Št. 92. V Gorici, v sredo dne 18. novembra 1903. Tečaj XXXIII. I.h.ia trikrat m tod«* v lostik Mn»h,lB - "ffiSfc četrtek in ¦•»•*, »Jutranje I*- SSi^rSiie s arednStimi inedmini prilogami S^k3potom- ob novem letu vred po polti pre- - «Li sliv Go-icf aadom poSiIjana: r vSfleto . . . 13 K 3U h. ali g!d. 6*0 L? leta ""....*, 60 . . , 3-30 pol teta ... - » ...(, fietrt leta .--¦*•:*•-" - • ?osam«ne številk* stanejo IC vm. ^K1 v Od 23 julija lW)S. do preklica ahaja ob sreaan n sobo"aU ob U. ari dopoludne. Naročnino sprejema upravniitvo v Gosposki uho -v V v Gori'-: t »OoriBki Tiskarni. A. Gal>r3cek vsak "in oi 8- are ziutrai do t;, zvečar; ob nodsljii pa oC J do M. =w. Si r*fo8II» br*s dopealaae aM-cnjo« -j e? orf*-a*ae Cetast f» po»iBRf*» spraznijo [O p«i.t-v»taa-.. > ŠLLt-kimfb kr.,2-kra; 7 sr„ ::-ta* t, kr. vsaka reta. VeSkrat po posod«. - Večje 8rke po prostor«. - Reklarce io spi« v uredniškem delo lo kr. vrsta. — 7a obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odpornost »Vse za omiko, svobodo in napredek N Dr. K. Zavrti. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulioi 8t 7 v Gorioi v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2, do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravhiStvo s». nahaja v Gosposki ulici SLU. Naročnino In Oflaso je placutl loco Uorlcu, Dopisi u. J so pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reci, katere ne -padajo v delokrog uredništva, naj se poSiljajo le letaj* neodvisno od cSo8»> v»s» petek in stane vse Lota 3 K 30 h ali g!d. i •?:<). «f;>8a» in »Primorec* se prodajata v Gorioi v to-bakarni 8ohwars v Šolski ulioi 'u Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni LavrendiC na trgu della Caserma. Odgovorni urd dnik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. r Gor. Tiskarna« A, GabršČek (odgov. Iv. Meljavcc) tiska in zaL I Zaslepljeni Lahi. j Politična debata, katero so sprožili v istrskem deželnem zboru hrvatsko - slovenski osianci, je prinesla sicer nekaj gibanja * aško javnost, ali ne takega, Lakoršnega bi f bilo pričakovati. Lahi v naših pokrajinah so e zaslepljeni vsled prevlade nad ogromno večino slovanskega prebivalstva, do katere jim je* pripomogla vlada, in vedno mislijo, ¦ tla o?tane na veke tako. Nič jih ne gane, tudi dogodki od drugih stranij, ki bi jim morali biti za vzgled ali v svarilo, gredo tako brez posebnih vtisov mimo njih. Nikakor se nočejo sprijazniti z mislijo, da utegne priti drugače prej ali slej, in da je ta njihova prevlada le plod tiste sloveče avstrijske devize: Divide et impera?, ki ločuje in draži, da dela pot — tretjemu. Ta tretji jfc glede na razmere v naših pokrajinah — Nemec. Dalmacija trepeče pred Nemcem, ki hoče po vsej sili v deželo, in zjedinila se je, da mu ! repreči pot. Vsakdo bi sodil, da dogodek v almaciji, ko stojita Slovan in Lah v skupni ilangi proti Nemcu, strežne nale Lahe, da m zavedo svojega položaja ter pripravijo na oj, dokler je Se Čas. Kdor je razumen med ahi, tisti čuti nemško poplav v naših de-ielah, in kdor je pameten, mora priti edinole -lo tega zaključka, da se morata sprijaznili s ^vanski in laški narod, kajti te ob skupnem nastopanju bo mogoče preprečiti nemški naval — drugače ne. Vsi vemo, da Nonici v rajhu ne želijo drugega nego to, da bi zavladali do Adrije, in kdor je razsoden, tudi ve, da je Avstrija točen in zvest izvršilni organ vsenemskih teženj. Avstrija gradi nemški most do Adrije, in ako ga zgradi, ga zgradi tudi na račun Lahov. V istrskem deželnem zboru je bilo culi od strani Slovanov na naslov Lahov toliko pametnih in umestnih besed, da jih že dolgo časa niso slišali, ali kaj so rekli na to? Res je, da so bili v zadregi, in bržčas le v skrajni sili se je spustil laški istrski poslanec Gleva do gorostasnega sveta, da naj istrski Slovani pripoznajo, da je Istra laska zemlja, pa bo I mogoče sporazumljpnje ! ,Piccolu" je ta na-\ svet največja potenca modrosti kateri je pri- ložil že drugo modrost, da namreč pri nas ni tistega tretjega, proti kateremu so se obrnili v Dalmaciji! To je gorostasnost pa skrajna zaslepljenost Ti ljudje rea nočejo javno pripoznati nemške nevarnosti, nikakor se nocoj o niti za las umakniti s svoje pozicije, pa čeprav vedo, da je že tako rahla, in nikakor nočejo odnehati od svoje protislovanske politike, katera jim je v pogubo, in s katere pomočjo vlada z izvenredno spretno roko dela pot nemitvu na jug. Prav nič ne pretiravamo v tem oziru, to je istina, katero morajo spoznati enkrat tudi Lahi. Dogodek v Dalmaciji jih je sicer dirnol, ali nkakor jih ni izučil tako, kakor bi zaslužil. Dokler ne pridejo v resno nevarnost, dokler se ne zaje tujec v naše dežele ter pokaže svojo prešernost na občutljiv način, se ne zganejo, potem šele, kadar bo prepozno, Je čudna ta laška naravi Nemec v naši deželi se mu dobrika, hvali njegovo kulturo, govori kolikorloliko njegov jezik, pa sta velika prijatelja, in to jih tako omamlja, da ne vpostevajo zadosti ti. pr. nomftkega naskoka na Dalmacijo, da niti ne zgražajo to, kakor bi tikalo, nad palicami, s katerimi tepejo Nemci laške študente v Inomostu, ter pri tem žalijo z najsurovejšimi psovkami laiki narod. Ako kak Slovan z vso pravico čmokne kakega laškega izzivača, je ogenj v laški strehrtfi fSe* časopisje**"pofcGnču7 "nemške brce pa prenašajo čudovito potrpežljivo; morda pa se pripravljajo na tiste čase, ki utegnejo priti, ko jih bodo v njihovi sredi traktirali s palicami. Vse mogoče. Nikake da-lekovidnosti, nikakega pogleda v bodočnost, sama ljuba sedanjost jih mami, ali to jih bo še drago stalo. .Tistega tretjega" že še spoznajo. Kar se tiče pa naših posebnih goriških razmer, je stvar ta, da so slovenski klerikalci poslabšali na§ položaj za desetletja. Med našimi Lihi v Gorici vre, in tudi med njimi se pojavljajo glasovi za sporazumljenje. V to sta nam priča tukajšnji »Gazzettino* in v nekem luškem listu v Trstu smo čitali te dni dopis iz Gorice, ki povdarja tako potrebo. Pri nas je pač tako: goriški Lahi stojijo na umetno narejeni poziciji, Furlani so za vsako skupnost, ali tu vmes mešajo slov. klerikalci, ki pomagajo držati pokoncu goriške Lihe. Je pač žalostno to, ali resnično je, in posledica bo ta, da dočim se od zdolej gori dela za sporazumljenje ter se je ljudstvo naveličalo gonje, v katero so je zapel javili kaporioni, se prav od slov. kler. strani pomaga držati neopravičeno pozicijo goriških Lahov, pod katere težo trpi cela dežela. — Tistega »tretjega* tudi naši Lahi ne vpostevajo, ker so zaslepljeni, dasi jim preti polom na celi črti, n6, so pač razmere take, da se Bog usmili..,. Radovedni pa smo, res radovedni, kaj bomo culi na vse to v nssem deželnem zboru. Nadziranje šolske mladine pred veroukom. tGor/ca* je objavili; v st. 88, uvodni članek »K a t e h e t o m*. Slavno uredništvo »Soče* vstreže Šolskim voditeljem in vsemu učiteljstvu, ki z »Gorico* ni v nobeni zvezi, ako sprejme sledeči dodatek k omenjenemu članku: Član 17 državno osnovne po« sttukaj je.« »Dajte si je hitro pregledati od ravnatelja pristanišča,* pravi kapitan, »in odlikujte mene.« »Kje najdem ravnatelja?« »Na njegovem posestvu.« »In kje je to posestvo ?« , »Četrt ure od mesia; glejte, od tu lahko vidite hišo, na vznožju te male višine, krita je s skalieami.« »Prav,« pravi plemič. In v spremstvu svojega sluge se napoti proti ravnateljevi hiši. iosuje, da mora katehet nadzirav" Šolsko mladino, a Judi tega ne, da bi mir?! ičiteij pred katehetovo uro to odpravljati ia kate-hettt nekako hlapčevati. Za učiteljico v Ajdovščini konča pouk ob torkih in petkih predporodne ob 10. uri. Od 10. do f 1. are je gospoda kateheta Sol« ska soba na razpolago. Ker zakon določuje po drugi učni uri V« urni odmor, pade ta h naše občinstvo še ni slišalo. Mogočni akordi se divno menjajo od pp creseendo v ff, pa se zgubljajo v naj-sladkejšem ppp. Mešani zbor našega društva je dovrSeno tolmačil vse izrazovito posebnosti ruske pesmi, združene v največjem obsegu v tej umetni skladbi CUjkovskega. —• Zbor Nadine Slavjanske je dobil v tem našem zboru prav resnega tekmeca. Rubinsteinovo .Jutro* je veličastna slika vstajajoče narave od prvih znakov zore do polnega življenja v vesoljnem stvarstvu pod božjim solncem. Pesniško sliko je oživil Rubinstein s svojo mogočno glasbo, a ta je dobita vredne tolmače v našem možkem zboru. — Redki so pevski zbori, ki se upajo lotiti te skladbe, a naš zbor je i ž njo dokazal svojo moč, svoje vrline, svoj velik napredek na lestvi umetniškega proizvajan. Zal je tudi viharno pohvalo, kakoršno je zaslužil v polni meri. Cist mu! Vstrajno naprej po sedanji poti, da ga najde pripravljenega novi hram, posvečen v .Trgovskem domu* muzi in glasbi. Po koncertu je bilo še dolgo, dolgo vse živo v onih obširnih prostorih. Do -2. po-polnoči se je prav živahno plesalo v dvorani. V gmotnem pogledu smemo biti s koncertom zadovoljni. Čistega preostanka je okroglo 300 K. Vspored koncerta koncertne pevke g.čne Mire Dev, kateri priredi s sodelovanjem pijanista g. Josipa Prochžzke v Gorici, v nedeljo dne 29. t. m. Vspored: 1. a) G. Meverbeer: Pozdrav paža iz opere ,Hu-genotti«, b) M. Vilhar: Nezakonska mati, c) O. Dev: Mak, poje M. Dev. 2. a) Dr. A. Dvofak: Na tackach, iz .Poetičnih nalad«, b) B. Smetana: Koncertna polka, igra J. Prochazka. 3. a) J. Brahms: Zvesta ljubav, b) Grieg: Solvejgova pesem, c) J. Prochazka: Tak' si lepa, poje M. Dev. 4. Liszt: Faust-Fantazija, igra J. Prochazka. 5. a) Thomas: Romanca iz opere .Mignon", b) K. Loiv/e: Div, balada, c) J. Prochazka: Zvezde žarijo, poje M. Dev. — Začetek ob 8. uri zvečer. Janez Heroina — Antonic Klobasa. — Ta srboritež se zopet oglaša in razkriva svojo lepo dušo. Pravijo celo, da je prevzel nalogo Tončka Klobase v .Norici*. — Vrlo .Pevsko in glasbeno društvo" mu leži v želodcu tako strašno, da vsakih toliko časa bruha sovraštvo in hujskanja iz njega. Oni dan je pa povedal samemu predsedniku v brk, da ne bo miroval, dokler društva ne uniči. Mrcina se čuti junaka, da morajo pred njim trepetati ne le otroci v loli radi dvojk, ampak tudi starisl. V tem tiči velikanska infamija položaja, v katerem je naše društvo nasproti temu skrajno predrznemu človeku. In res se ga boje starili, da jim otroci ne bodo trpeli škode. Kandida-tinjese boje mature, da, colč učiteljice se boje izpita učiteljske sposobnosti. Vsi U strahovi mu krpucajo od časa do časa kak zborček v .Citavnici", kjer je Mrcina neomejen gospod. — Kdorkoli Mrcino pozna, umoje, da strah ni neopravičen. — Ali ni to naravnost nečuveno statišče prostih državljanov nasproti temu človeku f Ali ni škandal, da se drzne c. kr, učitelj zabrusiti v obraz deželnemu poslancu, da bo z vsemi silami deloval na to, da uniči tako lepo in koristno društvo P Gospod dvorni svetnik grof A11 e m k je bil navzoč že pri več koncertih, in uvorll se je zadnjič, kako znamenito društvo napreduje, kako sistematično goji petje in glasbo v obče, uveriti st* je moral, da društvo in glasbena šola zaslužita celo podporo od strani države. Antonio Klobasa v Mrcinovi koži pa rogovili in divja, da mora društvo propasti. — Da, ali nimamo Mrcine v Gorici za nič drugega nego za hujskanje P1 : _ je pač le vrag, da imamo goriški Slovenci 1 same take hujskače, katere Se plačurno, da (ahko sejejo le nemire in zdrahi?;, bodisi so to kaki presiti popje, ali c. kr. uradniki, ali pa penzijonisti! Mi pa plačujmo in čakajmo, kdaj nam ti ljudje Se hlače slečejo, da nam jih bodo šteli po neimenovanem delu telesa. — Antonio Klobasa jih prav energično obeta. — Treba bo ubrati drugačne strune, da se hujskačem malce pomiri zlobna kri. — Danes pravimo le toliko: Hujskarij je pač dovolj iz farovžev in iz goriškega semenišča, a iz šolskih soban in c. kr. uradov jih pač ne potrebujemo! »To je čisto naravno,« odvrne d* Artagnan, »saj j som izmed njegovih najzvestejših.« | »Zdi se mi, da hoče Njegova Eminenca zabraniti nekomu priti na Angleško.« »Da, nekemu d'Artagnanu, bearnskemu plemiču, ki je zapustil s tremi svojimi prijatelji Pariš z namenom, priti v London.* >Ali ga poznate osebno?« vpraša ravnatelj. »Koga?« »Tega d'Artagnana.« »Izborno.c »PopiSite mi ga torej.« »Nič lažjega, c »In iTArtagnan opiše potezo za potezo grofa Wardesa. »Ali ga kdo spremlja?« »Da, sluga t imenom Lubin.« »Pazili bomo na njiju, in če ju vjamemo, sme biti Njegova Eminenca brez skrbi, pod varnim spremstvom ju pošljemo nazaj v Paria.« »In če storite to, gospod ravnatelj,« pravi d'Ar-tagnan, »si pridobite za kardinala velikih zaslug.« »Ali ga bodete vi ob svojem povratku videli, gospod grof?« »Brez vsakega dvoma.« »Prosim vas, povejte mu, da sem njegov zvest služabnik.« »Tega ne pozabim.« lu vesel tega zagotovila, podpiše ravnatelj dovoljenje in vrne isto d/Artagnanu. D'Artagnan ni hotel izgubljati svojega časa z brezkoristnimi pokloni, zato se zahvali, pozdravi in odide. PrišedŠi na prosto, se spustita d'Artagnan in Planchet v tek in, ognivši se gozdu po velikem ovinku, j se vrneta v mesto skozi druga vrata. j Ladija je bila pripravljena za odhod, kapitan je Čakal v pristanišču. »Torej?« vpraša, opazivši d'Artagnana. »Tu je moje podpisano dovoljenje,« pravi ta. »In drugi plemič?« »Oni še ne odpotuje danes,« pravi d'Artagnan, »toda bodite brez skrbi, jaz plačam vožnjo za naju dva. c »V tem slučaju hočemo oditi,« pravi kapitan. »Da, odidimo!« ponovi d'Artagnan. In nato skoči s Planchetom v čoln; pet minut pozneje sta bila na krovu. Bil je tudi zadnji čas; ko so bili pol ure na morju, je videl d'Artagnan, kako se je posvetil velik ogenj, in čul pok. Bil je strel topa, ki je naznanjal, da se je pristanišče zaprlo. ** Zdaj je bil čas, poskrbeti za rano; k sreči ni bila juko nevarna, kakor je menil cPArtagnan že prej; ost meča je zadela ob rebro in podrsnila ob kosti; Čez to se je prilepila srajca, tako da je izteklo komaj nekaj kapljic krvi. D'Artagnan je bil onemogel od naporov.: razprostrli so mu na krovu blazino, na kar je legel in zaspal. Zjutraj ob solnčnem vzhodu jej bil oddaljen samo Še kake tri ali štiri milje od angleške obali; veter je bil celo noč slab, in prišli so le počasi naprej. Ob desetih se je vsidrala ladija v Dovrskera pristanišču. . Ob polu jednajstih je stopil d'Artagnan na angleška tla in vskliknil: »Končno sva vendar tu U Toda to še ni bilo vse: treba je bilo doseči London. Na Angleškem je bila pošta že precej dobro vre-jena. IVArtagnan in Planchet sta si najela vsak jed-nega konja; pred njima je jezdil postiljon, in v štirih urah sta dospela pred vrata glavnega mesta. D'Artagnan ni poznal Londona in ni umel niti besedice angleščine; napisal je na list papirja Bu-ckinghamovo ime, in vsak mu je pokazal pot k vojvodov! palači. Vojvoda je bil s kraljem na lovu v Windsoru. D'Artagnan je vprašal vojvodovega zaupnega komornika, ki je spremljal svojega gospoda po vseh njegovih potovanjih in torej gladko govoril francozko; povedal mu je, da prihaja iz Parisa v zadevi, v kateri gre za življenie in smrt, in da mora takoj govoriti z njegovim fc-^podom. Zaupnost, s kate.o je govoril d'Artagnan, je prepričala Patricea — to je bilo ime tega ministrovega ministra. — Dal je osedlati dva konja in se ponudil, da spremi mladega gardista. Planchet je stopil s konja popolnoma trd: ubogi dečko je bil s svojimi močmi pri kraju; d'Artagnan je bil kakor iz železa. Prišla sta v grad in vprašala po lovcih; kralj in Buckingham sta v močvirju, oddaljenem dve do tri milje, lovila ptiče. V petindvajsetih minutah sta bila na označenem mestu. Kmalu je začul Patrice glas svojega gospodarja, ki je klical svojega sokolnika. »Koga naj naznanim milordu vojvodi ?< vpraša Patrice. »Mladega moža, ki je .nekoč zvečer na Pont-Nouf-u pred bolnišnico pričel ž njim prepir.« »Čudno priporočilo.« »Bodete videli, da velja ravno toliko kakor kako drugo.« m«ik fr Mhs^*t mam. -**o* 1. 1883. do 1902. je bila v Gorici srednja temperatura -f 13° C. Glede na Četrtletja je izračunjena srednja temperatura: v prvem -f 5*1° G, v drugem + 16«7° C, v trenem -J- 21*5° C, v četrtem -f- 9'1° C. Najbolj vroč dan v tej dobi je bil 28. jul. 1900 s -}- 36*1° C, najrarzlejsi dan pa smo imeli 1. 1893. s — 11° C V tej dobi je bil mesec julij 14 krat najbolj vroč mesec v letu s srednjo temperaturo -{- 23 7° C, mesec julij 1894. je imel srednjo temperaturo največ -f. 24*9° C. Mesec januvarij je bil v omenjeni dobi 9 krat najrarzlejsi s sredno temperaturo + 2-6« G. Mesec jan. 1903. je imel srednje temperature — 0*6° C, OvaduSkl župnik. — V Rodita imajo za župnika nekega Elsnica, moža, katerega nali eitatelji že poznajo iz dopisov iz Ro-dika v , Soči\ Ta namestnik božji je naklepal to-le reč j Zidar BernetiC iz Rodika je bil prevzel popravo župne cerkve v Rodita, pa začasno opustil delo radi nujnejsega opravila, župnik je najel na to Ant. S»golina a Slapa. Radi tega je pisal BernetiC Segolinu v pijanosti med drugim to-le: .Kakor ste prišli pri nali cerkvi ob nos, »ko hočete priti ob glavo, le pridite delat." Segolin je bil namreC v Brezovici padel z odra ter si razbil nos. To pismo je dobil v roke župnik Elanic, naznanil žandarmeriji in vsa reč je prišla — radi nevarnega žaganja — pred sodnijo. Segolin je izpovedal, da je imel vse le za Salo, da pa nikakor ni hotel te reci spravljati pred sodnijo, ali župnik je drezal, ga strašil, in radi tega ovaduskega popa je sedel Bernetie pred sodniki, zato ker je pisal S., da se mu lahko pripeti se kaj hujšega, kakor zadnjic. Kdor pozna nase ljudstvo, kako piSe, ne more najti v omenjenih besedah nikake pret-nje. Branitelj dr. Siavik je ožigosal postopanje župnika, oznanjevalca ljubezni in odpuščanja, ki se je ponižal do navadnega de-nuncijanta. Sodniki so obtožili ubogega Ber-netica na 4 tedne ječe. — Vzgled je dal Elsnicu svoj čas dr. Gregorčič. Segolin se je mora! bati na povelje Slanico™, ker drugače bi ne smel popravljati cerkve!... Elsnic si je postavil v Rodiku s tem spomin, da ga bodo Se v grob preklinjali! Za na ta svet pa mu povemo v uho tisti značilni nemški rek, ki pravi: Dergrosste Schuft im gan-zen Land, das ist und bleibt der Denun-ziant t Za gospodarje In delavce. — Tukajšnji magistrat opozarja vse gospodarje, ki se bavijo s kako obrtjo, da naj ne sprejemajo v delo delavcev brez delavskih knjižic, oni pa, ki so pri dela, pa nimajo knjižic, si jih morajo preskrbeti pri magistratu tekom 30 dnij. Kdor se ne bo ravnal po tem, zapade globi 20 do 800 K. .KatoliSkl" ponočnjaki in razgrajati v Kobarida. — Pišejo nam: .V nedeljo dne 8. t m. je imelo tuk. .katoliško društvo" veselico, katere se je udeležil tudi deževni poslanec Lapanja. Da lepega Cirila ni manjkalo poleg, ni treba omenjati. Na tej »veselici* so popivali, da je vse teklo. Peli so klanfarske pesmi, lepi Ciril se je produ-ciral tako imenitno, da ga punice kar ne morejo pozabiti. Pravijo, da je peval prav zaljubljeno, pogledaval in obračal oči, da je bilo kaj. Za pijačo je plačal deževni poslanec Ciril in se nekdo drugi, in kakor se hvalijo, so spili nad 30 litrov. Dokaz, kako so popivali čez mero, je fa, da se je Blaž pritožil, da je bilo na vrtu zadej za salonom kat društva vse pohojeno, umazano in obrizgano, neka punica je vstala šele čez dva dni, tako jo je bolela glava. Ko so se vzdignili, sope-vali po Kobaridu. Kar zagledajo luč priGabr. Devetaku. zdrvijo v kuhinjo, kjer so gospodje nur> igrali .briskolo", in zahtevali vino. Ko jim je povedal gospodar, da je že policijska ura, so se pričeli popehavati in zaletavati v enega gospoda, ali ko se je oglasil gospodar, so planili po njem vsi, in sicer tako silovito in grozeče, da bi se mu bilo slabo godilo, ako bi ne bilo zraven dveh gospodov. Razbili so več posode, žugali so gospodarju, da ga ubijejo itdn in se le na energični nastop g. inženirja S. je odšla tolpa iz hiše. Kričali so se dalje po trgu do 5 V, zjutraj, nazadnje so se pa Se steplimed seboj. Na sploh se govori, da odkar je ustanovljeno to »katoliško društvo", ni nobeno nedeljo miru. Tak je sad vzgoje v »katoliškem društvu". »Prim. list" je lahko ponosen na svoje pristale. Mi od svoje strani opozarjamo Kobaridce, da so mnogo preveč obzirni proti tej svojati iz kat. društva, županstvo pa bi smelo tudi stopiti na prste tem »ginjenim" tičkom :z kat. društva 1 Ciril-Metod o tem ne bo pisal v »Prismojencu* 1 .Svoboda** v Eencah priredi v n-del jo 22. t. m. veselico s plesom v dvorani g. R. Znidarciča. Prad porotnike v Trstu pride pravoslavni pop Sofronije Ranici«, radi katerega je trpel v ječi znani slovenski učiteljiSčnik s Krasa, ker ga je dolžil, da je zapeljal njegovo trinajstletno sorodkinjo, da bi tako zvalil krivdo s sebe. Ali kriv je bržčas le on sam, da je prišlo dekle v blagoslovljeni st«n. Zato so ga pripeljali v Trst v zapore, da ga postavijo pred porotno sodnijo, ki začne svoje delo 30. t. m. Obtožen je tudi obrekovanja in krivega dolženja onega dijaka. Obtožnica je jako obširna. Na pošti v Tolminu so imeli v noči 11. t. m. svoto 60.000 K. Radi varnosti je prenočeval v uradu poštni uslužbenec, ki se je prepričal, da je bila ta previdnost prav na mestu, kajti po noči se je priplazil nekdo, ki je najbrže hotel odnesti ono svotico, ali ga je prepodil. Čevljarskega pomočnika sprejme takoj v stalno službo Peter Cotič, čevljarski mojster v Gorici, Gosposka ulica št. 14. Listnica. — G. dop. v R. Poslan dopis je sicer resničen, in nas veseli, da tako vestno sledite dogodkom, ali dopisa iz lahko umljivih razlogov ne moremo priobčiti. Pozdrav ! Razgled po svetu. Državni zbor. — Včeraj je bila prva seja. Finančni minister je predložil proračun za I. 1904. Kdrber je govoril o vojaškem vprašanju in o trgovinskih zvezah. Med nujnimi predlogi je tudi Ferjančičev glede razmer na Koroškem. Shodi narodno-napredne stranke na Kranjskem. Nar. napr. stranka na Kranhkem je priredila v soboto in nedeljo dva shoda, jednega v Kamniku, drugega v Novemmestu. V Kamniku je govoril dr. Ferjančič, v No-vemmestu'pa Plantan in dr. Tavčar. Oba shoda sta bila dobro obiskana, in na obeh shodih so obsodili obstrukcijo klerikalne stranke. Na shodu v Kamniku je bilo govora tudi o slo- vanskem vseučilišču ter o laskih zahtevah glede vseučilišča. Na obeh shodih so se zavzemali tudi za trpeče koroške brate. Nekaj glavnejsih točk iz teh govorov priobčimo. Istrski deželni »bor. V zadnji seji 13. t. m. se je bila unela živahna politična debata, v katero so posezali od hrvatske strani posl. Spinčič, Laginja, Andrijčič, Man-dič, Trinajstih. Glavni govornik a hrvatsko-slovenske strani je bil dr. Laginja, ki je predočal večini razliko med postopanjem hrvatske večine v deželnem zboru dalmatinskem nasproti italijanski manjšini in med postopanjem v deželnem zbora istrskem italijanske večine nasproti hrvatsko-slovenski manjšini, katera poslednja pa ne predstavlja le en odstotek prebivalstva, kakor italijanska manjšina v Dalmaciji, ampak % večine! Laginja je predočal večini zbornice, kako vse drugače se v drugih zastopih postopa z manjšino. Najvažneji moment ˇ tem govoru pa je bil, ko je resni Lsginja opozarjal Italijane, kako stoje na čelu vseh oblasti v Trst — ne izvzemsi cerkvene — Nemci 1 Pod. Cleva si je skuSal pomagati le z rekri-minacijami o tem iz — Dalmacije, a prišel je naravnost do piramidalnega zaključka: če so Italijani v Dalmaciji, ako so hoteli priti do kakega sporazumljenja s Hrvati, morali priznati, da je Dalmacija hrvatska zemlja, pa naj istotako Hrvatje v Istri priznajo, daje Istra italijanska zemlja, in kmalu pridemo do sporazumljenja! h govora posl. Bartoiija pa je zabeležiti izjavo, kakorSne menda Se nismo Culi iz ust italijanskih poslancev v Istri. Menil je namreč: »Mi ne odrekamo Slovanom rabe njihovega jezika, ker jim je to zajamčeno po državnih zakonih." — Nadaljevaje pa je branil postopanje večine. Po daljši debati je bil vsprejet predlog, da se poškodovancem po toči dovoli 40.000 kron, ako država da 100.000 kron, na kar je bil odobren proračun za leto 1904. S tem je bil končan dnevni red. Deželni glavar se je na to poslovil od zbornice izrekši, da bo dalje izvrševal deželpozborski mandat. V imenu večine zahvalil se mu je poslanec Bartoli in je slavil delavnost in patrijotizem deželnega glavarja z voščilom, da bi isti živel tako dolgo, da bo videl prestanek narodnih sporov, in vspostavljenje narodnega miru v deželi. V imenu hrvatske manjšine je posl. Spinčič pozdravil deželnega glavarja. Koroška, — Slov. drž. poslanca dr. Ferjančič in dr. PIoj sta se obrnila do načelnika mladočeškega kluba dr. Pacaka glede tega, ali bodo Čehi stali na strani Slovencev pri nujnem predlogu zastran zatiranja slovenščine pri koroških sodnijah. Čehi so rekli, so pripravljeni temu nujnemu predlogu dati prednost pred svojimi. Koliko Slovanov Je pod tržaško deželno sodnijo. ~ »Piccolo« je lagal te dni govore o Koroški, da le 29% prebivalcev je slovanske narodnosti pod tržaško deželno sodnijo. To je taka laž, da se jo lahko prime. Glede" na to podaje »Ed." nekaj podatkov, iz katerih posnemamo, da je razvidno iz uradne statistike, da spadajo v okrožje tržaške deželne sodnije: okrajne sodnije Koper, Piran, Podgrad, Volosko, Sežana, Komen in okrajna sodnija v Trstu. Po uradnem Štetju je bilo v koperskem sodnem okraju 23.822 Slovencev proti 14.990 Italijanov — v piranskem 2452 Slovencev proti 17.448 Italijanom — v podgradskem 16255 Slovencev in Hrvatov proti 14 Italijanom — v voloskem 27.098 Slovencev in Hrvatov proti 1307 Italijanom — v sežanskem 14.167 Slovencev proti 61 Italijanom ~ v komenskem 14.446 Slovencev proti 136 Italijanom — in v tržaškem 25.130 Slovencev in Hrvatov proti 116.825 Italijanom. Vseh Slovencev in Hrvatov je torej 123.370 proti 150.781 Italijanom. Tako govori uradno ljudsko Štetje. In ob tako jasnih Številkah imajo ljudje, ki se izbirajo okoli »Piccola", železno čelo za trditev, da je Slovencev in Hrvatov le 29% v območju tržaškega deželnega sodišča. Mi smo že ob več prilikah povedali, kakovo je bilo uradno ljudsko štetje, ki se je vriilo v mestu Trstu in v okolici. Zadnje državno-zborske volitve so pokazale, da je v Trstu približno enako Število Slovencev in Italijanov. Ker je v Trstu 141.955 prebivalcev (brez italijanskih podanikov) torej smemo z matematično gotovostjo trditi, da je v Trstu in okolici najmanje 60.000 Slovencev in Hrvatov proti 80.'J00 Italijanom. Tedaj je pa v okrožju tržaškega deželnega sodišča 155.000 Slovencev in Hrvatov proti le 115.000 Italijanom. Ali koliko jih je, ki hočejo biti Italijani! Ko bi se vsi ti vrnili zopet v svoj slovenski in hrvatski dom, tedaj bi bilo narobe res, kar je »Piccolo" pisal — tedaj bi se pokazalo, da je v resnici Italijanov le 29% pod okrožjem tržaške deželne sodnije! Laški kralj In kraljica se nahajata na Angleškem. V Cherbourgu so aretirali anarhista I/imbina, ki je prišel tjc ob dohodu kraljevske dvejice. Odpeljali so ga v Pariz, Na Sulaku pri Reki so je vršil v nedeljo velik javni shod za financijclno .samo-stalnost Hrvatske. Udeležilo se je kakih 2000 oseb. Švicarska vlada je izgnala iz dežele 17 laških delavcev, ker so se udeležili minoli petek izgredov štrajkovcev. V kratkem izženejo baje še druge laške delavce, anarhiste. Vesti Iz Amerike. — V mi no le m letu je prišlo v Zjedinjene države 921 tisoč 315 naseljencev. — Vrhovni naselniški komisar, Frank P. Sargent, je objavil svoje letno poročilo o zadnjem poslovnem letu. Iz poročila se vidi, da je v imenovanem letu dospelo v Zjed. države 897,046 potnikov medkrovja, oziroma 208.303 vet, nego leto popreje, kar znači naraščaj za 32%. Značilno je dejstvo, da se je Število naseljencev iz vseh dežel pomnožilo, kar nam dokazuje o ameriški prosperiteti in slabem - Patrice oddirja s svojim konjem k vojvodi in mu pove z navedenimi besedami, da ga pričakuje sel. Buckingham spozna takoj d'Artagnana, in ker je slutil, da ga hoče obvestiti o kakem dogodku v Franciji, ni izgubljal časa z vprašanji, kje je poslanec; in ker spoznavši že od daleč gardno uniformo, požene svojega konja v dir naravnost proti d'Artagnanu. Patrice se iz obzirnosti ni približal. »Vendar se ni pripetila kaka nesreča kraljici?« vsklikne Buckingham, razodev&je s tem vprašanjem vse svoje misli in vso svojo ljubezen. »Mislim, da ne, toda zdi se mi, da je v veliki nevarnosti, iz katere jo more oteti samo Vaša Milost!« »Jaz?« vzklikne Buckingham. »In kako? Bil bi srečen, če bi ji mogel izkazati kakršnokoli uslugo! Govorite! Govorite!« »Sprejmite to pismo,« pravi d'Artagnan. »To pismo! Od koga je to pismo?« »Mislim, da od Njenega Veličanstva.« »Od Njenega Veličanstva!« pravi Buckingham in pobledi tako silno, da je d'Artagnan menil, da mu postaja slabo. In nato zlomi pečat. »Kaj je to ?« pravi in pokaže d*Artagnanu mesto, ki je bilo prebodeno. »Ah, ah,« pravi d'Artagrian, »tega nisem niti opazil; to je napravil pač meč grofa Wardesa, ki je s tem dobrim sunkom zadel mene v prsi.« *Vi ste ranjeni?« vpraša Buckingham, razvijale pismo. »O, nič posebnega,« pravi d'Artagnan; »samo oprašnjen.« »Pravično nebo! Kaj sem čital!« vsklikne vojvoda. »Patrice, ostani tukaj, ah* raje poišči kralja, naj bode kjerkoli, in povej Njegovemu Veličanstvu, da ga ponižno prosim oproščenja, toda zadeva največje važnosti me kliče v London. Pojdite, gospod, pojdite.« In oddirjala sta po poti proti glavnemu mestu. XXI. i Grofica Winter. Tekom celega pota si je dal vojvoda od d'Ar-tagnana pripovedovati, ne morda, kaj vse se je zgodilo, ampak to, kar je vedel d'Artagnan. Združivši to, kar mu je povedal mladi mož, s svojimi lastnimi spomini, si je mogel precej jasno predstavljati resni položaj kraljice, katerega je sicer lahko spoznati tudi iz kraljičinega pisma, dasi je bilo tako silno kratko in malo natančno. Posebno pa se je čudil, da kardinal, ki mu je bilo toliko na tem, da ta mladi mož ne stopi na ar,.leska tla, ni prišel do tega, da bi ga bil dal med potom zapreti. Ko izrazi to svoje začudenje, mu d'Artagnan razloži vse varnostne ukrepe in pove, kako je s pomočjo svojih treh udanih prijateljev, katere je krvaveče pustil na potu, prišel do cilja z rano, katero mu je zadal meč, ki je prebodel kraljičino pismo, in kako se je on strašno maščeval nad gospodom Wardesom. Poslušaje to povest, ki jo je pripovedoval d'Artagnan z največjo pri prostostjo se je vojvoda zdaj pa zdaj ozrl z začudenim pogledom v mladega moža, kakor bi ne mogel prav razumeti, kako se more združevati toliko prekanjenosti, poguma in udanosti z obličjem, ki ni kazalo še niti dvajset let. Konja sta Šla kakor vihar, in v nekaj minutah sta bila pred vrati Londona. D'Artagnan je mislil, da pusti vojvoda v mestu svojemu konju iti počasneje, toda to se ni zgodilo: nadaljeval je svojo pot v potnem diru, malo se m9iieč za to, če je jezdil čez one, ki so mu prišli na pot. Ko sta jezdila skozi Citč, se je pripetilo par takih slučajev; toda Buckingham se ni niti ozrl, da bi videl, kaj se je zgodilo h ponesrečenci. D'Artagnan mu je sledil med k'*i&.:*n;em, ki je bilo podobno preklinjanju. Ko dospeta na dvorišče palače, skoči Buckingham s svojega konja, vrže mu vajeti čez vrat, ne da bi se menil, kaj se zgodi Ž njim, in krene proti stopnicam. D*Artagnan napravi tudi tako, vendar z nekoliko večjo skrbjo za plemeniti živali, katerih vrednost se je naučil ceniti; toda v svojo tolažbo opazi- da so prihiteli iz kuhinje in hleva trije ali štirje hlapci, ki se takoj polaste konj. Vojvoda je šel tako hitro, da mu je d'Artagnan le težko sledil. Po vrsti je prekoračil več salonov, ki so se odlikovali po eleganci, o kateri najvišji gospodje Francije niso imeli niti pojma, in končno prišel v spalnico, ki je bila objednem čudež glede okusa in glede bogastva. V alkoven te sobe so vodila tapetna vrata, katera odpre vojvoda z majhnim zlatim ključem, ki ga je nosil na verižici iz iste kovine. Vsled obzirrosti je zaostal d'Artagnan, toda Buckingham se v hipu, ko prestopi prag teh vrat, obrne- in pravi, vide* neodločnost mladega moža: »Vstopite, in Če bodete imeli srečo, da vas spuste pred Njeno Veličanstvo, ji povejte, kaj ste videli.« Opogumljen vsled tega povabila, sledi d'Artagnan vojvodi, ki zapre vrata za njim. Bila sta v majhni kapeli, prevlečeni z zlato vezenimi tapetami iz perzijske su*e, in velika množica sveč je razsvetljevala to kapelo. (Dalje pride). gospodarskem stanju drugih, zlasti pa evropskih dežel. Iz Evrope je prišlo 814.507, iz Azije 29.066} in dragih delov sveta 12.573 naseljencev. Ako prištejemo k tem 857.046 potnikov medkrovja Se 64.269 inozemskih potnikov kajit, prišlo je torej 921.315 naseljencev, ali 105.043 vec, nego leto popreje. Italija je priposlala 230.622 in Avstrija 206.011 naseljencev, kar znafii, da vlada v teh deželah največja mizerija na svetu. Število italijanskih naseljencev se je pomnožilo za 52.247 in ono avstrijskih za 34.022 oseb. Iz Rusije je doSlo 136.093 naseljencev, katerih veČina so pa Finci in Zidovi, doCim je število Rusov le neznatno. Iz NeraCija^je prišlo 40.086, (11.782 veC nego lani); iz Švedske 46.028 (15.134 veC nego lani); iz Anglije 26.219 (veC 12.644), iz Japonske 19.968 (vec 5698), iz Kitajske 2209 (veC 560). Med potniki medkrovja je bilo 613.146 oaob možkega in 243.900 ženskega spola. Med naseljenci je bilo 3341 takih, ki znajo brali, a ne pisati, in 185.667 takih, ki ne znajo niti brati, niti pisati. Vsi naseljenci skupaj so prinesli s seboj te 16,117.516 dol. denarja. Iz raznih luk so poslali nazaj tekom minotega leta 8769 naseljencev, kot nedobrodošle. Med njimi je bilo 5812 siromakov, 1773 bolnih in 1086 takozvanih pogodbenih delavcev. Komisar Sargent povdarja v svojem poročilu, da je število pogodbenih delavcev, katere so nazaj poslali, letos doseglo največjo višino, odkar je vlada ustanovila naselniiki urad. Komisar tudi priporoča, da bi bilo umestno, ako vlada naseljevanje bolnih osob omeji in da se v to svrho posije vladine zdravnike v evropske luke, od kjer prihajajo naseljenci. Dinamitna razstrelba. — Pri Bsvchestru, N. Y. pripetila se je razstrelba dinamita, katera je razdejala tri vozove tovornega vlaka New York, New Haver & Hartford železnice. Razatrelbo je bilo deset milj daleč slišati in vse naokrog je zavladala velika panika. Jedno miljo daleC na okrog ni ostalo niti jedno okno celo, tako, da je uprav čudno, da ni bil nihče usmrtcn. Na mestu, kjer se je pripetila razitrelbs, zadela sta dva vlaka skupaj. V jednem vozu je bila velika količina dinamita, kateri se je razstrelil. Radi razstrelbe se je v bližini vec his podrlo in razvaline so veC stanovnikov ranile. i u«a«iefc » 1867 1889 ? % ¦ Štajerska 349, 488 396 Koroška 120, j 51 26-0 j Kranjska 91, 134 464 Solnograska 46, 72 71*0 j Gor. Avstrijska 192, 327 708 J Cesko 1199, 2406 100*6 j Nižjeavstrijsko 312, 551. 108*3 *M«*a*pk^_v^_^4, jm 80-3 I Šlezijsko 97, 22ft 127-0 Primorsko 62, 141 128*3 Galicija 247, 772 212-1 Bukovina 24, 64 166*1 tirolsko 187, 537 187 0 ' Predarlsko 61, 94 539 | Anton Pečenko I Vrtna u.„ * h GORICA • Via Giardin./ 8 Narodno gospodarstvo. Značilna obsodba. — Dunajska civilna deželna sodnija je obsodila nekega trgovca, ki je svojega proti proviziji nastavljenega agenta odpustil brez odškodnine, na izplačilo zneska, ki odgovarja odpovednemu roku 6 tednov. Trgovec je branil svoje postopanje % razlogom, da more on proti proviziji nastavljenega agenta po preteku sezone odpustiti na mestu brez vsakorsne odškodnine. Sodnija pa je obrazložila svojo obsodbo z mnenjem, da za stalno nameSCenje ni me-rodajen način odškodnine za trud nastav-Ijenca, ampak okolnost, ako je isti izključno le za svojega gospodarja opravljal redno trgovske poste. Višja instanca je potrdila obsodbo. Dohodki države. — „Wiener Aben-dost' priobeuje dohodke na direktnih in in-direktnih doktadah v Času od 1. janavarja do konca septembra 1903. Glasom tega izkaza znaša Cisti prihod na direktnih davkih 198.756.652 kron (nasproti dohodkom lanskega leta v istem Času so se letos dohodki povišali za 4 343.628 K, Cisti prihod na indirekl-nihrJokladah pa za 463,046.618 K (nasproti lanskega tet* poviSek 202.795 K). Skupni dohodki na direktnih davkih in indirektnih dokladah povišali so se torej za 4,546.463 kron. Cisti dohodek na carinah znaša od 1. januvarja do konca sept. 1903. 87,536.639 kron, in sicer za 1.309,393 kron vec nego lanskega leta v istem Času. PoviSek izvira ir, rastočega uvoza kave in turščice. Novi topovi. — Glasom vesti v vPremdenblattu* se nabavi 3000 novih topov •n to v Času treh do Štirih let. Izvzemsi cevi poveri se izdelovanje vseh drugih delov topov domaČi privatni industriji in se v inozemstvu ne naroČi nobenega dela. Zahtevani kredit za nabavo teh topov se tudi razdeli na zgoraj omenjeni Cas in se v letošnji proračun postavi v ta namen postavka kakih 38 milijonov kron. Kako naraščajo t Avstriji hipotekami dolgovi. — Posameznih avstrijskih pokrajin hipotekami dolgovi so naraščali sledeče v milijonih; Dostavlja, na dom in razpoiil)a po zekzoini na V8« kraje avgtro - oger«ke monarhije tr sodili od V litrov naprej. Na zahtavo pošilja tudi moro« O«« mmmrmm. P«atr*ibs p»it»nB, Anton Pucelj brivec, priporoča slavnemu občinstvu iz mesta in z dežele svoji brivski delavnici na Travniku In na Stolnom trgu štev. 2. Anton Potatzky v Carici. Na mto lUStelJn 7, TflflOVINA NA DROflNO IN DEBELO, Najceneje kupevaliiče nlrnberikega li drobneg« blifi ttr tkiili, preja In nitij. POTREBŠČINE za piiarnice, kadilce in popotnike. NajboljSe Sivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za ArojaSe in fdoffarfe* SutinJIce. — Rožni tciicI. — Masne knjižice. lišna obuvala za vse letne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave ietfefefje. Najbolje rskrbljcna zalaga za kramarje, krošnjarje, prodajalce pejmiho a in trgih Zneateš^ mizarske pomočnike (izdelovalce pohištva) se sprejme takoj. Dunaj, tovarna pohištva, VII. Mariahilferstrasse 36. Kerševani & Čuk v Gorici v ulici Riva Castello štev. 4 (konec Raštelja.) Priporočata slavn. občinstvu iz mesta in z dežele svojo mehanično delavnico, zalogo šivalnih strojuv In dvokolos iz tovarno „Puch" tor drugih slalomov. Sprejemava vsako popravo in rekonstru-iranje bodisi Šivalnih strojev, dvokoles, pušk in samokresov. Vsako popravo, Šivalni stroj aH dvokolo jamčiva. Z ozirora na najino dolgoletno skušnjo, zagotavljava, da so izdelki najine zaloge najbolje vrste in trpef.ni, ter izvršujeva vsako popravo bodisi Sivaltiih strojev ali dvokoles točno in dovršeno. Fosojiijeva tudi dvokolosa. »Goriška Tiskarna4* A. Gabršček , ! v Gorici j \ == priporoča sledeče zvezke ===== : TALIJE: j k i I. zvezek: Pri puicavniku. Veseloigra v enem de- ' 1 janju. - (4 možke, 3 ženske osebe.) H. « : Bratranec. Burka v cneaa dejanju. — ' » (2 možki, 3 ženske osebe,) III. « : Starlnarica. Veseloigra v enem de-' janju. — (3 možke, 4 ženske osebe.) IV. « : MeoVed saubafi. Veseloigra v enem de- janju. — (3 možke, 1 ženska os^ba.) ( V. « : Doktor Hribar. Veseloigra v enem dejanju. — (5 možkih, 3 ženske osebe.) VI. « : Dcbrodoili! Kdaj pojdete domu? Veselo • igra v enem dejanju. — (2 možki, 1 2 ženski osebi.) • VII. « : Putifarka. Burka v enem dejanju. — ; j (3 možke, 2 ženski osebi.) . , VIII. < : Čitalnica pri branjevki. Burka v enem I dejanju. — (2 možki, 5 ženskih oseb.) ; ! IX.zvezek: Idealna tašča. Veseloigra v enem de- ; I janju. — (1 možka, 3 ženske oBebe.) ; j X. « Eno uro doktor. Burka v enem de- j ! janju. — (6 možkih, 3 ženske osebe.) 1 XI. « : Dve tašči. Veseloigra v enem dejanju. I i — (4 možke, 3 ženske osebe.) j ] XII. « : Mesaifna. Veseloigra v enem dejanju. — (3 možke, 3 ženske osebe.) i Vsak posamezen zvezek stane 40 vin., j t po pošti 5 vin. več. Doslej je IzSlo u zalogi „Cioriške Tiskarne fl. Gabršček" u (ionU 7 knjig ,,01'nc«] slouanskfh pouestl)" I. knjiga: 1. Figura. 2.1/ križniHkih bojev mi Poljskem. 3. HlepPi>vodJR. - 4, Slika i/, glndnih Int. 5. Slovafik« sli-(Meo. ($. A posebno pripravni za umetoo vezenje riamn «11111111 OlIUjI (recainirenje) ter se poučuje brezplačno. ______________ ffaffovi Šivalni stroji sLst zTJ°m** vaak0 tovarno- Nikar naj se ne zamudi pred nakupom ogledati Pfaffove šivalne stroje. ISalop Ffaffovih šivalnih m drugih strojev t Borici via Municipio štev. 1 SAUNIG & DEKLEVA. PtprmvlJslBle« Hralnlb strojev, dvokoles Nunska ulica 14. Ooriea # Gorica Hčtel jri zlatem jelenu" v trgovskem središču nasproti nadškofijski palači, — Sobe za prenočišča po zmernih cenah. — Velik jedilni salon, poleg stekleni salon s teraso. — V poletnem času prijeten vrt z verando. — Sobe za klube, društva, za sklenjene I družbe. — Izborna kuhinja. Domača in ptuja vina. Izvirno pilzensko «prazdroj»- pivo. Posestvo na prodaj, prav v lepem kraju v Rožni dolini na Koroškem, blizu nove državne železnice. Posestvo obstoji iz njiv, travnikov in gozda; v hiši je stara gostilna, trgovina ter prodaja tobaka, pripravljeno tudi za druge kupčije. — Proda se tudi sama hiša z obrtom. — Cena posestvu je 10.600 kron, polovico je plačati takoj, drugo po dogovoru. — Naslov poV6 iz prijaznosti upravništvo »Soče*. V Ameriko potujoči naj se blagovolijo obrniti na Agenturo Zwilchenbart v Buchsu ali Baslu (Švica) Generalno zastopstvo francoske prekmorske brzoparobrodne družbe Havpe-fie* fori<. \m^ Na vsako vprašanje daje se kretom pošte in brezplačno odgovor in pojasnila. -M mm__________________,_________________________;__________#J fiJM^<^"