladinski svet Domžale
Mladinski svet Domžale - MSD je nastal z namenom povezati mlade v Občini Domžale in občinske mladinske organizacije, jih vzpodbuditi k aktivnemu preživljanju prostega časa, iskanju novih idej, novih poznanstev, zastopati interese vseh nas mladih, znotraj Občine Domžale, ter ustvarjati ugodne pogoje za njihovo delovanje.
Vrata Mladinskega sveta Domžale so odprta za vse mlade iz Domžal in za vse mladinske organizacije. Trenutno je vključenih devet organizacij, z veseljem pa sprejmemo tudi tvojo organizacijo, si izmenjamo ideje o projektih za mlade, ti pomagamo pri izvedbi projekta, te vzpodbujamo. Februarja letos je MSD dobil novo ekipo, predsednika Timija Čižka, Aljaža Verhovnika, Petro
Močnik, Tadejo Marinič, Janeza Stegnarja in mene, ki polni energije in novih idej težimo k izpolnitvi namena Mladinskega sveta Domžale.
MSD
Če imaš vprašanje, idejo, ki bi jo rad delil z vsemi mladimi iz Domžal, željo po druženju, po vključitvi tvoje organizacije v MSD ali želiš le vpogled v to, kaj vse se v naši občini dogaja za mlade, smo dosegljivi na naslovu: msddomza-le@gmail.com.
Vivija Kolar
Leto prostovoljstva, mesec dobrodelnosti v RST
Ker je letošnje leto posvečeno prostovoljstvu, smo se domžalski taborniki odločili, da bomo v tem mesecu še toliko bolj dobrodelni. Mesec dobrodelnosti smo začeli s predavanjem Toma Križnarja, sledila je krvodajalska akcija, pred nami pa sta še čistilna akcija in tradicionalni Cerarjev memorial, kjer bomo zbirali obleke in igrače za domžalske socialno ogrožene družine.
Tako nas je zadnji petek v marcu obiskal človekoljub, aktivist in mi-rovnik, Tomo Križnar. Zbralo se nas je okoli 70 navdušenih poslušalcev, ki nas je zanimalo, kakšno je življenje staroselskih plemen ob Belem Nilu in sudanski pokrajini Darfur.
Tomo Križnar se že od začetka osemdesetih let vrača v Afriko, kjer se bori proti genocidu nad najbolj nedolžnimi Afričani, ki še vedno živijo v plemenih. V Darfurju prihaja do navskrižij interesov zahodnih sil s Kitajsko, poleg tega primanjkuje vode. Prihaja do lokalnih vojn. V enournem predavanju je predstavil,
SĚ SCOUTS
Taborniki in Cerarjev memorial
Aprilu bi lahko rekli kar taborniški mesec! Vse cveti, se prebuja in se začenja na novo. Tudi taborniki že delujemo s polno paro in začenja se čas tisoč in ene nepozabne taborniške akcije! Ena »ta luštna« nas čaka 22. aprila 2011, v parku za občino v Domžalah.
KAJ? Postavili bomo pravi tabor, kar sredi Domžal, skupaj s posebnim taborniškim mnogobojem, ki ga bomo zaključili s super nagradami in se ob vsem tem posladkali še z MIŠKAMI! Preizkusili se bomo v hitrostnem pomivanju kotličkov, hoji po vrvi, skakanju z vrečami, se pozabavali s pakiranjem nahrbtnikov in uživali v super taborniški družbi!!
KDAJ? Zberemo se ob 16. uri, v parku za občino v Domžalah, kjer se bo vse skupaj dogajalo do 18. ure. Vse občane, starše, babice in dedke naših tabornikov, prijatelje in znance vabimo, da se nam danes pridružite v parku za občino v Domžalah, da se podružimo, se nasmejimo in da skupaj ustvarimo boljši svet. Z naravo k boljšemu človeku!
Taborniki Rodu skalnih taborov Domžale
CENTER za MLADE DOMŽALE
Najboljše fotografije natečaja MOŠKI 2011
»Vesel bom, če bo natečaj za razstavo MOŠKI 2011 postal tradicionalen, saj je letošnji, drugi po vrsti, prinesel toliko lepih in kvalitetnih fotografij, da bi bilo škoda, če ne bi številnim fotografinjam dali še kakšne priložnosti za njihovo ustvarjanje,« je kratek povzetek nagovora Matjaža Intiharja, urednika e-Fotografije, ki je skupaj s Centrom za mlade Domžale pripravila razstavo 2. natečaja za razstavo fotografij MOŠKI 2011. Fotografije so se na natečaj odzvale s številnimi kvalitetnimi fotografijami na temi MOŠKI IN ŠPORT in PROSTA ter poslale številne črno-bele in barvne fotografije s različnimi temami,
med katerimi so zbrali najboljše ter jim 13. aprila 2011, ob odprtju razstave, tudi podelili priznanja in diplome, vse po vrsti pa presenetili tudi s praktičnimi nagradami. Pohvala velja vsem organizatorjem, še posebej pa je številne obiskovalce Matjaž Intihar presenetil s svojim pogledom na motiv posamezne nagrajene fotografije, kjer ni manjkalo pohval, ki si jih pravzaprav zaslužijo vse sodelujoče, ki bodo zanesljivo težko čakale 3. razpis fotografskega natečaja. Poglejmo še nagrajenke: na temo A - MOŠKI IN ŠPORT je bila za fotografijo Narobe svet nagrajena Mojca Cvirn, Jelka Mihajlovska je za fotografijo Kolesar prejela
nagrado za drugo mesto, Dajana Čok pa za svoje delo Fotograf tretjo nagrado. Diplome so šle v roke:
Mojci Cvirn (kar dve), Lili Jazbec, Doris Jug Cigoj, Mateji Absec in Klavdiji Žitnik.
Na temo B - PROSTA je zmagala Lili Jazbec s fotografijo Lakota, Doris Jug Cigoj je za delo Zapu-
ščena prejela drugo nagrado, tretja pa je pripadla Tinkari Koleša za fotografijo Dajte mi mir. Diplome so prejele: Mojca Cvirn, Kristina Kranjc, Lili Jazbec, Martina Ulčar, Doris Jug Cigoj in Dunja Wedam. Vsem nagrajenkam iskrene čestitke!
Vera
S SCOUTS
kako se aktivisti borijo proti nasilju nad plemeni. Tomo in njegov prijatelj Klemen Mihelič najbolj občutljivim ljudem, ženskam in otrokom, razdeljujeta miniaturne kamere, ki posnamejo vsakršno nasilje nad njimi. Posnetke nato posredujejo svetu in tako nasilje ne ostane skrito in pozabljeno. Vzdušje na OŠ Rodica je bilo kljub občutljivi temi sproščeno, mogoče je k temu prispeval tudi Tomov kuža Jakob, ki se je vsaki prijazni roki pustil pobožati, ter Tomov topli in iskreni pogled.
Upam, da so se nas grenke zgodbe, ki se pišejo v naši prvotni domovini Afriki, dotaknile in da smo spoznali, da na tem planetu nismo sami, ter da se je vredno boriti za vsako človeško bitje, ki ga ogroža človeški pohlep in borba za višji standard.
Tina Strmljan in Dominika Pavlič
Rock festival Groblje 2011 Za mlade
4. junija 2011, od 17. ure dalje, pred Kulturnim domom Groblje.
Nastopajo glasbene skupine:
•	Pantakan iz Kamnika,
•	Nenia iz Nove Gorice,
•	Adam iz Trzina,
•	Syfy iz Radomelj,
•	Sadni & Prizmi iz Domžal.
Dodatne informacije: sabina@vistra.si, tel.: 031/608-577.
Nočno orientacijsko tekmovanje 2011
Nočno orientacijsko tekmovanje (NOT) je eno izmed najzahtevnejših taborniških tekmovanj v Sloveniji. Na njem smo domžalski taborniki v zadnjih letih dosegali najboljše rezultate in dve leti zapored osvojili najbolj čislano zmago - prvo mesto v razvrstitvi taborniških rodov. Tudi na štiriintridesetem NOT-u smo taborniki Rodu skalnih taborov startali na zmago, vendar se žal ni izšlo po naših načrtih. Na NOT 2011 smo se skrbno pripravljali, teden dni pred tekmovanjem smo za vse tekmovalce organizirali pripravljalni vikend in tako se je v noči s 26. na 27. marec kar pej ekip iz RST podalo na progo v gozdove v okolici Šmarja-Sap. Pred tem smo reševali topografske teste, na karto pa je bilo potrebno vrisati tudi 12 kontrolnih točk. Vrisovanje kontrolnih točk je kar zahtevna naloga, saj od ekipe terja znanje orientacije, matematike ter fizike, seveda pa ne gre brez zdrave kmečke pameti. Po vrisovanju sledi start na progo, na kateri ekipe iščejo kontrolne točke, na nekaterih od točk pa opravljajo še dodatne naloge, kot so signalizacija z morsejevo abecedo, prehod minskega polja, hitrostna etapa ter test prve pomoči.
Ob prihodu v cilj smo bile ekipe iz Domžal zadovoljne z opravljenim, vendar smo slutili, da vendarle ne bo dovolj za ubranitev pokala. Za razliko od najrazličnejših bolj ali manj prestižni športov in dejavnosti smo taborniki praktični ljudje, ki imamo
radi praktične stvari in zato na NOT-u skupni zmagovalci kot prehodni pokal prejmejo kitaro, ki bi s tretjo zaporedno zmago prišla v trajno last Dom-žalčanov.
Zal nam tokrat ni uspelo, za slabih 50 točk so nam zmago in posledično tudi kitaro odnesli taborniki Rašiškega rodu iz Ljubljane.
Ob analizi rezultatov smo hitro ugotovili, kje smo ga polomili, leto bo hitro naokrog in priložnosti za zmage bo še veliko. Preživeli smo še eno prijetno noč v taborniški družbi in komaj čakamo poletje ter z njim naša taborjenja, kjer bo veliko podobno prijetnih dni in noči, ko bo večere ob tabornem ognju spremljala vesela taborniška pesem, četudi brez spremljave NOT-ove kitare. Z naravo k boljšemu človeku!
Andrej Jarc - Jaro
OB SVETOVNEM DNEVU ZDRAVJA
Športno rekreacijsko druženje v Češminovem parku

Gibanje je eden glavnih dejavnikov, ki vplivajo na zdravje ljudi, zato je bil svetovni dan zdravja, ki ga obeležujemo 7. aprila, kot nalašč za predstavitev športnih aktivnosti in možnosti za rekreacijo, ki so v naši občini na voljo občankam in občanom vseh generacij. V ta namen so v četr-tekj 7. aprila, in petek, 8. aprila, v Češminovem parku na pobudo Društva Šola zdravja, Društva TVD Partizan in Občine Domžale nekatera domžalska športna društva predstavila svoje dejavnosti. Na predstavitvi so sodelovali tudi nekateri domžalski komercialni fitnes centri, saj je pomembno, da imajo prebivalci občine čim večjo izbiro glede možnosti rekreacije in da vsakdo lahko najde nekaj zase. Prireditve se je udeležila tudi podžupanja Občine Domžale, Andreja Pogačnik Jarc, ki je ob tej priložnosti povedala: »Občina Domžale veliko pozornost namenja dejavnostim, ki omogočajo prijazno, varno in zdravo bivanje njenim prebivalcem. Dogodki, kot je ta, so priložnost za druženje, rekreacijo in izmenjavo pozitivne energije. Češminov park kot srce Domžal je prostor, ki je kot nalašč za to.« V programu, ki ga je povezovala Zdenka Katkič, predsednica Društva Šola zdravja, se je predstavilo lepo število domžalskih
športnih društev in znova se je izkazalo, da so Domžale športno mesto. Dogajanje na predstavitveni ploščadi je bilo res pestro: Športno atletsko društvo Mavrica je prikazalo nekaj zabavnih atletskih družinskih iger, predstavniki fitnes centra Fit Fit so predstavili skupinsko vadbo zumba, mladi člani San-kukai karate kluba Domžale in Karate društva ATOM so pokazali, česa se učijo na treningih, Plesna šola MIKI je prikazala nekaj zabavnih otroških plesov, z očarljivim nastopom mladih članic se je predstavil Kotalkar-ski klub Pirueta, člani Društva Šola zdravja so prikazali nekaj vaj iz serije vaj »1000 gibov«, ki
jih vsako jutro ob pol osmi uri zjutraj izvajajo na štirih lokacijah v Občini Domžale, Športno društvo Energija je predstavilo svoje delo z mladimi gorskimi kolesarji, svoje delovanje in uspehe je predstavilo tudi Šahovsko društvo Domžale, ki je v Češminovem parku prikazalo vrtni šah, nekaj vaj je prikazalo tudi Društvo Joga v vsakdanjem življenju Domžale, ki deluje po (pri) znanem svetovnem sistemu že 20 let, Društvo TVD Partizan pa se je predstavilo z nordijsko hojo in zabavnim triatlonom jeklenih. V Češminovem parku sta se predstavila še fitnes center Otelio ter trgovina in servis koles Erdani Šport. Predstavnik Outdoor
Fitness & Fun pa je predstavil pravilno vadbo na napravi za fi-tnes na prostem, ki občankam in občanom nudi brezplačno vadbo v naravi. V Občini Domžale sta ob Kamniški Bistrici sicer dva takšna fitnesa, ki vabita k telesni aktivnosti vse, ki si želijo popestriti svojo vadbo v naravi. Glede na pozitiven in velik odziv se bodo organizatorji vsekakor potrudili, da bo prireditev posta-a tradicionalna. Takšni dogodki v Češminovem parku so namreč dobrodošla popestritev domžalskega vsakdana in dobra priložnost za prijetno druženje občank in občanov vseh generacij.
Tadeja Jenčič
OTELO B>N
bodïshino studio
fïTtnuu nuiïi ÉUJH HLU uniun ttfuHt iTTMti «DJI u s Iitïiuteff HSin.
16
kultura
22. APRIL 20II
16. april - 7. maj 2011
KDAJ: 16. april - 7. maj 2011 KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: PORTRETI TOGETHERNESS 2010 - razstava ob filmskem festivalu
Petek, 22. april 2011
KDAJ: ob 17. uri KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: ZAPLEŠIMO V PRAVLJICO Animatorka: Lidija Smerkolj Turšič
Vabimo otroke od 4. do 6. leta starosti na plesno gibalno izražanje, ki je zelo pomembno za otrokov vsestranski razvoj. Plesna animacija, v p lovezavi s knjigo pa otroka še dodatno duhovno obogati in motivira. Prireditev ZAPLEŠIMO V PRAVLJICO poteka pod vodstvom ani-matorke Lidije Smerkolj Turšič, v sodelovanju s Plesno šolo MIKI. Prijavite se na oddelku za otroke in mladino. Vstop je prost!
Torek, 26. april 2011
KDAJ: ob 9. uri KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: IGRALNE URICE
Vstop je prost! Zaželena je predhodna prijava!
Predšolske otroke od 3. leta dalje in starše/skrbnike ter dedke/babice vseh starosti vabimo na IGRALNE URICE, ki bodo v torek, 26. aprila 2011, ob 9. uri.
Na igralnih uricah želimo predšolskim otrokom in staršem/skrbnikom, dedkom/babicam predstaviti zanimive in predvsem kakovostne didaktične igrače ter igralne knjige, ki so otrokom še posebej zanimive. Vabljeni!
Torek, 3. maj 2011
KDAJ: ob 9. uri KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: IGRALNE URICE
Vstop je prost! Zaželena je predhodna prijava!
Predšolske otroke od 3. leta dalje in starše/skrbnike ter dedke/babice vseh starosti vabimo na IGRALNE URICE, ki bodo v torek, 3. maja 2011, ob 9. uri.
Na igralnih uricah želimo predšolskim otrokom in staršem/skrbnikom, dedkom/babicam predstaviti zanimive in predvsem kakovostne didaktične igrače ter igralne knjige, ki so otrokom še posebej zanimive. Vabljeni!
Ponedeljek, 9. maj 2011
KDAJ: ob 18. uri KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: LOTHAR HIRNEISE: Kemoterapija zdravi raka in zemlja je ravna plošča
Lothar Hirneise, ki živi in dela v Nemčiji, je svetovni znani in priznani raziskovalec raka, predsednik nemškega združenja Ljudje proti raku in
zdr
avtor velike knjižne uspešnice Kemoterapija zdravi raka in zemlja je ravna plošča, ki bo kmalu izšla pri založbi Orbis. V Nemčiji po svojem znanem E-3 programu vodi zdravljenje rakavih bolnikov. Ta nekdanji sodelavec nemške znanstvenice, biokemičarke in sedemkratne nomini-ranke za Nobelovo nagrado dr. Johanne Budwig je zdravljenje raka zasnoval na njeni uspešni oljno-proteinski prehranski terapiji za bolnike, na razstrupljanju telesa, opustitvi stresnih dejavnikov, sončni svetlobi in sprostitvi energije po telesu. Prav stres, kot je prepričan, najbrž najpogosteje povzroči raka!
Vabljeni v Knjižnico Domžale v ponedeljek, 9. maja 2011, ob 18. uri. Vstop je prost!
Torek, 10. maj 2011
KDAJ: ob 9. uri KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: IGRALNE URICE Vstop je prost! Zaželena je predhodna prijava!
. leta dalje in starše/skrb IGRALNE URICE, ki
Predšolske otroke od 3. leta dalje in starše/skrbnike ter dedke/babice vseh starosti vabimo na 2011, ob 9. uri.
bodo v torek, 10. maja
Na igralnih uricah želimo predšolskim otrokom in staršem/skrbnikom, dedkom/babicam predstaviti zanimive in predvsem kakovostne didaktične igrače ter igralne knjige, ki so otrokom še posebej zanimive. Vabljeni!
Torek, 10. maj 2011
KDAJ: ob 19. uri KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: KAJ SE JE ZGODILO Z NAŠIMI SANJAMI O SVOBODI:
ciklus filozofskih večerov (2. letnik)
Osmo predavanje: torek, 10. maj 2011, ob 19.00
Naslov: ŽIVLJENJE na ROBU (Še en komentar, tokrat k Žižkovi
knjigi z naslovom Living in the End Times.)
Predavatelj: dr. Dušan Rutar.
Vstop je prost. Vabljeni!
Četrtek, 12. maj 2011
KDAJ: ob 19. uri KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: JASNA GABRIČ: OD KENIJE DO ZANZIBARJA - potopisno predavanje
Na potopisnem predavanju Od Kenije do Zanzibarja se bomo odpravili na drugo največjo celino na svetu. Afrika je popolnoma samosvoja in posebna celina, kateri so Evropejci in drugi narodi pustili velik pečat. Zaradi pokrajinske raznolikosti in pisanosti živalskega in rastlinskega sveta je Kenija ena izmed najbolj obiskanih turističnih dežel v Afriki, zato je v mednarodnem kontekstu danes znana predvsem kot popotniška in turistična destinacija. Turizem je za dohodke v deželi še pomembnejši kot izvoz kave. V mestu Nairobi pa se turist, kljub opozorilom, počuti precej varno. Na potopisnem predavanju bomo »obiskali« mesto Nairobi, obiskali enega največjih safarijev Tanzanije ter pot zaključili na, za marsikoga rajskem, otoku Zanzibar, ki ponuja veliko: pestro zgodovino, ki je oblikovala življenje, arhitekturo in ljudi v deželi črncev, prestolnico Stone Town, od koder prihaja legendarni Freddy Mercury, morje začimb ter nepozabne eksotične sadeže in morske specialitete, ki bi zadovoljili tudi največje gurmane ^
V Knjižnico Domžale ste na potopisno predavanje vabljeni v četrtek, 12. maja 2011, ob 19. uri. Popotnica: Jasna Gabrič
Petek, 13. maj 2011
KDAJ: ob 10. uri KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: Uporaba informacijske tehnologije v knjižnici Brezplačno izobraževanje vodita: Janez Dolinšek in Gorazd Jesihar Vsak drugi petek v mesecu vam bibliotekarja Gorazd Jesihar in Janez Dolinšek nudita brezplačno izobraževanje o uporabi informacijske tehnologije v knjižnici. Izobraževanje je namenjeno začetnikom na področju informacijske tehnologije in daje poudarek predvsem vsebinam, ki uporabnikom omogočajo bolj samostojno uporabo knjižnice, kot je npr. iskanje po katalogu COBISS in uporaba storitve Moja knjižnica. Naučite pa se lahko tudi osnovne uporabe spletnih iskalnikov, kot sta Najdi in Google, si ustvarite elektronski naslov ter osvojite osnove še kakšnih drugih uporabnih vsebin informacijske tehnologije. Če vas tovrstno izobraževanje zanima, vas prosimo, da nas pokličete na telefonsko številko 01/724-12-04 in se prijavite - prijave sprejemata Gorazd Jesihar in Janez Dolinšek. Vabljeni!
Naj ne mine dan brez knjige
Pozdravljeni, dragi ljubitelj knjig. Tokrat bomo skupaj prelistali strani novih knjig, ki so izšle pri Mohorjevi družbi Celje. Ponujajo nam veliko bralnih užitkov. Slovenske kratke zgodbe Antologija slovenske kratke proze v izboru prof. dr. Lada Kralja in prof. dr. Petra Scherberja ponuja vpogled v eno ključnih obdobij novejše slovenske zgodovine. Kratke zgodbe, kot so jih takrat med drugim napisali Bartol, Bevk, Grum, Ingolič, Kosmač, Kosovel, Kranjec, Kreft, Potrč, Pregelj, Voranc in mnogi drugi, dopolnjujejo biografske in bibliografske beležke o avtorjih, ki jih je pripravil Martin Grum. Andrej Rot .Alejandro Briner: Skrivnost strica Janeza
Dvojezični roman prinaša zgodbo mladega Slovenca, ki je pre-plul veliko lužo v upanju, da bo v Ameriki našel srečo. »Posebnost romana, ki ga objavljamo v španskem in slovenskem izvirniku je, da je nastajal na dveh jezikovnih območjih in sta ga avtorja v Argentini in Sloveniji pisala brez vnaprej določenega načrta. Cilj pisanja ni bil samo oblikova-
nje zgodbe, ampak upoštevanje drugega pisca, ki je hkrati tudi bralec, predvsem v smislu spoštovanja njegovih prepričanj in njegovega sloga,« beremo o romanu. Rok Klopčič: Štiri strune, lok in pero
Spomini violinista so zelo zanimivo avtobiografsko delo, ki bo popestrilo naš kulturni prostor z osebnim pričevanjem vidnega slovenskega violinista, ki je bil koncertantno in didaktično aktiven v celotni drugi polovici 20. stoletja. Avtor v knjigi spretno in na živahen pripovedni način niza skrbno izbrane anekdote, ki bodo »kulturnih radovednežev« zagotovo zelo dobrodošlo slovenskemu glasbenemu zgodovinopisju, med drugim beremo v predstavitvi knjige.
Marijana Ovčariček: Jaz, Voyager
»To je zgodba o generaciji. Dina, njena predstavnica, je v svojem najustvarjalnejšem obdobju. V divjem potrošniškem kapitalizmu si ustvarja družino. V zgodbi se spominja svojega otroštva. Rodila se je v času socializma, drugih vrednot, Jugoslavije. To je bil čas,
ko sta na dolgo pot v neskončnost vesolja krenili sondi Voyager. Knjiga je zgodba o otroštvu, odraščanju, hrepenenju in ljubezni. Konča se z Dininim odhodom na študij, v samostojnost. Pove nam, da v življenju ni uhojenih poti in da je življenje več kot se nam zdi na prvi pogled,« berem na njihovih straneh.
Kozma Ahačič: Ti si čarovnica, jaz sem grobar
»Ahačičeva pesniška zbirka nosi v naslovu dvoje pomenljivih metafor o ženski in o moškem, ki literata spremljata v iskanju pesniških besed za dvoje tragičnih občutij, ki ju poet najde v sebi, ko se sooča s samim seboj in si priznava, kje je njegova neusahljiva želja. Lahko bi rekli, da so življenje in smrt ter slutnja novega, presežnega bivanja kot trije osnovni toni njegove pesnitve,« beremo o pesniški zbirki. .Andrej Capuder: Rimski soneti »Pesniško zbirko je spodbudilo večno mesto. Tu spoznavamo pesnika misleca, esejista z vso njegovo intelektualno briljanco. Upesnjeni premisleki se kdaj zadržujejo v območju presenetljivih, čeravno logičnih sklepanj in izpeljav, nemalokrat pa tudi duhovitih domislic in prebliskov. Eleganca
(IZ)BR@NO
v Knjižnici Domžale
KNJIGE ZA ODRASLE:
Neale Donald Walsch: KO SE VSE SPREMENI, SPREMENI VSE, Gnostica, 2011 Avtor sedaj že kultne trilogije Pogovori z bogom nam v svoji najnovejši knjigi razlaga, da se um pogosto upira spremembam, za katere duša ve, da jih potrebujemo. In da se za spremembe ponavadi šele kasneje izkaže, zakaj so bile pravzaprav dobre za nas, čeprav smo jih v času doživljanja sprejemali kot slabe. Avtor ce o trdi, da so prav vse spremembe, v resnici spremembe na boljše ... Knjiga, ki je še posebej dobrodošla in koristna za vse, ki preživljajo in se soočajo z velikimi življenjskimi spremembami ...
Gabriel Zaid: TOLIKO KNJIG!, KUD Sodobnost International, 2006 Avtor se loteva dileme o tem, kako se vsakih trideset sekund objavi nova knjiga, in si postavlja vprašanje kako v neskončni poplavi knjig ostati bralec. Pomembno ni, koliko knjig smo prebrali, se pravi, da ni pomembna kvantiteta, ampak kvaliteta prebranega. Merilo našega branja ni število knjig, ampak občutenje, ki so jih pustile v nas. Gabriel Zaid poudarja tudi to, daje branje pomembno za medsebojno pogovarjanje in na kratko razloži o tem zakaj knjiga ni izumrla, ko so se pojavili novi mediji.
Dušan Rutar: Mož, ki bere filme, v samozaložbi, 2007 Če
koga zanimajo filmi, si naj prebere to knjigo. Povzetki filmov ti dajo nov pogled na videno in še ne videno. Lahko bi rekli, da te napeljujejo na to, da bi si film še enkrat pogledal in videl, če je res vse to, kar je napisal avtor te knjige. Zelo mi je bilo všeč, ko je vpeljalavtor v svoje razlage tudi današnje mislece in druge filme. Če ne veste, o čem govori določen film, ki bi ga radi gledali, z lahkoto zveš vse o njem v tej knjigi in še filma ti ni potrebno pogledati.
IfS^JiUJi
Spomenka Hribar: RAZKRIZJA, Mladinska knjiga, 2009 Knjiga prinaša izbor esejev in polemik, objavljenih v periodičnem tisku od leta 1994 do 2009. Pričujoča knjiga je svojevrstno nadaljevanje knjige Svitanja iz leta 1994. O sr
dnja misel v premišljevanjih eli v
sreo naši stvarnosti se sprašuje o vzrokih, zakaj smo se ujeli v past starih ideoloških razprtij. Njeno osnovno sporočilo pravi, da bo pot do resnične demokracije še dolga. V nadijevanju je ključna tema problem sprave. Ugotavlja razklanost slovenskega naroda, ki smo jo bili sposobni preseči le v kratkem obdobju osamosvajanja.
Brian Hiacker: COUCHSURFING: OD KAVČA DO KAVČA OKOLI SVETA, Dovganočka, 2010 Couch Surfing je za marsikaterega popotnika način življenja, pa tudi mednarodna neprofitna organizacija, ustanovljena leta 2004, ki popotnike povezuje z lokalnimi prebivalci v več kot 246 državah sveta in ima več kot 2,6 milijona članov. Brian Thacker je eden tistih, ki zbral pogum, tvegal in se odpravil na (po)potovanje po kavčih sveta. Knjiga je duhovito branje in spoznavanje lokalnega utripa držav, kjer se je potepal Brian.
VSE, KAR BI MORALI VEDETI O ZAPOSLOVANJU, Lisac&Lisac, 2007 V času, ko je brezposelnost vedno večja, je še posebej priporočljivo, da se seznanimo z vsem kar delodajalci iščejo pri kandidatih za posamezno delovno mesto. Knjiga ponuja veliko odgovorov na vprašanja s katerimi se srečujejo tako delodajalci, kot zaposleni.
KNJIGE ZA OTROKE IN MLADINO:
Helena Pielichaty: SOBOTNA PUNCA, Genija, 2010
Šestnajstletna Suzanne je vzorna učenka v šoli, tudi v domačem okolju velja za očetovo ljubljenko. Ker pa doma nimajo na pretek denarja, se honorarno zaposli v frizerskem salonu. Ko pa se prvič pojavi v frizerskem salonu, ugotovi, da tam dela Karenna, ki je nekaj let starejša od nje in je bila njena nočna mora v šoli, saj jo je psihično nadlegovala. Tokrat se odloči, da se bo s svojimi strahovi soočila ^
Berlie Doherty: HČI MORJA, Avrora, 2010 Zgodba Hči ^i., ^ morja je nastala na podlagi starih legend, ki pri različnih severnih evropskih ljudstvih krožijo med ljudmi in pripove-
pesniške govorice jih napravlja žive, sočne. V jasnih prispodobah, ki tu in tam računajo na nekoliko temeljiteje izobraženega bralca, se pomenljivo zarisujejo podobe človeških dejanj in nehanj, slabosti in vrlin, življenjske zrelosti in modrosti, razpadanja in pove-ličanja. Sonet kot oblikovno ena najzahtevnejših pesniških rešitev razodeva pesnika z dolgo kilometrino prevajanja klasične poezije,« med drugi beremo v predstavitvi te izjemne pesniške zbirke. Pavle Jakop: Ostajam pri tebi »Jakopove pesmi izhajajo iz miselnega sveta gotovo najpomembnejšega religioznega lirika 20. stoletja Franceta Vodnika. Pesnik p. Pavle Jakop v drugačnem, a ne nasprotujočem izrazu nadaljuje in bogati njegov pesniški izraz.
Ludovika de Marillac: Misel za vsak dan
Ludovika de Marillac je soustanoviteljica sester usmiljenk, ki se je usmerjala k tistim, ki trpijo: k bolnikom, beguncem, žrtvam vojnih razdejanj, zapuščenim, izključenim iz družbe, nepismenim otrokom, galjotom, ostarelim ter vsem tem in drugim ljudem namenja svoje misli.
Tatjana Kokalj
Ivržejo svoje tjulnje kože in ljudi. Tako neke nevihtne noči reši ostareli ribič
o živet onroe
dujejo o selkijih, ljudeh tjulnjih. Selkiji so bitja, ki živijo v morju, a včasih od lj
iz vode dojenčico in z njo razveseli svojo staro ženo, s katero sta si več ko trideset let zaman prizadevala dobiti svojega otroka. Deklico poimenujeta Gioga, a bolj kot deklica odrašča, bolj jo privlači morje. Britanska avtorica je za knjigo prejela nagrado The Writers Guild Award.
Žiga Gombač: ŠTRK VIKI ODKRIJE POGUM, Založba Simbol, Ljubljana, 2010 Štrk Viki je ptičji mladič. Ko se izvali iz jajca, se mu ves svet zdi velik in sila nenavaden. Tudi sam sebi se je zdel neobičajen, popolnoma drugačen od sosedovih vrabčjih in siničjih mladičev. Le ti so, ko je bil čas za to, odleteli iz gnezda. Štrk se zdi sam sebi okoren in nespreten, vendar nekega dne kljub vsemu najde pogum in zapusti gnezdo. Knjiga je namenjena malim bralcem med 4. in 8. letom.
Jeanne Willis: LJUBEZEN JE V ZRAKU, Kres, 2009 Čudovita slikanica založbe Kres je kot nalašč za pomladanski čas ... Mišek Mal je neskončno zaljubljen v njo, ki pa je tam visoko, kjer je Mal ne doseže. Na vse pretege se torej trudi, da bi jo osegel in ji dal poljubček, nazadnje pa se ona - žirafa Longo-lina skloni z višav in da Malu nežen poljubček. Nihče namreč ni premajhen za ljubezen ^ Slikanica ima izvirno oblikovane strani, ki še dodatno prikažejo zagato miška Mala.
MEDIOTEKA:
SAMSKI MOŠKI (A SINGLE MAN) - DVD, 2009
Zgodba se vrti okoli učitelja angleščine, ki se po smrti svojega partnerja skuša prebiti skozi vsakodnevne opravke in obveznosti tipičnih dni v Los Angelesu. Georg po telefonu izve za nesrečo, v kateri je umrl Jim. Svet se mu v trenutku podre, saj izgubi svojega dolgoletnega partnerja, ljubimca, edinega prijatelja, ki gaje sploh imel kot Anglež tu v Ameriki. Sicer se navidezno ne zlomi, ampak skozi odlično igro glavnega igralca lahko razberemo veliko žalost in globoko izgubo, ki jo bo moral preboleti. Tudi zaradi vrhunske igralske zasedbe se je film spretno izognil pasti, v katero bi že zaradi tematike same kaj hitro lahko zapadel.
22. APRIL 20II
kultura
17
SESTI JAZZOVSKI KONCERT 4. SEZONE V GALERIJI DOMŽALE
Essaouria Project z arabsko-orientalsko in balkansko jazzovsko glasbo
Na 6. jazzovskem koncertu, 31. marca 2011, aktualne 4. jazzovske sezone 2010/11 je v domžalski Galeriji nastopila slovenska jazzovska četverica Essaouria Project z gostom - saksofonistom Primožem Fleischmanom. Inštrumentalni ansambel sam je igral v zasedbi: Marko Korošec/oud - arabska lutnja, tolkalista Damir Mazrek/darabuka, obročni bobni in cajon in Andrej Hrvatin/darabuka, daire in def in Luka Herman Gaiser/kontrabas. Kot nazadnje napovedana gostja je v eni od točk (song of the Sand Clock) nastopila še plesalka orientalskih plesov Alja Shar. Na sporedu pa je bila mešanica arabsko-orien-talskih in balkanskih ritmov ter melodij in jazzovskih prvin. Večina odlično izvedenega jazza je torej le pripadala folklornim barvam, ki pa so še vedno imele svojo skupno točko, torej jazz. Kajti veliko se je improviziralo, kar je tudi
izrazita odlika celotnega jazzovske-ga kvarteta Essaouria Project, ki si je ime nadel po enem od maroških mest in kar nas je prepričalo o izvrstnih glasbenikih in p esalki. Seveda se je bilo potrebno o vsem prepričati šele po vseh osmih izvedenih skladbah, ki hkrati tvorijo tudi neke vrste modificirano izdajo predhodne ce-dejke (založba Goga, Novo mesto, 2007), z naslovom Baha. Z enakim naslovom je njena nosilna skladba
tudi prva Mr. Baha, ki je posvečena enemu od uveljavljenih pedagogov arabskega 11-strunskega glasbila oud (ali tudi ud), neke vrste arabske lutnje. Tam, na plošči je bil vodilni (solistični) glas namenjen violinistu in klarinetistu, tukaj na domžalski glasbeni sceni pa je to vlogo prevzel naš odlični saksofonist P. Fle-ischman, ki je igral na sopransko različico saksofona; vmes pa tudi nekaj malega požvižgaval (Hawk's
Dance). Poleg tega so bila na sporedu še dela z naslovi: Suita Robič, Galićka svatba, Another Kind of Wedding, Oro idr. Res pravi praznik za tako raznolike, folklorno obarvane jazzovske skladbe, ki jih nekako (pojustvarjalno pogojuje že sam inštrumentarij ansambla. Tako smo npr. v dveh makedonsko folklorno koncipiranih delih (Galićka svatba in Oro) slišali in videli tudi makedonsko tamburico (M. Korošec). Izjemna tehnična sposobnost vsakega posameznika, njihova uigranost, skoraj do potankosti izdelani in dogovorjeni soli vseh izvajalcev in bogato kombinirane improvizacije, pa so tokrat v domžalsko Galerijo in v že zaprto pa še vedno videno fotografsko razstavo ameriškega umetnika Roya LaGroneja (The Beta Projection Series) privabili nekaj manj občinstva. Zato je bilo to ne le hvaležno, ampak poznavalsko navdahnjeno. Še posebej je bil zapažen dolg in lep solo kontrabasista L. Hermana Gaiserja v skladbi Song of the Sand Clock. Prav zaradi izredno bogatega in raznolikega, včasih našim ušesom in očem kar malce tujega (arabskega in balkanskega) glasbenega inštrumentarija, pa je bil omenjeni jazzovski koncert obarvan še topogledno: inovativno.
Franc Križnar
sedmi in zadnji jazzovski koncert 4. sezone v galeriji domžale in kdfb
Samo Šalamon trio
Na sedmem, zadnjem jazzovskem koncertu, 14. aprila 2011, aktualne 4. sezone 2010/11, je v domžalski Galeriji nastopil sloviti Samo Šala-mon trio, ki ga vse od leta 2006 sestavljajo nenavadni pa spet odlični (trije) glasbeniki, instrumentalisti: Samo Šalamon/(električna) kitara z efekti in skladatelj, francoski tubist in izvajalec na električni bas Michael Godard (žal je napovedani serpent odpadel) in italijanski bobnar in tolkalec Roberto Dani. Kljub temu, da ima S. Šalamon posnetih dober ducat cedejk v različnih kombinacijah - samo z omenjenimi
glasbeniki kar tri - pa smo tokrat poslušali izključno samo novo, Ša-amonovo avtorsko glasbo, ki jo na koncu tele iztekajoče se evropske turneje v nedeljo posnamejo še v Švici. Od vsega navedenega so v njegovi, torej Šalamonovi matični domovini, nastopili samo v Domžalah! Tudi to nekaj pove tako o minuli sezoni kot o njenem vrhuncu in o novi slovenski jazzovski genezi, ki seJe že rodila v samo nekaj sezonah. Težko jo bo doseči, še težje preseči? Ampak dajmo se presenetiti.
Nenavadni trio je zagotovo blestel
po vsej trojici izjemnih muzikov. Vsak zase predstavlja izjemno velikega, subtilnega in soustvarjal-nega glasbenika in člana tria, vsi skupaj pa izjemno uigrani komorni ansambel. V glavnem igrajo programsko glasbo z včasih pričakovanimi naslovi, včasih pa se zdi, da z njimi avtor kar malo pretirava, če v tej zvezi navedem vsaj nekatere njihove slovenske prevode: Česen in olive, Race na ledu, Bele čaplje na zelenem travniku, Slabi Kitajci ^ Pa pustimo malce ob strani tele obrobne stvari in se raje osredotočimo na jazzovsko muziko, ki je bila zdaj do neke mere zapisana, zdaj improvizirana. Tubista, ki je v triu ves čas nastopal izmenjaje: zdaj s tubo zdaj z (električnim) basom, bi bil po tehnični in muzikalni plati vesel marsikateri (simfonični) orkester najvišjega razreda. Ni čudno torej, če vsaj v jazzu spretni in muzikalni ter seveda nenavadni Francoz velja za neke vrste tubističnega svetovljana. Godardov ton je poln in registracijsko zanimiv v vseh legah, ne preveč aroganten, tehnično popoln, če že ne perfekten, zlasti pa idealen v piano odsekih. Bobnar, ki igra tako na bobne (membranofo-ne) kot na ostala tolkala (idiofone) - zato tudi tolkalec - je bil tokrat nov domžalski fenomen: dušena in ojačana tolkala, na bone igra tudi od spodaj, če mu (nameroma ali nenameroma) zleti iz rok palica ali metlica, jo takoj nadomesti z rokama, poleg tega pa je Dani odličen muzik. Trans ga včasih potegne kar
s stola in nadaljuje na katerem od malce bolj oddaljenih tolkal z igro stoje! Seveda je svoje vrste »spiritus agens« vsega tega naše gore list, mariborski kitarist S. Šalamon. Po skladateljski oz. ustvarjalni strani izhaja iz svoje kitare, ki se ves čas preliva v ostale kombinacije, sam pa si še dodatno spomaga s posebnimi efekti. Vseh deset odigranih skladb smo slišali tokrat na odprti domžalski glasbeni sceni pod razstavljenim slikami Simona Jugovica Finka in subtilnost vse omenjene jazzovske trojice se je nenehoma sprehajala od slike do inštrumenta, od kombinacije različnih dveh inštrumentov, redkih pa zato povsem utemeljenih solov vse trojice, spet nazaj na slike. Subtilni jazz, ki mu je bilo spet vredno prisluhniti, jazz od trojice, ki vanj verjame in zna prepričati. Tudi hvaležno in polno udeleženo občinstvo v Domžalah še vedno vztraja in je zato tudi tokrat spet znalo (o)ceniti tale večer in s tem samo še enkrat dokazati, da je tale jazzovska scena postavljena na visok - pravi umetniški piedestal. V imenu idejnega vodje in organizatorja - Jureta Matičiča - pa jo bo verjetno v KDFB kar težko nadaljevati v tej opciji in doseči ali celo preseči celotno zadnjo sezono. Ampak jazz je tudi živa glasbena scena, spodbude so dane, več kot prvi takti so za nami, zakaj pa ne bi bilo vsaj tako ali celo bolje^tudi v prihodnji sezoni 2011/12? Če je to sploh še
mogoče?
Franc Križnar
Etimologija imena Domžale
(nadaljevanje)
Pred časom smo objavili 1. del prispevka o Etimologiji imena Domžale, tokrat objavljamo drugi del. 1. del je obravnaval osnovne poimenovanja (Lublana, Krajnska, itd.) in krajevne sorodnosti besede žal, drugega dela imena Domžale. Bezlajev etimološki slovar je pri besedi žal dokaj skop, drugi slovarji še bolj. Previdno pove, da je žal peščena (morska) obala nejasnega (ilirskega?, grškega?) izvora. Ne glede na dosedanje razlage, je iz primerov v naravi razvidno, da gre tudi za rečno ali jezersko obalo oz. celo neporaščen prodnat teren ne nujno ob vodi.
Besede žal, žalost, žalovati, žalosten, žaliti, itd. imajo v slovanskih jezikih isti ali podoben pomen. Poleg tega pa žalosny (pol.) = beden, klavrn; žalować (pol.) = skopariti, ne pri-viščiti; žalkij (rus.) = beden, klavrn. Pa poglejmo v ozadje besed *žal-, v njihov najglobji pomen. Beseda žalosten opisuje čustveno stanje, ko nas je nekaj prizadelo, posledica pa je praznina, upad naše energije. Žalostni prenehamo biti, ko stres prebolimo in se nam energija zopet povrne. Nekdo, ki ga je kaj užalilo, pa je posledično poln adrenalina (energije) ne more biti in ni žalosten, pač pa jezen, besen. Beseda žalovati opisuje čustveno stanje, ki ga je povzročila odsotnost nekoga ali nečesa, s komer smo bili čustveno povezani. Tudi tu gre za močan upad energije, ki jo je povzročila praznina, le da žalovanje traja dlje kot žalost. Dokler se z dejstvom praznine ne sprijaznimo, je ne pre-bolimo in pustimo za seboj, toliko časa zares ne nehamo žalovati. Torej je zopet praznina bistvo žalovanja. Beseda žaliti pomeni enako kot »v nič dajati«. Stanje nastane takrat, ko nekoga ali nekaj, vsaj z njegovega vidika, po-niž-ujemo, z-manj-šuje-mo, iz-nič-ujemo, torej želimo nekaj prestaviti proti niču ali praznini. Ali ni tudi žal, prodnata obala, praznina, nič, mrtev predel med reko in z rastlinami poraščenim obreqem? Na žalu ne raste rastlinje, sicer ne gre za žal. Slovenske besede imajo strahotno jasen in točen pomen. Če si zamislimo celotno pokrajino pred nekaj tisočletji, ko je ime »žal« nastalo (le kdo še verjame v selitve Slovanov: http://www.promin.si/ zgodovina/Od_kod_ime.ntm), je bila pokrajina povsod zaraščena z drevesi, grmovjem ali vsaj s travo. Polno življenja, le zaplate proda med reko in obregem so bile puste, z nič rastlinja, prazne, neporaščene, gole, mrtve. Prav zaradi te lastnosti, so naši predniki imenovali tak prazen teren žal.
Če pokukamo še v starodavni jezik Sanskrt, kateremu je arhaična
NA večeru baletnih koreografij glasbeno-scenskega abonmaja v Domžalah
Društvo baletnih umetnikov z glasbo in plesom na odru KDFB
Prvič se je zgodilo, da smo na velikem domžalskem odru KDFB v okviru glasbeno-scenskega abonmaja videli balet. Baletni večer jer pripravilo agilno Društvo baletnih umetnikov Slovenije (DBUS), kar je pomenilo, da smo videli na odru baletne plesalce obeh slovenskih nacionalnih glasbeno-baletnih gledališč: iz Ljubljane in Maribora. Bilo pa je tudi veliko mladega občinstva, kar samo po sebi pomeni, da so te in take predstave potrebne in pomembne, saj vemo, da se je prav baletna vzgoja na Slovenskem nemalo razmahnila v zadnjih dveh desetletjih in tako rekoč našla svoje bodoče kolege skoraj že v vsaki malo večji (osnovni) glasbeni šoli. Prvi del, ki so ga baletniki, plesni umetniki pod vodstvom aktualnega predsednika DBUS Tomaža Rode-ta naslovili Ludus saltatorsu/Ple-sna igra, je prinesel troje komornih baletov. Tja zagotovo sodijo plesni duet After the Storm/Po nevihti, ki sta ga na lastno koreografijo odplesala Dana Petretič in Siniša Bukinac, in sicer na (posneto) klavirsko glasbo Frederica Chopina (Nocturno, op. 9 št. 2 in Balada, op.
23 v G-duru). Črno-bela kostu-mografija in pa kombinacija parov ter solističnih plesov obeh bale-tnikov je lepo zaokrožila začetek tega večera in hkrati še spomnila na lansko 200-letnico rojstva tega uglednega poljskega pianista in skladatelja. Chopinova glasba je pač univerzalna, vedno aktualna in pa zlasti še ritmično kontrastna, da je nanjo plesati verjetno za baletne umetnike svojevrsten užitek. Se bolj je bilo vse tole aktualno pri naslednji klavirski skladbi, Voznici, tudi za klavir (solo) našega Marijana Lipovška, ki je lani obhajal 100-letnico rojstva. Zakaj še bolj? Zato, ker je ta glasba za razliko od Chopinove veliko bolj zniansirana v smislu enoglasnega in večglasne-ga stavka, njene variacije pa so tudi ritmično izdiferencirane. Koreograf Vlasto Dedovič je tako lahko izluščil različne plesne kombinacije za kar šest plesalk, ki so se nenehno združevale in razdruževale v različne številčne kombinacije: Katarina Čegovnik, Jerca Hočevar, Kristina Kolle, Marjetka Kosovac, Maa Pibernik in Liza Šimenc pa so bile tako plesno kot sicer (ko-
morno) odrsko še bolj zanimive. Morda je šel njihov ples za razliko od uvodnega »pas de deux« v smer popolnega ansambelskega ali skupinskega plesa in kar je seveda glasba temu tako tudi narekovala. Če je že v sami glasbi ritem tisti, ki narekuje njene preostale sestavine (melodija, harmonija ^),je potemtakem v baletu na tako glasbo to še toliko bolj uresničljivo. Odlomek iz Koncerta za violino in orkester (1. stavek) našega skladatelja Alojza Ajdiča, ki ga je koreograf Jocelyn Alizart naslovil Naricis, sta spet odplesala D. Petretič in S. Bukinac. Tokrat je njuna kostumska askeza verjetno izhajal iz siceršnje, scenske, koreografske, saj sta bila poleg glasbe popolnoma sama na odru. Verjetno je šlo tudi v njunih plesih za vse vrste baletnih briljanc in ponovna pohvala tako umetniškemu vodji, da je kar za dva plesna dela uporabil slovensko glasbo. Morda je prav DBUS tisto, ki sistematično skrbi za tovrstne koreografije in s tem praktično zapolnjuje siceršnje vrzeli, ki ju s podobnimi akcijami skoraj slučajno ne gojita oba slovenska poklicna Baleta tako
v Slovenskem narodnem gledališču v Mariboru kot v Ljubljani. Ker je ta njihova skrb stalna in zavestna, imajo tudi za taka gostovanja, kot je bilo omenjeno v Domžalah, res kaj pokazati tudi iz čisto slovenske »zaloge«.
Drugi del je predstavljal klasični balet v enem dejanju Navihanka na glasbo Ferdinanda Herolda v koreografiji Maruše Vidmar, V. Dedoviča in Vojka Vidmarja. Scenografijo sta prispevala Saša Brglez in Aleksander Klemenc (Polepim te), kostume (iz fundusa Opere in baleta SNG v Ljubljani) pa Barbara Pavičevič. Ker sta bili dve vlogi (vdove Simone/Nadja Strajnar in Binetov oče/Gašper Malnar) tudi govorjeni, je bil avtor teksta Igor Karlin. Navihanko,
enega izmed najbolj priljubljenih in popularnih baletov, so odplesali: Tertiana Svetlična (v naslovni vlogi), v ljubezenskem trikotniku z njo pa še njena Peter/Gregor Gu-štin in Bine/Ivan Greguš ter: Karmen Kobe (notar), Jerca Hočevar (petelin), Karmen Kobe, Kristina Kolle, Marjetka Kosovac in Marta Ramovš (kokoši) in Katarina Čegovnik, Maja Kapitler, Kristina Kolle in Liza Šimenc (Lizine prijateljice). Inspicinet (celotnega) večera vseh štirih različnih baletnih koreografij je bil Igor Mede, oblikovalkec luči in lučni mojster pa Sašo Bekafigo. Oder KDFB se je tokrat izkazal tudi za dragoceno in novo (komorno) baletno prizorišče.
Franc Križnar
slovenščina med najbolj, če že ne najbolj soroden evropski jezik, lahko le ostrmimo. Beseda gal (žal) pomeni blato, mulj, ki je prav tako stalni spremljevalec rečnih naplavin. Poleg tega pa beseda gal pomeni še: prenehati, umreti, opustiti, prekiniti, izginiti, nehati obstajati, postali ničla, propasti, minevati (čas, bolečina), razpasti, izginiti, itd. Beseda galita (žalica) pa odpasti, zapustiti, izumreti, razvezati, umirati, izgubljen, temen, žalosten, umrl, itd. Kot vidimo gre za iste, enake in podobne pomene kot v slovenščini. Če je koga v zvezi z Domžalami zmotila sodobna beseda žale za pokopališče (kraj žalovanja), naj povem, da je prava starodavna slovenska beseda za pokopališče groble. Ugotovili smo torej, kaj pomeni drugi del besede Dom+žale. Žal je samostalnik, ki opredeljuje prazno, neporaslo prodnato obalo (rečne struge), vse do obrežja, kjer je teren poraščen z rastlinjem. Zakaj bi naši veličastni predniki z gradnjo naselja rinili v neposredno bližino žala? Iz čisto življenjskih razlogov, so naselja vedno poslavljali v bližini voda. O tem pričajo tudi sosednja vodna imena krajev Študa, Vir, Stob. Iz istega razloga tudi zaselek ob Bistrici niso postavili prav daleč od vode. Verjetno v neposredni bližini žala, ali celo na robu ne več poplavno nevarnega žala in zato po največji značilnosti kraj poimenovali *Žal-. Ugotoviti moramo še pomen prvega dela besede Dom(žale), torej dom. Kot je v naravi jezika običajno, nek samostalnik lahko nosi predpono, pripono ali pridevnik. V primeru dom- gre verjetno za pridevnik, s katerim natančneje imenujemo žal. Žal nima toliko različnih značilnosti, kot katera druga naravna tvorba. Žalov na isti reki (Bistrici) med seboj ne moremo razlikovati po barvi proda ali obliki, ker gre za isti izvor materiala. Najbolj logično ostane razlikovanje po velikosti (površini) žala, ki lahko od ostalih žalov vzdolž struge precej odstopa. Kot pa smo že ugotovili pri medvedu in Žalni, je za poimenovanje vedno pomembna izstopajoča lastnost ali značilnost. Pridevnik dom- najverjetneje opredeljuje izstopajočo velikost žala, torej bogat, velik žal. Seveda pa ni nujno, da so pridevniki in imena nasploh, ohranili vse do danes izvorno obliko. Predvsem samoglasnik se ni (se ne) izgovarjal vedno kot o,pač pa tudi kot polglasnik a, a ali u. Tudi n in m sta si izgovorno precej blizu, zato je potrebno pri raziskavi upoštevati različice, npr. ^n, dum, dan, dam, dom, itd. Med vsemi oblikami je pomensko še najverjetnejša dan, ki praktično v vseh slovanskih jezikih pomeni davek, dajatev, datek, torej tisto kar daš. Danes nam je blige beseda dar, čeprav pri daatvah vedno ni šlo za prostovoljno daritev, tako kot besedo dar razumemo danes. V starejših oblikah dan, ^n pomeni tudi darovanje božanstvom. V drugih jezikih pomeni: dank (lžš.) = dajati; dodank (lžš.) = dodatek; danje (prkm.) = dajanje; denoti (prkm.) = dati, položiti. V Sanskr-tu ima dhana (dana) več pomenov, predvsem pa bogata stvar, premožen, bogat (več, veliko nečesa, povrh, dodatno). Podobno je, če komu ali čemu rečemo, da je obdarjen/a (ob-dan-jen), s tem mislimo povedati, da ima veliko tistega, kar imamo v mislih. Vsekakor več kot je običajno. Na vprašanje kakšen žal, lahko odgovorimo denav, torej bogat, velik žal. Dnav - žal, pomeni nadpovprečno velik, ki odstopa od običajne velikosti. To je bila podlaga nastanku novega ledinskega imena Dnavžal, ki pa verjetno ni dolgo ohranilo take oblike, saj enostavnost izgovorjave imena sámo sili v okrajšano obliko (redukcijo) Dnžal. Naravne zakonitosti so zaradi nove razporeditve vokalov okrajšanega imena, terjale novo spremembo in sicer premik glasu n --> m. Tako se je ime povsem približalo današnji obliki Da mžal. Še danes bi našli koga, ki bi trdil, da včasih izgovori tudi Dnža-le, kar tudi ni daleč od resnice. Če se dobro poslušamo lahko ugotovimo, da izgovor variira celo pri isti osebi, tako lahko zasledimo na mestu prvega samoglasnika različne zvoke {a euu o; IPA lestvica}, toda največkrat u ali o, oz. vmesni glas 3. Tako so nastale različice istega imena, kot so: Dmžal, Dmžal, Dumžal, Domžal, ki so še danes v rabi.
3. del bo obravnaval množinsko obliko imena Domžal in verjetnost nemškega izvora imena.
Marko Hrovat
18
kultura
22. APRIL 20II
LETNI OBCNI ZBOR
30. marca 2011, smo se člani in simpatizerji Kulturnega društva Jože Gostič Homec zbrali v prostorih gasilskega doma na Homcu - na rednem letnem občnem zboru društva, kjer smo pregledali delo v preteklem obdobju in začrtali plane za letošnje leto. Po uvodnem pozdravu je predsednik društva Borut Jenko podal izčrpno poročilo o izvedenih prireditvah v preteklem letu.
Začetek leta so močno zaznamovali 11. Gostičevi dnevi, ki so bili še posebej vsebinsko bogati, saj je društvo izdalo že dolgo pričakovano zgoščenko s posnetki Jožeta Gostiča iz Homške Marijine cerkve. Prav tako dolgo pričakovana je luč sveta zagledala razstava o delu in življenju Jožeta Gostiča, ki je bila slovesno odprta v Kulturnem domu Franceta Bernika 28. februarja 2010. Avtorica Marija Barbieri je z izborom fotografij in spremnega besedila izčrpno orisala predvsem umetniško in ustvarjalno pot slavnega opernega pevca. Razstavo si je do sredine meseca aprila ogledalo okrog 3.500 ljudi. Gostičevi dnevi so se po slavnostnem koncertu opernih solistov v Kulturnem domu Franceta Bernika v Domžalah, operni predstavi La Boheme v Operi HNK v Zagrebu in spominskem koncertu Consortiuma musicuma v Slovenski filharmoniji v Ljubljani, zaključili z odprtjem razstave o Jožetu Gostiču v Operi HNK na Reki in z operno predstavo Adriana Lecouvreur F. Cilea. 26. marca 2010 je društvo v hom-škem gasilskem domu pripravilo tradicionalno praznovanje materinskega dne, ki ga za mame, mamice in očete vedno zelo prisrčno pripravijo otroci. Za lepo izvedene glasbene, dramske, pevske in reci-talske točke je marljivo poskrbela Anja Repanšek, otroški pevski zborček pa je pripravila Mirjam Šuštar.
Konec meseca marca je gledališka skupina uprizorila komedijo Veš, da te ne slišim, če teče voda, ki jo je režiral dramski igralec Boris Kerč. Premiero si je 28. marca 2010, v OŠ Preserje pri Radomljah, ogledalo veliko število gledalcev. Ponovitev komedije je sledila še v Kulturnem domu v Šmarci in v Vrtcu Gaj Preserje.
17. aprila se je 20 članov društva udeležilo vseslovenske čistilne akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu.
Prvo polovico leta smo zaključili s soorganizacijo praznovanja dneva državnosti na Homcu, na kateri je bil slavnostni govornik član Sveta KS Homec-Nožice in veteran vojne za Slovenijo Marjan Loboda, v kulturnem programu pa je sodeloval Mešani pevski zbor Odmev Kamnik, pod vodstvom Ane Smrtnik.
Jesenski del sezone se je pričel z alpinističnim predavanjem domačina Metoda Humarja, legendo slovenskega alpinizma, gorskega reševalca, vodnika in himalajca. Precejšnje število obiskovalcev je 19. novembra 2010 v gasilskem domu na Homcu prisluhnilo iskrenemu, prisrčnemu in nemalokrat hudomušnemu opisu življenjske poti alpinista,ljubitelja življenja in narave, ki je večino svojega prostega časa posvetil goram. V mesecu decembru je otroke iz vasi Nožice, Homec in Preserje v kapeli Sv. Križa na Homcu obiskal sv. Miklavž s spremstvom. Po krajši
jke
MENACNIKOVA DOMAČIJA V APRILU
Ahčinova razstava in večer z Ljobo Jenče
Kulturno društvo Jože Gostič Homec v letu 2010/11
gledališki predstavi so se otroci srečali z Miklavžem in iz njegovih rok prejeli darila. Da Sv. Miklavž pravočasno obišče in razveseli otroke na Homcu, že več let zgledno skrbita Andreja in Mirjam Šuštar. Po skoraj desetih letih priprav pa je konec meseca decembra končno ugledala luč sveta monografija Naš kraj v času, ki je minil - Preserje pri Radomljah, ki jo je napisal domačin iz Preserij, Marjan Slevec. S tem so Preserje dobile izredno bogato in zanimivo publikacijo o zgodovini kraja, s kakršno se ne more pohvaliti prav veliko krajev v domžalski občini. Predstavitev knjige je potekala 8. februarja 2011, v OŠ Preserje pri Radomljah. Po Zdravljici je v imenu izdajatelj^ navzoče pozdravil predsednik KD Jože Gostič Homec, Borut Jenko, ki se je zahvalil tudi vsem pokroviteljem in donatorjem, ki so omogočili izid knjige, še posebej Občini Domžale. V imenu organizatorja je uvodne besede podal predsednik Krajevne skupnosti Preserje, Janez Hribar. V nadaljevanju je pogovor z avtorjem vodila Ivanka Učakar, ki je tudi sodelovala pri pripravi monografije. Na predstavitvi sta sodelovala še Irena Destovnik, etnologinja in avtorica recenzije, ter Toni Iglič, ki je opisal tehnično plat nastanka knjige. Predstavitev je z glasbenimi točkami na kitari popestril domačin Luka Carič, ob projekciji pa so si prisotni ogledali izbor fotografij, ki knjigi dajejo največji poudarek. Ob koncu pogovora je avtor odgovoril še na nekaj vprašanj obiskovalcev ter nekaj izvodov monografije opremil s svojim avtogramom. Prireditev, ki e potekala v okviru praznovanja ulturnega praznika, je nekoliko pokvarila le slaba udeležba, kar je precej nenavadno, saj je precejšnje število domačinov tako ali drugače omenjenih v knjigi. Po poročilu predsednika je Aleksander Rogina podrobneje predstavil letošnje 12. Gostičeve dneve, ki so potekali od 6 do 27. marca. Novost letošnjih Gostičevih dni je sodelovanje Opere HNK iz Splita, kjer je bila 12. aprila otvoritev razstave o Jožetu Gostiču in operna predstava Adel in Mara, J. Hatzeja.
Po finančnem poročilu in poročilu nadzornega odbora je predsednik navedel planirane aktivnosti za letošnje leto. Poleg že izvedenih dogodkov v prvih treh mesecih bodo člani društva aprila odšli na tradicionalni velikonočni izlet. 24. junija bodo z drugimi društvi in organizacijami soorganizirali slovesno, jubilejno praznovanje 20-letnice samostojne države Slovenije. Še pred poletnimi počitnicami se bodo pričele priprave na novo gledališko predstavo, ki bo vsekakor komedija, premiera je načrtovana za mesec december. Ljubitelji alpinizma bodo v novembru lahko prisluhnili znanemu alpinistu, otroke pa bo že tradicionalno v začetku decembra obiskal sv. Miklavž. V Kulturnem društvu Jože Gostič Homec se zavedamo, da prireditve ni brez sodelujočih in gledalcev. Zato se vsem, ki kakorkoli ustvarjate in spremljate naše dogajanje, iskreno zahvaljujemo za zvestobo in obljubljamo, da se bomo tudi v prihodnje trudili in s svojim delom prispevali pestre kamenčke v bogatem mozaiku družabnega življenja naših krajev.
Borut Jenko
Aprilski dogodki v Menačnikovi domačiji v Domžalah, Cankarjeva ulica 9, ki je odprta vsak delavnik od 10. do 11. ure ter od 17. do 19. ure, ob sobotah pa od 10. do 11. ure, so bili namenjeni počastitvi 19. aprila - praznika Občine Domžale. Prvi dogodek je bil namenjen našemu rojaku kiparju Francu Ahčinu, katerega razstava je bila odprta 5. aprila in si jo lahko ogledate do konca meseca, štiri dni kasneje se je urejal vrt z zeliščarko Metko Maček, sreda, 13. aprila, pa je bila namenjena Ljobi Jenče, ki nam je v okviru večera ljudskih pripovedk, basni in pesmi predstavila nekaj pravljic pripovedk, pa tudi pesmi. Vsi dogodki so bili lepo obiskani.
Razstava del kiparja F. Ahčina
Franc Ahčin se je rodil leta 1919 v Menačenkovi domačiji kot najsta-
rejši sin krojača. Obiskoval je kiparski oddelek na Srednji tehnični šoli v Ljubljani, kjer so ga poučevali Gojmir Anton Kos, Anton Sever in France Kralj. Pri slednjem je opravil še prakso in zasebni študij. Med leti 1937 do 1940 je delal v delavnici domžalskega podobar-ja Dragotina Hrovata, med drugo svetovno vojno pa ga je pot zanesla v Firence, kjer j^ na akademiji pri prof. Romanu Romanelliju diplomiral in za diplomsko delo prejel nagrado prof. Domenica Trenta-costeja. Po krajšem bivanju v Rimu je odšel v Argentino, kjer je imel tovarno keramiko, ob tem pa je poučeval na tamkajšnji slovenski umetniški šoli. Kipar Franc Ahčin postal član združenj argentin-likovnih umetnikov, njegova dela pa smo lahko srečevali na številnih samostojnih in skupnih raz-
jseki
Urejamo zeliščni vrt
Sobotno dopoldansko delavnico v Menačnikovi domačiji smo pričeli na prelep sončen dan. Zbrali smo se 9. aprila na vrtu domačije, s posebnim namenom, da uredimo nov zeliščni vrt. V goste smo povabili zeliščarko Metko Maček, ki se z zelišči aktivno ukvarja zadnjih deset let.
Druženje na vrtu smo pričeli z domačim čajem, ki nam ga je ga. Metka pripravila iz posušenega ožepa, ki blagodejno deluje na dihala. Nato smo vrt razdelili na štiri dele in posadili zelišča za zdravje, za oko, za lepoto in za kuhinjo. Pri saditvi smo izvedeli praktične na-
svete o zasaditvi in različni uporabi zelišč. Tudi najmlajši so aktivno sodelovali v ureditvi vrta in ga okrasili s poslikanimi kamni. Vrt se lahko opazuje vse do jeseni, ko bomo zelišča pospravili in jih pripravili za kuhanje čaja v mrzlih zimskih dneh. Do takrat pa vas vabimo na ogled zeliščnega vrta, ki ga po želji lahko dopolnite z vašim najljubšim zdravilnim zeliščem. Naslednja sobotna ustvarjalnica v Menačenkovi domačiji bo 14. maja 2011, ob 10. uri. Namenjena bo raziskovanju poljudnoznanstvene ilustracije živali. Vabljeni!
Katarina Rus Krušelj
Ljudska umetnica Ljoba Jenče
stavah. Počasi je njegove umetnine spoznala tudi domovina. Tako je leta 1989 prvič in, žal, tudi zadnjič, razstavljal v Domžalskem likovnem razstavišču ter v ljubljanskih križankah. Umrl je leta 1989. Kot nam je v predstavitvi povedala umetnostna zgodovinarka Katarina Rus Krušelj, je osrednji motiv Ah-činovega kiparskega oblikovanja razmišljanje o človeku in raziskovanje upodobitve človeškega lika v kiparstvu, kar Ahčinovo delo uvršča med visoke dosežke slovenskega kiparstva. V lični zloženki, ki nas vsak mesec povabi na prireditvi, pa smo lahko prebrali še: »Kipar Franc Ahčin je bil mojster spontane, male izrazne plastike, ki jo je izdeloval v žgani glini, lesu in bronu. Zanje je značilna predvsem raznolikost poz in gibov človeškega telesa ter prevladovanje celovitosti mirujočega ali dinamičnega telesa. Ustvaril je veliko skulptur z materinsko tematiko in množico razpel. Bil je mojster reliefa, svoje kiparsko znanje pa je potrdil tudi z vrsto realističnih doprsnih portretov, portretov v mali plastiki in medaljah.« Posebej je bilo na razstavi, ki se je je udeležilo veliko ljudi, med njimi tudi kiparjeva žena Milena ter ostali sorodniki, poudarjeno, da je pustil 1 del.
kipar domžalski občini za neprecenljivo zbirko kiparski Nekaj od teh je razstavljenih v Kulturnem domu Franca Bernika, nekaj pa naj bi jih našlo mesto v njegovi rojstni hiši. Za kulturni program so poskrbeli mladi kitaristi Glasbene šole Domžale, pod vodstvom prof. Mateja Baniča: Mark Mihelič, Žiga Fašing in Nejc Pirnat.
Ljoba Jenče: Sončna zvezda v gvav
Na večeru ljudskih pripovedk, ba-
Gospa Milena Ahčin, žena pokojnega kiparja Franca Ahčina
sni in pesmi se je tokrat predstavila Ljoba Jenče, raziskovalka ljudskega izročila in že več kot tri desetletja poustvarjalka ljudske umetnosti. Najjprej nas je opozorila na zbiranje ljudskih pesmi pred dobrimi 100 leti, v okviru katerega jih je znani zbiralec Karel Štrekel zbral skoraj devet tisoč, povedala pa je tudi, da na slovenskem literarnem področju pogreša veliko knjigo pravljic, ki bi jo po vzoru bratov Grimm zanesljivo lahko imeli. Najprej smo prisluhnili več kot sto let stari pravljici o princesi, ki se je rodila s sončno zvezdo v gvav, zanimivi, pa tudi poučni, sta bili pravljici o Kristusu in svetem Petru, ki sta v prvi iskala dobrega človeka, v drugi pa opozorila tudi na pomembnost majhnih reči; kot miške tiho smo bili, ko je Ljoba pripovedovala pravljično pesem o Alenčici, ki se je preoblekla v soldata, da bi pred odhodom v vojsko rešila očeta in sestre, prijetna je bila pravljica o dekletu, ki je šla za hlevarja pa ob koncu našla srečo v naročju gospodarja. Če še nismo vedeli, potem smo se tokrat prepričali, da je lahko ljudsko blago napisano tudi na temelju resničnih dogodkov. Tako smo prisluhnili pesmi, ki so jo peli, ko so včasih odhajali v Ameriko. Ljobi Jenče jo je pred smrtjo po povratku iz Amerike povedala starejša ženska. Nismo mogli niti mimo pogovora in pesmi o čarovnicah, res prijeten domač večer pa se je zaključil s skupnim petjem ljudske pesmi Izidor ovčice pasel. Kar 254 različic te pesmi obstaja in na ljudskem večeru v Menačenkovi domačiji smo spoznali štiri.
Verjemite, da je bil april tudi zaradi prijetnih dogodkov v Menačenkovi domačiji prijetnejši, zato dobrodošli v njej v maju!
Vera
KNJIGE so OTROKOM V POMOČ
Mednarodna konferenca o biblioterapiji v Domžalah
Zadnjega letošnjega marca se je v Domžalah odvila že druga mednarodna konferenca o biblioterapij'i (prva jje bila v majju 2010). Na konferenci smo osvetljevali zdravilni/ terapevtski/preventivni vidik, ki ga ima literatura na posameznika. Bi-blioterapijja jje metoda, s pomoqo katere pomagamo posamezniku do uvida na socialnem, čustvenem ali vedenjjskem področjju. Posameznik ima možnost preko zgodbe, ki ni njegova, ozavestiti dele svoje osebnosti, jih sprejeti in nato spremeniti. Biblioterapija nam pomaga, da bolj polno živimo svoje življenje, da smo bolj strpni in sočutni. Konferenca je potekala v okviru projjekta EU - Comenius Regio, na katerega je v letu 2009 kandidirala Občina Domžale skupaj z Osnovno šolo Rodica, Vrtcem Domžale, Centrom za mlade Domžale in Knjjižnico Domžale. Naštete inšti-tucije sodelujemo z mestom Lodž na Poljskem, in sicer z ustanovami - Občino Lodž, Zavodom »Bliž-jje sebi«, Gimnazijjo št. 16 in Regionalno pedagoško knjižnico iz Lodža. Projekt poteka dve leti in se bo z letošnjjim jjunijjem iztekel. V teh dveh letih se jje odvilo zares veliko raznovrstnih dejavnosti na temo bibliopreventive. V najširšem smislu lahko povzamemo:vse dejavnosti so usmerjene v doseganje kvalitetnejšega življenja posameznika preko knjig. Najpomembnejši del celotnega projekta so bile 4 mednarodne konference (dve na Poljskem, dve v Sloveniji) o biblioterapiji oz.
bibliopreventivi. Na štirih konferencah smo svoja spoznanja predstavili tako praktiki iz posameznih ustanov, kakor tudi univerzitetni profesorji in drugi sodelujoči, ki se ukvarjamo s knjigami in z bralci.
V	Sloveniji sta imeli obe konferenci pozitiven odmev v jjavnosti, za zadnjo še vedno dobivamo pohvale. Zavedamo se, kako zelo potrebno je bilo oživiti biblioterapijo in ''o vpeti v konkretna oko^a: v šolo, vrtec, knj'ižnico ^ Konferenci sta s predstavljenimi temami in referenti dali posebno težo dejavnostim, s katerimi se sicer ukvarj'a-mo v svoj'ih delovnih okolj'ih.
V	uvodnih pozdravnih govorih so spregovorile: podžupanja Domžal
-	Andrej'a Pogačnik Jarc, direktorica Centra za mlade v Domžalah
-	Lili Jazbec, ravnateljica Osnovne šole Domžale - Milena Vidovič, direktorica Knjižnice Domžale - Barbara Oberwalder Zupanc ter pomočnica ravnateljice Vrtca Domžale - Vilma Hrovat, ki je udeležence pozdravila v imenu ravnateljice Jane Julijane Pirman. Na konferenci je vse pozdravila tudi Urška Bajželj- predstavnica Centra RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja - CMEPIUS, v okviru katerega poteka naš projekt.
V	uvodnem predavanj'u j'e dr. Milena M. Blažič (Pedagoška fakulteta v Ljubljani) spregovorila o različnih teoretičnih pogledih na model ljudske pravljice z motivom Pepelke in morda koga tudi šoki-
rala z demistifikacijo nam vsem dobro znane Pepelke. »Motiv Pepelke je tipičen motiv, na katerem se vidi poligenetski (antropološki, indoevropski in migracijski) in ne le monogenet-ski izvor pravlj'ic. Gre za tipičen motiv zapostavljene junakinje, ki daje zmotno iluzijo, da bodo zadnji prvi in na ta način utopije osredotoči j'unakinj'o na ukvarj'a-nje s samo seboj oz. z ego temami (videz, motnje hranjenja in pre-hranj'evanj'a, pretirano ukvarj'anj'e z domnevnimi kriteriji lepote, ki preusmerijo pozornost žensk z bistvenih (družbenih) na nebistvene (ego teme) in na ta način izklj'učij'o ženske iz javne sfere, in sicer tako, da ženske same internalizirajo moške kriterije lepote kot svoje (npr. povijanje stopal, daljšanje vratu, rezanj'e udov, huj'šanj'e, ukvarj'anj'e z videzom itn.).«
Dr. medicine, pedopsihiatrinja Metka Kališnik Šavli (Zdr avstve-ni dom Kranj'), j'e spregovorila o psihoterapiji otrok v povezavi s pravljicami. Sama pravi: »Ena od številnih oblik psihoterapevtske pomoči otroku je uporaba pravljic, ki predstavljajo metaforično pot iskanja novih možnosti in strategij pri reševanju razvojne težave.« Sabina Burkeljca (OŠ Rodica), prof. slovenščine in univ. dipl. bibliotekarka, sem predstavila, kaj se zgodi z bralcem, kadar bere z(a) bližino umetniško literaturo. »Da lahko mentor posreduje lepoto umetniške besede otrokom ali odraslim, mora to presežno lepoto in moč besed, ki človeka zajamejo in ne spustijo, tudi sam občutiti in živeti. Govorim o intimnem odnosu, ki ga imamo z literaturo. Menim, da je tak odnos pogoj za izvajanje terapije ali preventive s pomočjo knjig.« Podala sem tudi nekajletne izkušnje s skupino učenk, kjer se kažejo pozitivni rezultati ob prebiranju knjig, pogovoru ob knjigah,
čustvenem odpiranju posameznic v skupini, zaupanju mentorju. Knjige zdravijo, senzibilizirajo človeka za sočloveka, za samega sebe, razbijajo tabuje, v bistvu spreminjajo svet.
Sabina Hribar, dipl. vzgojiteljica (Vrtec Domžale), je v svojem prispevku prikazala pomen pravljic v predšolskem obdobju. Takole pravi: »Ker po malem še vedno verjamem v moč pravljice in pravljičnih bitij, sem se v vrtcu odločila, da otrokom z branjem oz. pripovedovanjem pokažem svetove, v katerih bodo zaživeli na svojstven način. Pravljica otrokom kaže naravo medčloveških odnosov in preizkušnje, ki jih čakajo na poti skozi življenje. Zame kot pripovedo-valko pravljic je zelo pomembno, da znam izbrati najboljšo otroško literaturo, kar pa v tem času ni lahko, saj je vse preveč nekakovostne mladinske književnosti, res dobre pa je zelo malo, tako slovenske kot tuje.« V svojem prispevku se je teoretično naslonila na priznana teoretika s področja pravljičarstva Jacka Zipesa, ki je bil prav v marcu v Sloveniji, in Bruna Bettelheima. Sabina Hribar s svojim modelom pripovedovanja pravljic otrokom in tudi odraslim razbija stereotipe, predsodke in daje udeležencem možnost biti/postati to, kar so. Odveč je izgubljati besede, kako zelo pomembno je to v današnjem svetu.
V nadaljevanju sta svoje sodelovanje s pomočjo portala eTwinning predstavila Tjaša Grobin, prof. angleščine in geografije (OŠ Rodica,) in Pawel Pachnowski, prof. angleščine (Gimnazija št. 16 iz Lodža). Na obeh šolah so prebirali mladinske knjige v angleščini in o njih diskutirali preko videokonfe-renc in spletnega klepeta. Izbrali so knjige, ki se dotikajo življenja najstnikov, njihovih problemov, odraščanja v sodobnem svetu (npr.
22. APRIL 20II
kultura
19
KNJIGA, ZGODBA ALI PESEM, KI JE ZAZNAMOVALA MOJE ŽIVLJENJE
Zbornik Ptice sanj
V četrtek, 31. marca 2011, so obiskovalci in obiskovalke do vrha napolnili prostore Centra za mlade Domžale, kjer sta center in Osnovna šola Rodica pripravili odprtje razstave ob zaključku lite-rarno-likovnega natečaja in izidu zbornika PTICE SANJ, v katerem so objavljena razmišljanja in likovna dela, s katerimi so sodelujoči predstavili knjigo, zgodbo ali pesem, ki je zaznamovala njihovo življenje. Projekt je potekal v okviru evropskega programa Comeni-us regio partnership, zato si je razstavo ogledala tudi zelo številčna delegacija s Poljske.
OptikaŠkoficžeodl975
Ljubljanska 87, Domžale T: 01 721 40 06
delovni čas: pon.-pet.:8-12in16-18 sobota: 9-12
V uvodnem prispevku k zborniku Ptice sanj sta Sabina Burkeljca in Lili Jazbec med drugim zapisali: »Pred nekaj meseci, ko se je rodila ideja o literarnem in likovnem natečaju Knjiga, zgodba ali pesem ki je zaznamovala ali spremenila moje življenje, si niti sanjati nisva upali, da bo iz skromnega razpisa vzletelo toliko pisanih ptic in da bodo na široko razprle svoja krila in poletele v širno prostranstvo.« Na natečaju je namreč sodelovalo več kot 120 udeležencev vseh starosti iz cele Slovenije, ki so razmišljali in pisali literarna dela ali pa svoje občutke na omenjeno temo naslikali kot umetniško delo. Ob tem sta tako komisiji kot tisti, ki so Ptice sanj že prebrali ali le pogledali, lahko ugotovili, kako pomembno je brati knjige, razmišljati o njih in koliko pozitivnih občutkov ti tovrstno branje in ogledovanje likovnih motivov lahko prinese. To je med drugim ugotovila tudi prejemnica prve nagrade med literarnimi prispevki, ki so jih pisali otroci, stari med 12 in 15 let, Zaklina Stanič iz OŠ Koper, ki je med drugim zapisala:«Knjiga me je naučila odpuščati in verjeti v
Ravnateljica OŠ Rodica Milena Vidovič med nagovorom
svoje sanje, poleg vsega pa poslušati srce in se pogumno opredeliti zase in za svoje življenje.« Prvona-grajenka med udeleženci natečaja, starimi med 16 in 19 let, Karolina Zgaga iz Gimnazije Tolmin, pa razmišlja takole: »Edina stvar, ki me ni razočarala, je bila knjiga. Stala mi je ob strani in me mirila, da sem zmožna. Da mi lahko uspe, tako kot je Jo.« Zmagovalka v kategoriji nad 20 let, Jana Ko-larič, pa v pesmi Knjiga, ki je za-
znamovala babičino življenje, piše: »Vmes, ko zrasem tudi v mamo,/ sem med delo, dom razpeta,/sa-njam, metlo da imamo:/ko se še-tam, mi pometa.
Nagrade za likovne prispevke so prejeli: v kategoriji od 8 do 15 let - prvo nagrado Ivana Tucelj, drugo Juš Smole in tretjo Neža Nemec; v kategoriji nad 20 let pa je prvo nagrado prejela Milica Tomšič, drugo Nevenka Semeja in tretjo Marija Naglič. V posebni kategoriji se je prve nagrade veselil David Zajc, druge Jan Prašnikar, tretje pa Mojca Vrhovnik. Ob koncu vsem sodelujočim, kakor tudi organizatorjem natečaja, iskrena hvala za priložnost za razmišljanje o pomenu knjig in likovnih del za življenje, vsem pa povabilo, da z zbornikom Ptice sanj, pa tudi vsemi drugimi knjigami, najdemo topel in prijeten dotik besed in likovnih motivov.
Vera
Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek, 13. maja 2011. Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 5. maja 2011, do 10. ure. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralnik na
stavbi ali pa na e-naslov: slamnik.urednica@gmail.com.
KULTURNO DRUSTVO JOŽEF VIRK DOB
Trnuljčica je pomahala v slovo
Romantične zgodbe z dramatičnim zapletom in srečnim razpletom znajo vedno znova zapeljati gledalce, pa naj so to odrasli ali otroci. Gledališka predstava Trnuljčica 20. marca 2011 v Kulturnem domu Močilnik v Dobu je bila namenjena predvsem mlajšim,
so pa razneženega srca s predstave zagotovo odšli tudi njihovi starši in starejši obiskovalci. Svetovno znano pravljico bratov Grimm je predstavilo Lutkovno
pred
gledališče Fru-Fru iz Ljubljane, ki je na oder postavilo lutke marionete v rokah spretnih lutkarjev. Otroški obrazi v zasedeni dvorani so se najprej razveselili rojstva hčerke v kraljevi družini, ki sta jo s srečo in bogastvom obdarili dobri vili, a bili tako za tem zaskrbljeni, saj se je v svetlobi rdečega plamena pojavila napovabljena hudobna vila, ki je na novorojenko priklicala prekletstvo: »Na šestnajsti
■nuniLunKnvNn
zl^ ZaV
2011 **
KULTURNI DOM DOB
rojstni dan se bo deklicazbodla v prst in zaspala.« Čudovita deklica se je zares zbodla z vretenom in zaspala, za celih 100 let, ko jo je iz spanca s poljubom prebudil princ. In potem sta srečno živela do konca svojega dolgega življenja.
Odlična izbira predstave za zaključek otroškega abonmaja Ziv-Zav 2011 - z zgodbo, ki se jo je težko naveličati in zaključkom, kakršnega se ne bi branil nihče.
Bojana
LIKOVNA
razstava v galeriji Domžale
Simon Jugovic Fink: Ekrani
Z razstavo umetnika Simona Ju-govica Finka v Galeriji Domžale se končuje letošnja sezona razstav, ki jih pripravlja Galerija Domžale v okviru Kulturnega doma Franca Bernika v Domžalah. V času od oktobra 2010 do aprila 2011 se je zvrstilo sedem kakovostnih razstav, ki sta jih izbrala kustosinja galerije Mojca Grmek in kolega Vasja Nagy. V tokratni aprilski razstavi, ki je odprta do 22. aprila 2011 in je posvečena domžalskemu občinskemu prazniku, se na svojevrsten način predstavlja tudi ustvarjalec Simon Jugovic Fink iz Trzina.
Današnja generacija slovenskih umetnikov v svojih vizijah najbolj neposredno zrcali svoj čas, saj s svojevrstnim pogledom na sodobno družbo in dogajanje v svetu na sodoben način v likovno umetnost uvaja nove medije, tudi v digitalnih in prostorskih sferah. Slikar Simon Jugovic Fink iz Trzina se likovnega ustvarjanja loteva premišljeno: kljub izbranemu tradici-
onalnemu motivu krajine, v katerega mojstrsko komponira akt, so njegove slike sveže, atraktivne podobe, ki cenijo primarni stik roke s slikarskim platnom oz. lesom. V novi seriji slik, katere vsak delček odpira nove svetove - od tod tudi poimenovanje »Ekrani« - nakazuje povezavo z današnjo potrošniško družbo in neizmerljivo močjo vizualnih medijev, ki vodijo tudi v propad družbenih norm in tradicij. Skladno se na slikah prepletajo plasti in zareze kot zastori, ekrani vsakdanjega življenja. Simon Jugovic Fink sliko pojmuje kot imaginarni prostor za naseljevanje raznovrstnih vsebin. Ze v prejšnjih abstraktnih krajinah je slikal ponotranjene krajine, z njimi interpretiral lasten svet, vanj vnašal risbo in pesniško liriko. Tudi v zadnji seriji si je pokrajino prisvojil kot podobo intimnih vizij, zato lahko v tem kontekstu še vedno govorimo o nadaljevanju krajinar-stva, ki pa je svoj pejsažni značaj že zdavnaj zamenjalo za ateljejsko delo z imaginarnimi vsebinami. Krajina in figura sta še vedno prisotni, vendar je sprememba v tehniki in konceptualnem načinu izražanja s plastenjem oz. prepletanjem plasti več kot očitna. Vsekakor v Finkovem ustvarjalnem delu zasledimo nadaljevanje oziroma nadgradnjo že izoblikovane likovne ideje skladno s postmo-dernističnim dojemanjem umetnosti v težnji po prikazovanju lastne bivanjske izkušnje življenja v sodobnem svetu.
Katarina Rus Krušelj
o depresiji, o invalidnosti, o prometni nesreči). Najstniki v obeh državah zelo podobno razmišljajo in imajo podobne probleme.Sre-čanja, ki sta jih vodila, so učencem ponudila možnost interpretacije knjige, identifikacijo s književnimi osebami, navezavo na resnično življenje in njihove lastne izkušnje, sprostitev negativnih čustev, hkrati pa so omogočila nov pogled na probleme najstnikov, na njihove življenjske razmere, v katerih so se znašli. Učenci so lahko premišljevali o svojem vedenju, čustvih, si izmenjali mnenja, izkušnje, debatirali o problemih, razvijali kritično mišljenje in besedišče ter krepili motivacijo za branje in učenje tujega jezika. V učencih sta, tudi s pomočjo branja kvalitetnih knjig v angleškem jeziku, želela zbuditi njihovo radovednost, željo in potrebe po novem znanju ter krepiti njihovo samostojnost in samozavest pri komunikaciji v angleščini. Lidija Šket Kamenšek, prof. razrednega pouka iz Maribora, je v
svojem prispevku spregovorila o osnovnošolskem otroku in pravljicah. Zakaj otrok potrebuje
Kje
ljice srečajo
je pravlji-čajo? Kaj
ovir in pomanjkljivosti k zadovoljstvu, miru, zaupanju in pomenijo korak naprej v njegovem razvoju. Pravljice so otrokov skrivnostni načrt spopadanja s težavami, učenja, doživljanja in razvoja, ki ga telheima, ki pravi: »Pravljice govo- samo on razume in zmore uresni-rijo v jeziku simbolov, ki vodijo v	"
glo
mu pripovedujejo? Kam ga peljejo? Tudi Kamenškova povzema Bet-
globine duševnosti, v neozaveščeno in nezavedno. Pravljične zgodbe otroka popeljejo na potovanje v čarobni svet in ga na koncu varno vrnejo v resničnost.«Kamenškova povzema: »Pravljice otroka srečajo v njegovi resničnosti, ki jo čuti v sebi. Pripovedujejo mu o njem samem, o njegovih željah, hrepenenjih, sanjah, pripovedujejo mu o njegovih strahovih, negotovostih, stiskah in ga razumejo. Tako otrok pravljice prepozna in sliši, ker ga spodbujajo, mu razlagajo, vlivajo upanje in hkrati nakaže'o, nikoli ne izrečejo, kako lahko ravna, kako se lahko odloči. Otrok se ne boji, ker preprosto zaupa. Pravljice otroka peljejo k uresničenju želja, sanj, hrepenenj, od premagovanju
čiti. Pravljice so njegov kažipot do sebe, drugih in sreče.« V nadaljevanju konference so sledili referati poljskih partnerjev. Malgorzata Lotko, učiteljica v Zavodu za učence s posebnimi potrebami št. 4 iz Lodža, je predstavila dejavnosti, ki so jih izvajali v času projekta Bibliopreventiva.
rape
nice z učenci iz Šole za učence s posebnimi učnimi potrebami št. 4 v Lodžu. To so učenci z zmernimi in težjimi motnjami od 1. do 3. razreda izobraževalno-terapevtske gimnazije. Stari so od 16 do 20 let. Cilj delavnic je bil izobraževati posameznike v težkih življenjskih situacijah in premagovati njihove notranje zadržke, sramežljivost, negotovost in strah.
Aneta Pçczkowska, prof. poljščine iz Nižje srednje šole št. 16 iz Lodža, je predstavila dejavnosti, ki so jih izvaali na šoli s pravljico Pe-pelka. Povedala je, da bi se moralo spoznavanje s to zvrstjo literature začeti čim prej. V okviru bibliote-rapevtskih delavnic se je odvijalo srečanje s predšolskimi otroki, na katerem so brali Pepelko, vendar je niso takoj prebrali v celoti. To je povzročilo boljšo koncentracijo otrok in omogočilo, da so opravljali posamezne naloge, povezane z deli pravljice (npr. maske, čarobno ogledalo).
Justyna Chylak in Piotr Szeli-gowski iz Regionalne pedagoške knjižnice iz Lodža sta predstavila knjigo kot učinkovit pripomoček pri otrokovem razvoju. Regionalna pedagoška knjižnica Tadeus-za Kotarbinskega, tretja največja knjižnica v Lodžu, je namenjena potrebam učiteljev in študentov, ki se pripravljajo za poklic učitelja, ter osebam, ki jih zanima vzgoja in izobraževanje. Veliko dejavnosti knjižnice uresničuje bibliopre-ventivne in biblioterapevtske cilje. Posebno pozornost posvečajo najmlajšim udeležencem. Z uporabo knjig na delavnicah poskušajo pri otrocih razvijati ljubezen do knjige, ustrezno moralno vedenje, znanje o svetu in s tem vplivati na njihov razvoj.
Konferenčni del je s svojim prispevkom zaključila direktorica centra za mlade v Domžalah, Lili Jazbec, prof. defektologije, ki je predstavila praktično uporabo literature pri terapevtskem delu z družinami. Povedala je, kako pomembno je, da terapevt prepozna pozitivne osebnostne in druge karakteristike otroka/mladostnika in ga spodbuja na njegovem pozitivnem področju (s tem se okrepijo tudi njegova šibka področja). Tako so npr. na Centru za mlade izdali nekaj pesniških zbirk mladih
ustvarjalcev in jih spodbudili k lastnemu ustvarjanju in krepitvi njihove samozavesti. Ob slikovitem prikazu svojih čudovitih fotografij je povedala, da imajo knjige pri delu z družinami pomembno vlogo. Lahko jim pomagajo pri razrešitvi problemov otroka oz. mladostnika, le najti moramo pozitivna področja v otroku in jih skupaj z družino razvijati.
Po konferenci je sledil delavniški del, na katerem so potekale 3 delavnice. Prvo je vodila Ida Mlakar, zaposlena v Mestni knjižnici Ljubljana. V zadnjih letih je tudi zelo uspešna pisateljica slikanic. Skozi slikanice je udeležencem delavnice predstavila čustva - barve našega ranljivega jaza. Drugo delavnico je vodila Zdenka Gajser iz Mariborske knjižnice, bibliotekarka in priznana pravljičarka. Na delavnici so poskušali ujeti pravljico v bi-bliopedagoški situaciji, izpostavili pripovedovalska orodja in jo osvetlili v duhu etike, saj pravljice prinašajo zelo pomembno sporočilo o najpomembnejši zmagi. O zmagi dobrega.
Tretjo, pravljično-ustvarjalno delavnico z naslovom Trije prašički pa je vodila Mirjam Štih, knjižničarka in pravljičarka v Knjižnici Domžale. Navzočim je najprej prebrala pravljico, nato pa je sledila izdelava pravljičnih likov v obliki lutk iz filca. Na njeni delavnici ni bil nihče prestar za izdelavo lutk in animacijo z njimi. Mednarodne konference o bi-blioterapiji se je udeležilo okoli 80 ljudi - profesorjev teoretikov, praktikov iz šol, vrtcev, knjižnic in ostalih inštitucij, ki bodo spoznanja ponesli v svoja raziskovalna in delovna okolja.
Po delavnicah je na Centru za mlade sledil zaključek literarnega in likovnega natečaja, ki sta ga razpisali Osnovna šola Rodica in Center za mlade Domžale z na-
slovom Knjiga/zgodba ali pesem, ki je zaznamovala/spremenila moje življenje. Natečaja sta bila vseslovenska. Komisiji sta izbrali nagrajence in prispevke za objavo v zborniku z naslovom Ptice sanj. Center za mlade je priredil razstavo prispelih likovnih del. V kulturnem programu so nastopili učenci Glasbene šole Domžale. 31. marec 2011 je bil zares poln (popoln) dan za vse nas, ki se vsa-kod fnevno srečujemo s knjigami, z bralci in ki ljubimo literaturo. Čeprav se naš dveletni projekt v juniju 2011 formalno izteka, si še želimo tovrstnih dogodkov, kot je bila npr. konferenca Knjige so otrokom v pomoč, kajti neprecenljivo je deliti izkušnje s kolegi, neprecenljivo je spoznavati teoretična spoznanja strokovnjakov, neprecenljivo se srečevati z ljudmi, ki vedo, da JIGE ZARES POMAGAJO SPREMINJATI POSAMEZNIKA IN S TEM DRUZBO. S projektom smo odprli pot speči »Trnuljčici biblioterapiji«. Ne bojimo se, da bo zaspala nazaj, kajti zdaj ima živo srce, ki utripa v življenju besed. Menimo, da smo ji dali dovolj besednih poljubov za življenje. Kadar se nas beseda, stavek ali misel iz knjige dotakne do srca, nedvomno pušča posledice v nas in okoli nas. Več o projektu lahko najdete na: www.project-biblioprevention.eu, kjer imamo objavljene članke, prezentacije, fotografije in druge dokumente. Ob tej priložnosti se želimo zahvaliti vsem, ki ste nam v teh dveh letih pri projektu Bibliopreventi-va (Biblioprevention) na kakršen koli način pomagali, nam stali ob strani, nas bodrili, nas pohvalili, z nami delili svoje izkušnje in spoznanja. Hvala, da biblioterapija
je sre KNJI
med
nami in z nami!
Sabina burkeljca, OŠ Rodica Fotografije: Lili Jazbec
20
kultura
22. APRIL 20II
Mestni Domžale
apríl
iJMN
IGRAMO, POJEMO IN PLESEMO

J^ESTNI KIHD00M2A1£ ^v KultunlÉfn dtomu Fnna Senid
I7h WKFC / ftiut; Jole Gile /1951 / rrtídlnrfíl nirft f SJovrfnl-JB /92 min / aiŒL aovïNSBK ml^ipinskih tu mqv JOH pnwjEV OCWH /	mmikt /lajof ttií
K^'i Sprtth / íiípíj(i«níli> [ífitrrtS / Vijllkíi BMtanIjs, /iMínin
/ aMMijí / B3 tnií» íf CIKa SLOVEKStílH ML^PWSKIH tMJV jcm mftijEw«ivQ[i/(rtij*:T[*riMMfKi/20i0/-mí KinB'j / ílipdcrtfctfka dfflrní / Vtllk* BrlUniM, /llSínIn
rtcetsíaiirt? dfí rtM / stjwnijt /1 ifl «un ^ cikei 5Ií3v™kih
WLACHN5KIH Fiywíoiy
nq]	1
/íWviInsla liJfTirđijs / Franç^ ^IgJJ? ^ 91 nm l^naih tnnis i rumgntl&n drarpa /Vqllti BritpJj» / 93 mlri
/ çkviiralc? kurpitdlja / Frarw^í, frplaU? / S J iwi
l^mwfr tKHfc / rprïiîntl^ dr^rns /Vfliibp Brïtvij» / 93 miri
xrnl^lOiiH
17|1 PW4G4 / iríjr Cgra ^^rtiliKkl / ÏOS1 / Rsnan / otma=P fconwřŤi / iOA / 107 m / SlUHROMSIIWiyO
JOhPfUWlpťíGUM/rTÍijirEfriin InJwl Cwn/ 2011/Trm ïWitHm. *aiTH / BOA / llû iril™
171» VMÇa f niiijr Corn WjImM / 2011 / Ransn / Ptrofta Ipnirtfš" / itW /107 niŤi / Slft|HWř«l[WWO
20hP1UWl«JítJM/rT{uí:ňhan InJoflI Cwn/ 2011/Tn»Gf*/ w=itqm. / BOA /110 nlri
JOh ClflttlJS ajtUMPW / ntífi: Car* Tmtnňi / JOlO f iOf™i*ŮíHi drqmí f fllHj Srb^íj Frflncij?^, W / 113 mip
JOh aUKli&CQUIlUBM / l^rv Tancivtt / JůlO / i^rmi^Sína çJi^ma (í BH, Sfbw, Fiandj», ^ lU min
MVlI^ Hïi Ml-^
le-imtl
SVMTnij, / 70 min / W ÍCH RAJ&OUÍJfi Ï fltiPO fílt^A
inlnirt/WHKitfeiRflMO
INFOnUIWIÇ	I
MESTNI KIMP MlHlALI« piehii* y KultL«*m (tornu Fmnct
UÏQCIOfrtl«!«. QkiSï^ït
- _ - ■ laL ■ ■ ■■! ■■ ■ I -I
wprw ITO In PC" PfCO
pifcídltvpml tef vak <L>n
o(t 1Đ í*> li ure, alt ifwbinudi
ilolTtrt.
t7ZiSÛ5<)

B ^ m
m ï -
»S'



i ^ ^ K
» H
W 1 ^
KULTURNI DOM GROBLJE
KONCERT ADIJA SMOLARJA
sobota, 7. maja, ob 19. 30
Prodaja vstopnic:
Trgovina Vistra Groblje in Papirnica Lipa Radomlje Dodatne informacije na tel.: 031/357-444 Vljudno vabljeni.
V otroški folklorni skupini Domžale še naprej gojimo ljudsko izročilo
Enajsto leto teče, odkar je bila ustanovljena otroška folklorna skupina Domžale, ki jo vsa leta predano vodi Boža Bauer. Lansko leto smo praznovali deseto obletnico in jo zaokrožili s koncertom v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah. Veliko otrok se je zvrstilo skozi vsa leta in dalo skupini svoj pečat, trenutno pa skupina šteje 23 plesalcev in 7 muzikantov in letos je prvič, da dosedanji dolgoletni člani, še lanskoletni odlični plesalci, sami igrajo na ljudske inštrumente in spremljajo skupino. Nastopi so se to šolsko leto začeli že v septembru, ko smo bili povabljeni v Cankarjev dom na medge-neracijsko srečanje, zatem pa smo se predstavili na POP TV - v oddaji Na zdravje, kamor je bila povabljena Občina Domžale. Sledil je nastop v Grobljah, na srečanju več folklornih skupin, nekaj tudi iz tujine.
Do oktobra je bil z nami še Klemen Dovč, ki je skrbel za glasbene priredbe in nas spremljal na harmoniki. Zaradi službenih obveznosti se je poslovil, za ves vloženi trud smo mu hvaležni in ga še vedno pogrešamo, saj je velik prijatelj otrok!
Vsako leto pripravimo nov splet, letošnji nosi naslov »Bingale, bon-
fale, trebuh boli«. Splet govori o omžalski kuharici, ki poskrbi za
Glasbena pravljica z Anastazijo in Miranom Juvanom
Glasbena pravljica, ki je navdušila prav vse, ki so se udeležili gala koncerta ob materinskem prazniku v Kulturnem domu Groblje, je dokaz, da imamo v Domžalah izvrstne glasbenike, na katere smo lahko ponosni. Da sta izvrstna, edinstvena in popolnoma predana glasbi, in drug drugemu, sta nam pokazala Anastazija in Miran Ju-van, ki sta na odru gostila navdušu-jočo zasedbo mladih glasbenikov Glasbene šole Domžale Anastasia string, Domžalski komorni zbor
lačna otroška usta, v zahvalo pa ji otroci zaigrajo, zapojejo in zaplešejo. Pripravljali smo ga od oktobra pa do konca februarja in se z njim prvič predstavili na prireditvi za 8. marec na OŠ Dob. 12. marca je bil za našo skupino zelo pomemben nastop, saj smo plesali v Kamniku na Območnem srečanju odraslih in otroških
folklornih skupin. Naš splet je bil Gospa Nežka Lubej, ki je ocenjevala nastope otroških
skupin, nas je povabila na mednarodno srečanje otroških skupin v Rogaško Slatino. Naš nastop je bil nagrajen z bučnim aplavzom, gledalci so bili navdušeni nad vsebino spleta, izvedbo, kostumsko podobo, predvsem pa nad glasbeno spremljavo. Prava posebnost je namreč igranje na oprekelj, ta skoraj pozabljeni ljudski inštrument, na katerega igrata Saša Cerar in Ambrož Štih. Na violino in klarinet nas spremlja Bernard Kreč, na flavti igrata Tadeja Kreč in Lucija Štih, harmoniko Matic Cerar
in bas Matej Orehek. Vse to po zaslugi Damjane Praprotnik, ki v Celovcu na glasbeni akademiji študira citre in oprekelj. Nadomestila je Klemena Dovča in sedaj uspešno vodi naše mlade glasbenike. Za nami je nastop na prireditvi za mamice v kulturnem domu Franca Bernika. Prvega maja smo povabljeni v Arboretum Volčji Potok in upamo, da nam bo tudi vreme naklonjeno. Petnajstega maja nas čaka nastop v Bohinju, ker smo se uvrstili na regijsko srečanje otroških folklornih skupin. Zanimivi smo tudi zaradi svoje starostne raznolikosti. Naša najmlajša plesalka še ni stara 4 leta, najstarejši pa so petnajstletniki. Najbrž je to za skupino samo dobro, ker starejši pomagajo mlajšim, je pa toliko bolj zahtevno pri pripravi spletov. Veseli smo, da tudi starši radi priskočijo na pomoč in nas sprem^ajo na nastopih.
Skupina izstopa tudi po izvirnih otroških oblačilih, za katera skrbi Neva Čokl. In ker majhni otroci
zelo hitro rastejo, kar naprej para in šiva.
Da lahko nemoteno gojimo ljudsko izročilo, gre velika zasluga gospodu Pavlu Pevcu s Kulturne skupnosti Domžale. Vedno poskrbi, da lahko nemoteno nastopamo, spodbuja nas, organizira vse, kar potrebujemo, in spremlja naše delo. Letos smo uspeli rešiti tudi prostorsko stisko z našo garderobo. Preselili smo jo na Osnovno šolo Rodica, kjer imamo sedaj dobre pogoje, za kar smo jim zelo hvaležni. Prav tako pa smo hvaležni OŠ Domžale, ki nam še vedno omogoča tedenske vaje.
Gospe Tanji Zore, ki že nekaj let pomaga pri vodenju skupine, sta se letos pridružili kot pomočnici tudi Špela Cerar in Ana Kolenko, naši še lanskoletni plesalki, in upamo, da bosta vstraali. Ob pomoči mladih gre delo lažje od rok in bomo lahko še naprej plesali, peli in igrali in bili pri tem tako uspešni, kot do sedaj.
Boža Bauer
M.	I	11 KM.TMPMI
iran J are f^ J ■ I
Škocjan pri Domžalah	"
LETMI FESTIVAL
Nedelja
8. maj 2011 ob 20. uri
Cerkev sv. Lenarta na Krtini
Sobota
21. maj 2011 ob 20. uri
Cerkev sv. Lenarta na Krtini
z dirigentom Fernandom Meji-asom, kitarista Jožeta Jauko ter Jureta Rozmana. Obiskovalce je spravil na noge mladi saksofo-
nist, enajstletni Andrej Omejc, Ev; lepo klavirja
je z besedo povezal izvrstni vodi-
s plesom sta polepšala večer Eva Osolnik in Peter Pipp. Prelepo glasbo in nežne melodije klavirja
telj koncerta, ki se je prelevil tudi v pevca, Marjan Bunič. Kulturno umetniško društvo Jožeta Karlovška, ki je bil organizator koncerta, zaradi silnega navdušenja nad koncertom že vabi na božično glasbeno pravljico, ki bo 11. decembra v Kulturnem domu Groblje, z enako glasbeno zasedbo.
KUD Jožeta Karlovška
Petek
27. maj 2011 ob 21. uri
Studenec
ODPRTJE FESTIVALA - KONCERT
PEVSKI TRIO EROIKA
ob spremljavi organista Gregorja Klančiča
in citrarja Tomaža Plahutnika.
Voditeljica koncerta Tadeja Capuder Flegar.
KONCERT
ROŽMARINKE
Članice godalnega kvarteta so: Katja, Tina, Petra in Monika (slednja doma iz Krtine) Predstavile se bodo z ljudskimi in sodobnih skladbami. Gostji večera bosta ljudska pevka Ljoba Jenče, ki bo med drugim predstavila pesem, katero je nekoč prepevala pevka ljudskih pesmi Katarina Sušnik - Bolčarjeva iz Krtine in Marjeta Cerar, sopranistka, prav tako iz Krtine.
Dovolj razlogov za obisk in poslušanje tega koncerta.
• - f V
.-i*. Jř
JUBILEJNI KONCERT SKUPINE
JODEL EXPRESS Z JODLARSKO KRALJICO BRIGITO
Gostje bodo:
-	ansambel GADI
-	ansambel STANKA PETRIČA
-	ansambel MODRIJANI
-	svetovni prvak na diatonični harmoniki ZORAN ZORKO
-	BRANE KLAVŽAR
-	MIRKO ŠLIBAR
-	Dame domače glasbe (Stanka Kovačič, Cita Galič, Erika Zakonjšek, Jožica Mavsar, Jožica Vidic, Hermina Šegovc, Sestre Potočnik, Anita Zore, Majda Petan, Blanka Svenšek, Barbara Kolarič, Ingrid Grugemann, Jožica Brdnik, Jelka Hafner, Brigita Vrhovnik Dorič, Marija Ahačič Pollak)
Informacije in nakup vstopnic po telefonu:
051 / 61 61 51 051 / 61 41 41
Informacije in nakup vstopnic preko spleta:
www.studenec.net
22. APRIL 20II
kultura
21
OBMOCNO SREČANJE OTROŠKIH IN STAREJŠIH FOLKLORNIH SKUPIN TER GOSTOVANJE V MISLINJI
Folkloma skupina Groblje že tretjič na srečanju
Območni izpostavi Kamnik in Domžale Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti sta letošnje območno srečanje organizirali v Kamniku. Tako se je v soboto, 12. marca, v prostrani dvorani Doma kulture Kamnik na odru zvrstilo kar sedem folklornih skupin, tri otroške in štiri odrasle. Domžalsko folkloro sta tudi letos zastopali dve skupini: Otroška folklorna skupina Domžale in Folklorna skupina Groblje Kulturnega društva Groblje.
Navadili smo se že, da domžalski otroci na odru naravnost blestijo. Letos so nas navdušili z novim spletom Bože Bauer »Binga-le - bongale trebuh boli«. Ob prepričljivi kostumski podobi so plesali ob popolnoma novi glasbeni spremljavi - imeli so pravi orkester. Plese so podali korektno, zato ne čudi, da jih je strokovna spremljevalka prireditve Nežka Lubej izbrala za regijsko srečanje. Čestitamo Boži Bauer, njenim sodelavkam in otrokom!
Folklorna skupina Groblje, katero vodi Nevenka Unk-Hribovšek, je za srečanje pripravila nov koroški splet »Plesi iz Roža, Podjune in Zilje«. Plesalci so prvič zaplesali v koroških kostumih, na katere
mljeva
majajo. Strokovni spre-Tomaž Simetinger jih je solidno ocenil in opozoril na nekaj podrobnosti, ki jih bo treba popraviti. Opazil je, da je skupina pevsko napredovala, za kar gre zahvala pevovodkinji Urši Šivic. S to odrsko postavitvijo so obogatili svoj program, tako da imalo naštudirane štiri koreografije.
evenka nam še ni znala povedati, kaj bo naslednji korak. Prejšnjo nedeljo, 3. aprila, pa so se plesalci Folklorne skupine Groblje v prelepem, sončnem, pomladnem vremenu z avtobusom odpravili na Koroško. Z njimi je bil razpoloženi Tone Košenina,
ki jih je povabila k udeležbi na prireditvi ob deseti obletnici
jNo
njenega delovanja. Nastop je bil v 'iki dvorani Lo ajsterske« sotnostjo počastil župan Mislinje
nj
skoraj polni veli
v Mislinji. »Majsterske« je s pri L Mislinji
opan
predsednik Kulturnega društva Groblje, hkrati tudi nastopajoči član folklorne skupine. S tem so se odzvali povabilu Folklorne skupine Majsterski iz Mislinje,
in jim z lepimi željami predal nagrado. Ob njem je sedel še predstavnik občine Slovenj Gradec, ki je posebno opazil naš nastop. V triurnem pestrem programu je sodelovalo pet folklornih skupin ter pet različnih ansamblov. Naši Domžalčani so v čast gostiteljem podarili splet koroških plesov, kjer smo videli osemco, ovsetni štajeriš, Matjažev rejc, pastirico, vevr'co in c'prle, nato pa še gorenjske plese Fantje po polj gre-
VEČER odlične GLASBE IN ČUDOVITEGA VZDUŠJA
Rok Kosmač ob 10-letnid glasbenega ustvarjanja
Rok Kosmač, pianist, avtor glasbe, tekstopisec in pevec, je 10. obletnico glasbenega ustvarjanja proslavil s samostojnim koncertom v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah. Na odru sta se mu pridružila glasbena prijatelja Rok Fe-rengja in Frenk Nova, eno izmed Rokovih uspešnic pa jje zapel tudi njegov velik oboževalec, l2-letni Benjamin Dolič, ki je zelo uspešno nastopal na prvem šovu talentov. Ob nežni glasbi klavirja in Rokovega vokala sta zaplesala Eva Osolnik in Peter Pipp, viceprvaka v standardnih in latinskoameri-ških plesih, večer je povezovala Senta Avbelj.
Rok Kosmač je prvič nastopil pri trinajjstih letih, kot gost na koncertu Ivana Hudnika. Leta 2002
je, pri sedemnajstih letih, na Orionu zmagal s pesmijo Ne pozabi me in naslednje leto izdal prvo zgoščenko Rokosmač, za katero je prejel platinasto ploščo. Večkrat je bil nagrajen in uspešen na festivalu Melodije morja in sonca, prejel je gong popularnosti za dosežke na glasbenem področjju. Jeseni _2005 je luč ugledala druga plošča Živim le zate, v letu 20l1 pa tretja, Prepusti se. Skozi vsa leta glasbenega ustvaqanjja se Rok podpisujje kot avtor in tekstopisec. Do sedaj je napisal 32 skladb, so pa v nastajanju že nove, prav tako avtorske. Organizator koncerta je bilo Kulturno umetniško društvo Jožeta Karlovška.
RTA
Foto: Marko Ocepek

Rok in Rok, Kosmač in Ferengja, prijatelja in odlična vokalista
spomladanski koncert ženskega pevskega zbora
STANE HABE du DOMŽALE Z GOSTI
Pojmo, pojmo, kar gre do srca ...
V počastitev 19. aprila - praznika Občine Domžale so pevke Ženskega pevskega zbora Stane Habe Društva upokojencev Domžale, ki ga vodi Marika Haler, pripravile tradicionalni spomladanski koncert, na katerega so kot goste povabile Moški pevski zbor Janez Cerar DU Domžale, Pevski zbor GŠ Domžale, Domžalčki, ter Grajski oktet. Avlo Osnovne šole Domžale so napolnili ljubitelji zborovske pesmi, ki jih je pozdravila podžu-panja Občine Domžale, Andreja Pogačnik Jarc. Čestitala je gosti-
teljicam za odlične nastope, jim zaželela veliko uspeha, vse prisotne pa povabila na prireditve ob prazniku občine. Pevke, ki so
lani praznovale trideset let petja, so zapele ljudsko Tam na vrtni gredi, Zbadljivko, Koga bi vzela, prvi nastop pa zaključile s še eno ljudsko Čuk se je oženil. Nagrajene so bile z glasnim aplavzom, enako pa smo glasno zaploskali tudi prvim gostom Moškemu pevskemu zboru Janez Cerar DU Domžale, za katerim je že pet desetletij petja. Pevce vodi Jože Dolinar.
Sledil je nastop Pevskega zbora Glasbene šole Domžale Dom-žalčki, pod vodstvom Jožice Vi-dic. Za njimi je vrsta pomembnih nastopov. Tokrat so nam zapeli Drežiško, nas spomnili, kako poje Prepelica, s solistom Matejem Malijem zapeli Srečen, kdor glasbo rad ima ter simpatičen nastop, ki se nas je dotaknil kot prijeten spomladanski vetrc, zaključili z Zapojmo pesem. Sledil je skupni nastop z gostiteljicami in Pesmijo o svobodi. Ob njej smo se spomnili na lanskoletni uspešen koncert ljudskih in partizan-
LJUBITELJSKA SLOVENŠČINA (IV)
Kako se je začelo
do, s katerimi nastopajo že četrto leto. Druge folklorne skupine so opazile našo primerno kostumsko podobo in splošno urejenost ter strokovno zasnovani odrski postavitvi, publika v dvorani pa je bila prav navdušena. Po nastopu je začelo splošno rajanje, plesalci in godci so se »pomešali«. Žal je našo skupino priganjal čas, pa smo se morali (pre)zgodaj posloviti. Imamo vtis, da se bo prijateljevanje nadaljevalo in da bo še več podobnih srečanj. Dogodke dneva je naš plesalec strnil z besedami: »Bil je en lep dan!«. Kaj bi si želeli več.
Franci Hribovšek
Vsaka stvar na svetu ima neki začetek. Knjiga je nastala iz zapisanih besed, te pa iz črk. In tako smo pred velikim vprašanjem - kako so nastale črke. Zato bo o nastajanju črk treba kaj več napisati. Najprej o tem, kako so se praljudje sporazumevali, ko še niso uporabljali nobenih narisanih znakov. Zgodovinski zapisi nam pripovedujejo, da so se naši predniki domnevno najprej klicali ter z mimiko obraza in z gibi rok karkoli nakazali ali pokazali. Vse to
fa se je pozabljalo in porazgubljalo. reba je bilo izumiti nekaj trajnejšega. S kakršnimkoli znakom ali označenjem svojo misel ohraniti zase ali jo prenesti na drugega. Kako je prihajalo do risanih ali pisanih znakov, iz katerih so se skozi tisočletja pozneje razvile črke, si bomo pomagali s knjigo PRIROČNIK ZA ROČNE STAVCE. Ta duhovno bogat učbenik je sestavil Maks Blejec, izšel pa je v letu 1957. Izdalo ga je Združenje grafičnih podjetij Jugoslavije,
na katero se z zarezami označuje količina česa), vrvi z vozli, verižice iz školk, tetoviranja itd. Počasi se je iz tega razvil podobopis.« Razvoj posameznih črk. Semitske pisave: 1. arabska kufska, 2. naba-tejska, 3. palmirska kurziva, 4. judovska kvadratna (štirioglata), 5. aramejska, 6. starojudovska. - Sta-roegiptovske pisave: 7. hieratska, 8. egiptovski hieroglifi, 9. hieratska,
10.	feničanska. - Evropske pisave:
11.	starogrška, 12. poznejša grška, 13. rimska. 14. grška uncialna, 15. slovanska cirilica, 16. rusko pismo. Kot vidimo iz obeh preglednic, je na začetku vseh abeced črka A. Kot zanimivost naj poudarim, da ta črka prevladuje in »kraljuje« v slovenskih besedah, predvsem če jo primerjamo z besedami zahodnoevropskih jezikov. Odzadnji slovar slovenskega jezika (po abecedi so nanizane končnice) navaja, da imamo 115.355 besednih vrst in te so sestavljene iz 1,008.433 črk. V teh besedah je črke a (male in velike) 104.802, i" 95.734, i 101.042, o 78.753 in u 16.653. Poglejmo črko a v vsakdanjih besedah - občna in lastna imena - samostalniki: kal, trava, narava, trava, slama, slana, naravnava, hrana, najava, razstava, plača, zastava, zabava, itd. Poleg teh imamo še osebna imena: Man-ca, Marjana, Slavka, Stanka; številna zemljepisna in krajevna imena: Kočna, Brana, Planjava, Menina planina, Limbarska gora; Sava, Pšata, Paka, Rača, Radomlja, Soča; Fala, Rogaška Slatina, Raka, Ivanč-na Gorica, Ajdovščina, Zaplana, Krašnja; imena držav in državljank: Slovenija, Slovenka, Avstrija, Av-strijka, Italija, Italijanka itd. Vse to je širno bogastvo prijetno zvočne, cenjene, upoštevane in uporabne črke A.
France Cerar
skih pesmi, za katerega si mnogi želimo, da bi ga ponovili. Pevke so nam pripravile tudi prijetno presenečenje. Nastopil je namreč Grajski oktet iz Morav-ške doline, mentorje akademsko izobraženi Peter Pirnat. Fantje, ki so začeli z budnicami, prepevajo kot že uveljavljena kvalitetna
dlična pevska skupina. Nato je povezovalka Dragi Jere-tina Anžin še enkrat napovedala gostiteljice, ki so se predstavile z domoljubnimi in partizanskimi pesmi, nam pripravile prijetne trenutke s pesmijo Slovenija, od kod lepote tvoje, kjer se jim je pridružila tudi solistka Jožica Vidic. Nato so se jim pridružili moški kolegi in večina obiskovalcev, če ne z glasovi, pa s ploskanjem. Skupaj smo zapeli znane partizanske: Na oknu glej obrazek Bled, Ob tabornem ognju ter Kovači smo, za konec pa še Vem za deželo. Na klavirju je nekatere pesmi spremljal prof. Miran Ju-van, pevcem pa se je ob koncu zahvalil in jim čestital dr. Franc Habe, predsednik Sveta KS Slavka Šlandra Domžale. Na kratko: to je bil res lep medge-neracijski pevski večer, poln mladosti in jeseni življenja, veselja, lepote in ljubezni do slovenske ljudske pesmi. Spoznali smo, da glasba ne pozna meja, če prihaja iz srca in si v njej podajajo roke generacije, ki imajo pesem rade. In če se še enkrat spomnim na vašo zadnjo zapeto pesem, potem vam, spoštovane pevke Ženskega pevskega zbora Stane Habe DU Domžale, lahko samo zapišem, zapeti ne morem, ker nimam posluha, ... enakih vam ni ...
Vera
Sekcija za LRS v Ljubljani. Prvo poglavje ima naslov Nastanek in razvoj pisave. »Brez jezika in pisave bi se kultura nikdar ne mogla razviti do današnje stopnje. Kakor je jezik dvignil človeka iz prastanja, tako mu je pisava omogočila, da je premostil prostor in čas. Kdaj in kje je jezik nastal, je zagrnila preteklost, kako je nastala pisava in kako se je razvijala, pa je mogoče ugotoviti po kulturnih dobrinah, ki so se ohranile potomstvu.«
»Pisavo je ljudem narekovala potreba po medsebojnem sporazumevanju. Med prve poskuse pisave vsekakor štejemo risbe, ki so jih našli v vseh delih sveta, in sicer po pečinah in stenah votlin, kakor tudi na kamnih, tako imenovanih petroglifih; tem je treba prišteti še rovaše (po dolgem preklana palica,
1.	Egiptovski hieroglifi, kakor so se nam ohranili na spomenikih (okrog leta 4000 pr. Kr.).
2.	Hieroglifi z zvitkov (okrog leta 3000 pr. Kr.)
3.	Hieratska pisava je nastala iz 1 in 2; uporabljali so jo samo pri pisanju na papirus (okrog leta 3000 pr. Kr.).
4.	Demotska pisava je nastala iz 3; uporabljali so jo za krajše zapiske (okrog leta 700 pr. Kr).
5.	Feničanska pisava je nastala sredi drugega tisočletja pr. Kr.; najbrž iz nje izvirajo vse evropske pisave.
6.	Moabitska pisava, ki je obenem s 5 začetek evropskih pisav.
7.	Starojudovska pisava se je razvila iz 5 in 6 ali pa je nastala obenem z njima.
8.	Starogrška pisava se je razvila iz 5 in 6 proti koncu drugega tisočletja pr. Kr.
9.	Staroitalijanska pisava se je razvila iz 5 in 6,
mogoče iz 8.
Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek, 13. maja 2011. Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 5. maja 2011, do 10. ure. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralnik na stavbi ali pa na enaslov: slamnik.urednica@gmail.com.
22
iz naših vrtcev in šol
22. APRIL 20II
Kako dobro Palčkovi Zajčki poskrbimo za čistočo svojih rok?
V letošnjem šolskem letu se Zajčkovi iz vrtca Palček na Viru, v okviru naravoslovnega projekta Odpri oči - napni možgane veliko pogovarjamo, spoznavamo in preskušamo tudi o tematiki „zdravje, telo, narava'', kamor zagotovo sodi tudi skrb za zdravje in z njim povezana higiena. Ker smo zelo vedoželjni, smo v vrtcu naredili preprost poskus, ki smo ga poimenovali Umazane - čiste roke. Po zajtrku smo se odpravili na igrišče, kjer smo se dodobra naigrali na igralih, v peskovniku in na travniku. Ko je bil čas, da se odpravimo nazaj v igralnico, nas je na vhodu v vrtec „prestregla" Titina mami Andreja, ki je imela za vsakega pripravljen po en vzorec sterilnega hranljivega agarja in kamor je vsak od nas naredil odtis roke, ki so bile v tem trenutku seveda precej umazane. Potem smo se preobuli, slekli, temeljito umili roke in v igralnici poskus odtisa rok, seveda tokrat čistih, ponovili. Da bi lahko vse tiste bakterije, ki smo jih na hranljivi agar prenesli, bodisi z umazanih ali čistih rok, dobro zrasle, je gospa Andreja tako pripravljene agarje dva dni hranila pri primerni temperaturi v inkubatorju na Inštitutu za mlekarstvo in probiotike, Biotehniške fakultete, Groblje 3, Domžale.
Zbirajmo star papir in ohranimo gozd
Otroci obeh skupin, strokovne delavke in starši smo v mesecu marcu organizirali akcijo -Zbirajmo star papir in ohranimo gozd. Ta projekt je bil omenjen staršem na 1. roditeljskem sestanku, tako da so papir nekateri zbirali že doma in ga v tednu akcije pripeljali na naše zbirno mesto. Glede na to, da sta v našem vrtcu samo dve skupini, je
bil odziv presenetljivo velik. Zbrali smo 1.400 kg starega papirja in s tem zagotovo pripomogli, da bodo posekali kakšno drevo manj. Hvala
Babice in dedki na obisku
Stari starši so pomemben člen družine. Svoje vnuke lahko veliko naučijo, saj imajo različne življenjske izkušnje.
V vrtcu Krtek smo ravno zato te dni v najstarejši skupini na obisk povabili babice in dedke. Odzvali so se v velikem številu, saj jih je prišlo kar dvaindvajset. Prvi trenutek smo vsi skupaj kar malo šokirani stali v garderobi in se opazovali. Ko smo premagali prvo tremo in nelagodje, pa se je začelo prijetno druženje, ki nas je prav vse notranje obogatilo.
Ker v današnjih »hitrih« časih točnost ni več prava vrednota, so starejši presenetili že na začetku, saj so prav vsi prišli celo malo pred dogovorjeno uro. Bili so prijetni obiskovalci, s katerimi se je bilo zanimivo družiti in pogovarjati. Nekateri so skupaj z otroki izdelovali lutke, nekateri so nam pomagali pomladno okrasiti okna, drugi pa so se le sproščeno igrali. Zanimivo je bilo, da se jih je največ pridružilo igri z lego kockami. Ena od babic je povedala, da je tak interes za sestavljanje s temi malimi kockami zato, ker jih v »njihovih« časih niso imeli. Otroci so za vse obiskovalce pripravili majhne pozornosti in se jim tako zahvalili za obisk. Največja hvaležnost pa je itak sijala
PravljiCni
medvedki
Vabimo vas
v solsko knJizMiCo oS Dob na uro pravljic
PRIGODE KOZE KUNIGUNDE
(Kristina Brenkova)
pripoveduje
Tatjana Koka^^ v cetrtek, 5. 5. 2011, ob 18.00
In kakšni so bili rezultati? Seveda zelo zanimivi, saj smo videli, da je z umazanih rok zraslo zelo veliko bakterij, ki so imele tudi zelo neprijeten vonj, medtem ko je s temeljito umitih rok zraslo precej manj bakterij. Pa še to: deklice smo bile pri umivanju rok precej bolj temeljite kot dečki.
Tako smo z lastno aktivnostjo spoznali, kaj pomenijo čiste in kaj umazane roke. Poskus je dosegel svoj cilj, saj si od takrat otroci še bolj skrbno in temeljito umivamo roke.
Otroci s Petro, Sanjo in gospo Andrejo Vrtec Domžale, enota Palček
DOBRODELNI KONCERT ZA UCENCE OS ROJE
»Pomagaj se mi povzpeti in uspeti«
Pa smo dočakali dan, ko bo naš dobrodelni koncert, so učenci govorili drug čez drugega. Bili so nestrpni in polni pričakovanj. Trije učenci so bili izbrani za nalogo, da nastopajočim podelijo šopek v zahvalo za sodelovanje, drugi so sodelovali pri prodaji kart, eni pri prodajni razstavi, spet drugi pri nastopu na odru pri pevskem zboru. Celo dopoldne je bilo čutiti napetost, ki se je stopnjevala ^ Prav vsi učenci, skupaj z učitelji in starši, smo si močno želeli, da bi bila dvorana polna in da bi naš koncert uspel.
Na začetku prireditve smo učenci in učitelji skupaj zapeli pesem in naša prireditev se je pričela. Povezovalec in napovedovalec dogajanja na odru je bil Boris Kopitar, ki je vse goste prisrčno pozdravil in vsakemu namenil nekaj prijaznih besed. Tudi zapel je in dvorana je burno ploskala. Vsi smo bili presrečni, saj je bila dvorana polno zasedena in vsak nastopajoči je zapel skrbno izbrane pesmi. Naši učenci in vsi v dvorani so komaj dočakali nastop letošnje zmagovalke za evrovizijski nastop Majo Keuc, kateri so namenili glasne vzklike. Ob nastopu Alenke Godec je prepevala cela dvorana. Ko pa je zaigral ansambel Roka Žlindre, je bilo navdušenje nepopisno. Prav vsi nastopajoči so prikradli na obraze publike nasmehe in vsakega posameznika pripravili, da e kakšno kitico z njimi odpel ali zabrundal. Naši učenci so vsakemu nastopajočemu poklonili šopek v zahvalo. Ves čas so se pregovarjali, kdo bo komu dal šopek. Ko je bil na vrsti Rok Kosmač, je učenka, ki mu e v zahvalo podarila šopek, žarela od sreče in veselja. Ne vem, če so se vsi zavedali, s kakšnim ponosom so se učenci zahvaljevali nastopajočim in kako je bila ta naloga zanje pomembna. Čeprav je bil koncert dolg več kot dve uri, je bilo ves čas čutiti v zraku prijetno in veselo razpoloženje.
Prireditev je bila čarobna, čarobna za nas, ki smo se
zanjo trudili celo leto. Ponosni smo bili na svojo ravnateljico Marjanco Bogataj, ko je stopila na oder in povedala, zakaj smo tukaj in da si želimo, da naberemo vsoto za dvigalo, ki ga res potrebujemo. S skupnimi močmi nam bo uspelo! Veseli smo bili, ker so si koncert ogledali tudi župan Občine Domžale Toni Dragar, ki je imel otvoritveni govor, ter podžupanja Andreja Pogačnik Jarc in podžupan Lovro Lončar. Vsi skupaj so pokazali, da razumejo našo stisko ter našo močno željo, da nudimo vsem otrokom enake možnosti in razsežnosti gibanja.
Hvala vsem, ki ste nam omogočili, da smo se ta dan imeli lepo in da so nam srca zasijala kot lučke. Resnično smo čutili, da nas »nekaj dviga« in da bomo s skupnimi močmi uspeli pomagati otrokom, ki dvigalo nujno potrebujejo.
Učiteljica Lučka in učenci
staršem, dedkom, babicam, hvala vsem, ki ste sodelovali v naši akciji.
Vzgojiteljice Vrtec domžale, enota savska
z naših zadovoljnih obrazov, saj smo preživeli res prijetno dopoldne in spoznali, da se od starejših lahko naučimo veliko novega in zanimivega.
Jana strojan Vrtec domžale, enota Krtek
Obisk dedkov in babic
V mesecu marcu smo na obisk povabili naše dedke in babice. Na začetku smo se pogovarjali o družini. Izdelovali smo plakate in si ogledali družinske slike. Nato smo jim zaplesali in zapeli. Povabili smo tudi babice na ples in skupaj zaplesali. Malo smo se še »pocrkljali«. Nismo pozabili pogostiti naše goste, zato smo jih povabili na čajanko, da se malo posladkamo s piškoti in poklepetamo. Za konec pa smo se odpravili skupaj na igrišče. Vsi smo bili veseli obiskov, saj smo lepo preživeli dan.
skupina Zajčki iz Bistre z Jelko in Valentino
Očistimo Domžale
Navajanje otrok na skrb za čisto okolje je ena izmed pomembnih nalog predšolske vzgoje v Vrtcu Domžale. Že lani smo sodelovali v okviru akcije Očistimo Slovenijo, letos pa smo se pridružili občinski akciji Očistimo Domžale 2011.
Vse enote Vrtca Domžale so čistilno akcijo izvedle dan ali dva pred glavno akcijo. Otroci in vzgojiteljice so najprej očistili svoje vrtce, igrišča, kasneje pa so se udeležili čiščenja v domačem kraju - po dogovoru s krajevnimi skupnostmi, v katerih je vrtec. Otroci, s katerimi se o skrbi za okolje, ekologiji in naravi pogovarjamo vsa leta njihovega bivanja v vrtcu, so že zelo osveščeni »okoljevarstveniki«. Vse akcije so jim izziv in potrditev v njihovih spoznanjih in ravnanjih. Vzpodbujajmo jih z lastnim zgledom še naprej.
dragica Repanšek, Vrtec domžale
OŠ Roje z Zvezdico Zaspanko na 2. Republiškem srečanju gledaliških skupin OŠPP
Na OŠ Roje smo se tudi letos odločili, da sodelujemo na republiškem srečanju gledaliških skupin osnovnih šol s prilagojenim programom v Mlinšah. Odigrali smo Zvezdico Zaspanko pisatelja Frana Milčinskega - Ježka. Da pa ne bi bila naša igrica le še ena suhoparna dramska uprizoritev te najbolj uspešne slovenske pravljice, so si naše učiteljice zavihale rokave. Spisale so besedilo v rimah, izbrale ustrezno glasbo in plesne točke. Nastal je pravi pravcati muzikal. Vodja in režiserka Danica Ujc je izbrala skupino učencev in učiteljev igralcev in skupaj s šolskim zborčkom smo pričeli z vajami. Postajali smo vse boljši in igra je dobivala svojo končno podobo. Zadnji teden pred nastopom smo vadili v kostumih, ob čemer smo se igralci nadvse zabavali in skoraj pozabili na tremo. Dekleta iz 7. razreda so plesala in pela kot prave sijoče zvezdice, Zaspanka pa se je nežno in boječe, a tudi uporniško in razigrano svetlikala iz scene v sceno. Boter Mesec se je očetovsko jezil nad nepokorščino glavne junakinje. Razbojnik Ceferin nam je s svojim glasom in stasom ter izrazito obrazno mimiko spravljal strah v kosti. A najbolj nagajiv in nepredvidljiv je bil naš glavni igralec med učenci, komet Repatec, ki je svojo vlogo v celoti »odrepal« in dokazal, kako veliko se lahko nau-
čijo naši učenci, če jim damo možnost in jih ustrezno motiviramo. In prišel je »dan D«, dan nastopa v Mlinšah. Učenci in učitelji smo bili polni pričakovanj in negotovosti, saj smo nekateri prvič nastopali na čisto pravem odru. Napetost je prišla do vrhunca, ko smo prišli v Mlinše. Hitro smo se oblekli v kostume, se naličili in si uredili frizure, pripravili glasbo in rekvizite in bili smo pripravljeni. V dvorani se je stemnilo, luči so posvetile na oder. Za zaveso, kjer bi napetost lahko rezali z nožem, smo poslušali uvodni govor, nato pa se je zavesa odprla ^ Prišli, zaigrali in navdušili. Odigrali smo brez napak. Med predstavo so otroške oči iz publike požirale našo igro, vsi so na koncu navdušeno ploskali in celo tonski mojster je pel z nami. Učenci in
učitelji smo bili ponosni na svoje delo. Igro si je prišla pogledat tudi ravnateljica Marjanca Bogataj, ki je bila z našim nastopom izjemno zadovoljna.
Z velikim zanimanjem so si naši učenci ogledali tudi predstave drugih skupin in pri tem uživali. Po ogledih smo odšli na »dunajca, pomfri« in sladoled. Učenci so se ob pripravah in na nastopu naučili marsikaj. Spoznali so, da če se za nekaj dolgo, vztrajno in močno trudiš, dobri rezultati ne izostanejo in tudi veselje, ki jih spremlja, ne.
Vsi skupaj pa smo ob koncu poudarjali, kako prijetno in zabavno je bilo medsebojno druženje učencev in učiteljev.
»Boter Mesec« (Petra Bogataj Ivančič, oŠ Roje)
RAZSTAVA GRAFIK
UČENCEV OŠ VENCLJA PERKA, Domžale
KJE: Akvarij Piran, Piran
KDAJ: od 17. aprila 2011 do 17. junija 2011
možnosti ogleda:
od 29. 3. do 12. 6.: odprto od 9.00 do 19.00 ure, ponedeljek zaprto; od 13. 6. do 31. 8.: odprto od 9.00 do 22.00 ure, vse dni v tednu.
LIKOVNO PODROCJE: grafika LIKOVNI MOTIV: riba
LIKOVNA NALOGA: ritem črnih in belih površin LIKOVNA TEHNIKA: linorez
Razstavljajo učenci 7. razreda.
Dela so nastala pri deljenih urah likovne vzgoje.
Vabljeni k ogledu!
Mentorici Vanja Repič in Martina Lesjak
22. APRIL 20II
uredništvo
23
Pisma bralcev
Objavljamo prispevke avtorjev katerih identiteta je poznana uredništvu in so njihovi prispevki krajši od 3000 znakov s presledki. Hkrati obveščamo bralce, da stališča zapisana v Pismih bralcev, niso stališča uredništva
Ureditev varnejšega prečkanja magistralne ceste Ljubljana-Maribor
Zadnji teden meseca januarja 2011 je potekala akcija zbiranja podpisov tistih polnoletnih prebivalcev dela mesta Domžale, ki smo predlagali zagotovitev nujnih ukrepov za varnejše prečkanje magistralne ceste Ljubljana-Maribor z Obrtniške ulice na Prešernovo ulico in obratno, in sicer tako z vidika pešcev kot tudi z vidika lažjega vključevanja vozil v promet na magistralno cesto. Pri tem smo zapisali, da bi bila lahko ena izmed rešitev tudi postavitev semaforjev.
Našo pobudo smo 4. februarja 2011 poslali predsedniku in članom Sveta za varnost v cestnem prometu ter županu Toniju Dragarju, podžupa-nji Andreji Jarc Pogačnik, predsedniku občinske uprave Edvardu Je-
šelniku ter Odde
ku za komunalne
zadeve Občine Domžale. S pobudo je bila seznanjena tudi krajevna skupnost Venclja Perka Domžale. Razveseljuje nas dejstvo, da smo že dobili pisni odgovor župana Tonija Dragarja, v katerem je navedeno, da so pristojni z Oddelka za komunalne zadeve Občine Domžale našo pobudo nemudoma proučili in ugotovili, da gre pri pobudi za križišče s cesto, ki je v državni lasti. Cesta Trzin-Domžale je namreč kategorizirana kot regionalna cesta 11 reda (R2).
Ker gre za državno cesto, morajo občinski organi pridobiti soglasje pristojne republiške direkcije, zato so odgovorni v občini Domžale že
pristopili k zbiranju ponudb za izdelavo idejne zasnove za semafori-zacijo križišča regionalne ceste R-2 s Prešernovo cesto in Obrtniško ulico, na podlagi katere bodo pričeli z zbiranjem potrebnih soglasij in izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.
S tega vidika ugotavljamo, da že potekajo aktivnosti na področju pridobivanja potrebne dokumentacije. 1zvedba semaforizacije omenjenega križišča se namreč lahko začne, ko bodo pridobljena vsa potrebna soglasja in dovoljenja. Po besedah gospoda Tonija Dragarja bo v občinskem proračunu za leti 2011 in 2012, ki je sicer še v postopku sprejemanja, predvidoma del sredstev namenjenih tudi ureditvi omenjenega križišča.
Glede na zapisano lahko torej upravičeno sklepamo, da bo projekt v celoti zaključen v letu 2012. Za voljo in ažurnost pri reševanju omenjene problematike se podpisniki pobude zahvaljujemo vsem odgovornim na občini Domžale in v skladu z danimi obljubami pričakujemo uspešno realizacijo projekta.
V imenu podpisnikov pobude: t omaž Bojc, Domžale
Pohvala dr. Mirjam Pogačar Zajc in dr. Mojca Zajc Kraševec
13. aprila sem opravil kontrolni pregled v Dermatološki kliniki UKC v Ljubljani, na osnovi zdravljenja lahkih kožnih motenj. Takoj moram poudariti, da je šlo zgolj le za lažje alergične ponavljajoče se kožne težave, ki pa so bile tako in drugače neprijetne. Torej odpadejo npr. razjede, venska problematika ali melanom/kožni rak zaradi sončenja itd., ker se izogibljem sonca od vekomaj. Koža je zdrava, sveža, ožilje prav tako, lahko rečem, da zares kot pri kakšnih 18-letnih
Nagrajuje CAR LINE HONDA AMBROŽ Radomlje
Nagrajenci nagradne križanke številka 4 v glasilu Slamnik so: Alojz Kokot, Šoštanj, ki prejme brezplačni vikend najem vozila Honda Civic, Franc Ravnikar, Domžale, ki prej'me plastično ročko 4 l olj'a Castrol SLX, Zvonka Slapar, Dol pri Lubljani, ki prejjme plastično ročko 4 l olja Castrol GTX in Marko Kmetič, Domžale, ki prejme preventivni pregled vozila z meritvami. Čestitamo!
Nagrade tokratne nagradne križanke podeljuje Kulturni dom Franca Bernika, ki podarja trikrat po dve vstopnici za ogled filmske predstave v sezoni 2010/2011. Pravilne odgovore pričakujemo do srede, 4. maja 2011.
Do takrat pa lep pozdrav in veliko sreče!
NAGRADNA	Kulturni dom
KRIŽANKA	Franca Bernika, p. p. 2,
5	1230 Domžale.
osebah (ocena specialistov Derma). Sicer pa vse te motnje, spremembe prihajajo s časom staranja (65 let), pa vendar so za posameznika vznemirjajoče. Seveda dokler ne izveš strokovne medicinske razlage, pa čeprav si o tem že sam dokaj dobro poučen. Taka stanja so trajala s prekinitvami vsaj leto do dveh. To, kar pa želim izreči, sta v tej kurativi sodelovali tako dr. Mirjam Pogačar Zajc in dr. Mojca Zajc Kraševec, ker je zadnja večkrat nadomeščala mojo, lečečo (izbrano) zdravnico -dr. Pogačar. Obe sta z izredno strokovno diagnozo ugotovili vzrok teh kožnih motenj. Celo tako, da so na sami Dermatološki kliniki, kjer sem bil sicer po svoji želji, v CELOT1 ugotovili njune ugotovitve, način zdravljenja in meni dana navodila. Moje kožne težave niso imele vzrok v kakšnih infekcijah, pršicah itd., ampak so se težave pojavile zaradi načina ogrevanja bivališča - centralna, radiator - in je povrhnjica kože pričela enostavno hirati, se izsuševati. To sem začel čutiti nekako po dveh letih po preselitvi v to novo bivališče, pred tem pa sem preživel vse dosedanje življenje v ogrevanju na naraven način. K temu spoznanju so zaslužni prav tako spec. Dermatologi Derma UKC LJ in tako se po tej poti zahvaljujem vsem imenovanim zdravnikom. Prav tako tudi za razumevanje ob mojih težavah. Naj zaključim za nasvetom vsem z omenjenimi težavami. Upoštevajte dosledno izbranega zdravnika. Prepogosto smo prepričani, da nas tablete lahko odrešijo vseh tegob, pa je v resnici povsem drugače. Dokaz sem sam. Samo zdravo življenje, pravilna prehrana, gibanje in poštena zdrava misel, preventivni pregledi, ki so vedno bolj zaželeni in koristni. Kaj mislite, drage moje znanke in znanci? Ali vaš zdravnik ni vesel, ko lahko ugotavlja vaše dobro zdravstveno stanje, počutje? To vem po sebi, ko se v moji starosti ugotavlja tlak 120-25, 80-81, utrip 80, stanje holesterola šele od spodnje mejne črte, sladkor in to vse v mejah začetne normale. Svojemu zdravniku je potrebno povedati vse po resnici, saj z navajanjem in prikrivanjem prihaja do zdravnikovih napačnih diagnoz in posledično napačne kurative in drugih zapletov. 1n še to, ali ste kdaj pomislili, da se pride do svojega »dohtarja« tudi lahko povsem v dobrem počutju, na vljudnostni obisk, za minutko ali dve? Saj so naši zdravniki tudi samo ljudje, po svoje ranljivi, ne čudodel-niki. Tudi mene tu in tam »zapelje« kakšna nehote vaba, ampak jo sam kar se da najhitreje sankcioniram. Vodite si pisno evidenco o sebi, počutju, tako delam sam, in samo »jamranje« popolnoma nič ne pomaga. Gospema doktoricama pa, če sem zapisal, navedel to ali ono tako po amatersko, brez zamere. Obema pohvala in dneve prijetnosti z vajinimi pacienti.
Leon senger
»Mariborska škofija o usodi mavričnih barv«
Na svetu ni nič stalnega. Sprememba je edina stalnica v našem življjenjju. Toda tudi ta ima svoje meje. Tega se zavedamo, ko spreminjamo, širimo in poglabljamo zavest o sebi, drugih ljudeh, skratka o svetu okrog nas. Vsak korak na življenjski poti je pomenljiv, vreden truda in smiseln, če je narejen na temelju preteklosti in da pomeni temelj, na katerem bo zgrajena želena prihodnost. Kaj pa sicer? Kakorkoli že: udrihanje po Cerl vi in hkratno glorificiranje spornih potez nekaterih njenih članov ni nobeno junaštvo, sploh pa ne v današnjem času, ko nas preplavlja kriza etike in morale vladne garniture oz. strukture. Primum vivere, de inde philosophari. Najprej živeti, potem filozofirati.
Ivan Kepic
Borcem in Stanetu -Francu Rozmanu
Pomnite, tovariši, nas, ki smo v slovenski zemlji pokopani! Pomnite, zakaj smo pali in da bi radi, radi vstali!
Bili ujeti smo v čas, ki je jemal vse od nas -jezik, domovino -in razglašal
svojo nečloveško himno. Zato smo pali!
Bili ujeti smo v čas, ki je terjal vse od nas -vero in pogum, da se odpovemo domu in življenju.
Zato smo pali!
Pomnite, tovariši, nas, ki smo v slovenski zemlji pokopani! Pomnite,
da v urah trdih preizkušenj, ki vam jih prinaša novi čas, smo z vami z vami!
leon senger
OPRAVIČILO
Drago Dušan SAMSA, Škrilje 75, obžalujem izrečene grožnje Romanu Zalo-karju, Krtina 26, ter se mu iskreno opravičujem in izjavljam, da v prihodnje ne bom ogrožal njegove varnosti.
drago dušan sAMsA
APR^/m^U traven^ iS^AJ/veliki traven
^	MLflĎiro
M	tniii, kiil«
i 1	ml^kfm™«.
*	pjtmiiji
KOZOROG
NOKiHIHIt


jplflu.
VODNAR
cm
/ m
OVEM
btljiknvÍDE
01 Ne
jiaa
T^^Crrt^^L. .........
A. mI, koCTfliu. piLDoVi
PLOD
08 Ne
tvm
MCKRO	f
SI	#
~	i^fjJjïk^vi liidnCÍ
RAK	usi
trebtJu L ilmftvkj.
^^ J ,	f
Dřvm* ^^^Ho^iMmn
THflRH njIlV. uSiiunii			<■■. wu-ÈM	Mnu. ivnu-	HK ■wriH		
KiDln -UtUHT	j			■HH^ ÉÂT			
HM				Mmí mHMH			
Tuf^ HHfU				Jlïl IMT It^kl en KOI rm			
rr on' LI¥1U£[							
W1JUI					LtŤuď' m-		
hdflN umi]	1 1						u CPJ- LM mur
MfjnU' hMlK							LHlU UHU
V^DBÛ IBTUIll		WITD ■IBE]	ara	EÂCim.2		UZHHU k-JlmU nvn	■iu m»	itMikiutetr^ niun-BWHM flJUIktUU		mnu inrrmi	v^taH-inuii			LUCOIC	1 JWTÏJn □uu FhW IS	HluiiaïrwTM		liMiwr	1 iwn^ ! nu
	i		mwu '					fut» TMU.	1							*i3í			
								lUtv ■ IIVH HHH								mm Bt HUH			
			mr" HIUTXI rusn	1 1						■miT rUdllk iHBaji						V EUH! IP			
	i	iflEftf				IDKU- U 1 ifeuu muu	irm										UBK imhii	1	
												UHM					usnix		
				miMu 1							IIJILA ÏHI.V •mm MMU				láJHH Kin (lAU ll-HI				
				1 EKOÉ. tauriu. Cuiu															
			l'iniiii.<il 1 JBMtiL, -LWfiiim		1						IP*P LJSUI Tinr-								
fariaEiJlriAUIHlA^dnnpDdkEilnEiiIhlia, UltHi«tit«vn*Emir[i[)C3jl,JttfiAirD4!nn)«EHrdUihih kPfn, attLIkPt-limnitifamEnD, mDnPtiUlrDtH^E-arÉEnmt^niATJIIt^nngiilHdíhl pbnicc, pnhulCir, MNAblTiil nradUin
24
šport
22. APRIL 20II

A«
wW kl

<5i
Domial«
Na obisku
pri Brigiti Bukovec
Vsako pomlad se na Trobojčku za najmlajše v organizaciji Športnega društva Brigite Bukovec zberejo atleti začetniki, ki se za medalje ali le za veselje pomerijo v teku na 60 m, 60 z ovirami in skoku v daljino. V množici polni energije je bila 12. marca 2011 tudi sedemnajsterica Domžalčanov.
Med najmlajšimi sta se odlično izkazala drugouvrščeni David Hribar in Zala Colarič, ki je bila deveta. Za pogum in veselje so prav vsi, mlajši od osem let, prejeli medalje iz rok Brigite Bukovec, v višjih kategorijah so bile medalje rezervirane le za najboljše tri. Za zlato odličje je čestitke prejel Ti-len Ulčar, za srebrno Anže Farkaš, za bronasto pa Erin Kralj in Žan Gashi. Prijetnega in tekmovalnega vzdušja med atleti iz cele Slovenije so se naužili še Tea Podbev-šek, Zala Šenet, Nika Kos, Špela Tandler, Inja Melkič Sitar, Klemen Ribaš, Jakob Jančar, Luka Razpotnik, Žiga Colarič, Tomaž Stibrič in Jure Hribar.
Jana Strahinič na evropskem prvenstvu
Slovenska veteranska atletika je oživela. Atleti in atletinje, ki so že pred leti zaključili s svojimi karierami, so se ponovno aktivirali, živahne množice tečejo in skačejo po stadionih in zelenicah, številni prav zaradi BAVI - Balkanskih atletskih veteranskih iger, ki jih bomo od 2. do 4. septembra 2011 gostili v Domžalah. Eden izmed prvih pokazateljev pripravljenosti veteranov so bili rezultati 8. evropskega prvenstva v dvorani za veterane, ki se ga je v belgijskem Gentu od 16. do 20. marca 2011 udeležila tudi domžalska atletinja Jana Strahinič. V dvorani je v kategoriji žensk od 45 do 50 let čez cilj pritekla kot deveta z rezultatom 5:24,64 min, v krosu na 5 km se je uvrstila na 17. mesto. Jana je z nastopoma podaljšala dolg spisek odličnih uvrstitev slovenskih veteranov; poleg dveh srebrnih in štirih bronastih medalj smo dvakrat slišali slovensko himno. Prvič v čast Fabiu Ruzzierju za zlato v hoji na 3 km in drugič Dušanu Prezlju za skok v višino.
Domžalska kladivašica Gabriela Kumek, varovanka trenerja Danila Emberšiča, je na otvoritvenem mitingu v metu kladiva in diska 10. aprila 2011 na domačem metališču v Športnem parku Domžale orodje zalučala kar 51,42m! Svoj osebni rekord je Gabriela popravila kar za devet metrov in se s preseženo znamko 50+ postavila visoko tako na slovenskih tablicah kot v mednarodnem merilu. Pa naj še kdo reče, da težko pričakovano meta-lišče, ki je bilo občasno tudi kamen spotike, ni imelo takojšnjega učinka!
Da bi jo čim večkrat slišali tudi na BAVI!
Zaprto za pešce - na progi tekači krosa!
Priljubljeno Velenjsko sprehajališče okoli jezera se je 2. aprila 2011 spremenilo v prizorišče odprtega prvenstva Slovenije v krosu. Peščene poti, prijetni ovinki in sončno vreme so poleg mamljivih naslovov »najboljših v Sloveniji« kar vabili k odličnim dosežkom. Še dodaten motiv je zagotovo tudi ta, da se bodo na isti stezi 11. decembra 2011 za naslove evropskih prvakov pomerili najboljši evropski tekači. Med njimi bodo seveda tudi najboljši Slovenci, seveda si želimo tudi predstavnika iz Domžal. Izkupiček sedmih domžalskih atletov je bilo eno srebrno in eno bronasto odličje.
Preizkušnja dolgega krosa med člani je bila dolga 10 km oziroma 31:06,8 min, kolikor je za tek potreboval najhitrejši Mitja Kosovelj. Slabo minuto in 50 sekund za njim je v cilj pritekel najbolje uvrščeni Domžalčan, srebrni Peter Kastelic. Nosilka bronaste medalje v močni konkurenci mlajših mladink je postala Eva Aliančič. Jakob Vodnjov je bil peti, Rok Kveder sedmi, na osmo mesto sta se uvrstila Jaka Deželak in Jure Aljančič, Nina
Pavlič Hren se je kot najmlajša udeleženka iz Domžal v kategoriji pod 14 let uvrstila na 16. mesto.
Blejske kremšnite za nagrado ...
Če si jih niso privoščili sami ali jih tja niso povabili starši, so si jih mladi atleti AK Domžale zagotovo zaslužili z odličnimi nastopi na otvoritvenem mitingu 9. aprila 2011. Iz množice prvih mest, številnih osvojenih medalj in osebnih rekordov bi težko izbrali najboljšega, športno formo na začetku poletne sezone 2011 pa lepo povzame komentar vaditeljice Alenke Zavadlav: »Na vprašanje, kako smo pripravljeni, so nam odgovorili že prvi starti.«« Med mlajšimi od osmih let je v domžalskem dresu nastopil David Hribar, ki je bil dvakrat drugi, v sprintu na 60 m in skoku v daljino.
V	konkurenci mlajših od 10 let je Domžalam zlato odličje na 60 m pritekel Tilen Ulčar, na najnižjo stopničko zmagovalnega odra je po skoku v dajini stopil Žan Gashi. Špela Tandler je na 60 m ostala tik pod stopničkami, takoj za njo je bila na petem mestu še Erin Kralj, šesta daljinašica je bila Polona Umek, na sedmem mestu sta tekmovanje zaključila Sven Ulčar na 60 m in Mojca Umek v daljino.
Tri bronaste medalje so domžalski atleti osvojili v kategoriji pod 12 let: Neja Karner na 150 m ter dekliška in fantovska štafeta 4 x 100 m. Na 150 m so tekli še Ulčar Matic, Bor Rutar in Tomaž Stibrič, ki so se uvrstili na peto, osmo in 10. mesto, med dekleti je bila v isti disciplini osma še Nika Kos. Z zlatom v štafetni preizkušnji fantov na 4 x 100 m, tremi srebrnimi in eno bronasto medaljo so prijetno tekmovanje zaključili stari do 14 let. S srebrom in osebnim rekordom na 200 m je bil lahko zadovoljen Anže Farkaš (27,65 s), svoj^rvi skok čez 5 metrov je zabeležila Tea Podbevšek (507 cm), drugi je bil še Klemen Ribaš v daljini, v dramatičnem teku so si bron pritekle še štafetarke 4 x 100 m. Na 200 m so nastopili Matevž Hribar, Jaka Deželak, Sofia Kokot in Jernej Golja, ki so se uvrstili od petega do 13. mesta, med daljinaši je bil šesti še Jakob Jančar.
V	mladinski konkurenci sta zmagala Eva Aljančič (1000 m) in Luka Marolt (400 m), druga je bila Tina Vaupot na 200 m, tretji Jure Aljan-čič na 1000 m, na nehvaležno četrto mesto so se uvrstili Ana Šumah, Gregor Lazar (oba 1000 m) in Kaja Žgajnar (400 m), na preizkušnji 1000 m je bil šesti še Rok Kveder.
Bojana
BAVI 2011
Z vsako številko Slamnika smo Domžalčani bližje enemu največjih športnih dogodkov v Domžalah - Balkanskim, atletskim veteranskim igram. Že sedaj je Športni park s stadionom in metališči v središču pozornosti organizatorjev in še posebej AK Domžale, saj si do začetka septembra želijo čim bolj natančno in popolno sestaviti vse koščke BAVI 2011. Na tro-dnevnem tekmovanju od petka do nedelje, med 2. in 4. septembrom 2011, boste gledalci spremljali program tekov, skokov in metov športnikov starejših od 35 let, z oken in pločnikov pa si boste v živo lahko ogledali tudi polmaraton, katerega trasa bo speljana po Domžalah z okolico. Tekmovalci s področja Balkana, organizatorji jih pričakujejo okoli 800, so zaradi primerljivosti rezultatov veteranov razdeljeni v kategorije po 5 let. V kategoriji 35-39 bodo na primer tekmovali športniki starejši od 35 in mlajši od 40 let, ki pa so šele začetniki ... Na tekmovanju se redno pojavljajo tudi precej starejši športniki, ne bodite presenečeni, če boste naleteli na športnike, ki so starejši od 90 let.
Več o BAVI si lahko ogledate na spletni strani http://www.bavi2011. com. Že sedaj vabljeni kot gledalci (morda tudi kot tekmovalci)!
Bojana
Atletski klub Domžale
Vabimo vas, da se nam v petek, 22. aprila 2011, pridružite na
DRŽAVNEM PRVENSTVU V DOLGIH TEKIH
na atletski stezi v Športnem parku Domžale. Dobrodošli!
10. SUMBERK 2011 - ZA PRAZNIK OBČINE DOMŽALE
Prvenstvo Slovenije v gorskem teku štafet: novi rekordi
Ena izmed tradicionalnih prireditev, ki jih športniki pripravijo svoji občini ob 19. aprilu - njenem prazniku, je Prvenstvo Slovenije v gorskem teku štafet, ki sta ga tudi letos 16. aprila 2011 - že desetič, pripravila Atletski klub Domžale ter Športno društvo TVD Partizan. Več kot 30 štafet v vseh kategorijah se je pomerilo v teku na 358 m visok Šumberk, posebej so
bile v mlajših kategorijah zastopane štafete Smučarskega klub Ihan, po tekmovalni plati pa je bila najuspešnejše štafete Kluba gorskih tekačev Papež, katere zmagovita članska štafeta je postavila nov rekord proge, rekord pa je izboljšal tudi njen član Sebastjan Zarnik -čestitamo!
Tekači in tekačice so morali preteči približno dva km dolgo progo z
višinsko razliko 190 m. Prav vsi so bili uspešni, zato poglejmo rezultate: med pionirkami je zmagala štafeta AK Sevnice pred KGT Papež in TSK Merkur Kranj; med pionirji pa so bili najhitrejši gorski tekači iz ŠD Tabor Žiri pred TD Bovec in TK Šmarnogorska naveza. Med mladinkami je zmagalo TD Bovec, pred TK Šmarnogorsko navezo, tretje mesto je pripadlo SK Ihan; štafeta KGT Papež je zmagala med mladinci, drugi so bili tekači iz ŠD Tabor Žiri, tretji pa iz TK Šmarnogorska naveza. Pri članih sta prvi mesti osvojili ekipi KGT Papež, tretja je bila TK Šmarnogorska naveza, pri članicah pa so državne prvakinje postale tekačice KGT Papež pred TK Šmarnogorska naveza. Čestitamo! Medalje so podeljevali: Marjan Kastelic, delegat AZS, mag. Janez Zupančič, direktor Zavoda za šport in rekreacijo Domžale, Franc Ko-šak iz vodstva Športnega društva TVD Partizan Domžale ter člani vodstva AK Domžale: Roman Lazar, Tomaž Jarc in Tomaž Hrovat. Aprilsko vreme je vzdržalo, kar je še bolj prispevalo k prijetnemu vzdušju in glasnemu navijanju prav za vse. Med obiskovalci je bilo največ trenerjev in spremljevalcev, veliko staršev, pa tudi rekreativcev, ki vsako soboto pridejo in pretečejo svoj del proge na Šumberku. Nasvidenie na Sumberku 2012!
Vera
klub borilnih veščin domžale Marjan Bolhar, državni prvak
V soboto, 9. aprila 2011, je Thai prvak med člani do 79 kg postal boxing klub Brežice v sodelova- Marjan Bolhar, ki je tako podaljšal nju z Kickboxing zvezo Slovenije niz zmag in dokazal, da je dobro organiziralo državno kickboxing pripravljen za nadaljnje tekme. prvenstvo 2011 športnih disciplin light contacta, kicklighta in K1-rullesa. Med približno 200 najboljšimi tekmovalci iz 25 slovenskih klubov so člani Kluba borilnih veščin Domžale dosegli odlične rezultate, posebne čestitke pa zasluži Marjan Bolgar, ki je v kategoriji člani do 79 kg postal državni
frvak. Čestitamo! krati je Klub borilnih veščin Domžale dobil še tri podprvake: med mladinci Andreja Repnika v kategoriji do 63 kg ter Jana Doli-narja v kategoriji do 69 kg, Aljoša Šlebir je postal podprvak med člani do 74 kg; bronasto medaljo pa je med člani do 81 kg osvojil Franci Pavlič. Kot že zapisano, je državni
Akcija je bila le kratek oddih med tekmovanji, saj tekmovalce in tekmovalke še v aprilu v Mariboru čaka Državno prvenstvo v boksu 2011, kjer bomo sodelovali: kadet Anže Merič-Krnc - do 63kg, mladinec Haris Fazlić - do 81 kg, člana Matic Zalaznik - do 75 kg in Matej Opara - do 81 kg. Le pogumno fantje, držimo pesti za vas.
Vera
Marjan Bolhar med sodelavci v Centru požarne varnosti Domžale. Prav vsi navijajo zanj in ga podpirajo.
O
sankukai karate klub domžale
Državni Sankukai turnir - Kamnik 2011
V nedeljo, 10. aprila 2011, je v Kamniku potekal Državno Sankukai turnir za dečke v borbah in deklice v katah. Predstavniki domžalskega in radomeljskega karate kluba so se odrezali več kot odlično! Kot smo omenjali v prejšnji številki Slamnika, so se z regijskega predtekmovanja domžalsko-ka-mniške regije na državni turnir uvrstili številni mlajši člani iz domžalskega kluba. Z uspešno predstavo (uvrstilo se je le prvih pet najboljših iz posamezne kategorije) na regijskih tekmovanjih so si tako zagotovili vstopnico za udeležbo na državni turnir, ki je tokrat potekal v Kamniku, v športni dvorani OŠ Frana Albrehta. Z odličnimi predstavami naših tekmovalcev in tekmovalk smo seveda več kot zadovoljni, saj smo v naši občini dobili šest novih prvakov.
1. mesto so osvojili: Ariana CUDERMAN, v kategoriji mlajše deklice (9-12 let) kate 5.-4. kyu
Karin BOREC, v kategoriji starejše deklice (12-15 let) kate 5.-4. kyu
Alja VALENČIČ, v kategoriji starejše deklice (12-15 let) kate 3.-1. kyu
Kristjan STREHAR ŠOROTAR, v kategoriji starejši dečki (12-15 let) borbe 3.-1. kyu do 50kg Rok KVEDER, v kategoriji starejši dečki (12-15 let) borbe 3.-1. kyu nad 50k
3.-1. kyu nad 50kg Tjaša ŠINKOVEC, v kategoriji starejše deklice (12-15 let) kate 3.-1. kyu
3. mesto je osvojila:
Alma LIČINA, v kategoriji starejše
deklice (12-15 let) kate 3.-1. kyu
3.-4. mesto so osvojili: Jure DRAKSLER in Max BIZJAK, v kategoriji mlajši dečki (9-12 let) borbe 5. kyu do 35kg Aljaž BANKO, v kategoriji mlajši dečki (9-12 let) borbe 4. kyu do 38kg
Gal ŠTEMPIHAR, v kategoriji mlajši dečki (9-12 let) borbe 4. kyu nad 38kg
Anže BOŽIČ, v kategoriji starejši dečki (12-15 let) borbe 3.-1. kyu do 50kg
Tine MAKOVECKI, v kategoriji starejši dečki (12-15 let) borbe 3.-1. kyu nad 50kg
Vsem udeležencem čestitamo; tako tistim, ki so dosegli vrhunski rezultat, kot tudi tistim, ki so morda sodelovali prvič ter s tem pokazali veliko poguma. Slednjim pa v bodoče želimo veliko uspeha!
G. J.
Jakob DRAŠČEK, v kategoriji mlajši dečki (9-12 let) borbe 3.-2. kyu ABS
Seveda pa ne smemo pozabiti na tiste, v katerih predstavah smo tudi uživali, a jim je zmanjkalo kanček športne sreče. 2. mesto so osvojili: Blaž PENČUR, v kategoriji mlajši dečki (9-12 let) borbe 4. kyu nad 38kg
Žan JAŠIČ, v kategoriji starejši dečki (12-15 let) borbe 3.-1. kyu do 50kg
Benjamin LETIČ, v kategoriji starejši dečki (12-15 let) borbe
22. APRIL 20II
šport
25
TRADICIONALNO - ZE DEVETIC
Kolesarjenje po krajih Upravne enote Domžale
V soboto, 23. aprila, je na sporedu že deveto tradicionalno kolesarjenje po krajih Upravne enote Domžale.
Ker nam bo (aprilsko) vreme naklonjeno vabimo vse ljubitelje kolesarjenja na ta rekreativni dogodek, v sklopu akcije Slovenija kolesari, katerega cilj je vključevanje čim večjega števiila ljudi vseh starostnih kategorij v rekreativno dejavnost.
Znano je, da mi na tej prireditvi namenjamo veliko pozornost »pridobitvi« uradne kolesarske dirke rekreativnih tekmovalcev (z licenco), ki šteje tudi za Pokal Slovenije. Ta dirka mora biti posebej varovana, saj so hitrosti velike. Letošnja posebnost pa je tudi preselitev cilja dirke iz Preserij pri Lukovici v bližino Gorjuše, torej v Občino Domžale. Vsi tekmovalci bodo morali »osvojiti« Račni vrh še z nasprotne strani. Ne glede na to, da so varnostni ukrepi zagotovljeni, je potrebno pozvati vse stanovalce ob trasi dirke (Dob-Račni vrh-Rača-Brezje pri Dobu-Selo-Vrhpo-lje-Tuštanj-Češnjice-Morav-če-Peče-Zg. Koseze-Zalog pri Moravčah-Podstran-Dole pri Krašcah-Imenje-Videm pri Lu-kovici-Imovica-Škocjan-ter ponovno Brezje-Rača-Račni vrh- do cilja pri Gorjušah), za posebno pozornost kolesarjem, in sicer v preprečevanju dostopa na cesto z vozili, kolesi itd. (tudi živali). Kolesarji prihajajo iz celotne Slovenije in le vsi skupaj lahko pripomore-mo k želeni varnosti udeležencev kolesarjenja.
Posebna pozornost pa bo letos na-
menjena ostalim rekreativnim kolesarjem na daljši progi (v Tuštanju bodo usmerjeni direktno v Dole pri Krašcah in nazaj do Imovice, Brezij pri Dobu - po makadamu skozi Veselko do Športnega parka v Domžalah. Na tej progi bo namreč vozil tudi nekdanji vrhunski kolesar Andrej Hauptman. Voziti skupaj s tako uspešnim kolesarjem, kot je bil »Hempi« se prav gotovo splača izkoristiti. Zato naj bo to priložnost za čim večjo udeležbo vseh ostalih kolesarjev. Ni se potrebno bati visokega ritma tudi v tej skupini, kajti Andrej se bo prilagodil, kolesarji pa morajo v skladu z izdanimi dovoljenji tako in tako voziti v skladu s cestno-prometnimi predpisi. Najkrajša proga (brez vzpona na Račni vrh), ki bo vodila prav tako skozi Brezje, do Imovice in nazaj, pa je zagotovo priložnost za vse ostale manj pripravljene kolesarje vseh starostnih kategorij in zato upamo, da bo veliko udeležencev na tej trasi.
Podobno, kot vsako leto, bo vsakemu udeležencu pripadel topel obrok, napitek, spominska majica in spominska medalja. Sprejemamo tudi predhodne prijave, vendar pa se bo mogoče za rekreativno kolesarjenje prijaviti do 9.40 ure (rekreativni tekmovalci do 9.00 ure) tudi na dan prireditve, saj bomo imeli zagotovljeno ustrezno prijavno službo.
Start kolesarjenja je nepreklicno ob 10. uri.
mag. Janez Zupančič, univ. dipl. oec.
Direktor Zavoda za šport
in rekreacijo Domžale
KARATE DRUSTVO ATOM SHOTOKAN-DO DOMZALE
Če je na najvišji stopnički, je najbrž iz ATOMa!
V Rušah se je 9. aprila 2011 zbrala elitna druščina slovenskih karatei-stov. Najboljših, saj je imela pravico nastopa le osmerica najboljših posameznikov in osem najboljših ekipz dveh kvalifikacijskih turnirjev. Točke za končno razvrstitev so karateisti zbirali tako na kvalifikacijah kot finalu, po katerem so na najvišjo stopničko pričakovano in z veliko prednostjo spet stopili ATOMovci.
Po zaključku finala 19. državnega prvenstva S.K.I. zveze Slovenije
državni prvaki	Tamara Kokalj, Žan Podboršek, Timotej Kokalj, Bor Krqšek, Juš Mecilošek, Karin Podboršek, Robert Lupše, Aleksander Sever, Žan Guček, Hana Kerič, David Kardum, Patricja Vehovec, Grega Teršek, ekipa starejših dečkov, mladincev in moških
2. mesto	Tesa Štihec, Žan Guček, Črt Hrovatin, Rok Kurent, Juš Mecilošek, Grega Teršek, David Kardum, Patricja Vehovec, ekipa malčkov, malčic in žensk
3. mesto	Jaka Ložar, Grega Teršek, Klemen Kastelic, Črt Hrovatin, Hana Kerič, Matjaž Kljun, Igor Bahor
športno društvo sovice Cheerleading večer v Ihanu
Sovice smo v četrtek, 31. marca, za vse ljubitelje navijaškega plesa pripravile nepozaben večer v te-ovadnici Podružnične šole Ihan. Trenerji in vaditeljice so pripravili pester program, v okviru katerega se je predstavilo vseh deset sku-
pin Sovic. Prireditev je povezovala Tjaša Derstvenšek, ki je bila hkrati tudi v vlogi vaditeljice, plesalke in pevke.
Nastopajoči so od septembra pridno vadili nove plesne korake, pridobili so si veliko plesnega znanja
in samozavesti. Za najmlajše Sovice je bil nastop na plesno navijaškem večeru prvi večji nastop v letošnjem letu, saj se še ne udeležujejo tekmovanj. Najmlajše deklice so pogumno in z veselimi obrazi zaplesale pred polno telovadnico obiskovalcev, ki so vse nastopajoče nagradili z glasnim aplavzom. Še posebej glasen in spodbuden je bil aplavz za Mame Sove, ki so navdušile s svojim nastopom, s katerim so tudi pokazale, da so pogumne, vztrajne in vedno dobre volje. Njihova želja je, da se jim jeseni pridružijo nove članice, ki bodo imele veselje do vadbe, plesa in druženja. Otroške in mladinske tekmovalne skupine čaka še državno prvenstvo,
ki bo 29. maja na Vrhniki. Za mladinske skupine bo to velik izziv in priložnost, da se uvrstijo na evropsko prvenstvo, ki bo 2. julija v Pragi. Vabimo vas, da pridete v velikem številu in glasno spodbujate Sovice.
Vesna Gerič
2. Millenium Cup - kar 650 nastopajočih
V tržaški športni palači je 19. marca potekal 2. Millenium cup, ki se ga je udeležilo 650 mladih iz šestih evropskih držav in Kanade. Izmenični nastopi navijaških in plesnih skupin ter dinamičen program so ustvarili prijetno in razgibano vzdušje. Mednarodnega tekmovanja v che-erleadingu se je udeležilo tudi 19 tekmovalcev SD Sovice. Nastopili so v dveh navijaških kategorijah. Mladinska navijaška peterka se je uvrstila na 3. mesto, otroška navijaška skupina pa na 5. mesto. Čestitke trenerju Alfiju in vsem tekmovalcem!
Vesna Gerič
žiga štiftar, klub borilnih veščin domžale
Kickboks za gibanje celega telesa
za leto 2011 v katah in kumite-ju, na katerem je nastopilo 184 športnikov v kimonih in 22 ekip v katah ekipno, je bilo v zbrani vrsti domžalskega ATOMa veselo in zadovoljno vzdušje. Druščina je z državnega prvenstva odšla s kar 21 zlatimi, 12 srebrnimi in osmimi bronastimi odličji. Naj vas spodnji spisek ne zavede - najboljši so na najvišjo stopničko stopili po večkrat - Tamara Kokalj, Žan ^odboršek in Timotej Kokalj kar po trikrat!
Žiga Štiftar, član Kluba borilnih veščin Domžale, je pri svojih 19 letih navdušen športnik, ki uspehe niza doma in po svetu. Ker je prav, da uspešne mlade športnike predstavljamo tudi v našem glasilu, da njihov glas in uspeh sežeta preko meja posameznega športa, sva z Žigom tokrat spregovorila o njegovih nedavnih uspehih in načrtih za prihodnje športne izzive.
Zakaj si se odločil ravno za kickboks oz. borilne veščine?
Že ko sem bil mlajši, so me zanimale borilne veščine. Potem pa sem se ukvarjal večimi športi od košarke do nogometa. Nato sem končno začel trenirati kickboks, najprej rekreativno, predvsem v času, ko sem še košarko treniral, nato pa me je kickboks veliko bolj potegnil in sem končal s košarko ter se usmeril le še v borilne veščine.
Samo kickboks ali tudi boks? Lani sem treniral tudi boks, a letos sem se osredotočil bolj na kickboks, ker sem imel v slednjem več uspehov. V boksu sem bil tudi podpr-vak, a boljše mi je pri kickboksu, kjer delamo še z nogami, kjer so vključene nožne tehnike. Všeč mi je, da je celotno telo v gibanju.
Kdo pa te je navdušil za borilne veščine, od kod ideja ravno za borilne športe?
V resnici ni bilo nikogar, recimo vzornika, ki bi me navdušil. Zdelo pa se mi je, da pri kickboksu največ odneseš od treninga, ker, kot rečeno, treniraš celo telo in ne samo določen del, kot na primer pri košarki - met. Ravno to, da pri kickboksu telo največ odnese, me je tudi najbolj privlačilo.
Potem niso bili razlog kakšni filmi, kot je Karte Kid?
Ko sem bil mlajši, sem sicer treni-
ral tudi karate, ampak kickboks mi je boljši, ker je več kontakta. Vse skupaj je bolj realno, ko se boriš.
Kateri od tvojih dosedanjih uspehov pa je zate najbolj pomemben?
Največ mi pomeni 5. mesto na svetovnem pokalu v Italiji z reprezentanco, ki sem ga dosegel lani. Drugače sem bil lani tudi trikratni državni prvak v treh disciplinah kickboksa, tako kicklightu, light kontaktu kot full kontaktu, pod-prvak v boksu, na veliko mednarodnih tekmovanjih pa sem dosegal dobre rezultate.
Tudi letos si že imel nekaj uspehov, kajne?
Letos se sicer nisem udeležil državnega prvenstva, a moj letošnji največji uspeh je evropski pokal. Nazadnje, ko smo bili v v Italiji, sem dosegel prvo mesto v kickli-ghtu in tretje mesto v light kontaktu. To je bilo tekmovanje za evropski pokal.
Vzornika, si rekel, v preteklosti nisi imel. Kaj pa danes, po kom se zgleduješ?
Danes je moj vzornik moj trener Marjan Bolhar. Zdi se mi, da je tako telesno kot z mislimi zelo pri stvari in to je občudovanja vredno.
Kaj pa tebe osebno motivira?
Motivira me to, da vidim, v kako dobri formi je moje telo, saj se vsak dan dobro počutim, ker veliko treniram.
Pokojni Janez Gale, legenda slovenskega boksa, mi je pred leti rekel, da boks mladega fanta oblikuje, ga spravi iz ceste na pravo pot. Kakšen pa je tvoj pogled na to? So tudi po tvojem mnenju borilne veščine tisti šport, ki mladega človeka discplinirajo do te
mere, da postane pošten človek, dober človek?
Ja, pri takem športu, kot je kickboks, pri borilnih veščinah, je potrebna zelo velika disciplina, da nizaš dobre uspehe. Pa tudi, da treniraš, moraš biti zelo discipliniran. Najbrž to disciplino s treninga preneseš na osebno življenje in se to pozna tudi na drugih področjih. Ko treniraš, če nočeš odhajati iz treninga s poškodbami, moraš zelo trdno trenirati, zato pa je spet potrebna disciplina in mislim, da se potem ta disciplina prenese v življenje in te to lahko oblikuje.
Si mlad fant. Kickboks je šport, ki zahteva veliko discipline. Kako usklajuješ zasebno življenje, šolo, obveznosti, zabavo, s to zahtevo, ki jo boks predstavlja - disciplina, red, redni treningi, tekmovanja?
Kot rečeno, disciplino, ki jo imam pri boksu, poskušam prenesti v šolo, k učenju, pa tudi v zasebno življenje, da se znam organizirati - zdaj bom naredil nekaj, potem bom nekaj, zdaj bom treniral, nato se bom učil, potem bom s prijatelji. Moraš se organizirati in biti pošten do sebe. Kako to usklajujem? Mislim, da ima nekaj tudi šola tukaj, saj mi opravičijo, ko se pripravljam na kakšne tekme ali pa ko pridem s kakšne tekme domov, običajno v ponedeljek, ne morem iti v šolo, ker sem tako izčrpan, tako telesno kot tudi duševno in potrebujem počitek, da pridem k sebi. V šoli to do zadovoljive mere razumejo in to mi pomaga, da lahko usklajujem vse skupaj.
Pa si imel kdaj v življenju občutek, da recimo zaradi športa nisi skrenil s poti, da bi te družba zavedla?
Mogoče bi lahko rekli, da me je kickboks od vseh boksov do sedaj motiviral, najbolj sem hotel biti
notri, nisem se pustil nikomur, da me zavede. Mislim pa, da tudi sicer v življenju moraš imeti v glavi urejeno, kdaj je čas za kaj, pa kaj si želiš, da potem slediš svojemu cilju, da delaš zanj. Vedeti moraš, da če en cilj želiš, moraš delati zanj, in moraš vedeti, da če ga hočeš doseči in če te bodo druge stvari stran odpeljale, tega ne boš dosegel. Moraš vedeti, kaj hočeš, potem je samo še disciplina.
Omenil si cilj, kaj pa je tvoj cilj?
Zaenkrat imam en cilj v kickboksu, to so zlate rokavice v Italiji. Moje prvo tekmovanje v Italiji, to je bilo po dveh mesecih treniranja, je bila točna ta zlata rokavica, takrat sem bil že takoj drugi in sem se zaljubil v te zlate rokavice. Zdaj si želim doseči še to, drugače pa cilji prihajajo vsak mesec, npr. s tekmovanji. Vsak cilj dosežem vedno, ko grem na trening, ko delam zase in me to osrečuje.
V	kratkem te čaka precej tekem ^
V	začetku aprila nas čaka aktualno državno prvenstvo v lightu in light kontaktu (intervju je bil opravljen pred tekmo op. a.),
Na tekmovanje se intenzivno pripravljamo. Kaj bo sledilo, pa bomo videli. Tudi ko treniram, se najbolj koncentriram na eno tekmovanje in je to moj osrednji cilj. Ko je tekme konec, se osredotočim spet na naslednjega.
Za konec pa ^
Pozdravil bi vse moje sotekmoval-ce in se jim zahvalil, ker so moji partnerji na treningih.
Mateja Kegel
Točke so za ATOM nabirali še Lina Mecilošek, Blaž Štiftar in Matevž Peternel.
Ekipa ATOM je v katah premagala karateiste iz Ruš in ekipo mariborske Kanazawe-dojo, v kumite borbah so bili premočni za karateiste Katane iz Radelj ob Dravi in tretjeuvrščeno ekipo Shotokan Ig.
Bojana
TEZKOATLETSKI KLUB DOMZALE
Mladinsko državno prvenstvo Slovenije 2011
V	petek, 25. marca 2011, se je v Domžalah odvijalo mladinsko državno prvenstvu Slovenije za mladinke in mladince. Fantje in dekleta iz TAK Domžale so z odlično pripravljenostjo in nastopi pobrali večino zlatih medalj. Tako so Domžalčani dobili nove državne prvake Slovenije v različnih kategorijah in državno rekorderko Petro Pavlič.
V	kategoriji do 69 kg pri ženskah je prvo mesto osvojila Petra Pavlič, z rezultatom poteg 45 kg, sunek 65 kg in biatlon 110 kg. Petra je z odličnim nastopom in s svojo odločnostjo, postavila nov državni rekord v disciplini sunek in biatlon.
V	kategoriji do 75 kg pri ženskah je prvo mesto osvojila Tjaša Rajh, z rezultatom poteg 40 kg, sunek 55 kg in biatlon 95 kg.
V	kategoriji do 77 kg je prvo me-
sto osvojil Mark Selan, z rezultatom poteg 85 kg, sunek 114 kg in biatlon 199 kg.
V	kategoriji do 85 kg je prvo mesto osvojil Jure Svetlin, z rezultatom poteg 78 kg, sunek 93 kg in biatlon 171 kg.
Odločni fantje ponovno zmagujejo
Pisala se je prva nedelja v marcu 2011, ko se je v klubskih prostorih dviganja uteži v Domžalah odvijalo tekmovanje prvega kola za ekipnega državnega prvaka Slovenije.
S predstavitvijo tekmovalcev iz Ljubljane in Domžal se je prva tekma v letu 2011 pričela in že v prvi disciplini, ki se imenuje poteg, so vajeti prevzeli domačini.
V	drugi disciplini - sunku - so samo še dodatno potrdili, da bodo nasprotnikom tudi letos zelo trd
oreh, saj so si Domžalčani priborili kar 188 točk prednosti. Ekipa Domžal je odločena, da že šestič zapored osvoji lovoriko ekipnega državnega prvaka Slovenije ter pokalno tekmovanje Slovenije. Za domačo ekipo v prvem kolu ekipnega državnega prvaka Slovenije so nastopali Jure Svetlin (poteg 70 kg, sunek 90 kg, 192,2 točk), Blaž Kuhar (poteg 80kg, sunek 100 kg, 225,7 točk), Mark
Selan (poteg 85 kg, sunek 112 kg, 245,7 točk), Tine Orešek (poteg 95 kg, sunek 125 kg, 255,1 točk), Boštjan Peterca (poteg 100 kg, sunek 140 kg, 263,5 točk) in Jernej Orešek (poteg 105 kg, sunek 113 kg, 270,5 točk). Tako je ekipa TAK Domžale z osvojenimi 1.260 točkami povedla pred ekipo KDU OlimpHa z osvojenimi 1.072 točkami. Čestitke!
T. P.
26
šport
22. APRIL 20II
NOGOMETNI KLUB IHAN
Zahvala
Nogometaši NK Vir v 5. SNL v sezoni 2010/2011
Člansko moštvo NK Vir, ki je jeseni 2010 dočakalo spremembo na trenerskem stolčku, je uspešno nadaljevalo pomladanski del sezone 2010/2011 in dokazalo, da so napovedi po preboju v višjo ligo lahko realnost, za katero pa bo potrebno veliko vloženega dela. Po besedah domačega stratega Slobodana Geri-ča so Virjani v sedanji zasedbi pripravljeni sprejeti izziv napredovanja v naslednji sezoni, saj je bila ekipa do letošnje pomladi dokaj okrnjena. Prav zadnja zmaga na domačem igrišču proti NK DD Dren je vlila nogometašem ob Mlinščici nove energije, saj so po dramatičnem zaključku tekme doma obdržali vse tri točke, za Virjane pa sta se uspešno vpisala med strelce Bokalič Davor in Pramenko Matic. Do zaključka prvenstva so še trije krogi, zadnja domača tekma v letošnji sezoni se bo odigrala v soboto, 7. maja 2011, ko v goste na Vir prihaja NK Kočevje, zato vsi navijači in navijačice NK Vir obiščite tekme članskega moštva v Športnem parku na Viru in spodbujajte Virjane no-
Prijateljsko srečanje
V Zlatem Polju je gostovala nogometna ekipa JKP Prodnik, Oddelek vodovod iz Domžal. Dolgoletnemu sodelovanju obeh ekip botrujeta prijetno druženje ob tekmi in prijateljski klepet. Verjetno teh srečanj ne bi bilo, če ne bi za obojestransko povezovanje skrbela Viktor in Milan Pogačar, Zlatopoljca, ki si svoj kruh služita prav v tem podjetju. Zato so ta prijateljska srečanja namenjena bolj sprostitvi vsakdanjih bremen in ne končnemu rezultatu vedno zanimive nogometne igre. Tudi tokrat je bilo tako.
Tone Habjanič
14. februarja 2011 je prostore Nog kluba Ihan zajel požar, ki je uničil velik del prostorov in opreme.
V manj kot dveh mesecih smo s prostovoljnim delom ter pomočjo donatorjev in sponzorjev uspeli sanirati objekt do te mere, da lahko delo v klubu normalno poteka tudi v naprej. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili gasilcem CPV Domžale in PGD Ihan za uspešno in hitro posredovanje ob požaru, preprečitvi še večje škode ter odpravljanju posledic. Za izkazano finančno in materialno pomoč pa se zahvaljujemo Krajevni skupnosti Ihan, Občini Domžale, Medobčinski nogometni zvezi Ljubljana, Balinarskemu klubu Ihan, podjetjem: SAM d.o.o., JP Centralna čistilna naprava Domžale-Kamnik d.o.o., Kalcer d.o.o., EL-ZAK Kovič Anton s.p., JUB d.d., Elektroin-štalacije Karo Ciril, Avto prevozništvo Barlič Vinko s.p., Mesić Edo s.p., Avto elektrika Pan-geršič Car d.o.o., Kokalj Francu, ekipi prostovoljcev pod vodstvom Dorina Miliča, Daneta Lenassija in Bojana Novaka ter vsem, ki ste na kakršenkoli način pomagali pri sanaciji objekta. Vsem skupaj še enkrat hvala.
NK Ihan
vim zmagam naproti! Prvenstvo se sicer zaključi 1, Vi
rezovici pri Lju bodo pomerili s tamkajšnjim NK Dragomer.
14. maja 2011, Virjani pa zadnjo tekmo prvenstva gostujejo na Brezovici pri Ljubljani, kjer se
Vse aktualne zadeve in informacije, razporede tekmovanj in zanimivosti pa lahko seveda tudi na prenovljeni spletni strani
Gregor Horvatič
Vir: www.nkvir.si.
PLANINSKO DRUSTVO DOMŽALE
Občni zbor
Člani Planinskega društva Domžale smo se zbrali na 55. rednem občnem zboru. Pregledali smo rezultate preteklega leta in potrdili program, ki ga bomo po najboljših močeh skušali uresničiti letos, ko beležimo 63. leto delovanja. V alpinističnem odseku (načelnica Jasna Pečjak) deluje okrog 40 članov, pohvalijo pa se lahko z več kot 507 alpinističnimi in športno plezalnimi vzponi ter turnimi smuki. Izpeljali so prvomajski tabor v Paklenici (opravili so več kot 100 vzponov) in poletni v Dolomitih (opravili so več kot trideset vzponov). Plezali so tudi v Južni Koreji, Švici in Avstriji, na Elbrusu, Atlasu (Maroko), Sandia Mountains (ZDA) in Tibetu. Status kategoriziranega vrhunskega športnika je imel Silvo Karo (mednarodni razred). Dokončali so alpinistično šolo (vodja Janez Cerar) in k vzponom vzpodbudili 7 alpinističnih pripravnikov in pripravnic, začeli pa so z nadaljevalno alpinistično šolo (vodja Andrej Stuchly) s 6 udeleženci. Uspešno so izpeljali 13. memorial Janeza Jegliča - Johana v Ospu. Člani enote za reševanje iz višin in ruševin (sestavlja jo 10 aktivnih članov alpinističnega odseka pod vodstvom Aleša Janžekoviča) so izp Mlad
oceno 8a+. Plezališče na Rodici je
dobilo novo klimatsko na Domžalski dom na Ma
pravo. planini
izpeljali dve usposabljanji. adi športni plezalci (na odseka je Jani Abe) so sodelovali
na tekmah v Gorenjski ligi in na državnem prvenstvu, med njimi pa izstopa Rebeka Kamin, ki je skupno osvojila 3. mesto v težavnosti (udeležila se je mednarodnih tekmovanj v Imstu v Avstriji). V klubskem pokalu smo sezono končali na 13. mestu (od skupno 30 ekip). Skupaj je bilo opravljenih več kot 150 športnoplezalnih vzponov. Izpeljali so tabor v Paklenico, šest drugih večjih akcij in skupnih treningov, ki se jih je udeležilo 38 udeležencev. V otroške šole športnega plezanja je bilo vključenih 68 otrok. Od oktobra do decembra 2010 smo orga-
nizirali šolo š
plezanja za
anja
odrasle, ki sta jo vodila Uroš Pavlič in Tomaž Bevk. Udeležilo se jo je 9 tečajnikov, sedem pa jih je tudi že uspešno opravilo izpit za pripravnika športnega plezanja. Status kategorizirane vrhunske športnice je imela Maja Šuštar (mednarodni razred), ki je preplezala več smeri z
(1.534 m) je bil v poletni sezoni odprt vsak dan, gospodar doma je bil Jernej Grad. V domu smo izvajali sklep o najvišjih cenah nočitev, osnovne prehrane in napitkov v planinskih kočah 1. in 2. kategorije. 'zpeljali smo razpis in izbrali novega najemnika - od prvega maja do konca avgusta je za ponudbo skrbel Rok Čemažar. Jeseni smo dom oskrbovali sami pod vodstvom Janka Vodlana, decembra pa je dom za več let najel Alojz Ovijač. Z Občino Kamnik sodelujemo pri projektu postavitve enotnih smernih tabel in pri vzpostavitvi Pastirske poti. Zadnjo nedeljo v avgustu smo izvedli odlično obiskano osemnajsto tradicionalno srečanje članic in članov (več kot 150 obiskovalcev) s tradicionalnimi gosti - Moškim pevskim zborom Janko Kersnik iz ukovice.
Ministrstvo za gospodarstvo je sredi marca objavilo javni razpis Obnova in posodobitev planinskih postojank. Na razpisu smo kandidirali s projektom prenove Domžalskega doma in bili s prijavo uspešni. Pridobili smo možnost črpanja 48.750 € nepovratnih sredstev (celotna ocenjena vrednost je 96.000 €). Projekt obsega prenovo glavnega dela Domžalskega doma in ga sestavljajo štirje sklopi: obnova toplotne izolacije, ureditev zgornjega nadstropja, prenova sanitarij in postavitev male biološke čistilne naprave. V letu 2010 smo izvajali pridobitev projektne dokumentacije, izvedba pa bo pred sezono 2011.
Markacisti (poročal je načelnik Lojze Pirnat) so opravili več akcij vzdrževanja in obnove markacij in smernih tabel na dobrih 50 km planinskih poti. Vodili smo evidenco dobitnikov priznanj Domžalske poti spominov. Izvedena je bila skupna akcija Kamniško-Bistriškega MDO na poti Sveti Primož-Mala Planina, ekipa pa je štela 18 članov iz petih planinskih društev. Člani mladinskega odseka (vodi ga načelnik Matej Ogorevc) so imeli v letu 2010 na štirih osnovnih šolah pet planinskih skupin (skupaj 122 osnovnošolcev). Izpeljali so dobro obiskane izlete: skupno 486
Janko Vodlan, šestnajsti predsednik PD Domžale. foto: Violeta Vodlan)
Gorniško zadovoljstvo (foto: Borut Peršolja)
udeležencev se je povzpelo na Zav-carjev vrh, Rakitno, Mirno goro, Španov vrh, Snežnik, po Rilkejevi poti, Javornik, Goro Oljko, orientacijski izlet in v neznano, en izlet pa je zaradi slabega vremena odpadel. Uživali so na desetdnevnem taboru na Dovjem (šotorilo je 50 udeležencev, vodja Matej Ogorevc) in taboru v Domžalskem domu na Mali planini (23 udeležencev, vodja Š^ela Pirnat). Gorniška šola (vodja Tin Pelc) se je začela jeseni in jo obiskuje 6 udeležencev. Na finalnem delu državnega tekmovanja Mladina in gore, ki je potekalo januarja 2010 v Trzinu, sta ekipi OŠ Preserje pri Radomljah pod mentorstvom Mateje Peršolja osvojili 6. in 16. mesto. Na področnem delu letošnjega tekmovanja sta se v finalni del ponovno uvrstili dve ekipi OŠ Preserje pri Radomljah. Na Slovenskem planinskem orientacijskem tekmovanju, ki je bilo maja 2010, smo sodelovali z dvema
ekipama. Eki ernej Južna,
kategoriji D
^ iji
uka Skočir in Miha idali) je osvojila naslov državnega prvaka. Jeseni smo se udeležili tudi planinskega orientacijskega maratona (POM) in v izžrebanih parih dosegli 1., 4. in 5. mesto. Omeniti velja še, da smo od 19. julija do 6. avgusta 2010 gostili 14-člansko odpravo mladih iz
Uspešna polovica sezone za veterane NK Vir
Veteranski liga MNZ Ljubljana je v letošnji sezoni kar naporna, saj bodo nogometne tekme potekale vse do konca avgusta letošnjega leta, Veterani NK Vir pa so v tem tekmovanju odigrali »prvi polčas« . Na prvenstveni lestvici so veterani z Vira zasedajo odlično 9. mesto, kar jih uvršča v sredinski del lestvice, saj so okusili do sedaj 5 zmag, 1 remi ter 6 porazov.
gotovo pa se Virjani nadejajo še boljše uvrstitve, saj so se na prav na polovici sezone okrepili z novimi igralci, ki bodo dodali malce svežine za preboj med najboljše v tem tekmovanju.
Aktualno dogajanje v Veteranski ligi lahko spremljate na spletu, in sicer: http://veterani.orehek.net/
ter www.nkvir.si
Gregor Horvatič
Južne Koreje. Za organizacijo so poskrbeli Andrej in Jasna Pečjak ter Matej Ogorevc, slednji jih je ob pomoči Tina Pelca, tudi ves čas vodil. V dveh tednih bivanja pri nas so spoznali Julijske Alpe in druge zanimivosti Slovenije.
V	vodniškem odseku (vodi ga Luka Skočir) deluje 20 vodnikov Planinske zveze Slovenije. Izvedeno je bilo 6 izletov z 68 udeleženci, največ izletov je vodil Jernej Grad. Ena vodnica je uspešno končala tečaj za vodnike Planinske zveze Slovenije A kategorije, eden pa D kategorije, trije pa so se udeležili izpopolnjevanja.
Jernej Južna, podpredsednik društva, ki je vodenje društva prevzel po smrti predsednika Klemena Mi-kliča, je poročal, da je bilo v društvo včlanjenih 534 članic in članov. Upravni odbor se je sestal na osmih sejah (od tega dve dopisni). V društvu so zastopani skorajda vsi izseki športa, od športa otrok in mladih, športne rekreacije, kakovostnega športa do vrhunskega športa. V okviru Gorniških večerov smo gostili mag. Boruta Peršoljo, dr. Nado Praprotnik, dr. Mateja Ogrina in Marjeto Keršič Svetel. Izdali smo Gorniški programček 2010 in sodelovali pri aktivnostih CIPRE Slovenija za razglasitev Kamniško-Savinjskega regijskega parka.
V	petek, 7. maja 2010, smo v Domžalskem domu v Domžalah organizirali slavnostno podelitev priznanj Planinske zveze Slovenije. Prejelo jih je skoraj 40 otrok in mladostnikov ter 21 odraslih in društvenih podpornikov. Silvo Karo je 22. decembra 2010 iz rok predsednika Republike Slovenije dr. Danila Turka, prejel visoko državno odlikovanje Red za zasluge. Program za leto 2011, ki ga izvajamo v desetletja dolgi začrtani smeri, bo tako skušal izpeljati novi predsednik društva Janko Vodlan, ki je bil izvoljen soglasno. V življenju društva je prisoten že tri desetletja: začel je kot alpinist, zadnje tri mandate pa je bil član upravnega odbora. Dolgo vrsto let je imel na skrbi organizacijo in pobiranje društvene članarine. Janko Vodlan je vez mlajše generacije društvenih članov s starejšo generacijo. Občni zbor je bil po zahvalah prizadevnim članom tradicionalno sklenjen z družabnim srečanjem in povabilom: Gremo skupaj varneje v gore. Letošnji program je objavljen na spletnem mestu www.pdd. si in knjižici Gorniški programček 2011.
Borut Peršolja
Na črno-belih poljih
Bojan Hribar kralj domžalskih turnirjev
Tudi letos potekajo mesečni turnirji Šahovskega društva Domžale v pospešenem šahu, ko imajo igralci na voljo deset minut in pet sekund dodatka za vsako odigrano potezo. Na štirih turnirjih je Komendčan Bojan Hribar zmagal kar trikrat, s čimer nadaljuje zmagovito serijo iz minulega leta, ko je bil skupni zmagovalec domžalskih turnirjev. Na januarskem turnirju je prese netljivo slavil mojster Črepan, pred ed
MK Boštjan Jeran z osmimi točkami, pred Jerajem in Vladimirom Kodričem, ki sta osvojila pol točke manj. Sledili so Perič, Dušan Zor-
ko in Severin Mejak s po šestimi točkami in pol. Na turnirju je sodelovalo 61 ljubiteljev šaha. Febru-
Na januarskem turnirju je prese-Čr
mednarodnim mojstrom Milen-kovičem, oba sta osvojila šest točk. Tretji je bil Bojan Hribar, četrta mojstrica Petra Grošelj, peti pa Velenjčan Gregor Goršek, vsi trije sso si priborili pet točk. Sledili so Šemrl, Ivačič in Bojan Osolin s štirimi točkami in pol. Januarja se je odzvalo 29 igralk in igralcev. Na februarskem turnirju pa je že vzel vajeti v svoje roke Bojan Hribar, ki je oddal dve točki in s petimi vendarle zmagal. Z enakim izkupičkom so mu sledili Vavpetič, Črepan, Babnik in Oberč, Čepon je osvojil štiri točke in pol, Kragelj, Janjič, Boris Skok in Zupanc pa po štiri točke. Februarja je nastopilo 19 igralcev. Marca je zmagal Hribar s šestimi točkami pred Če-ponom s petimi točkami, B. Skok, vačič, Oberč in Veskovič so zbrali po štiri točke in pol, Špela Orehek je na osmem mestu pristala s štirimi točkami. Marca je bilo zabeleženih 20 nastopov. Na aprilskem turnirju je Bojan Hribar zmagal suvereno, kar s točko in pol naskoka. Dobil je vseh sedem partij, kar je na podobnih turnirjih redkost. Sledil mu je Trboveljčan Jazbec s petimi točkami in pol, presenetljivo tretji je bil drugokategornik Franc Zupanc s petimi točkami. Sledili so Ivačič štiri in pol točke, Pavla Košir in Ljubljančan Mrak s štirimi točkami itd. V skupnem seštevku turnirjev ŠD Domžale po štirih turnirjih premočno vodi Hribar.
Dve zmagi Jerana na Pokalu Železničar
V Ljubljani se je začel ciklus desetih turnirjev v pospešenem šahu za Pokal Železničar 2011, ki ga tudi tokrat organizira prizadevno Šahovsko društvo Železničar. Doslej so odigrali tri turnirje, dobro pa se držijo domžalski šahisti. Na januarskem turnirju je zanesljivo slavil
arja je nastopil tudi mednarodni mojster Mazi in zmagal s sedmimi točkami in pol pred Ocepkom in Čeponom s po sedmimi točkami, Dušanom Zorkom s šestimi točkami in pol, z enakim izkupičkom pa je bil peti član Domžal MK Jože Skok. Jeran na tem turnirju ni sodeloval. Februarja se je odzvalo 62 igralk in igralcev. Na turnirju za mesec marec pa je Jeran ponovno zmagal in to kar pred Mazijem, ki ga je premagal v medsebojnem dvoboju. Sledili so Debevec in George Mejak s po sedmimi točkami ter Kutin, D. Zorko, Kosmač in Logar s po šestimi točkami in pol. J. Skok je bil s šestimi točkami na devetem mestu zaradi poraza v zadnjem kolu z Mazijem, čeprav je bil vse do konca partije povsem blizu remija.
V	seštevku ciklusa Pokal Železničar 2011 vodi po treh turnirjih Dušan Zorko, Jeran je na devetem mestu, J. Skok pa na šestnajstem. Oba sta odigrala dva turnirja. Vir-jan Boris Skok je na šestem mestu, nastopil je na vseh turnirjih, kjer se je odzvalo kar 95 ljubiteljev šahovske igre.
Kaja Faganel tretja v državi
Na mladinskem državnem prvenstvu v Rogaški Slatini je članica Domžal Kaja Faganel v kategoriji deklic do 8 let osvojila odlično tretje mesto. V tej skupini je sodelovalo devet šahistk. Zmagala je Ana Marija Petauer - Šmarje pri Jelšah, z osmimi točkami pred Majo Majcen iz Šentjurja, 6 točk. Sledile so Faganel 5. 5, Zorko in Ramadani s po 4.5, Urban 3, Bajt 2, Lončarič 1.5 in Klavž 1.
V	Komendi Domžale pete
Na zaključnem turnirju Ljubljanske šahovske lige v pospešenem šahu je pričakovano slavil MKK Podpeč 18, pred Komendo Popotnik 14, Igom 13, Trzin Buscotra-deom 12.5 in Domžalami 12. Sahara dogsi so zaradi spodrsljaja v zadnjem petem kolu zasedli enajsto mesto in zbrali devet točk. Na turnirju je sodelovali 19 zasedb.
Jože Skok
Zavod za šport in rekreacijo Domžale sporoča, da je na igriščih za igranje odbojke na mivki še vedno prostih nekaj terminov, in sicer ob petkih, sobotah in nedeljah.
Vsi zainteresirani lahko pošljejo dodatne prijave po elektronski pošti: jzupancic@siol.net do konca meseca aprila 2011.
22. APRIL 20II
objave
27
SPORTNO DRUSTVO ŽELVA
Tečemo radi in čistilna
akcija
Člani ŠD Želva smo 9. aprila organizirali tek za otroke, stare od tri do sedem let z naslovom - TEČEMO RADI. Prireditev je potekala na športnem igrišču pri OŠ Preserje pri Radomljah. Zahvaljujem se šoli, ker nam je odstopila igrišče.
Teka se je udeležilo 27 otrok iz Domžalske občine in okolice. Vsak otrokje pretekel dolžino proge glede na njegovo starost. Tako so triletniki pretekli sto metrov ... Zelo lepo je bilo videti, kako so se otroci trudili. Tekli so z veseljem in pravim športnim duhom. Otroke smo vsi starši vzpodbujali in jih tudi spremljali pri teku. Vsak otrok je bil na cilju zelo ponosen, ker je pretekel razdaljo. Deležni so bili veliko pohval. Po teku so dobili malico.
Seveda so bili na koncu vsi otroci zmagovalci in za nagrado so dobili majico z znakom ŠD Želva, diplomo in frutabelo. Čestitam vsem otrokom za njihov nastop. Nasvidenje naslednje leto. Vsem članom društva se zahvaljujem za pomoč in staršem, ki so pripeljali svoje otroke. 8. in 9. aprila smo imeli ČISTILNO AKCIJO v sodelovanju z Občino Domžale in KS Radomlje. Čistili smo na relaciji od Opekar-niške ulice - Radomlje do Rudnika. Pobrali smo kar nekaj smeti ob cesti, travnikih in gozdu. Tako smo zopet naredili prostor lepi pomladi, da nas razveseli z rožami in drugim zelenjem v čisti naravi.
Vsi, ki smo pobirali smeti in tudi drugi somišljeniki, zahtevamo in prosimo vse tiste, ki ste odložili smeti v naravo: NE ODLAGAJTE SMETI V NARAVO, AMPAK NA UREJENA ODLAGALIŠČA (smetišče v Dobu, ekološki otoki ...). ŽELIMO SE SPREHAJATI V ČISTI IN ZELENI NARAVI. MI ŽIVIMO Z NARAVO IN JO IMAMO RADI. Zahvaljujem se vsem, ki so pomagali očistiti naravo in so odvažali smeti iz gozda. Za vreče in odvoz smeti je poskrbelo podjetje Prodnik d.o.o. iz Domžal. Hvala vsem za sodelovanje.
Predsednica ŠD Želva
Smučarski skakalci se že pripravljamo na novo sezono
Jure Šinkovec je v B-reprezentan-ci in v celinskem pokalu zasedel 5. mesto, Gaj Trček in Andraž Korošec sta sodelovala na tekmi v Ameriki.
V soboto, 9. aprila 2011, je v Domžalah potekala čistilna akcija, kateri se je pridružil tudi SSK Sam Ihan. Sodelovali so starši, skakalci, trenerji ^
S skupnimi močmi so očistili okolico skakalnice ter pot do Krum-perka. Pa ne samo v okolici, tudi na skakalnici/cah se je marsikaj dogajalo. Po zaključku zimske sezone je bilo potrebno marsikaj urediti. Tako so tudi skakalnice pripravljene za nadaljnje podvige skakalcev. Ob zaključku napornega dela je bila pogostitev s pijačo in sendviči, za katero je poskrbela Krajevna
skupnost Slavko Šlander. Za presenečenje je poskrbela gospa Mojca Lebar, ki je spekla torto in s tem razveselila trenerja Simona Podre-
beršek (ki je praznoval rojstni dan) in vse ostale. V imenu vseh staršev se zahvaljujem Simonu Podreber-šku in Gaju Trčku za ves trud, ki sta ga vestno in skrbno vložila v naš klub. Zaradi njiju naši otroci z veseljem hodijo na treninge in dosegajo lepe uspehe. Vsi čutimo njun trud in zavzetost za delo. Hvala vama!
KDK DOMŽALE
Uspešno kotalkanje v Renčah
Članice in edini član Kotalkarsko drsalnega kluba (KDK) Domžale so l0. aprila v Renčah pokazali uspešne nastope, ki so bili plod trdega dela v zimskih mesecih. Na tradicionalnem mednarodnem tekmovanju v kratkem in dolgem prostem programu umetnostnega kotalkanja za 19. pokal Renč so dosegli kar nekaj uvrstitev na zmagovalni oder. Mnoge tekmovalke in tekmovalci iz Slovenije in Italije so se na začetku sezone predstavili v novih dresih in z novimi programi. V kategoriji E je prvo mesto osvojila Domžalčanka Sara Kovačič, pred klubsko sotekmovalko Tanito Demšar. Domžalčan Blaž Kovač je med Cicibani osvojil drugo mesto, Maša Pestotnik je zmagala med začetnicami, Anja Pestotnik je v skupini D osvojila drugo mesto, med starejšimi deklicami je bila Ajda Tič tretja, Neža Pezdirc je med mlajšimi mladinkami v dolgem programu osvojila drugo mesto, v kratkem programu pa je bila tretja.
Dobro so nastopile tudi druge tekmovalke (Chiara Mordej Filippini, Manca Hribar, Manca Capuder,
Neža Saje, Brina Tič in Vesna Hribar), ki so dosegle še nekaj uvrstitev tik pod zmagovalni oder. Do jeseni jih čaka še veliko tekem, med drugim tudi državno prvenstvo in nastopi v tujini. Ob zagnanosti in uspehih trdega dela, ki jih kažejo na začetku sezone, nas bodo gotovo še večkrat razveselili z dobrimi rezultati in verjetno tudi z nastopi za slovensko državno reprezentanco. Delo KDK Domžale lahko podrobneje spoznate na popoldanskih treningih v RCU Lukovica, na kateri izmed tekem v prihodnjih mesecih ali pa na novi spletni strani www.KDK-Domzale.si.
Igor Fabjan
Prva dirka Rok pokala Veskoviču
belj, saj mu je že v tretjem krogu odpadla veriga.
Polfinalno dirko je dobil Miha pozvek pred Sašom Veskovičem in Miho Ivačičem. V finalni dirki je imel Pozvek težave z motorjem že na štartu. V vodstvo se je prebil Veskovič in ga obdržal do konca. Na drugo mesto se je kljub težavam na štartu prebil Pozvek, tretje mesto pa je po odličnem štartu osvojil Tomaž Pirman. Osmoljenec finala pa je postal Gašper Krnc, saj mu je že v prvem krogu odpovedal motor. V razvrstitvi MASTER je bil najhitrejši Veskovič, na drugem mestu je dirko zaključil Tomaž Hafner. Naslednja dirka za ROK Pokal Slovenija 2011 bo maja na kartodromu Raceland v Krškem. Dirke v Jesolu so se udeležili tudi še drugi člani kluba AMK Rokart. V razredu 60 Baby sta prvo dirko v karieri odpeljala Klemen Špec in Nal Zrim Klemenčič. V razredu KF2 je nastopil Jure Adrijanič, ki je imel precej smole v polfinalni dirki, saj se je že v prvem krogu zapletel s sotekmovalci. V razredu KZ2 pa je nastopil Blaž Podle-snik.
sončnem vremenu se na kartodro-prva dirka za Dirke se je
V lepem
je 10. aprila 2011 mu v Jesolu odvila POKAL ROK 201 udeležilo 7 tekmovalcev, saj so nekateri tekmovalci zaradi višje sile ostali doma. Že na treningu, dan pred tekmovanjem se je videlo, da so dirkači med seboj izredno izenačeni. Merjenje časov za štartne pozicije je to le potrdilo. Prvi čas kvalifikacij je dosegel lanski prvak Miha Pozvek, ki pa je le za 5 sto-tink ugnal kasnejšega zmagovalca Saša Veskoviča. Ostale tekmovalce pa je med seboj ločilo dobre pol sekunde. Največji osmoljenec kvalifikacij pa je postal Aleš Šu-
I?
Občina Domžale, na podlagi 23. in 24. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/04, 34/04 in 62/06), javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, ki je bil objavljen v Slamniku 15. 10. 2010 in na spletni strani Občine Domžale www.domzale.si, objavlja
PREDNOSTNO LISTO UPRAVIČENCEV ZA DODELITEV NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM
LISTA A
Lista A je bila oblikovana za stanovanja, namenjena za oddajo v najem udeležencem razpisa, ki glede na socialne razmere po 9. členu Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem niso zavezanci za plačilo varščine. V skladu z razpisom bo 6 stanovanj dodeljenih udeležencem razpisa z liste A.
	Prosilka/Prosilec	St. točk
1.	Mery Calvino	650
2.	Bojana Gutnik	620
3.	Marta Hribar	605
4.	Marjana Vanjek	600
5.	Sabiha Muharemovič	570
6.	Radmila Trapić	560
7.	Barbara Hribar	540
8.	Aldijana Melkić	540
9.	Suzana Černe	530
10.	Urška Kabaj Pleterski	530
11.	Katica Kralj	530
12.	Sanela Delič	515
13.	Mustafa Etemaj	510
14.	Tea Toplišek	500
15.	Nataša Hlebš	500
16.	Edin Džafić	500
17.	Irena Grmek	490
18.	Andreja Šuštar	490
19.	Aida Murič Elsayad	470
20.	Tadeja Klemenc	470
21.	Enisa Kaltak	470
22.	Jasmin Kahrimanović	470
23.	Slađana Kugić	465
24.	Medina Kočan	460
25.	Tina Tratnjek	450
26.	Almira Akmadžić	445
27.	Suvad Krupić	445
28.	Lidija Tabaković	445
29.	Julija Karlovšek	440
30.	Tadej Čavž	440
31.	Helena Perko	440
32.	Lea Karabegović Golob	440
33.	Lanna - Lena Szomi	440
34.	Martina Horvat	440
35.	Saša Halb	440
36.	Tomislav Hrženjak	430
37.	Boštjan Cerar	430
38.	Amela Durić	430
39.	Irnes Kajtezović	430
40.	Larisa Jurančič	430
41.	Jožica Ropič	420
42.	Amir Lulić	420
43.	Dafina Geci	420
44.	Ahmet Muhtari	420
45.	Edina Mušić	420
46.	Doroteja Košak	415
47.	Mateja Pernjek	410
48.	Viktorija Volavšek	410
49.	Alisa Adrović	410
50.	Shefki Miftari	405
51.	Zvonimir Čeh	405
52.	Milan Ilić	400
53.	Marjan Prosenc	400
54.	Ramo Mahić	400
55.	Iztok Ilšnik	400
56.	Božimir Ratković	400
57.	Adisa Orešek	400
58.	Anđa Davidovič	390
59.	Tadeja Šuštar	390
60.	Uroš Hiti	380
61.	Nina Orešek	380
62.	Marieta Milanović Trapo	380
63.	Semka Šljivar	375
64.	Irma Pečovnik	370
65.	Valerija Poljanšek	370
66.	Miroslava Cunk	370
67.	Jadranka Budaji	370
68.	Dragica Lovenjak	360
69.	Pajazit Durmiši	360
70.	Emina Duraković	360
71.	Diana Sotlar	360
72.	Senad Grapkić	360
73.	Jovana Maksimović	350
74.	Arsedin Sejdinović	350
75.	Dušan Keržan	340
76.	Marica Knežević	340
77.	Anesa Velić	340
78.	Suzana Kokotec	330
79.	Saša Poljak Lukek	330
80.	Mateja Muršič	330
81.	Gregor Ambrož	330
82.	Mehmed Ramić	330
83.	Dževa Ćufurović	330
84.	Samir Ramić	330
85.	Stanislav Prašnikar	320
86.	Natalija Jurančič	320
87.	Brigita Lanišek	320
88.	Bojan Fister	310
89.	Izabela Bešlagić	310
90.	Maja Ogrinc	310
91.	Rok Brajkovič	310
92.	Cvetka Murko	300
93.	Ilija Matijević	300
94.	Dragica Tomić	300
95.	Vlasta Čavž	290
96.	Aleš Pernuš	290
97.	Jožefa Cerar	290
98.	Rukija Musić	290
99.	Marjeta Hribar	280
100.	Barbara Minđek	280
101.	Slađana Milojević	270
102.	Vesna Stenovec - Novak	260
103.	Saša Markovič	250
104.	Azra Šuvić	250
105.	Keira Alagić	250
106.	Ibro Dervišević	240
107.	Patricija Kolarič	240
108.	Kristina Bunc	230
109.	Mevluda Muradbašič	230
110.	Boris Korošec	220
111.	Rada Samardžič	210
112.	Behrema Beganović	190
113.	Elvisa Mašić	190
114.	Marinka Povšič	180
115.	Marjanca Novak	160
116.	Denis Zulić	140
117.	Davor Zulić	140
LISTA B
Lista B je bila oblikovana za stanovanja, namenjena za oddajo v najem udeležencem razpisa, ki so glede na socialne razmere po 9. členu Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem zavezanci za plačilo varščine. V skladu z razpisom bodo 4 stanovanja dodeljena udeležencem razpisa z liste B.
	Prosilka/Prosilec	Št. točk
1.	Tadej Gabrovšek	540
2.	Barbara Pohorec	490
3.	Gregor Gorjanc	450
4.	Katja Hrovat Arnež	440
5.	Mojca Javornik	440
6.	Nevenka Trapić	440
7.	Anđela Milanović Trapo	395
8.	Alenka Živic	380
9.	Urška Beškovnik	380
10.	Nataša Kovič	380
11.	Ramo Memić	380
12.	Kadir Zulić	350
13.	Marija Kovič	300
14.	Silva Vilar	300
15.	Matjaž Pirnat	300
16.	Martina Troha	300
17.	Urška Ukmar	300
18.	Marija Mišljenovič	280
19.	Vesna Pantelič	250
20.	Božidar Brelih	190
Udeleženci razpisa z doseženim enakim številom točk imajo prednost pri razvrstitvi po naslednjih prioritetah: 1. mlade družine in mladi; 2. družine z večjim številom otrok; 3. prosilci, ki so se več kot dvakrat uvrstili na prednostno listo upravičencev na prejšnjih razpisih; 4. prosilci z daljšo dobo bivanja v Občini Domžale.
Udeležencem razpisa bodo osebno vročeni pisni odpravki odločb o uvrstitvi oziroma neuvrstitvi na prednostno listo upravičencev za oddajo neprofitnih stanovanj v najem oziroma sklepi o zavrženju vloge.
Udeleženci razpisa imajo pravico do pritožbe na župana Občine Domžale v roku 15 dni od dneva vročitve pisne odločbe oziroma sklepa. Pritožba se vloži pisno na naslov: Občina Domžale, Ljubljanska 69, Domžale.
Odločitev župana o pritožbi je dokončna.
Občina Domžale
28	objave	22. APRIL 20II
		
P
OBČINA DOMŽALE
JAVNI RAZPIS ZA IZBOR BANKE ZA SODELOVANJE PRI DODELJEVANJU DOLGOROČNIH PODJETNIŠKIH POSOJIL
Na podlagi Pravilnika o dodeljevanju sredstev za spodbujanje razvoja podjetništva v Občini Domžale načrtuje Občina Domžale v letu 2011 subvencioniranje obrestne mere pri podjetniških posojilih v višini 50.000 EUR.
Proračunska sredstva v višini 50.000 EUR bodo namenjena kot neposredna subvencija k plačilu obresti pri posojilih, ki jih bodo posojilojemalci najeli pri izbrani banki po pogojih in na način, določen v medsebojni pogodbi o sodelovanju med občino in banko. Posojila se bodo dodeljevala za naložbe v gospodarstvo, in sicer samostojnim podjetnikom, mikro in malim podjetjem, ki imajo sedež dejavnosti na območju Občine Domžale.
Občina Domžale bi rada proračunska sredstva oplemenitila tudi z
bančnimi sredstvi, da bi bila razpisana vsota posojil čim večja. Zato vabimo banke, da pošljejo ponudbe za poslovno sodelovanje pri dodeljevanju dolgoročnih podjetniških posojil z Občino Domžale.
Dokumentacija in navodilo za pripravo ponudbe sta objavljena na spletni strani Občine Domžale www.domzale.si, pod rubriko Vložišče občine/ Razpisi, dvignete pa jo lahko tudi na vložišču Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale.
Ponudnike vabimo, da svoje ponudbe za poslovno sodelovanje oddajo v zaprti ovojnici, s pripisom »PONUDBA BANKE ZA POSOJILA ZA PODJETNIŠTVO«, najkasneje do 12. 5. 2011, na vložišče Občine Domžale, Ljubljanska 69, 1230 Domžale, soba št. 4, ali pošljejo priporočeno po pošti na naslov: Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo, Ljubljanska 69, 1230 Domžale.
Ponudniki bodo obveščeni o izidu javnega razpisa najkasneje do 20. 5. 2011.
Dodatne informacije lahko dobite na telefonski številki 01/721-4251, Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo.
Župan Toni Dragar
P
Občina Domžale, Ljubljanska 69, 1230 Domžale na podlagi določil Zakona o javnih financah (Ur. l. RS, št. 11/11 - UPB4) ter Pravilnika o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Domžale (Ur. vestnik Občine Do
želja v žale, št.
8/07), objavlja
JAVNI RAZPIS ZA SUBVENCIONIRANJE IZOBRAŽEVANJA IN USPOSABLJANJA KMETOV IZ OBČINE DOMŽALE V LETU 2011
PREDMET JAVNEGA RAZPISA IN RAZPISANA SREDSTVA
Občina Domžale za leto 2011 razpisuje državne pomoči za subvencioniranje izobraževanja in usposabljanja kmetov iz občine Domžale v letu 2011, in sicer za:
»Izobraževanje kmetov na področju primarne kmetijske proizvodnje« v višini do 3.600 € (pomoč v okviru skupinskih izjem za kmetijstvo);
»Izobraževanje kmetov na področju predelave in trženja kmetijskih proizvodov in ostalih dopolnilnih dejavnosti« v višini do 2.000 € (pomoč »de minimis«).
Tematika izobraževanja pod a.) »Izobraževanje kmetov na področju primarne kmetijske proizvodnje« mora biti s področja ekološke pridelave kmetijskih pridelkov in (ali) ekološke reje živine. Tematika izobraževanja pod b.) »Izobraževanje kmetov na področju predelave in trženja kmetijskih proizvodov in ostalih dopolnilnih dejavnosti« mora biti s področja ekološke predelave pridelkov oziroma živil in (ali) njihovo trženje.
UPRAVICENCI IN IZVAJALCI:
Izobraževanje in usposabljanje mora biti dostopno vsem kmetom in delavcem na kmetijskih gospodarstvih, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, imajo stalno bivališče oziroma sedež v občini Domžale, so vpisani v register kmetijskih gospodarstev in imajo v lasti oz. v zakupu kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine. Izvajalci izobraževanja in usposabljanja so lahko organizacije, ki so registrirane za izvajanje izobraževanja na področju kmetijstva.
UPRAVIČENI STROŠKI:
Stroški organiziranja in izvedbe programov za usposabljanje s področja primarne kmetijske proizvodnje (pomoč v okviru skupinskih igem za kmetijstvo) na tematiko ekološke pridelave kmetijskih pridelkov in (ali) ekološke reje živine, za katere izvajalec v letu 2011 ni prejel sredstev iz državnega, občinskega proračuna ali mednarodnih virov; stroški organiziranja in izvedbe programov za izobraževanje in usposabljanje za dejavnost predelave in trženja kmetijskih in nekmetijskih proizvodov (pomoč »de minimis«) na tematiko ekološke predelave pridelkov oziroma živil in (ali) njihovo trženje, za katere izvajalec v letu 2011 ni prejel sredstev iz državnega, občinskega proračuna ali mednarodnih virov.
BRUTO INTENZIVNOST POMOČI:
Pomoč se lahko dodeli v obliki subvencioniranih storitev v višini do 100 % stroškov. Znesek dodeljene pomoči se določi glede na obseg vlog prispelih na javni razpis ter razpoložljiva sredstva. Skupna pomoč v okviru skupinskih izjem za kmetijstvo ne sme preseči najvišje dovoljene pomoči. Sredstva pomoči se seštevajo ne glede na to, ali se financirajo iz državnih sredstev, lokalnih sredstev ali sredstev Skupnosti.
VLOGA
Izvajalci izobraževanja in usposabljanja zaprosijo za sredstva na vlogi, ki jo lahko dobijo v času uradnih ur na vložišču Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale, ter na spletni strani Občine Domžale http://www.domzale.si/, pod rubriko Vložišče občine/Razpisi. Vlogi morajo obvezno priložiti tudi veljavno dokazilo, da so registrirani za izvajanje izobraževanja kmetov. O dodelitvi sredstev s sklepom odloči pristojni oddelek občinske uprave Občine Domžale (v nadaljevanju: pristojni oddelek). Vlagatelji, ki bodo oddali vloge do 9. 5. 2011, bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najkasneje v roku 60 dni po sprejemu proračuna, vlagatelji, ki bodo oddali vloge po tem roku, pa bodo obveščeni v roku 60 dni od oddaje vloge. Občina z izbranimi izvajalci sklene pogodbo, v kateri opredeli posamezne naloge, časovne roke za izvedbo le-teh ter način izvedbe plačila izvajalcu. Vlagatelju se sredstva nakažejo na podlagi sklenjene pogodbe po že izvedenem izobraževanju ali usposabljanju na podlagi poročila o realizaciji ter priloženega seznama udeležencev, iz katerega bodo natančno razvidni ime in priimek, naslov in KMG-MID udeleženca.
ROK IN NAČIN ODDAJE VLOGE
Rok za vložitev vloge je 9. 5. 2011 oziroma do porabe sredstev, če ta na podlagi prispelih vlog do zgoraj navedenega roka, ne bodo razdeljena, vendar najkasneje do vključno 15. 9. 2011. Vloge lahko vložite osebno v vložišče Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale, ali pa pošljete priporočeno po pošti na naslov: Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo, Ljubljanska cesta 69, 1230 Domžale.
Občina Domžale
Župan Toni Dragar
P
Občina Domžale, Ljubljanska 69, 1230 Domžale na podlagi določil Zakona o javnih financah (Ur .l. RS, št. 11/11 - UPB4) ter Pravilnika o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in po Do
vanju p
podeželja v Občini Domžale (Ur. vestnik Občine ižale, št. 8/07), objavlja
JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE USPOSABLJANJA IN IZOBRAŽEVANJA
V	OKVIRU DRUŠTEV S PODROČJA KMETIJSTVA IN RAZVOJA PODEŽELJA
V	OBČINI DOMŽALE V LETU 2011
RAZPISANA SREDSTVA
Občina Domžale za leto 2011 razpisuje sredstva v višini 6.000 EUR za državne pomoči v obliki sofinanciranja usposabljanja in izobraževanja v okviru društev s področja kmetijstva in razvoja podeželja.
UPRAVIČENCI
Izvajalci usposabljanja in izobraževanja v okviru društvene dejavnosti so društva s področja kmetijstva in razvoja podeželja s sedežem na območju Občine Domžale ter društva in organizacije, ki sicer nimajo sedeža na območju Občine Domžale, če je aktivnost društva usmerjena na območje Občine Domžale, vendar pa imajo prednost društva, ki so registrirana v Občini Domžale. Pomoč mora biti dostopna vsem upravičencem na ustreznem območju. Članstvo v društvih ne sme biti pogoj za dostop do storitev.
UPRAVIČENI STROŠKI DRUŠTEV
•	stroški organiziranja in izvedbe programov za usposabljanje;
•	stroški na področju organizacije forumov za izmenjavo znanj med gospodarstvi, tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelovanja na njih;
•	stroški udeležbe in potni stroški na tekmovanjih, razstavah, sejmih, strokovnih ekskurzijah;
•	stroški izdajanja strokovne literature, publikacij (razen glasil društev), katalogov, spletišč, ki predstavljajo podatke o proizvajalcih za območje občine ali danega proizvoda, če so informacije in predsatvitve nevtralne in imajo zadevni proizvajalci enake možnosti, da so predstavljeni v publikaciji;
•	stroški najemnin in opremljanja razstavnih prostorov;
•	simbolične nagrade, podeljene na tekmovanjih do vrednosti 250 EUR na nagrado in zmagovalca;
•	materialni stroški poslovanja.
BRUTO INTENZIVNOST POMOČI
Pomoč se dodeli v obliki subvencioniranih storitev v višini do 100 % stroškov. Znesek dodeljene pomoči se določi glede na obseg vlog, prispelih na javni razpis, ter razpoložljiva sredstva. Najvišji znesek dodeljene pomoči za posamezno društvo znaša do 1700 €/letni program. Za delovanje društva občina lahko društvu dodeli tudi dotacijo v višini do 30 % materialnih stroškov poslovanja, vendar največ do 200 €/letni program, ki pa ne prestavlja državne pomoči. Kumulacija skupaj dodeljenih pomoči za posamezne upravičene stroške ne sme preseči najvišje dovoljene pomoči. Sredstva pomoči se seštevajo ne glede na to ali se financirajo iz državnih sredstev, lokalnih sredstev ali sredstev Skupnosti.
DINAMIKA SUBVENCIONIRANJA:
Sredstva se društvom nakažejo v dveh enakih delih; prvi del po podpisu pogodbe med Občino Domžale in društvom, drugi del pa v decembru 2011 v skladu z dejansko realizacijo programa in sicer na podlagi predloženega finančnega in vsebinskega poročila realizacije programa društva za obdobje od1. januarja 2011 do 31. oktobra 2011, ki ga društvo predloži najkasneje do 15. novembra 2011.
VLOGA
Društvo zaprosi za sredstva na vlogi, ki jo lahko dobi v času uradnih ur na vložišču Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale ter na spletni strani Občine Domžale http://www.domzale.si/, pod rubriko Vložišče občine/Razpisi.
O dodelitvi sredstev odloči pristojni oddelek občinske uprave Občine Domžale (v nadaljevanju: pristojni oddelek). Pristojni oddelek pred odločitvijo o posamezni vlogi to lahko pošlje v pregled strokovni komisiji, ki jo imenuje župan in ki pristojnemu oddelku poda svoje mnenje. Društvu se sredstva nakažejo na podlagi sklepa in sklenjene pogodbe, ki jo mora društvo skleniti v roku, ki ga v sklepu določi pristojni oddelek, sicer izgubi pravico do odobrenih sredstev. Pri postopku dodeljevanja sredstev se uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku. Vlagatelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najkasneje v roku 60 dni po sprejemu proračuna.
ROK IN NAČIN ODDAJE VLOGE
Rok za dostavo vloge je do vključno 9. maja 2011. Vloge lahko vložite osebno v vložišče Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale, ali pa pošljete priporočeno po pošti na naslov: Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo, Ljubljanska cesta 69, 1230 Domžale. Vsi vlagatelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najkasneje v roku 60 dni po sprejemu proračuna.
Občina Domžale
Župan Toni Dragar

Občina Domžale na podlagi Uredbe o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Uradni list RS, št. 84/07 in kasnejšimi dopolnitvami ter spremembami) objavlja
JAVNI RAZPIS ZA NAKUP STANOVANJ NA OBMOČJU OBČINE DOMŽALE
Predmet razpisa so stanovanja, ki jih bo v letu 2011 za uresničevanje nalog na stanovanjskem področju odkupila Občina Domžale od pravnih in/ali fizičnih oseb.
Predmet nakupa so stanovanja v večstanovanjskih objektih na območju občine Domžale, v velikosti od 55 do 70 m2.
Ponudbe zainteresiranih morajo vsebovati:
1./	ime in naslov ponudnika - prodajalca;
2./	podatke o velikosti, starosti, legi in stanju stanovanja;
3./	ponujeno ceno;
4./	datum, do katerega velja cena ponudbe (najmanj 60 dni).
Ponudbe pošljite na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za premoženjske zadeve, Ljubljanska cesta 69, 1230 DOMŽALE, s pripisom »Za nakup stanovanj«.
Pri odločitvah o nakupu stanovanj se bosta poleg ponujene cene v EUR/m2 upoštevala starost in stanje stanovanja. Stanovanja morajo biti izpraznjena, bremen prosta ter takoj vseljiva.
Upoštevane bodo vse popolne ponudbe, ki bodo prispele na vložišče Občine Domžale najkasneje do vključno 1. 6. 2011, do 12. ure.
Ponudbe, ki bodo prispele po razpisnem roku ali nepopolne vloge, se ne bodo upoštevale - o tem bodo ponudniki obveščeni.
Občina Domžale si pridržuje pravico, da ne izbere nobenega ponudnika.
Dodatne informacije v zvezi z razpisom dobite na telefonski številki 01/72-41-110.
Občina Domžale
P
Turistično društvo Domžale, p.p. 32, Domžale, objavlja
JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO GOSTINSKO-POSLOVNEGA OBJEKTA NA LJUBLJANSKI CESTI 2 A, DOMŽALE.
Predmet razpisa je oddaja celotnega gostinsko-poslovnega objekta na Ljubljanski cesti 2 a, Domžale, s pripadajočim zemljiščem, ki se nahaja ob bencinski črpalki v Domžalah. V gostinsko poslovnem objektu se v pritličju nahaja gostinski lokal, v prvem nadstropju pa pisarniški prostori z ločenimi vhodi. Poslovni prostor v pritličju je opremljen, v nadstropju pa so poslovni prostori neopremljeni. Poslovni prostor v pritličju je namenjen gostinski dejavnosti, poslovni prostori v nadstropju pa so namenjeni za pisarniške dejavnosti. Objekt ima urejeno komunalno infrastrukturo, poslovni prostor v pritličju pa ima tudi potrebno opremo za opravljanje dejavnosti, kot je navedena.
Izklicna višina najemnine za poslovni prostor ni določena ter se bo oblikovala v skladu z ponudbami interesentov. Poslovni prostor se odda za določen čas petih let, z možnostjo podaljšanja. Prednost pri izbiri najemnika imajo osebe, ki opravljajo gostinsko dejavnost, primerno objektu, ki je predmet najema, z poudarkom na nudenju kvalitetnih turistično in gospodarskih storitev in katere bodo predložile dokumente, ki bodo izkazovali usposobljenost za to dejavnost, kakor tudi ustrezno kvaliteto izvajanja storitev. Ponudbe interesentov morajo vsebovati naslednje dokumente:
1./	izpisek iz sodnega registra za opravljanje dejavnosti oz. dokazilo o strokovni usposobljenosti za opravljanje dejavnosti;
2./	višino najemnine za najem celotnega gostinsko-poslovnega objekta, ki jo je ponudnik pripravljen plačati, izraženo v absolutnih številkah (brez DDV);
3./kratek	opis dosedanjega dela najemnika z opisom programa za izvajanje dejavnosti v poslovnih prostorih, s poudarkom na nude-nju nivoja storitev, ki ustrezajo namenu poslovnih prostorov, zlasti z poudarkom na kvaliteti turističnih in gospodarskih storitev. Ponudbe z zahtevanimi dokazili naj interesenti pošljejo priporočeno na naslov: Turistično društvo Domžale, p.p. 32, Domžale, s pripisom: »ZA JAVNI RAZPIS P.P. - NE ODPIRAJ«.
Rok za oddajo ponudb je 15 dni od objave. Pri odločitvi o oddaji poslovnega prostora bo Turistično društvo Domžale upoštevalo ponudbeno višino najemnine in program, ki ga bo predložil interesent.
Pred prevzemom poslovnega prostora je izbrani interesent dolžan plačati varščino za čas uporabe poslovnega prostora. Varščina znaša šest mesečnih najemnin za poslovni prostor, ki bo oddan v najem. Po prenehanju najemnega razmerja se varščina, valorizirana z indeksom rasti življenjskih potrebščin, vrne upravičencu. Izbrani najemnik je prav tako dolžan pred prevzemom gostin-sko-poslovnega objekta poravnati vlaganja, katera je imel prejšnji najemnik v poslovne prostore, ki se nahajajo v pritličju gostinsko-poslovnega objekta.
Turistično društvo Domžale si pridržuje pravico, da ne izbere nobenega ponudnika.
Vse dodatne informacije v zvezi z javno ponudbo dobite po tel.: 041/614-056 (Drago Burja).
Ogled poslovnega prostora je mogoč po dogovoru. Udeleženci razpisa bodo o njegovem izidu obveščeni praviloma v 15 dneh po izbiri.
Turistično društvo Domžale
22. APRIL 20II	objave	29
		
P
Občina Domžale, Ljubljanska 69, 1230 Domžale na podlagi določil Zakona o javnih financah (Ur. l. RS, št. 11/11 - UPB4) ter Pravilnika o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale, št. 8/07), objavlja
JAVNI RAZPIS ZA SUBVENCIONIRANJE NALOŽB
V	KMETIJSKA GOSPODARSTVA
V	OBČINI DOMŽALE ZA LETO 2011
PREDMET JAVNEGA RAZPISA IN VIŠINA SREDSTEV
Občina Domžale za leto 2011 razpisuje državne pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Domžale, in sicer za: posodabljanje kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju: 1.a) v višini do 28.000€;
urejanje pašnikov, kmetijskih zemljišč in dostopov (v nadaljevanju: 1.b) v višini do 16.000 €;
naložbe za opravljanje dopolnilne dejavnosti in opravljanje storitev in trženja na kmetijah (v nadaljevanju: 1.c) v višini do 8.000 €.
UPRAVICENCI
Pri namenih 1.a in 1.b so upravičenci mikropodjetja in fizične osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, imajo stalno bivališče oziroma sedež v Občini Domžale in imajo v lasti oz. v zakupu kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine.
Pri namenu 1.c pa so upravičenci mikropodjetja in fizične osebe, ki se ukvarjajo ali se bodo ukvarjali z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetijskem gospodarstvu ter imajo sedež in kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju Občine Domžale.
SPLOŠNI POGOJI UPRAVIČENOSTI:
kmetijsko gospodarstvo mora biti vpisano v evidenco kmetijskih gospodarstev;
•	gradbena dela morajo biti izvedena v skladu z veljavnimi predpisi o graditvi objektov, urejanju prostora in varstvu okolja;
•	pomoč se lahko dodeli le kmetijskim gospodarstvom, ki niso podjetja v težavah;
•	pomoč se lahko dodeli, da se upravičencu omogoči, da doseže nove uvedene minimalne standarde glede okolja, higiene in dobrega počutja živali;
•	pomoč se ne odobri za preproste naložbe za nadomestitev;
•	pomoč se ne odobri za naložbe, za katere je vlagatelj v tekočem letu prejel sredstva iz državnih ali mednarodnih virov;
•	pomoč se ne odobri za že izvedene naložbe, razen za izdelavo projektne dokumentacije.
UPRAVIČENI STROŠKI:
Davek na dodano vrednost ni upravičen strošek. Subvencionirajo se naslednji sklopi naložb:
a.	Posodabljanje kmetijskih gospodarstev
Pomoči se dodelijo za naložbe v živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo.
Upravičeni stroški:
•	stroški projektne dokumentacije za novogradnjo in adaptacijo hlevov;
•	stroški gradnje ali adaptacije hlevov in ureditve izpustov ter stroški nakupa materiala;
•	v sklopu novogradnje hleva so upravičeni stroški tudi: stroški za nakup materiala za novogradnjo gnojne jame ali gnojišča ter stroški za nakup materiala za novogradnjo ali adaptacijo senika ali silosa;
•	stroški za nakup opreme hlevov (oprema za krmljenje, molžo in izločke);
•	stroški nakupa rastlinjaka in montaže ter opreme;
•	stroški nakupa in postavitve mrež proti toči;
•	stroški postavitve sadnega nasada: stroški priprave izvedbenega načrta za zasaditev novega nasada, stroški priprave zemljišča, nakup opore, nakup mreže za ograjo.
b.	Urejanje pašnikov, kmetijskih zemljišč in dostopov Upravičenci morajo imeti izdelan načrt ureditve pašnika s popisom del, opreme in tehnologijo paše oziroma izdelan načrt ureditve zemljišča ali dostopnih poljskih poti. Za isti pašnik, zemljišče ali dostopno poljsko pot lahko upravičenec v obdobju od leta 2007 do leta 2013 pridobi sredstva samo enkrat.
Upravičeni stroški:
•	stroški za nakup opreme za ograditev pašnikov z električno ograjo in pregraditev pašnika na pašne čredinke (koli, žica, izolatorji, pašni aparat);
•	stroški nakupa opreme za ureditev napajališč za živino;
•	v okviru celovite ureditve zemljišča:
•	stroški izdelave načrta za ureditev zemljišča;
•	stroški strojnih storitev pri odstranjevanju skal, ravnanja zemljišča, nasipanja;
•	stroški materiala in strojnih storitev pri apnenju;
•	stroški sejanja večletne travne ruše s travno-deteljnimi mešanicami;
•	stroški strojnih storitev pri rekonstrukciji in izgradnji dostopne poljske poti, ki po definiciji veljavnih predpisov sodi med pomožne kmetijsko-gozdarske objekte.
Med upravičene stroške se ne upoštevajo stroški povezani z drenažni-mi deli ali namakanjem kmetijskih zemljišč ter stroški rekonstrukcije in izgradnje gozdnih poti in gozdnih vlak.
c. Naložbe za opravljanje dopolnilne dejavnosti in opravljanje storitev in trženja na kmetijah
Ukrep je namenjen za naložbe, ki so potrebne za začetek opravljanja dopolnilne dejavnosti ali za posodobitev in modernizacijo že obstoječe dopolnilne dejavnosti. Dejavnost mora biti prijavljena ali registrirana na kmetijskem gospodarstvu in se mora izvajati v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji še vsaj naslednjih 5 let po zaključeni investiciji. V primeru predelave ali neposredne prodaje ni potrebno, da ima upravičenec registrirano dopolnilno dejavnost.
Predmet sofinanciranja so naložbe za sledeče vrste namenov:
•	predelava kmetijskih proizvodov;
•	neposredna prodaja kmetijskih proizvodov kmetije;
•	turizem na kmetiji;
•	dejavnost (storitve in izdelki), povezana s tradicionalnimi znanji na kmetiji.
Upravičeni stroški:
•	vsi stroški v zvezi z izgradnjo ali obnovo objekta;
•	nakup nove opreme;
•	promocija.
BRUTO INTENZIVNOST POMOČI:
Znesek dodeljene pomoči se določi glede na obseg vlog prispelih na javni razpis ter razpoložljiva sredstva, vendar lahko znaša: Pri naložbah pod 1a. in 1b. - največ do 40 % upravičenih stroškov razen na OMD (območja z omejenimi dejavniki in sicer so to v Občini Domžale v celoti katastrske občine Brdo, Rova ter Trojica in delno katastrski občini Brezovica ter Ihan), kjer lahko znaša največ do 50 % upravičenih stroškov; najmanjši znesek dodeljene pomoči pod točkama 1.a in 1.b je 200 €, najvišji znesek pa 5.000 € na kmetijsko gospodarstvo;
Pri naložbah pod 1c. - največ do 50 % upravičenih stroškov, pri čemer največji znesek dodeljene pomoči lahko znaša 5000 € na kmetijsko gospodarstvo na leto; pomoč se dodeljuje po pravilu »de minimis« in zato skupna pomoč dodeljena posameznemu kmetijskemu gospodarstvu po tem pravilu ne sme presegati 200.000 € bruto v kateremkoli obdobju treh proračunskih let.
POTREBNA DOKUMENTACIJA
Prosilec zaprosi za pomoč:
•	za »Posodabljanje kmetijskih gospodarstev« na obrazcu št. 1a;
•	za »Urejanje pašnikov, kmetijskih zemljišč in dostopov« na obrazcu št. 1b;
•	za »Naložbe za opravljanje dopolnilne dejavnosti in opravljanje storitev in trženja na kmetijah« na obrazcu št. 1c.
Obrazci se dobijo v času uradnih ur na vložišču Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale, ter na spletni strani Občine Domžale http://www.domzale.si/, pod rubriko Vložišče občine/Razpisi. Za obravnavo vloge so poleg pravilno izpolnjenega ustreznega obrazca potrebna tudi naslednja dokazila in dokumentacija:
Za vse naložbe :
•	mnenje o upravičenosti in ekonomičnosti naložbe, ki ga pripravi pristojna institucija (npr. kmetijsko svetovalna služba) in ga pridobi prosilec;
•	veljavna ponudba oziroma veljaven predračun za nameravano naložbo; za projektno dokumentacijo: veljaven predračun ali veljaven račun o izdelavi; po izvedeni naložbi, vendar najkasneje do 30. 11. 2011, prosilec predloži tudi račun za izvedeno naložbo ter ustrezno dokazilo o plačilu računa za naložbo, pri čemer se morajo vsi računi in dokazila o plačilih glasiti na ime nosilca kmetijskega gospodarstva;
•	zemljiško knjižni izpisek (pridobi občina iz uradnih evidenc) oz. drugo veljavno dokazilo o lastništvu zemljišča na katerem se bo izvajala investicija.
Ustrezna prostorska dokumentacija (gradbeno dovoljenje - fotokopijo že izdanega GD pridobi občina iz uradnih evidenc oz. veljavna lokacijska informacija, če je to potrebno glede na vrsto investicije-pridobi občina) se zahteva za tiste naložbe, za katere je to na podlagi veljavnih predpisov potrebno.
V primeru urejanja pašnikov, kmetijskih zemljišč in dostopov dodatno še:
•	kopija katastrskega načrta (pridobi občina iz uradnih evidenc);
•	če gre za zakupljena zemljišča veljavna zakupna pogodba ter izjava lastnika zemljišča o soglašanju z naložbo;
•	krčitveno dovoljenje pristojnega organa, če gre za spremembo gozdne površine v kmetijsko -pridobi ga prosilec;
•	program del, ki ga pripravi pristojna institucija (npr. kmetijsko svetovalna služba)-pridobi ga prosilec.
č.) V primeru naložb za opravljanje dopolnilne dejavnosti (razen v primeru predelave ali neposredne prodaje) dodatno še:
dokazilo, da je dejavnost prijavljena ali registrirana na kmetijskem gospodarstvu.
Dokazila, ki so dostopna v uradnih evidencah, lahko prosilec sam priloži vlogi in s tem skrajša dolžino postopka obravnave vloge. Prejeta dokumentacija se prosilcem ne vrača.
OBRAVNAVA VLOG
Prispele vloge bo obravnaval Oddelek za finance in gospodarstvo Občine Domžale, ki bo s sklepom odločil o posamezni vlogi, pred odločitvijo pa bo lahko posamezno vlogo poslal v pregled Komisiji za kmetijstvo, ki bo podala svoje mnenje. Če vloga ne bo popolna, bo prosilec pisno pozvan na dopolnitev vloge. Rok za dopolnitev nepopolne vloge bo 15 dni od dneva vročitve poziva za dopolnitev. Vlagatelji, ki bodo oddali vloge do 12. 5. 2011, bodo o izidu javnega razpisa obveščeni v roku 60 dni po sprejemu proračuna, vlagatelji, ki bodo oddali vloge po tem roku, pa bodo obveščeni v roku 60 dni od oddaje vloge.
Pravnomočen sklep o odobrenih sredstvih bo podlaga za sklenitev pogodbe o subvencioniranju. V pogodbi se bodo podrobneje uredili način in pogoji koriščenja odobrenih sredstev. Subvencija bo izplačana po že izvedeni naložbi. Podlaga za izplačilo subvencije bodo poleg sklenjene pogodbe tudi predložen račun za izvedeno naložbo, ustrezno dokazilo o plačilu računa za naložbo, ki jih bo upravičenec predložil po končani naložbi ter zapisnik Komisije za kmetijstvo o opravljenem ogledu realizirane naložbe.
ROK IN NAČIN DOSTAVE VLOG
Rok za vložitev vloge je 12. 5. 2011 oziroma do porabe sredstev, če ta na podlagi prispelih vlog do zgoraj navedenega roka, ne bodo razdeljena, vendar najkasneje do vključno 15. 9. 2011. Vloge lahko vložite osebno v vložišče Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale, ali pa pošljete priporočeno po pošti na naslov: Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo, Ljubljanska cesta 69, 1230 Domžale.
Dodatne informacije lahko dobite po tel. 01/721-42-51 Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo.
Občina Domžale
Župan Toni Dragar
NAGRADNI NATEČAJ OBČINE DOMŽALE ZA OBLIKOVANJE LIKOVNIH SIMBOLOV, KI PREDSTAVLJAJO OBČINO DOMŽALE
m
1. ORGANIZATOR
Organizator nagradnega natečaja za oblikovanje likovnih simbolov, ki predstavljajo občino Domžale je Občina Domžale, Ljubljanska 69, 1230 Domžale.
2.	SMERNICE
Predmet nagradnega natečaja je oblikovanje likovnih simbolov, ki predstavljajo občino Domžale. Ti simboli naj bi bili izpeljani iz lokalnega okolja in prikazujejo znamenitosti, naravno in kulturno dediščino, zgodovino ali tradicionalne običaje, značilne za občino Domžale, na primer:
•	slamnik, slamnikarstvo;
•	arhitekturna dediščina (gradovi, kulturni domovi
•	naravne značilnosti in znamenitosti (Kamniška Bistrica, Šumberk, Železna jama
•	živali, žuželke, rastline;
•	prireditve (sejmi, koncerti
•	industrija (Tosama, Helios, Papirnica
•	druge značilnosti po lastnem izboru ali ideji.
Občina Domžale želi s projektom izbora likovnih simbolov, ki predstavljajo Občino Domžale, prispevati k boljši in slikovitejši promociji Občine Domžale. Izbrani simboli se bodo uporabljali na različnih promocijskih materialih Občine Domžale.
3.	POTEK NAGRADNEGA NATEČAJA
Predlogi morajo biti posredovani v A5 pisemski ovojnici po pošti ali osebno na naslov: Občina Domžale, Ljubljanska 69, 1230 Domžale s pripisom »Nagradni natečaj - ne odpiraj«. V natečaju bodo upoštevani vsi predlogi, ki bodo prispeli do vključno do ponedeljka, 16. 5. 2011, do 12. ure. Nepravilno označenih ali prepozno prispelih rešitev organizator natečaja ne bo upošteval. V vsaki poslani pošiljki je lahko le en predlog. Vsak sodelujoči v nagradnem natečaju z odposlano pošto soglaša s pogoji nagradnega natečaja.
4. POGOJI SODELOVANJA
Na natečaju lahko sodelujejo polnoletne fizične osebe s stalnim prebivališčem na območju Slovenije. V natečaju ne morejo sodelovati zaposleni v
upravi občine Domžale ter člani strokovne žirije.
S sodelovanjem v natečaju udeleženci:
•	sprejmejo in soglašajo s pogoji natečaja Občine Domžale;
•	dovolijo, da v primeru izbora in sodelovanja organizator objavi ime in priimek nagrajenca na spletnih straneh Občine Domžale ter v občinskem glasilu Slamnik.
Ponujene idejne rešitve morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
•	predložiti je potrebno barvno in črno-belo različico, ki morata biti natisnjeni na papirju formata A-5 in označeni z enako šifro kot je na priloženi zaprti kuverti z obveznimi podatki avtorja;
•	vse oblikovane rešitve morajo biti izvedene tako, da se bodo lahko uporabljale za različne aplikacije. Rešitve, ki ne bodo izpolnjevale zgoraj navedenih pogojev, bodo izločene in jih strokovna žirija ne bo ocenjevala.
5. RAZPIS NAGRADNEGA NATEČAJA
Razpis nagradnega natečaja bo objavljen na spletnih žale www.domzale.si in v časniku Slamnik.
straneh Občine Dom-
6.	IZBOR SIMBOLOV PO MNENJU STROKOVNE ŽIRIJE
Med vsemiprispelimi predlogi bo sedemčlanska strokovna žirija v sestavi:
•	Andreja Pogačnik Jarc, podžupanja Občine Domžale;
•	mag. LovroXončar, podžupan Občine Domžale;
•	Cveta Zalokar-Oražem, članica Občinskega sveta Občine Domžale;
•	Milan Marinič, direktor Kulturnega domaTranca Bernika v Domžalah;
•	Roman Kos, akademski kipar, kulturni delavec;
•	mag. Teja,Lapanja, višja svetovalka župana;
•	Darinka Žagar, oddelek za finance, zadolžena za področje turizma, imenovana s strani župana Občine Domžale, pregledala, ocenila in izbrala najboljše predloge.
7.	KRITERIJI OCENJEVANJA
Strokovna žirija bo ocenjevala samo tiste idejne rešitve, ki bodo oddane skladno s tem natečajem in bodo zadostile pogojem natečaja.
1.	kriterij: takojšna prepoznavnost in povezanost z vsebinskimi izhodišči (največ 20 točk);
2.	kriterij: likovna čistost, enostavnost in originalnost (največ 15 točk);
3.	kriterij: vsestranska uporabnost in aplikativnost (največ 15 točk). Najvišja skupna ocena je 50 točk. Izbrana bo tista oblikovna rešitev, ki bo dosegla najvišje število točk v seštevku. Če bosta dve ali več rešitev dobilo enako število točk v seštevku, bo bolje uvrščena tista rešitev, ki ima večje število točk pri prvem kriteriju. Če imajo rešitev enako število točk tudi pri prvem kriteriju, se kot boljša uvrsti rešitev z večjim številom točk pri drugem kriteriju. Če imajo rešitve enako število točk tudi pri drugem kriteriju, se kot boljša uvrsti rešitev z večjim številom točk pri tretjem kriteriju.
Po izvedenem ocenjevanju idejnih rešitev, prispelih na natečaj, skladno s postavljenimi kriteriji, bo strokovna žirija naredila vrstni red ponujenih rešitev. Strokovna žirija bo izdelala poročilo o ocenjevanju oblikovanih rešitev. Organizator bo objavil rezultate predvidoma v 15 dneh od dneva, določenega za predložitev natečajnih idejnih rešitev.
8.	OBVEZNI PODATKI
Vsak sodelujoči mora ponudbi v dodatni zaprti kuverti priložiti še podatke:
•	ime in priimek,
•	naslov (ulica, pošta in poštna številka),
•	kontakt (telefon ali elektronski naslov).
9.	ODPIRANJE PONUDB
Odpiranje ponudb bo 16. 5. 2011, ob 13., uri in ne bo javno. Vodja natečaja bo odprl kuverte po vrstnem redu, kot so prihajale. Vse rešitve bodo do odločitve strokovne žirije shranjene pri vodji natečaja. Po pregledu in ocenitvi rešitev bo žirija napravila vrstni red in razglasila prejemnike nagrad.
10.	ODKUP IDEJNE REŠITVE
Likovni simboli, ki bodo prejeli največ točk strokovne žirije, bodo prejeli naslednje nagrade:
•	prva nagrada - v vrednosti 1.000,00 EUR;
•	druga nagrada - v vrednosti 500,00 EUR;
•	tretja nagrada - v vrednosti 250,00 EUR.
Nagrada ali odškodnina za idejne rešitve, ki bodo po oceni žirije prejele prve tri nagrade hkrati, predstavlja plačilo avtorskega honorarja za odkupljeno avtorsko delo in prenos vseh materialnih avtorskih pravic. Nagrajeni avtorji bodo pozvani k podpisu pogodb za izključni prenos vseh materialnih avtorskih pravic iz 22. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah na likovnih simbolih za Občino Domžale z avtorja na organizatorja, za uporabo v Sloveniji in v tujini, za ves čas trajanja avtorske pravice, za uporabo v tiskani in elektronski obliki.
Organizator bo neto znesek prvih treh nagrad izbranim avtorjem izplačal v roku 30 dni od podpisa pogodbe. Avtorji se obvežejo, da bodo ob podpisu pogodb izročili organizatorju nagrajena dela v taki elektronski obliki, da bodo primerna za uporabo tako v tiskanih kot elektronskih medijih. Vse materialne ali druge stroške, povezane s pripravo in oddajo ponudbe za nagradni natečaj, nosijo ponudniki sami.
Organizator si pridržuje pravico, da ne izbere nobene od predloženih idejnih rešitev in ne sklene pogodbe o odkupu materialnih avtorskih pravic, če nobena od prejetih idejnih rešitev ne bo pri ocenjevanju prejela najmanj 30 točk. Po zaključenem postopku natečaja bo organizator ponudnikom na njihovo izrecno željo vrnil vzorce predloženih idejnih rešitev simbolov, sam pa za dokumentacijo ohranil kopije oz. fotografije.
11.	DODATNE INFORMACIJE
Dodatne informacije v zvezi z natečajem lahko zahtevate pri vodji natečaja, višji svetovalki župana, mag. Teji Lapanja, v pisni obliki na naslov: Občina Domžale, za: Teja Lapanja, Ljubljanska 69, 1230 Domžale, ali na e-naslov: teja.lapanja@domzale.si.
Župan Toni Dragar
30	objave	s^iSmmiw 22. APRIL 20II
		
Golf Rabbit in Polo Bunny. Bogato opremljena po izjemni ceni.
Skočite do najbližjega salona z vozili Volkswagen in odpeljite bogato opremljen Golf Rabbit že za 13.980 EUR. Izbirate lahko med bencinskim 1.2 TSl 105 KM (77kW) ali dizelskim 1.6 TDl 90 KM (66kW) motorjem. Bogato opremljen Polo Bunny vam je na voljo že za 10.480 EUR. Odločite se lahko za bencinski 1.2 70 KM (51kW) ali dizelski 1.2 TDI 75 KM (55 kW) motor. Pohitite, število vozil je omejeno.

Kombinirana poraba goriva: 3,8-5,8 l/100km. Emisije COj: 99-134 g/km. Slike so simbolne.
Avto Debevc
Mengeš, Gorenjska c. 13, 01/72 30 330 Trzin, Ljubljanska c. 15a, 01/56 42 388
www.avtodebevc.si
osKRBOvnNn sTnN®vnNjn v kamniku
tip površine kupnina v stanovanja stanovanja EUR z DDV
Garsonjera 29,87 m^ od 60.205,00
naprej
Investitor in prodajalec:
DOLENJGRAD Gradbeno podjetje, d. o. o. Pod Hruševco 30,1360 Vriinika Telefon: (01)750 72 00 E-po5ta: tajni5tvo@idolenjgrad.si Internet: www.dolenjgrad.si
Enosobno od 47,97 m^ od 90.084,22 naprej	naprej
Dvosobno od 56,52 m^ od 103.398,61 naprej	naprej
•	Stanovanja so skrbno načrtovana in prilagojena starejši populaciji.
•	Dodatno udobje prispeva tudi 24-urna nujna pomoč prek klicnega centra pa tudi socialna in zdravstvena oskrba.
•	Vsako stanovanje ima balkon ali atrij in parkirno mesto v podzemni garaži.
•	Pri načrtovanju nismo mislili le na vaše udobje, temveč tudi na kakovostno ter okolju prijazno gradnjo. Več kot 30 odstotkov energije se pridobi iz obnovljivih virov.
•	Lokacija je umaknjena iz mestnega vn/eža v naravo, a je tikrati le 5 minut iioje do centra Kamnika.
•	Parkirno mesto 10.000 Eur z DDV
•	Lokacija je v neposredni bližini doma starejšiii občanov Kamnik.
Mali oglasi
Od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure na tel.: 722 50 50.
Ugodni TAXI prevozi ! Domžale - Ljubljana (12 EUR), Domžale - letališče Brnik (15 EUR). http://www.taxikamnik.si GSM: 031/713-421. BALTAZARS E.Stanković s.p., Pot 27. julija 3,1241 Kamnik.
Uredimo prodajo, nakup ali cenitev želene nepremičnine. HIŠA NEPREMIČNIN RE d.o.o., soseska BISTRA, Ul. Nikola Tesla 17, Domžale, Tel. 040 41 41 41.
RAČUNOVODSKE in SVETOVALNE STORITVE vam nudimo ažurno, kvalitetno in po konkurenčnih cenah. Tel: 040/268090. VEZENŠEK MARIJA s.p., Krožna pot 62, 1230 Domžale
SERVIS ŠIVALNIH STROJEV KLANČAR s.p. Preserje, Kajuhova 15, 1235 Radomlje (v bližini Kemisa). Tel.: 01 722 78 97, 041-689-840
NOVO v Domžalah - Servis in prodaja šivalnih strojev (gospodinjskih in industrijskih). Anton Pratneker s.p., Slamnikarska 3b Domžale. Gsm: 041/920-149
MAJICE in športna oblačila z do-tiskom vašega logotipa. REKLAMNI TISK Nuša Urbanija s.p. Kresniški vrh 34, 1281 Kresnice www.reklamni-tisk.si Informacije in naročila: gsm 040 380 092
Iščem pridnega in zanesljivega študenta iz Domžal za občasno pomoč pri delu na vrtu v Domžalah (obrezovanje,striženje živ meje...).Pokličite na številko 031 372 181
Inštrukcije matematike za OŠ, SŠ in GIM na vašem domu. Info:
III
ALS-1 POSLOVNE REŠITVE AleS Osolnik s.p.
računalniški servis na domu in pisarni postavitev žičnih in brezžičnih omrežij priklopi TV komunikatorjev: SiOL TV, T-2 TV celovite avdio in video rešitve postavitve, priklopi in prodaja avdio video naprav vrhunskih proizvajalcev
041 536 109, www.als.si
DIC KECELJ D.O.O. D O M Ž A L E	Vodnikova 3a, 1230 Domžale Tel.: 059 091 772 dickecel.i@siol.net
SPECIALISTIČNE	
AMBULANTE:	ULTRAZVOČNE
Dermatovenerološka	PREISKAVE:
Flebološka	Srca
Zdravljenje kroničnih ran	Vratnih arterij
Internistična	Ven nog
Pulmološka	Trebuha
Alergološka	Ščitnice
Kardiološka	Mehkih tkiv
Nevrološka	Prostate
Otroška pulmologija in	
Alergologinja	
RAZŠIRJENI SISIEMATSKI PREGLEDI ZA VODSTVENE DELAVCE LASERSKI POSEGI NA KOŽI	
Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek, 13. maja 2011. Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 5. maja 2011, do 10. ure. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralnik na stavbi ali pa na e-naslov: slamnik.urednica@gmail.com.
040 168 454.
Urbanija in Partner d.n.o., Škr-jančevo 4a, 1235 Radomlje
Ob zaključku del na objektih Oskrbovana stanovanja Kamnik Vas vljudno vabimo, da se nam ponovno pridružite na Dnevih odprtih vrat, dne 6. in 7. maja 2011 med 10.00 in 16.00 uro. Na ogled bodo vzorčno opremljena stanovanja. S predstavniki zna-
nih slovenskih proizvajalcev pohištva, ležišč in dekorativne notranje opreme boste imeli priložnost, da se sami dogovorite glede opreme stanovanj kar na sami lokaciji. Lahko boste skupaj z njimi uskladili vaše želje kar na sami lokaciji, pomagali vam bodo z gradivom in
vzorci, s pestrim in modnim programom izbire blaga ter poskrbeli za vaše prijetno počutje. S storitvenim programom svetovanja, izmer, šivanja in montaže vas bodo spremljali od začetne ideje do končne postavitve v prostor.
Tehnični pregledi traktorjev na terenu
OBVESTILO!
DQMZALE
Moto center d.o.o.
01 562 18 13
Obveščamo lastnike kmetijskih traktorjev in traktorskih priklopnikov, da bodo tehnični pregledi teh vozil po naslednjem razporedu:
Termin maj 2011		Kraj in lokacija
Torek	3. 5.	8.00 - 12.00 in 13.30 - 18.00 ure v Moravčah na parkirišču pri Kulturnem domu
Sreda	4. 5.	8.00 - 12.00 ure v Moravčah na parkirišču pri Kulturnem domu
Sreda	4. 5.	13.30 - 18.00 ure na Trojanah pred gasilskim domom
Četrtek	5. 5.	8.00 - 12.00 in 13.30 - 18.00 ure v Šentvidu pri Lukovici pred KD Antona Martina Slomška
Petek	6. 5.	8.00 - 12.00 ure v Šentvidu pri Lukovici pred KD Antona Martina Slomška
Petek	6. 5.	13.30 - 18.00 ure v Krašnji pred gasilskim domom
Sobota	7. 5.	8.00 - 12.00 ure v Mengšu pred gasilskim domom Topole
Ponedeljek	9. 5.	8.00 - 12.00 in 13.30 - 18.00 ure v Dobu pred trgovino Tuš
Torek	10. 5.	8.00 - 12.00 in 13.30 - 18.00 ure v Študi pred fitnes centrom Ložar
Sreda	11. 5.	8.00 - 12.00 in 13.30 - 18.00 ure v Radomljah pred kulturnim domom
Četrtek	12. 5.	8.00 - 12.00 ure v Blagovici pred pisarno krajevne skupnosti pri igrišču
Četrtek	12. 5.	13.30 - 18.00 ure v Trzinu na parkirišču pred Kulturnim domom
Lastnike traktorjev in traktorskih priklopnikov OPOZARJAMO, naj na tehnični pregled pripeljejo usposobljena vozila, zlasti naj pregledajo krmilni mehanizem, svetlobna telesa in zavore, s seboj pa naj imajo obvezno opremo: prvo pomoč in varnostni trikotnik! Na tehnični pregled prinesite s seboj prometno dovoljenje in zavarovalno polico iz preteklega obdobja, če je vozilo evidentirano, sicer pa osnovne dokumente vozila - račun, izjavo o ustreznosti vozila (homologacijo) in pogodbo. S seboj OBVEZNO prinesite dokumente, ki so potrebni za tehnični pregled in veljavni osebni dokument, o istovetnosti lastnika vozila !
S tehničnim pregledom do čolna!
AKCIJA: 1. 3. - 1. 7. 2011, več na www.honda-as.com
TEHNIČNI PREGLEDI TRZIN
22. APRIL 20II
objave
31
najpomembnejši krscanski praznik
Velika noč - praznik Kristusovega vstajenja
Velika noč je najpomembnejši krščanski praznik. Kristjani na ta dan praznujemo Jezusovo vstajenje od mrtvih. Velika noč je premakljiv praznik, v odvisnosti od datuma ve-ike noči so tudi datumi nekaterih drugi cerkvenih praznikov in tudi pust. Določeno je, da se praznik obha'a prvo nedeljo po prvi spomladanski polni luni. Tako je lahko velika noč med 22. marcem in 25. aprilom. Praznik sam ima korenine v judovstvu, pa tudi v starih poganskih navadah, ko so praznovali prihod pomladi. Zgodnje kristjane so krščevali na predvečer velike noči in tudi danes odrasle osebe običajno krščujejo na ta praznik. Ker je Kristus vstal iz kamnitega groba, podobno, kakor piščanček pride iz jajca, in ker tudi krst pomeni vstop v novo življenje, je jajce znamenje Kristusovega vstajenja in hkrati tudi krsta.
Velika noč v Sloveniji
Post je 40-dnevno obdobje, ko naj bi se kristjani z »nemesnimi petki« in z molitvijo predvsem duhovno pripravljali na čas, ko se bomo spominjali Jezusovega trpljenja, ki mu je sledila smrt na križu in vstajenje od mrtvih. Premišljevanju Gospodovega trpljenja je posebej namenjena tiha nedelja. Praznovanje velike noči oziroma veliki teden pa se začne s cvetno ali oljčno nedeljo, ki je neke vrste uvod v veliki teden. Na cvetno nedeljo verniki v cerkev prinašamo zelenje in butare. S tem esom, ki ga duhovnik blagoslovi, verniki obujamo spomin na Jezusov prihod v Jeruzalem. Ko je Kristus na osliču prijahal v Jeruzalem, ga je tam pričakala množica ljudi, ki so mu na pot polagali zelenje. Zato je še dane v navadi, da verniki na cvetno nedeljo v cerkev prinašamo oljčne vejice in butare. Dnevi od ponedeljka do četrtka so rezervirani za pospravljanje domov in stanovanj ter za pripravo raznih jedi, s katerimi se bo zaključilo praznovanje Kristusovega vstajenja od mrtvih. Z večerno sveto mašo na veliki četrtek, ki je spomin na zadnjo večerjo, se nadaljuje bogato obredje velikega tedna. Po nekaterih cerkvah v spomin na zadnje srečanje Jezusa z dvanajstimi apostoli, dvanajstim moškim, ki predstavljajo apostole, duhovnik umije noge, tako, kot je to naredil tudi Jezus svojim učencem, preden ga je Juda izdal s poljubom. Velikemu četrtku sledi veliki petek. Verniki n^j bi na ta dan, ko se spominjamo Jezusove smrti na križu, spet spoštovali zapoved strogega posta. To je tudi edini dan, ko v katoliških cerkvah ni svete maše. Med obredom velikega petka odkrijejo križ, ki ga potem verniki počastimo tako, da pokleknemo predenj in poljubimo eno od Kristusovih ran. S tem dejanjem se želimo Božjemu sinu zahvaliti za to, da se je za nas žrtvoval na križu. In že je tukaj velika sobota. Dogajanje velike sobote se ponavadi začne že zgodaj zjutraj z blagoslovom ognja in vode, ki ju otroci, to velja predvsem za podeželje, raznosijo po domovih. Temu sledi barvanje pirhov, ki jih skupaj s potico, hrenom in mesom odnesemo k blagoslovu. Vsa ta živila imajo simbolni
pomen. Pobarvana jajca, predvsem rdeči pirhi, simbolizirajo kaplje Kristusove krvi. Potica predstavlja Jezusovo krono, zato jo nekateri delajo v obliki obroča, hren nas spominja na žeblje, s katerimi so Kristusa pribili na križ, meso pa je simbol Kristusovega telesa. Zvečer se verniki ponovno odpravimo v cerkev, kjer obhajamo velikonočno vigilijo, to je bedenje ob Kristusovem grobu.
V zgodnjem nedeljskem jutru verniki v procesiji počastimo Kristusovo vstajenje od mrtvih. Po maši sledi bogat velikonočni zajtrk, ki se pripravi iz jedi, ki so bile blagoslovljene v soboto. Nedelja je dan, ko ostajamo doma in praznujemo. Čas za obiske sledi naslednji dan, to je na velikonočni ponedeljek, ki kot eden izmed državnih praznikov velja za dela prost dan. Ljudje hodimo na obiske k sorodnikom in znancem. Temu pravimo, da gremo »v Emavs«. Ta dan se namreč pri bogoslužji bere evangelij, ki govori o tem, da se je vstali Kristus pridružil dvema učencema, ki sta roma v Emavs. Z veseljem in raznimi družabnimi igrami se zaključi dolgo obdobje praznovanja Kristusovega vstajenja, ki predstavlja vrhunec krščanske vere.
Če bi ne bilo vstajenja, torej posmrtnega življenja, bi bil človek najnesrečnejše bitje na svetu, ker bi hrepenel po nečem, česar ni. Če so vsi človeški nagoni izpolnjivi, ali bi še bilo smiselno ali sprejemljivo, da bi pa človekovo najgloblje hrepenenje po neminljivem življenju ne bilo uresničeno. NATURA NON EST MENDAX - NARAVA NE LAZE. Naše življenje, sploh pa v zadnjem času, preveva kriza etike in morale, zato iščimo poti oziroma način, kako se dvigniti iz etično moralne mlačnosti oziroma otopelosti samospoštovanja.
Poglejmo vase, da bomo videli, kje smo
Ko gledamo posnetke iz begunskih taborišč in na stotine Japoncev, ki ležijo drug ob drugem in se spominjamo posnetkov cunamija, ki e s parkirišča odnašal avtomobile, ot voda v banji naravnost odplakne otroške ladjice, nas dobesedno strese. Ponuja se nam nešteto vprašanj, na katera vemo tako malo odgovorov. Obupani, sestradani, stari in onemogli, umirajoči ^ na eni strani - na drugi strani pa
jke
Življenje niso dnevi, ki so minili, temveč dnevi, ki smo sijih zapomnili. (Pavlenko)
21. aprila 2011 mineva 18 let, odkar je odšel od nas naš dragi ati, mož, tast in dedek
Danilo Koračević
Ko nekdo odide, se zaveš praznine, vendar tak človek pusti za sabo sledi. Bilje človek - človek. Vemo, da nas čuvaš in spremljaš - kot si nas vedno. Hvala vsem, ki v njegov spomin prižgete svečko in se ustavite ob njegovem grobu. Vedno si in boš v naših srcih.
Vsi njegovi
vojna za nafto, medsosedski spori, nestrpnost in brezizrazni obrazi ^ ali smo res sprevržena družba; sposobni smo neverjetnega herojstva v kriznih razmerah, a tako nemočni, nepomogljivi in plehki v vsakdanjih razmerah, da ne moremo ali ne znamo vsak dan vplivati na življenje drugega.
Vsak dan je več ljudi v nepredstavljivih stiskah, iz njih vejejo nemoč, ponižanje, strah - pred sedanjostjo in prihodnostjo. Vse to rodi nestrpnost, jezo, sovraštvo ^ Odpove-
dujejo socialne službe, nikomur ni več za nikogar mar. Komu še lahko danes izpovemo svoj notranji nemir, dvom o lastnem početju, o odnosu do partnerja, do otroka, do sebe Komu lahko z iskrenostjo odpremo svoja vrata? Komu smo še mar? Nihče noče več slišati sočloveka ^ No, in ali ni prav tu mesto za veliko noč in Jezusove besede - jaz sem pot, resnica in življenje, kdor hodi po moji poti, ne bo hodil v temi, ne bo zgrešil cilja ^ navajam po smislu.
In za konec. Nekateri sprašujejo, zakaj praznik Kristusovega vstajenja imenujemo velika noč. Zakaj? Slovenci smo pasho poimenovali veliko noč, ker naj bi Jezus vstal od mrtvih v noči z velike sobote na nedeljo. Ponoči pa se, tako strokovnjaki, človeku porajajo najgloblje misli in čustva. In tako naj nas tudi letošnja velika noč vsestransko nagradi s svojim blagoslovom. To želim posebej vsem, ki ste te vrstice prebrali do konca, in sploh vsem ljudem blage volje. Zlasti pa svoje voščilo posvečam Občini Domžale z županom Tonijem Dragarjem, Upravni enoti z načelnikom Branetom Heferletom, Kulturnemu domu z direktorjem Milanom Mariničem, Domu upokojencev z direktorico Danico Gostinčar, Knjižnici Domžale z direktorico Barbaro Zupanc Obarwalder ter seveda s posebnim poudarkom Uredniškemu odboru Slamnika z urednico Matejo A. Ke-gel. Moje čestitke z izbranimi željami za duhovno bogato veliko noč pa veljajo vsem cerkvam v naši občini z dekanom Janezom Šimencem, zlasti še samostanu sester Sv. Križa na Mali Loki.
Vse naj nas Bog obilno blagoslovi. Iskrena voščila tudi za bližnji praznik ob dnevu upora proti okupatorju.
Ivan Kepic
ZAHVALA
V 86. letu starosti nas je zapustila
Jožefa Grilj
z Vira
Zahvaljujemo se za izrečena sožalja, sveče, svete maše ter darove za cerkev. Posebno smo hvaležni sosedom iz Zrinjskega ulice in župniku Jožetu Tomšiču za lep pogrebni obred.
Njeni domači
Spominje kot pesem, ki v srcih odzvanja, spomin je kot cvet, ki nenehno poganja, spomin je svetloba, ki dušo obliva, spomin je ljubezen, ki v srcih prebiva.
V SPOMIN
Mineva žalostno leto, odkar nas je zapustila in odšla v večnost naša draga
Maja Birk Klopčič
iz Vrbe
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu, prižigate svečke v njen spomin in večni mir ji zaželite.
Žalujoči: vsi njeni najdražji
Na svetu nimamo ničesar,
kar bi bilo naša last,
vse nam je dano
le za določen čas -
tudi ljudje, ki jih imamo radi.
(M. Klevi.šar)
V 78. letu starosti nas je zapustil naš dragi ata
Slavko Jeretina
Skorjevčev Slavc z Vira
Hvala vsem, ki ste ga spodbujali po operaciji srca in se od njega poslovili na njegovi zadnji poti s toplim stiskom rok in prijaznimi besedami.
Posebna zahvala velja dr. Poloni Burja, ki mu je s svojo srčnostjo in strokovnostjo vedno znova dajala moč, da je premagoval svoje težave s srcem, ki so mu grenile zadnja leta življenja. Pogrešali ga bomo ^
Vsi njegovi
Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči; tam sonce sreče ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni. (Simon Gregorčič)
V	spomin Pacijencija Tiselj
sestra Sv. Križa na Mali Loki (1909-2011)
S. Pacijencija Tiselj je bila rojena 15. oktobra 1909 v Rašici pri Velikih Laščah. V družini je bilo 9 otrok, 3 dekleta in 5 fantov. Vsa 3 dekleta so postale redovnice v Družbi sester Sv. Križa, dva brata sta majhna umrla, dva pa sta bila teharski žrtvi, eden od njiju je bil salezijanski bogoslovec. Po končani osemletki je Pacijencija odšla v Ljubljano, da bi se naučila šivanja in vezenja. Stanovala je v zavodu Jozefinum, kjer so sestre Sv. Križa vodile šiviljsko šolo, ki je trajala 3 leta. Poskrbljeno je bilo tudi za bogato duhovno življenje. Bila je vseskozi v dobri družbi deklet. V Ljubljani se je začela učiti tudi igranja na klavir, tako da je bila polno zaposlena in sploh ni več mislila na dom. Odločila se je za vstop v samostan. Domači kot globoko verni ji niso nasprotovali, tako da je bila njena odločitev svobodna. Leta 1928 je odšla v Đakovo, v provincialno hišo sester Sv. Križa, kjer se je naučila vezenja z zlato nitko, razne tehnike in narodni vez.
V	noviciatu je dobila trdne temelje duhovnega življenja, tako da je prve zaobljube napravila 15. avgusta 1930, nato pa je delovala na sledečih postojankah: Piškarevci, Her-zegnovi, Osijek, Bosanski Brod, Drenovci, Rajevo Selo, Vukovar, v Ljubljani na Smrekarjevi in Ple-teršnikovi ulici ter v Dravljah. Iz-
delovala je mašna oblačila in na tečajih še druge učila vezenja. Bila je tudi or-ganistka, večkrat ji je bila tudi zaupana služba hišne predstojnice. Sama je rekla, da je hvaležna Bogu in Mariji, da je zmogla lepo in odgovorno opravljati svoje poslanstvo in da je vedno čutila Božje varstvo. S. Pacijencija si je večkrat zapela stare cerkvene in narodne pesmi, rada se je spominjala posebej svojih veroučnih ur in jih podoživljala na bolniški postelji, saj je bila od avgusta 2010 priklenjena nanjo. Trpljenje je vdano prenašala in tako počasi dozorevala za odhod k svojemu Stvarniku. S. Pacijencija je bila svetla luč za vso redovno skupnost in za vse, s katerimi se je v svojem življenju srečevala. Umrla je 15. marca 2011 na Mali Loki, pogreb pa je bil 21. marca na pokopa-išču Ljubljana - Zale. Pogreba se nisem mogel udeležiti, toliko bolj pa ji želim, da Bog bdi nad njeno usodo, malološki sestrski skupnosti )a pošiljam izraze svojega sožalja. Kot prijatelje samostana sester Sv. Križa sem pokojno sestro vsaj vizualno poznal. Kot vse sestre je bila zgovorno znamenje Božje bližine, da torej na svetu nismo sami. Zapustila nas je v 102. letu starosti. Tako visoki starostni jubileji pa so res tudi v današnjem času, ko se populacija stara, slovesnosti za redke izbrance. Staranje in štetje let pa je naša skupna slabost. Naj da Bog sestri Pacijenciji večni mir in pokoj, vsem nam pa nakloni svoj mir.
Ivan Kepic
Prazen je dom, dvorišče naše, oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš. A v naših srcih ti živiš.
ZAHVALA
V 70. letu je za vedno od nas odšla naša draga žena, mama in babica
Marija Hribar
rojena Pele iz Radomelj
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Hvala za darovano cvetje, sveče, svete maše ter za spremstvo na njeni zadnji poti.
Mož Albin, sinova Bine in Robert z družinama
Naj bo spokojen, sladek spanec tvoj, prinese blaženega naj miru, v srcih nosili bomo te s seboj, spominjali se bomo dni, ko bila si tu.
V SPOMIN
27. aprila mineva leto dni, odkar nas je zapustila naša draga mama
Cilka Marinšek
rojena Zupan, iz Preserij pri Radomljah
Hvala vsem, ki jo ohranjate v mislih in prižigate svečke v njen spomin.
Njeni najbližji
Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.
Svojo življenjsko pot je po hudih boleznih v
79. letu starosti sklenil
naš dragi mož, oče, ata, tast in stric
Ignac Zemljič
iz Domžal, Krakovska cesta 17a
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena pisna in ustna sožalja ter za darovano cvetje in sveče.
Posebno zahvalo izrekamo dr. Mušiču iz ZD Domžale za dolgoletno zdravljenje in nesebično pomoč. Zahvala tudi njegovi medicinski sestri Ireni. Zahvaljujemo se govornikom za ganljive besede ob slovesu in praporščakom za spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala Kinološkemu društvu Domžale za posebno pozornost ob slovesu. Zahvala tudi Kranjskemu kvintetu za lepo zapete pesmi, trobentaču za poslovilno skladbo in pogrebni službi Vrbančič za lep poslednji obred.
Vsi njegovi
32
domžale
22. APRIL 20II
zd rasf © --^d ru it^o.
DRUSTVO SOLA ZDRAVJA
Nordijska hoja
TVD Partizan in društvo Šola zdravja uspešno nadaljujeta meddruštveno športno sodelovanje. V prizadevanju k osveščanju ljudi, da začnejo z zdravo športno rekreacijo, smo organizirali »malo šolo nordijske hoje« za udeležence društva Šola zdravja. Prav tako kot vaje 1000 gibov, ki jih vsako jutro izvajajo vadeči Šole zdravja, je tudi nordijska hoja podobna vadba, ki je namenjena najširši možni populaciji. Nordijska hoja je varna vadba in krepi največ mišic gibalnega sistema človeka in ni odvisna od letnega časa ali fizične pripravljenosti ljudi. Osnovne prednosti pred običajno hojo ali tekom so, da poleg nog krepimo tudi trebušne in hrbtne mišice, predvsem pa mišice rok in ramenskega obroča. Pri enaki raz-
dalji prehojene poti je naša energijska poraba veliko večja pri nordijski hoji zaradi aktivnosti več mišic med hojo. Zaradi aktivne uporabe palic je zmanjšana obremenitev hrbtenice, kolkov, sklepov kolen in gležnjev, poveča pa se gibljivost omenjenih sklepov in hrbtenice. Izboljša se koordinacija in ravnotežje pri hoji. Za pravo nordijsko hojo je pomembno, da se pohodniki spoznajo z osnovnimi napotki, saj potrebujete pravilno izbrane palice in nekaj pomembnih napotkov glede tehnike pravilne hoje in aktivne uporabe palic pri hoji. To so mi potrdili tudi udeleženci naše male šole, ki so kot izkušeni rekreativci kmalu spoznali, da je tudi nordijska hoja »tista prava rekreacija«
Za vse, ki bi radi spoznali nordijsko hojo, v našem društvu pripravljamo tečaje po dogovoru z interesenti. Izvajamo tudi tedensko vadbo nordijske hoje. Zberemo se vsak četrtek ob 18. uri, v Športnem parku Domžale - pri uvodni tabli male trim steze
(v neposredni bližini objekta športnih društev). Po ogrevanju opravimo še nekaj vaj za izboljšanje tehnike, nato opravimo pohod po okoliških poteh, ki traja približno uro in pol, sledijo še raztezne vaje in prijetna vadba je opravljena. Vabimo vse, ki se radi ukvarjate
z nordijsko hojo, da se nam priključite tudi na teh naših tedenskih pohodih. VABLJENI!
Informacije so na voljo pri Primožu (tel.: 040/259-939) in na naši interne-tni strani: http://www.tvdrustvo-parti-zandomzale.si.
JADRALCE PREDRAMILI ODLIČNI POGOJI ZA JADRANJE
Prva regata za Pokal Slovenije 2011 -Kombinacijska regata uspešno zaključena!
Posadke osemintridesetih jadrnic, kolikor se jih je zbralo na tokratni Kombi-nacijski regati v organizaciji Yacht cluba Domžale, so sobotno dopoldne preživeli bolj kot ne turistično - nastavljali so se namreč sončnim žarkom, o kakšnem resnem jadranju pa vse do 12.30 ni bilo ne duha ne sluha. Toplo sonce je obetalo, da bo za veter poskrbela termika in res je nekaj minut čez pol eno zmerno zapihalo. Regatni odbor je hitro odreagiral in ob 12.50 se je začela startna procedura. Veleslalomska postavitev regatnega polja jadralcem ni povzročala večjih težav, z dobrih 6 milj dolgim poljem je najhitreje opravila jadrnica Casali s krmarjem Samom Zvanom.
Po končani regati pa se je odvijal zanimiv boj za prva mesta v kombinaciji z Navtičnim veleslalomom. Letos je kar 15 posadk jadralo z namenom, da osvo-
jijo mesto najboljših smučarjev med jadralci oz. najboljših jadralcev med smučarji. To je letos uspelo posadki jadrnice One 4 all, ki so v kombinaciji nastopali pod imenom ZA DOMŽALE - kot zanimivost: najboljši smučarski rezultat je k zmagi v kombinaciji prispeval najboljši slovenski smučar vseh časov - Bojan Križaj.
Zanimivost, in sedaj lahko rečemo, da tudi stalnica Kombinacijske regate, je regata zmagovalcev posameznih razredov na jadrnicah Mini 12. Škoda Grand prix Mini 12 poteka med pomoli Marine v Izoli, le nekaj metrov od številnih gledalcev, ki tako lahko zelo od blizu opazujejo manevre najboljših jadralcev. Žal so bili vetrovni pogoji na tokratnem Grand prixu nekoliko slabši, kljub temu pa je organizatorju uspelo izpeljati tri regate. Zmagovalec regate je bil letos kr-
mar jadrnice Eureka, Bojan Rajar, ki je svoji posadki prijadral 20-litrski flaškon Refoška.
Regati je sledil piknik z Ansamblom Nagelj, razglasitev rezultatov in seveda podelitev pokalov - letos so najboljši poleg pokalov prejeli tudi osebni avtomobil glavnega pokrovitelja Kombinacijske regate ŠKODA ŠKRJaNEC- prvou-vrščeni so prejeli Škode Superb, drugo in tretje uvrščeni pa Fabie - sicer v po-manjšanem merilu, vendar veselje za to ni bilo prav dosti manjše. Člani Yacht cluba Domžale so ponovno dokazali, da se kot organizatorji odlično znajdejo na vodah v obeh oblikah - torej zmrznjeni, ko jadralsko-navtično veselico priredijo v Kranjski Gori, in tekoči, ko se veselica drugi ali tretji vikend v aprilu preseli pred JK Burja Izola.
Andrej Jarc
10. APRIL 2011
Izid referenduma o Zakonu o malem delu 2011
V nedeljo, 10. aprila 2011, je tudi na območju Občine Domžale potekal referendum o Zakonu o malem delu 2011. Ker je Občina Domžale v okviru 4. volilne enote Ljubljana-Bež-igrad razdeljena na 10. in 11. volilni kraj, sporočamo (neuradne) rezultate, dosežene v posameznem okraju:
10. okraj - del Občine Domžale, občini Lukovica in Moravče
1.	vpisanih volilni imenik	22.737
2.	glasovalo s potrdilom	0
3.	skupaj volivcev	22.737
1.	po volilnem imeniku glasovalo
2.	oddanih glasovnic
3.	neveljavne glasovnice
4.	ZA je glasovalo
5.	PROTI je glasovalo
9.345 ali 41,10 odstotka 9.345 59
1.756 ali 18,91 odstotka 7.530 ali 81,09 odstotka
11. okraj - del Občine Domžale, občini Mengeš in Trzin
1.	vpisanih volilni imenik
2.	glasovalo s potrdilom
3.	skupaj volivcev
1.	po volilnem imeniku glasovalo
2.	glasovalo s potrdilom
3.	oddanih glasovnic
4.	neveljavne glasovnice
5.	ZA je glasovalo
6.	PROTI je glasovalo
19.849 1
19.850
6.707 ali 33,79 odstotka 1
6.708 21
1.622 ali 25,11 odstotka 5.065 ali 75,74 odstotkaa
ODLIČNA JEKLENKA VEDNO PRI ROKI
Zelena [eklenka [e ^/arna, pravilno pdnjena in vselej osla Dobite jo na številni'h prodajnih me&tih, bhko fïa jo n^i vaš dom dostih vi mo l\id\ mi. '
na^oůli dcETa^	i^kbnke. ^	v n^jkr^i^etr-
ir-ùïnern řasu. Ht)ian|ů m nameHanje iťxlůiik^íiůniesto vm v íiem pNiTi^ru ty«plíťn<j. vpřBvJ usposobljen	kl v^m i^m-F-'a ttn-Ti'i-.,
RflcJni narrjfiiKi Ze^-e jeli:irike	rudí vsats en^™ iMlsnkí? propolnorrů
bc^Tpia^nc»
Ča -bi fflklanl^ raja ^larpar^ali siTil, Ini^ica ro itantn fwi i^^gih. F>g£3b]»ï£inih ptJipd^aMh. ïi ciodo piOB^rhiili. di) buiïg vii^c pari kr^rkç
1D Ln-BHEZRLAĆNEf^A PUNA
À mafO Lre^F lIe v; lahkn I3I1, kl hn 11] '-et bf!e^lai:nD'iiJrE|ema'''^elEnij' ;Ekleriiici. I^palnifc palljiLe rugr^tídnl IuudliA^ k viax ^ka- na wnvw.bulDnplinLli pH"< pooblaliůmh prođijalcjJ'i Zeltne itkl^nka, ub doitii"! ■ la don^ tai brezplairii Statiki om ZOflS

nagradna
IGRA
ftPfflL. MAJ 2011
rNFOFTMACuE fN NAfiOCttjO
Bumiv piijv
- ., ^ 4IIIIIIIU UMffiN