247 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)
L. S. Dubin, The Port Jews of Habsburg Trieste. Absolut Politics and Enlightenment
Culture. Standford : University Press, 1999. 335 strani; T . C atalan,  La comunità ebraica (1781–
1914). Politica società cultura. Trieste : Lint, 2000. 372 strani; S . B o n,  Gli ebrei a Trieste. Identità,
persecuzione, risposte. Trieste : Lint, Istituto regionale per la storia del movimento di liberazione nel
Friuli – Venezia Giulia, 2000. 375 strani.
V kozmopolitiskem jedru nastajajo~ega tr‘a{kega emporija so Judje ‘e v prvi polovici 18. stoletja
odigrali pomembno trgovsko in finan~no vlogo. Dunajska oblast – pobudnica pristani{kega razvoja, je v
do takrat gospodarsko nerazvitem obmorskem naselju s posebnimi privilegiji in verskimi svobo{~inami
spodbujala priselitev podjetni{ke elite. V merkantilisti~ni eri so Habsbur‘ani zaznali gospodarski prese‘ek
multikulturnega in ve~verskega okolja. Prepri~ali so se, da je za gospodarstvo monarhije in {e posebej za
gospodarsko bodo~nost Trsta potreben finan~ni potencial verskih in etni~nih diaspor. ^as je pokazal, da
so bili za razvoj tr‘a{ke trgovine nadvse pomembni {e posebej judovski trgovci, ki so se ukvarjali z
mednarodno trgovino in so imeli veliko izku{enj na kreditnem podro~ju.
Ameri{ka zgodovinarka Lois S. Dubin, ki je sledila razvoju judovske skupnosti v Trstu v 18. stoletju,
se je osredoto~ila na spremembe, ki so jih tr‘a{ki Judje do‘iveli v ~asu odmiranja stanovske dru‘be in
uveljavljanja prosvetljene habsbur{ke absolutisti~ne politike. Dr‘ava, ki je bila v Trstu pobudnik gospo-
darskega razcveta, je s posami~nimi patenti in edikti, zagotovila svobodo gospodarsko koristnim posa-
meznikom in skupinam, ki so se v prosto luko priselili z delovnimi izku{njami in kapitalom. Ko je {lo za
gospodarsko korist Trsta in cesarstva nasploh, je tudi globoko verna Marija Terezija bila pripravljena
pozabiti na primat katoli{tva. Pragmati~ina vladarka je bila v splo{no dobro pripravljena podpreti tudi
Jude, ki so se ukvarjali po njenem s pregre{nimi dejavnostmi. Za{~itila jih je s posebno diplomo in jim
dodelila samoupravo, s katero je judovskim glavarjem prisodila popoln nadzor nad civilnim in verskim
‘ivljenjem tr‘a{ke judovske skupnosti.
Privilegije, ki jih je v 18. stoletju pridobila tr‘a{ka judovska skupnost, Dubinova razume kot eno od
temeljnih sredstev merkantilisti~nega poseganja prosvetljenih vladarjev. Modernizacija dr‘ave je zahtevala
odpravo tradicionalnih spon in vzpostavitev novega odnosa med posameznikom in dr‘avo. Ob tem
avtorica opozarja, da je udejanjanje merkantilisti~nih na~rtov dvora naletelo na ostro nasprotovanje poda-
nikov. Denimo, v Trstu so jim nasprotovali tr‘a{ki patriciji, ki so z veliko nenaklonjenostjo spremljali
razvoj tr‘a{kega emporija in porast kozmopolitske srenje v njem.
Svobo{~ine, ki so jih ‘e sredi 18. stoletja u‘ivali v Trstu Judje, ki so se lahko s posebnim dovoljenjem
chte pod naslovom »Ein Chance für Mitteleuropa. Bürgerliche Emanzipation und Staatsverfall in der
Habsburgermonarchie 1804-1914«, ki je iz{la 1997. Za pomembno izdajo virov pod naslovom »Die
Protokolle des österreichischen Ministerrates 1848-1918« je napisal uvodni zvezek in uredil {e 13 zvezkov.
Tesne vezi pa ve‘ejo Helmuta Rumplerja tudi s slovenskimi zgodovinarji, saj si je vseskozi trudil
navezati stike z njimi. Tako je bil stalni udele‘enec na sre~anjih avstrijskih in jugoslovanskih oz. kasneje
le slovenskih zgodovinarjev v okviru zgodovinske komisije obeh dr‘av. Leta 1980 je organiziral odmevni
simpozij ob 60-letnici koro{kega plebiscita, sodeloval pri simpoziju in zborniku Zgodovina Nemcev na
podro~ju dana{nje Slovenije 1848-1941, l. 1994 pa pri simpoziju Katoli{ka prenova in protireformacija v
notranjeavstrijskih de‘elah 1564-1628, ~e omenim le najva‘nej{e, saj je sodeloval {e pri {tevilnih drugih.
Leta 1993 je en semester tudi predaval na oddelku za zgodovino FF v Ljubljani, vabil pa je tudi slovenske
zgodovinarje, da so predavali v Celovcu in sodelovali v njegovih seminarjih. Nekaterim slovenskim
{tudentom je omogo~il kraj{e ali dalj{e {tudijsko bivanje v Avstriji in so pri njem lahko opravljali magiste-
rije ali doktorate. Tisti, ki smo imeli prilo‘nost sodelovati z njim, ga poznamo kot ljubeznivega, na mo~
zgovornega in na diskusijo vselej pripravljenega sogovornika, ki z naklonjenostjo spremlja na{e delo in ki
je s simpatijami gledal tudi na proces osamosvajanja Slovenije, kar ni bila ravno samoumevna dr‘a. Zaradi
vsega tega je bil tudi izvoljen za dopisnega ~lana SAZU, kot sem ‘e omenil. Ob ~estitkah za jubilej si
‘elimo tak{nega sodelovanja tudi {e naprej.
Franc Rozman

248 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)
naselili tudi zunaj zidov geta, so bile nadvse mikavne {e posebej za judovske trgovce iz severno in srednje
italijanskih mest. Politika strpnosti Marije Terezije in njenega sina Jo‘efa II. jim je omogo~ala vklju~itev v
gospodarsko ‘ivljenje razvijajo~ega se mesta, sicer {e ne povsem polnopravno, saj so bili trgovci judov-
skega rodu kot ~lani borze vse do leta 1783 izklju~eni iz njenih predstavni{kih teles.
Sredi 18. stoletja je tr‘a{ka judovska skupnost po zaslugi cesarskih svobo{~in, ki jih je prejela
neposredno od vladarja, ‘ivela ne samo v verskem, temve~ tudi v politi~nem oziru povsem avtonomno
‘ivljenje. Judovsko prebivalstvo je bilo podvr‘eno nadzoru judovske ob~ine oziroma njenih predstav-
nikov, ki so med drugim nadzorovali naselitev novih ~lanov. Podpirali so, tako kot je zahtevala osrednja
oblast, prihod trgovine in finan~nih poslov ve{~ih ljudi. Ker so se slednji priseljevali zlasti iz severno
italijanskih mest, so s svojo sefarditsko pripadnostjo mo~no zaznamovali versko dr‘o tr‘a{ke judovske
skupnosti, ki je bila izvorno bolj zaznamovana z nem{ko judovsko tradicijo in tako bistveno pripomogli k
ve~ji odprtosti skupnosti.
Ameri{ka zgodovinarka ugotavlja, da so prav velika kulturna odprtost, sposobnost hitrega prila-
gajanja novostim in prosvetljena naravnanost tr‘a{kih Judov ob koncu 18. stoletja postale zgled za druge
srednjeevropske judovske skupnosti, ki jih je val prosvetljene politike komaj oplazil. Nenazadnje je
jo‘efinski toleran~ni patent, ki je leta 1781 na habsbur{kih tleh uzakonil versko svobodo, pomenil za
ve~ino Judov, zlasti najrevnej{ih, ki niso dotlej u‘ivali nikakr{nih gospodarskih bonitet, nov korak na poti
civilnega vklju~evanja. Jo‘efinska politika strpnosti, ki je iz Judov nameravala narediti dr‘avi koristne
podanike, je medtem ogrozila dose‘eno avtonomijo tr‘a{ke judovske skupnosti. Dubinova trdi, da je bila
v splo{nem stopnja enakopravnosti, ki so jo tr‘a{ki Judje u‘ivali po pridobitvi posebnih privilegijev, ve~ja
od tiste, ki so jo uvajali novi edikti. Jo‘efinske novosti so bile za tr‘a{ke Jude skorajda zanemarljive,
zadevale so zaposlitev v javnih slu‘bah in {olske programe.
Tr‘a{ki primer, ki ga preu~uje Dubinova, nazorno ka‘e, kako je centralizacija dr‘ave zahtevala odpra-
vo privilegijev posameznih skupin, {e zlasti tistih, ki so jih pridobile po verskem klju~u. Politika verske
strpnosti je omogo~ila polnopravno vklju~itev posameznika v dru‘bi ne glede na njegovo pripadnost tej ali
oni etni~ni ali verski skupnosti, z njo pa so se odpirala vrata nacionalni in verski homogenizaciji. Avtorica
je prepri~ana, da so bile v zgodovini judovske emancipacije bolj kot francoska revolucija prelomne
spremembe, ki sta jih uveljavila avstrijska vladarja Marija Terezija in Jo‘ef II. Toleranzedikt iz leta 1781
gre po njenem obravnavati kot za~etek procesa civilne emancipacije, Trst pa kot nadvse pomemben
laboratorij avstrijske politike strpnosti.
Zajetna {tudija Tullie Catalan je medtem posve~ena procesu postopne integracije tr‘a{kih Judov v 19.
stoletju. Hvale‘nost tr‘a{kih Judov do Habsbur‘anov je bila spri~o pridobljenih privilegijev in dose‘ene
za{~ite tolik{na, da je ni omajal niti prihod Napoleonovih ~et. Francozi so jim 27. novembra 1810 namre~
podelili civilno in versko enakopravnost, s katero so tr‘a{ki Judje uveljavili pravico do prevzema upravnih
funkcij.
Prvi simpatizerji italijanskega osamosvojitvenega gibanja so se v tr‘a{kih judovskih vrstah pojavili
{ele po letu 1848. [lo je za liberalno misle~e posameznike, medtem ko sta podjetni{ko jedro in versko
predstavni{tvo judovske skupnosti ostajala konservativno naravnana in zvesta centralni oblasti. Naciona-
lizacijski proces je najprej pritegnil predstavnike mlaj{e generacije in svobodno misle~e me{~anstvo, sicer
privzemanje nacionalne identitete ni neogibno pomenilo prekinitev z judovstvom.
Avtorica ugotavlja, da se tr‘a{ka judovska skupnost v 19. stoletju ni veliko povezovala z drugimi
avstrijskimi judovskimi skupnostmi, da se je karseda izogibala stikov z drugimi avstrijskimi judovskimi
zdru‘enji, tako da tudi ob antisemitskih izgredih ni iskala pri njih pomo~i. Osamitveno dr‘o tr‘a{kih Judov
Catalanova pojasnjuje z njihovo vse bolj izstopajo~o italijansko pripadnostjo. Omembe vredno je v tem
okviru nasprotovanje tr‘a{kih Judov k vstopu kranjskih in istrskih Judov v tr‘a{ko ob~ino leta 1890,
~eprav je pro{nja slednjih u‘ivala podporo dunajske vlade.
Asimilacijski proces je sredi 19. stoletja mo~no spremenil podobo tr‘a{ke judovske skupnosti in tudi
poskus notranjega reformiranja skupnosti s prenovo verskega obredja ni zmogel zaustaviti sekulariza-
cijskega procesa. Catalanova poudarja, da prevzem »lai~ne religije« ni bil v Trstu neogibno v sporu z
judovsko tradicijo. Politi~no aktivni Judje, ki so se po letu 1867 vklju~ili v tr‘a{ko politi~no ‘ivljenje in so
vstopili predvsem v liberalno-nacionalne vrste, so si za politi~ni vzor izbrali Italico, kjer so se Judje ‘e
mo~no uveljavili v politi~nem in kulturnem ‘ivljenju, ne da bi se povsem odrekli svoji tradicionalni
pripadnosti.

249 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)
Ko avtorica postavi pod lupo vklju~evanje tr‘a{kih Judov, ugotavlja so ga v Trstu pospremili protiju-
dovski izgredi in skrunitve judovskih spomenikov. V drugi polovici 19. stoletja se je kotil politi~ni
antisemitizem in stari predsodki so dobili novo preobleko. Tradicionalni stereotipi podlih in bogastva
‘eljnih Judov so na{li plodna tla med politi~nimi nasprotniki liberalno-nacionalne elite, zlasti med
kr{~anskimi socialci in tudi med slovenskim politi~nim predstavni{tvom, ki je v mestnem svetu vodilo
vztrajen boj za pridobivanje slovenskih nacionalnih pravic.
Knjiga lepo prika‘e mnogobraznost tr‘a{ke judovske skupnosti v 19. stoletju in kompleksnost proce-
sov, ki so jo zajeli. S pomo~jo bogate in raznolike arhivske dokumentacije avtorica obravnava tudi tiste
judovske dru‘bene in politi~ne segmente, ki so se uveljavili zunaj nje.
Najbolj tragi~no stran tr‘a{ke judovske zgodovine odgrinja knjiga Silve Bon. Po dolgem obdobju
gospodarskega razcveta, plodne vklju~itve v zavarovalni{ke, finan~ne in podjetni{ke vrste ter politi~nega
in kulturnega udejstvovanja, so najprej pripadniki tr‘a{ke judovske skupnosti, potem pa tudi tisti, ki so iz
nje izstopili, celo taki, ki so vstopili v katoli{ke vrste, okusili ~edalje bolj odlo~ne oblike izklju~itve in
preganjanja. Predsodki in odklonilna stali{~a do Judov so se za~ela {iriti ‘e pred odobritvijo rasnih
zakonov leta 1938, ko je Mussolinijeva dr‘ava uzakonila diskriminacijo do judovskega prebivalstva na
italijanskih tleh.
V Trstu je v tridesetih letih ‘ivelo 4671 Judov, od teh jih je 1437 bilo brez italijanskega dr‘avljanstva.
Mnogi med njimi so podprli fa{izem, nemalo pa je bilo takih, ki so z veliko nenaklonjenostjo gledali na
Mussolinijev re‘im, {e posebej pa na njegovo zunanjo politiko. Razlika v ideolo{kem prepri~anju in
naklonjenost do re‘ima nista bili odlo~ilni za usodo posameznikov. Gonja proti Judom in njihovem
politi~nem udejstvovanju se je v Trstu za~ela ‘e leta 1937. Z njihovo izklju~itvijo iz fa{isti~ne stranke se je
v Trstu zelo hitro obnovil nikoli usahnjeni antisemitizem. Slednji je najprej prizadel nepomembne osebnosti,
s ~asom pa tudi uveljavljene podjetnike in zavarovalni{ko elito. Prestopi v katoli{ko vero, znanstva in
ugled niso veliko pomagali in tudi podpora tistega dela tr‘a{ke dru‘be, ki je ostajal nasproten izklju~itvi
Judov iz javnega ‘ivljenja, ni bila odre{ujo~a.
Bonova ugotavlja, da je ve~ina prizadetih z vdanostjo sprejela nove diskriminacije, manj{i del pa se je
takoj odlo~il za odhod, najve~krat za izselitev v Argentino in Palestino. Novice, ki so jih prina{ali Judje na
begu pred nacisti, niso bile spodbudne in napovedovale so najhuje. Toda {e vedno je bila le manj{ina
Judov pripravljena na odhod, tudi potem, ko so se fa{isti~ni krogi za~eli zavzemati za radikalno re{itev
judovskega vpra{anja. Leta 1942 je tr‘a{ki list »La porta orientale« vabil k »nem{kemu« re{evanju
judovskega vpra{anja, leto kasneje so »kon~no re{itev judovskega vpra{anja« ob pomo~i tr‘a{kih {kva-
dristov in takrat vodilnih tr‘a{kih krogov za~ele uresni~evati nem{ke oblasti. Tr‘a{ka Ri‘arna je za tr‘a{ke
Jude postala prva postaja na poti v nem{ka uni~evalna tabori{~a. Izognili so se ji najbolj osve{~eni in taki,
ki so razpolagali z zadostnimi sredstvi za hiter in skriven odhod.
Avtorica s kopico novih dokumentov, kar nekaj jih je tudi iz ljubljanskih arhivov, osvetli, ponekod
sicer s premajhno nazornostjo, dogajanja, ki so pahnila v smrt glavnino tr‘a{ke judovske skupnosti.
Opozori na proces prila{~anja judovskega premo‘enja in na dvoumno odzivanje tr‘a{kih vodilnih politi~nih
in gospodarskih krogov, ki so najprej pasivno, potem pa celo aktivno podprli preganjanje Judov. Po
stoletju in ve~ tvorne vklju~itve v tr‘a{ko dru‘bo so Judje do‘iveli konec nepotrebnega in odve~nega tujka.
Marta Verginella
Marina Cattaruzza,  Socialismo adriatico. La socialdemocrazia di lingua italiana nei
territori costieri della monarchia asburgica : 1888–1915. Manduria, Bari, Roma : Piero Lacaita, 2001.
192 strani.
Branje preteklosti se od antike odvija v dialogu s sodobnostjo. Tema, ki je bila {e do v~eraj zanimiva,
lahko zastari. Dogaja pa se tudi, da v preteklosti ovr‘ene tematike, zgodovinopisje na novo obudi in
razi{~e. Skratka, tudi zgodovinopisje ima svoje modne muhe. Denimo, zgodovina delavskega gibanja, ki
je v {estdesetih in sedemdesetih letih polnila knji‘ne police ne le v dr‘avah var{avskega pakta, temve~ tudi
v Zahodni Evropi, je v osemdesetih in v prvih devetdesetih letih skorajda zamrla. Izginila je iz knjigarn,