53. številka, i
V Trstu, v sredo 6. julija 1893.
Tefiaj XVIII.
v
„EDINOST"
izhaja dvakrat na teden, vsako mdo ta loboto oh 8. uri zjutraj.
„Edinost" stane:
ca vae leto gl. 6. — ; izven Avat. 9.— gl. aa polu leta „ 3.—; , „ 4.50 „ ca ietrt leta , l.ftf); , . 2.25 ,
Z „Novičarjem" vred:
za vae 1-to gld. 7.— „ pol letn „ 3.50 „ ietrt „ 9 1.75 Ponamirn« Številk« h« dobivajo v pro-dajalninah tobaka t TritV po & nov., v Oorioi in v Ajdovščini po • nov. — „Novi Car" pa po 2 nor.
EDINOST
OfflMl in OSDMlla m ra£aa« po 8 nov vra.ica v petitu ; za naalOTt s debelimi irkaini se plačuje proator, kolikor bi ga
obaeglo navodnih vratio. Foalana, jama sabrala, osmrtaloo it*, •e račune po pogodbL
Vni dopiai ne poiiljajo uredništva Fiazza Caaerma it. 2. Vaako piano mora biti Crankovano ker nefrankovana ee ne apra-jemajo. Rokopiai ae ne vračajo.
Naročnino, reklum-cije in inaerate prejema upravnlitvo Y iazza Caaerma H. S
Odprte reklamacije o proate pottnine
Glasilo slovenskega političnega dnužtva za Primorsko.
• V »di.o.t ]. v4<
XIX. redni občni zbor
političnega društva „Edinost-1
dne 18. junija 1893.
(Dalje.)
Naju se je zlobno vprašalo ; kaj sva dosegla? Odgovoril bom na to povsem kratko. Najprej z proti vprašanjem: Kaj se je doseglo, služeč vladi od leta 1879. naprej P Načelna opozicija ne računi s začasnimi vspehi, ne misli na pobiranje milostnih drobtinic s polnih vladnih miz, — ona hoče opravičeno kose kruha, potrebne za obstanek, življenje in napredek; tega pa z dotedanjim sistemom ne moremo dognati. Najmanjša reč, ki so je dosegla, pripisuje se drugim na račun, a dosegla ae je zaradi nas, zaradi naše opozioije, da se ta dalje v narodu ne razširi. Ko bi se res ne bilo nič doseglo, oziroma, kar ae je ni doseglo, to je najboljši dokaz za najino postopanje in najino prepričanje, naj se spremeni sistem. Delala sva iz prepričanja, da delava za rešitev naroda in srečna sva, da, delujoč za naro<*, delava tudi za dinastijo in monarhijo, kateri je podlaga pravičnost, kakor je to na kraljevem dvoru na Dunaji zapisano.
Vsak rodoljub, posebe pa narodni po-slaneo ima dolžnost, braniti narod propada. On ne sme preživeti smrti svojega naroda, ampak ž njim se boriti za častno življenje in v borbi rajši častno umreti, kakor sramotno živeti.
Mogoče, da sem predolg. Dovolite mi ie par besedij kot odgovor na neko opazko ■č. g. poslanoa dra. Ferjančiča, storjeno na shodu v Vipavi in na jedno opazko „Slo-venčevega" Dunajskega dopisnika.
Dr. Ferjančič je rekel, da ni mogoče novih poslancov češkega naroda in s tem tudi nas pridobiti za skupno delovanje s prejšnjo večino. Tukaj je gotovo mislil glavno na glasovanje o dispozioijskem fondu za 1. 1893. Tedaj ae je z raznih stranij nagovarjalo posamične člane češkega in
PODLISTEK. Avgusta.
Izvirna novela. Spisal Ivo T r o 8 t.
III.
(Dalje.)
„Vem," odreže ae Avgusta kratko. „Tedaj sem prejela Vašo suho pismo, ka -teretnu je bilo priloženo ono moje tete, potem sem še pisala, seveda ne da bi se bila najmanje opravičevala, odgovora pa nisem bila vefi vredna. Vi, cenjeni gospod doktor, ste verjeli potem teti, prej ste pa meni verjeli."
„Avgusta", vzklikne on sožalno, „človek je marsikedaj prenagel" tu Milan preneha, domislivši se, da bi utegnil biti tudi on prenagel. Morda je ona res kriva, saj se ni še z jedno besedo oprala natveze-nega madeža. V duhu se mu je zopet prikazala ona grozila pošast, katero je zma-tral svojo verno zaštitnico; ni pa vedel, da jo to njegov lastni „jaz".
„Pozabiva, gospod doktor, kar je bilo med nam«. Kaj bi se žalila. Na dvoje gresta pota, saj veste, kako poje Jenko. Vedite, da so med nama to godi že davno. Tu jo moja roka ! — Srce mi je krvavelo
našega kluba, da naj glasujemo za dispo-zicijski fond in naglaševalo se je pri tem, da bi se tako porazila levica, ki je tedaj nagajala. Sam dr. Ferjančič navaja razlog, zakaj se nismo dali pregovoriti, ko veli, da prejŠna večina ni izkoristila svoje večine, da je bila popustna in da so razmere postajale čim dalje tem neznosnejše. Kaj se hoče s tako večino P ... . Ne Mladočehi, ne mi ae nismo dali pregovoriti, tem manj, ker se niso klubi a klubi dogovarjali, ker niso ti klubi povedali, na kaj se bodo vlada zavezala in ker ta niti ni obljubila, da bode premenila dosedanja načela, vladanje v duhu levice. Mi nismo mogli glasovati za zaupnico vladi brezpogojno, ne imejoč zagotovila za zboljšanje, kakor tudi Vi v Trstu niste mogli glasovati za stanovito stranko, ne imejoč zagotovila za zboljšanje položaja Slovencev v Trstu in okolioi.
Dotična opazka „S!ovenčevega* dopisnika je — dovolite, da rečem naravnost in iskreno, kakor sem že vajen, reći popu pop in bobu bob — zlobna; namreč, da so z levico glasovali Mladočehi in „člani hrvatskega kluba". Mi smo y opoziciji, glasovali smo dosledno, kakor že večkrat in naa se ne sme obdolžiti, ako so levičarji takrat glasovali, kakor mi. Ta zlob-nost je tem večja, če bo pomisli, da klub konservativcev že dve leti glasuje z levico za vlado, in sicer za predloge, kateri nakladajo narodu težka bremena.
Sicer pa naj omenim, da je baŠ pred razpravo o dispozioijskem fondu se ponu dila lepa priložnost za združenje vseh hrvatskih in slovenskih poslancev v najpotrebnejših zahtevah za slovenski in hrvatski narod ; pri tej priliki mogli bi bili formu lirati svoje zahteve in jih prodložiti klubom in vladi kot pogoj za svoje glasovanje za dispozioijski fond. Ko smo pa mi to pri pomnili, je rekel slovensk poslanec: „Ja, to bi značilo : postaviti vladi revolver na vrat !•
nekdaj, ko sem mislila na tak trenotek, mnogo britkih ur, dnij, mesecev sem prestala potem. Zdaj, hvala Bogu, sem vse to prebolela. Mojemu življenju smer je dru gačna. Torej tu je moja roka ! Žal be-besede o vaa ni bilo iz mojih ust in je ne bode ; sojeno nama je bilo tako. Ver jemite, da nisem praznoverna, toda prepričala sem so, da ima vsak človek tudi zlega duha poleg acbe. Če ga sam ne more naravnost v greh zapeljati, tedaj mu škoduje, kakor in kjer mu je mogoče. Meni je takšen zli duh — moja teta. Svoje prste je morala vtakniti vmos. Bog ji odpusti, jaz sem ji že davno !"
„Veseli me, da sem vam mogla tako razkriti svoje misli. — Oprostila sem vam že davno, gospod doktor. Ostanite zdravi, srečni, dokler se ne snidemo vsi — tam

gori
Zadnjih besed žo ni Milan več prav slišal, ker je Avgusta nagloma zbežala za otrokoma. Čutil je le še pritiBek nežnih prstov, čutil odločni pomen nje besod, umol je pa ni. Kakor nem je gledal vedno v ono stran, kjer je zginila hiteč od njega. Potem je stopil nekaj stopinj prav naglo za njo, toda AvguBto ni bilo nikjer.
Prijel so jo za vročo glavo. Sam ni dobro vedel, da li je sen ali istina. Dolgo
Sedaj, dovolite mi pa, da se ozrem v kratkem na ono, kar je govoril č. g. poslanec Nabergoj pri shodu volilcev dne 8. januvarja t. 1.:
Izpisal sem si glavno misli njegovega govora in prečitam jih po vrsti, ter dodam povse kratko opazke. On je namreč rekel (čita):
„Začetkom Taaffeove vlade se je bila ustvarila večina, pod kojo se je marsikaj na boljše obrnilo". — Omenil sera žo, v kakih okoliščinah je bil Taaffe na vlado poklican in zakaj se je marsikaj obrnilo na boljše. Monarhija je potrebovala vojakov in denarja. Tedaj so Slovani rešili monarhijo iz neprijetnega položaja, zato jim je vlada nekaj dala, nekaj pa obljubila, a sedaj že nič ne obljublja, ker je žo popolnoma v naročji levice.
„Večina «e je začela rušiti, ker vlada ni hotela izvršiti programa desnico". — To pravi č. g. Nabergoj in dolži vlado. —
„Razne nesrečne vladne naredbe, ime-nito Dunajske punktacije, provzročile so, da so prišli v drž. zbor Mladočehi ; ti so stopili v opozicijo in se niso dali pridobiti za večino". — Tedaj zopet vlada, vladne naredbe.
„Neimajoč vlada večine, skušala je ustvariti jo z levico, ali ni Šlo; sedaj ni večine". — I« poprej rečenega se vidi, da je to vlada zakrivila.
„Da je prišlo do tega, do tako žalostnih parlamentarnih odnošajev, kriva je v prvi vrsti vlada, ker ni hotela zadovoljiti pravičnim zahtevam poprejšnje večine". — Tedaj je v prvi vrsti vlada kriva, da so tako žalostni parlamentarni odnošaji. In to vse pravi č. g. Nabergoj, ki sam tako postopa proti vladi ne le na Dunaju, temveč tudi tukaj v Trstu.
„Največji del krivnjo pa pada na neslogo slovanskih narodov in njihovih zastopnikov". — Kdo je kriv te nesloge? Najprej je potrebno dognati: kaj je dobro
ae ni mogel razbrati, kako je vse prišlo, kako se je zgodilo. Kje neki mu je bil jezik, kje misli, kje odločnost P Šele nekaj minut pozneje je začel premišljati njene besede. Opravičevala se ni prav nič, tako si je poočitoval sam ravnokar vršeči se prizor, tožila mi ni nič, sovražila me tudi ni do sedaj. Nekaj je spominjala svoje tete — Brigite — zatrjala je, da ji je vse odpustila. Res, čudno ! Ta štrena se jo zdela Milanu vedno bolj zamotana. Krenil je z mislijo na desno in levo, toda nikjer ni našel gotovosti, najmanje v tem, da bi utegnila biti Avgusta — nedolžna.
Kakor njeno govorjenje tako se mu je zdelo nerazumljivo tudi vse njeno vedenje. Premišljeval je njeno prikazen, vso pot premišljeval je tudi njene neustrašne, odločne besede. Nekaj je slutil, nekaj je čutil tu vmes tajnoga, Čoaar človek ne more umeti. Njegov duh jo vodno v onem mraku, ki seza od začetka bodočnosti v nedozirno preteklost. Tam v ne-dosežni daljavi se zliva mračna slika naših spominov z mrakom naših nepopolnih spoznanj in čutov, kakor se tam v modri daljavi spajajo sinje gore z neizmernim nebesnim svodom. Srce pa, srce našo hodi lastna pata !
Minilo je več daij, prej ko jo Milan
in kaj je slabo ter se Bložiti le za dobro proti slabemu !
„Sedaj praša kdo: Zakaj se nisi pridružil Mladočehom, ali vsaj radikalnim Hrvatom P Mladočehom naj sodi dodočnost. Gledč na radikalne Hrvate pa pravim brez ozirov, da se nikakor ne zlagam z njihovimi nazori, akoravno zajamčujejo zedi-njeno Slovenijo". — Ne porajtam, ako nas naziva radikalce, kakor to tndi drugi naii nasprotniki delajo; naš radikalizam obstoji v tem, ker zahtevamo, naj se vršijo zakoni tudi proti našemu narodu in naj se ta ohrani proti tujstvu. Prašam le, zakaj je č. g. Nabergoj proti našim nazorom tudi z omenjenim zajamČenjem P !
„Mladočehi zahtevajo svoje kraljestvo, ako bi to dosegli, potem bi se ne smeli mešati v naše zadeve, in Slovanci bi izgubili sorodne brate, koji bi jim morali biti najboljši zavezniki v bližnji bodočnosti, v borbi za narodni obstanek". — To se čudno sliii, baš kakor da sedaj ni truba boriti so za narodni obstanek; čudno je tudi, dn se zove najboljšimi zavezniki — ki se takšnimi v resnici pri vsaki priložnosti tudi kažejo — one, proti katerim se navadno, če ne izključno, postopa; Mladočehom pa*— kakor aem prod nekoliko dnevi od jednega slišal — zdi se naravnost smešno, da bi oni mogli manj pomagati svojim bratom, ko bi jim ne bilo boriti se za svoj obstanek, — in to bi bilo, ko bi dosegli svojo kraljestvo.
„Ravno tako je s težnjami radikalnih Hrvatov s to razliko, da bi se Mladočehi zadovoljili s pravimi mejami kraljestva, dočim hoče petoiica hrvatskih zastopnikov potegniti svoje hrvatsko pravo tudi na Trst z okolico, in še dalje čez meje bistre Soče. Prepričan sem, da na vprašanjo, ali odobru-jete tak program, odgovorite z odločnim : ne!" — Zakaj, zakaj?! Tako govorč največji nasprotniki naši. ČaBt. g. Nabergoj se je mogel po onem shodu prepričati, da ne pozna čustev svojih volilcev.
pozabil sestanek v G. Nekoliko stanovska opravila, nekoliko priučena, vstrajna pridnost sta ga slednjič vender toliko zadrževala, da ni mogel prepogosto o tem premišljevati. Nekega dne, ko so ga zopet nadlegovali taki spomini, pusti svojim mislim prosti tek, potem pa reče:
„Kaj, nedolžna ?" Zdelo se mu je to tako res, kakor da zajte hodi v vas k lisici. Zasmeje se na tihem in izpregovori: „Kakor v kakšnem romanu." O teh beaedah se je umaknila vsa zadeva drugim, nujnejšim spominom. Vse se je gibalo zopet v starem tiru. Minil je dan za dnom, mesec za mesecem. Poletna vročina je pritiskala najhujše, suša jo žgala po polju, žito je zorelo, grozdje rmenelo, potnik so je umikal pekočemu solncu. Kmetič jo o poludanskih urah odložil orodje ter se zleknil v senco po mehki travi za toliko časa, da mine najhujša soparica. Sleherni človek jo tedaj počutil nasledke vročine, neprijetnosti poletja, kaj sel" pod južnim nebom našo domovine, kjer zori oljka, kjer se peni prijetni Izolamc, kjer duhti polje in vrt po zrelem ovočju, kjer ploskajo ne-ngnani valovi inodre Adrije cb »mše bregove ... P Kdor so je navadil trpeti vse to poletno neugodnosti, no b'»do mu težavno pod istim tropičnim nebom. Tako
Jed^n njegov volilec in prijatelj (glej „Edinost" od 11. februvarja 1893.), mu je zameril, da je govoril proti idejam hrvat-sko-slovenskega kluba, da je govoril proti sjedinjenju slovenskih dežel s Hrvatsko. To bi bilo prepotrebno za vse stroke javnega življenja. Če bi se imeli tudi utopiti v hrvatskem morju (na kar se nikakor no misli), bi boljše bilo, kakor utopiti se v iiem>kem ali italijanskem morju. Mnenje okoličanov, ki poznajo Laginjo in Spinčiča, je, da se g, Nabergoj vsaj ni smel dotikati teg* vprašanja. Ni treba delati razločka mej Hrvati in Slovenci — (to delajo naši nasprotniki). — V Istri in Trstu delujejo složno, zato so ne sme sejati nesloge. V tem zmislu so se izjavili tudi Škedenjci in Rojanci.
.Mnogi pravijo, da ne more biti sla-beje, ako se tudi v opozicijo Btopi; ali temu ni tako, more biti še slabeje". — Kaj še P ! Fizično ubijati in obešati P! Tudi to so more, ali kri raučenikov je se vselej rodila dober sad za ideje, za katero •o trpeli.
„Hobonwartov klub je prenehal biti vladina stranka*. — Vender skoro vselej in brezuvetno glasuje za vlado.
,V dobi Taaffdjevi obrnilo se je (udi t Istri na boljše, za kar gre vsekako na prvem mestu zasluga požrtvovalnim rodoljubom, ali vlada bi bila vender mogla to zaprečiti, ko bi bila postopala brutalno1*.
—	Že po prvi politični volitvi se je s tem pretilo in tudi izvrševalo. Tega postopanja
—	misli č. g. Nabergoj — ni še dosti. Čujte možje v Istri ki na svoje oči gledate, kar se vse dogaja in kar so je zadnjih par let zgodilo ! Meni se zdi, da gospod poslanec več veruje nekim gospodom, ki ničesar ne vidijo, kakor onim, ki vse na svoje oči gledajo.
V ostalem odgovoril je g. poslancu volilec g. Iran Balanč, da bi bil želel javen shod, da neuspehov ni kriv g. poslanec, ampak vlada, in da bi zavolj tega naši poslanci ne smeli biti na vladni strani, ki nam ne da niti najskromnejših pravic ter da bi gosp. poslanec imel izstopiti iz kluba, ki podpira tako vlado. Ravno isto z ozirom na vlado rekla je g. poslancu deputacija okoličanskih veljakov, umenivši, da so okoličanjki Slovenci delali skupno z vlado, upajoč, da obranijo sebe in vlado, da pa vidijo iz postopanja vlade, kako bo nanjo ni zanašati ter so ga prosili, da to naznani na pravem mestu.
(Konec prih.)
•o ugibali vsako leto tujoi v K. in si na tihem želeli v hladnejše krajo slovenske. V tem času dojde dr. Zoriliku dekret, da je službeno premeščen v N. na Kranjsko. Veselo je pozdravil to novico, tovariši so ga pa zavidali, da bode letos tako kmalu is vročine, o kateri so trdili hudomutaeži, da je na solncu samo za 3° nižja kot v Malem peklu.
Ne bomo opisavali, kako ljubeznivo ■e je poslovil z dijaki, ki so mu priredili lepo podoknico, ne, kako ganljivo so ga pozdravili stanovski tovariši. Mož je vsem zapustil stalen, trajen spomin. In vender bi sam tiko rad ostavil malone vse spomine v tem mestu. Tu je deloval nad sedem let. Na šolskem polju je to doba cele generacije. Tu med tujoi je čutil, trpel, deloval za svoj mili narod, ki je še vedno saničevan in preziran.
Vsi so Milanu želeli iste sreče, istih vspehov v vseh podjetjih, kakoršno je imel tukaj, sam si je pa mislil na tihem : prestal sem, kar jo bilo najhujšega; to Be ne vrne več in si ne želim. Seveda, vsakdo najlažje presoja sam sebe, če je le do samega sebe odkritosrčen. Vselej ni to lahko, ker vrojena sebičnost v človeku ne miruje rada.
(Dalje prih.)
DOPISI.
V Gorici, 29. junija. (Konsumno d ruš t to.) — Danes leto so je vršil v Gorici neki shod v Dreherjevi dvorani, ki se je posvetoval o ustanovitvi nekakega konsumnega društva po izgleda onega v Rojanu. Kdo ga jo snoval, ne vem. Toliko pa vem, da pri sklicevsnju ni bilo nobenega onih goriških veljakov, ki edini bi mogli zagotoviti vspeh kaki podobni misli. Povabljeni so bili tudi odborniki ro-janskega društva, da bi pojasnili bitstvo in važnost konsutnnih društev. Do danes se ni zgodilo ničesa v tem oziru. Zakaj ne, je dobro znano. Znano je isto takč dobro tudi vsakemu dopisniku t cenj. „Edinosti", ki je porabil ta slučaj, da je poskušal vreči par pušic v osebe, ki so mu iz posebnih vzrokov neljube. Da ne ostanem odgovora dolžan, kakor bi ne imel česa odgovoriti, sledi naj pa to pojasnilo.
Žo na shodu je padla misel, da bi se ustanovilo konsumno društvo po izgledu rojanskega. To pa zategadel, ker v Gorici imamo dosti malih slovenskih trgovcev z jestvinami, katere bi konsumno društvo brez dvoma uničilo, česar pa ne smemo dopustiti, ako hočemo pomagati narodni trgovini na noge. Is tega vzroka je shod to misel zavrgel.
Pač pa je shod Boglasno odobraval misel, da Slovenoi moramo dobiti trgovino s kolonijah in jeBtvinami na debelo v svoje roke, da bodemo tekmovali z velikimi laškimi trgovci. Zatč se je sklenilo delati na to, da bi se ustanovilo „trgovsko društvo«, ki bi kupčevalo na debelo in zalagalo naše male trgovce.
Izvolil se je odbor, ki naj bi isvrgil to — velikansko nalogo ; v odboru pa so bili možje, kateri se take naloge niso smeli lotiti, kar bi bilo naravnost najivno. Zato se je odbor pomnožil z raznimi goriškimi veljaki, — ali nihče ni hotel sprejeti pred-sedniitva. Velikanska naloga, osnovati društvo, ki bi imelo na stotisoče prometa, ki bi na debelo trgovalo i blagom, opla-šilo je vsakega, kajti nihče sposobnih mož nima toliko časa, da bi mogel prevzeti vodstvo takega silno nevarnega sapočetja, združenega z velikansko odgovornostjo. Zatč se je misel za zdaj opustila in odložila. Kdaj pride na vrsto, pokate časi
Takć stoji ta reč! Dotični dopisnik lahko zabavlja dalje, ako hoče, saj jezi-kati in kritikastirati ni nikaka težava, delati pa, in to s uspehom, je pa malce drugače. Nikar naj si tudi ne domišljuje, kakor je videti iz njegovega dopisa, da je kar tako vsakdo, komur pado v glavo delati poskuse na tuji račun, sposoben za enaka podjetja, pri katerih bi mu narod dal v roke kakih 30—40 tisočakov na raspolago. Ne, ni tak6! Ako so pa rnožjč, kateri edini bi bili sposobni za tako podjetje in ki bi bili tudi našli potrebno zaupanje, sklenili drugače, da treba namreč za zdaj odložiti to lepo in prevažno misel, potem stori dotični dopisnik najbolje, ako lepč molči in opravlja vestno in polteno svoje vsakdanje posle, pa bo vse prav.
Iz Kopra (2. julija 1893). Ker nima naše učiteljsko izobraževališče nobenega letuega, tiskanega šolskega sporočila, naj mi bode dovoljeno, da tu v kratkem povem nekoliko o sklepu našega šolskega leta. Na tukajšnjem učiteljskem izobraže-vališči je letos blizo 100 gojencev, izmed katerih je 35 Sloveucev.
Šolsko leto konča za prve tri tečaje 10. julija in 11. julija prične se pod pred-sednidtvom c. kr. deželnega šolskega nadzornika Antona viteza Klodiča »kušnja zrelosti, ki bo morda trajala četiri dui. O izidu sporočim Vam pozneje. Za daues pa le omenjam, da so bilo pismene skušuje zrelosti od dno 20. junija do 1. julija. Ker se gotovo marsikdo zanima, kuj in kuko se je pri tej skušnji zahtevalo in da sploh Slovenstvo zve, da so od bodočih učiteljov precej veliko zahteva, slede naj tu nalogo pismeue.
Iz pedagogike: 1. Vorstellung. Bil-dung des Vorstellungsvermogens.
2.	Aufgrtben. Zweck, Arten, Eigen-schaften, Correctur derselben.
3.	"\Velche Vorbesserungen auf dem Gebiete des Leseunterichtes wurden seit Pestalozzi eingefuhrt P
Iz slovenščiue :
1.	Za unuke in za narod, za državo skrb imeti, sveta, menim, jo dolžnost moža!
A. Kludič.
2.	Jotovanje, jačevanjo in hiatus.
Iz hrvaščine :
1.	Kad tereti tožki hoče, da to smore, ti pogledaj druge još slabijo stvore ; pa češ lakšo — dok no bude bolje.
2.	Obuka u pravopisu u pučkoj školi.
Iz italijanščino :
1.	Un maestro ammodo.
2.	II periodo epotetico.
3.	Torquato Tasso.
Iz nemščine :
1.	Verlangt dein Sinn nacb einem edlem Ziele, so binde an Geduld ein efrig Strebon, in Gott und Arbeit auch' die recho Weihe. Dr. Kellner.
2.	Bildung und Gebrauch der gegen-viirtigen Zeitform (Mit Beispielen).
Iz računstva:
1.	Koliko meri premer okroglo, 3'4 m. dolge jeklene strune, katera tehta 61.772 gramov in je specifična teža jekla 7-82 P
2.	Koliko velikih zlatih kron vredi 100 tolarjev Mar. Terezije, ako se plačujejo zlatniki po 20 frankov, po 9.65 v srebru P (Iz 1 kg. 9|10 čistega zlata se kuje 147-6 velikih zlatih kron ali 155 zlatnikov po 20 frankov, is Va kg. čistega srebra se kuje 45 srebrnih goldinarjev in iz 0 280668 kg. Čistega srebra 12 tolarjev Marije Terezije P)
3.	Kako je računati površje trapeca v ljudski šoli P
Oglasili so se k skušuji zrelosti za ljudske šole s slovenskim poučnim jezikom gg: Bitežnik Josip iz Grgara, Go-rečan Josip is Nove oerkve, Jelinčič Rudolf iz Otlice, Hraševic Ivan iz Trsta, Maslu Antoo iz Kopra, Srebrnič Frano iz Solkana, Trampuž Alojzij iz Kostanjevice, Vižintin Rudolf iz Renč, Žagar Mihael iz Giobelji.
Za čole s hrvatskim poučnim jezikom: gg. Haidinger Mihael iz Grobelna, Radič Mihael iz Malinske, Tomašić iz Baške Drage.
Za iole z italijanskim poučnim jezikom : Bonin Frano iz Trsta, Budin Jakob is Gresa, Devescovi Josip iz Pulja, Gre-gori Jakob is Gradeža, Mahla Ivan iz Ve-loske, Narzolini Rudolf iz Trsta, Orbanioh Frano iz Milj, Paulin Edvard iz Pieris, Peressin Hermenegild iz Visoone, Rubbia Kari iz Gorice, Speranza Alojzij iz Pulja, Tommasich Hektor iz Kopra, Venturini Dominik iz Pnlja, Visintini Orland iz Sa-grada, Zumin Torquator iz Gradiške.
Čo že pristavimo, da so se dali maturanti skupno fotografirati s svojim priljubljenim razrednikom g. J. pl. Klein-mayr-om, skončam za danes to poročilo, katero svojedobno popolnim.
Politični pregled.
NotranJ« dtžtl«.
Glede na državno pravo hrvatsko vlada mej nami velika nejasnost. Treba torej, da v par vrsticah (po „Naši Slogi" št. 26) naćrtamo, kako jo poslanec S p i n č i č pri občnem zboru Edinosti tolmačil to pravo. Rekel je :
„Dovolite mi, da se s par besedami dotaknem državnega prava hrvatskega. Ono obstoji, jasni iu veljavui dokumenti dokazujejo jc za Hrvatsko, Slavonijo, Dalmacijo ; nadalje ta Bosno in Hercegovino, in bludnjič tudi za Istro. Gledo na slovt-n-«ke dožele najinaiueniteji je izvolitev Ilubs-burgov nu 1 rvutski prectol in pa hrvatska pragmatička eankcijn. To pravo priznavajo
I tudi učene glave druzih narodov, kakor I n. pr. Francozi. A v novejšem času je priznavajo toliko Nemci iz rojha, kolikor tudi nnši Nemci, kakor je pisal nedavno list „Dcutsch es Volksblatt*. Taje je in je nočejo le tisti, ki hočejo, da mi ostanemo v tistem položaju, v katerem smo sedaj. Taje je Madjari in Nemci, pri nas tudt Italijani, protivijo se mu, ker bi potem izgubili svojo premoč nad nami. Toda mi' se ga moramo držati trdno, ker ono je jedino zavetje, ono samo nam zajjmčuje-obstanek, razvoj in napredek. Ako pogledamo okoli sebe, vidimo, kaj hočejo s nami, vidimo, da nas hočejo uničiti : da nam gre za življenje".
Pred par dnevi odprli so v I n o m o-s t u Tirolsko deželno razstavo. Na tej razstavi je pa zastopan skoro izključljivo le nemški del dežele. Nekoliko industrij iz laškega dela je sicer zastopanih ali v tako neznatni meri, da ni možno govo--riti o udeležbi italijanske Tirolske. In gotovo so le politiški vzroki krivi, da se-Italijani niso udeležili razstave. V tem so namreč Italijani povsod in vsikdar dosledni, da postavljajo politiške ozire nad gospodarske. Neudeležbo z italijanske strani smatrati je torej kot demonstracijo proti VBeskupni državni misli avstrijski.
Iz Tirolske nam je še javiti, da je vlada potrdila pravila novoustanovljen noga italijanskega političnega društva, kojega glavni namen je širiti misel absistenčne politike, to je zahtevo ;-da se italijanski poslanci ne udeleže razprav deželnega zbora. Njihova želja je namreč ta, da se italijanski del odtrže od nemškega ter da se za prvega ustvari poseben deželni zbor v Tridentu. Slep je, kdor ne ve, kam meri vse to: razoeplje-nje dežele naj bi bil prvi korak do pri* klopljenje italijanskega dela k Italiji. K obilici druzih dokazov pridružil se je zopet še ta, ki nam dovoli glasno pojasnjuje na-mere in nakane italijanskih rogoviležev-In vender jih gladijo še vedno — in vender jim puščajo moč v rokah, da mo» rejo n. pr. na Primorskem pritiskati kakor jim drago lojalni in zvesti živelj slovenski. Vnanje države.
Rusko vojuo brodovje baje ne obiiče Francije, marveč snide se s-francoskim brodovjem kje v sredozemskem morju.
Ruska vlada naperila jo preiskavo proti raznim katoliškim duhovnikom radi veleizdajstva. Dotični duhovniki so zato* ženi, da so baje udje nečega tajnega društva. Euaka satoiba zadela je rektorja in dva profesorja katoliškega semenišča v Peterburgu.
Is Sofije javljajo, da sta generalni nadzornik Nikolajev in polkovni poročnik Tantilov ostavila demonstrativno dvor, ker sta bila zapostavljena pri vsprejemu. Ferdinand Koburški kaznoval ju je z 48 urnim sobnim zaporom ter ju odstavil i* •talne vojske.
Nemški ooaar snide se z ruskim prestolonaslednikom vsekako o njega povratu iz Londona. „Kolnischc Ztg." trdi, da ima to vest iz najboljšega vira.
Bivši pruski minister pri sv. stolici baron Schozer vrnil se je iz Rima v Berolin. Nameruje razglasiti zanimivo-knjižico o vatikanskem dvoru.
Državni zbor Nemški sešel se je včeraj. Kakor sodijo navadno dobro obveščeni krogi je večina za novo vojaško predlogo zagotovljena. Vzlic temu bode položaj državne v.'ade zelo neugoden, ker se ta vočina v mnogih ozirih ne strinja z vladno politiko, zlasti z ozirom na gospodarske razmere.
Italijanska zbornica konča prihodnji petek ali v soboto razpravo o zakonu za banke. Dosedanja glasovanja utrdila so stališče minioterskega predsednika Giolittija.
Na Španjolskom vršili so so zopet neredi vslud užitninskega davka. Dva upornika bo vojaki ubili, več jih je ranjenih.
Ie B r u s e 1 j a poročajo, da je izgubila belgijska država vsled padajoče vrednosti srebra do 200 milijonov frankov.
Iz Indije došla je prevažna vest, kije napravila veliko hrupa mej finančnimi krogi vsega sveta : zaustavilo se je kovanje srebrnega denarja. Vzrok tej znameniti naredbi je ta, ker eena srebru dosledno in trajno pada.
izvestno bi ne bilo slabo, ako bi se učili peti vsaj enkrat na teden. Ako bi nas kedo pridno v petju poučeval, gotovo bi ne bilo več slišati v naši vasi laškega prepevanja. Po vsej okolici imamo pevska društva, morda bodemo tudi mi kedaj tako srečni, da si osnujemo slično društvo, kjer bomo gojili ljubezen do slovenskega petja, do slovenskega jezika in slovenskega naroda, kajti le tako bode nam možno, da se otresemo laškega upliva, in da zgubi pri naB „Cikorija" popolnoma vsa tla. A v to : Bog pomozi !
Iz V. Okraja pišejo nam, da so se bili zbrali v nedeljo teden v Padričah mladeniči iz V. okraja. Bazovičanje, Gropajci in Padričanje prepevali so izključljivo samo slovenske pesmi, a mladeniči iz neke druge vasi prepevali so pa laške. Čast vrlim Ba-zoviČanom, Gropajcem in Padričanom, ki pri vsaki priliki pokažejo, da so pravi slovenski sinovi !
Izlet v Dlvaško vilenico. Izletnik nam piše: V Divasko vilenico prirejeni izlet v nedeljo 2. julija je izpadel nepričakovano lepo, vkljub kratkemu času za priprave in nekorporativni udeležbi Tržaških slovenskih društev. Iz Trsta je odrdral vlak od državne postaje ob 2'/^. uri pop. z 400 izletniki, katere je pričakovala pri stanici pred Divasko jamo tamošnja godba in po tem Bpremila do vilenice. V istem času je prispelo več izletnikov tudi iz drugih mest in okrajev kakor iz Gorice, Sežane, Opčin, Prošeka, iz Podgrada, ter drugih krajev istrskin, tako, da je število narastlo na povprečno 800 oseb, nevštevši domačine, ki so prišli ogledat si krasno razsvitljerfo vilenico. V vilenici jo svirala domača godba in odpeli so vrli Openski pevci več pesnij, ki so krasno donele po velikanski votlosti divne te vilenice, obiskovaloi pa so brez razločka narodnosti kar strmeli nad nepopisno naravno krasoto te vilenice. Opis njene lepote prepuščamo zmožnejšemu peresu ^in omejiti nam se je na nadzemelj-sko veselico, ki se je vršila v Divači. Tukaj pred gostilno „pri kolodvoru" zbralo se je ueštevilno občinstvo, ki je poslušalo izborno petje openskih pevcev in sviranje domače godbe, koja je storila vse mogoče, da ugodi ue ie poslušalcem, ampak tudi plesalcem — vrli naši mladini. O tej ugodni zabavi pretekel je izletnikom hitro čas — da sami niso znali kakć. Duša priredoval-nega odbora temu izletu, znani rodoljub, nagovoril je zbrano občinstvo poudarjajo, da se je prepričal, da ni potrebno — klicati na pomoč tuje časopije, ako se želi napolniti vileuico, kajti zadostovale so le domače uovine, ki so prijavile poziv pri-redovalnega odbora za obisk vileuice. V svojem govoru se je spomnil Tržaških društev, ki so bila sastopana ter se jim na obisku presrčno zahvalil naglasivši, da je vkljnb velikim stroškom nekaj gotovine ostalo tudi sa o n i namon in sa one, ki imajo potrebo, to je za našo družbo sv. Cirila in Metoda. Povabil je pa pričujoče občinstvo, da se -še spomni te pre-koristne družbe in sicer Sežanske podružnice. Neutrudljivo narodnjakinje so ta čbb že obkrožile izletnike in malo časa potem je uaznanil isti gospod, da se je nabralo v ta namen 82 kron in 1 italijanska lira. VI imenu Tržaških izletnikov zahvalil se je g. Jprof. Mandič priredovaluemu odboru, posebuo omenjenemu gospodu,, kakor tudi starešinstvu na tako častnem vsprejemu, na kar se je navdušeno pologoma pričelo pripravljati k povrnitvi v Trst. — Pri ukroevanju v vozove na peronu Divaskega kolodvora jo bilo natlačeno občinstva, ki se je poslavljajo od izletnikov; ko je pa vlak pričel drdrati proti Trstu, nastalo je nepopisljivo, d&, navdušeno klicanje „živio" in domača godba jo v pozdrav zasvirala popotnico.
Zad ovoljni moremo biti v. moralnim1 uspehom tega izleta, kajti pokazalo se jo, k<«j so more storiti, nko ne zn neko stvar zavzema le neki del občinstva, in sicer vne brez organizac:jo in jedinstva. Prepričani pa Hmo, da kodnr bi se prireje vali
taki izleti solidarno, t. j. v dogovora z vsemi Tržaškimi društvi in bi se izlet dobro organizoval, da bi bila udeležba trikrat večja, kakor je bila v nedeljo. Ako se torej še kedaj misli prirediti sličen izlet, prosimo, da se to uvaži, kajti tudi tukaj gre za narodno čast!
— Izletnik iz Tržaške okolice pa nam pišo : Z veseljem smo opazili v nedeljo 2. t. m., da so slovenski napisi v Divaski vilenici zraven nemških in italijanskih na prvem mestu. To je lepo, čeravno znano, da bi Italijan, ali Nemec prezrl tujstvo v svojih vilenicab, ako bi jih res imel. Ne moremo pa, in ne smemo zamolčati fakt, da nas je jako neprijetno dirnolo videčim nad uhodom v to vilinico le nemšk napis! — To bi morali odločilni krogi brzo popraviti, ter postaviti pred vsem, in sicer na prvo mesto, napis v slovenskem jeziku. — Ker obiskuje Divaško vilenico tudi mnogo tujcev, skrbeti je našim ljudem, da dajo istim že pri uhodu v vilenico spoznati, da je tu zemlja slovonska, da je ta vilenica kras slovenske zemlje ! Uprav v nedeljo smo sliSali in videli lepo število Italijanov, ki so občudovali to našo podzemsko krasoto. Radi tega bi bilo dobro, da tudi oni zvedč, kaka se i mi zavedamo krasnih naših naravnih darov, ko iBte krstimo v slovenskem jeziku. Opomniti nam je tudi, da je potrebno, držala ob poteh v vilenici tu in tam popraviti, kajti v nedeljo odlomila so se taka na dveh krajih. Pri jednem slučaju ni bilo nesreče, tako tudi pri drugem ne, in to le slučajno no, ker s odlomjenim držalom padel je namreč med skalovje (k sreči ne globoko) neki Tržačan, in le čudna sreča je bila, da se ui poškodoval. Upamo, da oskrbništvo vilenice tukaj navedeno blagohotno uvaži, kar stori gotovo le v lastno korist.
Na državnem gimnaziju Tržaškem je
bilo konec tekočega šolskega leta 391 učencev, in sicer : 127 Nemcev, 187 Italijanov, 76 Slovencev in 25 Hrvatov. Torej Slovani bili so v zadostnem Številu ; bilo jih je 101. Ostali bili so inozemci. Kakor se torej vidi, kaže se vedno rastoča potrebu državnega gimnazija v Trstu sč slovenskim učnim jezikom. Kaj pa bi bilo še-le tedaj, ako bi Slovenci imeli v Trstu svoje ljudske šole P 1
Za družbo ev. Cirila in Metoda daroval je g. F. H. 10 kron, ker ni mogel priti h koncertu 18. junija. — Pri odbo-rovi seji podružnice sv. Cirila in Metoda v Trstu nabralo se je 3 kr. 80 stot. — Čisti ostatek od brzojavke, poslane Gun-duličovi slavnosti gld. 10*46. — Zmago-slava Kopačin, Franjo Zelen in Nusdorfer Josipa darovali vsaki po 1 krono. — Ve-lečastni g. Jaklič v Trstu 10 kr. — Neimenovani Škedenjo 1 kr.
Slavno občinstvo opozarjamo, da je najugodneje, ako odda za družbo sv. Cirila in Metoda nabrane novce v Dolenčevi tiskarni gosp. J. Krmpotiču, kateri je pooblaščen sprejemati je. Darovi se potem priobčijo v „Edinosti*.
Prvo krono za družbo ev. Cirila in Metoda in sicer za pokroviteljino „Bralnega društva pri sv. Ivanu" so darovali: Ivan Marija Vatovec 2, Marica Nadlišek 1, Valentin Gasperčič 1, Ivan Zaduik za godni dan 2, Ivan Marija Hrovatin 1, Tone Negode 1, tamburaši v spomin godu kapelnika g. Ivana Zadnika 3, Ivan Šuban 1, Sofija Hvala 1 in Josip Hvala 1 krono.
Zdravijško društvo Tržaško bodoob-državalo danes ob 8. uri zvečer v veliki bozni dvorani redni občni zbor.
Od ev. Jakoba nam pišejo : Za bratovščino sv. Cirila in Metoda bode prihodnjo nedeljo v tukajšnji župni cerkvi sv. maša ob 7 uri. Vsi č. udjo in prijatelji „bratovščine" so k isti uljudno vabljeni.
bratovščina podpira cerkveno petja v slovenskem jeziku. S<;daj so vežba mlad zbor. Dečki radi hodijo k petju ; težko pa i jo dobiti „basistov" inoj luknjanimi mladenci, knji »e nenda sramujejo p«'i skupno • z dečki. V zadnjem času oglasilo se je nekaj tuladih m.ižokov iz Roc da. Ta novi, mešani zbor pel bode v nedeljo pri sv.!
maši. Ko se pa zbor bolj izvežba, peli bode mogel redno vsako nedeljo.
Cenzura na Dunaju. Dne 3. t. m. zaplenilo je državno pravdništvo malo da ne vse večerne Časopise zbok tega, ker so prinesli govor nečega delalskega vodje na zadnjem delalskem shodu.
Iz Nemčije še ved na prihajajo vesti o suši. Kmetovalci nimajo krme za živino, vslcd česar jo prodajajo po vsaki ceni. Tako n. pr. dobi se na Virtemberskim krava s teletom vred za 30 mark (kacih 18 gld. a. v.) Vsled tega padle so cene mesu skoraj neverjetno nizko. V nekaterih manjših mestih prodaje se goveje tnnio po 14 uvč., telečje celo po 12 nvč. kilogram I Italijanski kandidatje inienirstva iz Rima počaste nas v kratkem. Ogledajo si tvornice v Bolonji in Benetkah, iz Trsta odpotujo dalje na Dunaj in v Pošto.
Mehemed Ali, brat podkralja egipt-skega, umrl je dne 30. p. m. v Moravskej Belicerkvi na difceriti. Študiral jo na tamošnji vojaški akademiji. Njega truplo prepeljali so včeraj preko Trsta v Egipt.
Na Grškem prekopali BO ožino pri Korintu. Prekop otvori se v kratkem slovesno. K tej slavnosti nameravala je tudi Lloydova uprava odposlati poseben parnik. Ta misel moralu se je pa odpustiti, ker grška vlada je odredila, da sme na dan slovesnega odprtja skozi prekop edino le kraljevska jahta in neka mala grška vojna ladija.
Iz Krietjanije (glavnega mesta Švedske) odpotoval je zadnje dni preteklega meseca učenjak Nanten na ludiji „Frani* proti severnem tečaju. Pripravljal se je ua važno to ekspedicijo preko leto dni. Ladija „Fram" zgradjena je nalašč v to svrho. Elastična je namroč tolikanj, da se more stisuiti liki žoga; tako mogla bode — ako jo Btisno večni led — zmuzniti se na površje, in ostati vedno v ravnotežju. Vrne se po kacih štirih letih — ako ue ponesreči, kakor že brezštevilno druzih pred njo 1 —
Zblaznel je finančni ravnatelj tirolski, dvorni svetovalec, baron Karol Czernig med vožnjo na Dunaj, kamor so ga spremljali, ker je bil nevarno obolel. Prispovsi na Dunaj, pobpgnil je nadzorujočemu zdravniku. Našli so ga kasno popoludne v nezavesti v neki sladčičariji, kjer jo bil izpil zaporedoma 10 kozarcev oognaca.
Ogenj. Mehanik Anton Cdlantti, stanujoč v III. uudstropju hiše št. 1 v ulici Malcanton ostavil je včoraj dno 3. t. m. svojega 12letnega sina samega v stanovanju. Vrnivši so s soprogo še-le po polu-noči, opazi gost dim, ki se vali iz njegovega stanovanja. Pozove naglo gasilce. Spalna izba bila je v plamenu. Deček namreč prevrnil je bil gorećo svetilnioo, petrolej se je vnel in plamen prijel so je kaj urno pohištva. — Nastala škoda je preko 400 gld. Pohištvo bilo je zavarovano. —
Slepar. 191etui Alojzij Škulin iz Sv. Egida pri Komnu obsojen je bil dne 3. t. m. na desetmesečno težko ječo radi goljufije. Sleparil je namreč sovaščane z bajko, da je zadel veliko srećko — kacih 100—150 tisoč goldinarjev — ter jim kazal višnjev papir, o katerem je trdil, da je tisočak. Ker v domači vasi tisočaka ni mogel zmenjati, posodil mu je nek Anton Jazbio 100 gld., in kmetovalec Danijel Abram poveril mu je molzno kravo.
Kolera V Meki razsaja grozovito. Dnč 1. t. m. umrlo je 400 oseb, a vendar javlja „Reuter", da bolezen pojema.
North Britieh and Mercantile Insurance Company ali /.avuro valna družba proti pčskodovanju po ognju, koja je ustanovljenu 1. 1809 za Angleško z sedežem v Londonu in Edinburgu, deluje že 26 let tudi v Avstro Ogerski s oedo.'em na Dunaju. V Trstu pa zastopa to družno, tudi že 2t> lot, znana tvrdka Racke-Schrdder & Co. v ulici Ghega št. 3. v I. nadstr., katero delovanje je podvrženo tukajšnjemu c. kr. trgovinskemu in pomorskemu sodiAču. Družba zavaruje pod najugodnejšimi po-
Različne vesti.
Odbor političnega društva .Edinost"
bode imel prihodnjo nedeljo ob 10 uri predpoludne svojo sejo v prostorih „Del. podp. društva".
Občinski svet tržaški združil so je dne 3. t. m. v II. Bvojo javno sejo. Prišlo je 45 svetovalcev, katerim je predsedoval najstarejši svetovalec M. Luzzatto. Po odobrenju zapisnika I. seje poroča dr. Piccoli v imenu verifikalnega odbora. Omenja v prvi vrsti, da bode trebalo uvesti občinski zakon, kateri naj bi določeval volilno pravico konsortistov in natanko omenjal slučaje, v katerih naj bi bilo dovoljeno glasuvati po pooblaščencu. Zatem izjavlja predsednik, da je dal svetovalec Josip pl. Burgstaller svojo ostavko, meni pa, da mu bode mogoče pregovoriti ga, da jo prekliče. Prečita zatem pismo L. Mauronerja, s kojim izjavlja, da polaga svoj mandat za II. volilno telo v mestu, a da si pridrži oni sa II. okraj okolice, in pismo Ivana viteza Nabergoja, s kojim odstopa III. volilni okraj ter sprejme V. Vsled tega pozvala se bode vlada, da razpiše dopolnilne volitve za II. vol. telo v mestu ter za III. volilni okraj v okolici. — Izvolitve v mestu se odobrijo, izvzemši one svetovalce, kateri so *lani verifikalnega odbora in o katerih veljavi ima razsoditi verifikalni odbor za okolico.
Dr. Janovitz poroča zatem v imenu verifikalnega odbora o volitvah v okolici. Volitve vršite so se redno in veljavno v I., II., III. in VI. volilnem okraju, ne tako v IV. in V,, katera slednja sta uložila utok proti izvolitvi. Oovornik povdarja, da mu je snano samo za IV. okraj 28 nepo-stavnih slučajev, v katerih so se uamreč volilci strašili, podkupovali, ali celo zamenjali. Dotična preiskava pa ui še končana, radi tega predlaga, da se odobrijo izvolitve v I., II., III, in VI. volilnem okraju, gledč III. in IV. pa naj se ukrene potrebno, ko bode končana preiskava. Predlog ta bo vsprejme jednoglasno. Predsednik izjavlja zatem, da bode dal potrjene novoizvoljene svetovalce objaviti ter zaključi sejo.
Meetnl svet tržaški snide se danes točno opoiudne, da prisožejo novo izvoljeni svetovalci. Zatem izberč si župana iu uba podžupana.
|Z Trebč nam pišejo : Ako zagledate, čitatelji oenjene .Edinosti", tudi iz naše vasi nekoliko vratio, nikar se ne prestrašite I Zgodilo se je nekaj v četrtek popoldne, kar me je prisililo, da vzamem v svojo težko, pisanju le malo privajeno roko staro, zarjavelo pero in napišem, kar mi leži na srcu. Kaj pa je bilo v četrtek P vprašal me bodeš izvestno radoveduo. Čakaj torej, povem Ti ! Čital sem že večkrat, kako radi prepevajo okoličauski mladeniči laške pesmi in da jim je ljubše laško tulenje, katero niti ne razumejo, nego lepe naše narodne slovenske pesni. Tudi tukaj v Trebčah prepevajo po vasi navadno v laškem jeziku, akoprav ni v vsej vasi niti jednega Laha. Mladeniči hodijo v Trst, Blišijo laško tulenje in ko se, vrnejo domov, hočejo se nekako bahati tudi oni z laško kulturo. A na praznik sv. Pet ra in Pavla bilo je drugače. V gostilni „Pri Tini" zbrali so se Trtbenski pevci na dvorišču in prepevali so tako lepe slovanske pesni, da sn jo moralo topiti srco človeku v veselju, ko jo »li*Hl lepo ubrane glasove. Oh ! da bi bilo lo večkrat slišati v Trebčah tako nlnvensko potjo I Vem, da Trcbenci imamo prav dobro glasove in |
goji, — proti ikodam, proviročenim po ognju aH razpoku stanovanja, kmetijska poslopja, tovarne, vsakovrstne stroje in
skladišča, proti škodi po ognju tudi pohištvo, perilo in obleke, kakor tudi poljedelsko in kmetijsko orodje, živino, poljske pridelke in krmo. Iz ravno doposlanega nam 83 letnega poročila za I. 1892. posnemamo, da je družbin zaklad zavarovanja proti ognju pretečenega upravnega leta dosegel svoto gold. 70,343.022 ali kron 140,686 044. — V Angležki se peča družba tudi z zavarovanjem na življenje ter znaša zaklad tega oddelka gold. 75,723.209*55 ah kron 151,446.419 10; oba zaklada skupaj pa znašata gld. 146,066.231'55 ali kron 292,132.463 10. — Družba je izplačala za fkode vslod ognja gold. 9,983.840-71 ali kron 19,967.681 42. Poleg tega ima družba velike in kori9tonosne naložene rezervne zaklade, dividendo« premije in močan aktiv. Zastopana pa je v Istri in Dalmaciji, kakor tudi na Kranjskem, in ima svoje agencije v večih mestih. Ker je družba udomačena v Avstriji, jednakopravna je torej z vsemi drugimi zavarovalnicami.
Zgornji izkaz dosti jasno kaže solid-nost te velikanske zavarovalne družbe kojo nam ni potreba še posebej priporočati.
Dva goldinarja in petinsedemdeset
novč. stane posoda s tremi kilogrami večkrat odlikovanega, izvrstnega tamponskega sirupa (Framboa). Odpošilja franko proti poštnem povzetji G. Piccoli, Lekar v Ljubljani. — V posodah po 10, 20 in 40 kilogramov po 60 nč. kilo.
Naroduo-gospodarske zadeve.
Sredstvo proti driski. Dr. Aleksjevič priporoča zoper drisko čaj iz perja od ▼rtnicj (gartrož). Perje se dobro posuši. Kedar se ima rabiti, vzame se ščipec perja ter oblije z vrelo vodo, pokrije skrbno ter pusti dobro uro stati, na kar se precedi. Dva ali trije kozarci na dan odpravijo celo kronično drisko. Čaj pa treba piti brez sladkorja, ker sicer zgubi na zdravilni moči.
Stari baržunasti trakovi, ovratniki in take stvari nsnažijo, ako so na jodnom konci dobro pritrdijo, potem pa drgnejo k volneno cunjo, namočeno v bencinu. Trak postane zopet črn in tudi če jo zmečkan se poravna.
Bencin je najbolje eredstvo proti molom. Razprši se s kako posebno pripravo. Bencin ne pokonča le molov, temveč tudi jajč'ca. Pri ravnanji z bencinom je pa vendar treba največje previdnosti, kajti rad se užge.
Br. 427.
Natječaj
U ovom kotaru imaju se popuniti slie-deća učiteljska mjesta:
1.	Mjesto učiteljice odnosno učitelja III. plačilnog reda na mješovitoj dvoraz-redniei u Hr ušici sa slovenskim na-ukovnim jezikom.
2.	Mjesta učiteljica III. plačilnog reda na mješovitih dvorazrednicah u Klani sa hrvatskim naukovnim jezikom.
3.	Mjesto podučitelja na trorazrednoj ženskoj učioni u K a s t v u i mjesto pod-učiteljice na trorazrednoj mješovitoj učioni u Sv. Mateju s hrvatskim naukovnim jezikom.
4.	Mjesto podučitelja na trorazrednici u Rukavcu s hrvatskim naukovnim jezikom.
Plače i užitci skopčani s tirni službami razvidni su u pokrajinskih zakonih 3./XI. 1874. Z. Z. L. br. 30. odnosno 14./XII. 1888. Z. Z. L. br. 1., ex 1 889.
Molitelji neka svojo pravilno obložene molbenice službenim putem u roku od četiri tjedna ovamo ulože.
C. kr. kot. školsko vieće
Tolosko, 29. junija 1893.
Predsjednik : Fabia.nl m. p.
Zaradi ničvrednih ponarejanj naj se zahteva vsikdar
Tinct. capsici comp.
(PA£N-EXPELLEB)
„z sidrom" in je odkloniti škat-ljice brez sidra kot nepristne.
(HUMSKO POSOJILNO III KONSUMNO DRUŠTVO
vpisana zadruga, i omejenim poroštvom v Rojanu pri Tnt« priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato preskrbljeno
(v ulici Belvedere it. 3) pristopno zadružnikom in nezadružnikom, koji prvi so deležni letnega čistega dobička. Priporoča tudi svojo
društveno krčmo v Rojanu
(poprej tfertotovo) 10 minut oddaljeno od mesta, z obširnim senčnatim vrtom in dvemi dvoranami, kjer se točijo izborna domača vina, teran, pivo ir steklenicah itd. Totoa postrežba z gor-k mi in mrzlimi jedili.
Novi člani
se še vedno sprejemajo ob uradnih urah vsak četrtek od 6—7 ure zvečer in ob nedeljah od 9—10 ure predp.	104—1
B. Nlodic in Grebene, sVtJv«'
in Via Nueva, opozarjata zasebnike, krčmarje in č. duhovščino na svojo zalogo porcelanskega, steklenega, lončenega in železnega blaga, podob in kipoT v okrašenje grobnih spomenikov. Gl.
Martin Krže,
Piazza S. Giovanni, 6t. 1 trgovina z mnogovrstnim lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd. itd.	Cl.
Franca Potočnika gostilna
„Andemo de Franz" v uliei Ireneo se priporoča slavnemu občinstvu Toči izborna vina in ima dobro kuhinjo	Cl.
Anton Počkaj, j?«3fiU!SiS!S
domače žganje; v tabakarni svoji — ista hiša — pa prodaja vse navadno potrebne neniško-slovenske poštne tiskanice.	Cl
Gostilna „Alla Vittoria"
Petra Muscheka, v ulici Sorgente (Via Torrente št. 30) toči izvrstna vina in prirejuje jako okusna jedila. Prenočišča novorjetno v ceno. Cl.
Gnetilna Q|Ab*i'( Btaroznana pod ime-uuaillllrt „OIVAd , nom „Iielladonna", poleg knvnrne „Fabris", priporoča so Slovencem v mestu in na deželi. Točijo so izborna vina, istotako jo kuhinja izvrstna. Prodaja tndi vino na debelo, tako meščanom, kakor na deželo. Cl.
Fn.NlLKi
c. kr. pri?. arctr. Milnega zaroda
za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila.
V vrein. papirjih na	V Napoleonih na
4-dnevni odkaz 9■/.*/• 30-dnevni odkaz 2®/0 8-	.	27,°/. 3-oiesečni „
80- „ 2 •/>/. 6- , , 2 %•/. Vplačevanja avstr. vrednostnim papirjem, kateri se nahajajo v okrogu, pripozna se nova obrestna tarifa na temelju odpovedi od 17 in 21. odnosno 12. jnnija.
Okrožni oddel.
V	vredn. papirjih 2°/0 na vsako svoto.
V	napoleenlh brez obresti.
Nakaznice
za Dunaj, Prago, Pešto, Brno, Lvov, Tropavo, Reko kakor za Zagreb, Arad, Rielitz, Gablonz, Gradec, Hermanstadt. Tnomost. Celovec, Ljubljana, Line, Olomuc, Reichenberg, Saai in Solnograd, — brez troškov.
Kupnja in prodaja
vrednostij, diviz, kakor tudi vnovčonje kuponov 24-9 pri odbitku 1°/00 provizije.
Predujmi.
Sprejemajo se vsakovrstna vplačila pod
ugodnimi pogdjft. Na Jamievne listine pogoji po dogovoru. Z odprtjem kredita v Londonu ali Parizu, Berlinu ali v drugih mestih — provizija po pogodbi.
Na vrednosti obrosti po pogodbi.
Vložki v pohrano.
Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlat ali srebrni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi.
Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem cursu.
Trst, 1. aprila 1893.	13-24
Nič več kašlja!
Balzamakl petornlski prah
ozdravi vsak kašelj, plučni in bronhijalni katar, Dobiva se v odlikovani lekarni. 53—10*
PRAXMARER „Ai due Mori" Trst, veliki trg
Poštne pošiljatve izvršujejo se neutegoma.
Josip Kocjančič,
Via Barriera vec-cliia št 19,
trgovina z mešanim blagom, moko, kavo, rižem in raznovrstnimi domačimi in vuanjimi pridelki. Cl.
jedilnih stvari po j a k o ii i z k i ceni. Prodaja Joief Čeme Piazza detla Caserma it. I (uhod Via Gheoa).	Cl.
Pfvarna Larreneič i^rTiJSaCS
priporočijo svoja izborna isterska vina častitim družinam po najniži ceni 30 kr. liter v stanovanje postavljen ; naročila pod 28 litrov so ne sprejmejo. — Čestitim gostom se priporoma tudi izvrstno pivo I. vrste po 24 kr. liter in ieborna kuhinja ter dobra isterska kapljica.
Gostilna .Alla cM ili Graz" TAliš
poleg kavarne „Universo" priporoma se Slovencem v mestu in na deželi, — Točijo se izvrstna vina, in je izvrstna tudi kuhinja — Gostilna je odprta do polunoči, Z odličnim spoštovanjem Cl	JA.KOB KUMAR
brivec v _ via Stadion »(. 1, priporoča se »lav. občinstvu »a blagohotno obiskovanje. Cl.
Mlekarna Frana Gržine ^
na Notranjskem (Via Campanille v hiši Jakoba Brunneria št. 5 (Piazza Ponterosao). Po dvakrat na dan frišno opresno mloko po 12 kr. liter ne-dosredno iz Št. Petra, sveža (frišna) smetana.
Kavarni ,Commercio' in ,Te-
HPQPfl' v u,io' nC a s o r m ab, glavni shaja-
UC9UU lišči tržaških Slovoncev vsoh stanov. N« razpolago časopisi v raznih slovanskih jozikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk se priporoča Anton Š o r 1 i. kavarnar.	Cl.
Grlena bol kašalj, hreputavica, promuklost, nazehl zadavica, rora. zapala ustijuh itd.
mogu so u kratko vriemo izliečiti rabljenjem NADARENIH
Prendinijevih sladkišah
(PASTIGL1E PRENDINI) 31 godina sjaj nega uspjeha što jih gotovi Prendini, lučbar i Ijekarnar u Trstu
Veoma pomažu učiteljem, propovjednikom itd Prebdj^nih kašljnč nojih, navadne jutranje hreputaviee i grlenih zapahih noHtaje kao za čudo usimanjom ovih sladkišah.
Opa/.ka. Valja se paziti od varalicah, koji jo ponačinjaju. Zato treba uvjek zahtjevatt Prori-dinijeve sladkiše (Pastiglie Prendini) te glodati, da budo na omotu kutijicu (škatule) moj podpis. Svaki komad tih sladkišah ima utisnuto na jednoj Struni „PaHtiglie", na drugoj „Prendini-'.
Ciena 30 nč. kutijici zajedno sa naputkom
Prodaju «e u Prendinljevoj ljekarni u Trstu
(Faruiurcia Prendini in Triesto) i u glavnijih ljnkarnah svieta.	38—59
Assicurazioni generali.
v Trstu
(društvo je ustanovljeno leta 1831.) To društvo je raztegnolo svoje delovanje na vse vejo zavarovanja posebno pa: na zavarovanje proti poiaru — zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na življenje.
Društvena glavnica in reserva
dne 81. decembra 1892. f 49,162 470-81 Premije za poterjati v naslednjih letih	f. 25,791 131*60 Glavnica /a zavarovanje ži-venja do 31. decembra 1892 f. 141,876.438-70 Plačana povračila:
a)	v letu 1892	f. 8.851.456-69
b)	od začetka društva do 31.
decembra 1898	f. 253.099.377-58
Letni računi, izkaz dosedaj plačanih od-škodvanj, tarifo in pogoje za zavorovanja in sploh vsa natanjčneja pojasnila se dobe v Trstu v uradu društva: Via della Stazione št. 888/1 v lastnej hiši.	7—12
urar, Corso štv. 89. 59-104
Prodaja in popravlja ure.
Išče se
zvest hlapec,
kojeiuu ho izroči mesnicu na Kozini, vsled tega ne želi malo kavcijo.
V službo se sprejme koj, pod prav ugodnimi pogoji. Mesnica se odpre najdalj« do 15. julija t. ). Ponudbe naj se pošiljajo :
Gostilna s prenočišči „Alla Nuova Abbodanza"
Via Torrente it. 15. (poleg obokov Chiozza najosrednija lega v Trstu.) Prostori ^o odprti in preskrbljeni s svežimi jedili do 5} ur popolunoči. Izvrstna namizna in desertna vina, izborna kuhinja, Dreherjevo pivo po nizkih cennh. Jamčim za točno in vestno postrežbo ter se priporočam blagovoljnej naklonjenosti slavnega občinstva.	ponižni
104=86	pt lavero.
TRŽAŠKA HRANILNICA
Sprtjemlj« denarne vloge v bankovcih od 50 no5. do vsakega zrit-ska vsak d»n v t«diiu rn7.un pramikov, in to od 9—12 ure opoludne. Ob nedeljah pa od 10-12 ure dop. Obresti na knjižice. ... ..... H0/, Plftćujb vsak dan od 9—12. ureopoludne Zrinske do 101 c t cl. precej, zneske preko 100 do 1000 .Id m»r» se odpovedati 3 dni, zn ske preko lOOO »Id. pa 5 dnlj prnj Gakomptuj« mnnjioe domiciliranu na tržaš-
kmri trgu po	... ... 87,°.',
Posojuje na i1r?avni) papirju avstro-ogrnkn
d.> 10O0 gld. po.......5%
vigjM zneske od 10< 0 d" 5000 gl 1. v Večje svote po .,..,... 4'/,•/« Daje d>Miar proti vknjiženju 11a posestva v Trstu. Obresti po dogovoru.
TRST, 13. maroa 1893	12—13
DROGERIJA
na dchrlo in druhno
G. B. ANGELI
104-
12-12
TRST
Cornoj Piazza della Let}na št.f 1. Odlikovana tovarna čopičev.
Velika zaloga oljnatih barv, lastni izdelek. Lak za kočije, z Angleškega, iz Francije Nemčije itd. Velika zaloga tinih barv, (in ^ tubetti) za slikarje, po ugodnih conah. Lesk za parkote in pode.
MINERALNE VODE
iz najbolj znanih vrelcev kakor tudi romanj-sko žveplo za žvepljanje trt.
Štefanu Siskoviču,
Materija, (Istra.)
3-2
Teodor Slabanja
Srebrnar u GORICI (Gdrz) ulica Morelll 17.
preporuča se preč. svećenstvu za iziadjenje crkvenog posudja i orudja u čistoga srebra, alpaka, mjedi, kano: moštranca, kaleža itd. po najnižih cienah u najnovijih i krasnih oblicih. Stare predmete popravlja, te ih u ognju posrebrni i pozlati.
Da si uzmognu i manje imućne crkve nabaviti raznih crkvenih predmeta, staviti će se na želju preć. gospode nabavljača vrlo povoljne platežne uvjete.
Ilustrirani cienik šalje franko. Šalje sve predmete dobro omotane sa poštarinom franko!	24 -13
Riunione Adriatica di Sicurta
24-13	v Trutu.
Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekali in na morju, proti toči, na živonjo v vaih kombinacijah.
Glavnica in reserva društva dne 31. decembra 1890
Gravnica riruStva	gld. 4.000.000-—
l'remijua roserva zavarovanja
na življenje	„ I0,7o4.!l06 91
Premijna reserva zavarovanja
proti ognu	„ 1,612.910-22
Premijna reserva zavarovanja
blaga pri prevažanju	„ 33.594.10
Roserva zavarovanja proti toči „ 200 000"— Ileserva zavarovanja proti pre-
minjanju kurzov, bilanca (A) „ 103.186*21 Reserva zavarovanja proti pro
minjanju kurzov, bilanca (B) „ 1.^7.f)73-8d Rezerva speeijalnih dobičkov
zavarovanja na življenje	„ ^BO.OOO- —
Občna roserva dobičkov	n 1,1*27.605*98
Urad ravnateljstva : Via Vuldirivo, !>■•• ? (v lastnoj hi Si.)
Zdravila za živino.
Sku&ena redilna itupa za živino, za konje, rogato živino, ovce in prašiče itd. rabi se skoro 40 let z naj h olj Si m VMpehoui večinoma po hlevih, ako živine«' ne more jesti —
slabo prebavi j a; zboljšuje mleko in nareja, da kravo dajo voč mleka. — Zamotek z ra-biluim navodom vrod velja le 50 kr. 5 zarnot-kov x rabilnim navodom samo 2 gld.
| Lekarna Trnkoczy-jeva
Najboljše mazilo za
Cvet za konje.
konje, pomaga i pri pretegu žil, otekn kolu n, otrpnenjii boka in križa, otekn nog, mehurjih nn nogah itd. — Steklenica t rabilnim navodom vred stane le 1 gld. ali 2 kroni, 5 steklenic samo t gld.
ali 8 kron. — Ta zdravila za živino prodaju Ljubljani zraven rotovža
se vsak dan h pusto razpošiljajo.	M
Lastnik pol. društvo »Edinost".
Izdajatelj in odgovorni urodnik Maks Cotič.